Wikipedija slwiki https://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran MediaWiki 1.46.0-wmf.22 first-letter Datoteka Posebno Pogovor Uporabnik Uporabniški pogovor Wikipedija Pogovor o Wikipediji Slika Pogovor o sliki MediaWiki Pogovor o MediaWiki Predloga Pogovor o predlogi Pomoč Pogovor o pomoči Kategorija Pogovor o kategoriji Portal Pogovor o portalu Osnutek Pogovor o osnutku MOS MOS talk TimedText TimedText talk Modul Pogovor o modulu Event Event talk 0 2449 6654909 6412116 2026-04-02T15:34:16Z TadejM 738 sedanjik > preteklik; leto 6654909 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 535''' ('''[[rimske številke|DXXXV]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[ponedeljek]]. == Dogodki == *13. maj – Po smrti papeža Janez II. je postal novi papež Rimskokatoliške cerkve [[papež Agapit I.]] == Rojstva == * [[Al-Nabiga al-Dubijani]], arabski pesnik († {{c.}} [[604]]) * [[Teodebald]], frankovski kralj [[Avstrazija|Avstrazije]] († [[555]]) * [[Sigibert I.]], frankovski kralj [[Avstrazija|Avstrazije]] († {{c.}} [[575]]) == Smrti == * [[30. april]] – [[Amalasunta]], kraljica ostrogotskega Italskega kraljestva (* {{c.}} [[495]]) * [[8. maj]] – [[papež Janez II.]] (* [[470]]) [[Kategorija:Leto 535|*]] lwu8ufnwffbeiurs14rc8mdt8y7ttub 0 2660 6654864 6644859 2026-04-02T14:07:48Z TadejM 738 /* Dogodki */ sedanjik > preteklik 6654864 wikitext text/x-wiki '''2. april''' je 92. [[dan]] [[leto|leta]] (93. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 273 dni. {{koledarApril}} == Dogodki == * [[1787]] – [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef II.]] je sprejel nov kazenski [[zakonik]]. * [[1792]] – [[ameriški dolar|Dolar]] je uradno postal [[denarna enota]] [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]]. * [[1868]] – V [[Maribor]]u je izšla prva številka časnika [[Slovenski narod (časnik)|Slovenski narod]]. * [[1912]] – [[RMS Titanic]] je opravil testiranja na morju. * [[1945]] – [[Zavezniki]] so začeli zadnjo [[ofenziva|ofenzivo]] v [[Italija|Italiji]]. * [[1974]] – Po [[Mehiški zaliv|Mehiškem zalivu]] je divjal [[tornado]] in povzročil več kot 300 smrtnih žrtev. * [[1982]] – [[Argentina|Argentinska]] [[mornarica]] je začela invazijo na [[Falklandski otoki|Falklandske otoke]]. * [[2007]] – [[Potres na Salomonovih otokih (2007)|Potres in cunami]] na [[Salomonovi otoki|Salomonovih otokih]] sta povzročila vsaj 39 smrti, več tisoč ljudi pa je ostalo brez strehe nad glavo. * [[2015]] – Teroristična skupina [[Al-Shabaab]] je napadla univerzo v [[Garissa|Garissi]], [[Kenija]], in ubila 148 ljudi. == Rojstva == * [[181]] – [[Šjan (dinastija Han)|Šjan]], zadnji cesar [[Dinastija Han|dinastije Han]] († [[234]]) * [[742]] – [[Karel Veliki]], frankovski vladar († [[814]]) * [[1348]] – [[Andronik IV. Paleolog]], bizantinski cesar († [[1385]]) * [[1473]] – [[Ivan Korvin]], slavonski herceg in hrvaški ban († [[1504]]) * [[1565]] – [[Cornelis de Houtman]], nizozemski raziskovalec in pomorščak († [[1599]]) * [[1618]] – [[Francesco Maria Grimaldi]], italijanski fizik, astronom, matematik († [[1663]]) * [[1725]] – [[Giacomo Casanova]], beneški (italijanski) pustolovec, duhovnik, pisatelj, vohun, diplomat († [[1798]]) * [[1798]] – [[August Heinrich Hoffmann von Fallersleben]], nemški pesnik, jezikoslovec, književni zgodovinar († [[1874]]) * [[1805]] – [[Hans Christian Andersen]], danski pisatelj, pesnik († [[1875]]) * [[1806]] – [[Giacomo Antonelli]], italijanski kardinal († [[1876]]) * [[1814]] – [[Erastus Brigham Bigelow]], ameriški industrialec († [[1879]]) * [[1840]] – [[Émile Zola]], francoski pisatelj († [[1902]]) * [[1841]] – [[Clément Ader]], francoski izumitelj in letalski pionir († [[1925]]) * [[1861]] – [[Ivan Perša]], slovenski duhovnik in pisatelj na Madžarskem († [[1935]]) * [[1900]] – [[Roberto Arlt]], argentinski pisatelj, dramatik, novinar († [[1942]]) * [[1903]] – [[Ciril Debevec]], slovenski gledališki igralec in režiser († [[1973]]) * [[1914]] – sir [[Alec Guinness]], angleški filmski igralec († [[2000]]) * [[1919]] – sir [[Ian Hunter]], škotski glasbeni menedžer († [[2003]]) * [[1926]] – sir [[Jack Brabham]], avstralski avtomobilistični dirkač, 3x svetovni prvak Formule 1 († [[2014]]) * [[1927]] – [[Ferenc Puskás]], madžarski nogometaš († [[2006]]) * [[1931]] – [[Jacques Miller]], francosko-avstralski biolog * [[1932]]: ** [[Edward Michael Egan]], ameriški kardinal († [[2015]]) ** [[Siegfried Rauch]], nemški igralec († [[2018]]) * [[1934]] – [[Paul Joseph Cohen]], ameriški matematik († [[2007]]) * [[1940]] – [[Mike Hailwood]], britanski avtomobilski in motociklistični dirkač († [[1981]]) * [[1947]] – [[Tua Forsström]], finska pisateljica in pesnica * [[1957]] – [[Barbara Jordan (tenisačica)|Barbara Jordan]], ameriška tenisačica * [[1968]] – [[Ignacija Fridl Jarc]], slovenska filozofinja, komparativistka in kritičarka * [[1975]] – [[Katrin Rutschow-Stomporowski]], nemška veslačica * [[1995]] – [[Antti Aalto (smučarski skakalec)|Antti Aalto]], finski smučarski skakalec * [[1998]] – [[Brandon McNulty]], ameriški cestni kolesar == Smrti == * [[1111]] – [[Eufemija Ogrska]], češka vojvodinja žena (* 1045/1050?) * [[1118]] – [[Baldvin I. Jeruzalemski|Baldvin Boulonjski]], križar, grof Edese, jeruzalemski kralj (* [[1058]]) * [[1209]] – [[Elizabeta Velikopoljska]], češka kneginja in lužišks grofica (* [[1152]]) * [[1272]] – [[Rihard Cornwallski]], 1. grof Cornwall, grof Poitouja, nemški kralj, križar (* [[1209]]) * [[1284]] – [[Werner von Eppstein|Verner iz Eppsteina]], mainški nadškof, nemški kancler (* [[1225]]) * [[1305]] – [[Ivana I. Navarska]], grofica Šampanje, kraljica Navarre<ref>oboje iure uxoris</ref>, francoska kraljica (* [[1273]]) * [[1335]] – [[Henrik VI. Koroški]], koroški vojvoda, kranjski (VI.) in moravski mejni grof, tirolski grof, češki kralj (* [[1265]]) * [[1412]] – [[Ruy Gonzáles de Clavijo]], španski diplomat * [[1791]] – [[Honoré Gabriel Riqueti de Mirabeau|Mirabeau]], francoski pisatelj, govornik, politik (* [[1749]]) * [[1820]] – [[Thomas Brown (filozof)|Thomas Brown]], škotski razsvetljenski filozof (* [[1778]]) * [[1835]] – [[Štefan Baler]], slovenski pisatelj, luteranski duhovnik, avtor in učitelj, dekan in šolski nadzornik (* [[1760]]) * [[1872]] – [[Samuel Morse]], ameriški izumitelj, slikar (* [[1791]]) * [[1885]] – [[Justo Rufino Barrios]], gvatemalski predsednik (* [[1835]]) * [[1891]] – [[Ahmed Vefik Paša]], turški državnik (* [[1823]]) * [[1930]] – [[Zavditu]], etiopska nigiste negasti (kraljica) (* [[1876]]) * [[1974]] – [[Georges Pompidou]], francoski predsednik (* [[1911]]) * [[1995]] – [[Hannes Olof Gösta Alfvén]], švedski elektroinženir, astrofizik, nobelovec 1970 (* [[1908]]) * [[2005]] – [[Janez Pavel II.]], papež poljskega rodu (* [[1920]]) == Prazniki in obredi == * mednarodni dan otroških [[knjiga|knjig]] [[Kategorija:Dnevi v letu|402]] [[Kategorija:April|402]] kq5jpynujm8t351aeqr1zf29mit9ipx 0 4656 6655193 6624390 2026-04-03T08:05:04Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655193 wikitext text/x-wiki {{FebruaryCalendar}} '''Februar''' ali '''svečan''' je drugi [[mesec]] v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ime je dobil po latinskem [[praznik]]u sprave in očiščenja (zadnji mesec v [[rimski koledar|rimskem koledarju]]). Izvirno [[slovenščina|slovensko]] [[ime]] za februar je ''svečan''. Druga stara imena so: ''sečan, sičan, svečnik, sičnjek, svičan, süšec, mali mesec, dežnik, talnik, poznozimec, drugnik, drujnik.'' Po mitološkem liku [[Vesna (mitologija)|Vesni]] so ga imenovali tudi ''vesnar''.<ref>{{cite journal |url=http://www.posta.si/downloadfile.aspx?fileid=14263 |title=Slovenska mitologija – Vesna |journal=Bilten: poštne znamke |issue=56 |year=2005 |issn=1318-6280 |first=Janez |last=Bogataj |access-date=2012-05-16 |archive-date=2015-09-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150924080359/http://www.posta.si/downloadfile.aspx?fileid=14263 |url-status=dead }}</ref> == Prazniki in obredi == * med [[21. januar]]jem in [[20. februar]]jem - [[kitajsko novo leto]] * [[2. februar]] - [[Svečnica]] - Jezusovo darovanje v templju * [[8. februar]] - [[Prešernov dan, slovenski kulturni praznik]] * [[14. februar]] - [[valentinovo]] * [[21. februar]] - [[mednarodni dan maternega jezika]] * [[29. februar]] - prestopni dan == Sklici == {{refsez}} {{wikislovar}} [[Kategorija:Februar| ]] [[Kategorija:Meseci]] {{normativna kontrola}} a2wlqlownarm25hftmjcq92k0trezna 0 4841 6654859 6641646 2026-04-02T13:51:44Z Ljuba24b 92351 /* Pokrajina */ np 6654859 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država |native_name = ''Rzeczpospolita Polska'' |conventional_long_name = Republika Poljska |common_name = Poljska |common_name2 = Poljske |flag_border = Flag of Poland (bordered).svg |image_flag = Flag of Poland.svg |image_coat = Herb Polski.svg |image_map = EU-Poland.svg |map_caption = Lega Poljske (temno zeleno)<br/><small>na [[Evropa|Evropski celini]] (sivo) — v [[Evropska unija|Evropski uniji]] (svetlo zeleno)</small> |national_motto = |national_anthem = {{jezik|pl|[[Mazurek Dąbrowskiego]]}}<br />(»Mazurka [[Jan Henrik Dombrowski|Dombrowskega]]«) |official_languages = [[poljščina]]¹ |capital = [[Varšava]] |latd=52|latm=13|latNS=N|longd=21|longm=2|longEW=E |largest_city = [[Varšava]] |government_type = [[parlamentarni sistem|parlamentarna]] [[republika]] |leader_title1 = [[predsednik Poljske|predsednik]] |leader_title2 = [[predsednik vlade Poljske|predsednik vlade]] |leader_name1 = [[Karol Nawrocki]] |leader_name2 = [[Donald Tusk]] |accessionEUdate = [[1. maj]] [[2004]] |area_km2 = 312 672³ |area_rank = 68. |percent_water = 2,65 |population_estimate = 37 698 294<ref name="GUS2023VI">{{navedi splet |title=Ludność. Stan i struktura ludności oraz ruch naturalny w przekroju terytorialnym. Stan w dniu 30 czerwca |accessdate=2023-11-11 |website=stat.gov.pl |url=https://stat.gov.pl/obszary-tematyczne/ludnosc/ludnosc/ludnosc-stan-i-struktura-ludnosci-oraz-ruch-naturalny-w-przekroju-terytorialnym-stan-w-dniu-30-czerwca,6,35.html |language=pl}}</ref> |population_estimate_year = 2023 |population_estimate_rank = |population_census = |population_census_year = |population_density_km2 = 120,56<ref name="GUS2023VI"/> |population_density_rank = |demonym = Poljak, Poljakinja |GDP_year = 2023 |GDP_ref = <ref name="IMFWEO.PL">{{navedi splet|url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2023/October/weo-report?c=964,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2020&ey=2028&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |title=World Economic Outlook Database, October 2023 Edition. (Poland) |publisher=Mednarodni denarni sklad |date=10 October 2023 |access-date=10 October 2023}}</ref> |GDP_nominal = 842,17 milijarde $ |GDP_nominal_rank = 21. |GDP_PPP = 1,71 bilijona $ |GDP_PPP_rank = 21. |GDP_nominal_per_capita = 22 393 $ |GDP_nominal_per_capita_rank = 44. |GDP_PPP_per_capita = 45 538 $ |GDP_PPP_per_capita_rank = 40. |Gini = 27,2 |Gini_year = 2020 |Gini_change = |Gini_ref = <ref name="eurogini">{{navedi splet|url=https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/tessi190/default/table?lang=en|title=Gini coefficient of equivalised disposable income|publisher=Eurostat|access-date=21 June 2022|archive-date=9 October 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201009091832/https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/tessi190/default/table?lang=en|url-status=live}}</ref> |HDI = 0,876 |HDI_year = 2021 |HDI_change = |HDI_rank = 34. |HDI_ref = <ref>{{navedi splet|url=https://hdr.undp.org/content/human-development-report-2021-22|title=Human Development Report 2021/2022|language=en|publisher=United Nations Development Programme|access-date=11 September 2022|date=8 September 2022|format=PDF}}</ref> |sovereignty_type = [[Zgodovina Poljske|Ustanovitev]] |established_event1 = združitev |established_event2 = [[Krst Poljske|pokristjanjenje]]² |established_event3 = [[Druga poljska republika|ponovna razglasitev]] |established_date1 = [[10. stoletje]] |established_date2 = [[966]] |established_date3 = [[11. november]] [[1918]] |currency = [[poljski zlot|zlot]] |currency_code = PLN |time_zone = [[Srednjeevropski čas|CET]] |utc_offset = +1 |time_zone_DST = [[Srednjeevropski poletni čas|CEST]] |utc_offset_DST = +2 |cctld = [[.pl]]⁴ |calling_code = 48 |footnote1 = V nekaterih [[gmina|lokalnih oblasteh]] se uporabljajo tudi [[nemščina]], [[beloruščina]], [[kašubščina]] in [[litovščina]] kot pomožni jeziki uradovanja občin, vendar niso [[uradni jezik]]i. |footnote2 = Sprejem [[krščanstvo|krščanstva]] imajo številni Poljaki, ne glede na svojo versko opredelitev, za enega najpomembnejših dogodkov v zgodovini Poljske, saj je nova religija omogočila združitev območnih plemen.<ref>http://books.google.com/books?id=39SoSG4NGAoC&pg=PA77&lpg=PA77&dq=poland's+millennium&sig=uQ-qK9oxqMuHmVvZJj8lszrm1ps</ref> |footnote3 = Površina kopnega vključno s celinskimi vodami je 311&nbsp;888 km², kar skupaj z delom ozemeljskega morja (zalivi in pristaniške vode – 791 km²) tvori t.&nbsp;i. administrativno območje Poljske.<ref>{{navedi knjigo|title=Mały Rocznik Statystyczny Polski 2015|page=18|url=https://stat.gov.pl/obszary-tematyczne/roczniki-statystyczne/roczniki-statystyczne/maly-rocznik-statystyczny-polski-2015,1,16.html|publisher=Statistični urad Poljske|date=2015-07-09}}</ref> |footnote4 = Kot članica Evropske unije tudi [[.eu]]. }} '''Republika Poljska''' je [[morje|obmorska]] [[država]] v [[Srednja Evropa|Srednji]] [[Evropa|Evropi]], leži med [[Nemčija|Nemčijo]] na zahodu, [[Češka|Češko]] in [[Slovaška|Slovaško]] na jugu, [[Ukrajina|Ukrajino]] in [[Belorusija|Belorusijo]] na vzhodu, ter [[Baltsko morje|Baltskim morjem]], [[Litva|Litvo]] in [[Rusija|Rusijo]] (v obliki [[Kaliningrad|kaliningrajske]] eksklave) na severu. Meri 312.679&nbsp;km² in ima okoli 38 milijonov prebivalcev (2020). Njen položaj in dostopnost sta pomenila, da se je na njenem ozemlju bilo mnogo [[vojna|vojn]], skozi [[stoletje|stoletja]] so se zato njene meje znatno spreminjale. Državno ime Poljska (''Polska'') je bilo prvič uporabljeno v 11. stoletju, izhaja pa iz imena plemena ''Polanie'', ki se je na območju med [[Odra|Odro]] in [[Visla|Vislo]] naselilo po propadu [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] v 5. stoletju. == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Poljske}} Zgodovina poljske države sega v [[10. stoletje]], ko so se na ozemlju današnje Poljske začele združevati etnične skupine pod upravo dinastije [[Pjasti|Pjastov]]. V 12. stoletju je prej enotna država razpadla na več manjših teritorijev, ki so bili leta 1241 razdejani v napadu [[Tatari|tatarsko]]-[[Mongoli|mongolske]] [[Zlata horda|Zlate horde]]. Pod dinastijo [[Jagelonci|Jageloncev]] je Poljska stopila v zavezništvo s sosednjo [[Velika litovska kneževina|Veliko litovsko kneževino]], kar je služilo za podlago dobi razcveta pod Poljsko-litovskim združenjem v 16. stoletju ([[Zgodovina Poljske v času dinastije Jageloncev#Lublinska unija|Lublinska unija]] in nastanek [[Republika obeh Narodov|Republike obeh Narodov]]). V tej dobi so prebivalci dežele uvedli velik pomen svobode in parlamentarnega političnega sistema, kljub temu da je večino pridobitev izkoriščala t. i. [[Šlahta]] (''Szlachta''), premožen in vpliven sloj prebivalstva. Od takrat naj bi Poljaki visoko cenili svobodo kot zelo pomembno vrednoto, zaradi česar sami sebe še danes imenujejo ''narod svobodnih ljudi''. [[File:Wawel castle.jpg|300px|thumb|left|[[Grad Vavel]], [[Krakov]]]] Nemirna doba 17. stoletja, znana kot [[Potop (zgodovina Poljske-Litve 1648-1667)|''Potop'']], je prinesla [[Švedska|švedsko]] zasedbo. V tem času so se – vse do leta 1699 - na Poljskem bíle tudi mnoge bitke z [[Osmansko cesarstvo|Osmanskim cesarstvom]], Rusijo, [[Kozaki]], [[Transilvanija|Transilvanijo]] in [[Prusija|Prusijo]]. Naslednjih 80 let je prineslo zaton centralne uprave ter šibkost nekaterih pomembnih institucij, zaradi česar je država zašla v skorajšnjo anarhijo in vse večjo odvisnost od Rusije. Slednje je bilo zlasti posledica dejstva, da je v parlamentu Republike obeh Narodov sleherni član lahko dal veto na vsako odločitev, množico teh pa je v prav ta namen podkupil ruski car. Tako skozi glasovanje v parlamentu niso prišle reforme, ki bi nadalje razvijale državni sistem. V obdobju [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] je pomembno vlogo za razvoj dežele igralo gibanje za politično prenovo, ki je napisalo prvo evropsko ustavo leta 1791 ([[Ustava tretjega maja]] Republike obeh Narodov). Proces reformiranja se je zaključil z razpadom Poljsko-litovske unije ter [[Delitve Poljske|razdelitvijo poljskega ozemlja]] med Rusijo, Prusijo in [[Habsburška monarhija|Avstrijo]] v letih 1772, 1793 in 1795. To obdobje je zaznamovalo več vstaj Poljakov proti okupatorjem. [[File:Poland-00808_-_Castle_Square_(31215382745).jpg|300px|thumb|left|Kraljevski grad v [[Varšava|Varšavi]]]] [[Slika:Polska1020-c.png|300px|thumb|right|Poljska v 11. stoletju]] [[Slika:Republika obeh narodov.png|300px|thumb|right|Poljsko-litovsko združenje na višku moči]] [[Slika:RzeczpospolitaII.png|thumb|300px|right|Zemljevid Poljske leta 1922]] Država je bila novo oblikovana v času [[Napoleon Bonaparte|Napoleona]] in sicer kot [[Varšavska vojvodina]]. Slednja se je po padcu Napoleonove vladavine preobrazila v [[Kongresna Poljska|Kongresno Poljsko]], ki je temeljilo na liberalni ustavi. S časom so ruski carji oklestili poljsko samostojnost in Rusija si je kasneje priključila kraljestvo. [[Prva svetovna vojna]] je Poljski prinesla novo priložnost za samostojnost, saj so bile okupatorske države po vojni politično in tehnično oslabljene. Zmagovalci vojne so se strinjali o razdelitvi, ki jo je v eni izmed [[Štirinajst točk|Štirinajstih točk]] predlagal ameriški predsednik [[Woodrow Wilson]]. Po predaji Nemčije 1918 je nastala nova država, ''[[Druga poljska republika]]''. Novo nevarnost suverenosti pa je pomenila [[Sovjetska zveza]], s katero se je Poljska zapletla v [[poljsko-sovjetska vojna|poljsko-sovjetsko vojno]] leta 1919 in po sporazumu ohranila samostojnost. {{glavni|Poljska kampanja (1939)}} Druga poljska republika je trajala do [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]], ko sta si jo 28. septembra 1939 sporazumno razdelili Nemčija in Sovjetska zveza. Poljska je v obdobju svetovne vojne doživela hude izgube na vseh področjih: izmed evropskih narodov je v vojni po deležih prebivalstva padlo največ Poljakov, in sicer več kot 6 milijonov, od tega polovica [[Judje]]. Po vojni se je poljska država geografsko premestila proti zahodu, in sicer do reke Odre (zahodna meja) ter [[Curzonova linija|Curzonove črte]] (vzhodna meja). Po tem premiku je Poljska izgubila 76.000&nbsp;km² (20 %) svojega predvojnega ozemlja, ti premiki meja pa so pomenili obsežne migracije [[Poljaki|Poljakov]], [[Nemci|Nemcev]], [[Ukrajinci|Ukrajincev]] ter Judov. Povojno obdobje je na Poljsko prineslo komunistični režim, podoben vsem ostalim vzhodnega bloka; leta 1948 je oblikovanje sistema po [[Stalinizem|stalinističnem]] režimu pomenilo novo totalitarno vladavino. ''Ljudska republika Poljska'', kot je bilo ime novi državi, je bila razglašena leta 1952. Štiri leta kasneje je politika države postala nekoliko bolj liberalna, zaradi česar je bilo med drugim pomiloščenih mnogo zapornikov. Istega leta pa je prišlo tudi do krvavo zadušene delavske vstaje v Poznanu, ki danes velja za prvo pomembno znamenje notranjega odpora proti vzhodnemu komunističnemu sistemu in začetek dolgoletnega rušenja slednjega. Delavski nemiri leta 1980 so vodili k ustanovitvi poljskega sindikata ''[[Solidarność]]'', ki je s časom postal močna politična sila. Okrnil je prevlado [[Komunistična partija Poljske|Komunistične partije]] in leta 1989 slavil zmago na parlamentarnih volitvah. Leto kasneje je kandidat Solidarnosti [[Lech Wałęsa]] postal predsednik države. Trda državna politika ekonomije po demokratizaciji v začetku devetdesetih je omogočila Poljski utrditev domačega gospodarstva. Kljub posameznemu dodatnemu nazadovanju socialnih in ekonomskih standardov se je v tem obdobju izboljšal demokratični vidik sistema, v primerjavi z drugimi vzhodnoevropskimi državami pa je Poljska najhitreje dvignila svoj [[bruto domači proizvod]] (BDP) na raven pred letom 1989. Leta 1999 se je Poljska vključila v zvezo [[NATO]], junija 2003 pa so Poljaki izglasovali tudi pristop k [[Evropska unija|Evropski uniji]]; slednja se je zgodila 1. maja 2004. == Geografija == {{glavni|Geografija Poljske}} === Pokrajina === [[Slika:Tatry Panorama01xxx.jpg|thumb|300px|Tatre so najbolj slikovito gorovje Poljske]] [[File:Mk Stettin Hafen2.jpg|thumb|300px|Pristanišče na reki [[Odra|Odri]] v [[Szczecin]]u]] Poljska skoraj v celoti leži na 500 km širokem delu [[severnoevropsko nižavje|severnoevropskega nižavja]], povprečna višina države je 173 metrov. Južna meja poteka po gorovjih [[Sudeti (gorovje)|Sudeti]] in [[Karpati]] (tudi gorovje [[Tatre]], kjer je najti najvišji vrh države, [[Rysy]] z 2499 metri). Država je največkrat razdeljena na pet naravnih [[topografija|topografskih]] območij. Največje izmed teh je osrednje nemško-poljsko nižavje, ki se širi iz zahoda proti vzhodu. To je ravninsko področje, ki ga je v obdobju Viselske poledenitve prekrival [[celinski ledenik]], danes pa so nekoč [[jezero|jezerske]] kotanje že zasute s [[sedimenti]]. Osrednje nižavje seka več [[reka|rek]], med katerimi sta najpomembnejši [[Odra]], ki teče čez [[Šlezijsko nižavje]] in [[Visla]], ki teče čez nižavje vzhodnega dela osrednje Poljske. Proti jugu sledi niz čelnih [[morena|moren]] iz viselske poledenitve, ki se v obliki gozdnatih hrbtov vleče od zahoda proti vzhodu z najvišjim vrhom Wieźyca (329 m). pred njimi so ledeniške vode nasule obsežne peščene ravnine (imenovane ''sanderji''), porasle z [[resava]]mi in borovimi gozdovi. Naprej proti jugu sledijo mokrotne [[pradolina|pradoline]] nekdanjih rek, ki so tekle ob ledenikih. Največja je Varšavsko-Berlinska pradolina. Ko se morensko pokrajina konča, se teren počasi dviga proti nizkim '''srednjepoljskim višavjem''', ki so ostanek Hercinskega gorovja, prekriti z mezozojskimi kamninami in [[puhlica|puhlico]]. Nizko hribovje deli reka Visla v '''Šlezijsko višavje''' in '''Lublinsko višavje'''. Najvišji delo so Świetokrzyskie Góry z vrhom Lysica (612 m). Južno od tega nižavja je '''malopoljsko višavje''', ki je začetek višjih gora nekoliko južneje. Znano je po svojih zalogah [[fosilna goriva|fosilnih goriv]], zlasti [[premog]]a, ki so omogočile razvoj obsežne industrije v [[Šlezija|Šleziji]]. Po južni meji države se razprostira visokogorje, ki ga sestavljajo Sudeti na zahodu in Karpati na vzhodu. Slednji predstavljajo najbolj slikovito gorovje v državi. Severni del države prekriva veliko jezersko območje, ki so ga oblikovali [[pleistocen]]ski ledeniki, tu pa leži tudi znana [[Mazurija]] in [[Pomorjansko]]. Še bolj severno se dežela stika z [[Baltsko morje|Baltskim morjem]], tu pa je področje obalnih ravnic iz morskih sedimentov. Dva večja zaliva, ki jih je najti tu, sta [[Pomorjanski zaliv|Pomorjanski]] in [[Gdanski zaliv|Gdanski]]. V bližini [[Gdansk]]a reka Visla ustvarja obsežno [[rečna delta|rečno delto]]. Poljsko prečka nekaj večjih evropskih rek: [[Visla]] (''Wisła''), [[Odra]], [[Varta]] in [[Bug]]. Pomembna lastnost je tudi nekaj več kot 9300 jezer, ki so posledica ledeniške dejavnosti in se v večji meri nahajajo na severu države, še zlasti v Mazurskem vojvodstvu, ki slovi po svojih jezerih. Velik del površja dežele je pokrit z gozdovi. === Podnebje === Poljsko [[podnebje]] je vsota različnih zračnih mas. Tako vlažni morski zrak prihaja iznad [[Atlantski ocean|Atlantika]] preko Zahodne Evrope, arktični zrak iznad severnih predelov Atlantskega oceana, subtropski zrak pa iz področij nad južnim Atlantikom. Kljub temu da prevladujejo hladni zračni tokovi severa, redni vdori drugih zračnih mas ustvarjajo zmerno toplo podnebje; ko pride do izostanka teh zračnih mas, se zimske temperature lahko spustijo tudi do -40&nbsp;°C. Poljska pomlad se prične aprila, medtem ko se poletni meseci začno z junijem in končajo z avgustom; to je čas toplejšega vremena, zlasti med pihanjem južnih vetrov. Prehod v zimo se začne s prihodom vlage in hladnega zraka v novembru. Preostanek leta zasedajo zimski meseci, obdobje mraza in snežnih padavin. Količina teh je sicer zaradi odmaknjenosti dežele v notranjost celine razmeroma majhna. Povprečna letna temperatura države se giblje med 6&nbsp;°C na severovzhodu in 8&nbsp;°C na jugozahodu; pri vrhovih gora pa se povprečna letna temperatura nahaja tudi pod lediščem. Nekoliko drugačne temperaturne vzorce je najti ob obalah Baltskega morja, kjer so poletja hladnejša in zime toplejše od državnega temperaturnega povprečja. Letna količina padavin za Poljsko je 600 milimetrov. Tu najbolj odstopajo gorski predeli, ki na določenih področjih prejmejo več od 1300&nbsp;mm, pa tudi določena ozemlja ob Visli, katerih padavinski stolpec se spusti pod 500&nbsp;mm. V zimskem času ima več kot polovica padavin v nižavju in vse padavine v gorovju obliko snega. Količina padavin je v poletnem času dvakrat tolikšna kot v zimskem. === Naravna bogastva === Poljska razpolaga z velikimi količinami [[premog]]a in zato predstavlja eno vodilnih evropskih izvoznic slednjega. Druga naravna bogastva sestavljajo zaloge [[žveplo|sulfatov]], [[baker|bakra]], [[zemeljski plin|zemeljskega plina]], [[železo|železa]], [[cink]]a, [[svinec|svinca]] in [[sol]]i. Velik pomen ima kmetijstvo. 47 % vse površine države je primerne za obdelovanje, stalni posevki zavzemajo 1 %, stalne pašne površine 13 %, gozdne površine pa 29 %. Namakanih površin je okoli 1000&nbsp;km² (podatek 1993). === Okoljski problemi in sporazumi === Poljska je v času vladavine komunizma prešla močan razvoj težke industrije. Posledice te danes predstavljajo največji okoljski problem, kljub zatonu težke industrije po letu 1989 in kasnejši večji skrbi za ekološko problematiko. Problem ostaja onesnaževanje zraka z žveplovim dioksidom, ki ga ustvarjajo termo-elektrarne, ter posledičen kisli dež, ki povzroča škodo na gozdovih. Onesnaževanje tal povzročajo odplake iz mest in industrijskih središč. Poljska je podpisnica sporazumov o onesnaževanju zraka, [[Sistem Pogodbe o Antarktiki|o Antarktiki]], o biotski raznovrstnosti, podnebnih spremembah, ogroženih vrstah, spreminjanju okolja, nevarnih odpadkih, pomorskem pravu, odlaganju odpadkov v morje, poskusih z jedrskim orožjem, varovanju ozonske plasti in mokriščih. Podpisala, ne pa tudi ratificirala, je še sporazume o onesnaževanju zraka z dušikovimi oksidi, z obstojnimi organskimi snovmi, s sulfati ter [[Kjotski protokol]]. === Narodni parki === [[Slika:Wydma Łącka - luty 2015 (3 of 13).jpg|thumb|300px|Peščene sipine v Slovinskem narodnem parku]] {{glavni|Narodni parki na Poljskem}} Poljska ima 23 narodnih parkov s skupno površino 314.527 ha (3145,27&nbsp;km²). Narodni parki: * [[Narodni park Babia Góra]] * [[Narodni park Beloveška pušča]] * [[Narodni park Biebrza]] * [[Narodni park Bieszczady]] * [[Narodni park gozd Tučola]] * [[Narodni park Dravno]] * [[Narodni park Gorce]] * [[Narodni park Stołowe]] * [[Narodni park Kampinos]] * [[Narodni park Krkonoši, Poljska|Narodni park Krkonoši]] * [[Narodni park Magura]] * [[Narodni park Narev]] * [[Narodni park Ojcov]] * [[Narodni park Pienini]] * [[Narodni park Polesje]] * [[Narodni park Roztocze]] * [[Slovinski narodni park]] * [[Svetokriški narodni park]] * [[Narodni park Tatre]] * [[Narodni park Ujšcie Warty]] * [[Velikopolski narodni park]] * [[Narodni park Vigri]] * [[Narodni park Volin]] == Uprava in politika == {{glavni|Politika Poljske}} Poljska je demokratična republika z [[Ustava|ustavo]], ki v trenutni različici obstaja od leta [[1997]]. === Veje oblasti === Vladno strukturo vodi kabinet ministrov na čelu z ministrskim predsednikom. Ministre imenuje predsednik države glede na predloge premiera, navadno pa izhajajo iz vladajoče koalicije v spodnjem zakonodajnem domu. Poglavar države je predsednik, ki ga volilni upravičenci volijo vsakih pet let. [[Slika:Uroczystość zaprzysiężenia Prezydenta RP Andrzeja Dudy przed Zgromadzeniem Narodowym (50194183773) (cropped).jpg|sličica|300px|''Zgromadzenie Narodowe'']] Poljski volivci volijo člane dvodomnega parlamenta (narodni zbor, poljsko ''Zgromadzenie Narodowe''), ki sestoji iz 460 članov spodnjega doma (''Sejm'') in 100 članov senata. Člani spodnjega doma so izbrani po proporcionalnem volilnem sistemu, v dom pa se lahko vključijo le stranke, ki so na volitvah dosegle vsaj 5 % glasov (z izjemo predstavnikov manjšine). Pravosodna oblastna veja ima manjšo vlogo pri vodenju države. Osrednji instituciji sta [[višje sodišče]] (sodnike določi predsednik republike na predlog Narodnega zbora za pravosodje, za nedoločen čas) in [[ustavno sodišče]] (sodnike določi sejm za obdobje devetih let). [[Ombudsman]]a oziroma komisarja za človekove pravice (''Rzecznik Praw Obywatelskich'') imenuje sejm za obdobje petih let. Ta ima dolžnost varovanja človekovih pravic in nadzora nad izvajanjem z njimi povezanih zakonov, prav tako pa bdi nad izvajanjem socialnih pravic. === Upravna razdelitev === [[Slika:EC map of poland2.png|300px|thumb|Vojvodstva Republike Poljske]] {{glavni|Upravna delitev Poljske|Vojvodstva Poljske}} Poljska je razdeljena na vojvodstva (''województwo'') kot administrativne enote. Vojvodstvo je na Poljskem razdelitvena enota vse od 14. stoletja. Po Aktu o reorganizaciji lokalne uprave iz leta 1998 je bilo ustanovljenih 16 vojvodstev kot nadomestilo za poprejšnjih 49, ki so obstajala od 1. julija 1975. Današnje administrativne enote so bile oblikovane zlasti na podlagi zgodovinskih pomenov in vlog pokrajin, medtem ko je razdelitev med letoma 1975 in 1998 temeljila predvsem na položaju mestnih središč. Trenutna vojvodstva se po površini raztezajo od okoli 10.000&nbsp;km² (Opoljsko vojvodstvo) do več kot 35.000&nbsp;km² (Mazovijsko vojvodstvo), po številu prebivalcev pa od milijona (Lubuško vojvodstvo) do preko petih milijonov (Mazovijsko vojvodstvo). Vojvodstva - Glavno mesta: * [[Kujavsko-pomorjansko vojvodstvo]] ({{jezik|pl|Kujawsko-Pomorskie}}) - [[Bydgoszcz]] (Bydgoszcz), [[Torunj]] (Toruń) * [[Loško vojvodstvo]] ({{jezik|pl|Łódzkie}}) - [[Lodž]] (Łódź) * [[Lublinsko vojvodstvo]] ({{jezik|pl|Lubelskie}}) - [[Lublin]] * [[Lubuško vojvodstvo]] ({{jezik|pl|Lubuskie}}) - [[Gorzów Wielkopolski]], [[Zielona Góra]] * [[Malopoljsko vojvodstvo]] ({{jezik|pl|Małopolskie}}) - [[Krakov]] (Kraków) * [[Mazovijsko vojvodstvo]] ({{jezik|pl|Mazowieckie}}) - [[Varšava]] (Warszawa) * [[Opoljsko vojvodstvo]] ({{jezik|pl|Opolskie}}) - [[Opole]] * [[Podkarpatsko vojvodstvo]] ({{jezik|pl|Podkarpackie}}) - [[Rzeszów]] * [[Podlaško vojvodstvo]] ({{jezik|pl|Podlaskie}}) - [[Białystok]] * [[Pomorjansko vojvodstvo]] ({{jezik|pl|Pomorskie}}) - [[Gdansk]] * [[Spodnješlezijsko vojvodstvo]] ({{jezik|pl|Dolnośląskie}}) - [[Vroclav]] (Wrocław) * [[Svetokriško vojvodstvo]] ({{jezik|pl|Świętokrzyskie}}) - [[Kielce]] * [[Šlezijsko vojvodstvo]] ({{jezik|pl|Śląskie}}) - [[Katovice]] (Katowice) * [[Varminsko-mazursko vojvodstvo]] ({{jezik|pl|Warmińsko-Mazurskie}}) - [[Olsztyn]] * [[Velikopoljsko vojvodstvo]] ({{jezik|pl|Wielkopolskie}}) - [[Poznan]] * [[Zahodnopomorjansko vojvodstvo]] ({{jezik|pl|Zachodniopomorskie}}) - [[Szczecin]] === Mednarodne povezave === Poljska je postala polnopravna članica zveze [[NATO]] marca 1999, [[Evropska unija|Evropske unije]] pa maja 2004. Svojo zavzetost za vstop v NATO je država izkazovala z odločnim sodelovanjem v [[Partnerstvo za mir|Partnerstvu za mir]], zaradi česar je bila v zvezo povabljena ob njenem prvem širitvenem krogu na vrhu zveze julija 1997 v [[Madrid]]u. Ravno tako si je Poljska po razpadu [[Vzhodni blok|Vzhodnega bloka]] prizadevala za hitro ponovno integracijo v [[Zahod]]no ekonomijo, zato se je hitro, leta 1994, pridružila [[Zahodnoevropska unija|Zahodnoevropski uniji]]. Leta 1996 je prejela polnopravno članstvo v [[Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj|Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj]]. Vkup z ostalimi članicami [[Višegrajska skupina|Višegrajske skupine]] je država 1. maja 2004 vstopila tudi v Evropsko unijo. Politične spremembe, ki so končale [[hladna vojna|hladno vojno]] in spremenile politični zemljevid [[Srednja Evropa|Srednje Evrope]], so prinesle odprte politične odnose med državami propadlega bloka. Poljska je sklenila mednarodne pogodbe z vsemi sedmimi sosedami, posebne sporazume pa še z [[Litva|Litvo]] in [[Ukrajina|Ukrajino]], in sicer z namenom integracije teh dveh držav v evropske sisteme. Poljska je tudi članica [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi]] ter aktivna udeleženka [[Operacija Iraška svoboda|invazije na Irak leta 2003]] oziroma [[Koalicija voljnih|Koalicije voljnih]]. === Poljska mesta === {{glavni|Seznam mest na Poljskem}} Deset največjih poljskih mest: {| class="wikitable" ! # ! Slika ! Mesto ! Prebivalcev<br /><small>(30. junij 2010)</small><ref>število meščanov po eni najnovejših publikacij GUS - Glavnega Statističnega urada na Poljskem - Ludność. Stan i struktura w przekroju terytorialnym. Stan w dniu 30 VI 2010 r. - Population. Size and structure by territorial division. As of June 30th 2010</ref><!-- vir za zgornje: http://www.stat.gov.pl/gus/5840_655_PLK_HTML.htm --> ! Vojvodstvo |- | 1. || [[Slika:Views_from_Palace_of_Culture_and_Science_in_Warsaw,_Poland,_2019,_13.jpg|100px]] || [[Varšava]] || 1.716.855 || [[Mazovijsko vojvodstvo]] |- | 2. || [[Slika:Krakow - Wawel from balloon - 1.jpg|100px]] || [[Krakov]] || 755.546 || [[Malopoljsko vojvodstvo]] |- | 3. || [[Slika:Łódź Fabryczna, 2017 (cropped).jpg|100px]] || [[Lodž]] || 739.832 || [[Loško vojvodstvo]] |- | 4. || [[Slika:Rynek Starego Miasta We Wroclawiu (152991773).jpeg|100px]] || [[Vroclav]] || 632.561 || [[Spodnješlezijsko vojvodstvo]] |- | 5. || [[Slika:Ayuntamiento, Poznan, Polonia, 2014-09-18, DD 73-75 HDR.jpg|100px]] || [[Poznan]] || 552.735 || [[Velikopoljsko vojvodstvo]] |- | 6. || [[Slika:Gdańsk kamienice przy Długim Targu.jpg|100px]] || [[Gdansk]] || 456.874 || [[Pomorjansko vojvodstvo]] |- | 7. || [[Slika:Szczecin,Zamek Książąt Pomorskich-widok z lotu ptaka - panoramio.jpg|100px]] || [[Szczecin]] || 405.944 || [[Zahodnopomorjansko vojvodstvo]] |- | 8. || [[Slika:Main Post Office in Bydgoszcz (3).jpg|100px]] || [[Bydgoszcz]] || 356.936 || [[Kujavsko-pomorjansko vojvodstvo]] |- | 9. || [[Slika:Lublin Nowy Ratusz.jpg|100px]] || [[Lublin]] || 348.961 || [[Lublinsko vojvodstvo]] |- | 10. || [[Slika:Katowice-Spodek (4).jpg|100px]] || [[Katovice]] || 307.699 || [[Šlezijsko vojvodstvo]] |} == Gospodarstvo == {{glavni|Gospodarstvo Poljske}} [[File:Stocznia.jpg|thumb|Ladjedelnica [[Szczecin]]]] [[File:Oak in Bialowieza2(Barrel Oak).jpg|thumb|[[Beloveška pušča]]]] [[File:Grupa inżynierów Arrinera Hussarya (MSP15).JPG|thumb|left|Poznan Mednarodni sejem (Międzynarodowe Targi Poznańskie)]] [[File:Uniejów Castle.jpg|thumb|[[Uniejów]], grad in terme]] Poljska je po demokratizaciji sistema izvedla hitro in intenzivno [[liberalizem|liberalizacijo]] gospodarstva, zaradi česar je danes primer agresivnega ekonomskega modela po ameriškem zgledu. Poljsko gospodarstvo je mešana gospodarstva - sestavljen je iz obeh dveh sektorjev - javnega in zasebnega. Privatizacija malih in srednjih podjetij v državni lasti in liberalna zakonodaja glede ustanavljanja novih družb sta omogočili hiter razvoj agresivnega privatnega sektorja, katerega podlaga so bile poprej ustanovljene organizacije za varstvo potrošnikov. V teku je tudi privatizacija občutljivih sektorjev, kot je [[rudarstvo]], [[kovinarstvo]], [[železniško omrežje]] in [[energetika]]. Najbolj odmevni potezi sta bili odkup narodnega telefonskega operaterja ([[2000]]; kupec je bil francoski Telekom) in prodaja 30-odstotnega deleža največje poljske banke PKO BP na narodni borzi (2004). Država ima velik kmetijski sektor, ki bi po nekaterih napovedih lahko predstavljal enega pomembnejših proizvajalcev hrane za Evropsko unijo. Gospodarske težave povzročajo strukturne reforme v zdravstvu, izobraževalnem sistemu, pokojninskem sistemu in državni upravi, saj prihaja do finančnih pritiskov, ki so večji od pričakovanih. Rast bruto družbenega proizvoda (BDP) je bila precejšnja med letoma 1993 in 2000 ter nekoliko manjša v letih 2001 in 2002. Od leta 2002 dalje se je ekonomska rast povečevala do 5,4 % leta 2004, pričakovana rast za leto 2005 pa je okoli 3,7 %. Poljska ima negativno stanje v zunanji trgovini. Državna denarna valuta je zlatnik (''[[złoty]]''). Po vstopu v EU se Poljska pripravlja še na vstop v območje ene denarne valute, [[evro|evra]]. Slednji se po predvidevanjih ima zgoditi med letoma 2009 in 2013. Po vstopu v Evropsko unijo mnogo mladih zapušča državo zaradi iskanja boljšega življenjskega standarda, ki ga iščejo predvsem na [[Irska|Irskem]]. === Turizem === Leta 2015, poljski prihodki od turizma znašali 12,3 milijarde ameriških dolarjev, kar je okoli 6% poljskega BDP<ref>{{navedi splet|url=http://www.waszaturystyka.pl/swiat/item/4125-kto-najwi%C4%99cej-zarabia-na-turystyce.html/|title=Kto najwięcej zarabia na turystyce|author=AG|publisher=|accessdate=8 July 2017|archive-date=2017-08-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20170812095946/http://www.waszaturystyka.pl/swiat/item/4125-kto-najwi%C4%99cej-zarabia-na-turystyce.html|url-status=dead}}</ref>. Glavne turistične destinacije na Poljskem večja mesta in naravna območja. Hotelska baza je dobro razvit, najbolje v gorah, ob morju in v velikih mestih, npr. [[Varšava]], [[Krakov]] in [[Szczecin]]. Glavne turistične znamenitosti so: [[Varšava]], [[Krakov]], [[Wieliczka]], [[Zakopane]], [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|Oświęcim]], [[Vroclav]], [[Poznan]], [[Gniezno]], [[Gorzów Wielkopolski]], [[Szczecin]], [[Świnoujście]], [[Gdansk]], [[Gdynia]], [[Torunj]], [[Bydgoszcz]], [[Lublin]], [[Čenstohova]] in prav tako [[Lodž]], [[Łowicz]], [[Uniejów]], [[Nowy Targ]], [[Katovice]], [[Opole]], [[Głogów]], [[Zielona Góra]], [[Stargard]], [[Hel]], [[Ustka]], [[Frombork]], [[Kętrzyn]], [[Bartoszyce]], [[Brodnica]], [[Białystok]], [[Hajnówka]], [[Zamość]], [[Kielce]], [[Tarnobrzeg]] in [[Sandomierz]]. Naravne vrednote v turizmu: [[Karpati]] (zlasti [[Visoke Tatre]] - Narodni park Tatra), [[Krkonoši]] - Narodni park Karkonosze, [[Visla]], [[Odra]], [[Baltsko morje]] (zlasti Narodni Park Wolin in Slovinski narodni park), [[Beloveška pušča]] (Narodni park Bialowieza). == Demografija == Poljska je bila skozi zgodovino prebivališče mnogih jezikov, kultur in ver. Po 2. svetovni vojni je sprememba meja, pa tudi migracije, Poljsko spremenila v etnično zelo homogeno državo. 96,74 % prebivalcev se izreka za Poljake, le 1,23 % prebivalcev se pripisuje drugim narodnostim, za preostanek pa narodnost ni znana (podatek 2002). Uradne narodne manjšine v državi so [[Armenci]], [[Belorusi]], [[Čehi]], [[Judi]], [[Litovci]], [[Nemci]], [[Rusi]], [[Slovaki]] in [[Ukrajinci]], uradne narodnostne manjšine pa so [[Karaimi]], [[Lemki]], [[Romi]] in [[Tatari]]. Uradni jezik države je [[poljščina]], ki sodi na zahodno vejo [[slovanski jeziki|slovanskih jezikov]]. Poleg tega za pomožne uradne jezike so bili priznani jeziki narodnih manjšin na območjih njihove strnjene naselitve ter [[kašubščina]], ki jo govorijo Poljaki v [[Pomorjansko vojvodstvo|Pomorjanskem vojvodstvu]]. Poljska je država z visoko uveljavljeno religijo: velika večina Poljakov je [[katolicizem|rimsko-katoliške]] veroizpovedi, 75 % prebivalstva pa so aktivni katoličani. Preostali verniki pripadajo [[judaizem|judovski]], [[pravoslavje|pravoslavni]] in [[protestantizem|protestantski]] manjšini. == Promet in telekomunikacije == {{Glej tudi|Seznam letališč na Poljskem}} Glede na zahodnoevropske standarde ima Poljska slabo razvito omrežje cest, vodnih in železniških poti. Skupna dolžina poljskih cest znaša 364.657&nbsp;km, skupna dolžina železnic pa 23.420&nbsp;km. V državi je registriranih okoli 9.283.000 osebnih avtomobilov ter okoli 1.762.000 tovornih vozil in avtobusov (2000). Poljska ima 8 večjih letališč, skupno pa 122 letališč. Skupna dolžina prevoznih rek in drugih vodnih poti je 3812&nbsp;km. Trgovsko ladjevje države sestoji iz 144 ladij ter dodatnih 100 ladij, ki so registrirane v drugih državah. Glavna pristanišča so Gdansk, Gdynia, Szczecin, Świnoujście, Police, Kołobrzeg, Ustka, Varšava in Vroclav. Leta 2000 je bil Telekomov delež v BDP 4,4 % (2,5 % leta 1996). Kljub visokemu porastu uporabe telefonskih linij (282 na tisoč prebivalcev leta 2000, 78 na tisoč prebivalcev leta 1989) je telefonska infrastruktura razmeroma slabo razvita. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{wikislovar|Poljska}} {{Kategorija v Zbirki|Poland}} ; v poljščini * [http://www.sejm.gov.pl/ Sejm Rzeczypospolitej Polskiej] - spodnji dom poljskega parlamenta (poljščina) * [http://www.senat.gov.pl/index.htm Senat RP] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060430102402/http://www.senat.gov.pl/index.htm |date=2006-04-30 }} - zgornji dom poljskega parlamenta (poljščina) * [http://www.president.pl/x.node?id=479 Prezydent Rzeczypospolitej Polskiej] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060615102901/http://www.president.pl/x.node?id=479 |date=2006-06-15 }} - predsednik Republike Poljske (poljščina) * [http://www.kprm.gov.pl/english/index.html Kancelaria Prezesa Rady Ministrów] - urad predsednika vlade Republike Poljske (poljščina) * [http://www.sn.pl/index.html Sąd Najwyższy] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060215144525/http://www.sn.pl/index.html |date=2006-02-15 }} - vrhovno sodišče (poljščina) * [http://www.trybunal.gov.pl/index.htm Trybunał Konstytucyjny] - ustavno sodišče (poljščina) * [http://www.nbp.pl/Home.aspx?f=srodek.htm Narodowy Bank Polski] (poljščina) * [http://www.stat.gov.pl/index.htm GUS] - državni statistični urad (poljščina) ;v angleščini * [http://www.poland.pl/ Poland.pl] (angleščina) * [http://www.wse.com.pl/ Warsaw Stock Exchange] (angleščina) * [http://www.sejm.gov.pl/prawo/konst/angielski/kon1.htm The constitution of the Republic of Poland] (angleščina) * [http://www.hotels-in-poland.info Hotels in Poland] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200711032057/http://www.hotels-in-poland.info/ |date=2020-07-11 }} (angleščina) {{Evropa}} {{Članice EU in kandidatke}} {{NATO}} {{zvezdica}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Poljska| ]] [[Kategorija:Liberalne demokracije]] [[Kategorija:Evropske države]] [[Kategorija:Slovanske države]] [[Kategorija:Zahodnoevropska unija]] n2randiz747gvnh960v9ti0jchd8jwx 0 4884 6655274 6615986 2026-04-03T10:40:07Z Ljuba24b 92351 posodobljeno infopolje, dodan uvod iz en wiki 6655274 wikitext text/x-wiki {{Ta|govori o sedanji državi v Vzhodni Evropi}} {{Infopolje Država |native_name = {{jezik|ro|Republica Moldova}} |conventional_long_name = Republika Moldavija |common_name = Moldavija |common_name2 = Moldavije |image_flag = Flag of Moldova.svg |image_coat = Coat of arms of Moldova.svg |symbol_type = Emblem |image_map = Location Moldova Europe.png |map_caption = Lega Moldavije (temno zeleno) na evropski celini |national_motto = |national_anthem = {{jezik|ro|[[Limba noastră]]}}<br />(»Naš jezik«)<br /><center>[[Slika:Imnul Republicii Moldova US NAVY.ogg]]</center> |official_languages = [[romunščina]]<ref name="MCC">{{navedi splet | url=http://constcourt.md/libview.php?l=en&idc=7&id=512&t=/Overview/Press-Service/News/The-text-of-the-Declaration-of-Independence-prevails-over-the-text-of-the-Constitution | title=The text of the Declaration of Independence prevails over the text of the Constitution | publisher=Ustavno sodišče Republike Moldavije | date=5. december 2013 | accessdate=17. september 2014|language=en}}</ref> |regional_languages = [[ukrajinščina]], [[ruščina]], [[gagavščina]] |common_languages = |ethnic_groups = |capital = [[Kišinjev]] |latd=47 |latm=0 |latNS=N |longd=28 |longm=55 |longEW=E |largest_city = capital |government_type = [[unitarna država|unitarna]] [[parlamentarni sistem|parlamentarna]] [[republika]] |leader_title1 = predsednica |leader_name1 = [[Maia Sandu]] |leader_title2 = predsednik vlade |leader_name2 = Dorin Recean |area_rank = 135. |area_km2 = 33.843 (vključno s Pridnestrjem) |area_footnote = <ref>{{Cite web|url=https://moldova.md/ro/content/geografie|title=Republica Moldova – Geografie|website=Moldova.md|date=26 August 2016|access-date=23 June 2021|archive-date=24 June 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210624210341/https://moldova.md/ro/content/geografie|url-status=live}}</ref> |percent_water = 1,4 |population_estimate = 2.381.325 |population_estimate_rank = |population_estimate_year = 2025<ref name="Moldova.Pop">{{cite web |url=https://statbank.statistica.md/PxWeb/pxweb/en/20%20Populatia%20si%20procesele%20demografice/ |title=Number of population - Number of usually resident population |publisher=National Bureau of Statistics of the Republic of Moldova (BNS) |date=7 July 2025 |access-date=7 July 2025}}</ref>{{efn|name=data1|Izključuje podatke za [[Pridnestrje]]}} |population_census = 2.409.207 |population_census_year = 2024<ref name="Moldova.Census2024">{{Cite web |url=https://statistica.gov.md/files/files/serii_de_timp/recensamant_2024/date_finale/Date_finale_RPL_2024_15_07_25.xlsx |title=Recensământul Populației și Locuințelor 2024: Caracteristici Geografice (date finale) |publisher=National Bureau of Statistics of the Republic of Moldova |website=statistica.gov.md |date=15 July 2025 |access-date=16 July 2025}}</ref>{{efn|name=data1|Izključuje podatke za [[Pridnestrje]]}} |population_density_km2 = 78,5 |population_density_rank = |demonym = Moldavec/Moldavijec, Moldavka/Moldavijka |GDP_year = 2024 |GDP_ref = <ref name="IMFWEO.MD">{{navedi splet |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2023/October/weo-report?c=921,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2020&ey=2028&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |title=World Economic Outlook Database, October 2023 Edition. (Moldova) |publisher=Mednarodni denarni sklad |website=IMF.org |access-date=2023-10-10}}</ref> |GDP_PPP = 43,86 mrd. USD |GDP_PPP_per_capita = 17.902 USD |GDP_nominal = 18,36 mrd. USD |GDP_nominal_per_capita = 7488 USD | sovereignty_type = [[Zgodovina Moldavije|Nastanek]] | established_event1 = [[Kneževina Moldavija]] | established_date1 = 1346 | established_event2 = [[Gubernija Besarabija]] | established_date2 = 1812 | established_event3 = [[Moldavska demokratična republika]] | established_date3 = 15. december 1917 | established_event4 = [[Zveza Besarabije z Romunijo]] | established_date4 = 9. april 1918 | established_event5 = [[Moldavska avtonomna sovjetska socialistična republika|Moldavska ASSR]] | established_date5 = 12. oktober 1924 | established_event6 = [[Moldavska sovjetska socialistična republika|Moldavska SSR]] | established_date6 = 2. avgust 1940 | established_event7 = [[Vojna v Pridnestrju]] | established_date7 = 2. november 1990 | established_event8 = [[Moldavska deklaracija o neodvisnost|neodvisnost od Sovjetske zveze]] | established_date8 = 27. avgust 1991^a | established_event9 = sprejeta ustava Moldavije | established_date9 = 29. julij 1994 |Gini = 25,7 |Gini_year = 2021 |Gini_ref = <ref>{{navedi splet |url=https://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.GINI?locations=MD |title=Gini index – Moldova |publisher=[[Svetovna banka]] |website=data.worldbank.org |access-date=2024-09-23 }}</ref> |Gini_rank = |HDI = 0,767 |HDI_rank = 80. |HDI_year = 2021 |HDI_ref = <ref name="UNHDR">{{navedi splet|url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf|title=Human Development Report 2021/2022|language=en|publisher=United Nations Development Programme|date=8 September 2022|access-date=8 September 2022}}</ref> |currency = [[moldavski lej]] |currency_code = MDL |time_zone = [[Vzhodnoevropski čas|EET]] |utc_offset = +2 |time_zone_DST = [[Vzhodnoevropski poletni čas|EEST]] |utc_offset_DST = +3 |cctld = [[.md]] |calling_code = +373 |footnotes = }} '''Moldavija''', uradno '''Republika Moldavija''' ({{langx|ro|Republica Moldova}}) je celinska država v vzhodni Evropi s površino 33.843 km² in 2,38 milijona prebivalcev.[9] Moldavija meji na [[Romunija|Romunijo]] na zahodu in na [[Ukrajina|Ukrajino]] na severu, vzhodu in jugu.<ref name="CIA_World_Factbook_Moldova">{{cite web |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/moldova/ |title=Moldova |work=CIA World Factbook |access-date=2 September 2015 |archive-date=5 January 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210105015457/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/moldova/ |url-status=dead }}</ref> Nepriznana separatistična država [[Pridnestrje]] leži na drugi strani reke [[Dnester]] na vzhodni meji države z Ukrajino. Moldavija je unitarna parlamentarna predstavniška demokratična republika s prestolnico v [[Kišinjev]]u, največjem mestu države in glavnem kulturnem in trgovskem središču. Večina moldavskega ozemlja je bila del Kneževine Moldavije od 14. stoletja do leta 1812, ko jo je [[Osmansko cesarstvo]] (kateremu je bila Moldavija vazalna država) prepustilo [[Ruski imperij|Ruskemu imperiju]] in postala znana kot [[Besarabija]]. Leta 1856 je bila južna Besarabija vrnjena Moldaviji, ki se je tri leta pozneje združila z [[Vlaška|Vlaško]] in ustanovila Romunijo. Kljub temu je bila ruska oblast nad celotno regijo leta 1878 obnovljena. Med [[ruska revolucija|rusko revolucijo]] leta 1917 je Besarabija za kratek čas postala avtonomna država znotraj Ruske republike. Februarja 1918 je razglasila neodvisnost in se nato istega leta po glasovanju skupščine vključila v Romunijo. Odločitev je izpodbijala Sovjetska Rusija, ki je leta 1924 znotraj Ukrajinske SSR ustanovila tako imenovano Moldavsko avtonomno republiko na delno moldavsko naseljenih ozemljih vzhodno od Besarabije. Leta 1940 je bila Romunija zaradi [[Pakt Ribbentrop-Molotov|pakta Molotov-Ribbentrop]] prisiljena prepustiti Besarabijo in Severno Bukovino [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]], kar je privedlo do ustanovitve Moldavske sovjetske socialistične republike (Moldavska SSR). 27. avgusta 1991, ko je potekal razpad Sovjetske zveze, je Moldavska SSR razglasila neodvisnost in prevzela ime Moldavija.<ref name="natura2000">{{cite web |url=http://www.natura2000oltenita-chiciu.ro/wp-content/uploads/2019/05/Moldova-Pitoreasca-Picturesque-Moldavia-pdf-Vladimir-Toncea.pdf |title="Wine Road" in Republic of Moldova |access-date=18 May 2019 |archive-date=18 May 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190518103311/http://www.natura2000oltenita-chiciu.ro/wp-content/uploads/2019/05/Moldova-Pitoreasca-Picturesque-Moldavia-pdf-Vladimir-Toncea.pdf |url-status=live }}</ref> Vendar je pas moldavskega ozemlja na vzhodnem bregu Dnestra od leta 1990 pod dejanskim nadzorom separatistične vlade Pridnestrja. Moldavska ustava je bila sprejeta leta 1994 in država je postala parlamentarna republika. Predsednik je vodja države, predsednik vlade pa vodja vlade. Pod predsedovanjem Maje Sandu, izvoljene leta 2020 na prozahodni in protikorupcijski listi, si je Moldavija prizadevala za članstvo v Evropski uniji in junija 2022 prejela status kandidatke.<ref>{{Cite news |date=23 June 2022 |title=EU awards Ukraine and Moldova candidate status |language=en-GB |work=BBC News |url=https://www.bbc.com/news/world-europe-61891467 |access-date=16 August 2022 |archive-date=23 June 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220623000924/https://www.bbc.com/news/world-europe-61891467 |url-status=live }}</ref> Pristopna pogajanja z EU so se začela 13. decembra 2023.<ref>{{Cite web |date=14 December 2023 |title=EU greenlights accession talks with Ukraine and Moldova |url=https://www.euronews.com/my-europe/2023/12/14/eu-greenlights-accession-talks-with-ukraine-and-moldova |access-date=14 December 2023 |website=Euronews |language=en |archive-date=14 December 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231214175059/https://www.euronews.com/my-europe/2023/12/14/eu-greenlights-accession-talks-with-ukraine-and-moldova |url-status=live }}</ref> Sandujeva je predlagala konec moldavske ustavne zaveze k vojaški nevtralnosti v korist tesnejšega zavezništva z [[Nato]]m. Ostro je obsodila rusko invazijo na sosednjo Ukrajino.<ref>{{Cite web |last=Lynch |first=Suzanne |date=20 January 2023 |title=Time to join NATO? Moldova eyes joining 'a larger alliance' |url=https://www.politico.eu/article/maia-sandu-moldova-nato-alliance-joining-ukraine-war-russia-invasion/ |access-date=2 August 2023 |website=Politico |language=en |archive-date=21 January 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230121000423/https://www.politico.eu/article/maia-sandu-moldova-nato-alliance-joining-ukraine-war-russia-invasion/ |url-status=live }}</ref> Moldavija je najrevnejša država v Evropi po uradnem BDP na prebivalca, velik del njenega BDP pa predstavlja storitveni sektor.<ref>{{Cite web |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2022/April/weo-report?c=967,921,926,&s=PPPPC,&sy=2020&ey=2022&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |title=GDP per capita, PPP (current international $) |access-date=27 July 2022 |archive-date=27 July 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220727115351/https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2022/April/weo-report?c=967,921,926,&s=PPPPC,&sy=2020&ey=2022&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |url-status=live }}</ref> Ima enega najnižjih indeksov človekovega razvoja v Evropi, saj se uvršča na 86. mesto na svetu (2023).<ref name="HDI">{{cite web|url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf|title=Human Development Report 2021/2022|language=en|publisher=United Nations Development Programme|date=8 September 2022|access-date=8 September 2022|archive-date=8 September 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220908114232/http://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf|url-status=live}}</ref> Moldavija se je leta 2025 uvrstila na 74. mesto na svetu na lestvici globalnega inovacijskega indeksa.<ref>{{Cite web |title=GII Innovation Ecosystems & Data Explorer 2025 |url=https://www.wipo.int/gii-ranking/en/republic-of-moldova |access-date=2025-10-16 |website=WIPO}}</ref><ref>{{Cite book |last1=Dutta |first1=Soumitra |url=https://www.wipo.int/web-publications/global-innovation-index-2025/en/index.html |title=Global Innovation Index 2025: Innovation at a Crossroads |last2=Lanvin |first2=Bruno |publisher=World Intellectual Property Organization |year=2025 |isbn=978-92-805-3797-0 |page=19 |language=en |doi=10.34667/tind.58864 |access-date=2025-10-17 |archive-date=12 October 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20251012035001/https://www.wipo.int/web-publications/global-innovation-index-2025/en/index.html |url-status=live }}</ref> Moldavija je članica Združenih narodov, Sveta Evrope, Svetovne trgovinske organizacije, Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, Organizacije za demokracijo in gospodarski razvoj GUAM, Organizacije za črnomorsko gospodarsko sodelovanje in Tria združenj. == Upravna delitev == Moldavija je upravno razdeljena na 32 okrajev (moldavsko ''raioane''), tri mestne občine ter dve avtonomni teritorialni enoti. Okraji: {{col-begin|width=auto}} {{col-break}} # Anenii Noi # Basarabeasca # Briceni # Cahul # Cantemir # Călărași # Căușeni # Cimișlia {{col-break|gap=2em}} # <li value=9> Criuleni # Dondușeni # Drochia # Dubăsari # Edineț # Fălești # Florești # Glodeni {{col-break|gap=2em}} # <li value=17> Hîncești # Ialoveni # Leova # Nisporeni # Ocnița # Orhei # Rezina # Rîșcani {{col-break|gap=2em}} # <li value=25> Sîngerei # Soroca # Strășeni # Șoldănești # Ștefan Vodă # Taraclia # Telenești # Ungheni {{col-end}} Mestne občine: {{col-begin|width=auto}} {{col-break}} # [[Kišinjev]] {{col-break|gap=2em}} # <li value=2> [[Bălți]] {{col-break|gap=2em}} # <li value=3> [[Bender]] {{col-break|gap=2em}} {{col-end}} Avtonomni teritorialni enoti: # [[Gagauzija]] # [[Pridnestrje]] Del Moldavije vzhodno od reke Dnester, naseljen pretežno z etničnimi [[Rusi]] in [[Ukrajinci]], se imenuje [[Pridnestrska republika]] oz. Pridnestrje (uporablja se tudi ime [[Transnistrija]], ki pa označuje le levi breg Dnestra). Ta pokrajina je leta 1990 razglasila Pridnestrsko moldavsko socialistično republiko, da bi v primeru ponovne združitve Moldavije z Romunijo ostala del [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]]. Kasneje je bila razglašena kot ti. Pridnestrska moldavska republika, ki je ne priznava nobena država. Leta 1992 je izbruhnila krajša vojna v kateri je posredovala [[Rusija]], ki je tam še vedno vojaško prisotna. [[Svet Evrope]] območje obravnava kot okupirano s strani Rusije.<ref name="Necsutu">{{navedi splet|url=https://balkaninsight.com/2022/03/16/council-of-europe-designates-transnistria-russian-occupied-territory/|title=Council of Europe Designates Transnistria 'Russian Occupied Territory'|last=Necșuțu|first=Mădălin|date=16 March 2022|website=balkaninsight.com|publisher=Balkan Insight|access-date=19 March 2022}}</ref> == Opombe == {{notelist}} ==Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Moldova}} {{Wikivoyage}} * [https://www.congress.gov/bill/102nd-congress/senate-resolution/148/text?q=%7B%22search%22%3A%5B%22PL111-148%22%5D%7D&resultIndex=5 S.Res.148 – A resolution to express the sense of the Senate that the United States should support the right to self-determination of the people of the Republic of Moldavia and northern Bucovina] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161018213138/https://www.congress.gov/bill/102nd-congress/senate-resolution/148/text?q=%7B%22search%22%3A%5B%22PL111-148%22%5D%7D&resultIndex=5 |date=18 October 2016 }} * {{Official website|1=http://www.moldova.md/en}} * [https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/moldova/ Moldova] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210105015457/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/moldova/ |date=5 January 2021 }}. ''The World Factbook''. Central Intelligence Agency * [https://web.archive.org/web/20121002063813/http://ucblibraries.colorado.edu/govpubs/for/moldova.htm Moldova, Republic of] from ''UCB Libraries GovPubs''. * [https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-17601580 Moldova profile] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180721064530/https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-17601580 |date=21 July 2018 }} from the BBC News * {{Wikiatlas|Moldova}} * {{OSM relation|58974|bullet=no}} * [http://www.ifs.du.edu/ifs/frm_CountryProfile.aspx?Country=MD Key Development Forecasts for Moldova] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120426045144/http://www.ifs.du.edu/ifs/frm_CountryProfile.aspx?Country=MD |date=26 April 2012 }} from International Futures == Glej tudi== * [[seznam suverenih držav]] * [[Pridnestrska republika]] {{Evropa}} {{Skupnost neodvisnih držav}} {{OVSE}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Moldavija| ]] [[Kategorija:Evropske države]] [[Kategorija:Celinske države]] [[Kategorija:Frankofonske države]] [[Kategorija:Skupnost neodvisnih držav]] mnpj5agyofp4thq97gey6jrhmn0oxfb 0 4927 6655172 6621546 2026-04-03T07:33:20Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655172 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Geopolitična organizacija | conventional_long_name = Evropska unija | native_name = {{Imena v uradnih jezikih | name = {{nobold|(ime v drugih uradnih jezikih)}} | en = European Union | bg = Европейски съюз | cs = Evropská unie | da = Den Europæiske Union | et = Euroopa Liit | fi = Euroopan unioni | fr = Union européenne | el = Ευρωπαϊκή Ένωση | hr = Europska unija | ga = An tAontas Eorpach | it = Unione europea | lv = Eiropas Savienība | lt = Europos Sąjunga | hu = Európai Unió | mt = Unjoni Ewropea | de = Europäische Union | nl = Europese Unie | pl = Unia Europejska | pt = União Europeia | ro = Uniunea Europeană | sk = Európska únia | es = Unión Europea | sv = Europeiska unionen }} | image_flag = Flag of Europe.svg | image_coat = | symbol_width = 95px | symbol_type = | motto = {{jezik|la|[[Evropski simboli#Geslo|Združena v raznolikosti]]}}<ref name="EU-Symbols">{{navedi splet| author= Evropska unija | title = Simboli EU| url = http://europa.eu/abc/symbols/index_sl.htm| accessdate = 2008-01-09}}</ref></small>{{presledki|2}}<small>([[slovenščina|{{brezpreloma|v slovenščini}}]]) | anthem = ''[[Evropska himna|Oda radosti]]<ref name="EU-Symbols"/>''{{presledki|2}}<small>(orkestrska&nbsp;izvedba)</small> | image_map = European Union (blue).svg | map_caption = | admin_center_type = [[Glavno mesto|Glavno mesto]] | admin_center = [[Bruselj]] {{small|(''[[de facto]]'')}}<ref name=capital>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=qb6NAQAAQBAJ&pg=PA64|title=Capital Cities around the World: An Encyclopedia of Geography, History, and Culture: An Encyclopedia of Geography, History, and Culture|year=2013|first=Roman Adrian|last=Cybriwsky|publisher=[[ABC-CLIO]]|quote=Brussels, the capital of Belgium, is considered to be the de facto capital of the EU|isbn=9781610692489}}</ref> | largest_metropolitan_area = [[Pariz]] | languages_type = [[Uradni jezik]]i | languages = {{skrčljivi seznam |title=[[Jeziki Evropske unije|24]] |[[angleščina|angleški]] |[[bolgarščina|bolgarski]] |[[češčina|češki]] |[[danščina|danski]] |[[estonščina|estonski]] |[[finščina|finski]] |[[francoščina|francoski]] |[[grščina|grški]] |[[hrvaščina|hrvaški]] |[[irščina|irski]] |[[italijanščina|italijanski]] |[[latvijščina|latvijski]] |[[litovščina|litovski]] |[[madžarščina|madžarski]] |[[malteščina|malteški]] |[[nemščina|nemški]] |[[nizozemščina|nizozemski]] |[[poljščina|poljski]] |[[portugalščina|portugalski]] |[[romunščina|romunski]] |[[slovaščina|slovaški]] |[[slovenščina|slovenski]] |[[španščina|španski]] |[[švedščina|švedski]]}} | demonym = [[Državljan Evropske unije|Evropêjec, Evropêjka]] | membership_type = [[Država članica Evropske unije|Države članice]] | membership = {{skrčljivi seznam |title=[[Seznam držav članic Evropske unije|27]] |{{ikonazastave|Avstrija}}[[Avstrija]] |{{ikonazastave|Belgija}}[[Belgija]] |{{ikonazastave|Bolgarija}}[[Bolgarija]] |{{ikonazastave|Ciper}}[[Ciper]] |{{ikonazastave|Češka}}[[Češka]] |{{ikonazastave|Danska}}[[Danska]] |{{ikonazastave|Estonija}}[[Estonija]] |{{ikonazastave|Finska}}[[Finska]] |{{ikonazastave|Francija}}[[Francija]] |{{ikonazastave|Grčija}}[[Grčija]] |{{ikonazastave|Hrvaška}}[[Hrvaška]] |{{ikonazastave|Irska}}[[Irska]] |{{ikonazastave|Italija}}[[Italija]] |{{ikonazastave|Latvija}}[[Latvija]] |{{ikonazastave|Litva}}[[Litva]] |{{ikonazastave|Luksemburg}}[[Luksemburg]] |{{ikonazastave|Madžarska}}[[Madžarska]] |{{ikonazastave|Malta}}[[Malta]] |{{ikonazastave|Nemčija}}[[Nemčija]] |{{ikonazastave|Nizozemska}}[[Nizozemska]] |{{ikonazastave|Poljska}}[[Poljska]] |{{ikonazastave|Portugalska}}[[Portugalska]] |{{ikonazastave|Romunija}}[[Romunija]] |{{ikonazastave|Slovaška}}[[Slovaška]] |{{ikonazastave|Slovenija}}[[Slovenija]] |{{ikonazastave|Španija}}[[Španija]] |{{ikonazastave|Švedska}}[[Švedska]]}} | ethnic_groups = | ethnic_groups_year = | government_type = {{brezpreloma|[[Nadnacionalizem]] [[sui generis]] }} | leader_title1 = [[Evropska komisija|Komisija]]: | leader_name1 = [[Ursula von der Leyen]] ([[Evropska ljudska stranka|ELS]]) | leader_title2 = [[Evropski parlament|Parlament]]: | leader_name2 = [[Roberta Metsola]] ([[Evropska ljudska stranka|ELS]]) | leader_title3 = [[Svet Evropske unije|Svet]]: | leader_name3 = [[Ciper]] (1/2 2026) | leader_title4 = [[Evropski svet|{{brezpreloma|Evropski svet}}]]: | leader_name4 = [[Charles Michel]] | sovereignty_type = [[Zgodovina Evropske unije|Nastanek]] | sovereignty_note = | established_event1 = [[Rimska pogodba]] | established_date1 = [[25. marec]] [[1957]] | established_event2 = [[Maastrichtska pogodba]] | established_date2 = [[7. februar]] [[1992]] | established_event3 = [[Lizbonska pogodba]] | established_date3 = [[1. december]] [[2009]] | area_rank = 7.¹ | area_km2 = 4.233.262 | percent_water = 3,08 | population_estimate = 447.206.135 | population_estimate_rank = 3.¹ | population_estimate_year = 2020 | population_census = | population_census_year = | population_density_km2 = 106<!--447.206.135 / 4.233.262 = 106 ljudi/km2 (površina in ocena prebivalstva februarja 2020)--> | population_density_rank = 69.¹ | GDP_year = 2023 | GDP_ref = <ref name="GDP">{{navedi splet |title=World Economic Outlook Database, October 2022 (EU countries)|url= https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2022/October/weo-report?a=1&c=998,&s=NGDPD,PPPGDP,PPPPC,&sy=2021&ey=2022&ssm=0&scsm=0&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1|website=IMF.org |publisher=Mednarodni denarni sklad |access-date=14 September 2022}}</ref> | GDP_nominal = 17,82 bilijona USD | GDP_nominal_rank = | GDP_PPP = 25,40 bilijona USD | GDP_PPP_rank = | GDP_nominal_per_capita = 39.940 USD | GDP_nominal_per_capita_rank = | GDP_PPP_per_capita = 56.928 USD | GDP_PPP_per_capita_rank = | HDI = | HDI_rank = | HDI_year = | HDI_category = | currency = {{unbulleted list |[[evro]]&nbsp;([[ISO 4217|EUR]]) |{{collapsible list |titlestyle = background:transparent;text-align:left;font-weight:normal; |title = 6 ostalih |[[Češka krona|koruna]]&nbsp;(CZK;&nbsp;Češka)|[[Danska krona|krone]]&nbsp;(DKK;&nbsp;Danska)|[[Madžarski forint|forint]]&nbsp;(HUF;&nbsp;Madžarska)|[[Poljski zlot|złoty]]&nbsp;(PLN;&nbsp;Poljska)|[[Romunski lev|leu]]&nbsp;(RON;&nbsp;Romunija)|[[Švedska krona|krona]]&nbsp;(SEK;&nbsp;Švedska) }} }} | currency_code = | time_zone = | utc_offset = od 0 do +2 | time_zone_DST = | DST_note = | utc_offset_DST = od +1 do +3 | cctld = [[.eu]] | calling_code = | footnote1 = Če je našteta med entitetami s tradicionalnim statusom [[nacionalna država|nacionalne države]].<ref name="GDP IMF">{{navedi splet | url = http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2007/02/weodata/weorept.aspx?sy=2004&ey=2008&scsm=1&ssd=1&sort=country&ds=.&br=1&pr1.x=82&pr1.y=16&c=998&s=NGDP_RPCH%2CNGDPD%2CPPPGDP&grp=1&a=1| title = Report for Selected Country Groups and Subjects (European Union)| accessdate = 2007-09-15| date = april 2007 | language=en | work = World Economic Outlook Database, April 2007 Edition| publisher = International Monetary Fund}}; {{navedi splet | url = http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2007/01/data/weorept.aspx?pr.x=57&pr.y=6&sy=2004&ey=2008&scsm=1&ssd=1&sort=country&ds=.&br=1&c=111&s=NGDP%2CPPPWGT&grp=0&a=| title = Report for Selected Countries and Subjects (United States)| accessdate = 2007-07-15| date = april 2007 | language=en | work = World Economic Outlook Database, April 2007 Edition| publisher = Mednarodni denarni sklad}}</ref><!--Source of GDP information--> }} '''Evrópska uníja''' (tudi '''Evrópska únija'''; [[kratica]] '''EU''') ali '''Evrópska zvéza''' (kratica '''EZ''')<ref>Slovenski pravopis 2001</ref> je [[Politična unija|politično]]-[[Ekonomska unija|ekonomska zveza]], sestavljena iz 27 [[država|držav]], ki se v glavnem <!--Kot je navedeno na angleški WP, se ta del naj ne bi brisal glede na to, da so deli Francije in Španije izven Evrope, ravno tako pa položaj Cipra ni povsem jasen. Dodatne informacije so na angl. WP stran o EU-->nahajajo v [[Evropa|Evropi]]. Obsega območje, veliko 4.233.262 km² in ima po ocenah več kot 447 milijonov [[Prebivalec|prebivalcev]]. EU ima enotni notranji trg, ki ga zagotavlja [[pravni sistem]], ki velja za vse države članice. Cilji pravil EU so zagotavljanje prostega pretoka ljudi, [[Dobrina (ekonomija)|dobrin]], [[storitev]] in [[Kapital|kapitala]] v okviru notranjega trga,<ref name="Europa Internal Market">{{navedi splet|title=The EU Single Market: Fewer barriers, more opportunities|publisher=Europa web portal|author=European Commission|url=http://ec.europa.eu/internal_market/index_en.htm|accessdate=27 September 2007}}<br />{{navedi splet|title=Activities of the European Union: Internal Market|publisher=Europa web portal|url=http://europa.eu/pol/singl/index_en.htm|accessdate=29 June 2007}}</ref> uveljavljanje [[Pravosodni zakon|zakonov pravosodja]] in [[Notranje zadeve|notranjih zadev]], skupnega sklepanja trgovskih sporazumov,<ref>{{navedi splet|title=Common commercial policy |url=http://europa.eu/scadplus/glossary/commercial_policy_en.htm |work=Europa Glossary |publisher=Europa web portal |accessdate=6 September 2008 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090116092625/http://europa.eu/scadplus/glossary/commercial_policy_en.htm |archivedate=16 January 2009 }}</ref> skupne kmetijske politike, [[Ribolov|ribištva]]<ref>{{navedi splet|publisher=The Council of the European Union|title=Agriculture and Fisheries Council|url=http://www.consilium.europa.eu/policies/council-configurations/agriculture-and-fisheries|accessdate=3 June 2013|archive-date=2014-03-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20140311075105/http://www.consilium.europa.eu/policies/council-configurations/agriculture-and-fisheries|url-status=dead}}</ref> ter [[Regionalni razvoj|regionalnega razvoja]].<ref>{{navedi splet|title=Regional Policy Inforegio |url=http://ec.europa.eu/regional_policy/index_en.cfm|publisher=Europa web portal |accessdate=3 June 2013}}</ref> Znotraj [[Schengensko območje|Schengenskega območja]] nadzor [[Potni list|potnih listov]] ne poteka več.<ref name="Internal borders">{{navedi splet |title=Schengen area|publisher=Europa web portal |url=http://ec.europa.eu/home-affairs/policies/borders/borders_schengen_en.htm|accessdate=8 September 2010}}</ref> [[Evroobmočje|Monetarna unija]] je bila vzpostavljena leta 1999, leta 2002 pa je stopila v polno veljavo. Članic [[Evroobmočje|monetarne unije]] je 19 članic EU, ki za valuto uporabljajo [[evro]]. Delovanje in odločanje v EU se danes kaže v oblikah [[Intergovernmentalizem|intergovernmentalizma]] in [[Supranacionalizem|supranacionalizma]].<ref>Kajnč, Sabina. Lajh, Damjan. ''Evropska unija od A do Ž'' (2006) pp 17.</ref><ref name="Britannica">{{navedi splet |title=European Union|publisher=Encyclopædia Britannica |url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/196399/European-Union |accessdate=3 July 2013 |quote=international organisation comprising 28 European countries and governing common economic, social, and security policies&nbsp;...}}</ref><ref name="CIA">{{navedi splet |title=European Union |publisher=Central Intelligence Agency |work=The World Factbook |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ee.html |accessdate=12 February 2016 |archive-date=2020-06-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200611111527/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ee.html |url-status=dead }}</ref> EU ima sedem glavnih izvršnih teles, znanih kot [[Institucije Evropske unije]]. To so [[Evropski svet]], [[Svet Evropske unije]], [[Evropski parlament]], [[Evropska komisija]], [[Sodišče Evropskih skupnosti]], [[Evropska centralna banka]] in [[Evropsko računsko sodišče|Računsko sodišče]]. Začetki EU segajo v čas po koncu [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]], ko se je začel proces evropske integracije z vzpostavitvijo [[Evropska skupnost za premog in jeklo|Evropske skupnosti za premog in jeklo]] (ESPJ) leta 1951 in [[Evropska gospodarska skupnost|Evropske gospodarske unije]] (EGS) leta 1958. EU je bila uradno ustanovljena leta [[1992]] s ''Pogodbo o Evropski uniji'' ([[Maastrichtska pogodba|Maastrichtsko pogodbo]]). Zadnja pogodba, ki je močno spremenila delovanje in strukturo EU, je bila [[Lizbonska pogodba]] (podpisana leta 2007), ki je v veljavo vstopila leta 2009. EU predstavlja 7,3-odstotni delež svetovnega [[Prebivalstvo|prebivalstva]].<ref>{{navedi splet|title=European Union reaches 500 Million through Combination of Accessions, Migration and Natural Growth|publisher=Vienna Institute of Demography|url=http://www.oeaw.ac.at/vid/datasheet/EU_reaches_500_Mill.shtml|accessdate=12 February 2016}}</ref> Leta 2016 je imela 16.477 milijard nominalnega [[Kosmati domači proizvod|BDP]]-ja, kar predstavlja 22,2 % svetovnega [[BDP]]-ja in 16,9 % delež, upoštevajoč pariteto kupne moči.<ref>Glej [[Seznam držav po bruto domačem proizvodu]]. Seznama razvrščata države, zato EU ni vključena.</ref> 26 od 28 držav ima visok [[indeks človekovega razvoja]], kot ga meri [[Organizacija združenih narodov]]. Leta 2012 je EU prejela [[Nobelova nagrada za mir|nobelovo nagrado za mir]].<ref>{{navedi novice |title=EU collects Nobel Peace Prize in Oslo |date=10 December 2012 |newspaper=British Broadcasting Corporation |url=http://www.bbc.co.uk/news/world-europe-20664167 |accessdate=3 June 2013}}</ref> S skupno [[Trije stebri Evropske unije|zunanjo in varnostno politiko]], ima EU lastne [[Zunanja politika|zunanje odnose]] in obrambo. Unija vzdržuje stalne diplomatske misije po svetu, ima predstavništvo v [[OZN|Organizaciji združenih narodov]], [[Svetovna trgovinska organizacija|Svetovni trgovinski organizaciji]], [[G8]] in [[G-20]]. Zaradi njenega globalnega vpliva, je bila Evropska unija opisana tudi kot trenutna ali potencialna [[Velesila|velesila]].<ref name="The European Superpower">{{navedi knjigo|author=John McCormick|title=The European Superpower|url=https://archive.org/details/europeansuperpow0000mcco|isbn=978-1-4039-9846-0|date=14 November 2006}}</ref> == Zgodovina Evropske unije == ===Začetki povezovanja (1945–1957)=== Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] so se v [[Evropa|Evropi]] začeli procesi povezovanja med [[Zahodna Evropa|zahodnoevropskimi]] državami kot odgovor na [[Nacionalsocializem|skrajni nacionalizem]], ki je opustošil kontinent. Leta 1952 je bila ustanovljena [[Evropska skupnost za premog in jeklo]] (ESPJ), ki je kasneje postala del [[Trije stebri Evropske unije|tristebrne strukture]] Evropske unije. Med podporniki ustanovitve skupnosti so bili tudi [[Alcide de Gasperi]], [[Jean Monnet]], [[Robert Schuman]] in [[Paul-Henri Spaak]]. === Rimska pogodba (1957–1992) === [[File:EC-EU-enlargement animation.gif|thumb|left|280px|Kontinentalna območja držav članic Evropske unije (Evropske skupnosti pred letom 1993).]] Leta 1957 so [[Belgija]], [[Francija]], [[Italija]], [[Luksemburg]], [[Nizozemska]] in [[Zvezna republika Nemčija (1949–1990)|Zahodna Nemčija]] podpisale Rimsko pogodbo, s katero je bila ustanovljena [[Evropska skupnost|Evropska gospodarska skupnost]] (EGS) in [[Evropska skupnost za jedrsko energijo]] (EURATOM). Pogodba je v veljavo stopila leta 1958. [[Evropska skupnost|EGS]] in [[Evropska skupnost za jedrsko energijo|EURATOM]] sta bili ustanovljeni ločeno od [[Evropska skupnost za premog in jeklo|ESPJ]], vendar so vse tri skupnosti bile podvržene istim nadzornim organom. EGS je vodil [[Walter Hallstein]], EURATOM pa [[Louis Armand]]. V [[1960.|šestdesetih]] so se začele kazati napetosti s tem, ko je Francija zahtevala omejitve nadzora. Leta 1965 je bil dosežen dogovor in je bila podpisana [[Združitvena pogodba]], ki je v veljavo stopila leta 1967. Vse tri [[Evropske skupnosti]] so tako dobile enotne nadzorne institucije. Leta 1973 so se skupnostim pridružile še [[Danska]], [[Irska]] in [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]. Na Norveškem so tega leta članstvo zavrnili na referendumu. Leta 1979 so bile prve volitve v [[Evropski parlament|Evropskem parlamentu]]. Grčija se je pridružila leta 1981, sledili sta ji še [[Španija]] in [[Portugalska]], ki sta se pridružili leta 1986. Leta 1985 je bil podpisan [[Schengenski sporazum]], ki je postopno odpravil kontrole na mejah znotraj držav članic. Leta 1986 so skupnosti začele uporabljati [[Evropska zastava|Evropsko zastavo]], istega leta pa je bil podpisan [[Enotni evropski akt]]. Leta 1990 se je po razpadu [[Varšavski pakt|vzhodnega bloka]] z združitvijo Nemčije pridružila bivša [[Nemška demokratična republika|Vzhodna Nemčija]]. Z načrti za nadaljnje širitve na bivše komunistične države ter na Ciper in Malto, so bili vzpostavljeni Københavnski kriteriji. === Maastrichtska pogodba (1992–2007) === Evropska unija je bila formalno vzpostavljena z [[Maastrichtska pogodba|Maastrichtsko pogodbo]], ki je v veljavo vstopila 1. novembra 1993. Leta 1995 so se EU pridružile še [[Avstrija]], [[Finska]] in [[Švedska]]. Leta 2002 je 12 držav članic sprejelo skupno valuto [[evro]], kasneje se je število povečalo na 19. Leta 2004 je nastopila največja širitev EU v zgodovini, s pridružitvijo [[Ciper|Cipra]], [[Češka|Češke]], [[Estonija|Estonije]], [[Latvija|Latvije]], [[Litva|Litve]], [[Madžarska|Madžarske]], [[Malta|Malte]], [[Poljska|Poljske]], [[Slovaška|Slovaške]] in [[Slovenija|Slovenije]]. === Lizbonska pogodba (2007–danes) === [[Slika:Tratado de Lisboa 13 12 2007 (081).jpg|sličica|Vrh ob podpisu [[Lizbonska pogodba|Lizbonske pogodbe]].]] Leta 2007 sta se EU pridružili še [[Romunija]] in [[Bolgarija]], istega leta pa je [[Slovenija]] uvedla [[evro]]. Leta 2008 sta sledili še [[Ciper]] in [[Malta]], 2009 [[Slovaška]], 2011 [[Estonija]], 2014 [[Latvija]] in 2015 [[Litva]]. 1. decembra 2009 je v veljavo uradno vstopila [[Lizbonska pogodba]], ki je spremenila predvsem pravno strukturo in je združila [[Trije stebri Evropske unije|tri stebre EU]]. Konec januarja 2020 je prišlo do prvega krčenja zveze v njeni zgodovini. Skladno z rezultati [[Referendum o članstvu Združenega kraljestva v Evropski uniji|referenduma o članstvu]] (2016) je iz Evropske unije izstopilo Združeno kraljestvo, dogodka se je oprijelo ime [[brexit]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.sta.si/2723394/po-stevilnih-siritvah-prvo-krcenje-eu |title=Po številnih širitvah prvo krčenje EU |date=2020-02-01 |publisher=[[Slovenska tiskovna agencija]] |accessdate=2020-02-01}}</ref> ===Strukturalna evolucija=== Časovni trak predstavlja [[Zgodovina Evropske unije|proces evropskega združevanja]] po koncu druge svetovne vojne in pogodbe, ki so postopoma vodile k nastanku današnje unije. {{EU-časovnitrak}} ==Geografija== {{multiple image |align=right |image1=2rocks.jpg |width1=208 |caption1=65.993 km dolga obala vpliva na evropsko podnebje ([[Ciper]]). |alt1=Coast of Cyprus |width2=173 |caption2=[[Mont Blanc]] v [[Alpe|Alpah]] je najvišji vrh EU. |image2=Mont-Blanc and Lake of Passy.JPG |alt2=Mont Blanc}} Države članice EU skupaj merijo 4.423.147 km² in bi se na [[Seznam držav po površini|spisek svetovnih držav po površini]] uvrstile na 7. mesto. Sem se šteje vsa izvenevropska ozemlja držav članic, ki so del Evropske unije in izvzema tista ozemlja, ki niso. Najvišji vrh EU je [[Mont Blanc]] v zahodnem delu [[Alpe|Alp]] z 4810.45 metri nadmorske višine.<ref>{{navedi novice |url=http://www.smh.com.au/environment/mont-blanc-shrinks-by-45cm-in-two-years-20091106-i0kk.html |title=Mont Blanc shrinks by 45cm in two years |work=Sydney Morning Herald |accessdate=26 November 2010 |date=6 November 2009 |archive-date=2023-02-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230214082228/https://www.smh.com.au/environment/mont-blanc-shrinks-by-45cm-in-two-years-20091106-i0kk.html |url-status=dead }}</ref> Najnižje ležeča predela sta [[Lammefjorden]], [[Danska]] in [[Zuidplaspolder]], [[Nizozemska]], s 7&nbsp;m (23&nbsp;ft) pod gladino morja.<ref>{{navedi splet|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ee.html|title=The World Factbook|work=cia.gov|accessdate=12 February 2016|archive-date=2020-06-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20200611111527/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ee.html|url-status=dead}}</ref> Na pokrajino, podnebje in gospodarstvo EU vpliva obalna linija, dolga 65.993 km. Vključujoč čezmorska ozemlja Francije, ki se nahajajo izven evropske celine, vendar so del unije, EU tako zajema večino tipov podnebij, od polarnega (severovzhod Evrope) do tropskega ([[Francoska Gvajana]]). Izračun klimatološkega povprečja EU je tako brezpredmeten. Večina prebivalstva živi na območjih z oceanskim (severozahodna in srednja Evropa), mediteranskim (južna Evropa) in kontinentalnim podnebjem (severni [[Balkan]] in srednja Evropa)<ref name="Humid Continental climate">{{navedi splet|title=Humid Continental Climate |work=The physical environment |publisher=University of Wisconsin–Stevens Point |year=2007 |url=http://www.uwsp.edu/geo/faculty/ritter/geog101/textbook/climate_systems/humid_continental.html |accessdate=29 June 2007 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070530170321/http://www.uwsp.edu/geo/faculty/ritter/geog101/textbook/climate_systems/humid_continental.html |archivedate=30 May 2007 }}</ref> Evropa je močno urbanizirana. Od leta 2006 naprej, na urbanih področjih živi okoli 75 % prebivalstva. Mesta so sicer razpršena skozi celotno EU, vendar je največja koncentracija ljudi na območjih [[Beneluks]]a in tik ob njem.<ref>{{navedi splet|url=http://www.eea.europa.eu/publications/eea_report_2006_10/eea_report_10_2006.pdf |title=Urban sprawl in Europe: The ignored challenge, European Environmental Agency |format=PDF |date=2006|accessdate=13 October 2013}}</ref> {{clear left}} {{Clear}} == Delovanje Evropske unije == Do leta 2009 je Evropska unija temeljila na t. i. [[Trije stebri Evropske unije|treh stebrih]] sodelovanja. Z uveljavitvijo [[Lizbonska pogodba|Lizbonske pogodbe]] 1. decembra 2009 je bila struktura stebrov odpravljena. Nadomestila jo je enotna [[pravna oseba]] s tremi vrstami [[pristojnosti Evropske unije|pristojnosti]] glede na področje politike: {| width="100%" border="0" cellspacing="0" cellpadding="2" |- style="text-align:center; font-size:150%" | width="33%" style="background:#BECDF1; border:1px solid #9DB0F6; padding:5px" | Izključna pristojnost | rowspan="3" style="background:none" | | width="33%" style="background:#D7DFF4; border:1px solid #BAC6F4; padding:5px" | Deljena pristojnost | rowspan="3" style="background:none" | | width="33%" style="background:#F3F5FD; border:1px solid #E6ECFD; padding:5px" | Pristojnost podpore |- style="text-align:center; font-size:90%" | width="33%" style="background:#9DB0F6; border-bottom:1px dotted white" | Unija ima izključno pristojnost za sprejemanje pravno zavezujočih aktov in sklepanje mednarodnih sporazumov. | width="33%" style="background:#BAC6F4; border-bottom:1px dotted white" | Države članice izvajajo svojo pristojnost, če in kolikor Unija ne izvaja svoje pristojnosti. | width="33%" style="background:#E6ECFD; border-bottom:1px dotted white" | Unija lahko izvaja ukrepe za podporo, uskladitev ali dopolnitev ukrepov držav članic. |- style="text-align:left; valign:top; font-size:90%" | style="background:#9DB0F6" valign=top | * [[carinska unija]] * določitev pravil o konkurenci, potrebnih za delovanje notranjega trga * monetarna politika držav članic, katerih valuta je [[evro]] * ohranjanje morskih bioloških virov v okviru skupne ribiške politike * skupna trgovinska politika | style="background:#BAC6F4" valign=top | * [[notranji trg]] * socialna politika glede vidikov, opredeljenih v Lizbonski pogodbi * ekonomska, socialna in teritorialna kohezija * kmetijstvo in ribištvo, razen ohranjanja morskih bioloških virov * okolje * varstvo potrošnikov * promet * [[vseevropska omrežja]] * energija * območje svobode, varnosti in pravice * skupna skrb za varnost na področju javnega zdravja glede vidikov, opredeljenih v Lizbonski pogodbi | style="background:#E6ECFD" valign=top | * varovanje in izboljšanje zdravja ljudi, * industrija * kultura * turizem * izobraževanje, poklicno usposabljanje, mladino in šport * civilna zaščita * Upravno sodelovanje |} === Aktualno vodstvo === <gallery mode="packed" heights="160"> Slika:Ursula von der Leyen - 2019 (48666723012) (cropped).jpg|'''[[Ursula von der Leyen]]''', predsednica Evropske komisije Slika:Roberta Metsola elected new President of the European Parliament (51828380418) (cropped).jpg|'''[[Roberta Metsola]]''', predsednica Evropskega parlamenta Slika:António Costa (2024) (cropped).jpg|'''[[António Costa]]''', predsednik Evropskega sveta </gallery> == Evropske institucije in organi == {{glavni|Institucije Evropske unije}} {{Institucije EU}} === Evropska komisija === [[Evropska komisija|Evropsko komisijo]] (''Commission européenne, European Commission'') sestavlja 28 komisarjev, ki pokrivajo posamezna področja. Izvaja iniciativno in izvršilno funkcijo, upravlja s financami in predstavlja ter zastopa administracijo EU. Komisarje (predstavnike komisije s strani držav članic) predlagajo nacionalne vlade za mandat petih let (evropski parlament kandidate izpraša in potrdi), vendar so v svojem delu neodvisni in imenovani s strani Evropskega sveta. Sedež ima v Bruslju (Belgija). Po Lizbonski pogodbi je komisiji dodan še [[Podpredsednik Evropske komisije|podpredsednik]], ki je obenem tudi [[Visoki predstavnik Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko|Visoki predstavnik za zunanje zadeve in varnostno politiko]]. Evropska komisija predlaga akte, o katerih nato glasujeta Svet EU in Evropski parlament, izvršuje politike skupnosti, upravlja in izvaja proračun EU, skrbi za izvajanje zakonodaje EU in deloma zastopa EU po svetu, vendar ne posega v skupno zunanjo in varnostno politiko – [[SZVP]], kjer odločanje poteka na medvladnem nivoju. === Evropski svet === [[Slika:Europa building February 2016 (cropped).jpg|sličica|199x199_pik|[[Europa (stavba)|Europa]] – stavba [[Evropski svet|Evropskega sveta]]]] [[Evropski svet]] (''Conseil européen, European Council'') sestavljajo voditelji držav ali vlad držav članic in predsednik Evropske komisije. Je vrhovni politični organ EU, ki oblikuje splošne politične smernice razvoja EU. Odločitve sprejema praviloma na podlagi konsenza. Zaseda vsaj dvakrat letno. Po [[Lizbonska pogodba|Lizbonski pogodbi]] Evropski svet izvoli svojega predsednika – ta ne sme biti njegov član – za mandat dveh let in pol z možnostjo enkratnega podaljšanja. Leta 2009 so ta položaj dodelili Belgijcu [[Herman Van Rompuy|Hermanu Van Rompuyu]], ki je bil na položaju do leta 2014. Evropski svet imenuje tudi položaj [[visoki predstavnik Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko|visokega predstavnika Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko]]. Evropski svet mora tudi s [[soglasje]]m predlagati člane [[Evropska Komisija|Evropske komisije]]. Evropskemu svetu pomaga generalni sekretariat Evropskega sveta. Pomembno je ločevati med inštitucijami [[Evropski svet]], [[Svet Evrope]] (ni organ EU) in [[Svet Evropske unije]]. === Evropski parlament === [[Evropski parlament]] (''Parlement européen, European Parliament'') sestavljajo neposredno izvoljeni poslanci (od leta [[1979]]), ki prihajajo iz držav članic. Je nadzorni in posvetovalni organ, ki klasično zakonodajno funkcijo izvaja v omejenem obsegu, torej le skupaj s Svetom EU. Poslanci se združujejo glede na strankarsko pripadnost in ne na nacionalni osnovi. Parlament potrdi predsednika Evropske komisije in nato še celotno Komisijo. V soodločanju s Svetom Evropske unije [[Glasovanje|glasuje]] o [[Evropski zakonodajni akti|Evropskih zakonodajnih aktih]], razen pri [[SZVP]], ki deluje na medvladnem nivoju. Sedež Evropskega parlamenta je v Strasbourgu, evropski parlament pa deluje tudi Bruslju in Luksemburgu. Evropskih poslancev je trenutno 705, med njimi [[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2014–2019)|8 Slovencev]]. === Svet Evropske unije === [[Svet Evropske unije]] (''Conseil de l'Union européenne, Council of the EU'') sestavljajo ministri držav članic. Z Evropskim parlamentom si deli zakonodajno funkcijo in zastopa interese držav članic. Odločitve sprejema s konsenzom ali [[kvalificirana večina|kvalificirano večino]], odvisno od področja dela. Vsaka država članica predseduje Svetu za dobo šestih mesecev. Srečujejo se v Bruslju, razen aprila, julija in oktobra, ko zasedajo v Luksemburgu. Svet Evropske unije združuje ministre s posameznih področij ([[kmetijstvo]], [[trgovina]], zunanja politika, itd.) in sprejema evropske [[Zakonodajni akti|zakonodajne akte]], večinoma v soodločanju z [[Evropski parlament|Evropskim parlamentom]]. Njegovo delovanje usmerja predsedstvo Sveta Unije, ki se zamenja vsakih šest mesecev. Izjema je področje [[Zunanja politika|zunanje politike]] in varnostne politike, kjer to izvajanje politike prevzame [[visoki predstavnik za zunanjo in varnostno politiko]]. === Sodišče Evropske Unije === [[Sodišče Evropskih skupnosti|Sodišče Evropske Unije]] (''Cour de justice de l'Union européenne, Court of justice of the European Union'') sestavlja 28 sodnikov (po en iz vsake države članice, z mandatom šestih let) in 8 pravobranilcev, ki jih imenujejo nacionalne vlade, vendar s soglasjem vseh članic. Opravlja sodni nadzor nad vsemi akti Komisije in Sveta EU, nadzoruje članice, ali delujejo v skladu s pogodbami in dogovori. Zagotavlja spoštovanje [[Pravo|prava]] s pravilnim tolmačenjem in uporabo [[Pogodba|pogodb]]. Sodišče Evropske skupnosti ni pristojno za [[SZVP]]. Pogodba o evropski uniji (Lizbonska pogodba) pozna Sodišče. Sodišče je pristojno za poravnavo pravnih sporov med državami članicami, institucijami EU, podjetji in posamezniki. Nekatere odločitve so lahko v prostojnosti nižjih sodišč. Poleg sodišča Evropskih skupnosti poznamo tudi nižje Splošno sodišče posebno specializirano Sodišče za uslužbence EU, ki razsoja v sporih med EU in zaposlenimi v njenih institucijah. === Računsko sodišče === [[Evropsko računsko sodišče|Računsko sodišče]] (''Cour des comptes européenne, Court of Auditors'') izvaja nadzor nad porabo EU sredstev. Ima 25 sodnikov z mandatom šestih let. Sedež ima v Luksemburgu. Inštitucija skrbi za neodvisno zunanjo revizijo. Tako preverja pravilnost vseh prihodkov ter pravilnost in zakonitost vseh odhodkov in ocenjuje finančno poslovodenje. Revizija prispeva k izboljšanju upravljanja sredstev EU v interesu evropskih državljanov. S poročili in mnenji, predvsem z letnim poročilom, pomaga proračunskim organov pri nadzoru proračuna EU. Tako pomembno vpliva na odločitev Evropskega parlamenta na podelitev razrešnice Evropski komisiji glede izvrševanja proračuna. Računsko sodišče je sestavljeno iz 28 predstavnikov držav članic, ki imajo 6-letni mandat. === Evropska centralna banka === [[Slika:Frankfurt EZB.Nordwest-2.20141228.jpg|sličica|196x196_pik|Nova stavba Evropske centralne banke.]] [[Evropska centralna banka]] (''Banque centrale européenne, European central bank'') vodi denarno politiko EU enotne skupne valute – [[evro|evra]] in izvaja centralni nadzor. Sedež ima v Frankfurtu. Cilj centralne banke je ohranjanje monetarne stabilnosti v evroobmočju z zagotavljanjem nizke in stabilne inflacije cen življenjskih potrebščin. ECB je neodvisna institucija, ki je bila ustanovljena z uvedbo evra leta 1998 za vodenje monetarne politike. To izvaja s pomočjo Izvršnega odbora in sveta ECB. === Odbor regij === [[Odbor regij]] (''Comité des régions, Committee of the Regions'') svetuje Svetu EU in Evropski komisiji na področju regionalnih in lokalnih zadev ter omogoča predstavnikom regionalnih oblasti, da sodelujejo pri oblikovanju integracijske politike, tako da bo le-ta kar najbolj ustrezala potrebam regij in lokalnih skupnosti. Ima 329 članov (7 Slovencev). Sedež ima v Bruslju. === Varuh človekovih pravic === [[Varuh človekovih pravic]] (''Médiateur européen, The European Ombudsman'') ima nalogo zaščititi Evropejce pred nedelovanjem ali zlorabami administracije EU ustanov. Uvedel ga je Evropski parlament leta 1995, ta ga tudi izvoli za dobo petih let. {{Evropska unija z imeni članic}} === Ekonomsko socialni odbor === [[Ekonomsko-socialni odbor]] (''Comité économique et social européen, Economic and Social Committee'') je posvetovalno telo, ki omogoča ustanovam EU, da pri pripravi odločitev ovrednotijo in upoštevajo interese različnih gospodarskih in socialnih skupin. Ima 329 članov (7 Slovencev). Na leto izda več kot 150 različnih mnenj, ki zadevajo delovanje civilnih združenj, sindikatov, gospodarskih in socialnih organizacij v Evropi. Sedež ima v Bruslju. === Evropska investicijska banka === [[Evropska investicijska banka]] (''Banque européenne d'investissement, The European Investment Bank'') je bila ustanovljena leta 1958 za financiranje evropskih investicijskih prizadevanj in je obenem neodvisen organ EU in banka. Postala je največja institucija na področju mednarodnih kreditov na svetu. Sedež ima v Luksemburgu. == Države članice == Evropska unija zavzema 27 držav članic in ozemlje veliko 4.233.262&nbsp;km² s 447 milijoni prebivalcev (2020). Če bi naredili primerjavo, bi se pokazalo, da predstavlja Evropska unija največje [[Seznam držav po BDP|gospodarstvo po BDP]], sedmo največje [[Seznam držav in njihovih zunanjih ozemelj po površini|ozemlje po površini]] in tretje največje [[Seznam držav po prebivalstvu|prebivalstvo]] na svetu. Evropska unija samo sebe označuje kot ''družina demokratičnih evropskih držav''. Meje držav članic so skupne z mejami 21-ih drugih držav. [[23. julij]]a [[1952]] je šest ustanovnih članic osnovalo [[Evropska skupnost za premog in jeklo|Evropsko skupnost za premog in jeklo]], ki je bila preoblikovana v [[Evropska skupnost|Evropsko skupnost]], kasneje preimenovana v Evropsko unijo. Širitev je potekala, kakor sledi: {| class="wikitable" ! width=12%|Datum ! colspan="2" |Zgodovina članstva držav ! Članic |- |valign="top"|[[25. marec]] [[1957]] |'''Ustanovne članice:'''||{{zastava|Belgija}}, {{zastava|Francija}}, {{zastava|Zahodna Nemčija}}, {{zastava|Italija}}, {{zastava|Luksemburg}}, {{zastava|Nizozemska}} |6 |- |valign="top"|[[1. januar]] [[1973]] | colspan="2" |{{zastava|Danska}}, {{zastava|Irska}}, {{zastava|Združeno kraljestvo}} |9 |- |valign="top"|[[1. januar]] [[1981]] | colspan="2" |{{zastava|Grčija}} |10 |- |valign="top"|[[1. januar]] [[1985]] | colspan="2" |[[Grenlandija]] izstopi po podelitvi samouprave od [[Danska|Danske]] |10 |- |valign="top"|[[1. januar]] [[1986]] | colspan="2" |{{zastava|Portugalska}}, {{zastava|Španija}} |12 |- |valign="top"|[[3. oktober]] [[1990]] | colspan="2" |{{zastava|Nemška demokratična republika}} pristane kot del združene [[Nemčija|Nemčije]] v [[Evropska skupnost|Evropski skupnosti]] |12 |- |valign="top"|[[1. januar]] [[1995]] | colspan="2" |{{zastava|Avstrija}}, {{zastava|Finska}}, {{zastava|Švedska}} |15 |- |valign="top"|[[1. maj]] [[2004]] | colspan="2" |{{zastava|Ciper}}, {{zastava|Češka}}, {{zastava|Estonija}}, {{zastava|Latvija}}, {{zastava|Litva}}, {{zastava|Madžarska}}, {{zastava|Malta}}, {{zastava|Poljska}}, {{zastava|Slovaška}}, {{zastava|Slovenija}} |25 |- |valign="top"|[[1. januar]] [[2007]] | colspan="2" |{{zastava|Bolgarija}}, {{zastava|Romunija}} |27 |- |valign="top"|[[1. julij]] [[2013]] | colspan="2" |{{zastava|Hrvaška}} |28 |} '''Opombe:''' * [[Grenlandija]], ki ji je [[Danska]] leta [[1979]] podelila samoupravo, je izstopila iz [[Evropska skupnost|Evropske skupnosti]] leta [[1985]], po izvedbi [[referendum]]a. * Precej prekomorskih teritorijev ima tesne povezave s posamezno članico EU, kot na primer [[Grenlandija]], otok [[Man]], [[Azori]] in [[Madeira]] (glej [[Posebni teritoriji držav članic EU in njihova povezava z EU]]). == Širitev Evropske unije == {{main|Potencialna širitev Evropske unije}} Proces širitve Evropske unije je bil sprožen decembra [[1997]] v [[Luksemburg]]u, ko je [[Evropski svet]] sprejel zgodovinsko odločitev o širitvi, s katero je opredelil [[proces širitve Evropske Unije]] v najširšem obsegu. Vanj so vključene vse države, ki želijo pristopiti k EU. Gre za obsežen nenehno dopolnjujoč in nepretrgan proces. Vsaka država kandidatka v tem procesu napreduje s svojo hitrostjo, ki je odvisna od njene usposobljenosti za vstop. Sestavni deli procesa širitve so: === Evropska konferenca === Predstavlja večstranski okvir, ki povezuje vse države kandidatke. Je forum za razpravo o temah, ki so v skupnem interesu, kot na primer skupna zunanja in [[varnostna politika]] ter okvir za pogajanja držav članic z državami kandidatkami. Ustanovni sestanek, ki se ga je udeležilo 15 držav članic in 12 držav kandidatk, je potekal marca [[1998]] v [[London]]u. [[Turčija]] se je prvič udeležila sestanka Evropske konference novembra [[2000]] v [[Sochauxu]], ko je ta forum začel delovati v celoti. === Pristopni proces === Začel se je marca [[1998]]. Vanj je bilo vključenih trinajst držav, ki so vložile prošnje za članstvo: [[Bolgarija]], [[Ciper]], [[Češka]], [[Estonija]], [[Latvija]], [[Litva]], [[Madžarska]], [[Malta]], [[Poljska]], [[Romunija]], [[Slovaška]], [[Slovenija]], Hrvaška in [[Turčija]], sedaj pa so vanj vključene dve: [[Makedonija]] in [[Turčija]]. Za države kandidatke veljajo enaka [[pristopna merila]], ne glede na to, ali so se pogajanja o pristopu že začela ali ne. Pristopni proces je sestavljen iz pogajanj o pristopu, poglobljene predpristopne strategije, pregleda [[Usklajenost domače zakonodaje|usklajenosti domače zakonodaje]] z [[Evropski pravni red|evropskim pravnim redom]]- ([[screening]]) ter iz pregledne procedure. ==== Pristopna pogajanja ==== Določajo pogoje vključevanja vsake države kandidatke v EU. Usmerjajo se predvsem na sprejem, izvajanje in utrditev evropskega pravnega reda ter na določanje prehodnih obdobij, ki morajo biti omejena v svojem obsegu in času trajanja. Pogajanja o širitvi potekajo v obliki medvladne pristopne konference med državami članicami EU na eni in [[Država kandidatka|državo kandidatko]] na drugi strani. Na osnovi pregleda usklajenosti zakonodaje z evropskim pravnim redom, [[evropska komisija]] predlaga [[skupno stališče EU]] za vsako od [[31 poglavij]] evropskega pravnega reda, ki ga morajo soglasno potrditi države članice EU. Rezultat uspešno končanih pogajanj je [[sporazum]] v obliki [[Pristopna pogodba|pristopne pogodbe]]. Slednjo morata potrditi [[svet EU]] in [[evropski parlament]]. Po podpisu pristopne pogodbe sledi [[ratifikacija]] v parlamentih držav članic ter v parlamentu države [[kandidat]]ke. Pred [[Ratifikacija|ratifikacijo]] v domačem parlamentu lahko država kandidatka izvede [[referendum]]. Po končanih ratifikacijah pogodba stopi v veljavo in država postane članica EU. Marca 1998 so se na priporočilo [[Evropska komisija|evropske komisije]] začela pristopna pogajanja s šestimi državami t. i. [[Luksemburg|luksemburške skupine]]; [[Ciper|Ciprom]], [[Češka|Češko]], [[Estonija|Estonijo]], [[Madžarska|Madžarsko]], [[Poljska|Poljsko]] in [[Slovenija|Slovenijo]], ki se jim je februarja 2000 pridružilo še šest držav t. i. [[Helsinki|helsinške skupine]] - [[Bolgarija]], [[Latvija]], [[Litva]], [[Malta]], [[Romunija]] in [[Slovaška]]. Čeprav je Turčija kandidatka za članstvo, se pogajanja še niso začela, ker država ne izpolnjuje nekaterih [[Københavnska merila|københavnskih meril]] - predvsem političnih. ==== Poglobljena predpristopna strategija ==== Namen poglobljene predpristopne strategije je pomagati državam kandidatkam pri prilagajanju domače [[Zakonodaja|zakonodaje]] [[Evropski pravni red|evropskemu pravnemu redu]]. [[Strategija]] temelji na [[Evropski sporazum|evropskih sporazumih]], pristopnih [[Partnerstvo|partnerstvih]] in državnih programih za prevzem evropskega pravnega reda, na predpristopni pomoči ter odpiranju programov in [[Agencija|agencij]] EU za države kandidatke. Poglobljena predpristopna strategija tako združuje vse oblike podpore EU v enoten okvir. ===== Evropski pridružitveni sporazum ===== Pravni okvir za odnos med evropsko skupnostjo ter [[Ciper|Ciprom]], [[Malta|Malto]] in [[Turčija|Turčijo]] so [[pridružitveni sporazum]]i iz šestdesetih in zgodnjih sedemdesetih let, ki večinoma obravnavajo področje [[Trgovina|trgovine]], z namenom vzpostaviti [[Carinska unija|carinsko unijo]]. S Turčijo je carinska unija začela veljati že leta 1996. V nasprotju z evropskimi sporazumi ne vsebujejo političnega dialoga, ki je bil vzpostavljen kasneje na osnovi drugih dokumentov. Pridružitveni in evropski sporazumi priznavajo namero [[Pridružitvena država|pridružitvenih držav]], da postanejo članice Evropske unije. Njihov namen je bil kasneje potrjen v [[Individualna prošnja|individualnih prošnjah]] za članstvo. [[Slovenija]] je svojo prošnjo za članstvo oddala 10. junija 1996. ===== Pristopno partnerstvo ===== To je odgovor na potrebo po neposredni pomoči za reševanje specifičnih potreb posameznih držav kandidatk. Pristopno partnerstvo vsake države določa jasne kratko- in srednjeročne prednostne naloge ter [[finančna sredstva]] za njihovo učinkovito izpolnjevanje. Pristopna partnerstva je evropska komisija predstavila oktobra 1999 in dopolnila februarja 2000. Vanjo je vključila [[Predpristopna pomoč|predpristopno pomoč]], ki je od leta 2000 na voljo v okviru treh predpristopnih programov: [[Phare]] (gradnja institucij in tesno institucionalno sodelovanje, podpora investicijam in programi integriranega regijskega razvoja), [[ISPA]] ([[Okolje|okoljska infrastruktura]] in [[Promet|prometna infrastruktura]]) in [[SAPARD]] (razvoj [[Kmetijstvo|kmetijstva]] in [[Podeželje|podeželja]]) ter v obliki [[Sofinanciranje|sofinanciranja]] mednarodnih [[Denar|denarnih ustanov]]. ===== Državni program za prevzem evropskega pravnega reda ===== [[Evropski pravni red]] '''''Acquis communautaire''''' zajema celotno zakonodajo evropskih skupnosti, ki se je ustvarjala in novelirala zadnjih 40 let. Vključuje [[Rimska ustanovitvena pogodba|rimsko ustanovitveno pogodbo]] ter njeno nadgradnjo: [[Enotna listina|enotno listino]] ter [[Maastrichtska pogodba|maastrichtsko pogodbo]] in [[Amsterdamska pogodba|amsterdamsko pogodbo]], vse [[Uredba|uredbe]] in [[Direktiva|direktive]], ki jih sprejema [[svet EU]], kot tudi [[Odločba sodišča|odločbe sodišča]] evropskih skupnosti. [[Slovenija]] je v okviru pristopnega partnerstva marca 1998 pripravila prvi državni program za prevzem evropskega pravnega reda, v katerem so določeni [[rok]]i za izpolnitev prednostnih [[Naloga|nalog]] in [[cilj]]ev, skupaj z navedbo potrebnih [[Kader|kadrovskih virov]] in [[Finance|finančnih virov]]. Zaradi kratkoročnega značaja prvega programa je Vlada RS v začetku leta 1999 pripravila nov srednjeročni program, ki opredeljuje naloge za obdobje od leta 1999 do konca 2002, to je bil ciljni datum katerega si je postavila Republika Slovenija, da bo pripravljena na obveze , ki izhajajo iz članstva v EU. Aprila 1999 ga je obravnaval tudi [[Državni zbor Republike Slovenije|državni zbor]] in o njem sprejel sklepe ter stališča kot napotilo vladi pri njegovem izvajanju, dopolnjevanju in spreminjanju. Državni program ni končen dokument,saj se je dopolnjeval in spreminjal vse do [[Vstop|vstopa Slovenije v EU]]. Omogočal je celovit pregled vseh nalog na [[Zakonodaja|zakonodajnem področju]] in [[Uprava|upravnem področju]] ter omogočal nadzor nad njihovim izvajanjem. Je tudi eden od temeljev za pripravo rednih letnih poročil [[Evropska komisija|evropske komisije]] o napredku. === Agenda 2000 === [[Agenda 2000]] je enoten okvir , v katerem je evropska komisija julija 1997 podala širšo perspektivo [[Razvoj EU|razvoja EU]] in njenih politik, celostni vpliv širitve, mnenja o prošnjah za članstvo srednje in [[Vzhodna Evropa|vzhodnoevropskih držav]] ter finančni okvir za obdobje 2000-2006. === Redna poročila evropske komisije === [[Redno poročilo|Redna poročila]] [[Evropska komisija|evropske komisije]] so ocena o napredku posamezne kandidatke na poti do članstva, ki so podlaga za odločitev [[Svet EU|sveta EU]] o začetku in nadaljnjem poteku pogajanj. Prvo poročilo je evropska komisija predstavila novembra 1998, leto dni po izdaji mnenj o prošnjah za članstvo. Sledili sta mu še dve skupini rednih poročil- leta 1999 in 2000. Redna poročila so predmet razprave med državami članicami na zasedanjih evropskega sveta. === Širitvena strategija === Širitvena strategija , ki je bila decembra 2000 potrjena na zasedanju evropskega sveta v [[Nica|Nici]], je [[sinteza poročil]] o napredku [[Država kandidatka|držav kandidatk]] pri izpolnjevanju [[Merila za članstvo|meril za članstvo]]. Vsebuje tudi aktualno [[Predpristopna strategija|predpristopno strategijo]] in njene prednostne naloge ter [[poročilo o trenutnem stanju]] in poteku pogajanj v prihodnje. == Jeziki Evropske unije == Jeziki Evropske unije so [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jeziki]], ki jih govore ljudje v državah članicah Evropske unije. To je 24 uradnih jezikov. Uradni jeziki so: [[angleščina]], [[bolgarščina]], [[češčina]], [[danščina]], [[estonščina]], [[finščina]], [[grščina]], [[hrvaščina]], [[francoščina]], [[italijanščina]], [[irščina]], [[litovščina]], [[latvijščina]], [[madžarščina]], [[malteščina]], [[nemščina]], [[nizozemščina]], [[poljščina]], [[portugalščina]], [[romunščina]], [[slovaščina]], [[slovenščina]], [[španščina]] in [[švedščina|švedščina.]] == Izstop članice == [[Slika:Anti-Brexit, People’s Vote march, London, October 19, 2019 15.jpg|sličica|231x231_pik|Protesti proti [[Brexit|brexitu]]; [[London]], [[19. oktober]] [[2019]]]] Evropska unija je z neuspešno Ustavno pogodbo za Evropsko Unijo prvič odprla možnost izstopa ali suspenza članice iz Evropske unije s strani drugih članic. Članica se lahko tudi sama odloči, da izstopi iz članstva. Z [[Referendum|referendumom]] je Združeno kraljestvo leta 2016 sklenilo zapustiti Evropsko unijo kot prva takšna država. Država je po prehodnem obdobju formalno izstopila iz unije 31. januarja 2020, od 1. januarja 2021 nadaljnje sodelovanje med EU in ZK ureja Sporazum o trgovini in sodelovanju.<ref>https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=OJ:L:2021:149:FULL&from=EN</ref> Obstajale so tudi grožnje, da bo zapustila Evropsko unijo tedaj prezadolžena [[Grčija]]. V Grčiji se je za to leta 2015 uporabljal izraz [[grexit]], tako da se uporablja za izstop Združenega kraljestva izraz [[brexit]]. {| class="wikitable" ! width="12%" |Datum izstopa ! Izstopna država ! Članic po odhodu |- |[[1. januar]] [[1985]] |{{zastava|Grenlandija}} izstopi po podelitvi samouprave od [[Danska|Danske]] |10 |- | valign="top" |[[31. januar]] [[2020]]||{{zastava|Združeno kraljestvo}} ([[Brexit]])<ref>{{Navedi splet|title=FOTO:Združeno kraljestvo je izstopilo iz EU|url=https://www.delo.si/novice/svet/britansko-clanstvo-v-eu-se-izteka-274822.html|website=www.delo.si|date=2020-01-31|accessdate=2020-03-28|language=sl-si|first=Jure|last=Kosec}}</ref> |27 |} == Sklici in opombe == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Potovanje po Evropi]] (za [[slovenci|slovenske]] [[državljan]]e) * [[Naziv Evropske unije v uradnih jezikih]] * [[Hiša evropske zgodovine]] * [[Združene države Evrope]] * [[Jadranska listina]] * [[Evropska centralna banka]] (ECB) * [[Evropska bančna federacija]] (EBF) * [[Demokratični deficit v Evropski uniji]] * [[Evropska skupnost za jedrsko energijo]] * [[Evropski socialni sklad]] == Zunanje povezave == {{Zbirka|European Union|Evropska unija}} * [http://ec.europa.eu/publications/index_sl.htm -EU-kotiček za lahko branje-informacije] * https://www.ecb.europa.eu/ecb/legal/pdf/c_32620121026sl.pdf {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160418210125/https://www.ecb.europa.eu/ecb/legal/pdf/c_32620121026sl.pdf |date=2016-04-18 }} (Pogodba o Evropski uniji, Pogodba o delovanju EU, Listina EU o temeljnih pravicah) * [http://www.euronews.net EU - TV novice/v-en ] * Predsedovanje Fancije [[EU]]- [http://www.eu2008.fr/webdav/site/PFUE/shared/ProgrammePFUE/Programme_SLpdf]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * Predsedovanje Slovenije [[EU]]- [http://www.eu2008.si/] * http://www.evropska-unija.si/ * http://evropa.gov.si/ * http://www.coe.si/ * http://europa.eu/ * [http://geteuropa.eu/ Iskanje Europa.eu] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170912020149/http://geteuropa.eu/ |date=2017-09-12 }} * [http://www.pcmg.com/ Pospeševalni center za malo gospodarstvo v EU] * [http://www.cordis.lu/ Osrednji informacijski vir za raziskovanja in tehnološki razvoj EU] * http://www.youtube.com/user/eutube {{Članice EU in kandidatke}}{{Vodje držav članic Evropske unije|Vodje držav članic Evropske unije=}}{{Predsednik EU komisije}}{{Evropski svet}}{{Predsedniki Evropskega sveta|Predsedniki Evropskega sveta=}}{{Predsedniki Evropske centralne banke|Predloga:Predsedniki Evropske centralne banke=}}{{Nobelova nagrada za mir}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Evropska unija| ]] [[Kategorija:Federalizem]] [[Kategorija:Politični sistemi]] [[Kategorija:Naddržavne zveze]] [[Kategorija:Nobelovi nagrajenci za mir]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1957]] tqyf3ru9bhqfyexme4i5k4f0ar2q74b 0 5370 6655271 6613187 2026-04-03T10:21:51Z ~2026-20561-38 257593 NApačne podatke 6655271 wikitext text/x-wiki Mehika sploh ni država, ampak je otočje ki leži sredi Jadranskega morja.{{Infopolje Država | native_name = Estados Unidos Mexicanos | conventional_long_name = Združene mehiške države | common_name = Mehika | common_name2 = Mehike | image_flag = Flag of Mexico.svg | image_coat = Coat of arms of Mexico.svg | national_anthem = ''Himno Nacional Mexicano''<br /><small>»Mehiška nacionalna himna«</small> | national_motto = | image_map = Mexico (orthographic projection).svg | map_width = 220px | official_languages = [[španščina]] (''de facto'') | regional_languages = 62 avtohtonih jezikov<ref name="ofc_lang">Splošni zakon o jezikovnih pravicah avtohtonih prebivalcev priznava poleg španščine vseh 62 avtohtonih jezikov in njihova narečja kot nacionalne jezike, enakopravne na območjih, kjer jih ljudje govorijo. [http://www.cdi.gob.mx/index.php?id_seccion=90 Comisión Nacional para el Desarrollo de los Pueblos Indígenas. CDI. México] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110501151457/http://www.cdi.gob.mx/index.php?id_seccion=90 |date=2011-05-01 }}</ref> | capital = [[Ciudad de México]] | latd = 19 | latm = 03 | latNS = N | longd = 99 | longm = 22 | longEW = W | government_type = [[Federacija|federativna]] [[predsedniški sistem|predsedniška]] [[republika]] | leader_title1 = predsednica | leader_name1 = Claudia Sheinbaum | legislature = Kongres | upper_house = Senat | lower_house = Poslanska zbornica | largest_city = capital | area_km2 = 1.972.550 | area_rank = 13. | percent_water = 1,58 | population_estimate = 131.946.900<ref>{{cite web |title=Census of Population and Housing 2020 |url=https://en.www.inegi.org.mx/programas/ccpv/2020/ |website=[[National Institute of Statistics and Geography|INEGI]] |access-date=1 January 2025}}</ref> | population_estimate_year = 2025 | population_estimate_rank = 10. | population_census = | population_census_year = 2020 | population_density_km2 = 61 | population_density_rank = 142. | demonym = Mehičan, Mehičanka | GDP_year = 2025 | GDP_ref = | GDP_nominal = 1,693 bilijona $ | GDP_nominal_rank = 15. | GDP_PPP = 3,28 bilijona $ | GDP_PPP_rank = 12. | GDP_nominal_per_capita = 12.692 $ | GDP_nominal_per_capita_rank = 74. | GDP_PPP_per_capita = 25.463 $ | GDP_PPP_per_capita_rank = 77. | Gini = 40,2 | Gini_year = 2022 | Gini_change = | Gini_ref = <ref>{{cite web|url= https://www.inegi.org.mx/contenidos/saladeprensa/boletines/2023/ENIGH/ENIGH2022.pdf|title=El Inegi da a conocer los resultados de la Encuesta Nacional de Ingresos y Gastos de los Hogares (ENIGH) 2022|date=July 26, 2023|access-date=September 20, 2024|page=15}}</ref> | Gini_rank = | HDI = 0,789 | HDI_year = 2023 | HDI_change = | HDI_ref = <ref name="UNHDR">{{Cite web |date=6 May 2025 |title=Human Development Report 2025 |url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2025reporten.pdf|url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20250506051232/https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2025reporten.pdf |archive-date=6 May 2025 |access-date=6 May 2025 |publisher=United Nations Development Programme}}</ref> | HDI_rank = 86. | sovereignty_type = [[Mehiška osamosvojitvena vojna|Osamosvojitev]] | sovereignty_note = izpod [[Španija|Španije]] | established_event1 = začetek vojne za neodvisnost | established_event2 = razglašena | established_event3 = priznana | established_date1 = 16. septembra 1810 | established_date2 = 27. septembra 1821 | established_date3 = 27. decembra 1836 | currency = [[mehiški peso]] | currency_code = MXN | time_zone = | utc_offset = -8 do -5 | time_zone_DST = | utc_offset_DST = -7 to -5 | drives_on = desna | cctld = [[.mx]] | calling_code = +52 }} [[Slika:Teotihuacán-5954.JPG|sličica|Piramida sonca]] '''Mehika''',{{efn|{{langx|es|México}} or ''Méjico'', pronunciation: {{IPA|es|ˈme.xi.ko||es-mx-México.ogg}}; Classical Nahuatl: ''Mēxihco''; {{langx|yua|Meejikoo}}}}{{efn|Usually, in Spanish language, the name of the country is spelled {{lang|es|México}}; however, in Peninsular (European) Spanish, the variant {{lang|es|Méjico}} is used alongside the usual version. According to the {{lang|es|Diccionario panhispánico de dudas}} by the Royal Spanish Academy and Association of Academies of the Spanish Language, the version with J is also correct; however, the spelling with X is recommended, as it is the one used in Mexico.<ref>{{lang|es|México}} in {{lang|es|Diccionario panhispánico de dudas}} by Royal Spanish Academy and Association of Academies of the Spanish Language, Madrid: Santillana. 2005. ISBN 978-8-429-40623-8.</ref>}} uradno '''Združene mehiške države''',{{efn|{{langx|es|Estados Unidos Mexicanos}} ({{IPA|es|esˈtaðos uˈniðos mexiˈkanos||Es-mx-Estados Unidos Mexicanos.ogg}}); Classical Nahuatl: ''Mēxihcatl Tlacetilīlli Tlahtohcāyōtl'', {{Literal translation|Mexican United States}}}} je država v [[Severna Amerika|Severni Ameriki]]. Po geoshemi [[Združeni narodi|Združenih narodov]] velja za del Srednje Amerike.<ref>{{Cite web |last=Geography |first=Francesco Ferrante July 13, 2023 in |date=2023-07-13 |title=The Geoscheme of the United Nations |url=https://www.worldatlas.com/geography/the-geoscheme-of-the-united-nations.html |access-date=2025-08-12 |website=WorldAtlas |language=en-US}}</ref> Je najsevernejša država v [[Latinska Amerika|Latinski Ameriki]], ki na severu meji na [[Združene države Amerike]] ter na jugovzhodu na [[Gvatemala|Gvatemalo]] in [[Belize]]; na zahodu pa ima morske meje s [[Tihi ocean|Tihim oceanom]], na jugovzhodu na [[Karibsko morje]] in na vzhodu na [[Mehiški zaliv]]. Mehika pokriva 1.972.550 km²<ref name="cia.gov">{{cite web |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/mexico/ |title=Mexico |archive-url=https://web.archive.org/web/20210126164719/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/mexico |archive-date=26 January 2021 |work=The World Factbook |publisher=Central Intelligence Agency}}</ref> in je trinajsta največja država na svetu po površini. Z več kot 130 milijoni prebivalcev je Mehika deseta najbolj naseljena država na svetu in ima največje število maternih govorcev španščine.<ref name="2020 Census">{{cite web |title=Censo Población y Vivienda 2020 |url=https://www.inegi.org.mx/programas/ccpv/2020/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220214192634/https://www.inegi.org.mx/programas/ccpv/2020/ |archive-date=14 February 2022 |access-date=26 January 2021 |website=inegi.org.mx |publisher=INEGI}}</ref> [[Ciudad de Mexico]] je glavno in največje mesto, ki se uvršča med najbolj naseljena [[metropolitansko območje|metropolitanska območja]] na svetu. Človeška prisotnost v Mehiki sega vsaj v leto 8000 pr. n. št. [[Mezoamerika]], ki velja za zibelko civilizacije, je bila dom številnih naprednih družb, vključno z [[Olmeki]], [[Maji]], [[Zapoteki]], teotihuansko civilizacijo in Purépechami. Španska kolonizacija se je začela leta 1521 z zavezništvom, ki je premagalo [[Azteški imperij]] in ustanovilo kolonijo [[Nova Španija]] s prestolnico [[Tenochtitlan]], danes Ciudad de Mexico. Nova Španija je v [[Velika geografska odkritja|dobi velikih odkritij]] postala pomembno središče transoceanskega gospodarstva, ki ga je spodbujalo rudarjenje srebra in njen položaj središča med Evropo in Azijo. To je privedlo do enega največjih večrasnih prebivalstev na svetu. Vojna na polotoku je privedla do mehiške vojne za neodvisnost med letoma 1810 in 1821, ki je končala oblast na polotoku in privedla do ustanovitve [[Prvo mehiško cesarstvo|Prvega mehiškega cesarstva]], ki se je hitro razpadlo v kratkotrajno [[Prva mehiška republika|Prvo mehiško republiko]]. Leta 1848 je Mehika zaradi ameriške invazije izgubila skoraj polovico svojega ozemlja. Liberalne reforme, določene v ustavi iz leta 1857, so privedle do državljanske vojne in francoske intervencije, ki je dosegla vrhunec z ustanovitvijo [[Drugo mehiško cesarstvo|Drugega mehiškega cesarstva]] pod cesarjem [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijanom I. Avstrijskim]], ki so ga strmoglavile republikanske sile pod vodstvom [[Benito Juárez|Benita Juáreza]]. Konec 19. stoletja je vladala dolga diktatura [[Porfirio Díaz|Porfiria Díaza]], čigar modernizacijske politike so prinesle hude družbene nemire. [[Mehiška revolucija]] med letoma 1910 in 1920 je privedla do strmoglavljenja Díaza in sprejetja ustave iz leta 1917. Mehika je v 40. in 70. letih 20. stoletja doživela hitro industrializacijo in gospodarsko rast sredi volilnih goljufij, politične represije in gospodarskih kriz. Med nemiri sta bila pokol v Tlatelolcu leta 1968 in zapatistična vstaja leta 1994. Konec 20. stoletja je prišlo do premika k neoliberalizmu, ki ga je zaznamoval podpis Severnoameriškega sporazuma o prosti trgovini (NAFTA) leta 1994. Mehika je zvezna republika s predsedniškim sistemom vladanja, za katero sta značilna demokratični okvir in delitev oblasti na tri veje: izvršilno, zakonodajno in sodno. Zvezno zakonodajo sestavlja dvodomni Kongres Unije, ki ga sestavljata Poslanska zbornica, ki zastopa prebivalstvo in Senat, ki zagotavlja enako zastopanost vseh držav. Ustava določa tri ravni vlade: zvezno Unijo, državne vlade in občinske vlade. Mehiška zvezna struktura zagotavlja avtonomijo njenim 32 državam, njen politični sistem pa je močno pod vplivom avtohtonih tradicij in evropskih razsvetljenskih idealov. Mehika je na novo industrializirana in razvijajoča se država,<ref name="Globalization2">{{Cite book |author=Paweł Bożyk |title=Globalization and the Transformation of Foreign Economic Policy |publisher=Ashgate Publishing |year=2006 |isbn=978-0-7546-4638-9 |page=164 |chapter=Newly Industrialized Countries |access-date=23 July 2018 |chapter-url=https://books.google.com/books?id=iuHsIuez5qoC |archive-url=https://web.archive.org/web/20231104053417/https://books.google.com/books?id=iuHsIuez5qoC |archive-date=4 November 2023 |url-status=live}}</ref> ki ima 15. največje gospodarstvo na svetu po nominalnem BDP in 13. največje po pariteti kupne moči (PKM). Po številu območij svetovne dediščine se uvršča na prvo mesto v Ameriki in na sedmo mesto na svetu.<ref>[https://whc.unesco.org/en.list] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20240204185708/https://whc.unesco.org/en.list|date=4 February 2024}} UNESCO World Heritage sites, accessed 9 May 2022</ref> Je ena od 17 držav z veliko raznolikostjo na svetu, po naravni biotski raznovrstnosti pa na peto mesto.<ref>{{cite web|url=https://www.biodiversidad.gob.mx/v_ingles/country/whatismegcountry.html|website=Mexican biodiversity|title=What is a mega-diverse country?|access-date=13 July 2019|archive-date=7 September 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190907204954/https://www.biodiversidad.gob.mx/v_ingles/country/whatismegcountry.html}}</ref> Je pomembna turistična destinacija: od leta 2022 je šesta najbolj obiskana država na svetu s 42,2 milijona mednarodnih prihodov.<ref>{{cite web|url=https://expansion.mx/economia/2018/08/27/mexico-ocupa-el-sexto-lugar-en-turismo-a-nivel-mundial|title=México ocupa el sexto lugar en turismo a nivel mundial|website=www.expansion.mx|publisher=CNN Expansión|access-date=8 January 2019|date=28 August 2018|archive-date=23 December 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191223165346/https://expansion.mx/economia/2018/08/27/mexico-ocupa-el-sexto-lugar-en-turismo-a-nivel-mundial|url-status=live}}</ref> Mehika zaradi velikega gospodarstva in prebivalstva, globalnega kulturnega vpliva in stalne demokratizacije velja za regionalno in srednjo velesilo, ki se vse bolj opredeljuje kot vzhajajoča sila. Tako kot v večjem delu Latinske Amerike so revščina, sistemska korupcija in kriminal še vedno razširjeni. Od leta 2006 je bilo zaradi nenehnih konfliktov med sindikati za trgovino z drogami približno 127.000 smrtnih žrtev.<ref>{{Cite web |date=2024-05-31 |title=UCDP - Uppsala Conflict Data Program 2023 |url=https://ucdp.uu.se/year/2023 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20240531212552/https://ucdp.uu.se/year/2023 |archive-date=2024-05-31 |access-date=2024-06-18 |website=ucdp.uu.se}}</ref> Mehika je članica Združenih narodov, G20, OECD, STO, foruma APEC, OAS, CELAC in OEI. == Zgodovina == {{Glavni|Zgodovina Mehike}} Mehika je bila zibelka številnih razvitih [[Indijanci|indijanskih]] [[civilizacija|civilizacij]], kot so bili [[Maji]] in [[Azteki]]. Prihod [[Španci|Špancev]] v 16. stoletju in njihovo osvajanje azteške [[država|države]] leta 1521 zaznamuje začetek [[kolonializem|kolonialne]] dobe Mehike kot dela Nove Španije. Leta 1810 je Mehika razglasila neodvisnost od [[Španija|Španije]], kar je po dolgotrajni [[vojna|vojni]] vodilo do samostojnosti leta 1821. Po osamosvojitvi se je ozemlje Mehike postopno krčilo na račun ozemelj, ki jih je Mehika bodisi prodala [[Združene države Amerike|ZDA]], bodisi izgubila v [[mehiško-ameriška vojna|mehiško-ameriški vojni]], ter na račun osamosvojitve [[Srednja Amerika|srednje-ameriških držav]]. V 60. letih 19. stoletja so Mehiko zasedle [[Francija|francoske sile]], ki so jih izgnali nasprotniki pod vodstvom [[Mehičani|mehiškega]] domoljuba [[Benito Juarez|Benita Juáreza]]. Nezadovoljstvo z [[demokracija|nedemokratičnim]] režimom, ki ga je vodil [[Porfirio Diaz]], je leta 1910 vodilo do [[mehiška revolucija|mehiške revolucije]]. [[revolucija|Revolucionarne]] sile so porazile zvezno vojsko, zaradi notranjih trenj pa je država ostala nemirna še več kot dvajset let. Po koncu revolucije je [[Institucionalna revolucionarna stranka]] (PRI) ostala na oblasti vse do konca 20. stoletja. == Geografske značilnosti == {{glavni|Geografija Mehike}} Mehika je ena izmed redkih dežel, ki se lahko pohvalijo z zelo raznoliko pokrajino. Tu se raztezajo širne [[Puščava|puščave]] in [[tropski gozd]]ovi, visoke [[Gorovje|gorske verige]] in peščena obrežja. Skoraj polovica države leži na nadmorski višini višji od 1500 m. Najvišji je vulkan [[Pico de Orizaba]] (5610 m) in leži na meji med zveznima državama Puebla in Veracruz, najnižje je glavno mesto zvezne države Baja California, Mexicali in leži deset metrov pod morsko gladino. [[Slika:Mexico topo.jpg|levo|sličica|Topografska karta Mehike]] Mehika leži v [[Srednja Amerika|Srednji Ameriki]] med [[Mehiški zaliv|Mehiškim zalivom]] na vzhodu in [[Tihi ocean|Tihim oceanom]] na zahodu, na severu meji na [[Združene države Amerike]] (3326&nbsp;km skupne meje), na jugovzhodu na [[Gvatemala|Gvatemalo]] in [[Belize]] (962&nbsp;km meje) ter [[Karibsko morje]]. Površina znaša 1.972.550&nbsp;km². Ima 12.540&nbsp;km dolgo obalo, od tega pripada [[Pacifik]]u 8200&nbsp;km in [[Atlantik]]u 3200&nbsp;km. K Mehiki sodi tudi 600&nbsp;km oddaljeno vulkanski [[Revillagigedovi otoki]] v Tihem oceanu. Največji je otok Socorro (129&nbsp;km²), ostali so še Clarion, Partida in San Benedicto. Edino naselje na otokih je na Socorru in ima 200 prebivalcev. Mehiško višavje, ki je po pokrajinskih značilnostih nadaljevanje ameriškega goratega zahoda, se razprostira od mejne reke Rio Bravo del Norte na severu do [[Tehuantepeška zemeljska ožina|Tehuantepeške zemeljske ožine]] na jugovzhodu. Sestavljajo ga visoke planote, ki jih razmejujejo vzporedne gorske verige in obrobljajo gorovja z zelo strmimi in globokimi soteskami. Na zahodu in jugozahodu se raztezajo široke obrežne ravnice. Na severu je visoko okoli 1300 m, proti jugu pa se dvigne do 2500 m. V severnem delu (Mesa del Norte) so obsežne puščave s slanimi kotanjami na dnu in obdane z nizkim gričevjem. Med krajem San Luís Potosí in [[Ciudad de México]] leži na nadmorski višini 2100 do 2300 m [[Mehiška planota]] (''Mesa Central'', tudi Mesa de Anáhuac), ki je najgosteje naseljeno območje v državi. Tu so med gorami kotline: Mehiška, Pueblanska in Guadalajarska. Mehiško višavje je obdano z gorskimi verigami: * na zahodu je 1200&nbsp;km dolga in do 200&nbsp;km široka ''[[Zahodna Sierra Madre]] (''Sierra Madre Occidental'') z najvišjim vrhom Cerro Gordo (3340 m). Gradijo jo tektonsko premaknjene visoke planote in globoke doline ([[kanjon]]i) z znamenitim [[Copper Canyon]]om in se na jugozahodu spušča proti obali Tihega oceana. Širše ravnice so nastale le na [[vršaj]]ih rek. * [[Vzhodna Sierra Madre]] (''Sierra Madre Oriental'')' je mlado nagubano gorstvo oziroma več vzporednih gorskih hrbtov in vmesnih dolin z najvišjim vrhom Cerro San Rafael (3710 m), ki se spušča proti Mehiškemu zalivu. * Na jugu se Mehiško višavje oziroma planota zaključi z gorsko verigo [[Vulkanska Kordiljera]] (''Cordillera Neo-Volcánica'') ali »vulkanska os«, ki jo sestavljajo mlajši vulkani. Mednje spadajo najvišje gore v državi – [[Pico de Orizaba]], ki se dviga JV od glavnega mesta (5610 m), [[Popocatépetl]] (5452 m), [[Iztaccíhuatl]] (5220 m) in [[Nevado de Toluca]] (4704 m). * Južno od »vulkanske osi« je dolina reke Balsas - ''Grand Valle del Sur'', njej nasproti pa starejše gorstvo iz kristalinskih kamnin – [[Južna Sierra Madre]] (''Sierra Madre del Sur''), ki ločuje Mehiško višavje in planote [[Oaxaca]], kjer so nekoč Azteki kopali svoje zlato. Tu je najvišji vrh Cerro Nube Flan (3750 m). Najožji del Mehike je 200&nbsp;km široka Tehuantepeška zemeljska ožina, ki predstavlja mejo med Amerikama. Nizka planota deli verigo Sierra Madre med Južno Sierra Madre na severu in [[Sierra Madre de Chiapas]] na jugu. Najvišja točka, Ožina ima 224 m nadmorske višine. To območje predstavlja najkrajšo razdaljo med Mehiškim zalivom in Tihim oceanom. Še bolj proti jugu se 300&nbsp;km dolgo Chiapaško višavje dvigne več kot 3000 m visoko z gorskimi hrbti in dolinami, ki potekajo v smeri SZ-JV, nato pa se v stopnjah spušča proti severovzhodu na zakraselo ploščo [[Jukatan (polotok)|polotoka Jukatan]], kjer prevladujejo tropski deževni gozd in suhe savane. Na severu ni površinskih voda, ki bi odtekale v [[morje]], občasno se potoki stekajo v slane kotanje. V srednjem delu se [[Reka|reke]] iz višavja stekajo v morja skozi globoke kanjone. Največji mehiški reki sta: [[Balsas]] dolga 771&nbsp;km in teče v Tihi ocean in [[Usumacinta (reka)|Usumacinta]] (mehiški del 602&nbsp;km, skupaj z gvatemalskim 970&nbsp;km), ki teče v Mehiški zaliv in je v dolžini 480&nbsp;km plovna. Druge reke so še Rio Grande de Santiago, Grijalva, Motagua, reka Ulua in Hondo. Največje sladkovodno [[jezero]] je Chapala s 1112&nbsp;km². == Družbena geografija == Po ustavi s 5. februarja 1917 je Mehika predsedniška zvezna republika. Vsaka od 31 držav in glavo mesto je suverena v notranjih zadevah in prostovoljno združena v federacijo. Volilno pravico imajo vsi državljani starejši od 18 let, poročeni starejši od 16 let. Predsednika republike volijo za 6 let in ima le en mandat. Ima velike pristojnosti: je predsednik vlade, imenuje ministre, sodnike vrhovnih sodišč in vrhovnega tožilca ter diplomatske predstavnike v tujini. Zvezni kongres (''Congreso de la Union'') je dvodomen: predstavniški dom in senat. Predstavniški dom (''Cámara de Diputados'') ima 500 članov, voljeni so za tri leta. Senat (''Cámara de Senadores'') ima 128 članov, po 4 iz vsake države in okrožja, izvoljeni so za 6 let. Zvezne države imajo lastne ustave in parlament, vodijo jih guvernerji, ki so voljeni za 6 let, člani parlamenta imajo triletni mandat. Največja [[Mesto|mesta]] v Mehiki, vsa so ''Megacity'', so Ciudad de Mexico, Guadalajara, Monterrey, Ecatepec, Puebla, Nezahualcóyotl, Ciudad Juarez, Tijuana, Leon in Zapopan. Večinoma se nahajajo v notranjosti, obalna območja so redko poseljena. Metropolitansko območje glavnega mesta ima 18 % celotnega prebivalstva Mehike. To je tudi gospodarsko središče, ki združuje okoli tretjino storitvenega in trgovinskega sektorja ter porabi dve tretjini sredstev zase. Dve tretjini proračuna za visokošolsko izobraževanje v Mehiki in tri četrtine proračuna za raziskave se vlagajo v glavnem mestu.<ref name="humangeographie2">Paul L. Knox, Sallie A. Marston: „Humangeographie“. Spektrum Akademischer Verlag, Berlin 2001, S. 516.</ref> {| class="wikitable" style="text-align:center; width:100%; background:#f5f5f5; margin-left:0px;" | colspan="9" align="center" style="background:#f8f8ff; font-size:120%;"|Metropolitanske regije v Mehiki <small>(Uradni podatki o prebivalstvu Mehike, 2009)<ref>Nationaler Beirat von Mexiko für Bevölkerungswachstum, 2009 [http://www.conapo.gob.mx/index.php?option=com_content&view=article&id=36&Itemid=199 Link] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120513013455/http://www.conapo.gob.mx/index.php?option=com_content&view=article&id=36&Itemid=199 |date=2012-05-13 }}</ref></small> |- ! align="center" style="background:#ffffff;" | Številka ! align="center" style="background:#ffffff;" | Metropolitanska regija ! align="center" style="background:#ffffff;" | Zvezna država ! align="center" style="background:#ffffff;" | število prebivalcev ! align="center" style="background:#ffffff;" | Številka ! align="center" style="background:#ffffff;" | Metropolitanska regija ! align="center" style="background:#ffffff;" | Zvezna država ! align="center" style="background:#ffffff;" | število prebivalcev ! align="center" style="background:#ffffff;" | slike |- | align="center" style="background:#ffffff;" | 1 || align="left" | '''[[Ciudad de Mexico]]''' || D.F., México, Hidalgo || 21.163.226<ref>Die aktuelle Bezeichnung für die [[Agglomeration]] 'Zona Metropolitana de Valle de México', nach Übereinkunft der Bundes- und Landesregierung von Mexiko, bezieht sich auf den Bundesdistrikt (8.841.916) selbst; 59 angrenzende Gemeinden des Bundesstaats von México (11.075.213) und 29 Gemeinden des Bundesstaats Hidalgo [http://www.edomex.gob.mx/poblacion/docs/2009/PDF/ZMVM.pdf Link]</ref>|| align="center" style="background:#ffffff;" | 12 || align="left" | '''Querétaro''' || Querétaro || 1.036.154 ! align="center" rowspan="11" | <br />Tijuana<br />[[Slika:Plaza de Armas y Catedral.jpg|rand|110px|Guadalajara]]<br />Guadalajara<br />[[Slika:Plaza del Sol, Zapopan.jpg|rand|110px|Zapopan]]<br />Zapopan<br />[[Slika:IMG 2478.jpg|rand|110px|Monterrey]]<br />Monterrey |- | align="center" style="background:#ffffff;" | 2 || align="left" | '''Guadalajara''' || Jalisco || 4.365.104 || align="center" style="background:#ffffff;" | 13 || align="left" | '''Mérida''' || Jukatan || 954.813 |- | align="center" style="background:#ffffff;" | 3 || align="left" | '''Monterrey''' || Nuevo León || 3.985.457 || align="center" style="background:#ffffff;" | 14 || align="left" | '''Mexicali''' || Baja California || 926.042 |- | align="center" style="background:#ffffff;" | 4 || align="left" | '''Puebla''' || Puebla, Tlaxcala || 2.647.099 || align="center" style="background:#ffffff;" | 15 || align="left" | '''Aguascalientes''' || Aguascalientes || 906.758 |- | align="center" style="background:#ffffff;" | 5 || align="left" | '''Veracruz''' || Veracruz || 2.584.034 || align="center" style="background:#ffffff;" | 16 || align="left" | '''Cholula''' || Puebla || 872.765 |- | align="center" style="background:#ffffff;" | 6 || align="left" | '''Tijuana''' || Baja California || 1.784.034 || align="center" style="background:#ffffff;" | 17 || align="left" | '''Cuernavaca''' || Morelos || 850.405 |- | align="center" style="background:#ffffff;" | 7 || align="left" | '''Toluca''' || México || 1.775.337 || align="center" style="background:#ffffff;" | 18 || align="left" | '''Chihuahua''' || Chihuahua || 839.129 |- | align="center" style="background:#ffffff;" | 8 || align="left" | '''León''' || Guanajuato || 1.554.786 || align="center" style="background:#ffffff;" | 19 || align="left" | '''Tampico''' || Tamaulipas, Veracruz || 834.983 |- | align="center" style="background:#ffffff;" | 9 || align="left" | '''Ciudad Juárez''' || Chihuahua || 1.407.849 || align="center" style="background:#ffffff;" | 20 || align="left" |'''Culiacán''' || Sinaloa || 793.730 |- | align="center" style="background:#ffffff;" | 10 || align="left" | '''Comarca Lagunera''' || Coahuila, Durango || 1.118.612 || align="center" style="background:#ffffff;" | 21 || align="left" | '''Saltillo''' || Coahuila || 792.697 |- | aligin center style="background:#ffffff;" | 11 || align="left" | '''San Luis Potosí''' || San Luis Potosí || 1.036.555 || align="center" style="background:#ffffff;" | 22 || align="left" | '''Acapulco''' || Guerrero || 786.830 |} == Upravna delitev == [[File:Political divisions of Mexico-es.svg|thumb|600px|Karta zveznih držav]] Mehiška država ({{langx|es|Estado}}), uradno svobodna in suverena država ({{langx|es|Estado libre y soberano}}), je v skladu z mehiško ustavo sestavna federativna enota Mehike. Trenutno je 31 držav, vsaka s svojo ustavo, vlado, guvernerjem države in kongresom države. V hierarhiji mehiških upravnih delitev so države nadalje razdeljene na občine. Trenutno je v Mehiki 2462 občin. Čeprav formalno ni država, so politične reforme omogočile, da ima Ciudad de México, glavno mesto Združenih mehiških držav, od 29. januarja 2016 status federativne entitete, ki je enakovreden statusu držav. Trenutne mehiške vladne publikacije običajno navajajo 32 federativnih entitet (31 držav in Ciudad de México) in 2478 občin (vključno s 16 okrožji Ciudad de México). Nekatere vladne publikacije včasih navajajo tudi delitve tretje ali nižje ravni. {| class="wikitable sortable" width=808px !Zvezna država !Glavno mesto !Ustanovljena !Prebivalstvo (2024) !Površina |- | [[Aguascalientes]] | [[Aguascalientes (mesto)|Aguascalientes]] | align="center"| 5. februar 1857 | align="right" | {{nts|1.493.459}} | align="right" | {{nts|5.625}}&nbsp;km² |- | [[Baja California]] | [[Mexicali]] | align="center"| 16. januar 1952 | align="right" | {{nts|3.779.050}} | align="right" | {{nts|71.546}}&nbsp;km² |- | [[Baja California Sur]] | [[La Paz (Baja California Sur)|La Paz]] | align="center"| 8. oktober 1974 | align="right" | {{nts|872.439}} | align="right" | {{nts|73.943}}&nbsp;km² |- | [[Campeche]] | [[Campeche (mesto)|San Francisco de Campeche]] | align="center"| 29. april 1863 | align="right" | {{nts|949.481}} | align="right" | {{nts|57.727}}&nbsp;km² |- | [[Chiapas]] | [[Tuxtla Gutiérrez]] | align="center"| 14. september 1824 | align="right" | {{nts|5.914.879}} | align="right" | {{nts|73.681}}&nbsp;km² |- | [[Chihuahua (zvezna država)|Chihuahua]] | [[Chihuahua (mesto)|Chihuahua]] | align="center"| 6. julij 1824 | align="right" | {{nts|3.900.629}} | align="right" | {{nts|247.487}}&nbsp;km² |- | [[Coahuila|Coahuila de Zaragoza]] | [[Saltillo]] | align="center"| 7. maj 1824 | align="right" | {{nts|3.457.516}} | align="right" | {{nts|151.445}}&nbsp;km² |- | [[Colima]] | [[Colima (mesto)|Colima]] | align="center"| 12. september 1856 | align="right" | {{nts|719.445}} | align="right" | {{nts|5.627}}&nbsp;km² |- | [[Durango]] | [[Victoria de Durango]] | align="center"| 22. maj 1824 | align="right" | {{nts|1.890.563}} | align="right" | {{nts|123.367}}&nbsp;km² |- | [[Guanajuato]] | [[Guanajuato (mesto)|Guanajuato]] | align="center"| 20. december 1823 | align="right" | {{nts|6.313.504}} | align="right" | {{nts|30.621}}&nbsp;km² |- | [[Guerrero]] | [[Chilpancingo|Chilpancingo de los Bravo]] | align="center"| 27. oktober 1849 | align="right" | {{nts|3.603.188}} | align="right" | {{nts|63.794}}&nbsp;km² |- | [[Hidalgo (zvezna država)|Hidalgo]] | [[Pachuca de Soto]] | align="center"| 16. januar 1869 | align="right" | {{nts|3.222.994}} | align="right" | {{nts|20.856}}&nbsp;km² |- | [[Jalisco]] | [[Guadalajara (Mehika)|Guadalajara]] | align="center"| 23. december 1823 | align="right" | {{nts|8.732.495}} | align="right" | {{nts|78.630}}&nbsp;km² |- | [[México (zvezna država)|México]] | [[Toluca de Lerdo]] | align="center"| 20. december 1823 | align="right" | {{nts|17.728.216}} | align="right" | {{nts|22.333}}&nbsp;km² |- | [[Ciudad de Mexico]] | | align="center"| 29. januar 2016 | align="right" | {{nts|9.352.517}} | align="right" | {{nts|1.479}}&nbsp;km² |- | [[Michoacán]] | [[Morelia]] | align="center"| 22. december 1823 | align="right" | {{nts|4.943.602}} | align="right" | {{nts|58.667}}&nbsp;km² |- | [[Morelos]] | [[Cuernavaca]] | align="center"| 17. april 1869 | align="right" | {{nts|1.964.164}} | align="right" | {{nts|4.892}}&nbsp;km² |- | [[Nayarit]] | [[Tepic]] | align="center"| 26. januar 1917 | align="right" | {{nts|1.237.293}} | align="right" | {{nts|27.862}}&nbsp;km² |- | [[Nuevo León]] | [[Monterrey]] | align="center"| 7. maj 1824 | align="right" | {{nts|6.130.641}} | align="right" | {{nts|64.203}}&nbsp;km² |- | [[Oaxaca]] | [[Oaxaca de Juárez]] | align="center"| 21. december 1823 | align="right" | {{nts|4.242.791}} | align="right" | {{nts|93.343}}&nbsp;km² |- | [[Puebla]] | [[Puebla de Zaragoza]] | align="center"| 21. december 1823 | align="right" | {{nts|6.586.805 }} | align="right" | {{nts|34.251}}&nbsp;km² |- | [[Querétaro]] | [[Santiago de Querétaro]] | align="center"| 21. december 1823 | align="right" | {{nts|2.530.655}} | align="right" | {{nts|11.658}}&nbsp;km² |- | [[Quintana Roo]] | [[Chetumal]] | align="center"| 8. oktober 1974 | align="right" | {{nts|1.917.252}} | align="right" | {{nts|42.535}}&nbsp;km² |- | [[San Luis Potosí]] | [[San Luis Potosí (mesto)|San Luis Potosí]] | align="center"| 22. december 1823 | align="right" | {{nts|2.874.010}} | align="right" | {{nts|61.165}}&nbsp;km² |- | [[Sinaloa]] | [[Culiacán|Culiacán Rosales]] | align="center"| 14. oktober 1830 | align="right" | {{nts|3.169.760}} | align="right" | {{nts|57.331}}&nbsp;km² |- | [[Sonora]] | [[Hermosillo]] | align="center"| 10. januar 1824 | align="right" | {{nts|3.039.967}} | align="right" | {{nts|184.946}}&nbsp;km² |- | [[Tabasco]] | [[Villahermosa]] | align="center"| 7. februar 1824 | align="right" | {{nts|2.537.961}} | align="right" | {{nts|24.747}}&nbsp;km² |- | [[Tamaulipas]] | [[Ciudad Victoria]] | align="center"| 7. februar 1824 | align="right" | {{nts|3.575.756}} | align="right" | {{nts|80.148}}&nbsp;km² |- | [[Tlaxcala]] | [[Tlaxcala de Xicohténcatl]] | align="center"| 9. december 1856 | align="right" | {{nts|1.469.900}} | align="right" | {{nts|3.997}}&nbsp;km² |- | [[Veracruz]] de Ignacio de la Llave | [[Xalapa|Xalapa-Enríquez]] | align="center"| 22. december 1823 | align="right" | {{nts|8.093.517}} | align="right" | {{nts|71.856}}&nbsp;km² |- | [[Jukatan (zvezna država)|Jukatan]] | [[Mérida, Mehika|Mérida]] | align="center"| 23. december 1823 | align="right" | {{nts|2.375.403}} | align="right" | {{nts|39.671}}&nbsp;km² |- | [[Zacatecas]] | [[Zacatecas (mesto)|Zacatecas]] | align="center"| 23. december 1823 | align="right" | {{nts|1.674.227}} | align="right" | {{nts|75.416}}&nbsp;km² |} === Ciudad de Mexico === {{glavni|Ciudad de Mexico}} Ciudad de Mexico je glavno mesto Združenih mehiških držav. Pred januarjem 2016 se je mesto uradno imenovalo Zvezno okrožje ({{langx|es|Distrito Federal}}). Ciudad de Mexico se je 18. novembra 1824 odcepil od zvezne države Mehika, katere glavno mesto je bil, in postal glavno mesto federacije. Kot tak ni pripadal nobeni posamezni državi, temveč vsem državam in federaciji. Zato je predsednik Mehike, ki je zastopal federacijo, imenoval njenega vodjo vlade, prej imenovanega regenta (''regente'') ali vodjo oddelka (''jefe del departamento''). Vendar je zvezno okrožje leta 1997 dobilo več avtonomije in njegovi državljani so takrat prvič lahko izvolili svojega vodjo vlade. Leta 2016 je mehiški kongres odobril ustavno reformo, s katero je odpravil zvezno okrožje in ustanovil Ciudad de Mexico kot popolnoma avtonomno entiteto, enakovredno z državami.<ref>{{Cite journal|last1=Mendez |first1=Jose Luis |last2=Dussauge-Laguna |first2=Mauricio|date=2017|title=Policy analysis in Mexico|url=https://books.google.com/books?id=ZQZpDwAAQBAJ|journal=International Library of Policy Analysis|publisher=Policy Press|volume=9th|pages=336|isbn=9781447329169 }}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.wilsoncenter.org/article/mexico-city-will-become-state|title=Mexico City Will Become A State|date=2016-06-02|website=Wilson Center|language=en|access-date=2020-01-06}}</ref> Vendar pa je za razliko od drugih držav Unije prejemala sredstva za izobraževanje in zdravstvo. Ko je bila podeljena popolna avtonomija, je Ciudad de Mexico sprejel svojo ustavo (prej je imel le organski zakon, Statut o avtonomiji), njegove občine pa so razširile svoja pooblastila lokalne samouprave.<ref>{{cite news |url= http://www.excelsior.com.mx/comunidad/2015/12/16/1063594|title= Ponen fin al DF tras 191 años; Senado aprueba Reforma Política|date=16 December 2015}}</ref> == Podnebje == Zelo velike [[Podnebje|podnebne]] razlike so med puščavskim severom in tropskim jugom, med dobro namočenim vzhodom in suhimi tihooceanskimi obalami. Severno subtropsko puščavsko podnebje ima do 250&nbsp;mm padavin, na jugu ob visokih temperaturah pasatni vetrovi prinašajo dež (deževna doba traja od junija do oktobra). Ob Mehiškem zalivu je do 2500&nbsp;mm padavin, na nasprotni obali manj kot 250&nbsp;mm. Podnebje se zelo spreminja tudi z nadmorsko višino. Poznani so višinski pasovi: * tierra caliente (vroči pas) do 800 m nadmorske višine; * tiera templada (zmerno topli svet) od 800 do 1800 m nadmorske višine; * tiera fría (mrzli svet) od 1800 do 4000 m nadmorske višine; * tiera helada (ledeni svet) nad 4000 m nadmorske višine. == Tla, rastlinstvo in živalstvo == {{glavni|Rastlinstvo in živalstvo Mehike}} [[Slika:Mexican wolf lounging.jpg|sličica|[[Mehiški volk]]]] Mehika se uvršča na četrto mesto na svetu po [[biotska raznovrstnost|biotski raznovrstnosti]] in je ena od 17 držav z veliko biotsko raznovrstnostjo. Z več kot 200.000 vrstami je Mehika dom 10–12 % svetovne biotske raznovrstnosti. Mehika se uvršča na prvo mesto po biotski raznovrstnosti plazilcev s 707 znanimi vrstami, na drugo mesto po sesalcih s 438 vrstami, na četrto mesto po dvoživkah z 290 vrstami in na četrto mesto po rastlinstvu s 26.000 vrstami. Mehika velja tudi za drugo državo na svetu po ekosistemih in na četrto mesto po skupnem številu vrst. Mehiška zakonodaja varuje približno 2500 vrst.<ref name="SNIB">{{cite web|title=Sistema Nacional sobre la Biodiversidad en México|publisher=CONABIO|url=http://www.conabio.gob.mx/institucion/snib/doctos/acerca.html|access-date=7 October 2007|archive-date=12 October 2007|archive-url=https://web.archive.org/web/20071012020717/http://www.conabio.gob.mx/institucion/snib/doctos/acerca.html|url-status=live}}</ref> Leta 2002 je imela Mehika drugo najhitrejšo stopnjo [[krčenje gozdov|krčenja gozdov]] na svetu, takoj za Brazilijo.<ref name="autogenerated2002">{{cite news |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/americas/1854188.stm |title=Mexico's 'devastating' forest loss |work=BBC News |date=4 March 2002 |access-date=8 August 2011 |archive-date=16 January 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180116232007/http://news.bbc.co.uk/2/hi/americas/1854188.stm |url-status=live }}</ref> Povprečna ocena indeksa integritete gozdne krajine za leto 2019 je znašala 6,82/10, kar jo uvršča na 63. mesto na svetu od 172 držav. Po podatkih SGI se zlasti na podeželju Mehike pojavlja krčenje gozdov in erozija tal. V poročilu iz leta 2022 je bilo ugotovljeno, da so se zakoni o varstvu okolja v večjih mestih izboljšali, vendar na podeželju ostajajo neizvršeni ali neregulirani.<ref>{{cite web | url=https://www.sgi-network.org/2022/Mexico/Environmental_Policies#:~:text=Mexico%20faces%20a%20number%20of,of%20the%20most%20pressing%20problems. | title=SGI 2022 &#124; Mexico &#124; Environmental Policies | access-date=18 April 2024 | archive-date=18 April 2024 | archive-url=https://web.archive.org/web/20240418114421/https://www.sgi-network.org/2022/Mexico/Environmental_Policies#:~:text=Mexico%20faces%20a%20number%20of,of%20the%20most%20pressing%20problems. | url-status=live }}</ref> [[File:Puma en Bosque de Niebla, Sierra de Manantlan.jpg|thumb|[[Puma]] v oblačnem gozdu, [[biosferni rezervat Sierra de Manantlán]]]] V Mehiki se 170.000 kvadratnih kilometrov šteje za ''zacarovana naravna območja''. Mednje spadajo 34 biosfernih rezervatov, 67 narodnih parkov, 4 naravni spomeniki, 26 območij zaščitene flore in favne, 4 območja za varstvo naravnih virov in 17 zatočišč (območij, bogatih z različnimi vrstami). Med mehiškimi avtohtonimi kulinaričnimi sestavinami so koruza, paradižnik, fižol, buče, čokolada, vanilija, avokado, guava, čajote, epazote, camote, jicama, nopal, bučke, tejocote, huitlacoche, sapote, mamey sapote in velika izbira čilijev, kot sta habanero in jalapeño. [[Tekila]], destilirana alkoholna pijača iz gojenih agav, je pomembna industrija. Zaradi visoke biotske raznovrstnosti je Mehika pogosto tudi lokacija za biološka raziskovanja s strani mednarodnih raziskovalnih organizacij.<ref>Hayden, Cori. 2003. ''When Nature Goes Public: The Making and Unmaking of Bioproscpecting in Mexico''. Princeton University Press.</ref> Mehika ima najrodovitnejša tla na mlajših rečnih naplavinah ob Mehiškem zalivu in na vulkanskih tleh (''andosoli'') v južnih predelih Mehiškega višavja. Puščavska tla (''jermosoli'') prevladujejo na severu, na jugu pa prevladujejo lateritna izprana tla (feralsoli). == Prebivalstvo == [[Slika:Ciudad.de.Mexico.City.- Paseo.Reforma.Skyline CDMX 2016 (cropped).jpg|sličica|[[Ciudad de México]]]] Med današnjim mehiškim prebivalstvom je le 9 % ameriških domorodcev, vendar tudi mnogi ''[[mestici]]'' (skoraj 70 % jih je) ohranjajo stare običaje in ohranjajo kulturno dediščino svojih prednikov. V Mehiškem višavju živijo Nahuji, potomci [[Azteki|Aztekov]], na polotoku Jukatan so se še ohranili potomci [[Maji|Majev]]. Ohranila so se tudi manjša indijanska plemena: Seri v severozahodni državi Sonori, Tarahumari na planoti Sierra Madre Occidental, Vičoli na severu držav Jalisco in Nayarit, Taraski na jugozahodu Mehike, Čamuli v Chiapasu in še nekatera druga. Približno 2 % prebivalstva predstavljajo [[Španci]]. === Naraščanje prebivalstva === Mehika spada med latinsko ameriške države, v katerih je v štiridesetih letih izbruhnila tako imenovana »eksplozija prebivalstva«, saj se je zaradi boljših življenjskih razmer in večje zdravstvene oskrbe umrljivost močno pomanjšala. Medtem ko je leta 1940 živelo v Mehiki 19,7 milijona ljudi, jih je danes več kot 130,3 milijonov. Politika načrtovanja družine, ki jo je uvedla vlada, da bi omejila število rojstev, še ni prinesla želenih sadov in tako je delež mladih v prebivalstvu čedalje večji. Tako ostaja še vedno najresnejši problem države, kako zagotoviti hrano, stanovanje in obleko vsem prebivalcem. === Jeziki === Uradni jezik v Mehiki je [[španščina]], čeprav to ni zapisano v zakonodaji. Skupaj s španskim je v Mehiki uradno priznanih še 62 avtohtonih jezikov.<ref>Diario Oficial de la Federación el 13 de marzo de 2003, [http://www.diputados.gob.mx/LeyesBiblio/pdf/257.pdf Artículos de la Ley General de Derechos Lingüísticos de los Pueblos Indígenas] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080611011220/http://www.diputados.gob.mx/LeyesBiblio/pdf/257.pdf |date=2008-06-11 }} (PDF; 200&nbsp;kB)</ref> Mehiško ''Ministrstvo za kulturo'' deli govorjene jezike v enajst družin, 68 jezikovnih skupin in 364 [[Narečje|narečij]]. ''Komisija za razvoj staroselcev'' je v letu 2005 izvedla raziskavo, kjer je ugotovila, da prevladujejo avtohtoni jeziki pri približno šestih milijonih državljanov.<ref name="WK03062013">Weser-Kurier vom 3. Juni 2013: "64 Sprachen vom Aussterben bedroht"; S.21; verkürzte Online-Version [http://www.weser-kurier.de/news_artikel,-weser-kurier.de_arid,584315.html]{{Slepa povezava|date=oktober 2022|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}} vom 2. Juni 2013 auf www.weser-kurier.de</ref> Glede na popis iz leta 2010 6,8 % prebivalstva govori avtohtone jezike, od tega 15 % ne govori špansko. 1,5 % populacije razume, vendar ne govori domačih jezikov. Med jezike z največjim številom govorcev spadajo [[nahuatlščina]] (približno 1,7 milijona), sledi jukatščina, ki jo dnevno uporablja skoraj 850.000 ljudi. Tzeltal in Tzotzil, dva druga majevska jezika, govori približno pol milijona ljudi, predvsem v južni zvezni državi Chiapas. Mikstekščina in zapoteščina, ki imata po približno 500.000 maternih govorcev, sta še dve pomembni jezikovni skupini. Še 16 avtohtonih jezikov ima več kot 100.000 govorcev, več kot v katerikoli drugi državi v Ameriki. Največji delež govorcev je v južni Mehiki v zveznih državah Oaxaca, Chiapas in Jukatan.<ref name="volkszählung2010">Instituto Nacional de Estadística, Geografía e Informática (INEGI): [http://www.censo2010.org.mx/default.aspx?_file=Principales%20resultados.pdf Censo de Población y Vivienda 2010, Principales resultados] (Volkszählung)</ref> Ker pri nekaterih avtohtonih ljudstvih le starejši ljudje obvladajo svoj ​​jezik, je vodja ''Inštituta za avtohtone jezike'' - Javier López Sánchez - v letu 2013 napovedal akcijski program z namenom preprečiti izumrtje teh jezikov. Zlasti Awakatekisch, Ixil, dve skupini Otomi in zapoteščina so ogroženi. Zato se usposabljajo tolmači in prevajalci in ustvarjajo jezikovne atlase. Tuji jeziki, ki so jih prinesli v Mehiko priseljenci, se ne štejejo kot nacionalni jeziki, a so priznani v uradnih statistikah. To so angleščina, francoščina in nemščina, tudi mandarinščina, arabščina in Kečua. === Religija === [[Slika:Basílica de Nuestra Señora de Zapopan (Zapopan, Jalisco) - exterior and plaza.jpg|sličica|Bazilika Naše Gospe v [[Zapopan]]u.]] 87% Mehičanov je katoličanov. Rimskokatoliška cerkev je sestavljena iz 18 nadškofij, vključno z nadškofijo v Ciudad de Mexico, 73 škofij in 3 krajevne prelature. Protestantska manjšina ima 7,5 % vernikov. Anglikanska cerkev obsega šest škofij. 3,5% prebivalstva ne pripada nobeni veroizpovedi, 0,36% pa je drugih religij, vključno z islamom. Vera ima velik pomen, predvsem med podeželskim prebivalstvom in manj za prebivalce mest. === Ples in glasba === Mehičani se strastno predajajo [[Glasba|glasbi]] in [[ples]]u. Glasba in ples sta del njihovega vsakdanjega življenja, veliko vlogo pa imata ob posebnih priložnostih. Najočitnejši in najmočnejši vpliv na glasbo ima španska tradicija, veliko pesmi pa izvira iz časa pred prihodom Špancev. Iz tistih časov so se ohranili mnogi plesi, deloma po zaslugi zgodnjih krščanskih [[misijonar]]jev, ki so spodbujali Indijance, da so jih izvajali v čast in slavo novega boga. Mehičani obožujejo javne prireditve in najrazličnejša praznovanja. Poleg številnih verskih [[praznik]]ov, ki jih spremljajo velike [[procesija|procesije]] in glasba, je v večjem delu Mehike skoraj ob vsakem času mogoče poslušati skupine ''mariachi'', ki jih sestavljajo violine, trobente in kitare, za južno Mehiko pa so značilni veseli zvoki [[Marimba|marimbe]]. Eden najstarejših plesov, ki se je ohranil vse do današnjih dni, je ''valador'' in je totonaškega izvora. Indijanec, ki igra na [[Flavta|flavto]] in [[boben]], pleše v krogu na majhni ploščadi, pritrjeni na vrh visokega stebra. Nato se »štirje wtfleteči Indijanci« spustijo z glavo navzdol po vrveh, ovitih okoli vrha tega stebra. Ta obred predstavlja vezi, ki povezujejo bogove, ki skrbijo za hrano, in rodovitno naravo, ki sprejema njihove darove. Približno do leta 1960 je bilo ta ples mogoče videti le ob posebnih slavnostih domačinov, danes pa jo kot turistično privlačnost izvajajo vsako leto. Čeprav je razvoj turizma povzročil na en način siromašenje kulture in domače obrti, je pa po drugi strani pripomogel k temu, da so se ohranile in celo oživele nekatere stare tehnike in tradicionalne oblike ter prireditve, ki bi drugače izumrle. == Gospodarstvo == Aprila 2025 je imela Mehika 15. največji nominalni BDP (1,693 bilijona USD), 13. največji po pariteti kupne moči (PKM) (3,396 bilijona USD) in BDP na prebivalca, prilagojen PKM, v višini 25.463 USD. Svetovna banka je leta 2023 poročala, da je bil bruto nacionalni dohodek države po tržnih menjalnih tečajih drugi najvišji v Latinski Ameriki za Brazilijo, in sicer 1.744.711,4 milijona USD.<ref>{{cite web |title=GNI (current US$) |publisher=World Bank |url=https://data.worldbank.org/indicator/NY.GNP.MKTP.CD |access-date=2024-10-08}}</ref> Mehika se je uveljavila kot država z višjim srednjim dohodkom. Po upočasnitvi leta 2001 si je država opomogla in v letih 2004, 2005 in 2006 dosegla 4,2, 3,0 in 4,8-odstotno rast, čeprav velja, da je precej pod potencialno rastjo Mehike. Do leta 2050 bi Mehika lahko postala peto ali sedmo največje gospodarstvo na svetu. Mehiško gospodarstvo je bilo močno deregulirano in privatizirano leta 1990. Prevlada zasebnih podjetij se še naprej povečuje in privatizacija železnic, pristanišč in letališč se bliža koncu, kot tudi nadaljnja privatizacija bank. Liberalizacija energetskega sektorja se nadaljuje. V telekomunikacijah in petrokemični industriji so še vedno v teku reforme. Industrija ''Maquiladora'' (sestavljalnice) je okrepila svoj položaj v mehiškem gospodarstvu in v glavnem prevladuje v tekstilni industriji. Kmetijstvo pridela največ koruze, pšenice, soje, riža, fižola, volne, kave, sadja, paradižnika, govedine, perutnine, mlečnih izdelkov, izdelkov iz lesa. Proizvodnja / produkcija: hrane in pijače (vino, tekila), tobak, kemikalije, železo in jeklo, nafta, gradbeni materiali, mineralne surovine, tekstil, oblačila, motorna vozila, potrošniške dobrine, turizem. Izvoz: Blago iz naftnih derivatov, srebro, sadje, zelenjava, avokado, kava, volna, alkohol, tobak. {{posodobi}} Izvoz v ZDA: 81 %, Kanada 5,9%, Japonska 1,1% (2004). Uvoz : Metal - delovni stroji, tovarne (deli) za predelavo jekla, kmetijska mehanizacija, električna oprema, avtomobilski deli, stroji, letala in letalski deli. Uvoz iz: ZDA 65,8%, Nemčija 3,8%, Kitajska 3,7 % (2004). Mehika je članica [[WTO]] (World Trade Organization) ter [[OECD]] (Organisation for Economic Cooperation and Development). Je tudi podpisnica sporazumov o prosti trgovini z EU, Severno Ameriko, [[EFTA]] (European Free Trade Association), Mercosur zvezo, Japonsko in Izraelom. Podpisan ima tudi trgovinski sporazum z 21 državami iz Sao Paulo skupine GSTP (Global System of Trade Preferences among Developing Countries). Viri: [https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/mx.html#Econ CIA World Factbook] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180129161335/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/mx.html#Econ |date=2018-01-29 }}, [http://www.auswaertiges-amt.de/diplo/de/Laenderinformationen/01-Laender/Mexiko.html Informacije zunanjega ministrstva Mehike] == Promet == '''Železnice''': skupaj ima Mehika 17.166&nbsp;km železniških prog standardne širine 1,435 m, 22&nbsp;km elektrificiranih (2008). Železnice upravljati privatni družbi ''Ferrocaril Mexicana'' in TFM (''Transportacion Ferroviaria Mexicana''). '''Ceste''': skupaj je 366.095&nbsp;km cest vseh kategorij od tega moderniziranih 132.289&nbsp;km (vključno 6.279&nbsp;km hitrih cest) in makadamskih 233.806&nbsp;km (2008). S podljevanjem koncesij, hitro gradijo mrežo [[Avtocesta|avtocest]]. Skozi Mehiko poteka tudi [[Panameriška cesta]] '''Vodne poti''': 2.900&nbsp;km (plovnih rek in obalnih kanalov večinoma povezanih s pristanišči na vzhodni obali) (2012) '''Trgovska pristanišča''': skupaj 52 * po vrsti: za razsuti tovor 5, za tovor 3, za kemične tankerje 11, za utekočinjeni plin 3, za potnike/tovor 10, za naftne tankerje 17, roll on / roll off 3 * v tuji lasti: 5 (1 Francija, Grčija 2, Južna Afrika 1, ZAE 1) * registrirani v drugih državah: 12 (Antigva in Barbuda 1, Marshallovi otoki 2, Panama 5, Portugalska 1, Španija 1, Venezuela 1, neznano 1) (2010) '''Pristanišča in terminali''': Altamira, Coatzacoalcos, Lazaro Cardenas, Manzanillo, Salina Cruz, Veracruz. Naftni terminali: Cayo Arcas terminal, Dos Bocas terminal. '''Letališča''' Mehika ima državno mrežo modernih letališč. Sistem velja za varnega in zanesljivega. Vsako metropolitansko območje z več kot 500.000 prebivalci ima mednarodno letališče. V Mehiki je 1834 letališč, in je tretja po številu letališč na svetu. Sedem največjih letališč v državi, ki opravijo 90% prometa je: # Benito Juarez v Ciudad de Mexico # Cancún # Don Miguel Hidalgo in Costilla (Guadalajara) # General Mariano Escobedo (Monterrey) # General Abelardo L. Rodríguez (Tijuana) # General Juan N. Álvarez (Acapulco) # General Heriberto Jara (Veracruz) # Licenciado Gustavo Díaz Ordaz (Puerto Vallarta) Vsa letališča so v zasebni lasti z izjemo mednarodnega letališča v Ciudad de Mexico. To letališče je največje v Latinski Ameriki in odpravi okoli 26 milijonov potnikov na leto. V Mehiki obstaja več kot 70 letalskih prevoznikov. Največja letalska družba je Aeromexico. Manjše letalske družbe so regionalne hčerinske družbe Aeroméxica - Volaris, InterJet, Aeromar, VivaAerobus, Magnicharters in Republicair. Viri: [https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/mx.html#Econ CIA World Factbook] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180129161335/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/mx.html#Econ |date=2018-01-29 }} == Kultura == {{glavni|Mehiška kultura}} [[File:211-ANIVERSARIO-DEL-GRITO-DE-INDEPENDENCIA_(3).jpg|thumb|right|''Doloresin krik''. Vsako leto na predvečer dneva neodvisnosti predsednik Mehike ponovno uprizori krik z balkona Narodne palače v Mexico Cityju.]] Mehiška kultura odraža dolgo in kompleksno zgodovino interakcij med različnimi ljudstvi prek migracij, osvajanj in trgovine. Tri stoletja španske vladavine so povzročila mešanje španske kulture s kulturo različnih avtohtonih skupin. Prizadevanja za asimilacijo avtohtonega prebivalstva v krščansko evropsko kulturo v kolonialni dobi so bila le delno uspešna, saj so se številni predkolumbovski običaji, tradicije in norme ohranili regionalno (zlasti na podeželju) ali pa so se sinkretizirali; nasprotno, mnogi španski naseljenci so se integrirali v lokalne skupnosti z akulturacijo ali mešanimi porokami. Vendar pa je visoka stopnja stratifikacije po razrednih, etničnih in rasnih linijah ohranjala različne subkulture.<ref>{{Cite web |title=Mexico - Health, Welfare, Poverty {{!}} Britannica |url=https://www.britannica.com/place/Mexico/Health-and-welfare |access-date=2024-06-04 |website=www.britannica.com |language=en}}</ref> Porfirijsko obdobje (''el Porfiriato'') (1876–1911), ki je po štirih desetletjih državljanskih nemirov in vojne prineslo relativni mir, je bilo priča razvoju filozofije in umetnosti, pogosto z vladno podporo. Od takrat, kot se je še poudarilo med mehiško revolucijo, je vlada sprejela in promovirala ideologijo ''mestizo'', da bi ustvarila enotno mehiško identiteto, za katero je značilno mešanje različnih ras in kultur.<ref name="fnavarrete">{{cite web |url= http://www.nacionmulticultural.unam.mx/Portal/Izquierdo/BANCO/Mxmulticultural/Elmestizajeylasculturas-elmestizaje.html |archive-url= https://web.archive.org/web/20130823015618/http://www.nacionmulticultural.unam.mx/Portal/Izquierdo/BANCO/Mxmulticultural/Elmestizajeylasculturas-elmestizaje.html |archive-date= 2013-08-23 |title=El mestizaje y las culturas |first=Federico |last=Navarrete |work=México Multicultural |publisher=[[UNAM]] |location=Mexico |language=es |trans-title=Mixed race and cultures |access-date=July 19, 2011 }}</ref> Glede na etnične skupine, ki so oblikovale mehiško ljudstvo, je José Vasconcelos v delu ''La Raza Cósmica'' ('Kozmična rasa') (1925) opredelil Mehiko in Latinsko Ameriko kot talilni lonec vseh ras (s čimer je razširil definicijo ''mestizo'') ne le biološko, ampak tudi kulturno.<ref name="vasconcelos160">{{Cite book|last=Vasconcelos|first=José|others=Didier T. Jaén (translator)|title=La Raza Cósmica (The Cosmic Race)|publisher=The Johns Hopkins University Press|year=1997|isbn=978-0-8018-5655-6|page=[https://archive.org/details/cosmicracebiling00vasc/page/160 160]|url=https://archive.org/details/cosmicracebiling00vasc/page/160|url-access=registration}}</ref> Drugi mehiški intelektualci so se spopadali z idejo ''Lo Mexicano'', ki si prizadeva »odkriti nacionalni etos mehiške kulture«.<ref>{{cite journal |last1=Phelan |first1=John Leddy |title=México y lo Mexicano |journal=Hispanic American Historical Review |date=1 August 1956 |volume=36 |issue=3 |pages=309–318 |doi=10.1215/00182168-36.3.309 |jstor=2509215 |doi-access=free }}</ref> Nobelov nagrajenec [[Octavio Paz]] raziskuje pojem mehiškega nacionalnega značaja v ''Labirintu samote''. === Umetnost === {{glavni|Mehiška umetnost}} [[File:Diego_Rivera_and_Frida_Kahlo.jpg|thumb|upright|[[Diego Rivera]] in [[Frida Kahlo]], dva najbolj znana mehiška umetnika]] Slikarstvo je ena najstarejših umetnosti v Mehiki. Jamsko slikarstvo na mehiškem ozemlju je staro približno 7500 let in so ga našli v jamah [[Kalifornijski polotok|polotoka Baja California]].<ref>[http://www.elmundo.es/2002/12/12/ciencia/1292233.html Descubierta en una cueva de México la pintura rupestre más Antigua de América / EL MUNDO] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20090213061450/http://www.elmundo.es/2002/12/12/ciencia/1292233.html |date=February 13, 2009 }}</ref> Predkolumbovska mehiška umetnost je prisotna v stavbah in jamah, v azteških kodeksih, v keramiki, v oblačilih itd.; primeri tega so majevske stenske poslikave iz [[Bonampak]]a ali stenske poslikave, najdene v Teotihuacánu, Cacaxtli in Monte Albanu. Stensko slikarstvo s krščanskimi verskimi temami je doživelo pomemben razcvet v 16. stoletju, zgodnji kolonialni dobi, v novozgrajenih cerkvah in samostanih. Primere najdemo v Acolmanu, Actopanu, Huejotzingu, Tecamachalcu in Zinacantepecu.<ref name="mexorg">{{cite web |url=http://www.mexicanarchitecture.org/glossary/index.php?detail=121 |last=Ekland |first=Charlotte |title=Mexican Colonial Architecture |publisher=Mexican Architecture |access-date=November 29, 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120526112024/http://www.mexicanarchitecture.org/glossary/index.php?detail=121 |archive-date=May 26, 2012 }}</ref> Kot večina umetnosti v zgodnji moderni dobi na Zahodu je bila tudi mehiška umetnost kolonialne dobe v 16. in 17. stoletju religiozna. Od konca 17. stoletja naprej, najbolj izrazito pa v 18. stoletju, s posvetnimi portreti in podobami rasnih tipov, se je pojavilo tako imenovano slikarstvo ''casta''.<ref>Katzew, Ilona. ''Casta Painting: Images of Race in Eighteenth-Century Mexico''. New Haven: Yale University Press 2005</ref> Pomembni slikarji poznega kolonialnega obdobja so bili Juan Correa, Cristóbal de Villalpando in Miguel Cabrera. V zgodnji Mehiki po osamosvojitvi je imelo slikarstvo 19. stoletja izrazit romantičen vpliv; krajine in portreti so bili največji izrazi tega obdobja. Hermenegildo Bustos je eden najbolj cenjenih slikarjev v zgodovinopisju mehiške umetnosti. Med drugimi slikarji so Santiago Rebull, Félix Parra, Eugenio Landesio in njegov znani učenec, krajinski umetnik José María Velasco.<ref>Widdiefield, Stacie G. ''The Embodiment of the National in Late Nineteenth-Century Mexican Painting''. Tucson: University of Arizona Press 1996</ref> [[File:Murales Rivera - Markt in Tlatelolco 3.jpg|thumb|Mural Diega Rivere, ki prikazuje predkolumbovsko azteško mesto Tenochtitlán. V Palacio Nacional v Mexico Cityju]] V 20. stoletju so umetniki, kot so [[Diego Rivera]], [[David Alfaro Siqueiros]] in [[José Clemente Orozco]], tako imenovani 'veliki trije' mehiškega muralizma, dosegli svetovno prepoznavnost. Mehiška vlada jih je naročila, naj na stene javnih stavb naslikajo obsežne zgodovinske freske, kar je pomagalo oblikovati ljudsko dojemanje mehiške revolucije in mehiške kulturne identitete. [[Frida Kahlo|Fride Kahlo]] večinoma osebno portretiranje mnogi smatrajo za najpomembnejše zgodovinsko delo umetnice.<ref>Lozano, Luis-Martin, ed. ''Frida Kahlo: The Complete Paintings''. Taschen 2021.{{ISBN|9783836574204}}</ref> V 21. stoletju je Ciudad de Mexico postal dom največje koncentracije umetniških muzejev na svetu. Institucije, kot je Museo Jumex, največja zbirka te vrste, ki jo je ustanovil zbiratelj Eugenio López Alonso in jo je podprla umetniška svetovalka Esthella Provas, so spremenile pojmovanje sodobne umetnosti v Latinski Ameriki.<ref>{{Cite news |last=Amadour |first=Ricky |date=28 April 2022 |title=Urs Fischer Spotlights Pluralistic Notions of Love |language=en |work=Frieze |issue=228 |url=https://www.frieze.com/article/urs-fischer-lovers-2022-review |access-date=1 January 2024 |issn=0962-0672}}</ref> Tudi Museo Tamayo Arte Contemporaneous, ki ga je ustanovil Rufino Tamayo, velja za izjemno institucijo in je tuje umetnike predstavil širši javnosti. Država je tudi središče mednarodnih umetniških galerij, vključno s Kurimanzutto in FF Projects, ter vodilnih umetnikov, kot so Gabriel Orozco, Bosco Sodi, Stefan Brüggemann in Mario García Torres. === Arhitektura === {{glavni|Mehiška arhitektura}} [[File:Palacio de Bellas Artes, Mexico City, MX.jpg|thumb|Palacio de Bellas Artes (Palača lepih umetnosti) s freskami, umetniškimi deli in velikim prostorom za uprizoritve]] Arhitektura mezoameriških civilizacij se je slogovno razvijala od preprostega do kompleksnega. [[Teotihuacan]], ki je bil leta 1987 uvrščen na seznam svetovne dediščine UNESCO, je eden najpomembnejših primerov starodavne piramidalne gradnje. Mesta Majev so sodobnim arhitektom v ospredju kot primeri integracije med velikimi urbanimi središči (z dovršeno kamnito gradnjo) in gosto džunglo, običajno s kompleksno mrežo cest. Predkolumbovska [[Mezoamerika]] je bila priča tudi izrazitim arhitekturnim vplivom Olmekov, Puucev in asiameriških ljudstev. S prihodom Špancev so bile uvedene arhitekturne teorije grško-latinskega reda z arabskimi vplivi. V prvih nekaj desetletjih španske prisotnosti na celini je visoka raven krščanske misijonarske dejavnosti, zlasti beraških redov, kot so [[dominikanci]] ali [[frančiškani]], pomenila gradnjo številnih [[samostan]]ov, pogosto z [[romanska arhitektura|romanskimi]], [[gotska arhitektura|gotskimi]] ali [[mudéjar]]skimi elementi. Interakcija med Španci in domorodci je privedla do umetniških slogov, kot je ''tequitqui'', iz izraza v [[Nahuatlščina|jeziku Nahuatl]] za delavca ali graditelja. Leta pozneje sta v velikih stolnicah in civilnih stavbah prevladovala [[baročna arhitektura|baročni]] in [[manierizem|manieristični]] slog. Na podeželju so gradili haciende ali veleposestja z mozarabskimi tendencami. V 19. stoletju se je pojavilo neoklasicistično gibanje, ko je država pridobila neodvisnost in si prizadevala za vzpostavitev republike. Znan primer je ''Hospicio Cabañas'', kompleks sirotišnice in bolnišnice, dokončan leta 1829. [[Art nouveau]] in [[art déco]] sta bila sloga, ki sta bila uvedena v zasnovo ''Palacio de Bellas Artes'', da bi z grško-rimskimi in predkolumbovskimi simboli označila identiteto mehiškega naroda.<ref name="lonely">{{cite web |url=http://www.lonelyplanet.com/mexico/mexico-city/sights/376019 |title=Palacio de Bellas Artes |publisher=Lonely Planet Guides |access-date=February 18, 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140313200055/http://www.lonelyplanet.com/mexico/mexico-city/sights/376019 |archive-date=March 13, 2014 }}</ref> [[File:Ciudad_de_Mexico_-_1194_-_Auditorio_Nacional.jpg|thumb|Narodni avditorij]] Ko se je v 20. stoletju razvil nov občutek nacionalizma, je okrepljena centralna vlada izdala formalne politike, ki so skušale z arhitekturo prikazati modernost Mehike in njeno diferenciacijo od drugih narodov. Razvoj mehiške modernistične arhitekture se je še posebej pokazal sredi 1950-ih v gradnji ''Ciudad Universitaria'' v Ciudad de Mexicu, glavnega kampusa Nacionalne avtonomne univerze v Mehiki. Stavbe, ki so jih zasnovali najprestižnejši arhitekti tistega časa, vključno z Mariom Panijem, Eugeniom Peschardom in Enriquejem del Moralom, krasijo pa jih freske umetnikov Diega Rivere, Davida Alfara Siqueirosa in Joséja Cháveza Morada. Od takrat je bila prepoznana kot Unescova svetovna dediščina.<ref>{{cite web|author=UNESCO World Heritage Centre |url=https://whc.unesco.org/en/news/364 |title=UNESCO |publisher=Whc.unesco.org |date=29 June 2007 |access-date=17 August 2013}}</ref> Juan O'Gorman je bil eden prvih okoljskih arhitektov v sodobni Mehiki, ki je razvil "organsko" teorijo in poskušal stavbe vključiti v krajino z enakimi pristopi Franka Lloyda Wrighta.[348] V iskanju nove arhitekture, ki ne spominja na sloge preteklosti, je dosegla skupno manifestacijo s freskami in krajinsko arhitekturo. Luis Barragán je združil obliko prostora z oblikami podeželske ljudske arhitekture Mehike in sredozemskih držav (Španija-Maroko), pri čemer je vključil barvo, ki obravnava svetlobo in senco v različnih tonih in odpira pogled na mednarodni minimalizem. Leta 1980 je prejel [[Pritzkerjeva nagrada|Pritzkerjevo nagrado]], najvišje priznanje v arhitekturi.<ref name=eighty>{{Cite web|url=http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2006/10/14/HOG51LMROS1.DTL|title=The Mexican garden revisited|access-date=26 June 2009|date=14 October 2006|first=Katherine|last=Endicott|work=San Francisco Chronicle|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20110919002659/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=%2Fc%2Fa%2F2006%2F10%2F14%2FHOG51LMROS1.DTL|archive-date=19 September 2011}}</ref> === Literatura === {{glavni|Mehiška literatura}} [[File:Octavio_Paz_-_1988_Malmö.jpg|thumb|left|200px|[[Octavio Paz]], edini Mehičan, ki je prejel Nobelovo nagrado za literaturo]] Mehiška literatura ima svoje predhodnike v literaturi avtohtonih naselij Mezoamerike. Poezija je imela v predkolumbovski Mehiki bogato kulturno tradicijo, razdeljeno na dve široki kategoriji – posvetno in versko. Azteška poezija se je pela, skandirala ali govorila, pogosto ob spremljavi bobna ali harfe. Medtem ko je bil Tenochtitlan politično središče, je bil Texcoco kulturno središče; texcoški jezik je veljal za najbolj melodično in prefinjeno mesto. Najbolj znan predkolumbovski pesnik je Nezahualcoyotl.<ref>{{cite web|website=Aztecs at Mexicolore|first=John|last=Curl|access-date=14 July 2019|date=20 August 2009 |title=Aztec Poetry (1): Introduction |url=https://www.mexicolore.co.uk/aztecs/home/aztec-poetry-1-intro}}</ref> Obstajajo zgodovinske kronike o osvojitvi Azteškega imperija s strani udeležencev in kasneje zgodovinarjev. Delo Bernala Díaza del Castilla z naslovom ''Resnična zgodovina osvojitve Nove Španije'' je še danes zelo berljivo. Španski pesnik Bernardo de Balbuena je v delu ''Grandeza mexicana'' ('Mehiška veličina') (1604) opeval vrline Mehike. Baročna književnost je cvetela v 17. stoletju; najpomembnejša pisatelja tega obdobja sta bila Juan Ruiz de Alarcón in Juana Inés de la Cruz. Sor Juana je bila v svojem času znana, imenovana je bila ''Deset muz''.<ref name="Britannica">{{citation|encyclopedia=Encyclopaedia Britannica|title=Latin American literature|last1=González Echevarría|first1=Roberto|first2=Ruth |last2=Hill|url=https://www.britannica.com/art/Latin-American-literature|access-date=14 July 2019}}</ref> Liberalec 19. stoletja nahujskega porekla Ignacio Manuel Altamirano je pomemben pisatelj tega obdobja, skupaj z Vicentejem Rivo Palaciom, vnukom mehiškega junaka za neodvisnost Vicenteja Guerrera, ki je napisal vrsto zgodovinskih romanov in poezije. Roman Joséja Joaquína Fernándeza de Lizardija iz poznega kolonialnega obdobja, ''Skurava papiga'' (''El Periquillo Sarniento''), naj bi bil prvi latinskoameriški roman. V moderni dobi je omembe vreden roman o mehiški revoluciji Mariana Azuele (''Los de abajo'', v angleščini preveden kot ''The Underdogs''). Pesnik in Nobelov nagrajenec [[Octavio Paz]], romanopisec Carlos Fuentes, Alfonso Reyes, Renato Leduc, esejist Carlos Monsiváis, novinarka in javna intelektualka Elena Poniatowska ter Juan Rulfo (Pedro Páramo), Martín Luis Guzmán, Nellie Campobello, (Cartucho). == Naravne in kulturne znamenitosti == {{glavni|Narodni parki v Mehiki}} === Ciudad de Mexico === {{glavni|Ciudad de México}} [[Slika:Palacio de Bellas Artes.jpg|thumb|300px|Ciudad de México]] Okoli leta [[1325]] so [[Azteki]] zgradili na otoku v jezeru Texcoco mesto [[Tenochtitlan|Tenochtitlán]], ki je postalo prestolnica [[Azteški imperij|azteškega imperija]]. Potem, ko so ga leta [[1521]] zavzeli in porušili španski osvajalci, je njihov vodja, [[Hernando Cortés]], dal zgraditi na istem kraju špansko mesto. Mesto se je večalo in Španci so izsušili velik del jezera, da bi preprečili velike poplave med sušnimi obdobji. Nevarnost poplav pa so odpravili šele leta [[1910]], ko so zgradili velik odvodni prekop ''Gran Canal de Desagüe'', po katerem so speljali odvečno vodo v reko Tula. Tako so dobili nov prostor za gradnjo, čeprav se je zlasti leta [[1985]] pokazalo, da so visoke stavbe, zgrajene na neutrjenem dnu nekdanjega jezera, občutljive za potrese. Zaradi mehkih tal se Mexico (na dolgo Ciudad de México) močno ugreza. Tako kot vsa ostala ameriška velemesta ([[New York]], [[Los Angeles]], [[Čikago]], [[Sao Paulo]], [[Buenos Aires]], [[Lima]], [[Bogotá]], [[Caracas]], [[Rio de Janeiro]], [[Havana]] in tako naprej,...), spada mehiško glavno mesto med mesta z največ kriminala na svetu. Zaradi velikosti glavnega mesta sodi tudi njeno letališče med največja letališča na svetu. Je glavno kulturno, gospodarsko, industrijsko in politično središče države in je hkrati največja metropola na svetu. Leta 1988 je živelo v njem 18 milijonov ljudi, danes pa jih v tem istem mestu živi okoli 30 milijonov. V [[Ciudad de Mexico|Ciudad de Mexicu]] so naslednje znamenitosti: * ''Trg [[Zócalo]]'' (Plaza de la Constitución) z izkopaninami azteškega Templo Mayor, * ''[[Metropolitanska stolnica Ciudad de Mexico|Metropolitanska stolnica]]'' (1563-1681), * ''[[Palacio Nacional, Ciudad de Mexico|Palacio National]]'' s freskami (murali) [[Diego Rivera|Diega Rivere]], * ''Casa de los Azulejos'' (1596), * ''cerkev svetega Frančiška Asiškega'' (18. stoletje), * ''Torre Latinoamericana'', nebotičnik, * ''park Chapultepec'' z gradom, danes Narodni zgodovinski muzej * ''[[Narodni antropološki muzej, Mehika|Narodni antropološki muzej]]'' in drugi muzeji, * Bazilika ''Nuestra Señora de Guadalupe'', zavetnica Mehike in romarski kraj * središče mesta in jezero ''Xochimilco'' ter hiša arhitekta Luisa Barragana so del Unescove svetovne dediščine. === Teotihuacán === {{glavni|Teotihuacán}} [[Teotihuacán]] je arheološki park z zgradbami in trgi kultur iz obdobja 4. stoletja pred našim štetjem do 6. stoletja našega štetja. Leži SV od Ciudad de Mexico v njegovi neposredni bližini. Mesto je bilo ogromno, merilo je 20&nbsp;km², na višku moči je tukaj živelo 200.000 ljudi. Danes so vidni ostanki [[Piramida|piramide]] Sonca (stranica meri 222 m, višina je 45 m), piramide Lune, Quetzalcóatlovo [[svetišče]] in druga, ki se nahajajo vzdolž 2&nbsp;km dolgega trga oziroma ulice imenovane ''Calle de los Muertos''. Je del Unescove svetovne dediščine. === Puebla === {{glavni|Puebla de Zaragoza}} [[Puebla de Zaragoza]], tudi Puebla de Zaragoza, je [[glavno mesto]] istoimenske mehiške zvezne države. Leži južno od glavnega mesta Mehike, na nadmorski višini 2160 m. Lepo je ohranjeno staro mestno jedro s stavbami iz kolonialnega obdobja (so del Unescove svetovne dediščine). Znamenita je [[katedrala]] (1575 - 1649), [[Dominikanci|dominikanska]] [[Cerkev (zgradba)|cerkev]] ''Santo Domingo'' (1596 - 1659), ''Casa del Alfeñique'', danes pokrajinski [[muzej]] (15. st.), [[samostan]] ''Santa Monika'', danes Muzej cerkvene umetnosti in samostan ''Santa Rosa'' v katerem je danes Muzej obrti. === Oaxaca === {{glavni|Oaxaca}} [[Oaxaca]], tudi Oaxaca de Juárez, je glavno mesto istoimenske mehiške zvezne države. Nahaja se v regiji Siera Madre del Sur. Lepo je ohranjeno staro mestno jedro s stavbami iz kolonialnega obdobja, ki je tudi del Unescove svetovne dediščine. Pomembna je dominikanska cerkev Santo Domingo (16.-17.st.), [[Barok|baročna]] cerkev ''Nuestra Señora de la Soledad'' (1682-90) in Pokrajinski muzej. V bližini se nahaja arheološki park ''Mitla'' z [[Zapoteki|zapoteškimi]] in [[Misteki|misteškimi]] stavbami iz 10. - 15. stoletja. === Monte Alban === {{glavni|Monte Albán}} Arheološki park z izkopaninami Zapotekov se nahaja na vzpetini nad mestom Oaxaca. Vrhunec je mesto doživelo v letih med 300 in 900, opuščeno je bilo v 10. stoletju. Okoli ''Gran Plaza'', 300 m dolge ploščadi, so nanizane kamnite zgradbe, svetišča, velika kvadratna piramida in druge. Je del Unescove svetovne dediščine. === Calakmul === {{glavni|Calakmul|Biosferni rezervat Calakmul}} V notranjosti polotoka Jukatan v [[Deževni gozd|deževnem gozdu]] ležijo ostanki veličastnega [[Maji|majevskega]] mesta [[Calakmul]]. Mesto je bilo poseljeno od leta 1000 pr.n.št. in je svoj višek doseglo med letma 600 in 900 našega štetja. Tukaj se nahajajo ruševine palač, trgi, piramide, okrašeni stebri in grobnice. Calakmul je del [[Unescova svetovna dediščina|Unescove svetovne dediščine]]. === Campeche === {{glavni|Campeche (mesto)}} [[Campeche (mesto)|Campeche]] je pristaniško mesto ob Mehiškem zalivu na polotoku Jukatan. Ustanovljeno je bilo leta 1540, v 17. - 18. pa obzidano zaradi nenehnih [[Piratstvo|piratskih]] napadov. Staro mestno jedro ima baročno zasnovo in številne kolonialne stavbe. Je del Unescove svetovne dediščine. === Chichén Itzá === {{glavni|Chichen Itza}} Arheološki park [[Chichen Itza]] z ostanki majevskih zgradb je med najbolj restavriranimi. Mesto je bilo ustanovljeno v 6. stoletju, svoj višek je doživelo v letih med 900 in 1200, v 15. stoletju pa je bilo opuščeno. Znamenite so zgradbe: Kukulcánovo svetišče (''El Castillo'') ali Svetišče pernate kače, Svetišče jaguarjev, Svetišče vojščakov z dvoriščem tisočerih stebrov, [[Astronomski observatorij]] (''El Caracol''), nogometno igrišče. V parku je tudi kraška udornica ''[[Cenotes|Cenote]] de los Sacrificions'' v kateri je Sveto jezero, ki so ga uporabljali Maji pri svojih žrtvenih obredih. Mesto je del Unescove svetovne dediščine. === Palenque === {{glavni|Palenque}} Izkopanine majevskega mesta [[Palenque]] ležijo v [[Tropski gozd|tropskem gozdu]] na obrobju Chiapaškega višavja. Mesto je svoj vrhunec doživelo v letih 600 - 900, nakar je bilo opuščeno. Svetišče v obliki piramide je ''Svetišče napisov'' z grbom kralja Pakala, sosednje zgradbe pa so še: skupina ''El Palacio'', ''Svetišče sonca'' in druge. V neposredni bližini je tudi muzej z razstavljenimi najdbami. Je del Unescove svetovne dediščine. === Agua Azul Azul === {{glavni|Agua Azul}} Na azurno modri kraški reki Tulijá v bližini Palequeja, ležijo znameniti [[lehnjak]]ovi slapovi. === Uxmal === {{glavni|Uxmal}} V nizkem gričevju Puuc na polotoku Jukatan je arheološki park [[Uxmal]] z majevskimi ostanki. Mesto je bilo na višku moči med letoma 800 do 1000. Vidna je Velika piramida, Guvernerjeva palača in Hiša želv ter dvorišče obdano s štirimi podolgovatimi stavbami - ''Quadrangulo de las Monjas''. Tu je še Čarovnikova piramida visoka 38 m. Je del Unescove svetovne dediščine. === San Luís Potosí === Je glavno mesto istoimenske mehiške zvezne države in leži v srednjem delu Mehiškega višavja. Je pomembno rudarsko mesto ([[srebro]]) že od španske kolonizacije dalje. Znamenito je staro mestno jedro z baročno katedralo (1670 - 1730), vladno palačo, karmeličansko cerkvijo in verkvijo Svetega Frančiška (1680). == Mesta Unescove svetovne dediščine<ref>[http://whc.unesco.org/en/list/?search=mexico&searchSites=&search_by_country=&region=&search_yearinscribed=&themes=&criteria_restrication=&type=&media=&order=country&description= Svetovna dediščina]</ref> == {{glavni|Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Mehiki}} * [[Zgodovinski center Ciudad de Mexico]] in Xochimilco * Zgodovinsko središče [[Oaxaca de Juárez]] in arheološkega najdišča [[Monte Albán]] * Staro mestno jedro [[Puebla de Zaragoza|Pueble]] * Ruševine in narodni park [[Palenque]] * Predkolumbovsko mesto [[Teotihuacán]] * Biosferni rezervat Sian Ka'an * Staro mestno jedro Guanajuata in rudniki * Ruševine mesta [[Chichen Itza|Chichén Itza]] * Staro mestno jedro Morelie * Ruševine predkolumbovskega mesta El Tajin * Zgodovinsko mestno jedro Zacatecas * Skalne poslikave v Sierra de San Francisco * Zavarovano območje za kite El Vizcaíno * Samostani iz 16. stoletja na pobočjih [[Popocatépetl]]a * Spomeniki v Querétaru * Predkolumbovsko mesto [[Uxmal]] * Zavetišče Hospicio Cabañas v Guadalajari * Arheološka cona Paquimé, Casas Grandes * Območje zgodovinskih spomenikov ob reki Tlacotalpan * Arheološko najdišče Xochicalco * Mesto [[Campeche (mesto)|Campeche]] in njegova trdnjava * Majevsko mesto [[Calakmul]] in [[biosferni rezervat Calakmul|tropski deževni gozdovi v Campecheju]] * Frančiškanski misijoni v gorovju Sierra Gorda v Querétaru * Hiša in studio Luisa Barragána * Otoki in zaščiteno območje Kalifornijskega zaliva * Agavina pokrajina in starodavni industrijski objekti tekile * Mestni kampus Centralne univerze nacionalne avtonomne univerze v Mehiki (UNAM) * [[Biosferni rezervat metuljev monarhov]] * Zaščiteno mesto San Miguel de Allende in svetišče Jezusa Nazarečana iz Atotonilca * Zgodovinska pot Camino Real de Tierra Adentro * Prazgodovinski jami Yagul in Mitla v osrednji dolini Oaxaca * Biosferni rezervat El Pinacate in Gran Desierto de Altar * Hidravlični sistem akvadukta Padre Tembleque * Arhipelag Revillagigedo * Dolina Tehuacán-Cuicatlán: prvotni habitat Mezoamerike * Pot Wixárika skozi sveta mesta do Wirikute (Tatehuarí Huajuyé) == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam suverenih držav]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Mexico}} * [http://en.presidencia.gob.mx/ uradna stran Vlada Mehike] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160115190416/http://en.presidencia.gob.mx/ |date=2016-01-15 }} * [http://www.visitmexico.com/en/ Mehika] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131104104405/http://www.visitmexico.com/en/ |date=2013-11-04 }} * Države sveta, Mladinska knjiga Založba, 6, ISBN 86-11-17160-6 {{wikislovar}} {{Severna Amerika}} {{OAS}} {{APEC}} {{Mercosur}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Liberalne demokracije]] [[Kategorija:Severnoameriške države]] [[Kategorija:Organizacija ameriških držav]] [[Kategorija:Članice Karibske skupnosti]] [[Kategorija:Azijsko-pacifiško gospodarsko sodelovanje]] [[Kategorija:Mehika| ]] cm1lnptkcqgupgj5mn2am7it5qyp4qp 6655277 6655271 2026-04-03T10:48:19Z Upwinxp 126544 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-20561-38|~2026-20561-38]] ([[User talk:~2026-20561-38|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:~2026-21815-3|~2026-21815-3]] 6613187 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | native_name = Estados Unidos Mexicanos | conventional_long_name = Združene mehiške države | common_name = Mehika | common_name2 = Mehike | image_flag = Flag of Mexico.svg | image_coat = Coat of arms of Mexico.svg | national_anthem = ''Himno Nacional Mexicano''<br /><small>»Mehiška nacionalna himna«</small> | national_motto = | image_map = Mexico (orthographic projection).svg | map_width = 220px | official_languages = [[španščina]] (''de facto'') | regional_languages = 62 avtohtonih jezikov<ref name="ofc_lang">Splošni zakon o jezikovnih pravicah avtohtonih prebivalcev priznava poleg španščine vseh 62 avtohtonih jezikov in njihova narečja kot nacionalne jezike, enakopravne na območjih, kjer jih ljudje govorijo. [http://www.cdi.gob.mx/index.php?id_seccion=90 Comisión Nacional para el Desarrollo de los Pueblos Indígenas. CDI. México] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110501151457/http://www.cdi.gob.mx/index.php?id_seccion=90 |date=2011-05-01 }}</ref> | capital = [[Ciudad de México]] | latd = 19 | latm = 03 | latNS = N | longd = 99 | longm = 22 | longEW = W | government_type = [[Federacija|federativna]] [[predsedniški sistem|predsedniška]] [[republika]] | leader_title1 = predsednica | leader_name1 = Claudia Sheinbaum | legislature = Kongres | upper_house = Senat | lower_house = Poslanska zbornica | largest_city = capital | area_km2 = 1.972.550 | area_rank = 13. | percent_water = 1,58 | population_estimate = 131.946.900<ref>{{cite web |title=Census of Population and Housing 2020 |url=https://en.www.inegi.org.mx/programas/ccpv/2020/ |website=[[National Institute of Statistics and Geography|INEGI]] |access-date=1 January 2025}}</ref> | population_estimate_year = 2025 | population_estimate_rank = 10. | population_census = | population_census_year = 2020 | population_density_km2 = 61 | population_density_rank = 142. | demonym = Mehičan, Mehičanka | GDP_year = 2025 | GDP_ref = | GDP_nominal = 1,693 bilijona $ | GDP_nominal_rank = 15. | GDP_PPP = 3,28 bilijona $ | GDP_PPP_rank = 12. | GDP_nominal_per_capita = 12.692 $ | GDP_nominal_per_capita_rank = 74. | GDP_PPP_per_capita = 25.463 $ | GDP_PPP_per_capita_rank = 77. | Gini = 40,2 | Gini_year = 2022 | Gini_change = | Gini_ref = <ref>{{cite web|url= https://www.inegi.org.mx/contenidos/saladeprensa/boletines/2023/ENIGH/ENIGH2022.pdf|title=El Inegi da a conocer los resultados de la Encuesta Nacional de Ingresos y Gastos de los Hogares (ENIGH) 2022|date=July 26, 2023|access-date=September 20, 2024|page=15}}</ref> | Gini_rank = | HDI = 0,789 | HDI_year = 2023 | HDI_change = | HDI_ref = <ref name="UNHDR">{{Cite web |date=6 May 2025 |title=Human Development Report 2025 |url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2025reporten.pdf|url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20250506051232/https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2025reporten.pdf |archive-date=6 May 2025 |access-date=6 May 2025 |publisher=United Nations Development Programme}}</ref> | HDI_rank = 86. | sovereignty_type = [[Mehiška osamosvojitvena vojna|Osamosvojitev]] | sovereignty_note = izpod [[Španija|Španije]] | established_event1 = začetek vojne za neodvisnost | established_event2 = razglašena | established_event3 = priznana | established_date1 = 16. septembra 1810 | established_date2 = 27. septembra 1821 | established_date3 = 27. decembra 1836 | currency = [[mehiški peso]] | currency_code = MXN | time_zone = | utc_offset = -8 do -5 | time_zone_DST = | utc_offset_DST = -7 to -5 | drives_on = desna | cctld = [[.mx]] | calling_code = +52 }} [[Slika:Teotihuacán-5954.JPG|sličica|Piramida sonca]] '''Mehika''',{{efn|{{langx|es|México}} or ''Méjico'', pronunciation: {{IPA|es|ˈme.xi.ko||es-mx-México.ogg}}; Classical Nahuatl: ''Mēxihco''; {{langx|yua|Meejikoo}}}}{{efn|Usually, in Spanish language, the name of the country is spelled {{lang|es|México}}; however, in Peninsular (European) Spanish, the variant {{lang|es|Méjico}} is used alongside the usual version. According to the {{lang|es|Diccionario panhispánico de dudas}} by the Royal Spanish Academy and Association of Academies of the Spanish Language, the version with J is also correct; however, the spelling with X is recommended, as it is the one used in Mexico.<ref>{{lang|es|México}} in {{lang|es|Diccionario panhispánico de dudas}} by Royal Spanish Academy and Association of Academies of the Spanish Language, Madrid: Santillana. 2005. ISBN 978-8-429-40623-8.</ref>}} uradno '''Združene mehiške države''',{{efn|{{langx|es|Estados Unidos Mexicanos}} ({{IPA|es|esˈtaðos uˈniðos mexiˈkanos||Es-mx-Estados Unidos Mexicanos.ogg}}); Classical Nahuatl: ''Mēxihcatl Tlacetilīlli Tlahtohcāyōtl'', {{Literal translation|Mexican United States}}}} je država v [[Severna Amerika|Severni Ameriki]]. Po geoshemi [[Združeni narodi|Združenih narodov]] velja za del Srednje Amerike.<ref>{{Cite web |last=Geography |first=Francesco Ferrante July 13, 2023 in |date=2023-07-13 |title=The Geoscheme of the United Nations |url=https://www.worldatlas.com/geography/the-geoscheme-of-the-united-nations.html |access-date=2025-08-12 |website=WorldAtlas |language=en-US}}</ref> Je najsevernejša država v [[Latinska Amerika|Latinski Ameriki]], ki na severu meji na [[Združene države Amerike]] ter na jugovzhodu na [[Gvatemala|Gvatemalo]] in [[Belize]]; na zahodu pa ima morske meje s [[Tihi ocean|Tihim oceanom]], na jugovzhodu na [[Karibsko morje]] in na vzhodu na [[Mehiški zaliv]]. Mehika pokriva 1.972.550 km²<ref name="cia.gov">{{cite web |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/mexico/ |title=Mexico |archive-url=https://web.archive.org/web/20210126164719/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/mexico |archive-date=26 January 2021 |work=The World Factbook |publisher=Central Intelligence Agency}}</ref> in je trinajsta največja država na svetu po površini. Z več kot 130 milijoni prebivalcev je Mehika deseta najbolj naseljena država na svetu in ima največje število maternih govorcev španščine.<ref name="2020 Census">{{cite web |title=Censo Población y Vivienda 2020 |url=https://www.inegi.org.mx/programas/ccpv/2020/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220214192634/https://www.inegi.org.mx/programas/ccpv/2020/ |archive-date=14 February 2022 |access-date=26 January 2021 |website=inegi.org.mx |publisher=INEGI}}</ref> [[Ciudad de Mexico]] je glavno in največje mesto, ki se uvršča med najbolj naseljena [[metropolitansko območje|metropolitanska območja]] na svetu. Človeška prisotnost v Mehiki sega vsaj v leto 8000 pr. n. št. [[Mezoamerika]], ki velja za zibelko civilizacije, je bila dom številnih naprednih družb, vključno z [[Olmeki]], [[Maji]], [[Zapoteki]], teotihuansko civilizacijo in Purépechami. Španska kolonizacija se je začela leta 1521 z zavezništvom, ki je premagalo [[Azteški imperij]] in ustanovilo kolonijo [[Nova Španija]] s prestolnico [[Tenochtitlan]], danes Ciudad de Mexico. Nova Španija je v [[Velika geografska odkritja|dobi velikih odkritij]] postala pomembno središče transoceanskega gospodarstva, ki ga je spodbujalo rudarjenje srebra in njen položaj središča med Evropo in Azijo. To je privedlo do enega največjih večrasnih prebivalstev na svetu. Vojna na polotoku je privedla do mehiške vojne za neodvisnost med letoma 1810 in 1821, ki je končala oblast na polotoku in privedla do ustanovitve [[Prvo mehiško cesarstvo|Prvega mehiškega cesarstva]], ki se je hitro razpadlo v kratkotrajno [[Prva mehiška republika|Prvo mehiško republiko]]. Leta 1848 je Mehika zaradi ameriške invazije izgubila skoraj polovico svojega ozemlja. Liberalne reforme, določene v ustavi iz leta 1857, so privedle do državljanske vojne in francoske intervencije, ki je dosegla vrhunec z ustanovitvijo [[Drugo mehiško cesarstvo|Drugega mehiškega cesarstva]] pod cesarjem [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijanom I. Avstrijskim]], ki so ga strmoglavile republikanske sile pod vodstvom [[Benito Juárez|Benita Juáreza]]. Konec 19. stoletja je vladala dolga diktatura [[Porfirio Díaz|Porfiria Díaza]], čigar modernizacijske politike so prinesle hude družbene nemire. [[Mehiška revolucija]] med letoma 1910 in 1920 je privedla do strmoglavljenja Díaza in sprejetja ustave iz leta 1917. Mehika je v 40. in 70. letih 20. stoletja doživela hitro industrializacijo in gospodarsko rast sredi volilnih goljufij, politične represije in gospodarskih kriz. Med nemiri sta bila pokol v Tlatelolcu leta 1968 in zapatistična vstaja leta 1994. Konec 20. stoletja je prišlo do premika k neoliberalizmu, ki ga je zaznamoval podpis Severnoameriškega sporazuma o prosti trgovini (NAFTA) leta 1994. Mehika je zvezna republika s predsedniškim sistemom vladanja, za katero sta značilna demokratični okvir in delitev oblasti na tri veje: izvršilno, zakonodajno in sodno. Zvezno zakonodajo sestavlja dvodomni Kongres Unije, ki ga sestavljata Poslanska zbornica, ki zastopa prebivalstvo in Senat, ki zagotavlja enako zastopanost vseh držav. Ustava določa tri ravni vlade: zvezno Unijo, državne vlade in občinske vlade. Mehiška zvezna struktura zagotavlja avtonomijo njenim 32 državam, njen politični sistem pa je močno pod vplivom avtohtonih tradicij in evropskih razsvetljenskih idealov. Mehika je na novo industrializirana in razvijajoča se država,<ref name="Globalization2">{{Cite book |author=Paweł Bożyk |title=Globalization and the Transformation of Foreign Economic Policy |publisher=Ashgate Publishing |year=2006 |isbn=978-0-7546-4638-9 |page=164 |chapter=Newly Industrialized Countries |access-date=23 July 2018 |chapter-url=https://books.google.com/books?id=iuHsIuez5qoC |archive-url=https://web.archive.org/web/20231104053417/https://books.google.com/books?id=iuHsIuez5qoC |archive-date=4 November 2023 |url-status=live}}</ref> ki ima 15. največje gospodarstvo na svetu po nominalnem BDP in 13. največje po pariteti kupne moči (PKM). Po številu območij svetovne dediščine se uvršča na prvo mesto v Ameriki in na sedmo mesto na svetu.<ref>[https://whc.unesco.org/en.list] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20240204185708/https://whc.unesco.org/en.list|date=4 February 2024}} UNESCO World Heritage sites, accessed 9 May 2022</ref> Je ena od 17 držav z veliko raznolikostjo na svetu, po naravni biotski raznovrstnosti pa na peto mesto.<ref>{{cite web|url=https://www.biodiversidad.gob.mx/v_ingles/country/whatismegcountry.html|website=Mexican biodiversity|title=What is a mega-diverse country?|access-date=13 July 2019|archive-date=7 September 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190907204954/https://www.biodiversidad.gob.mx/v_ingles/country/whatismegcountry.html}}</ref> Je pomembna turistična destinacija: od leta 2022 je šesta najbolj obiskana država na svetu s 42,2 milijona mednarodnih prihodov.<ref>{{cite web|url=https://expansion.mx/economia/2018/08/27/mexico-ocupa-el-sexto-lugar-en-turismo-a-nivel-mundial|title=México ocupa el sexto lugar en turismo a nivel mundial|website=www.expansion.mx|publisher=CNN Expansión|access-date=8 January 2019|date=28 August 2018|archive-date=23 December 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191223165346/https://expansion.mx/economia/2018/08/27/mexico-ocupa-el-sexto-lugar-en-turismo-a-nivel-mundial|url-status=live}}</ref> Mehika zaradi velikega gospodarstva in prebivalstva, globalnega kulturnega vpliva in stalne demokratizacije velja za regionalno in srednjo velesilo, ki se vse bolj opredeljuje kot vzhajajoča sila. Tako kot v večjem delu Latinske Amerike so revščina, sistemska korupcija in kriminal še vedno razširjeni. Od leta 2006 je bilo zaradi nenehnih konfliktov med sindikati za trgovino z drogami približno 127.000 smrtnih žrtev.<ref>{{Cite web |date=2024-05-31 |title=UCDP - Uppsala Conflict Data Program 2023 |url=https://ucdp.uu.se/year/2023 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20240531212552/https://ucdp.uu.se/year/2023 |archive-date=2024-05-31 |access-date=2024-06-18 |website=ucdp.uu.se}}</ref> Mehika je članica Združenih narodov, G20, OECD, STO, foruma APEC, OAS, CELAC in OEI. == Zgodovina == {{Glavni|Zgodovina Mehike}} Mehika je bila zibelka številnih razvitih [[Indijanci|indijanskih]] [[civilizacija|civilizacij]], kot so bili [[Maji]] in [[Azteki]]. Prihod [[Španci|Špancev]] v 16. stoletju in njihovo osvajanje azteške [[država|države]] leta 1521 zaznamuje začetek [[kolonializem|kolonialne]] dobe Mehike kot dela Nove Španije. Leta 1810 je Mehika razglasila neodvisnost od [[Španija|Španije]], kar je po dolgotrajni [[vojna|vojni]] vodilo do samostojnosti leta 1821. Po osamosvojitvi se je ozemlje Mehike postopno krčilo na račun ozemelj, ki jih je Mehika bodisi prodala [[Združene države Amerike|ZDA]], bodisi izgubila v [[mehiško-ameriška vojna|mehiško-ameriški vojni]], ter na račun osamosvojitve [[Srednja Amerika|srednje-ameriških držav]]. V 60. letih 19. stoletja so Mehiko zasedle [[Francija|francoske sile]], ki so jih izgnali nasprotniki pod vodstvom [[Mehičani|mehiškega]] domoljuba [[Benito Juarez|Benita Juáreza]]. Nezadovoljstvo z [[demokracija|nedemokratičnim]] režimom, ki ga je vodil [[Porfirio Diaz]], je leta 1910 vodilo do [[mehiška revolucija|mehiške revolucije]]. [[revolucija|Revolucionarne]] sile so porazile zvezno vojsko, zaradi notranjih trenj pa je država ostala nemirna še več kot dvajset let. Po koncu revolucije je [[Institucionalna revolucionarna stranka]] (PRI) ostala na oblasti vse do konca 20. stoletja. == Geografske značilnosti == {{glavni|Geografija Mehike}} Mehika je ena izmed redkih dežel, ki se lahko pohvalijo z zelo raznoliko pokrajino. Tu se raztezajo širne [[Puščava|puščave]] in [[tropski gozd]]ovi, visoke [[Gorovje|gorske verige]] in peščena obrežja. Skoraj polovica države leži na nadmorski višini višji od 1500 m. Najvišji je vulkan [[Pico de Orizaba]] (5610 m) in leži na meji med zveznima državama Puebla in Veracruz, najnižje je glavno mesto zvezne države Baja California, Mexicali in leži deset metrov pod morsko gladino. [[Slika:Mexico topo.jpg|levo|sličica|Topografska karta Mehike]] Mehika leži v [[Srednja Amerika|Srednji Ameriki]] med [[Mehiški zaliv|Mehiškim zalivom]] na vzhodu in [[Tihi ocean|Tihim oceanom]] na zahodu, na severu meji na [[Združene države Amerike]] (3326&nbsp;km skupne meje), na jugovzhodu na [[Gvatemala|Gvatemalo]] in [[Belize]] (962&nbsp;km meje) ter [[Karibsko morje]]. Površina znaša 1.972.550&nbsp;km². Ima 12.540&nbsp;km dolgo obalo, od tega pripada [[Pacifik]]u 8200&nbsp;km in [[Atlantik]]u 3200&nbsp;km. K Mehiki sodi tudi 600&nbsp;km oddaljeno vulkanski [[Revillagigedovi otoki]] v Tihem oceanu. Največji je otok Socorro (129&nbsp;km²), ostali so še Clarion, Partida in San Benedicto. Edino naselje na otokih je na Socorru in ima 200 prebivalcev. Mehiško višavje, ki je po pokrajinskih značilnostih nadaljevanje ameriškega goratega zahoda, se razprostira od mejne reke Rio Bravo del Norte na severu do [[Tehuantepeška zemeljska ožina|Tehuantepeške zemeljske ožine]] na jugovzhodu. Sestavljajo ga visoke planote, ki jih razmejujejo vzporedne gorske verige in obrobljajo gorovja z zelo strmimi in globokimi soteskami. Na zahodu in jugozahodu se raztezajo široke obrežne ravnice. Na severu je visoko okoli 1300 m, proti jugu pa se dvigne do 2500 m. V severnem delu (Mesa del Norte) so obsežne puščave s slanimi kotanjami na dnu in obdane z nizkim gričevjem. Med krajem San Luís Potosí in [[Ciudad de México]] leži na nadmorski višini 2100 do 2300 m [[Mehiška planota]] (''Mesa Central'', tudi Mesa de Anáhuac), ki je najgosteje naseljeno območje v državi. Tu so med gorami kotline: Mehiška, Pueblanska in Guadalajarska. Mehiško višavje je obdano z gorskimi verigami: * na zahodu je 1200&nbsp;km dolga in do 200&nbsp;km široka ''[[Zahodna Sierra Madre]] (''Sierra Madre Occidental'') z najvišjim vrhom Cerro Gordo (3340 m). Gradijo jo tektonsko premaknjene visoke planote in globoke doline ([[kanjon]]i) z znamenitim [[Copper Canyon]]om in se na jugozahodu spušča proti obali Tihega oceana. Širše ravnice so nastale le na [[vršaj]]ih rek. * [[Vzhodna Sierra Madre]] (''Sierra Madre Oriental'')' je mlado nagubano gorstvo oziroma več vzporednih gorskih hrbtov in vmesnih dolin z najvišjim vrhom Cerro San Rafael (3710 m), ki se spušča proti Mehiškemu zalivu. * Na jugu se Mehiško višavje oziroma planota zaključi z gorsko verigo [[Vulkanska Kordiljera]] (''Cordillera Neo-Volcánica'') ali »vulkanska os«, ki jo sestavljajo mlajši vulkani. Mednje spadajo najvišje gore v državi – [[Pico de Orizaba]], ki se dviga JV od glavnega mesta (5610 m), [[Popocatépetl]] (5452 m), [[Iztaccíhuatl]] (5220 m) in [[Nevado de Toluca]] (4704 m). * Južno od »vulkanske osi« je dolina reke Balsas - ''Grand Valle del Sur'', njej nasproti pa starejše gorstvo iz kristalinskih kamnin – [[Južna Sierra Madre]] (''Sierra Madre del Sur''), ki ločuje Mehiško višavje in planote [[Oaxaca]], kjer so nekoč Azteki kopali svoje zlato. Tu je najvišji vrh Cerro Nube Flan (3750 m). Najožji del Mehike je 200&nbsp;km široka Tehuantepeška zemeljska ožina, ki predstavlja mejo med Amerikama. Nizka planota deli verigo Sierra Madre med Južno Sierra Madre na severu in [[Sierra Madre de Chiapas]] na jugu. Najvišja točka, Ožina ima 224 m nadmorske višine. To območje predstavlja najkrajšo razdaljo med Mehiškim zalivom in Tihim oceanom. Še bolj proti jugu se 300&nbsp;km dolgo Chiapaško višavje dvigne več kot 3000 m visoko z gorskimi hrbti in dolinami, ki potekajo v smeri SZ-JV, nato pa se v stopnjah spušča proti severovzhodu na zakraselo ploščo [[Jukatan (polotok)|polotoka Jukatan]], kjer prevladujejo tropski deževni gozd in suhe savane. Na severu ni površinskih voda, ki bi odtekale v [[morje]], občasno se potoki stekajo v slane kotanje. V srednjem delu se [[Reka|reke]] iz višavja stekajo v morja skozi globoke kanjone. Največji mehiški reki sta: [[Balsas]] dolga 771&nbsp;km in teče v Tihi ocean in [[Usumacinta (reka)|Usumacinta]] (mehiški del 602&nbsp;km, skupaj z gvatemalskim 970&nbsp;km), ki teče v Mehiški zaliv in je v dolžini 480&nbsp;km plovna. Druge reke so še Rio Grande de Santiago, Grijalva, Motagua, reka Ulua in Hondo. Največje sladkovodno [[jezero]] je Chapala s 1112&nbsp;km². == Družbena geografija == Po ustavi s 5. februarja 1917 je Mehika predsedniška zvezna republika. Vsaka od 31 držav in glavo mesto je suverena v notranjih zadevah in prostovoljno združena v federacijo. Volilno pravico imajo vsi državljani starejši od 18 let, poročeni starejši od 16 let. Predsednika republike volijo za 6 let in ima le en mandat. Ima velike pristojnosti: je predsednik vlade, imenuje ministre, sodnike vrhovnih sodišč in vrhovnega tožilca ter diplomatske predstavnike v tujini. Zvezni kongres (''Congreso de la Union'') je dvodomen: predstavniški dom in senat. Predstavniški dom (''Cámara de Diputados'') ima 500 članov, voljeni so za tri leta. Senat (''Cámara de Senadores'') ima 128 članov, po 4 iz vsake države in okrožja, izvoljeni so za 6 let. Zvezne države imajo lastne ustave in parlament, vodijo jih guvernerji, ki so voljeni za 6 let, člani parlamenta imajo triletni mandat. Največja [[Mesto|mesta]] v Mehiki, vsa so ''Megacity'', so Ciudad de Mexico, Guadalajara, Monterrey, Ecatepec, Puebla, Nezahualcóyotl, Ciudad Juarez, Tijuana, Leon in Zapopan. Večinoma se nahajajo v notranjosti, obalna območja so redko poseljena. Metropolitansko območje glavnega mesta ima 18 % celotnega prebivalstva Mehike. To je tudi gospodarsko središče, ki združuje okoli tretjino storitvenega in trgovinskega sektorja ter porabi dve tretjini sredstev zase. Dve tretjini proračuna za visokošolsko izobraževanje v Mehiki in tri četrtine proračuna za raziskave se vlagajo v glavnem mestu.<ref name="humangeographie2">Paul L. Knox, Sallie A. Marston: „Humangeographie“. Spektrum Akademischer Verlag, Berlin 2001, S. 516.</ref> {| class="wikitable" style="text-align:center; width:100%; background:#f5f5f5; margin-left:0px;" | colspan="9" align="center" style="background:#f8f8ff; font-size:120%;"|Metropolitanske regije v Mehiki <small>(Uradni podatki o prebivalstvu Mehike, 2009)<ref>Nationaler Beirat von Mexiko für Bevölkerungswachstum, 2009 [http://www.conapo.gob.mx/index.php?option=com_content&view=article&id=36&Itemid=199 Link] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120513013455/http://www.conapo.gob.mx/index.php?option=com_content&view=article&id=36&Itemid=199 |date=2012-05-13 }}</ref></small> |- ! align="center" style="background:#ffffff;" | Številka ! align="center" style="background:#ffffff;" | Metropolitanska regija ! align="center" style="background:#ffffff;" | Zvezna država ! align="center" style="background:#ffffff;" | število prebivalcev ! align="center" style="background:#ffffff;" | Številka ! align="center" style="background:#ffffff;" | Metropolitanska regija ! align="center" style="background:#ffffff;" | Zvezna država ! align="center" style="background:#ffffff;" | število prebivalcev ! align="center" style="background:#ffffff;" | slike |- | align="center" style="background:#ffffff;" | 1 || align="left" | '''[[Ciudad de Mexico]]''' || D.F., México, Hidalgo || 21.163.226<ref>Die aktuelle Bezeichnung für die [[Agglomeration]] 'Zona Metropolitana de Valle de México', nach Übereinkunft der Bundes- und Landesregierung von Mexiko, bezieht sich auf den Bundesdistrikt (8.841.916) selbst; 59 angrenzende Gemeinden des Bundesstaats von México (11.075.213) und 29 Gemeinden des Bundesstaats Hidalgo [http://www.edomex.gob.mx/poblacion/docs/2009/PDF/ZMVM.pdf Link]</ref>|| align="center" style="background:#ffffff;" | 12 || align="left" | '''Querétaro''' || Querétaro || 1.036.154 ! align="center" rowspan="11" | <br />Tijuana<br />[[Slika:Plaza de Armas y Catedral.jpg|rand|110px|Guadalajara]]<br />Guadalajara<br />[[Slika:Plaza del Sol, Zapopan.jpg|rand|110px|Zapopan]]<br />Zapopan<br />[[Slika:IMG 2478.jpg|rand|110px|Monterrey]]<br />Monterrey |- | align="center" style="background:#ffffff;" | 2 || align="left" | '''Guadalajara''' || Jalisco || 4.365.104 || align="center" style="background:#ffffff;" | 13 || align="left" | '''Mérida''' || Jukatan || 954.813 |- | align="center" style="background:#ffffff;" | 3 || align="left" | '''Monterrey''' || Nuevo León || 3.985.457 || align="center" style="background:#ffffff;" | 14 || align="left" | '''Mexicali''' || Baja California || 926.042 |- | align="center" style="background:#ffffff;" | 4 || align="left" | '''Puebla''' || Puebla, Tlaxcala || 2.647.099 || align="center" style="background:#ffffff;" | 15 || align="left" | '''Aguascalientes''' || Aguascalientes || 906.758 |- | align="center" style="background:#ffffff;" | 5 || align="left" | '''Veracruz''' || Veracruz || 2.584.034 || align="center" style="background:#ffffff;" | 16 || align="left" | '''Cholula''' || Puebla || 872.765 |- | align="center" style="background:#ffffff;" | 6 || align="left" | '''Tijuana''' || Baja California || 1.784.034 || align="center" style="background:#ffffff;" | 17 || align="left" | '''Cuernavaca''' || Morelos || 850.405 |- | align="center" style="background:#ffffff;" | 7 || align="left" | '''Toluca''' || México || 1.775.337 || align="center" style="background:#ffffff;" | 18 || align="left" | '''Chihuahua''' || Chihuahua || 839.129 |- | align="center" style="background:#ffffff;" | 8 || align="left" | '''León''' || Guanajuato || 1.554.786 || align="center" style="background:#ffffff;" | 19 || align="left" | '''Tampico''' || Tamaulipas, Veracruz || 834.983 |- | align="center" style="background:#ffffff;" | 9 || align="left" | '''Ciudad Juárez''' || Chihuahua || 1.407.849 || align="center" style="background:#ffffff;" | 20 || align="left" |'''Culiacán''' || Sinaloa || 793.730 |- | align="center" style="background:#ffffff;" | 10 || align="left" | '''Comarca Lagunera''' || Coahuila, Durango || 1.118.612 || align="center" style="background:#ffffff;" | 21 || align="left" | '''Saltillo''' || Coahuila || 792.697 |- | aligin center style="background:#ffffff;" | 11 || align="left" | '''San Luis Potosí''' || San Luis Potosí || 1.036.555 || align="center" style="background:#ffffff;" | 22 || align="left" | '''Acapulco''' || Guerrero || 786.830 |} == Upravna delitev == [[File:Political divisions of Mexico-es.svg|thumb|600px|Karta zveznih držav]] Mehiška država ({{langx|es|Estado}}), uradno svobodna in suverena država ({{langx|es|Estado libre y soberano}}), je v skladu z mehiško ustavo sestavna federativna enota Mehike. Trenutno je 31 držav, vsaka s svojo ustavo, vlado, guvernerjem države in kongresom države. V hierarhiji mehiških upravnih delitev so države nadalje razdeljene na občine. Trenutno je v Mehiki 2462 občin. Čeprav formalno ni država, so politične reforme omogočile, da ima Ciudad de México, glavno mesto Združenih mehiških držav, od 29. januarja 2016 status federativne entitete, ki je enakovreden statusu držav. Trenutne mehiške vladne publikacije običajno navajajo 32 federativnih entitet (31 držav in Ciudad de México) in 2478 občin (vključno s 16 okrožji Ciudad de México). Nekatere vladne publikacije včasih navajajo tudi delitve tretje ali nižje ravni. {| class="wikitable sortable" width=808px !Zvezna država !Glavno mesto !Ustanovljena !Prebivalstvo (2024) !Površina |- | [[Aguascalientes]] | [[Aguascalientes (mesto)|Aguascalientes]] | align="center"| 5. februar 1857 | align="right" | {{nts|1.493.459}} | align="right" | {{nts|5.625}}&nbsp;km² |- | [[Baja California]] | [[Mexicali]] | align="center"| 16. januar 1952 | align="right" | {{nts|3.779.050}} | align="right" | {{nts|71.546}}&nbsp;km² |- | [[Baja California Sur]] | [[La Paz (Baja California Sur)|La Paz]] | align="center"| 8. oktober 1974 | align="right" | {{nts|872.439}} | align="right" | {{nts|73.943}}&nbsp;km² |- | [[Campeche]] | [[Campeche (mesto)|San Francisco de Campeche]] | align="center"| 29. april 1863 | align="right" | {{nts|949.481}} | align="right" | {{nts|57.727}}&nbsp;km² |- | [[Chiapas]] | [[Tuxtla Gutiérrez]] | align="center"| 14. september 1824 | align="right" | {{nts|5.914.879}} | align="right" | {{nts|73.681}}&nbsp;km² |- | [[Chihuahua (zvezna država)|Chihuahua]] | [[Chihuahua (mesto)|Chihuahua]] | align="center"| 6. julij 1824 | align="right" | {{nts|3.900.629}} | align="right" | {{nts|247.487}}&nbsp;km² |- | [[Coahuila|Coahuila de Zaragoza]] | [[Saltillo]] | align="center"| 7. maj 1824 | align="right" | {{nts|3.457.516}} | align="right" | {{nts|151.445}}&nbsp;km² |- | [[Colima]] | [[Colima (mesto)|Colima]] | align="center"| 12. september 1856 | align="right" | {{nts|719.445}} | align="right" | {{nts|5.627}}&nbsp;km² |- | [[Durango]] | [[Victoria de Durango]] | align="center"| 22. maj 1824 | align="right" | {{nts|1.890.563}} | align="right" | {{nts|123.367}}&nbsp;km² |- | [[Guanajuato]] | [[Guanajuato (mesto)|Guanajuato]] | align="center"| 20. december 1823 | align="right" | {{nts|6.313.504}} | align="right" | {{nts|30.621}}&nbsp;km² |- | [[Guerrero]] | [[Chilpancingo|Chilpancingo de los Bravo]] | align="center"| 27. oktober 1849 | align="right" | {{nts|3.603.188}} | align="right" | {{nts|63.794}}&nbsp;km² |- | [[Hidalgo (zvezna država)|Hidalgo]] | [[Pachuca de Soto]] | align="center"| 16. januar 1869 | align="right" | {{nts|3.222.994}} | align="right" | {{nts|20.856}}&nbsp;km² |- | [[Jalisco]] | [[Guadalajara (Mehika)|Guadalajara]] | align="center"| 23. december 1823 | align="right" | {{nts|8.732.495}} | align="right" | {{nts|78.630}}&nbsp;km² |- | [[México (zvezna država)|México]] | [[Toluca de Lerdo]] | align="center"| 20. december 1823 | align="right" | {{nts|17.728.216}} | align="right" | {{nts|22.333}}&nbsp;km² |- | [[Ciudad de Mexico]] | | align="center"| 29. januar 2016 | align="right" | {{nts|9.352.517}} | align="right" | {{nts|1.479}}&nbsp;km² |- | [[Michoacán]] | [[Morelia]] | align="center"| 22. december 1823 | align="right" | {{nts|4.943.602}} | align="right" | {{nts|58.667}}&nbsp;km² |- | [[Morelos]] | [[Cuernavaca]] | align="center"| 17. april 1869 | align="right" | {{nts|1.964.164}} | align="right" | {{nts|4.892}}&nbsp;km² |- | [[Nayarit]] | [[Tepic]] | align="center"| 26. januar 1917 | align="right" | {{nts|1.237.293}} | align="right" | {{nts|27.862}}&nbsp;km² |- | [[Nuevo León]] | [[Monterrey]] | align="center"| 7. maj 1824 | align="right" | {{nts|6.130.641}} | align="right" | {{nts|64.203}}&nbsp;km² |- | [[Oaxaca]] | [[Oaxaca de Juárez]] | align="center"| 21. december 1823 | align="right" | {{nts|4.242.791}} | align="right" | {{nts|93.343}}&nbsp;km² |- | [[Puebla]] | [[Puebla de Zaragoza]] | align="center"| 21. december 1823 | align="right" | {{nts|6.586.805 }} | align="right" | {{nts|34.251}}&nbsp;km² |- | [[Querétaro]] | [[Santiago de Querétaro]] | align="center"| 21. december 1823 | align="right" | {{nts|2.530.655}} | align="right" | {{nts|11.658}}&nbsp;km² |- | [[Quintana Roo]] | [[Chetumal]] | align="center"| 8. oktober 1974 | align="right" | {{nts|1.917.252}} | align="right" | {{nts|42.535}}&nbsp;km² |- | [[San Luis Potosí]] | [[San Luis Potosí (mesto)|San Luis Potosí]] | align="center"| 22. december 1823 | align="right" | {{nts|2.874.010}} | align="right" | {{nts|61.165}}&nbsp;km² |- | [[Sinaloa]] | [[Culiacán|Culiacán Rosales]] | align="center"| 14. oktober 1830 | align="right" | {{nts|3.169.760}} | align="right" | {{nts|57.331}}&nbsp;km² |- | [[Sonora]] | [[Hermosillo]] | align="center"| 10. januar 1824 | align="right" | {{nts|3.039.967}} | align="right" | {{nts|184.946}}&nbsp;km² |- | [[Tabasco]] | [[Villahermosa]] | align="center"| 7. februar 1824 | align="right" | {{nts|2.537.961}} | align="right" | {{nts|24.747}}&nbsp;km² |- | [[Tamaulipas]] | [[Ciudad Victoria]] | align="center"| 7. februar 1824 | align="right" | {{nts|3.575.756}} | align="right" | {{nts|80.148}}&nbsp;km² |- | [[Tlaxcala]] | [[Tlaxcala de Xicohténcatl]] | align="center"| 9. december 1856 | align="right" | {{nts|1.469.900}} | align="right" | {{nts|3.997}}&nbsp;km² |- | [[Veracruz]] de Ignacio de la Llave | [[Xalapa|Xalapa-Enríquez]] | align="center"| 22. december 1823 | align="right" | {{nts|8.093.517}} | align="right" | {{nts|71.856}}&nbsp;km² |- | [[Jukatan (zvezna država)|Jukatan]] | [[Mérida, Mehika|Mérida]] | align="center"| 23. december 1823 | align="right" | {{nts|2.375.403}} | align="right" | {{nts|39.671}}&nbsp;km² |- | [[Zacatecas]] | [[Zacatecas (mesto)|Zacatecas]] | align="center"| 23. december 1823 | align="right" | {{nts|1.674.227}} | align="right" | {{nts|75.416}}&nbsp;km² |} === Ciudad de Mexico === {{glavni|Ciudad de Mexico}} Ciudad de Mexico je glavno mesto Združenih mehiških držav. Pred januarjem 2016 se je mesto uradno imenovalo Zvezno okrožje ({{langx|es|Distrito Federal}}). Ciudad de Mexico se je 18. novembra 1824 odcepil od zvezne države Mehika, katere glavno mesto je bil, in postal glavno mesto federacije. Kot tak ni pripadal nobeni posamezni državi, temveč vsem državam in federaciji. Zato je predsednik Mehike, ki je zastopal federacijo, imenoval njenega vodjo vlade, prej imenovanega regenta (''regente'') ali vodjo oddelka (''jefe del departamento''). Vendar je zvezno okrožje leta 1997 dobilo več avtonomije in njegovi državljani so takrat prvič lahko izvolili svojega vodjo vlade. Leta 2016 je mehiški kongres odobril ustavno reformo, s katero je odpravil zvezno okrožje in ustanovil Ciudad de Mexico kot popolnoma avtonomno entiteto, enakovredno z državami.<ref>{{Cite journal|last1=Mendez |first1=Jose Luis |last2=Dussauge-Laguna |first2=Mauricio|date=2017|title=Policy analysis in Mexico|url=https://books.google.com/books?id=ZQZpDwAAQBAJ|journal=International Library of Policy Analysis|publisher=Policy Press|volume=9th|pages=336|isbn=9781447329169 }}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.wilsoncenter.org/article/mexico-city-will-become-state|title=Mexico City Will Become A State|date=2016-06-02|website=Wilson Center|language=en|access-date=2020-01-06}}</ref> Vendar pa je za razliko od drugih držav Unije prejemala sredstva za izobraževanje in zdravstvo. Ko je bila podeljena popolna avtonomija, je Ciudad de Mexico sprejel svojo ustavo (prej je imel le organski zakon, Statut o avtonomiji), njegove občine pa so razširile svoja pooblastila lokalne samouprave.<ref>{{cite news |url= http://www.excelsior.com.mx/comunidad/2015/12/16/1063594|title= Ponen fin al DF tras 191 años; Senado aprueba Reforma Política|date=16 December 2015}}</ref> == Podnebje == Zelo velike [[Podnebje|podnebne]] razlike so med puščavskim severom in tropskim jugom, med dobro namočenim vzhodom in suhimi tihooceanskimi obalami. Severno subtropsko puščavsko podnebje ima do 250&nbsp;mm padavin, na jugu ob visokih temperaturah pasatni vetrovi prinašajo dež (deževna doba traja od junija do oktobra). Ob Mehiškem zalivu je do 2500&nbsp;mm padavin, na nasprotni obali manj kot 250&nbsp;mm. Podnebje se zelo spreminja tudi z nadmorsko višino. Poznani so višinski pasovi: * tierra caliente (vroči pas) do 800 m nadmorske višine; * tiera templada (zmerno topli svet) od 800 do 1800 m nadmorske višine; * tiera fría (mrzli svet) od 1800 do 4000 m nadmorske višine; * tiera helada (ledeni svet) nad 4000 m nadmorske višine. == Tla, rastlinstvo in živalstvo == {{glavni|Rastlinstvo in živalstvo Mehike}} [[Slika:Mexican wolf lounging.jpg|sličica|[[Mehiški volk]]]] Mehika se uvršča na četrto mesto na svetu po [[biotska raznovrstnost|biotski raznovrstnosti]] in je ena od 17 držav z veliko biotsko raznovrstnostjo. Z več kot 200.000 vrstami je Mehika dom 10–12 % svetovne biotske raznovrstnosti. Mehika se uvršča na prvo mesto po biotski raznovrstnosti plazilcev s 707 znanimi vrstami, na drugo mesto po sesalcih s 438 vrstami, na četrto mesto po dvoživkah z 290 vrstami in na četrto mesto po rastlinstvu s 26.000 vrstami. Mehika velja tudi za drugo državo na svetu po ekosistemih in na četrto mesto po skupnem številu vrst. Mehiška zakonodaja varuje približno 2500 vrst.<ref name="SNIB">{{cite web|title=Sistema Nacional sobre la Biodiversidad en México|publisher=CONABIO|url=http://www.conabio.gob.mx/institucion/snib/doctos/acerca.html|access-date=7 October 2007|archive-date=12 October 2007|archive-url=https://web.archive.org/web/20071012020717/http://www.conabio.gob.mx/institucion/snib/doctos/acerca.html|url-status=live}}</ref> Leta 2002 je imela Mehika drugo najhitrejšo stopnjo [[krčenje gozdov|krčenja gozdov]] na svetu, takoj za Brazilijo.<ref name="autogenerated2002">{{cite news |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/americas/1854188.stm |title=Mexico's 'devastating' forest loss |work=BBC News |date=4 March 2002 |access-date=8 August 2011 |archive-date=16 January 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180116232007/http://news.bbc.co.uk/2/hi/americas/1854188.stm |url-status=live }}</ref> Povprečna ocena indeksa integritete gozdne krajine za leto 2019 je znašala 6,82/10, kar jo uvršča na 63. mesto na svetu od 172 držav. Po podatkih SGI se zlasti na podeželju Mehike pojavlja krčenje gozdov in erozija tal. V poročilu iz leta 2022 je bilo ugotovljeno, da so se zakoni o varstvu okolja v večjih mestih izboljšali, vendar na podeželju ostajajo neizvršeni ali neregulirani.<ref>{{cite web | url=https://www.sgi-network.org/2022/Mexico/Environmental_Policies#:~:text=Mexico%20faces%20a%20number%20of,of%20the%20most%20pressing%20problems. | title=SGI 2022 &#124; Mexico &#124; Environmental Policies | access-date=18 April 2024 | archive-date=18 April 2024 | archive-url=https://web.archive.org/web/20240418114421/https://www.sgi-network.org/2022/Mexico/Environmental_Policies#:~:text=Mexico%20faces%20a%20number%20of,of%20the%20most%20pressing%20problems. | url-status=live }}</ref> [[File:Puma en Bosque de Niebla, Sierra de Manantlan.jpg|thumb|[[Puma]] v oblačnem gozdu, [[biosferni rezervat Sierra de Manantlán]]]] V Mehiki se 170.000 kvadratnih kilometrov šteje za ''zacarovana naravna območja''. Mednje spadajo 34 biosfernih rezervatov, 67 narodnih parkov, 4 naravni spomeniki, 26 območij zaščitene flore in favne, 4 območja za varstvo naravnih virov in 17 zatočišč (območij, bogatih z različnimi vrstami). Med mehiškimi avtohtonimi kulinaričnimi sestavinami so koruza, paradižnik, fižol, buče, čokolada, vanilija, avokado, guava, čajote, epazote, camote, jicama, nopal, bučke, tejocote, huitlacoche, sapote, mamey sapote in velika izbira čilijev, kot sta habanero in jalapeño. [[Tekila]], destilirana alkoholna pijača iz gojenih agav, je pomembna industrija. Zaradi visoke biotske raznovrstnosti je Mehika pogosto tudi lokacija za biološka raziskovanja s strani mednarodnih raziskovalnih organizacij.<ref>Hayden, Cori. 2003. ''When Nature Goes Public: The Making and Unmaking of Bioproscpecting in Mexico''. Princeton University Press.</ref> Mehika ima najrodovitnejša tla na mlajših rečnih naplavinah ob Mehiškem zalivu in na vulkanskih tleh (''andosoli'') v južnih predelih Mehiškega višavja. Puščavska tla (''jermosoli'') prevladujejo na severu, na jugu pa prevladujejo lateritna izprana tla (feralsoli). == Prebivalstvo == [[Slika:Ciudad.de.Mexico.City.- Paseo.Reforma.Skyline CDMX 2016 (cropped).jpg|sličica|[[Ciudad de México]]]] Med današnjim mehiškim prebivalstvom je le 9 % ameriških domorodcev, vendar tudi mnogi ''[[mestici]]'' (skoraj 70 % jih je) ohranjajo stare običaje in ohranjajo kulturno dediščino svojih prednikov. V Mehiškem višavju živijo Nahuji, potomci [[Azteki|Aztekov]], na polotoku Jukatan so se še ohranili potomci [[Maji|Majev]]. Ohranila so se tudi manjša indijanska plemena: Seri v severozahodni državi Sonori, Tarahumari na planoti Sierra Madre Occidental, Vičoli na severu držav Jalisco in Nayarit, Taraski na jugozahodu Mehike, Čamuli v Chiapasu in še nekatera druga. Približno 2 % prebivalstva predstavljajo [[Španci]]. === Naraščanje prebivalstva === Mehika spada med latinsko ameriške države, v katerih je v štiridesetih letih izbruhnila tako imenovana »eksplozija prebivalstva«, saj se je zaradi boljših življenjskih razmer in večje zdravstvene oskrbe umrljivost močno pomanjšala. Medtem ko je leta 1940 živelo v Mehiki 19,7 milijona ljudi, jih je danes več kot 130,3 milijonov. Politika načrtovanja družine, ki jo je uvedla vlada, da bi omejila število rojstev, še ni prinesla želenih sadov in tako je delež mladih v prebivalstvu čedalje večji. Tako ostaja še vedno najresnejši problem države, kako zagotoviti hrano, stanovanje in obleko vsem prebivalcem. === Jeziki === Uradni jezik v Mehiki je [[španščina]], čeprav to ni zapisano v zakonodaji. Skupaj s španskim je v Mehiki uradno priznanih še 62 avtohtonih jezikov.<ref>Diario Oficial de la Federación el 13 de marzo de 2003, [http://www.diputados.gob.mx/LeyesBiblio/pdf/257.pdf Artículos de la Ley General de Derechos Lingüísticos de los Pueblos Indígenas] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080611011220/http://www.diputados.gob.mx/LeyesBiblio/pdf/257.pdf |date=2008-06-11 }} (PDF; 200&nbsp;kB)</ref> Mehiško ''Ministrstvo za kulturo'' deli govorjene jezike v enajst družin, 68 jezikovnih skupin in 364 [[Narečje|narečij]]. ''Komisija za razvoj staroselcev'' je v letu 2005 izvedla raziskavo, kjer je ugotovila, da prevladujejo avtohtoni jeziki pri približno šestih milijonih državljanov.<ref name="WK03062013">Weser-Kurier vom 3. Juni 2013: "64 Sprachen vom Aussterben bedroht"; S.21; verkürzte Online-Version [http://www.weser-kurier.de/news_artikel,-weser-kurier.de_arid,584315.html]{{Slepa povezava|date=oktober 2022|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}} vom 2. Juni 2013 auf www.weser-kurier.de</ref> Glede na popis iz leta 2010 6,8 % prebivalstva govori avtohtone jezike, od tega 15 % ne govori špansko. 1,5 % populacije razume, vendar ne govori domačih jezikov. Med jezike z največjim številom govorcev spadajo [[nahuatlščina]] (približno 1,7 milijona), sledi jukatščina, ki jo dnevno uporablja skoraj 850.000 ljudi. Tzeltal in Tzotzil, dva druga majevska jezika, govori približno pol milijona ljudi, predvsem v južni zvezni državi Chiapas. Mikstekščina in zapoteščina, ki imata po približno 500.000 maternih govorcev, sta še dve pomembni jezikovni skupini. Še 16 avtohtonih jezikov ima več kot 100.000 govorcev, več kot v katerikoli drugi državi v Ameriki. Največji delež govorcev je v južni Mehiki v zveznih državah Oaxaca, Chiapas in Jukatan.<ref name="volkszählung2010">Instituto Nacional de Estadística, Geografía e Informática (INEGI): [http://www.censo2010.org.mx/default.aspx?_file=Principales%20resultados.pdf Censo de Población y Vivienda 2010, Principales resultados] (Volkszählung)</ref> Ker pri nekaterih avtohtonih ljudstvih le starejši ljudje obvladajo svoj ​​jezik, je vodja ''Inštituta za avtohtone jezike'' - Javier López Sánchez - v letu 2013 napovedal akcijski program z namenom preprečiti izumrtje teh jezikov. Zlasti Awakatekisch, Ixil, dve skupini Otomi in zapoteščina so ogroženi. Zato se usposabljajo tolmači in prevajalci in ustvarjajo jezikovne atlase. Tuji jeziki, ki so jih prinesli v Mehiko priseljenci, se ne štejejo kot nacionalni jeziki, a so priznani v uradnih statistikah. To so angleščina, francoščina in nemščina, tudi mandarinščina, arabščina in Kečua. === Religija === [[Slika:Basílica de Nuestra Señora de Zapopan (Zapopan, Jalisco) - exterior and plaza.jpg|sličica|Bazilika Naše Gospe v [[Zapopan]]u.]] 87% Mehičanov je katoličanov. Rimskokatoliška cerkev je sestavljena iz 18 nadškofij, vključno z nadškofijo v Ciudad de Mexico, 73 škofij in 3 krajevne prelature. Protestantska manjšina ima 7,5 % vernikov. Anglikanska cerkev obsega šest škofij. 3,5% prebivalstva ne pripada nobeni veroizpovedi, 0,36% pa je drugih religij, vključno z islamom. Vera ima velik pomen, predvsem med podeželskim prebivalstvom in manj za prebivalce mest. === Ples in glasba === Mehičani se strastno predajajo [[Glasba|glasbi]] in [[ples]]u. Glasba in ples sta del njihovega vsakdanjega življenja, veliko vlogo pa imata ob posebnih priložnostih. Najočitnejši in najmočnejši vpliv na glasbo ima španska tradicija, veliko pesmi pa izvira iz časa pred prihodom Špancev. Iz tistih časov so se ohranili mnogi plesi, deloma po zaslugi zgodnjih krščanskih [[misijonar]]jev, ki so spodbujali Indijance, da so jih izvajali v čast in slavo novega boga. Mehičani obožujejo javne prireditve in najrazličnejša praznovanja. Poleg številnih verskih [[praznik]]ov, ki jih spremljajo velike [[procesija|procesije]] in glasba, je v večjem delu Mehike skoraj ob vsakem času mogoče poslušati skupine ''mariachi'', ki jih sestavljajo violine, trobente in kitare, za južno Mehiko pa so značilni veseli zvoki [[Marimba|marimbe]]. Eden najstarejših plesov, ki se je ohranil vse do današnjih dni, je ''valador'' in je totonaškega izvora. Indijanec, ki igra na [[Flavta|flavto]] in [[boben]], pleše v krogu na majhni ploščadi, pritrjeni na vrh visokega stebra. Nato se »štirje wtfleteči Indijanci« spustijo z glavo navzdol po vrveh, ovitih okoli vrha tega stebra. Ta obred predstavlja vezi, ki povezujejo bogove, ki skrbijo za hrano, in rodovitno naravo, ki sprejema njihove darove. Približno do leta 1960 je bilo ta ples mogoče videti le ob posebnih slavnostih domačinov, danes pa jo kot turistično privlačnost izvajajo vsako leto. Čeprav je razvoj turizma povzročil na en način siromašenje kulture in domače obrti, je pa po drugi strani pripomogel k temu, da so se ohranile in celo oživele nekatere stare tehnike in tradicionalne oblike ter prireditve, ki bi drugače izumrle. == Gospodarstvo == Aprila 2025 je imela Mehika 15. največji nominalni BDP (1,693 bilijona USD), 13. največji po pariteti kupne moči (PKM) (3,396 bilijona USD) in BDP na prebivalca, prilagojen PKM, v višini 25.463 USD. Svetovna banka je leta 2023 poročala, da je bil bruto nacionalni dohodek države po tržnih menjalnih tečajih drugi najvišji v Latinski Ameriki za Brazilijo, in sicer 1.744.711,4 milijona USD.<ref>{{cite web |title=GNI (current US$) |publisher=World Bank |url=https://data.worldbank.org/indicator/NY.GNP.MKTP.CD |access-date=2024-10-08}}</ref> Mehika se je uveljavila kot država z višjim srednjim dohodkom. Po upočasnitvi leta 2001 si je država opomogla in v letih 2004, 2005 in 2006 dosegla 4,2, 3,0 in 4,8-odstotno rast, čeprav velja, da je precej pod potencialno rastjo Mehike. Do leta 2050 bi Mehika lahko postala peto ali sedmo največje gospodarstvo na svetu. Mehiško gospodarstvo je bilo močno deregulirano in privatizirano leta 1990. Prevlada zasebnih podjetij se še naprej povečuje in privatizacija železnic, pristanišč in letališč se bliža koncu, kot tudi nadaljnja privatizacija bank. Liberalizacija energetskega sektorja se nadaljuje. V telekomunikacijah in petrokemični industriji so še vedno v teku reforme. Industrija ''Maquiladora'' (sestavljalnice) je okrepila svoj položaj v mehiškem gospodarstvu in v glavnem prevladuje v tekstilni industriji. Kmetijstvo pridela največ koruze, pšenice, soje, riža, fižola, volne, kave, sadja, paradižnika, govedine, perutnine, mlečnih izdelkov, izdelkov iz lesa. Proizvodnja / produkcija: hrane in pijače (vino, tekila), tobak, kemikalije, železo in jeklo, nafta, gradbeni materiali, mineralne surovine, tekstil, oblačila, motorna vozila, potrošniške dobrine, turizem. Izvoz: Blago iz naftnih derivatov, srebro, sadje, zelenjava, avokado, kava, volna, alkohol, tobak. {{posodobi}} Izvoz v ZDA: 81 %, Kanada 5,9%, Japonska 1,1% (2004). Uvoz : Metal - delovni stroji, tovarne (deli) za predelavo jekla, kmetijska mehanizacija, električna oprema, avtomobilski deli, stroji, letala in letalski deli. Uvoz iz: ZDA 65,8%, Nemčija 3,8%, Kitajska 3,7 % (2004). Mehika je članica [[WTO]] (World Trade Organization) ter [[OECD]] (Organisation for Economic Cooperation and Development). Je tudi podpisnica sporazumov o prosti trgovini z EU, Severno Ameriko, [[EFTA]] (European Free Trade Association), Mercosur zvezo, Japonsko in Izraelom. Podpisan ima tudi trgovinski sporazum z 21 državami iz Sao Paulo skupine GSTP (Global System of Trade Preferences among Developing Countries). Viri: [https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/mx.html#Econ CIA World Factbook] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180129161335/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/mx.html#Econ |date=2018-01-29 }}, [http://www.auswaertiges-amt.de/diplo/de/Laenderinformationen/01-Laender/Mexiko.html Informacije zunanjega ministrstva Mehike] == Promet == '''Železnice''': skupaj ima Mehika 17.166&nbsp;km železniških prog standardne širine 1,435 m, 22&nbsp;km elektrificiranih (2008). Železnice upravljati privatni družbi ''Ferrocaril Mexicana'' in TFM (''Transportacion Ferroviaria Mexicana''). '''Ceste''': skupaj je 366.095&nbsp;km cest vseh kategorij od tega moderniziranih 132.289&nbsp;km (vključno 6.279&nbsp;km hitrih cest) in makadamskih 233.806&nbsp;km (2008). S podljevanjem koncesij, hitro gradijo mrežo [[Avtocesta|avtocest]]. Skozi Mehiko poteka tudi [[Panameriška cesta]] '''Vodne poti''': 2.900&nbsp;km (plovnih rek in obalnih kanalov večinoma povezanih s pristanišči na vzhodni obali) (2012) '''Trgovska pristanišča''': skupaj 52 * po vrsti: za razsuti tovor 5, za tovor 3, za kemične tankerje 11, za utekočinjeni plin 3, za potnike/tovor 10, za naftne tankerje 17, roll on / roll off 3 * v tuji lasti: 5 (1 Francija, Grčija 2, Južna Afrika 1, ZAE 1) * registrirani v drugih državah: 12 (Antigva in Barbuda 1, Marshallovi otoki 2, Panama 5, Portugalska 1, Španija 1, Venezuela 1, neznano 1) (2010) '''Pristanišča in terminali''': Altamira, Coatzacoalcos, Lazaro Cardenas, Manzanillo, Salina Cruz, Veracruz. Naftni terminali: Cayo Arcas terminal, Dos Bocas terminal. '''Letališča''' Mehika ima državno mrežo modernih letališč. Sistem velja za varnega in zanesljivega. Vsako metropolitansko območje z več kot 500.000 prebivalci ima mednarodno letališče. V Mehiki je 1834 letališč, in je tretja po številu letališč na svetu. Sedem največjih letališč v državi, ki opravijo 90% prometa je: # Benito Juarez v Ciudad de Mexico # Cancún # Don Miguel Hidalgo in Costilla (Guadalajara) # General Mariano Escobedo (Monterrey) # General Abelardo L. Rodríguez (Tijuana) # General Juan N. Álvarez (Acapulco) # General Heriberto Jara (Veracruz) # Licenciado Gustavo Díaz Ordaz (Puerto Vallarta) Vsa letališča so v zasebni lasti z izjemo mednarodnega letališča v Ciudad de Mexico. To letališče je največje v Latinski Ameriki in odpravi okoli 26 milijonov potnikov na leto. V Mehiki obstaja več kot 70 letalskih prevoznikov. Največja letalska družba je Aeromexico. Manjše letalske družbe so regionalne hčerinske družbe Aeroméxica - Volaris, InterJet, Aeromar, VivaAerobus, Magnicharters in Republicair. Viri: [https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/mx.html#Econ CIA World Factbook] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180129161335/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/mx.html#Econ |date=2018-01-29 }} == Kultura == {{glavni|Mehiška kultura}} [[File:211-ANIVERSARIO-DEL-GRITO-DE-INDEPENDENCIA_(3).jpg|thumb|right|''Doloresin krik''. Vsako leto na predvečer dneva neodvisnosti predsednik Mehike ponovno uprizori krik z balkona Narodne palače v Mexico Cityju.]] Mehiška kultura odraža dolgo in kompleksno zgodovino interakcij med različnimi ljudstvi prek migracij, osvajanj in trgovine. Tri stoletja španske vladavine so povzročila mešanje španske kulture s kulturo različnih avtohtonih skupin. Prizadevanja za asimilacijo avtohtonega prebivalstva v krščansko evropsko kulturo v kolonialni dobi so bila le delno uspešna, saj so se številni predkolumbovski običaji, tradicije in norme ohranili regionalno (zlasti na podeželju) ali pa so se sinkretizirali; nasprotno, mnogi španski naseljenci so se integrirali v lokalne skupnosti z akulturacijo ali mešanimi porokami. Vendar pa je visoka stopnja stratifikacije po razrednih, etničnih in rasnih linijah ohranjala različne subkulture.<ref>{{Cite web |title=Mexico - Health, Welfare, Poverty {{!}} Britannica |url=https://www.britannica.com/place/Mexico/Health-and-welfare |access-date=2024-06-04 |website=www.britannica.com |language=en}}</ref> Porfirijsko obdobje (''el Porfiriato'') (1876–1911), ki je po štirih desetletjih državljanskih nemirov in vojne prineslo relativni mir, je bilo priča razvoju filozofije in umetnosti, pogosto z vladno podporo. Od takrat, kot se je še poudarilo med mehiško revolucijo, je vlada sprejela in promovirala ideologijo ''mestizo'', da bi ustvarila enotno mehiško identiteto, za katero je značilno mešanje različnih ras in kultur.<ref name="fnavarrete">{{cite web |url= http://www.nacionmulticultural.unam.mx/Portal/Izquierdo/BANCO/Mxmulticultural/Elmestizajeylasculturas-elmestizaje.html |archive-url= https://web.archive.org/web/20130823015618/http://www.nacionmulticultural.unam.mx/Portal/Izquierdo/BANCO/Mxmulticultural/Elmestizajeylasculturas-elmestizaje.html |archive-date= 2013-08-23 |title=El mestizaje y las culturas |first=Federico |last=Navarrete |work=México Multicultural |publisher=[[UNAM]] |location=Mexico |language=es |trans-title=Mixed race and cultures |access-date=July 19, 2011 }}</ref> Glede na etnične skupine, ki so oblikovale mehiško ljudstvo, je José Vasconcelos v delu ''La Raza Cósmica'' ('Kozmična rasa') (1925) opredelil Mehiko in Latinsko Ameriko kot talilni lonec vseh ras (s čimer je razširil definicijo ''mestizo'') ne le biološko, ampak tudi kulturno.<ref name="vasconcelos160">{{Cite book|last=Vasconcelos|first=José|others=Didier T. Jaén (translator)|title=La Raza Cósmica (The Cosmic Race)|publisher=The Johns Hopkins University Press|year=1997|isbn=978-0-8018-5655-6|page=[https://archive.org/details/cosmicracebiling00vasc/page/160 160]|url=https://archive.org/details/cosmicracebiling00vasc/page/160|url-access=registration}}</ref> Drugi mehiški intelektualci so se spopadali z idejo ''Lo Mexicano'', ki si prizadeva »odkriti nacionalni etos mehiške kulture«.<ref>{{cite journal |last1=Phelan |first1=John Leddy |title=México y lo Mexicano |journal=Hispanic American Historical Review |date=1 August 1956 |volume=36 |issue=3 |pages=309–318 |doi=10.1215/00182168-36.3.309 |jstor=2509215 |doi-access=free }}</ref> Nobelov nagrajenec [[Octavio Paz]] raziskuje pojem mehiškega nacionalnega značaja v ''Labirintu samote''. === Umetnost === {{glavni|Mehiška umetnost}} [[File:Diego_Rivera_and_Frida_Kahlo.jpg|thumb|upright|[[Diego Rivera]] in [[Frida Kahlo]], dva najbolj znana mehiška umetnika]] Slikarstvo je ena najstarejših umetnosti v Mehiki. Jamsko slikarstvo na mehiškem ozemlju je staro približno 7500 let in so ga našli v jamah [[Kalifornijski polotok|polotoka Baja California]].<ref>[http://www.elmundo.es/2002/12/12/ciencia/1292233.html Descubierta en una cueva de México la pintura rupestre más Antigua de América / EL MUNDO] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20090213061450/http://www.elmundo.es/2002/12/12/ciencia/1292233.html |date=February 13, 2009 }}</ref> Predkolumbovska mehiška umetnost je prisotna v stavbah in jamah, v azteških kodeksih, v keramiki, v oblačilih itd.; primeri tega so majevske stenske poslikave iz [[Bonampak]]a ali stenske poslikave, najdene v Teotihuacánu, Cacaxtli in Monte Albanu. Stensko slikarstvo s krščanskimi verskimi temami je doživelo pomemben razcvet v 16. stoletju, zgodnji kolonialni dobi, v novozgrajenih cerkvah in samostanih. Primere najdemo v Acolmanu, Actopanu, Huejotzingu, Tecamachalcu in Zinacantepecu.<ref name="mexorg">{{cite web |url=http://www.mexicanarchitecture.org/glossary/index.php?detail=121 |last=Ekland |first=Charlotte |title=Mexican Colonial Architecture |publisher=Mexican Architecture |access-date=November 29, 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120526112024/http://www.mexicanarchitecture.org/glossary/index.php?detail=121 |archive-date=May 26, 2012 }}</ref> Kot večina umetnosti v zgodnji moderni dobi na Zahodu je bila tudi mehiška umetnost kolonialne dobe v 16. in 17. stoletju religiozna. Od konca 17. stoletja naprej, najbolj izrazito pa v 18. stoletju, s posvetnimi portreti in podobami rasnih tipov, se je pojavilo tako imenovano slikarstvo ''casta''.<ref>Katzew, Ilona. ''Casta Painting: Images of Race in Eighteenth-Century Mexico''. New Haven: Yale University Press 2005</ref> Pomembni slikarji poznega kolonialnega obdobja so bili Juan Correa, Cristóbal de Villalpando in Miguel Cabrera. V zgodnji Mehiki po osamosvojitvi je imelo slikarstvo 19. stoletja izrazit romantičen vpliv; krajine in portreti so bili največji izrazi tega obdobja. Hermenegildo Bustos je eden najbolj cenjenih slikarjev v zgodovinopisju mehiške umetnosti. Med drugimi slikarji so Santiago Rebull, Félix Parra, Eugenio Landesio in njegov znani učenec, krajinski umetnik José María Velasco.<ref>Widdiefield, Stacie G. ''The Embodiment of the National in Late Nineteenth-Century Mexican Painting''. Tucson: University of Arizona Press 1996</ref> [[File:Murales Rivera - Markt in Tlatelolco 3.jpg|thumb|Mural Diega Rivere, ki prikazuje predkolumbovsko azteško mesto Tenochtitlán. V Palacio Nacional v Mexico Cityju]] V 20. stoletju so umetniki, kot so [[Diego Rivera]], [[David Alfaro Siqueiros]] in [[José Clemente Orozco]], tako imenovani 'veliki trije' mehiškega muralizma, dosegli svetovno prepoznavnost. Mehiška vlada jih je naročila, naj na stene javnih stavb naslikajo obsežne zgodovinske freske, kar je pomagalo oblikovati ljudsko dojemanje mehiške revolucije in mehiške kulturne identitete. [[Frida Kahlo|Fride Kahlo]] večinoma osebno portretiranje mnogi smatrajo za najpomembnejše zgodovinsko delo umetnice.<ref>Lozano, Luis-Martin, ed. ''Frida Kahlo: The Complete Paintings''. Taschen 2021.{{ISBN|9783836574204}}</ref> V 21. stoletju je Ciudad de Mexico postal dom največje koncentracije umetniških muzejev na svetu. Institucije, kot je Museo Jumex, največja zbirka te vrste, ki jo je ustanovil zbiratelj Eugenio López Alonso in jo je podprla umetniška svetovalka Esthella Provas, so spremenile pojmovanje sodobne umetnosti v Latinski Ameriki.<ref>{{Cite news |last=Amadour |first=Ricky |date=28 April 2022 |title=Urs Fischer Spotlights Pluralistic Notions of Love |language=en |work=Frieze |issue=228 |url=https://www.frieze.com/article/urs-fischer-lovers-2022-review |access-date=1 January 2024 |issn=0962-0672}}</ref> Tudi Museo Tamayo Arte Contemporaneous, ki ga je ustanovil Rufino Tamayo, velja za izjemno institucijo in je tuje umetnike predstavil širši javnosti. Država je tudi središče mednarodnih umetniških galerij, vključno s Kurimanzutto in FF Projects, ter vodilnih umetnikov, kot so Gabriel Orozco, Bosco Sodi, Stefan Brüggemann in Mario García Torres. === Arhitektura === {{glavni|Mehiška arhitektura}} [[File:Palacio de Bellas Artes, Mexico City, MX.jpg|thumb|Palacio de Bellas Artes (Palača lepih umetnosti) s freskami, umetniškimi deli in velikim prostorom za uprizoritve]] Arhitektura mezoameriških civilizacij se je slogovno razvijala od preprostega do kompleksnega. [[Teotihuacan]], ki je bil leta 1987 uvrščen na seznam svetovne dediščine UNESCO, je eden najpomembnejših primerov starodavne piramidalne gradnje. Mesta Majev so sodobnim arhitektom v ospredju kot primeri integracije med velikimi urbanimi središči (z dovršeno kamnito gradnjo) in gosto džunglo, običajno s kompleksno mrežo cest. Predkolumbovska [[Mezoamerika]] je bila priča tudi izrazitim arhitekturnim vplivom Olmekov, Puucev in asiameriških ljudstev. S prihodom Špancev so bile uvedene arhitekturne teorije grško-latinskega reda z arabskimi vplivi. V prvih nekaj desetletjih španske prisotnosti na celini je visoka raven krščanske misijonarske dejavnosti, zlasti beraških redov, kot so [[dominikanci]] ali [[frančiškani]], pomenila gradnjo številnih [[samostan]]ov, pogosto z [[romanska arhitektura|romanskimi]], [[gotska arhitektura|gotskimi]] ali [[mudéjar]]skimi elementi. Interakcija med Španci in domorodci je privedla do umetniških slogov, kot je ''tequitqui'', iz izraza v [[Nahuatlščina|jeziku Nahuatl]] za delavca ali graditelja. Leta pozneje sta v velikih stolnicah in civilnih stavbah prevladovala [[baročna arhitektura|baročni]] in [[manierizem|manieristični]] slog. Na podeželju so gradili haciende ali veleposestja z mozarabskimi tendencami. V 19. stoletju se je pojavilo neoklasicistično gibanje, ko je država pridobila neodvisnost in si prizadevala za vzpostavitev republike. Znan primer je ''Hospicio Cabañas'', kompleks sirotišnice in bolnišnice, dokončan leta 1829. [[Art nouveau]] in [[art déco]] sta bila sloga, ki sta bila uvedena v zasnovo ''Palacio de Bellas Artes'', da bi z grško-rimskimi in predkolumbovskimi simboli označila identiteto mehiškega naroda.<ref name="lonely">{{cite web |url=http://www.lonelyplanet.com/mexico/mexico-city/sights/376019 |title=Palacio de Bellas Artes |publisher=Lonely Planet Guides |access-date=February 18, 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140313200055/http://www.lonelyplanet.com/mexico/mexico-city/sights/376019 |archive-date=March 13, 2014 }}</ref> [[File:Ciudad_de_Mexico_-_1194_-_Auditorio_Nacional.jpg|thumb|Narodni avditorij]] Ko se je v 20. stoletju razvil nov občutek nacionalizma, je okrepljena centralna vlada izdala formalne politike, ki so skušale z arhitekturo prikazati modernost Mehike in njeno diferenciacijo od drugih narodov. Razvoj mehiške modernistične arhitekture se je še posebej pokazal sredi 1950-ih v gradnji ''Ciudad Universitaria'' v Ciudad de Mexicu, glavnega kampusa Nacionalne avtonomne univerze v Mehiki. Stavbe, ki so jih zasnovali najprestižnejši arhitekti tistega časa, vključno z Mariom Panijem, Eugeniom Peschardom in Enriquejem del Moralom, krasijo pa jih freske umetnikov Diega Rivere, Davida Alfara Siqueirosa in Joséja Cháveza Morada. Od takrat je bila prepoznana kot Unescova svetovna dediščina.<ref>{{cite web|author=UNESCO World Heritage Centre |url=https://whc.unesco.org/en/news/364 |title=UNESCO |publisher=Whc.unesco.org |date=29 June 2007 |access-date=17 August 2013}}</ref> Juan O'Gorman je bil eden prvih okoljskih arhitektov v sodobni Mehiki, ki je razvil "organsko" teorijo in poskušal stavbe vključiti v krajino z enakimi pristopi Franka Lloyda Wrighta.[348] V iskanju nove arhitekture, ki ne spominja na sloge preteklosti, je dosegla skupno manifestacijo s freskami in krajinsko arhitekturo. Luis Barragán je združil obliko prostora z oblikami podeželske ljudske arhitekture Mehike in sredozemskih držav (Španija-Maroko), pri čemer je vključil barvo, ki obravnava svetlobo in senco v različnih tonih in odpira pogled na mednarodni minimalizem. Leta 1980 je prejel [[Pritzkerjeva nagrada|Pritzkerjevo nagrado]], najvišje priznanje v arhitekturi.<ref name=eighty>{{Cite web|url=http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2006/10/14/HOG51LMROS1.DTL|title=The Mexican garden revisited|access-date=26 June 2009|date=14 October 2006|first=Katherine|last=Endicott|work=San Francisco Chronicle|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20110919002659/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=%2Fc%2Fa%2F2006%2F10%2F14%2FHOG51LMROS1.DTL|archive-date=19 September 2011}}</ref> === Literatura === {{glavni|Mehiška literatura}} [[File:Octavio_Paz_-_1988_Malmö.jpg|thumb|left|200px|[[Octavio Paz]], edini Mehičan, ki je prejel Nobelovo nagrado za literaturo]] Mehiška literatura ima svoje predhodnike v literaturi avtohtonih naselij Mezoamerike. Poezija je imela v predkolumbovski Mehiki bogato kulturno tradicijo, razdeljeno na dve široki kategoriji – posvetno in versko. Azteška poezija se je pela, skandirala ali govorila, pogosto ob spremljavi bobna ali harfe. Medtem ko je bil Tenochtitlan politično središče, je bil Texcoco kulturno središče; texcoški jezik je veljal za najbolj melodično in prefinjeno mesto. Najbolj znan predkolumbovski pesnik je Nezahualcoyotl.<ref>{{cite web|website=Aztecs at Mexicolore|first=John|last=Curl|access-date=14 July 2019|date=20 August 2009 |title=Aztec Poetry (1): Introduction |url=https://www.mexicolore.co.uk/aztecs/home/aztec-poetry-1-intro}}</ref> Obstajajo zgodovinske kronike o osvojitvi Azteškega imperija s strani udeležencev in kasneje zgodovinarjev. Delo Bernala Díaza del Castilla z naslovom ''Resnična zgodovina osvojitve Nove Španije'' je še danes zelo berljivo. Španski pesnik Bernardo de Balbuena je v delu ''Grandeza mexicana'' ('Mehiška veličina') (1604) opeval vrline Mehike. Baročna književnost je cvetela v 17. stoletju; najpomembnejša pisatelja tega obdobja sta bila Juan Ruiz de Alarcón in Juana Inés de la Cruz. Sor Juana je bila v svojem času znana, imenovana je bila ''Deset muz''.<ref name="Britannica">{{citation|encyclopedia=Encyclopaedia Britannica|title=Latin American literature|last1=González Echevarría|first1=Roberto|first2=Ruth |last2=Hill|url=https://www.britannica.com/art/Latin-American-literature|access-date=14 July 2019}}</ref> Liberalec 19. stoletja nahujskega porekla Ignacio Manuel Altamirano je pomemben pisatelj tega obdobja, skupaj z Vicentejem Rivo Palaciom, vnukom mehiškega junaka za neodvisnost Vicenteja Guerrera, ki je napisal vrsto zgodovinskih romanov in poezije. Roman Joséja Joaquína Fernándeza de Lizardija iz poznega kolonialnega obdobja, ''Skurava papiga'' (''El Periquillo Sarniento''), naj bi bil prvi latinskoameriški roman. V moderni dobi je omembe vreden roman o mehiški revoluciji Mariana Azuele (''Los de abajo'', v angleščini preveden kot ''The Underdogs''). Pesnik in Nobelov nagrajenec [[Octavio Paz]], romanopisec Carlos Fuentes, Alfonso Reyes, Renato Leduc, esejist Carlos Monsiváis, novinarka in javna intelektualka Elena Poniatowska ter Juan Rulfo (Pedro Páramo), Martín Luis Guzmán, Nellie Campobello, (Cartucho). == Naravne in kulturne znamenitosti == {{glavni|Narodni parki v Mehiki}} === Ciudad de Mexico === {{glavni|Ciudad de México}} [[Slika:Palacio de Bellas Artes.jpg|thumb|300px|Ciudad de México]] Okoli leta [[1325]] so [[Azteki]] zgradili na otoku v jezeru Texcoco mesto [[Tenochtitlan|Tenochtitlán]], ki je postalo prestolnica [[Azteški imperij|azteškega imperija]]. Potem, ko so ga leta [[1521]] zavzeli in porušili španski osvajalci, je njihov vodja, [[Hernando Cortés]], dal zgraditi na istem kraju špansko mesto. Mesto se je večalo in Španci so izsušili velik del jezera, da bi preprečili velike poplave med sušnimi obdobji. Nevarnost poplav pa so odpravili šele leta [[1910]], ko so zgradili velik odvodni prekop ''Gran Canal de Desagüe'', po katerem so speljali odvečno vodo v reko Tula. Tako so dobili nov prostor za gradnjo, čeprav se je zlasti leta [[1985]] pokazalo, da so visoke stavbe, zgrajene na neutrjenem dnu nekdanjega jezera, občutljive za potrese. Zaradi mehkih tal se Mexico (na dolgo Ciudad de México) močno ugreza. Tako kot vsa ostala ameriška velemesta ([[New York]], [[Los Angeles]], [[Čikago]], [[Sao Paulo]], [[Buenos Aires]], [[Lima]], [[Bogotá]], [[Caracas]], [[Rio de Janeiro]], [[Havana]] in tako naprej,...), spada mehiško glavno mesto med mesta z največ kriminala na svetu. Zaradi velikosti glavnega mesta sodi tudi njeno letališče med največja letališča na svetu. Je glavno kulturno, gospodarsko, industrijsko in politično središče države in je hkrati največja metropola na svetu. Leta 1988 je živelo v njem 18 milijonov ljudi, danes pa jih v tem istem mestu živi okoli 30 milijonov. V [[Ciudad de Mexico|Ciudad de Mexicu]] so naslednje znamenitosti: * ''Trg [[Zócalo]]'' (Plaza de la Constitución) z izkopaninami azteškega Templo Mayor, * ''[[Metropolitanska stolnica Ciudad de Mexico|Metropolitanska stolnica]]'' (1563-1681), * ''[[Palacio Nacional, Ciudad de Mexico|Palacio National]]'' s freskami (murali) [[Diego Rivera|Diega Rivere]], * ''Casa de los Azulejos'' (1596), * ''cerkev svetega Frančiška Asiškega'' (18. stoletje), * ''Torre Latinoamericana'', nebotičnik, * ''park Chapultepec'' z gradom, danes Narodni zgodovinski muzej * ''[[Narodni antropološki muzej, Mehika|Narodni antropološki muzej]]'' in drugi muzeji, * Bazilika ''Nuestra Señora de Guadalupe'', zavetnica Mehike in romarski kraj * središče mesta in jezero ''Xochimilco'' ter hiša arhitekta Luisa Barragana so del Unescove svetovne dediščine. === Teotihuacán === {{glavni|Teotihuacán}} [[Teotihuacán]] je arheološki park z zgradbami in trgi kultur iz obdobja 4. stoletja pred našim štetjem do 6. stoletja našega štetja. Leži SV od Ciudad de Mexico v njegovi neposredni bližini. Mesto je bilo ogromno, merilo je 20&nbsp;km², na višku moči je tukaj živelo 200.000 ljudi. Danes so vidni ostanki [[Piramida|piramide]] Sonca (stranica meri 222 m, višina je 45 m), piramide Lune, Quetzalcóatlovo [[svetišče]] in druga, ki se nahajajo vzdolž 2&nbsp;km dolgega trga oziroma ulice imenovane ''Calle de los Muertos''. Je del Unescove svetovne dediščine. === Puebla === {{glavni|Puebla de Zaragoza}} [[Puebla de Zaragoza]], tudi Puebla de Zaragoza, je [[glavno mesto]] istoimenske mehiške zvezne države. Leži južno od glavnega mesta Mehike, na nadmorski višini 2160 m. Lepo je ohranjeno staro mestno jedro s stavbami iz kolonialnega obdobja (so del Unescove svetovne dediščine). Znamenita je [[katedrala]] (1575 - 1649), [[Dominikanci|dominikanska]] [[Cerkev (zgradba)|cerkev]] ''Santo Domingo'' (1596 - 1659), ''Casa del Alfeñique'', danes pokrajinski [[muzej]] (15. st.), [[samostan]] ''Santa Monika'', danes Muzej cerkvene umetnosti in samostan ''Santa Rosa'' v katerem je danes Muzej obrti. === Oaxaca === {{glavni|Oaxaca}} [[Oaxaca]], tudi Oaxaca de Juárez, je glavno mesto istoimenske mehiške zvezne države. Nahaja se v regiji Siera Madre del Sur. Lepo je ohranjeno staro mestno jedro s stavbami iz kolonialnega obdobja, ki je tudi del Unescove svetovne dediščine. Pomembna je dominikanska cerkev Santo Domingo (16.-17.st.), [[Barok|baročna]] cerkev ''Nuestra Señora de la Soledad'' (1682-90) in Pokrajinski muzej. V bližini se nahaja arheološki park ''Mitla'' z [[Zapoteki|zapoteškimi]] in [[Misteki|misteškimi]] stavbami iz 10. - 15. stoletja. === Monte Alban === {{glavni|Monte Albán}} Arheološki park z izkopaninami Zapotekov se nahaja na vzpetini nad mestom Oaxaca. Vrhunec je mesto doživelo v letih med 300 in 900, opuščeno je bilo v 10. stoletju. Okoli ''Gran Plaza'', 300 m dolge ploščadi, so nanizane kamnite zgradbe, svetišča, velika kvadratna piramida in druge. Je del Unescove svetovne dediščine. === Calakmul === {{glavni|Calakmul|Biosferni rezervat Calakmul}} V notranjosti polotoka Jukatan v [[Deževni gozd|deževnem gozdu]] ležijo ostanki veličastnega [[Maji|majevskega]] mesta [[Calakmul]]. Mesto je bilo poseljeno od leta 1000 pr.n.št. in je svoj višek doseglo med letma 600 in 900 našega štetja. Tukaj se nahajajo ruševine palač, trgi, piramide, okrašeni stebri in grobnice. Calakmul je del [[Unescova svetovna dediščina|Unescove svetovne dediščine]]. === Campeche === {{glavni|Campeche (mesto)}} [[Campeche (mesto)|Campeche]] je pristaniško mesto ob Mehiškem zalivu na polotoku Jukatan. Ustanovljeno je bilo leta 1540, v 17. - 18. pa obzidano zaradi nenehnih [[Piratstvo|piratskih]] napadov. Staro mestno jedro ima baročno zasnovo in številne kolonialne stavbe. Je del Unescove svetovne dediščine. === Chichén Itzá === {{glavni|Chichen Itza}} Arheološki park [[Chichen Itza]] z ostanki majevskih zgradb je med najbolj restavriranimi. Mesto je bilo ustanovljeno v 6. stoletju, svoj višek je doživelo v letih med 900 in 1200, v 15. stoletju pa je bilo opuščeno. Znamenite so zgradbe: Kukulcánovo svetišče (''El Castillo'') ali Svetišče pernate kače, Svetišče jaguarjev, Svetišče vojščakov z dvoriščem tisočerih stebrov, [[Astronomski observatorij]] (''El Caracol''), nogometno igrišče. V parku je tudi kraška udornica ''[[Cenotes|Cenote]] de los Sacrificions'' v kateri je Sveto jezero, ki so ga uporabljali Maji pri svojih žrtvenih obredih. Mesto je del Unescove svetovne dediščine. === Palenque === {{glavni|Palenque}} Izkopanine majevskega mesta [[Palenque]] ležijo v [[Tropski gozd|tropskem gozdu]] na obrobju Chiapaškega višavja. Mesto je svoj vrhunec doživelo v letih 600 - 900, nakar je bilo opuščeno. Svetišče v obliki piramide je ''Svetišče napisov'' z grbom kralja Pakala, sosednje zgradbe pa so še: skupina ''El Palacio'', ''Svetišče sonca'' in druge. V neposredni bližini je tudi muzej z razstavljenimi najdbami. Je del Unescove svetovne dediščine. === Agua Azul Azul === {{glavni|Agua Azul}} Na azurno modri kraški reki Tulijá v bližini Palequeja, ležijo znameniti [[lehnjak]]ovi slapovi. === Uxmal === {{glavni|Uxmal}} V nizkem gričevju Puuc na polotoku Jukatan je arheološki park [[Uxmal]] z majevskimi ostanki. Mesto je bilo na višku moči med letoma 800 do 1000. Vidna je Velika piramida, Guvernerjeva palača in Hiša želv ter dvorišče obdano s štirimi podolgovatimi stavbami - ''Quadrangulo de las Monjas''. Tu je še Čarovnikova piramida visoka 38 m. Je del Unescove svetovne dediščine. === San Luís Potosí === Je glavno mesto istoimenske mehiške zvezne države in leži v srednjem delu Mehiškega višavja. Je pomembno rudarsko mesto ([[srebro]]) že od španske kolonizacije dalje. Znamenito je staro mestno jedro z baročno katedralo (1670 - 1730), vladno palačo, karmeličansko cerkvijo in verkvijo Svetega Frančiška (1680). == Mesta Unescove svetovne dediščine<ref>[http://whc.unesco.org/en/list/?search=mexico&searchSites=&search_by_country=&region=&search_yearinscribed=&themes=&criteria_restrication=&type=&media=&order=country&description= Svetovna dediščina]</ref> == {{glavni|Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Mehiki}} * [[Zgodovinski center Ciudad de Mexico]] in Xochimilco * Zgodovinsko središče [[Oaxaca de Juárez]] in arheološkega najdišča [[Monte Albán]] * Staro mestno jedro [[Puebla de Zaragoza|Pueble]] * Ruševine in narodni park [[Palenque]] * Predkolumbovsko mesto [[Teotihuacán]] * Biosferni rezervat Sian Ka'an * Staro mestno jedro Guanajuata in rudniki * Ruševine mesta [[Chichen Itza|Chichén Itza]] * Staro mestno jedro Morelie * Ruševine predkolumbovskega mesta El Tajin * Zgodovinsko mestno jedro Zacatecas * Skalne poslikave v Sierra de San Francisco * Zavarovano območje za kite El Vizcaíno * Samostani iz 16. stoletja na pobočjih [[Popocatépetl]]a * Spomeniki v Querétaru * Predkolumbovsko mesto [[Uxmal]] * Zavetišče Hospicio Cabañas v Guadalajari * Arheološka cona Paquimé, Casas Grandes * Območje zgodovinskih spomenikov ob reki Tlacotalpan * Arheološko najdišče Xochicalco * Mesto [[Campeche (mesto)|Campeche]] in njegova trdnjava * Majevsko mesto [[Calakmul]] in [[biosferni rezervat Calakmul|tropski deževni gozdovi v Campecheju]] * Frančiškanski misijoni v gorovju Sierra Gorda v Querétaru * Hiša in studio Luisa Barragána * Otoki in zaščiteno območje Kalifornijskega zaliva * Agavina pokrajina in starodavni industrijski objekti tekile * Mestni kampus Centralne univerze nacionalne avtonomne univerze v Mehiki (UNAM) * [[Biosferni rezervat metuljev monarhov]] * Zaščiteno mesto San Miguel de Allende in svetišče Jezusa Nazarečana iz Atotonilca * Zgodovinska pot Camino Real de Tierra Adentro * Prazgodovinski jami Yagul in Mitla v osrednji dolini Oaxaca * Biosferni rezervat El Pinacate in Gran Desierto de Altar * Hidravlični sistem akvadukta Padre Tembleque * Arhipelag Revillagigedo * Dolina Tehuacán-Cuicatlán: prvotni habitat Mezoamerike * Pot Wixárika skozi sveta mesta do Wirikute (Tatehuarí Huajuyé) == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam suverenih držav]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Mexico}} * [http://en.presidencia.gob.mx/ uradna stran Vlada Mehike] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160115190416/http://en.presidencia.gob.mx/ |date=2016-01-15 }} * [http://www.visitmexico.com/en/ Mehika] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131104104405/http://www.visitmexico.com/en/ |date=2013-11-04 }} * Države sveta, Mladinska knjiga Založba, 6, ISBN 86-11-17160-6 {{wikislovar}} {{Severna Amerika}} {{OAS}} {{APEC}} {{Mercosur}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Liberalne demokracije]] [[Kategorija:Severnoameriške države]] [[Kategorija:Organizacija ameriških držav]] [[Kategorija:Članice Karibske skupnosti]] [[Kategorija:Azijsko-pacifiško gospodarsko sodelovanje]] [[Kategorija:Mehika| ]] q1rfwuoaruc1xdk19e2or6qd4cwn11o 0 6119 6655269 6637040 2026-04-03T10:13:14Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655269 wikitext text/x-wiki {{Infobox country | native_name = | conventional_long_name = Frigijsko kraljestvo | common_name = Frigija | era = [[železna doba]] | government_type = [[Monarhija]] | area_km2 = | year_start = 1200 pr. n. št. | year_end = 675 pr. n. št. | life_span = 1200–675 pr. n. št. | event_start = Propad [[bronasta doba|bronaste dobe]] | date_start = | event_end = Padec pred Kimerijci | date_end = | p1 = Brigi | flag_p1 = | p2 = Muški | flag_p2 = | p3 = Hetiti | flag_p3 = | s1 = Kimerijci | flag_s1 = | border_s1 = | s2 = Lidija | flag_s2 = | image_flag = | flag_size = | flag_type = | image_coat = | symbol = | symbol_type = | image_map = Turkey ancient region map phrygia.gif | image_map_caption = Zemljevid Frigijskega kraljestva v njegovem največjem obsegu, 700 pr. n. št. | capital = [[Gordion]] | common_languages = frigijščina | religion = frigijska religija | currency = | title_leader = kralji{{efn|balén}} | year_leader1 = 8. stol.–740 pr. n. št.<ref>{{cite book |editor1-last=Rose |editor1-first=C. Brian |editor2-last=Darbyshire |editor2-first=Gareth |title=The New Chronology of Iron Age Gordion |date=2011 |publisher=University of Pennsylvania Museum|location=Philadelphia}}</ref><ref>{{cite book |last1=Liebhart |first1=Richard |last2=Darbyshire |first2=Gareth |last3=Erder |first3=Evin |last4=Marsh |first4=Ben |editor-last1=Henry |editor-first1=Olivier |editor-last2=Kelp |editor-first2=Ute |title=Tumulus as Sema: Space, Politics, Culture and Religion in the First Millennium BC |publisher=De Gruyter |date=2016 |pages=627–636 |chapter=A Fresh Look at the Tumuli of Gordion}}</ref> | leader1 = Gordij | year_leader2 = 740–675 pr. n. št.{{sfn|Sulimirski|Taylor|1991|p=559}}{{sfn|Ivantchik|1993|p=57-94}}{{sfn|Olbrycht|2000a}} | leader2 = [[Midas]] | footnotes = }} '''Frígija''' ({{langx|grc|Φρυγία}}) je bila starodavno [[monarhija|kraljestvo]] v zahodnem delu osrednjega [[Anatolija|anatolskega]] višavja v današnji [[Turčija|Turčiji]]. V Frigiji je doma veliko [[mitologija|mitoloških]] virov in osebnosti. Ena od najbolj znanih je velika mati, frigijska boginja [[Kibela]], ki so jo [[Grki]] istovetili z [[Rea|Reo]]. Frigija je pomembno vplivala na zgodovino. Zgodbe o junaški dobi grške mitologije pripovedujejo o več legendarnih frigijskih kraljih: *[[Gordij]], katerega [[gordijski vozel]] bo kasneje presekal Aleksander Veliki *[[Midas]], ki je vse, česar se je dotaknil, spremenil v zlato *[[Migdon]], ki se je vojskoval z Amazonkami Po [[Homer]]jevi ''[[Iliada|Iliadi]]'' so Frigijci sodelovali v [[Trojanska vojna|trojanski vojni]] kot tesni zavezniki Trojancev in se borili proti Ahajcem. Frigijska moč je dosegla vrhunec v poznem 8. stoletju pr. n. št. pod drugim zgodovinskim kraljem Midasom, ki je prevladoval nad večino zahodne in osrednje Anatolije ter tekmoval z [[Asirija|Asirijo]] in [[Urartu]]jem za oblast v vzhodni Anatoliji. Ta poznejši Midas pa je bil tudi zadnji neodvisni kralj Frigije, preden so Kimerijci okoli leta 695 pr. n. št. oplenili frigijsko prestolnico Gordij. Kasneje jo je zasedla sosednja [[Lidija]]. Med vladanjem [[Kir II.|Kira II. Velikega]] je postala del [[Ahemenidsko cesarstvo|Ahemenidskega cesarstva]], kasneje del imperija [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]] in njegovih naslednikov. Zasedli so jo kralji [[Atalidi|atalidske dinastije]] iz [[Pergamon]]a, leta 133 pr. n. št. pa je postala del [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]]. V tem času so Frigijci postali krščanski in grško govoreči ter se asimilirali v [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinsko državo]]; po turški osvojitvi bizantinske Anatolije v poznem srednjem veku je ime ''Frigija'' izginilo iz uporabe kot teritorialna oznaka. == Geografija == [[File:Map Anatolia ancient regions-en.svg|300px|thumb|left|Lokacija Frigije v Anatoliji]] Frigija je zavzemala območje na zahodnem koncu visoke anatolske planote, suho regijo, ki se precej razlikuje od gozdnatih dežel severno in zahodno od nje. Frigija se je začela na severozahodu, kjer je območje suhe stepe razredčeno z rečnim sistemom Sakarja in Porsuk in je dom naselbinam Dorilaeum blizu sodobnega Eskişehirja in frigijske prestolnice Gordion. Podnebje je ostro z vročimi poletji in mrzlimi zimami. Zato oljke tukaj ne bodo zlahka rasle, zemljišče se večinoma uporablja za pašo živine in pridelavo ječmena. [[File:Gordion87.JPG|300px|thumb|Arheološko najdišče Gordion]] Južno od Dorylaeuma je na območju hribov in stebrov vulkanskega [[tuf]]a pomembna frigijska naselbina, Midas (Yazılıkaya, Eskişehir). Na jugu spet osrednja Frigija vključuje mesti Afyonkarahisar (starodavni Akroinon) s svojimi kamnolomi [[frigijski marmor|marmorja]] v bližnjem Docimiumu (İscehisar) in mesto Sinada. Na zahodnem koncu Frigije sta stali mesti Aizanoi (sodobni Çavdarhisar) in Acmonia. Od tod proti jugozahodu leži hribovito območje Frigije, ki je v nasprotju z golimi ravninami središča regije. Območje jugozahodne Frigije namaka [[Meander (reka)|Maeander]], znan tudi kot reka Büyük Menderes, skupaj z njenim pritokom Likus. Znotraj njegovih meja ležita mesti Laodicea na Likusu in Hierapolis.<ref name="Barbara Levick's">Peter Thonemann (ed), 2013, ''Roman Phrygia: culture and society'', Cambridge University Press</ref> == Izvori == [[File:Aizanoi_Zeus_temple_2120.jpg|thumb|Zevsov tempelj v starodavnem mestu Aizanoi pripada Frigiji. Je Unescov seznam svetovne dediščine]] [[File:Aizanoi_Theatre_june_2008_2290.jpg|thumb|Gledališki kompleks Aizanoi v Frigiji]] === Legendarne starodavne selitve === Po starodavnem izročilu grških zgodovinarjev so se Frigijci preselili v Anatolijo z Balkana. [[Herodot]] pravi, da so se Frigijci imenovali [[Brigi]], ko so živeli v Evropi.<ref name="Herodotus-VII73">Herodotus VII.73.</ref> On in drugi grški pisci so zapisali tudi legende o kralju Midasu, ki so ga povezovale z Makedonijo ali navedle, da izvira iz Makedonije; Herodot na primer pravi, da je vrt divjih vrtnic v Makedoniji dobil ime po Midasu.<ref>Herodotus VII.73, VIII.138.</ref> Nekateri klasični pisci so Frigijce povezovali tudi z Migdoni, imenoma dveh skupin ljudi, od katerih je ena živela v severni Makedoniji, druga pa v Miziji. Podobno je Frigijce identificiral z Bebrijci, ljudstvom, ki naj bi se vojskovalo z Mizijo pred trojansko vojno in ki je imelo kralja po imenu Migdon v približno istem času, ko naj bi Frigijci imeli kralja z imenom Migdon. Klasični zgodovinar [[Strabon]] združuje Frigijce, Migdone, Mizijce, Bebrike in Bitince kot ljudstva, ki so se preselila v Anatolijo z Balkana.<ref>[[Strabo]] 7.3.3.</ref> Ta podoba Frigijcev kot dela sorodne skupine severozahodnih anatolskih kultur se zdi najverjetnejša razlaga za zmedo o tem, ali so bili Frigijci, Bebrijci in anatolski Migdoni isti ljudje ali ne. === Frigijščina === Frigijsko so še naprej govorili do 6. stoletja našega štetja, čeprav je bila njena značilna abeceda izgubljena prej kot večina anatolskih kultur. Ena od Homerjevih himn opisuje frigijski jezik kot nerazumljiv s trojanskim <ref name="Hymns5">Homeric Hymns number 5, ''To Aphrodite''.</ref> in napisi, najdeni v Gordiumu, jasno kažejo, da so Frigijci govorili indoevropski jezik z vsaj nekaj besedišča, podobnega grškemu. [[Frigijščina]] očitno ni pripadala družini anatolskih jezikov, ki se govorijo v večini sosednjih držav, kot je [[hetitščina]].<ref>Claude Brixhe, ''Phrygian'', in Roger D. Woodard (editor), ''The ancient Languages of Asia Minor'', Cambridge University Press, 2008, p. 72</ref><ref>{{cite web |url=https://www.scribd.com/doc/44668910/Midas-and-the-Phrygians |title=Midas and the Phrygians |first=Miltiades E. |last=Bolaris |year=2010}}</ref> Navidezna podobnost frigijskega jezika z grščino in njegova razlika z anatolskimi jeziki, ki jih govori večina njihovih sosedov, se prav tako jemlje kot podpora evropskemu izvoru Frigijcev. Iz tega, kar je na voljo, je razvidno, da ima frigijščina pomembne značilnosti z [[grščina|grščino]] in [[armenščina|armenščino]]. Frigijščina je del centumske skupine indoevropskih jezikov. Vendar pa je med 19. in prvo polovico 20. stoletja frigijščina večinoma veljala za jezik ''satəm'' in tako bližje armenščini in tračanščini, medtem ko se danes običajno šteje za jezik ''centuma'' in tako bližje grščini.<ref>{{Cite book|last=Obrador-Cursach|first=Bartomeu|url=https://www.tesisenred.net/bitstream/handle/10803/650834/BOC_PhD_THESIS.pdf|title=Lexicon of the Phrygian Inscriptions|publisher=University of Barcelona|year=2018|pages=101|quote=Strokovnjaki že dolgo razpravljajo o natančnem položaju frigijščine v indoevropski jezikovni družini. Čeprav to stališče ni zaprto vprašanje zaradi fragmentarnosti našega trenutnega znanja, ima frigijščina veliko pomembnih značilnosti, ki kažejo, da je nekako povezana z grščino in armenščino. … Dejansko je med 19. in prvo polovico 20. st. pr. n. št. je frigijščina večinoma veljala za jezik satəm (značilnost, ki je nekoč veljala za pomembno za določitev položaja jezika) in je bila, zlasti po študiji Alfa Torpa, bližja armenščini (in tračanščini), medtem ko se zdaj običajno šteje za bližje grščini. …Brixhe (1968), Neumann (1988) in z natančno analizo Matzinger (2005) so pokazali nedoslednost frigo-armensko domnevo in trdil, da je frigijščina jezik, ki je tesno povezan z grščino.|access-date=2024-12-29|archive-date=2024-08-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20240829190815/https://www.tesisenred.net/bitstream/handle/10803/650834/BOC_PhD_THESIS.pdf|url-status=dead}}</ref> Sodobno soglasje grščino obravnava kot najbližjo sorodnico frigijščine, stališče, ki ga podpirajo Brixhe, Neumann, Matzinger, Woodhouse, Ligorio, Lubotsky in Obrador-Cursach. Zadnjih 50 let frigijske znanosti je razvilo hipotezo, ki predlaga proto-grško-frigijsko stopnjo, iz katere izvirata grščina in frigijščina, in če bi bila slednja bolj potrjena, bi to stopnjo morda lahko rekonstruirali. === Nedavne migracijske hipoteze === [[File:Phrygian soldiers. Detail from a reconstruction of a Phrygian building at Pararli, Turkey, 7th–6th Centuries BC.jpg|upright=1.8|thumb|Frigijski vojaki. Detajl iz rekonstrukcije frigijske stavbe v Pazarliju, Çorum, Turčija, 7.–6. stoletje pr. n. št.]] Nekateri učenjaki zavračajo trditev o selitvi Frigijcev kot zgolj legendo, ki verjetno izhaja iz naključne podobnosti njihovega imena z Brigi, in trdijo, da bi se selitev v Frigijo lahko zgodila pozneje, kot kažejo klasični viri. Prihod Frigijcev so skušali umestiti v pripoved, ki pojasnjuje propad Hetitskega cesarstva in konec visoke bronaste dobe v Anatoliji.<ref>See for example Encyclopædia Britannica.</ref> Po teoriji o »nedavnem preseljevanju« so Frigijci vdrli tik pred ali po propadu Hetitskega cesarstva na začetku 12. stoletja pr. n. št., s čimer so zapolnili politični vakuum v osrednji in zahodni Anatoliji in so bili morda prišteti med [[Ljudstva z morja]], ki si Egipčani pripisujejo zasluge za propad [[Hetiti|Hetitov]]. Tako imenovano ročno izdelano blago z gumbi, najdeno v zahodni Anatoliji v tem obdobju, je bilo pogojno opredeljeno kot uvoz, povezan s to invazijo. === Odnos do njihovih predhodnikov Hetitov === [[File:Ancient_city_of_Laodicea,_2019_14.jpg|thumb|left|Ruševine Likusa]] Nekateri učenjaki verjamejo, da so bili Frigijci na reki Sakarja že v pozni bronasti dobi. Ti učenjaki namesto tega poskušajo izslediti izvor Frigijcev med številnimi narodi zahodne Anatolije, ki so bili podrejeni Hetitom.<ref>Phillip Clapham, "Hittites and Phrygians", C&AH IV:2, pp.71–121.</ref> Ta razlaga najde nekaj motivacije v grških legendah o udeležbi Frigijcev v trojanski vojni, pa tudi v ustanovitvenem mitu o Gordiju. Nihče ni dokončno ugotovil, kateri od mnogih subjektov Hetitov bi lahko predstavljal zgodnje Frigijce. Po klasičnem izročilu, ki ga je populariziral [[Jožef Flavij]], lahko Frigijo enačimo z deželo, ki so jo stari Hebrejci imenovali Togarmah, ki je bila identificirana kot Tegarama v hetitskih besedilih in Til-Garimmu v asirskih zapisih. Jožef Flavij je Togarmo imenoval ''Trugrammejci, ki so se po odločitvi Grkov imenovali Frigijci''. Vendar pa grški vir, ki ga navaja Jožef Flavij, ni znan in ni jasno, ali je obstajala kakršna koli podlaga za identifikacijo, razen podobnosti imena. Poznavalci Hetitov menijo, da je bila Tegarama v vzhodni Anatoliji – nekateri jo umeščajo v Gurun – daleč vzhodno od Frigije. Nekateri učenjaki so Frigijo identificirali z zvezo Asuva in opazili, da ''Iliada'' omenja Frigijca (brata kraljice Hekube) po imenu Asios.<ref>CAH, Vol 2, Part 2, p. 418.</ref> Drugo možno zgodnje ime Frigije bi lahko bilo Hapalla, ime najvzhodnejše province, ki je nastala z razpadom bronastodobnega zahodnega anatolskega imperija Arzava. Vendar učenjaki niso prepričani, ali Hapalla ustreza Frigiji ali Pizidiji, južneje. === Odnos do Armencev === Starogrški zgodovinar [[Herodot]] (ki je pisal okoli leta 440 pr. n. št.) je domneval, da so se Armenci selili iz Frigije, ki je takrat obsegala velik del zahodne in osrednje Anatolije: »Armenci so bili opremljeni kot Frigijci, saj so bili frigijski kolonisti« (7,73) (Ἀρμένιοι δὲ κατά περ Φρύγες ἐσεσάχατο, ἐόντες Φρυγῶν ἄποικοι.) Po Herotodu so Frigijci izvirali z [[Balkan]]a, z območja, ki meji na Makedonijo, od koder so se med propadom bronaste dobe izselili v Anatolijo. To je pripeljalo poznejše učenjake, kot je Igor Diakonoff, do teorije, da tudi Armenci izvirajo z Balkana in so se skupaj s Frigijci preselili na vzhod.<ref>I. M. Diakonoff, ''The Pre-History of the Armenian People'' (revised, trans. Lori Jennings), Caravan Books, New York (1984), ISBN 0-88206-039-2.</ref> Vendar pa se je armensko poreklo na Balkanu, čeprav je bilo nekoč splošno sprejeto, v zadnjih letih soočilo s povečanim nadzorom zaradi neskladij v časovnici ter pomanjkanja genetskih in arheoloških dokazov.<ref>Hamp, Eric P. (August 2013). "The Expansion of the Indo-European Languages: An Indo-Europeanist's Evolving View" (PDF). ''Sino-Platonic Papers''. 239: 8, 10, 13. Archived (PDF) from the original on 2 August 2019.</ref> Pravzaprav so nekateri učenjaki predlagali, da so bili Frigijci in/ali očitno sorodno ljudstvo Muški prvotno iz Armenije in so se preselili proti zahodu.<ref>{{Cite web |url=http://smea.isma.cnr.it/wp-content/uploads/2016/02/Kossian_The-Mushki-problem-Reconsidered.pdf%7Clast%3DKossian%7Cfirst%3DAram |title=''The Mushki Problem Reconsidered'' |access-date=24 March 2021 |archive-date=28 August 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200828192604/http://smea.isma.cnr.it/wp-content/uploads/2016/02/Kossian_The-Mushki-problem-Reconsidered.pdf%7Clast=Kossian%7Cfirst=Aram/ |url-status=live}}</ref> Številni jezikoslovci so zavračali tesno sorodstvo med armenščino in frigijščino, čeprav trdijo, da imata jezika nekaj skupnih značilnosti. Frigijščina je zdaj razvrščena kot jezik ''centuma'', ki je bolj povezan z grščino kot armenščino, medtem ko je armenščina večinoma ''satem''.<ref>"On the place of Phrygian among the Indo-European languages." ''Journal of Language Relationship''. 2019. https://www.academia.edu/42660767/On_the_place_of_Phrygian_among_the_Indo_European_languages</ref> == Zgodovina == === Vrhunec in uničenje Frigijskega kraljestva === [[File:Museum of Anatolian Civilizations068 kopie1.jpg|thumb|left|Detajl iz rekonstrukcije frigijske stavbe v Pararliju, Turčija, 7.–6. stoletje pred našim štetjem: Muzej anatolskih civilizacij, Ankara. Prikazani so grifon, sfinga in dva kentavra.]] V 8. stoletju pr. n. št. se je frigijsko kraljestvo s prestolnico v Gordiumu v zgornji dolini reke Sakarja razširilo v cesarstvo, ki je prevladovalo nad večino srednje in zahodne Anatolije ter poseglo v večje Novoasirsko cesarstvo na jugovzhodu in kraljestvo Urartu na severovzhodu.<ref>{{cite book |last1=Waters |first1=Matt |title=Ancient Persia: A Concise History of the Achaemenid Empire, 550–330 BCE |url=https://archive.org/details/ancientpersiacon0000wate |date=2014 |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-0521253697 |page=[https://archive.org/details/ancientpersiacon0000wate/page/n50 29]}}</ref> [[File:Turkey-1428_(2216632594).jpg|thumb|Tumul Midasove gomile v Gordionu, datirane ok.740 pr. n. št]] Po mnenju klasičnih zgodovinarjev [[Strabon]]a,<ref>[[Strabo]], I.3.21.</ref> [[Evzebij]]a in Julija Afriškega je bil kralj Frigije v tem času še en Midas. Ta zgodovinski Midas naj bi bil ista oseba, imenovana kot Mita v asirskih besedilih iz tistega obdobja in označena kot kralj Muški. Učenjaki domnevajo, da so Asirci imenovali Frigijce ''Muški'', ker so Frigijci in Muški, vzhodnoanatolsko ljudstvo, takrat nastopili v skupni vojski.<ref>Encyclopædia Britannica.</ref> Ta Midas naj bi vladal Frigiji na vrhuncu moči od okoli 720 pr. n. št. do okoli 695 pr. n. št. (po Evzebiju) ali 676 pr. n. št. (po Juliju Afriškem). Asirski napis, ki omenja ''Mito'', datira v leto 709 pr. n. št., med vladavino [[Sargon II.|Sargona II.]] Asirskega, nakazuje, da sta Frigija in Asirija do takrat sklenili premirje. Zdi se, da je imel ta Midas dobre odnose in tesne trgovske vezi z Grki in se domnevno poročil z eolsko grško princeso. V tem obdobju se je v Gordiumu razvil in razcvetel sistem pisave v frigijskem jeziku, ki je uporabljal [[Feničanska abeceda|feničansko abecedo]], podobno grški. V tem obdobju se pojavi značilna frigijska keramika, imenovana polirana posoda. Vendar pa so Frigijsko kraljestvo nato preplavili kimerijski napadalci, Gordij pa je bil oplenjen in uničen. Po Strabonu in drugih je Midas naredil samomor s pitjem bikove krvi. [[File:MidasSehri.Tomb.jpg|thumb|''Midasova grobnica'' (6. stoletje pr. n. št.), blizu Eskişehirja]] Serija izkopavanj je Gordium razkrila kot eno najbolj razkrivajočih se arheoloških najdišč v Turčiji. Izkopavanja potrjujejo nasilno uničenje Gordija okoli leta 675 pr. n. št. Grobnica iz tega obdobja, ki jo ljudje imenujejo ''Midasova grobnica'', je razkrila leseno konstrukcijo, globoko zakopano pod ogromnim tumulusom, v kateri so bili [[Grobni pridatek|grobni pridatki]], krsta, pohištvo in darovi hrane (Arheološki muzej, Ankara). === Kot lidijska provinca === Po uničenju Gordija so Kimerijci ostali v zahodni Anatoliji in se vojskovali z Lidijo, ki jih je nazadnje izgnala okoli leta 620 pr. n. št., nato pa se je razširila na Frigijo, ki je postala vzhodna meja lidijskega kraljestva. Najdišče Gordium razkriva precejšen gradbeni program v 6. stoletju pr. n. št. pod prevlado lidijskih kraljev, vključno s pregovorno bogatim kraljem [[Krez]]om. Medtem so nekdanji vzhodni podložniki Frigije padli pod Asirijo in pozneje med Medijce. V legendi o dvakrat nesrečnem frigijskem princu Adrastu, ki je pomotoma ubil svojega brata in se izgnal v Lidijo, kjer ga je sprejel kralj Krez, je morda odmev spora z Lidijo in morda prikrito omembo kraljevih talcev. Spet je Adrast pomotoma ubil Krezovega sina in nato naredil samomor. === Kot perzijske province === [[File:Hellespontine Phrygia.jpg|thumb|Lokacija helespontske Frigije in glavno mesto province Dascilium v ​​Ahemenidskem cesarstvu, ok. 500 pr. n. št.]] Nekaj ​​časa v 540-ih letih pr. n. št. je Frigija prešla v [[Ahemenidsko cesarstvo]], ko je [[Kir Veliki]] osvojil Lidijo. Potem ko je [[Darej I.]] leta 521 pr. n. št. postal perzijski cesar, je preoblikoval starodavno trgovsko pot v perzijsko »[[Kraljeva cesta (antična)|Kraljevo cesto]]« in uvedel upravne reforme, ki so vključevale postavitev [[satrapija|satrapij]]. Frigijska satrapija (provinca) je ležala zahodno od reke Halis (zdaj reka Kızıl) ter vzhodno od Mizije in Lidije. Njeno glavno mesto je bilo ustanovljeno v Dasciliumu, današnjem Ergiliju. V 5. stoletju je bila regija razdeljena na dve upravni satrapiji: Helespontsko Frigijo in Veliko Frigijo.{{sfn|Scott|1995|page=183}} === Pod Aleksandrom in njegovimi nasledniki === Makedonski grški osvajalec [[Aleksander Veliki]] je šel skozi Gordium leta 333 pr. n. št. in presekal [[gordijski vozel]] v templju [[Sabazij]]a ('Zevs'). Po legendi, ki so jo verjetno razglasili Aleksandrovi publicisti, bo tisti, ki bo odvezal vozel, gospodar Azije. Glede na to, da je bil Gordium na perzijski kraljevi cesti, ki je vodila skozi srce Anatolije, je bila prerokba precej geografsko verjetna. Z Aleksandrom je Frigija postala del širšega helenističnega sveta. Po Aleksandrovi smrti leta 323 pr. n. št. je leta 301 pr. n. št. prišlo do [[bitka pri Ipsu|bitke pri Ipsu]].<ref name="WDL">{{cite web |url=http://www.wdl.org/en/item/11739/ |title=Kingdoms of the Successors of Alexander: After the Battle of Ipsus, B.C. 301 |website=World Digital Library |date=1800–1884 |access-date=2013-07-27 |archive-date=2015-09-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150905133907/http://www.wdl.org/en/item/11739/ |url-status=dead }}</ref> === Kelti in Attalidi === V kaotičnem obdobju po Aleksandrovi smrti so severno Frigijo preplavili [[Kelti]] in sčasoma je postala provinca [[Galatija]]. Nekdanjo prestolnico Gordium so kmalu zatem zavzeli in uničili Galci ter izginila iz zgodovine. Leta 188 pr. n. št. je južni ostanek Frigije prešel pod nadzor [[Atalidi|Atalidov]] iz [[Pergamon]]a. Vendar je frigijski jezik preživel, čeprav je zdaj zapisan z grško abecedo. === Pod Rimom in Bizancem === [[File:Dioecesis Asiana 400 AD.png|thumb|right|250px|Dve frigijski provinci znotraj azijske škofije, ok. 400 n. št.]] Leta 133 pr. n. št. so ostanki Frigije prešli pod Rim. Za namene provincialne uprave so Rimljani ohranili razdeljeno Frigijo, pri čemer so severovzhodni del priključili [[Galatija (rimska provinca)|provinci Galatiji]], zahodni del pa [[Azija (rimska provinca)|provinci Aziji]]. Obstaja nekaj dokazov, da sta bili zahodni Frigija in Karija ločeni od Azije v letih 254–259 in postali novi provinci Frigija in Karija.<ref>{{cite book |last1=van Kuijck |first1=Joey |title=Shaping the Dioceses of Asiana and Africa in Late Antiquity |date=2016 |page=27 |url=https://theses.ubn.ru.nl/bitstream/handle/123456789/3983/Kuijck%2C_J._van_1.pdf?sequence=1 |access-date=29 May 2021}}</ref> Med [[Dioklecijan]]ovimi reformami je bila Frigija na novo razdeljena na dve provinci: Frigija I ali ''Frigija Salutaris'' (kar pomeni 'zdrava' v latinščini) in Frigija II ali ''Pacatiano'' (grško Πακατιανή, Pakatiane, neznana etimologija, vendar prevedeno kot 'mirno'), oba pod azijsko škofijo. Salutaris s Sinado kot glavnim mestom je obsegala vzhodni del regije in Pacatiana z [[Laodiceja na Liku|Laodicejo na Liku]] kot glavnim mestom zahodnega dela. Provinci sta se obdržali do konca 7. stoletja, ko ju je zamenjal sistem ''[[Tema (bizantinsko okrožje)|teme]]''. V poznorimskem, zgodnjem [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinskem]] obdobju je večina Frigije pripadala [[Anatolska tema|Anatolski temi]]. Po [[Bitka pri Manzikertu|bitki pri Manzikertu]] (1071) so jo zavzeli Turki.<ref>{{cite book |author1=Swain, Simon |author2=Adams, J. Maxwell |author3=Janse, Mark |title=Bilingualism in ancient society: language contact and the written word |url=https://archive.org/details/bilingualisminan0000unse |publisher=Oxford University Press |location=Oxford [Oxfordshire] |year=2002 |pages=[https://archive.org/details/bilingualisminan0000unse/page/n259 246]–266 |isbn=0-19-924506-1}}</ref> Turki so prevzeli popoln nadzor v 13. stoletju, vendar je starodavno ime Frigija ostalo v uporabi, dokler ni zadnji ostanek Bizantinskega cesarstva leta 1453 osvojilo [[Osmansko cesarstvo]]. == Kultura == === Religija === Frigijska religija v antiki je bila politeistična in se je razlikovala od prejšnjih religij anatolskih ljudstev in katerih panteon je bil sestavljen iz božanstev, ki so bili refleksi prejšnjih egejsko-balkanskih.{{sfn|Oreshko|2021|p=137}} ==== Matar Kubeleja ==== {{glavni|Kibela}} Za razliko od hetitske in luvijske religije je frigijski panteon vodilo žensko božanstvo,{{sfn|Oreshko|2021|p=136}} boginja [[Kibela|Matar]], ki je bila povezana z gorami in divjimi živalmi in je dobila vzdevek Kubeleja ali Kubileja{{sfn|Oreshko|2021|p=135}} s polnim imenom Matar Kubeleja, torej pomen 'Mati gorskih vrhov'.{{sfn|Oreshko|2021|p=146}} Kot »gorska mati« ({{langx|grc|Μητηρ ορεια|translit=Mētēr oreia}}) je bila Matar gospodarica divje gorske pokrajine ter zaščitnica in vzgojiteljica tam živečih divjih živali. Matar Kubeleja je bil frigijski odmev prejšnje egejsko-balkanske boginje, katere lidijska različica je bila boginja Kufavs.{{sfn|Oreshko|2021|p=158}} Kult Matar Kubeleje so izvajali svečeniki z imenom Koribantes (kar pomeni dobesedno 'tresoči glavo'), verjetno v gorskih krajih{{sfn|Oreshko|2021|p=147}} in prek orgiastičnih obredov, ki vključujejo glasbo na piščal in činele ter ekstatični ples, z njenim imenom. ki jo opisujejo kot boginjo stresanja z glavo in ekstatičnega stanja, ki ga to povzroča.{{sfn|Oreshko|2021|p=148}} Zato je boginja dobila tudi frigijski vzdevek, ki pomeni 'podivjana' v zvezi z božansko blaznostjo, ki jo je navdihnila pri svojih častilcih in zapisan v grščini kot ''kubēbos'' ({{lang|grc|κυβηβος}}).{{sfn|Oreshko|2021|p=152-153}} Zaradi razsežnosti kulta Matar Kubeleje v osrednji Anatoliji v [[železna doba|železni dobi]] se je njen kult razširil v Pizidijo in pozneje v grško-rimski svet pod imenom [[Kibela]] ({{langx|grc|Κυβέλη}}; {{langx|la|Cybele}}).{{sfn|Oreshko|2021|p=135}} ==== Druga božanstva ==== [[File:Titian - The Flaying of Marsyas.jpg|thumb|''[[Odiranje Marsiasa (Tizian)|Odiranje Marsiasa]]'', [[Tizian]], 1570, s kraljem Midasom na desni in moškim z nožem v frigijski kapi]] Bog nevihte Tivs je imel pomembno mesto v frigijskem panteonu in njegov kult je bil zelo razširjen v Frigiji. Tivs ni bil povezan s prejšnjim anatolskim bogom nevihte Tarḫuntasom in je bil namesto tega frigijska različica prejšnjega egejsko-balkanskega boga, katerega lidijski in grški odmev sta bila Lefs in Zeus,{{sfn|Oreshko|2021|p=138}} prav tako sorodna italskemu Jovisu. Frigijski bog lune je bil Mas, ki je bil v Grčiji znan kot Men. Mas je bil frigijski odmev zgodnejšega egejsko-balkanskega boga, katerega lidijska različica je bila Qaλiyañs. Identiteta in spol frigijskega božanstva Bas še vedno nista jasna. Artimida je bila frigijska boginja tipa Potnije Theron, ki je bila odmev starejše egejsko-balkanske boginje, katere lidijska in grška različica sta bili boginji Artimus in Artemida. === Glasba === Najzgodnejše tradicije grške glasbe so izhajale iz Frigije, se prenašale skozi grške kolonije v Anatoliji in so vključevale frigijski način, ki je veljal za bojevit način v starogrški glasbi. Frigijskega Midasa, kralja »zlatega dotika«, je po mitu glasbo učil sam [[Orfej]]. Druga glasbena iznajdba, ki je prišla iz Frigije, je bil [[aulos]], instrument z dvema cevkama. === Frigijska kapa === Klasična grška ikonografija trojanskega [[Paris]]a identificira kot negrškega po njegovi frigijski kapi, ki jo je nosil Mitra in je preživela v sodobnih podobah kot 'kapa svobode' ameriških in francoskih revolucionarjev. == Judje iz Frigije == V obdobju Rimskega cesarstva so [[Judje]] v Frigiji, tako kot drugod v Mali Aziji, tvorili uspešno in uveljavljeno manjšino. Stoletja prej je selevkidski kralj [[Antioh III. Veliki]] (vladal 228–187 pr. n. št.) preselil 2000 judovskih družin iz [[Mezopotamija|Mezopotamije]] in [[Babilon]]a v Lidijo in Frigijo, da bi okrepil selevkidski nadzor v regiji. To je verjetno pomenilo preselitev več kot 10.000 posameznikov na Antiohova ozemlja v zahodni Mali Aziji. Judje so prejeli zemljo, davčne oprostitve in žito, dokler se niso mogli preživljati s svojimi letinami. Antioh je posebej dodelil zemljo za vinograde, kar kaže na osredotočenost na vinogradništvo, skladno s poznejšimi navedbami v [[Talmud]]u o proizvodnji vina v judovski Frigiji.<ref name=":02">{{Cite book |last=McKechnie |first=Paul R. |title=Christianizing Asia Minor: conversion, communities, and social change in the pre-Constantinian era |date=2019 |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-1-108-48146-5 |location=New York (N.Y.) |pages=37–41}}</ref> Dokazi kažejo na obstoj [[sinagoga|sinagog]] v različnih mestih, vključno z Iconiumom, ki je imel etnično mešano prebivalstvo, vendar je včasih veljalo za frigijsko. V [[Sinada|Sinadi]] (Şuhut) je omenjen vladar sinagoge, kar kaže na prisotnost sinagoge. V [[Hierapolis]]u ([[Pamukkale]]) napis na [[sarkofag]]u iz 3. stoletja poudarja pomen svete sinagoge pri pogrebnih praksah. Najbolj dobro dokumentirana frigijska sinagoga je bila v Acmoniji (Ahat), kjer je v času [[Neron]]ove vladavine Ioulia Severa, potomka galatijskih kraljev, financirala njeno gradnjo. Čeprav njeno pokroviteljstvo morda ne kaže na osebno naklonjenost judovstvu, kaže na podporo vplivnih krogov. Čeprav so se razmere za Jude v Amoniji v Severinem času zdele ugodne, je njihova kontinuiteta nejasna. Do 3. stoletja se je povečalo število dokazov o judovski prisotnosti v Acmoniji, vključno z nagrobnimi ploščami, ki kličejo svetopisemska prekletstva proti hudim kršiteljem, kar kaže na integracijo judovskih praks in vplivnih položajev v skupnosti. == Krščansko obdobje == Obiskovalci iz Frigije naj bi bili med množicami v [[Jeruzalem]]u ob [[binkošti]]h, kot je zapisano v Apostolskih delih {{bibl|Apd 2,10}}. V Apostolskih delih {{bibl|Apd 16,6}} sta [[sveti Pavel|apostol Pavel]] in njegov spremljevalec Sila potovala skozi Frigijo in regijo Galatije ter oznanjala krščanski [[evangelij]]. Zdi se, da so bili njuni načrti oditi v Azijo, toda okoliščine ali vodstvo, »na načine, ki nam niso bili povedani, notranji vzgibi, nočne vizije ali navdihnjene besede tistih med njihovimi spreobrnjenci, ki so prejeli darilo prerokbe«<ref>[http://biblehub.com/commentaries/ellicott/acts/16.htm Ellicott's Commentary for English Readers], accessed 18 September 2015</ref> jim je to preprečil in namesto tega so odpotovali na zahod proti obali.({{bibl|Apd 16,7–8}}) Krščanska [[herezija]], znana kot montanizem, v pravoslavju pa še vedno poznana kot ''frigijska herezija'', je nastala v neznani vasi Ardabau v 2. stoletju našega štetja in se je odlikovala z ekstatično duhovnostjo in duhovnicami. Prvotno opisano kot podeželsko gibanje, se zdaj domneva, da je urbanega izvora, tako kot drugi krščanski razvoj. Novi Jeruzalem, ki so ga njegovi privrženci ustanovili v vasi Pepouza, je zdaj identificiran v oddaljeni dolini, v kateri je bil kasneje samostan. == Glej tudi == * [[frigijščina|frigijski jezik]] * [[frigijski marmor]] ==Opombe== {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Phrygia}} *{{cite web |url=http://www.ancientopedia.com/phrygia/ |title=Phrygia |website=Ancient History Encyclopedia |access-date=2010-06-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20101119104426/http://ancientopedia.com/phrygia/ |archive-date=2010-11-19 |url-status=dead }} *{{cite web |url=http://www.ancientanatolia.com/historical/phrygian_period.htm |archive-url=https://web.archive.org/web/20061206111302/http://www.ancientanatolia.com/historical/phrygian_period.htm |archive-date=2006-12-06 |df=dmy-all |title=Phrygian Period in Anatolia |website=Ancient Anatolia}} *{{Cite EB1911 |wstitle=Phrygia |volume=21 |pages=541–544 |first=William Mitchell |last=Ramsay |author-link= |short=1}} *{{cite web |url=http://kralmidasvefrigya.org/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20100720043840/http://kralmidasvefrigya.org/ |archive-date=2010-07-20 |df=dmy-all |title=King Midas and Phrygia Cultural Center}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rimske province]] [[Kategorija:Province Bizantinskega cesarstva]] [[Kategorija:Zgodovina Turčije]] 39oatswdf81iietb12z96rlgiahnpfx 0 9448 6655232 6632515 2026-04-03T09:02:29Z ~2026-20501-06 257589 /* Pozno Rimsko cesarstvo */ 6655232 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinsko obdobje | name = Srednji vek | location = | start = {{circa|476}} | end = 1492 | image = [[Slika:Canterbury Cathedral, window nXV detail (46220634195).jpg|290px|alt=See caption]] | caption = Srednjeveški vitraž iz [[Canterburyjska stolnica|Canterburyjske stolnice]] (ok. 1175–ok. 1180), ki prikazuje [[Sveto pismo|svetopisemsko]] pripoved ''Prilika o sejalcu'' | before = {{unbulleted list||[[antika]]|pozna antika}} | after = {{unbulleted list|zgodnji [[novi vek]]|[[renesansa]]|obdobje odkritij}} | including = {{hlist|zgodnji srednji vek|visoki srednji vek|pozni srednji vek}} | key_events = {{hlist|padec Zahodnega rimskega cesarstva|širjenje islama|[[Verdunska pogodba]]|[[vzhodni razkol]]|[[križarske vojne]]|[[Velika listina svoboščin]]|[[stoletna vojna]]|[[črna smrt]]|[[padec Konstantinopla]]|[[Velika geografska odkritja]]}} }} [[Slika:St Michaels Church Hildesheim.jpg|thumb|250px|[[Romanika|Romanska]] cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v [[Hildesheim]]u, današnja [[Nemčija]]]] '''Srednji vek''' je zgodovinsko obdobje, ki je v [[Evropa|Evropi]] trajalo približno od leta 500 do leta 1500 našega štetja. Je drugo od treh tradicionalnih obdobij zahodne zgodovine: [[Antika|antike]], srednjega veka in [[Novi vek|novega veka]]. Za srednji vek so značilni prevlada [[Kmetijstvo|kmetijstva]], izkoriščanje kmetov, počasne medregionalne komunikacije, osebni odnosi v oblastnih strukturah in šibkost državne uprave. Obdobje se včasih deli na zgodnji, visoki in pozni srednji vek. Obdobje zgodnjega srednjega veka se imenuje tudi temni vek. Zmanjševanje števila prebivalcev, propadanje mest in centralne oblasti, množično preseljevanje ljudstev, predvsem [[Germani|germanskih]], in pokristjanjevanje, ki se je začelo v pozni antiki, se je nadaljevalo tudi v zgodnjem srednjem veku. Selitve ljudstev so povzročile razpad [[Zahodno Rimsko cesarstvo|Zahodnega rimskega cesarstva]] in nastanek novih kraljestev. V porimskem svetu so se obdavčitve zmanjšale. Vojska se je financirala s podeljevanjem zemljišč. Mešanje poznorimske civilizacije s kulturami osvajalcev je dobro dokumentirano. Vzhodno rimsko ali [[Bizantinsko cesarstvo]] je preživelo, vendar je zaradi muslimanskih osvajalcev v 7. stoletju izgubilo [[Bližnji vzhod]] in [[Severna Afrika|Severno Afriko]]. [[Franki|Frankovska]] [[Karolingi|Karolinška dinastija]] je v začetku 9. stoletja uspela združiti številne zahodnorimske dežele v veliko cesarstvo, ki je hitro razpadlo na konkurenčna kraljestva, ta pa so se kasneje razdrobila na avtonomne vojvodine in gospostva. V visokem srednjem veku, ki se je začel po letu 1000, se je število prebivalcev Evrope močno povečalo, saj je srednjeveško toplo obdobje povečalo donose v kmetijstvu, s tehnološkimi in kmetijskimi inovacijami pa se je začela »komercialna revolucija«. [[Suženjstvo]] je skoraj izginilo, kmetje pa so lahko izboljšali svoj status s kolonizacijo oddaljenih regij v zameno za gospodarske in pravne koncesije. Iz lokalnih trgovskih središč so se razvila nova mesta, mestni obrtniki pa so se združevali v lokalne [[ceh]]e, da bi zaščitili svoje skupne interese. Zahodni cerkveni voditelji so sprejeli papeško nadoblast, da bi se znebili laičnega vpliva, kar je pospešilo ločitev zahodne [[Katolištvo|katoliške]] od vzhodne [[Pravoslavne Cerkve|pravoslavne cerkve]] ter sprožilo [[investiturni spor|Investiturni boj]] med papeštvom in posvetnimi oblastmi. S širjenjem težke konjenice je nova aristokracija s strogimi dednimi pravili stabilizirala svoj položaj. V [[Fevdalizem|fevdalnem sistemu]] so bili [[vitez]]i plemiškega rodu dolžni vojaško služiti svojim fevdalnim gospodom v zameno za zemljo, ki so jo prejeli v fevd. Na območjih, kjer je bila centralna oblast šibka, so se gradili kamniti gradovi. Proti koncu obdobja se je centralna oblast okrepila. Naselitev zahodnoevropskih kmetov in aristokratov na vzhodna in južna obrobja Evrope, pogosto spodbujena s [[Križarske vojne|križarskimi vojnami]], je povzročila širitev latinskega krščanstva. Ustanavljanje cerkvenih šol in univerz je spodbudilo novo metodo intelektualne razprave s poudarkom na racionalni argumentaciji, znano kot [[sholastika]]. Množična romanja so spodbudila gradnjo masivnih [[Romanika|romanskih]] cerkva, potem pa so inovacije v gradbeništvu pripeljale do razvoja bolj prefinjene [[Gotska arhitektura|gotske arhitekture]]. V poznem srednjem veku v 14. stoletju so se dogajale velike nesreče, kot sta [[lakota]] in [[kuga]], ki so zmanjšala prebivalstvo za polovico. Konflikti med etničnimi in družbenimi skupinami so se stopnjevali in lokalni konflikti so pogosto prerasli v obsežne vojne, kot je bila [[stoletna vojna]]. Ob koncu obdobja je Bizantinsko cesarstvo in balkanske države osvojila nova muslimanska sila: [[Osmansko cesarstvo]]. Na [[Iberski polotok|Iberskem polotoku]] so krščanska kraljestva v stoletni vojni zmagala nad svojimi muslimanskimi sosedi. Pomen osebne vere je bil dobro dokumentiran, vendar so zahodni razkol in disidentska gibanja, obsojena kot [[Herezija|herezije]], predstavljali pomemben izziv za tradicionalne strukture moči v zahodni Cerkvi. [[Humanizem|Humanistični]] učenjaki so začeli poudarjati človeško dostojanstvo, [[renesansa|zgodnjerenesančni]] arhitekti in umetniki pa so v [[Italija|Italiji]] oživili več elementov klasične kulture. V zadnjem stoletju srednjega veka se je s pomorskimi odpravami za iskanje novih trgovskih začelo [[Velika geografska odkritja|obdobje odkritij]]. == Terminologija in časovna opredelitev== [[Slika:Avignon, Palais des Papes by JM Rosier.jpg|thumb|300px|alt=|[[Papeška palača, Avignon|Papeška palača]] v [[Avignon]]u, [[Francija]]]] Izraz ''medium tempus'' (''srednji čas'') je prvi uporabil [[Francesco Petrarca|Petrarca]] leta 1373.<ref>{{Navedi knjigo|title=O zgodovinskih prelomnicah v srednjem veku na Slovenskem|url=https://www.worldcat.org/oclc/445295497|publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije|date=2001|location=Ljubljana|isbn=9619080327|oclc=445295497|last=Štih, Peter.|first=|year=|page=|cobiss=}}</ref> [[Renesansa|Renesančni]] učenjak [[Flavio Biondo]] je isti izraz uporabil v delu ''Historiarum ab inclinatione romanorum imperii decades'' (''Desetletja zgodovine od zatona Rimskega imperija'') leta 1483. Z njim je označil obdobje med [[klasika|klasiko]] in [[renesansa|renesanso]] in ga štel za prehodno zgodovinsko obdobje. Po njegovem mnenju je bil srednji vek popolnoma negativno obdobje, kar se včasih odraža še v sedanji miselnosti. Delitev evropske zgodovine na tri glavna obdobja – klasično antiko, srednji in novi vek{{sfn|Power|2006|p=3}} – je prvi uporabil italijanski humanist, zgodovinar in državnik [[Leonardo Bruni]] (u. 1444) leta 1442.{{sfn|Hankins|2001|pp=xvii–xviii}} Z nemškim zgodovinarjem [[Krištof Cellarius|Krištofom Cellariusom]] (u. 1707){{refn|group=note|Srednjeveški pisci so zgodovino razdelili na obdobja, kot sta šest dob ali štiri cesarstva, in menili, da je njihov čas zadnji pred koncem sveta.{{sfn|Mommsen|1942|p=238}}}}{{sfn|Murray|2004|p=4}} je delitev postala standardna. Za srednji vek se običajno šteje obdobje od okoli leta 500 do leta 1500, vendar sta začetna in končna letnica gibljivi.{{sfn|Fried|2015|p=viii}}{{sfn|Wickham|2016|p=1}}{{sfn|Rubin|2014|p=1}} Skupna izhodiščna točka, ki jo je prvi uporabil Bruni, je leto 476, ko je bil odstavljen zadnji zahodnorimski cesar.{{sfn|Hankins|2001|pp=xvii–xviii}}{{sfn|Rubin|2014|p=5}} Splošno sprejetega končnega datuma ni. Najpogosteje uporabljeni končni datumi vključujejo leto 1453 ([[padec Konstantinopla]], zaključek [[Stoletna vojna|stoletne vojne]] in izid [[Johannes Gutenberg|Gutenbergove]] ''Biblije''), 1492 ([[odkritje Amerike]] in zaključek [[Rekonkvista|rekonkviste]] z zavzetjem [[Granada|Granade]]) in 1517 (začetek [[Reformacija|protestantske reformacije]]).{{sfn|Davies|1996|pp=291–293}} Po [[Marksizem|marksistični]] teoriji se je srednji vek končal z zaključkom fevdalne dobe in industrijalizacijo. Marksistični zgodovinar umetnosti [[Arnold Hauser]] trdi, da je enotnost srednjega veka kot enotnega obdobja povsem umetna.<ref>Hauser, Arnold, Socialna zgodovina umetnosti in literature I., Cankarjeva Založba, Ljubljana 1961, str.121</ref> Po Hauserju srednji vek delimo v tri popolnoma različna kulturna obdobja in sicer v naturalno gospodarstvo zgodnjega srednjega veka, dvorsko viteštvo visokega in mestno buržoazno kulturo poznega srednjega veka. Časovni prehodi med temi tremi obdobji so bolj zgoščeni, dinamični in izraziti kot na primer med pozno antiko in zgodnjim srednjim vekom in hkrati poznim srednjim vekom ter zgodnjim novim vekom. [[Slika:Europe map 450.PNG|thumb|300px|Približne politične meje okoli leta 450]] Po besedah zgodovinarke Miri Rubin »Evropa v tem obdobju ni živela v enotnem ritmu«. Pokristjanjevanje je potekalo v valovih, (re)urbanizacija pa se je začela v različnih regijah v različnih časih.{{sfn|Rubin|2014|p=1}} Strokovnjaki soglašajo, da je v gospodarstvu prevladovalo kmetijstvo z intenzivnim izkoriščanjem kmečkega prebivalstva. Medsebojni odnosi so bili polni nasilja, pokroviteljstva in sorodstvenih vezi, za oblast pa sta bila značilna počasno medregionalno komuniciranje in krhka državna birokracija.{{sfn|Arnold|2021|pp=21, 132–134}} Zgodovinarji iz [[Romanski jeziki|romansko]] govorečih držav delijo srednji vek na dva dela: zgodnji (visoki) in pozni (nizki) srednji vek. Angleško govoreči zgodovinarji po nemškem vzoru na splošno uporabljajo delitev na tri obdobja: zgodnje, visoko in pozno.{{sfn|Power|2006|p=304}} V 19. stoletju je bil srednji vek pogosto znan kot temni vek. S sprejetjem delitve na tri obdobja v začetku 20. stoletja je bil izraz temni vek omejen na zgodnji srednji vek.{{sfn|Mommsen|1942|p=226}} Zgodovinarji, ki menijo, da je srednji vek evropski pojav, se izogibajo uporabi izraza za drugo svetovno zgodovino, čeprav študije o »srednjeveški Indiji«, »muslimanskem srednjem veku« in podobnih temah niso neobičajne.{{sfn|Holmes|Standen|2018|pp=15–16}}{{sfn|Heng|2021|pp=18–24}} ==Viri== [[Slika:Новгородская грамота 109 от Жизномира к Микуле 12 век.jpg|left|thumb|alt=|Pismo Žiznomirja Mikuli, napisano v cirilici na brezovem lubju v [[Veliki Novgorod|Novgorodu]] v začetku 12. stoletja]] Nekateri vidiki srednjeveške družbe, vključno z življenjem žensk in sužnjev, so slabo dokumentirani, kar omejuje celovito študijo tega obdobja.{{sfn|Harris|2008|p=4}} Sistematično objavljanje srednjeveških pisnih virov se je začelo z ''Rerum italicarum scriptores'' (''Pisci italijanskih zadev'') Ludovica Muratorija (u. 1750). Sledili sta podobni seriji ''Monumenta Germaniae Historica'' (''Zgodovinski spomeniki Nemčije'') v [[Nemčija|Nemčiji]] in ''Rerum Britannicarum medii aevi scriptores'' (''Britanski pisci srednjega veka'') v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]]. Vse te velike zbirke vsebujejo predvsem letopise, kronike in druge pripovedi, ki se osredotočajo na dejanja pomembnih mož.{{sfn|Arnold|2021|pp=26–27}} Zgodovinarji jemljejo srednjeveške pripovedi z rezervo, saj so pogosto polne izkrivljenih dejstev ali neresničnih informacij.{{sfn|Arnold|2021|pp=37, 40}} Dokumenti državne ali cerkvene uprave, kot so kraljeve listine in [[Zlata bula|zlate bule]], so nepogrešljivi viri srednjeveške zgodovine, četudi so številne ponarejene.{{sfn|Arnold|2021|pp=44–45}} Med druge pisne vire spadajo [[Grafit (umetnost)|grafiti]], [[pečat]]i in pisma.{{sfn|Curta|2019|pp=17–23}} Od 50. let prejšnjega stoletja je [[arheologija]] pomembno prispevala k preučevanju zgodovine slabo dokumentiranih regij, obdobij in skupin, kot so na primer kmetje. Kronološka datacija je še vedno negotova.{{sfn|Curta|2019|pp=28–29}}{{sfn|Wickham|2009|p=204}} Na arheološke raziskave lahko vpliva tudi zakonodaja. V državah z liberalnimi predpisi so nove najdbe kovancev in zakladov pogosto razstavljene, medtem ko so v drugih državah, na primer v Italiji, objavljene bolj redko.{{sfn|Naismith|2023|pp=17–19}} Koristne informacije o vsakdanjem življenju lahko nudijo srednjeveške podobe in kipi, vendar je treba imeti do njih kritičen pristop, ker so bili [[ironija]], [[satira]] in anahronizem priljubljena slogovna sredstva srednjeveških umetnikov.{{sfn|Arnold|2021|pp=47–50}} ==Pozno Rimsko cesarstvo== [[Slika:Venice city scenes - in St. Mark's square - St Mark's Basilica (11002237996).jpg|upright=.8|thumb|''[[Portret štirih tetrarhov]]'', zdaj v [[Benetke|Benetkah]]]] Rimsko cesarstvo je doseglo svoj največji ozemeljski obseg v 2. stoletju n. št., v naslednjih dveh stoletjih pa je rimska oblast na njegovih obrobnih ozemljih počasi upadala.{{sfn|Heather|2006|pp=10–14}} Nenadzorovana [[inflacija]], zunanji pritisk na meje in izbruhi [[Kuga|kuge]] so skupaj ustvarili [[Kriza tretjega stoletja|krizo tretjega stoletja]].{{sfn|Collins|2010|pp=3–6}} Vojska se je podvojila,{{sfn|Brown|1989|pp=24–25}} kar je povzročilo rast izdatkov. Kritične so bile predvsem vojne s [[Sasanidsko cesarstvo|Sasanidskim cesarstvom]].{{sfn|Heather|2006|p=111}} Sledilo je višanje davkov, bolj centralizirana in birokratska državna uprava ter upad števila [[kuriali|kurialnega]] razreda (zemljiški posestniki).{{sfn|Heather|2006|p=111}}{{sfn|Brown|1989|pp=24–25}} Cesar [[Dioklecijan]] (vladal 284–305) je leta 286 razdelil cesarstvo na ločeno upravljano vzhodno in zahodno polovico. Sistem, ki je imel dva višja ([[Avgust (naslov)|avgusta]]) in dva nižja socesarja ([[Cezar (naslov)|cezarja]]) in je bil znan kot [[tetrarhija]], je stabiliziral cesarsko vlado za približno dve desetletji.{{sfn|Collins|2010|pp=8–11}} Po državljanski vojni, ki je sledila, je [[Konstantin I. Veliki|Konstantin Veliki]] (vladal 306–337) ponovno vzpostavil notranji mir in leta 330 izbral [[Bizanc]] za vzhodno prestolnico cesarstva in ga preimenoval v [[Konstantinopel]].{{sfn|Collins|2010|pp=23–24}} Rimska družba se je stabilizirala v obliki, ki se je razlikovala od zgodnejšega klasičnega obdobja. Povečal se je prepad med bogatimi in revnimi, vitalnost manjših mest pa je upadla.{{sfn|Brown|1989|p=34}} Druga sprememba je bila [[Krščanstvo|pokristjanjevanje]] cesarstva, ki ga je pospešila spreobrnitev cesarja Konstantina, čeprav je krščanstvo postalo prevladujoča vera cesarstva šele ob koncu 4. stoletja.{{sfn|Brown|1989|pp=65–68, 82–94}} Razprave o krščanski [[Teologija|teologiji]] so se okrepile, tisti, ki so vztrajali pri teoloških pogledih, obsojenih na [[Ekumenski koncil|ekumenskih koncilih]], pa so bili preganjani. Heretični pogledi so preživeli zunaj cesarstva ali zaradi podpore lokalnih etničnih skupin. Med takšne spadajo [[arijanstvo]] med [[Germani|germanskimi]] ljudstvi in [[monofizitizem]] v [[Egipt]]u in [[Sirija|Siriji]].{{sfn|Backman|2022|pp=43–45}}{{sfn|Collins|2010|pp=60–75}} [[Judovstvo]] se je dopuščalo, vendar je zakonodaja judovske pravice omejevala.{{sfn|Chazan|2006|p=35}} Zgodnji kristjani so do 3. stoletja razvili lastno simboliko, pogosto z reinterpretacijo priljubljenih motivov poganske rimske umetnosti.{{sfn|Nees|2002|pp=32–36}} Glavni element zgodnje krščanske umetnosti je bila [[Jezus Kristus|Kristusova]] podoba.{{sfn|Nees|2002|pp=52–56}} Pod Konstantinom so bile krščanskemu bogoslužju prilagojene [[Bazilika (zgradba)|bazilike]], velike dvorane, ki so se sicer uporabljale za upravne in komercialne namene.{{sfn|Stalley|1999|pp=21–23}} S širjenjem tihega branja v 5. stoletju so nastali prvi ilustrirani rokopisi, okrašeni s pisanimi [[Miniatura (umetnost)|miniaturami]].{{sfn|Nees|2002|pp=156–157}} Državljanske vojne med rivalskimi cesarji so povzročile umik vojakov z meja cesarstva, kar je od sredine 4. stoletja omogočilo zavojevalcem vdiranje na ozemlje cesarstva.{{sfn|Collins|2010|pp=31–33}} Čeprav so bili ti vdori opisani kot invazije, pogosto niso šlo le za vojaške pohode, ampak za množično priseljevanje v cesarstvo.{{sfn|Brown|1989|pp=122–124}} Leta 376 je več sto tisoč [[Goti|Gotov]], ki so bežali pred [[Huni]], dobilo dovoljenje cesarja [[Valens]]a (vladal 364–378), da se naseli na rimskem ozemlju na [[Balkan]]u. Naselitev ni potekala gladko in se je po napačnem ravnanju cesarskih oblasti sprevrgla v plenjenje. Valens, ki je poskušal zatreti nemire, je bil v bitki z Goti pri [[Bitka pri Adrianoplu (378)|Adrianoplu]] leta 378 ubit.{{sfn|Heather|2006|pp=145–180}} [[Alani]], [[Vandali]] in [[Svebi]] so leta 406 vdrli v [[Galija|Galijo]] in leta 409 v današnjo [[Španija|Španijo]]. [[Vizigoti]] so leto kasneje oplenili Rim.{{sfn|Heather|2006|p=219}}{{sfn|Collins|2010|pp=59–60}} [[Franki]], [[Alemani]] in [[Burgundi]] so se naselili v Galiji. Germanske skupine, ki so zdaj znane kot [[Anglosasi]], so se naselile na otokih [[Velika Britanija|Veliki Britaniji]].{{sfn|Heather|2006|p=417}} Vandali so osvojili [[Afrika (rimska provinca)|rimsko provinco Afriko]].{{sfn|Collins|2010|p=80}} Hunski kralj [[Atila]] (vladal 434–453) je leta 442 in 447 vodil vdore na Balkan, leta 451 v Galijo in leta 452 v Italijo. Njegova hunska konfederacija je po njegovi smrti razpadla.{{sfn|James|2009|pp=67–69}} Da bi se soočile s priseljevanjem, so vzhodnorimske elite posredovanje oboroženih sil kombinirale s podkupovanjem in podeljevanjem visokih državnih položajev plemenskim voditeljem. Zahodni aristokrati niso podpirali vojske in so zavračali plačevanje davkov, da bi preprečili vdore plemen.{{sfn|Brown|1989|pp=122–124}} Vdori so privedli do razdrobitve zahodnega dela cesarstva na manjše politične enote, ki so jim vladala osvajalska plemena.{{sfn|Wickham|2009|p=79}} Cesarje v 5. stoletju so pogosto vodili vojskovodje, kot so bili [[Stiliho]] (um. 408), [[Flavij Ecij|Ecij]] (um. 454), [[Ricimer]] (um. 472) ali [[Odoaker]] (um. 493), ki večinoma niso bili Rimljani.{{sfn|Wickham|2009|pp=96–97}} Odoaker je odstavil zadnjega zahodnega cesarja [[Romul Avgust|Romula Avgusta]] (vladal 475–476), prevzel naziv ''rex'' (kralj) in prevzel popoln nadzor nad Italijo, čeprav je uradno vladal kot predstavnik vzhodnega cesarja [[Zenon (bizantinski cesar)|Zenona]] (vladal 474–491).{{sfn|Wickham|2009|p=86}} Vzhodno rimsko cesarstvo, po padcu zahodnega dvojnika znano kot [[Bizantinsko cesarstvo]], je imelo malo možnosti prevzema oblasti nad izgubljenimi zahodnimi ozemlji, vendar so njegovi cesarji ohranili zahtevo po njih.{{sfn|Collins|2010|pp=116–134}} == Zgodnji srednji vek (5.–12. stoletje) == ===Porimska kraljestva=== [[Slika:Europe and the Near East at 476 AD.png|thumb|upright=1.3|alt=|Porimska kraljestva, plemena in Bizantinsko cesarstvo po koncu Zahodnega rimskega cesarstva]] V porimskem svetu se je zgodilo dobro dokumentirano zlitje rimske kulture z običaji invazivnih plemen. Ljudske skupščine, ki so svobodnim moškim članom plemen omogočale več besede v političnih zadevah, kot je bilo običajno v rimski državi, so se razvile v zakonodajne in sodne institucije.{{sfn|Wickham|2009|pp=98–101}} Velik del znanstvene in pisne kulture novih političnih subjektov je temeljil na rimskem intelektualnem izročilu.{{sfn|Rubin|2014|pp=11–13}} V več državah svoje vojske niso več vzdrževali z davki, temveč so se zanašali na podelitev zemlje ali rente. V Veliki Britaniji je imela kultura [[Kelti|keltskih]] [[Briti|Britov]] majhen vpliv na anglosaški način življenja, očitna pa je jezikovna asimilacija staroselcev s prišleki. Okoli leta 600 so nastala nova politična središča. Nekateri lokalni voditelji so zelo obogateli in nastala so številna majhna kraljestva, med njimi Wessex in Mercia. Manjša kraljestva v današnjem [[Wales]]u in na [[Škotska|Škotskem]] so bila še vedno pod oblastjo domorodnih Britov in [[Pikti |Piktov]].{{sfn|Wickham|2009|pp=156–159}} [[Irska]] je bila razdeljena na še manjše politične enote, morda celo na 150 plemenskih kraljestev.{{sfn|Wickham|2009|pp=164–165}} [[Ostrogoti]] so se pod [[Teoderik Veliki|Teoderikom Velikim]] (vladal 493–526) preselili z [[Balkan]]a v Italijo in ustanovil kraljestvo, ki ga je zaznamovalo sodelovanje med domačini in osvajalci. Teoderikovi smrti so sledili boji za oblast med romaniziranimi in tradicionalističnimi ostrogotskimi skupinami, ki so Bizantincem ponudili priložnost, da ponovno osvojijo Italijo.{{sfn|James|2009|pp=82–94}} [[Burgundi]] so se naselili v [[Galija|Galiji]], kjer so reorganizirali svoje kraljestvo.{{sfn|James|2009|pp=77–78}} Drugod v Galiji so [[Franki]] in keltski Briti ustanovili stabilne države. Središče Francije je bilo v severni Galiji in prvi kralj, o katerem je veliko znanega, je bil [[Hilderik I.]] (u. 481). Pod njegovim sinom [[Klodvik I.|Klodvikom I.]] (vladal 509–511), ustanoviteljem dinastije [[Merovingi|Merovingov]], se je [[Frankovsko cesarstvo|Frankovsko kraljestvo]] razširilo in pokristjanilo.{{sfn|James|2009|pp=79–81}} Za razliko od drugih germanskih ljudstev so Franki namesto [[Arijanstvo|arijanstva]] izbrali katolištvo, ki jim je olajšalo sodelovanje z domačo galsko-rimsko aristokracijo.{{sfn|Brown|1989|p=124}} Briti, ki so bežali iz Britanije, so se naselili v današnji [[Bretanja|Bretanji]].{{sfn|James|2009|p=78}}{{sfn|James|2009|p=78}} Druge monarhije so ustanovili [[Vizigoti]] na Iberskem polotoku, Svebi na severozahodu Iberskega polotka, Vandali v Severni Afriki {{sfn|James|2009|p=77}} in [[Langobardi]] v severni Italiji. {{sfn|Collins|2010|pp=203–209}} Iz azijskih step so v Evropo prišli nomadski [[Avari]] in do konca 6. stoletja podjarmili večino slovanskih, turških in germanskih plemen v nižinah ob spodnji in srednji [[Donava|Donavi]].{{sfn|Curta|2019|pp=51–59}} Drugo stepsko ljudstvo, [[Bolgari]], so leta 681 premagalo bizantinsko cesarsko vojsko in ustanovilo [[Prvo bolgarsko cesarstvo]], ki je podjarmilo lokalna slovanska plemena v bližini delte Donave.{{sfn|Curta|2019|pp=71–77}} Naselitev ljudstev so spremljale spremembe v jeziku. [[Latinščina|Latinščino]], knjižni jezik Zahodnega rimskega cesarstva, so postopoma nadomestili ljudski jeziki, ki so se razvili iz latinščine in skupaj znani kot [[romanski jeziki]]. Grščina je ostala jezik Bizantinskega cesarstva. Selitve [[Slovani|Slovanov]] so razširile območje slovanskih jezikov v srednji in vzhodni Evropi.{{sfn|Davies|1996|pp=235–238}} ===Preživetje Bizantinskega cesarstva=== [[Slika:Sanvitale03.jpg|thumb|upright=1.3|right|alt=|[[Mozaik]] [[Justinijan I.|Justinijana I.]] z nadškofom Maksimijanom Ravenskim, telesnimi stražarji, duhovniki in dvorjani v [[Bazilika San Vitale|baziliki San Vitale]], [[Ravena]], Italija)]] [[Bizantinsko cesarstvo|Vzhodno rimsko cesarstvo]] je ostalo nedotaknjeno in doživelo gospodarski preporod, ki je trajal do zgodnjega 7. stoletja. Politično življenje so zaznamovali tesnejši odnosi med državo in krščansko Cerkvijo, pri čemer so teološke zadeve v vzhodni državi dobile pomen, ki ga v zahodni Evropi niso imele.{{sfn|Wickham|2009|pp=81–82}} Na pravnem področju se je kodificiralo [[rimsko pravo]].{{sfn|Wickham|2009|p=83}} Njegova najobsežnejša zbirka, ''[[Corpus juris civilis]]'', je nastala pod cesarjem [[Justinijan I.|Justinijanom I.]] (vladal 527–565).{{sfn|Backman|2022|pp=130–131}} Bizantinci so za administrativne naloge, skrbnike ali skrbnike žensk in otrok redno zaposlovali [[evnuh]]e, saj so imeli kastrirane moške za izjemno inteligentne in zveste služabnike.{{sfn|Ringrose|2016|pp=374–375}} Justinijan je skoraj umrl med ljudskim [[Nika (upor)|uporom Nika]], v katerem je bilo leta 532 uničena polovica [[Konstantinopel|Konstantinopla]]. Po zadušitvi upora je cesar okrepil avtokratske elemente cesarske vlade in mobiliziral svoje čete proti zahodnim arijanskim kraljestvom. General [[Belizar]] (um. 565) je osvojil Severno Afriko, ki je bila pod oblastjo Vandalov, in napadel Ostrogote. Njegov pohod proti njim je prekinil nepričakovan vdor [[Sasanidsko cesarstvo|Sasanidov]] na vzhod cesarstva. Med letoma 541 in 543 je izbruhnila epidemija kuge in zdesetkala prebivalstvo. Justinijan I. je razvil obsežen sistem obmejnih utrdb, da bi nadomestil pomanjkanje vojaškega osebja, vendar je prenehal vzdrževati javne ceste. Nadaljeval je svojo ekspanzionistično politiko, dokončal osvajanje [[Ostrogotsko kraljestvo|Ostrogotskega kraljestva]] in zasedel večji del južnega Iberskega polotoka v posesti Vizigotov.{{sfn|Brown|1989|pp=150–156}} Zgodovinarji so kritizirali Justinijanova osvajanja in program gradenj, ker so njegovo kraljestvo pripeljala na rob bankrota. Ob tem je treba reči, da so bile številne težave, s katerimi so se soočali njegovi nasledniki, posledica drugih dejavnikov, vključno z množično širitvijo Avarov in njihovih slovanskih zaveznikov.{{sfn|Brown|2001|pp=8–10}} Obramba vzhodne meje se je med novo vojno s Sasanidskim cesarstvom sesula in Perzijci so zavzeli [[Egipt (rimska provinca)|Egipt]], [[Sirija (rimska provinca)|Sirijo]] in večji del [[Anatolija|Anatolije]]. Avari, Slovani in Perzijci so leta 626 napadli Konstantinopel, a ga niso uspeli osvojiti. Cesar [[Heraklij]] (vladal 610–641) je dve leti pozneje sprožil nepričakovan protinapad na jedro Sasanidskega cesarstva in povrnil ozemlja, ki so jih prej osvojili Perzijci. {{sfn|Collins|2010|pp=138–141}} ===Zahodna družba=== V Zahodni Evropi so vrednote, povezane z latinsko učenostjo in izobraževanjem, večinoma izginile. [[Pismenost]] je sicer ostala pomembna, a je postala praktična veščina in ne pokazatelj statusa. Do poznega 6. stoletja sta bili glavno sredstvo verskega pouka glasba in umetnost in ne knjige.{{sfn|Brown|1989|pp=174–181}} Večina intelektualnih prizadevanj je posnemala klasične vede, vendar je nastalo tudi nekaj izvirnih del. Za to dobo so bili značilni spisi [[Sidonij Apolinarij|Sidonija Apolinarija]] (um. 489), [[Kasiodor]]ja (um. ok. 585) in [[Boetij]]a (um. ok. 525).{{sfn|Brown|2001|pp=45–49}}. Kultura [[Aristokracija|aristokratov]] se je osredotočala na velike praznike in ne na književnost. Med elitami so bile pomembne družinske vezi, zvestoba, pogum in čast. Te vezi so v aristokratski družbi privedle do prevlade [[fevd]]ov. Zdi se, da se je večina sporov hitro končala s plačilom odškodnine.{{sfn|Wickham|2009|pp=189–193}} Ženske so bile v aristokratski družbi udeležene predvsem kot žene in matere, pri čemer je bila v [[Francija|Franciji]] še posebej pomembna mati mladoletnega vladarja. Pomanjkanje otroških vladarjev v anglosaški družbi je pomenilo manjšo vlogo žensk kot kraljic mater, temu pa se je zoperstavila povečana vloga opatinj samostanov.{{sfn|Wickham|2009|pp=195–199}} Vpliv žensk na politiko je bil krhek in zgodnjesrednjeveški avtorji so močne ženske slikali v slabi luči.{{sfn|Wickham|2009|pp=116, 197}}{{sfn|Wickham|2009|pp=116, 195–197}} V [[Skandinavija|skandinavskih]] družbah so bile ženske bolj spoštovane. [[Vikinška doba|Vikinška]] ženska je lahko od svojega moža zahtevala odškodnino za nasilje v družini, delovala kot jasnovidka ali celo poveljevala ladjam.{{sfn|Ramirez|2022|pp=97–98, 117–118}}{{sfn|Ramirez|2022|pp=113–118}} Ženske so običajno umirale precej mlajše kot moški, predvsem zaradi zapletov pri porodu. Razlike v številu poročenih žensk in moških so privedle do podrobne ureditve pravnih institucij, ki so ščitile interese žensk, vključno z njihovo pravico do »jutranjega darila« (''[[Morgengabe]]'').{{sfn|Backman|2022|p=120}} Zgodnjesrednjeveški zakoni so moškim priznavali pravico do dolgotrajnih spolnih odnosov z ženskami, ki niso bile njegova žena, od žensk pa se je pričakovalo zvestobo. Duhovščina je poligamne zveze obsojala in monogamija je v 9. stoletju postala norma posvetnega prava.{{sfn|Bitel|2002|pp=180–182}} [[Slika:Frühmittelalterliches Dorf.jpg|thumb|left|upright=1.3|Rekonstrukcija zgodnjesrednjeveške vasi na Bavarskem, Nemčija]] Vzorci posedovanja zemlje niso bili enotni. Nekatera območja so imela zelo razdrobljena posestva, na drugih območjih pa so bili velika posestva običajna. Razlike so ustvarila široko paleto kmečkih družb. V nekaterih družbah so prevladovali plemiški posestniki, v drugih pa je bilo veliko avtonomije.{{sfn|Wickham|2009|pp=205–210}} Tudi poselitev zemljišč je bila zelo različna. Nekateri kmetje so živeli v velikih naseljih s celo 700 prebivalci, drugi pa na samotnih kmetijah.{{sfn|Wickham|2009|pp=211–212}} Četudi je zakonodaja jasno ločevala svobodne in nesvobodne ljudi, ni bilo ostre razlike med pravnim položajem svobodnega kmeta in aristokrata. Svobodna kmečka družina se je z vojaško službo lahko povzpela v plemiški stan.{{sfn|Wickham|2009|p=215}} Povpraševanje po [[Suženjstvo|sužnjih]] so pokrivali z vojnami in plenjenjem. Po pokristjanjenju [[Anglosasi|Anglosasov]] so lovci na sužnje lovili predvsem med poganskimi slovanskimi plemeni. Krščanska etika je v 7. in 8. stoletju močno spremenila položaj sužnjev, saj je bila uzakonjena njihova pravica do bolj humanega ravnanja.{{sfn|Backman|2022|pp=119–120}} Mestno življenje in kultura sta propadala. Severnoitalijanska mesta so sicer ostala naseljena, vendar se je njihova velikost znatno zmanjšala. Število prebivalcev Rima, na primer, se je z nekaj sto tisoč do konca 6. stoletja skrčilo na okoli 30.000 ljudi.{{sfn|Brown|2001|pp=24–26}} Mesta so se zmanjšala tudi v severni Evropi. Meščanske in javne zgradbe so postale vir gradbenega materiala.{{sfn|Gies|Gies|1973|pp=3–4}} Judovske skupnosti so preživele v Španiji, južni Galiji in Italiji. Vizigotski kralji so si močno prizadevali spreobrniti [[Sefardski Judje|Sefardske Jude]] v krščanstvo, vendar je po muslimanski osvojitvi Španije v 8. stoletju judovska skupnost hitro oživela.{{sfn|Chazan|2006|pp=77–78, 90–93, 116–117}} Muslimanski vladarji so zaposlovali Jude tudi na svojih dvorih,{{sfn|Chazan|2006|p=92}} kar je krščanska zakonodaja prepovedovala.{{sfn|McCormick|2010|p=649}} ===Vzpon islama=== [[Slika:Map of expansion of Caliphate.svg|upright=1.3|thumb|alt=|Zgodnje muslimanske osvojitve {{legend|#a1584e|pod [[Mohamed]]om, 622–632}} {{legend|#ef9070|pod [[Rašidunski kalifat|Rašidunskim kalifatom]], 632–661}} {{legend|#fad07d|pod [[Omajadski kalifat|Omajadskim kalifatom]], 661–750}}]] Verska prepričanja na vzhodnih mejah Bizantinskega in Perzijskega cesarstva so se začela spreminjati, ko so državno sponzorirani krščanski misijonarji spreobračali poganska stepska ljudstva v krščanstvo, Perzijci pa so krščanskim [[Armenci|Armencem]] poskušali vsiliti [[zaratustrstvo]].{{sfn|Collins|2010|pp=136, 141–142}} Pojav [[islam]]a na [[Arabski polotok|Arabskem polotoku]] v prvi polovici 7. stoletja je prinesel radikalne spremembe. Po [[Mohamed]]ovi smrti leta 632 so islamske sile osvojile Sirijo, [[Perzija|Perzijo]] in Egipt. Bizantinci so v letih 674–678 in 717–718 zaustavili muslimansko širitev v svoje cesarstvo, na zahodu pa so islamske vojske osvojile severno Afriko, leta 711 uničile [[Vizigotsko kraljestvo]] in v začetku leta 713 vdrle v južno Galijo.{{sfn|Collins|2010|pp=143–150, 160, 226}} Osvajalci so zaobšli gorato severozahodno regijo Iberskega polotoka in majhno kraljestvo v [[Asturija|Asturiji]] je postalo središče lokalnega odpora.{{sfn|Collins|2010|pp=376–377}} Poraz muslimanskih sil v [[Bitka pri Toursu|bitki pri Toursu]] leta 732 je sprožil ponovno osvojitev južne Francije s strani [[Franki|Frankov]], čeprav je bil glavni razlog za zaustavitev islamskega prodora v Evropo strmoglavljenje [[Omajadski kalifat|Omajadskega kalifata]] in njegova zamenjava z [[Abasidski kalifat|Abasidskim kalifatom]]. Abasidi so bili zaskrbljeni zaradi izgube dela ozemelj na zahodu. Potomci Omajadov so obdržali oblast v [[Al Andaluz]]u (muslimanska Španija), [[Aglabidi]] so zavladali v Severni Afriki, [[Tulunidi]] pa so postali vladarji Egipta.{{sfn|Brown|2001|p=15}} Islamizacija podeželja v Al Andaluzu je bila počasna. Kristjani so bili redno zaposleni v državni upravi, vendar so občasni nasilni medverski konflikti povzročali njihovo množično selitev na sever.{{sfn|Collins|2010|pp=373–375}} Muslimanska Španija je bila ob Bizantinskem cesarstvu edino mesto v Evropi, kjer so imeli evnuhi pomembno vlogo v državni upravi in družbenem življenju in zasedali položaje, kot so varuhi verskih svetišč ali haremski služabniki.{{sfn|Ringrose|2016|pp=372–373}} ===Trgovina in gospodarstvo=== [[Slika:Münze Gold Solidus Theudebert I um 534 (obverse).jpg|thumb|left|150px|Zlati [[solidus]] [[Avstrazija|avstrazijskega]] kralja [[Teodebert I.|Teodeberta I.]] (vladal 5533–47/548)]] Ko so migracije in osvajanja prekinile trgovske mreže po nekoč rimskem ozemlju, so tuje blago nadomestili lokalni izdelki. Arheološke najdbe kažejo, da so iz oddaljenih dežel običajno prihajali samo luksuzni predmeti, kot so nakit in kovinski izdelki.{{sfn|Wickham|2009|pp=218–219}} V 7. in 8. stoletju so se v severni Evropi razvile nove trgovske mreže. Blago, kot je krzno, [[mrož]]evi okli in [[jantar]], je iz baltske regije potovalo v zahodno Evropo, kar je sprožilo postavitev cestninskih postaj in spore glede njihovega nadzora.{{sfn|Collins|2010|pp=347–349}} V porimskih kraljestvih so se kovanci iz neplemenitih kovin skoraj prenehali kovati, bronasti rimski kovanci pa so ostali v obtoku. Zlati kovanci so se uporabljali predvsem za izredne nakupe, kot je nakup zemlje ali luksuznega blaga. Premik kovanja zlatega denarja k srebrnemu se je začel v poznem 7. stoletju s prenehanjem bizantinskih plačil subvencij [[Langobardi|Langobardom]] in Frankom. Povpraševanje po kovancih nižje vrednosti je povečalo tudi poudarjanje krščanske dobrodelnosti.{{sfn|Naismith|2023|pp=15, 227–228, 236–237, 268–271}} Stalno povpraševanje cvetočih islamskih gospodarstev po sveži delovni sili in surovinah je Evropi okoli leta 750 odprlo nov trg. Evropa je postala glavni dobavitelj hišnih sužnjev in suženjskih vojakov za Al Andaluz, severno Afriko in [[Levant]].{{sfn|Collins|2010|p=354}}{{sfn|McCormick|2010|pp=753–754, 763}} Iz Evrope so v Sredozemlje prodajali tudi les, krzno in orožje, v Evropo pa so se uvažale začimbe, zdravila, kadilo in svila.{{sfn|McCormick|2010|pp=708–733}} Širitev čezcelinske trgovine so olajšale velike reke, ki so povezovale oddaljene regije.{{sfn|McCormick|2010|pp=791–792}} Sodobna poročila kažejo, da so anglosaški trgovci obiskovali sejme v [[Pariz]]u, pirati lovili trgovce na Donavi, vzhodni frankovski trgovci pa so trgovali do [[Zaragoza|Zaragoze]] v Al Andaluzu.{{sfn|McCormick|2010|pp=670–677}} ===Cerkveno življenje=== [[Slika:Gregory I - Antiphonary of Hartker of Sankt Gallen.jpg|thumb|200px|alt=|Ilustracija s podobo papeža [[Papež Gregor I.|Gregorja I.]], ki navdihnjen od Svetega duha narekuje svojemu tajniku]] Zamisel o enotnosti krščanstva je obstajala, vendar so se razlike v ideologiji in praksi med vzhodno in zahodno Cerkvijo stalno povečevale.{{sfn|Brown|2001|p=41}} Odpor do arijanskih osvajalcev je na zahodu okrepil tradicionalni krščanski koncept ločitve cerkve od države. Ta koncept je bil vzhodnim klerikom tuj in so imeli svojo državo za instrument božje previdnosti.{{sfn|Brown|2001|p=41}} Po muslimanskih osvajanjih so bizantinski cesarji manj učinkovito posredovali na zahodu. Ko je cesar [[Leon III. Izavrijec|Leon III.]] (vladal 717–741) prepovedal prikazovanje slik s človeškimi podobami v prostorih čaščenja, je papeštvo zavrnilo njegovo pravico, da s cesarskimi edikti razglasi nove verske dogme.{{sfn|Collins|2010|pp=220–233}} Bizantinska cerkev je leta 843 obsodila [[ikonoklazem]], vendar so se vprašanja, kot je rivalstvo za cerkveno jurisdikcijo nad novo spreobrnjenimi ljudstvi in enostranska sprememba [[Nicejska veroizpoved|nicejske veroizpovedi]] na zahodu razširila do te mere, da so razlike postale večje od podobnosti.{{sfn|Brown|2001|pp=45–46}} Na zahodu so [[Desetina|desetino]], prvotno prostovoljni prispevek, v 10. stoletju začeli pobirati kot cerkveni davek na kmetijske proizvode.{{sfn|Hamilton|2003|p=35}} Nekaj zahodnih škofov je iskalo vodstvo v [[Papež|papeštvu]]. Edini del zahodne Evrope, kjer je imelo papeštvo vpliv, je bila Britanija, kamor je papež [[Papež Gregor I.|Gregor Veliki]] (papež 590–604) poslal misijonarje, da bi Anglosase spreobrnil v krščanstvo.{{sfn|Wickham|2009|pp=170–172}} Obisk cerkva je bil nizek. Za versko izobraževanje so bila ključnega pomena srečanja s potujočo duhovščino in romanja v svetišča priljubljenih svetnikov.{{sfn|Bitel|2002|pp=130–133}} V zahodni Evropi med 5. in 7. stoletjem so bili najbolj dejavni irski misijonarji.{{sfn|Colish|2002|pp=62–63}} Bili so prvi, ki so uporabljali priročnike, znane kot spokornice, da bi za grešnike določili ustrezno pokoro, običajno molitve in post. Poudarjali so spolno moralo in predpisovali stroge pokore za prešuštnike, nečistnike in tiste, ki so se ukvarjali z ''nereproduktivnimi spolnimi dejanji'', kot so [[Homoseksualnost|homoseksualci]].{{sfn|Bitel|2002|pp=127–130}} V nasprotju z uradnim krščanstvom so [[Bogomilstvo|bogumili]] na [[Balkan]]u obsojali spolno razmnoževanje, ker so imeli Satana za stvarnika fizičnega vesolja.{{sfn|Curta|2019|pp=527–530}} V zgodnjem srednjem veku se je pojavilo krščansko meništvo. Meniški ideali so se iz Egipta razširili v hagiografsko književnost, zlasti v ''Antonijevo življenje''. Večina evropskih samostanov se je osredotočala na skupno izkušnjo duhovnega življenja, znano kot [[cenobit]]izem.{{sfn|Collins|2010|pp=75–77}} Italijanski menih [[Benedikt Nursijski]] (um. 547) je razvil [[Pravilo svetega Benedikta|benediktinska pravila]], ki so se na široko uporabljala v zahodnih samostanih.{{sfn|Collins|2010|pp=239–240}} Na vzhodu so postala priljubljena meniška pravila, ki jih je sestavil [[Teodor Studit]] (um. 826), zlasti potem, ko so bila v 60. letih 10. stoletja sprejeta v Veliki Lavri v meniški skupnosti na gori [[Meniška skupnost na gori Atos|Atos]].{{sfn|Curta|2019|pp=322, 495}} Samostani so imeli velik vpliv na lokalno družbo, saj so delovali kot zemljiški skladi za močne družine in središča politične oblasti.{{sfn|Wickham|2009|pp=185–187}} Bili so glavno in včasih edino središče izobraževanja in pismenosti v regiji. Številne ohranjene rokopise latinskih klasikov so prepisali menihi.{{sfn|Hamilton|2003|pp=43–44}} Menihi so bili tudi avtorji novih del o zgodovini, teologiji in drugih temah.{{sfn|Colish|2002|pp=63–65}} Bizantinski misijonar [[Sveti Ciril in Metod|Konstantin]] (um. 869) je razvil [[Cerkvenoslovanščina|staro cerkvenoslovanščino]] kot nov liturgični jezik, ki je postavil osnovo za cvetočo slovansko versko književnost. Okoli leta 900 je bila sprejeta nova pisava, ki je danes po Konstantinovem meniškem imenu Ciril znana kot [[cirilica]].{{sfn|Curta|2019|pp=183–189, 209–213, 219–220}} Saška nuna [[Hrosvita]] (um. 1000) je napisala prve neliturgične srednjeveške drame.{{sfn|Bitel|2002|pp=285–286}}{{sfn|Colish|2002|p=163}} V zahodnem krščanstvu je vpliv laikov na cerkvene zadeve dosegel vrhunec v 10. stoletju. Aristokrati so imeli cerkve in samostane pod svojim pokroviteljstvom za svojo osebno lastnino. [[Simonija]] – prodaja cerkvenih položajev – je bila običajna praksa. Simonija je vzbudila splošen strah, saj so mnogi verjeli, da neredno imenovani duhovniki ne morejo podeljevati veljavnih [[zakrament]]ov, kot je [[krst]].{{sfn|Backman|2022|pp=214–216}} Na ta strah so prve reagirale samostanske skupnosti z doslednim upoštevanjem svojih pravil. Ustanovitev [[Cluny (opatija)|opatije Cluny]] v [[Burgundija|Burgundiji]] leta 909 je sprožila korenito spremembo, saj je bil Cluny osvobojen laičnega nadzora in postavljen pod zaščito papeža. Clunyjske reforme so pokazale, da je reformistično idejo o »svobodi Cerkve« mogoče doseči s podrejanjem papeštvu.{{sfn|Barber|2004|p=87}} ===Karolinška Evropa=== {{glavni|Frankovsko cesarstvo}} [[Slika:Utrecht Psalter.jpg|thumb|right|alt=Drawings depicting angels, Christ holding his cross, soldiers and other people|Stran iz ''[[Utrehtski psalter|Utrehtskega psalterja]]'', napisanega verjetno med letoma 816 in 835]] [[Merovingi|Merovinški]] kralji so tradicionalno razdelili svoje kraljestvo med svoje sinove in oslabili svojo moči z obsežnimi podelitvami zemlje. V severovzhodnem frankovskem kraljestvu [[Avstrazija|Avstraziji]] so bili najvidnejši prejemniki kraljeve naklonjenosti [[Pipinidi |Arnulfingi]]. Kot dedni [[majordom]]i so imeli na dvoru veliko moč od sredine 7. stoletja. Eden od njih, [[Pipin Herstalski]] (umrl 714), je prevzel oblast v osrednjem frankovskem kraljestvu [[Nevstrija|Nevstriji]]. Njegov sin [[Karel Martel]] (umrl 741) je izkoristil stalno muslimansko grožnjo in zbral vojake tako, da je zaplenil cerkveno premoženje in ga razdelil nabornikom.{{sfn|Backman|2022|pp=150–154}} [[Karolingi]] so kot potomci Karla Martela leta 751 nasledili Merovinge kot francoska kraljeva dinastija. Merovinški kralj [[Hilderik III.]] (vladal 743–751) je bil tisto leto odstavljen, za francoskega kralja pa je bil s soglasjem frankovskih voditeljev in papeža okronan sin Karla Martela [[Pipin Mali]] (vladal 751–768). Pipin Mali je napadel [[Langobardi|Langobarde]] in uveljavil njihovo obljubo, da bodo spoštovali papeško posest. Njegova kasnejša donacija osrednjih italijanskih ozemelj [[Sveti sedež|Svetemu sedežu]] je pomenila začetek [[Papeška država|Papeške države]].{{sfn|Collins|2010|pp=276–279}}{{sfn|Brown|2001|pp=97–99}} Pipin Mali je prepustil svoje kraljestvo svojima sinovoma Karlu, znanem kot [[Karel Veliki]] (vladal 768–814), in [[Karlman I.|Karlomanu]] (vladal 768–771). Ko je Karloman umrl, je Karel Veliki ponovno združil Francijo in se lotil njene širitve. Podjarmil je [[Sasi|Sase]], premagal Langobarde in ustvaril mejno provinco v severni Španiji.{{sfn|Collins|2010|pp=280–288}} Franki so uničile tudi Avare in omogočili razvoj majhnih slovanskih kneževin, v katerih so v glavnem vladali ambiciozni vojskovodje pod frankovsko oblastjo.{{sfn|Curta|2019|pp=103–110}} Med njimi ta bila [[Ljudevit Posavski]] (umrl 823) v porečju [[Sava|Save]] in [[Pribina]] (umrl 861) v [[Panonska marka|Panonski marki]].{{sfn|Curta|2019|pp=105–110}} Kronanje Karla Velikega za cesarja na božični dan leta 800 je pomenilo oživitev [[Zahodno Rimsko cesarstvo|Zahodnega rimskega cesarstva]]. Bizantinci Karla niso priznali za naslednika rimskih cesarjev.{{sfn|Backman|2022|pp=159–162}} Karlovo cesarstvo je upravljal dvor, ki je potoval skupaj s cesarjem, in okoli 300 cesarskih uradnikov, znanih kot grofje, ki so upravljali grofije cesarstva.{{sfn|Davies|1996|p=302}} Centralna vlada je nadzirala grofe prek cesarskih pooblaščencev, znanih kot ''missi dominici''. Slednji so bili nekakšni potujoči inšpektorji in reševalci težav. Kleriki kraljeve kapele so bili odgovorni za beleženje pomembnih kraljevih podelitev in odločitev.{{sfn|Backman|2022|pp=162–165}} Dvor Karla Velikega je bil središče kulturnega preporoda, včasih imenovanega [[karolinška renesansa]]. Z razvojem umetnosti, arhitekture in sodne prakse ter liturgičnih in svetopisemskih študij pod okriljem anglosaškega učenjaka [[Alkuin]]a (umrl 804) se je povečala tudi pismenost. Alkuin je razvil pisavo, zdaj znano kot [[karolinška minuskula]], ki je olajšala branje z jasnim ločevanjem besed in obsežno uporabo ločil. Karel Veliki je sponzoriral spremembe v cerkveni liturgiji, vsilil rimsko obliko bogoslužja na svojih ozemljih in [[gregorijanski koral]] v cerkveni liturgiji.{{sfn|Colish|2002|pp=66–70}} Njegovo zavzemanje za liturgično enotnost je spodbudilo razvoj notnega zapisa, ki je sredi 9. stoletja privedel do sestavljanja prvih molitvenikov. Sistematično preučevanje bizantinske liturgije je prispevalo k razvoju glasbene teorije.{{refn|group=note|{{lang|la|Musica disciplina (The Discipline of Music)}} Teoretične študije iz poznega 9. stoletja vsebujejo najzgodnejše določene reference o razporeditvi harmoničnih intervalov v polifoniji.{{sfn|Hoppin|1978|p=189}}}}{{sfn|Hoppin|1978|p=187}} ===Razpad Karolinškega cesarstva=== {{glavni|Vzhodnofrankovska država|Srednjefrankovsko kraljestvo|Zahodnofrankovsko kraljestvo}} {{multiple image | footer = Ozemeljske delitve Karolinškega cesarstva leta 843, 855 in 870 | alt = Three maps of the disintegration of the Carolingian Empire: first into three, then into five, and finally into three successor states | align=left | direction = horizontal | width = 135 | image1 = Carolingian territorial divisions, 843.png | width1 = {{#expr: (120 * 497 / 594) round 0}} | alt1 = | caption1 = | image2 = Carolingian territorial divisions, 855.png | width2 = {{#expr: (120 * 497 / 594) round 0}} | alt2 = | caption2 = | image3 = Carolingian territorial divisions, 870.png | width3 = {{#expr: (120 * 497 / 594) round 0}} | alt3 = | caption3 = }} Karel Veliki je nadaljeval frankovsko tradicijo delitve svojega imperija med svoje sinove, vendar je bil leta 813 živ le še [[Ludvik Pobožni]] (vladal 814–840). Ludvikovo vladavino so zaznamovale delitve cesarstva med njegove sinove in državljanske vojne med različnimi zvezami očeta in sinov. Tri leta po Ludvikovi smrti so si njegovi trije preživeli sinovi z [[Verdunska pogodba|Verdunsko pogodbo]] razdelili očetovo cesarstvo.{{sfn|Collins|2010|pp=318–331}} Ozemlje med rekama [[Ren]] in [[Rona]] je pripadlo [[Lotar I. Karolinški|Lotarju I.]] (vladal 817–855), njemu pa je bil priznan naslov cesarja. [[Ludvik Nemški]] (vladal 843–876) je vladal na vzhodu v današnji Nemčiji. [[Karel Plešasti]] (vladal 843–877) je prejel zahodne frankovske dežele, ki so sestavljale večino današnje Francije.{{sfn|Wickham|2009|pp=xxvi–xxvii, 396}} Vnuki in pravnuki Karla Velikega so svoja kraljestva razdelili med svoje potomce do te mere, da so sčasoma uničili vso nekdanjo notranjo kohezijo.{{sfn|Backman|2022|pp=186–189}} [[Karel III. Debeli|Karel Debeli]] je leta 884 na kratko ponovno združil cesarstvo, vendar so nekdanje enote ohranile ločene uprave.{{sfn|Collins|2010|p=337}} Po njegovi smrti v začetku leta 887, so bili Karolingi tik pred izumrtjem. V večini držav naslednic so prevzeli oblast nedinastični vladarji, kot je bil v frankovskih deželah pariški grof [[Odo Francoski|Odo]] (vladal 888–898).{{sfn|Wickham|2009|pp=401–403}} V vzhodnih deželah se je dinastija končala s smrtjo [[Ludvik Otrok|Ludvika Otroka]] (vladal 899–911) in izbiro frankonskega vojvode [[Konrad I. Nemški|Konrada I.]] (vladal 911–918) za kralja.{{sfn|Backman|2022|p=254}} Dinastija je bila obnovljena v zahodni Franciji leta 898 in 936, vendar zadnji Karolingi niso mogli nadzirati svoje aristokracije. Leta 987 je dinastijo zamenjal kralj [[Hugo Capet]] (vladal 987–996).{{sfn|Collins|2010|pp=341–342}} Frankovska kultura in karolinške metode državne uprave so imele velik vpliv na sosednje narode. Frankovska nevarnost je sprožila nastanek novih držav ob vzhodni meji cesarstva: [[Vojvodina Češka|Vojvodine Češke]], [[Velikomoravska|Velikomoravske]] in kneževine [[Primorska Hrvaška (kneževina)|Primorske Hrvaške]].{{sfn|Wickham|2009|pp=488–489}} Razpad Karolinškega cesarstva so spremljale selitve in vpadi zunanjih sovražnikov. Atlantsko in severno obalo so nadlegovali [[Vikingi]], ki so napadali tudi Britansko otočje in se tam naselili. Leta 911 je vikinški poglavar [[Rolo]] (umrl okoli  931) dobil dovoljenje frankovskega kralja [[Karel Preprosti|Karla Preprostega]] (vladal 898–922), da se naseli v današnji [[Normandija|Normandiji]]. Vzhodni deli frankovskih kraljestev, zlasti Nemčija in Italija, so bili pod nenehnimi napadi [[Madžari|Madžarov]], dokler niso bili poraženi v [[Bitka pri Lechfeldu|bitki pri Lechfeldu]] leta 955.{{sfn|Backman|2022|pp=191–199}} V [[Sredozemlje|Sredozemlju]] so arabski pirati redno napadali Italijo in južno Francijo. [[Aglabidi]] so osvojili [[Sicilija|Sicilijo]], [[Omajadi]] iz Al Andaluza pa so priključili [[Balearski otoki|Balearske otoke]].{{sfn|Collins|2010|pp=394–395}} ===Nova kraljestva in oživitev Bizantinskega cesarstva=== [[Slika:Christ Magdeburg Cathedral Met 41.100.157.jpg|thumb|right|alt=|Ena od šestnajstih graviranih [[Otonska umetnost|otonskih]] plošč iz [[Magdeburška slonovina|Magdeburške slonovine]] iz 10. stoletja, na kateri [[Jezus Kristus|Kristus]] prejema cerkev od cesarja [[Oton I. Veliki|Otona I.]]]] Naselitev Vikingov na Britanskem otočju je pripeljala do oblikovanja novih političnih entitet, vključno z majhnim, vendar bojevitim [[Dublinsko kraljestvo|Dublinskim kraljestvom]] na [[Irska|Irskem]].{{sfn|Collins|2010|pp=350, 365}} Anglosaški kralj [[Alfred Veliki]] (vladal 871–899) je leta 879 dosegel sporazum z danskimi osvajalci in priznal obstoj neodvisnega vikinškega kraljestva v Britaniji.{{sfn|Backman|2022|p=196}}{{sfn|Collins|2010|pp=362–363}} Do sredine 10. stoletja so Alfredovi nasledniki obnovili anglosaško oblast na britanskem ozemlju.{{sfn|Collins|2010|p=368}} V severni Britaniji je Kenneth MacAlpin (umrl 860) združil [[Pikti|Pikte]] in [[Škoti|Škote]] v [[Kraljevina Alba|Kraljevino Alba]].{{sfn|Wickham|2009|p=169}} Otonska dinastija se je v Nemčiji uveljavila v začetku 10. stoletja, ko je pregnala Madžare in zmagala nad neposlušnim knezi. Potem ko je ovdovela italijanska kraljica [[Adelajda Italijanska|Adelajda]] (umrla 999) zaprosila za zaščito, je [[Oton I. Veliki|Oton I.]] (vladal 936–973) prečkal [[Alpe]], se poročil z mlado vdovo in se dal v [[Pavia|Pavii]] leta 951 okronati za kralja. Njegovo kronanje za cesarja Svetega rimskega cesarstva leta 962 v Rimu je pomenilo pridobitev pravice do dediščine Karla Velikega.{{sfn|Collins|2010|pp=394–411}} Otonovi nasledniki so ostali zelo zainteresirani za dogajanja v Italiji, vendar zaradi svoje odsotnosti niso mogli uveljaviti trajne oblasti nad lokalno aristokracijo.{{sfn|Backman|2022|pp=255–257}} Na Iberskem polotoku je boj Baskov za neodvisnost privedel do oblikovanja [[Kraljevina Navarra|Kraljevine Navarre]], barcelonski grofje pa so pridobili avtonomijo v karolinški mejni provinci. Asturija se je počasi širila proti jugu in se nadaljevala kot Kraljevina León.{{sfn|Collins|2010|pp=376–386}}{{sfn|Wickham|2009|p=500}} Vzhodnoevropske trgovske poti proti [[Azija|Aziji]] so nadzorovali [[Hazari]]. Njihov večetnični imperij se je uprl muslimanski širitvi in njihovi voditelji so se spreobrnili v [[judovstvo]].{{sfn|Curta|2019|pp=131–134, 141–142}} Konec 9. stoletja se je razvila nova trgovska pot, ki je obšla hazarsko ozemlje in čez [[Volška Bolgarija|Volško Bolgarijo]] povezala Srednjo Azijo z Evropo. Lokalni prebivalci so se spreobrnili v islam.{{sfn|Curta|2019|pp=143–151}} Švedski trgovci in lovci na sužnje so odpluli po rekah Vzhodnoevropske nižine proti jugu, zavzeli [[Kijev]], ki je bil v posesti Hazarov, in leta 860 in 907 poskušali zavzeti [[Konstantinopel]]. Stiki Vikingov s Francijo so utrli pot misijonarskim prizadevanjem krščanske duhovščine v [[Skandinavija|Skandinavijo]]. Pokristjanjevanje je bilo tesno povezano z rastjo centraliziranih kraljestev na [[Danska|Danskem]], [[Norveška|Norveškem]] in [[Švedska|Švedskem]].{{sfn|Collins|2010|pp=366–370}} Nordijski kolonisti so se naselili na [[Islandija|Islandiji]] in ustvarili politični sistem, ki je oviral kopičenje moči ambicioznih poglavarjev.{{sfn|Wickham|2009|pp=476–477}} Bizantinsko cesarstvo je oživel pod cesarjem [[Bazilij I. Makedonec|Bazilijem I.]] (vladal 867–86) in njegovima naslednikoma [[Leon VI. Modri|Leonom VI.]] (vladal 886–912) in [[Konstantin VII. Porfirogenet|Konstantinom VII.]] (vladal 913–959) iz [[Makedonska dinastija|Makedonske dinastije]]. Cesarski dvor je postal središče ponovnega rojstva klasičnega učenja, znanega kot [[makedonska renesansa]]. Reorganizacija vojske je omogočila cesarjema [[Ivan I. Cimisk|Ivanu I.]] (vladal 969–1025) in [[Bazilij II.|Baziliju II.]] (vladal 976–1025) razširiti meje cesarstva.{{sfn|Davies|1996|pp=318–320}} Misijonska prizadevanja vzhodne in zahodne duhovščine so povzročila spreobrnitev [[Velikomoravska|Moravcev]], [[Bolgari|Donavskih Bolgarov]], [[Čehi|Čehov]], [[Poljaki|Poljakov]], [[Madžari|Madžarov]] in prebivalcev [[Kijevska Rusija|Kijevske Rusije]] v krščanstvo.{{sfn|Davies|1996|pp=321–326}} Po padcu Velikomoravske zaradi vpadov Madžarov okoli leta 900 so vojvode iz češke dinastije [[Přemyslidi|Přemyslidov]] utrdili oblast na Češkem.{{sfn|Curta|2019|pp=391–400}} Na Poljskem je uničenje starih centrov moči spremljalo nastanek države pod knezi [[Pjasti]].{{sfn|Curta|2019|pp=343–347}} Na Ogrskem so knezi iz dinastije [[Árpádovci|Árpád]] nasilno zatrli rivalske madžarske poglavarje.{{sfn|Barber|2004|p=334}} Knezi [[Rurikidi]] iz Kijevske Rusije so potem, ko so ruski plenilci leta 965 oplenili hazarsko prestolnico [[Itil]], postali vladarji obsežnih gozdnih območij vzhodne Evrope.{{sfn|Curta|2019|pp=289–300}} Bolgarijo so med letoma 971 in 1018 Bizantinci priključili k svojemu cesarstvu.{{sfn|Wickham|2009|pp=488–489}}{{sfn|Curta|2019|pp=239–248}} ===Arhitektura in umetnost=== {{glavni|Umetnost obdobja preseljevanja ljudstev|Predromanska umetnost}} [[Slika:KellsFol032vChristEnthroned.jpg|thumb|right|alt=|Stran ''[[Knjiga iz Kellsa|Knjige iz Kellsa]]'', ilistriranega rokopisa iz [[Irska|Irske]]]] V večjih rimskih mestih in porimskih kraljestvih, vključno z [[Barcelona|Barcelono]], [[Pariz]]om in [[Ravena|Raveno]], so se od 4. do 6. stoletja začele graditi [[Bazilika (zgradba)|bazilike]].{{sfn|Stalley|1999|pp=28–29}} Bizantinska cerkvena arhitektura je sprejela drugačen model s pravokotnim tlorisom in kupolo, kakršna je Justinijanova [[Hagija Sofija]], največje stavba s samo eno streho v rimskem svetu.{{sfn|Wickham|2009|pp=232–233}} Ker so prostorne bazilike z zatonom urbanih središč na zahodu postale manj uporabne, so se umaknile manjšim cerkvam. Arhitekturna oblika bazilike je ponovno oživela v [[Karolinško cesarstvo|Karolinškem cesarstvu]].{{sfn|Stalley|1999|pp=21–44}} Nova standardna značilnost karolinških bazilik je uporaba [[transept]]a, krajše ladje, pravokotne na vzdolžno ladjo.{{sfn|Stalley|1999|pp=43–44}} V [[Al Andaluz]]u je bila v [[Kordova|Kordovi]] zgrajena [[Velika mošeja, Córdoba|Velika mošeja]], izjemen primer mavrske arhitekture.{{sfn|Adams|2011|p=172}} Središča političnega in družbenega življenja so postale dvorane, zgrajene iz lesa ali kamna. Njihova zasnova je pogosto prevzela elemente pozne rimske arhitekture, kot so [[pilaster|pilastri]], stebri in izklesani diski.{{sfn|Stalley|1999|pp=96–97}}{{sfn|Stalley|1999|pp=96–97}} Po razpadu Karolinškega cesarstva je širjenje aristokratskih [[grad]]ov kazalo na prehod od skupnih trdnjav k zasebni obrambi. Večina gradov je bila lesena, gradovi najbogatejše gospode pa so bili kamniti.{{sfn|Stalley|1999|pp=88–89}} Največja značilnost gradov je bil [[stolp]] ali več stolpov. Gradovi so se pogosto razvili v večnamenske komplekse z [[dvižni most|dvižnimi mostovi]], utrjenimi dvorišči, cisternami ali [[vodnjak]]i, dvorano, kapelo, hlevi in delavnicami.{{sfn|Stalley|1999|pp=83–90}} Zlato, ki so ga plemenski poglavarji pridobili iz Rimskega cesarstva, so lokalni zlatarji preoblikovali v nov [[nakit]], pogosto v ogromne ogrlice in broške. Na slog so pogosto vplivali perzijski izdelki, ki so jih na rimsko ozemlje prinesla osvajalska ljudstva.{{sfn|Henderson|1993|pp=35–40}} Zlatarji, ki so delali za po-rimske elite, so razvili izrazito abstraktne oblike, za katere so značilni trakovi in visoko stilizirani živalski motivi.{{sfn|Nees|2002|pp=104–105}} Literarna dela, kot sta staroangleška epska pesnitev ''[[Beowulf]]'' in nordijske [[Saga (pripoved)|sage]], so pripovedovale o velikih zakladih, ki jih je preživelo le nekaj. Mednje spadajo grobni pridatki iz Hilderikove grobnice v [[Tournai]]u in bogat anglosaški grob v [[Sutton Hoo]]ju. Verska umetnost je hitro sprejela več elementov posvetnega sloga, kot so trakovi in obsežna segmentacija. Slike so preživele večinoma v bogato okrašenih [[evangelij]]ih, vključno s ''[[Knjiga iz Kellsa|Knjigo iz Kellsa]]'' in ''[[Lindisfarnski evangeliji|Lindisfarnskimi evangeliji]]'', primeroma irske in northumbrijske [[Otoška keltska umetnost|otoške umetnosti]].{{sfn|Henderson|1993|pp=63–64}}{{sfn|Benton|2002|pp=41–42}} V Sredozemlju se je ohranila helenistična tradicija realističnega upodabljanja.{{sfn|Kitzinger|1969|pp=22–28}} Po obdobju [[ikonoklazem|ikonoklazma]], ki je omejeval [[bizantinska umetnost|bizantinsko umetnost]], je zmagoslavje ikonofilov utrlo pot umetniški prenovi.{{sfn|Benton|2002|pp=36–37}}{{sfn|Benton|2002|pp=32–38}} Bolj naturalističen sredozemski slog je bil pomemben navdih za zahodne umetnike pod Karlom Velikim, ki so imeli vizualne umetnosti za močan instrument izobraževanja in propagande.{{sfn|Benton|2002|pp=36–37}}{{sfn|Benton|2002|pp=32–38}} Po dolgem premoru je karolinška umetnost ponovno odkrila človeško figuro, ki so jo zahodni umetniki pogosto upodabljali tudi v ilustriranih kodeksih.{{sfn|Benton|2002|pp=47–49}} Kodeksi so bili pogosto zaščiteni z razkošnimi platnicami iz zlata, biserov in poliranih dragih kamnov.{{sfn|Benton|2002|pp=47–49}} Zdi se, da je bil dvor Karla Velikega zaslužen za sprejetje figurativne monumentalne skulpture v krščansko umetnost.{{sfn|Lasko|1972|pp=16–18}} Proti koncu obdobja so bile figure v skoraj naravni velikosti običajne v vseh pomembnih cerkvah.{{sfn|Henderson|1993|pp=233–238}} V Angliji so ilustratorji knjig obogatili svojo otoško dediščino s karolinškimi motivi, kot so vejice listja. Rokopisi v pokarolinški Nemčiji, ilustrirani z živahnimi slikovnimi cikli, kažejo na vpliv sodobne bizantinske umetnosti na [[Otonska umetnost|otonske umetnike]]. V krščanski Španiji so umetniki prevzeli islamske dekorativne motive, kot so [[Kufska pisava|kufske črke]] in mavrski oboki.{{sfn|Kitzinger|1969|pp=60–77}} ===Vojska in tehnologija=== [[Slika:Leo Phokas defeats Hambdan at Adrassos.png|thumb|left|upright=1.3||Bizantinska konjenica zasleduje muskimanske konjenike; ''[[Madridski Skilica]]'', 12. stoletje]] Ustanovitev enot težko oklepljenih konjenikov, kakršni so bili na primer [[katafrakt]]i, je bila pomembna značilnost poznorimske vojske, vendar se je razvoj visoko specializiranih vojaških enot nadaljeval. Invazivna plemena so različno poudarjala pomen različnih vojaških enot, od pretežno pehotnih [[Anglosasi|anglosaških]] zavojevalcev Britanije do [[Vandali|Vandalov]] in [[Vizigoti|Vizigotov]], ki so imeli v svojih vojskah velik delež konjenice.{{sfn|Nicolle|1996|pp=28–29}} Največja novost v vojaških zadevah je bila uvedba hunskega [[kompozitni lok|kompozitnega loka]] namesto šibkejšega skitskega kompozitnega loka.{{sfn|Nicolle|1996|pp=30–31}} [[Avari|Avarska]] težka konjenica je v Evropo prinesla uporabo stremen,{{sfn|Curta|2019|p=52}} ki so jih v bizantinski konjenici uvedli proti koncu 6. stoletja.{{sfn|Nicolle|1996|p=41}} Drug korak v razvoju je pomenila vse večja uporaba dolgih mečev in postopna zamenjava luskastega oklepa s celovitim in lamelnim oklepom.{{sfn|Nicolle|1996|pp=34, 39}} Pomen pehote in lahke konjenice je začel upadati v zgodnjem karolinškem obdobju z naraščajočo prevlado elitne težke konjenice, čeprav se zdi, da je bil velik delež vojsk sestavljen iz pehote na konjih in ne prave konjenice.{{sfn|Nicolle|1996|pp=58, 76}} Dajatve svobodnega prebivalstva za vojsko je upadla. Edina izjema je bila anglosaška Anglija, kjer se je vojska financirala iz regionalnih dajatev, znanih kot [[Fyrd|fyrd]].{{sfn|Nicolle|1996|pp=59, 67}} V vojaški tehnologiji je bila ena glavnih sprememb ponovna uvedba [[samostrel]]a kot vojaškega orožja.{{sfn|Nicolle|1996|p=80}} Tehnološka novost, ki je presegla vojaške namene, je bila podkev, ki je omogočila rabo konj na kamnitem terenu.{{sfn|Nicolle|1996|pp=41, 88–91}} == Visoki srednji vek == {{Glavni|Visoki srednji vek}} ===Družba=== [[Slika:Cleric, Knight, and Workman representing the Three Classes.jpg|thumb|left|alt=A miniature depicting a tonsured man, a fully armored man wearing a shield, and a man who holds a spade|Zgodovinska francoska iniciala iz 13. stoletja s predstavniki treh slojev srednjeveške družbe: tistih, ki so molili (duhovščina), tistih, ki so se vojskovali (vitezi) in tistih, ki so delali (kmetje)]] Od okoli leta 950 do leta 1060 so [[Bližnji vzhod]] prizadele hude suše, [[Evrazijska stepa|Evrazijsko stepo]] pa nenavaden mraz. Lakote, ki so sledile, so povzročile nemire in vojaške udare v [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskem cesarstvu]], [[Abasidski kalifat|Abasidskem kalifatu]] in [[Egipt]]u ter prisilile množice nomadskih [[Turki|Turkov]] v iskanje novih pašnikov v [[Irak]]u, [[Anatolija|Anatoliji]] in na [[Balkan]]u. Njihov prihod je povzročil veliko uničenja in dosegel vrhunec z ustanovitvijo [[Sultanat Rum|Seldžuškega sultanata]] v Anatoliji.{{sfn|Ellenblum|2012|pp=3–11}} V nasprotju s tem se je v Evropi začelo obdobje rasti števila prebivalstva. Ocenjuje se, da je število prebivalcev med letoma 1000 in 1347 naraslo s 35 na 80 milijonov. Natančni vzroki ostajajo nejasni, domneva pa se, da so se izboljšale tehnike v kmetijstvu, povečal obseg obdelovalne zemlje, izboljšalo podnebje in zmanjšali vdori tujcev.{{sfn|Jordan|2002|pp=5–10}}{{sfn|Backman|2022|p=221}} Marsikje po Evropi je temeljne družbene odnose urejal [[fevdalizem]]. V tem sistemu je lastnik [[vazal]]u v zameno za opravljene storitve, običajno vojaške, podelil posest, običajno zemljo.{{sfn|Backman|2022|pp=247–249}}{{sfn|Singman|1999|pp=4–6}} V drugih delih Evrope, kot so [[Nemčija]], [[Poljska]] in [[Ogrska]], so prevladujoče oblike zemljiške posesti ostali neodtujljivi [[alod]]i. Njihovi lastniki so se sicer poklonili kralju ali višjemu aristokratu, vendar je bila njihova zemljiška posest prosta fevdalnih obveznosti.{{sfn|Singman|1999|p=6}}{{sfn|Curta|2019|p=467}} V Bizantinskem cesarstvu in balkanskih državah je bil vzpostavljen sistem [[pronoja|pronoia]], sistem zemljiških posesti z omejenimi pravicami, ki jih je koristila vojaška aristokracija.{{sfn|Sedlar|1994|p=73}} Večina srednjeveških zahodnih mislecev je družbo razdelila na tri temeljne razrede: duhovščino, plemstvo in preprosto prebivalstvo. Slednji, ki so tvorili približno 98 odstotkov celotnega prebivalstva, so bili predvsem podeželski kmetje in obrtniki. Število meščanov je naraščalo, vendar nikoli ni preseglo 10 odstotkov celotnega prebivalstva.{{sfn|Singman|1999|pp=6, 11, 171}}{{sfn|Backman|2022|p=220}} Številni kmetje niso bili več naseljeni na osamljenih kmetijah, ampak so se zbrali v bolj varne majhne vaške skupnosti.{{sfn|Jordan|2002|pp=5–10}}{{sfn|Backman|2022|pp=220–221}} V sistemu gospostev je bila osnovna enota zemljiške posesti graščina, ki so jo obdajale posesti graščine, kmetov in zemljiških najemnikov.{{sfn|Backman|2022|pp=231–232}} Ker je duhovščina prepovedala zasužnjevanje istovercev, je do konca 11. stoletja [[suženjstvo]] skoraj popolnoma izpodrinila nova oblika odvisnosti. Za razliko od sužnjev so imeli podložniki pravno sposobnost, njihov dedni status pa je bil urejen s sporazumi z njihovimi gospodi. Svoboda gibanja je bila običajno omejena. Svojemu gospodu so običajno dolgovali delovne storitve.{{sfn|Jordan|2002|pp=10–12}}{{sfn|Backman|2022|pp=221–222}} Kmetje so začeli zapuščali svoje domovine v zameno za ekonomske in pravne privilegije, običajno nižje davke in pravico do sojenja v svojih skupnostih. Selitev kmetov preko meja je imelo radikalne demografske posledice, kot na primer širjenje nemških naselij proti vzhodu.{{sfn|Bartlett|1994|pp=111–123}} Z razvojem težke konjenice se je razred svobodnih bojevnikov razdelil na dve skupini. Tisti, ki so se lahko opremili kot vitezi, so bili vključeni v tradicionalno aristokracijo, drugi pa so bili asimilirani v kmečko prebivalstvo.{{sfn|Singman|1999|p=2}} Položaj nove elite se je stabiliziral s sprejetjem strogih pravil dedovanja, kot je [[primogenitura]] – pravica najstarejšega sina do dedovanja celotnega družinskega premoženja.{{sfn|Barber|2004|pp=36–37}} Plemiči so postali razslojeni na tiste, ki so imeli oblast, in tiste nižjega ranga, ki niso imeli niti zemlje niti vazalov.{{sfn|Singman|1999|p=8}}{{sfn|Singman|1999|p=3}} Plemstvo ni bilo nikoli zaprta skupina. Kralji so lahko preproste prebivalce povzdignili v aristokrate, premožni preprosti prebivalci so se lahko poročali v plemiške družine, obubožani aristokrati pa so lahko izgubili svoj privilegiran status.{{sfn|Barber|2004|p=40}} Zahodni aristokrati so se pogosto s podporo svojih vladarjev selili na obrobje latinskega krščanstva ali zaradi njihovih vojaških sposobnosti ali kot osvajalci. Francosko govoreči plemiči so se večinoma naselili na [[Britansko otočje|Britanskem otočju]], v južni [[Italija|Italiji]] ali na [[Iberski polotok|Iberskem polotoku]], nemški pa v osrednjo in vzhodno Evropo. {{sfn|Bartlett|1994|pp=24–39}} Duhovščina se je delila na dve razreda: posvetno duhovščino, ki je skrbela za duhovne potrebe vernikov in služila predvsem v župnijskih cerkvah, in redovniško duhovščino, ki je živela v samostanih skladno s pravili svojega reda.{{sfn|Singman|1999|p=11}} Uvedba [[celibat]]a – prepovedi duhovniške poroke – je katoliško duhovščino ločila od laikov.{{sfn|Thomson|1998|p=87}} Cerkvena sodišča so imela izključno pristojnost nad sklepanjem zakonskih zvez.{{sfn|Singman|1999|pp=11–12}} Cerkvene oblasti na zahodu so podpirale ljudska mirovna gibanja.{{sfn|Backman|2022|p=252}} Laiki so se morali od začetka 13. stoletja vsaj enkrat letno spovedati svojemu duhovniku, kar je okrepilo nadzor duhovščine nad njimi.{{sfn|Thomson|1998|p=209}} Ženske so morale biti uradno podrejene nekemu moškemu: očetu, možu ali drugemu sorodniku. Žensko delo je na splošno obsegalo gospodinjska ali druga domača opravila, kot je varstvo otrok. Kmečke žene so lahko družinske dohodke dopolnjevale s predenjem ali pivovarstvom.{{sfn|Singman|1999|pp=14–15}} Meščanke so se lahko ukvarjale s trgovanjem, vendar pogosto samo z dovoljenjem moških. V nasprotju z moškimi jim ni bilo vedno dovoljeno usposabljanje vajencev.{{sfn|Singman|1999|pp=177–178}} Plemkinje so lahko podedovale zemljo, če ni bilo moškega dediča. Za njihovo glavno vrlino je veljala njihova zmožnost rojevanja otrok.{{sfn|Barber|2004|pp=41–42}} Ker ženske niso smele biti posvečene v duhovnice, je bil zanje v cerkvi odprt samo položaj redovnic.{{sfn|Singman|1999|p=15}} ===Oživitev gospodarstva=== Večanje števila prebivalstva, večja kmetijska produktivnost in relativna politična stabilnost so postavili temelje trgovski revoluciji v 11. stoletju.{{sfn|Barber|2004|p=58}} Ljudje s presežkom denarja so začeli vlagati v dobrine, kot so [[sol]], [[poper]], [[svila]], [[vino]] in [[med]] na oddaljenih trgih.{{sfn|Epstein|2009|pp=74–85}}{{sfn|Rubin|2014|p=99}} Naraščajoča trgovina je prinesla nove metode ravnanja z denarjem in v Evropi so spet začeli kovati zlate kovance, najprej v [[Firence|Firencah]] in [[Genova|Genovi]]. Pojavile so se nove oblike komercialnih pogodb, ki so omogočale delitev tveganja v okviru partnerstev, znanih kot ''commenda'' ali ''compagnia''.{{sfn|Barber|2004|pp=70–71}} Pojavile so se tudi [[Menica|menice]], ki so omogočale enostaven prenos denarja. Ker je bilo v obtoku veliko vrst kovancev, so menjalci denarja olajšali transakcije med lokalnimi in tujimi trgovci. Z njimi se je bilo mogoče pogajati o posojilih, kar je spodbudilo razvoj kreditnih ustanov, se pravi [[Banka|bank]].{{sfn|Epstein|2009|pp=83, 89}} Ko so se lokalna trgovska središča razvila v mesta, je gospodarska rast povzročila nov val urbanizacije. Kralji in aristokrati so podpirali proces predvsem v upanju na povečanje davčnih prihodkov.{{sfn|Epstein|2009|pp=100–103}} Večina mestnih skupnosti je prejela privilegije, ki so priznavali njihovo avtonomijo, vendar je le malo mest lahko odpravilo vse elemente zunanjega nadzora.{{sfn|Barber|2004|pp=48–49}} Meščani, ki so se ukvarjali z isto trgovino ali obrtjo, so se začeli združevati v [[ceh]]e. Cehi so običajno določili pravila, ki so urejala kakovost, usposabljanje in cene. Do lokalnih trgov so imeli dostop le njihovi člani.{{sfn|Epstein|2009|pp=110–118}}{{sfn|Backman|2022|pp=461–464}} Italijanske pomorske republike, kot so [[Amalfi]], [[Beneška republika|Benetke]], [[Genovska republika|Genova]] in [[Pisa]], so bile prve, ki so imele koristi od oživitve trgovine v Sredozemlju.{{sfn|Barber|2004|p=58}} Na severu Evrope so nemški trgovci ustanovili združenja, znana kot [[Hansa|hanze]], in nadzorovali trgovske poti, ki so povezovale [[Britansko otočje|Britanske otoke]] in [[Nizozemska|Nizozemsko]] s [[Skandinavija|Skandinavijo]] in vzhodno Evropo.{{sfn|Barber|2004|p=61}} Organizirati so se začeli sejmi, na katerih so lokalni trgovci trgovali s tujci. Gospodarska rast je judovskim trgovcem s podporo lokalnih vladarjev omogočila širjenje po Evropi.{{sfn|Chazan|2006|pp=209–212, 219–222}} [[Judje]] se zunaj svojih skupnosti niso smeli ukvarjati s prestižnimi poklici in so pogosto prevzemali službe z nizkim statusom, kot so cunjarji ali pobiralci davkov.{{sfn|Epstein|2009|p=107}} Posebej dejavni so bili pri denarništvu, ker so lahko prezrli krščansko cerkveno obsodbo posojanja za obresti.{{sfn|Chazan|2006|pp=217–218}} Judovski dninarji in zastavljalci so krepili [[antisemitizem]], ki se je kazal v krvnem obrekovanju in [[pogrom]]ih. Vse večja zaskrbljenost cerkvenih oblasti glede judovskega vpliva na krščansko življenje je spodbudila pravno segregacijo in izgon Judov iz Anglije z [[Edikt o izgonu|Ediktom o izgonu]] kralja [[Edvard I.|Edvarda I.]] leta 1290.{{sfn|Chazan|2006|pp=166–167, 213–214}} ===Cerkvene reforme=== [[Slika:Maria Lach 02.jpg|thumb|upright=1.2|left|Romanska cerkev v [[Opatija Maria Laach|opatiji Marija Laach]], zgrajena med letoma 1130 in 1156]] Papeške volitve so v zgodnjem 11. stoletju nadzirali rimski aristokrati, vendar je cesar [[Henrik III. Nemški|Henrik III.]] (vladal 1039–1056) zlomil njihovo oblast in na papeški prestol postavil reformistične klerike. S podporo ljudstva so kleriki dosegli priznanje svoje jurisdikcije v cerkvenih zadevah v mnogih delih Evrope.{{sfn|Backman|2022|pp=298–300}} Vodja bizantinske cerkve, patriarh [[Mihael I. Kerularij]] (umrl 1059), je zavrnil papeško nadoblast, zato ga je papeški legat leta 1054 izobčil. Po vrsti medsebojnih izobčenj je razkol med vzhodom in zahodom privedel do ločitve rimskokatoliške vere in vzhodne pravoslavne cerkve.{{sfn|Hamilton|2003|pp=140–143}}{{sfn|Backman|2022|p=309}} Laična [[investitura]] – imenovanje klerikov s strani posvetnih vladarjev – je bila obsojena na zboru škofov v Rimu leta 1059.{{sfn|Backman|2022|p=301}} Henrikov sin [[Henrik IV. Nemški|Henrik IV.]], cesar [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] (vladal 1056–1105), je želel ohraniti pravico, da sam imenuje prelate v svojih deželah, vendar so njegova imenovanja razjezila papeža [[papež Gregor VII.|Gregorja VII.]] (papež 1073–1085). Njun spor se je razvil v [[investiturni boj]], ki je vključeval tudi druge sile, ker se kralji niso prostovoljno odrekli nadzoru nad imenovanji v škofov in opatov. Konflikti so se končali s kompromisom, v primeru svetih rimskih cesarjev s [[Konkordat iz Wormsa|konkordatom iz Wormsa]] iz leta 1122.{{sfn|Barber|2004|pp=93–94}}{{sfn|Barber|2004|pp=87–94}}{{sfn|Hamilton|2003|pp=7–8}} Visoki srednji vek je bil čas velikih verskih gibanj.{{sfn|Barber|2004|p=137}} Stara romarska mesta, kot so [[Rim]], [[Jeruzalem]] in [[Santiago de Compostela|Compostela]], je obiskovalo vse več romarjev. Pomembna so postala tudi nova mesta, kot sta Monte Gargano in [[Bari]].{{sfn|Morris|2001|p=199}} Pojavila so se ljudska gibanja, ki so podprla izvajanje cerkvene reforme, vendar je njihov antiklerikalizem včasih privedel do zavračanja katoliške dogme s strani radikalnih skupin, kot so [[valdenžani]] in [[katari]].{{sfn|Barber|2004|pp=162–172}}{{sfn|Morris|2001|pp=199–203}} Za zatiranje [[Herezija|herezije]] so papeži imenovali posebne preiskovalce, znane kot [[inkvizitor]]ji.{{sfn|Hamilton|2003|pp=133–134}} Samostanske reforme so se nadaljevale. Slovesnosti [[Gregorijanska reforma|klunijskih samostanov]] so bile tuje tistim, ki so imeli raje enostavnejše hermetično meništvo zgodnjega krščanstva ali so želeli živeti »apostolsko življenje« v uboštvu in pridiganju. Ustanovljeni so bili novi meniški redovi, med drugim [[kartuzijani]] in [[cistercijani]]. V 13. stoletju je papež odobril beraške redove, ki so se preživljali z beračenjem ([[frančiškani]] in [[dominikanci]]).{{sfn|Hamilton|2003|pp=45–48, 116}} Posamezniki, za katere se je govorilo, da prejemajo božanska razodetja, bi lahko predstavljali izziv za klerikalne monopole in najbolj spoštovane uradne doktrine. Cerkvene oblasti so pogosto dovolile čaščenje priljubljenih mistikov, kot je [[Frančišek Asiški]] (umrl 1226).{{sfn|Jordan|2002|p=324}} Med priljubljenimi mistiki je bilo veliko žensk.{{sfn|Hamilton|2003|p=32}} Med njimi je bila nuna [[Hildegarda iz Bingna]] (umrla 1179/1180) plodovita in zelo cenjena učenjakinja, ki je ponosno rekla, da »moškega ni mogoče narediti brez ženske«.{{sfn|Ramirez|2022|pp=188–191}}{{sfn|Bitel|2002|pp=287–288}}{{sfn|Ramirez|2022|pp=188–191}} Judovski misticizem je dosegel vrhunec v zbirki ''[[Zohar]]'', povzetku [[Kabala|kabalističnega]] učenja iz 13. stoletja.{{sfn|Chazan|2006|p=105}} ===Vzpon državne moči=== [[Slika:Europe mediterranean 1190.jpg|thumb|300px|Evropa in severna Afrika leta 1190]] V visokem srednjem veku so se razvile institucije, ki so obvladovale politično življenje v Evropi do konca 18. stoletja.{{sfn|Backman|2022|pp=395–396}} Pravica kralja, da vlada brez tujega posredovanja, je postala splošno sprejeta, kar je privedlo do ideje državne suverenosti.{{sfn|Grzymała-Busse|2023|pp=68–70}}{{sfn|Fried|2015|pp=272–273}} Koncept dedne monarhije se je okrepil.{{sfn|Watts|2014|p=64}} V vseh državah so kot dedinje na prestol prišle tudi prve kraljice.{{sfn|Fößel|2016|p=75}}{{sfn|Fößel|2016|pp=75–79}} Osrednji urada kraljeve vlade sta postala državna pisarna in prizivno sodišče.{{sfn|Grzymała-Busse|2023|pp=86–90}} Hitro se je razvil davčni sistem, saj prihodki iz kraljevih posesti niso več pokrivati državnih izdatkov. Davke so sprva pobirali predvsem za vojaške namene, proti koncu obdobja pa vse bolj redno.{{sfn|Grzymała-Busse|2023|pp=92–98}} Papeštvo, ki se je dolgo zavzemalo za neodvisnost od posvetnega vpliva, je začelo uveljavljati svojo zahtevo po posvetni oblasti nad krščanskim svetom.{{sfn|Hamilton|2003|p=7}} Papeška monarhija je dosegla svoj vrhunec pod pontifikatom [[Papež Inocenc III.|Inocenca III.]] (papež 1198–1216).{{sfn|Backman|2022|pp=371–379}} Kot vladarji večjega dela osrednje Italije in fevdalni vladarji nekaterih katoliških vladarjev so se papeži globoko vpletli v posvetno politiko.{{sfn|Fried|2015|p=271}} Sicilijo in južno Italijo, ki je bila v posesti langobardskih, bizantinskih in muslimanskih vladarjev, so med letoma 1016 in 1091 zavzele normanske vojske. [[Rogerij II. Sicilski|Rogerij II.]] (vladal 1105–1154) je normanske kneževine leta 1130 združil v [[Kraljevina Sicilija|Kraljevino Sicilijo]]. V [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetem rimskem cesarstvu]] so [[Otoni|Otone]] leta 1024 nadomestili [[Salijci]]. Slednji so zaščitili nižje plemstvo, da bi zmanjšali moč vojvod, zavzeli [[Burgundija|Burgundijo]] in se nato pod [[Henrik IV. Nemški|Henrikom IV.]] spopadli s papeštvom.{{sfn|Backman|2022|pp=259–260}} Leta 1137 so Salijce nasledili [[Staufovci]]. Njihovi ponavljajoči se konflikti s papeštvom so severnoitalijanskim mestom in nemškim knezom omogočili, da so od njih izsilili precejšnje koncesije. Leta 1183 je [[Friderik I. Barbarossa]] (vladal 1155–1190) langobardskim mestom odobril pravico, da volijo svoje voditelje. Avtonomija knezov je bila priznana med vladavino njegovega vnuka [[Friderik II. Hohenstaufen|Friderika II.]] (vladal 1220–1250).{{sfn|Barber|2004|pp=182–203}} Prizadevanja Friderika II., da bi prevladal v Italiji, so sčasoma pripeljala do padca njegove dinastije.{{sfn|Backman|2022|p=411}} V Nemčiji se je začelo obdobje državljanske vojne, med katero je Sicilijo – Friderikovo dediščino po materini strani – zavzel ambiciozni francoski princ [[Karel I. Anžujski]] (vladal 1266–1285).{{sfn|Backman|2022|pp=409–413}} V medvladju med državljansko vojno je bila ponovno potrjena pravica sedmih volilnih knezov, da volijo kralja. [[Rudolf I. Habsburški]] (vladal 1273–1291), prvi nemški kralj, izvoljen po medvladju, je spoznal, da ne more obvladovati celotnega imperija. Svojim sinovom je podelil [[Avstrija|Avstrijo]] in s tem postavil temelje za prihodnjo prevlado Habsburžanov v srednji Evropi.{{sfn|Watts|2014|pp=160–170}}{{sfn|Backman|2022|p=413}} Po njegovi smrti so tri alpske kmečke skupnosti ustanovile [[Švica|Švicarsko konfederacijo]], da bi obranile svojo avtonomijo pred njegovimi sorodniki.{{sfn|Fried|2015|p=319}}{{sfn|Watts|2014|p=104}} [[Slika:Bayeux Tapestry scene44 William Odo Robert.jpg|thumb|left|250px|Detajl [[Tapiserija iz Bayeuxa|Tapiserije iz Bayeuxa]], na katerem so upodobljeni [[Viljem Osvajalec]] (na sredini) in njegova poplbrata Robert Mortainski (desno) in Oton, škof Bayeuxa in vojvoda Normandije]] Francoski monarhi so počasi začeli širiti svojo oblast nad plemstvom.{{sfn|Backman|2022|pp=261–264}} Kralji so se soočali z močnim tekmecem v normandijskih vojvodah, ki so leta 1066 pod [[Viljem Osvajalec|Viljemom Osvajalcem]] (vladal 1035–1087) osvojili Anglijo. Imperij na obeh straneh [[Rokavski preliv|Rokavskega preliva]] se je še razširil, ko je prestol zasedel [[Henrik II. Angleški]] (vladal 1154–1189) iz [[Anžujci|Anžujske]] dinastije, ki je z dedovanjem in poroko pridobil velika območja Francije.{{sfn|Barber|2004|p=257}}{{sfn|Jordan|2002|pp=60, 149-152}} Med njegovo vladavino so bila ustanovljena prva anglo-normanska gospostva na [[Irska|Irskem]].{{sfn|Wickham|2016|p=85}} Anžujsko cesarstvo je pod njegovim sinom [[Rihard I. Levjesrčni|Rihardom I.]] (vladal 1189–1216) ostalo nedotaknjeno, Rihardov brat [[Ivan Brez dežele]] (vladal 1199–1216) pa je izgubil posesti v severni Franciji v korist francoskega kralja [[Filip II. Francoski|Filipa II. Avgusta]] (vladal 1180–1223).{{sfn|Jordan|2002|pp=156-160}} Ivanovi poskusi, da bi ponovno pridobil ozemlje v Normandiji, ni bilo uspešno in pripeljalo do objave ''[[Velika listina svoboščin|Velike listine svoboščin]]'', ki je potrdila pravice in privilegije svobodnjakov v Angliji.{{sfn|Backman|2022|pp=400–401}} V Franciji je sin Filipa Avgusta [[Ludvik VIII. Francoski|Ludvik VIII.]] (vladal 1223–1226) velik del očetovih osvojitev razdelil med svoje mlajše sinove kot apanaže, tako rekoč neodvisne province, da bi olajšal njihovo upravljanje.{{sfn|Backman|2022|pp=404–406}} Njegov sin [[Ludvik IX. Francoski|Ludvik IX.]] (vladal 1226–1270) je izboljšal lokalno upravo z imenovanjem inšpektorjev, znanih kot ''enquêterji'', ki so nadzirali ravnanje kraljevih uradnikov. Kraljevo sodišče v Parizu je začelo na rednih zasedanjih skoraj vse leto sprejemati pritožbe podložnikov.{{sfn|Barber|2004|pp=266–268}} Krščanske države na Iberskem polotoku so se začele vojskovati proti islamskim državam na jugu. Obdobje je znano kot [[rekonkvista]].{{sfn|Wickham|2016|p=145}} Po številnih delitvah in ponovnih združitvah krščanskih držav se je krščanski sever do leta 1230 združil v štiri kraljestva: Kastilija, Aragonija, Navara in Portugalska.{{sfn|Fried|2015|pp=185–188, 299}}{{sfn|Backman|2022|pp=279–281}} Aragonija je potem, ko je osvojila [[Sicilija|Sicilijo]] od italijanskih Anžujcev in [[Sardinija|Sardinijo]] od [[Genovska republika|Genovežanov]], postala pomorska sila.{{sfn|Barber|2004|pp=322–325}}{{sfn|Fried|2015|pp=304–307}} Jug Iberskega polotoka je ostal pod oblastjo islamskih držav, sprva pod [[Kordovski kalifat|Kordovskim kalifatom]], ki je leta 1031 razpadel v množico majhnih držav (''[[taifa]]''). Na jugu polotoka so [[Almoravidi]] in nato [[Almohadi]], oboji iz [[Magreb|Magreba]], leta 1110 oziroma 1170 vzpostavili centralizirano oblast, vendar sta njuna imperija hitro razpadla in omogočila nadaljnjo širitev krščanskih kraljestev.{{sfn|Barber|2004|pp=307–315}} Razširile so se tudi katoliške skandinavske države. [[Norveška|Norveški]] kralji so prevzeli nadzor nad nordijskimi kolonijami na [[Islandija|Islandiji]] in [[Grenlandija|Grenlandiji]], [[Danska]] je zasegla dele [[Estonija|Estonije]], [[Švedska|Švedi]] pa so osvojili [[Finska|Finsko]].{{sfn|Barber|2004|pp=344–352}} Na vzhodu je [[Kijevska Rusija]] razpadla na neodvisne kneževine. Med njimi je prevladujoča sila postal severni [[Vladimiro-Suzdalska kneževina|Vladimiro-Suzdal]], potem ko je suzdalska vojska leta 1169 oplenila [[Kijev]].{{sfn|Curta|2019|pp=300–305}} Na avtonomne vojvodine je razpadla tudi [[Poljska]], kar je češkim kraljem omogočilo širitev kraljestva v [[Šlezija|Šlezijo]].{{sfn|Barber|2004|pp=300, 333}} Ogrski kralji so zasegli [[Hrvaška|Hrvaško]], vendar so spoštovali svoboščine domačega plemstva. Zahtevali so, vendar le občasno dosegli, tudi oblast v [[Dalmacija|Dalmaciji]], [[Bosna in Hercegovina|Bosni]] in nad nomadskimi [[Kumani]].{{sfn|Curta|2019|pp=336–337, 367–388}} Kumani so podpirali [[Bolgari|Bolgare]] in [[Vlahi|Vlahe]] med njihovim uporom proti [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskemu cesarstvu]], kar je v poznem 12. stoletju privedlo do obnove [[Drugo bolgarsko cesarstvo|Bolgarskega cesarstva]].{{sfn|Curta|2019|pp=674–694}} Zahodno od Bolgarije se je osamosvojila [[Srbija]].{{sfn|Curta|2019|pp=660–666}} Z vzponom [[Mongolsko cesarstvo|Mongolskega cesarstva]] pod [[Džingiskan]]om (vladal 1206–1227) je Evropo dosegla nova ekspanzionistična sila.{{sfn|Barber|2004|pp=458–460}} Mongoli so med letoma 1236 in 1242 osvojili [[Volška Bolgarija|Volško Bolgarijo]], razbili ruske kneževine in opustošili veliko regij na Poljskem, Ogrskem, Hrvaškem, v Srbiji in Bolgariji. Njihov vrhovni poveljnik, Džingiskanov vnuk [[Batu kan]] (vladal 1241–1256), je za svoji prestolnico izbral [[Saraj (mesto)|Saraj]] na [[Volga|Volgi]] in ustanovil [[Zlata horda|Zlato hordo]], praktično avtonomno mongolsko državo. Mongoli so od ruskih kneževin pobirali velike davke, ruski knezi pa so se morali za svoje gospodarske in politične koncesije podrediti mongolskim kanom.{{sfn|Curta|2019|pp=711–712}}{{sfn|Curta|2019|pp=703–715}} Anatolski [[Sultanat Rum|Seldžuski sultanat]] je pod pritiskom Mongolov razpadel na majhna, vendar pogosto agresivna turška gospostva. Med njimi je na bizantinski meji vladal [[Osmansko cesarstvo|Osmanski klan]].{{sfn|Wickham|2016|p=181}} Mongolskemu osvajanju je v vzhodni Evropi sledilo mirno obdobje, ki je omogočilo razvoj neposrednih trgovinskih stikov med Evropo in [[Kitajska|Kitajsko]] prek novih genovskih kolonij v črnomorski regiji. {{sfn|Curta|2019|pp=716–717}} ===Križarske vojne=== [[Slika:Crac des chevaliers syria.jpeg|thumb|300px|Grad [[Krak des Chevaliers]], zgrajen med križarskimi vojnami v današnji [[Sirija|Siriji]] za [[Malteški viteški red]]]] Stalni spopadi Cerkve s posvetnimi oblastmi so privedli do militarizacije papeštva. Papež [[Papež Urban II.|Urban II.]] (papež 1088–1099) je kot odgovor na bizantinski poziv za vojaško pomoč proti [[Seldžuki|Turkom Seldžukom]] na [[Koncil v Clermontu|koncilu v Clermontu]] razglasil [[Prva križarska vojna|prvo križarsko vojno]]. Za cilj vojne je razglasil osvoboditev [[Jeruzalem]]a in vsem udeležencem je obljubil odpustitev vseh grehov.{{sfn|Barber|2004|pp=112–115}} Več deset tisoč preprostih prebivalcev je oblikovalo ohlapno organizirane skupine in odšlo na vzhod. Preživljali so se s plenjenjem in napadali judovske skupnosti. Nekaj jih je doseglo [[Anatolija|Anatolijo]], kjer so jih uničili Seldžuki.{{sfn|Lock|2006|pp=139–140}} Prva križarska vojna se je uradno začela leta 1096 pod poveljstvom uglednih aristokratov, kot sta bila [[Godfrej Bouillonski]] (um. 1100) in [[Rajmond IV. Touluški]] (um. 1105). Križarji so premagali Seldžuke v velikih bitkah pri [[Bitka pri Dorileju (1097)|Dorileju]] in Antiohiji, kar je Bizantincem omogočilo, da so povrnili zahodno Anatolijo. Zahodnjaki so na osvojenem ozemlju na Bližnjem vzhodu ustanovili [[križarske države]], vendar je bila njihova varnost odvisna od zunanje vojaške pomoči. [[Grofija Edesa|Grofijo Edeso]] so muslimani uničili leta 1144, kar je sprožilo [[Druga križarska vojna|drugo križarsko vojno]] (1147–1149).{{sfn|Barber|2004|pp=115–118}} Muslimanski voditelj [[Saladin]] (um. 1193) je leta 1187 zavzel Jeruzalem,{{sfn|Backman|2022|pp=313–314}} kar je sprožilo [[Tretja križarska vojna|tretjo križarsko vojno]] (1189–1192). Slednji križarski vojni sta podaljšali obstoj križarskih držav za eno stoletje, dokler ni zadnja križarska trdnjava v [[Sveta dežela|Sveti deželi]] leta 1291 padla v roke egipčanskih [[Mameluški sultanat (Kairo)|Mamelukov]].{{sfn|Barber|2004|pp=118–126}} Papeštvo je ideologijo križarskih vojn uporabilo tudi drugod. {{sfn|Barber|2004|p=118}} Iberske križarske vojne so se združile z [[Rekonkvista|rekonkvisto]] in do leta 1248 zmanjšale ozemlje [[Al Andaluz]]a na [[Granadski emirat]]. Širjenje nemških in skandinavskih vladarjev proti sosednjim poganskim plemenom se je razvilo v [[severne križarske vojne]], ki so prisilile številna slovanska, baltska in finska ljudstva v asimilacijo v kulturo katoliške Evrope.{{sfn|Lock|2006|pp=107, 209–224}} [[Četrta križarska vojna]] je bila preusmerjena iz Svete dežele v [[Konstantinopel]]. Križarji so leta 1204 zavzeli mesto in ga izropali in ustanovili [[Latinsko cesarstvo]]. [[Mihael VIII. Paleolog]] (vladal 1259–1282), vladar skrčene bizantinske države v Anatoliji, je leta 1261 ponovno zavzel Konstantinopel, deli Grčije pa so ostali pod zahodno oblastjo.{{sfn|Backman|2022|pp=423–424}}{{sfn|Lock|2006|p=112}} [[Albižanska križarska vojna]] proti [[Katari|katarom]] v [[Okcitanija|Okcitaniji]] je francoski monarhiji ponudila priložnost, da se razširi na jug.{{sfn|Barber|2004|pp=173–174}} Križarsko gibanje je s svojimi edinstvenimi obredi in ustanovami postalo vodilni element srednjeveškega življenja. Križarsko prisego je bilo od leta 1213 mogoče izpolniti tudi z plačilom v denarju kar je povzročilo prodajo plenarnih odpustkov s strani cerkvenih oblasti.{{sfn|Lock|2006|pp=333–342}} Križarske vojne so združile meniško življenje z vojaško službo v več novih meniških redih, vključno s [[templjarji]], [[Malteški viteški red|hospitalci]] in [[Tevtonski viteški red|tevtonskimi vitezi]]. Tevtonski vitezi so večino svoje dejavnosti osredotočili na [[Baltsko morje|Baltik]], kjer so leta 1226 ustanovili lastno državo.{{sfn|Barber|2004|p=332}} ===Intelektualno življenje=== V poznem 11. stoletju so začeli stolniški kapitlji ustanavljati versko manj stroge šole, ki so tradicionalne samostanske šole kmalu potisnile v ozadje. Šole, ki so dosegle najvišjo stopnjo mojstrstva v disciplinah, ki so jih poučevale, so od papeža ali cesarja Svetega rimskega cesarstva prejele naziv ''studium generale'' ali ''[[univerza]]''.{{sfn|Backman|2022|pp=345–348}}{{sfn|Barber|2004|pp=409–410}} Nove izobraževalne ustanove so spodbudile znanstveno razpravo.{{sfn|Colish|2002|p=265}} Še posebej burne so bile razprave med realisti in nominalisti o pojmu »univerzalij«. Filozofski diskurz je spodbudilo ponovno odkritje starogrškega filozofa [[Aristotel]]a (um. 322 pr. n. št.) in njegov poudarek na empirizmu in racionalizmu. Učenjaki, kot sta bila [[Pierre Abélard]] (um. 1142) in [[Peter Lombardijski]] (um. 1164), so v teologijo uvedli aristotelovsko logiko.{{sfn|Backman|2022|pp=324–333}} Sholastika, nova metoda intelektualnega diskurza in pedagogike, je zahtevala preučevanje avtoritativnih besedil, zlasti ''[[Vulgata|Vulgate]]'' in patristične literature, vendar sklicevanje nanje ni več moglo prevladati nad racionalnimi argumenti.{{sfn|Backman|2022|pp=433–434}} Sholastični akademiki so povzeli svoje poglede in poglede drugih avtorjev o določenih temah v obsežnih zbirkah povzetkov, znanih kot ''summae'', vključno s ''[[Summa theologica]]'' [[Tomaž Akvinski|Tomaža Akvinskega]] (um. 1274). {{sfn|Colish|2002|pp=266, 295–301}} [[Slika:A Chantar2.ogg|left|thumb|{{lang|oc|A chantar m'er de so qu'eu no volria}}, ''[[tenso]]'' [[trubadur]]ke, znane kot [[Comtessa de Dia]], namenjen njenemu nekdanjemu ljubimcu, ki ga spominja na njeno lepoto in nesebično ljubezen{{sfn|Fassler|2014|p=129}}]] Na kraljevih in plemiških dvorih sta se razvila viteštvo in etos dvorne ljubezni. Ta kultura se je izražala v ljudskih jezikih in ne v latinščini in je bila sestavljena iz pesnitev, zgodb, legend in priljubljenih pesmi. Zgodbe so bile pogosto zapisane v ''[[chansons de geste]]'', pesmih velikih dejanj, ki so poveličevale pogosto brutalna dejanja njihovih moških junakov, vključno s ''[[Pesem o Rolandu|Pesmijo o Rolandu]]'' in ''[[Pesem o Cidu|Pesmijo o Cidu]]''. Viteška romantika je opevala čisto ljubezen, erotika pa se je izražala predvsem v pesmih [[trubadur]]jev.{{sfn|Backman|2022|pp=352–359}}{{sfn|Barber|2004|pp=413–414}} Viteško literaturo so navdihnile klasična mitologija in keltske legende o [[Kralj Artur|kralju Arturju]], ki jih je zbral Geoffrey iz Monmoutha (um. 1155).{{sfn|Colish|2002|p=182}} Druge literarne zvrsti so vključevale duhovne avtobiografije, kronike, filozofske pesmi in hvalnice.{{sfn|Colish|2002|pp=178–182}} V gledališču so se razvile misteriozne igre, priljubljene pa so bile tudi komične farse, vključno s deli [[Adam de la Halle|Adama de la Halleja]] (um. 1287/1288).{{sfn|Colish|2002|pp=209–211}} [[Polifonija]], ki je bila prej prisotna le v [[Liturgija|liturgiji]], se je v obliki [[motet]]ov prenesla tudi v posvetno glasbo. Njihova priljubljenost je privedla do bledenja starejših liturgičnih oblik, kot je ''organum''. Skladatelji so se odmaknili od tradicionalnih ritmičnih načinov, kar je zahtevalo izum novega [[Notni zapis|notnega zapisa]], znanega kot menzuralna notacija, ki ga je v glavnem razvil glasbeni teoretik [[Franko Kölnski]] okoli leta 1260.{{sfn|Hoppin|1978|pp=325–334}} Odkritje kopije [[Justinijan I.|Justinijanovega]] ''[[Corpus juris civilis]]'' v 11. stoletju je utrlo pot sistematičnemu študiju [[Rimsko pravo|rimskega prava]] v [[Bologna|Bologni]], kar je privedlo do zapisovanja in standardizacije pravnih zakonikov po vsej zahodni Evropi. Okrog leta 1140 je menih Gracijan (ustvarjal v 12. stoletju), učitelj v Bologni, napisal ''[[Decretum Gratiani]]'', ki je postal standardno besedilo cerkvenega prava v katoliški Evropi.{{sfn|Grzymała-Busse|2023|p=131}} [[Rimske številke]] so pod islamskim vplivom zamenjale arabske in decimalni sistem, izum [[Algebra|algebre]] pa je omogočil naprednejšo matematiko. Razvoju [[Astronomija|astronomije]] je koristil prevod [[Ptolemaj]]evega ''[[Almagest]]a'' iz grščine v latinščino. Medicino so študirali zlasti v južni Italiji, kjer je islamska medicina zelo vplivala na šolo v [[Salerno|Salernu]].{{sfn|Backman|2022|pp=343–344}} ===Arhitektura in umetnost=== [[Slika:Catedral Gótica de León.jpg|thumb|alt=|[[Stolnica v Leonu]], primer [[Rayonnant|rajonantske gotike]], zgrajena v treh fazah od 13. do 15. stoletja]] Gradnja gradov se je nadaljevala. Kamniti gradovi so se gradili predvsem v regijah s šibko centralno oblastjo.{{sfn|Jordan|2002|p=13}} Številni gradovi so imeli stolp in [[obrambni jarek]] ([[Mota (grad)|''mota'']]) ali [[Bivalno-obrambni grad|visok stolp in obzidje]] (''[[bergfrid]]''). Mestne družine v italijanskih mestih so gradile predvsem visoke stolpe.{{sfn|Nicolle|1996|p=142}}{{sfn|Nicolle|1996|pp=138–147}} Velika romanja so spodbudila gradnjo velikih cerkva na koncu romarskih poti.{{sfn|Benton|2002|pp=61–62}} Vse to je privedlo do razvoja kamnite arhitekture, ki je spominjala na klasične rimske zgradbe in je znana kot [[romanska arhitektura]]. Romanske stavbe imajo masivne kamnite stene, okrašene z [[Relief (umetnost)|reliefi]] in [[Banjast obok|banjaste]], [[Križni obok|križne]] ali [[Rebrasti obok|rebraste oboke]]{{sfn|Adams|2011|pp=186–191}} s številnimi lokalnimi različicami.{{sfn|Benton|2002|pp=82, 93, 109}} Tradicionalna bizantinska cerkvena arhitektura je še vedno prevladovala na [[Balkan]]u, vendar je na nekaterih srbskih cerkvah opazen tudi romanski vpliv.{{sfn|Curta|2019|pp=639–640}}{{sfn|Curta|2019|pp=638–644}} [[Romanska umetnost]], zlasti kovinski izdelki, je bila najbolj prefinjena v [[Mozanska umetnost|mozanski umetnosti]]. Ohranjenih je le malo stenskih poslikav, čeprav se v pisnih virih na veliko omenjajo. Pojavili so se potujoči umetniki, cerkve in gradove so začeli krasiti s [[tapiserija]]mi, duhovniška oblačila pa z [[vezenina]]mi.{{sfn|Dodwell|1993|pp=7–44}} Inovacije v gradbeništvu so omogočile, da se je [[romanska arhitektura]] razvila v [[Gotska arhitektura|gotsko]], ki je vključevala koničaste loke za zmanjšanje bočnega potiska, leteče opornike za ojačitev sten in rebraste oboke. Nove rešitve so omogočile uporabo velikih raznobarvnih oken.{{sfn|Benton|2002|p=150}} Gotska arhitektura se je prvič pojavila med obnovo opatije Saint-Denis v bližini [[Pariz]]a pod vodstvom opata [[Suger]]ja (um. 1151).{{sfn|Adams|2011|pp=198–199}}{{sfn|Benton|2002|p=152}} Novi slog se je hitro razširil in prevladoval v cerkveni arhitekturi v večjem delu katoliške Evrope do konca srednjega veka.{{sfn|Adams|2011|pp=205–219}}{{sfn|Benton|2002|pp=201–240}}{{sfn|Adams|2011|pp=199–219}} [[Iluminirani rokopis]] se je iz samostanov postopoma preselil v posvetne delavnice. Za laike so se razvili [[Molitvena kniga|molitveniki]].{{sfn|Benton|2002|pp=250–258}} Obdelava kovin je ostala najprestižnejša oblika umetnosti, z [[Limogeški emajl|limogeškim emajlom]] kot priljubljeno in razmeroma dostopno možnostjo.{{sfn|Benton|2002|pp=245–247}} V Italiji so inovacije [[Cimabue]]ja, [[Duccio di Buoninsegna|Duccia]] in [[Giotto di Bondone |Giotta]] (um. 1337) dodelale [[tabelno slikarstvo]] in [[Freska|freske]].{{sfn|Benton|2002|pp=264–278}} Vse večja blaginja v 12. stoletju je povzročila širjenje posvetne umetnosti. Ohranjenih je veliko izrezljanih predmetov iz [[slonovina|slonovine]], vključno z okraski, glavniki in majhnimi verskimi figurami.{{sfn|Benton|2002|pp=248–250}} ===Tehnologija in vojska=== [[Slika:Tommaso da modena, ritratti di domenicani (Ugo di Provenza) 1352 150cm, treviso, ex convento di san niccolò, sala del capitolo.jpg|thumb|Tomaž Modenski (1352): Portret kardinala Huga Saint-Cherskega (um. 1263), prve znane osebe, naslikane z očali]] Tehnologija se je razvila predvsem v manjših inovacijah in s prevzemom naprednih tehnologij iz [[Azija|Azije]] s posredovanjem muslimanov.{{sfn|Epstein|2009|pp=191–192}} Večji tehnološki napredek je vključeval prve mehanske ure, konveksna očala ter proizvodnjo [[destilacija|destiliranih]] [[Žgana pijača|žganih pijač]].{{sfn|Backman|2022|p=344}}{{sfn|Ilardi|2007|pp=4–5}} V Evropi so bile v 11. stoletju uvedene vodoravne statve in po leto 110 prvi mlini na veter. Kolovrati so se pojavili okoli leta 1200.{{sfn|Backman|2022|p=344}}{{sfn|Epstein|2009|pp=193–194}} Obsežni gradbeni projekti so povečali povpraševanje po surovinah, kot so [[les]], [[kamen]] in [[opeka]].{{sfn|Barber|2004|p=64}} Ladjedelništvo se je izboljšalo z uporabo reber in desk namesto rimskih zarez in čepov. Druge izboljšave ladij so vključevale zadnja jadra in krmno krmilo, kar je povečalo njihovo hitrost.{{sfn|Barber|2004|pp=69–70}} [[Astrolab]] in [[kompas]] sta omogočala navigacijo na velikih razdaljah od obale.{{sfn|Backman|2022|p=241}} Razvoj sistema [[Kolobarjenje|kolobarjenja]] pridelkov s tremi polji je za več kot 30 odstotkov povečalo izrabo zemlje in s tem večje pridelave.{{sfn|Epstein|2009|p=45}} Izboljšava [[plug]]a je omogočila učinkovitejšo obdelavo tudi težjih tal, iznajdba konjskega komata pa rabo vlečnih konj, ki so potrebovali manj paše kot voli.{{sfn|Backman|2022|p=225}} Poleg žit so se začele pogosteje gojiti [[stročnice]], kot so [[grah]], [[fižol]] in [[Navadna leča|leča]].{{sfn|Barber|2004|p=76}} V vojaških zadevah se je povečala raba specializirane pehote. Še vedno je prevladovala težka konjenica, vendar so vanjo pogosto vključevali konjeniške in pehotne [[samostrel]]ce, saperje in inženirje.{{sfn|Nicolle|1996|p=125}} Uporaba samostrela se je povečala, deloma zaradi povečanja obsega kooblegovalnega bojevanja.{{sfn|Singman|1999|p=124}}{{sfn|Nicolle|1996|p=80}} To je privedlo tudi do uporabe čelad z zaprtim obraznim delom, težkih neprebojnih jopičev in konjskih oklepov.{{sfn|Nicolle|1996|pp=134–138}} V nasprotju z Evropo so [[Mongoli]] ostali lahko oklepljeni stepski konjeniki tudi potem, ko so prevzeli kitajske vojaške naprave. V njihovih uspešnih vojaških akcijah je bil pomemben dejavnik obsežna raba vohunov za izvidništvo sovražnikovega ozemlja.{{sfn|Sedlar|1994|pp=210–219}} == Pozni srednji vek == ===Družba in gospodarstvo=== [[Slika:Jacquerie Navarre.jpg|left|thumb|250px|Usmrtitev kolovodij [[Žakerija|žakerije]]; rokopis ''Chroniques de France ou de St Denis'', 14. stoletje]] Povprečna letna temperatura je začela okoli leta 1200 padati. Začela se je [[mala ledena doba]]. Podnebne spremembe so povzročile kmetijsko krizo, ki so dosegle vrhunec v veliki lakoti 1315–1317.{{sfn|Hoffmann|2014|pp=323–325}} Sestradani kmetje so poklali tudi vprežno živino, preživeli pa so morali vložiti izjemne napore za oživitev kmetijstva.{{sfn|Backman|2022|p=531}} Lakoti je leta 1346 sledila [[pandemija]] [[Kuga|črne kuge]], ki se je razširila po vsej Evropi in pomorila približno tretjino prebivalstva. Kuga se je pojavljala do leta 1400 in zmanjšala število prebivalcev na približno polovico.{{sfn|Wickham|2016|p=210}} Travme, povezane s kugo, so povzročile [[pogrom]]e nad [[Judje|Judi]] in bičanja flagelantov do smrti.{{sfn|Fried|2015|pp=420–423}} Kmetje, ki so preživeli pandemijo, so lastnikom plačevali nižje najemnine, vendar je povpraševanje po kmetijskih pridelkih upadlo do te mere, da so tudi nižje cene komaj pokrile stroške. Mestni delavci so prejemali višje plače, vendar so bili hkrati močno obdavčeni. Vlade so občasno poskušale zvišati najemnine za zemljo ali obdržati nizke mestne plače, kar je izzvalo ljudske vstaje v [[Francija|Franciji]], kmečki upor v [[Anglija|Angliji]] in Ciompijev upor v [[Firence|Firencah]].{{sfn|Backman|2022|pp=531–542}} Konflikti so polarizirali etnične skupine, lokalni statuti pa so prepovedovali medetnične poroke in omejevali članstvo v [[ceh]]ih po etničnih kriterijih.{{sfn|Bartlett|1994|pp=236–239}}{{sfn|Bartlett|1994|pp=236–242}} Zasebni spori v politično razdrobljenih regijah so bili skoraj trajni in lokalni spopadi so pogosto prerasli v obsežne vojne.{{sfn|Vale|2001|p=318}} Delo, ki so ga kmetje dolgovali v zameno za svojo zemljiško posest, se je pogosto spremenilo v denarno najemnino, kar je zemljiški gospodi zagotavljalo stabilen vir dohodka. Zemljiška gospoda se je združila in od vlade izsiljevala privilegije, vendar je kraljeva uprava začela ščititi interese revnih.{{sfn|Keen|1976|pp=234–237}} [[Tlačanstvo]] je bilo marsikje uradno odpravljeno,{{sfn|Keen|1976|p=237}} drugod, predvsem v Srednji in Vzhodni Evropi, pa je bilo vsiljeno tudi svobodnim najemnikom.{{sfn|Epstein|2009|pp=246–247}} Vzpon bančništva se je nadaljeval, delno zaradi rasti prenosov papeških prihodkov preko državnih meja s posredovanjem velikih trgovskih hiš. Banke so z velikim tveganjem posojale denar vojskujočim se kraljevim družinam. Bankrotiranim bankam kralji seveda niso odplačali posojil.{{sfn|Keen|1976|p=238}}{{sfn|Keen|1976|pp=237–239}} Judovske skupnosti so bile trajno izgnane iz Francije in začasno iz večine nemških mest in kneževin. V nasprotju z njimi so ogrski in poljski vladarji spodbujali priseljevanje judovskih dninarjev.{{sfn|Chazan|2006|pp=153, 198–208}} Množični pogromi v [[Španija|Španiji]] so leta 1391 privedli do množičnega spreobračanja Judov v katolištvo. »Novi kristjani« so bili pogosto osumljeni [[Herezija|krivoverstva]] in ustanovljena je bila [[španska inkvizicija]], da bi preizkusila trdnost njihove vere. Judje, ki se niso hoteli spreobrniti, so bili leta 1492 izgnani iz Španije in leta 1497 iz [[Portugalska|Portugalske]]. Večina španskih Judov je odšla v [[Osmansko cesarstvo]].{{sfn|Chazan|2006|pp=105–114}}{{sfn|Swanson|2021|p=103}} ===Ponovna oživitev države=== Četudi se je moč centralnih vlad še naprej krepila, je ob koncu obdobja obstajalo več kot 500 bolj ali manj avtonomnih političnih enot.{{sfn|Watts|2014|pp=420–425}} Uspešne dinastije so vladale več državam, predvsem v tesnem sodelovanju z lokalnimi elitami, vendar niso mogle svobodno prerazporejati virov med svojimi kraljestvi.{{sfn|Watts|2014|p=414}} O fiskalnih in vojaških zadevah so redno razpravljali s predstavniki elitnih skupin, predvsem plemstva, prelatov in meščanov, na zakonodajnih skupščinah, imenovanih parlament, dieta, cortes ali Landtag.{{sfn|Rubin|2014|p=98}} Pravni postopki so se izboljšali, ko je bila diskrecijska pravica, ki so jo prej delili kralji in njihovi podporniki, prenesena na poklicne pravnike.{{sfn|Watts|2014|p=414}} [[Slika:Jeanne d Arc(1412-1431) Miniaturmalerei 15 Jahrhundert.jpg|thumb|250px|[[Ivana Orleanska]] v kmečki obleki in z orožjem; miniatura iz poznega 15. stoletja]] V Nemčiji so bili izvoljeni cesarji le vrhovni razsodniki, tudi če so imeli v svojih dednih deželah neomejeno oblast.{{sfn|Watts|2014|p=171}}{{sfn|Watts|2014|pp=171–172}}{{sfn|Wickham|2016|p=225}} Cesarska oblast je bila še bolj omejena v Italiji, kjer so Firence, Milano in Benetke izkoristil vakuum moči za svojo širitev.{{sfn|Watts|2014|pp=165, 194–196}} Večstoletno rivalstvo med Anglijo in Francijo je preraslo v [[Stoletna vojna|stoletno vojno]], ko je [[Edvard III.|Edvard III.]] (vladal 1327–1377) leta 1337 zahteval francoski prestol.{{sfn|Vale|2001|pp=319–322}}{{sfn|Jordan|2002|p=308}} Angleži so zmagali v [[Bitka pri Crecyju|bitkah pri Crécyju]] in [[Bitka pri Poitiersu|Poitiersu]], zavzeli mesto [[Calais]] in do leta 1360 prevzeli oblast nad razširjeno [[Gaskonja|Gaskonjo]]. Aristokratski spori v Franciji so prerasli v državljansko vojno, kar je omogočilo [[Henrik V. Angleški|Henriku V. Angleškemu]] (vladal 1413–1422), da si je prilastil velik del Francije.{{sfn|Watts|2014|pp=180–181, 317–322}}{{sfn|Wickham|2016|p=211}} Neosvojene francoske pokrajine so se močno uprle, za kar so jih spodbudila videnja kmečkega dekleta [[Ivana Orleanska|Ivane Orleanske]] (umrla 1431). Do leta 1453 je [[Karel VII. Francoski|Karel VII. Francoski]] (vladal 1422–1461) izgnal Angleže iz cele države, razen iz Calaisa.{{sfn|Watts|2014|pp=320–322}}{{sfn|Backman|2022|pp=549–550}} V Angliji se je začela dolga državljanska vojna, znana kot [[vojna dveh rož]], ki se je končala, ko je [[Rihard III. Angleški|Rihard III.]] (vladal 1483–1485) umrl v boju pri Bosworthu in je njegov nasprotnik Henrik Tudor utrdil svojo oblast kot [[Henrik VII. Angleški|Henrik VII.]] (vladal 1485–1509).{{sfn|Watts|2014|pp=344–345}} Vojne so preprečile Angležem, da bi razširili svojo oblast na celo [[Britansko otočje]]. Kraljeva oblast na [[Škotska|Škotskem]] je bila šibka, na večjemu delu [[Irska|Irske]] pa so vladali sprti lokalni lordi.{{sfn|Watts|2014|pp=324–327}}{{sfn|Wickham|2016|pp=220–221}} Težave z nasledstvom niso bile neobičajne v iberskih kraljestvih. Medsebojne poroke med kraljevimi hišami so ustvarile nasprotujoče si zahteve po prestolih in nezakonski kraljeve otroci so lahko upravičeno zahtevali očetovo dediščino.{{sfn|Denley|2001|pp=268–270}}{{sfn|Watts|2014|pp=184–186}} [[Portugalska]] je z zavzetjem [[Ceuta|Ceute]] leta 1415 odprla novo bojišče proti muslimanom v [[Maroko|Maroku]].{{sfn|Watts|2014|pp=186, 328}} [[Aragonija]] in [[Kastilija (zgodovinska regija)|Kastilija]] sta bili razdeljeni zaradi sporov med frakcijami mogotcev ali zaradi omejitev kraljeve vlade, dokler nista [[Izabela I. Kastiljska]] (vladala 1474–1504) in njen aragonski mož [[Ferdinand II. Aragonski]] (vladal 1479–1516) okrepila kraljevo oblast.{{sfn|Watts|2014|pp=328–332, 346–349}} Z osvojitvijo [[Granada|Ganade]] leta 1492 sta zaključila [[Rekonkvista|rekonkvisto]].{{sfn|Denley|2001|p=281}} Zamisel o voljenem kralju je oživela v srednjeevropskih in skandinavskih monarhijah iz različnih razlogov, vključno z odporom aristokracije do tujih vplivov.{{sfn|Wickham|2016|p=231}}{{sfn|Watts|2014|pp=64, 86}} Kraljeva oblast je bila na [[Krona kraljevine Poljske|Poljskem]] obnovljena v začetku 14. stoletja, v obdobju, ko se je okrepila širitev [[Tevtonski viteški red|tevtonskih vitezov]]. Vitezi so primarno ciljali na [[Velika litovska kneževina|Litvo]], ohlapno zvezo večinoma poganskih litovskih poglavarjev in pravoslavnih ruskih kneževin. Skupni sovražnik je spodbudil ustanovitev [[Republika obeh narodov|poljsko-litovske unije]], sklenjene s poroko litovskega velikega kneza [[Vladislav II. Poljski|Jogaile]] (vladal 1377–1434) in poljske kraljice [[Jadwiga Poljska|Jadvige]] (vladal 1384–1499), ter spreobrnitvijo Litovcev v katolištvo.{{sfn|Wickham|2016|pp=229–230}}{{sfn|Watts|2014|pp=178, 198}} V Skandinaviji je [[Margareta I. Danska]] (vladala 1387–1412) leta 1397 združila [[Danska|Dansko]], [[Norveška|Norveško]] in [[Švedska|Švedsko]] v [[Kalmarska unija|Kalmarsko unijo]], od katere je obstala samo dansko-norveška unija.{{sfn|Wickham|2016|pp=192, 231}}{{sfn|Watts|2014|pp=200–201}} Po poljskih, madžarskih in litvanskih vpadih ter nasledstvenih krizah, ki so v 14. stoletju spodkopale moč [[Zlata horda|Zlate horde]], so moskovski knezi začeli priključevati ruske kneževine, pogosto v konkurenci z Litvo.{{sfn|Wickham|2016|pp=183–184}}{{sfn|Watts|2014|pp=177–178}} Pod velikim moskovskim knezom [[Ivan III. Vasiljevič|Ivanom III. Vasiljevičem]] (vladal 1462–1505) je osvojitev velikih trgovskih mest [[Veliki Novgorod|Novgoroda]] in [[Tver]]ja dopolnila prevlado [[Moskovska velika kneževina|Moskovije]] na severovzhodu Evrope.{{sfn|Sedlar|1994|p=380}}{{sfn|Watts|2014|pp=177–178, 359}} V jugovzhodni Evropi sta nastali majhni vlaški kneževini [[Vlaška]] in [[Kneževina Moldavija|Moldavija]]. Njuni vladarji so praviloma sprejemali nadoblast ogrskih ali poljskih kraljev.{{sfn|Sedlar|1994|pp=24, 394–395}} ===Propad Bizanca in vzpon Osmanov=== [[Slika:1396-Battle of Nicopolis.jpg|thumb|200px|[[Bitka pri Nikopolju]]; ilustriracija v turški kroniki ''[[Hünername]]'' iz poznega 16. stoletja]] Obnovljeno [[Bizantinsko cesarstvo]], soočeno s finančnimi krizami in grožnjami z zahoda, ni moglo preprečiti turške ekspanzije v [[Anatolija|Anatolijo]]. Upori katalonskih plačancev in ponavljajoče se državljanske vojne so dodatno oslabile cesarstvo, kar je omogočilo Osmanskim Turkom, da so leta 1354 vzpostavili strateško mostišče na [[Galipoli|Galipoliju]].{{sfn|Fine|2009|pp=230–235, 250–252, 325–326}}{{sfn|Denley|2001|pp=256–257}} Osmani so v samo enem stoletju podredili konkurenčna jugovzhodna evropska kraljestva, kneževine in gospostva v vazalne in tributarne države.{{sfn|Sedlar|1994|pp=385–387}}{{sfn|Fine|2009|pp=407, 412, 472}} Mednarodni koalicijski vojski sta bili v [[Bitka pri Nikopolju|bitki pri Nikopolju]] (1396) in [[Križarski pohod na Varno|križarskem pohodu na Varno]] (1444) uničeni in Zahod ni mogel zaustaviti osmanskega napredovanja v Evropo.{{sfn|Denley|2001|pp=266–267}} Zadnji bizantinski cesar, [[Konstantin XI. Paleolog]] (vladal 1449–1453), je umrl med obleganjem Konstantinopla sultana [[Mehmed II. Osvajalec|Mehmeda II.]] (vladal 1451–1481).{{sfn|Fine|2009|p=563}} Nadarjeni vojaški poveljniki ([[Skenderbeg]], [[János Hunyadi]] in moldavski knez [[Štefan III. Moldavski|Štefan Veliki]]) so nekaj časa odbijali posamezne osmanske napade, vendar so Osmani kmalu osvojili skoraj ves [[Balkan]]: [[Bolgarija|Bolgarijo]] leta 1396, [[Srbija|Srbijo]] leta 1459, bizantinsko [[Grčija|Grčijo]] leta 1460 in [[Bosna|Bosno]] leta 1463. Odpor albanskega plemstva je bil zlomljen leta 1488.{{sfn|Fine|2009|pp=424–425, 561–604}} Osmanska oblast je bila zelo centralizirana in sultani so na najvišje položaje pogosto imenovali svoje sužnje. V poznem 15. stoletju so sultani začeli ubijati svoje brate, da bi se izognili nasledstvenim krizam.{{sfn|Sedlar|1994|pp=26, 32, 96}} ===Nesoglasja v Cerkvi=== Dolgotrajne papeške volitve in spori z rimsko aristokracijo so spodkopali papeško avtoriteto v Italiji in sedež papeštva se je leta 1309 prestavil v [[Avignon]]. V obdobju avignonskega papeštva je vodstvo katoliške cerkve prevzel francoski dvor. Ko je francoski kralj [[Filip IV. Francoski|Filip IV.]] (vladal 1285–1314) vložil lažne obtožbe proti bogatim vitezom [[Templjarji|templjarjem]], papež [[Papež Klemen V.|Klemen V.]] (papež 1305–1314) ni mogel preprečiti njihovega uničenja leta 1312.{{sfn|Thomson|1998|pp=164–170}}{{sfn|Vale|2001|pp=331–333}} Papeški sedež je bil leta 1377 zaradi pritiska ljudstva vrnjen v Rim, a so spori v cerkvenem vodstvu kljub temu pripeljali do razkola. Nastali sta dve, kasneje celo tri linije papežev, ki so jih podpirale različne države. Razkol je bil razrešen na [[Konstanški koncil|Konstanškem koncilu]] z odstopom enega od papežev in odstavitvijo njegovih dveh tekmecev, kar je utrlo pot izvolitvi italijanskega [[kardinal]]a za papeža [[Papež Martin V.|Martina V.]] (1417–1431).{{sfn|Wickham|2016|p=213}}{{sfn|Swanson|2021|pp=83–86}} Teološke razprave so se okrepile.{{sfn|Thomson|1998|pp=193–194}} Angleški teolog [[John Wycliffe]] (umrl 1384) je kritiziral ljudska dejanja pobožnosti, kot so romanja, in izpodbijal katoliško doktrino o [[Evharistija|evharistiji]].{{sfn|Hamilton|2003|pp=135–136}} Njegovi nauki so vplivali na dve veliki verski gibanji, ki so ju katoliške oblasti obsodile kot [[Herezija|heretični]]: lolardstvo v Angliji in [[Husiti|husitstvo]] na [[Češka|Češkem]]. {{sfn|Thomson|1998|p=218}} Češko gibanje se je začelo z nauki češkega teologa Jana Husa (umrl 1415), ki je bil ljub zagotovilom o varnosti sežgan na grmadi med koncilom v Konstanci. Husitstvo, tarča križarskih vojn proti krivoverstvu, je na Češkem preživelo kot uradno priznana denominacija.{{sfn|Hamilton|2003|pp=136–137}}{{sfn|Thomson|1998|pp=213–217}} Bizantinski cerkveni voditelji so se v upanju na podporo Zahoda proti Osmanom na [[Florentinski koncil|Florentinskem koncilu]] (1438–1439) podredili papežu, vendar je večina pravoslavnih vernikov zavračala nadoblast papežev in tistih, ki so podpirali cerkveno zvezo.{{sfn|Hamilton|2003|pp=146–147}} Cvetela sta [[mistika]] in nabožna literatura.{{sfn|Thomson|1998|pp=199–200}} [[Mojster Eckhart]] (umrl 1327), kritik [[Tomaž Akvinski|Tomaža Akvinskega]], je vernike spodbujal, naj se osredotočijo na izpopolnjevanje svojega notranjega božanskega jedra. Njegova dela so bila zaradi herezije cenzurirana, a se je klub temu ohranilo nekaj del, ki jih je zbral protestantski reformator [[Martin Luter]] (umrl 1546).{{sfn|Fried|2015|pp=359–361}} Najbolj značilno poznosrednjeveško reformno gibanje, [[Devotio moderna]] (slovenslo Moderna pobožnost), je poudarjalo laično pobožnost, izkušnjo skupnosti in osebno vero.{{sfn|Thomson|1998|pp=211–213}} V pravoslavnem svetu sta [[Meniška skupnost na gori Atos|atoška]] meniha Gregor Sinajski (umrl 1346) in Gregor Palama (umrl 1359) spodbujala obliko meditativnih molitev, znanih kot hezihazem.{{sfn|Fine|2009|pp=437–439}} Splošni strah pred zlimi običaji je okoli leta 1450 pripeljal do prvih [[Čarovniški proces|čarovniških procesov]]. Napisan je bil priljubljen priročnik ''[[Kladivo čarovnic|Malleus maleficarum]]'' (slovensko ''Kladivo čarovnic''), ki je postavil temelje za srednjeveški lov na čarovnice.{{sfn|Fried|2015|pp=460–462}} ===Učenjaki, intelektualci in raziskovalci=== [[Slika:Studying astronomy and geometry.jpg|thumb|left|upright=1.3|Kleriki preučujejo [[Astronomija|astronomijo]] in [[Geometrija|geometrijo]]; Francija, zgodnje 15. stoletje]] Pomembni poznosrednjeveški filozofi so se oddaljili od aristotelske logike. Med njimi je [[Vilijem iz Ockhama]] (umrl okoli 1348) zaključil, da filozofija narave ne more dokazati obstoja Boga. Pod njegovim vplivom večina učenjakov, ki so raziskovali predmete s preverljivimi zaključki, kot sta [[matematika]] ali [[fizika]], ni več preučevala [[teologija|teoloških]] vprašanj.{{sfn|Colish|2002|pp=302–315, 322}} [[Marsilij iz Padove|Marsilija Padovanskga]] (umrl 1342) je [[Aristotel]] še vedno tako navdihoval, da je zagovarjal pravico skupnosti, da ureja svoje življenje in nadzira duhovščino.{{sfn|Backman|2022|pp=568–569}} Učenjaki, kot je bil [[Francesco Petrarca|Petrarka]] (umrl 1374), so intenzivno preučevali klasično književnost. Mnogi so poudarjali človeško dostojanstvo in bili zato znani kot [[Humanizem|humanisti]].{{sfn|Adams|2011|p=241}} [[Dante Alighieri|Dantejeva]] poezija (umrl 1321) in [[Giovanni Boccaccio|Boccacciova]] proza (umrl 1375), oba sta bila iz [[Firence|Firenc]], sta pokazala, da je italijansko toskansko narečje dozorelo v knjižni jezik, enakovreden [[Latinščina|latinščini]]. Enako raven je dosegla [[angleščina]] s ''Canterburyjskimi zgodbami'' [[Geoffrey Chaucer|Geoffreyja Chaucerja]] (umrl 1400). [[Francoščina]] se je standardizirala s teoretičnimi razpravami o viteški književnosti. Ena najostrejših kritikov viteških romanc, [[Christine de Pizan]] († ok. 1430), je napisala feministično utopistično ''[[Knjiga o mestu dam|Knjigo o mestu dam]]''.{{sfn|Colish|2002|pp=213–222}} Standardizacija struktur pesmi v zgodnjem 14. stoletju v Parizu je bila osrednjega pomena za posvetni slog [[ars nova]], ki ga je uvedel [[Guillaume de Machaut]] (umrl 1377), in utemeljila tri ''formes fixes'' (''stalne oblike''): [[rondo]], [[Balada|balado]] in [[virelai]].{{sfn|Fassler|2014|pp=213–214}} Severna ''ars nova'', vrhunec zgodnejše posvetne monofonije in svete polifonije ''ars antiqua'', se je pozneje v [[Avignon]]u razvila v južni slog ''ars subtilior'', znan po svoji ritmični zapletenosti.{{sfn|Schulenberg|2000|pp=102–104}} Italija je razvila lastno posvetno glasbo, ki jo je sponzoriral dvor. Trecentski slog z vodilnim skladateljem [[Francesco Landini|Francescom Landinijem]] (umrl 1397), in angleški ''dontenance angloise'' (dobesedno ''angleški način'') z najvidnejšim skladateljem [[John Dunstaple|Johnom Dunstaplejem]] (umrl 1453), sta v glasbo vnesla harmonične inovacije, ki so oblikovale kasnejšo [[Renesančna glasba|renesančno glasbo]].{{sfn|Schulenberg|2000|pp=102–105}} Z ustanavljanjem novih šol in univerz se je pismenost izboljšala po vsej Evropi. Šole so pogosto sponzorirale mestne oblasti ali premožni posamezniki.{{sfn|Denley|2001|p=287}}{{sfn|Vale|2001|p=346}} Iznajdba tiskarskega stroja s premičnimi črkami je poenostavila množično izdajo knjig, konkurenca med založbami pa je prispevala k hitremu širjenju novic in idej.{{sfn|Lee|2021|pp=131–134}} Več dejavnikov, predvsem naraščajoče povpraševanje po zlatu in želja evropskih trgovcev, da bi se izognili carinskim dajatvam, je spodbudilo iskanje neposredne pomorske poti v [[Indija|Indijo]] ob afriški obali. Sprva so bili vodilni raziskovalci [[Portugalci]]: [[Dinis Dias]] je leta 1444 pristal na [[Zelenortski otoki|Zelenortskih otokih]], [[Bartolomeu Dias]] (umrl 1500) je leta 1486 odplul do [[Rt dobrega upanja|Rta dobrega upanja]], [[Vasco da Gama]] (umrl 1524) pa je leta 1498 dosegel Indijo. Po obisku afriških trgov s sužnji so se Portugalci močno zapletli v trgovino s sužnji z Evropo in muslimanskim svetom.{{sfn|Fossier|1986|p=490}} [[Krištof Kolumb]] je predlagal alternativno zahodno pot do Indije. Za svoje raziskovalno potovanje, ki je pripeljalo do evropskega odkritja [[Amerika|Amerike]] leta 1492, je pridobil podporo [[Izabela I. Kastiljska|Isabelle Kastiljske]].{{sfn|Denley|2001|pp=284–285}}{{sfn|Fossier|1986|pp=492–493}} ===Tehnološki in vojaški razvoj=== [[Slika:Crescenzi calendar.jpg|thumb|upright=1.3|Delo po mesecih, kmetijski koledar iz rokopisa priročnika o kmetovanju Pietra de Crescenzija, napisan okoli leta 1470]] S povečanjem proizvodnje tkanin, druge največje gospodarske dejavnosti za kmetijstvom,{{sfn|Epstein|2009|pp=193–194}} se je povečala reja ovac z dolgo volno, ki je omogočila predenje trdnejših prej.{{sfn|Epstein|2009|pp=193–194}} Z uvedbo gumbov za zapenjanje oblačil se je izboljšalo prileganje oblačil.{{sfn|Singman|1999|p=38}} V kovinarstvu je [[plavž]] povečal količino in kakovost železa.{{sfn|Epstein|2009|pp=203–204}} V Benetkah je bil leta 1447 sprejet zakon o patentih, ki je izumiteljem podelil desetletni monopol nad njihovimi izumi.{{sfn|Epstein|2009|p=213}} Povečani davčni prihodki so omogočili zaposlovanje vedno večjega števila plačancev,{{sfn|Watts|2014|p=221}} tako da so se sredi 14. stoletja v vojnah začeli boriti borili predvsem poklicni vojaki.{{sfn|Wickham|2016|p=212}} Plačance so sprva najemali samo v vojnah, potem pa je bila v poznih 1440. letih v Franciji ustanovljena prva stalna plačana vojska.{{sfn|Vale|2001|p=323}} [[Osmansko cesarstvo]] je okoli leta 1438 ustanovilo pehotne enote [[janičar]]jev, sestavljene iz ugrabljenih krščanskih fantov.{{sfn|Sedlar|1994|pp=241–242}} Na [[Češka|Češkem]] so se začele [[Husitske vojne|husitske verske vojne]], v katerih so na začetku prepričljivo zmagovali husiti z uporabo utrdb iz vozov.{{sfn|Sedlar|1994|p=233}} V začetku 14. stoletja so bili omenjeni prvi [[top]]ovi, okoli leta 1360 pa se je začela hitro širiti uporaba poceni [[Pištola|pištol]].{{sfn|Nicolle|1996|pp=294–298}} ===Umetnost in arhitektura=== Najbogatejši italijanski in francoski knezi so redno najemali tuje umetnike, kar je privedlo do zbliževanja dvornih slogov. [[Gotska umetnost]] se je okoli leta 1400 razširila na večino Evrope in ustvarila mojstrovine v kiparstvu in miniaturi.{{sfn|Adams|2011|pp=237–240}}{{sfn|Benton|2002|p=253–256}} Po vsej Evropi se je razširila posvetna umetnost. Premožni trgovci v [[Italija|Italiji]] in [[Flandrija|Flandriji]] so v 15. stoletju postali pomembni [[mecen]]i, ki so naročali svoje [[portret]]e in kupovali vedno več luksuznih predmetov, kot so nakit, bogato okrašene skrinje in lončenina iz [[Majolika|majolike]].{{sfn|Lightbown|1978|p=78}} V Franciji in Flandriji je tkanje [[Tapiserija|tapiserij]] postalo velika luksuzna industrija.{{sfn|Benton|2002|pp=257–262}} [[Slika:Lamgods open.jpg|thumb|300px|''[[Gentski oltar]]'' slikarja [[Jan van Eyck|Jana van Eycka]], ki meri 5,2 x 3,75 m.<ref>Praet & Martens (2020), 50.</ref>]] [[Firence]] so postale središče intelektualnega in umetniškega življenja večino ''[[Quattrocento|quattrocenta]]''. [[Medičejci]], najvplivnejša firenška družina, so zbrali pomembno zbirko klasičnih kipov in jo dali na ogled lokalnim umetnikom. Toskanski arhitekt [[Filippo Brunelleschi]] (umrl 1446) je pred načrtovanjem kupole [[Firenška stolnica|Firenške stolnice]] preučil rimski [[Panteon, Rim|Panteon]]. Pomembna inovacija v slikarstvu je bila [[Perspektiva (likovna umetnost)|enotočkovna perspektiva]], ki je ustvarila vtis globine. Umetniki zgodnje [[Renesansa|renesanse]] so v umetniških delih obnovili [[Akt (upodobitev)|akt]] in erotiko, vključno s homoerotiko, kot sta [[Sandro Botticelli|Boticellijevo]] (umrl 1510) ''[[Rojstvo Venere (Botticelli)|Rojstvo Venere]]'' in [[Donatello|Donatellov]] (umrl 1466) bronasti kip [[David (Donatello)|Davida]].{{sfn|Adams|2011|pp=241–253, 264}} Flamski slikarji so temeljiti izboljšali svojo tehniko. Ko je [[Jan van Eyck]] (umrl 1441) dokončal svoj [[Gentski oltar]], je z oljno barvo ustvaril prosojno površino in grmičke bolj naravne.{{sfn|Adams|2011|pp=265–267}} Sredi 15. stoletja so tiskarne po vsej Evropi začele množično tiskati poceni igralne karte in primitivne verske podobe. Knjižni bloki, lesorezi z ilustracijami in besedilom, so hitro postali priljubljeni. S to tehniko sta bili natisnjeni ''[[Biblia pauperum]]'' (''Biblija revežev'') in ''[[Ars moriendi]]'' (''Umetnost umiranja'').{{sfn|Griffiths|1996|pp=17–18, 137}} Zelo brane so postale grozljive zgodbe, vključno z nemškimi knjižicami, ki so opisovale okrutna dejanja vlaškega kneza [[Vlad III. Drakula|Vlada Drakule]] (vladal 1456–1462).{{sfn|Sedlar|1994|p=451}} Leta 1493 je izšla ''[[Nürnberška kronika]]'', prva obsežna ilustrirana tiskana knjiga.{{sfn|Griffiths|1996|p=18}} == Sodobne percepcije in zgodovinopisje== Srednjeveško obdobje je pogosto opisano kot obdobje barbarstva, nevednosti in vraževerja, ki je verske avtoritete postavljalo nad osebno izkušnjo in razum. Mnenje je dediščina [[Renesansa|renesanse]] in [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstva]], ko so razsvetljenci dvignili razum nad vero in začeli svojo kulturo primerjali s preteklostjo.{{sfn|Davies|1996|pp=291–293}} Prepričanje, da so vsi ljudje v srednjem veku verjeli, da je Zemlja ploščata, je napačno.{{sfn|Russel|1991|pp=49–58}} Predavatelji na srednjeveških univerzah so običajno trdili, da dokazi kažejo, da je Zemlja krogla.{{sfn|Grant|1994|pp=626–630}} V 19. stoletju je brutalnost [[Francoska revolucija|francoske revolucije]] sprožila nostalgijo po srednjem veku. Srednji vek je navdihnil več vplivnih intelektualcev, vključno z britanskim zgodovinarjem [[Thomas Carlyle|Thomasom Carlylejem]] (umrl 1881), francoskim arhitektom [[Eugène Viollet-le-Duc|Eugènom Viollet-le-Ducom]] (umrl 1879) in nemškim skladateljem [[Richard Wagner|Richardom Wagnerjem]] (umrl 1883). Romantični nacionalizem je iskal izvor modernih narodov v srednjem veku, spodbujal narodno prebujenje zatiranih etničnih skupin in ekspanzionizem imperijev.{{sfn|Rubin|2014|pp=6–9}} Profesionalizacija preučevanja zgodovine se je začela z nemškim zgodovinarjem [[Leopold von Ranke|Leopoldom von Rankejem]] (umrl 1886). Von Ranke je poudarjal pomembnost primarnih virov in preučeval več vidikov zgodovine, vendar so se njegovi učenci osredotočali predvsem na politično zgodovino. Zgodovinarji francoske šole ''Annales'', kot je bil [[Marc Bloch]] (umrl 1944), so razširili svojo perspektivo in preučevali kulturo, družbo in identiteto. [[Marksizem]] je s svojim poudarkom na razrednem konfliktu vplival na zgodovinske raziskave v sovjetskem bloku. Monografije o srednjeveški zgodovini določenih družbenih skupin, kot so ženske, Judje, sužnji, krivoverci in homoseksualci, so redno izhajale od 70. let prejšnjega stoletja s pritokom ljudi iz različnih družbenih okolij na univerze.{{sfn|Arnold|2021|pp=8–15}} ==Srednji vek na Slovenskem== ===Stari vek in zgodnji srednji vek=== Na slovenskem ozemlju so pred prihodom Rimljanov živela [[Iliri|ilirska]], kasneje tudi [[Kelti|keltska]] plemena. Ukvarjala so se predvsem s poljedelstvom, živinorejo in pastirstvom in so gospodarsko zaostajala za Rimljani. Rimsko cesarstvo je začelo prodirati na slovensko ozemlje po ustanovitvi [[Oglej]]a (Aquileia) leta 181 pr. n. št. Zahodni del današnje Slovenije je bil vključen v [[Rimska Italija|X. regijo Italije]], vzhodna pa v provinco [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]]. Priseljenci in romanizirani staroselci so ustanovili mesta [[Emona]] (danes [[Ljubljana]]), Celeia (danes [[Celje]]), Poetovio (danes [[Ptuj]]), in [[Neviodunum]] (danes Drnovo pri Krškem). Slovenski prostor je bil opustočen med [[Markomanske vojne|markomanskimi vojnami]], vdori [[Markomani|Markomanov]], [[Jazigi|Jazigov]] in drugih germanskih plemen in epidemijami kužnih bolezni. Proti koncu 3. stoletja so bile zgrajene prve krščanske cerkve, v naslednjih treh stoletjih pa so se ustanovile škofije, ki so spadale pod Oglejsko metropolijo. V 5. in 6. stoletju je začela rimska oblast na Slovenskem slabeti zaradi vdorov germanskih plemen, ki so se pomikala proti Italiji. Domače prebivalstvo se je začelo seliti iz mest v višinska zatočišča. Sredi 5. stoletju so prek Slovenije v Italijo vdrli [[Huni]], ob koncu 5. stoletja [[Ostrogoti]] in v 6. stoletju [[Langobardi]]. Ostrogoti so ustanovili svoje [[Italsko kraljestvo (476–493)|Italsko kraljestvo]], v katero so bili vključeni [[Norik (rimska provinca)|Norik]], [[Dalmacija (rimska provinca)|Dalmacija]] in [[Panonija (rimska provinca)|Panonija]]. ===Naselitev Slovanov=== V 6. stoletju so se na širšem ozemlju vzhodnih [[Alpe|Alp]] začeli naseljevati [[Slovani]] (Slověni<ref name=":9">Sket, Jakob (1893). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HNJQRANF ''Slovenska slovstvena čitanka za učiteljišča''], str. 1</ref>). Prvi naselitveni val se je zgodil okoli leta 550 iz današnje [[Moravska|Moravske]]. Drugi val se je zgodil po odhodu Langobardov z našega ozemlja v Italijo leta 568. V izpraznjeni prostor so se začeli naseljevati tudi [[Avari]]. Ostanki romaniziranih staroselcev so deloma ohranili krščanstvo. Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe potrjujejo propadi škofij v vzhodnoalpskem prostoru v drugi polovici 6. stoletja, sprememba vere, poselitve in materialne kulture, predvsem pa uveljavitev nove, slovanske in kasneje slovenske govorice. Meja med Slovani in Tirolci se je že takrat začasno ustalila na vzhodnem Tirolskem, meja z Langobardi pa 7. stoletju na robu [[Furlanska nižina|Furlanske nižine]]. ===Kneževini Karantanija in Karniola=== [[Slika:Carantania 800 AD.PNG|thumb|right|250px|Najverjetnejši obseg Karantanije okoli leta 800]] Slovani v Vzhodnih Alpah in Panoniji so bili podložniki avarskega kagana. Nekje med letoma 622{{sfn|Grafenauer |2000|p=94}} in 626 {{sfn|Curta|2001|p=109}} se je začel obsežen slovanski upor proti njim pod [[Samo (kralj)|Samovim]] vodstvom. Upor je zajel ozemlje današnje [[Češka|Češke]] in Moravske in verjetno del Vzhodnih Alp. Poraz Avarov pred [[Konstantinopel|Konstantinoplom]] je tako omajal moč Avarov,{{sfn|Simonitti, Štih|1996|p=30}} da so se jim uprla tudi druga slovanska plemena. {{sfn|Hauptman |1999|p=37}} [[Samova plemenska zveza|Samovi plemenski zvezi]] se je pridružil velik del vzhodnoalpskih Slovanov pod vodstvom kneza [[Valuk]]a.{{sfn| Korošec|1999|p=17}}{{sfn|Wolfram|1991|p=177}} Samo je vladal do svoje smrti leta 658,{{sfn|Simoniti, Štih|1996|p=30}} po njegovi smrti pa se je zveza plenem od Labe in morda celo do Jadrana hitro razkrojila.{{sfn|Grafenauer2000|p=97}} »Krajina Slovanov« s središčem na [[Krnski Grad|Krnskem gradu]] severno od današnjega [[Celovec|Celovca]], ki se je že začela imenovati [[Karantanija]], je ohranila neodvisnost. Z vladanjem kneza [[Hotimir]]a leta 751 se je začelo pokristjanjevanje Karantancev, ki je sprožilo tri neuspele upore. Po porazu bavarskega kneza [[Tasilo III.|Tasila III.]] leta 788 je bila Karantanija vključena v frankovsko državo. Leta 819 se je začel upor [[Ljudevit Posavski|Ljudevita Posavskega]] proti Frankom, kateremu so se leta 820 priključili tudi Karantanci, a so bili še isto leto poraženi. Po zadušitvi upora so Franki leta 828 reorganizirali upravo in domače slovanske kneze zamenjali s frankovskimi grofi. Poseben obred [[Ustoličevanje koroških vojvod|ustoličevanja koroških vojvod]] iz časa Karantanije se je kljub temu ohranil vse do leta 1414. Na tam ozemlju se je ohranilo tudi slovansko plemstvo, o čemer pričajo t. i. [[Slovenske fevdne prisege]] iz 17. stoletja.<ref>Dr. Aleš Iglič. [http://physics.fe.uni-lj.si/members/iglic/history/uporaba_slovenscine.pdf O uporabi slovenščine med plemstvom].</ref><ref>Fran Kotnik. [http://ezb.ijs.si/fedora/get/nrss:bibl_097/VIEW/ Dvoje slovenskih fevdnih priseg] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131002085025/http://ezb.ijs.si/fedora/get/nrss:bibl_097/VIEW/ |date=2013-10-02 }}.</ref> [[Slika:Karniola around 800.png|thumb|right|250px|Verjetni obseg Karniole okoli leta 800]] Med zgodovinarji in arheologi prevladuje mnenje, da se je v zgornjem [[Posavje|Posavju]] na prehodu iz 8. v 9. stoletje razvila slovanska plemenska kneževina/dežela [[Karniola]] s središčem v Carniumu, današnjem [[Kranj]]u. Karniolo kot domovino Slovanov (''Carniola, patria Sclavorum'') v 8. stoletju omenja langobardski kronist [[Pavel Diakon]]. Leta 795 je izpričan vojskovodja in domnevni karniolski knez [[Vojnomir Slovan|Vojnomir]]. Karniola je bila ob koncu 8. stoletja vključena v frankovsko Furlansko marko, vendar je svojo plemensko ureditev ohranila do leta 828, ko so jo Franki po neuspešnem uporu panonskega slovanskega kneza Ljudevita Posavskega spremenili v mejno grofijo. Med najstarejšimi viri, ki omenjajo prisotnost Slovanov v [[Istra|Istri]] je listina Rižanskega zbora, ki ga je okoli leta 804 v [[Rižana (naselje)|Rižani]] pri [[Koper|Kopru]] sklical gradeški patriarh [[Fortunacijan Oglejski|Fortunat]]. V listini je zapisana obveza vojvode Janeza, ki je predstavljal tedanjo frankovsko oblast, da Slovane, ki so se nastanili v okolico mest, prežene v kraje, v katerih mestom ne bodo povzročali škode na poljih in v gozdovih.<ref>Boris Gombač. Atlante storico dell'Adriatico orientale, Bandecchi & Vivaldi Editori, Pontedera 2007, ISBN 978-88-8641-327-8, str. 43</ref><ref>Ramiro Udina. Il Placito del Risano: istituzioni giuridiche e sociali dell’Istria durante il dominio bizantino.</ref> ===Frankovska država=== [[Slika:Frankenreich 768-811.jpg|thumb|desno|250px|Frankovska država v letih 768-814]] Po neuspešnem vdoru [[Bolgari|Bolgarov]] v Panonsko nižino in njihovem izgonu je [[Ludvik Nemški]] okoli leta 840 Panonijo podelil v fevd [[Pribina|Pribini]], nekdanjemu knezu [[Kneževina Nitra|Nitre]]. Pribina je bil leta 847 imenovan za grofa in dobil v last ozemlje Spodnje Panonije s sedežem v [[Blatenski Kostel|Blatenskem Kostelu]] na današnjem [[Madžarska|Madžarskem]]. Leta 861 je Pribino nasledil sin [[Kocelj]], ki se je iztrgal frankovskemu vplivu, vendar je bil okoli leta 876 odstranjen. Kratko obdobje samostojnosti panonske slovanske kneževine se je končalo. Ozemlje je bilo ponovno vključeno v [[Panonska marka|Vzhodno marko]]. V času vlade [[Arnulf Koroški|Arnulfa Koroškega]] je Koroška postala središče Vzhodne marke in dobila precejšnjo samostojnost znotraj cesarstva. Na slovenskem ozemlju se je krepila fevdalizacija, ki se je končala z vdorom Madžarov ob koncu 9. stoletja. ===Sveto rimsko cesarstvo=== [[Slika:Karte_Herzogtum_Bayern_im_10._Jahrhundert.png|thumb|desno|250px|Vojvodina Bavarska v 10. stoletju]] S spremembo oblasti se je uvedla uprava, ki je temeljila na mejnih grofijah – markah oz. krajinah. Cesar [[Oton II.]] je Koroški, ki je leta 976 postala vojvodina, podredil sosednje mejne grofije: Karantansko, Podravsko, Savinjsko, Kranjsko, Istrsko, Furlansko in Veronsko marko. Ta na pol samostojna tvorba je obstajala do začetka 11. stoletja, ko so se začele oblikovati dežele. V tem obdobju se je utrdil [[Fevdalizem|fevdalni sistem]]. Priselile so se pomembne plemiške rodbine, zgrajeni so bili prvi gradovi, okrepila se je kolonizacija in uveljavil se je [[huba|hubni]] sistem delitve obdelovalne zemlje. V tem času so bili napisani [[Brižinski spomeniki]]. V visokem srednjem veku so se na ozemlju Slovenije izoblikovale zgodovinske dežele Štajerska, Koroška, Kranjska, Goriška in Istra. ===Habsburžani=== [[Slika: Growth of Habsburg territories.jpg|thumb|right|250px|Širjenje vpliva Habsburžanov {{legenda|#CD5C5C|posesti do leta 1282}} {{legenda|#B0C4DE|pridobljeno med leti 1282 in 1521}} {{legenda|#FFC0CB|pridobljeno med leti 1521 in 1650}} {{legenda|#FFD700|pridobljeno med leti 1650 in 1700}} {{legenda| #FFFF00|pridobljeno med leti 1700 in 1800}} {{legenda| #98FB98|pridobljeno med leti 1800 in 1815}} {{legenda| #FFFACD|pridobljeno po letu 1815}}]] Leta 1246 so izumrli štajerski in avstrijski vojvode [[Babenberžani]]. Za njihovo dediščino sta se spopadla ogrski kralj [[Béla IV. Ogrski|Bela IV.]] in češki kralj [[Otokar II. Přemysl]], ki je leta 1260 dokončno prevladal. Leta 1269 je brez potomcev umrl še koroški vojvoda in kranjski deželni knez [[Ulrik III. Spanheim]]. Njegove posesti je takoj zasedel njegov bratranec Otokar II., ki je leta 1272 z izvolitvijo za generalnega poglavarja prevzel oblast še v [[Furlanija|Furlaniji]] in s tem zavladal na ozemlju od Češke do Jadranskega morja. Nemški kralj [[Rudolf I. Habsburški]] je zahteval vrnitev na novo pridobljenih Otokarjevih posesti. Spor se je razrešil leta 1278 z [[Bitka na Moravskem polju|bitko na Moravskem polju]], v kateri je bil Otokar II. ubit. Po njegovi smrti se je na tem prostoru vzpostavilo ravnotežje med Habsburžani in majnhardinsko vejo goriških grofov. Rudolf I. je leta 1282 Avstrijo in Štajersko podelil v fevd sinovoma [[Albreht II. Nemški|Albrehtu]] in [[Rudolf II. Habsburški|Rudolfu II.]], Koroško v fevd goriškim grofom, Kranjsko pa goriškim grofom v zastavo. Ko so Goriški-Majnhardinci leta 1335 izumrli, so njihove posesti podedovali Habsburžani. Slednji so leta 1374 podedovali še Pazinsko grofijo v Istri in Metliko v Beli krajini. Ko so se jim podredili še devinski gospodje so Habsburžani leta 1366 dosegli Jadransko morje in leta 1382 [[Trst]]. Oblast [[Habsburžani|Habsburžanov]] je začasno ogrozil vzpon [[Celjski grofje|Celjskih grofov]]. Ta se je začel v drugi tretjini 14. stoletja: leta 1333 so dedovali po [[Vovbržani]]h, leta 1341 dobili [[grof]]ovski naslov, zveze s cesarjem [[Sigismund Luksemburški|Sigismundom Luksemburškim]] pa so jim omogočile širitev posesti na Ogrsko in [[Hrvaška|Hrvaško]]. Sigismund jih je leta 1436 povišal v kneze, kar je omogočilo ustanovitev [[Celjska kneževina|Celjske kneževine]]. Povišanje je hkrati sprožilo vojno s Habsburžani, ki se je leta 1443 končala s poravnavo med [[Friderik II. Celjski|Friderikom II. Celjskim]] in [[Friderik III. Habsburški|Friderikom III. Habsburškim]]. S poravnavo sta družini sklenili pogodbo o dedovanju, ki pa so jo morali po smrti zadnjega Celjana [[Ulrik II. Celjski|Ulrika II.]] leta 1456 Habsburžani ubraniti v vojni za celjsko dediščino, ki je trajala do leta 1460. [[Slika:Celjski_grofje_ozemlje.PNG|thumb|right|250px|Posesti Celjskih grofov sredi 15. stoletja]] Konec srednjega veka v 15. in 16. stoletju so dogajanja na slovenskem ozemlju zaznamovali [[turški vpadi]]. Prvi vpad se je odvil leta 1408, v okolici Metlike. Nezadovoljstvo zaradi preslabe obrambe pred Turki in uvajanja novih davkov, predvsem v naravi, in tlake, so tudi na Slovenskem povzročili [[Kmečki upori na Slovenskem|kmečke upore]]. Največji je leta 1515 zajel skoraj vse slovensko ozemlje. Leta 1572/1573 so se v skupnem uporu povezali slovenski in hrvaški kmetje. Upori so se s krvavimi porazi upornikov nadaljevali vse do prve polovice 18. stoletja. Leta 1518 je bilo v [[Innsbruck]]u zasedanje vseh deželnih stanov dednih habsburških dežel, na katerem so sklenili utrditi obrambo pred Turki in določili dedno celovitost habsburških dednih dežel. == Sorodne teme == * [[srednjeveška književnost]] * [[srednjeveška arhitektura]] * [[Zgodovina umetnosti#Umetnost srednjega veka|srednjeveška umetnost]] * [[srednjeveška glasba]] * [[srednjeveška kuhinja]] * [[vojaška oprema v srednjem veku]] * [[srednjeveške vladarske rodbine]] * [[periodizacija zgodovine]] == Opombe== {{sklici|group=note|20em}} ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin|2}} *{{cite book|last=Adams|first=Laurie Schneider|orig-year=1994|year=2011|title=A History of Western Art|edition=Fifth|url=https://archive.org/details/A_History_of_Western_Art/page/n3/mode/2up|publisher=McGraw Hill|isbn=978-0-07-337922-7}} *{{cite book|last=Arnold|first=John H.|author-link=|orig-year=2008|year=2021|title=What is Medieval History|edition=Second|series=What is History?|url=https://www.politybooks.com/bookdetail?book_slug=what-is-medieval-history-2nd-edition--9781509532551|publisher=Polity|isbn=978-1-5095-3256-8}} *{{cite book|last=Arnold|first=Rebecca|year=2009|title=Fashion: A Very Short Introduction|url=https://global.oup.com/academic/product/fashion-a-very-short-introduction-9780199547906?cc=us&lang=en&|series=Very Short Introductions|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-954790-6}} *{{cite book|last=Backman|first=Clifford R.|orig-year=2009|year=2022|title=The Worlds of Medieval Europe|edition=Fourth|url=https://global.oup.com/academic/product/the-worlds-of-medieval-europe-9780197571538?q=The%20Worlds%20of%20Medieval%20Europe&lang=en&cc=us|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-1975-7153-8}} *{{cite book|last=Barber|first=Malcolm|author-link=|orig-year=1992|year=2004|title=The Two Cities: Medieval Europe 1050–1320|edition=Second|url=https://www.routledge.com/The-Two-Cities-Medieval-Europe-10501320/Barber/p/book/9780415174152|publisher=Routledge|isbn=978-0-415-17415-2}} *{{cite book|last=Bartlett|first=Robert|author-link=|orig-year=1993|year=1994|title=The Making of Europe: Conquest, Colonization and Cultural Change, 950–1350|url=https://www.penguin.co.uk/books/14965/the-making-of-europe-by-robert-bartlett/9780140154092|publisher=Penguin Books|isbn=978-0-140-15409-2}} * Čepič et al. (1979). ''Zgodovina Slovencev''. Ljubljana, Cankarjeva založba. *{{cite book|last=Benton|first=Janetta Rebold|author-link=|year=2002|title=Art of the Middle Ages|series=World of Art|url=http://thamesandhudson.com/art-of-the-middle-ages-9780500203507|publisher=Thames & Hudson|isbn=978-0-500-20350-7}} *{{cite book|last=Bitel|first=Lisa M.|year=2002|title=Women in Early Medieval Europe, 400–1100|series=Cambridge Medieval Textbooks|url=https://www.cambridge.org/us/universitypress/subjects/history/european-history-450-1000/women-early-medieval-europe-4001100?site_view=mobile|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-59773-9}} *{{cite book|last=Brown|first=Peter|author-link=|orig-year=1971|year=1989|title=The World of Late Antiquity, AD 150–750|series=Library of World Civilization|url=https://archive.org/details/worldoflateantiq0000brow|publisher=W.W. Norton & Company|isbn=978-0-393-95803-4}} * Grafenauer, Bogo (2000). ''Karantanija: izbrane razprave in članki.'' Ljubljana, Slovenska matica. * [[Igor Grdina|Grdina, Igor]], ''Slovenci med tradicijo in perspektivo : Politični mozaik 1860-1918''. Ljubljana, 2003. * {{cite book|last=Brown|first=Thomas|editor-last=Holmes|editor-first=George|editor-link=|title=The Oxford Illustrated History of Medieval Europe|orig-year=1988|year=2001|chapter=The Transformation of the Roman Mediterranean, 400–900|pages=1–62|series=Oxford Illustrated Histories|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-285220-5}} *{{cite book|last=Chazan|first=Robert|author-link=|year=2006|title=The Jews of Medieval Western Christendom, 1000–1500|series=Cambridge Medieval Textbooks|url=https://www.cambridge.org/us/universitypress/subjects/history/european-history-1000-1450/jews-medieval-western-christendom-10001500?format=PB|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-84666-0}} *{{cite book|last=Colish|first=Marcia L.|author-link=|orig-year=1997|year=2002|title=Medieval Foundations of the Western Intellectual Tradition, 400–1400|series=The Yale Intellectual History of the West|url=https://yalebooks.yale.edu/book/9780300078527/medieval-foundations-of-the-western-intellectual-tradition/|publisher=Yale University Press|isbn=978-0-300-07852-7}} *{{cite book|last=Collins|first=Roger|author-link=|orig-year=1991|year=2010|title=Early Medieval Europe, 300–1000|edition=Third|series=History of Europe|url=https://www.bloomsbury.com/uk/early-medieval-europe-3001000-9780230006737/|publisher=Macmillan International Higher Education, Red Globe Press|isbn=978-0-333-69381-0}} *{{cite book|last=Curta|first=Florin|author-link=|year=2019|title=Eastern Europe in the Middle Ages (500–1300), ''Volume I''|series=Brill's Companion to European History|url=https://brill.com/display/title/34623?rskey=2fUyZ0&result=1|publisher=Brill Publishers|isbn=978-90-04-41534-8}} *{{cite book|last=Davies|first=Norman|author-link=|year=1996|title=Europe: A History|url=https://archive.org/details/europehistory00davi_0|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-520912-9}} *{{cite book|last=Denley|first=Peter|editor-last=Holmes|editor-first=George|editor-link=|title=The Oxford Illustrated History of Medieval Europe|orig-year=1988|year=2001|chapter=The Mediterranean in the Age of Renaissance, 1200–1500|pages=235–296|series=Oxford Illustrated Histories|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-285220-5}} *{{cite book|last=Dodwell|first=C. R.|author-link=|year=1993|title=The Pictorial Arts of the West: 800–1200|series=Pelican History of Art|url=https://archive.org/details/pictorialartsofw00dodw|publisher=Yale University Press|isbn=978-0-300-06493-3}} *{{cite book|last=Ellenblum|first=Ronnie|author-link=|year=2012|title=The Collapse of the Eastern Mediterranean: Climate Change and the Decline of the East, 950–1072|url=https://www.cambridge.org/core/books/collapse-of-the-eastern-mediterranean/92C6970E1D450DC41EA44B9DD1B53696|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-1-107-02335-2}} *{{cite book|last=Epstein|first=Steven A.|year=2009|title=An Economic and Social History of Later Medieval Europe, 1000–1500|url=https://www.cambridge.org/hu/universitypress/subjects/history/european-history-1000-1450/economic-and-social-history-later-medieval-europe-10001500?format=HB&isbn=9780521880367|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-70653-7}} *{{cite book|last=Fassler|first=Margot|author-link=|year=2014|title=Music in the Medieval West: Western Music in Context|url=https://archive.org/details/fassler-2014-music-in-the-medieval-west/mode/2up|series=Western Music in Context: A Norton History|publisher=W.W. Norton & Company|isbn=978-0-393-92915-7}} *{{cite book|last=Fine|first=John V. A.|author-link=|orig-year=1987|year=2009|title=The Late Medieval Balkans: A Critical Survey from the Late Twelfth Century to the Ottoman Conquest|url=https://press.umich.edu/Books/T/The-Late-Medieval-Balkans|publisher=The University of Michigan Press|isbn=978-0-472-08260-5}} *{{cite book|last=Fossier|first=Robert|author-link=|editor-last=Fossier|editor-first=Robert|translator=Sarah Hanbury Tenison|title=1250–1520|orig-year=1983|year=1986|chapter=From Europe to the World|pages=454–493|series=The Cambridge Illustrated History of the Middle Ages|volume=III|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-26646-8}} *{{cite book|last=Fößel|first=Amalie|editor1-last=Bennett|editor1-first=Judith M.|editor1-link=|editor2-last=Karras|editor2-first=Ruth Mazo|editor2-link=|title=The Oxford Handbook of Women and Gender in Medieval Europe|orig-year=2013|year=2016|chapter=The Political Traditions of Female Rulership in Medieval Europe|pages=68–83|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-877938-4}} *{{cite book|last=Fried|first=Johannes|author-link=|translator=Peter Lewis|orig-year=2009|year=2015|title=The Middle Ages|url=https://www.hup.harvard.edu/books/9780674055629|publisher=Harvard University Press|isbn=978-0-674-05562-9}} *{{cite book|last1=Gies|first1=Frances|last2=Gies|first2=Joseph|year=1973|title=Life in a Medieval City|url=https://www.barnesandnoble.com/w/life-in-a-medieval-city-joseph-gies/1100616785|publisher=Apollo Editions|isbn=978-0-8152-0345-2}} *{{cite book|last=Grant|first=Edward|author-link=|year=1994|title=Planets, Stars, and Orbs: The Medieval Cosmos, 1200–1687|url=https://www.cambridge.org/hu/universitypress/subjects/physics/history-philosophy-and-foundations-physics/planets-stars-and-orbs-medieval-cosmos-12001687?format=PB&isbn=9780521138680|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-43344-0}} *{{cite book|last=Grant|first=Edward|year=2001|title=God and Reason in the Middle Ages|url=https://www.cambridge.org/core/books/god-and-reason-in-the-middle-ages/42D9FCC561B218470C7415DAE06C26E7|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-80279-6}} *{{cite book|last=Griffiths|first=Antony|author-link=|year=1996|title=Prints and Printmaking: An Introduction to the History and Techniques|url=https://archive.org/details/printsprintmakin00grif/mode/2up|publisher=University of California Press|isbn=978-0-520-20714-1}} *{{cite book|last=Grzymała-Busse|first=Anna|author-link=|year=2023|title=Sacred Foundations: The Religious and Medieval Roots of the European State|url=https://press.princeton.edu/books/paperback/9780691245089/sacred-foundations|publisher=Princeton University Press|isbn=978-0-6912-4508-9}} *{{cite book|last=Hamilton|first=Bernard|orig-year=1986|year=2003|title=Religion in the Medieval West|edition=Second|publisher=Hodder&Stoughton|isbn=978-0-340-80839-9}} *{{cite book|last=Hankins|first=James|author-link=|editor-last=Hankins|editor-first=James|year=2001|title=Leonardo Bruni: History of the Florentine People|chapter=Introduction|pages=ix–xviii|series=The I Tatti Renaissance Library|url=https://archive.org/details/historyofflorent00brun|publisher=Harvard University Press|isbn=978-0-674-00506-8}} *{{cite book|last=Harris|first=Stephen J.|editor1-last=Harris|editor1-first=Stephen J.|editor2-last=Grigsby|editor2-first=Bryon L.|year=2008|title=Misconceptions About the Middle Ages|chapter=Introduction|pages=1–27|series=Routledge Studies in Medieval Religion and Culture|volume=7|url=https://www.routledge.com/Misconceptions-About-the-Middle-Ages/Harris-Grigsby/p/book/9780415871136|publisher=Routledge|isbn=978-0-415-87113-6}} *{{cite book|last=Heather|first=Peter|author-link=|orig-year=2005|year=2006|title=The Fall of the Roman Empire: A New History of Rome and the Barbarians|url=https://global.oup.com/academic/product/the-fall-of-the-roman-empire-9780195159547?q=Peter%20Heather%20The%20Fall%20of%20the%20Roman%20Empire&lang=en&cc=us|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-532541-6}} *{{cite book|last=Henderson|first=George|author-link=|orig-year=1972|year=1993|title=Early Medieval|series=Medieval Academy Reprints for Teaching|volume=29|url=https://utorontopress.com/9780802069849/early-medieval/|publisher=University of Toronto Press|isbn=978-0-8020-6984-9|access-date=2024-10-31|archive-date=2024-05-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20240506022828/https://utorontopress.com/9780802069849/early-medieval/|url-status=dead}} *{{cite book|last=Heng|first=Geraldine|author-link=|year=2021|title=The Global Middle Ages|series=Elements in the Global Middle Ages|url=https://www.cambridge.org/core/elements/abs/global-middle-ages/8A93324E51AC2137A659ACD266A9165C|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-1-009-16116-9}} *{{cite book|last=Hoffmann|first=Richard C.|year=2014|title=An Environmental History of Medieval Europe|series=Cambridge Medieval Textbooks|url=https://www.cambridge.org/core/books/an-environmental-history-of-medieval-europe/BC5AACBBD6500062F43F33FE15D539C5|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-70037-5}} *{{cite journal|last1=Holmes|first1=Catherine|last2=Standen|first2=Naomi|author2-link=|date=November 2018|title=Introduction: Towards a Global Middle Ages|journal=Past&Present|volume=238|issue=suppl_13|pages=1–44|publisher=Oxford University Press|doi=10.1093/pastj/gty030|doi-access=free|issn=0031-2746}} *{{cite book|last=Hoppin|first=Richard H.|author-link=|year=1978|title=Medieval Music|series=A Norton Introduction to Music History|url=https://archive.org/details/medievalmusic00hopp/mode/2up|publisher=W.W. Norton&Company|isbn=978-0-393-09090-1}} *{{cite book|last=Hornby|first=A. S.|author-link=|editor1-last=Wehmeier|editor1-first=Sally|editor2-last=McIntosh|editor2-first=Colin|editor3-last=Turnbull|editor3-first=Joanna|editor4-last=Ashby|editor4-first=Michael|orig-year=1948|year=2005|title=Oxford Advanced Learner's Dictionary|edition=Seventh|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-431606-4}} *{{cite book|last=Ilardi|first=Vincent|year=2007|title=Renaissance Vision from Spectacles to Telescopes|series=Memoires of the American Philosophical Society|volume=259|url=https://archive.org/details/bub_gb_peIL7hVQUmwC|publisher=American Philosophical Society|isbn=978-0-87169-259-7}} *{{cite book|last=James|first=Edward|author-link=|year=2009|title=Europe's Barbarians: AD 200–600|series=The Medieval World|url=https://www.routledge.com/Europes-Barbarians-AD-200-600/James/p/book/9780582772960|publisher=Pearson Longman|isbn=978-0-582-77296-0}} *{{cite book|last=Jordan|first=William Chester|author-link=|orig-year=2001|year=2002|title=Europe in the High Middle Ages|series=The Penguin History of Europe|volume=III|url=https://www.penguin.co.uk/books/15538/europe-in-the-high-middle-ages-by-william-jordan/9780140166644|publisher=Penguin Books|isbn=978-0-140-16664-4}} *{{cite book|last=Keen|first=Maurice|author-link=|orig-year=1968|year=1976|title=The Pelican History of Medieval Europe|url=https://archive.org/details/pelicanhistoryof00keen|publisher=Penguin Books|isbn=978-0-14-021085-9}} *{{cite book|last=Kitzinger|first=Ernst|author-link=|orig-year=1940|year=1969|title=Early Medieval Art in the British Museum|edition=Second|publisher=Trustees of the British Museum|sbn=7141-1327-1}} *{{cite book|last=Lasko|first=Peter|author-link=|year=1972|title=Ars Sacra, 800–1200|url=https://archive.org/details/arssacra800120000unse|series=The Pelican History of Art|publisher=Penguin Books|sbn=14-056036-X}} *{{cite book|last=Lee|first=Alexander|editor-last=Lazzarini|editor-first=Isabella|editor-link=|title=The Later Middle Ages|year=2021|chapter=Culture and the Arts|pages=109–134|series=Short Oxford History of Europe|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-873163-4}} *{{cite book|last=Lightbown|first=Ronald W.|author-link=|year=1978|title=Secular Goldsmiths' Work in Medieval France: A History|series=Reports of the Research Committee of the Society of Antiquaries of London|volume=36|publisher=Thames & Hudson|isbn=978-0-500-99027-8}} *{{cite book|last=Lindberg|first=David C.|author-link=|editor1-last=Lindberg|editor1-first=David C.|editor2-last=Numbers|editor2-first=Ronald L.|editor2-link=|title=When Science and Christianity Meet|year=2003|chapter=The Medieval Church Encounters the Classical Tradition: Saint Augustine, Roger Bacon, and the Handmaiden Metaphor|pages=7–32|url=https://press.uchicago.edu/ucp/books/book/chicago/W/bo3635190.html|publisher=University of Chicago Press|isbn=978-0-226-48214-9}} *{{cite book|last=Lock|first=Peter|year=2006|title=The Routledge Companion to the Crusades|series=Routledge Companions to History|url=https://www.routledge.com/The-Routledge-Companion-to-the-Crusades/Lock/p/book/9780415393126|publisher=Routledge|isbn=978-0-415-39312-6}} *{{cite book|last=McCormick|first=Michael|orig-year=2001|year=2010|title=Origins of the European Economy: Communications and Commerce, AD 300–900|url=https://www.cambridge.org/core/books/origins-of-the-european-economy/D876211E6D0F00483666CF2FBAE84550|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-66102-7}} *{{cite journal|last=Mommsen|first=Theodore E.|author-link=|date=April 1942|title=Petrarch's Conception of the 'Dark Ages'|url=https://archive.org/details/sim_speculum_1942-04_17_2/page/n68|journal=Speculum|volume=17|issue=2|pages=226–242|publisher=The University of Chicago Press|jstor=2856364|doi=10.2307/2856364|issn=0038-7134}} *{{cite book|last=Morris|first=Rosemary|author-link=|editor-last=Holmes|editor-first=George|editor-link=|title=The Oxford Illustrated History of Medieval Europe|orig-year=1988|year=2001|chapter=Northern Europe Invades the Mediterranean, 900–1200|pages=175–234|series=Oxford Illustrated Histories|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-285220-5}} *{{cite journal|last=Murray|first=Alexander|year=2004|title=Should the Middle Ages Be Abolished?|journal=Essays in Medieval Studies|volume=21|pages=1–22|publisher=West Virginia University Press|doi=10.1353/ems.2005.0010|issn= 1538-4608}} *{{cite book|last=Naismith|first=Rory|year=2023|title=Making Money in the Early Middle Ages|url=https://press.princeton.edu/books/hardcover/9780691177403/making-money-in-the-early-middle-ages|publisher=Princeton University Press|isbn=978-0-691-17740-3}} *{{cite book|last=Nees|first=Lawrence|year=2002|title=Early Medieval Art|series=Oxford History of Art|url=https://global.oup.com/academic/product/early-medieval-art-9780192842435?q=Early%20Medieval%20Art&lang=en&cc=us|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-284243-5}} *{{cite book|last=Nicolle|first=David|author-link=|year=1996|title=Medieval Warfare Source Book, Volume I: Warfare In Western Christendom|publisher=Arms and Armour Press|isbn=978-1-854-09236-6}} *{{cite book|editor1-last=Onions|editor1-first=C.T.|editor1-link=|editor2-last=Friedrichsen|editor2-first=G. W. S.|editor3-last=Burchfield|editor3-first=R. W.|editor3-link=|orig-year=1966|year=1994|title=The Oxford Dictionary of English Etymology|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-861112-7}} *{{cite encyclopedia|last=Peters|first=Ted|author-link=|editor-last=Jones|editor-first=Lindsay|year=2005|title=Science and Religion|page=8182|encyclopedia=Encyclopedia of Religion|edition=Second|volume=12 (Transcendental meditation - Zwingli, Huldrych)|publisher=Macmillan Reference|isbn=978-0-02-865980-0}} *{{cite book|last=Power|first=Daniel|year=2006|title=The Central Middle Ages: Europe 950–1320|series=The Short Oxford History of Europe|url=https://global.oup.com/academic/product/the-central-middle-ages-9780199253111?q=The%20Central%20Middle%20Ages&lang=en&cc=us|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-925312-8}} *{{cite book|last=Ramirez|first=Janina|author-link=|year=2022|title=Femina: A New History of the Middle Ages, Through the Women Written Out of It|url=https://www.penguin.co.uk/books/442293/femina-by-ramirez-janina/9780753558263|publisher=W.H. Allen & Co.|isbn=978-0-7535-5957-4}} *{{cite book|last=Ringrose|first=Kathryn M.|editor1-last=Bennett|editor1-first=Judith M.|editor1-link=|editor2-last=Karras|editor2-first=Ruth Mazo|editor2-link=|title=The Oxford Handbook of Women and Gender in Medieval Europe|orig-year=2013|year=2016|chapter=The Byzantine Body|pages=362–378|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-877938-4}} *{{cite book|last=Rubin|first=Miri|author-link=|year=2014|title=The Middle Ages: A Very Short Introduction|url=https://global.oup.com/academic/product/the-middle-ages-a-very-short-introduction-9780199697298?prevNumResPerPage=20&prevSortField=2&resultsPerPage=20&sortField=2&type=listing&start=80&lang=en&cc=us|series=Very Short Introductions|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-969729-8}} *{{cite book|last=Russel|first=Jeffrey Burton|author-link=|year=1991|title=Inventing the Flat Earth: Columbus and Modern Historians|publisher=Bloomsbury Publishing|isbn=978-0-275-95904-3}} * {{cite encyclopedia |last=Schulenberg |first=David |editor-last1=Rice |editor-first1=Timothy |editor-last2=Porter |editor-first2=James |editor-last3=Goertzen |editor-first3=Chris |year=2000 |encyclopedia=The Garland Encyclopedia of World Music: Europe |title=History of European Art Music |publisher=Routledge |location=Abingdon-on-Thames |url= |isbn=0-8240-6034-2 |pages=99–119 }} *{{cite book|last=Sedlar|first=Jean W.|year=1994|title=East Central Europe in the Middle Ages, 1000–1500|series=A History of East Central Europe|volume=III|url=https://uwapress.uw.edu/book/9780295972916/east-central-europe-in-the-middle-ages-1000-1500/|publisher=University of Washington Press|isbn=978-0-295-97290-9}} *{{cite book|last=Singman|first=Jeffrey L.|year=1999|title=Daily Life in Medieval Europe|series=Daily Life through History|url=https://search.library.ucla.edu/discovery/fulldisplay?vid=01UCS_LAL:UCLA&search_scope=MyInstitution&tab=LibraryCatalog&docid=alma9941938313606533&lang=en&context=L&adaptor=Local%20Search%20Engine&query=sub,exact,Middle%20Ages%20in%20literature%20--%20Congresses,AND&mode=advanced&offset=0|publisher=Greenwood Press|isbn=978-0-313-36076-3}} *{{cite book|last=Stalley|first=Roger|author-link=|year=1999|title=Early Medieval Architecture|series=Oxford History of Art|url=https://global.oup.com/academic/product/early-medieval-architecture-9780192842237?q=Early%20Medieval%20Architecture&lang=en&cc=us|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-284223-7}} *{{cite book|last=Swanson|first=Robert|editor-last=Lazzarini|editor-first=Isabella|editor-link=|title=The Later Middle Ages|year=2021|chapter=The Church and Religious Life|pages=79–107|series=Short Oxford History of Europe|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-873163-4}} *{{cite book|last=Thomson|first=John A. F.|title=The Western Church in the Middle Ages|url=https://archive.org/details/westernchurchinm0000thom/mode/2up|year=1998|publisher=Hodder Headline|isbn=978-0-340-60118-1}} *{{cite book|last=Vale|first=Malcolm|editor-last=Holmes|editor-first=George|editor-link=|title=The Oxford Illustrated History of Medieval Europe|orig-year=1988|year=2001|chapter=The Civilization of Courts and Cities in the North, 1200–1500|pages=297–351|series=Oxford Illustrated Histories|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-285220-5}} *{{cite book|last=Watts|first=John|author-link=|orig-year=2009|year=2014|title=The Making of Polities: Europe, 1300–1500|series=Cambridge Medieval Textbooks|url=https://www.cambridge.org/core/books/making-of-polities/1950FE163A58619D378E7D3712664CC0|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-79664-4}} *{{cite book|last=Wickham|first=Chris|author-link=|year=2009|title=The Inheritance of Rome: Illuminating the Dark Ages, 400–1000|series=The Penguin History of Europe|volume=II|url=https://www.penguin.co.uk/books/25880/the-inheritance-of-rome-by-chris-wickham/9780140290141|publisher=Penguin Books|isbn=978-0-713-99429-2}} *{{cite book|last=Wickham|first=Chris|year=2016|title=Medieval Europe|url=https://yalebooks.yale.edu/book/9780300228823/medieval-europe/|publisher=Yale University Press|isbn=978-0-3002-0834-4}} * Korošec, Paola (1990). ''Alpski Slovani- Die Alpenslawen. Ljubljana * [[Vasilij Melik|Melik, Vasilij]] in [[Ferdo Gestrin]] (1966). ''Slovenska zgodovina : od konca osemnajstega stoletja do 1918''. Ljubljana.. * [[Janko Prunk|Prunk, Janko]] (1992). ''Slovenski narodni vzpon : narodna politika (1768-1992)''. Ljubljana. * Simoniti, Vasko in Peter Štih (1996). ''Slovenska zgodovina do razsvetljenstva''. Celovec * [[Peter Štih|Štih, Peter]] (2001). ''Ozemlje Slovenije v zgodnjem srednjem veku: osnovne poteze zgodovinskega razvoja od začetka 6. do konca 9. stoletja.'' Ljubljana, Filozofska fakulteta. * --. [http://www.sistory.si/publikacije/pdf/zgodovina/Stih-Slovenska_zgodovina_od_prazgodovinskih_kultur_do_konca_srednjega_veka.pdf Slovenska zgodovina : Od prazgodovinskih kultur do konca srednjega veka]. E-knjiga. * [[Peter Vodopivec|Vodopivec, Peter]], ''Od Pohlinove slovnice do samostojne države : Slovenska zgodovina od konca 18. stoletja do konca 20. stoletja''. Ljubljana, 2006. * --. [http://www.sistory.si/publikacije/pdf/zgodovina/Slovenska-zgodovina-1780-2004.pdf Slovenska zgodovina - 1780-2004]. E-knjiga. {{refend}} ==Zunanje povezave== {{Wikislovar|srednji vek|Srednji vek}} * [http://www.deremilitari.org/ De Re Militari: The Society for Medieval Military History] * [http://www.medievalists.net/ Medievalists.net] News and articles about the period. * [http://medieval-history.org/ Medieval History Database (MHDB)] {{normativna kontrola}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Srednji vek| ]] [[Kategorija:Zgodovina po dobah]] gxjgaha12kcx7cv6mxhs9ssi1cqmvtx 6655242 6655232 2026-04-03T09:11:30Z A09 188929 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-20501-06|~2026-20501-06]] ([[User talk:~2026-20501-06|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:CommonsDelinker|CommonsDelinker]] 6632515 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinsko obdobje | name = Srednji vek | location = | start = {{circa|476}} | end = 1492 | image = [[Slika:Canterbury Cathedral, window nXV detail (46220634195).jpg|290px|alt=See caption]] | caption = Srednjeveški vitraž iz [[Canterburyjska stolnica|Canterburyjske stolnice]] (ok. 1175–ok. 1180), ki prikazuje [[Sveto pismo|svetopisemsko]] pripoved ''Prilika o sejalcu'' | before = {{unbulleted list||[[antika]]|pozna antika}} | after = {{unbulleted list|zgodnji [[novi vek]]|[[renesansa]]|obdobje odkritij}} | including = {{hlist|zgodnji srednji vek|visoki srednji vek|pozni srednji vek}} | key_events = {{hlist|padec Zahodnega rimskega cesarstva|širjenje islama|[[Verdunska pogodba]]|[[vzhodni razkol]]|[[križarske vojne]]|[[Velika listina svoboščin]]|[[stoletna vojna]]|[[črna smrt]]|[[padec Konstantinopla]]|[[Velika geografska odkritja]]}} }} [[Slika:St Michaels Church Hildesheim.jpg|thumb|250px|[[Romanika|Romanska]] cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v [[Hildesheim]]u, današnja [[Nemčija]]]] '''Srednji vek''' je zgodovinsko obdobje, ki je v [[Evropa|Evropi]] trajalo približno od leta 500 do leta 1500 našega štetja. Je drugo od treh tradicionalnih obdobij zahodne zgodovine: [[Antika|antike]], srednjega veka in [[Novi vek|novega veka]]. Za srednji vek so značilni prevlada [[Kmetijstvo|kmetijstva]], izkoriščanje kmetov, počasne medregionalne komunikacije, osebni odnosi v oblastnih strukturah in šibkost državne uprave. Obdobje se včasih deli na zgodnji, visoki in pozni srednji vek. Obdobje zgodnjega srednjega veka se imenuje tudi temni vek. Zmanjševanje števila prebivalcev, propadanje mest in centralne oblasti, množično preseljevanje ljudstev, predvsem [[Germani|germanskih]], in pokristjanjevanje, ki se je začelo v pozni antiki, se je nadaljevalo tudi v zgodnjem srednjem veku. Selitve ljudstev so povzročile razpad [[Zahodno Rimsko cesarstvo|Zahodnega rimskega cesarstva]] in nastanek novih kraljestev. V porimskem svetu so se obdavčitve zmanjšale. Vojska se je financirala s podeljevanjem zemljišč. Mešanje poznorimske civilizacije s kulturami osvajalcev je dobro dokumentirano. Vzhodno rimsko ali [[Bizantinsko cesarstvo]] je preživelo, vendar je zaradi muslimanskih osvajalcev v 7. stoletju izgubilo [[Bližnji vzhod]] in [[Severna Afrika|Severno Afriko]]. [[Franki|Frankovska]] [[Karolingi|Karolinška dinastija]] je v začetku 9. stoletja uspela združiti številne zahodnorimske dežele v veliko cesarstvo, ki je hitro razpadlo na konkurenčna kraljestva, ta pa so se kasneje razdrobila na avtonomne vojvodine in gospostva. V visokem srednjem veku, ki se je začel po letu 1000, se je število prebivalcev Evrope močno povečalo, saj je srednjeveško toplo obdobje povečalo donose v kmetijstvu, s tehnološkimi in kmetijskimi inovacijami pa se je začela »komercialna revolucija«. [[Suženjstvo]] je skoraj izginilo, kmetje pa so lahko izboljšali svoj status s kolonizacijo oddaljenih regij v zameno za gospodarske in pravne koncesije. Iz lokalnih trgovskih središč so se razvila nova mesta, mestni obrtniki pa so se združevali v lokalne [[ceh]]e, da bi zaščitili svoje skupne interese. Zahodni cerkveni voditelji so sprejeli papeško nadoblast, da bi se znebili laičnega vpliva, kar je pospešilo ločitev zahodne [[Katolištvo|katoliške]] od vzhodne [[Pravoslavne Cerkve|pravoslavne cerkve]] ter sprožilo [[investiturni spor|Investiturni boj]] med papeštvom in posvetnimi oblastmi. S širjenjem težke konjenice je nova aristokracija s strogimi dednimi pravili stabilizirala svoj položaj. V [[Fevdalizem|fevdalnem sistemu]] so bili [[vitez]]i plemiškega rodu dolžni vojaško služiti svojim fevdalnim gospodom v zameno za zemljo, ki so jo prejeli v fevd. Na območjih, kjer je bila centralna oblast šibka, so se gradili kamniti gradovi. Proti koncu obdobja se je centralna oblast okrepila. Naselitev zahodnoevropskih kmetov in aristokratov na vzhodna in južna obrobja Evrope, pogosto spodbujena s [[Križarske vojne|križarskimi vojnami]], je povzročila širitev latinskega krščanstva. Ustanavljanje cerkvenih šol in univerz je spodbudilo novo metodo intelektualne razprave s poudarkom na racionalni argumentaciji, znano kot [[sholastika]]. Množična romanja so spodbudila gradnjo masivnih [[Romanika|romanskih]] cerkva, potem pa so inovacije v gradbeništvu pripeljale do razvoja bolj prefinjene [[Gotska arhitektura|gotske arhitekture]]. V poznem srednjem veku v 14. stoletju so se dogajale velike nesreče, kot sta [[lakota]] in [[kuga]], ki so zmanjšala prebivalstvo za polovico. Konflikti med etničnimi in družbenimi skupinami so se stopnjevali in lokalni konflikti so pogosto prerasli v obsežne vojne, kot je bila [[stoletna vojna]]. Ob koncu obdobja je Bizantinsko cesarstvo in balkanske države osvojila nova muslimanska sila: [[Osmansko cesarstvo]]. Na [[Iberski polotok|Iberskem polotoku]] so krščanska kraljestva v stoletni vojni zmagala nad svojimi muslimanskimi sosedi. Pomen osebne vere je bil dobro dokumentiran, vendar so zahodni razkol in disidentska gibanja, obsojena kot [[Herezija|herezije]], predstavljali pomemben izziv za tradicionalne strukture moči v zahodni Cerkvi. [[Humanizem|Humanistični]] učenjaki so začeli poudarjati človeško dostojanstvo, [[renesansa|zgodnjerenesančni]] arhitekti in umetniki pa so v [[Italija|Italiji]] oživili več elementov klasične kulture. V zadnjem stoletju srednjega veka se je s pomorskimi odpravami za iskanje novih trgovskih začelo [[Velika geografska odkritja|obdobje odkritij]]. == Terminologija in časovna opredelitev== [[Slika:Avignon, Palais des Papes by JM Rosier.jpg|thumb|300px|alt=|[[Papeška palača, Avignon|Papeška palača]] v [[Avignon]]u, [[Francija]]]] Izraz ''medium tempus'' (''srednji čas'') je prvi uporabil [[Francesco Petrarca|Petrarca]] leta 1373.<ref>{{Navedi knjigo|title=O zgodovinskih prelomnicah v srednjem veku na Slovenskem|url=https://www.worldcat.org/oclc/445295497|publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije|date=2001|location=Ljubljana|isbn=9619080327|oclc=445295497|last=Štih, Peter.|first=|year=|page=|cobiss=}}</ref> [[Renesansa|Renesančni]] učenjak [[Flavio Biondo]] je isti izraz uporabil v delu ''Historiarum ab inclinatione romanorum imperii decades'' (''Desetletja zgodovine od zatona Rimskega imperija'') leta 1483. Z njim je označil obdobje med [[klasika|klasiko]] in [[renesansa|renesanso]] in ga štel za prehodno zgodovinsko obdobje. Po njegovem mnenju je bil srednji vek popolnoma negativno obdobje, kar se včasih odraža še v sedanji miselnosti. Delitev evropske zgodovine na tri glavna obdobja – klasično antiko, srednji in novi vek{{sfn|Power|2006|p=3}} – je prvi uporabil italijanski humanist, zgodovinar in državnik [[Leonardo Bruni]] (u. 1444) leta 1442.{{sfn|Hankins|2001|pp=xvii–xviii}} Z nemškim zgodovinarjem [[Krištof Cellarius|Krištofom Cellariusom]] (u. 1707){{refn|group=note|Srednjeveški pisci so zgodovino razdelili na obdobja, kot sta šest dob ali štiri cesarstva, in menili, da je njihov čas zadnji pred koncem sveta.{{sfn|Mommsen|1942|p=238}}}}{{sfn|Murray|2004|p=4}} je delitev postala standardna. Za srednji vek se običajno šteje obdobje od okoli leta 500 do leta 1500, vendar sta začetna in končna letnica gibljivi.{{sfn|Fried|2015|p=viii}}{{sfn|Wickham|2016|p=1}}{{sfn|Rubin|2014|p=1}} Skupna izhodiščna točka, ki jo je prvi uporabil Bruni, je leto 476, ko je bil odstavljen zadnji zahodnorimski cesar.{{sfn|Hankins|2001|pp=xvii–xviii}}{{sfn|Rubin|2014|p=5}} Splošno sprejetega končnega datuma ni. Najpogosteje uporabljeni končni datumi vključujejo leto 1453 ([[padec Konstantinopla]], zaključek [[Stoletna vojna|stoletne vojne]] in izid [[Johannes Gutenberg|Gutenbergove]] ''Biblije''), 1492 ([[odkritje Amerike]] in zaključek [[Rekonkvista|rekonkviste]] z zavzetjem [[Granada|Granade]]) in 1517 (začetek [[Reformacija|protestantske reformacije]]).{{sfn|Davies|1996|pp=291–293}} Po [[Marksizem|marksistični]] teoriji se je srednji vek končal z zaključkom fevdalne dobe in industrijalizacijo. Marksistični zgodovinar umetnosti [[Arnold Hauser]] trdi, da je enotnost srednjega veka kot enotnega obdobja povsem umetna.<ref>Hauser, Arnold, Socialna zgodovina umetnosti in literature I., Cankarjeva Založba, Ljubljana 1961, str.121</ref> Po Hauserju srednji vek delimo v tri popolnoma različna kulturna obdobja in sicer v naturalno gospodarstvo zgodnjega srednjega veka, dvorsko viteštvo visokega in mestno buržoazno kulturo poznega srednjega veka. Časovni prehodi med temi tremi obdobji so bolj zgoščeni, dinamični in izraziti kot na primer med pozno antiko in zgodnjim srednjim vekom in hkrati poznim srednjim vekom ter zgodnjim novim vekom. [[Slika:Europe map 450.PNG|thumb|300px|Približne politične meje okoli leta 450]] Po besedah zgodovinarke Miri Rubin »Evropa v tem obdobju ni živela v enotnem ritmu«. Pokristjanjevanje je potekalo v valovih, (re)urbanizacija pa se je začela v različnih regijah v različnih časih.{{sfn|Rubin|2014|p=1}} Strokovnjaki soglašajo, da je v gospodarstvu prevladovalo kmetijstvo z intenzivnim izkoriščanjem kmečkega prebivalstva. Medsebojni odnosi so bili polni nasilja, pokroviteljstva in sorodstvenih vezi, za oblast pa sta bila značilna počasno medregionalno komuniciranje in krhka državna birokracija.{{sfn|Arnold|2021|pp=21, 132–134}} Zgodovinarji iz [[Romanski jeziki|romansko]] govorečih držav delijo srednji vek na dva dela: zgodnji (visoki) in pozni (nizki) srednji vek. Angleško govoreči zgodovinarji po nemškem vzoru na splošno uporabljajo delitev na tri obdobja: zgodnje, visoko in pozno.{{sfn|Power|2006|p=304}} V 19. stoletju je bil srednji vek pogosto znan kot temni vek. S sprejetjem delitve na tri obdobja v začetku 20. stoletja je bil izraz temni vek omejen na zgodnji srednji vek.{{sfn|Mommsen|1942|p=226}} Zgodovinarji, ki menijo, da je srednji vek evropski pojav, se izogibajo uporabi izraza za drugo svetovno zgodovino, čeprav študije o »srednjeveški Indiji«, »muslimanskem srednjem veku« in podobnih temah niso neobičajne.{{sfn|Holmes|Standen|2018|pp=15–16}}{{sfn|Heng|2021|pp=18–24}} ==Viri== [[Slika:Новгородская грамота 109 от Жизномира к Микуле 12 век.jpg|left|thumb|alt=|Pismo Žiznomirja Mikuli, napisano v cirilici na brezovem lubju v [[Veliki Novgorod|Novgorodu]] v začetku 12. stoletja]] Nekateri vidiki srednjeveške družbe, vključno z življenjem žensk in sužnjev, so slabo dokumentirani, kar omejuje celovito študijo tega obdobja.{{sfn|Harris|2008|p=4}} Sistematično objavljanje srednjeveških pisnih virov se je začelo z ''Rerum italicarum scriptores'' (''Pisci italijanskih zadev'') Ludovica Muratorija (u. 1750). Sledili sta podobni seriji ''Monumenta Germaniae Historica'' (''Zgodovinski spomeniki Nemčije'') v [[Nemčija|Nemčiji]] in ''Rerum Britannicarum medii aevi scriptores'' (''Britanski pisci srednjega veka'') v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]]. Vse te velike zbirke vsebujejo predvsem letopise, kronike in druge pripovedi, ki se osredotočajo na dejanja pomembnih mož.{{sfn|Arnold|2021|pp=26–27}} Zgodovinarji jemljejo srednjeveške pripovedi z rezervo, saj so pogosto polne izkrivljenih dejstev ali neresničnih informacij.{{sfn|Arnold|2021|pp=37, 40}} Dokumenti državne ali cerkvene uprave, kot so kraljeve listine in [[Zlata bula|zlate bule]], so nepogrešljivi viri srednjeveške zgodovine, četudi so številne ponarejene.{{sfn|Arnold|2021|pp=44–45}} Med druge pisne vire spadajo [[Grafit (umetnost)|grafiti]], [[pečat]]i in pisma.{{sfn|Curta|2019|pp=17–23}} Od 50. let prejšnjega stoletja je [[arheologija]] pomembno prispevala k preučevanju zgodovine slabo dokumentiranih regij, obdobij in skupin, kot so na primer kmetje. Kronološka datacija je še vedno negotova.{{sfn|Curta|2019|pp=28–29}}{{sfn|Wickham|2009|p=204}} Na arheološke raziskave lahko vpliva tudi zakonodaja. V državah z liberalnimi predpisi so nove najdbe kovancev in zakladov pogosto razstavljene, medtem ko so v drugih državah, na primer v Italiji, objavljene bolj redko.{{sfn|Naismith|2023|pp=17–19}} Koristne informacije o vsakdanjem življenju lahko nudijo srednjeveške podobe in kipi, vendar je treba imeti do njih kritičen pristop, ker so bili [[ironija]], [[satira]] in anahronizem priljubljena slogovna sredstva srednjeveških umetnikov.{{sfn|Arnold|2021|pp=47–50}} ==Pozno Rimsko cesarstvo== [[Slika:Venice city scenes - in St. Mark's square - St Mark's Basilica (11002237996).jpg|upright=.8|thumb|''[[Portret štirih tetrarhov]]'', zdaj v [[Benetke|Benetkah]]]] Rimsko cesarstvo je doseglo svoj največji ozemeljski obseg v 2. stoletju n. št., v naslednjih dveh stoletjih pa je rimska oblast na njegovih obrobnih ozemljih počasi upadala.{{sfn|Heather|2006|pp=10–14}} Nenadzorovana [[inflacija]], zunanji pritisk na meje in izbruhi [[Kuga|kuge]] so skupaj ustvarili [[Kriza tretjega stoletja|krizo tretjega stoletja]].{{sfn|Collins|2010|pp=3–6}} Vojska se je podvojila,{{sfn|Brown|1989|pp=24–25}} kar je povzročilo rast izdatkov. Kritične so bile predvsem vojne s [[Sasanidsko cesarstvo|Sasanidskim cesarstvom]].{{sfn|Heather|2006|p=111}} Sledilo je višanje davkov, bolj centralizirana in birokratska državna uprava ter upad števila [[kuriali|kurialnega]] razreda (zemljiški posestniki).{{sfn|Heather|2006|p=111}}{{sfn|Brown|1989|pp=24–25}} Cesar [[Dioklecijan]] (vladal 284–305) je leta 286 razdelil cesarstvo na ločeno upravljano vzhodno in zahodno polovico. Sistem, ki je imel dva višja ([[Avgust (naslov)|avgusta]]) in dva nižja socesarja ([[Cezar (naslov)|cezarja]]) in je bil znan kot [[tetrarhija]], je stabiliziral cesarsko vlado za približno dve desetletji.{{sfn|Collins|2010|pp=8–11}} Po državljanski vojni, ki je sledila, je [[Konstantin I. Veliki|Konstantin Veliki]] (vladal 306–337) ponovno vzpostavil notranji mir in leta 330 izbral [[Bizanc]] za vzhodno prestolnico cesarstva in ga preimenoval v [[Konstantinopel]].{{sfn|Collins|2010|pp=23–24}} Rimska družba se je stabilizirala v obliki, ki se je razlikovala od zgodnejšega klasičnega obdobja. Povečal se je prepad med bogatimi in revnimi, vitalnost manjših mest pa je upadla.{{sfn|Brown|1989|p=34}} Druga sprememba je bila [[Krščanstvo|pokristjanjevanje]] cesarstva, ki ga je pospešila spreobrnitev cesarja Konstantina, čeprav je krščanstvo postalo prevladujoča vera cesarstva šele ob koncu 4. stoletja.{{sfn|Brown|1989|pp=65–68, 82–94}} Razprave o krščanski [[Teologija|teologiji]] so se okrepile, tisti, ki so vztrajali pri teoloških pogledih, obsojenih na [[Ekumenski koncil|ekumenskih koncilih]], pa so bili preganjani. Heretični pogledi so preživeli zunaj cesarstva ali zaradi podpore lokalnih etničnih skupin. Med takšne spadajo [[arijanstvo]] med [[Germani|germanskimi]] ljudstvi in [[monofizitizem]] v [[Egipt]]u in [[Sirija|Siriji]].{{sfn|Backman|2022|pp=43–45}}{{sfn|Collins|2010|pp=60–75}} [[Judovstvo]] se je dopuščalo, vendar je zakonodaja judovske pravice omejevala.{{sfn|Chazan|2006|p=35}} Zgodnji kristjani so do 3. stoletja razvili lastno simboliko, pogosto z reinterpretacijo priljubljenih motivov poganske rimske umetnosti.{{sfn|Nees|2002|pp=32–36}} Glavni element zgodnje krščanske umetnosti je bila [[Jezus Kristus|Kristusova]] podoba.{{sfn|Nees|2002|pp=52–56}} Pod Konstantinom so bile krščanskemu bogoslužju prilagojene [[Bazilika (zgradba)|bazilike]], velike dvorane, ki so se sicer uporabljale za upravne in komercialne namene.{{sfn|Stalley|1999|pp=21–23}} S širjenjem tihega branja v 5. stoletju so nastali prvi ilustrirani rokopisi, okrašeni s pisanimi [[Miniatura (umetnost)|miniaturami]].{{sfn|Nees|2002|pp=156–157}} Državljanske vojne med rivalskimi cesarji so povzročile umik vojakov z meja cesarstva, kar je od sredine 4. stoletja omogočilo zavojevalcem vdiranje na ozemlje cesarstva.{{sfn|Collins|2010|pp=31–33}} Čeprav so bili ti vdori opisani kot invazije, pogosto niso šlo le za vojaške pohode, ampak za množično priseljevanje v cesarstvo.{{sfn|Brown|1989|pp=122–124}} Leta 376 je več sto tisoč [[Goti|Gotov]], ki so bežali pred [[Huni]], dobilo dovoljenje cesarja [[Valens]]a (vladal 364–378), da se naseli na rimskem ozemlju na [[Balkan]]u. Naselitev ni potekala gladko in se je po napačnem ravnanju cesarskih oblasti sprevrgla v plenjenje. Valens, ki je poskušal zatreti nemire, je bil v bitki z Goti pri [[Bitka pri Adrianoplu (378)|Adrianoplu]] leta 378 ubit.{{sfn|Heather|2006|pp=145–180}} [[Alani]], [[Vandali]] in [[Svebi]] so leta 406 vdrli v [[Galija|Galijo]] in leta 409 v današnjo [[Španija|Španijo]]. [[Vizigoti]] so leto kasneje oplenili Rim.{{sfn|Heather|2006|p=219}}{{sfn|Collins|2010|pp=59–60}} [[Franki]], [[Alemani]] in [[Burgundi]] so se naselili v Galiji. Germanske skupine, ki so zdaj znane kot [[Anglosasi]], so se naselile na otokih [[Velika Britanija|Veliki Britaniji]].{{sfn|Heather|2006|p=417}} Vandali so osvojili [[Afrika (rimska provinca)|rimsko provinco Afriko]].{{sfn|Collins|2010|p=80}} Hunski kralj [[Atila]] (vladal 434–453) je leta 442 in 447 vodil vdore na Balkan, leta 451 v Galijo in leta 452 v Italijo. Njegova hunska konfederacija je po njegovi smrti razpadla.{{sfn|James|2009|pp=67–69}} Da bi se soočile s priseljevanjem, so vzhodnorimske elite posredovanje oboroženih sil kombinirale s podkupovanjem in podeljevanjem visokih državnih položajev plemenskim voditeljem. Zahodni aristokrati niso podpirali vojske in so zavračali plačevanje davkov, da bi preprečili vdore plemen.{{sfn|Brown|1989|pp=122–124}} Vdori so privedli do razdrobitve zahodnega dela cesarstva na manjše politične enote, ki so jim vladala osvajalska plemena.{{sfn|Wickham|2009|p=79}} Cesarje v 5. stoletju so pogosto vodili vojskovodje, kot so bili [[Stiliho]] (um. 408), [[Flavij Ecij|Ecij]] (um. 454), [[Ricimer]] (um. 472) ali [[Odoaker]] (um. 493), ki večinoma niso bili Rimljani.{{sfn|Wickham|2009|pp=96–97}} Odoaker je odstavil zadnjega zahodnega cesarja [[Romul Avgust|Romula Avgusta]] (vladal 475–476), prevzel naziv ''rex'' (kralj) in prevzel popoln nadzor nad Italijo, čeprav je uradno vladal kot predstavnik vzhodnega cesarja [[Zenon (bizantinski cesar)|Zenona]] (vladal 474–491).{{sfn|Wickham|2009|p=86}} Vzhodno rimsko cesarstvo, po padcu zahodnega dvojnika znano kot [[Bizantinsko cesarstvo]], je imelo malo možnosti prevzema oblasti nad izgubljenimi zahodnimi ozemlji, vendar so njegovi cesarji ohranili zahtevo po njih.{{sfn|Collins|2010|pp=116–134}} == Zgodnji srednji vek (5.–12. stoletje) == ===Porimska kraljestva=== [[Slika:Europe and the Near East at 476 AD.png|thumb|upright=1.3|alt=|Porimska kraljestva, plemena in Bizantinsko cesarstvo po koncu Zahodnega rimskega cesarstva]] V porimskem svetu se je zgodilo dobro dokumentirano zlitje rimske kulture z običaji invazivnih plemen. Ljudske skupščine, ki so svobodnim moškim članom plemen omogočale več besede v političnih zadevah, kot je bilo običajno v rimski državi, so se razvile v zakonodajne in sodne institucije.{{sfn|Wickham|2009|pp=98–101}} Velik del znanstvene in pisne kulture novih političnih subjektov je temeljil na rimskem intelektualnem izročilu.{{sfn|Rubin|2014|pp=11–13}} V več državah svoje vojske niso več vzdrževali z davki, temveč so se zanašali na podelitev zemlje ali rente. V Veliki Britaniji je imela kultura [[Kelti|keltskih]] [[Briti|Britov]] majhen vpliv na anglosaški način življenja, očitna pa je jezikovna asimilacija staroselcev s prišleki. Okoli leta 600 so nastala nova politična središča. Nekateri lokalni voditelji so zelo obogateli in nastala so številna majhna kraljestva, med njimi Wessex in Mercia. Manjša kraljestva v današnjem [[Wales]]u in na [[Škotska|Škotskem]] so bila še vedno pod oblastjo domorodnih Britov in [[Pikti |Piktov]].{{sfn|Wickham|2009|pp=156–159}} [[Irska]] je bila razdeljena na še manjše politične enote, morda celo na 150 plemenskih kraljestev.{{sfn|Wickham|2009|pp=164–165}} [[Ostrogoti]] so se pod [[Teoderik Veliki|Teoderikom Velikim]] (vladal 493–526) preselili z [[Balkan]]a v Italijo in ustanovil kraljestvo, ki ga je zaznamovalo sodelovanje med domačini in osvajalci. Teoderikovi smrti so sledili boji za oblast med romaniziranimi in tradicionalističnimi ostrogotskimi skupinami, ki so Bizantincem ponudili priložnost, da ponovno osvojijo Italijo.{{sfn|James|2009|pp=82–94}} [[Burgundi]] so se naselili v [[Galija|Galiji]], kjer so reorganizirali svoje kraljestvo.{{sfn|James|2009|pp=77–78}} Drugod v Galiji so [[Franki]] in keltski Briti ustanovili stabilne države. Središče Francije je bilo v severni Galiji in prvi kralj, o katerem je veliko znanega, je bil [[Hilderik I.]] (u. 481). Pod njegovim sinom [[Klodvik I.|Klodvikom I.]] (vladal 509–511), ustanoviteljem dinastije [[Merovingi|Merovingov]], se je [[Frankovsko cesarstvo|Frankovsko kraljestvo]] razširilo in pokristjanilo.{{sfn|James|2009|pp=79–81}} Za razliko od drugih germanskih ljudstev so Franki namesto [[Arijanstvo|arijanstva]] izbrali katolištvo, ki jim je olajšalo sodelovanje z domačo galsko-rimsko aristokracijo.{{sfn|Brown|1989|p=124}} Briti, ki so bežali iz Britanije, so se naselili v današnji [[Bretanja|Bretanji]].{{sfn|James|2009|p=78}}{{sfn|James|2009|p=78}} Druge monarhije so ustanovili [[Vizigoti]] na Iberskem polotoku, Svebi na severozahodu Iberskega polotka, Vandali v Severni Afriki {{sfn|James|2009|p=77}} in [[Langobardi]] v severni Italiji. {{sfn|Collins|2010|pp=203–209}} Iz azijskih step so v Evropo prišli nomadski [[Avari]] in do konca 6. stoletja podjarmili večino slovanskih, turških in germanskih plemen v nižinah ob spodnji in srednji [[Donava|Donavi]].{{sfn|Curta|2019|pp=51–59}} Drugo stepsko ljudstvo, [[Bolgari]], so leta 681 premagalo bizantinsko cesarsko vojsko in ustanovilo [[Prvo bolgarsko cesarstvo]], ki je podjarmilo lokalna slovanska plemena v bližini delte Donave.{{sfn|Curta|2019|pp=71–77}} Naselitev ljudstev so spremljale spremembe v jeziku. [[Latinščina|Latinščino]], knjižni jezik Zahodnega rimskega cesarstva, so postopoma nadomestili ljudski jeziki, ki so se razvili iz latinščine in skupaj znani kot [[romanski jeziki]]. Grščina je ostala jezik Bizantinskega cesarstva. Selitve [[Slovani|Slovanov]] so razširile območje slovanskih jezikov v srednji in vzhodni Evropi.{{sfn|Davies|1996|pp=235–238}} ===Preživetje Bizantinskega cesarstva=== [[Slika:Sanvitale03.jpg|thumb|upright=1.3|right|alt=|[[Mozaik]] [[Justinijan I.|Justinijana I.]] z nadškofom Maksimijanom Ravenskim, telesnimi stražarji, duhovniki in dvorjani v [[Bazilika San Vitale|baziliki San Vitale]], [[Ravena]], Italija)]] [[Bizantinsko cesarstvo|Vzhodno rimsko cesarstvo]] je ostalo nedotaknjeno in doživelo gospodarski preporod, ki je trajal do zgodnjega 7. stoletja. Politično življenje so zaznamovali tesnejši odnosi med državo in krščansko Cerkvijo, pri čemer so teološke zadeve v vzhodni državi dobile pomen, ki ga v zahodni Evropi niso imele.{{sfn|Wickham|2009|pp=81–82}} Na pravnem področju se je kodificiralo [[rimsko pravo]].{{sfn|Wickham|2009|p=83}} Njegova najobsežnejša zbirka, ''[[Corpus juris civilis]]'', je nastala pod cesarjem [[Justinijan I.|Justinijanom I.]] (vladal 527–565).{{sfn|Backman|2022|pp=130–131}} Bizantinci so za administrativne naloge, skrbnike ali skrbnike žensk in otrok redno zaposlovali [[evnuh]]e, saj so imeli kastrirane moške za izjemno inteligentne in zveste služabnike.{{sfn|Ringrose|2016|pp=374–375}} Justinijan je skoraj umrl med ljudskim [[Nika (upor)|uporom Nika]], v katerem je bilo leta 532 uničena polovica [[Konstantinopel|Konstantinopla]]. Po zadušitvi upora je cesar okrepil avtokratske elemente cesarske vlade in mobiliziral svoje čete proti zahodnim arijanskim kraljestvom. General [[Belizar]] (um. 565) je osvojil Severno Afriko, ki je bila pod oblastjo Vandalov, in napadel Ostrogote. Njegov pohod proti njim je prekinil nepričakovan vdor [[Sasanidsko cesarstvo|Sasanidov]] na vzhod cesarstva. Med letoma 541 in 543 je izbruhnila epidemija kuge in zdesetkala prebivalstvo. Justinijan I. je razvil obsežen sistem obmejnih utrdb, da bi nadomestil pomanjkanje vojaškega osebja, vendar je prenehal vzdrževati javne ceste. Nadaljeval je svojo ekspanzionistično politiko, dokončal osvajanje [[Ostrogotsko kraljestvo|Ostrogotskega kraljestva]] in zasedel večji del južnega Iberskega polotoka v posesti Vizigotov.{{sfn|Brown|1989|pp=150–156}} Zgodovinarji so kritizirali Justinijanova osvajanja in program gradenj, ker so njegovo kraljestvo pripeljala na rob bankrota. Ob tem je treba reči, da so bile številne težave, s katerimi so se soočali njegovi nasledniki, posledica drugih dejavnikov, vključno z množično širitvijo Avarov in njihovih slovanskih zaveznikov.{{sfn|Brown|2001|pp=8–10}} Obramba vzhodne meje se je med novo vojno s Sasanidskim cesarstvom sesula in Perzijci so zavzeli [[Egipt (rimska provinca)|Egipt]], [[Sirija (rimska provinca)|Sirijo]] in večji del [[Anatolija|Anatolije]]. Avari, Slovani in Perzijci so leta 626 napadli Konstantinopel, a ga niso uspeli osvojiti. Cesar [[Heraklij]] (vladal 610–641) je dve leti pozneje sprožil nepričakovan protinapad na jedro Sasanidskega cesarstva in povrnil ozemlja, ki so jih prej osvojili Perzijci. {{sfn|Collins|2010|pp=138–141}} ===Zahodna družba=== V Zahodni Evropi so vrednote, povezane z latinsko učenostjo in izobraževanjem, večinoma izginile. [[Pismenost]] je sicer ostala pomembna, a je postala praktična veščina in ne pokazatelj statusa. Do poznega 6. stoletja sta bili glavno sredstvo verskega pouka glasba in umetnost in ne knjige.{{sfn|Brown|1989|pp=174–181}} Večina intelektualnih prizadevanj je posnemala klasične vede, vendar je nastalo tudi nekaj izvirnih del. Za to dobo so bili značilni spisi [[Sidonij Apolinarij|Sidonija Apolinarija]] (um. 489), [[Kasiodor]]ja (um. ok. 585) in [[Boetij]]a (um. ok. 525).{{sfn|Brown|2001|pp=45–49}}. Kultura [[Aristokracija|aristokratov]] se je osredotočala na velike praznike in ne na književnost. Med elitami so bile pomembne družinske vezi, zvestoba, pogum in čast. Te vezi so v aristokratski družbi privedle do prevlade [[fevd]]ov. Zdi se, da se je večina sporov hitro končala s plačilom odškodnine.{{sfn|Wickham|2009|pp=189–193}} Ženske so bile v aristokratski družbi udeležene predvsem kot žene in matere, pri čemer je bila v [[Francija|Franciji]] še posebej pomembna mati mladoletnega vladarja. Pomanjkanje otroških vladarjev v anglosaški družbi je pomenilo manjšo vlogo žensk kot kraljic mater, temu pa se je zoperstavila povečana vloga opatinj samostanov.{{sfn|Wickham|2009|pp=195–199}} Vpliv žensk na politiko je bil krhek in zgodnjesrednjeveški avtorji so močne ženske slikali v slabi luči.{{sfn|Wickham|2009|pp=116, 197}}{{sfn|Wickham|2009|pp=116, 195–197}} V [[Skandinavija|skandinavskih]] družbah so bile ženske bolj spoštovane. [[Vikinška doba|Vikinška]] ženska je lahko od svojega moža zahtevala odškodnino za nasilje v družini, delovala kot jasnovidka ali celo poveljevala ladjam.{{sfn|Ramirez|2022|pp=97–98, 117–118}}{{sfn|Ramirez|2022|pp=113–118}} Ženske so običajno umirale precej mlajše kot moški, predvsem zaradi zapletov pri porodu. Razlike v številu poročenih žensk in moških so privedle do podrobne ureditve pravnih institucij, ki so ščitile interese žensk, vključno z njihovo pravico do »jutranjega darila« (''[[Morgengabe]]'').{{sfn|Backman|2022|p=120}} Zgodnjesrednjeveški zakoni so moškim priznavali pravico do dolgotrajnih spolnih odnosov z ženskami, ki niso bile njegova žena, od žensk pa se je pričakovalo zvestobo. Duhovščina je poligamne zveze obsojala in monogamija je v 9. stoletju postala norma posvetnega prava.{{sfn|Bitel|2002|pp=180–182}} [[Slika:Frühmittelalterliches Dorf.jpg|thumb|left|upright=1.3|Rekonstrukcija zgodnjesrednjeveške vasi na Bavarskem, Nemčija]] Vzorci posedovanja zemlje niso bili enotni. Nekatera območja so imela zelo razdrobljena posestva, na drugih območjih pa so bili velika posestva običajna. Razlike so ustvarila široko paleto kmečkih družb. V nekaterih družbah so prevladovali plemiški posestniki, v drugih pa je bilo veliko avtonomije.{{sfn|Wickham|2009|pp=205–210}} Tudi poselitev zemljišč je bila zelo različna. Nekateri kmetje so živeli v velikih naseljih s celo 700 prebivalci, drugi pa na samotnih kmetijah.{{sfn|Wickham|2009|pp=211–212}} Četudi je zakonodaja jasno ločevala svobodne in nesvobodne ljudi, ni bilo ostre razlike med pravnim položajem svobodnega kmeta in aristokrata. Svobodna kmečka družina se je z vojaško službo lahko povzpela v plemiški stan.{{sfn|Wickham|2009|p=215}} Povpraševanje po [[Suženjstvo|sužnjih]] so pokrivali z vojnami in plenjenjem. Po pokristjanjenju [[Anglosasi|Anglosasov]] so lovci na sužnje lovili predvsem med poganskimi slovanskimi plemeni. Krščanska etika je v 7. in 8. stoletju močno spremenila položaj sužnjev, saj je bila uzakonjena njihova pravica do bolj humanega ravnanja.{{sfn|Backman|2022|pp=119–120}} Mestno življenje in kultura sta propadala. Severnoitalijanska mesta so sicer ostala naseljena, vendar se je njihova velikost znatno zmanjšala. Število prebivalcev Rima, na primer, se je z nekaj sto tisoč do konca 6. stoletja skrčilo na okoli 30.000 ljudi.{{sfn|Brown|2001|pp=24–26}} Mesta so se zmanjšala tudi v severni Evropi. Meščanske in javne zgradbe so postale vir gradbenega materiala.{{sfn|Gies|Gies|1973|pp=3–4}} Judovske skupnosti so preživele v Španiji, južni Galiji in Italiji. Vizigotski kralji so si močno prizadevali spreobrniti [[Sefardski Judje|Sefardske Jude]] v krščanstvo, vendar je po muslimanski osvojitvi Španije v 8. stoletju judovska skupnost hitro oživela.{{sfn|Chazan|2006|pp=77–78, 90–93, 116–117}} Muslimanski vladarji so zaposlovali Jude tudi na svojih dvorih,{{sfn|Chazan|2006|p=92}} kar je krščanska zakonodaja prepovedovala.{{sfn|McCormick|2010|p=649}} ===Vzpon islama=== [[Slika:Map of expansion of Caliphate.svg|upright=1.3|thumb|alt=|Zgodnje muslimanske osvojitve {{legend|#a1584e|pod [[Mohamed]]om, 622–632}} {{legend|#ef9070|pod [[Rašidunski kalifat|Rašidunskim kalifatom]], 632–661}} {{legend|#fad07d|pod [[Omajadski kalifat|Omajadskim kalifatom]], 661–750}}]] Verska prepričanja na vzhodnih mejah Bizantinskega in Perzijskega cesarstva so se začela spreminjati, ko so državno sponzorirani krščanski misijonarji spreobračali poganska stepska ljudstva v krščanstvo, Perzijci pa so krščanskim [[Armenci|Armencem]] poskušali vsiliti [[zaratustrstvo]].{{sfn|Collins|2010|pp=136, 141–142}} Pojav [[islam]]a na [[Arabski polotok|Arabskem polotoku]] v prvi polovici 7. stoletja je prinesel radikalne spremembe. Po [[Mohamed]]ovi smrti leta 632 so islamske sile osvojile Sirijo, [[Perzija|Perzijo]] in Egipt. Bizantinci so v letih 674–678 in 717–718 zaustavili muslimansko širitev v svoje cesarstvo, na zahodu pa so islamske vojske osvojile severno Afriko, leta 711 uničile [[Vizigotsko kraljestvo]] in v začetku leta 713 vdrle v južno Galijo.{{sfn|Collins|2010|pp=143–150, 160, 226}} Osvajalci so zaobšli gorato severozahodno regijo Iberskega polotoka in majhno kraljestvo v [[Asturija|Asturiji]] je postalo središče lokalnega odpora.{{sfn|Collins|2010|pp=376–377}} Poraz muslimanskih sil v [[Bitka pri Toursu|bitki pri Toursu]] leta 732 je sprožil ponovno osvojitev južne Francije s strani [[Franki|Frankov]], čeprav je bil glavni razlog za zaustavitev islamskega prodora v Evropo strmoglavljenje [[Omajadski kalifat|Omajadskega kalifata]] in njegova zamenjava z [[Abasidski kalifat|Abasidskim kalifatom]]. Abasidi so bili zaskrbljeni zaradi izgube dela ozemelj na zahodu. Potomci Omajadov so obdržali oblast v [[Al Andaluz]]u (muslimanska Španija), [[Aglabidi]] so zavladali v Severni Afriki, [[Tulunidi]] pa so postali vladarji Egipta.{{sfn|Brown|2001|p=15}} Islamizacija podeželja v Al Andaluzu je bila počasna. Kristjani so bili redno zaposleni v državni upravi, vendar so občasni nasilni medverski konflikti povzročali njihovo množično selitev na sever.{{sfn|Collins|2010|pp=373–375}} Muslimanska Španija je bila ob Bizantinskem cesarstvu edino mesto v Evropi, kjer so imeli evnuhi pomembno vlogo v državni upravi in družbenem življenju in zasedali položaje, kot so varuhi verskih svetišč ali haremski služabniki.{{sfn|Ringrose|2016|pp=372–373}} ===Trgovina in gospodarstvo=== [[Slika:Münze Gold Solidus Theudebert I um 534 (obverse).jpg|thumb|left|150px|Zlati [[solidus]] [[Avstrazija|avstrazijskega]] kralja [[Teodebert I.|Teodeberta I.]] (vladal 5533–47/548)]] Ko so migracije in osvajanja prekinile trgovske mreže po nekoč rimskem ozemlju, so tuje blago nadomestili lokalni izdelki. Arheološke najdbe kažejo, da so iz oddaljenih dežel običajno prihajali samo luksuzni predmeti, kot so nakit in kovinski izdelki.{{sfn|Wickham|2009|pp=218–219}} V 7. in 8. stoletju so se v severni Evropi razvile nove trgovske mreže. Blago, kot je krzno, [[mrož]]evi okli in [[jantar]], je iz baltske regije potovalo v zahodno Evropo, kar je sprožilo postavitev cestninskih postaj in spore glede njihovega nadzora.{{sfn|Collins|2010|pp=347–349}} V porimskih kraljestvih so se kovanci iz neplemenitih kovin skoraj prenehali kovati, bronasti rimski kovanci pa so ostali v obtoku. Zlati kovanci so se uporabljali predvsem za izredne nakupe, kot je nakup zemlje ali luksuznega blaga. Premik kovanja zlatega denarja k srebrnemu se je začel v poznem 7. stoletju s prenehanjem bizantinskih plačil subvencij [[Langobardi|Langobardom]] in Frankom. Povpraševanje po kovancih nižje vrednosti je povečalo tudi poudarjanje krščanske dobrodelnosti.{{sfn|Naismith|2023|pp=15, 227–228, 236–237, 268–271}} Stalno povpraševanje cvetočih islamskih gospodarstev po sveži delovni sili in surovinah je Evropi okoli leta 750 odprlo nov trg. Evropa je postala glavni dobavitelj hišnih sužnjev in suženjskih vojakov za Al Andaluz, severno Afriko in [[Levant]].{{sfn|Collins|2010|p=354}}{{sfn|McCormick|2010|pp=753–754, 763}} Iz Evrope so v Sredozemlje prodajali tudi les, krzno in orožje, v Evropo pa so se uvažale začimbe, zdravila, kadilo in svila.{{sfn|McCormick|2010|pp=708–733}} Širitev čezcelinske trgovine so olajšale velike reke, ki so povezovale oddaljene regije.{{sfn|McCormick|2010|pp=791–792}} Sodobna poročila kažejo, da so anglosaški trgovci obiskovali sejme v [[Pariz]]u, pirati lovili trgovce na Donavi, vzhodni frankovski trgovci pa so trgovali do [[Zaragoza|Zaragoze]] v Al Andaluzu.{{sfn|McCormick|2010|pp=670–677}} ===Cerkveno življenje=== [[Slika:Gregory I - Antiphonary of Hartker of Sankt Gallen.jpg|thumb|200px|alt=|Ilustracija s podobo papeža [[Papež Gregor I.|Gregorja I.]], ki navdihnjen od Svetega duha narekuje svojemu tajniku]] Zamisel o enotnosti krščanstva je obstajala, vendar so se razlike v ideologiji in praksi med vzhodno in zahodno Cerkvijo stalno povečevale.{{sfn|Brown|2001|p=41}} Odpor do arijanskih osvajalcev je na zahodu okrepil tradicionalni krščanski koncept ločitve cerkve od države. Ta koncept je bil vzhodnim klerikom tuj in so imeli svojo državo za instrument božje previdnosti.{{sfn|Brown|2001|p=41}} Po muslimanskih osvajanjih so bizantinski cesarji manj učinkovito posredovali na zahodu. Ko je cesar [[Leon III. Izavrijec|Leon III.]] (vladal 717–741) prepovedal prikazovanje slik s človeškimi podobami v prostorih čaščenja, je papeštvo zavrnilo njegovo pravico, da s cesarskimi edikti razglasi nove verske dogme.{{sfn|Collins|2010|pp=220–233}} Bizantinska cerkev je leta 843 obsodila [[ikonoklazem]], vendar so se vprašanja, kot je rivalstvo za cerkveno jurisdikcijo nad novo spreobrnjenimi ljudstvi in enostranska sprememba [[Nicejska veroizpoved|nicejske veroizpovedi]] na zahodu razširila do te mere, da so razlike postale večje od podobnosti.{{sfn|Brown|2001|pp=45–46}} Na zahodu so [[Desetina|desetino]], prvotno prostovoljni prispevek, v 10. stoletju začeli pobirati kot cerkveni davek na kmetijske proizvode.{{sfn|Hamilton|2003|p=35}} Nekaj zahodnih škofov je iskalo vodstvo v [[Papež|papeštvu]]. Edini del zahodne Evrope, kjer je imelo papeštvo vpliv, je bila Britanija, kamor je papež [[Papež Gregor I.|Gregor Veliki]] (papež 590–604) poslal misijonarje, da bi Anglosase spreobrnil v krščanstvo.{{sfn|Wickham|2009|pp=170–172}} Obisk cerkva je bil nizek. Za versko izobraževanje so bila ključnega pomena srečanja s potujočo duhovščino in romanja v svetišča priljubljenih svetnikov.{{sfn|Bitel|2002|pp=130–133}} V zahodni Evropi med 5. in 7. stoletjem so bili najbolj dejavni irski misijonarji.{{sfn|Colish|2002|pp=62–63}} Bili so prvi, ki so uporabljali priročnike, znane kot spokornice, da bi za grešnike določili ustrezno pokoro, običajno molitve in post. Poudarjali so spolno moralo in predpisovali stroge pokore za prešuštnike, nečistnike in tiste, ki so se ukvarjali z ''nereproduktivnimi spolnimi dejanji'', kot so [[Homoseksualnost|homoseksualci]].{{sfn|Bitel|2002|pp=127–130}} V nasprotju z uradnim krščanstvom so [[Bogomilstvo|bogumili]] na [[Balkan]]u obsojali spolno razmnoževanje, ker so imeli Satana za stvarnika fizičnega vesolja.{{sfn|Curta|2019|pp=527–530}} V zgodnjem srednjem veku se je pojavilo krščansko meništvo. Meniški ideali so se iz Egipta razširili v hagiografsko književnost, zlasti v ''Antonijevo življenje''. Večina evropskih samostanov se je osredotočala na skupno izkušnjo duhovnega življenja, znano kot [[cenobit]]izem.{{sfn|Collins|2010|pp=75–77}} Italijanski menih [[Benedikt Nursijski]] (um. 547) je razvil [[Pravilo svetega Benedikta|benediktinska pravila]], ki so se na široko uporabljala v zahodnih samostanih.{{sfn|Collins|2010|pp=239–240}} Na vzhodu so postala priljubljena meniška pravila, ki jih je sestavil [[Teodor Studit]] (um. 826), zlasti potem, ko so bila v 60. letih 10. stoletja sprejeta v Veliki Lavri v meniški skupnosti na gori [[Meniška skupnost na gori Atos|Atos]].{{sfn|Curta|2019|pp=322, 495}} Samostani so imeli velik vpliv na lokalno družbo, saj so delovali kot zemljiški skladi za močne družine in središča politične oblasti.{{sfn|Wickham|2009|pp=185–187}} Bili so glavno in včasih edino središče izobraževanja in pismenosti v regiji. Številne ohranjene rokopise latinskih klasikov so prepisali menihi.{{sfn|Hamilton|2003|pp=43–44}} Menihi so bili tudi avtorji novih del o zgodovini, teologiji in drugih temah.{{sfn|Colish|2002|pp=63–65}} Bizantinski misijonar [[Sveti Ciril in Metod|Konstantin]] (um. 869) je razvil [[Cerkvenoslovanščina|staro cerkvenoslovanščino]] kot nov liturgični jezik, ki je postavil osnovo za cvetočo slovansko versko književnost. Okoli leta 900 je bila sprejeta nova pisava, ki je danes po Konstantinovem meniškem imenu Ciril znana kot [[cirilica]].{{sfn|Curta|2019|pp=183–189, 209–213, 219–220}} Saška nuna [[Hrosvita]] (um. 1000) je napisala prve neliturgične srednjeveške drame.{{sfn|Bitel|2002|pp=285–286}}{{sfn|Colish|2002|p=163}} V zahodnem krščanstvu je vpliv laikov na cerkvene zadeve dosegel vrhunec v 10. stoletju. Aristokrati so imeli cerkve in samostane pod svojim pokroviteljstvom za svojo osebno lastnino. [[Simonija]] – prodaja cerkvenih položajev – je bila običajna praksa. Simonija je vzbudila splošen strah, saj so mnogi verjeli, da neredno imenovani duhovniki ne morejo podeljevati veljavnih [[zakrament]]ov, kot je [[krst]].{{sfn|Backman|2022|pp=214–216}} Na ta strah so prve reagirale samostanske skupnosti z doslednim upoštevanjem svojih pravil. Ustanovitev [[Cluny (opatija)|opatije Cluny]] v [[Burgundija|Burgundiji]] leta 909 je sprožila korenito spremembo, saj je bil Cluny osvobojen laičnega nadzora in postavljen pod zaščito papeža. Clunyjske reforme so pokazale, da je reformistično idejo o »svobodi Cerkve« mogoče doseči s podrejanjem papeštvu.{{sfn|Barber|2004|p=87}} ===Karolinška Evropa=== {{glavni|Frankovsko cesarstvo}} [[Slika:Utrecht Psalter.jpg|thumb|right|alt=Drawings depicting angels, Christ holding his cross, soldiers and other people|Stran iz ''[[Utrehtski psalter|Utrehtskega psalterja]]'', napisanega verjetno med letoma 816 in 835]] [[Merovingi|Merovinški]] kralji so tradicionalno razdelili svoje kraljestvo med svoje sinove in oslabili svojo moči z obsežnimi podelitvami zemlje. V severovzhodnem frankovskem kraljestvu [[Avstrazija|Avstraziji]] so bili najvidnejši prejemniki kraljeve naklonjenosti [[Pipinidi |Arnulfingi]]. Kot dedni [[majordom]]i so imeli na dvoru veliko moč od sredine 7. stoletja. Eden od njih, [[Pipin Herstalski]] (umrl 714), je prevzel oblast v osrednjem frankovskem kraljestvu [[Nevstrija|Nevstriji]]. Njegov sin [[Karel Martel]] (umrl 741) je izkoristil stalno muslimansko grožnjo in zbral vojake tako, da je zaplenil cerkveno premoženje in ga razdelil nabornikom.{{sfn|Backman|2022|pp=150–154}} [[Karolingi]] so kot potomci Karla Martela leta 751 nasledili Merovinge kot francoska kraljeva dinastija. Merovinški kralj [[Hilderik III.]] (vladal 743–751) je bil tisto leto odstavljen, za francoskega kralja pa je bil s soglasjem frankovskih voditeljev in papeža okronan sin Karla Martela [[Pipin Mali]] (vladal 751–768). Pipin Mali je napadel [[Langobardi|Langobarde]] in uveljavil njihovo obljubo, da bodo spoštovali papeško posest. Njegova kasnejša donacija osrednjih italijanskih ozemelj [[Sveti sedež|Svetemu sedežu]] je pomenila začetek [[Papeška država|Papeške države]].{{sfn|Collins|2010|pp=276–279}}{{sfn|Brown|2001|pp=97–99}} Pipin Mali je prepustil svoje kraljestvo svojima sinovoma Karlu, znanem kot [[Karel Veliki]] (vladal 768–814), in [[Karlman I.|Karlomanu]] (vladal 768–771). Ko je Karloman umrl, je Karel Veliki ponovno združil Francijo in se lotil njene širitve. Podjarmil je [[Sasi|Sase]], premagal Langobarde in ustvaril mejno provinco v severni Španiji.{{sfn|Collins|2010|pp=280–288}} Franki so uničile tudi Avare in omogočili razvoj majhnih slovanskih kneževin, v katerih so v glavnem vladali ambiciozni vojskovodje pod frankovsko oblastjo.{{sfn|Curta|2019|pp=103–110}} Med njimi ta bila [[Ljudevit Posavski]] (umrl 823) v porečju [[Sava|Save]] in [[Pribina]] (umrl 861) v [[Panonska marka|Panonski marki]].{{sfn|Curta|2019|pp=105–110}} Kronanje Karla Velikega za cesarja na božični dan leta 800 je pomenilo oživitev [[Zahodno Rimsko cesarstvo|Zahodnega rimskega cesarstva]]. Bizantinci Karla niso priznali za naslednika rimskih cesarjev.{{sfn|Backman|2022|pp=159–162}} Karlovo cesarstvo je upravljal dvor, ki je potoval skupaj s cesarjem, in okoli 300 cesarskih uradnikov, znanih kot grofje, ki so upravljali grofije cesarstva.{{sfn|Davies|1996|p=302}} Centralna vlada je nadzirala grofe prek cesarskih pooblaščencev, znanih kot ''missi dominici''. Slednji so bili nekakšni potujoči inšpektorji in reševalci težav. Kleriki kraljeve kapele so bili odgovorni za beleženje pomembnih kraljevih podelitev in odločitev.{{sfn|Backman|2022|pp=162–165}} Dvor Karla Velikega je bil središče kulturnega preporoda, včasih imenovanega [[karolinška renesansa]]. Z razvojem umetnosti, arhitekture in sodne prakse ter liturgičnih in svetopisemskih študij pod okriljem anglosaškega učenjaka [[Alkuin]]a (umrl 804) se je povečala tudi pismenost. Alkuin je razvil pisavo, zdaj znano kot [[karolinška minuskula]], ki je olajšala branje z jasnim ločevanjem besed in obsežno uporabo ločil. Karel Veliki je sponzoriral spremembe v cerkveni liturgiji, vsilil rimsko obliko bogoslužja na svojih ozemljih in [[gregorijanski koral]] v cerkveni liturgiji.{{sfn|Colish|2002|pp=66–70}} Njegovo zavzemanje za liturgično enotnost je spodbudilo razvoj notnega zapisa, ki je sredi 9. stoletja privedel do sestavljanja prvih molitvenikov. Sistematično preučevanje bizantinske liturgije je prispevalo k razvoju glasbene teorije.{{refn|group=note|{{lang|la|Musica disciplina (The Discipline of Music)}} Teoretične študije iz poznega 9. stoletja vsebujejo najzgodnejše določene reference o razporeditvi harmoničnih intervalov v polifoniji.{{sfn|Hoppin|1978|p=189}}}}{{sfn|Hoppin|1978|p=187}} ===Razpad Karolinškega cesarstva=== {{glavni|Vzhodnofrankovska država|Srednjefrankovsko kraljestvo|Zahodnofrankovsko kraljestvo}} {{multiple image | footer = Ozemeljske delitve Karolinškega cesarstva leta 843, 855 in 870 | alt = Three maps of the disintegration of the Carolingian Empire: first into three, then into five, and finally into three successor states | align=left | direction = horizontal | width = 135 | image1 = Carolingian territorial divisions, 843.png | width1 = {{#expr: (120 * 497 / 594) round 0}} | alt1 = | caption1 = | image2 = Carolingian territorial divisions, 855.png | width2 = {{#expr: (120 * 497 / 594) round 0}} | alt2 = | caption2 = | image3 = Carolingian territorial divisions, 870.png | width3 = {{#expr: (120 * 497 / 594) round 0}} | alt3 = | caption3 = }} Karel Veliki je nadaljeval frankovsko tradicijo delitve svojega imperija med svoje sinove, vendar je bil leta 813 živ le še [[Ludvik Pobožni]] (vladal 814–840). Ludvikovo vladavino so zaznamovale delitve cesarstva med njegove sinove in državljanske vojne med različnimi zvezami očeta in sinov. Tri leta po Ludvikovi smrti so si njegovi trije preživeli sinovi z [[Verdunska pogodba|Verdunsko pogodbo]] razdelili očetovo cesarstvo.{{sfn|Collins|2010|pp=318–331}} Ozemlje med rekama [[Ren]] in [[Rona]] je pripadlo [[Lotar I. Karolinški|Lotarju I.]] (vladal 817–855), njemu pa je bil priznan naslov cesarja. [[Ludvik Nemški]] (vladal 843–876) je vladal na vzhodu v današnji Nemčiji. [[Karel Plešasti]] (vladal 843–877) je prejel zahodne frankovske dežele, ki so sestavljale večino današnje Francije.{{sfn|Wickham|2009|pp=xxvi–xxvii, 396}} Vnuki in pravnuki Karla Velikega so svoja kraljestva razdelili med svoje potomce do te mere, da so sčasoma uničili vso nekdanjo notranjo kohezijo.{{sfn|Backman|2022|pp=186–189}} [[Karel III. Debeli|Karel Debeli]] je leta 884 na kratko ponovno združil cesarstvo, vendar so nekdanje enote ohranile ločene uprave.{{sfn|Collins|2010|p=337}} Po njegovi smrti v začetku leta 887, so bili Karolingi tik pred izumrtjem. V večini držav naslednic so prevzeli oblast nedinastični vladarji, kot je bil v frankovskih deželah pariški grof [[Odo Francoski|Odo]] (vladal 888–898).{{sfn|Wickham|2009|pp=401–403}} V vzhodnih deželah se je dinastija končala s smrtjo [[Ludvik Otrok|Ludvika Otroka]] (vladal 899–911) in izbiro frankonskega vojvode [[Konrad I. Nemški|Konrada I.]] (vladal 911–918) za kralja.{{sfn|Backman|2022|p=254}} Dinastija je bila obnovljena v zahodni Franciji leta 898 in 936, vendar zadnji Karolingi niso mogli nadzirati svoje aristokracije. Leta 987 je dinastijo zamenjal kralj [[Hugo Capet]] (vladal 987–996).{{sfn|Collins|2010|pp=341–342}} Frankovska kultura in karolinške metode državne uprave so imele velik vpliv na sosednje narode. Frankovska nevarnost je sprožila nastanek novih držav ob vzhodni meji cesarstva: [[Vojvodina Češka|Vojvodine Češke]], [[Velikomoravska|Velikomoravske]] in kneževine [[Primorska Hrvaška (kneževina)|Primorske Hrvaške]].{{sfn|Wickham|2009|pp=488–489}} Razpad Karolinškega cesarstva so spremljale selitve in vpadi zunanjih sovražnikov. Atlantsko in severno obalo so nadlegovali [[Vikingi]], ki so napadali tudi Britansko otočje in se tam naselili. Leta 911 je vikinški poglavar [[Rolo]] (umrl okoli  931) dobil dovoljenje frankovskega kralja [[Karel Preprosti|Karla Preprostega]] (vladal 898–922), da se naseli v današnji [[Normandija|Normandiji]]. Vzhodni deli frankovskih kraljestev, zlasti Nemčija in Italija, so bili pod nenehnimi napadi [[Madžari|Madžarov]], dokler niso bili poraženi v [[Bitka pri Lechfeldu|bitki pri Lechfeldu]] leta 955.{{sfn|Backman|2022|pp=191–199}} V [[Sredozemlje|Sredozemlju]] so arabski pirati redno napadali Italijo in južno Francijo. [[Aglabidi]] so osvojili [[Sicilija|Sicilijo]], [[Omajadi]] iz Al Andaluza pa so priključili [[Balearski otoki|Balearske otoke]].{{sfn|Collins|2010|pp=394–395}} ===Nova kraljestva in oživitev Bizantinskega cesarstva=== [[Slika:Christ Magdeburg Cathedral Met 41.100.157.jpg|thumb|right|alt=|Ena od šestnajstih graviranih [[Otonska umetnost|otonskih]] plošč iz [[Magdeburška slonovina|Magdeburške slonovine]] iz 10. stoletja, na kateri [[Jezus Kristus|Kristus]] prejema cerkev od cesarja [[Oton I. Veliki|Otona I.]]]] Naselitev Vikingov na Britanskem otočju je pripeljala do oblikovanja novih političnih entitet, vključno z majhnim, vendar bojevitim [[Dublinsko kraljestvo|Dublinskim kraljestvom]] na [[Irska|Irskem]].{{sfn|Collins|2010|pp=350, 365}} Anglosaški kralj [[Alfred Veliki]] (vladal 871–899) je leta 879 dosegel sporazum z danskimi osvajalci in priznal obstoj neodvisnega vikinškega kraljestva v Britaniji.{{sfn|Backman|2022|p=196}}{{sfn|Collins|2010|pp=362–363}} Do sredine 10. stoletja so Alfredovi nasledniki obnovili anglosaško oblast na britanskem ozemlju.{{sfn|Collins|2010|p=368}} V severni Britaniji je Kenneth MacAlpin (umrl 860) združil [[Pikti|Pikte]] in [[Škoti|Škote]] v [[Kraljevina Alba|Kraljevino Alba]].{{sfn|Wickham|2009|p=169}} Otonska dinastija se je v Nemčiji uveljavila v začetku 10. stoletja, ko je pregnala Madžare in zmagala nad neposlušnim knezi. Potem ko je ovdovela italijanska kraljica [[Adelajda Italijanska|Adelajda]] (umrla 999) zaprosila za zaščito, je [[Oton I. Veliki|Oton I.]] (vladal 936–973) prečkal [[Alpe]], se poročil z mlado vdovo in se dal v [[Pavia|Pavii]] leta 951 okronati za kralja. Njegovo kronanje za cesarja Svetega rimskega cesarstva leta 962 v Rimu je pomenilo pridobitev pravice do dediščine Karla Velikega.{{sfn|Collins|2010|pp=394–411}} Otonovi nasledniki so ostali zelo zainteresirani za dogajanja v Italiji, vendar zaradi svoje odsotnosti niso mogli uveljaviti trajne oblasti nad lokalno aristokracijo.{{sfn|Backman|2022|pp=255–257}} Na Iberskem polotoku je boj Baskov za neodvisnost privedel do oblikovanja [[Kraljevina Navarra|Kraljevine Navarre]], barcelonski grofje pa so pridobili avtonomijo v karolinški mejni provinci. Asturija se je počasi širila proti jugu in se nadaljevala kot Kraljevina León.{{sfn|Collins|2010|pp=376–386}}{{sfn|Wickham|2009|p=500}} Vzhodnoevropske trgovske poti proti [[Azija|Aziji]] so nadzorovali [[Hazari]]. Njihov večetnični imperij se je uprl muslimanski širitvi in njihovi voditelji so se spreobrnili v [[judovstvo]].{{sfn|Curta|2019|pp=131–134, 141–142}} Konec 9. stoletja se je razvila nova trgovska pot, ki je obšla hazarsko ozemlje in čez [[Volška Bolgarija|Volško Bolgarijo]] povezala Srednjo Azijo z Evropo. Lokalni prebivalci so se spreobrnili v islam.{{sfn|Curta|2019|pp=143–151}} Švedski trgovci in lovci na sužnje so odpluli po rekah Vzhodnoevropske nižine proti jugu, zavzeli [[Kijev]], ki je bil v posesti Hazarov, in leta 860 in 907 poskušali zavzeti [[Konstantinopel]]. Stiki Vikingov s Francijo so utrli pot misijonarskim prizadevanjem krščanske duhovščine v [[Skandinavija|Skandinavijo]]. Pokristjanjevanje je bilo tesno povezano z rastjo centraliziranih kraljestev na [[Danska|Danskem]], [[Norveška|Norveškem]] in [[Švedska|Švedskem]].{{sfn|Collins|2010|pp=366–370}} Nordijski kolonisti so se naselili na [[Islandija|Islandiji]] in ustvarili politični sistem, ki je oviral kopičenje moči ambicioznih poglavarjev.{{sfn|Wickham|2009|pp=476–477}} Bizantinsko cesarstvo je oživel pod cesarjem [[Bazilij I. Makedonec|Bazilijem I.]] (vladal 867–86) in njegovima naslednikoma [[Leon VI. Modri|Leonom VI.]] (vladal 886–912) in [[Konstantin VII. Porfirogenet|Konstantinom VII.]] (vladal 913–959) iz [[Makedonska dinastija|Makedonske dinastije]]. Cesarski dvor je postal središče ponovnega rojstva klasičnega učenja, znanega kot [[makedonska renesansa]]. Reorganizacija vojske je omogočila cesarjema [[Ivan I. Cimisk|Ivanu I.]] (vladal 969–1025) in [[Bazilij II.|Baziliju II.]] (vladal 976–1025) razširiti meje cesarstva.{{sfn|Davies|1996|pp=318–320}} Misijonska prizadevanja vzhodne in zahodne duhovščine so povzročila spreobrnitev [[Velikomoravska|Moravcev]], [[Bolgari|Donavskih Bolgarov]], [[Čehi|Čehov]], [[Poljaki|Poljakov]], [[Madžari|Madžarov]] in prebivalcev [[Kijevska Rusija|Kijevske Rusije]] v krščanstvo.{{sfn|Davies|1996|pp=321–326}} Po padcu Velikomoravske zaradi vpadov Madžarov okoli leta 900 so vojvode iz češke dinastije [[Přemyslidi|Přemyslidov]] utrdili oblast na Češkem.{{sfn|Curta|2019|pp=391–400}} Na Poljskem je uničenje starih centrov moči spremljalo nastanek države pod knezi [[Pjasti]].{{sfn|Curta|2019|pp=343–347}} Na Ogrskem so knezi iz dinastije [[Árpádovci|Árpád]] nasilno zatrli rivalske madžarske poglavarje.{{sfn|Barber|2004|p=334}} Knezi [[Rurikidi]] iz Kijevske Rusije so potem, ko so ruski plenilci leta 965 oplenili hazarsko prestolnico [[Itil]], postali vladarji obsežnih gozdnih območij vzhodne Evrope.{{sfn|Curta|2019|pp=289–300}} Bolgarijo so med letoma 971 in 1018 Bizantinci priključili k svojemu cesarstvu.{{sfn|Wickham|2009|pp=488–489}}{{sfn|Curta|2019|pp=239–248}} ===Arhitektura in umetnost=== {{glavni|Umetnost obdobja preseljevanja ljudstev|Predromanska umetnost}} [[Slika:KellsFol032vChristEnthroned.jpg|thumb|right|alt=|Stran ''[[Knjiga iz Kellsa|Knjige iz Kellsa]]'', ilistriranega rokopisa iz [[Irska|Irske]]]] V večjih rimskih mestih in porimskih kraljestvih, vključno z [[Barcelona|Barcelono]], [[Pariz]]om in [[Ravena|Raveno]], so se od 4. do 6. stoletja začele graditi [[Bazilika (zgradba)|bazilike]].{{sfn|Stalley|1999|pp=28–29}} Bizantinska cerkvena arhitektura je sprejela drugačen model s pravokotnim tlorisom in kupolo, kakršna je Justinijanova [[Hagija Sofija]], največje stavba s samo eno streho v rimskem svetu.{{sfn|Wickham|2009|pp=232–233}} Ker so prostorne bazilike z zatonom urbanih središč na zahodu postale manj uporabne, so se umaknile manjšim cerkvam. Arhitekturna oblika bazilike je ponovno oživela v [[Karolinško cesarstvo|Karolinškem cesarstvu]].{{sfn|Stalley|1999|pp=21–44}} Nova standardna značilnost karolinških bazilik je uporaba [[transept]]a, krajše ladje, pravokotne na vzdolžno ladjo.{{sfn|Stalley|1999|pp=43–44}} V [[Al Andaluz]]u je bila v [[Kordova|Kordovi]] zgrajena [[Velika mošeja, Córdoba|Velika mošeja]], izjemen primer mavrske arhitekture.{{sfn|Adams|2011|p=172}} Središča političnega in družbenega življenja so postale dvorane, zgrajene iz lesa ali kamna. Njihova zasnova je pogosto prevzela elemente pozne rimske arhitekture, kot so [[pilaster|pilastri]], stebri in izklesani diski.{{sfn|Stalley|1999|pp=96–97}}{{sfn|Stalley|1999|pp=96–97}} Po razpadu Karolinškega cesarstva je širjenje aristokratskih [[grad]]ov kazalo na prehod od skupnih trdnjav k zasebni obrambi. Večina gradov je bila lesena, gradovi najbogatejše gospode pa so bili kamniti.{{sfn|Stalley|1999|pp=88–89}} Največja značilnost gradov je bil [[stolp]] ali več stolpov. Gradovi so se pogosto razvili v večnamenske komplekse z [[dvižni most|dvižnimi mostovi]], utrjenimi dvorišči, cisternami ali [[vodnjak]]i, dvorano, kapelo, hlevi in delavnicami.{{sfn|Stalley|1999|pp=83–90}} Zlato, ki so ga plemenski poglavarji pridobili iz Rimskega cesarstva, so lokalni zlatarji preoblikovali v nov [[nakit]], pogosto v ogromne ogrlice in broške. Na slog so pogosto vplivali perzijski izdelki, ki so jih na rimsko ozemlje prinesla osvajalska ljudstva.{{sfn|Henderson|1993|pp=35–40}} Zlatarji, ki so delali za po-rimske elite, so razvili izrazito abstraktne oblike, za katere so značilni trakovi in visoko stilizirani živalski motivi.{{sfn|Nees|2002|pp=104–105}} Literarna dela, kot sta staroangleška epska pesnitev ''[[Beowulf]]'' in nordijske [[Saga (pripoved)|sage]], so pripovedovale o velikih zakladih, ki jih je preživelo le nekaj. Mednje spadajo grobni pridatki iz Hilderikove grobnice v [[Tournai]]u in bogat anglosaški grob v [[Sutton Hoo]]ju. Verska umetnost je hitro sprejela več elementov posvetnega sloga, kot so trakovi in obsežna segmentacija. Slike so preživele večinoma v bogato okrašenih [[evangelij]]ih, vključno s ''[[Knjiga iz Kellsa|Knjigo iz Kellsa]]'' in ''[[Lindisfarnski evangeliji|Lindisfarnskimi evangeliji]]'', primeroma irske in northumbrijske [[Otoška keltska umetnost|otoške umetnosti]].{{sfn|Henderson|1993|pp=63–64}}{{sfn|Benton|2002|pp=41–42}} V Sredozemlju se je ohranila helenistična tradicija realističnega upodabljanja.{{sfn|Kitzinger|1969|pp=22–28}} Po obdobju [[ikonoklazem|ikonoklazma]], ki je omejeval [[bizantinska umetnost|bizantinsko umetnost]], je zmagoslavje ikonofilov utrlo pot umetniški prenovi.{{sfn|Benton|2002|pp=36–37}}{{sfn|Benton|2002|pp=32–38}} Bolj naturalističen sredozemski slog je bil pomemben navdih za zahodne umetnike pod Karlom Velikim, ki so imeli vizualne umetnosti za močan instrument izobraževanja in propagande.{{sfn|Benton|2002|pp=36–37}}{{sfn|Benton|2002|pp=32–38}} Po dolgem premoru je karolinška umetnost ponovno odkrila človeško figuro, ki so jo zahodni umetniki pogosto upodabljali tudi v ilustriranih kodeksih.{{sfn|Benton|2002|pp=47–49}} Kodeksi so bili pogosto zaščiteni z razkošnimi platnicami iz zlata, biserov in poliranih dragih kamnov.{{sfn|Benton|2002|pp=47–49}} Zdi se, da je bil dvor Karla Velikega zaslužen za sprejetje figurativne monumentalne skulpture v krščansko umetnost.{{sfn|Lasko|1972|pp=16–18}} Proti koncu obdobja so bile figure v skoraj naravni velikosti običajne v vseh pomembnih cerkvah.{{sfn|Henderson|1993|pp=233–238}} V Angliji so ilustratorji knjig obogatili svojo otoško dediščino s karolinškimi motivi, kot so vejice listja. Rokopisi v pokarolinški Nemčiji, ilustrirani z živahnimi slikovnimi cikli, kažejo na vpliv sodobne bizantinske umetnosti na [[Otonska umetnost|otonske umetnike]]. V krščanski Španiji so umetniki prevzeli islamske dekorativne motive, kot so [[Kufska pisava|kufske črke]] in mavrski oboki.{{sfn|Kitzinger|1969|pp=60–77}} ===Vojska in tehnologija=== [[Slika:Leo Phokas defeats Hambdan at Adrassos.png|thumb|left|upright=1.3||Bizantinska konjenica zasleduje muskimanske konjenike; ''[[Madridski Skilica]]'', 12. stoletje]] Ustanovitev enot težko oklepljenih konjenikov, kakršni so bili na primer [[katafrakt]]i, je bila pomembna značilnost poznorimske vojske, vendar se je razvoj visoko specializiranih vojaških enot nadaljeval. Invazivna plemena so različno poudarjala pomen različnih vojaških enot, od pretežno pehotnih [[Anglosasi|anglosaških]] zavojevalcev Britanije do [[Vandali|Vandalov]] in [[Vizigoti|Vizigotov]], ki so imeli v svojih vojskah velik delež konjenice.{{sfn|Nicolle|1996|pp=28–29}} Največja novost v vojaških zadevah je bila uvedba hunskega [[kompozitni lok|kompozitnega loka]] namesto šibkejšega skitskega kompozitnega loka.{{sfn|Nicolle|1996|pp=30–31}} [[Avari|Avarska]] težka konjenica je v Evropo prinesla uporabo stremen,{{sfn|Curta|2019|p=52}} ki so jih v bizantinski konjenici uvedli proti koncu 6. stoletja.{{sfn|Nicolle|1996|p=41}} Drug korak v razvoju je pomenila vse večja uporaba dolgih mečev in postopna zamenjava luskastega oklepa s celovitim in lamelnim oklepom.{{sfn|Nicolle|1996|pp=34, 39}} Pomen pehote in lahke konjenice je začel upadati v zgodnjem karolinškem obdobju z naraščajočo prevlado elitne težke konjenice, čeprav se zdi, da je bil velik delež vojsk sestavljen iz pehote na konjih in ne prave konjenice.{{sfn|Nicolle|1996|pp=58, 76}} Dajatve svobodnega prebivalstva za vojsko je upadla. Edina izjema je bila anglosaška Anglija, kjer se je vojska financirala iz regionalnih dajatev, znanih kot [[Fyrd|fyrd]].{{sfn|Nicolle|1996|pp=59, 67}} V vojaški tehnologiji je bila ena glavnih sprememb ponovna uvedba [[samostrel]]a kot vojaškega orožja.{{sfn|Nicolle|1996|p=80}} Tehnološka novost, ki je presegla vojaške namene, je bila podkev, ki je omogočila rabo konj na kamnitem terenu.{{sfn|Nicolle|1996|pp=41, 88–91}} == Visoki srednji vek == {{Glavni|Visoki srednji vek}} ===Družba=== [[Slika:Cleric, Knight, and Workman representing the Three Classes.jpg|thumb|left|alt=A miniature depicting a tonsured man, a fully armored man wearing a shield, and a man who holds a spade|Zgodovinska francoska iniciala iz 13. stoletja s predstavniki treh slojev srednjeveške družbe: tistih, ki so molili (duhovščina), tistih, ki so se vojskovali (vitezi) in tistih, ki so delali (kmetje)]] Od okoli leta 950 do leta 1060 so [[Bližnji vzhod]] prizadele hude suše, [[Evrazijska stepa|Evrazijsko stepo]] pa nenavaden mraz. Lakote, ki so sledile, so povzročile nemire in vojaške udare v [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskem cesarstvu]], [[Abasidski kalifat|Abasidskem kalifatu]] in [[Egipt]]u ter prisilile množice nomadskih [[Turki|Turkov]] v iskanje novih pašnikov v [[Irak]]u, [[Anatolija|Anatoliji]] in na [[Balkan]]u. Njihov prihod je povzročil veliko uničenja in dosegel vrhunec z ustanovitvijo [[Sultanat Rum|Seldžuškega sultanata]] v Anatoliji.{{sfn|Ellenblum|2012|pp=3–11}} V nasprotju s tem se je v Evropi začelo obdobje rasti števila prebivalstva. Ocenjuje se, da je število prebivalcev med letoma 1000 in 1347 naraslo s 35 na 80 milijonov. Natančni vzroki ostajajo nejasni, domneva pa se, da so se izboljšale tehnike v kmetijstvu, povečal obseg obdelovalne zemlje, izboljšalo podnebje in zmanjšali vdori tujcev.{{sfn|Jordan|2002|pp=5–10}}{{sfn|Backman|2022|p=221}} Marsikje po Evropi je temeljne družbene odnose urejal [[fevdalizem]]. V tem sistemu je lastnik [[vazal]]u v zameno za opravljene storitve, običajno vojaške, podelil posest, običajno zemljo.{{sfn|Backman|2022|pp=247–249}}{{sfn|Singman|1999|pp=4–6}} V drugih delih Evrope, kot so [[Nemčija]], [[Poljska]] in [[Ogrska]], so prevladujoče oblike zemljiške posesti ostali neodtujljivi [[alod]]i. Njihovi lastniki so se sicer poklonili kralju ali višjemu aristokratu, vendar je bila njihova zemljiška posest prosta fevdalnih obveznosti.{{sfn|Singman|1999|p=6}}{{sfn|Curta|2019|p=467}} V Bizantinskem cesarstvu in balkanskih državah je bil vzpostavljen sistem [[pronoja|pronoia]], sistem zemljiških posesti z omejenimi pravicami, ki jih je koristila vojaška aristokracija.{{sfn|Sedlar|1994|p=73}} Večina srednjeveških zahodnih mislecev je družbo razdelila na tri temeljne razrede: duhovščino, plemstvo in preprosto prebivalstvo. Slednji, ki so tvorili približno 98 odstotkov celotnega prebivalstva, so bili predvsem podeželski kmetje in obrtniki. Število meščanov je naraščalo, vendar nikoli ni preseglo 10 odstotkov celotnega prebivalstva.{{sfn|Singman|1999|pp=6, 11, 171}}{{sfn|Backman|2022|p=220}} Številni kmetje niso bili več naseljeni na osamljenih kmetijah, ampak so se zbrali v bolj varne majhne vaške skupnosti.{{sfn|Jordan|2002|pp=5–10}}{{sfn|Backman|2022|pp=220–221}} V sistemu gospostev je bila osnovna enota zemljiške posesti graščina, ki so jo obdajale posesti graščine, kmetov in zemljiških najemnikov.{{sfn|Backman|2022|pp=231–232}} Ker je duhovščina prepovedala zasužnjevanje istovercev, je do konca 11. stoletja [[suženjstvo]] skoraj popolnoma izpodrinila nova oblika odvisnosti. Za razliko od sužnjev so imeli podložniki pravno sposobnost, njihov dedni status pa je bil urejen s sporazumi z njihovimi gospodi. Svoboda gibanja je bila običajno omejena. Svojemu gospodu so običajno dolgovali delovne storitve.{{sfn|Jordan|2002|pp=10–12}}{{sfn|Backman|2022|pp=221–222}} Kmetje so začeli zapuščali svoje domovine v zameno za ekonomske in pravne privilegije, običajno nižje davke in pravico do sojenja v svojih skupnostih. Selitev kmetov preko meja je imelo radikalne demografske posledice, kot na primer širjenje nemških naselij proti vzhodu.{{sfn|Bartlett|1994|pp=111–123}} Z razvojem težke konjenice se je razred svobodnih bojevnikov razdelil na dve skupini. Tisti, ki so se lahko opremili kot vitezi, so bili vključeni v tradicionalno aristokracijo, drugi pa so bili asimilirani v kmečko prebivalstvo.{{sfn|Singman|1999|p=2}} Položaj nove elite se je stabiliziral s sprejetjem strogih pravil dedovanja, kot je [[primogenitura]] – pravica najstarejšega sina do dedovanja celotnega družinskega premoženja.{{sfn|Barber|2004|pp=36–37}} Plemiči so postali razslojeni na tiste, ki so imeli oblast, in tiste nižjega ranga, ki niso imeli niti zemlje niti vazalov.{{sfn|Singman|1999|p=8}}{{sfn|Singman|1999|p=3}} Plemstvo ni bilo nikoli zaprta skupina. Kralji so lahko preproste prebivalce povzdignili v aristokrate, premožni preprosti prebivalci so se lahko poročali v plemiške družine, obubožani aristokrati pa so lahko izgubili svoj privilegiran status.{{sfn|Barber|2004|p=40}} Zahodni aristokrati so se pogosto s podporo svojih vladarjev selili na obrobje latinskega krščanstva ali zaradi njihovih vojaških sposobnosti ali kot osvajalci. Francosko govoreči plemiči so se večinoma naselili na [[Britansko otočje|Britanskem otočju]], v južni [[Italija|Italiji]] ali na [[Iberski polotok|Iberskem polotoku]], nemški pa v osrednjo in vzhodno Evropo. {{sfn|Bartlett|1994|pp=24–39}} Duhovščina se je delila na dve razreda: posvetno duhovščino, ki je skrbela za duhovne potrebe vernikov in služila predvsem v župnijskih cerkvah, in redovniško duhovščino, ki je živela v samostanih skladno s pravili svojega reda.{{sfn|Singman|1999|p=11}} Uvedba [[celibat]]a – prepovedi duhovniške poroke – je katoliško duhovščino ločila od laikov.{{sfn|Thomson|1998|p=87}} Cerkvena sodišča so imela izključno pristojnost nad sklepanjem zakonskih zvez.{{sfn|Singman|1999|pp=11–12}} Cerkvene oblasti na zahodu so podpirale ljudska mirovna gibanja.{{sfn|Backman|2022|p=252}} Laiki so se morali od začetka 13. stoletja vsaj enkrat letno spovedati svojemu duhovniku, kar je okrepilo nadzor duhovščine nad njimi.{{sfn|Thomson|1998|p=209}} Ženske so morale biti uradno podrejene nekemu moškemu: očetu, možu ali drugemu sorodniku. Žensko delo je na splošno obsegalo gospodinjska ali druga domača opravila, kot je varstvo otrok. Kmečke žene so lahko družinske dohodke dopolnjevale s predenjem ali pivovarstvom.{{sfn|Singman|1999|pp=14–15}} Meščanke so se lahko ukvarjale s trgovanjem, vendar pogosto samo z dovoljenjem moških. V nasprotju z moškimi jim ni bilo vedno dovoljeno usposabljanje vajencev.{{sfn|Singman|1999|pp=177–178}} Plemkinje so lahko podedovale zemljo, če ni bilo moškega dediča. Za njihovo glavno vrlino je veljala njihova zmožnost rojevanja otrok.{{sfn|Barber|2004|pp=41–42}} Ker ženske niso smele biti posvečene v duhovnice, je bil zanje v cerkvi odprt samo položaj redovnic.{{sfn|Singman|1999|p=15}} ===Oživitev gospodarstva=== Večanje števila prebivalstva, večja kmetijska produktivnost in relativna politična stabilnost so postavili temelje trgovski revoluciji v 11. stoletju.{{sfn|Barber|2004|p=58}} Ljudje s presežkom denarja so začeli vlagati v dobrine, kot so [[sol]], [[poper]], [[svila]], [[vino]] in [[med]] na oddaljenih trgih.{{sfn|Epstein|2009|pp=74–85}}{{sfn|Rubin|2014|p=99}} Naraščajoča trgovina je prinesla nove metode ravnanja z denarjem in v Evropi so spet začeli kovati zlate kovance, najprej v [[Firence|Firencah]] in [[Genova|Genovi]]. Pojavile so se nove oblike komercialnih pogodb, ki so omogočale delitev tveganja v okviru partnerstev, znanih kot ''commenda'' ali ''compagnia''.{{sfn|Barber|2004|pp=70–71}} Pojavile so se tudi [[Menica|menice]], ki so omogočale enostaven prenos denarja. Ker je bilo v obtoku veliko vrst kovancev, so menjalci denarja olajšali transakcije med lokalnimi in tujimi trgovci. Z njimi se je bilo mogoče pogajati o posojilih, kar je spodbudilo razvoj kreditnih ustanov, se pravi [[Banka|bank]].{{sfn|Epstein|2009|pp=83, 89}} Ko so se lokalna trgovska središča razvila v mesta, je gospodarska rast povzročila nov val urbanizacije. Kralji in aristokrati so podpirali proces predvsem v upanju na povečanje davčnih prihodkov.{{sfn|Epstein|2009|pp=100–103}} Večina mestnih skupnosti je prejela privilegije, ki so priznavali njihovo avtonomijo, vendar je le malo mest lahko odpravilo vse elemente zunanjega nadzora.{{sfn|Barber|2004|pp=48–49}} Meščani, ki so se ukvarjali z isto trgovino ali obrtjo, so se začeli združevati v [[ceh]]e. Cehi so običajno določili pravila, ki so urejala kakovost, usposabljanje in cene. Do lokalnih trgov so imeli dostop le njihovi člani.{{sfn|Epstein|2009|pp=110–118}}{{sfn|Backman|2022|pp=461–464}} Italijanske pomorske republike, kot so [[Amalfi]], [[Beneška republika|Benetke]], [[Genovska republika|Genova]] in [[Pisa]], so bile prve, ki so imele koristi od oživitve trgovine v Sredozemlju.{{sfn|Barber|2004|p=58}} Na severu Evrope so nemški trgovci ustanovili združenja, znana kot [[Hansa|hanze]], in nadzorovali trgovske poti, ki so povezovale [[Britansko otočje|Britanske otoke]] in [[Nizozemska|Nizozemsko]] s [[Skandinavija|Skandinavijo]] in vzhodno Evropo.{{sfn|Barber|2004|p=61}} Organizirati so se začeli sejmi, na katerih so lokalni trgovci trgovali s tujci. Gospodarska rast je judovskim trgovcem s podporo lokalnih vladarjev omogočila širjenje po Evropi.{{sfn|Chazan|2006|pp=209–212, 219–222}} [[Judje]] se zunaj svojih skupnosti niso smeli ukvarjati s prestižnimi poklici in so pogosto prevzemali službe z nizkim statusom, kot so cunjarji ali pobiralci davkov.{{sfn|Epstein|2009|p=107}} Posebej dejavni so bili pri denarništvu, ker so lahko prezrli krščansko cerkveno obsodbo posojanja za obresti.{{sfn|Chazan|2006|pp=217–218}} Judovski dninarji in zastavljalci so krepili [[antisemitizem]], ki se je kazal v krvnem obrekovanju in [[pogrom]]ih. Vse večja zaskrbljenost cerkvenih oblasti glede judovskega vpliva na krščansko življenje je spodbudila pravno segregacijo in izgon Judov iz Anglije z [[Edikt o izgonu|Ediktom o izgonu]] kralja [[Edvard I.|Edvarda I.]] leta 1290.{{sfn|Chazan|2006|pp=166–167, 213–214}} ===Cerkvene reforme=== [[Slika:Maria Lach 02.jpg|thumb|upright=1.2|left|Romanska cerkev v [[Opatija Maria Laach|opatiji Marija Laach]], zgrajena med letoma 1130 in 1156]] Papeške volitve so v zgodnjem 11. stoletju nadzirali rimski aristokrati, vendar je cesar [[Henrik III. Nemški|Henrik III.]] (vladal 1039–1056) zlomil njihovo oblast in na papeški prestol postavil reformistične klerike. S podporo ljudstva so kleriki dosegli priznanje svoje jurisdikcije v cerkvenih zadevah v mnogih delih Evrope.{{sfn|Backman|2022|pp=298–300}} Vodja bizantinske cerkve, patriarh [[Mihael I. Kerularij]] (umrl 1059), je zavrnil papeško nadoblast, zato ga je papeški legat leta 1054 izobčil. Po vrsti medsebojnih izobčenj je razkol med vzhodom in zahodom privedel do ločitve rimskokatoliške vere in vzhodne pravoslavne cerkve.{{sfn|Hamilton|2003|pp=140–143}}{{sfn|Backman|2022|p=309}} Laična [[investitura]] – imenovanje klerikov s strani posvetnih vladarjev – je bila obsojena na zboru škofov v Rimu leta 1059.{{sfn|Backman|2022|p=301}} Henrikov sin [[Henrik IV. Nemški|Henrik IV.]], cesar [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] (vladal 1056–1105), je želel ohraniti pravico, da sam imenuje prelate v svojih deželah, vendar so njegova imenovanja razjezila papeža [[papež Gregor VII.|Gregorja VII.]] (papež 1073–1085). Njun spor se je razvil v [[investiturni boj]], ki je vključeval tudi druge sile, ker se kralji niso prostovoljno odrekli nadzoru nad imenovanji v škofov in opatov. Konflikti so se končali s kompromisom, v primeru svetih rimskih cesarjev s [[Konkordat iz Wormsa|konkordatom iz Wormsa]] iz leta 1122.{{sfn|Barber|2004|pp=93–94}}{{sfn|Barber|2004|pp=87–94}}{{sfn|Hamilton|2003|pp=7–8}} Visoki srednji vek je bil čas velikih verskih gibanj.{{sfn|Barber|2004|p=137}} Stara romarska mesta, kot so [[Rim]], [[Jeruzalem]] in [[Santiago de Compostela|Compostela]], je obiskovalo vse več romarjev. Pomembna so postala tudi nova mesta, kot sta Monte Gargano in [[Bari]].{{sfn|Morris|2001|p=199}} Pojavila so se ljudska gibanja, ki so podprla izvajanje cerkvene reforme, vendar je njihov antiklerikalizem včasih privedel do zavračanja katoliške dogme s strani radikalnih skupin, kot so [[valdenžani]] in [[katari]].{{sfn|Barber|2004|pp=162–172}}{{sfn|Morris|2001|pp=199–203}} Za zatiranje [[Herezija|herezije]] so papeži imenovali posebne preiskovalce, znane kot [[inkvizitor]]ji.{{sfn|Hamilton|2003|pp=133–134}} Samostanske reforme so se nadaljevale. Slovesnosti [[Gregorijanska reforma|klunijskih samostanov]] so bile tuje tistim, ki so imeli raje enostavnejše hermetično meništvo zgodnjega krščanstva ali so želeli živeti »apostolsko življenje« v uboštvu in pridiganju. Ustanovljeni so bili novi meniški redovi, med drugim [[kartuzijani]] in [[cistercijani]]. V 13. stoletju je papež odobril beraške redove, ki so se preživljali z beračenjem ([[frančiškani]] in [[dominikanci]]).{{sfn|Hamilton|2003|pp=45–48, 116}} Posamezniki, za katere se je govorilo, da prejemajo božanska razodetja, bi lahko predstavljali izziv za klerikalne monopole in najbolj spoštovane uradne doktrine. Cerkvene oblasti so pogosto dovolile čaščenje priljubljenih mistikov, kot je [[Frančišek Asiški]] (umrl 1226).{{sfn|Jordan|2002|p=324}} Med priljubljenimi mistiki je bilo veliko žensk.{{sfn|Hamilton|2003|p=32}} Med njimi je bila nuna [[Hildegarda iz Bingna]] (umrla 1179/1180) plodovita in zelo cenjena učenjakinja, ki je ponosno rekla, da »moškega ni mogoče narediti brez ženske«.{{sfn|Ramirez|2022|pp=188–191}}{{sfn|Bitel|2002|pp=287–288}}{{sfn|Ramirez|2022|pp=188–191}} Judovski misticizem je dosegel vrhunec v zbirki ''[[Zohar]]'', povzetku [[Kabala|kabalističnega]] učenja iz 13. stoletja.{{sfn|Chazan|2006|p=105}} ===Vzpon državne moči=== [[Slika:Europe mediterranean 1190.jpg|thumb|300px|Evropa in severna Afrika leta 1190]] V visokem srednjem veku so se razvile institucije, ki so obvladovale politično življenje v Evropi do konca 18. stoletja.{{sfn|Backman|2022|pp=395–396}} Pravica kralja, da vlada brez tujega posredovanja, je postala splošno sprejeta, kar je privedlo do ideje državne suverenosti.{{sfn|Grzymała-Busse|2023|pp=68–70}}{{sfn|Fried|2015|pp=272–273}} Koncept dedne monarhije se je okrepil.{{sfn|Watts|2014|p=64}} V vseh državah so kot dedinje na prestol prišle tudi prve kraljice.{{sfn|Fößel|2016|p=75}}{{sfn|Fößel|2016|pp=75–79}} Osrednji urada kraljeve vlade sta postala državna pisarna in prizivno sodišče.{{sfn|Grzymała-Busse|2023|pp=86–90}} Hitro se je razvil davčni sistem, saj prihodki iz kraljevih posesti niso več pokrivati državnih izdatkov. Davke so sprva pobirali predvsem za vojaške namene, proti koncu obdobja pa vse bolj redno.{{sfn|Grzymała-Busse|2023|pp=92–98}} Papeštvo, ki se je dolgo zavzemalo za neodvisnost od posvetnega vpliva, je začelo uveljavljati svojo zahtevo po posvetni oblasti nad krščanskim svetom.{{sfn|Hamilton|2003|p=7}} Papeška monarhija je dosegla svoj vrhunec pod pontifikatom [[Papež Inocenc III.|Inocenca III.]] (papež 1198–1216).{{sfn|Backman|2022|pp=371–379}} Kot vladarji večjega dela osrednje Italije in fevdalni vladarji nekaterih katoliških vladarjev so se papeži globoko vpletli v posvetno politiko.{{sfn|Fried|2015|p=271}} Sicilijo in južno Italijo, ki je bila v posesti langobardskih, bizantinskih in muslimanskih vladarjev, so med letoma 1016 in 1091 zavzele normanske vojske. [[Rogerij II. Sicilski|Rogerij II.]] (vladal 1105–1154) je normanske kneževine leta 1130 združil v [[Kraljevina Sicilija|Kraljevino Sicilijo]]. V [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetem rimskem cesarstvu]] so [[Otoni|Otone]] leta 1024 nadomestili [[Salijci]]. Slednji so zaščitili nižje plemstvo, da bi zmanjšali moč vojvod, zavzeli [[Burgundija|Burgundijo]] in se nato pod [[Henrik IV. Nemški|Henrikom IV.]] spopadli s papeštvom.{{sfn|Backman|2022|pp=259–260}} Leta 1137 so Salijce nasledili [[Staufovci]]. Njihovi ponavljajoči se konflikti s papeštvom so severnoitalijanskim mestom in nemškim knezom omogočili, da so od njih izsilili precejšnje koncesije. Leta 1183 je [[Friderik I. Barbarossa]] (vladal 1155–1190) langobardskim mestom odobril pravico, da volijo svoje voditelje. Avtonomija knezov je bila priznana med vladavino njegovega vnuka [[Friderik II. Hohenstaufen|Friderika II.]] (vladal 1220–1250).{{sfn|Barber|2004|pp=182–203}} Prizadevanja Friderika II., da bi prevladal v Italiji, so sčasoma pripeljala do padca njegove dinastije.{{sfn|Backman|2022|p=411}} V Nemčiji se je začelo obdobje državljanske vojne, med katero je Sicilijo – Friderikovo dediščino po materini strani – zavzel ambiciozni francoski princ [[Karel I. Anžujski]] (vladal 1266–1285).{{sfn|Backman|2022|pp=409–413}} V medvladju med državljansko vojno je bila ponovno potrjena pravica sedmih volilnih knezov, da volijo kralja. [[Rudolf I. Habsburški]] (vladal 1273–1291), prvi nemški kralj, izvoljen po medvladju, je spoznal, da ne more obvladovati celotnega imperija. Svojim sinovom je podelil [[Avstrija|Avstrijo]] in s tem postavil temelje za prihodnjo prevlado Habsburžanov v srednji Evropi.{{sfn|Watts|2014|pp=160–170}}{{sfn|Backman|2022|p=413}} Po njegovi smrti so tri alpske kmečke skupnosti ustanovile [[Švica|Švicarsko konfederacijo]], da bi obranile svojo avtonomijo pred njegovimi sorodniki.{{sfn|Fried|2015|p=319}}{{sfn|Watts|2014|p=104}} [[Slika:Bayeux Tapestry scene44 William Odo Robert.jpg|thumb|left|250px|Detajl [[Tapiserija iz Bayeuxa|Tapiserije iz Bayeuxa]], na katerem so upodobljeni [[Viljem Osvajalec]] (na sredini) in njegova poplbrata Robert Mortainski (desno) in Oton, škof Bayeuxa in vojvoda Normandije]] Francoski monarhi so počasi začeli širiti svojo oblast nad plemstvom.{{sfn|Backman|2022|pp=261–264}} Kralji so se soočali z močnim tekmecem v normandijskih vojvodah, ki so leta 1066 pod [[Viljem Osvajalec|Viljemom Osvajalcem]] (vladal 1035–1087) osvojili Anglijo. Imperij na obeh straneh [[Rokavski preliv|Rokavskega preliva]] se je še razširil, ko je prestol zasedel [[Henrik II. Angleški]] (vladal 1154–1189) iz [[Anžujci|Anžujske]] dinastije, ki je z dedovanjem in poroko pridobil velika območja Francije.{{sfn|Barber|2004|p=257}}{{sfn|Jordan|2002|pp=60, 149-152}} Med njegovo vladavino so bila ustanovljena prva anglo-normanska gospostva na [[Irska|Irskem]].{{sfn|Wickham|2016|p=85}} Anžujsko cesarstvo je pod njegovim sinom [[Rihard I. Levjesrčni|Rihardom I.]] (vladal 1189–1216) ostalo nedotaknjeno, Rihardov brat [[Ivan Brez dežele]] (vladal 1199–1216) pa je izgubil posesti v severni Franciji v korist francoskega kralja [[Filip II. Francoski|Filipa II. Avgusta]] (vladal 1180–1223).{{sfn|Jordan|2002|pp=156-160}} Ivanovi poskusi, da bi ponovno pridobil ozemlje v Normandiji, ni bilo uspešno in pripeljalo do objave ''[[Velika listina svoboščin|Velike listine svoboščin]]'', ki je potrdila pravice in privilegije svobodnjakov v Angliji.{{sfn|Backman|2022|pp=400–401}} V Franciji je sin Filipa Avgusta [[Ludvik VIII. Francoski|Ludvik VIII.]] (vladal 1223–1226) velik del očetovih osvojitev razdelil med svoje mlajše sinove kot apanaže, tako rekoč neodvisne province, da bi olajšal njihovo upravljanje.{{sfn|Backman|2022|pp=404–406}} Njegov sin [[Ludvik IX. Francoski|Ludvik IX.]] (vladal 1226–1270) je izboljšal lokalno upravo z imenovanjem inšpektorjev, znanih kot ''enquêterji'', ki so nadzirali ravnanje kraljevih uradnikov. Kraljevo sodišče v Parizu je začelo na rednih zasedanjih skoraj vse leto sprejemati pritožbe podložnikov.{{sfn|Barber|2004|pp=266–268}} Krščanske države na Iberskem polotoku so se začele vojskovati proti islamskim državam na jugu. Obdobje je znano kot [[rekonkvista]].{{sfn|Wickham|2016|p=145}} Po številnih delitvah in ponovnih združitvah krščanskih držav se je krščanski sever do leta 1230 združil v štiri kraljestva: Kastilija, Aragonija, Navara in Portugalska.{{sfn|Fried|2015|pp=185–188, 299}}{{sfn|Backman|2022|pp=279–281}} Aragonija je potem, ko je osvojila [[Sicilija|Sicilijo]] od italijanskih Anžujcev in [[Sardinija|Sardinijo]] od [[Genovska republika|Genovežanov]], postala pomorska sila.{{sfn|Barber|2004|pp=322–325}}{{sfn|Fried|2015|pp=304–307}} Jug Iberskega polotoka je ostal pod oblastjo islamskih držav, sprva pod [[Kordovski kalifat|Kordovskim kalifatom]], ki je leta 1031 razpadel v množico majhnih držav (''[[taifa]]''). Na jugu polotoka so [[Almoravidi]] in nato [[Almohadi]], oboji iz [[Magreb|Magreba]], leta 1110 oziroma 1170 vzpostavili centralizirano oblast, vendar sta njuna imperija hitro razpadla in omogočila nadaljnjo širitev krščanskih kraljestev.{{sfn|Barber|2004|pp=307–315}} Razširile so se tudi katoliške skandinavske države. [[Norveška|Norveški]] kralji so prevzeli nadzor nad nordijskimi kolonijami na [[Islandija|Islandiji]] in [[Grenlandija|Grenlandiji]], [[Danska]] je zasegla dele [[Estonija|Estonije]], [[Švedska|Švedi]] pa so osvojili [[Finska|Finsko]].{{sfn|Barber|2004|pp=344–352}} Na vzhodu je [[Kijevska Rusija]] razpadla na neodvisne kneževine. Med njimi je prevladujoča sila postal severni [[Vladimiro-Suzdalska kneževina|Vladimiro-Suzdal]], potem ko je suzdalska vojska leta 1169 oplenila [[Kijev]].{{sfn|Curta|2019|pp=300–305}} Na avtonomne vojvodine je razpadla tudi [[Poljska]], kar je češkim kraljem omogočilo širitev kraljestva v [[Šlezija|Šlezijo]].{{sfn|Barber|2004|pp=300, 333}} Ogrski kralji so zasegli [[Hrvaška|Hrvaško]], vendar so spoštovali svoboščine domačega plemstva. Zahtevali so, vendar le občasno dosegli, tudi oblast v [[Dalmacija|Dalmaciji]], [[Bosna in Hercegovina|Bosni]] in nad nomadskimi [[Kumani]].{{sfn|Curta|2019|pp=336–337, 367–388}} Kumani so podpirali [[Bolgari|Bolgare]] in [[Vlahi|Vlahe]] med njihovim uporom proti [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskemu cesarstvu]], kar je v poznem 12. stoletju privedlo do obnove [[Drugo bolgarsko cesarstvo|Bolgarskega cesarstva]].{{sfn|Curta|2019|pp=674–694}} Zahodno od Bolgarije se je osamosvojila [[Srbija]].{{sfn|Curta|2019|pp=660–666}} Z vzponom [[Mongolsko cesarstvo|Mongolskega cesarstva]] pod [[Džingiskan]]om (vladal 1206–1227) je Evropo dosegla nova ekspanzionistična sila.{{sfn|Barber|2004|pp=458–460}} Mongoli so med letoma 1236 in 1242 osvojili [[Volška Bolgarija|Volško Bolgarijo]], razbili ruske kneževine in opustošili veliko regij na Poljskem, Ogrskem, Hrvaškem, v Srbiji in Bolgariji. Njihov vrhovni poveljnik, Džingiskanov vnuk [[Batu kan]] (vladal 1241–1256), je za svoji prestolnico izbral [[Saraj (mesto)|Saraj]] na [[Volga|Volgi]] in ustanovil [[Zlata horda|Zlato hordo]], praktično avtonomno mongolsko državo. Mongoli so od ruskih kneževin pobirali velike davke, ruski knezi pa so se morali za svoje gospodarske in politične koncesije podrediti mongolskim kanom.{{sfn|Curta|2019|pp=711–712}}{{sfn|Curta|2019|pp=703–715}} Anatolski [[Sultanat Rum|Seldžuski sultanat]] je pod pritiskom Mongolov razpadel na majhna, vendar pogosto agresivna turška gospostva. Med njimi je na bizantinski meji vladal [[Osmansko cesarstvo|Osmanski klan]].{{sfn|Wickham|2016|p=181}} Mongolskemu osvajanju je v vzhodni Evropi sledilo mirno obdobje, ki je omogočilo razvoj neposrednih trgovinskih stikov med Evropo in [[Kitajska|Kitajsko]] prek novih genovskih kolonij v črnomorski regiji. {{sfn|Curta|2019|pp=716–717}} ===Križarske vojne=== [[Slika:Crac des chevaliers syria.jpeg|thumb|300px|Grad [[Krak des Chevaliers]], zgrajen med križarskimi vojnami v današnji [[Sirija|Siriji]] za [[Malteški viteški red]]]] Stalni spopadi Cerkve s posvetnimi oblastmi so privedli do militarizacije papeštva. Papež [[Papež Urban II.|Urban II.]] (papež 1088–1099) je kot odgovor na bizantinski poziv za vojaško pomoč proti [[Seldžuki|Turkom Seldžukom]] na [[Koncil v Clermontu|koncilu v Clermontu]] razglasil [[Prva križarska vojna|prvo križarsko vojno]]. Za cilj vojne je razglasil osvoboditev [[Jeruzalem]]a in vsem udeležencem je obljubil odpustitev vseh grehov.{{sfn|Barber|2004|pp=112–115}} Več deset tisoč preprostih prebivalcev je oblikovalo ohlapno organizirane skupine in odšlo na vzhod. Preživljali so se s plenjenjem in napadali judovske skupnosti. Nekaj jih je doseglo [[Anatolija|Anatolijo]], kjer so jih uničili Seldžuki.{{sfn|Lock|2006|pp=139–140}} Prva križarska vojna se je uradno začela leta 1096 pod poveljstvom uglednih aristokratov, kot sta bila [[Godfrej Bouillonski]] (um. 1100) in [[Rajmond IV. Touluški]] (um. 1105). Križarji so premagali Seldžuke v velikih bitkah pri [[Bitka pri Dorileju (1097)|Dorileju]] in Antiohiji, kar je Bizantincem omogočilo, da so povrnili zahodno Anatolijo. Zahodnjaki so na osvojenem ozemlju na Bližnjem vzhodu ustanovili [[križarske države]], vendar je bila njihova varnost odvisna od zunanje vojaške pomoči. [[Grofija Edesa|Grofijo Edeso]] so muslimani uničili leta 1144, kar je sprožilo [[Druga križarska vojna|drugo križarsko vojno]] (1147–1149).{{sfn|Barber|2004|pp=115–118}} Muslimanski voditelj [[Saladin]] (um. 1193) je leta 1187 zavzel Jeruzalem,{{sfn|Backman|2022|pp=313–314}} kar je sprožilo [[Tretja križarska vojna|tretjo križarsko vojno]] (1189–1192). Slednji križarski vojni sta podaljšali obstoj križarskih držav za eno stoletje, dokler ni zadnja križarska trdnjava v [[Sveta dežela|Sveti deželi]] leta 1291 padla v roke egipčanskih [[Mameluški sultanat (Kairo)|Mamelukov]].{{sfn|Barber|2004|pp=118–126}} Papeštvo je ideologijo križarskih vojn uporabilo tudi drugod. {{sfn|Barber|2004|p=118}} Iberske križarske vojne so se združile z [[Rekonkvista|rekonkvisto]] in do leta 1248 zmanjšale ozemlje [[Al Andaluz]]a na [[Granadski emirat]]. Širjenje nemških in skandinavskih vladarjev proti sosednjim poganskim plemenom se je razvilo v [[severne križarske vojne]], ki so prisilile številna slovanska, baltska in finska ljudstva v asimilacijo v kulturo katoliške Evrope.{{sfn|Lock|2006|pp=107, 209–224}} [[Četrta križarska vojna]] je bila preusmerjena iz Svete dežele v [[Konstantinopel]]. Križarji so leta 1204 zavzeli mesto in ga izropali in ustanovili [[Latinsko cesarstvo]]. [[Mihael VIII. Paleolog]] (vladal 1259–1282), vladar skrčene bizantinske države v Anatoliji, je leta 1261 ponovno zavzel Konstantinopel, deli Grčije pa so ostali pod zahodno oblastjo.{{sfn|Backman|2022|pp=423–424}}{{sfn|Lock|2006|p=112}} [[Albižanska križarska vojna]] proti [[Katari|katarom]] v [[Okcitanija|Okcitaniji]] je francoski monarhiji ponudila priložnost, da se razširi na jug.{{sfn|Barber|2004|pp=173–174}} Križarsko gibanje je s svojimi edinstvenimi obredi in ustanovami postalo vodilni element srednjeveškega življenja. Križarsko prisego je bilo od leta 1213 mogoče izpolniti tudi z plačilom v denarju kar je povzročilo prodajo plenarnih odpustkov s strani cerkvenih oblasti.{{sfn|Lock|2006|pp=333–342}} Križarske vojne so združile meniško življenje z vojaško službo v več novih meniških redih, vključno s [[templjarji]], [[Malteški viteški red|hospitalci]] in [[Tevtonski viteški red|tevtonskimi vitezi]]. Tevtonski vitezi so večino svoje dejavnosti osredotočili na [[Baltsko morje|Baltik]], kjer so leta 1226 ustanovili lastno državo.{{sfn|Barber|2004|p=332}} ===Intelektualno življenje=== V poznem 11. stoletju so začeli stolniški kapitlji ustanavljati versko manj stroge šole, ki so tradicionalne samostanske šole kmalu potisnile v ozadje. Šole, ki so dosegle najvišjo stopnjo mojstrstva v disciplinah, ki so jih poučevale, so od papeža ali cesarja Svetega rimskega cesarstva prejele naziv ''studium generale'' ali ''[[univerza]]''.{{sfn|Backman|2022|pp=345–348}}{{sfn|Barber|2004|pp=409–410}} Nove izobraževalne ustanove so spodbudile znanstveno razpravo.{{sfn|Colish|2002|p=265}} Še posebej burne so bile razprave med realisti in nominalisti o pojmu »univerzalij«. Filozofski diskurz je spodbudilo ponovno odkritje starogrškega filozofa [[Aristotel]]a (um. 322 pr. n. št.) in njegov poudarek na empirizmu in racionalizmu. Učenjaki, kot sta bila [[Pierre Abélard]] (um. 1142) in [[Peter Lombardijski]] (um. 1164), so v teologijo uvedli aristotelovsko logiko.{{sfn|Backman|2022|pp=324–333}} Sholastika, nova metoda intelektualnega diskurza in pedagogike, je zahtevala preučevanje avtoritativnih besedil, zlasti ''[[Vulgata|Vulgate]]'' in patristične literature, vendar sklicevanje nanje ni več moglo prevladati nad racionalnimi argumenti.{{sfn|Backman|2022|pp=433–434}} Sholastični akademiki so povzeli svoje poglede in poglede drugih avtorjev o določenih temah v obsežnih zbirkah povzetkov, znanih kot ''summae'', vključno s ''[[Summa theologica]]'' [[Tomaž Akvinski|Tomaža Akvinskega]] (um. 1274). {{sfn|Colish|2002|pp=266, 295–301}} [[Slika:A Chantar2.ogg|left|thumb|{{lang|oc|A chantar m'er de so qu'eu no volria}}, ''[[tenso]]'' [[trubadur]]ke, znane kot [[Comtessa de Dia]], namenjen njenemu nekdanjemu ljubimcu, ki ga spominja na njeno lepoto in nesebično ljubezen{{sfn|Fassler|2014|p=129}}]] Na kraljevih in plemiških dvorih sta se razvila viteštvo in etos dvorne ljubezni. Ta kultura se je izražala v ljudskih jezikih in ne v latinščini in je bila sestavljena iz pesnitev, zgodb, legend in priljubljenih pesmi. Zgodbe so bile pogosto zapisane v ''[[chansons de geste]]'', pesmih velikih dejanj, ki so poveličevale pogosto brutalna dejanja njihovih moških junakov, vključno s ''[[Pesem o Rolandu|Pesmijo o Rolandu]]'' in ''[[Pesem o Cidu|Pesmijo o Cidu]]''. Viteška romantika je opevala čisto ljubezen, erotika pa se je izražala predvsem v pesmih [[trubadur]]jev.{{sfn|Backman|2022|pp=352–359}}{{sfn|Barber|2004|pp=413–414}} Viteško literaturo so navdihnile klasična mitologija in keltske legende o [[Kralj Artur|kralju Arturju]], ki jih je zbral Geoffrey iz Monmoutha (um. 1155).{{sfn|Colish|2002|p=182}} Druge literarne zvrsti so vključevale duhovne avtobiografije, kronike, filozofske pesmi in hvalnice.{{sfn|Colish|2002|pp=178–182}} V gledališču so se razvile misteriozne igre, priljubljene pa so bile tudi komične farse, vključno s deli [[Adam de la Halle|Adama de la Halleja]] (um. 1287/1288).{{sfn|Colish|2002|pp=209–211}} [[Polifonija]], ki je bila prej prisotna le v [[Liturgija|liturgiji]], se je v obliki [[motet]]ov prenesla tudi v posvetno glasbo. Njihova priljubljenost je privedla do bledenja starejših liturgičnih oblik, kot je ''organum''. Skladatelji so se odmaknili od tradicionalnih ritmičnih načinov, kar je zahtevalo izum novega [[Notni zapis|notnega zapisa]], znanega kot menzuralna notacija, ki ga je v glavnem razvil glasbeni teoretik [[Franko Kölnski]] okoli leta 1260.{{sfn|Hoppin|1978|pp=325–334}} Odkritje kopije [[Justinijan I.|Justinijanovega]] ''[[Corpus juris civilis]]'' v 11. stoletju je utrlo pot sistematičnemu študiju [[Rimsko pravo|rimskega prava]] v [[Bologna|Bologni]], kar je privedlo do zapisovanja in standardizacije pravnih zakonikov po vsej zahodni Evropi. Okrog leta 1140 je menih Gracijan (ustvarjal v 12. stoletju), učitelj v Bologni, napisal ''[[Decretum Gratiani]]'', ki je postal standardno besedilo cerkvenega prava v katoliški Evropi.{{sfn|Grzymała-Busse|2023|p=131}} [[Rimske številke]] so pod islamskim vplivom zamenjale arabske in decimalni sistem, izum [[Algebra|algebre]] pa je omogočil naprednejšo matematiko. Razvoju [[Astronomija|astronomije]] je koristil prevod [[Ptolemaj]]evega ''[[Almagest]]a'' iz grščine v latinščino. Medicino so študirali zlasti v južni Italiji, kjer je islamska medicina zelo vplivala na šolo v [[Salerno|Salernu]].{{sfn|Backman|2022|pp=343–344}} ===Arhitektura in umetnost=== [[Slika:Catedral Gótica de León.jpg|thumb|alt=|[[Stolnica v Leonu]], primer [[Rayonnant|rajonantske gotike]], zgrajena v treh fazah od 13. do 15. stoletja]] Gradnja gradov se je nadaljevala. Kamniti gradovi so se gradili predvsem v regijah s šibko centralno oblastjo.{{sfn|Jordan|2002|p=13}} Številni gradovi so imeli stolp in [[obrambni jarek]] ([[Mota (grad)|''mota'']]) ali [[Bivalno-obrambni grad|visok stolp in obzidje]] (''[[bergfrid]]''). Mestne družine v italijanskih mestih so gradile predvsem visoke stolpe.{{sfn|Nicolle|1996|p=142}}{{sfn|Nicolle|1996|pp=138–147}} Velika romanja so spodbudila gradnjo velikih cerkva na koncu romarskih poti.{{sfn|Benton|2002|pp=61–62}} Vse to je privedlo do razvoja kamnite arhitekture, ki je spominjala na klasične rimske zgradbe in je znana kot [[romanska arhitektura]]. Romanske stavbe imajo masivne kamnite stene, okrašene z [[Relief (umetnost)|reliefi]] in [[Banjast obok|banjaste]], [[Križni obok|križne]] ali [[Rebrasti obok|rebraste oboke]]{{sfn|Adams|2011|pp=186–191}} s številnimi lokalnimi različicami.{{sfn|Benton|2002|pp=82, 93, 109}} Tradicionalna bizantinska cerkvena arhitektura je še vedno prevladovala na [[Balkan]]u, vendar je na nekaterih srbskih cerkvah opazen tudi romanski vpliv.{{sfn|Curta|2019|pp=639–640}}{{sfn|Curta|2019|pp=638–644}} [[Romanska umetnost]], zlasti kovinski izdelki, je bila najbolj prefinjena v [[Mozanska umetnost|mozanski umetnosti]]. Ohranjenih je le malo stenskih poslikav, čeprav se v pisnih virih na veliko omenjajo. Pojavili so se potujoči umetniki, cerkve in gradove so začeli krasiti s [[tapiserija]]mi, duhovniška oblačila pa z [[vezenina]]mi.{{sfn|Dodwell|1993|pp=7–44}} Inovacije v gradbeništvu so omogočile, da se je [[romanska arhitektura]] razvila v [[Gotska arhitektura|gotsko]], ki je vključevala koničaste loke za zmanjšanje bočnega potiska, leteče opornike za ojačitev sten in rebraste oboke. Nove rešitve so omogočile uporabo velikih raznobarvnih oken.{{sfn|Benton|2002|p=150}} Gotska arhitektura se je prvič pojavila med obnovo opatije Saint-Denis v bližini [[Pariz]]a pod vodstvom opata [[Suger]]ja (um. 1151).{{sfn|Adams|2011|pp=198–199}}{{sfn|Benton|2002|p=152}} Novi slog se je hitro razširil in prevladoval v cerkveni arhitekturi v večjem delu katoliške Evrope do konca srednjega veka.{{sfn|Adams|2011|pp=205–219}}{{sfn|Benton|2002|pp=201–240}}{{sfn|Adams|2011|pp=199–219}} [[Iluminirani rokopis]] se je iz samostanov postopoma preselil v posvetne delavnice. Za laike so se razvili [[Molitvena kniga|molitveniki]].{{sfn|Benton|2002|pp=250–258}} Obdelava kovin je ostala najprestižnejša oblika umetnosti, z [[Limogeški emajl|limogeškim emajlom]] kot priljubljeno in razmeroma dostopno možnostjo.{{sfn|Benton|2002|pp=245–247}} V Italiji so inovacije [[Cimabue]]ja, [[Duccio di Buoninsegna|Duccia]] in [[Giotto di Bondone |Giotta]] (um. 1337) dodelale [[tabelno slikarstvo]] in [[Freska|freske]].{{sfn|Benton|2002|pp=264–278}} Vse večja blaginja v 12. stoletju je povzročila širjenje posvetne umetnosti. Ohranjenih je veliko izrezljanih predmetov iz [[slonovina|slonovine]], vključno z okraski, glavniki in majhnimi verskimi figurami.{{sfn|Benton|2002|pp=248–250}} ===Tehnologija in vojska=== [[Slika:Tommaso da modena, ritratti di domenicani (Ugo di Provenza) 1352 150cm, treviso, ex convento di san niccolò, sala del capitolo.jpg|thumb|Tomaž Modenski (1352): Portret kardinala Huga Saint-Cherskega (um. 1263), prve znane osebe, naslikane z očali]] Tehnologija se je razvila predvsem v manjših inovacijah in s prevzemom naprednih tehnologij iz [[Azija|Azije]] s posredovanjem muslimanov.{{sfn|Epstein|2009|pp=191–192}} Večji tehnološki napredek je vključeval prve mehanske ure, konveksna očala ter proizvodnjo [[destilacija|destiliranih]] [[Žgana pijača|žganih pijač]].{{sfn|Backman|2022|p=344}}{{sfn|Ilardi|2007|pp=4–5}} V Evropi so bile v 11. stoletju uvedene vodoravne statve in po leto 110 prvi mlini na veter. Kolovrati so se pojavili okoli leta 1200.{{sfn|Backman|2022|p=344}}{{sfn|Epstein|2009|pp=193–194}} Obsežni gradbeni projekti so povečali povpraševanje po surovinah, kot so [[les]], [[kamen]] in [[opeka]].{{sfn|Barber|2004|p=64}} Ladjedelništvo se je izboljšalo z uporabo reber in desk namesto rimskih zarez in čepov. Druge izboljšave ladij so vključevale zadnja jadra in krmno krmilo, kar je povečalo njihovo hitrost.{{sfn|Barber|2004|pp=69–70}} [[Astrolab]] in [[kompas]] sta omogočala navigacijo na velikih razdaljah od obale.{{sfn|Backman|2022|p=241}} Razvoj sistema [[Kolobarjenje|kolobarjenja]] pridelkov s tremi polji je za več kot 30 odstotkov povečalo izrabo zemlje in s tem večje pridelave.{{sfn|Epstein|2009|p=45}} Izboljšava [[plug]]a je omogočila učinkovitejšo obdelavo tudi težjih tal, iznajdba konjskega komata pa rabo vlečnih konj, ki so potrebovali manj paše kot voli.{{sfn|Backman|2022|p=225}} Poleg žit so se začele pogosteje gojiti [[stročnice]], kot so [[grah]], [[fižol]] in [[Navadna leča|leča]].{{sfn|Barber|2004|p=76}} V vojaških zadevah se je povečala raba specializirane pehote. Še vedno je prevladovala težka konjenica, vendar so vanjo pogosto vključevali konjeniške in pehotne [[samostrel]]ce, saperje in inženirje.{{sfn|Nicolle|1996|p=125}} Uporaba samostrela se je povečala, deloma zaradi povečanja obsega kooblegovalnega bojevanja.{{sfn|Singman|1999|p=124}}{{sfn|Nicolle|1996|p=80}} To je privedlo tudi do uporabe čelad z zaprtim obraznim delom, težkih neprebojnih jopičev in konjskih oklepov.{{sfn|Nicolle|1996|pp=134–138}} V nasprotju z Evropo so [[Mongoli]] ostali lahko oklepljeni stepski konjeniki tudi potem, ko so prevzeli kitajske vojaške naprave. V njihovih uspešnih vojaških akcijah je bil pomemben dejavnik obsežna raba vohunov za izvidništvo sovražnikovega ozemlja.{{sfn|Sedlar|1994|pp=210–219}} == Pozni srednji vek == ===Družba in gospodarstvo=== [[Slika:Jacquerie Navarre.jpg|left|thumb|250px|Usmrtitev kolovodij [[Žakerija|žakerije]]; rokopis ''Chroniques de France ou de St Denis'', 14. stoletje]] Povprečna letna temperatura je začela okoli leta 1200 padati. Začela se je [[mala ledena doba]]. Podnebne spremembe so povzročile kmetijsko krizo, ki so dosegle vrhunec v veliki lakoti 1315–1317.{{sfn|Hoffmann|2014|pp=323–325}} Sestradani kmetje so poklali tudi vprežno živino, preživeli pa so morali vložiti izjemne napore za oživitev kmetijstva.{{sfn|Backman|2022|p=531}} Lakoti je leta 1346 sledila [[pandemija]] [[Kuga|črne kuge]], ki se je razširila po vsej Evropi in pomorila približno tretjino prebivalstva. Kuga se je pojavljala do leta 1400 in zmanjšala število prebivalcev na približno polovico.{{sfn|Wickham|2016|p=210}} Travme, povezane s kugo, so povzročile [[pogrom]]e nad [[Judje|Judi]] in bičanja flagelantov do smrti.{{sfn|Fried|2015|pp=420–423}} Kmetje, ki so preživeli pandemijo, so lastnikom plačevali nižje najemnine, vendar je povpraševanje po kmetijskih pridelkih upadlo do te mere, da so tudi nižje cene komaj pokrile stroške. Mestni delavci so prejemali višje plače, vendar so bili hkrati močno obdavčeni. Vlade so občasno poskušale zvišati najemnine za zemljo ali obdržati nizke mestne plače, kar je izzvalo ljudske vstaje v [[Francija|Franciji]], kmečki upor v [[Anglija|Angliji]] in Ciompijev upor v [[Firence|Firencah]].{{sfn|Backman|2022|pp=531–542}} Konflikti so polarizirali etnične skupine, lokalni statuti pa so prepovedovali medetnične poroke in omejevali članstvo v [[ceh]]ih po etničnih kriterijih.{{sfn|Bartlett|1994|pp=236–239}}{{sfn|Bartlett|1994|pp=236–242}} Zasebni spori v politično razdrobljenih regijah so bili skoraj trajni in lokalni spopadi so pogosto prerasli v obsežne vojne.{{sfn|Vale|2001|p=318}} Delo, ki so ga kmetje dolgovali v zameno za svojo zemljiško posest, se je pogosto spremenilo v denarno najemnino, kar je zemljiški gospodi zagotavljalo stabilen vir dohodka. Zemljiška gospoda se je združila in od vlade izsiljevala privilegije, vendar je kraljeva uprava začela ščititi interese revnih.{{sfn|Keen|1976|pp=234–237}} [[Tlačanstvo]] je bilo marsikje uradno odpravljeno,{{sfn|Keen|1976|p=237}} drugod, predvsem v Srednji in Vzhodni Evropi, pa je bilo vsiljeno tudi svobodnim najemnikom.{{sfn|Epstein|2009|pp=246–247}} Vzpon bančništva se je nadaljeval, delno zaradi rasti prenosov papeških prihodkov preko državnih meja s posredovanjem velikih trgovskih hiš. Banke so z velikim tveganjem posojale denar vojskujočim se kraljevim družinam. Bankrotiranim bankam kralji seveda niso odplačali posojil.{{sfn|Keen|1976|p=238}}{{sfn|Keen|1976|pp=237–239}} Judovske skupnosti so bile trajno izgnane iz Francije in začasno iz večine nemških mest in kneževin. V nasprotju z njimi so ogrski in poljski vladarji spodbujali priseljevanje judovskih dninarjev.{{sfn|Chazan|2006|pp=153, 198–208}} Množični pogromi v [[Španija|Španiji]] so leta 1391 privedli do množičnega spreobračanja Judov v katolištvo. »Novi kristjani« so bili pogosto osumljeni [[Herezija|krivoverstva]] in ustanovljena je bila [[španska inkvizicija]], da bi preizkusila trdnost njihove vere. Judje, ki se niso hoteli spreobrniti, so bili leta 1492 izgnani iz Španije in leta 1497 iz [[Portugalska|Portugalske]]. Večina španskih Judov je odšla v [[Osmansko cesarstvo]].{{sfn|Chazan|2006|pp=105–114}}{{sfn|Swanson|2021|p=103}} ===Ponovna oživitev države=== Četudi se je moč centralnih vlad še naprej krepila, je ob koncu obdobja obstajalo več kot 500 bolj ali manj avtonomnih političnih enot.{{sfn|Watts|2014|pp=420–425}} Uspešne dinastije so vladale več državam, predvsem v tesnem sodelovanju z lokalnimi elitami, vendar niso mogle svobodno prerazporejati virov med svojimi kraljestvi.{{sfn|Watts|2014|p=414}} O fiskalnih in vojaških zadevah so redno razpravljali s predstavniki elitnih skupin, predvsem plemstva, prelatov in meščanov, na zakonodajnih skupščinah, imenovanih parlament, dieta, cortes ali Landtag.{{sfn|Rubin|2014|p=98}} Pravni postopki so se izboljšali, ko je bila diskrecijska pravica, ki so jo prej delili kralji in njihovi podporniki, prenesena na poklicne pravnike.{{sfn|Watts|2014|p=414}} [[Slika:Jeanne d Arc(1412-1431) Miniaturmalerei 15 Jahrhundert.jpg|thumb|250px|[[Ivana Orleanska]] v kmečki obleki in z orožjem; miniatura iz poznega 15. stoletja]] V Nemčiji so bili izvoljeni cesarji le vrhovni razsodniki, tudi če so imeli v svojih dednih deželah neomejeno oblast.{{sfn|Watts|2014|p=171}}{{sfn|Watts|2014|pp=171–172}}{{sfn|Wickham|2016|p=225}} Cesarska oblast je bila še bolj omejena v Italiji, kjer so Firence, Milano in Benetke izkoristil vakuum moči za svojo širitev.{{sfn|Watts|2014|pp=165, 194–196}} Večstoletno rivalstvo med Anglijo in Francijo je preraslo v [[Stoletna vojna|stoletno vojno]], ko je [[Edvard III.|Edvard III.]] (vladal 1327–1377) leta 1337 zahteval francoski prestol.{{sfn|Vale|2001|pp=319–322}}{{sfn|Jordan|2002|p=308}} Angleži so zmagali v [[Bitka pri Crecyju|bitkah pri Crécyju]] in [[Bitka pri Poitiersu|Poitiersu]], zavzeli mesto [[Calais]] in do leta 1360 prevzeli oblast nad razširjeno [[Gaskonja|Gaskonjo]]. Aristokratski spori v Franciji so prerasli v državljansko vojno, kar je omogočilo [[Henrik V. Angleški|Henriku V. Angleškemu]] (vladal 1413–1422), da si je prilastil velik del Francije.{{sfn|Watts|2014|pp=180–181, 317–322}}{{sfn|Wickham|2016|p=211}} Neosvojene francoske pokrajine so se močno uprle, za kar so jih spodbudila videnja kmečkega dekleta [[Ivana Orleanska|Ivane Orleanske]] (umrla 1431). Do leta 1453 je [[Karel VII. Francoski|Karel VII. Francoski]] (vladal 1422–1461) izgnal Angleže iz cele države, razen iz Calaisa.{{sfn|Watts|2014|pp=320–322}}{{sfn|Backman|2022|pp=549–550}} V Angliji se je začela dolga državljanska vojna, znana kot [[vojna dveh rož]], ki se je končala, ko je [[Rihard III. Angleški|Rihard III.]] (vladal 1483–1485) umrl v boju pri Bosworthu in je njegov nasprotnik Henrik Tudor utrdil svojo oblast kot [[Henrik VII. Angleški|Henrik VII.]] (vladal 1485–1509).{{sfn|Watts|2014|pp=344–345}} Vojne so preprečile Angležem, da bi razširili svojo oblast na celo [[Britansko otočje]]. Kraljeva oblast na [[Škotska|Škotskem]] je bila šibka, na večjemu delu [[Irska|Irske]] pa so vladali sprti lokalni lordi.{{sfn|Watts|2014|pp=324–327}}{{sfn|Wickham|2016|pp=220–221}} Težave z nasledstvom niso bile neobičajne v iberskih kraljestvih. Medsebojne poroke med kraljevimi hišami so ustvarile nasprotujoče si zahteve po prestolih in nezakonski kraljeve otroci so lahko upravičeno zahtevali očetovo dediščino.{{sfn|Denley|2001|pp=268–270}}{{sfn|Watts|2014|pp=184–186}} [[Portugalska]] je z zavzetjem [[Ceuta|Ceute]] leta 1415 odprla novo bojišče proti muslimanom v [[Maroko|Maroku]].{{sfn|Watts|2014|pp=186, 328}} [[Aragonija]] in [[Kastilija (zgodovinska regija)|Kastilija]] sta bili razdeljeni zaradi sporov med frakcijami mogotcev ali zaradi omejitev kraljeve vlade, dokler nista [[Izabela I. Kastiljska]] (vladala 1474–1504) in njen aragonski mož [[Ferdinand II. Aragonski]] (vladal 1479–1516) okrepila kraljevo oblast.{{sfn|Watts|2014|pp=328–332, 346–349}} Z osvojitvijo [[Granada|Ganade]] leta 1492 sta zaključila [[Rekonkvista|rekonkvisto]].{{sfn|Denley|2001|p=281}} Zamisel o voljenem kralju je oživela v srednjeevropskih in skandinavskih monarhijah iz različnih razlogov, vključno z odporom aristokracije do tujih vplivov.{{sfn|Wickham|2016|p=231}}{{sfn|Watts|2014|pp=64, 86}} Kraljeva oblast je bila na [[Krona kraljevine Poljske|Poljskem]] obnovljena v začetku 14. stoletja, v obdobju, ko se je okrepila širitev [[Tevtonski viteški red|tevtonskih vitezov]]. Vitezi so primarno ciljali na [[Velika litovska kneževina|Litvo]], ohlapno zvezo večinoma poganskih litovskih poglavarjev in pravoslavnih ruskih kneževin. Skupni sovražnik je spodbudil ustanovitev [[Republika obeh narodov|poljsko-litovske unije]], sklenjene s poroko litovskega velikega kneza [[Vladislav II. Poljski|Jogaile]] (vladal 1377–1434) in poljske kraljice [[Jadwiga Poljska|Jadvige]] (vladal 1384–1499), ter spreobrnitvijo Litovcev v katolištvo.{{sfn|Wickham|2016|pp=229–230}}{{sfn|Watts|2014|pp=178, 198}} V Skandinaviji je [[Margareta I. Danska]] (vladala 1387–1412) leta 1397 združila [[Danska|Dansko]], [[Norveška|Norveško]] in [[Švedska|Švedsko]] v [[Kalmarska unija|Kalmarsko unijo]], od katere je obstala samo dansko-norveška unija.{{sfn|Wickham|2016|pp=192, 231}}{{sfn|Watts|2014|pp=200–201}} Po poljskih, madžarskih in litvanskih vpadih ter nasledstvenih krizah, ki so v 14. stoletju spodkopale moč [[Zlata horda|Zlate horde]], so moskovski knezi začeli priključevati ruske kneževine, pogosto v konkurenci z Litvo.{{sfn|Wickham|2016|pp=183–184}}{{sfn|Watts|2014|pp=177–178}} Pod velikim moskovskim knezom [[Ivan III. Vasiljevič|Ivanom III. Vasiljevičem]] (vladal 1462–1505) je osvojitev velikih trgovskih mest [[Veliki Novgorod|Novgoroda]] in [[Tver]]ja dopolnila prevlado [[Moskovska velika kneževina|Moskovije]] na severovzhodu Evrope.{{sfn|Sedlar|1994|p=380}}{{sfn|Watts|2014|pp=177–178, 359}} V jugovzhodni Evropi sta nastali majhni vlaški kneževini [[Vlaška]] in [[Kneževina Moldavija|Moldavija]]. Njuni vladarji so praviloma sprejemali nadoblast ogrskih ali poljskih kraljev.{{sfn|Sedlar|1994|pp=24, 394–395}} ===Propad Bizanca in vzpon Osmanov=== [[Slika:1396-Battle of Nicopolis.jpg|thumb|200px|[[Bitka pri Nikopolju]]; ilustriracija v turški kroniki ''[[Hünername]]'' iz poznega 16. stoletja]] Obnovljeno [[Bizantinsko cesarstvo]], soočeno s finančnimi krizami in grožnjami z zahoda, ni moglo preprečiti turške ekspanzije v [[Anatolija|Anatolijo]]. Upori katalonskih plačancev in ponavljajoče se državljanske vojne so dodatno oslabile cesarstvo, kar je omogočilo Osmanskim Turkom, da so leta 1354 vzpostavili strateško mostišče na [[Galipoli|Galipoliju]].{{sfn|Fine|2009|pp=230–235, 250–252, 325–326}}{{sfn|Denley|2001|pp=256–257}} Osmani so v samo enem stoletju podredili konkurenčna jugovzhodna evropska kraljestva, kneževine in gospostva v vazalne in tributarne države.{{sfn|Sedlar|1994|pp=385–387}}{{sfn|Fine|2009|pp=407, 412, 472}} Mednarodni koalicijski vojski sta bili v [[Bitka pri Nikopolju|bitki pri Nikopolju]] (1396) in [[Križarski pohod na Varno|križarskem pohodu na Varno]] (1444) uničeni in Zahod ni mogel zaustaviti osmanskega napredovanja v Evropo.{{sfn|Denley|2001|pp=266–267}} Zadnji bizantinski cesar, [[Konstantin XI. Paleolog]] (vladal 1449–1453), je umrl med obleganjem Konstantinopla sultana [[Mehmed II. Osvajalec|Mehmeda II.]] (vladal 1451–1481).{{sfn|Fine|2009|p=563}} Nadarjeni vojaški poveljniki ([[Skenderbeg]], [[János Hunyadi]] in moldavski knez [[Štefan III. Moldavski|Štefan Veliki]]) so nekaj časa odbijali posamezne osmanske napade, vendar so Osmani kmalu osvojili skoraj ves [[Balkan]]: [[Bolgarija|Bolgarijo]] leta 1396, [[Srbija|Srbijo]] leta 1459, bizantinsko [[Grčija|Grčijo]] leta 1460 in [[Bosna|Bosno]] leta 1463. Odpor albanskega plemstva je bil zlomljen leta 1488.{{sfn|Fine|2009|pp=424–425, 561–604}} Osmanska oblast je bila zelo centralizirana in sultani so na najvišje položaje pogosto imenovali svoje sužnje. V poznem 15. stoletju so sultani začeli ubijati svoje brate, da bi se izognili nasledstvenim krizam.{{sfn|Sedlar|1994|pp=26, 32, 96}} ===Nesoglasja v Cerkvi=== Dolgotrajne papeške volitve in spori z rimsko aristokracijo so spodkopali papeško avtoriteto v Italiji in sedež papeštva se je leta 1309 prestavil v [[Avignon]]. V obdobju avignonskega papeštva je vodstvo katoliške cerkve prevzel francoski dvor. Ko je francoski kralj [[Filip IV. Francoski|Filip IV.]] (vladal 1285–1314) vložil lažne obtožbe proti bogatim vitezom [[Templjarji|templjarjem]], papež [[Papež Klemen V.|Klemen V.]] (papež 1305–1314) ni mogel preprečiti njihovega uničenja leta 1312.{{sfn|Thomson|1998|pp=164–170}}{{sfn|Vale|2001|pp=331–333}} Papeški sedež je bil leta 1377 zaradi pritiska ljudstva vrnjen v Rim, a so spori v cerkvenem vodstvu kljub temu pripeljali do razkola. Nastali sta dve, kasneje celo tri linije papežev, ki so jih podpirale različne države. Razkol je bil razrešen na [[Konstanški koncil|Konstanškem koncilu]] z odstopom enega od papežev in odstavitvijo njegovih dveh tekmecev, kar je utrlo pot izvolitvi italijanskega [[kardinal]]a za papeža [[Papež Martin V.|Martina V.]] (1417–1431).{{sfn|Wickham|2016|p=213}}{{sfn|Swanson|2021|pp=83–86}} Teološke razprave so se okrepile.{{sfn|Thomson|1998|pp=193–194}} Angleški teolog [[John Wycliffe]] (umrl 1384) je kritiziral ljudska dejanja pobožnosti, kot so romanja, in izpodbijal katoliško doktrino o [[Evharistija|evharistiji]].{{sfn|Hamilton|2003|pp=135–136}} Njegovi nauki so vplivali na dve veliki verski gibanji, ki so ju katoliške oblasti obsodile kot [[Herezija|heretični]]: lolardstvo v Angliji in [[Husiti|husitstvo]] na [[Češka|Češkem]]. {{sfn|Thomson|1998|p=218}} Češko gibanje se je začelo z nauki češkega teologa Jana Husa (umrl 1415), ki je bil ljub zagotovilom o varnosti sežgan na grmadi med koncilom v Konstanci. Husitstvo, tarča križarskih vojn proti krivoverstvu, je na Češkem preživelo kot uradno priznana denominacija.{{sfn|Hamilton|2003|pp=136–137}}{{sfn|Thomson|1998|pp=213–217}} Bizantinski cerkveni voditelji so se v upanju na podporo Zahoda proti Osmanom na [[Florentinski koncil|Florentinskem koncilu]] (1438–1439) podredili papežu, vendar je večina pravoslavnih vernikov zavračala nadoblast papežev in tistih, ki so podpirali cerkveno zvezo.{{sfn|Hamilton|2003|pp=146–147}} Cvetela sta [[mistika]] in nabožna literatura.{{sfn|Thomson|1998|pp=199–200}} [[Mojster Eckhart]] (umrl 1327), kritik [[Tomaž Akvinski|Tomaža Akvinskega]], je vernike spodbujal, naj se osredotočijo na izpopolnjevanje svojega notranjega božanskega jedra. Njegova dela so bila zaradi herezije cenzurirana, a se je klub temu ohranilo nekaj del, ki jih je zbral protestantski reformator [[Martin Luter]] (umrl 1546).{{sfn|Fried|2015|pp=359–361}} Najbolj značilno poznosrednjeveško reformno gibanje, [[Devotio moderna]] (slovenslo Moderna pobožnost), je poudarjalo laično pobožnost, izkušnjo skupnosti in osebno vero.{{sfn|Thomson|1998|pp=211–213}} V pravoslavnem svetu sta [[Meniška skupnost na gori Atos|atoška]] meniha Gregor Sinajski (umrl 1346) in Gregor Palama (umrl 1359) spodbujala obliko meditativnih molitev, znanih kot hezihazem.{{sfn|Fine|2009|pp=437–439}} Splošni strah pred zlimi običaji je okoli leta 1450 pripeljal do prvih [[Čarovniški proces|čarovniških procesov]]. Napisan je bil priljubljen priročnik ''[[Kladivo čarovnic|Malleus maleficarum]]'' (slovensko ''Kladivo čarovnic''), ki je postavil temelje za srednjeveški lov na čarovnice.{{sfn|Fried|2015|pp=460–462}} ===Učenjaki, intelektualci in raziskovalci=== [[Slika:Studying astronomy and geometry.jpg|thumb|left|upright=1.3|Kleriki preučujejo [[Astronomija|astronomijo]] in [[Geometrija|geometrijo]]; Francija, zgodnje 15. stoletje]] Pomembni poznosrednjeveški filozofi so se oddaljili od aristotelske logike. Med njimi je [[Vilijem iz Ockhama]] (umrl okoli 1348) zaključil, da filozofija narave ne more dokazati obstoja Boga. Pod njegovim vplivom večina učenjakov, ki so raziskovali predmete s preverljivimi zaključki, kot sta [[matematika]] ali [[fizika]], ni več preučevala [[teologija|teoloških]] vprašanj.{{sfn|Colish|2002|pp=302–315, 322}} [[Marsilij iz Padove|Marsilija Padovanskga]] (umrl 1342) je [[Aristotel]] še vedno tako navdihoval, da je zagovarjal pravico skupnosti, da ureja svoje življenje in nadzira duhovščino.{{sfn|Backman|2022|pp=568–569}} Učenjaki, kot je bil [[Francesco Petrarca|Petrarka]] (umrl 1374), so intenzivno preučevali klasično književnost. Mnogi so poudarjali človeško dostojanstvo in bili zato znani kot [[Humanizem|humanisti]].{{sfn|Adams|2011|p=241}} [[Dante Alighieri|Dantejeva]] poezija (umrl 1321) in [[Giovanni Boccaccio|Boccacciova]] proza (umrl 1375), oba sta bila iz [[Firence|Firenc]], sta pokazala, da je italijansko toskansko narečje dozorelo v knjižni jezik, enakovreden [[Latinščina|latinščini]]. Enako raven je dosegla [[angleščina]] s ''Canterburyjskimi zgodbami'' [[Geoffrey Chaucer|Geoffreyja Chaucerja]] (umrl 1400). [[Francoščina]] se je standardizirala s teoretičnimi razpravami o viteški književnosti. Ena najostrejših kritikov viteških romanc, [[Christine de Pizan]] († ok. 1430), je napisala feministično utopistično ''[[Knjiga o mestu dam|Knjigo o mestu dam]]''.{{sfn|Colish|2002|pp=213–222}} Standardizacija struktur pesmi v zgodnjem 14. stoletju v Parizu je bila osrednjega pomena za posvetni slog [[ars nova]], ki ga je uvedel [[Guillaume de Machaut]] (umrl 1377), in utemeljila tri ''formes fixes'' (''stalne oblike''): [[rondo]], [[Balada|balado]] in [[virelai]].{{sfn|Fassler|2014|pp=213–214}} Severna ''ars nova'', vrhunec zgodnejše posvetne monofonije in svete polifonije ''ars antiqua'', se je pozneje v [[Avignon]]u razvila v južni slog ''ars subtilior'', znan po svoji ritmični zapletenosti.{{sfn|Schulenberg|2000|pp=102–104}} Italija je razvila lastno posvetno glasbo, ki jo je sponzoriral dvor. Trecentski slog z vodilnim skladateljem [[Francesco Landini|Francescom Landinijem]] (umrl 1397), in angleški ''dontenance angloise'' (dobesedno ''angleški način'') z najvidnejšim skladateljem [[John Dunstaple|Johnom Dunstaplejem]] (umrl 1453), sta v glasbo vnesla harmonične inovacije, ki so oblikovale kasnejšo [[Renesančna glasba|renesančno glasbo]].{{sfn|Schulenberg|2000|pp=102–105}} Z ustanavljanjem novih šol in univerz se je pismenost izboljšala po vsej Evropi. Šole so pogosto sponzorirale mestne oblasti ali premožni posamezniki.{{sfn|Denley|2001|p=287}}{{sfn|Vale|2001|p=346}} Iznajdba tiskarskega stroja s premičnimi črkami je poenostavila množično izdajo knjig, konkurenca med založbami pa je prispevala k hitremu širjenju novic in idej.{{sfn|Lee|2021|pp=131–134}} Več dejavnikov, predvsem naraščajoče povpraševanje po zlatu in želja evropskih trgovcev, da bi se izognili carinskim dajatvam, je spodbudilo iskanje neposredne pomorske poti v [[Indija|Indijo]] ob afriški obali. Sprva so bili vodilni raziskovalci [[Portugalci]]: [[Dinis Dias]] je leta 1444 pristal na [[Zelenortski otoki|Zelenortskih otokih]], [[Bartolomeu Dias]] (umrl 1500) je leta 1486 odplul do [[Rt dobrega upanja|Rta dobrega upanja]], [[Vasco da Gama]] (umrl 1524) pa je leta 1498 dosegel Indijo. Po obisku afriških trgov s sužnji so se Portugalci močno zapletli v trgovino s sužnji z Evropo in muslimanskim svetom.{{sfn|Fossier|1986|p=490}} [[Krištof Kolumb]] je predlagal alternativno zahodno pot do Indije. Za svoje raziskovalno potovanje, ki je pripeljalo do evropskega odkritja [[Amerika|Amerike]] leta 1492, je pridobil podporo [[Izabela I. Kastiljska|Isabelle Kastiljske]].{{sfn|Denley|2001|pp=284–285}}{{sfn|Fossier|1986|pp=492–493}} ===Tehnološki in vojaški razvoj=== [[Slika:Crescenzi calendar.jpg|thumb|upright=1.3|Delo po mesecih, kmetijski koledar iz rokopisa priročnika o kmetovanju Pietra de Crescenzija, napisan okoli leta 1470]] S povečanjem proizvodnje tkanin, druge največje gospodarske dejavnosti za kmetijstvom,{{sfn|Epstein|2009|pp=193–194}} se je povečala reja ovac z dolgo volno, ki je omogočila predenje trdnejših prej.{{sfn|Epstein|2009|pp=193–194}} Z uvedbo gumbov za zapenjanje oblačil se je izboljšalo prileganje oblačil.{{sfn|Singman|1999|p=38}} V kovinarstvu je [[plavž]] povečal količino in kakovost železa.{{sfn|Epstein|2009|pp=203–204}} V Benetkah je bil leta 1447 sprejet zakon o patentih, ki je izumiteljem podelil desetletni monopol nad njihovimi izumi.{{sfn|Epstein|2009|p=213}} Povečani davčni prihodki so omogočili zaposlovanje vedno večjega števila plačancev,{{sfn|Watts|2014|p=221}} tako da so se sredi 14. stoletja v vojnah začeli boriti borili predvsem poklicni vojaki.{{sfn|Wickham|2016|p=212}} Plačance so sprva najemali samo v vojnah, potem pa je bila v poznih 1440. letih v Franciji ustanovljena prva stalna plačana vojska.{{sfn|Vale|2001|p=323}} [[Osmansko cesarstvo]] je okoli leta 1438 ustanovilo pehotne enote [[janičar]]jev, sestavljene iz ugrabljenih krščanskih fantov.{{sfn|Sedlar|1994|pp=241–242}} Na [[Češka|Češkem]] so se začele [[Husitske vojne|husitske verske vojne]], v katerih so na začetku prepričljivo zmagovali husiti z uporabo utrdb iz vozov.{{sfn|Sedlar|1994|p=233}} V začetku 14. stoletja so bili omenjeni prvi [[top]]ovi, okoli leta 1360 pa se je začela hitro širiti uporaba poceni [[Pištola|pištol]].{{sfn|Nicolle|1996|pp=294–298}} ===Umetnost in arhitektura=== Najbogatejši italijanski in francoski knezi so redno najemali tuje umetnike, kar je privedlo do zbliževanja dvornih slogov. [[Gotska umetnost]] se je okoli leta 1400 razširila na večino Evrope in ustvarila mojstrovine v kiparstvu in miniaturi.{{sfn|Adams|2011|pp=237–240}}{{sfn|Benton|2002|p=253–256}} Po vsej Evropi se je razširila posvetna umetnost. Premožni trgovci v [[Italija|Italiji]] in [[Flandrija|Flandriji]] so v 15. stoletju postali pomembni [[mecen]]i, ki so naročali svoje [[portret]]e in kupovali vedno več luksuznih predmetov, kot so nakit, bogato okrašene skrinje in lončenina iz [[Majolika|majolike]].{{sfn|Lightbown|1978|p=78}} V Franciji in Flandriji je tkanje [[Tapiserija|tapiserij]] postalo velika luksuzna industrija.{{sfn|Benton|2002|pp=257–262}} [[Slika:Lamgods open.jpg|thumb|300px|''[[Gentski oltar]]'' slikarja [[Jan van Eyck|Jana van Eycka]], ki meri 5,2 x 3,75 m.<ref>Praet & Martens (2020), 50.</ref>]] [[Firence]] so postale središče intelektualnega in umetniškega življenja večino ''[[Quattrocento|quattrocenta]]''. [[Medičejci]], najvplivnejša firenška družina, so zbrali pomembno zbirko klasičnih kipov in jo dali na ogled lokalnim umetnikom. Toskanski arhitekt [[Filippo Brunelleschi]] (umrl 1446) je pred načrtovanjem kupole [[Firenška stolnica|Firenške stolnice]] preučil rimski [[Panteon, Rim|Panteon]]. Pomembna inovacija v slikarstvu je bila [[Perspektiva (likovna umetnost)|enotočkovna perspektiva]], ki je ustvarila vtis globine. Umetniki zgodnje [[Renesansa|renesanse]] so v umetniških delih obnovili [[Akt (upodobitev)|akt]] in erotiko, vključno s homoerotiko, kot sta [[Sandro Botticelli|Boticellijevo]] (umrl 1510) ''[[Rojstvo Venere (Botticelli)|Rojstvo Venere]]'' in [[Donatello|Donatellov]] (umrl 1466) bronasti kip [[David (Donatello)|Davida]].{{sfn|Adams|2011|pp=241–253, 264}} Flamski slikarji so temeljiti izboljšali svojo tehniko. Ko je [[Jan van Eyck]] (umrl 1441) dokončal svoj [[Gentski oltar]], je z oljno barvo ustvaril prosojno površino in grmičke bolj naravne.{{sfn|Adams|2011|pp=265–267}} Sredi 15. stoletja so tiskarne po vsej Evropi začele množično tiskati poceni igralne karte in primitivne verske podobe. Knjižni bloki, lesorezi z ilustracijami in besedilom, so hitro postali priljubljeni. S to tehniko sta bili natisnjeni ''[[Biblia pauperum]]'' (''Biblija revežev'') in ''[[Ars moriendi]]'' (''Umetnost umiranja'').{{sfn|Griffiths|1996|pp=17–18, 137}} Zelo brane so postale grozljive zgodbe, vključno z nemškimi knjižicami, ki so opisovale okrutna dejanja vlaškega kneza [[Vlad III. Drakula|Vlada Drakule]] (vladal 1456–1462).{{sfn|Sedlar|1994|p=451}} Leta 1493 je izšla ''[[Nürnberška kronika]]'', prva obsežna ilustrirana tiskana knjiga.{{sfn|Griffiths|1996|p=18}} == Sodobne percepcije in zgodovinopisje== Srednjeveško obdobje je pogosto opisano kot obdobje barbarstva, nevednosti in vraževerja, ki je verske avtoritete postavljalo nad osebno izkušnjo in razum. Mnenje je dediščina [[Renesansa|renesanse]] in [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstva]], ko so razsvetljenci dvignili razum nad vero in začeli svojo kulturo primerjali s preteklostjo.{{sfn|Davies|1996|pp=291–293}} Prepričanje, da so vsi ljudje v srednjem veku verjeli, da je Zemlja ploščata, je napačno.{{sfn|Russel|1991|pp=49–58}} Predavatelji na srednjeveških univerzah so običajno trdili, da dokazi kažejo, da je Zemlja krogla.{{sfn|Grant|1994|pp=626–630}} V 19. stoletju je brutalnost [[Francoska revolucija|francoske revolucije]] sprožila nostalgijo po srednjem veku. Srednji vek je navdihnil več vplivnih intelektualcev, vključno z britanskim zgodovinarjem [[Thomas Carlyle|Thomasom Carlylejem]] (umrl 1881), francoskim arhitektom [[Eugène Viollet-le-Duc|Eugènom Viollet-le-Ducom]] (umrl 1879) in nemškim skladateljem [[Richard Wagner|Richardom Wagnerjem]] (umrl 1883). Romantični nacionalizem je iskal izvor modernih narodov v srednjem veku, spodbujal narodno prebujenje zatiranih etničnih skupin in ekspanzionizem imperijev.{{sfn|Rubin|2014|pp=6–9}} Profesionalizacija preučevanja zgodovine se je začela z nemškim zgodovinarjem [[Leopold von Ranke|Leopoldom von Rankejem]] (umrl 1886). Von Ranke je poudarjal pomembnost primarnih virov in preučeval več vidikov zgodovine, vendar so se njegovi učenci osredotočali predvsem na politično zgodovino. Zgodovinarji francoske šole ''Annales'', kot je bil [[Marc Bloch]] (umrl 1944), so razširili svojo perspektivo in preučevali kulturo, družbo in identiteto. [[Marksizem]] je s svojim poudarkom na razrednem konfliktu vplival na zgodovinske raziskave v sovjetskem bloku. Monografije o srednjeveški zgodovini določenih družbenih skupin, kot so ženske, Judje, sužnji, krivoverci in homoseksualci, so redno izhajale od 70. let prejšnjega stoletja s pritokom ljudi iz različnih družbenih okolij na univerze.{{sfn|Arnold|2021|pp=8–15}} ==Srednji vek na Slovenskem== ===Stari vek in zgodnji srednji vek=== Na slovenskem ozemlju so pred prihodom Rimljanov živela [[Iliri|ilirska]], kasneje tudi [[Kelti|keltska]] plemena. Ukvarjala so se predvsem s poljedelstvom, živinorejo in pastirstvom in so gospodarsko zaostajala za Rimljani. Rimsko cesarstvo je začelo prodirati na slovensko ozemlje po ustanovitvi [[Oglej]]a (Aquileia) leta 181 pr. n. št. Zahodni del današnje Slovenije je bil vključen v [[Rimska Italija|X. regijo Italije]], vzhodna pa v provinco [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]]. Priseljenci in romanizirani staroselci so ustanovili mesta [[Emona]] (danes [[Ljubljana]]), Celeia (danes [[Celje]]), Poetovio (danes [[Ptuj]]), in [[Neviodunum]] (danes Drnovo pri Krškem). Slovenski prostor je bil opustočen med [[Markomanske vojne|markomanskimi vojnami]], vdori [[Markomani|Markomanov]], [[Jazigi|Jazigov]] in drugih germanskih plemen in epidemijami kužnih bolezni. Proti koncu 3. stoletja so bile zgrajene prve krščanske cerkve, v naslednjih treh stoletjih pa so se ustanovile škofije, ki so spadale pod Oglejsko metropolijo. V 5. in 6. stoletju je začela rimska oblast na Slovenskem slabeti zaradi vdorov germanskih plemen, ki so se pomikala proti Italiji. Domače prebivalstvo se je začelo seliti iz mest v višinska zatočišča. Sredi 5. stoletju so prek Slovenije v Italijo vdrli [[Huni]], ob koncu 5. stoletja [[Ostrogoti]] in v 6. stoletju [[Langobardi]]. Ostrogoti so ustanovili svoje [[Italsko kraljestvo (476–493)|Italsko kraljestvo]], v katero so bili vključeni [[Norik (rimska provinca)|Norik]], [[Dalmacija (rimska provinca)|Dalmacija]] in [[Panonija (rimska provinca)|Panonija]]. ===Naselitev Slovanov=== V 6. stoletju so se na širšem ozemlju vzhodnih [[Alpe|Alp]] začeli naseljevati [[Slovani]] (Slověni<ref name=":9">Sket, Jakob (1893). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HNJQRANF ''Slovenska slovstvena čitanka za učiteljišča''], str. 1</ref>). Prvi naselitveni val se je zgodil okoli leta 550 iz današnje [[Moravska|Moravske]]. Drugi val se je zgodil po odhodu Langobardov z našega ozemlja v Italijo leta 568. V izpraznjeni prostor so se začeli naseljevati tudi [[Avari]]. Ostanki romaniziranih staroselcev so deloma ohranili krščanstvo. Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe potrjujejo propadi škofij v vzhodnoalpskem prostoru v drugi polovici 6. stoletja, sprememba vere, poselitve in materialne kulture, predvsem pa uveljavitev nove, slovanske in kasneje slovenske govorice. Meja med Slovani in Tirolci se je že takrat začasno ustalila na vzhodnem Tirolskem, meja z Langobardi pa 7. stoletju na robu [[Furlanska nižina|Furlanske nižine]]. ===Kneževini Karantanija in Karniola=== [[Slika:Carantania 800 AD.PNG|thumb|right|250px|Najverjetnejši obseg Karantanije okoli leta 800]] Slovani v Vzhodnih Alpah in Panoniji so bili podložniki avarskega kagana. Nekje med letoma 622{{sfn|Grafenauer |2000|p=94}} in 626 {{sfn|Curta|2001|p=109}} se je začel obsežen slovanski upor proti njim pod [[Samo (kralj)|Samovim]] vodstvom. Upor je zajel ozemlje današnje [[Češka|Češke]] in Moravske in verjetno del Vzhodnih Alp. Poraz Avarov pred [[Konstantinopel|Konstantinoplom]] je tako omajal moč Avarov,{{sfn|Simonitti, Štih|1996|p=30}} da so se jim uprla tudi druga slovanska plemena. {{sfn|Hauptman |1999|p=37}} [[Samova plemenska zveza|Samovi plemenski zvezi]] se je pridružil velik del vzhodnoalpskih Slovanov pod vodstvom kneza [[Valuk]]a.{{sfn| Korošec|1999|p=17}}{{sfn|Wolfram|1991|p=177}} Samo je vladal do svoje smrti leta 658,{{sfn|Simoniti, Štih|1996|p=30}} po njegovi smrti pa se je zveza plenem od Labe in morda celo do Jadrana hitro razkrojila.{{sfn|Grafenauer2000|p=97}} »Krajina Slovanov« s središčem na [[Krnski Grad|Krnskem gradu]] severno od današnjega [[Celovec|Celovca]], ki se je že začela imenovati [[Karantanija]], je ohranila neodvisnost. Z vladanjem kneza [[Hotimir]]a leta 751 se je začelo pokristjanjevanje Karantancev, ki je sprožilo tri neuspele upore. Po porazu bavarskega kneza [[Tasilo III.|Tasila III.]] leta 788 je bila Karantanija vključena v frankovsko državo. Leta 819 se je začel upor [[Ljudevit Posavski|Ljudevita Posavskega]] proti Frankom, kateremu so se leta 820 priključili tudi Karantanci, a so bili še isto leto poraženi. Po zadušitvi upora so Franki leta 828 reorganizirali upravo in domače slovanske kneze zamenjali s frankovskimi grofi. Poseben obred [[Ustoličevanje koroških vojvod|ustoličevanja koroških vojvod]] iz časa Karantanije se je kljub temu ohranil vse do leta 1414. Na tam ozemlju se je ohranilo tudi slovansko plemstvo, o čemer pričajo t. i. [[Slovenske fevdne prisege]] iz 17. stoletja.<ref>Dr. Aleš Iglič. [http://physics.fe.uni-lj.si/members/iglic/history/uporaba_slovenscine.pdf O uporabi slovenščine med plemstvom].</ref><ref>Fran Kotnik. [http://ezb.ijs.si/fedora/get/nrss:bibl_097/VIEW/ Dvoje slovenskih fevdnih priseg] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131002085025/http://ezb.ijs.si/fedora/get/nrss:bibl_097/VIEW/ |date=2013-10-02 }}.</ref> [[Slika:Karniola around 800.png|thumb|right|250px|Verjetni obseg Karniole okoli leta 800]] Med zgodovinarji in arheologi prevladuje mnenje, da se je v zgornjem [[Posavje|Posavju]] na prehodu iz 8. v 9. stoletje razvila slovanska plemenska kneževina/dežela [[Karniola]] s središčem v Carniumu, današnjem [[Kranj]]u. Karniolo kot domovino Slovanov (''Carniola, patria Sclavorum'') v 8. stoletju omenja langobardski kronist [[Pavel Diakon]]. Leta 795 je izpričan vojskovodja in domnevni karniolski knez [[Vojnomir Slovan|Vojnomir]]. Karniola je bila ob koncu 8. stoletja vključena v frankovsko Furlansko marko, vendar je svojo plemensko ureditev ohranila do leta 828, ko so jo Franki po neuspešnem uporu panonskega slovanskega kneza Ljudevita Posavskega spremenili v mejno grofijo. Med najstarejšimi viri, ki omenjajo prisotnost Slovanov v [[Istra|Istri]] je listina Rižanskega zbora, ki ga je okoli leta 804 v [[Rižana (naselje)|Rižani]] pri [[Koper|Kopru]] sklical gradeški patriarh [[Fortunacijan Oglejski|Fortunat]]. V listini je zapisana obveza vojvode Janeza, ki je predstavljal tedanjo frankovsko oblast, da Slovane, ki so se nastanili v okolico mest, prežene v kraje, v katerih mestom ne bodo povzročali škode na poljih in v gozdovih.<ref>Boris Gombač. Atlante storico dell'Adriatico orientale, Bandecchi & Vivaldi Editori, Pontedera 2007, ISBN 978-88-8641-327-8, str. 43</ref><ref>Ramiro Udina. Il Placito del Risano: istituzioni giuridiche e sociali dell’Istria durante il dominio bizantino.</ref> ===Frankovska država=== [[Slika:Frankenreich 768-811.jpg|thumb|desno|250px|Frankovska država v letih 768-814]] Po neuspešnem vdoru [[Bolgari|Bolgarov]] v Panonsko nižino in njihovem izgonu je [[Ludvik Nemški]] okoli leta 840 Panonijo podelil v fevd [[Pribina|Pribini]], nekdanjemu knezu [[Kneževina Nitra|Nitre]]. Pribina je bil leta 847 imenovan za grofa in dobil v last ozemlje Spodnje Panonije s sedežem v [[Blatenski Kostel|Blatenskem Kostelu]] na današnjem [[Madžarska|Madžarskem]]. Leta 861 je Pribino nasledil sin [[Kocelj]], ki se je iztrgal frankovskemu vplivu, vendar je bil okoli leta 876 odstranjen. Kratko obdobje samostojnosti panonske slovanske kneževine se je končalo. Ozemlje je bilo ponovno vključeno v [[Panonska marka|Vzhodno marko]]. V času vlade [[Arnulf Koroški|Arnulfa Koroškega]] je Koroška postala središče Vzhodne marke in dobila precejšnjo samostojnost znotraj cesarstva. Na slovenskem ozemlju se je krepila fevdalizacija, ki se je končala z vdorom Madžarov ob koncu 9. stoletja. ===Sveto rimsko cesarstvo=== [[Slika:Karte_Herzogtum_Bayern_im_10._Jahrhundert.png|thumb|desno|250px|Vojvodina Bavarska v 10. stoletju]] S spremembo oblasti se je uvedla uprava, ki je temeljila na mejnih grofijah – markah oz. krajinah. Cesar [[Oton II.]] je Koroški, ki je leta 976 postala vojvodina, podredil sosednje mejne grofije: Karantansko, Podravsko, Savinjsko, Kranjsko, Istrsko, Furlansko in Veronsko marko. Ta na pol samostojna tvorba je obstajala do začetka 11. stoletja, ko so se začele oblikovati dežele. V tem obdobju se je utrdil [[Fevdalizem|fevdalni sistem]]. Priselile so se pomembne plemiške rodbine, zgrajeni so bili prvi gradovi, okrepila se je kolonizacija in uveljavil se je [[huba|hubni]] sistem delitve obdelovalne zemlje. V tem času so bili napisani [[Brižinski spomeniki]]. V visokem srednjem veku so se na ozemlju Slovenije izoblikovale zgodovinske dežele Štajerska, Koroška, Kranjska, Goriška in Istra. ===Habsburžani=== [[Slika: Growth of Habsburg territories.jpg|thumb|right|250px|Širjenje vpliva Habsburžanov {{legenda|#CD5C5C|posesti do leta 1282}} {{legenda|#B0C4DE|pridobljeno med leti 1282 in 1521}} {{legenda|#FFC0CB|pridobljeno med leti 1521 in 1650}} {{legenda|#FFD700|pridobljeno med leti 1650 in 1700}} {{legenda| #FFFF00|pridobljeno med leti 1700 in 1800}} {{legenda| #98FB98|pridobljeno med leti 1800 in 1815}} {{legenda| #FFFACD|pridobljeno po letu 1815}}]] Leta 1246 so izumrli štajerski in avstrijski vojvode [[Babenberžani]]. Za njihovo dediščino sta se spopadla ogrski kralj [[Béla IV. Ogrski|Bela IV.]] in češki kralj [[Otokar II. Přemysl]], ki je leta 1260 dokončno prevladal. Leta 1269 je brez potomcev umrl še koroški vojvoda in kranjski deželni knez [[Ulrik III. Spanheim]]. Njegove posesti je takoj zasedel njegov bratranec Otokar II., ki je leta 1272 z izvolitvijo za generalnega poglavarja prevzel oblast še v [[Furlanija|Furlaniji]] in s tem zavladal na ozemlju od Češke do Jadranskega morja. Nemški kralj [[Rudolf I. Habsburški]] je zahteval vrnitev na novo pridobljenih Otokarjevih posesti. Spor se je razrešil leta 1278 z [[Bitka na Moravskem polju|bitko na Moravskem polju]], v kateri je bil Otokar II. ubit. Po njegovi smrti se je na tem prostoru vzpostavilo ravnotežje med Habsburžani in majnhardinsko vejo goriških grofov. Rudolf I. je leta 1282 Avstrijo in Štajersko podelil v fevd sinovoma [[Albreht II. Nemški|Albrehtu]] in [[Rudolf II. Habsburški|Rudolfu II.]], Koroško v fevd goriškim grofom, Kranjsko pa goriškim grofom v zastavo. Ko so Goriški-Majnhardinci leta 1335 izumrli, so njihove posesti podedovali Habsburžani. Slednji so leta 1374 podedovali še Pazinsko grofijo v Istri in Metliko v Beli krajini. Ko so se jim podredili še devinski gospodje so Habsburžani leta 1366 dosegli Jadransko morje in leta 1382 [[Trst]]. Oblast [[Habsburžani|Habsburžanov]] je začasno ogrozil vzpon [[Celjski grofje|Celjskih grofov]]. Ta se je začel v drugi tretjini 14. stoletja: leta 1333 so dedovali po [[Vovbržani]]h, leta 1341 dobili [[grof]]ovski naslov, zveze s cesarjem [[Sigismund Luksemburški|Sigismundom Luksemburškim]] pa so jim omogočile širitev posesti na Ogrsko in [[Hrvaška|Hrvaško]]. Sigismund jih je leta 1436 povišal v kneze, kar je omogočilo ustanovitev [[Celjska kneževina|Celjske kneževine]]. Povišanje je hkrati sprožilo vojno s Habsburžani, ki se je leta 1443 končala s poravnavo med [[Friderik II. Celjski|Friderikom II. Celjskim]] in [[Friderik III. Habsburški|Friderikom III. Habsburškim]]. S poravnavo sta družini sklenili pogodbo o dedovanju, ki pa so jo morali po smrti zadnjega Celjana [[Ulrik II. Celjski|Ulrika II.]] leta 1456 Habsburžani ubraniti v vojni za celjsko dediščino, ki je trajala do leta 1460. [[Slika:Celjski_grofje_ozemlje.PNG|thumb|right|250px|Posesti Celjskih grofov sredi 15. stoletja]] Konec srednjega veka v 15. in 16. stoletju so dogajanja na slovenskem ozemlju zaznamovali [[turški vpadi]]. Prvi vpad se je odvil leta 1408, v okolici Metlike. Nezadovoljstvo zaradi preslabe obrambe pred Turki in uvajanja novih davkov, predvsem v naravi, in tlake, so tudi na Slovenskem povzročili [[Kmečki upori na Slovenskem|kmečke upore]]. Največji je leta 1515 zajel skoraj vse slovensko ozemlje. Leta 1572/1573 so se v skupnem uporu povezali slovenski in hrvaški kmetje. Upori so se s krvavimi porazi upornikov nadaljevali vse do prve polovice 18. stoletja. Leta 1518 je bilo v [[Innsbruck]]u zasedanje vseh deželnih stanov dednih habsburških dežel, na katerem so sklenili utrditi obrambo pred Turki in določili dedno celovitost habsburških dednih dežel. == Sorodne teme == * [[srednjeveška književnost]] * [[srednjeveška arhitektura]] * [[Zgodovina umetnosti#Umetnost srednjega veka|srednjeveška umetnost]] * [[srednjeveška glasba]] * [[srednjeveška kuhinja]] * [[vojaška oprema v srednjem veku]] * [[srednjeveške vladarske rodbine]] * [[periodizacija zgodovine]] == Opombe== {{sklici|group=note|20em}} ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin|2}} *{{cite book|last=Adams|first=Laurie Schneider|orig-year=1994|year=2011|title=A History of Western Art|edition=Fifth|url=https://archive.org/details/A_History_of_Western_Art/page/n3/mode/2up|publisher=McGraw Hill|isbn=978-0-07-337922-7}} *{{cite book|last=Arnold|first=John H.|author-link=|orig-year=2008|year=2021|title=What is Medieval History|edition=Second|series=What is History?|url=https://www.politybooks.com/bookdetail?book_slug=what-is-medieval-history-2nd-edition--9781509532551|publisher=Polity|isbn=978-1-5095-3256-8}} *{{cite book|last=Arnold|first=Rebecca|year=2009|title=Fashion: A Very Short Introduction|url=https://global.oup.com/academic/product/fashion-a-very-short-introduction-9780199547906?cc=us&lang=en&|series=Very Short Introductions|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-954790-6}} *{{cite book|last=Backman|first=Clifford R.|orig-year=2009|year=2022|title=The Worlds of Medieval Europe|edition=Fourth|url=https://global.oup.com/academic/product/the-worlds-of-medieval-europe-9780197571538?q=The%20Worlds%20of%20Medieval%20Europe&lang=en&cc=us|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-1975-7153-8}} *{{cite book|last=Barber|first=Malcolm|author-link=|orig-year=1992|year=2004|title=The Two Cities: Medieval Europe 1050–1320|edition=Second|url=https://www.routledge.com/The-Two-Cities-Medieval-Europe-10501320/Barber/p/book/9780415174152|publisher=Routledge|isbn=978-0-415-17415-2}} *{{cite book|last=Bartlett|first=Robert|author-link=|orig-year=1993|year=1994|title=The Making of Europe: Conquest, Colonization and Cultural Change, 950–1350|url=https://www.penguin.co.uk/books/14965/the-making-of-europe-by-robert-bartlett/9780140154092|publisher=Penguin Books|isbn=978-0-140-15409-2}} * Čepič et al. (1979). ''Zgodovina Slovencev''. Ljubljana, Cankarjeva založba. *{{cite book|last=Benton|first=Janetta Rebold|author-link=|year=2002|title=Art of the Middle Ages|series=World of Art|url=http://thamesandhudson.com/art-of-the-middle-ages-9780500203507|publisher=Thames & Hudson|isbn=978-0-500-20350-7}} *{{cite book|last=Bitel|first=Lisa M.|year=2002|title=Women in Early Medieval Europe, 400–1100|series=Cambridge Medieval Textbooks|url=https://www.cambridge.org/us/universitypress/subjects/history/european-history-450-1000/women-early-medieval-europe-4001100?site_view=mobile|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-59773-9}} *{{cite book|last=Brown|first=Peter|author-link=|orig-year=1971|year=1989|title=The World of Late Antiquity, AD 150–750|series=Library of World Civilization|url=https://archive.org/details/worldoflateantiq0000brow|publisher=W.W. Norton & Company|isbn=978-0-393-95803-4}} * Grafenauer, Bogo (2000). ''Karantanija: izbrane razprave in članki.'' Ljubljana, Slovenska matica. * [[Igor Grdina|Grdina, Igor]], ''Slovenci med tradicijo in perspektivo : Politični mozaik 1860-1918''. Ljubljana, 2003. * {{cite book|last=Brown|first=Thomas|editor-last=Holmes|editor-first=George|editor-link=|title=The Oxford Illustrated History of Medieval Europe|orig-year=1988|year=2001|chapter=The Transformation of the Roman Mediterranean, 400–900|pages=1–62|series=Oxford Illustrated Histories|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-285220-5}} *{{cite book|last=Chazan|first=Robert|author-link=|year=2006|title=The Jews of Medieval Western Christendom, 1000–1500|series=Cambridge Medieval Textbooks|url=https://www.cambridge.org/us/universitypress/subjects/history/european-history-1000-1450/jews-medieval-western-christendom-10001500?format=PB|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-84666-0}} *{{cite book|last=Colish|first=Marcia L.|author-link=|orig-year=1997|year=2002|title=Medieval Foundations of the Western Intellectual Tradition, 400–1400|series=The Yale Intellectual History of the West|url=https://yalebooks.yale.edu/book/9780300078527/medieval-foundations-of-the-western-intellectual-tradition/|publisher=Yale University Press|isbn=978-0-300-07852-7}} *{{cite book|last=Collins|first=Roger|author-link=|orig-year=1991|year=2010|title=Early Medieval Europe, 300–1000|edition=Third|series=History of Europe|url=https://www.bloomsbury.com/uk/early-medieval-europe-3001000-9780230006737/|publisher=Macmillan International Higher Education, Red Globe Press|isbn=978-0-333-69381-0}} *{{cite book|last=Curta|first=Florin|author-link=|year=2019|title=Eastern Europe in the Middle Ages (500–1300), ''Volume I''|series=Brill's Companion to European History|url=https://brill.com/display/title/34623?rskey=2fUyZ0&result=1|publisher=Brill Publishers|isbn=978-90-04-41534-8}} *{{cite book|last=Davies|first=Norman|author-link=|year=1996|title=Europe: A History|url=https://archive.org/details/europehistory00davi_0|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-520912-9}} *{{cite book|last=Denley|first=Peter|editor-last=Holmes|editor-first=George|editor-link=|title=The Oxford Illustrated History of Medieval Europe|orig-year=1988|year=2001|chapter=The Mediterranean in the Age of Renaissance, 1200–1500|pages=235–296|series=Oxford Illustrated Histories|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-285220-5}} *{{cite book|last=Dodwell|first=C. R.|author-link=|year=1993|title=The Pictorial Arts of the West: 800–1200|series=Pelican History of Art|url=https://archive.org/details/pictorialartsofw00dodw|publisher=Yale University Press|isbn=978-0-300-06493-3}} *{{cite book|last=Ellenblum|first=Ronnie|author-link=|year=2012|title=The Collapse of the Eastern Mediterranean: Climate Change and the Decline of the East, 950–1072|url=https://www.cambridge.org/core/books/collapse-of-the-eastern-mediterranean/92C6970E1D450DC41EA44B9DD1B53696|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-1-107-02335-2}} *{{cite book|last=Epstein|first=Steven A.|year=2009|title=An Economic and Social History of Later Medieval Europe, 1000–1500|url=https://www.cambridge.org/hu/universitypress/subjects/history/european-history-1000-1450/economic-and-social-history-later-medieval-europe-10001500?format=HB&isbn=9780521880367|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-70653-7}} *{{cite book|last=Fassler|first=Margot|author-link=|year=2014|title=Music in the Medieval West: Western Music in Context|url=https://archive.org/details/fassler-2014-music-in-the-medieval-west/mode/2up|series=Western Music in Context: A Norton History|publisher=W.W. Norton & Company|isbn=978-0-393-92915-7}} *{{cite book|last=Fine|first=John V. A.|author-link=|orig-year=1987|year=2009|title=The Late Medieval Balkans: A Critical Survey from the Late Twelfth Century to the Ottoman Conquest|url=https://press.umich.edu/Books/T/The-Late-Medieval-Balkans|publisher=The University of Michigan Press|isbn=978-0-472-08260-5}} *{{cite book|last=Fossier|first=Robert|author-link=|editor-last=Fossier|editor-first=Robert|translator=Sarah Hanbury Tenison|title=1250–1520|orig-year=1983|year=1986|chapter=From Europe to the World|pages=454–493|series=The Cambridge Illustrated History of the Middle Ages|volume=III|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-26646-8}} *{{cite book|last=Fößel|first=Amalie|editor1-last=Bennett|editor1-first=Judith M.|editor1-link=|editor2-last=Karras|editor2-first=Ruth Mazo|editor2-link=|title=The Oxford Handbook of Women and Gender in Medieval Europe|orig-year=2013|year=2016|chapter=The Political Traditions of Female Rulership in Medieval Europe|pages=68–83|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-877938-4}} *{{cite book|last=Fried|first=Johannes|author-link=|translator=Peter Lewis|orig-year=2009|year=2015|title=The Middle Ages|url=https://www.hup.harvard.edu/books/9780674055629|publisher=Harvard University Press|isbn=978-0-674-05562-9}} *{{cite book|last1=Gies|first1=Frances|last2=Gies|first2=Joseph|year=1973|title=Life in a Medieval City|url=https://www.barnesandnoble.com/w/life-in-a-medieval-city-joseph-gies/1100616785|publisher=Apollo Editions|isbn=978-0-8152-0345-2}} *{{cite book|last=Grant|first=Edward|author-link=|year=1994|title=Planets, Stars, and Orbs: The Medieval Cosmos, 1200–1687|url=https://www.cambridge.org/hu/universitypress/subjects/physics/history-philosophy-and-foundations-physics/planets-stars-and-orbs-medieval-cosmos-12001687?format=PB&isbn=9780521138680|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-43344-0}} *{{cite book|last=Grant|first=Edward|year=2001|title=God and Reason in the Middle Ages|url=https://www.cambridge.org/core/books/god-and-reason-in-the-middle-ages/42D9FCC561B218470C7415DAE06C26E7|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-80279-6}} *{{cite book|last=Griffiths|first=Antony|author-link=|year=1996|title=Prints and Printmaking: An Introduction to the History and Techniques|url=https://archive.org/details/printsprintmakin00grif/mode/2up|publisher=University of California Press|isbn=978-0-520-20714-1}} *{{cite book|last=Grzymała-Busse|first=Anna|author-link=|year=2023|title=Sacred Foundations: The Religious and Medieval Roots of the European State|url=https://press.princeton.edu/books/paperback/9780691245089/sacred-foundations|publisher=Princeton University Press|isbn=978-0-6912-4508-9}} *{{cite book|last=Hamilton|first=Bernard|orig-year=1986|year=2003|title=Religion in the Medieval West|edition=Second|publisher=Hodder&Stoughton|isbn=978-0-340-80839-9}} *{{cite book|last=Hankins|first=James|author-link=|editor-last=Hankins|editor-first=James|year=2001|title=Leonardo Bruni: History of the Florentine People|chapter=Introduction|pages=ix–xviii|series=The I Tatti Renaissance Library|url=https://archive.org/details/historyofflorent00brun|publisher=Harvard University Press|isbn=978-0-674-00506-8}} *{{cite book|last=Harris|first=Stephen J.|editor1-last=Harris|editor1-first=Stephen J.|editor2-last=Grigsby|editor2-first=Bryon L.|year=2008|title=Misconceptions About the Middle Ages|chapter=Introduction|pages=1–27|series=Routledge Studies in Medieval Religion and Culture|volume=7|url=https://www.routledge.com/Misconceptions-About-the-Middle-Ages/Harris-Grigsby/p/book/9780415871136|publisher=Routledge|isbn=978-0-415-87113-6}} *{{cite book|last=Heather|first=Peter|author-link=|orig-year=2005|year=2006|title=The Fall of the Roman Empire: A New History of Rome and the Barbarians|url=https://global.oup.com/academic/product/the-fall-of-the-roman-empire-9780195159547?q=Peter%20Heather%20The%20Fall%20of%20the%20Roman%20Empire&lang=en&cc=us|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-532541-6}} *{{cite book|last=Henderson|first=George|author-link=|orig-year=1972|year=1993|title=Early Medieval|series=Medieval Academy Reprints for Teaching|volume=29|url=https://utorontopress.com/9780802069849/early-medieval/|publisher=University of Toronto Press|isbn=978-0-8020-6984-9|access-date=2024-10-31|archive-date=2024-05-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20240506022828/https://utorontopress.com/9780802069849/early-medieval/|url-status=dead}} *{{cite book|last=Heng|first=Geraldine|author-link=|year=2021|title=The Global Middle Ages|series=Elements in the Global Middle Ages|url=https://www.cambridge.org/core/elements/abs/global-middle-ages/8A93324E51AC2137A659ACD266A9165C|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-1-009-16116-9}} *{{cite book|last=Hoffmann|first=Richard C.|year=2014|title=An Environmental History of Medieval Europe|series=Cambridge Medieval Textbooks|url=https://www.cambridge.org/core/books/an-environmental-history-of-medieval-europe/BC5AACBBD6500062F43F33FE15D539C5|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-70037-5}} *{{cite journal|last1=Holmes|first1=Catherine|last2=Standen|first2=Naomi|author2-link=|date=November 2018|title=Introduction: Towards a Global Middle Ages|journal=Past&Present|volume=238|issue=suppl_13|pages=1–44|publisher=Oxford University Press|doi=10.1093/pastj/gty030|doi-access=free|issn=0031-2746}} *{{cite book|last=Hoppin|first=Richard H.|author-link=|year=1978|title=Medieval Music|series=A Norton Introduction to Music History|url=https://archive.org/details/medievalmusic00hopp/mode/2up|publisher=W.W. Norton&Company|isbn=978-0-393-09090-1}} *{{cite book|last=Hornby|first=A. S.|author-link=|editor1-last=Wehmeier|editor1-first=Sally|editor2-last=McIntosh|editor2-first=Colin|editor3-last=Turnbull|editor3-first=Joanna|editor4-last=Ashby|editor4-first=Michael|orig-year=1948|year=2005|title=Oxford Advanced Learner's Dictionary|edition=Seventh|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-431606-4}} *{{cite book|last=Ilardi|first=Vincent|year=2007|title=Renaissance Vision from Spectacles to Telescopes|series=Memoires of the American Philosophical Society|volume=259|url=https://archive.org/details/bub_gb_peIL7hVQUmwC|publisher=American Philosophical Society|isbn=978-0-87169-259-7}} *{{cite book|last=James|first=Edward|author-link=|year=2009|title=Europe's Barbarians: AD 200–600|series=The Medieval World|url=https://www.routledge.com/Europes-Barbarians-AD-200-600/James/p/book/9780582772960|publisher=Pearson Longman|isbn=978-0-582-77296-0}} *{{cite book|last=Jordan|first=William Chester|author-link=|orig-year=2001|year=2002|title=Europe in the High Middle Ages|series=The Penguin History of Europe|volume=III|url=https://www.penguin.co.uk/books/15538/europe-in-the-high-middle-ages-by-william-jordan/9780140166644|publisher=Penguin Books|isbn=978-0-140-16664-4}} *{{cite book|last=Keen|first=Maurice|author-link=|orig-year=1968|year=1976|title=The Pelican History of Medieval Europe|url=https://archive.org/details/pelicanhistoryof00keen|publisher=Penguin Books|isbn=978-0-14-021085-9}} *{{cite book|last=Kitzinger|first=Ernst|author-link=|orig-year=1940|year=1969|title=Early Medieval Art in the British Museum|edition=Second|publisher=Trustees of the British Museum|sbn=7141-1327-1}} *{{cite book|last=Lasko|first=Peter|author-link=|year=1972|title=Ars Sacra, 800–1200|url=https://archive.org/details/arssacra800120000unse|series=The Pelican History of Art|publisher=Penguin Books|sbn=14-056036-X}} *{{cite book|last=Lee|first=Alexander|editor-last=Lazzarini|editor-first=Isabella|editor-link=|title=The Later Middle Ages|year=2021|chapter=Culture and the Arts|pages=109–134|series=Short Oxford History of Europe|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-873163-4}} *{{cite book|last=Lightbown|first=Ronald W.|author-link=|year=1978|title=Secular Goldsmiths' Work in Medieval France: A History|series=Reports of the Research Committee of the Society of Antiquaries of London|volume=36|publisher=Thames & Hudson|isbn=978-0-500-99027-8}} *{{cite book|last=Lindberg|first=David C.|author-link=|editor1-last=Lindberg|editor1-first=David C.|editor2-last=Numbers|editor2-first=Ronald L.|editor2-link=|title=When Science and Christianity Meet|year=2003|chapter=The Medieval Church Encounters the Classical Tradition: Saint Augustine, Roger Bacon, and the Handmaiden Metaphor|pages=7–32|url=https://press.uchicago.edu/ucp/books/book/chicago/W/bo3635190.html|publisher=University of Chicago Press|isbn=978-0-226-48214-9}} *{{cite book|last=Lock|first=Peter|year=2006|title=The Routledge Companion to the Crusades|series=Routledge Companions to History|url=https://www.routledge.com/The-Routledge-Companion-to-the-Crusades/Lock/p/book/9780415393126|publisher=Routledge|isbn=978-0-415-39312-6}} *{{cite book|last=McCormick|first=Michael|orig-year=2001|year=2010|title=Origins of the European Economy: Communications and Commerce, AD 300–900|url=https://www.cambridge.org/core/books/origins-of-the-european-economy/D876211E6D0F00483666CF2FBAE84550|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-66102-7}} *{{cite journal|last=Mommsen|first=Theodore E.|author-link=|date=April 1942|title=Petrarch's Conception of the 'Dark Ages'|url=https://archive.org/details/sim_speculum_1942-04_17_2/page/n68|journal=Speculum|volume=17|issue=2|pages=226–242|publisher=The University of Chicago Press|jstor=2856364|doi=10.2307/2856364|issn=0038-7134}} *{{cite book|last=Morris|first=Rosemary|author-link=|editor-last=Holmes|editor-first=George|editor-link=|title=The Oxford Illustrated History of Medieval Europe|orig-year=1988|year=2001|chapter=Northern Europe Invades the Mediterranean, 900–1200|pages=175–234|series=Oxford Illustrated Histories|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-285220-5}} *{{cite journal|last=Murray|first=Alexander|year=2004|title=Should the Middle Ages Be Abolished?|journal=Essays in Medieval Studies|volume=21|pages=1–22|publisher=West Virginia University Press|doi=10.1353/ems.2005.0010|issn= 1538-4608}} *{{cite book|last=Naismith|first=Rory|year=2023|title=Making Money in the Early Middle Ages|url=https://press.princeton.edu/books/hardcover/9780691177403/making-money-in-the-early-middle-ages|publisher=Princeton University Press|isbn=978-0-691-17740-3}} *{{cite book|last=Nees|first=Lawrence|year=2002|title=Early Medieval Art|series=Oxford History of Art|url=https://global.oup.com/academic/product/early-medieval-art-9780192842435?q=Early%20Medieval%20Art&lang=en&cc=us|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-284243-5}} *{{cite book|last=Nicolle|first=David|author-link=|year=1996|title=Medieval Warfare Source Book, Volume I: Warfare In Western Christendom|publisher=Arms and Armour Press|isbn=978-1-854-09236-6}} *{{cite book|editor1-last=Onions|editor1-first=C.T.|editor1-link=|editor2-last=Friedrichsen|editor2-first=G. W. S.|editor3-last=Burchfield|editor3-first=R. W.|editor3-link=|orig-year=1966|year=1994|title=The Oxford Dictionary of English Etymology|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-861112-7}} *{{cite encyclopedia|last=Peters|first=Ted|author-link=|editor-last=Jones|editor-first=Lindsay|year=2005|title=Science and Religion|page=8182|encyclopedia=Encyclopedia of Religion|edition=Second|volume=12 (Transcendental meditation - Zwingli, Huldrych)|publisher=Macmillan Reference|isbn=978-0-02-865980-0}} *{{cite book|last=Power|first=Daniel|year=2006|title=The Central Middle Ages: Europe 950–1320|series=The Short Oxford History of Europe|url=https://global.oup.com/academic/product/the-central-middle-ages-9780199253111?q=The%20Central%20Middle%20Ages&lang=en&cc=us|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-925312-8}} *{{cite book|last=Ramirez|first=Janina|author-link=|year=2022|title=Femina: A New History of the Middle Ages, Through the Women Written Out of It|url=https://www.penguin.co.uk/books/442293/femina-by-ramirez-janina/9780753558263|publisher=W.H. Allen & Co.|isbn=978-0-7535-5957-4}} *{{cite book|last=Ringrose|first=Kathryn M.|editor1-last=Bennett|editor1-first=Judith M.|editor1-link=|editor2-last=Karras|editor2-first=Ruth Mazo|editor2-link=|title=The Oxford Handbook of Women and Gender in Medieval Europe|orig-year=2013|year=2016|chapter=The Byzantine Body|pages=362–378|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-877938-4}} *{{cite book|last=Rubin|first=Miri|author-link=|year=2014|title=The Middle Ages: A Very Short Introduction|url=https://global.oup.com/academic/product/the-middle-ages-a-very-short-introduction-9780199697298?prevNumResPerPage=20&prevSortField=2&resultsPerPage=20&sortField=2&type=listing&start=80&lang=en&cc=us|series=Very Short Introductions|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-969729-8}} *{{cite book|last=Russel|first=Jeffrey Burton|author-link=|year=1991|title=Inventing the Flat Earth: Columbus and Modern Historians|publisher=Bloomsbury Publishing|isbn=978-0-275-95904-3}} * {{cite encyclopedia |last=Schulenberg |first=David |editor-last1=Rice |editor-first1=Timothy |editor-last2=Porter |editor-first2=James |editor-last3=Goertzen |editor-first3=Chris |year=2000 |encyclopedia=The Garland Encyclopedia of World Music: Europe |title=History of European Art Music |publisher=Routledge |location=Abingdon-on-Thames |url= |isbn=0-8240-6034-2 |pages=99–119 }} *{{cite book|last=Sedlar|first=Jean W.|year=1994|title=East Central Europe in the Middle Ages, 1000–1500|series=A History of East Central Europe|volume=III|url=https://uwapress.uw.edu/book/9780295972916/east-central-europe-in-the-middle-ages-1000-1500/|publisher=University of Washington Press|isbn=978-0-295-97290-9}} *{{cite book|last=Singman|first=Jeffrey L.|year=1999|title=Daily Life in Medieval Europe|series=Daily Life through History|url=https://search.library.ucla.edu/discovery/fulldisplay?vid=01UCS_LAL:UCLA&search_scope=MyInstitution&tab=LibraryCatalog&docid=alma9941938313606533&lang=en&context=L&adaptor=Local%20Search%20Engine&query=sub,exact,Middle%20Ages%20in%20literature%20--%20Congresses,AND&mode=advanced&offset=0|publisher=Greenwood Press|isbn=978-0-313-36076-3}} *{{cite book|last=Stalley|first=Roger|author-link=|year=1999|title=Early Medieval Architecture|series=Oxford History of Art|url=https://global.oup.com/academic/product/early-medieval-architecture-9780192842237?q=Early%20Medieval%20Architecture&lang=en&cc=us|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-284223-7}} *{{cite book|last=Swanson|first=Robert|editor-last=Lazzarini|editor-first=Isabella|editor-link=|title=The Later Middle Ages|year=2021|chapter=The Church and Religious Life|pages=79–107|series=Short Oxford History of Europe|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-873163-4}} *{{cite book|last=Thomson|first=John A. F.|title=The Western Church in the Middle Ages|url=https://archive.org/details/westernchurchinm0000thom/mode/2up|year=1998|publisher=Hodder Headline|isbn=978-0-340-60118-1}} *{{cite book|last=Vale|first=Malcolm|editor-last=Holmes|editor-first=George|editor-link=|title=The Oxford Illustrated History of Medieval Europe|orig-year=1988|year=2001|chapter=The Civilization of Courts and Cities in the North, 1200–1500|pages=297–351|series=Oxford Illustrated Histories|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-285220-5}} *{{cite book|last=Watts|first=John|author-link=|orig-year=2009|year=2014|title=The Making of Polities: Europe, 1300–1500|series=Cambridge Medieval Textbooks|url=https://www.cambridge.org/core/books/making-of-polities/1950FE163A58619D378E7D3712664CC0|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-79664-4}} *{{cite book|last=Wickham|first=Chris|author-link=|year=2009|title=The Inheritance of Rome: Illuminating the Dark Ages, 400–1000|series=The Penguin History of Europe|volume=II|url=https://www.penguin.co.uk/books/25880/the-inheritance-of-rome-by-chris-wickham/9780140290141|publisher=Penguin Books|isbn=978-0-713-99429-2}} *{{cite book|last=Wickham|first=Chris|year=2016|title=Medieval Europe|url=https://yalebooks.yale.edu/book/9780300228823/medieval-europe/|publisher=Yale University Press|isbn=978-0-3002-0834-4}} * Korošec, Paola (1990). ''Alpski Slovani- Die Alpenslawen. Ljubljana * [[Vasilij Melik|Melik, Vasilij]] in [[Ferdo Gestrin]] (1966). ''Slovenska zgodovina : od konca osemnajstega stoletja do 1918''. Ljubljana.. * [[Janko Prunk|Prunk, Janko]] (1992). ''Slovenski narodni vzpon : narodna politika (1768-1992)''. Ljubljana. * Simoniti, Vasko in Peter Štih (1996). ''Slovenska zgodovina do razsvetljenstva''. Celovec * [[Peter Štih|Štih, Peter]] (2001). ''Ozemlje Slovenije v zgodnjem srednjem veku: osnovne poteze zgodovinskega razvoja od začetka 6. do konca 9. stoletja.'' Ljubljana, Filozofska fakulteta. * --. [http://www.sistory.si/publikacije/pdf/zgodovina/Stih-Slovenska_zgodovina_od_prazgodovinskih_kultur_do_konca_srednjega_veka.pdf Slovenska zgodovina : Od prazgodovinskih kultur do konca srednjega veka]. E-knjiga. * [[Peter Vodopivec|Vodopivec, Peter]], ''Od Pohlinove slovnice do samostojne države : Slovenska zgodovina od konca 18. stoletja do konca 20. stoletja''. Ljubljana, 2006. * --. [http://www.sistory.si/publikacije/pdf/zgodovina/Slovenska-zgodovina-1780-2004.pdf Slovenska zgodovina - 1780-2004]. E-knjiga. {{refend}} ==Zunanje povezave== {{Wikislovar|srednji vek|Srednji vek}} * [http://www.deremilitari.org/ De Re Militari: The Society for Medieval Military History] * [http://www.medievalists.net/ Medievalists.net] News and articles about the period. * [http://medieval-history.org/ Medieval History Database (MHDB)] {{normativna kontrola}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Srednji vek| ]] [[Kategorija:Zgodovina po dobah]] hgnqh3avrnyxx3k81xi492ws1rj50pf 0 9654 6655231 6576949 2026-04-03T08:57:57Z ~2026-20581-92 257588 6655231 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zvezna država ZDA |Name = Florida |Fullname = State of Florida |RodilnikImena = Floride |Flag = Flag of Florida.svg |Seal = Seal of Florida.svg |Nickname = Država žarečega sonca (''The Sunshine State'') |Map = Florida in United States.svg |Capital = [[Tallahassee, Florida|Tallahassee]] |LargestCity = [[Jacksonville, Florida|Jacksonville]] |AdmittanceDate = [[3. marec]] [[1845]] |AdmittanceOrder = 27 |Governor = |Senators = |OfficialLang = [[angleščina]] |Languages = [[angleščina]] (73 %), [[španščina]] (20 %) |population_demonym = Flóridčan, Flóridčanka, Flóridčani, Flóridčanke |TotalArea = 170.451 |AreaRank = 22 |PCWater = 17,9 |Length = 800 |Width = 260 |HighestElev = 105 |MeanElev = 30 |LowestElev = 0 |PopulationAsOf = 2019 |Population = 21.477.737 |PopRank = 3 |PopulationDensity = 121 |DensityRank = 8 |TimeZone = [[univerzalni koordinirani čas|UTC]]-6 /[[poletni čas|-4]]<br /> Srednji: [[univerzalni koordinirani čas|UTC]]-6/[[poletni čas|-5]]<br /><small>V področju večinoma zahodno<br /> od [[Zahodna Virginija|Zahodne Virginije]] je vzhodni pas</small> |Latitude = 24° 30' do 31° severno |Longitude = 79° 48' do 87° 38' zahodno |PostalAbbreviation= FL |ISOCode = US-FL |Website = www.myflorida.com }} '''Florida''' ([[angleščina|angleško]] [flórida], [[španščina|špansko]] [florída]) je [[ameriški Jug|najjužnejša]] [[zvezna država Združenih držav Amerike|zvezna država]] na vzhodni obali [[Združene države Amerike|ZDA]]. Večji del države leži na polotoku [[Florida (polotok)|Florida]]. Znana je po vzdevku »Sončna država«. ==Etimologija== Ker naj bi jo španski konkvistadorji odkrili v času [[Velika noč|Velike noči]], na [[Cvetna nedelja|Cvetno nedeljo]], na katero imajo v Španiji praznovanje ''Pasqua Florida'', so novoodkrito ozemlje poimenovali Florida, kar je španski pridevnik, ki pomeni ''cvetličen''. ==Zgodovina== {{Glej tudi|Vzhodna Florida}} Leta 1513 je Florido odkril Ponce de Leon, prvo naselbino, ustanovljeno 1565, pa so poimenovali Saint Augustine. Florida pod špansko upravo je do leta 1763 obsegala večji del Teksaškega zaliva in velik del obalnega območja južnega Atlanika. Po obdobju britanske vladavine med 1763-1783 je bila spet vrnjena Španiji in je imela težavne odnose z Združenimi državami, dokler je niso le-te kupile od Španije, za pet milijonov dolarjev, po Adams-Onísovem sporazumu, ki je bil sklenjen 22. februarja 1819.<ref>{{navedi knjigo |author= |year=1993 |title=Oxfordova enciklopedija zgodovine. Knj. 1, Od pradavnine do 19. stoletja |publisher=Državna založba Slovenije |isbn=86-341-0840-6 |cobiss= 36255488 |pages=86}}</ref> <br> 10. julija 1821 je bila Florida priključena k ZDA. 27. zvezna država [[Združene države Amerike|ZDA]] je Florida postala 3. marca 1845. ==Razno== Ameriška poštna kratica za Florido je '''FL'''. Po tej zvezni državi so imenovali šest ladij [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|Vojne mornarice Združenih držav Amerike]] [[USS Florida|USS ''Florida'']]. Prva izmed njih je bila [[korveta]], ki je služila med letoma 1824 in 1831. == Sklici == {{sklici}} [[Slika:STS-95 Florida From Space.jpg|right|250px|thumb|Florida slikana z [[NASA|Nasine]] odprave raketoplana [[STS-95]], [[31. oktober]] [[1998]].]] {{Zbirka|:Category:Florida}} {{ZDA}} {{us-geo-stub}} [[Kategorija:Zvezne države Združenih držav Amerike]] [[Kategorija:Florida|*]] {{normativna kontrola}} l7o6chmkrnmbci52j7svu4r5fvsgsj4 6655278 6655231 2026-04-03T10:48:37Z Upwinxp 126544 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-20581-92|~2026-20581-92]] ([[User talk:~2026-20581-92|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Botopol|Botopol]] 6576949 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zvezna država ZDA |Name = Florida |Fullname = State of Florida |RodilnikImena = Floride |Flag = Flag of Florida.svg |Seal = Seal of Florida.svg |Nickname = Država žarečega sonca (''The Sunshine State'') |Map = Florida in United States.svg |Capital = [[Tallahassee, Florida|Tallahassee]] |LargestCity = [[Jacksonville, Florida|Jacksonville]] |AdmittanceDate = [[3. marec]] [[1845]] |AdmittanceOrder = 27 |Governor = |Senators = |OfficialLang = [[angleščina]] |Languages = [[angleščina]] (73 %), [[španščina]] (20 %) |population_demonym = Flóridčan, Flóridčanka, Flóridčani, Flóridčanke |TotalArea = 170.451 |AreaRank = 22 |PCWater = 17,9 |Length = 800 |Width = 260 |HighestElev = 105 |MeanElev = 30 |LowestElev = 0 |PopulationAsOf = 2019 |Population = 21.477.737 |PopRank = 3 |PopulationDensity = 121 |DensityRank = 8 |TimeZone = [[univerzalni koordinirani čas|UTC]]-5/[[poletni čas|-4]]<br /> Srednji: [[univerzalni koordinirani čas|UTC]]-6/[[poletni čas|-5]]<br /><small>V področju večinoma zahodno<br /> od [[Zahodna Virginija|Zahodne Virginije]] je vzhodni pas</small> |Latitude = 24° 30' do 31° severno |Longitude = 79° 48' do 87° 38' zahodno |PostalAbbreviation= FL |ISOCode = US-FL |Website = www.myflorida.com }} '''Florida''' ([[angleščina|angleško]] [flórida], [[španščina|špansko]] [florída]) je [[ameriški Jug|najjužnejša]] [[zvezna država Združenih držav Amerike|zvezna država]] na vzhodni obali [[Združene države Amerike|ZDA]]. Večji del države leži na polotoku [[Florida (polotok)|Florida]]. Znana je po vzdevku »Sončna država«. ==Etimologija== Ker naj bi jo španski konkvistadorji odkrili v času [[Velika noč|Velike noči]], na [[Cvetna nedelja|Cvetno nedeljo]], na katero imajo v Španiji praznovanje ''Pasqua Florida'', so novoodkrito ozemlje poimenovali Florida, kar je španski pridevnik, ki pomeni ''cvetličen''. ==Zgodovina== {{Glej tudi|Vzhodna Florida}} Leta 1513 je Florido odkril Ponce de Leon, prvo naselbino, ustanovljeno 1565, pa so poimenovali Saint Augustine. Florida pod špansko upravo je do leta 1763 obsegala večji del Teksaškega zaliva in velik del obalnega območja južnega Atlanika. Po obdobju britanske vladavine med 1763-1783 je bila spet vrnjena Španiji in je imela težavne odnose z Združenimi državami, dokler je niso le-te kupile od Španije, za pet milijonov dolarjev, po Adams-Onísovem sporazumu, ki je bil sklenjen 22. februarja 1819.<ref>{{navedi knjigo |author= |year=1993 |title=Oxfordova enciklopedija zgodovine. Knj. 1, Od pradavnine do 19. stoletja |publisher=Državna založba Slovenije |isbn=86-341-0840-6 |cobiss= 36255488 |pages=86}}</ref> <br> 10. julija 1821 je bila Florida priključena k ZDA. 27. zvezna država [[Združene države Amerike|ZDA]] je Florida postala 3. marca 1845. ==Razno== Ameriška poštna kratica za Florido je '''FL'''. Po tej zvezni državi so imenovali šest ladij [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|Vojne mornarice Združenih držav Amerike]] [[USS Florida|USS ''Florida'']]. Prva izmed njih je bila [[korveta]], ki je služila med letoma 1824 in 1831. == Sklici == {{sklici}} [[Slika:STS-95 Florida From Space.jpg|right|250px|thumb|Florida slikana z [[NASA|Nasine]] odprave raketoplana [[STS-95]], [[31. oktober]] [[1998]].]] {{Zbirka|:Category:Florida}} {{ZDA}} {{us-geo-stub}} [[Kategorija:Zvezne države Združenih držav Amerike]] [[Kategorija:Florida|*]] {{normativna kontrola}} 0r3rixzv608rekbh5gtlfna2lx0te9r 0 9719 6655155 6638356 2026-04-03T07:07:26Z Doncsecz~slwiki 9581 /* G */ 6655155 wikitext text/x-wiki {{predelaj}} [[Seznam]] najpomembnejših '''[[teroristična skupina|terorističnih skupin]]''' na svetu (tudi bivše, razpuščene, uničene). ''Opomba: Za imenom teroristične skupine je v oklepaju država izvora oziroma delovanja.'' {{compactTOC2}} == A == * [[Albanska nacionalna fronta za Ilirido]] ({{GER}}) * [[Abu Nidal]] ({{IRQ}}) * [[Abu Sajaf]] ({{PHI}}) * [[Al-Aksa brigade mučenikov]] ({{PSE}}) * [[Al-džihad]] ({{EGY}}) * [[Al Fatah]] ({{PSE}}) * [[Al-Gama'a al-Islamija]] * [[Al Kaida]] (mednarodna) * [[Alpha 66]] ({{USA}}, {{CUB}}) * [[Andecha Obrera]] ({{ESP}}) * [[ANFI]] ({{GER}}) * [[Jezna brigada]] ({{ENG}}) * [[Ansar Al Islam]] ({{IRQ}}, {{SYR}}) * [[Arabske revolucionarne brigade]] * [[Armenska tajna armada za osvoboditev Armenije]] ({{LIB}}, [[Vzhodna Evropa]], {{GRE}}, {{USA}}, {{TUR}}) * [[Asbat al-Ansar]] * [[AUC]] ({{COL}}) * [[Aum Shinrikyo]] ({{JPN}}) == B == * [[Bangladeško gibanje džihad]] ({{BAN}}) * [[Branilci rdečih rok]] ({{zastava|Severna Irska}}, {{IRL}}) * [[Brigade Abu Hafs al Masri]] ({{TUR}}) * [[Brigade Islambuli]] ({{RUS}}-[[Čečenija]]) * [[Brigade konjenikov]]<!--Katibat al Foursans--> ({{IRQ}}) * [[Brigade mučenikov Abuja Anesa al Hamija]] ({{SAU}}) * [[Brigade mudžahidov]] == C == * [[Contra]] ([[Nikaragva]]) * == Č == * [[Čečenski mučeniki]] ([[Čečenija]]-[[Rusija]]) * [[Črni september]] == D == * [[Dev Sol]] ([[Turčija]]) * [[Devrimci Sol]] * [[Džama la Islamija]] ([[Egipt]]) == E == * [[ELN]] ({{COL}}) * [[EOKA]] ({{CYP}}) * [[EROS]] ({{SRI}}) * [[ETA]] ({{ESP}}) * [[Egiptovski islamski džihad]] ({{EGY}}) == F == * [[FARC]] ([[Kolumbija]]) * [[Filipinska komunistična partija]] ([[Filipini]]) * [[Frakcija rdeče armade]] ([[Nemčija]]) * [[Front de Libération du Quebec]] ([[Kanada]]) * [[Front de Libération Nationale]] ([[Alžirija]]) == G == * [[GIA]] * [[Grupos Armados 28 de Febrero]] ({{ESP}}) == H == * [[Hamas]] ([[Država Palestina|Palestina]]) (delno priznana teroristična organizacija) * [[Harakat ul-Mudžahid]] ([[Pakistan]]) * [[Hrvaška revolucionarna bratovščina]] ([[Avstralija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]]) == I == * [[INFS]] ([[Sudan]]) * [[Irska republikanska armada]] ([[IRA]]; [[Severna Irska]], [[Irska]], [[Velika Britanija]]) *: [[Nadaljevalna IRA]] ([[Continuity IRA]]) *: [[Prava IRA]] ([[True IRA]]) * [[Islamistične brigade ponosa Egipta]] ([[Egipt]]) * [[Islamski džihad]] ([[Država Palestina|Palestina]]) * [[Islamska stranka]] * [[Islamska vojska v Iraku]] ([[Irak]]) * [[Islamsko gibanje Uzbekistana]] ([[Uzbekistan]]) == J == * [[Jemaah Islamija]] == K == * [[Kach]] ([[Združene države Amerike|ZDA]]) * [[Kahana Chai]] ([[Združene države Amerike|ZDA]]) * [[Kalistanska osvobodilna sila]] * [[Kalistanska komandoška sila]] * [[Kašmirska osvobodilna fronta]] ([[Kašmir (pokrajina)|Kašmir]]) * [[Ku Klux Klan]] ([[Združene države Amerike|ZDA]]) * [[Kurdska delavska stranka]] (PKK; [[Kurdistan]], [[Turčija]]) * [[Osvobodilna vojska Kosova|KOF]] ([[Kosovo]] in [[Severna Makedonija]] do leta 2001) == L == * [[Ljudska fronta za osvoboditev Palestine]] ([[Sirija]]) * [[Lojalistična prostovoljna enota]] ([[Severna Irska]]-[[Irska]]) * [[LTTE]] ([[Šrilanka]]) * [[LVF]] ([[Severna Irska]]-[[Irska]]) == M == * [[MDRA]] ([[Angola]]) * [[Mednarodna islamska legija]] * [[Mednarodne islamistične legije]] * [[Mlada Bosna]] ([[Bosna]]) * [[Mohamedova vojska]] * [[Mučeniške brigade Al-Aqsa]] * [[Mudžahidi ljudstva]] ([[Iran]], sedež v [[Irak]]u) * [[Muslimanski bratje]] (Egipt) == N == * [[Nacionalna osvobodilna armada]] ([[Kolumbija]]) * [[Narodna volja (teroristična skupina)|Narodna volja]] ([[Rusija]]) * [[Novi tigri Tamila]] ([[TNT]]; [[Šrilanka]]) == O == * [[Oborožena islamistična skupina]] * [[Oboroženo islamsko gibanje]] * [[Omega 7]] ([[Kuba]], [[Združene države Amerike|ZDA]]) * [[ONA]] ([[Makedonija]]) * [[Oranžni prostovoljci]] ([[Severna Irska]]-[[Irska]]) * [[Organisation de l'armée secrete]] ([[OAS]]; [[Francija]]/[[Alžirija]]) * [[Organizacija mudžahidov Khalk]] ([[Iran]]) * [[Osvobodilna narodna armada]] ([[Makedonija]]) * [[Osvobodilna organizacija Tamilskega Ealama]] ([[Šrilanka]]) * [[Osvobodilni tigri Tamilskega Ealama]] ([[Šrilanka]]) * [[Osvobodilna vojska Kosova]] (OVK, [[Srbija in Črna gora]]) * [[Osvobodilna vojska Preševa, Medveđe in Bujanovca]] ([[OVPMB]], [[Srbija in Črna gora]]) == P == * [[Palestinska osvobodilna organizacija]] (PLO, [[Palestina]]) * [[Poveljstvo Ljudske fronte za osvoboditev Palestine]] ([[Sirija]]) == R == * [[Rdeče brigade]] ([[Italija]]) * [[Revolucionarna armada Kolumbije]] ([[Kolumbija]]) * [[Revolucionarna organizacija 17. september]] ([[Grčija]]) * [[Revolucionarni svet Fataha]] * [[Rijad al-Salihin]] ([[Čečenija]]-[[Rusija]]) == S == * [[Sendero Luminoso]] ([[Peru]]) * [[Separat]] ([[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavija]]-[[Sovjetska zveza]]-[[Libija]]) * [[Sivi volkovi]] ([[Turčija]]) * [[Skupina islamskega džihada]] ([[Egipt]]) * [[Svet iraških mudžahidov]] ([[Irak]]) * [[Svet šure mudžahidov]] ([[Irak]]) == Š == * [[Škotska narodnoosvobodilna vojska]] ([[Škotska]]-[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]) == T == * [[Tamilski revolucionarji]] ([[Šrilanka]]) * [[TELO]] * [[Tierra Lleunesa]] ({{ESP}}) * [[Tupac Amaru]] ([[Peru]]) == U == * [[UDA]] ([[Severna Irska]]-[[Irska]]) * [[Ulsterska prostovoljna enota]] ([[Severna Irska]]-[[Irska]]) * [[Ulsterska obrambna zveza]] ([[Severna Irska]]-[[Irska]]) * [[Ulsterski borci za svobodo]] ([[Severna Irska]]-[[Irska]]) * [[UVF]] ([[Severna Irska]]-[[Irska]]) == V == * [[Vojska pravičnih]] == W == * [[PMC Wagner]] == Glej tudi == * [[terorizem]], [[fundamentalizem]], [[seznam teroristov]] * [[seznam obveščevalnih služb]] * [[seznam gverilskih organizacij]] {{stublist}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Terorizem]] [[Kategorija:Teroristične skupine|*]] 94o47tf5r2gx100isdfc7nxbaqn2xdl 0 10677 6655157 4103023 2026-04-03T07:09:34Z Doncsecz~slwiki 9581 /* Seznam */ 6655157 wikitext text/x-wiki To je [[seznam vojaških kratic]], ki se pričnejo s [[črka|črko]] [[G]]. == Seznam == * '''GAVF''' je španska vojaška kratica, ki označuje teroristično skupnost '''[[Grupos Armados 28 de Febrero]]'''. * '''GBR''' je [[Slovenska vojska|slovenska vojaška]] [[seznam vojaških kratic|kratica]], ki označuje '''Gorska brigada'''. * [[Geb.]] * [[Gend.]] * [[Gen.Kdo.]] * [[GEO]] ([[španščina|špansko]] ''Grupo Especial de Operaciones'') označuje '''Specialnooperacijska skupina'''. * [[GEODSS]] ([[angleščina|angleško]] ''Ground Based-Electro-Optical Deep Space Surveillance'') je [[seznam vojaških kratic|kratica]], ki označuje '''Kopenski elektrooptični sistem za opazovanje globokega vesolja'''. * [[Gep.]] * [[GFP]] * [[GHQ]] ([[angleščina|angleško]] ''General Headquaters'') označuje '''[[Generalštab]]'''. * [[GIGN]] ([[francoščina|francosko]] ''Groupement d'Intervention de la Gendarmerie Nationale'') označuje '''[[Intervencijska skupina Narodne žandarmarije]]'''. * '''[[GINO]]''' je [[Slovenska vojska|slovenska vojaška]] [[seznam vojaških kratic|kratica]], ki označuje '''[[Glavna inšpekcija narodne obrambe]]'''. * [[GJ]] ([[nemščina|nemško]] ''Gebirgsjäger'') označuje '''[[Gorski lovci]]'''. * '''GORB''' je [[Slovenska vojska|slovenska vojaška]] [[seznam vojaških kratic|kratica]], ki označuje '''Gorski bataljon'''. * '''[[GPMG]]''' ([[angleščina|angleško]] ''General Purpose Machine Gun'') označuje '''[[Univerzalni mitraljez|Splošnonamenski mitraljez]]'''. * [[GR]] ([[nemščina|nemško]] ''Grenadier Regiment'') označuje '''[[Grenadirski polk]]'''. * [[Gr.]] ([[nemščina|nemško]] ''Grenadier'') označuje '''[[Grenadir]](ska/sko)'''. * [[Gren.]] ([[nemščina|nemško]] ''Grenadier'') označuje '''[[Grenadir]](ska/sko)'''. * [[GROM]] je [[poljščina|poljska]] [[seznam vojaških kratic|kratica]], ki označuje '''[[Grupa Reagowania Operacyjno Mobilnego]]'''. * [[GrW]] * [[Gr.W.]] * '''[[GSG]]''' ([[nemščina|nemško]] ''Grenzschutzgrüppe'') označuje '''Skupine za varovanje meje'''. * [[GSRS]] ([[angleščina|angleško]] ''General Support Rocket System'') je [[seznam vojaških kratic|kratica]], ki označuje '''Splošni podporni raketometni sistem'''. * '''GŠ''' je [[Slovenska vojska|slovenska vojaška]] [[seznam vojaških kratic|kratica]], ki označuje '''[[Generalštab]]'''. * '''GŠ OS''' je [[Slovenska vojska|slovenska vojaška]] [[seznam vojaških kratic|kratica]], ki označuje '''Generalštab oboroženih sil'''. * '''GŠSV''' je [[Slovenska vojska|slovenska vojaška]] [[seznam vojaških kratic|kratica]], ki označuje '''[[Generalštab Slovenske vojske]]'''. * [[GW]] {{Vojaške_kratice}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami vojaških kratic|G]] 4whcvze93o5f2h4eeiurg1t34etmus1 0 14015 6655070 6620748 2026-04-02T23:37:23Z Vladimir Budinski 205533 Sprememba pri koalicijskih partnerjih Bajukove vladi iz SLS-SKD v SLS+SKD (stranki sta se namreč združili tik pred nastankom vlade) 6655070 wikitext text/x-wiki {{Infobox official post | image = Predsednik vlade dr. Robert Golob z visokimi gosti BSF 2.9.2024 (cropped).jpg | flag = Flag of the Prime Minister of Slovenia.svg | flagsize = 100px | flagalt = | flagborder = yes | flagcaption = Pomorska zastava Predsednika Vlade Republike Slovenije | post = Predsednik vlade | body = Republike Slovenije | image name = | image name1 = Flag of Slovenia.svg | image_size1 = 70px | incumbent = [[Robert Golob]] | acting = | incumbentsince = 1. junij 2022<ref>{{navedi splet|url=https://www.reuters.com/world/europe/slovenias-parliament-approves-new-centre-left-government-2022-06-01/|title=Slovenia's parliament approves a new centre-left government}}</ref> | department = [[Vlada Republike Slovenije]]<br />Urad predsednika vlade | style = [[Predsednik vlade|Gospod predsednik vlade]] {{small|(formalno)}}<br>Predsednik vlade<br>[[Gospod predsednik (naziv)|Gospod predsednik]] {{small|(neformalno)}}<br>[[Njegova ekscelenca]] {{small|(diplomatsko)}} | type = [[Vodja vlade]] | status = | abbreviation = | member_of = [[Vlada Republike Slovenije]]<br />[[Evropski svet]] (EU)<br />[[Euro summit]] (EU)<br />[[Svet za nacionalno varnost (Slovenija)|Svet za nacionalno varnost]]<br>[[NATO]] | reports_to = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | residence = ''brez'' | seat = {{ublist|Gregorčičeva 25|1000 Ljubljana|[[Predsedniška palača, Ljubljana|Predsedniška palača]]}} | nominator = [[Predsednik Slovenije|Predsednik]] | appointer = Državni zbor | appointer_qualified = | termlength = 4 leta | termlength_qualified = | constituting_instrument = [[Constitution of Slovenia]] | precursor = | inaugural = [[Lojze Peterle]] | formation = {{nowrap|{{start date and age|df=y|1990|5|16}} (''de facto'')<br>{{start date and age|df=y|1991|12|23}} (''de jure'')}} | first = [[Alojz Peterle]] | last = | abolished = | superseded_by = | succession = | unofficial_names = | deputy = | website = [http://www.vlada.si/predsednik_vlade/ www.vlada.si/predsednik_vlade] | salary = {{currency|76586|EUR}} letno<ref name="igcompaycheck">{{navedi splet|url=https://www.ig.com/uk/forex/research/pay-check|title=IG.com Pay Check|publisher=IG|accessdate=2024-06-01|archive-date=2018-04-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20180425045807/https://www.ig.com/uk/forex/research/pay-check|url-status=dead}}</ref> }} {{politika Slovenije}} '''Predsednik Vlade Republike Slovenije''' je [[politika|politični]] vodja [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]], ki ga predlaga [[predsednik Republike Slovenije]] (na podlagi rezultatov [[državnozborske volitve v Sloveniji|državnozborskih volitev]]) in ga potrdi [[Državni zbor Republike Slovenije]] ter je po ''[[Zakon o Vladi Republike Slovenije|Zakonu o Vladi RS]]'' vodja Vlade Republike Slovenije.<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=19934&stevilka=124 Uradni-list.si - ''Zakon o Vladi Republike Slovenije'']</ref> Predsednik vlade ima na voljo tudi [[Kabinet predsednika Vlade Republike Slovenije]]. Predsednik vlade je tudi predsednik [[Svet za nacionalno varnost|Sveta za nacionalno varnost]]. Trenutni predsednik slovenske Vlade je [[Robert Golob]], ki je svoj mandat začel 1. junija 2022. == Zgodovina == V [[Zgodovina Slovenije|zgodovini Republike Slovenije]] je do sedaj delovalo štirinajst vlad, pri čemer je mesto predsednika vlade zasedalo le devet oseb. [[Janez Drnovšek]] in [[Janez Janša]] sta doslej edina, ki sta mandat opravljala več kot enkrat. Prvi je bil skupno predsednik štirih slovenskih vlad (2., 3., 4. in 6.), drugi pa predsednik treh (8., 10., 14.). Alenka Bratušek, predsednica 11. slovenske vlade, je prva in doslej edina [[ženska]] v zgodovini Republike Slovenije, ki je zasedla ta položaj. V zgodovini Republike Slovenije je bila vladi dvakrat izglasovana konstruktivna [[nezaupnica]]. Prvič se je to zgodilo leta 1992, ko je padla prva slovenska vlada pod vodstvom Lojzeta Peterleta, drugič pa v času [[10. vlada Republike Slovenije|10. slovenske vlade]] pod vodstvom Janeza Janše, in sicer po tem, ko so ga k odstopu, zaradi suma korupcije s strani [[Komisija za preprečevanje korupcije|Komisije za preprečevanje korupcije]], pozvale tudi nekatere ostale koalicijske stranke. == Zakonodaja == O predsedniku vlade govorijo [[Ustava_Republike_Slovenije/Dr%C5%BEavna_ureditev#.C4.8D.29_Vlada|členi 110 do vključno 119]] [[Ustava Republike Slovenije|Ustave Republike Slovenije]]. Predsednik vlade predlaga imenovanje in razreševanje ministrov [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnega zbora Republike Slovenije]] (112. člen) in skrbi za ''enotnost politične in upravne usmeritve vlade ter usklajuje delo ministrov'' (114. člen).<ref>[http://www.dz-rs.si/?id=150&docid=28&showdoc=1 DZ-RS.si - ''Ustava Republike Slovenije'']{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Na podlagi ''[[Zakon o Vladi Republike Slovenije|Zakonu o Vladi RS]]'' predsednik vlade lahko imenuje [[podpredsednik Vlade Republike Slovenije|podpredsednika vlade]], ''predstavlja vlado ter sklicuje in vodi njene seje'', usmerja delovanje posameznih ministrov, V skladu z ''Uredbo o varovanju določenih oseb, objektov in okolišev objektov, v katerih so sedeži državnih organov''<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2000103&stevilka=4339 Uradni-list.si - ''Uredba o varovanju določenih oseb, objektov in okolišev objektov, v katerih so sedeži državnih organov'']</ref> je predsednik vlade oseba, ki ima nenehno policijsko varovanje<ref>{{Navedi splet |url=http://www.policija.si/index.php/delovna-podroja/varovanje-oseb-in-objektov |title=Policija.si - Varovanje oseb in objektov |accessdate=2011-08-20 |archive-date=2011-08-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110831032444/http://www.policija.si/index.php/delovna-podroja/varovanje-oseb-in-objektov |url-status=dead }}</ref>, medtem ko je v skladu s ''[[Pravila službe v Slovenski vojski|Pravili službe v Slovenski vojski]]'' upravičen do [[vojaški pogreb|pogreba z vojaškimi častmi]].<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200984&stevilka=3757 Uradni-list.st - ''Pravila službe v Slovenski vojski'']</ref> {{clear}} == Seznam predsednikov vlad Slovenije == ===Predhodni uradi (pred neodvisnostjo) === {| class="wikitable collapsible collapsed tpl-blanktable" style="text-align:center; font-size:95%; line-height:20px" |+ class="nowrap" | [[Dravska banovina|Banovina]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]] (1918–1941) |- ! colspan="3" rowspan="2" | Ime<br />{{small|(rojstvo–smrt)}} ! colspan="2" | Mandat ! rowspan="2" | Politična stranka ! colspan="2" rowspan="2" width="10%" |[[Kralj Jugoslavije]] <br />{{small|(vladanje)}} |- ! Začetek mandata ! Konec mandata |- | colspan="7"| Predsednik Slovencev (1918–1919) |- | style="background-color:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}" | | [[File:Josip pogacnik.jpg|80px]] | '''[[Jožef Pogačnik]]'''<br />{{small|(1866–1932)}} | 31. oktober 1918 | 20. januar 1919 | [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenska ljudska stranka]]<br /> | rowspan="1" |[[Peter I. Karađorđević|Peter I.]] [[File:Peter I Karadjordjevic of Serbia.jpg|60px|center]] {{nowrap|{{small|(1918–1921)}}}} |- | colspan="7"| Ban Dravske banovine (1929–1941) |- ! style="background-color:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}"| | [[File:Dušan Sernec 1929.jpg|80px]] | '''[[Dušan Sernec]]'''<br />{{small|(1882–1952)}} | 9. oktober 1929 | 4. december 1930 | [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenska ljudska stranka]] | rowspan="2" |{{nowrap|[[Aleksander I. Karadžordžević|Aleksander I.]]}} [[File:Alexander I of Yugoslavia Photograph from Postcard.jpg|60px|center]] {{small|(1921–1934)}} |- ! style="background-color:{{party color|Jugoslovanska nacionalna stranka}}"| | [[File:Drago Marušič 1930s.jpg|80px]] | '''[[Drago Marušič]]'''<br />{{small|(1884–1964)}} | 4. december 1930 | 8. februar 1935 | [[Jugoslovanska nacionalna stranka]] |- ! style="background-color: {{party color|Demokratska stranka (Jugoslavija)}}"| | [[File:Dinko Puc 1930s.jpg|80px]] | '''[[Dinko Puc]]'''<br />{{small|(1879–1945)}} | 8. februar 1935 | 10. september 1935 | [[Demokratska stranka (Jugoslavija)|Jugoslovanska demokratska stranka]] | rowspan="2" |[[Peter II. Karađorđević|Peter II.]] [[File:Petar II Karađorđević.jpg|60px|center]] {{nowrap|{{small|(1934–1941)}}}} |- ! style="background-color:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}"| | [[File:Marko Natlačen.jpg|80px]] | '''[[Marko Natlačen]]'''<br />{{small|(1886–1942)}} | 10. september 1935 | 16. april 1941 | [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenska ljudska stranka]] |} {| class="wikitable collapsible collapsed tpl-blanktable" style="text-align:center; font-size:95%; line-height:20px" |+ class="nowrap" | [[Socialistična republika Slovenija|Socialistična republika]] v [[SFR Jugoslavija|SFR Jugoslaviji]] (1945–1990) |- ! {{Abbr|Št.|Številka}} ! Portret ! width=180|Ime<br />{{small|(Rojstvo–Smrt)}} ! colspan=2|Mandat ! Politična stranka |- | colspan="6" | Predsedniki vlad {{small|(1945–1953)}} |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| 1 | [[File:Boris Kidrič (1).jpg|80px]] || [[Boris Kidrič]]<br />{{small|(1912–1953)}} || 5. maj 1945 || junij 1946 || [[Komunistična partija Slovenije]] |- ! rowspan=3 style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| 2 | [[File:Miha Marinko (2).jpg|80px]] || [[Miha Marinko]]<br />{{small|(1900–1983)}} || junij 1946 || 1953 || [[Komunistična partija Slovenije]]<br />{{small|preimenovana leta 1952 v}}<br />[[Zveza komunistov Slovenije]] |- | colspan="5" | Predsedniki Izvršnega sveta {{small|(1953–1991)}} |- | [[File:Miha Marinko (2).jpg|80px]] || [[Miha Marinko]]<br />{{small|(1900–1983)}} || 1953 || 15. december 1953 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| 3 | [[File:Boris Kraigher 1958 (2).jpg|80px]] || [[Boris Kraigher]]<br />{{small|(1914–1967)}} || 15. december 1953 || 25. junij 1962 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| 4 | [[File:Viktor Avbelj 1961.jpg|80px]] || [[Viktor Avbelj]]<br />{{small|(1914–1993)}} || 25. junij 1962 || 1965 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| 5 | [[File:Janko Smole 1965 Crop.jpg|80px]] || [[Janko Smole]]<br />{{small|(1921–2010)}} || 1965 || 1967 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| 6 | [[File:Stane Kavčič (1).jpg|80px]] || [[Stane Kavčič]]<br />{{small|(1919–1987)}} || 1967 || 8. november 1972 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| 7 | [[File:Andrej Marinc (1).jpg|80px]] || [[Andrej Marinc]]<br />{{small|(1930-2025)}} || 27. november 1972 || 9. maj 1978 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| 8 | [[File:Anton Vratuša.jpg|80px]] || [[Anton Vratuša]]<br />{{small|(1915–2017)}} || april 1978 || julij 1980 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| 9 | [[File:Janez Zemljarič (1).jpg|80px]] || [[Janez Zemljarič]]<br />{{small|(1928–2022)}} || julij 1980 || 23. maj 1984 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| 10 | rowspan=2| [[File:Unknown-person.gif|80px]] || rowspan=2| [[Dušan Šinigoj]]<br />{{small|(1933–2024)}} || rowspan=2| 23. maj 1984 || rowspan=2| 16. maj 1990 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:#f08080; color:white;"| | [[Socialni demokrati (Slovenija)|Stranka demokratične prenove]] |- | colspan="7"| Predhodne objave (pred neodvisnostjo) |} === Predsedniki vlade Republike Slovenije === {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center" ! colspan="13"|[[Socialna demokracija|Socialno-demokratske stranke]] {{small|(1); {{legend2|{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}|[[Socialni demokrati (Slovenija)|ZLSD / SD]]|border=1px solid #AAAAAA}}}}{{nb5}}[[Socialni liberalizem|Socialno-liberalne stranke]] {{small|(6); {{legend2|{{party color|Liberalna demokracija Slovenije}}|[[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]|border=1px solid #AAAAAA}} {{legend2|{{party color|Pozitivna Slovenija}}|[[Pozitivna Slovenija|PS]]|border=1px solid #AAAAAA}} {{legend2|{{party color|Zavezništvo Alenke Bratušek}}|[[Zavezništvo socialno-liberalnih demokratov|ZaAB]]|border=1px solid #AAAAAA}} {{legend2|{{party color|Stranka Mira Cerarja}}|[[Stranka modernega centra|SMC]]|border=1px solid #AAAAAA}} {{legend2|#1980C7|[[Lista Marjana Šarca|LMŠ]]|border=1px solid #AAAAAA}}}} {{legend2|{{party color|Gibanje Svoboda}}|[[Gibanje Svoboda|GS]]|border=1px solid #AAAAAA}}<br />[[Krščanska demokracija|Krščansko-demokratske stranke]] {{small|(2); {{legend2|#568203|[[Slovenski krščanski demokrati|SKD]]|border=1px solid #AAAAAA}} {{legend2|lightgreen|[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]|border=1px solid #AAAAAA}} {{legend2|{{party color|Nova Slovenija}}|[[Nova Slovenija|NSi]]|border=1px solid #AAAAAA}}}}{{nb5}}[[Nacionalni konservatizem|Nacionalne konservativne stranke]] {{small|(1); {{legend2|{{party color|Slovenska demokratska stranka}}|[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]|border=1px solid #AAAAAA}}}} |- ! rowspan="2" colspan=2 width="1%" | {{Abbr|Št.|Številka}} ! rowspan="2" width="5%" | Portret ! rowspan="2" width="15%" | Ime<br />{{small|(rojstvo–smrt)}} ! colspan="3" width="15%" | Mandat ! rowspan="2" width="10%" | Politična stranka ! colspan="2" rowspan="2" width="15%" | Koalicija ! rowspan="2" width="1%" | [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] ! colspan="2" rowspan="2" | [[Predsednik Slovenije|Predsednik]]<br/>{{small|(mandat)}} |- ! Prevzem funkcije ! Konec funkcije ! Dni |- ! style="background:#568203; color:black;" | | '''1''' | [[File:Lojze Peterle (2002-04-25) (cropped).jpg|80px]] | '''[[Lojze Peterle]]'''<br />{{small|(roj. 1948)}} | 16. maj 1990 | 14. maj 1992 | {{age in days|1990|5|16|1992|5|14}} | [[Slovenski krščanski demokrati|SKD]]<br /> | [[1. vlada Republike Slovenije|•]] | [[Slovenski krščanski demokrati|SKD]]–[[Slovenska demokratska stranka|SDZS]]–[[Slovenska demokratična zveza|SDZ]]–[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]–[[Zeleni Slovenije|ZS]] | style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; " |[[Volitve v Skupščino Socialistične Republike Slovenije, 1990|{{colour|white|{{small|C (1990)}}}}]] ! rowspan=3 style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}| | rowspan=7| '''[[Milan Kučan|M. Kučan]]''' [[File:Osrednja državna počastitev dneva državnosti (52169462737) (cropped) 1.jpg|60px|center]] {{nowrap|{{small|(1990–2002)}}}} |- ! rowspan=3 style="background-color: {{party color|Liberalna demokracija Slovenije}}" | | rowspan=3| '''2''' | rowspan=3| [[File:Janez Drnovšek (cropped).jpg|80px]] | rowspan=3| '''[[Janez Drnovšek]]'''<br />{{small|(1950–2008)}} | 14. maj 1992 | 25. januar 1993 | rowspan=3| {{age in days|1992|5|14|2000|6|7}} | rowspan=3| [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]] | I | [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]–[[Demokratska stranka Slovenije|DS]]–[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]–[[Socialistična stranka Slovenije|SSS]]–[[Zeleni Slovenije|ZS]]–[[Socialni demokrati (Slovenija)|ZLSD]] ! rowspan=2 style="background-color:{{party color|Liberalna demokracija Slovenije}}" |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 1992|{{colour|black|''1'' {{small|(1992)}}}}]] |- | 25. januar 1993 | 27. februar 1997 | II | [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]–[[Slovenski krščanski demokrati|SKD]]–[[Slovenska demokratska stranka|SDS]] {{small|(1993–1994)}}–{{nowrap|[[Socialni demokrati (Slovenija)|ZLSD]] {{small|(1993–1996)}}}} |- | 27. februar 1997 | 7. junij 2000 | III | [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]–[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] ! rowspan=3 style="background-color:{{party color|Liberalna demokracija Slovenije}}" |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 1996|{{colour|black|''2'' {{small|(1996)}}}}]] | rowspan=4 style="background:#DDDDDD| |- ! style="background:lightgreen; color:black;" | | rowspan=2| '''3''' | rowspan=2| [[File:Andrej Bajuk.jpg|80px]] | rowspan=2| '''[[Andrej Bajuk]]'''<br />{{small|(1943–2011)}} | 7. junij 2000 | 4. avgust 2000 | rowspan=2| {{age in days|2000|6|7|2000|11|30}} | [[Slovenska ljudska stranka|SLS]] | rowspan=2| • | rowspan=2| {{nowrap|[[SLS+SKD Slovenska ljudska stranka|SLS+SKD]]–[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]}} |- ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; color:white" | | 4. avgust 2000 | 30. november 2000 | [[Nova Slovenija|NSi]] |- ! style="background:{{party color|Liberalna demokracija Slovenije}}; color:black;" | | '''(2)''' | [[File:Janez Drnovšek (2002-06-24) (cropped).jpg|80px]] | '''[[Janez Drnovšek]]'''<br />{{small|(1950–2008)}} | 30. november 2000 | 19. december 2002 | {{age in days|2000|11|30|2002|12|19}} | [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]] | IV | [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]–[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]–[[Socialni demokrati (Slovenija)|ZLSD]] ! rowspan=2 style="background:{{party color|Liberalna demokracija Slovenije}}" |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2000|{{colour|black|''3'' {{small|(2000)}}}}]] |- ! style="background:{{party color|Liberalna demokracija Slovenije}}; color:black;" | | '''4''' | [[File:Anton Rop.jpg|80px]] | '''[[Anton Rop]]'''<br />{{small|(roj. 1960)}} | 19. december 2002 | 3. december 2004 | {{age in days|2002|12|19|2004|12|3}} | [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]] | • | [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]–[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]–[[Socialni demokrati (Slovenija)|ZLSD]] ! rowspan=2 style="background:{{party color|Liberalna demokracija Slovenije}}| | rowspan=2| {{nowrap|'''[[Janez Drnovšek|J. Drnovšek]]'''}} [[File:Janez Drnovsek.jpg|60px|center]] {{small|(2002–2007)}} |- ! style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}; color:black;" | | '''5''' | [[File:Janez Janša (cropped).jpg|80px]] | '''[[Janez Janša]]'''<br />{{small|(roj. 1958)}} | 3. december 2004 | 21. november 2008 | {{age in days|2004|12|3|2008|11|21}} | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] | [[8. vlada Republike Slovenije|I]] | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]–[[Nova Slovenija|NSi]]–[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] ! style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 200|{{colour|black|''4'' {{small|(2004)}}}}]] |- ! style="background-color:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; color:black;" | | '''6''' | [[File:Borut Pahor 2010.jpg|80px]] | '''[[Borut Pahor]]'''<br />{{small|(roj. 1963)}} | 21. november 2008 | 10. februar 2012 | {{age in days|2008|11|21|2012|2|10}} | [[Socialni demokrati (Slovenija)|SD]] | • | [[Socialni demokrati (Slovenija)|SD]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] {{small|(2008–2011)}}–[[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]–[[ZARES - socialno liberalni|Zares]] {{small|(2008–2011)}} ! style="background-color:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}} |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2008|{{colour|white|''5'' {{small|(2008)}}}}]] ! rowspan=2 style="background:#DDDDDD| | rowspan=2| '''[[Danilo Türk|D. Türk]]''' [[File:Danilo Türk - World Economic Forum on Europe 2011 (cropped).jpg|60px|center]] {{small|(2007–2012)}} |- ! style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}; color:black;" | | '''(5)''' | [[File:EPP Summit March 2012 (13) (cropped).jpg|80px]] | '''[[Janez Janša]]'''<br />{{small|(roj. 1958)}} | 10. februar 2012 | 20. marec 2013 | {{age in days|2012|2|10|2013|3|20}} | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] | [[10. vlada Republike Slovenije|II]] | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]–[[Nova Slovenija|NSi]]–{{nowrap|[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]–[[Državljanska lista Gregorja Viranta|DL]]}} ! rowspan=3 style="background:{{party color|Pozitivna Slovenija}} |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2011|{{colour|black|''6'' {{small|(2011)}}}}]] |- ! style="background:{{party color|Pozitivna Slovenija}}; color:black;" | | rowspan=2| '''7''' | rowspan=2| [[File:Srečanje z županjami in župani na Brdu - 5. 6. 2023 - Alenka Bratušek.jpg|80px]] | rowspan=2| {{nowrap|'''[[Alenka Bratušek]]'''}}<br />{{small|(roj. 1970)}} | rowspan=2| 20. marec 2013 | rowspan=2| 18. september 2014 | rowspan=2| {{age in days|2013|3|20|2014|9|18}} | [[Pozitivna Slovenija|PS]] | rowspan=2| [[11. vlada Republike Slovenije|•]] | rowspan=2| [[Pozitivna Slovenija|PS]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]–[[Državljanska lista Gregorja Viranta|DL]]–[[Socialni demokrati (Slovenija)|SD]]–[[Zavezništvo Alenke Bratušek|ZaAB]] ! rowspan=3 style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}} | | rowspan=6| '''[[Borut Pahor|B. Pahor]]''' [[File:Novinarska konferenca predsednika republike Boruta Pahorja.jpg|60px|center]] {{small|(2012–2022)}} |- ! style="background:{{party color|Zavezništvo Alenke Bratušek}}; color:black" | | [[Zavezništvo socialno-liberalnih demokratov|ZaAB]] |- ! style="background-color:{{party color|Stranka Mira Cerarja}}; color:white;" | | '''8''' | [[File:Miro Cerar 2018.jpg|80px]] | '''[[Miro Cerar]]'''<br />{{small|(roj. 1963)}} | 18. september 2014 | 13. september 2018 | {{age in days|2014|9|18|2018|9|13}} | [[Stranka modernega centra|SMC]] | [[12. vlada Republike Slovenije|•]] | [[Stranka modernega centra|SMC]]–[[Socialni demokrati (Slovenija)|SD]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] ! style="background-color:{{party color|Stranka Mira Cerarja}} |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|{{colour|white|''7'' {{small|(2014)}}}}]] |- ! style="background:#1980C7" | | '''9''' | [[File:Marjan Šarec-za splet (cropped).jpg|80px]] | '''[[Marjan Šarec]]'''<br />{{nowrap|{{small|(roj. 1977)}}}} | 13. september 2018 | 3. marec 2020 | {{age in days|2018|9|13|2020|3|3}} | [[Lista Marjana Šarca|LMŠ]] | [[13. vlada Republike Slovenije|•]] | [[Lista Marjana Šarca|LMŠ]]–[[Socialni demokrati (Slovenija)|SD]]–[[Stranka modernega centra|SMC]]–[[Stranka Alenke Bratušek|SAB]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]], {{small|s podporo [[Levica (Slovenija)|Levica]]}} ! rowspan=2 style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}} |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|{{colour|black|''8'' {{small|(2018)}}}}]] ! rowspan=2 style="background:#DDDDDD| |- ! style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}; color:black;" | | '''(5)''' | [[File:Izredno zasedanje Evropskega sveta 09 (cropped).jpg|80px]] | '''[[Janez Janša]]'''<br />{{small|(roj. 1958)}} | 3. marec 2020 | 1. junij 2022 | {{age in days|2020|3|3|2022|6|1}} | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] | [[14. vlada Republike Slovenije|III]] | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]–[[Stranka modernega centra|SMC]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] {{small|(2020–2021)}}–[[Nova Slovenija|NSi]], {{small|s podporo [[Slovenska nacionalna stranka|SNS]]}} |- ! rowspan=2 style="background-color: {{party color|Gibanje Svoboda}}; color:white;" | | rowspan=2| '''10''' | rowspan=2| [[File:Novinarska konferenca ob 1. obletnici vlade - Robert Golob (cropped).jpg|80px]] | rowspan=2| '''[[Robert Golob]]'''<br />{{small|(roj. 1967)}} | rowspan=2| 1. junij 2022 | rowspan=2| ''Aktualni'' | rowspan=2| {{age in days|2022|6|1}} | rowspan=2| [[Gibanje Svoboda|GS]] | rowspan=2| [[15. vlada Republike Slovenije|•]] | rowspan=2| [[Gibanje Svoboda|GS]] {{small|([[Lista Marjana Šarca|LMŠ]]–[[Stranka Alenke Bratušek|SAB]], 2022)}}–[[Socialni demokrati (Slovenija)|SD]]–[[Levica (Slovenija)|Levica]] ! rowspan=2 style="background-color:{{party color|Gibanje Svoboda}} |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|{{colour|white|''9'' {{small|(2022)}}}}]] |- ! style="background:#DDDDDD| | '''{{nowrap|[[Nataša Pirc Musar|N. Pirc Musar]]}}''' [[File:Nataša Pirc Musar (2023-05-19).jpg|60px|center]] {{small|(2022–)}} |} ===Časovnica=== {{#tag:timeline| ImageSize = width:1500 height:auto barincrement:18 PlotArea = top:10 bottom:50 right:130 left:20 AlignBars = late Define $today = {{#time:d/m/Y}} DateFormat=dd/mm/yyyy Period = from:01/01/1945 till:$today TimeAxis = orientation:horizontal ScaleMajor = unit:year increment:2 start:1945 ScaleMinor = unit:year increment:1 start:1945 Legend = columns:1 left:150 top:24 columnwidth:90 TextData = pos:(20,27) textcolor:black fontsize:M text:"Politična stranka:" Colors = id:communist value:rgb(0.866,0,0) legend:KPS/ZKS id:demos value:rgb(0.337,0.509,0.011) legend:Demos id:lds value:rgb(0,0.733,0.941) legend:LDS id:sls value:rgb(0,0.6,0.2) legend:SLS id:nsi value:black legend:NSi id:sds value:yellow legend:SDS id:sd value:red legend:SD id:ps value:rgb(0.576,0.772,0.447) legend:PS id:smc value:rgb(0,0,0.6) legend:SMC id:lmš value:rgb(0, 0.353, 0.671) legend:LMŠ id:gs value:rgb(0, 0.36, 0.64) legend:GS BarData = bar:Kidrič bar:Marinko bar:Kraigher bar:Avbelj bar:Smole bar:Kavčič bar:Marinc bar:Vratuša bar:Zemljarič bar:Šinigoj bar:Peterle bar:Drnovšek bar:Bajuk bar:Rop bar:Janša bar:Pahor bar:Bratušek bar:Cerar bar:Šarec bar:Janša bar:Golob PlotData= width:5 align:left fontsize:S shift:(5,-4) anchor:till bar:Kidrič from: 01/05/1945 till: 01/06/1946 color:communist text:"[[Boris Kidrič]]" bar:Marinko from: 01/06/1946 till: 15/12/1953 color:communist text:"[[Miha Marinko]]" bar:Kraigher from: 15/12/1953 till: 25/06/1962 color:communist text:"[[Boris Kraigher]]" bar:Avbelj from: 25/06/1962 till: 01/01/1965 color:communist text:"[[Viktor Avbelj]]" bar:Smole from: 01/01/1965 till: 01/01/1967 color:communist text:"[[Janko Smole]]" bar:Kavčič from: 01/01/1967 till: 01/11/1972 color:communist text:"[[Stane Kavčič]]" bar:Marinc from: 01/11/1972 till: 01/04/1978 color:communist text:"[[Andrej Marinc]]" bar:Vratuša from: 01/04/1978 till: 01/07/1980 color:communist text:"[[Anton Vratuša]]" bar:Zemljarič from: 01/07/1980 till: 23/05/1984 color:communist text:"[[Janez Zemljarič]]" bar:Šinigoj from: 23/05/1984 till: 16/05/1990 color:communist text:"[[Dušan Šinigoj]]" bar:Peterle from: 16/05/1990 till: 14/05/1992 color:demos text:"[[Lojze Peterle]]" bar:Drnovšek from: 14/05/1992 till: 07/07/2000 color:lds from: 30/11/2000 till: 19/12/2002 color:lds text:"[[Janez Drnovšek]]" bar:Bajuk from: 07/07/2000 till: 04/08/2000 color:sls from: 04/08/2000 till: 30/11/2000 color:nsi text:"[[Andrej Bajuk]]" bar:Rop from: 19/12/2002 till: 03/12/2004 color:lds text:"[[Anton Rop]]" bar:Janša from: 03/12/2004 till: 21/11/2008 color:sds from: 10/02/2012 till: 20/03/2013 color:sds text:"[[Janez Janša]]" bar:Pahor from: 21/11/2008 till: 10/02/2012 color:sd text:"[[Borut Pahor]]" bar:Bratušek from: 20/03/2013 till: 18/09/2014 color:ps text:"[[Alenka Bratušek]]" bar:Cerar from: 18/09/2014 till: 13/09/2018 color:smc text:"[[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]]" bar:Šarec from: 13/09/2018 till: 13/03/2020 color:lmš text:"[[Marjan Šarec]]" bar:Janša from: 13/03/2020 till: 01/06/2022 color:sds text:"[[Janez Janša]]" bar:Golob from: 01/06/2022 till: end color:gs text:"[[Robert Golob]]" }}<br /> == Predsedniki vlade pred osamosvojitvijo == === [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev]] === ; Politične stranke *[[Konservatizem|Konservativne stranke]]: {{legend2|#3B7A57|[[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenska ljudska stranka]]|border=1px solid #AAAAAA}} {| class="wikitable" style="text-align:center" |- ! rowspan="2" |{{Abbr|No.|Number}} ! rowspan="2" width="80" | Portrait ! rowspan="2" | Ime<br />{{small|(rojstvo–smrt)}} ! colspan="3" | Mandat ! rowspan="2" | Politična stranka ! colspan="2" rowspan="2" width="10%" |[[Kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev]] <br />{{small|(Vladavina)}} |- !Nastop mandata !Konec mandata !V dnevih |- style="background:#EEEEEE" | style="background-color:#3B7A57" |'''1''' |[[File:Josip pogacnik.jpg|80px]] |'''[[Josip Pogačnik (politik)|Josip Pogačnik]] (vitez)'''<br />{{small|(1866–1932)}} |31. oktober 1918 |20. januar 1919 | 81 |[[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenska ljudska stranka]] (SLS)<br /> ! rowspan="1" |[[Peter I. Karađorđević]] [[File:Peter I Karadjordjevic of Serbia.jpg|80px|center]]<br />{{small|(1. december 1918–16. avgust 1921)}} |} ===[[Socialistična republika Slovenija]]=== ; Politične stranke *{{legend2|#DD0000|[[Zveza komunistov Slovenije|KPS/ZKS]]|border=1px solid #AAAAAA}} *{{legend2|#FF0000|[[Stranka demokratične prenove|SDP]]|border=1px solid #AAAAAA}} {| class="wikitable" style="text-align:center" |- ! № ! width="180" |Ime<br />{{small|(rojstvo–smrt)}} ! Slika ! colspan="2" |Mandat ! Politična stranka |- | colspan="6" align="center" |'''Predsednik vlade'''<br />{{small|1945–1953}} |- ! style="background:#DD0000; color:white;" | 1 |[[Boris Kidrič]]<br />{{small|(1912–1953)}}||[[File:Boris Kidrič (1).jpg|60px]]|| 5. maj 1945 || junij 1946 ||[[Komunistična partija Slovenije]] |- ! rowspan="3" style="background:#DD0000; color:white;" | 2 |[[Miha Marinko]]<br />{{small|(1900–1983)}}||[[File:Miha Marinko (2).jpg|60px]]|| junij 1946 || 1953 ||[[Komunistična partija Slovenije]]<br />{{small|se leta 1952 preimenuje v}}<br />[[Zveza komunistov Slovenije|Zvezo komunistov Slovenije]] |- | colspan="5" align="center" |'''Predsednik Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS'''<br />{{small|1953–1991}} |- |[[Miha Marinko]]<br />{{small|(1900–1983)}}||[[File:Miha Marinko (2).jpg|60px]]|| 1953 || 15. december 1953 ||[[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:#DD0000; color:white;" | 3 |[[Boris Kraigher]]<br />{{small|(1914–1967)}}||[[File:Boris Kraigher 1958 (2).jpg|60px]]|| 15. december 1953 || 25. junij 1962 ||[[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:#DD0000; color:white;" | 4 |[[Viktor Avbelj]]<br />{{small|(1914–1993)}}||[[File:Viktor Avbelj 1961.jpg|60px]]|| 25. junij 1962 || 1965 ||[[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:#DD0000; color:white;" | 5 |[[Janko Smole]]<br />{{small|(1921–2010)}}||[[File:Janko Smole 1965 Crop.jpg|60px]]|| 1965 || 1967 ||[[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:#DD0000; color:white;" | 6 |[[Stane Kavčič]]<br />{{small|(1919–1987)}}||[[File:Stane Kavčič 1968.jpg|60px]]|| 1967 || 27. november 1972 ||[[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:#DD0000; color:white;" | 7 |[[Andrej Marinc]]<br />{{small|(1930-2025)}}||[[File:Andrej Marinc.jpg|60px]]|| 27. november 1972 || april 1978 ||[[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:#DD0000; color:white;" | 8 |[[Anton Vratuša]]<br />{{small|(1915–2017)}}||[[File:Anton Vratuša.jpg|60px]]|| april 1978 || julij 1980 ||[[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:#DD0000; color:white;" | 9 |[[Janez Zemljarič]]<br />{{small|(1928–2022)}}||[[File:Janez Zemljarič (1).jpg|60px]]|| julij 1980 || 23. maj 1984 ||[[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:#DD0000; color:white;" | 10 | rowspan="2" |[[Dušan Šinigoj]]<br />{{small|(1933-2024)}}|| rowspan="2" |[[Slika:Silver_-_replace_this_image_male.svg|60x60_pik]]|| rowspan="2" | 23. maj 1984 || rowspan="2" | 16. maj 1990 ||[[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background: #FF0000; color:white;" |{{small|(10)}} |[[Stranka demokratične prenove]] |} [[Slika:Srečanje predsednika vlade Roberta Goloba s Petrom Prevcem. (53644484406).jpg|sličica|Pisarna predsednika vlade]] ==Glej tudi:== * [[Podpredsednik vlade Republike Slovenije]] == Viri == {{sklici|2}} {{-}} {{VladaSLO}} {{Pred Vl RS}} {{Vodje držav in vlad Evrope}} {{Slovenija}} [[Kategorija:Predsedniki vlade Slovenije| ]] [[Kategorija:Politika Slovenije]] [[Kategorija:Vlada Republike Slovenije]] 996emlkpbmkt1uystpnao7ojc5tt4ni 6655071 6655070 2026-04-02T23:38:54Z Vladimir Budinski 205533 Enako kot prej 6655071 wikitext text/x-wiki {{Infobox official post | image = Predsednik vlade dr. Robert Golob z visokimi gosti BSF 2.9.2024 (cropped).jpg | flag = Flag of the Prime Minister of Slovenia.svg | flagsize = 100px | flagalt = | flagborder = yes | flagcaption = Pomorska zastava Predsednika Vlade Republike Slovenije | post = Predsednik vlade | body = Republike Slovenije | image name = | image name1 = Flag of Slovenia.svg | image_size1 = 70px | incumbent = [[Robert Golob]] | acting = | incumbentsince = 1. junij 2022<ref>{{navedi splet|url=https://www.reuters.com/world/europe/slovenias-parliament-approves-new-centre-left-government-2022-06-01/|title=Slovenia's parliament approves a new centre-left government}}</ref> | department = [[Vlada Republike Slovenije]]<br />Urad predsednika vlade | style = [[Predsednik vlade|Gospod predsednik vlade]] {{small|(formalno)}}<br>Predsednik vlade<br>[[Gospod predsednik (naziv)|Gospod predsednik]] {{small|(neformalno)}}<br>[[Njegova ekscelenca]] {{small|(diplomatsko)}} | type = [[Vodja vlade]] | status = | abbreviation = | member_of = [[Vlada Republike Slovenije]]<br />[[Evropski svet]] (EU)<br />[[Euro summit]] (EU)<br />[[Svet za nacionalno varnost (Slovenija)|Svet za nacionalno varnost]]<br>[[NATO]] | reports_to = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | residence = ''brez'' | seat = {{ublist|Gregorčičeva 25|1000 Ljubljana|[[Predsedniška palača, Ljubljana|Predsedniška palača]]}} | nominator = [[Predsednik Slovenije|Predsednik]] | appointer = Državni zbor | appointer_qualified = | termlength = 4 leta | termlength_qualified = | constituting_instrument = [[Constitution of Slovenia]] | precursor = | inaugural = [[Lojze Peterle]] | formation = {{nowrap|{{start date and age|df=y|1990|5|16}} (''de facto'')<br>{{start date and age|df=y|1991|12|23}} (''de jure'')}} | first = [[Alojz Peterle]] | last = | abolished = | superseded_by = | succession = | unofficial_names = | deputy = | website = [http://www.vlada.si/predsednik_vlade/ www.vlada.si/predsednik_vlade] | salary = {{currency|76586|EUR}} letno<ref name="igcompaycheck">{{navedi splet|url=https://www.ig.com/uk/forex/research/pay-check|title=IG.com Pay Check|publisher=IG|accessdate=2024-06-01|archive-date=2018-04-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20180425045807/https://www.ig.com/uk/forex/research/pay-check|url-status=dead}}</ref> }} {{politika Slovenije}} '''Predsednik Vlade Republike Slovenije''' je [[politika|politični]] vodja [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]], ki ga predlaga [[predsednik Republike Slovenije]] (na podlagi rezultatov [[državnozborske volitve v Sloveniji|državnozborskih volitev]]) in ga potrdi [[Državni zbor Republike Slovenije]] ter je po ''[[Zakon o Vladi Republike Slovenije|Zakonu o Vladi RS]]'' vodja Vlade Republike Slovenije.<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=19934&stevilka=124 Uradni-list.si - ''Zakon o Vladi Republike Slovenije'']</ref> Predsednik vlade ima na voljo tudi [[Kabinet predsednika Vlade Republike Slovenije]]. Predsednik vlade je tudi predsednik [[Svet za nacionalno varnost|Sveta za nacionalno varnost]]. Trenutni predsednik slovenske Vlade je [[Robert Golob]], ki je svoj mandat začel 1. junija 2022. == Zgodovina == V [[Zgodovina Slovenije|zgodovini Republike Slovenije]] je do sedaj delovalo štirinajst vlad, pri čemer je mesto predsednika vlade zasedalo le devet oseb. [[Janez Drnovšek]] in [[Janez Janša]] sta doslej edina, ki sta mandat opravljala več kot enkrat. Prvi je bil skupno predsednik štirih slovenskih vlad (2., 3., 4. in 6.), drugi pa predsednik treh (8., 10., 14.). Alenka Bratušek, predsednica 11. slovenske vlade, je prva in doslej edina [[ženska]] v zgodovini Republike Slovenije, ki je zasedla ta položaj. V zgodovini Republike Slovenije je bila vladi dvakrat izglasovana konstruktivna [[nezaupnica]]. Prvič se je to zgodilo leta 1992, ko je padla prva slovenska vlada pod vodstvom Lojzeta Peterleta, drugič pa v času [[10. vlada Republike Slovenije|10. slovenske vlade]] pod vodstvom Janeza Janše, in sicer po tem, ko so ga k odstopu, zaradi suma korupcije s strani [[Komisija za preprečevanje korupcije|Komisije za preprečevanje korupcije]], pozvale tudi nekatere ostale koalicijske stranke. == Zakonodaja == O predsedniku vlade govorijo [[Ustava_Republike_Slovenije/Dr%C5%BEavna_ureditev#.C4.8D.29_Vlada|členi 110 do vključno 119]] [[Ustava Republike Slovenije|Ustave Republike Slovenije]]. Predsednik vlade predlaga imenovanje in razreševanje ministrov [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnega zbora Republike Slovenije]] (112. člen) in skrbi za ''enotnost politične in upravne usmeritve vlade ter usklajuje delo ministrov'' (114. člen).<ref>[http://www.dz-rs.si/?id=150&docid=28&showdoc=1 DZ-RS.si - ''Ustava Republike Slovenije'']{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Na podlagi ''[[Zakon o Vladi Republike Slovenije|Zakonu o Vladi RS]]'' predsednik vlade lahko imenuje [[podpredsednik Vlade Republike Slovenije|podpredsednika vlade]], ''predstavlja vlado ter sklicuje in vodi njene seje'', usmerja delovanje posameznih ministrov, V skladu z ''Uredbo o varovanju določenih oseb, objektov in okolišev objektov, v katerih so sedeži državnih organov''<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2000103&stevilka=4339 Uradni-list.si - ''Uredba o varovanju določenih oseb, objektov in okolišev objektov, v katerih so sedeži državnih organov'']</ref> je predsednik vlade oseba, ki ima nenehno policijsko varovanje<ref>{{Navedi splet |url=http://www.policija.si/index.php/delovna-podroja/varovanje-oseb-in-objektov |title=Policija.si - Varovanje oseb in objektov |accessdate=2011-08-20 |archive-date=2011-08-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110831032444/http://www.policija.si/index.php/delovna-podroja/varovanje-oseb-in-objektov |url-status=dead }}</ref>, medtem ko je v skladu s ''[[Pravila službe v Slovenski vojski|Pravili službe v Slovenski vojski]]'' upravičen do [[vojaški pogreb|pogreba z vojaškimi častmi]].<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200984&stevilka=3757 Uradni-list.st - ''Pravila službe v Slovenski vojski'']</ref> {{clear}} == Seznam predsednikov vlad Slovenije == ===Predhodni uradi (pred neodvisnostjo) === {| class="wikitable collapsible collapsed tpl-blanktable" style="text-align:center; font-size:95%; line-height:20px" |+ class="nowrap" | [[Dravska banovina|Banovina]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]] (1918–1941) |- ! colspan="3" rowspan="2" | Ime<br />{{small|(rojstvo–smrt)}} ! colspan="2" | Mandat ! rowspan="2" | Politična stranka ! colspan="2" rowspan="2" width="10%" |[[Kralj Jugoslavije]] <br />{{small|(vladanje)}} |- ! Začetek mandata ! Konec mandata |- | colspan="7"| Predsednik Slovencev (1918–1919) |- | style="background-color:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}" | | [[File:Josip pogacnik.jpg|80px]] | '''[[Jožef Pogačnik]]'''<br />{{small|(1866–1932)}} | 31. oktober 1918 | 20. januar 1919 | [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenska ljudska stranka]]<br /> | rowspan="1" |[[Peter I. Karađorđević|Peter I.]] [[File:Peter I Karadjordjevic of Serbia.jpg|60px|center]] {{nowrap|{{small|(1918–1921)}}}} |- | colspan="7"| Ban Dravske banovine (1929–1941) |- ! style="background-color:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}"| | [[File:Dušan Sernec 1929.jpg|80px]] | '''[[Dušan Sernec]]'''<br />{{small|(1882–1952)}} | 9. oktober 1929 | 4. december 1930 | [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenska ljudska stranka]] | rowspan="2" |{{nowrap|[[Aleksander I. Karadžordžević|Aleksander I.]]}} [[File:Alexander I of Yugoslavia Photograph from Postcard.jpg|60px|center]] {{small|(1921–1934)}} |- ! style="background-color:{{party color|Jugoslovanska nacionalna stranka}}"| | [[File:Drago Marušič 1930s.jpg|80px]] | '''[[Drago Marušič]]'''<br />{{small|(1884–1964)}} | 4. december 1930 | 8. februar 1935 | [[Jugoslovanska nacionalna stranka]] |- ! style="background-color: {{party color|Demokratska stranka (Jugoslavija)}}"| | [[File:Dinko Puc 1930s.jpg|80px]] | '''[[Dinko Puc]]'''<br />{{small|(1879–1945)}} | 8. februar 1935 | 10. september 1935 | [[Demokratska stranka (Jugoslavija)|Jugoslovanska demokratska stranka]] | rowspan="2" |[[Peter II. Karađorđević|Peter II.]] [[File:Petar II Karađorđević.jpg|60px|center]] {{nowrap|{{small|(1934–1941)}}}} |- ! style="background-color:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}"| | [[File:Marko Natlačen.jpg|80px]] | '''[[Marko Natlačen]]'''<br />{{small|(1886–1942)}} | 10. september 1935 | 16. april 1941 | [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenska ljudska stranka]] |} {| class="wikitable collapsible collapsed tpl-blanktable" style="text-align:center; font-size:95%; line-height:20px" |+ class="nowrap" | [[Socialistična republika Slovenija|Socialistična republika]] v [[SFR Jugoslavija|SFR Jugoslaviji]] (1945–1990) |- ! {{Abbr|Št.|Številka}} ! Portret ! width=180|Ime<br />{{small|(Rojstvo–Smrt)}} ! colspan=2|Mandat ! Politična stranka |- | colspan="6" | Predsedniki vlad {{small|(1945–1953)}} |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| 1 | [[File:Boris Kidrič (1).jpg|80px]] || [[Boris Kidrič]]<br />{{small|(1912–1953)}} || 5. maj 1945 || junij 1946 || [[Komunistična partija Slovenije]] |- ! rowspan=3 style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| 2 | [[File:Miha Marinko (2).jpg|80px]] || [[Miha Marinko]]<br />{{small|(1900–1983)}} || junij 1946 || 1953 || [[Komunistična partija Slovenije]]<br />{{small|preimenovana leta 1952 v}}<br />[[Zveza komunistov Slovenije]] |- | colspan="5" | Predsedniki Izvršnega sveta {{small|(1953–1991)}} |- | [[File:Miha Marinko (2).jpg|80px]] || [[Miha Marinko]]<br />{{small|(1900–1983)}} || 1953 || 15. december 1953 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| 3 | [[File:Boris Kraigher 1958 (2).jpg|80px]] || [[Boris Kraigher]]<br />{{small|(1914–1967)}} || 15. december 1953 || 25. junij 1962 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| 4 | [[File:Viktor Avbelj 1961.jpg|80px]] || [[Viktor Avbelj]]<br />{{small|(1914–1993)}} || 25. junij 1962 || 1965 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| 5 | [[File:Janko Smole 1965 Crop.jpg|80px]] || [[Janko Smole]]<br />{{small|(1921–2010)}} || 1965 || 1967 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| 6 | [[File:Stane Kavčič (1).jpg|80px]] || [[Stane Kavčič]]<br />{{small|(1919–1987)}} || 1967 || 8. november 1972 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| 7 | [[File:Andrej Marinc (1).jpg|80px]] || [[Andrej Marinc]]<br />{{small|(1930-2025)}} || 27. november 1972 || 9. maj 1978 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| 8 | [[File:Anton Vratuša.jpg|80px]] || [[Anton Vratuša]]<br />{{small|(1915–2017)}} || april 1978 || julij 1980 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| 9 | [[File:Janez Zemljarič (1).jpg|80px]] || [[Janez Zemljarič]]<br />{{small|(1928–2022)}} || julij 1980 || 23. maj 1984 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| 10 | rowspan=2| [[File:Unknown-person.gif|80px]] || rowspan=2| [[Dušan Šinigoj]]<br />{{small|(1933–2024)}} || rowspan=2| 23. maj 1984 || rowspan=2| 16. maj 1990 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:#f08080; color:white;"| | [[Socialni demokrati (Slovenija)|Stranka demokratične prenove]] |- | colspan="7"| Predhodne objave (pred neodvisnostjo) |} === Predsedniki vlade Republike Slovenije === {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center" ! colspan="13"|[[Socialna demokracija|Socialno-demokratske stranke]] {{small|(1); {{legend2|{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}|[[Socialni demokrati (Slovenija)|ZLSD / SD]]|border=1px solid #AAAAAA}}}}{{nb5}}[[Socialni liberalizem|Socialno-liberalne stranke]] {{small|(6); {{legend2|{{party color|Liberalna demokracija Slovenije}}|[[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]|border=1px solid #AAAAAA}} {{legend2|{{party color|Pozitivna Slovenija}}|[[Pozitivna Slovenija|PS]]|border=1px solid #AAAAAA}} {{legend2|{{party color|Zavezništvo Alenke Bratušek}}|[[Zavezništvo socialno-liberalnih demokratov|ZaAB]]|border=1px solid #AAAAAA}} {{legend2|{{party color|Stranka Mira Cerarja}}|[[Stranka modernega centra|SMC]]|border=1px solid #AAAAAA}} {{legend2|#1980C7|[[Lista Marjana Šarca|LMŠ]]|border=1px solid #AAAAAA}}}} {{legend2|{{party color|Gibanje Svoboda}}|[[Gibanje Svoboda|GS]]|border=1px solid #AAAAAA}}<br />[[Krščanska demokracija|Krščansko-demokratske stranke]] {{small|(2); {{legend2|#568203|[[Slovenski krščanski demokrati|SKD]]|border=1px solid #AAAAAA}} {{legend2|lightgreen|[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]|border=1px solid #AAAAAA}} {{legend2|{{party color|Nova Slovenija}}|[[Nova Slovenija|NSi]]|border=1px solid #AAAAAA}}}}{{nb5}}[[Nacionalni konservatizem|Nacionalne konservativne stranke]] {{small|(1); {{legend2|{{party color|Slovenska demokratska stranka}}|[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]|border=1px solid #AAAAAA}}}} |- ! rowspan="2" colspan=2 width="1%" | {{Abbr|Št.|Številka}} ! rowspan="2" width="5%" | Portret ! rowspan="2" width="15%" | Ime<br />{{small|(rojstvo–smrt)}} ! colspan="3" width="15%" | Mandat ! rowspan="2" width="10%" | Politična stranka ! colspan="2" rowspan="2" width="15%" | Koalicija ! rowspan="2" width="1%" | [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] ! colspan="2" rowspan="2" | [[Predsednik Slovenije|Predsednik]]<br/>{{small|(mandat)}} |- ! Prevzem funkcije ! Konec funkcije ! Dni |- ! style="background:#568203; color:black;" | | '''1''' | [[File:Lojze Peterle (2002-04-25) (cropped).jpg|80px]] | '''[[Lojze Peterle]]'''<br />{{small|(roj. 1948)}} | 16. maj 1990 | 14. maj 1992 | {{age in days|1990|5|16|1992|5|14}} | [[Slovenski krščanski demokrati|SKD]]<br /> | [[1. vlada Republike Slovenije|•]] | [[Slovenski krščanski demokrati|SKD]]–[[Slovenska demokratska stranka|SDZS]]–[[Slovenska demokratična zveza|SDZ]]–[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]–[[Zeleni Slovenije|ZS]] | style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; " |[[Volitve v Skupščino Socialistične Republike Slovenije, 1990|{{colour|white|{{small|C (1990)}}}}]] ! rowspan=3 style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}| | rowspan=7| '''[[Milan Kučan|M. Kučan]]''' [[File:Osrednja državna počastitev dneva državnosti (52169462737) (cropped) 1.jpg|60px|center]] {{nowrap|{{small|(1990–2002)}}}} |- ! rowspan=3 style="background-color: {{party color|Liberalna demokracija Slovenije}}" | | rowspan=3| '''2''' | rowspan=3| [[File:Janez Drnovšek (cropped).jpg|80px]] | rowspan=3| '''[[Janez Drnovšek]]'''<br />{{small|(1950–2008)}} | 14. maj 1992 | 25. januar 1993 | rowspan=3| {{age in days|1992|5|14|2000|6|7}} | rowspan=3| [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]] | I | [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]–[[Demokratska stranka Slovenije|DS]]–[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]–[[Socialistična stranka Slovenije|SSS]]–[[Zeleni Slovenije|ZS]]–[[Socialni demokrati (Slovenija)|ZLSD]] ! rowspan=2 style="background-color:{{party color|Liberalna demokracija Slovenije}}" |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 1992|{{colour|black|''1'' {{small|(1992)}}}}]] |- | 25. januar 1993 | 27. februar 1997 | II | [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]–[[Slovenski krščanski demokrati|SKD]]–[[Slovenska demokratska stranka|SDS]] {{small|(1993–1994)}}–{{nowrap|[[Socialni demokrati (Slovenija)|ZLSD]] {{small|(1993–1996)}}}} |- | 27. februar 1997 | 7. junij 2000 | III | [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]–[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] ! rowspan=3 style="background-color:{{party color|Liberalna demokracija Slovenije}}" |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 1996|{{colour|black|''2'' {{small|(1996)}}}}]] | rowspan=4 style="background:#DDDDDD| |- ! style="background:lightgreen; color:black;" | | rowspan=2| '''3''' | rowspan=2| [[File:Andrej Bajuk.jpg|80px]] | rowspan=2| '''[[Andrej Bajuk]]'''<br />{{small|(1943–2011)}} | 7. junij 2000 | 4. avgust 2000 | rowspan=2| {{age in days|2000|6|7|2000|11|30}} | [[SLS+SKD Slovenska ljudska stranka|SLS+SKD]] | rowspan=2| • | rowspan=2| {{nowrap|[[SLS+SKD Slovenska ljudska stranka|SLS+SKD]]–[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]}} |- ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; color:white" | | 4. avgust 2000 | 30. november 2000 | [[Nova Slovenija|NSi]] |- ! style="background:{{party color|Liberalna demokracija Slovenije}}; color:black;" | | '''(2)''' | [[File:Janez Drnovšek (2002-06-24) (cropped).jpg|80px]] | '''[[Janez Drnovšek]]'''<br />{{small|(1950–2008)}} | 30. november 2000 | 19. december 2002 | {{age in days|2000|11|30|2002|12|19}} | [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]] | IV | [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]–[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]–[[Socialni demokrati (Slovenija)|ZLSD]] ! rowspan=2 style="background:{{party color|Liberalna demokracija Slovenije}}" |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2000|{{colour|black|''3'' {{small|(2000)}}}}]] |- ! style="background:{{party color|Liberalna demokracija Slovenije}}; color:black;" | | '''4''' | [[File:Anton Rop.jpg|80px]] | '''[[Anton Rop]]'''<br />{{small|(roj. 1960)}} | 19. december 2002 | 3. december 2004 | {{age in days|2002|12|19|2004|12|3}} | [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]] | • | [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]–[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]–[[Socialni demokrati (Slovenija)|ZLSD]] ! rowspan=2 style="background:{{party color|Liberalna demokracija Slovenije}}| | rowspan=2| {{nowrap|'''[[Janez Drnovšek|J. Drnovšek]]'''}} [[File:Janez Drnovsek.jpg|60px|center]] {{small|(2002–2007)}} |- ! style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}; color:black;" | | '''5''' | [[File:Janez Janša (cropped).jpg|80px]] | '''[[Janez Janša]]'''<br />{{small|(roj. 1958)}} | 3. december 2004 | 21. november 2008 | {{age in days|2004|12|3|2008|11|21}} | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] | [[8. vlada Republike Slovenije|I]] | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]–[[Nova Slovenija|NSi]]–[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] ! style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 200|{{colour|black|''4'' {{small|(2004)}}}}]] |- ! style="background-color:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; color:black;" | | '''6''' | [[File:Borut Pahor 2010.jpg|80px]] | '''[[Borut Pahor]]'''<br />{{small|(roj. 1963)}} | 21. november 2008 | 10. februar 2012 | {{age in days|2008|11|21|2012|2|10}} | [[Socialni demokrati (Slovenija)|SD]] | • | [[Socialni demokrati (Slovenija)|SD]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] {{small|(2008–2011)}}–[[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]–[[ZARES - socialno liberalni|Zares]] {{small|(2008–2011)}} ! style="background-color:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}} |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2008|{{colour|white|''5'' {{small|(2008)}}}}]] ! rowspan=2 style="background:#DDDDDD| | rowspan=2| '''[[Danilo Türk|D. Türk]]''' [[File:Danilo Türk - World Economic Forum on Europe 2011 (cropped).jpg|60px|center]] {{small|(2007–2012)}} |- ! style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}; color:black;" | | '''(5)''' | [[File:EPP Summit March 2012 (13) (cropped).jpg|80px]] | '''[[Janez Janša]]'''<br />{{small|(roj. 1958)}} | 10. februar 2012 | 20. marec 2013 | {{age in days|2012|2|10|2013|3|20}} | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] | [[10. vlada Republike Slovenije|II]] | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]–[[Nova Slovenija|NSi]]–{{nowrap|[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]–[[Državljanska lista Gregorja Viranta|DL]]}} ! rowspan=3 style="background:{{party color|Pozitivna Slovenija}} |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2011|{{colour|black|''6'' {{small|(2011)}}}}]] |- ! style="background:{{party color|Pozitivna Slovenija}}; color:black;" | | rowspan=2| '''7''' | rowspan=2| [[File:Srečanje z županjami in župani na Brdu - 5. 6. 2023 - Alenka Bratušek.jpg|80px]] | rowspan=2| {{nowrap|'''[[Alenka Bratušek]]'''}}<br />{{small|(roj. 1970)}} | rowspan=2| 20. marec 2013 | rowspan=2| 18. september 2014 | rowspan=2| {{age in days|2013|3|20|2014|9|18}} | [[Pozitivna Slovenija|PS]] | rowspan=2| [[11. vlada Republike Slovenije|•]] | rowspan=2| [[Pozitivna Slovenija|PS]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]–[[Državljanska lista Gregorja Viranta|DL]]–[[Socialni demokrati (Slovenija)|SD]]–[[Zavezništvo Alenke Bratušek|ZaAB]] ! rowspan=3 style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}} | | rowspan=6| '''[[Borut Pahor|B. Pahor]]''' [[File:Novinarska konferenca predsednika republike Boruta Pahorja.jpg|60px|center]] {{small|(2012–2022)}} |- ! style="background:{{party color|Zavezništvo Alenke Bratušek}}; color:black" | | [[Zavezništvo socialno-liberalnih demokratov|ZaAB]] |- ! style="background-color:{{party color|Stranka Mira Cerarja}}; color:white;" | | '''8''' | [[File:Miro Cerar 2018.jpg|80px]] | '''[[Miro Cerar]]'''<br />{{small|(roj. 1963)}} | 18. september 2014 | 13. september 2018 | {{age in days|2014|9|18|2018|9|13}} | [[Stranka modernega centra|SMC]] | [[12. vlada Republike Slovenije|•]] | [[Stranka modernega centra|SMC]]–[[Socialni demokrati (Slovenija)|SD]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] ! style="background-color:{{party color|Stranka Mira Cerarja}} |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|{{colour|white|''7'' {{small|(2014)}}}}]] |- ! style="background:#1980C7" | | '''9''' | [[File:Marjan Šarec-za splet (cropped).jpg|80px]] | '''[[Marjan Šarec]]'''<br />{{nowrap|{{small|(roj. 1977)}}}} | 13. september 2018 | 3. marec 2020 | {{age in days|2018|9|13|2020|3|3}} | [[Lista Marjana Šarca|LMŠ]] | [[13. vlada Republike Slovenije|•]] | [[Lista Marjana Šarca|LMŠ]]–[[Socialni demokrati (Slovenija)|SD]]–[[Stranka modernega centra|SMC]]–[[Stranka Alenke Bratušek|SAB]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]], {{small|s podporo [[Levica (Slovenija)|Levica]]}} ! rowspan=2 style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}} |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|{{colour|black|''8'' {{small|(2018)}}}}]] ! rowspan=2 style="background:#DDDDDD| |- ! style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}; color:black;" | | '''(5)''' | [[File:Izredno zasedanje Evropskega sveta 09 (cropped).jpg|80px]] | '''[[Janez Janša]]'''<br />{{small|(roj. 1958)}} | 3. marec 2020 | 1. junij 2022 | {{age in days|2020|3|3|2022|6|1}} | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] | [[14. vlada Republike Slovenije|III]] | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]–[[Stranka modernega centra|SMC]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] {{small|(2020–2021)}}–[[Nova Slovenija|NSi]], {{small|s podporo [[Slovenska nacionalna stranka|SNS]]}} |- ! rowspan=2 style="background-color: {{party color|Gibanje Svoboda}}; color:white;" | | rowspan=2| '''10''' | rowspan=2| [[File:Novinarska konferenca ob 1. obletnici vlade - Robert Golob (cropped).jpg|80px]] | rowspan=2| '''[[Robert Golob]]'''<br />{{small|(roj. 1967)}} | rowspan=2| 1. junij 2022 | rowspan=2| ''Aktualni'' | rowspan=2| {{age in days|2022|6|1}} | rowspan=2| [[Gibanje Svoboda|GS]] | rowspan=2| [[15. vlada Republike Slovenije|•]] | rowspan=2| [[Gibanje Svoboda|GS]] {{small|([[Lista Marjana Šarca|LMŠ]]–[[Stranka Alenke Bratušek|SAB]], 2022)}}–[[Socialni demokrati (Slovenija)|SD]]–[[Levica (Slovenija)|Levica]] ! rowspan=2 style="background-color:{{party color|Gibanje Svoboda}} |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|{{colour|white|''9'' {{small|(2022)}}}}]] |- ! style="background:#DDDDDD| | '''{{nowrap|[[Nataša Pirc Musar|N. Pirc Musar]]}}''' [[File:Nataša Pirc Musar (2023-05-19).jpg|60px|center]] {{small|(2022–)}} |} ===Časovnica=== {{#tag:timeline| ImageSize = width:1500 height:auto barincrement:18 PlotArea = top:10 bottom:50 right:130 left:20 AlignBars = late Define $today = {{#time:d/m/Y}} DateFormat=dd/mm/yyyy Period = from:01/01/1945 till:$today TimeAxis = orientation:horizontal ScaleMajor = unit:year increment:2 start:1945 ScaleMinor = unit:year increment:1 start:1945 Legend = columns:1 left:150 top:24 columnwidth:90 TextData = pos:(20,27) textcolor:black fontsize:M text:"Politična stranka:" Colors = id:communist value:rgb(0.866,0,0) legend:KPS/ZKS id:demos value:rgb(0.337,0.509,0.011) legend:Demos id:lds value:rgb(0,0.733,0.941) legend:LDS id:sls value:rgb(0,0.6,0.2) legend:SLS id:nsi value:black legend:NSi id:sds value:yellow legend:SDS id:sd value:red legend:SD id:ps value:rgb(0.576,0.772,0.447) legend:PS id:smc value:rgb(0,0,0.6) legend:SMC id:lmš value:rgb(0, 0.353, 0.671) legend:LMŠ id:gs value:rgb(0, 0.36, 0.64) legend:GS BarData = bar:Kidrič bar:Marinko bar:Kraigher bar:Avbelj bar:Smole bar:Kavčič bar:Marinc bar:Vratuša bar:Zemljarič bar:Šinigoj bar:Peterle bar:Drnovšek bar:Bajuk bar:Rop bar:Janša bar:Pahor bar:Bratušek bar:Cerar bar:Šarec bar:Janša bar:Golob PlotData= width:5 align:left fontsize:S shift:(5,-4) anchor:till bar:Kidrič from: 01/05/1945 till: 01/06/1946 color:communist text:"[[Boris Kidrič]]" bar:Marinko from: 01/06/1946 till: 15/12/1953 color:communist text:"[[Miha Marinko]]" bar:Kraigher from: 15/12/1953 till: 25/06/1962 color:communist text:"[[Boris Kraigher]]" bar:Avbelj from: 25/06/1962 till: 01/01/1965 color:communist text:"[[Viktor Avbelj]]" bar:Smole from: 01/01/1965 till: 01/01/1967 color:communist text:"[[Janko Smole]]" bar:Kavčič from: 01/01/1967 till: 01/11/1972 color:communist text:"[[Stane Kavčič]]" bar:Marinc from: 01/11/1972 till: 01/04/1978 color:communist text:"[[Andrej Marinc]]" bar:Vratuša from: 01/04/1978 till: 01/07/1980 color:communist text:"[[Anton Vratuša]]" bar:Zemljarič from: 01/07/1980 till: 23/05/1984 color:communist text:"[[Janez Zemljarič]]" bar:Šinigoj from: 23/05/1984 till: 16/05/1990 color:communist text:"[[Dušan Šinigoj]]" bar:Peterle from: 16/05/1990 till: 14/05/1992 color:demos text:"[[Lojze Peterle]]" bar:Drnovšek from: 14/05/1992 till: 07/07/2000 color:lds from: 30/11/2000 till: 19/12/2002 color:lds text:"[[Janez Drnovšek]]" bar:Bajuk from: 07/07/2000 till: 04/08/2000 color:sls from: 04/08/2000 till: 30/11/2000 color:nsi text:"[[Andrej Bajuk]]" bar:Rop from: 19/12/2002 till: 03/12/2004 color:lds text:"[[Anton Rop]]" bar:Janša from: 03/12/2004 till: 21/11/2008 color:sds from: 10/02/2012 till: 20/03/2013 color:sds text:"[[Janez Janša]]" bar:Pahor from: 21/11/2008 till: 10/02/2012 color:sd text:"[[Borut Pahor]]" bar:Bratušek from: 20/03/2013 till: 18/09/2014 color:ps text:"[[Alenka Bratušek]]" bar:Cerar from: 18/09/2014 till: 13/09/2018 color:smc text:"[[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]]" bar:Šarec from: 13/09/2018 till: 13/03/2020 color:lmš text:"[[Marjan Šarec]]" bar:Janša from: 13/03/2020 till: 01/06/2022 color:sds text:"[[Janez Janša]]" bar:Golob from: 01/06/2022 till: end color:gs text:"[[Robert Golob]]" }}<br /> == Predsedniki vlade pred osamosvojitvijo == === [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev]] === ; Politične stranke *[[Konservatizem|Konservativne stranke]]: {{legend2|#3B7A57|[[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenska ljudska stranka]]|border=1px solid #AAAAAA}} {| class="wikitable" style="text-align:center" |- ! rowspan="2" |{{Abbr|No.|Number}} ! rowspan="2" width="80" | Portrait ! rowspan="2" | Ime<br />{{small|(rojstvo–smrt)}} ! colspan="3" | Mandat ! rowspan="2" | Politična stranka ! colspan="2" rowspan="2" width="10%" |[[Kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev]] <br />{{small|(Vladavina)}} |- !Nastop mandata !Konec mandata !V dnevih |- style="background:#EEEEEE" | style="background-color:#3B7A57" |'''1''' |[[File:Josip pogacnik.jpg|80px]] |'''[[Josip Pogačnik (politik)|Josip Pogačnik]] (vitez)'''<br />{{small|(1866–1932)}} |31. oktober 1918 |20. januar 1919 | 81 |[[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenska ljudska stranka]] (SLS)<br /> ! rowspan="1" |[[Peter I. Karađorđević]] [[File:Peter I Karadjordjevic of Serbia.jpg|80px|center]]<br />{{small|(1. december 1918–16. avgust 1921)}} |} ===[[Socialistična republika Slovenija]]=== ; Politične stranke *{{legend2|#DD0000|[[Zveza komunistov Slovenije|KPS/ZKS]]|border=1px solid #AAAAAA}} *{{legend2|#FF0000|[[Stranka demokratične prenove|SDP]]|border=1px solid #AAAAAA}} {| class="wikitable" style="text-align:center" |- ! № ! width="180" |Ime<br />{{small|(rojstvo–smrt)}} ! Slika ! colspan="2" |Mandat ! Politična stranka |- | colspan="6" align="center" |'''Predsednik vlade'''<br />{{small|1945–1953}} |- ! style="background:#DD0000; color:white;" | 1 |[[Boris Kidrič]]<br />{{small|(1912–1953)}}||[[File:Boris Kidrič (1).jpg|60px]]|| 5. maj 1945 || junij 1946 ||[[Komunistična partija Slovenije]] |- ! rowspan="3" style="background:#DD0000; color:white;" | 2 |[[Miha Marinko]]<br />{{small|(1900–1983)}}||[[File:Miha Marinko (2).jpg|60px]]|| junij 1946 || 1953 ||[[Komunistična partija Slovenije]]<br />{{small|se leta 1952 preimenuje v}}<br />[[Zveza komunistov Slovenije|Zvezo komunistov Slovenije]] |- | colspan="5" align="center" |'''Predsednik Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS'''<br />{{small|1953–1991}} |- |[[Miha Marinko]]<br />{{small|(1900–1983)}}||[[File:Miha Marinko (2).jpg|60px]]|| 1953 || 15. december 1953 ||[[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:#DD0000; color:white;" | 3 |[[Boris Kraigher]]<br />{{small|(1914–1967)}}||[[File:Boris Kraigher 1958 (2).jpg|60px]]|| 15. december 1953 || 25. junij 1962 ||[[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:#DD0000; color:white;" | 4 |[[Viktor Avbelj]]<br />{{small|(1914–1993)}}||[[File:Viktor Avbelj 1961.jpg|60px]]|| 25. junij 1962 || 1965 ||[[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:#DD0000; color:white;" | 5 |[[Janko Smole]]<br />{{small|(1921–2010)}}||[[File:Janko Smole 1965 Crop.jpg|60px]]|| 1965 || 1967 ||[[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:#DD0000; color:white;" | 6 |[[Stane Kavčič]]<br />{{small|(1919–1987)}}||[[File:Stane Kavčič 1968.jpg|60px]]|| 1967 || 27. november 1972 ||[[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:#DD0000; color:white;" | 7 |[[Andrej Marinc]]<br />{{small|(1930-2025)}}||[[File:Andrej Marinc.jpg|60px]]|| 27. november 1972 || april 1978 ||[[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:#DD0000; color:white;" | 8 |[[Anton Vratuša]]<br />{{small|(1915–2017)}}||[[File:Anton Vratuša.jpg|60px]]|| april 1978 || julij 1980 ||[[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:#DD0000; color:white;" | 9 |[[Janez Zemljarič]]<br />{{small|(1928–2022)}}||[[File:Janez Zemljarič (1).jpg|60px]]|| julij 1980 || 23. maj 1984 ||[[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:#DD0000; color:white;" | 10 | rowspan="2" |[[Dušan Šinigoj]]<br />{{small|(1933-2024)}}|| rowspan="2" |[[Slika:Silver_-_replace_this_image_male.svg|60x60_pik]]|| rowspan="2" | 23. maj 1984 || rowspan="2" | 16. maj 1990 ||[[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background: #FF0000; color:white;" |{{small|(10)}} |[[Stranka demokratične prenove]] |} [[Slika:Srečanje predsednika vlade Roberta Goloba s Petrom Prevcem. (53644484406).jpg|sličica|Pisarna predsednika vlade]] ==Glej tudi:== * [[Podpredsednik vlade Republike Slovenije]] == Viri == {{sklici|2}} {{-}} {{VladaSLO}} {{Pred Vl RS}} {{Vodje držav in vlad Evrope}} {{Slovenija}} [[Kategorija:Predsedniki vlade Slovenije| ]] [[Kategorija:Politika Slovenije]] [[Kategorija:Vlada Republike Slovenije]] nb3w0xexj5w4chb33bvcj79xfyd1vkd 0 14645 6655020 6577194 2026-04-02T20:57:57Z Kranjski Timijan 249731 /* Cerkve in kraji na Slovenskem narodnem ozemlju, poimenovani po Mariji */ 6655020 wikitext text/x-wiki {{Osebno ime |name = Marija |image = Tizian 041.jpg |imagesize = |caption = [[Marijino vnebovzetje (Tizian)|Marijino vnebovzetje]], [[Tizian]] |pronunciation = |gender = ženski |meaning = ''ljubljena od Boga |region = svetopisemsko ime |origin = Maria, Mirjam |name day = 15.avgust, 8.september |related name = |fotonotes = }} '''Marija''' je [[ženska|žensko]] [[osebno ime]]. == Slovenske različice == * ženske različice imena: [[Ana Marija]], [[Maca]], [[Manca]], [[Manica]], [[Mancika]], [[Manča]], [[Manja]], [[Manjana]], [[Manjaša]], [[Manjula]], [[Mankica]], [[Manon]], [[Mara]], [[Marajka]], [[Mare (žensko ime)|Mare]], [[Marenka]], [[Mari]], [[Maria]], [[Mariana]], [[Marica]], [[Mariča]], [[Marička]], [[Marie]], [[Mariel]], [[Mariela]], [[Mariena]], [[Marienka]], [[Marieta]], [[Marinela]], [[Marinka]], [[Marja]], [[Marlena]], [[Marlenka]], [[Mica]], [[Marina (ime)|Marina]], [[Marinka]], [[Marijana]], [[Marion]], [[Marjana]], [[Marisa]], [[Mariša]], [[Mariška]], [[Marita]], [[Mariza]], [[Marizela]], [[Marižan]], [[Marja]], [[Marša]], [[Maruša]], [[Maruška]], [[Meri]], [[Merica]], [[Maša (ime)|Maša]], [[Mia]], [[Mici]], [[Micika]], [[Micka]], [[Mija]], [[Mimi]], [[Mimica]], [[Mimka]], [[Mimika (ime)|Mimika]], [[Mirjam]], [[Mirjana]], [[Mojca]], [[Ria]], [[Rija]], [[Rijada]], [[Rijana]], [[Rina]], [[Rita]], [[Rožamarija]] * moške različice imena: [[Mario]], [[Marij (ime)|Marij]], [[Marinko]], [[Marjan]], [[Marijan]] == Tujejezikovne različice imena == * pri [[Angleži]]h: Mary, skrajšano May * pri [[Francozi]]: Marie, manjšalno Marion, Manon * pri [[Italijani]]: Maria, manjšalno Marietta, Maritta, skrajšano Rita * pri [[Nemci]]h: Maria, Marei, Mia, Mieke, Mizzi, Ria * pri [[Španci]]h: María, manjšalno Marita * pri [[Rusi]]h: skrajšano Mara, Marja, Manja, Maša == Izvor in pomen imena == ''[[Mariolog]]i'' so doslej podali okoli 60 poskusov razlag imena Marija. Kot najbolj sprejemljiva je razlaga, da ime izhaja iz hebrejskega imena ''Mirjam'' v pomenu »tista, ki jo Bog ljubi«, »razsvetljevalka«, »gospa, vzvišena«. Razlaga »tista, ki jo Bog ljubi« temelji na povezavi imena ''Mirjam'' s [[Stari Egipt|staroegiptovsko]] besedo ''mry(t)'' v pomenu »ljubljena (od boga)«.<ref>Keber, Janez, Leksikon imen {{COBISS|ID=57356032}}</ref> == Pogostost imena == Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] število ženskih oseb z imenom Marija: 72.859. Med vsemi ženskimi imeni pa je ime Marija po pogostosti uporabe uvrščeno na 1. mesto.<ref>{{baza imen SURS|ime=Marija|spol=Z}}</ref> == Osebni praznik == V [[koledar]]ju je ime '''Marija''' zapisano petnajstkrat. Na krščanski kult Marije pa sta vezana predvsem dva praznika: ''[[veliki šmaren]]'', ki se praznuje [[15. avgust]]a (Marijino vnebovzetje) in ''[[mali šmaren]]'', ki se praznuje [[8. september|8. septembra]] (Marijino rojstvo). Pregled nekaterih godovnih dni po novem bogoslužnem koledarju v katerih goduje Marija.<ref>Reven, Zvonko, Kdaj goduješ? {{COBISS|ID=22203904}}</ref> * [[1. januar]], [[Marija Božja mati|Božja mati]] * [[11. februar]], [[Lurška mati Božja]] * [[16. april]], [[Mati dobrega svéta]] * [[24. maj]], [[Pomočnica kristjanov]] * [[30. maj]], [[obiskovanje Matere božje]] * [[16. julij]], [[Karmelska Mati božja]] * [[5. avgust]], [[Marija Snežna]] * [[15. avgust]], [[Marijino vnebovzetje]] (''veliki šmaren'') * [[22. avgust]], [[Marija Kraljica]] * [[8. september]], [[Marijino rojstvo]] (''mali šmaren'') * [[12. september]], [[Marijino ime]] * [[15. september]], [[Žalostna Mati božja]] (Sočutna, Marija Sedem žalosti) * [[24. september]], [[Rešiteljica jetnikov]] (Mercedes) * [[7. oktober]], [[Roženvenska Mati božja]] * [[21. november]], [[Marijino darovanje]] * [[8. december]], [[Marijino brezmadežno spočetje]] == Znani nosilci imena == === Ženske === * svetopisemske osebe: :* [[Devica Marija]] (Sveta Marija) :* [[Marija Magdalena]] :* [[Marija Kleopa]] :* [[Marija iz Betanije]] * [[Marija Terezija]] * [[Marija I. Angleška]] * [[Marija I. Škotska]] * [[Maria Callas]] * [[Marie Skłodowska-Curie]] * [[Marija Hranjec]] * [[Maria Montessori]] * [[Marija Šarapova]] * [[Marija Šerifović]] * [[Marija Šestak]] * [[Marija Vojskovič]] === Moški === * [[Ignac Marija Attems]] * [[Jožefmarija Escrivá|Sv. Jožefmarija Escrivá]] * [[Klemen Marija Dvoržak]] * [[José María Velasco Gómez]] * [[Rainer Maria Rilke]] * [[Carl Maria von Weber]] * [[Boštjan M. Zupančič|Boštjan Marija Zupančič]] == Cerkve in kraji na Slovenskem (narodnem ozemlju), poimenovani po Mariji == * [[Sveta Marija|sveti Mariji]] je v Sloveniji posvečenih vsaj 318 [[cerkev (zgradba)|cerkva]] * [[Čreta, Vransko|Marija Čreta]] – od leta 1955 Čreta, [[Občina Vransko]] * [[Marija Dobje]], [[Občina Šentjur]] *[[Marija Gradec]], [[Občina Laško]] *[[Marija Reka]], [[Občina Prebold]] *[[Širje|Marija Širje]] – od leta 1955 Širje, [[Občina Laško]] *[[Marijina vas]], [[Občina Laško]] *[[Marijino Celje]] – [[Lig]], [[Občina Kanal]] (v Sloveniji in Avstriji) * [[Gospa Sveta]] (''Maria Saal'') osrednje karantansko, koroško idr. romarsko središče, je posvečeno Mariji ("Gospa" je še danes osebno ime pri Srbih in ustreza francoskemu "Notre Dame", poimenovanjem številnih katedral) *''Maria Elend'', [[Podgorje (Rož)|Podgorje v Rožu]] *''Maria Lotetto,'' Gorica (na Vrbskem jezeru, Celovec) *''Maria Rain,'' [[Žihpolje]] *''Maria Rojach'' (avstr. Štajerska) *''Maria Wörth,'' Otok (na Vrbskem jezeru) *[[Marija na Zilji]] (''Maria Gail'') cerkev in vas v mestni občini [[Beljak]] na avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]] oz. na [[Južna Koroška (Avstrija)|južnem Koroškem]] == Kraji na Hrvaškem, v Črni gori in Italiji == *[[Marija Bistrica]], osrednje hrvaško romarsko središče *[[Marija Gorica]] *[[Marija Trošt]] *[[Sveta Marija na Krasu]] *po latinskem ''Sancta Maria'' nastala krajevna imena za mesto ''[[Sutomore]]'' severno od [[Bar, Črna gora|Bara]] v Črni gori, ''[[Stomorino selo]]'' pri [[Zadar|Zadru]] in ''[[Stomorin otok]]'' ([[Kornat]]) *v Italiji mdr. [[Mariano del Friuli]] == Zanimivosti == * Na [[pomlad]]ansko in [[jesen]]sko praznovanje Marije se nanaša pregovor: »''Pomladanska Marija'' ([[25. marec|25. marca]]) pripelje lastovke v deželo, ''jesenska'' ([[8. september|8. septembra]] jih pa odpelje«. * Zanimiva sta še vremenska pregovora. Prvi je: »Če je na velki šmaren grdo vreme, bo huda zima«. Drugi pa pravi: »Kadar velikega šmarna sonce peče, tedaj dobro vino v sod poteče« == Viri == {{sklici|2}} [[Kategorija:Ženska osebna imena]] cg5v7cc327lt4vjh6e8frkfb4stuc3i 6655267 6655020 2026-04-03T10:03:49Z Ljuba24b 92351 /* Tujejezikovne različice imena */ 6655267 wikitext text/x-wiki {{Osebno ime |name = Marija |image = Tizian 041.jpg |imagesize = |caption = [[Marijino vnebovzetje (Tizian)|Marijino vnebovzetje]], [[Tizian]] |pronunciation = |gender = ženski |meaning = ''ljubljena od Boga |region = svetopisemsko ime |origin = Maria, Mirjam |name day = 15.avgust, 8.september |related name = |fotonotes = }} '''Marija''' je [[ženska|žensko]] [[osebno ime]]. == Slovenske različice == * ženske različice imena: [[Ana Marija]], [[Maca]], [[Manca]], [[Manica]], [[Mancika]], [[Manča]], [[Manja]], [[Manjana]], [[Manjaša]], [[Manjula]], [[Mankica]], [[Manon]], [[Mara]], [[Marajka]], [[Mare (žensko ime)|Mare]], [[Marenka]], [[Mari]], [[Maria]], [[Mariana]], [[Marica]], [[Mariča]], [[Marička]], [[Marie]], [[Mariel]], [[Mariela]], [[Mariena]], [[Marienka]], [[Marieta]], [[Marinela]], [[Marinka]], [[Marja]], [[Marlena]], [[Marlenka]], [[Mica]], [[Marina (ime)|Marina]], [[Marinka]], [[Marijana]], [[Marion]], [[Marjana]], [[Marisa]], [[Mariša]], [[Mariška]], [[Marita]], [[Mariza]], [[Marizela]], [[Marižan]], [[Marja]], [[Marša]], [[Maruša]], [[Maruška]], [[Meri]], [[Merica]], [[Maša (ime)|Maša]], [[Mia]], [[Mici]], [[Micika]], [[Micka]], [[Mija]], [[Mimi]], [[Mimica]], [[Mimka]], [[Mimika (ime)|Mimika]], [[Mirjam]], [[Mirjana]], [[Mojca]], [[Ria]], [[Rija]], [[Rijada]], [[Rijana]], [[Rina]], [[Rita]], [[Rožamarija]] * moške različice imena: [[Mario]], [[Marij (ime)|Marij]], [[Marinko]], [[Marjan]], [[Marijan]] == Tuje jezikovne različice imena == * pri [[Angleži]]h: Mary, skrajšano May * pri [[Francozi]]: Marie, manjšalno Marion, Manon * pri [[Italijani]]: Maria, manjšalno Marietta, Maritta, skrajšano Rita * pri [[Nemci]]h: Maria, Marei, Mia, Mieke, Mizzi, Ria * pri [[Španci]]h: María, manjšalno Marita * pri [[Rusi]]h: skrajšano Mara, Marja, Manja, Maša == Izvor in pomen imena == ''[[Mariolog]]i'' so doslej podali okoli 60 poskusov razlag imena Marija. Kot najbolj sprejemljiva je razlaga, da ime izhaja iz hebrejskega imena ''Mirjam'' v pomenu »tista, ki jo Bog ljubi«, »razsvetljevalka«, »gospa, vzvišena«. Razlaga »tista, ki jo Bog ljubi« temelji na povezavi imena ''Mirjam'' s [[Stari Egipt|staroegiptovsko]] besedo ''mry(t)'' v pomenu »ljubljena (od boga)«.<ref>Keber, Janez, Leksikon imen {{COBISS|ID=57356032}}</ref> == Pogostost imena == Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] število ženskih oseb z imenom Marija: 72.859. Med vsemi ženskimi imeni pa je ime Marija po pogostosti uporabe uvrščeno na 1. mesto.<ref>{{baza imen SURS|ime=Marija|spol=Z}}</ref> == Osebni praznik == V [[koledar]]ju je ime '''Marija''' zapisano petnajstkrat. Na krščanski kult Marije pa sta vezana predvsem dva praznika: ''[[veliki šmaren]]'', ki se praznuje [[15. avgust]]a (Marijino vnebovzetje) in ''[[mali šmaren]]'', ki se praznuje [[8. september|8. septembra]] (Marijino rojstvo). Pregled nekaterih godovnih dni po novem bogoslužnem koledarju v katerih goduje Marija.<ref>Reven, Zvonko, Kdaj goduješ? {{COBISS|ID=22203904}}</ref> * [[1. januar]], [[Marija Božja mati|Božja mati]] * [[11. februar]], [[Lurška mati Božja]] * [[16. april]], [[Mati dobrega svéta]] * [[24. maj]], [[Pomočnica kristjanov]] * [[30. maj]], [[obiskovanje Matere božje]] * [[16. julij]], [[Karmelska Mati božja]] * [[5. avgust]], [[Marija Snežna]] * [[15. avgust]], [[Marijino vnebovzetje]] (''veliki šmaren'') * [[22. avgust]], [[Marija Kraljica]] * [[8. september]], [[Marijino rojstvo]] (''mali šmaren'') * [[12. september]], [[Marijino ime]] * [[15. september]], [[Žalostna Mati božja]] (Sočutna, Marija Sedem žalosti) * [[24. september]], [[Rešiteljica jetnikov]] (Mercedes) * [[7. oktober]], [[Roženvenska Mati božja]] * [[21. november]], [[Marijino darovanje]] * [[8. december]], [[Marijino brezmadežno spočetje]] == Znani nosilci imena == === Ženske === * svetopisemske osebe: :* [[Devica Marija]] (Sveta Marija) :* [[Marija Magdalena]] :* [[Marija Kleopa]] :* [[Marija iz Betanije]] * [[Marija Terezija]] * [[Marija I. Angleška]] * [[Marija I. Škotska]] * [[Maria Callas]] * [[Marie Skłodowska-Curie]] * [[Marija Hranjec]] * [[Maria Montessori]] * [[Marija Šarapova]] * [[Marija Šerifović]] * [[Marija Šestak]] * [[Marija Vojskovič]] === Moški === * [[Ignac Marija Attems]] * [[Jožefmarija Escrivá|Sv. Jožefmarija Escrivá]] * [[Klemen Marija Dvoržak]] * [[José María Velasco Gómez]] * [[Rainer Maria Rilke]] * [[Carl Maria von Weber]] * [[Boštjan M. Zupančič|Boštjan Marija Zupančič]] == Cerkve in kraji na Slovenskem (narodnem ozemlju), poimenovani po Mariji == * [[Sveta Marija|sveti Mariji]] je v Sloveniji posvečenih vsaj 318 [[cerkev (zgradba)|cerkva]] * [[Čreta, Vransko|Marija Čreta]] – od leta 1955 Čreta, [[Občina Vransko]] * [[Marija Dobje]], [[Občina Šentjur]] *[[Marija Gradec]], [[Občina Laško]] *[[Marija Reka]], [[Občina Prebold]] *[[Širje|Marija Širje]] – od leta 1955 Širje, [[Občina Laško]] *[[Marijina vas]], [[Občina Laško]] *[[Marijino Celje]] – [[Lig]], [[Občina Kanal]] (v Sloveniji in Avstriji) * [[Gospa Sveta]] (''Maria Saal'') osrednje karantansko, koroško idr. romarsko središče, je posvečeno Mariji ("Gospa" je še danes osebno ime pri Srbih in ustreza francoskemu "Notre Dame", poimenovanjem številnih katedral) *''Maria Elend'', [[Podgorje (Rož)|Podgorje v Rožu]] *''Maria Lotetto,'' Gorica (na Vrbskem jezeru, Celovec) *''Maria Rain,'' [[Žihpolje]] *''Maria Rojach'' (avstr. Štajerska) *''Maria Wörth,'' Otok (na Vrbskem jezeru) *[[Marija na Zilji]] (''Maria Gail'') cerkev in vas v mestni občini [[Beljak]] na avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]] oz. na [[Južna Koroška (Avstrija)|južnem Koroškem]] == Kraji na Hrvaškem, v Črni gori in Italiji == *[[Marija Bistrica]], osrednje hrvaško romarsko središče *[[Marija Gorica]] *[[Marija Trošt]] *[[Sveta Marija na Krasu]] *po latinskem ''Sancta Maria'' nastala krajevna imena za mesto ''[[Sutomore]]'' severno od [[Bar, Črna gora|Bara]] v Črni gori, ''[[Stomorino selo]]'' pri [[Zadar|Zadru]] in ''[[Stomorin otok]]'' ([[Kornat]]) *v Italiji mdr. [[Mariano del Friuli]] == Zanimivosti == * Na [[pomlad]]ansko in [[jesen]]sko praznovanje Marije se nanaša pregovor: »''Pomladanska Marija'' ([[25. marec|25. marca]]) pripelje lastovke v deželo, ''jesenska'' ([[8. september|8. septembra]] jih pa odpelje«. * Zanimiva sta še vremenska pregovora. Prvi je: »Če je na velki šmaren grdo vreme, bo huda zima«. Drugi pa pravi: »Kadar velikega šmarna sonce peče, tedaj dobro vino v sod poteče« == Viri == {{sklici|2}} [[Kategorija:Ženska osebna imena]] 17q7y7sqbxblcbfm8ac72jov8k1y90x 0 17594 6655056 6649700 2026-04-02T22:18:20Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655056 wikitext text/x-wiki [[File:2004-tsunami.jpg|thumb|upright=1.35|Cunami v Indijskem oceanu leta 2004 v Ao Nangu, provinca Krabi, Tajska]] '''Cunámi''' (''tsunámi'') (iz [[japonščina|japonščine]] 津波, ''pristaniščni val'') je niz valov v vodnem telesu, ki jih povzroči premik velike količine vode, običajno v oceanu ali velikem jezeru. [[Potres]]i, [[ognjenik|vulkanski izbruhi]] in podvodne eksplozije (vključno z detonacijami, [[zemeljski plaz|zemeljskimi plazovi]], odlomki [[ledenik]]ov, udarci [[meteorit]]ov in drugimi motnjami) nad ali pod vodo lahko povzročijo cunami.<ref>{{cite journal|author=Barbara Ferreira|date=April 17, 2011|title=When icebergs capsize, tsunamis may ensue|url=http://blogs.nature.com/barbaraferreira/2011/04/17/when-icebergs-capsize|journal=[[Nature (journal)|Nature]]|access-date=2011-04-27|archive-date=2011-11-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20111104140755/http://blogs.nature.com/barbaraferreira/2011/04/17/when-icebergs-capsize|url-status=dead}}</ref> Za razliko od običajnih oceanskih valov, ki jih povzroča [[veter]] ali [[bibavica|plimovanja]], ki ga povzroča gravitacijska sila Lune in Sonca, cunami nastane zaradi premika vode zaradi velikega dogodka. Valovi cunamija niso podobni običajnim podvodnim tokovom ali morskim valovom, ker je njihova valovna dolžina veliko daljša.<ref>{{cite web|url=http://www.jpl.nasa.gov/news/news.php?release=2011-374|title=NASA Finds Japan Tsunami Waves Merged, Doubling Power|website=[[Jet Propulsion Laboratory]]|access-date=3 November 2016}}</ref> Namesto da bi se pojavil kot lomni val, je cunami sprva lahko podoben hitro naraščajoči plimi.<ref>{{cite web|url=http://courses.washington.edu/larescue/Tsunami101/Tsunami101.htm|title=Tsunami 101|publisher=University of Washington|access-date=1 December 2018}}</ref> Zaradi tega se pogosto imenuje plimski val, čeprav znanstvena skupnost te uporabe ne podpira, ker bi lahko dala napačen vtis o vzročni povezavi med plimovanjem in cunamijem.<ref>{{cite web|url=https://earthweb.ess.washington.edu/tsunami/general/physics/meaning.html|title=What does "tsunami" mean?|publisher=Earth and Space Sciences, University of Washington|access-date=1 December 2018}}</ref> Cunamiji so običajno sestavljeni iz vrste valov, katerih obdobja se gibljejo od minut do ur in prihajajo v tako imenovanem ''valovnem vlaku''.<ref name="Fradin 2008">{{cite book|last1=Fradin|first1=Judy|last2=Fradin|first2=Judith Bloom|last3=Fradin|first3=Dennis B.|title=Witness to Disaster: Tsunamis|publisher=National Geographic Society|location=Washington, D.C.|date=2008|pages=42–43|isbn=978-0-7922-5380-8|url=https://books.google.com/books?id=9bKhYHgE7aYC}}</ref> Veliki dogodki lahko povzročijo valove višine več deset metrov. Čeprav je vpliv cunamijev omejen na obalna območja, je njihova uničujoča moč lahko ogromna in lahko prizadenejo celotne oceanske bazene. Cunami v [[Potres v Indijskem oceanu (2004)|Indijskem oceanu leta 2004]] je bil med najsmrtonosnejšimi naravnimi nesrečami v človeški zgodovini, saj je v 14 državah, ki mejijo na Indijski ocean, umrlo ali je pogrešanih najmanj 230.000 ljudi. == Terminologija == === Cunami === {{infobox Chinese |pic=Tsunami (Chinese characters).svg |piccap="Tsunami" in ''[[kanji]]'' |picupright=0.35 |kanji=津波 |hiragana=つなみ |katakana=ツナミ |romaji=tsunami }} Izraz ''cunami'' je izposojen iz japonske besede {{nihongo||津波|tsunami}}, ki pomeni '''pristaniški val'''. Je izraz za niz valov v vodnem telesu, ki jih povzroči premik velike količine vode, običajno v oceanu ali velikem jezeru. Izraz je postal splošno sprejet v drugih jezikih, čeprav njegov dobesedni japonski pomen ni nujno opisen za valove, ki se ne pojavljajo le v pristaniščih. === Plimski val === [[File:Tsunami 2004 aftermath. Aceh, Indonesia, 2005. Photo- AusAID (10730863873).jpg|thumb|upright=1.35|Posledice cunamija v Acehu v Indoneziji, december 2004]] Cunamiji se včasih imenujejo ''plimski valovi''.<ref>{{cite web|url=http://www.merriam-webster.com/dictionary/tidal%20wave|title=Definition of Tidal Wave|access-date=3 November 2016}}</ref> Ta nekoč priljubljen izraz izhaja iz najpogostejšega pojava cunamija, ki je izjemno visok plimski val. Cunamiji in plimovanje povzročajo valove vode, ki se premikajo v notranjost, vendar je v primeru cunamija lahko premikanje vode v notranjost veliko večje, kar daje vtis neverjetno visoke in močne plime. V zadnjih letih je izraz ''plimski val'' izgubil na priljubljenosti, zlasti v znanstveni skupnosti, ker vzroki cunamijev nimajo nobene zveze s plimovanjem, ki ga povzroča gravitacijska sila lune in sonca, ne pa premikanje vode. Čeprav pomeni ''plimovanja'' vključujejo ''podobnost''<ref>"Tidal", The American Heritage Stedman's Medical Dictionary. Houghton Mifflin Company. 11 November 2008.[http://dictionary.reference.com/browse/tidal Dictionary.reference.com]</ref> ali ''oblikovanje ali značaj''<ref>-al. (n.d.). Dictionary.com Unabridged (v 1.1). Retrieved November 11, 2008, [http://dictionary.reference.com/browse/-al Dictionary.reference.com]</ref> plimovanja, geologi in oceanografi uporabo izraza plimski val odsvetujejo. === Seizmični morski val === Izraz ''seizmični morski val'' se tudi uporablja za označevanje tega pojava, ker valove najpogosteje povzroča seizmična aktivnost, kot so [[potres]]i.<ref>{{cite web|url=http://weready.org/tsunami/index.php?option=com_glossary&letter=S&id=56|title=Seismic Sea Wave – Tsunami Glossary|access-date=3 November 2016|archive-date=2012-11-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20121101034626/http://weready.org/tsunami/index.php?option=com_glossary&letter=S&id=56|url-status=dead}}</ref> Preden se je izraz cunami pojavil v jezikih, so znanstveniki na splošno spodbujali uporabo izraza seizmični morski val namesto plimskega vala. Vendar pa tako kot plimski val tudi seizmični morski val ni povsem natančen izraz, saj lahko takšne valove ustvarijo tudi druge sile, razen potresov – vključno s podvodnimi zemeljskimi plazovi, vulkanskimi izbruhi, podvodnimi eksplozijami, drsenjem kopnega ali ledu v ocean, udarci meteoritov in vremenom, ko se atmosferski tlak zelo hitro spreminja – z izpodrivanjem vode.<ref>{{cite web|url=http://earthsci.org/education/teacher/basicgeol/tsumami/tsunami.html|title=tsunamis|access-date=3 November 2016}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.bom.gov.au/tsunami/info/faq.shtml|title=Tsunami Frequently Asked Questions|publisher=Commonwealth of Australia, Bureau of Meteorology|access-date=3 November 2016}}</ref> === Drugi izrazi === Uporaba izraza cunami za valove, ki jih povzročijo [[zemeljski plaz|zemeljski plazovi]], ki vstopajo v vodna telesa, je postala mednarodno razširjena tako v znanstveni kot v poljudnoznanstveni literaturi, čeprav se takšni valovi po izvoru razlikujejo od velikih valov, ki jih povzročijo potresi. To razlikovanje včasih vodi do uporabe drugih izrazov za valove, ki jih povzročijo zemeljski plazovi, vključno s cunamijem, ki ga sprožijo zemeljski plazovi, valom premika, neseizmičnim valom, udarnim valom in preprosto velikanskim valom.<ref>{{Cite journal|last1=Svennevig|first1=Kristian|last2=Hermanns|first2=Reginald L.|last3=Keiding|first3=Marie|last4=Binder|first4=Daniel|last5=Citterio|first5=Michelle|last6=Dahl-Jensen|first6=Trine|last7=Mertl|first7=Stefan|last8=Sørensen|first8=Erik Vest|last9=Voss|first9=Peter H.|date=23 July 2022|title=A large frozen debris avalanche entraining warming permafrost ground—the June 2021 Assapaat landslide, West Greenland|journal=Landslides|volume=19|issue=11|pages=2549–2567|publisher=Springer Link|doi=10.1007/s10346-022-01922-7|bibcode=2022Lands..19.2549S|doi-access=free|issn=1612-510X}}</ref> Cunami, ki ga ni mogoče povezati s potresom, se včasih imenuje ''osirotni cunami''. To se lahko zgodi v primeru cunamijev, ki so jih v daljni preteklosti, pred mednarodnimi komunikacijami, povzročili potresi daleč stran, kot je cunami na Japonskem, ki ga je povzročil potres v Ameriki.<ref>{{citation | last1=Atwater | first1=Brian F. | last2=Musumi-Rokkaku | first2=Satoko | last3=Satake | first3=Kenji | last4=Tsuji | first4=Yoshinobu | last5=Ueda | first5=Kazue | last6=Yamaguchi | first6=David K. | title=The orphan tsunami of 1700—Japanese clues to a parent earthquake in North America | publisher=US Geological Survey | year=2005 | issn=2330-7102 | doi=10.3133/pp1707 | doi-access=free | url=https://pubs.usgs.gov/pp/pp1707/pp1707_miho.pdf}}</ref><ref>[https://www.researchgate.net/publication/301255936_General_Information_on_Tsunami_Waves_Seaquakes_and_Other_Catastrophic_Phenomena_in_the_Ocean General Information on Tsunami Waves, Seaquakes, and Other Catastrophic Phenomena in the Ocean]</ref> == Zgodovina == [[File:1755 Lisbon earthquake.jpg|thumb|upright=1.35|[[Lizbonski potres (1755)|Potres in cunami v Lizboni]] novembra 1755]] Japonska ima najdaljšo zabeleženo zgodovino cunamijev.<ref>{{cite news | last1 = Jaffe | first1 = Bruce| last2 = Richmond | first2 = Bruce| last3 = Gibbons | first3 = Helen|last4=Pacific Coastal and Marine Science Center| title=International Team Studies Tsunami Deposits in Japan to Improve Understanding and Mitigation of Tsunami Hazards |publisher=U.S. Geological Survey| date=3 June 2011 | url=https://www.usgs.gov/centers/pcmsc/news/international-team-studies-tsunami-deposits-japan-improve-understanding-and | archive-url=https://web.archive.org/web/20250316105731/https://www.usgs.gov/centers/pcmsc/news/international-team-studies-tsunami-deposits-japan-improve-understanding-and | archive-date=16 March 2025 | url-status=live}}</ref> Že leta 426 pr. n. št. je grški zgodovinar [[Tukidid]] v svoji knjigi ''Zgodovina peloponeške vojne'' raziskoval vzroke cunamija in prvi trdil, da morajo biti vzrok oceanski potresi.<ref name="Thucydides 3.89.1-4">Thucydides: [https://www.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?lookup=Thuc.+3.89.1 “A History of the Peloponnesian War”, 3.89.1–4]</ref><ref name="Smid, T. C. 103f.">{{cite journal|last=Smid|first=T. C.|title='Tsunamis' in Greek Literature|url=https://archive.org/details/sim_greece-rome_1970-04_17_1/page/100|volume=17|date=April 1970|pages=100–104|journal=Greece & Rome|issue=1|doi=10.1017/S0017383500017393}}</ref> Najstarejši človeški zapis o cunamiju sega v leto 479 pr. n. št. v grški koloniji Potidaea, za katero se domneva, da ga je sprožil potres. Cunami je morda kolonijo rešil pred invazijo [[Ahemenidsko cesarstvo|Ahemenidskega cesarstva]].<ref name="Smid, T. C. 103f." /> {{quote|Vzrok za ta pojav je po mojem mnenju treba iskati v potresu. Na točki, kjer je bil njegov sunek najsilovitejši, se morje umakne in nenadoma se z podvojeno silo umakne, kar povzroči poplavo. Brez potresa ne vidim, kako bi se lahko zgodila takšna nesreča.<ref name="Thucydides 3.89.5">Thucydides: [https://www.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?lookup=Thuc.+3.89.1 “A History of the Peloponnesian War”, 3.89.5]</ref>}} Rimski zgodovinar [[Amijan Marcelin]] (''Res Gestae'' 26.10.15–19) je opisal tipično zaporedje cunamija, vključno z začetnim potresom, nenadnim umikom morja in poznejšim velikanskim valom, potem ko je [[Potres na Kreti (365)|cunami leta 365 n. št.]] opustošil [[Aleksandrija|Aleksandrijo]].<ref name="Kelly, Gavin (2004)">{{cite journal|doi=10.2307/4135013|last=Kelly|first=Gavin|date=2004|title=Ammianus and the Great Tsunami|journal=The Journal of Roman Studies|volume=94|pages=141–167|issue=141|jstor=4135013|s2cid=160152988|url=https://www.research.ed.ac.uk/portal/en/publications/ammianus-and-the-great-tsunami(635a4807-14c9-4044-9caa-8f8e3005cb24).html|hdl=20.500.11820/635a4807-14c9-4044-9caa-8f8e3005cb24|hdl-access=free}}</ref><ref name="Stanley, Jean-Daniel & Jorstad, Thomas F. (2005)">Stanley, Jean-Daniel & Jorstad, Thomas F. (2005), "[http://gsa.confex.com/gsa/2005AM/finalprogram/abstract_96386.htm The 365 A.D. Tsunami Destruction of Alexandria, Egypt: Erosion, Deformation of Strata and Introduction of Allochthonous Material] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170525095324/https://gsa.confex.com/gsa/2005AM/finalprogram/abstract_96386.htm |date=2017-05-25 }}"</ref> Cunamiji so pogosto podcenjena nevarnost v Sredozemskem morju in delih Evrope. Zgodovinskega in sedanjega (glede na predpostavke o tveganju) pomena so [[Lizbonski potres (1755)|potres in cunami v Lizboni]] leta 1755, [[Kalabrijski potres (1783)|kalabrijski potres leta 1783]], ki je vsak povzročil več deset tisoč smrtnih žrtev, in [[Messinski potres (1908)|potres in cunami v Messini leta 1908]]. Cunami je na Siciliji in v Kalabriji zahteval več kot 123.000 življenj in je med najsmrtonosnejšimi naravnimi nesrečami v sodobni Evropi. [[Plaz Storegga]] v Norveškem morju in nekateri primeri cunamijev, ki so prizadeli Britanske otoke, se nanašajo na zemeljske plazove in meteotsunamije, predvsem in manj na valove, ki jih povzročajo potresi. Uničenje, ki ga je povzročil potres in cunami v Indijskem oceanu leta 2004, ga označuje za najbolj uničujočega te vrste v sodobnem času, saj je ubilo približno 230.000 ljudi.<ref>[https://www.bbc.com/news/world-asia-30602159 Indian Ocean tsunami anniversary: Memorial events held] 26 December 2014, BBC News</ref> Regija Sumatra je navajena tudi na cunamije zaradi potresov različnih magnitud, ki se redno pojavljajo ob obali otoka.<ref>[http://www.australiangeographic.com.au/journal/the-10-biggest-tsunamis-in-history.htm/ The 10 most destructive tsunamis in history] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131204022559/http://www.australiangeographic.com.au/journal/the-10-biggest-tsunamis-in-history.htm |date=2013-12-04 }}, Australian Geographic, March 16, 2011.</ref> == Vzroki == Glavni mehanizem nastanka cunamija je premik znatne količine vode ali motenje morja.<ref>{{cite journal|doi=10.1016/j.marpetgeo.2004.10.016| last1=Haugen|first1=K|last2=Lovholt|first2=F| last3=Harbitz|first3=C|title=Fundamental mechanisms for tsunami generation by submarine mass flows in idealised geometries|journal=Marine and Petroleum Geology|date=2005|volume=22|issue=1–2|pages=209–217|bibcode=2005MarPG..22..209H}}</ref> Ta premik vode običajno povzročijo potresi,<ref>{{cite web|title=Tsunami Locations & Occurrences|publisher=National Weather Service|url=https://www.weather.gov/jetstream/locations|access-date=16 January 2022}}</ref><ref>{{cite news|first=Lisa M.|last=Krieger|title=Volcanic tsunamis: Why they are so difficult to predict|date=15 January 2022|newspaper=The Mercury News|url=https://www.mercurynews.com/2022/01/15/volcanic-tsunamis-why-they-are-so-difficult-to-predict/|access-date=16 January 2022}}</ref><ref>{{cite news|title=Tsunamis|work=National Geographic|url=https://www.nationalgeographic.com/environment/article/tsunamis|archive-url=https://web.archive.org/web/20210412193722/https://www.nationalgeographic.com/environment/article/tsunamis|url-status=dead|archive-date=April 12, 2021|access-date=16 January 2022}}</ref> lahko pa ga pripišemo tudi zemeljskim plazovom, vulkanskim izbruhom, odlomkom ledenikov ali redkeje meteoritom in jedrskim poskusom.<ref>{{cite journal|last=Margaritondo|first=G|title=Explaining the physics of tsunamis to undergraduate and non-physics students|journal=European Journal of Physics|date=2005|volume=26|issue=3|doi=10.1088/0143-0807/26/3/007|pages=401–407|bibcode=2005EJPh...26..401M|s2cid=7512603|url=http://pdfs.semanticscholar.org/1b83/2dd51b201c4ee597b374780e359604e8b781.pdf|archive-url=https://web.archive.org/web/20190219220116/http://pdfs.semanticscholar.org/1b83/2dd51b201c4ee597b374780e359604e8b781.pdf|url-status=dead|archive-date=2019-02-19}}</ref><ref>{{cite journal|doi=10.1146/annurev.fl.19.010187.001245|last=Voit|first=S.S|title=Tsunamis|journal=Annual Review of Fluid Mechanics|date=1987|volume=19|issue=1|pages=217–236|bibcode=1987AnRFM..19..217V}}</ref> Vendar pa je možnost, da bi meteorit povzročil cunami, predmet razprav.<ref>{{cite news|title=Are Ocean Asteroid Impacts Really a Serious Threat?|author=Tia Ghose|date=2014|url=https://www.livescience.com/49298-asteroids-causing-tsunamis.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20141231185338/https://www.livescience.com/49298-asteroids-causing-tsunamis.html|archive-date=December 31, 2014}}{{void|Fabrickator|comment|archive link is preferred to "live" link}}</ref> === Seizmičnost === Cunamiji lahko nastanejo, ko se morsko dno nenadoma deformira in navpično premakne vodo nad njim. Tektonski potresi so posebna vrsta potresa, ki je povezana z deformacijo Zemljine skorje; ko se ti potresi zgodijo pod morjem, se voda nad deformiranim območjem premakne iz svojega ravnotežnega položaja.<ref>{{cite web|title=How do earthquakes generate tsunamis?|url=http://www.geophys.washington.edu/tsunami/general/physics/earthquake.html|publisher=University of Washington|archive-url=https://web.archive.org/web/20070203154326/http://www.geophys.washington.edu/tsunami/general/physics/earthquake.html|archive-date=2007-02-03}}</ref> Natančneje, cunami lahko nastane, ko se narivne prelomnice, povezane s konvergentnimi ali destruktivnimi mejami plošč, nenadoma premaknejo, kar povzroči premik vode zaradi navpične komponente gibanja. Premiki na normalnih (ekstenzijskih) [[prelom (geologija)|prelomih]] lahko povzročijo tudi premik morskega dna, vendar le največji takšni dogodki (običajno povezani z upogibanjem v zunanjem jarku) povzročijo dovolj premikov, da povzročijo znaten cunami, kot sta bila dogodka Sumba leta 1977 in Sanriku leta 1933.<ref>{{cite journal|title=Source Process of the Great 1977 Sumba Earthquake|url=http://www.es.ucsc.edu/~thorne/TL.pdfs/LL_Sumba_JGR1988.pdf|first1=C. S.|last1=Lynnes|first2=T.|last2=Lay|authorlink2=|year=1988|journal=Geophysical Research Letters|publisher=American Geophysical Union|volume=93|issue=B11|pages=13, 407–413, 420|doi=10.1029/JB093iB11p13407|bibcode=1988JGR....9313407L}}</ref><ref name="Kanamori_1971">{{cite journal|title=Seismological evidence for a lithospheric normal faulting – the Sanriku earthquake of 1933|last=Kanamori|first=Hiroo|author-link=|journal=Physics of the Earth and Planetary Interiors|year=1971|volume=4|issue=4|pages=298–300|doi=10.1016/0031-9201(71)90013-6|bibcode=1971PEPI....4..289K}}</ref> <gallery mode="packed"> File:Eq-gen1.svg|Risba meje tektonske plošče pred potresom File:Eq-gen2.svg|Prekrivajoča plošča se pod napetostjo izboči, kar povzroči tektonski dvig File:Eq-gen3.svg|Plošča zdrsne, kar povzroči posedanje in sproščanje energije v vodo File:Eq-gen4.svg|Sproščena energija povzroči valove cunamija </gallery> Cunamiji imajo na odprtem morju majhno višino valov in zelo dolgo [[valovna dolžina|valovno dolžino]] (pogosto več sto kilometrov, medtem ko imajo običajni oceanski valovi valovno dolžino le 30 ali 40 metrov),<ref>[http://www.australiangeographic.com.au/journal/facts-and-figures-how-tsunamis-form.htm/ Facts and figures: how tsunamis form] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131105033906/http://www.australiangeographic.com.au/journal/facts-and-figures-how-tsunamis-form.htm/ |date=2013-11-05 }}, Australian Geographic, March 18, 2011.</ref> zato na morju običajno ostanejo neopaženi in tvorijo le rahel val, običajno približno 300 milimetrov nad običajno morsko gladino. Ko dosežejo plitvejšo vodo, se njihova višina poveča v procesu zlivanja valov, ki je opisan spodaj. Cunami se lahko pojavi v katerem koli plimskem stanju in tudi pri oseki lahko poplavi obalna območja. 1. aprila 1946 se je na Aleutskih otokih zgodil potres z magnitudo 8,6 Mw z največjo intenzivnostjo po Mercallijevi lestvici VI (močan). Povzročil je cunami, ki je poplavil Hilo na otoku Havaji s 14 metrov visokim valom. Umrlo je med 165 in 173 ljudi. Uničil je tudi vas v dolini Halawa na [[Molokaj]]u, čeprav so prebivalci, ko so nekateri videli, da se ocean umika, pobegnili na višje ležeče mesto in sprožili alarm, zato nihče ni bil ubit, čeprav je bila vas uničena.<ref>Greg Upah, historian and multi-generational native of Halawa Valley, Molokai. https://www.youtube.com/watch?v=Hl1htO4Z7Cc at time stamp 33:50 also 7:50</ref> Območje, kjer se je zgodil potres, je območje, kjer se dno Tihega oceana pod Aljasko [[subdukcija|podriva]] (ali se potiska navzdol). Primeri cunamijev, ki izvirajo iz lokacij, oddaljenih od konvergentnih meja, vključujejo Storeggo pred približno 8000 leti, Grand Banks leta 1929 in Papuansko Novo Gvinejo leta 1998 (Tappin, 2001). Cunamiji Grand Banks in Papuaska Nova Gvineja so nastali zaradi potresov, ki so destabilizirali sedimente, zaradi česar so se zlili v ocean in ustvarili cunami. Razpršili so se, preden so prepotovali čezoceanske razdalje. Vzrok za odlom sedimentov v Storeggi ni znan. Med možnostmi so preobremenitev sedimentov, potres ali sproščanje plinskih hidratov (metana itd.). [[Veliki čilski potres|Potres v Valdivii leta 1960]] (Mw 9,5), potres na Aljaski leta 1964 (Mw 9,2), potres v Indijskem oceanu leta 2004 (Mw 9,2) in [[Potres in cunami v Tohokuju (2011)|potres v Tōhokuju]] leta 2011 (Mw9,0) so nedavni primeri močnih megapotresov, ki so povzročili cunamije (znane kot teletsunamiji), ki lahko prečkajo celotne oceane. Manjši potresi (Mw 4,2) na Japonskem lahko sprožijo cunamije (imenovane lokalni in regionalni cunamiji), ki lahko uničijo dele obale, vendar to lahko storijo v le nekaj minutah naenkrat. === Zemeljski plazovi === Dogodek Tauredunum je bil velik cunami na [[Ženevsko jezero|Ženevskem jezeru]] leta 563 n. št., ki so ga povzročile sedimentne usedline, ki jih je destabiliziral plaz. V 1950-ih so odkrili, da lahko cunamije, večje od prej domnevnih možnih, povzročijo velikanski podmorski plazovi. Te velike količine hitro izpodrinjene vode prenašajo energijo hitreje, kot jo voda lahko absorbira. Njihov obstoj je bil potrjen leta 1958, ko je velikanski plaz v zalivu Lituya na [[Aljaska|Aljaski]] povzročil najvišji val, kar jih je bilo kdaj zabeleženih, ki je bil visok 524 metrov.<ref name="drgeorgepc.com">{{cite web|url=http://www.drgeorgepc.com/Tsunami1958LituyaB.html|title=The Mega-Tsunami of July 9, 1958 in Lituya Bay, Alaska|author=George Pararas-Carayannis|date=1999|access-date=2014-02-27}}</ref> Val ni potoval daleč, saj je skoraj takoj udaril v kopno. Val je udaril tri čolne – vsak z dvema osebama na krovu – zasidrane v zalivu. En čoln je val prečkal, potopil pa je druga dva, pri čemer sta bili ubiti obe osebi na enem od njiju.<ref>{{cite web|url=https://alaskashipwreck.com/shipwrecks-a-z/alaska-shipwrecks-b/|title=alaskashipwreck.com Alaska Shipwrecks (B)}}</ref><ref>{{cite web|url=https://alaskashipwreck.com/shipwrecks-a-z/alaska-shipwrecks-s/|title=alaskashipwreck.com Alaska Shipwrecks (S)}}</ref><ref>{{cite web|url=https://earthquake.alaska.edu/60-years-ago-1958-earthquake-and-lituya-bay-megatsunami|title=Dickson, Ian, "60 Years Ago: The 1958 Earthquake and Lituya Bay Megatsunami," University of Alaska Fairbanks Alaska Earthquake Center, July 13, 2018 Retrieved December 2, 2018.}}</ref> Drug dogodek s plazom in cunamijem se je zgodil leta 1963, ko je ogromen plaz z Monte Toca vdrl v rezervoar za [[Nesreča v Vajontu|jezom Vajont]] v Italiji. Nastali val se je prelil čez 262 metrov visok jez za 250 metrov in uničil več mest. Umrlo je približno 2000 ljudi.[46][47] Znanstveniki so te valove poimenovali megacunami. Nekateri geologi trdijo, da lahko veliki zemeljski plazovi z vulkanskih otokov, npr. [[Cumbre Vieja]] na [[La Palma|La Palmi]] (nevarnost cunamija Cumbre Vieja) na [[Kanarski otoki|Kanarskih otokih]], povzročijo megacunamije, ki lahko prečkajo oceane, vendar mnogi drugi to oporekajo. Na splošno zemeljski plazovi povzročajo premike predvsem v plitvejših delih obale in obstajajo domneve o naravi velikih zemeljskih plazov, ki vstopijo v vodo. Dokazano je, da to posledično vpliva na vodo v zaprtih zalivih in jezerih, vendar se v zgodovini še ni zgodil zemeljski plaz, ki bi bil dovolj velik, da bi povzročil čezoceanski cunami. Domneva se, da so dovzetne lokacije Veliki otok Havajev, Fogo na [[Zelenortski otoki|Zelenortskih otokih]], [[Reunion]] v Indijskem oceanu in Cumbre Vieja na otoku La Palma na Kanarskih otokih; skupaj z drugimi vulkanskimi oceanskimi otoki. To je zato, ker se na pobočjih pojavljajo velike mase relativno nekonsolidiranega vulkanskega materiala, v nekaterih primerih pa naj bi se razvijale odlomne ravnine. Vendar pa se vse bolj spori, kako nevarna so ta pobočja v resnici.<ref>{{cite journal|journal=Science of Tsunami Hazards|volume=20|number=5|pages=251–277|url=https://news.bbc.co.uk/2/hi/science/nature/3963563.stm|access-date=7 September 2014|title=Evaluation of the threat of mega tsunami generation from postulated massive slope failures of the island volcanoes on La Palma, Canary Islands, and on the island of Hawaii|first=George|last=Pararas-Carayannis|date=2002}}</ref> === Vulkanski izbruhi === Poleg zemeljskih plazov ali zrušitve sektorjev lahko vulkani ustvarijo valove tudi s potopitvijo [[piroklastični tok|piroklastičnega toka]], zrušitvijo [[kaldera|kaldere]] ali podvodnimi eksplozijami.<ref name="Paris">{{cite journal|last1=Paris|first1=R.|date=2015|title=Source mechanisms of volcanic tsunamis|journal=Phil. Trans. R. Soc.|volume=373|issue=2053|doi=10.1098/rsta.2014.0380|pmid=26392617|bibcode=2015RSPTA.37340380P|s2cid=43187708|doi-access=free}}</ref> Cunamije so sprožili številni vulkanski izbruhi. Najbolj znan je morda ogromen cunami, ki ga je povzročil izbruh vulkana [[Santorini]] okoli leta 1600 pr. n. št., ki se pogosto omenja kot vzrok za uničenje številnih pristanišč v regiji in na koncu propad [[Minojska doba|minojske civilizacije]] – vprašanje, ki je še vedno predmet odprte razprave. Drugi vključujejo [[izbruh Krakatava (1883)]] in izbruh [[Hunga Tonga–Hunga Haʻapai]] leta 2022. Ocenjuje se, da je več kot 20 % vseh smrtnih žrtev, ki jih je povzročil vulkanizem v zadnjih 250 letih, povzročil vulkanogeni cunamiji.<ref name="Latter">{{cite journal|last1=Latter|first1=J. H.|date=1981|title=Tsunamis of volcanic origin: Summary of causes, with particular reference to Krakatoa, 1883|url=https://link.springer.com/article/10.1007/BF02600578|journal=Bulletin Volcanologique|volume=44|issue=3|pages=467–490|doi=10.1007/BF02600578|bibcode=1981BVol...44..467L|s2cid=129637214|url-access=subscription}}</ref> Razprava o izvoru in mehanizmih nastanka cunamijev, kot so tisti, ki jih je povzročil Krakatav leta 1883, še vedno traja,<ref name="Latter" /> in ostajajo manj razumljeni kot njihovi seizmični sorodniki. To predstavlja večji problem ozaveščenosti in pripravljenosti, kot je razvidno iz izbruha in zrušitve vulkana Anak Krakatav leta 2018, v katerem je umrlo 426 ljudi, na tisoče pa jih je bilo poškodovanih, čeprav ni bilo na voljo nobenega opozorila. V vseh primerih je razvoj boljših modelov za napovedovanje cunamijev in ocena tveganj, da bi jih prizadel hud cunami, gosto poseljena obalna območja, globalna prednostna naloga.<ref>Marine hazards and coastal vulnerabilities in the Mediterranean - realities and perceptions. 2024. pp. 5–25 in ’’ CIESM Monograph 52’’ (F. Briand, Ed.) ISSN 1726-5886 [https://www.researchgate.net/publication/388029017]</ref> Še vedno velja, da so bočni zemeljski plazovi in ​​​​piroklastični tokovi, ki vstopajo v ocean, najverjetneje vzrok za največje in najnevarnejše valove zaradi vulkanizma;<ref name="DayVolcano">{{cite encyclopedia|last=Day|first=Simon J.|chapter-url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/B9780123859389000584|title=The Encyclopedia of Volcanoes|chapter=Volcanic Tsunamis|publisher=[[Elsevier]]|year=2015|pages=993–1009|doi=10.1016/B978-0-12-385938-9.00058-4|isbn=9780123859389|access-date=2022-03-21}}</ref> vendar pa si terenske raziskave tonganskega dogodka, pa tudi razvoj metod numeričnega modeliranja, trenutno prizadevajo razširiti razumevanje drugih izvornih mehanizmov.<ref name="Hayward">{{cite journal|last1=Hayward|first1=Matthew. W.|last2=Whittaker|first2=C. N.|last3=Lane|first3=E. M.|last4=Power|first4=W. L.|last5=Popinet|first5=S.|last6=White|first6=J.D.L.|date=2022|title=Multilayer modelling of waves generated by explosive subaqueous volcanism|url=https://nhess.copernicus.org/articles/22/617/2022/|journal=Natural Hazards and Earth System Sciences|volume=22|issue=2|pages=617–637|doi=10.5194/nhess-22-617-2022|bibcode=2022NHESS..22..617H|doi-access=free|hdl=2292/59421|hdl-access=free}}</ref><ref name="Battershill">{{cite journal|last1=Battershill|first1=L.|date=2021|title=Numerical Simulations of a Fluidized Granular Flow Entry into Water: Insights into Modeling Tsunami Generation by Pyroclastic Density Currents|url=https://agupubs.onlinelibrary.wiley.com/doi/abs/10.1029/2021JB022855|archive-url=https://web.archive.org/web/20230603121655/https://agupubs.onlinelibrary.wiley.com/doi/abs/10.1029/2021JB022855|url-status=dead|archive-date=June 3, 2023|journal=Journal of Geophysical Research: Solid Earth|volume=126|issue=11|article-number=e2021JB022855 |doi=10.1029/2021JB022855|bibcode=2021JGRB..12622855B|s2cid=243837214}}</ref> === Meteorološki === Nekateri meteorološki pogoji, zlasti hitre spremembe barometričnega tlaka, ki jih opazimo ob prehodu fronte, lahko premaknejo vodna telesa dovolj, da povzročijo nize valov z valovnimi dolžinami. Ti so primerljivi s seizmičnimi cunamiji, vendar običajno z nižjimi energijami. V bistvu so dinamično enakovredni seizmičnim cunamijem, edini razliki pa sta 1) da meteotsunami nimajo transoceanskega dosega pomembnih seizmičnih cunamijev in 2) da sila, ki premakne vodo, traja nekaj časa, tako da meteotsunamijev ni mogoče modelirati kot takojšnjega vzroka. Kljub nižjim energijam so na obalah, kjer jih lahko ojača resonanca, včasih dovolj močni, da povzročijo lokalizirano škodo in potencialno smrtno nevarnost. Dokumentirani so bili na mnogih mestih, vključno z [[Velika jezera|Velikimi jezer]]i, [[Egejsko morje|Egejskim morjem]], [[Rokavski preliv|Rokavskim prelivom]] in [[Balearski otoki|Balearskimi otoki]], kjer so dovolj pogosti, da imajo lokalno ime ''rissaga''. Na Siciliji se imenujejo ''marubbio'', v Nagasaškem zalivu pa ''abiki''. Nekaj ​​primerov uničujočih meteotsunamijev vključuje 31. marec 1979 v Nagasakiju in 15. junij 2006 na [[Menorka|Menorki]], pri čemer je slednji povzročil škodo v desetih milijonih evrov.<ref name="Monserrat">{{cite journal|last1=Monserrat|first1=S.|last2=Vilibíc|first2=I.|last3=Rabinovich|first3=A. B.|date=2006|title=Meteotsunamis: atmospherically induced destructive ocean waves in the tsunami frequency band|journal=Natural Hazards and Earth System Sciences|volume=6|pages=1035–1051|doi=10.5194/nhess-6-1035-2006|bibcode=2006NHESS...6.1035M|issue=6|doi-access=free|hdl=10261/98928|hdl-access=free}}</ref> Meteotsunamijev ne smemo zamenjevati z nevihtnimi valovi, ki so lokalni dvigi morske gladine, povezani z nizkim barometričnim tlakom mimoidočih tropskih ciklonov, niti jih ne smemo zamenjevati z vzponom, začasnim lokalnim dvigom morske gladine, ki ga povzročajo močni vetrovi na kopnem. Nevihtni valovi in ​​vzponi so prav tako nevarni vzroki za poplave obale v hudem vremenu, vendar je njihova dinamika popolnoma nepovezana s cunamiji.<ref name="Monserrat"/> Ne morejo se širiti izven svojih virov, kot to počnejo valovi. === Cunamiji, ki jih je povzročil ali sprožil človek === Nenamerna [[Eksplozija v Halifaxu (1917)|eksplozija v Halifaxu leta 1917]] je v pristanišču [[Halifax, Nova Škotska|Halifax]] v Novi Škotski v Kanadi sprožila 18 metrov visok cunami.<ref>{{Cite book|last=Mac Donald|first=Laura|title=Curse of the Narrows: The Halifax Explosion of 1917|publisher=HarperCollins|year=2005|isbn=978-0-00-200787-0|page=66|url=https://archive.org/details/curseofnarrowsth00macd}}</ref><ref>{{cite book|last1=Krehl|first1=Peter|title=History of shock waves, explosions and impact a chronological and biographical reference|date=2007|publisher=Springer|isbn=978-3-540-30421-0|page=459}}</ref> Izvedene so bile študije o možnosti uporabe eksploziva za povzročanje cunamijev kot tektonskega orožja. Že med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] (1939–1945) so preučevali uporabo konvencionalnih eksplozivov, novozelandske vojaške sile pa so začele projekt Seal, ki je poskušal ustvariti majhne cunamije z eksplozivi na območju današnjega regionalnega parka Shakespear na konici polotoka Whangaparāoa v regiji Auckland na Novi Zelandiji; poskus ni uspel.<ref name="PART2-P9">{{cite news|title=The Hauraki Gulf Marine Park, Part 2|date=3 March 2010|work=Inset to The New Zealand Herald|page=9}}</ref> Pojavilo se je veliko ugibanj o možnosti uporabe jedrskega orožja za povzročanje cunamijev v bližini sovražne obale. Jedrski poskusi Združenih držav na pacifiškem poligonu so dali slabe rezultate. V operaciji ''Crossroads'' julija 1946 sta bili detonirani dve bombi z močjo 20 kiloton TNT (84 TJ), ena v zraku nad in ena pod vodo v plitvi vodi 50 metrov globoke lagune na atolu Bikini. Bombi sta detonirali približno 6 km od najbližjega otoka, kjer valovi ob dosegu obale niso bili višji od 3 do 4 m. Drugi podvodni testi, predvsem operacija Hardtack I/Wahoo v globoki vodi in ''operacija Hardtack I/Umbrella'' v plitvi vodi, so potrdili rezultate. Analiza učinkov plitvih in globokih podvodnih eksplozij kaže, da energija eksplozij ne ustvari zlahka globokih, oceanskih valovnih oblik, značilnih za cunamije, ker večina energije ustvarja paro, povzroča navpične fontane nad vodo in ustvarja kompresijske valovne oblike.<ref>{{cite book|last1=Glasstone|first1=Samuel|author-link1=|last2=Dolan|first2=Philip J.|date=1977|title=Shock effects of surface and subsurface bursts (in ''The effects of nuclear weapons'')|edition=third|publisher=U.S. Department of Defense; Energy Research and Development Administration|url=https://www.atomicarchive.com/resources/documents/effects/glasstone-dolan/chapter6.html}}</ref> Cunamije zaznamujejo trajni veliki vertikalni premiki zelo velikih količin vode, ki se ne pojavljajo pri eksplozijah. == Značilnosti == [[File: Propagation du tsunami en profondeur variable.gif|thumb|upright=1.15|Ko val vstopi v plitvo vodo, se upočasni in njegova amplituda (višina) se poveča]] [[File:Tsunami2.JPG|thumb|upright=1.15|Val se še dodatno upočasni in okrepi, ko zadene kopno. Le največji valovi dosežejo vrh]] Cunamije povzročajo potresi, zemeljski plazovi, vulkanske eksplozije, odlomki ledenikov in bolidi. Škodo povzročajo dva mehanizma: sila udarca vodne stene, ki potuje z veliko hitrostjo, in uničujoča moč velike količine vode, ki odteka s kopnega in s seboj nosi veliko količino naplavin, tudi pri valovih, ki se ne zdijo veliki. Medtem ko imajo običajni vetrovni valovi valovno dolžino (od vrha do vrha) približno 100 metrov in višino približno 2 metra, ima cunami v globokem oceanu veliko večjo valovno dolžino do 200 kilometrov. Takšen val potuje s hitrostjo precej več kot 800 kilometrov na uro, vendar zaradi ogromne valovne dolžine nihanje valov na kateri koli točki traja 20 ali 30 minut, da zaključi cikel, in ima amplitudo le približno 1 meter.<ref>[http://earthsci.org/education/teacher/basicgeol/tsumami/tsunami.html Earthsci.org], Tsunamis</ref> Zaradi tega je cunamije težko zaznati nad globoko vodo, kjer ladje ne morejo začutiti njihovega plovbe. Hitrost cunamija lahko izračunamo tako, da dobimo kvadratni koren globine vode v metrih, pomnožen s pospeškom zaradi gravitacije (približno 10 m/s²). Če na primer štejemo, da ima Tihi ocean globino 5000 metrov, bi bila hitrost cunamija {{sqrt|5000 × 10}} = {{sqrt|50000}} ≈ 224 metrov na sekundo, kar ustreza hitrosti približno 806 kilometrov na uro. To je formula, ki se uporablja za izračun hitrosti valov v plitvi vodi. Celo globok ocean je v tem smislu plitev, ker je val cunamija v primerjavi z njim tako dolg (vodoravno od grebena do grebena). Razlog za japonsko ime ''pristaniški val'' je ta, da včasih ribiči iz vasi odplujejo in med ribolovom na morju ne naletijo na nenavadne valove, nato pa se vrnejo na kopno in ugotovijo, da je njihova vas opustošena zaradi ogromnega vala. Ko se cunami približa obali in voda postane plitva, plitvine valov stisnejo val in njegova hitrost se zmanjša pod 80 kilometrov na uro. Njegova valovna dolžina se zmanjša na manj kot 20 kilometrov, njegova amplituda pa se enormno poveča – v skladu z Greenovim zakonom. Ker ima val še vedno enako zelo dolgo obdobje, lahko cunami doseže polno višino v nekaj minutah. Razen pri največjih cunamijih se bližajoči se val ne zlomi, temveč je videti kot hitro premikajoča se plimska struga.<ref name="Walrus">{{cite web|url=https://walrus.wr.usgs.gov/tsunami/basics.html|title=Life of a Tsunami|date=22 October 2008|work=Western Coastal & Marine Geology|publisher=United States Geographical Survey|access-date=2009-09-09}}</ref> Odprti zalivi in ​​obale, ki mejijo na zelo globoko vodo, lahko cunami še bolj oblikujejo v stopničast val s strmo lomno fronto. Ko vrh vala cunamija doseže obalo, se posledični začasni dvig morske gladine imenuje dvig morske gladine. Dvig morske gladine se meri v metrih nad referenčno morsko gladino.<ref name="Walrus" /> Velik cunami lahko vključuje več valov, ki prihajajo v nekaj urah, z znatnim časom med vrhovi valov. Prvi val, ki doseže obalo, morda nima največjega dviga.<ref name="Tulane">{{cite web|url=http://www.tulane.edu/~sanelson/geol204/tsunami.htm|title=Tsunami|author=Prof. Stephen A. Nelson|date=28 January 2009|publisher=Tulane University|access-date=2009-09-09|archive-date=2023-06-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20230603121659/http://www2.tulane.edu/~sanelson/geol204/tsunami.htm|url-status=dead}}</ref> Približno 80 % cunamijev se zgodi v [[Tihi ocean|Tihem oceanu]], vendar so možni povsod, kjer so velika vodna telesa, vključno z jezeri. Vendar pa so interakcije cunamijev z obalami in topografijo morskega dna izjemno zapletene, zaradi česar so nekatere države bolj ranljive kot druge. Na primer, pacifiški obali Združenih držav Amerike in Mehike ležita druga ob drugi, vendar so Združene države Amerike od leta 1788 v regiji zabeležile deset cunamijev, Mehika pa petindvajset od leta 1732.<ref>{{cite web|url=https://www.worlddata.info/america/usa/tsunamis.php|website=WorldData|title=Tsunamis in the United States}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.worlddata.info/america/mexico/tsunamis.php|website=WorldData|title=Tsunamis in Mexico}}</ref> Podobno je Japonska v zabeleženi zgodovini zabeležila več kot sto cunamijev, medtem ko je sosednji otok Tajvan zabeležil le dva, leta 1781 in 1867.<ref>{{Cite web|url=https://www.worlddata.info/asia/japan/tsunamis.php|title=Tsunamis in Japan|website=Worlddata.info}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.worlddata.info/asia/taiwan/tsunamis.php|title=Tsunamis in Taiwan|website=Worlddata.info|accessdate=2026-03-14|archive-date=2023-06-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20230603121708/https://www.worlddata.info/asia/taiwan/tsunamis.php|url-status=dead}}</ref> == Kratkotrajni umik morja == [[File: Shallow water wave.gif|upright=2|thumb|right|Ponazoritev ritmičnega 'umika' površinske vode, povezanega z valom. Iz tega sledi, da lahko zelo velika umik naznanja prihod zelo velikega vala.]] Vsi valovi imajo pozitiven in negativni vrh; to je greben in dolino. V primeru širjenja vala, kot je cunami, lahko prvi prispe kateri koli od njiju. Če je prvi del, ki prispe na obalo, greben, bo na kopnem prvi opazen učinek ogromen lom vala ali nenadna poplava. Če pa je prvi del, ki prispe, dolina, bo prišlo do umika, saj se obala dramatično umakne in razkrije običajno potopljena območja. Umik lahko preseže stotine metrov, ljudje, ki se ne zavedajo nevarnosti, pa včasih ostanejo blizu obale, da bi zadovoljili svojo radovednost ali nabrali ribe z izpostavljenega morskega dna. Tipično valovno obdobje za uničujoč cunami je približno dvanajst minut. Tako se morje v fazi umika umakne, območja precej pod morsko gladino pa so izpostavljena po treh minutah. V naslednjih šestih minutah se dolina vala gradi v greben, ki lahko poplavi obalo, kar povzroči uničenje. V naslednjih šestih minutah se val iz grebena spremeni v korito, poplavna voda pa se umakne, kar je še en udarec. Žrtve in naplavine lahko odnese ocean. Postopek se ponovi z naslednjimi valovi. [[File:Tsunami wall.jpg|thumb|upright|Morski zid v Cuju, prefektura Mie na Japonskem]] == Blaženje == V nekaterih državah, ki so nagnjene k cunamijem, so bili sprejeti ukrepi potresnega inženirstva za zmanjšanje škode, povzročene na kopnem. Japonska, kjer se je znanost o cunamijih in ukrepi za odzivanje prvič začeli po katastrofi leta 1896, je pripravila vedno bolj dovršene protiukrepe in načrte za odzivanje.<ref>{{cite web|url=http://journalistsresource.org/studies/government/international/tsunami-japan/|title=Journalist's Resource: Research for Reporting, from Harvard Shorenstein Center|publisher=Content.hks.harvard.edu|date=2012-05-30|access-date=2012-06-12}}</ref> Država je zgradila številne zidove za cunamije, visoke do 12 metrov, da bi zaščitila naseljena obalna območja. Druge lokacije so zgradile zapornice, visoke do 15,5 metra, in kanale za preusmeritev vode pred prihajajočim cunamijem. Vendar je bila njihova učinkovitost vprašljiva, saj cunamiji pogosto prestopijo ovire. Jedrsko nesrečo v Fukušimi Daiči je neposredno sprožil potres in cunami v Tōhokuju leta 2011, ko so valovi presegli višino morskega zidu elektrarne in poplavili zasilne generatorje.<ref name=":18">Phillip Lipscy, Kenji Kushida, and Trevor Incerti. 2013. "[http://www.stanford.edu/~plipscy/LipscyKushidaIncertiEST2013.pdf The Fukushima Disaster and Japan’s Nuclear Plant Vulnerability in Comparative Perspective] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131029200435/http://www.stanford.edu/~plipscy/LipscyKushidaIncertiEST2013.pdf |date=2013-10-29 }}". ''Environmental Science and Technology'' 47 (May), 6082–6088.</ref> Prefektura Ivate, ki je območje z visokim tveganjem zaradi cunamija, je imela v obalnih mestih zidove za preprečevanje cunamija (morski zid Taro), dolge skupno 25 kilometrov. Cunami leta 2011 je podrl več kot 50 % zidov in povzročil katastrofalno škodo.<ref>{{cite news|author=Fukada, Takahiro|url=http://search.japantimes.co.jp/cgi-bin/nn20110921f1.html|title=Iwate fisheries continue struggle to recover|newspaper=The Japan Times|date=21 September 2011|page=3|access-date=2016-09-18}}</ref> Cunami v Okuširiju na Hokaidu, ki je udaril v dveh do petih minutah po potresu 12. julija 1993, je ustvaril valove, visoke 30 metrov – tako visoke kot 10-nadstropna stavba. Pristaniško mesto Aonae je bilo popolnoma obdano z zidom za preprečevanje cunamija, vendar so valovi preplavili zid in uničili vse lesene konstrukcije na tem območju. Zidu je morda uspelo upočasniti in zmanjšati višino cunamija, vendar ni preprečil večjega uničenja in izgube življenj.<ref>{{cite web|url=http://www.drgeorgepc.com/Tsunami1993JAPANOkushiri.html|title=The Earthquake and Tsunami of July 12, 1993 in the Sea of Japan/East Sea|author=George Pararas-Carayannis|website=drgeorgepc.com|access-date=2016-09-18}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Potres (Indijski ocean 2004)]] == Zunanje povezave == {{Commons category|Tsunamis}} * [http://mathworld.wolfram.com/news/2005-01-14/tsunamis/ Matematika cunamijev] * [http://www.kvarkadabra.net/article.php/cunami Cunami skozi oči fizika (Kvarkadabra.net)] * [https://www.natgeotv.com/si/special/cunami-tekma-s-casom Podrobno o najhujšem cunamiju v zgodovini, ki je pretresel svet leta 2004] * [https://kvarkadabra.net/2005/01/cunami/ Cunami skozi oči fizika] * [https://web.archive.org/web/20190915053106/http://www-f1.ijs.si/~rudi/sola/Seminar-cunami.pdf ''Fizika cunamijev'', Gašper Šenk, 2012] [[Kategorija:Fizična oceanografija]] [[Kategorija:Naravne nevarnosti]] [[Kategorija:Vodni valovi]] [[Kategorija:Japonske besede in besedne zveze]] [[Kategorija:Geološke nevarnosti]] [[Kategorija:Rizični menedžment]] [[Kategorija:Poplava]] [[Kategorija:Cunamiji|*]] {{normativna kontrola}} 59wgsuigzujp2uoxo2pjjwijxjx5ory 0 19638 6655139 6246097 2026-04-03T05:30:59Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655139 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Faraon |Name=Ehnaton<br />Amenhotep IV. |Alt= Amenofis IV., Naphu(`)rureya, Ikhnaton<ref name="pronounce">{{navedi splet |url=http://dictionary.reference.com/browse/akhenaten |title=Akhenaten |publisher=dictionary.com |accessdate=2008-10-02 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20081014190649/http://dictionary.reference.com/browse/Akhenaten |archivedate=14 October 2008 <!--DASHBot-->|url-status=live}}</ref> |Image=GD-EG-Caire-Musée061.JPG |Caption=<small>Kip Ehnatona v zgodnjem [[Amarnska umetnost|amarnskem slogu]]</small> |NomenHiero=<hiero>i-t:n:ra-G25-x:n</hiero> |Nomen= <br>'''Amenhotep Netjer-Heqa-Waset''' (leta 1-4)<ref name="AmarnaSunset">Dodson, Aidan: ''Amarna Sunset: Nefertiti, Tutankhamun, Ay, Horemheb, and the Egyptian Counter-Reformation'', The American University in Cairo Press, 2009, ISBN 978-977-416-304-3, str. 170.</ref> <br> <hiero>G39-N5-<-i-mn:n-Htp-R8-S38-R19-> </hiero> <br>'''Akhenaten''' (po 4. letu)<br />Živi duh Atona<ref name="clayton120">Clayton (2006), str. 120.</ref> |PrenomenHiero=<hiero>ra-nfr-xpr-Z3-ra:wa:n</hiero> |Prenomen= <br>'''Neferkheperure-waenre''' (leta 1-17) <br> Lepe so manifestacije [[Ra (mitologija)|Ra]]ja,<ref name="clayton120"/> eden od Raja |Golden= <br>'''Wetjes-khau-em-Iunu-Shemay'''(leta 1-4)<ref name="AmarnaSunset"/> <br> <hiero>G8-U39-Y1-N28:Z2-m-O28-W24:O49-M27</hiero> <br> '''Wetjes-ren-en-Aten''' (po 4. letu) <br> (On), ki podpira Atonovo ime |Nebty=<br>'''Wer-nesut-em-Ipet-swt'''(leta 1-4)<ref name="AmarnaSunset"/> <br> <hiero>G16-wr:r-sw-t:n-i-i-m-i-t:p-Q1-t:Z2</hiero> <br> '''Wer-nesut-em-Akhetaten''' (po 4. etu) <br> Slaven iz Ehnatonovega kraljestva |Horus= <br>'''Kanakht-qai-Shuti''' (leta 1-4)<ref name="AmarnaSunset"/> <br> <hiero>G5</hiero><hiero><h0-E1:D40-N29-A28-S9-h0></hiero>[[Slika:Srxtail2.GIF]] <br>'''Kanakht-Meryaten''' (po 4. letu) <br> Močni bik, Atonov ljubljenec |GoldenHiero= <hiero>U39-r:n:V10:n-i-t:n:ra</hiero> |NebtyHiero= <hiero>wr:r-sw-t-i-i-Aa13:Axt:t*pr-i-t:n:ra</hiero> |HorusHiero= <hiero>E1:D40-i-t:n:ra:N36</hiero> |Reign=1353–1336 pr. n. št.<ref>{{navedi splet|url=http://www.britannica.com/eb/article-9005276/Akhenaton|title=Akhenaton | work=Encyclopædia Britannica}}</ref> ali <br />1351–1334 pr. n. št.<ref name="beckerath190">Beckerath (1997) str. 190.</ref> |Predecessor=[[Amenhotep III.]] |Successor=[[Smenkhkare]] |Spouse= <!-- wd --> |Children= <!-- wd --> |Dynasty= [[Osemnajsta egipčanska dinastija|Osemnajsta dinastija]] |Father= <!-- wd --> |Mother= <!-- wd --> |Died= verjetno 1335 pr. n. št. |Burial= <!-- WD --> |Monuments= [[Amarna|Akhetaten]], Gempaaten, Hwt-Benben }} '''Ehnaton''' (''On, ki služi Atonu''), prva štiri leta vladanja '''Amenhotep IV.''' (''Amon je zadovoljen''), [[grščina|helenizirano]] v '''Amenofis IV.''', je bil [[Stari Egipt|staroegipčanski]] [[faraon]] iz [[Osemnajsta egipčanska dinastija|Osemnajste dinastije]], ki je vladal 17 let, * ni znano, † verjetno [[1335 pr. n. št.]] Slaven je predvsem zato, ker je opustil tradicionalno egipčansko mnogoboštvo in uvedel čaščenje, osredotočeno na [[Aton]]a, ki je včasih označeno kot monolatristično, henoteistično ali celo kvazi-monoteistično. Zgodnji napisi primerjajo Atona kot sonce z zvezdami, kasnejši uradni jezik pa se izogiba imenovanju Atona za boga, kar daje sončnemu božanstvu položaj nad drugimi bogovi. Ehnatonov odmik od tradicionalne egipčanske vere ni bil splošno sprejet. Po njegovi smrti so njegove spomenike razstavili ali skrili, kipe uničili in njegovo ime izbrisali s seznamov kraljev.<ref>Lise Manniche: ''Akhenaten Colossi of Karnak'', Cairo 6G: American University in Cairo Press, 2000, str. ix.</ref> Tradicionalna verska praksa se je postopoma obnovila. Ko so nekaj desetletij kasneje vladarji brez jasnih pravic do nasledstva Osemnajste dinastije ustanovili novo dinastijo, so diskreditirali Ehnatona in njegove neposredne naslednike. Iz arhivov je razvidno, da so Ehnatona samega imeli za sovražnika in kriminalca.<ref>Trigger in drugi (2001), str. 186-187.</ref><ref>''Egypt's Golden Empire: Pharaohs of the Sun'', New York, NY: PBS Distribution, 2009.</ref> Prva izkopavanja v [[Amarna|Amarni]] je opravil Flinders Petrie in sprožil zanimanje za skrivnostnega faraona. Leta 1907 so v grobnici KV55 odkrili tudi [[Mumija|mumijo]], ki bi lahko bila njegova. Kasnejše genske analize so pokazale, da je bil mož, pokopan v KV55, [[Tutankamon]]ov oče,<ref>''KV 55 Mummy & Tutankhamen'', Anubis 4_2000. tripod.com. Pridobljeno 25. avgusta 2012.</ref> istovetnost z Ehnatonom pa ostaja vprašljiva.<ref name=ref6>''News from the Valley of the Kings: DNA Shows that KV55 Mummy Probably Not Akhenaten'', Kv64.info, 2. marec 2010. Pridobljeno 25. avgusta 2012.</ref><ref>''Ancient DNA: Curse of the Pharaoh's DNA'', Nature '''472''': 404–406. doi: 10.1038/472404a.</ref><ref>''Royal Rumpus over King Tutankhamun's Ancestry'', NewScientist.com, januar 2011.</ref><ref>''King Tutankhamun's Family and Demise'', JAMA 303: 2471. doi: 10.1001/jama.2010.818.</ref><ref>D. Bickerstaffe: ''The Long is dead. How Long Lived the King?'' Kmt '''22''' (2), pomlad 2010.</ref> Sodobno zanimanje za Ehnatona in njegovo kraljico [[Nefretete|Nerfretete]] je delno posledica njegove povezave s Tutankamonom, četudi Tutankamonova mati morda ni bila Nefretete, ampak ženska, ki jo arheologi imenujejo Mlada dama, delno zaradi edinstvenega umetniškega sloga in visoke kakovosti slikarske umetnosti, katere pokrovitelj je bil, delno pa zaradi vedno večjega zanimanja za vero, ki jo je nameraval uvesti. ==Vladanje kot Amenhotep IV.== [[Slika:Berlin Neues Museum - relief d'Amenhotep IV.jpg|thumb|left|Relief Amenhotepa IV., preden se je preimenoval v Ehnatona, Neues Museum, Berlin]] Bodoči faraon Ehnaton je bil mlajši sin Amenhotepa III. in njegove glavne žene, kraljice Tije, rojen kot Amenhotep. Faraonov naslednik bi moral biti njun starejši sin, kronski princ Tutmoz, ki je umrl relativno mlad. Naslednji kandidat za nasledstvo je bil princ Amenhotep.<ref name=ref20>Aldred, Cyril: ''Akhenaten: King of Egypt'', Thames and Hudson, 1991, str. 259-268, ISBN 0-500-27621-8.</ref> [[Slika:Sandstone fragment from the temple of Amenhotep III showing a young prince, probably Akhenaten before he became a king. 18th Dynasty. From Thebes, Egypt. The Petrie Museum of Egyptian Archaeology, London.jpg|thumb|200px|Fragment peščenjaka iz templja Amenhotepa III. s podobo mladega princa, morda Ehnatona, preden je postal faraon, Petriejev muzej egipčanske arheologije, London]] Amenhotepov prihod na prestol je poln nasprotij. Nekateri egiptologi trdijo, da se je to zgodilo po očetovi smrti, drugi pa, da je bil pred tem, po mnenju nekaterih celih dvanajst let, očetov sovladar. Pred nekaj desetletji je prevladovalo mnenje, da sovladanja sploh ni bilo, če je bilo, pa je trajalo največ nekaj let.<ref>Reeves (2000), str. 77.</ref><ref>Berman (1998), str. 23.</ref> Februarja 2104 je Egiptovsko ministrstvo za starine objavilo, da ima dokaze, da je bil Amenhotep očetov sovladar najmanj osem let. Trditev dokazujejo napisi v grobnici [[vezir]]ja Amenhotepa v [[Luksor]]ju.<ref>[http://www.dailynewsegypt.com/2014/02/06/pharaoh-power-sharing-unearthed-egypt/ ''Pharaoh power-sharing unearthed in Egypt''], Daily News Egypt, 6. februar 2014.</ref><ref>[http://www.thehistoryblog.com/archives/29044 ''Proof found of Amenhotep III-Akhenaten co-regency''], thehistoryblog.com.</ref> Grobnico je raziskovala skupina španskih arheologov. [[Slika:Amenhotep IV.jpg|thumb|right|200px|Bronasta plošča s titularijem Amenhotepa IV., preden se je preimenoval v Ehnatona]] Amenhotep IV. je po kronanju v [[Tebe, Egipt|Tebah]] začel uresničevati svoj načrt gradenj. Južni vhod v predprostor Amon-Rajevega templja je okrasil s prizori svojega čaščenja [[Ra (mitologija)|Ra-Harahtija]]. Kmalu zatem je naročil gradnjo Atonovega templja v vzhodnem [[Karnak]]u. Imenoval ga je Gempaaton (iz ''Gem(et)-pa-Aton-em-per-Aton'', kar pomeni ''Sončni disk je najden na posesti boga Atona''). Gempaaton je sestavljalo več zgradb, vključno s palačo in zgradbo z imenom Hwt Benben (po kamnu [[benben]]). Posvečena je bila kraljici Nefertete. V Karnaku je bilo zgrajenih še več Atonovih templjev, med njimi Rud-menu in Teni-menu, ki sta stala verjetno v bližini devetega pilona. V tem času še ni bilo omejevanja čaščenja boga [[Amon]]a. Amonovi svečeniki so bili dejavni še celo četrto leto Ehnatonove vladavine.<ref name=ref20/> Kralj je bil kot Amenhotep IV. upodobljen v grobnicah več tebanskih plemičev: Keruefa (TT192), Ramoseja (TT55) in Parenneferja (TT188).<ref name=ref25>Charles F. Nims: ''The Transition from the Traditional to the New Style of Wall Relief under Amenhotep IV'', Journal of Near Eastern Studies '''32''' (2, jan. - apr. 1973): 181-187.</ref> V Ramosejevi grobnici je Amenhotep IV. naslikan na zahodnem zidu v tradicionalnem slogu, sedeč na prestolu iz Ramosejem pred seboj. Na drugi strani vratne odprtine sta upodobljena Amenhotep IV. in Ngretete z Atonom, upodobljenim kot sončnim diskom. V Perenneferjevi tebanski grobnici sta Amenhotep IV. in Neretete upodobljena na prestolu s sončnim diskom nad sabo.<ref name=ref25/> Med drugimi znanimi dokumenti, ki omenjajo Amenhotepa IV., sta dva prepisa pisma memfiškega spremljevalca Apija (ali Ipija) faraonu. Dokumenta sta iz 19. dne 3. meseca 5. Amenhotepovega vladarskega leta.<ref>Murnane, William J.: ''Texts from the Amarna Period in Egypt'', Society of Biblical Literature, 1995, str. 50-51, ISBN 1-55540-966-0.</ref> ==Sprememba imena== 13. dan 8. meseca 5. vladarskega leta je faraon prišel v novo mesto Ahetaton (sedanja [[Amarna]]). Mesec pred tem se je uradno preimenoval iz Amenhotepa v Ehnatona.<ref name=ref20/> V petem letu vladanja je spremenil tudi večino od svojih petih uradnih naslovov. Obdržal je samo svoje [[prestolno ime]] (priimek) Neferkeperure.<ref>Dodson, Aidan: ''Amarna Sunset: Nefertiti, Tutankhamun, Ay, Horemheb, and the Egyptian Counter-Reformation'', The American University in Cairo Press, 2009, str. 170, ISBN 978-977-416-304-3.</ref> {| class="wikitable" style="text-align:left; margin:0 auto;" |- | ! scope="col" | Amenhotep IV. ! scope="col" | Ehnaton |- ! scope="row" | [[Horovo ime]] | {{Center|<hiero>E1:D40-N29-A28-S9</hiero>}} <br>''Kanakht-qai-Shuti'' <br /> "Močni bik Dvojne perjanice" | <hiero>i-t:n:N5-mr</hiero> <br>''Meryaten''<br /> "Močni bik, Atonov ljubljenec" |- ! scope="row" | [[Nebti]] | <hiero>wr:r-sw-t:n-i-i-m-i-t:p-Q1-t:Z2</hiero> <br> ''Wer-nesut-em-Ipet-swt''<br /> "Veliko kraljevsko dostojanstvo v Karnaku" | <hiero>wr:r-sw-i-i-Aa15:N27-i-t:n:N5</hiero> <br> ''Wer-nesut-em-Akhetaten''<br /> "Veliko kraljevsko dostojanstvo v Ahetatonu" |- ! scope="row" | Zlato Horovo ime | <hiero>U39-Y1-N28:Z2ss-m-O28-W24:O49-M27</hiero> <br> ''Wetjes-khau-em-Iunu-Shemay''<br /> "Kronan v Heliopolisu juga" (Tebe) | <hiero>U39-r:n-V10:n-i-t:n:N5</hiero> <br> ''Wetjes-ren-en-Aten''<br /> "Poveličevalec Atonovega imena" |- ! scope="row" | [[Prestolno ime]] | <hiero>ra-nfr-xpr-Z3-ra:wa:n</hiero> <br> ''Neferkheperure-waenre'' <br /> "Čudovite so oblike Raja, edinstveni Raja" | <hiero>ra-nfr-xpr-Z3-ra:wa:n</hiero> <br> ''Neferkheperure-waenre''<br /> |- ! scope="row" | [[Osebno ime (faraon)|Osebno ime]] | <hiero> i-mn:n-Htp-R8-S38-R19 </hiero> <br> ''Amenhotep Netjer-Heqa-Waset''<br /> "Amenhotep, bog-vladar Teb" | <hiero>i-t:n:ra-G25-x:n</hiero> <br> ''Akhenaten''<br /> "Učinkovit za Atona" |} ==Verska politika== [[Slika:Fragment with cartouche of Akhenaten, which is followed by epithet Great in his Lifespan and the title of Nefertiti Great King's Wife. Reign of Akhenaten. From Amarna, Egypt. The Petrie Museum of Egyptian Archaeology, London.jpg|thumb|left|Fragment z Ehnatonovo kartušo, kateri sledi pridevek Velik v svojem življenju in naslov njegove žene Nefretete Velika kraljeva žena, Amarna, zdaj v Petrijevem muzeju egipčanske arheologije, London]] [[Slika:La salle dAkhenaton (1356-1340 av J.C.) (Musée du Caire) (2076972086).jpg|thumb|Faraon Ehnaton (v sredini) z družino med čaščenjem Atona z značilnimi žarki, ki se širijo iz sončnega diska]] [[Slika:Gempaaten talatats.jpg|thumb|right|[[Talatat]] bloki iz Ehnatonovega Atonovega templja v Karnaku]] Nekaj nedavnih znanstvenih razprav je bilo osredotočenih prav na obseg Ehnatonovega vsiljevanja njegovih verskih pogledov na preprosto prebivalstvo.<ref>Hornung, Erik (1. januar 1992): ''The Rediscovery of Akhenaten and His Place in Religion'', Journal of the American Research Center in Egypt '''29''': 43–49. doi: 10.2307/40000483. JSTOR 40000483.</ref> Faraon je v tem času spremenil ime [[Amon]]a in verski jezik, da bi čim bolj izključil čaščenje drugih bogov. V nekem trenutku se je lotil obsežnega brisanja imen tradicionalnih bogov, zlasti Amonovega.<ref>Allen, James P. (2005): ''Akhenaton'', v Jones, L.: ''Encyclopedia of Religion'', Macmillan Reference USA, str. 217–221, via Gale Virtual Reference Library.</ref> Imena je spremenilo tudi nekaj njegovih dvorjanov. Iz svojih imen so odstranili pokroviteljstvo vseh bogov, razen Atona (ali Raja, katerega je Ehnaton enačil z Atonom). V sami Amarni je nekaj dvorjanov obdržalo svoja imena, med njimi na primer Ahmoz (''Otrok boga lune'', lastnik grobnice 3). Ime je obdržala tudi kiparska delavnica povezana z umetnikom Tutmozom (Tutmoz pomeni ''Totov otrok''), v kateri so odkrili znamenito poprsje kraljice Nefretete in druge s faraoni povezane umetnine. Precej veliko število glinastih [[amulet]]ov najdenih v Amarni kaže, da so meščani javno nosili talismane bogov [[Bes]]a in [[Tavaret]], povezanih z domom in rojevanjem otrok, [[Horovo oko]] in amulete drugih tradicionalnih božanstev. V skrivališču kraljevega nakita, zakopanega v bližini amarnskih kraljevih grobnic, je bil tudi prstan posvečen Amonovi ženi, boginji [[Mut]]. Nakit je zdaj v Škotskem nacionalnem muzeju. Takšne najdbe kažejo, da se je Ehnaton sicer odmaknil od tradicionalne egipčanske vere, vendar je bil do nekega trenutka, morda posebnega dogodka proti koncu njegovega življenja, dokaj strpen do tradicionalnih vernikov. Po njegovi smrti je bilo vračanja na staro sprva postopno. Po deset letih celovite politične, verske in umetniške protireformacije se je začelo življenje pospešeno vračati v norme, ki so veljale pred Ehatonovo reformo. Veliko umetnin in zgradb iz Ehnatonovega obdobja je bilo po njegovi smrti okrnjenih in uničenih, zlasti med vladavinama [[Horemheb]]a in zgodnjih kraljev [[Devetnajsta egipčanska dinastija|Devetnajste dinastije]]. Kamniti bloki iz Ehnatonovih zgradb so se kasneje uporabili za temelje templjev in gradnjo grobnic slednjih. == Ehnatonova verska revolucija == [[Slika:Burger_AkhenatenZDruzino.jpg|thumb|right|250px|Faraon z družino pod sončno ploščo, ki predstavlja [[Aton]]a, državnega boga v času vladanja faraona Ehnatona. [[Kairski muzej]]]] Ehnaton je znan kot krivoverski faraon iz Amarne. V času svojega [[vladanje|vladanja]] je sprožil svojevrstno versko [[revolucija|revolucijo]]. Ta revolucija je bila edinstvena v svetovni zgodovini, saj ni prišla od ljudstva, niti ni bilo vpliva zunaj [[Egipt]]a, temveč jo je začel sam faraon. Ukinil je vsa božanstva in uvedel [[monoteizem]] - boga sonca Atona in hkrati sebe razglasil za božjega sina in [[prerok]]a. Aton je postal bog, ki je bil 'dvoedini': oče in mati ([[atonizem]]). Ehanton, njegov 'sin' je prevzel moško-ženski videz, ki je še danes skrivnosten in so zanj različne razlage. Njegova glavna žena Nefertiti je bila po novem pojmovanju boga Atona kraljeva dvojčica, ki je izhajala iz istega očeta boga Atona. Simbol boga Atona je [[sončna plošča]]. Ehnatonova verska revolucija je trajala približno 20 let, ko je bil ponovno uveden [[politeizem]] z glavnim bogom Amonom. Njegov sin (ali morda polbrat) [[Tutankaten]] se je tedaj preimenoval v [[Tutankamon]]a. ==Upodabljanje faraona in njegove družine== [[Slika:Limestone statuette of Akhenaten, Nefertiti, and a princess. Reign of Akhenaten. From Amarna, Egypt. The Petrie Museum of Egyptian Archaeology, London.jpg|thumb|left|200px|Kamnit kip Ehnatona, Nefretete in princes, Amarna, zdaj Petriejev muzej egipčanske arheologije, London]] [[Slika:Limestone trial piece showing the distinctive Amarna-style elongation of Akhenaten's face. Shallow sunk relief. From Amarna, Egypt. The Petrie Museum of Egyptian Archaeology, London.jpg|thumb|200px|Kamnit odlomek s podaljšanim Ehnatonovim obrazom, značilnim za amarnski slog, plitev relief iz Amarne, zdaj Petriejev muzej egipčanske arheologije, London]] Umetniški slog, ki se je razvil med njegovo kratko vladavino, je izrazito drugačen od prejšnje in kasnejše egipčanske umetnosti. V nekaterih primerih so upodobitve mnogo bolj naravne, zlasti živali, rastlin in običajnih ljudi, podobe tako običajnih ljudi kot članov kraljeve družine pa bolj dinamične. Podobe dvojanov, zlasti članov kraljeve družine, so izjemno stilizirane: glave so podaljšane, trebuhi napihnjeni, boki široki, roke in noge vitke, obrazne poteze pa pretirane.<ref>[https://www.nationalgeographic.com/magazine/2017/05/akhenaten-revolutionary-egypt-king-art-architecture/?sf72336685=1 ''The Age of Akhenaten''], 20. april 2017. Pridobljeno 24. aprila 2017.</ref> Značilno je, da se je edino v tem zgodovinskem obdobju egipčanske umetnosti kraljeva družina upodabljala pri kakšnih vsakdanjih dejavnostih, ki kažejo na vzajemno naklonjenost njenih članov. V tradicionalni egipčanski umetnosti se je faraonovo božanska narava izražala z mirovanjem ali celo nepremičnostjo. [[Slika:Akhenaten with blue crown.jpg|thumb|left|200px|Kipae Ehnatona z modro vojno egipčansko krono]] Na upodobivah se pojavlja tudi Nefretete, bodisi ob kralju, sama ali skupaj s hčerkami. Naslikana je med opravili, ki so bila običajno rezervirana za faraone, kar kaže, da je uživala za kraljico nenavaden položaj. Njene zgodnje umetniške upodobitve kažejo tendenco, da se ne bi razlikovala od svojega moža, razen po regalijah. Kmalu po selitvi prestolnice v Amarno so Nefretete začeli upodabljati z značilnim amarnskim slogom, zato je vsiljuje vprašanje, ali je bila resnično tako lepa ali je njena podoba idealizirana. Odgovor na vprašanje, zakaj je Ehnaton upodobljen tako groteskno in presenetljivo dvospolno, je še vedno predmet razprav. Ena od možnosti so verski razlogi, na primer posnemanje ustvarjalne življenjske sile Atona, ki se v besedilih v amarnskih grobnicah omenja kot »oče in mati vsega, kar obstaja«. Ena od možnosti je tudi ta, da so Ehnaton in njegova družina upodobljeni s pretiranimi značilnostmi njihovih teles. Do odkritja njegove mumije v grobnici KV55 v [[Dolina kraljev|Dolini kraljev]] je bila ta domneva zgolj špekulacija.<ref>S. McAvoy: Mummy 61074: a Strange Case of Mistaken Identity, Antiguo Oriente 5 (2007): 183-194.</ref> Če je mumija 61074 iz KV55 resnično njegova ali mumija njegovega bližnjega sorodnika Smenhkareja, so njene meritve potrdile domnevo, da je upodobljen s pretiranimi značilnostmi njegovega telesa. Lobanja mumije je dolga in ima štrlečo brado, okončine pa so lahke in dolge. Leta 2007 je Zahi Hawass s skupino raziskovalcev z računalniško tomografijo izdelal trodimenzionalno sliko mumije 61074. Slike so pokazale podolgovato lobanjo, razcepljeno brado in stisnjen zobni lok, kar kaže, da mumija pripada Tutankamonovemu očetu, se pravi Ehnatonu. [[Slika:The Wilbour Plaque, ca. 1352-1336 B.C.E., 16.48.jpg|thumbnail|right|250px|Wilbourjeva plaketa s portretoma Ehnatona in Nefretete v pozni vladavino okoli 1352-1336 pr. n. št., Brooklynski muzej]] ===Žene in otroci=== [[Slika:Akhenaten, Nefertiti and their children.jpg|thumb|250px|Ehnaton, Nefretete in njuni otroci]] Ehnaton kot Amenhotep IV. se je takoj po začetku vladanja poročil z [[Nefretete]], s katero je imel šest hčerk. Nedavne analize [[Deoksiribonukleinska kislina|DNK]] so razkrile, da je imel s svojo biološko sestro, znano kot »Mlada dama«, sina Tutankatona, kasnejšega [[Tutankamon]]a.<ref>Schemm, Paul (26. februar 2010): ''A Frail King Tut Died From Malaria'', Broken Leg, USA Today.</ref> Starši Ehnatonovega naslednika [[Smenhkare]]ja niso znani. Njegov oče bi lahko bil Ehnaton, mati pa njegova neznana žena. Ehnatonova druga žena je bila Kija. Nekateri egiptologi so teoretizirali, da je postala pomembna kot Tutankamonova al Smehkarejeva mati ali mati obeh. Njegovi znani otroci so bili: * [[Smenhkare]] – rojen v 35. ali 36. letu vladanja [[Amenhotep III.|Amenhotepa III.]] * Meritaton – rojena v 1. letu Ehnatonovega vladanja * Meketaton – rojena v 3. letu ali prej * [[Ankhesenpaaten]] – rojena v 4. letu, kasnejša Tutankamonova kraljica * Neferneferuaton Tašerit – rojena v 8. letu * Neferneferure – rojena v 9. letu * Setepenre - rojena v 9. letu * [[Tutankamon|Tutankaton]] – rojen v 8. ali 9. letu, kasneje preinenovan v Tutankamona<ref>[http://www.ucl.ac.uk/museums-static/digitalegypt//ideology/king/familyakhenaton.html ''The family of Akhenaton'']. Pridobljeno 2. oktobra 2008.</ref> Ehnatonove znane žene so bile: [[Slika:Alabaster sunken relief depicting Akhenaten, Nefertiti, and daughter Meritaten. Early Aten cartouches on king's arm and chest. From Amarna, Egypt. 18th Dynasty. The Petrie Museum of Egyptian Archaeology, London.jpg|thumb|250px|Globoki relief iz Amarne s podobami Ehnatona, Nefretete in hčerke Meritaton, Petriejev muzej egipčanske arheologije, London]] * Nefretete, velika kraljeva žena * Kija, nižja kraljeva žena * hčerka Šatije, vladarja Enišasija<ref name=ref34>{{navedi knjigo |author=Wolfram Grajetzki |year=2005 |title=Ancient Egyptian Queens: A Hieroglyphic Dictionary. |publisher=Golden House Publications, London |isbn=978-0-9547218-9-3 |cobiss= |pages=}}</ref> * hčerka babilonskega kralja [[Burnaburiaš II.|Burnaburiaša II.]] <ref name=ref34/> Za priležnice je imel morda nekaj svojih hčera, da bi mu rodile moškega naslednika. Zdi se, da je, tako kot njegov oče Amehhotep III., vsaj eno hčerko imenoval za veliko kraljevo ženo. To seveda ne pomeni, da je bila njegova spolna partnerka, ker je bil položaj velike kraljeve žene tudi pomemben ceremonialni položaj.<ref>Robins, G.: ''Women in Ancient Egypt'', Harvard University Press, 1993, str. 21-27.</ref> * Meritaton je v grobnici plemiča Merireja II. v Amarni omenjena kot Smenhkarejeva velika žena. Kot velika kraljeva žena je omenjena tudi na skrinji iz Tutankamonove grobnice. V pismu, ki ga je Ehnatonu pisal neznan tuj vladar, je Meritaton omenjena kot ''»gospodarica hiše«''. * Ehnatonova druga hčerka Meketaton je umrla stara desetih do dvanajst let, domnevno po porodu, ker je upodobljena skupaj z dojenčkom. Ker njen mož ni znan, se domneva, da je bil otrokov oče Ehnaton. Napis, ki bi to potrdil, je poškodovan in nečitljiv. Mogoče je tudi, da je umrla zaradi kuge ali da je otrok portret njene duše (Ka). * Različni spomeniki, prvotno postavljeni Kiji, so bili kasneje na novo napisani za Ehnatonovi hčerki Meritaton in Ankesenpaaton. V revidiranih napisih sta našteti Meritaton-tašerit (mlajša) in Ankesenpaaton-tašerit. Nekateri iz tega sklepajo, da je bil Ehenaton oče svojih vnukov. Drugi trdijo, da so ti vnuki, ker niso potrjeni drugje, izmišljeni, da bi zapolnili mesto, na katerem je bil prvotno Kijin otrok.<ref>Aidan Dodson, Dyan Hilton: ''The Complete Royal Families of Ancient Egypt'', Thames & Hudson, 2004, str. 154.</ref> Ehnaton naj bi imel tudi dva ljubimca, vendar to mnenje ni splošno sprejeto: * Smenhkare je bil Ehnatonov naslednik in sovladar v zadnjih letih vladanja. Smenhkare verjetno ni bil njegov ljubimec, ampak zelo verjetno polbrat ali sin. Nekateri so celo predlagali, da je Smenhkare pravzaprav vzdevek kraljice Nefretete ali Kije, torej ena od faraonovih žena. * Ehnatonova mati Kija se je na napisih še dvanajst let po smrti Amenhotepa III. omenjala kot kraljica in kraljeva ljubljenka, kar se je kraljevim materam dogajalo tudi pred tem. Nekaj zgodovinarjev meni, da je bil Ehnaton zgodovinski model legendarnega [[Tebe, Grčija|tebanskega]] kralja [[Ojdip]]a, Tija pa model njegove matere/žene Jokaste. ==Mednarodni odnosi== [[Slika:ReliefPortraitOfAkhenaten01.png|thumb|right|Ehnatonov portret v značilnem amarnskem slogu]] [[Slika:Painted limestone miniature stela. It shows Akhenaten standing before 2 incense stands, Aten disc above. From Amarna, Egypt. 18th Dynasty. The Petrie Museum of Egyptian Archaeology, London.jpg|thumb|Poslikana miniaturna kamnita stela, na kateri Ehnaton stoji pred dvema kadilnicama, Petriejem muzej egipčanske arhitakture, London]] [[Amarnska pisma]], arhiv egipčanske diplomatske korespondence, odkrit v sodobni El-Amarni, so vir pomembnih podatkov o Ehnatonovem vladanju in njegovi [[Zunanja politika|zunanji politiki]]. Korespondenca je neprecenljiva zbirka dopisov, pisanih večinoma s [[klinopis]]om na glinastih tablicah. Vsebuje dopise različnih guvernerjev, poveljnikov egipčanskih vojaških postojank in vladarjev - velikih kraljev [[Mitani|Mitanskega]], [[Babilonija|Babilonskega]], [[Asirija|Asirskega]] in [[Hetiti|Hetitskega kraljestva]]. Guvernerji in vazalni kralji so pisali kar pogosto. V njihovih dopisih so predvsem prošnje za zlato in pritožbe zaradi preganjanja in prevar. V zgodnjem delu vladavine je imel Ehnaton konflikte z mitanskim kraljem [[Tušratta|Tušratto]], očetovim zaveznikom proti Hetitom. Tušratta se je v pismih pritoževal, da mu je faraon poslal pozlačene lesene kipe namesto zlatih. Kipi so bili del dote, ki jo je Tušratta dobil za svojo hčerko Taduhepi po poroki z Amenhotepom III. Taduhepi se je po Amenhotepovi smrti poročila z Ehnatonom. Amarnsko pismo EA 27 vsebuje Tišrattovo pritožbo nad stanjem: : ''Tvojega očeta Mimmurejo sem prosil za kipa iz čistega zlata, enega mojega in enega moje hčerke Tadu-Hebe, na kar je tvoj oče odgovoril: »Ne govori mi samo o kipih iz trdnega litega zlata. Razen kipov ti bom poslal tudi kipe iz [[lapis lazuli]] in veliko drugega zlata in dobrin.« Vsi moji glasniki so v Egiptu s svojimi očmi videli zlato za kipe. Tvoj oče sam je v prisotnosti mojih glasnikov oblikoval kipe in jih izdelal iz čistega zlata. Razen tega je pokazal tudi veliko dodatnega zlata, ki mi ga je nameraval poslati. Mojim glasnikom je rekel: »S svojimi očmi lahko vidite kipa in veliko zlata in dobrin, ki jih bom za povrh poslal svojemu bratu.« In moji glasniki so s svojimi očmi to videli! Toda moj brat (se pravi Ehnaton) ni poslal čistega zlata, ki ga je nameraval poslati njegov oče. Poslal mi je pozlačene lesene kipe. Od obljubljenih drugih dobrin mi jih je poslal zelo malo. Jaz pa ne vem nič, s čim sem se zameril svojemu bratu. Tisti dan, ko dobim pozdrave svojega brata, bom priredil praznovanje. Naj mi moj brat pošlje veliko zlata in dobrin, s katerimi me bo počastil na praznik kimru. V deželi mojega brata je zlata kot prahu. Naj mi moj brat ne povzroča stiske. Naj mi pošlje veliko zlata, da me bo z njim počastil.'' : - Amarnsko pismo EA 27<ref>Moran (1992), str. 87-89.</ref> Ehnaton zagotovo ni bil Tušrattov tesni prijatelj, a je bil očitno zaskrbljen zaradi naraščajoče moči Hetitskega imperija pod močnim vladarjem [[Šupiluliuma I.|Šupiluliumo I.]] Uspešen hetitski napad na Tušrattovo [[Mitani|Mitansko kraljestvo]] bi porušilo celotno mednarodno ravnovesje moči na starodavnem Srednjem vzhodu v času, ko je Egipt sklenil mir z Mitanijem. Nekateri egipčanski vazali bi sčasoma verjetno prestopili na hetitsko stran. [[Slika:Tablet official letter-AO 7093-P5280232-gradient.jpg|thumb|||Amarnsko pismo EA 362, v katerem Rib-Hadda prosi Ehnatona za vojaško pomoč, [[Louvre]], [[Pariz]]]] Skupina egipčanskih zaveznikov, ki se je uprla Hetitom, je bila aretirana. Drugi so začeli Ehnatonu pisati prošnje za vojaško pomoč, na katere se faraon večinoma ni odzival. Dokazi kažejo, da so težave na severni meji največ težav povzročile Kanaanu, predvsem Labaji Sikemskemu in Abdi-Hebi Jeruzalemskemu, ki sta zahtevala, da Ehnaton na sever pošlje nubijske najemnike. Ehnaton je kljub številnim prošnjam odločno zavračal reševanje svojega vazala [[Rib-Hadda|Rib-Hadde]] [[Biblos|Bibloškega]], čigar kraljestvo je oblegal Abdi-Aširta Amurrujski in za njim njegov sin Aziru. Rib-Hadda je Ehnatonu napisal 60 pisem s prošnjami za pomoč. Ehnaton, utrujen zaradi stalnih prošenj, mu je v enem od pisem (EA 124) odgovoril: »Ti si tisti, ki mi pišeš več kot vsi drugi (župani ali vazali) skupaj!«<ref>Moran (1992), str. 203.</ref> Rib-Hadda seveda ni vedel, da faraon ne namerava organizirati in poslati cele vojske na sever samo zato, da ne bi porušil političnega ''[[Status Quo|statusa quo]]'' v nekaterih manjših mestnih državah na azijskem robu svojega kraljestva.<ref>Ross, Barbara (november–december 1999): ''Akhenaten and Rib Hadda from Byblos'', Saudi Aramco World '''50''' (6): 30–35.</ref> Končno ceno je plačal Rib-Hadda. Po državnem udaru, ki ga je vodil njegov brat Ilirabih, so ga izgnali iz Biblosa. Dogodki so opisani v enem od Amarnskih pisem. Po neuslišanih Ehnatonovih prošnjah za pomoč je Rib-Hadda prosil za pomoč svojega smrtnega sovražnika [[Aziru]]ja v upanju, da mu bo pomagal vrniti se na prestol. Aziru ga je takoj odpeljal h kralju v [[Sidon]], kjer so ga zagotovo usmrtili.<ref name=ref40>Bryce (1998), str. 186.</ref> William L. Moran<ref>Moran, William L.: ''The Amarna Letters'', Johns Hopkins University Press, 1992, str. xxvi.</ref> ugotavlja, da korpus Amarnskih pisem z več kot 380 pismi ne potrjuje trditve, da je Ehnaton zanemarjal obmejna ozemlja Egipta v korist svojih notranjih reform. Egipčanski vazali ga v več pismih obveščajo, da izpolnjujejo njegova navodila: : ''Kralju, mojemu gospodu, mojem bogu, mojemu soncu, soncu z neba! Sporočilo Japahuja, vladarja [[Gezer|Gezruja]], tvojega služabnika, prahu na tvojih nogah! Prav zares sem se vrgel na tla k nogam svojega kralja, gospoda, mojega boga, mojega sonca … sedem krat in sedem krat, na trebuh in na hrbet. Jaz zares varujem mesto kralja, moj gospod, sonce neba, kjer sem, in vse kraljeve stvari, moj gospod, ki si mi pisal. Zares skrbim – za vse. Kdo sem jaz, pes, in kaj je moja hiša ... in kaj je vse, kar imam, da ne bi stalno ubogal ukazov kralja, mojega gospodarja, sonca z neba?'' : - Amarnsko pismo EA 378.<ref>Moran (2003), str. 368-369.</ref> Ko je bil Rib-Hadda na Azirujevo pobudo ubit,<ref name=ref40/> je Ehnaton napisal Aziruju jezno pismo s komaj skrito obtožbo njegove popolne izdaje:<ref>Moran (1992), str. 248-250.</ref> : ''Reci Aziruju, vladarju Amurruja! Tako pravi kralj, tvoj gospod [Ehnaton]: Vladar Guble [Biblos], katerega je brat izgnal, ti je na vratih rekel: »Sprejmi me in spusti me v mesto. Obstaja veliko srebra in jaz ti ga bom dal. Tam je zares veliko vsega, vendar tega nimam s seboj [tukaj].« Tako ti je vladar [Rib-Hadda] govoril. Ali nisi pisal kralju, svojemu gospodu, in rekel: »Jaz sem tvoj služabnik, kot vsi prejšnji župani [vazali] v tem mestu«? Deloval si pa hudodelsko, da si ukazal zapreti župana, katerega je njegov brat vrgel skozi vrata njegovega mesta.'' : ''On [Rib-Hadda] je prebival v [[Sidon]]u, ti pa si ga po lastni sodbi predal [nekaj] županom. Si se pretvarjal, da ne poznaš podlosti teh mož? Če si res kraljev služabnik, zakaj ga nisi ovadil svojemu kralju, svojemu gospodu, in rekel: »Ta župan mi je v pismu rekel: Vzemi me k sebi in me odpelji v moje mesto?« In tudi če si deloval kot moj zvest podložnik, je še vedno vse, kar si mi napisal, neresnično (neprijateljsko).'' : ''Slišim, da prijateljuješ z vladarjem Qidsa ([[Kadeš]]). Da skupaj jesta in močno popivata. In to je res. Zakaj to delaš? Zakaj prijateljuješ z vladarjem, s katerim se tvoj kralj vojskuje? In tudi če si deloval kot meni zvest podanik, si delal po svoji presoji, moje pa nisi upošteval. In nisi posvečal nobene pozornosti stvarem, ki si jih počel v preteklosti. Kaj se je zgodilo, da nisi [več] na strani svojega kralja, tvojega gospoda? Ali kaj razmišljaš o tem, da te ljudje izkoriščajo s svojo korist? Hočejo te vreči v ogenj ... Če boš iz kakršnega koli razloga naredil kaj zlega ali če boš začel kovati zaroto, boš s celo družino umrl pod kraljevo sekiro. Zato opravljaj službo za svojega kralja, svojega gospoda, in boš živel. Sam veš, da kralj ne greši, ko besni proti celemu Kanaanu. In ko si mi pisal: »Naj me kralj, moj gospod, pusti pri miru to leto, naslednje leto pa bom odšel h kralju, mojemu gospodu [se pravi v Egipt]«. Če bi k temu pripisal: »Če je to nemogoče, bom namesto mene [v Egipt] poslal svojega sina«, bi ti kralj, tvoj gospod, ustregel. Zdaj pa pridi takoj, ali pošlji svojega sina, in videl boš kralja, pod katerega budnimi očmi živijo vse dežele.''<ref>Moran (1992),str. 248-249.</ref> : - Amarnsko pismo EA 162 Iz tega pisma je razvidno, da je Ehnaton pozorno spremljal dejanja svojih vazalov v Kanaanu in Siriji. Aziruju je ukazal, da pride v Egipt in ga tam pridržal vsaj eno leto. Izpustil ga je šele potem, ko so začeli Hetiti prodirati proti jugu v Amki, s čimer so ogrozili vrsto egipčanskih vazalnih držav, vključno z Amurujem.<ref>Bryce (1998), str. 188.</ref> Aziru je kmalu po vrnitvi v Amurru prestopil na hetitsko stran.<ref>Bryce (1998), str. 189.</ref> Iz Rib-Haddovega pisma faraonu (EA 75) je razvidno, da so Hetiti osvojili vse vazalne države [[Mitani|Mitanskega kraljestva]].<ref>Moran (1992), str. 145.</ref> Ehnatonu je uspelo ohraniti nadzor nad jedrom Bližnjega vzhoda, ki je obsegalo sedanji [[Izrael]] in obalo [[Fenicija|Fenicije]], in se izogniti konfliktu z vedno močnejšim hetitskim kraljem [[Šupiluliuma I.|Šupiluliumo I.]] Po Azirujevem prestopu k Hetitom je bila trajno izgubljena samo mejna provinca Amurru v Siriji okrog reke [[Oront]]. V nasprotju s konvencionalnim mnenjem, da je Ehnaton zanemarjal mednarodne odnose Egipta, je znano, da je v 12. letu vladanja sprožil vsaj en pohod v [[Nubija|Nubijo]]. Pohod je omenjen na amadski steli CG 41806 in steli v [[Buhen]]u.<ref>Schulman (1982), str. 299-316.</ref> ==Smrt, pokop in nasledstvo== [[Slika:Sarcophage Akhénaton.JPG|thumb|left|250px|Rekonstruitan Ehnatonov [[sarkofag]] iz njegove grobnice v Amarni, zdaj v Egipčanskem muzeju v Kairu]] [[Slika:KV55 sarcophagus (Cairo Museum).jpg|thumb|200px|Oskrunjena Ehnatonova krsta iz grobnice KV55]] [[Slika:KV55 scull.jpg|thumb|200px|Ehnatonova lobanja, najdena v grobnici KV55]] [[Slika:Akhenaten TwoFragmentaryShabtis BrooklynMuseum.png|thumb|200px|Poškodovana Ehnatonova [[ušabti]]ja iz njegove grobnice v Amarni, zdaj v Brooklynskem muzeju]] Zadnja datirana omemba Ehnatona in njegove družine v Amarni je v grobnici plemiča Merireja II. Zapis je iz 2. meseca 12. leta njegove vladavine.<ref>Allen (2006), str. 1.</ref> Po tem datumu so zgodovinski zapisi nejasni in nekoliko pojasnjeni samo s Tutankamonovim nasledstvom. Decembra 2012 je bilo objavljeno, da je zapis s 15. dne 3. aheta 16. leta Ehnatonove vladavine, ki so ga odkrili v kamnolomu apnenca v Deir el-Bershiu severno od Amarne, zagotovo njegov. Zapis omenja prisotnost kraljice Nefretete.<ref>Athena Van der Perre: ''Nofretetes (vorerst) letzte dokumentierte Erwähnung, Im Licht von Amarna - 100 Jahre Fund der Nofretete''. [Katalog zur Ausstellung Berlin, 7. december 2012-13. april 2013, Petersberg, str. 195-197.</ref><ref>''Dayr al-Barsha Project featured in new exhibit Im Licht von Amarna'', Ägyptisches Museum und Papyrussammlung in Berlin, 12. junij 2012.</ref><ref>Van de Perre, Athena (2014): ''The Year 16 graffito of Akhenaten in Dayr Abū Ḥinnis: A contribution to the study of the later years of Nefertiti'', Journal of Egyptian History '''7''': 67–108.</ref> Nanaša se na gradbeni projekt v Amarni in potrjuje, da sta bila Ehnaton in Nefretete eno leto pred Ehnatonovo smrtjo še vedno kraljevi par. Ehnaton je načrtoval preselitev pokopališča egipčanskih vladarjev z zahodnega (sončni zahod) brega Nila v Dolino kraljev na vzhodnem (sončni vzhod) bregu Nila. Po vrnitvi dvora iz Amarne v [[Tebe, Egipt|Tebe]] so faraonovo mumijo odstranili. Nedavne genske raziskave so potrdile, da je mumija iz grobnice KV55 pripadala Tutankamonovemu očetu, najverjetneje Ehnatonu.<ref>Hawass, Zahi in drugi: ''Ancestry and Pathology in King Tutankhamun's Family'', The Journal of the American Medical Association, str. 644.</ref> V grobnici je bilo veliko predmetov iz amarnskega obdobja, med njimi tudi kraljeva posmrtna maska, ki je bila namerno uničena. Uničen je bil tudi njegov sarkofag, vendar so ga uspeli rekonstruirati in zdaj stoji pred Kairskim muzejem. Mnenje, da je Ehnaton umrl v 17. letu svoje vladavine, je splošno sprejeto, še vedno pa ni jasno, ali je [[Smenhkare]] morda postal njegov sovladar dve ali tri leta pred njegovo smrtjo ali je bil nekaj časa neodvisen vladar.<ref>Allen (2006), str. 5.</ref> Če je Smenhkare preživel Ehnatona, je najverjetneje vladal manj kot eno leto. Naslednji naslednik je bila kraljica [[Neferneferuaton]], ki je vladala dve leti in en mesec.<ref>Erik Hornung, Rolf Krauss, David Warburton (uredniki): Handbook of Ancient Egyptian Chronology (Handbook of Oriental Studies), Brill: 2006, str .207 in 493.</ref> Njo je najverjetneje nasledil Tuankaton, ki se je preimenoval v [[Tutankamon]]a. Med njegovim vladanjem je državno upravo vodil glavni vezir in bodoči faraon [[Aj (faraon)|Aj]]. Za Tutankamona velja, da je bil Ehnatonov sin in Smenhkarejev mlajši brat. Nekateri egiptologi menijo, da je bil Smenhkarejev sin. Analize DNK leta 2010 so dokazale, da je bil Tutankamon resnično Ehnatonov sin<ref>[http://abcnews.go.com/International/wireStory?id=9850747 ''A Frail King Tut Died From Malaria''], Broken Leg - ABC News. Abcnews.go.com. Pridobljeno 30. maja 2010.</ref> Nefretete je po Ehnatonovi smrti morda nekaj časa vladala pod imenom Neferneferuaton.<ref>Dorling Kindersley: ''Pocket Guides: Egypt History'', London 1996, str. 37.</ref> Nekateri egiptologi se s tem ne strinjajo in so prepričani, da je to bila [[Meritaton]]. Na tako imenovani [[Sovladarska stela|Sovladarski steli]], odkriti v grobnici v Amarni, na kateri so upodobljeni Ehnaton, Nefretete in Meritaton, je Nefretete morda prikazana kot Ehnatonova sovladarka. Trditev ni zanesljiva, ker so bila izvirna imena izbrisana in namesto njih napisana imena Ankhesenpaaton in Neferneferuaton.<ref>Nicholas Reeves: ''Book Review: Rolf Krauss, Das Ende der Amarnazeit'', Hildesheimer Ägyptologische Beiträge, 1978. Pridobljeno 2. oktobra 2008.</ref> Po Ehnatonovi smrti je Atonov kult kmalu postal nezanimiv. Tutankaton se je v drugem letu svojega vladanja (1332 pr. n. št.) preimenoval v Tutankamona in zapustil mesto Akenaton, ki je nato propadlo. Njegova naslednika Aj in [[Horemheb]] sta razstavila templje, ki jih je zgradil Ehnaton, tudi tempelj v Tebah, in jih uporabila za lahko dostopno gradivo za gradnjo in krašenje svojih templjev. Ehnaton, Neferneferuaton, Smenhkare, Tutankamon in Aj so bili kasneje izbrisani iz vseh uradnih seznamov faraonov. Na seznamih se je kot neposredni naslednik [[Amenhotep III.|Amenhotepa III.]] začel omenjati Horemheb. Domneva se, da je bil izbris del sistematične Horemhebove kampanje, v kateri je nameraval iz zgodovine izbrisati vse sledove čaščenja boga Atona.<ref>Joshua J. Mark: ''Horemheb'', Ancient History Encyclopedia. Zadja sprememba 22. april 2014. [http://www.ancient.eu/Horemheb/] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170216123301/http://www.ancient.eu/Horemheb/ |date=2017-02-16 }}.</ref> Ehnatonovo ime se ne pojavlja na nobenem seznamu kraljev, ki so ga sestavili kasnejši vladarji. Ehnatona so iz ohranjenih sledov njegovega vladanja ponovno odkrili šele v poznem 19. stoletju. Dokument iz ramzeškega obdobja ([[Devetnajsta egipčanska dinastija|Devetnajsta dinastija]]) omenja Ehnatona kot ''»sovražnika Ahetatona«'' (Amarna), ker je v Egiptu povzročil krizo, in da so Egipčani njegovo versko revolucijo v celoti zavrnili. ==Uvedba atonizma in njegov propad== [[Slika:Relief fragment showing a royal head, probably Akhenaten, and early Aten cartouches. Aten extends Ankh (sign of life) to the figure. Reign of Akhenaten. From Amarna, Egypt. The Petrie Museum of Egyptian Archaeology, London.jpg|thumb|left|Fragment reliefa iz Amarne s faraonovo glavo, verjetno Ehnatonovo, Petriejev muzej egipčanske arheologije, London]] [[Slika:Hieroglyphs on the backpillar of Amenhotep III's statue. There are 2 places where Akhenaten's agents erased the name Amun, later restored on a deeper surface. The British Museum, London.jpg|thumb|Hieroglifi na hrbtni strani kipa Amenhotepa III.; Ehnatonovi agenti so na dveh mestih izbrisali Amonovo ime, vendar so ga kasneje obnovili, Britanski muzej, London]] [[Slika:Akhenaten as a Sphinx (Kestner Museum).jpg|thumb|left|Ehnaton, upodobljen kot sfinga]] [[Slika:Inscribed limestone fragment showing early Aten cartouches, "the Living Ra Horakhty". Reign of Akhenaten. From Amarna, Egypt. The Petrie Museum of Egyptian Archaeology, London.jpg|thumb|Fragment z zgodnjo Atonovo kartušo, Amarna, zdaj Petriejev muzej egipčanske arheologije, London]] [[Slika:Fragment of a stela, showing parts of 3 late cartouches of Aten. There is a rare intermediate form of god's name. Reign of Akhenaten. From Amarna, Egypt. The Petrie Museum of Egyptian Archaeology, London.jpg|thumb|left|Fragment stele s tremi poznimi Atonovimi kartušami, Amarna, zdaj Petriejev muzej egipčanske arheologije, London]] [[Slika:Limestone fragment column showing reeds and an early Aten cartouche. Reign of Akhenaten. From Amarna, Egypt. The Petrie Museum of Egyptian Archaeology, London.jpg|thumb|Fragment stebra s podobo trsja in zgodnjo Atonovo kartušo, Amarna, zdaj Petriejev muzej egipčanske arheologije, London]] [[Slika:Siliceous limestone fragment of a statue. There are late Aten cartouches on the draped right shoulder. Reign of Akhenaten. From Amarna, Egypt. The Petrie Museum of Egyptian Archaeology, London.jpg|thumb|Fragment kamnitega kipa s poznimi Atonovimi kartušami, Amarna, zdaj Petriejev muzej egipčanske arheologije, London]] Amenhotep IV. je v zgodnjih letih vladanja živel v [[Tebe, Egipt|Tebah]] z Nefretete in njunimi šestimi hčerkami. Na začetku je dovoljeval čaščenje tradicionalnih egipčanskih božanstev, vendar je začel v bližini templja v [[Karnak]]u, velikega središča čaščenja Amon-Raja, graditi več mogočnih zgradb, vključno z Atonovim templjem. Aton se je običajno upodabljal kot sončni disk z dolgimi žarki z majhno človeško roko na vsakem koncu.<ref>Molefi Kete Asante, Ama Mazama: ''Encyclopedia of African Religion'', Thousand Oaks, CA: Sage Publications, 2009.</ref> Zgradbe so njegovi nasledniki podrli in gradivo uporabili nove gradnje v karnaškem templju. V ruševinah tega templja so arheologi odkrili približno 36.000 poslikanih in popisanih blokov iz Atonovega templja.<ref name=ref62>David (1998), str. 125</ref> V 5. letu vladanja je naredil prve odločne korake za vzpostavitev Atona kot edinega boga Egipta: razpustil je duhovništvo vseh drugih bogov in preusmeril financiranje drugih kultov v Atonovega. Da bi poudaril svojo privrženost Atonu, je uradno spremenil svoje ime Amenhotep v Ehnaton, kar pomeni ''Živi duh Atona''.<ref name=ref62/> Isto leto je začel na mestu, ki je danes znano kot [[Amarna]], graditi novo prestolnico Ahetaton, kar pomeni ''Atonovo obzorje''. Zelo kmalu zatem je egipčansko versko prakso centraliziral v Ahetatonu in ga še nekaj naslednjih let dograjeval. V Atonovo čast je v Egiptu zgradil nekaj najbolj obsežnih tampeljskih kompleksov. V teh templjih se je Aton častil na odprtem sončnem prostoru in ne v temačni notranjosti templjev, kar se je dogajalo pred tem. Za Ehnatona velja, da je prav on napisal ''[[Velika Atonova himna|Veliko Atonovo himno]]''. Da bi svoje ideje vklopil v tradicionalni egipčanski verski kontekst, je Atona sprva predstavljal kot različek priljubljenega vrhovnega božanstva Amon-Raja, v devetem letu vladanja pa Atona ni razglasil samo za vrhovno, ampak tudi za edino božanstvo, sebe pa za edinega posrednika med njim in svojim ljudstvom. Ukazal je, da se po celem Egiptu porušijo Amonovi templji, ponekod pa so bili odstranjeni napisi pluralnih bogov. Po devetem letu vladanja se je Atonovo ime začelo pisati drugače, s čimer se je želel poudariti radikalizem novega režima, ki je vključeval prepoved vseh podob, z izjemo sončnega diska. Zdi se, da so žarki z rokami na koncu predstavljali nevidni Atonov duh, Aton sam pa se ni več štel za sončnega boga, ampak za univerzalno božanstvo. Atonove predstavitve je vedno spremljala nekakšna opomba, da si je treba sonce kot vseobsegajočega stvarnika predstavljati kot nekaj, kar presega stvarstvo in ne more biti v celoti in ustrezno predstavljeno kot kateri koli del tega stvarstva. Arheološka odkritja v Ahetatonu kažejo, da je veliko preprostih prebivalcev tega mesta zaradi strahu ali simpatij začelo Atona upodabljati celo na majhnih osebnih predmetih, kot so spominski [[Skarabej (mitologija)|skarabej]]i in lončki za kozmetiko. Omembe Ehnatonovega očeta Amenhotepa III. so bile delno izbrisane, ker so vsebovale tradicionalno Amonovo obliko lastnega imena: Nebmaatre Amunhotep.<ref name=ref63>Nicholas Reeves: ''Akhenaten: Egypt's False Prophet'', Thames & Hudson, 2001, str. 154-155</ref> Egiptolog Nicholas Reeves je zapisal: : ''Takšni prikazi zastrašujoče samocenzure in zaobljubljene lojalnosti so vsesplošni kazalci paranoje, ki je začela stiskati državo. Ne samo, da so bile ulice [Ahetatona] polne faraonovih vojakov, zdi se, da se je moralo prebivalstvo soočati tudi s prisotnostjo zlonamernih informatorjev.''<ref name=ref63/> Ehnatonova revolucija je po njegovi smrti hitro propadla, egipčansko gospodarstvo pa je bilo zaradi ogromnih stroškov gradnje nove prestolnice in zapiranja Amonovih templjev ohromljeno. Pomemben rezultat Ehnatonovih centralizacijskih teženj je bilo pojavljanje velike korupcije med kraljevimi državnimi uradniki, ki so imeli popoln nadzor nad vsem bogastvom in dobrinami. Korupcija se je tako razbohotila, da je [[Horemheb]], zadnji faraon Osemnajste dinastije, na steli v bližini desetega karnaškega pilona zagrozil, da bo dal odrezati nos vsem uradnikom, katerim bo dokazana vpletenost v korupcijo in zlorabe.<ref>J. H. Breasted: ''The Great Edict of Horemheb'', Ancient Records of Egypt, 1906, III., §§ 50- 67.</ref> Nicolas Grimal navaja, da je Ehnaton zaprl ali omejil dejavnosti ne-atonskih templjev in zaplenil njihovo premoženje v korist države, kar je privedlo do bolj centralizirane državne uprave in njene izvršilne oblasti – vojske. Zanemarjanje lokalne uprave je zmanjšalo njeno učinkovitost inpovečali samovoljnost in korupcijo. Gradnja nove prestolnice in novih templjev je škodila gospodarstvu na splošno, še bolj pa tistemu, ki je temeljilo na sistemu božanskih posestev v domeni templjev. Propad slednjega je privedel do uničenja celotnega gospodarskega sistema proizvodnje in distribucije dobrin, ki ga nove strukture niso nadomestile.<ref>Nicolas Grimal (1992): ''A History of Ancient Egypt'', English edition, Blackwell Publishers Ltd., str. 232.</ref> ==Špekulativne teorije== [[Slika:Akhenaten trial piece.jpg|thumb|left|Kiparjevi poskusni upodobitvi Ehnatona]] Ehnatonova vloga verskega revolucionarja je privedla do več špekulacij, od znanstvenih hipotez do obrobnih neakademskih teorij. Nekateri znanstveniki so prepričani, da je bila vera, ki jo je uvedel, večinoma enoboštvena, mnogi drugi pa v njem vidijo vladarja, ki je samo prakticiral enoboštvo.<ref>Dominic Montserrat: ''Akhenaten: History, Fantasy and Ancient Egypt'', Routledge 2000, str. 36ff, ISBN 0-415-18549-1.</ref> Vzdržal se je čaščenja vseh bogov, razen Atona, medtem ko od podložnikov ni pričakoval, da bodo oboževali Atona, ampak njega. ===Ehnaton in enoboštvo v abrahamskih verstvih=== [[Slika:Hieratic inscription on a pottery fragment. It records year 17 of Akhenaten's reign and reference to wine of the house of Aten. From Amarna, Egypt. The Petrie Museum of Egyptian Archaeology, London.jpg|thumb|Napis v hieratski pisavi na fragmentu keramike, ki omanja 17. leto Ehnatonovega vladanja in vino za Atonovo hišo, Amarna, Egipt, zdaj Petriejev muzej egipčanske arheologije, London]] [[Slika:Limestone trial piece of a king, probably Akhenaten, and a smaller head of uncertain gender. From Amarna, Egypt. 18th Dynasty. The Petrie Museum of Egyptian Archaeology, London.jpg|thumb|Kos apnenca s poskusnim portretom faraona, morda Ehnatona, in manjšo glavo nedoločljivega spola, Amarna, Egipt, zdaj Petriejev muzej egipčanske arheologije, London]] Ehnatonova pionirska ideja o enoboštveni veri, kakršno je kasneje postalo [[judovstvo]], je bila predmet razprav številnih znanstvenikov.<ref name=ref67>S. Freud (1939): ''Moses and Monotheism: Three Essays''.</ref><ref>Gunther Siegmund Stent: ''Paradoxes of Free Will'', American Philosophical Society, DIANE, 2002, str. 34-38, ISBN 0-87169-926-5.</ref><ref>Jan Assmann: ''Moses the Egyptian: The Memory of Egypt in Western Monotheism'', Harvard University Press, 1997, ISBN 0-674-58739-1.</ref><ref>N. Shupak: ''The Monotheism of Moses and the Monotheism of Akhenaten'', Sevivot, 1995.</ref><ref name=ref71>Montserrat (2000).</ref><ref>Albright, William F. (1973): ''From the Patriarchs to Moses II. Moses out of Egypt'', The Biblical Archaeologist '''36''' (2): 48–76, doi:10.2307/3211050.</ref> Med prvimi, ki je omenil to idejo, je bil ustanovitelj [[Psihoanaliza|psihoanalize]] [[Sigmund Freud]] v svoji knjigi ''Mojzes in monoteizem''.<ref>S. Freud: ''The Standard Edition of the Complete Psychological Works of Sigmund Freud'', Volume XXIII (1937-1939), Moses and monotheism, London: Hogarth Press, 1964.</ref> Svoje ideje je zasnoval na prepričanju, da Druga Mojzesova knjiga (Eksodus) judovske [[Tora|Tore]] in krščanskega [[Sveto pismo|Svetega pisma stare zaveze]] temelji na zgodovinskih dogodkih. Freud je trdil, da je bil Mojzes Atonov svečenik, ki je bil po Ehnatonovi smrti s svojimi pristaši izgnan iz Egipta. Ehnaton naj bi uporno, vendar neuspešno, podpiral enoboštvo, kar je svetopisemskemu Mojzesu uspelo doseči.<ref name=ref67/> Po objavi Freudove knjige je ideja prišla v ljudsko zavest in postala predmet resnih raziskav.<ref>Edward Chaney: ''Freudian Egypt'', The London Magazine, april/maj 2006, str. 62-69.</ref> Freud je povezavo med Adonaijem, egipčanskim Atonom in sirskim božanskim z imenom Adonis pojasnjeval s prvobitno enotnostjo jezika in pri tem sledil argumentom egiptologa Arthurja Weigalla. Egiptolog Jan Assmann temu nasprotuje in trdi, da med imenoma Aton in Adonai ni nobene jezikovne povezave.<ref>Assmann, Jan (1997): ''Moses the Egyptian'', Cambridge, Massachusetts: Harvard University Press, str. 23-24, fn. 2.</ref> Široko sprejeto je mnenje, da je med Ehnatonovo [[Veliko Atonovo himno]] in svetopisemskim [[Psalmom 104]] močna stilistična podobnost, vendar je treba reči, da je bila takšna literarna oblika razširjena v starodavni bližnjevzhodni himnologiji že pred Ehnatonovim obdobjem in po njem. Drugi avtorji so primerjali nekatere vidike Ehnatonovega odnosa z Atonom z razmerjem [[Jezus Kristus|Jezusa Kristusa]] z Bogom v krščanskem verovanju, zlasti v interpretacijah, ki poudarjajo bolj monoteistično interpretacijo atonizma kot henoteistično. Donald B. Redford je ugotovil, da so nekateri videli Ehnatona kot Jezusovega znanilca, ''»ker se je imel za sina edinega boga in edinega sina, ki je prišel iz njegovega telesa«''.<ref name=ref76>Donald B. Redford: ''The Monotheism of the Heretic Pharaoh: Precursor of Mosiac monotheism or Egyptian anomaly?'' Biblical Archaeology Review, maj–junij 1987.</ref> Z Jezusom ga je primerjal tudi James Henry Breasted,<ref>Jon Douglas Levenson: ''Creation and the persistence of evil'', Princeton University Press, 1994, str. 60, ISBN 0-691-02950-4.</ref> medtem ko je Arthur Weigall v njem videl neuspešnega Kristusovega predhodnika, Thomas Mann pa nekoga, ki ''»je bil na pravi poti, vendar ni bil pravi«''.<ref>Erik Hornung, David Lorton: ''Akhenaten and the religion of light'', Cornell University Press, 2001, str. 14, ISBN 978-0-8014-8725-5.</ref> Redford trdi, da so enako vlogo kot Ehnaton, ki se je imenoval za sina sončnega diska in deloval kot glavni posrednik med bogom in stvarstvom, zase zahtevali kralji že tisoče let pred njim. Ehnaton se je od predhodnikov razlikoval samo po tem, da je poudarjal razmerje med nebeškim očetom in sinom. Ehnaton je sebe opisoval kot ''»tvoj sin, ki je prišel iz tvojih udov«'', ''»tvoj otrok«'', ''»večni sin, ki je prišel iz Sončnega diska«'' in ''»tvoj edini sin, ki je prišel iz tvojega telesa«''. Povezava med očetom in sinom je bila tako tesna, da je samo kralj resnično poznal srce ''»svojega očeta«'', oče pa je v zameno prisluhnil sinovim molitvam. On je očetova podoba na zemlji in kot Ehnaton kralj na zemlji, oče pa kralj v nebesih. Ehnaton je kot visoki svečenik, prerok, kralj in božanska oseba zase zahteval osrednji položaj v novem verskem sistemu. Ker je samo on vedel za očetove misli in želje, je lahko samo on in po svoje človeštvu razlagal božjo voljo.<ref name=ref76/> Redford zaključuje: : ''Preden so bili na voljo arheološki dokazi iz [[Tebe, Egipt|Teb]] in [[Amarna|Amarne]], je varanje samega sebe Ehnatona včasih pretvorilo v človeškega razlagalca pravega boga, Mojzesovega mentorja, Kristusu podobno osebo in filozofa, ki je prehitel svoj čas. Ta domišljijska bitja so postopoma izginila, ker se je postopoma pojavila zgodovinska resničnost. Zelo malo ali noben dokaz ne podpira mnenja, da je bil Ehnaton praoče monoteizma, ki ga najdemo v Svetem pismu. Monozeizem hebrejske Biblije in Nove zaveze je imel lasten in neodvisen razvoj, ki se je začel več kot pol tisočletja po faraonovi smrti.''<ref>Donald B. Redford: ''Aspects of Monotheism'', Biblical Archeology Review, 1996.</ref> ===Zdravstveno stanje=== Neobičajni in ekscentrični Ehnatonovi portreti s povešenim trebuhom, debelimi stegni, velikimi prsmi in dolgim ozkim obrazom se zelo razlikujejo od atletskih norm portretiranja faraonov, kar je nekatere egiptologe privedlo do zaključka, da je imel Ehnaton kakšno gensko bolezensko spremembo. V poštev je prišlo več bolezni. Na osnovi dolge spodnje čeljusti in ženskega videza je angleški egiptolog Cyril Aldred<ref>Aldred, C. (1988): ''Akhenaten, King of Egypt'', Thames and Hudson, Ltd.</ref> sklepal, da je trpel zaradi Froelichovega sindroma. Njegova trditev je malo verjetna, ker ima Froelichov sindrom za posledico neplodnost, Ehnaton pa je imel veliko otrok: najmanj šest hčera s kraljico Nefretete in sina Tutankamona z eno od nižjih žena. Burridge<ref>Burridge, A. (1995): ''Did Akhenaten Suffer From Marfan's Syndrome?'' Akhenaten Temple Project Newsletter No. 3, september 1995.</ref> je domneval, da je Ehnaton trpel zaradi Marfanovega sindroma, ki za razliko od Froelichovega ne povzroča zmanjšanja umskih sposobnosti in neplodnosti, povzroča pa vdrte prsi, dolge ukrivljene in pajkovim nogam podobne prste, včasih prirojene srčne težave, visoko ali rahlo razcepljeno ustno nebo in zelo izbočeno roženico ali dislocirano očesno lečo, ki za dober vid zahteva zelo močno svetlobo. Bolniki z Marfanovim sindromom so nadpovprečno visoki, imajo dolge ozke obraze, raztegnjeno lobanjo, preraščena rebra, vdrta ali kurja prsa, široko medenico, debela stegna in tanka meča.<ref>Megaera Lorenz: ''The Mystery of Akhenaton: Genetics or Aesthetics'', Heptune.com. Pridobljeno 21. marca 2010.</ref> Marfanov sindrom je dominantna značilnost s 50% verjetnostjo, da se prenese na potomce.<ref>Marfan Syndrome UK National Health Service: ''Did Akhenaton Suffer from Marfan's Syndrome''.</ref> Vsi omenjeni simptomi se včasih pojavljajo na upodobitvah Ehnatona in njegovih otrok. Nedavni posnetki z računalniško tomografijo so dokazali razcep ustnice in dlesni in precej dolgo glavo, neobičajno ukrivljeno hrbtenico in zraščena zgornja vretenca, verjetno zaradi skolioze. Vsi simptomi kažejo na Marfanov sindromom, analiza Tutankamonove DNK, opravljena leta 2010, pa je v nasprotju s tem dokazala, da ne gre za Marfanov sindrom.<ref name=ref86>Schemm, Paul: ''Frail boy-king Tut died from malaria, broken leg''. USA Today, Associated Press. Pridobljeno 15. decembra 2016.</ref><ref>BBC.co.uk. Pridobljeno 23. junija 2009.</ref> V zadnjem času se je kot mogoča diagnoza pojavila homocistinurija.<ref>Cavka M., Kelava T. (marec 2010): ''Homocystinuria, a possible solution of the Akhenaten's mystery'', Coll Antropol. '''34''': 255–258. PMID 20402329.</ref> Bolniki s to boleznijo imajo podobne težave koz bolniki z Marfanovim sindromom. Ehnatonovemu družinskemu drevesu se bolj prilega avtosomna recesivna bolezen – njegova starša, Amenhotep III. in Tije, sta bila verjetno zdrava, zato je analiza Tutankamonove DNK, opravljena leta 2010, Marfanov sindrom izključila.<ref name=ref86/> Britanski egiptolog Dominic Montserrat je v knjigi ''Ehnaton: zgodovina, domišljija in Stari Egipt'' zapisal, da med egiptologi prevladuje mnenje, da se pretiranih oblik na Ehnatonovih portretih ne sme jemati dobesedno.<ref name=ref71/> Montserrat in drugi avtorji<ref>Reeves, Nicholas (2005): ''Akhenaten: Egypt's False Prophet'', Thames and Hudson.</ref> trdijo, da oblika njegovega telesa izraža nekakšen verski simbolizem. Ker so boga Atona imeli za ''»mater in očeta vsega človeštva«'', so Ehnatona zaradi Atonove dvospolnosti v umetnosti upodabljali kot dvospolnika z moškimi in ženskimi značilnostmi telesa. Takšno radikalno odstopanje od tradicionalnega idealiziranega upodabljanja faraonov je bilo resnično nenavadno. Drugo neutemeljeno trditev je objavil Immanuel Velikovsky, ki je predpostavil njegovo incestno zvezo z materjo Tije in opozoril na njegove izjemne noge. Na tej osnovi je prepoznal Ehnatona kot zgodovinskega predhodnika mita o [[Kralj Ojdip|kralju Ojdipu]] in prestavil dogodke iz grških Teb v egipčanske. Trditev je delno utemeljeval z dejstvom, da je Ehnaton sistematično izbrisal ime svojega očeta, kar bi se kasneje lahko razvilo v Ojdipov očetomor.<ref>Immanuel Velikovsky: ''Oedipus and Akhnaton, Myth and History'', Doubleday, 1960.</ref> Ta del zgodbe je neresničen, ker je Ehnatom mumificiral in pokopal svojega očeta na časten tradicionalen egipčanski način pred začetkom svoje verske revolucije. Poleg tega so obdukcije in genetski dokazi v letu 2014 dokazali, da je bil njegov sin Tutankamon rojen iz razmerja med bratom in sestro in ne med sinom in materjo.<ref>Gwennedd (psevdonim) (21. okctober 2014). ''King Tut Revealed: Scientists do Virtual Autopsy of the Famous King and Find Shocking Surprises'', DailyKos. Pridobljeno 21. oktobra 2014.</ref><ref>Ledwith, Mario (19. oktober 2014): ''The Real face of King Tut: Pharaoh had girlish hips, a club foot and buck teeth according to 'virtual autopsy' that also revealed his parents were brother and sister'', Daily Mail. Pridobljeno 21. oktobra 2014.</ref> Leta 2012 je Hutan Ashrafian, kirurg v Imperial College London, objavil raziskavo o zgodnji smrti Ehnatona in prezgodnjih smrtih drugih faraonov iz Osemnajste dinastije, vključno s Tutankamonom in Tutmozom IV. Ugotovil je, da so bile njihove prezgodnje smrti morda posledica [[Epilepsija|epilepsije]] temporalnega možganskega režnja. Ta bolezen bi lahko povzročila njegovo prezgodnjo smrt in nenavadno oblikovano telo in razložila njegovo versko prepričanje, ker povzroča intenzivne duhovne vizije in pobožnost.<ref>Ashrafian, Hutan (september 2012). ''Familial epilepsy in the pharaohs of ancient Egypt's 18th Dynasty'', Epilepsy & Behavior '''25''' (1): 23–31. doi: 10.1016/j.yebeh.2012.06.014. PMID 22980077.</ref> Ker genski testi za epilepsijo še ne obstajajo, je njegovo teorijo nemogoče dokazati.<ref>Locker, Melissa: Did King Tutankhamen Die From Epilepsy? Time, 12. september 2013. [http://newsfeed.time.com/2012/09/13/did-king-tutankhamen-die-from-epilepsy/].</ref> ===Smenhkare=== Različne nepopisane in poškodovane stele prikazujejo Ehnatona skupaj z nekom, ki je njegov sovladar, ker nosi kraljevsko krono. Prizori so družinski, če ne intimni, in celo goli. Ker je za [[Smenhkare]]ja znano, da je bil moški, je to povzročilo špekulacije, da je bil Ehnaton homoseksualec. Te domneve so bile ovržene, ko se je ugotovilo, da je na prizorih upodobljena ženska, najverjetneje njegova žena. V sedemdesetih letih 20. stoletja je John Harris osebo, ki je bila upodobljena skupaj z Ehnatonom, prepoznal kot Nefretete. Ob tem je trdil, da je bila Nefretete morda dejansko povišana v sovladarico, da je morda vladala tudi kot samostojna vladarica in spremenila svoje ime v Smenhkare.<ref name=ref71/> Nicholas Reeves in drugi egiptologi se s tem ne strinjajo in trdijo, da je Smenhkare ista oseba kot [[Neferneferuaton]], ki je vladala skupaj z Ehnatonom zadnji dve leti njegovega vladanja. V tej vlogi sta drug ob drugem upodobljena na več spomenikih.<ref>Nicholas Reeves, Richard H. Wilkinson: ''The Complete Valley of the Kings'', Thames & Hudson, 1996.</ref> Novejše raziskave Jamesa Allena,<ref>J.P. Allen: ''Nefertiti and Smenkh-ka-re'', GM '''141''' (1994): 7-17.</ref> in Marca Gaboldeja<ref>Gabolde, Marc: ''D’Akhenaton à Tout-ânkhamon'', 1998, str. 156-157.</ref> so privedle do ''»dokaj visoke stopnje soglasja«'',<ref>Miller, J.: ''Amarna Age Chronology and the Identity of Nibhururiya'', Altoriental. Forsch. '''34''' (2007): 272.</ref> da je bila Neferneferuaton vladarica, neodvisna od Smenhkareja. ==Ehnaton v umetnosti== Ehnaton je oseba, ki se pojavlja v številnih dramskih delih, romanih, glasbi, filmu in drugod. V slovenski jezik je preveden zgodovinski roman Mike Waltarija ''Egipčan Sinuhe''.<ref>Mika Waltari: Egipčan Sinuhe, Ljubljana, Državna založba Slovenije, 1966.</ref> ==Družinsko drevo== <center>{{Predniki |style=font-size: 90%; line-height: 110%; |border=1 |boxstyle=padding-top: 0; padding-bottom: 0; |boxstyle_1=background-color: #fcc; |boxstyle_2=background-color: #fb9; |boxstyle_3=background-color: #ffc; |boxstyle_4=background-color: #bfc; |boxstyle_5=background-color: #9fe; |1= 1. '''Ehnaton''' |2= 2. [[Amenhotep III.]] |3= 3. Tije |4= 4. [[Tutmoz IV.]] |5= 5. Mutemvija |6= 6. Juja |7= 7. Tjuju |8= 8. [[Amenhotep II.]] |9= 9. Tia |16= 16. [[Tutmoz III.]] |17= 17. Meritre-Hačepsut }}</center> == Sklici == {{sklici|2}} ==Viri== * Jürgen von Beckerath: ''Chronologie des Pharaonischen Ägypten'', Philipp von Zabern, Mainz, (1997). * Berman, Lawrence: ''Overview of Amenhotep III and His Reign'' in Raymond Johnson: ''Monuments and Monumental Art under Amenhotep III'' v ''Amenhotep III: Perspectives on his Reign'', 1998, ur. David O'Connor in Eric Cline, University of Michigan Press. * Rosalie David: ''Handbook to Life in Ancient Egypt'', Facts on File Inc., 1998. * Edward Chaney: ''Freudian Egypt'', The London Magazine, April/May 2006, str. 62–69. * Edward Chaney: ''Egypt in England and America: The Cultural Memorials of Religion, Royalty and Revolution'', Sites of Exchange: European Crossroads and Faultlines, ur. M. Ascari in A. Corrado, Amsterdam, Rodopi, 2006, str. 39–69. * Peter Clayton: ''Chronicle of the Pharaohs'', Thames and Hudson, 2006. * Trigger, B.G, Kemp, B.G, O'Conner, D and Lloyd, A.B (2001): ''Ancient Egypt, A Social History'', Cambridge: Cambridge University Press. * William L. Moran: ''The Amarna Letters'', Johns Hopkins University Press, 1992. * Trevor Bryce: ''The Kingdom of the Hittites'', Clarendon Press, 1998. * A.R. Schulman: ''The Nubian War of Akhenaten'', L'Egyptologie en 1979: Axes prioritaires de recherchs II, Pariz, 1982. * James P. Allen (2006): ''The Amarna Succession'' (PDF). Pridobljeno 11. julija 2013. * Nicholas Reeves: ''Akhenaten: Egypt's False Prophet'', Thames & Hudson, 2000. * Montserrat, Dominic (2000): ''Akhenaten: History, Fantasy and ancient Egypt'', Routledge, ISBN 0-415-30186-6. * Kozloff, Arielle (2006): ''Bubonic Plague in the Reign of Amenhotep III?'', KMT. '''17''' (3). * Choi B., Pak A. (2001): ''Lessons for surveillance in the 21st century: a historical perspective from the past five millennia'', Soz Praventivmed. '''46''' (6): 361–368, doi: 10.1007/BF01321662, PMID 11851070. * Shortridge K (1992): ''Pandemic influenza: a zoonosis?'', Semin Respir Infect. '''7''' (1): 11–25, PMID 1609163. * Webby R., Webster R. (2001): ''Emergence of influenza A viruses'', Philos Trans R Soc Lond B Biol Sci. '''356''' (1416): 1817–28, doi: 10.1098/rstb.2001.0997. PMC 1088557 Freely accessible. PMID 11779380. == Zunanje povezave == {{Wikiquote}} {{Commons category|Akhenaten}} * [https://web.archive.org/web/20040611125819/http://www.comparative-religion.com/ancient/akhenaten.php Akhenaten and the Hymn to the Aten] * [http://freepages.history.rootsweb.com/~rgrosser/amarna/neywetaten/index.htm The City of Akhetaten] * [http://www.maat.sofiatopia.org/aten.htm The Great Hymn to the Aten] * [http://www.mansooramarnacollection.com/ M.A. Mansoor Amarna Collection] * [http://news.bbc.co.uk/2/hi/science/nature/7209472.stm Grim secrets of Pharaoh's city] BBC * [http://jama.ama-assn.org/cgi/content/abstract/303/7/638 Ancestry and Pathology in King Tutankhamun's Family] Hawass * [http://oi.uchicago.edu/pdf/LongCoregency.pdf The Long Coregency Revisited: the Tomb of Kheruef] by Peter Dorman, [[University of Chicago]] * [http://ngm.nationalgeographic.com/2010/09/tut-dna/tut-family-tree Royal Relations, Tut’s father is very likely Akhenaten. National Geographic 09. 2010] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110809040945/http://ngm.nationalgeographic.com/2010/09/tut-dna/tut-family-tree |date=2011-08-09 }} == Glej tudi == {{Zbirka|Akhenaten|Ehnaton}} * [[Seznam faraonov]] {{normativna kontrola}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Faraoni Osemnajste egipčanske dinastije]] [[Kategorija:Rojeni v 14. stoletju pr. n. št.]] [[Kategorija:Umrli leta 1335 pr. n. št.]] ju277d1vknc93ydazphfm44kzpogkts 0 25190 6655152 6561440 2026-04-03T06:37:55Z ~2026-12727-63 255379 popravek tipkarske napake 6655152 wikitext text/x-wiki {{Infobox historic site | name = Buckinghamska palača | image = Buckingham Palace, London - April 2009.jpg | image_size = 275 | caption = Pogled na palačo | locmapin = Anglija | map_caption = | coordinates = {{koord novi|51|30|04|N|00|08|31|W|type:landmark_scale:5000_region:GB-WSM|display=inline,title}} | location = [[Westminster]], [[Veliki London]], [[Anglija]], [[Združeno kraljestvo]] | area = 77.000 m² | built = 1703 – 1826 | demolished = | rebuilt = 1913 | architects = William Winde, John Nash, Edward Blore, Aston Webb | architecture = [[neoklasicistična arhitektura]] | governing_body = | type = Kraljeva palača, državna rezidenca | owner = kralj [[Karel III., kralj Združenega kraljestva|Karel III.]] | designation1 = | designation1_offname = | designation1_date = | designation1_type = | designation1_criteria = | designation1_number = | designation1_free1name = | designation1_free1value = | designation1_free2name = | designation1_free2value = | designation1_free3name = | designation1_free3value = | designation2 = UK Grade I | designation2_offname = Buckingham Palace | designation2_date = 5. februar 1970 | designation2_number = {{NHLE |num=1239087 |short=yes}} | Website = [https://historicengland.org.uk/listing/the-list/list-entry/1239087] }} '''Buckinghamska palača''' ({{jezik-en|Buckingham Palace}}) je kraljeva rezidenca v [[London]]u in upravni sedež monarha Združenega kraljestva.{{efn|Britanski kraljevi dvor je po tradiciji uradno rezidenčen v [[Palača St. James|palači St James]], kar pomeni, da medtem ko tuje veleposlanike ob prevzemu novega položaja sprejme britanski suveren v Buckinghamski palači, so ti akreditirani pri »Dvoru palače St James«. Ta anomalija se zaradi tradicije nadaljuje, saj je Buckinghamska palača za vse namene in namene uradna rezidenca. Glej [https://web.archive.org/web/20100529122601/http://www.royal.gov.uk/TheRoyalResidences/StJamessPalace/History.aspx History of St James's Palace] (Official website of the British Monarchy).}}<ref name="royal.uk">{{navedi splet |date=12 November 2015 |title=Buckingham Palace |url=https://www.royal.uk/royal-residences-buckingham-palace |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20160509132429/https://www.royal.uk/royal-residences-buckingham-palace |archive-date=9 May 2016 |access-date=21 April 2016 |publisher=Royal Household}}</ref> Palača stoji v predelu [[Westminster]] in je pogosto v središču državniških priložnostih in kraljevega gostoljubja. To je bila osrednja točka Britancev v času narodnega veselja in žalovanja. Stavba v jedru današnje palače, ki je bila prvotno znana kot ''Buckinghamska hiša'', je bila velika mestna hiša, zgrajena za vojvodo Buckinghamskega leta 1703 na mestu, ki je bila v zasebni lasti vsaj 150 let. Leta 1761 jo je pridobil kralj [[Jurij III. Britanski]] kot zasebno rezidenco kraljice Charlotte in je postala znana kot ''[[Kraljičina hiša]]''. V 19. stoletju sta jo povečala arhitekta John Nash in Edward Blore, ki sta okoli osrednjega dvorišča zgradila tri krila. Buckinghamska palača je postala londonska rezidenca britanskega monarha ob pristopu kraljice [[Viktorija Britanska|Viktorije]] leta 1837. Zadnji večji strukturni dodatki so bili izvedeni v poznem 19. in zgodnjem 20. stoletju, vključno z vzhodno fronto, ki vsebuje balkon, na katerem se kraljeva družina tradicionalno zdi, da pozdravlja množice. Nemška bomba je med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] uničila dvorno kapelo; Kraljičina galerija je bila zgrajena na tem mestu in odprta za javnost leta 1962, da bi razstavljala umetniška dela iz kraljeve zbirke. Originalni notranji deli iz zgodnjega 19. stoletja, od katerih jih je veliko ohranjenih, vključujejo široko uporabo svetlo obarvanega '[[Štukaturni marmor|štukaturnega marmorja]] ter modrega in rožnatega [[lazurni kamen|lapisa]] po nasvetu Charlesa Longa. Kralj [[Edvard VII. Britanski]] je nadzoroval delno preoblikovanje v kremni in zlati barvni shemi [[Belle Époque]]. Veliko manjših sprejemnih sob je opremljenih v kitajskem regentskem slogu s pohištvom in opremo, prineseno iz [[Kraljevi paviljon, Brighton|kraljevega paviljona v Brightonu]] in iz [[Carlton House]]. Palača ima 775 sob, vrt pa je največji zasebni vrt v Londonu. Slavnostni prostori, ki se uporabljajo za uradno in državno pogostitev, so odprti za javnost vsako leto večji del avgusta in septembra ter ob nekaterih dnevih pozimi in spomladi. == Zgodovina == === Pred letom 1624 === V srednjem veku je bilo mesto bodoče palače del dvorca Ebury (imenovanega tudi Eia). Močvirna tla je namakala reka Tyburn, ki še vedno teče pod dvoriščem in južnim krilom palače.<ref>Goring, p. 15.</ref> Tam, kjer je bilo reko mogoče prebroditi (pri Cow Fordu), je zrasla vas Eye Cross. Mesto je večkrat zamenjalo lastnika; med lastniki sta bila [[Edvard Spoznavalec]] in Edith iz Wessexa v poznih saških časih, po normanski osvojitvi pa [[Viljem Osvajalec]]. Viljem je dal lokacijo Geoffreyju de Mandevillu, ki jo je zapustil menihom [[Westminstrska opatija|Westminstrske opatije]].{{efn|The topography of the site and its ownership are dealt with in Wright, chapters 1–4.}} Leta 1531 je [[Henrik VIII. Angleški|Henrik VIII.]] pridobil bolnišnico St James, ki je postala palača St James, od Eton College, leta 1536 pa je prevzel dvorec Ebury iz Westminstrske opatije. Ti prenosi so prinesli Buckinghamsko palačo nazaj v kraljeve roke prvič, odkar jo je Viljem Osvajalec predal skoraj 500 let prej.<ref>{{navedi knjigo |title=Survey of London: The Grosvenor Estate in Mayfair |publisher=London County Council |date=1977 |volume=39 |pages=1–5 |chapter=Chapter 1: The Acquisition of the Estate |access-date=3 February 2009 |chapter-url=http://www.british-history.ac.uk/report.aspx?compid=41820 |archive-url=https://web.archive.org/web/20091213074652/http://www.british-history.ac.uk/report.aspx?compid=41820 |archive-date=13 December 2009 |url-status=live}}</ref> Različni lastniki so jo najemali od kraljevih veleposestnikov, o lastništvu pa so se v 17. stoletju vrtele špekulacije. Do takrat je stara vas Eye Cross že zdavnaj propadla in območje je bilo večinoma zapuščeno.<ref>Wright, pp. 76–78.</ref> Ker je potreboval denar, je [[jakob I. Angleški|Jakob VI. in I.]] prodal del lastništva krone, obdržal pa del zemljišča, na katerem je postavil 1,6 ha velik vrt murv za proizvodnjo svile. (To je v severozahodnem vogalu današnje palače.)<ref>Goring, pp. 31, 36.</ref> Clement Walker v ''Anarchia Anglicana'' (1649) omenja »novo postavljene sodome in vrtilnice v vrtu Mulberry pri S. Jamesu«; to nakazuje, da je bil morda kraj razuzdanosti. Sčasoma, v poznem 17. stoletju, je lastništvo od nepremičninskega tajkuna Hugha Audleyja podedovala velika dedinja Mary Davies.{{efn|Audley in Davies sta bila ključni osebi pri razvoju dvorca Ebury in tudi posestva Grosvenor (glej vojvode Westminstrski), ki obstaja še danes. Spominjajo se jih po imenih ulic North Audley Street, South Audley Street in Davies Street, vse v Mayfair.}} === Prve hiše na mestu (1624–1761) === [[File:Buckingham House 1710.jpeg|thumb|upright=1.2|Grafika Buckinghamske hiše, ok. 1710]] Verjetno je bila prva hiša, postavljena na mestu, hiša Williama Blakea okoli leta 1624.<ref>Wright, p. 83.</ref> Naslednji lastnik je bil George Goring, 1. grof Norwiški, ki je od leta 1633 razširil Blakovo hišo, ki je postala znana kot ''Goringova hiša'' in uredil velik del današnjega vrta, takrat znanega kot ''Veliki vrt Goringa''.<ref name="Harris, p.21">Harris, p. 21.</ref> Ni pa dobil lastniškega deleža v vrtu murv. Ne da bi Goring vedel, leta 1640 dokument »ni prestal velikega pečata, preden je Karel I. pobegnil iz Londona, kar je moral storiti za pravno izvršitev«. Prav ta kritična opustitev je pomagala britanski kraljevi družini, da si ponovno pridobi lastništvo pod Jurijem III. Ko nepremišljeni Goring ni plačal svojih najemnin, je Henry Bennet, prvi grof Arlingtonski, lahko odkupil najem Goringove hiše in jo je zasedel, ko je leta 1674 pogorela, nato pa je zgradil ''Arlingtonovo hišo'' na lokaciji – lokacija južnega trakta današnje palače – naslednje leto. Leta 1698 je John Sheffield pridobil najem. Kasneje je postal prvi vojvoda Buckinghamski in Normanbyjski.<ref name="who built">{{navedi splet |title=Who built Buckingham Palace? |url=https://www.royalcollection.org.uk/visit/buckinghampalace/about/who-built-the-palace |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20170624153126/https://www.royalcollection.org.uk/visit/buckinghampalace/about/who-built-the-palace |archive-date=24 June 2017 |access-date=8 March 2016 |publisher=Royal Collection Trust}}</ref> Buckinghamska hiša je bila zgrajena za Sheffielda leta 1703 po načrtu Williama Windeja. Izbran slog je bil velik, trinadstropni osrednji blok z dvema manjšima bočnima servisnima kriloma.<ref name="harris22">Harris, p. 22.</ref> Na koncu jo je Buckinghamov nezakonski sin, Charles Sheffield, prodal leta 1761 Juriju III. za 21.000 GBP.<ref>Mackenzie, p. 12 and Nash, p. 18.</ref>{{efn|Kupnino podaja Wright p. 142, kot 28.000 funtov}} Sheffieldov najem zemljišča z vrtom murv, katerega lastništvo je bilo še vedno v lasti kraljeve družine, naj bi potekel leta 1774. === Od kraljičine hiše do palače (1761–1837) === [[File:Buckingham House, East Front, by William Westall, 1819 - royal coll 922137 257059 ORI 0.jpg|thumb|upright=1.2|Hiša leta 1819, William Westall]] V novem kraljevem lastništvu je bila stavba prvotno mišljena kot zasebno zatočišče za kraljico Charlotte in je bila zato znana kot ''Kraljičina hiša''. Preoblikovanje strukture se je začelo leta 1762. Leta 1775 je zakon parlamenta dodelil posest kraljici Charlotte v zameno za njene pravice do bližnje hiše Somerset<ref name="Old and New">{{navedi knjigo |url=http://www.british-history.ac.uk/report.aspx?compid=45183 |title=Old and New London |publisher=Cassell, Petter & Galpin |date=1878 |volume=4 |pages=61–74 |access-date=3 February 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20101008025710/http://www.british-history.ac.uk/report.aspx?compid=45183 |archive-date=8 October 2010 |url-status=live}}</ref> in tam se je rodilo 14 od njenih 15 otrok. Nekaj pohištva je bilo preneseno iz Carlton House, drugo pa je bilo kupljeno v Franciji po [[francoska revolucija|francoski revoluciji]] leta 1789. Medtem ko je palača St James ostala uradna in slavnostna kraljeva rezidenca,{{Efn|Tradicija ostaja, da so tuji veleposlaniki uradno akreditirani pri "Dvoru St James", čeprav ob imenovanju monarhu svoja poverilna pisma in osebje izročijo v Buckinghamski palači.}} se je uporabljalo ime ''Buckinghamska palača'' vsaj od leta 1791.<ref>{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=0Zg-AAAAYAAJ |title=The Annual Register |date=1791 |editor-last=Burke |editor-first=Edmund |page=8 |quote=Buckingham-palace was the dwelling house of the king. |access-date=25 September 2016}}</ref> Po svojem pristopu na prestol leta 1820 je [[Jurij IV. Britanski]] nadaljeval s prenovo, da bi ustvaril majhen, udoben dom. Toda leta 1826, medtem ko so bila dela v teku, se je kralj odločil spremeniti hišo v palačo s pomočjo svojega arhitekta Johna Nasha. Zunanja fasada je bila zasnovana ob upoštevanju francoskega neoklasicističnega vpliva, ki ga je preferiral Jurij IV. Stroški obnove so dramatično narasli in do leta 1829 je zaradi ekstravagance Nash odstavljen kot arhitekt. Ob smrti Jurija IV. leta 1830 je njegov mlajši brat Viljem IV. najel Edwarda Blora, da dokonča delo.<ref>Harris, p. 33.</ref><ref>{{navedi splet |title=The Royal Residences > Buckingham Palace > History |url=http://www.royal.gov.uk/TheRoyalResidences/BuckinghamPalace/History.aspx |archive-url=https://web.archive.org/web/20100328161802/http://www.royal.gov.uk/TheRoyalResidences/BuckinghamPalace/History.aspx |archive-date=28 March 2010 |publisher=www.royal.gov.uk}}</ref> Viljem se nikoli ni preselil v palačo. Potem ko je Westminstrsko palačo leta 1834 uničil požar, je ponudil pretvorbo Buckinghamske palače v novo hišo parlamenta, vendar je bila njegova ponudba zavrnjena.<ref>{{navedi knjigo |last=Ziegler, Philip |title=King William IV |publisher=Collins |date=1971 |isbn=978-0-0021-1934-4 |page=280 |author-link=}}</ref> === Kraljica Viktorija (1837–1901) === [[File:Buckingham Palace engraved by J.Woods after Hablot Browne & R.Garland publ 1837 edited.jpg|thumb|upright=1.2|Buckinghamska palača ok. 1837, prikazuje Marmorni slavolok na levi, slavnostni vhod. Leta 1847 so ga preselili poleg Hyde Parka, da bi naredili prostor za novo vzhodno krilo.]] Buckinghamska palača je postala glavna kraljeva rezidenca leta 1837, po pristopu kraljice Viktorije,<ref>{{navedi splet |title=The Royal Residences > Buckingham Palace |url=http://www.royal.gov.uk/TheRoyalResidences/BuckinghamPalace/BuckinghamPalace.aspx |archive-url=https://web.archive.org/web/20100327220845/http://www.royal.gov.uk/TheRoyalResidences/BuckinghamPalace/BuckinghamPalace.aspx |archive-date=27 March 2010 |publisher=www.royal.gov.uk}}</ref> ki je bila prva monarhinja, ki je tam prebivala; njen predhodnik Viljem IV. je umrl, preden je bila dokončana. Medtem ko so bile svečane sobe polne pozlate in barv, so bile potrebščine nove palače nekoliko manj razkošne. Poročali so, da se je iz dimnikov tako kadilo, da je bilo treba pustiti, da so ognji ugasnili, zato je bila palača pogosto hladna. Prezračevanje je bilo tako slabo, da je v notranjosti smrdelo, in ko so se odločili za namestitev plinskih svetilk, je prišlo do resne skrbi zaradi kopičenja plina v spodnjih nadstropjih. Rečeno je bilo tudi, da je bilo osebje ohlapno in leno ter da je bila palača umazana. Po kraljičini poroki leta 1840 se je njen mož, princ Albert, ukvarjal z reorganizacijo gospodinjskih pisarn in osebja ter z obravnavo načrtovalskih napak palače. Do konca leta 1840 so bile vse težave odpravljene. Vendar naj bi se gradbeniki vrnili v desetletju.<ref name="Rappaport">Rappaport, p. 84.</ref> Do leta 1847 se je paru zdelo, da je palača premajhna za življenje na dvoru in njuno rastočo družino, zato je Thomas Cubitt zgradil novo krilo, ki ga je zasnoval Edward Blore in je obdajalo osrednji štirikotnik. Velika vzhodna fronta, obrnjena proti The Mall, je danes 'javni obraz' Buckinghamske palače in vsebuje balkon, s katerega se kraljeva družina zahvaljuje množicam ob pomembnih priložnostih in po letnem Trooping the Colour. V tem obdobju je bilo zgrajeno tudi krilo plesne dvorane in nadaljnji nabor dvoran, ki jih je zasnoval Nashov študent James Pennethorne. Pred smrtjo princa Alberta je bila palača pogosto prizorišče glasbenih prireditev in najbolj slavni sodobni glasbeniki so se zabavali v Buckinghamski palači. Znano je, da je skladatelj [[Felix Mendelssohn]] tam trikrat igral.<ref>Healey, pp. 137–138.</ref> [[Johann Strauss mlajši]] in njegov orkester so tam igrali, ko so bili v Angliji. Pod Viktorijo je bila Buckinghamska palača poleg običajnih kraljevih slovesnosti, investitur in predstavitev pogosto prizorišče razkošnih kostumiranih plesov. Ovdovela leta 1861 se je žalostna kraljica umaknila iz javnega življenja in zapustila Buckinghamsko palačo, da bi živela na gradovih [[grad Windsor|Windsor]], [[Grad Balmoral|Balmoral]] in [[Osborne House]]. Dolga leta je bila palača redko uporabljena, celo zanemarjena. Leta 1864 so na ograjo Buckinghamske palače našli pripet listek z napisom: »Te poveljniške prostore je treba oddati ali prodati zaradi propadanja poslovanja pokojnega lastnika.«<ref name="Gardiner2006">{{navedi knjigo |last=John Gardiner |url=https://books.google.com/books?id=Dipe9nVHV3cC&pg=PA142 |title=The Victorians: An Age in Retrospect |publisher=A&C Black |date=2006 |isbn=978-1-8528-5560-4 |page=142}}</ref> Sčasoma je javno mnenje kraljico prepričalo, da se vrne v Londonu, čeprav je že takrat, ko je bilo le mogoče, raje živela drugje. Dvorne funkcije so še vedno potekale na gradu Windsor, predsedovala jim je mračna kraljica, običajno oblečena v žalno črno, medtem ko je bila Buckinghamska palača večji del leta zaprta. === Začetek 20. stoletja (1901–1945) === {{multiple image | total_width = 300 | footer = Javno pročelje vzhodnega trakta, ki oklepa dvorišče, je bilo zgrajeno med letoma 1847 in 1850; leta 1913 je bilo predelano v sedanjo obliko. | align = right | image1 = 1910_Buckingham_Palace.png | image2 = Buckingham Palace from side, London, UK - Diliff.jpg }} Leta 1901 je novi kralj [[Edvard VII. Britanski]] začel preurejati palačo. Kralj in njegova žena, kraljica Alexandra, sta bila vedno v ospredju londonske visoke družbe, njuni prijatelji, znani kot ''House Set iz Marlborougha'', pa so veljali za najbolj eminentne in modne tiste dobe. Buckinghamska palača – plesna dvorana, veliki vhod, marmorna dvorana, veliko stopnišče, preddverja in galerije so bili preurejeni v kremno-zlato barvno shemo Belle Époque, ki jo ohranjajo še danes – je ponovno postala prizorišče za zabavo v veličastnem obsegu, a pustila nekaterim, da začutijo Edvardovo obsežne prenove so bile v nasprotju z Nashevim izvirnim delom.<ref>Robinson (Page 9) trdi, da so okraski, vključno z mavčnimi motivi in drugimi okrasnimi motivi, "izbirčni" in "v nasprotju z Nashevimi izvirnimi podrobnostmi".</ref> Zadnje večje gradbeno delo je potekalo med vladavino [[Jurij V. Britanski|Jurija V.]], ko je leta 1913 Aston Webb preoblikoval Blorovo vzhodno fronto iz leta 1850, da je delno spominjala na Lyme park Giacoma Leonija v Cheshiru. Ta nova preoblikovana glavna fasada (iz portlandskega kamna) je bila zasnovana kot ozadje Viktorijinega spomenika, velikega spominskega kipa kraljice Viktorije, ki ga je ustvaril kipar Thomas Brock in je bil postavljen zunaj glavnih vrat na obrobju, ki ga je zgradil arhitekt Aston Webb. Jurij V., ki je leta 1910 nasledil Edvarda VII., je imel resnejšo osebnost kot njegov oče; večji poudarek je bil zdaj na uradni zabavi in kraljevih dolžnostih kot na razkošnih zabavah. Organiziral je vrsto velikih nastopov z jazzovskimi glasbeniki, kot so Original Dixieland Jazz Band (1919; prvi jazzovski nastop za voditelja države), Sidney Bechet in [[Louis Armstrong]] (1932), ki je palači leta 2009 prinesel nominacijo za (Nekakšna) modra plaketa Brecon Jazz Festivala kot enega od prizorišč, ki so najbolj prispevali k jazzovski glasbi v Združenem kraljestvu.<ref>{{navedi novice |date=3 August 2009 |title=Buckingham Palace hits right note with jazz fans |work=London Evening Standard |url=http://www.thisislondon.co.uk/standard/article-23727267-buckingham-palace-hits-right-note-with-jazz-fans.do |url-status=dead |access-date=11 August 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100426000757/http://www.thisislondon.co.uk/standard/article-23727267-buckingham-palace-hits-right-note-with-jazz-fans.do |archive-date=26 April 2010}}</ref><ref>{{navedi novice |last=Stephen Bates |date=3 August 2009 |title=By royal approval: Buckingham Palace's place in jazz history |work=The Guardian |location=London |url=https://www.theguardian.com/music/2009/aug/03/buckingham-palace-jazz-plaque-brecon |url-status=live |access-date=11 August 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140715015559/http://www.theguardian.com/music/2009/aug/03/buckingham-palace-jazz-plaque-brecon |archive-date=15 July 2014}}</ref> Med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]], ki je trajala od leta 1914 do 1918, se je palača rešila nepoškodovana. Njeno dragocenejšo vsebino so evakuirali v Windsor, kraljeva družina pa je ostala v rezidenci. Kralj je uvedel obroke v palači, kar je močno zgrozilo njegove goste in družino.<ref>{{navedi knjigo |last=Rose |first=Kenneth |title=King George V |url=https://archive.org/details/kinggeorgev0000rose |publisher=Weidenfeld and Nicolson |date=1983 |isbn=978-0-2977-8245-2 |location=London |pages=[https://archive.org/details/kinggeorgev0000rose/page/176 176]–177 |author-link=}}</ref> Na kraljevo kasnejšo žalost ga je David Lloyd George prepričal, naj gre še dlje in navidezno zaklene vinske kleti ter se vzdrži alkohola, da bi bil dober zgled domnevno opitemu delavskemu razredu. Delavci so še naprej uživali, kralj pa je ostal nezadovoljen zaradi svoje prisilne abstinence. Žena Jurija V., kraljica Marija, je bila poznavalka umetnosti in se je močno zanimala za kraljevo zbirko pohištva in umetnin, tako da jo je restavrirala in dodajala. Kraljica Marija je dala namestiti tudi veliko novih napeljav in opreme, kot je par marmornatih dimnikov Benjamina Vulliamyja v slogu [[empire]] iz leta 1810, ki jih je kraljica namestila v pritličje Bow Room, ogromno nizko sobo v središču vrtne fasade. Kraljica Marija je bila odgovorna tudi za dekoracijo Modre risalnice. Ta soba, dolga 21 metrov, prej znana kot Južna risalna soba, ima strop, ki ga je zasnoval Nash, obložen z ogromnimi pozlačenimi konzolnimi nosilci. Leta 1938 je bil severozahodni paviljon, ki ga je Nash zasnoval kot zimski vrt, spremenjen v bazen.<ref>Allison and Riddell, p. 69.</ref> ==== Druga svetovna vojna ==== {{ external media<!-- Do not move to external links. Per template documentation: "This template is normally placed in the main body of the article, in the same place that you would normally have placed the image...if it had been available on Wikimedia Commons." -->| float=right| width=230px|video1=[https://www.youtube.com/watch?v=KxbV8EcaSkk Buckingham Palace Bombed (1940)] – Newsreel of damage to the palace and chapel&nbsp;(1:08)}} Med drugo svetovno vojno, ki je izbruhnila leta 1939, je bila palača devetkrat bombardirana. Najbolj resen in obveščen incident je leta 1940 uničil palačno kapelo. Ta dogodek so predvajali v kinematografih po vsem Združenem kraljestvu, da bi prikazali skupno trpljenje bogatih in revnih. Ena bomba je padla v štirikotnik palače, medtem ko sta bila Jurij VI. in kraljica Elizabeta (bodoča kraljica mati) v palači, veliko oken je razstrelilo in kapela je bila uničena. Vojno poročanje o takšnih incidentih pa je bilo močno omejeno. Kralj in kraljica sta bila posneta med pregledovanjem njihovega bombardiranega doma; v tem času je kraljica znamenito izjavila: »Vesela sem, da smo bili bombardirani. Zdaj lahko gledam East End v obraz.«<ref name="Luftwaffe">{{navedi novice |last=Davies, Caroline |date=12 September 2009 |title=How the Luftwaffe bombed the palace, in the Queen Mother's own words |work=The Guardian |url=https://www.theguardian.com/uk/2009/sep/13/queen-mother-biography-shawcross-luftwaffe |url-status=live |access-date=10 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210417091423/http://www.theguardian.com/uk/2009/sep/13/queen-mother-biography-shawcross-luftwaffe |archive-date=17 April 2021}}</ref> Kot je poročal ''The Sunday Graphic'', je bila kraljeva družina videti kot oseba, ki deli stisko svojih podanikov: {{blockquote| Urednik: Kralj in kraljica sta prestala preizkušnjo, ki je prišla njunim podanikom. Že drugič je nemški bombnik poskušal prinesti smrt in uničenje na dom njihovih veličanstev ... Ko bo te vojne konec, bo skupna nevarnost, ki sta jo kralj George in kraljica Elizabeta delila s svojim ljudstvom, cenjen spomin in navdih skozi leta.<ref>''The Sunday Graphic'', 18 September 1939, p. 1.</ref>}} 15. septembra 1940, znanega kot ''Dan bitke za Britanijo'', je pilot RAF Ray Holmes iz 504. eskadrilje RAF zaletel nemški bombnik Dornier Do 17, za katerega je verjel, da bo bombardiral palačo. Holmesu je zmanjkalo streliva in se je hitro odločil, da ga zabije. Holmes se je rešil in letalo je strmoglavilo v dvorišče londonske postaje Victoria. Motor bombnika je bil kasneje razstavljen v Imperial War Museum v Londonu. Britanski pilot je po vojni postal kraljevi glasnik in leta 2005 umrl v starosti 90 let.<ref>{{navedi novice |date=2 November 2005 |title=Pilot who 'saved Palace' honoured |work=BBC News |url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/england/leicestershire/4398484.stm |url-status=live |access-date=18 March 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081207152854/http://news.bbc.co.uk/1/hi/england/leicestershire/4398484.stm |archive-date=7 December 2008}}</ref> Na dan VE - 8. maja 1945 - je bila palača središče britanskih praznovanj. Kralj, kraljica, princesa Elizabeta (bodoča kraljica) in princesa Margaret so se pojavili na balkonu, za njimi pa so bila zatemnjena okna palače, ob vzklikih ogromne množice v nakupovalnem središču. Poškodovano palačo je po vojni skrbno obnovil John Mowlem & Co.<ref>{{navedi novice |date=9 August 2000 |title=Sir Edgar Beck |work=The Telegraph |location=London |url=https://www.telegraph.co.uk/news/obituaries/1351908/Sir-Edgar-Beck.html |url-status=live |url-access=subscription |access-date=5 June 2012 |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220111/https://www.telegraph.co.uk/news/obituaries/1351908/Sir-Edgar-Beck.html |archive-date=11 January 2022}}</ref> === Sredina 20. stoletja do danes === [[File:Victoria Memorial from within Buckingham Palace.jpg|thumb|Viktorijin spomenik med generalno vajo za Trooping the Colour leta 2015, pogled iz notranjosti palače]] Veliko vsebine palače je del kraljeve zbirke; občasno si jih lahko ogleda javnost v Kraljičini galeriji, blizu [[Royal Mews]]. Namensko zgrajena galerija je bila odprta leta 1962 in prikazuje spreminjajoč se izbor predmetov iz zbirke.<ref>{{navedi splet |title=About the Royal Collection |url=https://www.royalcollection.org.uk/collection/about |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20170620184509/https://www.royalcollection.org.uk/collection/about |archive-date=20 June 2017 |access-date=8 March 2016 |publisher=Royal Collection Trust}}</ref> Je na mestu med drugo svetovno vojno porušene kapele. Palača je bila leta 1970 razglašena za zaščiteno stavbo I. stopnje.<ref name="NHLE">{{National Heritage List for England| num=1239087 |desc=Buckingham Palace |grade=I |access-date=18 November 2016}}</ref> Njene dvorane so bile od leta 1993 odprte za javnost avgusta in septembra ter ob nekaterih datumih skozi vse leto. Denar, zbran kot vstopnine, je bil prvotno namenjen za obnovo gradu Windsor, potem ko je požar leta 1992 opustošil veliko dvoran. V letu do 31. marca 2017 je palačo obiskalo 580.000 ljudi, galerijo pa 154.000. Leta 2004 je palača poskušala zahtevati denar od energetskega sklada skupnosti za ogrevanje Buckinghamske palače, vendar je bil zahtevek zavrnjen zaradi strahu pred odzivom javnosti.<ref>{{navedi novice |last=Gabbatt |first=Adam |date=24 September 2010 |title=Queen asked for poverty grant to heat palaces |work=The Guardian |url=https://www.theguardian.com/uk/2010/sep/24/queen-poverty-grant-buckingham-palace |access-date=6 May 2023}}</ref> Palača je nekoč rasno ločevala osebje. Leta 1968 je Charles Tryon, 2. baron Tryon, ki je deloval kot blagajnik kraljice Elizabete II., poskušal Buckinghamsko palačo izvzeti iz popolne uporabe zakona o rasnih odnosih iz leta 1968.<ref name=":1">{{navedi splet |last1=Pegg |first1=David |last2=Evans |first2=Rob |date=2 June 2021 |title=Buckingham Palace banned ethnic minorities from office roles, papers reveal |url=http://www.theguardian.com/uk-news/2021/jun/02/buckingham-palace-banned-ethnic-minorities-from-office-roles-papers-reveal |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220310121328/https://www.theguardian.com/uk-news/2021/jun/02/buckingham-palace-banned-ethnic-minorities-from-office-roles-papers-reveal |archive-date=10 March 2022 |access-date=15 March 2022 |website=the Guardian |language=en}}</ref> Izjavil je, da palača ne najema temnopoltih ljudi za pisarniška dela, ampak samo kot hišne služabnike. Z javnimi uslužbenci se je dogovoril za izjemo, ki je pomenila, da bodo pritožbe zaradi rasizma proti kraljevemu gospodinjstvu poslane neposredno notranjemu ministru in izven pravnega sistema. Palača je, tako kot grad Windsor, v lasti vladajočega monarha v imenu krone. Zasedene kraljeve palače niso del kronskega posestva<ref>{{navedi knjigo |last=House of Commons Treasury Committee |url=https://books.google.com/books?id=2I2nYZ-VJgMC |title=The Management of the Crown Estate: Eighth Report of Session 2009–10 |publisher=Stationery Office |date=2010 |isbn=978-0-2155-5322-5 |volume=1 |page=30 |quote=Windsor Castle is an occupied Royal Palace and therefore not part of the Crown Estate. |access-date=6 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220929153341/https://www.google.co.uk/books/edition/The_management_of_the_Crown_Estate/2I2nYZ-VJgMC |archive-date=29 September 2022 |url-status=live}}</ref> niti niso osebna last monarha, za razliko od [[Sandringham House]] in [[grad Balmoral]].<ref>{{Cite Hansard|title=Royal Property|jurisdiction=United Kingdom|house=House of Commons|date=16 January 1995|volume=252|url=https://api.parliament.uk/historic-hansard/written-answers/1995/jan/16/royal-property#S6CV0252P0_19950116_CWA_187|column=301W}} [https://api.parliament.uk/historic-hansard/written-answers/1995/jan/16/royal-property#S6CV0252P0_19950116_CWA_187]</ref> Vlada Združenega kraljestva je odgovorna za vzdrževanje palače v zameno za dobiček Crown Estate. Leta 2015 je bila državna jedilnica zaprta za leto in pol, ker je njen strop postal potencialno nevaren. 10-letni načrt vzdrževalnih del, vključno z novimi vodovodnimi napeljavami, električnimi napeljavami, kotli in radiatorji ter namestitvijo sončnih kolektorjev na strehi, je bil ocenjen na 369 milijonov funtov in ga je potrdil premier novembra 2016. Financiran bo z začasnim povečanjem državne dotacije, plačane iz dohodka Crown Estate, in naj bi podaljšal življenjsko dobo stavbe za najmanj 50 let.<ref>{{navedi novice |last=Gordon Rayner |date=18 November 2016 |title=Queen to remain in residence as Buckingham Palace gets £369m taxpayer-funded facelift to avert 'catastrophic building failure' |work=The Telegraph |url=https://www.telegraph.co.uk/news/2016/11/18/buckingham-palace-to-get-369m-facelift-over-10-years |url-status=live |url-access=subscription |access-date=18 November 2016 |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220111/https://www.telegraph.co.uk/news/2016/11/18/buckingham-palace-to-get-369m-facelift-over-10-years |archive-date=11 January 2022}}</ref> Leta 2017 je spodnji dom podprl financiranje projekta s 464 glasovi za in 56 proti.<ref>{{navedi novice |date=15 March 2017 |title=Buckingham Palace repairs funding approved by MPs |work=BBC News |url=https://www.bbc.co.uk/news/uk-politics-39280770 |url-status=live |access-date=21 June 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181122194237/https://www.bbc.co.uk/news/uk-politics-39280770 |archive-date=22 November 2018}}</ref> Buckinghamska palača je simbol in dom britanske monarhije, umetniška galerija in turistična atrakcija. Za pozlačenimi ograjami in vrati, ki jih je dokončal Bromsgrove Guild leta 1911, se skriva znamenita Webbova fasada, ki je bila v knjigi, ki jo je izdal Royal Collection Trust, opisana kot »tako, kot si vsi predstavljajo palačo«. Ni bil le delovni dom Elizabete II. in princa Filipa, ampak je tudi londonska rezidenca vojvode Yorškega ter vojvode in vojvodinje Edinburške. V palači so tudi njihove pisarne, pa tudi pisarne princese Ane in princese Alexandre, in je delovno mesto več kot 800 ljudi. Karel III. živi v Clarence House, medtem ko se obnovitvena dela nadaljujejo, čeprav opravlja uradne posle v Buckinghamski palači, vključno s tedenskimi srečanji s predsednikom vlade. Vsako leto se na vrtnih zabavah, sprejemih, avdiencah in banketih zabava približno 50.000 povabljenih gostov. Poleti, običajno julija, potekajo tri vrtne zabave. Preddverje Buckinghamske palače se uporablja za menjavo straže, veliko slovesnost in turistično atrakcijo (vsak dan od aprila do julija; vsak drugi dan v ostalih mesecih).<ref>{{navedi splet |title=Changing the Guard |url=https://www.royalcollection.org.uk/visit/buckinghampalace/what-to-see-and-do/changing-the-guard |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20170624231115/https://www.royalcollection.org.uk/visit/buckinghampalace/what-to-see-and-do/changing-the-guard |archive-date=24 June 2017 |access-date=8 March 2016 |publisher=Royal Collection Trust}}</ref> == Notranjost == [[File:Plan of Buckingham palace.gif|thumb|upright=1.2|''[[Piano nobile]]'' Buckinghamske palače. Območja, ki jih določajo osenčene stene, predstavljajo nižja manjša krila. Opomba: to je tloris brez merila samo za referenco. Proporci nekaterih prostorov se lahko v realnosti nekoliko razlikujejo.]] Sprednji del palače meri 108 m čez, 120 m v globino, 24 m v višino in obsega več kot 77.000 m² talne površine.<ref>{{navedi splet |date=12 November 2015 |title=Royal Residences: Buckingham Palace |url=https://www.royal.uk/royal-residences-buckingham-palace |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20160509132429/https://www.royal.uk/royal-residences-buckingham-palace |archive-date=9 May 2016 |access-date=28 July 2019 |publisher=British Monarchy website}}</ref> Obstaja 775 sob, vključno s 188 spalnicami za osebje, 92 pisarnami, 78 kopalnicami, 52 glavnimi sobami in 19 državniškimi sobami. Ima tudi pošto, kino, bazen, zdravniško ordinacijo in zlatarno. Kraljeva družina zaseda majhen apartma zasebnih sob v severnem krilu.<ref name="Packard1982">{{navedi knjigo |last=Packard, Jerrold M. |url=https://books.google.com/books?id=dfk_5uIFtqIC |title=The Queen and Her Court: A Guide to the British Monarchy Today |publisher=Simon & Schuster |date=1982 |isbn=978-0-6841-7648-2 |page=48}}</ref> === Glavne sobe === Glavne sobe so v prvem nadstropju [[piano nobile]] za zahodno vrtno fasado na zadnji strani palače. Središče tega bogato okrašenega kompleta dvoran je Glasbena soba. Ob Glasbeni sobi sta Modra in Bela poslikana soba. V središču apartmaja, ki služi kot hodnik za povezavo svečanih prostorov, je Galerija slik, ki je osvetljena od zgoraj in dolga 50 m. Galerija je obešena s številnimi deli, vključno z nekaterimi [[Rembrandt|Rembrandtovimi]], [[Anthonis van Dyck|van Dyckovimi]], [[Peter Paul Rubens|Rubensovimi]] in [[Jan Vermeer van Delft|Vermeerjevimi]];<ref>Harris, pp. 78–79 and Healey, pp. 387–388.</ref> drugi prostori, ki vodijo iz Galerije slik, so prestolna soba in zelena risalna soba. Zelena poslikana soba služi kot ogromna predsoba v prestolno sobo in je del obredne poti do prestola iz stražarske sobe na vrhu velikega stopnišča. Stražarska soba vsebuje bela marmorna kipa kraljice Viktorije in princa Alberta v rimskih nošah, postavljena na tribuni, obloženi s tapiserijami. Te zelo uradne sobe se uporabljajo le za obredne in uradne zabave, vendar so vsako poletje odprte za javnost.<ref>{{navedi splet |title=Visit the State Rooms, Buckingham Palace |url=https://www.royalcollection.org.uk/visit/the-state-rooms-buckingham-palace |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20160306164557/https://www.royalcollection.org.uk/visit/the-state-rooms-buckingham-palace |archive-date=6 March 2016 |access-date=7 February 2016 |publisher=Royal Collection Trust}}</ref> === Poldržavna stanovanja === [[File:Obama and Duke Duchess of Cambridge.jpg|thumb|upright=1.2|left|Princ William in njegova žena Catherine pozdravljata Baracka in Michelle Obama v sobi iz leta 1844]] Neposredno pod državnimi stanovanji so manj velika poldržavna stanovanja. Te sobe, ki se odpirajo iz Marmorne dvorane, se uporabljajo za manj formalno zabavo, kot so kosila in zasebne avdience. V središču tega nadstropja je Bow Room, skozi katero letno gre na tisoče gostov na monarhove vrtne zabave. Med državniškim obiskom v Veliki Britaniji tuje voditelje držav običajno pogosti monarh v Buckinghamski palači. Dodeljen jim je obsežen nabor sob, znan kot ''Belgijski apartma'', ki je ob vznožju ministrskega stopnišča, v pritličju zahodno obrnjenega trakta Garden Wing. Nekatere sobe so poimenovane in okrašene za posebne obiskovalce, na primer soba iz leta 1844, okrašena tistega leta za državniški obisk [[Nikolaj I. Ruski|Nikolaja I. Ruskega]], in soba iz leta 1855 v čast obiska [[Napoleon III.|Napoleona III.]] Prva je dnevna soba, ki služi tudi kot avdienčna soba in se pogosto uporablja za osebne umestitve. Ozki hodniki povezujejo prostore apartmaja; enemu od njih dajejo dodatno višino in perspektivo segmentne kupole, ki jih je oblikoval Nash v slogu Soana.<ref name="harrisp82">Harris, p. 82.</ref> Drugi hodnik v apartmaju ima prečni obok z vplivom gotike. Apartma je dobil ime po [[Leopold I. Belgijski|Leopoldu I. Belgijskemu]], stricu kraljice Viktorije in princa Alberta. Leta 1936 je apartma za kratek čas postal zasebno stanovanjo palače, ko se je vanje vselil [[Edvard VIII. Britanski]]. Prvotni notranji dizajni iz zgodnjega 19. stoletja, od katerih jih je veliko še vedno ohranjenih, so po nasvetu Charlesa Longa vključevali široko uporabo svetlo obarvanega štukaturnega marmorja ter modrega in roza [[lazurni kamen|lapisa]g. Edvard VII. je nadzoroval delno preoblikovanje v kremno-zlato barvno shemo Belle Époque. === Vzhodno krilo === [[File:Royal Family Platinum Jubilee Balcony Appearance 2022.jpg|thumb|upright=1.2|Zadnji pojav kraljice Elizabete II. na balkonu med praznovanjem njenega platinastega jubileja leta 2022]] Med letoma 1847 in 1850, ko je Blore gradil novo vzhodno krilo, je bil [[Kraljevi paviljon, Brighton|Brightonski paviljon]] ponovno oropan opreme. Zaradi tega ima veliko sob v novem traktu izrazito orientalsko vzdušje. Rdeča in modra kitajska soba za kosila je sestavljena iz delov banketne in glasbene sobe v Brightonu z velikim orientalskim dimnikom, ki ga je zasnoval Robert Jones in izklesal Richard Westmacott. Prej je bil v ''Glasbeni sobi'' v paviljonu v Brightonu. Okrašena ura, znana kot ''ura Kylin'', je bila izdelana v Džingdedženu v provinci Džjangši na Kitajskem v drugi polovici 18. stoletja; ima poznejši mehanizem Benjamina Vulliamyja okrog leta 1820.<ref>Harris, de Bellaigue & Miller, p. 135.</ref> Rumena poslikana soba ima tapete, dobavljene leta 1817 za Brighton Saloon, in dimnik, ki je evropska vizija o tem, kako bi lahko izgledal kitajski dimnik. Ima kimajoče mandarine v nišah in strašne krilate zmaje, ki jih je oblikoval Robert Jones. V središču tega krila je znameniti balkon z osrednjo sobo za steklenimi vrati. To je ''[[chinoiserie]]'' v kitajskem slogu, ki ga je obogatila kraljica Marija, ki je v sodelovanju z oblikovalcem Charlesom Allomom v poznih 1920-ih ustvarila bolj 'zavezujočo' kitajsko temo, čeprav so bila lakirana vrata leta 1873 pripeljana iz Brightona. Po dolžini ''piano nobile'' vzhodnega trakta je Velika galerija, skromno znana kot ''Glavni hodnik'', ki poteka po dolžini vzhodne stranice štirikotnika. Ima zrcalna vrata in zrcalne prečne stene, ki odsevajo porcelanaste pagode in drugo orientalsko pohištvo iz Brightona. Kitajska soba za kosilo in rumena poslikana soba sta na obeh koncih te galerije, ''Centralna soba'' pa je vmes.<ref name="HarrisBellaigue1968">{{navedi knjigo |last1=John Harris |url=https://books.google.com/books?id=pscQAQAAMAAJ |title=Buckingham Palace and its Treasures |last2=Geoffrey De Bellaigue |last3=Oliver Millar |publisher=Viking Press |date=1968 |page=90}}</ref> == Vrt in okolica == Na zadnji strani palače je velik parku podoben vrt, ki je skupaj z jezerom največji zasebni vrt v Londonu.<ref>{{navedi splet |title=''Buckingham Palace'' |url=http://www.museumoflondon.org.uk/English/Collections/OnlineResources/X20L/Themes/1381/1092 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20080502231028/http://www.museumoflondon.org.uk/English/Collections/OnlineResources/X20L/Themes/1381/1092 |archive-date=2 May 2008 |access-date=3 February 2009}} (Museum of London.) Retrieved 2 May 2009.</ref> Tam je kraljica Elizabeta II. vsako poletje gostila svoje letne vrtne zabave in organizirala tudi velike prireditve ob praznovanju kraljevih mejnikov, kot so jubileji. Obsega 17 ha in vključuje pristajališče za helikopterje, jezero in teniško igrišče. V bližini palače je [[Royal Mews]], ki ga je prav tako zasnoval Nash, kjer so nameščene kraljeve kočije, vključno z ''Gold State Coachom''. Ta rokokojska pozlačena kočija, ki jo je leta 1760 zasnoval William Chambers, ima poslikane plošče G. B. Ciprianija. Prvič jo je leta 1762 za državno otvoritev parlamenta uporabil Jurij III., monarh pa jo je uporabljal za vsako kronanje od Viljema IV.<ref>{{navedi splet |title=The Gold State Coach |url=https://www.rct.uk/visit/the-royal-mews-buckingham-palace/the-gold-state-coach |access-date=2023-05-08 |website=www.rct.uk |language=en}}</ref> Nazadnje je bila uporabljena za kronanje kralja Karla III. in kraljice Camille. V hiši so tudi furmanski konji, ki so jih uporabljali na kraljevih slovesnih procesijah, pa tudi številni avtomobili, ki jih je uporabljala kraljeva družina. [[Mall, London|Mall]], ceremonialno pot do palače, je zasnoval Aston Webb in je bila dokončana leta 1911 kot del velikega spomenika kraljici Viktoriji. Razteza se od admiralskega slavoloka, čez St James's Park do Viktorijinega spomenika in se konča pri vhodnih vratih na dvorišču pred palačao.<ref>{{NHLE|num=1239251|desc=Buckingham Palace forecourt gate piers, gates, railings and lamps|grade=I|access-date=28 December 2023}}</ref> To pot uporabljajo kavalkade in kolone vozil gostujočih voditeljev držav ter kraljeva družina ob državniških priložnostih, kot je letni Trooping the Colour. {{wide image|File:Buckingham Palace west facade (panoramic).jpg|800px|align-cap=center|Trata in zahodna fasada Buckinghamske palače, obložena s kamnom Bath}} == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Buckingham Palace}} {{Wikivoyage}} * [https://www.royal.uk/royal-residences-buckingham-palace Buckingham Palace] at the Royal Family website * [http://www.british-history.ac.uk/report.asp?compid=45183 Account of Buckingham Palace, with prints of Arlington House and Buckingham House] from ''Old and New London'' (1878) * [http://www.british-history.ac.uk/report.asp?compid=41820 Account of the acquisition of the Manor of Ebury] from ''Survey of London'' (1977) * [https://www.rct.uk/visit/the-state-rooms-buckingham-palace The State Rooms, Buckingham Palace] at the Royal Collection Trust {{Authority control|suppress=P1004}} [[Kategorija:Kraljeve rezidence v Združenem kraljestvu]] [[Kategorija:Palače v Londonu]] [[Kategorija:Muzeji v Angliji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1826]] 004zld1un9lrb4034by2k40488tpl5x 0 25305 6655223 6649682 2026-04-03T08:51:11Z Shabicht 3554 /* Velikonočno tridnevje */ 6655223 wikitext text/x-wiki {{Preusmeritev|Velika nedelja|naselje|Velika Nedelja}} {| style="float:right; | [[Slika:Maierhöfen Pfarrkirche Orgelempore Auferstehung.jpg|thumb|rignt|450px|''Kristusovo vstajenje'' (freska na ograji kora v cerkvi sv. Gebharda, Maierhöfen, Bavarska)]] |- | {{Datumi praznikov, vezanih na veliko noč}} |- | {{Datumi velike noči}} |} '''Velika noč''', ponekod na Slovenskem tudi '''vuzem''', je najpomembnejši in najstarejši [[Krščanski prazniki|krščanski praznik]], spomin na [[Jezusovo vstajenje]] dva dni po njegovi mučeniški smrti. Veliki teden kristjani začenjajo na [[Cvetna nedelja|cvetno nedeljo]], vrhunec velikega tedna pa je velikonočno tridnevje: [[veliki četrtek]], [[veliki petek]] in [[velikonočna vigilija]] na [[Velika sobota|veliko soboto]], ki nas uvede v praznovanje. == Velikonočno tridnevje == Velika noč obsega posebno praznovanje, ki ga imenujemo [[velikonočno tridnevje]]. Na veliki četrtek se kristjani spominjajo [[Zadnja večerja|zadnje večerje]]. Veliki petek je posvečen Judovi izdaji [[Jezus Kristus|Jezusa]], Jezusovi obsodbi ter [[Jezusovo trpljenje|trpljenju]] in [[Križanje (smrtna kazen)|smrti na križu]]. Že v soboto, na velikonočno vigilijo in na velikonočno [[nedelja|nedeljo]] pa kristjani praznujejo [[Kristusovo vstajenje]], s katerim je Jezus premagal smrt. Velikonočno tridnevje predstavlja višek vsega [[Cerkveno leto|cerkvenega leta]]. Tridnevje izvira iz judovskega praznovanja »[[pasha|pashe]]«, pri katerem [[Judje]] slavijo rešitev svojih prednikov iz [[eksodus|egiptovske sužnosti]] (glej {{Bibl|2 Mz 12,1-50}}). [[Krščanstvo|Cerkev]] vidi v judovski pashi [[stara zaveza|starozavezno]] predpodobo velikonočnega praznika, s katerim se izpostavlja moč jezusove smrti na križu, njegovega vstajenja in odrešenja. Velika noč je za kristjane praznik veselja in upanja, verujejo, da je Jezus s svojim vstajenjem premagal telesno in duhovno smrt ter za vse prinesel upanje, za kristjane pa tudi odpuščanje grehov in upanje na vstajenje po smrti oz. posmrtno življenje v raju.<ref>{{navedi splet|url=http://www.siol.net/novice/svet/2014/04/kristjani_po_vsem_svetu_praznujejo_veliko_noc.aspx|title=Velika noč je praznik veselja in upanja |accessdate= |date=20.4.2014 |format= |work=[[Planet SiOL.net]] }}</ref> Velikonočne tradicije se v veliki meri od države do države ali celo pokrajine razlikujejo. {{glavni|Velikonočno tridnevje}} == Veliki četrtek == Na veliki četrtek se kristjani pri večerni maši ne spominjajo samo [[Zadnja večerja|zadnje večerje]], ki jo je Jezus praznoval skupaj s svojimi [[Apostol|apostoli]], temveč postavitve [[Evharistija|evharistije]] ({{Bibl|Lk 22,14-20}}), v berilih tudi dogodkov na [[Oljska gora|Oljski gori]] ({{Bibl|Jn 17,1-19}}) in v vrtu Getsemani ({{Bibl|Lk 22,39-45}}), pa tudi na zapoved, naj kristjani služijo in pomagajo drug drugemu. Ker je [[tabernakelj]] pred večerno mašo že izpraznjen, je [[Monštranca|najsvetejše]] izpostavljeno na drugem kraju, ponavadi pri božjem grobu. [[Maša|Mašni obred]] poteka kot običajno, lahko pa je po njem tudi obred umivanja nog. == Veliki petek == Po tradiciji je na veliki petek zapovedan strogi [[Postenje|post]]. To je edini dan v katoliškem [[Cerkveno leto|cerkvenem letu]], ko duhovniki ne opravljajo celotne [[Evharistija|evharistije]], ampak zgolj delitev obhajila. Sestavni del so obredi, ki so najstarejša dediščina starokrščanskega bogoslužja in pobožnosti.<ref>{{navedi splet |url=https://katoliska-cerkev.si/veliki-petek2022 |title=Veliki petek |accessdate=3. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> Obredi velikega petka pa ne predstavljajo samo žalovanja in mučeništva, temveč imata svoj poudarek tudi upanje in veselje, z mislijo na Jezusovo zmago nad smrtjo. Med obredi je izpostavljeno [[razpelo]], kateremu se verniki poklonijo. Po koncu obredov sledi [[molitev|molitvena]] ura ([[križev pot]]) pri božjem grobu. [[File:Velika noč - jedila hren šunka pirhi potica.jpg|thumb|200px|left|Tipične velikonočne jedi: pirhi, šunka, hren, kruh in potica]] == Velika sobota == Na [[velika sobota|veliko soboto]] duhovnik zjutraj [[zakramentali|blagoslovi]] (pogovorno ''žegna'') velikonočni ogenj, ki ga ponekod verniki s posušenimi lesnimi gobami raznosijo na svoje domove, kjer z njim blagoslovijo prostore in/ali z njim zakurijo kurišča, na katerih se zatem pripravljajo jedila za velikonočni zajtrk. Na velikonočno soboto se verniki zbirajo pri božjem grobu in premišljujejo njegovo [[Jezusovo trpljenje|trpljenje]] in smrt. Na ta dan duhovniki [[Zakramentali|blagoslavljajo]] jedila, ki jih verniki prinašajo k blagoslovu in so pripravljena za nedeljski velikonočni zajtrk. Tudi v Sloveniji imajo določeno krščansko simboliko suho [[meso]], ki [[simbol]]izira jezusovo [[telo]], [[rdeča|rdeči]] [[pirh]]i so kaplje [[kri|krvi]], [[hren]] predstavlja [[žebelj|žeblje]], kruh in ostala peciva pa trnjevo krono pri Jezusovem trpljenju na križu. Kristjani se spominjajo dogodka, ko se je Jezus po svojem vstajenju prikazal apostolom in z njimi jedel. Spoznali so ga po lomljenju kruha. ({{Bibl|Lk 24,35}}) === Velikonočna vigilija === {{glavni|Velikonočna vigilija}} Noč, na katero je Jezus vstal od smrti, za kristjane pomeni vrhunec verskega dogajanja in je najpomembnejši dogodek [[Cerkveno leto|cerkvenega leta]]. Z obredom kristjani praznujejo zmagoslavje luči nad temo tj. Jezusa nad grehom oz. smrtjo oz. t.i. [[Kristusovo vstajenje |Kristusovo vstajenje in odrešenje]]. == Velikonočna nedelja == Na Veliko noč so v Sloveniji v navadi vstajenjske procesije, na čelu katerih nosijo kip vstalega Kristusa in so lahko opravljene že v soboto, v povezavi z velikonočno vigilijo, ali pa v nedeljo, pred jutranjo slovesno sveto mašo. Procesija se začne v cerkvi, pri božjem grobu, z izpostavitvijo (tokrat nezagrnjene) [[Monštranca|monštrance]] in s petjem slovesne Aleluje ter primerne velikonočne pesmi, ki jo cerkveni pevci nadaljujejo v procesiji, to je slovesnem mimohodu. Ko se procesija vrne v [[Cerkev (zgradba)|cerkev]], sledi zahvalna pesem. Po blagoslovu z najsvetejšim duhovnik spravi monštranco v [[tabernakelj]], zatem pa počasti ([[Kadilnica|pokadi]]) [[oltar]], slovesno mašno opravilo pa se nadaljuje s Slavo in glavno mašno prošnjo iz [[Rimski misal|misala]]. Obred se nadaljuje z berili, [[Pridiga|pridigo]], [[Evharistija|daritvijo]] ter obhajilom. === Urbi et orbi === Velikonočni papeški blagoslov [[Urbi et orbi]] se tradicionalno podeli na velikonočno nedeljo ob 12.00 uri, po srednjeevropskem času. [[Papež]] ga izreče z lože [[Bazilika sv. Petra, Vatikan|bazilike svetega Petra v Vatikanu]], tudi v [[slovenščina|slovenščini]]. == Velikonočni ponedeljek == Kristjani se na velikonočni ponedeljek, dan po prazniku velike noči, spominjajo Jezusovega prikazanja njegovima učencema na poti v Emavs.({{Bibl|Mr 16,12-13}}). V spomin na ta dogodek kristjani ta dan obiščejo svoje bližnje in se z njimi veselijo novice o [[Kristusovo vstajenje|Jezusovem vstajenju]]. Kristjani namreč verujejo v Jezusovo vstajenje tudi na osnovi pričevanja oseb, ki se jim je Jezus prikazal po vstajenju in jim je z očitnimi znamenji dokazal svojo obstoj. Med njimi sta bila tudi dva učenca, ki sta ga na poti v Emavs prepoznala po [[Evharistija|lomljenju kruha]] in novico sporočila tudi drugim, kar opisuje [[Sveto pismo]] ({{Bibl|Lk 24,35}}). Velikonočni ponedeljek je po [[Osamosvojitev Slovenije|osamosvojitvi Slovenije]] [[Državni prazniki v Sloveniji|dela prost dan]]. Po običajih je namenjen izletom, sprostitvi, obiskom sorodnikov in prijateljev. Razpored svetih maš je nedeljski oz. praznični. == Izvor praznika == Praznik sam ima podlage v [[Judovstvo|judovstvu]], pa tudi v starih [[Poganstvo|poganskih]] navadah, ko so praznovali prihod [[pomlad]]i. V [[Slovenija|Sloveniji]] prazniku rečejo tudi vuzem. Ker je Kristus vstal iz groba podobno, kakor pišče pride iz jajca, in ker tudi [[krst]] pomeni vstop v novo življenje, je [[jajce]] znamenje Kristusovega vstajenja in hkrati tudi krsta. Izmenjavanje velikonočnih jajc oziroma [[pirh]]ov izhaja že iz starih poganskih navad, denimo čaščenja [[Boginja|boginje]] [[Eostra|Eostre]]. Jajca predstavljajo [[ljubezen]] in [[prijateljstvo]], pa tudi celotno [[stvarstvo]] kot kozmično jajce. == Izračun datuma velike noči == Točnega datuma Jezusovega [[Križanje (smrtna kazen)|križanja]] ni mogoče izračunati, ker [[Nova zaveza]] ne navaja niti približne datacije, takrat veljavni judovski [[koledar]] pa je zaradi pogostih interkalacij nepoznan.<ref>E. J. Bickerman: Chronology of the Ancient World, 1980, Thames and Hudson, str. 26</ref> Velika noč je premakljiv praznik, v odvisnosti od datuma velike noči so tudi datumi nekaterih drugih cerkvenih praznikov, kot so [[pepelnična sreda]] (predhodni praznik), [[Jezusov vnebohod]], [[binkošti]] in [[sveto rešnje telo in kri]]. Na [[Prvi nicejski koncil|prvem nicejskem koncilu]] so določili, da se veliko noč praznuje na prvo [[Nedelja|nedeljo]] po prvi pomladni [[Ščip (Luna)|polni luni]]. Tako je lahko velika noč med [[22. marec|22.]] [[marec|marcem]] in [[25. april|25.]] [[april]]om. Vendar pa [[cerkev (organizacija)|Cerkev]] nikoli ni popolnoma sledila najnovejšim astronomskim odkritjem. V [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliški cerkvi]] je v uporabi formula, pri kateri lahko včasih pride do odstopanja za nekaj ur od realne polne lune. Tako je bila velika noč v letu 1962 (in 1954 idr.) na drug datum (zamik za en teden), kot bi bila v skladu z natančnimi astronomskimi opazovanji. [[Pravoslavne Cerkve]] uporabljajo za izračun polne lune formulo, ki temelji na [[Meton]]ovem ciklusu, tako izračunana polna luna odstopa od astronomske polne lune za več dni. Posledično je velika noč v pravoslavju pogosto več kot teden dni pozneje kot v Rimskokatoliški cerkvi, zelo pogosto pa tudi sovpadata na isti dan. Leta 1923 so Pravoslavne Cerkve sklenile, da bodo začele uporabljati prenovljen koledar (glej [[Milankovićev koledar]]) in novo formulo za izračun velike noči. Nekatere so začele uporabljati novi koledar, novo formulo je pa začela uporabljati le Finska Pravoslavna cerkev. == Galerija == <gallery mode="packed"> File:Velikonocni zegen.jpg|thumb|Velikonočni jerbas (pletena košara) s pirhi File:Belokranjske pisanke.JPG|thumb|Belokranjske pisanke File:Easter eggs and Potica, Slovenia.jpg|thumb|Velikonočni krožnik s pirhi in [[Potica|potico]] Slika:Na veliki petek Boga strašijo z ragljami 1940 (2).jpg|thumb|Velikonočno »strašenje boga« z [[raglja]]mi na [[Jesenice|Jesenicah]] leta 1940 File:Velikonočni ogenj Šutna Kranj Slovenija 2017. 4. 15.jpg|thumb|Velikonočni ogenj v naselju [[Šutna, Kranj|Šutna]], občina [[Kranj]]. Fantje zjutraj prinesejo velikonočni ogenj v vsako hišo. </gallery> == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == {{commonscat|Easter}} {{wikislovar}} * [http://www.kapitelj.com/velika_noc.html Velika noč]. Kapitelj.com. * »[https://prvi.rtvslo.si/podkast/sledi-casa/80/175034108 Velika noč od antike do danes]«. ''Sledi časa'' (31. marec 2024). RTV Slovenija. {{Krščanski prazniki}} {{Državni prazniki v Sloveniji}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Velika noč| ]] [[Kategorija:Krščanski prazniki]] jl0cst5znvi75r8fqf7vouhro18lee9 6655226 6655223 2026-04-03T08:55:10Z Shabicht 3554 /* Velika sobota */ 6655226 wikitext text/x-wiki {{Preusmeritev|Velika nedelja|naselje|Velika Nedelja}} {| style="float:right; | [[Slika:Maierhöfen Pfarrkirche Orgelempore Auferstehung.jpg|thumb|rignt|450px|''Kristusovo vstajenje'' (freska na ograji kora v cerkvi sv. Gebharda, Maierhöfen, Bavarska)]] |- | {{Datumi praznikov, vezanih na veliko noč}} |- | {{Datumi velike noči}} |} '''Velika noč''', ponekod na Slovenskem tudi '''vuzem''', je najpomembnejši in najstarejši [[Krščanski prazniki|krščanski praznik]], spomin na [[Jezusovo vstajenje]] dva dni po njegovi mučeniški smrti. Veliki teden kristjani začenjajo na [[Cvetna nedelja|cvetno nedeljo]], vrhunec velikega tedna pa je velikonočno tridnevje: [[veliki četrtek]], [[veliki petek]] in [[velikonočna vigilija]] na [[Velika sobota|veliko soboto]], ki nas uvede v praznovanje. == Velikonočno tridnevje == Velika noč obsega posebno praznovanje, ki ga imenujemo [[velikonočno tridnevje]]. Na veliki četrtek se kristjani spominjajo [[Zadnja večerja|zadnje večerje]]. Veliki petek je posvečen Judovi izdaji [[Jezus Kristus|Jezusa]], Jezusovi obsodbi ter [[Jezusovo trpljenje|trpljenju]] in [[Križanje (smrtna kazen)|smrti na križu]]. Že v soboto, na velikonočno vigilijo in na velikonočno [[nedelja|nedeljo]] pa kristjani praznujejo [[Kristusovo vstajenje]], s katerim je Jezus premagal smrt. Velikonočno tridnevje predstavlja višek vsega [[Cerkveno leto|cerkvenega leta]]. Tridnevje izvira iz judovskega praznovanja »[[pasha|pashe]]«, pri katerem [[Judje]] slavijo rešitev svojih prednikov iz [[eksodus|egiptovske sužnosti]] (glej {{Bibl|2 Mz 12,1-50}}). [[Krščanstvo|Cerkev]] vidi v judovski pashi [[stara zaveza|starozavezno]] predpodobo velikonočnega praznika, s katerim se izpostavlja moč jezusove smrti na križu, njegovega vstajenja in odrešenja. Velika noč je za kristjane praznik veselja in upanja, verujejo, da je Jezus s svojim vstajenjem premagal telesno in duhovno smrt ter za vse prinesel upanje, za kristjane pa tudi odpuščanje grehov in upanje na vstajenje po smrti oz. posmrtno življenje v raju.<ref>{{navedi splet|url=http://www.siol.net/novice/svet/2014/04/kristjani_po_vsem_svetu_praznujejo_veliko_noc.aspx|title=Velika noč je praznik veselja in upanja |accessdate= |date=20.4.2014 |format= |work=[[Planet SiOL.net]] }}</ref> Velikonočne tradicije se v veliki meri od države do države ali celo pokrajine razlikujejo. {{glavni|Velikonočno tridnevje}} == Veliki četrtek == Na veliki četrtek se kristjani pri večerni maši ne spominjajo samo [[Zadnja večerja|zadnje večerje]], ki jo je Jezus praznoval skupaj s svojimi [[Apostol|apostoli]], temveč postavitve [[Evharistija|evharistije]] ({{Bibl|Lk 22,14-20}}), v berilih tudi dogodkov na [[Oljska gora|Oljski gori]] ({{Bibl|Jn 17,1-19}}) in v vrtu Getsemani ({{Bibl|Lk 22,39-45}}), pa tudi na zapoved, naj kristjani služijo in pomagajo drug drugemu. Ker je [[tabernakelj]] pred večerno mašo že izpraznjen, je [[Monštranca|najsvetejše]] izpostavljeno na drugem kraju, ponavadi pri božjem grobu. [[Maša|Mašni obred]] poteka kot običajno, lahko pa je po njem tudi obred umivanja nog. == Veliki petek == Po tradiciji je na veliki petek zapovedan strogi [[Postenje|post]]. To je edini dan v katoliškem [[Cerkveno leto|cerkvenem letu]], ko duhovniki ne opravljajo celotne [[Evharistija|evharistije]], ampak zgolj delitev obhajila. Sestavni del so obredi, ki so najstarejša dediščina starokrščanskega bogoslužja in pobožnosti.<ref>{{navedi splet |url=https://katoliska-cerkev.si/veliki-petek2022 |title=Veliki petek |accessdate=3. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref> Obredi velikega petka pa ne predstavljajo samo žalovanja in mučeništva, temveč imata svoj poudarek tudi upanje in veselje, z mislijo na Jezusovo zmago nad smrtjo. Med obredi je izpostavljeno [[razpelo]], kateremu se verniki poklonijo. Po koncu obredov sledi [[molitev|molitvena]] ura ([[križev pot]]) pri božjem grobu. [[File:Velika noč - jedila hren šunka pirhi potica.jpg|thumb|200px|left|Tipične velikonočne jedi: pirhi, šunka, hren, kruh in potica]] == Velika sobota == {{glavni|Velika sobota}} Na [[velika sobota|veliko soboto]] duhovnik zjutraj [[zakramentali|blagoslovi]] (pogovorno ''žegna'') velikonočni ogenj, ki ga ponekod verniki s posušenimi lesnimi gobami raznosijo na svoje domove, kjer z njim blagoslovijo prostore in/ali z njim zakurijo kurišča, na katerih se zatem pripravljajo jedila za velikonočni zajtrk. Na velikonočno soboto se verniki zbirajo pri božjem grobu in premišljujejo njegovo [[Jezusovo trpljenje|trpljenje]] in smrt. Na ta dan duhovniki [[Zakramentali|blagoslavljajo]] jedila, ki jih verniki prinašajo k blagoslovu in so pripravljena za nedeljski velikonočni zajtrk. Tudi v Sloveniji imajo določeno krščansko simboliko suho [[meso]], ki [[simbol]]izira jezusovo [[telo]], [[rdeča|rdeči]] [[pirh]]i so kaplje [[kri|krvi]], [[hren]] predstavlja [[žebelj|žeblje]], kruh in ostala peciva pa trnjevo krono pri Jezusovem trpljenju na križu. Kristjani se spominjajo dogodka, ko se je Jezus po svojem vstajenju prikazal apostolom in z njimi jedel. Spoznali so ga po lomljenju kruha. ({{Bibl|Lk 24,35}}) === Velikonočna vigilija === {{glavni|Velikonočna vigilija}} Noč, na katero je Jezus vstal od smrti, za kristjane pomeni vrhunec verskega dogajanja in je najpomembnejši dogodek [[Cerkveno leto|cerkvenega leta]]. Z obredom kristjani praznujejo zmagoslavje luči nad temo tj. Jezusa nad grehom oz. smrtjo oz. t.i. [[Kristusovo vstajenje |Kristusovo vstajenje in odrešenje]]. == Velikonočna nedelja == Na Veliko noč so v Sloveniji v navadi vstajenjske procesije, na čelu katerih nosijo kip vstalega Kristusa in so lahko opravljene že v soboto, v povezavi z velikonočno vigilijo, ali pa v nedeljo, pred jutranjo slovesno sveto mašo. Procesija se začne v cerkvi, pri božjem grobu, z izpostavitvijo (tokrat nezagrnjene) [[Monštranca|monštrance]] in s petjem slovesne Aleluje ter primerne velikonočne pesmi, ki jo cerkveni pevci nadaljujejo v procesiji, to je slovesnem mimohodu. Ko se procesija vrne v [[Cerkev (zgradba)|cerkev]], sledi zahvalna pesem. Po blagoslovu z najsvetejšim duhovnik spravi monštranco v [[tabernakelj]], zatem pa počasti ([[Kadilnica|pokadi]]) [[oltar]], slovesno mašno opravilo pa se nadaljuje s Slavo in glavno mašno prošnjo iz [[Rimski misal|misala]]. Obred se nadaljuje z berili, [[Pridiga|pridigo]], [[Evharistija|daritvijo]] ter obhajilom. === Urbi et orbi === Velikonočni papeški blagoslov [[Urbi et orbi]] se tradicionalno podeli na velikonočno nedeljo ob 12.00 uri, po srednjeevropskem času. [[Papež]] ga izreče z lože [[Bazilika sv. Petra, Vatikan|bazilike svetega Petra v Vatikanu]], tudi v [[slovenščina|slovenščini]]. == Velikonočni ponedeljek == Kristjani se na velikonočni ponedeljek, dan po prazniku velike noči, spominjajo Jezusovega prikazanja njegovima učencema na poti v Emavs.({{Bibl|Mr 16,12-13}}). V spomin na ta dogodek kristjani ta dan obiščejo svoje bližnje in se z njimi veselijo novice o [[Kristusovo vstajenje|Jezusovem vstajenju]]. Kristjani namreč verujejo v Jezusovo vstajenje tudi na osnovi pričevanja oseb, ki se jim je Jezus prikazal po vstajenju in jim je z očitnimi znamenji dokazal svojo obstoj. Med njimi sta bila tudi dva učenca, ki sta ga na poti v Emavs prepoznala po [[Evharistija|lomljenju kruha]] in novico sporočila tudi drugim, kar opisuje [[Sveto pismo]] ({{Bibl|Lk 24,35}}). Velikonočni ponedeljek je po [[Osamosvojitev Slovenije|osamosvojitvi Slovenije]] [[Državni prazniki v Sloveniji|dela prost dan]]. Po običajih je namenjen izletom, sprostitvi, obiskom sorodnikov in prijateljev. Razpored svetih maš je nedeljski oz. praznični. == Izvor praznika == Praznik sam ima podlage v [[Judovstvo|judovstvu]], pa tudi v starih [[Poganstvo|poganskih]] navadah, ko so praznovali prihod [[pomlad]]i. V [[Slovenija|Sloveniji]] prazniku rečejo tudi vuzem. Ker je Kristus vstal iz groba podobno, kakor pišče pride iz jajca, in ker tudi [[krst]] pomeni vstop v novo življenje, je [[jajce]] znamenje Kristusovega vstajenja in hkrati tudi krsta. Izmenjavanje velikonočnih jajc oziroma [[pirh]]ov izhaja že iz starih poganskih navad, denimo čaščenja [[Boginja|boginje]] [[Eostra|Eostre]]. Jajca predstavljajo [[ljubezen]] in [[prijateljstvo]], pa tudi celotno [[stvarstvo]] kot kozmično jajce. == Izračun datuma velike noči == Točnega datuma Jezusovega [[Križanje (smrtna kazen)|križanja]] ni mogoče izračunati, ker [[Nova zaveza]] ne navaja niti približne datacije, takrat veljavni judovski [[koledar]] pa je zaradi pogostih interkalacij nepoznan.<ref>E. J. Bickerman: Chronology of the Ancient World, 1980, Thames and Hudson, str. 26</ref> Velika noč je premakljiv praznik, v odvisnosti od datuma velike noči so tudi datumi nekaterih drugih cerkvenih praznikov, kot so [[pepelnična sreda]] (predhodni praznik), [[Jezusov vnebohod]], [[binkošti]] in [[sveto rešnje telo in kri]]. Na [[Prvi nicejski koncil|prvem nicejskem koncilu]] so določili, da se veliko noč praznuje na prvo [[Nedelja|nedeljo]] po prvi pomladni [[Ščip (Luna)|polni luni]]. Tako je lahko velika noč med [[22. marec|22.]] [[marec|marcem]] in [[25. april|25.]] [[april]]om. Vendar pa [[cerkev (organizacija)|Cerkev]] nikoli ni popolnoma sledila najnovejšim astronomskim odkritjem. V [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliški cerkvi]] je v uporabi formula, pri kateri lahko včasih pride do odstopanja za nekaj ur od realne polne lune. Tako je bila velika noč v letu 1962 (in 1954 idr.) na drug datum (zamik za en teden), kot bi bila v skladu z natančnimi astronomskimi opazovanji. [[Pravoslavne Cerkve]] uporabljajo za izračun polne lune formulo, ki temelji na [[Meton]]ovem ciklusu, tako izračunana polna luna odstopa od astronomske polne lune za več dni. Posledično je velika noč v pravoslavju pogosto več kot teden dni pozneje kot v Rimskokatoliški cerkvi, zelo pogosto pa tudi sovpadata na isti dan. Leta 1923 so Pravoslavne Cerkve sklenile, da bodo začele uporabljati prenovljen koledar (glej [[Milankovićev koledar]]) in novo formulo za izračun velike noči. Nekatere so začele uporabljati novi koledar, novo formulo je pa začela uporabljati le Finska Pravoslavna cerkev. == Galerija == <gallery mode="packed"> File:Velikonocni zegen.jpg|thumb|Velikonočni jerbas (pletena košara) s pirhi File:Belokranjske pisanke.JPG|thumb|Belokranjske pisanke File:Easter eggs and Potica, Slovenia.jpg|thumb|Velikonočni krožnik s pirhi in [[Potica|potico]] Slika:Na veliki petek Boga strašijo z ragljami 1940 (2).jpg|thumb|Velikonočno »strašenje boga« z [[raglja]]mi na [[Jesenice|Jesenicah]] leta 1940 File:Velikonočni ogenj Šutna Kranj Slovenija 2017. 4. 15.jpg|thumb|Velikonočni ogenj v naselju [[Šutna, Kranj|Šutna]], občina [[Kranj]]. Fantje zjutraj prinesejo velikonočni ogenj v vsako hišo. </gallery> == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == {{commonscat|Easter}} {{wikislovar}} * [http://www.kapitelj.com/velika_noc.html Velika noč]. Kapitelj.com. * »[https://prvi.rtvslo.si/podkast/sledi-casa/80/175034108 Velika noč od antike do danes]«. ''Sledi časa'' (31. marec 2024). RTV Slovenija. {{Krščanski prazniki}} {{Državni prazniki v Sloveniji}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Velika noč| ]] [[Kategorija:Krščanski prazniki]] dno1lqhmlwrs1919iplyu5fuvr4lhat 0 31695 6654853 6654742 2026-04-02T13:41:50Z Andrejj 94 --[[Slika:Tagebau Garzweiler Panorama 2005.jpg|center|1000px|thumb|Odprti rudnik premoga v Garzweilerju v Nemčiji. Panorama visoke ločljivosti.]] 6654853 wikitext text/x-wiki [[Slika:Coal.jpg|thumb|200px|thumb|desno|Premog]] '''Prêmog''' je [[fosilno gorivo]], ki ga pridobivamo izpod površja z [[rudarstvo|rudarjenjem]], [[dnevni kop|dnevnim kopom]] ali [[pasovno rudarjenje|pasovnim rudarjenjem]]. Premog je lahko gorljiva črna ali temno rjava [[sedimentna kamnina]], sestavljena večinoma iz [[ogljik]]a in [[Kisik|kisika]] ter [[Vodik|vodika]], [[Dušik|dušika]] in [[žveplo|žvepla]]. Premog je še danes zelo pomembno [[gorivo]] in je najbolj pogost svetovni energetski vir, pomemben pri pridobivanju [[elektrika|elektrike]] v [[Termoelektrarna|termoelektrarnah]]. V preteklosti je bil premog tisti energent, s katerim se je začela [[industrijska revolucija]]. V [[Slovenija|Sloveniji]] se s premogom proizvede približno tretjina potrebne električne energije. == Vrste premoga == Geološki procesi skozi čas s [[pritisk]]om spreminjajo [[šota|šoto]] postopoma v [[lignit]], [[rjavi premog]], [[črni premog]] in na koncu v [[antracit]]. == Nastanek premoga == Pri procesu [[fosilizacija|fosilizacije]] se izločajo razne vrste [[mineral|mineralnih snovi]]. To izločanje lahko povzroči tudi kopičenje raznih mineralnih plasti. Na takšen način so [[Drevo|drevesa]] odigrala v geološki preteklosti pomembno vlogo kot tvorci organogenih (fitogenih) [[sediment]]ov. Fitogene sedimente delimo v dve skupini. * Prva skupina so organske tvorbe, kot so premog, [[jantar]] * Drugo skupino pa predstavljajo anorganske tvorbe kot so [[apnenec]], [[kremen]] ... Prva skupina je gorljiva in ji pravimo [[kavstobiolit]]i, medtem ko je druga skupina negorljiva in jo imenujemo [[akavstobiolit]]i. Premogi so najpogostejši kavstobioliti. Njihov nastanek je vezan na [[močvirje|močvirnat svet]]. Pod pojmom močvirnatnega sveta razumemo območje, ki je pokrito z veliko maso ostankov rastlinja, ki je na tem območju rastlo in odmrlo, vendar se zaradi tega, ker je bilo prekrito z vodo, ni moglo popolnoma razgraditi. Ali bo premog nastal ali ne so odločilni sledeči procesi: # [[razpadanje]]: poteka na kopnem, kjer imata [[zrak]] in [[voda]] popoln dostop do odmrlega rastlinskega ostanka in nima pomena pri nastanku premoga # [[trohnjenje]] ali huminifikacija: zahteva vlažno okolje in nepopoln dostop zraka # nastanek [[šota|šote]]: poteka v [[barje|barjih]], ki leže ob robovih [[jezero|jezer]] ali [[laguna|lagun]]. Rastlinske ostanke dokaj hitro prekrije voda, tako da so z njo prepojeni. # nastajenje [[sapropel]]a: poteka v globljih delih barij, jezerih in lagunah Glede na nastanek ločimo več vrst premogov: * [[Humus]]ni premogi so nastali povsem iz rastlinskih ostankov raznih višje razvitih rastlin. Pri nastanku le teh ločimo fazo nastanka šote in fazo nastanka premogov. Faza nastanka šote zavzema vse procese od nakopičenja do spremembe ostankov v šoto. Faza nastanka premogov pa pretvarjane šote v rjave premoge in nadalje še v črne promoge in antracit skozi proces, ki mu pravimo zorenje. Zelo pomembna pogoja sta [[temperatura]] in [[tlak]]. * [[Liptobiolit]]ski premogi so nastali iz nakopičenj najbolj odpornih rastlinskih ostankov višje razvitih rastlin. Nastajajo predvsem v pretočnih močvirjih in [[oksidacija|oksidacijskih]] pogojih. So zelo redki. * Sapropelski premogi so nastali iz nišje razvitih rastlin, v groobem pa ločimo humito-[[sapropelit]]e (ostanki višje in nižje razvitih rastlin v saproplelitni osnovi) in prave sapropelite (izvorni material izvira pretežno iz [[alge|alg]]). == Svetovne rezerve premoga == [[Slika:Komatsu bulldozer pushing coal in Power plant Ljubljana (winter 2017).jpg|sličica|250px|Buldožer [[Komatsu]] ob kupu premoga [[Termoelektrarna Toplarna Ljubljana|Termoelektrarne Toplarne Ljubljana]]]] {{Glavni članek|Rezerve premoga}} Ocenjeno je, da je od leta [[1996]] na voljo okoli 1.000.000 milijonov ton (oz. en [[eksa]]gram) skupnih rezerv premoga, ki se jih ekonomsko splača pridobivati z današnjo tehnologijo rudarjenja. Energetska vrednost vsega svetovnega premoga je krepko preko 100 trilijard [[joule|joulovov]] (oz. 100 [[zeta]]joulov). Verjetno je na voljo dovolj premoga za vsaj 300 let. Vendar ta ocena privzema ničelno rast prebivalstva ter ničelno rast uporabe premoga zaradi pomanjkanja [[zemeljski plin|naravnega plina]] in [[nafta|nafte]]. == Slovenske rezerve premoga == == Glej tudi == * [[Velenjska kadunja]] * [[Utekočinjeni zemeljski plin]] == Zunanje povezave == {{Wikislovar|premog|Premog}} {{Zbirka|Category:Coal|Premog}} {{chem-stub}} [[Kategorija:Fosilna goriva]] [[Kategorija:Botanika]] [[Kategorija:Premog|*]] {{normativna kontrola}} ri5kv33tj7lzhgnqk2f5bwns3d4zixf 0 32103 6655042 6513314 2026-04-02T21:53:29Z Alebarasi 50192 /* R */ 6655042 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Norvežani|norveških]] [[pisatelj]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Norvežanov|Norveška|norveških}} {{CompactTOC2}} == A == [[Hans Aanrud]] - [[Frøydis Alvær]] - [[Ingvar Ambjørnsen]] - [[Tryggve Andersen]] - [[Nini Roll Anker]] - [[Peter Christen Asbjørnsen]] - [[Kjell Askildsen]] - [[Ivar Aasen]] == B == [[Ari Behn]] - [[André Bjerke]] - [[Jens Bjørneboe]] - [[Bjørnstjerne Bjørnson]] - [[Johan Bojer]] - [[Johan Borgen]] - [[Emil Boyson]] - [[Oskar Braaten]] - [[Pål Brekke]] - [[Tor Åge Bringsværd]] - [[Tiril Broch Aakre]] - [[Olaf Bull]] - == C == [[Hjalmar Christensen]] - [[Sigurd Christiansen]] - [[Camilla Collett]] - == D == [[Ingebjørg Dahl Sem]] - [[Gro Dahle]] - [[Petter Dass]] - [[Olav Duun]] - [[Vilhelm Dybwad]] == E == [[Harald Rosenløw Eeg]] - [[Peter Egge]] - [[Kristian Elster]] - [[Dorothe Engelbretsdotter]] - [[Tomas Espedal]] - [[Eivind Hofstad Evjemo]] - == F == [[Else Færden]] - [[Matias Faldbakken]] - [[Ronald Fangen]] - [[Johan Falkberget]] - [[Erika Fatland]] - [[Helga Flatland]] - [[Kjartan Fløgstad]] - [[Jon Fosse|Jon (Olav) Fosse]] - [[Nikolaj Frobenius]] == G == [[Jostein Gaarder]] - [[Arne Garborg]] - [[Hulda Garborg]] - [[Trygve Gulbranssen]] - == H == [[Bergljot Hobæk Haff]] - [[Inger Hagerup]] - [[Klaus Hagerup]] - [[Knut Hamsun]] - [[Erik Fosnes Hansen]] - [[Olav H. Hauge]] - [[Peter Andreas Heiberg]] - [[Hans Herbjørnsrud]] - [[Kristofer Hivju]] - [[Sigurd Hoel]] - [[Edvard Hoem]] - [[Gunvor Hofmo]] - [[Ludvig Holberg]] - [[Tone Hødnebø]] - == J == [[Hans Jæger]] - [[Kristofer Janson]] - [[Jahn Otto Johansen]] == K == [[Alexander Kielland]] - [[Hans Ernst Kinck]] - [[Odd Klippenvåg]] - [[Karl Ove Knausgård]] - [[Thomas Krag]] - [[Vilhelm Krag]] - [[Tom Kristensen (pisatelj)|Tom Kristensen]] - == L == [[Jonas Idemil Lie]] - [[Thomasine Lie]] - [[Idar Lind]] - [[Erlend Loe]] - [[Nina Lykke]] - [[Maja Lunde]] == M == [[Stein Mehren]] - [[Jon Michelet]] - [[Jørgen Moe]] - [[Arve Moen]] - [[Agnar Mykle]] - == N == [[Jo Nesbø]] - [[Olaug Nilssen]] == O == [[Tor Obrestad]] - [[Sigbjørn Obstfelder]] - [[Frode Sander Øien]] - [[Arthur Omre]] - [[Hanne Ørstavik]] - [[Kristian Ottosen]] - [[Arnulf Øverland]] - == P == [[Maria Parr]] - [[Per Petterson]] - == R == [[Agnes Ravatn]] - [[Barbra Ring]] - [[Nils Johan Rud]] == S == [[Cora Sandel]] - [[Gabriel Scott]] - [[Zeshan Shakar]] - [[Linn Skåber]] - [[Amalie Skram]] - [[Christian Skredsvig]] - [[Dag Solstad]] - [[Gunnar Staalesen]] - [[Lars Petter Sveen]] == T == [[Max Tau]] - [[Johan Turi]] - [[Odd Karsten Tveit]] - == U == [[Linn Ullmann]] - [[Sigrid Undset]] - [[Kristofer Uppdal]] - == V == [[Johan Vibe (pisatelj)|Johan Vibe]] - [[Kjersti Vik]] - [[Aasmund Olafsson Vinje]] - [[Tarjei Vesaas]] - [[Jan Erik Vold]] - == W == [[Herbjørg Wassmo]] - [[Johan Sebastian Welhaven]] - [[Henrik Wergeland]] == Glej tudi == * [[seznam norveških pesnikov]] * [[seznam norveških dramatikov]] {{seznami narodov po poklicu|pisateljev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Norvežanov|Pisatelji]] [[Kategorija:Norveški pisatelji|*]] f70rmjjkyhz2cz9abg3gtpa419parur 0 35927 6655030 5974197 2026-04-02T21:30:32Z ~2026-13659-49 255600 6655030 wikitext text/x-wiki '''Hegedušić''' je [[priimek]] več oseb: * [[Hrvoje Hegedušić]], hrvaški glasbenik, producent, kantavtor * [[Krsto Hegedušić]] (1901—1975), hrvaški slikar, akademik * [[Vlasta Hegedušić]] (1930—2002, [[Maribor]]), hrvaško-slovenska kostumografinja, scenografinja in slikarka * [[Zvjezdana Brajnović]] (r. Hegedušić) (1936—2022), hrvaška slikarka == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Hegedušić}} {{priimek}} labpwojwwgubmyl740mg7f8f2m27cjd 0 37193 6654927 6352237 2026-04-02T16:06:44Z Mytic2330 257237 Dodane strani 6654927 wikitext text/x-wiki {{ležeč naslov}} {{Infopolje Knjiga | name = Zločin in kazen | title_orig = Преступление и наказание | translator = [[Vladimir Levstik]] in [[Marjan Poljanec]] | image = [[Slika:Konstantinov.jpg|250px]] | image_caption = Naslovnica ruske izdaje iz leta 1952 | author = [[Fjodor M. Dostojevski]] | illustrator = | cover_artist = | country = Rusija | language = [[ruščina]] | series = | subject = | genre = [[psihološki roman]] | publisher = ''[[Ruski vestnik]]'' (''Русский вестник'') | release_date = [[1866]] | media_type = tisk (trda in mehka vezava) | isbn = 86-11-16453-9 | oclc = 608631765 | preceded_by = | followed_by = <!-- Posebnosti za slovensko Wikipeidjo--> | cobiss = 548609 | predmetne-oznake = | udk = 882-311.2 | pages = 527 }} '''''Zločin in kazen''''' ([[ruščina|rusko]] ''Преступление и наказание'') je [[psihološki roman|psihološki]] [[roman]] [[Fjodor Mihajlovič Dostojevski|Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega]], ki obravnava predvsem subjektivna razmišljanja glavnega junaka Raskolnikova o življenju, zlasti pa upravičenost [[zločin]]a. Ta je prvi v nizu romanov, v katerih se Dostojevski loteva večnih vprašanj o [[bog]]u, [[ljubezen|ljubezni]], [[morala|morali]], zlu, trpljenju, odrešenju in [[človek]]ovi [[svoboda|svobodi]]. Osrednja tema je nemotiviran umor, toda slog Dostojevskega zgodbo pretvori v napeto [[detektiv]]sko pripoved. Kljub temu da je zgodba zelo navezana na [[Sankt-Peterburg]] v 60. letih 19. stoletja, so vprašanja, ki jih postavlja, aktualna v vseh časih. Roman Zločin in kazen je izšel v 12 številkah leta 1866 v [[časopis]]u ''Ruski vestnik''. Skupaj s [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstojevim]] romanom ''[[Vojna in mir]]'' je to najbolj znan ruski roman v svetu. Roman je v slovenščino prevedel [[Vladimir Levstik]] leta 1908. Avtor najnovejšega slovenskega prevoda je [[Marjan Poljanec]], založba [[Mladinska knjiga]], [[Ljubljana]] 1997, 2005. == Vsebina == Revni študent Rodion (Rodja) Romanovič Raskolnikov zagovarja teorijo, da se ljudje delijo na uši, ki niso zmožne velikih dejanj, in na redke posameznike, ki so dovolj močni, da lahko vzamejo pravico v svoje roke in lahko zagrešijo tudi zločin, če se jim to zdi potrebno. Tak zločin je upravičen, če je v prid celotni družbi. Raskolnikov na podlagi te teorije zagreši umor oderuške starke Aljone Ivanovne, v afektu pa ubije tudi njeno sestro Lizaveto, ki ga preseneti na kraju zločina. Z umorom si hoče dokazati, da spada med tiste posameznike, ki lahko spreminjajo svet. Za vzor si vzame [[Napoleon Bonaparte|Napoleona]]. Umor se mu sicer posreči, vendar ga pozneje začne prevzemati občutek krivde. Izpove se prostitutki Sonji Marmeladovi, v katero se tudi zaljubi. Po nekaj pogovorih z njo se odloči, da zločin prizna [[policija|policiji]]. Kaznujejo ga s prisilnim delom v [[Sibirija|Sibiriji]], kar pa za Raskolnikova ni najhuje; najhujše je spoznanje, da je tudi on nič več kakor uš. Roman se na nek način vseeno srečno konča, saj Sonja Raskolnikovu sledi v Sibirijo. Tam dolgo ostane zakrknjen in zamorjen, a se nekega jutra ob reki prebudi in odloči zaživeti novo življenje s Sonjo potem, ko bo prestal kazen. == Razlaga == Roman sloni na idejni podlagi Dostojevskega o posameznikih, ki so dovolj notranje močni, imajo dobro razvit čut za moralo in lahko oblikujejo svet po svoje; postanejo nekakšni bogovi, ki odločajo o svetu. Znana je izjava Dostojevskega, da bi bilo vse dovoljeno, če ne bi bilo [[bog]]a. Pozneje je to teorijo zagovarjal tudi [[Friedrich Wilhelm Nietzsche]], napačno pa so jo interpretirali in izrabili tudi [[nacist]]i. V vseh delih Dostojevskega je prisoten [[eksistencializem]]. Vedno pa se rešitev nagiba k [[vera|veri]] in priznanju boga. [[Slika:Zlocin-in-kazen.jpg|thumb|right||Naslovnica slovenske izdaje iz leta 2005, prevod Marjan Poljanec]] V romanu nastopa veliko oseb, ki zelo natančno prikazujejo tedanje rusko prebivalstvo. Imena imajo tudi simbolni pomen. Spodaj je orisanih nekaj glavnih oseb: * '''Rodion Romanovič Raskolnikov''' (Rodka, Rodja) – notranje razdvojen (pozitivni pol Sonja, negativni Svidrigajlov). * '''Sofja Semjonovna Marmeladova''' (Sonječka, Sonja) – zaradi hude revščine prisiljena v prostitucijo, vendar se je razvrat sploh ne dotakne; ohranja izrazito vero v boga; v romanu deluje pasivno odrešujoče, saj zelo pomaga pri Raskolnikovi rehabilitaciji, vendar brez vsiljevanja, le s svojim zgledom. * '''Avdotja Romanovna Raskolnikova''' (Dunječka, Dunja) – Raskolnikova inteligentna sestra, ki se je za dobrobit brata celo pripravljena poročiti z Lužinom, ki ga sploh ne mara; svoj pogum dokaže, ko se Svidrigajlovu upre s samokresom. * '''Arkadij Ivanovič Svidrigajlov''' – hedonističen, senzualističen, negativni izraz Raskolnikove teorije, vzbuja strah pri večini oseb v romanu, ne čuti nikakršne krivde za več zločinov (npr. posilstvo petnajstletnega nemega dekleta in njen posledični samomor); spozna pa, da brez Dunje (ljubezni) ne more živeti, in naredi samomor. * '''Dimitrij Prokofijevič Razumihin''' – najbolj pozitivna oseba v romanu, prijatelj Raskolnikova; posebej skrbi za Raskolnikovo mater in Dunjo, v katero je zaljubljen; zelo ga skrbi za prijateljevo zdravstveno stanje in mu vedno stoji ob strani ne glede na nehvaležnost, ki mu jo pogosto izkazuje Raskolnikov. * '''Porfirij Petrovič''' – preiskovalni sodnik, ki ves čas sumi Raskolnikova, četudi proti njemu nima dokazov; izkoristi psihologijo in večkrat se mu Raskolnikov skoraj izda; na koncu pa mu da možnost, da se sam prijavi in si s tem olajša okoliščine; v Raskolnikovu vidi velik intelektualni potencial v korist Rusije, vendar spozna, da so njegove ideje preveč radikalne. Simbolni pomen imen: * Raskolnikov – razklanost * Marmeladov – marmelada * Razumihin – razum * Lužin – luža * Svidrigajlov – litovski princ * Zamjotov – zaznati Simbolna pa so še nekatera števila, predmeti (Lizavetina Sveto pismo in križ) in [[Peterburg]], ki je alegorija za Raskolnikovo duševno stanje (zmedeno, revno, bolno, zatohlo itd.). Roman je bil v šolskem letu 2005/2006 predviden za splošno [[matura|maturo]]. == Izdaje == * Slovenska izdaja romana iz leta 1908 {{COBISS|ID=548609}} * Slovenska izdaja romana iz leta 2002 {{COBISS|ID=3213118}} == Glej tudi == * [[seznam ruskih romanov]] * [[Wikipedija:WikiProjekt Bibliotekarji o romanih|Projekt Bibliotekarji o romanih]] * {{:Portal:Literatura/povezava}} == Zunanje povezave == * [http://www.imdb.com/find?s=all&q=crime+and+punishment&x=0&y=0 Filmske priredbe ] * [http://www.mladinsko.com/predstave?show_id=252 Gledališka uprizoritev - SMG Ljubljana] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090505163326/http://www.mladinsko.com/predstave?show_id=252 |date=2009-05-05 }} * [http://www.sigledal.org/rep/single/30 Gledališka uprizoritev - SNG Drama Ljubljana] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090406033340/http://sigledal.org/rep/single/30 |date=2009-04-06 }} * [https://hudournik.com/arhiv/zlocin/index.html Celotna interpretacija in predstavitev romana (Projekt spletna stran ''Zločin in Kazen'')] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190125020504/https://hudournik.com/arhiv/zlocin/index.html |date=2019-01-25 }} * [http://ilibrary.ru/text/69/p.1/ Celotno besedilo v ruščini] * [http://www.gutenberg.org/etext/2554 Roman v angleškem prevodu, Projekt Gutenberg] * [http://books.google.co.uk/books?id=IrHjzGpSiq4C&printsec=frontcover&dq=Crime+and+punishment&as_brr=3#PPA1,M1 Google Books - Celotno besedilo v angleškem jeziku] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ruski romani]] [[Kategorija:Knjige leta 1866]] [[Kategorija:Dela Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega]] [[Kategorija:Besedila, izbrana za maturitetni esej pri slovenščini]] b0hb8jm1hh940xgf4mnyahzqxxapz5j 0 51414 6655044 5748317 2026-04-02T22:00:14Z Alebarasi 50192 /* G */ 6655044 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Španci|španskih]] [[kolesar]]jev.''' {{seznami poklicev za narode|Špancev|Španija|španskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Jon Aberasturi]] *[[Igor Antón]] *[[Mikel Aristi]] *[[Igor Astarloa]] *[[Juan Ayuso]] == B == *[[Federico Bahamontes]] *[[Carlos Barredo]] *[[Pello Bilbao]] == C == *[[Jonathan Castroviejo]] *[[Alberto Contador]] *[[David de la Cruz]] == D == *[[Pedro Delgado]] == E == *[[Imanol Erviti]] == F == *[[Juan Antonio Flecha]] *[[Omar Fraile]] *[[Óscar Freire]] *[[José Manuel Fuente]] == G == *[[Francisco Gabica]] *[[Iván García (kolesar)|Iván García]] *[[Jaume Guardeño]] == H == *[[Roberto Heras]] *[[Jesús Herrada]] == I == *[[Miguel Indurain|Miguel Induráin]] *[[Jon Ander Insausti]] *[[Beñat Intxausti]] *[[Gorka Izagirre]] *[[Ion Izagirre]] == L == * [[Mikel Landa]] * [[Oier Lazkano]] * [[Juan José Lobato]] * [[Jesús Loroño]] == M == * [[Enric Mas]] * [[Lluís Mas]] * [[Luis Ángel Maté]] * [[Melcior Mauri]] * [[Iban Mayo]] * [[Javier Mejías]] * [[Daniel Moreno]] * [[Javier Moreno (kolesar)|Javier Moreno]] * [[José Manuel Moreno (kolesar)|José Manuel Moreno]] * [[María Isabel Moreno]] == N == * [[Daniel Navarro]] * [[Mikel Nieve]] == O == *[[Luis Ocaña]] *[[Abraham Olano]] *[[Javier Otxoa]] == P == *[[Álvaro Pino]] *[[Rubén Plaza]] *[[Eduard Prades]] == R == *[[Vicente Reynès]] *[[Joaquim Rodríguez]] *[[Bernardo Ruiz]] == S == *[[Luis León Sánchez]] *[[Enrique Sanz]] *[[Carlos Sastre]] *[[Marc Soler]] *[[Joane Somarriba]] == T == *[[Amets Txurruka]] == V == *[[Rafael Valls]] *[[Alejandro Valverde]] == Z == *[[Haimar Zubeldia]] {{seznami narodov po poklicu|kolesarjev}} [[Kategorija:Seznami Špancev|Kolesarji]] [[Kategorija:Španski kolesarji|*]] i7tz26mg6jg86f5sq040gx66clwb8t6 0 58705 6655258 6577883 2026-04-03T09:49:29Z Ljuba24b 92351 /* Sklici in opombe */ 6655258 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Sveti Trije Kralji}} [[Slika:The visit of the wise-men.jpg|thumb|Sveti trije kralji na obisku pri Jezusu]] '''Sveti trije kralji''' je [[krščanstvo|krščanski]] [[praznik]], ki se vsako leto [[6. januar]]ja praznuje v spomin prihoda treh [[kralj]]ev, [[Gašper]]ja, [[Miha|Mihe]] in [[Boltežar]]ja, ki so se prišli poklonit novorojenemu [[Jezus|Jezuščku]]. Ker so sveti trije kralji razglasili novico o Jezusovem rojstvu, se ta praznik v Cerkvi uradno imenuje '''Gospodovo razglašenje''' ali '''epifanija''' (grško: {{jezik-el2|επιφάνεια}} [epifania] = razglasitev) oziroma tudi '''teofanija''' (grško:{{jezik-el2|θεοφάνεια}} [theofania] = razglasitev boga). [[Sveto pismo]] govori o treh kraljih precej na splošno: imenuje jih modri oziroma učenjaki in ne navaja niti njihovega števila, niti imen. Ustrezni odstavek iz evangelija pravi: <blockquote> Ko je bil Jezus rojen v Betlehemu v Judeji v dneh kralja Heroda, so prišli modri z Vzhoda v Jeruzalem in govorili: »Kje je ta, ki se je rodil kot judovski kralj? Videli smo namreč, da je vzšla njegova zvezda, in smo se mu prišli poklonit.« ([[Evangelij po Mateju|Mt]] 2, 1-2) </blockquote> Prepričanje, da so bili to kralji in da so bili trije, izvira iz legend, ki so nastale dosti pozneje (v nekaterih legendah lahko celo preberemo, da jih je bilo dvanajst). V 6. stoletju so se pojavila tudi ustrezna imena: Gašper (Kasper), Miha (Melhior) in Boltežar (Baltazar). V ljudski umetnosti so po navadi upodobljeni tako, da je eden od njih Evropejec, drugi Azijec in tretji črnec (ali vsaj temnopolt). Na vratih cerkvenih objektov in hiš vernikov lahko vse leto vidimo napis G+M+B (kar pomeni svete tri kralje), poleg njih pa letnico tekočega leta. Različica tega napisa se glasi C+M+B, kar pa so kratice latinskega stavka: Christus mansionem benedicat! (Kristus naj blagoslovi to domovanje!). Marsikje v Sloveniji in Evropi je v času okoli praznika Svetih treh kraljev, oz. Gospodovega razglašenja, razširjen običaj, da po hišah hodijo skupine kolednikov, zvezdonosec in sv. trije kralji, ki pojejo značilne koledniške pesmi, oznanjajo veselo vest, da se je v Betlehemu rodil Kristus (gr. Odrešenik) in v današnjem času zbirajo darove za potrebe misijonov. Sveto pismo pripoveduje, da so modri prinesli dragocene darove zlata, kadila in mire, tako koledniki simbolično vabijo k darovanju tudi druge ljudi. Darovi: zlato simbolizira Kristusovo kraljevsko dostojanstvo ("Judovski kralj"); kadilo simbolizira njegovo mesto večnega velikega duhovnika; mira, ki so jo judje uporabljali za maziljenje trupel, že ob njegovem rojstvu spominja na njegovo trpljenje in smrt.<ref name="navedek">prim. Wilm Sanders, Epiphanie, Institut für Ökumenische Studien der Universität Freiburg Schweiz (2010), str. 39-41. in drugod</ref> V nekaterih [[država]]h [[Evropa|Evrope]] je [[dela prost dan]] ([[Avstrija]], [[Italija]], [[Španija]], [[Finska]], [[Grčija]], [[Ciper]], [[Romunija]], [[Litva]], [[Češka]] in [[Slovaška]]). V [[pravoslavje|pravoslavnih Cerkvah]] po navadi praznujejo na isti dan (ponekod dan pozneje) tudi praznik Jezusovega rojstva. Po katoliškem koledarju se praznuje [[Jezusov krst]] na prvo nedeljo po svetih treh kraljih. V Italiji so legendo o svetih treh kraljih dopolnili še z eno zanimivo osebo: to je dobra čarovnica '''Befana''' (ime izvira iz popačene oblike besede epifanija). Befana je po legendi pomagala kraljem najti pot do Jezusa. V današnjem času pa se Befana pojavlja kot obdarovalka otrok, ki v noči na 6. januar prinaša pridnim otrokom darila, porednim pa kepo premoga. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://web.s-gim.kr.edus.si/projekti/timko/2001_2002/zvezdice/Jerica/SVETI_TRIJE_KRALJI.htm Sveti trije kralji] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20051120052945/http://web.s-gim.kr.edus.si/projekti/timko/2001_2002/zvezdice/Jerica/SVETI_TRIJE_KRALJI.htm |date=2005-11-20 }} - predstavitev praznika na straneh Gimnazije Kranj * [http://www.kapitelj.com/sveti_trije_kralji.html Praznik Gospodovega razglašenja - Sveti trije kralji] - Stolna župnija Kapitelj, Novo mesto {{KrščanskiPrazniki}} {{Božič}} [[Kategorija:Krščanski prazniki]] [[Kategorija:Nesnovna kulturna dediščina Slovenije]] [[Kategorija:Dogodki v januarju]] {{normativna kontrola}} {{reli-stub}} qhlpcm8kxlch04lz2zhoax9my1wonyi 0 61982 6655191 6296892 2026-04-03T08:01:28Z ~2026-20612-43 257583 6655191 wikitext text/x-wiki {{brez virov|datum=avgust 2020}} {{Infopolje |title = Telekom Slovenije, d. d. |image =[[File:TS ALogo enovrsticni RGB.png|200px]] |label1 = Pravna ureditev |data1 = [[Delniška družba]] |label2 = Ustanovljen |data2 = 3. januar 1995 |label3 = Ustanovitelji |data3 = [[Slovenija|Republika Slovenija]]<br />[[Kapitalska družba]] - PPS<br />[[Slovenska odškodninska družba|Slovenska odškodninska družba, d.d.]]<br />Individualni delničarji<br />Institucionalni investitorji<br />Domače pravne osebe<br />Tuji investitorji<br />Telekom Slovenije, d.d. |label4 = Uprava družbe |data4 = Boštjan Košak, predsednik uprave,<br />mag. Irma Gubanec, podpredsednica uprave,<br />mag. Vesna Prodnik, članica uprave,<br/> Špela Fortin, članica uprave in delavska direktorica. |label5 = Nadzorni svet |data5 = Predstavniki kapitala:<br />Žiga Debeljak, predsednik<br />Karla Pinter, namestnica predsednika<br />Marko Boštjančič<br />mag. Alenka Čok Pangeršič<br />Mateja Čuk Orel<br />Aleksander Igličar Predstavniki zaposlenih:<br />Drago Kijevčanin<br />Dušan Pišek<br />Rok Pleteršek |label6 = Predstavniki kapitala: |data6 = |label7 = Predstavniki zaposlenih: |data7 = |label8 = Spletne strani: |data8 = [http://www.telekom.si/ www.telekom.si] }} '''Telekom Slovenije, d. d.,''' je ponudnik celovitih komunikacijskih storitev v Sloveniji, ki je prepoznan kot vodilni pri uvajanju in povezovanju novih generacij mobilnih in fiksnih komunikacij, sistemske integracije in storitev v oblaku ter večpredstavnostnih vsebin. Družba Telekom Slovenije je del '''''Skupine Telekom Slovenije''''', ki jo poleg obvladujoče družbe sestavljajo še odvisne družbe s sedežem v Sloveniji in JV Evropi. Odvisne družbe v 100-odstotni lasti Telekoma Slovenije v Sloveniji so: GVO, d.o.o., Avtenta, d.o.o., TSmedia, d.o.o., Soline, d.o.o., in TSinpo, d.o.o. Odvisne družbe v večinski lasti Telekoma Slovenije v tujini so: Ipko Telecommunications d.o.o. (Kosovo), Siol DOOEL Skopje (Makedonija), Blicnet d.o.o., Banja Luka in Siol, d.o.o., Sarajevo (Bosna in Hercegovina), Siol d.o.o., Beograd (Srbija), Siol d.o.o., Podgorica (Črna Gora) in Siol d.o.o., Zagreb (Hrvaška). Dejavnost Skupine Telekom Slovenije obsega fiksne in mobilne komunikacije (fiksna in [[mobilna telefonija]], fiksne in mobilne širokopasovne storitve, [[IP-telefonija]] in IP-televizija), digitalne vsebine in storitve, večpredstavnostne storitve in digitalno oglaševanje, sistemsko integracijo in storitve v oblaku ([[računalništvo v oblaku]]), gradnjo in vzdrževanje telekomunikacijskih omrežij ter ohranjanje naravne in kulturne dediščine na območju Krajinskega parka [[Sečoveljske soline]]. Družba Telekom Slovenije je javna [[delniška družba]]. ''Upravljanje družbe'' poteka po dvotirnem sistemu upravljanja. Uprava vodi, zastopa in predstavlja družbo, osnovna pristojnost nadzornega sveta pa je nadzor nad vodenjem poslov družbe. Delničarji uresničujejo svoje pravice v zadevah družbe v okviru skupščine delničarjev, ki je najvišji organ družbe. ''Delnice'' Telekoma Slovenije (TLSG) od 2. oktobra 2006 kotirajo na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev ([[Ljubljanska borza]] d.d.) in so 3. maja 2007 prešle v prvo borzno kotacijo. Delnice Telekoma Slovenije (TLSG) so sestavni del slovenskega borznega indeksa [[SBI 20]] in slovenskega indeksa blue chip SBI TOP. == Zunanje povezave == Uradna spletna stran Telekoma Slovenije, d. d.: *[https://moj.telekom.si Uporabniške strani Telekoma Slovenije] *[https://www.telekom.si/o-podjetju/ Korporativne spletne strani Telekoma Slovenije] *[https://www.telekom.si/o-podjetju/za-vlagatelje/informacije-o-poslovanju/financna-porocila Poročila o poslovanju Skupine Telekom Slovenije in Telekoma Slovenije, d. d. od 1998 do 2018] Skupina Telekom Slovenije - uradne spletne strani odvisnih družb Telekoma Slovenije: *[http://www.gvo.si/sl/ GVO, Gradnja in vzdrževanje telekomunikacijskih omrežij d.o.o.] *[http://avtenta.si/ Avtenta, d.o.o.] *[http://www.tsmedia.si/ TSmedia, d.o.o.] *[http://www.soline.si/ Soline, d.o.o.] *[http://www.ipko.com/ Ipko Telecommunications d.o.o. ] *[https://tsinpo.si/o_nas/predstavitev/ TSinpo] ==Glej tudi== *[http://www.akos-rs.si/cetrtletna-porocila <u>AKOS, Poročila o razvoju elektronskih telekomunikacij</u>] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150526154920/http://www.akos-rs.si/cetrtletna-porocila |date=2015-05-26 }} [[Kategorija:Slovenska telekomunikacijska podjetja]] [[Kategorija:Telekom Slovenije|*]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1995]] {{normativna kontrola}} 5wnp6128sev9n0ykhwahywpt1e34ipk 6655192 6655191 2026-04-03T08:03:43Z ~2026-20612-43 257583 6655192 wikitext text/x-wiki {{brez virov|datum=avgust 2020}} {{Infopolje |title = Telekom Slovenije, d. d. |image =[[File:TS ALogo enovrsticni RGB.png|200px]] |label1 = Pravna ureditev |data1 = [[Delniška družba]] |label2 = Ustanovljen |data2 = 3. januar 1995 |label3 = Ustanovitelji |data3 = [[Slovenija|Republika Slovenija]]<br />[[Kapitalska družba]] - PPS<br />[[Slovenska odškodninska družba|Slovenska odškodninska družba, d.d.]]<br />Individualni delničarji<br />Institucionalni investitorji<br />Domače pravne osebe<br />Tuji investitorji<br />Telekom Slovenije, d.d. |label4 = Uprava družbe |data4 = Boštjan Košak, predsednik uprave,<br />mag. Irma Gubanec, podpredsednica uprave,<br />mag. Vesna Prodnik, članica uprave,<br/> Špela Fortin, članica uprave in delavska direktorica. |label5 = Nadzorni svet |data5 = Predstavniki kapitala:<br />mag. Žiga Debeljak, predsednik<br />mag. Karla Pinter, namestnica predsednika<br />Marko Boštjančič<br />mag. Alenka Čok Pangeršič<br />mag. Mateja Čuk Orel<br />mag. Aleksander Igličar Predstavniki zaposlenih:<br />Drago Kijevčanin<br />Dušan Pišek<br />Rok Pleteršek |label6 = Predstavniki kapitala: |data6 = |label7 = Predstavniki zaposlenih: |data7 = |label8 = Spletne strani: |data8 = [http://www.telekom.si/ www.telekom.si] }} '''Telekom Slovenije, d. d.,''' je ponudnik celovitih komunikacijskih storitev v Sloveniji, ki je prepoznan kot vodilni pri uvajanju in povezovanju novih generacij mobilnih in fiksnih komunikacij, sistemske integracije in storitev v oblaku ter večpredstavnostnih vsebin. Družba Telekom Slovenije je del '''''Skupine Telekom Slovenije''''', ki jo poleg obvladujoče družbe sestavljajo še odvisne družbe s sedežem v Sloveniji in JV Evropi. Odvisne družbe v 100-odstotni lasti Telekoma Slovenije v Sloveniji so: GVO, d.o.o., Avtenta, d.o.o., TSmedia, d.o.o., Soline, d.o.o., in TSinpo, d.o.o. Odvisne družbe v večinski lasti Telekoma Slovenije v tujini so: Ipko Telecommunications d.o.o. (Kosovo), Siol DOOEL Skopje (Makedonija), Blicnet d.o.o., Banja Luka in Siol, d.o.o., Sarajevo (Bosna in Hercegovina), Siol d.o.o., Beograd (Srbija), Siol d.o.o., Podgorica (Črna Gora) in Siol d.o.o., Zagreb (Hrvaška). Dejavnost Skupine Telekom Slovenije obsega fiksne in mobilne komunikacije (fiksna in [[mobilna telefonija]], fiksne in mobilne širokopasovne storitve, [[IP-telefonija]] in IP-televizija), digitalne vsebine in storitve, večpredstavnostne storitve in digitalno oglaševanje, sistemsko integracijo in storitve v oblaku ([[računalništvo v oblaku]]), gradnjo in vzdrževanje telekomunikacijskih omrežij ter ohranjanje naravne in kulturne dediščine na območju Krajinskega parka [[Sečoveljske soline]]. Družba Telekom Slovenije je javna [[delniška družba]]. ''Upravljanje družbe'' poteka po dvotirnem sistemu upravljanja. Uprava vodi, zastopa in predstavlja družbo, osnovna pristojnost nadzornega sveta pa je nadzor nad vodenjem poslov družbe. Delničarji uresničujejo svoje pravice v zadevah družbe v okviru skupščine delničarjev, ki je najvišji organ družbe. ''Delnice'' Telekoma Slovenije (TLSG) od 2. oktobra 2006 kotirajo na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev ([[Ljubljanska borza]] d.d.) in so 3. maja 2007 prešle v prvo borzno kotacijo. Delnice Telekoma Slovenije (TLSG) so sestavni del slovenskega borznega indeksa [[SBI 20]] in slovenskega indeksa blue chip SBI TOP. == Zunanje povezave == Uradna spletna stran Telekoma Slovenije, d. d.: *[https://moj.telekom.si Uporabniške strani Telekoma Slovenije] *[https://www.telekom.si/o-podjetju/ Korporativne spletne strani Telekoma Slovenije] *[https://www.telekom.si/o-podjetju/za-vlagatelje/informacije-o-poslovanju/financna-porocila Poročila o poslovanju Skupine Telekom Slovenije in Telekoma Slovenije, d. d. od 1998 do 2018] Skupina Telekom Slovenije - uradne spletne strani odvisnih družb Telekoma Slovenije: *[http://www.gvo.si/sl/ GVO, Gradnja in vzdrževanje telekomunikacijskih omrežij d.o.o.] *[http://avtenta.si/ Avtenta, d.o.o.] *[http://www.tsmedia.si/ TSmedia, d.o.o.] *[http://www.soline.si/ Soline, d.o.o.] *[http://www.ipko.com/ Ipko Telecommunications d.o.o. ] *[https://tsinpo.si/o_nas/predstavitev/ TSinpo] ==Glej tudi== *[http://www.akos-rs.si/cetrtletna-porocila <u>AKOS, Poročila o razvoju elektronskih telekomunikacij</u>] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150526154920/http://www.akos-rs.si/cetrtletna-porocila |date=2015-05-26 }} [[Kategorija:Slovenska telekomunikacijska podjetja]] [[Kategorija:Telekom Slovenije|*]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1995]] {{normativna kontrola}} iqsx1doxyfpax3tm3mvaq7frajiu2hw 6655208 6655192 2026-04-03T08:35:25Z A09 188929 -titule 6655208 wikitext text/x-wiki {{brez virov|datum=avgust 2020}} {{Infopolje |title = Telekom Slovenije, d. d. |image =[[File:TS ALogo enovrsticni RGB.png|200px]] |label1 = Pravna ureditev |data1 = [[Delniška družba]] |label2 = Ustanovljen |data2 = 3. januar 1995 |label3 = Ustanovitelji |data3 = [[Slovenija|Republika Slovenija]]<br />[[Kapitalska družba]] - PPS<br />[[Slovenska odškodninska družba|Slovenska odškodninska družba, d.d.]]<br />Individualni delničarji<br />Institucionalni investitorji<br />Domače pravne osebe<br />Tuji investitorji<br />Telekom Slovenije, d.d. |label4 = Uprava družbe |data4 = Boštjan Košak, predsednik uprave,<br />Irma Gubanec, podpredsednica uprave,<br />Vesna Prodnik, članica uprave,<br/> Špela Fortin, članica uprave in delavska direktorica. |label5 = Nadzorni svet |data5 = Predstavniki kapitala:<br />Žiga Debeljak, predsednik<br />Karla Pinter, namestnica predsednika<br />Marko Boštjančič<br />Alenka Čok Pangeršič<br />Mateja Čuk Orel<br />Aleksander Igličar Predstavniki zaposlenih:<br />Drago Kijevčanin<br />Dušan Pišek<br />Rok Pleteršek |label6 = Predstavniki kapitala: |data6 = |label7 = Predstavniki zaposlenih: |data7 = |label8 = Spletne strani: |data8 = [http://www.telekom.si/ www.telekom.si] }} '''Telekom Slovenije, d. d.,''' je ponudnik celovitih komunikacijskih storitev v Sloveniji, ki je prepoznan kot vodilni pri uvajanju in povezovanju novih generacij mobilnih in fiksnih komunikacij, sistemske integracije in storitev v oblaku ter večpredstavnostnih vsebin. Družba Telekom Slovenije je del '''''Skupine Telekom Slovenije''''', ki jo poleg obvladujoče družbe sestavljajo še odvisne družbe s sedežem v Sloveniji in JV Evropi. Odvisne družbe v 100-odstotni lasti Telekoma Slovenije v Sloveniji so: GVO, d.o.o., Avtenta, d.o.o., TSmedia, d.o.o., Soline, d.o.o., in TSinpo, d.o.o. Odvisne družbe v večinski lasti Telekoma Slovenije v tujini so: Ipko Telecommunications d.o.o. (Kosovo), Siol DOOEL Skopje (Makedonija), Blicnet d.o.o., Banja Luka in Siol, d.o.o., Sarajevo (Bosna in Hercegovina), Siol d.o.o., Beograd (Srbija), Siol d.o.o., Podgorica (Črna Gora) in Siol d.o.o., Zagreb (Hrvaška). Dejavnost Skupine Telekom Slovenije obsega fiksne in mobilne komunikacije (fiksna in [[mobilna telefonija]], fiksne in mobilne širokopasovne storitve, [[IP-telefonija]] in IP-televizija), digitalne vsebine in storitve, večpredstavnostne storitve in digitalno oglaševanje, sistemsko integracijo in storitve v oblaku ([[računalništvo v oblaku]]), gradnjo in vzdrževanje telekomunikacijskih omrežij ter ohranjanje naravne in kulturne dediščine na območju Krajinskega parka [[Sečoveljske soline]]. Družba Telekom Slovenije je javna [[delniška družba]]. ''Upravljanje družbe'' poteka po dvotirnem sistemu upravljanja. Uprava vodi, zastopa in predstavlja družbo, osnovna pristojnost nadzornega sveta pa je nadzor nad vodenjem poslov družbe. Delničarji uresničujejo svoje pravice v zadevah družbe v okviru skupščine delničarjev, ki je najvišji organ družbe. ''Delnice'' Telekoma Slovenije (TLSG) od 2. oktobra 2006 kotirajo na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev ([[Ljubljanska borza]] d.d.) in so 3. maja 2007 prešle v prvo borzno kotacijo. Delnice Telekoma Slovenije (TLSG) so sestavni del slovenskega borznega indeksa [[SBI 20]] in slovenskega indeksa blue chip SBI TOP. == Zunanje povezave == Uradna spletna stran Telekoma Slovenije, d. d.: *[https://moj.telekom.si Uporabniške strani Telekoma Slovenije] *[https://www.telekom.si/o-podjetju/ Korporativne spletne strani Telekoma Slovenije] *[https://www.telekom.si/o-podjetju/za-vlagatelje/informacije-o-poslovanju/financna-porocila Poročila o poslovanju Skupine Telekom Slovenije in Telekoma Slovenije, d. d. od 1998 do 2018] Skupina Telekom Slovenije - uradne spletne strani odvisnih družb Telekoma Slovenije: *[http://www.gvo.si/sl/ GVO, Gradnja in vzdrževanje telekomunikacijskih omrežij d.o.o.] *[http://avtenta.si/ Avtenta, d.o.o.] *[http://www.tsmedia.si/ TSmedia, d.o.o.] *[http://www.soline.si/ Soline, d.o.o.] *[http://www.ipko.com/ Ipko Telecommunications d.o.o. ] *[https://tsinpo.si/o_nas/predstavitev/ TSinpo] ==Glej tudi== *[http://www.akos-rs.si/cetrtletna-porocila <u>AKOS, Poročila o razvoju elektronskih telekomunikacij</u>] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150526154920/http://www.akos-rs.si/cetrtletna-porocila |date=2015-05-26 }} [[Kategorija:Slovenska telekomunikacijska podjetja]] [[Kategorija:Telekom Slovenije|*]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1995]] {{normativna kontrola}} 143923b2hl1ruztaydxjelg6xl46pty 0 62634 6655074 6443306 2026-04-03T00:28:11Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655074 wikitext text/x-wiki [[Slika:Rainforest Fatu Hiva.jpg|thumb|Deževni gozd na Fatu Hivi, Markeško otočje]] [[File:Revelstoke from Mount Revelstoke.jpg|thumb|Pogled na zmerni deževni gozd v narodnem parku Mount Revelstoke, Britanska Kolumbija, Kanada]] '''Deževni gozdovi''' so [[gozd]]ovi, za katere so značilne zaprta in neprekinjena drevesna krošnja, vegetacija, odvisna od vlage, prisotnost [[epifit]]ov in [[liana|lian]] ter odsotnost [[požar]]ov v naravi. Deževne gozdove lahko na splošno razvrstimo kot [[tropski deževni gozd|tropske deževne gozdove]] ali zmerne deževne gozdove, opisane pa so bile tudi druge vrste. Ocene se gibljejo od 40 % do 75 % vseh [[Biotska raznovrstnost|biotskih vrst]], ki so avtohtone v deževnih gozdovih.<ref name=Variables>{{cite web|url=http://www.rainforests.net/variables.htm |title=Rainforests.net – Variables and Math |access-date=4 January 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20081205135329/http://www.rainforests.net/variables.htm |archive-date=5 December 2008 }}</ref> V tropskih deževnih gozdovih je morda še vedno nešteto vrst rastlin, žuželk in mikroorganizmov neodkritih. Tropske deževne gozdove imenujejo »dragulji Zemlje« in »največja svetovna lekarna«, saj je bilo tam odkritih več kot četrtina naravnih zdravil.<ref>{{cite web |url=http://www.animalcorner.co.uk/rainforests/rainforests.html |title=Rainforests at Animal Center |publisher=Animalcorner.co.uk |date=1 January 2004 |access-date=26 August 2012 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120708045901/http://www.animalcorner.co.uk/rainforests/rainforests.html |archive-date=8 July 2012 }}</ref> Deževni gozdovi in endemične vrste deževnih gozdov hitro izginjajo zaradi [[krčenje gozdov|krčenja gozdov]], posledične izgube [[habitat]]a in onesnaževanja ozračja.<ref>{{cite web|url=http://rainforests.mongabay.com/0908.htm |title=Impact of Deforestation – Extinction |publisher=Rainforests.mongabay.com |access-date=26 August 2012}}</ref> == Definicija == Za deževni gozd je značilna zaprta in neprekinjena drevesna krošnja, visoka vlažnost, prisotnost vegetacije, odvisne od vlage, vlažna plast listnega odpada, prisotnost epifitov in lian ter odsotnost požarov v naravi. Največja območja deževnega gozda so tropski ali zmerni deževni gozdovi, opisane pa so tudi druge vegetacijske združbe, vključno s subtropskim deževnim gozdom, obalnim deževnim gozdom, [[oblačni gozd|oblačnim gozdom]], trtastim grmičevjem in celo suhim deževnim gozdom.<ref name="WTMA">{{cite web |title=Rainforests |url=https://www.wettropics.gov.au/rainforest |publisher=Wet Tropics Management Authority |access-date=9 July 2021}}</ref><ref name="Qld.">{{cite web |title=Rainforests |url=https://www.qld.gov.au/environment/plants-animals/habitats/rainforests |publisher=The State of Queensland |access-date=9 July 2021}}</ref><ref name="OEH">{{cite web |title=Rainforests |url=https://www.environment.nsw.gov.au/threatenedSpeciesApp/VegFormation.aspx?formationName=Rainforests |publisher=New South Wales Government Office of Environment and heritage |access-date=9 July 2021}}</ref><ref name="dpipwe">{{cite web |title=Dry Rainforest |url=https://dpipwe.tas.gov.au/conservation/conservation-on-private-land/bush-information-management/identify-your-bush-type/bush-with-a-tree-layer-made-up-of-trees-that-are-not-eucalypts/dry-rainforest |publisher=Tasmanian Government Department of Primary Industries, Parks, Water and Environment |access-date=9 July 2021 |archive-date=2021-07-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210709183043/https://dpipwe.tas.gov.au/conservation/conservation-on-private-land/bush-information-management/identify-your-bush-type/bush-with-a-tree-layer-made-up-of-trees-that-are-not-eucalypts/dry-rainforest |url-status=dead }}</ref><ref name="NSW">{{cite web |title=Western Sydney Dry Rainforest |url=https://www.environment.nsw.gov.au/resources/nature/EECinfoWesternSydneyDryRainforest.pdf |publisher=New South Wales Government Department of Planning, Industry and Environment |access-date=9 July 2021}}</ref> === Tropski deževni gozd === {{glavni|Tropski deževni gozd}} [[File:Koppen-Geiger Map Af present.svg|thumb|upright=1.4|Svetovne podnebne cone tropskega deževnega gozda]] Za tropske deževne gozdove je značilno toplo in vlažno podnebje brez večje sušne sezone: običajno jih najdemo znotraj 10 stopinj severno in južno od ekvatorja. Povprečne mesečne temperature v vseh mesecih v letu presegajo 18 °C.<ref>Susan Woodward. [http://www.radford.edu/~swoodwar/CLASSES/GEOG235/biomes/rainforest/rainfrst.html Tropical broadleaf Evergreen Forest: The rainforest.] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080225054655/http://www.radford.edu/~swoodwar/CLASSES/GEOG235/biomes/rainforest/rainfrst.html |date=25 February 2008 }} Retrieved on 14 March 2008.</ref> Povprečna letna količina padavin ni manjša od 168 cm in lahko preseže 1000 cm, čeprav se običajno giblje med 175 cm in 200 cm.<ref name="Newman, Arnold 2002">Newman, Arnold. The Tropical Rainforest : A World Survey of Our Most Valuable Endangered Habitat : With a Blueprint for Its Survival. New York: Checkmark, 2002. Print.</ref> Številni tropski gozdovi na svetu so povezani z lokacijo [[monsun]]skega korita, znanega tudi kot medtropska konvergenčna cona.<ref>Hobgood (2008). [http://geog-www.sbs.ohio-state.edu/courses/G230/hobgood/ASP230Lecture24.ppt Global Pattern of Surface Pressure and Wind.] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090318021749/http://geog-www.sbs.ohio-state.edu/courses/G230/hobgood/ASP230Lecture24.ppt |date=18 March 2009 }} Ohio State University. Retrieved on 8 March 2009.</ref> Širša kategorija tropskih vlažnih gozdov je v ekvatorialnem pasu med [[Rakov povratnik|Rakovim povratnikom]] in [[Kozorogov povratnik|Kozorogovim povratnikom]]. Tropski deževni gozdovi obstajajo v jugovzhodni Aziji (od [[Mjanmar]]a (Burme)) do [[Filipini|Filipinov]], [[Malezija|Malezije]], [[Indonezija|Indonezije]], [[Papuanska Nova Gvineja|Papuanske Nove Gvineje]] in [[Šrilanka|Šrilanke]]; tudi v podsaharski Afriki od [[Kamerun]]a do [[Vzhodni Kongo|Konga]] (Kongoški deževni gozd), [[Južna Amerika|Južni Ameriki]] (npr. [[amazonski deževni gozd]]), [[Srednja Amerika|Srednji Ameriki]] (npr. Bosawás, južni polotok [[Jukatan]] - El Peten - [[Belize]] - [[Calakmul]]), [[Avstralija|Avstraliji]] in na pacifiških otokih (kot so [[Havaji]]). Tropski gozdovi so bili imenovani »Zemljina pljuča«, čeprav je zdaj znano, da deževni gozdovi s fotosintezo prispevajo malo neto dodatka kisika v ozračje.<ref>Broecker, Wallace S. (2006). "Breathing easy: Et tu, O<sub>2</sub>." Columbia University [http://www.columbia.edu/cu/21stC/issue-2.1/broecker.htm Columbia.edu]</ref><ref>{{Cite journal | doi=10.1007/BF00890069|title = Deforestation and land use in the Brazilian Amazon| journal=Human Ecology| volume=21| pages=1–21|year = 1993|last1 = Moran|first1 = Emilio F.| issue=1 | bibcode=1993HumEc..21....1M |s2cid = 153481315}}</ref> === Zmerni deževni gozd === [[File:Temperate rainforest map.svg|thumb|upright=1.4|Splošna razširjenost zmernih deževnih gozdov]] [[File:Rain Forest Walk - Pacific Rim National Park - Vancouver Island BC - Canada - 01.jpg|thumb|upright=0.8|Zmerni deževni gozd v narodnem parku Pacific Rim v Kanadi]] {{glavni|Zmerni deževni gozd}} Tropski gozdovi pokrivajo velik del sveta, vendar se zmerni deževni gozdovi pojavljajo le v nekaj regijah po svetu.<ref>{{cite journal |last1=Link |first1=Timothy E. |last2=Unsworth |first2=Mike |last3=Marks |first3=Danny |title=The dynamics of rainfall interception by a seasonal temperate rainforest |journal=Agricultural and Forest Meteorology |date=August 2004 |volume=124 |issue=3–4 |pages=171–191 |doi=10.1016/j.agrformet.2004.01.010 |bibcode=2004AgFM..124..171L }}</ref><ref>{{cite journal |last1=Cunningham |first1=S. C. |last2=Read |first2=J. |title=Do temperate rainforest trees have a greater ability to acclimate to changing temperatures than tropical rainforest trees? |url=https://archive.org/details/sim_new-phytologist_2003-01_157_1/page/n58 |journal=New Phytologist |date=January 2003 |volume=157 |issue=1 |pages=55–64 |doi=10.1046/j.1469-8137.2003.00652.x |pmid=33873691 |doi-access=free |bibcode=2003NewPh.157...55C |hdl=10536/DRO/DU:30080507 |hdl-access=free }}</ref> Zmerni deževni gozdovi so deževni gozdovi v zmernih območjih. Pojavljajo se v [[Severna Amerika|Severni Ameriki]] (na pacifiškem severozahodu na [[Aljaska|Aljaski]], v [[Britanska Kolumbija|Britanski Kolumbiji]], [[Washington (zvezna država)|Washingtonu]], [[Oregon]]u in [[Kalifornija|Kaliforniji]]), v [[Evropa|Evropi]] (deli [[Britansko otočje|Britanskega otočja]], kot so obalna območja Irske in Škotske, južna [[Norveška]], deli zahodnega [[Balkan]]a vzdolž jadranske obale, pa tudi v Galiciji in obalnih območjih vzhodnega [[Črno morje|Črnega morja]], vključno z [[Gruzija|Gruzijo]] in obalno Turčijo), v vzhodni Aziji (na južni [[Kitajska|Kitajski]], v višavju [[Tajvan]]a, večjem delu [[Japonska|Japonske]] in Koreje ter na otoku [[Sahalin]] in sosednji [[ruski Daljni vzhod]]ni obali), v Južni Ameriki (južni [[Čile]]) in tudi v Avstraliji in [[Nova Zelandija|Novi Zelandiji]]. === Suhi deževni gozdovi === Suhi deževni gozdovi imajo bolj odprto plast krošnje kot drugi deževni gozdovi,<ref>{{cite web |last1=Coleby-Williams |first1=Jerry |title=Kumbartcho Dry Rainforest |url=https://www.abc.net.au/gardening/factsheets/kumbartcho-dry-rainforest/12828434 |website=Gardening Australia |publisher=ABC |access-date=6 May 2022| date=2020}}</ref> in so na območjih z manj padavinami (630–1100 mm). Običajno imajo dve plasti dreves.<ref>{{cite web | date=2004 |title=Identification of Rainforest: Field Guide |url=https://www.environment.nsw.gov.au/resources/pnf/OGRFreviewFieldGuide.pdf |website=Department of Environment and Conservation |publisher=NSW Government |access-date=6 May 2022}}</ref> == Plasti == Tropski deževni gozd ima običajno več plasti, vsaka z različnimi rastlinami in živalmi, prilagojenimi za življenje na tem določenem območju. Primeri vključujejo nadzemno, krošnjo, podzemlje in gozdna tla.<ref>{{cite journal |last1=Denslow |first1=J S |title=Tropical Rainforest Gaps and Tree Species Diversity |journal=Annual Review of Ecology and Systematics |date=November 1987 |volume=18 |issue=1 |pages=431–451 |doi=10.1146/annurev.es.18.110187.002243 |bibcode=1987AnRES..18..431D }}</ref><ref>{{cite journal |title=A Physiognomic Classification of Australian Rain Forests|first1=Len|last1=Webb|author-link= | journal = Journal of Ecology| publisher=British Ecological Society : Journal of Ecology Vol. 47, No. 3, pp. 551–570|date=1 October 1959|volume = 47|issue = 3|pages = 551–570|doi = 10.2307/2257290|jstor = 2257290|bibcode=1959JEcol..47..551W }}</ref> === Nadzemna plast === Nadzemna plast vsebuje majhno število zelo velikih dreves, imenovanih nadzemna, ki rastejo nad splošno krošnjo in dosegajo višino 45–55 m, čeprav občasno nekaj vrst zraste do 70–80 m visoko. Morajo biti sposobna prenesti visoke temperature in močne vetrove, ki se na nekaterih območjih pojavljajo nad krošnjami. V tej plasti živijo orli, metulji, netopirji in nekatere opice. === Krošnja === [[File:FRIM canopy.JPG|thumb|Krošnja na Malezijskem raziskovalnem inštitutu za gozdove kaže sramežljivost krošnje]] Krošnja plast vsebuje večino največjih dreves, običajno visokih od 30 do 45 metrov. Najgostejša območja biotske raznovrstnosti so v gozdni krošnji, bolj ali manj neprekinjenem pokrovu listja, ki ga tvorijo sosednje krošnje dreves. Po nekaterih ocenah v krošnjah gozda živi 50 odstotkov vseh rastlinskih vrst. [[Epifit]]ske rastline se pritrdijo na debla in veje ter pridobivajo vodo in minerale iz dežja in naplavin, ki se nabirajo na podpornih rastlinah. Favna je podobna tisti v nastajajoči plasti, vendar bolj raznolika. Domneva se, da v krošnjah deževnega gozda živi četrtina vseh vrst žuželk. Znanstveniki že dolgo sumijo na bogastvo krošenj kot habitata, vendar so šele pred kratkim razvili praktične metode za njihovo raziskovanje. Že leta 1917 je naravoslovec William Beebe izjavil, da »še vedno ni treba odkriti še ene celine življenja, ne na Zemlji, temveč od sto do dvesto metrov nad njo, ki se razteza čez tisoče kvadratnih milj«. Pravo raziskovanje tega habitata se je začelo šele v 1980-ih, ko so znanstveniki razvili metode za doseganje krošenj, kot je streljanje vrvi v drevesa s samostreli. Raziskovanje krošenj je še vedno v povojih, vendar druge metode vključujejo uporabo balonov in zračnih ladij za lebdenje nad najvišjimi vejami ter gradnjo žerjavov in poti, zasajenih na gozdnih tleh. Znanost o dostopu do krošenj tropskih gozdov se imenuje dendronavtika.<ref>{{Cite web|url=http://dendronautics.org/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060614070953/http://www.dendronautics.org/|url-status=usurped|title=dendronautics|archivedate=14 June 2006}}</ref> === Podrast === {{glavni|Podrast}} Plast podrasti leži med krošnjami in gozdnimi tlemi. V njej živijo številne ptice, kače in kuščarji, pa tudi plenilci, kot so jaguarji, udavi in leopardi. Listi so na tej ravni veliko večji in žuželke so bogate. V podzemni plasti je prisotnih veliko sadik, ki bodo zrasle do ravni krošenj. Le približno 5 % sončne svetlobe, ki sije na krošnje deževnega gozda, doseže podzemlje. To plast lahko imenujemo grmičasta plast, čeprav se grmičasta plast lahko šteje tudi za ločeno plast. === Gozdna tla === {{glavni|Gozdna tla}} [[File:Forest in the bluemountains.jpg|thumb|Deževni gozd v Modrih gorah, Avstralija]] Gozdna tla, najnižja plast, prejmejo le 2 % sončne svetlobe. V tej plasti lahko rastejo le rastline, prilagojene šibki svetlobi. Daleč od rečnih bregov, močvirij in jas, kjer najdemo gosto podzemlje, so gozdna tla zaradi nizkega prodiranja sončne svetlobe relativno brez vegetacije. Vsebujejo tudi razpadajoče rastlinske in živalske snovi, ki hitro izginejo, ker topli in vlažni pogoji spodbujajo hitro razpadanje. Številne oblike gliv, ki rastejo tukaj, pomagajo pri razgradnji živalskih in rastlinskih odpadkov. == Živalstvo in rastlinstvo == Več kot polovica svetovnih vrst rastlin in živali je v deževnih gozdovih.<ref>{{cite web|url=http://www.rain-tree.com/facts.htm |title=Rainforest Facts |publisher=Rain-tree.com |access-date=26 August 2012}}</ref> Deževni gozdovi podpirajo zelo široko paleto favne, vključno s sesalci, plazilci, dvoživkami, pticami in nevretenčarji. Med sesalci so lahko primati, mačke in druge družine. Med plazilci so kače, želve, kameleoni in druge družine; ptice pa vključujejo družine, kot sta ''vangidae'' in ''cuculidae''. V deževnih gozdovih najdemo na desetine družin nevretenčarjev. Glive so prav tako zelo pogoste v deževnih območjih, saj se lahko hranijo z razpadajočimi ostanki rastlin in živali. Velika raznolikost vrst v deževnih gozdovih je v veliki meri posledica raznolikih in številnih fizičnih zatočišč,<ref name="RitchieJohnson2009">{{cite journal |last1=Ritchie |first1=Euan G. |last2=Johnson |first2=Christopher N. |title=Predator interactions, mesopredator release and biodiversity conservation |journal=[[Ecology Letters]] |date=September 2009 |volume=12 |issue=9 |pages=982–998 |doi=10.1111/j.1461-0248.2009.01347.x |pmid=19614756 |s2cid=11744558 |doi-access=free |bibcode=2009EcolL..12..982R |hdl=10536/DRO/DU:30039763 |hdl-access=free }}</ref> tj. krajev, kjer so rastline nedostopne mnogim rastlinojedcem ali kjer se živali lahko skrijejo pred plenilci. Številna zatočišča, ki so na voljo, imajo tudi veliko večjo skupno biomaso, kot bi bila sicer mogoča.<ref>{{cite journal |doi=10.1016/0040-5809(87)90019-0 |title=Prey refuges and predator-prey stability |journal=Theoretical Population Biology |volume=31 |pages=1–12 |year=1987 |last1=Sih |first1=Andrew |issue=1 |bibcode=1987TPBio..31....1S }}</ref><ref>{{cite journal |doi=10.1016/0040-5809(86)90004-3 |pmid=3961711 |title=The effects of refuges on predator-prey interactions: A reconsideration |journal=Theoretical Population Biology |volume=29 |issue=1 |pages=38–63 |year=1986 |last1=McNair |first1=James N.|bibcode=1986TPBio..29...38M }}</ref> <gallery class="center" widths="220" heights="160" mode="nolines"> File:Ursus americanus kermodei, Great Bear Rainforest 1.jpg|Medved Kermode iz Velikega medvedjega deževnega gozda v Kanadi File:Mudumalai by N A Nazeer (cropped).jpg|[[Bengalski tiger]] v narodnem parku Mudumalai v Indiji File:Standing jaguar.jpg|[[Jaguar]] v amazonskem deževnem gozdu v Južni Ameriki File:MonkeyJungle 03.JPG|[[Zahodna nižinska gorila]] v afriškem deževnem gozdu File:Pongo tapanuliensis.jpg|[[Orangutan]]i v Tanjung Putingu v Indoneziji File:Anaconda jaune 34.JPG|[[Rumena anakonda]] živi v porečju Amazonke File:Lion-tailed macaque by N A Naseer.jpg|Bradač v narodnem parku Silent Valley v Indiji File:Amazon macaw.jpg|Ara v amazonskem deževnem gozdu </gallery> Nekatere vrste favne kažejo trend upadanja populacij v deževnih gozdovih, na primer plazilci, ki se hranijo z dvoživkami in plazilci. Ta trend zahteva natančno spremljanje.<ref>Barquero-González, J.P., Stice, T.L., Gómez, G., & Julian Monge Najera (2020). Are tropical reptiles really declining? A six-year survey of snakes in a tropical coastal rainforest: role of prey and environment. ''Revista de Biología Tropical'', 68(1), 336–343.</ref> Sezonskost deževnih gozdov vpliva na reproduktivne vzorce dvoživk, kar lahko neposredno vpliva na vrste plazilcev, ki se hranijo s temi skupinami,<ref>Oliveira, M.E., & Martins, M. (2001). When and where to find a pitviper: activity patterns and habitat use of the lancehead, ''Bothrops atrox'', in central Amazonia, Brazil. ''Herpetological Natural History, 8''(2), 101'''''-'''''110. </ref> zlasti vrste s specializiranim prehranjevanjem, saj je manj verjetno, da bodo uporabljale alternativne vire.<ref>Terborgh, J., & Winter, B. (1980). Some causes of extinction. ''Conservation Biology, 2'', 119'''''-'''''133.</ref> == Prst == Kljub rasti vegetacije v tropskem deževnem gozdu je kakovost tal pogosto precej slaba. Hitro bakterijsko razpadanje preprečuje kopičenje [[humus]]a. Koncentracija železovih in aluminijevih oksidov zaradi procesa laterizacije daje oksisolom svetlo rdečo barvo in včasih povzroča mineralne usedline, kot je [[boksit]]. Večina dreves ima korenine blizu površine, ker pod površino ni dovolj hranil; večina mineralov dreves prihaja iz zgornje plasti razpadajočih listov in živali. Na mlajših substratih, zlasti vulkanskega izvora, so tropska tla lahko precej rodovitna. Če se drevesa deževnega gozda posekajo, se lahko dež nabira na izpostavljenih površinah tal, kar povzroča odtekanje in začetek procesa erozije tal. Sčasoma nastanejo potoki in reke, poplave pa postanejo možne. Za slabo kakovost tal obstaja več razlogov. Prvič, tla so zelo kisla. Korenine rastlin se za absorpcijo hranil zanašajo na razliko v kislosti med koreninami in zemljo. Ko so tla kisla, je razlika majhna in zato se hranila iz zemlje malo absorbirajo. Drugič, vrsta glinenih delcev, prisotnih v tleh tropskega deževnega gozda, ima slabo sposobnost lovljenja hranil in preprečevanja njihovega izpiranja. Tudi če ljudje umetno dodajajo hranila v tla, se ta večinoma sperejo in jih rastline ne absorbirajo. Nenazadnje so ta tla revna zaradi velike količine dežja v tropskih deževnih gozdovih, ki hranila iz zemlje izpira hitreje kot v drugih podnebjih.<ref>{{cite web |last1=Baird |first1=Dr. Chris S. |title=What makes the soil in tropical rainforests so rich? |url=http://wtamu.edu/~cbaird/sq/2013/07/12/what-makes-the-soil-in-tropical-rainforests-so-rich/ |website=Science Questions with Surprising Answers |access-date=11 April 2019}}</ref> ==Ogroženost deževnega gozda== Izginila je že več kot polovica deževnih gozdov. Značilni primer je [[Brazilija]]. Deževni gozd so pljuča planeta. S krčenjem pospešujemo [[učinek tople grede]]. Leta 2004 so v Braziliji uničili več kot [[1 E10 m²|26.000 km²]] deževnega gozda. Z [[golosek]]om zaradi hitrega dobička so ogrožene številne živalske in rastlinske vrste. Deževni gozd tudi [[požigalništvo|požigajo]], da bi pridobili površine za kmetovanje. Te površine so po nekaj setvah osiromašene. Les dreves deževnega gozda je zelo dragocen. Drevesa rastejo v specifičnih pogojih in so zelo odporna na vremenske spremembe. Za zunanjo uporabo je primeren mahagonij in tikovec, medtem ko se za izdelavo glasbil uporablja les palisandra in ebenovine. == Varovanje deževnega gozda == == Človeška uporaba == Tropski deževni gozdovi so vir lesa in nekaterih proizvodov živalskega izvora, kot so meso in kože. So zanimiva turistična destinacija. Veliko živil je prvotno prišlo iz tropskih gozdov. Nekatera živila sedaj gojijo na plantažah, kjer je bil prej prvotni gozd. Iz rastlin se pridobivajo zdravila, ki so jih uporabljali za kugo, glivične okužbe, opekline, prebavne težave, bolečine, težave z dihanjem in zdravljenje ran. == Učinek deževnega gozda na svetovno podnebje == Naravni deževni gozd absorbira in oddaja velike količine [[ogljikov dioksid|ogljikovega dioksida]]. Vendar v dolgoročnem pogledu ne prikazuje bistvenih sprememb, saj ima majhen neto vpliv na ravni atmosferskega ogljikovega dioksida. Ima pa druge vremenske vplive; vpliva na oblikovanje oblakov in na kroženje vode. Človek povzroča krčenje gozdov in pri tem igra negativno vlogo pri svetovnih količinah ogljikovega dioksida. Zaradi sprememb v podnebju nastaja suša in nekatera drevesa zaradi tega izumirajo. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons}} {{Wiktionary}} * [http://www.enchantedlearning.com/subjects/rainforest/Animals.shtml Animals in a rainforest] * [http://www.ran.org Rainforest Action Network] * [http://www.eia-international.org/campaigns/forests/ EIA forest reports]: Investigations into illegal logging. * [https://web.archive.org/web/20160226181045/http://eia-global.org/forests_for_the_world/ EIA in the USA] Reports and info. * [https://web.archive.org/web/20101106114435/http://www.rainforestcoalition.org/eng/ The Coalition for Rainforest Nations] * [https://www.un.org/esa/forests United Nations Forum on Forests] *[https://web.archive.org/web/20151218031752/http://www.davekimble.org.au/rainforest/catalog.htm Dave Kimble's Rainforest Photo Catalog (Wet Tropics, Australia)] * [http://wikis.wheatonma.edu/rainforest Rainforest Plants] * [http://kids.mongabay.com/ Tropical rainforest for children] * [http://www.srl.caltech.edu/personnel/krubal/rainforest/Edit560s6/www/what.html What is a rainforest] *[https://web.archive.org/web/20100115134618/http://environment.nationalgeographic.com/environment/habitats/rainforest-profile National Geographic: Rain forest] * [http://www.blueplanetbiomes.org/rainforest.htm Tropical rainforests] [[Kategorija:Gozdovi]] [[Kategorija:Biodiverziteta]] {{normativna kontrola}} lpi3d0ppaw08l8piobel8u15srq4uhj 0 62757 6655248 6649475 2026-04-03T09:19:40Z ~2026-13659-49 255600 /* S */ 6655248 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Iranci|iranskih]] [[general]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Irancev|Iran|iranskih}} {{CompactTOC2}} == A == Gholam Reza Azhari == B == [[Mohamad Bageri]] (ubit 2025) - [[Teymur Bakhtiar]] - [[Karim Buzarjomehri]] - == F == [[Hasan Firuzabadi]] == I == [[Shahram Irani]] (admiral) == H == [[Kiumars Hejdari]] == J == [[Amanullah Jahanbani]] - == M == [[Seyyed Abdolrahim Mousavi]] (1960–2026-ubit) == N == [[Abbas Nilforushan]] == S == [[Hosein Salami]] (1960-2025-ubit) - Ali Shamkhani (admiral) - Ali Šadmani (ubit 2025) - Abolfazli Šekarči '''-''' [[Ali Sayad Shirazi]] (1944-1999) - [[Qasem Soleimani]] (1957-2020) == T == [[Hassan Toufanian]] (1918–2000) == Z == [[Fazlollah Zahedi]] - [[Mohamad Reza Zahedi]]? (ubit 2024) {{stublist}} {{seznami narodov po poklicu|generalov}} {{portal|Vojaštvo}}[[Kategorija:Seznami Irancev|Generali]] [[Kategorija:Iranski generali|*]] t4v2xuk5k71nk26ub6nd4yg0fxuicn7 0 64109 6654849 6650772 2026-04-02T13:36:16Z Cappucino Solitaire 103904 Dodan seznam knjig. 6654849 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | name = Andrej Blatnik | image = | caption = Andrej Blatnik | birth_date = | birth_place = | death_date = | death_place = | other_names = | known_for = pisatelj | occupation = }} '''Andrej Blatnik''', [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], [[komunikolog]], [[Profesor|univerzitetni profesor,]] [[urednik]], * [[22. maj]] [[1963]], [[Ljubljana]].<ref>{{Navedi splet|title=Andrej Blatnik v Kopru z zbirko esejev Knjige na poti|url=https://www.primorske.si/2023/11/06/andrej-blatnik-v-kopru-z-zbirko-esejev-knjige-na-p|website=Primorske Novice|accessdate=2025-07-12}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Andrej Blatnik med uglednimi gosti PRO-ZA Balkan|url=https://old.delo.si/kultura/knjizevni-listi/andrej-blatnik-med-uglednimi-gosti-pro-za-balkan.html|website=old.delo.si|date=2013-02-27|accessdate=2025-07-12|language=sl-si|first=T. C. , Delo si|last=STA}}</ref> == Življenjepis == Na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]] je študiral [[primerjalna književnost|primerjalno književnost]], [[sociologija kulture|sociologijo kulture]] in [[ameriška književnost|ameriško književnost]]. Na FDV v Ljubljani je doktoriral iz [[komunikologija|komunikologije]]. Pet let je deloval kot [[svobodni umetnik]], urejal je [[leposlovje|leposlovno]] [[revija|revijo]] ''[[Literarno-umetniško društvo Literatura|Literatura]]'' ter bil v letih med 1991 in 2009 zaposlen kot urednik pri [[Cankarjeva založba|Cankarjevi založbi]]. Med letoma 2007 in 2015 je bil predsednik žirije srednjeevropske literarne nagrade [[Vilenica]]. Na [[Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofske fakultete v Ljubljani]] je od 2009 zaposlen kot izredni profesor za obvezne založniške predmete Uvod v knjigarstvo, Bralne prakse in Uredniške tehnike ter različne izbirne predmete s področja književnosti in popularne kulture. == Literarno delo == Objavil je pet [[roman|romanov]], ''Plamenice in solze'' (1987), ''Tao ljubezni'' (1996), ''[[Spremeni me (roman)|Spremeni me]]'' (2008), ''Luknje'' (2020) in ''Trg osvoboditve'' (2021), šest knjig [[kratka zgodba|kratkih zgodb]], ''Šopki za Adama venijo'' (1983), ''Biografije brezimenih'' (1989), ''Menjave kož'' (1990), ''Zakon želje'' (2000), ''Saj razumeš?'' (2009) in ''Ugrizi'' (2018), študijo o sodobni ameriški prozi ''Labirinti iz papirja: štoparski vodnik po ameriški metafikciji in njeni okolici'' (1994), zbirko kulturniških komentarjev ''Gledanje čez ramo'' (1996), razmišljanja o [[književnost]]i v digitalnem času ''Neonski pečati'' (2005), učbenik ''Pisanje kratke zgodbe'' (2010), knjigo o dogajanjih v založništvu ''Izdati in obstati'' (2018), knjigo 'majhnih razmislekov' ''Nezbrano delo'' (2020) in knjigo esejev ''Knjige na poti'' (2023) ter esejistično-izpovedni potopis ''Besedi na sledi: lovljenje knjig v Južni Aziji'' (2025). Napisal je več [[radijska igra|radijskih iger]] in prevedel nekaj knjig iz angleščine (predvsem ameriške avtorje, kot so [[Anaïs Nin]], [[Stephen King]], [[Sylvia Plath]] in [[Paul Bowles]]). Je dobitnik nagrade [[Zlata ptica]] (1984), [[Župančičeva nagrada|Župančičeve nagrade]] (1991), [[nagrada Prešernovega sklada|nagrade Prešernovega sklada]] (2002) in ruske nagrade Jugra za najboljšo knjigo kratkih zgodb, napisano v slovanskih jezikih in prevedeno v ruščino v letu 2015. Za uredniško delo je 2024 prejel [[Nagrada Nede Pagon|nagrado Nede Pagon]], 2025 pa še [[Schwentnerjeva nagrada|Schwentnerjevo nagrado]] za življenjsko delo v založništvu. Njegove kratke zgodbe so bile objavljene v številnih tujih literarnih revijah, pa tudi v mnogih evropskih in ameriških antologijah. Njegove knjige so prevedene v vrsto svetovnih jezikov: ''Menjave kož'' v španščino (''Cambios de piel'', Libertarias/Prodhufi, Madrid, 1997), hrvaščino (''Promjene koža'', Durieux, Zagreb 1998), angleščino (''Skinswaps'', Northwestern University Press, Evanston 1998), češčino (''Promeny kuží'', Periplum, Olomouc 2002), madžarščino (''Bör'', Jak, Budimpešta 2002), turščino (''Deri Degisimi'', Pupa Yayinlari, Istanbul 2008) in nemščino (''Der Tag, an dem Tito starb'', Folio, Dunaj 2005), ''Tao ljubezni'' v hrvaščino (''Tao ljubavi'', Meandar, Zagreb 1998) in slovaščino (''Tao lasky'', F.R. & G., Bratislava 2000), ''Labirinti iz papirja'' v hrvaščino (''Papirnati labirinti'', Hena-Com, Zagreb, 2001), ''Zakon želje'' v nemščino (''Das Gesetz der Leere'', Folio, Dunaj 2001), hrvaščino (''Zakon želje'', Meandar, Zagreb 2002), češčino (''Zakon Touhy'', Periplum, Olomouc 2004), francoščino (''La Loi du Desir'', AlterEdit, Pariz 2005), turščino (''Arzu Yasası'', Pupa Yayinlari, Istanbul 2009), makedonščino (''Zakonot na želbata'', Magor, Skopje 2005), španščino (''La ley del deseo'', Baile del sol, Tegueste 2010) in angleščino (''Law of Desire'', Dalkey Archive Press, Champaign / London / Dublin 2014).             Roman ''Spremeni me'' je izšel v nemščini (''Andere mich'', Folio, Dunaj 2009), hrvaščini (''Promijeni me'', Novi Liber, Zagreb 2010), italijanščini (''Cambiami'', Atmosphere Libri, Rim 2014), makedonščini (''Izmeni me'', Matica makedonska, Skopje 2015), srbščini (''Promeni me'', Geopoetika, Beograd 2019), angleščini (''Change me'', Dalkey Archive Press, 2019), malajalamščini in tamilščini, ''Saj razumeš'' pa v angleščini (''You Do Understand'', Dalkey Archive Press, 2010), hrvaščini (''Razumiješ, ne?'', Cekape, Zagreb 2012), makedonščini (''Razbiraš, neli?'', Euro-Balkan, Skopje 2013), ruščini (''Ты ведь понимаешь?'', Rudomino / Lingvistika, Moskva 2015), italijanščini (''Capisci, vero?'', Atmosphere Libri, Rim 2015), turščini (''Anlıyorsun değil mi?'', Dedalus Kitap, Istanbul 2016), srbščini (''Kapiraš?'', Geopoetika, Beograd 2017) in orijščini (''Tume Bi Jana,'' Bhubaneswar 2019). ''Pisanje kratke proze'' je bilo prevedeno v hrvaščino (''Pisanje kratke priče'', Cekape, Zagreb 2011) in makedonščino (''Pišuvanje kratki raskazi'', Ikona, Skopje 2015). Zbirka zgodb ''Ugrizi'' je izšla tudi v srbščini (''Ugrizi,'' Geopoetika 2021), hrvaščini in makedonščini (''Ugrizi'', Artkonekt 2022), roman Luknje pa v makedonščini (''Dupki'', Magor 2022). ''Trg osvoboditve'' je izšel v nemščini (''Platz der Befreiung'', Folio 2023), hrvaščini, makedonščini in arabščini. Andrej Blatnik se je udeležil mednarodnega pisateljskega programa na Univerzi v Iowi leta 1993, bil gost centra za tuje pisatelje na Old Dominion University v [[Norfolk]]u leta 1995 in pisateljske kolonije [[Ledig House]] leta 1998. Dobil je več tujih štipendij, med njimi tudi [[Fulbrightova štipendija|Fulbrightovo štipendijo]]. Nastopil je na vrsti najpomembnejših svetovnih literarnih festivalov, med njimi na PEN World Voices v New Yorku, Toronto International Festival of Authors v Kanadi in Jaipur Literature Festival v Indiji. == Knjige == * ''Šopki za Adama venijo'', kratke zgodbe (1983) * ''Plamenice in solze'', roman (1987) * ''Biografije brezimenih'', kratke zgodbe (1989) * ''Menjave kož,'' kratke zgodbe (1990) * ''Labirinti iz papirja'' , literarna zgodovina in teorija, (1994) * ''Gledanje čez ramo'', eseji (1996) * ''Tao ljubezni'', roman (1996) * ''Zakon želje'', kratke zgodbe (2000) * ''Neonski pečati'', eseji in literarne študije (2005) * ''Spremeni me'', roman (2008) * ''Saj razumeš?'', kratke zgodbe (2009) * ''Pisanje kratke zgodbe'', učbenik, priročnik (2010) * ''Ugrizi'', kratke zgodbe (2018) * ''Izdati in obstati'', založniške študije (2018) * ''Nezbrano delo,'' kulturni komentarji (2020) * ''Luknje'', roman (2020) * ''Trg osvoboditve'', roman, (2021) * ''Knjige na poti'', eseji (2023) * ''Besedi na sledi'', potopis (2025) * == Sklici == {{sklici}} == Viri == * [http://www.andrejblatnik.com/index.html Domača stran Andreja Blatnika] == Glej tudi == * [[seznam slovenskih pisateljev]] * [[seznam slovenskih prevajalcev]] * [[seznam prejemnikov Župančičeve nagrade]] * [[seznam prejemnikov nagrade Prešernovega sklada]] {{normativna kontrola}} {{ZupanciceviNagrajenci}} {{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}} {{literat-stub}} {{DEFAULTSORT:Blatnik, Andrej}} [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Župančičevi nagrajenci]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani]] hfzo9e2t1b1i3oeeejsr0mfn44zu1ih 0 65191 6655000 6245319 2026-04-02T19:30:19Z Marko3 1829 6655000 wikitext text/x-wiki [[File:Portioned snus.jpg|thumb|Snus pakiran v vrečke (''Portionssnus'') enega največjih izdelovalcev]] '''Snus''' je [[Skandinavci|skandinavski]] izraz za vrsto [[tobak]]a, namenjenega oralni uporabi, ki ga predelujejo na [[Švedska|Švedskem]] in [[Norveška|Norveškem]]. V Sloveniji se mu v [[žargon]]u reče '''fuga'''. ==Oblike== Snus je na voljo v dveh oblikah. Prvotno so ga prodajali v [[škatla|škatlicah]] v raztreseni obliki, kasneje pa so zaradi lažje uporabe začeli tobak pakirati v priročne vrečke. Snus se namreč uživa tako, da se ga natlači pod zgornjo [[ustnica|ustnico]], od koder [[nikotin]] preide preko [[sluznica|sluznice]] v [[kri]]. Danes je snus pakiran v plastične škatlice različnih velikosti. Raztreseni snus (''Lössnus'') je največkrat pakiran v škatlice po 50 [[gram|g]], tako imenovani ''Portionssnus'' (pakiran v vrečke) pa v škatlice, v katerih je 24 vrečk po 1 gram. ==Sestavine in predelava== Snus je sestavljen iz mletega tobaka, [[voda|vode]], [[sol]]i in ojačevalcev [[aroma|arome]]. V preteklosti so uporabljali domači tobak, ki je bil sušen na soncu, danes pa se za predelavo uporablja pretežno ameriški tobak, ki ima večjo vsebnost nikotina. Tudi sicer je v snusu več nikotina kot v [[cigareta|cigaretih]]. Med ljudmi je še vedno prisotno prepričanje, da je snusu dodano drobljeno [[steklo]], ki rani dlesni, da bi nikotin lažje prešel v kri, kar seveda ne drži. Za mikroskopske zarezice poskrbi sol, ki na principu [[ozmoza|ozmoze]] poskrbi tudi za vsrkanje vode in nikotina v telo. ==Prodaja in zdravstvene dileme== Snus je v državah [[Evropska unija|EU]] od leta 1992 prepovedan, izjema je le Švedska,<ref>{{cite journal |doi=10.1016/S0140-6736(05)67352-7 |title=Mixed feelings on snus |year=2005 |last1=Gray |first1=Nigel |journal=The Lancet |volume=366 |issue=9490 |pmid=16168760 |pages=966–7|s2cid=706773 }}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CELEX:32001L0037:EN:NOT|title=EUR-Lex - 32001L0037 - EN - EUR-Lex|website=eur-lex.europa.eu|access-date=2010-11-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20110403022927/http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CELEX:32001L0037:EN:NOT|archive-date=2011-04-03|url-status=live}}</ref> ki se je prepovedi prodaje uprla in dosegla izključitev iz zakona. Pojavlja se dilema ali je snus res [[kancerogenost|kancerogen]]. Nikjer namreč ni dokazano, da uporaba tovrstnih tobačnih izdelkov povzroča [[rak (bolezen)|raka]]. Zagovorniki snusa nasprotno trdijo, da je na Švedskem zaradi uporabe snusa veliko manjše število obolelih za [[Pljučni rak|pljučnim rakom]]. Še vedno pa velja splošno prepričanje, da snus povzroča raka na ustni sluznici in [[grlo|grlu]].<ref>{{cite journal |doi=10.1002/ijc.23469 |title=Cancer and mortality among users and nonusers of snus |year=2008|last1=Roosaar |first1=Ann |last2=Johansson |first2=Anna L.V. |last3=Sandborgh-Englund |first3=Gunilla |last4=Axéll |first4=Tony |last5=Nyrén |first5=Olof |journal=International Journal of Cancer |volume=123 |pmid=18412245 |issue=1 |pages=168–73|s2cid=6667256 }}</ref> Snus je zaradi dejstva, da ne vpliva na [[dihala]], vsebuje pa nikotin, ki deluje poživljajoče, izjemno priljubljen pri [[športnik]]ih. ==Sklici== {{sklici}} [[Kategorija:Tobak]] pob56h6i2z186jnclmp9pzv98dsb6r7 0 67375 6655189 6621585 2026-04-03T07:58:57Z ~2026-13659-49 255600 /* G */ 6655189 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Bolgari|bolgarskih]] [[politik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Bolgarov|Bolgarija|bolgarskih}} {{CompactTOC2}} == A == [[Asen Agov]] - (Aleksandăr I = ''Alexander Joseph von Battenberg'') - [[Todor Aleksandrov Poporušev]] - [[Valentin Aleksandrov]] - [[Georgi Ananiev]] - [[Nikolina Angelkova]] - [[Anju Angelov]] - [[Atanas Atanasov]] - [[Georgi Atanasov]] - [[Kirčo Atanasov]] - [[Nedjalko Atanasov]] - [[Šterju Atanasov -Viktor|Šterju Atanasov-Viktor]] - [[Ruben Avramov (Levi)]] == B == Bačo Kiro - [[Rumjana Bačvarova]] - [[Ivan Bagrjanov]] - [[Nikola Bakardžiev]] - [[Milko Balev]] - [[Bojan Bălgaranov]] - [[Stela Baltova]] - [[Cenko Bareva]] - [[Aleksandăr Belev]] - [[Georgi Benkovski]] - [[Petăr Beron]] - [[Ljuben Berov]] - [[Dimitar Blagoev|Dimităr Blagoev]] - [[Vela Blagoeva]] - [[Veselin Bliznakov]] - [[Georgi Bliznaški]] - [[Stefan Savov Bobčev]] - [[Cvetko (Cvjatko) Boboševski]] - [[Bogdan Bogdanov]] - [[Georgi Bogoev]] - [[Kliment Bojadžijev|Kliment Bojadžiev]] - [[Irina Bokova]] - [[Vladimir Bonev]] - [[Boris III.]] - [[Bojko Borisov]] - [[Aleksandăr Botev]] - [[Hristo Botev]] - [[Konstantin Bozveliev]] - ([[Panko Brašnarov]]) - ([[Mara Buneva]]) - [[Todor Burmov]] == C == [[Cecka Cačeva]] - [[Angel Canev]] - [[Stefan Canev]] - [[Aleksandăr Cankov]] - [[Dragan Cankov]] - [[Najčo Canov]] - [[Cecka Cačeva|Cecka Cačeva-Dangovska]] - [[Canko Cerkovski]] - [[Tano Colov]] - [[Ivan Cončev]]? - [[Nikolaj Conev]] - [[Cvetan Cvetanov]] == Č == [[Vălko Červenkov]] - [[Vasil Čičibaba]] == D == [[Georgi Damjanov]] - [[Stefan Danailov]] - [[Stojan Danev]] (1858-1949) - [[Rajko Dăskalov]] - [[Svetla Dăskalova]] - [[Nikolaj Denkov]] - [[Petăr Dertliev]] - [[Diko Dikov]] - [[Hadži Dimităr]] - [[Aleksandăr Dimitrov]] - [[Andon Dimitrov]] - [[Angel Dimitrov]] - [[Dimităr Dimov Dimitrov|Dimităr Dimitrov]] - [[Filip Dimitrov]] - [[Gavril Genov Dimitrov]] - [[Georgi Dimitrov]] - [[Georgi Mihov Dimitrov]] - [[Martin Dimitrov]] - [[Stanke Dimitrov]] (''Stefan Dimitrov Todorov'') - [[Anastasia Georgieva Dimitrova-Moser]] - [[Zarica Dinkova]] - [[Simeon Djankov]] - [[Petăr Djulgerov]] - [[Georgi Dobrev]]? - [[Ahmed Dogan]] - [[Tomislav Dončev]] - [[Tatjana Dončeva]] - [[Aleksandr Dondukov-Korsakov]] - [[Aleksandăr Dimitrov|Gălăb Donev]] - [[Pančo Dorev]] - [[Petăr Nikolov Dradanov]] - [[Cola Dragojčeva]] (1900-93) - [[Marina Dragomiretskaja]] - [[Milan Drenčev]] - [[Vasil Drumev]] (''Metropolit Kliment'') - [[Angel Džambazki]] - [[Petăr Džidrov]]? - [[Dobri Džurov]] == E == [[Kazimir Ernrot]] (''Johan Casimir Ehrnrooth'') (finsko-ruski) == F == [[Jordanka Fandakova]] - [[Ferdinand I. Bolgarski|Ferdinand I.]] (''Ferdinand Maximilian Karl Leopold Maria von Sachsen-Coburg und Gotha'') - [[Ivan Fičev]] - [[Griša Filipov|Griša (Georgi) Filipov]] - [[Bogdan Dimitrov Filov|Bogdan D. Filov]]  == G == [[Marija Gabriel]] (r. ''Nedelčeva'') - [[Dimitar Ganev]] - [[Stojan Ganev]] - [[Venelin Ganev]] - [[Sava Ganovski]] - [[Ivan Garvanov]] - [[Georg Georgiev]] ''-'' [[Kimon Georgiev]] [[Stojanov]] - [[Nikolaj Georgiev]] - [[Kristalina Georgieva]] - [[Mihail Gerdžikov]] - [[Ognjan Gerdžikov]] - [[Ivan Gešev]] - [[Ivan Evstratiev Gešov]] - [[Andrej Gjurov]] - [[Dimităr Glavčev]] - [[Ljuben Gocev]] - [[Solomon Lazarov Goldstein]] - [[Vladislav Goranov]] - [[Gorica Grančarova-Kožareva]] - [[Dimităr Grekov]] - [[Mitko Grigorov]] - [[Vanja Grigorova]] - ([[Dame Gruev]]) - [[Petăr Gudev]] - [[Spiro Gulabčev]] - [[Kiril Gunev]] - [[Georgi Gvozdejkov]] == H == [[Dimo Hadži-Dimov]]/[[Hadžidimov]] (Mak.) - [[Panajot Hitov]] - [[Ivan Hristov Bašev]] - [[Rumen Hristov]] - [[Aleksandra Hristova]] == I == [[Todor Ikonomov]] - [[Petko Iliev]] - [[Reneta Indžova]] - [[Ilijana Iotova]] - [[Todor Ivančov]] - [[Aleksi Ivanov]] (''Alexe Ion Bǎdǎrǎu'') - [[Blagoja Ivanov-Kosta]] - [[Georgi Čankov Ivanov|Georgi (Čankov) Ivanov]] - [[Hristo Ivanov]] - [[Nikola Ivanov]] - [[Nikolaj Georgiev Ivanov|Nikolaj (Georgiev) Ivanov]] == J == [[Jane Janev]] - [[Stefan Janev]] - [[Georgi Jankulov]] - Konstantin (Josef) Jireček - [[Aleksandăr Jordanov]] - [[Georgi Jordanov]] - [[Toško Jordanov]] Hadžitodorov -[[Jordan Jotov]] - [[Ilijana Jotova|Ilijana (Malinova) Jotova]] - [[Cvetlin Jovčev]] - [[Anton Jugov]] - [[Plamen Jurukov]] == K == [[Emil Kabaivanov]] - [[Ivajlo Kalfin]] - [[Hristo Kalfov]] - [[Krasimir Kanev]] - [[Radan Kanev]] - [[Mustafa Sali Karadaji]] - [[Grozdan Karadžov]] - [[Ivan Karaivanov]] (bolg.-jsl.) - [[Cveta Karajančeva]] - [[Aleksandǎr Karakačanov]] - [[Dončo Karakačanov]] - [[Krasimir Karakačanov]] - [[Stefan Karadža]] - [[Ljuben Karavelov]] - [[Petko Karavelov]] - [[Cveta Karjančeva]] - [[Menča (Melpomena) Karničeva]] - [[Danail Kirilov]] - [[Georgi Kirkov]] - [[Tina Kirkova]] - [[Aleksandăr Kiseljov]] - [[Georgi Kjoseivanov]] - [[Ilhan Kjučjuk]] - Kiril Knjaz Preslavski - Metropolit Kliment (''Vasil Drumev'') - [[Kiril Klisurski]] - [[Vasil Kolarov]] - [[Elka Konstantinova]] - [[Kostadin Kostadinov]] - [[Ivan Kostov|Ivan (Jordanov) Kostov]] - [[Mladen Kostov]] - [[Trajčo Kostov]] - [[Stilijan Kovačev]] - [[Diana Kovačeva]] - [[Ferdinand Kozovski]] - [[Ilija Kožuharov]] (1893-1994) - [[Krastju Krastev]] - [[Menča Krničeva]] - [[Malina Krumova]] - [[Penčo Kubadinski]] - [[Todor Kulev]] - [[Georgi Kulišev]] - [[Kostadinka Kuneva]] - [[Meglena Kuneva]] == L == Ruben Avramov Levi - [[Vasil Levski]] - [[Aleksandar Lilov]] - [[Andrej Ljapčev|Andrej (Tasev) Ljapčev]] (Tarpov) - [[Nikola Logofetov]] - [[Andrej Lukanov]] - [[Karlo Lukanov]] - [[Todor Lukanov]] - [[Božidar Lukarski]] - [[Hristo Lukov]] - [[Kosta Lulčev]] == M == [[Mihail Madžarov]] - [[Aleksandăr Malinov]] - [[Maja Manolova]] - [[Ivan Marazov]] - [[Veselin Mareški]] - [[Angel Marin]] - [[Ivan Marinov]] - [[Stojan Markov]] - [[Hristo Matov]] - [[Ljutvi Ahmed Mestan]] - [[Hristo Mihajlov]] - [[Ivan (Vančo) Mihajlov]] - [[Ekaterina Mihajlova]] - [[Nadežda Mihajlova]] - [[Nikola Mihajlov Mihov]] - [[Mihail Mikov|Mihail Mihov]] - [[Mihail Mikov]] - [[Nikolaj Milkov]] - [[Ivajlo Mirčev]] - [[Iva Miteva]] - [[Daniel Mitov]] - [[Nikolaj Mladenov]] - [[Petăr Mladenov]] - [[Atanas Moskov]] - [[Stojčko Mošanov|Stojč(k)o Mošanov]] - [[Anastasija Mozer]] - [[Konstantin Muraviev]] - [[Nikola Mušanov]] - [[Jordan Mutafčiev]] - [[Sava Mutkurov]] == N == [[Gligorij Načovič]] - [[Georgi Nadžakov]] - [[Angel Najdenov]] - [[Kalin Najdenov]] - [[Nikola Najdenov]] - [[Radi Najdenov]] - [[Marija Gabriel|Marija ''Nedelčeva'']] - [[Minčo Nejčev]] - [[Nikolaj Nenčev]] - [[Nikifor Nikiforov]] - [[Danail Nikolaev]] - [[Hristo Nikolov]] - [[Plamen Nikolov]] - [[Marijana Nikolova]] - [[Kornelija Ninova]] - [[Bojko Noev]] - [[Javor Notev]] == O == [[Aleksandăr Malinov|Dimităr Obšti]]/Nikolić (Nikolov) - Petar Orahovac - [[Plamen Orešarski]] - [[Rumen Ovčarov]] - [[Stojan Ovčarov]] == P == [[Georgi Panajotov]] - [[Petăr Pančevski]] - [[Ivan Panev]] - [[Olimpij Panov]] - [[Todor Panica]] - [[Georgi Pankov]] - [[Stefan Paprikov]] - [[Petja Părvanova]] - [[Solomon Isak Pasi]]/Passy - [[Aleksandar Paunov]] - [[Dimităr Pavlov]] - [[Todor Pavlov]] - [[Liljana Pavlova]] - [[Deljan Peevski]] - [[Atanas Pekanov]] - [[Pelo Pelovski]] - [[Rančo Petrov]] - [[Dimităr Petkov]] - [[Dobri Petkov]] - [[Kiril Petkov]] - [[Nikola Petkov|Nikola (Dimitrov) Petkov]] - [[Rumen Petkov]] - [[Temenužka Petkova]] - [[Račo Petrov]] - [[Georgi Pinčev]] - [[Georgi Pirinski]] - [[Rosen Plevneljev]] - Petrăr Pop-Arsov - [[Radoj Popivanov]] - [[Blagoj Popov]] (1902-1968) - [[Dimităr Popov|Dimităr (Iliev) Popov]] (Pokriva) - [[Julian Popov]] - [[Georgi Părvanov]] - [[Petja Părvanova]] - [[Aleksandăr Protogerov]] == R == [[Muravej Radev]] - [[Rumen Radev]] - [[Vasil Radoslavov|Vasil (Hristov) Radoslavov]] - [[Marin Rajkov]] - [[Georgi Sava Rakovski|Georgi (Sava) Rakovski]] - [[Bojko Raškov]] == S == [[Simeon Sakskoburggotski]] (Simeon Borisov Sakskoburgotski /Simeon II. Bolgarski) - [[Boris Sarafov]] - [[Mihail Savov]] - [[Stefan Savov]] - [[Blagovest Sendov]] - [[Volen Siderov]] - Simeon Varnensko-Preslavski - [[Valeri Simeonov]] - [[Hristo Slavejkov]] - [[Petko Slavejkov]] - [[Atanas Slavov]] - [[Leonid Soboljov|Leonid Soboljev]] - [[Stefan Sofijanski]] - [[Jordan Sokolov]] - [[Angel Solakov]] - [[Enčo Stajkov]] - [[Dimităr Stančov]] - [[Sergej Stanišev]] - [[Stefan Stambolov]] - [[Aleksandăr Stambolijski]] - [[Dimităr Stančov]] - [[Svetlan Stoev]] - [[Georgi Stoilov]] - [[Dimităr Stančov|Hadži Dimităr Stoilov]] - [[Konstantin Stoilov]] - [[Dimităr Stojanov]] - [[Kalin Stojanov]] - [[Petăr Stojanov]] - [[Milena Stojčeva]] - [[Grigor Stojčkov]] - [[Stojko Stojkov]] - [[Georgi Ivanov Stranski|Georgi Stranski]] - [[Nikola Suknarov]] - [[Nikolaj Svinarov]] == Š == [[Ivanka Šalapatova]] - [[Ivan Šišmanov]] - [[Metodije Šatorov|Metodi(je) Šatorov]] (?) - [[Svetoslav Stojanov Šivarov|Svetoslav (Stojanov) Šivarov]] == T == [[Todor Tagarev]] - [[Mihail Takev]] - [[Peko Takov]] - [[Petăr Tančev]] - [[Georgi Tanev]] - [[Kliment Tărnovski]] (''Vasil Drumev'') - [[Hristo Tatarčev]] - [[Teodor Teodorov]] - [[Vasil Terziev]] - [[Nikolaj Todorov]] - [[Petăr Todorov]] - [[Stanko Todorov]] - [[Konstantin Tomov]] - [[Dimităr Tončev]] - [[Andrej Slavov Tošev]] - [[Emel Etem Toškova]] - [[Filip Totju]] - [[Georgi Trajkov]] Girovski - [[Kliment Tărnovski]] - [[Dobri Tărpešev]] - [[Krăstju Tričkov]] - [[Vladimir Tričkov|Vladimir (Vlado) Tričkov]] - [[Slavi Trifonov]] == V == [[Dimităr Vačov]] - [[Ivan Vălkov]] - [[Viktor Vălkov]] - [[Vencislav Vărbanov]] - [[Asen Vasilev]] - [[Anastas Vatev]] - (''[[Ralica Vasileva]]-novinarka CNN'') - [[Georgi Vazov]] - [[Damjan Velčev]] - [[Milen Velčev]] - [[Veličko Veličkov]] (diplomat) - [[Borislav Velikov]] - [[Georgi Veselinov]] - [[Žan Videnov]] - [[Panajot Volov]] - == Z == [[Ekaterina Zaharieva]] (''Ekaterina Spasova Gečeva-Zaharieva'') - [[Dragomir Zakov]] - [[Kiril Zarev]] - [[Penčo Zlatev]] - [[Petko Zlatev]] - [[Denica Zlateva]] == Ž == [[Nikola Žekov]] - [[Želju Želev]] - [[Rumjana Želeva]] - [[Rosen Željazkov]] - [[Georgi Živkov]] - [[Todor Živkov]] - [[Živko Živkov]] - [[Ljudmila Živkova|Ljudmila T. Živkova]] ==Glej tudi== * [[Seznam makedonskih politikov]]; [[Seznam srbskih politikov]], [[seznam romunskih politikov]], [[seznam turških politikov]], [[seznam grških politikov]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami Bolgarov|Politiki]] [[Kategorija:Bolgarski politiki|*]] mpu0lxrogk6ptu990u25yobm7sej1t7 0 70200 6655041 6183600 2026-04-02T21:52:28Z Alebarasi 50192 /* K */ 6655041 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Danci|danskih]] [[skladatelj]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Dancev|Danska|danskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Hans Abrahamsen]] == B == * [[Jørgen Bentzon]] * [[Niels Viggo Bentzon]] * [[Gunnar Berg]] * [[Hakon Børresen]] * [[Axel Borup-Jørgensen]] * [[Ole Buck]] * [[Dieterich Buxtehude]] == E == * [[Niels Eje]] * [[August Enna]] == F == * [[Bent Fabricius-Bjerre]] * [[Jens Fink-Jensen]] * [[John Frandsen]] == G == * [[Niels Wilhelm Gade]] * [[Launy Grøndahl]] * [[Pelle Gudmundsen-Holmgreen]] == H == * [[Asger Hamerik]] * [[Johan Ernst Hartman]] * [[Johann Hartman]] * [[Johann Peter Emilius Hartmann]] * [[Vagn Holmboe]] * [[C. F. E. Horneman]] * [[Emil Horneman]] == J == * [[Knud Jeppesen]] == K == * [[Paul von Klenau]] * [[Hans Ernst Krøyer]] == L == * [[Rued Langgaard]] * [[Anne Linnet]] * [[Bent Lorentzen (skladatelj)]] * [[Hans Christian Lumbye]] == M == * [[Frederik Magle]] == N == * [[Carl Nielsen]] * [[Per Nørgård]] * [[Ib Nørholm]] == P == * [[Gunner Møller Pedersen]] == R == * [[Poul Ruders]] == S == * [[Ole Schmidt]] * [[Ludvig Schytte]] * [[Tommy Seebach]] * [[Bent Sørensen]] * [[Franz Syberg]] == T == * [[Svend Erik Tarp]] == W == * [[Gustav Winckler]] {{seznami narodov po poklicu|skladateljev}} [[Kategorija:Seznami Dancev|Skladatelji]] [[Kategorija:Danski skladatelji|*]] gcekf62cjhtz2f10j4q2tc1y73s2qz6 0 70712 6654852 6556678 2026-04-02T13:39:39Z Ljuba24b 92351 /* Grafične tehnike */ np 6654852 wikitext text/x-wiki [[Slika:The Great Wave off Kanagawa.jpg|thumb|250px|Japonska lesena grafika [[Hokusai|Kacušike Hokusaija]]: ''Veliki val pred obalo Kanagave'' (ok. 1830)]] '''Grafika''' ({{lang-el|γραφική [τέχνη}} ''graphiké [téchne]'' = pisati, vrezovati) je veja [[likovna umetnost|likovne umetnosti]], pa tudi splošni naziv za postopek in rezultat uporabe kakšne od grafičnih tehnik pri izdelavi umetniškega dela; razmnoževanje risb s pomočjo matrice. Grafika pomeni tudi tipografsko umetnost, tj. delo na razmnoževanju pisem in umetniških prispevkov v tiskarstvu. Ker likovni izraz v grafiki temelji na izraznosti črte in kontrastih črno-bele, to ime v širšem pomenu vključuje vsako izvirno risbo na papirju. == Grafične tehnike == [[Slika:Avgusta Šantel - Vas in oljčni okrasek.jpg|sličica|Grafika slovenske umetnice [[Avgusta Šantel|Avguste Šantel]] ''Vas in oljčni okrasek'' iz leta 1905]] Grafika je posredna umetniška tehnika, tj. ne nastane neposredno z risanjem na površino kot [[risba]], temveč z risbo, ki je vrezana v ploščo - tako imenovano [[matrica (grafika)|matrico]], potem se ta plošča premaže z barvo in tiska na papir; tako se dobi risba iz barve, ki je vstopila v utore reza (gravure) (''globoki tisk'') ali negravirane površine (''visok tisk''). Pri tisku z visokim tiskom je risba vtisnjena (reliefna) na ploščo in na papirju po tisku rahlo vdolbena ([[lesorez]], [[linorez]], tako imenovan dvignjen bakrorez - [[einkografija]]), pri globokem tisku je risba vtisnjena na ploščo in po tisku na papir rahlo reliefna (bakrorez, [[jedkanje]], [[mezzotinta]], [[akvatinta]], [[suha igla]], [[vernis mou]] itd.), pri ''ploščatem tisku'' je risba po tisku ravna na plošči in na papirju ([[monotipija]], [[litografija]], reprodukcija na kovinskih ploščah). Poleg teh tradicionalnih grafičnih tehnik se v zadnjem času uporabljajo tudi digitalne tehnike. V vseh grafičnih tehnikah, razen monotipije, se ena matrica uporablja za razmnoževanje, torej za izdelavo več istih kopij; vsak grafični odtis iz izvirne matrice velja za izviren, zato ga umetniki redno navajajo z redno številko naklade (kot ''A. P.'', francosko ''Aprés la lettre'', angleško ''Author Print''; A. O., avtorski odtis). Kvaliteta uporabljenih materialov odloča o tem, koliko dobrih odtisov grafik (v pozitivu) bomo lahko naredili z isto matrico. Odtise umetniki oštevilčijo s števili od 1 do 50 pri lesorezih, od 1 do 200 pri litografijah in od 1 do 500 pri bakrorezih. Kalkografski tisk je ime za grafični tisk, ki je nastal po umetnikovi smrti, vendar temelji na originalni ohranjeni matrici.<ref> [http://www.kgz.hr/default.aspx?id=10299#| Knjižnice Grada Zagreba: Male izložbe u vitrinama Zagrabiensie, pristupljeno 27. listopada 2015.] </ref> Ločimo več vrst grafik in sicer: * reproduktivna ali [[industrijska grafika]] * [[umetniška grafika]] * [[računalniška grafika]] == Zgodovina grafike == Grafika je v Evropi znana od konca 14. in začetka 15. stoletja, po širjenju proizvodnje papirja. Vdolbljeno reprodukcijsko gravuro (jedkanje) so v 16. in 17. stoletju odkrili in izpopolnili zlatarji in orožarji. == Znani grafiki == Nekateri najbolj znani grafični umetniki na svetu so: [[Hans Baldung]], [[Jacques Callot]], [[Albrecht Dürer]], [[Rembrandt]], [[Maurits Cornelis Escher]], [[Francisco Goya]], [[Edvard Munch]], [[Auguste Rodin]], [[James McNeill Whistler]], [[Käthe Kollwitz]], [[Andy Warhol]]. Med slovenskimi grafiki so [[Avgusta Šantel]], Saša Šantel... == Glej tudi == * [[Grafične tehnike]] * [[seznam grafikov]] * [[seznam slovenskih grafikov]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons|Category:Graphics|Grafika}} {{Wikislovar|grafika|Grafika}} [[Kategorija:Umetniška sredstva]] {{normativna kontrola}} js8sk0zi6hrxguywh0q5p4ufowbg5kh 6654857 6654852 2026-04-02T13:48:30Z Ljuba24b 92351 dp 6654857 wikitext text/x-wiki [[Slika:The Great Wave off Kanagawa.jpg|thumb|250px|Japonska lesena grafika [[Hokusai|Kacušike Hokusaija]]: ''Veliki val pred obalo Kanagave'' (ok. 1830)]] '''Grafika''' ({{lang-el|γραφική [τέχνη}} ''graphiké [téchne]'' = pisati, vrezovati) je veja [[likovna umetnost|likovne umetnosti]], pa tudi splošni naziv za postopek in rezultat uporabe kakšne od grafičnih tehnik pri izdelavi umetniškega dela; razmnoževanje risb s pomočjo matrice. Grafika pomeni tudi tipografsko umetnost, tj. delo na razmnoževanju pisem in umetniških prispevkov v tiskarstvu. Ker likovni izraz v grafiki temelji na izraznosti črte in kontrastih črno-bele, to ime v širšem pomenu vključuje vsako izvirno risbo na papirju. == Zgodovina == Najstarejše grafike, ki jih poznajo antropologi, ki preučujejo prazgodovinska obdobja, so [[jamske poslikave]] in oznake na skalah, kosteh, slonovini in rogovjih, ki so nastale v zgornjem [[paleolitik]]u od 40.000 do 10.000 pr. n. št. ali prej. Za mnoge od teh so ugotovili, da beležijo astronomske, sezonske in kronološke podrobnosti. Nekatere najstarejše grafike in risbe, ki jih pozna sodobni svet, izpred skoraj 6000 let, so gravirane kamnite plošče in keramični valjasti pečati, ki označujejo začetek zgodovinskih obdobij in vodenje evidenc za računovodske in inventarne namene. Zapisi iz Egipta so starejši od teh, Egipčani pa so [[papirus]] uporabljali kot material za načrtovanje gradnje piramid; uporabljali so tudi plošče iz apnenca in lesa. Od 600 do 250 pr. n. št. so Grki igrali pomembno vlogo v geometriji. Uporabljali so grafiko za predstavitev svojih matematičnih teorij, kot sta izrek o krogu in [[pitagorov izrek]]. V umetnosti se "grafika" pogosto uporablja za razlikovanje med delom, ki je monotono in sestavljeno iz linij, in slikarstvom. Grafika je v Evropi znana od konca 14. in začetka 15. stoletja, po širjenju proizvodnje papirja. Vdolbljeno reprodukcijsko gravuro (jedkanje) so v 16. in 17. stoletju odkrili in izpopolnili zlatarji in orožarji. == Grafične tehnike == [[Slika:Avgusta Šantel - Vas in oljčni okrasek.jpg|sličica|Grafika slovenske umetnice [[Avgusta Šantel|Avguste Šantel]] ''Vas in oljčni okrasek'' iz leta 1905]] Grafika je posredna umetniška tehnika, tj. ne nastane neposredno z risanjem na površino kot [[risba]], temveč z risbo, ki je vrezana v ploščo - tako imenovano [[matrica (grafika)|matrico]], potem se ta plošča premaže z barvo in tiska na papir; tako se dobi risba iz barve, ki je vstopila v utore reza (gravure) (''globoki tisk'') ali negravirane površine (''visok tisk''). Pri tisku z visokim tiskom je risba vtisnjena (reliefna) na ploščo in na papirju po tisku rahlo vdolbena ([[lesorez]], [[linorez]], tako imenovan dvignjen bakrorez - [[einkografija]]), pri globokem tisku je risba vtisnjena na ploščo in po tisku na papir rahlo reliefna (bakrorez, [[jedkanje]], [[mezzotinta]], [[akvatinta]], [[suha igla]], [[vernis mou]] itd.), pri ''ploščatem tisku'' je risba po tisku ravna na plošči in na papirju ([[monotipija]], [[litografija]], reprodukcija na kovinskih ploščah). Poleg teh tradicionalnih grafičnih tehnik se v zadnjem času uporabljajo tudi digitalne tehnike. V vseh grafičnih tehnikah, razen monotipije, se ena matrica uporablja za razmnoževanje, torej za izdelavo več istih kopij; vsak grafični odtis iz izvirne matrice velja za izviren, zato ga umetniki redno navajajo z redno številko naklade (kot ''A. P.'', francosko ''Aprés la lettre'', angleško ''Author Print''; A. O., avtorski odtis). Kvaliteta uporabljenih materialov odloča o tem, koliko dobrih odtisov grafik (v pozitivu) bomo lahko naredili z isto matrico. Odtise umetniki oštevilčijo s števili od 1 do 50 pri lesorezih, od 1 do 200 pri litografijah in od 1 do 500 pri bakrorezih. Kalkografski tisk je ime za grafični tisk, ki je nastal po umetnikovi smrti, vendar temelji na originalni ohranjeni matrici.<ref> [http://www.kgz.hr/default.aspx?id=10299#| Knjižnice Grada Zagreba: Male izložbe u vitrinama Zagrabiensie, pristupljeno 27. listopada 2015.] </ref> Ločimo več vrst grafik in sicer: * reproduktivna ali [[industrijska grafika]] * [[umetniška grafika]] * [[računalniška grafika]] == Znani grafiki == Nekateri najbolj znani grafični umetniki na svetu so: [[Hans Baldung]], [[Jacques Callot]], [[Albrecht Dürer]], [[Rembrandt]], [[Maurits Cornelis Escher]], [[Francisco Goya]], [[Edvard Munch]], [[Auguste Rodin]], [[James McNeill Whistler]], [[Käthe Kollwitz]], [[Andy Warhol]]. Med slovenskimi grafiki so [[Avgusta Šantel]], Saša Šantel... == Glej tudi == * [[Grafične tehnike]] * [[seznam grafikov]] * [[seznam slovenskih grafikov]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons|Category:Graphics|Grafika}} {{Wikislovar|grafika|Grafika}} [[Kategorija:Umetniška sredstva]] {{normativna kontrola}} cnnliq69uclfx6qgw7llm4ez9w1s1oe 6654867 6654857 2026-04-02T14:09:03Z Ljuba24b 92351 /* Grafične tehnike */ dp 6654867 wikitext text/x-wiki [[Slika:The Great Wave off Kanagawa.jpg|thumb|250px|Japonska lesena grafika [[Hokusai|Kacušike Hokusaija]]: ''Veliki val pred obalo Kanagave'' (ok. 1830)]] '''Grafika''' ({{lang-el|γραφική [τέχνη}} ''graphiké [téchne]'' = pisati, vrezovati) je veja [[likovna umetnost|likovne umetnosti]], pa tudi splošni naziv za postopek in rezultat uporabe kakšne od grafičnih tehnik pri izdelavi umetniškega dela; razmnoževanje risb s pomočjo matrice. Grafika pomeni tudi tipografsko umetnost, tj. delo na razmnoževanju pisem in umetniških prispevkov v tiskarstvu. Ker likovni izraz v grafiki temelji na izraznosti črte in kontrastih črno-bele, to ime v širšem pomenu vključuje vsako izvirno risbo na papirju. == Zgodovina == Najstarejše grafike, ki jih poznajo antropologi, ki preučujejo prazgodovinska obdobja, so [[jamske poslikave]] in oznake na skalah, kosteh, slonovini in rogovjih, ki so nastale v zgornjem [[paleolitik]]u od 40.000 do 10.000 pr. n. št. ali prej. Za mnoge od teh so ugotovili, da beležijo astronomske, sezonske in kronološke podrobnosti. Nekatere najstarejše grafike in risbe, ki jih pozna sodobni svet, izpred skoraj 6000 let, so gravirane kamnite plošče in keramični valjasti pečati, ki označujejo začetek zgodovinskih obdobij in vodenje evidenc za računovodske in inventarne namene. Zapisi iz Egipta so starejši od teh, Egipčani pa so [[papirus]] uporabljali kot material za načrtovanje gradnje piramid; uporabljali so tudi plošče iz apnenca in lesa. Od 600 do 250 pr. n. št. so Grki igrali pomembno vlogo v geometriji. Uporabljali so grafiko za predstavitev svojih matematičnih teorij, kot sta izrek o krogu in [[pitagorov izrek]]. V umetnosti se "grafika" pogosto uporablja za razlikovanje med delom, ki je monotono in sestavljeno iz linij, in slikarstvom. Grafika je v Evropi znana od konca 14. in začetka 15. stoletja, po širjenju proizvodnje papirja. Vdolbljeno reprodukcijsko gravuro (jedkanje) so v 16. in 17. stoletju odkrili in izpopolnili zlatarji in orožarji. == Grafične tehnike == [[Slika:Avgusta Šantel - Vas in oljčni okrasek.jpg|sličica|Grafika slovenske umetnice [[Avgusta Šantel|Avguste Šantel]] ''Vas in oljčni okrasek'' iz leta 1905]] Grafika je posredna umetniška tehnika, tj. ne nastane neposredno z risanjem na površino kot [[risba]], temveč z risbo, ki je vrezana v ploščo - tako imenovano [[matrica (grafika)|matrico]], potem se ta plošča premaže z barvo in tiska na papir; tako se dobi risba iz barve, ki je vstopila v utore reza (gravure) ('''globoki tisk''') ali negravirane površine ('''visok tisk'''). Pri tisku z visokim tiskom je risba vtisnjena (reliefna) na ploščo in na papirju po tisku rahlo vdolbena ([[lesorez]], [[linorez]], tako imenovan dvignjen bakrorez - [[einkografija]]), pri globokem tisku je risba vtisnjena na ploščo in po tisku na papir rahlo reliefna ([[bakrorez]], [[jedkanje]], [[mezzotinta]], [[akvatinta]], [[suha igla]], [[vernis mou]] itd.), pri '''ploščatem tisku''' je risba po tisku ravna na plošči in na papirju ([[monotipija]], [[litografija]], reprodukcija na kovinskih ploščah). Poleg teh tradicionalnih grafičnih tehnik se v zadnjem času uporabljajo tudi digitalne tehnike. V vseh grafičnih tehnikah, razen monotipije, se ena matrica uporablja za razmnoževanje, torej za izdelavo več istih kopij; vsak grafični odtis iz izvirne matrice velja za izviren, zato ga umetniki redno navajajo z redno številko naklade (kot ''A. P.'', francosko ''Aprés la lettre'', angleško ''Author Print''; A. O., avtorski odtis). Kvaliteta uporabljenih materialov odloča o tem, koliko dobrih odtisov grafik (v pozitivu) bomo lahko naredili z isto matrico. Odtise umetniki oštevilčijo s števili od 1 do 50 pri lesorezih, od 1 do 200 pri litografijah in od 1 do 500 pri bakrorezih. Kalkografski tisk je ime za grafični tisk, ki je nastal po umetnikovi smrti, vendar temelji na originalni ohranjeni matrici.<ref> [http://www.kgz.hr/default.aspx?id=10299#| Knjižnice Grada Zagreba: Male izložbe u vitrinama Zagrabiensie, pristupljeno 27. listopada 2015.] </ref> Ločimo več vrst grafik in sicer: * reproduktivna ali [[industrijska grafika]] * [[umetniška grafika]] * [[računalniška grafika]] == Znani grafiki == Nekateri najbolj znani grafični umetniki na svetu so: [[Hans Baldung]], [[Jacques Callot]], [[Albrecht Dürer]], [[Rembrandt]], [[Maurits Cornelis Escher]], [[Francisco Goya]], [[Edvard Munch]], [[Auguste Rodin]], [[James McNeill Whistler]], [[Käthe Kollwitz]], [[Andy Warhol]]. Med slovenskimi grafiki so [[Avgusta Šantel]], Saša Šantel... == Glej tudi == * [[Grafične tehnike]] * [[seznam grafikov]] * [[seznam slovenskih grafikov]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons|Category:Graphics|Grafika}} {{Wikislovar|grafika|Grafika}} [[Kategorija:Umetniška sredstva]] {{normativna kontrola}} p8d5jxo6z45ju9y63hs6jy7rdwk815m 0 73114 6655060 6565399 2026-04-02T22:35:15Z ~2026-13659-49 255600 /* R */ 6655060 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Hrvati|hrvaških]] [[filmski režiser|filmskih režiserjev]].''' {{seznami poklicev za narode|Hrvatov|Hrvaška|hrvaških}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Dejan Ačimović]] * [[Vjekoslav Afrić]] * [[Marina Andree Škop]] * [[Bruno Anković]] * [[Marijan Arhanić]] == B == * [[Ante Babaja]] *[[Nikola Babić]] * [[Ivo Badalić]] *[[Drago Bahun (igralec)|Drago Bahun]] (TV) *[[Boris Bakal]] *[[Marina Baničević]] *[[Branko Bauer]] *Anatolij Bazarov-Bukovečki (snemalec) * [[Branko Belan]] * [[Vojdrag Berčić]] *[[Zvonimir Berković]] *[[Igor Bezinović]] *[[Milan Blažeković]] (animator) *[[Mate Bogdanović]] *[[Simon Bogojević Narath]] *[[Rudolf Borošak]] (animator) * [[Zlatko Bourek]] (animator ...) *[[Tatjana Božić]] *[[Vinko Brešan]] *(Saša Broz - gledališka) *[[Dana Budisavljević]] *[[Aida Bukvić]]? *[[Veljko Bulajić]] (črnogorsko-hrvaški) (1928-2024) *(Ivica Buljan - gledališki) == C == * Drago Chloupek ? == Č == * [[Čejen Černić Čanak]] * [[Nenad Čičin-Šain]]? == D == *[[Vladimir Delač]] (animator ...) *[[Stipe Delić]] *[[Goran Dević]] *[[Borivoj Dovniković]] (animator ...) *[[Nedeljko Dragić]] (animator ...) == F == * [[Leopold-Leo Fabijani]] (animator ...) * [[Mario Fanelli]] *[[Vlatko Filipović]] *[[Filip Filković]] - Philatz == G == *[[Eduard Galić]] *[[Bruno Gamulin]] *[[Zdenko Gašparović]] (animator ...) *(Branko Gavella - gledališki) *[[Aleksandar Gerasimov]] *[[Obrad Gluščević]] *[[Krešo Golik]] ([[Krešimir Golik]]) (1922-1996) *[[Darko Gospodnetić]] (animator) *([[Tomislav Gotovac]]) *Krešimir Grčević (snemalec) *[[Zlatko Grgić]] (animator) * [[Rajko Grlić]] * [[Arnošt Grund]] (1866-1929) *[[Tiha K. Gudac]] == H == * (Vlado Habunek - gledališki) *[[Fadil Hadžić]] (bosanskohercegovsko-hrvaški) *[[Fedor Hanžeković]] (1913-1997) * [[Ivan Hetrich]] *[[Neven Hitrec]] * [[Hrvoje Hribar]] *[[Sara Hribar]] == I == *[[Branko Ilić (animator)]] *[[Branko Ištvančić]] * [[Branko Ivanda]] *[[Nikola Ivanda]] * [[Joza Ivakić]] == J == *[[Bobo Jelčić]] *[[Silvio Jesenković]] *[[Ljiljana Jojić]] *[[Ivona Juka]] *[[Mladen Juran]] *[[Angelo Jurkas]] *[[Dario Juričan]] (>> "Milan Bandić") *[[Zvonimir Jurić]] *Ankica Jurić Tilić (direktorica fotografije) *[[Hana Jušić]] *[[Vladimir Jutriša]] == K == *Jagoda Kaloper (1947-2016) ? *Josip (Bepo) Karaman (1864-1921) *[[Milan Katić]] *[[Vanča Kljaković]] *[[Oja Kodar]] *[[Boris Kolar]] (animator) *[[Silvestar Kolbas]] *[[Vjekoslav Kostanjšek]] (animator) *[[Nikola Kostelac]] (aminiranih filmov) *[[Mario Kovač]] *[[Srđan Kovačević]] *[[Petar Krelja]] *[[Vlado Kristl]] (animator, eksperimentalni film) *[[Goran Kulenović]] *[[Antoneta Alamat Kusijanović]] *[[Daniel Kušan]] (TV) == L == *[[Mirko Lauš]] (pedagog...) *[[Franjo Ledić]] (1892-1981) *[[Bore Lee]] (Boris Ivković) *[[Elvis Lenić]] *[[Branko Lentić]] (TV) *[[Juraj Lerotić]] *Branko Linta (direktor fotografije) *[[Ivan Livaković]] *[[Željko Lordanič|Željko Lordanić]]? (animator) *(Predrag Lucić - gldališki) == M == *[[Branko Majer]] *[[Berislav Makarović]] *[[Nevio Marasović]] *[[Pavo Marinković]] (scenarist...) *Slavko Marjanac (animator) *[[Branko Marjanović|Branko M. Marjanović]] *[[Milan Marjanović]] *[[Antun Markić]] * [[Aleksandar Marks]] (animator) * [[Anton Marti]] * [[Ivan Martinac]] *[[Dalibor Martinis]] *[[Daniel Marušić]] (TV) *Joško Marušić (animator) *[[Dalibor Matanić]] *[[Sven Medvešek]] * [[Angel Miladinov]] *[[Oktavijan Miletić]] (1902-87) *[[Kristijan Milić]] (TV) * [[Vatroslav Mimica]] (1923-2020) *[[Sergio Mimica-Gezzan]] == N == *[[Damian Nenadić]] *[[Lukas Nola]] (1964-2022) *[[Antonio Nuić]] (bosansko-hrvaški) == O == * [[Zrinko Ogresta]] *[[Arsen Oremović]] (bosansko-hrvaški) *[[Arsen Anton Ostojić]] == P == *[[Krsto Papić]] (črnogorskega rodu) *[[Zlatko Pavlinić]] (animator ...) *[[Jure Pavlović]] *[[Filip Peruzović]] *([[Georgij Paro]]; gledališki; scenarist) *[[Mladen Pejaković]] (animator ...) *Tomislav Pinter (filmski snemalec-direktor fotografije) *[[Ines Pletikos]] *[[Vladimir Pogačić]] (tudi teoretik) *[[Milivoj Puhlovski]] *[[Nenad Puhovski]] == R == *[[Tomislav Radić]] *[[Daniel Rafaelić]] (filmski zgovovinar...) *[[Ivan Ramljak]] *[[Branko Ranitović]] (animator...) *[[Mate Relja]] *[[Vicko Ruić]] *[[Goran Rukavina]] *[[Goran Rušinović]] == S == *[[Ivan Salaj]] *[[Hrvoje Sarić]] (snemalec in režiser) *[[Branko Schmidt]] *[[Jakov Sedlar]] *[[Željko Senečić]] *[[Ivan Sikavica]] *[[Višnja Skorin]] *[[Žorž Skrigin]] *[[Nebojša Slijepčević]] *[[Dejan Sorak]] *[[Rudolf Sremec]] *[[Aleksandar F. Stasenko]] *Tito Strozzi *[[Zlatko Sudović]] *Ognjen Sviličić (scenarist) == Š == * [[Vedran Šamanović]] *[[Marko Šantić]] *[[Borut Šeparović]] *[[Danilo Šerbedžija]] *[[Šime Šimatović]] *[[Irena Škorić]] *[[Ivo Škrabalo]] *[[Fedor Škubonja]] *[[Tomislav Šoban]] *[[Dejan Šorak]] *[[Filip Šovagović]] *[[Andrea Štaka]] (hrv.-švicarska) *[[Pavao Štalter]] (animator...) *[[Daniel Šuljić]] (animator) == T == *[[Vladimir Tadej]] (1925-2017) *[[Zoran Tadić]] *[[Segije Tagatz]] (mdr. animator) *[[Nikola Tanhofer]] *[[Sonja Tarokić]] *[[Snježana Tribuson]] == U == * (Lenka Udovički - gledališka) == V == *[[Ivan Goran Vitez]] *[[Vlatka Vorkapić]] *[[Ivo Vrbanić]] *[[Antun Vrdoljak]] *Vjekoslav Vrdoljak (direktor fotografije) *[[Dušan Vukotić]] (animator) *[[Matija Vukšić]] *[[Dragutin Vunak]] == Z == * [[Lordan Zafranović]] * [[Slavko Zalar]]? * [[Živko Zalar]]? == Ž == *[[Tin Žanić]] *[[Dražen Žarković]] *[[Bogdan Žižić]] {{seznami narodov po poklicu|režiserjev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Hrvatov|Filmski režiserji]] [[Kategorija:Hrvaški filmski režiserji|*]] odjqplvk0hjscjvng4s7s5x5f7z7njd 0 75114 6655261 6578088 2026-04-03T09:52:23Z Ljuba24b 92351 np, dp 6655261 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Praznik |type=krščanski |official_name=binkošti |nickname=praznik svetega Duha |date=50. dan po [[velika noč|veliki noči]] |image=Folio 79r - Pentecostes.jpg |caption=''Prihod Svetega Duha'', ilustracija iz rokopisa [[Sijajni horarij vojvode Berrijskega]], začetek 15. stoletja |litcolor=rdeča |significance=podarjenje daru govorjenja različnih jezikov apostolom }} {{Datumi praznikov, vezanih na veliko noč}} '''Binkošti''' ali '''praznik Svetega Duha''' (tudi »praznik tednov«) je praznični dan v [[cerkveno leto|cerkvenem koledarju]]. Beseda ''binkošti'' izvira iz [[starogrščina|starogrške]] besede πεντηκοστη ''pentekoste'', kar pomeni 'petdeseti'. Na 50. dan po [[velika noč|veliki noči]], [[Rimskokatoliška cerkev|rimokatoličani]] praznujejo prihod [[sveti Duh|Svetega duha]], ki je [[simbol]]iziran tudi z rdečo barvo v bogoslužju (za razliko od siceršnje bele barve). Sveti Duh naj bi se, po [[Lukov evangelij|Lukovem evangeliju]] (Apostolska dela 2,2-13), z ognjem in viharjem spustil na zbrane [[apostol]]e. Sveti Duh je zbranim apostolom dal dar govorjenja v različnih jezikih: po tem so govorili tako, da so jih lahko hkrati razumeli govorci različnih jezikov in narečij. [[Prvi koncil v Konstantinoplu]], [[ekumenski koncil]] je kot podobo Svetega Duha priznal [[golobi|goloba]]. V [[pravoslavje|pravoslavnih Cerkvah]] praznujejo na 50. dan po veliki noči [[sveta Trojica (praznik)|praznik Svete Trojice]], praznik Svetega Duha pa šele naslednji (51.) dan. Binkoštna nedelja je dela prost dan. [[Binkoštni ponedeljek]], ki je v nekaterih državah praznik, pa v Sloveniji ni dela prost dan. == Glej tudi == * [[Cerkveno leto|Katoliški koledar]] * [[Cerkveno leto|Pravoslavni koledar]] * [[binkoštni nagelj]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Pentecost}} * [http://www.kapitelj.com/prihod_svetega_duha_binkosti.html Prihod Svetega Duha - Binkošti] == Sklici == {{sklici}} {{reli-stub}} {{KrščanskiPrazniki}} {{DržavniPrazniki}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Krščanski prazniki]] [[Kategorija:Krščanski čudeži]] gvi3t2596smc7ryhd56ve87q9zqiexn 0 87434 6655272 6654616 2026-04-03T10:28:43Z ~2026-20578-86 257594 6655272 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |official_name = |nickname = |motto = |image_skyline = Občina Črnomelj.jpg |imagesize = 290px |image_caption = |image_flag = |image_seal = |image_shield = Coat of arms of Črnomelj (since 2021).svg |image_map = |mapsize = |map_caption = | pushpin_map = Slovenia | pushpin_label_position = left | pushpin_map_alt = | pushpin_map_caption = Geografski položaj v Sloveniji |subdivision_type = [[seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{SLO}} |subdivision_type1 = {{brez preloma|[[Pokrajine v Sloveniji|Tradicionalna pokrajina]]}} |subdivision_name1 = [[Dolenjska]] |subdivision_type2 =Bela krajina |subdivision_type3 = {{brez preloma|[[statistične regije Slovenije|Statistična regija]]}} |subdivision_name3 = [[Jugovzhodna Slovenija]] |subdivision_type4 = [[seznam občin v Sloveniji|Občina]] |subdivision_name4 = [[Občina Črnomelj|Črnomelj]] |government_type = |population_demonym = |leader_title = |leader_name = |established_title = [[ustanovitev mesta|Ustanovitev]] |established_date = pred 1228 |established_title2 = |established_date2 = |established_title3 = <!-- ustanovitev (mesto) --> |established_date3 = |area_magnitude = |area_total_km2 = 12,9 |area_land_km2 = |area_water_km2 = |area_water_percent = |area_urban_km2 = |area_metro_km2 = | population_footnotes = <ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija|dostop=2025-06-28}}</ref> | population_total = 5448 | population_as_of = 2025 | population_density_km2 = auto |timezone = |utc_offset = +1 |timezone_DST = |utc_offset_DST = |latd=45|latm=34|lats=25.57|latNS=N |longd=15|longm=11|longs=39.2|longEW=E |coordinates_display = yes | elevation_m = 174,3 |postal_code_type = [[seznam poštnih številk v Sloveniji|Poštna številka]] |postal_code = 8340 |area_code = |blank_name = [[registracijske oznake za cestna vozila v Sloveniji|Avtomobilska oznaka]] |blank_info = NM |website = | footnotes = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Črnomelj - Mestno jedro <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 30.04.1996 | refšt= 87 | občina = Črnomelj }} |name=Črnomelj|settlement_type=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]]}} '''Črnómelj''' ali '''Črnômelj''' ({{IPA-sl|tʃəɾˈnoːməl|pron|Sl-Crnomelj.ogg}}; v starejših virih tudi ''Černomelj'',<ref name="Intelligenz">{{navedi novice|title=Uebersicht der in Folge a. h. Entschließung vom 26. Juli 1849 genehmigten provisorischen Gerichtseintheilung des Kronlandes Krain|work=Intelligenzblatt zur Laibacher Zeitung|issue=141|date=November 24, 1849|page=47}}</ref> {{lang-de|Tschernembl}}<ref name="Leksikon">''Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru,'' vol. 6: ''Kranjsko''. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, p. 4.</ref>) je [[mesto]] v [[Slovenija|Sloveniji]], največje mesto v [[Bela krajina|Beli krajini]], sedež istoimenske [[občina Črnomelj|občine]] in [[Krajevna skupnost Črnomelj|krajevne skupnosti]]. Mesto znano kot Slovenska Kalifornija. ==Zgodovina== ===Prazgodovina in antika=== [[arheologija|Arheološka]] izkopavanja so pokazala začetke naselitve v čas pozne [[Bronasta doba|bronaste dobe]] (12. st. pr. n. št), ki se je nadaljevala v [[Železna doba|železno dobo]]. Tlakovanje središča naselja, ureditev poti in odvodnjavanje dokazuje urejeno skupnost že v času železne dobe, v času mlajše železne dobe (Laten, 500-100 pr. n. št.) pa lahko naselbino na lokaciji današnjega Črnomlja na podlagi najdb materialne kulture povežemo z [[Japodi|Japodsko]] plemensko zvezo, točneje njenim transalpinskim delom. Preko naselbine na območju današnje [[Vinica, Črnomelj|Vinice]] (Šlemine) je bila črnomaljska mlajša železnodobna naselbina povezana z glavnim japodskim središčem ''Metulumom'' (Velika in Mala Viničica pri [[Josipdol, Hrvaška|Josipdolu]] na Hrvaškem), oddaljenim le slabih 40&nbsp;km. Območje današnje [[Bela krajina|Bele krajine]] so [[Rimljani]] osvojili v času [[Gaj Avgust Oktavijan|Oktavijanovega]] pohoda v [[Ilirik (rimska provinca)|Ilirik]] med leti 35-33 pr. n. št., ko je bila dokončno premagana in podrejena tudi Japodska plemenska zveza. V tem času je naselbina na lokaciji današnjega Črnomlja zamrla, nasledila pa jo je manjša rimska naselbina (''[[vicus]]'') na drugi, bližnji lokaciji (današnji Okljuk). ''Vicus'' je najverjetneje spadal v okvir podrejenega območja (''[[ager]]'') [[municipij]]a ''Neviodunum'' (današnje [[Drnovo]] pri Krškem) in bil na meji med provincami [[Dalmacija (rimska provinca)|Dalmacija]] in [[Panonija (rimska provinca)|Panonija]]. Epigrafski material iz časa 1. in 2. st. n. št. govori o naselbini s prisotnostjo osvobojencev [[Oglej|akvilejskih]] družin in prisotnosti [[Jupiter (bog)|Jupitrovega]] kulta. [[Mitrej na Rožancu]] pa priča o vpetosti naselbine v miselne tokove, ki so zajeli [[Rimsko cesarstvo]] v času 2. st. n. št. V času pozne [[Antika|antike]] se razvije naselbina na lokaciji sedanjega mestnega jedra z močnim [[obzidje]]m in [[Krščanstvo|zgodnjekrščansko]] cerkvijo. Prav ta naselbina dokazuje poznoantično vlogo ozemlja današnje Bele krajine, kot t. i. ''Zufluchtregion'' oz. prostor umika poznoantičnemu prebivalstvu pred navali [[Germani|germanskih]], stepskih in ostalih ljudstev čez ozemlje današnje Slovenije in [[Dolenjska|Dolenjske]]. Od časa nastanka v 4. st. n. št. se naselbina ohrani tudi po propadu zahodne polovice Rimskega cesarstva 476 n. št. in postane eden izmed najvzhodnejših delov [[Goti|Vzhodnogotske]] države. Kot takšna je bila uničena v letih 580–620 n. št., ko so jo uničili [[Avari]] in njim podrejeni [[Slovani]], ki so prišli iz juga, z današnjega hrvaškega prostora. ===Srednji in novi vek=== Prva slovanska naselbina na območju Črnomlja se je razvila v času med 10. – 11. stoletjem, o čemer pričajo najdbe iz okolice župnijske cerkve sv. Petra, ki pričajo o dotikanju dveh slovanskih materialnih kultur: keltsko-karantanske (severne) in belobrdske (panonske-južne). Slovanska naselbina se je razvijala na mejnem območju med [[Ogrska|Ogrsko]]–hrvaškim kraljestvom in [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetim rimskim cesarstvom]]. Ko je v času vojne med sinovoma ogrsko-hrvaškega kralja [[Béla III.|Bele III.]], Emerikom in Andrejem, [[Višnjegorski|višnjegorski]] grof Albreht II. med leti 1198-1204 osvojil ozemlje današnje Bele krajine in potisnil mejo cesarstva do reke [[Kolpa|Kolpe]], je postal Črnomelj središče novo osvojenega ozemlja. Črnomelj je prvič omenjen v pisnih virih leta [[1228]], ko je oglejski patriarh [[Bertold Andeški]] izdal listino, s katero je bila ustanovljena župnija ''in loco qui dicitur Schirnomel'' (na kraju, ki se imenuje Črnomelj), ki leži ''in regione qui dicitur Metlica'' (v deželi, ki se imenuje Metlika). Staro ime Bele krajine je namreč ''Metlika'' in mesto [[Metlika]] je dobilo ime po deželi. Tedaj je bil Črnomelj vojaško-[[Fevdalizem|fevdalno]] središče dežele, kjer je v istem času nastal tudi grad z istoimensko rodbino (von Tschernembl). Leta 1268 je cerkveno organizacijo v Beli krajini dobil [[Tevtonski viteški red|nemški viteški red]], ki je v Črnomlju na začetku 14. stoletja postavil [[Komenda (posestvo)|komendo]] (sedež reda). Še pred letom [[1277]] je Črnomelj dobil trške pravice in postal [[Trg (naselje)|trg]], regionalno ekonomsko-upravno središče. V letu 1277 so pridobili ozemlje Metlike (Bele krajine) [[goriški grofje]] in pričeli načrtno razvijati novo središče dežele, imenovano sprva Novi trg (''Neumarkt'', ''Novum forum''), ki je do sredine 14. stoletja dobilo novo ime, Metlika. Goriški so obdržali ozemlje Bele krajine vse do izumrtja istrske veje leta 1374, nakar je prešla dežela pod oblast [[Habsburžani|Habsburžanov]]. Tako Črnomelj kot [[Metlika]] sta prvič omenjena kot mesti v habsburški listini iz leta [[1407]], vendar je Črnomelj še dobrih 150 let v virih omenjen le kot ''trg''. Za časa turške nevarnosti je Črnomelj imel drugotno vlogo, in sicer kot središče oskrbovanja zaledja [[Vojna krajina|Vojne krajine]]. verodostojne. Iz leta 1567 so prve pisne omembe [[protestantizem|protestantov]] v mestu in o več [[pridigar]]jih (predikantov). Izmed njih so v Črnomlju delovali: *Ivan Kočevar (1567-1568) *Martin Grgič (1569-1582) *Anton Neapolitan (1582-1586) *Vid Subtilič (1586-1598) *Gregor Sitarič (1597-1598). Že leta 1569 v mestu delovala protestantska šola pod vodstvom učiteljev Bartolomeja Movrina (1569-1575-1586), Ivana Tajnerja (1575) in Mihaela Šifroviča (1586-1598). Do začetka 90. let 16. stoletja so protestanti povsem prevzeli organe mestne avtonomije in leta 1593 predlagali za mestnega sodnika (župana) protestanta [[Mihael Živkovič|Mihaela Živkoviča]], ki pa je bil zavrnjen s strani deželnega kneza. Ko se je leta 1598 pričela protireformacija, so bili protestanti pregnani, oziroma so se spreobrnili v [[katoličanstvo]], delovanje protestantov pa je dokončno zamrlo leta 1614. Do leta 1565 so v Črnomlju še bivali in delovali člani rodbine gospodov [[Črnomaljski|Črnomaljskih (von Tschernembl)]], nakar pa so prodali grad hrvaški rodbini [[Frankopani|Frankopanov]] in se odselili v [[Zgornja Avstrija|Zgornjo Avstrijo]]. Po ustanovitvi [[Karlovec|Karlovca]] leta 1579 je Črnomelj izgubil vso pomembnost za oskrbovanje Vojne krajine, skupaj s sosednjo Metliko. Tako sta obe mesti imeli povsem drugotno vlogo, ki je skupaj z zamrtjem trgovine, protireformacijo in siceršnjimi nesrečami povzročila njun zaton. Vse do sredine 19. stoletja sta bili mesti brez večje pomembnosti na južni meji [[Kranjska|dežele Kranjske]]. ===Moderna doba=== Mesto je v 19. stoletju dobilo vrsto ključnih ustanov, ki so zagotovile nadaljnji razvoj Črnomlja v regionalno administrativno-sodno središče. Z delovanjem [[Čitalnica|čitalnice]] v drugi polovici 19. stoletja je mesto dobilo povsem slovenski značaj, konec 19. stoletja pa je pričela delovati tudi nova, modernejša šola. Med 2. svetovno vojno je bilo mesto sedež osvobojenega ozemlja. V mestu so delovale različne glavne partizanske ustanove. 19. in 20. februarja 1944 je bilo v Črnomlju ustanovno zasedanje [[Slovenski narodnoosvobodilni svet|Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta]]. == Geografija == [[Povprečna nadmorska višina|Povprečna]] [[nadmorska višina]] [[naselje|naselja]] je 174,3 m. Mesto je [[promet]]no središče dela [[Bela krajina|Bele krajine]] med [[Metlika|Metliko]], [[Adlešiči]], [[Semič]]em, [[Vinica, Črnomelj|Vinico]] in [[Stari trg ob Kolpi|Starim trgom ob Kolpi]] (smer [[Kočevje]]). Črnomelj pa ni samo prometno, marveč tudi kulturno, zaposlitveno, oskrbovalno in upravno središče večjega dela Bele krajine. Staro mestno jedro je eno od tistih slovenskih mest, za katere je značilna strateška lega na varnem pomolu v okljuku reke [[lahinja|Lahinje]]. Pomol je tudi visoko nad sotočjem globoko vrezanih rek ali bolje rečic Lahinje in pritoka [[Dobličica|Dobličice]]. Središče mesta obkrožajo mestni predeli lokalno imenovani: ''Pred mostom'', ''Skadnje'', ''Pred Kaplanico'', ''Krštine'' in ''Pristave''; ''Pod gozdom'', ''Loka'', ''Kočevje'' in ''Kozji plac'', medtem ko so [[Vojna vas]], [[Dolenja vas pri Črnomlju|Dolenja vas]], [[Lokve, Črnomelj|Lokve]] ter [[Kanižarica]] in [[Svibnik]] samostojna naselja. Na severozahodu sta [[Romi|romski]] naselji [[Hudorovac]] in [[Brajdič]]. == Stavbe in objekti == * [[grad Črnomelj]] v katerem je sedež občinske uprave. * [[Stoničev grad]] * [[trdnjava Črnomelj]] * [[cerkev sv. Petra, Črnomelj|cerkev sv. Petra]] * [[cerkev sv. Duha, Črnomelj|cerkev sv. Duha]] * [[cerkev sv. Boštjana, Črnomelj|cerkev sv. Boštjana]] * [[Srednja šola Črnomelj]] * [[narodna čitalnica, Črnomelj|Narodna čitalnica]] == Gospodarstvo == Poleg [[kmetijstvo|kmetijstva]] je prisotna tudi [[industrija]] ([[kovinskopredelovalna industrija|kovinskopredelovalna]], [[lesnopredelovalna industrija|lesnopredelovalna]], [[tekstilna industrija|tekstilna]]). Zaradi ugodne cene zemljišča ter poceni delovne sile se na lokacijo propadlih podjetij ali v neposredno bližino, v obrtno cono na lokacijo bivšega rudnika [[Kanižarica]], seli tudi proizvodnja iz drugih držav ali panog.<ref>{{navedi splet |url= http://www.dolenjskilist.si/2011/10/04/68199/novice/novice_splosno/Gazela_2011_Dama__Mikrografija_in_Sun_Roller_Adriatica/|title=Gazela 2011: Dama, Mikrografija in Sun Roller Adriatica |accessdate=21.11.2013 |date=4.10.2011 |format= |work=Dolenjski list }}</ref> <ref>{{navedi splet|url= http://www.radiokrka.com/poglej_clanek.asp?ID_clanka=182591|title= Črnomelj: Sanje o službah splavale po vodi (z odzivom ministrstva)|accessdate= 21.11.2013|date= 1.8.2013|format= |work= Radio Krka|archive-date= 2013-08-19|archive-url= https://web.archive.org/web/20130819100043/http://www.radiokrka.com/poglej_clanek.asp?ID_clanka=182591|url-status= dead}}</ref> == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="14" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>[[Krajevni leksikon Slovenije (1971)|Krajevni leksikon Slovenije]], [[1971]], [[Krajevni leksikon Slovenije (1995)|Krajevni leksikon Slovenije]], [[1995]]</ref> |- | [[1869]] || [[1880]] || [[1890]] || [[1900]] || [[1910]] || [[1931]] || [[1948]] || [[1953]] || [[1961]] || [[1966]] || [[1971]] || [[1981]] || [[1991]] || [[2002]] |- | 1071 || 1055 || 1086 || 1136 || 978 || 1403 || 1694 || 1920 || 2323 || 2784 || 3744 || 4731 || 5462 || 5854 |} ==Promet== [[Železniška proga Ljubljana - Metlika d.m.|Železniška povezava]] je bila do Črnomlja zgrajena leta 1914, s čimer je se je začel nov razvoj mesta in celotne Bele krajine. Nadaljnji načrti o gradnji železniške povezave Črnomelj - [[Vinica]] - [[Ogulin]] se niso uresničili. V začetku 20. stoletja je nastala tudi prva industrija v Črnomlju in njegovi bližini, kar je imelo pozitiven učinek na demografska gibanja in povečanje števila prebivalstva. Kljub temu pa je Bela krajina in z njo Črnomelj vedno trpela zaradi izgube prebivalstva, ki je bila najhujša v času pojava [[Peronospora|peronospore]] in [[Trtna uš|trtne uši]] v 80. letih 19. stoletja. == Jurjevanje == {{glavni|Jurjevanje}} ''Jurjevanje'' je običaj, ki skozi dolgo zgodovino ohranja belokranjski ples, pesem in glasbeno dediščino, hkrati pa vabi mednarodno uveljavljene folklorne skupine in druge kulturne ustvarjalce iz vseh kontinentov sveta k predstavitvi lastne dediščine. To je folklorni običaj, ki se odvija na Jurjevo, to je 24. aprila, na katerem se poje in pleše in temelji na tradicionalnem slovenskem prazniku jurjevanju. Enega od moških oblečejo v zelene veje in ga poimenujejo ''Zeleni Jurij''. Ta hodi od hiše do hiše in na vrata zatika vejice, ki vasi in družinam prinaša srečo in zagotovilo, da bo to leto dobra letina. ==Osebnosti iz občine Črnomelj== [[Seznam osebnosti iz občine Črnomelj]] ==Galerija== <gallery mode="packed"> File:Črnomelj - Cerkev sv. Petra in vzhodni stavbni niz Ulice Staneta Rozmana.jpg|Cerkev sv. Petra in vzhodni stavbni niz Ulice Staneta Rozmana Slika:Cerkev sv. Duha Črnomelj.jpg|Cerkev Svetega Duha File:Cerkev Svetega Duha.jpg|thumb|Cerkev Svetega Duha Slika:Črnomelj Sotočje Lahinje in Dobličice.jpg|Sotočje rek [[Lahinja|Lahinje]] in [[Dobličica|Dobličice]] Slika:Crnomelj4.JPG|Most čez Dobličico v Črnomlju Slika:Crnomelj3.JPG|Staro mestno jedro File:Kulturni dom Črnomelj.jpg|Kulturni dom Črnomelj File:Glasbena šol Črnomelj, med drugo svetovno vojno partizanska gimnazija.jpg|Glasbena šola Črnomelj, med drugo svetovno vojno partizanska gimnazija </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} * ''[[Krajevni leksikon Slovenije (1971)|Krajevni leksikon Slovenije]]''; [[Državna založba Slovenije]], [[Ljubljana]], [[1971]] * ''[[Krajevni leksikon Slovenije (1995)|Krajevni leksikon Slovenije]]''; [[Državna založba Slovenije]], [[Ljubljana]], [[1995]] == Zunanje povezave == * [http://www.stat.si/popis2002/si/rezultati/rezultati_red.asp?ter=NAS&sifra=017 Statistični urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Črnomelj}} * [http://www.crnomelj.si/kategorije.asp?nmpro_tbl_cate.id=12&nmpro_tbl_news.id=73 Občina Črnomelj - Predstavitev Črnomlja] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071006195610/http://www.crnomelj.si/kategorije.asp?nmpro_tbl_cate.id=12&nmpro_tbl_news.id=73 |date=2007-10-06 }} * [http://www.belakrajina.si Bela krajina] * [http://www.kam.si/mesta/crnomelj.html Črnomelj, kratka predstavitev (kam.si)] * [http://zemljevid.najdi.si/search.jsp?q=%C4%8Crnomelj&tab=maps Povezava na zemljevid] {{Črnomelj}} {{Mesta-Slovenija}} [[Kategorija:Naselja Občine Črnomelj]] [[Kategorija:Kraji v poštnem okolišu Črnomelj]] [[Kategorija:Mesta v Sloveniji]] [[Kategorija:Črnomelj|*]] {{normativna kontrola}} lon1tcanyjw458za06vgvnacfa7lz7p 6655276 6655272 2026-04-03T10:48:10Z Upwinxp 126544 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-20578-86|~2026-20578-86]] ([[User talk:~2026-20578-86|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Andrejj|Andrejj]] 6495376 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |official_name = |nickname = |motto = |image_skyline = Občina Črnomelj.jpg |imagesize = 290px |image_caption = |image_flag = |image_seal = |image_shield = Coat of arms of Črnomelj (since 2021).svg |image_map = |mapsize = |map_caption = | pushpin_map = Slovenia | pushpin_label_position = left | pushpin_map_alt = | pushpin_map_caption = Geografski položaj v Sloveniji |subdivision_type = [[seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{SLO}} |subdivision_type1 = {{brez preloma|[[Pokrajine v Sloveniji|Tradicionalna pokrajina]]}} |subdivision_name1 = [[Dolenjska]] |subdivision_type2 =Bela krajina |subdivision_type3 = {{brez preloma|[[statistične regije Slovenije|Statistična regija]]}} |subdivision_name3 = [[Jugovzhodna Slovenija]] |subdivision_type4 = [[seznam občin v Sloveniji|Občina]] |subdivision_name4 = [[Občina Črnomelj|Črnomelj]] |government_type = |population_demonym = |leader_title = |leader_name = |established_title = [[ustanovitev mesta|Ustanovitev]] |established_date = pred 1228 |established_title2 = |established_date2 = |established_title3 = <!-- ustanovitev (mesto) --> |established_date3 = |area_magnitude = |area_total_km2 = 12,9 |area_land_km2 = |area_water_km2 = |area_water_percent = |area_urban_km2 = |area_metro_km2 = | population_footnotes = <ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija|dostop=2025-06-28}}</ref> | population_total = 5448 | population_as_of = 2025 | population_density_km2 = auto |timezone = |utc_offset = +1 |timezone_DST = |utc_offset_DST = |latd=45|latm=34|lats=25.57|latNS=N |longd=15|longm=11|longs=39.2|longEW=E |coordinates_display = yes | elevation_m = 174,3 |postal_code_type = [[seznam poštnih številk v Sloveniji|Poštna številka]] |postal_code = 8340 |area_code = |blank_name = [[registracijske oznake za cestna vozila v Sloveniji|Avtomobilska oznaka]] |blank_info = NM |website = | footnotes = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Črnomelj - Mestno jedro <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 30.04.1996 | refšt= 87 | občina = Črnomelj }} |name=Črnomelj|settlement_type=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]]}} '''Črnómelj''' ali '''Črnômelj''' ({{IPA-sl|tʃəɾˈnoːməl|pron|Sl-Crnomelj.ogg}}; v starejših virih tudi ''Černomelj'',<ref name="Intelligenz">{{navedi novice|title=Uebersicht der in Folge a. h. Entschließung vom 26. Juli 1849 genehmigten provisorischen Gerichtseintheilung des Kronlandes Krain|work=Intelligenzblatt zur Laibacher Zeitung|issue=141|date=November 24, 1849|page=47}}</ref> {{lang-de|Tschernembl}}<ref name="Leksikon">''Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru,'' vol. 6: ''Kranjsko''. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, p. 4.</ref>) je [[mesto]] v [[Slovenija|Sloveniji]], največje mesto v [[Bela krajina|Beli krajini]], sedež istoimenske [[občina Črnomelj|občine]] in [[Krajevna skupnost Črnomelj|krajevne skupnosti]]. ==Zgodovina== ===Prazgodovina in antika=== [[arheologija|Arheološka]] izkopavanja so pokazala začetke naselitve v čas pozne [[Bronasta doba|bronaste dobe]] (12. st. pr. n. št), ki se je nadaljevala v [[Železna doba|železno dobo]]. Tlakovanje središča naselja, ureditev poti in odvodnjavanje dokazuje urejeno skupnost že v času železne dobe, v času mlajše železne dobe (Laten, 500-100 pr. n. št.) pa lahko naselbino na lokaciji današnjega Črnomlja na podlagi najdb materialne kulture povežemo z [[Japodi|Japodsko]] plemensko zvezo, točneje njenim transalpinskim delom. Preko naselbine na območju današnje [[Vinica, Črnomelj|Vinice]] (Šlemine) je bila črnomaljska mlajša železnodobna naselbina povezana z glavnim japodskim središčem ''Metulumom'' (Velika in Mala Viničica pri [[Josipdol, Hrvaška|Josipdolu]] na Hrvaškem), oddaljenim le slabih 40&nbsp;km. Območje današnje [[Bela krajina|Bele krajine]] so [[Rimljani]] osvojili v času [[Gaj Avgust Oktavijan|Oktavijanovega]] pohoda v [[Ilirik (rimska provinca)|Ilirik]] med leti 35-33 pr. n. št., ko je bila dokončno premagana in podrejena tudi Japodska plemenska zveza. V tem času je naselbina na lokaciji današnjega Črnomlja zamrla, nasledila pa jo je manjša rimska naselbina (''[[vicus]]'') na drugi, bližnji lokaciji (današnji Okljuk). ''Vicus'' je najverjetneje spadal v okvir podrejenega območja (''[[ager]]'') [[municipij]]a ''Neviodunum'' (današnje [[Drnovo]] pri Krškem) in bil na meji med provincami [[Dalmacija (rimska provinca)|Dalmacija]] in [[Panonija (rimska provinca)|Panonija]]. Epigrafski material iz časa 1. in 2. st. n. št. govori o naselbini s prisotnostjo osvobojencev [[Oglej|akvilejskih]] družin in prisotnosti [[Jupiter (bog)|Jupitrovega]] kulta. [[Mitrej na Rožancu]] pa priča o vpetosti naselbine v miselne tokove, ki so zajeli [[Rimsko cesarstvo]] v času 2. st. n. št. V času pozne [[Antika|antike]] se razvije naselbina na lokaciji sedanjega mestnega jedra z močnim [[obzidje]]m in [[Krščanstvo|zgodnjekrščansko]] cerkvijo. Prav ta naselbina dokazuje poznoantično vlogo ozemlja današnje Bele krajine, kot t. i. ''Zufluchtregion'' oz. prostor umika poznoantičnemu prebivalstvu pred navali [[Germani|germanskih]], stepskih in ostalih ljudstev čez ozemlje današnje Slovenije in [[Dolenjska|Dolenjske]]. Od časa nastanka v 4. st. n. št. se naselbina ohrani tudi po propadu zahodne polovice Rimskega cesarstva 476 n. št. in postane eden izmed najvzhodnejših delov [[Goti|Vzhodnogotske]] države. Kot takšna je bila uničena v letih 580–620 n. št., ko so jo uničili [[Avari]] in njim podrejeni [[Slovani]], ki so prišli iz juga, z današnjega hrvaškega prostora. ===Srednji in novi vek=== Prva slovanska naselbina na območju Črnomlja se je razvila v času med 10. – 11. stoletjem, o čemer pričajo najdbe iz okolice župnijske cerkve sv. Petra, ki pričajo o dotikanju dveh slovanskih materialnih kultur: keltsko-karantanske (severne) in belobrdske (panonske-južne). Slovanska naselbina se je razvijala na mejnem območju med [[Ogrska|Ogrsko]]–hrvaškim kraljestvom in [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetim rimskim cesarstvom]]. Ko je v času vojne med sinovoma ogrsko-hrvaškega kralja [[Béla III.|Bele III.]], Emerikom in Andrejem, [[Višnjegorski|višnjegorski]] grof Albreht II. med leti 1198-1204 osvojil ozemlje današnje Bele krajine in potisnil mejo cesarstva do reke [[Kolpa|Kolpe]], je postal Črnomelj središče novo osvojenega ozemlja. Črnomelj je prvič omenjen v pisnih virih leta [[1228]], ko je oglejski patriarh [[Bertold Andeški]] izdal listino, s katero je bila ustanovljena župnija ''in loco qui dicitur Schirnomel'' (na kraju, ki se imenuje Črnomelj), ki leži ''in regione qui dicitur Metlica'' (v deželi, ki se imenuje Metlika). Staro ime Bele krajine je namreč ''Metlika'' in mesto [[Metlika]] je dobilo ime po deželi. Tedaj je bil Črnomelj vojaško-[[Fevdalizem|fevdalno]] središče dežele, kjer je v istem času nastal tudi grad z istoimensko rodbino (von Tschernembl). Leta 1268 je cerkveno organizacijo v Beli krajini dobil [[Tevtonski viteški red|nemški viteški red]], ki je v Črnomlju na začetku 14. stoletja postavil [[Komenda (posestvo)|komendo]] (sedež reda). Še pred letom [[1277]] je Črnomelj dobil trške pravice in postal [[Trg (naselje)|trg]], regionalno ekonomsko-upravno središče. V letu 1277 so pridobili ozemlje Metlike (Bele krajine) [[goriški grofje]] in pričeli načrtno razvijati novo središče dežele, imenovano sprva Novi trg (''Neumarkt'', ''Novum forum''), ki je do sredine 14. stoletja dobilo novo ime, Metlika. Goriški so obdržali ozemlje Bele krajine vse do izumrtja istrske veje leta 1374, nakar je prešla dežela pod oblast [[Habsburžani|Habsburžanov]]. Tako Črnomelj kot [[Metlika]] sta prvič omenjena kot mesti v habsburški listini iz leta [[1407]], vendar je Črnomelj še dobrih 150 let v virih omenjen le kot ''trg''. Za časa turške nevarnosti je Črnomelj imel drugotno vlogo, in sicer kot središče oskrbovanja zaledja [[Vojna krajina|Vojne krajine]]. verodostojne. Iz leta 1567 so prve pisne omembe [[protestantizem|protestantov]] v mestu in o več [[pridigar]]jih (predikantov). Izmed njih so v Črnomlju delovali: *Ivan Kočevar (1567-1568) *Martin Grgič (1569-1582) *Anton Neapolitan (1582-1586) *Vid Subtilič (1586-1598) *Gregor Sitarič (1597-1598). Že leta 1569 v mestu delovala protestantska šola pod vodstvom učiteljev Bartolomeja Movrina (1569-1575-1586), Ivana Tajnerja (1575) in Mihaela Šifroviča (1586-1598). Do začetka 90. let 16. stoletja so protestanti povsem prevzeli organe mestne avtonomije in leta 1593 predlagali za mestnega sodnika (župana) protestanta [[Mihael Živkovič|Mihaela Živkoviča]], ki pa je bil zavrnjen s strani deželnega kneza. Ko se je leta 1598 pričela protireformacija, so bili protestanti pregnani, oziroma so se spreobrnili v [[katoličanstvo]], delovanje protestantov pa je dokončno zamrlo leta 1614. Do leta 1565 so v Črnomlju še bivali in delovali člani rodbine gospodov [[Črnomaljski|Črnomaljskih (von Tschernembl)]], nakar pa so prodali grad hrvaški rodbini [[Frankopani|Frankopanov]] in se odselili v [[Zgornja Avstrija|Zgornjo Avstrijo]]. Po ustanovitvi [[Karlovec|Karlovca]] leta 1579 je Črnomelj izgubil vso pomembnost za oskrbovanje Vojne krajine, skupaj s sosednjo Metliko. Tako sta obe mesti imeli povsem drugotno vlogo, ki je skupaj z zamrtjem trgovine, protireformacijo in siceršnjimi nesrečami povzročila njun zaton. Vse do sredine 19. stoletja sta bili mesti brez večje pomembnosti na južni meji [[Kranjska|dežele Kranjske]]. ===Moderna doba=== Mesto je v 19. stoletju dobilo vrsto ključnih ustanov, ki so zagotovile nadaljnji razvoj Črnomlja v regionalno administrativno-sodno središče. Z delovanjem [[Čitalnica|čitalnice]] v drugi polovici 19. stoletja je mesto dobilo povsem slovenski značaj, konec 19. stoletja pa je pričela delovati tudi nova, modernejša šola. Med 2. svetovno vojno je bilo mesto sedež osvobojenega ozemlja. V mestu so delovale različne glavne partizanske ustanove. 19. in 20. februarja 1944 je bilo v Črnomlju ustanovno zasedanje [[Slovenski narodnoosvobodilni svet|Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta]]. == Geografija == [[Povprečna nadmorska višina|Povprečna]] [[nadmorska višina]] [[naselje|naselja]] je 174,3 m. Mesto je [[promet]]no središče dela [[Bela krajina|Bele krajine]] med [[Metlika|Metliko]], [[Adlešiči]], [[Semič]]em, [[Vinica, Črnomelj|Vinico]] in [[Stari trg ob Kolpi|Starim trgom ob Kolpi]] (smer [[Kočevje]]). Črnomelj pa ni samo prometno, marveč tudi kulturno, zaposlitveno, oskrbovalno in upravno središče večjega dela Bele krajine. Staro mestno jedro je eno od tistih slovenskih mest, za katere je značilna strateška lega na varnem pomolu v okljuku reke [[lahinja|Lahinje]]. Pomol je tudi visoko nad sotočjem globoko vrezanih rek ali bolje rečic Lahinje in pritoka [[Dobličica|Dobličice]]. Središče mesta obkrožajo mestni predeli lokalno imenovani: ''Pred mostom'', ''Skadnje'', ''Pred Kaplanico'', ''Krštine'' in ''Pristave''; ''Pod gozdom'', ''Loka'', ''Kočevje'' in ''Kozji plac'', medtem ko so [[Vojna vas]], [[Dolenja vas pri Črnomlju|Dolenja vas]], [[Lokve, Črnomelj|Lokve]] ter [[Kanižarica]] in [[Svibnik]] samostojna naselja. Na severozahodu sta [[Romi|romski]] naselji [[Hudorovac]] in [[Brajdič]]. == Stavbe in objekti == * [[grad Črnomelj]] v katerem je sedež občinske uprave. * [[Stoničev grad]] * [[trdnjava Črnomelj]] * [[cerkev sv. Petra, Črnomelj|cerkev sv. Petra]] * [[cerkev sv. Duha, Črnomelj|cerkev sv. Duha]] * [[cerkev sv. Boštjana, Črnomelj|cerkev sv. Boštjana]] * [[Srednja šola Črnomelj]] * [[narodna čitalnica, Črnomelj|Narodna čitalnica]] == Gospodarstvo == Poleg [[kmetijstvo|kmetijstva]] je prisotna tudi [[industrija]] ([[kovinskopredelovalna industrija|kovinskopredelovalna]], [[lesnopredelovalna industrija|lesnopredelovalna]], [[tekstilna industrija|tekstilna]]). Zaradi ugodne cene zemljišča ter poceni delovne sile se na lokacijo propadlih podjetij ali v neposredno bližino, v obrtno cono na lokacijo bivšega rudnika [[Kanižarica]], seli tudi proizvodnja iz drugih držav ali panog.<ref>{{navedi splet |url= http://www.dolenjskilist.si/2011/10/04/68199/novice/novice_splosno/Gazela_2011_Dama__Mikrografija_in_Sun_Roller_Adriatica/|title=Gazela 2011: Dama, Mikrografija in Sun Roller Adriatica |accessdate=21.11.2013 |date=4.10.2011 |format= |work=Dolenjski list }}</ref> <ref>{{navedi splet|url= http://www.radiokrka.com/poglej_clanek.asp?ID_clanka=182591|title= Črnomelj: Sanje o službah splavale po vodi (z odzivom ministrstva)|accessdate= 21.11.2013|date= 1.8.2013|format= |work= Radio Krka|archive-date= 2013-08-19|archive-url= https://web.archive.org/web/20130819100043/http://www.radiokrka.com/poglej_clanek.asp?ID_clanka=182591|url-status= dead}}</ref> == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="14" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>[[Krajevni leksikon Slovenije (1971)|Krajevni leksikon Slovenije]], [[1971]], [[Krajevni leksikon Slovenije (1995)|Krajevni leksikon Slovenije]], [[1995]]</ref> |- | [[1869]] || [[1880]] || [[1890]] || [[1900]] || [[1910]] || [[1931]] || [[1948]] || [[1953]] || [[1961]] || [[1966]] || [[1971]] || [[1981]] || [[1991]] || [[2002]] |- | 1071 || 1055 || 1086 || 1136 || 978 || 1403 || 1694 || 1920 || 2323 || 2784 || 3744 || 4731 || 5462 || 5854 |} ==Promet== [[Železniška proga Ljubljana - Metlika d.m.|Železniška povezava]] je bila do Črnomlja zgrajena leta 1914, s čimer je se je začel nov razvoj mesta in celotne Bele krajine. Nadaljnji načrti o gradnji železniške povezave Črnomelj - [[Vinica]] - [[Ogulin]] se niso uresničili. V začetku 20. stoletja je nastala tudi prva industrija v Črnomlju in njegovi bližini, kar je imelo pozitiven učinek na demografska gibanja in povečanje števila prebivalstva. Kljub temu pa je Bela krajina in z njo Črnomelj vedno trpela zaradi izgube prebivalstva, ki je bila najhujša v času pojava [[Peronospora|peronospore]] in [[Trtna uš|trtne uši]] v 80. letih 19. stoletja. == Jurjevanje == {{glavni|Jurjevanje}} ''Jurjevanje'' je običaj, ki skozi dolgo zgodovino ohranja belokranjski ples, pesem in glasbeno dediščino, hkrati pa vabi mednarodno uveljavljene folklorne skupine in druge kulturne ustvarjalce iz vseh kontinentov sveta k predstavitvi lastne dediščine. To je folklorni običaj, ki se odvija na Jurjevo, to je 24. aprila, na katerem se poje in pleše in temelji na tradicionalnem slovenskem prazniku jurjevanju. Enega od moških oblečejo v zelene veje in ga poimenujejo ''Zeleni Jurij''. Ta hodi od hiše do hiše in na vrata zatika vejice, ki vasi in družinam prinaša srečo in zagotovilo, da bo to leto dobra letina. ==Osebnosti iz občine Črnomelj== [[Seznam osebnosti iz občine Črnomelj]] ==Galerija== <gallery mode="packed"> File:Črnomelj - Cerkev sv. Petra in vzhodni stavbni niz Ulice Staneta Rozmana.jpg|Cerkev sv. Petra in vzhodni stavbni niz Ulice Staneta Rozmana Slika:Cerkev sv. Duha Črnomelj.jpg|Cerkev Svetega Duha File:Cerkev Svetega Duha.jpg|thumb|Cerkev Svetega Duha Slika:Črnomelj Sotočje Lahinje in Dobličice.jpg|Sotočje rek [[Lahinja|Lahinje]] in [[Dobličica|Dobličice]] Slika:Crnomelj4.JPG|Most čez Dobličico v Črnomlju Slika:Crnomelj3.JPG|Staro mestno jedro File:Kulturni dom Črnomelj.jpg|Kulturni dom Črnomelj File:Glasbena šol Črnomelj, med drugo svetovno vojno partizanska gimnazija.jpg|Glasbena šola Črnomelj, med drugo svetovno vojno partizanska gimnazija </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} * ''[[Krajevni leksikon Slovenije (1971)|Krajevni leksikon Slovenije]]''; [[Državna založba Slovenije]], [[Ljubljana]], [[1971]] * ''[[Krajevni leksikon Slovenije (1995)|Krajevni leksikon Slovenije]]''; [[Državna založba Slovenije]], [[Ljubljana]], [[1995]] == Zunanje povezave == * [http://www.stat.si/popis2002/si/rezultati/rezultati_red.asp?ter=NAS&sifra=017 Statistični urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Črnomelj}} * [http://www.crnomelj.si/kategorije.asp?nmpro_tbl_cate.id=12&nmpro_tbl_news.id=73 Občina Črnomelj - Predstavitev Črnomlja] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071006195610/http://www.crnomelj.si/kategorije.asp?nmpro_tbl_cate.id=12&nmpro_tbl_news.id=73 |date=2007-10-06 }} * [http://www.belakrajina.si Bela krajina] * [http://www.kam.si/mesta/crnomelj.html Črnomelj, kratka predstavitev (kam.si)] * [http://zemljevid.najdi.si/search.jsp?q=%C4%8Crnomelj&tab=maps Povezava na zemljevid] {{Črnomelj}} {{Mesta-Slovenija}} [[Kategorija:Naselja Občine Črnomelj]] [[Kategorija:Kraji v poštnem okolišu Črnomelj]] [[Kategorija:Mesta v Sloveniji]] [[Kategorija:Črnomelj|*]] {{normativna kontrola}} 6v73mufbr3azmzriw2m33mvj7l5w5fa 0 89405 6654933 6634422 2026-04-02T16:22:21Z ~2026-20378-77 257556 6654933 wikitext text/x-wiki [[Slika:Nove Fužine (Ljubljana, 2025).jpg|sličica|Nove Fužine]] '''Nove Fužine''' (Fužine) so najgosteje poseljeno območje v Ljubljani in celotni Sloveniji. Ime izvira iz samostalnika ''fužina'' 'kovačnica' (izposojenka iz furlanske ''besede fusine,'' topilnica); kar se je nanašalo na železarno, ki jo je tam v 16. stoletju ustanovil [[Hans Khisl]]. Danes se ime ''Fužine'' večinoma povezuje s stanovanjskim naseljem in sosesko Nove Fužine , ki je bilo zgrajeno severno od levega brega reke v okrožju Moste med letoma 1977 in 1987. Razvite so pretežno ob treh trgih ([[Brodarjev trg, Ljubljana|Brodarjev]], [[Preglov trg, Ljubljana|Preglov]], [[Rusjan Edvard|Rusjanov]]) ter med [[Zaloška cesta|Zaloško cesto]] in levim bregom [[Ljubljanica|Ljubljanice]]. Veliko naselje (bilo bi med osmimi največjimi mesti v Sloveniji) je le del [[Četrtna skupnost Moste|četrtne skupnosti Moste]] in del okraja in bivše občine Moste-Polje (kamor spadajo [[Četrtna skupnost Jarše|ČŠ Jarše]], [[Četrtna skupnost Golovec|ČS Golovec]], [[Četrtna skupnost Moste|ČS Moste]], [[Četrtna skupnost Polje|ČS Polje]] in [[Četrtna skupnost Sostro|ČS Sostro]]). Na Fužinah sta dve [[osnovna šola|osnovni šoli]]: [[Osnovna šola Martina Krpana, Ljubljana|OŠ Martina Krpana]] in [[Osnovna šola Nove Fužine|OŠ Nove Fužine]], ob njih Srednja šola za gostinstvo in turizem ter [[vrtec VVO Zelena Jama|vrtec VVO Zelena Jama- enota Vrba in enota Vejica]] in [[Vrtec Pedenjped|Pedenjped - enota Šlikšlak]]. Samostojen [[Dom starejših občanov Fužine]] stoji blizu [[Zdravstveni dom Ljubljana Moste-Polje|ZD Ljubljana Moste-Polje]] z lekarno Ljubljana, v bližini je tudi [[Mestna knjižnica Ljubljana|Mestna knjižnica Ljubljana - Knjižnica Jožeta Mazovca, podenota Fužine]]. Blizu Fužin so naselja ali nekdanja naselja (po abecedi): [[Bizovik]], [[Sostro|Dobrunje/Sostro]], [[Hrušica, Ljubljana|Hrušica]], [[Zgornji Kašelj|Zg.]] in [[Spodnji Kašelj|Sp. Kašelj]], [[Kodeljevo]], [[Moste, Ljubljana|Moste]], [[Polje, Ljubljana|Polje]], [[Selo Ljubljana|Selo]], [[Studenec, Ljubljana|Studenec]], [[Štepanjsko naselje]], [[Štepanja vas]], [[Vevče]], [[Zadobrova, Ljubljana|Zadobrova]], [[Zalog, Ljubljana|Zalog]] ter z gozdom porasel [[Golovec|hrib Golovec]], [[Kodeljevo|park Kodeljevo]] in [[Zajčja dobrava|krajinski park Zajčja dobrava]]. Ulice, ki sestavljajo naselje (po abecedi): [[Archinetova ulica]], [[Brodarjev trg, Ljubljana|Brodarjev trg]], [[Chengdujska cesta, Ljubljana|Chengdujska cesta]], [[Fužinska pot]], [[Gašperšičeva ulic|Gašperšičeva ulica]], [[Nove Fužine cesta|Nove Fužine]], [[Osenjakova ulica]], [[Pot na Fužine]], [[Preglov trg, Ljubljana|Preglov trg]], [[Rusjanov trg]], [[Ulica Molniške čete]], [[Zaloška cesta]]. Zgodnja zgodovina Fužin je tesno povezana s kmetijstvom, plovbo po Ljubljanici in za tem z zgodovino gradu Fužine na levem bregu reke. Grad je leta 1525 zgradil Veit Khisl, ki je bil v 16. stoletju tudi ljubljanski župan. Poleg železarstva je njegov podjetni sin Hans Khisl v 16. stoletju v Fužinah ustanovil tudi žago, mlin za žito in papirnico.  V začetku 19. stoletja je družina Pauer tam upravljala mline. Industrijsko podjetje Fidelis Terpinz (1799–1875) je leta 1843 v Fužinah ustanovilo tovarno tanina in barvil. Leta 1943 je bila ustanovljena tovarna za proizvodnjo čopičev. Fužine so bile leta 1982 priključene Ljubljani, s čimer se je končal njihov obstoj samostojnega naselja. Blizu nekdanjih fužin in ob brzicah Ljubljanice, kjer sta jez in manjša [[Hidroelektrarna Fužine|hidroelektrarna Fužine (ki oskrbuje papirnico Vevče)]], stoji [[grad Fužine]], znan kot prenovljena renesančna utrdba in posebej iz Prešernove Glose. V prenovljeni stavbi je še vedno del elektrarne in dinamičen [[Muzej za arhitekturo in oblikovanje]] s kavarno MAO. Na igriščih v bližini poleti prirejajo turnirje v malem nogometu. Ob Ljubljanici je več sprehajališč ter plaža in družinski park Muste s sadovnjakom. Znana točka je tudi fužinski hrib, ob vznožju katerega je urejen kolopark. Ob vzhodni strani naselja skozi Studenec poteka [[Pot spominov in tovarištva]]. Tla so peščena, dobro odcedna in rodovitna. Proti jugu, kljub vedno agresivnejši pozidavi, ležijo polja. Skozi naselje potekajo [[Ljubljanski potniški promet|mestne avtobusne linije]] številka [[Mestna avtobusna linija št. 20 (Ljubljana)|'''20''', '''20Z''']] (ob vikendih), [[Mestna avtobusna linija št. 22 (Ljubljana)|'''22''']], [[Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana)|'''25''']] (liniji '''20''' in '''22''' imata na koncu naselja urejeno obračališče). Ob robu naselja, po [[Zaloška cesta, Ljubljana|Zaloški cesti,]] je speljana še mestna avtobusna linija št. [[Mestna avtobusna linija št. 11 (Ljubljana)|'''11''']] in [[Mestna avtobusna linija št. 11 (Ljubljana)|'''11B''']]. V bližini naselja peljejo tudi mestne avtobusne linije [[Mestna avtobusna linija št. 2 (Ljubljana)|'''2''']], [[Mestna avtobusna linija št. 5 (Ljubljana)|'''5''']], [[Mestna avtobusna linija št. 9 (Ljubljana)|'''9''']], [[Mestna avtobusna linija št. 13 (Ljubljana)|'''13''']] in [[Mestna avtobusna linija št. 24 (Ljubljana)|'''24''']]. Fužine so imele odlične predispozicije za gradnjo: sorazmerno dobro nosilnost tal in nizko poselitev. Prvi načrti za gradnjo soseske segajo v leto 1958, v čas intenzivne industrializacije Slovenije, zaradi katere so se množično priseljevali delavci iz drugih delov takratne Jugoslavije in iz različnih delov Slovenije v Ljubljano. Prva faza gradnje od štirih se je začela šele leta 1977 in se končala leta 1981. Naselje s stolpnicami in bloki je raslo do leta 1987. Za tem so dopolnjevali ponudbo s trgovinami in paviljoni za obrtnike ter drugimi dejavnostmi. Fužine so ena zadnjih družbeno načrtovanih prostorskih ureditev v [[Slovenija|Sloveniji]], vsekakor so največja. Nove Fužine se raztezajo na 61 hektarih in v njih po starih ocenah iz leta 2000 živi najmanj 18.000 ljudi, četrt stoletja kasneje še več. Z uradno poselitvijo 385 prebivalcev na hektar (neuradna je še malo višja) so najgosteje poseljeno območje v celotni državi.<ref>{{navedi novice|title=Fužine so nastale v času sosesk|url=https://www.delo.si/novice/ljubljana/fuzine-so-nastale-v-casu-sosesk.html|date=2014-12-23|last=Zabukovec|first=Mojca|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|accessdate=2018-09-30}}</ref> Znane osebe: * Ognjen Backović * Anže Bašelj * Katarina Benček * [[Zlatan Čordić]] * Anuška Delić * Kajetan Gantar * [[Samir Handanović]] * [[Branko Ilić]] * Saša Jerković * Jure Karas * [[Hans Khisl]] * Jernej Kogovšek * Saša Krajnc * [[Zlatan Ljubijankić]] * [[Radoslav Nesterović|Rašo Nesterović]] * [[Vinko Novak]] * [[Oto Pestner]] * [[Maks Rožman]] * [[Aleksander Sekulić]] * [[Matjaž Tanko]] * [[Goran Vojnović]] == Sklici == {{Kategorija v Zbirki|Nove Fužine}} {{sklici}} {{škrbina-naselje-sl}} {{koord|46|03|13|N|14|33|29|E|region:SI_type:landmark_dim:1300|display=title}} [[Kategorija:Četrtna skupnost Moste]] snz0rp5axw6cc06ie5z31il2d5z5ckq 0 90370 6655259 6561700 2026-04-03T09:50:16Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655259 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaški konflikt |conflict=Francoska in indijanska vojna | image = French and indian war map.svg | caption = Prizorišče bojev |date=28 maj 1754 – 7. oktober 1763 |place=[[Severna Amerika]] |casus= |territory=Francija odstopi [[Nova Francija|Novo Francijo]] vzhodno od reke [[Mississippi]] Veliki Britaniji, obdrži [[Saint Pierre in Miquelon]] in prenese [[Louisiana|Louisiano]] na [[Španija|Španijo]]. |result=Britanska zmaga in [[Pariški mir|Pariški sporazum]] (1763) |combatant1={{flagcountry|Kingdom of France}} *{{flagcountry|Nova Francija|New France}} {{flagicon image|Wabanaki Wampum Alliance Belt.png}} Wabanaki konfederacija <!-- Wabanaki wampum is the only indigenous de facto flag used during this conflict. --> * [[Abenaki]] * [[Mi'kmaq|Mi'kmaw]] milica [[Algonkin]]<br>[[Lenape]]<br>[[Chippewa]]<br>[[Ottawa (pleme)|Ottawa]]<br>[[Shawnee]]<br>[[Huroni|Wyandot]] iz Fort Detroita |combatant2={{flagcountry|Kingdom of Great Britain}}, <br>{{flagicon image|Colonial-Red-Ensign.svg}}[[Trinajst kolonij]]<br>[[Irokezi|Irokeška konfederacija]] <!-- Modern Iroquois Confederacy flag not used during this time. --><br>[[Huroni|Wyandot]] iz Ohio Country<br>[[Catawba]]<br>[[Cherokee]] (pred 1758)<br>[[Mingo]] (kratko 1754) |strength1=10.000 regularnih vojakov in (''troupes de la terre'' and ''troupes de la marine'', 1757)<ref name="FrenchRegStrength">Brumwell, pp. 24–25.</ref> |strength2=50.000 regularnih vojakov in pripadnikov milice (1759) | commander1 = {{plainlist| * [[Louis-Joseph de Montcalm]]{{KIA}} * Pierre François de Rigaud * Jean Erdman, Baron Dieskau{{POW}} * François-Marie de Lignery{{KIA}} * Chevalier de Lévis{{POW}} * Joseph Coulon de Jumonville{{KIA}} * Michel-Ange Duquesne de Menneville * Daniel Lienard de Beaujeu{{KIA}} }} Captain Jacobs{{KIA}}<br/>Bemino (Killbuck)<br/>Shingas<br/>Pontiac | commander2 = {{plainlist| * Jeffery Amherst * [[Edward Braddock]]{{KIA}} * James Wolfe{{KIA}} * John Campbell * James Abercrombie * Edward Boscawen * [[George Washington]] * John Forbes * George Monro * Sir William Johnson * Tanacharison * Sayenqueraghta}} |casualties1= neznano | casualties2 = {{plainlist| * 1.512 umrlih med bojem * 1.500 umrlih od ran * 10.400 umrlih od bolezni<ref>Clodfelter, M. (2017). Warfare and Armed Conflicts: A Statistical Encyclopedia of Casualty and Other Figures, 1492–2015 (4th ed.). Jefferson, North Carolina: McFarland. {{ISBN|978-0786474707}}, p 122</ref>}} }} {{Campaignbox French and Indian War}} '''Francoska in indijanska vojna''' (znana tudi kot prva medkolonialna vojna) je bil devetletni oboroženi konflikt v [[Severna Amerika|Severni Ameriki]], ki je potekal kot del večje [[sedemletna vojna|sedemletne vojne]]. Severnoameriške kolonije [[Britanski imperij|britanskega imperija]] so se spopadle s [[Francosko kraljestvo|francoskimi]] kolonijami, pri čemer so vsako stran podpirala različna plemena [[Ameriški staroselci|domorodcev]]. Na začetku vojne so imele francoske kolonije približno 60.000 naseljencev v primerjavi z dvema milijonoma v britanskih kolonijah.<ref name="f442">{{cite book | last=Walton | first=G.M. | last2=Rockoff | first2=H. | title=History of the American Economy | url=https://archive.org/details/isbn_9781439037522 | publisher=South-Western | year=2010 | isbn=978-1-4390-3752-2| page=[https://archive.org/details/isbn_9781439037522/page/n54 29]}}</ref> Številčno šibkejši Francozi so bili še posebej odvisni od svojih staroselskih zaveznikov.<ref>{{cite web|title=French and Indian War|url=https://www.americanhistoryusa.com/topic/french-and-indian-war/|access-date=2021-07-07|website=American History USA|language=en-US|archive-date=2021-10-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20211029003913/https://www.americanhistoryusa.com/topic/french-and-indian-war/|url-status=dead}}</ref> Dve leti po začetku vojne, leta 1756, je Velika Britanija napovedala vojno Franciji, s čimer se je začela svetovna sedemletna vojna. Mnogi vidijo francosko-indijansko vojno zgolj kot ameriško prizorišče tega spopada; vendar v Združenih državah Amerike francosko-indijansko vojno obravnavajo kot ločen spopad, ki ni bil povezan z nobeno evropsko vojno.<ref>M. Brook Taylor, ''Kanadska zgodovina: bralčev vodnik: 1. zvezek: Začetki konfederacije'' (1994), str. 39–48, 72–74</ref> Francoski Kanadčani jo imenujejo '''{{lang|fr|guerre de la Conquête}}''' (»osvajalska vojna«).<ref name=ce>{{cite encyclopedia|url=https://www.thecanadianencyclopedia.ca/en/article/seven-years-war|title=Sedemletna vojna|encyclopedia=[[Kanadska enciklopedija]]|access-date=7. oktober 2019}}: 1756–1763</ref><ref>[http://bataille.ccbn-nbc.gc.ca/en/guerre-de-sept-ans/contexte.php "Obleganje Quebeca: epizoda sedemletne vojne"], Kanadska komisija za nacionalna bojišča, Abrahamove ravnine spletna stran</ref> Britanske koloniste so v različnih obdobjih podpirala plemena [[Irokezi|Irokezi]], [[Catawba]] in Čeroki, francoske koloniste pa člani Wabanakijske konfederacije, [[Abenaki]] in milica [[Mi'kmaq|Mi'kmaw]] ter [[Algonkin]]i, [[Lenape]], [[Chippewa]], [[Ottawa (pleme)|Ottawa]],[[Shawnee]] in [[Wyandot]]i ([[Huroni]]).<ref>{{cite book |title=Atlantic Politics, Military Strategy and the French and Indian War |year=2016 |doi=10.1007/978-3-319-30665-0_2|last1=Hall |first1=Richard |chapter=The Causes of the French and Indian War and the Origins of the "Braddock Plan": Rival Colonies and Their Claims to the Disputed Ohio |series=War, Culture and Society, 1750–1850 |pages=21–49 |isbn=978-3-319-30664-3 }}</ref> Boji so potekali predvsem vzdolž meja med Novo Francijo in britanskimi kolonijami, od [[Virginija|province Virginije]] na jugu do [[Nova Fundlandija|Nove Fundlandije]] na severu. Začelo se je s sporom glede nadzora nad sotočjem rek Allegheny in Monongahel, imenovanih »Forks of the Ohio«, in lokacijo francoske utrdbe Fort Duquesne na mestu, ki je kasneje postalo [[Pittsburgh]] v [[Pensilvanija|Pensilvaniji]]. Spor je prerasel v nasilje v bitki pri Jumonville Glenu maja 1754, med katero so pripadniki virginijske milice pod poveljstvom 22-letnega [[George Washington|Georgea Washingtona]] iz zasede napadli francosko patruljo.<ref>{{cite book |last1=Peyser |title=Jacques Legardeur de Saint-Pierre: Officer, Gentleman, Entrepreneur |publisher=Michigan State University Press |page=221 }}</ref> Leta 1755 se je šest kolonialnih guvernerjev sestalo z generalom [[Edward Braddock|Edwardom Braddockom]], novo prispelim poveljnikom britanske vojske in načrtovalo štiristranski napad na Francoze. Noben napad ni bil uspešen in Braddockova ekspedicija se je izkazala za katastrofo; 9. julija 1755 je izgubil bitko pri Monongaheli in nekaj dni pozneje umrl. Britanske operacije na obmejnih območjih [[Pensilvanija|province Pensilvanije]] in [[New York|province New York]] v letih 1755–57 so propadle zaradi kombinacije slabega vodenja, notranjih delitev, učinkovitih francosko-kanadskih izvidnikov, francoskih rednih sil in zavezniških domorodnih bojevnikov. Leta 1755 so Britanci zavzeli Fort Beauséjour na meji, ki je ločevala [[Nova Škotska|Novo Škotsko]] od [[akadija|Akadije]] (nekdanje francoske kolonije ob Atlantski obali, zavzemala je tudi del sedanje države [[Maine]] v ZDA) in kmalu zatem ukazali izgon Akadijcev (1755–64). Ukaze za deportacijo je izdal vrhovni poveljnik William Shirley brez navodil Velike Britanije. Akadijci so bili izgnani, tako tisti, ki so bili ujeti z orožjem, kot tisti, ki so kralju prisegli zvestobo. Prav tako so bili domačini pregnani z zemlje, da bi naredili prostor za naseljence iz [[Nova Anglija|Nove Anglije]].<ref>Eccles, ''Francija v Ameriki'', str. 185</ref> Britanska vlada Pitt–Devonshire je padla zaradi katastrofalnih pohodov leta 1757, vključno z neuspešno ekspedicijo proti Louisbourgu (1757) in obleganjem utrdbe Fort William Henry; slednjemu so sledili staroselci, ki so mučili in pobijali svoje kolonialne žrtve. William Pitt, 1. grof Chathamski je prišel znova na oblast z vlado Pitt–Newcastle in znatno povečal britanske vojaške vire v kolonijah v času, ko Francija ni bila pripravljena tvegati velikih konvojev za pomoč omejenim silam, ki jih je imela v Novi Franciji, temveč je raje osredotočila svoje sile proti [[Prusija|Prusiji]] in njenim zaveznikom, ki so bili zdaj vpleteni v sedemletno vojno v Evropi. Konflikt v Ohiu se je končal leta 1758 z britansko-ameriško zmago. Med letoma 1758 in 1760 je britanska vojska začela kampanjo za zavzetje [[Québec|francoske Kanade]]. Uspelo jim je osvojiti ozemlje v okoliških kolonijah in na koncu v bitki na Abrahamovih ravnicah še mesto [[Québec (mesto)|Quebec]] (1759). Naslednje leto so Britanci zmagali v Montrealski kampanji, nakar so Francozi v skladu s Pariško pogodbo (1763) prepustili Kanado Britaniji. Francija je prav tako prepustila svoje ozemlje vzhodno od [[Misisipi|Misisipija]] Veliki Britaniji, pa tudi francosko [[Louisiana|Louisiano]] zahodno od reke Misisipi svoji zaveznici Španiji kot nadomestilo za špansko izgubo španske [[Florida|Floride]] proti Veliki Britaniji (Španija je Florido prepustila Veliki Britaniji v zameno za vrnitev [[Havana|Havane]] na [[Kuba|Kubi]]). Francoska kolonialna prisotnost severno od Karibov se je zmanjšala na otoka [[Sveta Peter in Mihael|Saint Pierre in Miquelon]], kar je potrdilo položaj Velike Britanije kot prevladujoče kolonialne sile v [[Severna Amerika|Severni Ameriki]]. ==Nomenklatura== V britanski Ameriki so bile vojne pogosto poimenovane po takratnem britanskem monarhu, na primer vojna kralja Viljema ali vojna kraljice Ane. V štiridesetih letih 18. stoletja je med vladavino kralja Jurija II. že potekala vojna kralja Jurija, zato so britanski kolonisti ta konflikt poimenovali po svojih nasprotnikih in je postal znan kot ''francosko-indijanska vojna''.<ref name="anderson crucible of war 747"/> To se še naprej uporablja kot standardno ime za vojno v Združenih državah Amerike, čeprav so se [[Ameriški staroselci|staroselska plemena]] borila na obeh straneh konflikta. To je privedlo tudi do [[sedemletna vojna|sedemletne vojne]] v tujini, veliko večjega konflikta med Francijo in Veliko Britanijo, v katerega niso bile vpletene ameriške kolonije; Nekateri zgodovinarji povezujejo francosko-indijansko vojno s sedemletno vojno v tujini, vendar večina prebivalcev Združenih držav Amerike meni, da sta to dva ločena konflikta – le eden od njiju je vključeval ameriške kolonije,<ref>Jennings, str. xv.</ref>, ameriški zgodovinarji pa običajno uporabljajo tradicionalno ime. Med manj pogosto uporabljenimi imeni za vojno sta »četrta medkolonialna vojna« in »velika vojna za imperij«.<ref name="anderson crucible of war 747">Anderson (2000), str. 747.</ref> [[File:SevenYearsWar.png|thumb|250px|Sovražne strani med [[sedemletna vojna|sedemletno vojno]]. Kanadčani in Evropejci francosko-indijansko vojno vidijo kot prizorišče sedemletne vojne, medtem ko Američani nanjo gledajo kot na ločen konflikt.]] V Evropi se francosko-indijanska vojna združuje s sedemletno vojno in nima ločenega imena. »Sedem let« se nanaša na dogodke v Evropi, od uradne napovedi vojne leta 1756 – dve leti po začetku francosko-indijanske vojne – do podpisa mirovne pogodbe leta 1763. Francosko-indijanska vojna v Ameriki pa se je v veliki meri končala v šestih letih, od bitke pri Jumonville Glenu leta 1754 do zavzetja Montreala leta 1760.<ref name="anderson crucible of war 747"/> Kanadčani združujejo evropski in ameriški konflikt v sedemletno vojno ({{lang|fr|Guerre de Sept Ans}}).<ref name=ce/> Francoski-kanadčani uporabljajo tudi izraz »osvajalska vojna« ({{lang|fr|Guerre de la Conquête}}), saj gre za vojno, v kateri so Britanci osvojili Novo Francijo in ta postala del Britanskega imperija. V Quebecu sta ta izraz promovirala priljubljena zgodovinarja Jacques Lacoursière in Denis Vaugeois, ki sta si izposodila ideje Mauricea Séguina, ko sta to vojno obravnavala kot dramatično prelomnico francosko-kanadske identitete in narodnosti.<ref name="BucknerReid2012">{{cite book|author1=Brian Young|editor1=John G. Reid|title=Remembering 1759: The Conquest of Canada in Historical Memory|chapter=Below the Academic Radar: Denis Vaugeois and Constructing the Conquest in the Quebec Popular Imagination|chapter-url=https://books.google.com/books?id=yiOOuORbGpAC&pg=PT233|date=2012|publisher=University of Toronto Press|isbn=978-1-4426-9924-3|pages=233–}}</ref> ==Ozadje== {{Hatnote|Za več podrobnosti o evropskih vzrokih vojne glejte [[Sedemletna vojna]].}} [[File:François Mercier, voyageur canadien.jpg|thumb|upright|Coureurs des bois (francoski traperji) so bili francosko-kanadski trgovci s krznom, ki so poslovali s staroselci po [[Mississippi|reki Mississippi]] in [[Reka svetega Lovrenca|porečju reke svetega Lovrenca]].]] V tem času sta si Severno Ameriko vzhodno od reke Mississippi večinoma lastila Velika Britanija ali Francija. Velika območja niso imela kolonialnih naselij. Francosko prebivalstvo je štelo približno 75.000 ljudi in je bilo močno skoncentrirano vzdolž doline [[Reka svetega Lovrenca|reke St. Lawrence]], nekaj pa jih je bilo tudi v Akadiji (današnji [[Novi Brunswick]] in delih [[Nova Škotska|Nove Škotske]]), vključno z Île Royale ([[Cape Breton (otok)]]). Manj jih je živelo v [[New Orleans|New Orleansu]]; Biloxiju, [[Mississippi]]; Mobilu, [[Alabama]] in majhna naselja v Illinois Country, ki so objemala vzhodno stran reke Mississippi in njenih pritokov. Francoski trgovci s krznom in lovci na travnike so potovali po porečjih St. Lawrence in Mississippija, poslovali z lokalnimi indijanskimi plemeni in se pogosto poročali z Indijankami.<ref>{{cite book |first=John |last=Powell |title=Encyclopedia of North American immigration |url=https://archive.org/details/encyclopediaofno0000powe |url-access=registration |year=2005 |location=New York |publisher=Facts on File |page=[https://archive.org/details/encyclopediaofno0000powe/page/204 204] |isbn=0816046581 }}</ref> Trgovci so se poročili s hčerami poglavarjev in tako ustvarili visoke zveze. Britanski naseljenci so številčno prekašali Francoze v razmerju 20 proti 1<ref>John Wade, "Britanska zgodovina, kronološko urejena, 2: Razumevanje poenostavljene analize dogodkov in pojavov v cerkvi in ​​državi ... od prvih rimskih invazij do leta 1847", str. 46 [https://books.google.com/books?id=CA5oV-kN6NMC&pg=PA446]</ref> približno 1.5 milijona prebivalcev se je raztezalo vzdolž atlantske obale celine od [[Nova Škotska|Nove Škotske]] in [[Nova Fundlandija|kolonije Nova Fundlandija]] na severu do [[Georgia|province Georgia]] na jugu.<ref>{{cite book |first=Francis D. |last=Cogliano |title=Revolutionary America, 1763–1815: A Political History |year=2008 |location=London |publisher=Routledge |page=32 |isbn=9780415964869 }}</ref> Številne ozemelske zahteve starejših kolonij so segale poljubno daleč na zahod, saj obseg celine v času, ko so jim podelili provincialne listine, ni bil znan. Njihova središča prebivalstva so bila vzdolž obale, vendar so se naselja širila v notranjost. Britanci so leta 1713 od Francije zavzeli Novo Škotsko, ki je imela še vedno znatno francosko govoreče prebivalstvo. Britanija si je prizadevala tudi za Rupertovo deželo, kjer je Hudson's Bay Company trgovala s krznom z lokalnimi indijanskimi plemeni. [[File:5NationsExpansion.jpg|thumb|Širitev [[Irokezi|Irokezov]], 1711. Do sredine 18. stoletja se je Irokeška konfederacija razširila od severnega dela zvezne države [[New York]] do Ohio Country.]] Med francoskimi in britanskimi kolonisti so velika območja obvladovala indijanska plemena. Na severu so bili Mi'kmaq in Abenakiji vpleteni v vojno očeta Le Loutra in so še vedno imeli oblast v delih Nove Škotske, Akadije in vzhodnih delih province Kanade, pa tudi v večjem delu [[Main]]a.<ref>Jennings, str. 9, 176</ref> [[Irokezi|Irokeška konfederacija]] je prevladovala nad večjim delom severnega dela zvezne države New York in Ohio Country, čeprav je Ohio vključeval tudi algonkinsko govoreče prebivalce Lenape in Shawnee, ki so govorili algonkinsko jezike, pa tudi Mingose, ki so govorili irokeško. Ta plemena so bila formalno pod irokeško oblastjo in so jim ti omejevali pristojnosti pri sklepanju sporazumov.<ref name=A2K_23>Anderson (2000), str. 23</ref> Irokeška konfederacija je sprva zagovarjala nevtralnost, da bi zagotovila nadaljnjo trgovino s Francozi in Britanci. Čeprav se je ohranitev tega stališča izkazala za težavno, saj so se plemena Irokeške konfederacije postavila na stran Francozov ali Britancev in podpirala francoske ali britanske cilje, odvisno od tega, katera stran je nudila najbolj koristno trgovino.<ref>{{cite journal |last1=Bleiweis |first1=Sam |title=The Downfall of the Iroquios |journal=Emory Endeavors in World History |date=2013 |volume=5 |pages=84–99 |url=http://history.emory.edu/home/documents/endeavors/volume5/gunpowder-age-v-bleiweis.pdf |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/http://history.emory.edu/home/documents/endeavors/volume5/gunpowder-age-v-bleiweis.pdf |archive-date=2022-10-09 |url-status=live}}</ref> V jugovzhodni notranjosti so prevladovali siuansko govoreči Catawbe, Muskogee govoreči Creeks in Choctaw ter irokeško govoreča plemena Cherokee.<ref>Jennings, str. 8</ref> Ko je izbruhnila vojna, so francoski kolonisti izkoristili svoje trgovske povezave za novačenje borcev iz plemen v zahodnih delih [[Velika jezera|območja Velikih jezer]], ki ni bilo neposredno predmet konflikta med Francozi in Britanci; med njimi so bili [[Huroni|huronsko pleme Wyandot]], Mississaugas, [[Chippewa]], Winnebagos in [[Potawatomi]]. Britanske koloniste so v vojni podpirali Irokezi in tudi Cherokee, dokler niso nesoglasja leta 1758 sprožila Anglo-Cherokee vojne. Leta 1758 je [[Pensilvanija|[Provinca Pensilvanija]] uspešno izpogajala Eastonsko pogodbo, v kateri je več plemen v Ohiu obljubilo nevtralnost v zameno za koncesije za zemljo in druge ugodnosti. Večina drugih severnih plemen se je postavila na stran Francozov, njihovega glavnega trgovskega partnerja in dobavitelja orožja. Kreeji in Cherokee so bili predmet diplomatskih prizadevanj tako Francozov kot Britancev, da bi si v konfliktu pridobili bodisi njihovo podporo bodisi nevtralnost.<ref>{{cite journal |last1=Hamer |first1=P. M. |title=Anglo-French Rivalry in the Cherokee Country, 1754–1757 |journal=The North Carolina Historical Review |date=July 1925 |volume=2 |issue=3 |pages=303–322 |url=http://www.jstor.org/stable/23514555 |access-date=29 March 2024 |publisher=North Carolina Office of Archives and History |jstor=23514555 |issn=0029-2494 |oclc=9973993536}}</ref> [[File:Three Cherokee.jpg|thumb|Cherokee ok. 1762. Cherokee so bili deležni diplomatskih prizadevanj Britancev in Francozov, da bi si pridobili njihovo podporo ali nevtralnost v primeru konflikta.]] V tem času si je Španija lastila le provinco Florido v vzhodni Ameriki. Nadzorovala je Kubo in druga ozemlja v Zahodni Indiji, ki so postala vojaški cilji v sedemletni vojni. Floridsko evropsko prebivalstvo je štelo nekaj sto ljudi, skoncentriranih v St. Augustineu na Floridi.<ref>{{cite journal|last=Corbett|first=Theodore G.|title=Population Structure in Hispanic St. Augustine, 1629–1763|publisher=Florida Historical Society|year=1976|issue=3|volume=54|journal=The Florida Historical Quarterly|page=264|jstor=30151286|url=https://www.jstor.org/stable/30151286}}</ref> [[File:General-james-wolfe.jpg|thumb|General James Wolfe, britanski poveljnik]] Na začetku vojne v Ameriki ni bilo nameščenih nobenih francoskih čet redne vojske. Novo Francijo je branilo približno 3.000 troupes de la marine, čet kolonialnih rednih vojakov (nekateri od njih so imeli znatne izkušnje z bojem v gozdovih). Kolonialna vlada je po potrebi rekrutirala podporo milice. Britanci so imeli malo vojakov. Večina britanskih kolonij je za spopadanje z indijanskimi grožnjami zbrala lokalne milice, ki so bile običajno slabo usposobljene in na voljo le za krajša obdobja, vendar niso imele stalnih sil. [[Virginija]] je imela nasprotno veliko mejo z več četami britanskih rednih vojakov. Ko so se začele sovražnosti, so britanske kolonialne vlade raje delovale neodvisno druga od druge in od vlade v Londonu. Zaradi tega so se zapletla pogajanja z indijanskimi plemeni, katerih ozemlja so pogosto obsegala zemljišča, ki so si jih lastile številne kolonije. Med napredovanjem vojne so voditelji britanske vojske poskušali kolonialnim vladam naložiti omejitve in zahteve. ===Céloronova odprava=== Generalni guverner [[Nova Francija|Nove Francije]] Roland-Michel Barrin de La Galissonière je bil zaskrbljen zaradi vdora in širjenja vpliva britanskih kolonialnih trgovcev, kot je bil George Croghan v Ohiu. Junija 1747 je ukazal Pierru-Josephu Céloronu, naj vodi vojaško odpravo skozi to območje. Njeni cilji so bili: [[File:La Galissonière-French school 18th century img 3172.jpg|upright|thumb|Roland-Michel Barrin de La Galissonière, guverner Nove Francije, je leta 1749 poslal odpravo v Ohio, da bi poskušal uveljaviti francosko suverenost.]] * ponovno potrditi indijanskim zaveznikom Nove Francije, da so njihovi trgovinski dogovori s kolonisti izključno za tiste, ki jih je pooblastila [[Nova Francija]] * potrditi indijansko pomoč pri uveljavljanju in ohranjanju francoskih zahtev po ozemljih, ki so si jih zahtevali francoski raziskovalci * odvrniti kakršna koli zavezništva med Britanijo in lokalnimi indijanskimi plemeni * narediti vtis na Indijance s francosko demonstracijo moči proti vdoru britanskih kolonialnih naseljencev, nepooblaščenim trgovskim odpravam in splošnemu poseganju v francoske zahteve<ref name=A2K_26>Anderson (2000), str. 26.</ref> Céloronova ekspedicijska sila je bila sestavljena iz približno 200 Troupes de la marine in 30 Indijancev, ki so med junijem in novembrom 1749 prevozili približno {{convert|3.000|mi|km}}. Potovali so po reki [[Reka svetega Lovrenca|St. Lawrence]], nadaljevali vzdolž severne obale [[Ontarijsko jezero|Ontarijskega jezera]], prečkali [[Niagarski slapovi|slapove pri Niagari]] in sledili južni obali [[Eriejsko jezero|Eriejskega jezera]]. Pri Chautauqua Portage blizu Barcelone, New York, se je ekspedicija premaknila v notranjost do reke Allegheny, ki ji je sledila do kraja [[Pittsburgh]]. Tam je Céloron zakopal svinčene plošče, na katerih so bile vgravirane francoske zahteve po ozemlju Ohia.<ref name=A2K_26/> Kadar koli je srečal britanske kolonialne trgovce ali trgovce s krznom, jih je obvestil o francoskih zahtevah po ozemlju in jim naročil, naj odidejo.<ref name=A2K_26/> Céloronova odprava je prispela v indijansko vas Logstown, kjer so ga Indijanci na tem območju obvestili, da so lastniki ozemlja Ohio in da bodo trgovali z britanskimi kolonisti ne glede na Francoze.<ref name="fowler 14">Fowler, str. 14.</ref> Nadaljeval je proti jugu, dokler njegova odprava ni dosegla sotočja [[Ohio (reka)|rek Ohio]] in [[Great Miami (reka)|Great Miami reke]], ki leži južno od vasi Pickawillany, doma poglavarja plemena Miami, znanega kot "Stari Britanec". Céloron je poglavarju "Staremu Britancu" zagrozil z hudimi posledicami, če bo še naprej trgoval z britanskimi kolonisti, vendar je "Stari Britanec" opozorilo prezrl. Céloron se je novembra 1749 razočaran vrnil v Montreal.<ref name="ParkLoram">[http://www.dnr.state.oh.us/parks/magazinehome/magazine/sprsum2006/parkspotlight/tabid/310/Default.aspx "Park v središču pozornosti: Jezero Loramie"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131017104252/http://www.dnr.state.oh.us/parks/magazinehome/magazine/sprsum2006/parkspotlight/tabid/310/Default.aspx |date=2013-10-17 }}, ''Ohio State Parks Magazine'', pomlad 2006</ref> Céloron je napisal obsežno in podrobno poročilo. »Lahko rečem le, da so domorodci teh krajev zelo slabo naklonjeni Francozom,« je zapisal, »in so popolnoma predani Angležem. Ne vem, kako bi jih lahko pripeljali nazaj.«<ref name="fowler 14"/> Že pred njegovo vrnitvijo v [[Montreal]] so poročila o razmerah v Ohiu prihajala v London in Pariz, pri čemer je vsaka stran predlagala ukrepanje. Guverner [[Massachusetts|province Massachusetts Bay]] William Shirley je bil še posebej odločen in je izjavil, da britanski kolonisti ne bodo varni, dokler bodo prisotni Francozi.<ref name="fowler 15">Fowler, str. 15.</ref> ===Pogajanja=== [[File:Nouvelle-France map-en.svg|thumb|upright=1.5|Evropske kolonije v Severni Ameriki, ok. 1750. Spori glede ozemeljskih zahtev so se nadaljevali tudi po koncu "vojne kralja Jurija" leta 1748.]] [[Vojna za avstrijsko nasledstvo]] se je končala leta 1748 s podpisom Aix-la-Chapelle (1748) pogodbe, ki je bila osredotočena predvsem na reševanje vprašanj v Evropi. Vprašanja nasprotujočih si ozemeljskih zahtev med britanskimi in francoskimi kolonijami so bila predana komisiji, ki pa ni sprejela nobene odločitve. Obe strani sta zahtevali obmejna območja, od Nove Škotske in Akadije na severu do Ohio Country na jugu. Spori so se razširili tudi na [[Atlantski ocean]], kjer sta si obe sili želeli dostopa do bogatih ribiških virov Grand Banks ob [[Nova Fundlandija|Novi Fundlandiji]]. Leta 1749 je britanska vlada podarila zemljišče družbi "Ohio Company of Virginia" za razvoj trgovine in naselij v Ohiu.<ref>Alfred P. James, ''[[The Ohio Company: Its Notranja zgodovina]]'' (1959) str. 26–40</ref> Nepovratna sredstva so zahtevala, da se na ozemlju naseli 100 družin in zgradi utrdba za njihovo zaščito. Vendar si je ozemlje lastila tudi Pensilvanija in obe koloniji sta začeli pritiskati za razglasitev zemljišč dotični koloniji.<ref>Jennings, str. 15</ref> Leta 1750 je Christopher Gist raziskal ozemlje Ohia, deloval v imenu Virginije in družbe in začel pogajanja z indijanskimi plemeni v Logstownu.<ref>Jennings, str. 18</ref> Sklenil je pogodbo iz Logstowna leta 1752, v kateri so se lokalni Indijanci dogovorili o pogojih prek svojega "polkralja" Tanacharisona in predstavnika Irokezov. Ti pogoji so vključevali dovoljenje za gradnjo utrjene postojanke ob ustju reke Monongahela na današnjem mestu [[Pittsburgh]]a v Pensilvaniji.<ref>Anderson (2000), str. 28</ref> ===Eskalacija v Ohiu=== Generalni guverner [[Nova Francija|Nove Francije]] Marquis de la Jonquière je umrl 17. marca 1752, začasno pa ga je nadomestil Charles le Moyne de Longueuil. Njegov stalni naslednik naj bi bil Marquis Duquesne, vendar je v Novo Francijo prispel šele leta 1752, da bi prevzel položaj.<ref>Anderson (2000), str. 27</ref> Nadaljnja britanska dejavnost na ozemlju Ohia je Longueuila spodbudila, da je na to območje poslal še eno odpravo pod poveljstvom Charlesa Michela de Langladea, častnika v Troupes de la Marine. Langlade je dobil 300 mož, vključno s francoskimi-kanadčani in bojevniki plemena Ottawa. Njegov cilj je bil kaznovati prebivalce Pickawillanyja v Miamiju, ker niso upoštevali Céloronovih ukazov o prenehanju trgovanja z Britanci. 21. junija je francoska vojna skupina napadla trgovsko središče v Pickawillanyju, ujela tri trgovce in ubila 14 Indijancev iz Miamija, vključno z poglavarjem "Starim Britancem". Poročali so, da so ga nekateri Indijanci v odpravi ritualno [[Kanibalizem|kanibalizirali]]. ====Gradnja francoskih utrdb==== [[File:Fort Le Boeuf.jpg|thumb|Fort Le Boeuf leta 1754. Spomladi 1753 so Francozi začeli graditi vrsto utrdb v Ohiu.]] Spomladi 1753 je Paul Marin de la Malgue dobil poveljstvo nad 2.000 možmi iz enote Troupes de la Marine in Indijancev. Njegov ukaz je bil zaščititi kraljevo zemljo v dolini Ohio pred Britanci. Marin je sledil poti, ki jo je Céloron začrtal štiri leta prej. Céloron pa je omejil zapis francoskih zahtev na zakopavanje svinčenih plošč, medtem ko je Marin gradil in nameščal utrdbe. Najprej je zgradil utrdbo Fort Presque Isle na južni obali [[Eriejsko jezero|jezera Erie]] blizu Erieja v Pensilvaniji, nato pa je dal zgraditi cesto do izvira potoka LeBoeuf Creek (Pensilvanija). Nato je v utrdbi Fort Le Boeuf v Waterfordu v Pensilvaniji zgradil drugo utrdbo, namenjeno varovanju izvira potoka LeBoeuf Creek. Ko se je premikal proti jugu, je pregnal ali ujel britanske trgovce, kar je vznemirilo tako Britance kot Irokeze. Tanaghrisson je bil poglavar Indijancev Mingo, ki so bili ostanki Irokezov in drugih plemen, ki jih je kolonialna širitev pregnala na zahod. Zelo je sovražil Francoze, ki jih je obtožil, da so ubili in pojedli njegovega očeta. Odpotoval je v utrdbo Le Boeuf in Francozom grozil z vojaško akcijo, kar je Marin prezirljivo zavrnil.<ref name="fowler 31">Fowler, str. 31.</ref> Irokezi so poslali poslance na posestvo Sir Williama Johnsona v severnem delu zvezne države New York, ki je bil britanski nadzornik za indijanske zadeve v regiji New York in drugod. Johnson je bil med Irokezi znan kot ''Warraghiggey'', kar pomeni "tisti, ki dela velike stvari". Govoril je njihove jezike in postal spoštovan častni član [[Irokezi|Irokeške konfederacije]] na tem območju, leta 1746 pa je bil imenovan za polkovnika Irokezov; kasneje je bil povišan v polkovnika zahodne newyorške milice. Indijanski predstavniki in Johnson so se v [[Albany, New York|Albanyju, New York]] sestali z guvernerjem Georgeem Clintonom (častnikom kraljeve mornarice) in uradniki nekaterih drugih ameriških kolonij. Mohawk poglavar Hendrick je bil predsednik njihovega plemenskega sveta in je vztrajal, da Britanci spoštujejo svoje obveznosti in blokirajo francosko širitev. Clinton se ni odzval v njegovo zadovoljstvo, Hendrick pa je dejal, da je bila "zavezniška veriga" prekinjena (dolgoletni prijateljski odnos med Irokeško konfederacijo in britansko krono). ====Odziv Virginije==== [[File:Washington 1772.jpg|thumb|upright|Leta 1754 je bil [[George Washington]] iz Virginijskega [[polk|polka]] poslan, da bi opozoril Francoze, naj zapustijo ozemlje Virginije.]] Guverner Virginije Robert Dinwiddie je bil vlagatelj v Ohio Company, ki bi lahko izgubila denar, če bi Francozi obdržali svoje ozemeljske zahteve.<ref>O'Meara, str. 48</ref> Oktobra 1753 je 21-letnemu majorju [[George Washington|Georgeu Washingtonu]] (katerega brat je bil še en vlagatelj Ohio Company) iz Virginijskega [[polk|polka]] ukazal, naj opozori Francoze, naj zapustijo ozemlje Virginije.<ref name=A2K_42_3>Anderson (2000), str. 42–43</ref> Washington je odšel z majhno skupino, v kateri so bili Jacob Van Braam kot tolmač, Christopher Gist (geodet podjetja, ki je delal na tem območju), Guyasuta (poglavar irokeškega plemena Mingo-Seneca), Jeskakake (poglavar irokeškega plemena Cayuga), Kaghswaghtaniunt (poglavar irokeškega plemena Seneca),<ref>[https://www.biographi.ca/en/bio/kaghswaghtaniunt_3E.html William A. Hunter, »KAGHSWAGHTANIUNT (Coswentannea, Gaghswaghtaniunt, Kachshwuchdanionty, Tohaswuchdoniunty) (Pas Wampuma, Stari pas, Le Collier Pendu, Beli grom)«, v »Slovarju kanadskih biografij«, zv. 3, Univerza v Torontu/Univerzita Laval, 2003–, dostopano 2. maja 2025]</ref> in Tanaghrisson (poglavar irokeškega plemena Mingo). 12. decembra so Washington in njegovi možje dosegli utrdbo Le Boeuf.<ref>Anderson (2000), str. 43</ref><ref>Jennings, str. 63</ref> Jacques Legardeur de Saint-Pierre je po Marinovi smrti 29. oktobra nasledil Marina kot poveljnik francoskih sil in povabil Washingtona na večerjo. Med večerjo je Washington Saint-Pierru izročil pismo Dinwiddieja, v katerem je zahteval takojšen umik Francije iz Ohia. Saint-Pierre je rekel: »Kar zadeva poziv k umiku, ki mi ga pošiljate, se ne čutim dolžnega ubogati.«<ref name="fowler 35">Fowler, str. 35.</ref> Washingtonu je povedal, da so francoske zahteve po regiji večje od britanskih, saj je René-Robert Cavelier, Sieur de La Salle skoraj stoletje prej raziskal območje Ohia.<ref name="ellis 5">Ellis, ''Njegova ekscelenca George Washington'', str. 5.</ref> Washingtonova skupina je zgodaj 16. decembra zapustila utrdbo Le Boeuf in 16. januarja 1754 prispela v Williamsburg, Virginia. V svojem poročilu je zapisal: »Francozi so zasedli jug«,<ref name="fowler 36">Fowler, str. 36.</ref> podrobno opisuje korake, ki so jih sprejeli za utrjevanje območja in njihov namen, da utrdijo sotočje rek Allegheny in Monongahela.<ref>O'Meara, str. 37–38.</ref> ==Potek vojne== Še preden se je Washington vrnil, je Dinwiddie poslal četo 40 mož pod poveljstvom Williama Trenta, kateri so v prvih mesecih leta 1754 začeli graditi majhno utrdbo.<ref>O'Meara, str. 41</ref> Guverner Duquesne je v istem obdobju poslal dodatne francoske sile pod poveljstvom Claude-Pierre Pécaudy de Contrecœurja, da bi rešile Saint-Pierre, Contrecœur je 5. aprila 1754 vodil 500 mož proti jugu iz utrdbe Venango.<ref>O'Meara, str. 43–45</ref> Te sile so 16. aprila prispele v utrdbo, vendar je Contrecœur velikodušno dovolil Trentovi majhni četi, da se umakne. Kupil je njihovo gradbeno orodje za nadaljevanje gradnje utrdbe Fort Duquesne.<ref>Jennings, str. 65</ref> ===Zgodnji spopadi=== Dinwiddie je ukazal Washingtonu naj povede večjo silo, ki bi Trentu pomagala pri njegovem delu postavitve utrdbe, Washington pa je med potjo izvedel za Trentov umik.<ref>Anderson (2000), str. 50</ref> Mingo poglavar Tanaghrisson je Britancem obljubil podporo, zato je Washington nadaljeval proti utrdbi Duquesne in se z njim srečal. Nato je od bojevnika, ki ga je poslal Tanaghrisson, izvedel za francosko izvidniško skupino na tem območju, zato je svoji skupini dodal še ducat Tanaghrissonovih Mingo bojevnikov. Washingtonova združena sila 52 vojakov je zjutraj 28. maja iz zasede napadla 40 ''franco-kanadčanov'' v bitki, ki je postala znana kot bitka pri Jumonville Glenu.<ref>{{cite book |last1=Anderson |first1=Fred |title=Crucible of War |date=200 |publisher=Knopf Doubleday Publishing Group |isbn=9780307425393 |pages=52–53}}</ref> Ubili so veliko Kanadčanov, vključno z njihovim poveljnikom Josephom Coulonom de Jumonvillom, ki mu je Tanaghrisson domnevno razbil glavo z tomahavkom. Zgodovinar Fred Fred Anderson namiguje, da je Tanaghrisson deloval tako, da bi pridobil podporo Britancev in ponovno pridobil oblast nad svojim plemenom. Bili so nagnjeni k podpori Francozov, s katerimi so imeli dolgoletne trgovinske odnose. Eden od Tanaghrissonovih mož je Contrecoeurju povedal, da je bil Jumonville ubit v ognju britanskih [[mušketa|mušket]].<ref name="AndersonCrucible51_9">Anderson (2000), str. 51–59.</ref> Zgodovinarji na splošno menijo, da je bitka pri Jumonville Glenu otvoritvena bitka francosko-indijanske vojne v Severni Ameriki in začetek sovražnosti v dolini Ohio. [[File:The Night Council At Fort Necessity from the Darlington Collection of Engravings.PNG|thumb|Washington s svojim vojnim svetom med bitko pri utrdbi Necessity. Po posvetovanju je bilo odločeno, da se umaknejo in predajo Fort Necessity.]] Po bitki se je Washington umaknil nekaj kilometrov nazaj in na hitro zgradil trdnjavo Necessity (Fort Necessity), ki so jo Kanadčani napadli pod poveljstvom Jumonvilleovega brata v bitki pri Fort Necessity 3. julija. Washington se je predal in izpogajal umiku z obdržanim orožjem. Eden od njegovih mož je poročal, da so kanadsko silo spremljali bojevniki [[Shawnee]], [[Lenape|Delawari]] in [[Mingo]] – prav tisti, na katere je Tanaghrisson želel vplivati.<ref name="AndersonCrucible59_65">Anderson (2000), str. 59–65.</ref> Novice o obeh bitkah so Anglijo dosegle avgusta. Po večmesečnih pogajanjih se je vlada Thomasa Pelham-Hollesa, 1. vojvode Newcastle-upon-Tyne odločila, da bo naslednje leto poslala vojaško odpravo, da bi pregnala Francoze.<ref name="Fowler52">Fowler, str. 52.</ref> Za vodjo odprave so izbrali generalmajorja [[Edward Braddock|Edwarda Braddocka]].<ref>Lengel str. 52.</ref> Glas o britanskih vojaških načrtih je v Francijo pricurljal že veliko pred Braddockovim odhodom v Severno Ameriko. V odgovor je [[Ludvik XV. Francoski|kralj Ludvik XV.]] leta 1755 poslal šest [[polk]]ov v Novo Francijo pod poveljstvom Jeana Erdmana, barona Dieskaua.<ref>O'Meara, str. 113.</ref> Britanci so februarja 1755 poslali svojo floto z namenom, da bi blokirali francoska pristanišča, vendar je francoska flota že odplula. Admiral Edward Hawke, 1. baron Hawke je v Severno Ameriko poslal hitro eskadro, da bi jih prestregel. [[File:Capture des flutes Alcide et Lys en 1755 pres de Louisbourg.jpg|thumb|8. junija 1755 so britanske ladje zajele francoske ladje, poslane, da bi oskrbele z vojnim materialom Akadijcein mi'kmawsko milico v Novi Škotski.]] V drugi britanski akciji je admiral Edward Boscawen 8. junija 1755 zajel francosko ladjo ''Alcide'' in dve ladji za prevoz vojakov.<ref name="Fowler74_5">Fowler, str. 74–75.</ref> Britanci so ves čas leta 1755 nadlegovali francosko ladjevje, zasegali ladje in zajemali v ujetništvo francoske mornarje. Ta dejanja so prispevala k končnim formalnim napovedim vojne spomladi 1756.<ref name="Fowler98">Fowler, str. 98.</ref> Zgodnji pomemben politični odziv na začetek sovražnosti je bil sklic "Albany kongresa" junija in julija 1754. Cilj kongresa je bil formalizirati enotno fronto v trgovini in pogajanjih z Indijanci, saj je bila zvestoba različnih plemen in narodov ključna v vojni, ki se je odvijala. Načrta, o katerem so se delegati strinjali, niso ratificirali niti kolonialni zakonodajalci niti ga ni odobrila krona. Kljub temu je format kongresa in številne posebnosti načrta postale prototip za konfederacijo med [[ameriška revolucijska vojna|vojno za neodvisnost]]. ===Britanske kampanje, 1755=== Britanci so za leto 1755 oblikovali agresiven načrt operacij. General Braddock naj bi vodil odpravo v utrdbo Duquesne,<ref name="WDL">{{cite web |url = http://www.wdl.org/en/item/9580/ |title = The Battle of the Monongahela |website = [[World Digital Library]] |year = 1755 |access-date = 2013-08-03 |archive-date = 2013-08-20 |archive-url = https://web.archive.org/web/20130820233752/http://www.wdl.org/en/item/9580/ |url-status = dead }}</ref> medtem ko je guverner Massachusettsa William Shirley dobil nalogo utrditi utrdbo Oswego in napasti utrdbo Niagara. Sir William Johnson naj bi zavzel trdnjavo St. Frédéric pri[Crown Pointu, New York,<ref>O'Meara, str. 110–111.</ref> in podpolkovnik Robert Monckton naj bi zavzel trdnjavo Beauséjour na vzhodu na meji med Novo Škotsko in Acadio.<ref>O'Meara, str. 163.</ref> [[File:Indians ambush British at Battle of the Monongahela.jpg|thumb|Britanske sile pod ognjem francoskih in indijskih sil v bitki pri Monongaheli, ko "Braddockova odprava" ni uspela zavzeti Fort Duquesne.]] [[Edward Braddock]]je junija 1755 v "Braddockovi odpravi" vodil približno 1.500 vojakov in provincialne milice, da bi zavzeli Fort Duquesne, [[George Washington]] pa je bil eden od njegovih pomočnikov. Odprava je bila katastrofa. Pri Monongaheli so jo napadli francoski redni vojaki, kanadski pripadniki milice in indijanski bojevniki, ki so jih iz zasede napadali iz skrivališč na drevesih in za hlodi, Braddock pa je svoje ljudi pozval k umiku. Bil je ubit, približno 1.000 britanskih vojakov pa je bilo prav tako ubitih ali ranjenih.<ref name="WDL"/> Preostalih 500 britanskih vojakov se je pod vodstvom Washingtona umaknilo v Virginijo. Washington in Thomas Gage sta igrala ključno vlogo pri organizaciji umika – dva bodoča nasprotnika v [[Ameriška vojna za neodvisnost|ameriški revolucionarni vojni]]. Britanska vlada je po novici o Braddockovem porazu in začetku zasedanja parlamenta novembra 1755 začela načrt za povečanje vojaških zmogljivosti v pripravah na vojno. Med prvimi zakonodajnimi ukrepi je bil "Zakon o novačenju iz leta 1756",<ref>[https://archive.org/stream/statutesatlarge57britgoog#page/n364 ''An act for the speedy and effectual recruiting of his Majesty's land forces and marines.''], p. 318</ref> "Zakon o pooblastilih za tuje protestante iz leta 1756"<ref>[https://archive.org/stream/statutesatlarge57britgoog#page/n376 ''Zakon, ki njegovemu veličanstvu omogoča, da podeli pooblastila določenemu številu tujih protestantov, ki so služili v tujini kot častniki ali inženirji, da delujejo in se uvrščajo kot častniki ali inženirji samo v Ameriki, pod določenimi omejitvami in kvalifikacijami.''], str. 331</ref> za "Kraljevi strelski korpus", "Zakon o plovbi iz leta 1756",<ref>[https://archive.org/stream/statutesatlarge57britgoog#page/n416/search/America ''Zakon za boljšo oskrbo mornarjev in mornarjev za služenje na vojnih ladjah njegovega veličanstva ter na trgovskih ladjah in drugih trgovskih ladjah in plovilih.''], str. 370</ref> in "Zakon o nadaljevanju zakonov iz leta 1756".<ref>[https://archive.org/stream/statutesatlarge57britgoog#page/n500 ''Zakon o razširitvi (Zakon o mornarici iz leta 1748, 22 Geo. 2 c. 33) (za spremembo, razlago in združitev zakonov, ki se nanašajo na upravljanje ladij, plovil in sil njegovega veličanstva po morju, v en sam parlamentarni zakon) na častnike, mornarje in druge, ki bodo služili na ladjah ali plovilih njegovega veličanstva, zaposlenih na jezerih, velikih vodah ali rekah v Severni Ameriki.''], str. 457</ref> Anglija je po razglasitvi vojne 17. maja sprejela "Zakon o pomorskih nagradah iz leta 1756", da bi omogočila zajetje ladij in vzpostavila [[gusarstvo]].<ref>[https://archive.org/stream/statutesatlarge57britgoog#page/n524/search/America ''Zakon za spodbujanje mornarjev in učinkovitejše polnjenje mornarice njegovega veličanstva.''] str. 481</ref> Francozi so pridobili kopijo britanskih vojnih načrtov, vključno z dejavnostmi Shirleyja in Johnsona. Shirleyjeva prizadevanja za utrdbo Oswega so se zataknila v logističnih težavah, ki jih je še poslabšala njegova neizkušenost pri vodenju velikih odprav. Hkrati je bil obveščen, da se Francozi v njegovi odsotnosti zbirajo za napad na utrdbo Oswego, ko je načrtoval napad na utrdbo Niagara. Kot odgovor je pustil garnizije v Oswegu, utrdbi Bull in utrdbi Williams, zadnji dve sta se nahajali na reki Oneida med reko Mohawk in potokom Wood Creek v Rimu, [[New York]]. Zaloge so bile shranjene v utrdbi Bull za uporabo v načrtovanem napadu na Niagaro. Johnsonova odprava je bila bolje organizirana kot Shirleyjeva, kar je opazil guverner Nove Francije Pierre François de Rigaud, markiz de Vaudreuil. Vaudreuila je skrbela podaljšana oskrbovalna linija do utrdb na reki Ohio, zato je poslal barona Dieskaua, da bi vodil obrambo pri Frontenacu pred pričakovanim Shirleyjevim napadom. Vaudreuil je v Johnsonu videl večjo grožnjo in je poslal Dieskaua v utrdbo St. Frédéric, da bi se spopadel s to grožnjo. Dieskau je načrtoval napad na britanski tabor v Fort Edwardu New York na zgornjem koncu plovbe po reki Hudson, vendar ga je Johnson močno utrdil in Dieskauova indijanska podporna sila ni bila pripravljena napasti. Vojski sta se končno srečai v krvavi bitki pri jezeru George med utrdbo Fort Edward in Fort William Henry. Bitka se je končala brez prepričljivega zmagovalca, obe strani sta se umaknili z bojišča. Johnsonov prodor se je ustavil pri utrdbi Fort William Henry, Francozi pa so se umaknili na Ticonderoga Point, kjer so začeli graditi utrdbo Fort Carillon (kasneje preimenovano v Fort Ticonderoga, potem ko so jo Britanci leta 1759 zavzeli). [[File:A View of the Plundering and Burning of the City of Grymross, by Thomas Davies, 1758.JPG|thumb|Britanski napad na akadsko naselbino Grimross. Prizadevanja za osvojitev francoske trdnjave Louisbourg so povzročila izgon Akadijcev.]] Polkovnik Monckton je junija 1755 zavzel utrdbo Beauséjour, kar je bil edini britanski uspeh tistega leta, s čimer je francosko trdnjavo Louisbourg odrezal od kopenskih okrepitev. Da bi prekinil oskrbo Louisbourga z vitalnimi viri, je guverner Nove Škotske Charles Lawrence odredil deportacijo francosko govorečega akadskega prebivalstva z območja. Moncktonove sile, vključno s četami Rogersovih rangerjev, so na silo odstranile na tisoče Akadijcev, preganjale mnoge, ki so se upirali in včasih zagrešile grozodejstva. Prekinitev oskrbe Louisbourga je privedla do njegovega zajetja.<ref>{{cite book |last=Patterson |first=Stephen E. |chapter=1744–1763: Colonial Wars and Aboriginal Peoples |editor1-first=Phillip |editor1-last=Buckner |editor2-first=John |editor2-last=Reid |title=The Atlantic Region to Confederation: A History |location=Toronto |publisher=University of Toronto Press |year=1994 |page=152 |isbn=0802005535 }}</ref>> Akadski odpor je bil včasih precej trd, v sodelovanju z indijanskimi zavezniki, vključno z Mi'kmaqi, z nenehnimi mejnimi napadi na Dartmouth in Lunenburg med drugim. Edini spopadi večje velikosti so bili v bitki pri Petitcodiacu leta 1755 in v bitki pri Bloody Creeku (1757) blizu Annapolis Royal, [[Nova Škotska]] leta 1757, razen pohodov za izgon Akadijcev v kampanji v zalivu Fundy (1755), kampanji ob reki Petitcodiac in kampanji ob reki St. John ter kampanji na Île Saint-Jean. ===Francoske zmage, 1756–1757=== [[File:NSRW Siege of Quebec.png|thumb|Zemljevid Quebeca z razporeditvijo francoskih in britanskih sil]] Po Braddockovi smrti je William Shirley prevzel poveljstvo nad britanskimi silami v Severni Ameriki in na srečanju v Albanyju decembra 1755 predstavil svoje načrte za leto 1756. Predlagal je obnovitev prizadevanj za zavzetje Niagare, Crown Pointa in Duquesna z napadi na Fort Frontenac na severni obali jezera Ontario in ekspedicijo skozi divjino okrožja Maine in po reki Chaudière za napad na [[Québec (mesto)|mesto Quebec]]. Vendar pa je njegov načrt naletel na nesoglasja in spore z drugimi, vključno z Williamom Johnsonom in guvernerjem New Yorka sirom Charlesom Hardyjem, zato ni dobil veliko podpore. [[File:4thEarlOfLoudoun.jpg|thumb|upright|Januarja 1756 je bil John Campbell, 4. grof Loudoun imenovan za novega britanskega vrhovnega poveljnika v Severni Ameriki.]] Newcastle ga je januarja 1756 zamenjal z Johnom Campbellom, 4. grofom Loudounom, generalmajor James Abercrombie pa je bil njegov namestnik. Nobeden od njiju ni imel toliko izkušenj s pohodi kot trije častniki, ki jih je Francija poslala v Severno Ameriko.<ref name="Fowler98" /> Okrepitve francoske redne vojske so v Novo Francijo prispele maja 1756 pod vodstvom generalmajorja [[Louis-Joseph de Montcalm|Louisa-Josepha de Montcalma]], ki sta ga podpirala Chevalier de Lévis in polkovnik François-Charles de Bourlamaque, vsi izkušeni veterani iz [[Avstrijska nasledstvena vojna|vojne za avstrijsko nasledstvo]]. 17. maja 1756 je Velika Britanija uradno napovedala vojno Franciji, kar se je razširilo v Evropo in postalo znano kot [[sedemletna vojna]]. Guverner Vaudreuil je imel ambicije, da bi poleg vloge guvernerja postal tudi francoski vrhovni poveljnik in je ukrepal pozimi 1756, preden so te okrepitve prispele. Izvidniki so poročali o šibkosti britanske oskrbovalne verige, zato je ukazal napad na utrdbe, ki jih je Shirley postavil pri prehodu Oneida. V bitki pri Fort Bullu so francoske sile uničile utrdbo in velike količine zalog, vključno z {{convert|45.000|lb|kg}} smodnika. To je preprečilo vsa britanska upanja za pohode na [[ Ontarijsko jezero]] in ogrozilo garnizijo Oswego, ki ji je že tako primanjkovalo zalog. Francoske sile v dolini Ohio so še naprej spletkarile z Indijanci po celotnem območju in jih spodbujale k napadom na obmejne naselbine. To je privedlo do nenehnih alarmov vzdolž zahodnih meja, tokovi beguncev pa so se vračali proti vzhodu, da bi se izognili napadom. [[File:Fort Oswego.jpg|thumb|Avgusta 1756 so francoski vojaki in staroselski bojevniki pod vodstvom [[Louis-Joseph de Montcalm]]a uspešno napadli utrdbo Oswego.]] Novo britansko poveljstvo ni bilo vzpostavljeno do julija. Abercrombie je prispel v Albany, vendar ni hotel izvesti nobenih pomembnih ukrepov, dokler jih ni odobril Loudoun, Montcalm pa je drzno ukrepal proti njegovi neaktivnosti. Pojačal je Vaudreuilove napore z obleganjem garnizije v Oswegu in izvedel strateško ukano s preselitvijo svojega štaba v Ticonderogo, kot da bi napovedoval nov napad ob jezeru George. Ko je bil Abercrombie pritisnjen pri Albanyju, se je Montcalm izmuznil in avgusta vodil uspešen napad na Oswego. Potem se Montcalm in Indijanci pod njegovim poveljstvom niso strinjali glede razpolaganja z osebnimi predmeti ujetnikov. Evropejci jih niso imeli za plen in so Indijancem preprečili, da bi ujetnikom odvzeli dragocenosti, kar je razjezilo Indijance. Loudoun je bil sposoben administrator, a previden terenski poveljnik in za leto 1757 je načrtoval eno večjo operacijo: napad na glavno mesto [[Nova Francija|Nove Francije]], [[Québec (mesto)|mesto Quebec]]. V utrdbi Fort William Henry je pustil precejšnjo silo, da bi zmotil Montcalma in začel organizirati odpravo v Quebec. Nato mu je William Pitt st., državni sekretar odgovoren za kolonije ukazal, naj najprej napade Louisbourg. Ekspedicijo so pestile najrazličnejše zamude, a je bila končno pripravljena na izplutje iz [[Halifax, Nova Škotska|Halifaxa v Novi Škotski]] v začetku avgusta. Medtem so se francoske ladje izognile britanski blokadi francoske obale in v Louisbourgu je Loudouna čakala flota, ki je številčno prekašala britansko floto. Soočen s to močjo se je Loudoun vrnil v New York sredi novic, da je v bitki pri Fort William Henryju|. [[File:Montcalm trying to stop the massacre.jpg|thumb|Montcalm poskuša preprečiti napad domačih bojevnikov na Britance. Po obleganju utrdbe Fort William Henry je bilo ubitih več britanskih vojakov.]] Francoske [[Gverilsko bojevanje|iregularne sile]] (kanadski rangerji in Indijanci) so v prvi polovici leta 1757 nadlegovale utrdbo Fort William Henry. Januarja so v bližini Ticonderoge iz zasede napadle britanske rangerje. Februarja so izvedle napad na položaj na drugi strani zamrznjenega jezera George, pri čemer so uničile skladišča in stavbe zunaj glavne utrdbe. V začetku avgusta je Montcalm z 7.000 vojaki oblegal utrdbo, ki se je predala s sporazumom o pogojnem umiku. Ko se je umik začel, so nekateri Montcalmovi indijanski zavezniki napadli britansko kolono, ker so bili jezni zaradi izgubljene priložnosti za plen ter ubili in ujeli več sto moških, žensk, otrok in sužnjev. Posledice obleganja so morda prispevale k prenosu [[črne koze|črnih koz]] med oddaljeno indijansko populacijo, saj naj bi nekateri Indijanci prišli izza [[Misisipi]]ja, da bi sodelovali v kampanji in se nato vrnili. Sodobni pisatelj William Nester meni, da so bili Indijanci morda izpostavljeni evropskim okužencem, čeprav za to ni dokazov.<ref>Nester, str. 53–61</ref> ===Britanske osvojitve, 1758–1760=== Vaudreuil in Montcalm sta bila leta 1758 minimalno oskrbljena, saj je britanska blokada francoske obale omejevala ladijski promet. Razmere v Novi Franciji so še poslabšale slaba letina leta 1757, težka zima in domnevno koruptivne spletke Françoisa Bigota, intendanta Nove Francije. Njegovi načrti za oskrbo kolonije so napihnili cene in Montcalm je verjel, da bodo z njimi napolnili svoje žepe in žepe svojih sodelavcev. Zaradi obsežnega izbruha [[črne koze|črnih koz]] med zahodnimi indijanskimi plemeni so se leta 1758 mnoga od njih vzdržala trgovanja. Bolezen se je po bitki verjetno razširila zaradi gneče med obleganjem v Fort Williamu Henryju;<ref name="Fowler138">Fowler, str. 138.</ref> vendar so Indijanci Francoze krivili za prinašanje "slabega zdravila" in za to, da so jim odrekli plen v utrdbi Fort William Henry. Montcalm je svoje skromne vire osredotočil na obrambo [[Reka svetega Lovrenca |reke svetega Lovrenca]], s primarnimi obrambnimi točkami pri Carillonu, Quebecu in Louisbourgu, medtem ko je Vaudreuil neuspešno zagovarjal nadaljevanje taktike nenadnih napadov, ki je v prejšnjih letih delovala precej učinkovito.<ref name="Fowler139">Fowler, str. 139.</ref> Britanski neuspehi v Severni Ameriki so se združili z drugimi neuspehi na evropskem prizorišču in privedli do padca premierja Newcastla z oblasti skupaj z vojvodo Cumberlandskim, njegovim glavnim vojaškim svetovalcem. [[File:General Wolfe at the siege of Louisbourg, 1758.svg|thumb|Britanske sile med obleganjem trdnjave Louisbourg. Francoska trdnjava je padla julija 1758 po 48-dnevnem obleganju.]] Newcastle in Pitt sta se združila v nelagodno koalicijo za novo vlado Velike Britanije, v kateri je Pitt prevladoval pri vojaškem načrtovanju. Lotil se je načrta za kampanjo leta 1758, ki ga je v veliki meri razvil Loudoun. Po neuspehih leta 1757 ga je na mestu vrhovnega poveljnika zamenjal Abercrombie. Pittov načrt je predvideval tri večje ofenzivne akcije, v katerih bi sodelovalo veliko število rednih vojakov, ki bi jih podpirali provincialn ipripadniki milice, s ciljem zavzetja osrčja Nove Francije. Dve odpravi sta bili uspešni, utrdba Duquesne in Louisbourg (1758) sta padli pod precejšnjimi britanskimi silami. ====1758==== Forbesova ekspedicija je bila britanska kampanja v septembru in oktobru 1758, v kateri je 6.000 vojakov pod poveljstvom generala Johna Forbesa pregnalo Francoze iz spornega območja Ohio. Francozi so se umaknili iz utrdbe Fort Duquesne in Britancem prepustili nadzor nad dolino reke Ohio.<ref>{{cite book |first=Fred |last=Anderson |title=Crucible of War: The Seven Years' War and the Fate of Empire in British North America, 1754–1766 |year=2000 |location=New York |publisher=Alfred A. Knopf |pages=[https://archive.org/details/crucibleofwarsev00ande_0/page/267 267–285] |isbn=0375406425 |url=https://archive.org/details/crucibleofwarsev00ande_0/page/267 }}</ref> Velika francoska trdnjava Louisbourg v Novi Škotski je bila zavzeta po obleganju.<ref>William, Wood, ''Velika trdnjava: Kronika Louisbourga 1720–1760'' ([https://www.gutenberg.org/ebooks/6026] Na spletu iz [[Project Gutenberg]])</ref> [[File:La victoire des troupes de Montcalm à Carillon.JPG|right|thumb|Britanska odprava, poslana v invazijo na Kanado je bila odbita s strani Francozov v bitki pri Carillonu julija 1758.]] Tretja invazija je bila ustavljena z neverjetno francosko zmago v bitki pri Carillonu, v kateri je 3.600 Francozov premagalo Abercrombiejevo silo 18.000 rednih vojakov, milice in indijanskih zaveznikov pred utrdbo, ki so jo Francozi imenovali Carillon, Britanci pa Ticonderoga. Abercrombie se je rešil pred popolno katastrofo, ko je poslal Johna Bradstreeta na odpravo, ki je uspešno uničila Fort Frontenac, vključno s skrivališči zalog, namenjenih zahodnim utrdbam [[Nova Francija|Nove Francije]] in krznom, namenjenim Evropi. Abercrombieja so odpoklicali in nadomestil ga je Jeffery Amherst, 1. baron Amherst, zmagovalec pri Louisbourgu. Francozi so leta 1758 na večini vojnih prizorišč na splošno dosegli slabe rezultate. Novi zunanji minister je bil Étienne François, vojvoda de Choiseul, ki se je odločil osredotočiti na invazijo na Britanijo 1759, da bi odvračal britanske vire od Severne Amerike in evropske celine. Invazija je spodletela tako vojaško kot politično, saj je Pitt znova načrtoval pomembne kampanje proti Novi Franciji in pošiljal sredstva britanski celinski zaveznici Prusiji, medtem ko je francoska mornarica leta 1759 v pomorskih bitkah pri Lagosu in zalivu Quiberon doživela neuspeh. Po sreči je nekaterim francoskim oskrbovalnim ladjam uspelo zapustiti Francijo in se izogniti britanski blokadi francoske obale. ====1759–1760==== [[File:PlainsOfAbraham2007.jpg|thumb|Po trimesečnem obleganju mesta Quebec so britanske sile zavzele mesto v bitki pri Abrahamskih ravnicah.]] Britanci so nadaljevali s kampanjo na severozahodni meji Kanade, da bi odrezali francoske obmejne utrdbe na zahodu in jugu. Zavzeli so Ticonderogo (1759) in utrdbo Niagara ter premagali Francoze v bitki pri Tisoč otokih poleti 1759. Septembra 1759 je James Wolfe premagal Montcalma v bitki pri Abrahamovih ravnicah, ki je zahtevala življenje obeh poveljnikov. Po bitki so Francozi [[Québec (mesto)|predali mesto Québec]] Britancem. Aprila 1760 je François Gaston de Lévis vodil francoske sile v napad, da bi ponovno zavzele Quebec. Čeprav je zmagal v bitki pri Sainte-Foy, se je Lévisovo poznejše Obleganje Quebeca (1760) končalo s porazom, ko so britanske ladje prispele na pomoč garniziji. Potem, ko se je Lévis umaknil, je doživel še en udarec, ko je britanska pomorska zmaga pri Restigouche povzročila izgubo francoskih ladij, namenjenih oskrbi njegove vojske. Julija je Jeffrey Amherst, 1. baron Amherst nato vodil britanske sile, ki so štele okoli 18.000 mož, v trojnem napadu na [[Montreal]]. Potem, ko so na poti uničile francoske položaje, so se vse tri sile septembra srečale in obkolile Montreal. Mnogi Kanadčani so dezertirali ali predali orožje britanskim silam, medtem ko so si staroselski zavezniki Francozov prizadevali za mir in nevtralnost. De Lévis in Pierre François de Rigaud, markiz de Vaudreuil sta 8. septembra nejevoljno podpisala kapitulacijo Montreala, s katero je bila dejansko zaključena britanska osvojitev [[Nova Francija|Nove Francije]]. ===Občasni spopadi, 1760–1763=== Večina bojev se je v Ameriki končala leta 1760, čeprav so se nadaljevali v Evropi med Francijo in Veliko Britanijo. Pomembna izjema je bilo francosko zavzetje St. John's, [[Nova Fundlandija]]. General Amherst je slišal za to presenetljivo akcijo in takoj poslal čete pod poveljstvom svojega nečaka Williama Amhersta, ki je po bitki pri Signal Hillu septembra 1762 ponovno prevzel nadzor nad Novo Fundlandijo.<ref>Anderson (2000), str. 498</ref> Številne britanske enote, ki so bile nameščene v Ameriki, so bile premeščene za sodelovanje v nadaljnjih britanskih akcijah v Zahodni Indiji, vključno z zavzetjem španske Havane (1762), ko je Španija z zamudo vstopila v konflikt na strani Francije in britansko ekspedicijo proti francoskemu Martiniku leta 1762 pod vodstvom generalmajorja Roberta Moncktona.<ref name=Cave21>Cave, str. 21</ref> ==Mir== [[File:Capitulation Montreal.jpg|thumb|Francoske oblasti so leta 1760 predale Montreal britanskim silam.]] Guverner Vaudreuil se je v Montrealu pogajal o kapitulaciji z generalom Amherstom septembra 1760. Amherst je ugodil njegovim prošnjam, da bi vsem francoskim prebivalcem, ki bi se odločili ostati v koloniji, dali svobodo, da nadaljujejo z bogoslužjem v svoji [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] tradiciji, da imajo lastništvo nepremičnin in da nemoteno ostanejo v svojih domovih. Britanci so nudili zdravniško oskrbo bolnim in ranjenim francoskim vojakom, francoske redne čete pa so se vrnile v Francijo na britanskih ladjah s sporazumom, da v tej vojni ne bodo več služile.<ref>{{cite web|url= http://frenchandindianwar.info/treatyofparis.htm|title= Treaty of Paris February 10, 1763|website= FrenchandIndianWar.info|access-date= January 21, 2015|archive-date= 2024-06-23|archive-url= https://web.archive.org/web/20240623202205/https://frenchandindianwar.info/treatyofparis.htm|url-status= dead}}</ref> General Amherst je nadzoroval tudi prenos francoskih utrdb pod britanski nadzor na zahodni meji. Politika, ki jo je uvedel na teh območjih, je vznemirila veliko število domorodcev in prispevala k izbruhu [[Ottawa_(pleme)#Pontiacov_upor|Pontiacove vojne leta 1763]],<ref>Jennings, str. 439</ref>, v katerem je prišlo do vrste napadov staroselcev na obmejne utrdbe, kot je bil napad na utrdbo Miami ([[Indiana]]), ki je dejansko končal skoraj pol stoletja dolgo obdobje evropskih garnizij v Kekiongi. Obmejne naselbine so zahtevale stalno napotitev britanskih sil, konflikt pa se je v celoti zaključil šele leta 1766.<ref>Anderson (2000), str. 617–632</ref> Od petdesetih let 18. stoletja do šestdesetih let 18. stoletja je izbruh [[črne koze|črnih koz]] opustošil več staroselskih skupnosti po vsem ameriškem Srednjem zahodu. Izbruh so deloma povzročili zmagoviti staroselski bojevniki, ki so se borili na strani Francozov in domov prinašali vojni plen, okužen z boleznijo; izbruh je najbolj prizadel ljudstva Chippewa, Odawa in Potawatomi. Ustno izročil plemenskega voditelja in zgodovinarja plemena Odawe Andrewa Blackbirda je trdilo, da je izbruh "popolnoma izpraznil in opustošil "Waganagisi", veliko naselje Odawe plemena.<ref>{{Cite book |last=Karamanski |first=Theodore J. |url=http://archive.org/details/blackbirdssongan0000kara |title=Blackbird's song : Andrew J. Blackbird and the Odawa people |date=2012 |publisher=Michigan State University Press |isbn=978-1-61186-050-4 |location=East Lansing |pages=6–7}}</ref><ref>{{cite book |author1=Otto, Simon |author2=Cappel, Constance |title=The smallpox genocide of the Odawa tribe at L'Arbre Croche, 1763: the history of a Native American people |publisher=[[Edwin Mellen Press]] |location=[[Lewiston, New York]] |year=2007 |isbn=978-0-7734-5220-6 }}</ref> Vojna v Severni Ameriki se je skupaj s svetovno [[sedemletna vojna|sedemletno vojno]] uradno končala z podpisom Pariške pogodbe 10. februarja 1763 med kraljestvi Velika Britanija, Francija in Španija, s čimer se je strinjala tudi Portugalska. Britanci so Franciji ponudili možnost predaje bodisi svojih celinskih severnoameriških posesti vzhodno od Misisipija bodisi karibskih otokov [[Gvadelup|Gvadelupe]] in [[Martinik]], ki so ju Britanci zasedli. Francija se je odločila za odstop prvega, vendar se je uspela pogajati o ohranitvi [[Saint Pierre in Miquelon]], dveh majhnih otokov v zalivu sv. Lovrenca, skupaj z ribolovnimi pravicami na tem območju. Ekonomsko vrednost sladkornega trsa na karibskih otokih so imeli za večjo in lažje branljivo kot krzno s celine. Francoski filozof [[Voltaire]] je Kanado poniževalno označil za nič več kot nekaj hektarjev snega. Britanci pa so bili veseli, da so zavzeli Novo Francijo, saj obramba njihovih severnoameriških kolonij ne bi bila več problem (čeprav je odsotnost te grožnje mnoge koloniste pripeljala do sklepa, da britanske zaščite ne potrebujejo več). Tudi Britanija je imela veliko virov za pridobivanje sladkorja. Španija je z Britanijo zamenjala [[Florida|Florido]], da bi ponovno pridobila [[Kuba|Kubo]], a so od Francije kot nadomestilo za svoje izgube pridobili tudi [[Louisiana|Louisiano]] vključno z [[New Orleans]]om. Velika Britanija in Španija sta se prav tako dogovorili, da bo plovba po [[Mississippi|reki Mississippi]] odprta za plovila vseh držav.<ref>Anderson (2000), str. 505–506</ref> ==Posledice== [[File:NorthAmerica1763-A.png|thumb|upright=1.5|Nastali mir je dramatično spremenil politično pokrajino Severne Amerike, saj je [[Nova Francija]] pripadla Britancem in Špancem.]] Vojna je spremenila gospodarske, politične, vladne in družbene odnose med tremi evropskimi silami, njihovimi kolonijami in ljudmi, ki so naseljevali ta ozemlja. Francija in Britanija sta zaradi vojne finančno trpeli, kar je imelo znatne dolgoročne posledice. Britanija je pridobila nadzor nad [[Québec|Francosko Kanado]] in Akadijo, kolonijama s približno 80.000 pretežno francosko govorečimi rimskokatoliškimi prebivalci. Izgon Akadijcev, ki se je začel leta 1755, je omogočil dostop do zemlje priseljencem iz Evrope in migrantom iz kolonij na jugu. Britanci so veliko Akadijcev naselili po svojih ameriških provincah, mnogi pa so odšli v Francijo, nekateri pa v [[New Orleans]], za katerega so pričakovali, da bo ostal francoski. Nekatere so poslali kolonizirat tako raznolike kraje, kot sta [[Francoska Gvajana]] in [[Falklandski otoki]], vendar so bila ta prizadevanja neuspešna. Prebivalstvo Louisiane je prispevalo k nastanku prebivalstva Cajun. (Francoska beseda »Acadien« se je spremenila v »Cadien« in nato v »Cajun«.)<ref name="Calloway161_164">Calloway, str. 161–164</ref> [[Jurij III. Britanski]] je 7. oktobra 1763 izdal "Royal Proclamation of 1763", ki je orisala delitev in upravljanje novo osvojenega ozemlja in še naprej do neke mere ureja odnose med vlado Kanade in staroselci v Kanadi. V njegovih določbah je bila vključena rezervacija zemljišč zahodno od [[Apalači|Apalaškega gorovja]] za indijansko prebivalstvo,<ref>Anderson (2000), str. 565–566</ref> razmejitev, ki je bila le začasna ovira za naraščajoči val naseljencev, ki so se premikali proti zahodu.<ref>Anderson (2000), str. 636–637</ref> Razglas je vseboval tudi določbe, ki so preprečevale državljansko udeležbo rimskokatoliških Kanadčanov.<ref>Anderson (2000), str. 568</ref> [[File:Québec Act, 1774.jpg|thumb|upright|Kopija "Québec Act", sprejetega leta 1774, ki je obravnaval številne pritožbe francoskih Kanadčanov in Indijancev, čeprav je razjezil ameriške koloniste|alt=]] "Québec Act 1774" je obravnaval vprašanja, ki so jih iz razglasitve iz leta 1763 izpostavili rimskokatoliški francoski Kanadčani in prenesel indijansko ozemlje v [[ Quebec|provinco Quebec (1763–1791)]]. Zakon je ohranil francosko civilno pravo, vključno s "Sistem gospostva", srednjeveškim zakonikom, ki ga je iz Francije odstranila [[Francoska revolucija]]. "Quebec Act" je bil glavna skrb za večinoma protestantskih [[Trinajst kolonij]] zaradi popuščanja in napredovanja "papeštva". Običajno ga povezujejo z drugimi zakoni, kot je bil " [[Intolerable Acts]]", zakonodajo, ki je sčasoma privedla do [[Ameriška vojna za neodvisnost|ameriške revolucionarne vojne]]. "Québec Act 1774" je služil kot ustavni dokument za provinco Quebec, dokler ga ni nadomestil ustavni zakon iz leta 1791. [[Sedemletna vojna]] je skoraj podvojila britanski državni dolg. Krona je iskala vire prihodkov za njegovo odplačilo in poskušala uvesti nove davke svojim kolonijam. Ti poskusi so naleteli na vse bolj oster odpor, dokler niso bile poklicane čete, da bi uveljavile oblast krone in so na koncu privedli do začetka [[Ameriška vojna za neodvisnost|ameriške revolucionarne vojne]].<ref>Anderson, Fred. „[http://americanheritage.com/articles/magazine/ah/2005/6/2005_6_75.shtml Prava prva svetovna vojna in nastanek Amerike] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100131072213/http://americanheritage.com/articles/magazine/ah/2005/6/2005_6_75.shtml |date=2010-01-31 }}“ ''American Heritage'', november/december 2005.</ref> Francija je svojim ameriškim posestim pripisovala relativno malo vrednosti, razen zelo donosnim otokom [[Veliki Antili|Antilom]], ki so proizvajali sladkor in jih je obdržala. Minister César Gabriel de Choiseul je menil, da je s pariško pogodbo sklenil dober posel, [[Voltaire]] pa je zapisal, da je [[Ludvik XV. Francoski]] izgubil nekaj hektarjev snega.<ref name=Cave52>Cave, str. 52</ref> Vendar pa sta vojaški poraz in finančno breme vojne oslabila francosko monarhijo in prispevala k nastanku [[Francoska revolucija|francoske revolucije]] leta 1789.<ref name=Cavexii>Cave, str. xii</ref> Odprava francoske moči v Ameriki je pomenila izginotje močnega zaveznika za nekatera indijanska plemena.<ref name=Cavexii /> Ohio je bil zdaj bolj dostopen za kolonialna naselja zaradi izgradnje vojaških cest, ki sta jih izvedla Braddock in Forbes.<ref>Anderson (2000), str. 525</ref> Španski prevzem ozemlja Louisiane je bil končan šele leta 1769 in je imel skromne posledice. Britanski prevzem španske Floride je povzročil selitev indijanskih plemen proti zahodu, ki niso želela z njimi trgovati. Ta selitev je povzročila tudi porast napetosti med Choctawi in Creeki, zgodovinskimi sovražniki, ki so se potegovali za zemljo.<ref name="Calloway133_138">Calloway, str. 133–138</ref> Sprememba nadzora na Floridi je spodbudila tudi večino njenega špansko-katoliškega prebivalstva k odhodu. Večina je odšla na Kubo, čeprav so se nekateri pokristjanjeni staroselci [[Yamasee]] preselili na obalo Mehike.<ref name="Calloway152_156">Calloway, str. 152–156</ref> Francija se je leta 1778 vrnila v Ameriko z ustanovitvijo [[Expédition Particulière|francosko-ameriške zveze]] proti Veliki Britaniji v [[Ameriška vojna za neodvisnost|ameriški revolucionarni vojni]], kar zgodovinar Alfred A. Cave opisuje kot francosko "maščevanje za Montcalmovo smrt".<ref name=Cave82>Cave, str. 82</ref> ==Opombe== {{seznam opomb}} {{sklici}} ==Viri== {{Library resources box|onlinebooks=yes}} {{Refbegin}} * {{Cite book|title=Crucible of War: The Seven Years' War and the Fate of Empire in British North America, 1754–1766 |last=Anderson |first=Fred |year=2000 |publisher=Knopf |location=New York |isbn=978-0-375-40642-3 |url=https://books.google.com/books?id=-vMxLslZopgC&pg=PR1 |ref=Anderson2000}} * {{Cite book |title=The War that Made America: A Short History of the French and Indian War |last=Anderson |first=Fred |year=2005 |publisher=Viking |location=New York |isbn=978-0-670-03454-3 |url=https://archive.org/details/warthatmadeameri00ande |ref=Anderson2005 }} – Released in conjunction with the 2006 [[PBS]] miniseries ''[[The War that Made America]]''. * {{Cite book|title=Redcoats: The British Soldier and War in the Americas, 1755–1763|first=Stephen|last=Brumwell|ref=Brumwell|year=2006|publisher=Cambridge University Press|url=https://books.google.com/books?id=qEZfYRuZLJQC&pg=PP1 |isbn=978-0-521-67538-3}} * {{Cite book|title=The Scratch of a Pen: 1763 and the Transformation of North America|first=Colin G|last=Calloway|ref=Calloway|publisher=Oxford University Press|year=2006|url=https://books.google.com/books?id=XtxG369-VHQC&pg=PP1 |isbn=978-0-19-530071-0}} * {{Cite book|title=The French and Indian War|last=Cave |first=Alfred A.|year=2004 |publisher=Greenwood Press|location=Westport, Connecticut; London|isbn=978-0-313-32168-9 |url=https://books.google.com/books?id=iiZoWyv77qQC&pg=PP1 |ref=Cave}} * [[Allan W. Eckert|Eckert, Allan W]]. ''Wilderness Empire''. Bantam Books, 1994, originally published 1969. {{ISBN|0-553-26488-5}}. Second volume in a series of historical narratives, with emphasis on Sir William Johnson. Academic historians often regard Eckert's books, which are written in the style of novels, to be unreliable, as they contain things like dialogue that is clearly fictional. * {{Cite book|title=His Excellency George Washington |last=Ellis |first=Joseph J. |author-link=Joseph Ellis |year=2004 |publisher=Vintage Books |location=New York |isbn=978-1-4000-3253-2 |url=https://books.google.com/books?id=jdrjRMhV5PcC&pg=PP1 |ref=Ellis}} * {{Cite book|title=Empires at War: The French and Indian War and the Struggle for North America, 1754-1763 |last=Fowler |first=William M. |author-link=William M. Fowler |year=2005 |publisher=Walker |location=New York |isbn=978-0-8027-1411-4 |url=https://archive.org/details/empiresatwarfren00fowl |ref=Fowler}} * Gipson, Lawrence H. ''The Great War for the Empire: The Years of Defeat, 1754–1757'' (1948); ''The Great War for the Empire: The Victorious Years, 1758–1760'' (1950) highly detailed narrative of the British war in North America and Europe. * Jacobs, Wilbur R. ''Diplomacy and Indian Gifts: Anglo-French Rivalry Along the Ohio and Northwest Frontiers, 1748–1763'' (1949) [https://www.amazon.com/Diplomacy-Indian-Gifts-Anglo-French-Northwest/dp/1258181320?asin=B07VHG1Q7X&revisionId=&format=2&depth=1 excerpt] * {{Cite book|title=Empire of Fortune: Crowns, Colonies, and Tribes in the Seven Years' War in America |last=Jennings |first=Francis |author-link=Francis Jennings |year=1988 |publisher=Norton |location=New York |isbn=978-0-393-30640-8 |url=https://books.google.com/books?id=VsBPyRfdHEAC&pg=PP1 |ref=Jennings}} * {{cite journal|jstor = 2701135|title = The French and Indian War, the American Revolution, and the Counterfactual Hypothesis: Reflections on Lawrence Henry Gipson and John Shy|url = https://archive.org/details/sim_reviews-in-american-history_1973-09_1_3/page/306|journal = Reviews in American History|volume = 1|issue = 3|pages = 307–318|last1 = Murrin|first1 = John M.|year = 1973|doi = 10.2307/2701135}} * {{cite book|last=Nester|first=William R|title=The first global war: Britain, France, and the fate of North America, 1756–1775|url=https://archive.org/details/firstglobalwarbr0000nest|location=Westport, CT|publisher=Praeger|year=2000|isbn=978-0-275-96771-0|oclc=41468552}} * Nester, William R. ''The French and Indian War and the Conquest of New France'' (2015). [https://www.amazon.com/French-Indian-War-Conquest-France/dp/0806151897/ excerpt] * {{cite book|last=O'Meara|first=Walter|title=Guns at the Forks|publisher=Prentice Hall|location=Englewood Cliffs, NJ|year=1965|url=https://books.google.com/books?id=1UpMrXR3rvwC&pg=PP1 |isbn=978-0-8229-5309-8}} * [[Francis Parkman|Parkman, Francis]]. ''Montcalm and Wolfe: The French and Indian War''. Originally published 1884. New York: Da Capo, 1984. {{ISBN|0-306-81077-8}}. * West, Doug (2016) ''French and Indian War – A Short History'' [https://www.amazon.com/French-Indian-War-History-Minute-ebook/dp/B01JJISWBW/ 30 Minute Book Series] {{Refend}} ==Zunanje povezave== * [http://www.militaryheritage.com/7yrswar.htm The French and Indian War Website] * [https://www.flickr.com/photos/lakota_sioux_and_comanche_indians/13783359425/sizes/o/in/photostream/ Map of French and Indian War. French and British forts and settlements, Indian tribes.] * [https://web.archive.org/web/20131221124712/http://ns1763.ca/remem/7yw-timeline-w.html Seven Years' War timeline] * [https://www.gutenberg.org/files/14517/14517-h/14517.htm ''Montcalm and Wolfe'', by Francis Parkman] at Gutenberg == Glej tudi == * [[seznam vojn]] {{commons|Category:French and Indian War}} {{portal|Vojaštvo}} {{mil-hist-stub}} {{Predloga:Francoske in indijanske vojne}} [[Kategorija:Vojne 18. stoletja]] [[Kategorija:Vojne Združenega kraljestva]] [[Kategorija:Vojne Francije]] [[Kategorija:Zgodovina Severne Amerike]] [[Kategorija:Francoske in indijanske vojne]] [[Kategorija:Francoska in indijanska vojna|*]] {{normativna kontrola}} nf58zqk9w5wzvyru6ua6bieh6qjwgxv 0 91996 6655195 5795451 2026-04-03T08:09:05Z Shabicht 3554 6655195 wikitext text/x-wiki {{Infobox RKC zupnija |image= |caption= |vrsta=[[teritorialna župnija|teritorialna]] [[župnija]] |ustanovljena= |prej= |ukinjena= |preimenovana= |skofija=[[Nadškofija Maribor]] |zupnik= |sedez=Brezno 1<br>2363 Podvelka |drzava=[[Slovenija]] |splet=[http://www.dekanija.net/default.asp?id_zupnija=9 župnija Brezno] }} '''[[Župnija]] [[Brezno, Podvelka|Brezno]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Radlje-Vuzenica|dekanije Radlje-Vuzenica]] [[koroški naddekanat|koroškega naddekanata]], ki je del [[nadškofija Maribor|nadškofije Maribor]]. == Sakralni objekti == [[Župnijska cerkev]] je [[cerkev sv. Marije Vnebovzete, Brezno|cerkev sv. Marije Vnebovzete]]. == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://www.dekanija.net/default.asp?id_zupnija=9 Uradna stran župnije] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070106014846/http://www.dekanija.net/default.asp?id_zupnija=9 |date=2007-01-06 }} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Brezno]] [[Kategorija:Dekanija Radlje-Vuzenica]] f7rk8q48kkkrvbyz9ym1verivodjuuc 6655197 6655195 2026-04-03T08:14:38Z Shabicht 3554 /* Zunanje povezave */ 6655197 wikitext text/x-wiki {{Infobox RKC zupnija |image= |caption= |vrsta=[[teritorialna župnija|teritorialna]] [[župnija]] |ustanovljena= |prej= |ukinjena= |preimenovana= |skofija=[[Nadškofija Maribor]] |zupnik= |sedez=Brezno 1<br>2363 Podvelka |drzava=[[Slovenija]] |splet=[http://www.dekanija.net/default.asp?id_zupnija=9 župnija Brezno] }} '''[[Župnija]] [[Brezno, Podvelka|Brezno]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Radlje-Vuzenica|dekanije Radlje-Vuzenica]] [[koroški naddekanat|koroškega naddekanata]], ki je del [[nadškofija Maribor|nadškofije Maribor]]. == Sakralni objekti == [[Župnijska cerkev]] je [[cerkev sv. Marije Vnebovzete, Brezno|cerkev sv. Marije Vnebovzete]]. == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Brezno]] [[Kategorija:Dekanija Radlje-Vuzenica]] e0loks26abc2slfwp1c3p81pcvbcc2g 0 92535 6655154 6430443 2026-04-03T07:07:02Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6655154 wikitext text/x-wiki {{Infobox RKC zupnija |image=Cerkev žalostne matere Božje na Breznici.jpg |caption=Župnijska cerkev Žalostne Matere Božje |vrsta=[[teritorialna župnija|teritorialna]] [[župnija]] |ustanovljena= |prej= |ukinjena= |preimenovana= |skofija=[[Nadškofija Ljubljana]] |zupnik= Gašper Mauko |sedez= Breznica 9, Žirovnica |drzava=[[Slovenija]] |splet= http://zupnija-breznica.rkc.si/ }} '''[[Župnija]] [[Breznica, Žirovnica|Breznica]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Radovljica|Dekanije Radovljica]] [[Nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]]. Zavetnica župnije je [[Pietà|Žalostna Mati Božja]]. Od 1. avgusta 2022 je brezniški župnik Gašper Mauko. == Zgodovina == [[Župnija]] je bila ustanovljena leta 1821. [[Župnijska cerkev|Župnijsko cerkev]] Žalostne Matere Božje na [[Breznica, Žirovnica|Breznici]] je 28. avgusta 1821 posvetil [[Ljubljanski škof|ljubljanski škof]] [[Avguštin Gruber]]. Pred tem je bila župnijska cerkev cerkev sv. Klemna na [[Rodine|Rodinah]]. Iz Župnije Breznica prihajata tudi dva nekdanja [[Ljubljanski škof|ljubljanska škofa]] [[Janez Zlatoust Pogačar]] (1875-1884) in [[Anton Vovk]] (1959-1963). Poleg njiju se Župnija Breznica ponaša še z množico pomembnih Slovencev, ki izvirajo iz krajev župnije, kot npr. dr. [[France Prešeren]], največji slovenski pesnik, [[Matija Čop]], jezikoslovec, književni kritik in literarni zgodovinar, [[Janez Jalen]], pisatelj in duhovnik, [[Fran Saleški Finžgar]], pisatelj in duhovnik, [[Tomo Zupan]], literarni zgodovinar, prešernoslovec, pesnik, pisatelj in duhovnik, [[Anton Janša]], slikar in čebelar, [[Luka Knafelj (mecen)|Luka Knafelj]], mecen, [[Boštjan Noč]], predsednik [[Čebelarska zveza Slovenije|Čebelarske zveze Slovenije]], [[Andrej Osterman]], generalmajor in nekdanji načelnik [[Generalštab Slovenske vojske|Generalštaba slovenske vojske]], [[Janez Bernik]], slikar in akademik, in drugi. == Sakralni objekti == {| class="wikitable sortable" ! # ! Slika ! Cerkev ! Naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60357181|100px}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Breznica|Cerkev Žalostne Matere Božje]]<br>([[župnijska cerkev]]) | [[Breznica, Žirovnica|Breznica]] |- | 2. | {{Slika d|Q105641699|100px}} | [[Cerkev sv. Florijana, Studenčice|Cerkev sv. Florijana]] | [[Studenčice, Radovljica|Studenčice]] |- | 3. | {{Slika d|Q60357193|100px}} | [[Cerkev sv. Kancijana, Selo pri Žirovnici|Cerkev sv. Kancijana]] | [[Selo pri Žirovnici]] |- | 4. | {{Slika d|Q60357326|100px}} | [[Cerkev sv. Klemna, Rodine|Cerkev sv. Klemna]] | [[Rodine, Žirovnica|Rodine]] |- | 5. | {{Slika d|Q105675100|100px}} | [[Cerkev sv. Lovrenca, Zabreznica|Cerkev sv. Lovrenca]] | [[Zabreznica]] |- | 6. | {{Slika d|Q7589916|100px}} | [[Cerkev sv. Marka, Vrba|Cerkev sv. Marka]] | [[Vrba, Žirovnica|Vrba]] |- | 7. | {{Slika d|Q60357143|100px}} | [[Cerkev sv. Martina, Moste|Cerkev sv. Martina]] | [[Moste, Žirovnica|Moste]] |- | 8. | {{Slika d|Q60357179|100px}} | [[Cerkev sv. Radegunde, Breg|Cerkev sv. Radegunde]] | [[Breg, Žirovnica|Breg]] |} ==Viri== *{{navedi knjigo |last=Gale |first=Jakob |year=1996 |title=Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije|publisher=Krašovec publikacije |isbn= |cobiss=59107584|pages=}} == Župniki == V zadnjih petdesetih letih so Župnijo Breznica upravljali p. Konštantin Urankar (1970-1971), dr. Janez Ambrožič (1971-1974), Jože Klun (1974-2003), Ciril Berglez (2003-2011), Marjan Lampret (2011-2021), Marko Senica (2021-2022) in Gašper Mauko (2022- ). == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://zupnije.rkc.si/breznica/ Uradna stran župnije] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20061001155424/http://zupnije.rkc.si/breznica/ |date=2006-10-01 }} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Breznica]] [[Kategorija:Dekanija Radovljica]] [[Kategorija:Breznica, Žirovnica]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1821]] f58ndxyq6dmsxvks7zbsk6izd1a6skh 6655159 6655154 2026-04-03T07:12:05Z Shabicht 3554 /* Viri */ 6655159 wikitext text/x-wiki {{Infobox RKC zupnija |image=Cerkev žalostne matere Božje na Breznici.jpg |caption=Župnijska cerkev Žalostne Matere Božje |vrsta=[[teritorialna župnija|teritorialna]] [[župnija]] |ustanovljena= |prej= |ukinjena= |preimenovana= |skofija=[[Nadškofija Ljubljana]] |zupnik= Gašper Mauko |sedez= Breznica 9, Žirovnica |drzava=[[Slovenija]] |splet= http://zupnija-breznica.rkc.si/ }} '''[[Župnija]] [[Breznica, Žirovnica|Breznica]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Radovljica|Dekanije Radovljica]] [[Nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]]. Zavetnica župnije je [[Pietà|Žalostna Mati Božja]]. Od 1. avgusta 2022 je brezniški župnik Gašper Mauko. == Zgodovina == [[Župnija]] je bila ustanovljena leta 1821. [[Župnijska cerkev|Župnijsko cerkev]] Žalostne Matere Božje na [[Breznica, Žirovnica|Breznici]] je 28. avgusta 1821 posvetil [[Ljubljanski škof|ljubljanski škof]] [[Avguštin Gruber]]. Pred tem je bila župnijska cerkev cerkev sv. Klemna na [[Rodine|Rodinah]]. Iz Župnije Breznica prihajata tudi dva nekdanja [[Ljubljanski škof|ljubljanska škofa]] [[Janez Zlatoust Pogačar]] (1875-1884) in [[Anton Vovk]] (1959-1963). Poleg njiju se Župnija Breznica ponaša še z množico pomembnih Slovencev, ki izvirajo iz krajev župnije, kot npr. dr. [[France Prešeren]], največji slovenski pesnik, [[Matija Čop]], jezikoslovec, književni kritik in literarni zgodovinar, [[Janez Jalen]], pisatelj in duhovnik, [[Fran Saleški Finžgar]], pisatelj in duhovnik, [[Tomo Zupan]], literarni zgodovinar, prešernoslovec, pesnik, pisatelj in duhovnik, [[Anton Janša]], slikar in čebelar, [[Luka Knafelj (mecen)|Luka Knafelj]], mecen, [[Boštjan Noč]], predsednik [[Čebelarska zveza Slovenije|Čebelarske zveze Slovenije]], [[Andrej Osterman]], generalmajor in nekdanji načelnik [[Generalštab Slovenske vojske|Generalštaba slovenske vojske]], [[Janez Bernik]], slikar in akademik, in drugi. == Sakralni objekti == {| class="wikitable sortable" ! # ! Slika ! Cerkev ! Naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60357181|100px}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Breznica|Cerkev Žalostne Matere Božje]]<br>([[župnijska cerkev]]) | [[Breznica, Žirovnica|Breznica]] |- | 2. | {{Slika d|Q105641699|100px}} | [[Cerkev sv. Florijana, Studenčice|Cerkev sv. Florijana]] | [[Studenčice, Radovljica|Studenčice]] |- | 3. | {{Slika d|Q60357193|100px}} | [[Cerkev sv. Kancijana, Selo pri Žirovnici|Cerkev sv. Kancijana]] | [[Selo pri Žirovnici]] |- | 4. | {{Slika d|Q60357326|100px}} | [[Cerkev sv. Klemna, Rodine|Cerkev sv. Klemna]] | [[Rodine, Žirovnica|Rodine]] |- | 5. | {{Slika d|Q105675100|100px}} | [[Cerkev sv. Lovrenca, Zabreznica|Cerkev sv. Lovrenca]] | [[Zabreznica]] |- | 6. | {{Slika d|Q7589916|100px}} | [[Cerkev sv. Marka, Vrba|Cerkev sv. Marka]] | [[Vrba, Žirovnica|Vrba]] |- | 7. | {{Slika d|Q60357143|100px}} | [[Cerkev sv. Martina, Moste|Cerkev sv. Martina]] | [[Moste, Žirovnica|Moste]] |- | 8. | {{Slika d|Q60357179|100px}} | [[Cerkev sv. Radegunde, Breg|Cerkev sv. Radegunde]] | [[Breg, Žirovnica|Breg]] |} ==Znane osebnosti== Iz Župnije Breznica izhajata dva nekdanja ljubljanska škofa [[Janez Zlatoust Pogačar]] (1875-1884) in [[Anton Vovk]] (1959-1963). Poleg njiju se Župnija Breznica ponaša še z množico pomembnih Slovencev, ki izvirajo iz krajev župnije, kot npr. dr. [[France Prešeren]], največji slovenski pesnik, [[Matija Čop]], jezikoslovec, književni kritik in literarni zgodovinar, [[Janez Jalen]], pisatelj in duhovnik, [[Fran Saleški Finžgar]], pisatelj in duhovnik, [[Tomo Zupan]], literarni zgodovinar, prešernoslovec, pesnik, pisatelj in duhovnik, [[Anton Janša]], slikar in čebelar, [[Luka Knafelj]], mecen, Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije, [[Andrej Osterman]], generalmajor in nekdanji načelnik Generalštaba slovenske vojske, [[Janez Bernik]], slikar in akademik, ter drugi. ==Viri== *{{navedi knjigo |last=Gale |first=Jakob |year=1996 |title=Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije|publisher=Krašovec publikacije |isbn= |cobiss=59107584|pages=}} == Župniki == V zadnjih petdesetih letih so Župnijo Breznica upravljali p. Konštantin Urankar (1970-1971), dr. Janez Ambrožič (1971-1974), Jože Klun (1974-2003), Ciril Berglez (2003-2011), Marjan Lampret (2011-2021), Marko Senica (2021-2022) in Gašper Mauko (2022- ). == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://zupnije.rkc.si/breznica/ Uradna stran župnije] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20061001155424/http://zupnije.rkc.si/breznica/ |date=2006-10-01 }} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Breznica]] [[Kategorija:Dekanija Radovljica]] [[Kategorija:Breznica, Žirovnica]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1821]] 0wglvl3xe97wbc5xhbn8w4a4r3v8g9x 6655160 6655159 2026-04-03T07:13:02Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ 6655160 wikitext text/x-wiki {{Infobox RKC zupnija |image=Cerkev žalostne matere Božje na Breznici.jpg |caption=Župnijska cerkev Žalostne Matere Božje |vrsta=[[teritorialna župnija|teritorialna]] [[župnija]] |ustanovljena= |prej= |ukinjena= |preimenovana= |skofija=[[Nadškofija Ljubljana]] |zupnik= Gašper Mauko |sedez= Breznica 9, Žirovnica |drzava=[[Slovenija]] |splet= http://zupnija-breznica.rkc.si/ }} '''[[Župnija]] [[Breznica, Žirovnica|Breznica]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Radovljica|Dekanije Radovljica]] [[Nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]]. Zavetnica župnije je [[Pietà|Žalostna Mati Božja]]. Od 1. avgusta 2022 je brezniški župnik Gašper Mauko. == Zgodovina == [[Župnija]] je bila ustanovljena leta 1821. [[Župnijska cerkev|Župnijsko cerkev]] Žalostne Matere Božje na [[Breznica, Žirovnica|Breznici]] je 28. avgusta 1821 posvetil [[Ljubljanski škof|ljubljanski škof]] [[Avguštin Gruber]]. Pred tem je bila župnijska cerkev cerkev sv. Klemna na [[Rodine|Rodinah]]. == Sakralni objekti == {| class="wikitable sortable" ! # ! Slika ! Cerkev ! Naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60357181|100px}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Breznica|Cerkev Žalostne Matere Božje]]<br>([[župnijska cerkev]]) | [[Breznica, Žirovnica|Breznica]] |- | 2. | {{Slika d|Q105641699|100px}} | [[Cerkev sv. Florijana, Studenčice|Cerkev sv. Florijana]] | [[Studenčice, Radovljica|Studenčice]] |- | 3. | {{Slika d|Q60357193|100px}} | [[Cerkev sv. Kancijana, Selo pri Žirovnici|Cerkev sv. Kancijana]] | [[Selo pri Žirovnici]] |- | 4. | {{Slika d|Q60357326|100px}} | [[Cerkev sv. Klemna, Rodine|Cerkev sv. Klemna]] | [[Rodine, Žirovnica|Rodine]] |- | 5. | {{Slika d|Q105675100|100px}} | [[Cerkev sv. Lovrenca, Zabreznica|Cerkev sv. Lovrenca]] | [[Zabreznica]] |- | 6. | {{Slika d|Q7589916|100px}} | [[Cerkev sv. Marka, Vrba|Cerkev sv. Marka]] | [[Vrba, Žirovnica|Vrba]] |- | 7. | {{Slika d|Q60357143|100px}} | [[Cerkev sv. Martina, Moste|Cerkev sv. Martina]] | [[Moste, Žirovnica|Moste]] |- | 8. | {{Slika d|Q60357179|100px}} | [[Cerkev sv. Radegunde, Breg|Cerkev sv. Radegunde]] | [[Breg, Žirovnica|Breg]] |} ==Znane osebnosti== Iz Župnije Breznica izhajata dva nekdanja ljubljanska škofa [[Janez Zlatoust Pogačar]] (1875-1884) in [[Anton Vovk]] (1959-1963). Poleg njiju se Župnija Breznica ponaša še z množico pomembnih Slovencev, ki izvirajo iz krajev župnije, kot npr. dr. [[France Prešeren]], največji slovenski pesnik, [[Matija Čop]], jezikoslovec, književni kritik in literarni zgodovinar, [[Janez Jalen]], pisatelj in duhovnik, [[Fran Saleški Finžgar]], pisatelj in duhovnik, [[Tomo Zupan]], literarni zgodovinar, prešernoslovec, pesnik, pisatelj in duhovnik, [[Anton Janša]], slikar in čebelar, [[Luka Knafelj]], mecen, Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije, [[Andrej Osterman]], generalmajor in nekdanji načelnik Generalštaba slovenske vojske, [[Janez Bernik]], slikar in akademik, ter drugi. ==Viri== *{{navedi knjigo |last=Gale |first=Jakob |year=1996 |title=Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije|publisher=Krašovec publikacije |isbn= |cobiss=59107584|pages=}} == Župniki == V zadnjih petdesetih letih so Župnijo Breznica upravljali p. Konštantin Urankar (1970-1971), dr. Janez Ambrožič (1971-1974), Jože Klun (1974-2003), Ciril Berglez (2003-2011), Marjan Lampret (2011-2021), Marko Senica (2021-2022) in Gašper Mauko (2022- ). == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://zupnije.rkc.si/breznica/ Uradna stran župnije] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20061001155424/http://zupnije.rkc.si/breznica/ |date=2006-10-01 }} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Breznica]] [[Kategorija:Dekanija Radovljica]] [[Kategorija:Breznica, Žirovnica]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1821]] dxdgf5hua0w5u8mvac763wmqmlrp8y8 6655161 6655160 2026-04-03T07:15:11Z Shabicht 3554 6655161 wikitext text/x-wiki {{Infobox RKC zupnija |image=Cerkev žalostne matere Božje na Breznici.jpg |caption=Župnijska cerkev Žalostne Matere Božje |vrsta=[[teritorialna župnija|teritorialna]] [[župnija]] |ustanovljena= |prej= |ukinjena= |preimenovana= |skofija=[[Nadškofija Ljubljana]] |zupnik= Gašper Mauko (od 1. avgusta 2022) |sedez= Breznica 9, Žirovnica |drzava=[[Slovenija]] |splet= http://zupnija-breznica.rkc.si/ }} '''[[Župnija]] [[Breznica, Žirovnica|Breznica]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Radovljica|Dekanije Radovljica]] [[Nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]]. Zavetnica župnije je [[Pietà|Žalostna Mati Božja]]. == Zgodovina == [[Župnija]] je bila ustanovljena leta 1821. [[Župnijska cerkev|Župnijsko cerkev]] Žalostne Matere Božje na [[Breznica, Žirovnica|Breznici]] je 28. avgusta 1821 posvetil [[Ljubljanski škof|ljubljanski škof]] [[Avguštin Gruber]]. Pred tem je bila župnijska cerkev cerkev sv. Klemna na [[Rodine|Rodinah]]. == Sakralni objekti == {| class="wikitable sortable" ! # ! Slika ! Cerkev ! Naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60357181|100px}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Breznica|Cerkev Žalostne Matere Božje]]<br>([[župnijska cerkev]]) | [[Breznica, Žirovnica|Breznica]] |- | 2. | {{Slika d|Q105641699|100px}} | [[Cerkev sv. Florijana, Studenčice|Cerkev sv. Florijana]] | [[Studenčice, Radovljica|Studenčice]] |- | 3. | {{Slika d|Q60357193|100px}} | [[Cerkev sv. Kancijana, Selo pri Žirovnici|Cerkev sv. Kancijana]] | [[Selo pri Žirovnici]] |- | 4. | {{Slika d|Q60357326|100px}} | [[Cerkev sv. Klemna, Rodine|Cerkev sv. Klemna]] | [[Rodine, Žirovnica|Rodine]] |- | 5. | {{Slika d|Q105675100|100px}} | [[Cerkev sv. Lovrenca, Zabreznica|Cerkev sv. Lovrenca]] | [[Zabreznica]] |- | 6. | {{Slika d|Q7589916|100px}} | [[Cerkev sv. Marka, Vrba|Cerkev sv. Marka]] | [[Vrba, Žirovnica|Vrba]] |- | 7. | {{Slika d|Q60357143|100px}} | [[Cerkev sv. Martina, Moste|Cerkev sv. Martina]] | [[Moste, Žirovnica|Moste]] |- | 8. | {{Slika d|Q60357179|100px}} | [[Cerkev sv. Radegunde, Breg|Cerkev sv. Radegunde]] | [[Breg, Žirovnica|Breg]] |} ==Znane osebnosti== Iz Župnije Breznica izhajata dva nekdanja ljubljanska škofa [[Janez Zlatoust Pogačar]] (1875-1884) in [[Anton Vovk]] (1959-1963). Poleg njiju se Župnija Breznica ponaša še z množico pomembnih Slovencev, ki izvirajo iz krajev župnije, kot npr. dr. [[France Prešeren]], največji slovenski pesnik, [[Matija Čop]], jezikoslovec, književni kritik in literarni zgodovinar, [[Janez Jalen]], pisatelj in duhovnik, [[Fran Saleški Finžgar]], pisatelj in duhovnik, [[Tomo Zupan]], literarni zgodovinar, prešernoslovec, pesnik, pisatelj in duhovnik, [[Anton Janša]], slikar in čebelar, [[Luka Knafelj]], mecen, Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije, [[Andrej Osterman]], generalmajor in nekdanji načelnik Generalštaba slovenske vojske, [[Janez Bernik]], slikar in akademik, ter drugi. ==Viri== *{{navedi knjigo |last=Gale |first=Jakob |year=1996 |title=Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije|publisher=Krašovec publikacije |isbn= |cobiss=59107584|pages=}} == Župniki == V zadnjih petdesetih letih so Župnijo Breznica upravljali p. Konštantin Urankar (1970-1971), dr. Janez Ambrožič (1971-1974), Jože Klun (1974-2003), Ciril Berglez (2003-2011), Marjan Lampret (2011-2021), Marko Senica (2021-2022) in Gašper Mauko (2022- ). == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://zupnije.rkc.si/breznica/ Uradna stran župnije] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20061001155424/http://zupnije.rkc.si/breznica/ |date=2006-10-01 }} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Breznica]] [[Kategorija:Dekanija Radovljica]] [[Kategorija:Breznica, Žirovnica]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1821]] g1lad2c829r2jna4co8h70kcim0xr2l 6655163 6655161 2026-04-03T07:26:47Z Shabicht 3554 6655163 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Breznica | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters =Breznica 9<br>4274 Žirovnica | parish_church = [[cerkev Žalostne Matere Božje, Breznica]] | dedication = [[Pietà|Žalostna Mati Božja]] | established = 1821 | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[dekanija Radovljica |Radovljica ]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Ljubljana |Ljubljana ]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Gašper Mauko (od 1. avgusta 2022) | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Breznica, Žirovnica|Breznica]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Radovljica|Dekanije Radovljica]], ki je del [[Nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]]. == Zgodovina == [[Župnija]] je bila ustanovljena leta 1821. [[Župnijska cerkev|Župnijsko cerkev]] Žalostne Matere Božje na [[Breznica, Žirovnica|Breznici]] je 28. avgusta 1821 posvetil [[Ljubljanski škof|ljubljanski škof]] [[Avguštin Gruber]]. Pred tem je bila župnijska cerkev cerkev sv. Klemna na [[Rodine|Rodinah]]. == Sakralni objekti == {| class="wikitable sortable" ! # ! Slika ! Cerkev ! Naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60357181|100px}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Breznica|Cerkev Žalostne Matere Božje]]<br>([[župnijska cerkev]]) | [[Breznica, Žirovnica|Breznica]] |- | 2. | {{Slika d|Q105641699|100px}} | [[Cerkev sv. Florijana, Studenčice|Cerkev sv. Florijana]] | [[Studenčice, Radovljica|Studenčice]] |- | 3. | {{Slika d|Q60357193|100px}} | [[Cerkev sv. Kancijana, Selo pri Žirovnici|Cerkev sv. Kancijana]] | [[Selo pri Žirovnici]] |- | 4. | {{Slika d|Q60357326|100px}} | [[Cerkev sv. Klemna, Rodine|Cerkev sv. Klemna]] | [[Rodine, Žirovnica|Rodine]] |- | 5. | {{Slika d|Q105675100|100px}} | [[Cerkev sv. Lovrenca, Zabreznica|Cerkev sv. Lovrenca]] | [[Zabreznica]] |- | 6. | {{Slika d|Q7589916|100px}} | [[Cerkev sv. Marka, Vrba|Cerkev sv. Marka]] | [[Vrba, Žirovnica|Vrba]] |- | 7. | {{Slika d|Q60357143|100px}} | [[Cerkev sv. Martina, Moste|Cerkev sv. Martina]] | [[Moste, Žirovnica|Moste]] |- | 8. | {{Slika d|Q60357179|100px}} | [[Cerkev sv. Radegunde, Breg|Cerkev sv. Radegunde]] | [[Breg, Žirovnica|Breg]] |} ==Znane osebnosti== Iz Župnije Breznica izhajata dva nekdanja ljubljanska škofa [[Janez Zlatoust Pogačar]] (1875-1884) in [[Anton Vovk]] (1959-1963). Poleg njiju se Župnija Breznica ponaša še z množico pomembnih Slovencev, ki izvirajo iz krajev župnije, kot npr. dr. [[France Prešeren]], največji slovenski pesnik, [[Matija Čop]], jezikoslovec, književni kritik in literarni zgodovinar, [[Janez Jalen]], pisatelj in duhovnik, [[Fran Saleški Finžgar]], pisatelj in duhovnik, [[Tomo Zupan]], literarni zgodovinar, prešernoslovec, pesnik, pisatelj in duhovnik, [[Anton Janša]], slikar in čebelar, [[Luka Knafelj]], mecen, Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije, [[Andrej Osterman]], generalmajor in nekdanji načelnik Generalštaba slovenske vojske, [[Janez Bernik]], slikar in akademik, ter drugi. == Župniki == V zadnjih petdesetih letih so Župnijo Breznica upravljali p. Konštantin Urankar (1970-1971), dr. Janez Ambrožič (1971-1974), Jože Klun (1974-2003), Ciril Berglez (2003-2011), Marjan Lampret (2011-2021), Marko Senica (2021-2022) in Gašper Mauko (2022- ). ==Viri== *{{navedi knjigo |last=Gale |first=Jakob |year=1996 |title=Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije|publisher=Krašovec publikacije |isbn= |cobiss=59107584|pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://zupnije.rkc.si/breznica/ Uradna stran župnije] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20061001155424/http://zupnije.rkc.si/breznica/ |date=2006-10-01 }} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Breznica]] [[Kategorija:Dekanija Radovljica]] [[Kategorija:Breznica, Žirovnica]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1821]] fc07eez0ryxei14lsal5a0x825xwb2z 6655165 6655163 2026-04-03T07:30:02Z Shabicht 3554 /* Župniki */ 6655165 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Breznica | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters =Breznica 9<br>4274 Žirovnica | parish_church = [[cerkev Žalostne Matere Božje, Breznica]] | dedication = [[Pietà|Žalostna Mati Božja]] | established = 1821 | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[dekanija Radovljica |Radovljica ]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Ljubljana |Ljubljana ]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Gašper Mauko (od 1. avgusta 2022) | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Breznica, Žirovnica|Breznica]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Radovljica|Dekanije Radovljica]], ki je del [[Nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]]. == Zgodovina == [[Župnija]] je bila ustanovljena leta 1821. [[Župnijska cerkev|Župnijsko cerkev]] Žalostne Matere Božje na [[Breznica, Žirovnica|Breznici]] je 28. avgusta 1821 posvetil [[Ljubljanski škof|ljubljanski škof]] [[Avguštin Gruber]]. Pred tem je bila župnijska cerkev cerkev sv. Klemna na [[Rodine|Rodinah]]. == Sakralni objekti == {| class="wikitable sortable" ! # ! Slika ! Cerkev ! Naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60357181|100px}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Breznica|Cerkev Žalostne Matere Božje]]<br>([[župnijska cerkev]]) | [[Breznica, Žirovnica|Breznica]] |- | 2. | {{Slika d|Q105641699|100px}} | [[Cerkev sv. Florijana, Studenčice|Cerkev sv. Florijana]] | [[Studenčice, Radovljica|Studenčice]] |- | 3. | {{Slika d|Q60357193|100px}} | [[Cerkev sv. Kancijana, Selo pri Žirovnici|Cerkev sv. Kancijana]] | [[Selo pri Žirovnici]] |- | 4. | {{Slika d|Q60357326|100px}} | [[Cerkev sv. Klemna, Rodine|Cerkev sv. Klemna]] | [[Rodine, Žirovnica|Rodine]] |- | 5. | {{Slika d|Q105675100|100px}} | [[Cerkev sv. Lovrenca, Zabreznica|Cerkev sv. Lovrenca]] | [[Zabreznica]] |- | 6. | {{Slika d|Q7589916|100px}} | [[Cerkev sv. Marka, Vrba|Cerkev sv. Marka]] | [[Vrba, Žirovnica|Vrba]] |- | 7. | {{Slika d|Q60357143|100px}} | [[Cerkev sv. Martina, Moste|Cerkev sv. Martina]] | [[Moste, Žirovnica|Moste]] |- | 8. | {{Slika d|Q60357179|100px}} | [[Cerkev sv. Radegunde, Breg|Cerkev sv. Radegunde]] | [[Breg, Žirovnica|Breg]] |} ==Znane osebnosti== Iz Župnije Breznica izhajata dva nekdanja ljubljanska škofa [[Janez Zlatoust Pogačar]] (1875-1884) in [[Anton Vovk]] (1959-1963). Poleg njiju se Župnija Breznica ponaša še z množico pomembnih Slovencev, ki izvirajo iz krajev župnije, kot npr. dr. [[France Prešeren]], največji slovenski pesnik, [[Matija Čop]], jezikoslovec, književni kritik in literarni zgodovinar, [[Janez Jalen]], pisatelj in duhovnik, [[Fran Saleški Finžgar]], pisatelj in duhovnik, [[Tomo Zupan]], literarni zgodovinar, prešernoslovec, pesnik, pisatelj in duhovnik, [[Anton Janša]], slikar in čebelar, [[Luka Knafelj]], mecen, Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije, [[Andrej Osterman]], generalmajor in nekdanji načelnik Generalštaba slovenske vojske, [[Janez Bernik]], slikar in akademik, ter drugi. == Župniki == V zadnjih petdesetih letih so Župnijo Breznica vodili in opravljali pastoralo: * p. Konštantin Urankar (1970-1971), * dr. Janez Ambrožič (1971-1974), * Jože Klun (1974-2003), * Ciril Berglez (2003-2011), * Marjan Lampret (2011-2021), * Marko Senica (2021-2022) * Gašper Mauko (2022-sedaj). ==Viri== *{{navedi knjigo |last=Gale |first=Jakob |year=1996 |title=Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije|publisher=Krašovec publikacije |isbn= |cobiss=59107584|pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://zupnije.rkc.si/breznica/ Uradna stran župnije] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20061001155424/http://zupnije.rkc.si/breznica/ |date=2006-10-01 }} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Breznica]] [[Kategorija:Dekanija Radovljica]] [[Kategorija:Breznica, Žirovnica]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1821]] ctv1nahmlwg2j2j14jajdjc1v6qh31j 6655173 6655165 2026-04-03T07:33:26Z Shabicht 3554 6655173 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Breznica | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters =Breznica 9<br>4274 Žirovnica | parish_church = [[cerkev Žalostne Matere Božje, Breznica]] | dedication = [[Pietà|Žalostna Mati Božja]] | established = 1821 | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[dekanija Radovljica |Radovljica ]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Ljubljana |Ljubljana ]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Gašper Mauko<br>(od 1. avgusta 2022) | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Breznica, Žirovnica|Breznica]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Radovljica|Dekanije Radovljica]], ki je del [[Nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]]. == Zgodovina == [[Župnija]] je bila ustanovljena leta 1821. [[Župnijska cerkev|Župnijsko cerkev]] Žalostne Matere Božje na [[Breznica, Žirovnica|Breznici]] je 28. avgusta 1821 posvetil [[Ljubljanski škof|ljubljanski škof]] [[Avguštin Gruber]]. Pred tem je bila župnijska cerkev cerkev sv. Klemna na [[Rodine|Rodinah]]. == Sakralni objekti == {| class="wikitable sortable" ! # ! Slika ! Cerkev ! Naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60357181|100px}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Breznica|Cerkev Žalostne Matere Božje]]<br>([[župnijska cerkev]]) | [[Breznica, Žirovnica|Breznica]] |- | 2. | {{Slika d|Q105641699|100px}} | [[Cerkev sv. Florijana, Studenčice|Cerkev sv. Florijana]] | [[Studenčice, Radovljica|Studenčice]] |- | 3. | {{Slika d|Q60357193|100px}} | [[Cerkev sv. Kancijana, Selo pri Žirovnici|Cerkev sv. Kancijana]] | [[Selo pri Žirovnici]] |- | 4. | {{Slika d|Q60357326|100px}} | [[Cerkev sv. Klemna, Rodine|Cerkev sv. Klemna]] | [[Rodine, Žirovnica|Rodine]] |- | 5. | {{Slika d|Q105675100|100px}} | [[Cerkev sv. Lovrenca, Zabreznica|Cerkev sv. Lovrenca]] | [[Zabreznica]] |- | 6. | {{Slika d|Q7589916|100px}} | [[Cerkev sv. Marka, Vrba|Cerkev sv. Marka]] | [[Vrba, Žirovnica|Vrba]] |- | 7. | {{Slika d|Q60357143|100px}} | [[Cerkev sv. Martina, Moste|Cerkev sv. Martina]] | [[Moste, Žirovnica|Moste]] |- | 8. | {{Slika d|Q60357179|100px}} | [[Cerkev sv. Radegunde, Breg|Cerkev sv. Radegunde]] | [[Breg, Žirovnica|Breg]] |} ==Znane osebnosti== Iz Župnije Breznica izhajata dva nekdanja ljubljanska škofa [[Janez Zlatoust Pogačar]] (1875-1884) in [[Anton Vovk]] (1959-1963). Poleg njiju se Župnija Breznica ponaša še z množico pomembnih Slovencev, ki izvirajo iz krajev župnije, kot npr. dr. [[France Prešeren]], največji slovenski pesnik, [[Matija Čop]], jezikoslovec, književni kritik in literarni zgodovinar, [[Janez Jalen]], pisatelj in duhovnik, [[Fran Saleški Finžgar]], pisatelj in duhovnik, [[Tomo Zupan]], literarni zgodovinar, prešernoslovec, pesnik, pisatelj in duhovnik, [[Anton Janša]], slikar in čebelar, [[Luka Knafelj]], mecen, Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije, [[Andrej Osterman]], generalmajor in nekdanji načelnik Generalštaba slovenske vojske, [[Janez Bernik]], slikar in akademik, ter drugi. == Župniki == V zadnjih petdesetih letih so Župnijo Breznica vodili in opravljali pastoralo: * p. Konštantin Urankar (1970-1971), * dr. Janez Ambrožič (1971-1974), * Jože Klun (1974-2003), * Ciril Berglez (2003-2011), * Marjan Lampret (2011-2021), * Marko Senica (2021-2022) * Gašper Mauko (2022-sedaj). ==Viri== *{{navedi knjigo |last=Gale |first=Jakob |year=1996 |title=Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije|publisher=Krašovec publikacije |isbn= |cobiss=59107584|pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://zupnije.rkc.si/breznica/ Uradna stran župnije] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20061001155424/http://zupnije.rkc.si/breznica/ |date=2006-10-01 }} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Breznica]] [[Kategorija:Dekanija Radovljica]] [[Kategorija:Breznica, Žirovnica]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1821]] enizhxcdt0rubxp87s6w3y942gnjdht 6655174 6655173 2026-04-03T07:38:22Z Shabicht 3554 /* Zunanje povezave */ 6655174 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Breznica | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters =Breznica 9<br>4274 Žirovnica | parish_church = [[cerkev Žalostne Matere Božje, Breznica]] | dedication = [[Pietà|Žalostna Mati Božja]] | established = 1821 | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[dekanija Radovljica |Radovljica ]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Ljubljana |Ljubljana ]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Gašper Mauko<br>(od 1. avgusta 2022) | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Breznica, Žirovnica|Breznica]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Radovljica|Dekanije Radovljica]], ki je del [[Nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]]. == Zgodovina == [[Župnija]] je bila ustanovljena leta 1821. [[Župnijska cerkev|Župnijsko cerkev]] Žalostne Matere Božje na [[Breznica, Žirovnica|Breznici]] je 28. avgusta 1821 posvetil [[Ljubljanski škof|ljubljanski škof]] [[Avguštin Gruber]]. Pred tem je bila župnijska cerkev cerkev sv. Klemna na [[Rodine|Rodinah]]. == Sakralni objekti == {| class="wikitable sortable" ! # ! Slika ! Cerkev ! Naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60357181|100px}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Breznica|Cerkev Žalostne Matere Božje]]<br>([[župnijska cerkev]]) | [[Breznica, Žirovnica|Breznica]] |- | 2. | {{Slika d|Q105641699|100px}} | [[Cerkev sv. Florijana, Studenčice|Cerkev sv. Florijana]] | [[Studenčice, Radovljica|Studenčice]] |- | 3. | {{Slika d|Q60357193|100px}} | [[Cerkev sv. Kancijana, Selo pri Žirovnici|Cerkev sv. Kancijana]] | [[Selo pri Žirovnici]] |- | 4. | {{Slika d|Q60357326|100px}} | [[Cerkev sv. Klemna, Rodine|Cerkev sv. Klemna]] | [[Rodine, Žirovnica|Rodine]] |- | 5. | {{Slika d|Q105675100|100px}} | [[Cerkev sv. Lovrenca, Zabreznica|Cerkev sv. Lovrenca]] | [[Zabreznica]] |- | 6. | {{Slika d|Q7589916|100px}} | [[Cerkev sv. Marka, Vrba|Cerkev sv. Marka]] | [[Vrba, Žirovnica|Vrba]] |- | 7. | {{Slika d|Q60357143|100px}} | [[Cerkev sv. Martina, Moste|Cerkev sv. Martina]] | [[Moste, Žirovnica|Moste]] |- | 8. | {{Slika d|Q60357179|100px}} | [[Cerkev sv. Radegunde, Breg|Cerkev sv. Radegunde]] | [[Breg, Žirovnica|Breg]] |} ==Znane osebnosti== Iz Župnije Breznica izhajata dva nekdanja ljubljanska škofa [[Janez Zlatoust Pogačar]] (1875-1884) in [[Anton Vovk]] (1959-1963). Poleg njiju se Župnija Breznica ponaša še z množico pomembnih Slovencev, ki izvirajo iz krajev župnije, kot npr. dr. [[France Prešeren]], največji slovenski pesnik, [[Matija Čop]], jezikoslovec, književni kritik in literarni zgodovinar, [[Janez Jalen]], pisatelj in duhovnik, [[Fran Saleški Finžgar]], pisatelj in duhovnik, [[Tomo Zupan]], literarni zgodovinar, prešernoslovec, pesnik, pisatelj in duhovnik, [[Anton Janša]], slikar in čebelar, [[Luka Knafelj]], mecen, Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije, [[Andrej Osterman]], generalmajor in nekdanji načelnik Generalštaba slovenske vojske, [[Janez Bernik]], slikar in akademik, ter drugi. == Župniki == V zadnjih petdesetih letih so Župnijo Breznica vodili in opravljali pastoralo: * p. Konštantin Urankar (1970-1971), * dr. Janez Ambrožič (1971-1974), * Jože Klun (1974-2003), * Ciril Berglez (2003-2011), * Marjan Lampret (2011-2021), * Marko Senica (2021-2022) * Gašper Mauko (2022-sedaj). ==Viri== *{{navedi knjigo |last=Gale |first=Jakob |year=1996 |title=Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije|publisher=Krašovec publikacije |isbn= |cobiss=59107584|pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Breznica]] [[Kategorija:Dekanija Radovljica]] [[Kategorija:Breznica, Žirovnica]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1821]] obwnczbg3cvt7xdbhen7ohleh8ueaad 6655184 6655174 2026-04-03T07:50:52Z Shabicht 3554 6655184 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Breznica | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters =Breznica 9<br>4274 Žirovnica | parish_church = [[cerkev Žalostne Matere Božje, Breznica]] | dedication = [[Pietà|Žalostna Mati Božja]] | established = 1821 | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[dekanija Radovljica |Radovljica ]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Ljubljana |Ljubljana ]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Gašper Mauko<br>(od 1. avgusta 2022) | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Breznica, Žirovnica|Breznica]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Radovljica|Dekanije Radovljica]], ki je del [[Nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]]. == Zgodovina == [[Župnija]] je bila ustanovljena leta 1821. [[Župnijska cerkev|Župnijsko cerkev]] Žalostne Matere Božje na [[Breznica, Žirovnica|Breznici]] je 28. avgusta 1821 posvetil [[Ljubljanski škof|ljubljanski škof]] [[Avguštin Gruber]]. Pred tem je bila župnijska cerkev cerkev sv. Klemna na [[Rodine|Rodinah]]. == Sakralni objekti == {| class="wikitable sortable" ! # ! Slika ! Cerkev ! Naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60357181|100px}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Breznica|Cerkev Žalostne Matere Božje]]<br>([[župnijska cerkev]]) | [[Breznica, Žirovnica|Breznica]] |- | 2. | {{Slika d|Q105641699|100px}} | [[Cerkev sv. Florijana, Studenčice|Cerkev sv. Florijana]] | [[Studenčice, Radovljica|Studenčice]] |- | 3. | {{Slika d|Q60357193|100px}} | [[Cerkev sv. Kancijana, Selo pri Žirovnici|Cerkev sv. Kancijana]] | [[Selo pri Žirovnici]] |- | 4. | {{Slika d|Q60357326|100px}} | [[Cerkev sv. Klemna, Rodine|Cerkev sv. Klemna]] | [[Rodine, Žirovnica|Rodine]] |- | 5. | {{Slika d|Q105675100|100px}} | [[Cerkev sv. Lovrenca, Zabreznica|Cerkev sv. Lovrenca]] | [[Zabreznica]] |- | 6. | {{Slika d|Q7589916|100px}} | [[Cerkev sv. Marka, Vrba|Cerkev sv. Marka]] | [[Vrba, Žirovnica|Vrba]] |- | 7. | {{Slika d|Q60357143|100px}} | [[Cerkev sv. Martina, Moste|Cerkev sv. Martina]] | [[Moste, Žirovnica|Moste]] |- | 8. | {{Slika d|Q60357179|100px}} | [[Cerkev sv. Radegunde, Breg|Cerkev sv. Radegunde]] | [[Breg, Žirovnica|Breg]] |} ==Znane osebnosti== Iz Župnije Breznica izhajata dva nekdanja ljubljanska škofa [[Janez Zlatoust Pogačar]] (1875-1884) in [[Anton Vovk]] (1959-1963). Poleg njiju se Župnija Breznica ponaša še z množico pomembnih Slovencev, ki izvirajo iz krajev župnije, kot npr. dr. [[France Prešeren]], največji slovenski pesnik, [[Matija Čop]], jezikoslovec, književni kritik in literarni zgodovinar, [[Janez Jalen]], pisatelj in duhovnik, [[Fran Saleški Finžgar]], pisatelj in duhovnik, [[Tomo Zupan]], literarni zgodovinar, prešernoslovec, pesnik, pisatelj in duhovnik, [[Anton Janša]], slikar in čebelar, [[Luka Knafelj]], mecen, Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije, [[Andrej Osterman]], generalmajor in nekdanji načelnik Generalštaba slovenske vojske, [[Janez Bernik]], slikar in akademik, ter drugi. == Župniki == V zadnjih petdesetih letih so Župnijo Breznica vodili in opravljali pastoralo: * p. Konštantin Urankar (1970-1971), * dr. Janez Ambrožič (1971-1974), * Jože Klun (1974-2003), * Ciril Berglez (2003-2011), * Marjan Lampret (2011-2021), * Marko Senica (2021-2022) * Gašper Mauko (2022-sedaj). ==Viri== *{{navedi knjigo |last=Gale |first=Jakob |year=1996 |title=Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije|publisher=Krašovec publikacije |isbn= |cobiss=59107584|pages=}} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Breznica]] [[Kategorija:Dekanija Radovljica]] [[Kategorija:Breznica, Žirovnica]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1821]] tp7nss4j8g1en31alj3jb3or0r1ehmn 6655187 6655184 2026-04-03T07:54:32Z Shabicht 3554 /* Znane osebnosti */ 6655187 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Breznica | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters =Breznica 9<br>4274 Žirovnica | parish_church = [[cerkev Žalostne Matere Božje, Breznica]] | dedication = [[Pietà|Žalostna Mati Božja]] | established = 1821 | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[dekanija Radovljica |Radovljica ]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Ljubljana |Ljubljana ]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Gašper Mauko<br>(od 1. avgusta 2022) | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Breznica, Žirovnica|Breznica]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Radovljica|Dekanije Radovljica]], ki je del [[Nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]]. == Zgodovina == [[Župnija]] je bila ustanovljena leta 1821. [[Župnijska cerkev|Župnijsko cerkev]] Žalostne Matere Božje na [[Breznica, Žirovnica|Breznici]] je 28. avgusta 1821 posvetil [[Ljubljanski škof|ljubljanski škof]] [[Avguštin Gruber]]. Pred tem je bila župnijska cerkev cerkev sv. Klemna na [[Rodine|Rodinah]]. == Sakralni objekti == {| class="wikitable sortable" ! # ! Slika ! Cerkev ! Naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60357181|100px}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Breznica|Cerkev Žalostne Matere Božje]]<br>([[župnijska cerkev]]) | [[Breznica, Žirovnica|Breznica]] |- | 2. | {{Slika d|Q105641699|100px}} | [[Cerkev sv. Florijana, Studenčice|Cerkev sv. Florijana]] | [[Studenčice, Radovljica|Studenčice]] |- | 3. | {{Slika d|Q60357193|100px}} | [[Cerkev sv. Kancijana, Selo pri Žirovnici|Cerkev sv. Kancijana]] | [[Selo pri Žirovnici]] |- | 4. | {{Slika d|Q60357326|100px}} | [[Cerkev sv. Klemna, Rodine|Cerkev sv. Klemna]] | [[Rodine, Žirovnica|Rodine]] |- | 5. | {{Slika d|Q105675100|100px}} | [[Cerkev sv. Lovrenca, Zabreznica|Cerkev sv. Lovrenca]] | [[Zabreznica]] |- | 6. | {{Slika d|Q7589916|100px}} | [[Cerkev sv. Marka, Vrba|Cerkev sv. Marka]] | [[Vrba, Žirovnica|Vrba]] |- | 7. | {{Slika d|Q60357143|100px}} | [[Cerkev sv. Martina, Moste|Cerkev sv. Martina]] | [[Moste, Žirovnica|Moste]] |- | 8. | {{Slika d|Q60357179|100px}} | [[Cerkev sv. Radegunde, Breg|Cerkev sv. Radegunde]] | [[Breg, Žirovnica|Breg]] |} ==Znane osebnosti== Iz Župnije Breznica izhajata dva nekdanja ljubljanska škofa [[Janez Zlatoust Pogačar]] (1875-1884) in [[Anton Vovk]] (1959-1963). Poleg njiju se Župnija Breznica ponaša še z množico pomembnih Slovencev, ki izvirajo iz krajev župnije, kot npr. dr. [[France Prešeren]], največji slovenski pesnik, [[Matija Čop]], jezikoslovec, književni kritik in literarni zgodovinar, [[Janez Jalen]], pisatelj in duhovnik, [[Fran Saleški Finžgar]], pisatelj in duhovnik, [[Tomo Zupan]], literarni zgodovinar, prešernoslovec, pesnik, pisatelj in duhovnik, [[Anton Janša]], slikar in čebelar, Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije, [[Andrej Osterman]], generalmajor in nekdanji načelnik Generalštaba slovenske vojske, [[Janez Bernik]], slikar in akademik, ter drugi. == Župniki == V zadnjih petdesetih letih so Župnijo Breznica vodili in opravljali pastoralo: * p. Konštantin Urankar (1970-1971), * dr. Janez Ambrožič (1971-1974), * Jože Klun (1974-2003), * Ciril Berglez (2003-2011), * Marjan Lampret (2011-2021), * Marko Senica (2021-2022) * Gašper Mauko (2022-sedaj). ==Viri== *{{navedi knjigo |last=Gale |first=Jakob |year=1996 |title=Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije|publisher=Krašovec publikacije |isbn= |cobiss=59107584|pages=}} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Breznica]] [[Kategorija:Dekanija Radovljica]] [[Kategorija:Breznica, Žirovnica]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1821]] n5lcx434n49rb5gpntz3gr9qkxb6ava 6655188 6655187 2026-04-03T07:57:07Z Shabicht 3554 /* Znane osebnosti */ 6655188 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Breznica | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters =Breznica 9<br>4274 Žirovnica | parish_church = [[cerkev Žalostne Matere Božje, Breznica]] | dedication = [[Pietà|Žalostna Mati Božja]] | established = 1821 | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[dekanija Radovljica |Radovljica ]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Ljubljana |Ljubljana ]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Gašper Mauko<br>(od 1. avgusta 2022) | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Breznica, Žirovnica|Breznica]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Radovljica|Dekanije Radovljica]], ki je del [[Nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]]. == Zgodovina == [[Župnija]] je bila ustanovljena leta 1821. [[Župnijska cerkev|Župnijsko cerkev]] Žalostne Matere Božje na [[Breznica, Žirovnica|Breznici]] je 28. avgusta 1821 posvetil [[Ljubljanski škof|ljubljanski škof]] [[Avguštin Gruber]]. Pred tem je bila župnijska cerkev cerkev sv. Klemna na [[Rodine|Rodinah]]. == Sakralni objekti == {| class="wikitable sortable" ! # ! Slika ! Cerkev ! Naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60357181|100px}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Breznica|Cerkev Žalostne Matere Božje]]<br>([[župnijska cerkev]]) | [[Breznica, Žirovnica|Breznica]] |- | 2. | {{Slika d|Q105641699|100px}} | [[Cerkev sv. Florijana, Studenčice|Cerkev sv. Florijana]] | [[Studenčice, Radovljica|Studenčice]] |- | 3. | {{Slika d|Q60357193|100px}} | [[Cerkev sv. Kancijana, Selo pri Žirovnici|Cerkev sv. Kancijana]] | [[Selo pri Žirovnici]] |- | 4. | {{Slika d|Q60357326|100px}} | [[Cerkev sv. Klemna, Rodine|Cerkev sv. Klemna]] | [[Rodine, Žirovnica|Rodine]] |- | 5. | {{Slika d|Q105675100|100px}} | [[Cerkev sv. Lovrenca, Zabreznica|Cerkev sv. Lovrenca]] | [[Zabreznica]] |- | 6. | {{Slika d|Q7589916|100px}} | [[Cerkev sv. Marka, Vrba|Cerkev sv. Marka]] | [[Vrba, Žirovnica|Vrba]] |- | 7. | {{Slika d|Q60357143|100px}} | [[Cerkev sv. Martina, Moste|Cerkev sv. Martina]] | [[Moste, Žirovnica|Moste]] |- | 8. | {{Slika d|Q60357179|100px}} | [[Cerkev sv. Radegunde, Breg|Cerkev sv. Radegunde]] | [[Breg, Žirovnica|Breg]] |} ==Znane osebnosti== Iz Župnije Breznica izhajata dva nekdanja ljubljanska škofa [[Janez Zlatoust Pogačar]] (1875-1884) in [[Anton Vovk]] (1959-1963). Poleg njiju se Župnija Breznica ponaša še z množico pomembnih Slovencev, ki izvirajo iz krajev župnije, kot npr. dr. [[France Prešeren]], največji slovenski pesnik, [[Matija Čop]], jezikoslovec, književni kritik in literarni zgodovinar, [[Janez Jalen]], pisatelj in duhovnik, [[Fran Saleški Finžgar]], pisatelj in duhovnik, [[Tomo Zupan]], literarni zgodovinar, prešernoslovec, pesnik, pisatelj in duhovnik, [[Anton Janša]], slikar in čebelar, Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije, [[Andrej Osterman]], generalmajor in nekdanji načelnik Generalštaba slovenske vojske ter drugi. == Župniki == V zadnjih petdesetih letih so Župnijo Breznica vodili in opravljali pastoralo: * p. Konštantin Urankar (1970-1971), * dr. Janez Ambrožič (1971-1974), * Jože Klun (1974-2003), * Ciril Berglez (2003-2011), * Marjan Lampret (2011-2021), * Marko Senica (2021-2022) * Gašper Mauko (2022-sedaj). ==Viri== *{{navedi knjigo |last=Gale |first=Jakob |year=1996 |title=Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije|publisher=Krašovec publikacije |isbn= |cobiss=59107584|pages=}} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Breznica]] [[Kategorija:Dekanija Radovljica]] [[Kategorija:Breznica, Žirovnica]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1821]] 1heg71vb3rnmwqdg915dzh8kn1c7knr 0 93020 6654854 6578480 2026-04-02T13:43:14Z Andrejj 94 /* Glej tudi */ BV 6654854 wikitext text/x-wiki __NOTOC__ {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10089298_b4 | latd = 45 |latm = 33 |lats = 38.75 |latNS = N | longd = 15 |longm = 10 |longs = 2.19 |longEW = E |najdisi=Kanižarica |slika=Kanižarica Wiki 2017.jpg |povrsina=1,69 |prebivalstvo=585 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=152,8 |postna=8340 |posta=Črnomelj |obcina=Črnomelj |pokrajina=Bela krajina |regija=Jugovzhodna Slovenija }} '''Kanížarica''' je [[rudarsko naselje]] v [[občina Črnomelj|Občini Črnomelj]]. Nahaja se v zahodnem delu [[Bela krajina|Bele krajine]], na desnem bregu potoka [[Dobličica]], ob cesti [[Črnomelj]] - [[Vinica, Črnomelj|Vinica]], kjer se odcepi cesta proti [[Stari trg ob Kolpi|Staremu trgu ob Kolpi]]. Naselje leži med potokoma Dobličica in [[Srednji potok|Srednjim potokom]]. Na desnem bregu Dobličice je zaselek »Okljuk«, blizu premogovnika pa zaselek »Stara kolonija«. H Kanižarici spada tudi bližnje naselje [[Rom]]ov. [[Rudnik]] rjavega [[premog]]a je v postopku zapiranja.<ref>V jami ni nikoli pomislil na strah, stran 23, Dolenjski list, Novo mesto, 21.02.2008</ref> Na mestu premogovnika se razvija poslovno-industrijska cona.<ref>{{navedi splet|url= https://www.pokolpje.si/sl/poslovne-cone-pokolpja/tris-kanizarica|title= Poslovna cona TRIS Kanižarica|accessdate= 29.7.2017|date= |format= |work= pokolpje.si|archive-date= 2017-07-30|archive-url= https://web.archive.org/web/20170730030058/https://www.pokolpje.si/sl/poslovne-cone-pokolpja/tris-kanizarica|url-status= dead}}</ref> V južnem delu naselja je večja [[opekarna]]. == NOB == Zaradi sodelovanja poglavarja kanižarskih [[Romi|Romov]] z italijanskim okupatorjem{{citation needed}} so [[Bela krajina|belokranjski]] [[partizani]] [[19. julij|19. julija]] [[1942]] iz njihovega naselja odpeljali 61 Romov in jih usmrtili.<ref name="MMC RTV Slovenija">{{citation|title=Judje so bili vrh ledene gore|url=http://www.rtvslo.si/slovenija/judje-so-bili-vrh-ledene-gore/96520|date=22. junij 2012}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} {{Črnomelj}} {{portal|Vojaštvo}} [[Kategorija:Naselja Občine Črnomelj]] [[Kategorija:Kraji v poštnem okolišu Črnomelj]] [[Kategorija:Partizanski zločini v drugi svetovni vojni]] ql5p83o2uiwzmw9itqy1luhppqsmoze 6654856 6654854 2026-04-02T13:47:05Z Andrejj 94 --rudarsko 6654856 wikitext text/x-wiki __NOTOC__ {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10089298_b4 | latd = 45 |latm = 33 |lats = 38.75 |latNS = N | longd = 15 |longm = 10 |longs = 2.19 |longEW = E |najdisi=Kanižarica |slika=Kanižarica Wiki 2017.jpg |povrsina=1,69 |prebivalstvo=585 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=152,8 |postna=8340 |posta=Črnomelj |obcina=Črnomelj |pokrajina=Bela krajina |regija=Jugovzhodna Slovenija }} '''Kanížarica''' je [[naselje]] v [[občina Črnomelj|Občini Črnomelj]]. Nahaja se v zahodnem delu [[Bela krajina|Bele krajine]], na desnem bregu potoka [[Dobličica]], ob cesti [[Črnomelj]] - [[Vinica, Črnomelj|Vinica]], kjer se odcepi cesta proti [[Stari trg ob Kolpi|Staremu trgu ob Kolpi]]. Naselje leži med potokoma Dobličica in [[Srednji potok|Srednjim potokom]]. Na desnem bregu Dobličice je zaselek »Okljuk«, blizu premogovnika pa zaselek »Stara kolonija«. H Kanižarici spada tudi bližnje naselje [[Rom]]ov. [[Rudnik]] rjavega [[premog]]a je v postopku zapiranja.<ref>V jami ni nikoli pomislil na strah, stran 23, Dolenjski list, Novo mesto, 21.02.2008</ref> Na mestu premogovnika se razvija poslovno-industrijska cona.<ref>{{navedi splet|url= https://www.pokolpje.si/sl/poslovne-cone-pokolpja/tris-kanizarica|title= Poslovna cona TRIS Kanižarica|accessdate= 29.7.2017|date= |format= |work= pokolpje.si|archive-date= 2017-07-30|archive-url= https://web.archive.org/web/20170730030058/https://www.pokolpje.si/sl/poslovne-cone-pokolpja/tris-kanizarica|url-status= dead}}</ref> V južnem delu naselja je večja [[opekarna]]. == NOB == Zaradi sodelovanja poglavarja kanižarskih [[Romi|Romov]] z italijanskim okupatorjem{{citation needed}} so [[Bela krajina|belokranjski]] [[partizani]] [[19. julij|19. julija]] [[1942]] iz njihovega naselja odpeljali 61 Romov in jih usmrtili.<ref name="MMC RTV Slovenija">{{citation|title=Judje so bili vrh ledene gore|url=http://www.rtvslo.si/slovenija/judje-so-bili-vrh-ledene-gore/96520|date=22. junij 2012}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} {{Črnomelj}} {{portal|Vojaštvo}} [[Kategorija:Naselja Občine Črnomelj]] [[Kategorija:Kraji v poštnem okolišu Črnomelj]] [[Kategorija:Partizanski zločini v drugi svetovni vojni]] mrqllmk330tg8iypl79bwtarys9etns 10 98243 6655045 5021524 2026-04-02T22:04:25Z Janezdrilc 3152 pos zp 6655045 wikitext text/x-wiki <br style="clear: both;" /> {| align="center" class="toccolours" style="margin: 0em 2em;" ! style="text-align:center; background:#FFB663; color: darkblue; padding: 0px 6px;" colspan="2"| Števec [[Posebno:Prispevki/{{PAGENAME}}|urejanj]] za uporabnika: <span class="plainlinks">[https://xtools.wmcloud.org/ec/sl.wikipedia.org/{{PAGENAMEE}} {{PAGENAME}}]</span> |}<noinclude> [[Kategorija:Predloge za uporabniške strani]] </noinclude> g9dkosumwe15onz4vw92ijpnc2f1bb5 0 98709 6655033 6637713 2026-04-02T21:38:59Z A09 188929 +nova stranka, volitve 26 6655033 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Predsednik | name=Karl Erjavec | order=[[Minister za obrambo RS|Minister za obrambo<br>Republike Slovenije]] | term_start=[[13. september]] [[2018]] | term_end=[[13. marec]] [[2020]] | predecessor=[[Andreja Katič]] | successor=[[Matej Tonin]] | term_start1=[[2004]] | term_end1= [[2008]] | predecessor1=[[Anton Grizold]] | successor1= [[Ljubica Jelušič]] | order2=[[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|Minister za zunanje zadeve<br>Republike Slovenije]] | term_start2=[[10. februar]] [[2012]] | term_end2= [[13. september]] [[2018]] | predecessor2=[[Samuel Žbogar]] | successor2=[[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]] | order3=[[Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije|Minister za okolje in prostor<br>Republike Slovenije]] | term_start3=[[2008]] | term_end3=[[2010]] | predecessor3=[[Janez Podobnik]] | successor3= [[Roko Žarnić]] | order4= | term_start4= | term_end4= | successor4= | birth_date=<!-- WD --> | death_date= | death_place= | spouse= | party=[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] (2004-2021)<br>[[Zaupanje (stranka)|Zaupanje]] (2024- ) | vicepresident= ||premier=[[Marjan Šarec]]|premier1=[[Janez Janša]]|premier2=[[Janez Janša]]<br>[[Alenka Bratušek]]<br>[[Miro Cerar]]|premier3=[[Borut Pahor]]}} '''Karl Erjavec''' (tudi ''Karl Viktor Erjavec''), [[Slovenci|slovenski]] [[politik]], [[pravnik]], * [[21. junij]] [[1960]], [[Aiseau]], [[Belgija]]. Erjavec nekdanji je predsednik [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|Demokratične stranke upokojencev Slovenije]] (DeSUS). Bil je minister v šestih slovenskih vladah. V [[8. vlada Republike Slovenije|vladi]] [[Janez Janša|Janeza Ivana Janše]] (2004–2008) je bil [[Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije|minister za obrambo]] in bil vpleten v [[Afera Patria (Slovenija)|afero Patria]], ko je predsedoval [[Borut Pahor]] (2008–2011) je bil [[Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije|minister za okolje in prostor]]. Po letu in pol je odstopil s položaja. Ko je Janez Janša drugič postal slovenski premier (2012–2013), je Erjavec dobil mesto [[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|ministra za zunanje zadeve]]; isto mesto je zasedel v [[11. vlada Republike Slovenije|naslednji vladi]] pod vodstvom [[Alenka Bratušek|Alenke Bratušek]] in v [[12. vlada Republike Slovenije|12. vladi Republike Slovenije]], ko je bil premier [[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]]. Kot minister je sodeloval tudi v [[13. vlada Republike Slovenije|vladi]] [[Marjan Šarec|Marjana Šarca]], in sicer je znova prevzel obrambni resor. Po drugem odhodu iz stranke DeSUS je zapustil politiko in se zaposlil v podjetju [[Iskratel]]. Nato se je zopet vrnil v politiko s svojo novo stranko [[Karl Erjavec – stranka Zaupanje|Zaupanje]]. == Življenjepis == Rodil se je 21. junija 1960 v Aiseauju v Belgiji. Ime Viktor je dobil po belgijski tradiciji, da najstarejši sin podeduje očetovo ime. Oče je bil po poklicu tesar in večkratni državni prvak v kajaku; v Belgijo se je preselil zaradi slabih ekonomskih razmer in tam delal kot rudar. Iz Belgije se je Karl vrnil z 12 leti. Maturiral je na [[gimnazija Kranj|gimnaziji v Kranju]]. Kljub želji po študiju slikarstva se je vpisal na [[Pravna fakulteta v Ljubljani|Pravno fakulteto Univerze v Ljubljani]] in diplomiral leta 1985. Do leta 1990 je bil zaposlen v gospodarstvu, leta 1990 pa je postal član Izvršnega sveta Skupščine občine [[Kranj]] in bil imenovan za sekretarja za občo upravo in druge pravne zadeve. Član prve stranke je postal leta 1993, ko se je včlanil v [[Slovenski krščanski demokrati|SKD]]. Med letoma 1995 in 2000 se je v [[Urad varuha človekovih pravic Republike Slovenije|Uradu varuha človekovih pravic RS]] ukvarjal z zadevami, povezanimi z varovanjem temeljnih človekovih pravic. Bil je vodja kabineta pri varuhu človekovih pravic in direktor strokovne službe. Od leta 2001 do leta 2004 je bil državni sekretar za pravosodno upravo na [[ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije|Ministrstvu za pravosodje RS]]. Po razpadu stranke [[SLS+SKD]] je ostal član [[Slovenska ljudska stranka|SLS-]]a, vendar je zaradi neuresničenih ambicij stranko zapustil in se maja 2004 pridružil [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]. == Državna politika == === Minister za obrambo (2004–2008) === [[Slika:Karl Erjavec, Primož Kozmus, Rajmond Debevec and Lucija Polavder.jpg|sličica|Erjavec kot obrambni minister|levo]] [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]] je zapustil zelo hitro in se tik pred volitvami leta 2004 na povabilo [[Anton Rous|Antona Rousa]] vključil v [[Desus|DeSUS]]. 20. maja 2005 je postal predsednik stranke DeSUS. V času vlade [[Janez Janša|Janeza Janše]], kjer je zasedel mesto [[Minister za obrambo Republike Slovenije|ministra za obrambo]], je večkrat zagrozil z odhodom iz koalicije, vendar do uresničitve odhoda ni prišlo. Pod njegovim vodstvom ministrstva je bila sklenjena pogodba o največjem nakupu orožja v slovenski zgodovini, ki je kasneje postala znana kot [[Afera Patria (Slovenija)|afera Patria]]. Skupaj z generalom Albinom Gutmanom je spremenil zahtevano oborožitev oklepnikov: namesto prej načrtovanih devetdesetih so kupili samo šest najzmogljivejših vozil s topovi, 25 oklepnikov pa naj bi imelo samo "osnovno konfiguracijo", kar pomeni, da so kupili zgolj oklepne školjke brez koles, menjalnika in motorja.<ref>{{Navedi knjigo|title=V imenu države: trilogija. Knj. 3, Prikrivanje|last=Šurc|first=Matej|publisher=Sanje|year=2013|isbn=978-961-274-067-2|location=Ljubljana|page=454–459|cobiss=261187328|last2=Zgaga|first2=Blaž}}</ref> Je prvi obrambni minister v Sloveniji, ki je na funkciji ostal celoten mandat. ==== Minister za okolje in prostor ==== [[Slika:32. seja vlade 2009-06-17 08.jpg|sličica|Erjavec kot minister za okolje in prostor (2009)]] Bil je [[minister za okolje Republike Slovenije]] v [[Pahorjeva vlada|Pahorjevi vladi]]; 26. januarja 2010 je odstopil s položaja zaradi afere s smetmi. K razrešitvi Erjavca je premierja Pahorja takrat pozvalo [[Računsko sodišče Republike Slovenije]] pod vodstvom [[Igor Šoltes|Igorja Šoltesa]]. === Minister za zunanje zadeve === [[Slika:Außenministerin Karin Kneissl trifft slowenischen AußenministerKarl Viktor Erjavec (40921736271).jpg|sličica|Z avstrijsko zunanjo ministrico [[Karin Kneissl]].]] [[Slika:Karl Erjavec in Tallinn (35553082905).jpg|sličica|Ministrski obisk v [[Talin|Talinu]] (2017)]] Na [[državnozborske volitve v Sloveniji 2011|državnozborskih volitvah leta 2011]] je kandidiral na listi svoje stranke in dobil poslanski mandat. DeSUS je pod Erjavčevim vodstvom vstopil v 10. vlado Republike Slovenije pod vodstvom prvaka Slovenske demokratske stranke Janeza Janše. Erjavec je zasedel položaj [[Minister za zunanje zadeve Republike Slovenije|ministra za zunanje zadeve Republike Slovenije]]. Zaradi poročila Komisije za preprečevanje korupcije pri nadzoru nad premoženjskim stanjem predsednikov parlamentarnih strank, ki je bremenilo tudi Janšo, je DeSUS zapustil koalicijo.<ref>[http://desus.si/?p=3535 Desus.si - Sklep o izstopu iz koalicije in iz vlade RS]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Stranka je vstopila v novo [[11. vlada Republike Slovenije|vlado Alenke Bratušek]], kjer je Erjavec ostal na položaju zunanjega ministra, prav tako v času [[12. vlada Republike Slovenije|vlade Mira Cerarja]], v kateri je bila stranka, po zgodovinskem uspehu na volitvah (10 poslanskih mest), druga največja koalicijska stranka. V času Cerarjeve vlade je Erjavčevo ministrovanje pretresel največji diplomatski škandal v Sloveniji, ko so hrvaški obveščevalci prisluškovali slovenskemu arbitru [[Jernej Sekolec|Jerneju Sekolcu]] in agentki [[Simona Drenik|Simoni Drenik]], ki sta o pomembnih vsebinah v zvezi z arbitražno sodbo med [[Slovenija|Slovenijo]] in [[Hrvaška|Hrvaško]] govorila po nezavarovani telefonski liniji.<ref>{{Navedi splet|title=So Hrvati prisluškovali slovenskim novinarjem? #arbitraža|url=https://siol.net/novice/slovenija/so-hrvati-prisluskovali-slovenskim-novinarjem-arbitraza-494724|website=siol.net|accessdate=2020-12-17|language=sl}}</ref> Afera je zatresla arbitražni postopek, od katerega je Republika Hrvaška zaradi – po njihovem mnenju – nespoštovanja pravil s strani Slovenije odstopila. Arbitražno sodišče se je izreklo, da je bil dogodek sicer napaka Slovenije, a da na potek razsodbe ne bo vplivala. Kljub temu je Hrvaška napovedala, da arbitražne razsodbe ne po upoštevala, saj da je zanjo nična.<ref>{{Navedi splet|title=Arbitražna razsodba je znana, kateri so naslednji koraki?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/arbitrazna-razsodba-je-znana-kateri-so-naslednji-koraki/426381|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-12-17|language=sl}}</ref> Erjavec je zavrnil svojo objektivno odgovornost in zavrnil odstop, h kateremu ga je pozvala opozicija.<ref>{{Navedi splet|title=Simona Drenik: Objektivna odgovornost je pač neki široki pravni pojem|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/simona-drenik-objektivna-odgovornost-je-pac-neki-siroki-pravni-pojem/489659|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-12-17|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tonin po razkritju glede arbitražne prisluškovalne afere pričakoval odstop Erjavca|url=https://www.dnevnik.si/1042821347|website=Dnevnik|accessdate=2020-12-17|archive-date=2018-05-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20180509190114/https://www.dnevnik.si/1042821347|url-status=dead}}</ref> Po tem ko je [[Rusija]] leta 2014 okupirala ukrajinski [[Krim (polotok)|Krim]] in sprožila [[Vojna v Donbasu (2014–2022)|vojno v Donbasu]], je Erjavec pozval k ohranitvi ozemeljske celovitosti [[Ukrajina|Ukrajine]] in gospodarski pomoči. Hkrati je trdil, da je podpis sporazuma o približevanju Ukrajine EU bil napaka, saj bi po njegovem mnenju o usmertivi Ukrajine morala odločati tudi Rusija.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Erjavec o Ukrajini: Slovenija bi lahko odigrala vlogo posrednice med Rusijo in EU {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/erjavec-o-ukrajini-slovenija-bi-lahko-odigrala-vlogo-posrednice-med-rusijo-in-eu.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-10-14|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title="Slovenija kot posrednica med Rusijo in EU"|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/slovenija-kot-posrednica-med-rusijo-in-eu-225094|website=www.zurnal24.si|accessdate=2024-10-14|language=sl}}</ref> Erjavec je Slovenijo zaradi »dobrih odnosov« z Rusijo neuspešno skušal ponuditi kot posrednico med EU in Rusijo.<ref name=":2" /> Do predlogov je bil ostro kritičen Zbor za republiko, ki je Erjavca pozval k odstopu in izpostavil, da take izjave Slovenijo predstavljajo kot neopredeljeno državo, ki ni del EU, problematiko ki je v celoti produkt Rusije prelaga na EU in da dajejo vtis, da Slovenija podpira težnje po omejitvah suverenosti držav.<ref>{{Navedi splet|title=Obama: "Putinova politika v Ukrajini ni znamenje moči"|url=https://www.rtvslo.si/svet/obama-putinova-politika-v-ukrajini-ni-znamenje-moci/331279|website=rtvslo.si|accessdate=2024-10-14|language=sl|first=K.|last=S}}</ref> Erjavčevo delo kot zunanji minister je bilo kritizirano, češ da je rusofil in da je Slovenijo zapeljal proti Rusiji. Sam se je na očitke odzval z obtožbo, da je rusofil v resnici [[Janez Janša]].<ref name=":5" /> Ruski veleposlanik v Sloveniji je pred [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|državnozborskimi volitvami v Sloveniji leta 2018]] javno podprl Erjavca.<ref>{{Navedi splet|title=Prijatelj Kremlja Erjavec gostil še enega ruskega ministra|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/prijatelj-kremlja-erjavec-gostil-se-enega-ruskega-ministra-634270?fb_comment_id=1916293218445720_1916325175109191|website=Revija Reporter|accessdate=2024-10-14|language=sl}}</ref> === Minister za obrambo (2018–2020) === [[Slika:2019 NATO Military Committee Conference 190913-D-PB383-012 (48728025998).jpg|sličica|Obrambni minister Erjavec in predsednik države Pahor na konferenci zveze NATO. (2019)]] [[Slika:Saeimas priekšsēdētājas vizīte Slovēnijā (48709514898).jpg|sličica|Erjavec in obrambna ministrica Latvije [[Ināra Mūrniece]] (2019)]] Pred [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|državnozborskimi volitvami 2018]] je Erjavec z ljubljanskim županom [[Zoran Janković|Zoranom Jankovićem]] oblikoval t. i. Levi blok, ki je nasprotoval sodelovanju v vladi [[Janez Janša|Janeza Janše]] ob njegovi morebitni zmagi na volitvah. K bloku je Erjavec povabil tudi druge leve stranke, a se mu ni pridružila nobena. DeSUS je na volitvah doživel enega najnižjih rezultatov v svoji zgodovini; prejeli so 43.129 glasov oz. 4,91 % glasov in tako pet poslanskih mest oz. za polovico manj kot v prejšnjem mandatu. Prav tako se Karlu Erjavcu ni uspelo prebiti v parlament. DeSUS je zavrnil koalicijska pogajanja z zmagovalko volitev [[Slovenska demokratska stranka|Slovensko demokratsko stranko]], so se pa udeležili pogajanj z drugouvrščenim [[Marjan Šarec|Marjanom Šarcem]] in njegovo [[Lista Marjana Šarca|Listo Marjana Šarca]], kljub temu, da je v volilni kampanji Erjavec zatrjeval, da Slovenija potrebuje izkušene politike in da bo ''"nov obraz nova napaka"''.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=96HXUWWFjEk|title=Nov obraz bo nova napaka - Karl Erjavec|date=2. junij 2018|accessdate=6. 12. 2020|website=YouTube|publisher=Anže|last=Vede|first=Anže}}</ref> Erjavec je v Šarčevi vladi zasedel mesto ministra za obrambo. === Pretres v stranki === Januarja 2020, dobro leto po nastopu Šarčeve vlade, je v [[Kongres Demokratične stranke upokojencev Slovenije 2020|stranki DeSUS potekal kongres]]. Poleg Erjavca je kandidaturo napovedala tudi njegova kmetijska ministrica [[Aleksandra Pivec]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-boj-za-vodjo-desus-a-tudi-kmetijska-ministrica-aleksandra-pivec/504880|title=V boj za vodjo DeSUS-a tudi kmetijska ministrica Aleksandra Pivec|work=[[MMC RTV-SLO]]|accessdate=2019-11-14}}</ref> V stranki se je kazalo nezadovoljstvo z Erjavčevim vodenjem stranke, ki je vplivalo tudi na padec podpore na volitvah in v javnomnenjskih raziskavah. Erjavec naj bi užival podporo vodstva stranke in poslanske skupine, Pivčeva pa večjo podporo v pokrajinskih odborih, Pivčevo naj bi podpiral tudi premier Šarec. Na kongresu je Aleksandra Pivec prejela 143 glasov, Erjavec pa 80, s čimer je po štirih mandatih moral prepustiti vodenje stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Aleksandra Pivec je nova predsednica DeSUS-a, Erjavec odstopa|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/aleksandra-pivec-je-nova-predsednica-desus-a-erjavec-odstopa/511999|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-01-19|language=sl}}</ref> Ob tem je napovedal odstop z mesta obrambnega ministra in umik iz [[Politik|politike]], ostaja pa član stranke.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Erjavec po hudem porazu napovedal odstop z ministrskega položaja #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/erjavec-po-hudem-porazu-napovedal-odstop-z-ministrskega-polozaja-516700|website=siol.net|accessdate=2020-08-07|language=sl}}</ref> Do padca Šarčeve vlade čez dva meseca Erjavec ni odstopil.<ref>{{Navedi splet|title=Karl Erjavec še ni odstopil - demokracija.si|url=http://www.demokracija.si/slovenija/karl-erjavec-se-ni-odstopil.html|website=www.demokracija.si|accessdate=2020-08-07|language=sl-si|first=Vir: spletni časopis/ Peter|last=Jančič}}</ref> Po aferah zoper Pivčevo in posledičnem odstopu z mesta predsednice je Erjavec napovedal kandidaturo na izrednem kongresu, ki je potekal 5. decembra 2020. Prejel je 146, protikandidat [[Srečko Krope|Srečko Felix Krope]] pa 71 glasov. S tem rezultatom je Erjavec po 10 mesecih spet prevzel vodenje stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Dan odločitve v DeSUS-u: Vajeti stranke znova prevzema Erjavec|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dan-odlocitve-v-desus-u-vajeti-stranke-znova-prevzema-erjavec/544614|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-12-05|language=sl}}</ref> Erjavca se je ob tem že omenjalo za morebitnega mandatarja [[Koalicija ustavnega loka|Koalicije ustavnega loka]], a je to sprva označil za špekulacije, kasneje, 15. decembra, pa novico potrdil.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=V stranki DeSUS bodo v četrtek odločali o izstopu iz koalicije in izključitvi Polnarja|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/lms-bi-podprla-erjavca-za-mandatarja.html|website=www.24ur.com|accessdate=2020-12-17|language=sl}}</ref> Kot prva med strankami ga je podprla [[Lista Marjana Šarca]].<ref name=":1" /> Poslanska skupina je sporočila, da ji Erjavec možnosti izstopa iz Janševe vlade pred kongresom ni omenjal, zato so jih njegove poteze kasneje razočarale. Štirje poslanci so v primeru Erjavčevih "solo akcij" zagrozili tudi izstop iz poslanske skupine DeSUS, saj so veljavne odločitve organov stranke velevale sodelovanje v vladi.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Polnar proti Erjavcu: Če se to ne bo končalo, gremo po svoje #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/polnar-proti-erjavcu-ce-se-to-ne-bo-koncalo-gremo-po-svoje-541097|website=siol.net|accessdate=2020-12-11|language=sl}}</ref><ref name=":4">{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/slovenija/polnar-ce-se-to-ne-bo-koncalo-bomo-stirje-poslanci|title=Polnar: Če se to ne bo končalo, bomo štirje poslanci Desus ustanovili novo poslansko skupino|date=11. 12. 2020|accessdate=11. 12. 2020|website=www.primorske.si|publisher=Primorske novice|last=STA|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Dnevnik|url=https://4d.rtvslo.si/arhiv/dnevnik/174738367|website=RTV 4D|accessdate=2020-12-10|language=sl|first=Multimedijski center RTV|last=Slovenija}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=twitter.com/bojanpozar/status/1336624450742198272|url=https://twitter.com/bojanpozar/status/1336624450742198272|website=Twitter|accessdate=2020-12-10|date=9. december 2020|last=Požar|first=Bojan}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=twitter.com/mirko_mayer/status/1336718491223793665|url=https://twitter.com/mirko_mayer/status/1336718491223793665|website=Twitter|accessdate=2020-12-10|date=9. december 2020|last=Mayer|first=Mirko}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Erjavec predlagal odhod iz koalicije, poslanci so ga zavrnili #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/neuradno-erjavec-hoce-iz-janseve-koalicije-poslanci-proti-540836|website=siol.net|accessdate=2020-12-10|language=sl}}</ref> === Mandatar Koalicije ustavnega loka === Konec decembra 2020 je Erjavec sporočil, da so dosegli soglasje, da bo mandatar [[Koalicija ustavnega loka]], ki bo poskusila zrušiti tretjo Janševo vlado. 15. decembra 2020 ga je uradno podprla Lista Marjana Šarca, 29. decembra še Socialni demokrati. Erjavec je vložitev nezaupnice napovedal za 15. januar 2021 in povedal, da pričakuje 43 poslanskih podpisov (potrebna večina je 46 poslanskih glasov). Ob tem je napovedal tudi ponovne pogovore s [[Stranka modernega centra|Stranko modernega centra]], ki je koalicijo KUL in Erjavca prej že večkrat zavrnila.<ref>{{Navedi splet|title=Erjavec bo 15. januarja vložil konstruktivno nezaupnico|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/erjavec-bo-15-januarja-vlozil-konstruktivno-nezaupnico.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-01-10|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Erjavec brez večine vztraja z nezaupnico, vložili jo bodo 15. 1.|url=https://siol.net/novice/slovenija/erjavec-konstruktivno-nezaupnico-bomo-vlozili-15-januarja-542772|website=siol.net|accessdate=2021-01-10|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janša: Mislim, da bo ta vlada uspešno zaključila mandat|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-mislim-da-bo-ta-vlada-uspesno-zakljucila-mandat/548303|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-01-10|language=sl}}</ref> Karl Erjavec je 15. januarja v državni zbor vložil nezaupnico proti [[14. vlada Republike Slovenije|14. vladi Republike Slovenije]], za katero je zbral 42 poslanskih podpisov. Podprle so ga [[Lista Marjana Šarca]], [[Socialni demokrati]], [[Stranka Alenke Bratušek]] in [[Levica (politična stranka)|Levica]], Erjavcu pa ob tem ni uspelo pridobiti polne podpore [[Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije|lastne poslanske skupine]]; podpise so prispevali [[Franc Jurša]], [[Ivan Hršak]] in [[Jurij Lep]], zaradi nestrinjanja z vsebino nezaupnice pa je podporo odrekel [[Branko Simonovič]].<ref name=":02">{{Navedi splet|title=Erjavec: Nočemo rušiti vlade, želimo ustaviti rušenje države. Janša: Gre za pobalinsko nagajanje,|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/erjavec-nocemo-rusiti-vlade-zelimo-ustaviti-rusenje-drzave-jansa-gre-za-pobalinsko-nagajanje/549030|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-01-15|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vložili predlog konstruktivne nezaupnice z 42 podpisi|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/izjava-ob-vlozitvi-konstruktivne-nezaupnice-vladi/|website=www.delo.si|accessdate=2021-01-15|language=sl-si}}</ref> Slednji je svojo nepodporo utemeljil s tem, da je bil zdravstveni resor v rokah DeSUS-ovega ministra Gantarja in bi s podporo nezaupnice izrekel nezaupnico lastni stranki.<ref name=":02" /> Zaradi več okužb v poslanskih skupinah opozicijskih strank je Karl Erjavec 19. januarja, dan pred glasovanjem o nezaupnici, umaknil svoje mandatarstvo, s čimer je nezaupnica propadla.<ref>{{Navedi splet|title=Erjavec s ponovno vložitvijo ne namerava čakati na spremembe poslovnika DZ-ja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/erjavec-s-ponovno-vlozitvijo-ne-namerava-cakati-na-spremembe-poslovnika-dz-ja/549421|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-01-19|language=sl}}</ref> Ob tem je napovedal, da jo bo ponovno vložil, ko bodo omogočeni pogoji glasovanja na daljavo.<ref>{{Navedi splet|title=Erjavec: Konstruktivno nezaupnico bomo vložili takoj, ko bodo izpolnjeni pogoji za delo|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/moderndorfer-o-spremembi-poslovnika-jerajeva-rinejo-z-glavo-skozi-zid.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-01-19|language=sl}}</ref> Erjavec je nezaupnico ponovno, a takrat z desetimi poslanskimi podpisi, vložil 10. februarja 2021.<ref>{{Navedi splet|title=Prizor je bil enak, le da so imeli tokrat v rokah še manj glasov #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/prizor-je-bil-enak-le-da-so-imeli-tokrat-v-rokah-se-manj-glasov-video-545516|website=siol.net|accessdate=2021-02-10|language=sl}}</ref> Glasovanje o nezaupnici je potekalo 15. februarja. Nezaupnico je podprlo 40 poslancev, 7 jih je bilo proti, 6 glasovnic je bilo neveljavnih, ostali pa glasovnic niso prevzeli. Nezaupnica s tem ni uspela.<ref>{{Navedi splet|title=Konstruktivna nezaupnica ni uspela, zanjo glasovalo 40 poslancev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/konstruktivna-nezaupnica-ni-uspela-zanjo-glasovalo-40-poslancev/569545|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-02-15|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Konstruktivna nezaupnica: Erjavcu ni uspelo zbrati dovolj glasov|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pred-dz-dan-odlocitve-poslanci-o-nezaupnici-jansevi-vladi.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-02-15|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Konstruktivna nezaupnica z Erjavcem propadla z le 40 glasovi|url=https://siol.net/novice/slovenija/konstruktivna-nezaupnica-z-erjavcem-propadla-z-le-40-glasovi-545862|website=siol.net|accessdate=2021-02-15|language=sl}}</ref> ==== Izstop iz stranke ==== V začetku marca 2021 se je Erjavec zaposlil kot pomočnik direktorja v podjetju [[Iskratel]],<ref>{{Navedi splet|title=Karl Erjavec bo v podjetju Iskratel odgovoren za širitev in vstop na nove trge|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/karl-erjavec-bo-v-podjetju-iskratel-odgovoren-za-siritev-in-vstop-na-nove-trge/572215|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-03-08|language=sl}}</ref> 10. marca pa najavil svoj odstop z mesta predsednika [[DESUS|DeSUS]] in izstop iz nje,<ref>{{Navedi splet|title=Erjavec izstopil iz DeSUS-a: Svetu stranke sem povedal, da ne želim biti več predsednik stranke|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/erjavec-izstopil-iz-desus-a-svetu-stranke-sem-povedal-da-ne-zelim-biti-vec-predsednik-stranke/572390|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-03-10|language=sl}}</ref> kar je tudi uresničil.<ref>{{Navedi splet|title=Erjavec: Svetu stranke sem povedal, da ne želim biti več predsednik stranke|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bo-svet-desus-glasoval-o-nezaupnici-erjavcu.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-03-10|language=sl}}</ref> Po izstopu iz stranke je po [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji na Ukrajino]] pozval k prekinitvi vojaške pomoči [[Ukrajina|Ukrajini]] in trdil, da so ruske grožnje z jedrskim orožjem »resne«.<ref name=":5" /> === Vrnitev v politiko === 13. oktobra 2023, približno dve leti in pol po izstopu iz stranke, je v javnost prišla informacija, da naj bi se Karl Erjavec vrnil v stranko. V stranki DeSUS so informacijo o pogovorih glede sodelovanja potrdili; Erjavec naj bi se s podporo stranke podal na [[Volitve v Evropski parlament 2024|evropske volitve 2024]].<ref>{{Navedi splet|title=Karel Erjavec naj bi se vrnil v Desus|url=https://siol.net/novice/slovenija/karel-erjavec-naj-bi-se-vrnil-v-desus-617804|website=siol.net|accessdate=2023-10-17|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Karl Erjavec bi se vrnil na politični parket|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/karl-erjavec-bi-se-vrnil-na-politicni-parket/|website=DELO.si|accessdate=2023-10-20|language=sl}}</ref> Ideja kasneje ni bila realizirana, je pa Erjavec julija 2024 pri [[Ruska kapelica|ruski kapelici]] napovedal oblikovanje nove sredinske politične stranke Zbor za prihodnost.<ref>{{Navedi splet|title=Karl Erjavec se vrača v politiko: 'Dovolj je novih obrazov'|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/karl-erjavec-se-vraca-v-politiko-dovolj-je-novih-obrazov.html|website=24ur.com|accessdate=2024-08-01|language=sl}}</ref> Bodoča stranka je bila označena kot proruska, za ustanovitvijo pa naj bi po poročanju [[Delo (časopis)|Dela]] stala Rusija in gospodarstveniki, ki so jih oškodovale sankcije po [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji na Ukrajino]]. Erjavec je povezave z Rusijo zanikal, češ da gre za trditve ljudi, ki jih je »strah njegove vrnitve« in hkrati izrazil nasprotovanje pomoči napadeni državi.<ref>{{Navedi splet|title=Vrnitev v ruski preobleki: kakšno stranko načrtuje Karl Erjavec|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/vrnitev-v-ruski-preobleki-kaksno-stranko-nacrtuje-karl-erjavec-1297918|website=Revija Reporter|accessdate=2024-10-14|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Je Karl Erjavec ruski plačanec?|url=https://siol.net/novice/slovenija/delo-karla-erjavca-v-politicno-aktivacijo-prisili-rusi-ki-ga-tudi-financirajo-646050|website=siol.net|accessdate=2024-10-14|language=sl}}</ref> Trdil je, da se zavzema za »konec vojne« in izrazil podporo [[Donald Trump|Donaldu Trumpu]] za katerega je trdil, da bi »takoj končal vojno« ter [[Viktor Orbán|Viktorju Orbánu]], katerega obiske [[Vladimir Putin|Putina]] in blokiranje pomoči Ukrajini je označil kot »prava pot za mir«.<ref>{{Navedi splet|title=Karl Erjavec v ekskluzivnem intervjuju: »Če bi se me naveličali, me ne bi nagovarjali.«|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/karl-erjavec-v-ekskluzivnem-intervjuju-ce-bi-se-me-navelicali-me-ne-bi-nagovarjali-1297919|website=Revija Reporter|accessdate=2024-10-14|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Karl Erjavec naštel tiste, s katerimi bi sodeloval|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/karl-erjavec-nastel-tiste-s-katerimi-bi-sodeloval-427372|website=www.zurnal24.si|accessdate=2024-10-14|language=sl}}</ref> 27. novembra 2024 je ustanovil stranko [[Karl Erjavec – stranka Zaupanje]]. 16. decembra 2025 je Erjavec pred stavbo parlamenta predstavil deset tez za prenovo države kot klic k »novi slovenski reformaciji.« V njih se je med drugim zavzel za poboljšanje položaja upokojencev ter mladih, odpravo birokratskih ovir v gospodarstvu in pregon korupcije.<ref>{{Navedi splet|title=Erjavec predstavil deset tez za prenovo države|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/erjavec-predstavil-deset-tez-za-prenovo-drzave/767432|website=rtvslo.si|accessdate=2025-12-25|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Leta 2026 je s stranko kandidiral na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah]]. Sam je kandidiral v volilnem okraju Ljutomer, kjer je dobil 58 glasov (0,6 odstotka) ter ni osvojil mandata poslanca.<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2026-04-02|title=Izidi glasovanja|date=1.4.2026|publisher=Državna volilna komisija}}</ref> == Zasebno == Je avtor številnih člankov o varstvu temeljnih človekovih pravic in o delovanju pravosodnega sistema. Pogosto pa je tudi predaval na različnih strokovnih seminarjih in posvetih. Govori francosko in angleško. Poročen je z Ljubo Erjavec in oče hčerk Eve in Ines.<ref>{{Navedi splet|title=FOTO: Erjavca pospremili lepa hči in žena Ljuba|url=https://old.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-trac/foto-erjavca-pospremili-lepa-hci-zena-ljuba|website=old.slovenskenovice.si|date=2014-07-04|accessdate=2021-05-29|language=sl-si|first=Mo|last=S|archive-date=2021-06-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20210602213526/https://old.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-trac/foto-erjavca-pospremili-lepa-hci-zena-ljuba|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Veseli dnevi: Hči Karla Erjavca se je poročila s 53-letnim milijonarjem|url=https://www.vecer.com/zabava/zanimivosti/veseli-dnevi-hci-karla-erjavca-se-je-porocila-s-53-letnim-milijonarjem-10227893|website=www.vecer.com|date=2020-11-23|accessdate=2021-05-29|language=sl-si}}</ref> Njegov [[brat]] je glasbenik in član zasedbe [[Pop Design]] [[Martin Erjavec]].<ref name=":5">{{Navedi splet|title='Največji rusofil med politiki v Sloveniji je Janez Janša'|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/najvecji-rusofil-med-politiki-v-sloveniji-je-janez-jansa.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-05-09|publisher=ProPlus|last=Ena na ena}}</ref> Razglašen je bil za [[Politični obraz leta|Politični obraz leta 2010]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.revijaobrazi.si/obrazi-dneva/politicni-obraz-leta/politicni-obraz-leta-2010-je-karl-erjavec.html |title=Revijaobrazi.si - Politični obraz leta 2010 je Karl Erjavec |accessdate=2011-08-13 |archive-date=2012-03-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120325153933/http://www.revijaobrazi.si/obrazi-dneva/politicni-obraz-leta/politicni-obraz-leta-2010-je-karl-erjavec.html |url-status=dead }}</ref> == Viri in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih politikov]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * [http://www.mladina.si/tednik/200515/clanek/nar-kdo_je_kdaj--ursa_matos/ Mladina Kdo je kdaj: Karl Viktor Erjavec] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060514183808/http://www.mladina.si/tednik/200515/clanek/nar-kdo_je_kdaj--ursa_matos/ |date=2006-05-14 }} {{s-start}} {{s-off}} {{s-bef|before=[[Anton Grizold]]}} {{s-ttl|title=[[Minister za obrambo Republike Slovenije|Minister za obrambo]]|years=2004–2008}} {{s-aft|after=[[Ljubica Jelušič]]}} |- {{s-bef|before=[[Janez Podobnik]]}} {{s-ttl|title=[[Minister za okolje Republike Slovenije|Minister za okolje]]|years=2008–2010}} {{s-aft|after=[[Roko Žarnić]]}} |- {{s-bef|before=[[Samuel Žbogar]]}} {{s-ttl|title=[[Minister za zunanje zadeve Republike Slovenije|Minister za zunanje zadeve]]|years=2012–2018}} {{s-aft|after=[[Miroslav Cerar ml.]]}} |- {{s-bef|before=[[Andreja Katič]]}} {{s-ttl|title=[[Minister za obrambo Republike Slovenije|Minister za obrambo]]|years=2018–2020}} {{s-aft|after= [[Matej Tonin]]}} |- {{s-end}} {{Navpolja| list1= {{12VladaSLO}} {{8VladaSLO}} {{9VladaSLO}} {{Ministri za obrambo Republike Slovenije}} {{Ministri za zunanje zadeve Republike Slovenije}} {{Pred-DeSUS}} {{6DZRS}} }} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Erjavec, Karl}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski pravniki]] [[Kategorija:Diplomiranci Pravne fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Ministri za obrambo Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ministri za okolje in prostor Republike Slovenije]] [[Kategorija:Predsedniki Demokratične stranke upokojencev Slovenije]] [[Kategorija:Afera Patria (Slovenija)]] [[Kategorija:Državni sekretarji na Ministrstvu za pravosodje Republike Slovenije]] [[Kategorija:Politični obraz leta]] [[Kategorija:Poslanci 6. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ministri za zunanje zadeve Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 7. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ministri 12. vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:Podpredsedniki Vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ministri 13. vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:Bivši člani Demokratične stranke upokojencev Slovenije]] [[Kategorija:Bivši člani Liberalne demokracije Slovenije]] [[Kategorija:Člani SLS+SKD Slovenske ljudske stranke]] b59m5soziuq0cq367nbr415bq633sal 6655034 6655033 2026-04-02T21:39:22Z A09 188929 odstranil [[Kategorija:Člani SLS+SKD Slovenske ljudske stranke]]; dodal [[Kategorija:Bivši člani SLS+SKD Slovenske ljudske stranke]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6655034 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Predsednik | name=Karl Erjavec | order=[[Minister za obrambo RS|Minister za obrambo<br>Republike Slovenije]] | term_start=[[13. september]] [[2018]] | term_end=[[13. marec]] [[2020]] | predecessor=[[Andreja Katič]] | successor=[[Matej Tonin]] | term_start1=[[2004]] | term_end1= [[2008]] | predecessor1=[[Anton Grizold]] | successor1= [[Ljubica Jelušič]] | order2=[[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|Minister za zunanje zadeve<br>Republike Slovenije]] | term_start2=[[10. februar]] [[2012]] | term_end2= [[13. september]] [[2018]] | predecessor2=[[Samuel Žbogar]] | successor2=[[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]] | order3=[[Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije|Minister za okolje in prostor<br>Republike Slovenije]] | term_start3=[[2008]] | term_end3=[[2010]] | predecessor3=[[Janez Podobnik]] | successor3= [[Roko Žarnić]] | order4= | term_start4= | term_end4= | successor4= | birth_date=<!-- WD --> | death_date= | death_place= | spouse= | party=[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] (2004-2021)<br>[[Zaupanje (stranka)|Zaupanje]] (2024- ) | vicepresident= ||premier=[[Marjan Šarec]]|premier1=[[Janez Janša]]|premier2=[[Janez Janša]]<br>[[Alenka Bratušek]]<br>[[Miro Cerar]]|premier3=[[Borut Pahor]]}} '''Karl Erjavec''' (tudi ''Karl Viktor Erjavec''), [[Slovenci|slovenski]] [[politik]], [[pravnik]], * [[21. junij]] [[1960]], [[Aiseau]], [[Belgija]]. Erjavec nekdanji je predsednik [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|Demokratične stranke upokojencev Slovenije]] (DeSUS). Bil je minister v šestih slovenskih vladah. V [[8. vlada Republike Slovenije|vladi]] [[Janez Janša|Janeza Ivana Janše]] (2004–2008) je bil [[Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije|minister za obrambo]] in bil vpleten v [[Afera Patria (Slovenija)|afero Patria]], ko je predsedoval [[Borut Pahor]] (2008–2011) je bil [[Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije|minister za okolje in prostor]]. Po letu in pol je odstopil s položaja. Ko je Janez Janša drugič postal slovenski premier (2012–2013), je Erjavec dobil mesto [[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|ministra za zunanje zadeve]]; isto mesto je zasedel v [[11. vlada Republike Slovenije|naslednji vladi]] pod vodstvom [[Alenka Bratušek|Alenke Bratušek]] in v [[12. vlada Republike Slovenije|12. vladi Republike Slovenije]], ko je bil premier [[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]]. Kot minister je sodeloval tudi v [[13. vlada Republike Slovenije|vladi]] [[Marjan Šarec|Marjana Šarca]], in sicer je znova prevzel obrambni resor. Po drugem odhodu iz stranke DeSUS je zapustil politiko in se zaposlil v podjetju [[Iskratel]]. Nato se je zopet vrnil v politiko s svojo novo stranko [[Karl Erjavec – stranka Zaupanje|Zaupanje]]. == Življenjepis == Rodil se je 21. junija 1960 v Aiseauju v Belgiji. Ime Viktor je dobil po belgijski tradiciji, da najstarejši sin podeduje očetovo ime. Oče je bil po poklicu tesar in večkratni državni prvak v kajaku; v Belgijo se je preselil zaradi slabih ekonomskih razmer in tam delal kot rudar. Iz Belgije se je Karl vrnil z 12 leti. Maturiral je na [[gimnazija Kranj|gimnaziji v Kranju]]. Kljub želji po študiju slikarstva se je vpisal na [[Pravna fakulteta v Ljubljani|Pravno fakulteto Univerze v Ljubljani]] in diplomiral leta 1985. Do leta 1990 je bil zaposlen v gospodarstvu, leta 1990 pa je postal član Izvršnega sveta Skupščine občine [[Kranj]] in bil imenovan za sekretarja za občo upravo in druge pravne zadeve. Član prve stranke je postal leta 1993, ko se je včlanil v [[Slovenski krščanski demokrati|SKD]]. Med letoma 1995 in 2000 se je v [[Urad varuha človekovih pravic Republike Slovenije|Uradu varuha človekovih pravic RS]] ukvarjal z zadevami, povezanimi z varovanjem temeljnih človekovih pravic. Bil je vodja kabineta pri varuhu človekovih pravic in direktor strokovne službe. Od leta 2001 do leta 2004 je bil državni sekretar za pravosodno upravo na [[ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije|Ministrstvu za pravosodje RS]]. Po razpadu stranke [[SLS+SKD]] je ostal član [[Slovenska ljudska stranka|SLS-]]a, vendar je zaradi neuresničenih ambicij stranko zapustil in se maja 2004 pridružil [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]. == Državna politika == === Minister za obrambo (2004–2008) === [[Slika:Karl Erjavec, Primož Kozmus, Rajmond Debevec and Lucija Polavder.jpg|sličica|Erjavec kot obrambni minister|levo]] [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]] je zapustil zelo hitro in se tik pred volitvami leta 2004 na povabilo [[Anton Rous|Antona Rousa]] vključil v [[Desus|DeSUS]]. 20. maja 2005 je postal predsednik stranke DeSUS. V času vlade [[Janez Janša|Janeza Janše]], kjer je zasedel mesto [[Minister za obrambo Republike Slovenije|ministra za obrambo]], je večkrat zagrozil z odhodom iz koalicije, vendar do uresničitve odhoda ni prišlo. Pod njegovim vodstvom ministrstva je bila sklenjena pogodba o največjem nakupu orožja v slovenski zgodovini, ki je kasneje postala znana kot [[Afera Patria (Slovenija)|afera Patria]]. Skupaj z generalom Albinom Gutmanom je spremenil zahtevano oborožitev oklepnikov: namesto prej načrtovanih devetdesetih so kupili samo šest najzmogljivejših vozil s topovi, 25 oklepnikov pa naj bi imelo samo "osnovno konfiguracijo", kar pomeni, da so kupili zgolj oklepne školjke brez koles, menjalnika in motorja.<ref>{{Navedi knjigo|title=V imenu države: trilogija. Knj. 3, Prikrivanje|last=Šurc|first=Matej|publisher=Sanje|year=2013|isbn=978-961-274-067-2|location=Ljubljana|page=454–459|cobiss=261187328|last2=Zgaga|first2=Blaž}}</ref> Je prvi obrambni minister v Sloveniji, ki je na funkciji ostal celoten mandat. ==== Minister za okolje in prostor ==== [[Slika:32. seja vlade 2009-06-17 08.jpg|sličica|Erjavec kot minister za okolje in prostor (2009)]] Bil je [[minister za okolje Republike Slovenije]] v [[Pahorjeva vlada|Pahorjevi vladi]]; 26. januarja 2010 je odstopil s položaja zaradi afere s smetmi. K razrešitvi Erjavca je premierja Pahorja takrat pozvalo [[Računsko sodišče Republike Slovenije]] pod vodstvom [[Igor Šoltes|Igorja Šoltesa]]. === Minister za zunanje zadeve === [[Slika:Außenministerin Karin Kneissl trifft slowenischen AußenministerKarl Viktor Erjavec (40921736271).jpg|sličica|Z avstrijsko zunanjo ministrico [[Karin Kneissl]].]] [[Slika:Karl Erjavec in Tallinn (35553082905).jpg|sličica|Ministrski obisk v [[Talin|Talinu]] (2017)]] Na [[državnozborske volitve v Sloveniji 2011|državnozborskih volitvah leta 2011]] je kandidiral na listi svoje stranke in dobil poslanski mandat. DeSUS je pod Erjavčevim vodstvom vstopil v 10. vlado Republike Slovenije pod vodstvom prvaka Slovenske demokratske stranke Janeza Janše. Erjavec je zasedel položaj [[Minister za zunanje zadeve Republike Slovenije|ministra za zunanje zadeve Republike Slovenije]]. Zaradi poročila Komisije za preprečevanje korupcije pri nadzoru nad premoženjskim stanjem predsednikov parlamentarnih strank, ki je bremenilo tudi Janšo, je DeSUS zapustil koalicijo.<ref>[http://desus.si/?p=3535 Desus.si - Sklep o izstopu iz koalicije in iz vlade RS]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Stranka je vstopila v novo [[11. vlada Republike Slovenije|vlado Alenke Bratušek]], kjer je Erjavec ostal na položaju zunanjega ministra, prav tako v času [[12. vlada Republike Slovenije|vlade Mira Cerarja]], v kateri je bila stranka, po zgodovinskem uspehu na volitvah (10 poslanskih mest), druga največja koalicijska stranka. V času Cerarjeve vlade je Erjavčevo ministrovanje pretresel največji diplomatski škandal v Sloveniji, ko so hrvaški obveščevalci prisluškovali slovenskemu arbitru [[Jernej Sekolec|Jerneju Sekolcu]] in agentki [[Simona Drenik|Simoni Drenik]], ki sta o pomembnih vsebinah v zvezi z arbitražno sodbo med [[Slovenija|Slovenijo]] in [[Hrvaška|Hrvaško]] govorila po nezavarovani telefonski liniji.<ref>{{Navedi splet|title=So Hrvati prisluškovali slovenskim novinarjem? #arbitraža|url=https://siol.net/novice/slovenija/so-hrvati-prisluskovali-slovenskim-novinarjem-arbitraza-494724|website=siol.net|accessdate=2020-12-17|language=sl}}</ref> Afera je zatresla arbitražni postopek, od katerega je Republika Hrvaška zaradi – po njihovem mnenju – nespoštovanja pravil s strani Slovenije odstopila. Arbitražno sodišče se je izreklo, da je bil dogodek sicer napaka Slovenije, a da na potek razsodbe ne bo vplivala. Kljub temu je Hrvaška napovedala, da arbitražne razsodbe ne po upoštevala, saj da je zanjo nična.<ref>{{Navedi splet|title=Arbitražna razsodba je znana, kateri so naslednji koraki?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/arbitrazna-razsodba-je-znana-kateri-so-naslednji-koraki/426381|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-12-17|language=sl}}</ref> Erjavec je zavrnil svojo objektivno odgovornost in zavrnil odstop, h kateremu ga je pozvala opozicija.<ref>{{Navedi splet|title=Simona Drenik: Objektivna odgovornost je pač neki široki pravni pojem|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/simona-drenik-objektivna-odgovornost-je-pac-neki-siroki-pravni-pojem/489659|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-12-17|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tonin po razkritju glede arbitražne prisluškovalne afere pričakoval odstop Erjavca|url=https://www.dnevnik.si/1042821347|website=Dnevnik|accessdate=2020-12-17|archive-date=2018-05-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20180509190114/https://www.dnevnik.si/1042821347|url-status=dead}}</ref> Po tem ko je [[Rusija]] leta 2014 okupirala ukrajinski [[Krim (polotok)|Krim]] in sprožila [[Vojna v Donbasu (2014–2022)|vojno v Donbasu]], je Erjavec pozval k ohranitvi ozemeljske celovitosti [[Ukrajina|Ukrajine]] in gospodarski pomoči. Hkrati je trdil, da je podpis sporazuma o približevanju Ukrajine EU bil napaka, saj bi po njegovem mnenju o usmertivi Ukrajine morala odločati tudi Rusija.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Erjavec o Ukrajini: Slovenija bi lahko odigrala vlogo posrednice med Rusijo in EU {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/erjavec-o-ukrajini-slovenija-bi-lahko-odigrala-vlogo-posrednice-med-rusijo-in-eu.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-10-14|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title="Slovenija kot posrednica med Rusijo in EU"|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/slovenija-kot-posrednica-med-rusijo-in-eu-225094|website=www.zurnal24.si|accessdate=2024-10-14|language=sl}}</ref> Erjavec je Slovenijo zaradi »dobrih odnosov« z Rusijo neuspešno skušal ponuditi kot posrednico med EU in Rusijo.<ref name=":2" /> Do predlogov je bil ostro kritičen Zbor za republiko, ki je Erjavca pozval k odstopu in izpostavil, da take izjave Slovenijo predstavljajo kot neopredeljeno državo, ki ni del EU, problematiko ki je v celoti produkt Rusije prelaga na EU in da dajejo vtis, da Slovenija podpira težnje po omejitvah suverenosti držav.<ref>{{Navedi splet|title=Obama: "Putinova politika v Ukrajini ni znamenje moči"|url=https://www.rtvslo.si/svet/obama-putinova-politika-v-ukrajini-ni-znamenje-moci/331279|website=rtvslo.si|accessdate=2024-10-14|language=sl|first=K.|last=S}}</ref> Erjavčevo delo kot zunanji minister je bilo kritizirano, češ da je rusofil in da je Slovenijo zapeljal proti Rusiji. Sam se je na očitke odzval z obtožbo, da je rusofil v resnici [[Janez Janša]].<ref name=":5" /> Ruski veleposlanik v Sloveniji je pred [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|državnozborskimi volitvami v Sloveniji leta 2018]] javno podprl Erjavca.<ref>{{Navedi splet|title=Prijatelj Kremlja Erjavec gostil še enega ruskega ministra|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/prijatelj-kremlja-erjavec-gostil-se-enega-ruskega-ministra-634270?fb_comment_id=1916293218445720_1916325175109191|website=Revija Reporter|accessdate=2024-10-14|language=sl}}</ref> === Minister za obrambo (2018–2020) === [[Slika:2019 NATO Military Committee Conference 190913-D-PB383-012 (48728025998).jpg|sličica|Obrambni minister Erjavec in predsednik države Pahor na konferenci zveze NATO. (2019)]] [[Slika:Saeimas priekšsēdētājas vizīte Slovēnijā (48709514898).jpg|sličica|Erjavec in obrambna ministrica Latvije [[Ināra Mūrniece]] (2019)]] Pred [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|državnozborskimi volitvami 2018]] je Erjavec z ljubljanskim županom [[Zoran Janković|Zoranom Jankovićem]] oblikoval t. i. Levi blok, ki je nasprotoval sodelovanju v vladi [[Janez Janša|Janeza Janše]] ob njegovi morebitni zmagi na volitvah. K bloku je Erjavec povabil tudi druge leve stranke, a se mu ni pridružila nobena. DeSUS je na volitvah doživel enega najnižjih rezultatov v svoji zgodovini; prejeli so 43.129 glasov oz. 4,91 % glasov in tako pet poslanskih mest oz. za polovico manj kot v prejšnjem mandatu. Prav tako se Karlu Erjavcu ni uspelo prebiti v parlament. DeSUS je zavrnil koalicijska pogajanja z zmagovalko volitev [[Slovenska demokratska stranka|Slovensko demokratsko stranko]], so se pa udeležili pogajanj z drugouvrščenim [[Marjan Šarec|Marjanom Šarcem]] in njegovo [[Lista Marjana Šarca|Listo Marjana Šarca]], kljub temu, da je v volilni kampanji Erjavec zatrjeval, da Slovenija potrebuje izkušene politike in da bo ''"nov obraz nova napaka"''.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=96HXUWWFjEk|title=Nov obraz bo nova napaka - Karl Erjavec|date=2. junij 2018|accessdate=6. 12. 2020|website=YouTube|publisher=Anže|last=Vede|first=Anže}}</ref> Erjavec je v Šarčevi vladi zasedel mesto ministra za obrambo. === Pretres v stranki === Januarja 2020, dobro leto po nastopu Šarčeve vlade, je v [[Kongres Demokratične stranke upokojencev Slovenije 2020|stranki DeSUS potekal kongres]]. Poleg Erjavca je kandidaturo napovedala tudi njegova kmetijska ministrica [[Aleksandra Pivec]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-boj-za-vodjo-desus-a-tudi-kmetijska-ministrica-aleksandra-pivec/504880|title=V boj za vodjo DeSUS-a tudi kmetijska ministrica Aleksandra Pivec|work=[[MMC RTV-SLO]]|accessdate=2019-11-14}}</ref> V stranki se je kazalo nezadovoljstvo z Erjavčevim vodenjem stranke, ki je vplivalo tudi na padec podpore na volitvah in v javnomnenjskih raziskavah. Erjavec naj bi užival podporo vodstva stranke in poslanske skupine, Pivčeva pa večjo podporo v pokrajinskih odborih, Pivčevo naj bi podpiral tudi premier Šarec. Na kongresu je Aleksandra Pivec prejela 143 glasov, Erjavec pa 80, s čimer je po štirih mandatih moral prepustiti vodenje stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Aleksandra Pivec je nova predsednica DeSUS-a, Erjavec odstopa|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/aleksandra-pivec-je-nova-predsednica-desus-a-erjavec-odstopa/511999|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-01-19|language=sl}}</ref> Ob tem je napovedal odstop z mesta obrambnega ministra in umik iz [[Politik|politike]], ostaja pa član stranke.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Erjavec po hudem porazu napovedal odstop z ministrskega položaja #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/erjavec-po-hudem-porazu-napovedal-odstop-z-ministrskega-polozaja-516700|website=siol.net|accessdate=2020-08-07|language=sl}}</ref> Do padca Šarčeve vlade čez dva meseca Erjavec ni odstopil.<ref>{{Navedi splet|title=Karl Erjavec še ni odstopil - demokracija.si|url=http://www.demokracija.si/slovenija/karl-erjavec-se-ni-odstopil.html|website=www.demokracija.si|accessdate=2020-08-07|language=sl-si|first=Vir: spletni časopis/ Peter|last=Jančič}}</ref> Po aferah zoper Pivčevo in posledičnem odstopu z mesta predsednice je Erjavec napovedal kandidaturo na izrednem kongresu, ki je potekal 5. decembra 2020. Prejel je 146, protikandidat [[Srečko Krope|Srečko Felix Krope]] pa 71 glasov. S tem rezultatom je Erjavec po 10 mesecih spet prevzel vodenje stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Dan odločitve v DeSUS-u: Vajeti stranke znova prevzema Erjavec|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dan-odlocitve-v-desus-u-vajeti-stranke-znova-prevzema-erjavec/544614|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-12-05|language=sl}}</ref> Erjavca se je ob tem že omenjalo za morebitnega mandatarja [[Koalicija ustavnega loka|Koalicije ustavnega loka]], a je to sprva označil za špekulacije, kasneje, 15. decembra, pa novico potrdil.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=V stranki DeSUS bodo v četrtek odločali o izstopu iz koalicije in izključitvi Polnarja|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/lms-bi-podprla-erjavca-za-mandatarja.html|website=www.24ur.com|accessdate=2020-12-17|language=sl}}</ref> Kot prva med strankami ga je podprla [[Lista Marjana Šarca]].<ref name=":1" /> Poslanska skupina je sporočila, da ji Erjavec možnosti izstopa iz Janševe vlade pred kongresom ni omenjal, zato so jih njegove poteze kasneje razočarale. Štirje poslanci so v primeru Erjavčevih "solo akcij" zagrozili tudi izstop iz poslanske skupine DeSUS, saj so veljavne odločitve organov stranke velevale sodelovanje v vladi.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Polnar proti Erjavcu: Če se to ne bo končalo, gremo po svoje #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/polnar-proti-erjavcu-ce-se-to-ne-bo-koncalo-gremo-po-svoje-541097|website=siol.net|accessdate=2020-12-11|language=sl}}</ref><ref name=":4">{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/slovenija/polnar-ce-se-to-ne-bo-koncalo-bomo-stirje-poslanci|title=Polnar: Če se to ne bo končalo, bomo štirje poslanci Desus ustanovili novo poslansko skupino|date=11. 12. 2020|accessdate=11. 12. 2020|website=www.primorske.si|publisher=Primorske novice|last=STA|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Dnevnik|url=https://4d.rtvslo.si/arhiv/dnevnik/174738367|website=RTV 4D|accessdate=2020-12-10|language=sl|first=Multimedijski center RTV|last=Slovenija}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=twitter.com/bojanpozar/status/1336624450742198272|url=https://twitter.com/bojanpozar/status/1336624450742198272|website=Twitter|accessdate=2020-12-10|date=9. december 2020|last=Požar|first=Bojan}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=twitter.com/mirko_mayer/status/1336718491223793665|url=https://twitter.com/mirko_mayer/status/1336718491223793665|website=Twitter|accessdate=2020-12-10|date=9. december 2020|last=Mayer|first=Mirko}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Erjavec predlagal odhod iz koalicije, poslanci so ga zavrnili #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/neuradno-erjavec-hoce-iz-janseve-koalicije-poslanci-proti-540836|website=siol.net|accessdate=2020-12-10|language=sl}}</ref> === Mandatar Koalicije ustavnega loka === Konec decembra 2020 je Erjavec sporočil, da so dosegli soglasje, da bo mandatar [[Koalicija ustavnega loka]], ki bo poskusila zrušiti tretjo Janševo vlado. 15. decembra 2020 ga je uradno podprla Lista Marjana Šarca, 29. decembra še Socialni demokrati. Erjavec je vložitev nezaupnice napovedal za 15. januar 2021 in povedal, da pričakuje 43 poslanskih podpisov (potrebna večina je 46 poslanskih glasov). Ob tem je napovedal tudi ponovne pogovore s [[Stranka modernega centra|Stranko modernega centra]], ki je koalicijo KUL in Erjavca prej že večkrat zavrnila.<ref>{{Navedi splet|title=Erjavec bo 15. januarja vložil konstruktivno nezaupnico|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/erjavec-bo-15-januarja-vlozil-konstruktivno-nezaupnico.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-01-10|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Erjavec brez večine vztraja z nezaupnico, vložili jo bodo 15. 1.|url=https://siol.net/novice/slovenija/erjavec-konstruktivno-nezaupnico-bomo-vlozili-15-januarja-542772|website=siol.net|accessdate=2021-01-10|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janša: Mislim, da bo ta vlada uspešno zaključila mandat|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-mislim-da-bo-ta-vlada-uspesno-zakljucila-mandat/548303|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-01-10|language=sl}}</ref> Karl Erjavec je 15. januarja v državni zbor vložil nezaupnico proti [[14. vlada Republike Slovenije|14. vladi Republike Slovenije]], za katero je zbral 42 poslanskih podpisov. Podprle so ga [[Lista Marjana Šarca]], [[Socialni demokrati]], [[Stranka Alenke Bratušek]] in [[Levica (politična stranka)|Levica]], Erjavcu pa ob tem ni uspelo pridobiti polne podpore [[Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije|lastne poslanske skupine]]; podpise so prispevali [[Franc Jurša]], [[Ivan Hršak]] in [[Jurij Lep]], zaradi nestrinjanja z vsebino nezaupnice pa je podporo odrekel [[Branko Simonovič]].<ref name=":02">{{Navedi splet|title=Erjavec: Nočemo rušiti vlade, želimo ustaviti rušenje države. Janša: Gre za pobalinsko nagajanje,|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/erjavec-nocemo-rusiti-vlade-zelimo-ustaviti-rusenje-drzave-jansa-gre-za-pobalinsko-nagajanje/549030|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-01-15|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vložili predlog konstruktivne nezaupnice z 42 podpisi|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/izjava-ob-vlozitvi-konstruktivne-nezaupnice-vladi/|website=www.delo.si|accessdate=2021-01-15|language=sl-si}}</ref> Slednji je svojo nepodporo utemeljil s tem, da je bil zdravstveni resor v rokah DeSUS-ovega ministra Gantarja in bi s podporo nezaupnice izrekel nezaupnico lastni stranki.<ref name=":02" /> Zaradi več okužb v poslanskih skupinah opozicijskih strank je Karl Erjavec 19. januarja, dan pred glasovanjem o nezaupnici, umaknil svoje mandatarstvo, s čimer je nezaupnica propadla.<ref>{{Navedi splet|title=Erjavec s ponovno vložitvijo ne namerava čakati na spremembe poslovnika DZ-ja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/erjavec-s-ponovno-vlozitvijo-ne-namerava-cakati-na-spremembe-poslovnika-dz-ja/549421|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-01-19|language=sl}}</ref> Ob tem je napovedal, da jo bo ponovno vložil, ko bodo omogočeni pogoji glasovanja na daljavo.<ref>{{Navedi splet|title=Erjavec: Konstruktivno nezaupnico bomo vložili takoj, ko bodo izpolnjeni pogoji za delo|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/moderndorfer-o-spremembi-poslovnika-jerajeva-rinejo-z-glavo-skozi-zid.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-01-19|language=sl}}</ref> Erjavec je nezaupnico ponovno, a takrat z desetimi poslanskimi podpisi, vložil 10. februarja 2021.<ref>{{Navedi splet|title=Prizor je bil enak, le da so imeli tokrat v rokah še manj glasov #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/prizor-je-bil-enak-le-da-so-imeli-tokrat-v-rokah-se-manj-glasov-video-545516|website=siol.net|accessdate=2021-02-10|language=sl}}</ref> Glasovanje o nezaupnici je potekalo 15. februarja. Nezaupnico je podprlo 40 poslancev, 7 jih je bilo proti, 6 glasovnic je bilo neveljavnih, ostali pa glasovnic niso prevzeli. Nezaupnica s tem ni uspela.<ref>{{Navedi splet|title=Konstruktivna nezaupnica ni uspela, zanjo glasovalo 40 poslancev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/konstruktivna-nezaupnica-ni-uspela-zanjo-glasovalo-40-poslancev/569545|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-02-15|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Konstruktivna nezaupnica: Erjavcu ni uspelo zbrati dovolj glasov|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pred-dz-dan-odlocitve-poslanci-o-nezaupnici-jansevi-vladi.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-02-15|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Konstruktivna nezaupnica z Erjavcem propadla z le 40 glasovi|url=https://siol.net/novice/slovenija/konstruktivna-nezaupnica-z-erjavcem-propadla-z-le-40-glasovi-545862|website=siol.net|accessdate=2021-02-15|language=sl}}</ref> ==== Izstop iz stranke ==== V začetku marca 2021 se je Erjavec zaposlil kot pomočnik direktorja v podjetju [[Iskratel]],<ref>{{Navedi splet|title=Karl Erjavec bo v podjetju Iskratel odgovoren za širitev in vstop na nove trge|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/karl-erjavec-bo-v-podjetju-iskratel-odgovoren-za-siritev-in-vstop-na-nove-trge/572215|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-03-08|language=sl}}</ref> 10. marca pa najavil svoj odstop z mesta predsednika [[DESUS|DeSUS]] in izstop iz nje,<ref>{{Navedi splet|title=Erjavec izstopil iz DeSUS-a: Svetu stranke sem povedal, da ne želim biti več predsednik stranke|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/erjavec-izstopil-iz-desus-a-svetu-stranke-sem-povedal-da-ne-zelim-biti-vec-predsednik-stranke/572390|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-03-10|language=sl}}</ref> kar je tudi uresničil.<ref>{{Navedi splet|title=Erjavec: Svetu stranke sem povedal, da ne želim biti več predsednik stranke|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bo-svet-desus-glasoval-o-nezaupnici-erjavcu.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-03-10|language=sl}}</ref> Po izstopu iz stranke je po [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji na Ukrajino]] pozval k prekinitvi vojaške pomoči [[Ukrajina|Ukrajini]] in trdil, da so ruske grožnje z jedrskim orožjem »resne«.<ref name=":5" /> === Vrnitev v politiko === 13. oktobra 2023, približno dve leti in pol po izstopu iz stranke, je v javnost prišla informacija, da naj bi se Karl Erjavec vrnil v stranko. V stranki DeSUS so informacijo o pogovorih glede sodelovanja potrdili; Erjavec naj bi se s podporo stranke podal na [[Volitve v Evropski parlament 2024|evropske volitve 2024]].<ref>{{Navedi splet|title=Karel Erjavec naj bi se vrnil v Desus|url=https://siol.net/novice/slovenija/karel-erjavec-naj-bi-se-vrnil-v-desus-617804|website=siol.net|accessdate=2023-10-17|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Karl Erjavec bi se vrnil na politični parket|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/karl-erjavec-bi-se-vrnil-na-politicni-parket/|website=DELO.si|accessdate=2023-10-20|language=sl}}</ref> Ideja kasneje ni bila realizirana, je pa Erjavec julija 2024 pri [[Ruska kapelica|ruski kapelici]] napovedal oblikovanje nove sredinske politične stranke Zbor za prihodnost.<ref>{{Navedi splet|title=Karl Erjavec se vrača v politiko: 'Dovolj je novih obrazov'|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/karl-erjavec-se-vraca-v-politiko-dovolj-je-novih-obrazov.html|website=24ur.com|accessdate=2024-08-01|language=sl}}</ref> Bodoča stranka je bila označena kot proruska, za ustanovitvijo pa naj bi po poročanju [[Delo (časopis)|Dela]] stala Rusija in gospodarstveniki, ki so jih oškodovale sankcije po [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji na Ukrajino]]. Erjavec je povezave z Rusijo zanikal, češ da gre za trditve ljudi, ki jih je »strah njegove vrnitve« in hkrati izrazil nasprotovanje pomoči napadeni državi.<ref>{{Navedi splet|title=Vrnitev v ruski preobleki: kakšno stranko načrtuje Karl Erjavec|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/vrnitev-v-ruski-preobleki-kaksno-stranko-nacrtuje-karl-erjavec-1297918|website=Revija Reporter|accessdate=2024-10-14|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Je Karl Erjavec ruski plačanec?|url=https://siol.net/novice/slovenija/delo-karla-erjavca-v-politicno-aktivacijo-prisili-rusi-ki-ga-tudi-financirajo-646050|website=siol.net|accessdate=2024-10-14|language=sl}}</ref> Trdil je, da se zavzema za »konec vojne« in izrazil podporo [[Donald Trump|Donaldu Trumpu]] za katerega je trdil, da bi »takoj končal vojno« ter [[Viktor Orbán|Viktorju Orbánu]], katerega obiske [[Vladimir Putin|Putina]] in blokiranje pomoči Ukrajini je označil kot »prava pot za mir«.<ref>{{Navedi splet|title=Karl Erjavec v ekskluzivnem intervjuju: »Če bi se me naveličali, me ne bi nagovarjali.«|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/karl-erjavec-v-ekskluzivnem-intervjuju-ce-bi-se-me-navelicali-me-ne-bi-nagovarjali-1297919|website=Revija Reporter|accessdate=2024-10-14|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Karl Erjavec naštel tiste, s katerimi bi sodeloval|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/karl-erjavec-nastel-tiste-s-katerimi-bi-sodeloval-427372|website=www.zurnal24.si|accessdate=2024-10-14|language=sl}}</ref> 27. novembra 2024 je ustanovil stranko [[Karl Erjavec – stranka Zaupanje]]. 16. decembra 2025 je Erjavec pred stavbo parlamenta predstavil deset tez za prenovo države kot klic k »novi slovenski reformaciji.« V njih se je med drugim zavzel za poboljšanje položaja upokojencev ter mladih, odpravo birokratskih ovir v gospodarstvu in pregon korupcije.<ref>{{Navedi splet|title=Erjavec predstavil deset tez za prenovo države|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/erjavec-predstavil-deset-tez-za-prenovo-drzave/767432|website=rtvslo.si|accessdate=2025-12-25|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Leta 2026 je s stranko kandidiral na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah]]. Sam je kandidiral v volilnem okraju Ljutomer, kjer je dobil 58 glasov (0,6 odstotka) ter ni osvojil mandata poslanca.<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2026-04-02|title=Izidi glasovanja|date=1.4.2026|publisher=Državna volilna komisija}}</ref> == Zasebno == Je avtor številnih člankov o varstvu temeljnih človekovih pravic in o delovanju pravosodnega sistema. Pogosto pa je tudi predaval na različnih strokovnih seminarjih in posvetih. Govori francosko in angleško. Poročen je z Ljubo Erjavec in oče hčerk Eve in Ines.<ref>{{Navedi splet|title=FOTO: Erjavca pospremili lepa hči in žena Ljuba|url=https://old.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-trac/foto-erjavca-pospremili-lepa-hci-zena-ljuba|website=old.slovenskenovice.si|date=2014-07-04|accessdate=2021-05-29|language=sl-si|first=Mo|last=S|archive-date=2021-06-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20210602213526/https://old.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-trac/foto-erjavca-pospremili-lepa-hci-zena-ljuba|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Veseli dnevi: Hči Karla Erjavca se je poročila s 53-letnim milijonarjem|url=https://www.vecer.com/zabava/zanimivosti/veseli-dnevi-hci-karla-erjavca-se-je-porocila-s-53-letnim-milijonarjem-10227893|website=www.vecer.com|date=2020-11-23|accessdate=2021-05-29|language=sl-si}}</ref> Njegov [[brat]] je glasbenik in član zasedbe [[Pop Design]] [[Martin Erjavec]].<ref name=":5">{{Navedi splet|title='Največji rusofil med politiki v Sloveniji je Janez Janša'|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/najvecji-rusofil-med-politiki-v-sloveniji-je-janez-jansa.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-05-09|publisher=ProPlus|last=Ena na ena}}</ref> Razglašen je bil za [[Politični obraz leta|Politični obraz leta 2010]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.revijaobrazi.si/obrazi-dneva/politicni-obraz-leta/politicni-obraz-leta-2010-je-karl-erjavec.html |title=Revijaobrazi.si - Politični obraz leta 2010 je Karl Erjavec |accessdate=2011-08-13 |archive-date=2012-03-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120325153933/http://www.revijaobrazi.si/obrazi-dneva/politicni-obraz-leta/politicni-obraz-leta-2010-je-karl-erjavec.html |url-status=dead }}</ref> == Viri in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih politikov]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * [http://www.mladina.si/tednik/200515/clanek/nar-kdo_je_kdaj--ursa_matos/ Mladina Kdo je kdaj: Karl Viktor Erjavec] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060514183808/http://www.mladina.si/tednik/200515/clanek/nar-kdo_je_kdaj--ursa_matos/ |date=2006-05-14 }} {{s-start}} {{s-off}} {{s-bef|before=[[Anton Grizold]]}} {{s-ttl|title=[[Minister za obrambo Republike Slovenije|Minister za obrambo]]|years=2004–2008}} {{s-aft|after=[[Ljubica Jelušič]]}} |- {{s-bef|before=[[Janez Podobnik]]}} {{s-ttl|title=[[Minister za okolje Republike Slovenije|Minister za okolje]]|years=2008–2010}} {{s-aft|after=[[Roko Žarnić]]}} |- {{s-bef|before=[[Samuel Žbogar]]}} {{s-ttl|title=[[Minister za zunanje zadeve Republike Slovenije|Minister za zunanje zadeve]]|years=2012–2018}} {{s-aft|after=[[Miroslav Cerar ml.]]}} |- {{s-bef|before=[[Andreja Katič]]}} {{s-ttl|title=[[Minister za obrambo Republike Slovenije|Minister za obrambo]]|years=2018–2020}} {{s-aft|after= [[Matej Tonin]]}} |- {{s-end}} {{Navpolja| list1= {{12VladaSLO}} {{8VladaSLO}} {{9VladaSLO}} {{Ministri za obrambo Republike Slovenije}} {{Ministri za zunanje zadeve Republike Slovenije}} {{Pred-DeSUS}} {{6DZRS}} }} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Erjavec, Karl}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski pravniki]] [[Kategorija:Diplomiranci Pravne fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Ministri za obrambo Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ministri za okolje in prostor Republike Slovenije]] [[Kategorija:Predsedniki Demokratične stranke upokojencev Slovenije]] [[Kategorija:Afera Patria (Slovenija)]] [[Kategorija:Državni sekretarji na Ministrstvu za pravosodje Republike Slovenije]] [[Kategorija:Politični obraz leta]] [[Kategorija:Poslanci 6. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ministri za zunanje zadeve Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 7. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ministri 12. vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:Podpredsedniki Vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ministri 13. vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:Bivši člani Demokratične stranke upokojencev Slovenije]] [[Kategorija:Bivši člani Liberalne demokracije Slovenije]] [[Kategorija:Bivši člani SLS+SKD Slovenske ljudske stranke]] qenj1jpzulmb793d6uj751j1oqikhog 6655035 6655034 2026-04-02T21:41:19Z A09 188929 dodal [[Kategorija:Člani Karla Erjavca – stranke Zaupanja]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6655035 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Predsednik | name=Karl Erjavec | order=[[Minister za obrambo RS|Minister za obrambo<br>Republike Slovenije]] | term_start=[[13. september]] [[2018]] | term_end=[[13. marec]] [[2020]] | predecessor=[[Andreja Katič]] | successor=[[Matej Tonin]] | term_start1=[[2004]] | term_end1= [[2008]] | predecessor1=[[Anton Grizold]] | successor1= [[Ljubica Jelušič]] | order2=[[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|Minister za zunanje zadeve<br>Republike Slovenije]] | term_start2=[[10. februar]] [[2012]] | term_end2= [[13. september]] [[2018]] | predecessor2=[[Samuel Žbogar]] | successor2=[[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]] | order3=[[Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije|Minister za okolje in prostor<br>Republike Slovenije]] | term_start3=[[2008]] | term_end3=[[2010]] | predecessor3=[[Janez Podobnik]] | successor3= [[Roko Žarnić]] | order4= | term_start4= | term_end4= | successor4= | birth_date=<!-- WD --> | death_date= | death_place= | spouse= | party=[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] (2004-2021)<br>[[Zaupanje (stranka)|Zaupanje]] (2024- ) | vicepresident= ||premier=[[Marjan Šarec]]|premier1=[[Janez Janša]]|premier2=[[Janez Janša]]<br>[[Alenka Bratušek]]<br>[[Miro Cerar]]|premier3=[[Borut Pahor]]}} '''Karl Erjavec''' (tudi ''Karl Viktor Erjavec''), [[Slovenci|slovenski]] [[politik]], [[pravnik]], * [[21. junij]] [[1960]], [[Aiseau]], [[Belgija]]. Erjavec nekdanji je predsednik [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|Demokratične stranke upokojencev Slovenije]] (DeSUS). Bil je minister v šestih slovenskih vladah. V [[8. vlada Republike Slovenije|vladi]] [[Janez Janša|Janeza Ivana Janše]] (2004–2008) je bil [[Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije|minister za obrambo]] in bil vpleten v [[Afera Patria (Slovenija)|afero Patria]], ko je predsedoval [[Borut Pahor]] (2008–2011) je bil [[Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije|minister za okolje in prostor]]. Po letu in pol je odstopil s položaja. Ko je Janez Janša drugič postal slovenski premier (2012–2013), je Erjavec dobil mesto [[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|ministra za zunanje zadeve]]; isto mesto je zasedel v [[11. vlada Republike Slovenije|naslednji vladi]] pod vodstvom [[Alenka Bratušek|Alenke Bratušek]] in v [[12. vlada Republike Slovenije|12. vladi Republike Slovenije]], ko je bil premier [[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]]. Kot minister je sodeloval tudi v [[13. vlada Republike Slovenije|vladi]] [[Marjan Šarec|Marjana Šarca]], in sicer je znova prevzel obrambni resor. Po drugem odhodu iz stranke DeSUS je zapustil politiko in se zaposlil v podjetju [[Iskratel]]. Nato se je zopet vrnil v politiko s svojo novo stranko [[Karl Erjavec – stranka Zaupanje|Zaupanje]]. == Življenjepis == Rodil se je 21. junija 1960 v Aiseauju v Belgiji. Ime Viktor je dobil po belgijski tradiciji, da najstarejši sin podeduje očetovo ime. Oče je bil po poklicu tesar in večkratni državni prvak v kajaku; v Belgijo se je preselil zaradi slabih ekonomskih razmer in tam delal kot rudar. Iz Belgije se je Karl vrnil z 12 leti. Maturiral je na [[gimnazija Kranj|gimnaziji v Kranju]]. Kljub želji po študiju slikarstva se je vpisal na [[Pravna fakulteta v Ljubljani|Pravno fakulteto Univerze v Ljubljani]] in diplomiral leta 1985. Do leta 1990 je bil zaposlen v gospodarstvu, leta 1990 pa je postal član Izvršnega sveta Skupščine občine [[Kranj]] in bil imenovan za sekretarja za občo upravo in druge pravne zadeve. Član prve stranke je postal leta 1993, ko se je včlanil v [[Slovenski krščanski demokrati|SKD]]. Med letoma 1995 in 2000 se je v [[Urad varuha človekovih pravic Republike Slovenije|Uradu varuha človekovih pravic RS]] ukvarjal z zadevami, povezanimi z varovanjem temeljnih človekovih pravic. Bil je vodja kabineta pri varuhu človekovih pravic in direktor strokovne službe. Od leta 2001 do leta 2004 je bil državni sekretar za pravosodno upravo na [[ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije|Ministrstvu za pravosodje RS]]. Po razpadu stranke [[SLS+SKD]] je ostal član [[Slovenska ljudska stranka|SLS-]]a, vendar je zaradi neuresničenih ambicij stranko zapustil in se maja 2004 pridružil [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]. == Državna politika == === Minister za obrambo (2004–2008) === [[Slika:Karl Erjavec, Primož Kozmus, Rajmond Debevec and Lucija Polavder.jpg|sličica|Erjavec kot obrambni minister|levo]] [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]] je zapustil zelo hitro in se tik pred volitvami leta 2004 na povabilo [[Anton Rous|Antona Rousa]] vključil v [[Desus|DeSUS]]. 20. maja 2005 je postal predsednik stranke DeSUS. V času vlade [[Janez Janša|Janeza Janše]], kjer je zasedel mesto [[Minister za obrambo Republike Slovenije|ministra za obrambo]], je večkrat zagrozil z odhodom iz koalicije, vendar do uresničitve odhoda ni prišlo. Pod njegovim vodstvom ministrstva je bila sklenjena pogodba o največjem nakupu orožja v slovenski zgodovini, ki je kasneje postala znana kot [[Afera Patria (Slovenija)|afera Patria]]. Skupaj z generalom Albinom Gutmanom je spremenil zahtevano oborožitev oklepnikov: namesto prej načrtovanih devetdesetih so kupili samo šest najzmogljivejših vozil s topovi, 25 oklepnikov pa naj bi imelo samo "osnovno konfiguracijo", kar pomeni, da so kupili zgolj oklepne školjke brez koles, menjalnika in motorja.<ref>{{Navedi knjigo|title=V imenu države: trilogija. Knj. 3, Prikrivanje|last=Šurc|first=Matej|publisher=Sanje|year=2013|isbn=978-961-274-067-2|location=Ljubljana|page=454–459|cobiss=261187328|last2=Zgaga|first2=Blaž}}</ref> Je prvi obrambni minister v Sloveniji, ki je na funkciji ostal celoten mandat. ==== Minister za okolje in prostor ==== [[Slika:32. seja vlade 2009-06-17 08.jpg|sličica|Erjavec kot minister za okolje in prostor (2009)]] Bil je [[minister za okolje Republike Slovenije]] v [[Pahorjeva vlada|Pahorjevi vladi]]; 26. januarja 2010 je odstopil s položaja zaradi afere s smetmi. K razrešitvi Erjavca je premierja Pahorja takrat pozvalo [[Računsko sodišče Republike Slovenije]] pod vodstvom [[Igor Šoltes|Igorja Šoltesa]]. === Minister za zunanje zadeve === [[Slika:Außenministerin Karin Kneissl trifft slowenischen AußenministerKarl Viktor Erjavec (40921736271).jpg|sličica|Z avstrijsko zunanjo ministrico [[Karin Kneissl]].]] [[Slika:Karl Erjavec in Tallinn (35553082905).jpg|sličica|Ministrski obisk v [[Talin|Talinu]] (2017)]] Na [[državnozborske volitve v Sloveniji 2011|državnozborskih volitvah leta 2011]] je kandidiral na listi svoje stranke in dobil poslanski mandat. DeSUS je pod Erjavčevim vodstvom vstopil v 10. vlado Republike Slovenije pod vodstvom prvaka Slovenske demokratske stranke Janeza Janše. Erjavec je zasedel položaj [[Minister za zunanje zadeve Republike Slovenije|ministra za zunanje zadeve Republike Slovenije]]. Zaradi poročila Komisije za preprečevanje korupcije pri nadzoru nad premoženjskim stanjem predsednikov parlamentarnih strank, ki je bremenilo tudi Janšo, je DeSUS zapustil koalicijo.<ref>[http://desus.si/?p=3535 Desus.si - Sklep o izstopu iz koalicije in iz vlade RS]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Stranka je vstopila v novo [[11. vlada Republike Slovenije|vlado Alenke Bratušek]], kjer je Erjavec ostal na položaju zunanjega ministra, prav tako v času [[12. vlada Republike Slovenije|vlade Mira Cerarja]], v kateri je bila stranka, po zgodovinskem uspehu na volitvah (10 poslanskih mest), druga največja koalicijska stranka. V času Cerarjeve vlade je Erjavčevo ministrovanje pretresel največji diplomatski škandal v Sloveniji, ko so hrvaški obveščevalci prisluškovali slovenskemu arbitru [[Jernej Sekolec|Jerneju Sekolcu]] in agentki [[Simona Drenik|Simoni Drenik]], ki sta o pomembnih vsebinah v zvezi z arbitražno sodbo med [[Slovenija|Slovenijo]] in [[Hrvaška|Hrvaško]] govorila po nezavarovani telefonski liniji.<ref>{{Navedi splet|title=So Hrvati prisluškovali slovenskim novinarjem? #arbitraža|url=https://siol.net/novice/slovenija/so-hrvati-prisluskovali-slovenskim-novinarjem-arbitraza-494724|website=siol.net|accessdate=2020-12-17|language=sl}}</ref> Afera je zatresla arbitražni postopek, od katerega je Republika Hrvaška zaradi – po njihovem mnenju – nespoštovanja pravil s strani Slovenije odstopila. Arbitražno sodišče se je izreklo, da je bil dogodek sicer napaka Slovenije, a da na potek razsodbe ne bo vplivala. Kljub temu je Hrvaška napovedala, da arbitražne razsodbe ne po upoštevala, saj da je zanjo nična.<ref>{{Navedi splet|title=Arbitražna razsodba je znana, kateri so naslednji koraki?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/arbitrazna-razsodba-je-znana-kateri-so-naslednji-koraki/426381|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-12-17|language=sl}}</ref> Erjavec je zavrnil svojo objektivno odgovornost in zavrnil odstop, h kateremu ga je pozvala opozicija.<ref>{{Navedi splet|title=Simona Drenik: Objektivna odgovornost je pač neki široki pravni pojem|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/simona-drenik-objektivna-odgovornost-je-pac-neki-siroki-pravni-pojem/489659|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-12-17|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tonin po razkritju glede arbitražne prisluškovalne afere pričakoval odstop Erjavca|url=https://www.dnevnik.si/1042821347|website=Dnevnik|accessdate=2020-12-17|archive-date=2018-05-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20180509190114/https://www.dnevnik.si/1042821347|url-status=dead}}</ref> Po tem ko je [[Rusija]] leta 2014 okupirala ukrajinski [[Krim (polotok)|Krim]] in sprožila [[Vojna v Donbasu (2014–2022)|vojno v Donbasu]], je Erjavec pozval k ohranitvi ozemeljske celovitosti [[Ukrajina|Ukrajine]] in gospodarski pomoči. Hkrati je trdil, da je podpis sporazuma o približevanju Ukrajine EU bil napaka, saj bi po njegovem mnenju o usmertivi Ukrajine morala odločati tudi Rusija.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Erjavec o Ukrajini: Slovenija bi lahko odigrala vlogo posrednice med Rusijo in EU {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/erjavec-o-ukrajini-slovenija-bi-lahko-odigrala-vlogo-posrednice-med-rusijo-in-eu.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-10-14|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title="Slovenija kot posrednica med Rusijo in EU"|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/slovenija-kot-posrednica-med-rusijo-in-eu-225094|website=www.zurnal24.si|accessdate=2024-10-14|language=sl}}</ref> Erjavec je Slovenijo zaradi »dobrih odnosov« z Rusijo neuspešno skušal ponuditi kot posrednico med EU in Rusijo.<ref name=":2" /> Do predlogov je bil ostro kritičen Zbor za republiko, ki je Erjavca pozval k odstopu in izpostavil, da take izjave Slovenijo predstavljajo kot neopredeljeno državo, ki ni del EU, problematiko ki je v celoti produkt Rusije prelaga na EU in da dajejo vtis, da Slovenija podpira težnje po omejitvah suverenosti držav.<ref>{{Navedi splet|title=Obama: "Putinova politika v Ukrajini ni znamenje moči"|url=https://www.rtvslo.si/svet/obama-putinova-politika-v-ukrajini-ni-znamenje-moci/331279|website=rtvslo.si|accessdate=2024-10-14|language=sl|first=K.|last=S}}</ref> Erjavčevo delo kot zunanji minister je bilo kritizirano, češ da je rusofil in da je Slovenijo zapeljal proti Rusiji. Sam se je na očitke odzval z obtožbo, da je rusofil v resnici [[Janez Janša]].<ref name=":5" /> Ruski veleposlanik v Sloveniji je pred [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|državnozborskimi volitvami v Sloveniji leta 2018]] javno podprl Erjavca.<ref>{{Navedi splet|title=Prijatelj Kremlja Erjavec gostil še enega ruskega ministra|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/prijatelj-kremlja-erjavec-gostil-se-enega-ruskega-ministra-634270?fb_comment_id=1916293218445720_1916325175109191|website=Revija Reporter|accessdate=2024-10-14|language=sl}}</ref> === Minister za obrambo (2018–2020) === [[Slika:2019 NATO Military Committee Conference 190913-D-PB383-012 (48728025998).jpg|sličica|Obrambni minister Erjavec in predsednik države Pahor na konferenci zveze NATO. (2019)]] [[Slika:Saeimas priekšsēdētājas vizīte Slovēnijā (48709514898).jpg|sličica|Erjavec in obrambna ministrica Latvije [[Ināra Mūrniece]] (2019)]] Pred [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|državnozborskimi volitvami 2018]] je Erjavec z ljubljanskim županom [[Zoran Janković|Zoranom Jankovićem]] oblikoval t. i. Levi blok, ki je nasprotoval sodelovanju v vladi [[Janez Janša|Janeza Janše]] ob njegovi morebitni zmagi na volitvah. K bloku je Erjavec povabil tudi druge leve stranke, a se mu ni pridružila nobena. DeSUS je na volitvah doživel enega najnižjih rezultatov v svoji zgodovini; prejeli so 43.129 glasov oz. 4,91 % glasov in tako pet poslanskih mest oz. za polovico manj kot v prejšnjem mandatu. Prav tako se Karlu Erjavcu ni uspelo prebiti v parlament. DeSUS je zavrnil koalicijska pogajanja z zmagovalko volitev [[Slovenska demokratska stranka|Slovensko demokratsko stranko]], so se pa udeležili pogajanj z drugouvrščenim [[Marjan Šarec|Marjanom Šarcem]] in njegovo [[Lista Marjana Šarca|Listo Marjana Šarca]], kljub temu, da je v volilni kampanji Erjavec zatrjeval, da Slovenija potrebuje izkušene politike in da bo ''"nov obraz nova napaka"''.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=96HXUWWFjEk|title=Nov obraz bo nova napaka - Karl Erjavec|date=2. junij 2018|accessdate=6. 12. 2020|website=YouTube|publisher=Anže|last=Vede|first=Anže}}</ref> Erjavec je v Šarčevi vladi zasedel mesto ministra za obrambo. === Pretres v stranki === Januarja 2020, dobro leto po nastopu Šarčeve vlade, je v [[Kongres Demokratične stranke upokojencev Slovenije 2020|stranki DeSUS potekal kongres]]. Poleg Erjavca je kandidaturo napovedala tudi njegova kmetijska ministrica [[Aleksandra Pivec]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-boj-za-vodjo-desus-a-tudi-kmetijska-ministrica-aleksandra-pivec/504880|title=V boj za vodjo DeSUS-a tudi kmetijska ministrica Aleksandra Pivec|work=[[MMC RTV-SLO]]|accessdate=2019-11-14}}</ref> V stranki se je kazalo nezadovoljstvo z Erjavčevim vodenjem stranke, ki je vplivalo tudi na padec podpore na volitvah in v javnomnenjskih raziskavah. Erjavec naj bi užival podporo vodstva stranke in poslanske skupine, Pivčeva pa večjo podporo v pokrajinskih odborih, Pivčevo naj bi podpiral tudi premier Šarec. Na kongresu je Aleksandra Pivec prejela 143 glasov, Erjavec pa 80, s čimer je po štirih mandatih moral prepustiti vodenje stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Aleksandra Pivec je nova predsednica DeSUS-a, Erjavec odstopa|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/aleksandra-pivec-je-nova-predsednica-desus-a-erjavec-odstopa/511999|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-01-19|language=sl}}</ref> Ob tem je napovedal odstop z mesta obrambnega ministra in umik iz [[Politik|politike]], ostaja pa član stranke.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Erjavec po hudem porazu napovedal odstop z ministrskega položaja #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/erjavec-po-hudem-porazu-napovedal-odstop-z-ministrskega-polozaja-516700|website=siol.net|accessdate=2020-08-07|language=sl}}</ref> Do padca Šarčeve vlade čez dva meseca Erjavec ni odstopil.<ref>{{Navedi splet|title=Karl Erjavec še ni odstopil - demokracija.si|url=http://www.demokracija.si/slovenija/karl-erjavec-se-ni-odstopil.html|website=www.demokracija.si|accessdate=2020-08-07|language=sl-si|first=Vir: spletni časopis/ Peter|last=Jančič}}</ref> Po aferah zoper Pivčevo in posledičnem odstopu z mesta predsednice je Erjavec napovedal kandidaturo na izrednem kongresu, ki je potekal 5. decembra 2020. Prejel je 146, protikandidat [[Srečko Krope|Srečko Felix Krope]] pa 71 glasov. S tem rezultatom je Erjavec po 10 mesecih spet prevzel vodenje stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Dan odločitve v DeSUS-u: Vajeti stranke znova prevzema Erjavec|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dan-odlocitve-v-desus-u-vajeti-stranke-znova-prevzema-erjavec/544614|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-12-05|language=sl}}</ref> Erjavca se je ob tem že omenjalo za morebitnega mandatarja [[Koalicija ustavnega loka|Koalicije ustavnega loka]], a je to sprva označil za špekulacije, kasneje, 15. decembra, pa novico potrdil.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=V stranki DeSUS bodo v četrtek odločali o izstopu iz koalicije in izključitvi Polnarja|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/lms-bi-podprla-erjavca-za-mandatarja.html|website=www.24ur.com|accessdate=2020-12-17|language=sl}}</ref> Kot prva med strankami ga je podprla [[Lista Marjana Šarca]].<ref name=":1" /> Poslanska skupina je sporočila, da ji Erjavec možnosti izstopa iz Janševe vlade pred kongresom ni omenjal, zato so jih njegove poteze kasneje razočarale. Štirje poslanci so v primeru Erjavčevih "solo akcij" zagrozili tudi izstop iz poslanske skupine DeSUS, saj so veljavne odločitve organov stranke velevale sodelovanje v vladi.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Polnar proti Erjavcu: Če se to ne bo končalo, gremo po svoje #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/polnar-proti-erjavcu-ce-se-to-ne-bo-koncalo-gremo-po-svoje-541097|website=siol.net|accessdate=2020-12-11|language=sl}}</ref><ref name=":4">{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/slovenija/polnar-ce-se-to-ne-bo-koncalo-bomo-stirje-poslanci|title=Polnar: Če se to ne bo končalo, bomo štirje poslanci Desus ustanovili novo poslansko skupino|date=11. 12. 2020|accessdate=11. 12. 2020|website=www.primorske.si|publisher=Primorske novice|last=STA|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Dnevnik|url=https://4d.rtvslo.si/arhiv/dnevnik/174738367|website=RTV 4D|accessdate=2020-12-10|language=sl|first=Multimedijski center RTV|last=Slovenija}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=twitter.com/bojanpozar/status/1336624450742198272|url=https://twitter.com/bojanpozar/status/1336624450742198272|website=Twitter|accessdate=2020-12-10|date=9. december 2020|last=Požar|first=Bojan}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=twitter.com/mirko_mayer/status/1336718491223793665|url=https://twitter.com/mirko_mayer/status/1336718491223793665|website=Twitter|accessdate=2020-12-10|date=9. december 2020|last=Mayer|first=Mirko}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Erjavec predlagal odhod iz koalicije, poslanci so ga zavrnili #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/neuradno-erjavec-hoce-iz-janseve-koalicije-poslanci-proti-540836|website=siol.net|accessdate=2020-12-10|language=sl}}</ref> === Mandatar Koalicije ustavnega loka === Konec decembra 2020 je Erjavec sporočil, da so dosegli soglasje, da bo mandatar [[Koalicija ustavnega loka]], ki bo poskusila zrušiti tretjo Janševo vlado. 15. decembra 2020 ga je uradno podprla Lista Marjana Šarca, 29. decembra še Socialni demokrati. Erjavec je vložitev nezaupnice napovedal za 15. januar 2021 in povedal, da pričakuje 43 poslanskih podpisov (potrebna večina je 46 poslanskih glasov). Ob tem je napovedal tudi ponovne pogovore s [[Stranka modernega centra|Stranko modernega centra]], ki je koalicijo KUL in Erjavca prej že večkrat zavrnila.<ref>{{Navedi splet|title=Erjavec bo 15. januarja vložil konstruktivno nezaupnico|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/erjavec-bo-15-januarja-vlozil-konstruktivno-nezaupnico.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-01-10|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Erjavec brez večine vztraja z nezaupnico, vložili jo bodo 15. 1.|url=https://siol.net/novice/slovenija/erjavec-konstruktivno-nezaupnico-bomo-vlozili-15-januarja-542772|website=siol.net|accessdate=2021-01-10|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janša: Mislim, da bo ta vlada uspešno zaključila mandat|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-mislim-da-bo-ta-vlada-uspesno-zakljucila-mandat/548303|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-01-10|language=sl}}</ref> Karl Erjavec je 15. januarja v državni zbor vložil nezaupnico proti [[14. vlada Republike Slovenije|14. vladi Republike Slovenije]], za katero je zbral 42 poslanskih podpisov. Podprle so ga [[Lista Marjana Šarca]], [[Socialni demokrati]], [[Stranka Alenke Bratušek]] in [[Levica (politična stranka)|Levica]], Erjavcu pa ob tem ni uspelo pridobiti polne podpore [[Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije|lastne poslanske skupine]]; podpise so prispevali [[Franc Jurša]], [[Ivan Hršak]] in [[Jurij Lep]], zaradi nestrinjanja z vsebino nezaupnice pa je podporo odrekel [[Branko Simonovič]].<ref name=":02">{{Navedi splet|title=Erjavec: Nočemo rušiti vlade, želimo ustaviti rušenje države. Janša: Gre za pobalinsko nagajanje,|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/erjavec-nocemo-rusiti-vlade-zelimo-ustaviti-rusenje-drzave-jansa-gre-za-pobalinsko-nagajanje/549030|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-01-15|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vložili predlog konstruktivne nezaupnice z 42 podpisi|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/izjava-ob-vlozitvi-konstruktivne-nezaupnice-vladi/|website=www.delo.si|accessdate=2021-01-15|language=sl-si}}</ref> Slednji je svojo nepodporo utemeljil s tem, da je bil zdravstveni resor v rokah DeSUS-ovega ministra Gantarja in bi s podporo nezaupnice izrekel nezaupnico lastni stranki.<ref name=":02" /> Zaradi več okužb v poslanskih skupinah opozicijskih strank je Karl Erjavec 19. januarja, dan pred glasovanjem o nezaupnici, umaknil svoje mandatarstvo, s čimer je nezaupnica propadla.<ref>{{Navedi splet|title=Erjavec s ponovno vložitvijo ne namerava čakati na spremembe poslovnika DZ-ja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/erjavec-s-ponovno-vlozitvijo-ne-namerava-cakati-na-spremembe-poslovnika-dz-ja/549421|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-01-19|language=sl}}</ref> Ob tem je napovedal, da jo bo ponovno vložil, ko bodo omogočeni pogoji glasovanja na daljavo.<ref>{{Navedi splet|title=Erjavec: Konstruktivno nezaupnico bomo vložili takoj, ko bodo izpolnjeni pogoji za delo|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/moderndorfer-o-spremembi-poslovnika-jerajeva-rinejo-z-glavo-skozi-zid.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-01-19|language=sl}}</ref> Erjavec je nezaupnico ponovno, a takrat z desetimi poslanskimi podpisi, vložil 10. februarja 2021.<ref>{{Navedi splet|title=Prizor je bil enak, le da so imeli tokrat v rokah še manj glasov #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/prizor-je-bil-enak-le-da-so-imeli-tokrat-v-rokah-se-manj-glasov-video-545516|website=siol.net|accessdate=2021-02-10|language=sl}}</ref> Glasovanje o nezaupnici je potekalo 15. februarja. Nezaupnico je podprlo 40 poslancev, 7 jih je bilo proti, 6 glasovnic je bilo neveljavnih, ostali pa glasovnic niso prevzeli. Nezaupnica s tem ni uspela.<ref>{{Navedi splet|title=Konstruktivna nezaupnica ni uspela, zanjo glasovalo 40 poslancev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/konstruktivna-nezaupnica-ni-uspela-zanjo-glasovalo-40-poslancev/569545|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-02-15|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Konstruktivna nezaupnica: Erjavcu ni uspelo zbrati dovolj glasov|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pred-dz-dan-odlocitve-poslanci-o-nezaupnici-jansevi-vladi.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-02-15|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Konstruktivna nezaupnica z Erjavcem propadla z le 40 glasovi|url=https://siol.net/novice/slovenija/konstruktivna-nezaupnica-z-erjavcem-propadla-z-le-40-glasovi-545862|website=siol.net|accessdate=2021-02-15|language=sl}}</ref> ==== Izstop iz stranke ==== V začetku marca 2021 se je Erjavec zaposlil kot pomočnik direktorja v podjetju [[Iskratel]],<ref>{{Navedi splet|title=Karl Erjavec bo v podjetju Iskratel odgovoren za širitev in vstop na nove trge|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/karl-erjavec-bo-v-podjetju-iskratel-odgovoren-za-siritev-in-vstop-na-nove-trge/572215|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-03-08|language=sl}}</ref> 10. marca pa najavil svoj odstop z mesta predsednika [[DESUS|DeSUS]] in izstop iz nje,<ref>{{Navedi splet|title=Erjavec izstopil iz DeSUS-a: Svetu stranke sem povedal, da ne želim biti več predsednik stranke|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/erjavec-izstopil-iz-desus-a-svetu-stranke-sem-povedal-da-ne-zelim-biti-vec-predsednik-stranke/572390|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-03-10|language=sl}}</ref> kar je tudi uresničil.<ref>{{Navedi splet|title=Erjavec: Svetu stranke sem povedal, da ne želim biti več predsednik stranke|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bo-svet-desus-glasoval-o-nezaupnici-erjavcu.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-03-10|language=sl}}</ref> Po izstopu iz stranke je po [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji na Ukrajino]] pozval k prekinitvi vojaške pomoči [[Ukrajina|Ukrajini]] in trdil, da so ruske grožnje z jedrskim orožjem »resne«.<ref name=":5" /> === Vrnitev v politiko === 13. oktobra 2023, približno dve leti in pol po izstopu iz stranke, je v javnost prišla informacija, da naj bi se Karl Erjavec vrnil v stranko. V stranki DeSUS so informacijo o pogovorih glede sodelovanja potrdili; Erjavec naj bi se s podporo stranke podal na [[Volitve v Evropski parlament 2024|evropske volitve 2024]].<ref>{{Navedi splet|title=Karel Erjavec naj bi se vrnil v Desus|url=https://siol.net/novice/slovenija/karel-erjavec-naj-bi-se-vrnil-v-desus-617804|website=siol.net|accessdate=2023-10-17|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Karl Erjavec bi se vrnil na politični parket|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/karl-erjavec-bi-se-vrnil-na-politicni-parket/|website=DELO.si|accessdate=2023-10-20|language=sl}}</ref> Ideja kasneje ni bila realizirana, je pa Erjavec julija 2024 pri [[Ruska kapelica|ruski kapelici]] napovedal oblikovanje nove sredinske politične stranke Zbor za prihodnost.<ref>{{Navedi splet|title=Karl Erjavec se vrača v politiko: 'Dovolj je novih obrazov'|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/karl-erjavec-se-vraca-v-politiko-dovolj-je-novih-obrazov.html|website=24ur.com|accessdate=2024-08-01|language=sl}}</ref> Bodoča stranka je bila označena kot proruska, za ustanovitvijo pa naj bi po poročanju [[Delo (časopis)|Dela]] stala Rusija in gospodarstveniki, ki so jih oškodovale sankcije po [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji na Ukrajino]]. Erjavec je povezave z Rusijo zanikal, češ da gre za trditve ljudi, ki jih je »strah njegove vrnitve« in hkrati izrazil nasprotovanje pomoči napadeni državi.<ref>{{Navedi splet|title=Vrnitev v ruski preobleki: kakšno stranko načrtuje Karl Erjavec|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/vrnitev-v-ruski-preobleki-kaksno-stranko-nacrtuje-karl-erjavec-1297918|website=Revija Reporter|accessdate=2024-10-14|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Je Karl Erjavec ruski plačanec?|url=https://siol.net/novice/slovenija/delo-karla-erjavca-v-politicno-aktivacijo-prisili-rusi-ki-ga-tudi-financirajo-646050|website=siol.net|accessdate=2024-10-14|language=sl}}</ref> Trdil je, da se zavzema za »konec vojne« in izrazil podporo [[Donald Trump|Donaldu Trumpu]] za katerega je trdil, da bi »takoj končal vojno« ter [[Viktor Orbán|Viktorju Orbánu]], katerega obiske [[Vladimir Putin|Putina]] in blokiranje pomoči Ukrajini je označil kot »prava pot za mir«.<ref>{{Navedi splet|title=Karl Erjavec v ekskluzivnem intervjuju: »Če bi se me naveličali, me ne bi nagovarjali.«|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/karl-erjavec-v-ekskluzivnem-intervjuju-ce-bi-se-me-navelicali-me-ne-bi-nagovarjali-1297919|website=Revija Reporter|accessdate=2024-10-14|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Karl Erjavec naštel tiste, s katerimi bi sodeloval|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/karl-erjavec-nastel-tiste-s-katerimi-bi-sodeloval-427372|website=www.zurnal24.si|accessdate=2024-10-14|language=sl}}</ref> 27. novembra 2024 je ustanovil stranko [[Karl Erjavec – stranka Zaupanje]]. 16. decembra 2025 je Erjavec pred stavbo parlamenta predstavil deset tez za prenovo države kot klic k »novi slovenski reformaciji.« V njih se je med drugim zavzel za poboljšanje položaja upokojencev ter mladih, odpravo birokratskih ovir v gospodarstvu in pregon korupcije.<ref>{{Navedi splet|title=Erjavec predstavil deset tez za prenovo države|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/erjavec-predstavil-deset-tez-za-prenovo-drzave/767432|website=rtvslo.si|accessdate=2025-12-25|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Leta 2026 je s stranko kandidiral na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah]]. Sam je kandidiral v volilnem okraju Ljutomer, kjer je dobil 58 glasov (0,6 odstotka) ter ni osvojil mandata poslanca.<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2026-04-02|title=Izidi glasovanja|date=1.4.2026|publisher=Državna volilna komisija}}</ref> == Zasebno == Je avtor številnih člankov o varstvu temeljnih človekovih pravic in o delovanju pravosodnega sistema. Pogosto pa je tudi predaval na različnih strokovnih seminarjih in posvetih. Govori francosko in angleško. Poročen je z Ljubo Erjavec in oče hčerk Eve in Ines.<ref>{{Navedi splet|title=FOTO: Erjavca pospremili lepa hči in žena Ljuba|url=https://old.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-trac/foto-erjavca-pospremili-lepa-hci-zena-ljuba|website=old.slovenskenovice.si|date=2014-07-04|accessdate=2021-05-29|language=sl-si|first=Mo|last=S|archive-date=2021-06-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20210602213526/https://old.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-trac/foto-erjavca-pospremili-lepa-hci-zena-ljuba|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Veseli dnevi: Hči Karla Erjavca se je poročila s 53-letnim milijonarjem|url=https://www.vecer.com/zabava/zanimivosti/veseli-dnevi-hci-karla-erjavca-se-je-porocila-s-53-letnim-milijonarjem-10227893|website=www.vecer.com|date=2020-11-23|accessdate=2021-05-29|language=sl-si}}</ref> Njegov [[brat]] je glasbenik in član zasedbe [[Pop Design]] [[Martin Erjavec]].<ref name=":5">{{Navedi splet|title='Največji rusofil med politiki v Sloveniji je Janez Janša'|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/najvecji-rusofil-med-politiki-v-sloveniji-je-janez-jansa.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-05-09|publisher=ProPlus|last=Ena na ena}}</ref> Razglašen je bil za [[Politični obraz leta|Politični obraz leta 2010]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.revijaobrazi.si/obrazi-dneva/politicni-obraz-leta/politicni-obraz-leta-2010-je-karl-erjavec.html |title=Revijaobrazi.si - Politični obraz leta 2010 je Karl Erjavec |accessdate=2011-08-13 |archive-date=2012-03-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120325153933/http://www.revijaobrazi.si/obrazi-dneva/politicni-obraz-leta/politicni-obraz-leta-2010-je-karl-erjavec.html |url-status=dead }}</ref> == Viri in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih politikov]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * [http://www.mladina.si/tednik/200515/clanek/nar-kdo_je_kdaj--ursa_matos/ Mladina Kdo je kdaj: Karl Viktor Erjavec] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060514183808/http://www.mladina.si/tednik/200515/clanek/nar-kdo_je_kdaj--ursa_matos/ |date=2006-05-14 }} {{s-start}} {{s-off}} {{s-bef|before=[[Anton Grizold]]}} {{s-ttl|title=[[Minister za obrambo Republike Slovenije|Minister za obrambo]]|years=2004–2008}} {{s-aft|after=[[Ljubica Jelušič]]}} |- {{s-bef|before=[[Janez Podobnik]]}} {{s-ttl|title=[[Minister za okolje Republike Slovenije|Minister za okolje]]|years=2008–2010}} {{s-aft|after=[[Roko Žarnić]]}} |- {{s-bef|before=[[Samuel Žbogar]]}} {{s-ttl|title=[[Minister za zunanje zadeve Republike Slovenije|Minister za zunanje zadeve]]|years=2012–2018}} {{s-aft|after=[[Miroslav Cerar ml.]]}} |- {{s-bef|before=[[Andreja Katič]]}} {{s-ttl|title=[[Minister za obrambo Republike Slovenije|Minister za obrambo]]|years=2018–2020}} {{s-aft|after= [[Matej Tonin]]}} |- {{s-end}} {{Navpolja| list1= {{12VladaSLO}} {{8VladaSLO}} {{9VladaSLO}} {{Ministri za obrambo Republike Slovenije}} {{Ministri za zunanje zadeve Republike Slovenije}} {{Pred-DeSUS}} {{6DZRS}} }} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Erjavec, Karl}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski pravniki]] [[Kategorija:Diplomiranci Pravne fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Ministri za obrambo Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ministri za okolje in prostor Republike Slovenije]] [[Kategorija:Predsedniki Demokratične stranke upokojencev Slovenije]] [[Kategorija:Afera Patria (Slovenija)]] [[Kategorija:Državni sekretarji na Ministrstvu za pravosodje Republike Slovenije]] [[Kategorija:Politični obraz leta]] [[Kategorija:Poslanci 6. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ministri za zunanje zadeve Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 7. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ministri 12. vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:Podpredsedniki Vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ministri 13. vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:Bivši člani Demokratične stranke upokojencev Slovenije]] [[Kategorija:Bivši člani Liberalne demokracije Slovenije]] [[Kategorija:Bivši člani SLS+SKD Slovenske ljudske stranke]] [[Kategorija:Člani Karla Erjavca – stranke Zaupanja]] tm70bsomgflw8fbe775kbt4i6vyu8e4 0 105924 6654990 6490621 2026-04-02T18:57:56Z Diaz del Real~slwiki 75271 /* Moto */ 6654990 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |name = Sevilla |official_name = Sevilla |established_title = |established_date = |nickname = |motto = [[NO8DO]] (Sevilla me ni zapustila) |image_skyline = Plaza Virgen de los Reyes, Seville, Spain - Sep 2009.jpg |image_flag = Flag of Sevilla, Spain.svg |image_shield = Escudo_de_Sevilla.svg |image_map = |map_caption = | pushpin_map = Španije | pushpin_label_position = | pushpin_map_caption = Geografski položaj v Španiji <!-- Location ------------------> |coordinates_display = inline,title |coordinates_region = ES |subdivision_type = [[Država]] |subdivision_name = {{ESP}} |subdivision_type1 = Pokrajina |subdivision_name1 = Andaluzija |subdivision_type2 = Provinca |subdivision_name2 = Sevilla |leader_title = župan |leader_name = Juan Ignacio Zoido Álvarez <!-- Area ---------------------> |area_magnitude = |unit_pref = <!--Enter: Imperial, to display imperial before metric--> |area_footnotes = |area_total_km2 = 140 |area_land_km2 = <!--See table @ Template:Infobox settlement for details on unit conversion--> |area_water_km2 = |area_water_percent = <!-- Elevation --------------------------> |elevation_footnotes = <!--for references: use <ref> tags--> |elevation_m = 7 <!-- Population -----------------------> |population_as_of = 2011 |population_footnotes = [[Instituto Nacional de Estadística (Spain)|INE]] |population_note = |population_total = 703021 |population_metro = 1212045 |population_est = |pop_est_as_of = |population_rank = 4.-to |population_density_km2 = 5002,93 |population_demonym = ''sevillano'' (m), ''sevillana'' (ž)<br>''hispalense'' |timezone = [[CET]] |utc_offset = +1 |timezone_DST = [[CEST]] |utc_offset_DST = +2 |latd = 37 |latm = 22 |lats = 38 |latNS = N |longd = 5 |longm = 59 |longs = 13 |longEW = W |postal_code_type = Poštne številke |postal_code = 41001 - 41080 |area_code = |website = {{URL|www.sevilla.org}} |footnotes = }} '''Sevilla''' ({{jezik-es|Sevilla}}) je s 700.000 prebivalci [[kultura|kulturno]], politično in [[finance|finančno]]/gospodarsko središče južne [[Španija|Španije]] in središče [[Sevilla (provinca)|province Sevilla]]. Sevilla je glavno mesto pokrajine [[Andaluzija]] in hkrati četrto največje metropolitansko območje v Španiji (več kot 1,2 milijona ljudi). Nahaja se na planoti reke [[Guadalquivir]] in ima povprečno nadmorsko višino 7m. Prebivalci mesta se imenujejo ''Sevillanos'' (ženska oblika imena: ''Sevillanas'') ali ''hispalenses'' po [[Rimsko cesarstvo|rimskem]] poimenovanju mesta, ''Hispalis''. == Ime == === Etimologija === ''Spal'' je najstarejše znano ime za Sevillo. Zdi se, da je nastalo v času [[Feničani|feničanske]] kolonizacije Tartezijske kulture v jugozahodni Iberiji, po mnenju Manuela Pellicera v katalonščini pomeni "nižinsko" v feničanske jeziku (podobno v hebrejščini ''Shfela'').<ref name="SPAL: Revista de prehistoria y arqueología de la Universidad de Sevilla">{{navedi knjigo|title=SPAL: Revista de prehistoria y arqueología de la Universidad de Sevilla|url=http://books.google.com/books?id=rFhpAAAAMAAJ|accessdate=8 February 2013|year=1998|publisher=Secretariado de Publicaciones de la Universidad de Sevilla|page=93|quote=La presencia de fenicios en la antigua Sevilla parece constatada por el topónimo Spal que en diversas lenguas semíticas significa "zona baja", "llanura verde" o "valle profundo"}}</ref><ref>{{navedi splet|url= http://dialnet.unirioja.es/servlet/fichero_articulo?codigo=634185&orden=0|title= La Emergencia de Sevilla |format=PDF|publisher= Universidad de Sevilla |accessdate=2011-05-11}}</ref> V času Rimljanov se je ime latiniziralo kot ''Hispalis''. Po mavrski invaziji je bilo to ime prilagojeno v arabščino kot ''Ishbiliyya'' (arabsko أشبيلية, iz gršščine Σεβίλλη, ''Sebílle''); zaradi fonetike ime Sevilla izhajati iz ''Ishbiliyya''. === Moto === "NO8DO" je uradni [[moto]] Seville. Verjamejo, da se rebus špansko glasi ''No me ha dejado'' kar pomeni ''Sevilla me ni zapustila'', z osem na sredini predstavlja ''madeja'' ali klobčič volne. Legenda pravi, da je naslov dal kralj Alfonz X., ki je imel stalno prebivališče v Alcazarju mesta in so ga podpirali državljani, ko se je njegov sin, kasneje Sančo IV. Kastiljski, skušal polastiti prestola. Emblem je prisoten na občinski zastavi in predmetih v lasti mesta, kot so pokrovi jaškov in grob Krištofa Kolumba v katedrali. == Zgodovina == [[File:View from Alcázar on Giralda (7077900543).jpg|thumb|left|Pogled na Giralda iz ''Patio de Banderas'' (Dvorišče zastav), zgodovinski trg z ostanki iz rimskega, mavrskega in kastiljskega obdobja.]] === Zgodnje dobe === Sevilla je stara več kot 2200 let. Skozi zgodovino so mnoge civilizacije pustile svoj pečat v mestu in to je pripomoglo k temu da ima mesto še poseben čar. Sevilla ima zelo dobro ohranjen zgodovinski center. Čeprav ima močan srednjeveški, renesančni in baročni pridih, se v mestu še najbolj čuti pridih arabske kulture. Mitološki ustanovitelj mesta je [[Herkul]] (Heraklej), pogosto označen kot feničanski bog Melqart. Mit pravi, da se je dvignil preko [[Gibraltarska ožina|Gibraltarske ožine]] do [[Atlantik]]a in ustanovil trgovske postaje na sedanjih lokacijah [[Cádiz]]a in Seville. V Rimskem času je bilo mesto znano kot ''Hispalis''. V bližini Seville je zelo dobro ohranjeno rimsko mesto ''[[Italica]]'' (Santipoce), ki nam lahko da dobro predstavo o tem kako naj bi izgledal ''Hispalis'' v Rimskem obdobju. Pomembni ostanki so tudi v bližnjem mestu [[Carmona, Španija|Carmona]]. Obzdije okoli mesta je bilo prvotno postavljeno v času [[Gaj Julij Cezar|Julija Cezarja]], vendar je današnji potek in izgled obzidja delo [[Mavri|Mavrov]]. Drugi rimski ostanki v Sevilli so še [[akvadukt]], tempelj v ulici ''Mármoles'', stebri La Alameda de Hércules ''in situ'', podzemni Antiquarium stavbe Metropol Parasol in ostanki v četrti Patio de Banderas v bližini od katedrale. V 5. in 6. stoletju, so večkrat uspešno osvojili rimski provinci Hispanio in Baetico [[Vandali]], [[Svebi]] in [[Vizigoti]]. === Doba Mavrov === Mavri so zasedli Sevillo med osvojitvijo Hispalisa leta 712. Sevilla je bila glavno mesto [[Umajadski kalifat|Umjadskega kalifata]], dinastije [[Almoravidi|Almoravidov]] in dinastije [[Almohadi|Almohadov]] od 8. do 13. stoletja. Leta 1248 je vojska kralja [[Ferdinand III. Kastiljski|Fernanda III. Kastiljskega]], zmagala in zasedla Sevillo. Mavrski urbani vpliv se je nadaljeval in je prisoten še danes v sodobni Sevilli, zapuščina za katero so hvaležni tako učenjaki kot popotniki. Večina stavb z mavrskim slogom spada v [[Mudéjar]] islamsko umetnost, razvit pod krščansko vladavino. Vendar pa so ostali nekateri originalni elementi pri javnih zgradbah, urbane strukture v zgodovinski četrti, večji del mestnega [[obzidje|obzidja]], prav tako pa deli mestne palače Patio del Yeso v Alcázarju in stolnice ([[zvonik]] imenovan ''Giralda''). Zvonik je bil predelan iz [[minaret]]a velike [[mošeja|mošeje]]. [[Alcázar, Sevilja|Alcázar]] in [[Stolnica svete Marije, Sevilla|stolnica]] sta oba vpisana v [[UNESCO]]-ovo [[Unescova svetovna dediščina|svetovno dediščino]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.fidas.es/usuarios/mh/MH/MH4%20varios/MH43%20dibujos/430.dibujosHR.htm |title=Ruiz, Hernán. 'Blueprints of Seville's Cathedral and Giralda' |publisher=Fidas.es |accessdate=2011-04-10 |archive-date=2012-09-04 |archive-url=https://archive.today/20120904204203/http://www.fidas.es/usuarios/mh/MH/MH4%20varios/MH43%20dibujos/430.dibujosHR.htm |url-status=dead }}</ref> === Kastiljska vladavina === Leta 1247 je krščanski kralj Ferdinand III. Kastiljsli začel osvajati Andaluzijo. Po osvojitvi Jaéna in [[Córdoba, Španija|Córdobe]], ki je obsegla tudi vasi, ki so obkrožale mesto (Carmona Lora del Rio in Alcalá del Rio) in so hranile stalno vojsko v bližini, je obleganje trajalo petnajst mesecev. Odločilno ukrepanje je potekalo maja 1248, ko je Ramon Bonifaz priplul navzgor po reki Guadalquivir in prekinil Trianov [[most]], in odrezal mesto od kmetij v okraju Aljarafe. Mesto se je predalo 23. novembra 1248.<ref name="O'Callaghan1975">{{navedi knjigo|author=Joseph F. O'Callaghan|title=A History of Medieval Spain|url=http://books.google.com/books?id=yA3p6v3UxyIC|accessdate=6 February 2013|year=1975|publisher=Cornell University Press|isbn=978-0-8014-9264-8|page=353}}</ref> Razvoj mesta se je nadaljeval po kastiljski osvojitvi. Zgrajene so bila različne javne stavbe, tudi cerkve, od katerih so bile mnoge v slogu Mudéjar, seviljska stolnica, zgrajena v 15. stoletju, pa kot [[gotska arhitektura]] <ref name="Norwich2001">{{navedi knjigo|author=John Julius Norwich|title=Great Architecture of the World|url=http://books.google.com/books?id=Oo2BjGYRIT0C|accessdate=15 May 2013|date=1 April 2001|publisher=Da Capo Press, Incorporated|isbn=978-0-306-81042-8|page=271}}{{Slepa povezava|date=januar 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. Mavrska palača je postala rezidenca kastiljskih kraljev in v času vladavine [[Peter I. Kastiljski|Petra I. Kastiljskega]] ga je zamenjal Alcázar (zgornje nadstropje še vedno uporablja kraljeva družina kot uradno prebivališče v Sevilli). ==== Pogrom 1391 ==== [[File:Patio de las doncellas.jpg|thumb|Dvorišče deklet v Alcázarju]] Leta 1391, [[arhidiakon]] Ferrant Martinez zaprte vse sinagoge v Sevilli in jih pretvori v cerkve, kot na primer Santa María la Blanca in si prisvoji tudi Židovsko četrt z zemljo in trgovinami (danes v sodobni četrti "Barrio Santa Cruz"). Med anti-judovskim [[pogrom]]om je bilo na tisoče ljudi ubitih, drugi pa so bili prisiljeni se spreobrniti. Plaza de San Francisco je bil mesto za "avtos de fé". Sprva je bila dejavnost [[Inkvizicija|inkvizicije]] omejena na škofije Sevilli in Cordobi, kjer je Alonso de Hojeda izvajal dejavnost spreobrnjena.Prvi ''auto de fé'' je potekal v Sevilli 6. februarja 1481, ko je bilo šest ljudi živi zažganih. Alonso de Hojeda sam držal pridigo. Inkvizicija je nato hitro rasla. Leta 1492 so obstajala sodišča v osmih kastiljskih mestih: Ávila, Córdoba, Jaén, Medina del Campo, Segovia, Sigüenza, Toledo in Valladolid.<ref>A. MacKay: "POPULAR MOVEMENTS AND POGROMS IN FIFTEENTH-CENTURY CASTILE", ''Past and Present'' (1972) 55 (1): 33–67. {{doi|10.1093/past/55.1.33}}. Oxford University Press</ref> Z ''Alhambra odlokom'' so bili vsi Judje prisiljeni spremeniti vero v katoliško ali so bili izgnani iz Španije.<ref name="Levine">Levine Melammed, Renee. "Women in Medieval Jewish Societies." ''Women and Judaism: New Insights and Scholarship''. Ed. Frederick E. Greenspahn. New York: New York University Press, 2009. 105-106.</ref> === Zlata doba === Po [[Krištof Kolumb|Kolumbovem]] odkritju [[Novi svet|Novega sveta]] leta 1492 in trgovanju za Kastiljsko krono je mesto ogromno pridobilo, saj je moral ves tovor, ki je prišel iz Novega sveta skozi ''Casa de Contratacion'' preden je bil lahko razvožen po vse Španiji. Tako se je začela ''Zlata doba razvoja'' v Sevilli, saj je bila edino pristanišče, ki je dobilo kraljevi monopol za trgovanje z rastočimi španskimi kolonijami v Ameriki. Ker so lahko le ladje, ki so izplule in priplule v Sevillo, trgovale s kolonijami v Ameriki, so morali trgovci iz Evrope in drugih trgovskih središč priti v Sevillo, da so lahko kupili izdelke iz Novega sveta. V prvih sto letih po odkritju Amerike se je število prebivalcev povečalo na skoraj milijon ljudi. V poznem 16. stoletju je bil monopol razdeljen, saj je tudi mesto [[Cádiz]] tudi dobilo dovoljenje za trgovanje. [[Črna smrt|Velika kuga]] v Sevilli je leta 1649 zmanjšala število prebivalcev za skoraj polovico in mesto si ni opomoglo vse do zgodnjega 19. stoletja. V 18. stoletju je mednarodna pomembnost Seville upadala zaradi zamuljevanja reke Guadalquivir, kar je pomenilo da se ni dalo več pluti po reki navzgor in mesto je šlo v počasni ekonomski zaton. Karel III. Španski je spodbujal razvoj industrije. Gradnja ''Real Fábrica de Tabacos'' (Kraljeve tobačne tovarne) se je začela leta 1728, s prozidki še naslednjih 30 let. To je bila druga največja stavba v Španiji za kraljevim prebivališčem [[El Escorial]]. Od leta 1950 je bil sedež rektorata Univerze v Sevilli, skupaj s šolo za pravo, filologijo, zemljepis in zgodovino. V mestu so se izvajale velike opere, med njimi Beethovnov Fidelio, Mozartova Figarova svatba in Don Giovanni, Rossinijev ''Seviljski brivec'' in Bizetova ''Carmen''. Sevilla je leta 1758 postala sedež Španskega deželnega tiska z objavo svojega prvega časopisa ''Hebdomario útil de Seville'', prvega tiskanega v Španiji izven Madrida. === 19. in 20. stoletje === [[File:Universidad de Sevilla (rectorado) 001.jpg|thumb|left|Kraljeva tovarna tobaka, danes rektorat Univerze v Sevilli]] [[File:Puente de Triana iluminado.JPG|thumb|Most Izabele II., bolj znan kot 'Most Triana'']] Med letoma 1825 in 1833, je Melchor Cano deloval kot glavni [[arhitekt]] v Sevilli. Najboljše urbanistične in arhitekturne spremembe v mestu so bile narejene z njim in njegovim sodelavcem Jose Manuel Arjona y Cuba. Industrijska [[arhitektura]] ohranjena do danes, je iz prve polovice 19. stoletja in zajema tovarno keramike nameščene v kartuzijanskem samostanu v La Cartuja od leta 1841, last družine Pickman in zdaj dom v ''El Centro Andaluz de Arte Contemporáneo'' (CAAC), ki upravlja zbirke ''Museo de Arte Contemporáneo de Sevilla''. Prav tako domuje v župnišču v UNIA. V letih, ko je vladala kraljica [[Izabela II. Španska]], okoli 1843-1868, je seviljska [[buržoazija]] investirala v gradbeništvo neprimerljivo v zgodovini mesta. Most Izabele II., bolj znan kot most Triana, izvira iz tega obdobja; ulična [[razsvetljava]] je bila razširjena po občini, večina ulic je bila v tem obdobju tlakovana. V drugi polovici 19. stoletja se je v Sevilli začela širitev zaradi prihoda [[železnica|železnice]]. Na vzhodu in jugu rastejo nova naselja. Za zagotavljanje [[električna energija|električne energije]] v celotni občini je bila ustanovljena leta 1894 družba Sevillana de Electricidad, leta 1901 je bila odprta železniška postaja Plaza de Armas. Muzej lepih umetnosti (''Museo de Bellas Artes de Sevilla'') je bil odprt leta 1904. ''[[Vodnjak]] Hispalis'' in [[hotel]] ''Alfonz XIII.'' sta bila zgrajena v okviru ibero-ameriške razstave leta 1929 v Puerta de Jerez. Leta 1929 je mesto gostilo ibero-ameriško ''Exposition'', ki je pospešila širitev mesta na jug in ustvarila nove javne prostore, kot so Plaza de España, Maria Luisa Park. Ne dolgo pred odprtjem, je španska vlada začela modernizacijo mesta, da bi se pripravila na pričakovane množice, s postavljanjem novih hotelov in razširitvijo srednjeveških ulic, da bi omogočila gibanje avtomobilov. Na začetku [[španska državljanska vojna|španske državljanske vojne]] leta 1936 je Sevilla je zelo hitro padla. General Queipo de Llano je izvedel [[državni udar]] in hitro zajel mestno središče. ''Radio Sevilla'' je nasprotoval vstaji in pozval kmete, naj pridejo v mesto po orožje, medtem ko je skupina delavcev ustanavljala barikade. De Llano je nato zajel Radio in ga uporabil za oddajanje propagande v imenu sil Frankistov. Po začetnem prevzemu mesta se je odpor nadaljeval med delavskim razredom, dokler ni bilo serije srditih povračilnih ukrepov. Pod [[Francisco Franco|Franciscom Francom]] je bila Španija v [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] uradno nevtralna in tako kot drugod po državi, je tudi Sevilla ostala večinoma gospodarsko in kulturno izolirana od zunanjega sveta. Leta 1953 je bila odprta [[ladjedelnica]], ki je na koncu 1970-tih zaposlovala več kot 2.000 delavcev. Pred izdajo uredbe o [[Mokrišče|mokriščih]] v [[Porečje|porečju]] Guadalquivir, je Sevilla utrpela redne hude [[Poplava|poplave]]. Morda najhujše od vseh so bile poplave, ki so se zgodile v novembru 1961, ko je reka Tamarguillo prestopila bregove kot posledica hudega naliva dežja in je morala Sevilla razglasiti alarm. Po koncu diktature Franca so bile izvedene prve demokratične volitve v mestni svet. 5. novembra 1982 je [[papež Janez Pavel II.]] obiskal Sevillo, pri maši na sejmišču je bilo pol milijona ljudi. Drugič je mesto obiskal 13. junija 1993, na mednarodnem evharističnem kongresu. V letu 1992, ki sovpada s petstoletnico odkritja Amerike, je Universal Exposition potekala v Sevilli šest mesecev, zaradi je bilo izboljšano lokalno komunikacijsko omrežje in infrastruktura: končana je bila obvoznica in zgrajene nove avtoceste; nova železniška postaja Santa Justa se je začela graditi leta 1991, med Madridom in Sevillo je začel delovati sistem španske železnice visokih hitrosti, Alta Velocidad Española (AVE). Letališče ''Aeropuerto de Sevilla'' je bilo razširjeno z novo zgradbo terminala, ki jo je zasnoval arhitekt Rafael Moneo, narejene so bile še številne druge izboljšave. Monumentalni most ''[[Puente del Alamillo]]'' čez Guadalquivir, ki ga je zasnoval arhitekt Santiago Calatrava je bila zgrajen, da se omogoči dostop do otoka La Cartuja, mesto množičnih razstav. Nekateri objekti so ostali na mestu po razstavi in so bili vključeni v znanstveni in tehnološki parki Cartuja 93. === 21. stoletje === Leta 2004 se je začel projekt ''Metropol Parasol'' za oživitev Plaza de la Encarnacion, ki se je leta uporabljal kot parkirišče in bil videti kot mrtvo mesto. Gradnja je bila zaključena marca 2011. {{wide image|Espacio_Parasol_Sevilla.jpg|500px|''Metropol Parasol'', tudi ''Las Setas'', arhitekt Jürgen Mayer-Hermann}} == Geografija == === Topografija === Sevilla ima površino 140&nbsp;km<sup>2</sup>, po podatkih Državne topografske karte (''Mapa Topográfico Nacional''). Mesto leži v rodovitni dolini [[Guadalquivir|reke Guadalquivir]]. Povprečna [[nadmorska višina]] je 7 metrov. Večina mesta je na vzhodni strani reke, medtem ko so Triana, La Cartuja in Los Remedios na zahodni strani. Regija Aljarafe leži na zahodu in šteje kot del [[metropolitansko območje|metropolitanskega območja]]. Mesto meji na severu z La Rinconada, La Algaba in Santiponce, na vzhodu z Alcalá de Guadaira, na jugu z Dos Hermanas in Gelves in na zahodu s San Juan de Aznalfarache, Tomares in Camas. === Podnebje === Sevilla ima subtropsko sredozemsko podnebje ([[Köppnova podnebna klasifikacija|KÖPPEN]] Csa). [27] Kot večina s sredozemskim podnebjem, ima Sevilla bolj suho poletje in mokro zimo. Povprečna letna temperatura je 25&nbsp;°C podnevi in 13&nbsp;°C ponoči. Po mestu Córdoba (tudi v Andaluziji) je Sevilla, med vsemi mesti, kjer živi več kot 100.000 prebivalci, najbolj vroča v celinski Evropi, s povprečnimi dnevnimi temperaturami v juliju 36,0&nbsp;°C. Vsako leto temperatura večkrat presega 40&nbsp;°C. Najhladnejši temperaturni ekstrem -8,2&nbsp;°C je bil registriran na meteorološki postaji na letališču 28. januarja 2005. Zgodovinski rekord (sporni) 50.0&nbsp;°C je bil zabeležen 4. avgusta 1881. Obstaja neakreditiran zapis Nacionalnega inštituta za meteorologijo 47,2&nbsp;°C iz 1. avgusta 2003 === Četrti in soseske === Sevilla ima 11 okrožij, nadalje razdeljenih na 108 sosesk {{col-begin}} {{col-6}} * Casco Antiguo * Distrito Sur * Triana * Macarena * Nervión * Los Remedios {{col-5}} * Este-Alcosa-Torreblanca * Cerro-Amate * Bellavista-La Palmera * San Pablo-Santa Justa {{col-end}} == Glavne znamenitosti == [[File:La Giralda, Seville, Spain - Sep 2009.jpg|thumb|250 px|Stolp ''Giralda'']] * '''[[Stolnica svete Marije, Sevilla|Stolnica svete Marije]]''' je bila zgrajena v letih od 1401 do 1519 po [[rekonkvista|rekonkvisti]] Seville, na mestu nekdanje mošeje. Sodi med največje srednjeveške gotske stolnice tako po površini kot prostornini. Ima največjo [[cerkvena ladja|cerkveno ladjo]] v Španiji, ki je bogato okrašena z veliko količino zlata. V stolnici so obdržali in uporabili nekatere stebre in druge elemente iz mošeje, od katerih je najbolj znana '''Giralda''', originalno [[minaret]], sedaj [[zvonik]]. Na vrhu zvonika je kip, znan kot ''El Giraldillo'', ki predstavlja vero. V notranjosti stolpa so naredili klančine namesto stopnic, tako da so omogočili dostop na vrh s konji. * '''[[Alcázar, Sevilja|Alcázar]]''' (kraljeva palača), ki stoji nasproti stolnice je bil narejen na mestu mavrske palače. Gradnja se je začela leta 1181 in se je nadaljevala več kot 500 let. Narejena je večinoma v slogu [[Mudéjar]] in pa v [[renesansa|renesančnem]] slogu. Vrtovi so mešanica mavrske, renesančne in angleške tradicije. * '''Torre del Oro''' (zlati stolp) je bil namenjen kot opazovalni stolp in obramba na reki. Preko reke je bila napeta veriga, da je preprečila ladjam vstop v rečno pristanišče. * '''[[Casa consistorial de Sevilla, Sevilja|Casa consistorial de Sevilla]]''' (Mestna hiša) je bila zgrajena v 16. stoletju, v visokem [[plateresco]] slogu, delo mojstra arhitekta Diego de Riaño. Fasada Plaza Nueva je bila zgrajena v 19. stoletju v neoklasicističnem slogu. * '''Palača San Telmo''', prej Univerza Mornarjev in kasneje [[semenišče]], je zdaj sedež za andaluzijske avtonomne vlade. To je ena izmed najbolj simboličnih stavb [[barok|baročne]] arhitekture, predvsem z njeno svetovno znano [[churriguerizem|churriguereskno]] glavno fasado in impresivno kapelo. * '''Kraljeva tobačna tovarna''' (''Real Fábrica de Tabacos'') se nahaja na prvotnem mestu prve tobačne tovarne v Evropi, ki je v veliki stavbi iz 18. stoletja v baročnem slogu in domnevno navdih za [[Carmen (opera)|opero Carmen]]. * '''Metropol Parasol''' na trgu La Encarnación je največja lesena konstrukcija na svetu. Spomenik kot dežnik, je stavbo zasnoval nemški arhitekt Jürgen Mayer, končali so jo v letu 2011. Ta moderna arhitekturna struktura pokriva osrednji trg in podzemni arheološki kompleks. Terasa na strehi je mestno razgledišče. * '''Archivo General de Indias''' se lahko pohvali z izredno dragocenimi arhivskimi dokumenti, ki ponazarjajo zgodovino španskega imperija v Ameriki in na [[Filipini]]h. Stavba, nenavadno spokojna in italijanski primer španske renesančne arhitekture, je oblikoval [[Juan de Herrera]]. * '''Plaza de España''' v parku Maria Luisa (''Parque de Maria Luisa''), je bila zgrajena za leta 1928 za ''Exposición Ibero-Americana'' leta 1929. Njen arhitekt je Aníbal González. * '''Soseska Triana''', ki se nahaja na zahodnem bregu reke Guadalquivir, je igrala pomembno vlogo v zgodovini mesta in je samo po sebi je ljudski spomenik in kulturno središče. * '''La Macarena''' se nahaja na severni strani mesta. Vsebuje nekaj pomembnih spomenikov in verskih objektov, kot je Muzej in katoliška cerkev ''La Macarena'' ali ''Hospital de las Cinco Llagas''. {{wide image|Paisaje_de_España.JPG|500px|Plaza de España, panoramski pogled.}} [[File:MuseoBellasArtes 002.jpg|250px|right|thumb|Fasada Muzeja lepih umetnosti]] Najbolj pomembno umetniško zbirko v Sevilli hrani '''Muzej lepih umetnosti''' ('' Museo de Bellas Artes de Sevilla''). Ustanovljen je bil leta 1835 v nekdanjem samostanu La Merced. Hrani številne mojstrovine slikarjev Murillo, Pacheco, Zurbarán, Valdés Leal in drugih mojstrov baročne seviljske šole, pa tudi flamske slikarje iz 15. in 16. stoletja. == Promet == === Avtobus === Za [[avtobus]]no omrežje v mestu skrbi TUSSAM (Transportes Urbanos de Sevilla), ki. Consorcio de Transportes de Sevilla skrbi za avtobusne povezave z vsemi satelitskimi mesti okrog Seville. Dve avtobusni postaji služita za prevoz med okoliškimi območji in drugimi mesti: postaja Plaza de Armas za destinacije na severu in zahodu, kot tudi z Lizbono na Portugalskem in postaja Prado de San Sebastián, ki pokriva poti na jug in vzhod. Plaza de Armas postaja ima neposredne avtobusne linije do številnih španskih mestih in z Lizboni na Portugalskem === Metro === Metro ("Metro de Sevilla" v španščini) je nadzemna [[metro]] mreža v mestu Sevilla in njenem metropolitanskem območju. Sistem je popolnoma neodvisen od kateregakoli drugega železniškega ali uličnega prometa. Vse postaje so bile zgrajene s platformo z zaslonskimi vrati. To je bil šesti sistem Metro zgrajen v Španiji, po tistih v [[Madrid]]u, [[Barcelona|Barceloni]], [[Valencija|Valenciji]], [[Bilbao|Bilbau]] in [[Palma de Mallorca|Palmi de Mallorci]]. Trenutno je peto največje Metro podjetje v Španiji, po številu prepeljanih potnikov (več kot 12.000.000 v letu 2009). === Tramvaj === [[File:Sevilla old tram exp I.JPG|thumbnail|Stari tramvaj razstavljen na trgu San Francisco]] MetroCentro je tramvajska proga v središču mesta. Delovati je začela oktobra 2007.. [[Tramvaj]] ima samo pet postajališč: Plaza Nueva, Archivo de Indias, Puerta de Jerez, Prado de San Sebastian in San Bernardo, vse kot del prve faze projekta. Pričakovati je, da se bo razširila do postaje Santa Justa AVE, vključno s štirimi novimi postanki: San Francisco Javier, Eduardo Dato, Luis de Morales in Santa Justa. Ta razširitev je bila začasno preložena. === Železnica === Železniška postaja Santa Justa je del AVE železniškega sistema za vlake visokih hitrosti in jo upravlja prej v državni lasti, železniško podjetje Renfe. Ima pet linij primestne železnice (Cercanías) in navezuje mesto z metropolitanskimi območji. Sevilla leži na Red Ciudades AVE mreži in je povezana s 17 večjimi mesti v Španiji z vlakom za visoke hitrosti. === Kolo === [[File:Sevici.jpg|thumb|''Sevici'' Kolesarska postaja]] ''Sevici'' je občinski kolesarski program integriran v omrežje javnega potniškega prometa. [[Dvokolo|Kolesa]] so na voljo za najem po mestu z nizkimi stroški. Zelene [[Kolesarska povezava|kolesarske steze]] pa je mogoče videti na večini glavnih ulic. Število ljudi, ki uporabljajo kolo kot prevozno sredstvo v Sevilli se je znatno povečalo v zadnjih letih. Po ocenah leta 2013 je 8,9 odstotka vseh prevozov v mestu (in 5,6 odstotka vseh potovanj, vključno s tistimi peš) narejeno s kolesom.<ref>{{navedi splet|title=Seville goes Dutch|url=http://lcc.org.uk/pages/seville-goes-dutch|publisher=London Cycling Campaign|accessdate=22 May 2014|archive-date=2014-05-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20140522221305/http://lcc.org.uk/pages/seville-goes-dutch|url-status=dead}}</ref> As of 2013, an estimated 8.9 percent of all mechanized trips in the city (and 5.6 percent of all trips including those on foot) are made by bicycle.<ref>{{navedi splet|title=Research on the use of bicycles in the city of Seville, 2013|url=http://bicicletas.us.es/?page_id=1341|publisher=SIBUS|accessdate=22 May 2014|archive-date=2014-05-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20140522220650/http://bicicletas.us.es/?page_id=1341|url-status=dead}}</ref> Najem ''Sistema javnega kolesa'' financira lokalni operater v zameno za oglaševanje in ima več kot 10-letno licenco za izkoriščanje mestnih panojev. === Letališče === [[File:Boeing 717-2BL Volotea EC-LQI.jpg|thumb|Boeing 717-2BL na letališču San Pablo]] [[Letališče]] San Pablo je glavno letališče v Sevilli in je drugo najprometnejše andaluzijsko letališče za [[Malaga|Malago]]. Letališče odpravi 4.051.392 potnikov in okoli 5.000 ton tovora (podatek 2009). Ima en terminal in eno vzletno-pristajalno stezo. === Pristanišče === Sevilla je edino komercialno rečno [[pristanišče]] Španije in edino celinsko mesto kamor lahko pridejo ladje za križarjenje v zgodovinsko središče. 21. avgusta 2012 je priplula doslej največja potniška ladja Azamara Journey na obisk mesta. To plovilo pripada ladjarski družbi Royal Caribbean in lahko sprejme do 700 potnikov. === Ceste === Sevilla ima eno obvoznico, SE-30, ki se povezuje s hitro cesto A-4 na jugu, ki neposredno komunicira z mestom [[Cádiz]], Cordobo in Madrid. Prav tako ima še dvojno vozišče, A-92, ki povezuje mesta Estepa, Antequera, Granada, Guadix in Almeria in A-49 ki povezuje Sevillo z Huelva in Algarve na jugu Portugalske. == Pobratena mesta == * {{flagicon|Georgia}} [[Sighnaghi]], [[Gruzija]] * {{flagicon|France}} [[Angers]], [[Francija]] * {{flagicon|Philippines}} [[Baler, Aurora|Baler]], [[Filipini]] * {{flagicon|Bolivia}} [[Tarija]], [[Bolivija]] * {{flagicon|Spain}} [[Barcelona]], [[Španija]] * {{flagicon|Argentina}} [[Buenos Aires]], [[Argentina]] * {{flagicon|United States}} [[Columbus, Ohio|Columbus]], [[ZDA]] * {{flagicon|Mexico}} [[Guadalajara]], [[Mexico]] * {{flagicon|United States}} [[Kansas City, Missouri|Kansas City]], [[ZDA]] * {{flagicon|CUB}} [[Havana]], [[Kuba]] * {{flagicon|Morocco}} [[Rabat]], [[Maroko]] * [[File:Flag of the Sahrawi Arab Democratic Republic.svg|25px]] [[Tifariti]], [[Zahodna Sahara]] * {{flagicon|Vietnam}} [[Ho Chi Minh City]], [[Vietnam]] * {{flagicon|VEN}} [[Caracas]], [[Venezuela]] (2012) In partnersko mesto: *{{flagicon|POL}} [[Kraków]], [[Poljska]] (2002) == Galerija == <gallery> Slika:La Giralda, Seville, Spain - Sep 2009.jpg|zvonik Giralda Slika:Sevilla Plaza de Espana 01.jpg|Plaza de España (Španski trg) Slika:Sevilla 01.jpg|Vodnjak pred katedralo sv. Marije Slika:Sevilla Alcazar 01.jpg|Streha v notranjosti palače Alcázar Slika:Sevilla Alcazar 03.jpg|Vrtovi v palači Alcázar Slika:Santipoce Italica 02.jpg|Ulica v antičnem Rimskem mestu Itlica </gallery> == Glej tudi == * [[seznam mest v Španiji]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Sevilla}} {{Wikivoyage}} * [http://www.spain.info/en_GB/que-quieres/ciudades-pueblos/grandes-ciudades/sevilla.html Seville in the Official Website of Tourism in Spain] * {{es icon}} [http://www.sevilla.org/ Official website of the city council.] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Sevilla| ]] [[Kategorija:Mesta v Španiji]] [[Kategorija:Rimska mesta v Španiji]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Španiji]] qygudo3vycn7eozb7vz2bmav3k7784u 0 114089 6655201 4762371 2026-04-03T08:27:13Z Shabicht 3554 6655201 wikitext text/x-wiki '''Vélika sobóta''' je premakljiv [[krščanstvo|krščanski]] [[krščanski prazniki|praznik]]. Praznuje se ga v [[sobota|soboto]] pred [[Velika noč|veliko nočjo]]. Velika sobota skupaj z [[Veliki četrtek|velikim četrtkom]] in [[Veliki petek|velikim petkom]] sestavlja [[velikonočno tridnevje]]. Velika sobota je za večino kristjanov dan čaščenja ''Božjega groba''. V petek je [[Jezus Kristus]] umrl na križu, v soboto je mrtev ležal v grobu, v nedeljo (na veliko noč) pa je vstal od mrtvih. Zato se velika sobota zvečer nadaljuje z ''[[Velikonočna vigilija|velikonočno vigilijo]]'' - obredom veselega pričakovanja vstajenja. Pomembna dela večernega bogoslužje sta ''slavje luči'' (luč simbolizira vstalega Kristusa) in vesela ''aleluja'' (hvalnica vstalemu Kristusu). Na veliko soboto poteka tudi več blagoslovov: jutranji blagoslov in raznos ognja, blagoslov vode in blagoslov velikonočnih jedi. ==Blagoslov jedi== Blagoslov jedi je obred ljudske pobožnosti, namenjen zavedanju Božje dobrote do človeka, da bi ta lažje začutil Božjo bližino in navzočnost v vsakdanjem življenju. Prebuja misel in hvaležnost za milosti, ki izhajajo iz velike noči, in nas opozarja na Božjo bližino. Blagoslov poteka na veliko soboto, navadno pri samostojnem bogoslužnem opravilu (v cerkvah, v kapelah, pri križih, kapelicah…), ali med čaščenjem pri Božjem grobu. Velikonočna jedila v družini ustvarjajo Božje okolje in so podoba [[Zadnja večerja|velikonočne večerje]], ki jo je Jezus obhajal s svojimi učenci, ter mašne daritve – velikonočne gostije, na katero smo vsi povabljeni. {{KrščanskiPrazniki}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Krščanski prazniki]] 2wkxxoctqhwwzh4xn4db0gvlh1jvh3u 6655203 6655201 2026-04-03T08:29:37Z Shabicht 3554 6655203 wikitext text/x-wiki '''Vélika sobóta''' je premakljiv [[krščanstvo|krščanski]] [[krščanski prazniki|praznik]]. Praznuje se ga v [[sobota|soboto]] pred [[Velika noč|veliko nočjo]]. Velika sobota skupaj z [[Veliki četrtek|velikim četrtkom]] in [[Veliki petek|velikim petkom]] sestavlja [[velikonočno tridnevje]]. Velika sobota je za večino kristjanov dan čaščenja ''Božjega groba''. V petek je [[Jezus Kristus]] umrl na križu, v soboto je mrtev ležal v grobu, v nedeljo (na veliko noč) pa je vstal od mrtvih. Zato se velika sobota zvečer nadaljuje z ''[[Velikonočna vigilija|velikonočno vigilijo]]'' - obredom veselega pričakovanja vstajenja. Pomembna dela večernega bogoslužje sta ''slavje luči'' (luč simbolizira vstalega Kristusa) in vesela ''aleluja'' (hvalnica vstalemu Kristusu). Na veliko soboto poteka tudi več blagoslovov: '''jutranji blagoslov in raznos ognja''', blagoslov vode in blagoslov velikonočnih jedi. ==Blagoslov jedi== Blagoslov jedi je obred ljudske pobožnosti, namenjen zavedanju Božje dobrote do človeka, da bi ta lažje začutil Božjo bližino in navzočnost v vsakdanjem življenju. Prebuja misel in hvaležnost za milosti, ki izhajajo iz velike noči, in nas opozarja na Božjo bližino. Blagoslov poteka na veliko soboto, navadno pri samostojnem bogoslužnem opravilu (v cerkvah, v kapelah, pri križih, kapelicah…), ali med čaščenjem pri Božjem grobu. Velikonočna jedila v družini ustvarjajo Božje okolje in so podoba [[Zadnja večerja|velikonočne večerje]], ki jo je Jezus obhajal s svojimi učenci, ter mašne daritve – velikonočne gostije, na katero smo vsi povabljeni. {{KrščanskiPrazniki}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Krščanski prazniki]] 1vqr1366n9qeg1y65a8s9b4mm79lci4 6655205 6655203 2026-04-03T08:31:01Z Shabicht 3554 /* Blagoslov jedi */ 6655205 wikitext text/x-wiki '''Vélika sobóta''' je premakljiv [[krščanstvo|krščanski]] [[krščanski prazniki|praznik]]. Praznuje se ga v [[sobota|soboto]] pred [[Velika noč|veliko nočjo]]. Velika sobota skupaj z [[Veliki četrtek|velikim četrtkom]] in [[Veliki petek|velikim petkom]] sestavlja [[velikonočno tridnevje]]. Velika sobota je za večino kristjanov dan čaščenja ''Božjega groba''. V petek je [[Jezus Kristus]] umrl na križu, v soboto je mrtev ležal v grobu, v nedeljo (na veliko noč) pa je vstal od mrtvih. Zato se velika sobota zvečer nadaljuje z ''[[Velikonočna vigilija|velikonočno vigilijo]]'' - obredom veselega pričakovanja vstajenja. Pomembna dela večernega bogoslužje sta ''slavje luči'' (luč simbolizira vstalega Kristusa) in vesela ''aleluja'' (hvalnica vstalemu Kristusu). Na veliko soboto poteka tudi več blagoslovov: '''jutranji blagoslov in raznos ognja''', blagoslov vode in blagoslov velikonočnih jedi. ==Blagoslov jedi== Blagoslov jedi na Veliko soboto je obred ljudske pobožnosti, namenjen zavedanju Božje dobrote do človeka, da bi ta lažje začutil Božjo bližino in navzočnost v vsakdanjem življenju. Prebuja misel in hvaležnost za milosti, ki izhajajo iz velike noči, in nas opozarja na Božjo bližino. Blagoslov poteka na veliko soboto, navadno pri samostojnem bogoslužnem opravilu (v cerkvah, kapelah, pri križih, kapelicah…), ali med čaščenjem pri Božjem grobu. Velikonočna jedila v družini ustvarjajo Božje okolje in so podoba [[Zadnja večerja|velikonočne večerje]], ki jo je Jezus obhajal s svojimi učenci, ter mašne daritve – velikonočne gostije, na katero smo vsi povabljeni. {{KrščanskiPrazniki}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Krščanski prazniki]] nfa7fy4hiqgyi2jo943sct0ucr1kvj8 6655207 6655205 2026-04-03T08:34:11Z Shabicht 3554 /* Blagoslov jedi */ 6655207 wikitext text/x-wiki '''Vélika sobóta''' je premakljiv [[krščanstvo|krščanski]] [[krščanski prazniki|praznik]]. Praznuje se ga v [[sobota|soboto]] pred [[Velika noč|veliko nočjo]]. Velika sobota skupaj z [[Veliki četrtek|velikim četrtkom]] in [[Veliki petek|velikim petkom]] sestavlja [[velikonočno tridnevje]]. Velika sobota je za večino kristjanov dan čaščenja ''Božjega groba''. V petek je [[Jezus Kristus]] umrl na križu, v soboto je mrtev ležal v grobu, v nedeljo (na veliko noč) pa je vstal od mrtvih. Zato se velika sobota zvečer nadaljuje z ''[[Velikonočna vigilija|velikonočno vigilijo]]'' - obredom veselega pričakovanja vstajenja. Pomembna dela večernega bogoslužje sta ''slavje luči'' (luč simbolizira vstalega Kristusa) in vesela ''aleluja'' (hvalnica vstalemu Kristusu). Na veliko soboto poteka tudi več blagoslovov: '''jutranji blagoslov in raznos ognja''', blagoslov vode in blagoslov velikonočnih jedi. ==Blagoslov jedi== Blagoslov jedi na Veliko soboto je obred ljudske pobožnosti, namenjen zavedanju Božje dobrote do človeka, da bi ta lažje začutil Božjo bližino in navzočnost v vsakdanjem življenju. Prebuja misel in hvaležnost za milosti, ki izhajajo iz velike noči, in nas opozarja na Božjo bližino. Blagoslov poteka na veliko soboto, navadno pri samostojnem bogoslužnem opravilu (v cerkvah, kapelah, pri križih, kapelicah…), ali med čaščenjem pri Božjem grobu. Velikonočna jedila v družini ustvarjajo Božje okolje in so podoba [[Zadnja večerja|velikonočne večerje]], ki jo je Jezus obhajal s svojimi učenci, ter mašne daritve – velikonočne gostije, na katero smo vsi povabljeni. ==Velikonočna vigilija== V petek je Jezus Kristus umrl na križu, v soboto je mrtev ležal v grobu, v nedeljo (na veliko noč) pa je vstal od mrtvih. Zato se velika sobota zvečer nadaljuje z velikonočno vigilijo - obredom veselega pričakovanja vstajenja. Pomembna dela večernega bogoslužje sta slavje luči (luč simbolizira vstalega Kristusa) in vesela aleluja (hvalnica vstalemu Kristusu). {{KrščanskiPrazniki}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Krščanski prazniki]] gpx4afm08uglf1s865zk5x8avw9elqh 6655210 6655207 2026-04-03T08:36:44Z Shabicht 3554 6655210 wikitext text/x-wiki '''Vélika sobóta''' je premakljiv [[krščanstvo|krščanski]] [[krščanski prazniki|praznik]]. Praznuje se ga v [[sobota|soboto]] pred [[Velika noč|veliko nočjo]]. Velika sobota skupaj z [[Veliki četrtek|velikim četrtkom]] in [[Veliki petek|velikim petkom]] sestavlja [[velikonočno tridnevje]]. Velika sobota je za večino kristjanov dan čaščenja ''Božjega groba''. V petek je [[Jezus Kristus]] umrl na križu, v soboto je mrtev ležal v grobu, v nedeljo (na veliko noč) pa je vstal od mrtvih. Na veliko soboto poteka tudi več blagoslovov: '''jutranji blagoslov in raznos ognja''', blagoslov vode in blagoslov velikonočnih jedi. ==Blagoslov jedi== Blagoslov jedi na Veliko soboto je obred ljudske pobožnosti, namenjen zavedanju Božje dobrote do človeka, da bi ta lažje začutil Božjo bližino in navzočnost v vsakdanjem življenju. Prebuja misel in hvaležnost za milosti, ki izhajajo iz velike noči, in nas opozarja na Božjo bližino. Blagoslov poteka na veliko soboto, navadno pri samostojnem bogoslužnem opravilu (v cerkvah, kapelah, pri križih, kapelicah…), ali med čaščenjem pri Božjem grobu. Velikonočna jedila v družini ustvarjajo Božje okolje in so podoba [[Zadnja večerja|velikonočne večerje]], ki jo je Jezus obhajal s svojimi učenci, ter mašne daritve – velikonočne gostije, na katero smo vsi povabljeni. ==Velikonočna vigilija== Velika sobota se zvečer nadaljuje z velikonočno vigilijo - obredom veselega pričakovanja vstajenja. Pomembna dela večernega bogoslužje sta slavje luči (luč simbolizira vstalega Kristusa) in vesela aleluja (hvalnica vstalemu Kristusu). {{KrščanskiPrazniki}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Krščanski prazniki]] 6kotzibhlu48slsk0tuk36ky9f20lpn 6655212 6655210 2026-04-03T08:39:33Z Shabicht 3554 /* Velikonočna vigilija */ 6655212 wikitext text/x-wiki '''Vélika sobóta''' je premakljiv [[krščanstvo|krščanski]] [[krščanski prazniki|praznik]]. Praznuje se ga v [[sobota|soboto]] pred [[Velika noč|veliko nočjo]]. Velika sobota skupaj z [[Veliki četrtek|velikim četrtkom]] in [[Veliki petek|velikim petkom]] sestavlja [[velikonočno tridnevje]]. Velika sobota je za večino kristjanov dan čaščenja ''Božjega groba''. V petek je [[Jezus Kristus]] umrl na križu, v soboto je mrtev ležal v grobu, v nedeljo (na veliko noč) pa je vstal od mrtvih. Na veliko soboto poteka tudi več blagoslovov: '''jutranji blagoslov in raznos ognja''', blagoslov vode in blagoslov velikonočnih jedi. ==Blagoslov jedi== Blagoslov jedi na Veliko soboto je obred ljudske pobožnosti, namenjen zavedanju Božje dobrote do človeka, da bi ta lažje začutil Božjo bližino in navzočnost v vsakdanjem življenju. Prebuja misel in hvaležnost za milosti, ki izhajajo iz velike noči, in nas opozarja na Božjo bližino. Blagoslov poteka na veliko soboto, navadno pri samostojnem bogoslužnem opravilu (v cerkvah, kapelah, pri križih, kapelicah…), ali med čaščenjem pri Božjem grobu. Velikonočna jedila v družini ustvarjajo Božje okolje in so podoba [[Zadnja večerja|velikonočne večerje]], ki jo je Jezus obhajal s svojimi učenci, ter mašne daritve – velikonočne gostije, na katero smo vsi povabljeni. ==Velikonočna vigilija== Velika sobota se zvečer nadaljuje z velikonočno vigilijo - obredom veselega pričakovanja vstajenja. Pomembna dela večernega bogoslužje sta slavje luči (luč simbolizira vstalega Kristusa) in vesela aleluja (hvalnica vstalemu Kristusu). {{glavni|Velikonočna vigilija}} {{KrščanskiPrazniki}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Krščanski prazniki]] b4kj0tp1591rpt9cprmp0ucjzut53qv 6655214 6655212 2026-04-03T08:41:47Z Shabicht 3554 /* Velikonočna vigilija */ 6655214 wikitext text/x-wiki '''Vélika sobóta''' je premakljiv [[krščanstvo|krščanski]] [[krščanski prazniki|praznik]]. Praznuje se ga v [[sobota|soboto]] pred [[Velika noč|veliko nočjo]]. Velika sobota skupaj z [[Veliki četrtek|velikim četrtkom]] in [[Veliki petek|velikim petkom]] sestavlja [[velikonočno tridnevje]]. Velika sobota je za večino kristjanov dan čaščenja ''Božjega groba''. V petek je [[Jezus Kristus]] umrl na križu, v soboto je mrtev ležal v grobu, v nedeljo (na veliko noč) pa je vstal od mrtvih. Na veliko soboto poteka tudi več blagoslovov: '''jutranji blagoslov in raznos ognja''', blagoslov vode in blagoslov velikonočnih jedi. ==Blagoslov jedi== Blagoslov jedi na Veliko soboto je obred ljudske pobožnosti, namenjen zavedanju Božje dobrote do človeka, da bi ta lažje začutil Božjo bližino in navzočnost v vsakdanjem življenju. Prebuja misel in hvaležnost za milosti, ki izhajajo iz velike noči, in nas opozarja na Božjo bližino. Blagoslov poteka na veliko soboto, navadno pri samostojnem bogoslužnem opravilu (v cerkvah, kapelah, pri križih, kapelicah…), ali med čaščenjem pri Božjem grobu. Velikonočna jedila v družini ustvarjajo Božje okolje in so podoba [[Zadnja večerja|velikonočne večerje]], ki jo je Jezus obhajal s svojimi učenci, ter mašne daritve – velikonočne gostije, na katero smo vsi povabljeni. ==Velikonočna vigilija== [[Slika:Ibaan Easter Vigil (Paschal Candle and Fire) 2024-03-30.jpg|280px|sličica|desno|Prižig velikonočne sveče (lat. cereus paschalis) pri ognju na Velikonočno vigilijo]] Velika sobota se zvečer nadaljuje z velikonočno vigilijo - obredom veselega pričakovanja vstajenja. Pomembna dela večernega bogoslužje sta slavje luči (luč simbolizira vstalega Kristusa) in vesela aleluja (hvalnica vstalemu Kristusu). {{glavni|Velikonočna vigilija}} {{KrščanskiPrazniki}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Krščanski prazniki]] bo87aeqstlo0ad30mvy520m3f2dcreo 6655218 6655214 2026-04-03T08:44:47Z Shabicht 3554 /* Blagoslov jedi */ 6655218 wikitext text/x-wiki '''Vélika sobóta''' je premakljiv [[krščanstvo|krščanski]] [[krščanski prazniki|praznik]]. Praznuje se ga v [[sobota|soboto]] pred [[Velika noč|veliko nočjo]]. Velika sobota skupaj z [[Veliki četrtek|velikim četrtkom]] in [[Veliki petek|velikim petkom]] sestavlja [[velikonočno tridnevje]]. Velika sobota je za večino kristjanov dan čaščenja ''Božjega groba''. V petek je [[Jezus Kristus]] umrl na križu, v soboto je mrtev ležal v grobu, v nedeljo (na veliko noč) pa je vstal od mrtvih. Na veliko soboto poteka tudi več blagoslovov: '''jutranji blagoslov in raznos ognja''', blagoslov vode in blagoslov velikonočnih jedi. ==Blagoslov jedi== Blagoslov jedi na Veliko soboto je obred ljudske pobožnosti, namenjen zavedanju Božje dobrote do človeka, da bi ta lažje začutil Božjo bližino in navzočnost v vsakdanjem življenju. V liturgiji sodi med [[Zakramentali|zakramentale]]. Prebuja misel in hvaležnost za milosti, ki izhajajo iz Velike noči in nas opozarja na Božjo bližino. Blagoslov poteka na veliko soboto, navadno pri samostojnem bogoslužnem opravilu (v cerkvah, kapelah, pri križih, kapelicah…), ali med čaščenjem pri Božjem grobu. Velikonočna jedila v družini ustvarjajo Božje okolje in so podoba [[Zadnja večerja|velikonočne večerje]], ki jo je Jezus obhajal s svojimi učenci, ter mašne daritve – velikonočne gostije, na katero smo vsi povabljeni. ==Velikonočna vigilija== [[Slika:Ibaan Easter Vigil (Paschal Candle and Fire) 2024-03-30.jpg|280px|sličica|desno|Prižig velikonočne sveče (lat. cereus paschalis) pri ognju na Velikonočno vigilijo]] Velika sobota se zvečer nadaljuje z velikonočno vigilijo - obredom veselega pričakovanja vstajenja. Pomembna dela večernega bogoslužje sta slavje luči (luč simbolizira vstalega Kristusa) in vesela aleluja (hvalnica vstalemu Kristusu). {{glavni|Velikonočna vigilija}} {{KrščanskiPrazniki}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Krščanski prazniki]] pf8owmfuya2fzyqvqltaxfefv7qnwl0 6655221 6655218 2026-04-03T08:45:51Z Shabicht 3554 /* Velikonočna vigilija */ 6655221 wikitext text/x-wiki '''Vélika sobóta''' je premakljiv [[krščanstvo|krščanski]] [[krščanski prazniki|praznik]]. Praznuje se ga v [[sobota|soboto]] pred [[Velika noč|veliko nočjo]]. Velika sobota skupaj z [[Veliki četrtek|velikim četrtkom]] in [[Veliki petek|velikim petkom]] sestavlja [[velikonočno tridnevje]]. Velika sobota je za večino kristjanov dan čaščenja ''Božjega groba''. V petek je [[Jezus Kristus]] umrl na križu, v soboto je mrtev ležal v grobu, v nedeljo (na veliko noč) pa je vstal od mrtvih. Na veliko soboto poteka tudi več blagoslovov: '''jutranji blagoslov in raznos ognja''', blagoslov vode in blagoslov velikonočnih jedi. ==Blagoslov jedi== Blagoslov jedi na Veliko soboto je obred ljudske pobožnosti, namenjen zavedanju Božje dobrote do človeka, da bi ta lažje začutil Božjo bližino in navzočnost v vsakdanjem življenju. V liturgiji sodi med [[Zakramentali|zakramentale]]. Prebuja misel in hvaležnost za milosti, ki izhajajo iz Velike noči in nas opozarja na Božjo bližino. Blagoslov poteka na veliko soboto, navadno pri samostojnem bogoslužnem opravilu (v cerkvah, kapelah, pri križih, kapelicah…), ali med čaščenjem pri Božjem grobu. Velikonočna jedila v družini ustvarjajo Božje okolje in so podoba [[Zadnja večerja|velikonočne večerje]], ki jo je Jezus obhajal s svojimi učenci, ter mašne daritve – velikonočne gostije, na katero smo vsi povabljeni. ==Velikonočna vigilija== [[Slika:Ibaan Easter Vigil (Paschal Candle and Fire) 2024-03-30.jpg|280px|sličica|desno|Prižig velikonočne sveče (lat. cereus paschalis) pri ognju na Velikonočno vigilijo]] Velika sobota se zvečer nadaljuje z velikonočno vigilijo - obredom veselega pričakovanja vstajenja. Pomembna dela večernega bogoslužje sta slavje luči (luč simbolizira vstalega Kristusa) in vesela [[Aleluja (razločitev)|aleluja]] (hvalnica vstalemu Kristusu). {{glavni|Velikonočna vigilija}} {{KrščanskiPrazniki}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Krščanski prazniki]] 0wfznerpptf2k67288piiuzn08t2fmy 6655228 6655221 2026-04-03T08:56:43Z Shabicht 3554 /* Blagoslov jedi */ 6655228 wikitext text/x-wiki '''Vélika sobóta''' je premakljiv [[krščanstvo|krščanski]] [[krščanski prazniki|praznik]]. Praznuje se ga v [[sobota|soboto]] pred [[Velika noč|veliko nočjo]]. Velika sobota skupaj z [[Veliki četrtek|velikim četrtkom]] in [[Veliki petek|velikim petkom]] sestavlja [[velikonočno tridnevje]]. Velika sobota je za večino kristjanov dan čaščenja ''Božjega groba''. V petek je [[Jezus Kristus]] umrl na križu, v soboto je mrtev ležal v grobu, v nedeljo (na veliko noč) pa je vstal od mrtvih. Na veliko soboto poteka tudi več blagoslovov: '''jutranji blagoslov in raznos ognja''', blagoslov vode in blagoslov velikonočnih jedi. ==Blagoslov jedi== [[File:Velika noč - jedila hren šunka pirhi potica.jpg|thumb|200px|left|Tipične slovenske velikonočne jedi: pirhi, šunka, hren, kruh in potica]] Blagoslov jedi na Veliko soboto je obred ljudske pobožnosti, namenjen zavedanju Božje dobrote do človeka, da bi ta lažje začutil Božjo bližino in navzočnost v vsakdanjem življenju. V liturgiji sodi med [[Zakramentali|zakramentale]]. Prebuja misel in hvaležnost za milosti, ki izhajajo iz Velike noči in nas opozarja na Božjo bližino. Blagoslov poteka na veliko soboto, navadno pri samostojnem bogoslužnem opravilu (v cerkvah, kapelah, pri križih, kapelicah…), ali med čaščenjem pri Božjem grobu. Velikonočna jedila v družini ustvarjajo Božje okolje in so podoba [[Zadnja večerja|velikonočne večerje]], ki jo je Jezus obhajal s svojimi učenci, ter mašne daritve – velikonočne gostije, na katero smo vsi povabljeni. ==Velikonočna vigilija== [[Slika:Ibaan Easter Vigil (Paschal Candle and Fire) 2024-03-30.jpg|280px|sličica|desno|Prižig velikonočne sveče (lat. cereus paschalis) pri ognju na Velikonočno vigilijo]] Velika sobota se zvečer nadaljuje z velikonočno vigilijo - obredom veselega pričakovanja vstajenja. Pomembna dela večernega bogoslužje sta slavje luči (luč simbolizira vstalega Kristusa) in vesela [[Aleluja (razločitev)|aleluja]] (hvalnica vstalemu Kristusu). {{glavni|Velikonočna vigilija}} {{KrščanskiPrazniki}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Krščanski prazniki]] hvjrswezl7cyfksc3wkhj51gbp6v67a 6655230 6655228 2026-04-03T08:57:58Z Shabicht 3554 /* Blagoslov jedi */ 6655230 wikitext text/x-wiki '''Vélika sobóta''' je premakljiv [[krščanstvo|krščanski]] [[krščanski prazniki|praznik]]. Praznuje se ga v [[sobota|soboto]] pred [[Velika noč|veliko nočjo]]. Velika sobota skupaj z [[Veliki četrtek|velikim četrtkom]] in [[Veliki petek|velikim petkom]] sestavlja [[velikonočno tridnevje]]. Velika sobota je za večino kristjanov dan čaščenja ''Božjega groba''. V petek je [[Jezus Kristus]] umrl na križu, v soboto je mrtev ležal v grobu, v nedeljo (na veliko noč) pa je vstal od mrtvih. Na veliko soboto poteka tudi več blagoslovov: '''jutranji blagoslov in raznos ognja''', blagoslov vode in blagoslov velikonočnih jedi. ==Blagoslov jedi== [[File:Velika noč - jedila hren šunka pirhi potica.jpg|thumb|150px|left|Tipične slovenske velikonočne jedi: pirhi, šunka, hren, kruh in potica]] Blagoslov jedi na Veliko soboto je obred ljudske pobožnosti, namenjen zavedanju Božje dobrote do človeka, da bi ta lažje začutil Božjo bližino in navzočnost v vsakdanjem življenju. V liturgiji sodi med [[Zakramentali|zakramentale]]. Prebuja misel in hvaležnost za milosti, ki izhajajo iz Velike noči in nas opozarja na Božjo bližino. Blagoslov poteka na veliko soboto, navadno pri samostojnem bogoslužnem opravilu (v cerkvah, kapelah, pri križih, kapelicah…), ali med čaščenjem pri Božjem grobu. Velikonočna jedila v družini ustvarjajo Božje okolje in so podoba [[Zadnja večerja|velikonočne večerje]], ki jo je Jezus obhajal s svojimi učenci, ter mašne daritve – velikonočne gostije, na katero smo vsi povabljeni. ==Velikonočna vigilija== [[Slika:Ibaan Easter Vigil (Paschal Candle and Fire) 2024-03-30.jpg|280px|sličica|desno|Prižig velikonočne sveče (lat. cereus paschalis) pri ognju na Velikonočno vigilijo]] Velika sobota se zvečer nadaljuje z velikonočno vigilijo - obredom veselega pričakovanja vstajenja. Pomembna dela večernega bogoslužje sta slavje luči (luč simbolizira vstalega Kristusa) in vesela [[Aleluja (razločitev)|aleluja]] (hvalnica vstalemu Kristusu). {{glavni|Velikonočna vigilija}} {{KrščanskiPrazniki}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Krščanski prazniki]] dqqvgyma2qk6cznlxjfk0g28i26bhqr 6655241 6655230 2026-04-03T09:11:14Z Shabicht 3554 /* Blagoslov jedi */ 6655241 wikitext text/x-wiki '''Vélika sobóta''' je premakljiv [[krščanstvo|krščanski]] [[krščanski prazniki|praznik]]. Praznuje se ga v [[sobota|soboto]] pred [[Velika noč|veliko nočjo]]. Velika sobota skupaj z [[Veliki četrtek|velikim četrtkom]] in [[Veliki petek|velikim petkom]] sestavlja [[velikonočno tridnevje]]. Velika sobota je za večino kristjanov dan čaščenja ''Božjega groba''. V petek je [[Jezus Kristus]] umrl na križu, v soboto je mrtev ležal v grobu, v nedeljo (na veliko noč) pa je vstal od mrtvih. Na veliko soboto poteka tudi več blagoslovov: '''jutranji blagoslov in raznos ognja''', blagoslov vode in blagoslov velikonočnih jedi. ==Blagoslov jedi== [[Slika:Velikonocni zegen.jpg|thumb|150px|left|košara z velikonočnimi jedmi]] Blagoslov jedi na Veliko soboto je obred ljudske pobožnosti, namenjen zavedanju Božje dobrote do človeka, da bi ta lažje začutil Božjo bližino in navzočnost v vsakdanjem življenju. V liturgiji sodi med [[Zakramentali|zakramentale]]. Prebuja misel in hvaležnost za milosti, ki izhajajo iz Velike noči in nas opozarja na Božjo bližino. Blagoslov poteka na veliko soboto, navadno pri samostojnem bogoslužnem opravilu (v cerkvah, kapelah, pri križih, kapelicah…), ali med čaščenjem pri Božjem grobu. Velikonočna jedila v družini ustvarjajo Božje okolje in so podoba [[Zadnja večerja|velikonočne večerje]], ki jo je Jezus obhajal s svojimi učenci, ter mašne daritve – velikonočne gostije, na katero smo vsi povabljeni. ==Velikonočna vigilija== [[Slika:Ibaan Easter Vigil (Paschal Candle and Fire) 2024-03-30.jpg|280px|sličica|desno|Prižig velikonočne sveče (lat. cereus paschalis) pri ognju na Velikonočno vigilijo]] Velika sobota se zvečer nadaljuje z velikonočno vigilijo - obredom veselega pričakovanja vstajenja. Pomembna dela večernega bogoslužje sta slavje luči (luč simbolizira vstalega Kristusa) in vesela [[Aleluja (razločitev)|aleluja]] (hvalnica vstalemu Kristusu). {{glavni|Velikonočna vigilija}} {{KrščanskiPrazniki}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Krščanski prazniki]] b3e1kxozxn17fm0zd4tscr8u24q9a5n 6655246 6655241 2026-04-03T09:12:10Z Shabicht 3554 /* Blagoslov jedi */ 6655246 wikitext text/x-wiki '''Vélika sobóta''' je premakljiv [[krščanstvo|krščanski]] [[krščanski prazniki|praznik]]. Praznuje se ga v [[sobota|soboto]] pred [[Velika noč|veliko nočjo]]. Velika sobota skupaj z [[Veliki četrtek|velikim četrtkom]] in [[Veliki petek|velikim petkom]] sestavlja [[velikonočno tridnevje]]. Velika sobota je za večino kristjanov dan čaščenja ''Božjega groba''. V petek je [[Jezus Kristus]] umrl na križu, v soboto je mrtev ležal v grobu, v nedeljo (na veliko noč) pa je vstal od mrtvih. Na veliko soboto poteka tudi več blagoslovov: '''jutranji blagoslov in raznos ognja''', blagoslov vode in blagoslov velikonočnih jedi. ==Blagoslov jedi== [[Slika:Velikonocni zegen.jpg|thumb|150px|left|Košara z velikonočnimi jedmi]] Blagoslov jedi na Veliko soboto je obred ljudske pobožnosti, namenjen zavedanju Božje dobrote do človeka, da bi ta lažje začutil Božjo bližino in navzočnost v vsakdanjem življenju. V liturgiji sodi med [[Zakramentali|zakramentale]]. Prebuja misel in hvaležnost za milosti, ki izhajajo iz Velike noči in nas opozarja na Božjo bližino. Blagoslov poteka na veliko soboto, navadno pri samostojnem bogoslužnem opravilu (v cerkvah, kapelah, pri križih, kapelicah…), ali med čaščenjem pri Božjem grobu. Velikonočna jedila v družini ustvarjajo Božje okolje in so podoba [[Zadnja večerja|velikonočne večerje]], ki jo je Jezus obhajal s svojimi učenci, ter mašne daritve – velikonočne gostije, na katero smo vsi povabljeni. ==Velikonočna vigilija== [[Slika:Ibaan Easter Vigil (Paschal Candle and Fire) 2024-03-30.jpg|280px|sličica|desno|Prižig velikonočne sveče (lat. cereus paschalis) pri ognju na Velikonočno vigilijo]] Velika sobota se zvečer nadaljuje z velikonočno vigilijo - obredom veselega pričakovanja vstajenja. Pomembna dela večernega bogoslužje sta slavje luči (luč simbolizira vstalega Kristusa) in vesela [[Aleluja (razločitev)|aleluja]] (hvalnica vstalemu Kristusu). {{glavni|Velikonočna vigilija}} {{KrščanskiPrazniki}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Krščanski prazniki]] t8e4tl5akcr9vmcali8ov3hrzcm2dbh 6655250 6655246 2026-04-03T09:22:33Z Shabicht 3554 6655250 wikitext text/x-wiki '''Vélika sobóta''' je premakljiv [[krščanstvo|krščanski]] [[krščanski prazniki|praznik]]. Praznuje se ga v [[sobota|soboto]] pred [[Velika noč|veliko nočjo]]. Velika sobota skupaj z [[Veliki četrtek|velikim četrtkom]] in [[Veliki petek|velikim petkom]] sestavlja [[velikonočno tridnevje]]. [[Slika:Jesus at the tomb Urtijei.jpg|280px|thumb|desno|Kip Jezusa v grobu]] Velika sobota je za večino kristjanov dan čaščenja ''Božjega groba''. V petek je [[Jezus Kristus]] umrl na križu, v soboto je mrtev ležal v grobu, v nedeljo (na veliko noč) pa je vstal od mrtvih. Na veliko soboto poteka tudi več blagoslovov: '''jutranji blagoslov in raznos ognja''', blagoslov vode in blagoslov velikonočnih jedi. ==Blagoslov jedi== [[Slika:Velikonocni zegen.jpg|thumb|150px|left|Košara z velikonočnimi jedmi]] Blagoslov jedi na Veliko soboto je obred ljudske pobožnosti, namenjen zavedanju Božje dobrote do človeka, da bi ta lažje začutil Božjo bližino in navzočnost v vsakdanjem življenju. V liturgiji sodi med [[Zakramentali|zakramentale]]. Prebuja misel in hvaležnost za milosti, ki izhajajo iz Velike noči in nas opozarja na Božjo bližino. Blagoslov poteka na veliko soboto, navadno pri samostojnem bogoslužnem opravilu (v cerkvah, kapelah, pri križih, kapelicah…), ali med čaščenjem pri Božjem grobu. Velikonočna jedila v družini ustvarjajo Božje okolje in so podoba [[Zadnja večerja|velikonočne večerje]], ki jo je Jezus obhajal s svojimi učenci, ter mašne daritve – velikonočne gostije, na katero smo vsi povabljeni. ==Velikonočna vigilija== [[Slika:Ibaan Easter Vigil (Paschal Candle and Fire) 2024-03-30.jpg|280px|sličica|desno|Prižig velikonočne sveče (lat. cereus paschalis) pri ognju na Velikonočno vigilijo]] Velika sobota se zvečer nadaljuje z velikonočno vigilijo - obredom veselega pričakovanja vstajenja. Pomembna dela večernega bogoslužje sta slavje luči (luč simbolizira vstalega Kristusa) in vesela [[Aleluja (razločitev)|aleluja]] (hvalnica vstalemu Kristusu). {{glavni|Velikonočna vigilija}} {{KrščanskiPrazniki}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Krščanski prazniki]] ohrtjozuc8tahv9yo5kzi8dnt0245a2 6655252 6655250 2026-04-03T09:24:14Z Shabicht 3554 /* Blagoslov jedi */ 6655252 wikitext text/x-wiki '''Vélika sobóta''' je premakljiv [[krščanstvo|krščanski]] [[krščanski prazniki|praznik]]. Praznuje se ga v [[sobota|soboto]] pred [[Velika noč|veliko nočjo]]. Velika sobota skupaj z [[Veliki četrtek|velikim četrtkom]] in [[Veliki petek|velikim petkom]] sestavlja [[velikonočno tridnevje]]. [[Slika:Jesus at the tomb Urtijei.jpg|280px|thumb|desno|Kip Jezusa v grobu]] Velika sobota je za večino kristjanov dan čaščenja ''Božjega groba''. V petek je [[Jezus Kristus]] umrl na križu, v soboto je mrtev ležal v grobu, v nedeljo (na veliko noč) pa je vstal od mrtvih. Na veliko soboto poteka tudi več blagoslovov: '''jutranji blagoslov in raznos ognja''', blagoslov vode in blagoslov velikonočnih jedi. ==Blagoslov jedi== [[Slika:Velikonocni zegen.jpg|thumb|150px|left|Košara z velikonočnimi jedmi, namenjenimi za blagoslov]] Blagoslov jedi na Veliko soboto je obred ljudske pobožnosti, namenjen zavedanju Božje dobrote do človeka, da bi ta lažje začutil Božjo bližino in navzočnost v vsakdanjem življenju. V liturgiji sodi med [[Zakramentali|zakramentale]]. Prebuja misel in hvaležnost za milosti, ki izhajajo iz Velike noči in nas opozarja na Božjo bližino. Blagoslov poteka na veliko soboto, navadno pri samostojnem bogoslužnem opravilu (v cerkvah, kapelah, pri križih, kapelicah…), ali med čaščenjem pri Božjem grobu. Velikonočna jedila v družini ustvarjajo Božje okolje in so podoba [[Zadnja večerja|velikonočne večerje]], ki jo je Jezus obhajal s svojimi učenci, ter mašne daritve – velikonočne gostije, na katero smo vsi povabljeni. ==Velikonočna vigilija== [[Slika:Ibaan Easter Vigil (Paschal Candle and Fire) 2024-03-30.jpg|280px|sličica|desno|Prižig velikonočne sveče (lat. cereus paschalis) pri ognju na Velikonočno vigilijo]] Velika sobota se zvečer nadaljuje z velikonočno vigilijo - obredom veselega pričakovanja vstajenja. Pomembna dela večernega bogoslužje sta slavje luči (luč simbolizira vstalega Kristusa) in vesela [[Aleluja (razločitev)|aleluja]] (hvalnica vstalemu Kristusu). {{glavni|Velikonočna vigilija}} {{KrščanskiPrazniki}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Krščanski prazniki]] td7gain50ixxl5cs613x58av1aybm8l 0 114528 6655257 6579207 2026-04-03T09:48:25Z Ljuba24b 92351 /* Sklici in opombe */ 6655257 wikitext text/x-wiki [[Slika:St. Jakob (Rothenburg ob der Tauber), Circoncision.jpg|thumb|250px|Jezusovo obrezanje]] {{krščanstvo}} '''Jezusovo obrezovanje''' je pomemben dogodek in hkrati tudi krščanski praznik, ki se spominja kako je bil [[Jezus Kristus|Jezus]] kot vsi [[judovstvo|judovski]] dečki na osmi dan po rojstvu [[obrezovanje moških|obrezan]].<ref name=LS>{{Navedi knjigo |title=Leto svetnikov (Prvi del) |author=Miklavčič M, Dolenc J. |year=1968 |publisher=Zadruga katoliških duhovnikov |place=Ljubljana |pages=59-62}}</ref> V [[judovstvo|judovstvu]] je [[obrezovanje moških]] zelo pomembno: to je trenutek, ko deček tudi formalno postane član človeške skupnosti. [[Kristjani]] so pozneje [[obrezovanje moških|obrezovanje]] zavrgli kot nepotrebno, a Jezusovo obrezovanje so vseeno že od začetka slovesno proslavljali, saj je bila to prva priložnost, ko je [[Jezus]] prelil svojo kri za odrešitev človeštva.<ref name=LS/> Datum praznika Jezusovega obrezovanja je tradicionalno [[1. januar]], kar je osmi dan po [[božič]]u, ki predstavlja praznik Jezusovega rojstva. Pravi datum Jezusovega rojstva (in obrezovanja) ni znan. Nekateri zgodovinarji trdijo, da sta datuma praznikov namenoma izbrana tako, da je obrezovanje hkrati tudi prvi dan v letu - Jezusovo obrezovanje naj bi bilo v prvih stoletjih pomembnejše od rojstva in naj bi označevalo začetek štetja časa.<ref name=LS/> Praznik Jezusovega obrezovanja so tradicionalno proslavljali vsi [[katolištvo|katoliki]] in [[pravoslavje|pravoslavni]] [[kristjani]], pa tudi številni [[protestanti]]. Po [[drugi Vatikanski koncil|drugem Vatikanskem koncilu]] ([[1962]]-[[1965]]) je začela [[Rimskokatoliška cerkev]] na [[1. januar]] postavljati v ospredje drug praznik - praznik [[Marija Božja mati|Marije Božje matere]].<ref name=LS/> {{refimprove}} Jezusovo obrezovanje je povezano tudi z eno od najzanimivejših [[krščanstvo|krščanskih]] [[relikvija|relikvij]] - to je '''sveti prepucij''' (kožica, ki je bila odrezana z Jezusovega telesa). Ker je [[Jezus]] po prepričanju [[kristjani|kristjanov]] vstal od mrtvih in odšel s telesom v [[nebesa]], je na zemlji ostalo zelo malo delov njegovega telesa, ki bi jih lahko shranili kot njegove osebne [[relikvija|relikvije]]. V poštev bi prišli poleg prepucija še: [[popkovina]] in posteljica (placenta), [[mlečni zobje]], deli nohtov, lasje, dlake in kri. Dejansko so [[kristjani]] pokazali precej zanimanja ravno za prepucij in znanih je več cerkva, ki trdijo (ali so trdile), da hranijo to relikvijo: opatija [[Charroux]] ([[Francija]]) od koder naj bi sveti prepucij odnesli v [[Lateranska bazilika|Lateransko baziliko]] v [[Rim]]u, cerkev v [[Coulombs]]u (blizu [[Chartres|Chartru]], [[Francija]]), cerkev v kraju [[Le Puy-en-Velay]] ([[Francija]]), cerkev v [[Besançon]]u ([[Francija]]), cerkev v [[Metz]]u ([[Francija]]), cerkev v [[Santiago de Compostela|Santiagu de Compostela]] ([[Španija]]), mesto [[Antwerpen]] ([[Belgija]]), cerkev v [[Hildesheim]]u ([[Nemčija]]), samostan [[Andechs]] ([[Nemčija]]), cerkev v [[Calcata|Calcati]] (blizu [[Viterbo|Viterba]], [[Italija]]). == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Obrezovanje moških]] {{JezusKristus}} {{KrščanskiPrazniki}} [[Kategorija:Krščanski prazniki]] [[Kategorija:Jezus Kristus]] [[Kategorija:Dogodki v januarju]] [[de:Beschneidung des Herrn]] {{normativna kontrola}} kmfu329630tweclhxp0dnv30vk60qbj 0 117893 6654882 6630415 2026-04-02T14:41:21Z NelidaJ 257553 /* Kultura */ 6654882 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Nova Gorica |vrsta=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]] |vzdevek=Mesto vrtnic |latd = 45 |latm = 57 |lats = 21.18 |latNS = N |longd = 13 |longm = 38 |longs = 35.67 |longEW = E |slika = Nova Gorica 0720069 1600x1062 77.jpg |regija = Goriška regija |pokrajina = Primorska |obcina = Nova Gorica |povrsina = 3,5 |prebivalstvo = 13055 |prebivalstvo_od = 2025 |prebivalstvo_ref = <ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska = 93,4 |postna = 5000 |posta = Nova Gorica |geopedia = #L410_T13_F10117801_b4 |najdisi = Nova+Gorica |opombe = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Nova Gorica - Mestno jedro <!--podatki registra--> | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt = 487 | občina = Nova Gorica }} }} '''Nôva Goríca''' ({{Audio|Sl-Nova Gorica.oga|izgovorjava}}, v Novi Gorici) je mlado in po velikosti trinajsto [[Seznam mest v Sloveniji|mesto v Sloveniji]] in regionalno središče [[Goriška statistična regija|Goriške statistične regije]] oziroma severne [[Primorska|Primorske]]. Nova Gorica, ki je nastala po koncu [[druga svetovna vojna|2. svetovne vojne]] zaradi delitve ozemlja med [[Italija|Italijo]] in [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|Jugoslavijo]], je sedež [[Mestna občina Nova Gorica|mestne občine Nova Gorica]], upravne enote in več visokošolskih ustanov: [[Univerza v Novi Gorici|Univerze v Novi Gorici]] (ki vključuje [[Visoka šola za umetnost|Akademijo umetnosti]]) in [[Nova univerza|Nove univerze]], kot tudi dislocirane enote [[Fakulteta za vede o zdravju|Fakultete za vede o zdravju]] [[Univerza na Primorskem|Univerze na Primorskem]]. Danes Nova Gorica obsega še predele in zaselke Ledine (Cankarjevo naselje), [[Grčna]], Barje, [[Ošljek]], [[Ščedne]], manjši (zahodni) del [[Kromberk|Kromberka]] (Pri Hrastu), del hriba [[Kostanjevica]] s frančiškanskim [[Frančiškanski samostan Kostanjevica pri Novi Gorici|samostanom]], severozahodni del/pobočje [[Panovec|Panovca]] ter obmejno območje z [[Železniška postaja Nova Gorica|železniško postajo]] in industrijsko cono za zahodu. Kot obmejno mesto Nova Gorica sestavlja aglomeracijo z okoliškimi naselji na slovenski strani meje, ki se deloma stikajo z njo ([[Solkan]], [[Kromberk]], [[Pristava, Nova Gorica|Pristava,]] [[Rožna Dolina|Rožna dolina]], [[Stara Gora, Nova Gorica|Stara Gora]], [[Ajševica]], [[Loke, Nova Gorica|Loke]]) z več kot 20.000 ljudmi, skupaj s [[Šempeter pri Gorici|Šempetrom]] in [[Vrtojba|Vrtojbo]], ki sta v svoji [[Občina Šempeter-Vrtojba|občini]], pa preko 26.000. Pogojno se lahko šteje tudi kot del čezmejne sklenjene urbane celote - konurbacije z mestom [[Gorica|Gorico]], ki je od nove povojne razmejitve v Italiji, in z okoliškimi naselji v Italiji, kjer živi tudi slovenska manjšina. Skupno območje ima okoli 60-70.000 prebivalcev. Skupaj z italijansko Gorico je bila [[evropska prestolnica kulture]] leta 2025. == Geologija == Širše območje Nove Gorice pripada Goriško-vipavskemu sinklinoriju, ki tu predstavlja avtohtoni del tektonske enote Dinaridov. Nova Gorica skupaj s sosednjima mestoma Solkanom in Šempetrom pri Gorici stoji na spodnji rečni terasi reke Soče [[Kvartar|kvartarne]] starosti. Proti severu terciarni nanosi preidejo v bel, zrnast rudisten apnenec [[Turonij|turonijske]] (zgornja kreda) starosti na območju [[Sveta Gora, Nova Gorica|Svete Gore]] ter [[Sabotin|Sabotina]], vmes pa se nahaja še manjša zgornja rečna terasa kvartarne starosti. Blok turonijskega apnenca je omejen s prelomi. Proti vzhodu in jugu Novo Gorico obkrožajo [[Terciar|terciarna]] gričevja (proti območju gozda Panovca), ki jih tvori [[fliš]] [[Lapor|laporja]] in peščenjaka gubastega nastanka. Flišna so tudi Goriška brda proti severozahodu Nove Gorice. V dolini Korenskega prekopa, ki sicer teče skozi območje gozda Panovca, se prav tako nahajajo terciarni aluvialni nanosi. Flišne plasti so nastajale s sedimentacijo iz sever-severozahodne smeri, razmejitev plasti pa zaradi plasti temeljnih kamnin na pobočjih proti [[Grgar|Grgarju]] ni mogoče ugotoviti. Na stičišču laporja, peščenjaka ter apnenca prevladuje pobočna breča ter grušč kvartarne starosti. Proti severo-severozahodu območje prehaja na Trnovski pokrov, ki je grajen večinoma iz apnencev zgornjetriasne–srednjejurske starosti. Severna razmejitev Goriško-vipavskega [[Sinklinorij|sinklinorija]] je težko določljiva, saj se plasti Sabotina podrivajo pod flišne plasti, celotno območje širše Vipavske doline pa je močno prekrito s sedimenti, zato je sledenje točne meje flišnih plasti močno otežkočeno.<ref name="tolmač">{{Navedi poročilo|url=https://ogk100.geo-zs.si/images/TOLMACI/Gorica%20in%20Palmanova_tolmac.pdf|title=TOLMAČ lista GORICA L 33-78. Osnovna geološka karta 1:100 000|last1=Dimitrijević|first1=Milorad|last2=Karamata|first2=Stevan|publisher=Zvezni geološki zavod|location=Beograd|last3=Sikošek|first3=Boris|last4=Veselinović|first4=Dobra|year=1973}}</ref> Severozahodno od Solkana se nahaja kop apnenice [[Cenomanij|cenomanijske]] starosti, južno od Nove Gorice pa je več odprtih kopov proda, ki jih je nanesla reka Soča. V flišnih plasteh v okolici Nove Gorice se pojavljajo nekateri gospodarsko neugodni vložki premoga v obliki nekajcentimetrskih plasti ter posameznih leč.<ref name="tolmač" /> == Zgodovina == Mesto [[Gorica]] je bilo osvobojeno 2. maja 1945. Na pritisk ZDA in Velike Britanije je bilo ozemlje takratne Julijske krajine razdeljeno z [[Morganova linija|Morganovo demarkacijsko linijo]] na coni A in B. Ozemlje, kjer je kasneje zrasla Nova Gorica je pripadalo coni A, ki je bila pod angloameriško zavezniško upravo. [[Slika:Postcard of Nova Gorica 1965.jpg|levo|sličica|Nova Gorica leta 1965]] 10. februarja 1947 je bila podpisana [[Mirovna pogodba z Italijo (1947)|pariška mirovna pogodba]] med [[Italija|Italijo]] in [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavijo]], ki je stopila v veljavo 15. septembra istega leta. Nova meja je potekala po tako imenovanem francoskem predlogu. Od Gorice je meja odtrgala skoraj vse naravno zaledje: [[Soška dolina|Soško]] in [[Vipavska dolina|Vipavsko dolino]], del Goriškega krasa, [[Goriška brda|Brda]], [[Trnovski gozd]] in Banjšice. Tako je severna Primorska ostala brez upravnega, gospodarskega in kulturnega centra. Zamisel za novo središče Goriške se je rodila že kmalu zatem, ko so bile znane odločitve glede nove zahodne meje Jugoslavije, odločitev za gradnjo pa je dal politbiro [[Centralni komite Komunistične partije Jugoslavije|CK KPJ]]. [[Slika:GCERC - the Slovenia Italy border (9361486860).jpg|sličica|Mejna oznaka na skupnem Trgu Evrope ({{lang-it|piazza della Transalpina}}) v Novi Gorici in italijanski [[Gorica|Gorici]]]]Sklep, da se prične graditi Novo Gorico, je v Ljubljano prinesel [[Miha Marinko]], tedanji predsednik vlade LRS, in za gradnjo zadolžil ministra za gradnje [[Ivan Maček - Matija|Ivana Mačka]]. Okrajni izvršni odbor je 18. aprila 1947 ustanovil poseben delovni odbor, ki je bil zadolžen za gradnjo novega mesta. Kmalu so bili izdelani tudi prvi [[urbanizem|urbanistični]] načrti za gradnjo na Solkanskem polju. Izmed teh je bil izbran načrt prof. inž. [[Edvard Ravnikar|Edvarda Ravnikarja]]. Na izbranem ozemlju se je v jedru nahajalo [[Goriško pokopališče na Grčni|goriško pokopališče]], do katerega je vodila cesta sv. Gabrijela (današnja Erjavčeva ulica) mimo ene izmed goriških opekarn in stanovanjske naselbine za železničarje, zaposlene na bližnji postaji. Na mokrotnih travnikih ob [[Koren (potok)|potoku Koren]] je bilo le nekaj samotnih kmetij. Za mesto se je uveljavljalo ime Nova Gorica. Tako ga je označeval sodobni tisk in graditelji, čeprav se je uradno prvič pojavilo 7. novembra 1949 kot sestavni del krajevnega ljudskega odbora [[Solkan]], kot mesto in občina pa šele 19. aprila 1952, v zakonu in razdelitvi Ljudske Republike Slovenije na mesta in okraje. V oktobru in novembru leta 1947 so prve skupine delavcev začele s pripravljalnimi deli, tj. gradnjo pomožne obhodne ceste, ki bi povezala Solkan s [[Šempeter pri Gorici|Šempetrom]], ter obnovo železniške postaje in železniških prog. Ta pripravljalna dela so od vsega začetka spremljali razni problemi: pomanjkanje gradbenega materiala, predvsem pa delovne sile in denarja za investicije. Vse to sta nadomeščala politična propaganda in resnični zanos. Pomemben je bil sklep [[Ljudska mladina Jugoslavije|Ljudske mladine Jugoslavije]], da bodo v letu 1948 na gradbišču nastajajočega mesta organizirali [[mladinske delovne brigade]]. Slovenska mladina je sodelovala s 3000 brigadirji, 2000 jih je bilo iz drugih republik. Brigade so ostale na gradbišču tri mesece in so bile naseljene v stari opekarni. Mladinske delovne akcije so imele velike delovne učinke pri nizkih gradnjah. Poleg mladinskih delovnih brigad so na gradbišču delala tudi gradbena, mizarska, tesarska in druga podjetja. Gradila so delavsko naselje in pričela z visokimi gradnjami. Kljub težavam zaradi [[informbiro]]jevskega spora so se dela po 1948 uspešno nadaljevala. Do konca leta 1950 je bilo dograjenih pet stanovanjskih blokov, štirje so bili v končni fazi; v mestu je prebivalo 700 ljudi, v delavskem naselju pa 150 delavcev.[[Slika:Nova Gorica 0720069 71.jpg|300px|thumb|Cestni most nad [[Soča|Sočo]] pri [[Solkan]]u z Novo Gorico v ozadju]] Z letom 1952 so usahnile republiške dotacije. Gradnja Nove Gorice je odslej slonela na goriškem gospodarstvu. Pravi razvoj mesta se je začel z združevanjem in ukinitvijo okrajev 1965. Po tem obdobju se je Nova Gorica uveljavila kot [[obmejno mesto]] s perspektivami na področju terciarnih dejavnosti in postopoma prevzemala funkcijo prejšnje Gorice. Zgrajenih je bilo veliko pomembnih gospodarskih podjetij, leta 1952 je bil ustanovljen [[Goriški muzej]], leta 1965 pa zdravstveni dom. Od leta 1969 v Novi Gorici deluje [[Primorsko dramsko gledališče]], zdaj [[SNG Nova Gorica]], kjer gostuje tudi [[Mestna galerija Nova Gorica]], v mestu pa so še [[Kulturni dom Nova Gorica]] in nekaj zasebnih prodajnih ali društvenih galerij z občasnimi razstavami: Galerija Artes, [[Galerija Frnaža|Galerija Frnaža, Galerija Gong.]] Leta 1975 podpisan [[osimski sporazum]] med Italijo in Jugoslavijo, ki je dokončno določil mejo med državama. Posledica tega je bila gradnja mejnega prehoda v [[Vrtojba|Vrtojbi]] (leta 1981) in [[Sabotinska cesta|sabotinske ceste]], ki je povezala [[Goriška Brda|Brda]] z Novo Gorico (1985). Leta 1982 je bila zgrajena [[cerkev Kristusa Odrešenika, Nova Gorica|cerkev Kristusa Odrešenika]], ki je 15. marca 2004 postala [[sostolnica]] [[Škofija Koper|Koprske škofije]]. Industrija je tako napredovala, da je leta 1987 že predstavljala 50 odstotkov bruto domačega proizvoda. Mesto se je razvijalo tudi na področju igralniškega turizma. Družba HIT d.d. je iz majhnega gostinskega obrata postala največji ponudnik zabaviščnih in igralniških storitev. == Izobraževanje == V širšem mestnem območju so štiri osnovne šole: Osnovna šola Milojke Štrukelj s podružnično šolo Ledine, Osnovna šola Frana Erjavca, Osnovna šola Kozara ter Osnovna šola Solkan. Srednješolsko izobrazbo zagotavljata [[Gimnazija Nova Gorica]] ter [[Šolski center Nova Gorica]], katerega sestavlja sedem organizacijskih enot: Strojna, prometna in lesarska šola, Elektrotehniška in računalniška šola, Gimnazija in zdravstvena šola, Biotehniška šola (locirana v Šempetru), Srednja ekonomska in trgovska šola, Višja strokovna šola in Medpodjetniški izobraževalni center (MIC). Nova Gorica je tudi sedež več visokošolskih ustanov: [[Univerza v Novi Gorici|Univerze v Novi Gorici]] (ki vključuje Akademijo umetnosti) in [[Nova univerza|Nove univerze]], kot tudi dislocirane enote Fakultete za vede o zdravju [[Univerza na Primorskem|Univerze na Primorskem]]. V centru mesta ima v novi stavbi sedež [[Goriška knjižnica Franceta Bevka]], ki ima enoto krajevne knjižnice tudi v Solkanu, v Rožni Dolini pa se nahaja knjižnica Univerze v Novi Gorici. == Kultura == [[Slika:Slovensko narodno gledališče Nova Gorica (51589967738).jpg|thumb|250px|[[Slovensko narodno gledališče Nova Gorica]]]] [[Slika:Schloss Kromberk.JPG|thumb|250px|[[Grad Kromberk]] - dom Goriškega muzeja]] Kulturne ustanove: {{stolpci|1| *[[SNG Nova Gorica]] *[[Kulturni dom Nova Gorica]] *[[Kulturni center Mostovna]] *[[Goriški muzej]] *[[Mladinski center Nova Gorica]] *[[Mestna galerija]] *[[Galerija Artes]] *[[Galerija Frnaža]] *[[Galerija GONG]] }} Prireditve: *[[Goriška dlan]] Glasbene skupine: *[[Avtomobili]] *[[Big Ben (glasbena skupina)|Big Ben]] *[[Zaklonišče prepeva]] Decembra 2020 je bila sprejeta skupna kandidatura Nove Gorice in Gorice za [[Evropska prestolnica kulture|Evropsko prestolnico kulture]] 2025. Mesti sta bili prva prestolnica kulture, ki se je raztezala čez dve državi.<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/kultura/evropska-prestolnica-kulture-2025-bo-nova-gorica-z-gorico/546166 |title=Evropska prestolnica kulture 2025 bo Nova Gorica z Gorico |work=MMC RTV-SLO |date=2020-12-18 |accessdate=2025-01-09}}</ref> Uradna otvoritev prestolnice kulture je potekala 8. februarja 2025.<ref>{{navedi novice |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/slovensko-mesto-bo-okronano-s-castnim-nazivom-pripravili-14-ur-spektakla.html |title=Slovenska deklica in italijanski deček s pritiskom na gumb in ob pesmi 'Insieme' odprla EPK |work=24ur.com |date=2025-02-08 |accessdate=2026-01-27}}</ref> Delegacija treh poslancev Evropskega parlamenta iz odbora za kulturo in izobraževanje je obiskala Novo Gorico in Gorico, aktualno evropsko prestolnico kulture. To je najbolj izjemna evropska prestolnica kulture doslej, je dejal predsednik Odbora Hannes Heide. <ref>{{Navedi splet|title=Uradna spletna stran Evropskega parlamenta v slovenskem jeziku|url=https://ljubljana.europarl.europa.eu/home/pagecontent/grid/main/novice/parlamentarci-navduseni-nad-goricama.html|website=Evropski parlament|date=2025-10-30|accessdate=2026-04-02|language=sl|publisher=Evropski palament}}</ref> == Turizem == [[Slika:DSCF7864 (53371431555).jpg|thumb|[[Frančiškanski samostan Kostanjevica pri Novi Gorici|Frančiškanski samostan Kostanjevica]] z južne strani]] Na Kidričevi ulici 11 se nahaja Turistično informacijski center in Center trajnostne mobilnosti Nova Gorica, ki ju upravlja Javni zavod za turizem Nova Gorica in Vipavska dolina.<ref>{{Navedi splet|title=Osebna izkaznica|url=https://turizem-novagorica-vipavskadolina.si/o-zavodu/osebna-izkaznica/|website=Turizem Nova Gorica in Vipavska dolina|accessdate=2024-07-05|language=sl-SI}}</ref> Na jugu Nove Gorice se na vzpetini Kostanjevica nahaja [[Frančiškanski samostan Kostanjevica pri Novi Gorici|frančiškanski samostan]]. Domačini območje imenujejo Kapela. Samostan ima izjemno cerkev s štukaturami in poslikavami. V njem je bogata knjižnica. Posebnost je kripta pod njegovo cerkvijo, v kateri so pokopani člani francoske kraljeve družine Bourbon, z zadnjim kraljem rodbine, Karlom X.<ref>{{Navedi splet|title=Grobnica Burbonov {{!}} Frančiškanski samostan Kostanjevica in Nova Gorica|url=https://www.samostan-kostanjevica.si/sl/grobnica-burbonov|website=www.samostan-kostanjevica.si|accessdate=2024-07-05}}</ref> Hoteli: * Park Hotel * [[Perla Casinò & Hotel]] == Arhitektura == [[Slika:Rathaus Mestna občina Città Comune di Nova Gorica (51589751416).jpg|thumb|Občinska stavba in trg Edvarda Kardelja]] [[Slika:Nova Gorica - Železniška postaja.jpg|thumb|Železniška postaja in trg Evrope]] Arhitekturno najpomembnejše zgradbe v Novi Gorici: * Bloki ob Kidričevi (Ruski bloki) - prve stanovanjske stavbe ob magistrali * Občinska stavba, arh. [[Vinko Glanz]] * Nebotičnik - svojčas najvišja stavba mesta * [[Eda center]] - današnja najvišja stavba mesta * Železniška postaja - iz časa [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] * [[SNG Nova Gorica]] (včasih Primorsko narodno gledališče), arh. Vojteh Ravnikar * Knjižnica Franceta Bevka, arhitekt Vojteh Ravnikar Trgi v Novi Gorici: * Bevkov trg * [[Trg Evrope]] * Trg Edvarda Kardelja == Gasilci == 27. julija 1948 je v Solkanu ustanovljeno Prostovoljno gasilsko društvo Solkan. Izvoljen predsednik Alojz Srebrnič - Džidži, poveljnik Ivan Zavrtnik - Nutej in tajnik Viktor Volk.<ref>{{Navedi splet|title=Prostovoljno gasilsko društvo Nova Gorica|url=https://www.pgd-ng.si/zgodovina|website=www.pgd-ng.si|accessdate=2024-07-18|language=sl|archive-date=2024-08-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20240806054003/http://www.pgd-ng.si/zgodovina|url-status=dead}}</ref> Leta 1958 se je društvo preselilo v nov gasilski dom v Novi Gorici. Društvo pridobi vozilo [[Tovarna avtomobilov Maribor|TAM]] Pionir. 11. julija 1991 je ustanovljena [[Gasilska enota Nova Gorica]].<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://www.geng.si/zgodovina|website=Gasilska enota Nova Gorica|date=2022-12-21|accessdate=2024-07-18|language=sl}}</ref> == Znameniti Novogoričani == {{Glavni|Seznam osebnosti iz Mestne občine Nova Gorica}} {{stolpci|3| * [[Emil Aberšek]] *[[Denis Arčon]] *[[Iztok Arčon]] *[[Matej Arčon]] *[[Alan Jakin]] *[[Jože Babič]] *[[Ivo Barišič]] *[[Hubert Bergant]] *[[France Bevk]] *[[Marjan Bevk]] *[[Zoran Božič]] *[[Bojan Bratina]] *[[Gvido Bratina]] *[[Diego de Brea]] *[[Marijan Brecelj (književnik)|Marijan Brecelj]] * [[Mirko Brulc]] * [[Aljoša Buha]] * [[Štefan Cigoj]] *[[Diego De Brea]] * [[Srečko Fišer]] * [[Slavko Furlan]] * [[Ludvik Gabrijelčič]] * [[Kostja Gatnik]] * [[Teja Glažar]] * [[Robert Golob]] * [[Ervin Hladnik Milharčič]] * [[Jožko Humar]] * [[Zoltan Jan]] * [[Boris Jukić]] * [[Vasja Klavora]] * [[Dean Komel]] * [[Silvester Komel]] * [[Danilo Kovačič]] *[[Teodor Lojk]] * [[Branko Marušič]] * [[Ivan Marušič]] * [[Tomaž Marušič]] * [[Tomaž Mastnak]] * [[Bine Matoh]] * [[Iztok Mlakar]] * [[Vida Mokrin Pauer]] *[[Anja Mugerli]] * [[Negovan Nemec]] * [[Nelida Nemec]] * [[Maja Novak]] * [[Borut Pahor]] * [[Alenka Paulin]] * [[Sergij Pelhan]] * [[Marko Peljhan]] * [[Dušan Pirjevec]] * [[Stojan Plesničar]] * [[Tine Ravnikar]] * [[Vojteh Ravnikar]] * [[Gianni Rijavec]] * [[Marija Rus]] * [[Neda Rusjan Bric]] * [[Miran Rudan]] * [[Igor Saksida]] * [[Uroš Seljak]] * [[Janez Starina]] *[[Jožica Svete]] * [[Rudi Šimac]] * [[Majda Širca]] * [[Mojca Širok]] * [[Stanislav Škrabec]] * [[Anja Štefan]] * [[Jože Šušmelj]] * [[Igor Vidmar]] * [[Boštjan Vuga]] * [[Tomaž Vuga]] * [[Lucijan Vuga]] * [[Marko Vuksanović]] * [[Mirko Vuksanović]] * [[Danilo Zavrtanik]] * [[Miloš Žefran]] * [[Niko Jurca]] }} ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} * Plahuta, Slavica ''Nova Gorica 1947 - 1997 : Pričetki gradnje Nove Gorice'' ''Oko'', 5, št. 89-94 (1997) * Ukmar, Dragica. »Začetki gradnje Nove Gorice«. ''Kronika'' 41, št. 2 (1993), 18-37. * Rosa, Jurij in Ivanka Uršič. ''Na Solkanskem polju je rastlo mesto : 50 let Nove Gorice : 50 (naj)starejših posamičnih javnih stavb v mestu Nova Gorica, zgrajenih od leta 1948 dalje''. Nova Gorica, 1998. * ''Občina Nova Gorica 1947-1977''. Nova Gorica, 1977. * Marušič, Branko. ''Nova Gorica''. Motovun, 1988. * Ravnikar, Edvard. »Nova Gorica po 35 letih«. ''Arhitektov bilten'', št. 68-69 (1984), 43-46. * Vrišer, Igor. »Nastanek in razvoj Nove Gorice : geografija novo nastajajočega mesta«. ''Geografski vestnik'' 31 (1959), 45-78. == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Nova Gorica}} {{Wikipotovanje|Nova Gorica}} * [https://365.rtvslo.si/arhiv/dokumentarec-meseca/6807960 ''Mesto na travniku'', dokumentarni film RTV Slovenije (2007)] * [https://web.archive.org/web/20070117192635/http://www.benjaminbezek.net/etnologija/urbana.htm Literatura o Novi Gorici] (arhivirana stran) * [https://www.go2025.eu/sl Spletno mesto evropske prestolnice kulture Nove Gorice in Gorice] {{Mesta-Slovenija}} {{Mestna občina Nova Gorica}} {{Evropska prestolnica kulture}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja Mestne občine Nova Gorica]] [[Kategorija:Nova Gorica| ]] [[Kategorija:Univerzitetna mesta]] [[Kategorija:Naselja ob Soči]] r1kdw46yr2oe3mzlwkg0vm4ft1l37yc 6654883 6654882 2026-04-02T14:41:51Z NelidaJ 257553 /* Kultura */ 6654883 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Nova Gorica |vrsta=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]] |vzdevek=Mesto vrtnic |latd = 45 |latm = 57 |lats = 21.18 |latNS = N |longd = 13 |longm = 38 |longs = 35.67 |longEW = E |slika = Nova Gorica 0720069 1600x1062 77.jpg |regija = Goriška regija |pokrajina = Primorska |obcina = Nova Gorica |povrsina = 3,5 |prebivalstvo = 13055 |prebivalstvo_od = 2025 |prebivalstvo_ref = <ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska = 93,4 |postna = 5000 |posta = Nova Gorica |geopedia = #L410_T13_F10117801_b4 |najdisi = Nova+Gorica |opombe = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Nova Gorica - Mestno jedro <!--podatki registra--> | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt = 487 | občina = Nova Gorica }} }} '''Nôva Goríca''' ({{Audio|Sl-Nova Gorica.oga|izgovorjava}}, v Novi Gorici) je mlado in po velikosti trinajsto [[Seznam mest v Sloveniji|mesto v Sloveniji]] in regionalno središče [[Goriška statistična regija|Goriške statistične regije]] oziroma severne [[Primorska|Primorske]]. Nova Gorica, ki je nastala po koncu [[druga svetovna vojna|2. svetovne vojne]] zaradi delitve ozemlja med [[Italija|Italijo]] in [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|Jugoslavijo]], je sedež [[Mestna občina Nova Gorica|mestne občine Nova Gorica]], upravne enote in več visokošolskih ustanov: [[Univerza v Novi Gorici|Univerze v Novi Gorici]] (ki vključuje [[Visoka šola za umetnost|Akademijo umetnosti]]) in [[Nova univerza|Nove univerze]], kot tudi dislocirane enote [[Fakulteta za vede o zdravju|Fakultete za vede o zdravju]] [[Univerza na Primorskem|Univerze na Primorskem]]. Danes Nova Gorica obsega še predele in zaselke Ledine (Cankarjevo naselje), [[Grčna]], Barje, [[Ošljek]], [[Ščedne]], manjši (zahodni) del [[Kromberk|Kromberka]] (Pri Hrastu), del hriba [[Kostanjevica]] s frančiškanskim [[Frančiškanski samostan Kostanjevica pri Novi Gorici|samostanom]], severozahodni del/pobočje [[Panovec|Panovca]] ter obmejno območje z [[Železniška postaja Nova Gorica|železniško postajo]] in industrijsko cono za zahodu. Kot obmejno mesto Nova Gorica sestavlja aglomeracijo z okoliškimi naselji na slovenski strani meje, ki se deloma stikajo z njo ([[Solkan]], [[Kromberk]], [[Pristava, Nova Gorica|Pristava,]] [[Rožna Dolina|Rožna dolina]], [[Stara Gora, Nova Gorica|Stara Gora]], [[Ajševica]], [[Loke, Nova Gorica|Loke]]) z več kot 20.000 ljudmi, skupaj s [[Šempeter pri Gorici|Šempetrom]] in [[Vrtojba|Vrtojbo]], ki sta v svoji [[Občina Šempeter-Vrtojba|občini]], pa preko 26.000. Pogojno se lahko šteje tudi kot del čezmejne sklenjene urbane celote - konurbacije z mestom [[Gorica|Gorico]], ki je od nove povojne razmejitve v Italiji, in z okoliškimi naselji v Italiji, kjer živi tudi slovenska manjšina. Skupno območje ima okoli 60-70.000 prebivalcev. Skupaj z italijansko Gorico je bila [[evropska prestolnica kulture]] leta 2025. == Geologija == Širše območje Nove Gorice pripada Goriško-vipavskemu sinklinoriju, ki tu predstavlja avtohtoni del tektonske enote Dinaridov. Nova Gorica skupaj s sosednjima mestoma Solkanom in Šempetrom pri Gorici stoji na spodnji rečni terasi reke Soče [[Kvartar|kvartarne]] starosti. Proti severu terciarni nanosi preidejo v bel, zrnast rudisten apnenec [[Turonij|turonijske]] (zgornja kreda) starosti na območju [[Sveta Gora, Nova Gorica|Svete Gore]] ter [[Sabotin|Sabotina]], vmes pa se nahaja še manjša zgornja rečna terasa kvartarne starosti. Blok turonijskega apnenca je omejen s prelomi. Proti vzhodu in jugu Novo Gorico obkrožajo [[Terciar|terciarna]] gričevja (proti območju gozda Panovca), ki jih tvori [[fliš]] [[Lapor|laporja]] in peščenjaka gubastega nastanka. Flišna so tudi Goriška brda proti severozahodu Nove Gorice. V dolini Korenskega prekopa, ki sicer teče skozi območje gozda Panovca, se prav tako nahajajo terciarni aluvialni nanosi. Flišne plasti so nastajale s sedimentacijo iz sever-severozahodne smeri, razmejitev plasti pa zaradi plasti temeljnih kamnin na pobočjih proti [[Grgar|Grgarju]] ni mogoče ugotoviti. Na stičišču laporja, peščenjaka ter apnenca prevladuje pobočna breča ter grušč kvartarne starosti. Proti severo-severozahodu območje prehaja na Trnovski pokrov, ki je grajen večinoma iz apnencev zgornjetriasne–srednjejurske starosti. Severna razmejitev Goriško-vipavskega [[Sinklinorij|sinklinorija]] je težko določljiva, saj se plasti Sabotina podrivajo pod flišne plasti, celotno območje širše Vipavske doline pa je močno prekrito s sedimenti, zato je sledenje točne meje flišnih plasti močno otežkočeno.<ref name="tolmač">{{Navedi poročilo|url=https://ogk100.geo-zs.si/images/TOLMACI/Gorica%20in%20Palmanova_tolmac.pdf|title=TOLMAČ lista GORICA L 33-78. Osnovna geološka karta 1:100 000|last1=Dimitrijević|first1=Milorad|last2=Karamata|first2=Stevan|publisher=Zvezni geološki zavod|location=Beograd|last3=Sikošek|first3=Boris|last4=Veselinović|first4=Dobra|year=1973}}</ref> Severozahodno od Solkana se nahaja kop apnenice [[Cenomanij|cenomanijske]] starosti, južno od Nove Gorice pa je več odprtih kopov proda, ki jih je nanesla reka Soča. V flišnih plasteh v okolici Nove Gorice se pojavljajo nekateri gospodarsko neugodni vložki premoga v obliki nekajcentimetrskih plasti ter posameznih leč.<ref name="tolmač" /> == Zgodovina == Mesto [[Gorica]] je bilo osvobojeno 2. maja 1945. Na pritisk ZDA in Velike Britanije je bilo ozemlje takratne Julijske krajine razdeljeno z [[Morganova linija|Morganovo demarkacijsko linijo]] na coni A in B. Ozemlje, kjer je kasneje zrasla Nova Gorica je pripadalo coni A, ki je bila pod angloameriško zavezniško upravo. [[Slika:Postcard of Nova Gorica 1965.jpg|levo|sličica|Nova Gorica leta 1965]] 10. februarja 1947 je bila podpisana [[Mirovna pogodba z Italijo (1947)|pariška mirovna pogodba]] med [[Italija|Italijo]] in [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavijo]], ki je stopila v veljavo 15. septembra istega leta. Nova meja je potekala po tako imenovanem francoskem predlogu. Od Gorice je meja odtrgala skoraj vse naravno zaledje: [[Soška dolina|Soško]] in [[Vipavska dolina|Vipavsko dolino]], del Goriškega krasa, [[Goriška brda|Brda]], [[Trnovski gozd]] in Banjšice. Tako je severna Primorska ostala brez upravnega, gospodarskega in kulturnega centra. Zamisel za novo središče Goriške se je rodila že kmalu zatem, ko so bile znane odločitve glede nove zahodne meje Jugoslavije, odločitev za gradnjo pa je dal politbiro [[Centralni komite Komunistične partije Jugoslavije|CK KPJ]]. [[Slika:GCERC - the Slovenia Italy border (9361486860).jpg|sličica|Mejna oznaka na skupnem Trgu Evrope ({{lang-it|piazza della Transalpina}}) v Novi Gorici in italijanski [[Gorica|Gorici]]]]Sklep, da se prične graditi Novo Gorico, je v Ljubljano prinesel [[Miha Marinko]], tedanji predsednik vlade LRS, in za gradnjo zadolžil ministra za gradnje [[Ivan Maček - Matija|Ivana Mačka]]. Okrajni izvršni odbor je 18. aprila 1947 ustanovil poseben delovni odbor, ki je bil zadolžen za gradnjo novega mesta. Kmalu so bili izdelani tudi prvi [[urbanizem|urbanistični]] načrti za gradnjo na Solkanskem polju. Izmed teh je bil izbran načrt prof. inž. [[Edvard Ravnikar|Edvarda Ravnikarja]]. Na izbranem ozemlju se je v jedru nahajalo [[Goriško pokopališče na Grčni|goriško pokopališče]], do katerega je vodila cesta sv. Gabrijela (današnja Erjavčeva ulica) mimo ene izmed goriških opekarn in stanovanjske naselbine za železničarje, zaposlene na bližnji postaji. Na mokrotnih travnikih ob [[Koren (potok)|potoku Koren]] je bilo le nekaj samotnih kmetij. Za mesto se je uveljavljalo ime Nova Gorica. Tako ga je označeval sodobni tisk in graditelji, čeprav se je uradno prvič pojavilo 7. novembra 1949 kot sestavni del krajevnega ljudskega odbora [[Solkan]], kot mesto in občina pa šele 19. aprila 1952, v zakonu in razdelitvi Ljudske Republike Slovenije na mesta in okraje. V oktobru in novembru leta 1947 so prve skupine delavcev začele s pripravljalnimi deli, tj. gradnjo pomožne obhodne ceste, ki bi povezala Solkan s [[Šempeter pri Gorici|Šempetrom]], ter obnovo železniške postaje in železniških prog. Ta pripravljalna dela so od vsega začetka spremljali razni problemi: pomanjkanje gradbenega materiala, predvsem pa delovne sile in denarja za investicije. Vse to sta nadomeščala politična propaganda in resnični zanos. Pomemben je bil sklep [[Ljudska mladina Jugoslavije|Ljudske mladine Jugoslavije]], da bodo v letu 1948 na gradbišču nastajajočega mesta organizirali [[mladinske delovne brigade]]. Slovenska mladina je sodelovala s 3000 brigadirji, 2000 jih je bilo iz drugih republik. Brigade so ostale na gradbišču tri mesece in so bile naseljene v stari opekarni. Mladinske delovne akcije so imele velike delovne učinke pri nizkih gradnjah. Poleg mladinskih delovnih brigad so na gradbišču delala tudi gradbena, mizarska, tesarska in druga podjetja. Gradila so delavsko naselje in pričela z visokimi gradnjami. Kljub težavam zaradi [[informbiro]]jevskega spora so se dela po 1948 uspešno nadaljevala. Do konca leta 1950 je bilo dograjenih pet stanovanjskih blokov, štirje so bili v končni fazi; v mestu je prebivalo 700 ljudi, v delavskem naselju pa 150 delavcev.[[Slika:Nova Gorica 0720069 71.jpg|300px|thumb|Cestni most nad [[Soča|Sočo]] pri [[Solkan]]u z Novo Gorico v ozadju]] Z letom 1952 so usahnile republiške dotacije. Gradnja Nove Gorice je odslej slonela na goriškem gospodarstvu. Pravi razvoj mesta se je začel z združevanjem in ukinitvijo okrajev 1965. Po tem obdobju se je Nova Gorica uveljavila kot [[obmejno mesto]] s perspektivami na področju terciarnih dejavnosti in postopoma prevzemala funkcijo prejšnje Gorice. Zgrajenih je bilo veliko pomembnih gospodarskih podjetij, leta 1952 je bil ustanovljen [[Goriški muzej]], leta 1965 pa zdravstveni dom. Od leta 1969 v Novi Gorici deluje [[Primorsko dramsko gledališče]], zdaj [[SNG Nova Gorica]], kjer gostuje tudi [[Mestna galerija Nova Gorica]], v mestu pa so še [[Kulturni dom Nova Gorica]] in nekaj zasebnih prodajnih ali društvenih galerij z občasnimi razstavami: Galerija Artes, [[Galerija Frnaža|Galerija Frnaža, Galerija Gong.]] Leta 1975 podpisan [[osimski sporazum]] med Italijo in Jugoslavijo, ki je dokončno določil mejo med državama. Posledica tega je bila gradnja mejnega prehoda v [[Vrtojba|Vrtojbi]] (leta 1981) in [[Sabotinska cesta|sabotinske ceste]], ki je povezala [[Goriška Brda|Brda]] z Novo Gorico (1985). Leta 1982 je bila zgrajena [[cerkev Kristusa Odrešenika, Nova Gorica|cerkev Kristusa Odrešenika]], ki je 15. marca 2004 postala [[sostolnica]] [[Škofija Koper|Koprske škofije]]. Industrija je tako napredovala, da je leta 1987 že predstavljala 50 odstotkov bruto domačega proizvoda. Mesto se je razvijalo tudi na področju igralniškega turizma. Družba HIT d.d. je iz majhnega gostinskega obrata postala največji ponudnik zabaviščnih in igralniških storitev. == Izobraževanje == V širšem mestnem območju so štiri osnovne šole: Osnovna šola Milojke Štrukelj s podružnično šolo Ledine, Osnovna šola Frana Erjavca, Osnovna šola Kozara ter Osnovna šola Solkan. Srednješolsko izobrazbo zagotavljata [[Gimnazija Nova Gorica]] ter [[Šolski center Nova Gorica]], katerega sestavlja sedem organizacijskih enot: Strojna, prometna in lesarska šola, Elektrotehniška in računalniška šola, Gimnazija in zdravstvena šola, Biotehniška šola (locirana v Šempetru), Srednja ekonomska in trgovska šola, Višja strokovna šola in Medpodjetniški izobraževalni center (MIC). Nova Gorica je tudi sedež več visokošolskih ustanov: [[Univerza v Novi Gorici|Univerze v Novi Gorici]] (ki vključuje Akademijo umetnosti) in [[Nova univerza|Nove univerze]], kot tudi dislocirane enote Fakultete za vede o zdravju [[Univerza na Primorskem|Univerze na Primorskem]]. V centru mesta ima v novi stavbi sedež [[Goriška knjižnica Franceta Bevka]], ki ima enoto krajevne knjižnice tudi v Solkanu, v Rožni Dolini pa se nahaja knjižnica Univerze v Novi Gorici. == Kultura == [[Slika:Slovensko narodno gledališče Nova Gorica (51589967738).jpg|thumb|250px|[[Slovensko narodno gledališče Nova Gorica]]]] [[Slika:Schloss Kromberk.JPG|thumb|250px|[[Grad Kromberk]] - dom Goriškega muzeja]] Kulturne ustanove: {{stolpci|1| *[[SNG Nova Gorica]] *[[Kulturni dom Nova Gorica]] *[[Kulturni center Mostovna]] *[[Goriški muzej]] *[[Mladinski center Nova Gorica]] *[[Mestna galerija]] *[[Galerija Artes]] *[[Galerija Frnaža]] *[[Galerija GONG]] }} Prireditve: *[[Goriška dlan]] Glasbene skupine: *[[Avtomobili]] *[[Big Ben (glasbena skupina)|Big Ben]] *[[Zaklonišče prepeva]] Decembra 2020 je bila sprejeta skupna kandidatura Nove Gorice in Gorice za [[Evropska prestolnica kulture|Evropsko prestolnico kulture]] 2025. Mesti sta bili prva prestolnica kulture, ki se je raztezala čez dve državi.<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/kultura/evropska-prestolnica-kulture-2025-bo-nova-gorica-z-gorico/546166 |title=Evropska prestolnica kulture 2025 bo Nova Gorica z Gorico |work=MMC RTV-SLO |date=2020-12-18 |accessdate=2025-01-09}}</ref> Uradna otvoritev prestolnice kulture je potekala 8. februarja 2025.<ref>{{navedi novice |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/slovensko-mesto-bo-okronano-s-castnim-nazivom-pripravili-14-ur-spektakla.html |title=Slovenska deklica in italijanski deček s pritiskom na gumb in ob pesmi 'Insieme' odprla EPK |work=24ur.com |date=2025-02-08 |accessdate=2026-01-27}}</ref> Delegacija treh poslancev Evropskega parlamenta iz odbora za kulturo in izobraževanje je obiskala Novo Gorico in Gorico, aktualno evropsko prestolnico kulture. "To je najbolj izjemna evropska prestolnica kulture doslej", je dejal predsednik Odbora Hannes Heide. <ref>{{Navedi splet|title=Uradna spletna stran Evropskega parlamenta v slovenskem jeziku|url=https://ljubljana.europarl.europa.eu/home/pagecontent/grid/main/novice/parlamentarci-navduseni-nad-goricama.html|website=Evropski parlament|date=2025-10-30|accessdate=2026-04-02|language=sl|publisher=Evropski palament}}</ref> == Turizem == [[Slika:DSCF7864 (53371431555).jpg|thumb|[[Frančiškanski samostan Kostanjevica pri Novi Gorici|Frančiškanski samostan Kostanjevica]] z južne strani]] Na Kidričevi ulici 11 se nahaja Turistično informacijski center in Center trajnostne mobilnosti Nova Gorica, ki ju upravlja Javni zavod za turizem Nova Gorica in Vipavska dolina.<ref>{{Navedi splet|title=Osebna izkaznica|url=https://turizem-novagorica-vipavskadolina.si/o-zavodu/osebna-izkaznica/|website=Turizem Nova Gorica in Vipavska dolina|accessdate=2024-07-05|language=sl-SI}}</ref> Na jugu Nove Gorice se na vzpetini Kostanjevica nahaja [[Frančiškanski samostan Kostanjevica pri Novi Gorici|frančiškanski samostan]]. Domačini območje imenujejo Kapela. Samostan ima izjemno cerkev s štukaturami in poslikavami. V njem je bogata knjižnica. Posebnost je kripta pod njegovo cerkvijo, v kateri so pokopani člani francoske kraljeve družine Bourbon, z zadnjim kraljem rodbine, Karlom X.<ref>{{Navedi splet|title=Grobnica Burbonov {{!}} Frančiškanski samostan Kostanjevica in Nova Gorica|url=https://www.samostan-kostanjevica.si/sl/grobnica-burbonov|website=www.samostan-kostanjevica.si|accessdate=2024-07-05}}</ref> Hoteli: * Park Hotel * [[Perla Casinò & Hotel]] == Arhitektura == [[Slika:Rathaus Mestna občina Città Comune di Nova Gorica (51589751416).jpg|thumb|Občinska stavba in trg Edvarda Kardelja]] [[Slika:Nova Gorica - Železniška postaja.jpg|thumb|Železniška postaja in trg Evrope]] Arhitekturno najpomembnejše zgradbe v Novi Gorici: * Bloki ob Kidričevi (Ruski bloki) - prve stanovanjske stavbe ob magistrali * Občinska stavba, arh. [[Vinko Glanz]] * Nebotičnik - svojčas najvišja stavba mesta * [[Eda center]] - današnja najvišja stavba mesta * Železniška postaja - iz časa [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] * [[SNG Nova Gorica]] (včasih Primorsko narodno gledališče), arh. Vojteh Ravnikar * Knjižnica Franceta Bevka, arhitekt Vojteh Ravnikar Trgi v Novi Gorici: * Bevkov trg * [[Trg Evrope]] * Trg Edvarda Kardelja == Gasilci == 27. julija 1948 je v Solkanu ustanovljeno Prostovoljno gasilsko društvo Solkan. Izvoljen predsednik Alojz Srebrnič - Džidži, poveljnik Ivan Zavrtnik - Nutej in tajnik Viktor Volk.<ref>{{Navedi splet|title=Prostovoljno gasilsko društvo Nova Gorica|url=https://www.pgd-ng.si/zgodovina|website=www.pgd-ng.si|accessdate=2024-07-18|language=sl|archive-date=2024-08-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20240806054003/http://www.pgd-ng.si/zgodovina|url-status=dead}}</ref> Leta 1958 se je društvo preselilo v nov gasilski dom v Novi Gorici. Društvo pridobi vozilo [[Tovarna avtomobilov Maribor|TAM]] Pionir. 11. julija 1991 je ustanovljena [[Gasilska enota Nova Gorica]].<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://www.geng.si/zgodovina|website=Gasilska enota Nova Gorica|date=2022-12-21|accessdate=2024-07-18|language=sl}}</ref> == Znameniti Novogoričani == {{Glavni|Seznam osebnosti iz Mestne občine Nova Gorica}} {{stolpci|3| * [[Emil Aberšek]] *[[Denis Arčon]] *[[Iztok Arčon]] *[[Matej Arčon]] *[[Alan Jakin]] *[[Jože Babič]] *[[Ivo Barišič]] *[[Hubert Bergant]] *[[France Bevk]] *[[Marjan Bevk]] *[[Zoran Božič]] *[[Bojan Bratina]] *[[Gvido Bratina]] *[[Diego de Brea]] *[[Marijan Brecelj (književnik)|Marijan Brecelj]] * [[Mirko Brulc]] * [[Aljoša Buha]] * [[Štefan Cigoj]] *[[Diego De Brea]] * [[Srečko Fišer]] * [[Slavko Furlan]] * [[Ludvik Gabrijelčič]] * [[Kostja Gatnik]] * [[Teja Glažar]] * [[Robert Golob]] * [[Ervin Hladnik Milharčič]] * [[Jožko Humar]] * [[Zoltan Jan]] * [[Boris Jukić]] * [[Vasja Klavora]] * [[Dean Komel]] * [[Silvester Komel]] * [[Danilo Kovačič]] *[[Teodor Lojk]] * [[Branko Marušič]] * [[Ivan Marušič]] * [[Tomaž Marušič]] * [[Tomaž Mastnak]] * [[Bine Matoh]] * [[Iztok Mlakar]] * [[Vida Mokrin Pauer]] *[[Anja Mugerli]] * [[Negovan Nemec]] * [[Nelida Nemec]] * [[Maja Novak]] * [[Borut Pahor]] * [[Alenka Paulin]] * [[Sergij Pelhan]] * [[Marko Peljhan]] * [[Dušan Pirjevec]] * [[Stojan Plesničar]] * [[Tine Ravnikar]] * [[Vojteh Ravnikar]] * [[Gianni Rijavec]] * [[Marija Rus]] * [[Neda Rusjan Bric]] * [[Miran Rudan]] * [[Igor Saksida]] * [[Uroš Seljak]] * [[Janez Starina]] *[[Jožica Svete]] * [[Rudi Šimac]] * [[Majda Širca]] * [[Mojca Širok]] * [[Stanislav Škrabec]] * [[Anja Štefan]] * [[Jože Šušmelj]] * [[Igor Vidmar]] * [[Boštjan Vuga]] * [[Tomaž Vuga]] * [[Lucijan Vuga]] * [[Marko Vuksanović]] * [[Mirko Vuksanović]] * [[Danilo Zavrtanik]] * [[Miloš Žefran]] * [[Niko Jurca]] }} ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} * Plahuta, Slavica ''Nova Gorica 1947 - 1997 : Pričetki gradnje Nove Gorice'' ''Oko'', 5, št. 89-94 (1997) * Ukmar, Dragica. »Začetki gradnje Nove Gorice«. ''Kronika'' 41, št. 2 (1993), 18-37. * Rosa, Jurij in Ivanka Uršič. ''Na Solkanskem polju je rastlo mesto : 50 let Nove Gorice : 50 (naj)starejših posamičnih javnih stavb v mestu Nova Gorica, zgrajenih od leta 1948 dalje''. Nova Gorica, 1998. * ''Občina Nova Gorica 1947-1977''. Nova Gorica, 1977. * Marušič, Branko. ''Nova Gorica''. Motovun, 1988. * Ravnikar, Edvard. »Nova Gorica po 35 letih«. ''Arhitektov bilten'', št. 68-69 (1984), 43-46. * Vrišer, Igor. »Nastanek in razvoj Nove Gorice : geografija novo nastajajočega mesta«. ''Geografski vestnik'' 31 (1959), 45-78. == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Nova Gorica}} {{Wikipotovanje|Nova Gorica}} * [https://365.rtvslo.si/arhiv/dokumentarec-meseca/6807960 ''Mesto na travniku'', dokumentarni film RTV Slovenije (2007)] * [https://web.archive.org/web/20070117192635/http://www.benjaminbezek.net/etnologija/urbana.htm Literatura o Novi Gorici] (arhivirana stran) * [https://www.go2025.eu/sl Spletno mesto evropske prestolnice kulture Nove Gorice in Gorice] {{Mesta-Slovenija}} {{Mestna občina Nova Gorica}} {{Evropska prestolnica kulture}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja Mestne občine Nova Gorica]] [[Kategorija:Nova Gorica| ]] [[Kategorija:Univerzitetna mesta]] [[Kategorija:Naselja ob Soči]] 1qso05img8ynuniqy2xzvj804mjgq6s 6654884 6654883 2026-04-02T14:45:52Z NelidaJ 257553 /* Kultura */ 6654884 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Nova Gorica |vrsta=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]] |vzdevek=Mesto vrtnic |latd = 45 |latm = 57 |lats = 21.18 |latNS = N |longd = 13 |longm = 38 |longs = 35.67 |longEW = E |slika = Nova Gorica 0720069 1600x1062 77.jpg |regija = Goriška regija |pokrajina = Primorska |obcina = Nova Gorica |povrsina = 3,5 |prebivalstvo = 13055 |prebivalstvo_od = 2025 |prebivalstvo_ref = <ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska = 93,4 |postna = 5000 |posta = Nova Gorica |geopedia = #L410_T13_F10117801_b4 |najdisi = Nova+Gorica |opombe = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Nova Gorica - Mestno jedro <!--podatki registra--> | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt = 487 | občina = Nova Gorica }} }} '''Nôva Goríca''' ({{Audio|Sl-Nova Gorica.oga|izgovorjava}}, v Novi Gorici) je mlado in po velikosti trinajsto [[Seznam mest v Sloveniji|mesto v Sloveniji]] in regionalno središče [[Goriška statistična regija|Goriške statistične regije]] oziroma severne [[Primorska|Primorske]]. Nova Gorica, ki je nastala po koncu [[druga svetovna vojna|2. svetovne vojne]] zaradi delitve ozemlja med [[Italija|Italijo]] in [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|Jugoslavijo]], je sedež [[Mestna občina Nova Gorica|mestne občine Nova Gorica]], upravne enote in več visokošolskih ustanov: [[Univerza v Novi Gorici|Univerze v Novi Gorici]] (ki vključuje [[Visoka šola za umetnost|Akademijo umetnosti]]) in [[Nova univerza|Nove univerze]], kot tudi dislocirane enote [[Fakulteta za vede o zdravju|Fakultete za vede o zdravju]] [[Univerza na Primorskem|Univerze na Primorskem]]. Danes Nova Gorica obsega še predele in zaselke Ledine (Cankarjevo naselje), [[Grčna]], Barje, [[Ošljek]], [[Ščedne]], manjši (zahodni) del [[Kromberk|Kromberka]] (Pri Hrastu), del hriba [[Kostanjevica]] s frančiškanskim [[Frančiškanski samostan Kostanjevica pri Novi Gorici|samostanom]], severozahodni del/pobočje [[Panovec|Panovca]] ter obmejno območje z [[Železniška postaja Nova Gorica|železniško postajo]] in industrijsko cono za zahodu. Kot obmejno mesto Nova Gorica sestavlja aglomeracijo z okoliškimi naselji na slovenski strani meje, ki se deloma stikajo z njo ([[Solkan]], [[Kromberk]], [[Pristava, Nova Gorica|Pristava,]] [[Rožna Dolina|Rožna dolina]], [[Stara Gora, Nova Gorica|Stara Gora]], [[Ajševica]], [[Loke, Nova Gorica|Loke]]) z več kot 20.000 ljudmi, skupaj s [[Šempeter pri Gorici|Šempetrom]] in [[Vrtojba|Vrtojbo]], ki sta v svoji [[Občina Šempeter-Vrtojba|občini]], pa preko 26.000. Pogojno se lahko šteje tudi kot del čezmejne sklenjene urbane celote - konurbacije z mestom [[Gorica|Gorico]], ki je od nove povojne razmejitve v Italiji, in z okoliškimi naselji v Italiji, kjer živi tudi slovenska manjšina. Skupno območje ima okoli 60-70.000 prebivalcev. Skupaj z italijansko Gorico je bila [[evropska prestolnica kulture]] leta 2025. == Geologija == Širše območje Nove Gorice pripada Goriško-vipavskemu sinklinoriju, ki tu predstavlja avtohtoni del tektonske enote Dinaridov. Nova Gorica skupaj s sosednjima mestoma Solkanom in Šempetrom pri Gorici stoji na spodnji rečni terasi reke Soče [[Kvartar|kvartarne]] starosti. Proti severu terciarni nanosi preidejo v bel, zrnast rudisten apnenec [[Turonij|turonijske]] (zgornja kreda) starosti na območju [[Sveta Gora, Nova Gorica|Svete Gore]] ter [[Sabotin|Sabotina]], vmes pa se nahaja še manjša zgornja rečna terasa kvartarne starosti. Blok turonijskega apnenca je omejen s prelomi. Proti vzhodu in jugu Novo Gorico obkrožajo [[Terciar|terciarna]] gričevja (proti območju gozda Panovca), ki jih tvori [[fliš]] [[Lapor|laporja]] in peščenjaka gubastega nastanka. Flišna so tudi Goriška brda proti severozahodu Nove Gorice. V dolini Korenskega prekopa, ki sicer teče skozi območje gozda Panovca, se prav tako nahajajo terciarni aluvialni nanosi. Flišne plasti so nastajale s sedimentacijo iz sever-severozahodne smeri, razmejitev plasti pa zaradi plasti temeljnih kamnin na pobočjih proti [[Grgar|Grgarju]] ni mogoče ugotoviti. Na stičišču laporja, peščenjaka ter apnenca prevladuje pobočna breča ter grušč kvartarne starosti. Proti severo-severozahodu območje prehaja na Trnovski pokrov, ki je grajen večinoma iz apnencev zgornjetriasne–srednjejurske starosti. Severna razmejitev Goriško-vipavskega [[Sinklinorij|sinklinorija]] je težko določljiva, saj se plasti Sabotina podrivajo pod flišne plasti, celotno območje širše Vipavske doline pa je močno prekrito s sedimenti, zato je sledenje točne meje flišnih plasti močno otežkočeno.<ref name="tolmač">{{Navedi poročilo|url=https://ogk100.geo-zs.si/images/TOLMACI/Gorica%20in%20Palmanova_tolmac.pdf|title=TOLMAČ lista GORICA L 33-78. Osnovna geološka karta 1:100 000|last1=Dimitrijević|first1=Milorad|last2=Karamata|first2=Stevan|publisher=Zvezni geološki zavod|location=Beograd|last3=Sikošek|first3=Boris|last4=Veselinović|first4=Dobra|year=1973}}</ref> Severozahodno od Solkana se nahaja kop apnenice [[Cenomanij|cenomanijske]] starosti, južno od Nove Gorice pa je več odprtih kopov proda, ki jih je nanesla reka Soča. V flišnih plasteh v okolici Nove Gorice se pojavljajo nekateri gospodarsko neugodni vložki premoga v obliki nekajcentimetrskih plasti ter posameznih leč.<ref name="tolmač" /> == Zgodovina == Mesto [[Gorica]] je bilo osvobojeno 2. maja 1945. Na pritisk ZDA in Velike Britanije je bilo ozemlje takratne Julijske krajine razdeljeno z [[Morganova linija|Morganovo demarkacijsko linijo]] na coni A in B. Ozemlje, kjer je kasneje zrasla Nova Gorica je pripadalo coni A, ki je bila pod angloameriško zavezniško upravo. [[Slika:Postcard of Nova Gorica 1965.jpg|levo|sličica|Nova Gorica leta 1965]] 10. februarja 1947 je bila podpisana [[Mirovna pogodba z Italijo (1947)|pariška mirovna pogodba]] med [[Italija|Italijo]] in [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavijo]], ki je stopila v veljavo 15. septembra istega leta. Nova meja je potekala po tako imenovanem francoskem predlogu. Od Gorice je meja odtrgala skoraj vse naravno zaledje: [[Soška dolina|Soško]] in [[Vipavska dolina|Vipavsko dolino]], del Goriškega krasa, [[Goriška brda|Brda]], [[Trnovski gozd]] in Banjšice. Tako je severna Primorska ostala brez upravnega, gospodarskega in kulturnega centra. Zamisel za novo središče Goriške se je rodila že kmalu zatem, ko so bile znane odločitve glede nove zahodne meje Jugoslavije, odločitev za gradnjo pa je dal politbiro [[Centralni komite Komunistične partije Jugoslavije|CK KPJ]]. [[Slika:GCERC - the Slovenia Italy border (9361486860).jpg|sličica|Mejna oznaka na skupnem Trgu Evrope ({{lang-it|piazza della Transalpina}}) v Novi Gorici in italijanski [[Gorica|Gorici]]]]Sklep, da se prične graditi Novo Gorico, je v Ljubljano prinesel [[Miha Marinko]], tedanji predsednik vlade LRS, in za gradnjo zadolžil ministra za gradnje [[Ivan Maček - Matija|Ivana Mačka]]. Okrajni izvršni odbor je 18. aprila 1947 ustanovil poseben delovni odbor, ki je bil zadolžen za gradnjo novega mesta. Kmalu so bili izdelani tudi prvi [[urbanizem|urbanistični]] načrti za gradnjo na Solkanskem polju. Izmed teh je bil izbran načrt prof. inž. [[Edvard Ravnikar|Edvarda Ravnikarja]]. Na izbranem ozemlju se je v jedru nahajalo [[Goriško pokopališče na Grčni|goriško pokopališče]], do katerega je vodila cesta sv. Gabrijela (današnja Erjavčeva ulica) mimo ene izmed goriških opekarn in stanovanjske naselbine za železničarje, zaposlene na bližnji postaji. Na mokrotnih travnikih ob [[Koren (potok)|potoku Koren]] je bilo le nekaj samotnih kmetij. Za mesto se je uveljavljalo ime Nova Gorica. Tako ga je označeval sodobni tisk in graditelji, čeprav se je uradno prvič pojavilo 7. novembra 1949 kot sestavni del krajevnega ljudskega odbora [[Solkan]], kot mesto in občina pa šele 19. aprila 1952, v zakonu in razdelitvi Ljudske Republike Slovenije na mesta in okraje. V oktobru in novembru leta 1947 so prve skupine delavcev začele s pripravljalnimi deli, tj. gradnjo pomožne obhodne ceste, ki bi povezala Solkan s [[Šempeter pri Gorici|Šempetrom]], ter obnovo železniške postaje in železniških prog. Ta pripravljalna dela so od vsega začetka spremljali razni problemi: pomanjkanje gradbenega materiala, predvsem pa delovne sile in denarja za investicije. Vse to sta nadomeščala politična propaganda in resnični zanos. Pomemben je bil sklep [[Ljudska mladina Jugoslavije|Ljudske mladine Jugoslavije]], da bodo v letu 1948 na gradbišču nastajajočega mesta organizirali [[mladinske delovne brigade]]. Slovenska mladina je sodelovala s 3000 brigadirji, 2000 jih je bilo iz drugih republik. Brigade so ostale na gradbišču tri mesece in so bile naseljene v stari opekarni. Mladinske delovne akcije so imele velike delovne učinke pri nizkih gradnjah. Poleg mladinskih delovnih brigad so na gradbišču delala tudi gradbena, mizarska, tesarska in druga podjetja. Gradila so delavsko naselje in pričela z visokimi gradnjami. Kljub težavam zaradi [[informbiro]]jevskega spora so se dela po 1948 uspešno nadaljevala. Do konca leta 1950 je bilo dograjenih pet stanovanjskih blokov, štirje so bili v končni fazi; v mestu je prebivalo 700 ljudi, v delavskem naselju pa 150 delavcev.[[Slika:Nova Gorica 0720069 71.jpg|300px|thumb|Cestni most nad [[Soča|Sočo]] pri [[Solkan]]u z Novo Gorico v ozadju]] Z letom 1952 so usahnile republiške dotacije. Gradnja Nove Gorice je odslej slonela na goriškem gospodarstvu. Pravi razvoj mesta se je začel z združevanjem in ukinitvijo okrajev 1965. Po tem obdobju se je Nova Gorica uveljavila kot [[obmejno mesto]] s perspektivami na področju terciarnih dejavnosti in postopoma prevzemala funkcijo prejšnje Gorice. Zgrajenih je bilo veliko pomembnih gospodarskih podjetij, leta 1952 je bil ustanovljen [[Goriški muzej]], leta 1965 pa zdravstveni dom. Od leta 1969 v Novi Gorici deluje [[Primorsko dramsko gledališče]], zdaj [[SNG Nova Gorica]], kjer gostuje tudi [[Mestna galerija Nova Gorica]], v mestu pa so še [[Kulturni dom Nova Gorica]] in nekaj zasebnih prodajnih ali društvenih galerij z občasnimi razstavami: Galerija Artes, [[Galerija Frnaža|Galerija Frnaža, Galerija Gong.]] Leta 1975 podpisan [[osimski sporazum]] med Italijo in Jugoslavijo, ki je dokončno določil mejo med državama. Posledica tega je bila gradnja mejnega prehoda v [[Vrtojba|Vrtojbi]] (leta 1981) in [[Sabotinska cesta|sabotinske ceste]], ki je povezala [[Goriška Brda|Brda]] z Novo Gorico (1985). Leta 1982 je bila zgrajena [[cerkev Kristusa Odrešenika, Nova Gorica|cerkev Kristusa Odrešenika]], ki je 15. marca 2004 postala [[sostolnica]] [[Škofija Koper|Koprske škofije]]. Industrija je tako napredovala, da je leta 1987 že predstavljala 50 odstotkov bruto domačega proizvoda. Mesto se je razvijalo tudi na področju igralniškega turizma. Družba HIT d.d. je iz majhnega gostinskega obrata postala največji ponudnik zabaviščnih in igralniških storitev. == Izobraževanje == V širšem mestnem območju so štiri osnovne šole: Osnovna šola Milojke Štrukelj s podružnično šolo Ledine, Osnovna šola Frana Erjavca, Osnovna šola Kozara ter Osnovna šola Solkan. Srednješolsko izobrazbo zagotavljata [[Gimnazija Nova Gorica]] ter [[Šolski center Nova Gorica]], katerega sestavlja sedem organizacijskih enot: Strojna, prometna in lesarska šola, Elektrotehniška in računalniška šola, Gimnazija in zdravstvena šola, Biotehniška šola (locirana v Šempetru), Srednja ekonomska in trgovska šola, Višja strokovna šola in Medpodjetniški izobraževalni center (MIC). Nova Gorica je tudi sedež več visokošolskih ustanov: [[Univerza v Novi Gorici|Univerze v Novi Gorici]] (ki vključuje Akademijo umetnosti) in [[Nova univerza|Nove univerze]], kot tudi dislocirane enote Fakultete za vede o zdravju [[Univerza na Primorskem|Univerze na Primorskem]]. V centru mesta ima v novi stavbi sedež [[Goriška knjižnica Franceta Bevka]], ki ima enoto krajevne knjižnice tudi v Solkanu, v Rožni Dolini pa se nahaja knjižnica Univerze v Novi Gorici. == Kultura == [[Slika:Slovensko narodno gledališče Nova Gorica (51589967738).jpg|thumb|250px|[[Slovensko narodno gledališče Nova Gorica]]]] [[Slika:Schloss Kromberk.JPG|thumb|250px|[[Grad Kromberk]] - dom Goriškega muzeja]] Kulturne ustanove: {{stolpci|1| *[[SNG Nova Gorica]] *[[Kulturni dom Nova Gorica]] *[[Kulturni center Mostovna]] *[[Goriški muzej]] *[[Mladinski center Nova Gorica]] *[[Mestna galerija]] *[[Galerija Artes]] *[[Galerija Frnaža]] *[[Galerija GONG]] }} Prireditve: *[[Goriška dlan]] Glasbene skupine: *[[Avtomobili]] *[[Big Ben (glasbena skupina)|Big Ben]] *[[Zaklonišče prepeva]] Decembra 2020 je bila sprejeta skupna kandidatura Nove Gorice in Gorice za [[Evropska prestolnica kulture|Evropsko prestolnico kulture]] 2025. Mesti sta bili prva prestolnica kulture, ki se je raztezala čez dve državi.<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/kultura/evropska-prestolnica-kulture-2025-bo-nova-gorica-z-gorico/546166 |title=Evropska prestolnica kulture 2025 bo Nova Gorica z Gorico |work=MMC RTV-SLO |date=2020-12-18 |accessdate=2025-01-09}}</ref> Uradna otvoritev prestolnice kulture je potekala 8. februarja 2025.<ref>{{navedi novice |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/slovensko-mesto-bo-okronano-s-castnim-nazivom-pripravili-14-ur-spektakla.html |title=Slovenska deklica in italijanski deček s pritiskom na gumb in ob pesmi 'Insieme' odprla EPK |work=24ur.com |date=2025-02-08 |accessdate=2026-01-27}}</ref> Delegacija treh poslancev Evropskega parlamenta iz odbora za kulturo in izobraževanje (CULT) je obiskala Novo Gorico in Gorico. Na terenu so se srečevali z občani obeh mest in ustvarjalci različnih kutlurnih področij - od likovne umetnosti, intermedije, literature, kinematografije, glasbe, uprizoritvenih umetnosti, kulinarike in znanosti, da bi v praksi spoznali kako se dve mesti, razdeljeni skozi travmatično zgodovino, združujeta skozi ta kulturni projekt in predstavljata vzor za celotno Evropo. "To je najbolj izjemna evropska prestolnica kulture doslej", je dejal predsednik Odbora Hannes Heide. <ref>{{Navedi splet|title=Uradna spletna stran Evropskega parlamenta v slovenskem jeziku|url=https://ljubljana.europarl.europa.eu/home/pagecontent/grid/main/novice/parlamentarci-navduseni-nad-goricama.html|website=Evropski parlament|date=2025-10-30|accessdate=2026-04-02|language=sl|publisher=Evropski palament}}</ref> == Turizem == [[Slika:DSCF7864 (53371431555).jpg|thumb|[[Frančiškanski samostan Kostanjevica pri Novi Gorici|Frančiškanski samostan Kostanjevica]] z južne strani]] Na Kidričevi ulici 11 se nahaja Turistično informacijski center in Center trajnostne mobilnosti Nova Gorica, ki ju upravlja Javni zavod za turizem Nova Gorica in Vipavska dolina.<ref>{{Navedi splet|title=Osebna izkaznica|url=https://turizem-novagorica-vipavskadolina.si/o-zavodu/osebna-izkaznica/|website=Turizem Nova Gorica in Vipavska dolina|accessdate=2024-07-05|language=sl-SI}}</ref> Na jugu Nove Gorice se na vzpetini Kostanjevica nahaja [[Frančiškanski samostan Kostanjevica pri Novi Gorici|frančiškanski samostan]]. Domačini območje imenujejo Kapela. Samostan ima izjemno cerkev s štukaturami in poslikavami. V njem je bogata knjižnica. Posebnost je kripta pod njegovo cerkvijo, v kateri so pokopani člani francoske kraljeve družine Bourbon, z zadnjim kraljem rodbine, Karlom X.<ref>{{Navedi splet|title=Grobnica Burbonov {{!}} Frančiškanski samostan Kostanjevica in Nova Gorica|url=https://www.samostan-kostanjevica.si/sl/grobnica-burbonov|website=www.samostan-kostanjevica.si|accessdate=2024-07-05}}</ref> Hoteli: * Park Hotel * [[Perla Casinò & Hotel]] == Arhitektura == [[Slika:Rathaus Mestna občina Città Comune di Nova Gorica (51589751416).jpg|thumb|Občinska stavba in trg Edvarda Kardelja]] [[Slika:Nova Gorica - Železniška postaja.jpg|thumb|Železniška postaja in trg Evrope]] Arhitekturno najpomembnejše zgradbe v Novi Gorici: * Bloki ob Kidričevi (Ruski bloki) - prve stanovanjske stavbe ob magistrali * Občinska stavba, arh. [[Vinko Glanz]] * Nebotičnik - svojčas najvišja stavba mesta * [[Eda center]] - današnja najvišja stavba mesta * Železniška postaja - iz časa [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] * [[SNG Nova Gorica]] (včasih Primorsko narodno gledališče), arh. Vojteh Ravnikar * Knjižnica Franceta Bevka, arhitekt Vojteh Ravnikar Trgi v Novi Gorici: * Bevkov trg * [[Trg Evrope]] * Trg Edvarda Kardelja == Gasilci == 27. julija 1948 je v Solkanu ustanovljeno Prostovoljno gasilsko društvo Solkan. Izvoljen predsednik Alojz Srebrnič - Džidži, poveljnik Ivan Zavrtnik - Nutej in tajnik Viktor Volk.<ref>{{Navedi splet|title=Prostovoljno gasilsko društvo Nova Gorica|url=https://www.pgd-ng.si/zgodovina|website=www.pgd-ng.si|accessdate=2024-07-18|language=sl|archive-date=2024-08-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20240806054003/http://www.pgd-ng.si/zgodovina|url-status=dead}}</ref> Leta 1958 se je društvo preselilo v nov gasilski dom v Novi Gorici. Društvo pridobi vozilo [[Tovarna avtomobilov Maribor|TAM]] Pionir. 11. julija 1991 je ustanovljena [[Gasilska enota Nova Gorica]].<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://www.geng.si/zgodovina|website=Gasilska enota Nova Gorica|date=2022-12-21|accessdate=2024-07-18|language=sl}}</ref> == Znameniti Novogoričani == {{Glavni|Seznam osebnosti iz Mestne občine Nova Gorica}} {{stolpci|3| * [[Emil Aberšek]] *[[Denis Arčon]] *[[Iztok Arčon]] *[[Matej Arčon]] *[[Alan Jakin]] *[[Jože Babič]] *[[Ivo Barišič]] *[[Hubert Bergant]] *[[France Bevk]] *[[Marjan Bevk]] *[[Zoran Božič]] *[[Bojan Bratina]] *[[Gvido Bratina]] *[[Diego de Brea]] *[[Marijan Brecelj (književnik)|Marijan Brecelj]] * [[Mirko Brulc]] * [[Aljoša Buha]] * [[Štefan Cigoj]] *[[Diego De Brea]] * [[Srečko Fišer]] * [[Slavko Furlan]] * [[Ludvik Gabrijelčič]] * [[Kostja Gatnik]] * [[Teja Glažar]] * [[Robert Golob]] * [[Ervin Hladnik Milharčič]] * [[Jožko Humar]] * [[Zoltan Jan]] * [[Boris Jukić]] * [[Vasja Klavora]] * [[Dean Komel]] * [[Silvester Komel]] * [[Danilo Kovačič]] *[[Teodor Lojk]] * [[Branko Marušič]] * [[Ivan Marušič]] * [[Tomaž Marušič]] * [[Tomaž Mastnak]] * [[Bine Matoh]] * [[Iztok Mlakar]] * [[Vida Mokrin Pauer]] *[[Anja Mugerli]] * [[Negovan Nemec]] * [[Nelida Nemec]] * [[Maja Novak]] * [[Borut Pahor]] * [[Alenka Paulin]] * [[Sergij Pelhan]] * [[Marko Peljhan]] * [[Dušan Pirjevec]] * [[Stojan Plesničar]] * [[Tine Ravnikar]] * [[Vojteh Ravnikar]] * [[Gianni Rijavec]] * [[Marija Rus]] * [[Neda Rusjan Bric]] * [[Miran Rudan]] * [[Igor Saksida]] * [[Uroš Seljak]] * [[Janez Starina]] *[[Jožica Svete]] * [[Rudi Šimac]] * [[Majda Širca]] * [[Mojca Širok]] * [[Stanislav Škrabec]] * [[Anja Štefan]] * [[Jože Šušmelj]] * [[Igor Vidmar]] * [[Boštjan Vuga]] * [[Tomaž Vuga]] * [[Lucijan Vuga]] * [[Marko Vuksanović]] * [[Mirko Vuksanović]] * [[Danilo Zavrtanik]] * [[Miloš Žefran]] * [[Niko Jurca]] }} ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} * Plahuta, Slavica ''Nova Gorica 1947 - 1997 : Pričetki gradnje Nove Gorice'' ''Oko'', 5, št. 89-94 (1997) * Ukmar, Dragica. »Začetki gradnje Nove Gorice«. ''Kronika'' 41, št. 2 (1993), 18-37. * Rosa, Jurij in Ivanka Uršič. ''Na Solkanskem polju je rastlo mesto : 50 let Nove Gorice : 50 (naj)starejših posamičnih javnih stavb v mestu Nova Gorica, zgrajenih od leta 1948 dalje''. Nova Gorica, 1998. * ''Občina Nova Gorica 1947-1977''. Nova Gorica, 1977. * Marušič, Branko. ''Nova Gorica''. Motovun, 1988. * Ravnikar, Edvard. »Nova Gorica po 35 letih«. ''Arhitektov bilten'', št. 68-69 (1984), 43-46. * Vrišer, Igor. »Nastanek in razvoj Nove Gorice : geografija novo nastajajočega mesta«. ''Geografski vestnik'' 31 (1959), 45-78. == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Nova Gorica}} {{Wikipotovanje|Nova Gorica}} * [https://365.rtvslo.si/arhiv/dokumentarec-meseca/6807960 ''Mesto na travniku'', dokumentarni film RTV Slovenije (2007)] * [https://web.archive.org/web/20070117192635/http://www.benjaminbezek.net/etnologija/urbana.htm Literatura o Novi Gorici] (arhivirana stran) * [https://www.go2025.eu/sl Spletno mesto evropske prestolnice kulture Nove Gorice in Gorice] {{Mesta-Slovenija}} {{Mestna občina Nova Gorica}} {{Evropska prestolnica kulture}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja Mestne občine Nova Gorica]] [[Kategorija:Nova Gorica| ]] [[Kategorija:Univerzitetna mesta]] [[Kategorija:Naselja ob Soči]] jxkv18qn04nl1xkoi2ufgeghkymc5ea 6654886 6654884 2026-04-02T14:50:57Z NelidaJ 257553 /* Kultura */ 6654886 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Nova Gorica |vrsta=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]] |vzdevek=Mesto vrtnic |latd = 45 |latm = 57 |lats = 21.18 |latNS = N |longd = 13 |longm = 38 |longs = 35.67 |longEW = E |slika = Nova Gorica 0720069 1600x1062 77.jpg |regija = Goriška regija |pokrajina = Primorska |obcina = Nova Gorica |povrsina = 3,5 |prebivalstvo = 13055 |prebivalstvo_od = 2025 |prebivalstvo_ref = <ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska = 93,4 |postna = 5000 |posta = Nova Gorica |geopedia = #L410_T13_F10117801_b4 |najdisi = Nova+Gorica |opombe = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Nova Gorica - Mestno jedro <!--podatki registra--> | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt = 487 | občina = Nova Gorica }} }} '''Nôva Goríca''' ({{Audio|Sl-Nova Gorica.oga|izgovorjava}}, v Novi Gorici) je mlado in po velikosti trinajsto [[Seznam mest v Sloveniji|mesto v Sloveniji]] in regionalno središče [[Goriška statistična regija|Goriške statistične regije]] oziroma severne [[Primorska|Primorske]]. Nova Gorica, ki je nastala po koncu [[druga svetovna vojna|2. svetovne vojne]] zaradi delitve ozemlja med [[Italija|Italijo]] in [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|Jugoslavijo]], je sedež [[Mestna občina Nova Gorica|mestne občine Nova Gorica]], upravne enote in več visokošolskih ustanov: [[Univerza v Novi Gorici|Univerze v Novi Gorici]] (ki vključuje [[Visoka šola za umetnost|Akademijo umetnosti]]) in [[Nova univerza|Nove univerze]], kot tudi dislocirane enote [[Fakulteta za vede o zdravju|Fakultete za vede o zdravju]] [[Univerza na Primorskem|Univerze na Primorskem]]. Danes Nova Gorica obsega še predele in zaselke Ledine (Cankarjevo naselje), [[Grčna]], Barje, [[Ošljek]], [[Ščedne]], manjši (zahodni) del [[Kromberk|Kromberka]] (Pri Hrastu), del hriba [[Kostanjevica]] s frančiškanskim [[Frančiškanski samostan Kostanjevica pri Novi Gorici|samostanom]], severozahodni del/pobočje [[Panovec|Panovca]] ter obmejno območje z [[Železniška postaja Nova Gorica|železniško postajo]] in industrijsko cono za zahodu. Kot obmejno mesto Nova Gorica sestavlja aglomeracijo z okoliškimi naselji na slovenski strani meje, ki se deloma stikajo z njo ([[Solkan]], [[Kromberk]], [[Pristava, Nova Gorica|Pristava,]] [[Rožna Dolina|Rožna dolina]], [[Stara Gora, Nova Gorica|Stara Gora]], [[Ajševica]], [[Loke, Nova Gorica|Loke]]) z več kot 20.000 ljudmi, skupaj s [[Šempeter pri Gorici|Šempetrom]] in [[Vrtojba|Vrtojbo]], ki sta v svoji [[Občina Šempeter-Vrtojba|občini]], pa preko 26.000. Pogojno se lahko šteje tudi kot del čezmejne sklenjene urbane celote - konurbacije z mestom [[Gorica|Gorico]], ki je od nove povojne razmejitve v Italiji, in z okoliškimi naselji v Italiji, kjer živi tudi slovenska manjšina. Skupno območje ima okoli 60-70.000 prebivalcev. Skupaj z italijansko Gorico je bila [[evropska prestolnica kulture]] leta 2025. == Geologija == Širše območje Nove Gorice pripada Goriško-vipavskemu sinklinoriju, ki tu predstavlja avtohtoni del tektonske enote Dinaridov. Nova Gorica skupaj s sosednjima mestoma Solkanom in Šempetrom pri Gorici stoji na spodnji rečni terasi reke Soče [[Kvartar|kvartarne]] starosti. Proti severu terciarni nanosi preidejo v bel, zrnast rudisten apnenec [[Turonij|turonijske]] (zgornja kreda) starosti na območju [[Sveta Gora, Nova Gorica|Svete Gore]] ter [[Sabotin|Sabotina]], vmes pa se nahaja še manjša zgornja rečna terasa kvartarne starosti. Blok turonijskega apnenca je omejen s prelomi. Proti vzhodu in jugu Novo Gorico obkrožajo [[Terciar|terciarna]] gričevja (proti območju gozda Panovca), ki jih tvori [[fliš]] [[Lapor|laporja]] in peščenjaka gubastega nastanka. Flišna so tudi Goriška brda proti severozahodu Nove Gorice. V dolini Korenskega prekopa, ki sicer teče skozi območje gozda Panovca, se prav tako nahajajo terciarni aluvialni nanosi. Flišne plasti so nastajale s sedimentacijo iz sever-severozahodne smeri, razmejitev plasti pa zaradi plasti temeljnih kamnin na pobočjih proti [[Grgar|Grgarju]] ni mogoče ugotoviti. Na stičišču laporja, peščenjaka ter apnenca prevladuje pobočna breča ter grušč kvartarne starosti. Proti severo-severozahodu območje prehaja na Trnovski pokrov, ki je grajen večinoma iz apnencev zgornjetriasne–srednjejurske starosti. Severna razmejitev Goriško-vipavskega [[Sinklinorij|sinklinorija]] je težko določljiva, saj se plasti Sabotina podrivajo pod flišne plasti, celotno območje širše Vipavske doline pa je močno prekrito s sedimenti, zato je sledenje točne meje flišnih plasti močno otežkočeno.<ref name="tolmač">{{Navedi poročilo|url=https://ogk100.geo-zs.si/images/TOLMACI/Gorica%20in%20Palmanova_tolmac.pdf|title=TOLMAČ lista GORICA L 33-78. Osnovna geološka karta 1:100 000|last1=Dimitrijević|first1=Milorad|last2=Karamata|first2=Stevan|publisher=Zvezni geološki zavod|location=Beograd|last3=Sikošek|first3=Boris|last4=Veselinović|first4=Dobra|year=1973}}</ref> Severozahodno od Solkana se nahaja kop apnenice [[Cenomanij|cenomanijske]] starosti, južno od Nove Gorice pa je več odprtih kopov proda, ki jih je nanesla reka Soča. V flišnih plasteh v okolici Nove Gorice se pojavljajo nekateri gospodarsko neugodni vložki premoga v obliki nekajcentimetrskih plasti ter posameznih leč.<ref name="tolmač" /> == Zgodovina == Mesto [[Gorica]] je bilo osvobojeno 2. maja 1945. Na pritisk ZDA in Velike Britanije je bilo ozemlje takratne Julijske krajine razdeljeno z [[Morganova linija|Morganovo demarkacijsko linijo]] na coni A in B. Ozemlje, kjer je kasneje zrasla Nova Gorica je pripadalo coni A, ki je bila pod angloameriško zavezniško upravo. [[Slika:Postcard of Nova Gorica 1965.jpg|levo|sličica|Nova Gorica leta 1965]] 10. februarja 1947 je bila podpisana [[Mirovna pogodba z Italijo (1947)|pariška mirovna pogodba]] med [[Italija|Italijo]] in [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavijo]], ki je stopila v veljavo 15. septembra istega leta. Nova meja je potekala po tako imenovanem francoskem predlogu. Od Gorice je meja odtrgala skoraj vse naravno zaledje: [[Soška dolina|Soško]] in [[Vipavska dolina|Vipavsko dolino]], del Goriškega krasa, [[Goriška brda|Brda]], [[Trnovski gozd]] in Banjšice. Tako je severna Primorska ostala brez upravnega, gospodarskega in kulturnega centra. Zamisel za novo središče Goriške se je rodila že kmalu zatem, ko so bile znane odločitve glede nove zahodne meje Jugoslavije, odločitev za gradnjo pa je dal politbiro [[Centralni komite Komunistične partije Jugoslavije|CK KPJ]]. [[Slika:GCERC - the Slovenia Italy border (9361486860).jpg|sličica|Mejna oznaka na skupnem Trgu Evrope ({{lang-it|piazza della Transalpina}}) v Novi Gorici in italijanski [[Gorica|Gorici]]]]Sklep, da se prične graditi Novo Gorico, je v Ljubljano prinesel [[Miha Marinko]], tedanji predsednik vlade LRS, in za gradnjo zadolžil ministra za gradnje [[Ivan Maček - Matija|Ivana Mačka]]. Okrajni izvršni odbor je 18. aprila 1947 ustanovil poseben delovni odbor, ki je bil zadolžen za gradnjo novega mesta. Kmalu so bili izdelani tudi prvi [[urbanizem|urbanistični]] načrti za gradnjo na Solkanskem polju. Izmed teh je bil izbran načrt prof. inž. [[Edvard Ravnikar|Edvarda Ravnikarja]]. Na izbranem ozemlju se je v jedru nahajalo [[Goriško pokopališče na Grčni|goriško pokopališče]], do katerega je vodila cesta sv. Gabrijela (današnja Erjavčeva ulica) mimo ene izmed goriških opekarn in stanovanjske naselbine za železničarje, zaposlene na bližnji postaji. Na mokrotnih travnikih ob [[Koren (potok)|potoku Koren]] je bilo le nekaj samotnih kmetij. Za mesto se je uveljavljalo ime Nova Gorica. Tako ga je označeval sodobni tisk in graditelji, čeprav se je uradno prvič pojavilo 7. novembra 1949 kot sestavni del krajevnega ljudskega odbora [[Solkan]], kot mesto in občina pa šele 19. aprila 1952, v zakonu in razdelitvi Ljudske Republike Slovenije na mesta in okraje. V oktobru in novembru leta 1947 so prve skupine delavcev začele s pripravljalnimi deli, tj. gradnjo pomožne obhodne ceste, ki bi povezala Solkan s [[Šempeter pri Gorici|Šempetrom]], ter obnovo železniške postaje in železniških prog. Ta pripravljalna dela so od vsega začetka spremljali razni problemi: pomanjkanje gradbenega materiala, predvsem pa delovne sile in denarja za investicije. Vse to sta nadomeščala politična propaganda in resnični zanos. Pomemben je bil sklep [[Ljudska mladina Jugoslavije|Ljudske mladine Jugoslavije]], da bodo v letu 1948 na gradbišču nastajajočega mesta organizirali [[mladinske delovne brigade]]. Slovenska mladina je sodelovala s 3000 brigadirji, 2000 jih je bilo iz drugih republik. Brigade so ostale na gradbišču tri mesece in so bile naseljene v stari opekarni. Mladinske delovne akcije so imele velike delovne učinke pri nizkih gradnjah. Poleg mladinskih delovnih brigad so na gradbišču delala tudi gradbena, mizarska, tesarska in druga podjetja. Gradila so delavsko naselje in pričela z visokimi gradnjami. Kljub težavam zaradi [[informbiro]]jevskega spora so se dela po 1948 uspešno nadaljevala. Do konca leta 1950 je bilo dograjenih pet stanovanjskih blokov, štirje so bili v končni fazi; v mestu je prebivalo 700 ljudi, v delavskem naselju pa 150 delavcev.[[Slika:Nova Gorica 0720069 71.jpg|300px|thumb|Cestni most nad [[Soča|Sočo]] pri [[Solkan]]u z Novo Gorico v ozadju]] Z letom 1952 so usahnile republiške dotacije. Gradnja Nove Gorice je odslej slonela na goriškem gospodarstvu. Pravi razvoj mesta se je začel z združevanjem in ukinitvijo okrajev 1965. Po tem obdobju se je Nova Gorica uveljavila kot [[obmejno mesto]] s perspektivami na področju terciarnih dejavnosti in postopoma prevzemala funkcijo prejšnje Gorice. Zgrajenih je bilo veliko pomembnih gospodarskih podjetij, leta 1952 je bil ustanovljen [[Goriški muzej]], leta 1965 pa zdravstveni dom. Od leta 1969 v Novi Gorici deluje [[Primorsko dramsko gledališče]], zdaj [[SNG Nova Gorica]], kjer gostuje tudi [[Mestna galerija Nova Gorica]], v mestu pa so še [[Kulturni dom Nova Gorica]] in nekaj zasebnih prodajnih ali društvenih galerij z občasnimi razstavami: Galerija Artes, [[Galerija Frnaža|Galerija Frnaža, Galerija Gong.]] Leta 1975 podpisan [[osimski sporazum]] med Italijo in Jugoslavijo, ki je dokončno določil mejo med državama. Posledica tega je bila gradnja mejnega prehoda v [[Vrtojba|Vrtojbi]] (leta 1981) in [[Sabotinska cesta|sabotinske ceste]], ki je povezala [[Goriška Brda|Brda]] z Novo Gorico (1985). Leta 1982 je bila zgrajena [[cerkev Kristusa Odrešenika, Nova Gorica|cerkev Kristusa Odrešenika]], ki je 15. marca 2004 postala [[sostolnica]] [[Škofija Koper|Koprske škofije]]. Industrija je tako napredovala, da je leta 1987 že predstavljala 50 odstotkov bruto domačega proizvoda. Mesto se je razvijalo tudi na področju igralniškega turizma. Družba HIT d.d. je iz majhnega gostinskega obrata postala največji ponudnik zabaviščnih in igralniških storitev. == Izobraževanje == V širšem mestnem območju so štiri osnovne šole: Osnovna šola Milojke Štrukelj s podružnično šolo Ledine, Osnovna šola Frana Erjavca, Osnovna šola Kozara ter Osnovna šola Solkan. Srednješolsko izobrazbo zagotavljata [[Gimnazija Nova Gorica]] ter [[Šolski center Nova Gorica]], katerega sestavlja sedem organizacijskih enot: Strojna, prometna in lesarska šola, Elektrotehniška in računalniška šola, Gimnazija in zdravstvena šola, Biotehniška šola (locirana v Šempetru), Srednja ekonomska in trgovska šola, Višja strokovna šola in Medpodjetniški izobraževalni center (MIC). Nova Gorica je tudi sedež več visokošolskih ustanov: [[Univerza v Novi Gorici|Univerze v Novi Gorici]] (ki vključuje Akademijo umetnosti) in [[Nova univerza|Nove univerze]], kot tudi dislocirane enote Fakultete za vede o zdravju [[Univerza na Primorskem|Univerze na Primorskem]]. V centru mesta ima v novi stavbi sedež [[Goriška knjižnica Franceta Bevka]], ki ima enoto krajevne knjižnice tudi v Solkanu, v Rožni Dolini pa se nahaja knjižnica Univerze v Novi Gorici. V obmejnem pasu je zaradi Evropske prestolnice kulture GO! 2025 nastało obnovljeno območje namenjeno kulturi, druženju in turizmu t.i. EPIC distrikt, kjer je vzpostavljen nov večnamenski interpretacijski center EPIC, Super osmica in Igrišče GOGI&GIGI.<ref>{{Navedi splet|title=Konec tedna bo le zadišalo v Super osmici|url=https://primorske.svet24.si/primorska/goriska/konec-tedna-bo-le-zadisalo-v-super-osmici|website=primorske.svet24.si|date=2025-07-25|accessdate=2026-04-02|language=sl}}</ref> == Kultura == [[Slika:Slovensko narodno gledališče Nova Gorica (51589967738).jpg|thumb|250px|[[Slovensko narodno gledališče Nova Gorica]]]] [[Slika:Schloss Kromberk.JPG|thumb|250px|[[Grad Kromberk]] - dom Goriškega muzeja]] Kulturne ustanove: {{stolpci||*[[SNG Nova Gorica]] *[[Evropska prestolnica kulture Nova Gorica Gorica - GO! 2025]] *[[Kulturni dom Nova Gorica]] *[[Kulturni center Mostovna]] *[[Goriški muzej]] *[[Mladinski center Nova Gorica]] *[[Mestna galerija]] *[[Galerija Artes]] *[[Galerija Frnaža]] *[[Galerija GONG]] }} Prireditve: *[[Goriška dlan]] Glasbene skupine: *[[Avtomobili]] *[[Big Ben (glasbena skupina)|Big Ben]] *[[Zaklonišče prepeva]] Decembra 2020 je bila sprejeta skupna kandidatura Nove Gorice in Gorice za [[Evropska prestolnica kulture|Evropsko prestolnico kulture]] 2025. Mesti sta bili prva prestolnica kulture, ki se je raztezala čez dve državi.<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/kultura/evropska-prestolnica-kulture-2025-bo-nova-gorica-z-gorico/546166 |title=Evropska prestolnica kulture 2025 bo Nova Gorica z Gorico |work=MMC RTV-SLO |date=2020-12-18 |accessdate=2025-01-09}}</ref> Uradna otvoritev prestolnice kulture je potekala 8. februarja 2025.<ref>{{navedi novice |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/slovensko-mesto-bo-okronano-s-castnim-nazivom-pripravili-14-ur-spektakla.html |title=Slovenska deklica in italijanski deček s pritiskom na gumb in ob pesmi 'Insieme' odprla EPK |work=24ur.com |date=2025-02-08 |accessdate=2026-01-27}}</ref> Delegacija treh poslancev Evropskega parlamenta iz odbora za kulturo in izobraževanje (CULT) je obiskala Novo Gorico in Gorico. Na terenu so se srečevali z občani obeh mest in ustvarjalci različnih kutlurnih področij - od likovne umetnosti, intermedije, literature, kinematografije, glasbe, uprizoritvenih umetnosti, kulinarike in znanosti, da bi v praksi spoznali kako se dve mesti, razdeljeni skozi travmatično zgodovino, združujeta skozi ta kulturni projekt in predstavljata vzor za celotno Evropo. "To je najbolj izjemna evropska prestolnica kulture doslej", je dejal predsednik Odbora Hannes Heide. <ref>{{Navedi splet|title=Uradna spletna stran Evropskega parlamenta v slovenskem jeziku|url=https://ljubljana.europarl.europa.eu/home/pagecontent/grid/main/novice/parlamentarci-navduseni-nad-goricama.html|website=Evropski parlament|date=2025-10-30|accessdate=2026-04-02|language=sl|publisher=Evropski palament}}</ref> == Turizem == [[Slika:DSCF7864 (53371431555).jpg|thumb|[[Frančiškanski samostan Kostanjevica pri Novi Gorici|Frančiškanski samostan Kostanjevica]] z južne strani]] Na Kidričevi ulici 11 se nahaja Turistično informacijski center in Center trajnostne mobilnosti Nova Gorica, ki ju upravlja Javni zavod za turizem Nova Gorica in Vipavska dolina.<ref>{{Navedi splet|title=Osebna izkaznica|url=https://turizem-novagorica-vipavskadolina.si/o-zavodu/osebna-izkaznica/|website=Turizem Nova Gorica in Vipavska dolina|accessdate=2024-07-05|language=sl-SI}}</ref> Na jugu Nove Gorice se na vzpetini Kostanjevica nahaja [[Frančiškanski samostan Kostanjevica pri Novi Gorici|frančiškanski samostan]]. Domačini območje imenujejo Kapela. Samostan ima izjemno cerkev s štukaturami in poslikavami. V njem je bogata knjižnica. Posebnost je kripta pod njegovo cerkvijo, v kateri so pokopani člani francoske kraljeve družine Bourbon, z zadnjim kraljem rodbine, Karlom X.<ref>{{Navedi splet|title=Grobnica Burbonov {{!}} Frančiškanski samostan Kostanjevica in Nova Gorica|url=https://www.samostan-kostanjevica.si/sl/grobnica-burbonov|website=www.samostan-kostanjevica.si|accessdate=2024-07-05}}</ref> Hoteli: * Park Hotel * [[Perla Casinò & Hotel]] == Arhitektura == [[Slika:Rathaus Mestna občina Città Comune di Nova Gorica (51589751416).jpg|thumb|Občinska stavba in trg Edvarda Kardelja]] [[Slika:Nova Gorica - Železniška postaja.jpg|thumb|Železniška postaja in trg Evrope]] Arhitekturno najpomembnejše zgradbe v Novi Gorici: * Bloki ob Kidričevi (Ruski bloki) - prve stanovanjske stavbe ob magistrali * Občinska stavba, arh. [[Vinko Glanz]] * Nebotičnik - svojčas najvišja stavba mesta * [[Eda center]] - današnja najvišja stavba mesta * Železniška postaja - iz časa [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] * [[SNG Nova Gorica]] (včasih Primorsko narodno gledališče), arh. Vojteh Ravnikar * Knjižnica Franceta Bevka, arhitekt Vojteh Ravnikar Trgi v Novi Gorici: * Bevkov trg * [[Trg Evrope]] * Trg Edvarda Kardelja == Gasilci == 27. julija 1948 je v Solkanu ustanovljeno Prostovoljno gasilsko društvo Solkan. Izvoljen predsednik Alojz Srebrnič - Džidži, poveljnik Ivan Zavrtnik - Nutej in tajnik Viktor Volk.<ref>{{Navedi splet|title=Prostovoljno gasilsko društvo Nova Gorica|url=https://www.pgd-ng.si/zgodovina|website=www.pgd-ng.si|accessdate=2024-07-18|language=sl|archive-date=2024-08-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20240806054003/http://www.pgd-ng.si/zgodovina|url-status=dead}}</ref> Leta 1958 se je društvo preselilo v nov gasilski dom v Novi Gorici. Društvo pridobi vozilo [[Tovarna avtomobilov Maribor|TAM]] Pionir. 11. julija 1991 je ustanovljena [[Gasilska enota Nova Gorica]].<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://www.geng.si/zgodovina|website=Gasilska enota Nova Gorica|date=2022-12-21|accessdate=2024-07-18|language=sl}}</ref> == Znameniti Novogoričani == {{Glavni|Seznam osebnosti iz Mestne občine Nova Gorica}} {{stolpci|3| * [[Emil Aberšek]] *[[Denis Arčon]] *[[Iztok Arčon]] *[[Matej Arčon]] *[[Alan Jakin]] *[[Jože Babič]] *[[Ivo Barišič]] *[[Hubert Bergant]] *[[France Bevk]] *[[Marjan Bevk]] *[[Zoran Božič]] *[[Bojan Bratina]] *[[Gvido Bratina]] *[[Diego de Brea]] *[[Marijan Brecelj (književnik)|Marijan Brecelj]] * [[Mirko Brulc]] * [[Aljoša Buha]] * [[Štefan Cigoj]] *[[Diego De Brea]] * [[Srečko Fišer]] * [[Slavko Furlan]] * [[Ludvik Gabrijelčič]] * [[Kostja Gatnik]] * [[Teja Glažar]] * [[Robert Golob]] * [[Ervin Hladnik Milharčič]] * [[Jožko Humar]] * [[Zoltan Jan]] * [[Boris Jukić]] * [[Vasja Klavora]] * [[Dean Komel]] * [[Silvester Komel]] * [[Danilo Kovačič]] *[[Teodor Lojk]] * [[Branko Marušič]] * [[Ivan Marušič]] * [[Tomaž Marušič]] * [[Tomaž Mastnak]] * [[Bine Matoh]] * [[Iztok Mlakar]] * [[Vida Mokrin Pauer]] *[[Anja Mugerli]] * [[Negovan Nemec]] * [[Nelida Nemec]] * [[Maja Novak]] * [[Borut Pahor]] * [[Alenka Paulin]] * [[Sergij Pelhan]] * [[Marko Peljhan]] * [[Dušan Pirjevec]] * [[Stojan Plesničar]] * [[Tine Ravnikar]] * [[Vojteh Ravnikar]] * [[Gianni Rijavec]] * [[Marija Rus]] * [[Neda Rusjan Bric]] * [[Miran Rudan]] * [[Igor Saksida]] * [[Uroš Seljak]] * [[Janez Starina]] *[[Jožica Svete]] * [[Rudi Šimac]] * [[Majda Širca]] * [[Mojca Širok]] * [[Stanislav Škrabec]] * [[Anja Štefan]] * [[Jože Šušmelj]] * [[Igor Vidmar]] * [[Boštjan Vuga]] * [[Tomaž Vuga]] * [[Lucijan Vuga]] * [[Marko Vuksanović]] * [[Mirko Vuksanović]] * [[Danilo Zavrtanik]] * [[Miloš Žefran]] * [[Niko Jurca]] }} ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} * Plahuta, Slavica ''Nova Gorica 1947 - 1997 : Pričetki gradnje Nove Gorice'' ''Oko'', 5, št. 89-94 (1997) * Ukmar, Dragica. »Začetki gradnje Nove Gorice«. ''Kronika'' 41, št. 2 (1993), 18-37. * Rosa, Jurij in Ivanka Uršič. ''Na Solkanskem polju je rastlo mesto : 50 let Nove Gorice : 50 (naj)starejših posamičnih javnih stavb v mestu Nova Gorica, zgrajenih od leta 1948 dalje''. Nova Gorica, 1998. * ''Občina Nova Gorica 1947-1977''. Nova Gorica, 1977. * Marušič, Branko. ''Nova Gorica''. Motovun, 1988. * Ravnikar, Edvard. »Nova Gorica po 35 letih«. ''Arhitektov bilten'', št. 68-69 (1984), 43-46. * Vrišer, Igor. »Nastanek in razvoj Nove Gorice : geografija novo nastajajočega mesta«. ''Geografski vestnik'' 31 (1959), 45-78. == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Nova Gorica}} {{Wikipotovanje|Nova Gorica}} * [https://365.rtvslo.si/arhiv/dokumentarec-meseca/6807960 ''Mesto na travniku'', dokumentarni film RTV Slovenije (2007)] * [https://web.archive.org/web/20070117192635/http://www.benjaminbezek.net/etnologija/urbana.htm Literatura o Novi Gorici] (arhivirana stran) * [https://www.go2025.eu/sl Spletno mesto evropske prestolnice kulture Nove Gorice in Gorice] {{Mesta-Slovenija}} {{Mestna občina Nova Gorica}} {{Evropska prestolnica kulture}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja Mestne občine Nova Gorica]] [[Kategorija:Nova Gorica| ]] [[Kategorija:Univerzitetna mesta]] [[Kategorija:Naselja ob Soči]] jiqk4z2ulta1mwhm8bfpg5tacdlboj9 6654897 6654886 2026-04-02T15:17:31Z NelidaJ 257553 6654897 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Nova Gorica |vrsta=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]] |vzdevek=Mesto vrtnic |latd = 45 |latm = 57 |lats = 21.18 |latNS = N |longd = 13 |longm = 38 |longs = 35.67 |longEW = E |slika = Nova Gorica 0720069 1600x1062 77.jpg |regija = Goriška regija |pokrajina = Primorska |obcina = Nova Gorica |povrsina = 3,5 |prebivalstvo = 13055 |prebivalstvo_od = 2025 |prebivalstvo_ref = <ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska = 93,4 |postna = 5000 |posta = Nova Gorica |geopedia = #L410_T13_F10117801_b4 |najdisi = Nova+Gorica |opombe = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Nova Gorica - Mestno jedro <!--podatki registra--> | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt = 487 | občina = Nova Gorica }} }} '''Nôva Goríca''' ({{Audio|Sl-Nova Gorica.oga|izgovorjava}}, v Novi Gorici) je mlado in po velikosti trinajsto [[Seznam mest v Sloveniji|mesto v Sloveniji]] in regionalno središče [[Goriška statistična regija|Goriške statistične regije]] oziroma severne [[Primorska|Primorske]]. Nova Gorica, ki je nastala po koncu [[druga svetovna vojna|2. svetovne vojne]] zaradi delitve ozemlja med [[Italija|Italijo]] in [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|Jugoslavijo]], je sedež [[Mestna občina Nova Gorica|mestne občine Nova Gorica]], upravne enote in več visokošolskih ustanov: [[Univerza v Novi Gorici|Univerze v Novi Gorici]] (ki vključuje [[Visoka šola za umetnost|Akademijo umetnosti]]) in [[Nova univerza|Nove univerze]], kot tudi dislocirane enote [[Fakulteta za vede o zdravju|Fakultete za vede o zdravju]] [[Univerza na Primorskem|Univerze na Primorskem]]. Danes Nova Gorica obsega še predele in zaselke Ledine (Cankarjevo naselje), [[Grčna]], Barje, [[Ošljek]], [[Ščedne]], manjši (zahodni) del [[Kromberk|Kromberka]] (Pri Hrastu), del hriba [[Kostanjevica]] s frančiškanskim [[Frančiškanski samostan Kostanjevica pri Novi Gorici|samostanom]], severozahodni del/pobočje [[Panovec|Panovca]] ter obmejno območje z [[Železniška postaja Nova Gorica|železniško postajo]] in industrijsko cono za zahodu. Kot obmejno mesto Nova Gorica sestavlja aglomeracijo z okoliškimi naselji na slovenski strani meje, ki se deloma stikajo z njo ([[Solkan]], [[Kromberk]], [[Pristava, Nova Gorica|Pristava,]] [[Rožna Dolina|Rožna dolina]], [[Stara Gora, Nova Gorica|Stara Gora]], [[Ajševica]], [[Loke, Nova Gorica|Loke]]) z več kot 20.000 ljudmi, skupaj s [[Šempeter pri Gorici|Šempetrom]] in [[Vrtojba|Vrtojbo]], ki sta v svoji [[Občina Šempeter-Vrtojba|občini]], pa preko 26.000. Pogojno se lahko šteje tudi kot del čezmejne sklenjene urbane celote - konurbacije z mestom [[Gorica|Gorico]], ki je od nove povojne razmejitve v Italiji, in z okoliškimi naselji v Italiji, kjer živi tudi slovenska manjšina. Skupno območje ima okoli 60-70.000 prebivalcev. Skupaj z italijansko Gorico je bila [[evropska prestolnica kulture]] leta 2025. == Geologija == Širše območje Nove Gorice pripada Goriško-vipavskemu sinklinoriju, ki tu predstavlja avtohtoni del tektonske enote Dinaridov. Nova Gorica skupaj s sosednjima mestoma Solkanom in Šempetrom pri Gorici stoji na spodnji rečni terasi reke Soče [[Kvartar|kvartarne]] starosti. Proti severu terciarni nanosi preidejo v bel, zrnast rudisten apnenec [[Turonij|turonijske]] (zgornja kreda) starosti na območju [[Sveta Gora, Nova Gorica|Svete Gore]] ter [[Sabotin|Sabotina]], vmes pa se nahaja še manjša zgornja rečna terasa kvartarne starosti. Blok turonijskega apnenca je omejen s prelomi. Proti vzhodu in jugu Novo Gorico obkrožajo [[Terciar|terciarna]] gričevja (proti območju gozda Panovca), ki jih tvori [[fliš]] [[Lapor|laporja]] in peščenjaka gubastega nastanka. Flišna so tudi Goriška brda proti severozahodu Nove Gorice. V dolini Korenskega prekopa, ki sicer teče skozi območje gozda Panovca, se prav tako nahajajo terciarni aluvialni nanosi. Flišne plasti so nastajale s sedimentacijo iz sever-severozahodne smeri, razmejitev plasti pa zaradi plasti temeljnih kamnin na pobočjih proti [[Grgar|Grgarju]] ni mogoče ugotoviti. Na stičišču laporja, peščenjaka ter apnenca prevladuje pobočna breča ter grušč kvartarne starosti. Proti severo-severozahodu območje prehaja na Trnovski pokrov, ki je grajen večinoma iz apnencev zgornjetriasne–srednjejurske starosti. Severna razmejitev Goriško-vipavskega [[Sinklinorij|sinklinorija]] je težko določljiva, saj se plasti Sabotina podrivajo pod flišne plasti, celotno območje širše Vipavske doline pa je močno prekrito s sedimenti, zato je sledenje točne meje flišnih plasti močno otežkočeno.<ref name="tolmač">{{Navedi poročilo|url=https://ogk100.geo-zs.si/images/TOLMACI/Gorica%20in%20Palmanova_tolmac.pdf|title=TOLMAČ lista GORICA L 33-78. Osnovna geološka karta 1:100 000|last1=Dimitrijević|first1=Milorad|last2=Karamata|first2=Stevan|publisher=Zvezni geološki zavod|location=Beograd|last3=Sikošek|first3=Boris|last4=Veselinović|first4=Dobra|year=1973}}</ref> Severozahodno od Solkana se nahaja kop apnenice [[Cenomanij|cenomanijske]] starosti, južno od Nove Gorice pa je več odprtih kopov proda, ki jih je nanesla reka Soča. V flišnih plasteh v okolici Nove Gorice se pojavljajo nekateri gospodarsko neugodni vložki premoga v obliki nekajcentimetrskih plasti ter posameznih leč.<ref name="tolmač" /> == Zgodovina == Mesto [[Gorica]] je bilo osvobojeno 2. maja 1945. Na pritisk ZDA in Velike Britanije je bilo ozemlje takratne Julijske krajine razdeljeno z [[Morganova linija|Morganovo demarkacijsko linijo]] na coni A in B. Ozemlje, kjer je kasneje zrasla Nova Gorica je pripadalo coni A, ki je bila pod angloameriško zavezniško upravo. [[Slika:Postcard of Nova Gorica 1965.jpg|levo|sličica|Nova Gorica leta 1965]] 10. februarja 1947 je bila podpisana [[Mirovna pogodba z Italijo (1947)|pariška mirovna pogodba]] med [[Italija|Italijo]] in [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavijo]], ki je stopila v veljavo 15. septembra istega leta. Nova meja je potekala po tako imenovanem francoskem predlogu. Od Gorice je meja odtrgala skoraj vse naravno zaledje: [[Soška dolina|Soško]] in [[Vipavska dolina|Vipavsko dolino]], del Goriškega krasa, [[Goriška brda|Brda]], [[Trnovski gozd]] in Banjšice. Tako je severna Primorska ostala brez upravnega, gospodarskega in kulturnega centra. Zamisel za novo središče Goriške se je rodila že kmalu zatem, ko so bile znane odločitve glede nove zahodne meje Jugoslavije, odločitev za gradnjo pa je dal politbiro [[Centralni komite Komunistične partije Jugoslavije|CK KPJ]]. [[Slika:GCERC - the Slovenia Italy border (9361486860).jpg|sličica|Mejna oznaka na skupnem Trgu Evrope ({{lang-it|piazza della Transalpina}}) v Novi Gorici in italijanski [[Gorica|Gorici]]]]Sklep, da se prične graditi Novo Gorico, je v Ljubljano prinesel [[Miha Marinko]], tedanji predsednik vlade LRS, in za gradnjo zadolžil ministra za gradnje [[Ivan Maček - Matija|Ivana Mačka]]. Okrajni izvršni odbor je 18. aprila 1947 ustanovil poseben delovni odbor, ki je bil zadolžen za gradnjo novega mesta. Kmalu so bili izdelani tudi prvi [[urbanizem|urbanistični]] načrti za gradnjo na Solkanskem polju. Izmed teh je bil izbran načrt prof. inž. [[Edvard Ravnikar|Edvarda Ravnikarja]]. Na izbranem ozemlju se je v jedru nahajalo [[Goriško pokopališče na Grčni|goriško pokopališče]], do katerega je vodila cesta sv. Gabrijela (današnja Erjavčeva ulica) mimo ene izmed goriških opekarn in stanovanjske naselbine za železničarje, zaposlene na bližnji postaji. Na mokrotnih travnikih ob [[Koren (potok)|potoku Koren]] je bilo le nekaj samotnih kmetij. Za mesto se je uveljavljalo ime Nova Gorica. Tako ga je označeval sodobni tisk in graditelji, čeprav se je uradno prvič pojavilo 7. novembra 1949 kot sestavni del krajevnega ljudskega odbora [[Solkan]], kot mesto in občina pa šele 19. aprila 1952, v zakonu in razdelitvi Ljudske Republike Slovenije na mesta in okraje. V oktobru in novembru leta 1947 so prve skupine delavcev začele s pripravljalnimi deli, tj. gradnjo pomožne obhodne ceste, ki bi povezala Solkan s [[Šempeter pri Gorici|Šempetrom]], ter obnovo železniške postaje in železniških prog. Ta pripravljalna dela so od vsega začetka spremljali razni problemi: pomanjkanje gradbenega materiala, predvsem pa delovne sile in denarja za investicije. Vse to sta nadomeščala politična propaganda in resnični zanos. Pomemben je bil sklep [[Ljudska mladina Jugoslavije|Ljudske mladine Jugoslavije]], da bodo v letu 1948 na gradbišču nastajajočega mesta organizirali [[mladinske delovne brigade]]. Slovenska mladina je sodelovala s 3000 brigadirji, 2000 jih je bilo iz drugih republik. Brigade so ostale na gradbišču tri mesece in so bile naseljene v stari opekarni. Mladinske delovne akcije so imele velike delovne učinke pri nizkih gradnjah. Poleg mladinskih delovnih brigad so na gradbišču delala tudi gradbena, mizarska, tesarska in druga podjetja. Gradila so delavsko naselje in pričela z visokimi gradnjami. Kljub težavam zaradi [[informbiro]]jevskega spora so se dela po 1948 uspešno nadaljevala. Do konca leta 1950 je bilo dograjenih pet stanovanjskih blokov, štirje so bili v končni fazi; v mestu je prebivalo 700 ljudi, v delavskem naselju pa 150 delavcev.[[Slika:Nova Gorica 0720069 71.jpg|300px|thumb|Cestni most nad [[Soča|Sočo]] pri [[Solkan]]u z Novo Gorico v ozadju]] Z letom 1952 so usahnile republiške dotacije. Gradnja Nove Gorice je odslej slonela na goriškem gospodarstvu. Pravi razvoj mesta se je začel z združevanjem in ukinitvijo okrajev 1965. Po tem obdobju se je Nova Gorica uveljavila kot [[obmejno mesto]] s perspektivami na področju terciarnih dejavnosti in postopoma prevzemala funkcijo prejšnje Gorice. Zgrajenih je bilo veliko pomembnih gospodarskih podjetij, leta 1952 je bil ustanovljen [[Goriški muzej]], leta 1965 pa zdravstveni dom. Od leta 1969 v Novi Gorici deluje [[Primorsko dramsko gledališče]], zdaj [[SNG Nova Gorica]], kjer gostuje tudi [[Mestna galerija Nova Gorica]], v mestu pa so še [[Kulturni dom Nova Gorica]] in nekaj zasebnih prodajnih ali društvenih galerij z občasnimi razstavami: Galerija Artes, [[Galerija Frnaža|Galerija Frnaža, Galerija Gong.]] Z Evropsko prestolnico kulture je mesto pridobilo še interpretacijski center EPIC, Super osmico, Xcenter in obnovljen rafutski park z Drevesno simfonijo. Leta 1975 podpisan [[osimski sporazum]] med Italijo in Jugoslavijo, ki je dokončno določil mejo med državama. Posledica tega je bila gradnja mejnega prehoda v [[Vrtojba|Vrtojbi]] (leta 1981) in [[Sabotinska cesta|sabotinske ceste]], ki je povezala [[Goriška Brda|Brda]] z Novo Gorico (1985). Leta 1982 je bila zgrajena [[cerkev Kristusa Odrešenika, Nova Gorica|cerkev Kristusa Odrešenika]], ki je 15. marca 2004 postala [[sostolnica]] [[Škofija Koper|Koprske škofije]]. Industrija je tako napredovala, da je leta 1987 že predstavljala 50 odstotkov bruto domačega proizvoda. Mesto se je razvijalo tudi na področju igralniškega turizma. Družba HIT d.d. je iz majhnega gostinskega obrata postala največji ponudnik zabaviščnih in igralniških storitev. == Izobraževanje == V širšem mestnem območju so štiri osnovne šole: Osnovna šola Milojke Štrukelj s podružnično šolo Ledine, Osnovna šola Frana Erjavca, Osnovna šola Kozara ter Osnovna šola Solkan. Srednješolsko izobrazbo zagotavljata [[Gimnazija Nova Gorica]] ter [[Šolski center Nova Gorica]], katerega sestavlja sedem organizacijskih enot: Strojna, prometna in lesarska šola, Elektrotehniška in računalniška šola, Gimnazija in zdravstvena šola, Biotehniška šola (locirana v Šempetru), Srednja ekonomska in trgovska šola, Višja strokovna šola in Medpodjetniški izobraževalni center (MIC). Nova Gorica je tudi sedež več visokošolskih ustanov: [[Univerza v Novi Gorici|Univerze v Novi Gorici]] (ki vključuje Akademijo umetnosti) in [[Nova univerza|Nove univerze]], kot tudi dislocirane enote Fakultete za vede o zdravju [[Univerza na Primorskem|Univerze na Primorskem]]. V centru mesta ima v novi stavbi sedež [[Goriška knjižnica Franceta Bevka]], ki ima enoto krajevne knjižnice tudi v Solkanu, v Rožni Dolini pa se nahaja knjižnica Univerze v Novi Gorici. V obmejnem pasu je zaradi Evropske prestolnice kulture GO! 2025 nastało obnovljeno območje namenjeno kulturi, druženju in turizmu t.i. EPIC distrikt, kjer je vzpostavljen nov večnamenski interpretacijski center EPIC, Super osmica in Igrišče GOGI&GIGI.<ref>{{Navedi splet|title=Konec tedna bo le zadišalo v Super osmici|url=https://primorske.svet24.si/primorska/goriska/konec-tedna-bo-le-zadisalo-v-super-osmici|website=primorske.svet24.si|date=2025-07-25|accessdate=2026-04-02|language=sl}}</ref> == Kultura == [[Slika:Slovensko narodno gledališče Nova Gorica (51589967738).jpg|thumb|250px|[[Slovensko narodno gledališče Nova Gorica]]]] [[Slika:Schloss Kromberk.JPG|thumb|250px|[[Grad Kromberk]] - dom Goriškega muzeja]] Kulturne ustanove: {{stolpci||*[[SNG Nova Gorica]] *[[Evropska prestolnica kulture Nova Gorica Gorica - GO! 2025]] *[[Kulturni dom Nova Gorica]] *[[Kulturni center Mostovna]] *[[Goriški muzej]] *[[Mladinski center Nova Gorica]] *[[Mestna galerija]] *[[Galerija Artes]] *[[Galerija Frnaža]] *[[Galerija GONG]] }} Prireditve: *[[Goriška dlan]] Glasbene skupine: *[[Avtomobili]] *[[Big Ben (glasbena skupina)|Big Ben]] *[[Zaklonišče prepeva]] Decembra 2020 je bila sprejeta skupna kandidatura Nove Gorice in Gorice za [[Evropska prestolnica kulture|Evropsko prestolnico kulture]] 2025. Mesti sta bili prva prestolnica kulture, ki se je raztezala čez dve državi.<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/kultura/evropska-prestolnica-kulture-2025-bo-nova-gorica-z-gorico/546166 |title=Evropska prestolnica kulture 2025 bo Nova Gorica z Gorico |work=MMC RTV-SLO |date=2020-12-18 |accessdate=2025-01-09}}</ref> Uradna otvoritev prestolnice kulture je potekala 8. februarja 2025.<ref>{{navedi novice |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/slovensko-mesto-bo-okronano-s-castnim-nazivom-pripravili-14-ur-spektakla.html |title=Slovenska deklica in italijanski deček s pritiskom na gumb in ob pesmi 'Insieme' odprla EPK |work=24ur.com |date=2025-02-08 |accessdate=2026-01-27}}</ref> Delegacija treh poslancev Evropskega parlamenta iz odbora za kulturo in izobraževanje (CULT) je obiskala Novo Gorico in Gorico. Na terenu so se srečevali z občani obeh mest in ustvarjalci različnih kutlurnih področij - od likovne umetnosti, intermedije, literature, kinematografije, glasbe, uprizoritvenih umetnosti, kulinarike in znanosti, da bi v praksi spoznali kako se dve mesti, razdeljeni skozi travmatično zgodovino, združujeta skozi ta kulturni projekt in predstavljata vzor za celotno Evropo. "To je najbolj izjemna evropska prestolnica kulture doslej", je dejal predsednik Odbora Hannes Heide. <ref>{{Navedi splet|title=Uradna spletna stran Evropskega parlamenta v slovenskem jeziku|url=https://ljubljana.europarl.europa.eu/home/pagecontent/grid/main/novice/parlamentarci-navduseni-nad-goricama.html|website=Evropski parlament|date=2025-10-30|accessdate=2026-04-02|language=sl|publisher=Evropski palament}}</ref> == Turizem == [[Slika:DSCF7864 (53371431555).jpg|thumb|[[Frančiškanski samostan Kostanjevica pri Novi Gorici|Frančiškanski samostan Kostanjevica]] z južne strani]] Na Kidričevi ulici 11 se nahaja Turistično informacijski center in Center trajnostne mobilnosti Nova Gorica, ki ju upravlja Javni zavod za turizem Nova Gorica in Vipavska dolina.<ref>{{Navedi splet|title=Osebna izkaznica|url=https://turizem-novagorica-vipavskadolina.si/o-zavodu/osebna-izkaznica/|website=Turizem Nova Gorica in Vipavska dolina|accessdate=2024-07-05|language=sl-SI}}</ref> Na jugu Nove Gorice se na vzpetini Kostanjevica nahaja [[Frančiškanski samostan Kostanjevica pri Novi Gorici|frančiškanski samostan]]. Domačini območje imenujejo Kapela. Samostan ima izjemno cerkev s štukaturami in poslikavami. V njem je bogata knjižnica. Posebnost je kripta pod njegovo cerkvijo, v kateri so pokopani člani francoske kraljeve družine Bourbon, z zadnjim kraljem rodbine, Karlom X.<ref>{{Navedi splet|title=Grobnica Burbonov {{!}} Frančiškanski samostan Kostanjevica in Nova Gorica|url=https://www.samostan-kostanjevica.si/sl/grobnica-burbonov|website=www.samostan-kostanjevica.si|accessdate=2024-07-05}}</ref> Hoteli: * Park Hotel * [[Perla Casinò & Hotel]] == Arhitektura == [[Slika:Rathaus Mestna občina Città Comune di Nova Gorica (51589751416).jpg|thumb|Občinska stavba in trg Edvarda Kardelja]] [[Slika:Nova Gorica - Železniška postaja.jpg|thumb|Železniška postaja in trg Evrope]] Arhitekturno najpomembnejše zgradbe v Novi Gorici: * Bloki ob Kidričevi (Ruski bloki) - prve stanovanjske stavbe ob magistrali * Občinska stavba, arh. [[Vinko Glanz]] * Nebotičnik - svojčas najvišja stavba mesta * [[Eda center]] - današnja najvišja stavba mesta * Železniška postaja - iz časa [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] * [[SNG Nova Gorica]] (včasih Primorsko narodno gledališče), arh. Vojteh Ravnikar * Knjižnica Franceta Bevka, arhitekt Vojteh Ravnikar Trgi v Novi Gorici: * Bevkov trg * [[Trg Evrope]] * Trg Edvarda Kardelja == Gasilci == 27. julija 1948 je v Solkanu ustanovljeno Prostovoljno gasilsko društvo Solkan. Izvoljen predsednik Alojz Srebrnič - Džidži, poveljnik Ivan Zavrtnik - Nutej in tajnik Viktor Volk.<ref>{{Navedi splet|title=Prostovoljno gasilsko društvo Nova Gorica|url=https://www.pgd-ng.si/zgodovina|website=www.pgd-ng.si|accessdate=2024-07-18|language=sl|archive-date=2024-08-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20240806054003/http://www.pgd-ng.si/zgodovina|url-status=dead}}</ref> Leta 1958 se je društvo preselilo v nov gasilski dom v Novi Gorici. Društvo pridobi vozilo [[Tovarna avtomobilov Maribor|TAM]] Pionir. 11. julija 1991 je ustanovljena [[Gasilska enota Nova Gorica]].<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://www.geng.si/zgodovina|website=Gasilska enota Nova Gorica|date=2022-12-21|accessdate=2024-07-18|language=sl}}</ref> == Znameniti Novogoričani == {{Glavni|Seznam osebnosti iz Mestne občine Nova Gorica}} {{stolpci|3| * [[Emil Aberšek]] *[[Denis Arčon]] *[[Iztok Arčon]] *[[Matej Arčon]] *[[Alan Jakin]] *[[Jože Babič]] *[[Ivo Barišič]] *[[Hubert Bergant]] *[[France Bevk]] *[[Marjan Bevk]] *[[Zoran Božič]] *[[Bojan Bratina]] *[[Gvido Bratina]] *[[Diego de Brea]] *[[Marijan Brecelj (književnik)|Marijan Brecelj]] * [[Mirko Brulc]] * [[Aljoša Buha]] * [[Štefan Cigoj]] *[[Diego De Brea]] * [[Srečko Fišer]] * [[Slavko Furlan]] * [[Ludvik Gabrijelčič]] * [[Kostja Gatnik]] * [[Teja Glažar]] * [[Robert Golob]] * [[Ervin Hladnik Milharčič]] * [[Jožko Humar]] * [[Zoltan Jan]] * [[Boris Jukić]] * [[Vasja Klavora]] * [[Dean Komel]] * [[Silvester Komel]] * [[Danilo Kovačič]] *[[Teodor Lojk]] * [[Branko Marušič]] * [[Ivan Marušič]] * [[Tomaž Marušič]] * [[Tomaž Mastnak]] * [[Bine Matoh]] * [[Iztok Mlakar]] * [[Vida Mokrin Pauer]] *[[Anja Mugerli]] * [[Negovan Nemec]] * [[Nelida Nemec]] * [[Maja Novak]] * [[Borut Pahor]] * [[Alenka Paulin]] * [[Sergij Pelhan]] * [[Marko Peljhan]] * [[Dušan Pirjevec]] * [[Stojan Plesničar]] * [[Tine Ravnikar]] * [[Vojteh Ravnikar]] * [[Gianni Rijavec]] * [[Marija Rus]] * [[Neda Rusjan Bric]] * [[Miran Rudan]] * [[Igor Saksida]] * [[Uroš Seljak]] * [[Janez Starina]] *[[Jožica Svete]] * [[Rudi Šimac]] * [[Majda Širca]] * [[Mojca Širok]] * [[Stanislav Škrabec]] * [[Anja Štefan]] * [[Jože Šušmelj]] * [[Igor Vidmar]] * [[Boštjan Vuga]] * [[Tomaž Vuga]] * [[Lucijan Vuga]] * [[Marko Vuksanović]] * [[Mirko Vuksanović]] * [[Danilo Zavrtanik]] * [[Miloš Žefran]] * [[Niko Jurca]] }} ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} * Plahuta, Slavica ''Nova Gorica 1947 - 1997 : Pričetki gradnje Nove Gorice'' ''Oko'', 5, št. 89-94 (1997) * Ukmar, Dragica. »Začetki gradnje Nove Gorice«. ''Kronika'' 41, št. 2 (1993), 18-37. * Rosa, Jurij in Ivanka Uršič. ''Na Solkanskem polju je rastlo mesto : 50 let Nove Gorice : 50 (naj)starejših posamičnih javnih stavb v mestu Nova Gorica, zgrajenih od leta 1948 dalje''. Nova Gorica, 1998. * ''Občina Nova Gorica 1947-1977''. Nova Gorica, 1977. * Marušič, Branko. ''Nova Gorica''. Motovun, 1988. * Ravnikar, Edvard. »Nova Gorica po 35 letih«. ''Arhitektov bilten'', št. 68-69 (1984), 43-46. * Vrišer, Igor. »Nastanek in razvoj Nove Gorice : geografija novo nastajajočega mesta«. ''Geografski vestnik'' 31 (1959), 45-78. == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Nova Gorica}} {{Wikipotovanje|Nova Gorica}} * [https://365.rtvslo.si/arhiv/dokumentarec-meseca/6807960 ''Mesto na travniku'', dokumentarni film RTV Slovenije (2007)] * [https://web.archive.org/web/20070117192635/http://www.benjaminbezek.net/etnologija/urbana.htm Literatura o Novi Gorici] (arhivirana stran) * [https://www.go2025.eu/sl Spletno mesto evropske prestolnice kulture Nove Gorice in Gorice] {{Mesta-Slovenija}} {{Mestna občina Nova Gorica}} {{Evropska prestolnica kulture}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja Mestne občine Nova Gorica]] [[Kategorija:Nova Gorica| ]] [[Kategorija:Univerzitetna mesta]] [[Kategorija:Naselja ob Soči]] 3mikqpuo4pekw6ojbnoz7iphix3smq8 6654992 6654897 2026-04-02T19:12:43Z Ljuba24b 92351 /* Kultura */ dp 6654992 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Nova Gorica |vrsta=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]] |vzdevek=Mesto vrtnic |latd = 45 |latm = 57 |lats = 21.18 |latNS = N |longd = 13 |longm = 38 |longs = 35.67 |longEW = E |slika = Nova Gorica 0720069 1600x1062 77.jpg |regija = Goriška regija |pokrajina = Primorska |obcina = Nova Gorica |povrsina = 3,5 |prebivalstvo = 13055 |prebivalstvo_od = 2025 |prebivalstvo_ref = <ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska = 93,4 |postna = 5000 |posta = Nova Gorica |geopedia = #L410_T13_F10117801_b4 |najdisi = Nova+Gorica |opombe = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Nova Gorica - Mestno jedro <!--podatki registra--> | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt = 487 | občina = Nova Gorica }} }} '''Nôva Goríca''' ({{Audio|Sl-Nova Gorica.oga|izgovorjava}}, v Novi Gorici) je mlado in po velikosti trinajsto [[Seznam mest v Sloveniji|mesto v Sloveniji]] in regionalno središče [[Goriška statistična regija|Goriške statistične regije]] oziroma severne [[Primorska|Primorske]]. Nova Gorica, ki je nastala po koncu [[druga svetovna vojna|2. svetovne vojne]] zaradi delitve ozemlja med [[Italija|Italijo]] in [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|Jugoslavijo]], je sedež [[Mestna občina Nova Gorica|mestne občine Nova Gorica]], upravne enote in več visokošolskih ustanov: [[Univerza v Novi Gorici|Univerze v Novi Gorici]] (ki vključuje [[Visoka šola za umetnost|Akademijo umetnosti]]) in [[Nova univerza|Nove univerze]], kot tudi dislocirane enote [[Fakulteta za vede o zdravju|Fakultete za vede o zdravju]] [[Univerza na Primorskem|Univerze na Primorskem]]. Danes Nova Gorica obsega še predele in zaselke Ledine (Cankarjevo naselje), [[Grčna]], Barje, [[Ošljek]], [[Ščedne]], manjši (zahodni) del [[Kromberk|Kromberka]] (Pri Hrastu), del hriba [[Kostanjevica]] s frančiškanskim [[Frančiškanski samostan Kostanjevica pri Novi Gorici|samostanom]], severozahodni del/pobočje [[Panovec|Panovca]] ter obmejno območje z [[Železniška postaja Nova Gorica|železniško postajo]] in industrijsko cono za zahodu. Kot obmejno mesto Nova Gorica sestavlja aglomeracijo z okoliškimi naselji na slovenski strani meje, ki se deloma stikajo z njo ([[Solkan]], [[Kromberk]], [[Pristava, Nova Gorica|Pristava,]] [[Rožna Dolina|Rožna dolina]], [[Stara Gora, Nova Gorica|Stara Gora]], [[Ajševica]], [[Loke, Nova Gorica|Loke]]) z več kot 20.000 ljudmi, skupaj s [[Šempeter pri Gorici|Šempetrom]] in [[Vrtojba|Vrtojbo]], ki sta v svoji [[Občina Šempeter-Vrtojba|občini]], pa preko 26.000. Pogojno se lahko šteje tudi kot del čezmejne sklenjene urbane celote - konurbacije z mestom [[Gorica|Gorico]], ki je od nove povojne razmejitve v Italiji, in z okoliškimi naselji v Italiji, kjer živi tudi slovenska manjšina. Skupno območje ima okoli 60-70.000 prebivalcev. Skupaj z italijansko Gorico je bila [[evropska prestolnica kulture]] leta 2025. == Geologija == Širše območje Nove Gorice pripada Goriško-vipavskemu sinklinoriju, ki tu predstavlja avtohtoni del tektonske enote Dinaridov. Nova Gorica skupaj s sosednjima mestoma Solkanom in Šempetrom pri Gorici stoji na spodnji rečni terasi reke Soče [[Kvartar|kvartarne]] starosti. Proti severu terciarni nanosi preidejo v bel, zrnast rudisten apnenec [[Turonij|turonijske]] (zgornja kreda) starosti na območju [[Sveta Gora, Nova Gorica|Svete Gore]] ter [[Sabotin|Sabotina]], vmes pa se nahaja še manjša zgornja rečna terasa kvartarne starosti. Blok turonijskega apnenca je omejen s prelomi. Proti vzhodu in jugu Novo Gorico obkrožajo [[Terciar|terciarna]] gričevja (proti območju gozda Panovca), ki jih tvori [[fliš]] [[Lapor|laporja]] in peščenjaka gubastega nastanka. Flišna so tudi Goriška brda proti severozahodu Nove Gorice. V dolini Korenskega prekopa, ki sicer teče skozi območje gozda Panovca, se prav tako nahajajo terciarni aluvialni nanosi. Flišne plasti so nastajale s sedimentacijo iz sever-severozahodne smeri, razmejitev plasti pa zaradi plasti temeljnih kamnin na pobočjih proti [[Grgar|Grgarju]] ni mogoče ugotoviti. Na stičišču laporja, peščenjaka ter apnenca prevladuje pobočna breča ter grušč kvartarne starosti. Proti severo-severozahodu območje prehaja na Trnovski pokrov, ki je grajen večinoma iz apnencev zgornjetriasne–srednjejurske starosti. Severna razmejitev Goriško-vipavskega [[Sinklinorij|sinklinorija]] je težko določljiva, saj se plasti Sabotina podrivajo pod flišne plasti, celotno območje širše Vipavske doline pa je močno prekrito s sedimenti, zato je sledenje točne meje flišnih plasti močno otežkočeno.<ref name="tolmač">{{Navedi poročilo|url=https://ogk100.geo-zs.si/images/TOLMACI/Gorica%20in%20Palmanova_tolmac.pdf|title=TOLMAČ lista GORICA L 33-78. Osnovna geološka karta 1:100 000|last1=Dimitrijević|first1=Milorad|last2=Karamata|first2=Stevan|publisher=Zvezni geološki zavod|location=Beograd|last3=Sikošek|first3=Boris|last4=Veselinović|first4=Dobra|year=1973}}</ref> Severozahodno od Solkana se nahaja kop apnenice [[Cenomanij|cenomanijske]] starosti, južno od Nove Gorice pa je več odprtih kopov proda, ki jih je nanesla reka Soča. V flišnih plasteh v okolici Nove Gorice se pojavljajo nekateri gospodarsko neugodni vložki premoga v obliki nekajcentimetrskih plasti ter posameznih leč.<ref name="tolmač" /> == Zgodovina == Mesto [[Gorica]] je bilo osvobojeno 2. maja 1945. Na pritisk ZDA in Velike Britanije je bilo ozemlje takratne Julijske krajine razdeljeno z [[Morganova linija|Morganovo demarkacijsko linijo]] na coni A in B. Ozemlje, kjer je kasneje zrasla Nova Gorica je pripadalo coni A, ki je bila pod angloameriško zavezniško upravo. [[Slika:Postcard of Nova Gorica 1965.jpg|levo|sličica|Nova Gorica leta 1965]] 10. februarja 1947 je bila podpisana [[Mirovna pogodba z Italijo (1947)|pariška mirovna pogodba]] med [[Italija|Italijo]] in [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavijo]], ki je stopila v veljavo 15. septembra istega leta. Nova meja je potekala po tako imenovanem francoskem predlogu. Od Gorice je meja odtrgala skoraj vse naravno zaledje: [[Soška dolina|Soško]] in [[Vipavska dolina|Vipavsko dolino]], del Goriškega krasa, [[Goriška brda|Brda]], [[Trnovski gozd]] in Banjšice. Tako je severna Primorska ostala brez upravnega, gospodarskega in kulturnega centra. Zamisel za novo središče Goriške se je rodila že kmalu zatem, ko so bile znane odločitve glede nove zahodne meje Jugoslavije, odločitev za gradnjo pa je dal politbiro [[Centralni komite Komunistične partije Jugoslavije|CK KPJ]]. [[Slika:GCERC - the Slovenia Italy border (9361486860).jpg|sličica|Mejna oznaka na skupnem Trgu Evrope ({{lang-it|piazza della Transalpina}}) v Novi Gorici in italijanski [[Gorica|Gorici]]]]Sklep, da se prične graditi Novo Gorico, je v Ljubljano prinesel [[Miha Marinko]], tedanji predsednik vlade LRS, in za gradnjo zadolžil ministra za gradnje [[Ivan Maček - Matija|Ivana Mačka]]. Okrajni izvršni odbor je 18. aprila 1947 ustanovil poseben delovni odbor, ki je bil zadolžen za gradnjo novega mesta. Kmalu so bili izdelani tudi prvi [[urbanizem|urbanistični]] načrti za gradnjo na Solkanskem polju. Izmed teh je bil izbran načrt prof. inž. [[Edvard Ravnikar|Edvarda Ravnikarja]]. Na izbranem ozemlju se je v jedru nahajalo [[Goriško pokopališče na Grčni|goriško pokopališče]], do katerega je vodila cesta sv. Gabrijela (današnja Erjavčeva ulica) mimo ene izmed goriških opekarn in stanovanjske naselbine za železničarje, zaposlene na bližnji postaji. Na mokrotnih travnikih ob [[Koren (potok)|potoku Koren]] je bilo le nekaj samotnih kmetij. Za mesto se je uveljavljalo ime Nova Gorica. Tako ga je označeval sodobni tisk in graditelji, čeprav se je uradno prvič pojavilo 7. novembra 1949 kot sestavni del krajevnega ljudskega odbora [[Solkan]], kot mesto in občina pa šele 19. aprila 1952, v zakonu in razdelitvi Ljudske Republike Slovenije na mesta in okraje. V oktobru in novembru leta 1947 so prve skupine delavcev začele s pripravljalnimi deli, tj. gradnjo pomožne obhodne ceste, ki bi povezala Solkan s [[Šempeter pri Gorici|Šempetrom]], ter obnovo železniške postaje in železniških prog. Ta pripravljalna dela so od vsega začetka spremljali razni problemi: pomanjkanje gradbenega materiala, predvsem pa delovne sile in denarja za investicije. Vse to sta nadomeščala politična propaganda in resnični zanos. Pomemben je bil sklep [[Ljudska mladina Jugoslavije|Ljudske mladine Jugoslavije]], da bodo v letu 1948 na gradbišču nastajajočega mesta organizirali [[mladinske delovne brigade]]. Slovenska mladina je sodelovala s 3000 brigadirji, 2000 jih je bilo iz drugih republik. Brigade so ostale na gradbišču tri mesece in so bile naseljene v stari opekarni. Mladinske delovne akcije so imele velike delovne učinke pri nizkih gradnjah. Poleg mladinskih delovnih brigad so na gradbišču delala tudi gradbena, mizarska, tesarska in druga podjetja. Gradila so delavsko naselje in pričela z visokimi gradnjami. Kljub težavam zaradi [[informbiro]]jevskega spora so se dela po 1948 uspešno nadaljevala. Do konca leta 1950 je bilo dograjenih pet stanovanjskih blokov, štirje so bili v končni fazi; v mestu je prebivalo 700 ljudi, v delavskem naselju pa 150 delavcev.[[Slika:Nova Gorica 0720069 71.jpg|300px|thumb|Cestni most nad [[Soča|Sočo]] pri [[Solkan]]u z Novo Gorico v ozadju]] Z letom 1952 so usahnile republiške dotacije. Gradnja Nove Gorice je odslej slonela na goriškem gospodarstvu. Pravi razvoj mesta se je začel z združevanjem in ukinitvijo okrajev 1965. Po tem obdobju se je Nova Gorica uveljavila kot [[obmejno mesto]] s perspektivami na področju terciarnih dejavnosti in postopoma prevzemala funkcijo prejšnje Gorice. Zgrajenih je bilo veliko pomembnih gospodarskih podjetij, leta 1952 je bil ustanovljen [[Goriški muzej]], leta 1965 pa zdravstveni dom. Od leta 1969 v Novi Gorici deluje [[Primorsko dramsko gledališče]], zdaj [[SNG Nova Gorica]], kjer gostuje tudi [[Mestna galerija Nova Gorica]], v mestu pa so še [[Kulturni dom Nova Gorica]] in nekaj zasebnih prodajnih ali društvenih galerij z občasnimi razstavami: Galerija Artes, [[Galerija Frnaža|Galerija Frnaža, Galerija Gong.]] Z Evropsko prestolnico kulture je mesto pridobilo še interpretacijski center EPIC, Super osmico, Xcenter in obnovljen rafutski park z Drevesno simfonijo. Leta 1975 podpisan [[osimski sporazum]] med Italijo in Jugoslavijo, ki je dokončno določil mejo med državama. Posledica tega je bila gradnja mejnega prehoda v [[Vrtojba|Vrtojbi]] (leta 1981) in [[Sabotinska cesta|sabotinske ceste]], ki je povezala [[Goriška Brda|Brda]] z Novo Gorico (1985). Leta 1982 je bila zgrajena [[cerkev Kristusa Odrešenika, Nova Gorica|cerkev Kristusa Odrešenika]], ki je 15. marca 2004 postala [[sostolnica]] [[Škofija Koper|Koprske škofije]]. Industrija je tako napredovala, da je leta 1987 že predstavljala 50 odstotkov bruto domačega proizvoda. Mesto se je razvijalo tudi na področju igralniškega turizma. Družba HIT d.d. je iz majhnega gostinskega obrata postala največji ponudnik zabaviščnih in igralniških storitev. == Izobraževanje == V širšem mestnem območju so štiri osnovne šole: Osnovna šola Milojke Štrukelj s podružnično šolo Ledine, Osnovna šola Frana Erjavca, Osnovna šola Kozara ter Osnovna šola Solkan. Srednješolsko izobrazbo zagotavljata [[Gimnazija Nova Gorica]] ter [[Šolski center Nova Gorica]], katerega sestavlja sedem organizacijskih enot: Strojna, prometna in lesarska šola, Elektrotehniška in računalniška šola, Gimnazija in zdravstvena šola, Biotehniška šola (locirana v Šempetru), Srednja ekonomska in trgovska šola, Višja strokovna šola in Medpodjetniški izobraževalni center (MIC). Nova Gorica je tudi sedež več visokošolskih ustanov: [[Univerza v Novi Gorici|Univerze v Novi Gorici]] (ki vključuje Akademijo umetnosti) in [[Nova univerza|Nove univerze]], kot tudi dislocirane enote Fakultete za vede o zdravju [[Univerza na Primorskem|Univerze na Primorskem]]. V centru mesta ima v novi stavbi sedež [[Goriška knjižnica Franceta Bevka]], ki ima enoto krajevne knjižnice tudi v Solkanu, v Rožni Dolini pa se nahaja knjižnica Univerze v Novi Gorici. V obmejnem pasu je zaradi Evropske prestolnice kulture GO! 2025 nastało obnovljeno območje namenjeno kulturi, druženju in turizmu t.i. EPIC distrikt, kjer je vzpostavljen nov večnamenski interpretacijski center EPIC, Super osmica in Igrišče GOGI&GIGI.<ref>{{Navedi splet|title=Konec tedna bo le zadišalo v Super osmici|url=https://primorske.svet24.si/primorska/goriska/konec-tedna-bo-le-zadisalo-v-super-osmici|website=primorske.svet24.si|date=2025-07-25|accessdate=2026-04-02|language=sl}}</ref> == Kultura == [[Slika:Slovensko narodno gledališče Nova Gorica (51589967738).jpg|thumb|250px|[[Slovensko narodno gledališče Nova Gorica]]]] [[Slika:Schloss Kromberk.JPG|thumb|250px|[[Grad Kromberk]] - dom Goriškega muzeja]] Kulturne ustanove: *[[SNG Nova Gorica]] *[[Evropska prestolnica kulture Nova Gorica Gorica - GO! 2025]] *[[Kulturni dom Nova Gorica]] *[[Kulturni center Mostovna]] *[[Goriški muzej]] *[[Mladinski center Nova Gorica]] *[[Mestna galerija]] *[[Galerija Artes]] *[[Galerija Frnaža]] *[[Galerija GONG]] Prireditve: *[[Goriška dlan]] Glasbene skupine: *[[Avtomobili]] *[[Big Ben (glasbena skupina)|Big Ben]] *[[Zaklonišče prepeva]] Decembra 2020 je bila sprejeta skupna kandidatura Nove Gorice in Gorice za [[Evropska prestolnica kulture|Evropsko prestolnico kulture]] 2025. Mesti sta bili prva prestolnica kulture, ki se je raztezala čez dve državi.<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/kultura/evropska-prestolnica-kulture-2025-bo-nova-gorica-z-gorico/546166 |title=Evropska prestolnica kulture 2025 bo Nova Gorica z Gorico |work=MMC RTV-SLO |date=2020-12-18 |accessdate=2025-01-09}}</ref> Uradna otvoritev prestolnice kulture je potekala 8. februarja 2025.<ref>{{navedi novice |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/slovensko-mesto-bo-okronano-s-castnim-nazivom-pripravili-14-ur-spektakla.html |title=Slovenska deklica in italijanski deček s pritiskom na gumb in ob pesmi 'Insieme' odprla EPK |work=24ur.com |date=2025-02-08 |accessdate=2026-01-27}}</ref> Delegacija treh poslancev Evropskega parlamenta iz odbora za kulturo in izobraževanje (CULT) je obiskala Novo Gorico in Gorico. Na terenu so se srečevali z občani obeh mest in ustvarjalci različnih kutlurnih področij - od likovne umetnosti, intermedije, literature, kinematografije, glasbe, uprizoritvenih umetnosti, kulinarike in znanosti, da bi v praksi spoznali kako se dve mesti, razdeljeni skozi travmatično zgodovino, združujeta skozi ta kulturni projekt in predstavljata vzor za celotno Evropo. "To je najbolj izjemna evropska prestolnica kulture doslej", je dejal predsednik Odbora Hannes Heide. <ref>{{Navedi splet|title=Uradna spletna stran Evropskega parlamenta v slovenskem jeziku|url=https://ljubljana.europarl.europa.eu/home/pagecontent/grid/main/novice/parlamentarci-navduseni-nad-goricama.html|website=Evropski parlament|date=2025-10-30|accessdate=2026-04-02|language=sl|publisher=Evropski palament}}</ref> == Turizem == [[Slika:DSCF7864 (53371431555).jpg|thumb|[[Frančiškanski samostan Kostanjevica pri Novi Gorici|Frančiškanski samostan Kostanjevica]] z južne strani]] Na Kidričevi ulici 11 se nahaja Turistično informacijski center in Center trajnostne mobilnosti Nova Gorica, ki ju upravlja Javni zavod za turizem Nova Gorica in Vipavska dolina.<ref>{{Navedi splet|title=Osebna izkaznica|url=https://turizem-novagorica-vipavskadolina.si/o-zavodu/osebna-izkaznica/|website=Turizem Nova Gorica in Vipavska dolina|accessdate=2024-07-05|language=sl-SI}}</ref> Na jugu Nove Gorice se na vzpetini Kostanjevica nahaja [[Frančiškanski samostan Kostanjevica pri Novi Gorici|frančiškanski samostan]]. Domačini območje imenujejo Kapela. Samostan ima izjemno cerkev s štukaturami in poslikavami. V njem je bogata knjižnica. Posebnost je kripta pod njegovo cerkvijo, v kateri so pokopani člani francoske kraljeve družine Bourbon, z zadnjim kraljem rodbine, Karlom X.<ref>{{Navedi splet|title=Grobnica Burbonov {{!}} Frančiškanski samostan Kostanjevica in Nova Gorica|url=https://www.samostan-kostanjevica.si/sl/grobnica-burbonov|website=www.samostan-kostanjevica.si|accessdate=2024-07-05}}</ref> Hoteli: * Park Hotel * [[Perla Casinò & Hotel]] == Arhitektura == [[Slika:Rathaus Mestna občina Città Comune di Nova Gorica (51589751416).jpg|thumb|Občinska stavba in trg Edvarda Kardelja]] [[Slika:Nova Gorica - Železniška postaja.jpg|thumb|Železniška postaja in trg Evrope]] Arhitekturno najpomembnejše zgradbe v Novi Gorici: * Bloki ob Kidričevi (Ruski bloki) - prve stanovanjske stavbe ob magistrali * Občinska stavba, arh. [[Vinko Glanz]] * Nebotičnik - svojčas najvišja stavba mesta * [[Eda center]] - današnja najvišja stavba mesta * Železniška postaja - iz časa [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] * [[SNG Nova Gorica]] (včasih Primorsko narodno gledališče), arh. Vojteh Ravnikar * Knjižnica Franceta Bevka, arhitekt Vojteh Ravnikar Trgi v Novi Gorici: * Bevkov trg * [[Trg Evrope]] * Trg Edvarda Kardelja == Gasilci == 27. julija 1948 je v Solkanu ustanovljeno Prostovoljno gasilsko društvo Solkan. Izvoljen predsednik Alojz Srebrnič - Džidži, poveljnik Ivan Zavrtnik - Nutej in tajnik Viktor Volk.<ref>{{Navedi splet|title=Prostovoljno gasilsko društvo Nova Gorica|url=https://www.pgd-ng.si/zgodovina|website=www.pgd-ng.si|accessdate=2024-07-18|language=sl|archive-date=2024-08-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20240806054003/http://www.pgd-ng.si/zgodovina|url-status=dead}}</ref> Leta 1958 se je društvo preselilo v nov gasilski dom v Novi Gorici. Društvo pridobi vozilo [[Tovarna avtomobilov Maribor|TAM]] Pionir. 11. julija 1991 je ustanovljena [[Gasilska enota Nova Gorica]].<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://www.geng.si/zgodovina|website=Gasilska enota Nova Gorica|date=2022-12-21|accessdate=2024-07-18|language=sl}}</ref> == Znameniti Novogoričani == {{Glavni|Seznam osebnosti iz Mestne občine Nova Gorica}} {{stolpci|3| * [[Emil Aberšek]] *[[Denis Arčon]] *[[Iztok Arčon]] *[[Matej Arčon]] *[[Alan Jakin]] *[[Jože Babič]] *[[Ivo Barišič]] *[[Hubert Bergant]] *[[France Bevk]] *[[Marjan Bevk]] *[[Zoran Božič]] *[[Bojan Bratina]] *[[Gvido Bratina]] *[[Diego de Brea]] *[[Marijan Brecelj (književnik)|Marijan Brecelj]] * [[Mirko Brulc]] * [[Aljoša Buha]] * [[Štefan Cigoj]] *[[Diego De Brea]] * [[Srečko Fišer]] * [[Slavko Furlan]] * [[Ludvik Gabrijelčič]] * [[Kostja Gatnik]] * [[Teja Glažar]] * [[Robert Golob]] * [[Ervin Hladnik Milharčič]] * [[Jožko Humar]] * [[Zoltan Jan]] * [[Boris Jukić]] * [[Vasja Klavora]] * [[Dean Komel]] * [[Silvester Komel]] * [[Danilo Kovačič]] *[[Teodor Lojk]] * [[Branko Marušič]] * [[Ivan Marušič]] * [[Tomaž Marušič]] * [[Tomaž Mastnak]] * [[Bine Matoh]] * [[Iztok Mlakar]] * [[Vida Mokrin Pauer]] *[[Anja Mugerli]] * [[Negovan Nemec]] * [[Nelida Nemec]] * [[Maja Novak]] * [[Borut Pahor]] * [[Alenka Paulin]] * [[Sergij Pelhan]] * [[Marko Peljhan]] * [[Dušan Pirjevec]] * [[Stojan Plesničar]] * [[Tine Ravnikar]] * [[Vojteh Ravnikar]] * [[Gianni Rijavec]] * [[Marija Rus]] * [[Neda Rusjan Bric]] * [[Miran Rudan]] * [[Igor Saksida]] * [[Uroš Seljak]] * [[Janez Starina]] *[[Jožica Svete]] * [[Rudi Šimac]] * [[Majda Širca]] * [[Mojca Širok]] * [[Stanislav Škrabec]] * [[Anja Štefan]] * [[Jože Šušmelj]] * [[Igor Vidmar]] * [[Boštjan Vuga]] * [[Tomaž Vuga]] * [[Lucijan Vuga]] * [[Marko Vuksanović]] * [[Mirko Vuksanović]] * [[Danilo Zavrtanik]] * [[Miloš Žefran]] * [[Niko Jurca]] }} ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} * Plahuta, Slavica ''Nova Gorica 1947 - 1997 : Pričetki gradnje Nove Gorice'' ''Oko'', 5, št. 89-94 (1997) * Ukmar, Dragica. »Začetki gradnje Nove Gorice«. ''Kronika'' 41, št. 2 (1993), 18-37. * Rosa, Jurij in Ivanka Uršič. ''Na Solkanskem polju je rastlo mesto : 50 let Nove Gorice : 50 (naj)starejših posamičnih javnih stavb v mestu Nova Gorica, zgrajenih od leta 1948 dalje''. Nova Gorica, 1998. * ''Občina Nova Gorica 1947-1977''. Nova Gorica, 1977. * Marušič, Branko. ''Nova Gorica''. Motovun, 1988. * Ravnikar, Edvard. »Nova Gorica po 35 letih«. ''Arhitektov bilten'', št. 68-69 (1984), 43-46. * Vrišer, Igor. »Nastanek in razvoj Nove Gorice : geografija novo nastajajočega mesta«. ''Geografski vestnik'' 31 (1959), 45-78. == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Nova Gorica}} {{Wikipotovanje|Nova Gorica}} * [https://365.rtvslo.si/arhiv/dokumentarec-meseca/6807960 ''Mesto na travniku'', dokumentarni film RTV Slovenije (2007)] * [https://web.archive.org/web/20070117192635/http://www.benjaminbezek.net/etnologija/urbana.htm Literatura o Novi Gorici] (arhivirana stran) * [https://www.go2025.eu/sl Spletno mesto evropske prestolnice kulture Nove Gorice in Gorice] {{Mesta-Slovenija}} {{Mestna občina Nova Gorica}} {{Evropska prestolnica kulture}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja Mestne občine Nova Gorica]] [[Kategorija:Nova Gorica| ]] [[Kategorija:Univerzitetna mesta]] [[Kategorija:Naselja ob Soči]] tdtk7hquo3v64usqwmnjcq2tgip18ft 6654993 6654992 2026-04-02T19:13:43Z Ljuba24b 92351 /* Znameniti Novogoričani */ dp 6654993 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Nova Gorica |vrsta=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]] |vzdevek=Mesto vrtnic |latd = 45 |latm = 57 |lats = 21.18 |latNS = N |longd = 13 |longm = 38 |longs = 35.67 |longEW = E |slika = Nova Gorica 0720069 1600x1062 77.jpg |regija = Goriška regija |pokrajina = Primorska |obcina = Nova Gorica |povrsina = 3,5 |prebivalstvo = 13055 |prebivalstvo_od = 2025 |prebivalstvo_ref = <ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska = 93,4 |postna = 5000 |posta = Nova Gorica |geopedia = #L410_T13_F10117801_b4 |najdisi = Nova+Gorica |opombe = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Nova Gorica - Mestno jedro <!--podatki registra--> | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt = 487 | občina = Nova Gorica }} }} '''Nôva Goríca''' ({{Audio|Sl-Nova Gorica.oga|izgovorjava}}, v Novi Gorici) je mlado in po velikosti trinajsto [[Seznam mest v Sloveniji|mesto v Sloveniji]] in regionalno središče [[Goriška statistična regija|Goriške statistične regije]] oziroma severne [[Primorska|Primorske]]. Nova Gorica, ki je nastala po koncu [[druga svetovna vojna|2. svetovne vojne]] zaradi delitve ozemlja med [[Italija|Italijo]] in [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|Jugoslavijo]], je sedež [[Mestna občina Nova Gorica|mestne občine Nova Gorica]], upravne enote in več visokošolskih ustanov: [[Univerza v Novi Gorici|Univerze v Novi Gorici]] (ki vključuje [[Visoka šola za umetnost|Akademijo umetnosti]]) in [[Nova univerza|Nove univerze]], kot tudi dislocirane enote [[Fakulteta za vede o zdravju|Fakultete za vede o zdravju]] [[Univerza na Primorskem|Univerze na Primorskem]]. Danes Nova Gorica obsega še predele in zaselke Ledine (Cankarjevo naselje), [[Grčna]], Barje, [[Ošljek]], [[Ščedne]], manjši (zahodni) del [[Kromberk|Kromberka]] (Pri Hrastu), del hriba [[Kostanjevica]] s frančiškanskim [[Frančiškanski samostan Kostanjevica pri Novi Gorici|samostanom]], severozahodni del/pobočje [[Panovec|Panovca]] ter obmejno območje z [[Železniška postaja Nova Gorica|železniško postajo]] in industrijsko cono za zahodu. Kot obmejno mesto Nova Gorica sestavlja aglomeracijo z okoliškimi naselji na slovenski strani meje, ki se deloma stikajo z njo ([[Solkan]], [[Kromberk]], [[Pristava, Nova Gorica|Pristava,]] [[Rožna Dolina|Rožna dolina]], [[Stara Gora, Nova Gorica|Stara Gora]], [[Ajševica]], [[Loke, Nova Gorica|Loke]]) z več kot 20.000 ljudmi, skupaj s [[Šempeter pri Gorici|Šempetrom]] in [[Vrtojba|Vrtojbo]], ki sta v svoji [[Občina Šempeter-Vrtojba|občini]], pa preko 26.000. Pogojno se lahko šteje tudi kot del čezmejne sklenjene urbane celote - konurbacije z mestom [[Gorica|Gorico]], ki je od nove povojne razmejitve v Italiji, in z okoliškimi naselji v Italiji, kjer živi tudi slovenska manjšina. Skupno območje ima okoli 60-70.000 prebivalcev. Skupaj z italijansko Gorico je bila [[evropska prestolnica kulture]] leta 2025. == Geologija == Širše območje Nove Gorice pripada Goriško-vipavskemu sinklinoriju, ki tu predstavlja avtohtoni del tektonske enote Dinaridov. Nova Gorica skupaj s sosednjima mestoma Solkanom in Šempetrom pri Gorici stoji na spodnji rečni terasi reke Soče [[Kvartar|kvartarne]] starosti. Proti severu terciarni nanosi preidejo v bel, zrnast rudisten apnenec [[Turonij|turonijske]] (zgornja kreda) starosti na območju [[Sveta Gora, Nova Gorica|Svete Gore]] ter [[Sabotin|Sabotina]], vmes pa se nahaja še manjša zgornja rečna terasa kvartarne starosti. Blok turonijskega apnenca je omejen s prelomi. Proti vzhodu in jugu Novo Gorico obkrožajo [[Terciar|terciarna]] gričevja (proti območju gozda Panovca), ki jih tvori [[fliš]] [[Lapor|laporja]] in peščenjaka gubastega nastanka. Flišna so tudi Goriška brda proti severozahodu Nove Gorice. V dolini Korenskega prekopa, ki sicer teče skozi območje gozda Panovca, se prav tako nahajajo terciarni aluvialni nanosi. Flišne plasti so nastajale s sedimentacijo iz sever-severozahodne smeri, razmejitev plasti pa zaradi plasti temeljnih kamnin na pobočjih proti [[Grgar|Grgarju]] ni mogoče ugotoviti. Na stičišču laporja, peščenjaka ter apnenca prevladuje pobočna breča ter grušč kvartarne starosti. Proti severo-severozahodu območje prehaja na Trnovski pokrov, ki je grajen večinoma iz apnencev zgornjetriasne–srednjejurske starosti. Severna razmejitev Goriško-vipavskega [[Sinklinorij|sinklinorija]] je težko določljiva, saj se plasti Sabotina podrivajo pod flišne plasti, celotno območje širše Vipavske doline pa je močno prekrito s sedimenti, zato je sledenje točne meje flišnih plasti močno otežkočeno.<ref name="tolmač">{{Navedi poročilo|url=https://ogk100.geo-zs.si/images/TOLMACI/Gorica%20in%20Palmanova_tolmac.pdf|title=TOLMAČ lista GORICA L 33-78. Osnovna geološka karta 1:100 000|last1=Dimitrijević|first1=Milorad|last2=Karamata|first2=Stevan|publisher=Zvezni geološki zavod|location=Beograd|last3=Sikošek|first3=Boris|last4=Veselinović|first4=Dobra|year=1973}}</ref> Severozahodno od Solkana se nahaja kop apnenice [[Cenomanij|cenomanijske]] starosti, južno od Nove Gorice pa je več odprtih kopov proda, ki jih je nanesla reka Soča. V flišnih plasteh v okolici Nove Gorice se pojavljajo nekateri gospodarsko neugodni vložki premoga v obliki nekajcentimetrskih plasti ter posameznih leč.<ref name="tolmač" /> == Zgodovina == Mesto [[Gorica]] je bilo osvobojeno 2. maja 1945. Na pritisk ZDA in Velike Britanije je bilo ozemlje takratne Julijske krajine razdeljeno z [[Morganova linija|Morganovo demarkacijsko linijo]] na coni A in B. Ozemlje, kjer je kasneje zrasla Nova Gorica je pripadalo coni A, ki je bila pod angloameriško zavezniško upravo. [[Slika:Postcard of Nova Gorica 1965.jpg|levo|sličica|Nova Gorica leta 1965]] 10. februarja 1947 je bila podpisana [[Mirovna pogodba z Italijo (1947)|pariška mirovna pogodba]] med [[Italija|Italijo]] in [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavijo]], ki je stopila v veljavo 15. septembra istega leta. Nova meja je potekala po tako imenovanem francoskem predlogu. Od Gorice je meja odtrgala skoraj vse naravno zaledje: [[Soška dolina|Soško]] in [[Vipavska dolina|Vipavsko dolino]], del Goriškega krasa, [[Goriška brda|Brda]], [[Trnovski gozd]] in Banjšice. Tako je severna Primorska ostala brez upravnega, gospodarskega in kulturnega centra. Zamisel za novo središče Goriške se je rodila že kmalu zatem, ko so bile znane odločitve glede nove zahodne meje Jugoslavije, odločitev za gradnjo pa je dal politbiro [[Centralni komite Komunistične partije Jugoslavije|CK KPJ]]. [[Slika:GCERC - the Slovenia Italy border (9361486860).jpg|sličica|Mejna oznaka na skupnem Trgu Evrope ({{lang-it|piazza della Transalpina}}) v Novi Gorici in italijanski [[Gorica|Gorici]]]]Sklep, da se prične graditi Novo Gorico, je v Ljubljano prinesel [[Miha Marinko]], tedanji predsednik vlade LRS, in za gradnjo zadolžil ministra za gradnje [[Ivan Maček - Matija|Ivana Mačka]]. Okrajni izvršni odbor je 18. aprila 1947 ustanovil poseben delovni odbor, ki je bil zadolžen za gradnjo novega mesta. Kmalu so bili izdelani tudi prvi [[urbanizem|urbanistični]] načrti za gradnjo na Solkanskem polju. Izmed teh je bil izbran načrt prof. inž. [[Edvard Ravnikar|Edvarda Ravnikarja]]. Na izbranem ozemlju se je v jedru nahajalo [[Goriško pokopališče na Grčni|goriško pokopališče]], do katerega je vodila cesta sv. Gabrijela (današnja Erjavčeva ulica) mimo ene izmed goriških opekarn in stanovanjske naselbine za železničarje, zaposlene na bližnji postaji. Na mokrotnih travnikih ob [[Koren (potok)|potoku Koren]] je bilo le nekaj samotnih kmetij. Za mesto se je uveljavljalo ime Nova Gorica. Tako ga je označeval sodobni tisk in graditelji, čeprav se je uradno prvič pojavilo 7. novembra 1949 kot sestavni del krajevnega ljudskega odbora [[Solkan]], kot mesto in občina pa šele 19. aprila 1952, v zakonu in razdelitvi Ljudske Republike Slovenije na mesta in okraje. V oktobru in novembru leta 1947 so prve skupine delavcev začele s pripravljalnimi deli, tj. gradnjo pomožne obhodne ceste, ki bi povezala Solkan s [[Šempeter pri Gorici|Šempetrom]], ter obnovo železniške postaje in železniških prog. Ta pripravljalna dela so od vsega začetka spremljali razni problemi: pomanjkanje gradbenega materiala, predvsem pa delovne sile in denarja za investicije. Vse to sta nadomeščala politična propaganda in resnični zanos. Pomemben je bil sklep [[Ljudska mladina Jugoslavije|Ljudske mladine Jugoslavije]], da bodo v letu 1948 na gradbišču nastajajočega mesta organizirali [[mladinske delovne brigade]]. Slovenska mladina je sodelovala s 3000 brigadirji, 2000 jih je bilo iz drugih republik. Brigade so ostale na gradbišču tri mesece in so bile naseljene v stari opekarni. Mladinske delovne akcije so imele velike delovne učinke pri nizkih gradnjah. Poleg mladinskih delovnih brigad so na gradbišču delala tudi gradbena, mizarska, tesarska in druga podjetja. Gradila so delavsko naselje in pričela z visokimi gradnjami. Kljub težavam zaradi [[informbiro]]jevskega spora so se dela po 1948 uspešno nadaljevala. Do konca leta 1950 je bilo dograjenih pet stanovanjskih blokov, štirje so bili v končni fazi; v mestu je prebivalo 700 ljudi, v delavskem naselju pa 150 delavcev.[[Slika:Nova Gorica 0720069 71.jpg|300px|thumb|Cestni most nad [[Soča|Sočo]] pri [[Solkan]]u z Novo Gorico v ozadju]] Z letom 1952 so usahnile republiške dotacije. Gradnja Nove Gorice je odslej slonela na goriškem gospodarstvu. Pravi razvoj mesta se je začel z združevanjem in ukinitvijo okrajev 1965. Po tem obdobju se je Nova Gorica uveljavila kot [[obmejno mesto]] s perspektivami na področju terciarnih dejavnosti in postopoma prevzemala funkcijo prejšnje Gorice. Zgrajenih je bilo veliko pomembnih gospodarskih podjetij, leta 1952 je bil ustanovljen [[Goriški muzej]], leta 1965 pa zdravstveni dom. Od leta 1969 v Novi Gorici deluje [[Primorsko dramsko gledališče]], zdaj [[SNG Nova Gorica]], kjer gostuje tudi [[Mestna galerija Nova Gorica]], v mestu pa so še [[Kulturni dom Nova Gorica]] in nekaj zasebnih prodajnih ali društvenih galerij z občasnimi razstavami: Galerija Artes, [[Galerija Frnaža|Galerija Frnaža, Galerija Gong.]] Z Evropsko prestolnico kulture je mesto pridobilo še interpretacijski center EPIC, Super osmico, Xcenter in obnovljen rafutski park z Drevesno simfonijo. Leta 1975 podpisan [[osimski sporazum]] med Italijo in Jugoslavijo, ki je dokončno določil mejo med državama. Posledica tega je bila gradnja mejnega prehoda v [[Vrtojba|Vrtojbi]] (leta 1981) in [[Sabotinska cesta|sabotinske ceste]], ki je povezala [[Goriška Brda|Brda]] z Novo Gorico (1985). Leta 1982 je bila zgrajena [[cerkev Kristusa Odrešenika, Nova Gorica|cerkev Kristusa Odrešenika]], ki je 15. marca 2004 postala [[sostolnica]] [[Škofija Koper|Koprske škofije]]. Industrija je tako napredovala, da je leta 1987 že predstavljala 50 odstotkov bruto domačega proizvoda. Mesto se je razvijalo tudi na področju igralniškega turizma. Družba HIT d.d. je iz majhnega gostinskega obrata postala največji ponudnik zabaviščnih in igralniških storitev. == Izobraževanje == V širšem mestnem območju so štiri osnovne šole: Osnovna šola Milojke Štrukelj s podružnično šolo Ledine, Osnovna šola Frana Erjavca, Osnovna šola Kozara ter Osnovna šola Solkan. Srednješolsko izobrazbo zagotavljata [[Gimnazija Nova Gorica]] ter [[Šolski center Nova Gorica]], katerega sestavlja sedem organizacijskih enot: Strojna, prometna in lesarska šola, Elektrotehniška in računalniška šola, Gimnazija in zdravstvena šola, Biotehniška šola (locirana v Šempetru), Srednja ekonomska in trgovska šola, Višja strokovna šola in Medpodjetniški izobraževalni center (MIC). Nova Gorica je tudi sedež več visokošolskih ustanov: [[Univerza v Novi Gorici|Univerze v Novi Gorici]] (ki vključuje Akademijo umetnosti) in [[Nova univerza|Nove univerze]], kot tudi dislocirane enote Fakultete za vede o zdravju [[Univerza na Primorskem|Univerze na Primorskem]]. V centru mesta ima v novi stavbi sedež [[Goriška knjižnica Franceta Bevka]], ki ima enoto krajevne knjižnice tudi v Solkanu, v Rožni Dolini pa se nahaja knjižnica Univerze v Novi Gorici. V obmejnem pasu je zaradi Evropske prestolnice kulture GO! 2025 nastało obnovljeno območje namenjeno kulturi, druženju in turizmu t.i. EPIC distrikt, kjer je vzpostavljen nov večnamenski interpretacijski center EPIC, Super osmica in Igrišče GOGI&GIGI.<ref>{{Navedi splet|title=Konec tedna bo le zadišalo v Super osmici|url=https://primorske.svet24.si/primorska/goriska/konec-tedna-bo-le-zadisalo-v-super-osmici|website=primorske.svet24.si|date=2025-07-25|accessdate=2026-04-02|language=sl}}</ref> == Kultura == [[Slika:Slovensko narodno gledališče Nova Gorica (51589967738).jpg|thumb|250px|[[Slovensko narodno gledališče Nova Gorica]]]] [[Slika:Schloss Kromberk.JPG|thumb|250px|[[Grad Kromberk]] - dom Goriškega muzeja]] Kulturne ustanove: *[[SNG Nova Gorica]] *[[Evropska prestolnica kulture Nova Gorica Gorica - GO! 2025]] *[[Kulturni dom Nova Gorica]] *[[Kulturni center Mostovna]] *[[Goriški muzej]] *[[Mladinski center Nova Gorica]] *[[Mestna galerija]] *[[Galerija Artes]] *[[Galerija Frnaža]] *[[Galerija GONG]] Prireditve: *[[Goriška dlan]] Glasbene skupine: *[[Avtomobili]] *[[Big Ben (glasbena skupina)|Big Ben]] *[[Zaklonišče prepeva]] Decembra 2020 je bila sprejeta skupna kandidatura Nove Gorice in Gorice za [[Evropska prestolnica kulture|Evropsko prestolnico kulture]] 2025. Mesti sta bili prva prestolnica kulture, ki se je raztezala čez dve državi.<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/kultura/evropska-prestolnica-kulture-2025-bo-nova-gorica-z-gorico/546166 |title=Evropska prestolnica kulture 2025 bo Nova Gorica z Gorico |work=MMC RTV-SLO |date=2020-12-18 |accessdate=2025-01-09}}</ref> Uradna otvoritev prestolnice kulture je potekala 8. februarja 2025.<ref>{{navedi novice |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/slovensko-mesto-bo-okronano-s-castnim-nazivom-pripravili-14-ur-spektakla.html |title=Slovenska deklica in italijanski deček s pritiskom na gumb in ob pesmi 'Insieme' odprla EPK |work=24ur.com |date=2025-02-08 |accessdate=2026-01-27}}</ref> Delegacija treh poslancev Evropskega parlamenta iz odbora za kulturo in izobraževanje (CULT) je obiskala Novo Gorico in Gorico. Na terenu so se srečevali z občani obeh mest in ustvarjalci različnih kutlurnih področij - od likovne umetnosti, intermedije, literature, kinematografije, glasbe, uprizoritvenih umetnosti, kulinarike in znanosti, da bi v praksi spoznali kako se dve mesti, razdeljeni skozi travmatično zgodovino, združujeta skozi ta kulturni projekt in predstavljata vzor za celotno Evropo. "To je najbolj izjemna evropska prestolnica kulture doslej", je dejal predsednik Odbora Hannes Heide. <ref>{{Navedi splet|title=Uradna spletna stran Evropskega parlamenta v slovenskem jeziku|url=https://ljubljana.europarl.europa.eu/home/pagecontent/grid/main/novice/parlamentarci-navduseni-nad-goricama.html|website=Evropski parlament|date=2025-10-30|accessdate=2026-04-02|language=sl|publisher=Evropski palament}}</ref> == Turizem == [[Slika:DSCF7864 (53371431555).jpg|thumb|[[Frančiškanski samostan Kostanjevica pri Novi Gorici|Frančiškanski samostan Kostanjevica]] z južne strani]] Na Kidričevi ulici 11 se nahaja Turistično informacijski center in Center trajnostne mobilnosti Nova Gorica, ki ju upravlja Javni zavod za turizem Nova Gorica in Vipavska dolina.<ref>{{Navedi splet|title=Osebna izkaznica|url=https://turizem-novagorica-vipavskadolina.si/o-zavodu/osebna-izkaznica/|website=Turizem Nova Gorica in Vipavska dolina|accessdate=2024-07-05|language=sl-SI}}</ref> Na jugu Nove Gorice se na vzpetini Kostanjevica nahaja [[Frančiškanski samostan Kostanjevica pri Novi Gorici|frančiškanski samostan]]. Domačini območje imenujejo Kapela. Samostan ima izjemno cerkev s štukaturami in poslikavami. V njem je bogata knjižnica. Posebnost je kripta pod njegovo cerkvijo, v kateri so pokopani člani francoske kraljeve družine Bourbon, z zadnjim kraljem rodbine, Karlom X.<ref>{{Navedi splet|title=Grobnica Burbonov {{!}} Frančiškanski samostan Kostanjevica in Nova Gorica|url=https://www.samostan-kostanjevica.si/sl/grobnica-burbonov|website=www.samostan-kostanjevica.si|accessdate=2024-07-05}}</ref> Hoteli: * Park Hotel * [[Perla Casinò & Hotel]] == Arhitektura == [[Slika:Rathaus Mestna občina Città Comune di Nova Gorica (51589751416).jpg|thumb|Občinska stavba in trg Edvarda Kardelja]] [[Slika:Nova Gorica - Železniška postaja.jpg|thumb|Železniška postaja in trg Evrope]] Arhitekturno najpomembnejše zgradbe v Novi Gorici: * Bloki ob Kidričevi (Ruski bloki) - prve stanovanjske stavbe ob magistrali * Občinska stavba, arh. [[Vinko Glanz]] * Nebotičnik - svojčas najvišja stavba mesta * [[Eda center]] - današnja najvišja stavba mesta * Železniška postaja - iz časa [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] * [[SNG Nova Gorica]] (včasih Primorsko narodno gledališče), arh. Vojteh Ravnikar * Knjižnica Franceta Bevka, arhitekt Vojteh Ravnikar Trgi v Novi Gorici: * Bevkov trg * [[Trg Evrope]] * Trg Edvarda Kardelja == Gasilci == 27. julija 1948 je v Solkanu ustanovljeno Prostovoljno gasilsko društvo Solkan. Izvoljen predsednik Alojz Srebrnič - Džidži, poveljnik Ivan Zavrtnik - Nutej in tajnik Viktor Volk.<ref>{{Navedi splet|title=Prostovoljno gasilsko društvo Nova Gorica|url=https://www.pgd-ng.si/zgodovina|website=www.pgd-ng.si|accessdate=2024-07-18|language=sl|archive-date=2024-08-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20240806054003/http://www.pgd-ng.si/zgodovina|url-status=dead}}</ref> Leta 1958 se je društvo preselilo v nov gasilski dom v Novi Gorici. Društvo pridobi vozilo [[Tovarna avtomobilov Maribor|TAM]] Pionir. 11. julija 1991 je ustanovljena [[Gasilska enota Nova Gorica]].<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://www.geng.si/zgodovina|website=Gasilska enota Nova Gorica|date=2022-12-21|accessdate=2024-07-18|language=sl}}</ref> == Znameniti Novogoričani == {{Glavni|Seznam osebnosti iz Mestne občine Nova Gorica}} {{stolpci|7| * [[Emil Aberšek]] *[[Denis Arčon]] *[[Iztok Arčon]] *[[Matej Arčon]] *[[Alan Jakin]] *[[Jože Babič]] *[[Ivo Barišič]] *[[Hubert Bergant]] *[[France Bevk]] *[[Marjan Bevk]] *[[Zoran Božič]] *[[Bojan Bratina]] *[[Gvido Bratina]] *[[Diego de Brea]] *[[Marijan Brecelj (književnik)|Marijan Brecelj]] * [[Mirko Brulc]] * [[Aljoša Buha]] * [[Štefan Cigoj]] *[[Diego De Brea]] * [[Srečko Fišer]] * [[Slavko Furlan]] * [[Ludvik Gabrijelčič]] * [[Kostja Gatnik]] * [[Teja Glažar]] * [[Robert Golob]] * [[Ervin Hladnik Milharčič]] * [[Jožko Humar]] * [[Zoltan Jan]] * [[Boris Jukić]] * [[Vasja Klavora]] * [[Dean Komel]] * [[Silvester Komel]] * [[Danilo Kovačič]] *[[Teodor Lojk]] * [[Branko Marušič]] * [[Ivan Marušič]] * [[Tomaž Marušič]] * [[Tomaž Mastnak]] * [[Bine Matoh]] * [[Iztok Mlakar]] * [[Vida Mokrin Pauer]] *[[Anja Mugerli]] * [[Negovan Nemec]] * [[Nelida Nemec]] * [[Maja Novak]] * [[Borut Pahor]] * [[Alenka Paulin]] * [[Sergij Pelhan]] * [[Marko Peljhan]] * [[Dušan Pirjevec]] * [[Stojan Plesničar]] * [[Tine Ravnikar]] * [[Vojteh Ravnikar]] * [[Gianni Rijavec]] * [[Marija Rus]] * [[Neda Rusjan Bric]] * [[Miran Rudan]] * [[Igor Saksida]] * [[Uroš Seljak]] * [[Janez Starina]] *[[Jožica Svete]] * [[Rudi Šimac]] * [[Majda Širca]] * [[Mojca Širok]] * [[Stanislav Škrabec]] * [[Anja Štefan]] * [[Jože Šušmelj]] * [[Igor Vidmar]] * [[Boštjan Vuga]] * [[Tomaž Vuga]] * [[Lucijan Vuga]] * [[Marko Vuksanović]] * [[Mirko Vuksanović]] * [[Danilo Zavrtanik]] * [[Miloš Žefran]] * [[Niko Jurca]] }} ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} * Plahuta, Slavica ''Nova Gorica 1947 - 1997 : Pričetki gradnje Nove Gorice'' ''Oko'', 5, št. 89-94 (1997) * Ukmar, Dragica. »Začetki gradnje Nove Gorice«. ''Kronika'' 41, št. 2 (1993), 18-37. * Rosa, Jurij in Ivanka Uršič. ''Na Solkanskem polju je rastlo mesto : 50 let Nove Gorice : 50 (naj)starejših posamičnih javnih stavb v mestu Nova Gorica, zgrajenih od leta 1948 dalje''. Nova Gorica, 1998. * ''Občina Nova Gorica 1947-1977''. Nova Gorica, 1977. * Marušič, Branko. ''Nova Gorica''. Motovun, 1988. * Ravnikar, Edvard. »Nova Gorica po 35 letih«. ''Arhitektov bilten'', št. 68-69 (1984), 43-46. * Vrišer, Igor. »Nastanek in razvoj Nove Gorice : geografija novo nastajajočega mesta«. ''Geografski vestnik'' 31 (1959), 45-78. == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Nova Gorica}} {{Wikipotovanje|Nova Gorica}} * [https://365.rtvslo.si/arhiv/dokumentarec-meseca/6807960 ''Mesto na travniku'', dokumentarni film RTV Slovenije (2007)] * [https://web.archive.org/web/20070117192635/http://www.benjaminbezek.net/etnologija/urbana.htm Literatura o Novi Gorici] (arhivirana stran) * [https://www.go2025.eu/sl Spletno mesto evropske prestolnice kulture Nove Gorice in Gorice] {{Mesta-Slovenija}} {{Mestna občina Nova Gorica}} {{Evropska prestolnica kulture}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja Mestne občine Nova Gorica]] [[Kategorija:Nova Gorica| ]] [[Kategorija:Univerzitetna mesta]] [[Kategorija:Naselja ob Soči]] 5ojm0lrewiork4p1gag2jp15dsukye9 6654994 6654993 2026-04-02T19:13:57Z Ljuba24b 92351 /* Sklici in opombe */ 6654994 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Nova Gorica |vrsta=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]] |vzdevek=Mesto vrtnic |latd = 45 |latm = 57 |lats = 21.18 |latNS = N |longd = 13 |longm = 38 |longs = 35.67 |longEW = E |slika = Nova Gorica 0720069 1600x1062 77.jpg |regija = Goriška regija |pokrajina = Primorska |obcina = Nova Gorica |povrsina = 3,5 |prebivalstvo = 13055 |prebivalstvo_od = 2025 |prebivalstvo_ref = <ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska = 93,4 |postna = 5000 |posta = Nova Gorica |geopedia = #L410_T13_F10117801_b4 |najdisi = Nova+Gorica |opombe = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Nova Gorica - Mestno jedro <!--podatki registra--> | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt = 487 | občina = Nova Gorica }} }} '''Nôva Goríca''' ({{Audio|Sl-Nova Gorica.oga|izgovorjava}}, v Novi Gorici) je mlado in po velikosti trinajsto [[Seznam mest v Sloveniji|mesto v Sloveniji]] in regionalno središče [[Goriška statistična regija|Goriške statistične regije]] oziroma severne [[Primorska|Primorske]]. Nova Gorica, ki je nastala po koncu [[druga svetovna vojna|2. svetovne vojne]] zaradi delitve ozemlja med [[Italija|Italijo]] in [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|Jugoslavijo]], je sedež [[Mestna občina Nova Gorica|mestne občine Nova Gorica]], upravne enote in več visokošolskih ustanov: [[Univerza v Novi Gorici|Univerze v Novi Gorici]] (ki vključuje [[Visoka šola za umetnost|Akademijo umetnosti]]) in [[Nova univerza|Nove univerze]], kot tudi dislocirane enote [[Fakulteta za vede o zdravju|Fakultete za vede o zdravju]] [[Univerza na Primorskem|Univerze na Primorskem]]. Danes Nova Gorica obsega še predele in zaselke Ledine (Cankarjevo naselje), [[Grčna]], Barje, [[Ošljek]], [[Ščedne]], manjši (zahodni) del [[Kromberk|Kromberka]] (Pri Hrastu), del hriba [[Kostanjevica]] s frančiškanskim [[Frančiškanski samostan Kostanjevica pri Novi Gorici|samostanom]], severozahodni del/pobočje [[Panovec|Panovca]] ter obmejno območje z [[Železniška postaja Nova Gorica|železniško postajo]] in industrijsko cono za zahodu. Kot obmejno mesto Nova Gorica sestavlja aglomeracijo z okoliškimi naselji na slovenski strani meje, ki se deloma stikajo z njo ([[Solkan]], [[Kromberk]], [[Pristava, Nova Gorica|Pristava,]] [[Rožna Dolina|Rožna dolina]], [[Stara Gora, Nova Gorica|Stara Gora]], [[Ajševica]], [[Loke, Nova Gorica|Loke]]) z več kot 20.000 ljudmi, skupaj s [[Šempeter pri Gorici|Šempetrom]] in [[Vrtojba|Vrtojbo]], ki sta v svoji [[Občina Šempeter-Vrtojba|občini]], pa preko 26.000. Pogojno se lahko šteje tudi kot del čezmejne sklenjene urbane celote - konurbacije z mestom [[Gorica|Gorico]], ki je od nove povojne razmejitve v Italiji, in z okoliškimi naselji v Italiji, kjer živi tudi slovenska manjšina. Skupno območje ima okoli 60-70.000 prebivalcev. Skupaj z italijansko Gorico je bila [[evropska prestolnica kulture]] leta 2025. == Geologija == Širše območje Nove Gorice pripada Goriško-vipavskemu sinklinoriju, ki tu predstavlja avtohtoni del tektonske enote Dinaridov. Nova Gorica skupaj s sosednjima mestoma Solkanom in Šempetrom pri Gorici stoji na spodnji rečni terasi reke Soče [[Kvartar|kvartarne]] starosti. Proti severu terciarni nanosi preidejo v bel, zrnast rudisten apnenec [[Turonij|turonijske]] (zgornja kreda) starosti na območju [[Sveta Gora, Nova Gorica|Svete Gore]] ter [[Sabotin|Sabotina]], vmes pa se nahaja še manjša zgornja rečna terasa kvartarne starosti. Blok turonijskega apnenca je omejen s prelomi. Proti vzhodu in jugu Novo Gorico obkrožajo [[Terciar|terciarna]] gričevja (proti območju gozda Panovca), ki jih tvori [[fliš]] [[Lapor|laporja]] in peščenjaka gubastega nastanka. Flišna so tudi Goriška brda proti severozahodu Nove Gorice. V dolini Korenskega prekopa, ki sicer teče skozi območje gozda Panovca, se prav tako nahajajo terciarni aluvialni nanosi. Flišne plasti so nastajale s sedimentacijo iz sever-severozahodne smeri, razmejitev plasti pa zaradi plasti temeljnih kamnin na pobočjih proti [[Grgar|Grgarju]] ni mogoče ugotoviti. Na stičišču laporja, peščenjaka ter apnenca prevladuje pobočna breča ter grušč kvartarne starosti. Proti severo-severozahodu območje prehaja na Trnovski pokrov, ki je grajen večinoma iz apnencev zgornjetriasne–srednjejurske starosti. Severna razmejitev Goriško-vipavskega [[Sinklinorij|sinklinorija]] je težko določljiva, saj se plasti Sabotina podrivajo pod flišne plasti, celotno območje širše Vipavske doline pa je močno prekrito s sedimenti, zato je sledenje točne meje flišnih plasti močno otežkočeno.<ref name="tolmač">{{Navedi poročilo|url=https://ogk100.geo-zs.si/images/TOLMACI/Gorica%20in%20Palmanova_tolmac.pdf|title=TOLMAČ lista GORICA L 33-78. Osnovna geološka karta 1:100 000|last1=Dimitrijević|first1=Milorad|last2=Karamata|first2=Stevan|publisher=Zvezni geološki zavod|location=Beograd|last3=Sikošek|first3=Boris|last4=Veselinović|first4=Dobra|year=1973}}</ref> Severozahodno od Solkana se nahaja kop apnenice [[Cenomanij|cenomanijske]] starosti, južno od Nove Gorice pa je več odprtih kopov proda, ki jih je nanesla reka Soča. V flišnih plasteh v okolici Nove Gorice se pojavljajo nekateri gospodarsko neugodni vložki premoga v obliki nekajcentimetrskih plasti ter posameznih leč.<ref name="tolmač" /> == Zgodovina == Mesto [[Gorica]] je bilo osvobojeno 2. maja 1945. Na pritisk ZDA in Velike Britanije je bilo ozemlje takratne Julijske krajine razdeljeno z [[Morganova linija|Morganovo demarkacijsko linijo]] na coni A in B. Ozemlje, kjer je kasneje zrasla Nova Gorica je pripadalo coni A, ki je bila pod angloameriško zavezniško upravo. [[Slika:Postcard of Nova Gorica 1965.jpg|levo|sličica|Nova Gorica leta 1965]] 10. februarja 1947 je bila podpisana [[Mirovna pogodba z Italijo (1947)|pariška mirovna pogodba]] med [[Italija|Italijo]] in [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavijo]], ki je stopila v veljavo 15. septembra istega leta. Nova meja je potekala po tako imenovanem francoskem predlogu. Od Gorice je meja odtrgala skoraj vse naravno zaledje: [[Soška dolina|Soško]] in [[Vipavska dolina|Vipavsko dolino]], del Goriškega krasa, [[Goriška brda|Brda]], [[Trnovski gozd]] in Banjšice. Tako je severna Primorska ostala brez upravnega, gospodarskega in kulturnega centra. Zamisel za novo središče Goriške se je rodila že kmalu zatem, ko so bile znane odločitve glede nove zahodne meje Jugoslavije, odločitev za gradnjo pa je dal politbiro [[Centralni komite Komunistične partije Jugoslavije|CK KPJ]]. [[Slika:GCERC - the Slovenia Italy border (9361486860).jpg|sličica|Mejna oznaka na skupnem Trgu Evrope ({{lang-it|piazza della Transalpina}}) v Novi Gorici in italijanski [[Gorica|Gorici]]]]Sklep, da se prične graditi Novo Gorico, je v Ljubljano prinesel [[Miha Marinko]], tedanji predsednik vlade LRS, in za gradnjo zadolžil ministra za gradnje [[Ivan Maček - Matija|Ivana Mačka]]. Okrajni izvršni odbor je 18. aprila 1947 ustanovil poseben delovni odbor, ki je bil zadolžen za gradnjo novega mesta. Kmalu so bili izdelani tudi prvi [[urbanizem|urbanistični]] načrti za gradnjo na Solkanskem polju. Izmed teh je bil izbran načrt prof. inž. [[Edvard Ravnikar|Edvarda Ravnikarja]]. Na izbranem ozemlju se je v jedru nahajalo [[Goriško pokopališče na Grčni|goriško pokopališče]], do katerega je vodila cesta sv. Gabrijela (današnja Erjavčeva ulica) mimo ene izmed goriških opekarn in stanovanjske naselbine za železničarje, zaposlene na bližnji postaji. Na mokrotnih travnikih ob [[Koren (potok)|potoku Koren]] je bilo le nekaj samotnih kmetij. Za mesto se je uveljavljalo ime Nova Gorica. Tako ga je označeval sodobni tisk in graditelji, čeprav se je uradno prvič pojavilo 7. novembra 1949 kot sestavni del krajevnega ljudskega odbora [[Solkan]], kot mesto in občina pa šele 19. aprila 1952, v zakonu in razdelitvi Ljudske Republike Slovenije na mesta in okraje. V oktobru in novembru leta 1947 so prve skupine delavcev začele s pripravljalnimi deli, tj. gradnjo pomožne obhodne ceste, ki bi povezala Solkan s [[Šempeter pri Gorici|Šempetrom]], ter obnovo železniške postaje in železniških prog. Ta pripravljalna dela so od vsega začetka spremljali razni problemi: pomanjkanje gradbenega materiala, predvsem pa delovne sile in denarja za investicije. Vse to sta nadomeščala politična propaganda in resnični zanos. Pomemben je bil sklep [[Ljudska mladina Jugoslavije|Ljudske mladine Jugoslavije]], da bodo v letu 1948 na gradbišču nastajajočega mesta organizirali [[mladinske delovne brigade]]. Slovenska mladina je sodelovala s 3000 brigadirji, 2000 jih je bilo iz drugih republik. Brigade so ostale na gradbišču tri mesece in so bile naseljene v stari opekarni. Mladinske delovne akcije so imele velike delovne učinke pri nizkih gradnjah. Poleg mladinskih delovnih brigad so na gradbišču delala tudi gradbena, mizarska, tesarska in druga podjetja. Gradila so delavsko naselje in pričela z visokimi gradnjami. Kljub težavam zaradi [[informbiro]]jevskega spora so se dela po 1948 uspešno nadaljevala. Do konca leta 1950 je bilo dograjenih pet stanovanjskih blokov, štirje so bili v končni fazi; v mestu je prebivalo 700 ljudi, v delavskem naselju pa 150 delavcev.[[Slika:Nova Gorica 0720069 71.jpg|300px|thumb|Cestni most nad [[Soča|Sočo]] pri [[Solkan]]u z Novo Gorico v ozadju]] Z letom 1952 so usahnile republiške dotacije. Gradnja Nove Gorice je odslej slonela na goriškem gospodarstvu. Pravi razvoj mesta se je začel z združevanjem in ukinitvijo okrajev 1965. Po tem obdobju se je Nova Gorica uveljavila kot [[obmejno mesto]] s perspektivami na področju terciarnih dejavnosti in postopoma prevzemala funkcijo prejšnje Gorice. Zgrajenih je bilo veliko pomembnih gospodarskih podjetij, leta 1952 je bil ustanovljen [[Goriški muzej]], leta 1965 pa zdravstveni dom. Od leta 1969 v Novi Gorici deluje [[Primorsko dramsko gledališče]], zdaj [[SNG Nova Gorica]], kjer gostuje tudi [[Mestna galerija Nova Gorica]], v mestu pa so še [[Kulturni dom Nova Gorica]] in nekaj zasebnih prodajnih ali društvenih galerij z občasnimi razstavami: Galerija Artes, [[Galerija Frnaža|Galerija Frnaža, Galerija Gong.]] Z Evropsko prestolnico kulture je mesto pridobilo še interpretacijski center EPIC, Super osmico, Xcenter in obnovljen rafutski park z Drevesno simfonijo. Leta 1975 podpisan [[osimski sporazum]] med Italijo in Jugoslavijo, ki je dokončno določil mejo med državama. Posledica tega je bila gradnja mejnega prehoda v [[Vrtojba|Vrtojbi]] (leta 1981) in [[Sabotinska cesta|sabotinske ceste]], ki je povezala [[Goriška Brda|Brda]] z Novo Gorico (1985). Leta 1982 je bila zgrajena [[cerkev Kristusa Odrešenika, Nova Gorica|cerkev Kristusa Odrešenika]], ki je 15. marca 2004 postala [[sostolnica]] [[Škofija Koper|Koprske škofije]]. Industrija je tako napredovala, da je leta 1987 že predstavljala 50 odstotkov bruto domačega proizvoda. Mesto se je razvijalo tudi na področju igralniškega turizma. Družba HIT d.d. je iz majhnega gostinskega obrata postala največji ponudnik zabaviščnih in igralniških storitev. == Izobraževanje == V širšem mestnem območju so štiri osnovne šole: Osnovna šola Milojke Štrukelj s podružnično šolo Ledine, Osnovna šola Frana Erjavca, Osnovna šola Kozara ter Osnovna šola Solkan. Srednješolsko izobrazbo zagotavljata [[Gimnazija Nova Gorica]] ter [[Šolski center Nova Gorica]], katerega sestavlja sedem organizacijskih enot: Strojna, prometna in lesarska šola, Elektrotehniška in računalniška šola, Gimnazija in zdravstvena šola, Biotehniška šola (locirana v Šempetru), Srednja ekonomska in trgovska šola, Višja strokovna šola in Medpodjetniški izobraževalni center (MIC). Nova Gorica je tudi sedež več visokošolskih ustanov: [[Univerza v Novi Gorici|Univerze v Novi Gorici]] (ki vključuje Akademijo umetnosti) in [[Nova univerza|Nove univerze]], kot tudi dislocirane enote Fakultete za vede o zdravju [[Univerza na Primorskem|Univerze na Primorskem]]. V centru mesta ima v novi stavbi sedež [[Goriška knjižnica Franceta Bevka]], ki ima enoto krajevne knjižnice tudi v Solkanu, v Rožni Dolini pa se nahaja knjižnica Univerze v Novi Gorici. V obmejnem pasu je zaradi Evropske prestolnice kulture GO! 2025 nastało obnovljeno območje namenjeno kulturi, druženju in turizmu t.i. EPIC distrikt, kjer je vzpostavljen nov večnamenski interpretacijski center EPIC, Super osmica in Igrišče GOGI&GIGI.<ref>{{Navedi splet|title=Konec tedna bo le zadišalo v Super osmici|url=https://primorske.svet24.si/primorska/goriska/konec-tedna-bo-le-zadisalo-v-super-osmici|website=primorske.svet24.si|date=2025-07-25|accessdate=2026-04-02|language=sl}}</ref> == Kultura == [[Slika:Slovensko narodno gledališče Nova Gorica (51589967738).jpg|thumb|250px|[[Slovensko narodno gledališče Nova Gorica]]]] [[Slika:Schloss Kromberk.JPG|thumb|250px|[[Grad Kromberk]] - dom Goriškega muzeja]] Kulturne ustanove: *[[SNG Nova Gorica]] *[[Evropska prestolnica kulture Nova Gorica Gorica - GO! 2025]] *[[Kulturni dom Nova Gorica]] *[[Kulturni center Mostovna]] *[[Goriški muzej]] *[[Mladinski center Nova Gorica]] *[[Mestna galerija]] *[[Galerija Artes]] *[[Galerija Frnaža]] *[[Galerija GONG]] Prireditve: *[[Goriška dlan]] Glasbene skupine: *[[Avtomobili]] *[[Big Ben (glasbena skupina)|Big Ben]] *[[Zaklonišče prepeva]] Decembra 2020 je bila sprejeta skupna kandidatura Nove Gorice in Gorice za [[Evropska prestolnica kulture|Evropsko prestolnico kulture]] 2025. Mesti sta bili prva prestolnica kulture, ki se je raztezala čez dve državi.<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/kultura/evropska-prestolnica-kulture-2025-bo-nova-gorica-z-gorico/546166 |title=Evropska prestolnica kulture 2025 bo Nova Gorica z Gorico |work=MMC RTV-SLO |date=2020-12-18 |accessdate=2025-01-09}}</ref> Uradna otvoritev prestolnice kulture je potekala 8. februarja 2025.<ref>{{navedi novice |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/slovensko-mesto-bo-okronano-s-castnim-nazivom-pripravili-14-ur-spektakla.html |title=Slovenska deklica in italijanski deček s pritiskom na gumb in ob pesmi 'Insieme' odprla EPK |work=24ur.com |date=2025-02-08 |accessdate=2026-01-27}}</ref> Delegacija treh poslancev Evropskega parlamenta iz odbora za kulturo in izobraževanje (CULT) je obiskala Novo Gorico in Gorico. Na terenu so se srečevali z občani obeh mest in ustvarjalci različnih kutlurnih področij - od likovne umetnosti, intermedije, literature, kinematografije, glasbe, uprizoritvenih umetnosti, kulinarike in znanosti, da bi v praksi spoznali kako se dve mesti, razdeljeni skozi travmatično zgodovino, združujeta skozi ta kulturni projekt in predstavljata vzor za celotno Evropo. "To je najbolj izjemna evropska prestolnica kulture doslej", je dejal predsednik Odbora Hannes Heide. <ref>{{Navedi splet|title=Uradna spletna stran Evropskega parlamenta v slovenskem jeziku|url=https://ljubljana.europarl.europa.eu/home/pagecontent/grid/main/novice/parlamentarci-navduseni-nad-goricama.html|website=Evropski parlament|date=2025-10-30|accessdate=2026-04-02|language=sl|publisher=Evropski palament}}</ref> == Turizem == [[Slika:DSCF7864 (53371431555).jpg|thumb|[[Frančiškanski samostan Kostanjevica pri Novi Gorici|Frančiškanski samostan Kostanjevica]] z južne strani]] Na Kidričevi ulici 11 se nahaja Turistično informacijski center in Center trajnostne mobilnosti Nova Gorica, ki ju upravlja Javni zavod za turizem Nova Gorica in Vipavska dolina.<ref>{{Navedi splet|title=Osebna izkaznica|url=https://turizem-novagorica-vipavskadolina.si/o-zavodu/osebna-izkaznica/|website=Turizem Nova Gorica in Vipavska dolina|accessdate=2024-07-05|language=sl-SI}}</ref> Na jugu Nove Gorice se na vzpetini Kostanjevica nahaja [[Frančiškanski samostan Kostanjevica pri Novi Gorici|frančiškanski samostan]]. Domačini območje imenujejo Kapela. Samostan ima izjemno cerkev s štukaturami in poslikavami. V njem je bogata knjižnica. Posebnost je kripta pod njegovo cerkvijo, v kateri so pokopani člani francoske kraljeve družine Bourbon, z zadnjim kraljem rodbine, Karlom X.<ref>{{Navedi splet|title=Grobnica Burbonov {{!}} Frančiškanski samostan Kostanjevica in Nova Gorica|url=https://www.samostan-kostanjevica.si/sl/grobnica-burbonov|website=www.samostan-kostanjevica.si|accessdate=2024-07-05}}</ref> Hoteli: * Park Hotel * [[Perla Casinò & Hotel]] == Arhitektura == [[Slika:Rathaus Mestna občina Città Comune di Nova Gorica (51589751416).jpg|thumb|Občinska stavba in trg Edvarda Kardelja]] [[Slika:Nova Gorica - Železniška postaja.jpg|thumb|Železniška postaja in trg Evrope]] Arhitekturno najpomembnejše zgradbe v Novi Gorici: * Bloki ob Kidričevi (Ruski bloki) - prve stanovanjske stavbe ob magistrali * Občinska stavba, arh. [[Vinko Glanz]] * Nebotičnik - svojčas najvišja stavba mesta * [[Eda center]] - današnja najvišja stavba mesta * Železniška postaja - iz časa [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] * [[SNG Nova Gorica]] (včasih Primorsko narodno gledališče), arh. Vojteh Ravnikar * Knjižnica Franceta Bevka, arhitekt Vojteh Ravnikar Trgi v Novi Gorici: * Bevkov trg * [[Trg Evrope]] * Trg Edvarda Kardelja == Gasilci == 27. julija 1948 je v Solkanu ustanovljeno Prostovoljno gasilsko društvo Solkan. Izvoljen predsednik Alojz Srebrnič - Džidži, poveljnik Ivan Zavrtnik - Nutej in tajnik Viktor Volk.<ref>{{Navedi splet|title=Prostovoljno gasilsko društvo Nova Gorica|url=https://www.pgd-ng.si/zgodovina|website=www.pgd-ng.si|accessdate=2024-07-18|language=sl|archive-date=2024-08-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20240806054003/http://www.pgd-ng.si/zgodovina|url-status=dead}}</ref> Leta 1958 se je društvo preselilo v nov gasilski dom v Novi Gorici. Društvo pridobi vozilo [[Tovarna avtomobilov Maribor|TAM]] Pionir. 11. julija 1991 je ustanovljena [[Gasilska enota Nova Gorica]].<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://www.geng.si/zgodovina|website=Gasilska enota Nova Gorica|date=2022-12-21|accessdate=2024-07-18|language=sl}}</ref> == Znameniti Novogoričani == {{Glavni|Seznam osebnosti iz Mestne občine Nova Gorica}} {{stolpci|7| * [[Emil Aberšek]] *[[Denis Arčon]] *[[Iztok Arčon]] *[[Matej Arčon]] *[[Alan Jakin]] *[[Jože Babič]] *[[Ivo Barišič]] *[[Hubert Bergant]] *[[France Bevk]] *[[Marjan Bevk]] *[[Zoran Božič]] *[[Bojan Bratina]] *[[Gvido Bratina]] *[[Diego de Brea]] *[[Marijan Brecelj (književnik)|Marijan Brecelj]] * [[Mirko Brulc]] * [[Aljoša Buha]] * [[Štefan Cigoj]] *[[Diego De Brea]] * [[Srečko Fišer]] * [[Slavko Furlan]] * [[Ludvik Gabrijelčič]] * [[Kostja Gatnik]] * [[Teja Glažar]] * [[Robert Golob]] * [[Ervin Hladnik Milharčič]] * [[Jožko Humar]] * [[Zoltan Jan]] * [[Boris Jukić]] * [[Vasja Klavora]] * [[Dean Komel]] * [[Silvester Komel]] * [[Danilo Kovačič]] *[[Teodor Lojk]] * [[Branko Marušič]] * [[Ivan Marušič]] * [[Tomaž Marušič]] * [[Tomaž Mastnak]] * [[Bine Matoh]] * [[Iztok Mlakar]] * [[Vida Mokrin Pauer]] *[[Anja Mugerli]] * [[Negovan Nemec]] * [[Nelida Nemec]] * [[Maja Novak]] * [[Borut Pahor]] * [[Alenka Paulin]] * [[Sergij Pelhan]] * [[Marko Peljhan]] * [[Dušan Pirjevec]] * [[Stojan Plesničar]] * [[Tine Ravnikar]] * [[Vojteh Ravnikar]] * [[Gianni Rijavec]] * [[Marija Rus]] * [[Neda Rusjan Bric]] * [[Miran Rudan]] * [[Igor Saksida]] * [[Uroš Seljak]] * [[Janez Starina]] *[[Jožica Svete]] * [[Rudi Šimac]] * [[Majda Širca]] * [[Mojca Širok]] * [[Stanislav Škrabec]] * [[Anja Štefan]] * [[Jože Šušmelj]] * [[Igor Vidmar]] * [[Boštjan Vuga]] * [[Tomaž Vuga]] * [[Lucijan Vuga]] * [[Marko Vuksanović]] * [[Mirko Vuksanović]] * [[Danilo Zavrtanik]] * [[Miloš Žefran]] * [[Niko Jurca]] }} ==Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} * Plahuta, Slavica ''Nova Gorica 1947 - 1997 : Pričetki gradnje Nove Gorice'' ''Oko'', 5, št. 89-94 (1997) * Ukmar, Dragica. »Začetki gradnje Nove Gorice«. ''Kronika'' 41, št. 2 (1993), 18-37. * Rosa, Jurij in Ivanka Uršič. ''Na Solkanskem polju je rastlo mesto : 50 let Nove Gorice : 50 (naj)starejših posamičnih javnih stavb v mestu Nova Gorica, zgrajenih od leta 1948 dalje''. Nova Gorica, 1998. * ''Občina Nova Gorica 1947-1977''. Nova Gorica, 1977. * Marušič, Branko. ''Nova Gorica''. Motovun, 1988. * Ravnikar, Edvard. »Nova Gorica po 35 letih«. ''Arhitektov bilten'', št. 68-69 (1984), 43-46. * Vrišer, Igor. »Nastanek in razvoj Nove Gorice : geografija novo nastajajočega mesta«. ''Geografski vestnik'' 31 (1959), 45-78. == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Nova Gorica}} {{Wikipotovanje|Nova Gorica}} * [https://365.rtvslo.si/arhiv/dokumentarec-meseca/6807960 ''Mesto na travniku'', dokumentarni film RTV Slovenije (2007)] * [https://web.archive.org/web/20070117192635/http://www.benjaminbezek.net/etnologija/urbana.htm Literatura o Novi Gorici] (arhivirana stran) * [https://www.go2025.eu/sl Spletno mesto evropske prestolnice kulture Nove Gorice in Gorice] {{Mesta-Slovenija}} {{Mestna občina Nova Gorica}} {{Evropska prestolnica kulture}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja Mestne občine Nova Gorica]] [[Kategorija:Nova Gorica| ]] [[Kategorija:Univerzitetna mesta]] [[Kategorija:Naselja ob Soči]] t6k5bsgjdbrcw0gli8qupsrwj8rfgdv 0 118013 6654830 6550394 2026-04-02T12:19:08Z Benlinglese 253711 6654830 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10140455_b4 | latd = 46 |latm = 15 |lats = 47.93 |latNS = N | longd = 13 |longm = 25 |longs = 26.31 |longEW = E |najdisi=Breginj |slika=Breginj.jpg |povrsina=19,00 |prebivalstvo=180 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=576,1 |postna=5223 |posta=Breginj |obcina=Kobarid |pokrajina=Primorska |regija=Goriška regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Breginj - Ambient vaškega središča <!--podatki registra--> | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt= 44 <!--slika--> | lokacija = | občina = Kobarid <!--ostali podatki--> | površina = | zgrajeno = }} }} '''Breginj''' ({{jezik-it|Bergogna}}, ''Bergogne'' v [[Furlanščina|furlanščini]]<ref>Nons furlans di lûc = Nomi friulani di luogo : repertorio toponimico italiano-friulano / Franco Finco ; con la collaborazione di Barbara Cinausero e Ermanno Dentesano. - 2. ed. riveduta ed ampliata. - Udine : Societât filologjiche furlane, c2004</ref>) je [[naselje]] v [[občina Kobarid|Občini Kobarid]]. Breginj je najbolj zahodno ležeče večje naselje ob [[Slovenija|slovensko]] - [[italija]]nski [[državna meja|meji]]. V mesecu maju (6. in 11. maja) in septembru (15. septembra) 1976 je [[Potres v Posočju 1976|več potresnih sunkov]] Breginj hudo poškodovalo. Ohranili so se samo [[cerkev (zgradba)|cerkev]] z župniščem in dve [[hiša|domačiji]], ki sta sedaj obnovljeni in razglašeni za [[Kulturni spomenik lokalnega pomena|kulturni spomenik]]. Po potresu so vzhodno od starega Breginja postavili naselje 79 montažnih hiš in skupen hlev, v starem naselju pa je bilo zgrajenih precej novih hiš. == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] * Vasi [[Breginjski kot|Breginjskega kota]] ([[Borjana]], [[Kred]], [[Potoki, Kobarid|Potoki]], [[Podbela]], Breginj, [[Stanovišče]], [[Homec, Kobarid|Homec]], [[Logje]], [[Robidišče]], [[Sedlo, Kobarid|Sedlo]]) == Sklici == {{Sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} == Zunanje povezave == * [http://www.breginj.si/ Breginjski kot] {{Kobarid}} {{normativna kontrola}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Kobarid]] 94isett3utadvqvgrnta8q69vm84sw3 0 119442 6655166 6513202 2026-04-03T07:30:08Z Ziv 221276 ([[c:GR|GR]]) [[File:The Inspiration of Saint Matthew by Caravaggio.jpg]] → [[File:Caravaggio - La inspiración de San Mateo (San Luigi dei Francesi, Roma).jpg]] → File replacement: update from a old and low quality version to a newer one with better quality ([[c:c:GR]]) 6655166 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Sveti Matej}} [[Slika:Caravaggio - La inspiración de San Mateo (San Luigi dei Francesi, Roma).jpg|thumb|Navdih apostola Mateja, [[Caravaggio]].]] '''Matej''' je bil eden od dvanajstih [[Jezus Kristus|Jezusovih]] [[apostol]]ov, po poklicu pa je bil [[carinska služba|mitničar]]. Imenujemo ga tudi '''Matej Evangelist''', ker velja za pisca [[Evangelij po Mateju|Evangelija po Mateju]]. *(?); +(?) Ime [[Matej]] (hebrejsko: {{jezik-he2|מתי}} [Mataj], grško: {{jezik-el2|Ματθαίος}} [Matheos]) pomeni ''Dar Gospoda''. Domnevno je Matej ista oseba kot cestninar '''Levi''' (hebrejsko {{jezik-he2|לוי}}), ki se tudi večkrat pojavi v evangelijih. V seznamu apostolov je naveden kot Matej Alfejev sin, kar pomeni, da je bil brat [[apostol Jakob Mlajši|apostola Jakoba Mlajšega]]. Verjetno ga lahko štejemo za Jezusovega bratranca, saj je bil omenjeni Alfej domnevno [[sveti Jožef|Jožefov]] brat. Čas in kraj Matejevega rojstva je neznan, isto pa velja tudi za čas in kraj njegove smrti. Po enem od izročil je umrl mučeniške smrti v Etiopiji, po drugem izročilu pa naj bi umrl v Hieropolisu v Partiji. Matej velja za pisca Evangelija po Mateju, zato je na slikah po navadi upodobljen s peresom v roki, ob njem pa stoji angel. Ker je bil po poklicu cestninar, velja za zavetnika vseh, ki se ukvarjajo s financami, in je včasih upodobljen tudi z mošnjo v roki. Apostol in evangelist Matej [[god]]uje [[21. september|21.septembra]] po [[katoliški koledar|katoliškem koledarju]] oziroma [[16. november|16. novembra]] po [[pravoslavni koledar|pravoslavnem koledarju]]. == Zunanje povezave == {{wikivir|Sveti Matej}} {{commonscat|Saint Matthew}} * [http://zupnije.rkc.si/polzela/upload/SVETNIKI/Matej_21_9.htm Matej, apostol] * [http://svetniki.org/?cat=340 Matej - evangelist in apostol] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100723125503/http://svetniki.org/?cat=340 |date=2010-07-23 }} na [http://svetniki.org/ svetniki.org] == Viri == * Hepe Boštjan(2011): ''Zgodovina carine od antike do konca druge svetovne vojne'', str. 15-16. '''Iz''': Hepe, Boštjan (ur.): [http://www.carina.gov.si/fileadmin/curs.gov.si/internet/Publikacije/20_let_Carine/Zbornik_Carina_20_let.pdf ''Zgodovina carine na Slovenskem od antike do slovenske osamosvojitve''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140714203427/http://www.carina.gov.si/fileadmin/curs.gov.si/internet/Publikacije/20_let_Carine/Zbornik_Carina_20_let.pdf |date=2014-07-14 }}. Ljubljana, Carinska uprava Republike Slovenije. Str. 13-54. {{Apostoli}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Matej}} [[Kategorija:Sveti Matej| ]] [[Kategorija:Apostoli]] [[Kategorija:Svetniki]] [[Kategorija:Cariniki]] jhoi37g7kgby3fg3wp89slj7by7jzzp 0 120110 6655200 6630735 2026-04-03T08:23:58Z Vampirelife 251591 6655200 wikitext text/x-wiki {{točnost}} {{Infobox Italian comune | name = Rezija | official_name = Comune di Resia<br />Rośajanskë Kumün | native_name = Resia | image_skyline = Val Resia.JPG | imagesize = | image_alt = | image_caption = | image_shield = | shield_alt = | image_map = Map_of_comune_of_Resia_(province_of_Udine,_region_Friuli-Venezia_Giulia,_Italy).svg | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | latd = 46 |latm = 23 |lats = |latNS = N | longd = 13 |longm = 18 |longs = |longEW = E | coordinates_type = type:city(1,244)_region:IT | coordinates_display = title | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija - Julijska krajina]] | province = [[Pokrajina Videm|Videm]] | frazioni = Prato di Resia/Ravanca, San Giorgio/Bela, Gniva/Njiva, Oseacco/Osojane, Stolvizza/Solbica, Uccea/Učja | mayor_party = | mayor = Anna Micelli | area_footnotes = | area_total_km2 = 119,0 | population_footnotes = | population_total = 931 | population_as_of = 28-2-2021 | population_demonym = Rezijani | elevation_footnotes = | elevation_m = 492 | twin1 = | twin1_country = |istat=030092 | saint = [[Marijino vnebovzetje]] | day = 15. avgusta | postal_code = 33010 | area_code = 0433 | website = [http://www.comune.resia.ud.it/ Comune di Resia] | footnotes = }} '''Rezija''' ([[rezijanščina|rezijansko]] ''Rozajanska dulḯna'', {{Jezik-fur|Resie}}, {{Jezik-it|Resia}}) je [[Alpe|alpska]] [[dolina]] v severovzhodni [[Italija|Italiji]]. Njeno območje predstavlja tudi istoimensko občino (''Rośajanskë Kumün''), ki je od 2016 članica novoustanovljene [[Medobčinska zveza Železne in Kanalske doline|Medobčinske zveze Železne in Kanalske doline]] (kot dela nekdanje [[Pokrajina Videm|Pokrajine Videm]]) v avtonomni deželi [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]]. {{citation needed}} Rezija meji na [[Slovenija|slovenski]] občini [[občina Kobarid|Kobarid]] in [[občina Bovec|Bovec]], sicer pa še na italijanske občine [[Kluže]], [[Bardo]], [[Na Bili]] in [[Pušja vas]]. Od [[Gorica|Gorice]] je oddaljena okrog 54&nbsp;km, od [[Videm, Italija|Vidma]] pa okrog 35&nbsp;km. Iz Slovenije je najhitreje dostopna preko nekdanjega mejnega prehoda [[Rateče]] ali [[Mejni prehod za mednarodni promet Učja|Učja]]. Po podatkih iz leta 2021 je imela Rezija 931 prebivalcev.{{citation needed}} Dolina ima površino 119 km². == Geografija == Dolina Rezije leži v severovzhodnem delu Furlanije - Julijske krajine: to je predalpska dolina, ki se razteza 20&nbsp;km zahod-vzhod, po njej pa teče proti zahodu istoimenski [[Rezija (potok)|potok Rezija]], ki se izliva v [[Bela (Kanalska dolina)|reko Belo]]. Na vzhodu jo zapira gorski masiv z najvišjim vrhom [[Visoki Kanin]] (2587 m), ki označuje mejo med Italijo in Slovenijo. Najpomembnejši vidik doline je poleg nespornega jezikovno-kulturnega pomena naravoslovni pomen: potopljena v zeleno kotlino, nad katero bdijo kaninski vrhovi, ki jih dobršen del leta pokriva sneg in je del regionalnega [[Naravni park Julijske Predalpe|naravnega parka Julijske Predalpe]] ({{langx|it|Parco naturale delle Prealpi Giulie}}), ki je bil ustanovljen leta 1996 in obsega okrog 100&nbsp;km². {{citation needed}} Obiska je vredna tako za neposreden stik s prebivalci vasi kot za prijetne izlete v eno najlepših alpskih dolin {{POV}} {{cleanup}}. V dolini je 5 glavnih naselij, ki si sledijo od zahoda proti vzhodu: Na Bili / Bilä ({{langx|it|San Giorgio}}), Ravanca (''Prato''), Njiva (''Gniva''), Osojane (''Oseacco'') in Solbica (''Stolvizza''); obstajajo tudi zaselki [[Lipovec]] (''Lipovaz''), Crisacis, Gost, Liščaca (''Lischiazze''), Korito (''Coritis'') in v sosednji dolini južneje, [[Učja, Rezija|Učja]] (''Uccea''). Tam je tudi vremenska postaja Rezija (''Resia''). Do nje se pride tako, da se sledi [[Tabeljska cesta|Tabeljski cesti]] ({{langx|it|SS13 Pontebbana}}) v smeri proti Trbižu ali od cestninske postaje Karnija-Tolmeč ({{langx|it|Carnia-Tolmezzo}}) avtoceste A23 v smeri proti Trbižu, po približno 10&nbsp;km se prispe v vas [[Na Bili]] in sledi križišču za Rezijansko dolino {{cleanup}}. === Sosednje občine === {{Geografski položaj |Center = Rezija |Vzhod = [[občina Bovec|Bovec]] |Jug = [[Bardo]] |Jugozahod = [[Pušja vas]] |Zahod = [[Na Bili]] |Sever = [[Kluže]] }} ==Zgodovina== Rezija je omenja v testamentu grofa Kacelina iz konca 11. stoletja, ki jo je po smrti podaril [[oglejski patriarh|oglejskemu patriarhu]] Frideriku skupaj številnimi [[alod]]i v [[Furlanija|Furlaniji]] in na [[Koroška (vojvodina)|Koroškem]], v okviru meja, katere so vključevale tudi ''sartum montem''. V srednjem veku se je izraz ''mons'' nanašal na obstoječe koče na gori Žrd (''Monte'' ''Sart'') in je odprta možnost, da je v dolini že tedaj obstajala stalna naselbina.{{citation needed}} Zato je sprejeto, da so v 6. in 7. stoletju tudi Rezijansko dolino poselila slovanska plemena iz današnje Koroške, ki so se premikala proti jugu in se naseljevala v dolinah severne Furlanije in obmejnem pasu današnje Slovenije. Na to kažejo številna slovenska krajevna imena, posejana po Kanalski in [[Železna dolina|Železni dolini]].{{citation needed}} Rezijanska zgodovina je tesno povezana z [[Oglejski patriarhat|Oglejskim patriarhatom]], saj je bila pod oblastjo mogočne opatije sv. Gala v [[Možac]]u vse do prihoda [[Beneška republika|Beneške republike]] leta 1420.{{citation needed}} Pripadnost Benečanom je Rezijanom prekinila stike s Posočjem, ki so prej prav tako spadali pod patriarhat.{{citation needed}} Nadaljnja zgodovina je podobna kot pri drugih območjih: prihod [[Napoleon]]a, prehod pod [[Avstro-Ogrska|Avstro-ogrsko cesarstvo]] in končno priključitev [[kraljevina Italija|kraljevini Italiji]] leta 1866.{{citation needed}} ==Rezijani== Rezijani predstavljajo vzhodno-alpske slovanske prebivalce Rezijanske doline, ki so zaradi geografske lege in orografske odrezanosti doline od preostale Slovenije razvili značilno rezijansko govorico in kulturo. Ker je rodovitne zemlje, primerne za obdelavo, v dolini bolj malo, so Rezijani od nekdaj iskali kruh na tujem {{clarify}}, skoraj po vsej Evropi, predvsem kot potujoči trgovci in krošnjarji, kasneje tudi kot trgovci s sadjem in zelenjavo. {{citation needed}} Rezijani so bili poznani tudi kot brusači, v delavnici, ki so jo vozili kar na kolesu, so brusili nože in škarje ter popravljali lonce in dežnike. {{citation needed}} Tudi ženske, ko so običajno doma skrbele za živino in v košarah na hrbtu nosile seno z visokih senožeti, so se pogosto oprtale s suho robo (izdelano doma v dolgih zimah) in jo nosile naprodaj daleč naokoli {{clarify}}. {{citation needed}} Ena najbolj znanih rezijskih krošnjaric je ljudska pripovednica [[Valentina Pielich|Valentina Pielich - Tina Vajtova]] (tudi Tina Vajtawa) (1900-1984). {{citation needed}} === Etnična identiteta === Zaradi svoje izolacije od ostalih Slovencev so razvili zelo močno lokalno identiteto,<ref>Dapit, Roberto. (2001). Identità resiana fra mito e ideologia: gli effetti sulla lingua. Slavica TerGestina. Slavica Tergestina 9. </ref> ki je skoraj mitološka, saj se imajo za nekaj posebnega {{clarify}} {{cleanup}}. {{citation needed}} Po mnenju večine Rezijanov oni niso Slovenci in ne govorijo slovenščine, ampak se imajo za svoj narod (Rezijane) in po njihovem govorijo [[Rezijansko narečje|rezijanski jezik]], ki ga jezikoslovci sicer vključujejo kot del [[Slovenska narečja|slovenskih narečji]]. {{citation needed}} Njihova lokalna identiteta je tako močna, da so, ko je Občina Rezija prišla na seznam Občin z zaščitenim slovenskim jezikom, nekateri celo protestirali in zbirali podpise, da se v Reziji nimajo za Slovence. {{citation needed}} Na koncu pa je Rezija kljub protestom ljudi ostala na seznamu teh občin s Slovenskim jezikom, saj je Rezijanščina priznana kot Slovensko narečje tako iz strani jezikoslovcev, držav Republike Italije in Slovenije ter tudi manjšinskega dela njenih prebivalcev. {{citation needed}} === Spori === Po izvolitvi župana [[Sergio Chinese|Sergija Chineseja]], ki je trdil da Rezijani in rezijanščina nimajo nič skupnega z Slovenci in slovenščino. Zaradi tega je občina zahtevala, da se Rezijo izloči iz seznama občin z zaščitenim slovenskim jezikom, kar mu pa ni uspelo {{clarify}} {{cleanup}}.<ref>{{Navedi splet|title=''Rezijani so ponosni na to, da so nekaj posebnega''|url=https://www.primorske.si/2014/10/24/rezijani-so-ponosni-na-to,-da-so-nekaj-posebnega|website=Primorske Novice|accessdate=2025-08-10|archive-date=2021-12-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20211203034900/https://www.primorske.si/2014/10/24/rezijani-so-ponosni-na-to,-da-so-nekaj-posebnega|url-status=dead}}</ref> Šel je celo spreminjati dvojezične table, ki so napisane v rezijanskem narečju s posebno abecedo v italijansko abecedo, z denarjem ki ga je dobil kot prispevek dodeljen občini preko zaščitnega zakona, kar je bilo v nasprotju z zakonom o zaščiti [[Slovenska skupnost v Italiji|Slovenske skupnosti v Italiji]] in jih je posledično moral spremeniti nazaj na lastne stroške občine.<ref>{{Navedi splet|title=Rezija: namesto Ravance &#187;Ravanza«|url=https://www.primorski.eu/novice/81989-rezija-namesto-ravance-ravanza-ENPR82464|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-08-10|language=sl}}</ref> ==== Dvojezične osebne izkaznice ==== Leta 2010 ko je v dolini prvi prebivalec dobil dvojezično izkaznico so nekateri strogo protestirali in domnevno celo pretepli osebo z dvojezično izkaznico.<ref>{{Navedi splet|title=Rezija: Demonstracije zaradi dvojezične osebne {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/svet/rezija-demonstracije-zaradi-dvojezicne-osebne.html|website=www.24ur.com|accessdate=2025-08-10|language=sl}}</ref> ==== Zaščita rezijanščine kot ogroženega jezika pod UNESCO ==== Rezijansko narečje naj bi bilo zaščiteno od leta 2010 kot ogrožen jezik, vendar je zapisan pod slovensko kodo [[ISO 639|ISO-639]], kar pomeni, da je priznan kot bolj ogroženo narečje.<ref>{{Navedi splet|title=Rezija, Unesco, slovenščina in Rusi|url=https://www.primorski.eu/novice/270619-rezija-unesco-slovenina-in-rusi-LJPR292382|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-08-10|language=sl}}</ref> ==== Mit o ruskem izvoru ==== V dolini zaradi dela poljskega jezikoslovca [[Jan Niecisław Baudouin de Courtenay|Jan Baudouin de Courtenayja]] v 19. stoletju, je razširjeno prepričanje da je rezijansko narečje bližje [[Ruščina|ruščini]]. Vendar je poljski jezikoslovec kasneje v življenju priznal, da je rezijansko narečje pomotoma klasificiral kot del [[Vzhodnoslovanski jeziki|vzhodnoslovanskih jezikov]].<ref>{{Navedi splet|title=V arhivu odkrili še neobjavljeno rezijansko narečno besedilno gradivo|url=https://www.primorski.eu/se/v-arhivu-odkrili-se-neobjavljeno-rezijansko-narecno-besedilno-gradivo-GL379679|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-08-10|language=sl|first=Jaruška|last=Majovski {{!}}}}</ref> Zaradi tega so povabili ruske jezikoslovce v Rezijo, da naj preverijo če je rezijanščina bolj podobna ruščini in ti jezikoslovci so samo ponovili trditev, da je rezijanščina slovensko narečje.<ref>{{Navedi splet|title=Rezijansko narečje ne pripada ruščini_Il resiano non fa parte del russo - dom|url=https://www.dom.it/rezijansko-narecje-ne-pripada-ruscini_il-resiano-non-fa-parte-del-russo/|date=2017-06-30|accessdate=2025-08-10|language=it-IT}}</ref> ==== Genetske raziskave ==== V Reziji so tudi naredil genetske raziskave in domnevno ugotovili, da imajo zelo drugačen DNA od svojih sosedov tako v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Juliski krajini]], kot v Sloveniji zato nekateri trdijo, da niso prišli v dolino Rezijo skupaj z Slovenci in naj bi zaradi tega bili ne povezani z njimi. {{citation needed}} Vendar to ne razloži zakaj govorijo narečje, ki je klasificirano kot slovensko narečje. {{citation needed}} ==Slovenci v Reziji== V nekdanji Videmski pokrajini je bil jezikovni položaj slovenske narodne skupnosti bolj problematičen, saj so bili tamkajšnji Slovenci in Slovenke v preteklosti slabše organizirani in narodno gibanje v 19. stoletju nanje ni imelo vpliva. Z jezikovnega vidika se od Tržaškega in Goriškega razlikujejo tudi po tem, da že v preteklosti, pod kraljevino Italijo, niso bili deležni šolanja v slovenščini. {{citation needed}} V [[Beneška Slovenija|Benečiji]] tako od leta 2001 deluje državna večstopenjska dvojezična šola v [[Špeter Slovenov|Špetru]], ki je bila ustanovljena kot zasebna šola leta 1984. {{citation needed}} V Reziji imajo prebivalci in prebivalke na voljo le tečaje rezijanskega narečja, v [[Kanalska dolina|Kanalski dolini]] pa imajo pri organizaciji tečajev slovenskega knjižnega jezika precejšnje težave. {{citation needed}} ==Rezijanščina== [[Rezijanščina]], ki se v [[Narečje|narečju]] razlikuje od vasi do vasi, je staro slovensko [[Slovenska narečja|slovensko narečje]], ki ga lahko, če se potrudi, razume vsak Slovenec. Rezijani pravijo o sebi, da ''romunijo po rozejanski''. {{citation needed}} Prvi zapis v rezijanščini je ''[[Očenaš]]'' iz 18. stoletja, ki je na ogled v cerkvi v Bili ({{Langx|it|San Giorgio}}l). {{citation needed}} Rezijanščina je konec 20. stoletja dobila tudi svoj prvi [[pravopis]]. Zaradi gospodarskih razmer se prebivalstvo Rezije sooča z izseljevanjem in s posledično nizko rodnostjo, vse to pa po drugi strani vpliva na manjšanje kroga ljudi, ki uporabljajo rezijanščino. {{citation needed}} Rezijani so bili le delno vključeni v [[Slovenci|slovensko]] etnogenezo; čeprav se v slovanski družbi izrekajo za Slovence in v italijanski družbi za Italijane, ohranjajo tudi domačo pokrajinsko-govorno etnično zavest.<ref>Makarovič, Gorazd (2008). ''Ko še nismo bili Slovenci in Slovenke: Novoveške etnične identitete pred slovensko narodno zavestjo''. Slovenska matica, Ljubljana. Str. 218-219.</ref> Slovenci so to dolino in njene prebivalce počastili {{clarify}} s poimenovanjem dveh ulic; ena »Rezijanska ulica« je v [[Ljubljana|Ljubljani]], druga pa v [[Maribor]]u. <gallery mode="packed"> Slika:Rezija3-Paternoster.JPG|Rezijanski ''Očenaš'' Slika:Bilingual road sign in Resia-Rezjia.jpg|Dvoježična italijansko-rezijanska cestna oznaka pred vasjo Bilä Slika:Resia San Giorgio carneval music 03022008 78.jpg|Glasbeni sestav, ki igra tipične rezijanske motive Slika:Traditional costume in Rezija-Resia, Italy.JPG|Rezijanska narodna noša </gallery> ==Rezijansko ljudsko izročilo== Rezijanske ceremonije, pesmi, glasba, plesi in pravljice so samonikli in so v 20. stoletju našli mnoge predelave. {{citation needed}} Njihovo izročilo so uporabili slovenski skladatelji [[Alojz Srebotnjak]], [[Jani Golob]], [[Aldo Kumar]] in drugi {{clarify}}. {{citation needed}} Značilne so tudi rezijanske pustne maske. {{citation needed}} ===Rezijanska mitologija=== Rezijanska mitologija vsebuje pripovedi o [[divja žena|divjih ženah]] (''dujačesah''), ki jih poznamo tudi drugod po Sloveniji. {{citation needed}} Posebnost rezijanskega mitološkega izročila so pripovedi dveh o močnih, samotarskih orjakih-junakih o tihotapcu Lölu Kotliču, ki je obračunal z žandarji in o zaščitniku vasi [[Dardaj]]u,<ref>Dapit Roberto, Kropej Monika, Šmitek Zmago (1999): ''Visoko v gorah, globoko v vodah''. Didakta, Radovljica, str. 43-44.</ref> in ki glede na kriterij Georgesa Dumézila spadata med junake [[Vāyu]]jevega tipa.<ref>Dumézil Georges (1987): ''Tridelna ideologija Indoevropejcev''. Škuc, Ljubljana, str. 61-65.</ref> Posebnost je tudi neopredeljivo zlobno bajeslovno bitje Grdinica, ki nastopa tudi v otroški televizijski [[lutka|lutkovni]] seriji ''[[Zverinice iz Rezije]]'', pripravljeni po pripovedih, ki jih je v Reziji zbral [[etnolog]] in [[etnograf]] [[Milko Matičetov]]. == Demografska preglednica == <timeline> Colors= id:lightgrey value:gray(0.9) id:darkgrey value:gray(0.8) id:sfondo value:rgb(1,1,1) id:barra value:rgb(0.6,0.7,0.8) ImageSize = width:455 height:303 PlotArea = left:50 bottom:50 top:30 right:30 DateFormat = x.y Period = from:0 till:5000 TimeAxis = orientation:vertical AlignBars = justify ScaleMajor = gridcolor:darkgrey increment:1000 start:0 ScaleMinor = gridcolor:lightgrey increment:200 start:0 BackgroundColors = canvas:sfondo BarData= bar:1861 text:1861 bar:1871 text:1871 bar:1881 text:1881 bar:1901 text:1901 bar:1911 text:1911 bar:1921 text:1921 bar:1931 text:1931 bar:1936 text:1936 bar:1951 text:1951 bar:1961 text:1961 bar:1971 text:1971 bar:1981 text:1981 bar:1991 text:1991 bar:2001 text:2001 bar:2011 text:2011 bar:2021 text:2021 PlotData= color:barra width:20 align:left bar:1861 from: 0 till:0 bar:1871 from: 0 till:3275 bar:1881 from: 0 till:3703 bar:1901 from: 0 till:3952 bar:1911 from: 0 till:4671 bar:1921 from: 0 till:3695 bar:1931 from: 0 till:3114 bar:1936 from: 0 till:2994 bar:1951 from: 0 till:3350 bar:1961 from: 0 till:2830 bar:1971 from: 0 till:1805 bar:1981 from: 0 till:1547 bar:1991 from: 0 till:1318 bar:2001 from: 0 till:1285 bar:2011 from: 0 till:1091 bar:2021 from: 0 till:931 PlotData= bar:1861 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5) bar:1871 at:3275 fontsize:XS text: 3275 shift:(-8,5) bar:1881 at:3703 fontsize:XS text: 3703 shift:(-8,5) bar:1901 at:3952 fontsize:XS text: 3952 shift:(-8,5) bar:1911 at:4671 fontsize:XS text: 4671 shift:(-8,5) bar:1921 at:3695 fontsize:XS text: 3695 shift:(-8,5) bar:1931 at:3114 fontsize:XS text: 3114 shift:(-8,5) bar:1936 at:2994 fontsize:XS text: 2994 shift:(-8,5) bar:1951 at:3350 fontsize:XS text: 3350 shift:(-8,5) bar:1961 at:2830 fontsize:XS text: 2830 shift:(-8,5) bar:1971 at:1805 fontsize:XS text: 1805 shift:(-8,5) bar:1981 at:1547 fontsize:XS text: 1547 shift:(-8,5) bar:1991 at:1318 fontsize:XS text: 1318 shift:(-8,5) bar:2001 at:1285 fontsize:XS text: 1285 shift:(-8,5) bar:2011 at:1091 fontsize:XS text: 1091 shift:(-8,5) bar:2021 at:931 fontsize:XS text: 931 shift:(-8,5) TextData= fontsize:S pos:(20,20) text:Podatki povzeti po [[Istituto Nazionale di Statistica ISTAT|ISTAT]] </timeline> == Rezijanska naselja == {| class="wikitable" |+ !Slovensko !Rezijansko !Italijansko !Furlansko |- |[[Ravanca]] |Ravanzä |Prato (di Resia) |Prât (di Resie) |- |Bela / Bila |Bilä |San Giorgio (di Resia) |San Zorç (di Resie) |- |[[Osojane]] |Osoanë |Oseacco |Oseac |- |[[Njiva, Rezija|Njiva]] |Njïwa |Gniva |Gnive |- |[[Liščaca]] |Lišćaza |Lischiazze |Liscjace |- |[[Solbica]] |Stolbiza |Stolvizza | |- |Korito |Korütö |Coritis |Curitis |- | | |Gost | |- | | |Crisacis | |- |[[Lipovec, Rezija|Lipovec]] | |Lipovaz | |} V zatrepu doline pa [[Korito, Rezija|Korito]] (''Coritis''), vendar prebivalci v njem niso nastanjeni skozi vse leto. === Kulturne ustanove === Ob šolskem centru v Ravanci, kjer je tudi občinski sedež, stoji rezijanski etnografski muzej ''Naš Muzeo'', ki je bil tako kot ''Kulturska hiša'' (kulturno središče Rezijanov), zgrajen s pomočjo Slovenije po [[Potres v Furlaniji (1976)|potresu leta 1976]].{{citation needed}} == Šport == V Reziji deluje amatersko športno društvo z imenom ''[[ASD Val Resia]]'', ki skrbi za razne športne prireditve in dogodke. Imajo celo svoje nogometno moštvo, ki igra v nižjih italijanskih ligah v Furlaniji - Julijski krajini.<ref>{{Navedi splet|title=Home - Asd Val Resia|url=https://www.asdvalresia.it/|date=2018-10-15|accessdate=2025-08-10|language=it-IT}}</ref> == Galerija == <gallery mode="packed"> Slika:Prato di Resia 02.JPG|Glavna ulica v Ravanci (''Prato'') Slika:Rezija2.JPG|Cerkev v Bili Slika:Prato di Resia 06.jpg|Rozajanska ''kültürska'' hiša v Ravanci Slika:Rezija6.jpg|Korito (''Coritis''), zadnja vas pred zatrepom doline Slika:Rezija7.jpg|Solbica (''Stolvizza'') </gallery> == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * Trinko, Ivan: ''Beneška Slovenija; Hajdimo v Rezijo !'' Celje, Mohorjeva družba Celje, 1980 {{COBISS|ID=11214337}} * {{navedi knjigo |author1=Dolhar, Rafko|year=2006 |title=Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turistični vodnik|publisher=Mohorjeva družba, Celovec |isbn=978-3-7086-0218-9 |cobiss=228982784 |pages=}} == Zunanje povezave == * http://www.rezija.com * [https://www.google.com/maps/@46.3717648,13.3035393,3a,28.9y,127.9h,79.77t/data=!3m7!1e1!3m5!1sVk_RrqTlgzcMD19BdZ2lHQ!2e0!6shttps:%2F%2Fstreetviewpixels-pa.googleapis.com%2Fv1%2Fthumbnail%3Fcb_client%3Dmaps_sv.tactile%26w%3D900%26h%3D600%26pitch%3D10.227938661315093%26panoid%3DVk_RrqTlgzcMD19BdZ2lHQ%26yaw%3D127.903301392491!7i16384!8i8192?entry=ttu&g_ep=EgoyMDI2MDIxMS4wIKXMDSoASAFQAw%3D%3D Torrente Resia - tavilika Woda] {{Commonscat|Val Resia}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Julijske Alpe]] [[Kategorija:Videmska pokrajina - občine]] [[Kategorija:Rezija|*]] oc23lt5c11h5pzh8cvc9xnkzab2r3ma 6655202 6655200 2026-04-03T08:27:31Z Vampirelife 251591 6655202 wikitext text/x-wiki {{točnost}} {{Infobox Italian comune | name = Rezija | official_name = Comune di Resia<br />Rośajanskë Kumün | native_name = Resia | image_skyline = Val Resia.JPG | imagesize = | image_alt = | image_caption = | image_shield = | shield_alt = | image_map = Map_of_comune_of_Resia_(province_of_Udine,_region_Friuli-Venezia_Giulia,_Italy).svg | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | latd = 46 |latm = 23 |lats = |latNS = N | longd = 13 |longm = 18 |longs = |longEW = E | coordinates_type = type:city(1,244)_region:IT | coordinates_display = title | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija - Julijska krajina]] | province = [[Pokrajina Videm|Videm]] | frazioni = Prato di Resia/Ravanca, San Giorgio/Bela, Gniva/Njiva, Oseacco/Osojane, Stolvizza/Solbica, Uccea/Učja | mayor_party = | mayor = Anna Micelli | area_footnotes = | area_total_km2 = 119,0 | population_footnotes = | population_total = 931 | population_as_of = 28-2-2021 | population_demonym = Rezijani | elevation_footnotes = | elevation_m = 492 | twin1 = | twin1_country = |istat=030092 | saint = [[Marijino vnebovzetje]] | day = 15. avgusta | postal_code = 33010 | area_code = 0433 | website = [http://www.comune.resia.ud.it/ Comune di Resia] | footnotes = }} '''Rezija''' ([[rezijanščina|rezijansko]] ''Rozajanska dulḯna'', {{Jezik-fur|Resie}}, {{Jezik-it|Resia}}) je [[Alpe|alpska]] [[dolina]] v severovzhodni [[Italija|Italiji]]. Njeno območje predstavlja tudi istoimensko občino (''Rośajanskë Kumün''), ki je od 2016 članica novoustanovljene [[Medobčinska zveza Železne in Kanalske doline|Medobčinske zveze Železne in Kanalske doline]] (kot dela nekdanje [[Pokrajina Videm|Pokrajine Videm]]) v avtonomni deželi [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]]. {{citation needed}} Rezija meji na [[Slovenija|slovenski]] občini [[občina Kobarid|Kobarid]] in [[občina Bovec|Bovec]], sicer pa še na italijanske občine [[Kluže]], [[Bardo]], [[Na Bili]] in [[Pušja vas]]. Od [[Gorica|Gorice]] je oddaljena okrog 54&nbsp;km, od [[Videm, Italija|Vidma]] pa okrog 35&nbsp;km. Iz Slovenije je najhitreje dostopna preko nekdanjega mejnega prehoda [[Rateče]] ali [[Mejni prehod za mednarodni promet Učja|Učja]]. Po podatkih iz leta 2021 je imela Rezija 931 prebivalcev.{{citation needed}} Dolina ima površino 119 km². == Geografija == Dolina Rezije leži v severovzhodnem delu Furlanije - Julijske krajine: to je predalpska dolina, ki se razteza 20&nbsp;km zahod-vzhod, po njej pa teče proti zahodu istoimenski [[Rezija (potok)|potok Rezija]], ki se izliva v [[Bela (Kanalska dolina)|reko Belo]]. Na vzhodu jo zapira gorski masiv z najvišjim vrhom [[Visoki Kanin]] (2587 m), ki označuje mejo med Italijo in Slovenijo. Najpomembnejši vidik doline je poleg nespornega jezikovno-kulturnega pomena naravoslovni pomen: potopljena v zeleno kotlino, nad katero bdijo kaninski vrhovi, ki jih dobršen del leta pokriva sneg in je del regionalnega [[Naravni park Julijske Predalpe|naravnega parka Julijske Predalpe]] ({{langx|it|Parco naturale delle Prealpi Giulie}}), ki je bil ustanovljen leta 1996 in obsega okrog 100&nbsp;km². {{citation needed}} Obiska je vredna tako za neposreden stik s prebivalci vasi kot za prijetne izlete v eno najlepših alpskih dolin {{POV}} {{cleanup}}. V dolini je 5 glavnih naselij, ki si sledijo od zahoda proti vzhodu: Na Bili / Bilä ({{langx|it|San Giorgio}}), Ravanca (''Prato''), Njiva (''Gniva''), Osojane (''Oseacco'') in Solbica (''Stolvizza''); obstajajo tudi zaselki [[Lipovec]] (''Lipovaz''), Crisacis, Gost, Liščaca (''Lischiazze''), Korito (''Coritis'') in v sosednji dolini južneje, [[Učja, Rezija|Učja]] (''Uccea''). Tam je tudi vremenska postaja Rezija (''Resia''). Do nje se pride tako, da se sledi [[Tabeljska cesta|Tabeljski cesti]] ({{langx|it|SS13 Pontebbana}}) v smeri proti Trbižu ali od cestninske postaje Karnija-Tolmeč ({{langx|it|Carnia-Tolmezzo}}) avtoceste A23 v smeri proti Trbižu, po približno 10&nbsp;km se prispe v vas [[Na Bili]] in sledi križišču za Rezijansko dolino {{cleanup}}. === Sosednje občine === {{Geografski položaj |Center = Rezija |Vzhod = [[občina Bovec|Bovec]] |Jug = [[Bardo]] |Jugozahod = [[Pušja vas]] |Zahod = [[Na Bili]] |Sever = [[Kluže]] }} ==Zgodovina== Rezija je omenja v testamentu grofa Kacelina iz konca 11. stoletja, ki jo je po smrti podaril [[oglejski patriarh|oglejskemu patriarhu]] Frideriku skupaj številnimi [[alod]]i v [[Furlanija|Furlaniji]] in na [[Koroška (vojvodina)|Koroškem]], v okviru meja, katere so vključevale tudi ''sartum montem''. V srednjem veku se je izraz ''mons'' nanašal na obstoječe koče na gori Žrd (''Monte'' ''Sart'') in je odprta možnost, da je v dolini že tedaj obstajala stalna naselbina.{{citation needed}} Zato je sprejeto, da so v 6. in 7. stoletju tudi Rezijansko dolino poselila slovanska plemena iz današnje Koroške, ki so se premikala proti jugu in se naseljevala v dolinah severne Furlanije in obmejnem pasu današnje Slovenije. Na to kažejo številna slovenska krajevna imena, posejana po Kanalski in [[Železna dolina|Železni dolini]].{{citation needed}} Rezijanska zgodovina je tesno povezana z [[Oglejski patriarhat|Oglejskim patriarhatom]], saj je bila pod oblastjo mogočne opatije sv. Gala v [[Možac]]u vse do prihoda [[Beneška republika|Beneške republike]] leta 1420.{{citation needed}} Pripadnost Benečanom je Rezijanom prekinila stike s Posočjem, ki so prej prav tako spadali pod patriarhat.{{citation needed}} Nadaljnja zgodovina je podobna kot pri drugih območjih: prihod [[Napoleon]]a, prehod pod [[Avstro-Ogrska|Avstro-ogrsko cesarstvo]] in končno priključitev [[kraljevina Italija|kraljevini Italiji]] leta 1866.{{citation needed}} ==Rezijani== Rezijani predstavljajo vzhodno-alpske slovanske prebivalce Rezijanske doline, ki so zaradi geografske lege in orografske odrezanosti doline od preostale Slovenije razvili značilno rezijansko govorico in kulturo. Ker je rodovitne zemlje, primerne za obdelavo, v dolini bolj malo, so Rezijani od nekdaj iskali kruh na tujem, skoraj po vsej Evropi, predvsem kot potujoči trgovci in krošnjarji, kasneje tudi kot trgovci s sadjem in zelenjavo. {{citation needed}} Rezijani so bili poznani tudi kot brusači, v delavnici, ki so jo vozili kar na kolesu, so brusili nože in škarje ter popravljali lonce in dežnike. {{citation needed}} Tudi ženske, ko so običajno doma skrbele za živino in v košarah na hrbtu nosile seno z visokih senožeti, so se pogosto oprtale s suho robo (izdelano doma v dolgih zimah) in jo nosile naprodaj daleč naokoli. {{citation needed}} Ena najbolj znanih rezijskih krošnjaric je ljudska pripovednica [[Valentina Pielich|Valentina Pielich - Tina Vajtova]] (tudi Tina Vajtawa) (1900-1984). {{citation needed}} === Etnična identiteta === Zaradi svoje izolacije od ostalih Slovencev so razvili zelo močno lokalno identiteto,<ref>Dapit, Roberto. (2001). Identità resiana fra mito e ideologia: gli effetti sulla lingua. Slavica TerGestina. Slavica Tergestina 9. </ref> ki je skoraj mitološka, saj se imajo za nekaj posebnega {{clarify}} {{cleanup}}. {{citation needed}} Po mnenju večine Rezijanov oni niso Slovenci in ne govorijo slovenščine, ampak se imajo za svoj narod (Rezijane) in po njihovem govorijo [[Rezijansko narečje|rezijanski jezik]], ki ga jezikoslovci sicer vključujejo kot del [[Slovenska narečja|slovenskih narečji]]. {{citation needed}} Njihova lokalna identiteta je tako močna, da so, ko je Občina Rezija prišla na seznam Občin z zaščitenim slovenskim jezikom, nekateri celo protestirali in zbirali podpise, da se v Reziji nimajo za Slovence. {{citation needed}} Na koncu pa je Rezija kljub protestom ljudi ostala na seznamu teh občin s Slovenskim jezikom, saj je Rezijanščina priznana kot Slovensko narečje tako iz strani jezikoslovcev, držav Republike Italije in Slovenije ter tudi manjšinskega dela njenih prebivalcev. {{citation needed}} === Spori === Po izvolitvi župana [[Sergio Chinese|Sergija Chineseja]], ki je trdil da Rezijani in rezijanščina nimajo nič skupnega z Slovenci in slovenščino. Zaradi tega je občina zahtevala, da se Rezijo izloči iz seznama občin z zaščitenim slovenskim jezikom, kar mu pa ni uspelo {{cleanup}}.<ref>{{Navedi splet|title=''Rezijani so ponosni na to, da so nekaj posebnega''|url=https://www.primorske.si/2014/10/24/rezijani-so-ponosni-na-to,-da-so-nekaj-posebnega|website=Primorske Novice|accessdate=2025-08-10|archive-date=2021-12-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20211203034900/https://www.primorske.si/2014/10/24/rezijani-so-ponosni-na-to,-da-so-nekaj-posebnega|url-status=dead}}</ref> Šel je celo spreminjati dvojezične table, ki so napisane v rezijanskem narečju s posebno abecedo v italijansko abecedo, z denarjem ki ga je dobil kot prispevek dodeljen občini preko zaščitnega zakona, kar je bilo v nasprotju z zakonom o zaščiti [[Slovenska skupnost v Italiji|Slovenske skupnosti v Italiji]] in jih je posledično moral spremeniti nazaj na lastne stroške občine.<ref>{{Navedi splet|title=Rezija: namesto Ravance &#187;Ravanza«|url=https://www.primorski.eu/novice/81989-rezija-namesto-ravance-ravanza-ENPR82464|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-08-10|language=sl}}</ref> ==== Dvojezične osebne izkaznice ==== Leta 2010 ko je v dolini prvi prebivalec dobil dvojezično izkaznico so nekateri strogo protestirali in domnevno celo pretepli osebo z dvojezično izkaznico.<ref>{{Navedi splet|title=Rezija: Demonstracije zaradi dvojezične osebne {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/svet/rezija-demonstracije-zaradi-dvojezicne-osebne.html|website=www.24ur.com|accessdate=2025-08-10|language=sl}}</ref> ==== Zaščita rezijanščine kot ogroženega jezika pod UNESCO ==== Rezijansko narečje naj bi bilo zaščiteno od leta 2010 kot ogrožen jezik, vendar je zapisan pod slovensko kodo [[ISO 639|ISO-639]], kar pomeni, da je priznan kot bolj ogroženo narečje.<ref>{{Navedi splet|title=Rezija, Unesco, slovenščina in Rusi|url=https://www.primorski.eu/novice/270619-rezija-unesco-slovenina-in-rusi-LJPR292382|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-08-10|language=sl}}</ref> ==== Mit o ruskem izvoru ==== V dolini zaradi dela poljskega jezikoslovca [[Jan Niecisław Baudouin de Courtenay|Jan Baudouin de Courtenayja]] v 19. stoletju, je razširjeno prepričanje da je rezijansko narečje bližje [[Ruščina|ruščini]]. Vendar je poljski jezikoslovec kasneje v življenju priznal, da je rezijansko narečje pomotoma klasificiral kot del [[Vzhodnoslovanski jeziki|vzhodnoslovanskih jezikov]].<ref>{{Navedi splet|title=V arhivu odkrili še neobjavljeno rezijansko narečno besedilno gradivo|url=https://www.primorski.eu/se/v-arhivu-odkrili-se-neobjavljeno-rezijansko-narecno-besedilno-gradivo-GL379679|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-08-10|language=sl|first=Jaruška|last=Majovski {{!}}}}</ref> Zaradi tega so povabili ruske jezikoslovce v Rezijo, da naj preverijo če je rezijanščina bolj podobna ruščini in ti jezikoslovci so samo ponovili trditev, da je rezijanščina slovensko narečje.<ref>{{Navedi splet|title=Rezijansko narečje ne pripada ruščini_Il resiano non fa parte del russo - dom|url=https://www.dom.it/rezijansko-narecje-ne-pripada-ruscini_il-resiano-non-fa-parte-del-russo/|date=2017-06-30|accessdate=2025-08-10|language=it-IT}}</ref> ==== Genetske raziskave ==== V Reziji so tudi naredil genetske raziskave in domnevno ugotovili, da imajo zelo drugačen DNA od svojih sosedov tako v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Juliski krajini]], kot v Sloveniji zato nekateri trdijo, da niso prišli v dolino Rezijo skupaj z Slovenci in naj bi zaradi tega bili ne povezani z njimi. {{citation needed}} Vendar to ne razloži zakaj govorijo narečje, ki je klasificirano kot slovensko narečje. {{citation needed}} ==Slovenci v Reziji== V nekdanji Videmski pokrajini je bil jezikovni položaj slovenske narodne skupnosti bolj problematičen, saj so bili tamkajšnji Slovenci in Slovenke v preteklosti slabše organizirani in narodno gibanje v 19. stoletju nanje ni imelo vpliva. Z jezikovnega vidika se od Tržaškega in Goriškega razlikujejo tudi po tem, da že v preteklosti, pod kraljevino Italijo, niso bili deležni šolanja v slovenščini. {{citation needed}} V [[Beneška Slovenija|Benečiji]] tako od leta 2001 deluje državna večstopenjska dvojezična šola v [[Špeter Slovenov|Špetru]], ki je bila ustanovljena kot zasebna šola leta 1984. {{citation needed}} V Reziji imajo prebivalci in prebivalke na voljo le tečaje rezijanskega narečja, v [[Kanalska dolina|Kanalski dolini]] pa imajo pri organizaciji tečajev slovenskega knjižnega jezika precejšnje težave. {{citation needed}} ==Rezijanščina== [[Rezijanščina]], ki se v [[Narečje|narečju]] razlikuje od vasi do vasi, je staro slovensko [[Slovenska narečja|slovensko narečje]], ki ga lahko, če se potrudi, razume vsak Slovenec. Rezijani pravijo o sebi, da ''romunijo po rozejanski''. {{citation needed}} Prvi zapis v rezijanščini je ''[[Očenaš]]'' iz 18. stoletja, ki je na ogled v cerkvi v Bili ({{Langx|it|San Giorgio}}l). {{citation needed}} Rezijanščina je konec 20. stoletja dobila tudi svoj prvi [[pravopis]]. Zaradi gospodarskih razmer se prebivalstvo Rezije sooča z izseljevanjem in s posledično nizko rodnostjo, vse to pa po drugi strani vpliva na manjšanje kroga ljudi, ki uporabljajo rezijanščino. {{citation needed}} Rezijani so bili le delno vključeni v [[Slovenci|slovensko]] etnogenezo; čeprav se v slovanski družbi izrekajo za Slovence in v italijanski družbi za Italijane, ohranjajo tudi domačo pokrajinsko-govorno etnično zavest.<ref>Makarovič, Gorazd (2008). ''Ko še nismo bili Slovenci in Slovenke: Novoveške etnične identitete pred slovensko narodno zavestjo''. Slovenska matica, Ljubljana. Str. 218-219.</ref> Slovenci so to dolino in njene prebivalce počastili s poimenovanjem dveh ulic; ena »Rezijanska ulica« je v [[Ljubljana|Ljubljani]], druga pa v [[Maribor]]u. <gallery mode="packed"> Slika:Rezija3-Paternoster.JPG|Rezijanski ''Očenaš'' Slika:Bilingual road sign in Resia-Rezjia.jpg|Dvoježična italijansko-rezijanska cestna oznaka pred vasjo Bilä Slika:Resia San Giorgio carneval music 03022008 78.jpg|Glasbeni sestav, ki igra tipične rezijanske motive Slika:Traditional costume in Rezija-Resia, Italy.JPG|Rezijanska narodna noša </gallery> ==Rezijansko ljudsko izročilo== Rezijanske ceremonije, pesmi, glasba, plesi in pravljice so samonikli in so v 20. stoletju našli mnoge predelave. {{citation needed}} Njihovo izročilo so uporabili slovenski skladatelji [[Alojz Srebotnjak]], [[Jani Golob]], [[Aldo Kumar]] in drugi {{clarify}}. {{citation needed}} Značilne so tudi rezijanske pustne maske. {{citation needed}} ===Rezijanska mitologija=== Rezijanska mitologija vsebuje pripovedi o [[divja žena|divjih ženah]] (''dujačesah''), ki jih poznamo tudi drugod po Sloveniji. {{citation needed}} Posebnost rezijanskega mitološkega izročila so pripovedi dveh o močnih, samotarskih orjakih-junakih o tihotapcu Lölu Kotliču, ki je obračunal z žandarji in o zaščitniku vasi [[Dardaj]]u,<ref>Dapit Roberto, Kropej Monika, Šmitek Zmago (1999): ''Visoko v gorah, globoko v vodah''. Didakta, Radovljica, str. 43-44.</ref> in ki glede na kriterij Georgesa Dumézila spadata med junake [[Vāyu]]jevega tipa.<ref>Dumézil Georges (1987): ''Tridelna ideologija Indoevropejcev''. Škuc, Ljubljana, str. 61-65.</ref> Posebnost je tudi neopredeljivo zlobno bajeslovno bitje Grdinica, ki nastopa tudi v otroški televizijski [[lutka|lutkovni]] seriji ''[[Zverinice iz Rezije]]'', pripravljeni po pripovedih, ki jih je v Reziji zbral [[etnolog]] in [[etnograf]] [[Milko Matičetov]]. == Demografska preglednica == <timeline> Colors= id:lightgrey value:gray(0.9) id:darkgrey value:gray(0.8) id:sfondo value:rgb(1,1,1) id:barra value:rgb(0.6,0.7,0.8) ImageSize = width:455 height:303 PlotArea = left:50 bottom:50 top:30 right:30 DateFormat = x.y Period = from:0 till:5000 TimeAxis = orientation:vertical AlignBars = justify ScaleMajor = gridcolor:darkgrey increment:1000 start:0 ScaleMinor = gridcolor:lightgrey increment:200 start:0 BackgroundColors = canvas:sfondo BarData= bar:1861 text:1861 bar:1871 text:1871 bar:1881 text:1881 bar:1901 text:1901 bar:1911 text:1911 bar:1921 text:1921 bar:1931 text:1931 bar:1936 text:1936 bar:1951 text:1951 bar:1961 text:1961 bar:1971 text:1971 bar:1981 text:1981 bar:1991 text:1991 bar:2001 text:2001 bar:2011 text:2011 bar:2021 text:2021 PlotData= color:barra width:20 align:left bar:1861 from: 0 till:0 bar:1871 from: 0 till:3275 bar:1881 from: 0 till:3703 bar:1901 from: 0 till:3952 bar:1911 from: 0 till:4671 bar:1921 from: 0 till:3695 bar:1931 from: 0 till:3114 bar:1936 from: 0 till:2994 bar:1951 from: 0 till:3350 bar:1961 from: 0 till:2830 bar:1971 from: 0 till:1805 bar:1981 from: 0 till:1547 bar:1991 from: 0 till:1318 bar:2001 from: 0 till:1285 bar:2011 from: 0 till:1091 bar:2021 from: 0 till:931 PlotData= bar:1861 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5) bar:1871 at:3275 fontsize:XS text: 3275 shift:(-8,5) bar:1881 at:3703 fontsize:XS text: 3703 shift:(-8,5) bar:1901 at:3952 fontsize:XS text: 3952 shift:(-8,5) bar:1911 at:4671 fontsize:XS text: 4671 shift:(-8,5) bar:1921 at:3695 fontsize:XS text: 3695 shift:(-8,5) bar:1931 at:3114 fontsize:XS text: 3114 shift:(-8,5) bar:1936 at:2994 fontsize:XS text: 2994 shift:(-8,5) bar:1951 at:3350 fontsize:XS text: 3350 shift:(-8,5) bar:1961 at:2830 fontsize:XS text: 2830 shift:(-8,5) bar:1971 at:1805 fontsize:XS text: 1805 shift:(-8,5) bar:1981 at:1547 fontsize:XS text: 1547 shift:(-8,5) bar:1991 at:1318 fontsize:XS text: 1318 shift:(-8,5) bar:2001 at:1285 fontsize:XS text: 1285 shift:(-8,5) bar:2011 at:1091 fontsize:XS text: 1091 shift:(-8,5) bar:2021 at:931 fontsize:XS text: 931 shift:(-8,5) TextData= fontsize:S pos:(20,20) text:Podatki povzeti po [[Istituto Nazionale di Statistica ISTAT|ISTAT]] </timeline> == Rezijanska naselja == {| class="wikitable" |+ !Slovensko !Rezijansko !Italijansko !Furlansko |- |[[Ravanca]] |Ravanzä |Prato (di Resia) |Prât (di Resie) |- |Bela / Bila |Bilä |San Giorgio (di Resia) |San Zorç (di Resie) |- |[[Osojane]] |Osoanë |Oseacco |Oseac |- |[[Njiva, Rezija|Njiva]] |Njïwa |Gniva |Gnive |- |[[Liščaca]] |Lišćaza |Lischiazze |Liscjace |- |[[Solbica]] |Stolbiza |Stolvizza | |- |Korito |Korütö |Coritis |Curitis |- | | |Gost | |- | | |Crisacis | |- |[[Lipovec, Rezija|Lipovec]] | |Lipovaz | |} V zatrepu doline pa [[Korito, Rezija|Korito]] (''Coritis''), vendar prebivalci v njem niso nastanjeni skozi vse leto. === Kulturne ustanove === Ob šolskem centru v Ravanci, kjer je tudi občinski sedež, stoji rezijanski etnografski muzej ''Naš Muzeo'', ki je bil tako kot ''Kulturska hiša'' (kulturno središče Rezijanov), zgrajen s pomočjo Slovenije po [[Potres v Furlaniji (1976)|potresu leta 1976]].{{citation needed}} == Šport == V Reziji deluje amatersko športno društvo z imenom ''[[ASD Val Resia]]'', ki skrbi za razne športne prireditve in dogodke. Imajo celo svoje nogometno moštvo, ki igra v nižjih italijanskih ligah v Furlaniji - Julijski krajini.<ref>{{Navedi splet|title=Home - Asd Val Resia|url=https://www.asdvalresia.it/|date=2018-10-15|accessdate=2025-08-10|language=it-IT}}</ref> == Galerija == <gallery mode="packed"> Slika:Prato di Resia 02.JPG|Glavna ulica v Ravanci (''Prato'') Slika:Rezija2.JPG|Cerkev v Bili Slika:Prato di Resia 06.jpg|Rozajanska ''kültürska'' hiša v Ravanci Slika:Rezija6.jpg|Korito (''Coritis''), zadnja vas pred zatrepom doline Slika:Rezija7.jpg|Solbica (''Stolvizza'') </gallery> == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * Trinko, Ivan: ''Beneška Slovenija; Hajdimo v Rezijo !'' Celje, Mohorjeva družba Celje, 1980 {{COBISS|ID=11214337}} * {{navedi knjigo |author1=Dolhar, Rafko|year=2006 |title=Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turistični vodnik|publisher=Mohorjeva družba, Celovec |isbn=978-3-7086-0218-9 |cobiss=228982784 |pages=}} == Zunanje povezave == * http://www.rezija.com * [https://www.google.com/maps/@46.3717648,13.3035393,3a,28.9y,127.9h,79.77t/data=!3m7!1e1!3m5!1sVk_RrqTlgzcMD19BdZ2lHQ!2e0!6shttps:%2F%2Fstreetviewpixels-pa.googleapis.com%2Fv1%2Fthumbnail%3Fcb_client%3Dmaps_sv.tactile%26w%3D900%26h%3D600%26pitch%3D10.227938661315093%26panoid%3DVk_RrqTlgzcMD19BdZ2lHQ%26yaw%3D127.903301392491!7i16384!8i8192?entry=ttu&g_ep=EgoyMDI2MDIxMS4wIKXMDSoASAFQAw%3D%3D Torrente Resia - tavilika Woda] {{Commonscat|Val Resia}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Julijske Alpe]] [[Kategorija:Videmska pokrajina - občine]] [[Kategorija:Rezija|*]] bgo4r15q02rz79x3bj6qhj48u3v8fp3 6655216 6655202 2026-04-03T08:41:49Z Yerpo 8417 vrnitev urejanj uporabnika [[Special:Contributions/Vampirelife|Vampirelife]] ([[User talk:Vampirelife|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Yerpo|Yerpo]] 6630735 wikitext text/x-wiki {{točnost}} {{Infobox Italian comune | name = Rezija | official_name = Comune di Resia<br />Rośajanskë Kumün | native_name = Resia | image_skyline = Val Resia.JPG | imagesize = | image_alt = | image_caption = | image_shield = | shield_alt = | image_map = Map_of_comune_of_Resia_(province_of_Udine,_region_Friuli-Venezia_Giulia,_Italy).svg | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | latd = 46 |latm = 23 |lats = |latNS = N | longd = 13 |longm = 18 |longs = |longEW = E | coordinates_type = type:city(1,244)_region:IT | coordinates_display = title | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija - Julijska krajina]] | province = [[Pokrajina Videm|Videm]] | frazioni = Prato di Resia/Ravanca, San Giorgio/Bela, Gniva/Njiva, Oseacco/Osojane, Stolvizza/Solbica, Uccea/Učja | mayor_party = | mayor = Anna Micelli | area_footnotes = | area_total_km2 = 119,0 | population_footnotes = | population_total = 931 | population_as_of = 28-2-2021 | population_demonym = Rezijani | elevation_footnotes = | elevation_m = 492 | twin1 = | twin1_country = |istat=030092 | saint = [[Marijino vnebovzetje]] | day = 15. avgusta | postal_code = 33010 | area_code = 0433 | website = [http://www.comune.resia.ud.it/ Comune di Resia] | footnotes = }} '''Rezija''' ([[rezijanščina|rezijansko]] ''Rozajanska dulḯna'', {{Jezik-fur|Resie}}, {{Jezik-it|Resia}}) je [[Alpe|alpska]] [[dolina]] v severovzhodni [[Italija|Italiji]]. Njeno območje predstavlja tudi istoimensko občino (''Rośajanskë Kumün''), ki je od 2016 članica novoustanovljene [[Medobčinska zveza Železne in Kanalske doline|Medobčinske zveze Železne in Kanalske doline]] (kot dela nekdanje [[Pokrajina Videm|Pokrajine Videm]]) v avtonomni deželi [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]]. Rezija meji na [[Slovenija|slovenski]] občini [[občina Kobarid|Kobarid]] in [[občina Bovec|Bovec]], sicer pa še na italijanske občine [[Kluže]], [[Bardo]], [[Na Bili]] in [[Pušja vas]]. Od [[Gorica|Gorice]] je oddaljena okrog 54&nbsp;km, od [[Videm, Italija|Vidma]] pa okrog 35&nbsp;km. Iz Slovenije je najhitreje dostopna preko nekdanjega mejnega prehoda [[Rateče]] ali [[Mejni prehod za mednarodni promet Učja|Učja]]. Po podatkih iz leta 2021 je imela Rezija 931 prebivalcev. Dolina ima površino 119 km². == Geografija == Dolina Rezije leži v severovzhodnem delu Furlanije - Julijske krajine: to je predalpska dolina, ki se razteza 20&nbsp;km zahod-vzhod, po njej pa teče proti zahodu istoimenski [[Rezija (potok)|potok Rezija]], ki se izliva v [[Bela (Kanalska dolina)|reko Belo]]. Na vzhodu jo zapira gorski masiv z najvišjim vrhom [[Visoki Kanin]] (2587 m), ki označuje mejo med Italijo in Slovenijo. Najpomembnejši vidik doline je poleg nespornega jezikovno-kulturnega pomena naravoslovni pomen: potopljena v zeleno kotlino, nad katero bdijo kaninski vrhovi, ki jih dobršen del leta pokriva sneg in je del regionalnega [[Naravni park Julijske Predalpe|naravnega parka Julijske Predalpe]] ({{langx|it|Parco naturale delle Prealpi Giulie}}), ki je bil ustanovljen leta 1996 in obsega okrog 100&nbsp;km². Obiska je vredna tako za neposreden stik s prebivalci vasi kot za prijetne izlete v eno najlepših alpskih dolin. V dolini je 5 glavnih naselij, ki si sledijo od zahoda proti vzhodu: Na Bili / Bilä ({{langx|it|San Giorgio}}), Ravanca (''Prato''), Njiva (''Gniva''), Osojane (''Oseacco'') in Solbica (''Stolvizza''); obstajajo tudi zaselki [[Lipovec]] (''Lipovaz''), Crisacis, Gost, Liščaca (''Lischiazze''), Korito (''Coritis'') in v sosednji dolini južneje, [[Učja, Rezija|Učja]] (''Uccea''). Tam je tudi vremenska postaja Rezija (''Resia''). Do nje se pride tako, da se sledi [[Tabeljska cesta|Tabeljski cesti]] ({{langx|it|SS13 Pontebbana}}) v smeri proti Trbižu ali od cestninske postaje Karnija-Tolmeč ({{langx|it|Carnia-Tolmezzo}}) avtoceste A23 v smeri proti Trbižu, po približno 10&nbsp;km se prispe v vas [[Na Bili]] in sledi križišču za Rezijansko dolino. === Sosednje občine === {{Geografski položaj |Center = Rezija |Vzhod = [[občina Bovec|Bovec]] |Jug = [[Bardo]] |Jugozahod = [[Pušja vas]] |Zahod = [[Na Bili]] |Sever = [[Kluže]] }} ==Zgodovina== Rezija je omenja v testamentu grofa Kacelina iz konca 11. stoletja, ki jo je po smrti podaril [[oglejski patriarh|oglejskemu patriarhu]] Frideriku skupaj številnimi [[alod]]i v [[Furlanija|Furlaniji]] in na [[Koroška (vojvodina)|Koroškem]], v okviru meja, katere so vključevale tudi ''sartum montem''. V srednjem veku se je izraz ''mons'' nanašal na obstoječe koče na gori Žrd (''Monte'' ''Sart'') in je odprta možnost, da je v dolini že tedaj obstajala stalna naselbina. Zato je sprejeto, da so v 6. in 7. stoletju tudi Rezijansko dolino poselila slovanska plemena iz današnje Koroške, ki so se premikala proti jugu in se naseljevala v dolinah severne Furlanije in obmejnem pasu današnje Slovenije. Na to kažejo številna slovenska krajevna imena, posejana po Kanalski in [[Železna dolina|Železni dolini]]. Rezijanska zgodovina je tesno povezana z [[Oglejski patriarhat|Oglejskim patriarhatom]], saj je bila pod oblastjo mogočne opatije sv. Gala v [[Možac]]u vse do prihoda [[Beneška republika|Beneške republike]] leta 1420. Pripadnost Benečanom je Rezijanom prekinila stike s Posočjem, ki so prej prav tako spadali pod patriarhat. Nadaljnja zgodovina je podobna kot pri drugih območjih: prihod [[Napoleon]]a, prehod pod [[Avstro-Ogrska|Avstro-ogrsko cesarstvo]] in končno priključitev [[kraljevina Italija|kraljevini Italiji]] leta 1866. ==Rezijani== Rezijani predstavljajo vzhodno-alpske slovanske prebivalce Rezijanske doline, ki so zaradi geografske lege in orografske odrezanosti doline od preostale Slovenije razvili značilno rezijansko govorico in kulturo. Ker je rodovitne zemlje, primerne za obdelavo, v dolini bolj malo, so Rezijani od nekdaj iskali kruh na tujem, skoraj po vsej Evropi, predvsem kot potujoči trgovci in krošnjarji, kasneje tudi kot trgovci s sadjem in zelenjavo. Rezijani so bili poznani tudi kot brusači, v delavnici, ki so jo vozili kar na kolesu, so brusili nože in škarje ter popravljali lonce in dežnike. Tudi ženske, ko so običajno doma skrbele za živino in v košarah na hrbtu nosile seno z visokih senožeti, so se pogosto oprtale s suho robo (izdelano doma v dolgih zimah) in jo nosile naprodaj daleč naokoli. Ena najbolj znanih rezijskih krošnjaric je ljudska pripovednica [[Valentina Pielich|Valentina Pielich - Tina Vajtova]] (tudi Tina Vajtawa) (1900-1984). === Etnična identiteta === Zaradi svoje izolacije od ostalih Slovencev so razvili zelo močno lokalno identiteto,<ref>Dapit, Roberto. (2001). Identità resiana fra mito e ideologia: gli effetti sulla lingua. Slavica TerGestina. Slavica Tergestina 9. </ref> ki je skoraj mitološka, saj se imajo za nekaj posebnega. Po mnenju večine Rezijanov oni niso Slovenci in ne govorijo slovenščine, ampak se imajo za svoj narod (Rezijane) in po njihovem govorijo [[Rezijansko narečje|rezijanski jezik]], ki ga jezikoslovci sicer vključujejo kot del [[Slovenska narečja|slovenskih narečji]]. Njihova lokalna identiteta je tako močna, da so, ko je Občina Rezija prišla na seznam Občin z zaščitenim slovenskim jezikom, nekateri celo protestirali in zbirali podpise, da se v Reziji nimajo za Slovence. Na koncu pa je Rezija kljub protestom ljudi ostala na seznamu teh občin s Slovenskim jezikom, saj je Rezijanščina priznana kot Slovensko narečje tako iz strani jezikoslovcev, držav Republike Italije in Slovenije ter tudi manjšinskega dela njenih prebivalcev. === Spori === Po izvolitvi župana [[Sergio Chinese|Sergija Chineseja]], ki je trdil da Rezijani in rezijanščina nimajo nič skupnega z Slovenci in slovenščino. Zaradi tega je občina zahtevala, da se Rezijo izloči iz seznama občin z zaščitenim slovenskim jezikom, kar mu pa ni uspelo.<ref>{{Navedi splet|title=''Rezijani so ponosni na to, da so nekaj posebnega''|url=https://www.primorske.si/2014/10/24/rezijani-so-ponosni-na-to,-da-so-nekaj-posebnega|website=Primorske Novice|accessdate=2025-08-10|archive-date=2021-12-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20211203034900/https://www.primorske.si/2014/10/24/rezijani-so-ponosni-na-to,-da-so-nekaj-posebnega|url-status=dead}}</ref> Šel je celo spreminjati dvojezične table, ki so napisane v rezijanskem narečju s posebno abecedo v italijansko abecedo, z denarjem ki ga je dobil kot prispevek dodeljen občini preko zaščitnega zakona, kar je bilo v nasprotju z zakonom o zaščiti [[Slovenska skupnost v Italiji|Slovenske skupnosti v Italiji]] in jih je posledično moral spremeniti nazaj na lastne stroške občine.<ref>{{Navedi splet|title=Rezija: namesto Ravance &#187;Ravanza«|url=https://www.primorski.eu/novice/81989-rezija-namesto-ravance-ravanza-ENPR82464|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-08-10|language=sl}}</ref> ==== Dvojezične osebne izkaznice ==== Leta 2010 ko je v dolini prvi prebivalec dobil dvojezično izkaznico so nekateri strogo protestirali in domnevno celo pretepli osebo z dvojezično izkaznico.<ref>{{Navedi splet|title=Rezija: Demonstracije zaradi dvojezične osebne {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/svet/rezija-demonstracije-zaradi-dvojezicne-osebne.html|website=www.24ur.com|accessdate=2025-08-10|language=sl}}</ref> ==== Zaščita rezijanščine kot ogroženega jezika pod UNESCO ==== Rezijansko narečje naj bi bilo zaščiteno od leta 2010 kot ogrožen jezik, vendar je zapisan pod slovensko kodo [[ISO 639|ISO-639]], kar pomeni, da je priznan kot bolj ogroženo narečje.<ref>{{Navedi splet|title=Rezija, Unesco, slovenščina in Rusi|url=https://www.primorski.eu/novice/270619-rezija-unesco-slovenina-in-rusi-LJPR292382|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-08-10|language=sl}}</ref> ==== Mit o ruskem izvoru ==== V dolini zaradi dela poljskega jezikoslovca [[Jan Niecisław Baudouin de Courtenay|Jan Baudouin de Courtenayja]] v 19. stoletju, je razširjeno prepričanje da je rezijansko narečje bližje [[Ruščina|ruščini]]. Vendar je poljski jezikoslovec kasneje v življenju priznal, da je rezijansko narečje pomotoma klasificiral kot del [[Vzhodnoslovanski jeziki|vzhodnoslovanskih jezikov]].<ref>{{Navedi splet|title=V arhivu odkrili še neobjavljeno rezijansko narečno besedilno gradivo|url=https://www.primorski.eu/se/v-arhivu-odkrili-se-neobjavljeno-rezijansko-narecno-besedilno-gradivo-GL379679|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-08-10|language=sl|first=Jaruška|last=Majovski {{!}}}}</ref> Zaradi tega so povabili ruske jezikoslovce v Rezijo, da naj preverijo če je rezijanščina bolj podobna ruščini in ti jezikoslovci so samo ponovili trditev, da je rezijanščina slovensko narečje.<ref>{{Navedi splet|title=Rezijansko narečje ne pripada ruščini_Il resiano non fa parte del russo - dom|url=https://www.dom.it/rezijansko-narecje-ne-pripada-ruscini_il-resiano-non-fa-parte-del-russo/|date=2017-06-30|accessdate=2025-08-10|language=it-IT}}</ref> ==== Genetske raziskave ==== V Reziji so tudi naredil genetske raziskave in domnevno ugotovili, da imajo zelo drugačen DNA od svojih sosedov tako v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Juliski krajini]], kot v Sloveniji zato nekateri trdijo, da niso prišli v dolino Rezijo skupaj z Slovenci in naj bi zaradi tega bili ne povezani z njimi. Vendar to ne razloži zakaj govorijo narečje, ki je klasificirano kot slovensko narečje. ==Slovenci v Reziji== V nekdanji Videmski pokrajini je bil jezikovni položaj slovenske narodne skupnosti bolj problematičen, saj so bili tamkajšnji Slovenci in Slovenke v preteklosti slabše organizirani in narodno gibanje v 19. stoletju nanje ni imelo vpliva. Z jezikovnega vidika se od Tržaškega in Goriškega razlikujejo tudi po tem, da že v preteklosti, pod kraljevino Italijo, niso bili deležni šolanja v slovenščini. V [[Beneška Slovenija|Benečiji]] tako od leta 2001 deluje državna večstopenjska dvojezična šola v [[Špeter Slovenov|Špetru]], ki je bila ustanovljena kot zasebna šola leta 1984. V Reziji imajo prebivalci in prebivalke na voljo le tečaje rezijanskega narečja, v [[Kanalska dolina|Kanalski dolini]] pa imajo pri organizaciji tečajev slovenskega knjižnega jezika precejšnje težave. ==Rezijanščina== [[Rezijanščina]], ki se v [[Narečje|narečju]] razlikuje od vasi do vasi, je staro slovensko [[Slovenska narečja|slovensko narečje]], ki ga lahko, če se potrudi, razume vsak Slovenec. Rezijani pravijo o sebi, da ''romunijo po rozejanski''. Prvi zapis v rezijanščini je ''[[Očenaš]]'' iz 18. stoletja, ki je na ogled v cerkvi v Bili ({{Langx|it|San Giorgio}}l). Rezijanščina je konec 20. stoletja dobila tudi svoj prvi [[pravopis]]. Zaradi gospodarskih razmer se prebivalstvo Rezije sooča z izseljevanjem in s posledično nizko rodnostjo, vse to pa po drugi strani vpliva na manjšanje kroga ljudi, ki uporabljajo rezijanščino. Rezijani so bili le delno vključeni v [[Slovenci|slovensko]] etnogenezo; čeprav se v slovanski družbi izrekajo za Slovence in v italijanski družbi za Italijane, ohranjajo tudi domačo pokrajinsko-govorno etnično zavest.<ref>Makarovič, Gorazd (2008). ''Ko še nismo bili Slovenci in Slovenke: Novoveške etnične identitete pred slovensko narodno zavestjo''. Slovenska matica, Ljubljana. Str. 218-219.</ref> Slovenci so to dolino in njene prebivalce počastili s poimenovanjem dveh ulic; ena »Rezijanska ulica« je v [[Ljubljana|Ljubljani]], druga pa v [[Maribor]]u. <gallery mode="packed"> Slika:Rezija3-Paternoster.JPG|Rezijanski ''Očenaš'' Slika:Bilingual road sign in Resia-Rezjia.jpg|Dvoježična italijansko-rezijanska cestna oznaka pred vasjo Bilä Slika:Resia San Giorgio carneval music 03022008 78.jpg|Glasbeni sestav, ki igra tipične rezijanske motive Slika:Traditional costume in Rezija-Resia, Italy.JPG|Rezijanska narodna noša </gallery> ==Rezijansko ljudsko izročilo== Rezijanske ceremonije, pesmi, glasba, plesi in pravljice so samonikli in so v 20. stoletju našli mnoge predelave. Njihovo izročilo so uporabili slovenski skladatelji [[Alojz Srebotnjak]], [[Jani Golob]], [[Aldo Kumar]] in drugi. Značilne so tudi rezijanske pustne maske. ===Rezijanska mitologija=== Rezijanska mitologija vsebuje pripovedi o [[divja žena|divjih ženah]] (''dujačesah''), ki jih poznamo tudi drugod po Sloveniji. Posebnost rezijanskega mitološkega izročila so pripovedi dveh o močnih, samotarskih orjakih-junakih o tihotapcu Lölu Kotliču, ki je obračunal z žandarji in o zaščitniku vasi [[Dardaj]]u,<ref>Dapit Roberto, Kropej Monika, Šmitek Zmago (1999): ''Visoko v gorah, globoko v vodah''. Didakta, Radovljica, str. 43-44.</ref> in ki glede na kriterij Georgesa Dumézila spadata med junake [[Vāyu]]jevega tipa.<ref>Dumézil Georges (1987): ''Tridelna ideologija Indoevropejcev''. Škuc, Ljubljana, str. 61-65.</ref> Posebnost je tudi neopredeljivo zlobno bajeslovno bitje Grdinica, ki nastopa tudi v otroški televizijski [[lutka|lutkovni]] seriji ''[[Zverinice iz Rezije]]'', pripravljeni po pripovedih, ki jih je v Reziji zbral [[etnolog]] in [[etnograf]] [[Milko Matičetov]]. == Demografska preglednica == <timeline> Colors= id:lightgrey value:gray(0.9) id:darkgrey value:gray(0.8) id:sfondo value:rgb(1,1,1) id:barra value:rgb(0.6,0.7,0.8) ImageSize = width:455 height:303 PlotArea = left:50 bottom:50 top:30 right:30 DateFormat = x.y Period = from:0 till:5000 TimeAxis = orientation:vertical AlignBars = justify ScaleMajor = gridcolor:darkgrey increment:1000 start:0 ScaleMinor = gridcolor:lightgrey increment:200 start:0 BackgroundColors = canvas:sfondo BarData= bar:1861 text:1861 bar:1871 text:1871 bar:1881 text:1881 bar:1901 text:1901 bar:1911 text:1911 bar:1921 text:1921 bar:1931 text:1931 bar:1936 text:1936 bar:1951 text:1951 bar:1961 text:1961 bar:1971 text:1971 bar:1981 text:1981 bar:1991 text:1991 bar:2001 text:2001 bar:2011 text:2011 bar:2021 text:2021 PlotData= color:barra width:20 align:left bar:1861 from: 0 till:0 bar:1871 from: 0 till:3275 bar:1881 from: 0 till:3703 bar:1901 from: 0 till:3952 bar:1911 from: 0 till:4671 bar:1921 from: 0 till:3695 bar:1931 from: 0 till:3114 bar:1936 from: 0 till:2994 bar:1951 from: 0 till:3350 bar:1961 from: 0 till:2830 bar:1971 from: 0 till:1805 bar:1981 from: 0 till:1547 bar:1991 from: 0 till:1318 bar:2001 from: 0 till:1285 bar:2011 from: 0 till:1091 bar:2021 from: 0 till:931 PlotData= bar:1861 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5) bar:1871 at:3275 fontsize:XS text: 3275 shift:(-8,5) bar:1881 at:3703 fontsize:XS text: 3703 shift:(-8,5) bar:1901 at:3952 fontsize:XS text: 3952 shift:(-8,5) bar:1911 at:4671 fontsize:XS text: 4671 shift:(-8,5) bar:1921 at:3695 fontsize:XS text: 3695 shift:(-8,5) bar:1931 at:3114 fontsize:XS text: 3114 shift:(-8,5) bar:1936 at:2994 fontsize:XS text: 2994 shift:(-8,5) bar:1951 at:3350 fontsize:XS text: 3350 shift:(-8,5) bar:1961 at:2830 fontsize:XS text: 2830 shift:(-8,5) bar:1971 at:1805 fontsize:XS text: 1805 shift:(-8,5) bar:1981 at:1547 fontsize:XS text: 1547 shift:(-8,5) bar:1991 at:1318 fontsize:XS text: 1318 shift:(-8,5) bar:2001 at:1285 fontsize:XS text: 1285 shift:(-8,5) bar:2011 at:1091 fontsize:XS text: 1091 shift:(-8,5) bar:2021 at:931 fontsize:XS text: 931 shift:(-8,5) TextData= fontsize:S pos:(20,20) text:Podatki povzeti po [[Istituto Nazionale di Statistica ISTAT|ISTAT]] </timeline> == Rezijanska naselja == {| class="wikitable" |+ !Slovensko !Rezijansko !Italijansko !Furlansko |- |[[Ravanca]] |Ravanzä |Prato (di Resia) |Prât (di Resie) |- |Bela / Bila |Bilä |San Giorgio (di Resia) |San Zorç (di Resie) |- |[[Osojane]] |Osoanë |Oseacco |Oseac |- |[[Njiva, Rezija|Njiva]] |Njïwa |Gniva |Gnive |- |[[Liščaca]] |Lišćaza |Lischiazze |Liscjace |- |[[Solbica]] |Stolbiza |Stolvizza | |- |Korito |Korütö |Coritis |Curitis |- | | |Gost | |- | | |Crisacis | |- |[[Lipovec, Rezija|Lipovec]] | |Lipovaz | |} V zatrepu doline pa [[Korito, Rezija|Korito]] (''Coritis''), vendar prebivalci v njem niso nastanjeni skozi vse leto. === Kulturne ustanove === Ob šolskem centru v Ravanci, kjer je tudi občinski sedež, stoji rezijanski etnografski muzej ''Naš Muzeo'', ki je bil tako kot ''Kulturska hiša'' (kulturno središče Rezijanov), zgrajen s pomočjo Slovenije po [[Potres v Furlaniji (1976)|potresu leta 1976]]. == Šport == V Reziji deluje amatersko športno društvo z imenom ''[[ASD Val Resia]]'', ki skrbi za razne športne prireditve in dogodke. Imajo celo svoje nogometno moštvo, ki igra v nižjih italijanskih ligah v Furlaniji - Julijski krajini.<ref>{{Navedi splet|title=Home - Asd Val Resia|url=https://www.asdvalresia.it/|date=2018-10-15|accessdate=2025-08-10|language=it-IT}}</ref> == Galerija == <gallery mode="packed"> Slika:Prato di Resia 02.JPG|Glavna ulica v Ravanci (''Prato'') Slika:Rezija2.JPG|Cerkev v Bili Slika:Prato di Resia 06.jpg|Rozajanska ''kültürska'' hiša v Ravanci Slika:Rezija6.jpg|Korito (''Coritis''), zadnja vas pred zatrepom doline Slika:Rezija7.jpg|Solbica (''Stolvizza'') </gallery> == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * Trinko, Ivan: ''Beneška Slovenija; Hajdimo v Rezijo !'' Celje, Mohorjeva družba Celje, 1980 {{COBISS|ID=11214337}} * {{navedi knjigo |author1=Dolhar, Rafko|year=2006 |title=Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turistični vodnik|publisher=Mohorjeva družba, Celovec |isbn=978-3-7086-0218-9 |cobiss=228982784 |pages=}} == Zunanje povezave == * http://www.rezija.com * [https://www.google.com/maps/@46.3717648,13.3035393,3a,28.9y,127.9h,79.77t/data=!3m7!1e1!3m5!1sVk_RrqTlgzcMD19BdZ2lHQ!2e0!6shttps:%2F%2Fstreetviewpixels-pa.googleapis.com%2Fv1%2Fthumbnail%3Fcb_client%3Dmaps_sv.tactile%26w%3D900%26h%3D600%26pitch%3D10.227938661315093%26panoid%3DVk_RrqTlgzcMD19BdZ2lHQ%26yaw%3D127.903301392491!7i16384!8i8192?entry=ttu&g_ep=EgoyMDI2MDIxMS4wIKXMDSoASAFQAw%3D%3D Torrente Resia - tavilika Woda] {{Commonscat|Val Resia}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Julijske Alpe]] [[Kategorija:Videmska pokrajina - občine]] [[Kategorija:Rezija|*]] ba5uhv87zqigxbs720ruh3mrnozl20p 0 122895 6655225 6449035 2026-04-03T08:53:11Z ~2026-13659-49 255600 6655225 wikitext text/x-wiki '''[[Vodnjak|Studenec]]''' je manjši [[izvir]] vode. V Sloveniji so studenci s tem imenom: * [[Breški studenec]] * [[Danski studenec]] * [[Lisičji studenec]] * [[Mišji studenec]] * [[Mrzli studenec]] * [[Reberski studenec]] * [[Rožni studenec]] * [[Štercen studenec]] * [[Zajčji studenec]] '''Studenec ''' je tudi ime več [[naselje|naselij]] v Sloveniji: * [[Studenec, Postojna|Studenec]], občina Postojna ** avtocestno počivališče (Studenec-sever in Studenec-jug) * [[Studenec, Sevnica|Studenec]], občina Sevnica * [[Studenec, Trebnje|Studenec]], občina Trebnje * [[Studenec na Blokah]], občina Bloke * [[Studenec pri Krtini]], občina Domžale * [[Studenec, Ljubljana]], naselje v [[Ljubljana|Ljubljani]], v [[Četrtna skupnost Moste|Četrtni skupnosti Moste]] *Studenec, [[Ivančna Gorica]], del naselja *Studenec, nekdanje ime za središče naselja [[Ig]] '''Drugo:''' *[[Gozdna učna pot Rožni studenec]] * [[Kranjska deželna blaznica Studenec]] * [[Poletno gledališče Studenec]] pri [[Krtina, Domžale|Krtini]] == Glej tudi == *[[Studenac]], naselje v Srbiji *Studenac, hrvaška trgovska veriga oz. proizvajalec ustekleničene vode *[[Studena Gora]], zaselek v [[Občina Ilirska Bistrica|Občini Ilirska Bistrica]] *[[Studenca]], naselje (prej Zgornji in Spodnji Studenec) pri Kamniku *[[Studence]] (2 naselji) *[[Studenci (razločitev)|Studenci]], [[Mestna četrt Studenci|mestna četrt]] v Mariboru, pa tudi zaselek v [[Železniki|Železnikih]] ([[Studenci, Železniki]]), 2 naselji na Hrvaškem in 1 v BiH *[[Studenčica (Kamniška Bistrica)|Studenčica]], desni pritok [[Kamniška Bistrica (reka)|Kamniške Bistrice]] *[[Studenčice]] (2 naselji) *[[Studenice]] (naselje, grad in [[Samostan dominikank Studenice]]; [[župnija Studenice]]) *[[Samostan Studenica|samostan Studenice]] v Srbiji {{razločitev-kraj}} [[Kategorija:Naselja v Sloveniji]] ehl5cwzmwbiddywlhs8olz61m5drt39 0 130069 6655061 6648381 2026-04-02T22:44:51Z ~2026-13659-49 255600 /* Glej tudi */ 6655061 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar|name=Igor Omerza|organization=|term_start3=[[23. december]] [[1992]]|order3=[[1. državni zbor Republike Slovenije|Poslanec v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]]|box_width=|footnotes=|website=|signature_size=|signature_alt=|signature=|awards=|parents=|children=|spouse=|party=[[Demokratska stranka Slovenije]] {{small|nekdanja}}<br>[[LDS]] {{small|nekdanja}}|employer=|image=<!--WD-->|years_active=|occupation=<!-- WD -->|alma_mater=[[Univerza v Ljubljani]]|successor=|predecessor=|term_end=|term_start=|order=|successor1=|predecessor1=|term_end1=|term_start1=|order1=|term_end3=[[28. november]] [[1996]]}}'''Igor Omerza''', mag., [[Slovenci|slovenski]] [[ekonomist]], [[politik]], [[publicist]] in [[raziskovalec]], * [[20. avgust]] [[1950]], [[Ljubljana]] V drugi polovici [[80.|80. let]] 20. stoletja je sodeloval v procesih demokratizacije in nato osamosvajanja Slovenije. Deloval je kot član vodstva [[Odbor za varstvo človekovih pravic|Odbora za varstvo človekovih pravic]], nato pa v stranki [[Slovenska demokratična zveza]]. Po njenem razpadu je deloval v okviru [[Demokrati Slovenije|Demokratov Slovenije]], stranke, ki se je nato priključila [[Liberalna demokracija Slovenije|Liberalni demokraciji Slovenije]]. Med letoma 1991 in 1992 je opravljal funkcijo direktorja [[Služba družbenega knjigovodstva|Službe družbenega knjigovodstva]], nato pa je opravljal funkcijo poslanca [[1. državni zbor Republike Slovenije|prvega sklica slovenskega državnega zbora]]. Po zaključku podžupanskega mandata v [[Ljubljana|Ljubljani]] se je umaknil iz javno-političnega življenja predvsem v publicistično dejavnost. Zadnja leta se posveča predvsem raziskovanju arhivov, predvsem preučevanju dokumentov s časa [[Jugoslavija|Jugoslavije]]. Razkril je več kontroverz tega časa; med njimi, da je nekdanji sistem sledil več slovenskim politikom (Dimitriju Ruplu, Borisu Pahorju).<ref>{{Navedi splet|title=mag. Igor Omerza|url=https://4d.rtvslo.si/arhiv/intervju-tv/174730668|website=RTV 4D|accessdate=2020-11-10|language=sl|first=Multimedijski center RTV|last=Slovenija}}</ref> == Parlamentarno delovanje == Leta 1992 je bil [[volitve|izvoljen]] v [[1. državni zbor Republike Slovenije]]; v tem [[mandat (politika)|mandat]]u je bil član naslednjih [[delovno telo Državnega zbora Republike Slovenije|delovnih teles]]:<ref name="dz-rs.si">{{Navedi splet |url=http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/mediji/odzivi/vprasanjaNovinarjev/vprasanjeNovinarjaInOdgovorNanj/dcac2bef-c827-4e6e-b26f-eeff635ed400 |title=DZ-RS.si - Trajanje mandatnih obdobij Državnega zbora od leta 1992 dalje |accessdate=2020-11-10 |archive-date=2020-11-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201116133621/http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/mediji/odzivi/vprasanjaNovinarjev/vprasanjeNovinarjaInOdgovorNanj/dcac2bef-c827-4e6e-b26f-eeff635ed400 |url-status=dead }}</ref> * [[Odbor za nadzor proračuna in drugih javnih financ Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za nadzor proračuna in drugih javnih financ]] (predsednik; do [[26. maj]]a [[1994]]), * Preiskovalna komisija o domnevnem škodljivem, nedopustnem in nezakonitem ter neustavnem delovanju in poslovanju Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljana, izvršnih svetov Skupščin občin Postojna, Trbovlje in Izola ter vseh tistih izvršnih svetov skupščin občin, pri katerih delovanju so bile s strani Službe družbenega knjigovodstva ali drugih pristojnih državnih organov ugotovljene nepravilnosti in nezakonitosti, ter o sumu zlorabe pooblastil nekaterih javnih funkcionarjev in drugih tovrstnih nepravilnosti (predsednik; od 26. maja 1994), * [[Komisija za spremljanje in nadzor lastninskega preoblikovanja družbene lastnine Državnega zbora Republike Slovenije|Komisija za spremljanje in nadzor lastninskega preoblikovanja družbene lastnine]], * [[Odbor za finance in kreditno-monetarno politiko Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za finance in kreditno-monetarno politiko]], * [[Odbor za gospodarstvo Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za gospodarstvo]] in * [[Preiskovalna komisija o domnevnem škodljivem, nedopustnem in nezakonitem ter neustavnem delovanju in poslovanju Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljana, izvršnih svetov Skupščin občin Postojna, Trbovlje in Izola (...)|Preiskovalna komisija o domnevnem škodljivem, nedopustnem in nezakonitem ter neustavnem delovanju in poslovanju Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljana, izvršnih svetov Skupščin občin Postojna, Trbovlje in Izola ter vseh tistih izvršnih svetov skupščin občin, pri katerih delovanju so bile s strani Službe družbenega knjigovodstva ali drugih pristojnih državnih organov ugotovljene nepravilnosti in nezakonitosti, ter o sumu zlorabe pooblastil nekaterih javnih funkcionarjev in drugih tovrstnih nepravilnosti]] (do 26. maja 1994). ==Dela== * ''Edvard Kocbek: osebni dosje št. 584'', Ljubljana, 2010. ISBN 978-961-226-979-1 * {{navedi knjigo |title=Od Belce do Velikovca ali kako sem vzljubil bombo |year=2011 |publisher=Mohorjeva družba |location=Celovec |isbn=978-3-7086-0622-4 |cobiss= 256050176}} * {{navedi knjigo |title=88 stopnic do pekla / Kako je Zemljaričev Janez ugrabil Bato Todorovića |year=2013 |publisher=Mohorjeva družba |location=Celovec |isbn=978-3-7086-0725-2 |cobiss= 264455424}} * ''Karla: Udba o Dragi'', Mladika, Trst, 2015 *{{navedi knjigo |title=Melania Trump - gola resnica |year=2016 |publisher=Dobra knjiga |location=Ljubljana |isbn=9789619404515 |cobiss= |last=|first=|page=}} soavtorstvo z [[Bojan Požar|Bojanom Požarjem]]<ref>{{Navedi splet|title=Bojan Požar, Igor Omerza: Melania Trump - Gola resnica|url=https://www.biblos.si/isbn/9789619404515|website=www.biblos.si|accessdate=2020-11-10}}</ref> *''Boris Pahor - v žrelu UDBE'', 2017 *{{navedi knjigo |title=[[Pravi obraz Janeza Stanovnika]] |year=2020 |publisher=Dobra knjiga |location=Ljubljana |isbn=978-961-95096-0-9 |cobiss= 27198467|last=|first=|page=}}<ref>{{Navedi splet|title=Pravi obraz Janeza Stanovnika – Dobra knjiga|url=https://www.dobra-knjiga.si/pravi-obraz-janeza-stanovnika/|accessdate=2020-11-10|language=sl-SI}}</ref> *{{navedi knjigo |title=Udba in akcija Sever |year=2020 |publisher=Dobra knjiga |location=Ljubljana |isbn=978-961-290-952-9 |cobiss= 18173443|last=|first=|page=}}<ref>{{Navedi splet|title=Udba in akcija Sever|url=https://www.dobra-knjiga.si/udba-in-akcija-sever/|accessdate=2022-10-23|language=sl-SI}}</ref> *{{navedi knjigo |title=Kocbek, Pahor, Jančar in Udba |year=2022 |publisher=Dobra knjiga |location=Ljubljana |isbn= |cobiss= |last=|first=|page=}}<ref>{{Navedi splet|title=Kocbek, Pahor, Jančar in Udba|url=https://www.dobra-knjiga.si/kocbek-pahor-jancar-in-udba/|accessdate=2022-10-23|language=sl-SI}}</ref> *''Jovanka in Udba: neukročena trmoglavka: blaznost na Titovem rdečem dvoru,'' 2022 *''Temna stran Dela:'' Knj. 1: ''osupljiva anatomija režimsko-udbovskih labirintov;'' Knj. 2'', Kronika propadle "udbovsko-čebinske" Slovenije''; Knj. 3: ''Svetla stran Dela'' (komplet) *''Milan Kučan in Udba: kronologija tajnega poriočanja in pojavljanja 1969-1990,'' 2024 *''Kocbekovo tržaško pričevanje in Udba'', 2025 *''Komisarka : Marta Kos kot zanesljiva sodelavka komunistične tajne policije'', 2026 *''Velikani slovenske osamosvojitve in Udba'' (serija: Mladika, Trst) **''Ciril Žebot – Peter'' (2021) **''Igor Bavčar – Deviacija'' (2023) **''France Bučar'' ''–'' ''Tikveš'' (2023) **''Jože Pučnik – Psevdomarksist'' (2023) **''Franc Jeza'' ''– Separatist'' (2024) **''Janez Janša – Kaplar'' (2026) **''Dimitrij Rupel – Negativ'' **sledijo še: Niko Grafenauer, Spomenka in Tine Hribar, Janez Toplišek == Glej tudi == * [[seznam slovenskih ekonomistov]] * [[seznam slovenskih politikov]] * [[seznam poslancev Državnega zbora Republike Slovenije]] * [[seznam poslancev Državnega zbora Republike Slovenije (1992-1996)]] == Sklici == <references /> {{1DZRS}} {{normativna kontrola}} {{politician-stub}} {{DEFAULTSORT:Omerza, Igor}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski ekonomisti]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Poslanci 1. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Bivši člani Demokratske stranke Slovenije]] [[Kategorija:Člani Liberalne demokracije Slovenije]] [[Kategorija:mestni svetniki Mestne občine Ljubljana (2002–2006)]] rpmrk2oszpor4jbvb7v7l2rc2ykkc8i 6655062 6655061 2026-04-02T22:45:25Z ~2026-13659-49 255600 /* Glej tudi */ 6655062 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar|name=Igor Omerza|organization=|term_start3=[[23. december]] [[1992]]|order3=[[1. državni zbor Republike Slovenije|Poslanec v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]]|box_width=|footnotes=|website=|signature_size=|signature_alt=|signature=|awards=|parents=|children=|spouse=|party=[[Demokratska stranka Slovenije]] {{small|nekdanja}}<br>[[LDS]] {{small|nekdanja}}|employer=|image=<!--WD-->|years_active=|occupation=<!-- WD -->|alma_mater=[[Univerza v Ljubljani]]|successor=|predecessor=|term_end=|term_start=|order=|successor1=|predecessor1=|term_end1=|term_start1=|order1=|term_end3=[[28. november]] [[1996]]}}'''Igor Omerza''', mag., [[Slovenci|slovenski]] [[ekonomist]], [[politik]], [[publicist]] in [[raziskovalec]], * [[20. avgust]] [[1950]], [[Ljubljana]] V drugi polovici [[80.|80. let]] 20. stoletja je sodeloval v procesih demokratizacije in nato osamosvajanja Slovenije. Deloval je kot član vodstva [[Odbor za varstvo človekovih pravic|Odbora za varstvo človekovih pravic]], nato pa v stranki [[Slovenska demokratična zveza]]. Po njenem razpadu je deloval v okviru [[Demokrati Slovenije|Demokratov Slovenije]], stranke, ki se je nato priključila [[Liberalna demokracija Slovenije|Liberalni demokraciji Slovenije]]. Med letoma 1991 in 1992 je opravljal funkcijo direktorja [[Služba družbenega knjigovodstva|Službe družbenega knjigovodstva]], nato pa je opravljal funkcijo poslanca [[1. državni zbor Republike Slovenije|prvega sklica slovenskega državnega zbora]]. Po zaključku podžupanskega mandata v [[Ljubljana|Ljubljani]] se je umaknil iz javno-političnega življenja predvsem v publicistično dejavnost. Zadnja leta se posveča predvsem raziskovanju arhivov, predvsem preučevanju dokumentov s časa [[Jugoslavija|Jugoslavije]]. Razkril je več kontroverz tega časa; med njimi, da je nekdanji sistem sledil več slovenskim politikom (Dimitriju Ruplu, Borisu Pahorju).<ref>{{Navedi splet|title=mag. Igor Omerza|url=https://4d.rtvslo.si/arhiv/intervju-tv/174730668|website=RTV 4D|accessdate=2020-11-10|language=sl|first=Multimedijski center RTV|last=Slovenija}}</ref> == Parlamentarno delovanje == Leta 1992 je bil [[volitve|izvoljen]] v [[1. državni zbor Republike Slovenije]]; v tem [[mandat (politika)|mandat]]u je bil član naslednjih [[delovno telo Državnega zbora Republike Slovenije|delovnih teles]]:<ref name="dz-rs.si">{{Navedi splet |url=http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/mediji/odzivi/vprasanjaNovinarjev/vprasanjeNovinarjaInOdgovorNanj/dcac2bef-c827-4e6e-b26f-eeff635ed400 |title=DZ-RS.si - Trajanje mandatnih obdobij Državnega zbora od leta 1992 dalje |accessdate=2020-11-10 |archive-date=2020-11-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201116133621/http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/mediji/odzivi/vprasanjaNovinarjev/vprasanjeNovinarjaInOdgovorNanj/dcac2bef-c827-4e6e-b26f-eeff635ed400 |url-status=dead }}</ref> * [[Odbor za nadzor proračuna in drugih javnih financ Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za nadzor proračuna in drugih javnih financ]] (predsednik; do [[26. maj]]a [[1994]]), * Preiskovalna komisija o domnevnem škodljivem, nedopustnem in nezakonitem ter neustavnem delovanju in poslovanju Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljana, izvršnih svetov Skupščin občin Postojna, Trbovlje in Izola ter vseh tistih izvršnih svetov skupščin občin, pri katerih delovanju so bile s strani Službe družbenega knjigovodstva ali drugih pristojnih državnih organov ugotovljene nepravilnosti in nezakonitosti, ter o sumu zlorabe pooblastil nekaterih javnih funkcionarjev in drugih tovrstnih nepravilnosti (predsednik; od 26. maja 1994), * [[Komisija za spremljanje in nadzor lastninskega preoblikovanja družbene lastnine Državnega zbora Republike Slovenije|Komisija za spremljanje in nadzor lastninskega preoblikovanja družbene lastnine]], * [[Odbor za finance in kreditno-monetarno politiko Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za finance in kreditno-monetarno politiko]], * [[Odbor za gospodarstvo Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za gospodarstvo]] in * [[Preiskovalna komisija o domnevnem škodljivem, nedopustnem in nezakonitem ter neustavnem delovanju in poslovanju Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljana, izvršnih svetov Skupščin občin Postojna, Trbovlje in Izola (...)|Preiskovalna komisija o domnevnem škodljivem, nedopustnem in nezakonitem ter neustavnem delovanju in poslovanju Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljana, izvršnih svetov Skupščin občin Postojna, Trbovlje in Izola ter vseh tistih izvršnih svetov skupščin občin, pri katerih delovanju so bile s strani Službe družbenega knjigovodstva ali drugih pristojnih državnih organov ugotovljene nepravilnosti in nezakonitosti, ter o sumu zlorabe pooblastil nekaterih javnih funkcionarjev in drugih tovrstnih nepravilnosti]] (do 26. maja 1994). ==Dela== * ''Edvard Kocbek: osebni dosje št. 584'', Ljubljana, 2010. ISBN 978-961-226-979-1 * {{navedi knjigo |title=Od Belce do Velikovca ali kako sem vzljubil bombo |year=2011 |publisher=Mohorjeva družba |location=Celovec |isbn=978-3-7086-0622-4 |cobiss= 256050176}} * {{navedi knjigo |title=88 stopnic do pekla / Kako je Zemljaričev Janez ugrabil Bato Todorovića |year=2013 |publisher=Mohorjeva družba |location=Celovec |isbn=978-3-7086-0725-2 |cobiss= 264455424}} * ''Karla: Udba o Dragi'', Mladika, Trst, 2015 *{{navedi knjigo |title=Melania Trump - gola resnica |year=2016 |publisher=Dobra knjiga |location=Ljubljana |isbn=9789619404515 |cobiss= |last=|first=|page=}} soavtorstvo z [[Bojan Požar|Bojanom Požarjem]]<ref>{{Navedi splet|title=Bojan Požar, Igor Omerza: Melania Trump - Gola resnica|url=https://www.biblos.si/isbn/9789619404515|website=www.biblos.si|accessdate=2020-11-10}}</ref> *''Boris Pahor - v žrelu UDBE'', 2017 *{{navedi knjigo |title=[[Pravi obraz Janeza Stanovnika]] |year=2020 |publisher=Dobra knjiga |location=Ljubljana |isbn=978-961-95096-0-9 |cobiss= 27198467|last=|first=|page=}}<ref>{{Navedi splet|title=Pravi obraz Janeza Stanovnika – Dobra knjiga|url=https://www.dobra-knjiga.si/pravi-obraz-janeza-stanovnika/|accessdate=2020-11-10|language=sl-SI}}</ref> *{{navedi knjigo |title=Udba in akcija Sever |year=2020 |publisher=Dobra knjiga |location=Ljubljana |isbn=978-961-290-952-9 |cobiss= 18173443|last=|first=|page=}}<ref>{{Navedi splet|title=Udba in akcija Sever|url=https://www.dobra-knjiga.si/udba-in-akcija-sever/|accessdate=2022-10-23|language=sl-SI}}</ref> *{{navedi knjigo |title=Kocbek, Pahor, Jančar in Udba |year=2022 |publisher=Dobra knjiga |location=Ljubljana |isbn= |cobiss= |last=|first=|page=}}<ref>{{Navedi splet|title=Kocbek, Pahor, Jančar in Udba|url=https://www.dobra-knjiga.si/kocbek-pahor-jancar-in-udba/|accessdate=2022-10-23|language=sl-SI}}</ref> *''Jovanka in Udba: neukročena trmoglavka: blaznost na Titovem rdečem dvoru,'' 2022 *''Temna stran Dela:'' Knj. 1: ''osupljiva anatomija režimsko-udbovskih labirintov;'' Knj. 2'', Kronika propadle "udbovsko-čebinske" Slovenije''; Knj. 3: ''Svetla stran Dela'' (komplet) *''Milan Kučan in Udba: kronologija tajnega poriočanja in pojavljanja 1969-1990,'' 2024 *''Kocbekovo tržaško pričevanje in Udba'', 2025 *''Komisarka : Marta Kos kot zanesljiva sodelavka komunistične tajne policije'', 2026 *''Velikani slovenske osamosvojitve in Udba'' (serija: Mladika, Trst) **''Ciril Žebot – Peter'' (1. del - 2021) **''Igor Bavčar – Deviacija'' (2023) **''France Bučar'' ''–'' ''Tikveš'' (2023) **''Jože Pučnik – Psevdomarksist'' (2023) **''Franc Jeza'' ''– Separatist'' (2024) **''Janez Janša – Kaplar'' (2026) **''Dimitrij Rupel – Negativ'' **sledijo še: Niko Grafenauer, Spomenka in Tine Hribar, Janez Toplišek == Glej tudi == * [[seznam slovenskih ekonomistov]] * [[seznam slovenskih politikov]] * [[seznam poslancev Državnega zbora Republike Slovenije]] * [[seznam poslancev Državnega zbora Republike Slovenije (1992-1996)]] == Sklici == <references /> {{1DZRS}} {{normativna kontrola}} {{politician-stub}} {{DEFAULTSORT:Omerza, Igor}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski ekonomisti]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Poslanci 1. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Bivši člani Demokratske stranke Slovenije]] [[Kategorija:Člani Liberalne demokracije Slovenije]] [[Kategorija:mestni svetniki Mestne občine Ljubljana (2002–2006)]] ex02o7qlaqiwaizpgr2at8tts4raus2 6655063 6655062 2026-04-02T22:46:36Z ~2026-13659-49 255600 /* Glej tudi */ 6655063 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar|name=Igor Omerza|organization=|term_start3=[[23. december]] [[1992]]|order3=[[1. državni zbor Republike Slovenije|Poslanec v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]]|box_width=|footnotes=|website=|signature_size=|signature_alt=|signature=|awards=|parents=|children=|spouse=|party=[[Demokratska stranka Slovenije]] {{small|nekdanja}}<br>[[LDS]] {{small|nekdanja}}|employer=|image=<!--WD-->|years_active=|occupation=<!-- WD -->|alma_mater=[[Univerza v Ljubljani]]|successor=|predecessor=|term_end=|term_start=|order=|successor1=|predecessor1=|term_end1=|term_start1=|order1=|term_end3=[[28. november]] [[1996]]}}'''Igor Omerza''', mag., [[Slovenci|slovenski]] [[ekonomist]], [[politik]], [[publicist]] in [[raziskovalec]], * [[20. avgust]] [[1950]], [[Ljubljana]] V drugi polovici [[80.|80. let]] 20. stoletja je sodeloval v procesih demokratizacije in nato osamosvajanja Slovenije. Deloval je kot član vodstva [[Odbor za varstvo človekovih pravic|Odbora za varstvo človekovih pravic]], nato pa v stranki [[Slovenska demokratična zveza]]. Po njenem razpadu je deloval v okviru [[Demokrati Slovenije|Demokratov Slovenije]], stranke, ki se je nato priključila [[Liberalna demokracija Slovenije|Liberalni demokraciji Slovenije]]. Med letoma 1991 in 1992 je opravljal funkcijo direktorja [[Služba družbenega knjigovodstva|Službe družbenega knjigovodstva]], nato pa je opravljal funkcijo poslanca [[1. državni zbor Republike Slovenije|prvega sklica slovenskega državnega zbora]]. Po zaključku podžupanskega mandata v [[Ljubljana|Ljubljani]] se je umaknil iz javno-političnega življenja predvsem v publicistično dejavnost. Zadnja leta se posveča predvsem raziskovanju arhivov, predvsem preučevanju dokumentov s časa [[Jugoslavija|Jugoslavije]]. Razkril je več kontroverz tega časa; med njimi, da je nekdanji sistem sledil več slovenskim politikom (Dimitriju Ruplu, Borisu Pahorju).<ref>{{Navedi splet|title=mag. Igor Omerza|url=https://4d.rtvslo.si/arhiv/intervju-tv/174730668|website=RTV 4D|accessdate=2020-11-10|language=sl|first=Multimedijski center RTV|last=Slovenija}}</ref> == Parlamentarno delovanje == Leta 1992 je bil [[volitve|izvoljen]] v [[1. državni zbor Republike Slovenije]]; v tem [[mandat (politika)|mandat]]u je bil član naslednjih [[delovno telo Državnega zbora Republike Slovenije|delovnih teles]]:<ref name="dz-rs.si">{{Navedi splet |url=http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/mediji/odzivi/vprasanjaNovinarjev/vprasanjeNovinarjaInOdgovorNanj/dcac2bef-c827-4e6e-b26f-eeff635ed400 |title=DZ-RS.si - Trajanje mandatnih obdobij Državnega zbora od leta 1992 dalje |accessdate=2020-11-10 |archive-date=2020-11-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201116133621/http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/mediji/odzivi/vprasanjaNovinarjev/vprasanjeNovinarjaInOdgovorNanj/dcac2bef-c827-4e6e-b26f-eeff635ed400 |url-status=dead }}</ref> * [[Odbor za nadzor proračuna in drugih javnih financ Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za nadzor proračuna in drugih javnih financ]] (predsednik; do [[26. maj]]a [[1994]]), * Preiskovalna komisija o domnevnem škodljivem, nedopustnem in nezakonitem ter neustavnem delovanju in poslovanju Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljana, izvršnih svetov Skupščin občin Postojna, Trbovlje in Izola ter vseh tistih izvršnih svetov skupščin občin, pri katerih delovanju so bile s strani Službe družbenega knjigovodstva ali drugih pristojnih državnih organov ugotovljene nepravilnosti in nezakonitosti, ter o sumu zlorabe pooblastil nekaterih javnih funkcionarjev in drugih tovrstnih nepravilnosti (predsednik; od 26. maja 1994), * [[Komisija za spremljanje in nadzor lastninskega preoblikovanja družbene lastnine Državnega zbora Republike Slovenije|Komisija za spremljanje in nadzor lastninskega preoblikovanja družbene lastnine]], * [[Odbor za finance in kreditno-monetarno politiko Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za finance in kreditno-monetarno politiko]], * [[Odbor za gospodarstvo Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za gospodarstvo]] in * [[Preiskovalna komisija o domnevnem škodljivem, nedopustnem in nezakonitem ter neustavnem delovanju in poslovanju Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljana, izvršnih svetov Skupščin občin Postojna, Trbovlje in Izola (...)|Preiskovalna komisija o domnevnem škodljivem, nedopustnem in nezakonitem ter neustavnem delovanju in poslovanju Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljana, izvršnih svetov Skupščin občin Postojna, Trbovlje in Izola ter vseh tistih izvršnih svetov skupščin občin, pri katerih delovanju so bile s strani Službe družbenega knjigovodstva ali drugih pristojnih državnih organov ugotovljene nepravilnosti in nezakonitosti, ter o sumu zlorabe pooblastil nekaterih javnih funkcionarjev in drugih tovrstnih nepravilnosti]] (do 26. maja 1994). ==Dela== * ''Edvard Kocbek: osebni dosje št. 584'', Ljubljana, 2010. ISBN 978-961-226-979-1 * {{navedi knjigo |title=Od Belce do Velikovca ali kako sem vzljubil bombo |year=2011 |publisher=Mohorjeva družba |location=Celovec |isbn=978-3-7086-0622-4 |cobiss= 256050176}} * {{navedi knjigo |title=88 stopnic do pekla / Kako je Zemljaričev Janez ugrabil Bato Todorovića |year=2013 |publisher=Mohorjeva družba |location=Celovec |isbn=978-3-7086-0725-2 |cobiss= 264455424}} * ''Karla: Udba o Dragi'', Mladika, Trst, 2015 *{{navedi knjigo |title=Melania Trump - gola resnica |year=2016 |publisher=Dobra knjiga |location=Ljubljana |isbn=9789619404515 |cobiss= |last=|first=|page=}} soavtorstvo z [[Bojan Požar|Bojanom Požarjem]]<ref>{{Navedi splet|title=Bojan Požar, Igor Omerza: Melania Trump - Gola resnica|url=https://www.biblos.si/isbn/9789619404515|website=www.biblos.si|accessdate=2020-11-10}}</ref> *''Boris Pahor - v žrelu UDBE'', 2017 *{{navedi knjigo |title=[[Pravi obraz Janeza Stanovnika]] |year=2020 |publisher=Dobra knjiga |location=Ljubljana |isbn=978-961-95096-0-9 |cobiss= 27198467|last=|first=|page=}}<ref>{{Navedi splet|title=Pravi obraz Janeza Stanovnika – Dobra knjiga|url=https://www.dobra-knjiga.si/pravi-obraz-janeza-stanovnika/|accessdate=2020-11-10|language=sl-SI}}</ref> *{{navedi knjigo |title=Udba in akcija Sever |year=2020 |publisher=Dobra knjiga |location=Ljubljana |isbn=978-961-290-952-9 |cobiss= 18173443|last=|first=|page=}}<ref>{{Navedi splet|title=Udba in akcija Sever|url=https://www.dobra-knjiga.si/udba-in-akcija-sever/|accessdate=2022-10-23|language=sl-SI}}</ref> *{{navedi knjigo |title=Kocbek, Pahor, Jančar in Udba |year=2022 |publisher=Dobra knjiga |location=Ljubljana |isbn= |cobiss= |last=|first=|page=}}<ref>{{Navedi splet|title=Kocbek, Pahor, Jančar in Udba|url=https://www.dobra-knjiga.si/kocbek-pahor-jancar-in-udba/|accessdate=2022-10-23|language=sl-SI}}</ref> *''Jovanka in Udba: neukročena trmoglavka: blaznost na Titovem rdečem dvoru,'' 2022 *''Temna stran Dela:'' Knj. 1: ''osupljiva anatomija režimsko-udbovskih labirintov;'' Knj. 2'', Kronika propadle "udbovsko-čebinske" Slovenije''; Knj. 3: ''Svetla stran Dela'' (komplet) *''Milan Kučan in Udba: kronologija tajnega poriočanja in pojavljanja 1969-1990,'' 2024 *''Kocbekovo tržaško pričevanje in Udba'', 2025 *''Komisarka: Marta Kos kot zanesljiva sodelavka komunistične tajne policije'', 2026 *''Velikani slovenske osamosvojitve in Udba'' (serija: Mladika, Trst) **''Ciril Žebot – Peter'' (1. del - 2021) **''Igor Bavčar – Deviacija'' (2023) **''France Bučar'' ''–'' ''Tikveš'' (2023) **''Jože Pučnik – Psevdomarksist'' (2023) **''Franc Jeza'' ''– Separatist'' (2024) **''Janez Janša – Kaplar'' (2026) **''Dimitrij Rupel – Negativ'' **sledijo še: Niko Grafenauer, Spomenka in Tine Hribar, Janez Toplišek == Glej tudi == * [[seznam slovenskih ekonomistov]] * [[seznam slovenskih politikov]] * [[seznam poslancev Državnega zbora Republike Slovenije]] * [[seznam poslancev Državnega zbora Republike Slovenije (1992-1996)]] == Sklici == <references /> {{1DZRS}} {{normativna kontrola}} {{politician-stub}} {{DEFAULTSORT:Omerza, Igor}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski ekonomisti]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Poslanci 1. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Bivši člani Demokratske stranke Slovenije]] [[Kategorija:Člani Liberalne demokracije Slovenije]] [[Kategorija:mestni svetniki Mestne občine Ljubljana (2002–2006)]] noy2i99pplvv116um537n42i201y44e 6655064 6655063 2026-04-02T22:47:02Z ~2026-13659-49 255600 /* Dela */ 6655064 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar|name=Igor Omerza|organization=|term_start3=[[23. december]] [[1992]]|order3=[[1. državni zbor Republike Slovenije|Poslanec v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]]|box_width=|footnotes=|website=|signature_size=|signature_alt=|signature=|awards=|parents=|children=|spouse=|party=[[Demokratska stranka Slovenije]] {{small|nekdanja}}<br>[[LDS]] {{small|nekdanja}}|employer=|image=<!--WD-->|years_active=|occupation=<!-- WD -->|alma_mater=[[Univerza v Ljubljani]]|successor=|predecessor=|term_end=|term_start=|order=|successor1=|predecessor1=|term_end1=|term_start1=|order1=|term_end3=[[28. november]] [[1996]]}}'''Igor Omerza''', mag., [[Slovenci|slovenski]] [[ekonomist]], [[politik]], [[publicist]] in [[raziskovalec]], * [[20. avgust]] [[1950]], [[Ljubljana]] V drugi polovici [[80.|80. let]] 20. stoletja je sodeloval v procesih demokratizacije in nato osamosvajanja Slovenije. Deloval je kot član vodstva [[Odbor za varstvo človekovih pravic|Odbora za varstvo človekovih pravic]], nato pa v stranki [[Slovenska demokratična zveza]]. Po njenem razpadu je deloval v okviru [[Demokrati Slovenije|Demokratov Slovenije]], stranke, ki se je nato priključila [[Liberalna demokracija Slovenije|Liberalni demokraciji Slovenije]]. Med letoma 1991 in 1992 je opravljal funkcijo direktorja [[Služba družbenega knjigovodstva|Službe družbenega knjigovodstva]], nato pa je opravljal funkcijo poslanca [[1. državni zbor Republike Slovenije|prvega sklica slovenskega državnega zbora]]. Po zaključku podžupanskega mandata v [[Ljubljana|Ljubljani]] se je umaknil iz javno-političnega življenja predvsem v publicistično dejavnost. Zadnja leta se posveča predvsem raziskovanju arhivov, predvsem preučevanju dokumentov s časa [[Jugoslavija|Jugoslavije]]. Razkril je več kontroverz tega časa; med njimi, da je nekdanji sistem sledil več slovenskim politikom (Dimitriju Ruplu, Borisu Pahorju).<ref>{{Navedi splet|title=mag. Igor Omerza|url=https://4d.rtvslo.si/arhiv/intervju-tv/174730668|website=RTV 4D|accessdate=2020-11-10|language=sl|first=Multimedijski center RTV|last=Slovenija}}</ref> == Parlamentarno delovanje == Leta 1992 je bil [[volitve|izvoljen]] v [[1. državni zbor Republike Slovenije]]; v tem [[mandat (politika)|mandat]]u je bil član naslednjih [[delovno telo Državnega zbora Republike Slovenije|delovnih teles]]:<ref name="dz-rs.si">{{Navedi splet |url=http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/mediji/odzivi/vprasanjaNovinarjev/vprasanjeNovinarjaInOdgovorNanj/dcac2bef-c827-4e6e-b26f-eeff635ed400 |title=DZ-RS.si - Trajanje mandatnih obdobij Državnega zbora od leta 1992 dalje |accessdate=2020-11-10 |archive-date=2020-11-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201116133621/http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/mediji/odzivi/vprasanjaNovinarjev/vprasanjeNovinarjaInOdgovorNanj/dcac2bef-c827-4e6e-b26f-eeff635ed400 |url-status=dead }}</ref> * [[Odbor za nadzor proračuna in drugih javnih financ Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za nadzor proračuna in drugih javnih financ]] (predsednik; do [[26. maj]]a [[1994]]), * Preiskovalna komisija o domnevnem škodljivem, nedopustnem in nezakonitem ter neustavnem delovanju in poslovanju Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljana, izvršnih svetov Skupščin občin Postojna, Trbovlje in Izola ter vseh tistih izvršnih svetov skupščin občin, pri katerih delovanju so bile s strani Službe družbenega knjigovodstva ali drugih pristojnih državnih organov ugotovljene nepravilnosti in nezakonitosti, ter o sumu zlorabe pooblastil nekaterih javnih funkcionarjev in drugih tovrstnih nepravilnosti (predsednik; od 26. maja 1994), * [[Komisija za spremljanje in nadzor lastninskega preoblikovanja družbene lastnine Državnega zbora Republike Slovenije|Komisija za spremljanje in nadzor lastninskega preoblikovanja družbene lastnine]], * [[Odbor za finance in kreditno-monetarno politiko Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za finance in kreditno-monetarno politiko]], * [[Odbor za gospodarstvo Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za gospodarstvo]] in * [[Preiskovalna komisija o domnevnem škodljivem, nedopustnem in nezakonitem ter neustavnem delovanju in poslovanju Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljana, izvršnih svetov Skupščin občin Postojna, Trbovlje in Izola (...)|Preiskovalna komisija o domnevnem škodljivem, nedopustnem in nezakonitem ter neustavnem delovanju in poslovanju Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljana, izvršnih svetov Skupščin občin Postojna, Trbovlje in Izola ter vseh tistih izvršnih svetov skupščin občin, pri katerih delovanju so bile s strani Službe družbenega knjigovodstva ali drugih pristojnih državnih organov ugotovljene nepravilnosti in nezakonitosti, ter o sumu zlorabe pooblastil nekaterih javnih funkcionarjev in drugih tovrstnih nepravilnosti]] (do 26. maja 1994). ==Dela== * ''Edvard Kocbek: osebni dosje št. 584'', Ljubljana, 2010. ISBN 978-961-226-979-1 * {{navedi knjigo |title=Od Belce do Velikovca ali kako sem vzljubil bombo |year=2011 |publisher=Mohorjeva družba |location=Celovec |isbn=978-3-7086-0622-4 |cobiss= 256050176}} * {{navedi knjigo |title=88 stopnic do pekla / Kako je Zemljaričev Janez ugrabil Bato Todorovića |year=2013 |publisher=Mohorjeva družba |location=Celovec |isbn=978-3-7086-0725-2 |cobiss= 264455424}} * ''Karla: Udba o Dragi'', Mladika, Trst, 2015 *{{navedi knjigo |title=Melania Trump - gola resnica |year=2016 |publisher=Dobra knjiga |location=Ljubljana |isbn=9789619404515 |cobiss= |last=|first=|page=}} soavtorstvo z [[Bojan Požar|Bojanom Požarjem]]<ref>{{Navedi splet|title=Bojan Požar, Igor Omerza: Melania Trump - Gola resnica|url=https://www.biblos.si/isbn/9789619404515|website=www.biblos.si|accessdate=2020-11-10}}</ref> *''Boris Pahor - v žrelu UDBE'', 2017 *{{navedi knjigo |title=[[Pravi obraz Janeza Stanovnika]] |year=2020 |publisher=Dobra knjiga |location=Ljubljana |isbn=978-961-95096-0-9 |cobiss= 27198467|last=|first=|page=}}<ref>{{Navedi splet|title=Pravi obraz Janeza Stanovnika – Dobra knjiga|url=https://www.dobra-knjiga.si/pravi-obraz-janeza-stanovnika/|accessdate=2020-11-10|language=sl-SI}}</ref> *{{navedi knjigo |title=Udba in akcija Sever |year=2020 |publisher=Dobra knjiga |location=Ljubljana |isbn=978-961-290-952-9 |cobiss= 18173443|last=|first=|page=}}<ref>{{Navedi splet|title=Udba in akcija Sever|url=https://www.dobra-knjiga.si/udba-in-akcija-sever/|accessdate=2022-10-23|language=sl-SI}}</ref> *{{navedi knjigo |title=Kocbek, Pahor, Jančar in Udba |year=2022 |publisher=Dobra knjiga |location=Ljubljana |isbn= |cobiss= |last=|first=|page=}}<ref>{{Navedi splet|title=Kocbek, Pahor, Jančar in Udba|url=https://www.dobra-knjiga.si/kocbek-pahor-jancar-in-udba/|accessdate=2022-10-23|language=sl-SI}}</ref> *''Jovanka in Udba: neukročena trmoglavka: blaznost na Titovem rdečem dvoru,'' 2022 *''Temna stran Dela:'' Knj. 1: ''osupljiva anatomija režimsko-udbovskih labirintov;'' Knj. 2'', Kronika propadle "udbovsko-čebinske" Slovenije''; Knj. 3: ''Svetla stran Dela'' (komplet) *''Milan Kučan in Udba: kronologija tajnega poročanja in pojavljanja 1969-1990,'' 2024 *''Kocbekovo tržaško pričevanje in Udba'', 2025 *''Komisarka: Marta Kos kot zanesljiva sodelavka komunistične tajne policije'', 2026 *''Velikani slovenske osamosvojitve in Udba'' (serija: Mladika, Trst) **''Ciril Žebot – Peter'' (1. del - 2021) **''Igor Bavčar – Deviacija'' (2023) **''France Bučar'' ''–'' ''Tikveš'' (2023) **''Jože Pučnik – Psevdomarksist'' (2023) **''Franc Jeza'' ''– Separatist'' (2024) **''Janez Janša – Kaplar'' (2026) **''Dimitrij Rupel – Negativ'' **sledijo še: Niko Grafenauer, Spomenka in Tine Hribar, Janez Toplišek == Glej tudi == * [[seznam slovenskih ekonomistov]] * [[seznam slovenskih politikov]] * [[seznam poslancev Državnega zbora Republike Slovenije]] * [[seznam poslancev Državnega zbora Republike Slovenije (1992-1996)]] == Sklici == <references /> {{1DZRS}} {{normativna kontrola}} {{politician-stub}} {{DEFAULTSORT:Omerza, Igor}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski ekonomisti]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Poslanci 1. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Bivši člani Demokratske stranke Slovenije]] [[Kategorija:Člani Liberalne demokracije Slovenije]] [[Kategorija:mestni svetniki Mestne občine Ljubljana (2002–2006)]] 5sfoe4i407bii0pbhb10gddu93oq45e 6655170 6655064 2026-04-03T07:30:46Z Yerpo 8417 akademskih titul ne pišemo 6655170 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar|name=Igor Omerza|organization=|term_start3=[[23. december]] [[1992]]|order3=[[1. državni zbor Republike Slovenije|Poslanec v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]]|box_width=|footnotes=|website=|signature_size=|signature_alt=|signature=|awards=|parents=|children=|spouse=|party=[[Demokratska stranka Slovenije]] {{small|nekdanja}}<br>[[LDS]] {{small|nekdanja}}|employer=|image=<!--WD-->|years_active=|occupation=<!-- WD -->|alma_mater=[[Univerza v Ljubljani]]|successor=|predecessor=|term_end=|term_start=|order=|successor1=|predecessor1=|term_end1=|term_start1=|order1=|term_end3=[[28. november]] [[1996]]}}'''Igor Omerza''', [[Slovenci|slovenski]] [[ekonomist]], [[politik]], [[publicist]] in [[raziskovalec]], * [[20. avgust]] [[1950]], [[Ljubljana]] V drugi polovici [[80.|80. let]] 20. stoletja je sodeloval v procesih demokratizacije in nato osamosvajanja Slovenije. Deloval je kot član vodstva [[Odbor za varstvo človekovih pravic|Odbora za varstvo človekovih pravic]], nato pa v stranki [[Slovenska demokratična zveza]]. Po njenem razpadu je deloval v okviru [[Demokrati Slovenije|Demokratov Slovenije]], stranke, ki se je nato priključila [[Liberalna demokracija Slovenije|Liberalni demokraciji Slovenije]]. Med letoma 1991 in 1992 je opravljal funkcijo direktorja [[Služba družbenega knjigovodstva|Službe družbenega knjigovodstva]], nato pa je opravljal funkcijo poslanca [[1. državni zbor Republike Slovenije|prvega sklica slovenskega državnega zbora]]. Po zaključku podžupanskega mandata v [[Ljubljana|Ljubljani]] se je umaknil iz javno-političnega življenja predvsem v publicistično dejavnost. Zadnja leta se posveča predvsem raziskovanju arhivov, predvsem preučevanju dokumentov s časa [[Jugoslavija|Jugoslavije]]. Razkril je več kontroverz tega časa; med njimi, da je nekdanji sistem sledil več slovenskim politikom (Dimitriju Ruplu, Borisu Pahorju).<ref>{{Navedi splet|title=mag. Igor Omerza|url=https://4d.rtvslo.si/arhiv/intervju-tv/174730668|website=RTV 4D|accessdate=2020-11-10|language=sl|first=Multimedijski center RTV|last=Slovenija}}</ref> == Parlamentarno delovanje == Leta 1992 je bil [[volitve|izvoljen]] v [[1. državni zbor Republike Slovenije]]; v tem [[mandat (politika)|mandat]]u je bil član naslednjih [[delovno telo Državnega zbora Republike Slovenije|delovnih teles]]:<ref name="dz-rs.si">{{Navedi splet |url=http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/mediji/odzivi/vprasanjaNovinarjev/vprasanjeNovinarjaInOdgovorNanj/dcac2bef-c827-4e6e-b26f-eeff635ed400 |title=DZ-RS.si - Trajanje mandatnih obdobij Državnega zbora od leta 1992 dalje |accessdate=2020-11-10 |archive-date=2020-11-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201116133621/http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/mediji/odzivi/vprasanjaNovinarjev/vprasanjeNovinarjaInOdgovorNanj/dcac2bef-c827-4e6e-b26f-eeff635ed400 |url-status=dead }}</ref> * [[Odbor za nadzor proračuna in drugih javnih financ Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za nadzor proračuna in drugih javnih financ]] (predsednik; do [[26. maj]]a [[1994]]), * Preiskovalna komisija o domnevnem škodljivem, nedopustnem in nezakonitem ter neustavnem delovanju in poslovanju Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljana, izvršnih svetov Skupščin občin Postojna, Trbovlje in Izola ter vseh tistih izvršnih svetov skupščin občin, pri katerih delovanju so bile s strani Službe družbenega knjigovodstva ali drugih pristojnih državnih organov ugotovljene nepravilnosti in nezakonitosti, ter o sumu zlorabe pooblastil nekaterih javnih funkcionarjev in drugih tovrstnih nepravilnosti (predsednik; od 26. maja 1994), * [[Komisija za spremljanje in nadzor lastninskega preoblikovanja družbene lastnine Državnega zbora Republike Slovenije|Komisija za spremljanje in nadzor lastninskega preoblikovanja družbene lastnine]], * [[Odbor za finance in kreditno-monetarno politiko Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za finance in kreditno-monetarno politiko]], * [[Odbor za gospodarstvo Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za gospodarstvo]] in * [[Preiskovalna komisija o domnevnem škodljivem, nedopustnem in nezakonitem ter neustavnem delovanju in poslovanju Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljana, izvršnih svetov Skupščin občin Postojna, Trbovlje in Izola (...)|Preiskovalna komisija o domnevnem škodljivem, nedopustnem in nezakonitem ter neustavnem delovanju in poslovanju Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljana, izvršnih svetov Skupščin občin Postojna, Trbovlje in Izola ter vseh tistih izvršnih svetov skupščin občin, pri katerih delovanju so bile s strani Službe družbenega knjigovodstva ali drugih pristojnih državnih organov ugotovljene nepravilnosti in nezakonitosti, ter o sumu zlorabe pooblastil nekaterih javnih funkcionarjev in drugih tovrstnih nepravilnosti]] (do 26. maja 1994). ==Dela== * ''Edvard Kocbek: osebni dosje št. 584'', Ljubljana, 2010. ISBN 978-961-226-979-1 * {{navedi knjigo |title=Od Belce do Velikovca ali kako sem vzljubil bombo |year=2011 |publisher=Mohorjeva družba |location=Celovec |isbn=978-3-7086-0622-4 |cobiss= 256050176}} * {{navedi knjigo |title=88 stopnic do pekla / Kako je Zemljaričev Janez ugrabil Bato Todorovića |year=2013 |publisher=Mohorjeva družba |location=Celovec |isbn=978-3-7086-0725-2 |cobiss= 264455424}} * ''Karla: Udba o Dragi'', Mladika, Trst, 2015 *{{navedi knjigo |title=Melania Trump - gola resnica |year=2016 |publisher=Dobra knjiga |location=Ljubljana |isbn=9789619404515 |cobiss= |last=|first=|page=}} soavtorstvo z [[Bojan Požar|Bojanom Požarjem]]<ref>{{Navedi splet|title=Bojan Požar, Igor Omerza: Melania Trump - Gola resnica|url=https://www.biblos.si/isbn/9789619404515|website=www.biblos.si|accessdate=2020-11-10}}</ref> *''Boris Pahor - v žrelu UDBE'', 2017 *{{navedi knjigo |title=[[Pravi obraz Janeza Stanovnika]] |year=2020 |publisher=Dobra knjiga |location=Ljubljana |isbn=978-961-95096-0-9 |cobiss= 27198467|last=|first=|page=}}<ref>{{Navedi splet|title=Pravi obraz Janeza Stanovnika – Dobra knjiga|url=https://www.dobra-knjiga.si/pravi-obraz-janeza-stanovnika/|accessdate=2020-11-10|language=sl-SI}}</ref> *{{navedi knjigo |title=Udba in akcija Sever |year=2020 |publisher=Dobra knjiga |location=Ljubljana |isbn=978-961-290-952-9 |cobiss= 18173443|last=|first=|page=}}<ref>{{Navedi splet|title=Udba in akcija Sever|url=https://www.dobra-knjiga.si/udba-in-akcija-sever/|accessdate=2022-10-23|language=sl-SI}}</ref> *{{navedi knjigo |title=Kocbek, Pahor, Jančar in Udba |year=2022 |publisher=Dobra knjiga |location=Ljubljana |isbn= |cobiss= |last=|first=|page=}}<ref>{{Navedi splet|title=Kocbek, Pahor, Jančar in Udba|url=https://www.dobra-knjiga.si/kocbek-pahor-jancar-in-udba/|accessdate=2022-10-23|language=sl-SI}}</ref> *''Jovanka in Udba: neukročena trmoglavka: blaznost na Titovem rdečem dvoru,'' 2022 *''Temna stran Dela:'' Knj. 1: ''osupljiva anatomija režimsko-udbovskih labirintov;'' Knj. 2'', Kronika propadle "udbovsko-čebinske" Slovenije''; Knj. 3: ''Svetla stran Dela'' (komplet) *''Milan Kučan in Udba: kronologija tajnega poročanja in pojavljanja 1969-1990,'' 2024 *''Kocbekovo tržaško pričevanje in Udba'', 2025 *''Komisarka: Marta Kos kot zanesljiva sodelavka komunistične tajne policije'', 2026 *''Velikani slovenske osamosvojitve in Udba'' (serija: Mladika, Trst) **''Ciril Žebot – Peter'' (1. del - 2021) **''Igor Bavčar – Deviacija'' (2023) **''France Bučar'' ''–'' ''Tikveš'' (2023) **''Jože Pučnik – Psevdomarksist'' (2023) **''Franc Jeza'' ''– Separatist'' (2024) **''Janez Janša – Kaplar'' (2026) **''Dimitrij Rupel – Negativ'' **sledijo še: Niko Grafenauer, Spomenka in Tine Hribar, Janez Toplišek == Glej tudi == * [[seznam slovenskih ekonomistov]] * [[seznam slovenskih politikov]] * [[seznam poslancev Državnega zbora Republike Slovenije]] * [[seznam poslancev Državnega zbora Republike Slovenije (1992-1996)]] == Sklici == <references /> {{1DZRS}} {{normativna kontrola}} {{politician-stub}} {{DEFAULTSORT:Omerza, Igor}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski ekonomisti]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Poslanci 1. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Bivši člani Demokratske stranke Slovenije]] [[Kategorija:Člani Liberalne demokracije Slovenije]] [[Kategorija:mestni svetniki Mestne občine Ljubljana (2002–2006)]] 6qhjeillf8dt481kunr42yg1e8tve6g 0 131799 6655025 6648259 2026-04-02T21:25:38Z A09 188929 slog, +volitve 26 6655025 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name=Borut Sajovic |office= |predecessor=[[Marjan Šarec]] |successor= |signature= |office2=[[Občina Tržič|Župan Občine Tržič]] |party=[[LDS]]<br>[[Gibanje Svoboda]] (od 2022) |religion= |order=[[Minister za obrambo Republike Slovenije]] |term_start=7. oktober 2024 |term_end= |premier=[[Robert Golob]] |signature_size= |term_start2=2006 |term_end2=13. maj 2022 |image= <!-- WD --> |predecessor2=[[Pavel Rupar]] |successor2=[[Peter Miklič]] |termstart1=13. maj 2022 |termend1=7. oktober 2024 |office3= |term_start3= |firstminister3= |termend= |order1=[[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanec v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]] }} '''Borut Sajovic''', [[Slovenci|slovenski]] [[politik]], [[poslanec]] in [[veterinar]], * [[18. julij]] [[1960]], [[Kranj]]. Sajovic je bil od junija 2022 do oktobra 2024 poslanec [[Gibanje Svoboda|Gibanja Svoboda]] v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru Republike Slovenije]], kjer je bil kot član [[Liberalna demokracija Slovenije|Liberalne demokracije Slovenije]] poslanec že med letoma 2004 in 2011. Med letoma 2006 in 2022 je bil župan [[Občina Tržič|Občine Tržič]]. Od 7. oktobra 2024 je [[minister za obrambo Republike Slovenije]]. == Življenjepis == Borut Sajovic je bil leta 2004 kot član [[Liberalna demokracija Slovenije|Liberalne demokracije Slovenije]] izvoljen v [[Državni zbor Republike Slovenije]]; v tem mandatu je bil član [[Odbor za okolje in prostor Državnega zbora Republike Slovenije|odbora za okolje in prostor]] in [[Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Državnega zbora Republike Slovenije|odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano]] ter podpredsednik [[Komisija po Zakonu o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo Državnega zbora Republike Slovenije|komisije po Zakonu o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo]] in [[Mandatno-volilna komisija Državnega zbora Republike Slovenije|mandatno-volilne komisija]]. Leta 2006 je na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|lokalnih volitvah]] prejel 54,15 odstotkov glasov in bil izvoljen na mesto župana [[Občina Tržič|Občine Tržič]].<ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/iz-omar-letijo-okostnjaki.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-02-26|archive-date=2022-05-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20220517205953/https://www.24ur.com/iz-omar-letijo-okostnjaki.html|url-status=dead}}</ref> Na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|lokalnih volitvah 2010]] je prejel 51,44 odstotka glasov, [[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|leta 2014]] 61,16 in [[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|leta 2018]] 65,88. Kot župan je bil leta 2018 obtožen seksizma.<ref>{{Navedi splet|title=Nizkotnost ali slaba šala? Župan sodelavcem podaril sladkarije v obliki spolnih organov {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/zupan-sodelavcem-podaril-sladkarije-v-obliki-spolnih-organov.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-02|language=sl}}</ref> Župan je ostal do leta 2022, ko kandidature ni ponovil. Leta 2022 se je pridružil stranki [[Gibanje Svoboda]] in bil izvoljen za poslanca v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru Republike Slovenije]], s čimer mu je prenehal mandat tržiškega župana. 25. maja 2022 je ob izvolitvi Roberta Goloba na mesto predsednika vlade prevzel vodenje [[Poslanska skupina Svoboda|poslanske skupine Svoboda]]. Bil je tudi član mandatno-volilne komisije in preiskovalne [[Preiskovalna komisija o ugotavljanju domnevnega finančnega izčrpavanja podjetja GEN-I, domnevno spornih praks v zvezi s podjetjem STAR SOLAR d.o.o.|komisije o ugotavljanju domnevnih nepravilnostih v podjetjih GEN-I in STAR Solar ter povezavah s financiranjem stranke Gibanja Svoboda]]. 17. septembra 2024 je premier Golob napovedal, da bo Sajovica predlagal za novega [[Minister za obrambo Republike Slovenije|ministra za obrambo]]. Kandidata je istega dne predstavil koaliciji na delovnem sestanku o kadrovskih vprašanjih.<ref>{{Navedi splet|title=Kandidat za ministra za obrambo je Borut Sajovic|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidat-za-ministra-za-obrambo-je-borut-sajovic/721228|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-09-17|language=sl}}</ref> Sajovic je bil potrjen na matičnem odboru, 7. oktobra pa kot novi minister prisegel v Državnem zboru.<ref>{{Navedi splet|title=DZ potrdil Boruta Sajovica za obrambnega ministra, Vinka Logaja pa za vzgojo in izobraževanje|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-potrdil-boruta-sajovica-za-obrambnega-ministra-vinka-logaja-pa-za-vzgojo-in-izobrazevanje/723432|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-07|language=sl}}</ref> Leta 2026 je za Gibanje Svoboda v volilnem okraju Tržič kandidiral na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah]]. Dobil je 2525 glasov (29,53 odstotkov) in osvojil mandat poslanca.<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2026-04-02|title=Izidi glasovanja|date=1.4.2026|publisher=Državna volilna komisija}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam slovenskih veterinarjev]] * [[seznam poslancev Državnega zbora Republike Slovenije]] * [[Seznam poslancev 4. državnega zbora Republike Slovenije]] == Zunanje povezave == * [http://www.dz-rs.si/index.php?id=92&docid=P069 Uradna predstavitvena stran Državnega zbora Republike Slovenije] == Sklici == {{sklici}} {{Ministri za obrambo Republike Slovenije}} {{4DZRS}} {{5DZRS}} {{normativna kontrola}} {{politician-stub}} {{DEFAULTSORT:Sajovic, Borut}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski veterinarji]] [[Kategorija:Mestni svetniki Mestne občine Kranj]] [[Kategorija:Župani Mestne občine Kranj]] [[Kategorija:Diplomiranci Veterinarske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Veterinarski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Poslanci 4. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 5. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Bivši člani Liberalne demokracije Slovenije]] [[Kategorija:Člani Gibanja Svoboda]] [[Kategorija:Poslanci 9. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ministri za obrambo Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 10. Državnega zbora Republike Slovenije]] 5uo75e79528mqeaq7madpdj9pslrg6j 0 137171 6655213 6652791 2026-04-03T08:41:38Z ~2026-13659-49 255600 6655213 wikitext text/x-wiki '''Grič''' je lahko: {{div col|colwidth=24em}} * [[grič]], [[Reliefne oblike|reliefna oblika]] (množinska oblika: [[gričevje]]) * [[Grič, Kostanjevica na Krki|Grič]], občina Kostanjevica na Krki * [[Grič, Ribnica|Grič]], občina Ribnica * [[Grič pri Dobličah]], občina Črnomelj * [[Grič pri Klevevžu]], občina Šmarješke Toplice * [[Grič pri Trebnjem]], občina Trebnje *[[Grič, Ljubljana]], zaselek med Bokalcami in Podutikom v Ljubljani *[[Grič, Krško]], del Krškega * [[Grič, Zagrebška županija]] (Hrvaška) *Grič, drugo poimenovanje za ''[[Gradec pri Zagrebu|Gradec]]'' oz. [[Gornji Grad (razločitev)|''Gornji Grad'']], zgodovinsko poselitveno jedro [[Zagreb|Zagreba]] *[[Andrejev grič]], zaselek nad [[Kalce, Logatec|Kalcami]] ob cesti proti [[Hrušica (planota)|Hrušici]] oz. [[Lanišče|Lanišču]] *[[Akropolski grič]] - [[Atenska akropola]] *[[Bajžlov grič]] (Orle) *[[Beli Grič]], naselje v Občini Mokronog - Trebelno *[[Bitinov grič]], Drenov Grič *[[Brezov grič]] (1057 m), vrh nad krajem [[Idrijske Krnice]] *[[Brinov grič]] *[[Čuferjev grič]] *[[Drenov Grič]], naselje v [[Občina Vrhnika|Občini Vrhnika]] *[[Gabrški grič]] *[[Grajski grič]] ([[Ljubljanski grad]]) *[[Grajski grič (Limbuš)|Grajski grič]] ([[Limbuš]]) *[[Grajski grič (Slovenj Gradec)]] *[[Grajski grič (Gorica)]] ([[Goriški grad]]) *[[Ferjanov grič]] in naselje [[Ferjanov Grič]] *grič [[Golgota]] v Jeruzalemu *[[Hrastov grič]] *[[Janezov grič]] *[[Javorški grič]] (pri Vranskem) *[[Jerinov Grič]], naselje v Občini Vrhnika *[[Jeršičev Grič]] (Rovte) *[[Kamnikov grič]] *[[Kapitolski grič]] v Rimu *[[Kašeljski grič]] (vzhodno od [[Ljubljana|Ljubljane]]) *[[Kležni grič]] *[[Kostanjčev grič]] *[[Kovski grič]] *[[Krvavški grič]] (pri [[Mokrec|Mokrecu]]) *[[Lačen grič]] *[[Loški grič]] *[[Mačkov grič]] *[[Marinčev grič]] *[[Marinčev Grič]], naselje v Občini Vrhnika *Mlaka - Grič, del naselja [[Mlaka pri Kranju]] *[[Muretov grič]] *[[Nesrečni grič]] *[[Orlov grič]] *[[Ovčji grič]] *[[Pajkov grič]] *[[Palatinski grič]] v Rimu *[[Papežev grič]] *[[Pešarjev grič]] *[[Podgrič]] *[[Presekani grič]] *[[Pustni grič]] *[[Rakovski grič]] *[[Reskov grič]] (pri Vranskem) *[[Rujavi grič]] *grič [[Sion]] v Jeruzalemu *[[Snežni grič]] nad zaselkom Ceste (Logatec-Rovte) *[[Sončni Grič]], društvo za trajnostno kulturno bivanja, [[Hrvoji]] *[[Srebrni grič]] *[[Srednji grič]] (Orle in Drenov grič) *[[Suhi grič]] *[[Svinjski grič]] ([[Gornje Ložine]]) *[[Škocjanski grič]] *[[Špičasti grič]] *[[Štrukljev grič]] *[[Šukov grič]] *[[Tempeljski grič]] v [[Jeruzalem|Jeruzalemu]] *[[Tisov grič]] *[[Trčkov Grič]], naselje v Občini Vrhnika *[[Vrhovski grič]] (958 m) *[[Zavrlov grič]] *[[Zlati grič]], vinska klet in Vinogradniški dvorec na [[Zlati Grič|Zlatem Griču]] pri [[Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] *[[Travniški grič]], [[Skojčin grič]], [[Pečni grič]] na [[Menina planina|Menini planini]] *[[Konjeniški klub Grič]] {{div col end}} {{razločitev-kraj}} {{razločitev}} pw464vb1fvu07mmdlrhmt39zyb9nwk5 6655235 6655213 2026-04-03T09:08:37Z ~2026-13659-49 255600 6655235 wikitext text/x-wiki '''Grič''' je lahko: {{div col|colwidth=24em}} * [[grič]], [[Reliefne oblike|reliefna oblika]] (množinska oblika: [[gričevje]]) * [[Grič, Kostanjevica na Krki|Grič]], občina Kostanjevica na Krki * [[Grič, Ribnica|Grič]], občina Ribnica * [[Grič pri Dobličah]], občina Črnomelj * [[Grič pri Klevevžu]], občina Šmarješke Toplice * [[Grič pri Trebnjem]], občina Trebnje *[[Grič, Ljubljana]], zaselek med Bokalcami in Podutikom v Ljubljani *[[Grič, Krško]], del Krškega * [[Grič, Zagrebška županija]] (Hrvaška) *Grič, drugo poimenovanje za ''[[Gradec pri Zagrebu|Gradec]]'' oz. [[Gornji Grad (razločitev)|''Gornji Grad'']], zgodovinsko poselitveno jedro [[Zagreb|Zagreba]] *[[Andrejev grič]], zaselek nad [[Kalce, Logatec|Kalcami]] ob cesti proti [[Hrušica (planota)|Hrušici]] oz. [[Lanišče|Lanišču]] *[[Akropolski grič]] - [[Atenska akropola]] *[[Bajžlov grič]] (Orle) *[[Beli Grič]], naselje v Občini Mokronog - Trebelno *[[Bitinov grič]], Drenov Grič *[[Brezov grič]] (1057 m), vrh nad krajem [[Idrijske Krnice]] *[[Brinov grič]] *[[Čuferjev grič]] *[[Drenov Grič]], naselje v [[Občina Vrhnika|Občini Vrhnika]] *[[Gabrški grič]] *[[Grajski grič]] ([[Ljubljanski grad]]) *[[Grajski grič (Limbuš)|Grajski grič]] ([[Limbuš]]) *[[Grajski grič (Slovenj Gradec)]] *[[Grajski grič (Gorica)]] ([[Goriški grad]]) *[[Ferjanov grič]] in naselje [[Ferjanov Grič]] *grič [[Golgota]] v Jeruzalemu *[[Hrastov grič]] *[[Janezov grič]] *[[Javorški grič]] (pri Vranskem) *[[Jerinov Grič]], naselje v Občini Vrhnika *[[Jeršičev Grič]] (Rovte) *[[Kamnikov grič]] *[[Kapitolski grič]] v Rimu *[[Kašeljski grič]] (vzhodno od [[Ljubljana|Ljubljane]]) *[[Kležni grič]] *[[Kostanjčev grič]] *[[Kovski grič]] *[[Krvavški grič]] (pri [[Mokrec|Mokrecu]]) *[[Lačen grič]] *[[Loški grič]] *[[Mačkov grič]] *[[Marinčev grič]] *[[Marinčev Grič]], naselje v Občini Vrhnika *Mlaka - Grič, del naselja [[Mlaka pri Kranju]] *[[Muretov grič]] *[[Nesrečni grič]] *[[Orlov grič]] *[[Ovčji grič]] *[[Pajkov grič]] *[[Palatinski grič]] v Rimu *[[Papežev grič]] *[[Pešarjev grič]] *[[Podgrič]] *[[Presekani grič]] *[[Pustni grič]] *[[Rakovski grič]] *[[Reskov grič]] (pri Vranskem) *[[Rujavi grič]] *grič [[Sion]] v Jeruzalemu *[[Snežni grič]] nad zaselkom Ceste (Logatec-Rovte) *[[Sončni Grič]], društvo za trajnostno kulturno bivanja, [[Hrvoji]] *[[Srebrni grič]] *[[Srednji grič]] (Orle in Drenov grič) *[[Suhi grič]] *[[Svinjski grič]] ([[Gornje Ložine]]) *[[Škocjanski grič]] *[[Špičasti grič]] *[[Štrukljev grič]] *[[Šukov grič]] *[[Tempeljski grič]] v [[Jeruzalem|Jeruzalemu]] *[[Tisov grič]] *[[Trčkov Grič]], naselje v Občini Vrhnika *[[Tuškov Grič]] (1010 m) *[[Vrhovski grič]] (958 m) *[[Zavrlov grič]] *[[Zlati grič]], vinska klet in Vinogradniški dvorec na [[Zlati Grič|Zlatem Griču]] pri [[Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] *[[Travniški grič]], [[Skojčin grič]], [[Pečni grič]] na [[Menina planina|Menini planini]] *[[Konjeniški klub Grič]] {{div col end}} {{razločitev-kraj}} {{razločitev}} ofxzk7v762yjpk78p140xs7o8dff1pz 6655238 6655235 2026-04-03T09:09:57Z ~2026-13659-49 255600 6655238 wikitext text/x-wiki '''Grič''' je lahko: {{div col|colwidth=24em}} * [[grič]], [[Reliefne oblike|reliefna oblika]] (množinska oblika: [[gričevje]]) * [[Grič, Kostanjevica na Krki|Grič]], občina Kostanjevica na Krki * [[Grič, Ribnica|Grič]], občina Ribnica * [[Grič pri Dobličah]], občina Črnomelj * [[Grič pri Klevevžu]], občina Šmarješke Toplice * [[Grič pri Trebnjem]], občina Trebnje *[[Grič, Ljubljana]], zaselek med Bokalcami in Podutikom v Ljubljani *[[Grič, Krško]], del Krškega * [[Grič, Zagrebška županija]] (Hrvaška) *Grič, drugo poimenovanje za ''[[Gradec pri Zagrebu|Gradec]]'' oz. [[Gornji Grad (razločitev)|''Gornji Grad'']], zgodovinsko poselitveno jedro [[Zagreb|Zagreba]] *[[Andrejev grič]], zaselek nad [[Kalce, Logatec|Kalcami]] ob cesti proti [[Hrušica (planota)|Hrušici]] oz. [[Lanišče|Lanišču]] *[[Akropolski grič]] - [[Atenska akropola]] *[[Bajžlov grič]] (Orle) *[[Beli Grič]], naselje v Občini Mokronog - Trebelno *[[Bitinov grič]], Drenov Grič *[[Brezov grič]] (1057 m), vrh nad krajem [[Idrijske Krnice]] *[[Brinov grič]] *[[Čuferjev grič]] *[[Drenov Grič]], naselje v [[Občina Vrhnika|Občini Vrhnika]] *[[Gabrški grič]] *[[Grajski grič]] ([[Ljubljanski grad]]) *[[Grajski grič (Limbuš)|Grajski grič]] ([[Limbuš]]) *[[Grajski grič (Slovenj Gradec)]] *[[Grajski grič (Gorica)]] ([[Goriški grad]]) *[[Ferjanov grič]] in naselje [[Ferjanov Grič]] *grič [[Golgota]] v Jeruzalemu *[[Hrastov grič]] *[[Janezov grič]] *[[Javorški grič]] (pri Vranskem) *[[Jerinov Grič]], naselje v Občini Vrhnika *[[Jeršičev Grič]] (Rovte) *[[Kamnikov grič]] *[[Kapitolski grič]] v Rimu *[[Kašeljski grič]] (vzhodno od [[Ljubljana|Ljubljane]]) *[[Kležni grič]] *[[Kostanjčev grič]] *[[Kovski grič]] *[[Krvavški grič]] (pri [[Mokrec|Mokrecu]]) *[[Lačen grič]] *[[Loški grič]] *[[Mačkov grič]] *[[Marinčev grič]] *[[Marinčev Grič]], naselje v Občini Vrhnika *Mlaka - Grič, del naselja [[Mlaka pri Kranju]] *[[Muretov grič]] *[[Nesrečni grič]] *[[Orlov grič]] *[[Ovčji grič]] *[[Pajkov grič]] *[[Palatinski grič]] v Rimu *[[Papežev grič]] *[[Pešarjev grič]] *[[Podgrič]] *[[Presekani grič]] *[[Pustni grič]] *[[Rakovski grič]] *[[Reskov grič]] (pri Vranskem) *[[Rujavi grič]] *grič [[Sion]] v Jeruzalemu *[[Slugov grič]] (1223m) *[[Snežni grič]] nad zaselkom Ceste (Logatec-Rovte) *[[Sončni Grič]], društvo za trajnostno kulturno bivanja, [[Hrvoji]] *[[Srebrni grič]] *[[Srednji grič]] (Orle in Drenov grič) *[[Suhi grič]] *[[Svinjski grič]] ([[Gornje Ložine]]) *[[Škocjanski grič]] *[[Špičasti grič]] *[[Štrukljev grič]] *[[Šukov grič]] *[[Tempeljski grič]] v [[Jeruzalem|Jeruzalemu]] *[[Tisov grič]] *[[Trčkov Grič]], naselje v Občini Vrhnika *[[Tuškov Grič]] (1010 m) *[[Vrhovski grič]] (958 m) *[[Zavrlov grič]] *[[Zlati grič]], vinska klet in Vinogradniški dvorec na [[Zlati Grič|Zlatem Griču]] pri [[Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] *[[Travniški grič]], [[Skojčin grič]], [[Pečni grič]] na [[Menina planina|Menini planini]] *[[Konjeniški klub Grič]] {{div col end}} {{razločitev-kraj}} {{razločitev}} ac594ajqdwnuyt6m5qvhpac656yaf6e 6655255 6655238 2026-04-03T09:33:08Z ~2026-13659-49 255600 6655255 wikitext text/x-wiki '''Grič''' je lahko: {{div col|colwidth=24em}} * [[grič]], [[Reliefne oblike|reliefna oblika]] (množinska oblika: [[gričevje]]) * [[Grič, Kostanjevica na Krki|Grič]], občina Kostanjevica na Krki * [[Grič, Ribnica|Grič]], občina Ribnica * [[Grič pri Dobličah]], občina Črnomelj * [[Grič pri Klevevžu]], občina Šmarješke Toplice * [[Grič pri Trebnjem]], občina Trebnje *[[Grič, Ljubljana]], zaselek med Bokalcami in Podutikom v Ljubljani *[[Grič, Krško]], del Krškega * [[Grič, Zagrebška županija]] (Hrvaška) *Grič, drugo poimenovanje za ''[[Gradec pri Zagrebu|Gradec]]'' oz. [[Gornji Grad (razločitev)|''Gornji Grad'']], zgodovinsko poselitveno jedro [[Zagreb|Zagreba]] *[[Andrejev grič]], zaselek nad [[Kalce, Logatec|Kalcami]] ob cesti proti [[Hrušica (planota)|Hrušici]] oz. [[Lanišče|Lanišču]] *[[Akropolski grič]] - [[Atenska akropola]] *[[Bajžlov grič]] (Orle) *[[Beli Grič]], naselje v Občini Mokronog - Trebelno *[[Bitinov grič]], Drenov Grič *[[Brezov grič]] (1057 m), vrh nad krajem [[Idrijske Krnice]] *[[Brinov grič]] *[[Čuferjev grič]] *[[Drenov Grič]], naselje v [[Občina Vrhnika|Občini Vrhnika]] *[[Gabrški grič]] *[[Grajski grič]] ([[Ljubljanski grad]]) *[[Grajski grič (Limbuš)|Grajski grič]] ([[Limbuš]]) *[[Grajski grič (Slovenj Gradec)]] *[[Grajski grič (Gorica)]] ([[Goriški grad]]) *[[Ferjanov grič]] in naselje [[Ferjanov Grič]] *grič [[Golgota]] v Jeruzalemu *[[Hrastov grič]] *[[Janezov grič]] *[[Javorški grič]] (pri Vranskem) *[[Jerinov Grič]], naselje v Občini Vrhnika *[[Jeršičev Grič]] (Rovte) *[[Kamnikov grič]] *[[Kapitolski grič]] v Rimu *[[Kašeljski grič]] (vzhodno od [[Ljubljana|Ljubljane]]) *[[Kležni grič]] *[[Kostanjčev grič]] *[[Kovski grič]] *[[Krvavški grič]] (pri [[Mokrec|Mokrecu]]) *[[Lačen grič]] *[[Loški grič]] *[[Mačkov grič]] *[[Marinčev grič]] *[[Marinčev Grič]], naselje v Občini Vrhnika *Mlaka - Grič, del naselja [[Mlaka pri Kranju]] *[[Mrovljev grič]], zaselek pri Cerknem *[[Muretov grič]] *[[Nesrečni grič]] *[[Orlov grič]] *[[Ovčji grič]] *[[Pajkov grič]] *[[Palatinski grič]] v Rimu *[[Papežev grič]] *[[Pešarjev grič]] *[[Podgrič]] *[[Presekani grič]] *[[Pustni grič]] *[[Rakovski grič]] *[[Reskov grič]] (pri Vranskem) *[[Rujavi grič]] *grič [[Sion]] v Jeruzalemu *[[Slugov grič]] (1223m) *[[Snežni grič]] nad zaselkom Ceste (Logatec-Rovte) *[[Sončni Grič]], društvo za trajnostno kulturno bivanja, [[Hrvoji]] *[[Srebrni grič]] *[[Srednji grič]] (Orle in Drenov grič) *[[Suhi grič]] *[[Svinjski grič]] ([[Gornje Ložine]]) *[[Škocjanski grič]] *[[Špičasti grič]] *[[Štrukljev grič]] *[[Šukov grič]] *[[Tempeljski grič]] v [[Jeruzalem|Jeruzalemu]] *[[Tisov grič]] *[[Trčkov Grič]], naselje v Občini Vrhnika *[[Tuškov Grič]] (1010 m) *[[Vrhovski grič]] (958 m) *[[Zavrlov grič]] *[[Zlati grič]], vinska klet in Vinogradniški dvorec na [[Zlati Grič|Zlatem Griču]] pri [[Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] *[[Travniški grič]], [[Skojčin grič]], [[Pečni grič]] na [[Menina planina|Menini planini]] *[[Konjeniški klub Grič]] {{div col end}} {{razločitev-kraj}} {{razločitev}} e73g28vs41b2f5xy7gz0jp8s5nosyjd 0 147563 6655256 6463744 2026-04-03T09:34:36Z ~2026-13659-49 255600 /* Glej tudi */ 6655256 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10125359_b4 | latd = 46 |latm = 20 |lats = 26.39 |latNS = N | longd = 15 |longm = 46 |longs = 1.59 |longEW = E |najdisi=Slape |nadmorska=230,7 |povrsina=1,63 |prebivalstvo=159 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |postna=2323 |posta=Ptujska Gora |obcina=Majšperk |pokrajina=Štajerska |regija=Podravska regija }} '''Slape''' so [[cesta|obcestno]] [[naselje]] na levem [[breg]]u [[Dravinja|Dravinje]] v [[občina Majšperk|Občini Majšperk]], na severovzhodu [[Slovenija|Slovenije]]. Tam je tudi [[jez]] in edini [[mlin]] v [[občina Majšperk|Občini Majšperk]]. Naselje spada pod [[Štajerska|Štajersko pokrajino]] in [[Podravska statistična regija|Podravsko regijo]]. Leta 1986 so v Slapah našli ostanke naselbine iz mlajše [[Železna doba|železne dobe]]. ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] * Slape, nekdanja vas pri Ljubljani (ČS Polje), zdaj del [[Ljubljana|Ljubljane]] {{Majšperk}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja ob Dravinji]] [[Kategorija:Naselja Občine Majšperk]] 62bkg2fdb5v910sh0jr8sn22le3zjzy 0 163268 6654827 6653927 2026-04-02T12:15:00Z ~2026-19811-90 257415 6654827 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=pena prder|birth_date=gej|birth_place=ddhc|death_date=The time the Andrej died}} '''Bina Štampe Žmavc''' (psevdonim ''Bina Bard''), [[Slovenci|slovenska]] [[pisatelj]]ica, [[pesnik|pesnica]], [[režiser]]ka, dramatičarka in [[prevajalec|prevajalka]], * [[4. oktober]] [[1951]], [[Celje]]. ==Življenje== Osnovno šolo in gimnazijo je obiskovala v Celju. Po maturi je študirala [[Primerjalna književnost|primerjalno književnost]] in literarno teorijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Kot absolventka se je zaposlila v šolstvu in poučevala pet let. Ukvarjala se je z glasbo in gledališčem. Trinajst let je vodila otroško improvizacijsko gledališče v Eksperimentalnem gledališču Celje, kjer je bila režiserka, dramaturginja in avtorica tekstov. Je članica uredništva revije ''[[Poetikon]]''. Živi in ustvarja v Celju. ==Delo pisateljice== Piše [[Poezija|pesmi]], [[proza|prozo]] in [[Dramatika|dramska besedila]], večinoma za mlade bralce. [[Poezija|Poezijo]] za odrasle je začela najprej objavljati v gimnazijskem glasilu ''Brstiči'', pozneje pa v ''[[Dialogi (revija)|Dialogih]]'', ''[[Menotor (revija)|Mentorju]]'' in ''[[Obrazi (revija)|Obrazih]]''. Napisala je tri [[pesniška zbirka|pesniške zbirke]] [[sonet]]ov ''[[Pesek v pesmi]]'', ''[[Poševno sonce]],'' ''[[Opoldnevi]] .'' Med pesniškimi zbirkami je najobsežnejša ''[[Čaroznanke]]'', (1990); njihovo motivno izhodišče sta tako vsakdanjik kot realnost in domišljijska izkušnja. V zbirki ''[[Nebeške kočije]]'' (1994) se osredotoča na tematiko vsepovezanosti vesolja, človeka in narave, s ''[[Klepetosnedke|Klepetosnedkami]]'' (1996) pa se vrne k otroku in njegovem igrivem odnosu do okolice. Med pripovednimi besedili so živalske zgodbe (''[[Slike in zgodbe iz tisoč in enega pasjega dne]]'', 1985) in raznolika kratka pravljična in nonsensna besedila (''[[Popravljalnica sanj]]'', 1992, ''[[Muc Mehkošapek]]'', 1998). Pesnica si izmišlja besede, njene pesmi so ritmične. Za njeno mladinsko pripovedništvo so značilni domišljijski svetovi. Piše tudi igre in lutkovna dela za otroke in [[šanson]]e za odrasle. ==Bibliografija== ===Poezija za mladino=== * ''[[Čaroznanke]]'', 1990 {{COBISS|ID=18185984}} * ''Nebeške kočije'', 1994 {{COBISS|ID=44446208}} * ''Zrnca sonca'', 1994 {{COBISS|ID=44373504}} * ''[[Klepetosnedke]]'', 1996 {{COBISS|ID=40523521}} * ''Duhec Motimir'', 2002 {{COBISS|ID=120537856}} * ''Škrat s prevelikimi ušesi'', 2002 {{COBISS|ID=116690944}} * ''Snežroža'', 2006 {{COBISS|ID=229002240}} * ''Vaze'', 2008 {{COBISS|ID=237033472}} * ''Roža v srcu'', 2010 {{COBISS|ID=252850688}} * ''Pol sonca'', 2011 {{COBISS|ID=253373184}} * ''Živa hiša'', 2004 {{COBISS|ID=253373184}} ===Proza za mladino=== * ''Slike in zgodbe iz tisoč in enega pasjega dne'', 1985 {{COBISS|ID=503070}} * ''Popravljalnica sanj'', 1992 {{COBISS|ID=31300864}} * ''[[Kam je izginil sneg]]'', 1993 {{COBISS|ID=33579264}} * ''Popravljalnica igrač'', 1994 {{COBISS|ID=243959040}} * ''Mavricij in lučka Svečana'', [1994 {{COBISS|ID=45583104}} * ''[[Ure kralja Mina]]'', 1996 {{COBISS|ID=61163008}} * ''Bajka o svetlobi'', 1997 {{COBISS|ID=69944064}} * ''[[Muc Mehkošapek]]'', 1998 {{COBISS|ID=69944576}} * ''Pismonoša Hubert'', 1998 {{COBISS|ID=71515392}} * ''Tri zvezde za celjske kneze'', [[2000]] {{COBISS|ID=107385600}} * ''[[Drevo srca]]'', 2001 {{COBISS|ID=55098881}} * ''Ukradene sanje'', 2001 {{COBISS|ID=113454592}} * ''Škrat s prevelikimi ušesi'', [[2002]] {{COBISS|ID=116690944}} * ''[[Pogašeni zmaj]]'', 2003 {{COBISS|ID=125582336}} * ''Vprašanja srca'', 2008 {{COBISS|ID=61909505}} * ''Cesar in roža'', 2009 {{COBISS|ID=255108608}} * ''Košastka Katka'', 2009 {{COBISS|ID=244497408}} * ''Kako raste leto'', 2010 {{COBISS|ID=65392129}} * ''Snežnosek'', 2010 {{COBISS|ID=64067585}} ===Dramski teksti za mladino=== * ''O velikem strahu Buholinu'', 1985 * ''Cirkus Cigumigus'', 1994 * ''[[Ure kralja Mina]]'', 2000{{COBISS|ID=61163008}} * ''Princesa kamnitih besed'', 2000 * ''[[Ernica gosenica]]'', 2000 * ''O petelinu in pavu'', 2001 {{COBISS|ID=114514688}} * ''[[Mojca Pokrajculja (Bina Štampe Žmavc)]]'', 2002 {{COBISS|ID=119836672}} ===Poezija za odrasle=== * ''[[Pesek v pesem]]'', 1999 {{COBISS|ID=43354113}} * ''Poševno sonce'', 2001 {{COBISS|ID=114515456}} * ''Opoldnevi'', 2005 {{COBISS|ID=220516096}} * ''Sinjebradec'', 2007 {{COBISS|ID=234930944}} * ''Ljubeznitve'', 2022 ===Radijske igre=== * ''[[Kam je izginil sneg]]'', 1993 * ''Princesa kamnitih besed'', 1996 {{COBISS|ID=109890560}} * ''[[Ure kralja Mina]]'', 1996 {{COBISS|ID=66068992}} * ''O petelinu in pavu'', 1997 {{COBISS|ID=71661824}} ===Priredbe in prevodi=== * ''Pujs v mlaki'' (priredba), 1994 {{COBISS|ID=50777600}} * ''Pojdiva domov, Mali medo'' (priredba), 1994 {{COBISS|ID=50778880}} * ''Mesto cvetja'' (priredba), 1994 {{COBISS|ID=46318080}} * ''Doktor Belko'' (prevod), 1999 {{COBISS|ID=77146368}} * ''Ali ima tudi kenguru mamo (prevod)'', [[2000]] {{COBISS|ID=115884800}} * ''Daj mi poljubček'' (prevod), 2001 {{COBISS|ID=111229440}} * ''Poljubček za lahko noč'' (prevod), 2001 {{COBISS|ID=111559680}} * ''Zajčkova knjiga pravljic'' (prevod), 2001 {{COBISS|ID=115804416}} * ''Zelo osamljena kresnička'' (prevod), 2002 {{COBISS|ID=116439296}} * ''Zelo tih čriček'' (prevod), 2002 {{COBISS|ID=116439808}} * ''Ali se ne počutiš dobro, Poldek?'' (prevod), 2002 {{COBISS|ID=118759936}} ==Nagrade== * 1986, ''[[zlata Linhartova značka ZKOS]]'' za režijo in besedilo igre ''O velikem strahu Buholinu'' * 1994, nagrada ''[[zlata paličica]]'' za najboljše slovensko odrsko besedilo za otroke in mladino za dramski tekst ''Ure kralja Mihe'' * 1996, nagrada ''[[Radiotelevizija Slovenija|Radia Slovenija]]'' za izvirno radijsko igro za otroke za igro ''Princesa kamnitih besed'' * 1997, nagrada ''Radia Slovenija'' za izvirno radijsko igro za otroke za igro ''[[Ernica gosenica]]'' * 1999, ''[[Klemenčičeva nagrada]]'' za izvirno lutkovno besedilo ''[[Društvo slovenskih pisateljev|Društva slovenskih pisateljev]]'' in festivala »Klemenčičevi dnevi« za delo ''Ernica gosenica'' * 2000, ''[[mednarodna bienalna nagrada Janusz Korczak]]'', 2. nagrada za delo ''Muc Mehkošapek'' * 2003, nagrada ''Radia Slovenija'' za izvirno radijsko igro za otroke ''O kuri, ki je izmaknila pesem'' * 2007, nagrada ''[[Desetnica (nagrada)|desetnica]]'' za otroško in mladinsko književnost za pesniško zbirko ''Živa hiša'' * 2009, nagrada ''[[Večernica (nagrada)|večernica]]'' za delo ''Cesar in roža'' * 2011, nagrada ''desetnica'' za najboljše otroško in mladinsko delo za zbirko pravljic ''Cesar in roža'' * 2018, [[zlatnik poezije]] * 2025, [[Levstikova nagrada]] za življenjsko delo ==Viri== * Aleksandra Lutar Ivanc, ''Album slovenskih književnikov'', MK, Ljubljana 2006 {{COBISS|ID=229674496}} * Alenka Kepic Mohar, ''Šolski album slovenskih književnikov'', MK, Ljubljana, 2007 {{COBISS|ID=232022784}} ==Glej tudi== * [[seznam slovenskih pesnikov]] * [[seznam slovenskih pisateljev]] {{Vecernica}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Štampe Žmavc, Bina}} [[Kategorija:Slovenski mladinski pisatelji]] [[Kategorija:Prejemniki večernice]] [[Kategorija:Bina Štampe Žmavc| ]] [[Kategorija:Književniki s psevdonimi]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] 6tue27adm7vft2dh4r162tm95glmao5 6654829 6654827 2026-04-02T12:18:45Z Yerpo 8417 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-19811-90|~2026-19811-90]] ([[User talk:~2026-19811-90|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:TadejM|TadejM]] 6653927 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Bina Štampe Žmavc''' (psevdonim ''Bina Bard''), [[Slovenci|slovenska]] [[pisatelj]]ica, [[pesnik|pesnica]], [[režiser]]ka, dramatičarka in [[prevajalec|prevajalka]], * [[4. oktober]] [[1951]], [[Celje]]. ==Življenje== Osnovno šolo in gimnazijo je obiskovala v Celju. Po maturi je študirala [[Primerjalna književnost|primerjalno književnost]] in literarno teorijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Kot absolventka se je zaposlila v šolstvu in poučevala pet let. Ukvarjala se je z glasbo in gledališčem. Trinajst let je vodila otroško improvizacijsko gledališče v Eksperimentalnem gledališču Celje, kjer je bila režiserka, dramaturginja in avtorica tekstov. Je članica uredništva revije ''[[Poetikon]]''. Živi in ustvarja v Celju. ==Delo pisateljice== Piše [[Poezija|pesmi]], [[proza|prozo]] in [[Dramatika|dramska besedila]], večinoma za mlade bralce. [[Poezija|Poezijo]] za odrasle je začela najprej objavljati v gimnazijskem glasilu ''Brstiči'', pozneje pa v ''[[Dialogi (revija)|Dialogih]]'', ''[[Menotor (revija)|Mentorju]]'' in ''[[Obrazi (revija)|Obrazih]]''. Napisala je tri [[pesniška zbirka|pesniške zbirke]] [[sonet]]ov ''[[Pesek v pesmi]]'', ''[[Poševno sonce]],'' ''[[Opoldnevi]] .'' Med pesniškimi zbirkami je najobsežnejša ''[[Čaroznanke]]'', (1990); njihovo motivno izhodišče sta tako vsakdanjik kot realnost in domišljijska izkušnja. V zbirki ''[[Nebeške kočije]]'' (1994) se osredotoča na tematiko vsepovezanosti vesolja, človeka in narave, s ''[[Klepetosnedke|Klepetosnedkami]]'' (1996) pa se vrne k otroku in njegovem igrivem odnosu do okolice. Med pripovednimi besedili so živalske zgodbe (''[[Slike in zgodbe iz tisoč in enega pasjega dne]]'', 1985) in raznolika kratka pravljična in nonsensna besedila (''[[Popravljalnica sanj]]'', 1992, ''[[Muc Mehkošapek]]'', 1998). Pesnica si izmišlja besede, njene pesmi so ritmične. Za njeno mladinsko pripovedništvo so značilni domišljijski svetovi. Piše tudi igre in lutkovna dela za otroke in [[šanson]]e za odrasle. ==Bibliografija== ===Poezija za mladino=== * ''[[Čaroznanke]]'', 1990 {{COBISS|ID=18185984}} * ''Nebeške kočije'', 1994 {{COBISS|ID=44446208}} * ''Zrnca sonca'', 1994 {{COBISS|ID=44373504}} * ''[[Klepetosnedke]]'', 1996 {{COBISS|ID=40523521}} * ''Duhec Motimir'', 2002 {{COBISS|ID=120537856}} * ''Škrat s prevelikimi ušesi'', 2002 {{COBISS|ID=116690944}} * ''Snežroža'', 2006 {{COBISS|ID=229002240}} * ''Vaze'', 2008 {{COBISS|ID=237033472}} * ''Roža v srcu'', 2010 {{COBISS|ID=252850688}} * ''Pol sonca'', 2011 {{COBISS|ID=253373184}} * ''Živa hiša'', 2004 {{COBISS|ID=253373184}} ===Proza za mladino=== * ''Slike in zgodbe iz tisoč in enega pasjega dne'', 1985 {{COBISS|ID=503070}} * ''Popravljalnica sanj'', 1992 {{COBISS|ID=31300864}} * ''[[Kam je izginil sneg]]'', 1993 {{COBISS|ID=33579264}} * ''Popravljalnica igrač'', 1994 {{COBISS|ID=243959040}} * ''Mavricij in lučka Svečana'', [1994 {{COBISS|ID=45583104}} * ''[[Ure kralja Mina]]'', 1996 {{COBISS|ID=61163008}} * ''Bajka o svetlobi'', 1997 {{COBISS|ID=69944064}} * ''[[Muc Mehkošapek]]'', 1998 {{COBISS|ID=69944576}} * ''Pismonoša Hubert'', 1998 {{COBISS|ID=71515392}} * ''Tri zvezde za celjske kneze'', [[2000]] {{COBISS|ID=107385600}} * ''[[Drevo srca]]'', 2001 {{COBISS|ID=55098881}} * ''Ukradene sanje'', 2001 {{COBISS|ID=113454592}} * ''Škrat s prevelikimi ušesi'', [[2002]] {{COBISS|ID=116690944}} * ''[[Pogašeni zmaj]]'', 2003 {{COBISS|ID=125582336}} * ''Vprašanja srca'', 2008 {{COBISS|ID=61909505}} * ''Cesar in roža'', 2009 {{COBISS|ID=255108608}} * ''Košastka Katka'', 2009 {{COBISS|ID=244497408}} * ''Kako raste leto'', 2010 {{COBISS|ID=65392129}} * ''Snežnosek'', 2010 {{COBISS|ID=64067585}} ===Dramski teksti za mladino=== * ''O velikem strahu Buholinu'', 1985 * ''Cirkus Cigumigus'', 1994 * ''[[Ure kralja Mina]]'', 2000{{COBISS|ID=61163008}} * ''Princesa kamnitih besed'', 2000 * ''[[Ernica gosenica]]'', 2000 * ''O petelinu in pavu'', 2001 {{COBISS|ID=114514688}} * ''[[Mojca Pokrajculja (Bina Štampe Žmavc)]]'', 2002 {{COBISS|ID=119836672}} ===Poezija za odrasle=== * ''[[Pesek v pesem]]'', 1999 {{COBISS|ID=43354113}} * ''Poševno sonce'', 2001 {{COBISS|ID=114515456}} * ''Opoldnevi'', 2005 {{COBISS|ID=220516096}} * ''Sinjebradec'', 2007 {{COBISS|ID=234930944}} * ''Ljubeznitve'', 2022 ===Radijske igre=== * ''[[Kam je izginil sneg]]'', 1993 * ''Princesa kamnitih besed'', 1996 {{COBISS|ID=109890560}} * ''[[Ure kralja Mina]]'', 1996 {{COBISS|ID=66068992}} * ''O petelinu in pavu'', 1997 {{COBISS|ID=71661824}} ===Priredbe in prevodi=== * ''Pujs v mlaki'' (priredba), 1994 {{COBISS|ID=50777600}} * ''Pojdiva domov, Mali medo'' (priredba), 1994 {{COBISS|ID=50778880}} * ''Mesto cvetja'' (priredba), 1994 {{COBISS|ID=46318080}} * ''Doktor Belko'' (prevod), 1999 {{COBISS|ID=77146368}} * ''Ali ima tudi kenguru mamo (prevod)'', [[2000]] {{COBISS|ID=115884800}} * ''Daj mi poljubček'' (prevod), 2001 {{COBISS|ID=111229440}} * ''Poljubček za lahko noč'' (prevod), 2001 {{COBISS|ID=111559680}} * ''Zajčkova knjiga pravljic'' (prevod), 2001 {{COBISS|ID=115804416}} * ''Zelo osamljena kresnička'' (prevod), 2002 {{COBISS|ID=116439296}} * ''Zelo tih čriček'' (prevod), 2002 {{COBISS|ID=116439808}} * ''Ali se ne počutiš dobro, Poldek?'' (prevod), 2002 {{COBISS|ID=118759936}} ==Nagrade== * 1986, ''[[zlata Linhartova značka ZKOS]]'' za režijo in besedilo igre ''O velikem strahu Buholinu'' * 1994, nagrada ''[[zlata paličica]]'' za najboljše slovensko odrsko besedilo za otroke in mladino za dramski tekst ''Ure kralja Mihe'' * 1996, nagrada ''[[Radiotelevizija Slovenija|Radia Slovenija]]'' za izvirno radijsko igro za otroke za igro ''Princesa kamnitih besed'' * 1997, nagrada ''Radia Slovenija'' za izvirno radijsko igro za otroke za igro ''[[Ernica gosenica]]'' * 1999, ''[[Klemenčičeva nagrada]]'' za izvirno lutkovno besedilo ''[[Društvo slovenskih pisateljev|Društva slovenskih pisateljev]]'' in festivala »Klemenčičevi dnevi« za delo ''Ernica gosenica'' * 2000, ''[[mednarodna bienalna nagrada Janusz Korczak]]'', 2. nagrada za delo ''Muc Mehkošapek'' * 2003, nagrada ''Radia Slovenija'' za izvirno radijsko igro za otroke ''O kuri, ki je izmaknila pesem'' * 2007, nagrada ''[[Desetnica (nagrada)|desetnica]]'' za otroško in mladinsko književnost za pesniško zbirko ''Živa hiša'' * 2009, nagrada ''[[Večernica (nagrada)|večernica]]'' za delo ''Cesar in roža'' * 2011, nagrada ''desetnica'' za najboljše otroško in mladinsko delo za zbirko pravljic ''Cesar in roža'' * 2018, [[zlatnik poezije]] * 2025, [[Levstikova nagrada]] za življenjsko delo ==Viri== * Aleksandra Lutar Ivanc, ''Album slovenskih književnikov'', MK, Ljubljana 2006 {{COBISS|ID=229674496}} * Alenka Kepic Mohar, ''Šolski album slovenskih književnikov'', MK, Ljubljana, 2007 {{COBISS|ID=232022784}} ==Glej tudi== * [[seznam slovenskih pesnikov]] * [[seznam slovenskih pisateljev]] {{Vecernica}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Štampe Žmavc, Bina}} [[Kategorija:Slovenski mladinski pisatelji]] [[Kategorija:Prejemniki večernice]] [[Kategorija:Bina Štampe Žmavc| ]] [[Kategorija:Književniki s psevdonimi]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] rzdc2uckxenh1pb2v3sljan019uc6ya 0 163531 6655229 6429169 2026-04-03T08:56:57Z ~2026-13659-49 255600 /* Prejemniki */ 6655229 wikitext text/x-wiki '''Nagrada [[Rihard Jakopič|Riharda Jakopiča]]''' je [[nagrada]], ki jo za dosežke na področju [[likovna umetnost|likovne umetnosti]] od stote obletnice rojstva slikarja Riharda Jakopiča leta 1969 podeljujejo [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|Akademija za likovno umetnost v Ljubljani]], [[Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov]] in [[Moderna galerija (Ljubljana)|Moderna galerija]]. Nagrado podeljujejo vsako leto 12. aprila, na obletnico slikarjevega rojstva. Nagrada je v razpisu objavljena sledeče: ''Nagrado Rihard Jakopič prejme slovenski likovni ustvarjalec, ki deluje v kulturnem prostoru [[Republika Slovenija|Republike Slovenije]] ali zunaj nje in je član Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov. Kandidat za nagrado Riharda Jakopiča je lahko nagrajen samo enkrat. Nagrada se podeli za najboljše likovno vizualno delo, razstavo ali izvajano delo predstavljeno v javnosti v preteklih petih letih do dneva razpisa nagrade. Nagrada Riharda Jakopiča se lahko podeli tudi za življenjski opus. Kandidate lahko predlagajo kulturne ustanove, likovna društva ali državljani Slovenije.'' ==Prejemniki== {{stolpci|4| * 1969: [[Marij Pregelj]]{{efn|name=post|Posthumno}} * 1970: [[Gabrijel Stupica]] * 1971: [[Janez Bernik]] * 1972: [[Drago Tršar]] * 1973: [[Slavko Tihec]] * 1974: [[Riko Debenjak]] * 1975: [[Andrej Jemec]] * 1976: [[Marjan Pogačnik (likovnik)|Marjan Pogačnik]] * 1977: [[Adriana Maraž]] * 1978: [[France Mihelič]] * 1979: [[Zoran Mušič]] * 1980: [[Boris Jesih (slikar)|Boris Jesih]] * 1981: [[Jože Ciuha]] in [[Janez Lenassi]] * 1982: [[Bogdan Borčič]] * 1983: [[Metka Krašovec]] * 1984: [[Štefan Planinc]] * 1985: [[Zvest Apollonio]] * 1986: [[Zdenko Kalin]] * 1987: [[Vladimir Makuc]] * 1988: [[France Rotar]] * 1989: [[Emerik Bernard]]{{efn|Nagrade ni sprejel}} * 1990: [[Herman Gvardjančič]] * 1991: [[Zmago Jeraj]] * 1992: [[Lujo Vodopivec]] * 1993: [[Marijan Tršar]] * 1994: [[Lojze Logar]] * 1995: [[Rudolf Kotnik]] * 1996: [[Gustav Gnamuš]] * 1997: [[Valentin Oman]] * 1998: [[Živko Marušič]] * 1999: ''nagrada ni bila podeljena'' * 2000: [[Lojze Spacal]]{{efn|name=post}} * 2001: [[Matjaž Počivavšek]] * 2002: [[Zdenko Huzjan]] * 2003: [[Marjetica Potrč]] * 2004: skupina [[Irwin]] * 2005: [[Franc Purg]] * 2006: [[Bogoslav Kalaš]] * 2007: [[Srečo Dragan]] * 2008: [[Marko Pogačnik (kipar)|Marko Pogačnik]] * 2009: [[Tadej Pogačar (umetnik)|Tadej Pogačar]] * 2010: [[Berko (France Berčič)]] * 2011: ''nagrada ni bila podeljena'' * 2012: [[Zmago Lenardič]] * 2013: [[Tugomir Šušnik]] * 2014: [[Jože Barši]] * 2015: [[Bojan Gorenec]] * 2016: [[Tinca Stegovec]] * 2017: [[Marjan Gumilar]] * 2018: [[Dušan Tršar]] * 2019: [[Milan Erič]] * 2020: [[Sergej Kapus]] * 2021: [[Franc Novinc]] in [[Milena Usenik]] - za življenjsko delo ter [[Silvester Plotajs Sicoe]] * 2022: [[Duba Sambolec]] - za življenjsko delo in [[Tobias Putrih]] * 2023: [[Staš Kleindienst]] * 2024: [[Ančka Gošnik Godec]] - za življenjsko delo in [[Jurij Kalan]] * 2025: [[Črtomir Frelih]] * 2026: [[Vadim Fiškin]] - za življenjsko delo in [[Helena Tahir]]}} == Opombe == {{sklici|group=lower-alpha}} {{JakopiceviNagrajenci}} {{art-stub}} [[Kategorija:Slovenske likovne nagrade]] [[Kategorija:Nagrade, ustanovljene leta 1969]] kals30y4r3p8d0qeoj7r9xfyfcrtwpb 6655279 6655229 2026-04-03T10:49:04Z ~2026-90770-6 254477 /* Opombe */ 6655279 wikitext text/x-wiki '''Nagrada [[Rihard Jakopič|Riharda Jakopiča]]''' je [[nagrada]], ki jo za dosežke na področju [[likovna umetnost|likovne umetnosti]] od stote obletnice rojstva slikarja Riharda Jakopiča leta 1969 podeljujejo [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|Akademija za likovno umetnost v Ljubljani]], [[Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov]] in [[Moderna galerija (Ljubljana)|Moderna galerija]]. Nagrado podeljujejo vsako leto 12. aprila, na obletnico slikarjevega rojstva. Nagrada je v razpisu objavljena sledeče: ''Nagrado Rihard Jakopič prejme slovenski likovni ustvarjalec, ki deluje v kulturnem prostoru [[Republika Slovenija|Republike Slovenije]] ali zunaj nje in je član Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov. Kandidat za nagrado Riharda Jakopiča je lahko nagrajen samo enkrat. Nagrada se podeli za najboljše likovno vizualno delo, razstavo ali izvajano delo predstavljeno v javnosti v preteklih petih letih do dneva razpisa nagrade. Nagrada Riharda Jakopiča se lahko podeli tudi za življenjski opus. Kandidate lahko predlagajo kulturne ustanove, likovna društva ali državljani Slovenije.'' ==Prejemniki== {{stolpci|4| * 1969: [[Marij Pregelj]]{{efn|name=post|Posthumno}} * 1970: [[Gabrijel Stupica]] * 1971: [[Janez Bernik]] * 1972: [[Drago Tršar]] * 1973: [[Slavko Tihec]] * 1974: [[Riko Debenjak]] * 1975: [[Andrej Jemec]] * 1976: [[Marjan Pogačnik (likovnik)|Marjan Pogačnik]] * 1977: [[Adriana Maraž]] * 1978: [[France Mihelič]] * 1979: [[Zoran Mušič]] * 1980: [[Boris Jesih (slikar)|Boris Jesih]] * 1981: [[Jože Ciuha]] in [[Janez Lenassi]] * 1982: [[Bogdan Borčič]] * 1983: [[Metka Krašovec]] * 1984: [[Štefan Planinc]] * 1985: [[Zvest Apollonio]] * 1986: [[Zdenko Kalin]] * 1987: [[Vladimir Makuc]] * 1988: [[France Rotar]] * 1989: [[Emerik Bernard]]{{efn|Nagrade ni sprejel}} * 1990: [[Herman Gvardjančič]] * 1991: [[Zmago Jeraj]] * 1992: [[Lujo Vodopivec]] * 1993: [[Marijan Tršar]] * 1994: [[Lojze Logar]] * 1995: [[Rudolf Kotnik]] * 1996: [[Gustav Gnamuš]] * 1997: [[Valentin Oman]] * 1998: [[Živko Marušič]] * 1999: ''nagrada ni bila podeljena'' * 2000: [[Lojze Spacal]]{{efn|name=post}} * 2001: [[Matjaž Počivavšek]] * 2002: [[Zdenko Huzjan]] * 2003: [[Marjetica Potrč]] * 2004: skupina [[Irwin]] * 2005: [[Franc Purg]] * 2006: [[Bogoslav Kalaš]] * 2007: [[Srečo Dragan]] * 2008: [[Marko Pogačnik (kipar)|Marko Pogačnik]] * 2009: [[Tadej Pogačar (umetnik)|Tadej Pogačar]] * 2010: [[Berko (France Berčič)]] * 2011: ''nagrada ni bila podeljena'' * 2012: [[Zmago Lenardič]] * 2013: [[Tugomir Šušnik]] * 2014: [[Jože Barši]] * 2015: [[Bojan Gorenec]] * 2016: [[Tinca Stegovec]] * 2017: [[Marjan Gumilar]] * 2018: [[Dušan Tršar]] * 2019: [[Milan Erič]] * 2020: [[Sergej Kapus]] * 2021: [[Franc Novinc]] in [[Milena Usenik]] - za življenjsko delo ter [[Silvester Plotajs Sicoe]] * 2022: [[Duba Sambolec]] - za življenjsko delo in [[Tobias Putrih]] * 2023: [[Staš Kleindienst]] * 2024: [[Ančka Gošnik Godec]] - za življenjsko delo in [[Jurij Kalan]] * 2025: [[Črtomir Frelih]] * 2026: [[Sandi Červek]] - za življenjsko delo in [[Vadim Fiškin]] }} == Opombe == {{sklici|group=lower-alpha}} {{JakopiceviNagrajenci}} {{art-stub}} [[Kategorija:Slovenske likovne nagrade]] [[Kategorija:Nagrade, ustanovljene leta 1969]] ieobqb53ysu6xi1w743i6l1h7rgklmp 0 171183 6654889 6580876 2026-04-02T15:11:15Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654889 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Bolezen | Name = Botulizem | Image = Botulism1and2.JPG | Caption = 14-letnik z botulizmom. Na levi slike je vidna obojestranska [[oftalmoplegija]] s [[ptoza|ptozo]] in na desni sliki razširjene zenice. Ta otrok je bil v popolni zavesti. | DiseasesDB = | ICD10 = {{ICD10|A|05|1|a|00}} | ICD9 = {{ICD9|005.1}} | ICDO = | OMIM = | MedlinePlus = | eMedicineSubj =article | eMedicineTopic =213311 | MeshID = |}} '''Botulízem''' (lat. ''botulismus'') je [[bolezen]] zaradi [[okužba|okužbe]] z [[nevrotoksin]]om [[botulin]]om, ki ga proizvajajo [[bakterija|bakterije]] ''[[Clostridium botulinum]]'' in se kaže z [[ohromitev|ohromitvijo]] [[mišica|mišic]], ki poteka po telesu od zgoraj navzdol.<ref>http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5508575/botulizem?query=botulizem&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 17. 6. 2016.</ref> ''Botulus'' je latinska beseda za [[klobasa|klobaso]]. Do okužbe z botulinom pride namreč največkrat zaradi zastrupitve z neustrezno [[konzervirana hrana|konzervirano hrano]]. ''Clostridium botulinum'' je [[Anaerob|anaerobna bakterija]] in se zato zlasti v nepravilno pripravljenih konzervah uspešno razmnožuje. V tem primeru je konzerva (pločevinka) pogosto napihnjena in že na videz neuporabna. Znane so tudi zastrupitve z [[med]]om pri dojenčkih. Med lahko namreč vsebuje bakterijske [[spora|spore]], ki se nato po zaužitju aktivirajo v [[črevesje|črevesju]] in proizvajajo ter izločajo botulin. Eden najbolj znanih primerov botulizma se je zgodil leta 1922 blizu jezera [[Loch Maree]] na [[Škotska|Škotskem]], kjer je umrlo osem ribičev zaradi zaužitja zastrupljene ribje paštete.<ref>Rang H.P., Dale M.M., Ritter J.M. in Moore P.K. (ur.) (2003). "Chapter 52: Harmful effects of drugs". '''V:''' ''Pharmacology'', 5. izdaja (str. 155). Edinburgh, London, New York, itd.: Churchill Livingstone. ISBN 0-443-07145-4</ref> == Povzročitelj == ''Clostridium botulinum'' je [[po Gramu pozitivna bakterija|po Gramu pozitiven]] obligatno [[anaerob]]en sporogen [[bacil]]. Njegove spore najdemo v zemlji in morskih usedlinah po vsem svetu. Kolonizirajo tudi prebavila rib, ptic in sesalcev. So termostabilne, odporne proti izsušitvi, [[žarek UV|žarkom UV]], [[alkohol]]om in [[fenol]]om in relativno neobčutljive na sevanje. V ugodnih razmerah, ki jih zagotavlja anaerobno okolje, ustrezna temperatura in primeren [[pH]], spore klijejo. Iz njih se razvijejo vegetativne oblike – bacili, ki se razmnožujejo in tvorijo toksin, ki se sprosti po razpadu celice.<ref name=Berginc/> == Način prenosa == Večina okužb je posledica uživanja doma pripravljene hrane, ki je nepravilno [[konzerviranje|konzervirana]] ali neprimerno toplotno obdelana. Najpogosteje se okužba prenaša s suhim mesom, [[klobasa]]mi in nepravilno konzervirano zelenjavo in sadjem.<ref>http://www.nijz.si/sl/botulizem{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} Nacionalni inštitut za javno zdravje: Botulizem, 3. 2. 2015, vpogled: 17. 6. 2016.</ref> Posebna oblika je okužba [[dojenček|dojenčkov]]. Ti zbolijo po zaužitju [[spora|spor]], ki se v črevesju spremenijo v vegetativno obliko in začnejo izločati nevrotoksin. Sicer so spore povzročitelja ''C. botulinum'' v okolju prisotne v velikem številu. Dokazali so jih na primer v hišnem prahu, na neoprani zelenjavi in sadju, v zemlji, na suhih zeliščih za pripravo čajev, v nerafiniranem [[sladkor]]ju, [[med]]u in prahu mlečne formule. Vendar je zaenkrat med edini dokazani medij za prenos okužbe pri dojenčkih.<ref name=Radsel>Radšel, A. s sod. Botulizem pri dojenčku. Zdrav Vestn 2013; 82: str. 783–788.</ref> Lahko pride tudi do okužbe ran. V večini primerov so primeri okužbe ran povezani s podkožnim injiciranjem [[Psihoaktivna droga|drog]], lahko pa je vzrok tudi onesnaženje rane z zemljo.<ref name=Berginc>Berginc Dolenšek, A.s sod. (2004). Botulizem. Zdravniški vestnik, letnik 73, številka 12, str. 877-883.</ref> == Simptomi == Botulin blokira prenos signala med [[živec|živcem]] in [[mišica|mišico]], saj zavre izločanje [[acetilholin]]a v [[živčno-mišični stik|živčno-mišičnem stiku]]. Najprej so običajno prizadete mišice očesnih vek in bolnik zasledi motnje [[vid]]a. [[zenica|Zenice]] se razširijo. Nadalje so prizadete [[ustnice]], [[Jezik (organ)|jezik]], [[lica]] in [[žrelo]]. Bolnik ima suha usta ter občuti žejo, prizadeta sta tudi požiranje in [[govor]]. [[Vročina]] se običajno ne pojavi. V hujših primerih se ohromelost širi od glave navzdol na notranje organe; nastopi [[bljuvanje]], [[driska]], kasneje [[zaprtje]] in trebušni [[krč]]i. Smrt nastopi zaradi zastoja dihanja (ker pride do ohromitve [[dihalna mišica|dihalih mišic]]) in/ali zastoja [[srce|srca]] (zaradi ohromelosti [[srčna mišica|srčne mišice]]). Znaki botulizma rane so razen znakov s strani prebavil enaki kot pri botulizmu po zaužitju hrane. Pogosto se pojavi povišana temperaturo, možne so enostranske motnje zaznavanja senzoričnih dražljajev.<ref name=Berginc/> Prvi znak bolezni pri dojenčku je običajno [[zaprtje]], ki ga spremljata slabše hranjenje in mišična oslabelost. Z napredovanjem bolezni se pojavi descendentna ohlapna [[ohromelost]]. Najprej so prizadeti obrazni živci, kar se kaže z brezizraznim obrazom, [[ptoza|ptozo]] in šibkim jokom. Sesalni, žrelni, požiralni in kornealni refleksi so oslabljeni ali odsotni. Težave se stopnjujejo en do dva tedna, nato pa po dveh do treh tednih običajno postopno pričnejo izzvenevati. Okrevanje je zelo počasno, vendar popolno.<ref name=Radsel/> V nekaterih primerih pa lahko botulizem dojenčka poteka fulminantno in menijo, da morda botulizem povzroči znaten delež nenadnih nepojasnjenih smrti dojenčkov.<ref name=Gregorcic/> == Zdravljenje == Zdravljenje temelji na odstranitvi strupa iz prebavil, ki se še ni vsrkal v [[krvni obtok]], ter na lajšanju [[simptom]]ov. Obstajajo [[protistrup]]i, ki v krvnem obtoku inaktivirajo botulin tipov A, B in E. Uporaba protistrupa v teh primerih zniža smrtnost iz 90 % na okoli 10–15 %. Za botulin tipa F zaenkrat protistrupa ne poznamo. Znaki ohromelosti mišičja ostanejo zelo dolgo, tudi več mesecev po okužbi. == Epidemiologija == [[Obolevnost]] je odvisna od prehranskih in higienskih navad prebivalstva. Pojavlja se v obliki [[epidemija|epidemij]] (predvsem zastrupitve s hrano) ali sporadično. Pogostnost bolezni ostaja v zadnjih letih v Evropski uniji nespremenjena in je bila leta 2006 ocenjena na 0,024 primera na 100.000 prebivalcev. V Sloveniji so med letoma 1998 in 2009 prijavili 14 primerov, dva človeka sta umrla. Pri vseh je bil vzrok okužba s hrano.<ref name=Gregorcic>Gregorčič S. Botulizem. V: Tomažič J., Strle F s sod. Infekcijske bolezni. Ljubljana 2014/2015, str. 348–349.</ref> Botulizem pri dojenčku je v Evropi bolezen redka; od leta 1976 do 2011 je bilo prijavljenih 96 primerov, od tega skoraj tretjina v Italiji. V Sloveniji je bil prvi prijavljeni primer leta 2013, pri katerem pa je vir okužbe ostal nepojasnjen. [[Pojavnost]] okužbe je verjetno podcenjena zaradi neprepoznane klinične slike, nedostopnosti ustreznih mikrobioloških preiskav in blagih oblik bolezni, ki jih otroci prebolijo v domačem okolju.<ref name=Radsel/> == Opombe in sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Bakterijske bolezni]] [[Kategorija:Bolezni, ki se prenašajo s hrano]] {{normativna kontrola}} 2t5bojv52fjtnhn9ujpuwv9t83tmpon 0 172315 6654841 6653250 2026-04-02T12:56:01Z Sportomanokin 14776 /* Ženske */ 6654841 wikitext text/x-wiki {{Smučarske skakalnice | ime skakalnice = Letalnica bratov Gorišek | slika = [[File:Slovenska vojska je tudi letos podprla Smučarsko zvezo Slovenije pri izvedbi zaključka svetovnega pokala v smučarskih poletih v Planici 7.jpg|300px]] | konstruktor = [[Janez Gorišek]] <small>(načrt)</small><br>[[Vlado Gorišek]] <small>(realizacija)</small> | odprta = 6. marec 1969 <small>(preizkus)</small><br>21. marec 1969 <small>(uradno)</small> | prenova = 1979, 1985, 1994, 2000,<br>2003, 2005, 2010, 2013/15 | zaprta = | K-točka = 200 metrov | velikost = 240 metrov | Najdaljši skok = | rekord = 254,5 metrov <small>[[File:Sport records icon WR.svg|20px|uradni moški svetovni rekord]]</small><br>{{flagicon|SLO}} [[Domen Prevc]]<br><small>(30. marec 2025)</small><br>242,5 metrov <small>[[File:Sport records icon WR.svg|20px|ženski svetovni rekord]]</small><br>{{flagicon|SLO}} [[Nika Prevc]]<br><small>(27. marec 2026)</small> | olimpijske igre = | svetovna prvenstva = [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 1972|1972]], [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 1979|1979]], [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 1985|1985]], [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 1994|1994]],<br>[[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 2004|2004]], [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 2010|2010]], [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 2020|2020]] | svetovni pokal = 1987, 1994, 1997, 1999,<br>2000, 2001, 2002, 2003,<br>2005, 2006, 2007, 2008,<br>2009, 2011, 2012, 2013,<br>2015, 2016, 2017, 2018,<br>2019, 2021, 2022, 2023,<br>2024, 2025, ''2026'' }} '''Letalnica bratov Gorišek''' (tudi: ''Letalnica'', ''Velikanka'', ''Velikanka bratov Gorišek'') je letalnica in največja izmed osmih naprav v [[Nordijski center Planica|Nordijskem centru Planica]], zgrajena je bila leta 1969. Naprava je bila poimenovana in skonstruirana po načrtih bratov [[Vlado Gorišek|Vlada]] in [[Janez Gorišek|Janeza Goriška]]. Po rekonstrukciji in novem svetovnem rekordu 30.03. 2025, [[Domen Prevc|Domna Prevca]] pri 254,5 metra, ponovno nosi primat največje letalnice na svetu Na tej letalnici je bilo postavljenih [[Seznam svetovnih rekordov v smučarskih skokih#Moški|29 svetovnih rekordov]], kar je največ v zgodovini katerekoli izmed skakalnic na svetu in še [[Seznam svetovnih rekordov v smučarskih skokih#Neveljavni svetovni rekordi|14 neveljavnih rekordnih]] doseženih dolžin s padcem ali dotikom. Tudi pri ženskah je bil postavljen 1 in trenutno edini svetovni rekord Nike Prevc pri 242,5 m. 6. marca 1969, na preizkusu letalnice, je jugoslovanski skakalec [[Miro Oman]] imel to čast da novo letalnico krsti že dva tedna pred tekmovanjem in pristal pri 135 metrih, kar je bil hkrati tudi njegov zadnji skok v karieri. Leta [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 1972|1972]] je bilo na tej napravi organizirano sploh prvo [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih]] v zgodovini. Ko je [[Matti Nykänen]] na [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 1985|SP v poletih 1985]] poletel 191 metrov in postavil svetovni rekord je ustanovitelj svetovnega pokala, norvežan Torbjørn Yggeseth, v želji po zaustavitvi svetovnih rekordov, naslednje leto sprejel pravilo, kjer poletov daljših od te daljave ni točkovala. Na tem objektu je človek prvič v zgodovini [[smučarski skoki|smučarskih skokov]] poletel preko 200 metrov. Kot prvemu nasploh je to uspelo [[Andreas Goldberger]]ju, ki je 17. marca 1994 na prostem treningu pred [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 1994|SP v poletih]], ta je štel hkrati za svetovni pokal, poletel 202 metra, a pri tem podrsal z rokami. Samo nekaj minut kasneje je finski skakalec [[Toni Nieminen]] pri 203 metrih obstal na nogah in uradno postal prvi zemljan, ki je preletel to magično mejo. Letalnica je do zdaj gostila rekordnih 6 svetovnih prvenstev in prav tako rekordnih 19 krat finale svetovnega pokala. Na tej letalnici, se je prvič v zgodovini letelo čez 160, 170, 180, 190, 200, 210, 220 in 230 metrov, v nekaterih primerih tudi s padcem. Leta 2015 so po dveletni prenovi odprli prenovljeno letalnico, ki naj bi omogočala polete preko 250 metrov in mogoče tudi nove svetovne rekorde.<ref>{{navedi splet |url= http://www.delo.si/sport/zimski/v-planici-se-spet-lahko-nadejajo-svetovnega-rekorda.html|title= V Planici se spet lahko nadejajo svetovnega rekorda |publisher=[[Delo (časopis)|delo]]|accessdate= 8. januar 2016}}</ref> Na prvem uradnem tekmovanju po povečavi in prenovi, so se tej daljavi povsem približali. Leta 1985, je Planica dosegla rekord prizorišča, tako po enodnevnem obisku, ko se je zbralo kar 80.000 ljudi, kot po skupnem obisku, ko se je v treh dneh zbralo skoraj 150.000 ljudi.<ref>{{navedi splet|title=Mikavnost Planice je že večja od njenih realnih zmogljivosti (stran 9)|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-8X32XD64/9/index.html#zoom=z|publisher=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=18. marec 1985}}</ref> Na tej napravi so 19. septembra 2015 uradno odprli najstrmejši [[Žična drča|zip-line]] na svetu s povprečnim naklonom 38,33% (20,9°) in z maksimalnim naklonom 58,6% (30,5°). == Zgodovina == === 1969–1972: Otvoritev in prvo svetovno prvenstvo === [[Image:Vlado Gorišek, Vojo Šerbec, Miro Oman in Rudi Finžgar po preiskusu planiške letalnice.jpg|thumb|200px|[[Vlado Gorišek]] in [[Miro Oman]] <br>(prvi in tretji z leve)]] [[Image:Adams Bulls Eye - Andreas Goldberger.jpg|thumb|200px|17. marca 1994 je avstrijski skakalec [[Andreas Goldberger]] pri 202 metrih z rokami podrsal in s tem postal sploh prvi človek, ki je preletel magično mejo 200 metrov]] [[File:GolobJani.JPG|thumb|200px|right|[[Jani Golob]], slovenski skladatelj, je na željo [[Stane Škodlar|režiserja]] napisal kratek instrumental, ki se predvaja ob počasnih posnetkih od leta 1997. Predvideno je bilo tudi snemanje z orkestrom, za katerega je napisal orkestracijo, a nikoli realizirano.<ref name="Planica 1997"/>]] [[Slika:Planica 2015 (16705245909).jpg|thumb|200x200px|Doskočišče po prenovi (2015)]] [[Slika:Planica 2015 (16865497746).jpg|thumb|200x200px|Prenovljen nalet (2015)]] [[Slika:Planica 2015 (16684066127).jpg|thumb|200x200px|Nova odskočna miza (2015)]] [[Slika:Planica s Ciprnika DP 2016-07-24.jpg|thumb|200x200px|Pogled na skakalni center z 8 skakalnicami s Ciprnika (2016)]] Velikanka bratov Gorišek (prvotno ime), je bila načrtovana kot naslednica [[Bloudkova velikanka|Bloudkove velikanke]], skonstruirala pa sta jo brata [[Vlado Gorišek|Vlado]] in [[Janez Gorišek]]. Kot naslednik [[Stanko Bloudek|Stanka Bloudka]] je takrat [[Stano Pelan]], vodilni inženir v Planici, bratoma Gorišek predlagal, da naj povečajo Bloudkovo velikanko, a so uvideli da ne bi imeli dosti manevrskega prostora. Zato so se odločili za povsem novo napravo na novi lokaciji, le streljaj stran. Inženir Janez Gorišek je takrat služboval v [[Libija|Libiji]] in tam pravzaprav narisal načrt nove Letalnice. Njegov starejši brat in velik vzornik [[Vlado Gorišek]] je tako po načrtih mlajšega brata Janeza kar sam vodil gradnjo planiške velikanke. Izmenjavala sta si dolga pisma in tako je Janez spremljal kaj se dogaja na samem gradbišču. Gradnja se je začela leta 1967 in končala pozno leta 1968. Zgledovala sta se po Bloudku z željo nadaljevati njegovo planiško dediščino. Prvotno je bilo kalkulacijska točka pri 153 metrih, največji naklon doskočišča je znašal nekaj čez 42 stopinj, dolžina naleta je znašala 145 metrov, višinska razlika med mizo in iztekom pa 127 metrov.<ref>{{navedi splet|title=Planica 1969 (video)|url=https://euscreen.eu/item.html?id=EUS_63C2136538A4422C8347C981794C04D7|work=[[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]]|date=21. marec 1969|accessdate=2020-11-26|archive-date=2021-10-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20211018100941/https://euscreen.eu/item.html?id=EUS_63C2136538A4422C8347C981794C04D7|url-status=dead}}</ref> Februarja 1969 so pri natanko 100 metrih postavili še nov sodniški stolp višine 12 metrov in širine 8 metrov. 6. marca 1969, že dva tedna pred prvim uradno otvoritvijo so prvič so preizkusili letalnico. [[Miro Oman]] je imel čast, da je iz drugega naleta pristal pri 135 metrih ter s tem postavil prvi rekord te naprave. To pa je bil istočasno tudi njegov zadnji skok v karieri.<ref>{{navedi splet|title=Planica je nared (stran 17)|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-AWQNSR2Q/17/index.html#zoom=z|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=7. marec 1969}}</ref> Velikanko so uradno odprli 21. marca 1969 na treh enakovrednih dneh tekmovanja Smučarski poleti KOP oz. [[Mednarodni teden smučarskih poletov]]. Nastopilo je 60 tekmovalcev iz 15 držav, zmagal pa je [[Jiří Raška]]. V treh dneh tekmovanja se je zbralo skupaj 90 tisoč gledalcev. Tekmovanje je potekalo tako da so vse tri dni tekmovalci vsak dan opravili po 3 polete.<ref>{{navedi splet|title=Planica – je nared (stran 8)|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-CR2KFFIE/8/index.html#zoom=z|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=21. marec 1969}}</ref> Za končni rezultat se je štel 1 najboljši polet iz prvega dne, ter po 2 najboljša iz drugega in tretjega dne tekmovanja. Doseženih je bilo kar pet svetovnih rekordov, [[Manfred Wolf]] je na zadnji dan tekmovanja postavil piko na i pri rekordni znamki 165 metrov.<ref>{{navedi splet|title=Planica spet pred vsemi (stran 5)|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-8FZSCBCY/5/index.html#zoom=z|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=22. marec 1969}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Nov rekord Raške - 164 m (stran 1)|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-SQAO2US6/index.html#zoom=z|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=23. marec 1969|accessdate=2020-11-26|archive-date=2020-10-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20201018143151/http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-SQAO2US6/index.html#zoom=z|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Dan brez primere v Planici (stran 8)|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-SQAO2US6/8/index.html#zoom=z|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=23. marec 1969}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Wolf (NDR) – 165 m! (stran 1)|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-QQNJXBKK/index.html#zoom=z|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=24. marec 1969|accessdate=2020-11-26|archive-date=2020-10-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20201017194632/http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-QQNJXBKK/index.html#zoom=z|url-status=dead}}</ref> [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 1972]], ki ga je organizirala Planica, je bilo sploh prvo v zgodovini te discipline. [[Walter Steiner]] je postal prvi svetovni prvak. K-točka pa je bila takrat pri 165 metrih.<ref>{{navedi splet|title=v Planici štart za SP v poletih (stran 1 & 7)|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-7G5J60M3/index.html#zoom=z|publisher=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=25. marec 1972}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Steiner sega po zlatu (stran 1 & 14)|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-QMLQOTQ4/index.html#zoom=z|publisher=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=26. marec 1972}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Konec — v vetru (stran 1 & 3)|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-NEOBRET7/index.html#zoom=z|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=27. marec 1972}}</ref> === 1974–1979: Steiner, Norčič in svetovno prvenstvo === Leta 1974 je bil v Planici že drugič organiziran KOP [[Mednarodni teden smučarskih poletov]], ponovno pa je slavil švicar [[Walter Steiner]], skupaj pa se je zbralo 115.000 gledalcev. Že prvi dan, 15. marca je v poizkusni seriji skočil 169&nbsp;m in izenačil svetovni rekord Heinza Wossipiwa iz [[Vzhodna Nemčija|Vzhodne Nemčije]], doseženega v [[Oberstdorf]]u leto pred tem. Steiner pa je malce kasneje v drugi seriji padel pri neverjetni dolžini svetovnega rekorda 177&nbsp;m.<ref>{{navedi splet|title=Še nikoli tako daleč (stran 13)|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-VX4EZU1C/5/index.html#zoom=z|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=16. marec 1974|accessdate=2020-11-26|archive-date=2020-10-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20201018032927/http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-VX4EZU1C/5/index.html#zoom=z|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|title=In zopet Steiner! (stran 11)|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-7EI4L3AL/11/index.html#zoom=z|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=18. marec 1974}}</ref> Leta 1977 je bil v Planici že tretjič organiziran KOP mednarodni teden poletov. 20 marca, zadnji dan tekmovanja, je [[Bogdan Norčič]] v poizkusni seriji z rokami podrsal pri dolžini svetovnega rekorda 181 metrih. Avstrijec [[Reinhold Bachler]] pa je zmagal tridnevno tekmovanje, v končni rezultat pa je štel najboljši skok vsakega dneva.<ref>{{navedi splet|title="Norko" z dotikom 181 m. Zmagovalec je R. Bachler (stran 9|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-PKD4W2G7/9/index.html#zoom=z|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=21. marec 1977|accessdate=2020-11-26|archive-date=2020-10-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20201018073033/http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-PKD4W2G7/9/index.html#zoom=z|url-status=dead}}</ref> Leta 1979, je Planica že drugič gostila svetovno prvenstvo v poletih pred skupno 115.000 gledalci. Uporabili pa so zapleten sistem točkovanja, kjer so v končni seštevek šteli po 2 od 4 najboljših poletov in pa povprečje vseh štirih. Imeli so veliko težav saj je zaradi toplega vremena v petek v izteku stala voda. Tako se je tekmovanje začelo šele v soboto 17. marca, ko je vzhodni nemec Axel Zitzmann padel pri 179 metrih, dolžini svetovnega rekorda. Naslednji in zadnji dan tekmovanja je [[Klaus Ostwald]] izenačil tri leta star svetovni rekord na 176 metrov. [[Armin Kogler]] pa je postal svetovni prvak. Avseniki pa so prvič predstavili skladbo "[[Planica, Planica]]".<ref>{{navedi splet|title=Sobotni zmagovalec Zitzmann je padel pri rekordnih 179 m (stran 10)|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-R0MUYGF2/10/index.html#zoom=z|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=19. marec 1979|accessdate=2020-11-26|archive-date=2020-10-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20201018162353/http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-R0MUYGF2/10/index.html#zoom=z|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Svetovno prvenstvo v poletih 1979|url=https://4d.rtvslo.si/arhiv/mmc-sport/174666504|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|RTV 4D]]|date=22. januar 2020|time=01:25}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Koglerju naslov, Ostwaldu rekord (stran 9|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-R0MUYGF2/9/index.html#zoom=z|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=19. marec 1979|accessdate=2020-11-26|archive-date=2020-10-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20201018155656/http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-R0MUYGF2/9/index.html#zoom=z|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Svetovno prvenstvo v poletih 1979|url=http://www.fis-ski.com/uk/604/610.html?sector=JP&raceid=321|archive-url=https://web.archive.org/web/20121019123642/http://www.fis-ski.com/uk/604/610.html?sector=JP&raceid=321|url-status=dead|archive-date=19 October 2012|publisher=[[International Ski Federation]]|accessdate=18 November 2020}}</ref> === 1985: Rekorden obisk Planice s skupno 150.000 gledalci === Leta 1984, ob 50. obletnici Planice, se je organizacijski komite odločil za modernizacijo in povečavo. Glavnina del je bila opravljena poleti in spomladi '84, seveda z izdatno pomočjo jugoslovanske vojske, prostovoljcev in pa tudi raznih delovnih organizacij pod vodstvom bratov Gorišek. Na doskočišče in hrbtišče so izkopali navozili 1500 m<sup>3</sup> materiala, iz zaletišča pa so izkopali 300 kubikov. Stari leseni vrh naleta so nadomestili z železno konstrukcijo, odskočno mizo pa so potisnili 5 metrov nazaj. Kalkulacijsko točko so pomaknili iz K165 na K185.<ref>{{navedi splet|title=TV Dnevnik 13/10/1984|url=https://euscreen.eu/item.html?id=EUS_D533004BCEE34C7CAFF6AB5CA4AD2548|publisher=[[RTV Slovenija]]|date=13. oktober 1984|website=euscreen.eu|accessdate=2020-11-28|archive-date=2020-12-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20201208235510/https://euscreen.eu/item.html?id=EUS_D533004BCEE34C7CAFF6AB5CA4AD2548|url-status=dead}}</ref> Leta 1985, je Planica gostilo [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 1985|8. svetovno prvenstvo v poletih]], z rekordnim skupnim in rekordnim dnevnim obiskom in z enim od največjih zborovanj v zgodovini Slovenije. V treh dneh se je v Planici zbralo skupaj kar 150.000 ljudi, v soboto pa tudi rekorden dnevni obisk 80.000 ljudi.<ref name="Planica85">{{navedi splet|title=Mikavnost Planice je že večja od njenih realnih zmogljivosti|page=9|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-8X32XD64/9/index.html#zoom=z|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=18. marec 1985}}</ref> Smo pa že na petkovem uradnem treningu smo videli kar tri svetovne rekorde; postavili sta jih za kratek čas [[Mike Holland]] (186 metrov) in [[Matti Nykänen]] (187 in 191 metrov). Nykänen ki je postal svetovni prvak, je s svojim zadnjim svetovnim rekordom povzročil velik preplah pri vodilnih možeh FIS in povzročil revolucijo v smučarskih poletih. Hoteli so ustaviti lov na rekordne daljave zato so naslednje leto uvedli pravilo, ki ni priznavalo in točkovalo poletov daljših od 191 metrov. Za to odločitvijo je stal [[Torbjørn Yggeseth]], ustanovitelj svetovnega pokala, tehnični delegat in visok funkcionar.<ref>{{navedi splet|title=V manj kot dveh urah trije svetovni in vrsta državnih rekordov|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-CY0HIH87/5/index.html#zoom=z|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=16. marec 1985|page=5}}</ref><ref>{{navedi splet |last=Okorn |first=Jože |title=Planica, zibelka smučarskih poletov: Le vprašanje časa je bilo, kdaj bo prvi človek preletel magično mejo 100 metrov |url=https://www.dnevnik.si/1042709560 |website=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] |date=18. marec 2015 |language=sl |accessdate=2020-11-28 |archive-date=2020-12-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201214211417/https://www.dnevnik.si/1042709560 |url-status=dead }}</ref> Dolgoletni planiški režiser [[Stane Škodlar]], je iskal glasbeno podlago za počasne posnetke in izbral elektronsko skladbo "[[Andromeda (skladba)|Andromeda]]", instrumentalno mojstrovino [[Miha Kralj|Mihe Kralja]]. Ta je bila v uporabi vse do leta 1994. === 1987: Zadnji svetovni rekord v paralelni tehniki === Leta 1987, je letalnica prvič gostila svetovni pokal pred 100.000 gledalci. Že na petkovem uradnem treningu pred 10.000 gledalci, je [[Andreas Felder]] podrsal pri dolžini svetovnega rekorda 192 metrov. Naslednji dan je [[Piotr Fijas]] v tretji seriji, pred 40.000 gledalci, postavil zadnji svetovni rekord v paralelni tehniki, ko je pristal pri 194 metrih. Takoj po tem rekordnem poletu, so serijo razveljavili in ponovili, kjer je Felder skočil 191 metrov in zmagal sobotno tekmovanje. Fijasov rekord je bil uradno priznan šele 7 let kasneje ko so umaknili nerazumno pravilo. Zadnji dan pred 50.000 gledalci je [[Vegard Opaas]] poletel 193 metrov, a so serijo po tem poletu prekinili in razglasili uradne rezultate, zmagal pa je [[Ole Gunnar Fidjestøl]] z poletom 190 metrov.<ref>{{navedi splet|title=Felder z znamenjem, ki ne velja|page=1|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-OE9HOZY2/index.html#zoom=z|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=14. marec 1987|accessdate=2020-11-28|archive-date=2020-10-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20201017140714/http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-OE9HOZY2/index.html#zoom=z|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Andreas Felder na treningu pod Poncami poletel 192 m|page=5|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-OE9HOZY2/5/index.html#zoom=z|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=14. marec 1987|accessdate=2020-11-28|archive-date=2020-10-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20201017164059/http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-OE9HOZY2/5/index.html#zoom=z|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Felderju sobotna tekma, Fijasu pa svetovni rekord|page=11|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-8SH9CYF6/11/index.html#zoom=z|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=16. marec 1987|accessdate=2020-11-28|archive-date=2020-10-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20201019181239/http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-8SH9CYF6/11/index.html#zoom=z|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Planica 1987: Foto galerija|page=16|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-8SH9CYF6/16/index.html#zoom=z|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=16. marec 1987|accessdate=2020-11-28|archive-date=2020-11-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20201101155149/http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-8SH9CYF6/16/index.html#zoom=z|url-status=dead}}</ref><ref name="Planica 94">{{navedi splet|title=Decembra 94 bo Slovenija smučarsko središče sveta|page=11|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-FRL9W0FG/11/index.html#zoom=z|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=13 June 1994}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Planiška nedelja Fidjestoelu, drugi Zupan...|page=9|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-8SH9CYF6/9/index.html#zoom=z|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=16. marec 1987}}</ref> === 1991: Najdaljši paralelni polet vseh časov, a z dotikom === 23. marca 1991, je [[André Kiesewetter]] v 2. seriji poletel 196 m v paralelni tehniki, kar je najdaljši polet v tej tehniki vseh časov, a je pri tem podrsal z roko.<ref>{{navedi splet|title=Tudi Kiessewetter je bil ob sapo, zato je nekoliko segel v sneg|page=9|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-4LNCRBHI/9/index.html#zoom=z|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=25. marec 1991|accessdate=2020-11-28|archive-date=2020-10-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20201017140713/http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-4LNCRBHI/9/index.html#zoom=z|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Andre Kiesseweter - 196 metrov - s padcem|url=https://www.youtube.com/watch?v=zB1ndE2p2z4|publisher=[[YouTube]]|date=23. marec 1991}}</ref> V tretji seriji sta [[Stephan Zünd]] in Kiesewetter pristala pri 191 metrih. Naslednji dan je [[Ralph Gebstedt]] v zadnji seriji pristal pri 190 m in zmagal edinkrat v karieri.<ref>{{navedi splet|title=Rezultati iz Planice: LETALNICA - DRUGI DAN|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-4LNCRBHI/9/index.html#zoom=z|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=25. marec 1991|accessdate=2020-11-28|archive-date=2020-10-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20201017140713/http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-4LNCRBHI/9/index.html#zoom=z|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|title=»Planica, Planica…«, 1991|url=https://fototekamnzs.com/2016/03/18/8201/|publisher=National Museum of Contemporary History|accessdate=18 November 2020|language=sl}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Ralph Gebstedt osebni rekord: 190 metrov - Planica 1997 - sobotna tekma (glej na 10:46)|url=https://www.youtube.com/watch?v=DxkIEPumK3Q|publisher=[[YouTube]]|date=22. marec 1997}}</ref> === 1994: Goldi z podrsom prvi v zgodovini čez 200 m. Nieminen uradno prvi === Leta 1994 je Planica že drugič pisala zgodovino, po prvem poletu v zgodovini preko sto metrov, zdaj še prvi polet v zgodovini preko 200 metrov. Planica je že četrtič gostila svetovno prvenstvo v poletih, ki je hkrati po posamičnih dneh štelo tudi za točke svetovnega pokala, kot je to veljalo v 1990ih. Tekmovanje je zaznamovalo toplo vreme, močan veter in pomanjkanje snega, ki so ga z bližnjih vrhov navažali kar s helikopterji. Tik pred zdajci pa so morali zaradi prevelike višine na puklu na zahtevo FIS, teren umetno dvigniti z pravokotno stisnjenimi balami sena. Začelo se je že z četrkovim prostim treningom, ko je [[Martin Höllwarth]] po 7 letih postavil nov svetovni rekord pri 196 metrih, kmalu zatem pa je Goldberger kot prvi preletel to znamko, a pri tem podrsal. Samo nekaj minut za njim je to uspelo [[Toni Nieminen| Toniju Nieminenu]], ki je kot prvi obstal na nogah preko magične meje.<ref>{{navedi splet|title=V Planici tudi preko magičnih 200 metrov|page=8|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-GAFK2MRN/8/index.html#zoom=z|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=18. marec 1994|accessdate=2020-12-04|archive-date=2020-10-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20201018073146/http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-GAFK2MRN/8/index.html#zoom=z|url-status=dead}}</ref> Naslednji dan, na uradnem treningu je [[Christof Duffner]] najprej padel pri dolžini svetovnega rekorda 207 metrov, kmalu za njim pa je [[Espen Bredesen]] pri 209 metrih postavil nov svetovni rekord, ki je vzdržal naslednja tri leta.<ref>{{navedi splet|title=Planica ne pozna nobenih meja; Espen Bredesen poletel 209 metrov|page=8|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-5CHCDE0Z/8/index.html#zoom=z|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=19. marec 1994|accessdate=2020-12-04|archive-date=2020-10-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20201018073145/http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-5CHCDE0Z/8/index.html#zoom=z|url-status=dead}}</ref> Prvi dan tekmovanja zaradi močnega vetra pred 30.000 ljudmi niso izvedli niti enega skoka. Zadnji dan v nedeljo jim je vendarle uspelo izpeljati tekmo, svetovni prvak je postal [[Jaroslav Sakala]]. Priča smo bili velikemu fairplayu, ki je samo razkril vso bedo takratnega pravila, ki ni priznavalo in točkovalo poletov daljših od 191 metrov. Espen Bredesen je bil sicer uradno drugi, a je [[Roberto Cecon|Cecon]] uradno tretji, poletel 199 metrov in bi v normalnih pogojih situacija bila obratna. Bredesen je na tiskovni konferenci svojo srebrno medaljo zamenjal z bronasto Roberta Cecona. Nesmiselno pravilo je bilo tako na jesenskem zasedanju FIS dokončno ukinjeno.<ref name="Planica 94"/> === 1997: Peterka osvojil prvi veliki globus, nemški fairplay, 130.000 ljudi === Leta 1997 je po zaslugi [[Primož Peterka|Primoža Peterke]], ki se je s Dietrom Thomo boril za sploh prvi veliki (zimski) globus v zgodovini Slovenije, v Sloveniji zavladala prava skakalna histerija, z rekordnim televizijskim avditorijem in tudi z izjemnim obiskom samih tekem.<ref>{{navedi splet |title=Za najboljših šest letalcev 50.000 evrov |url=https://www.dnevnik.si/1042346403 |website=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] |date=20. marec 2010 |accessdate=2020-12-04 |archive-date=2023-03-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230314003640/https://www.dnevnik.si/1042346403 |url-status=dead }}</ref> Skoraj bi se zalomilo na petkovih kvalifikacijah, ko je Peterka padel in se lažje poškodoval, na prošnjo Jelka Grosa pa mu je po izjemni fairplay potezi pomagal ravno nemški fizioterapevt, ki je skrbel za njegovega glavnega tekmeca Dietra Thomo. Skupaj se je v treh dneh zbralo kar 130.000 gledalcev, to je drugi največji obisk v zgodovini Planice. Na sobotni tekmi, kjer se je zbralo skoraj 70.000 gledalcev, je odločala o skupni zmagi, v poizkusni seriji pa smo videli tudi dva svetovna rekorda 210 in 212 metrov, ki sta ju postavila [[Espen Bredesen]] in [[Lasse Ottesen]]. Kasneje je Dieter Thoma padel pri dolžini svetovnega rekorda 213 metrov. Peterka pa je osvojil veliki kristalni globus. Na pobudo [[Stane Škodlar|Staneta Škodlarja]], dolgoletnega planiškega režiserja, ki je iskal novo glasbeno podlago za počasne posnetke, je priznani slovenski skladatelj [[Jani Golob]] napisal instrumental, ki je v uporabi od leta 1997.<ref name="history-rtv">{{navedi splet |title=Zgodovina Planice: Od Bradla do Kobajašija |url=https://www.rtvslo.si/sport/zimski-sporti/planica/zgodovina-planice-od-bradla-do-kobajasija/515599 |publisher=[[RTV Slovenija]] |access-date=27 November 2020 |language=sl}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Planica – L. Ottesen 212 m, Peterka skupni zmagovalec|page=11|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-UZLVFXH5/11/index.html#zoom=z|newspaper=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=24 March 1997|accessdate=2020-12-04|archive-date=2020-10-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20201017031958/http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-UZLVFXH5/11/index.html#zoom=z|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|page=1|title=Japonski zmagi v Planici, P. Peterki tudi piramida|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-UZLVFXH5/index.html#zoom=z|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=24. marec 1997}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{navedi splet|title=Primoža v nebesa, Dietra pa v pekel|page=9|url=http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-EWOW3LDQ/04d1a8fa-f755-4bf9-8cbd-3d4889d38d3e/PDF|newspaper=Gorenjski glas|date=25. marec 1997}}</ref> === 1999: Schmitt in Ingebrigtsen postavila svetovni rekord === Leta 1999 so bile na sporedu tri posamične tekme svetovnega pokala, ki jih je obiskalo preko 80.000 ljudi. Postavljena sta bila dva svetovna rekorda; najprej je [[Martin Schmitt]] padel pri dolžini svetovnega rekorda 219 metrov in ga nato uradno postavil z obstankom na nogah pri 214,5 metrih; [[Tommy Ingebrigtsen]] pa ga je izboljšal na 219,5 metra, slednji polet pa iz neznanih razlogov obstaja samo v počasnem posnetku.<ref>{{navedi splet|title=Magična privlačnost zibelke|page=1|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-E7UXDW86/index.html#zoom=z|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=22. marec 1999}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Zmaga Japoncem in Nemcem, svetovni rekord pa Norvežanu|page=1, 21|url=http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JUOHE7DT/07b32608-ba0f-4834-b13d-dab8f560d5c9/PDF|newspaper=Gorenjski glas|date=23. marec 1999}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Schmitt novi rekorder, slovenski delež pičel|page=10|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-ENZWQJZI/10/index.html#zoom=z|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=20. marec 1999|accessdate=2020-12-04|archive-date=2022-07-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20220725123744/http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-ENZWQJZI/10/index.html#zoom=z|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Pomilovalne poglede preskočil za pol metra|page=16|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-E7UXDW86/16/index.html#zoom=z|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=22. marec 1999}}</ref> === 2000: Hörl in Goldberger sta izboljšala svetovni rekord === 16. marca 2000, med uradnim treningom je do tedaj povsem neznani avstrijski skakalec [[Thomas Hörl]], postavil nov svetovni rekord pri 224,5 metra, ki je vzdržal le dva dni do prve ekipne tekme v zgodovini letalnic. Ko je [[Andreas Goldberger]] izboljšal svetovni rekord na 225 metrov.<ref>{{navedi splet|title=Rekordi padali kot zrele hruške|page=19|url=http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FD52NZ8N/1432ab14-412f-475b-ad0a-7f2430b918d6/PDF|newspaper=Gorenjski glas|date=21. marec 2000|accessdate=2020-12-04|archive-date=2023-03-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20230314080521/http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FD52NZ8N/1432ab14-412f-475b-ad0a-7f2430b918d6/PDF|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.mopo.de/donnerstag-16-03-2000--12-44-weltrekord--oesterreicher-thomas-hoerl-flog-224-5-m-weit-19047470|title=Weltrekord: Österreicher Thomas Hörl flog 224,5 m weit|language=de|website=mopo.de|date=16. marec 2000|accessdate=2020-12-04|archive-date=2016-03-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20160314223939/http://www.mopo.de/donnerstag-16-03-2000--12-44-weltrekord--oesterreicher-thomas-hoerl-flog-224-5-m-weit-19047470|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Velikanka čaka na rekorde|page=22|url=http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GD1AOHP5/5002ce33-e251-4c8e-b568-c61bd246118c/PDF|newspaper=Gorenjski glas|date=17. marec 2000|accessdate=2020-12-04|archive-date=2022-07-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20220725123734/http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GD1AOHP5/5002ce33-e251-4c8e-b568-c61bd246118c/PDF|url-status=dead}}</ref> === 2003: Doseženi kar štirje novi svetovni rekordi === Leta 2003, ko se je v štirih dneh zbralo skupaj 120.000 ljudi, so bili postavljeni štirje svetovni rekordi. [[Adam Małysz]] je izenačil rekord na 225 metrov, [[Matti Hautamäki]] pa ga je kar trikrat izboljšal na 227.5, 228 in 231 metrov. [[Veli Matti Lindström]] pa je podrsal pri 232,5 metra.<ref>{{navedi splet|title=Planica rekordna v vseh pogledih (1) / Fincu rekord, Poljaku kristalni globus (10)|page=1, 10|url=http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GY1A9990/36a4ecff-7792-40fa-9b1d-67d2c95459fc/PDF|newspaper=Gorenjski glas|date=17. marec 2000|accessdate=2020-12-04|archive-date=2023-03-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20230314005428/http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GY1A9990/36a4ecff-7792-40fa-9b1d-67d2c95459fc/PDF|url-status=dead}}</ref> === 2005: Super nedelja s štirimi svetovnimi rekordi === 20. marca 2005, na super nedeljo, v precej oblačnem vremenu, smo bili priča izjemni finalni seriji v kateri so bili doseženi zadnji štirje planiški svetovni rekordi: [[Tommy Ingebrigtsen]] je najprej izenačil na 231 metrov, [[Matti Hautamäki]] na 235.5 metrov, [[Bjørn Einar Romøren]] pa ga je izboljšal kar dvakrat najprej na 234.5 in potem še na 239 metrov. [[Janne Ahonen]] je čisto na koncu padel pri 240 metrih.<ref name="history-rtv"/><ref>{{navedi splet |last1=Okorn |first1=Jože |title=Izbral miss in podrl rekord |url=https://www.dnevnik.si/117678 |website=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] |date=21. marec 2005 |accessdate=2020-12-04 |archive-date=2023-03-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230314003642/https://www.dnevnik.si/117678 |url-status=dead }}</ref> === 2010: Planica je že šestič gostila svetovno prvenstvo === Leta 2010 so v Planici zgradili novo sedežnico, obnovili sodniški stolp ter razširili doskočišče. Znižali so tudi naklon na odskočni mizi in profil, tako da lahko letalci letijo varneje in nižje nad doskočiščem. Vse to je bilo nujno potrebno, da je organizator sploh lahko obdržal tekme in zadostil standardom zveze FIS. Planica je svetovno prvenstvo gostila že šestič. Švicarski skakalec [[Simon Ammann]] je v dveh dneh v skupno štirih serijah z veliko prednostjo osvojil naslov svetovnega prvaka v poletih, še enega zadnjih manjkajočih naslovov v njegovi bogati karieri. Ekipni svetovni prvaki so v dveh serijah postali [[Avstrija|Avstrijci]]. Zadnji dan posamičnega tekmovanja se je zbralo kar 55.000, v celem tednu pa 82.000 gledalcev. ===2015: Prenovljena letalnica, drama za veliki globus === Po finalu leta 2013 so se lotili prenove letalnice. Reonstrukcija je obsegala povečanje kritične točke iz K185 na K200 in velikosti letalnice iz HS215 na HS225 ter razširitev za dva metra. Star nalet iz jekla so podrli in ga nadomestili z novim betonskim, mizo pa so premaknili za 12 metrov nazaj. Prav tako so višinsko razliko od mize do izteka povečali iz 130 na 135 metrov. Prenovo so opravili pod nadzorom direktorja planiškega centra [[Jelko Gros|Jelka Grosa]], za konstrukcijo pa sta odgovorna Janez Gorišek in njegov sin [[Sebastjan Gorišek|Sebastjan]]. Cilj prenove je bil narediti letalnico, ki bo omogočala polete pri 250 metrih in še dlje. Krstna tekma na prenovljeni letalnici je bila izpeljana v ponedeljek, 16. marca 2015.<ref>{{navedi splet|url= http://www.nc-planica.si/2013/11/04/rekonstrukcija-letalnice-bratov-gorisek/|title= Rekonstrukcija Letalnice bratov Gorišek|publisher= nc-planica.si|accessdate= 8. januar 2016|archive-date= 2016-03-25|archive-url= https://web.archive.org/web/20160325155042/http://www.nc-planica.si/2013/11/04/rekonstrukcija-letalnice-bratov-gorisek/|url-status= dead}}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/sport/zimski-sporti/prenovljena-velikanka-250-metrov-in-nic-vec-zastonj-kosil/333007|title= Prenovljena velikanka: 250 metrov |publisher=[[RTV Slovenija]]|accessdate=26. marec 2014}}</ref><ref>{{navedi splet|url= http://www.mizs.gov.si/nc/si/medijsko_sredisce/novica/article/12058/9099/|title= Otvoritev Letalnice bratov Gorišek|publisher= mizs.gov.si|accessdate= 8. januar 2016|archive-date= 2016-03-04|archive-url= https://web.archive.org/web/20160304201904/http://www.mizs.gov.si/nc/si/medijsko_sredisce/novica/article/12058/9099/|url-status= dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url= http://www.nc-planica.si/fotogalerija/|title= Fotogalerija letalnice|publisher= nc-planica.si|accessdate= 8. januar 2016|archive-date= 2015-12-30|archive-url= https://web.archive.org/web/20151230075541/http://www.nc-planica.si/fotogalerija/|url-status= dead}}</ref> Na prvi tekmi na prenovljeni letalnici so povsem dominirali slovenski letalci, predvsem v režiji [[Peter Prevc|Petra Prevca]] in [[Jurij Tepeš|Jurija Tepeša]] in so dobili tako ekipno kot tudi obe posamični tekmi z dvojno zmago. Obenem sta Prevc in Tepeš postala šesti in sedmi skakalec v zgodovini, ki sta izvedla idealni skok ocenjen s samimi dvajseticami. Zadnji dan vse do zadnjega skoka se ni vedelo kdo bo osvojil veliki kristalni globus ali Prevc ali Freund. Na koncu ga je ob istem številu točk osvojil slednji, saj je v sezoni zbral več posamičnih zmag. Zmagal pa je Tepeš, na katerega se je vsul plaz kritik in medijski stampedo, saj je z izrednim poletom 244 metrov na koncu premagal Prevca in mu s tem onemogočil veliki kristalni globus.<ref>{{navedi splet|url= http://www.delo.si/sport/zimski/dvojna-slovenska-zmaga-v-planici-peter-prevc-pred-jurijem-tepesem.html|title= Dvojna slovenska zmaga v Planici: Peter Prevc pred Jurijem Tepešem|publisher= [[Delo (časopis)|delo]]|accessdate= 20. marec 2015|archive-date= 2016-03-05|archive-url= https://web.archive.org/web/20160305020204/http://www.delo.si/sport/zimski/dvojna-slovenska-zmaga-v-planici-peter-prevc-pred-jurijem-tepesem.html|url-status= dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url= http://www.delo.si/sport/zimski/slovenski-skakalci-zmagovalci-ekipne-tekme-v-planici.html|title= Slovenski skakalci zmagovalci ekipne tekme v Planici|publisher= [[Delo (časopis)|delo]]|accessdate= 21. marec 2015|archive-date= 2016-01-07|archive-url= https://web.archive.org/web/20160107041346/http://www.delo.si/sport/zimski/slovenski-skakalci-zmagovalci-ekipne-tekme-v-planici.html|url-status= dead}}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://www.delo.si/sport/zimski/dvojna-slovenska-zmaga-z-grenkim-priokusom-tepes-prvi-in-prevc-drugi-freundu-globus.html|title= Dvojna slovenska zmaga z grenkim priokusom: Tepeš prvi in Prevc drugi, Freundu globus|publisher=[[Delo (časopis)|delo]]|accessdate=22. marec 2015}}</ref> ===2016: Prevc osvojil veliki globus, 111 tisoč gledalcev === Leto 2016 je bilo za Planico še eno izjemno leto, ko je po Peterki spet zavladala izjemna evforija, ko se je skupaj zbralo kar 111.000 gledalcev, da pospremi skupno zmago Prevca, ki je v tej rekordni sezoni zabeleležil 15 posamičnih zmag. Na začetku med preizkusom letalnice, pa je [[Tilen Bartol]] padel pri 252 metrih, takrat drugem najdaljšem poletu vseh časov in pol metra dlje od veljavnega svetovnega rekorda.<ref>{{navedi splet|title=Prišlič 246, Bartol 252 with a fall on Wednesday's test of the hill|url=https://www.planica.si/en/news-archive/news/2016-03-16-prislic-246-bartol-252-with-a-fall-on-wednesday-s-test-of-the-hill|website=planica.si|date=16 March 2016|date=16 March 2016}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Foto: Planica kraljica – pod Poncami izjemnih 111 tisoč gledalcev|url=https://www.rtvslo.si/zabava/druzabna-kronika/foto-planica-kraljica-pod-poncami-izjemnih-111-tisoc-gledalcev/388683|publisher=[[RTV Slovenija]]|date=20. marec 2016}}</ref> ===2018: Schlierenzauer podrsal pri dolžini svetovnega rekorda === 22. marca 2018 je avstrijski skakalec [[Gregor Schlierenzauer]] z rokami podrsal pri (neveljavni) izenačeni dolžini svetovnega rekorda 253.5 metra.<ref>{{navedi splet|title="Schlieri": Z drugačno krivuljo se lahko pristane tudi pri svetovnem rekordu|url=https://www.rtvslo.si/sport/zimski-sporti/schlieri-z-drugacno-krivuljo-se-lahko-pristane-tudi-pri-svetovnem-rekordu/449641|publisher=[[RTV Slovenija]]|date=22. marec 2018}}</ref> 24. marca 2019 je [[Rjoju Kobajaši]] z rekord skakalnice pri 252 metrih (drugem najdaljšem poletu vseh časov) osvojil prvi veliki globus za Japonsko.<ref>{{navedi splet|title=Planiški rekord za piko na i (skoraj) popolni zimi|url=https://www.rtvslo.si/sport/zimski-sporti/planica/planiski-rekord-za-piko-na-i-skoraj-popolni-zimi/483514|publisher=[[RTV Slovenija]]|date=24. marec 2019l}}</ref> ===2020: SP prestavljeno na december. Poleti v Planici prvič pod reflektorji === Leta 2020, je bilo [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 2020|26. Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih]], rekordno sedmo v Planici, sprva planirano za marec, a so ga kot vse drugo, zaradi začetka pandemije [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|COVID-19]] prestavili na december, zelo nenavaden termin za polete, ki v moderni dobi v tem času še nikoli niso potekali. Poleti v Planici so prvič in edinkrat doslej izjemoma potekali pod reflektorji (montažnimi), z tekmami v večernem terminu in brez gledalcev.<ref>{{navedi splet |last1=Mavrič |first1=Petra |title=Znan je termin SP v poletih v Planici |url=https://siol.net/sportal/zimski-sporti/planica-med-11-13-decembrom-sp-524041 |publisher=[[Siol]]|date=24. april 2020}}</ref> Leta 2021 so bile marčevske tekme zaradi covida spet brez gledalcev. Videli smo kar 4 tekme, saj so nadomestili odpadlo tekmo iz Nemčije. === 2022: Jelar osvojil mali kristalni globus v poletih === Leta 2022 je na petkovi tekmi prvič v svetovnem pokalu zmagal [[Žiga Jelar]], v tej sezoni pa je osvojil tudi mali kristalni globus v poletih. ===2023: Tekme svetovnega pokala prvič v zgodovini v aprilu === Leta 2023 so bile vse tri tekme na začetku aprila, še nikoli v zgodovini svetovnega pokala tako pozno. Prav na zadnji dan sezone je v Planici svojo prvo zmago slavil [[Timi Zajc]], ki je en mesec prej tudi v Planici, na [[Bloudkova velikanka|Bloudkovi velikanki]] postal svetovni prvak na veliki skakalnici. ===2024: Peter Prevc z zmago končal zelo bogato kariero === Leta 2024 je že na petkovi popoldanski tekmi [[Peter Prevc]] kot piko na i svoji karieri končal z 24. zmago, zadnjo v svetovnem pokalu in četrto na planiški letalnici. V nedeljo so mu za slovo še pripravili spektakularno in zelo ganljivo slovesnost ob koncu njegove zelo uspešne profesionalne poti. ===2025: Domen Prevc po 14 letih vrnil svetovni rekord v Planico === 30. marca 2025, na zadnji dan in predzadnji polet sezone, je na veliko navdušenje 17.000-glave množice, [[Domen Prevc]] po dvajsetih letih v Planici spet postavil svetovni rekord pri 254,5 metra. In ga po letu 2011, ko ga je zibelki poletov z takrat povsem prenovljeno [[Vikersundbakken|letalnico]] speljal zadnja leta večni rival, norveški [[Vikersundbakken|Vikersund]], vrnil nazaj domov. Planico je letos zaznamoval dež, v štirih dneh jo je obiskalo okrog 65.000 ljudi, manj od pričakovanj. Na petkovi tekmi je prvič v Planici slavil [[Domen Prevc]], v nedeljo pa je po pravi drami in kljub rekordu Prevca, prvič v Planici zmagal še [[Anže Lanišek]]. Proračun je znašal 3,5 milijona evrov. Vsaj del dogajanja si je ogledalo 947.000 različnih gledalcev, svetovni rekord pa 700.900 gledalcev. Nedeljska posamična tekma je bila najbolj gledana vsebina vseh slovenskih televizij v letu 2025 in najbolj gledana tekma v Planici zadnjih nekaj let. ===2026: Dvojni veliki globus, mali globus, prvi ženski poleti v Planici in svetovni rekord === 26. marca 2026, se je na dnevu kvalifikacij zbralo skupaj 10,780 gledalcev, kjer so po velikih naporih zaradi vetra in sneženja po razvlečenih 4 urah, vendarle uspeli izpeljati enenega od dveh predvidenih uradnih treningov in kvalifikacije za moške, ki jih je dobil [[Anže Lanišek]]. 27. marca 2026, je petkovo pozno popoldansko tekmo pred 15,692 gledalci že drugo leto zapored dobil [[Domen Prevc]]. Njegov glavni konkurent za mali kristalni globus v v poletih, [[Stephan Embacher]] je padel in precej zaostal. Avstrijska skakalka [[Julia Mühlbacher]] je imela to čast da je opravila prvi ženski polet v zgodovini Planice in pristala pri 167 metrih. [[Nika Prevc]] pa je postavila prvi ženski svetovni rekord v Planici pri 242.5 metrih. 28. marca 2026, sta bili na sporedu ekipna tekma in prvič v zgodovini tudi ženska posamična tekma. Uradno se je zbralo 30,878 gledalcev (neuradno menda celo 35,000), ki so vztrajali čez cel dan, tudi za žensko tekmo, pa je zaradi izjemne gneče na cesti vse od Jesenic do Planice, brez vstopa ostalo več tisoč ljudi, ki so vstopnice lahko izkoristili naslednji dan,v nedeljo. Pred z naskokom največjo in rekordno množico, ki je kadarkoli obiskala kakšno žensko tekmo skokov je svojo jubilejno 40. zmago v karieri (in 18. v sezoni), slavila domača junakinja [[Nika Prevc]]. 29. marca 2026, je bil na sporedu moški finale sezone, ki ga je obiskalo 26,030 gledalcev, kar je eden boljših obiskov zadnjih 30 let v Planici. Tekmo je dobil [[Marius Lindvik]] pred Domnom Prevcem, ki je osvojil še seštevek Planica 7 (in s tem 20,000 evrov nagrade) in še drugič v karieri kristalni globus v smučarskih poletih, poleg že predčasno osvojenega velikega kristalnega globusa. Kariero sta končala [[Manuel Fettner]] in [[Kamil Stoch]]. == Tekmovanja == === Moški === Skoraj 2,7 millijona gledalcev si je od odprtja leta 1969, v živo ogledalo polete pod Poncami. <small>(vir: ''[[Delo (časopis)|Delo]], [[Radiotelevizija Slovenija|RTV]], Gorenjski glas'')</small> {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:84%; line-height:15px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! style="background:#ccc;" width="35"|Leto ! style="background:#ccc;" width="110"|Datum ! style="background:#ccc;" width="52" |Velikost ! style="background:#ccc;" width="175"|Zmagovalec ! style="background:#ccc;" width="175"|Drugi ! style="background:#ccc;" width="175"|Tretji ! style="background:#ccc;" width="53"|{{Abbr|Obisk|Skupni obisk: všteti tudi uradni trening in kvalifikacije}} |- |align=center colspan=7 style="border-top-width:7px"|'''↓ {{Abbr|K.O.P.|Kulm–Oberstdorf–Planica}} [[Teden smučarskih poletov]] ↓''' |- | align=center bgcolor=#E5E5E5|[[Planica 1969|1969]] || align=right|21.–23. marec &nbsp; || align=center|K153 || {{flagicon|TCH}} [[Jiří Raška]] || {{flagicon|NOR}} [[Bjørn Wirkola]] || {{flagicon|DDR}} [[Manfred Wolf]] || align=right bgcolor=#F2F2F2|95.000 &nbsp; |- |align=center colspan=7 style="border-top-width:7px"|'''↓ [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 1972]] ↓''' |- | align=center bgcolor=#E5E5E5|[[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 1972|1972]] || align=right|25. marec &nbsp; || align=center|K165 || {{flagicon|SUI}} '''[[Walter Steiner]]''' || {{flagicon|DDR}} '''[[Heinz Wosipiwo]]''' || {{flagicon|TCH}} '''[[Jiří Raška]]''' || align=right bgcolor=#F2F2F2|110.000 &nbsp; |- |align=center colspan=7 style="border-top-width:7px"|'''↓ {{Abbr|K.O.P.|Kulm–Oberstdorf–Planica}} [[Teden smučarskih poletov]] ↓''' |- | align=center bgcolor=#E5E5E5|1974 || align=right|15.–17. marec &nbsp; || align=center|K165 || {{flagicon|SUI}} [[Walter Steiner]] || {{flagicon|FIN}} [[Esko Rautionaho]] || {{flagicon|NOR}} [[Dag Fossum]] || align=right bgcolor=#F2F2F2|115.000 &nbsp; |- | align=center bgcolor=#E5E5E5 style="border-top-width:3px"|1977 || align=right style="border-top-width:3px"|18.–20. marec &nbsp; || align=center style="border-top-width:3px"|K165 || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|AUT}} [[Reinhold Bachler]] || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|DDR}} [[Thomas Meisinger]] || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|TCH}} [[Ladislav Jirásko]] || align=right bgcolor=#F2F2F2 style="border-top-width:3px"|50.000 &nbsp; |- |align=center colspan=7 style="border-top-width:7px"|'''↓ [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 1979]] ↓''' |- | align=center bgcolor=#E5E5E5|[[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 1979|1979]] || align=right|17.–18. marec &nbsp; || align=center|K165 || {{flagicon|AUT}} '''[[Armin Kogler]]''' || {{flagicon|DDR}} '''[[Axel Zitzmann]]''' || {{flagicon|POL}} '''[[Piotr Fijas]]''' || align=right bgcolor=#F2F2F2|115.000 &nbsp; |- |align=center colspan=7 style="border-top-width:7px"|'''↓ [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 1985]] ↓''' |- | align=center bgcolor=#E5E5E5|[[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 1985|1985]] || align=right|16.–17. marec &nbsp; || align=center|K185 || {{flagicon|FIN}} '''[[Matti Nykänen]]''' || {{flagicon|DDR}} '''[[Jens Weißflog]]''' || {{flagicon|TCH}} '''[[Pavel Ploc]]''' || align=right bgcolor=#F2F2F2|150.000 &nbsp; |- |align=center colspan=7 style="border-top-width:7px"|'''↓ [[Svetovni pokal v smučarskih skokih|FIS Svetovni pokal]] ↓''' |- | align=center rowspan=2 bgcolor=#E5E5E5|[[Planica 1987|1987]] || align=right|14. marec &nbsp; || align=center|K185 || {{flagicon|AUT}} [[Andreas Felder]] || {{flagicon|NOR}} [[Ole Gunnar Fidjestøl]] || {{flagicon|FRG}} [[Thomas Klauser]] || align=right rowspan=2 bgcolor=#F2F2F2|100.000 &nbsp; |- | align=right|15. marec &nbsp; || align=center|K185 || {{flagicon|NOR}} [[Ole Gunnar Fidjestøl]] || {{flagicon|YUG}} [[Matjaž Zupan]] || {{flagicon|POL}} [[Piotr Fijas]] |- | align=center rowspan=2 bgcolor=#E5E5E5 style="border-top-width:3px"|[[Planica 1991|1991]] || align=right style="border-top-width:3px"|23. marec &nbsp; || align=center style="border-top-width:3px"|K185 || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|SWE}} [[Staffan Tällberg]] || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|SUI}} [[Stephan Zünd]] || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|GER}} [[André Kiesewetter]] || align=right rowspan=2 bgcolor=#F2F2F2 style="border-top-width:3px"|80.000 &nbsp; |- | align=right|24. marec &nbsp; || align=center|K185 || {{flagicon|GER}} [[Ralph Gebstedt]] || {{flagicon|AUT}} [[Stefan Horngacher]] || {{flagicon|GER}} [[Dieter Thoma]] |- |align=center colspan=7 style="border-top-width:7px"|'''↓ [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 1994]] in [[Svetovni pokal v smučarskih skokih|FIS Svetovni pokal]] ↓''' |- bgcolor=#F4C2C2 | align=center rowspan=3 bgcolor=#E5E5E5|[[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 1994|1994]] || align=right|19. marec &nbsp; || align=center|K185 || colspan=3 style=color:#696969 align=center|''zaradi močnega vetra odpadel 1. dan prvenstva in hkrati tekma svetovnega pokala'' || align=right rowspan=3 bgcolor=#F2F2F2|90.000 &nbsp; |- bgcolor=#F4C2C2 | align=right|20. marec &nbsp; || align=center|K185 || {{flagicon|CZE}} [[Jaroslav Sakala]] || {{flagicon|NOR}} [[Espen Bredesen]] || {{flagicon|ITA}} [[Roberto Cecon]] |- bgcolor=#F4C2C2 | style="border-top-width:3px" colspan="2" bgcolor=#F4C2C2 align=center|{{Abbr|'''Končni rezultat''' (20. marec)|Končni, uradni rezultat svetovnega prvenstva v poletih 1994}} | style="border-top-width:3px"|{{flagicon|CZE}} '''[[Jaroslav Sakala]]''' || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|NOR}} '''[[Espen Bredesen]]''' || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|ITA}} '''[[Roberto Cecon]]''' |- |align=center colspan=7 style="border-top-width:7px"|'''↓ [[Svetovni pokal v smučarskih skokih|FIS Svetovni pokal]] ↓''' |- | align=center rowspan=2 bgcolor=#E5E5E5|1997 || align=right|22. marec &nbsp; || align=center|K185 || {{flagicon|JPN}} [[Takanobu Okabe]] || {{flagicon|JPN}} [[Kazuyoshi Funaki]] || {{flagicon|FIN}} [[Jani Soininen]] || align=right rowspan=2 bgcolor=#F2F2F2|130.000 &nbsp; |- | align=right|23. marec &nbsp; || align=center|K185 || {{flagicon|JPN}} [[Akira Higashi]] || {{flagicon|SLO}} [[Primož Peterka]] || {{flagicon|NOR}} [[Lasse Ottesen]] |- | align=center rowspan=3 bgcolor=#E5E5E5 style="border-top-width:3px"|1999 || align=right style="border-top-width:3px"|19. marec &nbsp; || align=center style="border-top-width:3px"|K185 || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|GER}} [[Martin Schmitt]] || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|JPN}} [[Kazuyoshi Funaki]] || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|GER}} [[Christof Duffner]] || align=right rowspan=3 bgcolor=#F2F2F2 style="border-top-width:3px"|100.000 &nbsp; |- | align=right|20. marec &nbsp; || align=center|K185 || {{flagicon|JPN}} [[Hideharu Miyahira]] || {{flagicon|GER}} [[Martin Schmitt]] || {{flagicon|JPN}} [[Noriaki Kasai]] |- | align=right|21. marec &nbsp; || align=center|K185 || {{flagicon|JPN}} [[Noriaki Kasai]] || {{flagicon|JPN}} [[Hideharu Miyahira]] || {{flagicon|GER}} [[Martin Schmitt]] |-bgcolor=#EDEAE0 | align=center rowspan=2 bgcolor=#E5E5E5 style="border-top-width:3px"|2000 || align=right style="border-top-width:3px"|18. marec &nbsp; || align=center style="border-top-width:3px"|K185 | style="border-top-width:3px"|{{GER}} | style="border-top-width:3px"|{{FIN}} | style="border-top-width:3px"|{{JPN}} | align=right rowspan=2 bgcolor=#F2F2F2 style="border-top-width:3px"|N/A &nbsp; |- | align=right|19. marec &nbsp; || align=center|K185 || {{flagicon|GER}} [[Sven Hannawald]] || {{flagicon|FIN}} [[Janne Ahonen]] || {{flagicon|AUT}} [[Andreas Goldberger]] |-bgcolor=#EDEAE0 | align=center rowspan=2 bgcolor=#E5E5E5 style="border-top-width:3px"|2001 || align=right style="border-top-width:3px"|17. marec &nbsp; || align=center style="border-top-width:3px"|K185 | style="border-top-width:3px"|{{FIN}} | style="border-top-width:3px"|{{AUT}} | style="border-top-width:3px"|{{JPN}} | align=right rowspan=2 bgcolor=#F2F2F2 style="border-top-width:3px"|60.000 &nbsp; |- | align=right|18. marec &nbsp; || align=center|K185 || {{flagicon|GER}} [[Martin Schmitt]] || {{flagicon|FIN}} [[Risto Jussilainen]] || {{flagicon|NOR}} [[Tommy Ingebrigtsen]] |- | align=center rowspan=2 bgcolor=#E5E5E5 style="border-top-width:3px"|2002 || align=right bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:3px"|23. marec &nbsp; || align=center bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:3px"|K185 | style="border-top-width:3px" bgcolor=#EDEAE0|{{FIN}} | style="border-top-width:3px" bgcolor=#EDEAE0|{{GER}} | style="border-top-width:3px" bgcolor=#EDEAE0|{{AUT}} | align=right rowspan=2 bgcolor=#F2F2F2 style="border-top-width:3px"|90.000 &nbsp; |- | align=right|24. marec &nbsp; || align=center|K185 || colspan=3 style=color:#696969 align=center|''zaradi močnega vetra odpadla posamična tekma'' |- | align=center rowspan=3 bgcolor=#E5E5E5 style="border-top-width:3px"|2003 || align=right bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:3px"|21. marec &nbsp; || align=center bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:3px"|K185 | style="border-top-width:3px" bgcolor=#EDEAE0|{{FIN}} | style="border-top-width:3px" bgcolor=#EDEAE0|{{NOR}} | style="border-top-width:3px" bgcolor=#EDEAE0|{{AUT}} | align=right rowspan=3 bgcolor=#F2F2F2 style="border-top-width:3px"|120.000 &nbsp; |- | align=right|22. marec &nbsp; || align=center|K185 || {{flagicon|FIN}} [[Matti Hautamäki]] || {{flagicon|POL}} [[Adam Małysz]] || {{flagicon|AUT}} [[Martin Höllwarth]] |- | align=right|23. marec &nbsp; || align=center|K185 || {{flagicon|FIN}} [[Matti Hautamäki]] || {{flagicon|GER}} [[Sven Hannawald]] || {{flagicon|JPN}} [[Hideharu Miyahira]] |- |align=center colspan=7 style="border-top-width:7px"|'''↓ [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 2004]] ↓''' |- | align=center rowspan=2 bgcolor=#E5E5E5|2004 || align=right|20.–21. februar &nbsp; || align=center|K185 || {{flagicon|NOR}} '''[[Roar Ljøkelsøy]]''' || {{flagicon|FIN}} '''[[Janne Ahonen]]''' || {{flagicon|FIN}} '''[[Tami Kiuru]]''' || align=right rowspan=2 bgcolor=#F2F2F2|65.000 &nbsp; |-bgcolor=#EDEAE0 | align=right|22. februar &nbsp; || align=center|K185 || {{flagicon|NOR}} '''[[Norveška]]''' || {{flagicon|FIN}} '''[[Finska]]''' || {{flagicon|AUT}} '''[[Avstrija]]''' |- |align=center colspan=7 style="border-top-width:7px"|'''↓ [[Svetovni pokal v smučarskih skokih|FIS Svetovni pokal]] ↓''' |- | align=center rowspan=2 bgcolor=#E5E5E5|2005 || align=right|19. marec &nbsp; || align=center|HS215 || {{flagicon|FIN}} [[Matti Hautamäki]] || {{flagicon|AUT}} [[Andreas Widhölzl]] || {{flagicon|NOR}} [[Bjørn Einar Romøren]] || align=right rowspan=2 bgcolor=#F2F2F2|{{Abbr|70.000|between 70 and 80 thousand people}} &nbsp; |- | align=right|20. marec &nbsp; || align=center|HS215 || {{flagicon|NOR}} [[Bjørn Einar Romøren]] || {{flagicon|NOR}} [[Roar Ljøkelsøy]] || {{flagicon|AUT}} [[Andreas Widhölzl]] |- | align=center rowspan=2 bgcolor=#E5E5E5 style="border-top-width:3px"|2006 || align=right style="border-top-width:3px"|18. marec &nbsp; || align=center style="border-top-width:3px"|HS215 || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|NOR}} [[Bjørn Einar Romøren]] || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|NOR}} [[Roar Ljøkelsøy]] || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|AUT}} [[Martin Koch]] || align=right rowspan=2 bgcolor=#F2F2F2 style="border-top-width:3px"|56.000 &nbsp; |- | align=right|19. marec &nbsp; || align=center|HS215 || {{flagicon|FIN}} [[Janne Happonen]] || {{flagicon|AUT}} [[Martin Koch]] || {{flagicon|SLO}} [[Robert Kranjec]] |- | align=center rowspan=3 bgcolor=#E5E5E5 style="border-top-width:3px"|2007 || align=right style="border-top-width:3px"|23. marec &nbsp; || align=center style="border-top-width:3px"|HS215 || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|POL}} [[Adam Małysz]] || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|SUI}} [[Simon Ammann]] || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|SLO}} [[Jernej Damjan]] || align=right rowspan=3 bgcolor=#F2F2F2 style="border-top-width:3px"|50.000 &nbsp; |- | align=right|24. marec &nbsp; || align=center|HS215 || {{flagicon|POL}} [[Adam Małysz]] || {{flagicon|NOR}} [[Anders Jacobsen]] || {{flagicon|AUT}} [[Martin Koch]] |- | align=right|25. marec &nbsp; || align=center|HS215 || {{flagicon|POL}} [[Adam Małysz]] || {{flagicon|SUI}} [[Simon Ammann]] || {{flagicon|AUT}} [[Martin Koch]] |- | align=center rowspan=3 bgcolor=#E5E5E5 style="border-top-width:3px"|2008 || align=right style="border-top-width:3px"|14. marec &nbsp; || align=center style="border-top-width:3px"|HS215 || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|AUT}} [[Gregor Schlierenzauer]] || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|FIN}} [[Janne Ahonen]] || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|NOR}} [[Bjørn Einar Romøren]] || align=right rowspan=3 bgcolor=#F2F2F2 style="border-top-width:3px"|57.000 &nbsp; |-bgcolor=#EDEAE0 | align=right|15. marec &nbsp; || align=center|HS215 | {{NOR}} | {{FIN}} | {{AUT}} |- | align=right|16. marec &nbsp; || align=center|HS215 || {{flagicon|AUT}} [[Gregor Schlierenzauer]] || {{flagicon|AUT}} [[Martin Koch]] || {{flagicon|FIN}} [[Janne Happonen]] |- | align=center rowspan=3 bgcolor=#E5E5E5 style="border-top-width:3px"|2009 || align=right style="border-top-width:3px"|20. marec &nbsp; || align=center style="border-top-width:3px"|HS215 || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|AUT}} [[Gregor Schlierenzauer]] || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|POL}} [[Adam Małysz]] || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|RUS}} [[Dimitrij Vasiljev]] || align=right rowspan=3 bgcolor=#F2F2F2 style="border-top-width:3px"|65.000 &nbsp; |-bgcolor=#EDEAE0 | align=right|21. marec &nbsp; || align=center|HS215 | {{NOR}} | {{POL}} | {{RUS}} |- | align=right|22. marec &nbsp; || align=center|HS215 || {{flagicon|FIN}} [[Harri Olli]] || {{flagicon|POL}} [[Adam Małysz]] || {{flagicon|SUI}} [[Simon Ammann]]<br />{{flagicon|SLO}} [[Robert Kranjec]] |- |align=center colspan=7 style="border-top-width:7px"|'''↓ [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 2010]] ↓''' |- | align=center rowspan=2 bgcolor=#E5E5E5|[[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 2010|2010]] || align=right|19.–20. marec &nbsp; || align=center|HS215 || {{flagicon|SUI}} '''[[Simon Ammann]]''' || {{flagicon|AUT}} '''[[Gregor Schlierenzauer]]''' || {{flagicon|NOR}} '''[[Anders Jacobsen]]''' || align=right rowspan=2 bgcolor=#F2F2F2|{{Abbr|82.000|neuradno: 102.000}} &nbsp; |-bgcolor=#EDEAE0 | align=right|21. marec &nbsp; || align=center|HS215 | '''{{AUT}}''' | '''{{NOR}}''' | '''{{FIN}}''' |- |align=center colspan=7 style="border-top-width:7px"|'''↓ [[Svetovni pokal v smučarskih skokih|FIS Svetovni pokal]] ↓''' |- | align=center rowspan=3 bgcolor=#E5E5E5|2011 || align=right|18. marec &nbsp; || align=center|HS215 || {{flagicon|AUT}} [[Gregor Schlierenzauer]] || {{flagicon|AUT}} [[Thomas Morgenstern]] || {{flagicon|AUT}} [[Martin Koch]] || align=right rowspan=3 bgcolor=#F2F2F2|43,500 &nbsp; |-bgcolor=#EDEAE0 | align=right|19. marec &nbsp; || align=center|HS215 | {{AUT}} | {{NOR}} | {{SLO}} |- | align=right|20. marec &nbsp; || align=center|HS215 || {{flagicon|POL}} [[Kamil Stoch]] || {{flagicon|SLO}} [[Robert Kranjec]] || {{flagicon|POL}} [[Adam Małysz]] |- | align=center rowspan=3 bgcolor=#E5E5E5 style="border-top-width:3px"|2012 || align=right style="border-top-width:3px"|16. marec &nbsp; || align=center style="border-top-width:3px"|HS215 || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|SLO}} [[Robert Kranjec]] || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|SUI}} [[Simon Ammann]] || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|AUT}} [[Martin Koch]] || align=right rowspan=3 bgcolor=#F2F2F2 style="border-top-width:3px"|60.000 &nbsp; |-bgcolor=#EDEAE0 | align=right|17. marec &nbsp; || align=center|HS215 | {{AUT}} | {{NOR}} | {{GER}} |- | align=right|18. marec &nbsp; || align=center|HS215 || {{flagicon|AUT}} [[Martin Koch]] || {{flagicon|SUI}} [[Simon Ammann]] || {{flagicon|SLO}} [[Robert Kranjec]] |- | align=center rowspan=3 bgcolor=#E5E5E5 style="border-top-width:3px"|2013 || align=right style="border-top-width:3px"|22. marec &nbsp; || align=center style="border-top-width:3px"|HS215 || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|AUT}} [[Gregor Schlierenzauer]] || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|SLO}} [[Peter Prevc]] || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|POL}} [[Piotr Żyła]] || align=right rowspan=3 bgcolor=#F2F2F2 style="border-top-width:3px"|55.000 &nbsp; |-bgcolor=#EDEAE0 | align=right|23. marec &nbsp; || align=center|HS215 | {{SLO}} | {{NOR}} | {{AUT}} |- | align=right|24. marec &nbsp; || align=center|HS215 || {{flagicon|SLO}} [[Jurij Tepeš]] || {{flagicon|NOR}} [[Rune Velta]] || {{flagicon|SLO}} [[Peter Prevc]] |- | align=center rowspan=3 bgcolor=#E5E5E5 style="border-top-width:3px"|2015 || align=right style="border-top-width:3px"|20. marec &nbsp; || align=center style="border-top-width:3px"|HS225 || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|SLO}} [[Peter Prevc]] || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|SLO}} [[Jurij Tepeš]] || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|AUT}} [[Stefan Kraft]] || align=right rowspan=3 bgcolor=#F2F2F2 style="border-top-width:3px"|67.000 &nbsp; |-bgcolor=#EDEAE0 | align=right|21. marec &nbsp; || align=center|HS225 | {{SLO}} | {{AUT}} | {{NOR}} |- | align=right|22. marec &nbsp; || align=center|HS225 || {{flagicon|SLO}} [[Jurij Tepeš]] || {{flagicon|SLO}} [[Peter Prevc]] || {{flagicon|NOR}} [[Rune Velta]] |- | align=center rowspan=4 bgcolor=#E5E5E5 style="border-top-width:3px"|2016 || align=right style="border-top-width:3px"|17. marec 2016 &nbsp; || align=center style="border-top-width:3px"|HS225 || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|SLO}} [[Peter Prevc]] || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|NOR}} [[Johann André Forfang]] || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|SLO}} [[Robert Kranjec]] || align=right rowspan=4 bgcolor=#F2F2F2 style="border-top-width:3px"|111.000 &nbsp; |- | align=right|18. marec 2016 &nbsp; || align=center|HS225 || {{flagicon|SLO}} [[Robert Kranjec]] || {{flagicon|SLO}} [[Peter Prevc]] || {{flagicon|NOR}} [[Johann André Forfang]] |-bgcolor=#EDEAE0 | align=right|19. marec 2016 &nbsp; || align=center|HS225 | {{NOR}} | {{SLO}} | {{AUT}} |- | align=right|20. marec 2016 &nbsp; || align=center|HS225 || {{flagicon|SLO}} [[Peter Prevc]] || {{flagicon|SLO}} [[Robert Kranjec]] || {{flagicon|NOR}} [[Johann André Forfang]] |- | align=center rowspan=3 bgcolor=#E5E5E5 style="border-top-width:3px"|2017 || align=right style="border-top-width:3px"|24. marec &nbsp; || align=center style="border-top-width:3px"|HS225 || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|AUT}} [[Stefan Kraft]] || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|GER}} [[Andreas Wellinger]] || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|GER}} [[Markus Eisenbichler]] || align=right rowspan=3 bgcolor=#F2F2F2 style="border-top-width:3px"|75.000 &nbsp; |-bgcolor=#EDEAE0 | align=right|25. marec &nbsp; || align=center|HS225 | {{Relay|{{NOR}} | {{Relay|{{GER}} | {{Relay|{{POL}} |- | align=right|26. marec &nbsp; || align=center|HS225 || {{flagicon|AUT}} [[Stefan Kraft]] || {{flagicon|GER}} [[Andreas Wellinger]] || {{flagicon|JPN}} [[Noriaki Kasai]] |- | align=center rowspan=3 bgcolor=#E5E5E5 style="border-top-width:3px"|2018 || align=right style="border-top-width:3px"|23. marec &nbsp; || align=center style="border-top-width:3px"|HS240 || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|POL}} [[Kamil Stoch]] || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|NOR}} [[Johann André Forfang]] || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|AUT}} [[Stefan Kraft]] || align=right rowspan=3 bgcolor=#F2F2F2 style="border-top-width:3px"|58,400 &nbsp; |-bgcolor=#EDEAE0 | align=right|24. marec &nbsp; || align=center|HS240 | {{NOR}} | {{GER}} | {{SLO}} |- | align=right|25. marec &nbsp; || align=center|HS240 || {{flagicon|POL}} [[Kamil Stoch]] || {{flagicon|AUT}} [[Stefan Kraft]] || {{flagicon|NOR}} [[Daniel-André Tande]] |- | align=center rowspan=3 bgcolor=#E5E5E5 style="border-top-width:3px"|2019 || align=right style="border-top-width:3px"|22. marec &nbsp; || align=center style="border-top-width:3px"|HS240 || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|GER}} [[Markus Eisenbichler]] || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|JPN}} [[Rjoju Kobajaši]] || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|POL}} [[Piotr Żyła]] || align=right rowspan=3 bgcolor=#F2F2F2 style="border-top-width:3px"|63,400 &nbsp; |-bgcolor=#EDEAE0 | align=right|23. marec &nbsp; || align=center|HS240 | {{POL}} | {{GER}} | {{SLO}} |- | align=right|24. marec &nbsp; || align=center|HS240 || {{flagicon|JPN}} [[Rjoju Kobajaši]] || {{flagicon|SVN}} [[Domen Prevc]] || {{flagicon|GER}} [[Markus Eisenbichler]] |- |align=center colspan=7 style="border-top-width:7px"|'''↓ [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 2020]] ↓''' |-bgcolor=E6E8FA | align=center bgcolor=#E5E5E5 rowspan=4|[[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 2020|2020]] || align=right |20.–21. marec &nbsp; || align=center|HS240 || colspan=3 rowspan=2 style=color:#696969 align=center|''odpovedano zaradi pandemije COVID; prestavljeno na 11.–13. december || align=center style=color:#696969 rowspan=2 bgcolor=#F2F2F2|odpadlo |-bgcolor=E6E8FA | align=right |22. marec &nbsp; || align=center|HS240 |- | align=right |11.–12. december &nbsp; || align=center|HS240 || {{flagicon|GER}} '''[[Karl Geiger]]''' || {{flagicon|NOR}} '''[[Halvor Egner Granerud]]''' || {{flagicon|GER}} '''[[Markus Eisenbichler]]''' || align=center style=color:#696969 rowspan=2 bgcolor=#F2F2F2|ni bilo<br>gledalcev |-bgcolor=#EDEAE0 | align=right|13. december &nbsp; || align=center|HS240 | '''{{NOR}}''' | '''{{GER}}''' | '''{{POL}}''' |- |align=center colspan=7 style="border-top-width:7px"|'''↓ [[Svetovni pokal v smučarskih skokih|FIS Svetovni pokal]] ↓''' |- | align=center rowspan=5 bgcolor=#E5E5E5|2021 || align=right|25. marec &nbsp; || align=center|HS240 || {{flagicon|JPN}} [[Rjoju Kobajaši]] || {{flagicon|GER}} [[Markus Eisenbichler]] || {{flagicon|GER}} [[Karl Geiger]] || align=center rowspan=5 style=color:#696969 bgcolor=#F2F2F2|ni bilo<br>gledalcev |- | align=right|26. marec &nbsp; || align=center|HS240 || {{flagicon|GER}} [[Karl Geiger]] || {{flagicon|JPN}} [[Rjoju Kobajaši]] || {{flagicon|SLO}} [[Bor Pavlovčič]] |-bgcolor=#EDEAE0 | align=right|27. marec &nbsp; || align=center|HS240 | colspan=3 style=color:#696969 align=center|''močan veter; odpovedano sredi prve serije; nadomeščena 28. marca |-bgcolor=#EDEAE0 | align=right|28. marec &nbsp; || align=center|HS240 | {{GER}} | {{JPN}} | {{AUT}} |- | align=right|28. marec &nbsp; || align=center|HS240 || {{flagicon|GER}} [[Karl Geiger]] || {{flagicon|JPN}} [[Rjoju Kobajaši]] || {{flagicon|GER}} [[Markus Eisenbichler]] |- | align=center rowspan=3 bgcolor=#E5E5E5 style="border-top-width:3px"|2022 || align=right style="border-top-width:3px"|25. marec &nbsp; || align=center style="border-top-width:3px"|HS240 || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|SLO}} [[Žiga Jelar]] || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|SLO}} [[Peter Prevc]] || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|SLO}} [[Anže Lanišek]] || align=right rowspan=3 bgcolor=#F2F2F2 style="border-top-width:3px"|60,000 &nbsp; |-bgcolor=#EDEAE0 | align=right|26. marec &nbsp; || align=center|HS240 | {{SLO}} | {{NOR}} | {{AUT}} |- | align=right|27. marec &nbsp; || align=center|HS240 || {{flagicon|NOR}} [[Marius Lindvik]] || {{flagicon|JPN}} [[Jukija Sato]] || {{flagicon|SLO}} [[Peter Prevc]] |- | align=center rowspan=4 bgcolor=#E5E5E5 style="border-top-width:3px"|2023 || align=right style="border-top-width:3px"|31. marec &nbsp; || align=center style="border-top-width:3px"|HS240 || align=center style=color:#696969 colspan=3 style="border-top-width:3px"|''zaradi vetra posamična tekma prestavljena na naslednji dan'' || align=right rowspan=4 bgcolor=#F2F2F2 style="border-top-width:3px"|56,000 &nbsp; |- | align=right|1. april &nbsp; || align=center|HS240 || {{flagicon|AUT}} [[Stefan Kraft]] || {{flagicon|SLO}} [[Anže Lanišek]] || {{flagicon|POL}} [[Piotr Żyła]] |-bgcolor=#EDEAE0 | align=right|1. april &nbsp; || align=center|HS240 | {{AUT}} | {{SLO}} | {{NOR}} |- | align=right|2. april &nbsp; || align=center|HS240 || {{flagicon|SLO}} [[Timi Zajc]] || {{flagicon|SLO}} [[Anže Lanišek]] || {{flagicon|AUT}} [[Stefan Kraft]] |- | align=center rowspan=3 bgcolor=#E5E5E5 style="border-top-width:3px"|2024 || align=right style="border-top-width:3px"|22. marec &nbsp; || align=center style="border-top-width:3px"|HS240 || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|SVN}} [[Peter Prevc]] || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|AUT}} [[Daniel Huber (skakalec)|Daniel Huber]] || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|NOR}} [[Johann André Forfang]] || align=right rowspan=3 bgcolor=#F2F2F2 style="border-top-width:3px"|69,986 &nbsp; |-bgcolor=#EDEAE0 | align=right|23. marec &nbsp; || align=center|HS240 | {{AUT}} | {{SLO}} | {{NOR}} |- | align=right|24. marec &nbsp; || align=center|HS240 || {{flagicon|AUT}} [[Daniel Huber (skakalec)|Daniel Huber]] || {{flagicon|SVN}} [[Domen Prevc]] || {{flagicon|POL}} [[Aleksander Zniszczoł]] |- | align=center rowspan=3 bgcolor=#E5E5E5 style="border-top-width:3px"|2025 || align=right style="border-top-width:3px"|28. marec &nbsp; || align=center style="border-top-width:3px"|HS240 || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|SLO}} [[Domen Prevc]] || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|SLO}} [[Anže Lanišek]] || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|JPN}} [[Rjoju Kobajaši]] || align=right rowspan=3 bgcolor=#F2F2F2 style="border-top-width:3px"|65,000 &nbsp; |-bgcolor=#EDEAE0 | align=right|29. marec &nbsp; || align=center|HS240 | {{AUT}} | {{GER}} | {{SLO}} |- | align=right|30. marec &nbsp; || align=center|HS240 || {{flagicon|SLO}} [[Anže Lanišek]] || {{flagicon|SLO}} [[Domen Prevc]] || {{flagicon|GER}} [[Andreas Wellinger]] |- | align=center rowspan=3 bgcolor=#E5E5E5 style="border-top-width:3px"|2026 | align=right style="border-top-width:3px"|27. marec &nbsp; | align=center style="border-top-width:3px"|HS240 | style="border-top-width:3px"|{{flagicon|SLO}} [[Domen Prevc]] | style="border-top-width:3px"|{{flagicon|JPN}} [[Ren Nikaidō]] | style="border-top-width:3px"|{{flagicon|AUT}} [[Daniel Tschofenig]] | align=right rowspan=3 bgcolor=#F2F2F2 style="border-top-width:3px"|83,380 &nbsp; |-bgcolor=#EDEAE0 | align=right|28. marec &nbsp; || align=center|HS240 | {{AUT}} | {{JPN}} | {{NOR}} |- | align=right|29. marec &nbsp; || align=center|HS240 | {{flagicon|NOR}} [[Marius Lindvik]] | {{flagicon|SLO}} [[Domen Prevc]] | {{flagicon|NOR}} [[Johann André Forfang]] |} === Ženske === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:84%; line-height:15px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! style="background:#ccc;" width="35"|Leto ! style="background:#ccc;" width="110"|Datum ! style="background:#ccc;" width="52" |Velikost ! style="background:#ccc;" width="175"|Zmagovalka ! style="background:#ccc;" width="175"|Druga ! style="background:#ccc;" width="175"|Tretja ! style="background:#ccc;" width="53"|{{Abbr|Obisk|Skupni obisk: všteti tudi uradni trening in kvalifikacije}} |- |align=center colspan=7 style="border-top-width:7px"|'''↓ [[Svetovni pokal v smučarskih skokih|FIS Svetovni pokal]] ↓''' |- | align=center bgcolor=#E5E5E5|2026 || align=right|28. marec &nbsp; || align=center|HS240 | {{flagicon|SLO}} [[Nika Prevc]] | {{flagicon|NOR}} [[Eirin Maria Kvandal]] | {{flagicon|JPN}} [[Nozomi Maruyama]] | align=right bgcolor=#F2F2F2|46,570 &nbsp; |} == Rekord == Celoten seznam vseh veljavnih in neveljavnih (padci, dotiki) rekordov. {{col-begin}} {{col-break|width=20%}} === Moški === {| |- valign = "top" | {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:15px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! style="background:#ccc;" width="110" |Datum ! style="background:#ccc;" width="170"|Skakalec ! style="background:#ccc;" width="85" |Dolžina |- | align=right|6. marec 1969 &nbsp; || {{flagicon|YUG}} [[Miro Oman]] <small>(premiera)</small> || align=right|<small>(test)</small> 135,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|21. marec 1969 &nbsp; || {{flagicon|DDR}} [[Jürgen Dommerich]] || align=right|137,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|21. marec 1969 &nbsp; || {{flagicon|NOR}} [[Lars Grini]] || align=right|146,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|21. marec 1969 &nbsp; || {{flagicon|TCH}} [[Jiří Raška]] || align=right|148,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|21. marec 1969 &nbsp; || {{flagicon|DDR}} [[Horst Queck]] || align=right|149,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|21. marec 1969 &nbsp; || bgcolor=#EFDECD|{{flagicon|TCH}} [[Josef Matouš]] || bgcolor=#EFDECD align=right|151,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|21. marec 1969 &nbsp; || {{flagicon|NOR}} [[Bjørn Wirkola]] || align=right|[[File:Sport records icon WR.svg|20px|Svetovni rekord]] 156,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|22. marec 1969 &nbsp; || {{flagicon|TCH}} [[Jiří Raška]] || align=right|[[File:Sport records icon WR.svg|20px|Svetovni rekord]] 156,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|22. marec 1969 &nbsp; || {{flagicon|NOR}} [[Bjørn Wirkola]] || align=right|[[File:Sport records icon WR.svg|20px|Svetovni rekord]] 160,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|22. marec 1969 &nbsp; || {{flagicon|TCH}} [[Jiří Raška]] || align=right|[[File:Sport records icon WR.svg|20px|Svetovni rekord]] 164,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|23. marec 1969 &nbsp; || {{flagicon|DDR}} [[Manfred Wolf]] || align=right|[[File:Sport records icon WR.svg|20px|Svetovni rekord]] 165,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|15. marec 1974 &nbsp; || {{flagicon|SUI}} [[Walter Steiner]] || align=right|[[File:Sport records icon WR.svg|20px|Svetovni rekord]] 169,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|15. marec 1974 &nbsp; || bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SUI}} [[Walter Steiner]] || bgcolor=#CFECEC align=right|177,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|18. marec 1977 &nbsp; || {{flagicon|AUT}} [[Reinhold Bachler]] || align=right|169,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|19. marec 1977 &nbsp; || {{flagicon|AUT}} [[Reinhold Bachler]] || align=right|172,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|20. marec 1977 &nbsp; || bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|YUG}} [[Bogdan Norčič]] || bgcolor=#CFECEC align=right|181,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|17. marec 1979 &nbsp; || bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|DDR}} [[Axel Zitzmann]] || bgcolor=#CFECEC align=right|179,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|18. marec 1979 &nbsp; || {{flagicon|DDR}} [[Klaus Ostwald]] || align=right|175,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|18. marec 1979 &nbsp; || {{flagicon|DDR}} [[Klaus Ostwald]] || align=right|[[File:Sport records icon WR.svg|20px|Svetovni rekord]] 176,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|15. marec 1985 &nbsp; || {{flagicon|USA}} [[Mike Holland]] || align=right|[[File:Sport records icon WR.svg|20px|Svetovni rekord]] 186,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|15. marec 1985 &nbsp; || {{flagicon|FIN}} [[Matti Nykänen]] || align=right|[[File:Sport records icon WR.svg|20px|Svetovni rekord]] 187,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|15. marec 1985 &nbsp; || {{flagicon|FIN}} [[Matti Nykänen]] || align=right|[[File:Sport records icon WR.svg|20px|Svetovni rekord]] 191,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|13. marec 1987 &nbsp; || bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|AUT}} [[Andreas Felder]] || bgcolor=#CFECEC align=right|192,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|14. marec 1987 &nbsp; || {{flagicon|POL}} [[Piotr Fijas]] || align=right|[[File:Sport records icon WR.svg|20px|Svetovni rekord]] 194,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|23. marec 1991 &nbsp; || bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|GER}} [[André Kiesewetter]] || bgcolor=#CFECEC align=right|196,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|17. marec 1994 &nbsp; || {{flagicon|AUT}} [[Martin Höllwarth]] || align=right|[[File:Sport records icon WR.svg|20px|Svetovni rekord]] 196,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|17. marec 1994 &nbsp; || bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|AUT}} [[Andreas Goldberger]] || bgcolor=#CFECEC align=right|202,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|17. marec 1994 &nbsp; || {{flagicon|FIN}} [[Toni Nieminen]] || align=right|[[File:Sport records icon WR.svg|20px|Svetovni rekord]] 203,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|18. marec 1994 &nbsp; || bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|GER}} [[Christof Duffner]] || bgcolor=#CFECEC align=right|207,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|18. marec 1994 &nbsp; || {{flagicon|NOR}} [[Espen Bredesen]] || align=right|[[File:Sport records icon WR.svg|20px|Svetovni rekord]] 209,0&nbsp;m &nbsp; |} | {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:15px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! style="background:#ccc;" width="110" |Datum ! style="background:#ccc;" width="170"|Skakalec ! style="background:#ccc;" width="85" |Dolžina |- | align=right|22. marec 1997 &nbsp; || {{flagicon|NOR}} [[Espen Bredesen]] || align=right|[[File:Sport records icon WR.svg|20px|Svetovni rekord]] 210,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|22. marec 1997 &nbsp; || {{flagicon|NOR}} [[Lasse Ottesen]] || align=right|[[File:Sport records icon WR.svg|20px|Svetovni rekord]] 212,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|22. marec 1997 &nbsp; || bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|GER}} [[Dieter Thoma]] || bgcolor=#CFECEC align=right| 213,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|19. marec 1999 &nbsp; || bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|GER}} [[Martin Schmitt]] || bgcolor=#CFECEC align=right| 219,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|19. marec 1999 &nbsp; || {{flagicon|GER}} [[Martin Schmitt]] || align=right|[[File:Sport records icon WR.svg|20px|Svetovni rekord]] 214,5&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|20. marec 1999 &nbsp; || {{flagicon|NOR}} [[Tommy Ingebrigtsen]] || align=right|[[File:Sport records icon WR.svg|20px|Svetovni rekord]] 219,5&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|16. marec 2000 &nbsp; || {{flagicon|AUT}} [[Thomas Hörl]] || align=right|[[File:Sport records icon WR.svg|20px|Svetovni rekord]] 224,5&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|18. marec 2000 &nbsp; || {{flagicon|AUT}} [[Andreas Goldberger]] || align=right|[[File:Sport records icon WR.svg|20px|Svetovni rekord]] 225,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|20. marec 2003 &nbsp; || {{flagicon|POL}} [[Adam Małysz]] || align=right|[[File:Sport records icon WR.svg|20px|Svetovni rekord]] 225,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|20. marec 2003 &nbsp; || {{flagicon|FIN}} [[Matti Hautamäki]] || align=right|[[File:Sport records icon WR.svg|20px|Svetovni rekord]] 227,5&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|21. marec 2003 &nbsp; || bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|FIN}} [[Veli-Matti Lindström]] || bgcolor=#CFECEC align=right| 232,5&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|22. marec 2003 &nbsp; || {{flagicon|FIN}} [[Matti Hautamäki]] || align=right|[[File:Sport records icon WR.svg|20px|Svetovni rekord]] 228,5&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|23. marec 2003 &nbsp; || {{flagicon|FIN}} [[Matti Hautamäki]] || align=right|[[File:Sport records icon WR.svg|20px|Svetovni rekord]] 231,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|17. marec 2005 &nbsp; || bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|AUT}} [[Andreas Widhölzl]] || bgcolor=#CFECEC align=right| 234,5&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|20. marec 2005 &nbsp; || {{flagicon|NOR}} [[Tommy Ingebrigtsen]] || align=right|[[File:Sport records icon WR.svg|20px|Svetovni rekord]] 231,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|20. marec 2005 &nbsp; || {{flagicon|NOR}} [[Bjørn Einar Romøren]] || align=right|[[File:Sport records icon WR.svg|20px|Svetovni rekord]] 234,5&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|20. marec 2005 &nbsp; || {{flagicon|FIN}} [[Matti Hautamäki]] || align=right|[[File:Sport records icon WR.svg|20px|Svetovni rekord]] 235,5&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|20. marec 2005 &nbsp; || {{flagicon|NOR}} [[Bjørn Einar Romøren]] || align=right|[[File:Sport records icon WR.svg|20px|Svetovni rekord]] 239,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|20. marec 2005 &nbsp; || bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|FIN}} [[Janne Ahonen]] || bgcolor=#CFECEC align=right|240,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|20. marec 2015 &nbsp; || {{flagicon|AUT}} [[Michael Hayböck]] || align=right|241,5&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|20. marec 2015 &nbsp; || bgcolor=#EFDECD|{{flagicon|AUT}} [[Michael Hayböck]] || bgcolor=#EFDECD align=right|242,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|20. marec 2015 &nbsp; || {{flagicon|SLO}} [[Peter Prevc]] || align=right|248,5&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|16. marec 2016 &nbsp; || bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} [[Tilen Bartol]] || bgcolor=#CFECEC align=right|252,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|25. marec 2017 &nbsp; || {{flagicon|NOR}} [[Robert Johansson]] || align=right|250,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|25. marec 2017 &nbsp; || {{flagicon|AUT}} [[Stefan Kraft]] || align=right|251,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|25. marec 2017 &nbsp; || {{flagicon|POL}} [[Kamil Stoch]] || align=right|251,5&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|22. marec 2018 &nbsp; || bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|AUT}} [[Gregor Schlierenzauer]] || bgcolor=#CFECEC align=right|253,5&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|24. marec 2019 &nbsp; || {{flagicon|JPN}} [[Rjoju Kobajaši]] || align=right|252,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|30. marec 2025 &nbsp; || {{flagicon|SLO}} [[Domen Prevc]] || align=right|[[File:Sport records icon WR.svg|20px|Svetovni rekord]] 254,5&nbsp;m &nbsp; |} |} <small><small>{{Legend|#CFECEC|Padec ali dotik pri dolžini svetovnega rekorda. Neveljavno.}}</small></small> <small><small>{{Legend|#EFDECD|Padec ali dotik pri dolžini rekorda skakalnice. Neveljavno.}}</small></small> === Ženske === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:15px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! style="background:#ccc;" width="110" |Datum ! style="background:#ccc;" width="170"|Skakalec ! style="background:#ccc;" width="85" |Dolžina |- | align=right|27. marec 2026 &nbsp; || {{flagicon|AUT}} [[Julia Mühlbacher]] || align=right|167,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|27. marec 2026 &nbsp; || {{flagicon|GER}} [[Agnes Reisch]] || align=right|196,5&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|27. marec 2026 &nbsp; || {{flagicon|NOR}} [[Anna Odine Strøm]] || align=right|202,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|27. marec 2026 &nbsp; || {{flagicon|SLO}} [[Nika Prevc]] || align=right|213,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|27. marec 2026 &nbsp; || {{flagicon|NOR}} [[Heidi Dyhre Traaserud]] || align=right|216,5&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|27. marec 2026 &nbsp; || {{flagicon|SLO}} [[Nika Prevc]] || align=right|[[File:Sport records icon WR.svg|20px|Svetovni rekord]] 242,5&nbsp;m &nbsp; |} ==Največji obisk== <small>Preizkus in uradni trening sta prav tako všteta v skupno število.</small> {| class="wikitable sortable" style="text-align:center; line-height:16px; width:63%;" !width=35|Leto !width=120|Datum !width=60|Skupaj !width=60|Četrtek !width=60|Petek !width=60|Sobota !width=60|Nedelja |-align=center |1985 |align=right|15.-17. marec &nbsp; |bgcolor=#D8BFD8|'''150.000 |N/A |20.000 |bgcolor=#E6E6FA|80.000 |50.000 |-align=center |1997 |align=right|21.-23. marec &nbsp; |bgcolor=#D8BFD8|'''130.000 |N/A |20.000 |70.000 |40.000 |-align=center |2003 |align=right|20.-23. marec &nbsp; |bgcolor=#D8BFD8|'''120.000 |N/A |N/A |60.000 |N/A |-align=center |1979 |align=right|15.-18. marec &nbsp; |bgcolor=#D8BFD8|'''115.000 |10.000 |15.000 |40.000 |50.000 |-align=center |1974 |align=right|15.-17. marec &nbsp; |bgcolor=#D8BFD8|'''115.000 |N/A |20.000 |40.000 |55.000 |-align=center |2016 |align=right|16.-20. marec &nbsp; |bgcolor=#D8BFD8|'''111.000 |20,500 |22,500 |32,500 |33.000 |-align=center |1972 |align=right|24.-26. marec &nbsp; |bgcolor=#D8BFD8|'''110.000 |N/A |20.000 |40.000 |50.000 |-align=center |[[Planica 1987|1987]] |align=right|13.-15. marec &nbsp; |bgcolor=#D8BFD8|'''100.000 |N/A |10.000 |40.000 |50.000 |-align=center |1999 |align=right|18.-21. marec &nbsp; |bgcolor=#D8BFD8|'''100.000 | N/A |10.000 |N/A |N/A |-align=center |1969 |align=right|21.-23. marec &nbsp; |bgcolor=#D8BFD8|'''95.000 | — |15.000 |35.000 |45.000 |-align=center |1994 |align=right|18.-20. marec &nbsp; |bgcolor=#D8BFD8|'''90.000 |N/A |20.000 |40.000 |30.000 |-align=center |2002 |align=right|21.-24. marec &nbsp; |bgcolor=#D8BFD8|'''90.000 |N/A |N/A |N/A |N/A |-align=center |2026 |align=right|26.-29. marec &nbsp; |bgcolor=#D8BFD8|'''83.380 |10.780 |15.692 |30.878 |26.030 |-align=center |2010 |align=right|17.-21. marec &nbsp; |bgcolor=#D8BFD8|{{Abbr|'''82.000|neuradno: 102.000}} |13.000 |17,500 |{{Abbr|35.000|neuradno: 55.000}} |16.000 |-align=center |[[Planica 1991|1991]] |align=right|21.-24. marec &nbsp; |bgcolor=#D8BFD8|'''80.000 |N/A |15.000 |40.000 |25.000 |-align=center |2017 |align=right|23.-26. marec &nbsp; |bgcolor=#D8BFD8|'''75.000 |15.000 |16,500 |27.000 |16,500 |} <small>{{color box|#E6E6FA}} Najbolj obiskana posamična tekma v Planici! In 6. največje zborovanje v zgodovini Slovenije.</small><small>{{#tag:ref|Samo tile posamični dogodki so bili na slovenskih tleh v zgodovini še bolj obiskani kot sobotna Planica 1985:<br><br>'''250.000 do 400.000''' ljudi — Okroglice na Vipavskem leta 1953, proslava ob 10. obletnici osvoboditve Primorske<br>'''200.000''' ljudi — [[Janez Pavel II]] leta '99 na Betnavi, Slomškova beatifikacija<br>'''120.000''' ljudi — II. evharistični kongres leta '35 za Bežigradom<br>'''105.000''' ljudi — [[Janez Pavel II]] leta '96 na Hipodromu Stožice<br>'''100.000''' ljudi — [[Janez Pavel II]] leta '96 na Letališču MB|group="nb"}}</small> ==Ostali rekordi== * 16. marca 1985 se je na svetovnem prvenstvu na sobotni dan zbralo 80.000 gledalcev, kar je rekordna enodnevna množica v Planici (in sploh eno največjih zborovanj v zgodovini Slovenije), prav tako po skupnem obisku v treh dneh, ko se je zbralo kar 150.000 ljudi. * 17. marca 1994 je [[Andreas Goldberger|Goldberger]] podrsal pri 202 m in postal sploh prvi človek v zgodovini, ki je preletel dvesto metrov, a zaradi podrsa neveljaven. * 17. marca 1994 je [[Toni Nieminen]] pristal pri 203 metrih na nogah in uradno postal prvi človek, ki je preletel dvesto metrov in obstal na nogah. * 22. marca 1997 se je na tekmi zbralo 70.000 ljudi kar je največja množica v zgodovini katerekoli posamične tekme svetovnega pokala. * Tukaj se je prvič v zgodovini letelo čez 160 m, 170 m, 180 m, 190 m, 200 m, 210 m, 220 m in 230 m, v nekaterih primerih tudi s padcem. * V soboto se je na [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 1985|SP v poletih 1985]] zbralo okrog 80.000 gledalcev, kar je rekord kakšne posamične ali ekipne tekme na SP v poletih. * Leta 1972 je bilo na tej letalnici organizirano prvo [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih]] v zgodovini. * 18. marca 2000 je bila prvič v zgodovini organizirana ekipna tekma svetovnega pokala v poletih. * 14 neveljavnih svetovnih rekordov (padec, dotik, zdrs). * 41 posamičnih tekem svetovnega pokala v poletih. * 14 ekipnih tekem svetovnega pokala v poletih. * 7 svetovnih prvenstev v smučarskih poletih. * 28 veljavnih svetovnih rekordov. == Glasbena spremljava == *"'''''[[Planiške fanfare]]''''' I" (1954) – prve fanfare je posebej za prenovljeno Bloudkovo velikanko leta '54 napisal slovenski skladatelj [[Bojan Adamič]].<ref>{{navedi splet|title=15 skokov nad 100 metrov: Slovesna otvoritev 120-metrske (stran 6, stolpec 5)|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-7KCYE0PD/6/index.html#zoom=z|publisher=[[Slovenski poročevalec]]|date=13. marec 1954|accessdate=2020-12-11|archive-date=2023-03-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20230314003129/http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-7KCYE0PD/6/index.html#zoom=z|url-status=dead}}</ref> *"'''''[[Planiške fanfare]]''''' II" (1957) – Drugo posodobljeno verzijo fanfar je tri leta kasneje napisal [[Uroš Krek (skladatelj)|Uroš Krek]], tudi priznani slovenski skladatelj.<ref>{{navedi splet|title=Naše misli so v Planici... (stran 6, podnaslov)|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-6R0EC64M/6/index.html#zoom=z|publisher=[[Slovenski poročevalec]]|date=8. marec 1957|language=sl|accessdate=2020-12-11|archive-date=2023-03-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20230314003127/http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-6R0EC64M/6/index.html#zoom=z|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Planiške fanfare (uvodna in odjavna špica)|url=https://www.youtube.com/watch?v=NKutf1R6cvM|publisher=[[YouTube]]|date=10. december 2020}}</ref> *"'''''[[Planica, Planica]]'''''" (1979) – je skladba skupine [[Ansambel bratov Avsenik]], prvič predvajana na otvoritveni slovensnosti 5. svetovnega prvenstva v poletih (15.3.1979). Glasbo je napisal [[Slavko Avsenik]], nov tekst pa Marjan Stare. Pravzaprav je to posemplana melodija njihove skladbe iz leta 1965, z delovnim naslovom „Na morje, na morje”, spremenjena v „Smučarska”, za katero je prvoten tekst napisal [[Ferry Souvan]].<ref>{{navedi splet|title=Skrivnostne poti skladbe, ki jo pozna vsak Slovenec|url=https://siol.net/sportal/zimski-sporti/pozna-jo-vsak-slovenec-prepeva-pa-celo-japonec-noriaki-kasai-video-437842-437842|publisher=siol.net|date=17. marec 2018}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Lepe Ste Ve Karavanke, 1966 (album)|url=https://www.discogs.com/Kvintet-VS-Avsenik-Lepe-Ste-Ve-Karavanke/release/9862580|publisher=discgogs.com|date=10. december 2020}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Smučarska by Ansambel bratov Avsenik (1965)|url=https://www.youtube.com/watch?v=yjtd_APieIY|publisher=[[YouTube]]|date=10. december 2020}}</ref> *"'''''[[Andromeda (skladba)|Andromeda]]'''''" (1980) – mojstrovina, ki jo leta 1980 napisal in izdal [[Miha Kralj]], pionir slovenske elektronske glasbe. Režiser Stane Škodlar jo je uporabil kot glasbeno podlago v počasnih posnetkih med letoma 1985 in 1994.<ref>{{navedi splet|title=Andromeda: Miha Kralj (1980)|url=https://www.youtube.com/watch?v=NM7jJJeRk-o|publisher=[[YouTube]]|date=10. december 2020}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Električne sanje: film o Mihu Kralju, ki je dal kultni kozmični zven poletom v Planici|url=https://www.rtvslo.si/kultura/glasba/elektricne-sanje-film-o-mihu-kralju-ki-je-dal-kultni-kozmicni-zven-poletom-v-planici/456031|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija]]|date=25. maj 2018}}</ref> *"'''''Planica Slow Motion Instrumental'''''" (1997) – Na željo takratnega in dolgoletnega režiserja Planice [[Stane Škodlar|Staneta Škodlarja]], je priznani slovenski skladatelj [[Jani Golob]], napisal skoraj dveminutni zasanjani instrumental jingle, ki ga že od leta 1997 predvajajo v počasnih posnetkih. Golob je napisal tudi orkestracijo, saj je bilo predvideno snemanje melodije z orkestrom, a zadeva žal ni bila nikoli realizirana.<ref name="Planica 1997">{{navedi splet|title=Ustrašil bi se, če bi bil vsem všeč|url=https://www.vecer.com/vecer-v-nedeljo/201601246180450-6180450|publisher=[[Večer (časopis)|Večer]]|date=24. januar 2016}}</ref> ==Slavni== * [[David Bowie]] je bil velik oboževalec skokov in [[Planica|Planice]], saj je menda redno spremljal prenose po televiziji in jo tudi v živo obiskal. * [[Lance Armstrong]] (kolesarstvo) in [[Dominic Thiem]] (tenis) sta leta 2025 prišla v Planico na poslovno konferenco Mastercard Talks. * [[David Coulthard]] (Formula 1) bo leta 2025 prišel v Planico na poslovno konferenco Mastercard. == [[Red Bull 400]] == Je mednarodna prireditev teka po hribu/letalnici navzgor pod pokroviteljstvom podjetja [[Red Bull]]. Gre za nastrmejši tek v dolžini 400 metrov navzgor v Evropi. Tekači začnejo tek v izteku letalnice in končajo na vrhu zaletišča. Na stari napravi je bil navečji naklon kar 38°, novi kot pa meri 36°. Prva izvedba je bila leta 2012, zaradi obnove letalnice je prireditev odpadla leta 2014 in še zaradi korone leta 2020.<ref>{{navedi splet |url= http://www.redbull.com/si/sl/adventure/events/1331723608774/red-bull-400-planica-2015|title= Red bull 400 Planica 2015|publisher=[[Red Bull]]|accessdate= 8. januar 2016}}</ref> === Moški === [[Slika:Planica Red Bull 400m 2019.webm|250px|thumb|right|Tekma leta 2019]] {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! style="background:#ccc;" width="40" |Izvedba ! style="background:#ccc;" width="130"|Datum ! style="background:#ccc;" width="185"|Tekmovalec ! style="background:#ccc;" width="60" |Čas |- | align=center|1 || align=right|22. september 2012 &nbsp; || {{flagicon|TUR}} Arslan Ahmet || align=center|5min 02s |- | align=center|2 || align=right|12. maj 2013 &nbsp; || {{flagicon|SLO}} Simon Alič || align=center|5min 11s |- | align=center|3 || align=right|19. september 2015 &nbsp; || {{flagicon|TUR}} Arslan Ahmet || align=center|5min 08s |- | align=center|4 || align=right|17. september 2016 &nbsp; || {{flagicon|TUR}} Arslan Ahmet || align=center|5min 09s |- | align=center|5 || align=right|16. september 2017 &nbsp; || {{flagicon|SLO}} Luka Kovačič || align=center|5min 05s |- | align=center|6 || align=right|15. september 2018 &nbsp; || {{flagicon|SLO}} Luka Kovačič || align=center|4min 59s |- | align=center|7 || align=right|14. september 2019 &nbsp; || {{flagicon|SLO}} Luka Kovačič || align=center|4min 55s |- | align=center|8 || align=right|11. september 2021 &nbsp; || {{flagicon|SLO}} Luka Kovačič || align=center|4min 53s |- | align=center|9 || align=right|10. september 2022 &nbsp; || {{flagicon|SLO}} Luka Kovačič || align=center|5min 01s |- | align=center|10 || align=right|2. september 2023 &nbsp; || {{flagicon|AUT}} Christof Hochenwarter || align=center|4min 52s |} === Ženske === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! style="background:#ccc;" width="40" |Izvedba ! style="background:#ccc;" width="130"|Datum ! style="background:#ccc;" width="185"|Tekmovalka ! style="background:#ccc;" width="60" |Čas |- | align=center|1 || align=right|22. september 2012 &nbsp; || {{flagicon|AUT}} Teresa Stadlobler || align=center|6min 46s |- | align=center|2 || align=right|12. maj 2013 &nbsp; || {{flagicon|AUT}} Teresa Stadlobler || align=center|6min 37s |- | align=center|3 || align=right|19. september 2015 &nbsp; || {{flagicon|ITA}} Confortolla Antonela || align=center|6min 25s |- | align=center|4 || align=right|17. september 2016 &nbsp; || {{flagicon|ITA}} Valentina Belloti || align=center|6min 19s |- | align=center|5 || align=right|16. september 2017 &nbsp; || {{flagicon|POL}} Dominika Wiśniewska-Ulfik || align=center|6min 41s |- | align=center|6 || align=right|15. september 2018 &nbsp; || {{flagicon|SLO}} Barbara Trunkelj || align=center|6min 20s |- | align=center|7 || align=right|14. september 2019 &nbsp; || {{flagicon|SLO}} Barbara Trunkelj || align=center|6min 24s |- | align=center|8 || align=right|11. september 2021 &nbsp; || {{flagicon|SLO}} Barbara Trunkelj || align=center|6min 11s |- | align=center|9 || align=right|10. september 2022 &nbsp; || {{flagicon|SLO}} Barbara Trunkelj || align=center|6min 15s |- | align=center|10 || align=right|2. september 2023 &nbsp; || {{flagicon|SLO}} Tea Faber || align=center|6min 52s |} == Svetovni dan snega == Prve tri izvedbe so potekale v izteku Letalnice, četrta pa zaradi gradbenih del v izeteku letalnice, pod manjšimi skakalnicami. Četrta izvedba je, drugje po svetu potekala 18. januarja 2015, v Planici pa so prireditev zaradi slabega vremena prestavili za en teden. {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! style="background:#ccc;" width="45"|Izvedba ! style="background:#ccc;" width="120"|Datum ! style="background:#ccc;" width="50"|Države ! style="background:#ccc;" width="60"|Dogodki ! style="background:#ccc;" width="68"|Udeleženci |- | align=center|1 || align=right|22. januar 2012 &nbsp; || align=center|39 || align=center|225 || align=center|200.000+ |- | align=center|2 || align=right|20. januar 2013 &nbsp; || align=center|39 || align=center|435 || align=center|430.000+ |- | align=center|3 || align=right|19. januar 2014 &nbsp; || align=center|35 || align=center|610 || align=center|549.000+ |- | align=center|4 || align=right|25. januar 2015 &nbsp; || align=center|45 || align=center|645 || align=center|591,200+ |- | align=center|5 || align=right|17. januar 2016 &nbsp; || align=center|42 || align=center|625 || align=center|300.000+ |- | align=center|6 || align=right|15. januar 2017 &nbsp; || align=center|46 || align=center|478 || align=center|190.000+ |- | align=center|7 || align=right|20.-21. januar 2018 &nbsp; || align=center|46 || align=center|516 || align=center|104.000+ |- | align=center|8 || align=right|20. januar 2019 &nbsp; || align=center|45 || align=center|464 || align=center|315.000+ |- | align=center|9 || align=right|18.-19. januar 2020 &nbsp; || align=center|45 || align=center|359 || align=center|105.000+ |- | align=center|10 || align=right|16.-17. januar 2021 &nbsp; || align=center|33 || align=center|110 || align=center|63.000 |- | align=center|11 || align=right|16. januar 2022 &nbsp; || align=center|42 || align=center|148 || align=center|27.000 |- | align=center|12 || align=right|15. januar 2023 &nbsp; || align=center|41 || align=center|126 || align=center|38.000 |- | align=center|13 || align=right|20.-21. januar 2024 &nbsp; || align=center|38 || align=center|114 || align=center| |} ==Žična drča== To je najstrmejši [[Žična drča|zip-line]] na svetu. Avgusta 2015 ga je nad letalnico namestilo slovensko podjetje [[Elan]]. Kot prvi je 1. septembra 2015, imel čast jo preizkusiti [[Jure Košir]]. Napravo so uradno odprli 19. septembra 2015. Ena vožnja stane 25€, dve pa 40€. ===Karakteristike=== *cilj - 949 m *čas - 40 sekund *dolžina - 566 m *start - 1151,6 m *viš. razlika - 202 m *min nad tlemi - 3 m *max nad tlemi - 53 m *min teža uporabnika - 40&nbsp;kg *max teža uporabnika - 120&nbsp;kg *min višina uporabnika - 140&nbsp;cm *max višina uporabnika - 200&nbsp;cm *temperatura - obratuje med -10&nbsp;°C do +40&nbsp;°C *kapaciteta - 50 spustov/h (v praksi 20 spustov/h) *hitrost - 40&nbsp;km/h do 90&nbsp;km/h (odvisno od teže, vetra...) *povprečen naklon - 38,33% ali 20,9° (najstrmejši na svetu) *maksimalen naklon - 58,6% ali 30,5° (najstrmejši na svetu) == Napredek v gradnji == {{col-begin}} {{col-break|width=13%}} === K-točka === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:15px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! style="background:#ccc;" width="40"|Leto ! style="background:#ccc;" width="68"|K-točka |- | bgcolor=#DCDCDC align=center|1969 || align=center|K153 |- | bgcolor=#DCDCDC align=center|1972 || align=center|K165 |- | bgcolor=#DCDCDC align=center|1985 || align=center|K185 |- | bgcolor=#DCDCDC align=center|2015 || align=center|K200 |} {{col-break|width=13%}} === Velikost === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:15px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! style="background:#ccc;" width="40"|Leto ! style="background:#ccc;" width="68"|HS |- | bgcolor=#DCDCDC align=center|2005 || align=center|HS215 |- | bgcolor=#DCDCDC align=center|2015 || align=center|HS225 |- | bgcolor=#DCDCDC align=center|2018 || align=center|HS240 |} {{col-break|width=74%}} {{col-end}} ==Tehnični podatki== Specifikacije:<ref>{{navedi splet | url=http://www.24ur.com/novice/slovenija/planica-2.html | title=Iz 24UR: Velikanka čaka letalce | publisher=[[POP TV]] | accessdate=16. marec 2015|language=sl}}</ref><ref>{{navedi splet | url=http://4d.rtvslo.si/arhiv/prispevki-in-izjave-dnevnik/174325371 | title=Svetovna velikanka čaka le še na skakalce | publisher=[[RTV Slovenija]] | accessdate=16. marec 2015|language=sl}}</ref> *zaletišče – 133.8 m *naklon zaletišča – 35.1° *kalkulacijska točka 200 m *naklon doskočišča – 30-35° *velikost skakalnice – 225 m *Višina odskočne mize – 2,93 m *višinska razlika med mizo in iztekom – 135 m ==Režija== * [[Beno Hvala]] - 1969, 1972, 1974, 1979 * [[Stane Škodlar]] - 1974, 1977, 1985, 1987, 1991, 1994, 1997, 1999–2003, 2006 * [[Dejan Čretnik]] - 2007–2013, 2015–2021 * [[Jaka Krivec]] - 2022, 2023, 2024, 2025, 2026 ==V popularni kulturi == * Leta 1974 se pojavi v nemškem filmu režiserja [[Werner Herzog]]a ''[[Velika ekstaza rezbarja Steinerja]]'' z [[Walter Steiner|Walterjem Steinerjem]] kot drvarjem.<ref>{{navedi splet | url=https://www.youtube.com/watch?v=liYnvIBLMBQ | title=Velika ekstaza rezbarja Steinerja, r.: Werner Herzog | publisher=Werner Herzog Filmproduktion | accessdate=26. januar 2012}}</ref> * Leta 1997 se motiv portreta letalnice, ki ga je naslikal [[Vinko Bogataj]] pojavi v ameriški oddaje športni oddaji [[Wide World of Sports]] televizijske postaje ABC z voditeljem [[Brent Musburger|Brentom Musburgerjem]]. Prikazuje Bogatajev intervju o [[Agony of defeat]].<ref>{{navedi splet | url=https://www.youtube.com/watch?v=n_ZvwIFbXMM | title=Intervju z Vinko Bogatajem na ABC | publisher=ABC | accessdate=30. marec 2015}}</ref> *Leta 2014 se fotografija letalnice pojavi v ozadju pogovorne ameriške oddaje ''The Queen Latifah Show'', ki jo vodi priljubljena ameriška temnopolta igralka [[Queen Latifah]]. Slika se kot parodija pojavi v komičnem skeču "Norvežan Sven Nordquist, najstarejši skakalec".<ref>{{navedi splet | url=https://www.youtube.com/watch?v=tcLfTrJf9mA | title=Fotografija letalnice v šovu ''The Queen Latifah Show'' | publisher=The Queen Latifah Show | accessdate=2. marec 2014}}</ref> ==Glej tudi== * [[Bloudkova velikanka]] * [[Srednja Bloudkova]] * [[Mladinski skakalnici Planica]] * [[Nordijski center Planica]] == Opombe == {{sklici|group=nb}} == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{Kategorija v Zbirki|Letalnica bratov Gorišek}} *[http://www.planica.si/ Uradna stran] planica.si *[http://www.nc-planica.si/ Nordijski center Planica] nc-planica.si {{Letalnica bratov Gorišek}} {{Slovenske smučarske skakalnice}} {{Smučarske letalnice}} {{šport v Sloveniji}} {{Slovenija}} {{coord|46|28|35|N|13|43|16|E|display=title|region:SI-053_type:landmark_source:dewiki}} [[Kategorija:Planica]] [[Kategorija:Smučarske skakalnice v Sloveniji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1969]] [[Kategorija:Smučarske letalnice]] 196s8jscb5plv9edztuujff74e3f40c 6654843 6654841 2026-04-02T13:00:04Z Sportomanokin 14776 /* Moški */ 6654843 wikitext text/x-wiki {{Smučarske skakalnice | ime skakalnice = Letalnica bratov Gorišek | slika = [[File:Slovenska vojska je tudi letos podprla Smučarsko zvezo Slovenije pri izvedbi zaključka svetovnega pokala v smučarskih poletih v Planici 7.jpg|300px]] | konstruktor = [[Janez Gorišek]] <small>(načrt)</small><br>[[Vlado Gorišek]] <small>(realizacija)</small> | odprta = 6. marec 1969 <small>(preizkus)</small><br>21. marec 1969 <small>(uradno)</small> | prenova = 1979, 1985, 1994, 2000,<br>2003, 2005, 2010, 2013/15 | zaprta = | K-točka = 200 metrov | velikost = 240 metrov | Najdaljši skok = | rekord = 254,5 metrov <small>[[File:Sport records icon WR.svg|20px|uradni moški svetovni rekord]]</small><br>{{flagicon|SLO}} [[Domen Prevc]]<br><small>(30. marec 2025)</small><br>242,5 metrov <small>[[File:Sport records icon WR.svg|20px|ženski svetovni rekord]]</small><br>{{flagicon|SLO}} [[Nika Prevc]]<br><small>(27. marec 2026)</small> | olimpijske igre = | svetovna prvenstva = [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 1972|1972]], [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 1979|1979]], [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 1985|1985]], [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 1994|1994]],<br>[[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 2004|2004]], [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 2010|2010]], [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 2020|2020]] | svetovni pokal = 1987, 1994, 1997, 1999,<br>2000, 2001, 2002, 2003,<br>2005, 2006, 2007, 2008,<br>2009, 2011, 2012, 2013,<br>2015, 2016, 2017, 2018,<br>2019, 2021, 2022, 2023,<br>2024, 2025, ''2026'' }} '''Letalnica bratov Gorišek''' (tudi: ''Letalnica'', ''Velikanka'', ''Velikanka bratov Gorišek'') je letalnica in največja izmed osmih naprav v [[Nordijski center Planica|Nordijskem centru Planica]], zgrajena je bila leta 1969. Naprava je bila poimenovana in skonstruirana po načrtih bratov [[Vlado Gorišek|Vlada]] in [[Janez Gorišek|Janeza Goriška]]. Po rekonstrukciji in novem svetovnem rekordu 30.03. 2025, [[Domen Prevc|Domna Prevca]] pri 254,5 metra, ponovno nosi primat največje letalnice na svetu Na tej letalnici je bilo postavljenih [[Seznam svetovnih rekordov v smučarskih skokih#Moški|29 svetovnih rekordov]], kar je največ v zgodovini katerekoli izmed skakalnic na svetu in še [[Seznam svetovnih rekordov v smučarskih skokih#Neveljavni svetovni rekordi|14 neveljavnih rekordnih]] doseženih dolžin s padcem ali dotikom. Tudi pri ženskah je bil postavljen 1 in trenutno edini svetovni rekord Nike Prevc pri 242,5 m. 6. marca 1969, na preizkusu letalnice, je jugoslovanski skakalec [[Miro Oman]] imel to čast da novo letalnico krsti že dva tedna pred tekmovanjem in pristal pri 135 metrih, kar je bil hkrati tudi njegov zadnji skok v karieri. Leta [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 1972|1972]] je bilo na tej napravi organizirano sploh prvo [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih]] v zgodovini. Ko je [[Matti Nykänen]] na [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 1985|SP v poletih 1985]] poletel 191 metrov in postavil svetovni rekord je ustanovitelj svetovnega pokala, norvežan Torbjørn Yggeseth, v želji po zaustavitvi svetovnih rekordov, naslednje leto sprejel pravilo, kjer poletov daljših od te daljave ni točkovala. Na tem objektu je človek prvič v zgodovini [[smučarski skoki|smučarskih skokov]] poletel preko 200 metrov. Kot prvemu nasploh je to uspelo [[Andreas Goldberger]]ju, ki je 17. marca 1994 na prostem treningu pred [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 1994|SP v poletih]], ta je štel hkrati za svetovni pokal, poletel 202 metra, a pri tem podrsal z rokami. Samo nekaj minut kasneje je finski skakalec [[Toni Nieminen]] pri 203 metrih obstal na nogah in uradno postal prvi zemljan, ki je preletel to magično mejo. Letalnica je do zdaj gostila rekordnih 6 svetovnih prvenstev in prav tako rekordnih 19 krat finale svetovnega pokala. Na tej letalnici, se je prvič v zgodovini letelo čez 160, 170, 180, 190, 200, 210, 220 in 230 metrov, v nekaterih primerih tudi s padcem. Leta 2015 so po dveletni prenovi odprli prenovljeno letalnico, ki naj bi omogočala polete preko 250 metrov in mogoče tudi nove svetovne rekorde.<ref>{{navedi splet |url= http://www.delo.si/sport/zimski/v-planici-se-spet-lahko-nadejajo-svetovnega-rekorda.html|title= V Planici se spet lahko nadejajo svetovnega rekorda |publisher=[[Delo (časopis)|delo]]|accessdate= 8. januar 2016}}</ref> Na prvem uradnem tekmovanju po povečavi in prenovi, so se tej daljavi povsem približali. Leta 1985, je Planica dosegla rekord prizorišča, tako po enodnevnem obisku, ko se je zbralo kar 80.000 ljudi, kot po skupnem obisku, ko se je v treh dneh zbralo skoraj 150.000 ljudi.<ref>{{navedi splet|title=Mikavnost Planice je že večja od njenih realnih zmogljivosti (stran 9)|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-8X32XD64/9/index.html#zoom=z|publisher=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=18. marec 1985}}</ref> Na tej napravi so 19. septembra 2015 uradno odprli najstrmejši [[Žična drča|zip-line]] na svetu s povprečnim naklonom 38,33% (20,9°) in z maksimalnim naklonom 58,6% (30,5°). == Zgodovina == === 1969–1972: Otvoritev in prvo svetovno prvenstvo === [[Image:Vlado Gorišek, Vojo Šerbec, Miro Oman in Rudi Finžgar po preiskusu planiške letalnice.jpg|thumb|200px|[[Vlado Gorišek]] in [[Miro Oman]] <br>(prvi in tretji z leve)]] [[Image:Adams Bulls Eye - Andreas Goldberger.jpg|thumb|200px|17. marca 1994 je avstrijski skakalec [[Andreas Goldberger]] pri 202 metrih z rokami podrsal in s tem postal sploh prvi človek, ki je preletel magično mejo 200 metrov]] [[File:GolobJani.JPG|thumb|200px|right|[[Jani Golob]], slovenski skladatelj, je na željo [[Stane Škodlar|režiserja]] napisal kratek instrumental, ki se predvaja ob počasnih posnetkih od leta 1997. Predvideno je bilo tudi snemanje z orkestrom, za katerega je napisal orkestracijo, a nikoli realizirano.<ref name="Planica 1997"/>]] [[Slika:Planica 2015 (16705245909).jpg|thumb|200x200px|Doskočišče po prenovi (2015)]] [[Slika:Planica 2015 (16865497746).jpg|thumb|200x200px|Prenovljen nalet (2015)]] [[Slika:Planica 2015 (16684066127).jpg|thumb|200x200px|Nova odskočna miza (2015)]] [[Slika:Planica s Ciprnika DP 2016-07-24.jpg|thumb|200x200px|Pogled na skakalni center z 8 skakalnicami s Ciprnika (2016)]] Velikanka bratov Gorišek (prvotno ime), je bila načrtovana kot naslednica [[Bloudkova velikanka|Bloudkove velikanke]], skonstruirala pa sta jo brata [[Vlado Gorišek|Vlado]] in [[Janez Gorišek]]. Kot naslednik [[Stanko Bloudek|Stanka Bloudka]] je takrat [[Stano Pelan]], vodilni inženir v Planici, bratoma Gorišek predlagal, da naj povečajo Bloudkovo velikanko, a so uvideli da ne bi imeli dosti manevrskega prostora. Zato so se odločili za povsem novo napravo na novi lokaciji, le streljaj stran. Inženir Janez Gorišek je takrat služboval v [[Libija|Libiji]] in tam pravzaprav narisal načrt nove Letalnice. Njegov starejši brat in velik vzornik [[Vlado Gorišek]] je tako po načrtih mlajšega brata Janeza kar sam vodil gradnjo planiške velikanke. Izmenjavala sta si dolga pisma in tako je Janez spremljal kaj se dogaja na samem gradbišču. Gradnja se je začela leta 1967 in končala pozno leta 1968. Zgledovala sta se po Bloudku z željo nadaljevati njegovo planiško dediščino. Prvotno je bilo kalkulacijska točka pri 153 metrih, največji naklon doskočišča je znašal nekaj čez 42 stopinj, dolžina naleta je znašala 145 metrov, višinska razlika med mizo in iztekom pa 127 metrov.<ref>{{navedi splet|title=Planica 1969 (video)|url=https://euscreen.eu/item.html?id=EUS_63C2136538A4422C8347C981794C04D7|work=[[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]]|date=21. marec 1969|accessdate=2020-11-26|archive-date=2021-10-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20211018100941/https://euscreen.eu/item.html?id=EUS_63C2136538A4422C8347C981794C04D7|url-status=dead}}</ref> Februarja 1969 so pri natanko 100 metrih postavili še nov sodniški stolp višine 12 metrov in širine 8 metrov. 6. marca 1969, že dva tedna pred prvim uradno otvoritvijo so prvič so preizkusili letalnico. [[Miro Oman]] je imel čast, da je iz drugega naleta pristal pri 135 metrih ter s tem postavil prvi rekord te naprave. To pa je bil istočasno tudi njegov zadnji skok v karieri.<ref>{{navedi splet|title=Planica je nared (stran 17)|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-AWQNSR2Q/17/index.html#zoom=z|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=7. marec 1969}}</ref> Velikanko so uradno odprli 21. marca 1969 na treh enakovrednih dneh tekmovanja Smučarski poleti KOP oz. [[Mednarodni teden smučarskih poletov]]. Nastopilo je 60 tekmovalcev iz 15 držav, zmagal pa je [[Jiří Raška]]. V treh dneh tekmovanja se je zbralo skupaj 90 tisoč gledalcev. Tekmovanje je potekalo tako da so vse tri dni tekmovalci vsak dan opravili po 3 polete.<ref>{{navedi splet|title=Planica – je nared (stran 8)|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-CR2KFFIE/8/index.html#zoom=z|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=21. marec 1969}}</ref> Za končni rezultat se je štel 1 najboljši polet iz prvega dne, ter po 2 najboljša iz drugega in tretjega dne tekmovanja. Doseženih je bilo kar pet svetovnih rekordov, [[Manfred Wolf]] je na zadnji dan tekmovanja postavil piko na i pri rekordni znamki 165 metrov.<ref>{{navedi splet|title=Planica spet pred vsemi (stran 5)|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-8FZSCBCY/5/index.html#zoom=z|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=22. marec 1969}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Nov rekord Raške - 164 m (stran 1)|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-SQAO2US6/index.html#zoom=z|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=23. marec 1969|accessdate=2020-11-26|archive-date=2020-10-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20201018143151/http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-SQAO2US6/index.html#zoom=z|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Dan brez primere v Planici (stran 8)|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-SQAO2US6/8/index.html#zoom=z|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=23. marec 1969}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Wolf (NDR) – 165 m! (stran 1)|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-QQNJXBKK/index.html#zoom=z|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=24. marec 1969|accessdate=2020-11-26|archive-date=2020-10-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20201017194632/http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-QQNJXBKK/index.html#zoom=z|url-status=dead}}</ref> [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 1972]], ki ga je organizirala Planica, je bilo sploh prvo v zgodovini te discipline. [[Walter Steiner]] je postal prvi svetovni prvak. K-točka pa je bila takrat pri 165 metrih.<ref>{{navedi splet|title=v Planici štart za SP v poletih (stran 1 & 7)|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-7G5J60M3/index.html#zoom=z|publisher=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=25. marec 1972}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Steiner sega po zlatu (stran 1 & 14)|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-QMLQOTQ4/index.html#zoom=z|publisher=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=26. marec 1972}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Konec — v vetru (stran 1 & 3)|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-NEOBRET7/index.html#zoom=z|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=27. marec 1972}}</ref> === 1974–1979: Steiner, Norčič in svetovno prvenstvo === Leta 1974 je bil v Planici že drugič organiziran KOP [[Mednarodni teden smučarskih poletov]], ponovno pa je slavil švicar [[Walter Steiner]], skupaj pa se je zbralo 115.000 gledalcev. Že prvi dan, 15. marca je v poizkusni seriji skočil 169&nbsp;m in izenačil svetovni rekord Heinza Wossipiwa iz [[Vzhodna Nemčija|Vzhodne Nemčije]], doseženega v [[Oberstdorf]]u leto pred tem. Steiner pa je malce kasneje v drugi seriji padel pri neverjetni dolžini svetovnega rekorda 177&nbsp;m.<ref>{{navedi splet|title=Še nikoli tako daleč (stran 13)|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-VX4EZU1C/5/index.html#zoom=z|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=16. marec 1974|accessdate=2020-11-26|archive-date=2020-10-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20201018032927/http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-VX4EZU1C/5/index.html#zoom=z|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|title=In zopet Steiner! (stran 11)|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-7EI4L3AL/11/index.html#zoom=z|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=18. marec 1974}}</ref> Leta 1977 je bil v Planici že tretjič organiziran KOP mednarodni teden poletov. 20 marca, zadnji dan tekmovanja, je [[Bogdan Norčič]] v poizkusni seriji z rokami podrsal pri dolžini svetovnega rekorda 181 metrih. Avstrijec [[Reinhold Bachler]] pa je zmagal tridnevno tekmovanje, v končni rezultat pa je štel najboljši skok vsakega dneva.<ref>{{navedi splet|title="Norko" z dotikom 181 m. Zmagovalec je R. Bachler (stran 9|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-PKD4W2G7/9/index.html#zoom=z|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=21. marec 1977|accessdate=2020-11-26|archive-date=2020-10-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20201018073033/http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-PKD4W2G7/9/index.html#zoom=z|url-status=dead}}</ref> Leta 1979, je Planica že drugič gostila svetovno prvenstvo v poletih pred skupno 115.000 gledalci. Uporabili pa so zapleten sistem točkovanja, kjer so v končni seštevek šteli po 2 od 4 najboljših poletov in pa povprečje vseh štirih. Imeli so veliko težav saj je zaradi toplega vremena v petek v izteku stala voda. Tako se je tekmovanje začelo šele v soboto 17. marca, ko je vzhodni nemec Axel Zitzmann padel pri 179 metrih, dolžini svetovnega rekorda. Naslednji in zadnji dan tekmovanja je [[Klaus Ostwald]] izenačil tri leta star svetovni rekord na 176 metrov. [[Armin Kogler]] pa je postal svetovni prvak. Avseniki pa so prvič predstavili skladbo "[[Planica, Planica]]".<ref>{{navedi splet|title=Sobotni zmagovalec Zitzmann je padel pri rekordnih 179 m (stran 10)|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-R0MUYGF2/10/index.html#zoom=z|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=19. marec 1979|accessdate=2020-11-26|archive-date=2020-10-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20201018162353/http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-R0MUYGF2/10/index.html#zoom=z|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Svetovno prvenstvo v poletih 1979|url=https://4d.rtvslo.si/arhiv/mmc-sport/174666504|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|RTV 4D]]|date=22. januar 2020|time=01:25}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Koglerju naslov, Ostwaldu rekord (stran 9|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-R0MUYGF2/9/index.html#zoom=z|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=19. marec 1979|accessdate=2020-11-26|archive-date=2020-10-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20201018155656/http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-R0MUYGF2/9/index.html#zoom=z|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Svetovno prvenstvo v poletih 1979|url=http://www.fis-ski.com/uk/604/610.html?sector=JP&raceid=321|archive-url=https://web.archive.org/web/20121019123642/http://www.fis-ski.com/uk/604/610.html?sector=JP&raceid=321|url-status=dead|archive-date=19 October 2012|publisher=[[International Ski Federation]]|accessdate=18 November 2020}}</ref> === 1985: Rekorden obisk Planice s skupno 150.000 gledalci === Leta 1984, ob 50. obletnici Planice, se je organizacijski komite odločil za modernizacijo in povečavo. Glavnina del je bila opravljena poleti in spomladi '84, seveda z izdatno pomočjo jugoslovanske vojske, prostovoljcev in pa tudi raznih delovnih organizacij pod vodstvom bratov Gorišek. Na doskočišče in hrbtišče so izkopali navozili 1500 m<sup>3</sup> materiala, iz zaletišča pa so izkopali 300 kubikov. Stari leseni vrh naleta so nadomestili z železno konstrukcijo, odskočno mizo pa so potisnili 5 metrov nazaj. Kalkulacijsko točko so pomaknili iz K165 na K185.<ref>{{navedi splet|title=TV Dnevnik 13/10/1984|url=https://euscreen.eu/item.html?id=EUS_D533004BCEE34C7CAFF6AB5CA4AD2548|publisher=[[RTV Slovenija]]|date=13. oktober 1984|website=euscreen.eu|accessdate=2020-11-28|archive-date=2020-12-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20201208235510/https://euscreen.eu/item.html?id=EUS_D533004BCEE34C7CAFF6AB5CA4AD2548|url-status=dead}}</ref> Leta 1985, je Planica gostilo [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 1985|8. svetovno prvenstvo v poletih]], z rekordnim skupnim in rekordnim dnevnim obiskom in z enim od največjih zborovanj v zgodovini Slovenije. V treh dneh se je v Planici zbralo skupaj kar 150.000 ljudi, v soboto pa tudi rekorden dnevni obisk 80.000 ljudi.<ref name="Planica85">{{navedi splet|title=Mikavnost Planice je že večja od njenih realnih zmogljivosti|page=9|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-8X32XD64/9/index.html#zoom=z|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=18. marec 1985}}</ref> Smo pa že na petkovem uradnem treningu smo videli kar tri svetovne rekorde; postavili sta jih za kratek čas [[Mike Holland]] (186 metrov) in [[Matti Nykänen]] (187 in 191 metrov). Nykänen ki je postal svetovni prvak, je s svojim zadnjim svetovnim rekordom povzročil velik preplah pri vodilnih možeh FIS in povzročil revolucijo v smučarskih poletih. Hoteli so ustaviti lov na rekordne daljave zato so naslednje leto uvedli pravilo, ki ni priznavalo in točkovalo poletov daljših od 191 metrov. Za to odločitvijo je stal [[Torbjørn Yggeseth]], ustanovitelj svetovnega pokala, tehnični delegat in visok funkcionar.<ref>{{navedi splet|title=V manj kot dveh urah trije svetovni in vrsta državnih rekordov|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-CY0HIH87/5/index.html#zoom=z|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=16. marec 1985|page=5}}</ref><ref>{{navedi splet |last=Okorn |first=Jože |title=Planica, zibelka smučarskih poletov: Le vprašanje časa je bilo, kdaj bo prvi človek preletel magično mejo 100 metrov |url=https://www.dnevnik.si/1042709560 |website=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] |date=18. marec 2015 |language=sl |accessdate=2020-11-28 |archive-date=2020-12-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201214211417/https://www.dnevnik.si/1042709560 |url-status=dead }}</ref> Dolgoletni planiški režiser [[Stane Škodlar]], je iskal glasbeno podlago za počasne posnetke in izbral elektronsko skladbo "[[Andromeda (skladba)|Andromeda]]", instrumentalno mojstrovino [[Miha Kralj|Mihe Kralja]]. Ta je bila v uporabi vse do leta 1994. === 1987: Zadnji svetovni rekord v paralelni tehniki === Leta 1987, je letalnica prvič gostila svetovni pokal pred 100.000 gledalci. Že na petkovem uradnem treningu pred 10.000 gledalci, je [[Andreas Felder]] podrsal pri dolžini svetovnega rekorda 192 metrov. Naslednji dan je [[Piotr Fijas]] v tretji seriji, pred 40.000 gledalci, postavil zadnji svetovni rekord v paralelni tehniki, ko je pristal pri 194 metrih. Takoj po tem rekordnem poletu, so serijo razveljavili in ponovili, kjer je Felder skočil 191 metrov in zmagal sobotno tekmovanje. Fijasov rekord je bil uradno priznan šele 7 let kasneje ko so umaknili nerazumno pravilo. Zadnji dan pred 50.000 gledalci je [[Vegard Opaas]] poletel 193 metrov, a so serijo po tem poletu prekinili in razglasili uradne rezultate, zmagal pa je [[Ole Gunnar Fidjestøl]] z poletom 190 metrov.<ref>{{navedi splet|title=Felder z znamenjem, ki ne velja|page=1|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-OE9HOZY2/index.html#zoom=z|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=14. marec 1987|accessdate=2020-11-28|archive-date=2020-10-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20201017140714/http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-OE9HOZY2/index.html#zoom=z|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Andreas Felder na treningu pod Poncami poletel 192 m|page=5|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-OE9HOZY2/5/index.html#zoom=z|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=14. marec 1987|accessdate=2020-11-28|archive-date=2020-10-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20201017164059/http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-OE9HOZY2/5/index.html#zoom=z|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Felderju sobotna tekma, Fijasu pa svetovni rekord|page=11|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-8SH9CYF6/11/index.html#zoom=z|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=16. marec 1987|accessdate=2020-11-28|archive-date=2020-10-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20201019181239/http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-8SH9CYF6/11/index.html#zoom=z|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Planica 1987: Foto galerija|page=16|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-8SH9CYF6/16/index.html#zoom=z|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=16. marec 1987|accessdate=2020-11-28|archive-date=2020-11-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20201101155149/http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-8SH9CYF6/16/index.html#zoom=z|url-status=dead}}</ref><ref name="Planica 94">{{navedi splet|title=Decembra 94 bo Slovenija smučarsko središče sveta|page=11|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-FRL9W0FG/11/index.html#zoom=z|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=13 June 1994}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Planiška nedelja Fidjestoelu, drugi Zupan...|page=9|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-8SH9CYF6/9/index.html#zoom=z|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=16. marec 1987}}</ref> === 1991: Najdaljši paralelni polet vseh časov, a z dotikom === 23. marca 1991, je [[André Kiesewetter]] v 2. seriji poletel 196 m v paralelni tehniki, kar je najdaljši polet v tej tehniki vseh časov, a je pri tem podrsal z roko.<ref>{{navedi splet|title=Tudi Kiessewetter je bil ob sapo, zato je nekoliko segel v sneg|page=9|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-4LNCRBHI/9/index.html#zoom=z|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=25. marec 1991|accessdate=2020-11-28|archive-date=2020-10-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20201017140713/http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-4LNCRBHI/9/index.html#zoom=z|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Andre Kiesseweter - 196 metrov - s padcem|url=https://www.youtube.com/watch?v=zB1ndE2p2z4|publisher=[[YouTube]]|date=23. marec 1991}}</ref> V tretji seriji sta [[Stephan Zünd]] in Kiesewetter pristala pri 191 metrih. Naslednji dan je [[Ralph Gebstedt]] v zadnji seriji pristal pri 190 m in zmagal edinkrat v karieri.<ref>{{navedi splet|title=Rezultati iz Planice: LETALNICA - DRUGI DAN|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-4LNCRBHI/9/index.html#zoom=z|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=25. marec 1991|accessdate=2020-11-28|archive-date=2020-10-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20201017140713/http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-4LNCRBHI/9/index.html#zoom=z|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|title=»Planica, Planica…«, 1991|url=https://fototekamnzs.com/2016/03/18/8201/|publisher=National Museum of Contemporary History|accessdate=18 November 2020|language=sl}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Ralph Gebstedt osebni rekord: 190 metrov - Planica 1997 - sobotna tekma (glej na 10:46)|url=https://www.youtube.com/watch?v=DxkIEPumK3Q|publisher=[[YouTube]]|date=22. marec 1997}}</ref> === 1994: Goldi z podrsom prvi v zgodovini čez 200 m. Nieminen uradno prvi === Leta 1994 je Planica že drugič pisala zgodovino, po prvem poletu v zgodovini preko sto metrov, zdaj še prvi polet v zgodovini preko 200 metrov. Planica je že četrtič gostila svetovno prvenstvo v poletih, ki je hkrati po posamičnih dneh štelo tudi za točke svetovnega pokala, kot je to veljalo v 1990ih. Tekmovanje je zaznamovalo toplo vreme, močan veter in pomanjkanje snega, ki so ga z bližnjih vrhov navažali kar s helikopterji. Tik pred zdajci pa so morali zaradi prevelike višine na puklu na zahtevo FIS, teren umetno dvigniti z pravokotno stisnjenimi balami sena. Začelo se je že z četrkovim prostim treningom, ko je [[Martin Höllwarth]] po 7 letih postavil nov svetovni rekord pri 196 metrih, kmalu zatem pa je Goldberger kot prvi preletel to znamko, a pri tem podrsal. Samo nekaj minut za njim je to uspelo [[Toni Nieminen| Toniju Nieminenu]], ki je kot prvi obstal na nogah preko magične meje.<ref>{{navedi splet|title=V Planici tudi preko magičnih 200 metrov|page=8|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-GAFK2MRN/8/index.html#zoom=z|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=18. marec 1994|accessdate=2020-12-04|archive-date=2020-10-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20201018073146/http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-GAFK2MRN/8/index.html#zoom=z|url-status=dead}}</ref> Naslednji dan, na uradnem treningu je [[Christof Duffner]] najprej padel pri dolžini svetovnega rekorda 207 metrov, kmalu za njim pa je [[Espen Bredesen]] pri 209 metrih postavil nov svetovni rekord, ki je vzdržal naslednja tri leta.<ref>{{navedi splet|title=Planica ne pozna nobenih meja; Espen Bredesen poletel 209 metrov|page=8|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-5CHCDE0Z/8/index.html#zoom=z|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=19. marec 1994|accessdate=2020-12-04|archive-date=2020-10-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20201018073145/http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-5CHCDE0Z/8/index.html#zoom=z|url-status=dead}}</ref> Prvi dan tekmovanja zaradi močnega vetra pred 30.000 ljudmi niso izvedli niti enega skoka. Zadnji dan v nedeljo jim je vendarle uspelo izpeljati tekmo, svetovni prvak je postal [[Jaroslav Sakala]]. Priča smo bili velikemu fairplayu, ki je samo razkril vso bedo takratnega pravila, ki ni priznavalo in točkovalo poletov daljših od 191 metrov. Espen Bredesen je bil sicer uradno drugi, a je [[Roberto Cecon|Cecon]] uradno tretji, poletel 199 metrov in bi v normalnih pogojih situacija bila obratna. Bredesen je na tiskovni konferenci svojo srebrno medaljo zamenjal z bronasto Roberta Cecona. Nesmiselno pravilo je bilo tako na jesenskem zasedanju FIS dokončno ukinjeno.<ref name="Planica 94"/> === 1997: Peterka osvojil prvi veliki globus, nemški fairplay, 130.000 ljudi === Leta 1997 je po zaslugi [[Primož Peterka|Primoža Peterke]], ki se je s Dietrom Thomo boril za sploh prvi veliki (zimski) globus v zgodovini Slovenije, v Sloveniji zavladala prava skakalna histerija, z rekordnim televizijskim avditorijem in tudi z izjemnim obiskom samih tekem.<ref>{{navedi splet |title=Za najboljših šest letalcev 50.000 evrov |url=https://www.dnevnik.si/1042346403 |website=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] |date=20. marec 2010 |accessdate=2020-12-04 |archive-date=2023-03-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230314003640/https://www.dnevnik.si/1042346403 |url-status=dead }}</ref> Skoraj bi se zalomilo na petkovih kvalifikacijah, ko je Peterka padel in se lažje poškodoval, na prošnjo Jelka Grosa pa mu je po izjemni fairplay potezi pomagal ravno nemški fizioterapevt, ki je skrbel za njegovega glavnega tekmeca Dietra Thomo. Skupaj se je v treh dneh zbralo kar 130.000 gledalcev, to je drugi največji obisk v zgodovini Planice. Na sobotni tekmi, kjer se je zbralo skoraj 70.000 gledalcev, je odločala o skupni zmagi, v poizkusni seriji pa smo videli tudi dva svetovna rekorda 210 in 212 metrov, ki sta ju postavila [[Espen Bredesen]] in [[Lasse Ottesen]]. Kasneje je Dieter Thoma padel pri dolžini svetovnega rekorda 213 metrov. Peterka pa je osvojil veliki kristalni globus. Na pobudo [[Stane Škodlar|Staneta Škodlarja]], dolgoletnega planiškega režiserja, ki je iskal novo glasbeno podlago za počasne posnetke, je priznani slovenski skladatelj [[Jani Golob]] napisal instrumental, ki je v uporabi od leta 1997.<ref name="history-rtv">{{navedi splet |title=Zgodovina Planice: Od Bradla do Kobajašija |url=https://www.rtvslo.si/sport/zimski-sporti/planica/zgodovina-planice-od-bradla-do-kobajasija/515599 |publisher=[[RTV Slovenija]] |access-date=27 November 2020 |language=sl}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Planica – L. Ottesen 212 m, Peterka skupni zmagovalec|page=11|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-UZLVFXH5/11/index.html#zoom=z|newspaper=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=24 March 1997|accessdate=2020-12-04|archive-date=2020-10-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20201017031958/http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-UZLVFXH5/11/index.html#zoom=z|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|page=1|title=Japonski zmagi v Planici, P. Peterki tudi piramida|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-UZLVFXH5/index.html#zoom=z|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=24. marec 1997}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{navedi splet|title=Primoža v nebesa, Dietra pa v pekel|page=9|url=http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-EWOW3LDQ/04d1a8fa-f755-4bf9-8cbd-3d4889d38d3e/PDF|newspaper=Gorenjski glas|date=25. marec 1997}}</ref> === 1999: Schmitt in Ingebrigtsen postavila svetovni rekord === Leta 1999 so bile na sporedu tri posamične tekme svetovnega pokala, ki jih je obiskalo preko 80.000 ljudi. Postavljena sta bila dva svetovna rekorda; najprej je [[Martin Schmitt]] padel pri dolžini svetovnega rekorda 219 metrov in ga nato uradno postavil z obstankom na nogah pri 214,5 metrih; [[Tommy Ingebrigtsen]] pa ga je izboljšal na 219,5 metra, slednji polet pa iz neznanih razlogov obstaja samo v počasnem posnetku.<ref>{{navedi splet|title=Magična privlačnost zibelke|page=1|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-E7UXDW86/index.html#zoom=z|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=22. marec 1999}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Zmaga Japoncem in Nemcem, svetovni rekord pa Norvežanu|page=1, 21|url=http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JUOHE7DT/07b32608-ba0f-4834-b13d-dab8f560d5c9/PDF|newspaper=Gorenjski glas|date=23. marec 1999}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Schmitt novi rekorder, slovenski delež pičel|page=10|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-ENZWQJZI/10/index.html#zoom=z|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=20. marec 1999|accessdate=2020-12-04|archive-date=2022-07-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20220725123744/http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-ENZWQJZI/10/index.html#zoom=z|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Pomilovalne poglede preskočil za pol metra|page=16|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-E7UXDW86/16/index.html#zoom=z|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=22. marec 1999}}</ref> === 2000: Hörl in Goldberger sta izboljšala svetovni rekord === 16. marca 2000, med uradnim treningom je do tedaj povsem neznani avstrijski skakalec [[Thomas Hörl]], postavil nov svetovni rekord pri 224,5 metra, ki je vzdržal le dva dni do prve ekipne tekme v zgodovini letalnic. Ko je [[Andreas Goldberger]] izboljšal svetovni rekord na 225 metrov.<ref>{{navedi splet|title=Rekordi padali kot zrele hruške|page=19|url=http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FD52NZ8N/1432ab14-412f-475b-ad0a-7f2430b918d6/PDF|newspaper=Gorenjski glas|date=21. marec 2000|accessdate=2020-12-04|archive-date=2023-03-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20230314080521/http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FD52NZ8N/1432ab14-412f-475b-ad0a-7f2430b918d6/PDF|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.mopo.de/donnerstag-16-03-2000--12-44-weltrekord--oesterreicher-thomas-hoerl-flog-224-5-m-weit-19047470|title=Weltrekord: Österreicher Thomas Hörl flog 224,5 m weit|language=de|website=mopo.de|date=16. marec 2000|accessdate=2020-12-04|archive-date=2016-03-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20160314223939/http://www.mopo.de/donnerstag-16-03-2000--12-44-weltrekord--oesterreicher-thomas-hoerl-flog-224-5-m-weit-19047470|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Velikanka čaka na rekorde|page=22|url=http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GD1AOHP5/5002ce33-e251-4c8e-b568-c61bd246118c/PDF|newspaper=Gorenjski glas|date=17. marec 2000|accessdate=2020-12-04|archive-date=2022-07-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20220725123734/http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GD1AOHP5/5002ce33-e251-4c8e-b568-c61bd246118c/PDF|url-status=dead}}</ref> === 2003: Doseženi kar štirje novi svetovni rekordi === Leta 2003, ko se je v štirih dneh zbralo skupaj 120.000 ljudi, so bili postavljeni štirje svetovni rekordi. [[Adam Małysz]] je izenačil rekord na 225 metrov, [[Matti Hautamäki]] pa ga je kar trikrat izboljšal na 227.5, 228 in 231 metrov. [[Veli Matti Lindström]] pa je podrsal pri 232,5 metra.<ref>{{navedi splet|title=Planica rekordna v vseh pogledih (1) / Fincu rekord, Poljaku kristalni globus (10)|page=1, 10|url=http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GY1A9990/36a4ecff-7792-40fa-9b1d-67d2c95459fc/PDF|newspaper=Gorenjski glas|date=17. marec 2000|accessdate=2020-12-04|archive-date=2023-03-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20230314005428/http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GY1A9990/36a4ecff-7792-40fa-9b1d-67d2c95459fc/PDF|url-status=dead}}</ref> === 2005: Super nedelja s štirimi svetovnimi rekordi === 20. marca 2005, na super nedeljo, v precej oblačnem vremenu, smo bili priča izjemni finalni seriji v kateri so bili doseženi zadnji štirje planiški svetovni rekordi: [[Tommy Ingebrigtsen]] je najprej izenačil na 231 metrov, [[Matti Hautamäki]] na 235.5 metrov, [[Bjørn Einar Romøren]] pa ga je izboljšal kar dvakrat najprej na 234.5 in potem še na 239 metrov. [[Janne Ahonen]] je čisto na koncu padel pri 240 metrih.<ref name="history-rtv"/><ref>{{navedi splet |last1=Okorn |first1=Jože |title=Izbral miss in podrl rekord |url=https://www.dnevnik.si/117678 |website=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] |date=21. marec 2005 |accessdate=2020-12-04 |archive-date=2023-03-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230314003642/https://www.dnevnik.si/117678 |url-status=dead }}</ref> === 2010: Planica je že šestič gostila svetovno prvenstvo === Leta 2010 so v Planici zgradili novo sedežnico, obnovili sodniški stolp ter razširili doskočišče. Znižali so tudi naklon na odskočni mizi in profil, tako da lahko letalci letijo varneje in nižje nad doskočiščem. Vse to je bilo nujno potrebno, da je organizator sploh lahko obdržal tekme in zadostil standardom zveze FIS. Planica je svetovno prvenstvo gostila že šestič. Švicarski skakalec [[Simon Ammann]] je v dveh dneh v skupno štirih serijah z veliko prednostjo osvojil naslov svetovnega prvaka v poletih, še enega zadnjih manjkajočih naslovov v njegovi bogati karieri. Ekipni svetovni prvaki so v dveh serijah postali [[Avstrija|Avstrijci]]. Zadnji dan posamičnega tekmovanja se je zbralo kar 55.000, v celem tednu pa 82.000 gledalcev. ===2015: Prenovljena letalnica, drama za veliki globus === Po finalu leta 2013 so se lotili prenove letalnice. Reonstrukcija je obsegala povečanje kritične točke iz K185 na K200 in velikosti letalnice iz HS215 na HS225 ter razširitev za dva metra. Star nalet iz jekla so podrli in ga nadomestili z novim betonskim, mizo pa so premaknili za 12 metrov nazaj. Prav tako so višinsko razliko od mize do izteka povečali iz 130 na 135 metrov. Prenovo so opravili pod nadzorom direktorja planiškega centra [[Jelko Gros|Jelka Grosa]], za konstrukcijo pa sta odgovorna Janez Gorišek in njegov sin [[Sebastjan Gorišek|Sebastjan]]. Cilj prenove je bil narediti letalnico, ki bo omogočala polete pri 250 metrih in še dlje. Krstna tekma na prenovljeni letalnici je bila izpeljana v ponedeljek, 16. marca 2015.<ref>{{navedi splet|url= http://www.nc-planica.si/2013/11/04/rekonstrukcija-letalnice-bratov-gorisek/|title= Rekonstrukcija Letalnice bratov Gorišek|publisher= nc-planica.si|accessdate= 8. januar 2016|archive-date= 2016-03-25|archive-url= https://web.archive.org/web/20160325155042/http://www.nc-planica.si/2013/11/04/rekonstrukcija-letalnice-bratov-gorisek/|url-status= dead}}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/sport/zimski-sporti/prenovljena-velikanka-250-metrov-in-nic-vec-zastonj-kosil/333007|title= Prenovljena velikanka: 250 metrov |publisher=[[RTV Slovenija]]|accessdate=26. marec 2014}}</ref><ref>{{navedi splet|url= http://www.mizs.gov.si/nc/si/medijsko_sredisce/novica/article/12058/9099/|title= Otvoritev Letalnice bratov Gorišek|publisher= mizs.gov.si|accessdate= 8. januar 2016|archive-date= 2016-03-04|archive-url= https://web.archive.org/web/20160304201904/http://www.mizs.gov.si/nc/si/medijsko_sredisce/novica/article/12058/9099/|url-status= dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url= http://www.nc-planica.si/fotogalerija/|title= Fotogalerija letalnice|publisher= nc-planica.si|accessdate= 8. januar 2016|archive-date= 2015-12-30|archive-url= https://web.archive.org/web/20151230075541/http://www.nc-planica.si/fotogalerija/|url-status= dead}}</ref> Na prvi tekmi na prenovljeni letalnici so povsem dominirali slovenski letalci, predvsem v režiji [[Peter Prevc|Petra Prevca]] in [[Jurij Tepeš|Jurija Tepeša]] in so dobili tako ekipno kot tudi obe posamični tekmi z dvojno zmago. Obenem sta Prevc in Tepeš postala šesti in sedmi skakalec v zgodovini, ki sta izvedla idealni skok ocenjen s samimi dvajseticami. Zadnji dan vse do zadnjega skoka se ni vedelo kdo bo osvojil veliki kristalni globus ali Prevc ali Freund. Na koncu ga je ob istem številu točk osvojil slednji, saj je v sezoni zbral več posamičnih zmag. Zmagal pa je Tepeš, na katerega se je vsul plaz kritik in medijski stampedo, saj je z izrednim poletom 244 metrov na koncu premagal Prevca in mu s tem onemogočil veliki kristalni globus.<ref>{{navedi splet|url= http://www.delo.si/sport/zimski/dvojna-slovenska-zmaga-v-planici-peter-prevc-pred-jurijem-tepesem.html|title= Dvojna slovenska zmaga v Planici: Peter Prevc pred Jurijem Tepešem|publisher= [[Delo (časopis)|delo]]|accessdate= 20. marec 2015|archive-date= 2016-03-05|archive-url= https://web.archive.org/web/20160305020204/http://www.delo.si/sport/zimski/dvojna-slovenska-zmaga-v-planici-peter-prevc-pred-jurijem-tepesem.html|url-status= dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url= http://www.delo.si/sport/zimski/slovenski-skakalci-zmagovalci-ekipne-tekme-v-planici.html|title= Slovenski skakalci zmagovalci ekipne tekme v Planici|publisher= [[Delo (časopis)|delo]]|accessdate= 21. marec 2015|archive-date= 2016-01-07|archive-url= https://web.archive.org/web/20160107041346/http://www.delo.si/sport/zimski/slovenski-skakalci-zmagovalci-ekipne-tekme-v-planici.html|url-status= dead}}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://www.delo.si/sport/zimski/dvojna-slovenska-zmaga-z-grenkim-priokusom-tepes-prvi-in-prevc-drugi-freundu-globus.html|title= Dvojna slovenska zmaga z grenkim priokusom: Tepeš prvi in Prevc drugi, Freundu globus|publisher=[[Delo (časopis)|delo]]|accessdate=22. marec 2015}}</ref> ===2016: Prevc osvojil veliki globus, 111 tisoč gledalcev === Leto 2016 je bilo za Planico še eno izjemno leto, ko je po Peterki spet zavladala izjemna evforija, ko se je skupaj zbralo kar 111.000 gledalcev, da pospremi skupno zmago Prevca, ki je v tej rekordni sezoni zabeleležil 15 posamičnih zmag. Na začetku med preizkusom letalnice, pa je [[Tilen Bartol]] padel pri 252 metrih, takrat drugem najdaljšem poletu vseh časov in pol metra dlje od veljavnega svetovnega rekorda.<ref>{{navedi splet|title=Prišlič 246, Bartol 252 with a fall on Wednesday's test of the hill|url=https://www.planica.si/en/news-archive/news/2016-03-16-prislic-246-bartol-252-with-a-fall-on-wednesday-s-test-of-the-hill|website=planica.si|date=16 March 2016|date=16 March 2016}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Foto: Planica kraljica – pod Poncami izjemnih 111 tisoč gledalcev|url=https://www.rtvslo.si/zabava/druzabna-kronika/foto-planica-kraljica-pod-poncami-izjemnih-111-tisoc-gledalcev/388683|publisher=[[RTV Slovenija]]|date=20. marec 2016}}</ref> ===2018: Schlierenzauer podrsal pri dolžini svetovnega rekorda === 22. marca 2018 je avstrijski skakalec [[Gregor Schlierenzauer]] z rokami podrsal pri (neveljavni) izenačeni dolžini svetovnega rekorda 253.5 metra.<ref>{{navedi splet|title="Schlieri": Z drugačno krivuljo se lahko pristane tudi pri svetovnem rekordu|url=https://www.rtvslo.si/sport/zimski-sporti/schlieri-z-drugacno-krivuljo-se-lahko-pristane-tudi-pri-svetovnem-rekordu/449641|publisher=[[RTV Slovenija]]|date=22. marec 2018}}</ref> 24. marca 2019 je [[Rjoju Kobajaši]] z rekord skakalnice pri 252 metrih (drugem najdaljšem poletu vseh časov) osvojil prvi veliki globus za Japonsko.<ref>{{navedi splet|title=Planiški rekord za piko na i (skoraj) popolni zimi|url=https://www.rtvslo.si/sport/zimski-sporti/planica/planiski-rekord-za-piko-na-i-skoraj-popolni-zimi/483514|publisher=[[RTV Slovenija]]|date=24. marec 2019l}}</ref> ===2020: SP prestavljeno na december. Poleti v Planici prvič pod reflektorji === Leta 2020, je bilo [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 2020|26. Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih]], rekordno sedmo v Planici, sprva planirano za marec, a so ga kot vse drugo, zaradi začetka pandemije [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|COVID-19]] prestavili na december, zelo nenavaden termin za polete, ki v moderni dobi v tem času še nikoli niso potekali. Poleti v Planici so prvič in edinkrat doslej izjemoma potekali pod reflektorji (montažnimi), z tekmami v večernem terminu in brez gledalcev.<ref>{{navedi splet |last1=Mavrič |first1=Petra |title=Znan je termin SP v poletih v Planici |url=https://siol.net/sportal/zimski-sporti/planica-med-11-13-decembrom-sp-524041 |publisher=[[Siol]]|date=24. april 2020}}</ref> Leta 2021 so bile marčevske tekme zaradi covida spet brez gledalcev. Videli smo kar 4 tekme, saj so nadomestili odpadlo tekmo iz Nemčije. === 2022: Jelar osvojil mali kristalni globus v poletih === Leta 2022 je na petkovi tekmi prvič v svetovnem pokalu zmagal [[Žiga Jelar]], v tej sezoni pa je osvojil tudi mali kristalni globus v poletih. ===2023: Tekme svetovnega pokala prvič v zgodovini v aprilu === Leta 2023 so bile vse tri tekme na začetku aprila, še nikoli v zgodovini svetovnega pokala tako pozno. Prav na zadnji dan sezone je v Planici svojo prvo zmago slavil [[Timi Zajc]], ki je en mesec prej tudi v Planici, na [[Bloudkova velikanka|Bloudkovi velikanki]] postal svetovni prvak na veliki skakalnici. ===2024: Peter Prevc z zmago končal zelo bogato kariero === Leta 2024 je že na petkovi popoldanski tekmi [[Peter Prevc]] kot piko na i svoji karieri končal z 24. zmago, zadnjo v svetovnem pokalu in četrto na planiški letalnici. V nedeljo so mu za slovo še pripravili spektakularno in zelo ganljivo slovesnost ob koncu njegove zelo uspešne profesionalne poti. ===2025: Domen Prevc po 14 letih vrnil svetovni rekord v Planico === 30. marca 2025, na zadnji dan in predzadnji polet sezone, je na veliko navdušenje 17.000-glave množice, [[Domen Prevc]] po dvajsetih letih v Planici spet postavil svetovni rekord pri 254,5 metra. In ga po letu 2011, ko ga je zibelki poletov z takrat povsem prenovljeno [[Vikersundbakken|letalnico]] speljal zadnja leta večni rival, norveški [[Vikersundbakken|Vikersund]], vrnil nazaj domov. Planico je letos zaznamoval dež, v štirih dneh jo je obiskalo okrog 65.000 ljudi, manj od pričakovanj. Na petkovi tekmi je prvič v Planici slavil [[Domen Prevc]], v nedeljo pa je po pravi drami in kljub rekordu Prevca, prvič v Planici zmagal še [[Anže Lanišek]]. Proračun je znašal 3,5 milijona evrov. Vsaj del dogajanja si je ogledalo 947.000 različnih gledalcev, svetovni rekord pa 700.900 gledalcev. Nedeljska posamična tekma je bila najbolj gledana vsebina vseh slovenskih televizij v letu 2025 in najbolj gledana tekma v Planici zadnjih nekaj let. ===2026: Dvojni veliki globus, mali globus, prvi ženski poleti v Planici in svetovni rekord === 26. marca 2026, se je na dnevu kvalifikacij zbralo skupaj 10,780 gledalcev, kjer so po velikih naporih zaradi vetra in sneženja po razvlečenih 4 urah, vendarle uspeli izpeljati enenega od dveh predvidenih uradnih treningov in kvalifikacije za moške, ki jih je dobil [[Anže Lanišek]]. 27. marca 2026, je petkovo pozno popoldansko tekmo pred 15,692 gledalci že drugo leto zapored dobil [[Domen Prevc]]. Njegov glavni konkurent za mali kristalni globus v v poletih, [[Stephan Embacher]] je padel in precej zaostal. Avstrijska skakalka [[Julia Mühlbacher]] je imela to čast da je opravila prvi ženski polet v zgodovini Planice in pristala pri 167 metrih. [[Nika Prevc]] pa je postavila prvi ženski svetovni rekord v Planici pri 242.5 metrih. 28. marca 2026, sta bili na sporedu ekipna tekma in prvič v zgodovini tudi ženska posamična tekma. Uradno se je zbralo 30,878 gledalcev (neuradno menda celo 35,000), ki so vztrajali čez cel dan, tudi za žensko tekmo, pa je zaradi izjemne gneče na cesti vse od Jesenic do Planice, brez vstopa ostalo več tisoč ljudi, ki so vstopnice lahko izkoristili naslednji dan,v nedeljo. Pred z naskokom največjo in rekordno množico, ki je kadarkoli obiskala kakšno žensko tekmo skokov je svojo jubilejno 40. zmago v karieri (in 18. v sezoni), slavila domača junakinja [[Nika Prevc]]. 29. marca 2026, je bil na sporedu moški finale sezone, ki ga je obiskalo 26,030 gledalcev, kar je eden boljših obiskov zadnjih 30 let v Planici. Tekmo je dobil [[Marius Lindvik]] pred Domnom Prevcem, ki je osvojil še seštevek Planica 7 (in s tem 20,000 evrov nagrade) in še drugič v karieri kristalni globus v smučarskih poletih, poleg že predčasno osvojenega velikega kristalnega globusa. Kariero sta končala [[Manuel Fettner]] in [[Kamil Stoch]]. == Tekmovanja == === Moški === Skoraj 2,8 millijona gledalcev si je od odprtja leta 1969, v živo ogledalo polete pod Poncami. <small>(vir: ''[[Delo (časopis)|Delo]], [[Radiotelevizija Slovenija|RTV]], Gorenjski glas'')</small> {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:84%; line-height:15px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! style="background:#ccc;" width="35"|Leto ! style="background:#ccc;" width="110"|Datum ! style="background:#ccc;" width="52" |Velikost ! style="background:#ccc;" width="175"|Zmagovalec ! style="background:#ccc;" width="175"|Drugi ! style="background:#ccc;" width="175"|Tretji ! style="background:#ccc;" width="53"|{{Abbr|Obisk|Skupni obisk: všteti tudi uradni trening in kvalifikacije}} |- |align=center colspan=7 style="border-top-width:7px"|'''↓ {{Abbr|K.O.P.|Kulm–Oberstdorf–Planica}} [[Teden smučarskih poletov]] ↓''' |- | align=center bgcolor=#E5E5E5|[[Planica 1969|1969]] || align=right|21.–23. marec &nbsp; || align=center|K153 || {{flagicon|TCH}} [[Jiří Raška]] || {{flagicon|NOR}} [[Bjørn Wirkola]] || {{flagicon|DDR}} [[Manfred Wolf]] || align=right bgcolor=#F2F2F2|95.000 &nbsp; |- |align=center colspan=7 style="border-top-width:7px"|'''↓ [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 1972]] ↓''' |- | align=center bgcolor=#E5E5E5|[[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 1972|1972]] || align=right|25. marec &nbsp; || align=center|K165 || {{flagicon|SUI}} '''[[Walter Steiner]]''' || {{flagicon|DDR}} '''[[Heinz Wosipiwo]]''' || {{flagicon|TCH}} '''[[Jiří Raška]]''' || align=right bgcolor=#F2F2F2|110.000 &nbsp; |- |align=center colspan=7 style="border-top-width:7px"|'''↓ {{Abbr|K.O.P.|Kulm–Oberstdorf–Planica}} [[Teden smučarskih poletov]] ↓''' |- | align=center bgcolor=#E5E5E5|1974 || align=right|15.–17. marec &nbsp; || align=center|K165 || {{flagicon|SUI}} [[Walter Steiner]] || {{flagicon|FIN}} [[Esko Rautionaho]] || {{flagicon|NOR}} [[Dag Fossum]] || align=right bgcolor=#F2F2F2|115.000 &nbsp; |- | align=center bgcolor=#E5E5E5 style="border-top-width:3px"|1977 || align=right style="border-top-width:3px"|18.–20. marec &nbsp; || align=center style="border-top-width:3px"|K165 || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|AUT}} [[Reinhold Bachler]] || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|DDR}} [[Thomas Meisinger]] || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|TCH}} [[Ladislav Jirásko]] || align=right bgcolor=#F2F2F2 style="border-top-width:3px"|50.000 &nbsp; |- |align=center colspan=7 style="border-top-width:7px"|'''↓ [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 1979]] ↓''' |- | align=center bgcolor=#E5E5E5|[[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 1979|1979]] || align=right|17.–18. marec &nbsp; || align=center|K165 || {{flagicon|AUT}} '''[[Armin Kogler]]''' || {{flagicon|DDR}} '''[[Axel Zitzmann]]''' || {{flagicon|POL}} '''[[Piotr Fijas]]''' || align=right bgcolor=#F2F2F2|115.000 &nbsp; |- |align=center colspan=7 style="border-top-width:7px"|'''↓ [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 1985]] ↓''' |- | align=center bgcolor=#E5E5E5|[[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 1985|1985]] || align=right|16.–17. marec &nbsp; || align=center|K185 || {{flagicon|FIN}} '''[[Matti Nykänen]]''' || {{flagicon|DDR}} '''[[Jens Weißflog]]''' || {{flagicon|TCH}} '''[[Pavel Ploc]]''' || align=right bgcolor=#F2F2F2|150.000 &nbsp; |- |align=center colspan=7 style="border-top-width:7px"|'''↓ [[Svetovni pokal v smučarskih skokih|FIS Svetovni pokal]] ↓''' |- | align=center rowspan=2 bgcolor=#E5E5E5|[[Planica 1987|1987]] || align=right|14. marec &nbsp; || align=center|K185 || {{flagicon|AUT}} [[Andreas Felder]] || {{flagicon|NOR}} [[Ole Gunnar Fidjestøl]] || {{flagicon|FRG}} [[Thomas Klauser]] || align=right rowspan=2 bgcolor=#F2F2F2|100.000 &nbsp; |- | align=right|15. marec &nbsp; || align=center|K185 || {{flagicon|NOR}} [[Ole Gunnar Fidjestøl]] || {{flagicon|YUG}} [[Matjaž Zupan]] || {{flagicon|POL}} [[Piotr Fijas]] |- | align=center rowspan=2 bgcolor=#E5E5E5 style="border-top-width:3px"|[[Planica 1991|1991]] || align=right style="border-top-width:3px"|23. marec &nbsp; || align=center style="border-top-width:3px"|K185 || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|SWE}} [[Staffan Tällberg]] || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|SUI}} [[Stephan Zünd]] || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|GER}} [[André Kiesewetter]] || align=right rowspan=2 bgcolor=#F2F2F2 style="border-top-width:3px"|80.000 &nbsp; |- | align=right|24. marec &nbsp; || align=center|K185 || {{flagicon|GER}} [[Ralph Gebstedt]] || {{flagicon|AUT}} [[Stefan Horngacher]] || {{flagicon|GER}} [[Dieter Thoma]] |- |align=center colspan=7 style="border-top-width:7px"|'''↓ [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 1994]] in [[Svetovni pokal v smučarskih skokih|FIS Svetovni pokal]] ↓''' |- bgcolor=#F4C2C2 | align=center rowspan=3 bgcolor=#E5E5E5|[[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 1994|1994]] || align=right|19. marec &nbsp; || align=center|K185 || colspan=3 style=color:#696969 align=center|''zaradi močnega vetra odpadel 1. dan prvenstva in hkrati tekma svetovnega pokala'' || align=right rowspan=3 bgcolor=#F2F2F2|90.000 &nbsp; |- bgcolor=#F4C2C2 | align=right|20. marec &nbsp; || align=center|K185 || {{flagicon|CZE}} [[Jaroslav Sakala]] || {{flagicon|NOR}} [[Espen Bredesen]] || {{flagicon|ITA}} [[Roberto Cecon]] |- bgcolor=#F4C2C2 | style="border-top-width:3px" colspan="2" bgcolor=#F4C2C2 align=center|{{Abbr|'''Končni rezultat''' (20. marec)|Končni, uradni rezultat svetovnega prvenstva v poletih 1994}} | style="border-top-width:3px"|{{flagicon|CZE}} '''[[Jaroslav Sakala]]''' || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|NOR}} '''[[Espen Bredesen]]''' || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|ITA}} '''[[Roberto Cecon]]''' |- |align=center colspan=7 style="border-top-width:7px"|'''↓ [[Svetovni pokal v smučarskih skokih|FIS Svetovni pokal]] ↓''' |- | align=center rowspan=2 bgcolor=#E5E5E5|1997 || align=right|22. marec &nbsp; || align=center|K185 || {{flagicon|JPN}} [[Takanobu Okabe]] || {{flagicon|JPN}} [[Kazuyoshi Funaki]] || {{flagicon|FIN}} [[Jani Soininen]] || align=right rowspan=2 bgcolor=#F2F2F2|130.000 &nbsp; |- | align=right|23. marec &nbsp; || align=center|K185 || {{flagicon|JPN}} [[Akira Higashi]] || {{flagicon|SLO}} [[Primož Peterka]] || {{flagicon|NOR}} [[Lasse Ottesen]] |- | align=center rowspan=3 bgcolor=#E5E5E5 style="border-top-width:3px"|1999 || align=right style="border-top-width:3px"|19. marec &nbsp; || align=center style="border-top-width:3px"|K185 || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|GER}} [[Martin Schmitt]] || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|JPN}} [[Kazuyoshi Funaki]] || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|GER}} [[Christof Duffner]] || align=right rowspan=3 bgcolor=#F2F2F2 style="border-top-width:3px"|100.000 &nbsp; |- | align=right|20. marec &nbsp; || align=center|K185 || {{flagicon|JPN}} [[Hideharu Miyahira]] || {{flagicon|GER}} [[Martin Schmitt]] || {{flagicon|JPN}} [[Noriaki Kasai]] |- | align=right|21. marec &nbsp; || align=center|K185 || {{flagicon|JPN}} [[Noriaki Kasai]] || {{flagicon|JPN}} [[Hideharu Miyahira]] || {{flagicon|GER}} [[Martin Schmitt]] |-bgcolor=#EDEAE0 | align=center rowspan=2 bgcolor=#E5E5E5 style="border-top-width:3px"|2000 || align=right style="border-top-width:3px"|18. marec &nbsp; || align=center style="border-top-width:3px"|K185 | style="border-top-width:3px"|{{GER}} | style="border-top-width:3px"|{{FIN}} | style="border-top-width:3px"|{{JPN}} | align=right rowspan=2 bgcolor=#F2F2F2 style="border-top-width:3px"|N/A &nbsp; |- | align=right|19. marec &nbsp; || align=center|K185 || {{flagicon|GER}} [[Sven Hannawald]] || {{flagicon|FIN}} [[Janne Ahonen]] || {{flagicon|AUT}} [[Andreas Goldberger]] |-bgcolor=#EDEAE0 | align=center rowspan=2 bgcolor=#E5E5E5 style="border-top-width:3px"|2001 || align=right style="border-top-width:3px"|17. marec &nbsp; || align=center style="border-top-width:3px"|K185 | style="border-top-width:3px"|{{FIN}} | style="border-top-width:3px"|{{AUT}} | style="border-top-width:3px"|{{JPN}} | align=right rowspan=2 bgcolor=#F2F2F2 style="border-top-width:3px"|60.000 &nbsp; |- | align=right|18. marec &nbsp; || align=center|K185 || {{flagicon|GER}} [[Martin Schmitt]] || {{flagicon|FIN}} [[Risto Jussilainen]] || {{flagicon|NOR}} [[Tommy Ingebrigtsen]] |- | align=center rowspan=2 bgcolor=#E5E5E5 style="border-top-width:3px"|2002 || align=right bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:3px"|23. marec &nbsp; || align=center bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:3px"|K185 | style="border-top-width:3px" bgcolor=#EDEAE0|{{FIN}} | style="border-top-width:3px" bgcolor=#EDEAE0|{{GER}} | style="border-top-width:3px" bgcolor=#EDEAE0|{{AUT}} | align=right rowspan=2 bgcolor=#F2F2F2 style="border-top-width:3px"|90.000 &nbsp; |- | align=right|24. marec &nbsp; || align=center|K185 || colspan=3 style=color:#696969 align=center|''zaradi močnega vetra odpadla posamična tekma'' |- | align=center rowspan=3 bgcolor=#E5E5E5 style="border-top-width:3px"|2003 || align=right bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:3px"|21. marec &nbsp; || align=center bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:3px"|K185 | style="border-top-width:3px" bgcolor=#EDEAE0|{{FIN}} | style="border-top-width:3px" bgcolor=#EDEAE0|{{NOR}} | style="border-top-width:3px" bgcolor=#EDEAE0|{{AUT}} | align=right rowspan=3 bgcolor=#F2F2F2 style="border-top-width:3px"|120.000 &nbsp; |- | align=right|22. marec &nbsp; || align=center|K185 || {{flagicon|FIN}} [[Matti Hautamäki]] || {{flagicon|POL}} [[Adam Małysz]] || {{flagicon|AUT}} [[Martin Höllwarth]] |- | align=right|23. marec &nbsp; || align=center|K185 || {{flagicon|FIN}} [[Matti Hautamäki]] || {{flagicon|GER}} [[Sven Hannawald]] || {{flagicon|JPN}} [[Hideharu Miyahira]] |- |align=center colspan=7 style="border-top-width:7px"|'''↓ [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 2004]] ↓''' |- | align=center rowspan=2 bgcolor=#E5E5E5|2004 || align=right|20.–21. februar &nbsp; || align=center|K185 || {{flagicon|NOR}} '''[[Roar Ljøkelsøy]]''' || {{flagicon|FIN}} '''[[Janne Ahonen]]''' || {{flagicon|FIN}} '''[[Tami Kiuru]]''' || align=right rowspan=2 bgcolor=#F2F2F2|65.000 &nbsp; |-bgcolor=#EDEAE0 | align=right|22. februar &nbsp; || align=center|K185 || {{flagicon|NOR}} '''[[Norveška]]''' || {{flagicon|FIN}} '''[[Finska]]''' || {{flagicon|AUT}} '''[[Avstrija]]''' |- |align=center colspan=7 style="border-top-width:7px"|'''↓ [[Svetovni pokal v smučarskih skokih|FIS Svetovni pokal]] ↓''' |- | align=center rowspan=2 bgcolor=#E5E5E5|2005 || align=right|19. marec &nbsp; || align=center|HS215 || {{flagicon|FIN}} [[Matti Hautamäki]] || {{flagicon|AUT}} [[Andreas Widhölzl]] || {{flagicon|NOR}} [[Bjørn Einar Romøren]] || align=right rowspan=2 bgcolor=#F2F2F2|{{Abbr|70.000|between 70 and 80 thousand people}} &nbsp; |- | align=right|20. marec &nbsp; || align=center|HS215 || {{flagicon|NOR}} [[Bjørn Einar Romøren]] || {{flagicon|NOR}} [[Roar Ljøkelsøy]] || {{flagicon|AUT}} [[Andreas Widhölzl]] |- | align=center rowspan=2 bgcolor=#E5E5E5 style="border-top-width:3px"|2006 || align=right style="border-top-width:3px"|18. marec &nbsp; || align=center style="border-top-width:3px"|HS215 || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|NOR}} [[Bjørn Einar Romøren]] || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|NOR}} [[Roar Ljøkelsøy]] || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|AUT}} [[Martin Koch]] || align=right rowspan=2 bgcolor=#F2F2F2 style="border-top-width:3px"|56.000 &nbsp; |- | align=right|19. marec &nbsp; || align=center|HS215 || {{flagicon|FIN}} [[Janne Happonen]] || {{flagicon|AUT}} [[Martin Koch]] || {{flagicon|SLO}} [[Robert Kranjec]] |- | align=center rowspan=3 bgcolor=#E5E5E5 style="border-top-width:3px"|2007 || align=right style="border-top-width:3px"|23. marec &nbsp; || align=center style="border-top-width:3px"|HS215 || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|POL}} [[Adam Małysz]] || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|SUI}} [[Simon Ammann]] || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|SLO}} [[Jernej Damjan]] || align=right rowspan=3 bgcolor=#F2F2F2 style="border-top-width:3px"|50.000 &nbsp; |- | align=right|24. marec &nbsp; || align=center|HS215 || {{flagicon|POL}} [[Adam Małysz]] || {{flagicon|NOR}} [[Anders Jacobsen]] || {{flagicon|AUT}} [[Martin Koch]] |- | align=right|25. marec &nbsp; || align=center|HS215 || {{flagicon|POL}} [[Adam Małysz]] || {{flagicon|SUI}} [[Simon Ammann]] || {{flagicon|AUT}} [[Martin Koch]] |- | align=center rowspan=3 bgcolor=#E5E5E5 style="border-top-width:3px"|2008 || align=right style="border-top-width:3px"|14. marec &nbsp; || align=center style="border-top-width:3px"|HS215 || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|AUT}} [[Gregor Schlierenzauer]] || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|FIN}} [[Janne Ahonen]] || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|NOR}} [[Bjørn Einar Romøren]] || align=right rowspan=3 bgcolor=#F2F2F2 style="border-top-width:3px"|57.000 &nbsp; |-bgcolor=#EDEAE0 | align=right|15. marec &nbsp; || align=center|HS215 | {{NOR}} | {{FIN}} | {{AUT}} |- | align=right|16. marec &nbsp; || align=center|HS215 || {{flagicon|AUT}} [[Gregor Schlierenzauer]] || {{flagicon|AUT}} [[Martin Koch]] || {{flagicon|FIN}} [[Janne Happonen]] |- | align=center rowspan=3 bgcolor=#E5E5E5 style="border-top-width:3px"|2009 || align=right style="border-top-width:3px"|20. marec &nbsp; || align=center style="border-top-width:3px"|HS215 || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|AUT}} [[Gregor Schlierenzauer]] || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|POL}} [[Adam Małysz]] || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|RUS}} [[Dimitrij Vasiljev]] || align=right rowspan=3 bgcolor=#F2F2F2 style="border-top-width:3px"|65.000 &nbsp; |-bgcolor=#EDEAE0 | align=right|21. marec &nbsp; || align=center|HS215 | {{NOR}} | {{POL}} | {{RUS}} |- | align=right|22. marec &nbsp; || align=center|HS215 || {{flagicon|FIN}} [[Harri Olli]] || {{flagicon|POL}} [[Adam Małysz]] || {{flagicon|SUI}} [[Simon Ammann]]<br />{{flagicon|SLO}} [[Robert Kranjec]] |- |align=center colspan=7 style="border-top-width:7px"|'''↓ [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 2010]] ↓''' |- | align=center rowspan=2 bgcolor=#E5E5E5|[[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 2010|2010]] || align=right|19.–20. marec &nbsp; || align=center|HS215 || {{flagicon|SUI}} '''[[Simon Ammann]]''' || {{flagicon|AUT}} '''[[Gregor Schlierenzauer]]''' || {{flagicon|NOR}} '''[[Anders Jacobsen]]''' || align=right rowspan=2 bgcolor=#F2F2F2|{{Abbr|82.000|neuradno: 102.000}} &nbsp; |-bgcolor=#EDEAE0 | align=right|21. marec &nbsp; || align=center|HS215 | '''{{AUT}}''' | '''{{NOR}}''' | '''{{FIN}}''' |- |align=center colspan=7 style="border-top-width:7px"|'''↓ [[Svetovni pokal v smučarskih skokih|FIS Svetovni pokal]] ↓''' |- | align=center rowspan=3 bgcolor=#E5E5E5|2011 || align=right|18. marec &nbsp; || align=center|HS215 || {{flagicon|AUT}} [[Gregor Schlierenzauer]] || {{flagicon|AUT}} [[Thomas Morgenstern]] || {{flagicon|AUT}} [[Martin Koch]] || align=right rowspan=3 bgcolor=#F2F2F2|43,500 &nbsp; |-bgcolor=#EDEAE0 | align=right|19. marec &nbsp; || align=center|HS215 | {{AUT}} | {{NOR}} | {{SLO}} |- | align=right|20. marec &nbsp; || align=center|HS215 || {{flagicon|POL}} [[Kamil Stoch]] || {{flagicon|SLO}} [[Robert Kranjec]] || {{flagicon|POL}} [[Adam Małysz]] |- | align=center rowspan=3 bgcolor=#E5E5E5 style="border-top-width:3px"|2012 || align=right style="border-top-width:3px"|16. marec &nbsp; || align=center style="border-top-width:3px"|HS215 || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|SLO}} [[Robert Kranjec]] || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|SUI}} [[Simon Ammann]] || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|AUT}} [[Martin Koch]] || align=right rowspan=3 bgcolor=#F2F2F2 style="border-top-width:3px"|60.000 &nbsp; |-bgcolor=#EDEAE0 | align=right|17. marec &nbsp; || align=center|HS215 | {{AUT}} | {{NOR}} | {{GER}} |- | align=right|18. marec &nbsp; || align=center|HS215 || {{flagicon|AUT}} [[Martin Koch]] || {{flagicon|SUI}} [[Simon Ammann]] || {{flagicon|SLO}} [[Robert Kranjec]] |- | align=center rowspan=3 bgcolor=#E5E5E5 style="border-top-width:3px"|2013 || align=right style="border-top-width:3px"|22. marec &nbsp; || align=center style="border-top-width:3px"|HS215 || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|AUT}} [[Gregor Schlierenzauer]] || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|SLO}} [[Peter Prevc]] || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|POL}} [[Piotr Żyła]] || align=right rowspan=3 bgcolor=#F2F2F2 style="border-top-width:3px"|55.000 &nbsp; |-bgcolor=#EDEAE0 | align=right|23. marec &nbsp; || align=center|HS215 | {{SLO}} | {{NOR}} | {{AUT}} |- | align=right|24. marec &nbsp; || align=center|HS215 || {{flagicon|SLO}} [[Jurij Tepeš]] || {{flagicon|NOR}} [[Rune Velta]] || {{flagicon|SLO}} [[Peter Prevc]] |- | align=center rowspan=3 bgcolor=#E5E5E5 style="border-top-width:3px"|2015 || align=right style="border-top-width:3px"|20. marec &nbsp; || align=center style="border-top-width:3px"|HS225 || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|SLO}} [[Peter Prevc]] || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|SLO}} [[Jurij Tepeš]] || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|AUT}} [[Stefan Kraft]] || align=right rowspan=3 bgcolor=#F2F2F2 style="border-top-width:3px"|67.000 &nbsp; |-bgcolor=#EDEAE0 | align=right|21. marec &nbsp; || align=center|HS225 | {{SLO}} | {{AUT}} | {{NOR}} |- | align=right|22. marec &nbsp; || align=center|HS225 || {{flagicon|SLO}} [[Jurij Tepeš]] || {{flagicon|SLO}} [[Peter Prevc]] || {{flagicon|NOR}} [[Rune Velta]] |- | align=center rowspan=4 bgcolor=#E5E5E5 style="border-top-width:3px"|2016 || align=right style="border-top-width:3px"|17. marec 2016 &nbsp; || align=center style="border-top-width:3px"|HS225 || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|SLO}} [[Peter Prevc]] || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|NOR}} [[Johann André Forfang]] || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|SLO}} [[Robert Kranjec]] || align=right rowspan=4 bgcolor=#F2F2F2 style="border-top-width:3px"|111.000 &nbsp; |- | align=right|18. marec 2016 &nbsp; || align=center|HS225 || {{flagicon|SLO}} [[Robert Kranjec]] || {{flagicon|SLO}} [[Peter Prevc]] || {{flagicon|NOR}} [[Johann André Forfang]] |-bgcolor=#EDEAE0 | align=right|19. marec 2016 &nbsp; || align=center|HS225 | {{NOR}} | {{SLO}} | {{AUT}} |- | align=right|20. marec 2016 &nbsp; || align=center|HS225 || {{flagicon|SLO}} [[Peter Prevc]] || {{flagicon|SLO}} [[Robert Kranjec]] || {{flagicon|NOR}} [[Johann André Forfang]] |- | align=center rowspan=3 bgcolor=#E5E5E5 style="border-top-width:3px"|2017 || align=right style="border-top-width:3px"|24. marec &nbsp; || align=center style="border-top-width:3px"|HS225 || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|AUT}} [[Stefan Kraft]] || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|GER}} [[Andreas Wellinger]] || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|GER}} [[Markus Eisenbichler]] || align=right rowspan=3 bgcolor=#F2F2F2 style="border-top-width:3px"|75.000 &nbsp; |-bgcolor=#EDEAE0 | align=right|25. marec &nbsp; || align=center|HS225 | {{Relay|{{NOR}} | {{Relay|{{GER}} | {{Relay|{{POL}} |- | align=right|26. marec &nbsp; || align=center|HS225 || {{flagicon|AUT}} [[Stefan Kraft]] || {{flagicon|GER}} [[Andreas Wellinger]] || {{flagicon|JPN}} [[Noriaki Kasai]] |- | align=center rowspan=3 bgcolor=#E5E5E5 style="border-top-width:3px"|2018 || align=right style="border-top-width:3px"|23. marec &nbsp; || align=center style="border-top-width:3px"|HS240 || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|POL}} [[Kamil Stoch]] || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|NOR}} [[Johann André Forfang]] || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|AUT}} [[Stefan Kraft]] || align=right rowspan=3 bgcolor=#F2F2F2 style="border-top-width:3px"|58,400 &nbsp; |-bgcolor=#EDEAE0 | align=right|24. marec &nbsp; || align=center|HS240 | {{NOR}} | {{GER}} | {{SLO}} |- | align=right|25. marec &nbsp; || align=center|HS240 || {{flagicon|POL}} [[Kamil Stoch]] || {{flagicon|AUT}} [[Stefan Kraft]] || {{flagicon|NOR}} [[Daniel-André Tande]] |- | align=center rowspan=3 bgcolor=#E5E5E5 style="border-top-width:3px"|2019 || align=right style="border-top-width:3px"|22. marec &nbsp; || align=center style="border-top-width:3px"|HS240 || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|GER}} [[Markus Eisenbichler]] || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|JPN}} [[Rjoju Kobajaši]] || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|POL}} [[Piotr Żyła]] || align=right rowspan=3 bgcolor=#F2F2F2 style="border-top-width:3px"|63,400 &nbsp; |-bgcolor=#EDEAE0 | align=right|23. marec &nbsp; || align=center|HS240 | {{POL}} | {{GER}} | {{SLO}} |- | align=right|24. marec &nbsp; || align=center|HS240 || {{flagicon|JPN}} [[Rjoju Kobajaši]] || {{flagicon|SVN}} [[Domen Prevc]] || {{flagicon|GER}} [[Markus Eisenbichler]] |- |align=center colspan=7 style="border-top-width:7px"|'''↓ [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 2020]] ↓''' |-bgcolor=E6E8FA | align=center bgcolor=#E5E5E5 rowspan=4|[[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 2020|2020]] || align=right |20.–21. marec &nbsp; || align=center|HS240 || colspan=3 rowspan=2 style=color:#696969 align=center|''odpovedano zaradi pandemije COVID; prestavljeno na 11.–13. december || align=center style=color:#696969 rowspan=2 bgcolor=#F2F2F2|odpadlo |-bgcolor=E6E8FA | align=right |22. marec &nbsp; || align=center|HS240 |- | align=right |11.–12. december &nbsp; || align=center|HS240 || {{flagicon|GER}} '''[[Karl Geiger]]''' || {{flagicon|NOR}} '''[[Halvor Egner Granerud]]''' || {{flagicon|GER}} '''[[Markus Eisenbichler]]''' || align=center style=color:#696969 rowspan=2 bgcolor=#F2F2F2|ni bilo<br>gledalcev |-bgcolor=#EDEAE0 | align=right|13. december &nbsp; || align=center|HS240 | '''{{NOR}}''' | '''{{GER}}''' | '''{{POL}}''' |- |align=center colspan=7 style="border-top-width:7px"|'''↓ [[Svetovni pokal v smučarskih skokih|FIS Svetovni pokal]] ↓''' |- | align=center rowspan=5 bgcolor=#E5E5E5|2021 || align=right|25. marec &nbsp; || align=center|HS240 || {{flagicon|JPN}} [[Rjoju Kobajaši]] || {{flagicon|GER}} [[Markus Eisenbichler]] || {{flagicon|GER}} [[Karl Geiger]] || align=center rowspan=5 style=color:#696969 bgcolor=#F2F2F2|ni bilo<br>gledalcev |- | align=right|26. marec &nbsp; || align=center|HS240 || {{flagicon|GER}} [[Karl Geiger]] || {{flagicon|JPN}} [[Rjoju Kobajaši]] || {{flagicon|SLO}} [[Bor Pavlovčič]] |-bgcolor=#EDEAE0 | align=right|27. marec &nbsp; || align=center|HS240 | colspan=3 style=color:#696969 align=center|''močan veter; odpovedano sredi prve serije; nadomeščena 28. marca |-bgcolor=#EDEAE0 | align=right|28. marec &nbsp; || align=center|HS240 | {{GER}} | {{JPN}} | {{AUT}} |- | align=right|28. marec &nbsp; || align=center|HS240 || {{flagicon|GER}} [[Karl Geiger]] || {{flagicon|JPN}} [[Rjoju Kobajaši]] || {{flagicon|GER}} [[Markus Eisenbichler]] |- | align=center rowspan=3 bgcolor=#E5E5E5 style="border-top-width:3px"|2022 || align=right style="border-top-width:3px"|25. marec &nbsp; || align=center style="border-top-width:3px"|HS240 || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|SLO}} [[Žiga Jelar]] || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|SLO}} [[Peter Prevc]] || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|SLO}} [[Anže Lanišek]] || align=right rowspan=3 bgcolor=#F2F2F2 style="border-top-width:3px"|60,000 &nbsp; |-bgcolor=#EDEAE0 | align=right|26. marec &nbsp; || align=center|HS240 | {{SLO}} | {{NOR}} | {{AUT}} |- | align=right|27. marec &nbsp; || align=center|HS240 || {{flagicon|NOR}} [[Marius Lindvik]] || {{flagicon|JPN}} [[Jukija Sato]] || {{flagicon|SLO}} [[Peter Prevc]] |- | align=center rowspan=4 bgcolor=#E5E5E5 style="border-top-width:3px"|2023 || align=right style="border-top-width:3px"|31. marec &nbsp; || align=center style="border-top-width:3px"|HS240 || align=center style=color:#696969 colspan=3 style="border-top-width:3px"|''zaradi vetra posamična tekma prestavljena na naslednji dan'' || align=right rowspan=4 bgcolor=#F2F2F2 style="border-top-width:3px"|56,000 &nbsp; |- | align=right|1. april &nbsp; || align=center|HS240 || {{flagicon|AUT}} [[Stefan Kraft]] || {{flagicon|SLO}} [[Anže Lanišek]] || {{flagicon|POL}} [[Piotr Żyła]] |-bgcolor=#EDEAE0 | align=right|1. april &nbsp; || align=center|HS240 | {{AUT}} | {{SLO}} | {{NOR}} |- | align=right|2. april &nbsp; || align=center|HS240 || {{flagicon|SLO}} [[Timi Zajc]] || {{flagicon|SLO}} [[Anže Lanišek]] || {{flagicon|AUT}} [[Stefan Kraft]] |- | align=center rowspan=3 bgcolor=#E5E5E5 style="border-top-width:3px"|2024 || align=right style="border-top-width:3px"|22. marec &nbsp; || align=center style="border-top-width:3px"|HS240 || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|SVN}} [[Peter Prevc]] || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|AUT}} [[Daniel Huber (skakalec)|Daniel Huber]] || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|NOR}} [[Johann André Forfang]] || align=right rowspan=3 bgcolor=#F2F2F2 style="border-top-width:3px"|69,986 &nbsp; |-bgcolor=#EDEAE0 | align=right|23. marec &nbsp; || align=center|HS240 | {{AUT}} | {{SLO}} | {{NOR}} |- | align=right|24. marec &nbsp; || align=center|HS240 || {{flagicon|AUT}} [[Daniel Huber (skakalec)|Daniel Huber]] || {{flagicon|SVN}} [[Domen Prevc]] || {{flagicon|POL}} [[Aleksander Zniszczoł]] |- | align=center rowspan=3 bgcolor=#E5E5E5 style="border-top-width:3px"|2025 || align=right style="border-top-width:3px"|28. marec &nbsp; || align=center style="border-top-width:3px"|HS240 || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|SLO}} [[Domen Prevc]] || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|SLO}} [[Anže Lanišek]] || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|JPN}} [[Rjoju Kobajaši]] || align=right rowspan=3 bgcolor=#F2F2F2 style="border-top-width:3px"|65,000 &nbsp; |-bgcolor=#EDEAE0 | align=right|29. marec &nbsp; || align=center|HS240 | {{AUT}} | {{GER}} | {{SLO}} |- | align=right|30. marec &nbsp; || align=center|HS240 || {{flagicon|SLO}} [[Anže Lanišek]] || {{flagicon|SLO}} [[Domen Prevc]] || {{flagicon|GER}} [[Andreas Wellinger]] |- | align=center rowspan=3 bgcolor=#E5E5E5 style="border-top-width:3px"|2026 | align=right style="border-top-width:3px"|27. marec &nbsp; | align=center style="border-top-width:3px"|HS240 | style="border-top-width:3px"|{{flagicon|SLO}} [[Domen Prevc]] | style="border-top-width:3px"|{{flagicon|JPN}} [[Ren Nikaidō]] | style="border-top-width:3px"|{{flagicon|AUT}} [[Daniel Tschofenig]] | align=right rowspan=3 bgcolor=#F2F2F2 style="border-top-width:3px"|83,380 &nbsp; |-bgcolor=#EDEAE0 | align=right|28. marec &nbsp; || align=center|HS240 | {{AUT}} | {{JPN}} | {{NOR}} |- | align=right|29. marec &nbsp; || align=center|HS240 | {{flagicon|NOR}} [[Marius Lindvik]] | {{flagicon|SLO}} [[Domen Prevc]] | {{flagicon|NOR}} [[Johann André Forfang]] |} === Ženske === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:84%; line-height:15px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! style="background:#ccc;" width="35"|Leto ! style="background:#ccc;" width="110"|Datum ! style="background:#ccc;" width="52" |Velikost ! style="background:#ccc;" width="175"|Zmagovalka ! style="background:#ccc;" width="175"|Druga ! style="background:#ccc;" width="175"|Tretja ! style="background:#ccc;" width="53"|{{Abbr|Obisk|Skupni obisk: všteti tudi uradni trening in kvalifikacije}} |- |align=center colspan=7 style="border-top-width:7px"|'''↓ [[Svetovni pokal v smučarskih skokih|FIS Svetovni pokal]] ↓''' |- | align=center bgcolor=#E5E5E5|2026 || align=right|28. marec &nbsp; || align=center|HS240 | {{flagicon|SLO}} [[Nika Prevc]] | {{flagicon|NOR}} [[Eirin Maria Kvandal]] | {{flagicon|JPN}} [[Nozomi Maruyama]] | align=right bgcolor=#F2F2F2|46,570 &nbsp; |} == Rekord == Celoten seznam vseh veljavnih in neveljavnih (padci, dotiki) rekordov. {{col-begin}} {{col-break|width=20%}} === Moški === {| |- valign = "top" | {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:15px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! style="background:#ccc;" width="110" |Datum ! style="background:#ccc;" width="170"|Skakalec ! style="background:#ccc;" width="85" |Dolžina |- | align=right|6. marec 1969 &nbsp; || {{flagicon|YUG}} [[Miro Oman]] <small>(premiera)</small> || align=right|<small>(test)</small> 135,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|21. marec 1969 &nbsp; || {{flagicon|DDR}} [[Jürgen Dommerich]] || align=right|137,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|21. marec 1969 &nbsp; || {{flagicon|NOR}} [[Lars Grini]] || align=right|146,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|21. marec 1969 &nbsp; || {{flagicon|TCH}} [[Jiří Raška]] || align=right|148,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|21. marec 1969 &nbsp; || {{flagicon|DDR}} [[Horst Queck]] || align=right|149,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|21. marec 1969 &nbsp; || bgcolor=#EFDECD|{{flagicon|TCH}} [[Josef Matouš]] || bgcolor=#EFDECD align=right|151,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|21. marec 1969 &nbsp; || {{flagicon|NOR}} [[Bjørn Wirkola]] || align=right|[[File:Sport records icon WR.svg|20px|Svetovni rekord]] 156,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|22. marec 1969 &nbsp; || {{flagicon|TCH}} [[Jiří Raška]] || align=right|[[File:Sport records icon WR.svg|20px|Svetovni rekord]] 156,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|22. marec 1969 &nbsp; || {{flagicon|NOR}} [[Bjørn Wirkola]] || align=right|[[File:Sport records icon WR.svg|20px|Svetovni rekord]] 160,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|22. marec 1969 &nbsp; || {{flagicon|TCH}} [[Jiří Raška]] || align=right|[[File:Sport records icon WR.svg|20px|Svetovni rekord]] 164,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|23. marec 1969 &nbsp; || {{flagicon|DDR}} [[Manfred Wolf]] || align=right|[[File:Sport records icon WR.svg|20px|Svetovni rekord]] 165,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|15. marec 1974 &nbsp; || {{flagicon|SUI}} [[Walter Steiner]] || align=right|[[File:Sport records icon WR.svg|20px|Svetovni rekord]] 169,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|15. marec 1974 &nbsp; || bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SUI}} [[Walter Steiner]] || bgcolor=#CFECEC align=right|177,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|18. marec 1977 &nbsp; || {{flagicon|AUT}} [[Reinhold Bachler]] || align=right|169,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|19. marec 1977 &nbsp; || {{flagicon|AUT}} [[Reinhold Bachler]] || align=right|172,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|20. marec 1977 &nbsp; || bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|YUG}} [[Bogdan Norčič]] || bgcolor=#CFECEC align=right|181,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|17. marec 1979 &nbsp; || bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|DDR}} [[Axel Zitzmann]] || bgcolor=#CFECEC align=right|179,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|18. marec 1979 &nbsp; || {{flagicon|DDR}} [[Klaus Ostwald]] || align=right|175,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|18. marec 1979 &nbsp; || {{flagicon|DDR}} [[Klaus Ostwald]] || align=right|[[File:Sport records icon WR.svg|20px|Svetovni rekord]] 176,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|15. marec 1985 &nbsp; || {{flagicon|USA}} [[Mike Holland]] || align=right|[[File:Sport records icon WR.svg|20px|Svetovni rekord]] 186,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|15. marec 1985 &nbsp; || {{flagicon|FIN}} [[Matti Nykänen]] || align=right|[[File:Sport records icon WR.svg|20px|Svetovni rekord]] 187,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|15. marec 1985 &nbsp; || {{flagicon|FIN}} [[Matti Nykänen]] || align=right|[[File:Sport records icon WR.svg|20px|Svetovni rekord]] 191,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|13. marec 1987 &nbsp; || bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|AUT}} [[Andreas Felder]] || bgcolor=#CFECEC align=right|192,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|14. marec 1987 &nbsp; || {{flagicon|POL}} [[Piotr Fijas]] || align=right|[[File:Sport records icon WR.svg|20px|Svetovni rekord]] 194,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|23. marec 1991 &nbsp; || bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|GER}} [[André Kiesewetter]] || bgcolor=#CFECEC align=right|196,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|17. marec 1994 &nbsp; || {{flagicon|AUT}} [[Martin Höllwarth]] || align=right|[[File:Sport records icon WR.svg|20px|Svetovni rekord]] 196,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|17. marec 1994 &nbsp; || bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|AUT}} [[Andreas Goldberger]] || bgcolor=#CFECEC align=right|202,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|17. marec 1994 &nbsp; || {{flagicon|FIN}} [[Toni Nieminen]] || align=right|[[File:Sport records icon WR.svg|20px|Svetovni rekord]] 203,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|18. marec 1994 &nbsp; || bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|GER}} [[Christof Duffner]] || bgcolor=#CFECEC align=right|207,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|18. marec 1994 &nbsp; || {{flagicon|NOR}} [[Espen Bredesen]] || align=right|[[File:Sport records icon WR.svg|20px|Svetovni rekord]] 209,0&nbsp;m &nbsp; |} | {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:15px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! style="background:#ccc;" width="110" |Datum ! style="background:#ccc;" width="170"|Skakalec ! style="background:#ccc;" width="85" |Dolžina |- | align=right|22. marec 1997 &nbsp; || {{flagicon|NOR}} [[Espen Bredesen]] || align=right|[[File:Sport records icon WR.svg|20px|Svetovni rekord]] 210,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|22. marec 1997 &nbsp; || {{flagicon|NOR}} [[Lasse Ottesen]] || align=right|[[File:Sport records icon WR.svg|20px|Svetovni rekord]] 212,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|22. marec 1997 &nbsp; || bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|GER}} [[Dieter Thoma]] || bgcolor=#CFECEC align=right| 213,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|19. marec 1999 &nbsp; || bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|GER}} [[Martin Schmitt]] || bgcolor=#CFECEC align=right| 219,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|19. marec 1999 &nbsp; || {{flagicon|GER}} [[Martin Schmitt]] || align=right|[[File:Sport records icon WR.svg|20px|Svetovni rekord]] 214,5&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|20. marec 1999 &nbsp; || {{flagicon|NOR}} [[Tommy Ingebrigtsen]] || align=right|[[File:Sport records icon WR.svg|20px|Svetovni rekord]] 219,5&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|16. marec 2000 &nbsp; || {{flagicon|AUT}} [[Thomas Hörl]] || align=right|[[File:Sport records icon WR.svg|20px|Svetovni rekord]] 224,5&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|18. marec 2000 &nbsp; || {{flagicon|AUT}} [[Andreas Goldberger]] || align=right|[[File:Sport records icon WR.svg|20px|Svetovni rekord]] 225,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|20. marec 2003 &nbsp; || {{flagicon|POL}} [[Adam Małysz]] || align=right|[[File:Sport records icon WR.svg|20px|Svetovni rekord]] 225,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|20. marec 2003 &nbsp; || {{flagicon|FIN}} [[Matti Hautamäki]] || align=right|[[File:Sport records icon WR.svg|20px|Svetovni rekord]] 227,5&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|21. marec 2003 &nbsp; || bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|FIN}} [[Veli-Matti Lindström]] || bgcolor=#CFECEC align=right| 232,5&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|22. marec 2003 &nbsp; || {{flagicon|FIN}} [[Matti Hautamäki]] || align=right|[[File:Sport records icon WR.svg|20px|Svetovni rekord]] 228,5&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|23. marec 2003 &nbsp; || {{flagicon|FIN}} [[Matti Hautamäki]] || align=right|[[File:Sport records icon WR.svg|20px|Svetovni rekord]] 231,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|17. marec 2005 &nbsp; || bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|AUT}} [[Andreas Widhölzl]] || bgcolor=#CFECEC align=right| 234,5&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|20. marec 2005 &nbsp; || {{flagicon|NOR}} [[Tommy Ingebrigtsen]] || align=right|[[File:Sport records icon WR.svg|20px|Svetovni rekord]] 231,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|20. marec 2005 &nbsp; || {{flagicon|NOR}} [[Bjørn Einar Romøren]] || align=right|[[File:Sport records icon WR.svg|20px|Svetovni rekord]] 234,5&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|20. marec 2005 &nbsp; || {{flagicon|FIN}} [[Matti Hautamäki]] || align=right|[[File:Sport records icon WR.svg|20px|Svetovni rekord]] 235,5&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|20. marec 2005 &nbsp; || {{flagicon|NOR}} [[Bjørn Einar Romøren]] || align=right|[[File:Sport records icon WR.svg|20px|Svetovni rekord]] 239,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|20. marec 2005 &nbsp; || bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|FIN}} [[Janne Ahonen]] || bgcolor=#CFECEC align=right|240,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|20. marec 2015 &nbsp; || {{flagicon|AUT}} [[Michael Hayböck]] || align=right|241,5&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|20. marec 2015 &nbsp; || bgcolor=#EFDECD|{{flagicon|AUT}} [[Michael Hayböck]] || bgcolor=#EFDECD align=right|242,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|20. marec 2015 &nbsp; || {{flagicon|SLO}} [[Peter Prevc]] || align=right|248,5&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|16. marec 2016 &nbsp; || bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} [[Tilen Bartol]] || bgcolor=#CFECEC align=right|252,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|25. marec 2017 &nbsp; || {{flagicon|NOR}} [[Robert Johansson]] || align=right|250,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|25. marec 2017 &nbsp; || {{flagicon|AUT}} [[Stefan Kraft]] || align=right|251,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|25. marec 2017 &nbsp; || {{flagicon|POL}} [[Kamil Stoch]] || align=right|251,5&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|22. marec 2018 &nbsp; || bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|AUT}} [[Gregor Schlierenzauer]] || bgcolor=#CFECEC align=right|253,5&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|24. marec 2019 &nbsp; || {{flagicon|JPN}} [[Rjoju Kobajaši]] || align=right|252,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|30. marec 2025 &nbsp; || {{flagicon|SLO}} [[Domen Prevc]] || align=right|[[File:Sport records icon WR.svg|20px|Svetovni rekord]] 254,5&nbsp;m &nbsp; |} |} <small><small>{{Legend|#CFECEC|Padec ali dotik pri dolžini svetovnega rekorda. Neveljavno.}}</small></small> <small><small>{{Legend|#EFDECD|Padec ali dotik pri dolžini rekorda skakalnice. Neveljavno.}}</small></small> === Ženske === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:15px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! style="background:#ccc;" width="110" |Datum ! style="background:#ccc;" width="170"|Skakalec ! style="background:#ccc;" width="85" |Dolžina |- | align=right|27. marec 2026 &nbsp; || {{flagicon|AUT}} [[Julia Mühlbacher]] || align=right|167,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|27. marec 2026 &nbsp; || {{flagicon|GER}} [[Agnes Reisch]] || align=right|196,5&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|27. marec 2026 &nbsp; || {{flagicon|NOR}} [[Anna Odine Strøm]] || align=right|202,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|27. marec 2026 &nbsp; || {{flagicon|SLO}} [[Nika Prevc]] || align=right|213,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|27. marec 2026 &nbsp; || {{flagicon|NOR}} [[Heidi Dyhre Traaserud]] || align=right|216,5&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|27. marec 2026 &nbsp; || {{flagicon|SLO}} [[Nika Prevc]] || align=right|[[File:Sport records icon WR.svg|20px|Svetovni rekord]] 242,5&nbsp;m &nbsp; |} ==Največji obisk== <small>Preizkus in uradni trening sta prav tako všteta v skupno število.</small> {| class="wikitable sortable" style="text-align:center; line-height:16px; width:63%;" !width=35|Leto !width=120|Datum !width=60|Skupaj !width=60|Četrtek !width=60|Petek !width=60|Sobota !width=60|Nedelja |-align=center |1985 |align=right|15.-17. marec &nbsp; |bgcolor=#D8BFD8|'''150.000 |N/A |20.000 |bgcolor=#E6E6FA|80.000 |50.000 |-align=center |1997 |align=right|21.-23. marec &nbsp; |bgcolor=#D8BFD8|'''130.000 |N/A |20.000 |70.000 |40.000 |-align=center |2003 |align=right|20.-23. marec &nbsp; |bgcolor=#D8BFD8|'''120.000 |N/A |N/A |60.000 |N/A |-align=center |1979 |align=right|15.-18. marec &nbsp; |bgcolor=#D8BFD8|'''115.000 |10.000 |15.000 |40.000 |50.000 |-align=center |1974 |align=right|15.-17. marec &nbsp; |bgcolor=#D8BFD8|'''115.000 |N/A |20.000 |40.000 |55.000 |-align=center |2016 |align=right|16.-20. marec &nbsp; |bgcolor=#D8BFD8|'''111.000 |20,500 |22,500 |32,500 |33.000 |-align=center |1972 |align=right|24.-26. marec &nbsp; |bgcolor=#D8BFD8|'''110.000 |N/A |20.000 |40.000 |50.000 |-align=center |[[Planica 1987|1987]] |align=right|13.-15. marec &nbsp; |bgcolor=#D8BFD8|'''100.000 |N/A |10.000 |40.000 |50.000 |-align=center |1999 |align=right|18.-21. marec &nbsp; |bgcolor=#D8BFD8|'''100.000 | N/A |10.000 |N/A |N/A |-align=center |1969 |align=right|21.-23. marec &nbsp; |bgcolor=#D8BFD8|'''95.000 | — |15.000 |35.000 |45.000 |-align=center |1994 |align=right|18.-20. marec &nbsp; |bgcolor=#D8BFD8|'''90.000 |N/A |20.000 |40.000 |30.000 |-align=center |2002 |align=right|21.-24. marec &nbsp; |bgcolor=#D8BFD8|'''90.000 |N/A |N/A |N/A |N/A |-align=center |2026 |align=right|26.-29. marec &nbsp; |bgcolor=#D8BFD8|'''83.380 |10.780 |15.692 |30.878 |26.030 |-align=center |2010 |align=right|17.-21. marec &nbsp; |bgcolor=#D8BFD8|{{Abbr|'''82.000|neuradno: 102.000}} |13.000 |17,500 |{{Abbr|35.000|neuradno: 55.000}} |16.000 |-align=center |[[Planica 1991|1991]] |align=right|21.-24. marec &nbsp; |bgcolor=#D8BFD8|'''80.000 |N/A |15.000 |40.000 |25.000 |-align=center |2017 |align=right|23.-26. marec &nbsp; |bgcolor=#D8BFD8|'''75.000 |15.000 |16,500 |27.000 |16,500 |} <small>{{color box|#E6E6FA}} Najbolj obiskana posamična tekma v Planici! In 6. največje zborovanje v zgodovini Slovenije.</small><small>{{#tag:ref|Samo tile posamični dogodki so bili na slovenskih tleh v zgodovini še bolj obiskani kot sobotna Planica 1985:<br><br>'''250.000 do 400.000''' ljudi — Okroglice na Vipavskem leta 1953, proslava ob 10. obletnici osvoboditve Primorske<br>'''200.000''' ljudi — [[Janez Pavel II]] leta '99 na Betnavi, Slomškova beatifikacija<br>'''120.000''' ljudi — II. evharistični kongres leta '35 za Bežigradom<br>'''105.000''' ljudi — [[Janez Pavel II]] leta '96 na Hipodromu Stožice<br>'''100.000''' ljudi — [[Janez Pavel II]] leta '96 na Letališču MB|group="nb"}}</small> ==Ostali rekordi== * 16. marca 1985 se je na svetovnem prvenstvu na sobotni dan zbralo 80.000 gledalcev, kar je rekordna enodnevna množica v Planici (in sploh eno največjih zborovanj v zgodovini Slovenije), prav tako po skupnem obisku v treh dneh, ko se je zbralo kar 150.000 ljudi. * 17. marca 1994 je [[Andreas Goldberger|Goldberger]] podrsal pri 202 m in postal sploh prvi človek v zgodovini, ki je preletel dvesto metrov, a zaradi podrsa neveljaven. * 17. marca 1994 je [[Toni Nieminen]] pristal pri 203 metrih na nogah in uradno postal prvi človek, ki je preletel dvesto metrov in obstal na nogah. * 22. marca 1997 se je na tekmi zbralo 70.000 ljudi kar je največja množica v zgodovini katerekoli posamične tekme svetovnega pokala. * Tukaj se je prvič v zgodovini letelo čez 160 m, 170 m, 180 m, 190 m, 200 m, 210 m, 220 m in 230 m, v nekaterih primerih tudi s padcem. * V soboto se je na [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 1985|SP v poletih 1985]] zbralo okrog 80.000 gledalcev, kar je rekord kakšne posamične ali ekipne tekme na SP v poletih. * Leta 1972 je bilo na tej letalnici organizirano prvo [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih]] v zgodovini. * 18. marca 2000 je bila prvič v zgodovini organizirana ekipna tekma svetovnega pokala v poletih. * 14 neveljavnih svetovnih rekordov (padec, dotik, zdrs). * 41 posamičnih tekem svetovnega pokala v poletih. * 14 ekipnih tekem svetovnega pokala v poletih. * 7 svetovnih prvenstev v smučarskih poletih. * 28 veljavnih svetovnih rekordov. == Glasbena spremljava == *"'''''[[Planiške fanfare]]''''' I" (1954) – prve fanfare je posebej za prenovljeno Bloudkovo velikanko leta '54 napisal slovenski skladatelj [[Bojan Adamič]].<ref>{{navedi splet|title=15 skokov nad 100 metrov: Slovesna otvoritev 120-metrske (stran 6, stolpec 5)|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-7KCYE0PD/6/index.html#zoom=z|publisher=[[Slovenski poročevalec]]|date=13. marec 1954|accessdate=2020-12-11|archive-date=2023-03-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20230314003129/http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-7KCYE0PD/6/index.html#zoom=z|url-status=dead}}</ref> *"'''''[[Planiške fanfare]]''''' II" (1957) – Drugo posodobljeno verzijo fanfar je tri leta kasneje napisal [[Uroš Krek (skladatelj)|Uroš Krek]], tudi priznani slovenski skladatelj.<ref>{{navedi splet|title=Naše misli so v Planici... (stran 6, podnaslov)|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-6R0EC64M/6/index.html#zoom=z|publisher=[[Slovenski poročevalec]]|date=8. marec 1957|language=sl|accessdate=2020-12-11|archive-date=2023-03-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20230314003127/http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-6R0EC64M/6/index.html#zoom=z|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Planiške fanfare (uvodna in odjavna špica)|url=https://www.youtube.com/watch?v=NKutf1R6cvM|publisher=[[YouTube]]|date=10. december 2020}}</ref> *"'''''[[Planica, Planica]]'''''" (1979) – je skladba skupine [[Ansambel bratov Avsenik]], prvič predvajana na otvoritveni slovensnosti 5. svetovnega prvenstva v poletih (15.3.1979). Glasbo je napisal [[Slavko Avsenik]], nov tekst pa Marjan Stare. Pravzaprav je to posemplana melodija njihove skladbe iz leta 1965, z delovnim naslovom „Na morje, na morje”, spremenjena v „Smučarska”, za katero je prvoten tekst napisal [[Ferry Souvan]].<ref>{{navedi splet|title=Skrivnostne poti skladbe, ki jo pozna vsak Slovenec|url=https://siol.net/sportal/zimski-sporti/pozna-jo-vsak-slovenec-prepeva-pa-celo-japonec-noriaki-kasai-video-437842-437842|publisher=siol.net|date=17. marec 2018}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Lepe Ste Ve Karavanke, 1966 (album)|url=https://www.discogs.com/Kvintet-VS-Avsenik-Lepe-Ste-Ve-Karavanke/release/9862580|publisher=discgogs.com|date=10. december 2020}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Smučarska by Ansambel bratov Avsenik (1965)|url=https://www.youtube.com/watch?v=yjtd_APieIY|publisher=[[YouTube]]|date=10. december 2020}}</ref> *"'''''[[Andromeda (skladba)|Andromeda]]'''''" (1980) – mojstrovina, ki jo leta 1980 napisal in izdal [[Miha Kralj]], pionir slovenske elektronske glasbe. Režiser Stane Škodlar jo je uporabil kot glasbeno podlago v počasnih posnetkih med letoma 1985 in 1994.<ref>{{navedi splet|title=Andromeda: Miha Kralj (1980)|url=https://www.youtube.com/watch?v=NM7jJJeRk-o|publisher=[[YouTube]]|date=10. december 2020}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Električne sanje: film o Mihu Kralju, ki je dal kultni kozmični zven poletom v Planici|url=https://www.rtvslo.si/kultura/glasba/elektricne-sanje-film-o-mihu-kralju-ki-je-dal-kultni-kozmicni-zven-poletom-v-planici/456031|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija]]|date=25. maj 2018}}</ref> *"'''''Planica Slow Motion Instrumental'''''" (1997) – Na željo takratnega in dolgoletnega režiserja Planice [[Stane Škodlar|Staneta Škodlarja]], je priznani slovenski skladatelj [[Jani Golob]], napisal skoraj dveminutni zasanjani instrumental jingle, ki ga že od leta 1997 predvajajo v počasnih posnetkih. Golob je napisal tudi orkestracijo, saj je bilo predvideno snemanje melodije z orkestrom, a zadeva žal ni bila nikoli realizirana.<ref name="Planica 1997">{{navedi splet|title=Ustrašil bi se, če bi bil vsem všeč|url=https://www.vecer.com/vecer-v-nedeljo/201601246180450-6180450|publisher=[[Večer (časopis)|Večer]]|date=24. januar 2016}}</ref> ==Slavni== * [[David Bowie]] je bil velik oboževalec skokov in [[Planica|Planice]], saj je menda redno spremljal prenose po televiziji in jo tudi v živo obiskal. * [[Lance Armstrong]] (kolesarstvo) in [[Dominic Thiem]] (tenis) sta leta 2025 prišla v Planico na poslovno konferenco Mastercard Talks. * [[David Coulthard]] (Formula 1) bo leta 2025 prišel v Planico na poslovno konferenco Mastercard. == [[Red Bull 400]] == Je mednarodna prireditev teka po hribu/letalnici navzgor pod pokroviteljstvom podjetja [[Red Bull]]. Gre za nastrmejši tek v dolžini 400 metrov navzgor v Evropi. Tekači začnejo tek v izteku letalnice in končajo na vrhu zaletišča. Na stari napravi je bil navečji naklon kar 38°, novi kot pa meri 36°. Prva izvedba je bila leta 2012, zaradi obnove letalnice je prireditev odpadla leta 2014 in še zaradi korone leta 2020.<ref>{{navedi splet |url= http://www.redbull.com/si/sl/adventure/events/1331723608774/red-bull-400-planica-2015|title= Red bull 400 Planica 2015|publisher=[[Red Bull]]|accessdate= 8. januar 2016}}</ref> === Moški === [[Slika:Planica Red Bull 400m 2019.webm|250px|thumb|right|Tekma leta 2019]] {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! style="background:#ccc;" width="40" |Izvedba ! style="background:#ccc;" width="130"|Datum ! style="background:#ccc;" width="185"|Tekmovalec ! style="background:#ccc;" width="60" |Čas |- | align=center|1 || align=right|22. september 2012 &nbsp; || {{flagicon|TUR}} Arslan Ahmet || align=center|5min 02s |- | align=center|2 || align=right|12. maj 2013 &nbsp; || {{flagicon|SLO}} Simon Alič || align=center|5min 11s |- | align=center|3 || align=right|19. september 2015 &nbsp; || {{flagicon|TUR}} Arslan Ahmet || align=center|5min 08s |- | align=center|4 || align=right|17. september 2016 &nbsp; || {{flagicon|TUR}} Arslan Ahmet || align=center|5min 09s |- | align=center|5 || align=right|16. september 2017 &nbsp; || {{flagicon|SLO}} Luka Kovačič || align=center|5min 05s |- | align=center|6 || align=right|15. september 2018 &nbsp; || {{flagicon|SLO}} Luka Kovačič || align=center|4min 59s |- | align=center|7 || align=right|14. september 2019 &nbsp; || {{flagicon|SLO}} Luka Kovačič || align=center|4min 55s |- | align=center|8 || align=right|11. september 2021 &nbsp; || {{flagicon|SLO}} Luka Kovačič || align=center|4min 53s |- | align=center|9 || align=right|10. september 2022 &nbsp; || {{flagicon|SLO}} Luka Kovačič || align=center|5min 01s |- | align=center|10 || align=right|2. september 2023 &nbsp; || {{flagicon|AUT}} Christof Hochenwarter || align=center|4min 52s |} === Ženske === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! style="background:#ccc;" width="40" |Izvedba ! style="background:#ccc;" width="130"|Datum ! style="background:#ccc;" width="185"|Tekmovalka ! style="background:#ccc;" width="60" |Čas |- | align=center|1 || align=right|22. september 2012 &nbsp; || {{flagicon|AUT}} Teresa Stadlobler || align=center|6min 46s |- | align=center|2 || align=right|12. maj 2013 &nbsp; || {{flagicon|AUT}} Teresa Stadlobler || align=center|6min 37s |- | align=center|3 || align=right|19. september 2015 &nbsp; || {{flagicon|ITA}} Confortolla Antonela || align=center|6min 25s |- | align=center|4 || align=right|17. september 2016 &nbsp; || {{flagicon|ITA}} Valentina Belloti || align=center|6min 19s |- | align=center|5 || align=right|16. september 2017 &nbsp; || {{flagicon|POL}} Dominika Wiśniewska-Ulfik || align=center|6min 41s |- | align=center|6 || align=right|15. september 2018 &nbsp; || {{flagicon|SLO}} Barbara Trunkelj || align=center|6min 20s |- | align=center|7 || align=right|14. september 2019 &nbsp; || {{flagicon|SLO}} Barbara Trunkelj || align=center|6min 24s |- | align=center|8 || align=right|11. september 2021 &nbsp; || {{flagicon|SLO}} Barbara Trunkelj || align=center|6min 11s |- | align=center|9 || align=right|10. september 2022 &nbsp; || {{flagicon|SLO}} Barbara Trunkelj || align=center|6min 15s |- | align=center|10 || align=right|2. september 2023 &nbsp; || {{flagicon|SLO}} Tea Faber || align=center|6min 52s |} == Svetovni dan snega == Prve tri izvedbe so potekale v izteku Letalnice, četrta pa zaradi gradbenih del v izeteku letalnice, pod manjšimi skakalnicami. Četrta izvedba je, drugje po svetu potekala 18. januarja 2015, v Planici pa so prireditev zaradi slabega vremena prestavili za en teden. {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! style="background:#ccc;" width="45"|Izvedba ! style="background:#ccc;" width="120"|Datum ! style="background:#ccc;" width="50"|Države ! style="background:#ccc;" width="60"|Dogodki ! style="background:#ccc;" width="68"|Udeleženci |- | align=center|1 || align=right|22. januar 2012 &nbsp; || align=center|39 || align=center|225 || align=center|200.000+ |- | align=center|2 || align=right|20. januar 2013 &nbsp; || align=center|39 || align=center|435 || align=center|430.000+ |- | align=center|3 || align=right|19. januar 2014 &nbsp; || align=center|35 || align=center|610 || align=center|549.000+ |- | align=center|4 || align=right|25. januar 2015 &nbsp; || align=center|45 || align=center|645 || align=center|591,200+ |- | align=center|5 || align=right|17. januar 2016 &nbsp; || align=center|42 || align=center|625 || align=center|300.000+ |- | align=center|6 || align=right|15. januar 2017 &nbsp; || align=center|46 || align=center|478 || align=center|190.000+ |- | align=center|7 || align=right|20.-21. januar 2018 &nbsp; || align=center|46 || align=center|516 || align=center|104.000+ |- | align=center|8 || align=right|20. januar 2019 &nbsp; || align=center|45 || align=center|464 || align=center|315.000+ |- | align=center|9 || align=right|18.-19. januar 2020 &nbsp; || align=center|45 || align=center|359 || align=center|105.000+ |- | align=center|10 || align=right|16.-17. januar 2021 &nbsp; || align=center|33 || align=center|110 || align=center|63.000 |- | align=center|11 || align=right|16. januar 2022 &nbsp; || align=center|42 || align=center|148 || align=center|27.000 |- | align=center|12 || align=right|15. januar 2023 &nbsp; || align=center|41 || align=center|126 || align=center|38.000 |- | align=center|13 || align=right|20.-21. januar 2024 &nbsp; || align=center|38 || align=center|114 || align=center| |} ==Žična drča== To je najstrmejši [[Žična drča|zip-line]] na svetu. Avgusta 2015 ga je nad letalnico namestilo slovensko podjetje [[Elan]]. Kot prvi je 1. septembra 2015, imel čast jo preizkusiti [[Jure Košir]]. Napravo so uradno odprli 19. septembra 2015. Ena vožnja stane 25€, dve pa 40€. ===Karakteristike=== *cilj - 949 m *čas - 40 sekund *dolžina - 566 m *start - 1151,6 m *viš. razlika - 202 m *min nad tlemi - 3 m *max nad tlemi - 53 m *min teža uporabnika - 40&nbsp;kg *max teža uporabnika - 120&nbsp;kg *min višina uporabnika - 140&nbsp;cm *max višina uporabnika - 200&nbsp;cm *temperatura - obratuje med -10&nbsp;°C do +40&nbsp;°C *kapaciteta - 50 spustov/h (v praksi 20 spustov/h) *hitrost - 40&nbsp;km/h do 90&nbsp;km/h (odvisno od teže, vetra...) *povprečen naklon - 38,33% ali 20,9° (najstrmejši na svetu) *maksimalen naklon - 58,6% ali 30,5° (najstrmejši na svetu) == Napredek v gradnji == {{col-begin}} {{col-break|width=13%}} === K-točka === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:15px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! style="background:#ccc;" width="40"|Leto ! style="background:#ccc;" width="68"|K-točka |- | bgcolor=#DCDCDC align=center|1969 || align=center|K153 |- | bgcolor=#DCDCDC align=center|1972 || align=center|K165 |- | bgcolor=#DCDCDC align=center|1985 || align=center|K185 |- | bgcolor=#DCDCDC align=center|2015 || align=center|K200 |} {{col-break|width=13%}} === Velikost === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:15px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! style="background:#ccc;" width="40"|Leto ! style="background:#ccc;" width="68"|HS |- | bgcolor=#DCDCDC align=center|2005 || align=center|HS215 |- | bgcolor=#DCDCDC align=center|2015 || align=center|HS225 |- | bgcolor=#DCDCDC align=center|2018 || align=center|HS240 |} {{col-break|width=74%}} {{col-end}} ==Tehnični podatki== Specifikacije:<ref>{{navedi splet | url=http://www.24ur.com/novice/slovenija/planica-2.html | title=Iz 24UR: Velikanka čaka letalce | publisher=[[POP TV]] | accessdate=16. marec 2015|language=sl}}</ref><ref>{{navedi splet | url=http://4d.rtvslo.si/arhiv/prispevki-in-izjave-dnevnik/174325371 | title=Svetovna velikanka čaka le še na skakalce | publisher=[[RTV Slovenija]] | accessdate=16. marec 2015|language=sl}}</ref> *zaletišče – 133.8 m *naklon zaletišča – 35.1° *kalkulacijska točka 200 m *naklon doskočišča – 30-35° *velikost skakalnice – 225 m *Višina odskočne mize – 2,93 m *višinska razlika med mizo in iztekom – 135 m ==Režija== * [[Beno Hvala]] - 1969, 1972, 1974, 1979 * [[Stane Škodlar]] - 1974, 1977, 1985, 1987, 1991, 1994, 1997, 1999–2003, 2006 * [[Dejan Čretnik]] - 2007–2013, 2015–2021 * [[Jaka Krivec]] - 2022, 2023, 2024, 2025, 2026 ==V popularni kulturi == * Leta 1974 se pojavi v nemškem filmu režiserja [[Werner Herzog]]a ''[[Velika ekstaza rezbarja Steinerja]]'' z [[Walter Steiner|Walterjem Steinerjem]] kot drvarjem.<ref>{{navedi splet | url=https://www.youtube.com/watch?v=liYnvIBLMBQ | title=Velika ekstaza rezbarja Steinerja, r.: Werner Herzog | publisher=Werner Herzog Filmproduktion | accessdate=26. januar 2012}}</ref> * Leta 1997 se motiv portreta letalnice, ki ga je naslikal [[Vinko Bogataj]] pojavi v ameriški oddaje športni oddaji [[Wide World of Sports]] televizijske postaje ABC z voditeljem [[Brent Musburger|Brentom Musburgerjem]]. Prikazuje Bogatajev intervju o [[Agony of defeat]].<ref>{{navedi splet | url=https://www.youtube.com/watch?v=n_ZvwIFbXMM | title=Intervju z Vinko Bogatajem na ABC | publisher=ABC | accessdate=30. marec 2015}}</ref> *Leta 2014 se fotografija letalnice pojavi v ozadju pogovorne ameriške oddaje ''The Queen Latifah Show'', ki jo vodi priljubljena ameriška temnopolta igralka [[Queen Latifah]]. Slika se kot parodija pojavi v komičnem skeču "Norvežan Sven Nordquist, najstarejši skakalec".<ref>{{navedi splet | url=https://www.youtube.com/watch?v=tcLfTrJf9mA | title=Fotografija letalnice v šovu ''The Queen Latifah Show'' | publisher=The Queen Latifah Show | accessdate=2. marec 2014}}</ref> ==Glej tudi== * [[Bloudkova velikanka]] * [[Srednja Bloudkova]] * [[Mladinski skakalnici Planica]] * [[Nordijski center Planica]] == Opombe == {{sklici|group=nb}} == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{Kategorija v Zbirki|Letalnica bratov Gorišek}} *[http://www.planica.si/ Uradna stran] planica.si *[http://www.nc-planica.si/ Nordijski center Planica] nc-planica.si {{Letalnica bratov Gorišek}} {{Slovenske smučarske skakalnice}} {{Smučarske letalnice}} {{šport v Sloveniji}} {{Slovenija}} {{coord|46|28|35|N|13|43|16|E|display=title|region:SI-053_type:landmark_source:dewiki}} [[Kategorija:Planica]] [[Kategorija:Smučarske skakalnice v Sloveniji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1969]] [[Kategorija:Smučarske letalnice]] n3ewoob7yu8ysz3cptop67gvujzdas3 6654844 6654843 2026-04-02T13:05:39Z Sportomanokin 14776 /* Moški */ 6654844 wikitext text/x-wiki {{Smučarske skakalnice | ime skakalnice = Letalnica bratov Gorišek | slika = [[File:Slovenska vojska je tudi letos podprla Smučarsko zvezo Slovenije pri izvedbi zaključka svetovnega pokala v smučarskih poletih v Planici 7.jpg|300px]] | konstruktor = [[Janez Gorišek]] <small>(načrt)</small><br>[[Vlado Gorišek]] <small>(realizacija)</small> | odprta = 6. marec 1969 <small>(preizkus)</small><br>21. marec 1969 <small>(uradno)</small> | prenova = 1979, 1985, 1994, 2000,<br>2003, 2005, 2010, 2013/15 | zaprta = | K-točka = 200 metrov | velikost = 240 metrov | Najdaljši skok = | rekord = 254,5 metrov <small>[[File:Sport records icon WR.svg|20px|uradni moški svetovni rekord]]</small><br>{{flagicon|SLO}} [[Domen Prevc]]<br><small>(30. marec 2025)</small><br>242,5 metrov <small>[[File:Sport records icon WR.svg|20px|ženski svetovni rekord]]</small><br>{{flagicon|SLO}} [[Nika Prevc]]<br><small>(27. marec 2026)</small> | olimpijske igre = | svetovna prvenstva = [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 1972|1972]], [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 1979|1979]], [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 1985|1985]], [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 1994|1994]],<br>[[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 2004|2004]], [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 2010|2010]], [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 2020|2020]] | svetovni pokal = 1987, 1994, 1997, 1999,<br>2000, 2001, 2002, 2003,<br>2005, 2006, 2007, 2008,<br>2009, 2011, 2012, 2013,<br>2015, 2016, 2017, 2018,<br>2019, 2021, 2022, 2023,<br>2024, 2025, ''2026'' }} '''Letalnica bratov Gorišek''' (tudi: ''Letalnica'', ''Velikanka'', ''Velikanka bratov Gorišek'') je letalnica in največja izmed osmih naprav v [[Nordijski center Planica|Nordijskem centru Planica]], zgrajena je bila leta 1969. Naprava je bila poimenovana in skonstruirana po načrtih bratov [[Vlado Gorišek|Vlada]] in [[Janez Gorišek|Janeza Goriška]]. Po rekonstrukciji in novem svetovnem rekordu 30.03. 2025, [[Domen Prevc|Domna Prevca]] pri 254,5 metra, ponovno nosi primat največje letalnice na svetu Na tej letalnici je bilo postavljenih [[Seznam svetovnih rekordov v smučarskih skokih#Moški|29 svetovnih rekordov]], kar je največ v zgodovini katerekoli izmed skakalnic na svetu in še [[Seznam svetovnih rekordov v smučarskih skokih#Neveljavni svetovni rekordi|14 neveljavnih rekordnih]] doseženih dolžin s padcem ali dotikom. Tudi pri ženskah je bil postavljen 1 in trenutno edini svetovni rekord Nike Prevc pri 242,5 m. 6. marca 1969, na preizkusu letalnice, je jugoslovanski skakalec [[Miro Oman]] imel to čast da novo letalnico krsti že dva tedna pred tekmovanjem in pristal pri 135 metrih, kar je bil hkrati tudi njegov zadnji skok v karieri. Leta [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 1972|1972]] je bilo na tej napravi organizirano sploh prvo [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih]] v zgodovini. Ko je [[Matti Nykänen]] na [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 1985|SP v poletih 1985]] poletel 191 metrov in postavil svetovni rekord je ustanovitelj svetovnega pokala, norvežan Torbjørn Yggeseth, v želji po zaustavitvi svetovnih rekordov, naslednje leto sprejel pravilo, kjer poletov daljših od te daljave ni točkovala. Na tem objektu je človek prvič v zgodovini [[smučarski skoki|smučarskih skokov]] poletel preko 200 metrov. Kot prvemu nasploh je to uspelo [[Andreas Goldberger]]ju, ki je 17. marca 1994 na prostem treningu pred [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 1994|SP v poletih]], ta je štel hkrati za svetovni pokal, poletel 202 metra, a pri tem podrsal z rokami. Samo nekaj minut kasneje je finski skakalec [[Toni Nieminen]] pri 203 metrih obstal na nogah in uradno postal prvi zemljan, ki je preletel to magično mejo. Letalnica je do zdaj gostila rekordnih 6 svetovnih prvenstev in prav tako rekordnih 19 krat finale svetovnega pokala. Na tej letalnici, se je prvič v zgodovini letelo čez 160, 170, 180, 190, 200, 210, 220 in 230 metrov, v nekaterih primerih tudi s padcem. Leta 2015 so po dveletni prenovi odprli prenovljeno letalnico, ki naj bi omogočala polete preko 250 metrov in mogoče tudi nove svetovne rekorde.<ref>{{navedi splet |url= http://www.delo.si/sport/zimski/v-planici-se-spet-lahko-nadejajo-svetovnega-rekorda.html|title= V Planici se spet lahko nadejajo svetovnega rekorda |publisher=[[Delo (časopis)|delo]]|accessdate= 8. januar 2016}}</ref> Na prvem uradnem tekmovanju po povečavi in prenovi, so se tej daljavi povsem približali. Leta 1985, je Planica dosegla rekord prizorišča, tako po enodnevnem obisku, ko se je zbralo kar 80.000 ljudi, kot po skupnem obisku, ko se je v treh dneh zbralo skoraj 150.000 ljudi.<ref>{{navedi splet|title=Mikavnost Planice je že večja od njenih realnih zmogljivosti (stran 9)|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-8X32XD64/9/index.html#zoom=z|publisher=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=18. marec 1985}}</ref> Na tej napravi so 19. septembra 2015 uradno odprli najstrmejši [[Žična drča|zip-line]] na svetu s povprečnim naklonom 38,33% (20,9°) in z maksimalnim naklonom 58,6% (30,5°). == Zgodovina == === 1969–1972: Otvoritev in prvo svetovno prvenstvo === [[Image:Vlado Gorišek, Vojo Šerbec, Miro Oman in Rudi Finžgar po preiskusu planiške letalnice.jpg|thumb|200px|[[Vlado Gorišek]] in [[Miro Oman]] <br>(prvi in tretji z leve)]] [[Image:Adams Bulls Eye - Andreas Goldberger.jpg|thumb|200px|17. marca 1994 je avstrijski skakalec [[Andreas Goldberger]] pri 202 metrih z rokami podrsal in s tem postal sploh prvi človek, ki je preletel magično mejo 200 metrov]] [[File:GolobJani.JPG|thumb|200px|right|[[Jani Golob]], slovenski skladatelj, je na željo [[Stane Škodlar|režiserja]] napisal kratek instrumental, ki se predvaja ob počasnih posnetkih od leta 1997. Predvideno je bilo tudi snemanje z orkestrom, za katerega je napisal orkestracijo, a nikoli realizirano.<ref name="Planica 1997"/>]] [[Slika:Planica 2015 (16705245909).jpg|thumb|200x200px|Doskočišče po prenovi (2015)]] [[Slika:Planica 2015 (16865497746).jpg|thumb|200x200px|Prenovljen nalet (2015)]] [[Slika:Planica 2015 (16684066127).jpg|thumb|200x200px|Nova odskočna miza (2015)]] [[Slika:Planica s Ciprnika DP 2016-07-24.jpg|thumb|200x200px|Pogled na skakalni center z 8 skakalnicami s Ciprnika (2016)]] Velikanka bratov Gorišek (prvotno ime), je bila načrtovana kot naslednica [[Bloudkova velikanka|Bloudkove velikanke]], skonstruirala pa sta jo brata [[Vlado Gorišek|Vlado]] in [[Janez Gorišek]]. Kot naslednik [[Stanko Bloudek|Stanka Bloudka]] je takrat [[Stano Pelan]], vodilni inženir v Planici, bratoma Gorišek predlagal, da naj povečajo Bloudkovo velikanko, a so uvideli da ne bi imeli dosti manevrskega prostora. Zato so se odločili za povsem novo napravo na novi lokaciji, le streljaj stran. Inženir Janez Gorišek je takrat služboval v [[Libija|Libiji]] in tam pravzaprav narisal načrt nove Letalnice. Njegov starejši brat in velik vzornik [[Vlado Gorišek]] je tako po načrtih mlajšega brata Janeza kar sam vodil gradnjo planiške velikanke. Izmenjavala sta si dolga pisma in tako je Janez spremljal kaj se dogaja na samem gradbišču. Gradnja se je začela leta 1967 in končala pozno leta 1968. Zgledovala sta se po Bloudku z željo nadaljevati njegovo planiško dediščino. Prvotno je bilo kalkulacijska točka pri 153 metrih, največji naklon doskočišča je znašal nekaj čez 42 stopinj, dolžina naleta je znašala 145 metrov, višinska razlika med mizo in iztekom pa 127 metrov.<ref>{{navedi splet|title=Planica 1969 (video)|url=https://euscreen.eu/item.html?id=EUS_63C2136538A4422C8347C981794C04D7|work=[[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]]|date=21. marec 1969|accessdate=2020-11-26|archive-date=2021-10-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20211018100941/https://euscreen.eu/item.html?id=EUS_63C2136538A4422C8347C981794C04D7|url-status=dead}}</ref> Februarja 1969 so pri natanko 100 metrih postavili še nov sodniški stolp višine 12 metrov in širine 8 metrov. 6. marca 1969, že dva tedna pred prvim uradno otvoritvijo so prvič so preizkusili letalnico. [[Miro Oman]] je imel čast, da je iz drugega naleta pristal pri 135 metrih ter s tem postavil prvi rekord te naprave. To pa je bil istočasno tudi njegov zadnji skok v karieri.<ref>{{navedi splet|title=Planica je nared (stran 17)|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-AWQNSR2Q/17/index.html#zoom=z|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=7. marec 1969}}</ref> Velikanko so uradno odprli 21. marca 1969 na treh enakovrednih dneh tekmovanja Smučarski poleti KOP oz. [[Mednarodni teden smučarskih poletov]]. Nastopilo je 60 tekmovalcev iz 15 držav, zmagal pa je [[Jiří Raška]]. V treh dneh tekmovanja se je zbralo skupaj 90 tisoč gledalcev. Tekmovanje je potekalo tako da so vse tri dni tekmovalci vsak dan opravili po 3 polete.<ref>{{navedi splet|title=Planica – je nared (stran 8)|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-CR2KFFIE/8/index.html#zoom=z|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=21. marec 1969}}</ref> Za končni rezultat se je štel 1 najboljši polet iz prvega dne, ter po 2 najboljša iz drugega in tretjega dne tekmovanja. Doseženih je bilo kar pet svetovnih rekordov, [[Manfred Wolf]] je na zadnji dan tekmovanja postavil piko na i pri rekordni znamki 165 metrov.<ref>{{navedi splet|title=Planica spet pred vsemi (stran 5)|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-8FZSCBCY/5/index.html#zoom=z|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=22. marec 1969}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Nov rekord Raške - 164 m (stran 1)|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-SQAO2US6/index.html#zoom=z|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=23. marec 1969|accessdate=2020-11-26|archive-date=2020-10-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20201018143151/http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-SQAO2US6/index.html#zoom=z|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Dan brez primere v Planici (stran 8)|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-SQAO2US6/8/index.html#zoom=z|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=23. marec 1969}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Wolf (NDR) – 165 m! (stran 1)|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-QQNJXBKK/index.html#zoom=z|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=24. marec 1969|accessdate=2020-11-26|archive-date=2020-10-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20201017194632/http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-QQNJXBKK/index.html#zoom=z|url-status=dead}}</ref> [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 1972]], ki ga je organizirala Planica, je bilo sploh prvo v zgodovini te discipline. [[Walter Steiner]] je postal prvi svetovni prvak. K-točka pa je bila takrat pri 165 metrih.<ref>{{navedi splet|title=v Planici štart za SP v poletih (stran 1 & 7)|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-7G5J60M3/index.html#zoom=z|publisher=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=25. marec 1972}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Steiner sega po zlatu (stran 1 & 14)|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-QMLQOTQ4/index.html#zoom=z|publisher=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=26. marec 1972}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Konec — v vetru (stran 1 & 3)|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-NEOBRET7/index.html#zoom=z|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=27. marec 1972}}</ref> === 1974–1979: Steiner, Norčič in svetovno prvenstvo === Leta 1974 je bil v Planici že drugič organiziran KOP [[Mednarodni teden smučarskih poletov]], ponovno pa je slavil švicar [[Walter Steiner]], skupaj pa se je zbralo 115.000 gledalcev. Že prvi dan, 15. marca je v poizkusni seriji skočil 169&nbsp;m in izenačil svetovni rekord Heinza Wossipiwa iz [[Vzhodna Nemčija|Vzhodne Nemčije]], doseženega v [[Oberstdorf]]u leto pred tem. Steiner pa je malce kasneje v drugi seriji padel pri neverjetni dolžini svetovnega rekorda 177&nbsp;m.<ref>{{navedi splet|title=Še nikoli tako daleč (stran 13)|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-VX4EZU1C/5/index.html#zoom=z|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=16. marec 1974|accessdate=2020-11-26|archive-date=2020-10-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20201018032927/http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-VX4EZU1C/5/index.html#zoom=z|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|title=In zopet Steiner! (stran 11)|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-7EI4L3AL/11/index.html#zoom=z|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=18. marec 1974}}</ref> Leta 1977 je bil v Planici že tretjič organiziran KOP mednarodni teden poletov. 20 marca, zadnji dan tekmovanja, je [[Bogdan Norčič]] v poizkusni seriji z rokami podrsal pri dolžini svetovnega rekorda 181 metrih. Avstrijec [[Reinhold Bachler]] pa je zmagal tridnevno tekmovanje, v končni rezultat pa je štel najboljši skok vsakega dneva.<ref>{{navedi splet|title="Norko" z dotikom 181 m. Zmagovalec je R. Bachler (stran 9|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-PKD4W2G7/9/index.html#zoom=z|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=21. marec 1977|accessdate=2020-11-26|archive-date=2020-10-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20201018073033/http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-PKD4W2G7/9/index.html#zoom=z|url-status=dead}}</ref> Leta 1979, je Planica že drugič gostila svetovno prvenstvo v poletih pred skupno 115.000 gledalci. Uporabili pa so zapleten sistem točkovanja, kjer so v končni seštevek šteli po 2 od 4 najboljših poletov in pa povprečje vseh štirih. Imeli so veliko težav saj je zaradi toplega vremena v petek v izteku stala voda. Tako se je tekmovanje začelo šele v soboto 17. marca, ko je vzhodni nemec Axel Zitzmann padel pri 179 metrih, dolžini svetovnega rekorda. Naslednji in zadnji dan tekmovanja je [[Klaus Ostwald]] izenačil tri leta star svetovni rekord na 176 metrov. [[Armin Kogler]] pa je postal svetovni prvak. Avseniki pa so prvič predstavili skladbo "[[Planica, Planica]]".<ref>{{navedi splet|title=Sobotni zmagovalec Zitzmann je padel pri rekordnih 179 m (stran 10)|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-R0MUYGF2/10/index.html#zoom=z|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=19. marec 1979|accessdate=2020-11-26|archive-date=2020-10-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20201018162353/http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-R0MUYGF2/10/index.html#zoom=z|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Svetovno prvenstvo v poletih 1979|url=https://4d.rtvslo.si/arhiv/mmc-sport/174666504|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|RTV 4D]]|date=22. januar 2020|time=01:25}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Koglerju naslov, Ostwaldu rekord (stran 9|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-R0MUYGF2/9/index.html#zoom=z|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=19. marec 1979|accessdate=2020-11-26|archive-date=2020-10-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20201018155656/http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-R0MUYGF2/9/index.html#zoom=z|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Svetovno prvenstvo v poletih 1979|url=http://www.fis-ski.com/uk/604/610.html?sector=JP&raceid=321|archive-url=https://web.archive.org/web/20121019123642/http://www.fis-ski.com/uk/604/610.html?sector=JP&raceid=321|url-status=dead|archive-date=19 October 2012|publisher=[[International Ski Federation]]|accessdate=18 November 2020}}</ref> === 1985: Rekorden obisk Planice s skupno 150.000 gledalci === Leta 1984, ob 50. obletnici Planice, se je organizacijski komite odločil za modernizacijo in povečavo. Glavnina del je bila opravljena poleti in spomladi '84, seveda z izdatno pomočjo jugoslovanske vojske, prostovoljcev in pa tudi raznih delovnih organizacij pod vodstvom bratov Gorišek. Na doskočišče in hrbtišče so izkopali navozili 1500 m<sup>3</sup> materiala, iz zaletišča pa so izkopali 300 kubikov. Stari leseni vrh naleta so nadomestili z železno konstrukcijo, odskočno mizo pa so potisnili 5 metrov nazaj. Kalkulacijsko točko so pomaknili iz K165 na K185.<ref>{{navedi splet|title=TV Dnevnik 13/10/1984|url=https://euscreen.eu/item.html?id=EUS_D533004BCEE34C7CAFF6AB5CA4AD2548|publisher=[[RTV Slovenija]]|date=13. oktober 1984|website=euscreen.eu|accessdate=2020-11-28|archive-date=2020-12-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20201208235510/https://euscreen.eu/item.html?id=EUS_D533004BCEE34C7CAFF6AB5CA4AD2548|url-status=dead}}</ref> Leta 1985, je Planica gostilo [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 1985|8. svetovno prvenstvo v poletih]], z rekordnim skupnim in rekordnim dnevnim obiskom in z enim od največjih zborovanj v zgodovini Slovenije. V treh dneh se je v Planici zbralo skupaj kar 150.000 ljudi, v soboto pa tudi rekorden dnevni obisk 80.000 ljudi.<ref name="Planica85">{{navedi splet|title=Mikavnost Planice je že večja od njenih realnih zmogljivosti|page=9|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-8X32XD64/9/index.html#zoom=z|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=18. marec 1985}}</ref> Smo pa že na petkovem uradnem treningu smo videli kar tri svetovne rekorde; postavili sta jih za kratek čas [[Mike Holland]] (186 metrov) in [[Matti Nykänen]] (187 in 191 metrov). Nykänen ki je postal svetovni prvak, je s svojim zadnjim svetovnim rekordom povzročil velik preplah pri vodilnih možeh FIS in povzročil revolucijo v smučarskih poletih. Hoteli so ustaviti lov na rekordne daljave zato so naslednje leto uvedli pravilo, ki ni priznavalo in točkovalo poletov daljših od 191 metrov. Za to odločitvijo je stal [[Torbjørn Yggeseth]], ustanovitelj svetovnega pokala, tehnični delegat in visok funkcionar.<ref>{{navedi splet|title=V manj kot dveh urah trije svetovni in vrsta državnih rekordov|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-CY0HIH87/5/index.html#zoom=z|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=16. marec 1985|page=5}}</ref><ref>{{navedi splet |last=Okorn |first=Jože |title=Planica, zibelka smučarskih poletov: Le vprašanje časa je bilo, kdaj bo prvi človek preletel magično mejo 100 metrov |url=https://www.dnevnik.si/1042709560 |website=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] |date=18. marec 2015 |language=sl |accessdate=2020-11-28 |archive-date=2020-12-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201214211417/https://www.dnevnik.si/1042709560 |url-status=dead }}</ref> Dolgoletni planiški režiser [[Stane Škodlar]], je iskal glasbeno podlago za počasne posnetke in izbral elektronsko skladbo "[[Andromeda (skladba)|Andromeda]]", instrumentalno mojstrovino [[Miha Kralj|Mihe Kralja]]. Ta je bila v uporabi vse do leta 1994. === 1987: Zadnji svetovni rekord v paralelni tehniki === Leta 1987, je letalnica prvič gostila svetovni pokal pred 100.000 gledalci. Že na petkovem uradnem treningu pred 10.000 gledalci, je [[Andreas Felder]] podrsal pri dolžini svetovnega rekorda 192 metrov. Naslednji dan je [[Piotr Fijas]] v tretji seriji, pred 40.000 gledalci, postavil zadnji svetovni rekord v paralelni tehniki, ko je pristal pri 194 metrih. Takoj po tem rekordnem poletu, so serijo razveljavili in ponovili, kjer je Felder skočil 191 metrov in zmagal sobotno tekmovanje. Fijasov rekord je bil uradno priznan šele 7 let kasneje ko so umaknili nerazumno pravilo. Zadnji dan pred 50.000 gledalci je [[Vegard Opaas]] poletel 193 metrov, a so serijo po tem poletu prekinili in razglasili uradne rezultate, zmagal pa je [[Ole Gunnar Fidjestøl]] z poletom 190 metrov.<ref>{{navedi splet|title=Felder z znamenjem, ki ne velja|page=1|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-OE9HOZY2/index.html#zoom=z|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=14. marec 1987|accessdate=2020-11-28|archive-date=2020-10-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20201017140714/http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-OE9HOZY2/index.html#zoom=z|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Andreas Felder na treningu pod Poncami poletel 192 m|page=5|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-OE9HOZY2/5/index.html#zoom=z|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=14. marec 1987|accessdate=2020-11-28|archive-date=2020-10-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20201017164059/http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-OE9HOZY2/5/index.html#zoom=z|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Felderju sobotna tekma, Fijasu pa svetovni rekord|page=11|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-8SH9CYF6/11/index.html#zoom=z|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=16. marec 1987|accessdate=2020-11-28|archive-date=2020-10-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20201019181239/http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-8SH9CYF6/11/index.html#zoom=z|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Planica 1987: Foto galerija|page=16|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-8SH9CYF6/16/index.html#zoom=z|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=16. marec 1987|accessdate=2020-11-28|archive-date=2020-11-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20201101155149/http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-8SH9CYF6/16/index.html#zoom=z|url-status=dead}}</ref><ref name="Planica 94">{{navedi splet|title=Decembra 94 bo Slovenija smučarsko središče sveta|page=11|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-FRL9W0FG/11/index.html#zoom=z|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=13 June 1994}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Planiška nedelja Fidjestoelu, drugi Zupan...|page=9|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-8SH9CYF6/9/index.html#zoom=z|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=16. marec 1987}}</ref> === 1991: Najdaljši paralelni polet vseh časov, a z dotikom === 23. marca 1991, je [[André Kiesewetter]] v 2. seriji poletel 196 m v paralelni tehniki, kar je najdaljši polet v tej tehniki vseh časov, a je pri tem podrsal z roko.<ref>{{navedi splet|title=Tudi Kiessewetter je bil ob sapo, zato je nekoliko segel v sneg|page=9|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-4LNCRBHI/9/index.html#zoom=z|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=25. marec 1991|accessdate=2020-11-28|archive-date=2020-10-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20201017140713/http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-4LNCRBHI/9/index.html#zoom=z|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Andre Kiesseweter - 196 metrov - s padcem|url=https://www.youtube.com/watch?v=zB1ndE2p2z4|publisher=[[YouTube]]|date=23. marec 1991}}</ref> V tretji seriji sta [[Stephan Zünd]] in Kiesewetter pristala pri 191 metrih. Naslednji dan je [[Ralph Gebstedt]] v zadnji seriji pristal pri 190 m in zmagal edinkrat v karieri.<ref>{{navedi splet|title=Rezultati iz Planice: LETALNICA - DRUGI DAN|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-4LNCRBHI/9/index.html#zoom=z|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=25. marec 1991|accessdate=2020-11-28|archive-date=2020-10-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20201017140713/http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-4LNCRBHI/9/index.html#zoom=z|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|title=»Planica, Planica…«, 1991|url=https://fototekamnzs.com/2016/03/18/8201/|publisher=National Museum of Contemporary History|accessdate=18 November 2020|language=sl}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Ralph Gebstedt osebni rekord: 190 metrov - Planica 1997 - sobotna tekma (glej na 10:46)|url=https://www.youtube.com/watch?v=DxkIEPumK3Q|publisher=[[YouTube]]|date=22. marec 1997}}</ref> === 1994: Goldi z podrsom prvi v zgodovini čez 200 m. Nieminen uradno prvi === Leta 1994 je Planica že drugič pisala zgodovino, po prvem poletu v zgodovini preko sto metrov, zdaj še prvi polet v zgodovini preko 200 metrov. Planica je že četrtič gostila svetovno prvenstvo v poletih, ki je hkrati po posamičnih dneh štelo tudi za točke svetovnega pokala, kot je to veljalo v 1990ih. Tekmovanje je zaznamovalo toplo vreme, močan veter in pomanjkanje snega, ki so ga z bližnjih vrhov navažali kar s helikopterji. Tik pred zdajci pa so morali zaradi prevelike višine na puklu na zahtevo FIS, teren umetno dvigniti z pravokotno stisnjenimi balami sena. Začelo se je že z četrkovim prostim treningom, ko je [[Martin Höllwarth]] po 7 letih postavil nov svetovni rekord pri 196 metrih, kmalu zatem pa je Goldberger kot prvi preletel to znamko, a pri tem podrsal. Samo nekaj minut za njim je to uspelo [[Toni Nieminen| Toniju Nieminenu]], ki je kot prvi obstal na nogah preko magične meje.<ref>{{navedi splet|title=V Planici tudi preko magičnih 200 metrov|page=8|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-GAFK2MRN/8/index.html#zoom=z|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=18. marec 1994|accessdate=2020-12-04|archive-date=2020-10-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20201018073146/http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-GAFK2MRN/8/index.html#zoom=z|url-status=dead}}</ref> Naslednji dan, na uradnem treningu je [[Christof Duffner]] najprej padel pri dolžini svetovnega rekorda 207 metrov, kmalu za njim pa je [[Espen Bredesen]] pri 209 metrih postavil nov svetovni rekord, ki je vzdržal naslednja tri leta.<ref>{{navedi splet|title=Planica ne pozna nobenih meja; Espen Bredesen poletel 209 metrov|page=8|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-5CHCDE0Z/8/index.html#zoom=z|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=19. marec 1994|accessdate=2020-12-04|archive-date=2020-10-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20201018073145/http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-5CHCDE0Z/8/index.html#zoom=z|url-status=dead}}</ref> Prvi dan tekmovanja zaradi močnega vetra pred 30.000 ljudmi niso izvedli niti enega skoka. Zadnji dan v nedeljo jim je vendarle uspelo izpeljati tekmo, svetovni prvak je postal [[Jaroslav Sakala]]. Priča smo bili velikemu fairplayu, ki je samo razkril vso bedo takratnega pravila, ki ni priznavalo in točkovalo poletov daljših od 191 metrov. Espen Bredesen je bil sicer uradno drugi, a je [[Roberto Cecon|Cecon]] uradno tretji, poletel 199 metrov in bi v normalnih pogojih situacija bila obratna. Bredesen je na tiskovni konferenci svojo srebrno medaljo zamenjal z bronasto Roberta Cecona. Nesmiselno pravilo je bilo tako na jesenskem zasedanju FIS dokončno ukinjeno.<ref name="Planica 94"/> === 1997: Peterka osvojil prvi veliki globus, nemški fairplay, 130.000 ljudi === Leta 1997 je po zaslugi [[Primož Peterka|Primoža Peterke]], ki se je s Dietrom Thomo boril za sploh prvi veliki (zimski) globus v zgodovini Slovenije, v Sloveniji zavladala prava skakalna histerija, z rekordnim televizijskim avditorijem in tudi z izjemnim obiskom samih tekem.<ref>{{navedi splet |title=Za najboljših šest letalcev 50.000 evrov |url=https://www.dnevnik.si/1042346403 |website=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] |date=20. marec 2010 |accessdate=2020-12-04 |archive-date=2023-03-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230314003640/https://www.dnevnik.si/1042346403 |url-status=dead }}</ref> Skoraj bi se zalomilo na petkovih kvalifikacijah, ko je Peterka padel in se lažje poškodoval, na prošnjo Jelka Grosa pa mu je po izjemni fairplay potezi pomagal ravno nemški fizioterapevt, ki je skrbel za njegovega glavnega tekmeca Dietra Thomo. Skupaj se je v treh dneh zbralo kar 130.000 gledalcev, to je drugi največji obisk v zgodovini Planice. Na sobotni tekmi, kjer se je zbralo skoraj 70.000 gledalcev, je odločala o skupni zmagi, v poizkusni seriji pa smo videli tudi dva svetovna rekorda 210 in 212 metrov, ki sta ju postavila [[Espen Bredesen]] in [[Lasse Ottesen]]. Kasneje je Dieter Thoma padel pri dolžini svetovnega rekorda 213 metrov. Peterka pa je osvojil veliki kristalni globus. Na pobudo [[Stane Škodlar|Staneta Škodlarja]], dolgoletnega planiškega režiserja, ki je iskal novo glasbeno podlago za počasne posnetke, je priznani slovenski skladatelj [[Jani Golob]] napisal instrumental, ki je v uporabi od leta 1997.<ref name="history-rtv">{{navedi splet |title=Zgodovina Planice: Od Bradla do Kobajašija |url=https://www.rtvslo.si/sport/zimski-sporti/planica/zgodovina-planice-od-bradla-do-kobajasija/515599 |publisher=[[RTV Slovenija]] |access-date=27 November 2020 |language=sl}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Planica – L. Ottesen 212 m, Peterka skupni zmagovalec|page=11|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-UZLVFXH5/11/index.html#zoom=z|newspaper=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=24 March 1997|accessdate=2020-12-04|archive-date=2020-10-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20201017031958/http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-UZLVFXH5/11/index.html#zoom=z|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|page=1|title=Japonski zmagi v Planici, P. Peterki tudi piramida|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-UZLVFXH5/index.html#zoom=z|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=24. marec 1997}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{navedi splet|title=Primoža v nebesa, Dietra pa v pekel|page=9|url=http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-EWOW3LDQ/04d1a8fa-f755-4bf9-8cbd-3d4889d38d3e/PDF|newspaper=Gorenjski glas|date=25. marec 1997}}</ref> === 1999: Schmitt in Ingebrigtsen postavila svetovni rekord === Leta 1999 so bile na sporedu tri posamične tekme svetovnega pokala, ki jih je obiskalo preko 80.000 ljudi. Postavljena sta bila dva svetovna rekorda; najprej je [[Martin Schmitt]] padel pri dolžini svetovnega rekorda 219 metrov in ga nato uradno postavil z obstankom na nogah pri 214,5 metrih; [[Tommy Ingebrigtsen]] pa ga je izboljšal na 219,5 metra, slednji polet pa iz neznanih razlogov obstaja samo v počasnem posnetku.<ref>{{navedi splet|title=Magična privlačnost zibelke|page=1|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-E7UXDW86/index.html#zoom=z|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=22. marec 1999}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Zmaga Japoncem in Nemcem, svetovni rekord pa Norvežanu|page=1, 21|url=http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JUOHE7DT/07b32608-ba0f-4834-b13d-dab8f560d5c9/PDF|newspaper=Gorenjski glas|date=23. marec 1999}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Schmitt novi rekorder, slovenski delež pičel|page=10|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-ENZWQJZI/10/index.html#zoom=z|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=20. marec 1999|accessdate=2020-12-04|archive-date=2022-07-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20220725123744/http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-ENZWQJZI/10/index.html#zoom=z|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Pomilovalne poglede preskočil za pol metra|page=16|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-E7UXDW86/16/index.html#zoom=z|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=22. marec 1999}}</ref> === 2000: Hörl in Goldberger sta izboljšala svetovni rekord === 16. marca 2000, med uradnim treningom je do tedaj povsem neznani avstrijski skakalec [[Thomas Hörl]], postavil nov svetovni rekord pri 224,5 metra, ki je vzdržal le dva dni do prve ekipne tekme v zgodovini letalnic. Ko je [[Andreas Goldberger]] izboljšal svetovni rekord na 225 metrov.<ref>{{navedi splet|title=Rekordi padali kot zrele hruške|page=19|url=http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FD52NZ8N/1432ab14-412f-475b-ad0a-7f2430b918d6/PDF|newspaper=Gorenjski glas|date=21. marec 2000|accessdate=2020-12-04|archive-date=2023-03-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20230314080521/http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FD52NZ8N/1432ab14-412f-475b-ad0a-7f2430b918d6/PDF|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.mopo.de/donnerstag-16-03-2000--12-44-weltrekord--oesterreicher-thomas-hoerl-flog-224-5-m-weit-19047470|title=Weltrekord: Österreicher Thomas Hörl flog 224,5 m weit|language=de|website=mopo.de|date=16. marec 2000|accessdate=2020-12-04|archive-date=2016-03-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20160314223939/http://www.mopo.de/donnerstag-16-03-2000--12-44-weltrekord--oesterreicher-thomas-hoerl-flog-224-5-m-weit-19047470|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Velikanka čaka na rekorde|page=22|url=http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GD1AOHP5/5002ce33-e251-4c8e-b568-c61bd246118c/PDF|newspaper=Gorenjski glas|date=17. marec 2000|accessdate=2020-12-04|archive-date=2022-07-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20220725123734/http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GD1AOHP5/5002ce33-e251-4c8e-b568-c61bd246118c/PDF|url-status=dead}}</ref> === 2003: Doseženi kar štirje novi svetovni rekordi === Leta 2003, ko se je v štirih dneh zbralo skupaj 120.000 ljudi, so bili postavljeni štirje svetovni rekordi. [[Adam Małysz]] je izenačil rekord na 225 metrov, [[Matti Hautamäki]] pa ga je kar trikrat izboljšal na 227.5, 228 in 231 metrov. [[Veli Matti Lindström]] pa je podrsal pri 232,5 metra.<ref>{{navedi splet|title=Planica rekordna v vseh pogledih (1) / Fincu rekord, Poljaku kristalni globus (10)|page=1, 10|url=http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GY1A9990/36a4ecff-7792-40fa-9b1d-67d2c95459fc/PDF|newspaper=Gorenjski glas|date=17. marec 2000|accessdate=2020-12-04|archive-date=2023-03-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20230314005428/http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GY1A9990/36a4ecff-7792-40fa-9b1d-67d2c95459fc/PDF|url-status=dead}}</ref> === 2005: Super nedelja s štirimi svetovnimi rekordi === 20. marca 2005, na super nedeljo, v precej oblačnem vremenu, smo bili priča izjemni finalni seriji v kateri so bili doseženi zadnji štirje planiški svetovni rekordi: [[Tommy Ingebrigtsen]] je najprej izenačil na 231 metrov, [[Matti Hautamäki]] na 235.5 metrov, [[Bjørn Einar Romøren]] pa ga je izboljšal kar dvakrat najprej na 234.5 in potem še na 239 metrov. [[Janne Ahonen]] je čisto na koncu padel pri 240 metrih.<ref name="history-rtv"/><ref>{{navedi splet |last1=Okorn |first1=Jože |title=Izbral miss in podrl rekord |url=https://www.dnevnik.si/117678 |website=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] |date=21. marec 2005 |accessdate=2020-12-04 |archive-date=2023-03-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230314003642/https://www.dnevnik.si/117678 |url-status=dead }}</ref> === 2010: Planica je že šestič gostila svetovno prvenstvo === Leta 2010 so v Planici zgradili novo sedežnico, obnovili sodniški stolp ter razširili doskočišče. Znižali so tudi naklon na odskočni mizi in profil, tako da lahko letalci letijo varneje in nižje nad doskočiščem. Vse to je bilo nujno potrebno, da je organizator sploh lahko obdržal tekme in zadostil standardom zveze FIS. Planica je svetovno prvenstvo gostila že šestič. Švicarski skakalec [[Simon Ammann]] je v dveh dneh v skupno štirih serijah z veliko prednostjo osvojil naslov svetovnega prvaka v poletih, še enega zadnjih manjkajočih naslovov v njegovi bogati karieri. Ekipni svetovni prvaki so v dveh serijah postali [[Avstrija|Avstrijci]]. Zadnji dan posamičnega tekmovanja se je zbralo kar 55.000, v celem tednu pa 82.000 gledalcev. ===2015: Prenovljena letalnica, drama za veliki globus === Po finalu leta 2013 so se lotili prenove letalnice. Reonstrukcija je obsegala povečanje kritične točke iz K185 na K200 in velikosti letalnice iz HS215 na HS225 ter razširitev za dva metra. Star nalet iz jekla so podrli in ga nadomestili z novim betonskim, mizo pa so premaknili za 12 metrov nazaj. Prav tako so višinsko razliko od mize do izteka povečali iz 130 na 135 metrov. Prenovo so opravili pod nadzorom direktorja planiškega centra [[Jelko Gros|Jelka Grosa]], za konstrukcijo pa sta odgovorna Janez Gorišek in njegov sin [[Sebastjan Gorišek|Sebastjan]]. Cilj prenove je bil narediti letalnico, ki bo omogočala polete pri 250 metrih in še dlje. Krstna tekma na prenovljeni letalnici je bila izpeljana v ponedeljek, 16. marca 2015.<ref>{{navedi splet|url= http://www.nc-planica.si/2013/11/04/rekonstrukcija-letalnice-bratov-gorisek/|title= Rekonstrukcija Letalnice bratov Gorišek|publisher= nc-planica.si|accessdate= 8. januar 2016|archive-date= 2016-03-25|archive-url= https://web.archive.org/web/20160325155042/http://www.nc-planica.si/2013/11/04/rekonstrukcija-letalnice-bratov-gorisek/|url-status= dead}}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/sport/zimski-sporti/prenovljena-velikanka-250-metrov-in-nic-vec-zastonj-kosil/333007|title= Prenovljena velikanka: 250 metrov |publisher=[[RTV Slovenija]]|accessdate=26. marec 2014}}</ref><ref>{{navedi splet|url= http://www.mizs.gov.si/nc/si/medijsko_sredisce/novica/article/12058/9099/|title= Otvoritev Letalnice bratov Gorišek|publisher= mizs.gov.si|accessdate= 8. januar 2016|archive-date= 2016-03-04|archive-url= https://web.archive.org/web/20160304201904/http://www.mizs.gov.si/nc/si/medijsko_sredisce/novica/article/12058/9099/|url-status= dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url= http://www.nc-planica.si/fotogalerija/|title= Fotogalerija letalnice|publisher= nc-planica.si|accessdate= 8. januar 2016|archive-date= 2015-12-30|archive-url= https://web.archive.org/web/20151230075541/http://www.nc-planica.si/fotogalerija/|url-status= dead}}</ref> Na prvi tekmi na prenovljeni letalnici so povsem dominirali slovenski letalci, predvsem v režiji [[Peter Prevc|Petra Prevca]] in [[Jurij Tepeš|Jurija Tepeša]] in so dobili tako ekipno kot tudi obe posamični tekmi z dvojno zmago. Obenem sta Prevc in Tepeš postala šesti in sedmi skakalec v zgodovini, ki sta izvedla idealni skok ocenjen s samimi dvajseticami. Zadnji dan vse do zadnjega skoka se ni vedelo kdo bo osvojil veliki kristalni globus ali Prevc ali Freund. Na koncu ga je ob istem številu točk osvojil slednji, saj je v sezoni zbral več posamičnih zmag. Zmagal pa je Tepeš, na katerega se je vsul plaz kritik in medijski stampedo, saj je z izrednim poletom 244 metrov na koncu premagal Prevca in mu s tem onemogočil veliki kristalni globus.<ref>{{navedi splet|url= http://www.delo.si/sport/zimski/dvojna-slovenska-zmaga-v-planici-peter-prevc-pred-jurijem-tepesem.html|title= Dvojna slovenska zmaga v Planici: Peter Prevc pred Jurijem Tepešem|publisher= [[Delo (časopis)|delo]]|accessdate= 20. marec 2015|archive-date= 2016-03-05|archive-url= https://web.archive.org/web/20160305020204/http://www.delo.si/sport/zimski/dvojna-slovenska-zmaga-v-planici-peter-prevc-pred-jurijem-tepesem.html|url-status= dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url= http://www.delo.si/sport/zimski/slovenski-skakalci-zmagovalci-ekipne-tekme-v-planici.html|title= Slovenski skakalci zmagovalci ekipne tekme v Planici|publisher= [[Delo (časopis)|delo]]|accessdate= 21. marec 2015|archive-date= 2016-01-07|archive-url= https://web.archive.org/web/20160107041346/http://www.delo.si/sport/zimski/slovenski-skakalci-zmagovalci-ekipne-tekme-v-planici.html|url-status= dead}}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://www.delo.si/sport/zimski/dvojna-slovenska-zmaga-z-grenkim-priokusom-tepes-prvi-in-prevc-drugi-freundu-globus.html|title= Dvojna slovenska zmaga z grenkim priokusom: Tepeš prvi in Prevc drugi, Freundu globus|publisher=[[Delo (časopis)|delo]]|accessdate=22. marec 2015}}</ref> ===2016: Prevc osvojil veliki globus, 111 tisoč gledalcev === Leto 2016 je bilo za Planico še eno izjemno leto, ko je po Peterki spet zavladala izjemna evforija, ko se je skupaj zbralo kar 111.000 gledalcev, da pospremi skupno zmago Prevca, ki je v tej rekordni sezoni zabeleležil 15 posamičnih zmag. Na začetku med preizkusom letalnice, pa je [[Tilen Bartol]] padel pri 252 metrih, takrat drugem najdaljšem poletu vseh časov in pol metra dlje od veljavnega svetovnega rekorda.<ref>{{navedi splet|title=Prišlič 246, Bartol 252 with a fall on Wednesday's test of the hill|url=https://www.planica.si/en/news-archive/news/2016-03-16-prislic-246-bartol-252-with-a-fall-on-wednesday-s-test-of-the-hill|website=planica.si|date=16 March 2016|date=16 March 2016}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Foto: Planica kraljica – pod Poncami izjemnih 111 tisoč gledalcev|url=https://www.rtvslo.si/zabava/druzabna-kronika/foto-planica-kraljica-pod-poncami-izjemnih-111-tisoc-gledalcev/388683|publisher=[[RTV Slovenija]]|date=20. marec 2016}}</ref> ===2018: Schlierenzauer podrsal pri dolžini svetovnega rekorda === 22. marca 2018 je avstrijski skakalec [[Gregor Schlierenzauer]] z rokami podrsal pri (neveljavni) izenačeni dolžini svetovnega rekorda 253.5 metra.<ref>{{navedi splet|title="Schlieri": Z drugačno krivuljo se lahko pristane tudi pri svetovnem rekordu|url=https://www.rtvslo.si/sport/zimski-sporti/schlieri-z-drugacno-krivuljo-se-lahko-pristane-tudi-pri-svetovnem-rekordu/449641|publisher=[[RTV Slovenija]]|date=22. marec 2018}}</ref> 24. marca 2019 je [[Rjoju Kobajaši]] z rekord skakalnice pri 252 metrih (drugem najdaljšem poletu vseh časov) osvojil prvi veliki globus za Japonsko.<ref>{{navedi splet|title=Planiški rekord za piko na i (skoraj) popolni zimi|url=https://www.rtvslo.si/sport/zimski-sporti/planica/planiski-rekord-za-piko-na-i-skoraj-popolni-zimi/483514|publisher=[[RTV Slovenija]]|date=24. marec 2019l}}</ref> ===2020: SP prestavljeno na december. Poleti v Planici prvič pod reflektorji === Leta 2020, je bilo [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 2020|26. Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih]], rekordno sedmo v Planici, sprva planirano za marec, a so ga kot vse drugo, zaradi začetka pandemije [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|COVID-19]] prestavili na december, zelo nenavaden termin za polete, ki v moderni dobi v tem času še nikoli niso potekali. Poleti v Planici so prvič in edinkrat doslej izjemoma potekali pod reflektorji (montažnimi), z tekmami v večernem terminu in brez gledalcev.<ref>{{navedi splet |last1=Mavrič |first1=Petra |title=Znan je termin SP v poletih v Planici |url=https://siol.net/sportal/zimski-sporti/planica-med-11-13-decembrom-sp-524041 |publisher=[[Siol]]|date=24. april 2020}}</ref> Leta 2021 so bile marčevske tekme zaradi covida spet brez gledalcev. Videli smo kar 4 tekme, saj so nadomestili odpadlo tekmo iz Nemčije. === 2022: Jelar osvojil mali kristalni globus v poletih === Leta 2022 je na petkovi tekmi prvič v svetovnem pokalu zmagal [[Žiga Jelar]], v tej sezoni pa je osvojil tudi mali kristalni globus v poletih. ===2023: Tekme svetovnega pokala prvič v zgodovini v aprilu === Leta 2023 so bile vse tri tekme na začetku aprila, še nikoli v zgodovini svetovnega pokala tako pozno. Prav na zadnji dan sezone je v Planici svojo prvo zmago slavil [[Timi Zajc]], ki je en mesec prej tudi v Planici, na [[Bloudkova velikanka|Bloudkovi velikanki]] postal svetovni prvak na veliki skakalnici. ===2024: Peter Prevc z zmago končal zelo bogato kariero === Leta 2024 je že na petkovi popoldanski tekmi [[Peter Prevc]] kot piko na i svoji karieri končal z 24. zmago, zadnjo v svetovnem pokalu in četrto na planiški letalnici. V nedeljo so mu za slovo še pripravili spektakularno in zelo ganljivo slovesnost ob koncu njegove zelo uspešne profesionalne poti. ===2025: Domen Prevc po 14 letih vrnil svetovni rekord v Planico === 30. marca 2025, na zadnji dan in predzadnji polet sezone, je na veliko navdušenje 17.000-glave množice, [[Domen Prevc]] po dvajsetih letih v Planici spet postavil svetovni rekord pri 254,5 metra. In ga po letu 2011, ko ga je zibelki poletov z takrat povsem prenovljeno [[Vikersundbakken|letalnico]] speljal zadnja leta večni rival, norveški [[Vikersundbakken|Vikersund]], vrnil nazaj domov. Planico je letos zaznamoval dež, v štirih dneh jo je obiskalo okrog 65.000 ljudi, manj od pričakovanj. Na petkovi tekmi je prvič v Planici slavil [[Domen Prevc]], v nedeljo pa je po pravi drami in kljub rekordu Prevca, prvič v Planici zmagal še [[Anže Lanišek]]. Proračun je znašal 3,5 milijona evrov. Vsaj del dogajanja si je ogledalo 947.000 različnih gledalcev, svetovni rekord pa 700.900 gledalcev. Nedeljska posamična tekma je bila najbolj gledana vsebina vseh slovenskih televizij v letu 2025 in najbolj gledana tekma v Planici zadnjih nekaj let. ===2026: Dvojni veliki globus, mali globus, prvi ženski poleti v Planici in svetovni rekord === 26. marca 2026, se je na dnevu kvalifikacij zbralo skupaj 10,780 gledalcev, kjer so po velikih naporih zaradi vetra in sneženja po razvlečenih 4 urah, vendarle uspeli izpeljati enenega od dveh predvidenih uradnih treningov in kvalifikacije za moške, ki jih je dobil [[Anže Lanišek]]. 27. marca 2026, je petkovo pozno popoldansko tekmo pred 15,692 gledalci že drugo leto zapored dobil [[Domen Prevc]]. Njegov glavni konkurent za mali kristalni globus v v poletih, [[Stephan Embacher]] je padel in precej zaostal. Avstrijska skakalka [[Julia Mühlbacher]] je imela to čast da je opravila prvi ženski polet v zgodovini Planice in pristala pri 167 metrih. [[Nika Prevc]] pa je postavila prvi ženski svetovni rekord v Planici pri 242.5 metrih. 28. marca 2026, sta bili na sporedu ekipna tekma in prvič v zgodovini tudi ženska posamična tekma. Uradno se je zbralo 30,878 gledalcev (neuradno menda celo 35,000), ki so vztrajali čez cel dan, tudi za žensko tekmo, pa je zaradi izjemne gneče na cesti vse od Jesenic do Planice, brez vstopa ostalo več tisoč ljudi, ki so vstopnice lahko izkoristili naslednji dan,v nedeljo. Pred z naskokom največjo in rekordno množico, ki je kadarkoli obiskala kakšno žensko tekmo skokov je svojo jubilejno 40. zmago v karieri (in 18. v sezoni), slavila domača junakinja [[Nika Prevc]]. 29. marca 2026, je bil na sporedu moški finale sezone, ki ga je obiskalo 26,030 gledalcev, kar je eden boljših obiskov zadnjih 30 let v Planici. Tekmo je dobil [[Marius Lindvik]] pred Domnom Prevcem, ki je osvojil še seštevek Planica 7 (in s tem 20,000 evrov nagrade) in še drugič v karieri kristalni globus v smučarskih poletih, poleg že predčasno osvojenega velikega kristalnega globusa. Kariero sta končala [[Manuel Fettner]] in [[Kamil Stoch]]. == Tekmovanja == === Moški === Skoraj 2,8 millijona gledalcev si je od odprtja leta 1969, v živo ogledalo polete pod Poncami. <small>(vir: ''[[Delo (časopis)|Delo]], [[Radiotelevizija Slovenija|RTV]], Gorenjski glas'')</small> {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:84%; line-height:15px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! style="background:#ccc;" width="35"|Leto ! style="background:#ccc;" width="110"|Datum ! style="background:#ccc;" width="52" |Velikost ! style="background:#ccc;" width="175"|Zmagovalec ! style="background:#ccc;" width="175"|Drugi ! style="background:#ccc;" width="175"|Tretji ! style="background:#ccc;" width="53"|{{Abbr|Obisk|Skupni obisk: všteti tudi uradni trening in kvalifikacije}} |- |align=center colspan=7 style="border-top-width:7px"|'''↓ {{Abbr|K.O.P.|Kulm–Oberstdorf–Planica}} [[Teden smučarskih poletov]] ↓''' |- | align=center bgcolor=#E5E5E5|[[Planica 1969|1969]] || align=right|21.–23. marec &nbsp; || align=center|K153 || {{flagicon|TCH}} [[Jiří Raška]] || {{flagicon|NOR}} [[Bjørn Wirkola]] || {{flagicon|DDR}} [[Manfred Wolf]] || align=right bgcolor=#F2F2F2|95.000 &nbsp; |- |align=center colspan=7 style="border-top-width:7px"|'''↓ [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 1972]] ↓''' |- | align=center bgcolor=#E5E5E5|[[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 1972|1972]] || align=right|25. marec &nbsp; || align=center|K165 || {{flagicon|SUI}} '''[[Walter Steiner]]''' || {{flagicon|DDR}} '''[[Heinz Wosipiwo]]''' || {{flagicon|TCH}} '''[[Jiří Raška]]''' || align=right bgcolor=#F2F2F2|110.000 &nbsp; |- |align=center colspan=7 style="border-top-width:7px"|'''↓ {{Abbr|K.O.P.|Kulm–Oberstdorf–Planica}} [[Teden smučarskih poletov]] ↓''' |- | align=center bgcolor=#E5E5E5|1974 || align=right|15.–17. marec &nbsp; || align=center|K165 || {{flagicon|SUI}} [[Walter Steiner]] || {{flagicon|FIN}} [[Esko Rautionaho]] || {{flagicon|NOR}} [[Dag Fossum]] || align=right bgcolor=#F2F2F2|115.000 &nbsp; |- | align=center bgcolor=#E5E5E5 style="border-top-width:3px"|1977 || align=right style="border-top-width:3px"|18.–20. marec &nbsp; || align=center style="border-top-width:3px"|K165 || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|AUT}} [[Reinhold Bachler]] || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|DDR}} [[Thomas Meisinger]] || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|TCH}} [[Ladislav Jirásko]] || align=right bgcolor=#F2F2F2 style="border-top-width:3px"|50.000 &nbsp; |- |align=center colspan=7 style="border-top-width:7px"|'''↓ [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 1979]] ↓''' |- | align=center bgcolor=#E5E5E5|[[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 1979|1979]] || align=right|17.–18. marec &nbsp; || align=center|K165 || {{flagicon|AUT}} '''[[Armin Kogler]]''' || {{flagicon|DDR}} '''[[Axel Zitzmann]]''' || {{flagicon|POL}} '''[[Piotr Fijas]]''' || align=right bgcolor=#F2F2F2|115.000 &nbsp; |- |align=center colspan=7 style="border-top-width:7px"|'''↓ [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 1985]] ↓''' |- | align=center bgcolor=#E5E5E5|[[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 1985|1985]] || align=right|16.–17. marec &nbsp; || align=center|K185 || {{flagicon|FIN}} '''[[Matti Nykänen]]''' || {{flagicon|DDR}} '''[[Jens Weißflog]]''' || {{flagicon|TCH}} '''[[Pavel Ploc]]''' || align=right bgcolor=#F2F2F2|150.000 &nbsp; |- |align=center colspan=7 style="border-top-width:7px"|'''↓ [[Svetovni pokal v smučarskih skokih|FIS Svetovni pokal]] ↓''' |- | align=center rowspan=2 bgcolor=#E5E5E5|[[Planica 1987|1987]] || align=right|14. marec &nbsp; || align=center|K185 || {{flagicon|AUT}} [[Andreas Felder]] || {{flagicon|NOR}} [[Ole Gunnar Fidjestøl]] || {{flagicon|FRG}} [[Thomas Klauser]] || align=right rowspan=2 bgcolor=#F2F2F2|100.000 &nbsp; |- | align=right|15. marec &nbsp; || align=center|K185 || {{flagicon|NOR}} [[Ole Gunnar Fidjestøl]] || {{flagicon|YUG}} [[Matjaž Zupan]] || {{flagicon|POL}} [[Piotr Fijas]] |- | align=center rowspan=2 bgcolor=#E5E5E5 style="border-top-width:3px"|[[Planica 1991|1991]] || align=right style="border-top-width:3px"|23. marec &nbsp; || align=center style="border-top-width:3px"|K185 || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|SWE}} [[Staffan Tällberg]] || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|SUI}} [[Stephan Zünd]] || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|GER}} [[André Kiesewetter]] || align=right rowspan=2 bgcolor=#F2F2F2 style="border-top-width:3px"|80.000 &nbsp; |- | align=right|24. marec &nbsp; || align=center|K185 || {{flagicon|GER}} [[Ralph Gebstedt]] || {{flagicon|AUT}} [[Stefan Horngacher]] || {{flagicon|GER}} [[Dieter Thoma]] |- |align=center colspan=7 style="border-top-width:7px"|'''↓ [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 1994]] in [[Svetovni pokal v smučarskih skokih|FIS Svetovni pokal]] ↓''' |- bgcolor=#F4C2C2 | align=center rowspan=3 bgcolor=#E5E5E5|[[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 1994|1994]] || align=right|19. marec &nbsp; || align=center|K185 || colspan=3 style=color:#696969 align=center|''zaradi močnega vetra odpadel 1. dan prvenstva in hkrati tekma svetovnega pokala'' || align=right rowspan=3 bgcolor=#F2F2F2|90.000 &nbsp; |- bgcolor=#F4C2C2 | align=right|20. marec &nbsp; || align=center|K185 || {{flagicon|CZE}} [[Jaroslav Sakala]] || {{flagicon|NOR}} [[Espen Bredesen]] || {{flagicon|ITA}} [[Roberto Cecon]] |- bgcolor=#F4C2C2 | style="border-top-width:3px" colspan="2" bgcolor=#F4C2C2 align=center|{{Abbr|'''Končni rezultat''' (20. marec)|Končni, uradni rezultat svetovnega prvenstva v poletih 1994}} | style="border-top-width:3px"|{{flagicon|CZE}} '''[[Jaroslav Sakala]]''' || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|NOR}} '''[[Espen Bredesen]]''' || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|ITA}} '''[[Roberto Cecon]]''' |- |align=center colspan=7 style="border-top-width:7px"|'''↓ [[Svetovni pokal v smučarskih skokih|FIS Svetovni pokal]] ↓''' |- | align=center rowspan=2 bgcolor=#E5E5E5|1997 || align=right|22. marec &nbsp; || align=center|K185 || {{flagicon|JPN}} [[Takanobu Okabe]] || {{flagicon|JPN}} [[Kazuyoshi Funaki]] || {{flagicon|FIN}} [[Jani Soininen]] || align=right rowspan=2 bgcolor=#F2F2F2|130.000 &nbsp; |- | align=right|23. marec &nbsp; || align=center|K185 || {{flagicon|JPN}} [[Akira Higashi]] || {{flagicon|SLO}} [[Primož Peterka]] || {{flagicon|NOR}} [[Lasse Ottesen]] |- | align=center rowspan=3 bgcolor=#E5E5E5 style="border-top-width:3px"|1999 || align=right style="border-top-width:3px"|19. marec &nbsp; || align=center style="border-top-width:3px"|K185 || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|GER}} [[Martin Schmitt]] || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|JPN}} [[Kazuyoshi Funaki]] || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|GER}} [[Christof Duffner]] || align=right rowspan=3 bgcolor=#F2F2F2 style="border-top-width:3px"|100.000 &nbsp; |- | align=right|20. marec &nbsp; || align=center|K185 || {{flagicon|JPN}} [[Hideharu Miyahira]] || {{flagicon|GER}} [[Martin Schmitt]] || {{flagicon|JPN}} [[Noriaki Kasai]] |- | align=right|21. marec &nbsp; || align=center|K185 || {{flagicon|JPN}} [[Noriaki Kasai]] || {{flagicon|JPN}} [[Hideharu Miyahira]] || {{flagicon|GER}} [[Martin Schmitt]] |-bgcolor=#EDEAE0 | align=center rowspan=2 bgcolor=#E5E5E5 style="border-top-width:3px"|2000 || align=right style="border-top-width:3px"|18. marec &nbsp; || align=center style="border-top-width:3px"|K185 | style="border-top-width:3px"|{{GER}} | style="border-top-width:3px"|{{FIN}} | style="border-top-width:3px"|{{JPN}} | align=right rowspan=2 bgcolor=#F2F2F2 style="border-top-width:3px"|N/A &nbsp; |- | align=right|19. marec &nbsp; || align=center|K185 || {{flagicon|GER}} [[Sven Hannawald]] || {{flagicon|FIN}} [[Janne Ahonen]] || {{flagicon|AUT}} [[Andreas Goldberger]] |-bgcolor=#EDEAE0 | align=center rowspan=2 bgcolor=#E5E5E5 style="border-top-width:3px"|2001 || align=right style="border-top-width:3px"|17. marec &nbsp; || align=center style="border-top-width:3px"|K185 | style="border-top-width:3px"|{{FIN}} | style="border-top-width:3px"|{{AUT}} | style="border-top-width:3px"|{{JPN}} | align=right rowspan=2 bgcolor=#F2F2F2 style="border-top-width:3px"|60.000 &nbsp; |- | align=right|18. marec &nbsp; || align=center|K185 || {{flagicon|GER}} [[Martin Schmitt]] || {{flagicon|FIN}} [[Risto Jussilainen]] || {{flagicon|NOR}} [[Tommy Ingebrigtsen]] |- | align=center rowspan=2 bgcolor=#E5E5E5 style="border-top-width:3px"|2002 || align=right bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:3px"|23. marec &nbsp; || align=center bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:3px"|K185 | style="border-top-width:3px" bgcolor=#EDEAE0|{{FIN}} | style="border-top-width:3px" bgcolor=#EDEAE0|{{GER}} | style="border-top-width:3px" bgcolor=#EDEAE0|{{AUT}} | align=right rowspan=2 bgcolor=#F2F2F2 style="border-top-width:3px"|90.000 &nbsp; |- | align=right|24. marec &nbsp; || align=center|K185 || colspan=3 style=color:#696969 align=center|''zaradi močnega vetra odpadla posamična tekma'' |- | align=center rowspan=3 bgcolor=#E5E5E5 style="border-top-width:3px"|2003 || align=right bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:3px"|21. marec &nbsp; || align=center bgcolor=#EDEAE0 style="border-top-width:3px"|K185 | style="border-top-width:3px" bgcolor=#EDEAE0|{{FIN}} | style="border-top-width:3px" bgcolor=#EDEAE0|{{NOR}} | style="border-top-width:3px" bgcolor=#EDEAE0|{{AUT}} | align=right rowspan=3 bgcolor=#F2F2F2 style="border-top-width:3px"|120.000 &nbsp; |- | align=right|22. marec &nbsp; || align=center|K185 || {{flagicon|FIN}} [[Matti Hautamäki]] || {{flagicon|POL}} [[Adam Małysz]] || {{flagicon|AUT}} [[Martin Höllwarth]] |- | align=right|23. marec &nbsp; || align=center|K185 || {{flagicon|FIN}} [[Matti Hautamäki]] || {{flagicon|GER}} [[Sven Hannawald]] || {{flagicon|JPN}} [[Hideharu Miyahira]] |- |align=center colspan=7 style="border-top-width:7px"|'''↓ [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 2004]] ↓''' |- | align=center rowspan=2 bgcolor=#E5E5E5|2004 || align=right|20.–21. februar &nbsp; || align=center|K185 || {{flagicon|NOR}} '''[[Roar Ljøkelsøy]]''' || {{flagicon|FIN}} '''[[Janne Ahonen]]''' || {{flagicon|FIN}} '''[[Tami Kiuru]]''' || align=right rowspan=2 bgcolor=#F2F2F2|65.000 &nbsp; |-bgcolor=#EDEAE0 | align=right|22. februar &nbsp; || align=center|K185 || {{flagicon|NOR}} '''[[Norveška]]''' || {{flagicon|FIN}} '''[[Finska]]''' || {{flagicon|AUT}} '''[[Avstrija]]''' |- |align=center colspan=7 style="border-top-width:7px"|'''↓ [[Svetovni pokal v smučarskih skokih|FIS Svetovni pokal]] ↓''' |- | align=center rowspan=2 bgcolor=#E5E5E5|2005 || align=right|19. marec &nbsp; || align=center|HS215 || {{flagicon|FIN}} [[Matti Hautamäki]] || {{flagicon|AUT}} [[Andreas Widhölzl]] || {{flagicon|NOR}} [[Bjørn Einar Romøren]] || align=right rowspan=2 bgcolor=#F2F2F2|{{Abbr|70.000|between 70 and 80 thousand people}} &nbsp; |- | align=right|20. marec &nbsp; || align=center|HS215 || {{flagicon|NOR}} [[Bjørn Einar Romøren]] || {{flagicon|NOR}} [[Roar Ljøkelsøy]] || {{flagicon|AUT}} [[Andreas Widhölzl]] |- | align=center rowspan=2 bgcolor=#E5E5E5 style="border-top-width:3px"|2006 || align=right style="border-top-width:3px"|18. marec &nbsp; || align=center style="border-top-width:3px"|HS215 || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|NOR}} [[Bjørn Einar Romøren]] || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|NOR}} [[Roar Ljøkelsøy]] || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|AUT}} [[Martin Koch]] || align=right rowspan=2 bgcolor=#F2F2F2 style="border-top-width:3px"|56.000 &nbsp; |- | align=right|19. marec &nbsp; || align=center|HS215 || {{flagicon|FIN}} [[Janne Happonen]] || {{flagicon|AUT}} [[Martin Koch]] || {{flagicon|SLO}} [[Robert Kranjec]] |- | align=center rowspan=3 bgcolor=#E5E5E5 style="border-top-width:3px"|2007 || align=right style="border-top-width:3px"|23. marec &nbsp; || align=center style="border-top-width:3px"|HS215 || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|POL}} [[Adam Małysz]] || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|SUI}} [[Simon Ammann]] || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|SLO}} [[Jernej Damjan]] || align=right rowspan=3 bgcolor=#F2F2F2 style="border-top-width:3px"|50.000 &nbsp; |- | align=right|24. marec &nbsp; || align=center|HS215 || {{flagicon|POL}} [[Adam Małysz]] || {{flagicon|NOR}} [[Anders Jacobsen]] || {{flagicon|AUT}} [[Martin Koch]] |- | align=right|25. marec &nbsp; || align=center|HS215 || {{flagicon|POL}} [[Adam Małysz]] || {{flagicon|SUI}} [[Simon Ammann]] || {{flagicon|AUT}} [[Martin Koch]] |- | align=center rowspan=3 bgcolor=#E5E5E5 style="border-top-width:3px"|2008 || align=right style="border-top-width:3px"|14. marec &nbsp; || align=center style="border-top-width:3px"|HS215 || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|AUT}} [[Gregor Schlierenzauer]] || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|FIN}} [[Janne Ahonen]] || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|NOR}} [[Bjørn Einar Romøren]] || align=right rowspan=3 bgcolor=#F2F2F2 style="border-top-width:3px"|57.000 &nbsp; |-bgcolor=#EDEAE0 | align=right|15. marec &nbsp; || align=center|HS215 | {{NOR}} | {{FIN}} | {{AUT}} |- | align=right|16. marec &nbsp; || align=center|HS215 || {{flagicon|AUT}} [[Gregor Schlierenzauer]] || {{flagicon|AUT}} [[Martin Koch]] || {{flagicon|FIN}} [[Janne Happonen]] |- | align=center rowspan=3 bgcolor=#E5E5E5 style="border-top-width:3px"|2009 || align=right style="border-top-width:3px"|20. marec &nbsp; || align=center style="border-top-width:3px"|HS215 || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|AUT}} [[Gregor Schlierenzauer]] || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|POL}} [[Adam Małysz]] || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|RUS}} [[Dimitrij Vasiljev]] || align=right rowspan=3 bgcolor=#F2F2F2 style="border-top-width:3px"|65.000 &nbsp; |-bgcolor=#EDEAE0 | align=right|21. marec &nbsp; || align=center|HS215 | {{NOR}} | {{POL}} | {{RUS}} |- | align=right|22. marec &nbsp; || align=center|HS215 || {{flagicon|FIN}} [[Harri Olli]] || {{flagicon|POL}} [[Adam Małysz]] || {{flagicon|SUI}} [[Simon Ammann]]<br />{{flagicon|SLO}} [[Robert Kranjec]] |- |align=center colspan=7 style="border-top-width:7px"|'''↓ [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 2010]] ↓''' |- | align=center rowspan=2 bgcolor=#E5E5E5|[[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 2010|2010]] || align=right|19.–20. marec &nbsp; || align=center|HS215 || {{flagicon|SUI}} '''[[Simon Ammann]]''' || {{flagicon|AUT}} '''[[Gregor Schlierenzauer]]''' || {{flagicon|NOR}} '''[[Anders Jacobsen]]''' || align=right rowspan=2 bgcolor=#F2F2F2|{{Abbr|82.000|neuradno: 102.000}} &nbsp; |-bgcolor=#EDEAE0 | align=right|21. marec &nbsp; || align=center|HS215 | '''{{AUT}}''' | '''{{NOR}}''' | '''{{FIN}}''' |- |align=center colspan=7 style="border-top-width:7px"|'''↓ [[Svetovni pokal v smučarskih skokih|FIS Svetovni pokal]] ↓''' |- | align=center rowspan=3 bgcolor=#E5E5E5|2011 || align=right|18. marec &nbsp; || align=center|HS215 || {{flagicon|AUT}} [[Gregor Schlierenzauer]] || {{flagicon|AUT}} [[Thomas Morgenstern]] || {{flagicon|AUT}} [[Martin Koch]] || align=right rowspan=3 bgcolor=#F2F2F2|43,500 &nbsp; |-bgcolor=#EDEAE0 | align=right|19. marec &nbsp; || align=center|HS215 | {{AUT}} | {{NOR}} | {{SLO}} |- | align=right|20. marec &nbsp; || align=center|HS215 || {{flagicon|POL}} [[Kamil Stoch]] || {{flagicon|SLO}} [[Robert Kranjec]] || {{flagicon|POL}} [[Adam Małysz]] |- | align=center rowspan=3 bgcolor=#E5E5E5 style="border-top-width:3px"|2012 || align=right style="border-top-width:3px"|16. marec &nbsp; || align=center style="border-top-width:3px"|HS215 || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|SLO}} [[Robert Kranjec]] || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|SUI}} [[Simon Ammann]] || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|AUT}} [[Martin Koch]] || align=right rowspan=3 bgcolor=#F2F2F2 style="border-top-width:3px"|60.000 &nbsp; |-bgcolor=#EDEAE0 | align=right|17. marec &nbsp; || align=center|HS215 | {{AUT}} | {{NOR}} | {{GER}} |- | align=right|18. marec &nbsp; || align=center|HS215 || {{flagicon|AUT}} [[Martin Koch]] || {{flagicon|SUI}} [[Simon Ammann]] || {{flagicon|SLO}} [[Robert Kranjec]] |- | align=center rowspan=3 bgcolor=#E5E5E5 style="border-top-width:3px"|2013 || align=right style="border-top-width:3px"|22. marec &nbsp; || align=center style="border-top-width:3px"|HS215 || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|AUT}} [[Gregor Schlierenzauer]] || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|SLO}} [[Peter Prevc]] || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|POL}} [[Piotr Żyła]] || align=right rowspan=3 bgcolor=#F2F2F2 style="border-top-width:3px"|55.000 &nbsp; |-bgcolor=#EDEAE0 | align=right|23. marec &nbsp; || align=center|HS215 | {{SLO}} | {{NOR}} | {{AUT}} |- | align=right|24. marec &nbsp; || align=center|HS215 || {{flagicon|SLO}} [[Jurij Tepeš]] || {{flagicon|NOR}} [[Rune Velta]] || {{flagicon|SLO}} [[Peter Prevc]] |- | align=center rowspan=3 bgcolor=#E5E5E5 style="border-top-width:3px"|2015 || align=right style="border-top-width:3px"|20. marec &nbsp; || align=center style="border-top-width:3px"|HS225 || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|SLO}} [[Peter Prevc]] || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|SLO}} [[Jurij Tepeš]] || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|AUT}} [[Stefan Kraft]] || align=right rowspan=3 bgcolor=#F2F2F2 style="border-top-width:3px"|67.000 &nbsp; |-bgcolor=#EDEAE0 | align=right|21. marec &nbsp; || align=center|HS225 | {{SLO}} | {{AUT}} | {{NOR}} |- | align=right|22. marec &nbsp; || align=center|HS225 || {{flagicon|SLO}} [[Jurij Tepeš]] || {{flagicon|SLO}} [[Peter Prevc]] || {{flagicon|NOR}} [[Rune Velta]] |- | align=center rowspan=4 bgcolor=#E5E5E5 style="border-top-width:3px"|2016 || align=right style="border-top-width:3px"|17. marec 2016 &nbsp; || align=center style="border-top-width:3px"|HS225 || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|SLO}} [[Peter Prevc]] || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|NOR}} [[Johann André Forfang]] || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|SLO}} [[Robert Kranjec]] || align=right rowspan=4 bgcolor=#F2F2F2 style="border-top-width:3px"|111.000 &nbsp; |- | align=right|18. marec 2016 &nbsp; || align=center|HS225 || {{flagicon|SLO}} [[Robert Kranjec]] || {{flagicon|SLO}} [[Peter Prevc]] || {{flagicon|NOR}} [[Johann André Forfang]] |-bgcolor=#EDEAE0 | align=right|19. marec 2016 &nbsp; || align=center|HS225 | {{NOR}} | {{SLO}} | {{AUT}} |- | align=right|20. marec 2016 &nbsp; || align=center|HS225 || {{flagicon|SLO}} [[Peter Prevc]] || {{flagicon|SLO}} [[Robert Kranjec]] || {{flagicon|NOR}} [[Johann André Forfang]] |- | align=center rowspan=3 bgcolor=#E5E5E5 style="border-top-width:3px"|2017 || align=right style="border-top-width:3px"|24. marec &nbsp; || align=center style="border-top-width:3px"|HS225 || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|AUT}} [[Stefan Kraft]] || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|GER}} [[Andreas Wellinger]] || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|GER}} [[Markus Eisenbichler]] || align=right rowspan=3 bgcolor=#F2F2F2 style="border-top-width:3px"|75.000 &nbsp; |-bgcolor=#EDEAE0 | align=right|25. marec &nbsp; || align=center|HS225 | {{Relay|{{NOR}} | {{Relay|{{GER}} | {{Relay|{{POL}} |- | align=right|26. marec &nbsp; || align=center|HS225 || {{flagicon|AUT}} [[Stefan Kraft]] || {{flagicon|GER}} [[Andreas Wellinger]] || {{flagicon|JPN}} [[Noriaki Kasai]] |- | align=center rowspan=3 bgcolor=#E5E5E5 style="border-top-width:3px"|2018 || align=right style="border-top-width:3px"|23. marec &nbsp; || align=center style="border-top-width:3px"|HS240 || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|POL}} [[Kamil Stoch]] || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|NOR}} [[Johann André Forfang]] || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|AUT}} [[Stefan Kraft]] || align=right rowspan=3 bgcolor=#F2F2F2 style="border-top-width:3px"|58,400 &nbsp; |-bgcolor=#EDEAE0 | align=right|24. marec &nbsp; || align=center|HS240 | {{NOR}} | {{GER}} | {{SLO}} |- | align=right|25. marec &nbsp; || align=center|HS240 || {{flagicon|POL}} [[Kamil Stoch]] || {{flagicon|AUT}} [[Stefan Kraft]] || {{flagicon|NOR}} [[Daniel-André Tande]] |- | align=center rowspan=3 bgcolor=#E5E5E5 style="border-top-width:3px"|2019 || align=right style="border-top-width:3px"|22. marec &nbsp; || align=center style="border-top-width:3px"|HS240 || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|GER}} [[Markus Eisenbichler]] || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|JPN}} [[Rjoju Kobajaši]] || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|POL}} [[Piotr Żyła]] || align=right rowspan=3 bgcolor=#F2F2F2 style="border-top-width:3px"|63,400 &nbsp; |-bgcolor=#EDEAE0 | align=right|23. marec &nbsp; || align=center|HS240 | {{POL}} | {{GER}} | {{SLO}} |- | align=right|24. marec &nbsp; || align=center|HS240 || {{flagicon|JPN}} [[Rjoju Kobajaši]] || {{flagicon|SVN}} [[Domen Prevc]] || {{flagicon|GER}} [[Markus Eisenbichler]] |- |align=center colspan=7 style="border-top-width:7px"|'''↓ [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 2020]] ↓''' |-bgcolor=E6E8FA | align=center bgcolor=#E5E5E5 rowspan=4|[[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 2020|2020]] || align=right |20.–21. marec &nbsp; || align=center|HS240 || colspan=3 rowspan=2 style=color:#696969 align=center|''odpovedano zaradi pandemije COVID; prestavljeno na 11.–13. december || align=center style=color:#696969 rowspan=2 bgcolor=#F2F2F2|odpadlo |-bgcolor=E6E8FA | align=right |22. marec &nbsp; || align=center|HS240 |- | align=right |11.–12. december &nbsp; || align=center|HS240 || {{flagicon|GER}} '''[[Karl Geiger]]''' || {{flagicon|NOR}} '''[[Halvor Egner Granerud]]''' || {{flagicon|GER}} '''[[Markus Eisenbichler]]''' || align=center style=color:#696969 rowspan=2 bgcolor=#F2F2F2|ni bilo<br>gledalcev |-bgcolor=#EDEAE0 | align=right|13. december &nbsp; || align=center|HS240 | '''{{NOR}}''' | '''{{GER}}''' | '''{{POL}}''' |- |align=center colspan=7 style="border-top-width:7px"|'''↓ [[Svetovni pokal v smučarskih skokih|FIS Svetovni pokal]] ↓''' |- | align=center rowspan=5 bgcolor=#E5E5E5|2021 || align=right|25. marec &nbsp; || align=center|HS240 || {{flagicon|JPN}} [[Rjoju Kobajaši]] || {{flagicon|GER}} [[Markus Eisenbichler]] || {{flagicon|GER}} [[Karl Geiger]] || align=center rowspan=5 style=color:#696969 bgcolor=#F2F2F2|ni bilo<br>gledalcev |- | align=right|26. marec &nbsp; || align=center|HS240 || {{flagicon|GER}} [[Karl Geiger]] || {{flagicon|JPN}} [[Rjoju Kobajaši]] || {{flagicon|SLO}} [[Bor Pavlovčič]] |-bgcolor=#EDEAE0 | align=right|27. marec &nbsp; || align=center|HS240 | colspan=3 style=color:#696969 align=center|''močan veter; odpovedano sredi prve serije; nadomeščena 28. marca |-bgcolor=#EDEAE0 | align=right|28. marec &nbsp; || align=center|HS240 | {{GER}} | {{JPN}} | {{AUT}} |- | align=right|28. marec &nbsp; || align=center|HS240 || {{flagicon|GER}} [[Karl Geiger]] || {{flagicon|JPN}} [[Rjoju Kobajaši]] || {{flagicon|GER}} [[Markus Eisenbichler]] |- | align=center rowspan=3 bgcolor=#E5E5E5 style="border-top-width:3px"|2022 || align=right style="border-top-width:3px"|25. marec &nbsp; || align=center style="border-top-width:3px"|HS240 || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|SLO}} [[Žiga Jelar]] || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|SLO}} [[Peter Prevc]] || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|SLO}} [[Anže Lanišek]] || align=right rowspan=3 bgcolor=#F2F2F2 style="border-top-width:3px"|60,000 &nbsp; |-bgcolor=#EDEAE0 | align=right|26. marec &nbsp; || align=center|HS240 | {{SLO}} | {{NOR}} | {{AUT}} |- | align=right|27. marec &nbsp; || align=center|HS240 || {{flagicon|NOR}} [[Marius Lindvik]] || {{flagicon|JPN}} [[Jukija Sato]] || {{flagicon|SLO}} [[Peter Prevc]] |- | align=center rowspan=4 bgcolor=#E5E5E5 style="border-top-width:3px"|2023 || align=right style="border-top-width:3px"|31. marec &nbsp; || align=center style="border-top-width:3px"|HS240 || align=center style=color:#696969 colspan=3 style="border-top-width:3px"|''zaradi vetra posamična tekma prestavljena na naslednji dan'' || align=right rowspan=4 bgcolor=#F2F2F2 style="border-top-width:3px"|56,000 &nbsp; |- | align=right|1. april &nbsp; || align=center|HS240 || {{flagicon|AUT}} [[Stefan Kraft]] || {{flagicon|SLO}} [[Anže Lanišek]] || {{flagicon|POL}} [[Piotr Żyła]] |-bgcolor=#EDEAE0 | align=right|1. april &nbsp; || align=center|HS240 | {{AUT}} | {{SLO}} | {{NOR}} |- | align=right|2. april &nbsp; || align=center|HS240 || {{flagicon|SLO}} [[Timi Zajc]] || {{flagicon|SLO}} [[Anže Lanišek]] || {{flagicon|AUT}} [[Stefan Kraft]] |- | align=center rowspan=3 bgcolor=#E5E5E5 style="border-top-width:3px"|2024 || align=right style="border-top-width:3px"|22. marec &nbsp; || align=center style="border-top-width:3px"|HS240 || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|SVN}} [[Peter Prevc]] || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|AUT}} [[Daniel Huber (skakalec)|Daniel Huber]] || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|NOR}} [[Johann André Forfang]] || align=right rowspan=3 bgcolor=#F2F2F2 style="border-top-width:3px"|69,986 &nbsp; |-bgcolor=#EDEAE0 | align=right|23. marec &nbsp; || align=center|HS240 | {{AUT}} | {{SLO}} | {{NOR}} |- | align=right|24. marec &nbsp; || align=center|HS240 || {{flagicon|AUT}} [[Daniel Huber (skakalec)|Daniel Huber]] || {{flagicon|SVN}} [[Domen Prevc]] || {{flagicon|POL}} [[Aleksander Zniszczoł]] |- | align=center rowspan=3 bgcolor=#E5E5E5 style="border-top-width:3px"|2025 || align=right style="border-top-width:3px"|28. marec &nbsp; || align=center style="border-top-width:3px"|HS240 || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|SLO}} [[Domen Prevc]] || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|SLO}} [[Anže Lanišek]] || style="border-top-width:3px"|{{flagicon|JPN}} [[Rjoju Kobajaši]] || align=right rowspan=3 bgcolor=#F2F2F2 style="border-top-width:3px"|65,000 &nbsp; |-bgcolor=#EDEAE0 | align=right|29. marec &nbsp; || align=center|HS240 | {{AUT}} | {{GER}} | {{SLO}} |- | align=right|30. marec &nbsp; || align=center|HS240 || {{flagicon|SLO}} [[Anže Lanišek]] || {{flagicon|SLO}} [[Domen Prevc]] || {{flagicon|GER}} [[Andreas Wellinger]] |- | align=center rowspan=3 bgcolor=#E5E5E5 style="border-top-width:3px"|2026 | align=right style="border-top-width:3px"|27. marec &nbsp; | align=center style="border-top-width:3px"|HS240 | style="border-top-width:3px"|{{flagicon|SLO}} [[Domen Prevc]] | style="border-top-width:3px"|{{flagicon|JPN}} [[Ren Nikaidō]] | style="border-top-width:3px"|{{flagicon|AUT}} [[Daniel Tschofenig]] | align=right rowspan=3 bgcolor=#F2F2F2 style="border-top-width:3px"|83,380 &nbsp; |-bgcolor=#EDEAE0 | align=right|28. marec &nbsp; || align=center|HS240 | {{AUT}} | {{JPN}} | {{NOR}} |- | align=right|29. marec &nbsp; || align=center|HS240 | {{flagicon|NOR}} [[Marius Lindvik]] | {{flagicon|SLO}} [[Domen Prevc]] | {{flagicon|NOR}} [[Johann André Forfang]] |} <small><small>{{Legend|#F4C2C2|[[Svetovni pokal v smučarskih skokih|Svetovni pokal]] in [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih|Svetovno prvenstvo]] hkrati.}}</small></small> <small><small>{{Legend|#EDEAE0|Vsa ekipna tekmovanja.}}</small></small> === Ženske === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:84%; line-height:15px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! style="background:#ccc;" width="35"|Leto ! style="background:#ccc;" width="110"|Datum ! style="background:#ccc;" width="52" |Velikost ! style="background:#ccc;" width="175"|Zmagovalka ! style="background:#ccc;" width="175"|Druga ! style="background:#ccc;" width="175"|Tretja ! style="background:#ccc;" width="53"|{{Abbr|Obisk|Skupni obisk: všteti tudi uradni trening in kvalifikacije}} |- |align=center colspan=7 style="border-top-width:7px"|'''↓ [[Svetovni pokal v smučarskih skokih|FIS Svetovni pokal]] ↓''' |- | align=center bgcolor=#E5E5E5|2026 || align=right|28. marec &nbsp; || align=center|HS240 | {{flagicon|SLO}} [[Nika Prevc]] | {{flagicon|NOR}} [[Eirin Maria Kvandal]] | {{flagicon|JPN}} [[Nozomi Maruyama]] | align=right bgcolor=#F2F2F2|46,570 &nbsp; |} == Rekord == Celoten seznam vseh veljavnih in neveljavnih (padci, dotiki) rekordov. {{col-begin}} {{col-break|width=20%}} === Moški === {| |- valign = "top" | {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:15px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! style="background:#ccc;" width="110" |Datum ! style="background:#ccc;" width="170"|Skakalec ! style="background:#ccc;" width="85" |Dolžina |- | align=right|6. marec 1969 &nbsp; || {{flagicon|YUG}} [[Miro Oman]] <small>(premiera)</small> || align=right|<small>(test)</small> 135,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|21. marec 1969 &nbsp; || {{flagicon|DDR}} [[Jürgen Dommerich]] || align=right|137,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|21. marec 1969 &nbsp; || {{flagicon|NOR}} [[Lars Grini]] || align=right|146,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|21. marec 1969 &nbsp; || {{flagicon|TCH}} [[Jiří Raška]] || align=right|148,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|21. marec 1969 &nbsp; || {{flagicon|DDR}} [[Horst Queck]] || align=right|149,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|21. marec 1969 &nbsp; || bgcolor=#EFDECD|{{flagicon|TCH}} [[Josef Matouš]] || bgcolor=#EFDECD align=right|151,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|21. marec 1969 &nbsp; || {{flagicon|NOR}} [[Bjørn Wirkola]] || align=right|[[File:Sport records icon WR.svg|20px|Svetovni rekord]] 156,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|22. marec 1969 &nbsp; || {{flagicon|TCH}} [[Jiří Raška]] || align=right|[[File:Sport records icon WR.svg|20px|Svetovni rekord]] 156,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|22. marec 1969 &nbsp; || {{flagicon|NOR}} [[Bjørn Wirkola]] || align=right|[[File:Sport records icon WR.svg|20px|Svetovni rekord]] 160,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|22. marec 1969 &nbsp; || {{flagicon|TCH}} [[Jiří Raška]] || align=right|[[File:Sport records icon WR.svg|20px|Svetovni rekord]] 164,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|23. marec 1969 &nbsp; || {{flagicon|DDR}} [[Manfred Wolf]] || align=right|[[File:Sport records icon WR.svg|20px|Svetovni rekord]] 165,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|15. marec 1974 &nbsp; || {{flagicon|SUI}} [[Walter Steiner]] || align=right|[[File:Sport records icon WR.svg|20px|Svetovni rekord]] 169,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|15. marec 1974 &nbsp; || bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SUI}} [[Walter Steiner]] || bgcolor=#CFECEC align=right|177,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|18. marec 1977 &nbsp; || {{flagicon|AUT}} [[Reinhold Bachler]] || align=right|169,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|19. marec 1977 &nbsp; || {{flagicon|AUT}} [[Reinhold Bachler]] || align=right|172,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|20. marec 1977 &nbsp; || bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|YUG}} [[Bogdan Norčič]] || bgcolor=#CFECEC align=right|181,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|17. marec 1979 &nbsp; || bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|DDR}} [[Axel Zitzmann]] || bgcolor=#CFECEC align=right|179,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|18. marec 1979 &nbsp; || {{flagicon|DDR}} [[Klaus Ostwald]] || align=right|175,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|18. marec 1979 &nbsp; || {{flagicon|DDR}} [[Klaus Ostwald]] || align=right|[[File:Sport records icon WR.svg|20px|Svetovni rekord]] 176,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|15. marec 1985 &nbsp; || {{flagicon|USA}} [[Mike Holland]] || align=right|[[File:Sport records icon WR.svg|20px|Svetovni rekord]] 186,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|15. marec 1985 &nbsp; || {{flagicon|FIN}} [[Matti Nykänen]] || align=right|[[File:Sport records icon WR.svg|20px|Svetovni rekord]] 187,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|15. marec 1985 &nbsp; || {{flagicon|FIN}} [[Matti Nykänen]] || align=right|[[File:Sport records icon WR.svg|20px|Svetovni rekord]] 191,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|13. marec 1987 &nbsp; || bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|AUT}} [[Andreas Felder]] || bgcolor=#CFECEC align=right|192,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|14. marec 1987 &nbsp; || {{flagicon|POL}} [[Piotr Fijas]] || align=right|[[File:Sport records icon WR.svg|20px|Svetovni rekord]] 194,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|23. marec 1991 &nbsp; || bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|GER}} [[André Kiesewetter]] || bgcolor=#CFECEC align=right|196,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|17. marec 1994 &nbsp; || {{flagicon|AUT}} [[Martin Höllwarth]] || align=right|[[File:Sport records icon WR.svg|20px|Svetovni rekord]] 196,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|17. marec 1994 &nbsp; || bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|AUT}} [[Andreas Goldberger]] || bgcolor=#CFECEC align=right|202,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|17. marec 1994 &nbsp; || {{flagicon|FIN}} [[Toni Nieminen]] || align=right|[[File:Sport records icon WR.svg|20px|Svetovni rekord]] 203,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|18. marec 1994 &nbsp; || bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|GER}} [[Christof Duffner]] || bgcolor=#CFECEC align=right|207,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|18. marec 1994 &nbsp; || {{flagicon|NOR}} [[Espen Bredesen]] || align=right|[[File:Sport records icon WR.svg|20px|Svetovni rekord]] 209,0&nbsp;m &nbsp; |} | {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:15px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! style="background:#ccc;" width="110" |Datum ! style="background:#ccc;" width="170"|Skakalec ! style="background:#ccc;" width="85" |Dolžina |- | align=right|22. marec 1997 &nbsp; || {{flagicon|NOR}} [[Espen Bredesen]] || align=right|[[File:Sport records icon WR.svg|20px|Svetovni rekord]] 210,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|22. marec 1997 &nbsp; || {{flagicon|NOR}} [[Lasse Ottesen]] || align=right|[[File:Sport records icon WR.svg|20px|Svetovni rekord]] 212,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|22. marec 1997 &nbsp; || bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|GER}} [[Dieter Thoma]] || bgcolor=#CFECEC align=right| 213,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|19. marec 1999 &nbsp; || bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|GER}} [[Martin Schmitt]] || bgcolor=#CFECEC align=right| 219,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|19. marec 1999 &nbsp; || {{flagicon|GER}} [[Martin Schmitt]] || align=right|[[File:Sport records icon WR.svg|20px|Svetovni rekord]] 214,5&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|20. marec 1999 &nbsp; || {{flagicon|NOR}} [[Tommy Ingebrigtsen]] || align=right|[[File:Sport records icon WR.svg|20px|Svetovni rekord]] 219,5&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|16. marec 2000 &nbsp; || {{flagicon|AUT}} [[Thomas Hörl]] || align=right|[[File:Sport records icon WR.svg|20px|Svetovni rekord]] 224,5&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|18. marec 2000 &nbsp; || {{flagicon|AUT}} [[Andreas Goldberger]] || align=right|[[File:Sport records icon WR.svg|20px|Svetovni rekord]] 225,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|20. marec 2003 &nbsp; || {{flagicon|POL}} [[Adam Małysz]] || align=right|[[File:Sport records icon WR.svg|20px|Svetovni rekord]] 225,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|20. marec 2003 &nbsp; || {{flagicon|FIN}} [[Matti Hautamäki]] || align=right|[[File:Sport records icon WR.svg|20px|Svetovni rekord]] 227,5&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|21. marec 2003 &nbsp; || bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|FIN}} [[Veli-Matti Lindström]] || bgcolor=#CFECEC align=right| 232,5&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|22. marec 2003 &nbsp; || {{flagicon|FIN}} [[Matti Hautamäki]] || align=right|[[File:Sport records icon WR.svg|20px|Svetovni rekord]] 228,5&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|23. marec 2003 &nbsp; || {{flagicon|FIN}} [[Matti Hautamäki]] || align=right|[[File:Sport records icon WR.svg|20px|Svetovni rekord]] 231,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|17. marec 2005 &nbsp; || bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|AUT}} [[Andreas Widhölzl]] || bgcolor=#CFECEC align=right| 234,5&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|20. marec 2005 &nbsp; || {{flagicon|NOR}} [[Tommy Ingebrigtsen]] || align=right|[[File:Sport records icon WR.svg|20px|Svetovni rekord]] 231,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|20. marec 2005 &nbsp; || {{flagicon|NOR}} [[Bjørn Einar Romøren]] || align=right|[[File:Sport records icon WR.svg|20px|Svetovni rekord]] 234,5&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|20. marec 2005 &nbsp; || {{flagicon|FIN}} [[Matti Hautamäki]] || align=right|[[File:Sport records icon WR.svg|20px|Svetovni rekord]] 235,5&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|20. marec 2005 &nbsp; || {{flagicon|NOR}} [[Bjørn Einar Romøren]] || align=right|[[File:Sport records icon WR.svg|20px|Svetovni rekord]] 239,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|20. marec 2005 &nbsp; || bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|FIN}} [[Janne Ahonen]] || bgcolor=#CFECEC align=right|240,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|20. marec 2015 &nbsp; || {{flagicon|AUT}} [[Michael Hayböck]] || align=right|241,5&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|20. marec 2015 &nbsp; || bgcolor=#EFDECD|{{flagicon|AUT}} [[Michael Hayböck]] || bgcolor=#EFDECD align=right|242,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|20. marec 2015 &nbsp; || {{flagicon|SLO}} [[Peter Prevc]] || align=right|248,5&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|16. marec 2016 &nbsp; || bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} [[Tilen Bartol]] || bgcolor=#CFECEC align=right|252,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|25. marec 2017 &nbsp; || {{flagicon|NOR}} [[Robert Johansson]] || align=right|250,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|25. marec 2017 &nbsp; || {{flagicon|AUT}} [[Stefan Kraft]] || align=right|251,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|25. marec 2017 &nbsp; || {{flagicon|POL}} [[Kamil Stoch]] || align=right|251,5&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|22. marec 2018 &nbsp; || bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|AUT}} [[Gregor Schlierenzauer]] || bgcolor=#CFECEC align=right|253,5&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|24. marec 2019 &nbsp; || {{flagicon|JPN}} [[Rjoju Kobajaši]] || align=right|252,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|30. marec 2025 &nbsp; || {{flagicon|SLO}} [[Domen Prevc]] || align=right|[[File:Sport records icon WR.svg|20px|Svetovni rekord]] 254,5&nbsp;m &nbsp; |} |} <small><small>{{Legend|#CFECEC|Padec ali dotik pri dolžini svetovnega rekorda. Neveljavno.}}</small></small> <small><small>{{Legend|#EFDECD|Padec ali dotik pri dolžini rekorda skakalnice. Neveljavno.}}</small></small> === Ženske === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:15px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! style="background:#ccc;" width="110" |Datum ! style="background:#ccc;" width="170"|Skakalec ! style="background:#ccc;" width="85" |Dolžina |- | align=right|27. marec 2026 &nbsp; || {{flagicon|AUT}} [[Julia Mühlbacher]] || align=right|167,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|27. marec 2026 &nbsp; || {{flagicon|GER}} [[Agnes Reisch]] || align=right|196,5&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|27. marec 2026 &nbsp; || {{flagicon|NOR}} [[Anna Odine Strøm]] || align=right|202,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|27. marec 2026 &nbsp; || {{flagicon|SLO}} [[Nika Prevc]] || align=right|213,0&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|27. marec 2026 &nbsp; || {{flagicon|NOR}} [[Heidi Dyhre Traaserud]] || align=right|216,5&nbsp;m &nbsp; |- | align=right|27. marec 2026 &nbsp; || {{flagicon|SLO}} [[Nika Prevc]] || align=right|[[File:Sport records icon WR.svg|20px|Svetovni rekord]] 242,5&nbsp;m &nbsp; |} ==Največji obisk== <small>Preizkus in uradni trening sta prav tako všteta v skupno število.</small> {| class="wikitable sortable" style="text-align:center; line-height:16px; width:63%;" !width=35|Leto !width=120|Datum !width=60|Skupaj !width=60|Četrtek !width=60|Petek !width=60|Sobota !width=60|Nedelja |-align=center |1985 |align=right|15.-17. marec &nbsp; |bgcolor=#D8BFD8|'''150.000 |N/A |20.000 |bgcolor=#E6E6FA|80.000 |50.000 |-align=center |1997 |align=right|21.-23. marec &nbsp; |bgcolor=#D8BFD8|'''130.000 |N/A |20.000 |70.000 |40.000 |-align=center |2003 |align=right|20.-23. marec &nbsp; |bgcolor=#D8BFD8|'''120.000 |N/A |N/A |60.000 |N/A |-align=center |1979 |align=right|15.-18. marec &nbsp; |bgcolor=#D8BFD8|'''115.000 |10.000 |15.000 |40.000 |50.000 |-align=center |1974 |align=right|15.-17. marec &nbsp; |bgcolor=#D8BFD8|'''115.000 |N/A |20.000 |40.000 |55.000 |-align=center |2016 |align=right|16.-20. marec &nbsp; |bgcolor=#D8BFD8|'''111.000 |20,500 |22,500 |32,500 |33.000 |-align=center |1972 |align=right|24.-26. marec &nbsp; |bgcolor=#D8BFD8|'''110.000 |N/A |20.000 |40.000 |50.000 |-align=center |[[Planica 1987|1987]] |align=right|13.-15. marec &nbsp; |bgcolor=#D8BFD8|'''100.000 |N/A |10.000 |40.000 |50.000 |-align=center |1999 |align=right|18.-21. marec &nbsp; |bgcolor=#D8BFD8|'''100.000 | N/A |10.000 |N/A |N/A |-align=center |1969 |align=right|21.-23. marec &nbsp; |bgcolor=#D8BFD8|'''95.000 | — |15.000 |35.000 |45.000 |-align=center |1994 |align=right|18.-20. marec &nbsp; |bgcolor=#D8BFD8|'''90.000 |N/A |20.000 |40.000 |30.000 |-align=center |2002 |align=right|21.-24. marec &nbsp; |bgcolor=#D8BFD8|'''90.000 |N/A |N/A |N/A |N/A |-align=center |2026 |align=right|26.-29. marec &nbsp; |bgcolor=#D8BFD8|'''83.380 |10.780 |15.692 |30.878 |26.030 |-align=center |2010 |align=right|17.-21. marec &nbsp; |bgcolor=#D8BFD8|{{Abbr|'''82.000|neuradno: 102.000}} |13.000 |17,500 |{{Abbr|35.000|neuradno: 55.000}} |16.000 |-align=center |[[Planica 1991|1991]] |align=right|21.-24. marec &nbsp; |bgcolor=#D8BFD8|'''80.000 |N/A |15.000 |40.000 |25.000 |-align=center |2017 |align=right|23.-26. marec &nbsp; |bgcolor=#D8BFD8|'''75.000 |15.000 |16,500 |27.000 |16,500 |} <small>{{color box|#E6E6FA}} Najbolj obiskana posamična tekma v Planici! In 6. največje zborovanje v zgodovini Slovenije.</small><small>{{#tag:ref|Samo tile posamični dogodki so bili na slovenskih tleh v zgodovini še bolj obiskani kot sobotna Planica 1985:<br><br>'''250.000 do 400.000''' ljudi — Okroglice na Vipavskem leta 1953, proslava ob 10. obletnici osvoboditve Primorske<br>'''200.000''' ljudi — [[Janez Pavel II]] leta '99 na Betnavi, Slomškova beatifikacija<br>'''120.000''' ljudi — II. evharistični kongres leta '35 za Bežigradom<br>'''105.000''' ljudi — [[Janez Pavel II]] leta '96 na Hipodromu Stožice<br>'''100.000''' ljudi — [[Janez Pavel II]] leta '96 na Letališču MB|group="nb"}}</small> ==Ostali rekordi== * 16. marca 1985 se je na svetovnem prvenstvu na sobotni dan zbralo 80.000 gledalcev, kar je rekordna enodnevna množica v Planici (in sploh eno največjih zborovanj v zgodovini Slovenije), prav tako po skupnem obisku v treh dneh, ko se je zbralo kar 150.000 ljudi. * 17. marca 1994 je [[Andreas Goldberger|Goldberger]] podrsal pri 202 m in postal sploh prvi človek v zgodovini, ki je preletel dvesto metrov, a zaradi podrsa neveljaven. * 17. marca 1994 je [[Toni Nieminen]] pristal pri 203 metrih na nogah in uradno postal prvi človek, ki je preletel dvesto metrov in obstal na nogah. * 22. marca 1997 se je na tekmi zbralo 70.000 ljudi kar je največja množica v zgodovini katerekoli posamične tekme svetovnega pokala. * Tukaj se je prvič v zgodovini letelo čez 160 m, 170 m, 180 m, 190 m, 200 m, 210 m, 220 m in 230 m, v nekaterih primerih tudi s padcem. * V soboto se je na [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 1985|SP v poletih 1985]] zbralo okrog 80.000 gledalcev, kar je rekord kakšne posamične ali ekipne tekme na SP v poletih. * Leta 1972 je bilo na tej letalnici organizirano prvo [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih]] v zgodovini. * 18. marca 2000 je bila prvič v zgodovini organizirana ekipna tekma svetovnega pokala v poletih. * 14 neveljavnih svetovnih rekordov (padec, dotik, zdrs). * 41 posamičnih tekem svetovnega pokala v poletih. * 14 ekipnih tekem svetovnega pokala v poletih. * 7 svetovnih prvenstev v smučarskih poletih. * 28 veljavnih svetovnih rekordov. == Glasbena spremljava == *"'''''[[Planiške fanfare]]''''' I" (1954) – prve fanfare je posebej za prenovljeno Bloudkovo velikanko leta '54 napisal slovenski skladatelj [[Bojan Adamič]].<ref>{{navedi splet|title=15 skokov nad 100 metrov: Slovesna otvoritev 120-metrske (stran 6, stolpec 5)|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-7KCYE0PD/6/index.html#zoom=z|publisher=[[Slovenski poročevalec]]|date=13. marec 1954|accessdate=2020-12-11|archive-date=2023-03-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20230314003129/http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-7KCYE0PD/6/index.html#zoom=z|url-status=dead}}</ref> *"'''''[[Planiške fanfare]]''''' II" (1957) – Drugo posodobljeno verzijo fanfar je tri leta kasneje napisal [[Uroš Krek (skladatelj)|Uroš Krek]], tudi priznani slovenski skladatelj.<ref>{{navedi splet|title=Naše misli so v Planici... (stran 6, podnaslov)|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-6R0EC64M/6/index.html#zoom=z|publisher=[[Slovenski poročevalec]]|date=8. marec 1957|language=sl|accessdate=2020-12-11|archive-date=2023-03-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20230314003127/http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-6R0EC64M/6/index.html#zoom=z|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Planiške fanfare (uvodna in odjavna špica)|url=https://www.youtube.com/watch?v=NKutf1R6cvM|publisher=[[YouTube]]|date=10. december 2020}}</ref> *"'''''[[Planica, Planica]]'''''" (1979) – je skladba skupine [[Ansambel bratov Avsenik]], prvič predvajana na otvoritveni slovensnosti 5. svetovnega prvenstva v poletih (15.3.1979). Glasbo je napisal [[Slavko Avsenik]], nov tekst pa Marjan Stare. Pravzaprav je to posemplana melodija njihove skladbe iz leta 1965, z delovnim naslovom „Na morje, na morje”, spremenjena v „Smučarska”, za katero je prvoten tekst napisal [[Ferry Souvan]].<ref>{{navedi splet|title=Skrivnostne poti skladbe, ki jo pozna vsak Slovenec|url=https://siol.net/sportal/zimski-sporti/pozna-jo-vsak-slovenec-prepeva-pa-celo-japonec-noriaki-kasai-video-437842-437842|publisher=siol.net|date=17. marec 2018}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Lepe Ste Ve Karavanke, 1966 (album)|url=https://www.discogs.com/Kvintet-VS-Avsenik-Lepe-Ste-Ve-Karavanke/release/9862580|publisher=discgogs.com|date=10. december 2020}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Smučarska by Ansambel bratov Avsenik (1965)|url=https://www.youtube.com/watch?v=yjtd_APieIY|publisher=[[YouTube]]|date=10. december 2020}}</ref> *"'''''[[Andromeda (skladba)|Andromeda]]'''''" (1980) – mojstrovina, ki jo leta 1980 napisal in izdal [[Miha Kralj]], pionir slovenske elektronske glasbe. Režiser Stane Škodlar jo je uporabil kot glasbeno podlago v počasnih posnetkih med letoma 1985 in 1994.<ref>{{navedi splet|title=Andromeda: Miha Kralj (1980)|url=https://www.youtube.com/watch?v=NM7jJJeRk-o|publisher=[[YouTube]]|date=10. december 2020}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Električne sanje: film o Mihu Kralju, ki je dal kultni kozmični zven poletom v Planici|url=https://www.rtvslo.si/kultura/glasba/elektricne-sanje-film-o-mihu-kralju-ki-je-dal-kultni-kozmicni-zven-poletom-v-planici/456031|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija]]|date=25. maj 2018}}</ref> *"'''''Planica Slow Motion Instrumental'''''" (1997) – Na željo takratnega in dolgoletnega režiserja Planice [[Stane Škodlar|Staneta Škodlarja]], je priznani slovenski skladatelj [[Jani Golob]], napisal skoraj dveminutni zasanjani instrumental jingle, ki ga že od leta 1997 predvajajo v počasnih posnetkih. Golob je napisal tudi orkestracijo, saj je bilo predvideno snemanje melodije z orkestrom, a zadeva žal ni bila nikoli realizirana.<ref name="Planica 1997">{{navedi splet|title=Ustrašil bi se, če bi bil vsem všeč|url=https://www.vecer.com/vecer-v-nedeljo/201601246180450-6180450|publisher=[[Večer (časopis)|Večer]]|date=24. januar 2016}}</ref> ==Slavni== * [[David Bowie]] je bil velik oboževalec skokov in [[Planica|Planice]], saj je menda redno spremljal prenose po televiziji in jo tudi v živo obiskal. * [[Lance Armstrong]] (kolesarstvo) in [[Dominic Thiem]] (tenis) sta leta 2025 prišla v Planico na poslovno konferenco Mastercard Talks. * [[David Coulthard]] (Formula 1) bo leta 2025 prišel v Planico na poslovno konferenco Mastercard. == [[Red Bull 400]] == Je mednarodna prireditev teka po hribu/letalnici navzgor pod pokroviteljstvom podjetja [[Red Bull]]. Gre za nastrmejši tek v dolžini 400 metrov navzgor v Evropi. Tekači začnejo tek v izteku letalnice in končajo na vrhu zaletišča. Na stari napravi je bil navečji naklon kar 38°, novi kot pa meri 36°. Prva izvedba je bila leta 2012, zaradi obnove letalnice je prireditev odpadla leta 2014 in še zaradi korone leta 2020.<ref>{{navedi splet |url= http://www.redbull.com/si/sl/adventure/events/1331723608774/red-bull-400-planica-2015|title= Red bull 400 Planica 2015|publisher=[[Red Bull]]|accessdate= 8. januar 2016}}</ref> === Moški === [[Slika:Planica Red Bull 400m 2019.webm|250px|thumb|right|Tekma leta 2019]] {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! style="background:#ccc;" width="40" |Izvedba ! style="background:#ccc;" width="130"|Datum ! style="background:#ccc;" width="185"|Tekmovalec ! style="background:#ccc;" width="60" |Čas |- | align=center|1 || align=right|22. september 2012 &nbsp; || {{flagicon|TUR}} Arslan Ahmet || align=center|5min 02s |- | align=center|2 || align=right|12. maj 2013 &nbsp; || {{flagicon|SLO}} Simon Alič || align=center|5min 11s |- | align=center|3 || align=right|19. september 2015 &nbsp; || {{flagicon|TUR}} Arslan Ahmet || align=center|5min 08s |- | align=center|4 || align=right|17. september 2016 &nbsp; || {{flagicon|TUR}} Arslan Ahmet || align=center|5min 09s |- | align=center|5 || align=right|16. september 2017 &nbsp; || {{flagicon|SLO}} Luka Kovačič || align=center|5min 05s |- | align=center|6 || align=right|15. september 2018 &nbsp; || {{flagicon|SLO}} Luka Kovačič || align=center|4min 59s |- | align=center|7 || align=right|14. september 2019 &nbsp; || {{flagicon|SLO}} Luka Kovačič || align=center|4min 55s |- | align=center|8 || align=right|11. september 2021 &nbsp; || {{flagicon|SLO}} Luka Kovačič || align=center|4min 53s |- | align=center|9 || align=right|10. september 2022 &nbsp; || {{flagicon|SLO}} Luka Kovačič || align=center|5min 01s |- | align=center|10 || align=right|2. september 2023 &nbsp; || {{flagicon|AUT}} Christof Hochenwarter || align=center|4min 52s |} === Ženske === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! style="background:#ccc;" width="40" |Izvedba ! style="background:#ccc;" width="130"|Datum ! style="background:#ccc;" width="185"|Tekmovalka ! style="background:#ccc;" width="60" |Čas |- | align=center|1 || align=right|22. september 2012 &nbsp; || {{flagicon|AUT}} Teresa Stadlobler || align=center|6min 46s |- | align=center|2 || align=right|12. maj 2013 &nbsp; || {{flagicon|AUT}} Teresa Stadlobler || align=center|6min 37s |- | align=center|3 || align=right|19. september 2015 &nbsp; || {{flagicon|ITA}} Confortolla Antonela || align=center|6min 25s |- | align=center|4 || align=right|17. september 2016 &nbsp; || {{flagicon|ITA}} Valentina Belloti || align=center|6min 19s |- | align=center|5 || align=right|16. september 2017 &nbsp; || {{flagicon|POL}} Dominika Wiśniewska-Ulfik || align=center|6min 41s |- | align=center|6 || align=right|15. september 2018 &nbsp; || {{flagicon|SLO}} Barbara Trunkelj || align=center|6min 20s |- | align=center|7 || align=right|14. september 2019 &nbsp; || {{flagicon|SLO}} Barbara Trunkelj || align=center|6min 24s |- | align=center|8 || align=right|11. september 2021 &nbsp; || {{flagicon|SLO}} Barbara Trunkelj || align=center|6min 11s |- | align=center|9 || align=right|10. september 2022 &nbsp; || {{flagicon|SLO}} Barbara Trunkelj || align=center|6min 15s |- | align=center|10 || align=right|2. september 2023 &nbsp; || {{flagicon|SLO}} Tea Faber || align=center|6min 52s |} == Svetovni dan snega == Prve tri izvedbe so potekale v izteku Letalnice, četrta pa zaradi gradbenih del v izeteku letalnice, pod manjšimi skakalnicami. Četrta izvedba je, drugje po svetu potekala 18. januarja 2015, v Planici pa so prireditev zaradi slabega vremena prestavili za en teden. {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! style="background:#ccc;" width="45"|Izvedba ! style="background:#ccc;" width="120"|Datum ! style="background:#ccc;" width="50"|Države ! style="background:#ccc;" width="60"|Dogodki ! style="background:#ccc;" width="68"|Udeleženci |- | align=center|1 || align=right|22. januar 2012 &nbsp; || align=center|39 || align=center|225 || align=center|200.000+ |- | align=center|2 || align=right|20. januar 2013 &nbsp; || align=center|39 || align=center|435 || align=center|430.000+ |- | align=center|3 || align=right|19. januar 2014 &nbsp; || align=center|35 || align=center|610 || align=center|549.000+ |- | align=center|4 || align=right|25. januar 2015 &nbsp; || align=center|45 || align=center|645 || align=center|591,200+ |- | align=center|5 || align=right|17. januar 2016 &nbsp; || align=center|42 || align=center|625 || align=center|300.000+ |- | align=center|6 || align=right|15. januar 2017 &nbsp; || align=center|46 || align=center|478 || align=center|190.000+ |- | align=center|7 || align=right|20.-21. januar 2018 &nbsp; || align=center|46 || align=center|516 || align=center|104.000+ |- | align=center|8 || align=right|20. januar 2019 &nbsp; || align=center|45 || align=center|464 || align=center|315.000+ |- | align=center|9 || align=right|18.-19. januar 2020 &nbsp; || align=center|45 || align=center|359 || align=center|105.000+ |- | align=center|10 || align=right|16.-17. januar 2021 &nbsp; || align=center|33 || align=center|110 || align=center|63.000 |- | align=center|11 || align=right|16. januar 2022 &nbsp; || align=center|42 || align=center|148 || align=center|27.000 |- | align=center|12 || align=right|15. januar 2023 &nbsp; || align=center|41 || align=center|126 || align=center|38.000 |- | align=center|13 || align=right|20.-21. januar 2024 &nbsp; || align=center|38 || align=center|114 || align=center| |} ==Žična drča== To je najstrmejši [[Žična drča|zip-line]] na svetu. Avgusta 2015 ga je nad letalnico namestilo slovensko podjetje [[Elan]]. Kot prvi je 1. septembra 2015, imel čast jo preizkusiti [[Jure Košir]]. Napravo so uradno odprli 19. septembra 2015. Ena vožnja stane 25€, dve pa 40€. ===Karakteristike=== *cilj - 949 m *čas - 40 sekund *dolžina - 566 m *start - 1151,6 m *viš. razlika - 202 m *min nad tlemi - 3 m *max nad tlemi - 53 m *min teža uporabnika - 40&nbsp;kg *max teža uporabnika - 120&nbsp;kg *min višina uporabnika - 140&nbsp;cm *max višina uporabnika - 200&nbsp;cm *temperatura - obratuje med -10&nbsp;°C do +40&nbsp;°C *kapaciteta - 50 spustov/h (v praksi 20 spustov/h) *hitrost - 40&nbsp;km/h do 90&nbsp;km/h (odvisno od teže, vetra...) *povprečen naklon - 38,33% ali 20,9° (najstrmejši na svetu) *maksimalen naklon - 58,6% ali 30,5° (najstrmejši na svetu) == Napredek v gradnji == {{col-begin}} {{col-break|width=13%}} === K-točka === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:15px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! style="background:#ccc;" width="40"|Leto ! style="background:#ccc;" width="68"|K-točka |- | bgcolor=#DCDCDC align=center|1969 || align=center|K153 |- | bgcolor=#DCDCDC align=center|1972 || align=center|K165 |- | bgcolor=#DCDCDC align=center|1985 || align=center|K185 |- | bgcolor=#DCDCDC align=center|2015 || align=center|K200 |} {{col-break|width=13%}} === Velikost === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:15px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! style="background:#ccc;" width="40"|Leto ! style="background:#ccc;" width="68"|HS |- | bgcolor=#DCDCDC align=center|2005 || align=center|HS215 |- | bgcolor=#DCDCDC align=center|2015 || align=center|HS225 |- | bgcolor=#DCDCDC align=center|2018 || align=center|HS240 |} {{col-break|width=74%}} {{col-end}} ==Tehnični podatki== Specifikacije:<ref>{{navedi splet | url=http://www.24ur.com/novice/slovenija/planica-2.html | title=Iz 24UR: Velikanka čaka letalce | publisher=[[POP TV]] | accessdate=16. marec 2015|language=sl}}</ref><ref>{{navedi splet | url=http://4d.rtvslo.si/arhiv/prispevki-in-izjave-dnevnik/174325371 | title=Svetovna velikanka čaka le še na skakalce | publisher=[[RTV Slovenija]] | accessdate=16. marec 2015|language=sl}}</ref> *zaletišče – 133.8 m *naklon zaletišča – 35.1° *kalkulacijska točka 200 m *naklon doskočišča – 30-35° *velikost skakalnice – 225 m *Višina odskočne mize – 2,93 m *višinska razlika med mizo in iztekom – 135 m ==Režija== * [[Beno Hvala]] - 1969, 1972, 1974, 1979 * [[Stane Škodlar]] - 1974, 1977, 1985, 1987, 1991, 1994, 1997, 1999–2003, 2006 * [[Dejan Čretnik]] - 2007–2013, 2015–2021 * [[Jaka Krivec]] - 2022, 2023, 2024, 2025, 2026 ==V popularni kulturi == * Leta 1974 se pojavi v nemškem filmu režiserja [[Werner Herzog]]a ''[[Velika ekstaza rezbarja Steinerja]]'' z [[Walter Steiner|Walterjem Steinerjem]] kot drvarjem.<ref>{{navedi splet | url=https://www.youtube.com/watch?v=liYnvIBLMBQ | title=Velika ekstaza rezbarja Steinerja, r.: Werner Herzog | publisher=Werner Herzog Filmproduktion | accessdate=26. januar 2012}}</ref> * Leta 1997 se motiv portreta letalnice, ki ga je naslikal [[Vinko Bogataj]] pojavi v ameriški oddaje športni oddaji [[Wide World of Sports]] televizijske postaje ABC z voditeljem [[Brent Musburger|Brentom Musburgerjem]]. Prikazuje Bogatajev intervju o [[Agony of defeat]].<ref>{{navedi splet | url=https://www.youtube.com/watch?v=n_ZvwIFbXMM | title=Intervju z Vinko Bogatajem na ABC | publisher=ABC | accessdate=30. marec 2015}}</ref> *Leta 2014 se fotografija letalnice pojavi v ozadju pogovorne ameriške oddaje ''The Queen Latifah Show'', ki jo vodi priljubljena ameriška temnopolta igralka [[Queen Latifah]]. Slika se kot parodija pojavi v komičnem skeču "Norvežan Sven Nordquist, najstarejši skakalec".<ref>{{navedi splet | url=https://www.youtube.com/watch?v=tcLfTrJf9mA | title=Fotografija letalnice v šovu ''The Queen Latifah Show'' | publisher=The Queen Latifah Show | accessdate=2. marec 2014}}</ref> ==Glej tudi== * [[Bloudkova velikanka]] * [[Srednja Bloudkova]] * [[Mladinski skakalnici Planica]] * [[Nordijski center Planica]] == Opombe == {{sklici|group=nb}} == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{Kategorija v Zbirki|Letalnica bratov Gorišek}} *[http://www.planica.si/ Uradna stran] planica.si *[http://www.nc-planica.si/ Nordijski center Planica] nc-planica.si {{Letalnica bratov Gorišek}} {{Slovenske smučarske skakalnice}} {{Smučarske letalnice}} {{šport v Sloveniji}} {{Slovenija}} {{coord|46|28|35|N|13|43|16|E|display=title|region:SI-053_type:landmark_source:dewiki}} [[Kategorija:Planica]] [[Kategorija:Smučarske skakalnice v Sloveniji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1969]] [[Kategorija:Smučarske letalnice]] nrz0bzed9ezwp3jybnutmaa994crpcs 10 184081 6655007 4342285 2026-04-02T20:08:37Z FJJ 4310 Umaknil krepko pisavo, ker je povzročalo dvojno krepko 6655007 wikitext text/x-wiki <noinclude>{| class="infobox" style="width: 25em; font-size: 95%;" </noinclude> |- bgcolor="#eeeeee" class="adr" align=center ! colspan="4" | Predstavnik države <span class="country-name">{{{1}}}</span><noinclude> |}</noinclude><noinclude> {{Documentation}} [[de:Vorlage:Infobox Medaillen]] [[fa:الگو:MedalTop]] [[ja:Template:MedalTop]] </noinclude> ri4brttdxt1b1n1krimcvczqaluya9u 10 184148 6655009 4411088 2026-04-02T20:12:48Z FJJ 4310 Umaknil krepko pisavo, ker je povzročalo dvojno krepko 6655009 wikitext text/x-wiki {| class="infobox" style="width: 22em; font-size:85%" |- {{#ifeq:{{{name|}}}|no||<caption class="{{{titleclass|}}}" style="{{{titlestyle|}}}">{{{name|{{Title without disambig|{{PAGENAME}}}}}}}</caption>}} {{#if:{{{image| }}}|{{!}}colspan="3" style="text-align:center; background-color:#FFFFFF'" {{!}} {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{image|}}}|size={{{imagesize|}}}|sizedefault=100px|alt={{{alt|}}}|suppressplaceholder=yes}}<br />{{#if:{{{caption|}}}|{{{caption|{{}}}}}}} {{!}}- }} {{#if:{{{1| }}}|{{!}}colspan="3" style="text-align:center; background-color:#FFFFFF'" {{!}} {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{1|}}}|size={{{2|}}}|sizedefault=100px|alt={{{alt|}}}|suppressplaceholder=yes}}<br />{{#if:{{{3|}}}|{{{3|{{}}}}}}} {{!}}- }} !colspan="3" style="text-align:center; background-color:#B0C4DE"| {{{header|Seznam medalj}}} |- {{#if:{{{sport| }}}|{{!}}- style="background-color:#eeeeee;text-align:center;" !colspan="3" {{!}} {{{sport}}} {{!}}- }} {{#if:{{{country_code| }}}|{{!}}- style="background-color:#eeeeee;text-align:center;" class="adr" !colspan="3" {{!}} Predstavnik {{ {{{country_code}}} }} {{!}}- }} {{#if:{{{medals|}}}|{{{medals|}}} {{!}}{{)}}}}<noinclude> |} {{documentation}} </noinclude> jb4osbaauehp8u1jszx3mt9eug1xxzt 0 184959 6655067 6581700 2026-04-02T23:10:58Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655067 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Bolezen | Name = Davica</br>Difterija | Image = Diphtheria bull neck.5325 lores.jpg | Caption = Otrok z zatečenim vratom zaradi okužbe z davico. | Width = 150 | DiseasesDB = 3122 | ICD10 = {{ICD10|A|36||a|36}} | ICD9 = {{ICD9|032}} | ICDO = | OMIM = | MedlinePlus = 001608 | eMedicineSubj = emerg | eMedicineTopic = 138 | eMedicine_mult = {{eMedicine2|med|459}} {{eMedicine2|oph|674}} {{eMedicine2|ped|596}} | MeshID = D004165 }} '''Dávica''' ali '''difteríja''' je [[nalezljiva bolezen]], ki jo povzroča [[aerobna bakterija|aerobna]] [[grampozitivna bakterija]] ''[[Corynebacterium diphtheriae]]''.<ref>Office of Laboratory Security, Public Health Agency of Canada [http://www.phac-aspc.gc.ca/msds-ftss/msds42e.html ''Corynebacterium diphtheriae''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080604154500/http://www.phac-aspc.gc.ca/msds-ftss/msds42e.html |date=2008-06-04 }} Material Safety Data Sheet. Januar 2000.</ref> Znaki in simpomi se pojavijo dva do pet dni po izpostavitvi.<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=Diphtheria Epidemiology and Prevention of Vaccine-Preventable Diseases|last=Atkinson|first=William|publisher=Public Health Foundation|year=2012|isbn=|location=|page=|pages=215-230|cobiss=}}</ref> Gre za bolezen zgornjih [[dihalne poti|dihalnih poti]], pri kateri se pojavijo [[bolečina v žrelu|bolečine v žrelu]], zmerna [[vročina]], psevdomembranske obloge na [[tonzila]]h, v [[žrelo|žrelu]] in/ali [[sapnik]]u.<ref name=Sherris>{{navedi knjigo | editor1= Ryan, K.J. |editor2=Ray, C.G. | title = Sherris Medical Microbiology | url= https://archive.org/details/sherrismedicalmi0000unse_q1i3 | edition = 4. | pages =[https://archive.org/details/sherrismedicalmi0000unse_q1i3/page/n318 299]–302 | publisher = McGraw Hill | year = 2004 | isbn = 0838585299 }}</ref> Obstajajo tudi zapleti, kot so [[miokarditis]], [[vnetje živcev]], [[proteinurija]] in težave s [[Krvavitev|krvavitvami]] zaradi nizkega števila [[Trombocit|trombocitov]].<ref name=":0" /> Pri davici pride do napredujočih poškodb [[mielin]]ske ovojnice v [[osrednje živčevje|osrednjem]] in [[obkrajno živčevje|obkrajnem živčevju]], kar vodi v izgubo nadzora gibanja in zaznavanja. Prenaša se z neposrednim fizičnim stikom in z vdihavanjem kužnih delcev, ki jih izkašlja bolnik. Prenaša se tudi preko okuženih objektov in nekateri ljudje lahko bakterijo prenašajo asimptomatsko in širijo bolezen. Obstajajo tri glavne vrste ''C. diphtheriae'', ki povzročajo različno hudo obliko.<ref name=":0" /> Že prebolela okužba ne varuje nujno pred bodočo.<ref name=":1">{{Navedi revijo|url=http://www.who.int/wer/2006/wer8103.pdf|title=Diphtheria vaccine|last=|first=|date=2006|journal=Weekly Epidemiol Rec|issue=81|pages=24-32|pmid=16671240}}</ref> V razvitem svetu je davica kot posledica [[cepivo|cepljenja]] skoraj izkoreninjena. Tudi v Sloveniji so otroci cepljeni – v uporabi je cepivo [[DTaP|DTP]], ki ščiti poleg davice še pred [[tetanus]]om in [[oslovski kašelj|oslovskim kašljem]]. Priporočajo se trije do štirje odmerki v otroštvu in nadaljnji odmerki vsakih deset let. Stopnja zaščite se preverja preko merjanja stopnje antitoksina v krvi. V primeru bolezni in razvite infekcije se uporablja [[antibiotik]] [[eritromicin]] in [[penicilin G]]. <ref name=":0" /> V hujših primerih bolezni se v primeru blokade dihalne poti uporabi traheotomija.<ref name=":1" /> == Simptomi == [[Simptom]]i se pojavijo po 2–6 dneh po okužbi in so odvisni od imunskega stanja bolnika. # Pri lokalizirani okužbi žrela se pojavijo [[utrujenost]], [[slabost]], bolečine pri požiranju, vročina. Pogoste so tudi bolezni v [[trebuh]]u in [[sklep]]ih. [[Bruhanje]] se pojavi redko. # Okužba [[nos]]u se pojavi zlasti pri dojenčkih in majhnih otrocih ter povzroča težave pri dihanju in požiranju hrane. Pojavi se lahko serozen ali gnojno krvav [[nosni izcedek]]. Zaradi poškodbe tkiva pogosto nastanejo kraste ob nosnicah. # Davica grla se pojavi običajno po tem, ko je prizadeto že žrelo. Povzroča [[kašelj]], [[hripavost]] ter težave pri dihanju. # Redka oblika je kožna davica, kjer se na koži pojavijo razjede. Prav tako se lahko bolezen pojavi na očeh, kjer je prizadeta [[veznica]], lahko pa tudi [[roženica]]. == Prenašanje == Prenos okužbe je kapljičen, posreden ali neposreden, s [[Kašelj|kašljanjem]], [[kihanje]]m, govorjenjem, prek predmetov in tudi živil. Izvor okužbe je bolnik ali klicenosec, ki nosi toksigene seve bakterije v nosnožrelnem prostoru ali na koži. Trajanje kužnosti je različno, redko je daljše od 2 do 4 tednov. Pri bolnikih, ki se zdravijo z [[antibiotik]]i, kužnost preneha po 1 do 2 dneh.<ref name=nijz>http://www.nijz.si/sl/davica {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160810105851/http://www.nijz.si/sl/davica |date=2016-08-10 }}, vpogled: 26. 6. 2016.</ref> == Zdravljenje == Huda oblika davice se zdravi z [[antitoksin]]om – gre za serum, ki vsebuje [[protitelo|protitelesa]] proti [[davični toksin|davičnemu toksinu]]. Učinkovito je tudi zdravljenje s [[penicilin]]skimi [[antibiotik]]i. Nujno je tudi strogo večdnevno mirovanje, kar zmanjša tveganje srčnih poškodb. == Preprečevanje == Najučinkovitejši način preprečevanja davice je redno [[cepljenje (medicina)|cepljenje]]. Cepljenje proti davici je v Sloveniji vključeno v [[obvezni program cepljenja]]. Otroci dobijo prve tri odmerke cepiva v prvem letu starosti, in sicer v obliki kombiniranega cepiva proti davici, [[mrtvični krč|mrtvičnem krču]] (tetanusu), [[oslovski kašelj|oslovskemu kašlju]], [[hemofilus influence tipa b|hemofilusu influence tipa b]] in [[otroška paraliza|otroški paralizi]]. Ostala dva odmerka dobijo v starosti 12–24 mesecev in 8 let (v 3. razredu osnovne šole).<ref>http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/bolezni_ki_jih_preprecujemo_s_cepljenjem.pdf {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160810112129/http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/bolezni_ki_jih_preprecujemo_s_cepljenjem.pdf |date=2016-08-10 }} Inštitut za varovanje zdravja: Bolezni, ki jih preprečujemo s cepljenjem, junij 2012.</ref> V Sloveniji so s cepljenjem proti davici začeli že pred 2. svetovno vojno, leta 1937.<ref>Kraigher A., Ihan A., Avčin T.: Cepljenje in cepiva, SZD, Inštitut za varovanje zdravja, 2011.</ref> == Pogostnost in razširjenost == [[Slika:Diphterie.png|thumb|250px| Število prijavljenih primerov davice po svetu med letoma 1997 in 2006: {{legend|#C0C0C0|Ni podatkov}} {{legend|#E0E080|1–49 primerov}} {{legend|#E08040|Med 50 in 100 primerov}} {{legend|#FF0000|Preko 100 primerov}}]] Pogostnost bolezni se je po uvedbi cepiva močno zmanjšala, vendar še vedno ni povsem iztrebljena. V primeru, da precepljenost prebivalstva pade pod določen odstotek, se število novih primerov okužb ponovno znatno zviša. To so opazili v [[Rusija|Rusiji]], ko je po propadu [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] bilo po državi leta 1994 48.000 primerov davičnih okužb. V Sloveniji smo zadnji primer bolezni zabeležili v letu 1967.<ref name=nijz/> == Reference == {{sklici|2}} {{normativna kontrola}} {{medicinska škrbina}} [[Kategorija:Bakterijske bolezni]] 16cju85ujnznzp7pn3xzcru6iu8nwzp 0 189826 6655137 6541228 2026-04-03T05:05:22Z Д.Ильин 115952 6655137 wikitext text/x-wiki [[Slika:Carboxylic-acid.svg|thumb|150px|Struktura karboksilne kisline.]] [[Slika:Carboxylic-acid-group-3D.png|thumb|150px|Trirazsežnostni model karboksilne skupine]] '''Karboksílne kislíne ''' so [[organska spojina|organske spojine]], ki vsebujejo eno ali več [[karboksilna skupina|karboksilnih skupin]] {{chem2|\sC(\dO)OH}}, ki se običajno pišejo kot {{chem2|\sCOOH}}.<ref>Compendium of Chemical Terminology, [http://goldbook.iupac.org/C00852.html carboxylic acids], accessed 15 Jan 2007.</ref> So donorji [[proton]]ov (oddajajo [[vodik]]ov H<sup>+</sup> [[ion]]) in potemtakem sodijo med [[Brønsted–Lowryjeva teorija kislin in baz|Brønsted-Lowryjeve kisline]]. [[Sol]]i in [[anion]]e karboksilnih kislin imenujemo '''karboksilati'''. Najenostavnejše predstavnice karboksilnih kislin so [[alkan]]ojske kisline s splošno formulo {{chem2|R\sCOOH}}, v kateri je {{chem2|R}} vodik ali [[alkil]]ni radikal. == Fizikalne lastnosti == [[Slika:Carboxylic acid dimers.svg|thumb|200px|left|[[Dimer]] karboksilne kisline.]] Karboksilne kisline so [[polarnost|polarne]] spojine in tvorijo [[vodikova vez|vodikove vezi]]. Pri visokih [[temperatura]]h izparijo. V plinski fazi se običajno nahajajo v dimerni obliki. Nižje karboksilne kisline z 1–5 [[ogljik]]ovi [[atom]]i so zaradi velike polarnosti topne v vodi, z naraščanjem števila ogljikovih atomov pa njihova polarnost pada in postajajo vedno bolj hidrofobne. Višje kisline se zato bolje topijo v manj polarnih [[topilo|topilih]], na primer v [[eter|etrih]] in [[alkohol]]ih.<ref name="M&B">R.T. Morrison, R.N. Boyd. ''Organic Chemistry'', 6th Ed. (1992) ISBN 0-13-643669-2.</ref> Karboksilne kisline so šibke kisline, se pravi da v vodni raztopini le delno [[disociacija|disociirajo]] na karboksilne in vodikove ione: {{chem2|RCOOH<->RCOO- + H+}} Pri sobni temperaturi v vodni raztopini disociira samo 0,02 % [[ocetna kislina|ocetne kisline]]. === Stabilnost kisline === Kislost karboksilnih kislin se lahko pojasni ali s stabilnostjo [[kislina|kisline]] ali s stabilnostjo [[Brønsted–Lowryjeva teorija kislin in baz|konjugirane baze]], za razlago pa se lahko uporabi ali induktivne ali resonančne pojave v {{chem2|\sCOOH}} skupini. Če se za razlago kislosti uporabi induktivne pojave, se kislost lahko razloži z dvema [[elektronegativnost|elektronegativnima]] [[kisik]]ovima atomoma, ki odbijata elektronski oblak okoli vezi {{chem2|O\sH}} in jo s tem oslabita. Šibka vez {{chem2|O\sH}} zmanjša stabilnost molekule kisline. Vodikov atom je zato bolj stabilen in zlahka disociira v {{chem2|H+}} ione. Ker je kislina nestabilna, je ravnotežje reakcije pomaknjeno v desno. Dodatni elektronegativni atomi ali atomske skupine, ki so vezani na kislino, na primer {{chem2|\sCl}} ali {{chem2|\sOH}}, imajo podoben, vendar manjši vpliv. Prisotnost teh skupin poveča kislost zaradi induktivnega učinka. Primer: trikloroocetna kislina, ki ima tri {{chem2|\sCl}} atome, je močnejša od [[mlečna kislina|mlečne kisline]], ki ima eno –OH skupino, ta pa je močnejša od ocetne kisline, ki nima vezane nobene elektronegativne substituente. === Stabilnost konjugirane baze === [[Slika:Resonance stabilization of carboxylic acids.svg|200px|left|thumb|Resonančna stabilizacija karboksilnih kislin.]] Kislost karboksilnih kislin se lahko pojasni tudi z resonančnimi pojavi. Z disociacijo karboksilne kisline nastane resonančno stabiliziran produkt, katerega negativni naboj je razdeljen oziroma delokaliziran med dva kisikova atoma. Vsaka vez {{chem2|C\sO}} ima zato značilnosti tako imenovane ''delne dvojne vezi''. Ker je konjugirana baza stabilna, je ravnotežje reakcije pomaknjeno v desno. == Spektroskopija == Karboksilne kisline je najlaže identificirati z [[infrardeče valovanje|infrardečo]] [[spektroskopija|spektroskopijo]]. Pri [[valovna dolžina|valovnih dolžinah]] od 1680 do 1725 cm<sup>-1</sup> je prepoznavno raztezanje vezi C=O, pri 2500 do 3000 cm<sup>-1</sup> pa raztezanje vezi O-H v karboksilni skupini.<ref name=M&B/> V spektroskopiji <sup>1</sup>H JMR se na področju 10–13 μm prikaže [[vodik]] iz hidroksilne skupine. Vodik je pogosto nejasen ali celo neopazen in se zlahka zamenja s sledovi vode. == Nahajališča == Karboksilne kisline, njihove [[sol]]i in [[ester|estri]] so zelo razširjeni naravni produkti. Nižje alifatske karboksilne kisline z ravnimi verigami, pa tudi tiste z do 18 ogljikovimi atomi, se proizvajajo tudi industrijsko. [[Ocetna kislina]], na primer, se proizvaja iz [[metanol]]a in [[ogljikov monoksid|ogljikovega monoksida]], kisline z velikim številom ogljikovih atomov pa s [[hidroliza|hidrolizo]] [[triglicerid]]ov iz rastlinskih in živalskih [[maščoba|maščob]]. Ocetna kislina se proizvaja tudi s [[fermentacija (biokemija)|fermentacijo]] [[etanol]]a in se kot [[kis]] uporablja izključno v prehrambeni industriji. == Sinteze == === Industrijske sinteze === * Z [[oksidacija|oksidacijo]] primarnih [[alkohol]]ov in [[aldehid]]ov z močnimi oksidanti, na primer h kalijevim dikromatom ({{chem2|K2Cr2O7}}), kromovo kislino ({{chem2|CrO3 + H2SO4}}), kalijevim permanganatom ({{chem2|KMnO4}}) ali natrijevim kloritom ({{chem2|NaClO2}}). * Z oksidativnim cepljenjem [[alkan|olefinov]] z [[ozonoliza|ozonolizo]], kalijevim permanganatom ali kalijevim dikromatom. V karboksilne kisine se oksidirajo tudi vse alkilne skupine na [[benzen]]ovem obroču, ne glede na dolžino verige. Na ta način se industrijsko pridobiva [[benzojeva kislina]] iz [[toluen]]a. * S hidrolizo [[nitril]]ov, [[ester|estrov]] in [[amid]]ov v kislem ali bazičnem mediju. * Z delovanjem [[Grignardova reagent|Grignardovega reagenta]] na [[ogljikov dioksid]]. Sinteza se v industriji ne uporablja. === Druge sinteze === Karboksilne kisline se lahko sinetizirajo tudi z naslednjimi reakcijami: * Z [[disproporcionacija|disproporcionacijo]] aldehidov v [[Canizzarova reakcija|Canizzarovi reakciji]]. * S prerazporeditvijo diketonov. * S [[halogeniranje]]m in kasnejšo hidrolizo metil ketonov. * S [[hidroformiliranje]]m in kasnejšo hidrolizo [[alken]]ov (Kochova reakcija). * Manj pogoste so sinteze benzojskih kislin iz nitrobenzenov z von Richterjevo reakcijo in [[fenol]]ov s Kolbe-Schmittovo reakcijo. == Reakcije == * Karboksilne kisline tvorijo z bazami soli – ''karboksilate'', v katerih je vodik iz hidroksilne skupine ({{chem2|\sOH}}) v karboksilni skupini ({{chem2|\sCOOH}}) zamenjan s kovinskim kationom. Primer: ocetna kislina reagira z natrijevim bikarbonatom, pri čemer nastanejo natrijev acetat, ogljikov dioksid in voda: :{{chem2|CH3COOH + NaCO3H -> CH3COONa + CO2 + H2O}} * V reakcijah z [[alkohol]]i in [[amin]]i nastanejo [[ester|estri]] oziroma [[amid]]i: :{{chem2|CH3COOH + C2H5OH -> CH3COOC2H5 + H2O}} :{{chem2|CH3COOH + C2H5NH2 -> C3CONHC2H5 + H2O}} * Hidroksilna skupina v karboksilni skupini se obnaša podobno kot v alkoholih in fenolih in se v reakciji s tionil kloridom ({{chem2|SOCl2}}) substituira s [[klor]]om, pri čemer nastanejo acil kloridi: :{{chem2|R\sCOOH + SOCl2 -> R\sCOCl + SO2 + HCl}} * Karboksilna skupina ima zaradi [[keto-enolna tavtomerija|keto-enolne tavtomerije]] na α-ogljikovem atomu nestabilen proton ({{chem2|H+}}), ki se zlahka substituira s [[halogen]]om (halogeniranje Hell-Volhard-Zelinsky): :[[Slika:HVZReaction.svg|350x350_pik]] * Arndt-Eistertova sinteza vrine na karboksilno kislino α–metilensko skupino in podaljša ogljikovo verigo za en C atom: :[[Slika:Arndt-Eistert synthesis scheme.svg|500px]] * Curtiusova prerazporeditev pretvori karboksilne kisline v izocianate: :[[Slika:Curtius_Rearrangement_Scheme.png|230px|The Curtius rearrangement]] * Schmidtova reakcija pretvori karboksilne kisline v amine: :[[Slika:SchmidtreactionAmines.png|400px|Schmidt reaction for carboxylic acids]] * Hunsdieckerjeva reakcija pretvori karboksilne kisline v alifatske halogenide: :[[Slika:Hunsdiecker Reaction Scheme.png|210px|The Hunsdiecker reaction]] * Dakin-Westova reakcija pretvori aminokisline v ustrezne amino ketone: :[[Slika:Dakin-West_Reaction_Scheme.png|300px|The Dakin-West reaction]] * Barbier-Wielandova degradacija: α–metilenska skupina ({{chem2|\sCH2\s}}) v alifatskih karboksilnih kislinah se v nizu stopenjskih reakcij odcepi, tako da se veriga ogljikovih atomov skrajša.<ref>Organic Syntheses, Coll. Vol. 3, p.234 (1955); Vol. 24, p.38 (1944) [http://www.orgsynth.org/orgsyn/pdfs/CV3P0234.pdf Link] </ref><ref>Organic Syntheses, Coll. Vol. 3, p.237 (1955); Vol. 24, p.41 (1944) [http://www.orgsynth.org/orgsyn/pdfs/CV3P0237.pdf Link].</ref> * [[Adicija]] karboksilne skupine na neko spojino se imenuje karboksiliranje, [[eliminacija]] karboksilne skupine pa dekarboksiliranje. Tovrstne reakcije katalizirajo [[encim]]i karboksilaze (EC 6.4.1) in dekarbokslaze (EC 4.1.1.). == Nomenklatura in primeri == {{glavni|Nomenklatura organske kemije IUPAC}} Karboksilne kisline poimenujemo s pripono -ojska (npr. heksanojska kislina). Številne karboksilne kisline, zlasti tiste bolj znane, imajo tudi starejša trivialna imena, ki ne sledijo pravilom nomenklature; nekatera med njimi so se zelo uveljavila in se uporabljajo pogosteje kot IUPAC-imena ([[mravljična kislina|mravljična]], [[ocetna kislina|ocetna]], [[maslena kislina]] ...). {|class = "wikitable" |+Nasičene karboksilne kisline z nerazvejano verigo !Št. C-atomov !Splošno ime !IUPAC-ime !Kemijska formula !opis |- |1 || [[mravljična kislina|mravljinčna kislina]] || [[metanojska kislina]] || H'''COOH'''|| pik žuželk, tekočina v zadku mravelj |- |2 || [[ocetna kislina]] || [[etanojska kislina]] || CH<sub>3</sub>'''COOH'''|| v [[kis]]u |- |3 || [[propionska kislina]] || [[propanojska kislina]] || CH<sub>3</sub>CH<sub>2</sub>'''COOH'''|| |- |4 || [[maslena kislina]] || [[butanojska kislina]] | CH<sub>3</sub>(CH<sub>2</sub>)<sub>2</sub>'''COOH'''|| žaltavo [[maslo]] |- |5 || [[valerijanska kislina]] || [[pentanojska kislina]] | CH<sub>3</sub>(CH<sub>2</sub>)<sub>3</sub>'''COOH'''|| v [[baldrijan]]u |- |6 || [[kapronska kislina]] || [[heksanojska kislina]] | CH<sub>3</sub>(CH<sub>2</sub>)<sub>4</sub>'''COOH'''|| |- |7 || [[enantična kislina]] || [[heptanojska kislina]] | CH<sub>3</sub>(CH<sub>2</sub>)<sub>5</sub>'''COOH'''|| |- |8 || [[kaprilna kislina]] || oktanojska kislina | CH<sub>3</sub>(CH<sub>2</sub>)<sub>6</sub>'''COOH'''|| [[kokos]]ovo in [[materino mleko]] |- |9 || [[pelargonjska kislina]] || [[nonanojska kislina]] | CH<sub>3</sub>(CH<sub>2</sub>)<sub>7</sub>'''COOH'''|| |- |10 || [[kaprinska kislina]] || [[dekanojska kislina]] | CH<sub>3</sub>(CH<sub>2</sub>)<sub>8</sub>'''COOH'''|| |- |12 || [[lavrinska kislina]] || [[dodekanojska kislina]] | CH<sub>3</sub>(CH<sub>2</sub>)<sub>10</sub>'''COOH'''|| kokosovo olje |- |16 || [[palmitinska kislina]] || heksadekanojska | CH<sub>3</sub>(CH<sub>2</sub>)<sub>14</sub>'''COOH'''|| |- |18 || [[stearinska kislina]] || oktadekanojska | CH<sub>3</sub>(CH<sub>2</sub>)<sub>16</sub>'''COOH'''|| voski, mila |- | |[[mlečna kislina]] |[[Mlečna kislina|2-hidroksipropanojska kislina]] |CH<small>3</small>CH(OH)'''COOH''' |kislo mleko, kislo zelje |} Glavne skupine karboksilnih kislin so: * nenasičene monokarboksilne kisline s kratkimi verigami: [[akrilna kislina]] (2-propenojska kislina, {{chem2|CH2\dCH\sCOOOH}}), ki je surovina za sintezo poliakrilatov * nasičene in nenasičene [[maščobna kislina|maščobne kisline]] s srednje dolgimi in dolgimi verigami s sodim številom ogljikovih atomov: [[palmitinska kislina|palmitinska]], [[stearinska kislina|stearinska]], [[oleinska kislina]]... * [[aminokisline|aminokisline]] – gradniki [[beljakovine|beljakovin]]: [[valin]], [[fenilalanin]] ... * [[keto kislina|ketokisline]] – biološko pomembne karboksilne kisline s keto skupino: [[piruvična kislina|piruvična]], [[acetocetna kislina]]... * [[aromat]]ske karboksilne kisline: [[benzojska kislina|benzojska]], [[salicilna kislina]] ... * dikarboksilne kisline, ki vsebujejo dve karboksilni skupini: [[oksalna kislina|oksalna]], [[malonska kislina|malonska]], [[jantarna kislina|jantarna]]... * trikarboksilne kisline, ki vsebujejo tri karboksilne skupine: [[citronska kislina|citronska]], [[akonitinska kislina]]... * α-hidroksikarboksilne kisline, ki imajo na ogljikovem atomu ob karboksilni skupini vezano hidroksilno skupino: [[mlečna kislina]]... * == Reference == <div class="references-small"><references/></div> {{funkcionalne skupine}} [[Kategorija:Karboksilne kisline|*]] [[Kategorija:Organske spojine]] [[Kategorija:Funkcionalne skupine]] {{normativna kontrola}} b6ehynuqf8l6bliix5dnheb0qlem72w 10 193549 6655227 6429170 2026-04-03T08:56:37Z ~2026-13659-49 255600 6655227 wikitext text/x-wiki {{Navpolje stolpci | name = Jakopičevi nagrajenci | title = [[Nagrada Riharda Jakopiča|Jakopičevi nagrajenci]] | colwidth = 35em | col1 = <poem> '''1969''': [[Marij Pregelj]] (posthumno) '''1970''': [[Gabrijel Stupica]] '''1971''': [[Janez Bernik]] '''1972''': [[Drago Tršar]] '''1973''': [[Slavko Tihec]] '''1974''': [[Riko Debenjak]] '''1975''': [[Andrej Jemec]] '''1976''': [[Marjan Pogačnik (likovnik)|Marjan Pogačnik]] '''1977''': [[Adriana Maraž]] '''1978''': [[France Mihelič]] '''1979''': [[Zoran Mušič]] '''1980''': [[Boris Jesih (slikar)|Boris Jesih]] </poem> | col2 = <poem> '''1981''': [[Jože Ciuha]], <span style="color:lightgrey;">1981:</span> [[Janez Lenassi]] '''1982''': [[Bogdan Borčič]] '''1983''': [[Metka Krašovec]] '''1984''': [[Štefan Planinc]] '''1985''': [[Zvest Apollonio]] '''1986''': [[Zdenko Kalin]] '''1987''': [[Vladimir Makuc]] '''1988''': [[France Rotar]] '''1989''': [[Emerik Bernard]] (ni sprejel) '''1990''': [[Herman Gvardjančič]] '''1991''': [[Zmago Jeraj]] </poem> | col3 = <poem> '''1992''': [[Lujo Vodopivec]] '''1993''': [[Marijan Tršar]] '''1994''': [[Lojze Logar]] '''1995''': [[Rudolf Kotnik]] '''1996''': [[Gustav Gnamuš]] '''1997''': [[Valentin Oman]] '''1998''': [[Živko Marušič]] '''1999''': &nbsp;&nbsp;&nbsp;– '''2000''': [[Lojze Spacal]] '''2001''': [[Matjaž Počivavšek]] '''2002''': [[Zdenko Huzjan]] '''2003''': [[Marjetica Potrč]] </poem> | col4 = <poem> '''2004''': [[Irwin]] '''2005''': [[Franc Purg]] '''2006''': [[Bogoslav Kalaš]] '''2007''': [[Srečo Dragan]] '''2008''': [[Marko Pogačnik (kipar)|Marko Pogačnik]] '''2009''': [[Tadej Pogačar (umetnik)|Tadej Pogačar]] '''2010''': [[France Berčič]] '''2011''': &nbsp;&nbsp;&nbsp;– '''2012''': [[Zmago Lenardič]] '''2013''': [[Tugomir Sušnik]] '''2014''': [[Jože Barši]] '''2015''': [[Bojan Gorenec]] </poem> | col5 = <poem> '''2016''': [[Tinca Stegovec]] '''2017''': [[Marjan Gumilar]] '''2018''': [[Dušan Tršar]] '''2019''': [[Milan Erič]] '''2020''': [[Sergej Kapus]] '''2021''': [[Franc Novinc]]<br> [[Milena Usenik]] <br> [[Silvester Plotajs Sicoe]] '''2022''': [[Tobias Putrih]] <br> [[Duba Sambolec]] '''2023''': [[Staš Kleindienst]] '''2024''': [[Ančka Gošnik Godec]] <br> [[Jurij Kalan]] '''2025''': [[Črtomir Frelih]] '''2026''': [[Vadim Fiškin]] <br> [[Helena Tahir]] </poem> | below = [[Rihard Jakopič]]{{·}} [[Slovenska likovna umetnost]]{{·}} [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|Akademija za likovno umetnost v Ljubljani]]{{·}} [[Društvo slovenskih likovnih umetnikov]]{{·}} [[Moderna galerija Ljubljana]] }}<noinclude> [[Kategorija:Predloge za slovenske nagrade]] </noinclude> cj91nxs6j9180pwqm36u7krw7cpum7c 6655275 6655227 2026-04-03T10:47:54Z ~2026-90770-6 254477 6655275 wikitext text/x-wiki {{Navpolje stolpci | name = Jakopičevi nagrajenci | title = [[Nagrada Riharda Jakopiča|Jakopičevi nagrajenci]] | colwidth = 35em | col1 = <poem> '''1969''': [[Marij Pregelj]] (posthumno) '''1970''': [[Gabrijel Stupica]] '''1971''': [[Janez Bernik]] '''1972''': [[Drago Tršar]] '''1973''': [[Slavko Tihec]] '''1974''': [[Riko Debenjak]] '''1975''': [[Andrej Jemec]] '''1976''': [[Marjan Pogačnik (likovnik)|Marjan Pogačnik]] '''1977''': [[Adriana Maraž]] '''1978''': [[France Mihelič]] '''1979''': [[Zoran Mušič]] '''1980''': [[Boris Jesih (slikar)|Boris Jesih]] </poem> | col2 = <poem> '''1981''': [[Jože Ciuha]], <span style="color:lightgrey;">1981:</span> [[Janez Lenassi]] '''1982''': [[Bogdan Borčič]] '''1983''': [[Metka Krašovec]] '''1984''': [[Štefan Planinc]] '''1985''': [[Zvest Apollonio]] '''1986''': [[Zdenko Kalin]] '''1987''': [[Vladimir Makuc]] '''1988''': [[France Rotar]] '''1989''': [[Emerik Bernard]] (ni sprejel) '''1990''': [[Herman Gvardjančič]] '''1991''': [[Zmago Jeraj]] </poem> | col3 = <poem> '''1992''': [[Lujo Vodopivec]] '''1993''': [[Marijan Tršar]] '''1994''': [[Lojze Logar]] '''1995''': [[Rudolf Kotnik]] '''1996''': [[Gustav Gnamuš]] '''1997''': [[Valentin Oman]] '''1998''': [[Živko Marušič]] '''1999''': &nbsp;&nbsp;&nbsp;– '''2000''': [[Lojze Spacal]] '''2001''': [[Matjaž Počivavšek]] '''2002''': [[Zdenko Huzjan]] '''2003''': [[Marjetica Potrč]] </poem> | col4 = <poem> '''2004''': [[Irwin]] '''2005''': [[Franc Purg]] '''2006''': [[Bogoslav Kalaš]] '''2007''': [[Srečo Dragan]] '''2008''': [[Marko Pogačnik (kipar)|Marko Pogačnik]] '''2009''': [[Tadej Pogačar (umetnik)|Tadej Pogačar]] '''2010''': [[France Berčič]] '''2011''': &nbsp;&nbsp;&nbsp;– '''2012''': [[Zmago Lenardič]] '''2013''': [[Tugomir Sušnik]] '''2014''': [[Jože Barši]] '''2015''': [[Bojan Gorenec]] </poem> | col5 = <poem> '''2016''': [[Tinca Stegovec]] '''2017''': [[Marjan Gumilar]] '''2018''': [[Dušan Tršar]] '''2019''': [[Milan Erič]] '''2020''': [[Sergej Kapus]] '''2021''': [[Franc Novinc]]<br> [[Milena Usenik]] <br> [[Silvester Plotajs Sicoe]] '''2022''': [[Tobias Putrih]] <br> [[Duba Sambolec]] '''2023''': [[Staš Kleindienst]] '''2024''': [[Ančka Gošnik Godec]] <br> [[Jurij Kalan]] '''2025''': [[Črtomir Frelih]] '''2026''': [[Sandi Červek]] <br> [[Vadim Fiškin]] </poem> | below = [[Rihard Jakopič]]{{·}} [[Slovenska likovna umetnost]]{{·}} [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|Akademija za likovno umetnost v Ljubljani]]{{·}} [[Društvo slovenskih likovnih umetnikov]]{{·}} [[Moderna galerija Ljubljana]] }}<noinclude> [[Kategorija:Predloge za slovenske nagrade]] </noinclude> qiiyjhdiir8w65z65nv7mjyahzodmpk 0 195227 6654900 6521954 2026-04-02T15:22:44Z Yerpo 8417 +koda za sklice 6654900 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Znanstvenik | name = Thomas Say | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | residence = | citizenship = | nationality = [[Američani|Američan]] | ethnicity = | field = [[prirodoslovje]], [[entomologija]] | work_institution = [[Naravoslovna akademija]] v Filadelfiji<br>[[Ameriško entomološko društvo]] | alma_mater = | doctoral_advisor = | doctoral_students = | known_for = začetnik opisne entomologije v ZDA | author_abbreviation_bot = | author_abbreviation_zoo = | prizes = | religion = | footnotes = }} '''Thomas Say''', [[Američani|ameriški]] [[naravoslovec]] in [[zoolog]], * [[27. junij]] [[1787]], [[Filadelfija, Pensilvanija]], [[Združene države Amerike]], † [[10. oktober]] [[1834]], [[New Harmony, Indiana|New Harmony]], [[Indiana]]. Rodil se je v znani [[kvekerji|kvekerski]] družini in sprva postal [[lekarnar]], kmalu pa ga je prastric [[William Bartram]] navdušil za naravoslovje. Leta 1812 je bil eden od ustanovnih članov [[Naravoslovna akademija|Naravoslovne akademije]] v Filadelfiji, najstarejše tovrstne ustanove v Združenih državah. Tam je pričel raziskovati favno žuželk [[Severna Amerika|Severne Amerike]] in odšel na več odprav, kjer je zbiral primerke. Med drugim je kot zoolog spremljal odpravo majorja [[Stephen Harriman Long|Stephena Harrimana Longa]] v [[Skalno gorovje]] in porečje [[Missouri (reka)|Missourija]] med letoma 1819 ter 1820. Poročilo odprave vsebuje prve znanstvene opise nekaterih lokalnih [[sesalci|sesalcev]] in [[ptiči|ptičev]], med njimi [[kojot]]a in [[turkizni mavričar|turkiznega mavričarja]]. Leta 1826 je odšel živet v kolonijo [[New Harmony]] v [[Indiana|Indiani]], [[utopija|utopični]] [[sociologija|sociološki]] eksperiment [[Robert Owen|Roberta Owna]]. Pred tem se je skrivoma poročil z ilustratorko Lucy Way Sistare, ki je kasneje postala prva ženska članica Naravoslovne akademije. V New Harmonyju je nadaljeval z delom z žuželkami in [[mehkužci]], ki jih je opisal v dveh temeljnih delih: * ''American Entomology, or Descriptions of the Insects of North America'', 3 knjige. Filadelfija, 1824-1828. * ''American Conchology, or Descriptions of the Shells of North America Illustrated From Coloured Figures From Original Drawings Executed from Nature'', Knjige 1 - 6, New Harmony, 1830-1834; Knjiga 7, Filadelfija, 1836. Zaradi teh in drugih prispevkov velja za začetnika sodobne entomologije v Združenih državah Amerike. Umrl je leta 1834 star komaj 47 let, domnevno zaradi [[tifusna vročica|tifusne vročice]] v New Harmonyju. == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== ;{{ikona en}} * [http://digital.library.okstate.edu/encyclopedia/entries/S/SA026.html Say, Thomas]. Encyclopedia of Oklahoma History & Culture * [http://faculty.evansville.edu/ck6/bstud/say.html Thomas Say (1787-1834) - father of American entomology]. University of Evansville * živali, poimenovane po Sayju: [http://faculty.evansville.edu/ck6/bstud/saybirds.html ptiči], [http://faculty.evansville.edu/ck6/bstud/saybugs.html žuželke], [http://faculty.evansville.edu/ck6/bstud/sayfish.html ribe] {{normativna kontrola}} {{scientist-stub}} {{DEFAULTSORT:Say, Thomas}} [[Kategorija:Ameriški farmacevti]] [[Kategorija:Ameriški naravoslovci]] [[Kategorija:Ameriški entomologi]] [[Kategorija:Malakologi]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali žival]] irp143pjmkrbt1g76k1ae0gnw7wulvc 0 210338 6654914 6401506 2026-04-02T15:44:12Z Д.Ильин 115952 6654914 wikitext text/x-wiki {{združi|Etilbromid}} {{chembox new | Name = Brometan | ImageFile = Bromoethan.svg | ImageSize = 120px | IUPACName = | SystematicName = | OtherNames = | Section1 = {{Chembox Identifiers | Abbreviations = | CASNo = 74-96-4 | EINECS = | EINECSCASNO = | PubChem = | SMILES = | InChI = | RTECS = | MeSHName = | ChEBI = | KEGG = | ATCCode_prefix = | ATCCode_suffix = | ATC_Supplemental =}} | Section2 = {{Chembox Properties | Formula = C<sub>2</sub>H<sub>5</sub>Br | MolarMass = 108.97 g/mol | Appearance = tekoča brezbarvna | Density = 1.46 g/cm<sup>3</sup> (20 °C) | MeltingPt = -118 °C | Melting_notes = | BoilingPt = 37-39 °C | Boiling_notes = | Solubility = | SolubleOther = | Solvent = | LogP = | VaporPressure = (20 °C) 510 hPa, (38,4 °C) 1033 hPa, (50 °C) 1480 hPa | HenryConstant = | AtmosphericOHRateConstant = | pKa = | pKb = }} | Section3 = {{Chembox Structure | CrystalStruct = | Coordination = | MolShape = }} | Section4 = {{Chembox Thermochemistry | DeltaHf = | DeltaHc = | Entropy = | HeatCapacity = }} | Section5 = {{Chembox Pharmacology | AdminRoutes = | Bioavail = | Metabolism = | HalfLife = | ProteinBound = | Excretion = | Legal_status = | Legal_US = | Legal_UK = | Legal_AU = | Legal_CA = | PregCat = | PregCat_AU = | PregCat_US = }} | Section6 = {{Chembox Explosive | ShockSens = | FrictionSens = | ExplosiveV = | REFactor = }} | Section7 = {{Chembox Hazards | ExternalMSDS = | EUClass = [[Slika:Hazard F.svg|80px|]][[Slika:Hazard X.svg|80px|]] | EUIndex = | MainHazards = | NFPA-H = | NFPA-F = | NFPA-R = | NFPA-O = | RPhrases = R 11-20/22-40 | SPhrases = S 36/37 | RSPhrases = | FlashPt = -20 °C | Autoignition = | ExploLimits = zgornja: 11,3 vol%<br>spodnja: 6,7 vol% | LD50 =1350 mg/kg | PEL = }} | Section8 = {{Chembox Related | OtherAnions = | OtherCations = | OtherFunctn = | Function = | OtherCpds = }} }} '''Brometan''' ('''C<sub>2</sub>H<sub>5</sub>Br''') je tekoča brezbarvna [[snov]], ki ima vonj podoben [[eter|etru]]. Snov je lahko vnetljiva in škodljiva zdravju pri vdihovanju in zaužitju, prav tako lahko povzroči trajne okvare zdravja. == Lastnosti == Snov je vnetljiva, pri čemer se lahko v primeru požara tvorijo zdravju škodljivi [[plini]] ali [[hlapi]]. V primeru [[požar|požara]] se lahko razvije [[vodikov bromid]]. Hlapi so težji od [[zrak|zraka]], pri čemer obstaja možnost tvorbe eksplozivnih mešanic z [[zrak|zrakom]]. [[Tališče]] snovi je pri -118 °C, [[vrelišče]] pri 37-39 °C, [[plamenišče]] pri 510 °C in [[vnetišče]] pri -20 °C. == Glej tudi == * [[seznam nevarnih snovi]] {{chem-stub}} [[Kategorija:Nevarne snovi]] 7p8nu9adm9095qv1y26pofwo06f7iy3 0 219732 6654988 6651086 2026-04-02T18:51:59Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654988 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice | fullname = | image = | imagealt = Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice | caption = Nadžupnijska cerkev sv. Jurija | pushpin map = Slovenija | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Slovenske Konjice]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[sveti Jurij]] | side altars = [[Rožni venec|Rožnovenski]] oltar, [[Sveti Frančišek Ksaverij]], [[Sveti Nikolaj]], [[Sveti Križ]] | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop =[[Boštjan Glavinić de Glamoč]], [[Mihael Napotnik]] | people = Valentin Fabri, [[Tomaž Fantoni]] | architect = | architectural type = | style = [[gotika]] | capacity = | length = 36,50 m | width = 25,00 m | width nave = | height = 10,80 m (prezbiterij)<br> ca. 7,95 m (glavna ladja) | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = 62 m | materials = [[kamen]], [[opeka]], pohorski [[skril|skrilavec]] (strešna kritina) | bells = | bell weight = 2875 kg, 1758 kg, 651 kg, 470,5 kg | parish = [[Nadžupnija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | deanery = [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | archdiocese = [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Slovenske Konjice - Cerkev sv. Jurija | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 18. julij 1998 | refšt=3379 | lokacija = [[Seznam ulic v Slovenskih Konjicah|Stari trg]], [[Slovenske Konjice]] | občina = Slovenske Konjice <!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Cerkev [[Sveti Jurij|sv. Jurija]]''' je [[župnijska cerkev]] [[Nadžupnija Slovenske Konjice|Nadžupnije Slovenske Konjice]] in tudi najpomembnejši aktivni [[Kulturni spomenik Slovenije|kulturni spomenik]] [[cerkvena arhitektura|sakralne arhitekture]] v [[Dekanija Slovenske Konjice|Dekaniji Slovenske Konjice]] oz. v tem delu [[Nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]]. Cerkvena stavba stoji v zgornjem delu zgodovinskega [[Trško naselje|srednjeveškega trga]]{{sfn|Stopar|1976|p=26}} (danes [[Seznam ulic v Slovenskih Konjicah|Stari trg]]) v Slovenskih Konjicah, neposredno pod nekdanjim parkom [[Trebniški dvorec|Trebniškega dvorca]], na vznožju [[Konjiška gora|Konjiške gore]]. Župnijska cerkev je od leta 1998 zaščitena kot [[kulturni spomenik lokalnega pomena]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1998-01-2295/odlok-o-razglasitvi-kulturnih-spomenikov-in-spomenikov-oblikovane-narave-v-obcini-slovenske-konjice |title=Odlok o razglasitvi kulturnih spomenikov in spomenikov oblikovane narave v Občini Slovenske Konjice |accessdate=20. oktober 2024 |date= |format= |work= }}</ref> in je vpisana v [[Register kulturne dediščine Slovenije]]. ==Opis arhitekture== [[Slika:Cerkev sv. Jurija, tloris.jpg|280px|thumb|levo|Tloris nadžupnijske cerkve]] [[Cerkev (zgradba)|Cerkev]] sestavljajo pravokotna [[cerkvena ladja]] [[romanska arhitektura|predromanskih]] proporcev, zgrajena verjetno koncem 13. stoletja, v drugi polovici 14. stoletja prizidana [[Križni obok|križnorebrasto]] obokana stranska ladja, tristrano sklenjen križnorebrasti in z [[Opornik|zunanjimi oporniki]] obdan [[prezbiterij]] s konca 14. stoletja, na zahodni strani [[zvonik]], ter na vzhodni strani rožnovenska [[kapela]] z [[baročna arhitektura|baročno]] razgibanim tlorisom.<ref>{{navedi splet |url=https://geohub.gov.si/ghapp/iskd/?page=RNPD&views=Desna-sekcija%2CPogled-OP#data_s=id%3AdataSource_1-MK_RNPD_3598-3652%3A2062 |title=Vpogled v Register kulturne dediščine Slovenije|accessdate= |date=13. oktober 2024 |format= |work= }}</ref> Pravokotni (vendar podolgovati) cerkveni ladji je torej na severu prizidana nižja in na zahodu nekoliko krajša stranska ladja, na vzhodu pa velika samostojna kapela s konkavnimi ogli. Z ožjim in višjim prezbiterijem in s stransko ladjo je povezana nadstropna [[zakristija]]. Na zahodni strani, levo od vhoda v cerkev, je ob steni [[zvonik|zvonika]] dodana še preprosta nizka veža.<ref>{{navedi splet |url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/2223 |title=Zapiski Franceta Steleta o nadžupnijski cerkvi sv. Jurija |accessdate=10. december 2025 |date=1924 |format= |work= }}</ref> ===Gradbene faze=== Sedanjo cerkveno stavbo so na mestu predhodne cerkve, ki se ni ohranila, pričeli graditi koncem 13. stoletja (ali vsaj v začetku 14. stoletja), iz tega obdobja je tudi zvonik.{{sfn|Stegenšek|1909|p=15}} Pred letom 1369 je bila na severni strani [[Cerkvena ladja|glavne ladje]] prizidana grobna kapela, kasneje podaljšana in spremenjena v stransko ladjo. V času delovanja župnika in [[Arhidiakon|arhidiakona]] Valentina Fabrija (1481–1507) so poprejšnji ravni svod nadomestili z unikatnim mrežastim gotskim obokom, ki ga pripisujejo doslej še neznani kamnoseški stavbarski delavnici. Leta 1740 je bila dodana še samostoječa [[Baročna arhitektura|baročna]] rožnovenska stranska [[kapela]], s [[kupola|kupolo]] in svetlobnico na vrhu.<ref>{{navedi splet |url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/2223 |title=Zapiski Franceta Steleta o nadžupnijski cerkvi sv. Jurija |accessdate=10. december 2025 |date=1924 |format= |work= }}</ref> Na svodu glavne ladje je po opravljeni regotizaciji ponovno vidna prvotna poslikava, s poznogotskimi rastlinskimi motivi. == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice}} Prvo konjiško cerkev so postavili najbrž zelo zgodaj, saj je bil tu sedež [[Pražupnija|pražupnije]], ki je v srednjem veku spadala pod oblast [[oglejski patriarhat|oglejskih patriarhov]].{{sfn|Stopar|1976|p=26}} Pobudo za gradnjo cerkve in za ustanovitev župnije gre pripisati konjiškim plemičem.{{sfn|Stopar|1976|p=26}}{{sfn|Höfler|2013|p=}} Cerkev je bila patriarhatska, vendar preko odvetništva povezana s [[Grad Konjice|konjiškim gradom]] in gospostvom (sedaj [[Trebniški dvorec]]), o čemer pričata neposredni bližini tako nekdanje grajske kapele (sedanje pokopališke [[Cerkev sv. Ane, Slovenske Konjice|cerkve sv. Ane]]) kot [[Grad Konjice|gradu]].{{sfn|Stopar|1976|p=5}} Že v letih 1085–1096 se je iz očitno preobsežno zasnovane [[župnija Hoče|hočke pražupnije]] izdvojila najprej konjiška pražupnija, vsaj leta 1146 pa še [[Župnija Slivnica pri Mariboru|slivniška pražupnija]]. Pražupnija Konjice se prvič pisno omenja leta 1146, v listini [[patriarh]]a [[Pelegrin I.|Peregrina I]]. (1130–1161) iz [[Oglej]]a,{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=7}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}} še starejša prvotna cerkev na mestu sedanje pa se ni ohranila. Najstarejši del sedanje [[gotska arhitektura|gotske]] cerkve je glavna ladja, pozidana verjetno koncem 13. ali v začetku 14. stoletja. Pred letom 1369 je bila h glavni ladji na severni strani prizidana grobna kapela konjiških plemičev, ki je bila posvečena [[Sveti Jakob|sv. Jakobu]].<ref name=":1">Turistični vodnik po Dravinjski dolini in Zreškem Pohorju, str. 17</ref>{{sfn|Stopar|1976|p=27}} Pred letom 1464 so kapelo spremenili v stransko ladjo, krito s štiripolnim [[Križni obok|križnorebrastim obokom]],{{sfn|Stopar|1976|p=27}} s tem, da so jo podaljšali in jo z loki povezali z glavno. Zaradi [[Turški vpadi|turških vpadov]] je cerkev in župnišče obdajalo taborsko obzidje,{{sfn|Marn|Savnik|1937|p=145}} ki je deloma ohranjeno. Do leta 1799 je bilo okoli nadžupnijske cerkve [[pokopališče]], o katerem pa danes, razen nekaj nagrobnikov, ni sledov. Njegov sestavni del je bila, po [[Avguštin Stegenšek|stegenškovih]] zapisih, tudi [[kostnica]]. === Glavna ladja === [[Slika:St. George church nave.jpg|280px|sličica|desno|Glavna ladja nadžupnijske cerkve]] Prvotni ravni leseni strop v glavni ladji so v letih delovanja (1487–1497) tukajšnjega župnika Valentina Fabrija, savinjskega in podjunskega [[Arhidiakon|arhidiakona]] ter [[prošt]]a v [[Dobrla vas|Dobrli vasi]] na Koroškem{{sfn|Zadnikar|1975|p=134}} nadomestili z unikatnim mrežastim tripolnim obokom v obliki polkrožnih lokov in šesterokotnikov nad predrtimi notranjimi oporniki.{{sfn|Stopar|1976|p=37}} O tem priča tudi ohranjeni [[sklepnik]] na stropu v glavni ladji, z grbom arhidiakona Fabrija, na katerem sta nakovalo s kladivom.<ref>Turistični vodnik po Dravinjski dolini in Zreškem Pohorju, stran 16</ref> Figuralne opečne konzole svoda so nad oporniki ponekod odprte v prostor. Obok, poslikan s poznogotskimi rastlinskimi motivi, pripisujejo še neznani kamnoseški stavbarski delavnici, verjetno iz zgornještajerskega [[Steyr]]ja, morda celo z Dunaja, ki je gradila tudi cerkve v Dobrli vasi, v [[Globasnica|Globasnici]] in drugod na avstrijskem Koroškem, pa tudi v [[Šmartno pri Slovenj Gradcu|Šmartnem pri Slovenj Gradcu]], v [[Šentjanž pri Dravogradu|Šentjanžu pri Dravogradu]], ter [[Cerkev sv. Elizabete, Slovenj Gradec|cerkev sv. Elizabete v Slovenj Gradcu]].{{sfn|Zadnikar|1975|p=134}} Posebno zanimivo so speljane stopnice na sočasno zgrajeno pevsko [[empora|emporo]], nameščene v nekakšno ohišje, na katerega se opira eden od nosilcev ladijskega oboka.{{sfn|Zadnikar|1975|p=134}} === Glavni in daritveni oltar === Delno je ohranjeno podnožje neogotskega velikega oltarja in kip [[Sveti Jurij|sv. Jurija]] iz leta 1869,<ref>{{navedi splet |url=https://www.celje.info/kultura/obletnica-smrti-podobarja-ki-je-pustil-sled-v-nasih-krajih/ |title=Obletnica smrti podobarja, ki je pustil sled v naših krajih |accessdate=24. novembra 2025 |date= |format= |work= }}</ref> zgrajenega pod vodstvom v Konjicah živečega furlanskega mojstra [[Tomaž Fantoni|Tomaža Fantonija]].{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=86}}<ref>{{navedi splet |url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/fantoni-tomaz/ |title=Tomaž Fantoni |accessdate=24. november 2025 |date= |format= |work= }}</ref> Ob stenah prezbiterija so razpostavljene nadnaravno velike plastike s prejšnjega baročnega oltarja, ki prikazujejo apostola [[Sveti Peter|sv. Petra]] in [[Sveti Pavel|sv. Pavla]], [[Sveti Hieronim|sv. Hieronima]] ter [[Janez Krstnik|sv. Janeza Krstnika]], delo [[Janez Jurij Mersi|Mersijeve]] kiparske delavnice,<ref>{{navedi splet |url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/mersi-stefan-anton-in-janez-jurij//|title= MERSI, Štefan, Anton in Janez Jurij |accessdate= 20. 5. 2016 |date= |format= |work= }}</ref> znane po svojem delovanju v [[Rogatec|Rogatcu]] in pozneje v [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradcu]]. <gallery mode="packed"> Slika:St. George Slovenske Konjice church2.jpg|Cerkvena [[Ladja (cerkev)|ladja]] in [[prezbiterij]] Slika:St. George's Parish Church 03.JPG|Obokani strop s poslikavo v cerkveni ladji Slika:Sv. Jurij Konjice glavni oltar.jpg|Glavni oltar Slika:St. George's Parish Church 04.JPG Slika:St. George's Parish Church 06.JPG|Kupola rožnovenske kapele s svetlobnico </gallery> === Stranski oltar === V stranski ladji, t.i. »stari cerkvi« stoji [[marmor]]nat oltar sv. Križa iz leta 1713, s sočasnimi kamnitimi kipi,{{sfn|Stopar|1976|p=27}} delo [[Ljubljana|ljubljanske]] [[Luka Mislej|Mislejeve]] delavnice. == Baročna rožnovenska kapela == [[Slika:St. George Parish church chapel.jpg|200px|thumb|desno|Pročelje baročne rožnovenske kapele, s sončno uro (2018)]] Veliki rožnovenski oltar ima v središčnem delu kiparsko skupino kronane Marije device z detetom v naročju, s sv. Jožefom ter sv. Joahimom, na okvirju pa je naslikanih petnajst [[Rožni venec|rožnovenskih]] skrivnosti. Ob stebrih z ogredjem sta sohi sv. Dominika in sv. Katarine Sienske, na [[Atika (arhitektura)|atiki]] pa je v oblakih upodobljen Bog Oče, z dvema molečima [[angel]]oma. Ves oltar je delo Tomaža Fantonija iz leta 1887,<ref>{{navedi splet |url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/fantoni-tomaz/ |title=Tomaž Fantoni |accessdate=24. november 2025 |date= |format= |work= }}</ref> le kipi izvirajo z nekega starejšega oltarja. Oljni sliki na oltarjih sv. Frančiška Ksaverija in sv. Miklavža v baročni rožnovenski kapeli sta delo [[Janez Andrej Strauss|Janeza Andreja Straussa]] (1721–1783) iz Slovenj Gradca.<ref>{{navedi splet |url= http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi618511/|title= Strauss Janez Andrej |accessdate= 20. 5. 2016|date= |format= |work= }}</ref> V kapeli z lanterno oziroma svetlobnico na vrhu [[Kupola|kupole]] so ohranjene [[Baročno slikarstvo|baročne]] [[freska|freske]] [[Jožef Anton Lerchinger|Jožefa A. Lerchingerja]] z marijansko motiviko in personifikacijami [[letni časi|štirih letnih časov]], iz leta 1749. Ključ do razlage fresk nam daje zapis, katerega del je tudi [[kronogram]].{{sfn|Zadnikar|1975|p=132}} Zunaj, na fasadi kapele, je [[sončna ura]].<ref>Šmid Jožica, ''Svetloba sonca in njegove sence, Sončne ure po Sloveniji'', stran 119</ref> === Druge fresko poslikave === Poslikava oboka prezbiterija kaže na mojstra iz kroga slikarja Friderika Beljaškega,<ref>{{navedi splet |url=https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/book/215 |title=Materiali in tehnike starejše beljaške slikarske delavnice |accessdate=5. november 2025 |date= |format= |work= }}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> iz prve polovice 15. stoletja. Eno osrednjih polj zavzema Bog oče kot vladar sveta, z dvema muzicirajočima angeloma na vsaki strani, v sosednjih poljih ob njem so razporejeni štirje [[evangelisti]] s svojimi simboli, drugod je naslikan [[akant]], ki je s pisano barvno paleto prekril obok.{{sfn|Stopar|1976|p=27}} V cerkveni glavni ladji so bile med regotizacijo proti koncu preteklega stoletja odstranjene freske t. i. furlanskih nazarenskih slikarjev iz [[Humin]]a, [[Jakob Brollo|Jakoba Brolla]] in [[Tomaž Fantoni|Tomaža Fantonija]]. === Kronološki pregled zgodovinskih dogodkov === * 1146: v pisnih virih je prvič omenjena konjiška nadžupnija (Cuonowiz);{{sfn|Boldin|2016|p=16}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=38}} * 1173: prvič je omenjen konjiški župnik Sighard. V tem času je bila domnevno zgrajena sedanja župnijska cerkev sv. Jurija;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}} * 1369: že pred tem letom je [[vitez]] Ortolf Konjiški pozidal kapelo sv. Jakoba (sedanjo stransko ladjo) in jo določil za svoje zadnje počivališče;<ref name=":1" />{{sfn|Stopar|1976|p=}} * 1482–1509: župnik Valentin Fabri{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} je cerkev, ki je prvotno imela romanski videz (pravokotna stavba z ravnim lesenim stropom) obokal, gotiziral, jo opremil z oporniki in poslikavami, ravno tako je dal prezidati tudi župnišče;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} * 1625–1635: župnik Marko Gonan je povečal župnišče. Na njegovem pročelju je grb takratnega župnika. * 1669–1697: župnik [[Boštjan Glavinić de Glamoč]] iz [[Pićan|Pičenske]] škofije v [[Istra|Istri]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=42}} je dal v nadžupnijski cerkvi postaviti glavni oltar. Med 1690 in 1697 je bil škof v [[Senj]]u. Na potovanju na [[Dunaj]] skozi Konjice je tu leta 1697 umrl in je pokopan v rožnovenski kapeli;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=44}} * 1713: v stranski ladji je bil pod [[Beneficij|beneficiatom]] Štefana Jamnika postavljen oltar sv. Križa. O tem priča napis SVB BENEFICIATO STEPHANO JAMNIK ERECTUM 1713; * 1799: pokopališče okoli cerkve so opustili in uredili novo ob nekdanji grajski kapeli, sedanji [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkvi sv. Ane]]. Ta je bila pod cesarjem [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefom II.]] ukinjena, ponovno jo je [[Zakramentali|blagoslovil]] nadžupnik Jožef Anton pl. Jakomini;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=48}} * 1863: nadžupnijska cerkev je dobila [[križev pot]], ki je sedaj v [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkvi sv. Ane]]. Moderni križev pot, ki je sedaj v ladji, je ob zadnji obnovi cerkve naslikal akademski [[slikar]] Leon Koporc iz Ljubljane;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=87}} * 1866: slikar [[Tomaž Fantoni]] in njegov pomočnik [[Jakob Brollo]] (oba iz Humina v Furlaniji) sta cerkveno ladjo cerkev preslikala. Freske niso ohranjene. Brollo je naslikal tudi podobo Jezusa – dobrega pastirja nad vhodom v župnišče;{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}} * 1869: namesto starega baročnega glavnega oltarja je bil postavljen nov veliki psevdogotski oltar, delo [[Tomaž Fantoni|Tomaža Fantonija]], ki pa je danes ohranjen le delno;{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=86}} * 1874: streha na rožnovenski kapeli je v času župnika Franca Mikuša dobila današnjo podobo;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=55}} * 1887: [[Tomaž Fantoni]] je v baročni kapeli postavil postavil rožnovenski oltar;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=192}} * 1910: [[Papež Pij X.]] je na prošnjo [[škof|knezoškofa]] [[Mihael Napotnik|Napotnika]] z apostolskim pismom podelil vsakokratnemu konjiškemu župniku naslov [[arhidiakon]]. Ob tej priložnosti so v [[prezbiterij]]u cerkve vzidali marmorno ploščo z napisom in kronogramom.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} Le-ta se sedaj nahaja na hrbtni strani glavnega oltarja; == Cerkvene orgle == [[Slika:St. George Slovenske Konjice church organ.jpg|280px|thumb|Cerkvene orgle na pevski galeriji]] Leta 1911 so v popisu<ref>{{navedi knjigo |author=Suljan Nejc |year=2019 |title=Preučevanje glasbe na Slovenskem nekoč in danes : programska knjižica|publisher=Znanstvena Založba Filozofske fakultete: Slovensko muzikološko društvo |isbn=978-961-06-0256-9 |cobiss=302098688 |pages=19}}</ref> navedli: »Arhidiakonatska cerkev sv. Jurija v Konjicah: Orgle imajo 9 registrov, manual čez 4 oktave in pedal čez 1 oktavo. [[Orgle]] so boljše kot v nekaterih drugih cerkvah.« Čigave so bile, ni znano. Ker so bile kasneje v zelo slabem stanju, so leta 1959 kupili nove. Sedanje cerkvene orgle so delo orglarske delavnice Franca Jenka iz Šentvida nad Ljubljano, opus 89, iz leta 1959.{{sfn|Škulj|Dobravec|2018|p=477}} Gre za pnevmatične orgle z dvaindvajsetimi registri in dvema manualoma. 16. avgusta 1959 jih je blagoslovil ljubljanski stolni [[prošt]], orgelski strokovnjak in kolavdator zvonov Franc Kimovec.<ref>{{navedi splet |url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi273783/ |title=Slovenska biografija:Kimovec, Franc |accessdate= |date=22. avgust 2025 |format= |work= }}</ref> Prva večja prenova orgel je bila opravljena leta 2013. === Dispozicija (izbor registrov) === {| border="0" cellspacing="24" cellpadding="18" style="border-collapse:collapse;" | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan="16" | '''2MP/p-s '''I C–g<sup>3</sup> ---- |- | 01. || Principal || 16' |- | 02. || Principal || 8' |- | 03. || Flavta || 8' |- | 04. || Tibija || 8' |- | 05. || Dulcian || 8' |- | 06. || Viola || 8' |- | 07. || Oktava || 4' |- | 08. || Flavta || 4' |- | 09. || Kvinta || 2 2/3' |- | 10. || Mixtura || III-V |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan="16" | II C–g<sup>3</sup> ---- |- | 11. || Viol-principal || 8' |- | 12. || Burdon || 8' |- | 13. || Vox coelestis || 8' |- | 14. || Travers-flavta || 4' |- | 15. || Suvavial || 4' |- | 16. || Piccolo || 2' |- | 17. || Cimbel || III |- | 18. || Oboa || 8' |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan="16" | P C–g<sup>1</sup> ---- |- | 19. || Kontrabas || 16' |- | 20. || Subbas || 16' |- | 21. || Burdonal || 8' |- | 22. || Oktavbas || 8' |- | 23. || Koral || 4' |- |} |} '''Nastavitve (okrajšave)''' '''D: SpI SbII-I II-I SpII-I SpII I-P II-P SpI-P P.MF.F.T''' <br> '''1PK.PA.PM.CR.TR'''{{sfn|Škulj|Dobravec|2018|p=478}} == Ostala notranja oprema == [[Slika:Fabri Valentin nagrobnik.jpg|200px|thumb|levo|Nagrobnik župnika in arhidiakona Valentina Fabrija]] [[Slika:Ortolf Slovenske Konjice si.jpg|200px|thumb|desno|Sedaj uničeni nagrobnik viteza Ortolfa Konjiškega (de Gonvitz)]] V stenah je vzidanih več nagrobnikov, tudi figuralni [[epitaf]] domačega župnika, savinjskega in podjunskega arhidiakona Valentina Fabrija († 1509),{{sfn|Stopar|1976|p=27}} ki pa ni bil pokopan v tej cerkvi. Na tem nagrobniku je pokojni prikazan v slovesnem liturgičnem oblačilu, s proštovim pokrivalom in fanonom ter z opatsko palico v roki. Levo zgoraj je grb njegove proštije v Dobrli vasi, desno grb oglejskega patriarhata, pod katerega je spadal tedanji savinjski arhidiakonat, spodaj levo grb takratnega lastnika konjiškega gradu in na desni fabrijev osebni grb z nakovalom in kladivom.<ref name="Z137">{{navedi knjigo|author=Zadnikar Marijan |year= 1975 |title= Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2 |publisher=Mohorjeva družba Celje |isbn= |cobiss=7990017 |pages=137}}</ref> V današnji stranski cerkveni ladji, prvotno zgrajeni kot grobna kapela viteza Ortolfa Konjiškega († 1370), je bil najden njegov heraldični epitaf, ki pa je sedaj uničen. V Rožnovenski kapeli je tudi nagrobni epitaf tukajšnjega župnika, kasnejšega [[škof]]a v [[Senj|Senju]] [[Boštjan Glavinić de Glamoć|Boštjana Glavinića de Glamoć]] (1630–1697) z [[latinščina|latinskim]] napisom.<ref>[[Avguštin Stegenšek|Stegenšek Avguštin]], Konjiška dekanija, Maribor, 1909.</ref> == Zvonik in zvonovi == ===Zgodovina=== [[Slika:Stolpna ura Konjice 2.jpg|200px|thumb|desno|Mehanizem nekdanje stolpne ure]] [[Slika:Zvon 1924.jpg|200px|thumb|levo|Nekdanji veliki zvon iz leta 1924]] [[Zvonik]] s korenasto streho, na zahodni strani cerkve, izvira s konca 13. stoletja, v 18. stoletju (1720) je bil povišan in je dobil baročno kupolasto streho. S svojo mogočno arhitekturo se uvršča med najstarejše in največje (višina 62 m) na slovenskem Štajerskem.{{sfn|Zadnikar|1975|p=132}} Leta 1831 so ga vnovič prekrili, sedanjo arhitektonsko podobo s piramidalno obliko pa je dobil leta 1871.{{sfn|Zadnikar|1975|p=133}} V zvoniku je mehanizem nekdanje [[stolpna ura|stolpne ure]] s štirimi številčnicami, ki je vse do pred kratkim upravljala tudi bitje preko zvonov. Iz zapisov izdelanih večjih zvonil v livarni Samassa v Ljubljani je razvidno, da je bil za konjiško cerkev leta 1869 ulit zvon s težo 2848 kilogramov. V župnijski kroniki je bilo na strani 41 zapisano, da je bil zvon tedaj po teži tretji v škofiji, za mariborskim in ptujskim, in da ga je 26. septembra 1869 blagoslovil škof [[Jakob Maksimilijan Stepišnik|Jakob Maksimilijan]]. Iz zvonika nadžupnijske cerkve sv. Jurija leta 1916{{sfn|Ambrožič|1993 |p=147}} niso odpeljali treh zvonov,{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=192}} temveč pet,{{sfn|Kovačič|1906|p=}} ostal je le najstarejši, ulit v celjski zvonarni Konrada Schneiderja<ref>[http://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi546296/] Slovenski biografski leksikon</ref> iz leta 1715{{sfn|Stopar|1976|p=27}}{{sfn|Kovačič|1906|p=}} (v drugih virih napačno leta 1716). Nova dva zvonova, največjega s težo 2618 kg (po nekaterih podatkih 2800 kg) in drugega s težo 780 kg je leta 1924 vlila livarna bratov Bühl v Mariboru.{{sfn|Ambrožič|1993 |p=135}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=64}} Naslednje leto je lastnik usnjarne Laurich sam kupil mali zvon za cinklet. Tudi leta 1943{{sfn|Ambrožič|1993 |p=151}} so bili odpeljani v razrez trije zvonovi iz cerkve sv. Jurija, spet je ostal v zvoniku le najstarejši. Leta 1956 je župnija pridobila železni zvon iz porušene cerkve v Planini pri Semiču.<ref name="pajk1">Ivan Pajk, Konjiška nadžupnija po letu 1918, Zvonovi, Konjiško 1146-1996, 850 let pražupnije, str. 64</ref> V letu 1984 so pri [[Zvonarna Grassmayr|Grassmayrju]] v [[Innsbruck]]u vlili dva nova zvonova za nadžupnijsko cerkev (št. 2 in 3), železni zvon je bil premeščen v zvonik [[Podružnična cerkev|podružnične cerkve]] [[Cerkev sv. Ane, Slovenske Konjice|sv. Ane]]. === Schneiderjev zvon === V nadžupnijski cerkvi se je ohranil zgodovinski zvon iz leta 1715. {{glavni|Slovenskokonjiški Schneiderjev zvon}} ===Prenova zvonika in zvonil (2023–2024)=== [[Slika:Cerkveni zvonik Slovenske Konjice.jpg|200px|sličica|desno|Novo stopnišče v zvoniku (2024)]] Zaradi dotrajanosti je [[nadžupnija Slovenske Konjice]] v letu 2023 pristopila k projektu prenove zvonika, tj. notranjega stopnišča in podestov, dotrajanih nosilnih tramov zvonov, vključno z jarmi in osmi, ter k nabavi novega, največjega zvona (št. 4). Prenova je obsegala tudi vse električne inštalacije, elektrifikacijo zvonjenja z digitalizacijo, pa tudi upravljanje pogona in bitja stolpne ure. Projekt je bil usklajen s kulturnovarstveno stroko in pridobljeno je bilo tudi kulturnovarstveno soglasje pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine.<ref>{{navedi revijo |last=Vogrin |first=Jože |date= |title=Obnavljamo zvonik |url=https://novice.si/page/mogocen-cerkveni-zvonik-konjicanom-prepreva-ze-stoletja-kako-je-videti-znotraj-foto-video/ |magazine=brošura Konjiški zvon |location=Slovenske Konjice |publisher=Nadžupnija Slovenske Konjice |access-date=2. april 2023}}</ref> V letu 2024 so bili vsi štirje zvonovi nadžupnijske cerkve v [[Zvonarna Grassmayr|zvonarni Grassmayr]] v [[Innsbruck|Innsbrucku]] tonsko medsebojno usklajeni. {| class="wikitable sortable" ! zvon št. ! slika ! livar/livarna ! letnica ! premer ! višina ! teža<br>(v kg) ! ton*<br>(po podatkih zvonarne) |- |1 |[[Slika:Schneiders's bell 04.jpg|200px]] | Konrad Schneider{{sfn|Ambrožič|1993|p=147}} | 1715{{sfn|Kovačič|1906|p=}} | 143 cm | 104 cm<br> (od klobuka do krila) | 1758 | [[ton|d' +6/16]] |- |2 |[[Slika:Grassmayrjev zvon.jpg|200px]] | [[Zvonarna Grassmayr|Grassmayr]] | 1984 | 106 cm | | 651 | [[ton|f' +6/16]] |- |3 |[[Slika:Zvon mali.jpg|200px]] | Grassmayr | 1984 | 95 cm | | 470,5 | [[ton|g' +6/16]] |- |4 |[[Slika:Novi zvon in arhidiakon.jpg|200px]] | Grassmayr | 2023 | 172 cm | | 2870 | [[ton|B° +6/16]] |- |} ==Okolica cerkve== V obdobju 2025/2026 je bilo na novo urejeno cerkveno dvorišče in prenovljen dovoz, stopnišče na [[Seznam ulic v Slovenskih Konjicah|Stari trg]] ter invalidom primerno prilagojen dostop z župnijskega parkirišča.<ref>{{navedi splet |url=https://novice.si/page/zaceli-so-z-obnovo-okolice-cerkve-sv-jurija-v-slovenskih-konjicah/ |title=Začeli so z obnovo okolice cerkve sv. Jurija v Slovenskih Konjicah |accessdate= |date=19. september 2025 |format= |work= }}</ref> <gallery> Slika:Cerkev sv. Jurija - prenova 01.jpg Slika:Cerkev sv. Jurija - prenova 02.jpg Slika:Cerkev sv. Jurija - prenova 03.jpg Slika:Cerkev sv. Jurija - prenova 04.jpg Slika:Cerkev sv. Jurija - prenova 05.jpg Slika:Cerkev sv. Jurija - prenova 6.jpg Slika:Cerkev sv. Jurija - prenova 7.jpg Slika:Cerkev sv. Jurija - prenova 8.jpg Slika:Cerkev sv. Jurija - prenova 9.jpg Slika:Cerkev sv. Jurija - prenova 10.jpg </gallery> == Glej tudi == * [[Nadžupnija Slovenske Konjice]] * [[Arhidiakon]] * [[Mihael Napotnik]] == Sklici== {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |last1=Ambrožič|first1=Matjaž |year=1993 |title=Acta Ecclesiastica Sloveniae 15: Zvonarstvo na Slovenskem |publisher= |isbn= |cobiss=1089069 |ISSN=0351-2789}} * {{navedi knjigo |last1=Badovinac| first1=Bogdan|last2=Kladnik| first2=Drago |year=1997 |title= Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka|publisher=Pomurska založba |isbn= |cobiss=41370113 |pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Baraga|first1=Jože|first2=Valerija|last2=Motaln |year=2006 |title=Konjiško ob 860-letnici Slovenskih Konjic|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=227330048|pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Boldin| first1=Aleksandra |year=2016 |title= Konjice: 870 let prve pisne omembe|publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=284984064 |pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Höfler| first1=Janez|authorlink1=Janez Höfler |year=2013 |title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem |publisher= Viharnik |isbn= |cobiss=268869376 |pages=}} * {{navedi splet |url= https://france-stele.zrc-sazu.si/details/2223 |title=Zapiski o nadžupnijski cerkvi sv. Jurija, Slovenske Konjice |accessdate=10. december 2025 |date=2024 |format= |last=Stele|first=France}} * {{navedi knjigo |last1=Kovačič| first=Fran|authorlink1=Fran Kovačič |year=1906 |title=Cerkveni zvonovi v Lavantinski škofiji |publisher=Bogoslovno učilišče, Maribor |isbn= |cobiss=37305089 |pages=}} * {{Cite book|author=Marn|title=Krajevni leksikon dravske banovine|publisher=Uprava Krajevnega leksikona dravske banovine|location=Ljubljana|year=1937|cobiss=17618945|first=Rudolf|last2=Savnik|first2=Roman|last3=Ilešič|first3=Svetozar|last4=Trdan|first4=Franc|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IHXHRWQE}} * {{navedi knjigo |last1=Ožinger|first1=Anton|first2=Ivan|last2=Pajk |year=1996 |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=38788353|pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Stegenšek| first1=Avguštin|authorlink1=Avguštin Stegenšek |year=1909 |title=Konjiška dekanija |publisher=samozaložba |isbn= |cobiss= 17588993|pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Stopar| first1=Ivan | authorlink1=Ivan Stopar|year=1976 |title=Grad Slovenske Konjice |publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=42552832 |pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Šmid| first1=Jožica |year=2014 |title=Svetloba sonca in njegove sence, Sončne ure po Sloveniji |publisher= |isbn=978-961-276-782-2 |cobiss=268021504 |pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Zadnikar| first1=Marijan|authorlink1=Marijan Zadnikar |year=1975 |title=Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2 |publisher=Mohorjeva družba Celje |isbn= |cobiss=7990017 |pages=}} * {{navedi knjigo |author= Škulj Edo, Dobravec Jurij|year=2018 |title=Orgle Slovenije |publisher= Ars Organi Sloveiae |isbn=978-961-288-543-4 |cobiss=295329792 |pages=}} == Zunanje povezave == * [http://4d.rtvslo.si/arhiv/pogled-na/174511391 Valentin Fabri], pridobljeno 27. januarja 2018 {{Kategorija v Zbirki|St. George's Parish Church (Slovenske Konjice)}} * [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OX0PHKSC Prispevek k preučevanju gotske arhitekture v župnijski cerkvi sv. Jurija v Konjicah] pridobljeno 18. septembra 2025 {{Dekanija Slovenske Konjice}} {{normativna kontrola}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Jurij, Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Gotske cerkve v Sloveniji|Jurij, Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Cerkve svetega Jurija|Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Nadžupnija Slovenske Konjice]] hol5vsja128rfog2lx2g466uk2swl00 0 221719 6654972 6585400 2026-04-02T18:41:45Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Navadna bradavica]] na [[Bradavica]]: članek opisuje bradavice na splošno 6585400 wikitext text/x-wiki '''Navadna bradavica''' je izboklina na [[koža|koži]], ki nastane zaradi [[okužba|okužbe]] z enim od [[humani papilomski virus|humanih papilomskih virusov]]. Bradavice so razširjene po vsem svetu, najpogosteje pa se pojavljajo pri otrocih in mladini. Lahko jih je večje število, največ jih je po navadi na [[roka]]h. [[Virus]] se prenaša s [[človek]]a na človeka, pa tudi z enega mesta telesa na drugega. Bradavice večkrat po določenem času izginejo same od sebe.<ref name=Kansky>{{navedi knjigo|author=Kansky, Aleksej|title=Kožne in spolne bolezni|location= Ljubljana|publisher=Združenje slovenskih dermatologov|year=2002|language=slovenščina| isbn = 961-238-058-9|cobiss = 118283264}}</ref> ==Vrste bradavic== [[Slika:Verruca.jpg|thumb|širinapx|Navadna bradavica, verruca vulgaris]] * '''Navadne bradavice''' (verrucae vulgares) : To so trde, prekomerno poroženele (hiperkeratotične) bunčice v barvi kože ali nekoliko temnejše. Navadno niso večje od 1 cm in se najpogosteje pojavljajo na dlaneh, hrbtišču prstov, ter ob nohtih (te so lahko boleče). Bradavica, ki se je pojavila prva, je po navadi največja. Okrog nje so dostikrat nove (hčerinske) bradavice, ki nastanejo zaradi prenosa z enega dela na druge z avtoinokulacijo. Pogosteje se pojavljajo pri tistih z oslabljenim [[imunski sistem|imunskim sistemom]] ali nekaterimi kožnimi [[bolezen|boleznimi]].<ref name=Kansky /> * '''Mladostniške bradavice''' (verrucae planae juveniles) :Mladostniške bradavice so poligonalne, ploščate bunčice, ki so le rahlo dvignjene nad poršino. So bledorjave in se pojavljajo predvsem na hrbtišču rok in po obrazu. Lahko so številne.<ref name=Kansky /> [[Slika:Large plantar warts.jpg|thumb|širinapx| Bradavice na podplatu]] * '''Bradavice na podplatih''' (verrucae plantares) : Na podplatih se bradavice pojavljajo na mestih, kjer je rožena plast zelo debela. Navadno jih je več in povzročajo bolečine pri hoji.<ref name=Kansky /> [[Slika:Wart filiform eyelid.jpg|thumb|širinapx|Nitaste bradavice na očesni veki]] * '''Nitkaste bradavice''' (verrucae filiformes) : Nitkaste bradavice se lahko pojavljajo posamično ali v skupinah, predvsem na obrazu, vratu in v pregibih.<ref name=Kansky /> * '''Generalizirane bradavice''' (verrucosis generalisata) : Pri ljudeh z izrazito oslabelim imunskim sistemom, pri otrocih in pri bolnikih, zdravljenih z [[imunosupresiv]]i, se včasih pojavljajo številne bradavice na različnih predelih kože.<ref name=Kansky /> ==Zdravljenje== Bradavice se odstranjuje z zamrznejnim [[dušik|N]]<sub>2</sub> ali [[ogljikov dioksid|CO<sub>2</sub>]], z ostro žličko, elektrokoagulacijo, [[laser]]skimi žarki ali [[keratolitik]]i (zlasti na dlaneh in podplatih).<ref name=Kansky /> ==Viri== {{sklici}} [[Kategorija:Virusne bolezni]] [[Kategorija:Kožne bolezni]] {{normativna kontrola}} 735pxjxg6tw0a94gl2krbk6holuag4t 6654976 6654972 2026-04-02T18:42:26Z TadejM 738 popravek imena 6654976 wikitext text/x-wiki '''Bradavica''' je izboklina na [[koža|koži]], ki nastane zaradi [[okužba|okužbe]] z enim od [[humani papilomski virus|humanih papilomskih virusov]]. Bradavice so razširjene po vsem svetu, najpogosteje pa se pojavljajo pri otrocih in mladini. Lahko jih je večje število, največ jih je po navadi na [[roka]]h. [[Virus]] se prenaša s [[človek]]a na človeka, pa tudi z enega mesta telesa na drugega. Bradavice večkrat po določenem času izginejo same od sebe.<ref name=Kansky>{{navedi knjigo|author=Kansky, Aleksej|title=Kožne in spolne bolezni|location= Ljubljana|publisher=Združenje slovenskih dermatologov|year=2002|language=slovenščina| isbn = 961-238-058-9|cobiss = 118283264}}</ref> ==Vrste bradavic== [[Slika:Verruca.jpg|thumb|širinapx|Navadna bradavica, verruca vulgaris]] * '''Navadne bradavice''' (verrucae vulgares) : To so trde, prekomerno poroženele (hiperkeratotične) bunčice v barvi kože ali nekoliko temnejše. Navadno niso večje od 1 cm in se najpogosteje pojavljajo na dlaneh, hrbtišču prstov, ter ob nohtih (te so lahko boleče). Bradavica, ki se je pojavila prva, je po navadi največja. Okrog nje so dostikrat nove (hčerinske) bradavice, ki nastanejo zaradi prenosa z enega dela na druge z avtoinokulacijo. Pogosteje se pojavljajo pri tistih z oslabljenim [[imunski sistem|imunskim sistemom]] ali nekaterimi kožnimi [[bolezen|boleznimi]].<ref name=Kansky /> * '''Mladostniške bradavice''' (verrucae planae juveniles) :Mladostniške bradavice so poligonalne, ploščate bunčice, ki so le rahlo dvignjene nad poršino. So bledorjave in se pojavljajo predvsem na hrbtišču rok in po obrazu. Lahko so številne.<ref name=Kansky /> [[Slika:Large plantar warts.jpg|thumb|širinapx| Bradavice na podplatu]] * '''Bradavice na podplatih''' (verrucae plantares) : Na podplatih se bradavice pojavljajo na mestih, kjer je rožena plast zelo debela. Navadno jih je več in povzročajo bolečine pri hoji.<ref name=Kansky /> [[Slika:Wart filiform eyelid.jpg|thumb|širinapx|Nitaste bradavice na očesni veki]] * '''Nitkaste bradavice''' (verrucae filiformes) : Nitkaste bradavice se lahko pojavljajo posamično ali v skupinah, predvsem na obrazu, vratu in v pregibih.<ref name=Kansky /> * '''Generalizirane bradavice''' (verrucosis generalisata) : Pri ljudeh z izrazito oslabelim imunskim sistemom, pri otrocih in pri bolnikih, zdravljenih z [[imunosupresiv]]i, se včasih pojavljajo številne bradavice na različnih predelih kože.<ref name=Kansky /> ==Zdravljenje== Bradavice se odstranjuje z zamrznejnim [[dušik|N]]<sub>2</sub> ali [[ogljikov dioksid|CO<sub>2</sub>]], z ostro žličko, elektrokoagulacijo, [[laser]]skimi žarki ali [[keratolitik]]i (zlasti na dlaneh in podplatih).<ref name=Kansky /> ==Viri== {{sklici}} [[Kategorija:Virusne bolezni]] [[Kategorija:Kožne bolezni]] {{normativna kontrola}} egaga6rw04fzyym8js45qs0ppghmyyc 1 222098 6654959 3986492 2026-04-02T17:35:09Z Upwinxp 126544 /* Naslov članka */ nov razdelek 6654959 wikitext text/x-wiki {{WPMED}} {{DYK|21. september|2009|entry= ... je '''[[navadna bradavica]]''' <small>(na sliki)</small> izboklina na [[koža|koži]], ki nastane zaradi [[okužba|okužbe]] z enim od [[humani papilomski virus|humanih papilomskih virusov]]?}} == Naslov članka == Ali obstaja razlog, da se ta članek imenuje "Navadna bradavica" in ne rajši [[Bradavica]] - sploh glede na to, da v poglavju Vrste bradavic opisuje navadne bradavice in nato še druge? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 19:35, 2. april 2026 (CEST) f9olardbfoafdeix1n215stbx4e05qp 6654974 6654959 2026-04-02T18:41:46Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Pogovor:Navadna bradavica]] na [[Pogovor:Bradavica]]: članek opisuje bradavice na splošno 6654959 wikitext text/x-wiki {{WPMED}} {{DYK|21. september|2009|entry= ... je '''[[navadna bradavica]]''' <small>(na sliki)</small> izboklina na [[koža|koži]], ki nastane zaradi [[okužba|okužbe]] z enim od [[humani papilomski virus|humanih papilomskih virusov]]?}} == Naslov članka == Ali obstaja razlog, da se ta članek imenuje "Navadna bradavica" in ne rajši [[Bradavica]] - sploh glede na to, da v poglavju Vrste bradavic opisuje navadne bradavice in nato še druge? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 19:35, 2. april 2026 (CEST) f9olardbfoafdeix1n215stbx4e05qp 6654979 6654974 2026-04-02T18:44:22Z TadejM 738 [[WP:MED]]: ocena članka 6654979 wikitext text/x-wiki {{WPMED|class=start|importance=mid}} {{DYK|21. september|2009|entry= ... je '''[[navadna bradavica]]''' <small>(na sliki)</small> izboklina na [[koža|koži]], ki nastane zaradi [[okužba|okužbe]] z enim od [[humani papilomski virus|humanih papilomskih virusov]]?}} == Naslov članka == Ali obstaja razlog, da se ta članek imenuje "Navadna bradavica" in ne rajši [[Bradavica]] - sploh glede na to, da v poglavju Vrste bradavic opisuje navadne bradavice in nato še druge? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 19:35, 2. april 2026 (CEST) 6l43jskb3061ex80ion4up1uk0rv0ac 6654981 6654979 2026-04-02T18:45:42Z TadejM 738 /* Naslov članka */ odgovor 6654981 wikitext text/x-wiki {{WPMED|class=start|importance=mid}} {{DYK|21. september|2009|entry= ... je '''[[navadna bradavica]]''' <small>(na sliki)</small> izboklina na [[koža|koži]], ki nastane zaradi [[okužba|okužbe]] z enim od [[humani papilomski virus|humanih papilomskih virusov]]?}} == Naslov članka == Ali obstaja razlog, da se ta članek imenuje "Navadna bradavica" in ne rajši [[Bradavica]] - sploh glede na to, da v poglavju Vrste bradavic opisuje navadne bradavice in nato še druge? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 19:35, 2. april 2026 (CEST) :Mislim, da ne. Članek opisuje različne vrste bradavic poleg navadnih. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 20:45, 2. april 2026 (CEST) ojj6clwvjljm57gwghyp01wscl9ujod 0 227915 6655004 5630688 2026-04-02T20:03:37Z A09 188929 odstranil [[Kategorija:Arabščina]]; dodal [[Kategorija:Arabske besede in besedne zveze]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6655004 wikitext text/x-wiki '''Kian''' je tako perzijska kot arabska [[beseda]]. V [[perzijščina|perzijskem jeziku]] kian pomeni dobronamerni [[monarh]] ali [[kralj]], v arabskem jeziku pa pomeni [[duša]] (كيان) ali bistvo. Cian, znan tudi kot Kian, (irska izgovorjava: [k ʲ ən i ː]) je lik iz irske legende. {{stub}} [[Kategorija:Perzijščina]] [[Kategorija:Arabske besede in besedne zveze]] 7jpdft70z7gku49tk6hd4p6ua9rdyvv 0 230500 6655068 6585998 2026-04-02T23:16:13Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655068 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Igralec snookerja |name = David Gilbert |image = <!-- Wikidata --> |birth_date = <!-- Wikidata --> |birth_place = <!-- Wikidata --> | Sport country = {{flagcountry|Anglija}} | Nickname = The Angry Farmer<ref>{{navedi splet|last=Beardmore |first=Michael |date=17 April 2016 |url=http://www.tamworthherald.co.uk/SNOOKER-Gilbert-O-Sullivan/story-29126392-detail/story.html |title=SNOOKER: Tamworth potter Gilbert trails 'Rocket' Ronnie O'Sullivan 6-3 at Crucible |publisher=[[Tamworth Herald]] |accessdate=13 May 2016 |archiveurl=http://www.webcitation.org/6hTPabt02?url=http://www.tamworthherald.co.uk/SNOOKER-Gilbert-O-Sullivan/story-29126392-detail/story.html |archivedate=13 May 2016 |url-status=dead |df=dmy }}</ref> | Professional = 2002–2004, 2005– | High ranking = 18 <small>(junij 2017)</small> | Prize money = [[funt šterling|£]]495.531<ref name="cuetracker">{{navedi splet|title=Career-total Statistics for David Gilbert – Professional|url=http://www.cuetracker.net/Players/David-Gilbert/Career-Total-Statistics|publisher=CueTracker Snooker Results & Statistics Database|accessdate=19 December 2015}}</ref> | High break = [[Maximum break|147]] <small>([[Championship League 2015]])</small> | Century break = 181<ref name="centurybreaks">{{navedi splet|title=Centuries|url=http://www.prosnookerblog.com/centuries/|publisher=Pro Snooker Blog|accessdate=8 November 2015|archive-date=2019-06-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20190618022226/http://www.prosnookerblog.com/centuries/|url-status=dead}}</ref> | Best finish = Final <small>([[International Championship 2015]])</small> | Ranking wins = | Other wins = 1 | World champ = }} {{zaa|[[američani|ameriškega]] radikalnega levičarja in roparja, obsojenega na doživljenjsko kazen,|David Gilbert}} '''David Gilbert''', [[angleži|angleški]] igralec [[snooker]]ja, * [[12. junij]] [[1981]], [[Derby]], [[Anglija]]. ==Kariera== Gilbert se je uvrstil v šestnajstino finala na treh jakostnih turnirjih, preden je posegel po višji uvrstitvi na jakostnih turnirjih. Prvič je bilo to na [[Svetovno prvenstvo v snookerju 2007|Svetovnem prvenstvu 2007]], na katerem se je prebil v prvi krog, v katerem je proti drugemu nosilcu, [[Stephen Hendry|Stephenu Hendryju]], že vodil s 5-1, a nato izgubil z izidom 7-10. Tik pred dvobojem s Hendryjem je sicer Gilbert izvedel, da so njegovi materi Joan diagnostificirali raka dojke. Raka je kasneje premagala. Za uvrstitev na glavni del prvenstva je moral Gilbert izločiti [[Alfred Burden|Alfieja Burdena]], [[Gerard Greene|Gerarda Greena]] in [[Mark King (snooker)|Marka Kinga]]. Druga dva jakostna turnirja, na katerih se je uvrstil med najboljših 32 igralcev, sta bila [[Welsh Open 2007 (snooker)|Welsh Open 2007]] in [[Grand Prix 2008 (snooker)|Grand Prix 2008]]. Na Welsh Openu se je prebil skozi dva kroga kvalifikacij in nato v prvem krogu izločil [[James Wattana|Jamesa Wattanaja]]. Zatem ga je porazil [[Steve Davis]] s 5-0. <ref>[https://web.archive.org/web/20110605004711/http://www.sportinglife.com/snooker/worldchampionships2007/profiles/story_get.dor?STORY_NAME=snooker%2F07%2F04%2F11%2Fmanual_164242.html Gilbertov profil na World Snooker] {{ikona en}}</ref> Na Grand Prixju se je vnovič srečal s Hendryjem in vnovič izgubil, tokrat tesneje, z rezultatom 4-5. Korak višje je Gilbertu uspel na turnirju [[Welsh Open 2009 (snooker)|Welsh Open 2009]], na katerem je porazil [[Mark Williams (snooker)|Marka Williamsa]] in [[Joe Perry (snooker)|Joeja Perryja]], nakar ga je v osmini finala s 5-1 odpravil [[Mark Selby]]. ==Zasebno življenje== Gilbert često pomaga očetu na farmi krompirja. V preteklosti je delal tudi kot gozdar. ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== *[http://www.worldsnooker.com/players_head_to_head-7754.htm Profil na World Snooker] {{ikona en}} {{DEFAULTSORT:Gilbert, David}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Angleški igralci snookerja]] 2qmbqhrqclqbgan7qrnyza8mdkx9o36 0 230504 6655087 6586000 2026-04-03T02:36:11Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655087 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Igralec snookerja |name = Dominic Dale |image = <!-- Wikidata --> |birth_date = <!-- Wikidata --> |birth_place = <!-- Wikidata --> | Sport country = {{flagcountry|Wales}} | Nickname = The Spaceman | Professional = 1992– | High ranking = 19 ([[[Svetovna jakostna snooker lestvica 1999/2000|1999/00]]) | Prize money = [[funt šterling|£]]1,138,547<ref name="cuetracker">{{navedi splet|title=Career-total Statistics for Dominic Dale - Professional|url=http://www.cuetracker.net/Players/Dominic-Dale/Career-Total-Statistics|publisher=CueTracker Snooker Results & Statistics Database|accessdate=14 April 2015}}</ref> | High break = 145 {{small|([[UK Snooker Championship 1999|UK Championship 1999]])}}<ref>{{navedi splet|title=1999 UK Championship - Centuries|url=http://www.cuetracker.net/Tournaments/UK-Championship/1999/318/Centuries|publisher=CueTracker Snooker Results & Statistics Database|accessdate=14 April 2015}}</ref> | Century break = 201<ref name="centurybreaks">{{navedi splet|title=Centuries|url=http://www.prosnookerblog.com/centuries/|publisher=Pro Snooker Blog|accessdate=25 February 2016|archive-date=2019-06-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20190618022226/http://www.prosnookerblog.com/centuries/|url-status=dead}}</ref> | Ranking wins = 2 | Minor wins = 1 | Other wins = 1 | Best finish = '''Zmagovalec''':<br>[[Grand Prix 1997 (snooker)|Grand Prix 1997]]<br>[[Shanghai Masters 2007]] }} '''Dominic Dale''', rojen '''Christopher Dale'''<ref>{{navedi splet|title=Dominic Dale |url=http://www.global-snooker.com/Dominic-Dale.asp |publisher=Global Snooker |accessdate=27 April 2011 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110403051344/http://www.global-snooker.com:80/Dominic-Dale.asp |archivedate=3 April 2011 |df=dmy }}</ref>, [[valižani|valižanski]] igralec [[snooker]]ja, * [[29. december]] [[1971]], [[Dunaj]], [[Avstrija]].<ref name=GSC>{{navedi splet|title=Player Profile: Dominic Dale|url=http://www.globalsnookercentre.co.uk/files/Players/Global_Europe/Global_Welsh/wales_dominic_dale.htm|publisher=Global Snooker Centre|archiveurl=https://web.archive.org/web/20041013115123/http://www.globalsnookercentre.co.uk/files/Players/Global_Europe/Global_Welsh/wales_dominic_dale.htm|archivedate=13 October 2004}}</ref> Dale je v karieri osvojil dva jakostna turnirja: [[Grand Prix 1997 (snooker)|Grand Prix 1997]] in [[Shanghai Masters 2007]]. Občasno sodeluje z britansko televizijsko hišo [[British Broadcasting Corporation|BBC]] kot komentator prenosov turnirjev v snookerju. ==Kariera== Dale je svoj prvi jakostni turnir osvojil leta [[Grand Prix 1997 (snooker)|1997]], to je bil [[Grand Prix (snooker)|Grand Prix]], v katerega je vstopil kot 54. igralec sveta po [[svetovna jakostna snooker lestvica|jakostni lestvici]]. V finalu je z izidom 9-6 porazil tedaj drugega igralca sveta, [[John Higgins (snooker)|Johna Higginsa]]. Da bi dosežek ponovil in osvojil še svoj drugi jakostni turnir v karieri, je Dale potreboval celo desetletje, saj mu je to uspelo šele na turnirju [[Shanghai Masters 2007]], na katerem se je v finalu pomeril z rojakom [[Ryan Day|Ryanom Dayem]]. Day je že vodil s 6-2, a je Dale uprizoril veličasten povratek, osvojil naslednjih 8 framov in slavil z izidom 10-6.<ref>[http://news.bbc.co.uk/sport2/hi/other_sports/snooker/6942120.stm Prebujeni Dale prvi kralj Šanghaja] {{ikona en}}</ref> Na poti do finala v Šanghaju je sicer izločil še [[Rory McLeod (snooker)|Roryja McLeoda]], [[Ken Doherty|Kena Dohertyja]], [[Adrian Gunnell|Adriana Gunnella]], [[Dave Harold|Dava Harolda]] in [[Mark Selby|Marka Selbyja]]. Zanimivo je, da je Dale slavil na dveh jakostnih turnirjih, ki sta bila obenem uvodna turnirja sezone. Da se na uvodnih turnirjih sezone najbolje znajde, je dokazal tudi na turnirju [[Northern Ireland Trophy 2006]], saj si je priboril mesto v polfinalu, kjer ga je nato izločil [[Ronnie O'Sullivan]] s 6-0. V polfinale se je uvrstil še na enem jakostnem turnirju, turnirju [[Thailand Masters 2000]]. Tam je v polfinalu naletel na boljšega tekmeca, kasnejši zmagovalec [[Mark J. Williams|Mark Williams]] ga je odpravil s 5-1. Dale je edini igralec, ki je slavil na več kot enem jakostnem turnirju in ni nikoli zasedal mesta med najboljšimi 16 igralci sveta po [[svetovna jakostna snooker lestvica|svetovni jakostni lestvici]]. Resda je držal mesto v najboljši šestnajsterici po točkovnem seštevku za sezoni [[Snooker 1997/98|1997/98]] in [[Snooker 1999/00|1999/00]], vendar mu preboj ni uspel zaradi neuspešne sezone [[Snooker 1998/99|1998/99]] (mesto na svetovni jakostni lestvici določa seštevek točk prejšnjih dveh sezon).<ref>[http://www.thesnookerforum.com/board/showthread.php?t=7078 Snooker Forum] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080430042117/http://www.thesnookerforum.com/board/showthread.php?t=7078 |date=2008-04-30 }} {{ikona en}}</ref> Na [[Svetovno prvenstvo v snookerju|Svetovnem prvenstvu]] se je doslej najbolje odrezal leta [[Svetovno prvenstvo v snookerju 2000|2000]], ko si je z zmago proti [[Peter Ebdon|Petru Ebdonu]] z 10-6 (in veličastno zmago nad [[David Gray (snooker)|Davidom Grayem]] s 13-1 krog poprej) zagotovil mesto v četrtfinalu, v katerem ga je pričakal [[Joe Swail]], ki je bil boljši s 13-9. ==Osebno življenje== Dale velja za enega najbolj ekscentričnih igralcev v karavani, saj je poznan po vpadljivih oblekah in pričeskah. Po zmagi na turnirju [[Shanghai Masters]] je občinstvu zapel pesem [[My Way (pesem)|My Way]]. Na turnirju [[Grand Prix 2007 (snooker)|Grand Prix 2007]] je ravno tako zapel obiskovalcem, tedaj je izvedel pesem Vse najboljše za te, ki jo je posvetil rojaku in bivšemu svetovnemu prvaku [[Terry Griffiths|Terryju Griffithsu]], ki je tedaj proslavljal 60. rojstni dan. Decembra 2007 se je s partnerko Katharino preselil na [[Dunaj]]<ref name="Dale in a Viennese whirl over move">{{navedi splet | url = http://icwales.icnetwork.co.uk/sports/sports-news-round-up/2008/01/02/snooker-dale-in-a-viennese-whirl-with-new-move-91466-20305761/ | title = Dale odslej na Dunaju | publisher = icwales | date = 2008-01-02 | accessdate = 2008-02-06 }} {{ikona en}}</ref>, vendar ta poteza ni bila najbolj posrečena, saj je njegova forma, kot tudi rezultati, naglo padla, kar je Dale sam pripisal dejstvu, da na Dunaju nima poklicnega trening partnerja. ==Osvojeni turnirji== ===Jakostni turnirji=== * [[Grand Prix (snooker)|Grand Prix]] - [[Grand Prix 1997 (snooker)|1997]] * [[Shanghai Masters]] - [[Shanghai Masters 2007|2007]] ===Moštveni turnirji=== * [[Svetovni pokal v snookerju|Pokal narodov]] (z valižansko reprezentanco) - [[Pokal narodov 1999 (snooker)|1999]] ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{Commonscat}} *[http://www.worldsnooker.com/player_list-8518.htm Profil na World Snooker] {{ikona en}} {{DEFAULTSORT:Dale, Dominic}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Valižanski igralci snookerja]] [[Kategorija:Pisci in komentatorji snookerja]] 14180ursmoiijx9vpruxybukz8ta148 0 230507 6655196 6248228 2026-04-03T08:13:43Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655196 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Igralec snookerja |name = Fergal O'Brien |image = <!-- Wikidata --> |birth_date = <!-- Wikidata --> |birth_place = <!-- Wikidata --> |death_date = |death_place = | Sport country = {{flagcountry|Irska}} | Nickname = ''The Baby-Faced Assassin'' (''Asasin z otroškim obrazom''),<br>''Fearless Fergal'' (''Neustrašni Fergal'') | Professional = 1991– | High ranking = 9 ([[Svetovna snooker lestvica 2000/01|2000/01]]) | Prize money = [[funt šterling|£]]1.253.151<ref name="cuetracker">{{navedi splet|title=Career-total Statistics for Fergal O'Brien – Professional|url=http://www.cuetracker.net/Players/Fergal-OBrien/Career-Total-Statistics|publisher=CueTracker Snooker Results & Statistics Database|accessdate=16 January 2016}}</ref> | High break = [[Maximum break|147]] ({{small|[[Championship League 2016]]}}) | Century break = 200<ref name="centurybreaks">{{navedi splet|title=Centuries|url=http://www.prosnookerblog.com/centuries/|publisher=Pro Snooker Blog|accessdate=25 February 2016|archive-date=2019-06-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20190618022226/http://www.prosnookerblog.com/centuries/|url-status=dead}}</ref> | Ranking wins = 1 | Other wins = 2 | World champ = | website = {{url|fergalobrien.ie/}} }} '''Fergal O'Brien''', [[irci|irski]] igralec [[snooker]]ja, * [[8. marec]] [[1972]]. O'Brien je odraščal v [[Bayside, Dublin|Baysidu]], [[Dublin]]. Doslej je osvojil en jakostni turnir, se še na dveh turnirjih (enem jakostnem in nejakostnem [[Masters (snooker)|Mastersu]]) prebil v finale in 3 sezone prebil med najboljšimi 16 igralci sveta po [[svetovna jakostna snooker lestvica|svetovni jakostni lestvici]]. ==Kariera== O'Brienov najboljši dosežek na jakostnih turnirjih je bila zmaga na turnirju [[British Open 1999 (snooker)|British Open 1999]], na katerem je v finalu premagal [[Anthony Hamilton (snooker)|Anthonyja Hamiltona]] z 9-7. Hamilton je dvoboj otvoril z dvema nizoma vsaj 100 točk, a je nato O'Brien prevzel pobudo in dobil pet framov po zadnji črni krogli ter tako porazil igralca iz Nottinghama. O'Brien je bil blizu zmagi na nejakostnem povabilnem turnirju [[Masters (snooker)|Masters]] leta [[Masters 2001 (snooker)|2001]], a ga je v finalu premagal [[Paul Hunter]]. Ob tem se je še enkrat prebil v finale in še trikrat v polfinale jakostnih turnirjev. Najvišje na jakostni lestvici je bil v sezoni [[Snooker 2000/01|2000/01]], ko je držal 9. mesto. V naslednji sezoni je komaj obdržal mesto med elitno šestnajsterico (zasedel je 16. mesto), v sezoni [[Snooker 2002/03|2002/03]] pa je iz nje dokončno izpadel. V naslednjih sezonah je postopoma padal po lestvici navzdol in se v sezoni [[Snooker 2006/07|2006/07]] ustalil na 45. mestu, od koder se je nato počasi pričel dvigovati. Sezono [[Snooker 2007/08|2007/08]] je začel na turnirju [[Shanghai Masters 2007|Shanghai Masters]], na katerem si je z zmagama nad [[Paul Davies (snooker)|Paulom Daviesom]] in [[Barry Hawkins|Barryjem Hawkinsom]] v kvalifikacijah priboril mesto na glavnem delu turnirja, na katerem ga je nato že v prvem krogu porazil [[Steve Davis]]. Kvalificiral se je tudi za turnir [[Grand Prix 2007 (snooker)|Grand Prix]], a je tam nato izgubil štiri od petih dvobojev v svoji skupini E, kar je bilo dovolj za peto mesto, prehitel je le [[Graeme Dott|Graema Dotta]], ki ga je tudi edinega premagal, s 4-2. Uspel se je tudi uvrstiti na glavni del turnirja [[Northern Ireland Trophy 2007]], potem ko mu je moral v zadnjem krogu kvalifikacij po tesnem dvoboju, v katerem je zmagovalca določil odločilni frame, premoč priznati [[Barry Pinches]]. V prvem krogu glavnega dela turnirja je nato premagal [[Dave Harold|Dava Harolda]], s čimer si je odprl pot v drugi krog. Svojo uspešno pot na tem turnirju je nadaljeval z zmagami proti [[John Higgins (snooker)|Johnu Higginsu]] (5-4, drugi krog), [[Barry Hawkins|Barryju Hawkinsu]] (5-3, osmina finala), [[Ronnie O'Sullivan|Ronnieju O'Sullivanu]] (5-2, četrtfinale) in [[Mark Allen (snooker)|Marku Allenu]] (6-3, polfinale) in si tako zagotovil mesto v drugem jakostnem finalu svoje kariere. V finalu se je pomeril s Škotom [[Stephen Maguire|Stephenom Maguirejem]] in izgubil z izidom 5-9. Ti dosežki so mu v sezoni [[Snooker 2008/09|2008/09]] omogočili, da je na svetovni jakostni lestvici držal 24. mesto, zanj najvišje po sezoni 2002/03, a nato ni uspel ponoviti dobrih predstav iz prejšnje sezone in zavoljo nekoliko nižjega točkovnega izkupička padel na 31. mesto za sezono [[Snooker 2009/10|2009/10]]. O'Brien se je zapisal v zgodovino športa kot edini igralec doslej, ki je v svojem prvem framu na glavnem delu [[Svetovno prvenstvo v snookerju|Svetovnega prvenstva]] dosegel niz vsaj 100 točk. Niz mu je uspel v dvoboju proti [[Alan McManus|Alanu McManusu]] leta [[Svetovno prvenstvo v snookerju 1994|1994]], ki ga je sicer izgubil z rezultatom 7-10. Odtlej se O'Brienu ni uspelo prebiti skozi kvalifikacije za Svetovno prvenstvo vse do leta [[Svetovno prvenstvo v snookerju 1998|1998]]. V zgodovino športa se je zapisal tudi kot igralec, ki je kot prvi premagal [[John Parrott|Johna Parrotta]] v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu, to se je zgodilo leta [[Svetovno prvenstvo v snookerju 2005|2005]]. O'Brien je v celotni karieri do konca leta 2009 zbral 101 niz vsaj 100 točk. ==Osvojeni turnirji== ===Jakostni turnirji=== *[[British Open (snooker)|British Open]] - [[British Open 1999 (snooker)|1999]] == Sklici == {{sklici|1}} ==Zunanje povezave== *[http://fergalobrien.ie/ Uradna spletna stran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100317120431/http://fergalobrien.ie/ |date=2010-03-17 }} {{ikona en}} *[http://www.worldsnooker.com/player_list-8388.htm Profil na World Snooker] {{ikona en}} {{DEFAULTSORT:Obrien, Fergal}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Irski igralci snookerja]] nz74bwq56tj2f46ztb15rfzplwxd6lm 0 233509 6654915 4767678 2026-04-02T15:44:27Z Д.Ильин 115952 6654915 wikitext text/x-wiki {{združi|Brometan}} {{chembox new | Watchedfields = changed | verifiedrevid = 267267891 | Name = Etilbromid | ImageFileL1 = Bromoethan.svg | ImageSizeL1 = 120px | ImageNameL1 = Bromoethane | ImageFileR1 = Bromoethane-3D-vdW.png | ImageSizeR1 = 120px | ImageNameR1 = Bromoethane | IUPACName = | SystematicName = | OtherNames = Bromoethane | Section1 = {{Chembox Identifiers | Abbreviations = | CASNo = 74-96-4 | EINECS = 602-055-00-1 | EINECSCASNO = 200-825-8 | PubChem = | SMILES = | InChI = | RTECS = KH6475000 | MeSHName = | ChEBI = | KEGG = | ATCCode_prefix = | ATCCode_suffix = | ATC_Supplemental =}} | Section2 = {{Chembox Properties | Formula = C<sub>2</sub>H<sub>5</sub>Br | MolarMass = 108.96g/mol | Appearance = tekoč, brezbarven | Density = 1.46g/cm³ | MeltingPt = -118ºC | Melting_notes = | BoilingPt = 37-39ºC | Boiling_notes = | Solubility = 9g/l (20ºC) | SolubleOther = | Solvent = | LogP = | VaporPressure = 510hPa (20ºC) | HenryConstant = | AtmosphericOHRateConstant = | pKa = | pKb = }} | Section3 = {{Chembox Structure | CrystalStruct = | Coordination = | MolShape = }} | Section4 = {{Chembox Thermochemistry | DeltaHf = | DeltaHc = | Entropy = | HeatCapacity = }} | Section5 = {{Chembox Pharmacology | AdminRoutes = | Bioavail = | Metabolism = | HalfLife = | ProteinBound = | Excretion = | Legal_status = | Legal_US = | Legal_UK = | Legal_AU = | Legal_CA = | PregCat = | PregCat_AU = | PregCat_US = }} | Section6 = {{Chembox Explosive | ShockSens = | FrictionSens = | ExplosiveV = | REFactor = }} | Section7 = {{Chembox Hazards | ExternalMSDS = | EUClass = 6.1 | EUIndex = 1891 | MainHazards = | NFPA-H = 2 | NFPA-F = 1 | NFPA-R = 0 | NFPA-O = 1 | RPhrases = R11-20/22/40 | SPhrases = S36/37 | RSPhrases = | FlashPt = -20ºC | Autoignition = 510ºC | ExploLimits = 6.7-11.3% (V) | LD50 =LD50 rat 1350 mg/kg | PEL = }} | Section8 = {{Chembox Related | OtherAnions = | OtherCations = | OtherFunctn = | Function = | OtherCpds = }} }} '''Etilbromid''' (tudi '''bromoetan'''; formula '''C<sub>2</sub>H<sub>5</sub>Br''') je [[kemična spojina]] [[ogljik]]a, [[vodik]]a in [[brom]]a. Spojina je tekoča, brezbarvna in ima vonj podoben [[eter|etru]]. Je lahko vnetljiva, škodljiva zdravju in nevarna za ljudi in [[okolje]], saj je rakotvorno. == Prva pomoč== '''Splošni nasvet''': posvetovati z zdravnikom. V primeru iskanja zdravniške pomoči pokazati [[embalaža|embalažo]]. '''Vdihovanje''': pri vdihovanju premakniti osebo na svež [[zrak]]. Če oseba ne diha pričeti s postopkom prve pomoči-[[umetno dihanje|unetnim dihanjem]]. Posvetovati z zdravnikom. '''Stik s kožo''': izprati z [[milo]]m in vodo. Posvetovati z zdravnikom. '''Stik z očmi''': najmanj 15 minut izpirati z vodo. Posvetovati z zdravnikom '''Zaužitje''': NE izzvati bljuvanja. Izprati usta z veliko vode. [[Nezavest]]ni osebi nikoli ne dajajte prve pomoči z neposrednim kontaktom z usti. Posvetovati z zdravnikom. ==Ukrepanje ob požaru== '''Ustrezna sredstva gašenja''': majhne požare gasimo z [[pena|peno]], [[ogljikov dioksid|ogljikovim dioksidom]], ali z [[suhe kemikalije|suhimi kemikalijami]]. Za večje požare uporabimo vodo s čim večje oddaljenosti. Uporabimo velike količine razršene vode saj je curek lahko neučinkovit '''Zaščitna oprema gasilcev''': obvezna uporaba [[dihalni aparat|dihalnih aparatov]] '''dodatne informacije''': neodprto [[embalaža|embalažo]] ohladimo z vodo. ==Ukrepi pri nezgodnih izpustih== '''Osebni varnostni ukrepi''': obvezna uporaba [[zaščitna oprema|zaščitne opreme]]. Izogibamo se vdihovanju [[hlap]]ov, [[meglica|meglic]] ali [[plin]]ov. Zagotovimo zadostno [[prezračevanje]]. Odstranimo vse vire vžiga. V primeru uhajanja evakuiramo osebje na varna območja. Hlapi lahko tvorijo [[eksplozivna koncentracija|eksplozivne koncentracije]]. Hlapi se zadržujejo v nižjih legah. '''okljski varnostni ukrepi''': preprečimo iztekanje v kanalizacijo. '''Metode čiščenja''': zajezimo razlitje in ga osušimo z negorljivim vpojnim materialom([[pesek]], [[zemlja]], [[diatomejska zemlja]], [[vermikulit]]), katerega spravimo v zabojnike za odstranjevanje v skladu z [[predpis]]i. ==Ravnanje in hramba== '''Ravnanje''': izogibajmo se vdihovanju. Ločimo od virov vžiga. Preprečimo nastajanje [[statična elektrika|statične elektrike]]. '''Hramba''': hranimo v prezračevanem, hladnem in suhem prostoru, v dobro zaprti embalaži. Odprto embalažo hraniti v položaju ki onemogoča iztekanje. Občutljivo na svetlobo. Pred odprtjem zamrzniti. ==Osebna zaščitna oprema== '''Zaščita dihal''': uporaba večnamenskega celoobraznega dihalnega aparata(US) ali tip [[AXBEK]]([[EN 14387]]) oz. dihalnih aparatov po standardu [[NIOSH]](US) ali [[CEN]](EU). '''Zaščita rok''': uporaba zaščitnih rokavic ki izpolnjujejo zahteve direktive EU [[89/686/EEC]] in standarda [[EN 374]]. '''Zaščita oči''': obvezna uporaba zaščitnih očal '''Zaščita telesa''': [[zaščitna obleka|zaščitno obleko]] izberemo glede na koncentracijo snovi v delovnem okolju. '''Higiena''': umivanje rok pred premori in pred koncem delovnika. ==Fizikalne in kemijske lastnosti== '''Videz''': oblika: jasna, tekoča; barva: brezbarvna '''Varnostni podatki''' :*[[pH]]: ni podatka :*[[Tališče]]: -119ºC :*[[Vrelišče]]: 37-40ºC :*[[Plamenišče]]: -23ºC :*[[Temperatura vžiga]]: 511ºC :*Nižja [[meja eksplozivnosti]]: 6,75% :*Višja meja eksplozivnosti: 11,25% :*[[Parni tlak]]: 519,7 hPa pri 20ºC ::::1.745,2 hPa pri 55ºC :*[[Gostota]]: 1,46g/mL pri 25ºC :*[[Topnost]] v vodi: ni podatka :*[[Relativna parna gostota]]: 3,76 :::::::-(Zrak=1.0) ==Stabilnost in reaktivnost== '''Stabilnost pri shranjevanju''': stabilno pri priporočenih pogojih shranjevanja. '''Izogibati''': vročini, plamenom, iskram. '''Izgibati se stikom z''': močno [[Baza (kemija)|bazo]], močnim [[oksidant]]om, [[magnezij]]u, [[kalij]]u, [[kalcij]]u, [[natrij]]u/natrijevim [[oksid]]om, [[aluminij]]u, [[cink]]u, [[alkalijskim kovinam]]. '''Nevarni razpadli produkti''': se pojavljajo v stiku z ognjem-[[ogljikov oksid|ogljikovi oksidi]], plin [[vodikov bromid]]. ==Toksikološki podatki== '''Akutna strupenost''' :*LD50 [[oralno]]: [[podgana]] 1.350mg/kg :*LC50 vdihovanje: podgana 1h 26980ppm '''Kronična izpostavljenost''' :*Rakotvornost: podgana vdihovanje :*Tumorotvornost: dvosmiselen tumorotvorni [[medij]] po [[RTECS]] kriteriju. [[možgani|Možganski]] [[tumor]] :*Rakotvornost: [[miš]] vdihovanje :*Tumorotvornost: rakotvorno po RTCES kriteriju. [[rak (bolezen)|rak]] [[maternica|maternice]] :*[[IARC]]: C3 '''Znaki izpostavljenosti''' :*[[Omotica]], [[slabost]], [[ataksija]]. :*Ciljni organi: [[Živčevje]], [[jetra]], [[ledvice]], [[srce]]. ==Odstranjevanje== Uničevati v posebnih kemijskih sežigalnicah. Upoštevati je potrbeno okoljevarstvene predpise pri odvozu kemikalije. {{chem-stub}} [[Kategorija:Nevarne snovi]] {{normativna kontrola}} kazzsync9h5hvqus1z5umaln8k5sly6 0 233642 6655021 6515487 2026-04-02T20:59:11Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655021 wikitext text/x-wiki {{Infobox Actor | image = <!-- Wikidata --> | caption = <!-- Wikidata --> | birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place = <!-- Wikidata --> | occupation = <!-- Wikidata --> | yearsactive = 1972–danes | spouse = [[Johnathon Schaech]] (2001–2007) | awards = glej [[#Nagrade in nominacije|Nagrade in nominacije]] }} '''Christina Applegate''', [[Američani|ameriška]] [[filmski igralec|filmska]], [[gledališki igralec|gledališka]] in [[televizijski igralec|televizijska]] [[igralec (umetnik)|igralka]] ter [[producent]]ka, * [[25. november]] [[1971]], [[Hollywood]], [[Kalifornija]], [[Združene države Amerike]]. == Zgodnje življenje == Christina Applegate se je rodila 25. novembra 1971 v [[Hollywood]]u, [[Kalifornija]], [[Združene države Amerike]], kot hči filmskega [[producent]]a Roberta W. Applegata<ref>[http://www.filmreference.com/film/53/Christina-Applegate.html Christina Applegate Biography (1971-)<!-- Bot generated title -->]</ref> in njegove žene, [[Nancy Priddy|Nancy Lee Priddy]], [[pevka|pevke]] in [[igralec (umetnik)|igralke]], ki sta se ločila kmalu po njenem rojstvu. Iz očetovega drugega zakona ima polbrata Kylea in polsestro Aliso. Po ločitvi je imela njena mama razmerje z [[glasbenik]]om [[Stephen Stills|Stephenom Stillsom]], ki jo je spoznal z glasbenikoma [[Paul Kantner|Paulom Kantnerjem]] in [[Grace Slick]]. V tistem času se je Christina spoprijateljila z njuno hčerko, [[China Kantner|Chino Kanter]].<ref>[http://uk.imdb.com/name/nm0437935/bio Biography of China Kantner on IMDb]</ref><ref>Brown, A. (2000). Moon, I'll Get It - The China Kantner Story. Liverpool, UK: ''Holding Together'' magazine, November 2000.</ref> == Kariera == === Zgodnja kariera === Christina Applegate je s svojo igralsko kariero začela pri komaj treh mesecih, v prvem delu leta 1972, ko se je poleg svoje mame pojavila v [[telenovela|telenoveli]] ''Days of Our Lives'', hkrati pa je posnela tudi [[reklama|reklamo]] za otroške plenice znamke [[Playtex]]. Prvo pomembno vlogo na malih televizijskih ekranih je dobila pri sedmih letih z igranjem v [[film]]u iz leta 1979, ''Jaws of Satan'' (alias ''King Cobra''), temu pa je leta 1981 sledila ''Beatlemania''. V [[televizijski film|televizijskemu filmu]] ''Grace Kelly'' (1983) je igrala mlajšo verzijo [[Grace Kelly]] (starejšo je igrala [[Cheryl Ladd]]), leta 1985 pa se je pojavila v Showtimovi [[politika|politični]] [[komedija|komediji]] ''Washingtoon'', kjer je igrala hčerko nekega [[kongres]]nika. Gostovala je tudi v [[televizijska serija|televizijskih serijah]], kot so ''Father Murphy'' (1981), ''Charles in Charge'' (1984 in 1985) in ''Silver Spoons'' (1986). V letu 1986 je dobila vlogo Robin Kennedy (1986–1987), [[policaj]]eve hčere v policijski televizijski [[Dramski film|drami]] ''Heart of the City'', medtem pa je igrala v televizijskih serijah, kot so ''[[Vse je oproščeno]]'', ''Still the Beaver'', ''[[Neverjetne zgodbe]]'' in ''Family Ties'' (epizoda ''Band on the Run'', kjer je Applegatova igrala Kitten). [[Slika:ChristinaApplegate.jpg|thumb|upright|Christina Applegate na 41. podelitvi [[Emmy]]jev 17. septembra 1989]] Leta 1987 je dobila vlogo, po kateri je še danes najbolj prepoznavna. Odločili so se namreč, da bo igrala neumno [[Družina za umret#Kelly Bundy|Kelly Bundy]] v televizijski seriji ''[[Družina za umret]]''. V njej je igrala celih deset let (do leta 1997), medtem pa smo jo lahko videli v televizijskih serijah, kot na primer ''21 Jump Street'' (1988), ''Top of the Heap'' (1991, kot Kelly Bundy), ''Madtv'' (1996) in ''Saturday Night Live'' (8. maj, 1993). Osvojila je tudi vlogo lika Sue Ellen Crandell v komičnem filmu ''[[Ne povej mami, da je varuška mrtva]]'' iz leta 1991, kar je bila njena prva vloga v [[družinski filmi|družinskem filmu]]. Temu so sledili filmi, kot ''Vibrations'' (1995), ''Across the Moon'' (1995), ''Wild Bill'' (1995), ''[[Mars napada!]]'' (1996) in ''Nowhere'' (1997). Po koncu snemanja serije ''Družina za umret'', ki je bila končana v maju 1997, Christina Applegate dobi vlogo Claudine Van Doozen v filmu ''Claudine's Return'' (alias ''Kiss of Fire''). Hkrati je bila tudi članica filmske ekipe [[akcijski film|akcijskega filma]] ''The Big Hit'' in igrala Mobovo zaročenko v filmu ''[[Mafija!]]'' iz leta 1998. V istem letu je dobila naslovno vlogo v televizijski seriji ''Jesse'', ki je bila predvajana med letoma 1998 in 2000. Za to vlogo je prejela nagrado [[People's Choice Award]] in nominacijo za [[Zlati globus]]. O sprejemu vloge je povedala: »To je bila velika in pomembna odločitev. Res sem morala sesti in razmišljati o tem. Na koncu sem prišla do sklepa, da vse pride v moje življenje z razlogom.« V novem tisočletju smo jo lahko videli igrati dvojno vlogo v komičnem filmu ''[[Obiskovalci 3]]''. Igrala je žensko iz dvanajstega stoletja, princeso Rosalind, ter njeno potomko v enaindvajsetem stoletju, Julio Malfete. Po vlogi najboljše prijateljice [[Cameron Diaz]], Courtney Rockcliffe, v filmu ''[[To sladko bitje]]'' iz leta 2002, je dobila vloge v filmih, kot so ''Heroes'' (2002), ''[[Stevardese letijo v nebo]]'' (2003), ''[[Umori v Wonderlandu]]'' (2003), ''[[Mrtvečeve sanje]]'' (2003), ''[[Kupljeni božič]]'' (2004) in ''[[Uslužbenec meseca]]'' (2004). Bila je tudi [[producent]]ka filma iz leta 2001, ''Comforters, Miserable''. === Kasnejšnja kariera === [[Slika:Christina Applegate 1.JPG|thumb|left|Christina Applegate leta 2004]] Christina Applegate je v letih 2002 in 2003 gostovala v televizijski seriji ''[[Prijatelji]]'', kjer je igrala mlajšo sestro [[Rachel Green]] ([[Jennifer Aniston]]), [[Amy Green]]. Epizodama je bilo naslov »The One with Rachel's Other Sister« in »The One Where Rachel's Sister Babysits«. Za ta nastop je dobila [[Emmy]]ja. Imela je tudi manjšo vlogo v filmu ''Wake Up, Ron Burgundy: The Lost Movie'', prilogi k filmu ''[[Voditelj vrača udarec]]''. Dobila je tudi vloge v ''The Axeman's Jazz'', ''Nobody Leaves Empty Handed'', ''The Runthrough'', kot v filmu [[John Cassavetes|Johna Cassavetesa]], ''The Third Day'' (skupaj z [[Gena Rowlands|Geno Rowlands]]). Leta 2004 se je pojavila v [[Brodway]]skemu [[muzikal]]u ''Sweet Charity'', kot Charity Hope Valentine. Za to vlogo je dobila nagrado Theatre World Award in bila nominirana za nagrado [[Tony]]. Med igranjem v ''Sweet Charity'' si je zlomila gleženj, zato so producenti že sporočili medijem, da s predstavo ne bo nič. A Christina Applegate jih je uspela pregovoriti in predstava se je začela predvajati na 18. aprila 2005.<ref>[http://www.playbill.com/news/article/97087.html Last Dance: Christina Applegate Sweet Charity Ends Broadway Run Dec. 31] Robert Simonson, playbill.com, 'first New York performance in Sweet Charity on April 18',31 Dec 2005</ref> Končala se je 31. decembra 2005. Leta 2006 se je pojavila v kampanji za [[Hanes]]a, naslovljeni kot »Look who we've got our Hanes on now«. Kampanija se je sicer začela že leta 2005, a ona, [[Jennifer Love Hewitt]] in [[Kevin Bacon]] so bili vanjo vključeni pozneje. V letu 2006 se je Christina Applegate poleg igralcev, kot so [[Eva Longoria Parker]], [[Ryan Seacrest]] in [[Christina Milian]] pojavila v [[videospot]]u [[Jessica Simpson|Jessice Simpson]] za [[skladba|pesem]] »A Public Affair«. === Trenutna kariera === Christina Applegate je igrala v ABC-jevi komediji ''[[Samanta Kdo?]]'', dokler ni bila končana 18. maja 2009. V televizijski seriji so med drugim igrali tudi [[Jean Smart]], [[Jennifer Esposito]] in [[Melissa McCarthy]]. Govorila je o tridesetletni Samanti, ki je po prometni nesreči izgubila spomin in mora zato ponovno odkriti svoje življenje, odnose ter samo sebe.<ref>[http://www.abcstudiosmedianet.com/shows/sam/sam_lead.shtml Samantha Who?] abcstudiosmedianet.com,</ref> Kmalu po potrditvi, da se bo serija končala, je Christina Applegate začela s kampanjo, da bi serijo spravila nazaj v proizvodnijo,<ref>[https://archive.today/20120905233234/http://www.hollywood.com/news/Applegate_Petitions_for_Samantha_Who/5642958 Applegate Petitions for »Samantha Who?«], ''Hollywood.com'', May 25, 2009</ref> a ji ni uspelo. Applegatova je igrala [[Elizabeth Montgomery]] v filmu ''Everything Is Going to Be Just Fine'', ki je izšel leta 2009. Januarja 2009 se je skupaj z [[David Faustino|Davidom Faustinom]], ki je v televizijski seriji ''Družina za umret'' igral njenega brata Buda Bundyja, pojavila v epizodi Faustinove serije ''Star-ving''.<ref>{{navedi splet | title = Christina Applegate guests on “Star-ving” | publisher = Celebuzz | url = http://news.fan-sites.org/2009/01/23/christina-applegate-guests-on-star-ving/ | accessdate = 2009-02-20 | archive-date = 2011-07-26 | archive-url = https://web.archive.org/web/20110726050255/http://news.fan-sites.org/2009/01/23/christina-applegate-guests-on-star-ving/ | url-status = dead }}</ref> == Zasebno življenje == [[Slika:Christina Applegate1.jpg|thumb|Christina Applegate na 60. podelitvi [[Emmy]]jev]] V oktobru 2001 se je Christina Applegate poročila s svojim dolgoletnim fantom, [[Johnathon Schaech|Johnathonom Schaechom]] v majhnem mestecu [[Palm Springs, Florida|Palm Springs]] na [[Florida|Floridi]]. Pri obredu so bili navzoči samo njeni najbljižji prijatelji in družina.<ref>[http://www.lovetripper.com/bridalstars/wedding-database/christina-applegate.html Christina Applegate & Johnathon Schaech Wedding] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080420175545/http://www.lovetripper.com/bridalstars/wedding-database/christina-applegate.html |date=2008-04-20 }} lovetripper.com</ref> Schaech je vložil zahtevo za ločitev novembra 2005. Nazadnje sta se ločila šele 10. avgusta 2007.<ref>{{navedi splet |url=http://www.usmagazine.com/christina_and_johnathan |title=Christina Applegate Divorce Official |accessdate=2008-03-28 |author=Lynn, Megan |date=28. marec 2008 |archive-date=2008-01-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080111034922/http://www.usmagazine.com/christina_and_johnathan |url-status=dead }}</ref> Je zelo dobra prijateljica z [[Lance Bass|Lanceom Bassom]].<ref>{{navedi splet| author =''People'' Magazine staff.| date =26. julij 2006| url =http://www.people.com/people/article/0,26334,1219142,00.html| title =Lance Bass: I'm Gay| publisher =[[People (magazine)|People]] Magazine| accessdate =2006-07-26| archive-date =2014-11-29| archive-url =https://web.archive.org/web/20141129205008/http://www.people.com/people/article/0,26334,1219142,00.html| url-status =dead}}</ref> 1. julija 2008 so njenega bivšega fanta in hkrati bližnjega prijatelja [[Lee Grivas|Leeja Grivasa]] našli mrtvega v njegovem stanovanju zaradi prevelikega odmerka [[drog]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.eonline.com/uberblog/b145299_christina_applegate_mourns_former_beaus.html |title=Christina Applegate Mourns Former Beau's Death |author=Natalie Finn, Matt Donnelly and Claudia Rosenbaum |date=2008-07-02}}</ref> Januarja 2009 je v intervjuju za ''Anytime with Bob Kushell'' povedala, da naravnost sovraži [[paparazzi|paparazze]]. Poleg ''Anytime with Bob Kushell'' se je pojavila tudi v oddajah, kot na primer ''The Ellen DeGeneres Show'' in ''TV Land Awards'', na tem skupaj z igralsko ekipo iz televizijske serije ''[[Družina za umret]]''. Od leta 2009 hodi z [[Martyn LeNoble|Martynom LeNobleom]].<ref>[http://www.people.com/people/package/article/0,,20267544_20274177,00.html Christina Applegate's New Lease on Life]</ref> Je [[vegetarijanstvo|vegetarijanka]].<ref>http://www.happycow.net/famous/christina_applegate/</ref> === Rak na dojki === 3. avgusta 2008 je Christina Applegate v intervjuju za revijo ''People'' povedala, da so ji diagnosticirali [[rak na dojki|raka na dojki]]. To je potrdil tudi njen tiskovni predstavnik, ki je povedal: »Christini Applegate so diagnosticirali zgodnjo obliko raka na dojki. Rak naj zanjo ne bi bil smrtno nevaren. Njen zdravnik ji je priporočil zdravljenje in raka lahko popolnoma preboli.«<ref>{{navedi splet|url= http://www.people.com/people/article/0,,20216649,00.html|title= Christina Applegate Diagnosed With Breast Cancer|accessdate= 2008-08-03|author= Stephen M. Silverman |author2=Julie Jordan|date= 2008-08-03|publisher= [[People (magazine)|People]]}}</ref> 19. avgusta istega leta je bilo potrjeno, da bo Christina Applegate odšla na dve [[mastektomija|mastektomiji]], rak pa naj bi bil najden samo na eni dojki.<ref>[http://www.cnn.com/2008/SHOWBIZ/TV/08/19/people.christina.applegate.ap/]</ref> Podedovala naj bi nekakšne genetske napake,<ref>[http://news.bbc.co.uk/1/hi/entertainment/7570211.stm Applegate has double mastectomy]</ref> ki pogosto povzroči raka na dojkah. Tudi njena mama, [[Nancy Priddy]] je zbolela za rakom na dojkah in ga na koncu preživela. Applegatova je povedala, da je bila šokirana, ko je izvedela, da ima raka na dojkah in da je za tem nemudoma morala na zdravljenje, ki vključuje tudi strogo dieto. Christina Applegate je imela operacijo in zdaj predvidevajo, da bo rekonstruktivna operacija opravljena v naslednjih osmih mesecih. Njen tiskovni predstavnik je povedal, da normalno nadaljuje s snemanjem in da vse skupaj ne vpliva na njeno delo.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.christina-applegate.org/ |title=arhivska kopija |accessdate=2010-01-28 |archive-date=2011-02-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110223082741/http://www.christina-applegate.org/ |url-status=dead }}</ref> == Dobrodelna dela == Leta 1992 se je Christina Applegate pridružila ostalim slavnim zvezdnikom v oddaji za dobrodelne namene, s katero so želeli pomagati predvsem ogroženim otrokom. Tam je nastopala predvsem kot [[asistent]]ka [[čarovnik]]a, ki jo je »prežagal na pol«.<ref>[http://uk.imdb.com/name/nm0000775/otherworks IMDb biography - Other works]</ref> Leta 2003 je bila predstavnica Lee National Denim Day, ki je zbrala nekaj milijonov [[ameriški dolar|dolarjev]] za raziskave raka na dojkah.<ref>{{navedi splet |url=http://www.usatoday.com/news/health/spotlighthealth/2003-09-23-applegate_x.htm |title=Christina Applegate gets serious about breast cancer |accessdate=2008-03-28 |author=Morgan, John |date=28. marec 2008}}</ref> Potem, ko je izvedela, da ima raka na dojki je nastopila na televiziji v seriji Stand Up to Cancer, kjer so zbirali denar za raziskave raka na dojki. Eno uro dolga predstavitev je bila 5. septembra 2009 predvajana na [[CBS]]-ju, [[NBC]]-ju in [[ABC]]-ju.<ref>{{Navedi splet |url=http://ap.google.com/article/ALeqM5iFf5fGJOYqFZXVoB5t02WIZaiVnAD92L1OCG7 |title=Applegate says she is 100 percent cancer free, Associated Press August 19, 2008 |accessdate=2010-01-28 |archive-date=2008-09-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080914164054/http://ap.google.com/article/ALeqM5iFf5fGJOYqFZXVoB5t02WIZaiVnAD92L1OCG7 |url-status=dead }}</ref> Leta 2009 je Christina Applegate potrdila svojo odločitev, da se želi vrniti na mesto predstavnice združbe Lee National Denim Day.<ref>{{Navedi splet |url=http://stylenews.peoplestylewatch.com/2009/05/08/exclusive-christina-applegate-promotes-lee-national-denim-day/ |title=arhivska kopija |accessdate=2010-01-28 |archive-date=2009-12-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20091201233624/http://stylenews.peoplestylewatch.com/2009/05/08/exclusive-christina-applegate-promotes-lee-national-denim-day/ |url-status=dead }}</ref> Istega leta ustanovi Right Action for Women, dobrodelno ustanovo, namenjeno raku na dojkah pri ženskah..<ref>{{Navedi splet |url=http://www.rightactionforwomen.org/index.html |title=arhivska kopija |accessdate=2010-01-28 |archive-date=2010-03-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100330112110/http://www.rightactionforwomen.org/index.html |url-status=dead }}</ref> Trenutno je v začetni fazi zbiranja sredstev in odpreti se namerava še letos (2010). == Filmografija == {|class="wikitable" style="font-size: 90%;" border="2" cellpadding="4" background: #f9f9f9; |- align="center" ! colspan=4 style="background:#B0C4DE;" | Filmi |- align="center" ! style="background: #CCCCCC;" | Leto ! style="background: #CCCCCC;" | Naslov ! style="background: #CCCCCC;" | Vloga ! style="background: #CCCCCC;" | Opombe |- | 1979 || ''Jaws of Satan'' || Kim Perry || |- | 1981 || ''Beatlemania'' || Oboževalka || |- | 1983 || ''Grace Kelly'' || Mlada [[Grace Kelly]] || |- | 1988 || ''Dance 'til Dawn'' || Patrice Johnson || |- | 1990 || ''Streets'' || Dawn || glavna vloga |- | 1991 || ''[[Ne povej mami, da je varuška mrtva]]'' || Sue Ellen Crandell || glavna vloga |- | rowspan="3" | 1995 || ''Vibrations'' || Anamika || glavna vloga |- | ''Wild Bill'' || Lurline Newcomb || |- | ''Across the Moon'' || Kathy || glavna vloga |- | 1996 || ''[[Mars napada!]]'' || Sharona || |- | 1997 || ''Nowhere'' || Dingbat || |- | rowspan="3" | 1998 || ''[[Mafija!]]'' || Diane Steen || |- | ''The Big Hit'' || Pam Schulman || Lead role |- | ''Claudine's Return'' || Claudine Van Doozen || glavna vloga |- | 1999 || ''Out in Fifty'' || Lilah || |- | 2000 || ''The Brutal Truth'' || Emily || glavna vloga |- | rowspan="3" | 2001 || ''Sol Goode'' || || |- | ''Prince Charming'' || Kate || glavna vloga |- | ''[[Obiskovalci 3]]'' || Princesa Rosalind/Julia Malfete || glavna vloga |- | rowspan="2" | 2002 || ''[[To sladko bitje]]'' || Courtney Rockcliffe || |- | ''Heroes'' || Žena || |- | rowspan="3" | 2003 || ''[[Mrtvečeve sanje]]'' || Barbara || |- | ''Wonderland'' || Susan Launius || |- | ''[[Stevardese letijo v nebo]]'' || Christine Montgomery || |- | rowspan="3" | 2004 || ''[[Kupljeni božič]]'' || Alicia Valco || |- | ''[[Voditelj vrača udarec]]'' || Veronica Corningstone || |- | ''[[Uslužbenec meseca]]'' || Sara Goodwin || |- | rowspan="2" | 2005 || ''Tilt-A-Whirl'' || Kostumografinja #1 || |- | ''Suzanne's Diary for Nicholas'' || Dr. Suzanne Bedford || glavna vloga |- | 2007 || ''Farce of the Penguins'' || Melissa (glas) || |- | 2008 || ''[[Roker]]'' || Kim Powell || |- | 2009 || ''[[Alvin in veverički 2]]'' || Brittany (glas) || |- | rowspan="2" | 2010 || ''Everything Is Going to Be Just Fine'' || [[Elizabeth Montgomery]] || |- | ''Going The Distance'' || || |- |- align="center" ! colspan=4 style="background:#B0C4DE;" | Televizija |- align="center" ! style="background: #CCCCCC;" | Leto ! style="background: #CCCCCC;" | Naslov ! style="background: #CCCCCC;" | Vloga ! style="background: #CCCCCC;" | Opombe |- | 1972 || ''Days of Our Lives'' || Dojenček || |- | 1981 || ''Father Murphy'' || || 1 Episode |- | 1984 || ''Charles In Charge'' || || 2 epizoda |- | 1985 || ''Washingtoon'' || Hčer || 1 sezona |- | rowspan="4" | 1986 || ''Silver Spoons'' || Jeannie Bolens || 1 epizoda: »A Family Affair« |- | ''[[Vse je oproščeno]]'' || || 1 epizoda |- | ''Still The Beaver'' || || 1 epizoda |- | ''[[Neverjetne zgodbe]]'' || || 1 epizoda |- | 1986–1987 || ''Heart of the City'' || Robin Kennedy || 1 sezona |- | 1987 || ''Family Ties'' || Kitten || 1 epizoda: »Band On The Run« |- | 1987–1997 || ''[[Družina za umret]]'' || [[Družina za umret#Kelly Bundy|Kelly Bundy]] || 11 sezon; glavna vloga |- | 1988 || ''21 Jump Street'' || || 1 epizoda |- | 1991 || ''Top of the Heap'' || [[Družina za umret#Kelly Bundy|Kelly Bundy]] || 2 epizodi |- | 1993 || ''Saturday Night Live'' || Ona || |- | 1996 || ''Mad TV'' || Ona || |- | 1998–2000 || ''Jesse'' || Jesse Warner || 2 sezoni; glavna vloga |- | 2002, 2003 || ''[[Prijatelji]]'' || [[Amy Green]] || 2 epizodi: »The One With Rachel's Other Sister« in »The One Where Rachel's Sister Babysits« |- | 2004 || ''King of the Hill'' || Colette/Attorney (glas) || 1 epizoda: »My Hair Lady« |- | 2005 || ''[[59th Tony Awards|2005 Tony Awards]]'' || Ona || |- | 2007 || ''[[61st Tony Awards|2007 Tony Awards]]'' || Ona || |- | 2007–2009 || ''[[Samantha Kdo?]]'' || [[Samantha Newly]] || 2 sezoni; glavna vloga |- | 2008 || ''Reno 911!'' || Seemji || 1 epizoda: "Did Garcia Steal Dangle's Husband?' |- | rowspan="2" | 2009 || ''Star-ving'' || Ona || Epizoda 4: ""Married with Children"..The Movie" |- | ''Carrie Underwood: An All-Star Holiday Special'' || Nastop || |} == Nagrade in nominacije == ; Nagrade * [[People's Choice Awards]] - ''Jessy'' * [[Emmy]] - ''[[Prijatelji]]'' * [[People's Choice Awards]] === Nominacije === * [[Emmy]] - ''[[Prijatelji]]'' * [[Tony]] - ''Sweet Charity'' * [[Zlati globus]] - ''[[Samantha Kdo?]]'' * [[Screen Actors Guild Awards]] - ''Samantha Kdo?'' * [[Teen Choice Awards]] - ''Samantha Kdo?'' * [[Television Critics Association Awards]] - ''Samantha Kdo?'' * [[Emmy]] 2008 Outstanding Lead Actress in a Comedy Series - ''Samantha Kdo?'' * [[Zlati globus]] 2009 Best Actress in a Television Series - Comedy or Musical - ''Samantha Kdo?'' * [[TV Land Award]] - ''[[Družina za umret]]'' * [[Emmy]] - ''Samantha Kdo?'' * [[Screen Actors Guild Awards]] - ''Samantha Kdo?'' == Glej tudi == * [[Seznam vegetarijancev]] * [[Seznam ameriških igralcev (A)]] == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Wikiquote}} {{Commons}} * {{IMDb Name|name=Christina Applegate|id=0000775}} * [http://www.ibdb.com/person.php?id=378060 Christina Applegate] na [[IBDb]] * [http://www.allmovie.com/artist/2003 Christina Applegate] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100122015151/http://www.allmovie.com/artist/2003 |date=2010-01-22 }} na [[Allmovie]] * [http://www.tv.com/person/6568/summary.html Christina Applegate] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080919154414/http://www.tv.com/person/6568/summary.html |date=2008-09-19 }} na [http://www.tv.com/ TV.com] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190520230801/http://www.tv.com/ |date=2019-05-20 }} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Applegate, Christina}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Ameriški filmski igralci]] [[Kategorija:Ameriški gledališki igralci]] [[Kategorija:Ameriški televizijski igralci]] [[Kategorija:Ameriški producenti]] [[Kategorija:Vegetarijanci]] [[Kategorija:Ameriški podkasterji]] 7vmvs0eqp9x8hnz7nnyxtuj8xddourw 0 235866 6654999 6476540 2026-04-02T19:25:49Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654999 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Cetinje |izvorno_ime=Цетиње |slika=Cetinje, pohled na město z Orlova krše 03.jpg |napis=Pogled na Cetinje z vrha Orlov krš |obcina=[[Občina Cetinje|Cetinje]] |nadmorska=660 |prebivalstvo=12504 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |postna=81250 |posta= |registrska=CT }} '''Cetinje''' ({{jezik-it|Cettigne}}, {{jezik-el|Κετίγνη|Ketígni}}) je [[mesto]] in [[občina]] na jugu [[Črna gora|Črne gore]]. Mesto, ki leži na nadmorski višini 660 metrov in šteje 12&nbsp;504 prebivalce (popis 2023), je bilo nekdaj najmanjša [[Evropa|evropska]] [[prestolnica]]. Na Cetinju ima sedež Črnogorsko-primorska metropolija Srbske pravoslavne cerkve, obenem pa tudi avtokefalna [[Črnogorska pravoslavna cerkev]]. == Zgodovina == Nekdanja prestolnica Črne gore, ki je nastala 1482 kot zadnje oporišče [[Ivan Crnojević|Ivana Crnojevića]], vladarja [[Zeta (država)|Zete]], je ohranila starodavno obeležje, ki dopolnjuje privlačnost, ki jo mestu dajejo ohranjeni kulturno-zgodovinski spomeniki in naravno okolje. Med umikom pred osvajalnim pohodom [[Otomansko cesarstvo|turške vojske]] se je I. Crnojević ustavil na majhnem [[kraško polje|kraškem polju]] sredi lovčenske pokrajine, ki se razprostira pod goro [[Lovćen]] in dal zgraditi [[dvor]], dve leti kasneje pa še [[samostan]], v katerem je nastanil sedež zetske [[metropolija|metropolije]]. Tako je doslej nepomembno naselje Cetinje postalo novo zgodovinsko središče. Začetek novega naselja je pomenil konec [[srednji vek|srednjeveške]] zetske in začetek nove črnogorske zgodovine. Cetinje je postalo politično in duhovno središče zadnje svobodne [[balkan]]ske [[država|države]]. [[Slika:Cetinje monastery.jpg|220px|thumb|left|Cetinjski samostan]] Med številnimi znamenitostmi preteklosti je vsekakor treba poudariti ''Cetinjski samostan'', postavljen leta 1484, v katerem so 1493 v prvi [[tiskarna|tiskarni]] na Balkanu natisnili sloviti ''Cetinjski oktoih'', prvo knjigo, tiskano v [[Slovanski jeziki|slovanskem jeziku]]. V samostanu je sedaj shranjena bogata zbirka knjig in rokopisov. Leta 1692 je skadarski paša na uničevalnem pohodu porušil naselje in samostan. Dvajset let pozneje so čete bosanskega vezirja po hudih bojih prodrle do Cetinja in komaj obnovljeno naselje ponovno porušile. Šele v času [[vladika|vladike]] [[Petar II. Petrović Njegoš|Petra II. Petrovića Njegoša]] se je mesto pričelo načrtno razvijati. Leta 1838 so postavili znamenito stavbo »biljarda«, v katero se je vladika Njegoš preselil. [[Slika:Cetinje palace.jpg|220px|thumb|Narodni muzej; prej dvor kneza Nikole I.]] V času vladavine [[knez]]a [[Nikola I. Petrović Njegoš|Nikolaja I. Petrovića Njegoša]], od 1860 pa do začetka črnogorsko-turške vojne, se je Cetinje razvilo in njegovo prebivalstvo je naraščalo. Po [[Berlinski kongres|Berlinskem kongresu]], ki je Črni gori priznal suverenost, je nastalo daljše obdobje miru, kar je omogočilo razširitev glavnega mesta na urbanistični zasnovi. Ta razvoj so za nekaj časa zaustavile [[Balkanske vojne|balkanske]] in [[prva svetovna vojna]]. Po koncu vojne se je Črna gora vključila v novo [[DFJ|jugoslovansko državo]] in Cetinje je postalo administrativno središče Zetske banovine. [[Slika:Vlah Church, Cetinje.jpg|220px|thumb|left|Vlaška cerkev]] Po končani [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je postalo glavno mesto Črne gore [[Podgorica|Titograd]] (sedaj Podgorica), Cetinje pa je ostalo črnogorsko kulturno središče z ohranjenim starim mestnim jedrom in številnimi kulturnimi spomeniki, med katere vsekakor spada tudi Vlaška cerkev, ki izvira iz 1450, današnji izgled pa je dobila 1864. Posebna vrednost tega kulturnega spomenika je cerkvena ograja sestavljena iz [[puška|puškinih cevi]], zaplenjenih nasprotnikom v osvobodilnih vojnah 1858-1878. == Druge znamenitosti == [[Slika:AX Cetinje Zetski Dom-20060818.jpg|220px|thumb|Zetski dom]] Najbolj obiskovana znamenitost Cetinja je [[Njegošev mavzolej]], to je v majhna iz [[marmor]]ja zgrajena [[kapela]] vrh Lovćena. Druga pomembna znamenitost pa je tudi Zetski dom, prvo [[gledališče]] v Črni gori, ki je bil ob umiku avstrijske vojske 1918 s Cetinja [[požig|požgan]]. Po obnovitvi je bil vse do 1960 hrbtenica gledališkega življenja v črni gori. [[Slika:AX Cetinje President Palace Entrance 20060818a.jpg|250px|thumb|left|Vladin dom, sedaj predsedniška palača]] Po priznanju samostojnosti 1878 so številne evropske države v mestu odprla svoja diplomatska predstavništva in na lepih lokacijah postavila reprezentančne zgradbe. Med te sodi tudi Vladin dom, dograjen 1910. Namenjen je bil državni administraciji. To je bila v tistem času najrazkošnejša zgradba v mestu, sedaj je predsedniška palača. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 9038 || 9102 || 9359 || 11 876 || 14 088 || 15 946 || 15 137 || 13 918 || 12 504 |- |} == Sklici == {{sklici}} * ''Vzhodna jadranska obala, otoki in zaledje''. (2003). Ljubljana: Geodetski zavod Slovenije. * ''Jugoslavija, turistični vodnik''. (1979). Ljubljana: Mladinska knjiga. == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Cetinje}} * [http://www.cetinje.me/ Uradna spletna stran] {{Črna gora}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta v Črni gori]] [[Kategorija:Naselja Občine Cetinje]] [[Kategorija:Bivša glavna mesta]] rcmnoutim16y80ihrygzhlhbo5mxx1e 0 240489 6655032 6650557 2026-04-02T21:31:45Z A09 188929 /* Življenjepis in kariera */ +volitve 26 6655032 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | ime = Danijel Šmid - Danny | slika = | opis_slike = | datum_rojstva = {{rojstvo in starost|1968|12|4}} | kraj_rojstva = | drzavljanstvo = [[Slovenija|slovensko]] | poklic = televizijski voditelj, vedeževalec | znano_po = oddaja ''Dannyjeve zvezde'' | leta_delovanja = 1988–danes }} '''Danijel Šmid - Danny''', slovenski televizijski voditelj in vedeževalec, * 4. december 1968. V slovenskem medijskem prostoru je najbolj znan kot avtor in voditelj dolgoletne televizijske oddaje ''Dannyjeve zvezde''. == Življenjepis in kariera == Prvič je javno nastopil 15. decembra 1988. Pisno sodelovanje z mediji je pričel v ''[[Gorenjski glas|Gorenjskem glasu]]'', redno, občasno ali enkratno pa je sodeloval tudi pri številnih drugih časopisih in revijah, med njimi: ''Tednik Kaj, Pavliha, Antena (Antenini horoskopi), Karma, Aura, Trič trač, Razvedrilo, Eva, [[Slovenske novice]], Lady, [[Jana (revija)|Jana]], Stop, [[Finance (časnik)|Finance]], Jazz, Grajske novice, [[Večer (časnik)|Večer]], [[Žurnal24|Žurnal]]'' in ''Biseikatsu magazin'' (Tokio, Japonska). V času pred osamosvojitvijo Slovenije je kot svetovalec deloval tudi na uradni predsedniški rezidenci [[Grad Brdo pri Kranju|Brdo pri Kranju]], kjer je svetoval politikom [[Zvezni izvršni svet SFRJ|Zveznega izvršnega sveta]]. Pojavljal se je na več radijskih postajah, kot so Radio Kranj, Radio Glas Ljubljane (RGL), Radio Gama MM in Radio Triglav Jesenice. Leta 1993 je sodeloval z [[Val 202|Valom 202]]. Leta 2026 je za [[Glas upokojencev Pavla Ruparja]] v volilnem okraju Ljubljana Bežigrad 1 kandidiral na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]]. Dobil je 32 glasov (0,18 odstotka) in mandata poslanca ni osvojil.<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2026-04-02|title=Izidi glasovanja|date=1.4.2026|publisher=Državna volilna komisija}}</ref> === Televizijsko delo === Televizijsko kariero je začel leta 1991 na lokalni postaji Kanal 10 Trbovlje z oddajo ''Dannyjeve zvezde''. Tam je posnel le nekaj oddaj, nato pa se je z oddajo preselil na [[Kanal A]], kjer se je predvajala skoraj 15 let (od 28. februarja 1992 do 31. decembra 2006, skupaj 1222 oddaj). Oddajo ''Dannyjeve zvezde'' je do leta 2007 nato predvajala [[Net TV]], kjer je Šmid postal tudi pomočnik takratne direktorice. Leta 2008 je kratek čas deloval na glasbeni televiziji [[Čarli TV]], kmalu zatem pa je z oddajama ''Dannyjeve zvezde'' in ''Intervizija.si'' prešel na [[TV Paprika]]. Pred zaprtjem te televizijske postaje je tam prevzel mesto programskega direktorja. Skupaj je do februarja 2021 posnel 2282 oddaj ''Dannyjeve zvezde''. Oddaja velja za eno najdlje trajajočih televizijskih oddaj v Sloveniji (ob bok oddajam, kot so ''[[TV Dnevnik]]'', ''Tednik'' in ''Parada plesa''). Sodeloval je še s [[TV Koper|TV Koper Capodistria]] (z oddajama ''Dannyjev skrivnostni svet'' leta 1995 in ''Primorski lonec'' leta 1996), s TV Kranj (1996), z [[Info TV]] in [[TV3 Medias]]. === Zasebno življenje in ostale dejavnosti === Osem let je kot vedeževalec deloval pod okriljem igralnega salona Kongo in osem let v ljubljanskem nakupovalnem središču City Park. Deset let je bil ponudnik vedeževalskih storitev [[Telekom Slovenije|Telekoma Slovenije]]. Živel in deloval je v Ljubljani, Grosupljem, Portorožu, Milanu in Ženevi. Po koncu medijske kariere se je preselil na Vrhniko, kjer je sprva delal v gradbenem podjetju, danes pa je zaposlen kot poslovodja trafike v ljubljanskem Bežigradu.<ref>{{Navedi splet |title=Podkast #85: Danijel Šmid Danny: "Točno sem vedel, da me bo na isti dan dvakrat zadela kap." |url=https://www.youtube.com/watch?v=HK4MvOGL0to |website=Iztok faking Gartner - Brez dlake na jeziku |date=22. februar 2026 |accessdate=}}</ref> V 90. letih 20. stoletja je bil tesen prijatelj in sostanovalec pevke [[Deja Mušič|Deje Mušič]], skupaj sta živela v najemniškem stanovanju Logatcu. Šmid je sicer deklarirani aseksualec. Na volitvah v Državni zbor 2026 je kandidiral za poslanca na listi stranke [[Glas upokojencev]] v volilni enoti Bežigrad.<ref>{{Navedi splet |title=To danes počne Danijel Šmid Danny |url=https://www.zurnal24.si/magazin/vip/to-danes-pocne-danijel-smid-danny-452976 |website=Žurnal24 |date=13. januar 2026 |accessdate=}}</ref>, prejel je 31 glasov (0,18 %). == Drugi projekti == * '''Filmi:''' ** ''Dannyjeve skrivnosti'' (1992) – avtorski biografski film ** ''Ljubezen nam je vsem v pogubo'' (1987) – celovečerni film ** ''[[Oda Prešernu]]'' (2000) – celovečerni film, režija Martin Srebotnjak ** ''Vedežniki'' (2004) – dokumentarni film, režija Špela Kuclar ** ''1000 Dannyjevih zvezd'' (2005) – avtobiografski dokumentarni film, režija Igor Bratož * '''Glasba in besedila:''' Projekt ''Usoda z mano se igra'' (1996); besedila za skladbe: [[Helena Blagne]] - ''Sirota'' (1992), [[Deja Mušič]] - ''Ljubezen'' (1998), Sten Vrbek - ''Luna je zaspala'' (1997). * '''Pravljice:''' ''Pšiček Bari, Čarovnica Krofilda, Mavrične princeske'' (1997). * '''Spletni portali:''' Siol (1998), zvezde.net (2005), intervizija.si (2006). * '''Izobraževanje:''' Tečaj vedeževanja na Centru za permanentno izobraževanje Cene Štupar v Ljubljani (1995). * '''Posebni projekti:''' Karte Domistica (1999), Kartoskop (2003), Intervizija (2007), Intermistika (2013). === Sodelovanje na festivalih === Kot član žirije ali posebni poročevalec je več let sodeloval na mednarodnih televizijskih in medijskih festivalih: * Rose D’or (Montreux / Luzern, Švica) – Arts & Specials Jury (2002); posebni poročevalec (2005, 2006, 2008, 2009) * Golden umbrella (Albena, Bolgarija) – predsednik žirije za TV zabavne oddaje (2005) * Mediamixx (Albena, Bolgarija) – član žirije (2006), posebni poročevalec (2007) * Montreux mobille (Montreux, Švica) – posebni poročevalec (2007) == Sklici == <references/> == Zunanje povezave == * [http://www.intermistika.com intermistika.com] - uradna spletna stran == Viri == * [http://www.zurnal24.si/medijski-vedezevalci-prodajajo-meglo-clanek-215460 Medijski vedeževalci prodajajo meglo] (14. december 2013), [[Žurnal24]] * ''Požareport'' (27. februar 2014) - gost Danijel Šmid Danny (TV3 Medias) {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Šmid, Danijel}} [[Kategorija:Rojeni leta 1968]] [[Kategorija:Slovenski televizijski voditelji]] [[Kategorija:Slovenski vedeževalci]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Ljudje, povezani z duhovnostjo]] mha9cf66ipzpj4qiy4bfi8rb6xr0lwu 0 242745 6654903 5079322 2026-04-02T15:29:58Z Doncsecz~slwiki 9581 /* Življenje in delo */ 6654903 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Franc Zamlik''' (tudi '''Camlik''') , [[Slovenci|slovenski]] [[kipar]], * [[2. oktober]] [[1708]], [[Slovenske Konjice]], † [[7. februar]] [[1758]], Slovenske Konjice. == Življenje in delo == Rodil se je očetu Gregorju in materi Mariji. Zamlik se je kiparstva verjetno izučil v delavnici kiparja [[Mihael Pogačnik|Mihaela Pogačnika]] v [[Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah (tedaj Konjice)]]. Njegova dela so ohranjena v Konjicah in okolici, zlasti v [[cerkev (zgradba)|cerkvah]] na obronkih južnega [[Pohorje|Pohorja]], nekaj pa se jih nahaja v okolici [[Maribor]]a (npr. [[Razvanje]]). [[Slika:Slovenske Konjice St. Florian monument.jpg|250 px|thumb|desno|Florijanovo znamenje v Slovenskih Konjicah]] Med njegova pomembnejša dela sodijo: Marijino in Florijanovo znamenje na glavnem trgu v Slovenskih Konjicah (ok. 1740–1750), veliki [[oltar]] s 34 figurami in oba stranska na Brinjevi gori pri [[Zreče|Zrečah]] (ok. 1730-1740), glavni oltar v podružnični cerkvi sv. Jošta na [[Vinarje, Slovenska Bistrica|Vinarjah]] (1730-1740), veliki oltar v [[Cerkev Marije rožnovenske, Črešnjice|župnijski cerkvi v Črešnjicah]] pri Frankolovem (1744), veliki oltar in dva stranska pri [[Sveti Jernej, Slovenske Konjice|sv. Jerneju]] pri [[Loče, Slovenske Konjice|Ločah]] (ok. 1750), dodelava zlatega oltarja in izdelava stranskih v župnijski cerkvi Marijinega varstva na [[Prihova, Oplotnica|Prihovi]] pri Oplotnici. Franc Zamlik je značilen predstavnik poljudne smeri slovenskega [[barok|baročnega]] kiparstva. Kipi so močno ekspresivno poudarjeni, tipi obrazov se ponavljajo; šibko [[Anatomija človeka|anatomijo]] rešuje z bogato nagubanimi oblačili, kar daje njegovi plastiki živahen videz. == Zunanje povezave == * [http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi855876/ Slovenska biografija: Franc Zamlik] 04.01.2019 {{normativna kontrola}} {{likovnik-stub}} {{DEFAULTSORT:Zamelik, Franc}} [[Kategorija:Slovenski kiparji]] qlgtewzsng31w73a22f69uzim5ygcrv 0 242950 6655282 6632893 2026-04-03T11:12:44Z ~2026-90770-6 254477 6655282 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Karel Zelenko''', [[Slovenci|slovenski]] [[likovni umetnik]], * [[15. september]] [[1925]], [[Celje]]. == Življenje in delo == Po končani ljudski in meščanski šoli v Celju je v šolskem letu 1940/41 obiskoval umetnoobrtno šolo ([[France Kralj]]) v [[Ljubljana|Ljubljani]] in v [[Gradec|Gradcu]] (1941-43). Nato je nadaljeval študij na Akademiji likovnih umetnosti na [[Dunaj|dunajski]] [[Univerza na Dunaju|univerzi]] in na [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani]], kjer je leta 1949 [[diploma|diplomiral]] na oddelku za kiparstvo pri [[Boris Kalin|Borisu Kalinu]] in leta 1951 končal specialko za grafiko pri [[Božidar Jakac|Božidarju Jakcu]] ter nadaljeval študij na specialki za slikarstvo pri [[Gabrijel Stupica|Gabrijelu Stupici]]. Po končanem študiju se je zaposlil v keramični industriji v Kamniku (kasneje Svit Kamnik). Od leta 1954-1959 je poučeval na Šoli za oblikovanje v Ljubljani. [[Prešernova nagrada|Nagrado Prešernovega sklada]] je prejel leta 1964 za grafične stvaritve, razstavljene marca 1963 v Mali galeriji v Ljubljani. Leta 1979 je bil odlikovan z [[Red dela|Redom dela z zlatim vencem]]. Udejstvuje se kot [[grafik]], [[slikar]], keramik in [[ilustrator]]. Od leta 1959 dela kot svobodni umetnik v Ljubljani in [[Grožnjan]]u ([[Hrvaška]]). Njegova miniaturistično precizna figuralna grafika temelji na pretanjeno stilizirani narativni [[risba|risbi]], s katero izrisuje prizore iz urbanega življenja s poudarkom na pripovedih. Z deli opozarja na probleme odtujenosti v današnjem času. Kompozicijsko pretehtane [[jedkanica|jedkanice]] prikazujejo svet kot slikovito prizorišče človeške [[komedija|komedije]]. V vrvežu ničevosti in samote se figure pogosto spreminjajo v herlekine (glave, poprsja na podstavkih), značilne tudi za njegovo slikarstvo. Njegova igriva in melanholična ali duhovita in poetična umetnost je prežeta s humanostjo in ponekod nevsiljivo angažirana. Z razstavami je doživel uspeh zlasti v [[Belgija|Belgiji]] in na [[Nizozemska|Nizozemskem]]. Deluje pa tudi kot [[ilustrator]] in oblikovalec [[keramika|keramičnega]] [[nakit]]a.<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (2001). Knjiga 15. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref> == Glej tudi == *[[Seznam prejemnikov nagrade Prešernovega sklada]] *[[commons:Category:Karel_Zelenko|Kategorija:Karel Zelenko]] == Viri == {{sklici}} == Zunanje povezave == *{{SloBio|id=862665|avtor=Znidarčič Asta|ime=Zelenko Karel|vir=SBL|}} {{Slovenski stoletniki}} {{normativna kontrola}} {{likovnik-stub}} {{DEFAULTSORT:Zelenko, Karel}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Slovenski grafiki]] [[Kategorija:Slovenski ilustratorji]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Nosilci reda dela]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] [[Kategorija:Slovenski stoletniki]] h018t3na8whx55uj7vbtf4cgb03jjab 6655287 6655282 2026-04-03T11:30:00Z ~2026-90770-6 254477 /* Življenje in delo */ 6655287 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Karel Zelenko''', [[Slovenci|slovenski]] [[likovni umetnik]], * [[15. september]] [[1925]], [[Celje]]. == Življenje in delo == Po končani ljudski in meščanski šoli v Celju je v šolskem letu 1940/41 obiskoval umetnoobrtno šolo ([[France Kralj]]) v [[Ljubljana|Ljubljani]] in v [[Gradec|Gradcu]] (1941-43). Nato je nadaljeval študij na Akademiji likovnih umetnosti na [[Dunaj|dunajski]] [[Univerza na Dunaju|univerzi]] in na [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani]], kjer je leta 1949 [[diploma|diplomiral]] na oddelku za kiparstvo pri [[Boris Kalin|Borisu Kalinu]] in leta 1951 končal specialko za grafiko pri [[Božidar Jakac|Božidarju Jakcu]] ter nadaljeval študij na specialki za slikarstvo pri [[Gabrijel Stupica|Gabrijelu Stupici]]. Po končanem študiju se je zaposlil v keramični industriji v Kamniku (kasneje Svit Kamnik). V letih 1954-59 je poučeval na Šoli za oblikovanje v Ljubljani. [[Prešernova nagrada|Nagrado Prešernovega sklada]] je prejel leta 1964 za grafične stvaritve, razstavljene marca 1963 v Mali galeriji v Ljubljani. Leta 1979 je bil odlikovan z [[Red dela|Redom dela z zlatim vencem]]. Udejstvuje se kot [[grafik]], [[slikar]], keramik in [[ilustrator]]. Od leta 1959 dela kot svobodni umetnik v Ljubljani in [[Grožnjan]]u ([[Hrvaška]]). Njegova miniaturistično precizna figuralna grafika temelji na pretanjeno stilizirani narativni [[risba|risbi]], s katero izrisuje prizore iz urbanega življenja s poudarkom na pripovedih. Z deli opozarja na probleme odtujenosti v današnjem času. Kompozicijsko pretehtane [[jedkanica|jedkanice]] prikazujejo svet kot slikovito prizorišče človeške [[komedija|komedije]]. V vrvežu ničevosti in samote se figure pogosto spreminjajo v herlekine (glave, poprsja na podstavkih), značilne tudi za njegovo slikarstvo. Njegova igriva in melanholična ali duhovita in poetična umetnost je prežeta s humanostjo in ponekod nevsiljivo angažirana. Z razstavami je doživel uspeh zlasti v [[Belgija|Belgiji]] in na [[Nizozemska|Nizozemskem]]. Deluje pa tudi kot [[ilustrator]] in oblikovalec [[keramika|keramičnega]] [[nakit]]a.<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (2001). Knjiga 15. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref> == Glej tudi == *[[Seznam prejemnikov nagrade Prešernovega sklada]] *[[commons:Category:Karel_Zelenko|Kategorija:Karel Zelenko]] == Viri == {{sklici}} == Zunanje povezave == *{{SloBio|id=862665|avtor=Znidarčič Asta|ime=Zelenko Karel|vir=SBL|}} {{Slovenski stoletniki}} {{normativna kontrola}} {{likovnik-stub}} {{DEFAULTSORT:Zelenko, Karel}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Slovenski grafiki]] [[Kategorija:Slovenski ilustratorji]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Nosilci reda dela]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] [[Kategorija:Slovenski stoletniki]] 757v82asy02hjbyx00m0vfb3h0aqswx 0 261640 6655043 6497183 2026-04-02T21:54:35Z Alebarasi 50192 /* K */ 6655043 wikitext text/x-wiki {{seznami poklicev za narode|Avstrijcev|Avstrija|avstrijskih}} '''[[Seznam]] [[Avstrijci|avstrijskih]] [[kipar]]jev.''' {{CompactTOC2}} == A == {{Ni prevedeno 5|Hans Ludwig Ackermann||ru|Аккерман, Ханс Людвиг}} (nem.-avstr.) - [[Siegfried Anzinger]] - [[Gustinus Ambrosi]] - [[Joannis Avramidis]] - == B == [[Rudolf Bacher]] - [[Franz Bauer]] - [[Albert Bechtold]] - [[Otto Beckmann (kipar)|Otto Beckmann]] - [[Ignaz Bendl]] - [[Johann-Georg Bendl]] - [[Franz Xavier Bergman]] - [[Karl Bitter]] - [[Eduard Bitterlich]] - [[Hans Bitterlich]] - [[Joseph Edgar Boehm]] - [[Matthias Braun]] - == C == [[Karl Costenoble]] == D == [[Josef Dabernig]] - [[Moritz Michael Daffinger]] - [[Matthäus Donner]] - [[Georg Rafael Donner]] - == F == [[Bernd Fasching]] - [[Anton Dominik Fernkorn]] - [[Johann Bernhard Fischer]] (von Erlach) - [[Theodor Friedl]] - [[Emil Fuchs]] - [[Ernst Fuchs]] - [[Heinrich Fuss]] == G == [[Hanns Gasser]] - [[Bruno Gironcoli]] - [[Roland Goeschl]] - [[Heinz Goll]] - [[Dorothee Golz]] - [[Friedrich Gornik]] - [[Edwin Grienauer]] - [[Chaim Gross]] - [[Nilbar Gures]] - == H == [[Hugo Haerdtl]] - [[Victor Hammer]] - [[Anton Hanak]] - [[Johann Baptist Hagenauer]] - [[Edmund Hellmer|Edmund (von) Hellmer]] - [[Rudolf Hoflehner]] - [[Alfred Hrdlicka]] (Hrdlička) - [[Friedensreich Hundertwasser]] - == J == [[Hans von Judenburg]] - [[Franz Julier]] == K == [[Ludwig Kasper]] - [[Richard Kauffungen]] - [[Manfred Kielnhofer]] - [[Christof Fidelis Kimmel]] - [[Martin Kirschner]] - [[Josef Klieber]] - [[Max Klinger]] - [[Joseph Knabl]] - [[Kiki Kogelnik]] - [[Veit Königer]] - [[Anton Krajnc]] - [[Heinrich Krippel]] == L == [[Heinz Leinfellner]] - [[Josef Lorenzl]] - == M == [[Marianne Maderna]] - [[Anna Mahler]] - [[Hellmuth Marx]] - [[Franz Matsch|Franz (Josef Karl) Matsch]] - [[Lorenzo Mattielli]] - [[Franz Melnitzky]] - [[Franz Xaver Messerschmidt]] - [[Balthasar Ferdinand Moll]] - [[Josef Moriggl]] - [[Leopold Carl Müller]] - [[Josef Müllner]] == N == [[Peter Neuböck]] == P == [[Balthasar Permoser]] - [[Ambrosius Petruzzy]] - [[Walter Pichler]] - [[Karl Prantl]] == R == [[Adam Rammelmeyer]] - [[Josef Riedl]] - [[Franz Rosei]] - == S == [[Ludvig Schädler]] - [[Johann Nepomuk Schaller]] - [[Hans Scherpe]]/Schärpe - [[Othmar Schimkowitz]] - [[Jakob Christoph Schletterer]] - [[Johann Jacob Schoy]] - [[Othmar Schimkowitz]] - [[Ludwig Michael Schwanthaler]] - [[Santino Solari]] - [[Willi Soukop]] - [[Josef Stammel]] - [[Matthias Steinl]] - [[Artur Strasser]] - [[Philipp Jakob Straub]] - [[Roman Strobl]] - [[Paul Strudel]] - [[Peter Strudel]] - == T == [[Josef Hermann Tautenhayn]] - [[Oskar Thiede]] - [[Josef Thorak]] - [[Viktor Oskar Tilgner]] - [[Esin Turan]] - == V == [[Joseph Gasser von Valhorn]] - == W == [[Wolf Weissenkirchner]] ml. - [[Fritz Wotruba]] - [[Erwin Wurm]] == Z == [[Franz Anton Zauner]] - [[Mathias Zdarsky]] - {{seznami narodov po poklicu|kiparjev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Avstrijcev|Kiparji]] [[Kategorija:Seznami kiparjev|Avstrijci]] [[Kategorija:Avstrijski kiparji|*]] j3bgdfolb9dtzmu0hsj7sppggtm3pi9 0 262106 6655280 6596930 2026-04-03T10:49:41Z ~2026-90770-6 254477 /* Življenje in delo */ 6655280 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Sandi Červek''', [[Slovenci|slovenski]] [[slikar]], * [[19. julij]] [[1960]], [[Murska Sobota]]. == Življenje in delo == [[Diploma|Diplomiral]] je 1982 na [[Ljubljana|ljubljanski]] [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje]]. Červek je na umetnostno prizorišče stopil v drugi polovici osemdesetih let [[20. stoletje|20.stoletja]], znotraj generacije, ki se je neposredno obrnila k [[Abstraktno slikarstvo|abstrakciji]] in [[Moderna umetnost|modernistični]] tradiciji. Dela kot svoboden umetnik. Červekova dela prepričljivo posredujejo temeljne bivanjske vsebine in pomenijo v slovenskem slikarstu eno najradikalnejših redukcionističnih različic. <ref>''Enciklopedija Slovenije''. (2002). Knjiga 16. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref> [[Nagrada Prešernovega sklada]] 2021. [[Nagrada Riharda Jakopiča]] 2026. == Glej tudi == * [[seznam slovenskih slikarjev]] ==Viri == {{sklici}} {{painter-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Červek, Sandi}} [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Murskosobočani]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani]] 9n4a5fbc67akmnzknzaz2z4ju4rzqqp 0 266829 6655141 6640915 2026-04-03T05:51:31Z Vladimir Budinski 205533 Dodan predzadnji referendum 6655141 wikitext text/x-wiki [[Slika:Referendum PPKŽ 2025 GlasovanjeKranj.jpg|sličica|Oddaja glasovnice na [[Referendum o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja|referendumu o Zakonu o pomoči prostovoljnem končanju življenja]] (Kranj, 2025)]] V Sloveniji obstaja '''ustavodajni''', '''zakonodajni''' ter '''posvetovalni''' [[referendum]] in '''referendum o mednarodnih povezavah'''. Na lokalni ravni so mogoči še naknadni in svetovalni referendum, referendum za ustanovitev nove občine in referendum o samoprispevku.<ref name=":02">{{Navedi splet|title=Referendum, ljudska iniciativa in evropska državljanska pobuda {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/teme/referendum-ljudska-iniciativa-in-evropska-drzavljanska-pobuda/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-02-22|language=sl}}</ref> == Vrste referendumov == === Zakonodajni referendum === Zakonodajni referendum je neobvezna oblika referenduma.<ref>{{Navedi splet|title=Oblika in predmet zakonodajnega referenduma - e-KURS|url=http://e-kurs.si/komentar/oblika-in-predmet-zakonodajnega-referenduma/|website=Oblika in predmet zakonodajnega referenduma - e-KURS|accessdate=2022-02-22|language=sl-SI}}</ref> Zakonodajne referendume v Sloveniji ureja 90. člen [[Ustava Republike Slovenije|ustave Republike Slovenije]] ter Zakon o referendumu in ljudski iniciativi (ZRLI). V Sloveniji je sprva zakonodajni referendum potekal v obliki predhodnega in naknadnega referenduma. Slovenska ustavna ureditev iz leta 2013 za referendum zahteva referendumsko iniciativo, predmet referendumskega odločanja in dvig pragu legitimnosti. Od leta 2013 lahko zakonodajni referendum zahtevajo volivci z najmanj 40.000 zainteresiranimi, vendar se referenduma za zakone o nujnih obrambnih ukrepih, zakonih davčno-finančnega področja, zakonov o ratifikacijah mednarodnih pogodb ter zakonih, ki preprečujejo protiustavnosti na področju človekovih pravic ne sme več organizirati. V isti ureditvi je bil potrditveni način zamenjan z zavrnitvenim (za zavrnitev zakona je potrebna vsaj petina glasov vseh volivcev). V Sloveniji velja tudi dvostopenjsko ugotavljanje referendumskega izida, zato morata za zavrnitev zakona veljati tako relativna večina kakor tudi kvorum večine.<ref name=":02" /> === Posvetovalni referendum === Posvetovalni referendum je vrsta referenduma, ki ga razpiše Državni zbor o svojih vprašanjih, ki se nanašajo bodisi na državo bodisi na omejeno območje. Izid referenduma za Državni zbor ni zavezujoč. Referendum razpiše Državni zbor, pobudo zanj pa lahko vloži vsak poslanec.<ref name=":02" /> === Referendum o spremembi ustave === Na referendumu o spremembi ustave se odloča o potrditvi spremembe ustave, ki jo je sprejel Državni zbor. Razpiše ga državni zbor, če to zahteva najmanj 30 poslancev. Sprememba ustave je v tem primeru potrjena, če je udeležba nad 50% in hkrati večina glasuje za.<ref name=":02" /> === Referendum o mednarodnih povezavah === Na referendumu o mednarodnih povezavah se odloča o prenosu uresničevanja dela suverenih pravic na mednarodne organizacije ali o vstopu v obrambno zvezo, ki se ureja z mednarodno pogodbo. Državni zbor lahko razpiše referendum po lastni odločitvi na predlog vlade, najmanj desetih poslancev ali poslanske skupine. Državni zbor je vezan na odločitev volivcev na referendumu. Referendum te vrste je opisan v 3.a členu ustave.<ref name=":02" /><ref>{{Navedi splet|title=PisRS - Pravno informacijski sistem|url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=USTA1|website=pisrs.si|accessdate=2024-05-17}}</ref> == Dosedanji referendumi == V tabeli je v stolpcu »Vrsta« označeno, za katerega od štirih vrst referendumov gre: * z – zakonodajni referendum * p – posvetovalni referendum * u – referendum o spremembi ustave (v Sloveniji še ni bil izveden) * m – referendum o mednarodnih povezavah Kot uspešen referendum je označen tisti referendum, s katerim je predlagatelj dosegel želeni rezultat. {| class="wikitable sortable" ! width="49%" |Referendum ! width="18%" |Datum ! width="18%" |Predlagatelj ! width="4%" |Vrsta !Ud. ! width="15%" |Uspešnost |- |[[Plebiscit o samostojnosti Slovenije]] |23. december 1990 |[[DEMOS]]<ref>{{Navedi splet|title=Plebiscit 1990 - Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije|url=https://www.muzej-nz.si/si/izobrazevanje/viri-za-ucence-in-ucitelje/1873|website=www.muzej-nz.si|accessdate=2024-05-20}}</ref> | style="text-align:center;" | |93,2% | style="background:lightgreen;" | |- |[[Referendum za volitve v državni zbor]] |8. december 1996 |[[Socialdemokratska zveza Slovenije|SDSS]] (podpisi volilcev), poslanci [[Državni zbor Republike Slovenije|DZ]] in poslanci [[Državni svet Republike Slovenije|DS]] | style="text-align:center;" |z |37,9% | style="background:lightgrey;" |različni rezultati za več vprašanj |- |[[Referendum o financiranju gradnje tretjega bloka trboveljske termoelektrarne]] |10. januar 1999 |30 poslancev [[Državni zbor Republike Slovenije|DZ]] ([[SDSS]], [[Slovenski krščanski demokrati|SKD]] in [[Slovenska ljudska stranka|SLS]]) | style="text-align:center;" |z |27,3% | style="background:lightgreen;" | |- |[[Naknadni zakonodajni referendum o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo]] |17. junij 2001 | | style="text-align:center;" |z |35,7% | style="background:lightgreen;" | |- |[[Referendum o preoblikovanju in privatizaciji Slovenskih železnic|Posvetovalni referendum o preoblikovanju in privatizaciji javnega podjetja Slovenske železnice, d.d.]] | rowspan="2" |19. januar 2003 |Zaposleni v Slovenskih železnicah | style="text-align:center;" |z |31,1% | style="background:salmon;" |zaradi vprašanja v nikalni obliki je večinski ''proti'' dejansko pomenil večinski ''za'' |- |[[Zakonodajni referendum v zvezi s predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje]] |Vseslovensko združenje upravičencev do vračila vlaganj v telekomunikacijsko omrežje<ref>{{Navedi splet|title=Po podpise za referendum|url=https://www.dnevnik.si/35744|website=Dnevnik|date=2023|accessdate=2023-07-18|archive-date=2023-07-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20230718135029/https://www.dnevnik.si/35744|url-status=dead}}</ref> | style="text-align:center;" |z |31,1% | style="background:lightgreen;" | |- |[[Posvetovalni referendum o vstopu Slovenije v Evropsko unijo]] | rowspan="2" |23. marec 2003 | | style="text-align:center;" |m |60,4% | style="background:lightgreen;" | |- |[[Posvetovalni referendum o pristopu Republike Slovenije k Organizaciji Severnoatlanske pogodbe (NATO)|Posvetovalni referendum o vstopu Slovenije v NATO]] | | style="text-align:center;" |m |60,4% | style="background:lightgreen;" | |- |[[Referendum o odpiralnem času trgovin|Zakonodajni referendum o odpiralnem času trgovin]] |21. september 2003 | | style="text-align:center;" |z |27,5% | style="background:lightgreen;" | |- |[[Referendum o tehničnem zakonu o izbrisanih]] |4. april 2004 | | style="text-align:center;" |z |31,5% | style="background:lightgreen;" | |- |[[Referendum o RTV, 2005|Referendum o RTV]] |25. september 2005 |[[Liberalna demokracija Slovenije]] in [[Socialni demokrati]] | style="text-align:center;" |z |30,7% | style="background:salmon;" | |- |[[Posvetovalni referendum o občinah v Sloveniji (29. januar 2006)|Posvetovalni referendum o občinah v Sloveniji]] (lokalni) |29. januar 2006 | | style="text-align:center;" |p | | rowspan="2" style="background:lightgrey;" |različni rezultati za posamezne občine |- |[[Posvetovalni referendum o občinah v Sloveniji (9. april 2006)|Posvetovalni referendum o občinah v Sloveniji]] (lokalni) |9. april 2006 | | style="text-align:center;" |p | |- |[[Referendum o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic]] |11. november 2007 |[[Državni svet Republike Slovenije|Državni svet]] | style="text-align:center;" |z |58,0% | style="background:lightgreen;" | |- |[[Referendum o slovenskih pokrajinah|Posvetovalni referendum o pokrajinah]] |22. junij 2008 |[[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Slovenska ljudska stranka|SLS]] in [[Nova Slovenija|NSi]]<ref>{{Navedi splet|title=Na volišča že pred volitvami|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/na-volisca-ze-pred-volitvami/86400|website=rtvslo.si|accessdate=2024-05-13|language=sl}}</ref> | style="text-align:center;" |p |11,0% | style="background:lightgrey;" |različni rezultati za posamezne pokrajine |- |[[Referendum o arbitražnem sporazumu|Referendum o ratifikaciji Arbitražnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško]] |6. junij 2010 |poslanci [[Državni zbor Republike Slovenije|DZ]] | style="text-align:center;" |z |42,7% | style="background:lightgreen;" | |- |[[Referendum o RTV, 2010|Referendum o RTV]] |13. december 2010 |[[Slovenska demokratska stranka|SDS]] in [[Slovenska nacionalna stranka|SNS]] | style="text-align:center;" |z |14,8% | style="background:lightgreen;" | |- |[[Referendum o malem delu]] |10. april 2011 |[[Zveza svobodnih sindikatov Slovenije|ZSSS]] in [[Študentska organizacija Slovenije|ŠOS]]<ref>{{Navedi splet|title=Referendum o malem delu: razmeroma visoka udeležba in tesen izid|url=https://www.dnevnik.si/1042431900|website=Dnevnik|date=2011|accessdate=2023-07-04}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> | style="text-align:center;" |z |34,0% | style="background:lightgreen;" | |- |[[Referendum o zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno]] | rowspan="3" |5. junij 2011<ref>{{Navedi splet|title=DZ potrdil 5. junij za datum referenduma o zakonu o arhivih - SiOL.net|url=http://www.siol.net/slovenija/novice/2011/04/dz_potrdil_datum_referenduma_o_zakonu_o_arhivih.aspx|website=web.archive.org|date=2011-04-25|accessdate=2022-10-25|archive-date=2011-04-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20110425112229/http://www.siol.net/slovenija/novice/2011/04/dz_potrdil_datum_referenduma_o_zakonu_o_arhivih.aspx|url-status=bot: unknown}}</ref> |[[Slovenska demokratska stranka|SDS]] in [[Slovenska nacionalna stranka|SNS]] | style="text-align:center;" |z |40,4% | style="background:lightgreen;" | |- |[[Referendum o pokojninski reformi]] | | style="text-align:center;" |z |40,5% | style="background:lightgreen;" | |- |[[Referendum o zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva in arhivih 2011|Referendum o zakonu o arhivih]] |[[Slovenska demokratska stranka|SDS]] in [[Slovenska nacionalna stranka|SNS]] | style="text-align:center;" |z |40,4% | style="background:lightgreen;" | |- |[[Referendum o Družinskem zakoniku]] |25. marec 2012<ref>{{Navedi splet|url=http://www.dvk-rs.si/index.php/si/arhiv-referendumi/zakonodajni-referendum-o-druzinskem-zakoniku|title=arhivska kopija|accessdate=2015-12-21|archive-date=2016-08-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20160830221615/http://www.dvk-rs.si/index.php/si/arhiv-referendumi/zakonodajni-referendum-o-druzinskem-zakoniku|url-status=dead}}</ref> |[[Civilna iniciativa za družino in pravice otrok]] | style="text-align:center;" |z |30,3% | style="background:lightgreen;" | |- | colspan="6" style="background:lightgrey;text-align:center;" |Sprejeta ustavna dopolnila, ki omejujejo možnosti razpisa referenduma in uvedejo kvorum |- |[[Referendum o zakonu o varovanju arhivskega gradiva]] |8. junij 2014<ref name="MMC RTVSLO superreferendum">[http://www.rtvslo.si/slovenija/tu-je-referendumska-nedelja/338861 Rtvslo.si - Tu je referendumska nedelja]</ref> |[[Slovenska demokratska stranka]] | style="text-align:center;" |z |11,7% | style="background:salmon;" |ni dosegel kvoruma |- |[[Referendum o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih]] |20. december 2015 |[[Glas za otroke in družine|Za otroke gre]] | style="text-align:center;" |z |36,4% | style="background:lightgreen;" | |- |[[Referendum o Zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača–Koper]] |24. september 2017 |[[Vili Kovačič]] | style="text-align:center;" |z |20,6% | style="background:salmon;" |ni dosegel kvoruma, razveljavljen |- |[[Referendum o Zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača–Koper]] |13. maj 2018 |[[Vili Kovačič]] |style="text-align:center;" |z |15,0% |style="background:salmon;" |ni dosegel kvoruma |- |[[Referendum o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah]] |11. julij 2021 |Gibanje za pitno vodo | style="text-align:center;" |z |46,5% | style="background:lightgreen;" | |- |[[Referendum o zakonu o RTV Slovenija (2022)|Referendum o Zakonu o RTV Slovenija]] | rowspan="3" |27. november 2022 | rowspan="3" |[[Slovenska demokratska stranka]] | style="text-align:center;" |z |41,8% | style="background:salmon;" | |- |[[Referendum o Zakonu o dolgotrajni oskrbi]] | style="text-align:center;" |z |41,8% | style="background:salmon;" | |- |[[Referendum o spremembah Zakona o vladi]] | style="text-align:center;" |z |41,9% | style="background:salmon;" | |- |[[Referendum o rabi konoplje]] | rowspan="3" |9. junij 2024 | rowspan="3" |[[Gibanje Svoboda]] | style="text-align:center;" |p |41,4% | style="background:lightgreen;" | |- |[[Referendum o preferenčnem glasu]] | style="text-align:center;" |p |41,4% | style="background:lightgreen;" | |- |[[Referendum o prostovoljnem končanju življenja]] | style="text-align:center;" |p |41,4% | style="background:lightgreen;" | |- |[[Referendum o Zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke]] |30. januar 2025 |[[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Nova Slovenija|N.Si]], [[Slovenska nacionalna stranka|SNS]], [[Glas upokojencev Pavla Ruparja|GU]] | style="text-align: center;" |z |26,0% | |- |[[Referendum o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja]] |23. november 2025 |Koalicija »Proti zastrupitvi bolnikov!« | style="text-align:center;" |z |40,9% | style="background:lightgreen;" | |- |} == Glej tudi == * [[Koroški plebiscit]] == Viri == <references /> {{Referendumi v Sloveniji}} [[Kategorija:Referendumi v Sloveniji]] [[Kategorija:Politika Slovenije]] c873c21142vbbelberrjodj0ml3utwy 0 269486 6655036 6563096 2026-04-02T21:41:36Z A09 188929 dodal [[Kategorija:Člani Karla Erjavca – stranke Zaupanja]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6655036 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Milan Jazbec''', [[Slovenci|slovenski]] [[diplomat]] in [[politik]], [[univerzitetni profesor]], [[pisatelj]], * [[22. junij]] [[1956]], [[Spodnja Pohanca]]. ==Življenje in delo== Rojen je v vasi Pohanca, nekaj kilometrov severno od [[Brežice|Brežic]]. [[Osnovna šola|Osnovno šolo]] je obiskoval v [[Artiče|Artičah]], maturiral na gimnaziji v Brežicah (1975) ter diplomiral iz [[Novinarstvo|novinarstva]] (1981) in [[obramboslovje|obramboslovja]] (1983) na [[Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani|Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]. Prva njegova zaposlitev je bila v [[Politika|politiki]] - deloval je kot profesionalni član predsedstva slovenske mladinske organizacije (1980-81), nato v gospodarstvu, v tovarni celuloze in papirja VIPAP v [[Krško|Krškem,]] kjer je najprej bil [[novinar]] (1982-85), kasneje pa direktor administracije (1985-87). Oktobra 1987 se je zaposlil v tedanjem zveznem sekretariatu za zunanje zadeve v [[Beograd|Beogradu]], po končal diplomatsko šolo (1988) in se posvetil [[Diplomacija|diplomaciji]]. Z [[Doktorat|doktoratom]] iz sociologije diplomacije na Univerzi v [[Celovec|Celovcu]] (2000) je vzporedno gradil še akademsko kariero. Leta 2004 je bil na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani izvoljen v naziv [[docent]], leta 2009 je postal izredni profesor. Leta 2015 je pridobil naziv [[redni profesor]] za področje diplomacije. Izvirno razvija znanstveno disciplino sociologija diplomacije. Od leta 2005 predava diplomacijo na [[Fakulteta za državne in evropske študije|Fakulteti za državne in evropske študije]] v [[Predoslje|Predosljah]] pri [[Kranj|Kranju]]. Predaval je tudi na drugih fakultetah – na Fakulteti za družbene vede, v [[ZDA]] (Columbia University), na Dunajski diplomatski akademiji ter v Turčiji na univerzah Bilkent University, METU – Middle East Technical University in Ankara University. Je član izvršilnega odbora [[Slovensko politološko društvo|Slovenskega politološkega društva]] in nadzornega odbora [[Slovensko društvo za mednarodne odnose|Slovenskega društva za mednarodne odnose]]. Aprila 2017 je javno napovedal svojo neodvisno kandidaturo za [[volitve predsednika Republike Slovenije 2017]]<ref>RTVSLO, 19.4.2017, http://www.rtvslo.si/slovenija/milan-jazbec-napovedal-kandidaturo-za-predsednika-republike/420202</ref>. ==Diplomatska kariera== Milan Jazbec je v diplomatski službi od leta 1987. Do junija 1991 je deloval v Beogradu v zveznem sekretariatu za zunanje zadeve, od junija do decembra 1991 pa v Celovcu kot zadnji jugoslovanski konzul. Slovenski diplomaciji se je pridružil na osnovi povabila tedanjega ministra dr. [[Dimitrij Rupel|Dimitrija Rupla]] konec junija 1991 in v januarju 1992 postal prvi slovenski konzul v Celovcu (1992–95). Zatem je eno leto vodil konzularni sektor [[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|Ministrstva za zunanje zadeve]] RS. Sledijo štiri leta v [[Stockholm|Stockholmu]], najprej eno leto kot odpravnik poslov in zatem tri leta namestnik veleposlanice. Diplomatsko delo je poleg [[Švedska|Švedske]] zajemalo še zastopanje Slovenije v štirih nordijskih ([[Danska]], [[Finska]], [[Norveška]], [[Islandija]]) in treh baltskih državah ([[Estonija]], [[Latvija]], [[Litva]]). Po končanju mandata na Švedskem je na matičnem ministrstvu prevzel vodenje sektorja za analize. Decembra 2000 je postal državni sekretar za obrambno politiko in mednarodno sodelovanje na [[Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije|Ministrstvu za obrambo]] (do novembra 2004) ter bil eden ključnih politikov za sprejem Slovenije v [[Nato]]. Od novembra 2004 je deloval v sektorju za varnostno politiko ter bil član delovne skupine za predsedovanje [[OVSE]]. Od septembra 2006 do avgusta 2010 je na Ministrstvu za zunanje zadeve vodil sektor za načrtovanje politik in raziskave. Septembra 2010 je bil imenovan za slovenskega [[Veleposlanik|veleposlanika]] v [[Turčija|Turčiji]], akreditiranega nerezidenčno tudi za zastopanje Slovenije v [[Azerbajdžan|Azerbajdžanu]], [[Irak|Iraku]], [[Iran|Iranu]], [[Libanon|Libanonu]] in [[Sirija|Siriji]]. Septembra 2015 se je po končanem mandatu vrnil na ministrstvo in do septembra 2016 vodil sektor za evropske države. Od 2016 je bil veleposlanik v [[Skopje|Skopju]] (v [[Severna Makedonija|Severni Makedoniji]]). == Publicistično delo== Publicistično delo Milana Jazbeca sega na tri področja ustvarjanja: znanstveno, strokovno in literarno. Sistem [[COBISS]] razkriva več kot 430 enot, od tega več kot sto znanstvenih in strokovnih [[Članek|člankov]] s področij diplomacija in konzularni odnosi, slovenska diplomacija, mednarodni odnosi in obrambno-varnostne teme. Na strokovno-literarnem področju so zanimanje strokovne in laične javnosti vzbudile njegove knjige o [[Martin Krpan z Vrha|Martinu Krpanu]] kot prvem slovenskem diplomatu in vojščaku. V prvi »''Martin Krpan, diplomat in vojščak''« (2009) Jazbec predstavi in razlaga Krpanove odločne karakterne poteze in ravnanje kot spoj diplomatskih veščin in fizične moči, ki jih zna dobro uporabiti v komunikaciji z oblastjo. V drugi (slovensko-angleški) »''Diplomat Martin Krpan''« (2015), Krpanove lastnosti predstavi kot veščine diplomatskega obnašanja in jo kot tako lahko uporabljamo kot učbenik osnov diplomacije. Na literarno področje sega še z deli ''Slovenec v Beogradu'' (zbirka esejev), romanom ''Mavrica izza duše'' (2006), v katerem je predstavljena zgodba o uspešnem diplomatu, ki za svoje literarno udejstvovanje prejme prestižno nagrado, ter romanom ''Iskanje izgubljene duše'' (2017), v katerem skozi pripovedovanja različnih oseb orisuje osebnost preminulega lavreata. Oba romana o diplomaciji sta dela prve slovenske [[Trilogija|trilogije]] o diplomaciji z naslovom ''Dama v belem''. Napisal je tudi delo ''Diplomatske kronike. Knj. 1, Diplomati v novih oblačilih'' (2023). Njegove knjige, v katerih je deloval kot avtor, soavtor, urednik, sourednik ali prevajalec, so izšle v 39 izdajah in v 7 jezikih (slovenski, angleški, nemški, albanski, turški, ruski, arabski), od tega je skoraj polovica o diplomaciji v 5 jezikih (slovenski, angleški, albanski, ruski, arabski). Knjige redno predstavlja v različnih okoljih po Sloveniji, še posebej rad nastopa po slovenskih osnovnih šolah, kjer govori o diplomaciji, mednarodnih odnosih in državotvorni interpretaciji slovenskih literarnih del. ==Nagrade in priznanja== Milan Jazbec je 1995 za svoje delo prejel častni kovanec mesta Celovec (''der Ehrpfennig der Stadt Klagenfurt''), visoko avstrijsko državno odlikovanje veliki zlati častni znak z zvezdo za zasluge za Republiko [[Avstrija|Avstrijo]] (''das groβe goldene Ehrenzeichen mit dem Stern um die Verdienste für die Republik Österreich'') (2005) in srebrno medaljo [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]] (2013). ==Zunanje povezave== [http://www.skopje.embassy.si/index.php?id=2266, Veleposlanik Milan Jazbec, Veleposlaništvo RS v Makedoniji]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} ==Viri== Milan Jazbec: »PO KOROŠKEM, PO KRANJSKEM« – ALI KAKO JE NASTAJALA SLOVENSKA DRŽAVA IN NJENA DIPLOMACIJA. Ministrstvo za zunanje zadeve: http://www.mzz.gov.si/si/20_obletnica_mednarodnega_priznanja_republike_slovenije/spomini_slovenskih_diplomatov/dr_milan_jazbec/{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}. == Glej tudi == * [[seznam slovenskih politikov]] ==Opombe== {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{politician-stub}} {{DEFAULTSORT:Jazbec, Milan}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Slovenski diplomati]] [[Kategorija:Državni sekretarji na Ministrstvu za obrambo Republike Slovenije]] [[Kategorija:Državni podsekretarji Republike Slovenije]] [[Kategorija:Veleposlaniki Republike Slovenije na Švedskem]] [[Kategorija:Prejemniki Častnega odlikovanja za zasluge Republike Avstrije]] [[Kategorija:Veleposlaniki Republike Slovenije v Turčiji]] [[Kategorija:Veleposlaniki Republike Slovenije v Makedoniji]] [[Kategorija:Posavci]] [[Kategorija:Člani Karla Erjavca – stranke Zaupanja]] 1d8kpnbrte3dif7al15w4tw546ff6aj 6655038 6655036 2026-04-02T21:51:02Z A09 188929 slog, pospr, tn, +volitve 26 6655038 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Milan Jazbec''', [[Slovenci|slovenski]] [[diplomat]] in [[politik]], [[univerzitetni profesor]], [[pisatelj]], * [[22. junij]] [[1956]], [[Spodnja Pohanca]]. ==Življenje in delo== Rojen je v vasi Pohanca, nekaj kilometrov severno od [[Brežice|Brežic]]. [[Osnovna šola|Osnovno šolo]] je obiskoval v [[Artiče|Artičah]], maturiral na gimnaziji v Brežicah (1975) ter diplomiral iz [[Novinarstvo|novinarstva]] (1981) in [[obramboslovje|obramboslovja]] (1983) na [[Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani|Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]. Prva njegova zaposlitev je bila v [[Politika|politiki]] – deloval je kot profesionalni član predsedstva slovenske mladinske organizacije (1980–81), nato v gospodarstvu, v tovarni celuloze in papirja VIPAP v [[Krško|Krškem,]] kjer je najprej bil [[novinar]] (1982–85), kasneje pa direktor administracije (1985-87). Oktobra 1987 se je zaposlil v tedanjem zveznem sekretariatu za zunanje zadeve v [[Beograd|Beogradu]], po končal diplomatsko šolo (1988) in se posvetil [[Diplomacija|diplomaciji]]. Z [[Doktorat|doktoratom]] iz sociologije diplomacije na Univerzi v [[Celovec|Celovcu]] (2000) je vzporedno gradil še akademsko kariero. Leta 2004 je bil na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani izvoljen v naziv [[docent]], leta 2009 je postal izredni profesor. Leta 2015 je pridobil naziv [[redni profesor]] za področje diplomacije. Izvirno razvija znanstveno disciplino sociologija diplomacije. Od leta 2005 predava diplomacijo na [[Fakulteta za državne in evropske študije|Fakulteti za državne in evropske študije]] v [[Predoslje|Predosljah]] pri [[Kranj|Kranju]]. Predaval je tudi na drugih fakultetah – na Fakulteti za družbene vede, v [[ZDA]] (Columbia University), na Dunajski diplomatski akademiji ter v Turčiji na univerzah Bilkent University, METU – Middle East Technical University in Ankara University. Je član izvršilnega odbora [[Slovensko politološko društvo|Slovenskega politološkega društva]] in nadzornega odbora [[Slovensko društvo za mednarodne odnose|Slovenskega društva za mednarodne odnose]]. Aprila 2017 je javno napovedal svojo neodvisno kandidaturo za [[volitve predsednika Republike Slovenije 2017]].<ref>{{Navedi splet|title=Milan Jazbec napovedal kandidaturo za predsednika republike|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/milan-jazbec-napovedal-kandidaturo-za-predsednika-republike/420202|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=G.|last=K.}}</ref> Leta 2026 je na državnozborskih volitvah za stranko [[Karl Erjavec – stranka Zaupanje]] kandidiral v volilnem okraju Brežice. Dobil je 83 glasov (0,63 odstotka) in mandata poslanca ni osvojil.<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2026-04-02|title=Izidi glasovanja|date=1.4.2026|publisher=Državna volilna komisija}}</ref> ==Diplomatska kariera== Milan Jazbec je v diplomatski službi od leta 1987. Do junija 1991 je deloval v Beogradu v zveznem sekretariatu za zunanje zadeve, od junija do decembra 1991 pa v Celovcu kot zadnji jugoslovanski konzul. Slovenski diplomaciji se je pridružil na osnovi povabila tedanjega ministra dr. [[Dimitrij Rupel|Dimitrija Rupla]] konec junija 1991 in v januarju 1992 postal prvi slovenski konzul v Celovcu (1992–95). Zatem je eno leto vodil konzularni sektor [[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|Ministrstva za zunanje zadeve]] RS. Sledijo štiri leta v [[Stockholm|Stockholmu]], najprej eno leto kot odpravnik poslov in zatem tri leta namestnik veleposlanice. Diplomatsko delo je poleg [[Švedska|Švedske]] zajemalo še zastopanje Slovenije v štirih nordijskih ([[Danska]], [[Finska]], [[Norveška]], [[Islandija]]) in treh baltskih državah ([[Estonija]], [[Latvija]], [[Litva]]). Po končanju mandata na Švedskem je na matičnem ministrstvu prevzel vodenje sektorja za analize. Decembra 2000 je postal državni sekretar za obrambno politiko in mednarodno sodelovanje na [[Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije|Ministrstvu za obrambo]] (do novembra 2004) ter bil eden ključnih politikov za sprejem Slovenije v [[Nato]]. Od novembra 2004 je deloval v sektorju za varnostno politiko ter bil član delovne skupine za predsedovanje [[OVSE]]. Od septembra 2006 do avgusta 2010 je na Ministrstvu za zunanje zadeve vodil sektor za načrtovanje politik in raziskave. Septembra 2010 je bil imenovan za slovenskega [[Veleposlanik|veleposlanika]] v [[Turčija|Turčiji]], akreditiranega nerezidenčno tudi za zastopanje Slovenije v [[Azerbajdžan|Azerbajdžanu]], [[Irak|Iraku]], [[Iran|Iranu]], [[Libanon|Libanonu]] in [[Sirija|Siriji]]. Septembra 2015 se je po končanem mandatu vrnil na ministrstvo in do septembra 2016 vodil sektor za evropske države. Od 2016 je bil veleposlanik v [[Skopje|Skopju]] (v [[Severna Makedonija|Severni Makedoniji]]). == Publicistično delo== Publicistično delo Milana Jazbeca sega na tri področja ustvarjanja: znanstveno, strokovno in literarno. Sistem [[COBISS]] razkriva več kot 430 enot, od tega več kot sto znanstvenih in strokovnih [[Članek|člankov]] s področij diplomacija in konzularni odnosi, slovenska diplomacija, mednarodni odnosi in obrambno-varnostne teme. Na strokovno-literarnem področju so zanimanje strokovne in laične javnosti vzbudile njegove knjige o [[Martin Krpan z Vrha|Martinu Krpanu]] kot prvem slovenskem diplomatu in vojščaku. V prvi »''Martin Krpan, diplomat in vojščak''« (2009) Jazbec predstavi in razlaga Krpanove odločne karakterne poteze in ravnanje kot spoj diplomatskih veščin in fizične moči, ki jih zna dobro uporabiti v komunikaciji z oblastjo. V drugi (slovensko-angleški) »''Diplomat Martin Krpan''« (2015), Krpanove lastnosti predstavi kot veščine diplomatskega obnašanja in jo kot tako lahko uporabljamo kot učbenik osnov diplomacije. Na literarno področje sega še z deli ''Slovenec v Beogradu'' (zbirka esejev), romanom ''Mavrica izza duše'' (2006), v katerem je predstavljena zgodba o uspešnem diplomatu, ki za svoje literarno udejstvovanje prejme prestižno nagrado, ter romanom ''Iskanje izgubljene duše'' (2017), v katerem skozi pripovedovanja različnih oseb orisuje osebnost preminulega lavreata. Oba romana o diplomaciji sta dela prve slovenske [[Trilogija|trilogije]] o diplomaciji z naslovom ''Dama v belem''. Napisal je tudi delo ''Diplomatske kronike. Knj. 1, Diplomati v novih oblačilih'' (2023). Njegove knjige, v katerih je deloval kot avtor, soavtor, urednik, sourednik ali prevajalec, so izšle v 39 izdajah in v 7 jezikih (slovenski, angleški, nemški, albanski, turški, ruski, arabski), od tega je skoraj polovica o diplomaciji v 5 jezikih (slovenski, angleški, albanski, ruski, arabski). Knjige redno predstavlja v različnih okoljih po Sloveniji, še posebej rad nastopa po slovenskih osnovnih šolah, kjer govori o diplomaciji, mednarodnih odnosih in državotvorni interpretaciji slovenskih literarnih del. ==Nagrade in priznanja== Milan Jazbec je 1995 za svoje delo prejel častni kovanec mesta Celovec (''der Ehrpfennig der Stadt Klagenfurt''), visoko avstrijsko državno odlikovanje veliki zlati častni znak z zvezdo za zasluge za Republiko [[Avstrija|Avstrijo]] (''das groβe goldene Ehrenzeichen mit dem Stern um die Verdienste für die Republik Österreich'') (2005) in srebrno medaljo [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]] (2013). == Glej tudi == * [[seznam slovenskih politikov]] ==Sklici== {{sklici}} ==Viri== * Milan Jazbec: »PO KOROŠKEM, PO KRANJSKEM« – ALI KAKO JE NASTAJALA SLOVENSKA DRŽAVA IN NJENA DIPLOMACIJA. Ministrstvo za zunanje zadeve: http://www.mzz.gov.si/si/20_obletnica_mednarodnega_priznanja_republike_slovenije/spomini_slovenskih_diplomatov/dr_milan_jazbec/{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}. ==Zunanje povezave== * [http://www.skopje.embassy.si/index.php?id=2266, Veleposlanik Milan Jazbec, Veleposlaništvo RS v Makedoniji]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{normativna kontrola}} {{politician-stub}} {{DEFAULTSORT:Jazbec, Milan}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Slovenski diplomati]] [[Kategorija:Državni sekretarji na Ministrstvu za obrambo Republike Slovenije]] [[Kategorija:Državni podsekretarji Republike Slovenije]] [[Kategorija:Veleposlaniki Republike Slovenije na Švedskem]] [[Kategorija:Prejemniki Častnega odlikovanja za zasluge Republike Avstrije]] [[Kategorija:Veleposlaniki Republike Slovenije v Turčiji]] [[Kategorija:Veleposlaniki Republike Slovenije v Makedoniji]] [[Kategorija:Posavci]] [[Kategorija:Člani Karla Erjavca – stranke Zaupanja]] i11tn7d1x9hr1pncegtsdzledzea15r 0 275197 6655249 4085332 2026-04-03T09:20:32Z ~2026-13659-49 255600 6655249 wikitext text/x-wiki '''Blohin''' je [[osebno ime|priimek]] več oseb: * [[Vasilij Mihailovič Blohin]], sovjetski general NKVD, množični eksekutor * [[Oleg Blohin]], ukrajinski nogometaš {{priimek}} 9190k3wlrllznn92bvqol8cb1dl66ny 6655251 6655249 2026-04-03T09:22:43Z ~2026-13659-49 255600 6655251 wikitext text/x-wiki '''Blohin''' je [[osebno ime|priimek]] več oseb: * [[Vasilij Mihailovič Blohin]] (1895-1955), sovjetski general NKVD, množični eksekutor * [[Oleg Blohin]], ukrajinski nogometaš * Sofija Blohin(a) (*2006), estonska šahistka {{priimek}} 5agl9a7xlzur2xlmp9vivcleo7ttwyl 6655253 6655251 2026-04-03T09:25:04Z ~2026-13659-49 255600 6655253 wikitext text/x-wiki '''Blohin''' je [[osebno ime|priimek]] več oseb: * [[Vasilij Mihailovič Blohin]] (1895-1955), sovjetski general NKVD, množični eksekutor * [[Oleg Blohin|Oleg (Oleh) Blohin]], ukrajinski nogometaš * Sofija Blohin(a) (*2006), estonska šahistka * glej tudi [[Dmitrij Ivanovič Blohincev]] (1908 – 1979), ruski (sovjetski) jedrski fizik {{priimek}} 35tutmwey5mi6vp4b2w3zhvaatcg7h7 0 292011 6655240 6440667 2026-04-03T09:11:05Z Amherst99 45660 6655240 wikitext text/x-wiki {{slog}} '''Elektronsko poslovanje''', v angleščini ''e-business'', lahko zasledimo tudi besedo ''E-commerce''. V angleškem žargonu ''E-commerce'' pomeni samo prodajo izdelkov na spletu ampak se v širšem pomenu besede vključuje tudi ostale ekonomske aktivnosti na spletu.<ref name="#1">Vladimir Zwass. “E-commerce”' Pridobljeno iz: https://www.britannica.com/technology/e-commerce (5. Junij 2021)</ref> Elektronsko poslovanje je utemeljeno na elektronskem procesiranju in prenašanju podatkov interno in eksterno z uporabo medmrežja. Z drugimi besedami pomeni, da sklepamo posle v elektronski obliki z računalniško komunikacijskimi sistemi. Podjetja lahko na različne načine komunicirajo z dobavitelji in odjemalci. Obstaja tudi elektronsko poslovanje med različnimi podjetji in posamezniki (npr. elektronsko bančništvo), med posameznikom in različnimi državnimi ustanovami (npr. napoved dohodnine). Prehod podjetij na elektronsko poslovanje pomeni tudi krajši čas določenih operacij, pomeni pa tudi natančnejše in lažje dostopne informacije o stanju podjetja. Z razvojem računalniških omrežij in interneta se je širilo tudi elektronsko poslovanje. Hitrost tega poslovanja je nekajkrat večja od navadnega poslovanja. E-poslovanje močno vpliva na naše vsakdanje življenje ter delovanje podjetij in vlade. Trgovanje oziroma e-poslovanje poteka na elektronskih tržnicah (ali tržnih prostorih) in v oskrbovalnih verigah, ki delujejo na internetu - spletu. Potrošniško usmerjeni trgi vključujejo velike spletne centre (kot je Amazon), družbene platforme med potrošniki (na primer [[eBay]], Facebook Marketplace, Bolha, ...), večkanalne trgovce na drobno (kot je L. L. Bean) in več milijonov e-trgovcev na drobno. Alibaba in druga podjetja so ustvarila obsežne tržnice za poslovanje med podjetji. Tako imenovane gospodarske delitve omogočjo učinkovitejšo uporabo virov, tako kot Airbnb pri spletnem oddajanju zasebnih stanovanj. Skoraj takojšen dostop do storitev omogočajo platforme na zahtevo, na primer; prevoz in dostava (npr. Uber, Prevozi.org, Volt, Ehrana), računalniške in pomnilniške vire, ki jih zagotavljajo storitve v oblaku, ter zdravniške in pravne nasvete. Prišlo je do množične personalizacije blaga, ki se prodaja prek spleta in vse to je postalo normalen del našega vsakdana. Zdaj vidimo da v elektronski svet vstopajo še novih tehnologij kot je [[Blokveriga|''blokveriga'']], tehnologija za decentralizacijo in podlaga za elektronske valute (ali kriptovalute), kot je Bitcoin, so začele delovati kot sredstvo poravnave in vzpostavitev digitalnega zaupanja. Še en primer so digitalizirane dobavne verige, ki omogočajo podjetjem (kot je Dell), da se obkrožijo z dobavitelji, ki opravljajo večino proizvodnih nalog ter dobavljajo drugo blago in storitve osrednjemu podjetju pravočasno in z zadostnimi količinami.<ref>Vladimir Zwass. “E-commerce” Pridobljeno iz: https://www.britannica.com/technology/e-commerce (5. Junij 2021)</ref> <ref>Investopedia. “Blockchain Explained” Pridobljeno iz: https://www.investopedia.com/terms/b/blockchain.asp (5. Junij 2021)</ref> ==== Elektronsko poslovanje v času COVID-19 ==== Zaradi izbruha [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemije nove koronavirusne bolezni]] so bile mnoge države primorane sprejeti stroge ukrepe za zajezitev širjenja virusa. Več kot 100 držav širom sveta je do konca marca 2020 uvedla omejitve gibanja, kot tudi omejitve druženja iz združevanja ljudi.<ref>BBC. (4. april 2020). ''Coronavirus: The world in lockdown in maps and charts.'' Pridobljeno iz: https://www.bbc.com/news/world-52103747</ref> Države kot na primer Nemčija, Slovenija ali Velika Britanija so iz preventivnih razlogov izdala navodila državljanom naj ne zapuščajo domov v kolikor le-to ni nujno potrebno. Prav tako so odredili začasno zaprtje vseh trgovin, ki ne prodajajo za življenje nujnih dobrin. Vsi takšni in podobni ukrepi so povzročili nenadno in drastično rast elektronskega trgovanja, kjer je število obiskov spletnih strani preseglo 14.3 milijarde.<ref>Statista. (April 2020). ''Most popular online retail websites worldwide in March 2020, by unique visitors.'' Pridobljeno iz: https://www.statista.com/statistics/274708/online-retail-and-auction-ranked-by-worldwide-audiences/</ref> Dane okoliščine so tako odločilno vplivale na pospešen razvoj takšne oblike trgovanja, saj je veliko trgovcev svoje moči usmerilo v trgovanje preko spleta, ker je bil fizični stik s strankami prepovedan.<ref>Ecommerce Europe. (2020). ''Impact of the Coronavirus on e-commerce.'' Pridobljeno iz: https://www.ecommerce-europe.eu/wp-content/uploads/2020/03/Coronavirus-Survey-Report-Final.pdf</ref> Statistika kaže, da je bil Amazon daleč najbolj obiskana platforma za elektronsko poslovanje zaradi obsega svoje ponudbe, medtem ko je drugo mesto zasedel eBay. Okoliščine so ljudi prisilile k opravljanju večjih nakupov preko spleta, kar se je odrazilo v 146% rasti naročil podanih preko spleta. Le v ZDA in Kanadi je delež narasel za 129 %. Trend nakupovanja preko spleta bo predvidoma trajal še nekaj časa, saj si mnogi posamezniki še ne želijo kupovati v fizičnih trgovinah.<ref name=":0">Columbus, L. (28. april 2020). ''How COVID-19 Is Transforming E-Commerce.'' Retrieved from Forbes: https://www.forbes.com/sites/louiscolumbus/2020/04/28/how-covid-19-is-transforming-e-commerce/#52677e1b3544</ref> Raziskava opravljena s strani podjetja Salesforce je pokazala, da se 36% vseh udeležencev (vzorec vzet iz različnih držav) ne namerava vrniti k nakupovanju v fizičnih trgovinah. Udeleženci iz ZDA prav tako pravijo, da opravljajo več nakupov preko spleta, kot so jih pred izbruhom pandemije COVID-19,<ref>Salesforce. (26. maj 2020). ''A Survey of 3,500+ Consumers Shows How COVID-19 Will Transform Shopping For the Long Haul.'' Pridobljeno iz: https://www.salesforce.com/company/news-press/stories/2020/5/salesforce-research-results/</ref> dočim je 43 % vprašanih v Veliki Britaniji mnenja, da bodo nakupovanje po pandemiji opravljali na enak način kot pred njo.<ref>Competera. (19. maj 2020). ''COVID-19 shopping behavior: what products would customers rather buy online? [Infographic].'' Pridobljeno iz: https://competera.net/resources/articles/ecommerce-online-shopping-behavior-retail-infographic</ref> Delež elektronskega poslovanja se je najbolj povečal v panogah kot so trgovine z živili, gospodinjskimi izdelki in zdravili. Po drugi strani pa so največji upad prihodkov beležili v restavracijah in pri potovalnih storitvah ter pri luksuznih dobrin in potovalnih pripomočkov (kovčki, torbe, ipd.).<ref>Meyer, S. (2020). ''Understanding the COVID-19 Effect on Online Shopping Behavior.'' Pridobljeno iz: https://www.bigcommerce.com/blog/covid-19-ecommerce/#product-categories-shifting-during-covid-19 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200609091157/https://www.bigcommerce.com/blog/covid-19-ecommerce/#product-categories-shifting-during-covid-19 |date=2020-06-09 }}</ref> Pri spletnih trgovinah in dostavnih službah so v prvih dveh tednih razglašene epidemije zabeležili precejšen porast naročil. Kot so povedali pri enem izmed večjih spletnih trgovcev na Slovenskem (Mimovrste), opažajo kar podvojeno rast prodaje, predvsem naročil opreme za delo od doma, med drugim prodajo več igričarskih naprav, naprav za fitnes in higienskih pripomočkov.<ref name=Kralj2020>Kralj, A. (3. april 2020). ''Spletni nakupi v času koronavirusa: kaj kupujemo in kako hitra ter varna je dostava na dom?'' Pridobljeno iz: https://www.24ur.com/novice/slovenija/spletno-nakupovanje.html</ref> Družba Big Bang je prav tako opazila porast spletnih nakupov, toda žal ta ni mogla nadomestiti izpada prodaje na fizičnih lokacijah. Ker imajo že nekaj časa lastno dostavo, vnos in odvoz, jim epidemija ni predstavljala tako velikega problema, saj so morali prilagoditi le brezkontaktno in varno dostavo. Velika prednost Big Banga so tudi njihovi svetovalci, ki so se prestavili na spletno stran v pogovorno okno, kjer so na voljo strankam.<ref name=Kralj2020 /> Poleg neživilskih naročil, pa se je povečal tudi nakup živil, kar za 67 %<ref>Križnik, B. (6. april 2020). ''Med epidemijo smo Slovenci na splošno kupovali več.'' Pridobljeno iz: https://www.delo.si/gospodarstvo/novice/med-epidemijo-smo-slovenci-na-splosno-kupovali-vec-296767.html</ref> in pa tudi dostava le teh na dom. Z večanjem deleža elektronskega poslovanja, se veča tudi število problemov s katerimi se soočajo podjetja na ravni nabavnih verig, managementa, pomoči strankam in drugih oddelkov.<ref name=":0" /> Dobavne verige so oslabljene zaradi omejitev uvoza in izvoza za mnoge izdelke, kar veliko podjetjem povzroča težave pri pridobivanju dobrin in surovin za proizvodnjo. Negativne posledice so bile prav tako opažene pri dostavi pošiljk, saj se je čas dostave podaljšal zaradi večjih pritiskov na dostavne službe. Poleg tega pa je pandemija razkrila številne druge težave kot so prekomerno zvišanje cen, prevare, različni varnostni problemi, itd. Prav tako so se ustvarile velike razlike med državami in znotraj njih, saj so številna manjša podjetja imela težave pri prilaganju in izvedbi novega načina poslovanja.<ref>WTO. (4. maj 2020). ''WTO report looks at role of e-commerce during the COVID-19 pandemic.'' Pridobljeno iz: https://www.wto.org/english/news_e/news20_e/rese_04may20_e.htm</ref> ==== Zgodovina elektronskega poslovanja ==== E-trgovanje oziroma e-poslovanje izhaja iz standarda prenosa poslovnih dokumentacij, kot na primer naročila ali računi med prodajalci in dobavitelji. E-poslovanje izvira že iz leta 1948-1949 v Nemčiji ko so v času Berlinskega zidu uporabljali sistem Telex. Mnogo drugih industrij se je zgledovalo po tem sistemu in prvi uradni standard so objavili leta 1975. Rezultat je bil med-računalniška izmenjava elektronskih podatkov (eng. EDI - Electronic Data Interchange). Sistem EDI je dovolj fleksibilen da je zmogel najbolj enostavne elektronske poslovne transakcije. Po letu 1990 se je elektronsko poslovanje začelo hitro razvijati po vsem svetu. S prihodom svetovnega interneta leta 1991 in prvega internetnega brskalnika leta 1993.<ref name="#1"/> Podjetja so ugotovila, da se marsikatera naloga lahko opravi hitreje in ceneje s pomočjo spleta. Svetovni svet jim je ponudil neskončno novih informacij in dostop do večjega števila potencialnih kupcev. V elektronskem poslovanju so se razvile tri glavne oblike: # podjetje - potrošnik (B2C) # podjetje - podjetje (B2B) # Javna in državna uprava - podjetja in posamezniki == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Elektronsko poslovanje| ]] [[Kategorija:Poslovna ekonomija]] 322wp7d5oll7s3e6uf6g7cl8z3zwutz 6655243 6655240 2026-04-03T09:11:48Z Amherst99 45660 6655243 wikitext text/x-wiki {{slog}} '''Elektronsko poslovanje''', v angleščini ''e-business'', lahko zasledimo tudi besedo ''E-commerce''. V angleškem žargonu ''e-commerce'' pomeni samo prodajo izdelkov na spletu ampak se v širšem pomenu besede vključuje tudi ostale ekonomske aktivnosti na spletu.<ref name="#1">Vladimir Zwass. “E-commerce”' Pridobljeno iz: https://www.britannica.com/technology/e-commerce (5. Junij 2021)</ref> Elektronsko poslovanje je utemeljeno na elektronskem procesiranju in prenašanju podatkov interno in eksterno z uporabo medmrežja. Z drugimi besedami pomeni, da sklepamo posle v elektronski obliki z računalniško komunikacijskimi sistemi. Podjetja lahko na različne načine komunicirajo z dobavitelji in odjemalci. Obstaja tudi elektronsko poslovanje med različnimi podjetji in posamezniki (npr. elektronsko bančništvo), med posameznikom in različnimi državnimi ustanovami (npr. napoved dohodnine). Prehod podjetij na elektronsko poslovanje pomeni tudi krajši čas določenih operacij, pomeni pa tudi natančnejše in lažje dostopne informacije o stanju podjetja. Z razvojem računalniških omrežij in interneta se je širilo tudi elektronsko poslovanje. Hitrost tega poslovanja je nekajkrat večja od navadnega poslovanja. E-poslovanje močno vpliva na naše vsakdanje življenje ter delovanje podjetij in vlade. Trgovanje oziroma e-poslovanje poteka na elektronskih tržnicah (ali tržnih prostorih) in v oskrbovalnih verigah, ki delujejo na internetu - spletu. Potrošniško usmerjeni trgi vključujejo velike spletne centre (kot je Amazon), družbene platforme med potrošniki (na primer [[eBay]], Facebook Marketplace, Bolha, ...), večkanalne trgovce na drobno (kot je L. L. Bean) in več milijonov e-trgovcev na drobno. Alibaba in druga podjetja so ustvarila obsežne tržnice za poslovanje med podjetji. Tako imenovane gospodarske delitve omogočjo učinkovitejšo uporabo virov, tako kot Airbnb pri spletnem oddajanju zasebnih stanovanj. Skoraj takojšen dostop do storitev omogočajo platforme na zahtevo, na primer; prevoz in dostava (npr. Uber, Prevozi.org, Volt, Ehrana), računalniške in pomnilniške vire, ki jih zagotavljajo storitve v oblaku, ter zdravniške in pravne nasvete. Prišlo je do množične personalizacije blaga, ki se prodaja prek spleta in vse to je postalo normalen del našega vsakdana. Zdaj vidimo da v elektronski svet vstopajo še novih tehnologij kot je [[Blokveriga|''blokveriga'']], tehnologija za decentralizacijo in podlaga za elektronske valute (ali kriptovalute), kot je Bitcoin, so začele delovati kot sredstvo poravnave in vzpostavitev digitalnega zaupanja. Še en primer so digitalizirane dobavne verige, ki omogočajo podjetjem (kot je Dell), da se obkrožijo z dobavitelji, ki opravljajo večino proizvodnih nalog ter dobavljajo drugo blago in storitve osrednjemu podjetju pravočasno in z zadostnimi količinami.<ref>Vladimir Zwass. “E-commerce” Pridobljeno iz: https://www.britannica.com/technology/e-commerce (5. Junij 2021)</ref> <ref>Investopedia. “Blockchain Explained” Pridobljeno iz: https://www.investopedia.com/terms/b/blockchain.asp (5. Junij 2021)</ref> ==== Elektronsko poslovanje v času COVID-19 ==== Zaradi izbruha [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemije nove koronavirusne bolezni]] so bile mnoge države primorane sprejeti stroge ukrepe za zajezitev širjenja virusa. Več kot 100 držav širom sveta je do konca marca 2020 uvedla omejitve gibanja, kot tudi omejitve druženja iz združevanja ljudi.<ref>BBC. (4. april 2020). ''Coronavirus: The world in lockdown in maps and charts.'' Pridobljeno iz: https://www.bbc.com/news/world-52103747</ref> Države kot na primer Nemčija, Slovenija ali Velika Britanija so iz preventivnih razlogov izdala navodila državljanom naj ne zapuščajo domov v kolikor le-to ni nujno potrebno. Prav tako so odredili začasno zaprtje vseh trgovin, ki ne prodajajo za življenje nujnih dobrin. Vsi takšni in podobni ukrepi so povzročili nenadno in drastično rast elektronskega trgovanja, kjer je število obiskov spletnih strani preseglo 14.3 milijarde.<ref>Statista. (April 2020). ''Most popular online retail websites worldwide in March 2020, by unique visitors.'' Pridobljeno iz: https://www.statista.com/statistics/274708/online-retail-and-auction-ranked-by-worldwide-audiences/</ref> Dane okoliščine so tako odločilno vplivale na pospešen razvoj takšne oblike trgovanja, saj je veliko trgovcev svoje moči usmerilo v trgovanje preko spleta, ker je bil fizični stik s strankami prepovedan.<ref>Ecommerce Europe. (2020). ''Impact of the Coronavirus on e-commerce.'' Pridobljeno iz: https://www.ecommerce-europe.eu/wp-content/uploads/2020/03/Coronavirus-Survey-Report-Final.pdf</ref> Statistika kaže, da je bil Amazon daleč najbolj obiskana platforma za elektronsko poslovanje zaradi obsega svoje ponudbe, medtem ko je drugo mesto zasedel eBay. Okoliščine so ljudi prisilile k opravljanju večjih nakupov preko spleta, kar se je odrazilo v 146% rasti naročil podanih preko spleta. Le v ZDA in Kanadi je delež narasel za 129 %. Trend nakupovanja preko spleta bo predvidoma trajal še nekaj časa, saj si mnogi posamezniki še ne želijo kupovati v fizičnih trgovinah.<ref name=":0">Columbus, L. (28. april 2020). ''How COVID-19 Is Transforming E-Commerce.'' Retrieved from Forbes: https://www.forbes.com/sites/louiscolumbus/2020/04/28/how-covid-19-is-transforming-e-commerce/#52677e1b3544</ref> Raziskava opravljena s strani podjetja Salesforce je pokazala, da se 36% vseh udeležencev (vzorec vzet iz različnih držav) ne namerava vrniti k nakupovanju v fizičnih trgovinah. Udeleženci iz ZDA prav tako pravijo, da opravljajo več nakupov preko spleta, kot so jih pred izbruhom pandemije COVID-19,<ref>Salesforce. (26. maj 2020). ''A Survey of 3,500+ Consumers Shows How COVID-19 Will Transform Shopping For the Long Haul.'' Pridobljeno iz: https://www.salesforce.com/company/news-press/stories/2020/5/salesforce-research-results/</ref> dočim je 43 % vprašanih v Veliki Britaniji mnenja, da bodo nakupovanje po pandemiji opravljali na enak način kot pred njo.<ref>Competera. (19. maj 2020). ''COVID-19 shopping behavior: what products would customers rather buy online? [Infographic].'' Pridobljeno iz: https://competera.net/resources/articles/ecommerce-online-shopping-behavior-retail-infographic</ref> Delež elektronskega poslovanja se je najbolj povečal v panogah kot so trgovine z živili, gospodinjskimi izdelki in zdravili. Po drugi strani pa so največji upad prihodkov beležili v restavracijah in pri potovalnih storitvah ter pri luksuznih dobrin in potovalnih pripomočkov (kovčki, torbe, ipd.).<ref>Meyer, S. (2020). ''Understanding the COVID-19 Effect on Online Shopping Behavior.'' Pridobljeno iz: https://www.bigcommerce.com/blog/covid-19-ecommerce/#product-categories-shifting-during-covid-19 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200609091157/https://www.bigcommerce.com/blog/covid-19-ecommerce/#product-categories-shifting-during-covid-19 |date=2020-06-09 }}</ref> Pri spletnih trgovinah in dostavnih službah so v prvih dveh tednih razglašene epidemije zabeležili precejšen porast naročil. Kot so povedali pri enem izmed večjih spletnih trgovcev na Slovenskem (Mimovrste), opažajo kar podvojeno rast prodaje, predvsem naročil opreme za delo od doma, med drugim prodajo več igričarskih naprav, naprav za fitnes in higienskih pripomočkov.<ref name=Kralj2020>Kralj, A. (3. april 2020). ''Spletni nakupi v času koronavirusa: kaj kupujemo in kako hitra ter varna je dostava na dom?'' Pridobljeno iz: https://www.24ur.com/novice/slovenija/spletno-nakupovanje.html</ref> Družba Big Bang je prav tako opazila porast spletnih nakupov, toda žal ta ni mogla nadomestiti izpada prodaje na fizičnih lokacijah. Ker imajo že nekaj časa lastno dostavo, vnos in odvoz, jim epidemija ni predstavljala tako velikega problema, saj so morali prilagoditi le brezkontaktno in varno dostavo. Velika prednost Big Banga so tudi njihovi svetovalci, ki so se prestavili na spletno stran v pogovorno okno, kjer so na voljo strankam.<ref name=Kralj2020 /> Poleg neživilskih naročil, pa se je povečal tudi nakup živil, kar za 67 %<ref>Križnik, B. (6. april 2020). ''Med epidemijo smo Slovenci na splošno kupovali več.'' Pridobljeno iz: https://www.delo.si/gospodarstvo/novice/med-epidemijo-smo-slovenci-na-splosno-kupovali-vec-296767.html</ref> in pa tudi dostava le teh na dom. Z večanjem deleža elektronskega poslovanja, se veča tudi število problemov s katerimi se soočajo podjetja na ravni nabavnih verig, managementa, pomoči strankam in drugih oddelkov.<ref name=":0" /> Dobavne verige so oslabljene zaradi omejitev uvoza in izvoza za mnoge izdelke, kar veliko podjetjem povzroča težave pri pridobivanju dobrin in surovin za proizvodnjo. Negativne posledice so bile prav tako opažene pri dostavi pošiljk, saj se je čas dostave podaljšal zaradi večjih pritiskov na dostavne službe. Poleg tega pa je pandemija razkrila številne druge težave kot so prekomerno zvišanje cen, prevare, različni varnostni problemi, itd. Prav tako so se ustvarile velike razlike med državami in znotraj njih, saj so številna manjša podjetja imela težave pri prilaganju in izvedbi novega načina poslovanja.<ref>WTO. (4. maj 2020). ''WTO report looks at role of e-commerce during the COVID-19 pandemic.'' Pridobljeno iz: https://www.wto.org/english/news_e/news20_e/rese_04may20_e.htm</ref> ==== Zgodovina elektronskega poslovanja ==== E-trgovanje oziroma e-poslovanje izhaja iz standarda prenosa poslovnih dokumentacij, kot na primer naročila ali računi med prodajalci in dobavitelji. E-poslovanje izvira že iz leta 1948-1949 v Nemčiji ko so v času Berlinskega zidu uporabljali sistem Telex. Mnogo drugih industrij se je zgledovalo po tem sistemu in prvi uradni standard so objavili leta 1975. Rezultat je bil med-računalniška izmenjava elektronskih podatkov (eng. EDI - Electronic Data Interchange). Sistem EDI je dovolj fleksibilen da je zmogel najbolj enostavne elektronske poslovne transakcije. Po letu 1990 se je elektronsko poslovanje začelo hitro razvijati po vsem svetu. S prihodom svetovnega interneta leta 1991 in prvega internetnega brskalnika leta 1993.<ref name="#1"/> Podjetja so ugotovila, da se marsikatera naloga lahko opravi hitreje in ceneje s pomočjo spleta. Svetovni svet jim je ponudil neskončno novih informacij in dostop do večjega števila potencialnih kupcev. V elektronskem poslovanju so se razvile tri glavne oblike: # podjetje - potrošnik (B2C) # podjetje - podjetje (B2B) # Javna in državna uprava - podjetja in posamezniki == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Elektronsko poslovanje| ]] [[Kategorija:Poslovna ekonomija]] 0uja8evul917ajpjicc6897kok89yjf 6655245 6655243 2026-04-03T09:12:07Z Amherst99 45660 6655245 wikitext text/x-wiki {{slog}} '''Elektronsko poslovanje''', v angleščini ''e-business'', lahko zasledimo tudi besedo ''e-commerce''. V angleškem žargonu ''e-commerce'' pomeni samo prodajo izdelkov na spletu ampak se v širšem pomenu besede vključuje tudi ostale ekonomske aktivnosti na spletu.<ref name="#1">Vladimir Zwass. “E-commerce”' Pridobljeno iz: https://www.britannica.com/technology/e-commerce (5. Junij 2021)</ref> Elektronsko poslovanje je utemeljeno na elektronskem procesiranju in prenašanju podatkov interno in eksterno z uporabo medmrežja. Z drugimi besedami pomeni, da sklepamo posle v elektronski obliki z računalniško komunikacijskimi sistemi. Podjetja lahko na različne načine komunicirajo z dobavitelji in odjemalci. Obstaja tudi elektronsko poslovanje med različnimi podjetji in posamezniki (npr. elektronsko bančništvo), med posameznikom in različnimi državnimi ustanovami (npr. napoved dohodnine). Prehod podjetij na elektronsko poslovanje pomeni tudi krajši čas določenih operacij, pomeni pa tudi natančnejše in lažje dostopne informacije o stanju podjetja. Z razvojem računalniških omrežij in interneta se je širilo tudi elektronsko poslovanje. Hitrost tega poslovanja je nekajkrat večja od navadnega poslovanja. E-poslovanje močno vpliva na naše vsakdanje življenje ter delovanje podjetij in vlade. Trgovanje oziroma e-poslovanje poteka na elektronskih tržnicah (ali tržnih prostorih) in v oskrbovalnih verigah, ki delujejo na internetu - spletu. Potrošniško usmerjeni trgi vključujejo velike spletne centre (kot je Amazon), družbene platforme med potrošniki (na primer [[eBay]], Facebook Marketplace, Bolha, ...), večkanalne trgovce na drobno (kot je L. L. Bean) in več milijonov e-trgovcev na drobno. Alibaba in druga podjetja so ustvarila obsežne tržnice za poslovanje med podjetji. Tako imenovane gospodarske delitve omogočjo učinkovitejšo uporabo virov, tako kot Airbnb pri spletnem oddajanju zasebnih stanovanj. Skoraj takojšen dostop do storitev omogočajo platforme na zahtevo, na primer; prevoz in dostava (npr. Uber, Prevozi.org, Volt, Ehrana), računalniške in pomnilniške vire, ki jih zagotavljajo storitve v oblaku, ter zdravniške in pravne nasvete. Prišlo je do množične personalizacije blaga, ki se prodaja prek spleta in vse to je postalo normalen del našega vsakdana. Zdaj vidimo da v elektronski svet vstopajo še novih tehnologij kot je [[Blokveriga|''blokveriga'']], tehnologija za decentralizacijo in podlaga za elektronske valute (ali kriptovalute), kot je Bitcoin, so začele delovati kot sredstvo poravnave in vzpostavitev digitalnega zaupanja. Še en primer so digitalizirane dobavne verige, ki omogočajo podjetjem (kot je Dell), da se obkrožijo z dobavitelji, ki opravljajo večino proizvodnih nalog ter dobavljajo drugo blago in storitve osrednjemu podjetju pravočasno in z zadostnimi količinami.<ref>Vladimir Zwass. “E-commerce” Pridobljeno iz: https://www.britannica.com/technology/e-commerce (5. Junij 2021)</ref> <ref>Investopedia. “Blockchain Explained” Pridobljeno iz: https://www.investopedia.com/terms/b/blockchain.asp (5. Junij 2021)</ref> ==== Elektronsko poslovanje v času COVID-19 ==== Zaradi izbruha [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemije nove koronavirusne bolezni]] so bile mnoge države primorane sprejeti stroge ukrepe za zajezitev širjenja virusa. Več kot 100 držav širom sveta je do konca marca 2020 uvedla omejitve gibanja, kot tudi omejitve druženja iz združevanja ljudi.<ref>BBC. (4. april 2020). ''Coronavirus: The world in lockdown in maps and charts.'' Pridobljeno iz: https://www.bbc.com/news/world-52103747</ref> Države kot na primer Nemčija, Slovenija ali Velika Britanija so iz preventivnih razlogov izdala navodila državljanom naj ne zapuščajo domov v kolikor le-to ni nujno potrebno. Prav tako so odredili začasno zaprtje vseh trgovin, ki ne prodajajo za življenje nujnih dobrin. Vsi takšni in podobni ukrepi so povzročili nenadno in drastično rast elektronskega trgovanja, kjer je število obiskov spletnih strani preseglo 14.3 milijarde.<ref>Statista. (April 2020). ''Most popular online retail websites worldwide in March 2020, by unique visitors.'' Pridobljeno iz: https://www.statista.com/statistics/274708/online-retail-and-auction-ranked-by-worldwide-audiences/</ref> Dane okoliščine so tako odločilno vplivale na pospešen razvoj takšne oblike trgovanja, saj je veliko trgovcev svoje moči usmerilo v trgovanje preko spleta, ker je bil fizični stik s strankami prepovedan.<ref>Ecommerce Europe. (2020). ''Impact of the Coronavirus on e-commerce.'' Pridobljeno iz: https://www.ecommerce-europe.eu/wp-content/uploads/2020/03/Coronavirus-Survey-Report-Final.pdf</ref> Statistika kaže, da je bil Amazon daleč najbolj obiskana platforma za elektronsko poslovanje zaradi obsega svoje ponudbe, medtem ko je drugo mesto zasedel eBay. Okoliščine so ljudi prisilile k opravljanju večjih nakupov preko spleta, kar se je odrazilo v 146% rasti naročil podanih preko spleta. Le v ZDA in Kanadi je delež narasel za 129 %. Trend nakupovanja preko spleta bo predvidoma trajal še nekaj časa, saj si mnogi posamezniki še ne želijo kupovati v fizičnih trgovinah.<ref name=":0">Columbus, L. (28. april 2020). ''How COVID-19 Is Transforming E-Commerce.'' Retrieved from Forbes: https://www.forbes.com/sites/louiscolumbus/2020/04/28/how-covid-19-is-transforming-e-commerce/#52677e1b3544</ref> Raziskava opravljena s strani podjetja Salesforce je pokazala, da se 36% vseh udeležencev (vzorec vzet iz različnih držav) ne namerava vrniti k nakupovanju v fizičnih trgovinah. Udeleženci iz ZDA prav tako pravijo, da opravljajo več nakupov preko spleta, kot so jih pred izbruhom pandemije COVID-19,<ref>Salesforce. (26. maj 2020). ''A Survey of 3,500+ Consumers Shows How COVID-19 Will Transform Shopping For the Long Haul.'' Pridobljeno iz: https://www.salesforce.com/company/news-press/stories/2020/5/salesforce-research-results/</ref> dočim je 43 % vprašanih v Veliki Britaniji mnenja, da bodo nakupovanje po pandemiji opravljali na enak način kot pred njo.<ref>Competera. (19. maj 2020). ''COVID-19 shopping behavior: what products would customers rather buy online? [Infographic].'' Pridobljeno iz: https://competera.net/resources/articles/ecommerce-online-shopping-behavior-retail-infographic</ref> Delež elektronskega poslovanja se je najbolj povečal v panogah kot so trgovine z živili, gospodinjskimi izdelki in zdravili. Po drugi strani pa so največji upad prihodkov beležili v restavracijah in pri potovalnih storitvah ter pri luksuznih dobrin in potovalnih pripomočkov (kovčki, torbe, ipd.).<ref>Meyer, S. (2020). ''Understanding the COVID-19 Effect on Online Shopping Behavior.'' Pridobljeno iz: https://www.bigcommerce.com/blog/covid-19-ecommerce/#product-categories-shifting-during-covid-19 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200609091157/https://www.bigcommerce.com/blog/covid-19-ecommerce/#product-categories-shifting-during-covid-19 |date=2020-06-09 }}</ref> Pri spletnih trgovinah in dostavnih službah so v prvih dveh tednih razglašene epidemije zabeležili precejšen porast naročil. Kot so povedali pri enem izmed večjih spletnih trgovcev na Slovenskem (Mimovrste), opažajo kar podvojeno rast prodaje, predvsem naročil opreme za delo od doma, med drugim prodajo več igričarskih naprav, naprav za fitnes in higienskih pripomočkov.<ref name=Kralj2020>Kralj, A. (3. april 2020). ''Spletni nakupi v času koronavirusa: kaj kupujemo in kako hitra ter varna je dostava na dom?'' Pridobljeno iz: https://www.24ur.com/novice/slovenija/spletno-nakupovanje.html</ref> Družba Big Bang je prav tako opazila porast spletnih nakupov, toda žal ta ni mogla nadomestiti izpada prodaje na fizičnih lokacijah. Ker imajo že nekaj časa lastno dostavo, vnos in odvoz, jim epidemija ni predstavljala tako velikega problema, saj so morali prilagoditi le brezkontaktno in varno dostavo. Velika prednost Big Banga so tudi njihovi svetovalci, ki so se prestavili na spletno stran v pogovorno okno, kjer so na voljo strankam.<ref name=Kralj2020 /> Poleg neživilskih naročil, pa se je povečal tudi nakup živil, kar za 67 %<ref>Križnik, B. (6. april 2020). ''Med epidemijo smo Slovenci na splošno kupovali več.'' Pridobljeno iz: https://www.delo.si/gospodarstvo/novice/med-epidemijo-smo-slovenci-na-splosno-kupovali-vec-296767.html</ref> in pa tudi dostava le teh na dom. Z večanjem deleža elektronskega poslovanja, se veča tudi število problemov s katerimi se soočajo podjetja na ravni nabavnih verig, managementa, pomoči strankam in drugih oddelkov.<ref name=":0" /> Dobavne verige so oslabljene zaradi omejitev uvoza in izvoza za mnoge izdelke, kar veliko podjetjem povzroča težave pri pridobivanju dobrin in surovin za proizvodnjo. Negativne posledice so bile prav tako opažene pri dostavi pošiljk, saj se je čas dostave podaljšal zaradi večjih pritiskov na dostavne službe. Poleg tega pa je pandemija razkrila številne druge težave kot so prekomerno zvišanje cen, prevare, različni varnostni problemi, itd. Prav tako so se ustvarile velike razlike med državami in znotraj njih, saj so številna manjša podjetja imela težave pri prilaganju in izvedbi novega načina poslovanja.<ref>WTO. (4. maj 2020). ''WTO report looks at role of e-commerce during the COVID-19 pandemic.'' Pridobljeno iz: https://www.wto.org/english/news_e/news20_e/rese_04may20_e.htm</ref> ==== Zgodovina elektronskega poslovanja ==== E-trgovanje oziroma e-poslovanje izhaja iz standarda prenosa poslovnih dokumentacij, kot na primer naročila ali računi med prodajalci in dobavitelji. E-poslovanje izvira že iz leta 1948-1949 v Nemčiji ko so v času Berlinskega zidu uporabljali sistem Telex. Mnogo drugih industrij se je zgledovalo po tem sistemu in prvi uradni standard so objavili leta 1975. Rezultat je bil med-računalniška izmenjava elektronskih podatkov (eng. EDI - Electronic Data Interchange). Sistem EDI je dovolj fleksibilen da je zmogel najbolj enostavne elektronske poslovne transakcije. Po letu 1990 se je elektronsko poslovanje začelo hitro razvijati po vsem svetu. S prihodom svetovnega interneta leta 1991 in prvega internetnega brskalnika leta 1993.<ref name="#1"/> Podjetja so ugotovila, da se marsikatera naloga lahko opravi hitreje in ceneje s pomočjo spleta. Svetovni svet jim je ponudil neskončno novih informacij in dostop do večjega števila potencialnih kupcev. V elektronskem poslovanju so se razvile tri glavne oblike: # podjetje - potrošnik (B2C) # podjetje - podjetje (B2B) # Javna in državna uprava - podjetja in posamezniki == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Elektronsko poslovanje| ]] [[Kategorija:Poslovna ekonomija]] cbd2szqaxsfqfeyx3i87qha8eq1keow 10 299021 6655003 6157392 2026-04-02T20:00:26Z FJJ 4310 Param "below": zvezdnica v nowiki, pop ločila 6655003 wikitext text/x-wiki {{#invoke:Infobox3cols|infoboxTemplate | child = {{Yesno|{{{embed|no}}}}} | bodyclass = vcard | bodystyle = line-height: 1.2em; | title = {{#ifeq:{{Yesno|{{{embed|no}}}}}|yes|<hr style="background-color: {{#if:{{{header-color|}}}|{{{header-color}}}|#efefef}}; height: 3px;" /><div style="text-align: center;">'''Association football career'''</div>|{{{name|<includeonly>{{{playername|{{PAGENAME}} }}}</includeonly>}}}}} | titleclass = fn | titlestyle = line-height: 1.2em; | image = {{wikidata/p18|{{{image|}}}|size={{#if:{{{image_size|}}}|{{{image_size|}}}|220}}px|alt={{{image_caption|Portret}}}}} | caption = {{{caption|}}} | captionstyle= padding:0.2em 0 0 0; | headerstyle = background-color: {{#ifeq:{{Yesno|{{{embed|no}}}}}|yes|{{{header-color|transparent}}}|#b0c4de}}; line-height: 1.5em | labelstyle = white-space: nowrap; vertical-align: baseline; text-align: left | datastyle = white-space: nowrap; vertical-align: baseline; | datastylea = white-space: nowrap; vertical-align: baseline; | datastyleb = white-space: nowrap; vertical-align: baseline; text-align: right | datastylec = white-space: nowrap; vertical-align: baseline; text-align: right | header1 = {{#ifeq:{{Yesno|{{{embed|no}}}}}|yes||{{#if:{{{fullname|}}}{{{birth_date|}}}{{{birth_place|}}}{{{death_date|}}}{{{death_place|}}}{{{height|}}}{{{position|}}}|Osebni podatki}}}} | label2 = Polno ime | data2 = {{{fullname|}}} | class2 = nickname | label4 = Rojstvo | data4 = {{br separated entries |1={{wikidata|p1477|{{{birth_name|{{{birthname|}}}}}}}} |2={{wikidata/p569|{{{birth_date|{{{datebirth|{{{dateofbirth|{{{birthdate|}}}}}}}}}}}}|{{{death_date|{{{deathdate|{{{dateofdeath|}}}}}}}}}}} |3={{wikidata/p19|{{{birth_place|{{{placebirth|{{{cityofbirth|{{{birthplace|}}}}}}}}}}}}}} }} | label6 = Smrt | data6 = {{br separated entries |1={{wikidata/p570|{{{death_date|{{{deathdate|{{{dateofdeath|}}}}}}}}}|{{{birth_date|{{{datebirth|{{{dateofbirth|{{{birthdate|}}}}}}}}}}}}}} |2={{wikidata/p20|{{{death_place|{{{deathplace|{{{cityofdeath|}}}}}}}}}}} }} | label7 = Višina | data7 = {{{height|}}} | label8 = Položaj | class8 = role | data8 = {{{position|}}} | header9 = {{#if:{{{currentclub|}}}|Klubska kariera}} | label10 = Trenutni klub | class10 = org | data10 = {{{currentclub|}}} | label11 = Št. | data11 = {{{clubnumber|}}} | header12 = {{#if:{{{youthclubs1|{{{youthclubs|}}}}}}|Mladinska kariera}} | label13 = {{#if:{{{clubs1|{{{clubs|}}}}}}||{{#if:{{{youthyears1|{{{youthyears|}}}}}}|Leta}} }} | data13 = {{#if:{{{clubs1|{{{clubs|}}}}}}||{{#if:{{{youthclubs1|{{{youthclubs|}}}}}}|'''Klub'''}} }} | label14 = {{#if:{{{youthclubs|}}}|<span style="line-height:1.7em">}}{{#if:{{{youthclubs1|{{{youthclubs|}}}}}}|<span style="font-weight:normal">{{{youthyears1|{{{youthyears|–}}}}}}</span>}} | data14 = {{#if:{{{youthclubs|}}}|<span style="line-height:1.7em">}}{{{youthclubs1|{{{youthclubs|}}}}}} | label15 = {{#if:{{{youthclubs2|}}}|<span style="font-weight:normal">{{{youthyears2|–}}}</span>}} | data15 = {{{youthclubs2|}}} | label16 = {{#if:{{{youthclubs3|}}}|<span style="font-weight:normal">{{{youthyears3|–}}}</span>}} | data16 = {{{youthclubs3|}}} | label17 = {{#if:{{{youthclubs4|}}}|<span style="font-weight:normal">{{{youthyears4|–}}}</span>}} | data17 = {{{youthclubs4|}}} | label18 = {{#if:{{{youthclubs5|}}}|<span style="font-weight:normal">{{{youthyears5|–}}}</span>}} | data18 = {{{youthclubs5|}}} | label19 = {{#if:{{{youthclubs6|}}}|<span style="font-weight:normal">{{{youthyears6|–}}}</span>}} | data19 = {{{youthclubs6|}}} | label20 = {{#if:{{{youthclubs7|}}}|<span style="font-weight:normal">{{{youthyears7|–}}}</span>}} | data20 = {{{youthclubs7|}}} | header22 = {{#if:{{{clubs1|{{{clubs|}}}}}}|Članska kariera* }} | label23 = {{#if:{{{clubs1|{{{clubs|}}}}}}|Leta}} | data23a = {{#if:{{{clubs1|{{{clubs|}}}}}}|'''Klub'''}} | data23b = {{#if:{{{clubs1|{{{clubs|}}}}}}|{{#if:{{{caps(goals)1|{{{caps(goals)|}}}}}}|'''Nastopi (goli)'''|'''Nastopi'''}} }} | data23c = {{#if:{{{caps(goals)1|{{{caps(goals)|}}}}}}||'''(goli)'''}} | label24 = {{#if:{{{clubs|}}}|<span style="line-height:1.7em">}}{{#if:{{{clubs1|{{{clubs|}}}}}}|<span style="font-weight:normal">{{{years1|{{{years|–}}}}}}</span>}} | data24a = {{#if:{{{clubs|}}}|<span style="line-height:1.7em">}}{{{clubs1|{{{clubs|}}}}}} | data24b = {{#if:{{{clubs|}}}|<span style="line-height:1.7em">}}{{{caps1| {{{caps|{{{caps(goals)1|{{{caps(goals)|}}}}}} }}}}}} | data24c = {{#if:{{{clubs|}}}|<span style="line-height:1.7em">}}{{#if:{{{goals1|{{{goals|}}}}}}|({{{goals1|{{{goals|}}}}}})}} | label25 = {{#if:{{{clubs2|}}}|<span style="font-weight:normal">{{{years2|–}}}</span>}} | data25a = {{{clubs2|}}} | data25b = {{{caps2|{{{caps(goals)2|}}} }}} | data25c = {{#if:{{{goals2|}}}|({{{goals2}}})}} | label26 = {{#if:{{{clubs3|}}}|<span style="font-weight:normal">{{{years3|–}}}</span>}} | data26a = {{{clubs3|}}} | data26b = {{{caps3|{{{caps(goals)3|}}} }}} | data26c = {{#if:{{{goals3|}}}|({{{goals3}}})}} | label27 = {{#if:{{{clubs4|}}}|<span style="font-weight:normal">{{{years4|–}}}</span>}} | data27a = {{{clubs4|}}} | data27b = {{{caps4|{{{caps(goals)4|}}} }}} | data27c = {{#if:{{{goals4|}}}|({{{goals4}}})}} | label28 = {{#if:{{{clubs5|}}}|<span style="font-weight:normal">{{{years5|–}}}</span>}} | data28a = {{{clubs5|}}} | data28b = {{{caps5|{{{caps(goals)5|}}} }}} | data28c = {{#if:{{{goals5|}}}|({{{goals5}}})}} | label29 = {{#if:{{{clubs6|}}}|<span style="font-weight:normal">{{{years6|–}}}</span>}} | data29a = {{{clubs6|}}} | data29b = {{{caps6|{{{caps(goals)6|}}} }}} | data29c = {{#if:{{{goals6|}}}|({{{goals6}}})}} | label30 = {{#if:{{{clubs7|}}}|<span style="font-weight:normal">{{{years7|–}}}</span>}} | data30a = {{{clubs7|}}} | data30b = {{{caps7|{{{caps(goals)7|}}} }}} | data30c = {{#if:{{{goals7|}}}|({{{goals7}}})}} | label31 = {{#if:{{{clubs8|}}}|<span style="font-weight:normal">{{{years8|–}}}</span>}} | data31a = {{{clubs8|}}} | data31b = {{{caps8|{{{caps(goals)8|}}} }}} | data31c = {{#if:{{{goals8|}}}|({{{goals8}}})}} | label32 = {{#if:{{{clubs9|}}}|<span style="font-weight:normal">{{{years9|–}}}</span>}} | data32a = {{{clubs9|}}} | data32b = {{{caps9|{{{caps(goals)9|}}} }}} | data32c = {{#if:{{{goals9|}}}|({{{goals9}}})}} | label33 = {{#if:{{{clubs10|}}}|<span style="font-weight:normal">{{{years10|–}}}</span>}} | data33a = {{{clubs10|}}} | data33b = {{{caps10|{{{caps(goals)10|}}} }}} | data33c = {{#if:{{{goals10|}}}|({{{goals10}}})}} | label34 = {{#if:{{{clubs11|}}}|<span style="font-weight:normal">{{{years11|–}}}</span>}} | data34a = {{{clubs11|}}} | data34b = {{{caps11|{{{caps(goals)11|}}} }}} | data34c = {{#if:{{{goals11|}}}|({{{goals11}}})}} | label35 = {{#if:{{{clubs12|}}}|<span style="font-weight:normal">{{{years12|–}}}</span>}} | data35a = {{{clubs12|}}} | data35b = {{{caps12|{{{caps(goals)12|}}} }}} | data35c = {{#if:{{{goals12|}}}|({{{goals12}}})}} | label36 = {{#if:{{{clubs13|}}}|<span style="font-weight:normal">{{{years13|–}}}</span>}} | data36a = {{{clubs13|}}} | data36b = {{{caps13|{{{caps(goals)13|}}} }}} | data36c = {{#if:{{{goals13|}}}|({{{goals13}}})}} | label37 = {{#if:{{{clubs14|}}}|<span style="font-weight:normal">{{{years14|–}}}</span>}} | data37a = {{{clubs14|}}} | data37b = {{{caps14|{{{caps(goals)14|}}} }}} | data37c = {{#if:{{{goals14|}}}|({{{goals14}}})}} | label38 = {{#if:{{{clubs15|}}}|<span style="font-weight:normal">{{{years15|–}}}</span>}} | data38a = {{{clubs15|}}} | data38b = {{{caps15|{{{caps(goals)15|}}} }}} | data38c = {{#if:{{{goals15|}}}|({{{goals15}}})}} | label39 = {{#if:{{{clubs16|}}}|<span style="font-weight:normal">{{{years16|–}}}</span>}} | data39a = {{{clubs16|}}} | data39b = {{{caps16|{{{caps(goals)16|}}} }}} | data39c = {{#if:{{{goals16|}}}|({{{goals16}}})}} | label40 = {{#if:{{{clubs17|}}}|<span style="font-weight:normal">{{{years17|–}}}</span>}} | data40a = {{{clubs17|}}} | data40b = {{{caps17|{{{caps(goals)17|}}} }}} | data40c = {{#if:{{{goals17|}}}|({{{goals17}}})}} | label41 = {{#if:{{{clubs18|}}}|<span style="font-weight:normal">{{{years18|–}}}</span>}} | data41a = {{{clubs18|}}} | data41b = {{{caps18|{{{caps(goals)18|}}} }}} | data41c = {{#if:{{{goals18|}}}|({{{goals18}}})}} | label42 = {{#if:{{{clubs19|}}}|<span style="font-weight:normal">{{{years19|–}}}</span>}} | data42a = {{{clubs19|}}} | data42b = {{{caps19|{{{caps(goals)19|}}} }}} | data42c = {{#if:{{{goals19|}}}|({{{goals19}}})}} | label43 = {{#if:{{{clubs20|}}}|<span style="font-weight:normal">{{{years20|–}}}</span>}} | data43a = {{{clubs20|}}} | data43b = {{{caps20|{{{caps(goals)20|}}} }}} | data43c = {{#if:{{{goals20|}}}|({{{goals20}}})}} | label44 = {{#if:{{{clubs21|}}}|<span style="font-weight:normal">{{{years21|–}}}</span>}} | data44a = {{{clubs21|}}} | data44b = {{{caps21|{{{caps(goals)21|}}} }}} | data44c = {{#if:{{{goals21|}}}|({{{goals21}}})}} | label45 = {{#if:{{{clubs22|}}}|<span style="font-weight:normal">{{{years22|–}}}</span>}} | data45a = {{{clubs22|}}} | data45b = {{{caps22|{{{caps(goals)22|}}} }}} | data45c = {{#if:{{{goals22|}}}|({{{goals22}}})}} | label46 = {{#if:{{{clubs23|}}}|<span style="font-weight:normal">{{{years23|–}}}</span>}} | data46a = {{{clubs23|}}} | data46b = {{{caps23|{{{caps(goals)23|}}} }}} | data46c = {{#if:{{{goals23|}}}|({{{goals23}}})}} | label47 = {{#if:{{{clubs24|}}}|<span style="font-weight:normal">{{{years24|–}}}</span>}} | data47a = {{{clubs24|}}} | data47b = {{{caps24|{{{caps(goals)24|}}} }}} | data47c = {{#if:{{{goals24|}}}|({{{goals24}}})}} | label48 = {{#if:{{{clubs25|}}}|<span style="font-weight:normal">{{{years25|–}}}</span>}} | data48a = {{{clubs25|}}} | data48b = {{{caps25|{{{caps(goals)25|}}} }}} | data48c = {{#if:{{{goals25|}}}|({{{goals25}}})}} | label49 = {{#if:{{{clubs26|}}}|<span style="font-weight:normal">{{{years26|–}}}</span>}} | data49a = {{{clubs26|}}} | data49b = {{{caps26|{{{caps(goals)26|}}} }}} | data49c = {{#if:{{{goals26|}}}|({{{goals26}}})}} | label50 = {{#if:{{{clubs27|}}}|<span style="font-weight:normal">{{{years27|–}}}</span>}} | data50a = {{{clubs27|}}} | data50b = {{{caps27|{{{caps(goals)27|}}} }}} | data50c = {{#if:{{{goals27|}}}|({{{goals27}}})}} | label51 = {{#if:{{{clubs28|}}}|<span style="font-weight:normal">{{{years28|–}}}</span>}} | data51a = {{{clubs28|}}} | data51b = {{{caps28|{{{caps(goals)28|}}} }}} | data51c = {{#if:{{{goals28|}}}|({{{goals28}}})}} | label52 = {{#if:{{{clubs29|}}}|<span style="font-weight:normal">{{{years29|–}}}</span>}} | data52a = {{{clubs29|}}} | data52b = {{{caps29|{{{caps(goals)29|}}} }}} | data52c = {{#if:{{{goals29|}}}|({{{goals29}}})}} | label53 = {{#if:{{{clubs30|}}}|<span style="font-weight:normal">{{{years30|–}}}</span>}} | data53a = {{{clubs30|}}} | data53b = {{{caps30|{{{caps(goals)30|}}} }}} | data53c = {{#if:{{{goals30|}}}|({{{goals30}}})}} | label54 = {{#if:{{{clubs31|}}}|<span style="font-weight:normal">{{{years31|–}}}</span>}} | data54a = {{{clubs31|}}} | data54b = {{{caps31|{{{caps(goals)31|}}} }}} | data54c = {{#if:{{{goals31|}}}|({{{goals31}}})}} | label55 = {{#if:{{{clubs32|}}}|<span style="font-weight:normal">{{{years32|–}}}</span>}} | data55a = {{{clubs32|}}} | data55b = {{{caps32|{{{caps(goals)32|}}} }}} | data55c = {{#if:{{{goals32|}}}|({{{goals32}}})}} | label56 = {{#if:{{{clubs33|}}}|<span style="font-weight:normal">{{{years33|–}}}</span>}} | data56a = {{{clubs33|}}} | data56b = {{{caps33|{{{caps(goals)33|}}} }}} | data56c = {{#if:{{{goals33|}}}|({{{goals33}}})}} | label57 = {{#if:{{{clubs34|}}}|<span style="font-weight:normal">{{{years34|–}}}</span>}} | data57a = {{{clubs34|}}} | data57b = {{{caps34|{{{caps(goals)34|}}} }}} | data57c = {{#if:{{{goals34|}}}|({{{goals34}}})}} | label58 = {{#if:{{{clubs35|}}}|<span style="font-weight:normal">{{{years35|–}}}</span>}} | data58a = {{{clubs35|}}} | data58b = {{{caps35|{{{caps(goals)35|}}} }}} | data58c = {{#if:{{{goals35|}}}|({{{goals35}}})}} | label59 = {{#if:{{{clubs36|}}}|<span style="font-weight:normal">{{{years36|–}}}</span>}} | data59a = {{{clubs36|}}} | data59b = {{{caps36|{{{caps(goals)36|}}} }}} | data59c = {{#if:{{{goals36|}}}|({{{goals36}}})}} | label60 = {{#if:{{{clubs37|}}}|<span style="font-weight:normal">{{{years37|–}}}</span>}} | data60a = {{{clubs37|}}} | data60b = {{{caps37|{{{caps(goals)37|}}} }}} | data60c = {{#if:{{{goals37|}}}|({{{goals37}}})}} | label61 = {{#if:{{{clubs38|}}}|<span style="font-weight:normal">{{{years38|–}}}</span>}} | data61a = {{{clubs38|}}} | data61b = {{{caps38|{{{caps(goals)38|}}} }}} | data61c = {{#if:{{{goals38|}}}|({{{goals3}}})}} | label62 = {{#if:{{{clubs39|}}}|<span style="font-weight:normal">{{{years39|–}}}</span>}} | data62a = {{{clubs39|}}} | data62b = {{{caps39|{{{caps(goals)39|}}} }}} | data62c = {{#if:{{{goals39|}}}|({{{goals39}}})}} | label63 = {{#if:{{{totalyears|}}}|{{{totalyears}}}|{{#if:{{{totalcaps|}}}{{{totalcaps(goals)|}}}|Skupaj}}}} | data63a = {{#if:{{{totalyears|}}}|{{#if:{{{totalcaps|}}}{{{totalcaps(goals)|}}}|'''Skupaj'''}}}} | data63b = {{#if:{{{totalcaps|}}}{{{totalcaps(goals)|}}}|'''{{{totalcaps|{{{totalcaps(goals)}}} }}}'''}} | data63c = {{#if:{{{totalgoals|}}}|'''({{{totalgoals}}})'''}} | header64 = {{#if:{{{nationalteam1|{{{nationalteam|}}}}}}|Državna reprezentanca{{#if:{{{ntupdate|{{{nationalteam-update|}}}}}}|<sup>‡</sup> }} }} | label65 = {{#if:{{{clubs1|{{{clubs|}}}}}}||{{#if:{{{nationalyears1|{{{nationalyears|}}}}}}|Leta}} }} | data65a = {{#if:{{{clubs1|{{{clubs|}}}}}}||{{#if:{{{nationalteam1|{{{nationalteam|}}}}}}|'''Reprezentanca'''}} }} | data65b = {{#if:{{{clubs1|{{{clubs|}}}}}}||{{#if:{{{nationalcaps(goals)1|{{{nationalcaps(goals)|}}}}}}|'''Nastopi (goli)<sup>†</sup>'''|'''Nastopi<sup>†</sup>'''}} }} | data65c = {{#if:{{{goals1|{{{goals|}}}}}}||{{#if:{{{nationalcaps(goals)1|{{{nationalcaps(goals)|}}}}}}||'''(goli)<sup>†</sup>'''}} }} | label66 = {{#if:{{{nationalteam|}}}|<span style="line-height:1.7em">}}{{#if:{{{nationalteam1|{{{nationalteam|}}}}}}|<span style="font-weight:normal">{{{nationalyears1|{{{nationalyears|–}}}}}}</span>}} | data66a = {{#if:{{{nationalteam|}}}|<span style="line-height:1.7em">}}{{{nationalteam1|{{{nationalteam|}}}}}} | data66b = {{#if:{{{nationalteam|}}}|<span style="line-height:1.7em">}}{{{nationalcaps1|{{{nationalcaps(goals)1|{{{nationalcaps|{{{nationalcaps(goals)|}}} }}} }}} }}} | data66c = {{#if:{{{nationalteam|}}}|<span style="line-height:1.7em">}}{{#if:{{{nationalgoals1|{{{nationalgoals|}}}}}}|({{{nationalgoals1|{{{nationalgoals|}}}}}})}} | label67 = {{#if:{{{nationalteam2|}}}|<span style="font-weight:normal">{{{nationalyears2|–}}}</span>}} | data67a = {{{nationalteam2|}}} | data67b = {{{nationalcaps2|{{{nationalcaps(goals)2|}}} }}} | data67c = {{#if:{{{nationalgoals2|}}}|({{{nationalgoals2}}})}} | label68 = {{#if:{{{nationalteam3|}}}|<span style="font-weight:normal">{{{nationalyears3|–}}}</span>}} | data68a = {{{nationalteam3|}}} | data68b = {{{nationalcaps3|{{{nationalcaps(goals)3|}}} }}} | data68c = {{#if:{{{nationalgoals3|}}}|({{{nationalgoals3}}})}} | label69 = {{#if:{{{nationalteam4|}}}|<span style="font-weight:normal">{{{nationalyears4|–}}}</span>}} | data69a = {{{nationalteam4|}}} | data69b = {{{nationalcaps4|{{{nationalcaps(goals)4|}}} }}} | data69c = {{#if:{{{nationalgoals4|}}}|({{{nationalgoals4}}})}} | label70 = {{#if:{{{nationalteam5|}}}|<span style="font-weight:normal">{{{nationalyears5|–}}}</span>}} | data70a = {{{nationalteam5|}}} | data70b = {{{nationalcaps5|{{{nationalcaps(goals)5|}}} }}} | data70c = {{#if:{{{nationalgoals5|}}}|({{{nationalgoals5}}})}} | label71 = {{#if:{{{nationalteam6|}}}|<span style="font-weight:normal">{{{nationalyears6|–}}}</span>}} | data71a = {{{nationalteam6|}}} | data71b = {{{nationalcaps6|{{{nationalcaps(goals)6|}}} }}} | data71c = {{#if:{{{nationalgoals6|}}}|({{{nationalgoals6}}})}} | label72 = {{#if:{{{nationalteam7|}}}|<span style="font-weight:normal">{{{nationalyears7|–}}}</span>}} | data72a = {{{nationalteam7|}}} | data72b = {{{nationalcaps7|{{{nationalcaps(goals)7|}}} }}} | data72c = {{#if:{{{nationalgoals7|}}}|({{{nationalgoals7}}})}} | label73 = {{#if:{{{nationalteam8|}}}|<span style="font-weight:normal">{{{nationalyears8|–}}}</span>}} | data73a = {{{nationalteam8|}}} | data73b = {{{nationalcaps8|{{{nationalcaps(goals)8|}}} }}} | data73c = {{#if:{{{nationalgoals8|}}}|({{{nationalgoals8}}})}} | label74 = {{#if:{{{nationalteam9|}}}|<span style="font-weight:normal">{{{nationalyears9|–}}}</span>}} | data74a = {{{nationalteam9|}}} | data74b = {{{nationalcaps9|{{{nationalcaps(goals)9|}}} }}} | data74c = {{#if:{{{nationalgoals9|}}}|({{{nationalgoals9}}})}} | header75 = {{#if:{{{managerclubs1|{{{managerclubs|}}}}}}|Trenerska kariera}} | label76 = {{#if:{{{clubs1|{{{clubs|}}}}}}||{{#if:{{{managerclubs1|{{{managerclubs|}}}}}}|Leta}} }} | data76a = {{#if:{{{clubs1|{{{clubs|}}}}}}||{{#if:{{{manageryears1|{{{manageryears|}}}}}}|'''Klub'''}} }} | label77 = {{#if:{{{managerclubs|}}}|<span style="line-height:1.7em">}}{{#if:{{{managerclubs1|{{{managerclubs|}}}}}}|<span style="font-weight:normal">{{{manageryears1|{{{manageryears|–}}}}}}</span>}} | data77 = {{#if:{{{managerclubs|}}}|<span style="line-height:1.7em">}}{{{managerclubs1|{{{managerclubs|}}}}}} | label78 = {{#if:{{{managerclubs2|}}}|<span style="font-weight:normal">{{{manageryears2|–}}}</span>}} | data78 = {{{managerclubs2|}}} | label79 = {{#if:{{{managerclubs3|}}}|<span style="font-weight:normal">{{{manageryears3|–}}}</span>}} | data79 = {{{managerclubs3|}}} | label80 = {{#if:{{{managerclubs4|}}}|<span style="font-weight:normal">{{{manageryears4|–}}}</span>}} | data80 = {{{managerclubs4|}}} | label81 = {{#if:{{{managerclubs5|}}}|<span style="font-weight:normal">{{{manageryears5|–}}}</span>}} | data81 = {{{managerclubs5|}}} | label82 = {{#if:{{{managerclubs6|}}}|<span style="font-weight:normal">{{{manageryears6|–}}}</span>}} | data82 = {{{managerclubs6|}}} | label83 = {{#if:{{{managerclubs7|}}}|<span style="font-weight:normal">{{{manageryears7|–}}}</span>}} | data83 = {{{managerclubs7|}}} | label84 = {{#if:{{{managerclubs8|}}}|<span style="font-weight:normal">{{{manageryears8|–}}}</span>}} | data84 = {{{managerclubs8|}}} | label85 = {{#if:{{{managerclubs9|}}}|<span style="font-weight:normal">{{{manageryears9|–}}}</span>}} | data85 = {{{managerclubs9|}}} | label86 = {{#if:{{{managerclubs10|}}}|<span style="font-weight:normal">{{{manageryears10|–}}}</span>}} | data86 = {{{managerclubs10|}}} | label87 = {{#if:{{{managerclubs11|}}}|<span style="font-weight:normal">{{{manageryears11|–}}}</span>}} | data87 = {{{managerclubs11|}}} | label88 = {{#if:{{{managerclubs12|}}}|<span style="font-weight:normal">{{{manageryears12|–}}}</span>}} | data88 = {{{managerclubs12|}}} | label89 = {{#if:{{{managerclubs13|}}}|<span style="font-weight:normal">{{{manageryears13|–}}}</span>}} | data89 = {{{managerclubs13|}}} | label90 = {{#if:{{{managerclubs14|}}}|<span style="font-weight:normal">{{{manageryears14|–}}}</span>}} | data90 = {{{managerclubs14|}}} | label91 = {{#if:{{{managerclubs15|}}}|<span style="font-weight:normal">{{{manageryears15|–}}}</span>}} | data91 = {{{managerclubs15|}}} | label92 = {{#if:{{{managerclubs16|}}}|<span style="font-weight:normal">{{{manageryears16|–}}}</span>}} | data92 = {{{managerclubs16|}}} | label93 = {{#if:{{{managerclubs17|}}}|<span style="font-weight:normal">{{{manageryears17|–}}}</span>}} | data93 = {{{managerclubs17|}}} | label94 = {{#if:{{{managerclubs18|}}}|<span style="font-weight:normal">{{{manageryears18|–}}}</span>}} | data94 = {{{managerclubs18|}}} | label95 = {{#if:{{{managerclubs19|}}}|<span style="font-weight:normal">{{{manageryears19|–}}}</span>}} | data95 = {{{managerclubs19|}}} | label96 = {{#if:{{{managerclubs20|}}}|<span style="font-weight:normal">{{{manageryears20|–}}}</span>}} | data96 = {{{managerclubs20|}}} | label97 = {{#if:{{{managerclubs21|}}}|<span style="font-weight:normal">{{{manageryears21|–}}}</span>}} | data97 = {{{managerclubs21|}}} | label98 = {{#if:{{{managerclubs22|}}}|<span style="font-weight:normal">{{{manageryears22|–}}}</span>}} | data98 = {{{managerclubs22|}}} | label99 = {{#if:{{{managerclubs23|}}}|<span style="font-weight:normal">{{{manageryears23|–}}}</span>}} | data99 = {{{managerclubs23|}}} | label100 = {{#if:{{{managerclubs24|}}}|<span style="font-weight:normal">{{{manageryears24|–}}}</span>}} | data100 = {{{managerclubs24|}}} | label101 = {{#if:{{{managerclubs25|}}}|<span style="font-weight:normal">{{{manageryears25|–}}}</span>}} | data101 = {{{managerclubs25|}}} | label102 = {{#if:{{{managerclubs26|}}}|<span style="font-weight:normal">{{{manageryears26|–}}}</span>}} | data102 = {{{managerclubs26|}}} | label103 = {{#if:{{{managerclubs27|}}}|<span style="font-weight:normal">{{{manageryears27|–}}}</span>}} | data103 = {{{managerclubs27|}}} | label104 = {{#if:{{{managerclubs28|}}}|<span style="font-weight:normal">{{{manageryears28|–}}}</span>}} | data104 = {{{managerclubs28|}}} | label105 = {{#if:{{{managerclubs29|}}}|<span style="font-weight:normal">{{{manageryears29|–}}}</span>}} | data105 = {{{managerclubs29|}}} | label106 = {{#if:{{{managerclubs30|}}}|<span style="font-weight:normal">{{{manageryears30|–}}}</span>}} | data106 = {{{managerclubs30|}}} | label107 = {{#if:{{{managerclubs31|}}}|<span style="font-weight:normal">{{{manageryears31|–}}}</span>}} | data107 = {{{managerclubs31|}}} | label108 = {{#if:{{{managerclubs32|}}}|<span style="font-weight:normal">{{{manageryears32|–}}}</span>}} | data108 = {{{managerclubs32|}}} | label109 = {{#if:{{{managerclubs33|}}}|<span style="font-weight:normal">{{{manageryears33|–}}}</span>}} | data109 = {{{managerclubs33|}}} | label110 = {{#if:{{{managerclubs34|}}}|<span style="font-weight:normal">{{{manageryears34|–}}}</span>}} | data110 = {{{managerclubs34|}}} | label111 = {{#if:{{{managerclubs35|}}}|<span style="font-weight:normal">{{{manageryears35|–}}}</span>}} | data111 = {{{managerclubs35|}}} | label112 = {{#if:{{{managerclubs36|}}}|<span style="font-weight:normal">{{{manageryears36|–}}}</span>}} | data112 = {{{managerclubs36|}}} | label113 = {{#if:{{{managerclubs37|}}}|<span style="font-weight:normal">{{{manageryears37|–}}}</span>}} | data113 = {{{managerclubs37|}}} | label114 = {{#if:{{{managerclubs38|}}}|<span style="font-weight:normal">{{{manageryears38|–}}}</span>}} | data114 = {{{managerclubs38|}}} | label115 = {{#if:{{{managerclubs39|}}}|<span style="font-weight:normal">{{{manageryears39|–}}}</span>}} | data115 = {{{managerclubs39|}}} | label116 = {{#if:{{{managerclubs40|}}}|<span style="font-weight:normal">{{{manageryears40|–}}}</span>}} | data116 = {{{managerclubs40|}}} | header117 = {{Infopolje predloga za medalje |title = Priznanja |medals = {{{medaltemplates|}}} |expand = {{{medaltemplates-expand|}}} }} | data118 = {{{module|}}} | belowstyle = color:darkslategray; font-size:82% | below = {{#if:{{{clubs1|{{{clubs|}}}}}}|<nowiki>*</nowiki> Nastopi in goli v domačem prvenstvu{{#if:{{{pcupdate|{{{club-update|}}}}}}|,<br> posodobljeni {{{pcupdate|{{{club-update}}}}}}.}}{{#if:{{{ntupdate|{{{nationalteam-update|}}}}}}{{{years1|{{{years|}}}}}}|<br />}} }} {{#if:{{{ntupdate|{{{nationalteam-update|}}}}}}|‡ Nastopi in goli za državno reprezentanco, <br> posodobljeni {{{ntupdate|{{{nationalteam-update}}}}}} }} }}<includeonly>{{#if:{{NAMESPACE}}||{{#if:{{{nocat|}}}||{{#switch:{{#property:P18}}{{{image|}}}|=[[Kategorija:Wikipedija infopolje Nogometaš brez slike]]|#default=}}}}}}</includeonly><noinclude> {{dokumentacija}} </noinclude> rd19h2564d5tsmfqtfw12e1ds21kkpi 0 307818 6655022 6648258 2026-04-02T21:00:11Z A09 188929 +volitve 26 6655022 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar | name = Alenka Bratušek | image = <!--WD--> | order = | term_start = | term_end = | predecessor = | successor = | order1 = [[Minister za infrastrukturo Republike Slovenije|Ministrica za infrastrukturo<br>Republike Slovenije]] | term_start1 = 24. januar 2023 | term_end1 = | predecessor1 = [[Bojan Kumer]] | successor1 = | order2 = | term_start2 =13. september 2018 | term_end2 =13. marec 2020 | predecessor2 =[[Peter Gašperšič]] | successor2 =[[Jernej Vrtovec]] | order3 =[[predsednik Vlade Republike Slovenije|Predsednica<br>Vlade Republike Slovenije]] | term_start3 =20. marec 2013 | term_end3 =5. maj 2014 | successor3 =[[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]] | term_start4 = | term_end4 = | predecessor4 = | successor4 = | birth_date = <!--WD--> | birth_place = <!--WD--> | death_date = | death_place = |nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenka]] | spouse = | party = [[Liberalna demokracija Slovenije]] {{small|(Pred 2008)}}<br>[[Zares]] {{small|(2008–2010)}}<br>[[Lista Hermine Krt]] {{small|(2010–2011)}}<br>[[Pozitivna Slovenija]] {{small|(2011–2014)}}<br>[[Stranka Alenke Bratušek]] {{small|(2014–2022)}}<br>[[Gibanje Svoboda]] {{small|(2022–)}} | vicepresident = ||parents=[[Zdenka Bratušek]]<br>[[Milan Bratušek]]|partner=[[Mitja Cvjetičanin]]|children=2|premier=|predecessor3=[[Janez Janša]]|premier2=[[Marjan Šarec]]|premier1=[[Robert Golob]]}} '''Alenka Bratušek''', [[Slovenci|slovenska]] političarka, * [[31. marec]] [[1970]], [[Celje]]. Bratušek je bila med letoma 2013 in 2014 [[Predsednik Vlade Republike Slovenije|predsednica Vlade Republike Slovenije]]. Na državnozborskih volitvah 2011 je bila izvoljena za poslanko [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnega zbora Republike Slovenije]]. Potem ko si je Zoran Janković zamrznil položaj predsednika [[Pozitivna Slovenija|Pozitivne Slovenije]], je vodenje prevzela Bratušek. Po izstopu iz Pozitivne Slovenije je ustanovila lastno stranko Zavezništvo Alenke Bratušek, kasneje preimenovano v Zavezništvo socialno-liberalnih demokratov, še kasneje pa je to postala [[Stranka Alenke Bratušek]]. Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|Državnozborskih volitvah 2014]] se je stranki uspelo prebiti v parlament, poslansko mesto je zasedla tudi Alenka Bratušek. Po volitvah 2018 Bratušek za poslanko ni bila izvoljena, je pa v [[13. vlada Republike Slovenije|13. vladi Republike Slovenije]] prevzela [[Minister za infrastrukturo Republike Slovenije|resor za infrastrukturo]], ki ga je vodila do odstopa vlade, 13. marca 2020. Januarja 2021 je postala nadomestna poslanka v Državnem zboru Republike Slovenije. Stranka Alenke Bratušek je na državnozborskih volitvah leta 2022 izpadla iz parlamenta. Mandatar za sestavo vlade [[Robert Golob]] je stranko kljub temu povabil k sodelovanju. V začetku vlade je bila državna sekretarka na ministrstvu za infrastrukturo, 24. januarja 2023 pa postala tudi ministrica tega resorja. ==Študij== V domačem [[Žalec|Žalcu]] je obiskovala tamkajšnjo [[I. osnovna šola Žalec|I. osnovno šolo]]. Po maturi na Srednji naravoslovno-matematični šoli (danes [[Gimnazija Lava]]) v Celju je Alenka Bratušek leta 1994 diplomirala na [[Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani|Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani]], naslov njene diplomske naloge je ''Vpliv poroznosti konfekcijskih medvlog na hitrost izhlapevanja znoja''. Leta 2006 pa je na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede]] magistrirala iz menedžmenta, naslov magistrskega dela je ''Statusna sprememba Servisa za protokolarne storitve iz neposrednega proračunskega uporabnika v javni gospodarski zavod''.<ref>{{navedi knjigo |author=Bratušek, Alenka |year=2006 |title=Statusna sprememba Servisa za protokolarne storitve iz neposrednega proračunskega uporabnika v javni gospodarski zavod |publisher= |isbn= |cobiss=25629789 |pages=88}}</ref> Od leta 2004 do 2012 je bila članica Upravnega odbora [[ARRS|Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije]]. ==Uradniška in politična kariera == Pred vstopom v politiko je bila zaposlena na [[Ministrstvo za finance Republike Slovenije|Ministrstvu za finance]], kjer se je ukvarjala z državnim proračunom. Šest let je bila direktorica Direktorata za proračun, pred tem je vodila Sektor za državni proračun. === Poslanka v državnem zboru === Na [[državnozborske volitve v Sloveniji 2008|volitvah leta 2008]] je kandidirala na listi [[Zares]]a, a ni bila izvoljena. Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2011|volitvah leta 2011]] je bila na listi [[Pozitivna Slovenija|Pozitivne Slovenije]] izvoljena za [[poslanec Državnega zbora Republike Slovenije|poslanko]] v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru Republike Slovenije]]. Potem ko je [[Komisija za preprečevanje korupcije Republike Slovenije]] ugotovila, da je [[Zoran Janković]] obremenjen s hudim [[korupcija|korupcijskim tveganjem]], saj komisiji ni znal pojasniti izvora dela svojega premoženja, je januarja 2013 prevzela tudi vodstvo stranke.<ref>[http://www.delo.si/novice/politika/zoran-jankovic-ni-vec-predsednik-stranke.html Zoran Janković ni več predsednik stranke], [[Delo]], 17. januarja 2013</ref> Po smrti poslanca Stranke Alenke Bratušek [[Franc Kramar (politik)|Franca Kramarja]], januarja 2021, je Alenki Bratušek pripadel nadomestni poslanski sedež.<ref>{{Navedi splet|title=Poslanska skupina|url=https://www.sab.si/stranka/|website=Stranka Alenke Bratušek|accessdate=2021-02-11|language=sl-SI|archive-date=2019-05-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20190526133747/https://www.sab.si/stranka/|url-status=dead}}</ref> Postala je članica odborov za [[Odbor za gospodarstvo Državnega zbora Republike Slovenije|gospodarstvo]], [[Odbor za zunanjo politiko Državnega zbora Republike Slovenije|zunanjo politiko]], članica [[Ustavna komisija Državnega zbora Republike Slovenije|ustavne komisije]] in podpredsednica [[Komisija za nadzor javnih financ Državnega zbora Republike Slovenije|Komisije za nadzor javnih financ]]. === Predsednica vlade === [[Slika:Alenka Bratušek in Germany (6).jpg|sličica|Za [[Angela Merkel|Angelo Merkel]] v Nemčiji.]]27. februarja 2013 je ob izglasovani konstruktivni nezaupnici [[10. vlada Republike Slovenije|vladi Janeza Janše]], s 55 glasovi za in 33 proti dobila mandat za sestavo nove [[vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]].<ref>{{navedi novice| url=http://www.delo.si/novice/vladna-kriza/v-zivo-alenka-bratusek-je-nova-mandatarka.html |title=(V živo): Alenka Bratušek je nova mandatarka|date=27. 2. 2013 |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |accessdate=1. 3. 2013}}</ref> Vodila je koalicijska pogajanja s strankami [[Socialni demokrati]], [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|Demokratično stranko upokojencev Slovenije]] in [[Državljanska lista|Državljansko listo Gregorja Viranta]]. [[11. vlada Republike Slovenije]] je prisegla 20. marca 2013. Delovala je v za Slovenijo izredno nestabilnem času z najrazličnejšimi spremembami v politiki, gospodarstvu in v vsakdanjem življenju.<ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/mmc-priporoca/tri-interpelacije-stiri-zamenjave-ministrov-vecje-stevilo-brezposlenih/330842 |title=Tri interpelacije, štiri zamenjave ministrov, večje število brezposlenih ... |accessdate=27. 2. 2014 |date=27. 2. 2014 |format= |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> [[Slika:Srečanje premierke Alenke Bratušek s papežem Frančiškom 2013 (3).jpg|levo|sličica|Srečanje premierke Alenke Bratušek s [[Papež Frančišek|papežem Frančiškom]] leta 2013]] Med cilji Alenke Bratušek na mestu predsednice vlade je bilo ohraniti finančno neodvisnost države od finančne pomoči [[Evropska unija|Evropske unije]] oz. reševanje finančne krize brez t.i. "trojke" institucij: [[Evropska komisija|Evropske komisije]], [[Evropska centralna banka|Evropske centralne banke]] in [[Mednarodni denarni sklad|Mednarodnega denarnega sklada]]. Javne finance je vladna ekipa skušala stabilizirati z dvigom davka na dodano vrednost (DDV), prav tako se je dokapitaliziralo več državnih bank z okoli tremi milijardami evrov in ustavilo proces [[Denacionalizacija|privatizacije]].<ref>{{Navedi splet|title=Alenka Bratušek: »Nismo vsi krivi za dogajanje v bankah.«|url=https://old.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/alenka-bratusek-nismo-vsi-krivi-za-dogajanje-v-bankah.html|website=old.delo.si|date=2013-12-27|accessdate=2022-08-26|language=sl-si|first=Miha Jenko, Tanja|last=Starič}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Preberite vse o reševanju bank, ki je obremenilo generacije Slovencev|url=https://siol.net/posel-danes/novice/preberite-vse-o-resevanju-slovenskih-bank-ki-je-obremenila-generacije-slovencev-421299|website=siol.net|accessdate=2022-08-26|language=sl}}</ref> Na seznam za prodajo so bili dani Adria Airways, Elan, Helios, Fotona, Aerodrom Ljubljana, Adria Airways tehnika, NKBM, Paloma, Cinkarna Celje, Unior, Žito, Telekom, Terme Olimje, Gospodarsko razstavišče, Aero, Helios in Fotona ter Elan.<ref>{{Navedi splet|title=Tri interpelacije, štiri zamenjave ministrov, večje število brezposlenih ...|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tri-interpelacije-stiri-zamenjave-ministrov-vecje-stevilo-brezposlenih/330842|website=rtvslo.si|accessdate=2022-08-26|language=sl}}</ref> Država se je morala zaradi reševanja bank na mednarodnih trgih zadolžiti, dolg je tako narasel preko 80 odstotkov državnega BDP, obenem je naraščala tudi brezposelnost.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Bratušek, Alenka (1970–) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1019150/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2022-08-26}}</ref> Delo vlade so obremenjevale tudi preiskave nekaterih članov vlade, prav tako odstopi ministrov.<ref name=":0" /> Po odstopu zdravstvene ministrice [[Alenka Trop Skaza|Alenke Trop Skaza]] je Bratuškova začasno vodenje resorja prevzela sama.<ref>{{Navedi splet|title=Ministrstvo za zdravje bo začasno vodila kar premierka|url=https://www.finance.si/8800475|website=Finance.si|accessdate=2022-08-26|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ministrstvo za zdravje bo začasno vodila kar premierka|url=https://siol.net/novice/slovenija/ministrstvo-za-zdravje-bo-zacasno-vodila-kar-premierka-159294|website=siol.net|accessdate=2022-08-26|language=sl}}</ref> V času vlade Alenke Bratušek sta bili sprejeti tudi dve ustavni spremembi; vpisano je bilo fiskalno pravilo in sprememba referendumske ureditve.<ref>{{Navedi splet|title=Tri interpelacije, štiri zamenjave ministrov, večje število brezposlenih ...|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tri-interpelacije-stiri-zamenjave-ministrov-vecje-stevilo-brezposlenih/330842|website=rtvslo.si|accessdate=2022-08-26|language=sl}}</ref> [[Slika:Shod proti plenjenju in klientelnemu kadrovanju 05-sept-2013 587.JPG|sličica|Shod proti plenjenju in klientelnemu kadrovanju, 5. september 2013. Med protestniki tudi [[Luka Mesec]].]] Na kongresu Pozitivne Slovenije aprila 2014 je bil [[Zoran Janković]] ponovno izvoljen za predsednika stranke.<ref>{{navedi splet |url=http://www.dnevnik.si/slovenija/zoran-jankovic-se-je-vrnil-na-celo-pozitivne-slovenije- |title=Zoran Janković se je vrnil na čelo Pozitivne Slovenije |accessdate=20. 5. 2014 |date=26. 4. 2014 |format= |work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik d.d.]] |archive-date=2014-04-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140429053319/http://www.dnevnik.si/slovenija/zoran-jankovic-se-je-vrnil-na-celo-pozitivne-slovenije- |url-status=dead }}</ref> To je povzročilo odstop Alenke Bratušek s položaja predsednice [[11. vlada Republike Slovenije|vlade]], njen izstop iz stranke ter napoved ustanavljanja svoje, razpad koalicije in razpis predčasnih volitev v Državni zbor Republike Slovenije.<ref>{{navedi splet |url= http://www.siol.net/novice/slovenija/2014/05/bratuskova_odstopila.aspx|title=Alenka Bratušek odstopila s položaja premierke |accessdate=20. 5. 2014 |date=5. 5. 2014 |format= |work=Planet SiOL.NET }}</ref> 31. maja je ustanovila svojo stranko pod imenom [[Zavezništvo Alenke Bratušek]] (ZaAB),<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/slovenija/zelim-da-ob-dveh-crkah-ne-vidite-le-mojega-imena-ampak-zacetnici-abecede/338236 |title="Želim, da ob dveh črkah ne vidite le mojega imena, ampak začetnici abecede" |accessdate=31. 5. 2014 |date=2. 6. 2014 |format= |work=MMC-RTV SLO }}</ref> ki je na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|državnozborskih volitvah]] osvojila 4,38 % glasov in komaj presegla prag za uvrstitev v Državni zbor.<ref>{{navedi splet |url= http://www.delo.si/novice/politika/znani-so-koncni-neuradni-izidi-volitev-in-novi-poslanci.html|title=Znani so končni neuradni izidi volitev in novi poslanci |accessdate=28. 7. 2014 |date=21. 7. 2014 |format= |work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}</ref> === Kandidatura za evropsko komisarko === 31. julija 2014 jo je vlada še pod njenim vodstvom predlagala za enega od treh slovenskih kandidatov za [[Evropski komisar|evropskega komisarja]] pod vodstvom [[Jean-Claude Juncker|Jean-Clauda Junckerja]] za obdobje 2014-2019. Po zaslišanju so jo 8. oktobra kot kandidatko za komisarko za energetiko in podpredsednico komisije evropski poslanci zavrnili s 112 glasovi PROTI in 13 ZA, dva pa sta se vzdržala.<ref>{{Navedi splet|title=Violeta Tomić: Nedopustno je, da predsednik Evropske komisije izbira komisarje|url=https://www.24ur.com/novice/dejstva/violeta-tomic-nedopustno-je-da-predsednik-evropske-komisije-izbira-komisarje.html|website=www.24ur.com|accessdate=2019-04-26|language=sl}}</ref> Kljub temu, da jo je predsednik komisije Jean-Claude Juncker še vedno podpiral, je naslednji dan odstopila od kandidature.<ref>{{navedi novice |url=http://www.dnevnik.si/slovenija/tuji-mediji-o-bratuskovi-bitka-z-blatom-med-posameznimi-frakcijami |title=Alenka Bratušek odstopila od kandidature |date=9. 10. 2014 |work=Dnevnik |accessdate=9. 10. 2014 |archive-date=2014-10-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141011215117/http://www.dnevnik.si/slovenija/tuji-mediji-o-bratuskovi-bitka-z-blatom-med-posameznimi-frakcijami |url-status=dead }}</ref> Nekaj ur kasneje je [[Komisija za preprečevanje korupcije]] izdala mnenje, da je ravnanje predsednice Vlade RS, povezano z imenovanjem kandidatov za komisarsko mesto v [[Evropska komisija|Evropski komisiji]] 2014–2019, v nasprotju z določbami ZIntPK o dolžnem izogibanju nasprotju interesov.<ref>Komisija za preprečevanje korupcije, 06211-78/2014/63 z dne 9.10.2014</ref><ref>{{navedi novice| url=http://www.rtvslo.si/slovenija/kpk-je-ugotovil-nasprotje-interesov-pri-kandidaturi-alenke-bratusek/348334 |title=KPK je ugotovil nasprotje interesov pri kandidaturi Alenke Bratušek |date=9. 10. 2014 |work=MMC RTV-SLO |accessdate=9. 10. 2014}}</ref> === Ministrica za infrastrukturo === Na državnozborskih volitvah je stranka preimenovana v [[Stranka Alenke Bratušek|Stranko Alenke Bratušek]] izboljšala svoj rezultat na 5 poslanskih mest. Bratuškova v svojem okraju ni bila izvoljena poslanko, je pa v [[13. vlada Republike Slovenije|13. vladi Republike Slovenije]] pod vodstvom [[Marjan Šarec|Marjana Šarca]] zasedla mesto [[Minister za infrastrukturo Republike Slovenije|ministrice za infrastrukturo]]. Na funkciji je ostala do 13. marca 2020, ko je prisegla nova vlada. [[Slika:Dogodek ob preboju vzhodne cevi avtocestnega predora Karavanke. (53594403357).jpg|sličica|Slovesnost ob preboju vzhodne cevi avtocestnega predora Karavanke (marec 2024)]] Na državnozborskih volitvah 2022 je [[Stranka Alenke Bratušek]] prejela 2,61 odstotka glasov in izpadla iz Državnega zbora Republike Slovenije.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/#/rezultati|title=Volitve.dvk-rs/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2022-04-25}}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet|title=Novi poslanci: Volilna aritmetika je nekatere z največ glasovi pustila brez mandata|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/novi-poslanci-volilna-aritmetika-je-nekatere-z-najvec-glasovi-pustila-brez-mandata/625268|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-04-25|language=sl}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-sab-u-kljub-volilnemu-porazu-ni-pozivov-k-odstopu-predsednice-stranke/626209|title=V SAB-u kljub volilnemu porazu ni pozivov k odstopu predsednice stranke|date=4. maj 2022|accessdate=6. maj 2022|website=MMC RTV SLO|publisher=RTV Slovenija|last=Masten|first=Aljoša}}</ref> Po besedah podpredsednice [[Maša Kociper|Maše Kociper]] se v stranki pozivi k odstopu Alenke Bratušek kot predsednice stranke niso pojavili.<ref name=":3" /> Predsednik zmagovalne stranke [[Gibanje Svoboda]] [[Robert Golob]] je tudi Stranko Alenke Bratušek povabil k sodelovanju v njegovi vladi. Alenki Bratušek je bilo ponujeno mesto [[Minister za infrastrukturo Republike Slovenije|ministrice za infrastrukturo]], a šele po tem, ko bi vlada s spremembo Zakona o vladi razširila število ministrstev. Do takrat je opravljala funkcijo državne sekretarke na infrastrukturnem ministrstvu. Junija 2022 sta Stranka Alenke Bratušek in [[Lista Marjana Šarca]] izglasovali pripojitev h Gibanju Svoboda.<ref>{{Navedi splet|title=Uradno: strank LMŠ in SAB ne bo več, le še Svoboda|url=https://siol.net/novice/slovenija/uradno-strank-lms-in-sab-ne-bo-vec-le-se-svoboda-582631|website=siol.net|accessdate=2022-08-26|language=sl}}</ref> Zaradi referenduma je bila rekonstrukcija vlade zaustavljena za več mesecev; do nje je prišlo 24. januarja 2023, ko je Alenka Bratušek znova prevzela položaj ministrice za infrastrukturo.<ref>{{Navedi splet|title=DZ s 55 glasovi potrdil listo ministrskih kandidatov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-s-55-glasovi-potrdil-listo-ministrskih-kandidatov/655412|website=rtvslo.si|accessdate=2023-01-24|language=sl}}</ref> Julija 2023 je v javnost prišla informacija, da je Alenka Bratušek legalizirala počitniško hišo blizu Kranja, ki je bila črna gradnja, njena lastnica pa je bila več let.<ref>{{Navedi splet|title=Infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek je bila lastnica črne gradnje|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/infrastrukturna-ministrica-alenka-bratusek-je-bila-lastnica-crne-gradnje/674080|website=rtvslo.si|accessdate=2023-07-06|language=sl|first=Gašper Petovar, TV|last=Slovenija}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=(AKTUALNO) Bo morala Alenke Bratušek zaradi črne gradnje oditi, kot je nekoč minister v njeni vladi?|url=https://demokracija.si/fokus/aktualno-bo-morala-alenke-bratusek-zaradi-crne-gradnje-oditi-kot-je-nekoc-minister-v-njeni-vladi/|website=Demokracija|date=2023-07-05|accessdate=2023-07-06|language=sl-SI|first=Petra|last=Janša}}</ref> Leta 2026 je za Gibanje Svoboda v volilnih okrajih Jesenice in Kranj 2 kandidirala na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah]]. Dobila je 9.927 glasov (32,06 odstotka) ter osvojila mandat poslanke.<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2026-04-02|title=Izidi glasovanja|date=1.4.2026|publisher=Državna volilna komisija}}</ref> == Zasebno == Njen partner je poslovnež Mitja Cvjetičanin, s katerim ima sina in hčer.<ref>{{Navedi splet|title=ABOUT ME {{!}} Alenka Bratušek|url=http://www.alenkabratusek.si/en/about-me/|accessdate=2020-11-12|language=en-US|archive-date=2020-11-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20201113020207/http://www.alenkabratusek.si/en/about-me/|url-status=dead}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{kategorija v Zbirki}} * [[Seznam slovenskih politikov]] &nbsp; {{start box}} {{succession box | prej = [[Janez Janša]] | naziv = [[Slika:Coat of arms of Slovenia.svg|40px]]<br/>[[Predsednik vlade Republike Slovenije]] | leta = 2013 – 2014| potem = [[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]]}} {{end box}} {{Poslanska skupina SAB2018|Predloga:Poslanska skupina SAB2018=}}{{Pred Vl RS}} {{Predsedniki vlade Slovenije}} {{6DZRS}} {{7DZRS}} {{13. Vlada Republike Slovenije}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Bratušek, Alenka}} [[Kategorija:Alenka Bratušek| ]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Bivši člani Stranke Alenke Bratušek]] [[Kategorija:Poslanci 6. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani]] [[Kategorija:Predsedniki vlade Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 7. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ministri za infrastrukturo Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ministri 13. vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:Bivši člani Liberalne demokracije Slovenije]] [[Kategorija:Bivši člani Pozitivne Slovenije]] [[Kategorija:Člani Gibanja Svoboda]] [[Kategorija:Državni sekretarji na Ministrstvu za infrastrukturo Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 10. Državnega zbora Republike Slovenije]] k1vltfvlf7ylqjmpc5jdy8ykf8mydws 0 317498 6654901 6444772 2026-04-02T15:24:55Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654901 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Božići}} {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Božići |izvorno_ime=Божићи |slika= |prebivalstvo=154 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska=946 |postna= |posta= |obcina=[[Občina Andrijevica|Andrijevica]] }} '''Božići''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Andrijevica|občino Andrijevica]]. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 374 || 368 || 375 || 316 || 342 || 223 || 250 || 186 || 154 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Andrijevica]] 9yplslnng14eksitqjucdebn0q0248x 0 317503 6655128 6444779 2026-04-03T04:12:21Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655128 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Dulipolje |izvorno_ime=Дулипоље |slika= |prebivalstvo=57 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska=938 |postna= |posta= |obcina=[[Občina Andrijevica|Andrijevica]] }} '''Dulipolje''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Andrijevica|občino Andrijevica]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 653 || 560 || 532 || 465 || 309 || 242 || 134 || 89 || 57 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Andrijevica]] rqb869nt05z3lrrsieaz40uzn4f1lhs 0 317518 6654963 6444777 2026-04-02T17:58:48Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654963 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Cecuni |izvorno_ime=Цецуни |slika= |prebivalstvo=76 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska=960 |postna= |posta= |obcina=[[Občina Andrijevica|Andrijevica]] }} '''Cecuni''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Andrijevica|občino Andrijevica]]. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 375 || 400 || 346 || 282 || 189 || 120 || 77 || 55 || 76 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Andrijevica]] 484kq93vlp3eedp0qz9ss3uzhua4dut 0 317524 6654916 6445205 2026-04-02T15:44:40Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654916 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Braćeni |izvorno_ime=Браћени |slika= |prebivalstvo=11 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Bar|Bar]] }} '''Braćeni''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Bar|občino Bar]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 38 || 36 || 66 || 55 || 31 || 22 || 19 || 15 || 11 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Bar]] srxh7udx3w17gtyp3r9oo4sy5vnitts 0 317526 6654917 6445206 2026-04-02T15:44:48Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654917 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Brca |izvorno_ime=Брца |slika= |prebivalstvo=268 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Bar|Bar]] }} '''Brca''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Bar|občino Bar]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 116 || 112 || 128 || 157 || 205 || 141 || 214 || 263 || 268 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Bar]] a5x0c6hk3g2hwgpsxausw045ref6stp 0 317527 6654939 6445208 2026-04-02T16:31:41Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654939 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Bukovik}} {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Bukovik |izvorno_ime=Буковик |slika=Montenegro Bukovik 1.jpg |prebivalstvo=53 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska=297 |postna= |posta= |obcina=[[Občina Bar|Bar]] }} '''Bukovik''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Bar|občino Bar]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 175 || 201 || 240 || 141 || 121 || 95 || 90 || 67 || 53 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Bar]] 8ab5n9pr1jc7wt1u0srjnuw02iuyhvv 0 317528 6654948 6445209 2026-04-02T16:52:07Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654948 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Burtaiši |izvorno_ime=Буртаиши |slika= |prebivalstvo=4477 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska=94 |postna= |posta= |obcina=[[Občina Bar|Bar]] }} '''Burtaiši''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Bar|občino Bar]]. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 500 || 581 || 757 || 1241 || 2660 || 2835 || 3013 || 3800 || 4477 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Bar]] ff1l4dxdht88aippf2ezyu35nzc3w6k 0 317542 6655059 6445212 2026-04-02T22:28:30Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655059 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Dabezići |izvorno_ime=Дабезићи |slika= |prebivalstvo=130 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Bar|Bar]] }} '''Dabezići''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Bar|občino Bar]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 300 || 312 || 319 || 322 || 307 || 299 || 146 || 160 || 130 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Bar]] 4gi2df8thkcvq4hdze9qqe4cp4u2nu6 0 317543 6655072 6445213 2026-04-02T23:40:27Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655072 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Dedići |izvorno_ime=Дедићи |slika= |prebivalstvo=0 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Bar|Bar]] }} '''Dedići''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Bar|občino Bar]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 110 || 114 || 118 || 51 || 22 || 12 || 3 || 0 || 0 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Bar]] pk8p1fv5xg42z3inyddi71k2yu5wh3r 0 317544 6655077 6445214 2026-04-03T02:04:33Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655077 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Dobra Voda |izvorno_ime=Добра Вода |slika= |prebivalstvo=1334 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Bar|Bar]] }} '''Dobra Voda''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Bar|občino Bar]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 588 || 643 || 676 || 672 || 775 || 850 || 995 || 1046 || 1334 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Bar]] h3gzbu8np6a3c486gc0pn0yvoek7xsn 0 317546 6655101 6445216 2026-04-03T02:52:38Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655101 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Donji Brčeli |izvorno_ime=Доњи Брчели |slika= |prebivalstvo=12 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Bar|Bar]] }} '''Donji Brčeli''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Bar|občino Bar]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 138 || 117 || 84 || 56 || 46 || 33 || 37 || 9 || 12 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Bar]] bfcedhd0spzcbg57kbtvd7l8b0f2cx6 0 317547 6655104 6445217 2026-04-03T02:53:13Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655104 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Donji Murići |izvorno_ime=Доњи Мурићи |slika= |prebivalstvo=57 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Bar|Bar]] }} '''Donji Murići''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Bar|občino Bar]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 232 || 249 || 246 || 260 || 312 || 367 || 125 || 101 || 57 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Bar]] ckix3pb8ewso9mhpk3uh5cmqvugxqc0 0 317549 6655130 6445219 2026-04-03T04:21:22Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655130 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Dupilo |izvorno_ime=Дупило |slika= |prebivalstvo=61 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Bar|Bar]] }} '''Dupilo''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Bar|občino Bar]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 238 || 245 || 228 || 145 || 115 || 42 || 64 || 64 || 61 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Bar]] svmrmpvx6tglis2buf24lh623ts54hb 0 317598 6655031 6445210 2026-04-02T21:30:41Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655031 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Ckla |izvorno_ime=Цкла |slika= |prebivalstvo=42 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Bar|Bar]] }} '''Ckla''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Bar|občino Bar]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 179 || 193 || 243 || 285 || 291 || 301 || 104 || 83 || 42 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Bar]] rrdvva98elb9i01fcs5r1jpo5omxbpf 0 317606 6654851 6445204 2026-04-02T13:37:47Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654851 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Boljevići |izvorno_ime=Бољевићи |slika=2023 Boljeviči (Montenegro).jpg |prebivalstvo=155 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska=191 |postna= |posta= |obcina=[[Občina Bar|Bar]] }} '''Boljevići''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Bar|občino Bar]]. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 365 || 375 || 359 || 339 || 215 || 194 || 204 || 181 || 155 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Bar]] 4c94wv8coqdgl17v9m89us8sqp5donv 0 317607 6654858 6474445 2026-04-02T13:49:49Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654858 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni|Bor}} {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Bor |izvorno_ime=Бор |slika= |prebivalstvo=222 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska=1206 |postna= |posta= |obcina=[[Občina Petnjica|Petnjica]] }} '''Bor''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Petnjica|občino Petnjica]]. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 248 || 308 || 367 || 357 || 397 || 323 || 243 || 222 || 222 |- |} == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Petnjica]] ql7dys4cefz4sr0he9ght157x3v3lk6 0 317608 6654932 6445901 2026-04-02T16:22:18Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654932 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Bubanje |izvorno_ime=Бубање |slika= |prebivalstvo=129 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska=630 |postna= |posta= |obcina=[[Občina Berane|Berane]] }} '''Bubanje''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Berane|občino Berane]]. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 379 || 443 || 470 || 433 || 336 || 290 || 213 || 180 || 129 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Berane]] {{normativna kontrola}} ihvks7zxd8omn5gqhyh4fafkdfef60r 0 317609 6654935 6445904 2026-04-02T16:24:42Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654935 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Budimlja |izvorno_ime=Будимља |slika= |prebivalstvo=2079 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska=720 |postna= |posta= |obcina=[[Občina Berane|Berane]] }} '''Budimlja''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Berane|občino Berane]]. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 895 || 875 || 1210 || 1450 || 1465 || 1464 || 1694 || 1994 || 2079 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Berane]] {{normativna kontrola}} 6ul12yteaygf7q1at9mbsn9y0i24r56 0 317610 6654951 6445902 2026-04-02T16:54:57Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654951 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Buče |izvorno_ime=Буче |slika= |prebivalstvo=781 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska=682 |postna= |posta= |obcina=[[Občina Berane|Berane]] }} '''Buče''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Berane|občino Berane]]. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 792 || 807 || 894 || 956 || 989 || 954 || 1000 || 932 || 781 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Berane]] {{normativna kontrola}} r18vdty3f2fcgch3no64xclamjhew8n 0 317620 6655065 6445910 2026-04-02T22:56:30Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655065 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Dapsići |izvorno_ime=Дапсићи |slika= |prebivalstvo=490 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Berane|Berane]] }} '''Dapsići''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Berane|občino Berane]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 734 || 810 || 736 || 768 || 734 || 728 || 728 || 674 || 490 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Berane]] clj46blho932c2tq1w00wtkd9eusmzw 0 317621 6655069 6474446 2026-04-02T23:34:32Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655069 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Dašča Rijeka |izvorno_ime=Дашча Ријека |slika= |prebivalstvo=73 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Petnjica|Petnjica]] }} '''Dašča Rijeka''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Petnjica|občino Petnjica]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 172 || 214 || 247 || 253 || 262 || 204 || 115 || 103 || 73 |- |} == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Petnjica]] edgp5i0sqpjchs5h6udukhcp261xmun 0 317622 6655079 6474447 2026-04-03T02:07:31Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655079 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Dobrodole |slika= |prebivalstvo=79 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Petnjica|Petnjica]] }} '''Dobrodole''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Petnjica|občino Petnjica]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 370 || 405 || 362 || 410 || 380 || 236 || 134 || 101 || 79 |- |} == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Petnjica]] nn0gxcmdfg08ktj5sghema2rf31j5wn 0 317623 6655084 6445914 2026-04-03T02:20:43Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655084 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Dolac |izvorno_ime=Долац |slika= |prebivalstvo=1364 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Berane|Berane]] }} '''Dolac''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Berane|občino Berane]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 353 || 373 || 472 || 628 || 830 || 1282 || 1293 || 1412 || 1364 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Berane]] m5wz88xts5cbvhb2wnfto6d072w11eq 0 317624 6655095 6474448 2026-04-03T02:51:38Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655095 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Donja Vrbica |izvorno_ime=Доња Врбица |slika= |prebivalstvo=99 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska=950 |postna= |posta= |obcina=[[Občina Petnjica|Petnjica]] }} '''Donja Vrbica''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Petnjica|občino Petnjica]]. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 477 || 613 || 642 || 677 || 701 || 407 || 406 || 114 || 99 |- |} == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Petnjica]] 4u4vewbri3jtevf3ffqnkkrxsp4j3m2 0 317625 6655094 6445915 2026-04-03T02:51:28Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655094 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Donja Ržanica |izvorno_ime=Доња Ржаница |slika= |prebivalstvo=862 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Berane|Berane]] }} '''Donja Ržanica''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Berane|občino Berane]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 833 || 846 || 859 || 936 || 865 || 841 || 810 || 910 || 862 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Berane]] dkhxz1dgse2xvn4zehbzvy41ob0andi 0 317626 6655100 6445917 2026-04-03T02:52:22Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655100 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Donje Zaostro |izvorno_ime=Доње Заостро |slika= |prebivalstvo=81 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Berane|Berane]] }} '''Donje Zaostro''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Berane|občino Berane]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 221 || 259 || 245 || 245 || 200 || 150 || 149 || 137 || 81 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Berane]] sbhtj5an7dm0kzyyc0vwh6odknftbgb 0 317627 6655098 6445916 2026-04-03T02:51:54Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655098 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Donje Luge |izvorno_ime=Доње Луге |slika= |prebivalstvo=1664 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Berane|Berane]] }} '''Donje Luge''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Berane|občino Berane]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 295 || 344 || 638 || 1335 || 1978 || 2012 || 1861 || 1841 || 1664 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Berane]] gdmw3u1v0wq4f3wcjpvfufaon079wam 0 317628 6655114 6445918 2026-04-03T03:15:50Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655114 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Dragosava |izvorno_ime=Драгосава |slika= |prebivalstvo=67 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Berane|Berane]] }} '''Dragosava''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Berane|občino Berane]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 284 || 324 || 295 || 197 || 250 || 240 || 171 || 120 || 67 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Berane]] f4mle1z4bamwmtw9nobfe4m8p48xtgd 0 317663 6655054 6445909 2026-04-02T22:13:49Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655054 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime = Crvljevine |izvorno_ime = Црвљевине |slika = |prebivalstvo=84 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska = 668 |postna = |posta = |obcina = [[Občina Berane|Berane]] }} '''Crvljevine''' ([[črnogorščina|črnogorsko]] in {{lang-sr|Црвљевине}}) je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Berane|občino Berane]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 117 || 137 || 121 || 141 || 158 || 69 || 116 || 60 || 84 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Berane]] lwxnmbsq76v205o4gmslpau9pwvr5bp 0 317664 6655050 6445905 2026-04-02T22:13:05Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655050 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Crni Vrh |izvorno_ime=Црни Врх |slika= |prebivalstvo=53 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Berane|Berane]] }} '''Crni Vrh''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Berane|občino Berane]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 337 || 366 || 319 || 287 || 217 || 155 || 144 || 74 || 53 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Berane]] 9ltpgzzioua7bjik1t747euhms0tth7 0 317876 6654862 6475259 2026-04-02T14:06:26Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654862 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Borje |izvorno_ime=Борје |slika= |prebivalstvo=44 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska=1.308 m |postna= |posta= |obcina=[[Občina Žabljak|Žabljak]] }} '''Borje''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Žabljak|občino Žabljak]]. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 189 || 209 || 200 || 164 || 128 || 94 || 71 || 50 || 44 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Žabljak]] ppzg1e2jn23nfaki2kfik0cd79oj2na 0 317877 6654906 6475260 2026-04-02T15:32:46Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654906 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Brajkovača |izvorno_ime=Брајковача |slika= |prebivalstvo=11 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska=1043 |postna= |posta= |obcina=[[Občina Žabljak|Žabljak]] }} '''Brajkovača''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Žabljak|občino Žabljak]]. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 164 || 220 || 236 || 158 || 160 || 73 || 35 || 16 || 11 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Žabljak]] jclp5hekyxjy6a2yj9gta7sy5ltoxhm 0 317910 6654920 6474309 2026-04-02T15:56:44Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654920 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Breza |izvorno_ime=Бреза |slika= |prebivalstvo=330 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Kolašin|Kolašin]] }} '''Breza''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Kolašin|občino Kolašin]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 78 || 104 || 170 || 152 || 222 || 300 || 339 || 401 || 330 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Kolašin]] 6h708d6m8ruab029gxfyhi9vd4iy2x2 0 317920 6655097 6474312 2026-04-03T02:51:52Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655097 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Donje Lipovo |izvorno_ime=Доње Липово |slika=Donje_Lipovo.JPG |prebivalstvo=82 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Kolašin|Kolašin]] }} '''Donje Lipovo''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Kolašin|občino Kolašin]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 358 || 344 || 324 || 247 || 220 || 177 || 101 || 123 || 82 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Kolašin]] 9n0mig42f9s5ylnnfdya9k6ygqs81st 0 317921 6655115 6474313 2026-04-03T03:16:10Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655115 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Dragovića Polje |izvorno_ime=Драговића Поље |slika= |prebivalstvo=38 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Kolašin|Kolašin]] }} '''Dragovića Polje''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Kolašin|občino Kolašin]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 175 || 228 || 199 || 182 || 164 || 201 || 60 || 53 || 38 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Kolašin]] az1q2mv6mfatu1kylao510ofznp0cg0 0 317922 6655117 6474314 2026-04-03T03:28:24Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655117 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Drijenak |izvorno_ime=Дријенак |slika= |prebivalstvo=497 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Kolašin|Kolašin]] }} '''Drijenak''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Kolašin|občino Kolašin]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 192 || 199 || 272 || 234 || 305 || 444 || 533 || 525 || 497 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Kolašin]] dfdobya4ie3eypxgfdmpnvp7nmlfeh0 0 317923 6655118 6474315 2026-04-03T03:31:29Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655118 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Drpe |izvorno_ime=Дрпе |slika= |prebivalstvo=36 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Kolašin|Kolašin]] }} '''Drpe''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Kolašin|občino Kolašin]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 79 || 102 || 101 || 64 || 66 || 69 || 71 || 55 || 36 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Kolašin]] 0ax28jmbk8oi8wgcliydvaaaof0kvvz 0 317924 6655129 6474316 2026-04-03T04:13:45Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655129 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Dulovine |izvorno_ime=Дуловине |slika= |prebivalstvo=71 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Kolašin|Kolašin]] }} '''Dulovine''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Kolašin|občino Kolašin]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 54 || 55 || 78 || 97 || 210 || 370 || 87 || 112 || 71 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Kolašin]] jc8dy4g3xbn17jkgzfkvfwu31dqciab 0 317971 6654996 6474310 2026-04-02T19:16:29Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654996 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Cerovice |izvorno_ime=Церовице |slika= |prebivalstvo=14 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Kolašin|Kolašin]] }} '''Cerovice''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Kolašin|občino Kolašin]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 317 || 331 || 357 || 348 || 228 || 142 || 87 || 58 || 14 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Kolašin]] kaxrunrm4q8l0e6lvqtptr2wdxwmzop 0 317972 6655046 6474311 2026-04-02T22:12:45Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655046 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Crkvine |izvorno_ime=Црквине |slika= |prebivalstvo=12 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Kolašin|Kolašin]] }} '''Crkvine''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Kolašin|občino Kolašin]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 64 || 60 || 52 || 44 || 40 || 33 || 24 || 21 || 12 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Kolašin]] 1yj82farcf8rm9252e0tong523n974j 0 317974 6654912 6476348 2026-04-02T15:39:25Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654912 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |izvorno_ime=Братешићи |slika= |prebivalstvo=45 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Kotor|Kotor]] }} {{Tortni diagram | caption=Bratešići, popis 2003; skupaj: 52 | label1 = [[Srbi]] 30 | value1 = 57,69 | color1 = #FF0000 | label2 = [[Črnogorci]] 11 | value2 = 21,15 | color2 = #C19A6B | label3 = [[Hrvati]] 1 | value3 = 1,92 | color3 = #4169E1 | label4 = drugi in neznano 10 | value4 = 19,23 | color4 = #A2A2D0 }} ''Bratešići'' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Kotor|občino Kotor]]. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 83 || 82 || 79 || 79 || 71 || 57 || 52 || 46 || 45 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} {{Občina Kotor}} [[Kategorija:Naselja Občine Kotor]] szyf3d4ol7osqeurb5x1g6gj39vl3k1 0 317985 6655080 6476312 2026-04-03T02:09:19Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655080 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Dobrota |izvorno_ime=Доброта |slika=Along_the_Waterfront_at_Dobrota_(Explore_9-6-13)_(9687373142).jpg |prebivalstvo=8056 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Kotor|Kotor]] }} {{Tortni diagram | caption=Dobrota, popis 2003; skupaj: 8169 | label1 = [[Črnogorci]] 4428 | value1 = 54,20 | color1 = #C19A6B | label2 = [[Srbi]] 2067 | value2 = 25,30 | color2 = #FF0000 | label3 = [[Hrvati]] 535 | value3 = 6,54 | color3 = #4169E1 | label4 = neopredeljeni 801 | value4 = 9,80 | color4 = #C154C1 | label5 = drugi in neznano 338 | value5 = 4,13 | color5 = #A2A2D0 }} '''Dobrota''' je [[naselje]] v [[Boka Kotorska|Boki Kotorski]], v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Kotor|občino Kotor]]. == Zgodovina == V času [[Beneška republika|Beneške republike]] je skupaj s [[Kotor|Kotorjem]], [[Perast|Perastom]] in [[Prčanj|Prčanjem]] spadala pod njo. V tem času je v Dobroti vzcvetelo pomorstvo. To je doživelo vrhunec na začetku 19. stoletja. Takrat je bila Dobrota vodilna pomorska sila v celotni [[Boka Kotorska|Boki]], ko je imela kar 35 ladij s skupno nosilnostjo 5172 ton in 443 članov posadke, s čimer je bila ena izmed vodilnih sil vzhodno-jadranske obale. Dobrojske družine so uživale takšno slavo, da so na vrhu socialne lestvice zamenjale celo Kotorsko plemstvo. Konec 18. in začetek 19. stoletja je vso pomorsko trgovino in gospodarstvo nadzorovalo 26 starih dobrojskih družin: Andrić, Dabčević, Dabinović, Dobrilović, Ilić, Ivanović, Ivanović-Moro, Janošević, Kamenarović, Klačević, Kosović, Marović, Matović, Mijaljević, Milošević, Milović, Oparenović, Pasinović, Petričević, Petrović, Radimiri, Radoničić, Tomić, Tripković, Vicković in Vulović. Zlata doba Dobrote se je končala z [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovimi]] osvajanji in celinsko zaporo (prepoved trgovanja celinskih držav z Veliko Britanijo), ko je prišlo do prekinitve starih pomorskih poti in se je plenjenje ladij močno povečalo. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 906 || 1223 || 1630 || 3192 || 5435 || 7283 || 8169 || 8189 || 8056 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} {{Občina Kotor}} [[Kategorija:Naselja Občine Kotor]] 9sdmciqa2qmlwz09djuvy0v02ltdvdf 0 317986 6655103 6476327 2026-04-03T02:53:11Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655103 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |izvorno_ime=Доњи Морињ |slika= |prebivalstvo=207 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Kotor|Kotor]] }} {{Tortni diagram | caption=Donji Morinj, popis 2003; skupaj: 261 | label1 = [[Srbi]] 161 | value1 = 61,68 | color1 = #FF0000 | label2 = [[Črnogorci]] 68 | value2 = 26,05 | color2 = #C19A6B | label3 = [[Hrvati]] 11 | value3 = 4,21 | color3 = #4169E1 | label4 = neopredeljeni 7 | value4 = 2,68 | color4 = #C154C1 | label5 = drugi in neznano 14 | value5 = 5,36 | color5 = #A2A2D0 }} '''Donji Morinj''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Kotor|občino Kotor]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 259 || 247 || 250 || 243 || 257 || 245 || 261 || 224 || 207 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} {{Občina Kotor}} [[Kategorija:Naselja Občine Kotor]] a8fnw4ljz69sr9s8dhfcmbd2v647t7e 0 317987 6655105 6476324 2026-04-03T02:53:15Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655105 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |izvorno_ime=Доњи Ораховац |slika=Orahovac.jpg |prebivalstvo=345 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Kotor|Kotor]] }} {{Tortni diagram | caption=Donji Orahovac, popis 2003; skupaj: 257 | label1 = [[Srbi]] 124 | value1 = 48,24 | color1 = #FF0000 | label2 = [[Črnogorci]] 104 | value2 = 40,46 | color2 = #C19A6B | label3 = [[Hrvati]] 7 | value3 = 2,72 | color3 = #4169E1 | label4 = neopredeljeni 17 | value4 = 6,61 | color4 = #C154C1 | label5 = drugi in neznano 5 | value5 = 1,94 | color5 = #A2A2D0 }} '''Donji Orahovac''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Kotor|občino Kotor]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 179 || 189 || 200 || 248 || 319 || 288 || 257 || 298 || 345 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} {{Občina Kotor}} [[Kategorija:Naselja Občine Kotor]] oswjwfi3jsv7irw17j7gdjdi38js9r0 0 317988 6655106 6476325 2026-04-03T02:53:22Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655106 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |izvorno_ime=Доњи Столив |slika=Donji_Stoliv.jpg |prebivalstvo=298 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Kotor|Kotor]] }} {{Tortni diagram | caption=Donji Stoliv, popis [[2003]].; skupaj: 336 | label1 = [[Črnogorci]] 95 | value1 = 28,27 | color1 = #C19A6B | label2 = [[Srbi]] 84 | value2 = 25,00 | color2 = #FF0000 | label3 = [[Hrvati]] 54 | value3 = 16,07 | color3 = #4169E1 | label4 = neopredeljeni 70 | value4 = 20,83 | color4 = #C154C1 | label5 = drugi in neznano 33 | value5 = 9,82 | color5 = #A2A2D0 }} '''Donji Stoliv''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Kotor|občino Kotor]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 232 || 256 || 289 || 340 || 354 || 330 || 336 || 348 || 298 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} {{Občina Kotor}} [[Kategorija:Naselja Občine Kotor]] spqgx6umlrmy6of5ubhc40et6h1jfu2 0 317989 6655111 6476347 2026-04-03T03:08:33Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655111 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |izvorno_ime=Драгаљ |slika= |prebivalstvo=46 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Kotor|Kotor]] }} {{Tortni diagram | caption=Dragalj, popis 2003; skupaj: 32 | label1 = [[Srbi]] 31 | value1 = 96,87 | color1 = #FF0000 | label2 = [[Črnogorci]] 1 | value2 = 3,12 | color2 = #C19A6B }} '''Dragalj''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Kotor|občino Kotor]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 257 || 258 || 203 || 136 || 96 || 36 || 32 || 27 || 46 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} {{Občina Kotor}} [[Kategorija:Naselja Občine Kotor]] lzxk0smc937rrhtp3ctl9jn0aulz2wf 0 317990 6655116 6476345 2026-04-03T03:18:00Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655116 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |izvorno_ime=Дражин Врт |slika= |prebivalstvo=55 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Kotor|Kotor]] }} {{Tortni diagram | caption=Dražin Vrt, popis 2003; skupaj: 59 | label1 = [[Črnogorci]] 35 | value1 = 59,32 | color1 = #C19A6B | label2 = [[Srbi]] 23 | value2 = 38,98 | color2 = #FF0000 | label3 = drugi in neznano 1 | value3 = 1,69 | color3 = #A2A2D0 }} '''Dražin Vrt''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Kotor|občino Kotor]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 127 || 117 || 94 || 64 || 21 || 58 || 59 || 64 || 55 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} {{Občina Kotor}} [[Kategorija:Naselja Občine Kotor]] r1e0kfou3persytg5ec6aw639v2a1kf 0 317991 6655120 6476322 2026-04-03T04:07:54Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655120 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Dub |izvorno_ime=Дуб |slika= |prebivalstvo=394 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Kotor|Kotor]] }} {{Tortni diagram | caption=Dub, popis [[2003]].; skupaj: 248 | label1 = [[Srbi]] 160 | value1 = 64,51 | color1 = #FF0000 | label2 = [[Črnogorci]] 52 | value2 = 20,96 | color2 = #C19A6B | label3 = [[Hrvati]] 5 | value3 = 2,01 | color3 = #4169E1 | label4 = neopredeljeni 23 | value4 = 9,27 | color4 = #C154C1 | label5 = drugi in neznano 8 | value5 = 3,22 | color5 = #A2A2D0 }} '''Dub''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Kotor|občino Kotor]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 185 || 168 || 193 || 154 || 152 || 205 || 248 || 302 || 394 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} {{Občina Kotor}} [[Kategorija:Naselja Občine Kotor]] l6v41uq0kpcca4wxbvxuvz0gbj8juaz 0 318030 6654930 6474405 2026-04-02T16:18:56Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654930 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Brskovo |izvorno_ime=Брсково |slika= |prebivalstvo=333 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Mojkovac|Mojkovac]] }} '''Brskovo''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Mojkovac|občino Mojkovac]]. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 30 || 74 || 129 || 179 || 261 || 297 || 276 || 222 || 333 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Mojkovac]] 4f3emx0oo3l8yga9p46jp380ncx5m8q 0 318032 6655078 6474406 2026-04-03T02:06:35Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655078 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Dobrilovina |izvorno_ime=Добриловина |slika= |prebivalstvo=45 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Mojkovac|Mojkovac]] }} '''Dobrilovina''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Mojkovac|občino Mojkovac]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 129 || 137 || 170 || 165 || 95 || 46 || 55 || 52 || 45 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Mojkovac]] k4u1uqug19zje1pzgzrr8bk76u0elo5 0 318161 6655086 6474294 2026-04-03T02:29:35Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655086 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Dolja |izvorno_ime=Доља |slika= |prebivalstvo=123 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Gusinje|Gusinje]] }} '''Dolja''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Gusinje|občino Gusinje]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 651 || 599 || 628 || 562 || 534 || 514 || 126 || 128 || 123 |- |} == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Gusinje]] 09d7zeoo5jihh0yb7ua7qqj3pq6ufjn 0 318162 6655110 6474295 2026-04-03T03:00:40Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655110 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Dosuđe |izvorno_ime=Досуђе |slika= |prebivalstvo=333 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Gusinje|Gusinje]] }} '''Dosuđe''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Gusinje|občino Gusinje]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 566 || 530 || 551 || 563 || 451 || 537 || 265 || 306 || 333 |- |} == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Gusinje]] pkp2rwwcp10b21mv8z53d6qf3q5qv3s 0 318179 6654860 6475382 2026-04-02T14:06:21Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654860 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Boričje |izvorno_ime=Боричје |slika= |prebivalstvo=17 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska=1541 |postna= |posta= |obcina=[[Občina Plužine|Plužine]] }} '''Boričje''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Plužine|občino Plužine]]. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 198 || 243 || 248 || 217 || 134 || 97 || 71 || 32 || 17 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Plužine]] liwfj17v3nwgwwmafjec36btqb7hq2o 0 318180 6654863 6475383 2026-04-02T14:06:33Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654863 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Borkovići |izvorno_ime=Борковићи |slika= |prebivalstvo=46 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Plužine|Plužine]] }} '''Borkovići''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Plužine|občino Plužine]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 311 || 316 || 298 || 310 || 275 || 174 || 131 || 82 || 46 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Plužine]] 3hg4tfktcrg0p5162q7byfjqneouc08 0 318181 6654925 6475384 2026-04-02T16:04:16Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654925 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Brijeg |izvorno_ime=Бријег |slika= |prebivalstvo=24 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska=1027 |postna= |posta= |obcina=[[Občina Plužine|Plužine]] }} '''Brijeg''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Plužine|občino Plužine]]. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 287 || 274 || 282 || 227 || 161 || 123 || 91 || 52 || 24 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Plužine]] f8x5y697h7ekjtv4s3le3tol1z5n7rk 0 318183 6654938 6475386 2026-04-02T16:31:30Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654938 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Bukovac |izvorno_ime=Буковац |slika= |prebivalstvo=33 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Plužine|Plužine]] }} '''Bukovac''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Plužine|občino Plužine]]. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 148 || 193 || 222 || 210 || 85 || 102 || 53 || 62 || 33 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Plužine]] nxnz4v1ind0x8bm7gllctg5nr09ibv6 0 318187 6655089 6475389 2026-04-03T02:50:56Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655089 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Donja Brezna |izvorno_ime=Доња Брезна |slika= |prebivalstvo=58 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Plužine|Plužine]] }} '''Donja Brezna''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Plužine|občino Plužine]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 88 || 111 || 201 || 263 || 315 || 255 || 205 || 140 || 58 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Plužine]] dwiqwl9b72aczdwwg8uty91tvryfnn5 0 318188 6655122 6475390 2026-04-03T04:09:52Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655122 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Dubljevići |izvorno_ime=Дубљевићи |slika= |prebivalstvo=23 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Plužine|Plužine]] }} '''Dubljevići''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Plužine|občino Plužine]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 217 || 233 || 206 || 172 || 133 || 72 || 58 || 34 || 23 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Plužine]] cpc2yre7os61touoo10fp7r3qk8n6z1 0 318216 6655047 6475387 2026-04-02T22:12:46Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655047 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Crkvičko Polje |izvorno_ime=Црквичко Поље |slika= |prebivalstvo=46 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Plužine|Plužine]] }} '''Crkvičko Polje''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Plužine|občino Plužine]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 378 || 446 || 447 || 357 || 246 || 134 || 97 || 70 || 46 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Plužine]] 3qdgil6c0jj8lm76pqb4a8q8d86npj4 0 318222 6654850 6475565 2026-04-02T13:37:43Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654850 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Boljanići |izvorno_ime=Бољанићи |slika= |prebivalstvo=38 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Pljevlja|Pljevlja]] }} '''Boljanići''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Pljevlja|občino Pljevlja]]. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 188 || 183 || 177 || 145 || 110 || 79 || 60 || 62 || 38 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Pljevlja]] i2svz6o6k33i5g2g1fsqux8e1yhg0s2 0 318223 6654861 6475589 2026-04-02T14:06:22Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654861 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Borišići |izvorno_ime=Боришићи |slika= |prebivalstvo=23 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Pljevlja|Pljevlja]] }} '''Borišići''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Pljevlja|občino Pljevlja]]. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 70 || 104 || 101 || 80 || 59 || 49 || 37 || 34 || 23 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Pljevlja]] csrd8hi3sgmxyk0xhzqn6e8p4bwjcif 0 318224 6654866 6475580 2026-04-02T14:08:39Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654866 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Borova |izvorno_ime=Борова |slika= |prebivalstvo=25 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Pljevlja|Pljevlja]] }} '''Borova''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Pljevlja|občino Pljevlja]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 109 || 196 || 229 || 222 || 192 || 128 || 79 || 69 || 25 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Pljevlja]] 952hwg8mbjrutq03cnuprpoer14zkfq 0 318225 6654868 6475538 2026-04-02T14:10:06Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654868 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Borovica |izvorno_ime=Боровица |slika= |prebivalstvo=62 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Pljevlja|Pljevlja]] }} '''Borovica''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Pljevlja|občino Pljevlja]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 190 || 216 || 234 || 236 || 206 || 172 || 187 || 204 || 62 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Pljevlja]] bg16ge7i32bx2i3it6osh9cnkruh7pm 0 318226 6654898 6475549 2026-04-02T15:20:07Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654898 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Boščinovići |izvorno_ime=Бошчиновићи |slika= |prebivalstvo=53 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Pljevlja|Pljevlja]] }} '''Boščinovići''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Pljevlja|občino Pljevlja]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 160 || 152 || 153 || 127 || 122 || 112 || 74 || 105 || 53 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Pljevlja]] tdy6euif9lilj2re0s0ytm3ogqrs85s 0 318227 6654918 6475609 2026-04-02T15:44:49Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654918 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Brda |izvorno_ime=Брда |slika= |prebivalstvo=14 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Pljevlja|Pljevlja]] }} '''Brda''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Pljevlja|občino Pljevlja]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 219 || 229 || 200 || 156 || 114 || 71 || 64 || 27 || 14 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Pljevlja]] 2y7vj9hnem1mdo0k9ifg1p0f0uqdh3x 0 318229 6654952 6475516 2026-04-02T16:55:13Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654952 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Bušnje |izvorno_ime=Бушње |slika= |prebivalstvo=104 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Pljevlja|Pljevlja]] }} '''Bušnje''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Pljevlja|občino Pljevlja]]. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 156 || 312 || 319 || 261 || 218 || 185 || 162 || 148 || 104 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Pljevlja]] rbsmi8sl1fkn6a2t014o5jbqwoey3nj 0 318251 6655090 6475524 2026-04-03T02:50:58Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655090 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Donja Brvenica |izvorno_ime=Доња Брвеница |slika= |prebivalstvo=80 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Pljevlja|Pljevlja]] }} '''Donja Brvenica''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Pljevlja|občino Pljevlja]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 377 || 372 || 388 || 350 || 278 || 214 || 144 || 118 || 80 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Pljevlja]] mamol3nwqu1sok9xp06eg5m3jp4xxws 0 318252 6655112 6475596 2026-04-03T03:10:16Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655112 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Dragaši |izvorno_ime=Драгаши |slika= |prebivalstvo=19 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Pljevlja|Pljevlja]] }} '''Dragaši''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Pljevlja|občino Pljevlja]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 176 || 204 || 204 || 171 || 99 || 122 || 73 || 44 || 19 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Pljevlja]] ad9tu10ebhskt2d8kk4n75x8k04vu98 0 318254 6655121 6475598 2026-04-03T04:08:03Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655121 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Dubac |izvorno_ime=Дубац |slika= |prebivalstvo=18 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Pljevlja|Pljevlja]] }} '''Dubac''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Pljevlja|občino Pljevlja]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 68 || 63 || 63 || 52 || 48 || 29 || 19 || 25 || 18 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Pljevlja]] r47zmm5tgc1unilxhm05ak7t80txxqi 0 318256 6655124 6475586 2026-04-03T04:10:03Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655124 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Dubrava |izvorno_ime=Дубрава |slika= |prebivalstvo=24 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Pljevlja|Pljevlja]] }} '''Dubrava''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Pljevlja|občino Pljevlja]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 215 || 258 || 265 || 226 || 177 || 119 || 63 || 39 || 24 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Pljevlja]] j300w71ocop5mlv7tavbx02r9wwvwrw 0 318364 6654995 6475597 2026-04-02T19:16:25Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654995 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Cerovci |izvorno_ime=Церовци |slika= |prebivalstvo=18 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Pljevlja|Pljevlja]] }} '''Cerovci''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Pljevlja|občino Pljevlja]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 103 || 143 || 161 || 135 || 129 || 83 || 71 || 26 || 18 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Pljevlja]] 1556x3u4n13v315l7cq7v6twvvfouo5 0 318365 6655048 6475501 2026-04-02T22:12:48Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655048 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Crljenice |izvorno_ime=Црљенице |slika= |prebivalstvo=216 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Pljevlja|Pljevlja]] }} '''Crljenice''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Pljevlja|občino Pljevlja]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 763 || 785 || 844 || 751 || 657 || 475 || 363 || 310 || 216 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Pljevlja]] fc2hregw4e6maio6eb0wvgf5wf5kpq4 0 318366 6655051 6475566 2026-04-02T22:13:06Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655051 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Crni Vrh |izvorno_ime=Црни Врх |slika= |prebivalstvo=36 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Pljevlja|Pljevlja]] }} '''Crni Vrh''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Pljevlja|občino Pljevlja]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 269 || 300 || 289 || 214 || 167 || 103 || 86 || 72 || 36 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Pljevlja]] qx5x1lw3b8w98geqfoon8d34nacmi5p 0 318367 6655052 6475600 2026-04-02T22:13:11Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655052 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Crno Brdo |izvorno_ime=Црно Брдо |slika= |prebivalstvo=17 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Pljevlja|Pljevlja]] }} '''Crno Brdo''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Pljevlja|občino Pljevlja]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 90 || 97 || 100 || 50 || 45 || 30 || 41 || 18 || 17 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Pljevlja]] qvgtux17hb3up1tkitd5i0qk1yw7w4d 0 318391 6654890 6446624 2026-04-02T15:11:16Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654890 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Botun |izvorno_ime=Ботун |slika= |prebivalstvo=706 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Zeta|Zeta]] }} '''Botun''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Zeta|občino Zeta]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 369 || 423 || 501 || 546 || 559 || 527 || 717 || 697 || 706 |- |} == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Zeta]] 0lwxz6o0cc14zi2jewbn2jancb17615 0 318392 6654922 6475101 2026-04-02T16:00:48Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654922 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Brežine |izvorno_ime=Брежине |slika= |prebivalstvo=64 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Podgorica|Podgorica]] }} '''Brežine''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Podgorica|občino Podgorica]]. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 279 || 277 || 264 || 246 || 211 || 143 || 121 || 100 || 64 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Podgorica]] qlaikssr0bji6cktj4cvmy9tfpj8s3f 0 318393 6654929 6475102 2026-04-02T16:14:54Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654929 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Briđe |izvorno_ime=Бриђе |slika= |prebivalstvo=23 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Podgorica|Podgorica]] }} '''Briđe''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Podgorica|občino Podgorica]]. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 127 || 135 || 117 || 81 || 72 || 34 || 30 || 29 || 23 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Podgorica]] i8uamj1c41ibbdegxysnwoixj6ropoj 0 318394 6654931 6475103 2026-04-02T16:18:57Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654931 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Brskut |izvorno_ime=Брскут |slika= |prebivalstvo=16 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Podgorica|Podgorica]] }} '''Brskut''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Podgorica|občino Podgorica]]. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 339 || 298 || 232 || 134 || 104 || 35 || 19 || 3 || 16 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Podgorica]] brh0ftkt2vngcjnk8lzc938iiyl3c6r 0 318396 6654945 6475104 2026-04-02T16:46:38Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654945 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Buronji |izvorno_ime=Буроњи |slika= |prebivalstvo=26 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Podgorica|Podgorica]] }} '''Buronji''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Podgorica|občino Podgorica]]. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 340 || 328 || 316 || 228 || 182 || 118 || 76 || 58 || 26 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Podgorica]] fmyh5l70bivmzp2tf7sleb2qy6qqst3 0 318422 6655102 6475115 2026-04-03T02:52:56Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655102 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Donji Kokoti |izvorno_ime=Доњи Кокоти |slika= |prebivalstvo=1690 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Podgorica|Podgorica]] }} '''Donji Kokoti''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Podgorica|občino Podgorica]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 303 || 333 || 405 || 421 || 523 || 581 || 772 || 1073 || 1690 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Podgorica]] er38hormglri38ud0ugv57f7sqqu8rp 0 318427 6655126 6475118 2026-04-03T04:10:52Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655126 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Duga |izvorno_ime=Дуга |slika= |prebivalstvo=36 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Podgorica|Podgorica]] }} '''Duga''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Podgorica|občino Podgorica]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 161 || 147 || 121 || 130 || 80 || 36 || 34 || 29 || 36 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Podgorica]] rssubna48c0b79508r5qmczeobrjs42 0 318428 6655131 6475117 2026-04-03T04:22:02Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655131 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Dučići |izvorno_ime=Дучићи |slika= |prebivalstvo=13 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Podgorica|Podgorica]] }} '''Dučići''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Podgorica|občino Podgorica]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 162 || 153 || 126 || 131 || 112 || 82 || 49 || 34 || 13 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Podgorica]] ly060lzq47g9p8x5trxfrgbrtt4jvcw 0 318430 6655132 6475119 2026-04-03T04:32:56Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655132 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Duške |izvorno_ime=Душке |slika= |prebivalstvo=24 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Podgorica|Podgorica]] }} '''Duške''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Podgorica|občino Podgorica]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 302 || 336 || 322 || 259 || 195 || 119 || 72 || 45 || 24 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Podgorica]] huatds6r346sjpwxf8wsrdr38plozqq 0 318511 6655190 6475121 2026-04-03T07:59:15Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655190 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Farmaci |izvorno_ime=Фармаци |slika= |prebivalstvo=521 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Podgorica|Podgorica]] }} '''Farmaci''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Podgorica|občino Podgorica]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 157 || 170 || 160 || 170 || 182 || 289 || 372 || 462 || 521 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Podgorica]] f7qka91lad9459gt3tzj7yzckfqh0c8 0 318512 6655270 6475122 2026-04-03T10:19:50Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655270 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Fundina |izvorno_ime=Фундина |slika= |prebivalstvo=136 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Podgorica|Podgorica]] }} '''Fundina''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Podgorica|občino Podgorica]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 565 || 566 || 606 || 533 || 517 || 582 || 280 || 237 || 136 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Podgorica]] dlvh8yy1c9ng3w20bfdwaqv75qy9vmp 0 318516 6655053 6475106 2026-04-02T22:13:46Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655053 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Crvena Paprat |izvorno_ime=Црвена Папрат |slika= |prebivalstvo=54 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Podgorica|Podgorica]] }} '''Crvena Paprat''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Podgorica|občino Podgorica]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 218 || 226 || 203 || 146 || 119 || 101 || 95 || 68 || 54 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Podgorica]] q8ankgc512dw04zg8778snf9k7d8vqv 0 318517 6655049 6475105 2026-04-02T22:13:00Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655049 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Crnci |izvorno_ime=Црнци |slika= |prebivalstvo=173 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Podgorica|Podgorica]] }} '''Crnci''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Podgorica|občino Podgorica]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 287 || 278 || 283 || 309 || 204 || 205 || 220 || 182 || 173 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Podgorica]] c82zgig2v0m88pghqkjretbaywxvt5j 0 318550 6655093 6475465 2026-04-03T02:51:14Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655093 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |izvorno_ime=Доња Ластва |slika=Donja_Lastva.jpg |prebivalstvo=968 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Tivat|Tivat]] }} {{Tortni diagram | caption=Donja Lastva, popis [[2003]].; skupaj: 733 | label1 = [[Hrvati]] 362 | value1 = 49,38 | color1 = #4169E1 | label2 = [[Črnogorci]] 187 | value2 = 25,51 | color2 = #C19A6B | label3 = [[Srbi]] 136 | value3 = 18,55 | color3 = #FF0000 | label4 = neopredeljeni 19 | value4 = 2,59 | color4 = #C154C1 | label5 = drugi in neznano 29 | value5 = 3,95 | color5 = #A2A2D0 }} '''Donja Lastva''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Tivat|občino Tivat]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 535 || 587 || 604 || 664 || 674 || 634 || 733 || 751 || 968 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} {{Občina Tivat}} [[Kategorija:Naselja Občine Tivat]] jmwghv2ube0n52g3htp3og0ko54ucnl 0 318561 6654907 6475912 2026-04-02T15:32:49Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654907 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Brajše |izvorno_ime=Брајше |slika= |prebivalstvo=565 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Ulcinj|Ulcinj]] }} '''Brajše''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Ulcinj|občino Ulcinj]]. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 550 || 577 || 679 || 696 || 799 || 859 || 767 || 682 || 565 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Ulcinj]] 24w6hlsu9ki7j248y9thj0cz1luc77m 0 318562 6654913 6475922 2026-04-02T15:39:26Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654913 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Bratica |izvorno_ime=Братица |slika= |prebivalstvo=200 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Ulcinj|Ulcinj]] }} '''Bratica''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Ulcinj|občino Ulcinj]]. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 352 || 372 || 383 || 397 || 346 || 429 || 232 || 233 || 200 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Ulcinj]] 6yospplcs2yhdtg2xm8ck3zqqrroty1 0 318563 6654926 6475934 2026-04-02T16:06:24Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654926 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |slika= |prebivalstvo=54 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Ulcinj|Ulcinj]] |ime=Briska Gora|izvorno_ime=Бриска Гора}} '''Briska Gora''' (''Бриска Гора'') je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Ulcinj|občino Ulcinj]]. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 134 || 141 || 165 || 121 || 83 || 67 || 58 || 50 || 54 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Ulcinj]] lq2msb1hosi5b95kg0j5aqiy9c4i0rf 0 318567 6655066 6475933 2026-04-02T23:05:31Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655066 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Darza |izvorno_ime=Дарза |slika= |prebivalstvo=63 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Ulcinj|Ulcinj]] }} '''Darza''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Ulcinj|občino Ulcinj]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 82 || 66 || 109 || 112 || 148 || 131 || 119 || 135 || 63 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Ulcinj]] 6iyckgs3wlbmpam9g1ypt0958cgiedk 0 318568 6655092 6475927 2026-04-03T02:51:08Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655092 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Donja Klezna |izvorno_ime=Доња Клезна |slika= |prebivalstvo=135 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Ulcinj|Ulcinj]] }} '''Donja Klezna''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Ulcinj|občino Ulcinj]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 254 || 291 || 347 || 408 || 294 || 260 || 151 || 126 || 135 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Ulcinj]] 3a376vout1dczki0d5qkm6135tok7x3 0 318569 6655107 6475909 2026-04-03T02:53:40Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655107 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Donji Štoj |izvorno_ime=Доњи Штој |slika= |prebivalstvo=1229 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Ulcinj|Ulcinj]] }} '''Donji Štoj''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Ulcinj|občino Ulcinj]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 320 || 355 || 385 || 437 || 995 || 845 || 881 || 1120 || 1229 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Ulcinj]] 16hxbjtuu9p1qinw7f7478itfe6rn53 0 318570 6655113 6475931 2026-04-03T03:12:02Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655113 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Draginje |izvorno_ime=Драгиње |slika= |prebivalstvo=77 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Ulcinj|Ulcinj]] }} '''Draginje''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Ulcinj|občino Ulcinj]]. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 139 || 165 || 172 || 196 || 199 || 203 || 163 || 72 || 77 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Ulcinj]] 4y31e1pkgwdwhliawio3nzb1kn33f3c 0 318594 6655266 6475937 2026-04-03T10:02:29Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655266 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Fraskanjel |izvorno_ime=Фраскањел |slika= |prebivalstvo=43 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Ulcinj|Ulcinj]] }} '''Fraskanjel''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Ulcinj|občino Ulcinj]]. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 119 || 136 || 189 || 222 || 152 || 191 || 76 || 57 || 43 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Ulcinj]] dz3sxhwp2kk9tkm2hialkbvcfk2vazb 0 318643 6655081 6475688 2026-04-03T02:09:27Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655081 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |slika= |prebivalstvo=37 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Cetinje|Cetinje]] |izvorno_ime=Добрска Жупа|ime=Dobrska Župa}} '''Dobrska Župa''' (''Добрска Жупа'') je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Cetinje|občino Cetinje]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 198 || 191 || 145 || 121 || 87 || 77 || 51 || 57 || 37 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Cetinje]] 4awl0n60uy9dnjis2z9majcr8yrl78v 0 318644 6655082 6475683 2026-04-03T02:09:28Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655082 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Dobrsko Selo |izvorno_ime=Добрско Село |slika= |prebivalstvo=57 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Cetinje|Cetinje]] }} '''Dobrsko Selo''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Cetinje|občino Cetinje]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 337 || 331 || 287 || 205 || 166 || 97 || 132 || 65 || 57 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Cetinje]] 1bok0l0bqsqhorbmj3xf93xnuqzpz8y 0 318645 6655083 6475707 2026-04-03T02:12:27Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655083 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Dodoši}} {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Dodoši |izvorno_ime=Додоши |slika= |prebivalstvo=13 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Cetinje|Cetinje]] }} '''Dodoši''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Cetinje|občino Cetinje]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 507 || 506 || 407 || 241 || 112 || 72 || 53 || 43 || 13 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Cetinje]] 4eyu9gt59usp45830mp0lmfxtqtcc1z 0 318646 6655096 6475697 2026-04-03T02:51:40Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655096 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Donja Zaljut |izvorno_ime=Доња Заљут |slika= |prebivalstvo=21 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Cetinje|Cetinje]] }} '''Donja Zaljut''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Cetinje|občino Cetinje]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 258 || 278 || 243 || 201 || 135 || 46 || 25 || 27 || 21 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Cetinje]] 2pi7colq9ame1t4gznzeuxdipe0zjzb 0 318647 6655099 6475713 2026-04-03T02:52:11Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655099 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Donje Selo |izvorno_ime=Доње Село |slika= |prebivalstvo=11 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Cetinje|Cetinje]] }} '''Donje Selo''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Cetinje|občino Cetinje]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 321 || 293 || 214 || 95 || 53 || 47 || 23 || 10 || 11 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Cetinje]] ch4l328jhkm9lkjwyqktssz6ezn8uh7 0 318649 6655119 6475687 2026-04-03T03:37:04Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655119 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Drušići |izvorno_ime=Друшићи |slika= |prebivalstvo=45 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Cetinje|Cetinje]] }} '''Drušići''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Cetinje|občino Cetinje]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 372 || 405 || 381 || 256 || 163 || 135 || 76 || 73 || 45 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Cetinje]] 8l2ff41umwi43hoeq9mbjn7138qbgu2 0 318651 6655123 6475723 2026-04-03T04:09:59Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655123 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Dubovo}} {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Dubovo |izvorno_ime=Дубово |slika= |prebivalstvo=0 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Cetinje|Cetinje]] }} '''Dubovo''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Cetinje|občino Cetinje]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 124 || 122 || 81 || 41 || 10 || 8 || 5 || 0 || 0 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Cetinje]] 91i4zjuwjavrga9g126i07i4wkb17r6 0 318653 6655127 6475724 2026-04-03T04:11:44Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655127 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Dujeva |izvorno_ime=Дујева |slika= |prebivalstvo=0 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Cetinje|Cetinje]] }} '''Dujeva''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Cetinje|občino Cetinje]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 118 || 126 || 78 || 38 || 31 || 7 || 2 || 1 || 0 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Cetinje]] g7zb7gdujpiq58kl2fyj781xk93sc1y 0 318656 6655149 6475679 2026-04-03T06:32:40Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655149 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Erakovići |izvorno_ime=Ераковићи |slika= |prebivalstvo=93 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Cetinje|Cetinje]] }} '''Erakovići''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Cetinje|občino Cetinje]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 242 || 241 || 220 || 196 || 181 || 129 || 113 || 95 || 93 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Cetinje]] t6azdgu3ywtzn9pmju0k2zz0v0nnmxv 0 318723 6655076 6488698 2026-04-03T02:04:31Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655076 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Dobra Sela |izvorno_ime=Добра Села |slika= |prebivalstvo=41 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Šavnik|Šavnik]] }} '''Dobra Sela''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod občino [[Šavnik]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 209 || 229 || 222 || 182 || 158 || 134 || 154 || 76 || 41 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Šavnik]] j98sg4gkezgetofi5w89lnc7ipcie8n 0 318724 6655088 6445121 2026-04-03T02:50:55Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655088 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Donja Bijela |izvorno_ime=Доња Бијела |slika= |prebivalstvo=38 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Šavnik|Šavnik]] }} '''Donja Bijela''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Šavnik|občino Šavnik]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 495 || 516 || 495 || 430 || 297 || 113 || 78 || 53 || 38 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Šavnik]] hslc635g0x9254dof5fobzqqwzsbq80 0 318725 6655091 6445122 2026-04-03T02:51:00Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655091 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Donja Bukovica |izvirno_ime=Доња Буковица |slika= |prebivalstvo=34 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Šavnik|Šavnik]] }} '''Donja Bukovica''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Šavnik|občino Šavnik]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 298 || 343 || 354 || 271 || 256 || 152 || 100 || 60 || 34 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Šavnik]] boxd6o0bicz6o7az6exbvjjkgl2rbg2 0 318726 6655125 6445123 2026-04-03T04:10:34Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655125 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Dubrovsko |izvorno_ime=Дубровско |slika= |prebivalstvo=45 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Šavnik|Šavnik]] }} '''Dubrovsko''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Šavnik|občino Šavnik]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 332 || 366 || 264 || 237 || 153 || 96 || 51 || 42 || 45 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Šavnik]] gx3dmbortv6a34qhesjz46pglddnqgk 0 318727 6655133 6445124 2026-04-03T04:33:13Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655133 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Duži |izvorno_ime=Дужи |slika= |prebivalstvo=72 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Šavnik|Šavnik]] }} '''Duži''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Šavnik|občino Šavnik]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 281 || 327 || 378 || 326 || 280 || 197 || 155 || 99 || 72 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Šavnik]] ae2zbv368lpq5whcqr11itva32grrco 0 342280 6655244 6608329 2026-04-03T09:11:54Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655244 wikitext text/x-wiki [[Slika:Sebastian Vettel 2013 Catalonia test (19-22 Feb) Day 2-2.jpg|thumb|right|280px|Zmagovita dirkač [[Sebastian Vettel]] in dirkalnik [[Red Bull Racing|Red Bull]] [[Red Bull RB9|RB9]]]] '''Sezona Formule 1 2013''' je štiriinšestdeseta sezona [[Formula 1|Svetovnega prvenstva Formule]] 1 pod okriljem [[FIA|FIE]]. Začela se je [[17. marec|17. marca]] [[2013]] z dirko za {{Vn|Avstralije|2013}}, končala pa [[24. november|24. novembra]] 2013 z devetnajsto dirko sezone za {{Vn|Brazilije|2013}}. [[Seznam dirkaških svetovnih prvakov Formule 1|Dirkaški naslov]] je osvojil [[Nemci|Nemec]] [[Sebastian Vettel]], [[seznam konstruktorskih svetovnih prvakov Formule 1|moštvenega]] pa [[Red Bull Racing|Red Bull]]. == Dirkači in moštva == {{Glava za dirkače in moštva F1|2013}} |- | rowspan=2 | {{flagicon|AUT}} Infiniti Red Bull Racing<ref>{{navedi novice|title=RBR renamed Infiniti Red Bull Racing in new deal|url=http://adamcooperf1.com/2012/11/25/rbr-renamed-infiniti-red-bull-racing-in-new-deal/|date=25 November 2012|accessdate=25 November 2012| language=en}}</ref> ! rowspan=2 | [[Red Bull Racing|Red Bull]]-[[Renault F1|Renault]] | rowspan=2 | [[Red Bull RB9|RB9]]<ref>{{navedi novice|title=Red Bull's Adrian Newey says title wins affecting 2013 preparation|url=http://www.bbc.co.uk/sport/0/formula1/20898956|first=Andrew|last=Benson|work=BBC F1|publisher=[[BBC]]|date=3 January 2013|accessdate=4 January 2013|quote=[Designer Adrian Newey] said that the challenge of running dual programmes and the necessity to keep developing the 2012 car to the end of the season had delayed work on the 2013 car, the RB9.| language=en}}</ref> | rowspan=2 | Renault RS27-2013 | rowspan=2 align="center" | {{Pirelli}} | align="center" | 1 | {{flagicon|DEU}} [[Sebastian Vettel]]<ref>{{navedi novice|title=Horner pleased to end Vettel rumours|url=http://www.autosport.com/news/report.php/id/89914|first=Matt|last=Beer|work=[[Autosport]]|publisher=[[Haymarket Group|Haymarket Publications]]|date=14 March 2011|accessdate=14 March 2011| language=en}}</ref> | rowspan=2 | {{flagicon|SUI}} [[Sébastien Buemi]]<ref>{{navedi novice|title=Sebastian Buemi confirmed as Red Bull Racing's reserve and test driver|url=http://fanzone.redbullracing.com/red-bull-racing-revealed-reserve-driver-sebastien-buemi/|work=[[Red Bull Racing]]|publisher=[[Red Bull Racing]]|date=19 December 2012|accessdate=19 December 2012|language=en|archive-date=2012-12-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20121222031728/http://fanzone.redbullracing.com/red-bull-racing-revealed-reserve-driver-sebastien-buemi/|url-status=dead}}</ref> |- | align="center" | 2 | {{flagicon|AUS}} [[Mark Webber]]<ref>{{navedi novice|title=Webber will stay with Red Bull Racing for the 2013 Formula 1 season|url=http://www.autosport.com/news/report.php/id/101114|first=Matt|last=Beer|work=Autosport.com|publisher=[[Haymarket Media Group|Haymarket Publications]]|date=10 July 2012|accessdate=10 July 2012| language=en}}</ref> |- | rowspan=2 | {{flagicon|ITA}} Scuderia Ferrari ! rowspan=2 | [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | rowspan=2 | [[Ferrari F138|F138]]<ref>{{navedi splet|title=Ferrari's 2013 Formula 1 car to be named the F138|url=http://www.autosport.com/news/report.php/id/105326|last=Elizalde|first=Pablo|work=[[Autosport|Autosport.com]]|publisher=[[Haymarket Media Group|Heymarket Publications]]|date=30 January 2013|accessdate=30 January 2013| language=en}}</ref> | rowspan=2 | Ferrari Type 056 | rowspan=2 align="center" | {{Pirelli}} | align="center" | 3 | {{flagicon|ESP}} [[Fernando Alonso]]<ref>{{navedi novice|title=Fernando Alonso signs new Ferrari contract|url=http://www.bbc.co.uk/sport/0/formula1/13452839|work=[[BBC Sport]]|publisher=[[BBC Sport]]|date=8 March 2012|accessdate=19 May 2012| language=en}}</ref> | rowspan=2 | {{flagicon|ITA}} [[Davide Rigon]]<ref name="Rigon">{{navedi novice|title=F1: Rigon steps up at Ferrari after Force India Formula 1 team sign Bianchi|url=http://www.f1sa.com/index.php?option=com_content&view=article&id=32545:f1--rigon-steps-up-at-ferrari-after-force-india-formula-1-team-sign-bianchi&catid=1:f1&Itemid=157|work=F1SA.com|date=28 January 2012|accessdate=1 April 2012|language=en|archive-date=2012-03-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20120321231405/http://www.f1sa.com/index.php?option=com_content&view=article&id=32545%3Af1--rigon-steps-up-at-ferrari-after-force-india-formula-1-team-sign-bianchi&catid=1%3Af1&Itemid=157|url-status=dead}}</ref><br>{{flagicon|ESP}} [[Marc Gené]]<ref>{{navedi splet | title = Gené extends Ferrari test driver deal | url = http://www.gpupdate.net/en/f1-news/289217/gene-extends-ferrari-test-driver-deal/ | date = 10 January 2013 | accessdate = 10 January 2013| language=en}}</ref><br>{{flagicon|ESP}} [[Pedro de la Rosa]]<ref>{{navedi splet|title=Alonso to miss first pre-season test|url=http://www.formula1.com/news/headlines/2013/1/14209.html|work=Formula1.com|publisher=[[Formula One Group|Formula One Administration]]|date=24 January 2013|accessdate=24 January 2013|quote=Massa will be behind the wheel for the first three days of the opening four-day session, with newly-signed test driver Pedro de la Rosa making his first appearance in red on the final day.|language=en|archive-date=2013-01-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20130127005815/http://www.formula1.com/news/headlines/2013/1/14209.html|url-status=dead}}</ref> |- | align="center" | 4 | {{flagicon|BRA}} [[Felipe Massa]]<ref>{{navedi novice|title=Massa signs new Ferrari deal for 2013|url=http://en.espnf1.com/ferrari/motorsport/story/92066.html?CMP=chrome|accessdate=16 October 2012|newspaper=ESPN|date=16 October 2012| language=en}}</ref> |- | rowspan=2 | {{flagicon|GBR}} Vodafone McLaren Mercedes ! rowspan=2 | [[McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]] | rowspan=2 | [[McLaren MP4-28|MP4-28]]<ref>{{navedi splet|title=McLaren to launch 2013 car on January 31|url=http://www.formula1.com/news/headlines/2012/12/14171.html|work=formula1.com|publisher=[[Formula One Administration|Formula One Management]]|accessdate=20 December 2012|language=en|archive-date=2014-12-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20141226204349/http://www.formula1.com/news/headlines/2012/12/14171.html|url-status=dead}}</ref> | rowspan=2 | Mercedes FO 108Z | rowspan=2 align="center" | {{Pirelli}} | align="center" | 5 | {{flagicon|GBR}} [[Jenson Button]]<ref name="Button">{{navedi novice|url = http://www.autosport.com/news/report.php/id/95051|title=Button secures new multi-year contract at McLaren|first=Pablo|last=Elizalde|work=Autosport.com|publisher=[[Haymarket Group|Haymarket Publications]]|date=5 October 2011|accessdate=5 October 2011| language=en}}</ref> | rowspan=2 | {{flagicon|GBR}} [[Gary Paffett]]<ref name="McLaren test drivers">{{navedi splet|title = McLaren test driver signs Jota LMP2 deal|url = http://www.gpupdate.net/en/f1-news/289206/mclaren-test-driver-signs-jota-lmp2-deal/|date = 10 January 2013|accessdate = 10 January 2013| language=en}}</ref><br>{{flagicon|GBR}} [[Oliver Turvey]]<ref name="McLaren test drivers"/> |- | align="center" | 6 | {{flagicon|MEX}} [[Sergio Pérez]]<ref name="Perez McLaren">{{navedi novice|url=http://www.f1fanatic.co.uk/2012/09/28/perez-takes-place-mercedesbound-hamilton-mclaren/|title=Perez takes place of Mercedes-bound Hamilton at McLaren|first=Keith|last=Collantine|work=f1fanatic.co.uk|date=28 September 2012| language=en}}</ref> |- | rowspan=3 | {{flagicon|GBR}} Lotus F1 Team ! rowspan=3 | [[Lotus F1|Lotus]]-[[Renault F1|Renault]] | rowspan=3 | [[Lotus E21|E21]]<ref>{{navedi splet|title=@Lotus_F1Team: 16 January|url=https://twitter.com/Lotus_F1Team/statuses/291577981523083265?tw_i=291577981523083265&tw_e=media&tw_p=tweetembed|work=[[Twitter]]|publisher=Twitter, Inc.|date=16 January 2013|accessdate=17 January 2013| language=en}}</ref> | rowspan=3 | Renault RS27-2013 | rowspan=3 align="center" | {{Pirelli}} | rowspan=2 align="center" | 7 | {{flagicon|FIN}} [[Kimi Räikkönen]]<ref>{{navedi novice|title=Kimi Raikkonen re-signs with Lotus for 2013|url=http://www.autosport.com/news/report.php/id/103853|work=Autosport.com|publisher=[[Haymarket Media Group|Haymarket Publications]]|date=29 October 2012|accessdate=29 October 2012| language=en}}</ref> | rowspan=3 | {{flagicon|ITA}} [[Davide Valsecchi]]<ref name="Lotus test drivers">{{navedi splet|title=Lotus launches the E21|url=http://joesaward.wordpress.com/2013/01/28/lotus-launches-the-e21/|first=Joe|last=Saward|work=Joe Saward blogs about the world of F1|publisher=[[WordPress]]|date=28 January 2013|accessdate=28 January 2013| language=en}}</ref><br>{{flagicon|BEL}} [[Jérôme d'Ambrosio]]<ref name="Lotus test drivers"/><br>{{flagicon|FRA}} [[Nicolas Prost]]<ref name="Lotus test drivers"/> |- | {{flagicon|FIN|}} [[Heikki Kovalainen]]<ref name="HK for KR">{{navedi novice|title=Lotus agrees deal with Heikki Kovalainen to replace Kimi Raikkonen|url=http://www.autosport.com/news/report.php/id/111284|date=10 November 2013| language=en}}</ref> |- | align="center" | 8 | {{flagicon|FRA}} [[Romain Grosjean]]<ref name="Romain back">{{navedi novice|title=Romain Grosjean will stay at Lotus for 2013 F1 season|url=http://www.autosport.com/news/report.php/id/104858|work=Autosport.com|publisher=[[Haymarket Media Group|Haymarket Publications]]|date=17 December 2012|accessdate=17 December 2012| language=en}}</ref> |- | rowspan=2 | {{flagicon|Germany}} Mercedes AMG Petronas F1 Team ! rowspan=2 | [[Mercedes-Benz#Formula 1|Mercedes]] | rowspan=2 | [[Mercedes F1 W04|F1 W04]]<ref>{{navedi splet|title=Hamilton: This is a marathon, not a sprint|url=http://www.formula1.com/news/headlines/2013/1/14208.html|work=formula1.com|publisher=[[Formula One Administration|Formula One Management]]|accessdate=25 January 2013|language=en|archive-date=2014-11-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20141117171417/http://www.formula1.com/news/headlines/2013/1/14208.html|url-status=dead}}</ref> | rowspan=2 | Mercedes FO 108Z | rowspan=2 align="center" | {{Pirelli}} | align="center" | 9 | {{flagicon|DEU}} [[Nico Rosberg]]<ref>{{navedi novice|url=http://www3.mercedes-gp.com/en/#/s/news/1148/mercedes-gp-petronas-nico-rosberg-agree-contract-extension|title=Mercedes GP Petronas and Nico Rosberg agree to contract extension|date=10 November 2011|publisher=[[Mercedes-Benz|Mercedes GP]]|accessdate=10 November 2011|language=en|archive-date=2011-11-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20111107123744/http://www3.mercedes-gp.com/en#/s/news/1148/mercedes-gp-petronas-nico-rosberg-agree-contract-extension|url-status=dead}}</ref> | rowspan=2 | {{flagicon|NZL}} [[Brendon Hartley]]<ref>{{navedi splet|url=https://twitter.com/BrendonHartley/status/289454379419975681|title=@BrendonHartley: 10 January|work=[[Twitter]]|publisher=Twitter Inc.|date=10 January 2013|accessdate=12 January 2013| language=en}}</ref><ref>{{navedi novice|title=Brendon Hartley snares Bathurst 12 Hour start|url=http://www.speedcafe.com/2013/02/04/brendon-hartley-snares-bathurst-12-hour-start/|first=Gordon|last=Lomas|work=SpeedCafe.com|date=4 February 2013|accessdate=4 February 2013|quote=Mercedes F1 test driver Brendon Hartley has secured a surprise start in an Audi at the Liqui-Moly Bathurst 12 Hour this weekend.|language=en|archive-date=2015-09-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20150924120237/http://www.speedcafe.com/2013/02/04/brendon-hartley-snares-bathurst-12-hour-start/|url-status=dead}}</ref><br>{{flagicon|GBR}} [[Anthony Davidson]]<ref>{{navedi splet|url=https://twitter.com/antdavidson/status/296548631731912704|title=@AntDavidson: 30 January|work=[[Twitter]]|publisher=Twitter Inc.|date=30 January 2013|accessdate=4 February 2013| language=en}}</ref> |- | align="center" | 10 | {{flagicon|GBR}} [[Lewis Hamilton]]<ref name="Hamiltion">{{navedi novice|title=Lewis Hamilton to join Mercedes in $100m move from McLaren, signing a three-year deal|url=http://www.telegraph.co.uk/sport/motorsport/formulaone/lewishamilton/9572696/Lewis-Hamilton-to-join-Mercedes-in-100m-move-from-McLaren-signing-a-three-year-deal.html|first=Tom|last=Cary|work=Telegraph.co.uk|publisher=[[The Daily Telegraph (United Kingdom)|The Daily Telegraph]]|date=28 September 2012|accessdate=28 September 2012| language=en}}</ref> |- | rowspan=2 | {{flagicon|SUI}} Sauber F1 Team ! rowspan=2 | [[Sauber]]-[[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | rowspan=2 | [[Sauber C32|C32]]<ref>{{navedi novice|title=Sauber reveals 2013 F1 car has passed all mandatory crash tests|first=Pablo|last=Elizalde|url=http://www.autosport.com/news/report.php/id/104800|work=Autosport.com|publisher=[[Haymarket Media Group|Haymarket Publications]]|date=12 December 2012|accessdate=12 December 2012| language=en}}</ref> | rowspan=2 | Ferrari Type 056 | rowspan=2 align="center" | {{Pirelli}} | align="center" | 11 | {{flagicon|DEU}} [[Nico Hülkenberg]]<ref name="HUL Sauber">{{navedi novice|title=Sauber F1 Team signs on Nico Hulkenburg for 2013|url=http://www.sauberf1team.com/en/news.cfm?id=W95J4V1W-Sauber_F1_Team_signs_on_brNico_Huelkenberg_for_2013|accessdate=31 October 2012|newspaper=Sauber F1 Team|date=31 October 2012|language=en|archive-date=2012-11-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20121104140121/http://www.sauberf1team.com/en/news.cfm?id=W95J4V1W-Sauber_F1_Team_signs_on_brNico_Huelkenberg_for_2013|url-status=dead}}</ref> | rowspan=2 | {{flagicon|NED}} [[Robin Frijns]]<ref name="Guti and Robin"/> |- | align="center" | 12 | {{flagicon|MEX}} [[Esteban Gutiérrez]]<ref name="Guti and Robin">{{navedi novice|title=Sauber F1 Team signs Esteban Gutiérrez as its race driver, Robin Frijns becomes test and reserve driver|url=http://www.sauberf1team.com/en/news.cfm?id=491RA6HS-Sauber_F1_Team_signs_Esteban_Gutierrez_as_its_race_driver_Robin_Frijns_becomes_test_and_reserve_driver|publisher=[[Sauber|Sauber F1 Team]]|date=23 November 2012|accessdate=23 November 2012|language=en|archive-date=2012-11-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20121130011658/http://www.sauberf1team.com/en/news.cfm?id=491RA6HS-Sauber_F1_Team_signs_Esteban_Gutierrez_as_its_race_driver_Robin_Frijns_becomes_test_and_reserve_driver|url-status=dead}}</ref> |- | rowspan=2 | {{flagicon|IND}} Sahara Force India F1 Team ! rowspan=2 | [[Force India]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]] | rowspan=2 | [[Force India VJM06|VJM06]]<ref>{{navedi novice|title=Force India won't reveal second driver at 2013 Formula 1 car launch|url=http://www.autosport.com/news/report.php/id/105187|first1=Dieter|last1=Rencken|first2=Matt|last2=Beer|work=Autosport.com|publisher=[[Haymarket Media Group|Haymarket Publications]]|date=18 January 2013|accessdate=19 January 2013|quote=[When] asked if Force India would confirm its line-up before or during the event, Fernley said: "No. The launch is to launch the VJM06."| language=en}}</ref> | rowspan=2 | Mercedes FO 108Z | rowspan=2 align="center" | {{Pirelli}} | align="center" | 14 | {{flagicon|GBR}} [[Paul di Resta]]<ref>{{navedi novice|title=Paul Di Resta|url=http://www.forceindiaf1.com/paul-di-resta|work=forceindiaf1.com|publisher=[[Force India]]|date=31 January 2013|accessdate=31 January 2013|quote=Paul Di Resta enters his third season as a full-time F1 race driver with Sahara Force India in 2013.|language=en|archive-date=2013-01-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20130117230831/http://www.forceindiaf1.com/paul-di-resta|url-status=dead}}</ref> | rowspan=2 | {{flagicon|GBR}} [[James Rossiter]]<ref>{{navedi novice|url=http://adamcooperf1.com/2013/02/01/rossiter-to-test-force-india-at-jerez/|title=Rossiter to test Force India at Jerez|date=1 February 2013|work=adamcooperf1.com|publisher=Adam Cooper|accessdate=1 February 2013| language=en}}</ref><br>{{flagicon|FRA}} [[Jules Bianchi]]<ref>{{navedi novice|title=Bianchi, Rossiter to test for Force India|url=http://www.autosport.com/news/report.php/id/105402|work=autosport.com|publisher=[[Haymarket Media Group|Haymarket Publications]]|date=4 February 2013|accessdate=4 February 2013| language=en}}</ref><br>{{flagicon|DEU}} [[Adrian Sutil]]<ref>{{navedi novice|title=Adrian Sutil will drive for Force India at Barcelona Formula 1 test|url=http://www.autosport.com/news/report.php/id/105606|first=Pablo|last=Elizalde|work=autosport.com|publisher=[[Haymarket Media Group|Haymarket Publications]]|date=18 February 2013|accessdate=18 February 2013| language=en}}</ref> |- | align="center" | 15 | {{flagicon|DEU}} [[Adrian Sutil]]<ref name="Sutil FI">{{navedi novice|title=Adrian Sutil completes Sahara Force India’s 2013 line-up|url=http://www.forceindiaf1.com/news/detail/general/adrian-sutil-completes-sahara-force-indias-2013-line-up|work=forceindiaf1.com|publisher=[[Force India]]|date=28 February 2013|accessdate=28 February 2013|quote=Sahara Force India is pleased to announce that Adrian Sutil will complete its driver line-up for the 2013 season.|language=en|archive-date=2013-03-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20130302224243/http://www.forceindiaf1.com/news/detail/general/adrian-sutil-completes-sahara-force-indias-2013-line-up|url-status=dead}}</ref> |- | rowspan=2 | {{flagicon|GBR}} Williams F1 Team ! rowspan=2 | [[WilliamsF1|Williams]]-[[Renault F1|Renault]] | rowspan=2 | [[Williams FW35|FW35]]<ref>{{navedi novice|title=No ‘step nose’ on Williams’ 2013 car – Bottas|url=http://topcar.co.za/motorsport/f1/no-step-nose-on-williams-2013-car-bottas/|work=TopCar.za |date=9 January 2013 |accessdate=10 January 2013| language=en}}</ref> | rowspan=2 | Renault RS27-2013<ref name="Williams Renault">{{navedi novice|title=Williams to run Renault engines again from 2012|url=http://www.autosport.com/news/report.php/id/92843|first=Matt|last=Beer|work=[[Autosport]]|publisher=[[Haymarket Group|Haymarket Publications]]|date=4 July 2011|accessdate=4 July 2011| language=en}}</ref> | rowspan=2 align="center" | {{Pirelli}} | align="center" | 16 | {{flagicon|VEN}} [[Pastor Maldonado]]<ref name="Williams 2013"/> | rowspan=2 | {{flagicon|GBR}} [[Susie Wolff]]<ref>{{navedi novice|title=F1 : Suzie Wolff gets first crack at new Williams FW35 Formula 1 car in Idiada test|url=http://www.f1sa.com/index.php?option=com_content&view=article&id=36023:f1--suzie-wolff-gets-first-crack-at-new-williams-fw35-formula-1-car-in-idiada-test&catid=1:f1&Itemid=157|work=F1sa.com|date=28 January 2013|accessdate=28 January 2013|language=en|archive-date=2013-12-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20131202221758/http://www.f1sa.com/index.php?option=com_content&view=article&id=36023:f1--suzie-wolff-gets-first-crack-at-new-williams-fw35-formula-1-car-in-idiada-test&catid=1:f1&Itemid=157|url-status=dead}}</ref> |- | align="center" | 17 | {{flagicon|FIN}} [[Valtteri Bottas]]<ref name="Williams 2013">{{navedi novice|url=http://www.f1fanatic.co.uk/2012/11/28/bottas-williams-race-seat-2013|title=Bottas joins Maldonado at Williams for 2013|first=Keith|last=Collantine|work=F1 Fanatic|publisher=Keith Collantine|accessdate=29 November 2012|date=28 November 2012| language=en}}</ref> |- | rowspan=2 | {{flagicon|ITA}} Scuderia Toro Rosso ! rowspan=2 | [[Scuderia Toro Rosso|Toro Rosso]]-[[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | rowspan=2 | [[Toro Rosso STR8|STR8]]<ref>{{navedi novice|title=Toro Rosso: niente doppio fondo e sospensione pull|url=http://www.omnicorse.it/magazine/24050/f1-toro-rosso-niente-doppio-fondo-e-sospensione-anteriore-pull|trans-title=Toro Rosso: no double bottom and pull suspension|language=Italian|first=Franco|last=Nugnes|work=Omnicorse.it|date=29 December 2012|accessdate=29 December 2012| language=en}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://m.redbull.com/op/rbcom2/en/mcat/article/1243288720193|title=2013 starts now|publisher=[[Red Bull]]|date=25 November 2012|accessdate=10 January 2013|language=en}}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> | rowspan=2 | Ferrari Type 056 | rowspan=2 align="center" | {{Pirelli}} | align="center" | 18 | {{flagicon|FRA}} [[Jean-Éric Vergne]]<ref name="STR 2013"/> | rowspan=2 | {{flagicon|}} ''neznano'' |- | align="center" | 19 | {{flagicon|AUS}} [[Daniel Ricciardo]]<ref name="STR 2013">{{navedi novice|url=http://www.f1fanatic.co.uk/2012/10/31/ricciardo-vergne-stay-toro-rosso-2013/|title=Toro Rosso resigns Ricciardo and Vergne for 2013|first=Keith|last=Collantine|work=f1fanatic.co.uk|date=31 October 2012| language=en}}</ref> |- | rowspan=2 | {{flagicon|MYS}} Caterham F1 Team ! rowspan=2 | [[Caterham F1|Caterham]]-[[Renault F1|Renault]] | rowspan=2 | [[Caterham CT03|CT03]]<ref>{{navedi novice|title=Caterham CT03 to debut at start of Jerez test|url=http://www.f1fanatic.co.uk/2013/01/21/caterham-ct03-debut-start-jerez-test/|first=Keith|last=Collantine|work=F1 Fanatic|publisher=Keith Collantine|date=21 January 2013|accessdate=21 January 2013|language=en|archive-date=2017-02-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20170223000818/http://www.f1fanatic.co.uk/2013/01/21/caterham-ct03-debut-start-jerez-test/|url-status=dead}}</ref> | rowspan=2 | Renault RS27-2013 | rowspan=2 align="center" | {{Pirelli}} | align="center" | 20 | {{flagicon|FRA}} [[Charles Pic]]<ref name="CP C'ham">{{navedi novice|title=Marussia driver Charles Pic switches to Caterham for 2013|url=http://www.bbc.co.uk/sport/0/formula1/20453799|work=[[BBC Sport]]|publisher=[[BBC Sport]]|date=23 November 2012|accessdate=23 November 2012| language=en}}</ref> | rowspan=2 | {{flagicon|}} ''neznano'' |- | align="center" | 21 | {{flagicon|NLD}} [[Giedo van der Garde]]<ref name="Giedo">{{navedi novice|title=Van der Garde to race for Caterham|url=http://www.gpupdate.net/en/f1-news/289998/van-der-garde-to-race-for-caterham/|work=GPUpdate.net|publisher=GPUpdate|date=1 February 2013|accessdate=1 February 2013| language=en}}</ref> |- | rowspan=2 | {{flagicon|RUS}} Marussia F1 Team ! rowspan=2 | [[Marussia F1|Marussia]]-[[Cosworth]] | rowspan=2 | [[Marussia MR02|MR02]]<ref>{{navedi splet|title=Marussia to keep Cosworth in F1 2013|url=http://www.crash.net/f1/news/183354/1/marussia_to_keep_cosworth_in_f1_2013.html|work=crash.net|publisher=Crash Media Group Ltd|accessdate=29 August 2012| language=en}}</ref> | rowspan=2 | Cosworth CA2013<ref name="CA2013">{{navedi splet|title=Marussia to keep Cosworth in F1 2013|url=http://www.crash.net/f1/news/183354/1/marussia_to_keep_cosworth_in_f1_2013.html|work=crash.net|publisher=Crash Media Group Ltd|accessdate=3 February 2013| language=en}}</ref> | rowspan=2 align="center" | {{Pirelli}} | align="center" | 22 | {{flagicon|FRA}} [[Jules Bianchi]]<ref name="Bianchi Marussia">{{navedi novice|title=Jules Bianchi to race|url=http://www.marussiaf1team.com/news/762/|work=marussiaf1team.com|publisher=[[Marussia F1]]|date=1 March 2013|accessdate=1 March 2013|language=en|archive-date=2013-03-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20130304055252/http://www.marussiaf1team.com/news/762/|url-status=dead}}</ref> | rowspan=2 | {{flagicon|}} ''neznano'' |- | align="center" | 23 | {{flagicon|GBR}} [[Max Chilton]]<ref name="Chilton">{{navedi novice|title=To the Max — Max Chilton will make his Formula 1 racing debut with us in 2013|url=http://www.marussiaf1team.com/news/702/|work=marussiaf1team.com|publisher=[[Marussia F1]]|date=18 December 2012|accessdate=18 December 2012| language=en}}</ref> |} == Rezultati == === Velike nagrade === {{Glava za Velike nagrade F1}} |- ! 1 | {{ikonazastave|Australia}} [[Velika nagrada Avstralije|Avstralija]] | [[Melbourne Grand Prix Circuit|Albert Park]] | [[17. marec]] | {{ikonazastave|GER}} [[Sebastian Vettel]] | {{ikonazastave|FIN}} [[Kimi Räikkönen]] | {{ikonazastave|FIN}} [[Kimi Räikkönen]] | {{ikonazastave|GBR}} [[Lotus F1|Lotus]]-[[Renault F1|Renault]] | [[Velika nagrada Avstralije 2013|Poročilo]] |- ! 2 | {{ikonazastave|Malezija}} [[Velika nagrada Malezije|Malezija]] | [[Sepang International Circuit|Sepang]] | [[24. marec]] | {{ikonazastave|GER}} [[Sebastian Vettel]] | {{ikonazastave|MEX}} [[Sergio Pérez]] | {{ikonazastave|GER}} [[Sebastian Vettel]] | {{ikonazastave|AUT}} [[Red Bull Racing|Red Bull]]-[[Renault F1|Renault]] | [[Velika nagrada Malezije 2013|Poročilo]] |- ! 3 | {{ikonazastave|China}} [[Velika nagrada Kitajske|Kitajska]] | [[Shanghai International Circuit|Shanghai]] | [[14. april]] | {{ikonazastave|GBR}} [[Lewis Hamilton]] | {{ikonazastave|DEU}} [[Sebastian Vettel]] | {{ikonazastave|ESP}} [[Fernando Alonso]] | {{ikonazastave|ITA}} [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | [[Velika nagrada Kitajske 2013|Poročilo]] |- ! 4 | {{ikonazastave|Bahrajn}} [[Velika nagrada Bahrajna|Bahrajn]] | [[Bahrain International Circuit|Bahrain]] | [[21. april]] | {{ikonazastave|DEU}} [[Nico Rosberg]] | {{ikonazastave|DEU}} [[Sebastian Vettel]] | {{ikonazastave|DEU}} [[Sebastian Vettel]] | {{ikonazastave|AUT}} [[Red Bull Racing|Red Bull]]–[[Renault F1|Renault]] | [[Velika nagrada Bahrajna 2013|Poročilo]] |- ! 5 | {{ikonazastave|Spain}} [[Velika nagrada Španije|Španija]] | [[Circuit de Catalunya|Catalunya]] | [[12. maj]] | {{ikonazastave|DEU}} [[Nico Rosberg]] | {{ikonazastave|MEX}} [[Esteban Gutiérrez]] | {{ikonazastave|ESP}} [[Fernando Alonso]] | {{ikonazastave|ITA}} [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | [[Velika nagrada Španije 2013|Poročilo]] |- ! 6 | {{ikonazastave|Monako}} [[Velika nagrada Monaka|Monako]] | [[Circuit de Monaco|Monaco]] | [[26. maj]] | {{ikonazastave|DEU}} [[Nico Rosberg]] | {{ikonazastave|DEU}} [[Sebastian Vettel]] | {{ikonazastave|DEU}} [[Nico Rosberg]] | {{ikonazastave|DEU}} [[Mercedes-Benz#Formula 1|Mercedes]] | [[Velika nagrada Monaka 2013|Poročilo]] |- ! 7 | {{ikonazastave|CAN}} [[Velika nagrada Kanade|Kanada]] | [[Circuit Gilles Villeneuve|Montreal]] | [[9. junij]] | {{ikonazastave|DEU}} [[Sebastian Vettel]] | {{ikonazastave|AUS}} [[Mark Webber]] | {{ikonazastave|DEU}} [[Sebastian Vettel]] | {{ikonazastave|AUT}} [[Red Bull Racing|Red Bull]]–[[Renault F1|Renault]] | [[Velika nagrada Kanade 2013|Poročilo]] |- ! 8 | {{ikonazastave|UK}} [[Velika nagrada Velike Britanije|V. Britanija]] | [[Silverstone Circuit|Silverstone]] | [[30. junij]] | {{ikonazastave|GBR}} [[Lewis Hamilton]] | {{ikonazastave|AUS}} [[Mark Webber]] | {{ikonazastave|DEU}} [[Nico Rosberg]] | {{ikonazastave|DEU}} [[Mercedes-Benz#Formula 1|Mercedes]] | [[Velika nagrada Velike Britanije 2013|Poročilo]] |- ! 9 | {{ikonazastave|Germany}} [[Velika nagrada Nemčije|Nemčija]] | [[Nürburgring]] | [[7. julij]] | {{ikonazastave|GBR}} [[Lewis Hamilton]] | {{ikonazastave|ESP}} [[Fernando Alonso]] | {{ikonazastave|DEU}} [[Sebastian Vettel]] | {{ikonazastave|AUT}} [[Red Bull Racing|Red Bull]]–[[Renault F1|Renault]] | [[Velika nagrada Nemčije 2013|Poročilo]] |- ! 10 | {{ikonazastave|Hungary}} [[Velika nagrada Madžarske|Madžarska]] | [[Hungaroring]] | [[28. julij]] | {{ikonazastave|GBR}} [[Lewis Hamilton]] | {{ikonazastave|AUS}} [[Mark Webber]] | {{ikonazastave|GBR}} [[Lewis Hamilton]] | {{ikonazastave|DEU}} [[Mercedes-Benz#Formula 1|Mercedes]] | [[Velika nagrada Madžarske 2013|Poročilo]] |- ! 11 | {{ikonazastave|Belgium}} [[Velika nagrada Belgije|Belgija]] | [[Circuit de Spa-Francorchamps|Spa]] | [[1. september]] | {{ikonazastave|GBR}} [[Lewis Hamilton]] | {{ikonazastave|DEU}} [[Sebastian Vettel]] | {{ikonazastave|DEU}} [[Sebastian Vettel]] | {{ikonazastave|AUT}} [[Red Bull Racing|Red Bull]]–[[Renault F1|Renault]] | [[Velika nagrada Belgije 2013|Poročilo]] |- ! 12 | {{ikonazastave|Italija}} [[Velika nagrada Italije|Italija]] | [[Autodromo Nazionale Monza|Monza]] | [[8. september]] | {{ikonazastave|DEU}} [[Sebastian Vettel]] | {{ikonazastave|GBR}} [[Lewis Hamilton]] | {{ikonazastave|DEU}} [[Sebastian Vettel]] | {{ikonazastave|AUT}} [[Red Bull Racing|Red Bull]]–[[Renault F1|Renault]] | [[Velika nagrada Italije 2013|Poročilo]] |- ! 13 | {{ikonazastave|Singapore}} [[Velika nagrada Singapurja|Singapur]] | [[Marina Bay Street Circuit|Marina Bay]] | [[22. september]] | {{ikonazastave|DEU}} [[Sebastian Vettel]] | {{ikonazastave|DEU}} [[Sebastian Vettel]] | {{ikonazastave|DEU}} [[Sebastian Vettel]] | {{ikonazastave|AUT}} [[Red Bull Racing|Red Bull]]–[[Renault F1|Renault]] | [[Velika nagrada Singapurja 2013|Poročilo]] |- ! 14 | {{ikonazastave|KOR}} [[Velika nagrada Koreje|Koreja]] | [[Korejsko mednarodno dirkališče|Jeongam]] | [[6. oktober]] | {{ikonazastave|DEU}} [[Sebastian Vettel]] | {{ikonazastave|DEU}} [[Sebastian Vettel]] | {{ikonazastave|DEU}} [[Sebastian Vettel]] | {{ikonazastave|AUT}} [[Red Bull Racing|Red Bull]]–[[Renault F1|Renault]] | [[Velika nagrada Koreje 2013|Poročilo]] |- ! 15 | {{ikonazastave|Japan}} [[Velika nagrada Japonske|Japonska]] | [[Suzuka Circuit|Suzuka]] | [[13. oktober]] | {{ikonazastave|AUS}} [[Mark Webber]] | {{ikonazastave|AUS}} [[Mark Webber]] | {{ikonazastave|DEU}} [[Sebastian Vettel]] | {{ikonazastave|AUT}} [[Red Bull Racing|Red Bull]]–[[Renault F1|Renault]] | [[Velika nagrada Japonske 2013|Poročilo]] |- ! 16 | {{ikonazastave|Indija}} [[Velika nagrada Indije|Indija]] | [[Mednarodno dirkališče Buddh‎|Buddh‎]] | [[27. oktober]] | {{ikonazastave|DEU}} [[Sebastian Vettel]] | {{ikonazastave|FIN}} [[Kimi Räikkönen]] | {{ikonazastave|DEU}} [[Sebastian Vettel]] | {{ikonazastave|AUT}} [[Red Bull Racing|Red Bull]]–[[Renault F1|Renault]] | [[Velika nagrada Indije 2013|Poročilo]] |- ! 17 | {{ikonazastave|United Arab Emirates}} [[Velika nagrada Abu Dabija|Abu Dabi]] | [[Dirkališče Yas Marina|Yas Marina]] | [[3. november]] | {{ikonazastave|AUS}} [[Mark Webber]] | {{ikonazastave|ESP}} [[Fernando Alonso]] | {{ikonazastave|DEU}} [[Sebastian Vettel]] | {{ikonazastave|AUT}} [[Red Bull Racing|Red Bull]]–[[Renault F1|Renault]] | [[Velika nagrada Abu Dabija 2013|Poročilo]] |- ! 18 | {{ikonazastave|USA}} [[Velika nagrada ZDA|ZDA]] | [[Circuit of the Americas|Americas]] | [[17. november]] | {{ikonazastave|DEU}} [[Sebastian Vettel]] | {{ikonazastave|DEU}} [[Sebastian Vettel]] | {{ikonazastave|DEU}} [[Sebastian Vettel]] | {{ikonazastave|AUT}} [[Red Bull Racing|Red Bull]]–[[Renault F1|Renault]] | [[Velika nagrada ZDA 2013|Poročilo]] |- ! 19 | {{ikonazastave|Brazil}} [[Velika nagrada Brazilije|Brazilija]] | [[Autódromo José Carlos Pace|Interlagos]] | [[24. november]] | {{ikonazastave|DEU}} [[Sebastian Vettel]] | {{ikonazastave|AUS}} [[Mark Webber]] | {{ikonazastave|DEU}} [[Sebastian Vettel]] | {{ikonazastave|AUT}} [[Red Bull Racing|Red Bull]]–[[Renault F1|Renault]] | [[Velika nagrada Brazilije 2013|Poročilo]] |} === Dirkaško prvenstvo === {| | {| class="wikitable" style="font-size: 85%" |- valign="top" !valign="middle"| Poz !valign="middle"| [[Seznam dirkališč Formule 1|Dirkač]] ! [[Velika nagrada Avstralije 2013|AVS]]<br />{{ikonazastave|Avstralija}} ! [[Velika nagrada Malezije 2013|MAL]]<br />{{ikonazastave|Malezija}} ! [[Velika nagrada Kitajske 2013|KIT]]<br />{{ikonazastave|Kitajska}} ! [[Velika nagrada Bahrajna 2013|BAH]]<br />{{ikonazastave|Bahrajn}} ! [[Velika nagrada Španije 2013|ŠPA]]<br />{{ikonazastave|Španija}} ! [[Velika nagrada Monaka 2013|MON]]<br />{{ikonazastave|Monako}} ! [[Velika nagrada Kanade 2013|KAN]]<br />{{ikonazastave|Kanada}} ! [[Velika nagrada Velike Britanije 2013|VB]]<br />{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} ! [[Velika nagrada Nemčije 2013|NEM]]<br />{{ikonazastave|Nemčija}} ! [[Velika nagrada Madžarske 2013|MAD]]<br />{{ikonazastave|Madžarska}} ! [[Velika nagrada Belgije 2013|BEL]]<br />{{ikonazastave|Belgija}} ! [[Velika nagrada Italije 2013|ITA]]<br />{{ikonazastave|Italija}} ! [[Velika nagrada Singapurja 2013|SIN]]<br />{{ikonazastave|Singapur}} ! [[Velika nagrada Koreje 2013|KOR]]<br />{{ikonazastave|Južna Koreja}} ! [[Velika nagrada Japonske 2013|JAP]]<br />{{ikonazastave|Japonska}} ! [[Velika nagrada Indije 2013|IND]]<br />{{ikonazastave|Indija}} ! [[Velika nagrada Abu Dabija 2013|ABU]]<br />{{ikonazastave|Združeni arabski emirati}} ! [[Velika nagrada ZDA 2013|ZDA]]<br />{{ikonazastave|ZDA}} ! [[Velika nagrada Brazilije 2013|BRA]]<br />{{ikonazastave|Brazilija}} !valign="middle"| [[Seznam načinov točkovanj prvenstev Formule 1|Toč]] |- ! 1 |align=left| {{flagicon|DEU}} [[Sebastian Vettel]] |bgcolor="#FFDF9F"| '''3''' |bgcolor="#FFFFBF"| '''1''' |bgcolor="#DFFFDF"| ''4'' |bgcolor="#FFFFBF"| ''1'' |bgcolor="#DFFFDF"| 4 |bgcolor="#DFDFDF"| ''2'' |bgcolor="#FFFFBF"| '''1''' |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#FFFFBF"| 1 |bgcolor="#FFDF9F"| 3 |bgcolor="#FFFFBF"| ''1'' |bgcolor="#FFFFBF"| '''1''' |bgcolor="#FFFFBF"| '''''1''''' |bgcolor="#FFFFBF"| '''''1''''' |bgcolor="#FFFFBF"| 1 |bgcolor="#FFFFBF"| '''1''' |bgcolor="#FFFFBF"| 1 |bgcolor="#FFFFBF"| '''''1''''' |bgcolor="#FFFFBF"| '''1''' ! 397 |- ! 2 |align=left| {{flagicon|ESP}} [[Fernando Alonso]] |bgcolor="#DFDFDF"| 2 |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#FFFFBF"| 1 |bgcolor="#DFFFDF"| 8 |bgcolor="#FFFFBF"| 1 |bgcolor="#DFFFDF"| 7 |bgcolor="#DFDFDF"| 2 |bgcolor="#FFDF9F"| 3 |bgcolor="#DFFFDF"| ''4'' |bgcolor="#DFFFDF"| 5 |bgcolor="#DFDFDF"| 2 |bgcolor="#DFDFDF"| 2 |bgcolor="#DFDFDF"| 2 |bgcolor="#DFFFDF"| 6 |bgcolor="#DFFFDF"| 4 |bgcolor="#CFCFFF"| 11 |bgcolor="#DFFFDF"| ''5'' |bgcolor="#dfffdf"| 5 |bgcolor="#FFDF9F"| 3 ! 242 |- ! 3 |align=left| {{flagicon|AUS}} [[Mark Webber]] |bgcolor="#DFFFDF"| 6 |bgcolor="#DFDFDF"| 2 |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#DFFFDF"| 7 |bgcolor="#DFFFDF"| 5 |bgcolor="#FFDF9F"| 3 |bgcolor="#DFFFDF"| ''4'' |bgcolor="#DFDFDF"| ''2'' |bgcolor="#DFFFDF"| 7 |bgcolor="#DFFFDF"| ''4'' |bgcolor="#DFFFDF"| 5 |bgcolor="#FFDF9F"| 3 |bgcolor="#CFCFFF"| 15† |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#DFDFDF"| '''''2''''' |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#DFDFDF"| '''2''' |bgcolor="#ffdf9f"| 3 |bgcolor="#DFDFDF"| ''2'' ! 199 |- ! 4 |align=left| {{flagicon|GBR}} [[Lewis Hamilton]] |bgcolor="#DFFFDF"| 5 |bgcolor="#FFDF9F"| 3 |bgcolor="#FFDF9F"| '''3''' |bgcolor="#DFFFDF"| 5 |bgcolor="#CFCFFF"| 12 |bgcolor="#DFFFDF"| 4 |bgcolor="#FFDF9F"| 3 |bgcolor="#DFFFDF"| '''4''' |bgcolor="#DFFFDF"| '''5''' |bgcolor="#FFFFBF"| '''1''' |bgcolor="#FFDF9F"| '''3''' |bgcolor="#DFFFDF"| ''9'' |bgcolor="#DFFFDF"| 5 |bgcolor="#DFFFDF"| 5 |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#DFFFDF"| 6 |bgcolor="#DFFFDF"| 7 |bgcolor="#dfffdf"| 4 |bgcolor="#DFFFDF"| 9 ! 189 |- ! 5 |align=left| {{flagicon|FIN}} [[Kimi Räikkönen]] |bgcolor="#FFFFBF"| ''1'' |bgcolor="#DFFFDF"| 7 |bgcolor="#DFDFDF"| 2 |bgcolor="#DFDFDF"| 2 |bgcolor="#DFDFDF"| 2 |bgcolor="#DFFFDF"| 10 |bgcolor="#DFFFDF"| 9 |bgcolor="#DFFFDF"| 5 |bgcolor="#DFDFDF"| 2 |bgcolor="#DFDFDF"| 2 |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#CFCFFF"| 11 |bgcolor="#FFDF9F"| 3 |bgcolor="#DFDFDF"| 2 |bgcolor="#DFFFDF"| 5 |bgcolor="#DFFFDF"| ''7'' |bgcolor="#EFCFFF"| Ret | bgcolor= | | bgcolor= | ! 183 |- ! 6 |align=left| {{flagicon|DEU}} [[Nico Rosberg]] |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#DFFFDF"| 4 |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#DFFFDF"| '''9''' |bgcolor="#DFFFDF"| '''6''' |bgcolor="#FFFFBF"| '''1''' |bgcolor="#DFFFDF"| 5 |bgcolor="#FFFFBF"| 1 |bgcolor="#DFFFDF"| 9 |bgcolor="#CFCFFF"| 19† |bgcolor="#DFFFDF"| 4 |bgcolor="#DFFFDF"| 6 |bgcolor="#DFFFDF"| 4 |bgcolor="#DFFFDF"| 7 |bgcolor="#DFFFDF"| 8 |bgcolor="#DFDFDF"| 2 |bgcolor="#FFDF9F"| 3 |bgcolor="#DFFFDF"| 9 |bgcolor="#DFFFDF"| 5 ! 171 |- ! 7 |align=left| {{flagicon|FRA}} [[Romain Grosjean]] |bgcolor="#DFFFDF"| 10 |bgcolor="#DFFFDF"| 6 |bgcolor="#DFFFDF"| 9 |bgcolor="#FFDF9F"| 3 |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#CFCFFF"| 13 |bgcolor="#CFCFFF"| 19† |bgcolor="#FFDF9F"| 3 |bgcolor="#DFFFDF"| 6 |bgcolor="#DFFFDF"| 8 |bgcolor="#DFFFDF"| 8 |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#FFDF9F"| 3 |bgcolor="#FFDF9F"| 3 |bgcolor="#FFDF9F"| 3 |bgcolor="#DFFFDF"| 4 |bgcolor="#DFDFDF"| 2 |bgcolor="#EFCFFF"| Ret ! 132 |- ! 8 |align=left| {{flagicon|BRA}} [[Felipe Massa]] |bgcolor="#DFFFDF"| 4 |bgcolor="#DFFFDF"| 5 |bgcolor="#DFFFDF"| 6 |bgcolor="#CFCFFF"| 15 |bgcolor="#FFDF9F"| 3 |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#DFFFDF"| 8 |bgcolor="#DFFFDF"| 6 |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#DFFFDF"| 8 |bgcolor="#DFFFDF"| 7 |bgcolor="#DFFFDF"| 4 |bgcolor="#DFFFDF"| 6 |bgcolor="#DFFFDF"| 9 |bgcolor="#DFFFDF"| 10 |bgcolor="#DFFFDF"| 4 |bgcolor="#DFFFDF"| 8 |bgcolor="#CFCFFF"| 12 |bgcolor="#DFFFDF"| 7 ! 112 |- ! 9 |align=left| {{flagicon|GBR}} [[Jenson Button]] |bgcolor="#DFFFDF"| 9 |bgcolor="#CFCFFF"| 17† |bgcolor="#DFFFDF"| 5 |bgcolor="#DFFFDF"| 10 |bgcolor="#DFFFDF"| 8 |bgcolor="#DFFFDF"| 6 |bgcolor="#CFCFFF"| 12 |bgcolor="#CFCFFF"| 13 |bgcolor="#DFFFDF"| 6 |bgcolor="#DFFFDF"| 7 |bgcolor="#DFFFDF"| 6 |bgcolor="#DFFFDF"| 10 |bgcolor="#DFFFDF"| 7 |bgcolor="#DFFFDF"| 8 |bgcolor="#DFFFDF"| 9 |bgcolor="#CFCFFF"| 14 |bgcolor="#CFCFFF"| 12 |bgcolor="#DFFFDF"| 10 |bgcolor="#DFFFDF"| 4 ! 73 |- ! 10 |align=left| {{flagicon|DEU}} [[Nico Hülkenberg]] |bgcolor="#FFFFFF"| DNS |bgcolor="#DFFFDF"| 8 |bgcolor="#DFFFDF"| 10 |bgcolor="#CFCFFF"| 12 |bgcolor="#CFCFFF"| 15 |bgcolor="#CFCFFF"| 11 |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#DFFFDF"| 10 |bgcolor="#DFFFDF"| 10 |bgcolor="#CFCFFF"| 11 |bgcolor="#CFCFFF"| 13 |bgcolor="#DFFFDF"| 5 |bgcolor="#DFFFDF"| 9 |bgcolor="#DFFFDF"| 4 |bgcolor="#DFFFDF"| 6 |bgcolor="#CFCFFF"| 19† |bgcolor="#CFCFFF"| 14 |bgcolor="#DFFFDF"| 6 |bgcolor="#DFFFDF"| 8 ! 51 |- ! 11 |align=left| {{flagicon|MEX}} [[Sergio Pérez]] |bgcolor="#CFCFFF"| 11 |bgcolor="#DFFFDF"| ''9'' |bgcolor="#CFCFFF"| 11 |bgcolor="#DFFFDF"| 6 |bgcolor="#DFFFDF"| 9 |bgcolor="#CFCFFF"| 16† |bgcolor="#CFCFFF"| 11 |bgcolor="#CFCFFF"| 20† |bgcolor="#DFFFDF"| 8 |bgcolor="#DFFFDF"| 9 |bgcolor="#CFCFFF"| 11 |bgcolor="#CFCFFF"| 12 |bgcolor="#DFFFDF"| 8 |bgcolor="#DFFFDF"| 10 |bgcolor="#CFCFFF"| 15 |bgcolor="#DFFFDF"| 5 |bgcolor="#DFFFDF"| 9 |bgcolor="#DFFFDF"| 7 |bgcolor="#DFFFDF"| 6 ! 49 |- ! 12 |align=left| {{flagicon|GBR}} [[Paul di Resta]] |bgcolor="#DFFFDF"| 8 |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#DFFFDF"| 8 |bgcolor="#DFFFDF"| 4 |bgcolor="#DFFFDF"| 7 |bgcolor="#DFFFDF"| 9 |bgcolor="#DFFFDF"| 7 |bgcolor="#DFFFDF"| 9 |bgcolor="#CFCFFF"| 11 |bgcolor="#CFCFFF"| 18† |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#CFCFFF"| 20† |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#CFCFFF"| 11 |bgcolor="#DFFFDF"| 8 |bgcolor="#DFFFDF"| 6 |bgcolor="#CFCFFF"| 15 |bgcolor="#CFCFFF"| 11 ! 48 |- ! 13 |align=left| {{flagicon|DEU}} [[Adrian Sutil]] |bgcolor="#DFFFDF"| 7 |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#CFCFFF"| 13 |bgcolor="#CFCFFF"| 13 |bgcolor="#DFFFDF"| 5 |bgcolor="#DFFFDF"| 10 |bgcolor="#DFFFDF"| 7 |bgcolor="#CFCFFF"| 13 |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#DFFFDF"| 9 |bgcolor="#CFCFFF"| 16† |bgcolor="#DFFFDF"| 10 |bgcolor="#CFCFFF"| 20† |bgcolor="#CFCFFF"| 14 |bgcolor="#DFFFDF"| 9 |bgcolor="#DFFFDF"| 10 |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#CFCFFF"| 13 ! 29 |- ! 14 |align=left| {{flagicon|AUS}} [[Daniel Ricciardo]] |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#CFCFFF"| 18† |bgcolor="#DFFFDF"| 7 |bgcolor="#CFCFFF"| 16 |bgcolor="#DFFFDF"| 10 |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#CFCFFF"| 15 |bgcolor="#DFFFDF"| 8 |bgcolor="#CFCFFF"| 12 |bgcolor="#CFCFFF"| 13 |bgcolor="#DFFFDF"| 10 |bgcolor="#DFFFDF"| 7 |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#CFCFFF"| 19† |bgcolor="#CFCFFF"| 13 |bgcolor="#DFFFDF"| 10 |bgcolor="#CFCFFF"| 16 |bgcolor="#CFCFFF"| 11 |bgcolor="#DFFFDF"| 10 ! 20 |- ! 15 |align=left| {{flagicon|FRA}} [[Jean-Éric Vergne]] |bgcolor="#CFCFFF"| 12 |bgcolor="#DFFFDF"| 10 |bgcolor="#CFCFFF"| 12 |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#DFFFDF"| 8 |bgcolor="#DFFFDF"| 6 |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#CFCFFF"| 12 |bgcolor="#CFCFFF"| 12 |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#CFCFFF"| 14 |bgcolor="#CFCFFF"| 18† |bgcolor="#CFCFFF"| 12 |bgcolor="#CFCFFF"| 13 |bgcolor="#CFCFFF"| 17 |bgcolor="#CFCFFF"| 16 |bgcolor="#CFCFFF"| 15 ! 13 |- ! 16 |align=left| {{flagicon|MEX}} [[Esteban Gutiérrez]] |bgcolor="#CFCFFF"| 13 |bgcolor="#CFCFFF"| 12 |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#CFCFFF"| 18 |bgcolor="#CFCFFF"| ''11'' |bgcolor="#CFCFFF"| 13 |bgcolor="#CFCFFF"| 20† |bgcolor="#CFCFFF"| 14 |bgcolor="#CFCFFF"| 14 |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#CFCFFF"| 14 |bgcolor="#CFCFFF"| 13 |bgcolor="#CFCFFF"| 12 |bgcolor="#CFCFFF"| 11 |bgcolor="#DFFFDF"| 7 |bgcolor="#CFCFFF"| 15 |bgcolor="#CFCFFF"| 13 |bgcolor="#CFCFFF"| 13 |bgcolor="#CFCFFF"| 12 ! 6 |- ! 17 |align=left| {{flagicon|FIN}} [[Valtteri Bottas]] |bgcolor="#CFCFFF"| 14 |bgcolor="#CFCFFF"| 11 |bgcolor="#CFCFFF"| 13 |bgcolor="#CFCFFF"| 14 |bgcolor="#CFCFFF"| 16 |bgcolor="#CFCFFF"| 12 |bgcolor="#CFCFFF"| 14 |bgcolor="#CFCFFF"| 12 |bgcolor="#CFCFFF"| 16 |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#CFCFFF"| 15 |bgcolor="#CFCFFF"| 15 |bgcolor="#CFCFFF"| 13 |bgcolor="#CFCFFF"| 12 |bgcolor="#CFCFFF"| 17 |bgcolor="#CFCFFF"| 16 |bgcolor="#CFCFFF"| 15 |bgcolor="#DFFFDF"| 8 |bgcolor="#EFCFFF"| Ret ! 4 |- ! 18 |align=left| {{flagicon|VEN}} [[Pastor Maldonado]] |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#CFCFFF"| 14 |bgcolor="#CFCFFF"| 11 |bgcolor="#CFCFFF"| 14 |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#CFCFFF"| 16 |bgcolor="#CFCFFF"| 11 |bgcolor="#CFCFFF"| 15 |bgcolor="#DFFFDF"| 10 |bgcolor="#CFCFFF"| 17 |bgcolor="#CFCFFF"| 14 |bgcolor="#CFCFFF"| 11 |bgcolor="#CFCFFF"| 13 |bgcolor="#CFCFFF"| 16 |bgcolor="#CFCFFF"| 12 |bgcolor="#CFCFFF"| 11 |bgcolor="#CFCFFF"| 17 |bgcolor="#CFCFFF"| 16 ! 1 |- ! 19 |align=left| {{flagicon|FRA}} [[Jules Bianchi]] |bgcolor="#CFCFFF"| 15 |bgcolor="#CFCFFF"| 13 |bgcolor="#CFCFFF"| 15 |bgcolor="#CFCFFF"| 19 |bgcolor="#CFCFFF"| 18 |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#CFCFFF"| 17 |bgcolor="#CFCFFF"| 16 |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#CFCFFF"| 16 |bgcolor="#CFCFFF"| 18 |bgcolor="#CFCFFF"| 19 |bgcolor="#CFCFFF"| 18 |bgcolor="#CFCFFF"| 16 |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#CFCFFF"| 18 |bgcolor="#CFCFFF"| 20 |bgcolor="#CFCFFF"| 18 |bgcolor="#CFCFFF"| 17 ! 0 |- ! 20 |align=left| {{flagicon|FRA}} [[Charles Pic]] |bgcolor="#CFCFFF"| 16 |bgcolor="#CFCFFF"| 14 |bgcolor="#CFCFFF"| 16 |bgcolor="#CFCFFF"| 17 |bgcolor="#CFCFFF"| 17 |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#CFCFFF"| 18 |bgcolor="#CFCFFF"| 15 |bgcolor="#CFCFFF"| 17 |bgcolor="#CFCFFF"| 15 |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#CFCFFF"| 17 |bgcolor="#CFCFFF"| 19 |bgcolor="#CFCFFF"| 14 |bgcolor="#CFCFFF"| 18 |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#CFCFFF"| 19 |bgcolor="#CFCFFF"| 20 |bgcolor="#EFCFFF"| Ret ! 0 |- ! 21 |align=left| {{flagicon|FIN}} [[Heikki Kovalainen]] | | | |bgcolor="#F1F8FF"|TD |bgcolor="#F1F8FF"|TD | | | | | |bgcolor="#F1F8FF"|TD |bgcolor="#F1F8FF"|TD | | |bgcolor="#F1F8FF"|TD | |bgcolor="#F1F8FF"|TD |bgcolor="#CFCFFF"| 14 |bgcolor="#CFCFFF"| 14 ! 0 |- ! 22 |align=left| {{flagicon|NLD}} [[Giedo van der Garde]] |bgcolor="#CFCFFF"| 18 |bgcolor="#CFCFFF"| 15 |bgcolor="#CFCFFF"| 18 |bgcolor="#CFCFFF"| 21 |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#CFCFFF"| 15 |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#CFCFFF"| 18 |bgcolor="#CFCFFF"| 18 |bgcolor="#CFCFFF"| 14 |bgcolor="#CFCFFF"| 16 |bgcolor="#CFCFFF"| 18 |bgcolor="#CFCFFF"| 16 |bgcolor="#CFCFFF"| 15 |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#CFCFFF"| 18 |bgcolor="#CFCFFF"| 19 |bgcolor="#CFCFFF"| 18 ! 0 |- ! 23 |align=left| {{flagicon|GBR}} [[Max Chilton]] |bgcolor="#CFCFFF"| 17 |bgcolor="#CFCFFF"| 16 |bgcolor="#CFCFFF"| 17 |bgcolor="#CFCFFF"| 20 |bgcolor="#CFCFFF"| 19 |bgcolor="#CFCFFF"| 14 |bgcolor="#CFCFFF"| 19 |bgcolor="#CFCFFF"| 17 |bgcolor="#CFCFFF"| 19 |bgcolor="#CFCFFF"| 17 |bgcolor="#CFCFFF"| 19 |bgcolor="#CFCFFF"| 20 |bgcolor="#CFCFFF"| 17 |bgcolor="#CFCFFF"| 17 |bgcolor="#CFCFFF"| 19 |bgcolor="#CFCFFF"| 17 |bgcolor="#CFCFFF"| 21 |bgcolor="#CFCFFF"| 21 |bgcolor="#CFCFFF"| 19 ! 0 |- !valign="middle"| Poz !valign="middle"| [[Seznam dirkališč Formule 1|Dirkač]] ! [[Velika nagrada Avstralije 2013|AVS]]<br />{{ikonazastave|Avstralija}} ! [[Velika nagrada Malezije 2013|MAL]]<br />{{ikonazastave|Malezija}} ! [[Velika nagrada Kitajske 2013|KIT]]<br />{{ikonazastave|Kitajska}} ! [[Velika nagrada Bahrajna 2013|BAH]]<br />{{ikonazastave|Bahrajn}} ! [[Velika nagrada Španije 2013|ŠPA]]<br />{{ikonazastave|Španija}} ! [[Velika nagrada Monaka 2013|MON]]<br />{{ikonazastave|Monako}} ! [[Velika nagrada Kanade 2013|KAN]]<br />{{ikonazastave|Kanada}} ! [[Velika nagrada Velike Britanije 2013|VB]]<br />{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} ! [[Velika nagrada Nemčije 2013|NEM]]<br />{{ikonazastave|Nemčija}} ! [[Velika nagrada Madžarske 2013|MAD]]<br />{{ikonazastave|Madžarska}} ! [[Velika nagrada Belgije 2013|BEL]]<br />{{ikonazastave|Belgija}} ! [[Velika nagrada Italije 2013|ITA]]<br />{{ikonazastave|Italija}} ! [[Velika nagrada Singapurja 2013|SIN]]<br />{{ikonazastave|Singapur}} ! [[Velika nagrada Koreje 2013|KOR]]<br />{{ikonazastave|Južna Koreja}} ! [[Velika nagrada Japonske 2013|JAP]]<br />{{ikonazastave|Japonska}} ! [[Velika nagrada Indije 2013|IND]]<br />{{ikonazastave|Indija}} ! [[Velika nagrada Abu Dabija 2013|ABU]]<br />{{ikonazastave|Združeni arabski emirati}} ! [[Velika nagrada ZDA 2013|ZDA]]<br />{{ikonazastave|ZDA}} ! [[Velika nagrada Brazilije 2013|BRA]]<br />{{ikonazastave|Brazilija}} !valign="middle"| [[Seznam načinov točkovanj prvenstev Formule 1|Toč]] |} |valign="top"| {{F1 driver results legend}} |} === Konstruktorsko prvenstvo === {| | {| class="wikitable" style="font-size: 85%" |- valign="top" !valign="middle"| Poz !valign="middle"| [[Seznam moštev Formule 1|Konstruktor]] !valign="middle"| Št. dir. ! [[Velika nagrada Avstralije 2013|AVS]]<br />{{ikonazastave|Avstralija}} ! [[Velika nagrada Malezije 2013|MAL]]<br />{{ikonazastave|Malezija}} ! [[Velika nagrada Kitajske 2013|KIT]]<br />{{ikonazastave|Kitajska}} ! [[Velika nagrada Bahrajna 2013|BAH]]<br />{{ikonazastave|Bahrajn}} ! [[Velika nagrada Španije 2013|ŠPA]]<br />{{ikonazastave|Španija}} ! [[Velika nagrada Monaka 2013|MON]]<br />{{ikonazastave|Monako}} ! [[Velika nagrada Kanade 2013|KAN]]<br />{{ikonazastave|Kanada}} ! [[Velika nagrada Velike Britanije 2013|VB]]<br />{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} ! [[Velika nagrada Nemčije 2013|NEM]]<br />{{ikonazastave|Nemčija}} ! [[Velika nagrada Madžarske 2013|MAD]]<br />{{ikonazastave|Madžarska}} ! [[Velika nagrada Belgije 2013|BEL]]<br />{{ikonazastave|Belgija}} ! [[Velika nagrada Italije 2013|ITA]]<br />{{ikonazastave|Italija}} ! [[Velika nagrada Singapurja 2013|SIN]]<br />{{ikonazastave|Singapur}} ! [[Velika nagrada Koreje 2013|KOR]]<br />{{ikonazastave|Južna Koreja}} ! [[Velika nagrada Japonske 2013|JAP]]<br />{{ikonazastave|Japonska}} ! [[Velika nagrada Indije 2013|IND]]<br />{{ikonazastave|Indija}} ! [[Velika nagrada Abu Dabija 2013|ABU]]<br />{{ikonazastave|Združeni arabski emirati}} ! [[Velika nagrada ZDA 2013|ZDA]]<br />{{ikonazastave|ZDA}} ! [[Velika nagrada Brazilije 2013|BRA]]<br />{{ikonazastave|Brazilija}} !valign="middle"| [[Seznam načinov točkovanj prvenstev Formule 1|Toč]] |- !rowspan=2| 1 |rowspan=2 align=left| {{flagicon|AUT}} [[Red Bull Racing|Red Bull]]-[[Renault in Formula One|Renault]] | 1 |bgcolor="#ffdf9f"| '''3''' |bgcolor="#ffffbf"| '''1''' |bgcolor="#dfffdf"| ''4'' |bgcolor="#ffffbf"| ''1'' |bgcolor="#dfffdf"| 4 |bgcolor="#dfdfdf"| ''2'' |bgcolor="#ffffbf"| '''1''' |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#ffffbf"| 1 |bgcolor="#ffdf9f"| 3 |bgcolor="#ffffbf"| ''1'' |bgcolor="#ffffbf"| '''1''' |bgcolor="#ffffbf"| '''''1''''' |bgcolor="#ffffbf"| '''''1''''' |bgcolor="#ffffbf"| 1 |bgcolor="#FFFFBF"| '''1''' |bgcolor="#ffffbf"| 1 |bgcolor="#ffffbf"| '''''1''''' |bgcolor="#ffffbf"| '''1''' !rowspan=2 align=right| 596 |- | 2 |bgcolor="#dfffdf"| 6 |bgcolor="#dfdfdf"| 2 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#dfffdf"| 7 |bgcolor="#dfffdf"| 5 |bgcolor="#ffdf9f"| 3 |bgcolor="#dfffdf"| ''4'' |bgcolor="#dfdfdf"| ''2'' |bgcolor="#dfffdf"| 7 |bgcolor="#dfffdf"| ''4'' |bgcolor="#dfffdf"| 5 |bgcolor="#ffdf9f"| 3 |bgcolor="#cfcfff"| 15† |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#dfdfdf"| '''''2''''' |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#dfdfdf"| '''2''' |bgcolor="#ffdf9f"| 3 |bgcolor="#dfdfdf"| ''2'' |- !rowspan=2| 2 |rowspan=2 align=left| {{flagicon|DEU}} [[Mercedes-Benz in Formula One|Mercedes]] | 9 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#dfffdf"| 4 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#dfffdf"| '''9''' |bgcolor="#dfffdf"| '''6''' |bgcolor="#ffffbf"| '''1''' |bgcolor="#dfffdf"| 5 |bgcolor="#ffffbf"| 1 |bgcolor="#dfffdf"| 9 |bgcolor="#cfcfff"| 19† |bgcolor="#dfffdf"| 4 |bgcolor="#dfffdf"| 6 |bgcolor="#dfffdf"| 4 |bgcolor="#dfffdf"| 7 |bgcolor="#dfffdf"| 8 |bgcolor="#DFDFDF"| 2 |bgcolor="#ffdf9f"| 3 |bgcolor="#dfffdf"| 9 |bgcolor="#dfffdf"| 5 !rowspan=2 align=right| 360 |- | 10 |bgcolor="#dfffdf"| 5 |bgcolor="#ffdf9f"| 3 |bgcolor="#ffdf9f"| '''3''' |bgcolor="#dfffdf"| 5 |bgcolor="#CFCFFF"| 12 |bgcolor="#dfffdf"| 4 |bgcolor="#ffdf9f"| 3 |bgcolor="#dfffdf"| '''4''' |bgcolor="#dfffdf"| '''5''' |bgcolor="#ffffbf"| '''1''' |bgcolor="#ffdf9f"| '''3''' |bgcolor="#dfffdf"| ''9'' |bgcolor="#dfffdf"| 5 |bgcolor="#dfffdf"| 5 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#DFFFDF"| 6 |bgcolor="#dfffdf"| 7 |bgcolor="#dfffdf"| 4 |bgcolor="#dfffdf"| 9 |- !rowspan=2| 3 |rowspan=2 align=left| {{flagicon|ITA}} [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | 3 |bgcolor="#dfdfdf"| 2 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#ffffbf"| 1 |bgcolor="#dfffdf"| 8 |bgcolor="#ffffbf"| 1 |bgcolor="#dfffdf"| 7 |bgcolor="#dfdfdf"| 2 |bgcolor="#ffdf9f"| 3 |bgcolor="#dfffdf"| ''4'' |bgcolor="#dfffdf"| 5 |bgcolor="#dfdfdf"| 2 |bgcolor="#dfdfdf"| 2 |bgcolor="#dfdfdf"| 2 |bgcolor="#dfffdf"| 6 |bgcolor="#dfffdf"| 4 |bgcolor="#CFCFFF"| 11 |bgcolor="#dfffdf"| ''5'' |bgcolor="#dfffdf"| 5 |bgcolor="#ffdf9f"| 3 !rowspan=2 align=right| 354 |- | 4 |bgcolor="#dfffdf"| 4 |bgcolor="#dfffdf"| 5 |bgcolor="#dfffdf"| 6 |bgcolor="#CFCFFF"| 15 |bgcolor="#ffdf9f"| 3 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#dfffdf"| 8 |bgcolor="#dfffdf"| 6 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#dfffdf"| 8 |bgcolor="#dfffdf"| 7 |bgcolor="#dfffdf"| 4 |bgcolor="#dfffdf"| 6 |bgcolor="#dfffdf"| 9 |bgcolor="#dfffdf"| 10 |bgcolor="#DFFFDF"| 4 |bgcolor="#DFFFDF"| 8 |bgcolor="#CFCFFF"| 12 |bgcolor="#dfffdf"| 7 |- !rowspan=2| 4 |rowspan=2 align=left| {{flagicon|GBR}} [[Lotus F1|Lotus]]-[[Renault in Formula One|Renault]] | 7 |bgcolor="#ffffbf"| ''1'' |bgcolor="#dfffdf"| 7 |bgcolor="#dfdfdf"| 2 |bgcolor="#dfdfdf"| 2 |bgcolor="#dfdfdf"| 2 |bgcolor="#dfffdf"| 10 |bgcolor="#dfffdf"| 9 |bgcolor="#dfffdf"| 5 |bgcolor="#dfdfdf"| 2 |bgcolor="#dfdfdf"| 2 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#cfcfff"| 11 |bgcolor="#ffdf9f"| 3 |bgcolor="#dfdfdf"| 2 |bgcolor="#dfffdf"| 5 |bgcolor="#DFFFDF"| ''7'' |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#cfcfff"| 14 |bgcolor="#cfcfff"| 14 !rowspan=2 align=right| 315 |- | 8 |bgcolor="#dfffdf"| 10 |bgcolor="#dfffdf"| 6 |bgcolor="#dfffdf"| 9 |bgcolor="#ffdf9f"| 3 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#cfcfff"| 13 |bgcolor="#cfcfff"| 19† |bgcolor="#ffdf9f"| 3 |bgcolor="#dfffdf"| 6 |bgcolor="#dfffdf"| 8 |bgcolor="#dfffdf"| 8 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#ffdf9f"| 3 |bgcolor="#ffdf9f"| 3 |bgcolor="#FFDF9F"| 3 |bgcolor="#dfffdf"| 4 |bgcolor="#dfdfdf"| 2 |bgcolor="#efcfff"| Ret |- !rowspan=2| 5 |rowspan=2 align=left| {{flagicon|GBR}} [[McLaren]]-[[Mercedes AMG High Performance Powertrains|Mercedes]] | 5 |bgcolor="#dfffdf"| 9 |bgcolor="#CFCFFF"| 17† |bgcolor="#dfffdf"| 5 |bgcolor="#dfffdf"| 10 |bgcolor="#dfffdf"| 8 |bgcolor="#dfffdf"| 6 |bgcolor="#cfcfff"| 12 |bgcolor="#cfcfff"| 13 |bgcolor="#dfffdf"| 6 |bgcolor="#dfffdf"| 7 |bgcolor="#dfffdf"| 6 |bgcolor="#dfffdf"| 10 |bgcolor="#dfffdf"| 7 |bgcolor="#dfffdf"| 8 |bgcolor="#dfffdf"| 9 |bgcolor="#CFCFFF"| 14 |bgcolor="#CFCFFF"| 12 |bgcolor="#dfffdf"| 10 |bgcolor="#dfffdf"| 4 !rowspan=2 align=right| 122 |- | 6 |bgcolor="#CFCFFF"| 11 |bgcolor="#dfffdf"| ''9'' |bgcolor="#CFCFFF"| 11 |bgcolor="#dfffdf"| 6 |bgcolor="#dfffdf"| 9 |bgcolor="#cfcfff"| 16† |bgcolor="#cfcfff"| 11 |bgcolor="#cfcfff"| 20† |bgcolor="#dfffdf"| 8 |bgcolor="#dfffdf"| 9 |bgcolor="#cfcfff"| 11 |bgcolor="#cfcfff"| 12 |bgcolor="#dfffdf"| 8 |bgcolor="#dfffdf"| 10 |bgcolor="#cfcfff"| 15 |bgcolor="#DFFFDF"| 5 |bgcolor="#DFFFDF"| 9 |bgcolor="#DFFFDF"| 7 |bgcolor="#dfffdf"| 6 |- !rowspan=2| 6 |rowspan=2 align=left| {{flagicon|IND}} [[Force India]]-[[Mercedes AMG High Performance Powertrains|Mercedes]] | 14 |bgcolor="#dfffdf"| 8 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#dfffdf"| 8 |bgcolor="#dfffdf"| 4 |bgcolor="#dfffdf"| 7 |bgcolor="#dfffdf"| 9 |bgcolor="#dfffdf"| 7 |bgcolor="#dfffdf"| 9 |bgcolor="#CFCFFF"| 11 |bgcolor="#CFCFFF"| 18† |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#CFCFFF"| 20† |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#cfcfff"| 11 |bgcolor="#DFFFDF"| 8 |bgcolor="#DFFFDF"| 6 |bgcolor="#CFCFFF"| 15 |bgcolor="#cfcfff"| 11 !rowspan=2 align=right| 77 |- | 15 |bgcolor="#dfffdf"| 7 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#CFCFFF"| 13 |bgcolor="#CFCFFF"| 13 |bgcolor="#dfffdf"| 5 |bgcolor="#dfffdf"| 10 |bgcolor="#dfffdf"| 7 |bgcolor="#CFCFFF"| 13 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#dfffdf"| 9 |bgcolor="#cfcfff"| 16† |bgcolor="#dfffdf"| 10 |bgcolor="#cfcfff"| 20† |bgcolor="#cfcfff"| 14 |bgcolor="#DFFFDF"| 9 |bgcolor="#DFFFDF"| 10 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#cfcfff"| 13 |- !rowspan=2| 7 |rowspan=2 align=left| {{flagicon|CHE}} [[Sauber]]-[[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | 11 |bgcolor="#FFFFFF"| DNS |bgcolor="#dfffdf"| 8 |bgcolor="#dfffdf"| 10 |bgcolor="#CFCFFF"| 12 |bgcolor="#CFCFFF"| 15 |bgcolor="#CFCFFF"| 11 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#dfffdf"| 10 |bgcolor="#dfffdf"| 10 |bgcolor="#CFCFFF"| 11 |bgcolor="#CFCFFF"| 13 |bgcolor="#dfffdf"| 5 |bgcolor="#dfffdf"| 9 |bgcolor="#dfffdf"| 4 |bgcolor="#dfffdf"| 6 |bgcolor="#CFCFFF"| 19† |bgcolor="#CFCFFF"| 14 |bgcolor="#dfffdf"| 6 |bgcolor="#dfffdf"| 8 !rowspan=2 align=right| 57 |- | 12 |bgcolor="#CFCFFF"| 13 |bgcolor="#CFCFFF"| 12 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#CFCFFF"| 18 |bgcolor="#CFCFFF"| ''11'' |bgcolor="#CFCFFF"| 13 |bgcolor="#CFCFFF"| 20† |bgcolor="#cfcfff"| 14 |bgcolor="#cfcfff"| 14 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#CFCFFF"| 14 |bgcolor="#cfcfff"| 13 |bgcolor="#CFCFFF"| 12 |bgcolor="#cfcfff"| 11 |bgcolor="#dfffdf"| 7 |bgcolor="#CFCFFF"| 15 |bgcolor="#CFCFFF"| 13 |bgcolor="#CFCFFF"| 13 |bgcolor="#CFCFFF"| 12 |- !rowspan=2| 8 |rowspan=2 align=left| {{flagicon|ITA}} [[Scuderia Toro Rosso|Toro Rosso]]-[[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | 18 |bgcolor="#CFCFFF"| 12 |bgcolor="#dfffdf"| 10 |bgcolor="#CFCFFF"| 12 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#dfffdf"| 8 |bgcolor="#dfffdf"| 6 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#CFCFFF"| 12 |bgcolor="#CFCFFF"| 12 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#CFCFFF"| 14 |bgcolor="#cfcfff"| 18† |bgcolor="#CFCFFF"| 12 |bgcolor="#CFCFFF"| 13 |bgcolor="#CFCFFF"| 17 |bgcolor="#CFCFFF"| 16 |bgcolor="#CFCFFF"| 15 !rowspan=2 align=right| 33 |- | 19 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#CFCFFF"| 18† |bgcolor="#dfffdf"| 7 |bgcolor="#CFCFFF"| 16 |bgcolor="#dfffdf"| 10 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#CFCFFF"| 15 |bgcolor="#dfffdf"| 8 |bgcolor="#CFCFFF"| 12 |bgcolor="#CFCFFF"| 13 |bgcolor="#dfffdf"| 10 |bgcolor="#dfffdf"| 7 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#cfcfff"| 19† |bgcolor="#CFCFFF"| 13 |bgcolor="#DFFFDF"| 10 |bgcolor="#CFCFFF"| 16 |bgcolor="#CFCFFF"| 11 |bgcolor="#dfffdf"| 10 |- !rowspan=2| 9 |rowspan=2 align=left| {{flagicon|GBR}} [[Williams F1|Williams]]-[[Renault in Formula One|Renault]] | 16 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#CFCFFF"| 14 |bgcolor="#CFCFFF"| 11 |bgcolor="#CFCFFF"| 14 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#CFCFFF"| 16 |bgcolor="#cfcfff"| 11 |bgcolor="#CFCFFF"| 15 |bgcolor="#dfffdf"| 10 |bgcolor="#CFCFFF"| 17 |bgcolor="#cfcfff"| 14 |bgcolor="#cfcfff"| 11 |bgcolor="#cfcfff"| 13 |bgcolor="#CFCFFF"| 16 |bgcolor="#CFCFFF"| 12 |bgcolor="#CFCFFF"| 11 |bgcolor="#CFCFFF"| 17 |bgcolor="#CFCFFF"| 16 !rowspan=2 align=right| 5 |- | 17 |bgcolor="#CFCFFF"| 14 |bgcolor="#CFCFFF"| 11 |bgcolor="#CFCFFF"| 13 |bgcolor="#CFCFFF"| 14 |bgcolor="#CFCFFF"| 16 |bgcolor="#CFCFFF"| 12 |bgcolor="#CFCFFF"| 14 |bgcolor="#cfcfff"| 12 |bgcolor="#CFCFFF"| 16 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#CFCFFF"| 15 |bgcolor="#cfcfff"| 15 |bgcolor="#cfcfff"| 13 |bgcolor="#cfcfff"| 12 |bgcolor="#CFCFFF"| 17 |bgcolor="#CFCFFF"| 16 |bgcolor="#CFCFFF"| 15 |bgcolor="#dfffdf"| 8 |bgcolor="#efcfff"| Ret |- !rowspan=2| 10 |rowspan=2 align=left| {{flagicon|RUS}} [[Marussia F1|Marussia]]-[[Cosworth]] | 22 |bgcolor="#CFCFFF"| 15 |bgcolor="#CFCFFF"| 13 |bgcolor="#CFCFFF"| 15 |bgcolor="#CFCFFF"| 19 |bgcolor="#CFCFFF"| 18 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#CFCFFF"| 17 |bgcolor="#cfcfff"| 16 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#cfcfff"| 16 |bgcolor="#CFCFFF"| 18 |bgcolor="#cfcfff"| 19 |bgcolor="#CFCFFF"| 18 |bgcolor="#cfcfff"| 16 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#CFCFFF"| 18 |bgcolor="#CFCFFF"| 20 |bgcolor="#CFCFFF"| 18 |bgcolor="#CFCFFF"| 17 ! rowspan="2" align="right" | 0 |- | 23 |bgcolor="#CFCFFF"| 17 |bgcolor="#CFCFFF"| 16 |bgcolor="#CFCFFF"| 17 |bgcolor="#CFCFFF"| 20 |bgcolor="#CFCFFF"| 19 |bgcolor="#CFCFFF"| 14 |bgcolor="#CFCFFF"| 19 |bgcolor="#cfcfff"| 17 |bgcolor="#CFCFFF"| 19 |bgcolor="#cfcfff"| 17 |bgcolor="#CFCFFF"| 19 |bgcolor="#cfcfff"| 20 |bgcolor="#CFCFFF"| 17 |bgcolor="#cfcfff"| 17 |bgcolor="#CFCFFF"| 19 |bgcolor="#CFCFFF"| 17 |bgcolor="#CFCFFF"| 21 |bgcolor="#CFCFFF"| 21 |bgcolor="#CFCFFF"| 19 |- !rowspan=2| 11 |rowspan=2 align=left| {{flagicon|MYS}} [[Caterham F1|Caterham]]-[[Renault in Formula One|Renault]] | 20 |bgcolor="#CFCFFF"| 16 |bgcolor="#CFCFFF"| 14 |bgcolor="#CFCFFF"| 16 |bgcolor="#CFCFFF"| 17 |bgcolor="#CFCFFF"| 17 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#CFCFFF"| 18 |bgcolor="#cfcfff"| 15 |bgcolor="#CFCFFF"| 17 |bgcolor="#cfcfff"| 15 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#cfcfff"| 17 |bgcolor="#cfcfff"| 19 |bgcolor="#cfcfff"| 14 |bgcolor="#CFCFFF"| 18 |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#CFCFFF"| 19 |bgcolor="#CFCFFF"| 20 |bgcolor="#EFCFFF"| Ret !rowspan=2 align=right| 0 |- | 21 |bgcolor="#CFCFFF"| 18 |bgcolor="#CFCFFF"| 15 |bgcolor="#CFCFFF"| 18 |bgcolor="#CFCFFF"| 21 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#CFCFFF"| 15 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#cfcfff"| 18 |bgcolor="#cfcfff"| 18 |bgcolor="#CFCFFF"| 14 |bgcolor="#CFCFFF"| 16 |bgcolor="#cfcfff"| 18 |bgcolor="#cfcfff"| 16 |bgcolor="#cfcfff"| 15 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#EFCFFF"| Ret |bgcolor="#CFCFFF"| 18 |bgcolor="#CFCFFF"| 19 |bgcolor="#CFCFFF"| 18 |- !valign="middle"| Poz !valign="middle"| [[Seznam moštev Formule 1|Konstruktor]] !valign="middle"| Št. dir. ! [[Velika nagrada Avstralije 2013|AVS]]<br />{{ikonazastave|Avstralija}} ! [[Velika nagrada Malezije 2013|MAL]]<br />{{ikonazastave|Malezija}} ! [[Velika nagrada Kitajske 2013|KIT]]<br />{{ikonazastave|Kitajska}} ! [[Velika nagrada Bahrajna 2013|BAH]]<br />{{ikonazastave|Bahrajn}} ! [[Velika nagrada Španije 2013|ŠPA]]<br />{{ikonazastave|Španija}} ! [[Velika nagrada Monaka 2013|MON]]<br />{{ikonazastave|Monako}} ! [[Velika nagrada Kanade 2013|KAN]]<br />{{ikonazastave|Kanada}} ! [[Velika nagrada Velike Britanije 2013|VB]]<br />{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} ! [[Velika nagrada Nemčije 2013|NEM]]<br />{{ikonazastave|Nemčija}} ! [[Velika nagrada Madžarske 2013|MAD]]<br />{{ikonazastave|Madžarska}} ! [[Velika nagrada Belgije 2013|BEL]]<br />{{ikonazastave|Belgija}} ! [[Velika nagrada Italije 2013|ITA]]<br />{{ikonazastave|Italija}} ! [[Velika nagrada Singapurja 2013|SIN]]<br />{{ikonazastave|Singapur}} ! [[Velika nagrada Koreje 2013|KOR]]<br />{{ikonazastave|Južna Koreja}} ! [[Velika nagrada Japonske 2013|JAP]]<br />{{ikonazastave|Japonska}} ! [[Velika nagrada Indije 2013|IND]]<br />{{ikonazastave|Indija}} ! [[Velika nagrada Abu Dabija 2013|ABU]]<br />{{ikonazastave|Združeni arabski emirati}} ! [[Velika nagrada ZDA 2013|ZDA]]<br />{{ikonazastave|ZDA}} ! [[Velika nagrada Brazilije 2013|BRA]]<br />{{ikonazastave|Brazilija}} !valign="middle"| [[Seznam načinov točkovanj prvenstev Formule 1|Toč]] |} |valign="top"| {{F1 driver results legend}} |} == Sklici in viri == {{sklici|2}} {{kategorija v Zbirki|2013 in Formula One}} {{Prvenstvo Formule 1}} [[Kategorija:Sezone Formule 1|2013]] [[Kategorija:2013 v športu]] {{normativna kontrola}} bi9uvx9twingqliy46idzp65tf6mien 0 344089 6654965 6640711 2026-04-02T18:20:50Z Vrli mako 205858 6654965 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = D' Kwaschen Retashy | image = | image_size = | landscape = yes | alt = | caption = | background = group_or_band | alias = | origin = [[Murska Sobota]], {{Zastava|Slovenija}} | genre = [[pop]],[[rock]] | years_active = [[2002]]–[[2006]], [[2010]]–[[2017]], [[2025]]- | label = | associated_acts = | website = | current_members = [[Miran Camplin]]<br>[[Primož Dani]]<br>[[Dejan Borovič]]<br>[[Samo Sreš]]<br>[[Samo Kazar]]<br>[[Jure Fartelj]] | past_members = [[Žarko Sreš †]]<br>[[Jože Činč]]<br>[[Žarko Grkinič]]<br>[[Silvo Bonifarti]] | module = | module2 = | module3 = }} '''D' Kwaschen Retashy''' je slovenska glasbena skupina iz [[Murska Sobota|Murske Sobote]], ki izvaja [[pop]] in [[rock]] [[glasba|glasbo]]. == Člani skupine skozi čas == *[[Jože Činč]]: [[vokal]] *[[Primož Dani]]: spremljevalni [[vokal]] *[[Miran Camplin]]: spremljevalni [[vokal]] *[[Dejan Borovič]]: [[klaviature]] *[[Žarko Grkinič]]: [[kitara]] *[[Samo Kazar]]: [[kitara]] *[[Silvo Bonifarti]]: [[bas kitara]] *[[Jure Fartelj]]: [[bas kitara]] *[[Žarko Sreš]] († 2022<ref>{{Navedi splet|title=Umrl znani pomurski glasbenik: bil je dober mož in oče dveh odraslih sinov|url=https://www.slovenskenovice.si/kronika/doma/umrl-znani-pomurski-glasbenik/|website=www.slovenskenovice.si|accessdate=2022-06-29|language=sl-si}}</ref>): [[bobni]] *[[Samo Sreš]]: [[bobni]] {{#tag:timeline| ImageSize = width:890 height:auto barincrement:22 PlotArea = left:130 bottom:100 top:10 right:10 Alignbars = justify DateFormat = mm/dd/yyyy Period = from:01/01/2002 till:{{#time:m/d/Y}} TimeAxis = orientation:horizontal format:yyyy Legend = columns:3 position:bottom ScaleMajor = increment:3 start:2002 ScaleMinor = increment:1 start:2002 Colors = id:lvocals value:red legend:Glavni_vokal id:vocals value:orange legend:Spremljevalni_vokal id:lguitar value:teal legend:Kitara id:keys value:purple legend:Klaviature id:bass value:blue legend:Bas_kitara id:drums value:yellow legend:Bobni id:studio value:black legend:Studijski_album id:bars value:gray(0.95) BackgroundColors = bars:bars LineData = layer:back color:studio at:05/01/2002 at:06/01/2003 at:06/01/2015 BarData = bar:Činč text:"Jože Činč" bar:Dani text:"Primož Dani" bar:Camplin text:"Miran Camplin" bar:Borovič text:"Dejan Borovič" bar:Grkinič text:"Žarko Grkinič" bar:Kazar text:"Samo Kazar" bar:Bonifarti text:"Silvo Bonifarti" bar:Fartelj text:"Jure Fartelj" bar:Sreš.Ž text:"Žarko Sreš †" bar:Sreš.S text:"Samo Sreš" PlotData = width:11 color:lvocals bar:Činč from:start till:06/01/2006 bar:Činč from:01/01/2010 till:04/01/2017 bar:Dani from:06/01/2025 till:{{#time:m/d/Y}} color:vocals bar:Dani from:start till:06/01/2006 bar:Dani from:01/01/2010 till:04/01/2017 bar:Camplin from:start till:06/01/2006 bar:Camplin from:01/01/2010 till:04/01/2017 bar:Camplin from:06/01/2025 till:{{#time:m/d/Y}} color:lguitar bar:Grkinič from:06/20/2002 till:06/01/2006 bar:Grkinič from:01/01/2010 till:04/01/2017 bar:Kazar from:06/01/2025 till:{{#time:m/d/Y}} color:bass bar:Bonifarti from:06/20/2002 till:06/01/2006 bar:Bonifarti from:01/01/2010 till:04/01/2017 bar:Fartelj from:06/01/2025 till:{{#time:m/d/Y}} color:drums bar:Sreš.Ž from:06/20/2002 till:06/01/2006 bar:Sreš.Ž from:01/01/2010 till:04/01/2017 bar:Sreš.S from:06/01/2025 till:{{#time:m/d/Y}} color:keys bar:Borovič from:06/20/2002 till:06/01/2006 bar:Borovič from:01/01/2010 till:04/01/2017 bar:Borovič from:06/01/2025 till:{{#time:m/d/Y}} }} == Delovanje == Za začetek delovanja skupine D' Kwaschen Retashy, ki vse svoje pesmi izvaja v prekmurščini, velja leto 2002, ko so [[Jože Činč]], [[Miran Camplin]] in [[Primož Dani]] sodelovali v oddaji ''I feel good'' ter priredili pesem ''Afroman - Because I got high''; priredbo so naslovili ''Baba, malo me njaj''. Istega leta so D' Kwaschen Retashy v studiu [[Dejan Borovič|Dejana Boroviča]] posneli prvi studijski album ''Rejtaši za zdravje''. Prvi javni nastop skupine v tričlanski zasedbi je bil v enem izmed soboških barov, prva veselica, na kateri so igrali, pa v Sodišincih. Ko je pesem ''Baba, malo me njaj'' postala hit po celi [[Slovenija|Sloveniji]], so D' Kwaschen Retashy postali znani širši javnosti in začeli so dobivati povabila na večje prireditve; prva taka prireditev je bila v [[Grad Rakičan|dvorcu Rakičan]], ko so dne 22. junija 2002 igrali kot predskupina [[Siddharta|Siddharte]]. Zaradi tega so se skupini pridružili še inštrumentalisti: [[Dejan Borovič]] na [[klaviature|klaviaturah]], [[Žarko Grkinič]] na [[kitara|kitari]], [[Silvo Bonifarti]] na [[bas kitara|bas kitari]] ter [[Žarko Sreš]] na [[bobni|bobnih]]. Leta 2003 je skupina v popolni zasedbi posnela album z naslovom ''Tak. pa nikak nači!'', ki bi naj bil razprodan v eni noči. Za pesem ''Baba, malo me njaj'' so posneli tudi videospot. Leta 2006 je [[Jože Činč|Činč]] zaradi osebnih težav zapustil skupino, ki je nato prenehala z delovanjem. Po treh letih in pol se ji je spet pridružil in skupina je nadaljevala s svojim ustvarjanjem. Prva pesem, ki so jo posneli po povratku, je bila ''Queen - I want to break free'', ki so jo poimenovali ''Kak tou fejst bolij''. Leta 2015 so ob svoji 13. obletnici delovanja predstavili nov studijski album z naslovom ''Tak, pa nikak nači! 2''. Zadnji nastop skupine v originalni zasedbi je bil 25. marca 2017 v Diskoteki Anton, za tem pa se je [[Jože Činč|Činč]] zaradi osebnih težav povsem umaknil od oči javnosti in tako je skupina ponovno prenehala z delovanjem. 28. junija 2025 je skupina na pobudo [[Denis Maver|Denisa Mavra]], pevca skupine Zlata žila, nastopila na prireditvi [[Žilina nouč]], vendar v nekoliko spremenjeni zasedbi; delu originalne zasedbe (glavni vokal [[Primož Dani]], spremljevalni vokal [[Miran Camplin]] ter [[klaviature]] [[Dejan Borovič]]) sta se pridružila [[Samo Kazar]] in [[Jure Fartelj]], ki sta zamenjala [[Žarko Grkinič|Žarka Grkiniča]] in [[Silvo Bonifarti|Silva Bonifarta]]. Namesto [[Žarko Sreš|Žarka Sreša]], leta 2022 v prometni nesreči preminulega bobnarja iz originalne zasedbe, je nastopil njegov nečak [[Samo Sreš]]. Na prošnjo mnogih oboževalcev, ki se koncerta na [[Žilina nouč|Žilini nouči]] niso mogli udeležiti, so Retashy v [[poletje|poletju]] 2025 nastopili tudi 6. avgusta 2025 in sicer na [[Pomurski poletni festival|Pomurskem poletnem festivalu]] v [[Velika Polana|Veliki Polani]]. Dvakrat so nastopili jeseni in sicer 25. oktobra na [[Villa Monde|Villa Mondini]] noči na [[Ptuj|Ptuju]] in 30. oktobra na [[Križevci, Gornji Petrovci|križevski]] noči čarovnic. Kljub temu, da sta jesenska nastopa bila predvidena kot zadnja nastopa v letu 2025, so na pobudo [[Art Music Records]] 11. decembra 2025 nastopili tudi na tradicionalnem koncertu Podarimo srečo v [[Murska Sobota|Murski Soboti]], kjer je [[Samo Kazar|Samoja Kazarja]] na kitari za ta nastop zamenjal [[David Kreslin]]. Skupina je z nastopanjem v letu 2026 začela 7. februarja na Fašenku v [[Markovci|Markovcih]], sledila sta nastopa 20. februarja na Fašenku v [[Gornja Radgona|Gornji Radgoni]], 5. marca na 68. Bujti repi v [[Ljubljana|Ljubljani]] in 28. marca na koncertni prireditvi [[Zapojmo in zaigrajmo po domače]] v [[Lendava|Lendavi]]. == Priredbe == * Baba malo me njaj/Video dodatek ([[Afroman]] - Because I got high) * Bisnen ([[The Beatles]] - Help) * Boužaj me ([[Liquido]] - Narcotic) * Ge pogrešan tebej ([[Puff Daddy]] - I'll be missing you) * Ge rad pigen ([[Raight Said Fred]] - You' re my mate) * Jingle bells po varaško (Jingle bells) * Kak tau fejst bolij ([[Queen]] - I want to break free) * Kresna nouč ([[Željko Joksimović]] - Varnice) * Metl & Blues ([[Andre Rieu]] - Cielito lindo) * Naga ([[O-Zone]] - Dragostea din tei) * Njena gajba ([[Djomla KS]] - Gajba puna piva) * Prava bič si ([[Thompson]] - Lijepa li si) * Raste gandža zelena ([[Severina]] - Raste trava zelena) * Rejtaš mora bit ([[Ansambel Henček]] - Lepa mora bit') * Rozalija ([[Michel Teló]] - Ai se eu te pego) * Silikonski grej ([[Oasis]] - Wonderwall) * Spadno je snejg na brejg ([[Pop Design]] - Na božično noč) * Šarika ([[ABBA]] - Super Trouper) * Tij pa se pražeš ([[Bajaga]] - Jer ti se ljubiš) * Volimo ([[ABBA]] - Waterloo) * Vozijček na 3 ([[Leteči potepuhi]] - Bicik'l) * Vrauče ([[Village People]] - YMCA) * Z wiskijon v jarki ([[Metallica]] - Whiskey in the Jar) * Zaj se sako nouč mantram ([[Alen Vitasović]] - Ne morem bez nje) * Zet ([[AC/DC]] - You shook me all night long) == Diskografija == * ''Rejtaši za zdravje'' (2002) * ''Tak, pa nikak nači!'' (Franc-Franc, 2003) * ''Tak, pa nikak nači! 2'' (2015)<ref>{{Navedi splet|title=Jože Činč - očka že v tretje!|url=https://govorise.metropolitan.si/traci/domaci-traci/joze-cinc-tretjic-ocka/|website=Govori.se|date=2015-12-02|accessdate=2022-06-29|language=sl}}</ref> == Sklici == {{sklici}} ==Glej tudi== * [[Seznam slovenskih glasbenih skupin]] == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{Discogs artist|7199906}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenske pop skupine]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 2001]] [[Kategorija:Glasbene skupine, razpadle leta 2006]] [[Kategorija:Glasbene skupine, obujene leta 2010]] [[Kategorija:Glasbene skupine, razpadle leta 2017]] t68l91sxubydyabghrw4ivwj3p4nguw 0 370320 6655023 6609256 2026-04-02T21:23:22Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655023 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Film | name = Cirkus<br>(The Circus) | image = Chalincircus2b.jpg | caption = Filmski plakat | writer = Charles Chaplin | starring = Charles Chaplin<br>[[Al Ernest Garcia]]<br>[[Merna Kennedy]]<br>[[Henry Bergman]] | music = Charles Chaplin | director = [[Charles Chaplin]] | producer = Charles Chaplin | distributor = [[United Artists]] | released = 6. januar 1928 | country = ZDA | runtime = 70 minutes | language = [[nemi film]]<br>angleški napisi | budget = }} '''''Cirkus''''' ({{jezik-en|'''The Circus'''}}) je ameriški [[nemi film|nemi]] [[komični film]], za katerega je [[Charlie Chaplin]] napisal scenarij, ga produciral, režiral in v njem odigral glavno vlogo. Pri pisanju scenarija je sodeloval tudi [[Joseph Plunkett]], toda ni naveden v odjavni špici. V glavnih vlogah so nastopili še [[Al Ernest Garcia]], [[Merna Kennedy]], [[Harry Crocker]], [[George Davis (igralec)|George Davis]] in [[Henry Bergman]]. Ravnatelj obubožanega cirkusa najame Chaplinovega ''[[Potepuh]]a'' kot [[klovn]]a, za katerega se izkaže, da je lahko smešen le nehote, ne kadar si za to prizadeva. Produkcija filma je bila najzahtevnejša v Chaplinovi filmski karieri. Prišlo je do številnih težav in zamud, tudi požara v studiu, smrti [[Hannah Chaplin|njegove matere]], ločitve z drugo ženo [[Lita Grey|Lito Grey]] in težav z davčno inšpekcijo, ki je preiskovala morebitni davčni dolg, posledično je bilo snemanje prekinjeno za osem mesecev.<ref name="DVDJ">{{navedi splet|last=Bourne|first=Mark|year=2004|url=http://www.dvdjournal.com/reviews/c/circus.shtml|title=The Circus: The Chaplin Collection|work=Reviews|publisher=The DVD Journal|accessdate=29. oktober 2010|language=en}}</ref> Vseeno je ''Cirkus'' sedmi najdonosnejši nemi film v zgodovini<ref>{{navedi novice|editor=Pierce, David|date=21. junij 1932|url=http://www.cinemaweb.com/silentfilm/bookshelf/7_v_32_4.htm|title=Biggest Money Picture|publisher=[[Variety (magazine)|Variety]]|page=1|language=en|accessdate=2014-03-02|archive-date=2011-07-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20110708155503/http://www.cinemaweb.com/silentfilm/bookshelf/7_v_32_4.htm|url-status=dead}}</ref> in je prinesel leta 1928 več kot 3,8 milijona $. ==Zgodba== [[File:The Circus (1928) by Charlie Chaplin (restored version).webm|thumb|Prvotna različica filma iz leta 1928]] Na prizorišču [[zabaviščni park|zabaviščnega parka]] revnega in lačnega ''Potepuha'' policija zamenja za žeparja ter se poda v lov za njim skupaj s pravim kriminalcev, ki je bil skril ukradeni denarnico in uro v ''Potepuhov'' žep. Ob begu se znajde sredi nastopa in nevede postane zvezda predstave. Ravnatelj cirkusa (Al Ernest Garcia) v denarnih težavah ga povabi na preizkušnjo naslednjega dne, toda tam klavrno pogori. Scenski delavni odidejo, ker niso dobili plače, zato ravnatelj v zameno nemudoma najame ''Potepuha''. Ta v predstavi ponovno nehote ustvari komični kaos, zato ga ravnatelj prebrisano najame kot slabo plačanega scenskega delavca. ''Potepuh'' se spoprijatelji s cirkuško jahačico Merno (Merna Kennedy), s katero ravnatelj in njen očim slabo ravna. Razkrije mu, da je sam zvezda predstave, zato prisili ravnatelja, da ga pravično plača. Ker zaradi njega poslovanje cirkusa cveti, uspe zagotoviti boljši položaj tudi zanjo. Po tem kot ''Potepuh'' slučajno sliši [[Vedeževanje|vedeževalko]] napovedati Merni, da vidi »ljubezen in poroko s temnim in čudnim moškim, ki ti je zdaj blizu«, presrečen kupi prstan od drugega klovna. Medtem ona sreča Rexa (Harry Crocker), na novo najetega vrvohodca. ''Potepuh'' jo ponovno slučajno sliši, ko pohiti nazaj k vedeževalki in ji pove, da se je zaljubila v tega novega moškega. S strtim srcem ne more več zabavati množic. Po več neuspešnih predstavah ga ravnatelj opozori, da ima le še eno priložnost. Ko Rexa pred predstavo ni moč najti, ravnatelj (ki ve, da je vadil vrvohodstvo, z namenom izpodriniti svojega tekmeca) namesto njega v predstavo postavi ''Potepuha''. Kljub več nezgodam in pripetljajem, ki jih večinoma povzročijo navihane pobegle opice, mu uspe preživeti preizkušnjo. Toda, ko po predstavi vidi ravnatelja dati Merni zaušnico, ga pretepe in dobi odpoved. Merna pobegne, da bi se mu pridružila. Medtem ''Potepuh'' najde in pripelje Rexa nazaj, da bi se ta poročil z Merno. Trojica se vrne v cirkus, kjer začne ravnatelj grajati svojo pastorko, toda preneha, ko mu Rex pove, da se je poročil z njo. Ko potujoči cirkus odide, ''Potepuh'' ostane. Pobere se in vedro odkoraka stran. ==Igralska zasedba== * [[Charlie Chaplin]] kot ''[[Potepuh]]'' * [[Al Ernest Garcia]] kot ravnatelj cirkusa * [[Merna Kennedy]] kot njegova pastorka, jahačica * [[Harry Crocker]] kot Rex, vrvohodec * [[George Davis (igralec)|George Davis]] kot čarodej * [[Henry Bergman]] kot ostareli klovn * [[Tiny Sandford]] kot glavni scenski delavec * [[John Rand (actor)|John Rand]] kot pomočnik scenskega delavca * [[Steve Murphy]] kot žepar ==Produkcija== Chaplin se je prvič začel poigravati z idejo filma o cirkusu že leta 1920.<ref>{{navedi knjigo|last=Milton|first=Joyce|year=1998|title=Tramp: The Life of Charlie Chaplin|publisher=Da Capo Press|isbn=0-306-80831-5|page=256|language=en}}</ref> Pozno leta 1925 se je vrnil z New Yorka v Kalifornijo in začel razvijati film v [[Charlie Chaplin Studios]]. Scenski oblikovalec Danny Hall je skiciral Chaplinove zgodnje ideje za film, ki se je vračal k enemu svojih starejših filmov ''[[Potujoči glasbenik (film)|Potujoči glasbenik]]'' (1916) s podobnimi zamislimi za zgodbo in temami.<ref name="Ede">{{cite video|people=Ede, François (director); Kusturica, Emir; Chaplin, Charlie|date=2003|title=Chaplin Today: The Circus|medium=DVD|location=France|publisher=Association Chaplin, France 5, MK2TV, Warner Bros.|language=en}}</ref> Chaplin je bil dolgoletni občudovalec francoskega komika [[Max Linder|Maxa Linderja]], ki je umrl oktobra 1925, od njega si je pogosto sposojal tudi skeče in zaplete. Nekateri kritiki izpostavljajo podobnosti med ''Cirkusom'' in Linderjevim zadnjim posnetim filmom ''[[The King of the Circus]].''<ref>Wakeman, John. World Film Directors, Volume 1. The H. W. Wilson Company. 1987. str. 675.</ref> Snemanje se je pričelo 11. januarja 1926 in bilo v večji meri končano do novembra.<ref>Lynn 1997, str. 308.</ref><ref name="Mitch58">Mitchell 1997, str. 58.</ref> Po mesecu snemanja so odkrili, da je negativ filma opraskan. Z restavracijo so uspeli rešiti posnetke.<ref name="Mitch57">Mitchell 1997, str. 57.</ref> Septembra je v studiu izbruhnil požar, ki je za mesec dni zavlekel produkcijo.<ref name="Mitch57"/><ref>{{navedi knjigo|last=Flom|first=Eric L.|year=1997|title=Chaplin in the Sound Era: An Analysis of the Seven Talkies|url=https://archive.org/details/chaplininsounder0000flom|publisher=McFarland|isbn=0-7864-0325-X|page=[https://archive.org/details/chaplininsounder0000flom/page/34 34]|language=en}}</ref> Decembra je Chaplin od [[Lita Grey|Lite Grey]] prejel ločitvene papirje in pravni postopki so končanje filma zavlekli še za eno leto. ==Premiera== ''Cirkus'' je bil premierno prikazan 6. januarja 1928 v [[Mark Strand Theatre|Strand Theatre]] v [[New York]]u<ref>{{navedi knjigo|last=Vance|first=Jeffrey|year=2003|title=Chaplin: Genius of the Cinema|url=https://archive.org/details/chaplingeniusofc00vanc|publisher=Harry N. Abram|isbn=0-8109-4532-0|pages=[https://archive.org/details/chaplingeniusofc00vanc/page/182 182]–183|language=en}}</ref> in 27. januarja v [[Grauman's Chinese Theatre]] v [[Los Angeles]]u.<ref>Lynn 1997, str. 313.</ref> Kar je skoraj sovpadalo z začetkom [[zvočni film|zvočnega filma]],<ref>{{navedi knjigo|last=Crafton|first=Donald|year=1999|chapter=The Uncertainty of Sound|title=The Talkies: American Cinema's Transition to Sound, 1926-1931|publisher=University of California Press|volume=4|isbn=0-520-22128-1|page=17|language=en}}</ref> saj je bil prvi celovečerni zvočni film ''[[Pevec Jazza]]'' (1927) izdan le mesec dni prej. Chaplin je za film posnel novo glasbeno podlago leta 1978, leto kasneje je avtorske pravice nad novo različico filma dobil ''The Roy Export Company Establishment'', ki ga je izdal leta 1969. ==Sprejem== Film je bil dobro sprejet tako pri gledalcih, kot tudi kritikih, sicer je bil tudi finančno uspešen, vseeno pa manj dobičkonosen od Chaplinovega predhodnega filma ''[[Zlata mrzlica (film)|Zlata mrzlica]].'' (1925).<ref name="Maland">{{navedi knjigo|last=Maland|first=Charles J.|year=1991|title=Chaplin and American Culture: The Evolution of a Star Image|publisher=Princeton University Press|isbn=0-691-02860-5|language=en}}</ref> Mnogi kriti ga štejejo skupaj z ''Zlato mrzlico'' za Chaplinovo najboljšo komedijo.<ref>{{navedi knjigo|year=2004|chapter=Charles Spencer Chaplin|title=Encyclopedia of World Biography|publisher=Gale|edition=2.|volume=3|pages=438–440|language=en}}</ref> ==Analiza== Filmski zgodovinar Jeffrey Vance film vidi kot avtobiografsko metaforo: <blockquote> Pridruži se cirkusu, prerodi poceni burleskni komiko cirkuških klovnov in postane velika zvezda. Toda ob koncu filma se cirkus preseli brez njega. Ostane sam v prazni cirkuški areni ... To me spominja na Chaplina in njegovo mesto v filmskem svetu. Predstava se seli naprej brez njega. Ta prizor je posnel štiri dni po izdaji filma ''The Jazz Singer'' (prvi uspešni zvočni film) v New Yorku. Ko je za film leta 1928 pisal glasbeno podlago, je ta prizor opremil s skladbo »[[Blue Skies (pesem, 1926)|Blue Skies]]«, ki jo je proslavil Jolson, toda Chaplin jo je zaigral počasi in žalostno, kot pogrebno melodijo.<ref>{{navedi novice|last=Weddle|first=David|date=28. april 2003|title=Nothing Obvious or Easy: Chaplin's Feature Films|publisher=[[Variety (magazine)|Variety]]|volume=390|issue=11|issn=0042-2738|page=6|language=en}}</ref></blockquote> ==Glasbena podlaga== Leta 1947 je [[Hanns Eisler]] delal na glasbeni podlagi za film. Uporabil je glasbo, ki jo je sestavil za svoj ''Septet št. 2 (»Circus«)'' za flavto, pikolo in klarinet v B-duru, fagot in strunski kvartet. Eislerjeve skice za sekvence prizorov in rime so shranjene v arhivu Hansa Eislerja v Berlinu.<ref name=HEAinventar">{{navedi knjigo|title=Hanns Eisler - 's müßt dem Himmel Höllenangst werden|editor=Maren Köster|publisher=Stiftung Archiv der Akademie der Künste|chapter=Inventar der Musikautographe im Hanns-Eisler-Archiv|origyear=1984|pages=201-295 |trans-chapter=Inventory of the autographs in the Hanns-Eisler-Archive |first1=Christiane|last1=Niklew|first2=Daniela|last2=Reinhold|first3=Helgard|last3=Rienäcker|isbn=3923997833|year=1998| language=de}}</ref> Leta 1967 je Chaplin za film sestavil novo glasbeno podlago in sam posnel vokalno pesem »Swing High Little Girl«, uporabljeno ob uvodnih napisih.<ref>{{navedi novice|last=King|first=Susan|date=16. oktober 2002|title=Chaplin's big-top tension, on and off the screen|publisher=[[Los Angeles Times]]|page=E.3|language=en}} {{navedi splet|last=Robinson|first=David|year=2004|url=http://www.charliechaplin.com/biography/articles/1-The-Circus|title=The Circus|publisher=charliechaplin.com|language=en|accessdate=2014-03-02|archive-date=2010-10-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20101030233012/http://charliechaplin.com/biography/articles/1-The-Circus|url-status=dead}} {{navedi splet|url=http://www.charliechaplin.com/biography/articles/84-Swing-little-girl|title=Swing Little Girl|publisher=charliechaplin.com|language=en|accessdate=2014-03-02|archive-date=2010-12-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20101205151539/http://www.charliechaplin.com/biography/articles/84-Swing-little-girl|url-status=dead}}</ref> Nova različica filma je bila premierno prikazana 15. decembra 1969 v New Yorku z novo glasbeno podlago.<ref>Ede 2003. Glej tudi: {{navedi knjigo|author=[[American Film Institute]]|editor=Krafsur, Richard P.|year=1997|title=The American Film Institute Catalog of Motion Pictures Produced in the United States: Feature Films, 1961-1970, Part 2|publisher=University of California Press|page=179|isbn=0-520-20970-2|language=en}} {{navedi novice|last=Elliott|first=David|date=1994-12-01|title=`Circus' is pure sound of `silents'|work=[[The San Diego Union]]|page=16|language=en}}</ref><ref> {{navedi novice|last=Greenspun|first=Roger|date=16. decembra 1969|url=http://movies.nytimes.com/movie/review?res=9F05E1D7123CEE34BC4E52DFB4678382679EDE|title=Little Tramp:'Circus,' '28 Film With Chaplin, Is Revived|publisher=[[The New York Times]]|language=en}}</ref><ref>{{navedi novice|last=Raabe|first=Nancy|date=30. septembra 1994|title=A familiar tune: Chaplin's `Circus' to be shown with original score|publisher=[[Milwaukee Journal Sentinel]]|language=en}}</ref> V Londonu je bila premiera decembra 1970.<ref name="Mitch59"/> ==Nagrade== Charlie Chaplin je bil nominiram za štiri [[Oskar (filmska nagrada)|Oskar]]je, toda ker je dobil častnega Oskarja, je bil izločen iz tekmovalnega programa.<ref name="Mitch59">Mitchell 1997, str. 59.</ref> Akademija ne navaja več njegovih nominiraj na uradnem seznamu nominirancev, toda večina neuradnih seznamov ga vključuje. {| class="wikitable" border="1" |- ! Kategorija !! Nominiranec |- | [[Oskar za najboljši film|najboljši film]] | [[United Artists]] (Charlie Chaplin kot producent) |- | najboljši režiser komičnega filma | Charlie Chaplin |- | najboljša moštva glavna vloga | Charlie Chaplin |- | najboljši izvirni scenarij | Charlie Chaplin |- | colspan=2|Akademija ga je umaknila iz tekmovalnega programa in mu podelila častnega Oskarja |- | častni oskar | Charles Chaplin<br><small>»za raznovrstnost in genialnost v igri, pisanju, režiranju in produciranju filma ''Cirkus''«.</small> |- |} ==Sklici== {{sklici|2}} ==Viri== *{{navedi knjigo|last=Lynn|first=Kenneth Schuyler|year=1997|title=Charlie Chaplin and his Times|url=https://archive.org/details/charliechaplinhi00lynn|publisher=Simon and Schuster|isbn=0-684-80851-X|language=en}} *{{navedi knjigo|last=Mitchell|first=Glenn|year=1997|title=The Chaplin Encyclopedia|url=https://archive.org/details/chaplinencyclope00glen|publisher=[[Anova Books|B.T. Batsford Ltd]]|isbn=0-7134-7938-8|language=en}} ==Nadaljnje branje== *{{cite journal|last=Vance|first=Jeffrey|year=1996|jstor=3815334|title="The Circus": A Chaplin Masterpiece|url=https://archive.org/details/sim_film-history_1996_8_2/page/186|journal=Film History|volume=8|issue=2|publisher=Indiana University Press|pages=186–208|language=en}} == Zunanje povezave == * {{FilmLinks}} * [http://www.charliechaplin.com/en/biography/articles/1-Filming-the-Circus Cirkus] na charliechaplin.com {{Charlie Chaplin}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Filmi v režiji Charlieja Chaplina]] [[Kategorija:Ameriški komični filmi]] [[Kategorija:Filmi leta 1928]] [[Kategorija:Ameriški nemi filmi]] [[Kategorija:Ameriški črno-beli filmi]] [[Kategorija:Filmi United Artists]] [[Kategorija:Cirkuški filmi]] cdq1szbzx8al0ezkrn7i8suqyg4rvsn 0 374464 6655262 6471047 2026-04-03T09:55:06Z Ljuba24b 92351 dp 6655262 wikitext text/x-wiki {{glavni|Jezusov vnebohod}} {{Infopolje Praznik |type=krščanski |image=Veronese - The Ascension - Google Art Project.jpg |caption=[[Paolo Veronese]]: ''Jezusov vnebohod'' (1585), [[Kapitolski muzeji]] |observedby=[[krščanstvo|kristjani]] |relatedto=[[velika noč]] |date=40. dan po [[velika noč|veliki noči]] }} {{Datumi praznikov, vezanih na veliko noč}} '''Gospodov vnebohod''' je [[cerkveno leto|krščanski praznik]], ki se praznuje 40 dni po [[Velika noč|Veliki noči]]. [[Cerkev (organizacija)|Cerkev]] se tega dne spominja od mrtvih vstalega [[Jezus Kristus|Jezusa Kristusa]], ki je dopolnil zemeljsko delovanje in odšel v nebesa k svojemu nebeškemu Očetu. Praznik v [[Slovenija|Sloveniji]] ni dela prost dan, medtem ko v nekaterih evropski državah je. {{Krščanski prazniki}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Krščanski prazniki]] rnc4d6caha9sh5pt7ohtmtb9dr2ru1w 0 385864 6655199 6636050 2026-04-03T08:22:00Z Yerpo 8417 dodal [[Kategorija:1824 v znanosti]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6655199 wikitext text/x-wiki {{infopolje bolezen | Name = Amiotrofična lateralna skleroza | Image = ALS Coronal.jpg | Caption = [[magnetnoresonančno slikanje|Magnetnoresonančni posnetek]] možganov bolnika z ALS; povečan signal je viden v posteriornem delu interne kapsule, ki vodi do motoričnega predela možganske skorje. | DiseasesDB = 29148 | ICD10 = {{ICD10|G|12|2|g|10}} | ICD9 = {{ICD9|335.20}} | ICDO = | OMIM = 105400 | MedlinePlus = 000688 | eMedicineSubj = neuro | eMedicineTopic = 14 | eMedicine_mult = {{eMedicine2|emerg|24}} {{eMedicine2|pmr|10}} | MeshID = D000690 }} '''Amiotrofična lateralna skleroza''' (kratica '''ALS''') ali '''progresivna spinalna amiotrofija''' (tudi '''Charcotova''' ali '''Lou Gehrigova bolezen'''<ref name=David/>) je bolezen zgornjega in spodnjega [[motorični nevron|motoričnega nevrona]], ki se kaže z [[mišična atrofija|atrofijo mišic]] in spastičnimi znaki, pogosto tudi z znaki odpovedi spodnjih [[možganski živec|možganskih živcev]]. Gre za napredujočo bolezen, ki se navadno pojavlja posamič, poznane pa so tudi [[dedna bolezen|dedne oblike]].<ref>http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5538866/skleroza?query=skleroza, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 18. 2. 2015.</ref> <!-- Vzroki in mehanizem--> V 90 do 95 % primerov vzrok ni poznan,<ref name=NINDS2014/> v preostalih 5 do 10 % primerov pa gre za podedovano bolezen.<ref name="Lancet2011">{{cite journal|last1=Kiernan|first1=MC|last2=Vucic|first2=S|last3=Cheah|first3=BC|last4=Turner|first4=MR|last5=Eisen|first5=A|last6=Hardiman|first6=O|last7=Burrell|first7=JR|last8=Zoing|first8=MC|title=Amyotrophic lateral sclerosis.|journal=Lancet|date=12. 3. 2011|volume=377|issue=9769|pages=942–955|pmid=21296405}}</ref> Polovico vseh podedovanih primerov bolezni povzroča [[mutacija]] v dveh določenih [[gen]]ih. Pri ALS odmrejo živci, ki nadzirajo mišice s hotenim krčenjem. Diagnoza temelji na [[bolezenski znak|bolezenskih znakih]] in simptomih, z opravljenimi dodatnimi preizkusi za izločitev drugih potencialnih vzrokov.<ref name=NINDS2014>{{navedi splet|title=Amyotrophic Lateral Sclerosis (ALS) Fact Sheet|url=http://www.ninds.nih.gov/disorders/amyotrophiclateralsclerosis/detail_ALS.htm|accessdate=2. 1. 2015|date=19. 9. 2014|archive-date=2015-01-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20150104182638/http://www.ninds.nih.gov/disorders/amyotrophiclateralsclerosis/detail_ALS.htm|url-status=dead}}</ref> <!-- Zdravljenje, prognoza, epidemiologija --> [[Zdravilo]], ki bi omogočilo ozdravitev, ni poznano.<ref name=NINDS2014/> Gre za [[redka bolezen|redko bolezen]], a hkrati najpogostejšo obliko bolezni motoričnega živca. Pogosteje obolevajo moški, pogostnost bolezni narašča s starostjo. Povprečna starost ob začetku je približno 58 let. ALS je povezan z majhnim preživetjem (v povprečju 3 do 4 leta).<ref name=Kocijancic/> <!-- Zgodovina --> Bolezen je prvič opisal [[Charles Bell]] leta 1824,<ref name="Rowland2001"/> leta 1869 pa je [[Jean-Martin Charcot]] prvi opisal povezavo med simptomi in nevrološkimi vzroki ter leta 1874 tudi prvi uporabil izraz amiotrofična lateralna skleroza.<ref name="Rowland2001">{{cite journal | author = Rowland LP | title = How amyotrophic lateral sclerosis got its name: the clinical-pathologic genius of Jean-Martin Charcot | journal = Arch. Neurol. | volume = 58 | issue = 3 | pages = 512–515 | date = 2001 | pmid = 11255459 | doi = 10.1001/archneur.58.3.512 | url = http://archneur.jamanetwork.com.proxy1.athensams.net/article.aspx?articleid=778657 }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> V svetovnem merilu je bolezen postala širše poznana leta 2014, in sicer s pomočjo javne kampanje ozaveščanja s spletnimi posnetki polivanja z mrzlo vodo (t. i. izziv z ledenim vedrom).<ref>{{cite journal|last1=Song|first1=P|title=The Ice Bucket Challenge: The public sector should get ready to promptly promote the sustained development of a system of medical care for and research into rare diseases.|journal=Intractable & rare diseases research|date=August 2014|volume=3|issue=3|pages=94–96|pmid=25364651}}</ref> Med znanimi osebami je za boleznijo v napredovali fazi bolehal [[Stephen Hawking]].<ref name=dnevnik/><ref>{{navedi novice|title=How Has Stephen Hawking Lived to 70 with ALS?|url=http://www.scientificamerican.com/article/stephen-hawking-als/|accessdate=23. 12. 2014|work=[[Scientific American]]|date=7 January 2012|quote=Q: How frequent are these cases of very slow-progressing forms of ALS? A: I would say probably less than a few percent.}}</ref> == Vzroki == Mehanizmi nastanka bolezni niso povsem pojasnjeni, nedavne raziskave pa podpirajo hipotezo, da je ALS kompleksna [[genetska bolezen]]. Približno 5 % bolnikov ima dedno obliko bolezni, ki jo povzroča več [[gen]]ov. Najpogostejši genetski vzrok so [[mutacija|mutacij]]e gena ''C9ORF72''. Preostalih 95 % primerov bolezni je sporadičnih, vendar so med temi bolniki tudi taki z mutacijami v genih, ki povzročajo ALS. Klinično se obe obliki med seboj ne razlikujeta.<ref name=Stukovnik/> Pri nastanku sporadične oblike bolezni je hipotez več. Danes velja prepričanje, da je vzrokov več in da jih je pri posameznem bolniku lahko vpletenih več hkrati. Med hipotezami se omenjajo ekscitotoksično okvara živčnih celic, motnje imunskega odziva, [[okužba|okužbe]], pomanjkanje nevrotrofičnih faktorjev, zastrupitve, motnje v delovanju [[hormon]]ov in motnje v delovanju [[mitohondrij]]ev:<ref name=Kocijancic/> * ekscitotoksična teorija temelji na podmeni, da čezmerno kopičenje spodbujevalnega (ekscitatornega) [[živčni prenašalec|živčnega prenašalca]] [[glutamat]]a povzroči propad [[živčna celica|živčnih celic]]. V možganih bolnikov so res dokazali čezmerno kopičenje glutamata v primerjavi z zdravimi posamezniki<ref name="advances">{{cite journal | author1 = Al-Chalabi A|author2= Leigh PN | title = Recent advances in amyotrophic lateral sclerosis | journal = Current Opinion in Neurology | volume = 13 | issue = 4 | pages = 397–405 | date = 2000 | pmid = 10970056 | doi = 10.1097/00019052-200008000-00006 | issn = 1473-6551 }}</ref>, a ni znano, ali gre za posledico čezmerne sinteze ali za motnjo v njegovem odstranjevanju; * po imunski hipotezi naj bi se proti sestavinam normalnih gibalnih živčnih celic tvorila [[protitelo|protitelesa]] in jih tako uničevala; * pri okužbah kot možnih vzrokih omenjajo viruse, ki povzročajo [[otroška ohromelost|otroško ohromelost]], [[aids]] in podobne; * med zastrupitvami kot možnimi vzroki obstajajo hipoteze o zastrupitvi s [[svinec|svincem]], [[aluminij]]em, [[mangan]]om, [[kalcij]]em, [[selen]]om; * nekateri kot vzrok navajajo tudi električno poškodbo živčevja; * za nastanek ALS naj bi bili vsaj delno lahko odgovorni tudi tako imenovani [[prosti radikali]]. Normalno jih telo samo nevtralizira, v prevelikih količinah pa so zanj strupene; * ena od hipotez pravi, da do razvoja bolezni pride zaradi napak v delovanju mitohondrijev, [[celični organček|celičnih organčkov]], ki zagotavljajo energijo za njihovo delovanje; * kot možen mehanizem se navaja tudi prezgodnje aktiviranje [[programirana celična smrt|programirane celične smrti]] (apoptoze). Zanimivo je, da je pojavnost bolezni zelo visoka med nekdanjimi italijanskimi igralci [[nogomet]]a, kar je povzročilo oblikovanje teorije o povezavi med boleznijo in uporabo [[pesticid]]ov na nogometnih igriščih. V študiji na Harvardu leta 2005 so ugotovili, da imajo večje tveganje za razvoj ALS-ja tudi moški, ki so služili v vojski. Teorije vključujejo izpostavljenost kemikalijam, poškodbe, intenzivno telesno dejavnost in okolijske dejavnike.<ref name=David/> Že več let poteka raziskava mednarodnih raziskovalcev, ki odkrivajo povzročitelje bolezni in razne oblike zdravljenja ALS. Raziskavo vodita profesorja Jan Veldink in profesor Leonard van den Berg z Univerzitetnega kliničnega centra Utrecht na Nizozemskem.<ref>{{Navedi splet|title=Nova raziskava: Odkrili nove gene, ki povzročajo nastanek ALS|url=https://www.24ur.com/novice/znanost-in-tehnologija/raziskava.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-12-12|language=sl}}</ref> ==Patofiziologija== Značilnost amiotrofične lateralne skleroze je odmrtje tako zgornjih kot spodnjih motoričnih nevronov, ki izvirajo iz motoričnega predela možganske skorje, možganskega debla in hrbtenjače. Pred odmrtjem se v [[perikarion]]ih in [[akson]]ih teh nevronov tvorijo vključki (inkluzije), bogati z beljakovinami. Vzrok bi lahko bila motnja razkrajanje beljakovin.<ref>{{cite journal | author1 = Deng HX |author2=Chen W |author3=Hong ST |author4=Boycott KM |author5=Gorrie GH |author6=Siddique N |author7=Yang Y |author8=Fecto F |author9=Shi Y |author10=Zhai H |author11=Jiang H |author12=Hirano M |author13=Rampersaud E |author14=Jansen GH |author15=Donkervoort S |author16=Bigio EH |author17=Brooks BR |author18=Ajroud K |author19=Sufit RL |author20=Haines JL |author21=Mugnaini E |author22=Pericak-Vance MA |author23=Siddique T |display-authors=5 | title = Mutations in UBQLN2 cause dominant X-linked juvenile and adult onset ALS and ALS/dementia | journal = Nature | volume = 477 | issue = 7363 | pages = 211–215 | date = 11. 8. 2011 | pmid = 21857683 | pmc = 3169705 | doi = 10.1038/nature10353 }}</ref> == Potek bolezni == Gre za hitro napredujočo [[degenerativna bolezen|degenerativno bolezen]] motoričnega živčnega sistema; nastop in trajanje sta odvisna od starosti bolnika. Tipično se bolezen prične žariščno, najpogosteje v spodnjih udih telesa (spinalna oblika bolezni), v 20 % primerov pa v začetku prizadene [[podaljšana hrbtenjača|podaljšano hrbtenjačo]]. Z napredovanjem je v kasnejših fazah bolezni prizadeto vse telo, bolnik postaja čedalje slabše gibljiv in končno nastopi [[ohromelost]] (paraliza). Zaradi šibkosti dihalnih mišic se bolezen običajno v treh do štirih letih po nastopu simptomov konča s smrtjo.<ref name=Stukovnik>Štukovnik V., Zidar J., Repovš G. Kognitivna oškodovanost pri amiotrofični lateralni sklerozi – nevropsihološka perspektiva. Zdrav Vestn 2013; 82: str. 755–766.</ref> === Simptomi v začetni fazi === V začetku bolezni [[simptom]]i pogosto sploh niso zaznavni.<ref>http://www.ninds.nih.gov/disorders/amyotrophiclateralsclerosis/detail_als.htm {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150104182638/http://www.ninds.nih.gov/disorders/amyotrophiclateralsclerosis/detail_ALS.htm |date=2015-01-04 }} Amyotrophic Lateral Sclerosis (ALS) Fact Sheet</ref> Med prvimi simptomi se praviloma pojavita mišična oslabelost oziroma mišična atrofija (usihanje mišičnega tkiva). Pojavijo se lahko tudi težave pri požiranju, krči ali otrdelost prizadetih mišic, oslabelost v okončinah, otežen govor. Del telesa, kjer se pojavijo prvi simptomi, je odvisen od tega, kateri motorični živci so najprej okvarjeni. 75 % bolnikov najprej opazi simptome (oslabelost ali mišično usihanje) v [[okončina]]h (tako imenovana spinalna oblika ALS). Pojavijo se lahko težave pri hoji in teku. Če je naprej prizadeta spodnja okončina, bolnik opazi težave pri hoji, teku, prizadeto nogo pri hoji opazno povleče za seboj. Če okvara povzroči najprej oslabelost v zgornji okončini, bolnik lahko opaža težave pri zapenjanju gumbov, pisanju, zaklepanju ... Včasih simptomi dolgo časa vztrajajo le v eni okončini; tedaj govorimo o monomelični amiotrofiji. Pri okoli 25 % se bolezen najprej izrazi kot težava pri govoru in požiranju, in sicer zaradi okvare možganskih živcev v podaljšani hrbtenjači (t. i. bulbarna oblika ALS). Govor lahko postane nejasen, nosljajoč ali tišji. Bolnik ima lahko težave s premikanjem jezika. Le redki bolniki najprej opazijo težave z [[dihanje]]m, kar se zgodi, če bolezen na začetku prizadene [[medrebrne mišice]], prav tako se le redko med prvimi simptomi pojavi [[frontotemporalna demenca]], ki se ji pri napredovanju bolezni pridružijo bolj tipični simptomi ALS. Sčasoma imajo bolniki čedalje večje težave pri gibanju, požiranju, govoru in tvorjenju besed. Simptomi zaradi okvare zgornjega motoričnega nevrona vključujejo otrdele, [[spastičnost|spastične]] mišice ter prekomerno izražene reflekse [[hiperrefleksija|(hiperrefleksija)]] in pretiran [[žrelni refleks]]. Tudi [[Babinskijev znak]], nenormalen refleks pri draženju [[podplat]]a, je lahko znak okvare zgornjega motoričnega nevrona. Okvara spodnjega motoričnega nevrona se kaže kot oslabelost in usahlost mišic, mišični krči, [[fascikulacija|fascikulacije]] (majhne nehotene mišične kontrakcije, vidne pod kožo), vendar slednje niso diagnostični bolezenski znak, temveč sopojav atrofije mišic. Za diagnozo bolezni morajo biti prisotni simptomi okvarjenih zgornjega in spodnjega motoričnega nevrona, ki jih ne moremo pripisati drugim vzrokom. Bolniki z ALS-jem imajo lahko težave tudi s hotenimi hitrimi premiki zrkla oziroma premikajo zrkla počasneje.<ref name="multiplec">Cohen B, Caroscio J. Eye movements in amyotrophic lateral sclerosis. J Neural Transm Suppl. 1983;19:305-15</ref> === Napredovala bolezen === Zaporedje in jakost simptomov se sicer med bolniki razlikujeta, vendar pa pri napredovalni bolezni večina bolnikov ni zmožna hoditi in uporabljati rok. Bolniki izgubijo tudi zmožnost govora in požiranja hrane, večina jih pristane na prenosnih [[respirator]]jih. Hitrost napredovanja bolezni se lahko meri s pomočjo lestvice ALSFRS-R (''ALS Functional Rating Scale Revised''), ki temelji na vprašanjih, na katera odgovarja bolnik ter da oceno od 0 (huda oblika nezmožnosti) do 48 točk (normalno stanje). Razlike med bolniki so sicer velike, vendar se v povprečju glede na omenjeno lestvico v enem mesecu bolnikovo stanje poslabša za 0,9 točke. Pri manjšem deležu bolnikov je hitrost napredovanja bolezni bistveno počasnejša.<ref>{{cite journal | author1 = Castrillo-Viguera C |author2=Grasso DL |author3=Simpson E |author4=Shefner J |author5=Cudkowicz ME | title = Clinical significance in the change of decline in ALSFRS-R | journal = Amyotroph Lateral Scler | volume = 11 | issue = 1–2 | pages = 178–80 | year = 2010 | pmid = 19634063 | doi = 10.3109/17482960903093710 | type = Journal Article }}</ref> Ne glede na začetno prizadeti predel telesa se pri napredovanju mišična oslabelost in usahlost praviloma razširita na mišice celotnega telesa. Pri bolnikih, pri katerih se simptomi najprej pojavijo v določeni okončini, se bolezen običajno razširi na nasprotno okončino ter šele nato na druge predele telesa, medtem ko se pri bulbarni obliki simptomi po navadi razširijo najprej na roke, šele nato na noge. Bolezen napreduje praviloma počasneje pri bolnikih, pri katerih se je pojavila pred 40. letom starosti,<ref>{{cite journal | author1 = Sabatelli M |author2=Madia F |author3=Conte A |author4=Luigetti M |author5=Zollino M |author6=Mancuso I |author7=Lo Monaco M |author8=Lippi G |author9=Tonali P | title = Natural history of young-adult amyotrophic lateral sclerosis | url = https://archive.org/details/sim_neurology_2008-09-16_71_12/page/876 | journal = Neurology | volume = 71 | issue = 12 | pages = 876–881 | date = 16. 9. 2008 | pmid = 18596241 | doi = 10.1212/01.wnl.0000312378.94737.45 }}</ref><ref>[http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/17974351 [Survival in amyotrophic lateral s... [Srp Arh Celok Lek. 1997 Jan-Feb&#93; - PubMed - NCBI<!-- Bot generated title -->]</ref> imajo nekoliko povišano telesno težo,<ref>{{Navedi splet |url=http://hms.harvard.edu/news/mild-obesity-appears-improve-survival-als-patients-5-24-11 |title=Mild Obesity Appears to Improve Survival in ALS Patients {{!}} HMS<!-- Bot generated title --> |accessdate=2015-02-18 |archive-date=2015-06-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150626140529/http://hms.harvard.edu/news/mild-obesity-appears-improve-survival-als-patients-5-24-11 |url-status=dead }}</ref> je bil najprej prizadet le en ud ter pri tistih, pri katerih se je najprej pojavila okvara zgornjega motoričnega nevrona.<ref name="pmid21402743">{{cite journal | author1 = Chiò A |author2=Calvo A |author3=Moglia C |author4=Mazzini L |author5=Mora G | title = Phenotypic heterogeneity of amyotrophic lateral sclerosis: A population based study | journal = Journal of Neurology, Neurosurgery & Psychiatry | volume = 82 | issue = 7 | pages = 740–746 | year = 2011 | pmid = 21402743 | doi = 10.1136/jnnp.2010.235952 }}</ref> Nasprotno je napredovanje bolezni hitrejše ter prognoza slabša pri bolnikih z začetno bulbarno ali respiratorno obliko ALS ali pri katerih se je najprej pojavila frontotemporalna demenca.<ref name="pmid21402743" /> ===Pozni stadiji bolezni === Dihalna podpora lahko bolnikom olajša težave z dihanjem in podaljša njihovo preživetje, vendar ne vpliva na napredovanje bolezni. Večina bolnikov z ALS-jem umre zaradi odpovedi dihanja, praviloma v treh do petih letih po pojavu prvih simptomov.<ref name="Turner">{{cite journal | author1 = Turner MR |author2=Parton MJ |author3=Shaw CE |author4=Leigh PN |author5=Al-Chalabi A | title = Prolonged survival in motor neuron disease: a descriptive study of the King's database 1990–2002 | journal = J Neurol Neurosurg Psychiatry | volume = 74 | issue = 7 | pages = 995–997 | year = 2003 | pmid = 12810805 | pmc = 1738535 | doi = 10.1136/jnnp.74.7.995 }}</ref> Zaradi oteženega žvečenja in požiranja je uživanje hrane zelo oteženo ter predstavlja tveganje za zadušitev ali vdih hrane v pljuča. V poznih stadijih bolezni se lahko pojavi [[aspiracijska pljučnica]]. Ohranjanje zdrave telesne teže je pogosto težavno in zahteva vstavitev sonde za hranjenje. Slabijo tudi medrebrne mišice in [[prepona]], ki omogočajo dihanje, zato se pljučna funkcija slabša ([[vitalna kapaciteta]] pljuč se manjša). Pri respiratorni obliki ALS-ja se lahko težave z dihanje pojavijo celo pred nastopom mišične oslabelosti v okončinah. Večina bolnikov z ALS-jem umre bodisi zaradi zastoja dihanja bodisi zaradi pljučnice. V poznih stadijih bolezni so lahko prizadete tudi mišice, ki omogočajo premikanje [[zrklo|zrkla]]. V terminalni fazi je lahko bolnikovo stanje podobno kot pri [[sindrom vklenjene zavesti|sindromu vklenjene zavesti]] (angl. ''locked-in syndrome'').<ref>James L. Bernat: Ethical Issues in Neurology, p. 336 http://books.google.pl/books?id=o732GWGjPQ4C&pg=PA336</ref> == Pogostnost in razširjenost == Amiotrofična lateralna skleroza je s približno 86 % vseh primerov najpogostejša oblika bolezni motoričnega nevrona.<ref name=Stukovnik/> Zgornje ocene za [[razširjenost]] bolezni so od 6 do 8 bolnikov na 100.000 prebivalcev, [[pojavnost]] oziroma incidenca (število bolnikov, ki v enem letu na novo zboli) pa je od 1,5 do 2 na 100.000 prebivalcev na leto. Pogosteje obolevajo moški, pogostnost bolezni narašča s starostjo. Starost ob začetku bolezni je praviloma več kot 40 let, povprečna starost ob začetku je približno 58 let. Izjemoma lahko zbolijo tudi mladi odrasli ali pri nekaterih dednih oblikah celo otroci.<ref name=Kocijancic>http://www2.kclj.si/ikn/INFO/ALS/ALS.htm {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150219010926/http://www2.kclj.si/ikn/INFO/ALS/ALS.htm |date=2015-02-19 }} Kocijančič B. ''s sod.'' (2014). Amiotrofična lateralna skleroza (ALS), Nevrološka klinika, UKC Ljubljana, vpogled: 18. 2. 2015.</ref> V Sloveniji vsako leto zboli med 40 in 50 ljudi.<ref name=dnevnik>http://www.dnevnik.si/zdravje/arhiv/ujetniki-v-lastnem-telesu {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150219010239/http://www.dnevnik.si/zdravje/arhiv/ujetniki-v-lastnem-telesu |date=2015-02-19 }}, vpogled: 18. 2. 2015.</ref><ref>{{Navedi splet|title=Od polivanja z ledeno vodo do odkritij slovenskih znanstvenikov o bolezni ALS|url=https://n1info.si/novice/slovenija/od-polivanja-z-ledeno-vodo-do-odkritij-slovenskih-znanstvenikov-o-bolezni-als/|website=N1|date=2021-12-09|accessdate=2021-12-09|language=sl-SI}}</ref> == Zdravljenje == Vzorčnega zdravljenja še ne poznamo. Bolnikom lajšajo simptome s [[paliativa|paliativno oskrbo]].<ref name=David>David A, Kušar V. Amitrofična lateralna skleroza. Izzivi družinske medicine. Družinska medicina 2012, letnik 10, supplement 6 Maribor, december 2012: 113-121.</ref> === Zdravila === Zdravilo [[riluzol]] (Rilutek) je v raziskavah izkazalo podaljšanje preživetja, vendar le v omejenem obsegu.<ref>{{cite journal | author1 = Carlesi C |author2=Pasquali L |author3=Piazza S |author4=Lo Gerfo A |author5=Caldarazzo Ienco E |author6=Alessi R |author7=Fornai F |author8=Siciliano G | title = Strategies for clinical approach to neurodegeneration in Amyotrophic lateral sclerosis | journal = Archives italiennes de biologie | volume = 149 | issue = 1 | pages = 151–167 | date = March 2011 | pmid = 21412722 | doi = 10.4449/aib.v149i1.1267 }}</ref> Preživetje podaljša za nekaj mesecev in naj bi imelo boljši učinek pri bolnikih z bulbarno obliko bolezni. Prav tako podaljša čas do potrebe po uporabi respiratorja. Zdravilo povzroča pri okoli 10 % bolnikov jetrno toksičnost, zato je treba pri bolnikih, ki prejemajo riluzol, spremljati delovanje jeter.<ref>{{cite journal | author1 = Miller RG |author2=Mitchell JD |author3=Lyon M |author4=Moore DH | title = Riluzole for amyotrophic lateral sclerosis (ALS)/motor neuron disease (MND) | journal = Cochrane Database of Systematic Reviews | issue = 1 | pages = CD001447 | year = 2007 | pmid = 17253460 | doi = 10.1002/14651858.CD001447.pub2 | editor1-last = Miller | editor1-first = Robert G }}</ref> Zdravilo sta odobrila tako [[Ameriški urad za prehrano in zdravila]] kot [[Evropska agencija za zdravila]]. Riluzol ne ublaži že prisotnih okvar motoričnega nevrona.<ref name="Clinical Pharmacist">{{cite journal | author1 = Russell P | author2 = Harrison R | title = What is amyotrophic lateral sclerosis | url = http://www.pharmaceutical-journal.com/learning/learning-article/what-is-amyotrophic-lateral-sclerosis/20066424.article | journal = Clinical Pharmacist | volume = 6 | issue = 7 | year = 2014 | access-date = 2015-02-18 | archive-date = 2014-10-07 | archive-url = https://web.archive.org/web/20141007125704/http://www.pharmaceutical-journal.com/learning/learning-article/what-is-amyotrophic-lateral-sclerosis/20066424.article | url-status = dead }}</ref> Riluzol naj bi deloval protiglutamatno, torej naj bi zniževal koncentracijo spodbujevalnega živčnega prenašalca glutamata.<ref name=Kocijancic/> Druga zdravila se uporabljajo za lajšanje simptomov, na primer za blaženje utrujenosti, mišičnih krčev, mišične spastičnosti, zaviranje čezmernega slinjenja ... Prav tako se uporabljajo [[protibolečinsko zdravilo|protibolečinska zdravila]], [[antidepresivi]], [[uspavalo|uspavala]], odvajala ter zdravila za lajšanje požiranja. Za blaženje spastičnosti se pogosto predpisujeta [[baklofen]] in [[diazepam]], za olajšanje požiranja sine pa [[triheksifenidil]] in [[amitriptilin]].<ref name="PubMed Health">{{navedi splet|title=Amyotrophic lateral sclerosis|work=A.D.A.M. Medical Encyclopedia|date=27 August 2010|author1=Dugdale DC |author2=Hoch DB |author3=Zieve D|url=http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmedhealth/PMH0001708/}}</ref> === Dihalna podpora === ALS v svojem poteku prizadene tudi dihanje, postopoma se namreč pojavlja paraliza dihalih mišic. Prizadete so tako mišice, ki skrbijo za vdih, kot tiste, ki skrbijo za izdih. Najprej se simptomi zaradi oteženega dihanja pokažejo zlasti ponoči (pogosto prebujanje, nenaden občutek pomanjkanja zraka, jutranji [[glavobol]] in utrujenost. Uvede se lahko občasno neinvazivno umetno predihavanje z aparati, ki prek nosne ali obrazne maske vzdržujejo pozitiven tlak v dihalnih poteh. Uporabni so zlasti v nočnem času, saj omilijo opisane simptome in izboljšajo kakovost življenja. Ob nadaljnjem napredovanju bolezni in odpovedovanju dihanja prihaja v poštev le še trajno umetno predihavanje na domu z aparatom za umetno dihanje. Ta poseg je namenjen podaljševanju življenja.<ref name=Kocijancic/> === Enteralna prehrana === Za ohranjanje bolnikove telesne teže v primerih, ko je požiranje hrane oteženo, se uporablja enteralno prehranjevanje prek cevke, vstavljene v želodec preko odprtine, ki se kirurško izvede s pomočjo [[perkutana endoskopska gastrostomija|perkutane endoskopske gastrostomije]].<ref>http://emedicine.medscape.com/article/1170097-overview#showall, vpogled: 21. 2. 2015.</ref> == Prognoza == Potek bolezni je za vsakega bolnika posebej težko natančno napovedati. Čeprav je ALS povezan z majhnim preživetjem (v povprečju 3 do 4 leta), približno 25 % bolnikov preživi več kot 5 let, 10 % bolnikov pa več kot 10 let. Statistični podatki v literaturi so pogosto zastareli, ker ne upoštevajo izboljšav v negi in tehnologiji.<ref name=Kocijancic/> Daljše preživetje je povezano z nizko starostjo pri postavitvi diagnoze, moškim spolom, kasnejšim pojavom telesnih simptomov ter uporabo riluzola. Poročajo tudi o redkih primerih spontanih [[remisija|remisij]].<ref name=David/> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva]] [[Kategorija:Bolezni in motnje živčevja]] [[Kategorija:Redke bolezni]] [[Kategorija:Nerešeni problemi v nevroznanosti]] [[Kategorija:1824 v znanosti]] {{normativna kontrola}} rp86k1hhusx1ew282w0khwihbu5o9dv 2 386841 6655162 6653590 2026-04-03T07:16:26Z Shabicht 3554 /* Cerkvene orgle */ 6655162 wikitext text/x-wiki [https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Seznam_infopolj Seznam infopolj]<br> '''Prosim, pusti to vrstico pri miru!!''' (glava peskovnika) '''<br> '''Ne spreminjaj vsebine peskovnika med urejanjem uporabnika, da ne pride do NAVZKRIŽNEGA UREJANJA !!!'''<br> {{Infopolje Vojaška oseba |name=Andrej Pečar |nickname= |image=Andrej Pečar.jpg |image_size= |allegiance={{SLO}} |branch=[[Slovenska vojska]] [[Slika:Sign of Slovenian Army.svg|border|24px]] |serviceyears= |rank= [[Kapitan bojne ladje (Slovenska vojska)|Kapitan bojne ladje]] |unit=kapitan [[Večnamenska ladja Triglav 11|VNL Triglav 11]]<br> (2010 – 2016)<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/video/kapitan-andrej-pecar-o-usposabljanju-posadke_63532714.html |title=Kapitan Andrej Pečar o usposabljanju posadke |accessdate= |date= |format= |work= }}</ref><br>načelnik operativnega oddelka N-3 [[430. mornariški divizion Slovenske vojske|430. mornariškega diviziona]] (2016 – 2024) |commands= [[430. mornariški divizion Slovenske vojske]] [[Slika:430th_Naval_Division_(Slovenia).png|border|24px]] (junij 2024 – sedaj)<ref>{{navedi splet |url=https://www.facebook.com/watch/live/?ref=watch_permalink&v=2106245343482059 |title=Poveljnik 430. diviziona Slovenske vojske |accessdate=20. februar 2026 |date= |format= |work= }}</ref> |battles= EUNAVFOR MED Operacija Irini<ref>{{navedi splet |url=https://www.operationirini.eu/about-us/|title=EUNAVFOR MED operacija Irini |accessdate= |date= |format= |work= }}</ref> |awards= medalja nacionalne obrambe Republike Francije (marec 2026)<ref>{{navedi splet |url=https://www.facebook.com/regional.si/videos/2106245343482059 |title=Podelitev odlikovanja |accessdate= |date=3. marec 2026 |format= |work=|language=FR }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://n1info.si/novice/svet/v-kopru-francoska-vojaska-ladja-slovenski-kapitan-prejel-odlikovanje/ |title=V Kopru francoska vojaška ladja, slovenski kapitan prejel odlikovanje |accessdate= |date=3. marec 2026 |format= |work= }}</ref> |relations= |laterwork= }} {{Infopolje Župnija | title = Župnija | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = <br> | parish_church = [[]] | dedication = [[]] | established = | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[dekanija |dekanija ]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija |Škofija ]] | province = | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = (od ) | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. ]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[]] |- | 2. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[]] |- | 3. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. ]] <br> podružnica | [[]] |- | 4. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. ]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[]] |- |} Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} ==Morje== [[Habsburška monarhija|Habsburška dinastija]] je izhod na morje dobila že leta že leta 1374, ko je nasledila del [[Istra|Istre]] in [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]] in je leta 1382 z njo [[Trst]], pod pokroviteljstvom avstrijskega nadvojvode Leopolda II., sklenil dogovor o zaščiti, kar je predstavljalo temelj pomorske trgovine. V tem obdobju je nad številnimi istrskimi obalnim mesti dominirala [[Beneška republika]]. Kljub temu je Habsburška monarhija leta [[1527]] pridobila del vzhodne jadranske obale (Hrvaško primorje s [[Senj|Senjem]] in [[Reka, Hrvaška|Reko]] ter [[Trsat]]). Avstrijski in beneški podaniki so leta [[1571]] skupaj sodelovali v pomorski bitki pri Lepantu proti [[Otomansko cesarstvo|otomanskemu imperiju]], v kateri je združeno ladevje [[Beneška republika|Benetk]], [[Malteški viteški red|Malte]], [[Kraljevina Španija|habsburške Španije]], [[Papeška država|Papeške države]] in drugih uničilo otomansko floto ter za nekaj časa zagotovilo nemoteno plovbo po [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]]. {{glavni|Bitka pri Lepantu (1571)}} Leta [[1719]] so [[Habsburžani]] razglasili [[Trst]] za svoje svobodno pristanišče. Cesar [[Karel VI. Habsburški|Karel VI.]] je dal v [[Ladjedelnica Kraljevica|Kraljevici]] leta [[1729]] zgraditi prvi avstrijski pomorski arzenal. [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] je na podlagi določil [[Campoformijski mir|mirovne pogodbe iz Campoformida]] pri [[Videm, Italija|Vidmu]] leta 1797, v zameno za ozemlja v današni Belgiji dobila dotlej beneška ozemlja in mesta v [[Istra|Istri]] in [[Dalmacija|Dalmaciji]]. Miru je kmalu sledila nova vojna z [[Napoleon Bonaparte|Napoleonom]] in ker beneška vojna mornarica ni imela večjega pomena za celinsko orientirano Avstrijo, je sledilo rezanje še nedokončanih ladij. Avstrijska posest [[Benetke|Benetk]] in ozemelj na vzhodni obali [[Jadransko morje|jadranskega morja]] je bila ponovno potrjena po napoleonovem porazu, na [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]] leta 1815. Avstrija je tako prevzela [[Arsenal, Benetke|beneški arsenal]] in tudi mornariško kadetnico (Collegio di cadetti di marina), vendar se je avstrijska vojna mornarica med 1820 in 1848 razvijala in delovala pod močnim vplivom italijanskih in dalmatinskih pomorščakov. V letu 1820 je v Ameriko in v Vzhodno Azijo odplula njena prva vojaška ladja - korveta Carolina. V času pomladi narodov [[1848]] je v [[Benetke|Benetkah]] izbruhnil upor, s težnjami po odcepitvi, pri katerem so sodelovali tudi avstrijski pomorščaki italijanske narodnosti, kar je imelo za posledico, da je kar 113 ladij od 162 prestopilo na stran beneških upornikov in je tako avstrijska mornarica čez noč skoraj prenehala obstajati. Ko je leta 1849 Avstrija ponovno pridobila Benetke, italijanski pomorski kader ni bil več deležen zaupanja. Leta 1854 je cesar [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef]] za vrhovnega poveljnika vojne mornarice najel in imenoval danskega [[viceadmiral|viceadmirala]] [[Hans Birch Dahlerup|Hansa Birch von Dahlerupa]], ki je mornarico reorganiziral po angleških vzorih, nezanesljivi italijanski kader nadomestil z ljudmi iz drugih delov monarhije, ter uvedel poveljevanje v nemščini. Lesenim jadrnicam, ki so jih prevzeli v Benetkah, so se pridružile prve parne ladje. Leta 1859 se je z uspešnega potovanja okoli sveta vrnila fregata Novara. Dahlerupove zasluge so, da so pomorske ustanove in vojaško oporišče preselili najprej na začasno lokacijo v [[Trst]], zatem pa v [[Pulj]], kjer so leta 1856 položili temeljni kamen za novi arzenal in začeli urejati glavno [[Vojaška baza|mornariško bazo]] s pristaniščem, postopoma pa so tam namestili tudi večino drugih vojaških pomorskih ustanov. Istočasno je država gradila [[železniška proga|železniške povezave]] s pristanišči. Leta [[1857]] je bila končana t.i. [[Južna železnica]], ki je povezala [[Dunaj]] s [[Trst|Trstom]], leta 1973 odsek [[Pivka]] - [[Reka, Hrvaška|Reka]], leta 1876 pa je dobilo železniško povezavo še glavno vojaško pristanišče v [[Pulj|Pulju]]. Oporišči vojne mornarice sta postala tudi [[Šibenik]] in [[Boka Kotorska]], na [[Reka, Hrvaška|Reko]] pa so leta 1866 iz Trsta preselili Pomorsko vojaško akademijo (k.u.k. Marine-Akademie in Fiume), ki je sprva delovala v Benetkah. [[Slika:Nautische Akademie Fiume.jpg|250px|thumb|desno|Nekdanja pomorska vojaška akademija na Reki]] Leta 1862, so začeli, ob podpori novega vrhovnega poveljnika, brata [[cesar]]ja [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]], nadvojvode [[Maksimilijan I. Mehiški|Ferdinand Maksimilijan]] (1832–1867), graditi prve oklepne fregate. [[Kapitan fregate|Kapitanu fregate]], kasnejšemu [[viceadmiral|viceadmiralu]] [[Wilhelm von Tegetthoff|Wilhelmu von Tegetthoffu]], rojenemu v [[Maribor]]u, je uspelo v [[Bitka pri Visu (1866)|Bitki pri Visu]] leta 1866 odločilno poraziti veliko večjo, modernejšo, vendar slabo vodeno italijansko ladjevje. Cesarstvo je kljub temu uspehu na kopnem izgubilo vojno proti Prusiji in se moralo odpovedati svojim pokrajinam v Italiji, pa tudi se dogovoriti z [[Madžari]] o skupnem vodenju politike, o financiranju in vojaških vprašanjih. Do svoje smrti, leta 1871, je Tegetthoff pripravil načrt izgradnje nove flote, kar pa so zaradi pomanjkanjkanja denarnih sredstev uresničili le delno, vendar se je mornarica krepila in je koncem 19. in v začetku 20. stoletja stopila v vrste velikih pomorskih sil. Od leta 1889 dalje je tako mornarica nosila naziv »Cesarska in kraljeva« (Kaiserliche und Königliche) ([[kratica]] v splošni rabi: k.u.k) s katerim so poudarili dvojnost monarhije. Konec 19. stoletja je gradila obalne bojne ladje (oklepnice tipa predrednot), tik pred [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] pa že večje oklepne [[Bojna ladja|bojne ladje]], tipa rednot, z težkim topništvom, oklepne in lahke [[križarka|križarke]], kot izvidniške ladje, ter [[Rušilec|rušilce]] za zaščitne namene. Prvi avstrijski vojni ladji, korveti Carolina, ki je bila v Vzhodni Aziji leta 1821, je do razpada monarhije sledilo 21 vojnih ladij, na 37 čezmorskih potovanjih. Med lesenimi jadrnicami so bile Novara, Donau, Erzherzog Friedrich, Fasana, Helgoland, Saida, Frunsberg, Aurora ter Zrinyi, ki so jim postopoma vgrajevali pogon s [[Parni stroj|parnimi stroji]], ter leseni torpedni ladji Albatros in Nautilus. Proti koncu stoletja so tja že plule modernejše ladje, torpedne oz. lahke križarke razreda Kaiser Franz Joseph I ([[SMS Kaiserin Elisabeth|Kaiserin Elisabeth]] in [[SMS Kaiser Franz Joseph I|Kaiser Franz Joseph I]]) lahke križarke razreda Zenta (Zenta, Aspern in Szigetvar), [[Torpedovka|torpedovki]] Panther in Leopard ter oklepni križarki Kaiserin und Köenigin Maria Theresia in Kaiser Karl VI. Februarja 1918 so se [[Upor mornarjev v Boki Kotorski|uprli mornarji v Boki Kotorski]], ki so ga zatrli po dveh dneh. Zaradi upora je dotedanjega glavnega poveljnika mornarice, [[Maksimilijan Njegovan|admirala Njegovana]], na položaju zamenjal [[Miklós Horthy|admiral Horthy]]. [[Slika:Austro-Hungarian fleet.jpg|thumb|right|240px|Avstro-ogrsko ladevje na manevrih pred prvo svetovno vojno, v ospredju [[bojna ladja]] SMS Tegetthoff]] Kronski svet Avstro-Ogrske je s sklepom dne 29. oktobra 1918 celotno vojno in trgovsko ladjevje dualne monarhije z vsemi pristanišči in kopenskimi objekti predal [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Državi SHS]], vendar je celotno ladjevje po [[Rapalska pogodba|rapalski mirovni pogodbi]] pripadlo Italiji. '''Apostolsko nasledstvo''' ([[Latinščina|lat.]] Successio apostolica) je [[krščanstvo|krščanska]] doktrina ali verski nauk, po katerem so sedanji [[škof]] (tudi [[papež|papež]]) veljavni nasledniki [[Jezus Kristus|Jezusovih]] [[apostol]]ov. ==Nasledstvena škofovska služba== Cerkev se v zvezi z apostolskim nasledstvom sklicuje na nasledstveno škofovsko službo, ki naj bi segala od sedanjih škofov in papeža neposredno in neprekinjeno v preteklost, vse do [[Apostol|apostolov]], s tem pa se škofom daje legitimnost in izpričuje tudi verodostojnost Cerkve kot božje ustanove. Bistvo apostolskega nasledstva je [[Škofovsko posvečenje|posvečenje]] in polaganje rok, s katerima se potrjuje služba v Cerkvi. ==Apostolstvo== Apostolstvo je ena od štirih bistvenih označb Cerkve (ena, sveta, katoliška, apostolska), ter je izraženo tudi v [[Nicejska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski]] [[Veroizpoved|veroizpovedi]], ki je bila potrjena na Nicejskem koncilu (prvem cerkvenem zboru) leta [[325]]. Apostolstvo je opredeljeno v tem, da je Cerkev ustanovil [[Jezus Kristus]] (z obhajanjem [[Evharistija|evharistije]] pri t.i. [[Zadnja večerja|Zadnji večerji]]) in da so papeži in škofje v nepretrganem nizu nasledniki apostolov, ki temelji na zakramentalni posvetitvi). ===Primat papeža in škofov=== Apostol [[Sveti Peter|Peter]] naj bi bil, po krščanskem verovanju, tudi prvi rimski [[škof]] in [[papež]].<ref>* {{navedi knjigo |author= |translator=Uroš Kalčič|year=1992 |title=Zgodovina krščanstva |publisher=Državna založba Slovenije v sodelovanju s Tiskovnim društvom Ognjišče|location=Ljubljana|isbn=86-341-0644-6 |cobiss=29084160 |pages=}}</ref> Po krščanskem izročilu in na podlagi zapisa v [[Nova zaveza|Novi zavezi]] o Petru, kot skali, na kateri bo Jezus zgradil svojo cerkev ({{Bibl|Mt 16,18}}) kristjani verujejo, da je [[Jezus Kristus|Jezus]] imenoval sv. Petra za prvega rimskega škofa, kar je postavilo temelje za nadaljnji razvoj [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkve]] in opolnomočilo papeže ter škofe kot izvajalce krščanske doktrine ter nosilce cerkvene hierarhije. ==Različni pogledi== Pogledi na doktrino o apostolskem nasledstvu niso popolnoma enotni v različnih krščanskih Cerkvah in denominacijah, večina pa se strinja z naslednjim glavnim principom: Jezus je svojo duhovno avtoriteto izročil apostolom. Apostoli so svojo avtoriteto izročili prvim škofom s polaganjem rok - [[škofovsko posvečenje|škofovskim posvečenjem]]. Ti so jo na enak način prenašali na svoje naslednike. Danes veljajo kot veljavno posvečeni tisti škofje, na katere je prešlo škofovsko posvečenje preko prejšnjih škofov v nepretrgani verigi, ki se je začela z Jezusom in apostoli. Na to naj bi se nanašala tudi beseda ''apostolska'' v [[Nicejsko-carigrajska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski veroizpovedi]]: »Verujem v eno sveto, katoliško in apostolsko Cerkev...« Tak pogled na apostolsko nasledstvo zagovarjajo vse [[katolištvo|katoliške]] in [[pravoslavje|pravoslavne]] Cerkve. Razhajajo se samo pri vprašanju, ali se je vodilna vloga [[sveti Peter|svetega Petra]] prenesla na današnjega [[papež]]a in kakšen pomen ima zato papež in [[Rimskokatoliška cerkev]]. Kljub enakemu pojmovanju te doktrine omenjene Cerkve večinoma priznavajo veljavnost apostolskega nasledstva samo Cerkvam iz svoje skupine (tistim, s katerimi so v [[polno občestvo|polnem občestvu]]) ne pa tudi tistim iz druge skupine. Stvari se na tem področju izboljšujejo z napredkom [[ekumensko gibanje|ekumenskega gibanja]]. [[Anglikanska Cerkev|Anglikanska]] in [[Starokatoliška Cerkev]] pri odcepitvi od Rimskokatoliške cerkve nista prekinili verige apostolskega nasledstva in njihovi škofje štejejo za veljavne naslednike apostolov. Njihovo škofovsko posvečenje bi moralo biti veljavno tudi v očeh Rimskokatoliške Cerkve vsaj v primeru moškega škofovstva (primeri, ko se v teh dveh Cerkvah škofovsko posvečenje prenaša preko žensk-škofinj, so bolj sporni, saj Rimskokatoliška cerkev škofovskega posvečenja žensk ne priznava). V protestantskih skupnostih večinoma ne priznavajo apostolskega nasledstva v zgoraj opisanem pomenu: Po protestantski teologiji apostoliciteta obstaja zato, ker je v cerkvi Božja beseda živa prav zaradi apostolskega nauka. Nekatere protestantske skupnosti o apostolskem nasledstvu sploh ne govorijo, druge pa se sklicujejo na apostolsko nasledstvo v smislu ''verskega nauka'', ki je prehajal od Jezusa in apostolov do današnjih verskih voditeljev. {{Infopolje Bivša država |native_name = ''Royaume de France'' |conventional_long_name = Kraljevina Francija |common_name = | |continent = Evropa |region = |country = |era = obnova Burbonov |status = kraljevina |status_text= |empire = |government_type= unitarna parlamentarna pol-ustavna monarhija | |event_start = |year_start = 1815 |date_start = |event_end = |year_end = 1830 |date_end = |life_span = 1815–1830 | |event1 = |date_event1 = |event2 = |date_event2 = |event3 = |date_event3 = |event_pre = |date_pre = |event_post = |date_post = | |p1 = Prvo francosko cesarstvo |flag_p1 = Flag of France.svg |s1 = |flag_s1 = |flag_s2 = Flag of France.svg |s3 = |flag_s3 = | |flag = |flag_type = |image_flag = Drapeau france ancien regime.svg |symbol = |symbol_type = |image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg |image_map = Kingdom of France (1815).svg |image_map_caption =Kraljevina Francija (1818) |capital = Pariz |national_motto = |national_anthem = |common_languages = [[francoščina]] |currency = [[francoski frank]] | leader1 = [[Ludvik XVIII.]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Karel X. Francoski |Karel X.]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Ludvik XIX. Francoski|Ludvik XIX.]] (pretendent) | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henrik V. Francoski|Henrik V. ]] (pretendent) | year_leader2 = 1824–1830 |title_leader = [[francoski kralj|kralj]] | title_deputy = predsednik vlade | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 |legislature = [[francoski parlament|parlament]] |house1 = [[francoski senat|senat]] |house2 = [[poslanska zbornica]]}} {{Infobox former country | native_name = {{native name|fr|Royaume de France}} | conventional_long_name = Kingdom of France | common_name = France | religion = {{ubli|[[Catholic Church]] {{nwr|([[state religion]])}}|[[Calvinism]]|[[Lutheranism]]|[[Judaism]]}} | government_type = [[Unitary state|Unitary]] parliamentary [[semi-constitutional monarchy]] | event_start = Restoration | life_span = 1815–1830 | year_start = 1815 | event_end = End of the Restoration<ref>Waller, Sally (2002). ''France in Revolution, 1776–1830''. Heinemann Advanced History. Heinemann Educational Publishers.</ref> | year_end = 1830 | date_end = 9 August | event1 = [[Charter of 1815]] adopted | date_event1 = 1815 | event2 = [[Hundred Thousand Sons of Saint Louis|Invasion of Spain]] | date_event2 = 6 April 1823 | event3 = [[July Revolution]] | date_event3 = 26–29 July 1830 | event4 = | date_event4 = | p1 = First French Empire | flag_p1 = Flag of France.svg | s1 = July Monarchy | flag_s1 = Flag of France.svg | flag_s2 = Flag of France.svg | flag_type = [[Flag of France|Flag]]{{sfn|Tombs|1996|p=333}}<ref>{{Cite book |last=Pinoteau |first=Hervé |title=Le chaos français et ses signes: étude sur la symbolique de l'Etat français depuis la Révolution de 1789 |date=1998 |publisher=Presses Sainte-Radegonde |isbn=978-2-9085-7117-2 |ol=456931M |page=217 |language=fr }}</ref>{{Efn|The flag can be seen on top of government buildings in the following illustrations: * {{Cite AV media |url=https://www.parismuseescollections.paris.fr/fr/musee-carnavalet/oeuvres/retour-du-roi-le-8-juillet-1815-1#infos-principales |title=Retour du Roi le 8 juillet 1815 |date=1815 |access-date=12 December 2021 |website=parismuseescollections.paris.fr}} * {{Cite AV media |url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/btv1b540014439.item |title=Attaque Des Tuileries (le 29 Juillet 1830) |date=1830 |access-date=25 November 2023 |website=gallica.bnf.fr}} }} | image_flag = Flag_of_the_Kingdom_of_France_(1814-1830).svg | symbol_type_article = Coat of arms of France | symbol_type = Coat of arms | image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg | image_map = Kingdom of France (1815).svg | image_map_caption = The [[Kingdom of France]] in 1818 | capital = [[Paris]] | national_motto = ''[[Montjoie Saint Denis!]]'' | national_anthem = ''[[Le Retour des Princes français à Paris]]'' {{nwr|"The Return of the French Princes to Paris"}} <div style="text-align:center">[[File:Marche Henri IV.ogg]]</div> | common_languages = [[French language|French]] | currency = [[French franc]] | leader1 = [[Louis XVIII]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Charles X of France|Charles X]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Louis Antoine, Duke of Angoulême|Louis XIX]] (''claimant'') | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henri, Count of Chambord|Henry V]] (''claimant'') | year_leader2 = 1824–1830 | title_leader = [[List of French monarchs|King]] | title_deputy = [[Prime Minister of France|Prime Minister]] | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 (first) | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 (last) | legislature = [[Parliament of France|Parliament]] | house1 = [[Chamber of Peers (France)|Chamber of Peers]] | house2 = [[Chamber of Deputies of France|Chamber of Deputies]] | demonym = French | iso3166code = omit }} {{Infobox organization | name = Skavtstvo | former name = | image = | image_border = | size = 200px | caption = | abbreviation = | predecessor = | successor = | formation = prvi skavtski tabor na otoku Brownsea (1907) | extinction = | merger = | merged = | established = {{Start date and age|df=yes|1907}} | type = nacionalne organizacije, povezane v različne mednarodne zveze in povezave | status = organizirano nepolitično mladinsko gibanje | purpose = | headquarters = | location = | coords = | region_served = univerzalnost | membership = | language = | general = | leader_title = Ustanovitelj | leader_name = [[Robert Baden-Powell]] | leader_title2 = | leader_name2 = | leader_title3 = | leader_name3 = | leader_title4 = | leader_name4 = | key_people = | main_organ = WOSM, WAGGS | affiliations = | budget = | num_staff = | num_volunteers = | website = | remarks = }} '''Skavti''' so pripadniki prostovoljnega, nepolitičnega, organiziranega vzgojnega in izobraževalnega gibanja mladih, ki je sedaj razširjeno skoraj po vsem svetu. ===Različni pogledi=== Pogledi na doktrino niso popolnoma enotni v različnih krščanskih Cerkvah in denominacijah, večina pa se strinja z naslednjim glavnim principom: Jezus je svojo duhovno avtoriteto izročil apostolom. Apostoli so svojo avtoriteto izročili prvim škofom s polaganjem rok - [[škofovsko posvečenje|škofovskim posvečenjem]]. Ti so jo na enak način prenašali na svoje naslednike. Danes veljajo kot veljavno posvečeni tisti škofje, na katere je prešlo škofovsko posvečenje preko prejšnjih škofov v nepretrgani verigi, ki se je začela z Jezusom in apostoli. Na to naj bi se nanašala tudi beseda ''apostolska'' v [[Nicejsko-carigrajska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski veroizpovedi]]: »Verujem v eno sveto, katoliško in apostolsko Cerkev,...« Tak pogled na apostolsko nasledstvo zagovarjajo vse [[katolištvo|katoliške]] in [[pravoslavje|pravoslavne]] Cerkve. Razhajajo se samo pri vprašanju, ali se je vodilna vloga [[sveti Peter|svetega Petra]] prenesla na današnjega [[papež]]a in kakšen pomen ima zato papež in [[Rimskokatoliška cerkev]]. Kljub enakemu pojmovanju te doktrine omenjene Cerkve večinoma priznavajo veljavnost apostolskega nasledstva samo Cerkvam iz svoje skupine (tistim, s katerimi so v [[polno občestvo|polnem občestvu]]) ne pa tudi tistim iz druge skupine. Stvari se na tem področju izboljšujejo z napredkom [[ekumensko gibanje|ekumenskega gibanja]]. [[Anglikanska Cerkev|Anglikanska]] in [[Starokatoliška Cerkev]] pri odcepitvi od Rimskokatoliške cerkve nista prekinili verige apostolskega nasledstva in njihovi škofje štejejo za veljavne naslednike apostolov. Njihovo škofovsko posvečenje bi moralo biti veljavno tudi v očeh Rimskokatoliške Cerkve vsaj v primeru moškega škofovstva (primeri, ko se v teh dveh Cerkvah škofovsko posvečenje prenaša preko žensk-škofinj, so bolj sporni, saj Rimskokatoliška cerkev škofovskega posvečenja žensk ne priznava). V protestantskih skupnostih večinoma ne priznavajo apostolskega nasledstva v zgoraj opisanem pomenu: Po protestantski teologiji apostoliciteta obstaja zato, ker je v cerkvi Božja beseda živa prav zaradi apostolskega nauka. Nekatere protestantske skupnosti o apostolskem nasledstvu sploh ne govorijo, druge pa se sklicujejo na apostolsko nasledstvo v smislu ''verskega nauka'', ki je prehajal od Jezusa in apostolov do današnjih verskih voditeljev. {{Infopolje Bivša država |native_name = ''Royaume de France'' |conventional_long_name = Kraljevina Francija |common_name = | |continent = Evropa |region = |country = |era = obnova Burbonov |status = kraljevina |status_text= |empire = |government_type= unitarna parlamentarna pol-ustavna monarhija | |event_start = |year_start = 1815 |date_start = |event_end = |year_end = 1830 |date_end = |life_span = 1815–1830 | |event1 = |date_event1 = |event2 = |date_event2 = |event3 = |date_event3 = |event_pre = |date_pre = |event_post = |date_post = | |p1 = Prvo francosko cesarstvo |flag_p1 = Flag of France.svg |s1 = |flag_s1 = |flag_s2 = Flag of France.svg |s3 = |flag_s3 = | |flag = |flag_type = |image_flag = Drapeau france ancien regime.svg |symbol = |symbol_type = |image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg |image_map = Kingdom of France (1815).svg |image_map_caption =Kraljevina Francija (1818) |capital = Pariz |national_motto = |national_anthem = |common_languages = [[francoščina]] |currency = [[francoski frank]] | leader1 = [[Ludvik XVIII.]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Karel X. Francoski |Karel X.]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Ludvik XIX. Francoski|Ludvik XIX.]] (pretendent) | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henrik V. Francoski|Henrik V. ]] (pretendent) | year_leader2 = 1824–1830 |title_leader = [[francoski kralj|kralj]] | title_deputy = predsednik vlade | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 |legislature = [[francoski parlament|parlament]] |house1 = [[francoski senat|senat]] |house2 = [[poslanska zbornica]]}} {{Infobox former country | native_name = {{native name|fr|Royaume de France}} | conventional_long_name = Kingdom of France | common_name = France | religion = {{ubli|[[Catholic Church]] {{nwr|([[state religion]])}}|[[Calvinism]]|[[Lutheranism]]|[[Judaism]]}} | government_type = [[Unitary state|Unitary]] parliamentary [[semi-constitutional monarchy]] | event_start = Restoration | life_span = 1815–1830 | year_start = 1815 | event_end = End of the Restoration<ref>Waller, Sally (2002). ''France in Revolution, 1776–1830''. Heinemann Advanced History. Heinemann Educational Publishers.</ref> | year_end = 1830 | date_end = 9 August | event1 = [[Charter of 1815]] adopted | date_event1 = 1815 | event2 = [[Hundred Thousand Sons of Saint Louis|Invasion of Spain]] | date_event2 = 6 April 1823 | event3 = [[July Revolution]] | date_event3 = 26–29 July 1830 | event4 = | date_event4 = | p1 = First French Empire | flag_p1 = Flag of France.svg | s1 = July Monarchy | flag_s1 = Flag of France.svg | flag_s2 = Flag of France.svg | flag_type = [[Flag of France|Flag]]{{sfn|Tombs|1996|p=333}}<ref>{{Cite book |last=Pinoteau |first=Hervé |title=Le chaos français et ses signes: étude sur la symbolique de l'Etat français depuis la Révolution de 1789 |date=1998 |publisher=Presses Sainte-Radegonde |isbn=978-2-9085-7117-2 |ol=456931M |page=217 |language=fr }}</ref>{{Efn|The flag can be seen on top of government buildings in the following illustrations: * {{Cite AV media |url=https://www.parismuseescollections.paris.fr/fr/musee-carnavalet/oeuvres/retour-du-roi-le-8-juillet-1815-1#infos-principales |title=Retour du Roi le 8 juillet 1815 |date=1815 |access-date=12 December 2021 |website=parismuseescollections.paris.fr}} * {{Cite AV media |url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/btv1b540014439.item |title=Attaque Des Tuileries (le 29 Juillet 1830) |date=1830 |access-date=25 November 2023 |website=gallica.bnf.fr}} }} | image_flag = Flag_of_the_Kingdom_of_France_(1814-1830).svg | symbol_type_article = Coat of arms of France | symbol_type = Coat of arms | image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg | image_map = Kingdom of France (1815).svg | image_map_caption = The [[Kingdom of France]] in 1818 | capital = [[Paris]] | national_motto = ''[[Montjoie Saint Denis!]]'' | national_anthem = ''[[Le Retour des Princes français à Paris]]'' {{nwr|"The Return of the French Princes to Paris"}} <div style="text-align:center">[[File:Marche Henri IV.ogg]]</div> | common_languages = [[French language|French]] | currency = [[French franc]] | leader1 = [[Louis XVIII]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Charles X of France|Charles X]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Louis Antoine, Duke of Angoulême|Louis XIX]] (''claimant'') | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henri, Count of Chambord|Henry V]] (''claimant'') | year_leader2 = 1824–1830 | title_leader = [[List of French monarchs|King]] | title_deputy = [[Prime Minister of France|Prime Minister]] | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 (first) | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 (last) | legislature = [[Parliament of France|Parliament]] | house1 = [[Chamber of Peers (France)|Chamber of Peers]] | house2 = [[Chamber of Deputies of France|Chamber of Deputies]] | demonym = French | iso3166code = omit }} {{Infobox organization | name = Skavtstvo | former name = | image = | image_border = | size = 200px | caption = | abbreviation = | predecessor = | successor = | formation = prvi skavtski tabor na otoku Brownsea (1907) | extinction = | merger = | merged = | established = {{Start date and age|df=yes|1907}} | type = nacionalne organizacije, povezane v različne mednarodne zveze in povezave | status = organizirano nepolitično mladinsko gibanje | purpose = | headquarters = | location = | coords = | region_served = univerzalnost | membership = | language = | general = | leader_title = Ustanovitelj | leader_name = [[Robert Baden-Powell]] | leader_title2 = | leader_name2 = | leader_title3 = | leader_name3 = | leader_title4 = | leader_name4 = | key_people = | main_organ = WOSM, WAGGS | affiliations = | budget = | num_staff = | num_volunteers = | website = | remarks = }} '''Skavti''' so pripadniki prostovoljnega, nepolitičnega, organiziranega vzgojnega in izobraževalnega gibanja mladih, ki je sedaj razširjeno skoraj po vsem svetu. ==Zgodovina== [[Slika:Baden-Powell ggbain-39190 (cropped).png|200px|thumb|levo|Začetnik svetovnega skavtstva<br> sir [[Robert Baden-Powell]]<br> (po skavtsko: Bi-Pi)]] Skavtstvo je svetovno mladinsko gibanje, ki ga je na začetku 20. stoletja ustanovil lord [[Robert Baden-Powell]] in ki sedaj obsega več kot 50 milijonov skavtinj in skavtov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenski-skavti-in-skavtinje-ze-25-let-zivijo-obljubo-bogu-in-domovini/363179 |title=Petindvajset let slovenskih skavtov |accessdate=25. junij 2025 |date=18. april 2015|format= |work=}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/who-we-are/scout-movement/scoutings-history |title=WOSM: Scouting’s History |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=534}}</ref> ===Prvi skavtski tabor=== [[File:BP and future Scouts at Brownsea.jpg|thumb|200px|desno|Prvi skavtski tabor na otoku Brownsea]] Po uspešni obrambi mesta Mafeking (danes Mafikeng) med [[Druga burska vojna|drugo bursko vojno]], zaključku svoje vojaške kariere v britanski konjenici (13. [[huzarji|huzarski]] polk)<ref>{{navedi splet|url=https://britishempire.co.uk/forces/armyunits/britishcavalry/13thhussarsbadenpowell.htm |title=13th hussars: Robert Baden Powell |accessdate=22. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ter upokojitvi s činom [[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|generalporočnika]]<ref>{{navedi splet |url=https://bwm.org.au/soldiers/Robert_Baden-Powell.php |title=Major General (Later Lieutenant General) Lord Robert Baden-Powel|accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> se je Baden Powell odločil, da svoje ideje in načela o vzgoji mladih, prevzetih tudi iz svojih vojaških izkušenj, skozi življenje v naravi tudi dejansko preizkusi. Zato je od 1. do 8. avgusta 1907 organiziral poskusni tabor na otočku Brownsea, na katerem je zbral skupino 22 dečkov iz različnih socialnih in družbenih slojev.<ref>{{navedi splet |url=https://thescoutingpages.org.uk/the-first-camp/ |title=The Scouting Pages: Brownsea Island - The First Camp |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ta prvi tabor velja za začetek svetovnega skavtskega gibanja oz. skavtstva.<ref>{{navedi splet |url=https://www.scouts.org.uk/about-us/our-history/our-online-exhibitions/the-early-days-of-scouting/brownsea-island-trialling-scouting/ |title=Brownsea Island: Trialling Scouting, 1 – 8 August 1907 |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.scout-o-wiki.de/index.php/Brownsea_Island |title=Brownsea Island |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=DE}}</ref> [[Slika:Scout stone Brownsea.jpg|thumb|150px|levo|Spomenik na otoku Brownsea, postavljen v spomin prvega skavtskega tabora]] [[Slika:Scouting for boys 1 1908.jpg|150px|thumb|levo|Scouting for boys (1908)]] ==Skavtska metoda== V svojem priročniku za izvidništvo »Scouting for boys« (Skavt: navodilo za vzgojo dobrih državljanov) {{COBISS|ID=6607929}}, ki je izšel naslednje leto, je Badel Powell prvič opisal osnove vzgojnega načela Learning by doing (učenje z delom). Skavtska metoda je vzgojni pristop, ki ga uporabljajo skavtske organizacije po vsem svetu, za celostni razvoj mladih. Temelji na načelu učenja z delom in spodbuja osebno rast, odgovornost, sodelovanje in spoznavanje življenja v naravi.<br> Skavtska metoda vsebuje osem ključnih elementov:<ref>{{navedi splet |url=https://skavti.si/poslanstvo |title=ZSKSS: Skavtska metoda |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> {| border="0" cellspacing= cellpadding= style="border-collapse:collapse;" | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan= | '''Metoda''' ---- |- | 1. Skavtski zakoni in obljuba |- | 2. Delo v majhnih skupinah |- | 3. Učenje z delom |- | 4. Osebno napredovanje<br> |- | 5. Simbolna govorica<br> |- | 6. Dejavnosti v naravi |- | 7. Medgeneracijski odnos<br> |- | 8. Služenje (kasneje) |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan= | '''Opis metode''' ---- |- | - osebna zaveza k življenju po določenih vrednotah |- | - spodbujanje sodelovanja, odgovornosti in demokratičnega odločanja |- | - iskustveno učenje skozi prakso<ref>{{navedi splet |url=https://www.zrss.si/pdf/BEAT_Izkustveno_ucenje.pdf |title=Izkustveno učenje: Od teorije k praksi|accessdate=25. junij 2025 |date=2002 |format= |work= }}</ref> |- | - vsak posameznik napreduje glede na svoje zmožnosti in zadane cilje |- | - uporaba simbolov, obredov in zgodb za prenos vrednot<ref>{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=620}}</ref> |- | - narava kot učilnica in prostor osebne rasti |- | - sodelovanje med mladimi in odraslimi voditelji |- | - aktivno prispevanje k skupnosti, družbi, za skupno dobro in pomoč drugim |} |} ==Pedagoški vidiki in poudarki skavtske metode== Pedagoški vidiki skavtske metode so temeljno povezani z njenim ciljem: celostno vzgojo mladih v odgovorne, samostojne in solidarne posameznike. Metoda ni le skupek tehnik, temveč celovit vzgojni pristop, ki temelji na izkustvenem učenju, osebni rasti in vrednotah.<ref>{{navedi knjigo |author=Baden-Powell, Robert |year=2015 |title=Priročnik za skavtske voditelje: o teoriji skavtske vzgoje |publisher=ZSKSS |isbn=978-961-91701-5-1 |cobiss=253014528 |pages=}}</ref> ===Poudarki=== [[Slika:Health in home and town (1922) (14591638320).jpg|150px|sličica|desno]] ''1. Učenje z delom (learning by doing)''<br> Učenje z delom je osrednji pedagoški princip skavtske metode. Mladi se učijo skozi lastne izkušnje, naloge in izzive, kar spodbuja aktivno udeležbo, refleksijo in notranjo motivacijo. Gre za konstruktivistični pristop, kjer je učenec v središču učnega procesa.<br> ''2. Samovzgoja in osebno napredovanje''<br> Skavtska metoda spodbuja notranjo motivacijo in odgovornost za lastni razvoj. Vsak posameznik napreduje glede na svoje zmožnosti, kar je skladno z načeli diferencirane pedagogike.<br> ''3. Vzgoja za vrednote''<br> Skavtski zakoni in obljuba niso le simboli, temveč pedagoška orodja za oblikovanje značaja. Spodbujajo kreposti, kot so poštenost, pomoč bližnjemu, spoštovanje narave in duhovno rast.<br> ''4. Delo v majhnih skupinah''<br> Majhne skupine (vodi) omogočajo socialno učenje, razvoj komunikacijskih veščin, učenje in pomen sodelovanja ter demokratičnega odločanja. To je v skladu s sodobnimi pristopi k timskemu učenju in vzgoji za skupnost.<br> ''5. Simbolna govorica''<br> Uporaba simbolov, obredov in zgodb omogoča globoko notranjo identifikacijo, z vrednotami in cilji. To je pomemben vidik vzgoje, saj nagovarja čustveno in duhovno dimenzijo posameznika.<br> ''6. Narava kot učilnica''<br> Naravno okolje spodbuja spontano učenje, raziskovanje in stik z bistvenim. Pedagoško gledano gre za učenje v avtentičnem okolju, ki krepi telesni, čustveni in duhovni razvoj.<br> ''7. Medgeneracijsko učenje''<br> Odrasli voditelji niso le učitelji, temveč spremljevalci in pomočniki, kar omogoča vzgojo skozi odnos in zgled. To je v skladu s sodobnimi pristopi mentorstva in vzgoje z zgledom.<ref>{{navedi knjigo |author= |year=2002 |title= Sam vodim svoj čoln : vzgoja za odgovorno odločanje : priročnik za voditelje v podporo vzgojnemu namenu ZSKSS|publisher=ZSKSS |isbn= |cobiss=119345920 |pages=}}</ref> ==Skavti v Sloveniji== ===Slovenski skavti v Kraljevini Jugoslaviji=== Slovenski skavti so nastali v obdobju [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]], leta 1922, po jugoslovanskem [[Sokol (društvo)|vsesokolskem]] zletu (srečanju) v [[Ljubljana|Ljubljani]], pri katerem so kot spremljevalci sodelovali tudi [[Bosna in Hercegovina|bosanski]], [[Srbija|srbski]], [[Češka|češki]] in [[Poljska|poljski]] skavti. Skupina dijakov se je povezala s skavti v [[Beograd]]u, od koder so jim poslali skavtske priročnike, značke in klobuke. Prvi slovenski skavtski tabor je bil organiziran leta 1923, v [[Kamniška Bistrica|Kamniški Bistrici]].<ref>{{navedi knjigo |author=Grašič, Miroslava |year=1990 |title=Skavti in gozdovniki na Slovenskem: Taborniška gibanja med Slovenci v domovini, zamejstvu, Argentini in Kanadi v 20. stoletju |publisher=Muzej narodne osvoboditve Maribor |isbn= |cobiss=10782 |pages=13}}</ref> [[Slika:Simbol skavtov Kraljevine Jugoslavije.jpg|150px px|sličica|desno|Simbol zveze jugoslovanskih skavtov, ene od ustanoviteljic WOSM-a]] Župa skavtov v Sloveniji se je leta 1929 preimenovala v Dravsko skavtsko župo, obe sta bili organizacijsko povezani najprej v Savez Izvidnika i planinki Jugoslavije, kasneje pa v Savez skauta Kraljevine Jugoslavije. Jeseni 1939 je bila v Ljubljani na Kodeljevem ustanovljena Zveza slovenskih skavtov, ki je temeljila na načelih katoliškega skavtskega gibanja. Zaradi [[Aprilska vojna|agresije na Jugoslavijo]] aprila 1941 je bila skavtska organizacija v Sloveniji uradno razpuščena 10. junija 1941 in zatem prepovedana s strani okupatorjev. Malo pred razpustom bilo v Sloveniji 1380 registriranih skavtinj in skavtov. {{glavni|Zgodovina slovenskega skavtstva}} ==WOSM== [[Slika:WOSM 2024.svg|100px|thumb|desno|Novi simbol WOSM-a (od 2024)]] '''WOSM''' (World Organization of the Scout Movement) je svetovna organizacija skavtskega gibanja, ki združuje veliko število nacionalnih skavtskih organizacij z vsega sveta. ===Ustanovitev=== Leta 1920, na 1. svetovnem skavtskem jamboreeju v Olympia Hall v Kensingtonu (London), so se predstavniki skavtskih skupin iz različnih držav dogovorili o potrebi po mednarodni koordinaciji. Svetovno organizacijo skavtskega gibanja (WOSM) je na pobudo [[Robert Baden-Powell|Roberta Baden-Powella]] ustanovilo trideset nacionalnih skavtskih organizacij, vendar je bilo samo deset ustanovitvenih: Argentina, Avstralija, Belgija, Kanada, Čile, Francija, Združeno kraljestvo, Italija, Japonska ter Jugoslavija (tedaj [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev]]). Formalno je bil WOSM ustanovljen julija 1922, na 2. mednarodni skavtski konferenci v Parizu,<ref>{{navedi splet |url= https://learn.scout.org/resource/constitution-world-organization-scout-movement|title=Constitution of the World Organization of the Scout Movement |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> 1. decembra 1922 pa je bila organizacija s tedanjim sedežem v Parizu uradno registrirana. ====Selitve sedeža==== [[Slika:World Bureau (World Organization of the Scout Movement).svg|150px|thumb|desno|Oznaka Svetovnega skavtskega urada ]] V Londonu je bil v obdobju 1920 - 1958 sedež mednarodnega skavtskega urada (tedaj Boy Scouts International Bureau), ki se je zaradi reogranizacije in širitve delovanja preselil v Kanado, sedež je bil v [[Ottawa|Ottawi]] (1958-1968). Sedež sedanjega Svetovnega skavtskega urada (World Scout Bureau) je od leta 1968 v Švici, v Ženevi.<ref>{{Cite web |title=World Scout Bureau - Relocation of Central Office |url=https://web.archive.org/web/20130919090636/http://www.scout.org/en/content/download/34284/312108/file/Circular%2021-2013%20EN.pdf |archive-date=19 September 2013 |access-date=11 September 2013 |website=WOSM Circular N° 20/2013 |df=dmy-all|language=EN}}</ref> Zgodovinsko pomemben center skavtstva ostaja Gilwell Park<ref>{{navedi splet |url=https://www.scouts.org.uk/about-us/our-history/gilwell-park/ |title=Gilwell Park |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref> v Londonu, kjer se opravljajo tečaji »Wood Badge« za mednarodnega skavtskega voditelja.<ref>{{navedi splet |url=https://thescoutingpages.org.uk/the-wood-badge/ |title=The Scouting Pages: The Wood Badge |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ===Organiziranost in zasedanja=== Izvršni organ WOSM-a, Svetovni skavtski biro (World Scout Bureau) ima sedež v [[Ženeva|Ženevi]] v Švici,<ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/who-we-are/world-organization/world-scout-bureau |title=World Scout Bureau |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> operativni sedež tega organa na globalni ravni (World Scout Bureau Global Support Centre) pa je v [[Kuala Lumpur|Kuala Lumpurju]] v Maleziji.<ref>{{navedi splet |url=https://www.devex.com/organizations/world-scout-bureau-global-support-centre-240855 |title=World Scout Bureau Global Support Centre |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref><br> Svetovna skavtska konferenca je najvišji organ odločanja WOSM-a, ki se sklicuje in poteka vsaka tri leta.<ref>{{navedi splet |url=https://www.muzej-nz.si/razstave/arhiv/70-let-zveze-tabornikov-slovenije/70-let-zveze-tabornikov-slovenije-taborniske-vezi-po-celem-svetu/ |title=70-let Zveze tabornikov Slovenije: taborniške sledi po celem svetu |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> 40. svetovna skavtska konferenca WOSM-a je potekala v Ljubljani, od 11. do 15. avgusta 2014, udeležilo pa se jo je več kot 1200 delegatov iz več kot 130-ih držav članic.<ref>{{navedi splet |url=https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/40-skavtska-konferenca/ |title= 40. skavtska konferenca|accessdate= |date=11. avgust 2014 |format= |work= }}</ref><br> [[Slika:NASA Armstrong 1969 scout.png|250px|thumb|desno|Našitek WOSM-a, ki ga med [[Apollo 11|prvim pristankom na luni]] pri sebi imel astronavt [[Neil Armstrong]]]] ===Članstvo v WOSM-u=== Po zadnjih podatkih je v WOSM včlanjenih 174 skavtskih organizacij iz 172 držav in ozemelj po svetu. Ker nekatere organizacije pokrivajo več držav (npr skavtska organizacija Združenega kraljestva vključuje tudi britanska čezmorska ozemlja), je zato število držav nekoliko višje od števila organizacij. Ker skupno število članov presega 57 milijonov skavtinj in skavtov, se WOSM uvršča med največje mladinske organizacije na svetu. Evropska skavtska regija WOSM-a obsega preko dva milijona skavtov in voditeljev, v štiridesetih nacionalnih skavtskih organizacijah.<ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/where-we-work/regions/europe |title=European Scout Region |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ker ima WOSM sprejeto pravilo, da sprejme med svoje nove člane samo eno nacionalno skavtsko organizacijo, je leta 1994 iz Slovenije sprejel [[Zveza tabornikov Slovenije|Zvezo tabornikov Slovenije]], kot svojo 135. člansko organizacijo. ==WAGGGS== [[Slika:WAGGGS.svg|100px|thumb|desno|Simbol WAGGGS-a]] '''WAGGS''' (World Association of Girl Guides and Girl Scouts) je največje prostovoljno mladinsko gibanje na svetu za dekleta in mlade ženske.<ref>{{navedi splet |url=https://www.cnvos.si/nvo-vseved/eu-mreze/world-association-girl-guides-and-scouts-wagggs/ |title=WAGGGS |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> Združuje več kot 10 milijonov članic v 153 državah, ter si prizadeva, da bi člani (dekleta in tudi fantje) v polnosti razvili svoje potenciale. === Zgodovina in ustanovitev=== [[Slika:100 years of Girl Guiding (4825886481).jpg|150px|thumb|desno|Cvetlična zasaditev ob 100-letnici skavtinj]] [[Slika:Agnes Baden-Powell.jpg|150px|thumb|levo|Agnes Baden-Powell (1858-1945)]] [[Slika:Olave Baden-Powell.jpg|150px|thumb|desno|Olave Baden-Powell (1889-1977), okoli 1920]] Že leta 1909 se je na srečanju skavtov v Londonu pojavila skupina deklet, ki so se razglasile za »Girl Scouts« (skavtinje). To je ustanovitelja skavtstva Roberta Baden-Powella spodbudilo, da prilagodi gibanje tudi za dekleta. Leta 1910 je vodstvo skavtinj zaupal svoji sestri Agnes Baden-Powell.<ref>{{navedi splet |url=https://www.girlmuseum.org/girl-guiding-a-brief-history-part-two-agnes-baden-powell/ |title=The Three Baden-Powells: Robert, Agnes and Olave|accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Leta 1918 je Baden-Powell izdal novo priročnik za dekleta, z naslovom Girl Guides. Prva svetovna skavtska konferenca leta 1920 v Londonu je omogočila mednarodno povezovanje tudi skavtinjam.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/about-us/our-history/ |title=WAGGGS: Our history |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Na 5. mednarodni skavtski konferenci v Parádu na Madžarskem, leta 1928, je bil ustanovljen WAGGGS, kot svetovno združenje skavtinj.<ref>{{navedi splet |url=https://www.csbk.org/wp-content/uploads/2011/07/Hungarian-Scout-History-flyer3.pdf |title=The History of Hungarian Scouting Worldwide |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ustanoviteljice so bile predstavnice 26 držav, med njimi tudi Jugoslavije (tedaj [[Kraljevina SHS|Kraljevine SHS]]). ===Članstvo ZSKSS=== V Evropi trenutno WAGGGS podpira 64 nacionalnih skavtskih združenj v 41 držav. Iz Slovenije so člani WAGGGS-a skavti oz. [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS), ki so leta 1996 postali pridruženi, leta 1999 pa polnopravni člani.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/our-world/europe-region/member-organisations/Slovenia/ |title=WAGGGS Member organisation: ZSKSS |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Nekatere skavtske organizacije so članice obeh zvez (lahko pa njihovi člani osebno), tako WOSM-a kot WAGGGS-a. ===Organiziranost=== Sedež WAGGGS-a je v Londonu, v Olave Centru, ki je bil odprt leta 1985. Poimenovan je po Olave Baden-Powell, ženi ustanovitelja skavtskega gibanja Roberta Baden-Powella in prvi svetovni voditeljici skavtinj.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/contact-us/ |title=Contact WAGGGS at our London World Bureau |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ==Sklici== {{sklici|3}} == Glej tudi == * [[Zgodovina slovenskega skavtstva]] * [[Robert Baden-Powell]] * [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS) * [[Slovenska zamejska skavtska organizacija]] (SZSO) * [[Zveza bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZBOKSS) == Viri == * World Association of Girl Guides and Girl Scouts, World Bureau (1997), ''Trefoil Round the World''. Eleventh Edition 1997. {{ISBN|0-900827-75-0}} {{ikona en}} * Grašič, Miroslava, ''Skavti in gozdovniki na Slovenskem: Taborniška gibanja med Slovenci v domovini, zamejstvu, Argentini in Kanadi v 20. stoletju'', Maribor 1990, Muzej narodne osvoboditve Maribor {{COBISS|ID=10782}} * Fužir, Barbara, ''Skavti: 25 zgodb za 25 let delovanja združenja'', Ljubljana 2015, ZSKSS {{ISBN|978-961-93642-1-5}} {{COBISS|ID=279071232}} *{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=534, 620}} *{{navedi knjigo |author=Baden-Powell, Robert |year=2015 |title=Priročnik za skavtske voditelje: o teoriji skavtske vzgoje |publisher=ZSKSS |isbn=978-961-91701-5-1 |cobiss=253014528 |pages=}} ==Zunanje povezave== * [http://skavti.si/zgodovina Skavti.si/zgodovina] (pridobljeno 15. junija 2019) {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Skavtstvo]] {{Infobox historic site |name = Opatija Rheinau |native_name = Abtei Rheinau |image = 2010-05-14 16-25-05 Switzerland Zurich Alt-Rheinau.jpg |caption =sedanji izgled nekdanje opatije |image_size = 250px |locmapin = Švica |map_width = 275 |map_caption = |coordinates ={{coord|47|38|32|N|8|36|30|E|}} |location ={{zastava|Švica}},<br>[[Rheinau]], [[Kanton Zürich]] |area = |built = |demolished = |rebuilt = |architect = |architecture = |governing_body =Rimskokatoliška škofija Sankt Gallen<br>[[Kanton Zürich]] |owner= |url= }} '''Opatija Rheinau''' [rajnau], ([[Latinščina|lat.]] Monasterium Rhenaugensis) je nekdanja [[benediktinci|benediktinska]] opatija v [[Švica|Švici]], v [[Kanton Zürich|kantonu Zürich]]. Ustanovljena je bila okoli leta 778, razpuščena pa je bila leta 1862. Stoji na otočku na reki [[Ren]]. ==Zgodovina== Izgradnjo obrambnega kompleksa na strateško pomembnem in zaščitenem rokavu reke Ren zgodovinarji uvrščajo v leto 778. V devetem stoletju se je tam naselila skupnost triinštiridesetih benediktinskih menihov, od katerih je bilo polovica duhovnikov.<ref>[https://books.google.com/books?id=YwU4AAAAIAAJ&dq=Rheinau+Abbey&pg=PA285 Clark, James Midgley. ''The Abbey of St. Gall as a Centre of Literature & Art'', Chapter XII, CUP Archive, 1926, 1926]</ref> Med njimi je bil sv. Fintan (oz. Findan)<ref>{{navedi splet |url=https://svetniki.org/sveti-fintan-misijonar-puscavnik-in-rekluz/ |title=Sveti Fintan |accessdate=30. maj 2023 |date= |format= |work= }}</ref> irski menih, ki se je uspel rešiti [[vikingi|vikingške]] sužnosti. V samostanu je kot puščavnik živel dvaindvajset let.<ref>[https://books.google.com/books?id=V6OpDgAAQBAJ&dq=Rheinau+Abbey&pg=PA283 Rio, Alice. ''Slavery After Rome, 500-1100'', Oxford University Press, 2017, p. 30] {{ISBN|9780191009020}}</ref> == Sklici== {{sklici}} == Sklici == {{sklici}} == Viri== == Zunanje povezave == {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti na Bledu]] tg4v1xmrear1dnltgxqljvr2036oees 0 401094 6655158 6610505 2026-04-03T07:09:44Z ~2026-20585-07 257578 6655158 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev Srca Jezusovega | image = <!-- WD --> | caption = | pushpin map = Ljubljana-center | pushpin label position = left | pushpin map alt = Zemljevid centra Ljubljane | map caption = Lega na zemljevidu centra Ljubljane | coordinates= <!-- WD --> | location = [[Ljubljana]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[Srce Jezusovo]] | side altars = [[Srce Marijino]]<br>[[Vincencij Pavelski]] | relics = [[Janez Frančišek Gnidovec]] | status = [[podružnična cerkev]] | functional status = aktivno | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = 1883 | founder = lazaristi | groundbreaking = 24. junij 1881 | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = 1. julij 1883 | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = [[Adolf Wagner]] | architectural type = | style = [[neogotika]] | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = | bells hung = 4 | bell weight = | parish = [[Župnija Ljubljana - Sv. Peter|Ljubljana - Sv. Peter]] | deanery = [[Dekanija Ljubljana - Center|Ljubljana - Center]] | archdeaconry = [[I. arhidiakonat]] | archdiocese = [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | metropolis = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Ljubljana - Cerkev Srca Jezusovega | rkd_tip = NKD | razglasitev_rkd_tip = | refšt = 1976 | lokacija = | občina = Ljubljana }} }} '''Cerkev Srca Jezusovega''' v [[Ljubljana|Ljubljani]] je redovna cerkev, ki pripada [[Lazaristi|Misijonski družbi lazaristov]]. Stoji na [[Tabor, Ljubljana|Taboru]]. Sezidana je v neogotskem slogu. Zgrajena je bila po naročilu lazaristov, ki so prišli v Ljubljano leta 1879. Pobudo za zidavo je dal misijonar [[Janez Kukovič]], ki je prišel v Ljubljano leta 1880. Cesar [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef I.]] je že leta 1855 dovolil naselitev lazaristov po vsej monarhiji. == Zgodovina == 10. maja 1881 je bil položen temeljni kamen, ki ga je 14. maja blagoslovil ljubljanski škof [[Janez Zlatoust Pogačar]]. Knezoškof je želel imeti sveto mašo na kraju samem, zato so postavili zasilni oltar, nad katerim je bila razpeta šotorska streha. Med mašo je po evangeliju v nemškem in slovenskem jeziku povedal, naj bo ta novozgrajena [[Cerkev (zgradba)|cerkev]] spomin na poroko prestolonaslednika [[Rudolf Habsburško-Lotarinški|Rudolfa]] z nadvojvodinjo [[Štefanija Habsburško-Lotarinška|Štefanijo]], misijonski duhovniki pa naj imajo svojo cerkev, da bodo lahko imeli misijone tako v Ljubljani kot na podeželju. Zidarji so pričeli z delom takoj po prazniku [[Srce Jezusovo|Srca Jezusovega]], 24. junija 1881, kar je imelo simboličen pomen, hkrati pa tudi pieteto do samega praznika in imena cerkve. Cerkev je bila posvečena 1. julija 1883. Le nekaj dni kasneje, natančneje 13. julija, jo je obiskal cesar Franc Jožef I., ker se je ravno takrat mudil v Ljubljani in tako izkoristil priložnost, da vidi neogotsko cerkev, zgrajeno na čast cesarske dinastije. V spomin na ta dogodek je poleg oltarja Matere Božje vzidana spominska plošča. === Gradnja gotske cerkve === Običajno se temeljni kamen nahaja pod glavnim oltarjem, pri tej cerkvi pa se nahaja v [[Zakristija|zakristiji]], saj naj bi bil po prvotnem načrtu tam postavljen glavni oltar. Sprememba je nastala zaradi tega, ker je Mestni magistrat zahteval, da Misijonska družba odstopi pred načrtovano cerkvijo šest arov zemljišča za morebitno širjenje ceste, ki se je takrat imenovala Travniška ulica, sedaj pa [[Slomškova ulica, Ljubljana|Slomškova]]. Po preurejenih načrtih je bil [[prezbiterij]] obrnjen proti zahodu, ladja pa je bila skrajšana za eno cerkveno okno. Junija 1883 je bila cerkev že pod streho. Hkrati z graditvijo cerkve so zidali tudi misijonsko hišo. Za kamnoseška dela je bil zadolžen [[Peter Toman]], kleparska dela so zaupali vdovi kleparskega mojstra Ani Nollijevi, krovska dela sta naredila podjetnika [[Henrik Korn]] in mizar [[Vincenc Hansl]], ključavničarska pa [[Franc Pilko]]. Misijonski brat [[Janez Nepomuk Aplenc]] je nudil zelo veliko pomoč pri mizarskih delih. Svojo delavnico je imel v misijonski hiši tudi podobar [[Franc Jontez]]. Za dobavo ostrešja cerkve je poskrbel [[Anton Jerančič]], za hišo pa [[Franc Pust]]. Iz [[Osijek]]a so dobili les, ki so ga naročili za prižnico in klopi. === Obnova === Ljubljano in okolico je 14. aprila 1895 močno prizadel [[Ljubljanski potres 1895|potres]], toda cerkev je bila le malo poškodovana. V zahvalo Brezmadežni, ker cerkev ob potresu ni bila še huje poškodovana, sta na vsaki strani glavnega oltarja postavljena votivna medaljona, ki predstavljata obe strani [[Čudodelna svetinja|čudodelne svetinje]]. Izdelal ju je podobar [[Dominik Demetz]], misijonski brat [[Mihael Kostanjšek]] pa je za medaljona izdelal hrastova gotska okvirja, obrobljena s pozlato. Mihael Kostanjšek je vodil tudi obnovo po potresu poškodovane cerkve. Za začetek so obnovili poslikane stene v prezbiteriju. Vsa ta dela so zaupali slikarjema [[Simon Ogrin|Simonu Ogrinu]] in [[Anton Jebačin|Antonu Jebačinu]] ter pleskarju [[Baraga|Baragi]]{{ime}}. Z večjo obnovo so začeli precej let kasneje, šele leta 1927. Takrat so v [[Frankfurt]]u za prekritje cerkvene strehe nabavili cel vagon [[skril]]ja. Z njim so spomladi 1928 prekrili celotno cerkev in del misijonske hiše. Prej je bila strma dvokapna cerkvena streha pokrita z večbarvnim angleškim skriljem. V prezbiteriju so leta 1930 postavili nove klopi, ki so jih naredili iz slavonskega hrasta. Te klopi so bile namenjene za bogoslovce. 7. julija 1931 je slikar Peter Železnik začel obnavljati zakristijo in jo končal do praznika [[Vincencij Pavelski|svetega Vincencija]], 19. julija. V tem času je kipar Ivan Pengov na glavnem oltarju pozlatil robove [[Tabernakelj|tabernaklja]]. Leta 1932 so okenske okvire cerkve dopolnili z dodatnimi zunanjimi okni, saj je bila cerkev Srca Jezusovega znana kot najbolj mrzla v Ljubljani. Leta 1937 so obnovili tudi poslikavo cerkve. Delo sta opravila slikarja [[Albin Slivar]] iz Trnovega in [[Peter Železnik]] iz Most. 8. junija 1937 so pričeli s čiščenjem oltarjev, prižnice, kipov, obnovili so [[Spovednica|spovednico]], misijonski križ in okvirje križevega pota. Med drugim so uredili tudi električno napeljavo ter namestili dodatna svetlobna telesa in povečali orgle. Leta 1937 so obnovili in na novo poslikali tudi [[Oratorij (cerkev)|oratorij]], 24. novembra pa vanj postavili nov križev pot. Podobe so delo [[Fugeln Gerhard|Fugelna Gerharda]]. Pri obnovitvenih delih so sodelovali tudi misijonski bratje. Za strokovno vodstvo vseh naštetih del je bil zadolžen konservator [[France Stele (umetnostni zgodovinar)|France Stele]]. === Poškodba === Ob praznovanju zmage komunistov v Ljubljani je junija 1945, ravno na praznik Srca Jezusovega, močna eksplozija streliva na železniški postaji poškodovala tudi cerkev. Delno so bila razbita okna, poškodovano in premaknjeno je bilo tudi ostrešje, kar pa so kmalu popravili. == Arhitektura == === Zunanjost === [[Slika:LJ Srce Jezusovo.JPG|thumb|right|250px|Cerkev Srca Jezusovega]] Ob pogledu na zunanjost cerkve takoj opazimo, da je le-ta visoka skladna gotska arhitektura z visokim in vitkim zvonikom, ki je sezidan na desni strani pročelja. Polkrožen tlak pred samo cerkvijo, ki je sestavljen iz kock ter vmesnega asfalta, vodi iz parka, ki se nahaja v neposredni bližini, po štirih stopnicah v preddverje pod balkon. Ta je na zunanji strani kora in sloni na dveh vitkih stebrih iz črnega marmorja. Nad balkonom je v pročelno steno vgrajeno veliko gotsko barvno okno, dve manjši okni pa sta vdelani v zoženem delu pročelja. Na vrhu strme dvokapne strehe krasi cerkev gotski stolpič iz belega marmorja, kar še poudarja mogočno gotsko podobo stavbe. V visoko obokano gotsko svetišče vodi troje velikih dvokrilnih vrat iz hrastovega lesa. Cerkev je popolnoma usklajena z notranjo gotsko opremo. Na zunanje zidove je prislonjenih dvanajst opornikov. Segajo do strešnega okrajka. Visoka in strma dvokapna streha je pokrita z enobarvnim skriljem. Cerkvena vrata je izdelal mojster [[Vincencij Hansl]]. Na pročelju cerkve se nahaja mali gotski stolpič iz belega istrskega kamna. V stolpiču je bil tudi zvonec, kupljen s sredstvi sester usmiljenk in [[kanonik]]a [[Anton Urbas|Antona Urbasa]]. Sestre in kanonik so denar prihranili na ta način, da so se mnogokrat postili. V zahvalo za to spokorno dejanje so jim ob smrti zvonili s tem zvonom. ==== Okna ==== Velika okna sestavljata dva vzporedna zašiljena ločna dela, ki se strneta v [[Rozeta (arhitektura)|rozeto]]. Barvna stekla so vdelana v kamniti okvir. Izdelani so bili Mayerjevem zavodu v Münchnu. Na treh oknih v apsidi, prezbiteriju, so na levi strani upodobljeni [[Sveta Marija|Marija]] z Detetom v naročju in [[Sveti Jožef|svetim Jožefom]] ob strani. Na sredini je upodobljena [[Sveta Trojica]], na desnem oknu pa razodetje Srca Jezusovega sveti [[Sveta Marjeta Marija Alakok|Marjeti Mariji Alacoque]]. Vsa ostala okna so le dekorativno okrašena z ornamentiko iz barvnega stekla. ==== Zvonik ==== Zvonik je bil dograjen ob koncu leta 1883. Prav na novoletni dan leta 1884 so nanj pritrdili zlato jabolko z visokim križem. V mesecu avgustu leta 1970 je bil zvonik prekrit z bakrom, streha cerkve pa z [[eternit]]om. '''Zvonovi''' Pri ljubljanskem livarju in zvonarju [[Albert Samassa|Albertu Samassi]] je bila sklenjena pogodba za štiri zvonove v akordu, kot ga je predlagal profesor [[Smrekar]]{{ime}}. Veliki zvon »Es« je tehtal 1.067 kilogramov, drugi »G« 480 kilogramov, zvon »B« 337 kilogramov in »Des« 204 kilogramov. Zvonovi so bili vliti 19. decembra 1884. Takoj naslednji dan, v soboto, 20. decembra 1884, so jih slovesno okrašene pripeljali pred cerkev. Pri nedeljski maši, dne 21. decembra 1884, jih je pred cerkvijo posvetil škof Jakob Missia. Po ustoličenju za ljubljanskega škofa je bilo to njegovo prvo slovesno opravilo. Kot v večini drugih cerkva je tudi v cerkvi Srca Jezusovega vojaška oblast zasegla zvonove. 27. oktobra 1917 so odpeljali tri, v zvoniku je ostal le zvon »B« s podobami [[Sveti Štefan|svetega Štefana]], [[Sveti Rudolf|svetega Rudolfa]] in svetega Alojzija. Po prvi svetovni vojni so nabavili tri manjkajoče. Naročali so jih postopoma, od najlažjega do najtežjega. Zvon »C«, težak 250 kilogramov, je bil vlit leta 1921 in posvečen svetemu Vincenciju Pavelskemu, zvon »G«, težak 527 kilogramov, je iz leta 1925 in je posvečen Brezmadežni z njeno podobo ter napisom: »Sinovi sv. Vincencija in njihovi plemeniti dobrotniki nabrali za družbeno cerkev presvetega Srca Jezusovega na ime Brezmadežne ta zvon«. Zadnji, veliki zvon »Es« pa nosi letnico 1930 in je težak 1.050 kilogramov. Posvečen je Srcu Jezusovemu z napisom: »Srcu Jezusovemu, Kralju in središču vseh src.« Poleg podobe Jezusovega Srca so na zvonu še podobe svetega Cirila in Metoda in [[Mala Terezija|Male Terezije]]. Vse tri nove zvonove so vlile Strojne tovarne in livarne iz Ljubljane. Skupna teža štirih zvonov, ki se nahajajo v zvoniku cerkve Srca Jezusovega, znaša 2.164 kilogramov v akordu C-B-G-Es. Pred praznikom Srca Jezusovega, 22. junija 1930, je veliki zvon Es posvetil takrat še pomožni ljubljanski škof [[Gregorij Rožman]]. Leta 1981 je mojster Janez Starman s Preske pri Medvodah postavil zvonove na nove ležaje in uredil električno zvonjenje. '''Stolpna ura''' V cerkvi se nahaja stolpna ura, za izdelavo katere so poskrbeli v delavnici bratov Rieger. '''Praznovanje stote obletnice posvetitve cerkve''' Leta 1983 je bila stota obletnica posvetitve cerkve, zato je pred praznovanjem mojster [[Rajko Zupančič]] iz Šmartnega ob Savi notranjost cerkve prepleskal in obnovil ornamentiko. Po načrtih arhitekta Jožeta Marinka je bila takrat urejena tudi električna napeljava in nameščena svetlobna telesa. '''Avtomatizirano zvonjenje''' Zadnja postavitev zvonov na nove ležaje je bila storjena leta 2006. To je opravil [[Tomaž Klopčič]] in tako uredil avtomatizirano zvonjenje. === Notranjost === Glavna [[Cerkvena ladja|ladja]] je dolga 32 metrov in široka 10 metrov. Strop je gotski in rebrasto obokan, sklepniki pa povezani v obliki rozet. V cerkvi je skupaj šestnajst okenskih odprtin, in sicer dvanajst velikih oken, od teh pa se dva vzporedna zašiljena obokana dela oken strneta rozeto. Barvna stekla so vdelana v kamniti okvir. Visoke stene so bile prvotno le dekorativno okrašene. Razdeljene so bile z vodoravnimi progami, okrog oken pa so bili okraski z rastlinskimi ornamenti. Stene v prezbiteriju so bile poslikane. Navpični [[Pilaster|pilastri]] se vzpenjajo tesno ob stenah nad apsido ter se strnejo v rebrasti križni obok. === Oprema === '''Glavni oltar''' Na podlagi načrta arhitekta [[Adolf Wagner|Adolfa Wagnerja]] je veliki gotski oltar izdelal Mayerjev Umetnostni zavod za izdelavo cerkvene opreme v Münchnu. Tam so naredili tudi okna in križev pot. Oltar je izrezljan iz hrastovega lesa, visok je skoraj devet metrov, širok pa štiri metre in pol. Lesen tabernakelj je obložen s pozlačenimi kovinskimi ploščicami. Obe krili vrat sta okrašeni z ovalnima medaljonoma, na katerih sta podobi dveh [[angel]]ov, od katerih eden drži v roki [[kelih]], drugi pa [[Hostija|hostijo]]. Na glavnem oltarju je nad tabernakljem nameščen pod baldahinom kip Srca Jezusovega. Visok je 180 centimetrov in predstavlja Zveličarja v bleščečem kraljevskem oblačilu. Iz podrobnosti kipa je simbolično razvidno ime te cerkve, saj Zveličar z eno roko kaže na svoje prebodeno srce, ki je ovito s trnjem, drugo roko pa ima stegnjeno navzdol v znamenje odpuščanja in sprave. Na glavnem oltarju so upodobljeni še [[sveti Peter]] in [[Sveti Pavel|Pavel]], sveti [[Papež Leon I.|Leon Veliki]] in sveti [[Janez Krizostom]], poleg njih sta na vsaki strani še angela. Gotsko [[Monštranca|monštranco]] je naredil pasar [[Franc Jerančič]] v [[Wolfsberg]]u na Koroškem. Visoka je 74 centimetrov, široka 27 centimetrov, tehta pa pet kilogramov. Stojalo krasijo podobe štirih [[evangelist]]ov. Pod gotskim stolpičem stojita ob strani še kipca [[Sveti Jernej|svetega Jerneja]] in [[Sveti Avguštin|svetega Avguština]]. V vrhu monštrance so kipi Brezmadežne Marije in dveh angelov. Nad njimi se dvigajo vitki stolpiči, srednji na vrhu s križem. '''Ureditev bogoslužnega prostora''' Leta 1975 je bil prezbiterij preurejen po novih pokoncilskih liturgičnih navodilih, kjer je predpisano, da mora župnik maševati obrnjen proti faranom. Do tega leta je prezbiterij od ladje ločevala [[obhajilna miza]] iz hrastovih plošč z lepo okrašeno železno ograjo. Načrt za preureditev je naredil arhitekt [[Jože Marinko]], ki je predvidel odstranitev obhajilne mize in tudi ograji pri obeh stranskih oltarjih. Tlak prezbiterija so ob prenovi dvignili za eno stopnico in podaljšali proti ladji v obliki osmerokotnika. Postavili so nov daritveni oltar, [[ambon]] in sedeže z rebrasto oblikovanimi medeninastimi podstavki, vse v stilu gotskega prezbiterija. [[Stanko Vodnik]] je opravil kamnoseška dela, [[Boris Puh]] pa pasarska. '''Prižnica''' Tudi za prižnico je narisal načrt inženir Adolf Wagner. Iz hrastovega lesa jo je izdelal Franc Jontez. Naslonjena je na vogelni pilaster na levi strani cerkve. Okrašena je z golobom in podobami štirih evangelistov, narisanih na pozlačene cinkove plošče, ki so jih izdelali v Mayerjevem umetnostnem zavodu. Vrata na prižnico so delo mojstra Vincencija Hansla. '''Križev pot''' Načrt za okvirje križevega pota je zrisal Wagner, izdelal Franc Jontez, terakotne reliefe za postaje pa oblikoval Mayerjev zavod. '''Božji grob''' 9. aprila 1939 so prvotni Božji grob nadomestili z novim. '''Obhajilna miza''' Obhajilna miza je bila izdelana v delavnici mojstra Vincencija Hansla in postavljena leta 1883. V dolžino je merila 10 metrov. V cerkvi se je nahajala vse do leta 1975, ko je bila odstranjena. '''Stranska oltarja''' Na levi strani prečne ladje je oltar posvečen [[Srce Marijino|Marijinemu Srcu]]. Ob njenem kipu sta ''sveti Jožef z Detetom v naročju in [[Alojzij Gonzaga|sveti Alojzij]]'' s križem in lilijo v roki. Na oltarnem nastavku sta podobi Marijinih staršev [[Sveta Ana|svete Ane]] in [[Sveti Joahim|svetega Joahima]]. Na desni strani prečne ladje je oltar posvečen svetemu Vincenciju Pavelskemu. Poleg sta še kipa misijonskih duhovnikov, mučencev na Kitajskem, blaženega [[Frančišek Klet|Frančiška Kleta]] in [[Janez Gabriel Perboyr|Janeza Gabriela Perboyrja]]. Poleg praškega Jezuščka v vitrini sta na oltarni mizi upodobljena Vincencijeva sodobnika in prijatelja sveti [[Frančišek Saleški]] in sveta [[Ivana Šantalska]]. Ob straneh sta še kipa svete [[Ludovika de Marillac|Ludovike de Marillac]] in svete [[Katarina Laboure|Katarine Laboure]]. Pod oltarjem je od leta 2010 pokopan lazarist in škof [[Janez Frančišek Gnidovec]]. Posmrtne ostanke so v cerkev prenesli iz [[Centralno pokopališče Žale|Ljubljanskih Žal]]. Stranska oltarja sta izdelala podobar Dominik Demetz in misijonski brat Mihael Kostanjšek. '''Hrastove klopi''' [[Slika:Cerkev Srca Jezusovega, Ljubljana, detalj na klopi.jpg|sličica|Detalj na klopi| Detajl na prvih in zadnjih klopeh cerkve Srca Jezusovega v Ljubljani]] Klopi so bile izdelane in nameščene v cerkev leta 1883. '''Misijonski križ''' Dominik Demetz je izdelal velik kip križanega Jezusa in ga v cerkev postavil ob prvem misijonu, ki so ga imeli leta 1885. '''Pevski kor''' Pevski kor meri 10 x 4,2 metra, do njega se povzpnemo po 36 stopnicah. Podpirajo ga štirje stebri iz črnega marmorja. Navpični pilastri se vzpenjajo ob stenah na apsido in nato strnejo v rebrasti križni obok. '''Orgle''' V začetku je bil na koru le star [[harmonij]]. Ne dolgo za tem, že leta 1883, je dunajska usmiljenka sestra [[Cirila]]{{ime}} cerkvi podarila stare Wahringove orgle, ki jih je postavil orglar Franc Goršič ter jih povečal za en register. Čez tri leta (1896) so jih prodali naprej. Kupil jih je župnik [[Tavčar]]{{ime}} v Lešah pri Tržiču. Na nove orgle iz delavnice bratov Rieger v Joegernsdorfu (Šlezija) so v cerkvi prvič zaigrali 13. julija 1896. Imele so dva manuala in petnajst registrov. Zopet se je izkazal misijonski brat Mihael Kostanjšek, ki je za najnovejšo pridobitev – cerkvene orgle – naredil omaro iz hrastovega lesa. Mojster [[Franc Jenko]] jih je leta 1937 prenovil in jih povečal s 15 na 28 registrov. Pri postavitvi prenovljenih orgel so mu pomagali tudi misijonski bratje. Pri podvojitvi registrov se je moč in lepota glasu povečala za trikrat. Prej so imele orgle 754 piščali, po prenovi pa kar 1716. '''Ogrevanje''' V novembru 1969 so začeli urejati ogrevanje cerkve. Dela so bila končana pred božičem. '''Ozvočenje''' 2. februarja 1970 je bilo prvič urejeno ozvočenje cerkve, kasneje so naprave le še dopolnjevali. ==== Kapela svetega Cirila in Metoda ==== Leta 1885, ob tisočletnici smrti [[Sveti Metod|svetega Metoda]], so na desni strani prezbiterija prizidali [[kapelo]] svetih bratov [[Sveti Ciril in Metod|Cirila in Metoda]]. Poslikal jo je [[Janez Borowsky]]. Leseni oltar je bil izdelan po Wagnerjevem načrtu. 28. junija 1885 je kapelo in oltar blagoslovil škof [[Jakob Missia]]. V sklepni kamen so shranili listine in nekaj kovancev. Med dobrotniki za novo kapelo je kar nekaj imen znanih Slovencev: škof Janez Pogačar, [[Franc Miklošič]], [[Matija Valjavec]] in še nekateri drugi. To kapelo so začeli obnavljati 7. avgusta 1914. Celjski kipar [[Čamernik]]{{ime}} je izdelal nov kamniti nastavek, obdržali pa so kipe svetega Cirila in Metoda ter mučencev [[Sveti Mohor in Fortunat|svetega Mohorja in Fortunata]]. Ta prenovljeni oltar je 20. julija 1915 posvetil škof [[Anton Bonaventura Jeglič]]. Leta 1954 so zaradi pomanjkanja prostora kapelo pregradili na tri dele in tako pridobili prostor za knjižico, skladišče in zasilno prenočišče. ==== Zakristija ==== [[Slika:Cerkev Srca Jezusovega, Ljubljana, zakristija.jpg|sličica|Zakristija]] Leta 2006 je bila zakristija ponovno obnovljena. Na novo so bili nameščeni pripomočki za radijski prenos nedeljskih maš. Pri stranskem Marijinem oltarju so vgradili vrata, ki vodijo iz cerkve skozi hodnik v [[Študentski dom Vincencij]]. === Okolica === Prostor pred cerkvijo in misijonsko hišo so uredili avgusta 1938. Cesto in pločnike so tlakovali s kockami, pred hišo pa položili še asfalt. Leta 1970 so prostor pred vhodom v cerkev ponovno urejevali. Za to je poskrbela občina. Za tlakovanje so uporabili kocke in vmesni asfalt v obliki polkrogov. Zadnje urejanje okolice je bilo leta 2007, ko je bil asfaltiran prostor med cerkvijo in Vincencijevim domom, zadaj za cerkvijo pa urejen parkirni prostor. == Viri == * [[Anton Pust]], ''Vincencijevi misijonarji v Ljubljani'', Slovenska provinca lazaristov, Ljubljana 2009, {{COBISS|ID=247243776}} {{sklici}} == Glej tudi == * [[Cerkev Srca Jezusovega, Gradec]] * [[Cerkev Srca Jezusovega, Drežnica]] * [[Cerkev sv. Martina, Teharje]] * [[Cerkev sv. Štefana, Sora]] * [[Seznam cerkva v Ljubljani]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Sacred Heart of Jesus Church (Tabor, Ljubljana)}} * [http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-ljubljana-tabor-ni-zupnija Družina.si] * [http://www.visitljubljana.com/si/aktivnosti/znamenitosti/972/poidetail.html Visitljubljana.com] {{Neogotske cerkve v Sloveniji}} {{Zgradbe arhitekta Adolfa Wagnerja v Sloveniji}} [[Kategorija:Cerkve v Ljubljani|Srce Jezusovo]] [[Kategorija:Cerkve Srca Jezusovega|Ljubljana]] [[Kategorija:Neogotske cerkve v Sloveniji|Srce Jezusovo, Ljubljana]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1883]] fsbcxugusutji90ac76qj22xe3r4291 0 402459 6655153 6571183 2026-04-03T07:01:30Z ~2026-12727-63 255379 popravek tipkarske napake 6655153 wikitext text/x-wiki [[Slika:59F1 The-Palm Dubai 2005-08-26 H.png|sličica|Džebel Ali]] [[Slika:Dubai night astrophoto labelled.jpg|sličica|Palm Džumeirah ponoči]] [[File:Palm Jumeirah early evening March 2015.jpg|thumb|[[Palm Džumeirah]], marec 2015]] '''Palmovovi otok''' ([[arabščina|arab]]. جزر_النخيل) so trije [[umetni otok|umetno zgrajeni otoki]]: [[Palm Džumeirah]], [[Palm Džebel Ali]] in [[Palm Deira]], ki se nahajata ob obalah [[Dubaj|Dubaja]] v [[Združeni arabski emirati|Združenih arabskih emiratih]]. Otoki bodo povečali dolžino obale ZAE za 520 kilometrov. Na otokih se nahajajo razkošna stanovanja, vile, hoteli, zabavni centri in drugo. Gradnja otoka [[Palm Džumeirah]] se je začela leta [[2001]], kmalu zatem so objavili še podobnega [[Džebel Ali]] in zatem še [[Palm Deira]]. Novembra 2014 je bil dokončan samo Palm Džumeirah. Med Palmovi otoki se nahajajo tudi umetni otoki [[Svet (umetni otoki)|Svet]] in [[The Universe (umetni otoki)|The Universe]]. ==Galerija== <gallery mode=packed-hover heights=100px> Image:PalmIslandDubai.JPG Image:Palm Island ISS006-E-35516 large.jpg Image:Palm Jumeirah's Fronds on 1 May 2007 Pict 2.jpg|Fronds in 2007 Image:Palm Jumeirah's Palm Leaf on 1 May 2007.jpg Image:Palm Jumeirah on 1 May 2007 Pict 1.jpg Image:Palm Jumeirah on 19 January 2008.jpg Image:Palm jumeirah core.jpg| Jumeirah core Image:Palm Jumeirah on 8 May 2008 Pict 6.jpg File:Dubai_Palm_Islands_from_the_air.jpg </gallery> ==Glej tudi== *[[The World]] umetni otoki *[[Nakheel]] *[[Kolonizacija morja]] ==Sklici== {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{Commons|Palm Islands}} *[http://www.thepalm.ae/ The Palm official website] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070217094653/http://thepalm.ae/ |date=2007-02-17 }} *{{navedi splet|url=http://www.amiced.com/2013/07/9-amazing-man-made-islands.html|title=TOP TEN AMAZING MAN MADE ISLANDS|publisher=amiced.com|accessdate=2014-01-25}} *[http://www.e-architect.co.uk/dubai/dubai_palmisland.htm Images + Information on Palm Island] *[http://www.satimagingcorp.com/gallery/timelapse-palm-islands.html Timelapse animation of Palm Islands construction] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131004222813/http://www.satimagingcorp.com/gallery/timelapse-palm-islands.html |date=2013-10-04 }} *[http://www.thefirstpost.co.uk/31424,in-pictures,news-in-pictures,in-pictures-desert-islands-of-dubai Dubai's Palm Islands] - slideshow by ''[[The First Post]]'' *[http://eprints.soton.ac.uk/67552/1.hasCoversheetVersion/Dubai's_Jumeirah_Palm_Island_MP.pdf Globalisation and Development: A Case Study of Dubai's Jumeriah Palm Island Mega Project] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170110133940/http://eprints.soton.ac.uk/67552/1.hasCoversheetVersion/Dubai%27s_Jumeirah_Palm_Island_MP.pdf |date=2017-01-10 }} PhD thesis by Ibrahim Abdul Rahman al Darmaki for the University of South Hampton {{coord|25|7|1|N|55|7|55|E|display=title}} [[Kategorija:Umetni otoki]] [[Kategorija:Megaprojekti]] [[Kategorija:Dubaj]] [[Kategorija:Geografija Združenih arabskih emiratov]] b1gjodcz626oqookm6hyx1rato4rbvj 0 409596 6655175 6654790 2026-04-03T07:40:29Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6655175 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Lucija | image = St. Lucy.jpg | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Ulica borcev NOB 33, Lucija<br> 6230 Portorož | parish_church = [[Cerkev sv. Lucije, Lucija]] | dedication = [[Sveta Lucija|sv. Lucija]] | established = 1976 | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[dekanija Koper|Koper]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper]] | province = | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = | priest =Vinko Paljk (od 2013)<br> (župnija je upravljana iz Portoroža) | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = [[Župnija Portorož|Portorož]], [[Župnija Strunjan|Strunjan]], [[Župnija Sečovlje|Sečovlje]], [[Župnija Korte|Korte]], [[Župnija Piran|Piran]], [[Župnija Izola|Izola]]. }} '''Župnija Lucija''' je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Koper|dekanije Koper]], ki je del [[škofija Koper|Škofije Koper]]. == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! Slika ! Cerkev ! Kraj/naselje ! oznaka RKD/EID: |- | {{Slika d|Q65969620|100px}} | [[Cerkev sv. Lucije, Lucija|cerkev sv. Lucije]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Lucija, Piran|Lucija]] |{{Cultural Heritage Slovenia|1-3839}} |- | [[Slika:Lucan Chapel.jpg|150px|sredina]] | kapela Marije rože skrivnostne<br>[[kapela]] | [[Lucija, Piran|Lucija / Lucan]] | |} Župnija Lucija nima podružnice, dvakrat letno pa je župnijsko bogoslužje pri majhni kapelici Marije Rože skrivnostne<ref>{{navedi splet |url=https://www.radiomirslovenija.si/sl/roza-skrivnostna|title=Marija Roža skrivnostna |accessdate=25. maj 2024 |date= |format= |work= }}</ref> ({{Bibl|Sir 39,13}}) na Lucanu, ki je bila zgrajena leta 1912, ob 400-letnici [[Cerkev Marijinega prikazovanja, Strunjan|Marijinega prikazovanja v Strunjanu]]. == Zgodovina == Župnija sv. Jurija v Piranu se v zgodovinskih virih prvič omenja v diplomi iz leta 974, s katero je cesar Oton II. gradeškemu patriarhu potrdil posesti, ki mu jo je bil podelil že njegov oče cesar Oton I. leta 968. Leta 1173 je tržaški škof Bernard na prošnjo piranskega župnika cerkvi sv. Jurija in njeni duhovščini podelil štiridesetine v [[Kaštel|Kaštelu]] (Castel Venere). v Piranu je tedaj, glede na dikcijo v listini, že moral obstajati [[kapitelj]], ki naj bi bil sicer določno izpričan šele leta 1349.{{sfn|Höfler|2016|p=206}} Pod piranski kapitelj je poleg cerkva v samem mestu kasneje sodila še vrsta cerkva v zaledju, ki je obsegalo Strunjan, Fazan (sedaj [[Lucija, Piran|Lucija]]) in Sečovlje, kot tudi Savudrijo.{{sfn|Höfler|2016|p=207}} Prve znane omembe posameznih cerkva pa so iz 13. stoletja (npr. cerkev sv. Odorika iz leta 1290). Koprski škof [[Paolo Naldini|Pavel Naldini]] v svojem cerkvenem krajepisu leta 1700 omenja tudi nekdanjo cerkev sv. Marije na polotoku Seča,<ref>{{navedi splet |url=https://primorske.svet24.si/2022/06/13/obcinski-svetnik-z-bagrom-nad-arheolosko-dediscino |title=Občinski svetnik z bagrom nad arheološko dediščino |accessdate=20. januar 2024 |date= |format= |work= }}</ref> ki je bila med najstarejšimi, za katero navaja, da jo je 14. aprila 1320 slovesno posvetil koprski škof [[Seznam rimskokatoliških škofov Kopra|Tomaž Contarini]].{{sfn|Naldini|2001|p=229}} [[Seznam ruševinskih in izginulih cerkva v Sloveniji|Samo delno ohranjena]] je tudi cerkvica sv. Antona Padovanskega, v bližini [[Škver|škvera]] na koncu polotoka [[Seča]] (med gostilno Ribič in Vrtom kaktej). [[Slika:St. Anton of Padua Church (Seča).jpg|150 px|thumb|levo|Ruševine cerkvice sv. Antona Padovanskega v Seči]] ===Obnovitev Koprske škofije=== Dne 17. oktobra 1977 je [[papež Pavel VI.]] z [[papeška bula|bulo]] ''[[Prioribus saeculi]]'' (V prvih letih) apostolsko administraturo za Slovensko primorje ukinil ter obnovil staro [[Škofija Koper|koprsko škofijo]], na celotnem ozemlju dotedanje administrature, ter jo pridružil [[Metropolija Ljubljana|slovenski (ljubljanski) cerkveni pokrajini]] kot sufragansko škofijo [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanske nadškofije]]. Tedaj je bil škof [[Janez Jenko]] imenovan za (prvega) koprskega rezidencialnega škofa.<ref>{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= 2016|title= Služil noč in dan, V Kopru blagoslovitev grobnice škofov |journal= Družina |volume= 2|issue= 10. januar 2016 |pages=18 |publisher= Družina d.o.o. |doi= |url= |accessdate= }}</ref> Po ratifikaciji meddržavnih [[Osimski sporazumi|Osimskih sporazumov]], ki so stopili v veljavo oktobra 1977, je bila obnovljena škofija povečana še s tistimi deli [[Nadškofija Gorica|goriške nadškofije]] in reške škofije (okoli [[Ilirska Bistrica|Ilirske Bistrice]]), ki so ostali v Sloveniji. ===Ustanovitev skupne in kasneje samostojne župnije=== Leta 1968 je bila ustanovljena skupna župnija Lucija-Portorož<ref>{{navedi knjigo |author=Paljk Vinko |year=2023 |title=Oče Franc, življenje in delo|publisher=Salve: Novi svet|isbn=978-961-289-193-0 |cobiss=171441667 |pages=25}}</ref>, za prvega župnika je bil imenovan Franc Prelc. Pred tem so ta del [[Župnija Piran|Župnije Piran]] duhovno oskrbovali patri [[minoriti]] iz Pirana. Leta 1976 je bila ustanovljena samostojna župnija Lucija, z [[župnijska cerkev|župnijsko cerkvijo]] [[Cerkev sv. Lucije, Lucija|svete Lucije]]. Prvi dve leti so novoustanovljeno župnijo upravljali [[jezuiti]], prvi župnik je bil pater Franc Svolšak, za njim je naloge [[župnik|župnika]] v Luciji od leta 1979 opravljal Jože Ipavec, ki je župnijo vodil osemnajst let. Nasledil ga je Janez Kavčič, ki je leta 2006 prevzel v upravo tudi [[Župnija Portorož|župnijo Portorož]], od leta 2010 pa se od tam upravlja Župnija Lucija. Od leta 2013 je župnik v [[Lucija, Piran|Luciji]] in [[Župnija Portorož|Portorožu]], to je v obeh župnijah, Vinko Paljk. == Opis župnije == Župnija Lucija meji na [[Župnija Sečovlje|župnijo Sečovlje]] in na [[Župnija Portorož|župnijo Portorož]], na severu z župnijami [[župnija Strunjan|Strunjan]], [[Župnija Izola|Izola]] in [[Župnija Korte|Korte]], na drugi strani [[Piranski zaliv|Piranskega zaliva]] pa na hrvaško župnijo [[Umag]], ki spada pod [[Škofija Poreč-Pulj|Škofijo Poreč in Pulj]]. V župnijo spada poleg območja mesta [[Lucija, Piran|Lucija]] še velik del polotoka Seča (brez [[Seča|istoimenskega naselja s tamkajšnjo podružnično cerkvijo]]), [[Zaselek|zaselki]] Vinjole, Lucan, Kampolin in del [[Portorož|Portoroža]], vendar le do nekdanjega hotela [[Grand Hotel Metropol, Portorož|Metropol]]. Ker je v župniji tudi avtohtona italijanska skupnost, se za [[Italijanščina|italijansko govoreče]] vernike redno opravlja vsaj del nedeljskega [[bogoslužje|bogoslužja]] v njihovem [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jeziku]]. Ker je ob praznikih za vse vernike župnijska cerkvica veliko premajhna, je [[bogoslužje]] včasih bilo kar v šolski telovadnici. Občasno opravljajo bogoslužje v župnijski cerkvici tudi [[Minoritski samostan Piran|patri minoriti iz Pirana]]. === Župnijska cerkev Svete Lucije === [[Župnijska cerkev|Župnijska cerkvica]] v [[Lucija, Piran|Luciji]], ki so jo zgradili piranski solinarji, je posvečena [[Sveta Lucija|sv. Luciji]], priljubljeni svetnici iz zgodnjekrščanske dobe. Po tej cerkvici je ime dobilo tudi naselje, ki so ga iz Sveta Lucija v Lucija preimenovali leta 1952.<ref>''Spremembe naselij 1948–95''. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.</ref><ref>Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. ''Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena''. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, p. 113–132.</ref><ref>Urbanc, Mimi, & Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. ''Geografski vestnik'' 77(2): p. 25–43.</ref> {{glavni|Cerkev sv. Lucije, Lucija}} ==Uprava župnije iz Portoroža== ===Pastoralno območje Portorož/Lucija=== Župnik Vinko Paljk iz [[Župnija Portorož|Portoroža]] pastoralno upravlja tudi sosednjo Župnijo Lucija.<br> Odkar je župnija upravljana iz [[Portorož|Portoroža]] in je bilo prodano župnišče v Luciji, se župnijske zadeve (razen bogoslužja) opravljajo v [[Župnija Portorož|župnijskem uradu v Portorožu]], ki je pri [[Cerkev Marije rožnovenske, Portorož|cerkvi Marije rožnovenske]]. == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Župnija Portorož]] * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Viri == * {{navedi knjigo |author=Höfler, Janez |year=2016 |title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem : k razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku |publisher=Viharnik |isbn=978-961-7004-00-7 |cobiss=285707520 |pages=}} *{{navedi knjigo |last=Naldini |first=Pavel |year=2001 |title=Cerkveni krajepis ali opis mesta in škofije Justinopolis, ljudsko Koper|publisher=|isbn=961-6033-28-X |cobiss=110649344 |pages=}} *{{navedi knjigo |last=Paljk |first=Vinko |year=2023 |title=Oče Franc, življenje in delo|publisher=Salve: Novi svet|isbn=978-961-289-193-0|cobiss=171441667 |pages=}} {{Škofija Koper}} {{Dekanija Koper}} {{normativna kontrola}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Lucija]] [[Kategorija:Dekanija Koper|Lucija]] [[Kategorija:Lucija, Piran]] cn3smrxxpwlc5kbo1ad8vorbn9f8f3u 6655176 6655175 2026-04-03T07:43:37Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6655176 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Lucija | image = St. Lucy.jpg | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Ulica borcev NOB 33, Lucija<br> 6230 Portorož | parish_church = [[Cerkev sv. Lucije, Lucija]] | dedication = [[Sveta Lucija|sv. Lucija]] | established = 1976 | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[dekanija Koper|Koper]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper]] | province = | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = | priest =Vinko Paljk (od 2013)<br> (župnija je upravljana iz Portoroža) | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = [[Župnija Portorož|Portorož]], [[Župnija Strunjan|Strunjan]], [[Župnija Sečovlje|Sečovlje]], [[Župnija Korte|Korte]], [[Župnija Piran|Piran]], [[Župnija Izola|Izola]]. }} '''Župnija Lucija''' je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Koper|dekanije Koper]], ki je del [[škofija Koper|Škofije Koper]]. == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! Slika ! Cerkev ! Kraj/naselje ! oznaka RKD/EID: |- | {{Slika d|Q65969620|100px}} | [[Cerkev sv. Lucije, Lucija|cerkev sv. Lucije]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Lucija, Piran|Lucija]] |{{Cultural Heritage Slovenia|1-3839}} |- | {{Slika d||lokalna=Lucan Chapel.jpg|100px}} | kapela Marije rože skrivnostne<br>[[kapela]] | [[Lucija, Piran|Lucija / Lucan]] | |} Župnija Lucija nima podružnice, dvakrat letno pa je župnijsko bogoslužje pri majhni kapelici Marije Rože skrivnostne<ref>{{navedi splet |url=https://www.radiomirslovenija.si/sl/roza-skrivnostna|title=Marija Roža skrivnostna |accessdate=25. maj 2024 |date= |format= |work= }}</ref> ({{Bibl|Sir 39,13}}) na Lucanu, ki je bila zgrajena leta 1912, ob 400-letnici [[Cerkev Marijinega prikazovanja, Strunjan|Marijinega prikazovanja v Strunjanu]]. == Zgodovina == Župnija sv. Jurija v Piranu se v zgodovinskih virih prvič omenja v diplomi iz leta 974, s katero je cesar Oton II. gradeškemu patriarhu potrdil posesti, ki mu jo je bil podelil že njegov oče cesar Oton I. leta 968. Leta 1173 je tržaški škof Bernard na prošnjo piranskega župnika cerkvi sv. Jurija in njeni duhovščini podelil štiridesetine v [[Kaštel|Kaštelu]] (Castel Venere). v Piranu je tedaj, glede na dikcijo v listini, že moral obstajati [[kapitelj]], ki naj bi bil sicer določno izpričan šele leta 1349.{{sfn|Höfler|2016|p=206}} Pod piranski kapitelj je poleg cerkva v samem mestu kasneje sodila še vrsta cerkva v zaledju, ki je obsegalo Strunjan, Fazan (sedaj [[Lucija, Piran|Lucija]]) in Sečovlje, kot tudi Savudrijo.{{sfn|Höfler|2016|p=207}} Prve znane omembe posameznih cerkva pa so iz 13. stoletja (npr. cerkev sv. Odorika iz leta 1290). Koprski škof [[Paolo Naldini|Pavel Naldini]] v svojem cerkvenem krajepisu leta 1700 omenja tudi nekdanjo cerkev sv. Marije na polotoku Seča,<ref>{{navedi splet |url=https://primorske.svet24.si/2022/06/13/obcinski-svetnik-z-bagrom-nad-arheolosko-dediscino |title=Občinski svetnik z bagrom nad arheološko dediščino |accessdate=20. januar 2024 |date= |format= |work= }}</ref> ki je bila med najstarejšimi, za katero navaja, da jo je 14. aprila 1320 slovesno posvetil koprski škof [[Seznam rimskokatoliških škofov Kopra|Tomaž Contarini]].{{sfn|Naldini|2001|p=229}} [[Seznam ruševinskih in izginulih cerkva v Sloveniji|Samo delno ohranjena]] je tudi cerkvica sv. Antona Padovanskega, v bližini [[Škver|škvera]] na koncu polotoka [[Seča]] (med gostilno Ribič in Vrtom kaktej). [[Slika:St. Anton of Padua Church (Seča).jpg|150 px|thumb|levo|Ruševine cerkvice sv. Antona Padovanskega v Seči]] ===Obnovitev Koprske škofije=== Dne 17. oktobra 1977 je [[papež Pavel VI.]] z [[papeška bula|bulo]] ''[[Prioribus saeculi]]'' (V prvih letih) apostolsko administraturo za Slovensko primorje ukinil ter obnovil staro [[Škofija Koper|koprsko škofijo]], na celotnem ozemlju dotedanje administrature, ter jo pridružil [[Metropolija Ljubljana|slovenski (ljubljanski) cerkveni pokrajini]] kot sufragansko škofijo [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanske nadškofije]]. Tedaj je bil škof [[Janez Jenko]] imenovan za (prvega) koprskega rezidencialnega škofa.<ref>{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= 2016|title= Služil noč in dan, V Kopru blagoslovitev grobnice škofov |journal= Družina |volume= 2|issue= 10. januar 2016 |pages=18 |publisher= Družina d.o.o. |doi= |url= |accessdate= }}</ref> Po ratifikaciji meddržavnih [[Osimski sporazumi|Osimskih sporazumov]], ki so stopili v veljavo oktobra 1977, je bila obnovljena škofija povečana še s tistimi deli [[Nadškofija Gorica|goriške nadškofije]] in reške škofije (okoli [[Ilirska Bistrica|Ilirske Bistrice]]), ki so ostali v Sloveniji. ===Ustanovitev skupne in kasneje samostojne župnije=== Leta 1968 je bila ustanovljena skupna župnija Lucija-Portorož<ref>{{navedi knjigo |author=Paljk Vinko |year=2023 |title=Oče Franc, življenje in delo|publisher=Salve: Novi svet|isbn=978-961-289-193-0 |cobiss=171441667 |pages=25}}</ref>, za prvega župnika je bil imenovan Franc Prelc. Pred tem so ta del [[Župnija Piran|Župnije Piran]] duhovno oskrbovali patri [[minoriti]] iz Pirana. Leta 1976 je bila ustanovljena samostojna župnija Lucija, z [[župnijska cerkev|župnijsko cerkvijo]] [[Cerkev sv. Lucije, Lucija|svete Lucije]]. Prvi dve leti so novoustanovljeno župnijo upravljali [[jezuiti]], prvi župnik je bil pater Franc Svolšak, za njim je naloge [[župnik|župnika]] v Luciji od leta 1979 opravljal Jože Ipavec, ki je župnijo vodil osemnajst let. Nasledil ga je Janez Kavčič, ki je leta 2006 prevzel v upravo tudi [[Župnija Portorož|župnijo Portorož]], od leta 2010 pa se od tam upravlja Župnija Lucija. Od leta 2013 je župnik v [[Lucija, Piran|Luciji]] in [[Župnija Portorož|Portorožu]], to je v obeh župnijah, Vinko Paljk. == Opis župnije == Župnija Lucija meji na [[Župnija Sečovlje|župnijo Sečovlje]] in na [[Župnija Portorož|župnijo Portorož]], na severu z župnijami [[župnija Strunjan|Strunjan]], [[Župnija Izola|Izola]] in [[Župnija Korte|Korte]], na drugi strani [[Piranski zaliv|Piranskega zaliva]] pa na hrvaško župnijo [[Umag]], ki spada pod [[Škofija Poreč-Pulj|Škofijo Poreč in Pulj]]. V župnijo spada poleg območja mesta [[Lucija, Piran|Lucija]] še velik del polotoka Seča (brez [[Seča|istoimenskega naselja s tamkajšnjo podružnično cerkvijo]]), [[Zaselek|zaselki]] Vinjole, Lucan, Kampolin in del [[Portorož|Portoroža]], vendar le do nekdanjega hotela [[Grand Hotel Metropol, Portorož|Metropol]]. Ker je v župniji tudi avtohtona italijanska skupnost, se za [[Italijanščina|italijansko govoreče]] vernike redno opravlja vsaj del nedeljskega [[bogoslužje|bogoslužja]] v njihovem [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jeziku]]. Ker je ob praznikih za vse vernike župnijska cerkvica veliko premajhna, je [[bogoslužje]] včasih bilo kar v šolski telovadnici. Občasno opravljajo bogoslužje v župnijski cerkvici tudi [[Minoritski samostan Piran|patri minoriti iz Pirana]]. === Župnijska cerkev Svete Lucije === [[Župnijska cerkev|Župnijska cerkvica]] v [[Lucija, Piran|Luciji]], ki so jo zgradili piranski solinarji, je posvečena [[Sveta Lucija|sv. Luciji]], priljubljeni svetnici iz zgodnjekrščanske dobe. Po tej cerkvici je ime dobilo tudi naselje, ki so ga iz Sveta Lucija v Lucija preimenovali leta 1952.<ref>''Spremembe naselij 1948–95''. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.</ref><ref>Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. ''Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena''. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, p. 113–132.</ref><ref>Urbanc, Mimi, & Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. ''Geografski vestnik'' 77(2): p. 25–43.</ref> {{glavni|Cerkev sv. Lucije, Lucija}} ==Uprava župnije iz Portoroža== ===Pastoralno območje Portorož/Lucija=== Župnik Vinko Paljk iz [[Župnija Portorož|Portoroža]] pastoralno upravlja tudi sosednjo Župnijo Lucija.<br> Odkar je župnija upravljana iz [[Portorož|Portoroža]] in je bilo prodano župnišče v Luciji, se župnijske zadeve (razen bogoslužja) opravljajo v [[Župnija Portorož|župnijskem uradu v Portorožu]], ki je pri [[Cerkev Marije rožnovenske, Portorož|cerkvi Marije rožnovenske]]. == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Župnija Portorož]] * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Viri == * {{navedi knjigo |author=Höfler, Janez |year=2016 |title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem : k razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku |publisher=Viharnik |isbn=978-961-7004-00-7 |cobiss=285707520 |pages=}} *{{navedi knjigo |last=Naldini |first=Pavel |year=2001 |title=Cerkveni krajepis ali opis mesta in škofije Justinopolis, ljudsko Koper|publisher=|isbn=961-6033-28-X |cobiss=110649344 |pages=}} *{{navedi knjigo |last=Paljk |first=Vinko |year=2023 |title=Oče Franc, življenje in delo|publisher=Salve: Novi svet|isbn=978-961-289-193-0|cobiss=171441667 |pages=}} {{Škofija Koper}} {{Dekanija Koper}} {{normativna kontrola}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Lucija]] [[Kategorija:Dekanija Koper|Lucija]] [[Kategorija:Lucija, Piran]] rrovnvit1nt5xkb1fbnb4mne0gr0nhp 6655177 6655176 2026-04-03T07:44:32Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6655177 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Lucija | image = St. Lucy.jpg | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Ulica borcev NOB 33, Lucija<br> 6230 Portorož | parish_church = [[Cerkev sv. Lucije, Lucija]] | dedication = [[Sveta Lucija|sv. Lucija]] | established = 1976 | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[dekanija Koper|Koper]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper]] | province = | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = | priest =Vinko Paljk (od 2013)<br> (župnija je upravljana iz Portoroža) | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = [[Župnija Portorož|Portorož]], [[Župnija Strunjan|Strunjan]], [[Župnija Sečovlje|Sečovlje]], [[Župnija Korte|Korte]], [[Župnija Piran|Piran]], [[Župnija Izola|Izola]]. }} '''Župnija Lucija''' je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Koper|dekanije Koper]], ki je del [[škofija Koper|Škofije Koper]]. == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! Slika ! Cerkev ! Kraj/naselje |- | {{Slika d|Q65969620|100px}} | [[Cerkev sv. Lucije, Lucija|cerkev sv. Lucije]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Lucija, Piran|Lucija]] |- | {{Slika d||lokalna=Lucan Chapel.jpg|100px}} | kapela Marije rože skrivnostne<br>[[kapela]] | [[Lucija, Piran|Lucija / Lucan]] |} Župnija Lucija nima podružnice, dvakrat letno pa je župnijsko bogoslužje pri majhni kapelici Marije Rože skrivnostne<ref>{{navedi splet |url=https://www.radiomirslovenija.si/sl/roza-skrivnostna|title=Marija Roža skrivnostna |accessdate=25. maj 2024 |date= |format= |work= }}</ref> ({{Bibl|Sir 39,13}}) na Lucanu, ki je bila zgrajena leta 1912, ob 400-letnici [[Cerkev Marijinega prikazovanja, Strunjan|Marijinega prikazovanja v Strunjanu]]. == Zgodovina == Župnija sv. Jurija v Piranu se v zgodovinskih virih prvič omenja v diplomi iz leta 974, s katero je cesar Oton II. gradeškemu patriarhu potrdil posesti, ki mu jo je bil podelil že njegov oče cesar Oton I. leta 968. Leta 1173 je tržaški škof Bernard na prošnjo piranskega župnika cerkvi sv. Jurija in njeni duhovščini podelil štiridesetine v [[Kaštel|Kaštelu]] (Castel Venere). v Piranu je tedaj, glede na dikcijo v listini, že moral obstajati [[kapitelj]], ki naj bi bil sicer določno izpričan šele leta 1349.{{sfn|Höfler|2016|p=206}} Pod piranski kapitelj je poleg cerkva v samem mestu kasneje sodila še vrsta cerkva v zaledju, ki je obsegalo Strunjan, Fazan (sedaj [[Lucija, Piran|Lucija]]) in Sečovlje, kot tudi Savudrijo.{{sfn|Höfler|2016|p=207}} Prve znane omembe posameznih cerkva pa so iz 13. stoletja (npr. cerkev sv. Odorika iz leta 1290). Koprski škof [[Paolo Naldini|Pavel Naldini]] v svojem cerkvenem krajepisu leta 1700 omenja tudi nekdanjo cerkev sv. Marije na polotoku Seča,<ref>{{navedi splet |url=https://primorske.svet24.si/2022/06/13/obcinski-svetnik-z-bagrom-nad-arheolosko-dediscino |title=Občinski svetnik z bagrom nad arheološko dediščino |accessdate=20. januar 2024 |date= |format= |work= }}</ref> ki je bila med najstarejšimi, za katero navaja, da jo je 14. aprila 1320 slovesno posvetil koprski škof [[Seznam rimskokatoliških škofov Kopra|Tomaž Contarini]].{{sfn|Naldini|2001|p=229}} [[Seznam ruševinskih in izginulih cerkva v Sloveniji|Samo delno ohranjena]] je tudi cerkvica sv. Antona Padovanskega, v bližini [[Škver|škvera]] na koncu polotoka [[Seča]] (med gostilno Ribič in Vrtom kaktej). [[Slika:St. Anton of Padua Church (Seča).jpg|150 px|thumb|levo|Ruševine cerkvice sv. Antona Padovanskega v Seči]] ===Obnovitev Koprske škofije=== Dne 17. oktobra 1977 je [[papež Pavel VI.]] z [[papeška bula|bulo]] ''[[Prioribus saeculi]]'' (V prvih letih) apostolsko administraturo za Slovensko primorje ukinil ter obnovil staro [[Škofija Koper|koprsko škofijo]], na celotnem ozemlju dotedanje administrature, ter jo pridružil [[Metropolija Ljubljana|slovenski (ljubljanski) cerkveni pokrajini]] kot sufragansko škofijo [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanske nadškofije]]. Tedaj je bil škof [[Janez Jenko]] imenovan za (prvega) koprskega rezidencialnega škofa.<ref>{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= 2016|title= Služil noč in dan, V Kopru blagoslovitev grobnice škofov |journal= Družina |volume= 2|issue= 10. januar 2016 |pages=18 |publisher= Družina d.o.o. |doi= |url= |accessdate= }}</ref> Po ratifikaciji meddržavnih [[Osimski sporazumi|Osimskih sporazumov]], ki so stopili v veljavo oktobra 1977, je bila obnovljena škofija povečana še s tistimi deli [[Nadškofija Gorica|goriške nadškofije]] in reške škofije (okoli [[Ilirska Bistrica|Ilirske Bistrice]]), ki so ostali v Sloveniji. ===Ustanovitev skupne in kasneje samostojne župnije=== Leta 1968 je bila ustanovljena skupna župnija Lucija-Portorož<ref>{{navedi knjigo |author=Paljk Vinko |year=2023 |title=Oče Franc, življenje in delo|publisher=Salve: Novi svet|isbn=978-961-289-193-0 |cobiss=171441667 |pages=25}}</ref>, za prvega župnika je bil imenovan Franc Prelc. Pred tem so ta del [[Župnija Piran|Župnije Piran]] duhovno oskrbovali patri [[minoriti]] iz Pirana. Leta 1976 je bila ustanovljena samostojna župnija Lucija, z [[župnijska cerkev|župnijsko cerkvijo]] [[Cerkev sv. Lucije, Lucija|svete Lucije]]. Prvi dve leti so novoustanovljeno župnijo upravljali [[jezuiti]], prvi župnik je bil pater Franc Svolšak, za njim je naloge [[župnik|župnika]] v Luciji od leta 1979 opravljal Jože Ipavec, ki je župnijo vodil osemnajst let. Nasledil ga je Janez Kavčič, ki je leta 2006 prevzel v upravo tudi [[Župnija Portorož|župnijo Portorož]], od leta 2010 pa se od tam upravlja Župnija Lucija. Od leta 2013 je župnik v [[Lucija, Piran|Luciji]] in [[Župnija Portorož|Portorožu]], to je v obeh župnijah, Vinko Paljk. == Opis župnije == Župnija Lucija meji na [[Župnija Sečovlje|župnijo Sečovlje]] in na [[Župnija Portorož|župnijo Portorož]], na severu z župnijami [[župnija Strunjan|Strunjan]], [[Župnija Izola|Izola]] in [[Župnija Korte|Korte]], na drugi strani [[Piranski zaliv|Piranskega zaliva]] pa na hrvaško župnijo [[Umag]], ki spada pod [[Škofija Poreč-Pulj|Škofijo Poreč in Pulj]]. V župnijo spada poleg območja mesta [[Lucija, Piran|Lucija]] še velik del polotoka Seča (brez [[Seča|istoimenskega naselja s tamkajšnjo podružnično cerkvijo]]), [[Zaselek|zaselki]] Vinjole, Lucan, Kampolin in del [[Portorož|Portoroža]], vendar le do nekdanjega hotela [[Grand Hotel Metropol, Portorož|Metropol]]. Ker je v župniji tudi avtohtona italijanska skupnost, se za [[Italijanščina|italijansko govoreče]] vernike redno opravlja vsaj del nedeljskega [[bogoslužje|bogoslužja]] v njihovem [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jeziku]]. Ker je ob praznikih za vse vernike župnijska cerkvica veliko premajhna, je [[bogoslužje]] včasih bilo kar v šolski telovadnici. Občasno opravljajo bogoslužje v župnijski cerkvici tudi [[Minoritski samostan Piran|patri minoriti iz Pirana]]. === Župnijska cerkev Svete Lucije === [[Župnijska cerkev|Župnijska cerkvica]] v [[Lucija, Piran|Luciji]], ki so jo zgradili piranski solinarji, je posvečena [[Sveta Lucija|sv. Luciji]], priljubljeni svetnici iz zgodnjekrščanske dobe. Po tej cerkvici je ime dobilo tudi naselje, ki so ga iz Sveta Lucija v Lucija preimenovali leta 1952.<ref>''Spremembe naselij 1948–95''. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.</ref><ref>Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. ''Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena''. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, p. 113–132.</ref><ref>Urbanc, Mimi, & Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. ''Geografski vestnik'' 77(2): p. 25–43.</ref> {{glavni|Cerkev sv. Lucije, Lucija}} ==Uprava župnije iz Portoroža== ===Pastoralno območje Portorož/Lucija=== Župnik Vinko Paljk iz [[Župnija Portorož|Portoroža]] pastoralno upravlja tudi sosednjo Župnijo Lucija.<br> Odkar je župnija upravljana iz [[Portorož|Portoroža]] in je bilo prodano župnišče v Luciji, se župnijske zadeve (razen bogoslužja) opravljajo v [[Župnija Portorož|župnijskem uradu v Portorožu]], ki je pri [[Cerkev Marije rožnovenske, Portorož|cerkvi Marije rožnovenske]]. == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Župnija Portorož]] * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Viri == * {{navedi knjigo |author=Höfler, Janez |year=2016 |title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem : k razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku |publisher=Viharnik |isbn=978-961-7004-00-7 |cobiss=285707520 |pages=}} *{{navedi knjigo |last=Naldini |first=Pavel |year=2001 |title=Cerkveni krajepis ali opis mesta in škofije Justinopolis, ljudsko Koper|publisher=|isbn=961-6033-28-X |cobiss=110649344 |pages=}} *{{navedi knjigo |last=Paljk |first=Vinko |year=2023 |title=Oče Franc, življenje in delo|publisher=Salve: Novi svet|isbn=978-961-289-193-0|cobiss=171441667 |pages=}} {{Škofija Koper}} {{Dekanija Koper}} {{normativna kontrola}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Lucija]] [[Kategorija:Dekanija Koper|Lucija]] [[Kategorija:Lucija, Piran]] 1hovpx56qu1bfcedigj96cyjxa0pwb1 6655178 6655177 2026-04-03T07:45:07Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6655178 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Lucija | image = St. Lucy.jpg | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Ulica borcev NOB 33, Lucija<br> 6230 Portorož | parish_church = [[Cerkev sv. Lucije, Lucija]] | dedication = [[Sveta Lucija|sv. Lucija]] | established = 1976 | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[dekanija Koper|Koper]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper]] | province = | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = | priest =Vinko Paljk (od 2013)<br> (župnija je upravljana iz Portoroža) | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = [[Župnija Portorož|Portorož]], [[Župnija Strunjan|Strunjan]], [[Župnija Sečovlje|Sečovlje]], [[Župnija Korte|Korte]], [[Župnija Piran|Piran]], [[Župnija Izola|Izola]]. }} '''Župnija Lucija''' je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Koper|dekanije Koper]], ki je del [[škofija Koper|Škofije Koper]]. == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! Slika ! Cerkev ! Kraj/naselje |- | {{Slika d|Q65969620|150px}} | [[Cerkev sv. Lucije, Lucija|cerkev sv. Lucije]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Lucija, Piran|Lucija]] |- | {{Slika d||lokalna=Lucan Chapel.jpg|150px}} | kapela Marije rože skrivnostne<br>[[kapela]] | [[Lucija, Piran|Lucija / Lucan]] |} Župnija Lucija nima podružnice, dvakrat letno pa je župnijsko bogoslužje pri majhni kapelici Marije Rože skrivnostne<ref>{{navedi splet |url=https://www.radiomirslovenija.si/sl/roza-skrivnostna|title=Marija Roža skrivnostna |accessdate=25. maj 2024 |date= |format= |work= }}</ref> ({{Bibl|Sir 39,13}}) na Lucanu, ki je bila zgrajena leta 1912, ob 400-letnici [[Cerkev Marijinega prikazovanja, Strunjan|Marijinega prikazovanja v Strunjanu]]. == Zgodovina == Župnija sv. Jurija v Piranu se v zgodovinskih virih prvič omenja v diplomi iz leta 974, s katero je cesar Oton II. gradeškemu patriarhu potrdil posesti, ki mu jo je bil podelil že njegov oče cesar Oton I. leta 968. Leta 1173 je tržaški škof Bernard na prošnjo piranskega župnika cerkvi sv. Jurija in njeni duhovščini podelil štiridesetine v [[Kaštel|Kaštelu]] (Castel Venere). v Piranu je tedaj, glede na dikcijo v listini, že moral obstajati [[kapitelj]], ki naj bi bil sicer določno izpričan šele leta 1349.{{sfn|Höfler|2016|p=206}} Pod piranski kapitelj je poleg cerkva v samem mestu kasneje sodila še vrsta cerkva v zaledju, ki je obsegalo Strunjan, Fazan (sedaj [[Lucija, Piran|Lucija]]) in Sečovlje, kot tudi Savudrijo.{{sfn|Höfler|2016|p=207}} Prve znane omembe posameznih cerkva pa so iz 13. stoletja (npr. cerkev sv. Odorika iz leta 1290). Koprski škof [[Paolo Naldini|Pavel Naldini]] v svojem cerkvenem krajepisu leta 1700 omenja tudi nekdanjo cerkev sv. Marije na polotoku Seča,<ref>{{navedi splet |url=https://primorske.svet24.si/2022/06/13/obcinski-svetnik-z-bagrom-nad-arheolosko-dediscino |title=Občinski svetnik z bagrom nad arheološko dediščino |accessdate=20. januar 2024 |date= |format= |work= }}</ref> ki je bila med najstarejšimi, za katero navaja, da jo je 14. aprila 1320 slovesno posvetil koprski škof [[Seznam rimskokatoliških škofov Kopra|Tomaž Contarini]].{{sfn|Naldini|2001|p=229}} [[Seznam ruševinskih in izginulih cerkva v Sloveniji|Samo delno ohranjena]] je tudi cerkvica sv. Antona Padovanskega, v bližini [[Škver|škvera]] na koncu polotoka [[Seča]] (med gostilno Ribič in Vrtom kaktej). [[Slika:St. Anton of Padua Church (Seča).jpg|150 px|thumb|levo|Ruševine cerkvice sv. Antona Padovanskega v Seči]] ===Obnovitev Koprske škofije=== Dne 17. oktobra 1977 je [[papež Pavel VI.]] z [[papeška bula|bulo]] ''[[Prioribus saeculi]]'' (V prvih letih) apostolsko administraturo za Slovensko primorje ukinil ter obnovil staro [[Škofija Koper|koprsko škofijo]], na celotnem ozemlju dotedanje administrature, ter jo pridružil [[Metropolija Ljubljana|slovenski (ljubljanski) cerkveni pokrajini]] kot sufragansko škofijo [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanske nadškofije]]. Tedaj je bil škof [[Janez Jenko]] imenovan za (prvega) koprskega rezidencialnega škofa.<ref>{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= 2016|title= Služil noč in dan, V Kopru blagoslovitev grobnice škofov |journal= Družina |volume= 2|issue= 10. januar 2016 |pages=18 |publisher= Družina d.o.o. |doi= |url= |accessdate= }}</ref> Po ratifikaciji meddržavnih [[Osimski sporazumi|Osimskih sporazumov]], ki so stopili v veljavo oktobra 1977, je bila obnovljena škofija povečana še s tistimi deli [[Nadškofija Gorica|goriške nadškofije]] in reške škofije (okoli [[Ilirska Bistrica|Ilirske Bistrice]]), ki so ostali v Sloveniji. ===Ustanovitev skupne in kasneje samostojne župnije=== Leta 1968 je bila ustanovljena skupna župnija Lucija-Portorož<ref>{{navedi knjigo |author=Paljk Vinko |year=2023 |title=Oče Franc, življenje in delo|publisher=Salve: Novi svet|isbn=978-961-289-193-0 |cobiss=171441667 |pages=25}}</ref>, za prvega župnika je bil imenovan Franc Prelc. Pred tem so ta del [[Župnija Piran|Župnije Piran]] duhovno oskrbovali patri [[minoriti]] iz Pirana. Leta 1976 je bila ustanovljena samostojna župnija Lucija, z [[župnijska cerkev|župnijsko cerkvijo]] [[Cerkev sv. Lucije, Lucija|svete Lucije]]. Prvi dve leti so novoustanovljeno župnijo upravljali [[jezuiti]], prvi župnik je bil pater Franc Svolšak, za njim je naloge [[župnik|župnika]] v Luciji od leta 1979 opravljal Jože Ipavec, ki je župnijo vodil osemnajst let. Nasledil ga je Janez Kavčič, ki je leta 2006 prevzel v upravo tudi [[Župnija Portorož|župnijo Portorož]], od leta 2010 pa se od tam upravlja Župnija Lucija. Od leta 2013 je župnik v [[Lucija, Piran|Luciji]] in [[Župnija Portorož|Portorožu]], to je v obeh župnijah, Vinko Paljk. == Opis župnije == Župnija Lucija meji na [[Župnija Sečovlje|župnijo Sečovlje]] in na [[Župnija Portorož|župnijo Portorož]], na severu z župnijami [[župnija Strunjan|Strunjan]], [[Župnija Izola|Izola]] in [[Župnija Korte|Korte]], na drugi strani [[Piranski zaliv|Piranskega zaliva]] pa na hrvaško župnijo [[Umag]], ki spada pod [[Škofija Poreč-Pulj|Škofijo Poreč in Pulj]]. V župnijo spada poleg območja mesta [[Lucija, Piran|Lucija]] še velik del polotoka Seča (brez [[Seča|istoimenskega naselja s tamkajšnjo podružnično cerkvijo]]), [[Zaselek|zaselki]] Vinjole, Lucan, Kampolin in del [[Portorož|Portoroža]], vendar le do nekdanjega hotela [[Grand Hotel Metropol, Portorož|Metropol]]. Ker je v župniji tudi avtohtona italijanska skupnost, se za [[Italijanščina|italijansko govoreče]] vernike redno opravlja vsaj del nedeljskega [[bogoslužje|bogoslužja]] v njihovem [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jeziku]]. Ker je ob praznikih za vse vernike župnijska cerkvica veliko premajhna, je [[bogoslužje]] včasih bilo kar v šolski telovadnici. Občasno opravljajo bogoslužje v župnijski cerkvici tudi [[Minoritski samostan Piran|patri minoriti iz Pirana]]. === Župnijska cerkev Svete Lucije === [[Župnijska cerkev|Župnijska cerkvica]] v [[Lucija, Piran|Luciji]], ki so jo zgradili piranski solinarji, je posvečena [[Sveta Lucija|sv. Luciji]], priljubljeni svetnici iz zgodnjekrščanske dobe. Po tej cerkvici je ime dobilo tudi naselje, ki so ga iz Sveta Lucija v Lucija preimenovali leta 1952.<ref>''Spremembe naselij 1948–95''. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.</ref><ref>Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. ''Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena''. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, p. 113–132.</ref><ref>Urbanc, Mimi, & Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. ''Geografski vestnik'' 77(2): p. 25–43.</ref> {{glavni|Cerkev sv. Lucije, Lucija}} ==Uprava župnije iz Portoroža== ===Pastoralno območje Portorož/Lucija=== Župnik Vinko Paljk iz [[Župnija Portorož|Portoroža]] pastoralno upravlja tudi sosednjo Župnijo Lucija.<br> Odkar je župnija upravljana iz [[Portorož|Portoroža]] in je bilo prodano župnišče v Luciji, se župnijske zadeve (razen bogoslužja) opravljajo v [[Župnija Portorož|župnijskem uradu v Portorožu]], ki je pri [[Cerkev Marije rožnovenske, Portorož|cerkvi Marije rožnovenske]]. == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Župnija Portorož]] * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Viri == * {{navedi knjigo |author=Höfler, Janez |year=2016 |title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem : k razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku |publisher=Viharnik |isbn=978-961-7004-00-7 |cobiss=285707520 |pages=}} *{{navedi knjigo |last=Naldini |first=Pavel |year=2001 |title=Cerkveni krajepis ali opis mesta in škofije Justinopolis, ljudsko Koper|publisher=|isbn=961-6033-28-X |cobiss=110649344 |pages=}} *{{navedi knjigo |last=Paljk |first=Vinko |year=2023 |title=Oče Franc, življenje in delo|publisher=Salve: Novi svet|isbn=978-961-289-193-0|cobiss=171441667 |pages=}} {{Škofija Koper}} {{Dekanija Koper}} {{normativna kontrola}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Lucija]] [[Kategorija:Dekanija Koper|Lucija]] [[Kategorija:Lucija, Piran]] 8gql4rgd1j3mkiebzidyu6i5l7x2dio 6655179 6655178 2026-04-03T07:46:12Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ 6655179 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Lucija | image = St. Lucy.jpg | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Ulica borcev NOB 33, Lucija<br> 6230 Portorož | parish_church = [[Cerkev sv. Lucije, Lucija]] | dedication = [[Sveta Lucija|sv. Lucija]] | established = 1976 | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[dekanija Koper|Koper]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper]] | province = | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = | priest =Vinko Paljk (od 2013)<br> (župnija je upravljana iz Portoroža) | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = [[Župnija Portorož|Portorož]], [[Župnija Strunjan|Strunjan]], [[Župnija Sečovlje|Sečovlje]], [[Župnija Korte|Korte]], [[Župnija Piran|Piran]], [[Župnija Izola|Izola]]. }} '''Župnija Lucija''' je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Koper|dekanije Koper]], ki je del [[škofija Koper|Škofije Koper]]. == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! Slika ! Cerkev ! Kraj/naselje |- | {{Slika d|Q65969620|150px}} | [[Cerkev sv. Lucije, Lucija|cerkev sv. Lucije]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Lucija, Piran|Lucija]] |- | {{Slika d||lokalna=Lucan Chapel.jpg|150px}} | kapela Marije rože skrivnostne<br>[[kapela]] | [[Lucija, Piran|Lucija / Lucan]] |} Župnija Lucija nima podružnice, dvakrat letno pa je župnijsko bogoslužje pri majhni kapelici Marije Rože skrivnostne<ref>{{navedi splet |url=https://www.radiomirslovenija.si/sl/roza-skrivnostna|title=Marija Roža skrivnostna |accessdate=25. maj 2024 |date= |format= |work= }}</ref> ({{Bibl|Sir 39,13}}) na Lucanu, ki je bila zgrajena leta 1912, ob 400-letnici [[Cerkev Marijinega prikazovanja, Strunjan|Marijinega prikazovanja v Strunjanu]]. == Zgodovina == Župnija sv. Jurija v Piranu se v zgodovinskih virih prvič omenja v diplomi iz leta 974, s katero je cesar Oton II. gradeškemu patriarhu potrdil posesti, ki mu jo je bil podelil že njegov oče cesar Oton I. leta 968. Leta 1173 je tržaški škof Bernard na prošnjo piranskega župnika cerkvi sv. Jurija in njeni duhovščini podelil štiridesetine v [[Kaštel|Kaštelu]] (Castel Venere). V Piranu je tedaj, glede na dikcijo v listini, že moral obstajati [[kapitelj]], ki naj bi bil sicer določno izpričan šele leta 1349.{{sfn|Höfler|2016|p=206}} Pod piranski kapitelj je poleg cerkva v samem mestu kasneje sodila še vrsta cerkva v zaledju, ki je obsegalo Strunjan, Fazan (sedaj [[Lucija, Piran|Lucija]]) in Sečovlje, kot tudi Savudrijo.{{sfn|Höfler|2016|p=207}} Prve znane omembe posameznih cerkva pa so iz 13. stoletja (npr. cerkev sv. Odorika iz leta 1290). Koprski škof [[Paolo Naldini|Pavel Naldini]] v svojem cerkvenem krajepisu leta 1700 omenja tudi nekdanjo cerkev sv. Marije na polotoku Seča,<ref>{{navedi splet |url=https://primorske.svet24.si/2022/06/13/obcinski-svetnik-z-bagrom-nad-arheolosko-dediscino |title=Občinski svetnik z bagrom nad arheološko dediščino |accessdate=20. januar 2024 |date= |format= |work= }}</ref> ki je bila med najstarejšimi, za katero navaja, da jo je 14. aprila 1320 slovesno posvetil koprski škof [[Seznam rimskokatoliških škofov Kopra|Tomaž Contarini]].{{sfn|Naldini|2001|p=229}} [[Seznam ruševinskih in izginulih cerkva v Sloveniji|Samo delno ohranjena]] je tudi cerkvica sv. Antona Padovanskega, v bližini [[Škver|škvera]] na koncu polotoka [[Seča]] (med gostilno Ribič in Vrtom kaktej). [[Slika:St. Anton of Padua Church (Seča).jpg|150 px|thumb|levo|Ruševine cerkvice sv. Antona Padovanskega v Seči]] ===Obnovitev Koprske škofije=== Dne 17. oktobra 1977 je [[papež Pavel VI.]] z [[papeška bula|bulo]] ''[[Prioribus saeculi]]'' (V prvih letih) apostolsko administraturo za Slovensko primorje ukinil ter obnovil staro [[Škofija Koper|koprsko škofijo]], na celotnem ozemlju dotedanje administrature, ter jo pridružil [[Metropolija Ljubljana|slovenski (ljubljanski) cerkveni pokrajini]] kot sufragansko škofijo [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanske nadškofije]]. Tedaj je bil škof [[Janez Jenko]] imenovan za (prvega) koprskega rezidencialnega škofa.<ref>{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= 2016|title= Služil noč in dan, V Kopru blagoslovitev grobnice škofov |journal= Družina |volume= 2|issue= 10. januar 2016 |pages=18 |publisher= Družina d.o.o. |doi= |url= |accessdate= }}</ref> Po ratifikaciji meddržavnih [[Osimski sporazumi|Osimskih sporazumov]], ki so stopili v veljavo oktobra 1977, je bila obnovljena škofija povečana še s tistimi deli [[Nadškofija Gorica|goriške nadškofije]] in reške škofije (okoli [[Ilirska Bistrica|Ilirske Bistrice]]), ki so ostali v Sloveniji. ===Ustanovitev skupne in kasneje samostojne župnije=== Leta 1968 je bila ustanovljena skupna župnija Lucija-Portorož<ref>{{navedi knjigo |author=Paljk Vinko |year=2023 |title=Oče Franc, življenje in delo|publisher=Salve: Novi svet|isbn=978-961-289-193-0 |cobiss=171441667 |pages=25}}</ref>, za prvega župnika je bil imenovan Franc Prelc. Pred tem so ta del [[Župnija Piran|Župnije Piran]] duhovno oskrbovali patri [[minoriti]] iz Pirana. Leta 1976 je bila ustanovljena samostojna župnija Lucija, z [[župnijska cerkev|župnijsko cerkvijo]] [[Cerkev sv. Lucije, Lucija|svete Lucije]]. Prvi dve leti so novoustanovljeno župnijo upravljali [[jezuiti]], prvi župnik je bil pater Franc Svolšak, za njim je naloge [[župnik|župnika]] v Luciji od leta 1979 opravljal Jože Ipavec, ki je župnijo vodil osemnajst let. Nasledil ga je Janez Kavčič, ki je leta 2006 prevzel v upravo tudi [[Župnija Portorož|župnijo Portorož]], od leta 2010 pa se od tam upravlja Župnija Lucija. Od leta 2013 je župnik v [[Lucija, Piran|Luciji]] in [[Župnija Portorož|Portorožu]], to je v obeh župnijah, Vinko Paljk. == Opis župnije == Župnija Lucija meji na [[Župnija Sečovlje|župnijo Sečovlje]] in na [[Župnija Portorož|župnijo Portorož]], na severu z župnijami [[župnija Strunjan|Strunjan]], [[Župnija Izola|Izola]] in [[Župnija Korte|Korte]], na drugi strani [[Piranski zaliv|Piranskega zaliva]] pa na hrvaško župnijo [[Umag]], ki spada pod [[Škofija Poreč-Pulj|Škofijo Poreč in Pulj]]. V župnijo spada poleg območja mesta [[Lucija, Piran|Lucija]] še velik del polotoka Seča (brez [[Seča|istoimenskega naselja s tamkajšnjo podružnično cerkvijo]]), [[Zaselek|zaselki]] Vinjole, Lucan, Kampolin in del [[Portorož|Portoroža]], vendar le do nekdanjega hotela [[Grand Hotel Metropol, Portorož|Metropol]]. Ker je v župniji tudi avtohtona italijanska skupnost, se za [[Italijanščina|italijansko govoreče]] vernike redno opravlja vsaj del nedeljskega [[bogoslužje|bogoslužja]] v njihovem [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jeziku]]. Ker je ob praznikih za vse vernike župnijska cerkvica veliko premajhna, je [[bogoslužje]] včasih bilo kar v šolski telovadnici. Občasno opravljajo bogoslužje v župnijski cerkvici tudi [[Minoritski samostan Piran|patri minoriti iz Pirana]]. === Župnijska cerkev Svete Lucije === [[Župnijska cerkev|Župnijska cerkvica]] v [[Lucija, Piran|Luciji]], ki so jo zgradili piranski solinarji, je posvečena [[Sveta Lucija|sv. Luciji]], priljubljeni svetnici iz zgodnjekrščanske dobe. Po tej cerkvici je ime dobilo tudi naselje, ki so ga iz Sveta Lucija v Lucija preimenovali leta 1952.<ref>''Spremembe naselij 1948–95''. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.</ref><ref>Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. ''Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena''. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, p. 113–132.</ref><ref>Urbanc, Mimi, & Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. ''Geografski vestnik'' 77(2): p. 25–43.</ref> {{glavni|Cerkev sv. Lucije, Lucija}} ==Uprava župnije iz Portoroža== ===Pastoralno območje Portorož/Lucija=== Župnik Vinko Paljk iz [[Župnija Portorož|Portoroža]] pastoralno upravlja tudi sosednjo Župnijo Lucija.<br> Odkar je župnija upravljana iz [[Portorož|Portoroža]] in je bilo prodano župnišče v Luciji, se župnijske zadeve (razen bogoslužja) opravljajo v [[Župnija Portorož|župnijskem uradu v Portorožu]], ki je pri [[Cerkev Marije rožnovenske, Portorož|cerkvi Marije rožnovenske]]. == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Župnija Portorož]] * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Viri == * {{navedi knjigo |author=Höfler, Janez |year=2016 |title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem : k razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku |publisher=Viharnik |isbn=978-961-7004-00-7 |cobiss=285707520 |pages=}} *{{navedi knjigo |last=Naldini |first=Pavel |year=2001 |title=Cerkveni krajepis ali opis mesta in škofije Justinopolis, ljudsko Koper|publisher=|isbn=961-6033-28-X |cobiss=110649344 |pages=}} *{{navedi knjigo |last=Paljk |first=Vinko |year=2023 |title=Oče Franc, življenje in delo|publisher=Salve: Novi svet|isbn=978-961-289-193-0|cobiss=171441667 |pages=}} {{Škofija Koper}} {{Dekanija Koper}} {{normativna kontrola}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Lucija]] [[Kategorija:Dekanija Koper|Lucija]] [[Kategorija:Lucija, Piran]] t73bego65co2nqqirf1qgyx5hxou4ed 6655182 6655179 2026-04-03T07:49:03Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ 6655182 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Lucija | image = St. Lucy.jpg | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Ulica borcev NOB 33, Lucija<br> 6230 Portorož | parish_church = [[Cerkev sv. Lucije, Lucija]] | dedication = [[Sveta Lucija|sv. Lucija]] | established = 1976 | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[dekanija Koper|Koper]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper]] | province = | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = | priest =Vinko Paljk (od 2013)<br> (župnija je upravljana iz Portoroža) | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = [[Župnija Portorož|Portorož]], [[Župnija Strunjan|Strunjan]], [[Župnija Sečovlje|Sečovlje]], [[Župnija Korte|Korte]], [[Župnija Piran|Piran]], [[Župnija Izola|Izola]]. }} '''Župnija Lucija''' je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Koper|dekanije Koper]], ki je del [[škofija Koper|Škofije Koper]]. == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! Slika ! Cerkev ! Kraj/naselje |- | {{Slika d|Q65969620|150px}} | [[Cerkev sv. Lucije, Lucija|cerkev sv. Lucije]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Lucija, Piran|Lucija]] |- | {{Slika d||lokalna=Lucan Chapel.jpg|150px}} | kapela Marije rože skrivnostne<br>[[kapela]] | [[Lucija, Piran|Lucija / Lucan]] |} Župnija Lucija nima podružnice, dvakrat letno pa je župnijsko bogoslužje pri majhni kapelici Marije Rože skrivnostne<ref>{{navedi splet |url=https://www.radiomirslovenija.si/sl/roza-skrivnostna|title=Marija Roža skrivnostna |accessdate=25. maj 2024 |date= |format= |work= }}</ref> ({{Bibl|Sir 39,13}}) na Lucanu, ki je bila zgrajena leta 1912, ob 400-letnici [[Cerkev Marijinega prikazovanja, Strunjan|Marijinega prikazovanja v Strunjanu]]. == Zgodovina == Župnija sv. Jurija v Piranu se v zgodovinskih virih prvič omenja v diplomi iz leta 974, s katero je cesar Oton II. gradeškemu patriarhu potrdil posesti, ki mu jo je bil podelil že njegov oče cesar Oton I. leta 968. Leta 1173 je tržaški škof Bernard na prošnjo piranskega župnika cerkvi sv. Jurija in njeni duhovščini podelil štiri desetine v [[Kaštel|Kaštelu]] (Castel Venere). V Piranu je tedaj, glede na dikcijo v listini, že moral obstajati [[kapitelj]], ki naj bi bil sicer določno izpričan šele leta 1349.{{sfn|Höfler|2016|p=206}} Pod piranski kapitelj je poleg cerkva v samem mestu kasneje sodila še vrsta cerkva v zaledju, na ozemlju, ki je obsegalo Strunjan, Fazan (sedaj [[Lucija, Piran|Lucija]]) in Sečovlje, kot tudi Savudrijo.{{sfn|Höfler|2016|p=207}} Prve znane omembe posameznih cerkva so iz 13. stoletja (npr. cerkev sv. Odorika iz leta 1290). Koprski škof [[Paolo Naldini|Pavel Naldini]] v svojem cerkvenem krajepisu leta 1700 omenja tudi nekdanjo cerkev sv. Marije na polotoku Seča,<ref>{{navedi splet |url=https://primorske.svet24.si/2022/06/13/obcinski-svetnik-z-bagrom-nad-arheolosko-dediscino |title=Občinski svetnik z bagrom nad arheološko dediščino |accessdate=20. januar 2024 |date= |format= |work= }}</ref> ki je bila med najstarejšimi, za katero navaja, da jo je 14. aprila 1320 slovesno posvetil koprski škof [[Seznam rimskokatoliških škofov Kopra|Tomaž Contarini]].{{sfn|Naldini|2001|p=229}} [[Seznam ruševinskih in izginulih cerkva v Sloveniji|Samo delno ohranjena]] je tudi cerkvica sv. Antona Padovanskega, v bližini [[Škver|škvera]] na koncu polotoka [[Seča]] (med gostilno Ribič in Vrtom kaktej). [[Slika:St. Anton of Padua Church (Seča).jpg|150 px|thumb|levo|Ruševine cerkvice sv. Antona Padovanskega v Seči]] ===Obnovitev Koprske škofije=== Dne 17. oktobra 1977 je [[papež Pavel VI.]] z [[papeška bula|bulo]] ''[[Prioribus saeculi]]'' (V prvih letih) apostolsko administraturo za Slovensko primorje ukinil ter obnovil staro [[Škofija Koper|koprsko škofijo]], na celotnem ozemlju dotedanje administrature, ter jo pridružil [[Metropolija Ljubljana|slovenski (ljubljanski) cerkveni pokrajini]] kot sufragansko škofijo [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanske nadškofije]]. Tedaj je bil škof [[Janez Jenko]] imenovan za (prvega) koprskega rezidencialnega škofa.<ref>{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= 2016|title= Služil noč in dan, V Kopru blagoslovitev grobnice škofov |journal= Družina |volume= 2|issue= 10. januar 2016 |pages=18 |publisher= Družina d.o.o. |doi= |url= |accessdate= }}</ref> Po ratifikaciji meddržavnih [[Osimski sporazumi|Osimskih sporazumov]], ki so stopili v veljavo oktobra 1977, je bila obnovljena škofija povečana še s tistimi deli [[Nadškofija Gorica|goriške nadškofije]] in reške škofije (okoli [[Ilirska Bistrica|Ilirske Bistrice]]), ki so ostali v Sloveniji. ===Ustanovitev skupne in kasneje samostojne župnije=== Leta 1968 je bila ustanovljena skupna župnija Lucija-Portorož<ref>{{navedi knjigo |author=Paljk Vinko |year=2023 |title=Oče Franc, življenje in delo|publisher=Salve: Novi svet|isbn=978-961-289-193-0 |cobiss=171441667 |pages=25}}</ref>, za prvega župnika je bil imenovan Franc Prelc. Pred tem so ta del [[Župnija Piran|Župnije Piran]] duhovno oskrbovali patri [[minoriti]] iz Pirana. Leta 1976 je bila ustanovljena samostojna župnija Lucija, z [[župnijska cerkev|župnijsko cerkvijo]] [[Cerkev sv. Lucije, Lucija|svete Lucije]]. Prvi dve leti so novoustanovljeno župnijo upravljali [[jezuiti]], prvi župnik je bil pater Franc Svolšak, za njim je naloge [[župnik|župnika]] v Luciji od leta 1979 opravljal Jože Ipavec, ki je župnijo vodil osemnajst let. Nasledil ga je Janez Kavčič, ki je leta 2006 prevzel v upravo tudi [[Župnija Portorož|župnijo Portorož]], od leta 2010 pa se od tam upravlja Župnija Lucija. Od leta 2013 je župnik v [[Lucija, Piran|Luciji]] in [[Župnija Portorož|Portorožu]], to je v obeh župnijah, Vinko Paljk. == Opis župnije == Župnija Lucija meji na [[Župnija Sečovlje|župnijo Sečovlje]] in na [[Župnija Portorož|župnijo Portorož]], na severu z župnijami [[župnija Strunjan|Strunjan]], [[Župnija Izola|Izola]] in [[Župnija Korte|Korte]], na drugi strani [[Piranski zaliv|Piranskega zaliva]] pa na hrvaško župnijo [[Umag]], ki spada pod [[Škofija Poreč-Pulj|Škofijo Poreč in Pulj]]. V župnijo spada poleg območja mesta [[Lucija, Piran|Lucija]] še velik del polotoka Seča (brez [[Seča|istoimenskega naselja s tamkajšnjo podružnično cerkvijo]]), [[Zaselek|zaselki]] Vinjole, Lucan, Kampolin in del [[Portorož|Portoroža]], vendar le do nekdanjega hotela [[Grand Hotel Metropol, Portorož|Metropol]]. Ker je v župniji tudi avtohtona italijanska skupnost, se za [[Italijanščina|italijansko govoreče]] vernike redno opravlja vsaj del nedeljskega [[bogoslužje|bogoslužja]] v njihovem [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jeziku]]. Ker je ob praznikih za vse vernike župnijska cerkvica veliko premajhna, je [[bogoslužje]] včasih bilo kar v šolski telovadnici. Občasno opravljajo bogoslužje v župnijski cerkvici tudi [[Minoritski samostan Piran|patri minoriti iz Pirana]]. === Župnijska cerkev Svete Lucije === [[Župnijska cerkev|Župnijska cerkvica]] v [[Lucija, Piran|Luciji]], ki so jo zgradili piranski solinarji, je posvečena [[Sveta Lucija|sv. Luciji]], priljubljeni svetnici iz zgodnjekrščanske dobe. Po tej cerkvici je ime dobilo tudi naselje, ki so ga iz Sveta Lucija v Lucija preimenovali leta 1952.<ref>''Spremembe naselij 1948–95''. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.</ref><ref>Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. ''Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena''. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, p. 113–132.</ref><ref>Urbanc, Mimi, & Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. ''Geografski vestnik'' 77(2): p. 25–43.</ref> {{glavni|Cerkev sv. Lucije, Lucija}} ==Uprava župnije iz Portoroža== ===Pastoralno območje Portorož/Lucija=== Župnik Vinko Paljk iz [[Župnija Portorož|Portoroža]] pastoralno upravlja tudi sosednjo Župnijo Lucija.<br> Odkar je župnija upravljana iz [[Portorož|Portoroža]] in je bilo prodano župnišče v Luciji, se župnijske zadeve (razen bogoslužja) opravljajo v [[Župnija Portorož|župnijskem uradu v Portorožu]], ki je pri [[Cerkev Marije rožnovenske, Portorož|cerkvi Marije rožnovenske]]. == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Župnija Portorož]] * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Viri == * {{navedi knjigo |author=Höfler, Janez |year=2016 |title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem : k razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku |publisher=Viharnik |isbn=978-961-7004-00-7 |cobiss=285707520 |pages=}} *{{navedi knjigo |last=Naldini |first=Pavel |year=2001 |title=Cerkveni krajepis ali opis mesta in škofije Justinopolis, ljudsko Koper|publisher=|isbn=961-6033-28-X |cobiss=110649344 |pages=}} *{{navedi knjigo |last=Paljk |first=Vinko |year=2023 |title=Oče Franc, življenje in delo|publisher=Salve: Novi svet|isbn=978-961-289-193-0|cobiss=171441667 |pages=}} {{Škofija Koper}} {{Dekanija Koper}} {{normativna kontrola}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Lucija]] [[Kategorija:Dekanija Koper|Lucija]] [[Kategorija:Lucija, Piran]] 71m5eskwckbytg6jacdg1d00ywhpotq 0 418645 6655028 6652932 2026-04-02T21:27:36Z A09 188929 np 6655028 wikitext text/x-wiki {{Infopolje oseba}} '''Mitja Bervar''', [[Slovenci|slovenski]] [[politik]] in [[ekonomist]], * [[18. julij]] [[1965]]. V mladosti je treniral odbojko in rokomet. Diplomiral je iz ekonomije, na Univerzi na Primorskem pa je magistriral iz menedžmenta. Med leti 2001 in 2009 je bil generalni sekretar Društva slovenskih skladateljev ter [[SIGIC|glasbenoinformacijskega centra SIGIC]]. Med leti 2009 in 2012 je bil generalni direktor [[Ljubljanska opera|Ljubljanske opere]].<ref name="bio">{{cite web|url=http://www.arhiv.ds-rs.si/2012-2017/index29b7.html|title=Mitja Bervar, mag. manag.|website=ds-rs.si|access-date=2022-04-10|lang=en|publisher=Državni svet Republike Slovenije}}</ref> Bil je predstavnik športnih in kulturnih združenj v [[Državni svet Republike Slovenije|Državnem svetu]], ki ga je med leti 2012 in 2017 tudi vodil. Leta 2017 je postal član izvršnega odbora [[Stranka modernega centra|Stranke modernega centra]], vendar jo je že leta 2018 zapustil.<ref>{{cite web|url=https://siol.net/novice/volitve-2018/odhod-milana-brgleza-zdalec-ni-najvecji-problem-smc-analiza-471581|title=Odhod Milana Brgleza zdaleč ni največji problem SMC #analiza|date=28. 6. 2018|last1=Cirman|first1=Primož|last2=Vukovič|first2=Vesna|website=siol.net|access-date=2022-04-09}}</ref> Leta 2026 je kandidiral na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah]] kot član stranke [[Prerod (stranka)|Preroda]] v volilnem okraju Ljubljana Vič-Rudnik 1. Prejel je 828 glasov in 4,17 odstotka glasov ter mandata ni prejel.<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2026-03-29|title=Izidi glasovanja|date=22. 3. 2026|publisher=Državna volilna komisija}}</ref> Z ženo Sonjo Kralj Bervar, ki je bila podpredsednica [[Liberalna demokracija Slovenije|Liberalne demokracije Slovenije]], imata dva otroka.<ref name="bio" /> == Sklici == {{Sklici}}{{Predsedniki Državnega sveta Republike Slovenije}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Bervar, Mitja}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski ekonomisti]] [[Kategorija:Predsedniki Državnega sveta Republike Slovenije]] [[Kategorija:Člani Državnega sveta Republike Slovenije (2012–2017)]] [[Kategorija:Člani Preroda]] [[Kategorija:Bivši člani Stranke modernega centra]] [[Kategorija:Magistrirali na Univerzi na Primorskem]] kffy0ih31f2ln8lmjhvp8wrc9q1ddjd 0 420759 6654846 6306299 2026-04-02T13:34:26Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654846 wikitext text/x-wiki {{Infopolje bolezen| Name = Bolezen dlani, podplatov in ust | Image = Hand Foot Mouth Disease.png| Caption = Značilne lezije v področju ob ustih pri 11-mesečnem bolniku| Field = [[nalezljive bolezni]]| DiseasesDB = 5622 | ICD10 = {{ICD10|B|08|4|b|00}} | ICD9 = {{ICD9|074.3}} | ICDO = | OMIM = | MedlinePlus = 000965 | eMedicineSubj = derm | eMedicineTopic = 175 | MeshID = D006232 | }} '''Bolezen dlani, podplatov in ust''' (tudi '''bolezen rok, nog in ust'''<ref>{{Navedi splet|url=http://www.nijz.si/sl/bolezni-rok-nog-in-ust-priporocila-v-vrtcih-in-solah|title=Bolezni rok, nog in ust - priporočila v vrtcih in šolah|date=2. 5. 2010|accessdate=6. 6. 2018|website=|publisher=|last=|first=}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>) je [[nalezljiva bolezen]], ki jo povzroča [[koksekivirus]] tipa A16 (tudi A5 in A10 in [[enterovirus]]i<ref name=Repass2014>{{Cite journal|vauthors=Repass GL, Palmer WC, Stancampiano FF |title=Hand, foot, and mouth disease: Identifying and managing an acute viral syndrome |journal=Cleve Clin J Med |volume=81 |issue=9 |pages=537–543|date=2014|pmid=25183845|url=http://www.ccjm.org/content/81/9/537.long |doi=10.3949/ccjm.81a.13132}}</ref>) ter se kaže z [[vročina|vročino]], ulceroznim izpuščajem ([[enantem]]om) [[ustna sluznica|ustne sluznice]] in mehurčkastim izpuščajem ([[eksantem]]om) po dlaneh in podplatih.<ref>http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5508484/bolezen?query=bolezen&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 25. 6. 2017.</ref> Izpuščaj se včasih pojavi tudi v predelu [[Zadnjica (anatomija)|zadnjice]] in [[dimlje|dimelj]].<ref>{{cite journal|last1=Frydenberg|first1=A|last2=Starr|first2=M|title=Hand, foot and mouth disease.|journal=Australian family physician|date=2003|volume=32|issue=8|pages=594–595|pmid=12973865}}</ref><ref name=Lancet2010>{{cite journal |last1=Ooi |first1=MH |last2=Wong |first2=SC |last3=Lewthwaite |first3=P|last4=Cardosa|first4=MJ|last5=Solomon|first5=T|title=Clinical features, diagnosis, and management of enterovirus 71|journal=Lancet Neurology|volume=9 |issue=11 |pages=1097–1105 |year=2010|pmid=20965438|doi=10.1016/S1474-4422(10)70209-X}}</ref><ref name=Kam2013>{{cite journal |last1=Kaminska |first1=K |last2=Martinetti|first2=G |last3=Lucchini |first3=R|last4=Kaya|first4=G|last5=Mainetti|first5=C|title=Coxsackievirus A6 and Hand, Foot, and Mouth Disease: Three Case Reports of Familial Child-to-Immunocompetent Adult Transmission and a Literature Review|journal=Case Reports in Dermatology|volume=5 |issue=2 |pages=203–209 |year=2013|pmid=24019771|doi=10.1159/000354533}}</ref> [[Bolezenski znak|Znaki]] in [[simptom]]i se pojavijo povprečno po treh do šestih dneh po okužbi.<ref name=Hoy2012>{{cite journal |last1=Hoy |first1=NY |last2=Leung |first2=AK |last3=Metelitsa |first3=AI|last4=Adams|first4=S|title=New concepts in median nail dystrophy, onychomycosis, and hand, foot and mouth disease nail pathology|journal=ISRN Dermatology|volume=2012 |issue=680163 |pages= 680163|year=2012|pmid=22462009|doi=10.5402/2012/680163}}</ref> Izpuščaj običajno mine samoodsebno v okoli enem tednu.<ref name="Harrison's"/> V nekaj primerih so poročali o izgubi nohtov na rokah in nogah pri otrocih nekaj tednov po okužbi, vendar je bila izguba prehodna in nohti so sami izrastli brez posebnega zdravljenja.<ref name=CDC2015Comp>{{navedi splet|title=Hand, Foot, and Mouth Disease (HFMD) Complications|url=http://www.cdc.gov/hand-foot-mouth/about/complications.html|website=CDC|accessdate=14. 5. 2016|date=18. 8. 2015}}</ref> Bolezen se prenaša z neposrednim stikom, kapljično, fekalno-oralno in preko okuženih predmetov.<ref name=CDC2015Cau>{{navedi splet|title=Causes & Transmission|url=http://www.cdc.gov/hand-foot-mouth/about/transmission.html|website=CDC|accessdate=15. 5. 2016|date=18. 8. 2015}}</ref> V večini primerov bolezen izzveni sama in ne zahteva zdravljenja.<ref name="Harrison's">{{navedi knjigo|last1=Longo|first1=Dan L.|title=Harrison's principles of internal medicine.|date=2012|publisher=McGraw-Hill|location=New York|isbn=978-0-07174889-6|edition=18th}}</ref> == Znaki in simptomi == [[Slika:Characteristic rash of hand, foot, and mouth disease, on human hands.jpg|thumb|Izpuščaj na dlaneh.]] [[File:Hand Foot Mouth Disease Adult 36Years.jpg|thumb|Izpuščaj na dlaneh in podplatih pri 36-letnem bolniku.]] [[Slika:Hand foot and mouth disease on child feet.jpg|thumb|Izpuščaj na podplatih pri okuženem otroku.]] Značilni znaki in simptomi bolezni dlani, podplatov in ust so [[vročina]], [[slabost]], [[bruhanje]], utrujenost, splošno slabo počutje, [[neješčnost]] in pri dojenčkih in mlajših otrocih razdražljivost. Izpuščaj na koži dlani, podplatov, zadnjice in včasih tudi na ustnicah je v začetku običajno v obliki manjših [[kožna vzbrst|kožnih vzbrsti]] v ravni kože s spremenjeno barvo, ki prehajajo v [[bunčica|bunčice]] nad ravnjo kože. Čez čas se lahko pojavijo tudi mehurčki.<ref name="Huang1999">{{cite journal|last1=Huang|first1=CC|last2=Liu|first2=CC|last3=Chang|first3=YC|last4=Chen|first4=CY|last5=Wang|first5=ST|last6=Yeh|first6=TF|title=Neurologic complications in children with enterovirus 71 infection.|url=https://archive.org/details/sim_new-england-journal-of-medicine_1999-09-23_341_13/page/936|journal=The New England Journal of Medicine|date=23. 9. 1999|volume=341|issue=13|pages=936–942|pmid=10498488|doi=10.1056/nejm199909233411302}}</ref> Pri otrocih je izpuščaj le redko srbeč,<ref name=Hoy2012/> pri odraslih bolnikih pa je lahko srbež tudi zelo hud. V predelu okoli nosu in ust se lahko pojavijo boleče razjede in mehurji.<ref name=Kam2013/><ref name=Sar2013/><ref name='HFMD Symptoms'>{{navedi splet|url=http://www.mayoclinic.com/health/hand-foot-and-mouth-disease/DS00599/DSECTION=2 |title=Hand, Foot and Mouth Disease: Signs & Symptoms |accessdate=5. 5. 2008 |work=mayoclinic.com |publisher=The Mayo Clinic }}</ref> Bolezen izzveni praviloma spontano v 7 do 10 dneh.<ref name=Sar2013/> ==Povzročitelj== Bolezen povzročajo virusi iz družine [[pikornavirus]]ov. Najpogostejši povzročitelj je [[koksekivirus]] tipa A16<ref name=Repass2014/>, drugi najpogostejši povzročitelj je [[enterovirus 71|enterovirus 71 (EV-71)]],<ref name="Repass2014"/> lahko pa je povzročitelj tudi kateri od drugih sevov koksekivirusov ali enterovirusov.<ref name="Repass2014"/><ref name=PLOS2012>{{cite journal |last1=Li |first1=Y |last2=Zhu |first2=R |last3=Qian |first3=Y|last4=Deng|first4=J|title=The characteristics of blood glucose and WBC counts in peripheral blood of cases of hand foot and mouth disease in China: a systematic review|journal=PLOS ONE|volume=7 |issue=1 |pages=e29003 |year=2012|pmid=22235257|doi=10.1371/journal.pone.0029003}}</ref> == Prenašanje == Okužba se prenaša z neposrednim stikom s [[slina|slino]], izločki iz [[nos]]u, stika z [[blato]]m in posredno ob stiku z okuženimi površinami in predmeti. Otrok je kužen tudi v obdobju inkubacijske dobe, ki traja 4 do 6 dni in v času katere je na videz še zdrav. Zato se okužba zlahka širi.<ref name=nijz>http://www.nijz.si/sl/bolezni-dlani-podplatov-in-ust {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160810001441/http://www.nijz.si/sl/bolezni-dlani-podplatov-in-ust |date=2016-08-10 }}, vpogled: 25. 6. 2017.</ref> == Diagnoza == [[Diagnoza]] običajno temelji na značilnih bolezenskih znakih in simptomih. V primeru nejasnosti je možno virus dokazati v brisu žrela ali vzorcu blata.<ref name=Sar2013/> ==Preprečevanje == Ukrepi za preprečevanje okužbe zajemajo izogibanje neposrednemu stiku z okuženimi bolniki, ustrezno čiščenje predmetov, razkuževanje površin in ustrezno [[higiena rok|higieno rok]].<ref name=Sar2013/><ref name="CDC">{{navedi splet |url=http://www.cdc.gov/hand-foot-mouth/about/prevention-treatment.html |title=Hand, Foot and Mouth Disease |year=2013 |work=Prevention and Treatment |publisher=Centers for Disease Control and Prevention |accessdate=18. 10. 2013}}</ref> Za preprečevanje širjenja okužbe je pomembno, da okuženi otroci ne obiskujejo šole oziroma vrtca,<ref name=Sar2013/> dokler nimajo več povišane telesne temperature in so mehurčki suhi. Pomembno pa je tudi dejstvo, da je virus lahko prisoten v blatu tudi nekaj tednov po preboleli bolezni.<ref name=nijz/> ===Cepivo=== Od decembra 2015 je [[cepivo]] na voljo na Kitajskem.<ref>{{cite journal|last1=Mao|first1=QY|last2=Wang|first2=Y|last3=Bian|first3=L|last4=Xu|first4=M|last5=Liang|first5=Z|title=EV71 vaccine, a new tool to control outbreaks of hand, foot and mouth disease (HFMD).|journal=Expert review of vaccines|date=2016|volume=15|issue=5|pages=599–606|pmid=26732723}}</ref> ==Zdravljenje== Bolezen dlani, podplatov in ust običajno mine samoodsebno in ne zahteva zdravljenja. Prav tako ne poznamo specifičnega zdravila proti bolezni.<ref name=Sar2013/> Zdravljenje, če je potrebno, temelji na lajšanju simptomov. Bolečine, ki se pojavijo zaradi razjed, uspešno blažijo [[protibolečinsko zdravilo|protibolečinska zdravila]], vročino pa lahko pomagajo zniževati [[protivročinsko zdravilo|protivročinska zdravila]] in kopanje v mlačni vodi. Običajno bolezen poteka blago in mine v okoli enem tednu. Manjši delež bolnikov potrebuje zaradi zapletov, kot so [[meningitis]], [[encefalitis]] ali akutna [[ohlapna paraliza]], zdravljenje v bolnišnici.<ref name=PLOS2012/> Lahko se pojavijo tudi nenevrološki zapleti, kot so [[miokarditis]] (vnetje srčne mišice), [[pljučni edem]] ali krvavitev v pljuča.<ref name=PLOS2012/> ==Zapleti== Zapleti virusne okužbe, ki povzroča bolezen dlani, podplatov in ust, so redke, vendar zahtevajo takojšnjo zdravniško pomoč. Okužba, ki jo povzroči enterovirus 71, je bolj tvegana za pojav nevroloških in srčnih zapletov, vključno s smrtnim izidom.<ref name=Sar2013/> V redkih primerih lahko pride do [[virusni meningitis|virusnega]] ali [[aseptični meningitis|aseptičnega meningitisa]], ki se kaže z vročino, [[glavobol]]om, otrdelim vratom in bolečino v predelu hrbta.<ref name=PLOS2012/><ref name=Sar2013/> Običajno je potek blag in meningitis sam izzveni, vendar je lahko potrebna kratkotrajna hospitalizacija. V redkih primerih nastopi [[encefalitis]] (vnetje možganov) ali ohlapna ohromelost.<ref name="Huang1999"/><ref name=Sar2013/> Pri nekaterih otrocih so poročali o izgubi [[noht]]ov na rokah in nogah 4 do 8 tednov po okužbi.<ref name=Hoy2012/> Povezava med boleznijo dlani, podplatov in ust in izgubo nohtov ni pojasnjena, nohti pa ponovno izrastejo brez zdravljenja.<ref name=Hoy2012/><ref>{{navedi splet |url=http://www.cdc.gov/hand-foot-mouth/about/complications.html |title=Hand, Foot and Mouth Disease |year=2011 |work= Complications|publisher=Centers for Disease Control and Prevention |accessdate=14. 10. 2013}}</ref> ==Epidemiologija== Bolezen se običajno pojavlja pri otrocih do desetega leta starosti,<ref name=Hoy2012/><ref name=Sar2013/> zbolijo pa lahko tudi odrasli.<ref name=nijz/> Izbruhi okužb so manj pogosti pozimi.<ref name="Repass2014"/> Pojavlja se po vsem svetu.<ref name=CDC2015Epi/> Pogosto se pojavlja v obliki manjših [[izbruh bolezni|izbruhov]] v vrtcih,<ref name=Kam2013/> večji izbruhi pa se pojavljajo od leta 1997 v Aziji.<ref name=CDC2015Epi>{{navedi splet|title=Outbreaks|url=http://www.cdc.gov/hand-foot-mouth/outbreaks.html|website=CDC|accessdate=15. 5. 2016|date=18. 8. 2015}}</ref> ==Zgodovina== O bolezni so prvič poročali leta 1957 na Novi Zelandiji.<ref name=Sar2013>{{cite journal |last1=Sarma |first1=N|title=Hand, foot and mouth disease: current scenario and Indian perspective|journal=Indian Journal of Dermatology, Venereology, and Leprology|volume=79 |issue=2 |pages=165–175 |date=2013|pmid=23442455|doi=10.4103/0378-6323.107631}}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Virusne bolezni]] [[Kategorija:Okužbe kože]] {{normativna kontrola}} 23nkuy7fy7ttv3r77999eenifsq1uy3 0 433956 6654902 6589987 2026-04-02T15:26:32Z Sporti 5955 odstranil [[Kategorija:Američani]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6654902 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder | name = Bernie Sanders | image = Bernie Sanders in March 2020.jpg | caption = Sanders leta 2020 | jr/sr = Senator ZDA | state = [[Vermont]], skupaj s [[Peter Welch]] | term_start = January 3, 2007 | term_end = | predecessor = [[Jim Jeffords]]<!-- | successor = --> {{Collapsed infobox section begin | cont = yes | Položaji v odborih | titlestyle = border:1px dashed lightgrey;}} {{Infobox officeholder | embed = yes | office1 = Visoki član odbora senata Združenih držav za zdravje, izobraževanje, delo in pokojnine | term_start1 = 3. januar 2025 | term_end1 = | predhodnik1 = [[Bill Cassidy]] | naslednik1 = | office2 = predsednik odbora senata Združenih držav za zdravje, izobraževanje, delo in pokojnine | term_start2 = 3. januar 2023 | termin_end2 = 3. januar 2025 | predhodnik2 = [[Patty Murray]] | naslednik2 = [[Bill Cassidy]] | office3 = predsednik odbora za demokratično usmerjanje in ozaveščanje senata senata Združenih držav Amerike | leader3 = [[Chuck Schumer]] | 1blankname3 = podpredsednik | 1namedata3 = [[Catherine Cortez Masto]] | term_start3 = January 3, 2017 | term_end3 = | predecessor3 = [[Amy Klobuchar]] | successor3 = | office4 = član odbora senata za budget | term_start4 = 3 februar, 2021 | term_end4 = 3 Januar, 2023 | predecessor4 = [[Mike Enzi]] | successor4 = [[Sheldon Whitehouse]] | office5 = Član odbora za zadeve veteranov | term_start5 = 3 Januar, 2013 | term_end5 = 3 Januar, 2015 | predecessor5 = [[Patty Murray]] | successor5 = [[Johnny Isakson]] {{Collapsed infobox section end}} }} | state6 = [[Vermont]] | district6 = {{ushr|VT|AL|at-large}} | term_start6 = 3 Januar 1991 | term_end6 = 3 Januar 2007 | predecessor6 = [[Peter Plympton Smith]] | successor6 = [[Peter Welch]] | office7 = Župan mesta Burlington | term_start7 = 6 April 1981 | term_end7 = 4 April 1989 | predecessor7 = [[Gordon Paquette]] | successor7 = [[Peter Clavelle]] | birth_name = Bernard Sanders | birth_date = {{birth date and age|1941|9|8}} | birth_place = New York City, U.S. | death_date = | death_place = | party = Neodvisen (1978–present) | spouse = {{ubl |{{marriage|Deborah Shiling|1964|1966|end=div}} |{{marriage|[[Jane Sanders|Jane O'Meara]]|1988}}}} | children = 4, od njih 3 priženjeni. | relatives = [[Larry Sanders (politician)|Larry Sanders]] (brother) | education = {{ubl |[[Brooklyn College]] |[[University of Chicago]] ([[Bachelor of Arts|BA]])}} | signature = Bernie Sanders signature.svg | signature_alt = uradni podpis - Bernie Sanders | website = {{ubl |{{url|sanders.senate.gov|Senate website}} |{{url|berniesanders.com|Campaign website}}}} |module = {{listen |embed = yes |title = Sandersov glas |filename = Bernie Sanders speaks out in opposition to the Iraq War.ogg |description = Sanders govofri proti vojni v Iraku.<br>Posneto 9. oktobra 2002}} }}'''Bernard Sanders''' (rojen {{nbsp}}9. septembra 1941) je ameriški politik in aktivist, senator Združenih držav za zvezno državo [[Vermont|Vermonta]], na jo zastopa leta 2007. Je neodvisen z najdaljšim stažem v zgodovini ameriškega kongresa,ohranja pa tesne stike z [[Demokratska stranka (Združene države Amerike)|Demokratično stranko]]. Sodeluje z demokrati tako v [[Kongres Združenih držav Amerike|Kongresu]] kot v [[Senat Združenih držav Amerike|Senatu]] večino svoje kongresne kariere. Tako je kandidiral za predsedniško nominacijo stranke v 2016 in 2020. Sanders je veljal za enega glavnih voditeljev sodobnega progresivnega gibanja v ZDA. Od leta 1991 do 2007 je bil član [[Predstavniški dom ameriškega kongresa|Predstavniškega doma]]. Sanders je že prej kandidiral kot neodvisen kandidat na splošnih volitvah, bil je kandidat na primarnih volitvah [[Demokratska stranka (Združene države Amerike)|Demokratske stranke]] za [[Volitve predsednika Združenih držav Amerike 2016|predsedniške volitve leta 2016]] in si je pridobil podporo za svoje reformne ideje, zlasti med mladimi in [[Politična levica|levičarji]] v ZDA, vendar ga je po dolgi, odprti tekmi premagala [[Hillary Clinton]]. Na [[Volitve predsednika Združenih držav Amerike 2020|predsedniških volitvah leta 2020]] je Sanders ponovno kandidiral na [[demokratske primarne volitve v Združenih državah Amerike leta 2020|demokratskih primarnih volitvah]], vendar je umaknil svojo kandidaturo za [[Predsednik Združenih držav Amerike|predsednika ZDA,]] potem ko je po številu glasov delegatov znatno zaostajal za [[Joe Biden|Joejem Bidnom]]. <ref name=":0">{{Internetquelle|autor=tagesschau.de|url=https://www.tagesschau.de/eilmeldung/eilmeldung-4945.html|titel=Bernie Sanders steigt aus US-Präsidentschaftsrennen aus|zugriff=2020-04-08|sprache=de}}</ref> Sanders svojo politično usmeritev opisuje kot ''{{Jezik|en|democratic socialism}}'' [[Demokratični socializem|socializem]]. <ref>{{Webarchive|url=https://berniesanders.com/democratic-socialism-in-the-united-states/}} In: ''BernieSanders.com'' (englisch); [https://time.com/4121126/bernie-sanders-democratic-socialism/ ''Here’s How Bernie Sanders Explained Democratic Socialism.''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20250520233821/https://time.com/4121126/bernie-sanders-democratic-socialism/ |date=2025-05-20 }} In: ''[[Time]]'', 19. November 2015 (englisch).</ref> Na splošno meni, da je hibrid [[tržno gospodarstvo|tržnega gospodarstva]] in socialnih storitev, ki jih zagotavlja država, zaželen in ga komentatorji uvrščajo v politični spekter klasične [[Socialna demokracija|socialne demokracije]] ali [[levi populizem|levega populizma]]. <ref name="dpasanders">{{Internetquelle|url=http://www.greenpeace-magazin.de/tickerarchiv/was-will-bernie-sanders|titel=Was will Bernie Sanders?|hrsg=[[Deutsche Presse-Agentur|dpa]]|datum=2016-02-01|offline=1|archiv-url=https://web.archive.org/web/20160221120734/http://www.greenpeace-magazin.de/tickerarchiv/was-will-bernie-sanders|zugriff=2016-02-21}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160221120734/http://www.greenpeace-magazin.de/tickerarchiv/was-will-bernie-sanders |date=2016-02-21 }}</ref> <ref name="berliner-zeitung.de">[http://www.berliner-zeitung.de/us-wahlkampf-bernie-sanders--der-amerikanische-oskar-lafontaine-23569926 ''US-Wahlkampf: Bernie Sanders, der amerikanische Oskar Lafontaine''], Berliner Zeitung, 8. Februar 2016</ref> <ref>{{Internetquelle|autor=Jörg Wimalasena|url=https://www.zeit.de/politik/ausland/2019-02/bernie-sanders-usa-demokraten-praesidentschaft-kandidatur/seite-2|titel=Radikal erfolgreich - Ökonomischer Linkspopulismus statt Kulturkampf|werk=Zeit.de|hrsg=Zeit|datum=2019-02-19|zugriff=2020-04-01|sprache=de}}</ref> === Življenje === ==== Otroštvo ==== Bernard Sanders se je rodil v [[Brooklyn|Brooklynu]], vzhodno od [[New York|New Yorka]], kjer je preživel vso mladost. On in njegov starejši brat Lawrence "Larry" (* 25. april 1934) <ref>[https://www.sevendaysvt.com/OffMessage/archives/2015/06/15/larry-sanders-on-stickball-and-breaking-bread-in-brooklyn U.S. Politics. ]</ref> sta bila sinova Elija (as) Sandersa (1904–1962) in njegove žene Dorothy "Dore" (rojene Glassberg; 1912–1960). Njegov oče, Eliasz Gitman, se je leta 1921 pri 17 letih iz vasi [[Słopnice]] (okrožje [[Powiat Limanowski|Limanowa]] ) na jugu Poljske ( [[Malopoljsko vojvodstvo]] ) priselil v Združene države Amerike. <ref>{{Webarchive|url=http://media-stream-pmd.rbb-online.de/content/336960d4-9846-4de4-af36-634674fa0b4b_f8a517bb-d3d6-4580-acf5-6313a85d1c45.mp4}}, [[Rundfunk Berlin-Brandenburg|RBB]]: Kowalski & Schmidt, 3. April 2016, abgerufen am 25. April 2016</ref> Njegova mati se je rodila v New Yorku judovskim staršem, ki so se okoli leta 1904 priselili v Združene države Amerike iz vzhodne Poljske ( [[Powiat Radzyński]] / [[Lublinsko vojvodstvo]], takrat še del [[Weichselland|carske Rusije]] ). Eli Sandersova služba prodajalca barv je preživljala njegovo majhno družino, vendar mu je dopuščala malo razkošja. Sanders pravi, da je to nanj trajno vplivalo in ga politiziralo: <ref>''Der falsche Sozialist'', Der Spiegel Nr. 7, 13. Februar 2016 (Printausgabe), S. 90ff.</ref> <ref name="autogenerated4">[http://www.tabletmag.com/jewish-news-and-politics/192931/bernie-sanders-story Straight Outta Brooklyn, by Way of Vermont: The Bernie Sanders Story], Tablet Magazine o.&nbsp;D.</ref> <ref name="gaudiano">{{Navedi splet|last=Gaudiano|first=Nicole|date=2015-04-28|title=6 things to know about Bernie Sanders|website=OnPolitics|publisher=USA Today|url=http://onpolitics.usatoday.com/2015/04/28/6-things-to-know-about-bernie-sanders/|accessdate=2015-07-19}}</ref> <ref>{{Navedi časopis|last=van Zuylen-Wood|first=Simon|date=2014-06-21|title=I'm Right and Everybody Else Is Wrong. Clear About That?|url=http://www.nationaljournal.com/magazine/i-m-right-and-everybody-else-is-wrong-clear-about-that-20140618|journal=National Journal Magazine|access-date=2015-07-18}}</ref><blockquote>{{Citatni blok|text=Ne gre za to, da bi bili revni, ampak nenehen pritisk, da nikoli nimamo dovolj denarja. […] Vprašanje denarja je bilo zame vedno zelo globoko in čustveno.|author=Bernie Sanders|title=The Jews of Capitol Hill: A Compendium of Jewish Congressional Members (Kurt Stone)}}</blockquote>Sanders ohranja tesne vezi z očetovo domovino, [[Poljska|južnopoljsko]] skupnostjo Słopnice, ki jo je nazadnje obiskal z bratom leta 2013. <ref>{{Internetquelle|url=http://www.slopnice.pl/pl/10270/160313/SENATOR_BERNIE_SANDERS_I_JEGO_ZWIAZEK_ZE_SLOPNICAMI.html|titel=Słopnice – portal gminny|werk=slopnice.pl|archiv-url=https://web.archive.org/web/20160203233635/http://www.slopnice.pl/pl/10270/160313/SENATOR_BERNIE_SANDERS_I_JEGO_ZWIAZEK_ZE_SLOPNICAMI.html|archiv-datum=2016-02-03|zugriff=2016-02-03}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160203233635/http://www.slopnice.pl/pl/10270/160313/SENATOR_BERNIE_SANDERS_I_JEGO_ZWIAZEK_ZE_SLOPNICAMI.html |date=2016-02-03 }}</ref> Njegova mati je umrla leta 1960 v starosti 48 let, kmalu po tem, ko je končal šolanje. ==== Izobraževanje in zgodnja leta ==== [[Slika:Bernie_Sanders_1959_High_School_Yearbook.jpg|levo|sličica|Bernie Sanders (1959)]] Sanders je obiskoval ''osnovno šolo PS 197'' <ref name="stone-483">Kurt F. Stone: ''The Jews of Capitol Hill – A Compendium of Jewish Congressional Members'', S. 483</ref> in s svojo ekipo osvojil [[okraj|občinsko]] prvenstvo v [[Košarka|košarki]]. <ref name="autogenerated3">[https://www.washingtonpost.com/news/the-fix/wp/2016/01/29/the-untold-story-of-bernie-sanders-high-school-track-star/ The untold story of Bernie Sanders, high school track star], Washington Post, 29. Januar 2016</ref> Popoldne je obiskoval [[Hebrejščina|hebrejsko]] šolo in leta 1954 praznoval [[Bar in Bat micva|bar micvo.]] Nato se je prepisal na ''srednjo šolo James Madison'' v Midwoodu. Sanders je bil nadarjen tekač [[Tek na srednje proge|na srednje proge]] in [[kros]] (vključno z&nbsp;a. leta 1957 je na prvenstvu okrožja Brooklyn v [[tek na miljo|teku na miljo]] končal na tretjem mestu s časom 4:37 minute) in postal so-kapetan [[Atletika|atletskih ekip]] te šole. <ref name="autogenerated3" /> <ref>[http://www.sevendaysvt.com/vermont/bernies-bro-working-class-brooklyn-roots-shaped-my-brother/Content?oid=2627265 Bernie's Bro: Working-Class Brooklyn Roots Shaped My Brother], Seven Days, 27. Mai 2015</ref> Bernieja Sandersa je s politiko seznanil že v zgodnji mladosti njegov starejši brat Larry. Larry Sanders je bil predsednik Mladih demokratov Amerike, mladinske organizacije [[Demokratska stranka (Združene države Amerike)|Demokratske stranke]], na kolidžu Brooklyn in je mlajšega brata jemal s seboj na različna srečanja. <ref name="autogenerated42">[http://www.tabletmag.com/jewish-news-and-politics/192931/bernie-sanders-story Straight Outta Brooklyn, by Way of Vermont: The Bernie Sanders Story], Tablet Magazine o.&nbsp;D.</ref> Sanders pravi, da ga je vzpon [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]] naučil pomena politike. <ref name="feldman2015">{{Navedi splet|last=Feldmann|first=Linda|date=2015-06-11|title=Bernie Sanders: ‘I’m Proud to be Jewish’|website=[[Christian Science Monitor]]|url=https://www.csmonitor.com/USA/Politics/monitor_breakfast/2015/0611/Bernie-Sanders-I-m-proud-to-be-Jewish|accessdate=2015-06-13}}</ref> <ref>{{Internetquelle|url=https://www.bustle.com/articles/107170-bernie-sanders-quote-about-hitler-winning-an-election-is-powerful-its-also-misleading|titel=Bustle|hrsg=bustle.com|zugriff=2016-02-03}}</ref> Leta 1959 je Sanders eno leto študiral [[Psihologija|psihologijo]] na Brooklyn Collegeu Mestne univerze v New Yorku, preden se je prepisal na [[Univerza v Chicagu|Univerzo v Chicagu]], kjer je študiral [[Sociologija|sociologijo]], [[Zgodovina|zgodovino]] in psihologijo. <ref name="autogenerated7">[https://www.newyorker.com/magazine/2015/10/12/the-populist-prophet ''The Populist Prophet. '']</ref> Vendar Sanders v svoji avtobiografiji ''Outsider in the House'' piše, da je zanemarjal redne univerzitetne tečaje in namesto tega požiral dela [[Thomas Jefferson|Jeffersona]], [[Abraham Lincoln|Lincolna]], [[Karl Marx|Marxa]], [[Friedrich Engels|Friedricha Engelsa]], [[Lev Trocki|Trockega]], [[Eugene V. Debs|Debsa]] in [[Sigmund Freud|Freuda]]. »Prebral sem vse, kar mi je prišlo pod roke – razen tistega, kar sem moral prebrati za pouk.« (Nemško: »Prebral sem vse, kar sem lahko dobil v roke – razen knjig, potrebnih za pouk.«) <ref name="autogenerated43">[http://www.tabletmag.com/jewish-news-and-politics/192931/bernie-sanders-story Straight Outta Brooklyn, by Way of Vermont: The Bernie Sanders Story], Tablet Magazine o.&nbsp;D.</ref> Navdušil se je nad [[Socializem|socializmom]], se pridružil Mladinski socialistični ligi, mladinski organizaciji Socialistične stranke ZDA, postal aktiven v Kongresu za rasno enakost (CORE), bil eden od pobudnikov Študentskega koordinacijskega odbora za nenasilje in leta 1962 organiziral [[Sit-in|protest]] proti [[Segregacija|rasni segregaciji]] v univerzitetnih domovih. Leta 1963 je sodeloval v pohodu na Washington za delovna mesta in svobodo. <ref name="autogenerated2">[https://www.chicagomag.com/Chicago-Magazine/Felsenthal-Files/May-2015/Bernie-Sanders-University-of-Chicago/ ''Bernie Sanders Found Socialism at the University of Chicago.'']</ref> Študij je financiral s krajšim delovnim časom, štipendijami in posojili. <ref name="autogenerated2" /> <ref name="autogenerated2" /> <ref name="Politico">{{Navedi novice|last=Kruse|first=Michael|date=2015-07-09|title=Bernie Sanders Has a Secret: Vermont, his son and the hungry early years that made him the surging socialist he is today|work=[[Politico]]|quote=After he graduated from James Madison High School in 1959, he went to Brooklyn College for a year before transferring to the University of Chicago, where he joined the Congress of Racial Equality, the Student Nonviolent Coordinating Committee, the Student Peace Union and the Young People’s Socialist League.|url=http://www.politico.com/magazine/story/2015/07/bernie-sanders-vermont-119927_full.html|accessdate=2015-07-18|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170804091408/http://www.politico.com/magazine/story/2015/07/bernie-sanders-vermont-119927_full.html|archivedate=2017-08-04}}</ref> Leta 1964 je diplomiral iz politologije. <ref name="autogenerated6">[https://bioguide.congress.gov/scripts/biodisplay.pl?index=s000033 ''Bernard Sanders''], Biographical Directory of the United States Congress</ref> <ref name="stone-484">Kurt F. Stone: ''The Jews of Capitol Hill – A Compendium of Jewish Congressional Members'', S. 484.</ref> Istega leta se je v Baltimoru poročil s svojo prvo ženo Deborah Shiling, ki jo je spoznal med študijem. <ref name="autogenerated72">[https://www.newyorker.com/magazine/2015/10/12/the-populist-prophet ''The Populist Prophet. '']</ref> <ref name="autogenerated5">{{Webarchive|url=http://www.politico.com/magazine/story/2015/07/bernie-sanders-vermont-119927_full.html#.Vcf7UxNVikp}}, Politico, 9. Juli 2015.</ref> Prav tako leta 1964 je z ženo preživel šest mesecev v [[Kibuc|kibucu]] Sha'ar HaAmakim, ki so ga leta 1935 ustanovili romunski in jugoslovanski judovski priseljenci, blizu Kiryat Tiv'ona v okrožju Haifa v severnem Izraelu. Povabilo ga je levičarsko [[Sionizem|sionistično]] gibanje [[:en:Hashomer_Hatzair|Hashomer Hatzair]]. <ref>[https://www.jewishvirtuallibrary.org/jsource/judaica/ejud_0002_0018_0_18110.html Sha’ar Ha-Amakim], Jewish Virtual Library</ref> <ref>[https://forward.com/news/israel/332946/revealed-at-last-inside-the-kibbutz-where-bernie-sanders-lived-and-learned/ Revealed at Last! ]</ref> <ref>[https://www.jta.org/2016/02/05/news-opinion/politics/sanders-in-1990-named-the-kibbutz-were-he-stayed-in-the-early-1960s Mystery solved: Sanders volunteered at kibbutz Shaar Haamakim], Jewish Telegraphic Agency, 5. Februar 2016</ref> <ref>[https://www.washingtonpost.com/news/post-politics/wp/2016/02/05/the-kibbutz-bernie-sanders-stayed-in-may-have-been-revealed/ The kibbutz Bernie Sanders stayed in may have been revealed], Washington Post vom 5. Februar 2016</ref> Njegovo bivanje v kibucu je bilo motivirano manj versko kot bolj [[Sionizem|sionistično]]. Sanders se je želel naučiti, kako voditi majhne skupnosti, in tam se je, kot je kasneje pripomnil, to tudi naučil: »... da lahko imaš skupnost, v kateri njeni člani sami nje lastniki. «(po nemško:».''.. … dass Menschen sich zu einer Gemeinschaft zusammenschließen könnten, in der ihnen [denjenigen, die die Gemeinschaft gegründet haben], diese Gemeinschaft tatsächlich auch gehört''.« - ). <ref name="autogenerated22">[https://www.chicagomag.com/Chicago-Magazine/Felsenthal-Files/May-2015/Bernie-Sanders-University-of-Chicago/ ''Bernie Sanders Found Socialism at the University of Chicago.'']</ref> Po vrnitvi v Združene države Amerike sta se z ženo naselila v Vermontu in za 2500 dolarjev kupila približno 94 hektarjev veliko posest v Middlesexu v okrožju Washington (nekaj kilometrov severno od Montpelierja ). <ref name="stone-4832">Kurt F. Stone: ''The Jews of Capitol Hill – A Compendium of Jewish Congressional Members'', S. 483</ref> Sanders je nakup financiral z majhno dediščino, ki mu jo je zapustil oče, ki je umrl leta 1962. <ref name="autogenerated1">Harry Jaffe: ''Why Bernie Sanders matters.''</ref> Takrat so zelene gore Vermonta privlačile veliko število ljudi tako imenovanega "gibanja protikulture ", zlasti tako imenovane hipije, ki so se vračali k zemlji. John Pollack je ocenil, da se je leta 1970 v Vermont priselilo približno 36.000 hipijev – približno 33 odstotkov prebivalcev države, starih med 18 in 34 let. Yvonne Daley ( ''The Hippie Legacy'', 1983) je med letoma 1968 in 1974 v Vermontu naštela skupno 75 občin <ref>[http://vermonthistory.org/research/research-resources-online/green-mountain-chronicles/back-to-the-land-communes-in-vermont-1968 Back to the Land: Communes in Vermont], Vermont Historical Society.</ref> <ref>[https://www.salon.com/2015/12/29/bernie_sanders_hippie_20s_drugs_free_love_and_vietnam/ ''Bernie Sanders’ hippie 20s: Drugs, free love and Vietnam!'']</ref> Sanders je imel rad življenje na podeželju: {{Citatni blok|text=Kot otrok sem vedno imel močan občutek za življenje na podeželju. Nisem imel rad velikih mest. Po poroki ... sva kupila nekaj zemlje v Vermontu. Tja sva šla iz v bistvu istega razloga, mislim, da so se tja odselili mnogi drugi: to je čudovita država.|author=Bernie Sanders|title=''The Jews of Capitol Hill: A Compendium of Jewish Congressional Members'' (Kurt F. Stone)}} Posledično sta z ženo živela v dotrajani hiši na posestvu, ki so jo prej uporabljali za uparjanje javorjevega soka v sirup oziroma javorjev sladkor. Ni bilo elektrike ali tekoče vode. <ref name="autogenerated52">{{Webarchive|url=http://www.politico.com/magazine/story/2015/07/bernie-sanders-vermont-119927_full.html#.Vcf7UxNVikp}}, Politico, 9. Juli 2015.</ref> Vendar pa je Sanders v intervjuju za revijo Atlantic opisal, kako se je takrat počutil: {{Citatni blok|text=Bilo je preprosto fantastično. ... Hočem reči,, odraščal sem v triinpolsobnem stanovanju, nikoli nisem imel ničesar svojega - in imeti kos zemlje, po katerem se lahko sprehajaš, je bilo preprosto neverjetno! Ta potok je moj potok! To drevo je moje drevo!}}V tem času je Sanders delal kot tesar, dokumentarni filmar, svobodni pisatelj in direktor Ameriškega ljudskega zgodovinskega društva. Leta 1979 je posnel dokumentarec o ameriškem socialistu in večkratnem predsedniškem kandidatu Eugenu V. Debsu, v katerem je recitiral Debsove govore. <ref>[http://www.folkways.si.edu/bernard-sanders/eugene-v-debs-trade-unionist-socialist-revolutionary-1855-1926/oral-history-biography/album/smithsonian Bernard Sanders: ''Eugene V. Debs: Trade Unionist, Socialist, Revolutionary, 1855–1926''], Smithsonian Folkways (Audioarchiv)</ref> <ref>{{Webarchive|url=http://media.smithsonianfolkways.org/liner_notes/folkways/FW05571.pdf}}</ref> Ko se je njegov zakon brez otrok z Deborah Shiling leta 1966 končal z ločitvijo, se je Sanders sprva vrnil v New York in opravljal priložnostna dela, vključno z delom za dobrodelno organizacijo z imenom "Otroci naroda".&nbsp;Delal je kot pomočnik v [[Psihiatrija|psihiatrični bolnišnici]] in kratek čas poučeval predšolske otroke za program Head Start. <ref name="autogenerated44">[http://www.tabletmag.com/jewish-news-and-politics/192931/bernie-sanders-story Straight Outta Brooklyn, by Way of Vermont: The Bernie Sanders Story], Tablet Magazine o.&nbsp;D.</ref> <ref name="autogenerated44" /> Leta 1968 pa se je vrnil v Vermont in med drugim delal v psihiatrični bolnišnici.&nbsp;Delal je kot raziskovalec za ''davčni oddelek Vermonta'' in za [[Nevladna organizacija|nevladno organizacijo]] ''Bread and Law Task Force'', ustanovljeno leta 1974 z namenom izboljšanja prehrane ljudi z nizkimi dohodki. V New Yorku je Sanders spoznal Susan Campbell Mott. Kupil je nepremičnino v 200-članski skupnosti Stannard v okrožju Caledonia v severovzhodnem Vermontu, da bi živel z Mott. Njun sin Levi Noah se je rodil 21. marca 1969. Par se je ločil leta 1971 in Sanders se je s sinom preselil v Burlington. <ref name="autogenerated23">[https://www.chicagomag.com/Chicago-Magazine/Felsenthal-Files/May-2015/Bernie-Sanders-University-of-Chicago/ ''Bernie Sanders Found Socialism at the University of Chicago.'']</ref> <ref name="stone-4842">Kurt F. Stone: ''The Jews of Capitol Hill – A Compendium of Jewish Congressional Members'', S. 484.</ref> <ref name="autogenerated53">{{Webarchive|url=http://www.politico.com/magazine/story/2015/07/bernie-sanders-vermont-119927_full.html#.Vcf7UxNVikp}}, Politico, 9. Juli 2015.</ref> <ref>{{Webarchive|url=http://www.politico.com/magazine/gallery/2015/07/bernie-sanders-the-early-years/002279-032662.html#.VZ8KovlVhBc}}</ref> V New Yorku je Sanders spoznal Susan Campbell Mott. Kupil je nepremičnino v 200-članski skupnosti Stannard v [[Caledonia County|okrožju Caledonia]] v severovzhodnem Vermontu, da bi živel z Mott. Njun sin Levi Noah se je rodil 21. marca 1969. Par se je ločil leta 1971 in Sanders se je s sinom preselil v Burlington. <ref name="autogenerated24">[https://www.chicagomag.com/Chicago-Magazine/Felsenthal-Files/May-2015/Bernie-Sanders-University-of-Chicago/ ''Bernie Sanders Found Socialism at the University of Chicago.'']</ref> <ref name="stone-4843">Kurt F. Stone: ''The Jews of Capitol Hill – A Compendium of Jewish Congressional Members'', S. 484.</ref> <ref name="autogenerated54">{{Webarchive|url=http://www.politico.com/magazine/story/2015/07/bernie-sanders-vermont-119927_full.html#.Vcf7UxNVikp}}, Politico, 9. Juli 2015.</ref> <ref>{{Webarchive|url=http://www.politico.com/magazine/gallery/2015/07/bernie-sanders-the-early-years/002279-032662.html#.VZ8KovlVhBc}}</ref> === Politična kariera === ==== Liberty Union (LU) ==== V zgodnjih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je Sanders postal član mlade [[Liberty Union Party|stranke Liberty Union Party]] (LU), veje [[Pacifizem|protivojnega gibanja]] v Vermontu. Za stranko je kandidiral na več volitvah: leta 1972 za sedež [[Senat Združenih držav Amerike|v ameriškem senatu,]] ki ga je zapustila smrt [[Winston L. Prouty|Winstona L. Proutyja]] ; in tudi leta 1972 za guvernerja Vermonta, ki ga je zmagal demokrat [[Thomas P. Salmon]], medtem ko je Sanders prejel le 1,5 odstotka glasov. Leta 1974 je ponovno kandidiral za ameriški senat in prejel 4,1 odstotka glasov, medtem ko je zmagal demokrat [[Patrick Leahy]]. Leta 1976 je ponovno kandidiral za guvernerja, a je izgubil proti demokratu [[Richard A. Snelling|Richardu A. Snellingu]] s 6,1 odstotka glasov. <ref name="autogenerated62">[https://bioguide.congress.gov/scripts/biodisplay.pl?index=s000033 ''Bernard Sanders''], Biographical Directory of the United States Congress</ref> <ref name="stone-4844">Kurt F. Stone: ''The Jews of Capitol Hill – A Compendium of Jewish Congressional Members'', S. 484.</ref> V tem obdobju je Sanders zagovarjal socialistična stališča, kot je zahteva po obsežni socializaciji ključnih industrij in finančnih institucij ter najvišja stopnja dohodnine v višini 100 odstotkov, vendar je za razliko od drugih levičarskih aktivistov tistega časa zavračal politično nasilje in kritiziral protidemokratično naravo komunističnih držav, kot je [[Sovjetska zveza]]. <ref>Andrew Kaczynski, Nathan McDermott: [https://edition.cnn.com/2019/03/14/politics/kfile-bernie-nationalization/index.html ''Bernie Sanders in the 1970s urged nationalization of most major industries.'']</ref> Leta 1977 je Sanders zapustil LU in delal kot pisatelj in direktor [[Neprofitna organizacija|neprofitne organizacije]] ''Ameriško ljudsko zgodovinsko društvo'' . ==== Župan Burlingtona ==== [[Slika:Bernie_Sanders_104th_Congress.jpg|sličica|Bernie Sanders (1991)]] Leta 1981 se je Sanders – tokrat kot neodvisni kandidat – potegoval za županski položaj [[Burlington|Burlingtona]], največjega mesta v Vermontu, in po štirih krogih glasovanja z izjemno tesno večino dvanajstih glasov premagal demokrata Gordona H. Paquetteja, ki je to funkcijo opravljal od leta 1971. <ref>[http://www.nytimes.com/1981/03/05/us/around-the-nation-socialist-candidate-defeats-burlington-s-5-term-mayor.html Socialist Candidate Defeats Burlington’s 5-Term Mayor], New York Times, 5. März 1981; [https://rangevoting.org/BurlMayors.txt A list of Burlington VT’s mayors]</ref> Na ta položaj je bil ponovno izvoljen trikrat. Leta 1987 ga je časopis The ''[[The New York Times|New York Times]]'' imenoval za enega od 20 najboljših županov v Združenih državah Amerike; ''časopis U.S. News and World Report'' je izpostavil njegove dosežke pri ohranjanju cenovno dostopnih stanovanj in nizkih davkov na nepremičnine ter njegovo predanost lokalni samoupravi. <ref>Katharine Q. Seelye: [http://www.nytimes.com/2015/11/26/us/politics/as-mayor-bernie-sanders-was-more-pragmatic-than-socialist.html ''As Mayor, Bernie Sanders Was More Pragmatist Than Socialist.'']</ref> Leta 2015 je ''[[The Nation|časopis The Nation]]'' pohvalil Sandersa, ker je vodil Burlington na poti do tega, da postane mesto, ki danes velja za [[okolje|okolju prijazno]] in prijetno za življenje, z močnim gospodarstvom in nizko brezposelnostjo. <ref>Peter Dreier, Pierre Clavel: {{Webarchive|url=http://www.thenation.com/article/bernies-burlington-city-sustainable-future/}}</ref> ==== Predstavniški dom ==== Leta 1988 se je sprva neuspešno potegoval za sedež v [[Predstavniški dom ameriškega kongresa|Predstavniškem domu Združenih držav Amerike]]. Šele na volitvah leta 1990 je Sanders s podporo [https://home.nra.org/ Nacionalnega združenja za strelsko orožje Amerike (NRA)] <ref>{{Internetquelle|autor=David A. Fahrenthold|url=https://www.washingtonpost.com/politics/how-the-nra-helped-put-bernie-sanders-in-congress/2015/07/19/ed1be26c-2bfe-11e5-bd33-395c05608059_story.html|titel=How the National Rifle Association helped get Bernie Sanders elected|werk=The Washington Post|hrsg=WP Company LLC|datum=2015-07-19|zugriff=2019-05-01|sprache=en}}</ref> uspel doseči večino in premagal Petra P. Smitha, proti kateremu je izgubil dve leti prej. Sanders je bil član Predstavniškega doma od leta 1991 do 2007 in je bil takrat edini nestrankarski predstavnik, pa tudi tisti z najdaljšim skupnim mandatom kot neodvisni poslanec. Zastopal je zvezno državo Vermont, ki ima v Predstavniškem domu le en sedež. Sanders je bil ponovno izvoljen šestkrat (1992: 57,8). %, 1994: 49,9 %, 1996: 55,2 %, 1998: 63,4 %, 2000: 69,2 %, 2002: 64,3 %, 2004: 68,8 %). ==== Senat ==== Na volitvah v senat ZDA 7. novembra 2006 je kandidiral za sedež neponosnega neodvisnika [[Jim Jeffords]], ki je bil registriran kot [[Republikanska stranka (Združene države Amerike)|Republikanci]] do leta 2001. Osvojil je neodvisnost proti republikanskemu kandidatku Richard Tarrant s 65,4 odstotkom glasov.<ref>{{Webarchive|url=http://vermont-archives.org/govhistory/elect/results2/pdf/senator.pdf}}, Vermont State archives (PDF; 318&nbsp;kB).</ref> Sanders je začel mandat v senatu ZDA 3. januarja 2007 in je član tamšnjega demokratskega frakcije. Na volitvah 6. novembra 2012 je bil ponovno izvoljen z 71 odstotki glasov proti republikancu John MacGovern. Od januarja 2013 do konca večine v senatu demokratskih vojakov v januarju 2015 je vodil predsedovanje Odboru za vojne veterane. Maja 2018 je Sanders napovedal svojo ponovno izvolitev na svoj trenutni senatski sedež na [[volitve v Senat Združenih držav Amerike leta 2018|volitvah leta 2018.]] <ref>Taylor Dobbs: [https://www.sevendaysvt.com/OffMessage/archives/2018/05/21/sanders-announces-run-for-reelection-to-us-senate ''Bernie Sanders to Seek Reelection to U.S. Senate.'']</ref> Na volitvah je zmagal s 64,4 odstotka. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.sec.state.vt.us/media/914457/2018-ge-winnerlisting.pdf|titel=Vermont electoral results, 2018|hrsg=Vermont Secretary of State|datum=2018-11|archiv-url=https://web.archive.org/web/20190108053637/https://www.sec.state.vt.us/media/914457/2018-ge-winnerlisting.pdf|archiv-datum=2019-01-08|zugriff=2019-08-24|format=PDF|sprache=en}}</ref> Ponovno je kandidiral tudi na volitvah leta 2024, ki so potekale od 6. maja 2024. <ref>https://www.youtube.com/watch?v=iRMICNBXp2Q</ref> Svoj sedež si je znova pridobil s 63,3 glasovi. % obrambe. <ref>https://www.nytimes.com/interactive/2024/11/05/us/elections/results-vermont-us-senate.html</ref> ==== Predsedniška kandidatura 2016 ==== [[Slika:SandersSmiles.jpg|sličica|Bernie Sanders (2016)]]30. aprila 2015 je Sanders napovedal svojo kandidaturo na demokratskih primarnih volitvah za predsedniške volitve leta 2016 v [[Washington, D.C.|Washingtonu]]. <ref>{{Internetquelle|autor=Alan Rappeport|url=http://www.nytimes.com/2015/04/30/us/politics/bernie-sanders-campaign-for-president.html|titel=Bernie Sanders, Long-Serving Independent, Enters Presidential Race as a Democrat|hrsg=New York Times|datum=2015-04-29|zugriff=2015-08-12|sprache=en}}</ref> Svojo kampanjo je začel 26. maja 2015 v Burlingtonu. <ref>{{Internetquelle|autor=Russell Berman|url=https://www.theatlantic.com/politics/archive/2015/05/bernie-sanders-launches-his-run-for-president-in-2016/394118/|titel=Bernie Sanders Launches His Vermonster Campaign|hrsg=The Atlantic|datum=2015-05-26|zugriff=2015-08-12|sprache=en}}</ref> Sanders se je izkazal za resnega kandidata proti [[Hillary Clinton|Hillary Clinton,]] ki je prej veljala za skoraj nepremagljivo. Glede na anketo republikanskega anketarja Franka Luntza je februarja 2016 dosegel 31 odstotkov glasov. % mladih, starih od 18 do 26 let, je politikov, ki jih imajo najraje in spoštujejo (v primerjavi z Barackom Obamo: 18 %, Hillary Clinton: 11 %, Donald Trump: 9 %). <ref>{{Internetquelle|autor=Kenneth T. Walsh|url=http://www.usnews.com/news/blogs/ken-walshs-washington/2016/02/19/young-people-favor-bernie-sanders-socialism|titel=Young People Favor Bernie Sanders, Socialism|werk=US News & World Report|datum=2016-02-19|zugriff=2016-04-05}}</ref> Njegova kampanja je bila bolj osredotočena na platforme družbenih medijev, kot so Instagram, Facebook in Twitter, kot pri drugih kandidatih. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.politico.com/blogs/on-media/2016/03/social-media-2016-elections-220286|titel=Sanders bests Clinton on social media|werk=Politico|zugriff=2016-04-05}}</ref> [[Slika:Bernie_Sanders_before_a_crowd_in_Conway,_NH,_on_August_24,_2015_(20876809366).jpg|sličica|Sanders pred množico političnih podpornikov (2015)[[Slika:Bernie_Sanders_at_the_2016_Memorial_Day_Ceremony,_Presidio_of_San_Francisco.jpg|sličica|Sanders med slovesnostjo [[spominski dan (ZDA)|ob dnevu spomina]] leta 2016 v [[Presidio (San Francisco)|Presidiu v San Franciscu]]]]]] Sanders je 2. julija 2015 sporočil, da je od 30. aprila 2015 prejel približno 15 milijonov dolarjev donacij za kampanjo, od katerih je bilo 99 odstotkov manj kot 250 dolarjev na osebo. <ref>{{Internetquelle|autor=Dan Merica|url=https://edition.cnn.com/2015/07/02/politics/bernie-sanders-fundraising|titel=Bernie Sanders’ campaign raises $15 million in his first quarter as candidate|hrsg=CNN|datum=2015-07-02|zugriff=2015-08-12|sprache=en}}</ref> Njegovo kampanjo so v veliki meri financirali zasebniki, večinoma iz srednjega razreda. Vzdržal se je sprejemanja donacij od velikih korporacij ali velikih bank, da ne bi postal odvisen od njih. Kritiziral je financiranje kampanj s strani poslovne skupnosti ali zasebnih, bogatih donatorjev in se zavzemal za spremembo zakona, ki bi podjetjem in posameznikom omogočila, da kandidatu po svoji izbiri donirajo neomejene zneske denarja (glej Združene države proti Združenim državljanom ). Te pogoje je večkrat označil za oligarhične. Kandidate, kot je njegova tekmica znotraj stranke Hillary Clinton in številni republikanci, ki so izkoristili to možnost za donacije za kampanjo v višini 1 % najvišje zaslužkarjev in njihovi interesi. <ref>{{Internetquelle|autor=Jon Sopel|url=https://www.bbc.com/news/world-us-canada-34530649|titel=Bernie Sanders is the ‘no filter’ candidate|hrsg=BBC News|datum=2015-12-22|zugriff=2015-12-22|sprache=en}}</ref> Sanders je 2. julija 2015 sporočil, da je od 30. aprila 2015 prejel približno 15 milijonov dolarjev donacij za kampanjo, od katerih je bilo 99 odstotkov manj kot 250 dolarjev na osebo. <ref>{{Internetquelle|autor=Dan Merica|url=https://edition.cnn.com/2015/07/02/politics/bernie-sanders-fundraising|titel=Bernie Sanders’ campaign raises $15 million in his first quarter as candidate|hrsg=CNN|datum=2015-07-02|zugriff=2015-08-12|sprache=en}}</ref> Njegovo kampanjo so v veliki meri financirali zasebniki, večinoma iz srednjega razreda. Vzdržal se je sprejemanja donacij od velikih korporacij ali velikih bank, da ne bi postal odvisen od njih. Kritiziral je financiranje kampanj s strani poslovne skupnosti ali zasebnih, bogatih donatorjev in se zavzemal za spremembo zakona, ki bi podjetjem in posameznikom omogočila, da kandidatu po svoji izbiri donirajo neomejene zneske denarja (glej [[:en:Citizens_United_v._FEC|Združeni državljani proti Združenim državam]] ). Te pogoje je večkrat označil za oligarhične. Kandidate, kot je njegova tekmica znotraj stranke Hillary Clinton in številni republikanci, ki so izkoristili to možnost za donacije za kampanjo v višini 1 % najvišje zaslužkarjev in njihovi interesi. <ref>{{Internetquelle|autor=Jon Sopel|url=https://www.bbc.com/news/world-us-canada-34530649|titel=Bernie Sanders is the ‘no filter’ candidate|hrsg=BBC News|datum=2015-12-22|zugriff=2015-12-22|sprache=en}}</ref> Potem ko se je prej nestrankarski Sanders novembra 2015 registriral kot demokrat, kar je predpogoj za sodelovanje na različnih demokratskih primarnih volitvah, <ref>Linda Qiu: [http://www.politifact.com/truth-o-meter/article/2016/feb/23/bernie-sanders-democrat/ ''Is Bernie Sanders a Democrat?'']</ref> je na konvenciji Demokratske stranke konec julija 2016 napovedal, da se bo v senat vrnil kot neodvisni kandidat. <ref>[http://blogs.wsj.com/washwire/2016/07/26/bernie-sanders-to-return-to-senate-as-an-independent/ ''Bernie Sanders to Return to Senate as an Independent.'']</ref> Da bi še naprej zbiral svoje podpornike, je avgusta 2016 ustanovil organizacijo Naša revolucija. <ref>Nicole Gaudiano: [https://www.usatoday.com/story/news/politics/onpolitics/2016/08/03/bernie-sanders-seeks-contributions-our-revolution/88038338/ ''Bernie Sanders seeks contributions for ‘Our Revolution’.'']</ref> Med primarno kampanjo je Sanders podpiral Clintonovo in pozival svoje podpornike, naj volijo zanjo. Jeseni 2016 se je večkrat srečal s Clintonovo. Prav tako je večkrat svaril pred glasovanjem za republikanskega kandidata [[Donald Trump|Donalda Trumpa]], ki ga je označil za neprimernega za predsedniški položaj. ==== Predsedniška kandidatura 2020 ==== 19. februarja 2019 je Sanders v elektronskem sporočilu svojim podpornikom napovedal svojo kandidaturo za predsedniške volitve leta 2020. <ref>{{Internetquelle|autor=Lauren Gambino und Tom McCarthy|url=https://www.theguardian.com/us-news/2019/feb/19/bernie-sanders-announces-2020-run-presidency|titel=Bernie Sanders announces run for presidency in 2020|hrsg=The Guardian|datum=2019-02-19|zugriff=2019-02-19|sprache=en}}</ref> Sanders ne sprejema donacij za kampanjo od superbogatih in ne prireja zasebnih večerij za zbiranje sredstev. <ref>{{Internetquelle|autor=Jörg Wimalasena|url=https://www.zeit.de/politik/ausland/2020-02/vorwahl-new-hampshire-pete-buttigieg-bernie-sanders/komplettansicht|titel=Vorwahl in New Hampshire: Zweikampf um die Zukunft der Demokratischen Partei|werk=[[zeit.de]]|datum=2020-02-10|zugriff=2024-01-27}}</ref> V enem tednu po objavi je Sanders zbral 10 milijonov dolarjev od 359.914 donatorjev; donatorjev, ki niso prispevali k njegovi kampanji leta 2016, je bilo 39. % donacij. Med donatorji je bilo 12.000 registriranih republikancev. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.nytimes.com/2019/02/25/us/politics/bernie-sanders-10-million.html|title=Bernie Sanders raises $10 million in less than a week|first=Shane|last=Goldmacher|publisher=The New York Times|date=2019-02-25|accessdate=2019-02-26}}</ref> V začetku oktobra 2019 je Sanders doživel [[Miokardni infarkt|srčni napad]] ; prestal je operacijo, da so mu vstavili dva stenta, <ref>[https://www.derstandard.at/story/2000109524866/bernie-sanders-hatte-einen-herzinfarkt ''Bernie Sanders hatte einen Herzinfarkt.'']</ref> in si hitro opomogel. <ref>''[https://www.youtube.com/watch?v=Q8XdL1nZrIU Bernie Sanders on Weed, AOC & Cardi B]'', Desus & Mero on Showtime, 31. Oktober 2019</ref> Sandersova kampanja je v četrtem četrtletju 2019 zbrala 34,5 milijona dolarjev. Na prvem demokratskem glasovanju, na volilnem zboru v Iowi 3. februarja 2020, je Sanders osvojil največ glasov, vendar je po številu enakovrednih delegatov v posameznih zveznih državah izgubil proti [[Pete Buttigieg|Petu Buttigiegu]]. <ref>Paul Waters-Smith: ''[https://www.currentaffairs.org/2020/02/the-bernie-sanders-movement-is-achieving-things-we-thought-impossible The Bernie Sanders Movement is Achieving Things We Thought Impossible]'', Current Affairs, 7. Januar 2020</ref> Sanders je zmagal tudi na naslednjih primarnih volitvah v New Hampshiru. <ref>''[https://www.youtube.com/watch?v=fnCnCqekZdg Bernie Sanders declares victory in New Hampshire]'', CNN, 12. Februar 2020</ref> <ref>''[https://www.theguardian.com/us-news/live/2020/feb/11/new-hampshire-primary-results-exit-poll-live-bernie-sanders-pete-buttigieg-latest-2020-updates Bernie Sanders declares victory in New Hampshire primary – as it happened]'', The Guardian, 12. Februar 2020</ref> Po nadaljnji zmagi na volilnem zboru v Nevadi 23. februarja so portali za napovedi, kot je FiveThirtyEight, Sandersa imeli za jasnega favorita za demokratsko predsedniško nominacijo. <ref>Sarah Frostenson: [https://fivethirtyeight.com/features/bernie-sanders-is-the-front-runner/ ''Bernie Sanders Is The Front-Runner.'']</ref> Vendar pa se je [[Joe Biden]] na super torek 3. marca 2020 presenetljivo dobro odrezal in na nadaljnjih glasovanjih marca še povečal svojo prednost po številu delegatov. Zmagal je tudi v zveznih državah, kot sta [[Michigan]] in [[Washington (zvezna država)|Washington]], ki sta leta 2016 pretežno glasovali za Sandersa. Po primarnih volitvah v Wisconsinu, ki so potekale kljub [[Pandemija covida-19|pandemiji koronavirusa]], je 8. aprila 2020 umaknil svojo kandidaturo za predsednika ZDA, ker je na primarnih volitvah v Združenih državah Amerike leta 2020 brezupno zaostajal za Joejem Bidnom. <ref name=":02">{{Internetquelle|autor=tagesschau.de|url=https://www.tagesschau.de/eilmeldung/eilmeldung-4945.html|titel=Bernie Sanders steigt aus US-Präsidentschaftsrennen aus|zugriff=2020-04-08|sprache=de}}</ref> <ref>Geoffrey Skelley: [https://fivethirtyeight.com/features/election-update-bidens-delegate-lead-is-now-nearly-insurmountable/ ''Election Update: Biden’s Delegate Lead Is Now Nearly Insurmountable.'']</ref> === Politična stališča === Osrednjega pomena za Sandersova stališča je širjenje socialnega sistema Združenih držav. To vključuje zlasti koncept univerzalnega zdravstvenega zavarovanja, javno financiranega visokošolskega izobraževanja, pa tudi minimalno pravico do dopusta in splošno volilno pravico . Sanders je leta 2003 glasoval proti invaziji ameriških vojakov na Irak in velja za ostrega kritika zakona USA PATRIOT Act, ki omejuje državljanske pravice ter vladni in komercialni vpliv v medijski in telekomunikacijski industriji. Med predsedovanjem Baracka Obame je podpiral njegov načrt reforme zdravstvenega varstva za uvedbo univerzalnega zdravstvenega zavarovanja ("Obamacare") in se zavzemal tudi za državljansko zavarovanje. Sanders poziva k odpravi šolnin, zvišanju pokojnin in boljšemu varstvu otrok. Ženske bi morale imeti možnost, da se same odločajo o splavu, ne pa država. Skandinavske države vidi kot vzornike na teh področjih. Da bi financiral te politične cilje v ZDA, želi uvesti višje davke za korporacije in bogate, zlasti milijarderje.[1][2][3] Sanders je bil med manjšino članov Kongresa, ki so leta 1996 glasovali proti Zakonu o obrambi zakonske zveze, ki je nasprotoval priznavanju istospolnih porok. <ref>https://clerk.house.gov/evs/1996/roll316.xml</ref> Sanders nasprotuje [[smrtna kazen v Združenih državah Amerike|smrtni kazni]] in podpira odpravo zasebnih zaporov. <ref>{{Internetquelle|url=https://berniesanders.com/issues/criminal-justice-reform/|titel=Justice and Safety for All|zugriff=2021-10-14|sprache=en}}</ref> Sanders je glasoval proti reformi socialnega varstva, ki jo je leta 1996 sprejel Bill Clinton. <ref>[https://www.bloomberg.com/politics/articles/2015-08-06/bernie-sanders-takes-on-clinton-welfare-legacy-as-he-woos-iowa-unions ''Bernie Sanders Takes on Clinton Welfare Legacy as He Woos Iowa Unions''], Bloomberg, 6. August 2015</ref> Zakon ''o usklajevanju osebne odgovornosti in delovnih priložnosti'' je omejil izplačilo zveznih socialnih prejemkov na največ pet let na družino. <ref>[https://aspe.hhs.gov/report/personal-responsibility-and-work-opportunity-reconciliation-act-1996 ''The Personal Responsibility and Work Opportunity Reconciliation Act of 1996''], U.S. Department of Health & Human Services – die wichtigsten Bestimmungen des Gesetzes auf der Seite des US-Gesundheitsministeriums</ref> Sanders nasprotuje [[Čezpacifiško strateško gospodarsko partnerstvo|Transatlantskemu]] gospodarskemu sporazumu (TPP), saj meni, da škoduje lokalni delovni sili in se boji izgube delovnih mest. Želi zagotoviti pot do ameriškega državljanstva za približno enajst milijonov nezakonitih priseljencev. Sanders želi zmanjšati število vojaških napotitev v tujino. ZDA bi morale prenesti vodstvo koalicije proti ISIS na države v regiji. Vojni veterani bi morali prejemati boljšo podporo. <ref name="dpasanders3">{{Internetquelle|url=http://www.greenpeace-magazin.de/tickerarchiv/was-will-bernie-sanders|titel=Was will Bernie Sanders?|hrsg=[[Deutsche Presse-Agentur|dpa]]|datum=2016-02-01|offline=1|archiv-url=https://web.archive.org/web/20160221120734/http://www.greenpeace-magazin.de/tickerarchiv/was-will-bernie-sanders|zugriff=2016-02-21}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160221120734/http://www.greenpeace-magazin.de/tickerarchiv/was-will-bernie-sanders |date=2016-02-21 }}</ref> <ref>{{Internetquelle|autor=Bernie Sanders|url=http://www.huffingtonpost.com/rep-bernie-sanders/the-tpp-must-be-defeated_b_7352166.html|titel=The TPP Must Be Defeated|hrsg=Huffington Post|datum=2015-05-21|zugriff=2015-07-26|sprache=en}}</ref> Priznava pravico do nošenja orožja in je v preteklosti pogosto glasoval proti strožjim zakonom o prodaji orožja. Vendar pa želi razširiti vladni nadzor nad prodajalci in kupci orožja. V razpravi o zakonodaji o nadzoru orožja je opozoril, da obstajajo znatne razlike v nasilju z orožjem med podeželskimi območji in velikimi mesti ter da je zato treba v razpravi razlikovati. <ref name="dpasanders4">{{Internetquelle|url=http://www.greenpeace-magazin.de/tickerarchiv/was-will-bernie-sanders|titel=Was will Bernie Sanders?|hrsg=[[Deutsche Presse-Agentur|dpa]]|datum=2016-02-01|offline=1|archiv-url=https://web.archive.org/web/20160221120734/http://www.greenpeace-magazin.de/tickerarchiv/was-will-bernie-sanders|zugriff=2016-02-21}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160221120734/http://www.greenpeace-magazin.de/tickerarchiv/was-will-bernie-sanders |date=2016-02-21 }}</ref> <ref>{{Internetquelle|autor=Eric Badner|url=https://edition.cnn.com/2015/07/05/politics/bernie-sanders-gun-control/|titel=Bernie Sanders wants to 'bring us to the middle' on guns|datum=2015-07-05|zugriff=2015-07-26|sprache=en}}</ref> <ref>{{Internetquelle|autor=Max Ehrenfreud|url=https://www.washingtonpost.com/news/wonk/wp/2015/05/13/why-the-most-liberal-candidate-for-president-opposes-strict-gun-control/|titel=Why the most liberal candidate for president opposes strict gun control|datum=2015-05-13|zugriff=2015-07-26|sprache=en}}</ref> Sandersov neprekinjen osem in pol ur [[filibuster|dolg]] govor pred ameriškim senatom 10. decembra 2010, v katerem je kritično preučil ameriško politiko v zadnjih desetletjih, je pritegnil večjo nacionalno pozornost. Povod je bil kompromis med Obamovo administracijo in republikanci o ohranitvi davčnih olajšav za zelo visoke dohodke, ki jih je uvedel [[George Walker Bush|George W. Bush]]. Sanders je to kritiziral in upravičil svoje predloge za alternativno davčno politiko. Govoril je tudi o neenakomerni porazdelitvi dohodka, vplivu lobiranja in predpisov ter deregulaciji. Govor, ki ga je sprva predvajala le parlamentarna televizijska postaja [[C-SPAN|C-SPAN,]] je bil široko deljen na [[Internet|internetu]] in so ga nato prevzeli mediji. Poleg tega Sanders meni, da je "[[vojna proti drogam]]" propadla, in je pozitiven glede legalizacije [[kanabis|konoplje]] in [[Marihuana|marihuane]]. <ref>[https://www.latimes.com/politics/la-pol-sac-skelton-bernie-sanders-donald-trump-hillary-clinton-campaign-trail-roundup-20160602-snap-story.html ''Campaigning on legalizing marijuana: Is Bernie Sanders smoking something?'']</ref> <ref>[https://www.shareribs.com/rohstoffe/soft-commodities/news/article/cannabis_report_biden_rueckzug_sorgt_fuer_erleichterung_id104992.html shareribs.com] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20250313014548/https://www.shareribs.com/rohstoffe/soft-commodities/news/article/cannabis_report_biden_rueckzug_sorgt_fuer_erleichterung_id104992.html |date=2025-03-13 }}, [https://www.heise.de/tp/features/Der-Twitter-Praesident-3387937.html Der Twitter-Präsident], Telepolis, 14. Dezember 2010</ref> <ref>[http://mediadecoder.blogs.nytimes.com/2010/12/10/with-filibuster-c-span-has-a-hit-on-its-hands/?scp=1&sq=Bernie%20Sanders%20Twitter&st=cse With Filibuster, C-SPAN Has a Hit on Its Hands], New York Times, 10. Dezember 2010</ref> Leta 2015 je v kongresu predstavil zakon, ki bi od zveznih držav zahteval samodejno registracijo volivcev, razen če se izrecno ne odločijo za to. <ref>[https://www.congress.gov/bill/114th-congress/senate-bill/1970 ''Raising Enrollment with a Government Initiated System for Timely Electoral Registration (REGISTER) Act of 2015''], der Gesetzentwurf auf der Website des US-Kongresses</ref> Če bi zmagal na predsedniških volitvah, je želel nadaljevati Obamovo politiko uporabe predsedniških ukazov za preprečevanje deportacije staršev ameriških državljanov ali nezakonitih priseljencev, ki so v ZDA prišli kot otroci. <ref>[https://www.desertsun.com/story/news/politics/elections/2016/06/04/bernie-sanders-talk-immigration-la/85372012/ ''Bernie Sanders to talk immigration in LA''], The Desert Sun, 4. Juni 2016</ref> Ena od Sandersovih osrednjih tem je naraščajoča vrzel med bogatimi in revnimi ter posledično krčenje srednjega razreda. Da bi se s tem spopadel, predlaga zvišanje davkov za bogate in davek na špekulacije na borzi. Banke, ki so "prevelike, da bi šle po vodi", bi bilo treba razdružiti, da [[Bankenpleite|propad banke]] ne bi ogrozil stabilnosti celotnega finančnega trga. Sanders se zavzema tudi za prestrukturiranje ameriške infrastrukture, da bi hkrati ustvarili delovna mesta z dostojnim plačilom. Je tudi močan podpornik socialne varnosti in brezplačnega izobraževanja. Predložil je zakon, po katerem bi moralo biti štiriletno univerzitetno izobraževanje brezplačno za vsakega študenta; stroške bi si morale deliti zvezna vlada in posamezne države. <ref>[http://college.usatoday.com/2015/05/19/bernie-sanders-issues-bill-to-make-4-year-colleges-tuition-free/ ''Bernie Sanders issues bill to make 4-year colleges tuition-free''], USA Today, 19. Mai 2015</ref> Na splošno meni, da je hibrid tržnega gospodarstva in socialnih storitev, ki jih zagotavlja država, zaželen, zato so ga nemški novinarji občasno uvrstili v spekter klasične [[Socialna demokracija|socialne demokracije]]. <ref name="dpasanders5">{{Internetquelle|url=http://www.greenpeace-magazin.de/tickerarchiv/was-will-bernie-sanders|titel=Was will Bernie Sanders?|hrsg=[[Deutsche Presse-Agentur|dpa]]|datum=2016-02-01|offline=1|archiv-url=https://web.archive.org/web/20160221120734/http://www.greenpeace-magazin.de/tickerarchiv/was-will-bernie-sanders|zugriff=2016-02-21}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160221120734/http://www.greenpeace-magazin.de/tickerarchiv/was-will-bernie-sanders |date=2016-02-21 }}</ref> <ref name="berliner-zeitung.de2">[http://www.berliner-zeitung.de/us-wahlkampf-bernie-sanders--der-amerikanische-oskar-lafontaine-23569926 ''US-Wahlkampf: Bernie Sanders, der amerikanische Oskar Lafontaine''], Berliner Zeitung, 8. Februar 2016</ref> Zavzema se za prepoved tehnologije [[Hidravlično drobljenje|hidravličnega lomljenja]] po vsej državi. <ref>[https://abcnews.go.com/Politics/bernie-sanders-proposes-national-ban-fracking/story?id=38321370 ''Bernie Sanders Proposes National Ban on Fracking''], ABC News, 11. April 2016</ref> Glede na ''indeks dvostranske zastopanosti'' Lugarjevega centra, ki meri, kako dvostranski so člani Kongresa in senatorji, je bil Sanders najmanj dvostrankarski senator v 115. kongresu. <ref>[https://www.thelugarcenter.org/newsroom-pressreleases-67.html ''The Lugar Center and Georgetown University’s McCourt School Unveil Bipartisan Index Rankings for 115th Congress''], The Lugar Center, 19. März 2019 (abgerufen: 30. Januar 2020)</ref> V zunanji politiki Bernie Sanders podpira obrambno zavezništvo [[NATO]] in čeprav nasprotuje vojni, je podprl tudi ameriško vojaško posredovanje v vojni na Kosovu. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.zeit.de/wirtschaft/2016-04/bernie-sanders-sozialisten-demokraten/seite-2|titel=Linke gegen Sanders|werk=Die Zeit|datum=2016-04-02|zugriff=2021-05-02}}</ref> V primeru kitajske invazije bi branil tudi [[Republika Kitajska (Tajvan)|Tajvan]], ki ni član zavezništva NATO. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.cbsnews.com/news/bernie-sanders-democratic-presidential-candidate-military-intervention-60-minutes-2020-02-23/|titel=Bernie Sanders says he would intervene if China took military action against Taiwan|hrsg=cbsnews|datum=2020-02-23|zugriff=2021-05-02}}</ref> Po volitvah leta 2020, na katerih so demokrati dobili večino tako v senatu kot v predstavniškem domu, je Sanders pozval k odpravi filibusterja, ki nasprotni stranki v senatu daje možnost, da ustavi zakonodajo. Ker pa je demokratski senator iz [[Zahodna Virginija|Zahodne Virginije]] Joe Manchin to zavrnil in se zato do ukinitve ne bo zgodilo, ga je Sanders kritiziral, čeprav se je Sanders sam odločno zavzemal za filibuster, da bi preprečil republikansko zakonodajo, ko so se republikanci leta 2017 znašli v enakem položaju kot demokrati. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.youtube.com/watch?v=ANT3JsLjx4A|titel=Senate Democrats who supported the filibuster now oppose it|zugriff=2021-09-24|sprache=de-DE}}</ref> === Publikacije === ==== Spisi ==== * Bernie Sanders: ''[[Bernie Sanders Guide to Political Revolution|Bernie Sandersov vodnik po politični revoluciji]]''. Henry Holt and Company (BYR), 2017, ISBN 978-1-250-13891-0 ( eingeschränkte Vorschau ) ). * Dokumentarni film: [http://www.folkways.si.edu/bernard-sanders/eugene-v-debs-trade-unionist-socialist-revolutionary-1855-1926/oral-history-biography/album/smithsonian Bernard Sanders: ''Eugene V. Debs: Sindikal, socialist, revolucionar, 1855–1926''], Smithsonian Folkways (zvočni arhiv), 1979, [http://media.smithsonianfolkways.org/liner_notes/folkways/FW05571.pdf Eugene V. Debs: Sindikal, socialist, revolucionar, 1855–1926, zgodovinska pripoved, ki jo je napisal in produciral Bernard Sanders], prepis dokumentarnega filma o Debs (datoteka PDF) * ''Govor. Zgodovinski filibuster o korporativni pohlepi in zatonu našega srednjega razreda'', New York 2011. * z Huck Gutman: ''Outsider in the White House'', London – New York 2015 (Verso) (recenzija v nemščini: Pfahl-Traughber, Armin: Bernie Sanders in predsedniške volitve v ZDA, v: hpd.de, 5. november 2015). * ''[[Unsere Revolution|Naša revolucija: Prihodnost, v katero moramo verjeti]]'', New York 2016, ISBN 978-1-250-13292-5 . ** ''[[Unsere Revolution: Wir brauchen eine gerechte Gesellschaft|Naša revolucija: potrebujemo pravično družbo]]'', Ullstein, Berlin 2017, ISBN 978-3-550-05007-7 . * ''Kam gremo od tu: Dve leti v odporu'', Macmillan ZDA 2018, ISBN 978-1-250-16326-4 . * z Johnom Nicholsom ''V redu je biti jezen na kapitalizem'', Crown 2023, ISBN 978-0-593-23871-4 . ** ''[[Es ist okay, wütend auf den Kapitalismus zu sein|V redu je biti jezen na kapitalizem]]'', Tropen, Berlin 2023, ISBN 978-3-608-50220-6 . ==== Zvočne knjige ==== * 2016: ''Naša revolucija: Prihodnost, v katero verjamemo'' (v soavtorstvu z [[Mark Ruffalo|Markom Ruffalom]] ), Macmillan Audio, ISBN 978-1-4272-8533-1 . * 2018: ''Kam gremo od tu: Dve leti v odporu'' (avtorjevo branje), Macmillan Audio, ISBN 978-1-250-29909-3 . ==== Literatura ==== * John Davis: ''Bernie Sanders za predsednika 2016: Politična revolucija.'' Old Town Publishing, 2015. * Chamois Holschuh (ur.): ''Bernie Sanders z lastnimi besedami. 250 citatov iz knjige Ameriška politična revolucija.'' New York 2015. * Harry Jaffe: ''Zakaj je Bernie Sanders pomemben.'' New York 2015. * Marc James Léger: ''Bernie Bros Gone Woke: Razred, identiteta, neoliberalizem.'' Brill, Leiden 2022, ISBN 978-90-04-50712-8 . * [[Armin Pfahl-Traughber]] : ''demokratični socialist v ZDA.'' ''Fenomen Bernieja Sandersa.'' V: ''Neue Gesellschaft/Frankfurter Hefte'' št. 11, november 2015, str. 13–16. * Armin Pfahl-Traughber: ''"Politična revolucija": Bernie Sandersov demokratični socializem.'' ''Zgodovinski temelji idej in praktični politični modeli.'' V: ''Perspektive ds'', letnik 32, št. 2/2015, str. 100–106. * Armin Pfahl-Traughber: ''Kako narediti Ameriko bolj skandinavsko.'' ''Kandidat za predsednika ZDA Bernie Sanders in njegova nenavadna stališča.'' V: ''Mut'' št. 575, februar 2016, str. 35–40. * Darcy G. Richardson: ''Bernie.'' ''Vseživljenjska križarska vojna proti Wall Streetu in bogastvu.'' 2015. * Jonathan Tasini: ''Bernie Sanders in njegova vizija za Ameriko.'' White River Junction, Vermont 2015 (Chelsea Green Publishing, recenzija v nemščini: Pfahl-Traughber, Armin: [https://hpd.de/artikel/12229 Bernie Sanders' Vision for a Better USA], 30. september 2015). * [[Jeff Weaver]] : ''Kako je Bernie zmagal: V revoluciji, ki nam jemlje nazaj državo – in kam gremo od tu naprej'', Thomas Dunne Books 2018, ISBN 978-1-250-14475-1 . === Sklici === <references /> [[Kategorija:Rojeni leta 1941]] [[Kategorija:Politiki v 21. stoletju]] [[Kategorija:Politiki v 20. stoletju]] [[Kategorija:Člani Demokratske stranke (ZDA)]] [[Kategorija:Kongresniki Združenih držav Amerike iz Vermonta]] [[Kategorija:Senatorji Združenih držav Amerike iz Vermonta]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Chicagu]] {{USSenVT}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Sanders, Bernie}} [[kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Ameriški politiki]] [[Kategorija:Senatorji Združenih držav Amerike iz Vermonta]] 4xjb0pduh5atbcdk88bym0bjh5omw7w 6654905 6654902 2026-04-02T15:31:52Z Sporti 5955 /* Sklici */ pp 6654905 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder | name = Bernie Sanders | image = Bernie Sanders in March 2020.jpg | caption = Sanders leta 2020 | jr/sr = Senator ZDA | state = [[Vermont]], skupaj s [[Peter Welch]] | term_start = January 3, 2007 | term_end = | predecessor = [[Jim Jeffords]]<!-- | successor = --> {{Collapsed infobox section begin | cont = yes | Položaji v odborih | titlestyle = border:1px dashed lightgrey;}} {{Infobox officeholder | embed = yes | office1 = Visoki član odbora senata Združenih držav za zdravje, izobraževanje, delo in pokojnine | term_start1 = 3. januar 2025 | term_end1 = | predhodnik1 = [[Bill Cassidy]] | naslednik1 = | office2 = predsednik odbora senata Združenih držav za zdravje, izobraževanje, delo in pokojnine | term_start2 = 3. januar 2023 | termin_end2 = 3. januar 2025 | predhodnik2 = [[Patty Murray]] | naslednik2 = [[Bill Cassidy]] | office3 = predsednik odbora za demokratično usmerjanje in ozaveščanje senata senata Združenih držav Amerike | leader3 = [[Chuck Schumer]] | 1blankname3 = podpredsednik | 1namedata3 = [[Catherine Cortez Masto]] | term_start3 = January 3, 2017 | term_end3 = | predecessor3 = [[Amy Klobuchar]] | successor3 = | office4 = član odbora senata za budget | term_start4 = 3 februar, 2021 | term_end4 = 3 Januar, 2023 | predecessor4 = [[Mike Enzi]] | successor4 = [[Sheldon Whitehouse]] | office5 = Član odbora za zadeve veteranov | term_start5 = 3 Januar, 2013 | term_end5 = 3 Januar, 2015 | predecessor5 = [[Patty Murray]] | successor5 = [[Johnny Isakson]] {{Collapsed infobox section end}} }} | state6 = [[Vermont]] | district6 = {{ushr|VT|AL|at-large}} | term_start6 = 3 Januar 1991 | term_end6 = 3 Januar 2007 | predecessor6 = [[Peter Plympton Smith]] | successor6 = [[Peter Welch]] | office7 = Župan mesta Burlington | term_start7 = 6 April 1981 | term_end7 = 4 April 1989 | predecessor7 = [[Gordon Paquette]] | successor7 = [[Peter Clavelle]] | birth_name = Bernard Sanders | birth_date = {{birth date and age|1941|9|8}} | birth_place = New York City, U.S. | death_date = | death_place = | party = Neodvisen (1978–present) | spouse = {{ubl |{{marriage|Deborah Shiling|1964|1966|end=div}} |{{marriage|[[Jane Sanders|Jane O'Meara]]|1988}}}} | children = 4, od njih 3 priženjeni. | relatives = [[Larry Sanders (politician)|Larry Sanders]] (brother) | education = {{ubl |[[Brooklyn College]] |[[University of Chicago]] ([[Bachelor of Arts|BA]])}} | signature = Bernie Sanders signature.svg | signature_alt = uradni podpis - Bernie Sanders | website = {{ubl |{{url|sanders.senate.gov|Senate website}} |{{url|berniesanders.com|Campaign website}}}} |module = {{listen |embed = yes |title = Sandersov glas |filename = Bernie Sanders speaks out in opposition to the Iraq War.ogg |description = Sanders govofri proti vojni v Iraku.<br>Posneto 9. oktobra 2002}} }}'''Bernard Sanders''' (rojen {{nbsp}}9. septembra 1941) je ameriški politik in aktivist, senator Združenih držav za zvezno državo [[Vermont|Vermonta]], na jo zastopa leta 2007. Je neodvisen z najdaljšim stažem v zgodovini ameriškega kongresa,ohranja pa tesne stike z [[Demokratska stranka (Združene države Amerike)|Demokratično stranko]]. Sodeluje z demokrati tako v [[Kongres Združenih držav Amerike|Kongresu]] kot v [[Senat Združenih držav Amerike|Senatu]] večino svoje kongresne kariere. Tako je kandidiral za predsedniško nominacijo stranke v 2016 in 2020. Sanders je veljal za enega glavnih voditeljev sodobnega progresivnega gibanja v ZDA. Od leta 1991 do 2007 je bil član [[Predstavniški dom ameriškega kongresa|Predstavniškega doma]]. Sanders je že prej kandidiral kot neodvisen kandidat na splošnih volitvah, bil je kandidat na primarnih volitvah [[Demokratska stranka (Združene države Amerike)|Demokratske stranke]] za [[Volitve predsednika Združenih držav Amerike 2016|predsedniške volitve leta 2016]] in si je pridobil podporo za svoje reformne ideje, zlasti med mladimi in [[Politična levica|levičarji]] v ZDA, vendar ga je po dolgi, odprti tekmi premagala [[Hillary Clinton]]. Na [[Volitve predsednika Združenih držav Amerike 2020|predsedniških volitvah leta 2020]] je Sanders ponovno kandidiral na [[demokratske primarne volitve v Združenih državah Amerike leta 2020|demokratskih primarnih volitvah]], vendar je umaknil svojo kandidaturo za [[Predsednik Združenih držav Amerike|predsednika ZDA,]] potem ko je po številu glasov delegatov znatno zaostajal za [[Joe Biden|Joejem Bidnom]]. <ref name=":0">{{Internetquelle|autor=tagesschau.de|url=https://www.tagesschau.de/eilmeldung/eilmeldung-4945.html|titel=Bernie Sanders steigt aus US-Präsidentschaftsrennen aus|zugriff=2020-04-08|sprache=de}}</ref> Sanders svojo politično usmeritev opisuje kot ''{{Jezik|en|democratic socialism}}'' [[Demokratični socializem|socializem]]. <ref>{{Webarchive|url=https://berniesanders.com/democratic-socialism-in-the-united-states/}} In: ''BernieSanders.com'' (englisch); [https://time.com/4121126/bernie-sanders-democratic-socialism/ ''Here’s How Bernie Sanders Explained Democratic Socialism.''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20250520233821/https://time.com/4121126/bernie-sanders-democratic-socialism/ |date=2025-05-20 }} In: ''[[Time]]'', 19. November 2015 (englisch).</ref> Na splošno meni, da je hibrid [[tržno gospodarstvo|tržnega gospodarstva]] in socialnih storitev, ki jih zagotavlja država, zaželen in ga komentatorji uvrščajo v politični spekter klasične [[Socialna demokracija|socialne demokracije]] ali [[levi populizem|levega populizma]]. <ref name="dpasanders">{{Internetquelle|url=http://www.greenpeace-magazin.de/tickerarchiv/was-will-bernie-sanders|titel=Was will Bernie Sanders?|hrsg=[[Deutsche Presse-Agentur|dpa]]|datum=2016-02-01|offline=1|archiv-url=https://web.archive.org/web/20160221120734/http://www.greenpeace-magazin.de/tickerarchiv/was-will-bernie-sanders|zugriff=2016-02-21}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160221120734/http://www.greenpeace-magazin.de/tickerarchiv/was-will-bernie-sanders |date=2016-02-21 }}</ref> <ref name="berliner-zeitung.de">[http://www.berliner-zeitung.de/us-wahlkampf-bernie-sanders--der-amerikanische-oskar-lafontaine-23569926 ''US-Wahlkampf: Bernie Sanders, der amerikanische Oskar Lafontaine''], Berliner Zeitung, 8. Februar 2016</ref> <ref>{{Internetquelle|autor=Jörg Wimalasena|url=https://www.zeit.de/politik/ausland/2019-02/bernie-sanders-usa-demokraten-praesidentschaft-kandidatur/seite-2|titel=Radikal erfolgreich - Ökonomischer Linkspopulismus statt Kulturkampf|werk=Zeit.de|hrsg=Zeit|datum=2019-02-19|zugriff=2020-04-01|sprache=de}}</ref> === Življenje === ==== Otroštvo ==== Bernard Sanders se je rodil v [[Brooklyn|Brooklynu]], vzhodno od [[New York|New Yorka]], kjer je preživel vso mladost. On in njegov starejši brat Lawrence "Larry" (* 25. april 1934) <ref>[https://www.sevendaysvt.com/OffMessage/archives/2015/06/15/larry-sanders-on-stickball-and-breaking-bread-in-brooklyn U.S. Politics. ]</ref> sta bila sinova Elija (as) Sandersa (1904–1962) in njegove žene Dorothy "Dore" (rojene Glassberg; 1912–1960). Njegov oče, Eliasz Gitman, se je leta 1921 pri 17 letih iz vasi [[Słopnice]] (okrožje [[Powiat Limanowski|Limanowa]] ) na jugu Poljske ( [[Malopoljsko vojvodstvo]] ) priselil v Združene države Amerike. <ref>{{Webarchive|url=http://media-stream-pmd.rbb-online.de/content/336960d4-9846-4de4-af36-634674fa0b4b_f8a517bb-d3d6-4580-acf5-6313a85d1c45.mp4}}, [[Rundfunk Berlin-Brandenburg|RBB]]: Kowalski & Schmidt, 3. April 2016, abgerufen am 25. April 2016</ref> Njegova mati se je rodila v New Yorku judovskim staršem, ki so se okoli leta 1904 priselili v Združene države Amerike iz vzhodne Poljske ( [[Powiat Radzyński]] / [[Lublinsko vojvodstvo]], takrat še del [[Weichselland|carske Rusije]] ). Eli Sandersova služba prodajalca barv je preživljala njegovo majhno družino, vendar mu je dopuščala malo razkošja. Sanders pravi, da je to nanj trajno vplivalo in ga politiziralo: <ref>''Der falsche Sozialist'', Der Spiegel Nr. 7, 13. Februar 2016 (Printausgabe), S. 90ff.</ref> <ref name="autogenerated4">[http://www.tabletmag.com/jewish-news-and-politics/192931/bernie-sanders-story Straight Outta Brooklyn, by Way of Vermont: The Bernie Sanders Story], Tablet Magazine o.&nbsp;D.</ref> <ref name="gaudiano">{{Navedi splet|last=Gaudiano|first=Nicole|date=2015-04-28|title=6 things to know about Bernie Sanders|website=OnPolitics|publisher=USA Today|url=http://onpolitics.usatoday.com/2015/04/28/6-things-to-know-about-bernie-sanders/|accessdate=2015-07-19}}</ref> <ref>{{Navedi časopis|last=van Zuylen-Wood|first=Simon|date=2014-06-21|title=I'm Right and Everybody Else Is Wrong. Clear About That?|url=http://www.nationaljournal.com/magazine/i-m-right-and-everybody-else-is-wrong-clear-about-that-20140618|journal=National Journal Magazine|access-date=2015-07-18}}</ref><blockquote>{{Citatni blok|text=Ne gre za to, da bi bili revni, ampak nenehen pritisk, da nikoli nimamo dovolj denarja. […] Vprašanje denarja je bilo zame vedno zelo globoko in čustveno.|author=Bernie Sanders|title=The Jews of Capitol Hill: A Compendium of Jewish Congressional Members (Kurt Stone)}}</blockquote>Sanders ohranja tesne vezi z očetovo domovino, [[Poljska|južnopoljsko]] skupnostjo Słopnice, ki jo je nazadnje obiskal z bratom leta 2013. <ref>{{Internetquelle|url=http://www.slopnice.pl/pl/10270/160313/SENATOR_BERNIE_SANDERS_I_JEGO_ZWIAZEK_ZE_SLOPNICAMI.html|titel=Słopnice – portal gminny|werk=slopnice.pl|archiv-url=https://web.archive.org/web/20160203233635/http://www.slopnice.pl/pl/10270/160313/SENATOR_BERNIE_SANDERS_I_JEGO_ZWIAZEK_ZE_SLOPNICAMI.html|archiv-datum=2016-02-03|zugriff=2016-02-03}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160203233635/http://www.slopnice.pl/pl/10270/160313/SENATOR_BERNIE_SANDERS_I_JEGO_ZWIAZEK_ZE_SLOPNICAMI.html |date=2016-02-03 }}</ref> Njegova mati je umrla leta 1960 v starosti 48 let, kmalu po tem, ko je končal šolanje. ==== Izobraževanje in zgodnja leta ==== [[Slika:Bernie_Sanders_1959_High_School_Yearbook.jpg|levo|sličica|Bernie Sanders (1959)]] Sanders je obiskoval ''osnovno šolo PS 197'' <ref name="stone-483">Kurt F. Stone: ''The Jews of Capitol Hill – A Compendium of Jewish Congressional Members'', S. 483</ref> in s svojo ekipo osvojil [[okraj|občinsko]] prvenstvo v [[Košarka|košarki]]. <ref name="autogenerated3">[https://www.washingtonpost.com/news/the-fix/wp/2016/01/29/the-untold-story-of-bernie-sanders-high-school-track-star/ The untold story of Bernie Sanders, high school track star], Washington Post, 29. Januar 2016</ref> Popoldne je obiskoval [[Hebrejščina|hebrejsko]] šolo in leta 1954 praznoval [[Bar in Bat micva|bar micvo.]] Nato se je prepisal na ''srednjo šolo James Madison'' v Midwoodu. Sanders je bil nadarjen tekač [[Tek na srednje proge|na srednje proge]] in [[kros]] (vključno z&nbsp;a. leta 1957 je na prvenstvu okrožja Brooklyn v [[tek na miljo|teku na miljo]] končal na tretjem mestu s časom 4:37 minute) in postal so-kapetan [[Atletika|atletskih ekip]] te šole. <ref name="autogenerated3" /> <ref>[http://www.sevendaysvt.com/vermont/bernies-bro-working-class-brooklyn-roots-shaped-my-brother/Content?oid=2627265 Bernie's Bro: Working-Class Brooklyn Roots Shaped My Brother], Seven Days, 27. Mai 2015</ref> Bernieja Sandersa je s politiko seznanil že v zgodnji mladosti njegov starejši brat Larry. Larry Sanders je bil predsednik Mladih demokratov Amerike, mladinske organizacije [[Demokratska stranka (Združene države Amerike)|Demokratske stranke]], na kolidžu Brooklyn in je mlajšega brata jemal s seboj na različna srečanja. <ref name="autogenerated42">[http://www.tabletmag.com/jewish-news-and-politics/192931/bernie-sanders-story Straight Outta Brooklyn, by Way of Vermont: The Bernie Sanders Story], Tablet Magazine o.&nbsp;D.</ref> Sanders pravi, da ga je vzpon [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]] naučil pomena politike. <ref name="feldman2015">{{Navedi splet|last=Feldmann|first=Linda|date=2015-06-11|title=Bernie Sanders: ‘I’m Proud to be Jewish’|website=[[Christian Science Monitor]]|url=https://www.csmonitor.com/USA/Politics/monitor_breakfast/2015/0611/Bernie-Sanders-I-m-proud-to-be-Jewish|accessdate=2015-06-13}}</ref> <ref>{{Internetquelle|url=https://www.bustle.com/articles/107170-bernie-sanders-quote-about-hitler-winning-an-election-is-powerful-its-also-misleading|titel=Bustle|hrsg=bustle.com|zugriff=2016-02-03}}</ref> Leta 1959 je Sanders eno leto študiral [[Psihologija|psihologijo]] na Brooklyn Collegeu Mestne univerze v New Yorku, preden se je prepisal na [[Univerza v Chicagu|Univerzo v Chicagu]], kjer je študiral [[Sociologija|sociologijo]], [[Zgodovina|zgodovino]] in psihologijo. <ref name="autogenerated7">[https://www.newyorker.com/magazine/2015/10/12/the-populist-prophet ''The Populist Prophet. '']</ref> Vendar Sanders v svoji avtobiografiji ''Outsider in the House'' piše, da je zanemarjal redne univerzitetne tečaje in namesto tega požiral dela [[Thomas Jefferson|Jeffersona]], [[Abraham Lincoln|Lincolna]], [[Karl Marx|Marxa]], [[Friedrich Engels|Friedricha Engelsa]], [[Lev Trocki|Trockega]], [[Eugene V. Debs|Debsa]] in [[Sigmund Freud|Freuda]]. »Prebral sem vse, kar mi je prišlo pod roke – razen tistega, kar sem moral prebrati za pouk.« (Nemško: »Prebral sem vse, kar sem lahko dobil v roke – razen knjig, potrebnih za pouk.«) <ref name="autogenerated43">[http://www.tabletmag.com/jewish-news-and-politics/192931/bernie-sanders-story Straight Outta Brooklyn, by Way of Vermont: The Bernie Sanders Story], Tablet Magazine o.&nbsp;D.</ref> Navdušil se je nad [[Socializem|socializmom]], se pridružil Mladinski socialistični ligi, mladinski organizaciji Socialistične stranke ZDA, postal aktiven v Kongresu za rasno enakost (CORE), bil eden od pobudnikov Študentskega koordinacijskega odbora za nenasilje in leta 1962 organiziral [[Sit-in|protest]] proti [[Segregacija|rasni segregaciji]] v univerzitetnih domovih. Leta 1963 je sodeloval v pohodu na Washington za delovna mesta in svobodo. <ref name="autogenerated2">[https://www.chicagomag.com/Chicago-Magazine/Felsenthal-Files/May-2015/Bernie-Sanders-University-of-Chicago/ ''Bernie Sanders Found Socialism at the University of Chicago.'']</ref> Študij je financiral s krajšim delovnim časom, štipendijami in posojili. <ref name="autogenerated2" /> <ref name="autogenerated2" /> <ref name="Politico">{{Navedi novice|last=Kruse|first=Michael|date=2015-07-09|title=Bernie Sanders Has a Secret: Vermont, his son and the hungry early years that made him the surging socialist he is today|work=[[Politico]]|quote=After he graduated from James Madison High School in 1959, he went to Brooklyn College for a year before transferring to the University of Chicago, where he joined the Congress of Racial Equality, the Student Nonviolent Coordinating Committee, the Student Peace Union and the Young People’s Socialist League.|url=http://www.politico.com/magazine/story/2015/07/bernie-sanders-vermont-119927_full.html|accessdate=2015-07-18|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170804091408/http://www.politico.com/magazine/story/2015/07/bernie-sanders-vermont-119927_full.html|archivedate=2017-08-04}}</ref> Leta 1964 je diplomiral iz politologije. <ref name="autogenerated6">[https://bioguide.congress.gov/scripts/biodisplay.pl?index=s000033 ''Bernard Sanders''], Biographical Directory of the United States Congress</ref> <ref name="stone-484">Kurt F. Stone: ''The Jews of Capitol Hill – A Compendium of Jewish Congressional Members'', S. 484.</ref> Istega leta se je v Baltimoru poročil s svojo prvo ženo Deborah Shiling, ki jo je spoznal med študijem. <ref name="autogenerated72">[https://www.newyorker.com/magazine/2015/10/12/the-populist-prophet ''The Populist Prophet. '']</ref> <ref name="autogenerated5">{{Webarchive|url=http://www.politico.com/magazine/story/2015/07/bernie-sanders-vermont-119927_full.html#.Vcf7UxNVikp}}, Politico, 9. Juli 2015.</ref> Prav tako leta 1964 je z ženo preživel šest mesecev v [[Kibuc|kibucu]] Sha'ar HaAmakim, ki so ga leta 1935 ustanovili romunski in jugoslovanski judovski priseljenci, blizu Kiryat Tiv'ona v okrožju Haifa v severnem Izraelu. Povabilo ga je levičarsko [[Sionizem|sionistično]] gibanje [[:en:Hashomer_Hatzair|Hashomer Hatzair]]. <ref>[https://www.jewishvirtuallibrary.org/jsource/judaica/ejud_0002_0018_0_18110.html Sha’ar Ha-Amakim], Jewish Virtual Library</ref> <ref>[https://forward.com/news/israel/332946/revealed-at-last-inside-the-kibbutz-where-bernie-sanders-lived-and-learned/ Revealed at Last! ]</ref> <ref>[https://www.jta.org/2016/02/05/news-opinion/politics/sanders-in-1990-named-the-kibbutz-were-he-stayed-in-the-early-1960s Mystery solved: Sanders volunteered at kibbutz Shaar Haamakim], Jewish Telegraphic Agency, 5. Februar 2016</ref> <ref>[https://www.washingtonpost.com/news/post-politics/wp/2016/02/05/the-kibbutz-bernie-sanders-stayed-in-may-have-been-revealed/ The kibbutz Bernie Sanders stayed in may have been revealed], Washington Post vom 5. Februar 2016</ref> Njegovo bivanje v kibucu je bilo motivirano manj versko kot bolj [[Sionizem|sionistično]]. Sanders se je želel naučiti, kako voditi majhne skupnosti, in tam se je, kot je kasneje pripomnil, to tudi naučil: »... da lahko imaš skupnost, v kateri njeni člani sami nje lastniki. «(po nemško:».''.. … dass Menschen sich zu einer Gemeinschaft zusammenschließen könnten, in der ihnen [denjenigen, die die Gemeinschaft gegründet haben], diese Gemeinschaft tatsächlich auch gehört''.« - ). <ref name="autogenerated22">[https://www.chicagomag.com/Chicago-Magazine/Felsenthal-Files/May-2015/Bernie-Sanders-University-of-Chicago/ ''Bernie Sanders Found Socialism at the University of Chicago.'']</ref> Po vrnitvi v Združene države Amerike sta se z ženo naselila v Vermontu in za 2500 dolarjev kupila približno 94 hektarjev veliko posest v Middlesexu v okrožju Washington (nekaj kilometrov severno od Montpelierja ). <ref name="stone-4832">Kurt F. Stone: ''The Jews of Capitol Hill – A Compendium of Jewish Congressional Members'', S. 483</ref> Sanders je nakup financiral z majhno dediščino, ki mu jo je zapustil oče, ki je umrl leta 1962. <ref name="autogenerated1">Harry Jaffe: ''Why Bernie Sanders matters.''</ref> Takrat so zelene gore Vermonta privlačile veliko število ljudi tako imenovanega "gibanja protikulture ", zlasti tako imenovane hipije, ki so se vračali k zemlji. John Pollack je ocenil, da se je leta 1970 v Vermont priselilo približno 36.000 hipijev – približno 33 odstotkov prebivalcev države, starih med 18 in 34 let. Yvonne Daley ( ''The Hippie Legacy'', 1983) je med letoma 1968 in 1974 v Vermontu naštela skupno 75 občin <ref>[http://vermonthistory.org/research/research-resources-online/green-mountain-chronicles/back-to-the-land-communes-in-vermont-1968 Back to the Land: Communes in Vermont], Vermont Historical Society.</ref> <ref>[https://www.salon.com/2015/12/29/bernie_sanders_hippie_20s_drugs_free_love_and_vietnam/ ''Bernie Sanders’ hippie 20s: Drugs, free love and Vietnam!'']</ref> Sanders je imel rad življenje na podeželju: {{Citatni blok|text=Kot otrok sem vedno imel močan občutek za življenje na podeželju. Nisem imel rad velikih mest. Po poroki ... sva kupila nekaj zemlje v Vermontu. Tja sva šla iz v bistvu istega razloga, mislim, da so se tja odselili mnogi drugi: to je čudovita država.|author=Bernie Sanders|title=''The Jews of Capitol Hill: A Compendium of Jewish Congressional Members'' (Kurt F. Stone)}} Posledično sta z ženo živela v dotrajani hiši na posestvu, ki so jo prej uporabljali za uparjanje javorjevega soka v sirup oziroma javorjev sladkor. Ni bilo elektrike ali tekoče vode. <ref name="autogenerated52">{{Webarchive|url=http://www.politico.com/magazine/story/2015/07/bernie-sanders-vermont-119927_full.html#.Vcf7UxNVikp}}, Politico, 9. Juli 2015.</ref> Vendar pa je Sanders v intervjuju za revijo Atlantic opisal, kako se je takrat počutil: {{Citatni blok|text=Bilo je preprosto fantastično. ... Hočem reči,, odraščal sem v triinpolsobnem stanovanju, nikoli nisem imel ničesar svojega - in imeti kos zemlje, po katerem se lahko sprehajaš, je bilo preprosto neverjetno! Ta potok je moj potok! To drevo je moje drevo!}}V tem času je Sanders delal kot tesar, dokumentarni filmar, svobodni pisatelj in direktor Ameriškega ljudskega zgodovinskega društva. Leta 1979 je posnel dokumentarec o ameriškem socialistu in večkratnem predsedniškem kandidatu Eugenu V. Debsu, v katerem je recitiral Debsove govore. <ref>[http://www.folkways.si.edu/bernard-sanders/eugene-v-debs-trade-unionist-socialist-revolutionary-1855-1926/oral-history-biography/album/smithsonian Bernard Sanders: ''Eugene V. Debs: Trade Unionist, Socialist, Revolutionary, 1855–1926''], Smithsonian Folkways (Audioarchiv)</ref> <ref>{{Webarchive|url=http://media.smithsonianfolkways.org/liner_notes/folkways/FW05571.pdf}}</ref> Ko se je njegov zakon brez otrok z Deborah Shiling leta 1966 končal z ločitvijo, se je Sanders sprva vrnil v New York in opravljal priložnostna dela, vključno z delom za dobrodelno organizacijo z imenom "Otroci naroda".&nbsp;Delal je kot pomočnik v [[Psihiatrija|psihiatrični bolnišnici]] in kratek čas poučeval predšolske otroke za program Head Start. <ref name="autogenerated44">[http://www.tabletmag.com/jewish-news-and-politics/192931/bernie-sanders-story Straight Outta Brooklyn, by Way of Vermont: The Bernie Sanders Story], Tablet Magazine o.&nbsp;D.</ref> <ref name="autogenerated44" /> Leta 1968 pa se je vrnil v Vermont in med drugim delal v psihiatrični bolnišnici.&nbsp;Delal je kot raziskovalec za ''davčni oddelek Vermonta'' in za [[Nevladna organizacija|nevladno organizacijo]] ''Bread and Law Task Force'', ustanovljeno leta 1974 z namenom izboljšanja prehrane ljudi z nizkimi dohodki. V New Yorku je Sanders spoznal Susan Campbell Mott. Kupil je nepremičnino v 200-članski skupnosti Stannard v okrožju Caledonia v severovzhodnem Vermontu, da bi živel z Mott. Njun sin Levi Noah se je rodil 21. marca 1969. Par se je ločil leta 1971 in Sanders se je s sinom preselil v Burlington. <ref name="autogenerated23">[https://www.chicagomag.com/Chicago-Magazine/Felsenthal-Files/May-2015/Bernie-Sanders-University-of-Chicago/ ''Bernie Sanders Found Socialism at the University of Chicago.'']</ref> <ref name="stone-4842">Kurt F. Stone: ''The Jews of Capitol Hill – A Compendium of Jewish Congressional Members'', S. 484.</ref> <ref name="autogenerated53">{{Webarchive|url=http://www.politico.com/magazine/story/2015/07/bernie-sanders-vermont-119927_full.html#.Vcf7UxNVikp}}, Politico, 9. Juli 2015.</ref> <ref>{{Webarchive|url=http://www.politico.com/magazine/gallery/2015/07/bernie-sanders-the-early-years/002279-032662.html#.VZ8KovlVhBc}}</ref> V New Yorku je Sanders spoznal Susan Campbell Mott. Kupil je nepremičnino v 200-članski skupnosti Stannard v [[Caledonia County|okrožju Caledonia]] v severovzhodnem Vermontu, da bi živel z Mott. Njun sin Levi Noah se je rodil 21. marca 1969. Par se je ločil leta 1971 in Sanders se je s sinom preselil v Burlington. <ref name="autogenerated24">[https://www.chicagomag.com/Chicago-Magazine/Felsenthal-Files/May-2015/Bernie-Sanders-University-of-Chicago/ ''Bernie Sanders Found Socialism at the University of Chicago.'']</ref> <ref name="stone-4843">Kurt F. Stone: ''The Jews of Capitol Hill – A Compendium of Jewish Congressional Members'', S. 484.</ref> <ref name="autogenerated54">{{Webarchive|url=http://www.politico.com/magazine/story/2015/07/bernie-sanders-vermont-119927_full.html#.Vcf7UxNVikp}}, Politico, 9. Juli 2015.</ref> <ref>{{Webarchive|url=http://www.politico.com/magazine/gallery/2015/07/bernie-sanders-the-early-years/002279-032662.html#.VZ8KovlVhBc}}</ref> === Politična kariera === ==== Liberty Union (LU) ==== V zgodnjih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je Sanders postal član mlade [[Liberty Union Party|stranke Liberty Union Party]] (LU), veje [[Pacifizem|protivojnega gibanja]] v Vermontu. Za stranko je kandidiral na več volitvah: leta 1972 za sedež [[Senat Združenih držav Amerike|v ameriškem senatu,]] ki ga je zapustila smrt [[Winston L. Prouty|Winstona L. Proutyja]] ; in tudi leta 1972 za guvernerja Vermonta, ki ga je zmagal demokrat [[Thomas P. Salmon]], medtem ko je Sanders prejel le 1,5 odstotka glasov. Leta 1974 je ponovno kandidiral za ameriški senat in prejel 4,1 odstotka glasov, medtem ko je zmagal demokrat [[Patrick Leahy]]. Leta 1976 je ponovno kandidiral za guvernerja, a je izgubil proti demokratu [[Richard A. Snelling|Richardu A. Snellingu]] s 6,1 odstotka glasov. <ref name="autogenerated62">[https://bioguide.congress.gov/scripts/biodisplay.pl?index=s000033 ''Bernard Sanders''], Biographical Directory of the United States Congress</ref> <ref name="stone-4844">Kurt F. Stone: ''The Jews of Capitol Hill – A Compendium of Jewish Congressional Members'', S. 484.</ref> V tem obdobju je Sanders zagovarjal socialistična stališča, kot je zahteva po obsežni socializaciji ključnih industrij in finančnih institucij ter najvišja stopnja dohodnine v višini 100 odstotkov, vendar je za razliko od drugih levičarskih aktivistov tistega časa zavračal politično nasilje in kritiziral protidemokratično naravo komunističnih držav, kot je [[Sovjetska zveza]]. <ref>Andrew Kaczynski, Nathan McDermott: [https://edition.cnn.com/2019/03/14/politics/kfile-bernie-nationalization/index.html ''Bernie Sanders in the 1970s urged nationalization of most major industries.'']</ref> Leta 1977 je Sanders zapustil LU in delal kot pisatelj in direktor [[Neprofitna organizacija|neprofitne organizacije]] ''Ameriško ljudsko zgodovinsko društvo'' . ==== Župan Burlingtona ==== [[Slika:Bernie_Sanders_104th_Congress.jpg|sličica|Bernie Sanders (1991)]] Leta 1981 se je Sanders – tokrat kot neodvisni kandidat – potegoval za županski položaj [[Burlington|Burlingtona]], največjega mesta v Vermontu, in po štirih krogih glasovanja z izjemno tesno večino dvanajstih glasov premagal demokrata Gordona H. Paquetteja, ki je to funkcijo opravljal od leta 1971. <ref>[http://www.nytimes.com/1981/03/05/us/around-the-nation-socialist-candidate-defeats-burlington-s-5-term-mayor.html Socialist Candidate Defeats Burlington’s 5-Term Mayor], New York Times, 5. März 1981; [https://rangevoting.org/BurlMayors.txt A list of Burlington VT’s mayors]</ref> Na ta položaj je bil ponovno izvoljen trikrat. Leta 1987 ga je časopis The ''[[The New York Times|New York Times]]'' imenoval za enega od 20 najboljših županov v Združenih državah Amerike; ''časopis U.S. News and World Report'' je izpostavil njegove dosežke pri ohranjanju cenovno dostopnih stanovanj in nizkih davkov na nepremičnine ter njegovo predanost lokalni samoupravi. <ref>Katharine Q. Seelye: [http://www.nytimes.com/2015/11/26/us/politics/as-mayor-bernie-sanders-was-more-pragmatic-than-socialist.html ''As Mayor, Bernie Sanders Was More Pragmatist Than Socialist.'']</ref> Leta 2015 je ''[[The Nation|časopis The Nation]]'' pohvalil Sandersa, ker je vodil Burlington na poti do tega, da postane mesto, ki danes velja za [[okolje|okolju prijazno]] in prijetno za življenje, z močnim gospodarstvom in nizko brezposelnostjo. <ref>Peter Dreier, Pierre Clavel: {{Webarchive|url=http://www.thenation.com/article/bernies-burlington-city-sustainable-future/}}</ref> ==== Predstavniški dom ==== Leta 1988 se je sprva neuspešno potegoval za sedež v [[Predstavniški dom ameriškega kongresa|Predstavniškem domu Združenih držav Amerike]]. Šele na volitvah leta 1990 je Sanders s podporo [https://home.nra.org/ Nacionalnega združenja za strelsko orožje Amerike (NRA)] <ref>{{Internetquelle|autor=David A. Fahrenthold|url=https://www.washingtonpost.com/politics/how-the-nra-helped-put-bernie-sanders-in-congress/2015/07/19/ed1be26c-2bfe-11e5-bd33-395c05608059_story.html|titel=How the National Rifle Association helped get Bernie Sanders elected|werk=The Washington Post|hrsg=WP Company LLC|datum=2015-07-19|zugriff=2019-05-01|sprache=en}}</ref> uspel doseči večino in premagal Petra P. Smitha, proti kateremu je izgubil dve leti prej. Sanders je bil član Predstavniškega doma od leta 1991 do 2007 in je bil takrat edini nestrankarski predstavnik, pa tudi tisti z najdaljšim skupnim mandatom kot neodvisni poslanec. Zastopal je zvezno državo Vermont, ki ima v Predstavniškem domu le en sedež. Sanders je bil ponovno izvoljen šestkrat (1992: 57,8). %, 1994: 49,9 %, 1996: 55,2 %, 1998: 63,4 %, 2000: 69,2 %, 2002: 64,3 %, 2004: 68,8 %). ==== Senat ==== Na volitvah v senat ZDA 7. novembra 2006 je kandidiral za sedež neponosnega neodvisnika [[Jim Jeffords]], ki je bil registriran kot [[Republikanska stranka (Združene države Amerike)|Republikanci]] do leta 2001. Osvojil je neodvisnost proti republikanskemu kandidatku Richard Tarrant s 65,4 odstotkom glasov.<ref>{{Webarchive|url=http://vermont-archives.org/govhistory/elect/results2/pdf/senator.pdf}}, Vermont State archives (PDF; 318&nbsp;kB).</ref> Sanders je začel mandat v senatu ZDA 3. januarja 2007 in je član tamšnjega demokratskega frakcije. Na volitvah 6. novembra 2012 je bil ponovno izvoljen z 71 odstotki glasov proti republikancu John MacGovern. Od januarja 2013 do konca večine v senatu demokratskih vojakov v januarju 2015 je vodil predsedovanje Odboru za vojne veterane. Maja 2018 je Sanders napovedal svojo ponovno izvolitev na svoj trenutni senatski sedež na [[volitve v Senat Združenih držav Amerike leta 2018|volitvah leta 2018.]] <ref>Taylor Dobbs: [https://www.sevendaysvt.com/OffMessage/archives/2018/05/21/sanders-announces-run-for-reelection-to-us-senate ''Bernie Sanders to Seek Reelection to U.S. Senate.'']</ref> Na volitvah je zmagal s 64,4 odstotka. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.sec.state.vt.us/media/914457/2018-ge-winnerlisting.pdf|titel=Vermont electoral results, 2018|hrsg=Vermont Secretary of State|datum=2018-11|archiv-url=https://web.archive.org/web/20190108053637/https://www.sec.state.vt.us/media/914457/2018-ge-winnerlisting.pdf|archiv-datum=2019-01-08|zugriff=2019-08-24|format=PDF|sprache=en}}</ref> Ponovno je kandidiral tudi na volitvah leta 2024, ki so potekale od 6. maja 2024. <ref>https://www.youtube.com/watch?v=iRMICNBXp2Q</ref> Svoj sedež si je znova pridobil s 63,3 glasovi. % obrambe. <ref>https://www.nytimes.com/interactive/2024/11/05/us/elections/results-vermont-us-senate.html</ref> ==== Predsedniška kandidatura 2016 ==== [[Slika:SandersSmiles.jpg|sličica|Bernie Sanders (2016)]]30. aprila 2015 je Sanders napovedal svojo kandidaturo na demokratskih primarnih volitvah za predsedniške volitve leta 2016 v [[Washington, D.C.|Washingtonu]]. <ref>{{Internetquelle|autor=Alan Rappeport|url=http://www.nytimes.com/2015/04/30/us/politics/bernie-sanders-campaign-for-president.html|titel=Bernie Sanders, Long-Serving Independent, Enters Presidential Race as a Democrat|hrsg=New York Times|datum=2015-04-29|zugriff=2015-08-12|sprache=en}}</ref> Svojo kampanjo je začel 26. maja 2015 v Burlingtonu. <ref>{{Internetquelle|autor=Russell Berman|url=https://www.theatlantic.com/politics/archive/2015/05/bernie-sanders-launches-his-run-for-president-in-2016/394118/|titel=Bernie Sanders Launches His Vermonster Campaign|hrsg=The Atlantic|datum=2015-05-26|zugriff=2015-08-12|sprache=en}}</ref> Sanders se je izkazal za resnega kandidata proti [[Hillary Clinton|Hillary Clinton,]] ki je prej veljala za skoraj nepremagljivo. Glede na anketo republikanskega anketarja Franka Luntza je februarja 2016 dosegel 31 odstotkov glasov. % mladih, starih od 18 do 26 let, je politikov, ki jih imajo najraje in spoštujejo (v primerjavi z Barackom Obamo: 18 %, Hillary Clinton: 11 %, Donald Trump: 9 %). <ref>{{Internetquelle|autor=Kenneth T. Walsh|url=http://www.usnews.com/news/blogs/ken-walshs-washington/2016/02/19/young-people-favor-bernie-sanders-socialism|titel=Young People Favor Bernie Sanders, Socialism|werk=US News & World Report|datum=2016-02-19|zugriff=2016-04-05}}</ref> Njegova kampanja je bila bolj osredotočena na platforme družbenih medijev, kot so Instagram, Facebook in Twitter, kot pri drugih kandidatih. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.politico.com/blogs/on-media/2016/03/social-media-2016-elections-220286|titel=Sanders bests Clinton on social media|werk=Politico|zugriff=2016-04-05}}</ref> [[Slika:Bernie_Sanders_before_a_crowd_in_Conway,_NH,_on_August_24,_2015_(20876809366).jpg|sličica|Sanders pred množico političnih podpornikov (2015)[[Slika:Bernie_Sanders_at_the_2016_Memorial_Day_Ceremony,_Presidio_of_San_Francisco.jpg|sličica|Sanders med slovesnostjo [[spominski dan (ZDA)|ob dnevu spomina]] leta 2016 v [[Presidio (San Francisco)|Presidiu v San Franciscu]]]]]] Sanders je 2. julija 2015 sporočil, da je od 30. aprila 2015 prejel približno 15 milijonov dolarjev donacij za kampanjo, od katerih je bilo 99 odstotkov manj kot 250 dolarjev na osebo. <ref>{{Internetquelle|autor=Dan Merica|url=https://edition.cnn.com/2015/07/02/politics/bernie-sanders-fundraising|titel=Bernie Sanders’ campaign raises $15 million in his first quarter as candidate|hrsg=CNN|datum=2015-07-02|zugriff=2015-08-12|sprache=en}}</ref> Njegovo kampanjo so v veliki meri financirali zasebniki, večinoma iz srednjega razreda. Vzdržal se je sprejemanja donacij od velikih korporacij ali velikih bank, da ne bi postal odvisen od njih. Kritiziral je financiranje kampanj s strani poslovne skupnosti ali zasebnih, bogatih donatorjev in se zavzemal za spremembo zakona, ki bi podjetjem in posameznikom omogočila, da kandidatu po svoji izbiri donirajo neomejene zneske denarja (glej Združene države proti Združenim državljanom ). Te pogoje je večkrat označil za oligarhične. Kandidate, kot je njegova tekmica znotraj stranke Hillary Clinton in številni republikanci, ki so izkoristili to možnost za donacije za kampanjo v višini 1 % najvišje zaslužkarjev in njihovi interesi. <ref>{{Internetquelle|autor=Jon Sopel|url=https://www.bbc.com/news/world-us-canada-34530649|titel=Bernie Sanders is the ‘no filter’ candidate|hrsg=BBC News|datum=2015-12-22|zugriff=2015-12-22|sprache=en}}</ref> Sanders je 2. julija 2015 sporočil, da je od 30. aprila 2015 prejel približno 15 milijonov dolarjev donacij za kampanjo, od katerih je bilo 99 odstotkov manj kot 250 dolarjev na osebo. <ref>{{Internetquelle|autor=Dan Merica|url=https://edition.cnn.com/2015/07/02/politics/bernie-sanders-fundraising|titel=Bernie Sanders’ campaign raises $15 million in his first quarter as candidate|hrsg=CNN|datum=2015-07-02|zugriff=2015-08-12|sprache=en}}</ref> Njegovo kampanjo so v veliki meri financirali zasebniki, večinoma iz srednjega razreda. Vzdržal se je sprejemanja donacij od velikih korporacij ali velikih bank, da ne bi postal odvisen od njih. Kritiziral je financiranje kampanj s strani poslovne skupnosti ali zasebnih, bogatih donatorjev in se zavzemal za spremembo zakona, ki bi podjetjem in posameznikom omogočila, da kandidatu po svoji izbiri donirajo neomejene zneske denarja (glej [[:en:Citizens_United_v._FEC|Združeni državljani proti Združenim državam]] ). Te pogoje je večkrat označil za oligarhične. Kandidate, kot je njegova tekmica znotraj stranke Hillary Clinton in številni republikanci, ki so izkoristili to možnost za donacije za kampanjo v višini 1 % najvišje zaslužkarjev in njihovi interesi. <ref>{{Internetquelle|autor=Jon Sopel|url=https://www.bbc.com/news/world-us-canada-34530649|titel=Bernie Sanders is the ‘no filter’ candidate|hrsg=BBC News|datum=2015-12-22|zugriff=2015-12-22|sprache=en}}</ref> Potem ko se je prej nestrankarski Sanders novembra 2015 registriral kot demokrat, kar je predpogoj za sodelovanje na različnih demokratskih primarnih volitvah, <ref>Linda Qiu: [http://www.politifact.com/truth-o-meter/article/2016/feb/23/bernie-sanders-democrat/ ''Is Bernie Sanders a Democrat?'']</ref> je na konvenciji Demokratske stranke konec julija 2016 napovedal, da se bo v senat vrnil kot neodvisni kandidat. <ref>[http://blogs.wsj.com/washwire/2016/07/26/bernie-sanders-to-return-to-senate-as-an-independent/ ''Bernie Sanders to Return to Senate as an Independent.'']</ref> Da bi še naprej zbiral svoje podpornike, je avgusta 2016 ustanovil organizacijo Naša revolucija. <ref>Nicole Gaudiano: [https://www.usatoday.com/story/news/politics/onpolitics/2016/08/03/bernie-sanders-seeks-contributions-our-revolution/88038338/ ''Bernie Sanders seeks contributions for ‘Our Revolution’.'']</ref> Med primarno kampanjo je Sanders podpiral Clintonovo in pozival svoje podpornike, naj volijo zanjo. Jeseni 2016 se je večkrat srečal s Clintonovo. Prav tako je večkrat svaril pred glasovanjem za republikanskega kandidata [[Donald Trump|Donalda Trumpa]], ki ga je označil za neprimernega za predsedniški položaj. ==== Predsedniška kandidatura 2020 ==== 19. februarja 2019 je Sanders v elektronskem sporočilu svojim podpornikom napovedal svojo kandidaturo za predsedniške volitve leta 2020. <ref>{{Internetquelle|autor=Lauren Gambino und Tom McCarthy|url=https://www.theguardian.com/us-news/2019/feb/19/bernie-sanders-announces-2020-run-presidency|titel=Bernie Sanders announces run for presidency in 2020|hrsg=The Guardian|datum=2019-02-19|zugriff=2019-02-19|sprache=en}}</ref> Sanders ne sprejema donacij za kampanjo od superbogatih in ne prireja zasebnih večerij za zbiranje sredstev. <ref>{{Internetquelle|autor=Jörg Wimalasena|url=https://www.zeit.de/politik/ausland/2020-02/vorwahl-new-hampshire-pete-buttigieg-bernie-sanders/komplettansicht|titel=Vorwahl in New Hampshire: Zweikampf um die Zukunft der Demokratischen Partei|werk=[[zeit.de]]|datum=2020-02-10|zugriff=2024-01-27}}</ref> V enem tednu po objavi je Sanders zbral 10 milijonov dolarjev od 359.914 donatorjev; donatorjev, ki niso prispevali k njegovi kampanji leta 2016, je bilo 39. % donacij. Med donatorji je bilo 12.000 registriranih republikancev. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.nytimes.com/2019/02/25/us/politics/bernie-sanders-10-million.html|title=Bernie Sanders raises $10 million in less than a week|first=Shane|last=Goldmacher|publisher=The New York Times|date=2019-02-25|accessdate=2019-02-26}}</ref> V začetku oktobra 2019 je Sanders doživel [[Miokardni infarkt|srčni napad]] ; prestal je operacijo, da so mu vstavili dva stenta, <ref>[https://www.derstandard.at/story/2000109524866/bernie-sanders-hatte-einen-herzinfarkt ''Bernie Sanders hatte einen Herzinfarkt.'']</ref> in si hitro opomogel. <ref>''[https://www.youtube.com/watch?v=Q8XdL1nZrIU Bernie Sanders on Weed, AOC & Cardi B]'', Desus & Mero on Showtime, 31. Oktober 2019</ref> Sandersova kampanja je v četrtem četrtletju 2019 zbrala 34,5 milijona dolarjev. Na prvem demokratskem glasovanju, na volilnem zboru v Iowi 3. februarja 2020, je Sanders osvojil največ glasov, vendar je po številu enakovrednih delegatov v posameznih zveznih državah izgubil proti [[Pete Buttigieg|Petu Buttigiegu]]. <ref>Paul Waters-Smith: ''[https://www.currentaffairs.org/2020/02/the-bernie-sanders-movement-is-achieving-things-we-thought-impossible The Bernie Sanders Movement is Achieving Things We Thought Impossible]'', Current Affairs, 7. Januar 2020</ref> Sanders je zmagal tudi na naslednjih primarnih volitvah v New Hampshiru. <ref>''[https://www.youtube.com/watch?v=fnCnCqekZdg Bernie Sanders declares victory in New Hampshire]'', CNN, 12. Februar 2020</ref> <ref>''[https://www.theguardian.com/us-news/live/2020/feb/11/new-hampshire-primary-results-exit-poll-live-bernie-sanders-pete-buttigieg-latest-2020-updates Bernie Sanders declares victory in New Hampshire primary – as it happened]'', The Guardian, 12. Februar 2020</ref> Po nadaljnji zmagi na volilnem zboru v Nevadi 23. februarja so portali za napovedi, kot je FiveThirtyEight, Sandersa imeli za jasnega favorita za demokratsko predsedniško nominacijo. <ref>Sarah Frostenson: [https://fivethirtyeight.com/features/bernie-sanders-is-the-front-runner/ ''Bernie Sanders Is The Front-Runner.'']</ref> Vendar pa se je [[Joe Biden]] na super torek 3. marca 2020 presenetljivo dobro odrezal in na nadaljnjih glasovanjih marca še povečal svojo prednost po številu delegatov. Zmagal je tudi v zveznih državah, kot sta [[Michigan]] in [[Washington (zvezna država)|Washington]], ki sta leta 2016 pretežno glasovali za Sandersa. Po primarnih volitvah v Wisconsinu, ki so potekale kljub [[Pandemija covida-19|pandemiji koronavirusa]], je 8. aprila 2020 umaknil svojo kandidaturo za predsednika ZDA, ker je na primarnih volitvah v Združenih državah Amerike leta 2020 brezupno zaostajal za Joejem Bidnom. <ref name=":02">{{Internetquelle|autor=tagesschau.de|url=https://www.tagesschau.de/eilmeldung/eilmeldung-4945.html|titel=Bernie Sanders steigt aus US-Präsidentschaftsrennen aus|zugriff=2020-04-08|sprache=de}}</ref> <ref>Geoffrey Skelley: [https://fivethirtyeight.com/features/election-update-bidens-delegate-lead-is-now-nearly-insurmountable/ ''Election Update: Biden’s Delegate Lead Is Now Nearly Insurmountable.'']</ref> === Politična stališča === Osrednjega pomena za Sandersova stališča je širjenje socialnega sistema Združenih držav. To vključuje zlasti koncept univerzalnega zdravstvenega zavarovanja, javno financiranega visokošolskega izobraževanja, pa tudi minimalno pravico do dopusta in splošno volilno pravico . Sanders je leta 2003 glasoval proti invaziji ameriških vojakov na Irak in velja za ostrega kritika zakona USA PATRIOT Act, ki omejuje državljanske pravice ter vladni in komercialni vpliv v medijski in telekomunikacijski industriji. Med predsedovanjem Baracka Obame je podpiral njegov načrt reforme zdravstvenega varstva za uvedbo univerzalnega zdravstvenega zavarovanja ("Obamacare") in se zavzemal tudi za državljansko zavarovanje. Sanders poziva k odpravi šolnin, zvišanju pokojnin in boljšemu varstvu otrok. Ženske bi morale imeti možnost, da se same odločajo o splavu, ne pa država. Skandinavske države vidi kot vzornike na teh področjih. Da bi financiral te politične cilje v ZDA, želi uvesti višje davke za korporacije in bogate, zlasti milijarderje.[1][2][3] Sanders je bil med manjšino članov Kongresa, ki so leta 1996 glasovali proti Zakonu o obrambi zakonske zveze, ki je nasprotoval priznavanju istospolnih porok. <ref>https://clerk.house.gov/evs/1996/roll316.xml</ref> Sanders nasprotuje [[smrtna kazen v Združenih državah Amerike|smrtni kazni]] in podpira odpravo zasebnih zaporov. <ref>{{Internetquelle|url=https://berniesanders.com/issues/criminal-justice-reform/|titel=Justice and Safety for All|zugriff=2021-10-14|sprache=en}}</ref> Sanders je glasoval proti reformi socialnega varstva, ki jo je leta 1996 sprejel Bill Clinton. <ref>[https://www.bloomberg.com/politics/articles/2015-08-06/bernie-sanders-takes-on-clinton-welfare-legacy-as-he-woos-iowa-unions ''Bernie Sanders Takes on Clinton Welfare Legacy as He Woos Iowa Unions''], Bloomberg, 6. August 2015</ref> Zakon ''o usklajevanju osebne odgovornosti in delovnih priložnosti'' je omejil izplačilo zveznih socialnih prejemkov na največ pet let na družino. <ref>[https://aspe.hhs.gov/report/personal-responsibility-and-work-opportunity-reconciliation-act-1996 ''The Personal Responsibility and Work Opportunity Reconciliation Act of 1996''], U.S. Department of Health & Human Services – die wichtigsten Bestimmungen des Gesetzes auf der Seite des US-Gesundheitsministeriums</ref> Sanders nasprotuje [[Čezpacifiško strateško gospodarsko partnerstvo|Transatlantskemu]] gospodarskemu sporazumu (TPP), saj meni, da škoduje lokalni delovni sili in se boji izgube delovnih mest. Želi zagotoviti pot do ameriškega državljanstva za približno enajst milijonov nezakonitih priseljencev. Sanders želi zmanjšati število vojaških napotitev v tujino. ZDA bi morale prenesti vodstvo koalicije proti ISIS na države v regiji. Vojni veterani bi morali prejemati boljšo podporo. <ref name="dpasanders3">{{Internetquelle|url=http://www.greenpeace-magazin.de/tickerarchiv/was-will-bernie-sanders|titel=Was will Bernie Sanders?|hrsg=[[Deutsche Presse-Agentur|dpa]]|datum=2016-02-01|offline=1|archiv-url=https://web.archive.org/web/20160221120734/http://www.greenpeace-magazin.de/tickerarchiv/was-will-bernie-sanders|zugriff=2016-02-21}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160221120734/http://www.greenpeace-magazin.de/tickerarchiv/was-will-bernie-sanders |date=2016-02-21 }}</ref> <ref>{{Internetquelle|autor=Bernie Sanders|url=http://www.huffingtonpost.com/rep-bernie-sanders/the-tpp-must-be-defeated_b_7352166.html|titel=The TPP Must Be Defeated|hrsg=Huffington Post|datum=2015-05-21|zugriff=2015-07-26|sprache=en}}</ref> Priznava pravico do nošenja orožja in je v preteklosti pogosto glasoval proti strožjim zakonom o prodaji orožja. Vendar pa želi razširiti vladni nadzor nad prodajalci in kupci orožja. V razpravi o zakonodaji o nadzoru orožja je opozoril, da obstajajo znatne razlike v nasilju z orožjem med podeželskimi območji in velikimi mesti ter da je zato treba v razpravi razlikovati. <ref name="dpasanders4">{{Internetquelle|url=http://www.greenpeace-magazin.de/tickerarchiv/was-will-bernie-sanders|titel=Was will Bernie Sanders?|hrsg=[[Deutsche Presse-Agentur|dpa]]|datum=2016-02-01|offline=1|archiv-url=https://web.archive.org/web/20160221120734/http://www.greenpeace-magazin.de/tickerarchiv/was-will-bernie-sanders|zugriff=2016-02-21}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160221120734/http://www.greenpeace-magazin.de/tickerarchiv/was-will-bernie-sanders |date=2016-02-21 }}</ref> <ref>{{Internetquelle|autor=Eric Badner|url=https://edition.cnn.com/2015/07/05/politics/bernie-sanders-gun-control/|titel=Bernie Sanders wants to 'bring us to the middle' on guns|datum=2015-07-05|zugriff=2015-07-26|sprache=en}}</ref> <ref>{{Internetquelle|autor=Max Ehrenfreud|url=https://www.washingtonpost.com/news/wonk/wp/2015/05/13/why-the-most-liberal-candidate-for-president-opposes-strict-gun-control/|titel=Why the most liberal candidate for president opposes strict gun control|datum=2015-05-13|zugriff=2015-07-26|sprache=en}}</ref> Sandersov neprekinjen osem in pol ur [[filibuster|dolg]] govor pred ameriškim senatom 10. decembra 2010, v katerem je kritično preučil ameriško politiko v zadnjih desetletjih, je pritegnil večjo nacionalno pozornost. Povod je bil kompromis med Obamovo administracijo in republikanci o ohranitvi davčnih olajšav za zelo visoke dohodke, ki jih je uvedel [[George Walker Bush|George W. Bush]]. Sanders je to kritiziral in upravičil svoje predloge za alternativno davčno politiko. Govoril je tudi o neenakomerni porazdelitvi dohodka, vplivu lobiranja in predpisov ter deregulaciji. Govor, ki ga je sprva predvajala le parlamentarna televizijska postaja [[C-SPAN|C-SPAN,]] je bil široko deljen na [[Internet|internetu]] in so ga nato prevzeli mediji. Poleg tega Sanders meni, da je "[[vojna proti drogam]]" propadla, in je pozitiven glede legalizacije [[kanabis|konoplje]] in [[Marihuana|marihuane]]. <ref>[https://www.latimes.com/politics/la-pol-sac-skelton-bernie-sanders-donald-trump-hillary-clinton-campaign-trail-roundup-20160602-snap-story.html ''Campaigning on legalizing marijuana: Is Bernie Sanders smoking something?'']</ref> <ref>[https://www.shareribs.com/rohstoffe/soft-commodities/news/article/cannabis_report_biden_rueckzug_sorgt_fuer_erleichterung_id104992.html shareribs.com] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20250313014548/https://www.shareribs.com/rohstoffe/soft-commodities/news/article/cannabis_report_biden_rueckzug_sorgt_fuer_erleichterung_id104992.html |date=2025-03-13 }}, [https://www.heise.de/tp/features/Der-Twitter-Praesident-3387937.html Der Twitter-Präsident], Telepolis, 14. Dezember 2010</ref> <ref>[http://mediadecoder.blogs.nytimes.com/2010/12/10/with-filibuster-c-span-has-a-hit-on-its-hands/?scp=1&sq=Bernie%20Sanders%20Twitter&st=cse With Filibuster, C-SPAN Has a Hit on Its Hands], New York Times, 10. Dezember 2010</ref> Leta 2015 je v kongresu predstavil zakon, ki bi od zveznih držav zahteval samodejno registracijo volivcev, razen če se izrecno ne odločijo za to. <ref>[https://www.congress.gov/bill/114th-congress/senate-bill/1970 ''Raising Enrollment with a Government Initiated System for Timely Electoral Registration (REGISTER) Act of 2015''], der Gesetzentwurf auf der Website des US-Kongresses</ref> Če bi zmagal na predsedniških volitvah, je želel nadaljevati Obamovo politiko uporabe predsedniških ukazov za preprečevanje deportacije staršev ameriških državljanov ali nezakonitih priseljencev, ki so v ZDA prišli kot otroci. <ref>[https://www.desertsun.com/story/news/politics/elections/2016/06/04/bernie-sanders-talk-immigration-la/85372012/ ''Bernie Sanders to talk immigration in LA''], The Desert Sun, 4. Juni 2016</ref> Ena od Sandersovih osrednjih tem je naraščajoča vrzel med bogatimi in revnimi ter posledično krčenje srednjega razreda. Da bi se s tem spopadel, predlaga zvišanje davkov za bogate in davek na špekulacije na borzi. Banke, ki so "prevelike, da bi šle po vodi", bi bilo treba razdružiti, da [[Bankenpleite|propad banke]] ne bi ogrozil stabilnosti celotnega finančnega trga. Sanders se zavzema tudi za prestrukturiranje ameriške infrastrukture, da bi hkrati ustvarili delovna mesta z dostojnim plačilom. Je tudi močan podpornik socialne varnosti in brezplačnega izobraževanja. Predložil je zakon, po katerem bi moralo biti štiriletno univerzitetno izobraževanje brezplačno za vsakega študenta; stroške bi si morale deliti zvezna vlada in posamezne države. <ref>[http://college.usatoday.com/2015/05/19/bernie-sanders-issues-bill-to-make-4-year-colleges-tuition-free/ ''Bernie Sanders issues bill to make 4-year colleges tuition-free''], USA Today, 19. Mai 2015</ref> Na splošno meni, da je hibrid tržnega gospodarstva in socialnih storitev, ki jih zagotavlja država, zaželen, zato so ga nemški novinarji občasno uvrstili v spekter klasične [[Socialna demokracija|socialne demokracije]]. <ref name="dpasanders5">{{Internetquelle|url=http://www.greenpeace-magazin.de/tickerarchiv/was-will-bernie-sanders|titel=Was will Bernie Sanders?|hrsg=[[Deutsche Presse-Agentur|dpa]]|datum=2016-02-01|offline=1|archiv-url=https://web.archive.org/web/20160221120734/http://www.greenpeace-magazin.de/tickerarchiv/was-will-bernie-sanders|zugriff=2016-02-21}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160221120734/http://www.greenpeace-magazin.de/tickerarchiv/was-will-bernie-sanders |date=2016-02-21 }}</ref> <ref name="berliner-zeitung.de2">[http://www.berliner-zeitung.de/us-wahlkampf-bernie-sanders--der-amerikanische-oskar-lafontaine-23569926 ''US-Wahlkampf: Bernie Sanders, der amerikanische Oskar Lafontaine''], Berliner Zeitung, 8. Februar 2016</ref> Zavzema se za prepoved tehnologije [[Hidravlično drobljenje|hidravličnega lomljenja]] po vsej državi. <ref>[https://abcnews.go.com/Politics/bernie-sanders-proposes-national-ban-fracking/story?id=38321370 ''Bernie Sanders Proposes National Ban on Fracking''], ABC News, 11. April 2016</ref> Glede na ''indeks dvostranske zastopanosti'' Lugarjevega centra, ki meri, kako dvostranski so člani Kongresa in senatorji, je bil Sanders najmanj dvostrankarski senator v 115. kongresu. <ref>[https://www.thelugarcenter.org/newsroom-pressreleases-67.html ''The Lugar Center and Georgetown University’s McCourt School Unveil Bipartisan Index Rankings for 115th Congress''], The Lugar Center, 19. März 2019 (abgerufen: 30. Januar 2020)</ref> V zunanji politiki Bernie Sanders podpira obrambno zavezništvo [[NATO]] in čeprav nasprotuje vojni, je podprl tudi ameriško vojaško posredovanje v vojni na Kosovu. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.zeit.de/wirtschaft/2016-04/bernie-sanders-sozialisten-demokraten/seite-2|titel=Linke gegen Sanders|werk=Die Zeit|datum=2016-04-02|zugriff=2021-05-02}}</ref> V primeru kitajske invazije bi branil tudi [[Republika Kitajska (Tajvan)|Tajvan]], ki ni član zavezništva NATO. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.cbsnews.com/news/bernie-sanders-democratic-presidential-candidate-military-intervention-60-minutes-2020-02-23/|titel=Bernie Sanders says he would intervene if China took military action against Taiwan|hrsg=cbsnews|datum=2020-02-23|zugriff=2021-05-02}}</ref> Po volitvah leta 2020, na katerih so demokrati dobili večino tako v senatu kot v predstavniškem domu, je Sanders pozval k odpravi filibusterja, ki nasprotni stranki v senatu daje možnost, da ustavi zakonodajo. Ker pa je demokratski senator iz [[Zahodna Virginija|Zahodne Virginije]] Joe Manchin to zavrnil in se zato do ukinitve ne bo zgodilo, ga je Sanders kritiziral, čeprav se je Sanders sam odločno zavzemal za filibuster, da bi preprečil republikansko zakonodajo, ko so se republikanci leta 2017 znašli v enakem položaju kot demokrati. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.youtube.com/watch?v=ANT3JsLjx4A|titel=Senate Democrats who supported the filibuster now oppose it|zugriff=2021-09-24|sprache=de-DE}}</ref> === Publikacije === ==== Spisi ==== * Bernie Sanders: ''[[Bernie Sanders Guide to Political Revolution|Bernie Sandersov vodnik po politični revoluciji]]''. Henry Holt and Company (BYR), 2017, ISBN 978-1-250-13891-0 ( eingeschränkte Vorschau ) ). * Dokumentarni film: [http://www.folkways.si.edu/bernard-sanders/eugene-v-debs-trade-unionist-socialist-revolutionary-1855-1926/oral-history-biography/album/smithsonian Bernard Sanders: ''Eugene V. Debs: Sindikal, socialist, revolucionar, 1855–1926''], Smithsonian Folkways (zvočni arhiv), 1979, [http://media.smithsonianfolkways.org/liner_notes/folkways/FW05571.pdf Eugene V. Debs: Sindikal, socialist, revolucionar, 1855–1926, zgodovinska pripoved, ki jo je napisal in produciral Bernard Sanders], prepis dokumentarnega filma o Debs (datoteka PDF) * ''Govor. Zgodovinski filibuster o korporativni pohlepi in zatonu našega srednjega razreda'', New York 2011. * z Huck Gutman: ''Outsider in the White House'', London – New York 2015 (Verso) (recenzija v nemščini: Pfahl-Traughber, Armin: Bernie Sanders in predsedniške volitve v ZDA, v: hpd.de, 5. november 2015). * ''[[Unsere Revolution|Naša revolucija: Prihodnost, v katero moramo verjeti]]'', New York 2016, ISBN 978-1-250-13292-5 . ** ''[[Unsere Revolution: Wir brauchen eine gerechte Gesellschaft|Naša revolucija: potrebujemo pravično družbo]]'', Ullstein, Berlin 2017, ISBN 978-3-550-05007-7 . * ''Kam gremo od tu: Dve leti v odporu'', Macmillan ZDA 2018, ISBN 978-1-250-16326-4 . * z Johnom Nicholsom ''V redu je biti jezen na kapitalizem'', Crown 2023, ISBN 978-0-593-23871-4 . ** ''[[Es ist okay, wütend auf den Kapitalismus zu sein|V redu je biti jezen na kapitalizem]]'', Tropen, Berlin 2023, ISBN 978-3-608-50220-6 . ==== Zvočne knjige ==== * 2016: ''Naša revolucija: Prihodnost, v katero verjamemo'' (v soavtorstvu z [[Mark Ruffalo|Markom Ruffalom]] ), Macmillan Audio, ISBN 978-1-4272-8533-1 . * 2018: ''Kam gremo od tu: Dve leti v odporu'' (avtorjevo branje), Macmillan Audio, ISBN 978-1-250-29909-3 . ==== Literatura ==== * John Davis: ''Bernie Sanders za predsednika 2016: Politična revolucija.'' Old Town Publishing, 2015. * Chamois Holschuh (ur.): ''Bernie Sanders z lastnimi besedami. 250 citatov iz knjige Ameriška politična revolucija.'' New York 2015. * Harry Jaffe: ''Zakaj je Bernie Sanders pomemben.'' New York 2015. * Marc James Léger: ''Bernie Bros Gone Woke: Razred, identiteta, neoliberalizem.'' Brill, Leiden 2022, ISBN 978-90-04-50712-8 . * [[Armin Pfahl-Traughber]] : ''demokratični socialist v ZDA.'' ''Fenomen Bernieja Sandersa.'' V: ''Neue Gesellschaft/Frankfurter Hefte'' št. 11, november 2015, str. 13–16. * Armin Pfahl-Traughber: ''"Politična revolucija": Bernie Sandersov demokratični socializem.'' ''Zgodovinski temelji idej in praktični politični modeli.'' V: ''Perspektive ds'', letnik 32, št. 2/2015, str. 100–106. * Armin Pfahl-Traughber: ''Kako narediti Ameriko bolj skandinavsko.'' ''Kandidat za predsednika ZDA Bernie Sanders in njegova nenavadna stališča.'' V: ''Mut'' št. 575, februar 2016, str. 35–40. * Darcy G. Richardson: ''Bernie.'' ''Vseživljenjska križarska vojna proti Wall Streetu in bogastvu.'' 2015. * Jonathan Tasini: ''Bernie Sanders in njegova vizija za Ameriko.'' White River Junction, Vermont 2015 (Chelsea Green Publishing, recenzija v nemščini: Pfahl-Traughber, Armin: [https://hpd.de/artikel/12229 Bernie Sanders' Vision for a Better USA], 30. september 2015). * [[Jeff Weaver]] : ''Kako je Bernie zmagal: V revoluciji, ki nam jemlje nazaj državo – in kam gremo od tu naprej'', Thomas Dunne Books 2018, ISBN 978-1-250-14475-1 . === Sklici === {{sklici}} {{USSenVT}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Sanders, Bernie}} [[kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Ameriški politiki]] [[Kategorija:Senatorji Združenih držav Amerike iz Vermonta]] [[Kategorija:Rojeni leta 1941]] [[Kategorija:Politiki v 21. stoletju]] [[Kategorija:Politiki v 20. stoletju]] [[Kategorija:Člani Demokratske stranke (ZDA)]] [[Kategorija:Kongresniki Združenih držav Amerike iz Vermonta]] [[Kategorija:Senatorji Združenih držav Amerike iz Vermonta]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Chicagu]] r36udmep2caoc3i6c7v95hkcm7i7hwc 0 435346 6654826 6654811 2026-04-02T12:09:48Z Ljuba24b 92351 np 6654826 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška zgradba |name= Fortifikacije v Valletti <br> Is-Swar tal-Belt Valletta |partof= |location= [[Valletta]], [[Malta]] |coordinates= {{coord|35|53|50|N|14|30|31.5|E|type:landmark|display=inline}} |image= [[File:Malta - Valletta - St. Michael's Bastion (Manoel Island) 01 ies.jpg|300px]] |caption= |type= obrambno obzidje |code= |built= 1566–1570-ih |used = 1571–1970-ih |builder= [[Malteški viteški red|red svetega Janeza]] <br>britanski imperij <small>(nekaj prilagoditev)</small> |materials= [[apnenec]] |height= |demolished= |condition= pretežno nedotaknjena |ownership= |controlledby= |garrison= |commanders= |occupants= |battles= zavzetje Malte 1798<br>obleganje Malte (1798–1800)<br>[[druga svetovna vojna]] |events= | map = [[File:Valletta fortifications map.png|300px]] | map_caption = Map of Valletta's fortifications | pushpin_map = Malta | pushpin_label = Valletta | extra = {{Infopolje Kraj svetovne dediščine | child = yes | Part_of = City of Valletta | Name = Fortifications of Valletta | Type = kulturni | Criteria = i, vi | ID = 131 | Year = 1980 | Link = http://whc.unesco.org/en/list/131 }} }} '''Fortifikacije v Valletti''' (malteško ''Je-Swar tal-Belt Valletta'') je vrsta obrambnih zidov in drugih utrdb, ki obkrožajo mesto [[Valletta]] na [[Malta|Malti]]. Leta 1552 je bila zgrajena prva utrdba, utrdba svetega Elma. Sistematično so jih začeli graditi leta 1566, ko je veliki mojster Jean Valette ustanovil mesto. V naslednjih stoletjih so bile precej spremenjene, zadnja večja utrdba je bila Lascaris, ki je bila dokončana leta 1856. Večina utrdb je ostala do danes v glavnem nedotaknjena. Mesto Valletta je zgled idealnega renesančnega mesta zaradi svojih utrdb, pa tudi mestnega življenja. <ref>{{navedi splet|last1=Cosmescu|first1=Dragos|title=Nicosia|url=http://fortified-places.com/nicosia/|website=fortified-places.com|accessdate=11 July 2015}}</ref> V 17. stoletju so bile utrdbe znane po vsej Evropi in bi lahko vplivale na oblikovanje dela [[Luksemburška trdnjava| Luksemburške trdnjave]]. <ref>{{navedi splet|title=Luxembourg|url=http://www.fortified-places.com/luxembourg/|website=fortified-places.com|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150222023008/http://www.fortified-places.com/luxembourg/|archivedate=22 February 2015}}</ref> V knjigi iz leta 1878 je Valletta opisana kot "eno najbolj utrjenih [mest] na svetu". <ref>{{navedi knjigo|last1=Pembroke Fetridge|first1=William|title=The American Travellers' Guides: Hand-books for Travellers in Europe and the East, Being a Guide Through Great Britain and Ireland, France, Belgium, Holland, Germany, Austria, Italy, Egypt, Syria, Turkey, Greece, Switzerland, Tyrol, Denmark, Norway, Sweden, Russia, Spain, and Portugal|date=1874|publisher=Fetridge & Company|page=517|url=https://books.google.com.mt/books?id=AhE2AAAAMAAJ&pg=PA517#v=onepage&q&f=false}}</ref> Danes utrdbe v Valletti veljajo za najpomembnejše utrdbe na Malti in so sestavni del Unescovega seznama svetovne dediščine. <ref>{{navedi splet|title=City of Valletta |url=http://whc.unesco.org/en/list/131 |website=UNESCO World Heritage List |accessdate=16 August 2015 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20160208184607/http://whc.unesco.org/en/list/131 |archivedate=8 February 2016 |df= }}</ref> == Zgodovina == === Ozadje === Leta 1524 je bila predlagana gradnja utrjenega mesta na polotoku Sciberras, ko je red svetega Janeza poslal komisijo, da bi pregledala malteške otoke. Takrat je bila edina utrdba na polotoku opazovalni stolp milice, ki ga je postavilo aragonsko kraljestvo leta 1488. <ref name=stelmo>{{navedi splet|title=Fort St. Elmo|url=http://heritagemalta.org/wp-content/uploads/2012/03/FORT-ST-ELMO.pdf|website=[[Heritage Malta]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20131206083119/http://heritagemalta.org/wp-content/uploads/2012/03/FORT-ST-ELMO.pdf|archivedate=6 December 2013}}</ref> Stolp je bil okrepljen leta 1533, vendar predlagano mesto ni bilo zgrajeno, saj se je red osredotočil na gradnjo utrdb v Birguju, ki je postal njihovo oporišče. <ref>{{navedi knjigo|last1=Zammit|first1=Vincent|title=Il-Gran Mastri - Ġabra ta' Tagħrif dwar l-Istorja ta' Malta fi Żmienhom - L-Ewwel Volum 1530-1680|date=1992|publisher=Valletta Publishing & Promotion Co. Ltd.|location=Valletta|page=22|language=mt}}</ref> Leta 1551 so osmanske sile na kratko napadle Malto, nato oplenile otok [[Gozo]] in zajele [[Tripoli]] v današnji Libiji. Posledica je bila, da je red ustanovil komisijo za izboljšanje otoških utrdb. Leta 1552 je bil aragonski opazovalni stolp porušen in na njegovem mestu zgrajena utrdba svetega Elma. Utrdba je odigrala pomembno vlogo med [[Veliko obleganje Malte|velikim obleganjem Malte]] leta 1565. Po mescu ostrih bojev (v katerem je bil ubit osmanski general Dragut, je padla. Vitezi so vzdržali v Birguju in Senglei, dokler niso prišle zmagovite sile. <ref>{{navedi novice|last1=Jackson|first1=James|title=History's bloodiest siege used human heads as cannonballs|url=http://www.dailymail.co.uk/news/article-466818/Historys-bloodiest-siege-used-human-heads-cannonballs.html|accessdate=11 September 2015|work=Daily Mail|date=7 July 2007}}</ref> === Gradnja === Po zmagi je red prejel finančno pomoč iz Evrope, ki je bila uporabljena za gradnjo novega glavnega mesto na polotoku Sciberras. Papež je poslal italijanskega inženirja [[Francesco Laparelli |Francesca Laparellija]], da bi oblikoval mestne utrdbe <ref>{{navedi knjigo|last1=Eccardt|first1=Thomas M.|title=Secrets of the Seven Smallest States of Europe: Andorra, Liechtenstein, Luxembourg, Malta, Monaco, San Marino, and Vatican City|date=2005|publisher=Hippocrene Books|location=[[New York City]]|isbn=9780781810326|page=235|url=https://books.google.com.mt/books?id=gQFzO_v_uwwC&pg=PA235&hl=en#v=onepage&q&f=false}}</ref> po zgledu italijanskega sistema bastijonov. <ref name=militarch1566>{{navedi splet|title=Valletta - 1566|url=http://www.militaryarchitecture.com/index.php/Fortifications/valletta-1566.html|website=MilitaryArchitecture.com|accessdate=11 July 2015}}</ref> Najprej je Laparelli oblikoval [[obzidje]] z [[bastijon]]i, devetimi [[Kavalir (fortifikacija)|kavalir]]ji in [[obrambni jarek|jarek]]. Mesto je bilo zasnovano v tlorisu [[hipodamus|mreže]] s pomorskim [[arzenal]]om in [[mandrač]]em (''manderaggio'') – manjše pristanišče za manjše ladje. Temeljni kamen mesta je položil veliki mojster Jean Valette 28. marca 1566 in novo mesto so v njegovo čast imenovali Valletta. Obzidje je bilo med prvimi objekti v gradnji in je bilo v glavnem končano v 1570-ih. Pri oblikovanju mesta je bilo nekaj sprememb, zgrajena sta bila le dva kavalirja, medtem ko arzenala in mandrača niso nikoli zgradili. Utrdbo svetega Elma, ki je bila močno poškodovana med obleganjem leta 1565, so obnovili in jo vključili v mestno obzidje. 18. marca 1571 je mesto Valletta uradno postalo glavno mesto Malte in sedež reda, čeprav še ni bilo dokončano. <ref>{{navedi knjigo|last1=Gaul|first1=Simon|title=Malta, Gozo & Comino|date=2007|publisher=New Holland Publishers|isbn=9781860113659|page=100|url=https://books.google.com.mt/books?id=Fevix8jSqg0C&pg=PA100&lpg=PA100#v=onepage&q&f=false|access-date=2017-07-03|archive-date=2017-08-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20170810012738/https://books.google.com.mt/books?id=Fevix8jSqg0C&pg=PA100&lpg=PA100#v=onepage&q&f=false|url-status=dead}}</ref> Do konca 16. stoletja je postala Valletta največje naselje na Malti. === Izboljšave in spremembe === [[File:GrandHarbourValletta1801.jpg|thumb|left|Pogled na Valletto in pristanišče ([[Grand Harbour]]) leta 1801]] V 17. in 18. stoletju so utrdbe Vallette okrepili z gradnjo različnih zunanjih objektov, sestavljene so bile iz štirih nasprotnih branikov vzdolž sprednjega zemljišča s skrito potjo in [[glasija|glasijo]]. Severni konec polotoka, tudi [[utrdba svetega Elma]], so ogradili z bastijonskim obzidjem (znan kot ''Carafa enceinte'') v poznih 1680-ih, da bi preprečili dostop z morja. Kljub spremembam pa obzidje Vallette ni bilo dovolj močno, da bi vzdržalo dolgo obleganje. Leta 1635 se je začela gradnja linije Floriana, ki je obdala Valletto spredaj.<ref name=about>{{navedi splet|last1=Attard|first1=Sonia|title=The Valletta Fortifications|url=http://www.aboutmalta.com/history/vallettafort.shtml|website=aboutmalta.com|accessdate=10 June 2015}}</ref> Do 18. stoletja je bila spremenjena. Kasneje se je na območju med linijo Floriana in zemljiščem pred Valletto razvilo predmestje Floriana in je zdaj samostojno mesto. Boke mesta so dodatno zaščitili v 17. in 18. stoletju z gradnjo linij svete Margarete, Cottonere in [[utrdba Ricasoli|utrdbe Ricasoli]] na strani pristanišča ter Manoelove utrdbe in [[Utrdba Tigné|utrdbe Tigne]] na strani Marsamxetta.<ref>{{navedi splet|title=Knights' Fortifications around the Harbours of Malta |url=http://whc.unesco.org/en/tentativelists/982/ |website=UNESCO Tentative Lists |accessdate=11 July 2015 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20150905235311/http://whc.unesco.org/en/tentativelists/982/ |archivedate=5 September 2015 |df= }}</ref> Nadaljnji predlogi, tudi gradnja utrdb na Corradinu in v Ta 'Xbiexu, niso bili nikoli uresničeni.<ref name=arx-manoel>{{cite journal|last1=Spiteri|first1=Stephen C.|title=Fort Manoel|journal=ARX Occasional Papers|date=2014|volume=4|url=http://www.militaryarchitecture.com/index.php/Journals/arx-fort-manoel-occasional-papers-4.html|accessdate=11 July 2015}}</ref> === Francoska zasedba in britanska oblast === [[File:Goats at Port Real Wellcome L0045092.jpg|thumb|Porta Reale – mestna vrata, zgrajena leta 1853 in porušena 1963]] Utrdbe Vallette so bile prvič uporabljene ob francoskem vdoru na Malto 9. junija 1798. Red se je predal le tri dni kasneje, 12. junija, in Valletto in utrdbe so predali Francozom. Po ogledu fortifikacij je Napoleon menda pripomnil: "Zelo sem vesel, da so odprli vrata za nas." <ref>{{navedi splet|title=Valletta - The Fortifications|url=http://romeartlover.tripod.com/Malta3.html|website=romeartlover.tripod.com|accessdate=28 August 2015}}</ref> Nekaj mescev po začetku francoske zasedbe so se Maltežani uprli Francozom in blokirali pristanišče s pomočjo Britancev, Neapeljčanov in Portugalcev. Francozom je uspelo, da so v Valletti ostali do septembra 1800, ko se je general Vaubois predal Britancem, ki so prevzeli nadzor nad otoki. <ref>{{navedi splet|title=The Conflict for Malta, 1798 – 1802|url=http://www.napoleon-series.org/military/battles/1798/c_Malta.html|website=napoleon-series.org|accessdate=11 July 2015|date=December 2008}}</ref> Med britansko vladavino so utrdbe precej spremenili. Najpomembnejša sprememba je bila gradnja utrdbe Lascaris med letoma 1854 in 1856. Druge spremembe so bile dodajanje baterij in betonskih topovskih gnezd, [[parapet]]ov in njihovih topovskih [[strelnica|strelnic]] ter gradnja skladišča [[smodnik]]a. Vsi trije izvirni prehodi do Vallette so bili porušeni, dva so nadomestili z večjimi vrati. <ref>{{navedi splet|title=Valletta|url=http://www.culturalheritage.gov.mt/filebank/inventory/Knights%20Fortifications/1572.pdf|website=National Inventory of the Cultural Property of the Maltese Islands|accessdate=11 September 2015|date=28 June 2013}}</ref> Britanci so v 19. stoletju večkrat predlagali rušenje utrdb. Prvič je to predlagal generalmajor Henry Pigot na začetku stoletja. <ref>{{navedi novice|last1=Bonello|first1=Giovanni|title=Let’s hide the majestic bastions|url=http://www.timesofmalta.com/articles/view/20121118/life-features/Let-s-hide-the-majestic-bastions.445894|accessdate=5 October 2014|work=Times of Malta|date=18 November 2012}}</ref> Leta 1853 so predlagali uničenje kavalirja svetega Jakoba, da bi naredili prostor za vojaško bolnišnico. Leta 1855 je sir John Lysaght Pennefather predlagal gradnjo [[citadela|citadele]] visoko nad mestom na polotoku Sciberras. <ref>{{navedi splet|title=Regimental Hospitals and Military Hospitals of the Malta Garrison |url=http://www.maltaramc.com/articles/contents/reghosp.html |website=maltarmc.com |publisher=British Army Medical Services And the Malta Garrison 1799 – 1979 |accessdate=21 October 2015 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20151117014941/http://www.maltaramc.com/articles/contents/reghosp.html |archivedate=17 November 2015 |df= }}</ref> Leta 1872 so predlagali rušenje zunanjih objektov, medtem ko so rušenje celotnega prednjega dela predlagali leta 1882. Sčasoma so utrdbe pustili v glavnem nedotaknjene in le manjši del so porušili, kot je luneta svete Magdalene, ki je bila v bližini vhoda v mesto (zdaj je tam Tritonov vodnjak). Utrdbe so bile opuščene med poznim 19. in v začetku 20. stoletja. Nekatere dele, kot so utrdbi svetega Elma in Lascaris ter topovske baterije, so uporabljali še po drugi svetovni vojni, utrdba svetega Elma je bila opuščena leta 1972. <ref>{{navedi novice|last1=Gusman|first1=George R.|title=Fort St Elmo|url=http://www.timesofmalta.com/articles/view/20120405/letters/Fort-St-Elmo.414180|accessdate=11 September 2015|work=Times of Malta|date=5 April 2012}}</ref> Utrdbe so bile uvrščene na seznam starin leta 1925. <ref>{{navedi splet|title=Protection of Antiquities Regulations 21st November, 1932 Government Notice 402 of 1932, as Amended by Government Notices 127 of 1935 and 338 of 1939. |url=https://www.mepa.org.mt/file.aspx?f=2627 |website=Malta Environment and Planning Authority|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160419101304/https://www.mepa.org.mt/file.aspx?f=2627 |archivedate=19 April 2016 |url-status=dead |df= }}</ref> Leta 1960 so podrli mestna vrata Porta Reale iz 19. stoletja, da bi naredili prostor za sodobna mestna vrata. <ref>{{navedi novice|last1=Attard|first1=Chris|title=The gate triumphant|url=http://www.timesofmalta.com/articles/view/20080824/opinion/the-gate-triumphant.222115|accessdate=11 July 2015|work=Times of Malta|date=24 August 2008}}</ref> === Stanje danes === [[File:Malta - Valletta - Triq Girolamo Cassar - Herbert Ganado Gardens+SS Peter and Paul Counterguard 01 ies.jpg|thumb|Obnova pri delu bastijona svetega Petra in Pavla leta 2013]] Prvi načrti za obnovo fortifikacij v Valetti skupaj s tistimi v Birguju, Mdini in citadelo so bili narejeni leta 2006. Obnova se je začela leta 2010, pri čemer je projekt opisan kot "največji v stoletju". Skvoterje so izselili z javnih površin okoli utrdb. Zgornji del utrdbe svetega Elma je bil obnovljen, medtem ko so bili njeni spodnji deli očiščeni. Kapela svetega Roka na braniku svetega Mihaela, ki sta bila bombardirana v drugi svetovni vojni, sta bila obnovljena leta 2014. Leta 2011 so bila zgrajena mestna vrata, ki so bila zgrajena že leta 1960, a so bila porušena in zgrajena nova, dokončana leta 2014. == Opis == === Del proti celini === [[File:Valletta Land Front 1858.jpg|thumb|center|700px| Detajl slike iz leta 1858 Edwarda Fanshawa, ki prikazuje celinski del Vallette]] [[File:Malta - Valletta - Valletta Ditch + St. John's Bastion (City Gate bridge) 01 ies.jpg|thumb|Bastijon svetega Janeza]] Zemljišča pred Valletto so močno obzidana z bastijoni, obzidje obdaja kopenski dostop do mesta. Tu stojijo: <ref name=meli>{{navedi knjigo|last1=Meli|first1=Pavla Antonia|title=An Introduction to the Hospitaller Military Architecture of Valletta|date=1998|url=http://www.scribd.com/doc/12982353/The-Fortifications-of-Valletta-Malta-a-senior-school-project#scribd}}</ref> * [[bastijon]] svetega Mihaela, znan tudi kot Spencerjev bastijon – polbastijon na zahodnem skrajnem delu sprednjega zemljišča. Dva mlina na veter sta bila zgrajena leta 1674, vendar so ju porušili v 19. stoletju. Bastijon je del Hastingsonovih vrtov; * [[kurtina]] svetega Janeza povezuje bastijona svetega Mihaela in svetega Janeza, zdaj del Hastingsonovih vrtov; * bastijon svetega Janeza je velik topokotni bastijon z rekonstruiranim [[vogalni stolpič|vogalnim stolpičem]] na svojem izpostavljenem vogalu. Zdaj del Hastingsonovih vrtov; ** [[Kavalir (fortifikacija)|kavalir]] svetega Janeza je peterokotni kavalir s pogledom na bastijon svetega Janeza. Zdaj je veleposlaništvo malteškega viteškega reda (''Sovereign Military Order of Malta'' – SMOM) na Malti; * kurtina Porta Reale, znana tudi kot kurtina svetega Jakoba, stena povezuje bastijona svetega Janeza in Jakoba. Glavna mestna vrata so v steni kurtine. Današnja vrata, ki so jih sicer obnovili petkrat, so bila izdelana med letoma 2011 in 2014 po projektu Renza Piana; [[File:St James Counterguard.jpeg|thumb|right|Zunanji zid z vogalnim stolpičem svetega Jakoba]] * bastijon svetega Jakoba je velik topokotni bastijon z vogalnim stolpičem na svojem izpostavljenem vogalu. Njegov debeli parapet s topovskimi strelnicami je bil uničen. V njem sta Centralna banka Malte in parkirišče; ** kavalir svetega Jakoba je peterokotni kavalir s pogledom na bastijon svetega Jakoba, zdaj je kulturno središče; * kastiljska kurtina – stena povezuje bastijona svetega Jakoba in svetega Petra in Pavla. Njen [[parapet]] so v glavnem porušili, da bi naredili prostor za cesto od Floriane do Vallette; * bastijon svetega Petra in Pavla – dvostopenjski vogalni bastijon na vzhodni skrajni strani spredaj. Zgornji del so zdaj zgornji [[vrtovi Barrakka]], medtem ko je na spodnjem delu [[Baterija (vojaštvo)|topovska baterija]]. Utrdba Lascaris iz 19. stoletja je pod bastijonom. Celoten sprednji del je obdan z globokim jarkom. Ostanke spremljajoče baterije v jarku so odkrili leta 2012. [[File:Malta 230915 Valletta 06.jpg|thumb|Sprednji zid svetega Mihaela in prostor za topove ob skriti poti, kot se vidi s kurtine svetega Janeza]] Bastijoni so dodatno zaščiteni s temi zunanjimi objekti: * prednji branik svetega Mihaela – tristopenjski branik, zgrajen leta 1640 blizu bastijona svetega Mihaela. Njegova nižja stopnja ima vogalni stolpič na izpostavljenem vogalu in kapelico, posvečeno svetemu Roku. [[Kapela]] je bila uničena med drugo svetovno vojno, a so jo obnovili leta 2014; * prednji branik svetega Janeza – peterokotni branik, zgrajen leta 1640 v bližini bastijona svetega Janeza. Njegov izstopajoči vogal ima stolpič in skladišče [[smodnik]]a. Zdaj se uporablja kot nogometno igrišče; * [[Luneta (fortifikacija)|luneta]] svete Magdalene je zaščitila kurtino mestnih vrat (Porta Reale) in vhod v mesto. V 19. stoletju je bila porušena, na njenem mestu je zdaj Tritonov vodnjak; * prednji branik svetega Jakoba je peterokotni branik, ki so ga zgradili v bližini bastijona svetega Jakoba leta 1640. Njegov izpostavljeni vogal ima stolpič in skladišče smodnika. Njegova osrednja ploščad je del Centralne banke Malte; * prednji branik svetega Petra in Pavla je dvostopenjski, zgrajen leta 1640 v bližini bastijona svetega Petra in Pavla. Ima stolpič in skladišče smodnika ter betonsko ploščad za opazovanje. Zunanji objekti so obdani z jarkom, a je ostal le del, saj je večina zapolnjena z ruševinami. === Obzidje Marsamxett === [[File:Valletta-panorama-fromsliema.jpg|thumb|center|700px|Obzidje vzdolž pristanišča Marsamxett]] [[File:Malta - Valletta - Triq Sant Andrija - St. Andrew's Bastion 03 ies.jpg|thumb|Topovski položaj na bastijonu svetega Andreja]] [[Obzidje]] ob strani, ki gleda na pristanišče Marsamxett, izhaja iz bastijona svetega Mihaela, dela, obrnjenega proti Valletti, in se konča na bastijonu svetega Jurija v utrdbi svetega Elma. Ima te značilnosti: * [[tenalija]] svetega Andreja je majhna tenalija pod bastijonom svetega Mihaela; * bastijon svetega Andreja je asimetrični peterokotni bastijon. Je dvostopenjski, v spodnjem delu so bila prvotno vrata Marsamxett, ki so bila porušena v začetku 20. stoletja. Majhen obrambni zid zunaj glavne stene utrdbe je pod bastijonom. Ponsonbyjev steber, postavljen na bastijonu leta 1838, je bil zaradi udara strele uničen leta 1864; * kurtina mandrača – stena povezuje bastijona svetega Andreja in Salvadorja. Prvotno je bila razdeljena na dva dela, da bi ladje lahko priplule v mandrač, vendar so prehod zazidali, ko so mandrač opustili; * bastijon svetega Salvadorja je ravna topniška ploščad. V drugi svetovni vojni so bila v bastijon izkopana zaklonišča za zaščito pred letalskimi napadi; * nemška kurtina je majhna stena severno od bastijona svetega Salvadorja. Znotraj so izkopali zaklonišča in jih včasih imenujejo kar bastijon; * kurtina svetega Boštjana je majhna stena severno od nemške kurtine. Znotraj so izkopali zaklonišča in jih včasih imenujejo kar bastijon; * angleška kurtina je dolga stena v bližini nasproti Bavarske hiše. Ima judovsko pristanišče Sally in številna zavetišča pred letalskimi napadi. Rekonstruiran vogalni stolpič je med angleško in francosko kurtino; * francoska kurtina je dolga stena v bližini zaliva svetega Elma, ki je povezana z utrdbo svetega Elma. === Obzidje pristanišča (Grand Harbour) === [[File:Malta Valletta Panorama 12.jpg|thumb|center|700px|Obzidje vzdolž pristanišča]] [[File:Malta - Valletta - Triq il-Lanca+Xatt il-Barriera+Siege Bell War memorial+Lower Barrakka Gardens (MSTHC) 01 ies.jpg|thumb|Bastijon svetega Krištofa]] Obzidje ob strani s pogledom na pristanišče izhaja iz bastijona svetega Petra in Pavla nasproti Vallette in se konča pri kurtini svete Ubaldeske v utrdbi svetega Elma. Značilnosti: * utrdba Lascaris, znana tudi kot baterija Lascaris ali bastijon Lascaris, je avtomatizirana baterija v bližini bastijona svetega Petra in Pavla, ki so jo zgradili Britanci med letoma 1854 in 1856. V trdnjavi so sobe in predori; * marinska kurtina ali kurtina Liesse – stene povezujeta bastijon svetega Petra in Pavla ter svete Barbare. Prvotno je imela vrata Del Monte, ki so bila porušena in zamenjana z Viktorijinimi vrati v 19. stoletju; * bastijon svete Barbare z ravnim sprednjim delom z nizkim parapetom. Vogalni stolpič je na južnem vogalu; * kurtina svete Lucije – stena povezuje bastijona svete Barbare in svetega Krištofa; * bastijon svetega Krištofa – dvostopenjski pentagonalni bastijon, danes prerezan za obvoznico Vallette. Na zgornjem delu so spodnji vrtovi Barrakka, medtem ko sta na spodnjem delu spomenik obleganju Bell War in spomenik neznanemu vojaku. Nizka baterija je bila zgrajena v bližini bastijona v 1680-ih, vendar je večina porušena zaradi obvoznice; * kurtina svetega Lazarja – stena povezuje bastijona svetega Krištofa in svetega Lazarja; * bastijon svetega Lazarja ima ravno prednjo stran z več britanskimi topovskimi gnezdi in skladiščem. === Trdnjava svetega Elma === {{glavni|Trdnjava svetega Elma]] [[File:Malta Valletta2 tango7174.jpg|thumb|center|700px|Utrdba svetega Elma z vhodom v Marsamxett na desni]] [[File:St. Elmo. Valletta. Fort.jpeg|thumb|Levi polbastijon trdnjave sv. Elma]] [[File:Right Demi-Bastion of Fort St. Elmo.jpeg|thumb|Desni polbastijon trdnjave sv. Elma]] Trdnjava sv. Elma je najstarejši del mestnega obzidja s poveljstvom za vstop v pristanišče in Marsamxett. Trdnjavo in okolico sestavljajo: * zgornja trdnjava sv. Elma je izvirna zvezdasta trdnjava z dvema polbastijonoma, dvema bokoma in dvema sprednjima stranema, tlemi za parado, vojašnico in velikim kavalirjem; * bastijon Vendôme je trdnjava, zgrajena leta 1614, ki povezuje francosko kurtino in utrdbo svetega Elma ter ima stolpič. Ko je bila obdana z obzidjem Carafa, je bila spremenjena v skladišče in nato v orožarno. Bastijon je zdaj del Narodnega vojnega muzeja; * obzidje Carafa z bastijoni je bilo zgrajeno okoli utrdbe po letu 1687 in ga sestavljajo: ** bastijon svetega Gregorja, ki je asimetrični bastijon z dolgo levo sprednjo stranjo. Britanci so ga spremenili v namestitev za topove; ** kurtina svetega Gregorja, stena povezuje bastijona svetega Gregorja in Brezmadežnega spočetja. Ima različna topovska gnezda; ** bastijon Brezmadežnega spočetja, znan tudi kot Ballov bastijon, je majhen peterokotni bastijon z več topovskimi gnezdi, skladiščem in prostori za nastanitev topničarjev. Sir Alexander Ball je pokopan v najpomembnejšem delu bastijona; ** kurtina svete Sholastike – stena povezuje bastijona Brezmadežnega spočetja in svetega Janeza. Ima prostor za top RML 12,5-palčni, 38-tonski, in druge britanske prilagoditve; ** bastijon svetega Janeza, znan tudi kot Abercrombiejev bastijon, je velik asimetričen bastijon na točki svetega Elma na vrhu polotoka Sciberras. V njem je več britanskih topovskih gnezd in skladišče; ** kurtina svete Ubaldeske, znana kot Abercrombiejeva kurtina, dolga stena povezuje bastijona svetega Janeza in svetega Lazarja s številnimi britanskimi topovskimi gnezdi. Nekateri vojaški bloki so na območju med zgornjim svetim Elmom in obzidjem Carafa. == Sklici == {{sklici}} ==Literatura== *[http://melitensiawth.com/incoming/Index/Melita%20Historica/MH.08(1980-83)/MH.8(1980)4/orig01.pdf Scipione Campi's report on the fortifications of Valletta 1576 / V. Mallia-Milanes. MH. 8(1983)4(275-290)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160416143646/http://melitensiawth.com/incoming/Index/Melita%20Historica/MH.08(1980-83)/MH.8(1980)4/orig01.pdf |date=2016-04-16 }} ==Zunanje povezave== {{commons category}} * [http://www.culturalheritage.gov.mt/filebank/inventory/Knights%20Fortifications/1572.pdf National Inventory of the Cultural Property of the Maltese Islands] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Valletti]] [[Kategorija: Malteški vitezi]] [[Kategorija:Vojaški objekti]] [[Kategorija:Fortifikacijski sistemi]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine na Malti]] oanf4vrtuz8anf5z8os8xdl2l4pg7si 0 435408 6655001 6650968 2026-04-02T19:54:47Z VidicK01 193275 /* Deveta sezona */ Faktor #1130 6655001 wikitext text/x-wiki {{DISPLAYTITLE:''Faktor'' (oddaja)}} {{Infopolje TV-serija | naslov_serije = Faktor | slika = | naslov = | žanr = informativna in pogovorna oddaja | avtor = Bill O'Reilly <small>(7. oktober 1996)</small> | glavni_igralci = '''Voditelji:'''<br>Aljuš Pertinač <small>(1,2,3,4,5,6,7,8)</small><br>Vladimir Vodušek <small>(VV)</small><br>Bojan Požar <small>(VV,1,2,3,4)</small><br>Norma Brščič <small>(4)</small><br>'''Stalni komentatorji:'''<br>Igor Lukšič<br>Roman Vodeb<br>Marko Pavlišič<br>Boštjan M. Turk<br>Bernard Brščič<br>Lucija Šikovec Ušaj<br>Darko Mršić<br>Sebastjan Jeretič<br>Tino Mamić<br>Janez Zupan<br>Norma Brščič<br>Matevž Tomšič<br> Zala Klopčič | uvodna_špica = | skladatelj = | država = [[Slovenija]] | jezik = [[slovenščina]] | število_predvajanih sezon = 8+VV {{small|(poteka)}} | število_predvajanih epizod = 1052+{{Abbr|66|VV Faktor}}+{{Abbr|2|posebni daljši volilni oddaji}} ([[Seznam oddaj VV Faktor|seznam vseh oddaj]]) | produkcija = | izvršni_producent = Bojan Požar <small>(do 2020)</small> | režiser = | lokacija snemanja = | čas_trajanja = 40 minut (navadno)<br>70 minut (daljše volilne oddaje) | produkcijska_hiša = 360 VPK <small>(april 2022-''danes'')</small><br>Produkcija NN <small>(marec 2022)</small><br>Lanaka Media <small>(2017-2020)</small><br>VPK PRO <small>(2017-2022)</small> | Predvajanje = | televizijski_kanal = | začetek_konec = 6. marec 2017— }} '''''Faktor''''' (nekdaj: '''''VV Faktor''''',{{Efn|Kratica VV pomeni okrajšavo imena Vladimirja Voduška.}} slogan: ''»Resnica boli, komentarji še bolj«'' in ''»Ni vseeno, kdo kaj reče!«'') je [[Slovenija|slovenska]] informativno-pogovorna oddaja. Vodi jo [[Aljuš Pertinač]]. Na sporedu je od [[6. marec|6. marca]] [[2017]] na [[TV3 Medias|TV3 Slovenija]]. Originalni termin oddaje je bil štirikrat na teden med ponedeljkom in četrtkom. Od aprila do konca decembra 2020 je bila oddaja na sporedu trikrat na teden (zaradi razmer povezanih s covidom 19), v četrtek pa je bila predvajana najboljša oddaja tedna. Od januarja 2021 so bile znova štiri premierne oddaje tedensko, od marca 2026 pa je oddaja na sporedu enkrat tedensko. Nastala je na pobudo [[Bojan Požar|Bojana Požarja]] in Andreja Kregarja po vzoru oddaje ''The O'Reilly Factor'' (1996–2017), ki jo vodil njen avtor Bill O'Reilly s svojimi stalnimi sokomentatorji na [[Združene države Amerike|ameriški]] televizijski postaji Fox News. Prvi dve sezoni je bil koncept oddaje naslednji: voditelj v studiu in dva komentatorja s terena, istočasno vsi trije na zaslonu, komentirajo tri različne teme iz našega vsakdana doma in po svetu. Prvi dve temi sta običajno resni, zadnja pa je lahkotnejša.<ref>{{navedi splet|url=http://www.topnews.si/2017/03/06/resnica-boli-komentarji-se-bolj/|title=Resnica boli, komentarji še bolj|date=6. marec 2017|website=topnews.si|last=Vodušek|first=Vladimir|accessdate=2017-07-06|archive-date=2017-05-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20170528155624/http://www.topnews.si/2017/03/06/resnica-boli-komentarji-se-bolj/|url-status=dead}}</ref> Od 3. sezone obravnavajo le eno, glavno temo; le redko komentirajo dve temi na oddajo. == Menjave voditeljev == Najprej jo je vodil [[Vladimir Vodušek]], v 2. sezoni pa izmenoma [[Bojan Požar]], ki je tudi bil izvršni producent (Lanaka Media d.o.o.) in urednik, in pa [[Aljuš Pertinač]], politični analitik in komunikator. Novembra 2020, ko je potekala 4. sezona, je urednik in producent [[Bojan Požar]] napovedal, da se z novim letom poslavlja od teh funkcij, prav tako ne bo več voditelj. Do konca leta je bil urednik, od takrat pa nastopa le kot komentator.<ref>{{navedi splet|url=https://pozareport.si/post/568967/slovo-zbogom-faktor-na-tv3-bila-so-nepozabna-4-leta-hvala-vam-za-vse-a-moja-pot-me-zdaj-vodi-drugam/|title=Slovo: zbogom, Faktor na TV3. Bila so nepozabna 4 leta, hvala vam za vse, a moja pot me zdaj vodi drugam.|date=18. november 2020|website=pozareport.si|last=Požar|first=Bojan}}</ref> Januarja 2021 je Požarja zamenjala [[Norma Brščič]], ki se je že prej pojavljala v vlogi komentatorke. Aprila istega leta se je vodenju odpovedala in ob tem izrazila razočaranje.<ref>{{Navedi splet|title=Norma Brščič odstopa kot voditeljica|url=https://www.mladina.si/206947/norma-brscic-odstopa-kot-voditeljica/|website=Mladina.si|accessdate=2021-09-29|date=25. april 2021}}</ref> == Komentatorji == === ''VV Faktor'' === <small>Voditelja: Vodušek (61x), Požar (5x)</small> {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Komentator(ka) !scope="col" style="background:#ccc; width:100px;"|Kraj !scope="col" style="background:#ccc; width:55px;" |Št. oddaj |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=3 align=center|'''''STALNI''''' |- | [[Tino Mamić]] | Koper, Ajdovščina | align=center|28 |- | Aljuš Pertinač | Ljubljana | align=center|28 |- | [[Sebastjan Jeretič]] | Koper | align=center|28 |- | Ivan Simič | Ljubljana | align=center|21 |- | Bojan Požar | Maribor | align=center|15 |- | [[Andreja Jernejčič]] | Ljubljana | align=center|12 |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=3 align=center|'''''GOSTUJOČI''''' |- | Bogdan Biščak | Postojna | align=center|2 |- | Katja Fašink | Ljubljana | align=center|1 |} === Prva sezona ''Faktor'' === <small>Voditelja: Pertinač (104x), Požar (51x)</small> {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Komentator(ka) !scope="col" style="background:#ccc; width:100px;"|Kraj !scope="col" style="background:#ccc; width:55px;" |Št. oddaj |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=3 align=center|'''''STALNI''''' |- | [[Bernard Brščič]] | Ljubljana, Jeruzalem | align=center|38 |- | [[Tino Mamić]] | Ajdovščina, Split | align=center|30 |- | [[Sebastjan Jeretič]] | Koper, Piran,<br>Sv. Štefan | align=center|28 |- | Lucija Šikovec Ušaj | Ljubljana | align=center|26 |- | [[Matej Lahovnik]] | Velenje, Moskva | align=center|24 |- | [[Rado Pezdir]] | Ljubljana | align=center|18 |- | Ivan Simič | Ljubljana | align=center|18 |- | [[Andreja Jernejčič]] | Ljubljana | align=center|9 |- | [[Mitja Čander]] | Ljubljana, Maribor | align=center|6 |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=3 align=center|'''''GOSTUJOČI''''' |- | Bojan Požar | Maribor, Montpellier,<br>Auckland | align=center|18 |- | Marko Pavlišič | [[Domžale]]<br>[[Frankfurt]] | align=center|17 |- | Boštjan M. Turk | Ljubljana,<br>Notre Dame | align=center|10 |- | [[Igor Lukšič]] | Ljubljana | align=center|6 |- | Marjeta Kuhar | Ljubljana | align=center|4 |- | [[Boštjan M. Zupančič]] | Idrija | align=center|4 |- | [[Vili Kovačič]] | Ljubljana | align=center|4 |- | [[Bernard Nežmah]] | Ljubljana | align=center|4 |- | Danijel Bešič Loredan | Ljubljana, Šempeter | align=center|3 |- | Aljuš Pertinač | Ljubljana | align=center|2 |- | [[Andrej Šiško]] | Maribor | align=center|2 |- | Vladimir Bilić | Ljubljana | align=center|2 |- | Peter Jančič | Ljubljana | align=center|2 |- | Primož Cimerman | Kranj | align=center|2 |- | Dominika Švarc Pipan | [[Haag]], Ljubljana | align=center|2 |- | [[Jernej Štromajer]] | [[Slovenske Konjice]] | align=center|2 |- | Gašper Ferjan | [[Idrija]] | align=center|2 |- | Norma Korošec | [[Cerknica]] | align=center|2 |- | [[Zmago Jelinčič]] | Ljubljana | align=center|2 |- | Blaž Vodopivec | Ljubljana | align=center|1 |- | [[Angelca Likovič]] | Ljubljana | align=center|1 |- | [[Anže Logar]] | Ljubljana | align=center|1 |- | [[Damjan Murko]] | Maribor | align=center|1 |- | Dejan Steinbuch | Ljubljana | align=center|1 |- | Jure Dolinar | Ljubljana | align=center|1 |- | [[Dimitrij Rupel]] | Ljubljana | align=center|1 |- | Damjan Damjanovič | Ljubljana | align=center|1 |- | [[Vinko Gorenak]] | Ljubljana | align=center|1 |- | Tereza Poljanič | Ljubljana | align=center|1 |- | Gregor Kos | Domžale | align=center|1 |- | Dušan Lesjak | Celje | align=center|1 |- | Darko Bulat | Ljubljana | align=center|1 |- | Andraž Zorko | Ljubljana | align=center|1 |- | [[Eva Irgl]] | Ajdovščina | align=center|1 |- | Šime Ivanjko | Maribor | align=center|1 |- | Milan Cizl | [[Krško]] | align=center|1 |- | [[Igor Omerza]] | Ljubljana | align=center|1 |- | Jurij Toplak | Maribor | align=center|1 |- | Marjeta Kralj | Ljubljana | align=center|1 |- | Marušič ? | Koper | align=center|1 |- | Nenad Glücks | Ljubljana | align=center|1 |- | Petra Janša | Ljubljana | align=center|1 |- | [[Janko Veber]] | [[Kočevje]] | align=center|1 |- | Peter Merc | Ljubljana | align=center|1 |- | Franc Hočevar | Ljubljana | align=center|1 |- | Silvester Šurla | Ljubljana | align=center|1 |- | Julija Humar | Ljubljana | align=center|1 |- | Luka Pahor | Ljubljana | align=center|1 |- | Tomaž Štih | London | align=center|1 |- | Domen Uršič | Ljubljana | align=center|1 |- | Matej Tušak | Ljubljana | align=center|1 |- | Tone Tiselj | [[Celje]] | align=center|1 |- | Vane Gošnik | [[Velenje]] | align=center|1 |- | Mateja Černič | [[Novo Mesto]] | align=center|1 |- | Primož Verbič | [[Kranj]] | align=center|1 |- | Tomi Hrovat | [[Krško]] | align=center|1 |- | Matej Oražem | [[Domžale]] | align=center|1 |- | Andrej Bohinc | Ljubljana | align=center|1 |- | Metka Zorec | Ljubljana | align=center|1 |- | Gregor Macedoni | Novo mesto | align=center|1 |- | Ivan Kenda | [[Kamnik]] | align=center|1 |- | Jurij Krajnc | Maribor | align=center|1 |} === Druga sezona === <small>Voditelja: Pertinač (118x), Požar (32x)</small> {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Komentator(ka) !scope="col" style="background:#ccc; width:100px;"|Kraj !scope="col" style="background:#ccc; width:55px;" |Št. oddaj |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=3 align=center|'''''STALNI''''' |- | Bernard Brščič | Ljubljana | align=center|22 |- | [[Igor Lukšič]] | [[Goričane]] | align=center|21 |- | [[Tino Mamić]] | Ajdovščina | align=center|18 |- | Roman Vodeb | [[Ljubljana]] | align=center|18 |- | [[Sebastjan Jeretič]] | Koper | align=center|17 |- | [[Boštjan M. Turk]] | Ljubljana<br>Pariz | align=center|16 |- | Lucija Šikovec Ušaj | Ljubljana | align=center|16 |- | Ivan Simič | Ljubljana<br>Smlednik | align=center|16 |- | Bojan Požar | [[Maribor]] | align=center|13 |- | Rado Pezdir | Ljubljana | align=center|10 |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=3 align=center|'''''GOSTUJOČI''''' |- | Marko Pavlišič | Ljubljana<br>Domžale | align=center|17 |- | Božidar Novak | Ruško Pohorje<br>Pohorske žage | align=center|16 |- | Norma Korošec | [[Cerknica]] | align=center|14 |- | Vinko Gorenak | Zreče | align=center|4 |- | Peter Jančič | Ljubljana | align=center|4 |- | Emil Milan Pintar | Ljubljana | align=center|4 |- | Nenad Glücks | Ljubljana | align=center|3 |- | Anže Logar | Ljubljana | align=center|3 |- | Dejan Steinbuch | Ljubljana | align=center|2 |- | Igor Omerza | Ljubljana | align=center|3 |- | Jernej Vrtovec | Ljubljana | align=center|2 |- | [[Andrej Šiško]] | Maribor | align=center|2 |- | [[Bernard Nežmah]] | Ljubljana | align=center|2 |- | Franc Kangler | Maribor | align=center|2 |- | Andrej Rupnik | Logatec | align=center|2 |- | Boštjan Perne | Kranj | align=center|2 |- | Alen Š. Goljar | Vila Koman | align=center|2 |- | Janez Šušteršič | Ljubljana | align=center|2 |- | Blaž Mrevlje | Ljubljana | align=center|2 |- | Nina Bojovič | Šmarje pri Jelšah<br>Ljubljana | align=center|2 |- | Boštjan M. Zupančič | Ljubljana | align=center|1 |- | Zmago Jelinčič | Ljubljana | align=center|1 |- | Marjan Podobnik | Novo mesto | align=center|1 |- | Damir Ivančič | Ljubljana | align=center|1 |- | Vladimir B. | Ljubljana | align=center|1 |- | Igor Domanjko | Maribor | align=center|1 |- | B. Cerar | Ljubljana | align=center|1 |- | Evgenij Komljanec | Izola | align=center|1 |- | Tadej Strehovec | Ljubljana | align=center|1 |- | Tamara Lah Turnšek | Ljubljana | align=center|1 |- | Tomaž Koren | Celje | align=center|1 |- | Jani Božič | Ljubljana | align=center|1 |- | Damir Ivančič | Celje | align=center|1 |- | Blaž Vodopivec | Ljubljana | align=center|1 |- | Tereza Poljanič | Nova Zelandija | align=center|1 |- | Viki Grošelj | Ljubljana | align=center|1 |- | Evgenij Komljanec | Izola | align=center|1 |- | Vili Kovačič | Ljubljana | align=center|1 |- | Silvester Šurla | Ljubljana | align=center|1 |- | Igor Kršinar | Ljubljana | align=center|1 |- | [[Milan Balažic]] | [[Moravče]] | align=center|1 |- | Gašper Ferjan | [[Idrija]] | align=center|1 |- | Igor Pirkovič | [[Koper]] | align=center|1 |- | Jernej Dirnberk | [[Rogatec]] | align=center|1 |- | Urša Lampret | [[Vodice]] | align=center|1 |- | Alenka Dovžan | [[Jesenice]] | align=center|1 |- | Lojze Rehar | Karavanke | align=center|1 |- | Jože Duhovnik | Seničica | align=center|1 |- | Aljuš Pertinač | Seničica | align=center|1 |- | Ernest Petrič | Ljubljana | align=center|1 |- | Jan Zobec | Ljubljana | align=center|1 |- | Darko Mršič | Borovnica | align=center|1 |- | Igor Mikič | Bahami | align=center|1 |- | Janusz Klim | Ljubljana | align=center|1 |- | Emil Rojc | Ilirska Bistrica | align=center|1 |- | Jan Zobec | Ljubljana | align=center|1 |- | [[Peter Gregorčič]] | Ljubljana | align=center|1 |- | Gregor Kos | Domžale | align=center|1 |- | Špela Mesesnel | Ljubljana | align=center|1 |} === Tretja sezona === <small>Voditelja: Pertinač (113x), Požar (34x)</small> {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Komentator(ka) !scope="col" style="background:#ccc; width:100px;"|Kraj !scope="col" style="background:#ccc; width:55px;" |Št. oddaj |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=3 align=center|'''''STALNI''''' |- | [[Igor Lukšič]] | [[Goričane]] | align=center|20 |- | [[Roman Vodeb]] | Trbovlje | align=center|20 |- | [[Marko Pavlišič]] | [[Domžale]] | align=center|20 |- | [[Boštjan M. Turk]] | Ljubljana | align=center|17 |- | [[Sebastjan Jeretič]] | [[Koper]] | align=center|15 |- | Lucija Šikovec Ušaj | Ljubljana | align=center|15 |- | [[Bernard Brščič]] | Ljubljana | align=center|14 |- | [[Tino Mamić]] | Ajdovščina, Koper | align=center|14 |- | Matevž Tomšič | Ljubljana | align=center|12 |- | [[Bojan Požar]] | [[Maribor]] | align=center|11 |- | [[Aljuš Pertinač]] | Ljubljana, Kamnik, Murgle | align=center|11 |- | [[Ivan Simič]] | Ljubljana | align=center|11 |- | Božidar Novak | Pohorske žage, Maribor | align=center|11 |- | Miran Videtič | Split, Vinica, Ljubljana | align=center|9 |- | Blaž Mrevlje | Varšava, Ljubljana | align=center|8 |- | [[Rado Pezdir]] | Ljubljana, Ig | align=center|7 |- | Norma M. Korošec | Cerknica | align=center|6 |- | [[Mitja Čander]] | Maribor | align=center|5 |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=3 align=center|'''''GOSTUJOČI''''' |- | Darko Mršić | [[Borovnica]] | align=center|4 |- | [[Edvard Kadič]] | Ljubljana | align=center|4 |- | [[Bernard Nežmah]] | Ljubljana | align=center|4 |- | [[Igor Omerza]] | Ljubljana | align=center|3 |- | Boštjan Perne | Sv. Jošt nad Kr. | align=center|3 |- | Tone Tiselj | Celje | align=center|3 |- | Marjan Podobnik | Cerkno | align=center|2 |- | Franc Kangler | Maribor | align=center|2 |- | [[Matej Tonin]] | Zgornji Tuhinj, Kamnik | align=center|2 |- | [[Andrej Šiško]] | Maribor | align=center|2 |- | Vladimir B. | Moskva, Ljubljana | align=center|2 |- | [[Vinko Gorenak]] | Vršna vas, Zreče | align=center|2 |- | Gregor Kos | Domžale | align=center|2 |- | Dejan Steibuch | Ljubljana | align=center|2 |- | Janez Šušteršič | Ljubljana | align=center|2 |- | Pia Rovtar | Hangzhou | align=center|1 |- | Aleš Bržan | Koper | align=center|1 |- | Neja Kršinar | Ljubljana | align=center|1 |- | Dejan Lenart | Ljubljana | align=center|1 |- | Nino Mihalek | Ljubljana | align=center|1 |- | Alen Š. Goljar | Jezersko | align=center|1 |- | Rok Snežič | Maribor | align=center|1 |- | Janez Cerar | Ljubljana | align=center|1 |- | Krištof Zevnik | [[Kranj]] | align=center|1 |- | Marjeta Kuhar | Ljubljana | align=center|1 |- | Gregor Macedoni | Novo mesto | align=center|1 |- | Luka Juri | Koper | align=center|1 |- | Špela Mesesnel | Ljubljana | align=center|1 |- | [[Peter Gregorčič]] | Ljubljana | align=center|1 |- | Miloš Čirič | Ljubljana | align=center|1 |- | [[Borut Pahor]] | [[Predsedniška palača, Ljubljana|Predsedniška palača]] | align=center|1 |- | [[Dejan Židan]] | [[Murska Sobota]] | align=center|1 |} === Četrta sezona === <small>Voditelj: Aljuš Pertinač (129x)</small> Voditelj je analitik Aljuš Pertinač, saj se je Norma Brščič v aprilu zaradi osebnih razlogov odpovedala vodenju oddaje. <small>Nekdanja voditelja:<br>Bojan Požar – do sredine novembra (6x)<br>Norma Brščič – od januarja do aprila (12x)</small> {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:150px;"|Komentator(ka) !scope="col" style="background:#ccc; width:75px;" |Št. oddaj |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=2 align=center|'''''STALNI''''' |- | [[Igor Lukšič]] | align=center|18 |- | [[Marko Pavlišič]] | align=center|18 |- | [[Roman Vodeb]] | align=center|18 |- | [[Boštjan M. Turk]] | align=center|15 |- | [[Peter Gregorčič]] | align=center|15 |- | [[Sebastjan Jeretič]] | align=center|15 |- | Lucija Šikovec Ušaj | align=center|12 |- | [[Tino Mamić]] | align=center|12 |- | [[Matevž Tomšič]] | align=center|11 |- | Miran Videtič | align=center|11 |- | [[Bojan Požar]] | align=center|11 |- | [[Bernard Brščič]] | align=center|10 |- | Blaž Mrevlje | align=center|9 |- | [[Ivan Simič]] | align=center|6 |- | Norma Brščič | align=center|5 |- | [[Aljuš Pertinač]] | align=center|4 |- | [[Rado Pezdir]] | align=center|3 |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=2 align=center|'''''GOSTUJOČI''''' |- | [[Bernard Nežmah]] | align=center|5 |- | Tone Tiselj | align=center|5 |- | Krištof Zevnik | align=center|4 |- | Darko Mršič | align=center|4 |- | [[Dragan Marušič]] | align=center|3 |- | [[Edvard Kadič]] | align=center|3 |- | [[Marko Balažic (politik)|Marko Balažic]] | align=center|2 |- | [[Janez Šušteršič]] | align=center|2 |- | Blaž Kovačič Mlinar | align=center|2 |- | [[Tina Bregant]] | align=center|2 |- | Matej Oražem | align=center|2 |- | Matej Beltram | align=center|2 |- | [[Andrej Rupnik]] | align=center|2 |- | Katarina Keček | align=center|1 |- | [[Marjan Podobnik]] | align=center|1 |- | [[Alojz Kovšca]] | align=center|1 |- | [[Igor Omerza]] | align=center|1 |- | [[Jože Dežman]] | align=center|1 |- | Miloš Čirič | align=center|1 |- | Vladimir Bilić | align=center|1 |- | Gorazd Kalan | align=center|1 |- | Nina Bergant | align=center|1 |- | Gašper Kramar | align=center|1 |- | [[Jernej Vrtovec]] | align=center|1 |- | [[Alenka Dovžan]] | align=center|1 |- | Vladimir Vodušek | align=center|1 |- | [[Milan Balažic]] | align=center|1 |- | [[Anton Komat]] | align=center|1 |- | [[Zdravko Počivalšek]] | align=center|1 |- | Domen Torkar | align=center|1 |- | Matej Erjavec | align=center|1 |- | Metod Ropret | align=center|1 |- | [[Jernej Štromajer]] | align=center|1 |- | Jernej Smisl | align=center|1 |- | Andreja Poljanec | align=center|1 |- | [[Franc Kangler]] | align=center|1 |- | [[Andrej Čuš]] | align=center|1 |- | Janja Grilc | align=center|1 |- | Borut S. Pogačnik | align=center|1 |- | [[Vasko Simoniti]] | align=center|1 |- | [[Romana Tomc]] | align=center|1 |- | [[Milan Brglez]] | align=center|1 |- | Tjaša Jesenek | align=center|1 |- | [[Aleš Hojs]] | align=center|1 |- | [[Jože Duhovnik]] | align=center|1 |- | Emil Milan Pintar | align=center|1 |- | Rok Praznik | align=center|1 |- | Simon Podnar | align=center|1 |- | Špela Peternel | align=center|1 |- | [[Matjaž Gams]] | align=center|1 |- | [[Matej Avanzo]] | align=center|1 |- | Suzana Luskovec | align=center|1 |- | Mihael Sekavčnik | align=center|1 |- | [[Dorjan Marušič]] | align=center|1 |- | Dejan Verčič | align=center|1 |- | Vladimir Prebilič | align=center|1 |- | Igor Vovk | align=center|1 |- | Nataša Bučar | align=center|1 |- | Marcel Buh | align=center|1 |- | Vladimir Bilić | align=center|1 |- | [[Lidija Jerkič]] | align=center|1 |- | Jakob Počivavšek | align=center|1 |- | Luka Martin Tomažič | align=center|1 |- |} === Peta sezona === <small>Voditelj: Aljuš Pertinač (152x)</small> {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:150px;"|Komentator(ka) !scope="col" style="background:#ccc; width:75px;" |Št. oddaj |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=2 align=center|'''''STALNI''''' |- | [[Marko Pavlišič]] | align=center|18 |- | [[Igor Lukšič]] | align=center|18 |- | [[Roman Vodeb]] | align=center|16 |- | [[Bernard Brščič]] | align=center|15 |- | [[Boštjan M. Turk]] | align=center|15 |- | Darko Mršić | align=center|12 |- | [[Tino Mamić]] | align=center|12 |- | Lucija Šikovec Ušaj | align=center|11 |- | Norma Brščič | align=center|10 |- | [[Matevž Tomšič]] | align=center|8 |- | [[Peter Gregorčič]] | align=center|6 |- | [[Marko Balažic (politik)|Marko Balažic]] | align=center|3 |- | [[Sebastjan Jeretič]] | align=center|3 |- | Miran Videtič | align=center|2 |- | Blaž Mrevlje | align=center|1 |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=2 align=center|'''''GOSTUJOČI''''' |- | [[Dragan Marušič]] | align=center|8 |- | [[Andrej Vizjak (poslovnež)|Andrej Vizjak]] | align=center|6 |- | [[Bernard Nežmah]] | align=center|5 |- | Janez Zupan | align=center|4 |- | Vladimir Bilić | align=center|4 |- | [[Janez Šušteršič]] | align=center|4 |- | [[Dorjan Marušič]] | align=center|4 |- | Blaž Kovačič Mlinar | align=center|3 |- | Tone Tiselj | align=center|3 |- | Matej Beltram | align=center|3 |- | Gregor Kos | align=center|2 |- | Krištof Zevnik | align=center|2 |- | Miloš Čirič | align=center|2 |- | Dejan Verčič | align=center|2 |- | [[Rado Bohinc]] | align=center|2 |- | [[Ivan Svetlik]] | align=center|2 |- | Denis Mancevič | align=center|2 |- | Robert Klun | align=center|2 |- | Vladimir Prebilič | align=center|1 |- | [[Gregor Macedoni]] | align=center|1 |- | [[Ivan Simič]] | align=center|1 |- | [[Janez Kopač]] | align=center|1 |- | Marjeta Kuhar | align=center|1 |- | Niko Miholič | align=center|1 |- | [[Igor Vovk]] | align=center|1 |- | [[Rudolf Moge]] | align=center|1 |- | Petra Culetto | align=center|1 |- | Nastja Trajkovič | align=center|1 |- | Julija Humar | align=center|1 |- | Polona Kambič | align=center|1 |- | [[Tina Šutej]] | align=center|1 |- | Roman Dobnikar | align=center|1 |- | [[Uroš Prikl]] | align=center|1 |- | [[Mitja Slavinec]] | align=center|1 |- | Dominik Štrakl | align=center|1 |- | Luka Goršek | align=center|1 |- | Matjaž Tomlje | align=center|1 |- | [[Gal Gjurin]] | align=center|1 |- | Tomaž Grubar | align=center|1 |- | Gorazd Prah | align=center|1 |- | [[Bogomil Ferfila]] | align=center|1 |- | Damir Ivančič | align=center|1 |- | Tomaž Erjavec | align=center|1 |- | [[Gloria Kotnik]] | align=center|1 |- | Aco Sitar | align=center|1 |- | [[Borut Pahor]] | align=center|1 |- | Uroš Macerl | align=center|1 |- | Jasmina Jerant | align=center|1 |- | Nives Počkar | align=center|1 |- | [[Branimir Štrukelj]] | align=center|1 |- | Blaž Debevec | align=center|1 |- | Natan Gregorčič | align=center|1 |- | Katarina Kompan Erzar | align=center|1 |- | [[Vid Kavtičnik]] | align=center|1 |- | Aleš Praznik | align=center|1 |- | Borut Rončevič | align=center|1 |- | Mihael Sekavčnik | align=center|1 |- | Mitja Uršič | align=center|1 |- | Darko Repenšek | align=center|1 |- | Borut Fakin | align=center|1 |- | Laura Škvorc | align=center|1 |- | Hannah Koselj Marušič | align=center|1 |- | Benjamin Lukšič | align=center|1 |- | Rok Spruk | align=center|1 |- | Matjaž Rakovec | align=center|1 |- | [[Tina Bregant]] | align=center|1 |- | Nina Majcen | align=center|1 |- | [[Rado Pezdir]] | align=center|1 |- | [[Igor Omerza]] | align=center|1 |- | [[Zmago Jelinčič Plemeniti]] | align=center|1 |- | [[Jernej Štromajer]] | align=center|1 |- | [[Zvone Černač]] | align=center|1 |- | [[Matej Tonin]] | align=center|1 |- | Boštjan Močnik | align=center|1 |- | Primož Šterbenc | align=center|1 |- | [[Zdravko Počivalšek]] | align=center|1 |- |} === Šesta sezona === <small>Voditelj: Aljuš Pertinač (152x)</small> {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:150px;"|Komentator(ka) !scope="col" style="background:#ccc; width:75px;" |Št. oddaj |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=2 align=center|'''''STALNI''''' |- | [[Roman Vodeb]] | align=center|19 |- | [[Igor Lukšič]] | align=center|18 |- | [[Marko Pavlišič]] | align=center|18 |- | Darko Mršić | align=center|14 |- | Janez Zupan | align=center|14 |- | Lucija Šikovec Ušaj | align=center|14 |- | [[Boštjan M. Turk]] | align=center|14 |- | [[Bernard Brščič]] | align=center|12 |- | [[Tino Mamić]] | align=center|11 |- | Norma Brščič | align=center|10 |- | [[Matevž Tomšič]] | align=center|7 |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=2 align=center|'''''GOSTUJOČI''''' |- | [[Dragan Marušič]] | align=center|8 |- | [[Pavel Rupar]] | align=center|4 |- | [[Dorjan Marušič]] | align=center|4 |- | Renato Volker | align=center|3 |- | [[Janez Šušteršič]] | align=center|3 |- | Maja Marčič | align=center|3 |- | Peter Merše | align=center|3 |- | Andrej Peterle | align=center|3 |- | [[Tomaž Mastnak]] | align=center|3 |- | Nina Bojović | align=center|3 |- | Janez Cetin | align=center|2 |- | Tone Tiselj | align=center|2 |- | Rok Viškovič | align=center|2 |- | [[Rado Pezdir]] | align=center|2 |- | [[Andrej Vizjak (poslovnež)|Andrej Vizjak]] | align=center|2 |- | [[Andrej Rupnik]] | align=center|2 |- | Damir Ivančič | align=center|2 |- | Urška Čubej | align=center|1 |- | Dejan Kokalj | align=center|1 |- | Tone Vrhovnik Straka | align=center|1 |- | Tjaša Vuzem | align=center|1 |- | Vladimir Pirnat | align=center|1 |- | Jan Kok | align=center|1 |- | Meta Vrhunc | align=center|1 |- | [[Sabina Senčar]] | align=center|1 |- | Petra Mihalek Novak | align=center|1 |- | [[Hajdi|Hajdi Korošec Jazbinšek]] | align=center|1 |- | [[Polona Frelih]] | align=center|1 |- | [[Ivan Simič]] | align=center|1 |- | [[Meira Hot]] | align=center|1 |- | Elena Pečarič | align=center|1 |- | Simon Podnar | align=center|1 |- | Matej Beltram | align=center|1 |- | Mihael Sekavčnik | align=center|1 |- | Aleksander Bastl | align=center|1 |- | Katarina Keček | align=center|1 |- | Blaž Kovačič Mlinar | align=center|1 |- | Tanja Brkić | align=center|1 |- | [[Zvone Černač]] | align=center|1 |- | [[Peter Gregorčič]] | align=center|1 |- | Boštjan Deželak | align=center|1 |- | Matej Oražem | align=center|1 |- | Benjamin Leskovec | align=center|1 |- | Primož Cimerman | align=center|1 |- | Aco Sitar | align=center|1 |- | [[Samo Fakin]] | align=center|1 |- | Aleksandra Kanjuo Mrčela | align=center|1 |- | [[Matej Tonin]] | align=center|1 |- | [[Bogomil Ferfila]] | align=center|1 |- | Matej Petek | align=center|1 |- | Blaž Bertalanič | align=center|1 |- | Matjaž Tomlje | align=center|1 |- | [[Bernard Nežmah]] | align=center|1 |- |} === Sedma sezona === <small>Voditelj: Aljuš Pertinač (144x)</small> {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:150px;"|Komentator(ka) !scope="col" style="background:#ccc; width:75px;" |Št. oddaj |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=2 align=center|'''''STALNI''''' |- | [[Igor Lukšič]] | align=center|17 |- | [[Bernard Brščič]] | align=center|16 |- | [[Marko Pavlišič]] | align=center|16 |- | [[Roman Vodeb]] | align=center|15 |- | [[Boštjan M. Turk]] | align=center|14 |- | Lucija Šikovec Ušaj | align=center|13 |- | Janez Zupan | align=center|13 |- | Norma Brščič | align=center|11 |- | [[Sebastjan Jeretič]] | align=center|10 |- | [[Matevž Tomšič]] | align=center|9 |- | [[Tino Mamić]] | align=center|9 |- | Darko Mršić | align=center|6 |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=2 align=center|'''''GOSTUJOČI''''' |- | [[Pavel Rupar]] | align=center|7 |- | Renato Volker | align=center|6 |- | [[Dragan Marušič]] | align=center|5 |- | Maša Medved | align=center|4 |- | [[Zoran Stevanović]] | align=center|3 |- | Andrej Peterle | align=center|3 |- | [[Tina Bregant]] | align=center|3 |- | Zala Klopčič | align=center|2 |- | Janez Doltar | align=center|2 |- | [[Mojca Šetinc Pašek]] | align=center|2 |- | [[Ivan Simič]] | align=center|2 |- | [[Polona Frelih]] | align=center|2 |- | Karin Planinšek | align=center|2 |- | Rok Viškovič | align=center|2 |- | [[Dejan Kontrec]] | align=center|1 |- | [[Mitja Šivic]] | align=center|1 |- | [[Matej Tonin]] | align=center|1 |- | [[Nada Pavšer]] | align=center|1 |- | Maja Marčič | align=center|1 |- | Zala Tomašič | align=center|1 |- | Marko Pigac | align=center|1 |- | Miha Zupan | align=center|1 |- | [[Branko Grims]] | align=center|1 |- | [[Damijan Zrim]] | align=center|1 |- | [[Franc Kangler]] | align=center|1 |- | [[Aleš Hojs]] | align=center|1 |- | [[Zmago Jelinčič Plemeniti]] | align=center|1 |- | Janez Vogrinc | align=center|1 |- | [[Bojan Požar]] | align=center|1 |- | Vladimir Vodušek | align=center|1 |- | [[Violeta Tomić]] | align=center|1 |- | [[Urška Majdič]] | align=center|1 |- | Darko Herič | align=center|1 |- | Gregor Kos | align=center|1 |- | Žiga Sedevčič | align=center|1 |- | Maksimilijan Tramšek | align=center|1 |- | Nina Beyokol | align=center|1 |- | Jasmin Feratović | align=center|1 |- | Tone Vrhovnik Straka | align=center|1 |- | Aco Sitar | align=center|1 |- | Urban Laurenčič | align=center|1 |- | Tone Tiselj | align=center|1 |- | [[Janez Šušteršič]] | align=center|1 |- | Mina Manojlović | align=center|1 |- | [[Gregor Macedoni]] | align=center|1 |- | [[Bogomil Ferfila]] | align=center|1 |- | [[Zmago Sagadin]] | align=center|1 |- | Sanel Konjević | align=center|1 |- | Anže Albreht | align=center|1 |- |} === Osma sezona === <small>Voditelj: Aljuš Pertinač (75x)</small> {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:150px;"|Komentator(ka) !scope="col" style="background:#ccc; width:75px;" |Št. oddaj |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=2 align=center|'''''STALNI''''' |- | [[Roman Vodeb]] | align=center|12 |- | [[Igor Lukšič]] | align=center|11 |- | [[Marko Pavlišič]] | align=center|9 |- | [[Boštjan M. Turk]] | align=center|9 |- | Janez Zupan | align=center|8 |- | Lucija Šikovec Ušaj | align=center|7 |- | [[Matevž Tomšič]] | align=center|5 |- | [[Sebastjan Jeretič]] | align=center|4 |- | [[Tino Mamić]] | align=center|3 |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=2 align=center|'''''GOSTUJOČI''''' |- | [[Andrej Vizjak (poslovnež)|Andrej Vizjak]] | align=center|5 |- | [[Pavel Rupar]] | align=center|3 |- | Jasmin Feratović | align=center|3 |- | Zala Klopčič | align=center|3 |- | [[Bogomil Ferfila]] | align=center|3 |- | Karin Planinšek | align=center|2 |- | Renato Volker | align=center|2 |- | [[Dragan Marušič]] | align=center|2 |- | Marko Bitenc | align=center|1 |- | Igor Jurišič | align=center|1 |- | [[Ivan Simič]] | align=center|1 |- | [[Mirko Mayer]] | align=center|1 |- | Peter Merše | align=center|1 |- | Šime Ivanjko | align=center|1 |- | Janez Mohorič | align=center|1 |- | Marko Verdev | align=center|1 |- | Marko Jaklič | align=center|1 |- | Vladimir Šega | align=center|1 |- | Matej Beltram | align=center|1 |- | Tone Vrhovnik Straka | align=center|1 |- | Simona Rebolj | align=center|1 |- | Renato Volker | align=center|2 |- | Tim Rauter | align=center|1 |- | Matjaž Tomlje | align=center|1 |- | Luka Puzigaća | align=center|1 |- | Kristjan Verbič | align=center|1 |- | [[Vlado Dimovski]] | align=center|1 |- | [[Janez Šušteršič]] | align=center|1 |- | [[Dorijan Marušič]] | align=center|1 |- | [[Bojan Požar]] | align=center|1 |- | [[Gregor Macedoni]] | align=center|1 |- | Tone Tiselj | align=center|1 |- | Janez Doltar | align=center|1 |- | [[Zmago Jelinčič Plemeniti]] | align=center|1 |- |} === Deveta sezona === <small>Voditelj: Aljuš Pertinač (3x)</small> {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:150px;"|Komentator(ka) !scope="col" style="background:#ccc; width:75px;" |Št. oddaj |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=2 align=center|'''''STALNI''''' |- | [[Igor Lukšič]] | align=center|2 |- | [[Roman Vodeb]] | align=center|1 |- | [[Bernard Nežmah]] | align=center|1 |- | [[Boštjan M. Turk]] | align=center|1 |- |} == Odmevnejše oddaje == === Faktor #519 === Potem, ko je Bojana Požarja na mestu voditelja zamenjala Norma Brščić (roj. Korošec), je ta že s svojim tretjim vodenjem oddaje 21. januarja 2021 močno razburila javnost in s svojimi izjavami sprožila več prijav ter inšpekcijskih nadzorov. Šlo je za oddajo ''Faktor #519: Kdo se boji svobode govora?''. AKOS je julija televiziji TV3 odredil, naj »preneha s spodbujanjem rasne neenakopravnosti ter izzivanjem rasnega sovraštva in nestrpnosti.«<ref>{{Navedi splet|title=Akos: TV3 mora prenehati spodbujati rasno neenakopravnost in nestrpnost|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/akos-tv3-mora-prenehati-spodbujati-rasno-neenakopravnost-in-nestrpnost/586803|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-08-17|language=sl}}</ref> Inšpektorat za medije je avgusta 2021 za STA potrdil, »da so prejeli dve prijavi zaradi izjav na TV3, ki po mnenju prijavitelja javno spodbujajo k sovraštvu, nasilju in nestrpnosti. Ker gre za sume kaznivih dejanj, zoper izdajatelje pa niso predvidene sankcije po zakonu o medijih, je inšpektorat prijavi odstopil policiji.«<ref>{{Navedi splet|title=Inšpektorat za medije prijavo zoper izjave v oddaji Faktor predal policiji|url=https://www.dnevnik.si/1042971165|website=Dnevnik|accessdate=2021-08-17|language=sl|archive-date=2021-08-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20210817120500/https://www.dnevnik.si/1042971165|url-status=dead}}</ref> Od aprila 2021 Norma Brščič oddaje Faktor ne vodi več. Sporna oddaja številka #519 je bila že spomladi 2021 umaknjena iz arhiva na portalu YouTube.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=8yDTrLWJKIo&list=PLHtyZJ_6n0pxQUOwPpR4NMdvprSc8kvQk|title=seznam oddaj Faktor, sezona 2020/2021|accessdate=2021-08-17|website=YouTube.com|language=sl}}</ref> === Faktor #784 === Stalni komentator Roman Vodeb je maja 2023 s strani policije prejel globo zaradi izrečenih besed v oddaji ''Faktor #784: Faktor profil - Urška Klakočar Zupančič'', ki je bila premierno predvajana 20. oktobra 2022. V globi je zapisano, da se je ''vedel na nesramen in žaljiv način, s takšnim vedenjem pa je pri navedeni vzbudil občutek ponižanosti in prizadetosti''.<ref>{{Navedi splet|title=Globa za znanega psihoanalitika, ker je žalil Urško Klakočar Zupančič|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/globa-za-znanega-psihoterapevta-ker-je-zalil-ursko-klakocar-zupancic-405675|website=zurnal24.si|accessdate=2023-10-01|language=sl}}</ref> Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) je nato septembra 2023 odredila, da se ob vsakem ponovnem predvajanju te oddaje predvaja tekstovno obvestilo: "V oddaji je bilo s strani agencije AKOS ugotovljeno spodbujanje sovraštva do skupine oseb ali člana take skupine na podlagi spola." V nasprotnem primeru televiziji TV3 Slovenija grozi 500 evrov globe.<ref>{{Navedi splet|title=To oddajo je treba umakniti, sicer grozi 500 evrov globe|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/to-je-treba-storiti-z-oddajo-faktor-sicer-akos-grozi-s-500-evri-globe-412717|website=zurnal24.si|accessdate=2023-10-01|language=sl}}</ref> === Faktor #1000 === V ponedeljek, 11. marca 2024 je bila predvajana 1000. oddaja Faktorja; v štetje niso vključene oddaje VV Faktor (66) in posebne volilne oddaje (2). V oddaji sta kot posebna gosta sodelovala nekdanja voditelja in idejna avtorja oddaje, Bojan Požar in Vladimir Vodušek. {{Cite tweet |user=Pertinacal |number=1767168271654994044 |title=#1000. Faktor: TISOČ!}} == Predvajanje == {{details|Seznam oddaj Faktor}} {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=40|Sezona ! style="background:#ccc;" width=45|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=100|Začetek ! style="background:#ccc;" width=100|Konec |-align=center |style="background: #ffd700;"| |'''VV''' |66 | width=120|6. marec 2017 | width=120|29. junij 2017 |-align=center |style="background: #007dbd;"| |'''1''' |158+2 | width=120|4. september 2017 | width=120|21. junij 2018 |-align=center |style="background: #58427C;"| |'''2''' |153 | width=120|3. september 2018 | width=120|20. junij 2019 |-align=center |style="background: #E52B50;"| |'''3''' |146 | width=120|2. september 2019 | width=120|24. junij 2020 |-align=center |style="background: #ED872D;"| |'''4''' |147 | width=120|7. september 2020 | width=120|24. junij 2021 |-align=center |style="background: #DE6FA1;"| |'''5''' |152 | width=120|6. september 2021 | width=120|23. junij 2022 |-align=center |style="background: #00BFFF;"| |'''6''' |152 | width=120|5. september 2022 | width=120|22. junij 2023 |-align=center |style="background: #7BB661;"| |'''7''' |144 | width=120|4. september 2023 | width=120|20. junij 2024 |-align=center |style="background: #F4A460;"| |'''8''' |75 | width=120|9. september 2024 | width=120|24. februar 2025 |-align=center |style="background: #B284BE;"| |'''9''' |2 | width=120|17. marec 2026 | width=120| |} == Opombe == {{Notelist}} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Slovenske televizijske oddaje]] [[Kategorija:Televizijske oddaje TV3 Slovenija]] pdz2jlip0dnqm36x3q6a0n13jmzrje1 0 435409 6655002 6650949 2026-04-02T19:56:56Z VidicK01 193275 /* Marec 2026 */ #1130 (R. Vodeb) 6655002 wikitext text/x-wiki [[Faktor (oddaja)|'''Faktor''']] je informativna oddaja, ki se od 6. marca 2017 dalje predvaja [[TV3 Medias|TV3 Slovenija]]. Oddaja se je prvotno zaključila 24. februarja 2025, nato pa se z novo sezono vrnila 17. marca 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Poslovil se je Aljuš Pertinač, oddaje Faktor ni več|url=https://pozareport.si/post/833746/poslovil-se-je-aljus-pertinac-faktorja-ni-vec|website=Pozareport|accessdate=2025-02-25|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/Pertinacal/status/2033952971382202755|title=Po več kot enem letu smo nazaj. Tam, kot običajno, na TV3. V standardnem terminu 19.15.|date=2026-03-17|accessdate=2026-03-26|website=X.com|last=Pertinač|first=Aljuš}}</ref> Nekdaj je oddajo ustvaril in vodil [[Vladimir Vodušek]], zato se je imenovala VV Faktor.<ref>{{navedi splet|url=http://www.topnews.si/2017/03/06/resnica-boli-komentarji-se-bolj/|title=Resnica boli, komentarji še bolj|date=2017-03-06|accessdate=2017-07-06|archive-date=2017-05-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20170528155624/http://www.topnews.si/2017/03/06/resnica-boli-komentarji-se-bolj/|url-status=dead}}</ref> Jeseni 2017 sta vodenje prevzela [[Bojan Požar]] in [[Aljuš Pertinač]], kar je bilo očitno precej neusklajeno z načrti in željami Vladimirja Voduška.<ref>{{Navedi splet|title=Vzpon in propad Pro TV-ja, Bojana Požarja in Andreja Kregarja 1. del|url=http://topnews.si/2018/01/11/vzpon-in-padec-pro-tv-ja-bojana-pozarja-in-andreja-kregarja-1-del/|website=TOPNEWS.si|date=2018-01-11|accessdate=2021-08-17|language=sl-SI|archive-date=2021-08-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20210817121513/http://topnews.si/2018/01/11/vzpon-in-padec-pro-tv-ja-bojana-pozarja-in-andreja-kregarja-1-del/|url-status=dead}}</ref> == Pregled == {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=40|Sezona ! style="background:#ccc;" width=45|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=100|Začetek ! style="background:#ccc;" width=100|Konec |-align=center |style="background: #ffd700;"| |'''VV''' |66 | width=120|6. marec 2017 | width=120|29. junij 2017 |-align=center |style="background: #007dbd;"| |'''1''' |158+2 | width=120|4. september 2017 | width=120|21. junij 2018 |-align=center |style="background: #58427C;"| |'''2''' |153 | width=120|3. september 2018 | width=120|20. junij 2019 |-align=center |style="background: #E52B50;"| |'''3''' |146 | width=120|2. september 2019 | width=120|24. junij 2020 |-align=center |style="background: #ED872D;"| |'''4''' |147 | width=120|7. september 2020 | width=120|24. junij 2021 |-align=center |style="background: #DE6FA1;"| |'''5''' |152 | width=120|6. september 2021 | width=120|23. junij 2022 |-align=center |style="background: #00BFFF;"| |'''6''' |152 | width=120|5. september 2022 | width=120|22. junij 2023 |-align=center |style="background: #7BB661;"| |'''7''' |144 | width=120|4. september 2023 | width=120|20. junij 2024 |-align=center |style="background: #F4A460;"| |'''8''' |75 | width=120|9. september 2024 | width=120|24. februar 2025 |-align=center |style="background: #B284BE;"| |'''9''' |2 | width=120|17. marec 2026 | width=120| |} == VV Faktor == === Marec 2017 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#B0BF1A; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#B0BF1A; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#B0BF1A; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#B0BF1A; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#B0BF1A; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#B0BF1A; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#B0BF1A; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|001 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|6. marec 2017 | Arbitraža | Zoran Janković se vrača | Objemi in poljubi politikov | width=140|[[Bojan Požar]] | width=140|Sebastjan Jeretič |- | align=center|002 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|7. marec 2017 | Enigma Lidija Glavina | Služenje vojaškega roka | Tina Maze vs. Ilka Štuhec | Aljuš Pertinač | [[Ivan Simič]] |- | align=center|003 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|8. marec 2017 | Senici grozi odvzem premoženja | Končno Klemen Jaklič | Usodne Slovenke: Ana, Melania ali Zdenka | Bojan Požar | [[Tino Mamić|Tino Mamič]] |- | align=center|004 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|9. marec 2017 | Kdo je glavni šef Hita? | Lahko na volitvah zmagajo milijonarji | Politiki in mlade spremljevalke | Aljuš Pertinač | Sebastjan Jeretič |- | align=center|005 | align=center|Bojan Požar | align=center|13. marec 2017 | Borut Pahor proti Borutu Pahorju | Nove skrivnosti Lidije Glavina | Nogometni čudež Barcelone | Aljuš Pertinač | Ivan Simič |- | align=center|006 | align=center|Bojan Požar | align=center|14. marec 2017 | Rotnik: varuh skrivnost Teša | Kešeljević: drugi Gregor Golobič | Nadja Bičkova in Irina Osypenko Nemec | Aljuš Pertinač | Ivan Simič |- | align=center|007 | align=center|Bojan Požar | align=center|15. marec 2017 | Ljubljana: grobar športa | Magna Steyr, da. Uber, ne. | RTV zavrnila oglas Reporterja | Aljuš Pertinač | Ivan Simič |- | align=center|008 | align=center|Bojan Požar | align=center|16. marec 2017 | Kdo lahko zamenja Janšo | Večji prijatelj Slovenije? Putin ali Trump | Išče se novi župan Maribora | Tino Mamič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|009 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|20. marec 2017 | Agrokor Rusom ali Američanom? | Dosje Katarine Kresal | Bergdoktor v Sloveniji | Katja Fašink | Aljuš Pertinač |- | align=center|010 | align=center|Bojan Požar | align=center|21. marec 2017 | Primer Andreja Magajne | Primc: prvi slovenski desni populist | Miro Cerar množično po tabloidih | Sebastjan Jeretič | Ivan Simič |- | align=center|011 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|22. marec 2017 | Usoda terana in Židana | Spor Erdogana in EU/begunci | Rockefeller umrl, milijarderji ostajajo | Tino Mamič | Aljuš Pertinač |- | align=center|012 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|23. marec 2017 | Begunski otrok rojen v Sloveniji | Nova razmerja na ustavnem sodišču | Planica, romarski kraj za Slovence | Tino Mamič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|013 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|27. marec 2017 | Nova stranka Aleša Primca | Zakaj se splača biti poslanec | Poslanci zavrnili zakon o testiranju na droge | Sebastjan Jeretič | Ivan Simič |- | align=center|014 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|28. marec 2017 | Kako Hrvati rešujejo Agrokor | CIMOS spet (tik) pred prodajo | Poslanci proti obveznemu testiranju na droge | Sebastjan Jeretič | Ivan Simič |- | align=center|015 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|29. marec 2017 | Zapiranje Schengenskih mej | Bo kadrovska kombinatorika sesula koalicijo | Avto Slovencem statusni simbol | Aljuš Pertinač | Tino Mamič |- | align=center|016 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|30. marec 2017 | Drugi tir in podjetje 2TDK | Kdo je v Mariboru vzklikal Dolfa | Maribor od Katanca želi več spoštovanja | Aljuš Pertinač | Tino Mamič |} === April 2017 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#F19CBB; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#F19CBB; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#F19CBB; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#F19CBB; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#F19CBB; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#F19CBB; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#F19CBB; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|017 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|3. april 2017 | Levica proti Pahorju in Cerarju na volitvah | Kaj se dogaja na slovenski levici | Fenomen "beli" na volitvah v Srbiji | width=140|[[Aljuš Pertinač]] | width=140|Sebastjan Jeretič |- | align=center|018 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|4. april 2017 | Komu, kdo in kdaj so prisluškovali? | Politično delovanje tajnih delavcev policije | Thompson v Sloveniji | Aljuš Pertinač | Sebastjan Jeretič |- | align=center|019 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|5. april 2017 | Še en politični spopad Janša-Janković | Janković župan ali predsednik vlade? | Kam pluje Olimpija? | [[Tino Mamić|Tino Mamič]] | [[Ivan Simič]] |- | align=center|020 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|6. april 2017 | "Fake news" vsebina dobičkonosne industrije | Nova liberalna stranka PRSTAN | Melania nesrečna v vlogi prve dame | Tino Mamič | Andreja Jernejčič |- | align=center|021 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|10. april 2017 | Terorizem in Slovenija | Kolone na meji | Agropop: slovenska saga in nacionalni čut | Aljuš Pertinač | Sebastjan Jeretič |- | align=center|022 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|11. april 2017 | Kdo je George Soros? | V Panamskih dokumentih ni Američanov | Helena Blagne, kaj je res? | Tino Mamič | Ivan Simič |- | align=center|023 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|12. april 2017 | Cena feminizacije | Izjave pojskega poslanca o ženskah | Slovenke v tujih resničnostnih šovih | Andreja Jernejčič | Aljuš Petrinač |- | align=center|024 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|13. april 2017 | Ali je Pahor sploh premagljiv kandidat? | Sporna sekretarka na ambasadi v Canberri | Melanija Trump ni bila plačana spremljevalka | Sebastjan Jeretič | Ivan Simič |- | align=center|025 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|17. april 2017 | Erdogan razglasil zmago na referendumu | Vernost, Slovenci in prazniki | Družinski zakonik je začel veljati. Kako naprej? | Sebastjan Jeretič | Tino Mamič |- | align=center|026 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|18. april 2017 | Hrvat goji školjke sredi Piranskega zaliva | Severna Koreja in ZDA pred vojno? | Ukrajina prepovedala nastop Juliji Samojlovi | Sebastjan Jeretič | Tino Mamič |- | align=center|027 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|19. april 2017 | Poslanci o zakonu o drugem tiru v četrtek | Koncesije v zdravstvu | Kako je Čeferin postal predsednik NZS in UEFE? | Aljuš Pertinač | Ivan Simič |- | align=center|028 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|20. april 2017 | Kdo je v ozadju kandidature Jazbeca? | Titov Galeb bodo obnovili z evropskimi sredstvi | Zakaj starejši moški zapuščajo družine? | Bojan Požar | Andreja Jernejčič |- | align=center|029 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|24. april 2017 | Macron in Le Penova v drugem krogu volitev | Kdo so novi nadzorniki Telekoma? | Viktorji | Tino Mamič | Aljuš Pertinač |- | align=center|030 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|25. april 2017 | Debeljak od prvega maja spet v Gorenju | Kaj se dogaja s Plečnikovim stadionom? | LDS gre na volitve z novo predsednico Fabiani | Tino Mamič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|031 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|26. april 2017 | Gorenak grozil Cerarju s kazensko prijavo | Franc Kangler: štajerski "Putin" in divje svinje | Igor Kadunc novi šef RTV. Fili se je umaknil. | Sebastjan Jeretič | Bojan Požar |- | align=center|032 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|27. april 2017 | Mačku pod bazo dvajset razbili granitni obraz | Hrvaška - Slovenija in meja ter arbitraža | Tuš naj bi blagovne znamke preselil na Kitajsko | Aljuš Pertinač | Bojan Požar |} === Maj 2017 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#E9D66B; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#E9D66B; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#E9D66B; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#E9D66B; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#E9D66B; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#E9D66B; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#E9D66B; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|033 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|3. maj 2017 | Prvi maj: dvodnevni praznik naša posebnost | Kje so meje svobode medijev? | Janša: finančna preiskava iz zlagane dome | width=140|[[Ivan Simič]] | width=140|[[Andreja Jernejčič]] |- | align=center|034 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|4. maj 2017 | Tito po 37 letih še vedno buri duhove | Financiranje veteranskih organizacij | Vladna kriza na Hrvaškem | [[Tino Mamić|Tino Mamič]] | Aljuš Pertinač |- | align=center|035 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|8. maj 2017 | Volitve v Franciji in zmaga Macrona | Drugi tir in ponovna izvolitev | 28 let od majniške deklaracije | Tino Mamič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|036 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|9. maj 2017 | Deveti maj dan zmage | Joško Joras ima znova težave s Hrvati | Makedonija po vdoru v parlament | Tino Mamič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|037 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|10. maj 2017 | Pahor dobiva že drugega protikandidata | Gregor Planteu Cerarjev as v Mercatorju | Evrovizija in Omar Naber | [[Bojan Požar]] | Andreja Jernejčič |- | align=center|038 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|11. maj 2017 | Poslovanje slovenskih televizij v rdečem | Kdo je odgovoren za izgubo v Topolščici | Stožice stadion Rastoder | Aljuš Pertinač | Ivan Simič |- | align=center|039 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|15. maj 2017 | Skrivnostni obisk Kučana v Moskvi | Reportaža iz Pliberka | Marušič je ni nadlegoval, pač ampak univerza | Aljuš Pertinač | Sebastjan Jeretič |- | align=center|040 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|16. maj 2017 | Zakaj univerza ne želi vrniti 781.000 evrov? | Zakaj tajnost pri prodaji žične ograje? | Edvard Kolar na čelu športne loterije | Ivan Simič | Andreja Jernejčič |- | align=center|041 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|17. maj 2017 | Koncert Thompsona prepovedan | Revizija zgodovine: primer Brščič in tvit Janše | Referendum o drugem tiru | Tino Mamič | Aljuš Pertinač |- | align=center|042 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|18. maj 2017 | Kje so meje umetniške svobode | SDS pred kongresom v Mariboru | Magna Steyr in civilne iniciative | Bojan Požar | Sebastjan Jeretič |- | align=center|043 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|22. maj 2017 | Po kongresu SDS | Zbiranje podpisov za drugi tir | Marjan Šarec - Drnovšek proti Pahorju | Bogdan Biščak | Sebastjan Jeretič |- | align=center|044 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|23. maj 2017 | Novi zakon o S.O.V.A. | Po terorizmu v angleškem Manchestru | Melania poskrbela za nov incident | Tino Mamič | Bojan Požar |- | align=center|045 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|24. maj 2017 | Odnosi z Avstrijo | Papež kritično o Medjugorju | Dva Slovenca sta na Reki zmagala | Tino Mamič | Aljuš Pertinač |- | align=center|046 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|25. maj 2017 | Igor Bavčar v zaporu | Kaj se dogaja v slov. industriji jekla? | 25. maj: dan mladosti | Andreja Jernejčič | Bojan Požar |- | align=center|047 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|29. maj 2017 | Dan D za prodajo NLB | Majniška deklaracija | Pizza ali potica? Ali pizzagate? | Tino Mamič | Aljuš Pertinač |- | align=center|048 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|30. maj 2017 | Kemis Vrhnika | Janko Veber: prodaja Mercatorja | Luka Koper in koprska občina navzkriž | Sebastjan Jeretič | Andreja Jernejčič |- | align=center|049 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|31. maj 2017 | Magna: ustavna pritožba | Vse težave Mira Cerarja | Afera Pirkovič | Aljuš Pertinač | Bojan Požar |} === Junij 2017 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#E0B0FF; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#E0B0FF; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#E0B0FF; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#E0B0FF; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#E0B0FF; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#E0B0FF; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#E0B0FF; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|050 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|1. junij 2017 | Državne blagaje so se prijele | Sumljivi tuji vlagatelji v slovenski nogomet | Katere Slovenke so šle pod nož? | width=140|[[Ivan Simič]] | width=140|Sebastjan Jeretič |- | align=center|051 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|5. junij 2017 | Vrhovno sodiče zavrnilo rehabilitacijo domobranca | Je Pahorja mogoče premagati? | Prostitucija v Sloveniji | [[Tino Mamić|Tino Mamič]] | Sebastjan Jeretič |- | align=center|052 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|6. junij 2017 | Ali ima vaš europoslanec slamnato pisarno? | Hladen davčni tuš za lastnike podjetij | V Torinu v stampedu poškodovanih vsaj 1000 ljudi | Aljuš Pertinač | Ivan Simič |- | align=center|053 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|7. junij 2017 | Zakaj teroristi napadajo Evropo? | Slovenski zapori še vedno prenatrpani | Massiju žal, da je Mazejeva nastopala za Slovenijo | Aljuš Pertinač | Sebastjan Jeretič |- | align=center|054 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|8. junij 2017 | Kemis in ostale ekološke bombe | Kriza v Katarju | Medijski nastop Trumpa | Tino Mamič | [[Andreja Jernejčič]] |- | align=center|055 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|12. junij 2017 | Cerar kot slovenski Macron | Pranje denarja preko NLB | Damjan Murko, ki bo nekoga za "jajca" | Aljuš Pertinač | Ivan Simič |- | align=center|056 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|13. junij 2017 | Kako globoko smo že v volilni kampanji? | Odstavitev Rajka Kende | Erjavčeva hči dviguje temperaturo | Tino Mamič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|057 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|14. junij 2017 | Referendum za drugi tir ni več potreben | Damjan Murko za predsednika | Rojstni dan Ernesto Rafael ''Che'' Guevare | Tino Mamič | Bojan Požar |- | align=center|058 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|15. junij 2017 | Vloga PR svetovalcev v Sloveniji | Kaj se dogaja s protikorupcijsko komisijo KPK? | V Mariboru ne bo več Zlate lisice | Ivan Simič | Bojan Požar |- | align=center|059 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|19. junij 2017 | V pričakovanju arbitražnega sporazuma | V predsedniško bitko vse več obrazov iz estrade | Podlegel znani slovenski igralec Gašper Tič | Sebastjan Jeretič | Tino Mamič |- | align=center|060 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|20. junij 2017 | Požari doma in na tujem | Prva LGBT predsednica vlade na Balkanu | Mirela žali slovenske moške | Aljuš Pertinač | Andreja Jernejčič |- | align=center|061 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|21. junij 2017 | Referendum drugi tir | Kanglerjeve ptičje hišice | Helena Blagne, nič več zaman | Tino Mamič | Bogdan Biščak |- | align=center|062 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|22. junij 2017 | MAGNA za ali proti | Smrt znanega igralca | Aha Mura in Mojca Lukančič | Ivan Simič | [[Bojan Požar]] |- | align=center|063 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|26. junij 2017 | Dan državnosti: 26 let | Kongres levice | Teden arbitraže | Aljuš Pertinač | Sebastjan Jeretič |- | align=center|064 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|27. junij 2017 | Kovačič v DZ vložil podpise za referendum o tiru | Hrvaška od danes v schengenskem sistemu | Ponarejena slika za 7,5 mil. € za kredit pri NLB | Tino Mamič | Ivan Simič |- | align=center|065 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|28. junij 2017 | Se še spomnite slogana "Slovenija, moja dežela? | Bandić bo Titov trg preimenoval v Trg Republike | Natašo Pirc pripeljali z Masseratijem | Bojan Požar | Andreja Jernejčič |- | align=center|066 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|29. junij 2017 | colspan=3 align=center|V finalni oddaji prve sezone je vseh šest stalnih komentatorjev in tudi s telefonskimi klici v živo, komentiralo odločitev arbitražnega sodišča:<br>Sloveniji stik z odprtim morjem in Tomšičeve parcele, Trdinov vrh in Jorasovo območje Hrvaški, ZDA na nobeni strani | Bojan Požar <small>(1. del)</small><br>Sebastjan Jeretič <small>(2. del)</small><br>Tino Mamič <small>(3. del)</small> | Ivan Simič <small>(1. del)</small><br>Andreja Jernejčič <small>(2. del)</small><br>Aljuš Pertinač <small>(3. del)</small> |} == Prva sezona Faktor == === September 2017 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#72A0C1; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#72A0C1; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#72A0C1; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#72A0C1; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#72A0C1; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#72A0C1; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#72A0C1; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|1 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. september 2017 | Gregor Golobič vs Borut Pahor v zadevi TEŠ6 | S čim Miro Cerar plačuje svojega zdravnika? | Košarkarji na čelu z Dragićem še neporaženi | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|[[Mitja Čander]] |- | align=center|2 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. september 2017 | Vohuna Počivalšek in Gašperšič v Kazakhstanu | Šola brez knjig | Prosto po Katancu | [[Tino Mamić|Tino Mamič]] | Bojan Požar <small>(1. del)</small><br>Andreja Jernejčič <small>(2. del)</small> |- | align=center|3 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. september 2017 | Cerar dela iz espejev davčne goljufe | Kdo bo ustavil Srečka Katanca? | Med nogami Nine Pušlar | Lucija Šikovec Ušaj | Ivan Simič |- | align=center|4 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. september 2017 | colspan=2 align=center|Boštjan M. Zupančič: disident, žrtev ali provokator? Kdo je BMZ v resnici? (1. in 2. del) | Košarka z Dragićem; Slovenci evropski hit | [[Boštjan M. Zupančič]] | Bernard Brščič |- | align=center|5 | align=center|Bojan Požar | align=center|11. september 2017 | Spremembe na slovenski medijski scent | Bomo zgodovino OF pisali na novo? | UEFA in Čeferin blokirata VV Faktor | Tino Mamič | Mitja Čander |- | align=center|6 | align=center|Bojan Požar | align=center|12. september 2017 | Začasni gospodar prstanov (1. del) | Začasni gospodar prstanov (2. del) | Himna za novo Miss Slovenije | Blaž Vodopivec | Bernard Brščič |- | align=center|7 | align=center|Bojan Požar | align=center|13. september 2017 | Angelca Likovič za predsednico (1. del) | Angelca Likovič za predsednico (2. del) | Slovenija - evropski prvak v košarki? | [[Matej Lahovnik]] | [[Angelca Likovič]] |- | align=center|8 | align=center|Bojan Požar | align=center|14. september 2017 | Sprta protikorupcijska komisija | Politika sovražnega govora | Dobrodelni pohod v Tivoliju | Lucija Šikovec Ušaj | Sebastjan Jeretič |- | align=center|9 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. september 2017 | Junaki postali prvaki | Luka Dončić - čudežni deček | Damjan Murko rešuje življenje | Matej Lahovnik | Tino Mamič |- | align=center|10 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. september 2017 | Jure Leben - kdo je v resnici? | Afera Pogačnik/arbitraža | Cerar twitta sam sebi | Lucija Šikovec Ušaj | Sebastjan Jeretič |- | align=center|11 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. september 2017 | Kdo je Čeferin? | Novinarke ali piarovke | Kraljica instagrama | Ivan Simič | Bernard Brščič |- | align=center|12 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. september 2017 | Kandidat Šarec | Drugi tir: bitka brez zmagovalca | Ministrica in čakalne vrste | Lucija Šikovec Ušaj | [[Rado Pezdir]] |- | align=center|13 | align=center|Bojan Požar | align=center|25. september 2017 | Po referendumu o drugem tiru | Tektonske spremembe v Nemčiji? | Spet blokada VV Faktorja | Matej Lahovnik | Bernard Brščič |- | align=center|14 | align=center|Bojan Požar | align=center|26. september 2017 | Slovenski banksterji (1. del) | Slovenski banksterji (2. del) | Vrnitev Predina v Stožice | Anže Logar | Tino Mamič |- | align=center|15 | align=center|Bojan Požar | align=center|27. september 2017 | Murko ne bo predsednik (1. del) | Murko ne bo predsednik (2. del) | Poljaki branijo Evropo | [[Damjan Murko]] | [[Aljuš Pertinač]] |- | align=center|16 | align=center|Bojan Požar | align=center|28. september 2017 | Jankovićeva država (1. del) | Jankovićeva država (2. del) | Šiško za predsednika | Bernard Brščič | Rado Pezdir |} === Oktober 2017 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#CD9575; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#CD9575; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#CD9575; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#CD9575; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#CD9575; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#CD9575; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#CD9575; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|17 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|2. oktober 2017 | Kandidat Šiško (1. del) | Kandidat Šiško (2. del) | Kielce poražene | width=140|[[Andrej Šiško]] | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|18 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. oktober 2017 | Cerarjeva srbska posla | Se medij (s)plača? | Blagne - Zaman | Matej Lahovnik | Bernard Nežmah |- | align=center|19 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. oktober 2017 | Slovenija ni Katalonija (1. del) | Slovenija ni Katalonija (2. del) | Mirela na Instagramu | Dejan Steinbuch | Mitja Čander <small>(1. del)</small><br>Lucija Š. Ušaj <small>(2. del)</small> |- | align=center|20 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. oktober 2017 | Zaprimo tajkune | Naprej: naj mu rata | Vrni štipendijo | Vladimir Bilić | [[Tino Mamić|Tino Mamič]] |- | align=center|21 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. oktober 2017 | Slovenija v težavah (1. del) | Slovenija v težavah (2. del) | Pahor hodi Šarec vozi | Jure Dolinar | [[Andreja Jernejčič]] |- | align=center|22 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. oktober 2017 | Kaj čara Milojka (1. del) | Kaj čara Milojka (2. del) | Dama ali drama? | Danijel Bešič Loredan | Marjeta Kuhar |- | align=center|23 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. oktober 2017 | Beg možganov (1. del) | Beg možganov (2. del) | Tožibaba Milojka | Sebastjan Jeretič | [[Igor Lukšič]] |- | align=center|24 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. oktober 2017 | Hude bolečine | Neki ma ta naš Zoki | Žabica | Lucija Šikovec Ušaj | Bernard Brščič |- | align=center|25 | align=center|Bojan Požar | align=center|16. oktober 2017 | Dejan Židan premier? | Ko se prodaja POP TV | Heil Marjan Šarec | [[Matej Lahovnik]] | Tino Mamič |- | align=center|26 | align=center|Bojan Požar | align=center|17. oktober 2017 | Arbitražo imamo, meje ne (1. del) | Arbitražo imamo, meje ne (2. del) | Kdo je s kom?! - Po novem | Dominika Švarc Pipan | [[Zmago Jelinčič Plemeniti|Zmago Jelinčič]] |- | align=center|27 | align=center|Bojan Požar | align=center|18. oktober 2017 | Dejan Židan premier? 2 | Obredno klanje v Sloveniji?! | Kresalova ima težave z davki | Lucija Šikovec Ušaj | Bernard Brščič |- | align=center|28 | align=center|Bojan Požar | align=center|19. oktober 2017 | Minister Klemenčič spet odhaja | Kako bomo volili to nedeljo? | Nadya Bičkova na britanski Zvezde plešejo | Sebastjan Jeretič | Bernard Brščič |- | align=center|VOLITVE | align=center|Bojan Požar | align=center|22. oktober 2017 | Predsedniške volitve 2017 (1. del) | Predsedniške volitve 2017 (2. del) | Predsedniške volitve 2017 (3. del) | [[Dimitrij Rupel]] | Aljuš Pertinač<br>Matej Lahovnik <small>(3. del)</small> |- | align=center|29 | align=center|Bojan Požar | align=center|23. oktober 2017 | Predsedniške volitve (1. del) | Predsedniške volitve (2. del) | Poskrbi za svojo rit | Peter Jančič | Tino Mamič |- | align=center|30 | align=center|Bojan Požar | align=center|24. oktober 2017 | Padli direktor filharmonije (1. del) | Padli direktor filharmonije (2. del) | Okrevaj hitro, Ilka Štuhec | Damjan Damjanovič | Mitja Čander |- | align=center|31 | align=center|Bojan Požar | align=center|25. oktober 2017 | Sporne pogodbe vlade in Magne (1. del) | (Ne)delo ob nedeljah (2. del) | Noseča Tina Maze | Lucija Šikovec Ušaj | [[Ivan Simič]] |- | align=center|32 | align=center|Bojan Požar | align=center|26. oktober 2017 | Kaj se dogaja v pravosodju? (1. del) | Kaj se dogaja v pravosodju? (2. del) | Gal Gjurin piše tudi knjigo | Vinko Gorenak | Bernard Brščič |- | align=center|33 | align=center|Bojan Požar | align=center|30. oktober 2017 | Drugi krog predsedniških volitev (1. del) | Drugi krog predsedniških volitev (2. del)<br>Tereza svetuje zdravo (1. del) | Tereza svetuje zdravo (2. del) | Sebastj. Jeretič <small>(1.,2. del)</small> | Tino Mamič <small>(1.,2. del)</small><br>Tereza Poljanič <small>(2.,3. del)</small> |} === November 2017 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#FC8EAC; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#FC8EAC; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#FC8EAC; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#FC8EAC; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#FC8EAC; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#FC8EAC; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#FC8EAC; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|34 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|2. november 2017 | Nove stranke, nove uganke? (1. del) | Nove stranke, nove uganke? (2. del) | Virant biznisira | width=140|Gregor Kos | width=140|Sebastjan Jeretič |- | align=center|35 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. november 2017 | Prihaja Šiško (1. del) | Prihaja Šiško (2. del) | Ilirija oživljena | [[Andrej Šiško]] | [[Tino Mamić|Tino Mamič]] |- | align=center|36 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. november 2017 | Čigava je banka | Puč ali republika | Kdo ima pravi Guči | Lucija Šikovec Ušaj | Rado Pezdir |- | align=center|37 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. november 2017 | Tajni agent Mifsud (1. del) | Tajni agent Mifsud (2. del) | Požar teče | Dušan Lesjak | Bernard Brščič |- | align=center|38 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. november 2017 | Brez limitov (1. del) | Brez limitov (2. del) | Vatikan nas ne mara | Primož Cimerman | Darko Bulat |- | align=center|VOLITVE | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. november 2017 | Volitve: Pahor ali Šarec? (1. del) | Volitve: Pahor ali Šarec? (2. del) | Volitve: Pahor ali Šarec? (3. del) | Bernard Nežmah <small>(1.,2. del)</small><br>Andraž Zorko <small>(3. del)</small> | [[Igor Lukšič]] |- | align=center|39 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. november 2017 | Pahor zlomil urok? (1. del) | Pahor zlomil urok? (2. del) | Padel je Kiel | Vladimir Bilić | Tino Mamič |- | align=center|40 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. november 2017 | Slovenci iz oaz | Leben vs. Kešeljević | RTV Škrabec | [[Rado Pezdir]] | Ivan Simič |- | align=center|41 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. november 2017 | Reševanje brivca Ahmada (1. del) | Reševanje brivca Ahmada (2. del) | Damijanova pravica | Lucija Šikovec Ušaj | Bernard Brščič |- | align=center|42 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. november 2017 | Vse bi rade Kurza | Dosje Gorenje | France Prešeren | [[Matej Lahovnik]] | Andreja Jernejčič |- | align=center|43 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. november 2017 | Prihaja Eva (1. del) | Prihaja Eva (2. del) | Gremo v kino | [[Eva Irgl]] | Sebastjan Jeretič |- | align=center|44 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. november 2017 | Izbrisani št. 1 (1. del) | Izbrisani št. 2 (2. del) | Zakaj nimamo selektorja | Šime Ivanjko | Milan Cizl |- | align=center|45 | align=center|Bojan Požar | align=center|22. november 2017 | Afera Ahmad Šami | 10 naj pravnikov 2017 | Kazen generala Mladića | Lucija Šikovec Ušaj | Ivan Simič |- | align=center|46 | align=center|Bojan Požar | align=center|23. november 2017 | Pisma guvernerja Jazbeca | NLB skrivalnice | Kučan maneken | Matej Lahovnik | Rado Pezdir |- | align=center|47 | align=center|Bojan Požar | align=center|27. november 2017 | Delo Petra Jančiča (1. del) | Delo Petra Jančiča (2. del) | 18 kart Gucci Korošice | colspan=2 align=center|Peter Jančič |- | align=center|48 | align=center|Bojan Požar | align=center|28. november 2017 | Pravni obraz Kučanove sence (1. del) | Pravni obraz Kučanove sence (2. del) | Državni svetnik Sašo | Igor Omerza | Rado Pezdir |- | align=center|49 | align=center|Bojan Požar | align=center|29. november 2017 | Pravni kaos (1. del) | Pravni kaos (2. del) | Zvonko Fišer | Jurij Toplak | Bernard Brščič |- | align=center|50 | align=center|Bojan Požar | align=center|30. november 2017 | #Iran NLB gate | Volitve v državni svet | Đorđević in Thompson | Sebastjan Jeretič | Bernard Brščič |} === December 2017 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#71BC78; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#71BC78; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#71BC78; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#71BC78; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#71BC78; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#71BC78; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#71BC78; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|51 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. december 2017 | Zadnja Milojkina prevara (1. del) | Zadnja Milojkina prevara (2. del) | Kuha se ćorba | width=140|Marjeta Kralj | width=140|Marušič |- | align=center|52 | align=center|Bojan Požar | align=center|5. december 2017 | Sodni primer Novič (1. del) | Sodni primer Novič (2. del) | Porsche de, preživnina ne | [[Tino Mamić|Tino Mamič]]<br>Petra Janša | Nenad Glücks |- | align=center|53 | align=center|Bojan Požar | align=center|6. december 2017 | Kdo bo koga? (1. del) | Kdo bo koga? (2. del) | Tino Mamič Dalmatino | Sebastjan Jeretič | [[Matej Lahovnik]] |- | align=center|54 | align=center|Bojan Požar | align=center|7. december 2017 | Ustavno sodišče rovari (1. del) | Ustavno sodišče rovari (2. del) | Rop v Leclercu | Mojca Šikovec Ušaj | Rado Pezdir |- | align=center|55 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. december 2017 | Janko Veber (1. del) | Janko Veber (2. del) | Pozor, Luka | Mojca Šikovec Ušaj | Janko Veber |- | align=center|56 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. december 2017 | Bitcoin ali Bitnateg (1. del) | Bitcoin ali Bitnateg (2. del) | Šarec kliče na pomoč | Primož Cimerman | Peter Merc |- | align=center|57 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. december 2017 | Slavni bankrotiranci | Ko udari Tajson | Miro Ostržek | Rado Pezdir | Bernard Brščič |- | align=center|58 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. december 2017 | Čakajoč na Milojko (1. del) | Čakajoč na Milojko (2. del) | Jan Zobec se ne gre več | Marjeta Kuhar | Franc Hočevar |- | align=center|59 | align=center|Bojan Požar | align=center|18. december 2017 | Vili za 1,4 milijarde (1. del) | Vili za 1,4 milijarde (2. del) | Žan prekinil urok | [[Vili Kovačič]] | Bernard Brščič |- | align=center|60 | align=center|Bojan Požar | align=center|19. december 2017 | Zakonca Login (1. del) | Zakonca Login (2. del) | Gucci Korošica S.P. | Silvester Šurla | Tino Mamič |- | align=center|61 | align=center|Bojan Požar | align=center|20. december 2017 | Velika vrnitev | Vsi proti vsem | Triler Milko | Mojca Šikovec Ušaj | Mitja Čander |- | align=center|62 | align=center|Bojan Požar | align=center|21. december 2017 | Perspektive desnice (1. del) | Perspektive desnice (2. del) | Jankovićeva zabava | Boštjan Lahovnik | Sebastjan Jeretič |} === Januar 2018 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#F2B400; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#F2B400; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#F2B400; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#F2B400; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#F2B400; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#F2B400; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#F2B400; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|67<small>{{efn|name=|Med novoletnimi počitnicami so bile na sporedu štiri oddaje Pregled leta 2017, zato se januarja oddaja nadaljuje s 67. oddajo.}}</small> | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. januar 2018 | Hrvatom se meša (1. del) | Hrvatom se meša (2. del) | Pravica do popravka | width=140|Ivan Simič | width=140|Tino Mamič |- | align=center|68 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. januar 2018 | Cerarjeva BMW hohštaplerija | SF postaja WTF | Usojena sta si | Sebastjan Jeretič | Bernard Brščič |- | align=center|69 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. januar 2018 | Kredit dobil, volitve izgubil? (1. del) | Kredit dobil, volitve izgubil? (2. del) | Anuška blokirana | Lucija Šikovec Ušaj | Matej Lahovnik |- | align=center|70 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. januar 2018 | Bodoča voditelja (1. del) | Bodoča voditelja (2. del) | Gremo po medaljo | Julija Humar | Luka Pahor |- | align=center|71 | align=center|Bojan Požar | align=center|15. januar 2018 | Denar tudi za Kučanove (1. del) | Denar tudi za Kučanove (2. del) | Urednik namesto zapornik | Matej Lahovnik | Sebastjan Jeretič |- | align=center|72 | align=center|Bojan Požar | align=center|16. januar 2018 | Slovenci: Stop migrantom | Slovenci: Dražgoše lažgoše | Slovenci: Na potezi Bobinac | Tino Mamič | Bernard Brščič |- | align=center|73 | align=center|Bojan Požar | align=center|17. januar 2018 | Ustrahuje celo šolo | Knjiga Kota 101 | Nisem ubil Gašperja Tiča! | Boštjan M. Turk | Mojca Šikovec Ušaj |- | align=center|74 | align=center|Bojan Požar | align=center|18. januar 2018 | Balkanski posli | Bančnike obsojajo. A res?! | Slovenija ni odšla domov | Rado Pezdir | Mitja Čander |- | align=center|75 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. januar 2018 | Arbitraža: Kdo laže | Slovenija ni/in Balkan | Orli spet letijo | Dominika Švarc Pipan | Tino Mamič |- | align=center|76 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. januar 2018 | Židana čebela | Sponzor Gorenje | Ti, Ronaldo, ti | Andreja Jernejčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|77 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. januar 2018 | Koprivnikarjeva stavka | Se vrača Demos? | Stekle lisice | Mojca Šikovec Ušaj | Ivan Simič |- | align=center|78 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. januar 2018 | @Libertarec (1. del) | @Libertarec (2. del) | Planet pretepov | Tomaž Štih | Rado Pezdir |- | align=center|79 | align=center|Bojan Požar | align=center|29. januar 2018 | Palestina ali Izrael? (1. del) | Palestina ali Izrael? (2. del) | Kdo je kriv za afero Fak? | Jernej Štromajer | Bernard Brščič |- | align=center|80 | align=center|Bojan Požar | align=center|30. januar 2018 | Bizarni tviti Mira Cerarja | Spet so tu bankirji | Takle mamo: Serpentinšek vodi | Matej Lahovnik | Domen Uršič |- | align=center|81 | align=center|Bojan Požar | align=center|31. januar 2018 | Bo Serpentinšek res premier? | Spet nad medije | napovednik | Sebastjan Jeretič | Tino Mamič |} {{noteslist}} === Februar 2018 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#D998A0; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#D998A0; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#D998A0; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#D998A0; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#D998A0; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#D998A0; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#D998A0; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|82 | align=center|Bojan Požar | align=center|1. februar 2018 | Za funkcije so meje Karavanke (1. del) | Za funkcije so meje Karavanke (2. del) | Sufražetka Melanija Trump | width=140|Boštjan M. Zupančič | width=140|Rado Pezdir |- | align=center|83 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. februar 2018 | Fenomen Vujović (1. del) | Fenomen Vujović (2. del) | Požar v parlament | Matej Tušak | Tone Tiselj |- | align=center|84 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. februar 2018 | Tonin vodi NSi (1. del) | Tonin vodi NSi (2. del) | Ko potone pletna | Bernard Brščič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|85 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. februar 2018 | Požar v parlament (1. del) | Požar v parlament (2. del) | Divja Ula na Balu | Bojan Požar | Matej Lahovnik |- | align=center|87 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. februar 2018 | Degenerirana umetnost? (1. del) | Degenerirana umetnost? (2. del) | Slovenija-Francija 1:1 | Andreja Jernejčič | Bernard Brščič |- | align=center|88 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. februar 2018 | Cerar, ocena nezadostno! (1. del) | Cerar, ocena nezadostno! (2. del) | Zadnji bankster | Matej Lahovnik | Igor Lukšič |- | align=center|89 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. februar 2018 | 2. tir - 2. priložnost (1. del) | 2. tir - 2. priložnost (2. del) | Risi proti Jenkijem | Vili Kovačič | Lucija Šikovec Ušaj |- | align=center|90 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. februar 2018 | Zaustavimo tajkune (1. del) | Zaustavimo tajkune (2. del) | Nagrada za preživetje | Bojan Požar | Ivan Simič |- | align=center|91 | align=center|Bojan Požar | align=center|19. februar 2018 | (Ne)plačevanje RTV prispevka | Kam so šli vsi zeleni? | Stekli psi desnice | Lucija Šikovec Ušaj | Vane Gošnik |- | align=center|92 | align=center|Bojan Požar | align=center|20. februar 2018 | Verjeti anketam ali ne? (1. del) | Verjeti anketam ali ne? (2. del) | Novinarji se koljejo? | Sebastjan Jeretič | Boštjan Lahovnik |- | align=center|93 | align=center|Bojan Požar | align=center|21. februar 2018 | Usodne volitve (1. del) | Usodne volitve (2. del) | Program not found | Jernej Štromajer | Boštjan M. Turk |- | align=center|94 | align=center|Bojan Požar | align=center|22. februar 2018 | Fiasko seznamov Ajpesa | Prihaja finančna policija | To Cerar delam Mariboru | Boštjan Lahovnik | Ivan Simič |- | align=center|95 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. februar 2018 | Milojka, go home! (1. del) | Milojka, go home! (2. del) | Funkcionarske živale | Marjeta Kuhar | Danijel Bešič Loredan |- | align=center|96 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|27. februar 2018 | Fakenews vs. sovražni govor (1. del) | Fakenews vs. sovražni govor (2. del) | Hvala, ne | Sebastjan Jeretič | Tino Mamič |- | align=center|97 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|28. februar 2018 | Bo Janši v četrto uspelo? (1. del) | Bo Janši v četrto uspelo? (2. del) | Pikalo : MMB = 8:2 | Lucija Šikovec Ušaj | Bernard Brščič |} === Marec 2018 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#E9D66B; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#E9D66B; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#E9D66B; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#E9D66B; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#E9D66B; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#E9D66B; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#E9D66B; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|98 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|1. marec 2018 | Cerarjeve fatalke (1. del) | Cerarjeve fatalke (2. del) | Ga ga miško skliznil | width=140|Bojan Požar | width=140|Rado Pezdir |- | align=center|99 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. marec 2018 | Za otroke gre! (1. del) | Za otroke gre! (2. del) | Selektivni seksizem | Mateja Černič | Primož Verbič |- | align=center|100 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. marec 2018 | SMC ekonomija = polomija (1. del) | SMC ekonomija = polomija (2. del) | Kdo je tu nor | Matej Lahovnik | Ivan Simič |- | align=center|101 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. marec 2018 | Cerar, somrak etike (1. del) | Cerar, somrak etike (2. del) | Vodušek ni faktor | Bernard Brščič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|102 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. marec 2018 | Zadnji bankster (1. del) | Zadnji bankster (2. del) | Tir je, vsaj maketa | Rado Pezdir | Bojan Požar |- | align=center|103 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. marec 2018 | Bojan Požar že v parlamentu | SDS/SD ali LMŠ/LNBP? | Dragi tir: najdražja maketa | Igor Lukšič | Bernard Brščič |- | align=center|104 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. marec 2018 | MKC ali mi? (1. del) | MKC ali mi? (2. del) | V svojih čevljih | Marjeta Kuhar | Danijel Bešič Loredan |- | align=center|105 | align=center|Bojan Požar | align=center|14. marec 2018 | Drugega tira ni več (1. del) | Drugega tira ni več (2. del) | Klavrno bodo končali | Vili Kovačič | Tino Mamič |- | align=center|106 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. marec 2018 | Miro se ne gre več (1. del) | Miro se ne gre več (2. del) | Miro odhaja, Milojka ostaja | Bojan Požar | Matej Lahovnik |- | align=center|107 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. marec 2018 | Afera Zahovič (1. del) | Afera Zahovič (2. del) | Kršinar v Bučkah! | Andreja Jernejčič | Ivan Simič |- | align=center|108 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. marec 2018 | Miro odstopi/Tednik odpade | Cerarjev odstop +/- | Dobrodelni Keber | Tino Mamič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|109 | align=center|Bojan Požar | align=center|21. marec 2018 | Zakaj afera Zahovič | Slovenija, albanska oaza?! | 1,3 intervjuje na dan | Lucija Šikovec Ušaj | Bernard Brščič |- | align=center|110 | align=center|Bojan Požar | align=center|22. marec 2018 | Nove službe za naše | Neverjetni politični prestopniki | Zahovič lahko ostane | Matej Lahovnik | Rado Pezdir |- | align=center|111 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. marec 2018 | Birokracija nas ubija! (1. del) | Birokracija nas ubija! (2. del) | Formula 1 se vrača | Tino Mamič | Ivan Simič |- | align=center|112 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|27. marec 2018 | Prevzem Pro plus DA/NE? (1. del) | Prevzem Pro plus DA/NE? (2. del) | Ingrid lovi slavne | Tomi Hrovat | Sebastjan Jeretič |- | align=center|113 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|28. marec 2018 | Bolje zanje, ne nas! | Šaršev program petošolca | Po Katančevih poteh | Lucija Šikovec Ušaj | Bernard Brščič |- | align=center|114 | align=center|Bojan Požar | align=center|29. marec 2018 | Evropa ali Rusija? | Sporni tožilec Furlan | Bratuškova fintira upokojence | Boštjan M. Turk | Rado Pezdir |} === April 2018 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#A4DDED; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#A4DDED; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#A4DDED; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#A4DDED; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#A4DDED; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#A4DDED; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#A4DDED; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|115 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. april 2018 | Profi šport igra na srečo? (1. del) | Profi šport igra na srečo? (2. del) | Cerar odstopil, ne obupal | width=140|Matej Oražem | width=140|Ivan Simič |- | align=center|116 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. april 2018 | Janković v naletu (1. del) | Janković v naletu (2. del) | CR7 emoliral Juve | Bernard Brščič | Tino Mamič |- | align=center|117 | align=center|Bojan Požar | align=center|5. april 2018 | Neverjetni politični prestopniki (1. del) | Neverjetni politični prestopniki (2. del) | Eva Erjavec pa uživa | Matej Lahovnik | Rado Pezdir |- | align=center|118 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. april 2018 | Je profi šport predrag (1. del) | Je profi šport predrag (2. del) | Zakaj Angleži ne sodijo na SP? | Ivan Simič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|119 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. april 2018 | Srbija ali Švica (1. del) | Srbija ali Švica (2. del) | ZZ Top je nazaj! | Andreja Jernejčič | Gašper Ferjan |- | align=center|120 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. april 2018 | Janša toži za slab miljon | Orbanizacija da ali ne? | Edini-diamant-Džeko | Lucija Šikovec Ušaj | Boštjan M. Turk |- | align=center|121 | align=center|Bojan Požar | align=center|12. april 2018 | Odkartana SLS | Tožilstvo nad Pahorja | Naši lumpi se ne bodo opravičili | Bernard Brščič | Tino Mamič |- | align=center|122 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. april 2018 | Volitve bodo 3. junija (1. del) | Volitve bodo 3. junija (2. del) | Fučka se mu! | Igor Lukšič | Bojan Požar |- | align=center|123 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. april 2018 | Prihaja SSSS! | Kloaka sredi mesta | Šarec na pručki | Bernard Brščič | Boštjan M. Turk |- | align=center|124 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. april 2018 | Ženske v politiki (1. del) | Ženske v politiki (2. del) | Neusklajeno o Požarju | Andreja Jernejčič | Ivan Simič |- | align=center|125 | align=center|Bojan Požar | align=center|19. april 2018 | Bitcoin. Kako zaslužiti (1. del) | Bitcoin. Kako zaslužiti (2. del) | Požarjevcev nas je 638 | colspan=2 align=center|Andrej Bohinc |- | align=center|126 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. april 2018 | Kaj čaka naslednjo vlado (1. del) | Kaj čaka naslednjo vlado (2. del) | Cerar odstopi - SD kolesari | Metka Zorec | Gregor Macedoni |- | align=center|127 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. april 2018 | Prihaja 3. svetovna vojna? (1. del) | Prihaja 3. svetovna vojna? (2. del) | Anticepilci slavijo | Bernard Brščič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|128 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. april 2018 | Za Karavanke gre (1. del) | Za Karavanke gre (2. del) | Razpuščeni parlament razpada | Boštjan M. Turk | Tino Mamič |- | align=center|129 | align=center|Bojan Požar | align=center|26. april 2018 | Mešetarjenje ljubljanskega župana (1. del) | Mešetarjenje ljubljanskega župana (2. del) | Začasno slovo | Lucija Šikovec Ušaj | Bernard Brščič |} === Maj 2018 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#A9A9A9; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#A9A9A9; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#A9A9A9; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#A9A9A9; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#A9A9A9; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#A9A9A9; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#A9A9A9; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|130 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. maj 2018 | Eksluzivno razkrivamo dve, kjer mu kaže odlično | Dr. Miro Cerar navija za dnevnice | Champions Basket League je drugorazredna | width=140|Bernard Brščič | width=140|Tino Mamič |- | align=center|131 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. maj 2018 | Resnica o Magni (1. del) | Resnica o Magni (2. del) | Je Avdič fašist? | Ivan Simič | Boštjan M. Turk |- | align=center|132 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. maj 2018 | Prvo predvolilno soočenje (1. del) | Prvo predvolilno soočenje (2. del) | Skrivnostni poslanki | Matej Lahovnik | Bojan Požar |- | align=center|133 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. maj 2018 | Klinc pa taka politika (1. del) | Klinc pa taka politika (2. del) | Požar z avtobusom v DZ! | Sebastjan Jeretič | Tino Mamič |- | align=center|134 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. maj 2018 | Globoka država (1. del) | Globoka država (2. del) | Gorenje dobiva stratega | Bernard Brščič | Rado Pezdir |- | align=center|135 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. maj 2018 | 2. tir = 2. priložnost (1. del) | 2. tir = 2. priložnost (2. del) | Izralel, 12 točk! | Vili Kovačič | Bojan Požar |- | align=center|136 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. maj 2018 | Je Šarec material za PV? (1. del) | Je Šarec material za PV? (2. del) | Cele, Cele bo prvak | Lucija Šikovec Ušaj | Ivan Kenda |- | align=center|137 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. maj 2018 | Državljan K. vs Državljan C. (1. del) | Državljan K. vs Državljan C. (2. del) | Oblak lovi evropsko krono | Bernard Nežmah | Sebastjan Jeretič |- | align=center|138 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. maj 2018 | Prihajajo (1. del) | Prihajajo (2. del) | Oblak in Dončič evropska prvaka! | Bojan Požar | Bernard Brščič |- | align=center|139 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. maj 2018 | Vsi proti Janši (1. del) | Vsi proti Janši (2. del) | Messi, sedi pet! | Bojan Požar | Sebastjan Jeretič |- | align=center|140 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. maj 2018 | Cenzura ali diktatura? (1. del) | Cenzura ali diktatura? (2. del) | Valter se poslavlja | Tino Mamič | Gašper Ferjan |- | align=center|141 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. maj 2018 | Štajerci mamo pun kufer! (1. del) | Štajerci mamo pun kufer! (2. del) | Odločil bo zadnji krog | Boštjan M. Turk | Bojan Požar |- | align=center|142 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|28. maj 2018 | Združena desnica: blef ali resnica? (1. del) | Združena desnica: blef ali resnica? (2. del) | Real, Olimpija in Videk | Norma Korošec | Bernard Brščič |- | align=center|143 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|29. maj 2018 | TV soočenja (1. del) | TV soočenja (2. del) | Zlatko (spet) odhaja | Sebastjan Jeretič | Boštjan M. Turk |- | align=center|144 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|30. maj 2018 | 75 na dan, vsak dan (1. del) | 75 na dan, vsak dan (2. del) | Kemal za Požarja | Bojan Požar | Tino Mamič |- | align=center|145 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|31. maj 2018 | 33 točk = 2. priložnost (1. del) | 33 točk = 2. priložnost (2. del) | Joc kupuje Olimpijo | Bojan Požar <small>(1. del)</small> | Jurij Krajnc |} === Junij 2018 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#F2B400; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#F2B400; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#F2B400; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#F2B400; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#F2B400; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#F2B400; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#F2B400; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|146 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. junij 2018 | colspan=3 align=center|Volitve 2018 (posebna dvourna povolilna oddaja) | width=140|Igor Lukšič <small>(1.,2. del)</small><br>Bernard Nežmah <small>(3.,4. del)</small><br>Norma Korošec <small>(5. del)</small> | width=140|Boštjan M. Turk <small>(1.,2. del)</small><br>S. Jeretič <small>(3.,4. del)</small><br>Marko Pavlišič <small>(5. del)</small> |- | align=center|147 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. junij 2018 | Janša, Šarec ali XY? (1. del) | Janša, Šarec ali XY? (2. del) | ZUT se je poslovil | Matej Lahovnik | Bojan Požar |- | align=center|148 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. junij 2018 | Bo SAB postala SBAB? | Za ekonomijo gre | Ramos stresel Kariusa | Ivan Simič | Tino Mamič |- | align=center|149 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. junij 2018 | Zakaj je zmagala SDS? (1. del) | Zakaj je zmagala SDS? (2. del) | 15% Mira Cerarja | Lucija Šikovec Ušaj | Bernard Brščič |- | align=center|150 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. junij 2018 | Veni, vidi, Zmago! (1. del) | Veni, vidi, Zmago! (2. del) | Rop Jankovica | Zmago Jelinčič | Andreja Jernejčič |- | align=center|151 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. junij 2018 | Šarčeva izhodišča (1. del) | Šarčeva izhodišča (2. del) | Rafa kralj peska | Igor Lukšič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|152 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. junij 2018 | Verbalni delikt se vrača (1. del) | Verbalni delikt se vrača (2. del) | Mehičani trenirajo kot nori | Ivan Simič | Boštjan M. Turk |- | align=center|153 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. junij 2018 | Resničnostni šov Trumpa (1. del) | Resničnostni šov Trumpa (2. del) | Tonin obdaroval Šarca | Bernard Brščič | Tino Mamič |- | align=center|154 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. junij 2018 | Kliči bademajstra za Mercator (1. del) | Kliči bademajstra za Mercator (2. del) | Mundial se začenja | Bojan Požar | Rado Pezdir |- | align=center|155 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. junij 2018 | Ustavite desnico 2.0 (1. del) | Ustavite desnico 2.0 (2. del) | Ko zagrmi mali zeleni | Sebastjan Jeretič | Boštjan M. Turk |- | align=center|156 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. junij 2018 | Delali bomo dlje za manj (1. del) | Delali bomo dlje za manj (2. del) | Karta Balkana | Bojan Požar | Marko Pavlešič |- | align=center|157 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. junij 2018 | LDS vstaja od mrtvih (1. del) | LDS vstaja od mrtvih (2. del) | Zahovič ostaja | Matej Lahovnik | Bojan Požar |- | align=center|158 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. junij 2018 | VV Faktor (1. del) | VV Faktor (2. del) | Lado bo zibal | Bernard Brščič | Tino Mamič |} == Druga sezona == === September 2018 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#CD9575; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#CD9575; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#CD9575; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#CD9575; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#CD9575; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#CD9575; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#CD9575; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|159 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. september 2018 | Ekipa, da te skipa! (1. del) | Ekipa, da te skipa! (2. del) | Košar13. vlada | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|160 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. september 2018 | Štajerska varda (1. del) | Štajerska varda (2. del) | Štajerska varda (3. del) | Andrej Šiško | Roman Vodeb |- | align=center|161 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. september 2018 | Cerkev in morala (1. del) | Cerkev in morala (2. del) | Cerkev in morala (3. del) | Norma Korošec | Bojan Požar |- | align=center|162 | align=center|Bojan Požar | align=center|6. september 2018 | Blišč in beda (1. del) | Blišč in beda (2. del) | Blišč in beda (3. del) | Peter Jančič | Rok Čakš |- | align=center|163 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. september 2018 | Čigav je Šiško? (1. del) | Čigav je Šiško? (2. del) | Čigav je Šiško? (3. del) | Lucija Šikovec Ušaj | Marko Pavlišič |- | align=center|164 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. september 2018 | Zakaj Šarec? (1. del) | Zakaj Šarec? (2. del) | Zakaj Šarec? (3. del) | colspan=2 align=center|Zmago Jelinčič Plemeniti |- | align=center|165 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. september 2018 | Bitka za Maribor! (1. del) | Bitka za Maribor! (2. del) | Bitka za Maribor! (3. del) | Bojan Požar | Novak |- | align=center|166 | align=center|Bojan Požar | align=center|13. september 2018 | Kam plove SLS? (1. del) | Kam plove SLS! (2. del) | Kam plove SLS! (3. del) | Marjan Podobnik | Boštjan M. Turk |- | align=center|167 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. september 2018 | 13. vlada (1. del) | 13. vlada (2. del) | 13. vlada (3. del) | Sebastjan Jeretič | Ivan Simič |- | align=center|168 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. september 2018 | Afera Črnčec (1. del) | Afera Črnčec (2. del) | Afera Črnčec (3. del) | Peter Jančič | Nenad Glücks |- | align=center|169 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. september 2018 | Priključitev primorske (1. del) | Priključitev primorske (2. del) | Priključitev primorske (3. del) | Bernard Brščič | Tino Mamič |- | align=center|170 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. september 2018 | Sovražni govor! (1. del) | Sovražni govor! (2. del) | Sovražni govor! (3. del) | Igor Lukšič | Rado Pezdir |- | align=center|171 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. september 2018 | Kučan vs. Janša (1. del) | Kučan vs. Janša (2. del) | Kučan vs. Janša (3. del) | Roman Vodeb | Boštjan M. Turk |- | align=center|172 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. september 2018 | Pravosodje ali brezplodje? (1. del) | Pravosodje ali brezplodje? (2. del) | Pravosodje ali brezplodje? (3. del) | Lucija Šikovec Ušaj | Damir Ivančič |- | align=center|173 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. september 2018 | 2. tir in Karavanke (1. del) | 2. tir in Karavanke (2. del) | 2. tir in Karavanke (3. del) | Emil Milan Pintar | Marko Pavlišič |- | align=center|174 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|27. september 2018 | Klinčeva EU! (1. del) | Klinčeva EU! (2. del) | Klinčeva EU! (3. del) | Vladimir B. | Novak |} === Oktober 2018 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#F2B400; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#F2B400; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#F2B400; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#F2B400; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#F2B400; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#F2B400; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#F2B400; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|175 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|1. oktober 2018 | Korupcija po @kobo00 (1. del) | Korupcija po @kobo00 (2. del) | Korupcija po @kobo00 (3. del) | width=140|Bernard Brščič | width=140|Sebastjan Jeretič |- | align=center|176 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|2. oktober 2018 | Verouk v šoli! (1. del) | Verouk v šoli! (2. del) | Verouk v šoli! (3. del) | Norma M. Korošec | Igor Lukšič |- | align=center|177 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. oktober 2018 | Od Kučana do Mermala (1. del) | Od Kučana do Mermala (2. del) | Od Kučana do Mermala (3. del) | Bojan Požar | Tino Mamič |- | align=center|178 | align=center|Bojan Požar | align=center|4. oktober 2018 | Lokalne volitve (1. del) | Lokalne volitve (2. del) | Lokalne volitve (3. del) | colspan=2 align=center|Anže Logar |- | align=center|179 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. oktober 2018 | Levica proti kapitalu (1. del) | Levica proti kapitalu (2. del) | Levica proti kapitalu (3. del) | Lucija Šikovec Ušaj | Ivan Simič |- | align=center|180 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. oktober 2018 | Domanjko za župana (1. del) | Domanjko za župana (2. del) | Domanjko za župana (3. del) | Igor Domanjko | Novak |- | align=center|181 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. oktober 2018 | Židanov veliki pohod (1. del) | Židanov veliki pohod (2. del) | Židanov veliki pohod (3. del) | Roman Vodeb | Bojan Požar |- | align=center|182 | align=center|Bojan Požar | align=center|11. oktober 2018 | Daleč je Amerika (1. del) | Daleč je Amerika (2. del) | Daleč je Amerika (3. del) | B. Cerar | Dejan Steinbuch |- | align=center|183 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. oktober 2018 | Perutnine ne damo! (1. del) | Perutnine ne damo! (2. del) | Perutnine ne damo! (3. del) | Bernard Brščič | Boštjan M. Turk |- | align=center|184 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. oktober 2018 | Ponosni na Izolo (1. del) | Ponosni na Izolo (2. del) | Ponosni na Izolo (3. del) | Evgenij Komljanec | Sebastjan Jeretič |- | align=center|185 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. oktober 2018 | Domoljubje ali sovražni govor? (1. del) | Domoljubje ali sovražni govor? (2. del) | Domoljubje ali sovražni govor? (3. del) | Norma M. Korošec | Bojan Požar |- | align=center|186 | align=center|Bojan Požar | align=center|18. oktober 2018 | Prodaja NLB (1. del) | Kučanov sovražni govor (2. del) | Kučanov sovražni govor (3. del) | Rado Pezdir <small>(1. del)</small> | Nenad Glücks <small>(1., 2. del)</small> |- | align=center|187 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. oktober 2018 | Socialistična Slovenija (1. del) | Socialistična Slovenija (2. del) | Socialistična Slovenija (3. del) | Igor Lukšič | Marko Pavlišič |- | align=center|188 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. oktober 2018 | Vsi smo Tadej! (1. del) | Vsi smo Tadej! (2. del) | Vsi smo Tadej! (3. del) | Tadej Strehovec | Tino Mamič |- | align=center|189 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. oktober 2018 | Prešiček na kulturi (1. del) | Prešiček na kulturi (2. del) | Prešiček na kulturi (3. del) | Novak | Boštjan M. Turk |- | align=center|190 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. oktober 2018 | Prihaja marihuana (1. del) | Prihaja marihuana (2. del) | Prihaja marihuana (3. del) | Tamara Lah Turnšek | Tomaž Koren |- | align=center|191 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|29. oktober 2018 | Davek na nepremičnine (1. del) | Davek na nepremičnine (2. del) | Davek na nepremičnine (3. del) | Lucija Šikovec Ušaj | Ivan Simič |- | align=center|192 | align=center|Bojan Požar | align=center|30. oktober 2018 | Jani Božič (1. del) | Jani Božič (2. del) | Jani Božič (3. del) | colspan=2 align=center|Jani Božič |} === November 2018 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#CD9575; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#CD9575; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#CD9575; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#CD9575; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#CD9575; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#CD9575; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#CD9575; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|193 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. november 2018 | Mafijski klan Jank. (1. del) | Mafijski klan Jank. (2. del) | Mafijski klan Jank. (3. del) | width=140|Bernard Brščič | width=140|Tino Mamič |- | align=center|194 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. november 2018 | Fatalke ali radodajke (1. del) | Fatalke ali radodajke (2. del) | Fatalke ali radodajke (3. del) | Sebastjan Jeretič | Roman Vodeb |- | align=center|195 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. november 2018 | Maribor in Ljubljana (1. del) | Maribor in Ljubljana (2. del) | Maribor in Ljubljana (3. del) | Bojan Požar | Boštjan M. Zupančič |- | align=center|196 | align=center|Bojan Požar | align=center|8. november 2018 | Udba (1. del) | Udba (2. del) | Udba (3. del) | Rado Pezdir | Igor Omerza |- | align=center|197 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. november 2018 | Nogometna grozljivka? (1. del) | Nogometna grozljivka? (2. del) | Nogometna grozljivka? (3. del) | Ivan Simič | Igor Lukšič |- | align=center|198 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. november 2018 | Poceni NLB (1. del) | Poceni NLB (2. del) | Poceni NLB (3. del) | Bernard Brščič | Marko Pavlišič |- | align=center|199 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. november 2018 | Pravosodje = cona somraka (1. del) | Pravosodje = cona somraka (2. del) | Pravosodje = cona somraka (3. del) | Damir Ivančič | Bojan Požar |- | align=center|200 | align=center|Bojan Požar | align=center|14. november 2018 | Vzpon in padec Bandellija (1. del) | Vzpon in padec Bandellija (2. del) | Vzpon in padec Bandellija (3. del) | Bernard Brščič | Tino Mamič |- | align=center|201 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. november 2018 | ZJ in Arsenovič (1. del) | ZJ in Arsenovič (2. del) | ZJ in Arsenovič (3. del) | Lucija Šikovec Ušaj | Novak |- | align=center|202 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. november 2018 | Vse stranke pod tanke (1. del) | Vse stranke pod tanke (2. del) | Vse stranke pod tanke (3. del) | Igor Lukšič | Roman Vodeb |- | align=center|203 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. november 2018 | Trilaterala v Ljubljani (1. del) | Trilaterala v Ljubljani (2. del) | Trilaterala v Ljubljani (3. del) | Sebastjan Jeretič | Bojan Požar |- | align=center|204 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. november 2018 | Intervju z Vodopivcem (1. del) | Intervju z Vodopivcem (2. del) | Intervju z Vodopivcem (3. del) | colspan=2 align=center|Blaž Vodopivec |- | align=center|205 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. november 2018 | Marakeška deklaracija (1. del) | Marakeška deklaracija (2. del) | Marakeška deklaracija (3. del) | Vinko Gorenak | Jernej Vrtovec |- | align=center|206 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|27. november 2018 | Kuhamo za (1. del) | Kuhamo za (2. del) | Kuhamo za (3. del) | Tereza Poljanič | Viki Grošelj |- | align=center|207 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|28. november 2018 | Franca vodi! (1. del) | Franca vodi! (2. del) | Franca vodi! (3. del) | colspan=2 align=center|Franc Kangler |- | align=center|208 | align=center|Bojan Požar | align=center|29. november 2018 | Čigava bo slovenska obala (1. del) | Čigava bo slovenska obala (2. del) | Čigava bo slovenska obala (3. del) | Sebastjan Jeretič | Evgenij Komljanec |} === December 2018 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#FFFF99; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#FFFF99; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#FFFF99; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#FFFF99; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#FFFF99; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#FFFF99; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#FFFF99; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|209 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. december 2018 | Smrt fašizmu, svoboda govoru! (1. del) | Smrt fašizmu, svoboda govoru! (2. del) | Smrt fašizmu, svoboda govoru! (3. del) | width=140|Norma Korošec | width=140|Tino Mamič |- | align=center|210 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. december 2018 | Kaj še ostane desnici? (1. del) | Kaj še ostane desnici? (2. del) | Kaj še ostane desnici? (3. del) | Bernard Brščič | Boštjan M. Turk |- | align=center|211 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. december 2018 | Politična usoda Alenke Bratušek (1. del) | Politična usoda Alenke Bratušek (2. del) | Politična usoda Alenke Bratušek (3. del) | Bojan Požar | Marko Pavlišič |- | align=center|212 | align=center|Bojan Požar | align=center|6. december 2018 | Karavanke + druge gradnje (1. del) | Karavanke + druge gradnje (2. del) | Karavanke + druge gradnje(3. del) | Ivan Simič | Emil Milan Pintar |- | align=center|213 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. december 2018 | Stranke in finance (1. del) | Stranke in finance (2. del) | Stranke in finance (3. del) | Bernard Nežmah | Peter Jančič |- | align=center|214 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. december 2018 | Še premalo smo jih (1. del) | Še premalo smo jih (2. del) | Še premalo smo jih (3. del) | Roman Vodeb | Tino Mamič |- | align=center|215 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. december 2018 | Šarec na preizkušnji (1. del) | Šarec na preizkušnji (2. del) | Šarec na preizkušnji (3. del) | Bojan Požar | Lucija Šikovec Ušaj |- | align=center|216 | align=center|Bojan Požar | align=center|13. december 2018 | Pariz gori, Macron beži (1. del) | Pariz gori, Macron beži (2. del) | Pariz gori, Macron beži (3. del) | Boštjan M. Zupančič | Rado Pezdir |- | align=center|217 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. december 2018 | Boj je mrtev, naj živi (1. del) | Boj je mrtev, naj živi (2. del) | Boj je mrtev, naj živi (3. del) | Norma Korošec | Roman Vodeb |- | align=center|218 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. december 2018 | Kako bomo volili (1. del) | Kako bomo volili (2. del) | Kako bomo volili (3. del) | Bernard Brščič | Marko Pavlišič |- | align=center|219 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. december 2018 | Ženske imajo komando (1. del) | Ženske imajo komando (2. del) | Ženske imajo komando (3. del) | Igor Lukšič | Bojan Požar |- | align=center|220 | align=center|Bojan Požar | align=center|20. december 2018 | Prvih 100 dni (1. del) | Prvih 100 dni (2. del) | Prvih 100 dni (3. del) | Bernard Brščič | Tino Mamič |} === Januar 2019 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#D8B2D1; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#D8B2D1; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#D8B2D1; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#D8B2D1; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#D8B2D1; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#D8B2D1; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#D8B2D1; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|221 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. januar 2019 | Dvig minimalca (1. del) | Dvig minimalca (2. del) | Dvig minimalca (3. del) | width=140|Ivan Simič | width=140|Sebastjan Jeretič |- | align=center|222 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. januar 2019 | Katedrala svobode? (1. del) | Katedrala svobode? (2. del) | Katedrala svobode? (3. del) | Boštjan M. Turk | Novak |- | align=center|223 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. januar 2019 | Kdo minira 2. tir? (1. del) | Kdo minira 2. tir? (2. del) | Kdo minira 2. tir? (3. del) | Vili Kovačič | Lucija Šikovec Ušaj |- | align=center|224 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. januar 2019 | Danilo Slivnik in memorium (1. del) | Danilo Slivnik in memorium (2. del) | Danilo Slivnik in memorium (3. del) | Silvester Šurla | Dejan Steinbuch |- | align=center|225 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. januar 2019 | G.. je OK (1. del) | G.. je OK (2. del) | G.. je OK (3. del) | Norma Korošec | Roman Vodeb |- | align=center|226 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. januar 2019 | Trump je na polovici (1. del) | Trump je na polovici (2. del) | Trump je na polovici (3. del) | Igor Lukšič | Bernard Brščič |- | align=center|227 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. januar 2019 | Afera Vilfan in davki (1. del) | Afera Vilfan in davki (2. del) | Afera Vilfan in davki (3. del) | Ivan Simič | Marko Pavlišič |- | align=center|228 | align=center|Bojan Požar | align=center|17. januar 2019 | Dobri mož iz Negove (1. del) | Dobri mož iz Negove (2. del) | Dobri mož iz Negove (3. del) | Igor Kršinar | Tino Mamič |- | align=center|229 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. januar 2019 | Afera Kobal in plagiat (1. del) | Afera Kobal in plagiat (2. del) | Afera Kobal in plagiat (3. del) | Novak | Boštjan M. Turk |- | align=center|230 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. januar 2019 | Mater smo voli (1. del) | Mater smo voli (2. del) | Mater smo voli (3. del) | Lucija Šikovec Ušaj | Sebastjan Jeretič |- | align=center|231 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. januar 2019 | Brexit ali no exit (1. del) | Brexit ali no exit (2. del) | Brexit ali no exit (3. del) | Igor Lukšič | Bernard Brščič |- | align=center|232 | align=center|Bojan Požar | align=center|24. januar 2019 | Enfant Terrible (1. del) | Enfant Terrible (2. del) | Enfant Terrible (3. del) | colspan=2 align=center|Milan Balažic |- | align=center|233 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|28. januar 2019 | Afera Prešiček (1. del) | Afera Prešiček (2. del) | Afera Prešiček (3. del) | Novak | Roman Vodeb |- | align=center|234 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|29. januar 2019 | Je krščanska Evropa passe? (1. del) | Je krščanska Evropa passe? (2. del) | Je krščanska Evropa passe? (3. del) | Norma Korošec | Tino Mamič |- | align=center|235 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|30. januar 2019 | Klinc pa tak proračun (1. del) | Klinc pa tak proračun (2. del) | Klinc pa tak proračun (3. del) | Ivan Simič | Marko Pavlišič |- | align=center|236 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|31. januar 2019 | Kobal, Vilfan, Prešiček, Arsenovič (1. del) | Kobal, Vilfan, Prešiček, Arsenovič (2. del) | Kobal, Vilfan, Prešiček, Arsenovič (3. del) | Nenad Glücks | Boštjan M. Turk |} === Februar 2019 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#FED8B1; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#FED8B1; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#FED8B1; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#FED8B1; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#FED8B1; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#FED8B1; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#FED8B1; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|237 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. februar 2019 | Kurz, Salvini ali Orban? (1. del) | Kurz, Salvini ali Orban? (2. del) | Kurz, Salvini ali Orban? (3. del) | width=140|Bernard Brščič | width=140|Sebastjan Jeretič |- | align=center|238 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. februar 2019 | Stari... vs. mlade pištole (1. del) | Stari... vs. mlade pištole (2. del) | Stari... vs. mlade pištole (3. del) | Igor Lukšič | Tino Mamič |- | align=center|239 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. februar 2019 | Primer Šiško se ponavlja (1. del) | Primer Šiško se ponavlja (2. del) | Primer Šiško se ponavlja (3. del) | Gašper Ferjan | Lucija Šikovec Ušaj |- | align=center|240 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. februar 2019 | Denar sveta vladar (1. del) | Denar sveta vladar (2. del) | Denar sveta vladar (3. del) | Jernej Vrtovec | Rado Pezdir |- | align=center|241 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. februar 2019 | Kulturac (1. del) | Kulturac (2. del) | Kulturac (3. del) | Novak | Roman Vodeb |- | align=center|242 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. februar 2019 | Bog, družina, domovina (1. del) | Bog, družina, domovina (2. del) | Bog, družina, domovina (3. del) | Norma Korošec | Marko Pavlišič |- | align=center|243 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. februar 2019 | Maduro ali Guaido? (1. del) | Maduro ali Guaido? (2. del) | Maduro ali Guaido? (3. del) | Igor Lukšič | Bernard Brščič |- | align=center|244 | align=center|Bojan Požar | align=center|14. februar 2019 | Od Munde do Murglove (1. del) | Od Munde do Murglove (2. del) | Od Munde do Murglove (3. del) | colspan=2 align=center|Vinko Gorenak |- | align=center|245 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. februar 2019 | Primorske ne damo (1. del) | Primorske ne damo (2. del) | Primorske ne damo (3. del) | Sebastjan Jeretič | Tino Mamič |- | align=center|246 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. februar 2019 | Za sendvič prišel, za sendvič odšel (1. del) | Za sendvič prišel, za sendvič odšel (2. del) | Za sendvič prišel, za sendvič odšel (3. del) | Marko Pavlišič | Roman Vodeb |- | align=center|247 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. februar 2019 | Marjane, Marjane (1. del) | Marjane, Marjane (2. del) | Marjane, Marjane (3. del) | Ivan Simič | Boštjan M. Turk |- | align=center|248 | align=center|Bojan Požar | align=center|21. februar 2019 | Lepo je biti bankster (1. del) | Lepo je biti bankster (2. del) | Lepo je biti bankster (3. del) | Anže Logar | Rado Pezdir |- | align=center|249 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. februar 2019 | Vražje Slovenke šibajo in letijo (1. del) | Vražje Slovenke šibajo in letijo (2. del) | Vražje Slovenke šibajo in letijo (3. del) | Urša Lampret | Alenka Dovžan |- | align=center|250 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. februar 2019 | Kam gre slovenska glasba? (1. del) | Kam gre slovenska glasba? (2. del) | Kam gre slovenska glasba? (3. del) | Igor Pirkovič | Jernej Dirnberk |- | align=center|251 | align=center|Bojan Požar | align=center|27. februar 2019 | Tako nas vidijo... (1. del) | Tako nas vidijo... (2. del) | Tako nas vidijo... (3. del) | Norma M. Korošec | Novak |- | align=center|252 | align=center|Bojan Požar | align=center|28. februar 2019 | Vlada dan potem (1. del) | Vlada dan potem (2. del) | Vlada dan potem (3. del) | Igor Lukšič | Bernard Brščič |} === Marec 2019 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#72A0C1; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#72A0C1; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#72A0C1; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#72A0C1; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#72A0C1; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#72A0C1; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#72A0C1; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|253 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. marec 2019 | Vladna kriza (1. del) | Vladna kriza (2. del) | Vladna kriza (3. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|254 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. marec 2019 | V primežu levice (1. del) | V primežu levice (2. del) | V primežu levice (3. del) | Tino Mamič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|255 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. marec 2019 | Od Pozniča do Arsenoviča (1. del) | Od Pozniča do Arsenoviča (2. del) | Od Pozniča do Arsenoviča (3. del) | Roman Vodeb | Boštjan M. Turk |- | align=center|256 | align=center|Bojan Požar | align=center|7. marec 2019 | 2. tir = korupcija (1. del) | 2. tir = korupcija (2. del) | 2. tir = korupcija (3. del) | Ivan Simič | Jože Duhovnik |- | align=center|257 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. marec 2019 | Mučeniki (1. del) | Mučeniki (2. del) | Mučeniki (3. del) | Lucija Šikovec Ušaj | Norma M. Korošec |- | align=center|258 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. marec 2019 | Politična smrt SMC (1. del) | Politična smrt SMC (2. del) | Politična smrt SMC (3. del) | Marko Pavlišič | Novak |- | align=center|259 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. marec 2019 | Polovica mandata (1. del) | Polovica mandata (2. del) | Polovica mandata (3. del) | Igor Lukšič | Bernard Brščič |- | align=center|260 | align=center|Bojan Požar | align=center|14. marec 2019 | Mladina, udba, mafija (1. del) | Mladina, udba, mafija (2. del) | Mladina, udba, mafija (3. del) | Igor Omerza | Rado Pezdir |- | align=center|261 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. marec 2019 | Odr... si jo je (1. del) | Odr... si jo je (2. del) | Odr... si jo je (3. del) | Norma M. Korošec | Roman Vodeb |- | align=center|262 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. marec 2019 | Za Karavanke gre (1. del) | Za Karavanke gre (2. del) | Za Karavanke gre (3. del) | Emil Milan Pintar | Lojze Rehar |- | align=center|263 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. marec 2019 | Penzija, kaj je to? (1. del) | Penzija, kaj je to? (2. del) | Penzija, kaj je to? (3. del) | Ivan Simič | Tino Mamič |- | align=center|264 | align=center|Bojan Požar | align=center|21. marec 2019 | Teroristi in politika (1. del) | Teroristi in politika (2. del) | Teroristi in politika (3. del) | Bernard Brščič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|265 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. marec 2019 | Retorični biser?! (1. del) | Retorični biser?! (2. del) | Retorični biser?! (3. del) | Novak | Boštjan M. Turk |- | align=center|266 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. marec 2019 | Orban proti Evropi (1. del) | Orban proti Evropi (2. del) | Orban proti Evropi (3. del) | Vinko Gorenak | Marko Pavlišič |- | align=center|267 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|27. marec 2019 | Zemljarič fura SLovenijo (1. del) | Zemljarič fura SLovenijo (2. del) | Zemljarič fura SLovenijo (3. del) | Igor Lukšič | Rado Pezdir |- | align=center|268 | align=center|Bojan Požar | align=center|28. marec 2019 | Intervju (1. del) | Intervju (2. del) | Intervju (3. del) | Janez Šušteršič | Aljuš Pertinač |} === April 2019 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#BFAFB2; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#BFAFB2; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#BFAFB2; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#BFAFB2; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#BFAFB2; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#BFAFB2; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#BFAFB2; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|269 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|1. april 2019 | Dom(ovinska) liga (1. del) | Dom(ovinska) liga (2. del) | Dom(ovinska) liga (3. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|270 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|2. april 2019 | Dom(ovinska) liga (1. del) | Dom(ovinska) liga (2. del) | Dom(ovinska) liga (3. del) | Norma M. Korošec | Sebastjan Jeretič |- | align=center|271 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. april 2019 | Fenomen Saša Arsenovič (1. del) | Fenomen Saša Arsenovič (2. del) | Fenomen Saša Arsenovič (3. del) | Roman Vodeb | Ivan Simič |- | align=center|272 | align=center|Bojan Požar | align=center|4. april 2019 | Intervju (1. del) | Intervju (2. del) | Intervju (3. del) | colspan=2 align=center|Andrej Šiško |- | align=center|273 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. april 2019 | Afera arbitraža (1. del) | Afera arbitraža (2. del) | Afera arbitraža (3. del) | Novak | Boštjan M. Turk |- | align=center|274 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. april 2019 | Kdo sme Šarca razumeti? (1. del) | Kdo sme Šarca razumeti? (2. del) | Kdo sme Šarca razumeti? (3. del) | Lucija Šikovec Ušaj | Marko Pavlišič |- | align=center|275 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. april 2019 | Erjavec = koloradski hrošč (1. del) | Erjavec = koloradski hrošč (2. del) | Erjavec = koloradski hrošč (3. del) | Igor Lukšič | Tino Mamič |- | align=center|276 | align=center|Bojan Požar | align=center|11. april 2019 | Globoka država (1. del) | Globoka država (2. del) | Globoka država (3. del) | Ernest Petrič | Jan Zobec |- | align=center|277 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. april 2019 | Vohuni kakor mi (1. del) | Vohuni kakor mi (2. del) | Vohuni kakor mi (3. del) | Darko Mršič | Bernard Brščič |- | align=center|278 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. april 2019 | Naša gospa - Evropa, gori! (1. del) | Naša gospa - Evropa, gori! (2. del) | Naša gospa - Evropa, gori! (3. del) | Boštjan M. Turk | Tino Mamič |- | align=center|279 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. april 2019 | Vsi vemo, kdo je Mikič (1. del) | Vsi vemo, kdo je Mikič (2. del) | Vsi vemo, kdo je Mikič (3. del) | Igor Mikič | Roman Vodeb |- | align=center|280 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. april 2019 | Razpad sistema (1. del) | Razpad sistema (2. del) | Razpad sistema (3. del) | Janusz Klim | Sebastjan Jeretič |- | align=center|281 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. april 2019 | Trpeča ali bojevita cerkev? (1. del) | Trpeča ali bojevita cerkev? (2. del) | Trpeča ali bojevita cerkev? (3. del) | Norma M. Korošec | Alen Š. Goljar |- | align=center|282 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. april 2019 | Radonjic vs. globoka država (1. del) | Radonjic vs. globoka država (2. del) | Radonjic vs. globoka država (3. del) | Lucija Šikovec Ušaj | Bojan Požar |- | align=center|283 | align=center|Bojan Požar | align=center|25. april 2019 | Vohunske igre (1. del) | Vohunske igre (2. del) | Vohunske igre (3. del) | Andrej Rupnik | Boštjan Perne |} === Maj 2019 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#F19CBB; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#F19CBB; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#F19CBB; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#F19CBB; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#F19CBB; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#F19CBB; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#F19CBB; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|284 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. maj 2019 | Blišč in beda zunanje politike (1. del) | Blišč in beda zunanje politike (2. del) | Blišč in beda zunanje politike (3. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|285 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. maj 2019 | Serpentinšek in pika (1. del) | Serpentinšek in pika (2. del) | Serpentinšek in pika (3. del) | Božidar Novak | Boštjan M. Turk |- | align=center|286 | align=center|Bojan Požar | align=center|8. maj 2019 | Desnica na čakanju (1. del) | Desnica na čakanju (2. del) | Desnica na čakanju (3. del) | Roman Vodeb | Vinko Gorenak |- | align=center|287 | align=center|Bojan Požar | align=center|9. maj 2019 | 2x Watergate (1. del) | 2x Watergate (2. del) | 2x Watergate (3. del) | Bernard Nežmah | Peter Jančič |- | align=center|288 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. maj 2019 | Pritiski na novinarje (1. del) | Pritiski na novinarje (2. del) | Pritiski na novinarje (3. del) | Norma M. Korošec | Sebastjan Jeretič |- | align=center|289 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. maj 2019 | Blazno resno o regresu (1. del) | Blazno resno o regresu (2. del) | Blazno resno o regresu (3. del) | Ivan Simič | Marko Pavlišič |- | align=center|290 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. maj 2019 | Iran-Sova-Mariborsko sodišče (1. del) | Iran-Sova-Mariborsko sodišče (2. del) | Iran-Sova-Mariborsko sodišče (3. del) | Anže Logar | Franc Kangler |- | align=center|291 | align=center|Bojan Požar | align=center|16. maj 2019 | Prihaja Šoltes (1. del) | Prihaja Šoltes (2. del) | Prihaja Šoltes (3. del) | Rado Pezdir | Tino Mamič |- | align=center|292 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. maj 2019 | Kako (ne)varna je Slovenija? (1. del) | Kako (ne)varna je Slovenija? (2. del) | Kako (ne)varna je Slovenija? (3. del) | Ivan Rupnik | Boštjan Perne |- | align=center|293 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. maj 2019 | Migranti naš vsakdan (1. del) | Migranti naš vsakdan (2. del) | Migranti naš vsakdan (3. del) | Lucija Šikovec Ušaj | Emil Rojc |- | align=center|294 | align=center|Bojan Požar | align=center|22. maj 2019 | Ustavne pritožbe, komu mar? (1. del) | Ustavne pritožbe, komu mar? (2. del) | Ustavne pritožbe, komu mar? (3. del) | Jan Zobec | Peter Gregorčič |- | align=center|295 | align=center|Bojan Požar | align=center|23. maj 2019 | Temna stran dela (1. del) | Temna stran dela (2. del) | Temna stran dela (3. del) | colspan=2 align=center|Igor Omerza |- | align=center|296 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|27. maj 2019 | Evropa po volitvah (1. del) | Evropa po volitvah (2. del) | Evropa po volitvah (3. del) | Igor Lukšič | Bernard Brščič |- | align=center|297 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|28. maj 2019 | Zmagovalci in poraženci (1. del) | Zmagovalci in poraženci (2. del) | Zmagovalci in poraženci (3. del) | Bojan Požar | Boštjan M. Turk |- | align=center|298 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|29. maj 2019 | Kdo brani Slovenijo? (1. del) | Kdo brani Slovenijo? (2. del) | Kdo brani Slovenijo? (3. del) | colspan=2 align=center|Nina Bojovič |- | align=center|299 | align=center|Bojan Požar | align=center|30. maj 2019 | Psiho profili (1. del) | Psiho profili (2. del) | Psiho profili (3. del) | Roman Vodeb | Novak |} === Junij 2019 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#FFBF00; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#FFBF00; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#FFBF00; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#FFBF00; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#FFBF00; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#FFBF00; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#FFBF00; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|300 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. junij 2019 | Trikrat pokopani Karl Erjavec (1. del) | Trikrat pokopani Karl Erjavec (2. del) | Trikrat pokopani Karl Erjavec (3. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Sebastjan Jeretič |- | align=center|301 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. junij 2019 | Plačaj in umri (1. del) | Plačaj in umri (2. del) | Plačaj in umri (3. del) | Marko Pavlišič | Ivan Simič |- | align=center|302 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. junij 2019 | Pedofilija v cerkvi (1. del) | Pedofilija v cerkvi (2. del) | Pedofilija v cerkvi (3. del) | Tino Mamić | Alen Š. Goljar |- | align=center|303 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. junij 2019 | Mafija v ... (1. del) | Mafija v ... (2. del) | Mafija v ... (3. del) | Blaž Mrevlje | Rado Pezdir |- | align=center|304 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. junij 2019 | Kdo ogroža Slovenijo? (1. del) | Kdo ogroža Slovenijo? (2. del) | Kdo ogroža Slovenijo? (3. del) | Igor Lukšič | Bernard Brščič |- | align=center|305 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. junij 2019 | Kam leti Adria? (1. del) | Kam leti Adria? (2. del) | Kam leti Adria? (3. del) | Boštjan M. Turk | Novak |- | align=center|306 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. junij 2019 | Vsi... en... (1. del) | Vsi... en... (2. del) | Vsi... en... (3. del) | Norma M. Korošec | Roman Vodeb |- | align=center|307 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. junij 2019 | Umazani Harij (1. del) | Umazani Harij (2. del) | Umazani Harij (3. del) | Lucija Šikovec Ušaj | Nina Bojovič |- | align=center|308 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. junij 2019 | Sanacija iz prve roke (1. del) | Sanacija iz prve roke (2. del) | Sanacija iz prve roke (3. del) | colspan=2 align=center|Janez Šušteršič |- | align=center|309 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. junij 2019 | Nov volilni sistem (1. del) | Nov volilni sistem (2. del) | Nov volilni sistem (3. del) | Emil Milan Pintar | Gregor Kos |- | align=center|310 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. junij 2019 | Zdrav. mafija v praksi (1. del) | Zdrav. mafija v praksi (1. del) | Zdrav. mafija v praksi (1. del) | Špela Mesesnel | Blaž Mrevlje |- | align=center|311 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. junij 2019 | Zapufani socialni demokrati (1. del) | Zapufani socialni demokrati (1. del) | Zapufani socialni demokrati (1. del) | Ivan Simič | Marko Pavlišič |} == Tretja sezona == === September 2019 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#CD9575; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#CD9575; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#CD9575; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#CD9575; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#CD9575; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#CD9575; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#CD9575; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|312 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|2. september 2019 | Nova sredina (1. del) | Nova sredina (2. del) | Nova sredina (3. del) | width=140|Matej Tonin | width=140|Sebastjan Jeretič |- | align=center|313 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. september 2019 | Podobnik se vrača (1. del) | Podobnik se vrača (2. del) | Podobnik se vrača (3. del) | Marjan Podobnik | Bojan Požar |- | align=center|314 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. september 2019 | Kitajska komunistična korporacija (1. del) | Kitajska komunistična korporacija (2. del) | Kitajska komunistična korporacija (3. del) | Pia Ravter | Igor Lukšič |- | align=center|315 | align=center|Bojan Požar | align=center|5. september 2019 | Je Koper še naš!? (1. del) | Je Koper še naš!? (2. del) | Je Koper še naš!? (3. del) | Aleš Bržan | Aljuš Pertinač |- | align=center|316 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. september 2019 | Podobnik Šarčeva poguba? (1. del) | Podobnik Šarčeva poguba? (2. del) | Podobnik Šarčeva poguba? (3. del) | Marko Pavlišič | Boštjan M. Turk |- | align=center|317 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. september 2019 | Zokijeva mutna posla (1. del) | Zokijeva mutna posla (2. del) | Zokijeva mutna posla (3. del) | Tino Mamič | Ivan Simič |- | align=center|318 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. september 2019 | Zokijev psihološki profil (1. del) | Zokijev psihološki profil (2. del) | Zokijev psihološki profil (3. del) | Franc Kangler | Roman Vodeb |- | align=center|319 | align=center|Bojan Požar | align=center|12. september 2019 | Napad na DOM! (1. del) | Napad na DOM! (2. del) | Napad na DOM! (3. del) | Lucija Šikovec Ušaj | Bernard Brščič |- | align=center|320 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. september 2019 | Intekektualci proti Pahorju (1. del) | Intekektualci proti Pahorju (2. del) | Intekektualci proti Pahorju (3. del) | Igor Lukšič | Novak |- | align=center|321 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. september 2019 | Zdravstvena mafija (1. del) | Zdravstvena mafija (2. del) | Zdravstvena mafija (3. del) | Blaž Mrevlje | Rado Pezdir |- | align=center|322 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. september 2019 | Šarčeva enoletka (1. del) | Šarčeva enoletka (2. del) | Šarčeva enoletka (3. del) | Lucija Šikovec Ušaj | Sebastjan Jeretič |- | align=center|323 | align=center|Bojan Požar | align=center|19. september 2019 | Vojna zakoncev Rose (1. del) | Prvo leto vlade Marjana Šarca, II. del (2. del) | Prvo leto vlade Marjana Šarca, II. del (3. del) | Boštjan M. Turk | Marko Pavlišič |- | align=center|324 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. september 2019 | Po Kurzu Kurz? (1. del) | Po Kurzu Kurz? (2. del) | Po Kurzu Kurz? (3. del) | Bernard Brščič | Novak |- | align=center|325 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. september 2019 | Narod (športnih) junakov? (1. del) | Narod (športnih) junakov? (2. del) | Narod (športnih) junakov? (3. del) | Tone Tiselj | Roman Vodeb |- | align=center|326 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. september 2019 | Vojna proti terorizmu (1. del) | Vojna proti terorizmu (2. del) | Vojna proti terorizmu (3. del) | Boštjan Perne | Darko Mršič |- | align=center|327 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. september 2019 | Požar v globoki državi! (1. del) | Požar v globoki državi! (2. del) | Požar v globoki državi! (3. del) | Tino Mamič | Marko Pavlišič |- | align=center|328 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|30. september 2019 | Adijo, Adria! (1. del) | Adijo, Adria! (2. del) | Adijo, Adria! (3. del) | Boštjan M. Turk | Novak |} === Oktober 2019 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#F19CBB; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#F19CBB; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#F19CBB; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#F19CBB; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#F19CBB; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#F19CBB; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#F19CBB; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|329 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|1. oktober 2019 | Zbiranje (1. del) | Zbiranje (2. del) | Zbiranje (3. del) | width=140|Norma Korošec | width=140|Sebastjan Jeretič |- | align=center|330 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|2. oktober 2019 | Šarca ni več! (1. del) | Šarca ni več! (2. del) | Šarca ni več! (3. del) | Dejan Steinbuch | Igor Lukšič |- | align=center|331 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. oktober 2019 | Šarčeva Mata Hari (1. del) | Šarčeva Mata Hari (2. del) | Šarčeva Mata Hari (3. del) | Bernard Brščič | Rado Pezdir |- | align=center|332 | align=center|Bojan Požar | align=center|7. oktober 2019 | Novinarstvo in mediji (1. del) | Novinarstvo in mediji (2. del) | Novinarstvo in mediji (3. del) | Matevž Tomšič | Aljuš Pertinač |- | align=center|333 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. oktober 2019 | Medijska hobotnica! (1. del) | Medijska hobotnica! (2. del) | Medijska hobotnica! (3. del) | Mitja Čander | Tino Mamič |- | align=center|334 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. oktober 2019 | Rešimo Slovenijo! (1. del) | Rešimo Slovenijo! (2. del) | Rešimo Slovenijo! (3. del) | Franc Kangler | Marjan Podobnik |- | align=center|335 | align=center|Bojan Požar | align=center|10. oktober 2019 | Slovenci in afere (1. del) | Slovenci in afere (2. del) | Slovenci in afere (3. del) | Lucija Šikovec Ušaj | Roman Vodeb |- | align=center|336 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. oktober 2019 | Šarčev ... (1. del) | Šarčev ... (2. del) | Šarčev ... (3. del) | Novak | Boštjan M. Turk |- | align=center|337 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. oktober 2019 | Revni ali bogati? (1. del) | Revni ali bogati? (2. del) | Revni ali bogati? (3. del) | Ivan Simič | Marko Pavlišič |- | align=center|338 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. oktober 2019 | Po Trumpu Trump (1. del) | Po Trumpu Trump (2. del) | Po Trumpu Trump (3. del) | Igor Lukšič | Bernard Brščič |- | align=center|339 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. oktober 2019 | Marjan, država ni zajebancija! (1. del) | Marjan, država ni zajebancija! (2. del) | Marjan, država ni zajebancija! (3. del) | Bernard Nežmah | Sebastjan Jeretič |- | align=center|340 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. oktober 2019 | Vojna v Siriji (1. del) | Vojna v Siriji (2. del) | Vojna v Siriji (3. del) | Boštjan Perne | Darko Mršič |- | align=center|341 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. oktober 2019 | Sova je kompromat (1. del) | Sova je kompromat (2. del) | Sova je kompromat (3. del) | Vinko Gorenak | Matevž Tomšič |- | align=center|342 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. oktober 2019 | S... in politika (1. del) | S... in politika (2. del) | S... in politika (3. del) | Norma Korošec | Roman Vodeb |- | align=center|343 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. oktober 2019 | Zdravstveni profiterji (1. del) | Zdravstveni profiterji (2. del) | Zdravstveni profiterji (3. del) | Blaž Mrevlje | Lucija Šikovec Ušaj |} === November 2019 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#FFFF99; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#FFFF99; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#FFFF99; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#FFFF99; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#FFFF99; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#FFFF99; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#FFFF99; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|344 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. november 2019 | Pokopana Slovenija (1. del) | Pokopana Slovenija (2. del) | Pokopana Slovenija (3. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|345 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. november 2019 | Kdo menja Šarca? (1. del) | Kdo menja Šarca? (2. del) | Kdo menja Šarca? (3. del) | Novak | Boštjan M. Turk |- | align=center|346 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. november 2019 | Dvoboj Vodeb - Simič (1. del) | Dvoboj Vodeb - Simič (2. del) | Dvoboj Vodeb - Simič (3. del) | Ivan Simič | Roman Vodeb |- | align=center|347 | align=center|Bojan Požar | align=center|7. november 2019 | Usodna privlačnost (1. del) | Usodna privlačnost (2. del) | Usodna privlačnost (3. del) | Marko Pavlišič | Tino Mamič |- | align=center|348 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. november 2019 | Levica po Levici (1. del) | Levica po Levici (2. del) | Levica po Levici (3. del) | Mitja Čander | Matevž Tomšič |- | align=center|349 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. november 2019 | SD osvobaja Slovenijo? (1. del) | SD osvobaja Slovenijo? (2. del) | SD osvobaja Slovenijo? (3. del) | Norma Korošec | Sebastjan Jeretič |- | align=center|350 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. november 2019 | Čigav je Petrol? (1. del) | Čigav je Petrol? (2. del) | Čigav je Petrol? (3. del) | Lucija Šikovec Ušaj | Vladimir B |- | align=center|351 | align=center|Bojan Požar | align=center|14. november 2019 | Uganke Boruta Pahorja (1. del) | Uganke Boruta Pahorja (2. del) | Uganke Boruta Pahorja (3. del) | Rado Pezdir | Aljuš Pertinač |- | align=center|352 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. november 2019 | Fronta za Slovenijo (1. del) | Fronta za Slovenijo (2. del) | Fronta za Slovenijo (3. del) | Igor Lukšič | Tino Mamič |- | align=center|353 | align=center|Bojan Požar | align=center|19. november 2019 | Dokod seže Tonin? (1. del) | Dokod seže Tonin? (2. del) | Dokod seže Tonin? (3. del) | Matej Tonin | Aljuš Pertinač |- | align=center|354 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. november 2019 | Šiškova varda (1. del) | Šiškova varda (2. del) | Šiškova varda (3. del) | Andrej Šiško | Lucija Šikovec Ušaj |- | align=center|355 | align=center|Bojan Požar | align=center|21. november 2019 | Tečemo do Tokia (1. del) | Tečemo do Tokia (2. del) | Tečemo do Tokia (3. del) | Neja Kršinar | Dejan Lenart |- | align=center|356 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. november 2019 | Angelika za telebane (1. del) | Angelika za telebane (2. del) | Angelika za telebane (3. del) | Bernard Brščič | Novak |- | align=center|357 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. november 2019 | Kultura in cenzura (1. del) | Kultura in cenzura (2. del) | Kultura in cenzura (3. del) | Roman Vodeb | Boštjan M. Turk |- | align=center|358 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|27. november 2019 | Zakaj je padel Vujovic? (1. del) | Zakaj je padel Vujovic? (2. del) | Zakaj je padel Vujovic? (3. del) | Tone Tiselj | Edvard Kadič |- | align=center|359 | align=center|Bojan Požar | align=center|28. november 2019 | Melania, kot je bila (1. del) | Melania, kot je bila (2. del) | Melania, kot je bila (3. del) | Igor Omerza | Nino Mihalek |} === December 2019 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#A2A2D0; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#A2A2D0; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#A2A2D0; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#A2A2D0; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#A2A2D0; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#A2A2D0; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#A2A2D0; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|360 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|2. december 2019 | Šarec proti vsem (1. del) | Šarec proti vsem (2. del) | Šarec proti vsem (3. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Tino Mamič |- | align=center|361 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. december 2019 | Prvi spol (1. del) | Prvi spol (2. del) | Prvi spol (3. del) | Matevž Tomšič | Roman Vodeb |- | align=center|362 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. december 2019 | Na dolgi rok smo mrtvi (1. del) | Na dolgi rok smo mrtvi (2. del) | Na dolgi rok smo mrtvi (3. del) | Bojan Požar | Marko Pavlišič |- | align=center|363 | align=center|Bojan Požar | align=center|5. december 2019 | Janez Šušteršič (1. del) | Janez Šušteršič (2. del) | Janez Šušteršič (3. del) | Janez Šušteršič | Aljuš Pertinač |- | align=center|364 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. december 2019 | DEMOS 30 let kasneje (1. del) | DEMOS 30 let kasneje (2. del) | DEMOS 30 let kasneje (3. del) | Bernard Brščič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|365 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. december 2019 | Šarec ali Črnčec? (1. del) | Šarec ali Črnčec? (2. del) | Šarec ali Črnčec? (3. del) | Blaž Mrevlje | Lucija Šikovec Ušaj |- | align=center|366 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. december 2019 | Biznis ali mafija? (1. del) | Biznis ali mafija? (2. del) | Biznis ali mafija? (3. del) | Ivan Simič | Rado Pezdir |- | align=center|367 | align=center|Bojan Požar | align=center|12. december 2019 | Fatalke slovenske politike (1. del) | Fatalke slovenske politike (2. del) | Fatalke slovenske politike (3. del) | Norma M. Korošec | Boštjan M. Turk |- | align=center|368 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. december 2019 | Smrt nacionalnega interesa (1. del) | Smrt nacionalnega interesa (2. del) | Smrt nacionalnega interesa (3. del) | Igor Lukšič | Bernard Nežmah |- | align=center|369 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. december 2019 | Brez ponosa (1. del) | Brez ponosa (2. del) | Brez ponosa (3. del) | Novak | Boštjan M. Turk |- | align=center|370 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. december 2019 | Angelika se (še) ne prime (1. del) | Angelika se (še) ne prime (2. del) | Angelika se (še) ne prime (3. del) | Marko Pavlišič | Roman Vodeb |- | align=center|371 | align=center|Bojan Požar | align=center|19. december 2019 | Zmagovalci in luzerji (1. del) | Zmagovalci in luzerji (2. del) | Zmagovalci in luzerji (3. del) | colspan=2 align=center |Aljuš Pertinač |} === Januar 2020 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#EEDC82; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#EEDC82; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#EEDC82; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#EEDC82; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#EEDC82; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#EEDC82; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#EEDC82; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|372 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. januar 2020 | Zbogom, Čokolinda! (1. del) | Zbogom, Čokolinda! (2. del) | Zbogom, Čokolinda! (3. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Miran Videtič |- | align=center|373 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. januar 2020 | Papež ali Štromajer? (1. del) | Papež ali Štromajer? (2. del) | Papež ali Štromajer? (3. del) | Norma Korošec | Alen Š. Goljar |- | align=center|374 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. januar 2020 | Vojna z Iranom (1. del) | Vojna z Iranom (2. del) | Vojna z Iranom (3. del) | Bernard Brščič | Boštjan Perne |- | align=center|375 | align=center|Bojan Požar | align=center|9. januar 2020 | Štromajer mrknil, Rupnik rehabilitiran?! (1. del) | ZDA - Iran, kaj pa naši? (2. del) | ZDA - Iran, kaj pa naši? (3. del) | Boštjan M. Turk | Marko Pavlišič |- | align=center|376 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. januar 2020 | Narod pesnikov ali vojakov? (1. del) | Narod pesnikov ali vojakov? (2. del) | Narod pesnikov ali vojakov? (3. del) | Mitja Čander | Matevž Tomšič |- | align=center|377 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. januar 2020 | Bitka za upokojence (1. del) | Bitka za upokojence (2. del) | Bitka za upokojence (3. del) | Lucija Šikovec Ušaj | Novak |- | align=center|378 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. januar 2020 | Od FDV WC do Megxita (1. del) | Od FDV WC do Megxita (2. del) | Od FDV WC do Megxita (3. del) | Sebastjan Jeretič | Roman Vodeb |- | align=center|379 | align=center|Bojan Požar | align=center|16. januar 2020 | Od banksterjev do UDBE in nazaj (1. del) | Od banksterjev do UDBE in nazaj (2. del) | Od banksterjev do UDBE in nazaj (3. del) | Rado Pezdir | Igor Omerza |- | align=center|380 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. januar 2020 | Davek naše mladosti (1. del) | Davek naše mladosti (2. del) | Davek naše mladosti (3. del) | Rok Snežič | Ivan Simič |- | align=center|381 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. januar 2020 | Operacija Erjavec (1. del) | Operacija Erjavec (2. del) | Operacija Erjavec (3. del) | Marko Pavlišič | Miran Videtič |- | align=center|382 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. januar 2020 | Spolne zlorabe v RKC (1. del) | Spolne zlorabe v RKC (2. del) | Spolne zlorabe v RKC (3. del) | Janez Cerar | Tino Mamič |- | align=center|383 | align=center|Bojan Požar | align=center|23. januar 2020 | Javno zdravstvo (1. del) | Javno zdravstvo (2. del) | Javno zdravstvo (3. del) | Blaž Mrevlje | Krištof Zevnik |- | align=center|384 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|27. januar 2020 | Zakaj je padel Šarec? (1. del) | Zakaj je padel Šarec? (2. del) | Zakaj je padel Šarec? (3. del) | Boštjan M. Turk | Bernard Brščič |- | align=center|385 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|28. januar 2020 | Šarčev poraz (1. del) | Šarčev poraz (2. del) | Šarčev poraz (3. del) | Sebastjan Jeretič | Gregor Kos |- | align=center|386 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|29. januar 2020 | Mat' kurja, pa ta Šarc (1. del) | Mat' kurja, pa ta Šarc (2. del) | Mat' kurja, pa ta Šarc (3. del) | Roman Vodeb | Marko Pavlišič |- | align=center|387 | align=center|Bojan Požar | align=center|30. januar 2020 | Šarec, Črnčec in mediji (1. del) | Šarec, Črnčec in mediji (2. del) | Šarec, Črnčec in mediji (3. del) | Matevž Tomšič | Aljuš Pertinač |} === Februar 2020 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#D891EF; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#D891EF; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#D891EF; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#D891EF; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#D891EF; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#D891EF; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#D891EF; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|388 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. februar 2020 | Jastogi na mizi – Šarec v krizi (1. del) | Jastogi na mizi – Šarec v krizi (2. del) | Jastogi na mizi - Šarec v krizi (3. del) | width=140|Darko Mršič | width=140|Novak |- | align=center|389 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. februar 2020 | Janša sestavlja vlado (1. del) | Janša sestavlja vlado (2. del) | Janša sestavlja vlado (3. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Vinko Gorenak |- | align=center|390 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. februar 2020 | Politični kralj Janez Janša (1. del) | Politični kralj Janez Janša (2. del) | Politični kralj Janez Janša (3. del) | width=140|Ivan Simič | width=140|Tino Mamič |- | align=center|391 | align=center|Bojan Požar | align=center|6. februar 2020 | Na sledi izginulih milijard (1. del) | Na sledi izginulih milijard (2. del) | Na sledi izginulih milijard (3. del) | width=140|Rado Pezdir | width=140|Aljuš Pertinač |- | align=center|392 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. februar 2020 | Klinc, pa (taka) kultura (1. del) | Klinc, pa (taka) kultura (2. del) | Klinc, pa (taka) kultura (3. del) | width=140|Mitja Čander | width=140|Boštjan M. Turk |- | align=center|393 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. februar 2020 | Janša v nacionalnem interesu I. (1. del) | Janša v nacionalnem interesu I. (2. del) | Janša v nacionalnem interesu I. (3. del) | width=140|Matevž Tomšič | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|394 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. februar 2020 | Janša v nacionalnem interesu II. (1. del) | Janša v nacionalnem interesu II. (2. del) | Janša v nacionalnem interesu II. (3. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|395 | align=center|Bojan Požar | align=center|13. februar 2020 | Bo Janša sestavil?! (1. del) | Bo Janša sestavil?! (2. del) | Bo Janša sestavil?! (3. del) | width=140|Bernard Brščič | width=140|Miran Videtič |- | align=center|396 | align=center|Bojan Požar | align=center|17. februar 2020 | 5G - DA ali NE?! (1. del) | 5G - DA ali NE?! (2. del) | 5G - DA ali NE?! (3. del) | width=140|Gregor Kos | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|397 | align=center|Bojan Požar | align=center|18. februar 2020 | Vlada ali volitve I. (1. del) | Vlada ali volitve I. (2. del) | Vlada ali volitve I. (3. del) | width=140|Sebastjan Jeretič | width=140|Novak |- | align=center|398 | align=center|Bojan Požar | align=center|19. februar 2020 | Vojna za vlado ali volitve (1. del) | Vojna za vlado ali volitve (2. del) | Vojna za vlado ali volitve (3. del) | width=140|Bernard Nežmah | width=140|Dejan Steinbuch |- | align=center|399 | align=center|Bojan Požar | align=center|20. februar 2020 | Vlada ali volitve II. (1. del) | Vlada ali volitve II. (2. del) | Vlada ali volitve II. (3. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Tino Mamič |- | align=center|400 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. februar 2020 | Koronavirus ante portas! (1. del) | Koronavirus ante portas! (2. del) | Koronavirus ante portas! (3. del) | width=140|Blaž Mrevlje | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|401 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. februar 2020 | Velika vrnitev Janeza Janše (1. del) | Velika vrnitev Janeza Janše (2. del) | Velika vrnitev Janeza Janše (3. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Miran Videtič |- | align=center|402 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. februar 2020 | Cepivo Janša in korona koalicija (1. del) | Cepivo Janša in korona koalicija (2. del) | Cepivo Janša in korona koalicija (3. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Edvard Kadič |- | align=center|403 | align=center|Bojan Požar | align=center|27. februar 2020 | Novinarji in mediji (1. del) | Novinarji in mediji (2. del) | Novinarji in mediji (3. del) | width=140|Ivan Simič | width=140|Matevž Tomšič |} === Marec 2020 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #8ded5c; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #8ded5c; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #8ded5c; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #8ded5c; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background: #8ded5c; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background: #8ded5c; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background: #8ded5c; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|404 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|2. marec 2020 | Ubi Janšu! (1. del) | Ubi Janšu! (2. del) | Ubi Janšu! (3. del) | width=140|Roman Vodeb | width=140|Sebastjan Jeretič |- | align=center|405 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. marec 2020 | Janševe prioritete (1. del) | Janševe prioritete (2. del) | Janševe prioritete (3. del) | width=140|Marko Pavlišič | width=140|Boštjan M. Turk |- | align=center|406 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. marec 2020 | Kaj nam pušča Miro Cerar (1. del) | Kaj nam pušča Miro Cerar (2. del) | Kaj nam pušča Miro Cerar (3. del) | width=140|Novak | width=140|Mitja Čander |- | align=center|407 | align=center|Bojan Požar | align=center|5. marec 2020 | Janša tukaj, mediji kam (1. del) | Janša tukaj, mediji kam (2. del) | Janša tukaj, mediji kam (3. del) | width=140|Ivan Simič | width=140|Tino Mamič |- | align=center|408 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. marec 2020 | Korona polomija = pandemija? (1. del) | Korona polomija = pandemija? (2. del) | Korona polomija = pandemija? (3. del) | width=140|Marjeta Kuhar | width=140|Blaž Mrevlje |- | align=center|409 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. marec 2020 | Korupcija na vrhovnem sodišču (1. del) | Korupcija na vrhovnem sodišču (2. del) | Korupcija na vrhovnem sodišču (3. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Miran Videtič |- | align=center|410 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. marec 2020 | Bo Janševa ekipa zmogla? (1. del) | Bo Janševa ekipa zmogla? (2. del) | Bo Janševa ekipa zmogla? (3. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|411 | align=center|Bojan Požar | align=center|12. marec 2020 | Skoraj milijarda evrov (1. del) | Skoraj milijarda evrov (2. del) | Skoraj milijarda evrov (3. del) | width=140|Norma Korošec | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|412 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. marec 2020 | Slovenija v boju s korono (1. del) | Slovenija v boju s korono (2. del) | Slovenija v boju s korono (3. del) | colspan=2 align=center width=140|Blaž Mrevlje |- | align=center|413 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. marec 2020 | Občine in koronavirus (1. del) | Občine in koronavirus (2. del) | Občine in koronavirus (3. del) | colspan=2 align=center width=140|Gregor Macedoni |- | align=center|414 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. marec 2020 | Korona ekonomija = velika pi*darija (1. del) | Korona ekonomija = velika pi*darija (2. del) | Korona ekonomija = velika pi*darija (3. del) | colspan=2 align=center width=140|Janez Šušteršič |- | align=center|415 | align=center|Bojan Požar | align=center|19. marec 2020 | Koronavirus I. (1. del) | Koronavirus I. (2. del) | Koronavirus I. (3. del) | width=140|Miran Videtič | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|416 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. marec 2020 | Prvi teden Janševe vlade (1. del) | Prvi teden Janševe vlade (2. del) | Prvi teden Janševe vlade (3. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|417 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. marec 2020 | Protikrizni paket! (1. del) | Protikrizni paket! (2. del) | Protikrizni paket! (3. del) | colspan=2 align=center width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|418 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. marec 2020 | SP-ji na zeleni veji (1. del) | SP-ji na zeleni veji (2. del) | SP-ji na zeleni veji (3. del) | width=140|Luka Juri | width=140|Špela Mesesnel |- | align=center|419 | align=center|Bojan Požar | align=center|26. marec 2020 | Koronavirus II. (1. del) | Koronavirus II. (2. del) | Koronavirus II. (3. del) | width=140|Matevž Tomšič | width=140|Sebastjan Jeretič |- | align=center|420 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|30. marec 2020 | #PKP1 in korona (1. del) | #PKP1 in korona (2. del) | #PKP1 in korona (3. del) | width=140|Blaž Mrevlje | width=140|Ivan Simič |- | align=center|421 | align=center|Bojan Požar | align=center|31. marec 2020 | Koronavirus III. - epidemija in še histerija?! (1. del) | Koronavirus III. - epidemija in še histerija?! (2. del) | Koronavirus III. - epidemija in še histerija?! (3. del) | width=140|Roman Vodeb | width=140|Boštjan M. Turk |} === April 2020 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #8CBED6; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #8CBED6; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #8CBED6; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #8CBED6; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background: #8CBED6; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background: #8CBED6; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background: #8CBED6; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|422 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. april 2020 | Virus ali Janša: kdo zmaguje? (1. del) | Virus ali Janša: kdo zmaguje? (2. del) | Virus ali Janša: kdo zmaguje? (3. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|423 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. april 2020 | Čeferinomanija (1. del) | Čeferinomanija (2. del) | Čeferinomanija (3. del) | width=140|Miran Videtič | width=140|Tino Mamič |- | align=center|424 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. april 2020 | Protikrizni medijski paket (1. del) | Protikrizni medijski paket (2. del) | Protikrizni medijski paket (3. del) | colspan=2 align=center width=140|Bojan Požar |- | align=center|425 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. april 2020 | Fenomen Tanje Fajon (1. del) | Fenomen Tanje Fajon (2. del) | Fenomen Tanje Fajon (3. del) | width=140|Bojan Požar | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|426 | align=center|Bojan Požar | align=center|15. april 2020 | Ustavno sodišče ali politični teater (1. del) | Ustavno sodišče ali politični teater (2. del) | Ustavno sodišče ali politični teater (3. del) | width=140|Aljuš Pertinač | width=140|Peter Gregorčič |- | align=center|427 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. april 2020 | Vladina črna sreda (1. del) | Vladina črna sreda (2. del) | Vladina črna sreda (3. del) | width=140|Sebastjan Jeretič | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|428 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. april 2020 | V postelji s korono (1. del) | V postelji s korono (2. del) | V postelji s korono (3. del) | width=140|Edvard Kadič | width=140|Darko Mršič |- | align=center|429 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. april 2020 | Družbeni paraziti?! (1. del) | Družbeni paraziti?! (2. del) | Družbeni paraziti?! (3. del) | width=140|Bojan Požar | width=140|Matevž Tomšič |- | align=center|430 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. april 2020 | Rokovnjači (1. del) | Rokovnjači (2. del) | Rokovnjači (3. del) | width=140|Bojan Požar | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|431 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. april 2020 | Virus in teorije zarote (1. del) | Virus in teorije zarote (2. del) | Virus in teorije zarote (3. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Tone Tiselj |- | align=center|432 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|28. april 2020 | Fenomen RTV Slovenija (1. del) | Fenomen RTV Slovenija (2. del) | Fenomen RTV Slovenija (3. del) | width=140|Bojan Požar | width=140|Edvard Kadič |- | align=center|433 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|29. april 2020 | Kdo je lider levice? (1. del) | Kdo je lider levice? (2. del) | Kdo je lider levice? (3. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Sebastjan Jeretič |} === Maj 2020 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #E3A857; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #E3A857; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #E3A857; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #E3A857; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background: #E3A857; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background: #E3A857; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background: #E3A857; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|434 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. maj 2020 | Kdo protestira? (1. del) | Kdo protestira? (2. del) | Kdo protestira? (3. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|435 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. maj 2020 | Šiško in varda med epidemijo (1. del) | Šiško in varda med epidemijo (2. del) | Šiško in varda med epidemijo (3. del) | colspan=2 align=center|Andrej Šiško |- | align=center|436 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. maj 2020 | Faktor pregled tedna! (1. del) | Faktor pregled tedna! (2. del) | Faktor pregled tedna! (3. del) | colspan=2 align=center|Bojan Požar |- | align=center|437 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. maj 2020 | Kdo kolesari? (1. del) | Kdo kolesari? (2. del) | Kdo kolesari? (3. del) | width=140|Boštjan M. Turk | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|438 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. maj 2020 | Kadri ali kadavri? (1. del) | Kadri ali kadavri? (2. del) | Kadri ali kadavri? (3. del) | width=140|Ivan Simič | width=140|Miloš Čirič |- | align=center|439 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. maj 2020 | Aleksandra Pivec (1. del) | Aleksandra Pivec (2. del) | Aleksandra Pivec (3. del) | width=140|Bojan Požar | width=140|Miran Videtič |- | align=center|440 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. maj 2020 | Vojna z mediji! (1. del) | Vojna z mediji! (2. del) | Vojna z mediji! (3. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Nežmah |- | align=center|441 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. maj 2020 | Svoboda sovražnemu govoru? (1. del) | Svoboda sovražnemu govoru? (2. del) | Svoboda sovražnemu govoru? (3. del) | width=140|Vladimir B. | width=140|Tino Mamič |- | align=center|442 | align=center|Aljuš Pertinač<br>Bojan Požar | align=center|20. maj 2020 | colspan=3 align=center|Posebna oddaja s predsednikom republike o aktualnem političnem dogajanju, posneta v predsedniški palači | colspan=2 align=center|Borut Pahor |- | align=center|443 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. maj 2020 | Napad na policijsko postajo?! (1. del) | Napad na policijsko postajo?! (2. del) | Napad na policijsko postajo?! (3. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|444 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. maj 2020 | Pritisk na Janšo! (1. del) | Pritisk na Janšo! (2. del) | Pritisk na Janšo! (3. del) | width=140|Boštjan M. Turk | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|445 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|27. maj 2020 | Faktor tedna: Kdo bo novi predsednik? (1. del) | Faktor tedna: Kdo bo novi predsednik? (2. del) | Faktor tedna: Kdo bo novi predsednik? (3. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Matevž Tomšič |} === Junij 2020 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #F8B878; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #F8B878; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #F8B878; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #F8B878; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background: #F8B878; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background: #F8B878; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background: #F8B878; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|446 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|1. junij 2020 | Fenomen Tanje Fajon (1. del) | Fenomen Tanje Fajon (2. del) | Fenomen Tanje Fajon (3. del) | width=140|Sebastjan Jeretič | width=140|Tino Mamič |- | align=center|447 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|2. junij 2020 | Država preganja Požarja (1. del) | Država preganja Požarja (2. del) | Država preganja Požarja (3. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Bojan Požar |- | align=center|448 | align=center|Bojan Požar | align=center|3. junij 2020 | Faktor tedna Dejan Židan (1. del) | Faktor tedna Dejan Židan (2. del) | Faktor tedna Dejan Židan (3. del) | width=140|Dejan Židan | width=140|Aljuš Pertinač |- | align=center|449 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. junij 2020 | Thompson da ali ne? (1. del) | Thompson da ali ne? (2. del) | Thompson da ali ne? (3. del) | width=140|Roman Vodeb | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|450 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. junij 2020 | Kolektorjev 2. tir? (1. del) | Kolektorjev 2. tir? (2. del) | Kolektorjev 2. tir? (3. del) | width=140|Boštjan M. Turk | width=140|Miran Videtič |- | align=center|451 | align=center|Bojan Požar | align=center|10. junij 2020 | Faktor tedna: Aleš Hojs (1. del) | Faktor tedna: Aleš Hojs (2. del) | Faktor tedna: Aleš Hojs (3. del) | colspan=2 align=center|Aljuš Pertinač |- | align=center|452 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. junij 2020 | Janša in mediji (1. del) | Janša in mediji (2. del) | Janša in mediji (3. del) | width=140|Ivan Simič | width=140|Tino Mamič |- | align=center|453 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. junij 2020 | Afera maske (1. del) | Afera maske (2. del) | Afera maske (3. del) | width=140|Sebastjan Jeretič | width=140|Matevž Tomšič |- | align=center|454 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. junij 2020 | Faktor tedna: svoboda govora (1. del) | Faktor tedna: svoboda govora (2. del) | Faktor tedna: svoboda govora (3. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Lucija Šikovec Ušaj |- | align=center|455 | align=center|Bojan Požar | align=center|22. junij 2020 | Udba in akcija Sever (1. del) | Udba in akcija Sever (2. del) | Udba in akcija Sever (3. del) | width=140|Igor Omerza | width=140|Rado Pezdir |- | align=center|456 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. junij 2020 | Titov dvojnik (1. del) | Titov dvojnik (2. del) | Titov dvojnik (3. del) | width=140|Boštjan M. Turk | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|457 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. junij 2020 | Faktor tedna je Faktor! (1. del) | Faktor tedna je Faktor! (2. del) | Faktor tedna je Faktor!(3. del) | width=140|Bojan Požar | width=140|Marko Pavlišič |} == Četrta sezona == === September 2020 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #FCF75E; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #FCF75E; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #FCF75E; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #FCF75E; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background: #FCF75E; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background: #FCF75E; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|458 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. september 2020 | Višegrad ali Berlin? (1. del) | Višegrad ali Berlin? (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Nežmah |- | align=center|459 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. september 2020 | Bitka med spoloma (1. del) | Bitka med spoloma (2. del) | width=140|Katarina Keček | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|460 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. september 2020 | Obračun z Aleksandro (1. del) | Obračun z Aleksandro (2. del) | width=140|Bojan Požar | width=140|Blaž Mrevlje |- | align=center|461 | align=center|Bojan Požar | align=center|14. september 2020 | SLS connecting people (1. del) | SLS connecting people (2. del) | width=140|Marjan Podobnik | width=140|Miran Videtič |- | align=center|462 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. september 2020 | Kaos na Balkanu (1. del) | Kaos na Balkanu (2. del) | width=140|Sebastjan Jeretič | width=140|Darko Mršič |- | align=center|463 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. september 2020 | Mafija ali država? (1. del) | Mafija ali država? (2. del) | width=140|Blaž Mrevlje | width=140|Krištof Zevnik |- | align=center|464 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. september 2020 | Minus v blagajni! (1. del) | Minus v blagajni! (2. del) | width=140|Janez Šušteršič | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|465 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. september 2020 | Perić ni morilec (1. del) | Perić ni morilec (2. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Boštjan M. Turk |- | align=center|466 | align=center|Bojan Požar | align=center|23. september 2020 | Alojz Kovšca (1. del) | Alojz Kovšca (2. del) | width=140|Alojz Kovšca | width=140|Aljuš Pertinač |- | align=center|467 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|28. september 2020 | Politična maškarada (1. del) | Politična maškarada (2. del) | width=140|Edvard Kadič | width=140|Peter Gregorčič |- | align=center|468 | align=center|Bojan Požar | align=center|29. september 2020 | Biografija, kot je še ni bilo (1. del) | Biografija, kot je še ni bilo (2. del) | width=140|Igor Omerza | width=140|Jože Dežman |- | align=center|469 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|30. september 2020 | V primežu davkarije (1. del) | V primežu davkarije (2. del) | width=140|Ivan Simič | width=140|Miloš Čirič |} === Oktober 2020 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #29AB87; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #29AB87; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #29AB87; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #29AB87; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background: #29AB87; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background: #29AB87; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|470 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. oktober 2020 | Roglič proti Pogačarju! (1. del) | Roglič proti Pogačarju! (2. del) | width=140|Tone Tiselj | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|471 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. oktober 2020 | Politična kultura ali tortura? (1. del) | Politična kultura ali tortura? (2. del) | width=140|Sebastjan Jeretič | width=140|Boštjan M. Turk |- | align=center|472 | align=center|Bojan Požar | align=center|7. oktober 2020 | Izza kongresa (1. del) | Izza kongresa (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Aljuš Pertinač |- | align=center|473 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. oktober 2020 | KUL ali KAK? (1. del) | KUL ali KAK? (2. del) | width=140|Peter Gregorčič | width=140|Matevž Tomšič |- | align=center|474 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. oktober 2020 | Nedeljsko zaprtje trgovin (1. del) | Nedeljsko zaprtje trgovin (2. del) | width=140|Vladimir Bilić | width=140|Tino Mamić |- | align=center|475 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. oktober 2020 | Šarec, Fajon ali Damijan? (1. del) | Šarec, Fajon ali Damijan? (2. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|476 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. oktober 2020 | Socializem ali fašizem? (1. del) | Socializem ali fašizem? (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Sebastjan Jeretič |- | align=center|477 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. oktober 2020 | Pravosodje ali krivosodje? (1. del) | Pravosodje ali krivosodje? (2. del) | width=140|Ivan Simič | width=140|Rado Pezdir |- | align=center|478 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. oktober 2020 | Kaj in kako komunicira Janša (1. del) | Kaj in kako komunicira Janša (2. del) | width=140|Edvard Kadič | width=140|Bojan Požar |- | align=center|479 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. oktober 2020 | Janša ali korona? (1. del) | Janša ali korona? (2. del) | width=140|Bernard Brščič | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|480 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|27. oktober 2020 | Papež ali antikrist? (1. del) | Papež ali antikrist? (2. del) | width=140|Boštjan M. Turk | width=140|Miran Videtič |- | align=center|481 | align=center|Bojan Požar | align=center|28. oktober 2020 | Kdo je kriv: vlada, opozicija ali mediji (1. del) | Kdo je kriv: vlada, opozicija ali mediji (2. del) | width=140|Peter Gregorčič | width=140|Marko Pavlišič |} === November 2020 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #F2C649; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #F2C649; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #F2C649; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #F2C649; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background: #F2C649; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background: #F2C649; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|482 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|2. november 2020 | Premagajmo korono! (1. del) | Premagajmo korono! (2. del) | width=140|Blaž Mrevlje | width=140|Gorazd Kalan |- | align=center|483 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. november 2020 | Pasti korone (1. del) | Pasti korone (2. del) | width=140|Nina Bergant | width=140|Gašper Kramar |- | align=center|484 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. november 2020 | Faktor tedna: Trump! (1. del) | Faktor tedna: Trump! (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|485 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. november 2020 | Teror pred vrati (1. del) | Teror pred vrati (2. del) | width=140|Andrej Rupnik | width=140|Darko Mršič |- | align=center|486 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. november 2020 | Teror v Ljubljani (1. del) | Teror v Ljubljani (2. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Sebastjan Jeretič |- | align=center|487 | align=center|Bojan Požar | align=center|11. november 2020 | Huda cenzura na poti (1. del) | Huda cenzura na poti (2. del) | width=140|Matevž Tomšič | width=140|Boštjan M. Turk |- | align=center|488 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. november 2020 | Pahor ali Janša (1. del) | Pahor ali Janša (2. del) | width=140|Norma Brščič | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|489 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. november 2020 | Slovenija po koroni (1. del) | Slovenija po koroni (2. del) | width=140|Peter Gregorčič | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|490 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. november 2020 | Kaj je povedal Janša? (1. del) | Kaj je povedal Janša? (2. del) | width=140|Bojan Požar | width=140|Tino Mamić |- | align=center|491 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. november 2020 | Je Janša še kul? (1. del) | Je Janša še kul? (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Nežmah |- | align=center|492 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. november 2020 | Čigavi kadri? (1. del) | Čigavi kadri? (2. del) | width=140|Sebastjan Jeretič | width=140|Miran Videtič |- | align=center|493 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. november 2020 | Korona menedžment (1. del) | Korona menedžment (2. del) | width=140|Andrej Rupnik | width=140|Blaž Mrevlje |- | align=center|494 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|30. november 2020 | Korona ali mi? (1. del) | Korona ali mi? (2. del) | width=140|Roman Vodeb | width=140|Edvard Kadič |} === December 2020 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #CD5C5C; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #CD5C5C; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #CD5C5C; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #CD5C5C; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background: #CD5C5C; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background: #CD5C5C; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|495 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|1. december 2020 | Faktor tedna: Minister Vrtovec (1. del) | Faktor tedna: Minister Vrtovec (2. del) | width=140|Jernej Vrtovec | width=140|Bojan Požar |- | align=center|496 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|2. december 2020 | Virus in profi šport (1. del) | Virus in profi šport (2. del) | width=140|Alenka Dovžan | width=140|Tone Tiselj |- | align=center|497 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. december 2020 | Kdo nam vlada? (1. del) | Kdo nam vlada? (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|498 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. december 2020 | Covid in EU poslanke (1. del) | Covid in EU poslanke (2. del) | width=140|Boštjan M. Turk | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|499 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. december 2020 | Državno ali javno? (1. del) | Državno ali javno? (2. del) | width=140|Matej Beltram | width=140|Krištof Zevnik |- | align=center|'''500''' | align=center|'''Aljuš Pertinač''' | align=center|'''14. december 2020''' | '''500. jubilejni Faktor (1. del)''' | '''500. jubilejni Faktor (2. del)''' | width=140|'''Vladimir Vodušek''' | width=140|'''Bojan Požar''' |- | align=center|501 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. december 2020 | Moravče, ekološka bomba (1. del) | Moravče, ekološka bomba (2. del) | width=140|Milan Balažic | width=140|Anton Komat |- | align=center|502 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. december 2020 | Si Janša zasluži nezaupnico? (1. del) | Si Janša zasluži nezaupnico? (2. del) | width=140|Peter Gregorčič | width=140|Matevž Tomšič |- | align=center|503 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. december 2020 | Faktor tedna: Zdravko Počivalšek (1. del) | Faktor tedna: Zdravko Počivalšek (2. del) | colspan=2 align=center|Zdravko Počivalšek |- | align=center|504 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. december 2020 | Zbogom, Forum 21 (1. del) | Zbogom, Forum 21 (2. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Tino Mamić |- | align=center|505 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. december 2020 | Drugačen božič (1. del) | Drugačen božič (2. del) | width=140|Norma Brščič | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|506 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|28. december 2020 | Faktor leta = 2020 (1. del) | Faktor leta = 2020 (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Nežmah |- | align=center|507 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|29. december 2020 | Faktor tedna: dr. Tina Bregant (1. del) | Faktor tedna: dr. Tina Bregant (2. del) | colspan=2 align=center|Tina Bregant |- | align=center|508 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|30. december 2020 | Potres! (1. del) | Potres! (2. del) | width=140|Domen Torkar | width=140|Darko Mršič |} === Januar 2021 === Bojana Požarja je januarja 2021 zamenjala Norma Brščić (roj. Korošec), ki je že s svojim tretjim vodenjem oddaje 21. januarja 2021 močno razburila javnost in s svojimi izjavami sprožila več prijav ter inšpekcijskih nadzorov. AKOS je julija televiziji TV3 odredil, naj »preneha s spodbujanjem rasne neenakopravnosti ter izzivanjem rasnega sovraštva in nestrpnosti.«<ref>{{Navedi splet|title=Akos: TV3 mora prenehati spodbujati rasno neenakopravnost in nestrpnost|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/akos-tv3-mora-prenehati-spodbujati-rasno-neenakopravnost-in-nestrpnost/586803|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-08-17|language=sl}}</ref> Inšpektorat za medije je avgusta 2021 za STA potrdil, »da so prejeli dve prijavi zaradi izjav na TV3, ki po mnenju prijavitelja javno spodbujajo k sovraštvu, nasilju in nestrpnosti. Ker gre za sume kaznivih dejanj, zoper izdajatelje pa niso predvidene sankcije po zakonu o medijih, je inšpektorat prijavi odstopil policiji.«<ref>{{Navedi splet|title=Inšpektorat za medije prijavo zoper izjave v oddaji Faktor predal policiji|url=https://www.dnevnik.si/1042971165|website=Dnevnik|accessdate=2021-08-17|archive-date=2021-08-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20210817120500/https://www.dnevnik.si/1042971165|url-status=dead}}</ref> Od aprila 2021 Norma Brščič oddaje Faktor ne vodi več. Sporna oddaja številka 519 je bila že spomladi 2021 umaknjena iz arhiva na portalu YouTube.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=8yDTrLWJKIo&list=PLHtyZJ_6n0pxQUOwPpR4NMdvprSc8kvQk|title=seznam oddaj Faktor, sezona 2020/2021|accessdate=2021-08-17|website=YouTube.com}}</ref> {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #F75394; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #F75394; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #F75394; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #F75394; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background: #F75394; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background: #F75394; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|509 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. januar 2021 | Morilci med nami (1. del) | Morilci med nami (2. del) | width=140|Boštjan M. Turk | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|510 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. januar 2021 | Veselo(vo) Računsko sodišče (1. del) | Veselo(vo) Računsko sodišče (2. del) | width=140|Sebastjan Jeretič | width=140|Tino Mamić |- | align=center|511 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. januar 2021 | Čas je za šport (1. del) | Čas je za šport (2. del) | width=140|Matej Erjavec | width=140|Metod Ropret |- | align=center|512 | align=center|Norma Brščič | align=center|7. januar 2021 | Nevladniki med korono (1. del) | Nevladniki med korono (2. del) | width=140|Roman Vodeb | width=140|Aljuš Pertinač |- | align=center|513 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. januar 2021 | Trumpova Amerika (1. del) | Trumpova Amerika (2. del) | width=140|Jernej Štromajer | width=140|Peter Gregorčič |- | align=center|514 | align=center|Norma Brščič | align=center|12. januar 2021 | Zavožen davčni sistem (1. del) | Zavožen davčni sistem (2. del) | width=140|Ivan Simič | width=140|Miran Videtič |- | align=center|515 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. januar 2021 | Mediji med korono (1. del) | Mediji med korono (2. del) | width=140|Bojan Požar | width=140|Matevž Tomšič |- | align=center|516 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. januar 2021 | Faktor tedna: Milan Kučan (1. del) | Faktor tedna: Milan Kučan (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|517 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. januar 2021 | Kdo je uničil Demos? (1. del) | Kdo je uničil Demos? (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|518 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. januar 2021 | Nezaupnica komu? (1. del) | Nezaupnica komu? (2. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|519 | align=center|Norma Brščič | align=center|20. januar 2021 | Kdo se boji svobode govora (1. del) | Kdo se boji svobode govora (2. del) | width=140|Boštjan M. Turk | width=140|Tino Mamić |- | align=center|520 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. januar 2021 | Iskreni ali Rog? (1. del) | Iskreni ali Rog? (2. del) | width=140|Sebastjan Jeretič | width=140|Rado Pezdir |- | align=center|521 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. januar 2021 | Zakaj gre Slovenija domov? (1. del) | Zakaj gre Slovenija domov? (2. del) | width=140|Jernej Smisl | width=140|Tone Tiselj |- | align=center|522 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. januar 2021 | Afera Tomaž Vesel (1. del) | Afera Tomaž Vesel (2. del) | width=140|Bojan Požar | width=140|Edvard Kadič |- | align=center|523 | align=center|Norma Brščič | align=center|27. januar 2021 | Spolni nadlegovalci so med nami (1. del) | Spolni nadlegovalci so med nami (2. del) | width=140|Andreja Poljanec | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|524 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|28. januar 2021 | Kdo ali kaj preganja Janšo (1. del) | Kdo ali kaj preganja Janšo (2. del) | width=140|Peter Gregorčič | width=140|Marko Pavlišič |} === Februar 2021 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #C08081; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #C08081; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #C08081; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #C08081; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background: #C08081; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background: #C08081; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|525 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|1. februar 2021 | Povežimo Slovenijo? (1. del) | Povežimo Slovenijo? (2. del) | width=140|Andrej Čuš | width=140|Franc Kangler |- | align=center|526 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|2. februar 2021 | Odvežimo Slovenijo (1. del) | Odvežimo Slovenijo (2. del) | width=140|Sebastjan Jeretič | width=140|Matevž Tomšič |- | align=center|527 | align=center|Norma Brščič | align=center|3. februar 2021 | Kaj je narobe s slovensko levico? (1. del) | Kaj je narobe s slovensko levico? (2. del) | width=140|Marko Pavlišič | width=140|Miran Videtič |- | align=center|528 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. februar 2021 | Šola med korono (1. del) | Šola med korono (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Tino Mamić |- | align=center|529 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. februar 2021 | Kultura ali tortura? (1. del) | Kultura ali tortura? (2. del) | width=140|Boštjan M. Turk | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|530 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. februar 2021 | Faktor tedna: dr. Simona Kustec (1. del) | Faktor tedna: dr. Simona Kustec (2. del) | width=140|Peter Gregorčič | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|531 | align=center|Norma Brščič | align=center|11. februar 2021 | Kaj se med epidemijo dogaja v glavah otrok (1. del) | Kaj se med epidemijo dogaja v glavah otrok (2. del) | width=140|Janja Grilc | width=140|Borut Pogačnik |- | align=center|532 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. februar 2021 | Čigava je univerza? (1. del) | Čigava je univerza? (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Nežmah |- | align=center|533 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. februar 2021 | Nezaupnica ali brezupnica (1. del) | Nezaupnica ali brezupnica (2. del) | width=140|Bojan Požar | width=140|Ivan Simič |- | align=center|534 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. februar 2021 | Sodna revolucija? (1. del) | Sodna revolucija? (2. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Blaž Kovačič Mlinar |- | align=center|535 | align=center|Norma Brščič | align=center|18. februar 2021 | O nekulturnosti slovenskih kulturnikov (1. del) | O nekulturnosti slovenskih kulturnikov (2. del) | colspan=2 align=center|Vasko Simoniti |- | align=center|536 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. februar 2021 | Kako kul bo novi KUL? (1. del) | Kako kul bo novi KUL? (2. del) | width=140|Marko Pavlišič | width=140|Tino Mamić |- | align=center|537 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. februar 2021 | Janša ali mediji? (1. del) | Janša ali mediji? (2. del) | width=140|Sebastjan Jeretič | width=140|Miran Videtič |- | align=center|538 | align=center|Norma Brščič | align=center|24. februar 2021 | Trumpizem po Trumpu (1. del) | Trumpizem po Trumpu (2. del) | width=140|Peter Gregorčič | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|539 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. februar 2021 | Bo Poklukar rešil zdravstvo? (1. del) | Bo Poklukar rešil zdravstvo? (2. del) | width=140|Blaž Mrevlje | width=140|Matej Beltram |} === Marec 2021 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #2E8B57; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #2E8B57; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #2E8B57; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #2E8B57; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background: #2E8B57; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background: #2E8B57; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|540 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|1. marec 2021 | Kdo v EU nas mara? (1. del) | Kdo v EU nas mara? (2. del) | width=140|Romana Tomc | width=140|Milan Brglez |- | align=center|541 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|2. marec 2021 | Medijska podoba Slovenije (1. del) | Medijska podoba Slovenije (2. del) | width=140|Boštjan M. Turk | width=140|Bojan Požar |- | align=center|542 | align=center|Norma Brščič | align=center|3. marec 2021 | Privlačnost socializma (1. del) | Privlačnost socializma (2. del) | width=140|Matevž Tomšič | width=140|Aljuš Pertinač |- | align=center|543 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. marec 2021 | Slovenija glavna v EU (1. del) | Slovenija glavna v EU (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|544 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. marec 2021 | 8. marec (1. del) | 8. marec (2. del) | width=140|Tjaša Jesenek | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|545 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. marec 2021 | Čeferinovanje na ustavnem (1. del) | Čeferinovanje na ustavnem (2. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Miran Videtič |- | align=center|546 | align=center|Norma Brščič | align=center|10. marec 2021 | Ali burke, minareti in halal sodijo v Evropo? (1. del) | Ali burke, minareti in halal sodijo v Evropo? (2. del) | width=140|Marko Pavlišič | width=140|Boštjan M. Turk |- | align=center|547 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. marec 2021 | Čigav bo 2. tir? (1. del) | Čigav bo 2. tir? (2. del) | width=140|Peter Gregorčič | width=140|Sebastjan Jeretič |- | align=center|548 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. marec 2021 | Eno leto vlade (1. del) | Eno leto vlade (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Matevž Tomšič |- | align=center|549 | align=center|Norma Brščič | align=center|16. marec 2021 | Faktor tedna je notranji minister Aleš Hojs (1. del) | Faktor tedna je notranji minister Aleš Hojs (2. del) | colspan=2 align=center|Aleš Hojs |- | align=center|550 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. marec 2021 | Eno leto epidemije (1. del) | Eno leto epidemije (2. del) | width=140|Blaž Mrevlje | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|551 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. marec 2021 | Korupcija po 2. tiru (1. del) | Korupcija po 2. tiru (2. del) | width=140|Jože Duhovnik | width=140|Emil Milan Pintar |- | align=center|552 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. marec 2021 | Pa je šel rokomet (1. del) | Pa je šel rokomet (2. del) | width=140|Tone Tiselj | width=140|Rok Praznik |- | align=center|553 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. marec 2021 | Zdravstvena reforma! (1. del) | Zdravstvena reforma! (2. del) | width=140|Simon Podnar | width=140|Krištof Zevnik |- | align=center|554 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. marec 2021 | Prostozidarji med nami (1. del) | Prostozidarji med nami (2. del) | width=140|Boštjan M. Turk | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|555 | align=center|Norma Brščič | align=center|25. marec 2021 | Materinski dan in slovenska rodnost (1. del) | Materinski dan in slovenska rodnost (2. del) | width=140|Špela Peternel | width=140|Matjaž Gams |- | align=center|556 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|29. marec 2021 | Čigav predsednik je Janša? (1. del) | Čigav predsednik je Janša? (2. del) | width=140|Peter Gregorčič | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|557 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|30. marec 2021 | Janševa podoba v Evropi (1. del) | Janševa podoba v Evropi (2. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Tino Mamić |- | align=center|558 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|31. marec 2021 | Afera energetika (1. del) | Afera energetika (2. del) | width=140|Bojan Požar | width=140|Miran Videtič |} === April 2021 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #4169E1; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #4169E1; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #4169E1; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #4169E1; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background: #4169E1; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background: #4169E1; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|559 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|1. april 2021 | Teorije zarote (1. del) | Teorije zarote (2. del) | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|560 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. april 2021 | Kdo ubija šport? (1. del) | Kdo ubija šport? (2. del) | width=140|Matej Avanzo | width=140|Matej Oražem |- | align=center|561 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. april 2021 | Ustavna obtožba Janše (1. del) | Ustavna obtožba Janše (2. del) | width=140|Bernard Brščič | width=140|Matevž Tomšič |- | align=center|562 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. april 2021 | Kaj bo storil Počivalšek? (1. del) | Kaj bo storil Počivalšek? (2. del) | width=140|Sebastjan Jeretič | width=140|Boštjan M. Turk |- | align=center|563 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. april 2021 | Novi rektor (1. del) | Novi rektor (2. del) | width=140|Dragan Marušič | width=140|Igor Lukšič |- | align=center|564 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. april 2021 | Kdo si še upa govoriti? (1. del) | Kdo si še upa govoriti? (2. del) | width=140|Peter Gregorčič | width=140|Tino Mamić |- | align=center|565 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. april 2021 | Koga moti uber? (1. del) | Koga moti uber? (2. del) | width=140|Bojan Požar | width=140|Miran Videtič |- | align=center|566 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. april 2021 | Kdo nas vodi? (1. del) | Kdo nas vodi? (2. del) | width=140|Blaž Mrevlje | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|567 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. april 2021 | Korona na Balkanu (1. del) | Korona na Balkanu (2. del) | width=140|Suzana Luskovec | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|568 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. april 2021 | Afera non-paper (1. del) | Afera non-paper (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Darko Mršič |- | align=center|569 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. april 2021 | Analiza slovenske levice (1. del) | Analiza slovenske levice (2. del) | width=140|Sebastjan Jeretič | width=140|Boštjan M. Turk |- | align=center|570 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. april 2021 | Zbirokratizirana Slovenija (1. del) | Zbirokratizirana Slovenija (2. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Ivan Simič |- | align=center|571 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. april 2021 | Zakaj tehnika ni popularna? (1. del) | Zakaj tehnika ni popularna? (2. del) | width=140|Peter Gregorčič | width=140|Mihael Sekavčnik |- | align=center|572 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. april 2021 | Je Superliga propadla? (1. del) | Je Superliga propadla? (2. del) | width=140|Matej Oražem | width=140|Tone Tiselj |} === Maj 2021 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #ED9121; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #ED9121; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #ED9121; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #ED9121; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background: #ED9121; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background: #ED9121; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|573 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. maj 2021 | Do kdaj še epidemija (1. del) | Do kdaj še epidemija (2. del) | width=140|Dorjan Marušič | width=140|Dragan Marušič |- | align=center|574 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. maj 2021 | Razdeljena Slovenija (1. del) | Razdeljena Slovenija (2. del) | width=140|Bernard Brščič | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|575 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. maj 2021 | Živel 1. maj! (1. del) | Živel 1. maj! (2. del) | width=140|Sebastjan Jeretič | width=140|Tino Mamić |- | align=center|576 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. maj 2021 | Faktor upora (1. del) | Faktor upora (2. del) | width=140|Peter Gregorčič | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|577 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. maj 2021 | Afera STA (1. del) | Afera STA (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Dejan Verčič |- | align=center|578 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. maj 2021 | Po čem so človekove pravice (1. del) | Po čem so človekove pravice (2. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Boštjan M. Turk |- | align=center|579 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. maj 2021 | Epidemija kot politični projekt (1. del) | Epidemija kot politični projekt (2. del) | width=140|Norma Brščič | width=140|Miran Videtič |- | align=center|580 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. maj 2021 | Ni prostora za starce (1. del) | Ni prostora za starce (2. del) | width=140|Matevž Tomšič | width=140|Blaž Mrevlje |- | align=center|581 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. maj 2021 | Izrael vs. Palestinci (1. del) | Izrael vs. Palestinci (2. del) | colspan=2 align=center|Vladimir Prebilič |- | align=center|582 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. maj 2021 | Zaton paradržavnega zdravstva? (1. del) | Zaton paradržavnega zdravstva? (2. del) | width=140|Blaž Mrevlje | width=140|Krištof Zevnik |- | align=center|583 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. maj 2021 | Domovina je tednik (1. del) | Domovina je tednik (2. del) | width=140|Igor Vovk | width=140|Tino Mamić |- | align=center|584 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. maj 2021 | Quo vadis slovenski film? (1. del) | Quo vadis slovenski film? (2. del) | width=140|Nataša Bučar | width=140|Marcel Buh |- | align=center|585 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. maj 2021 | Izhod iz epidemije (1. del) | Izhod iz epidemije (2. del) | colspan=2 align=center|Tina Bregant |- | align=center|586 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. maj 2021 | Kaj je janšizem? (1. del) | Kaj je janšizem? (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Matevž Tomšič |- | align=center|587 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. maj 2021 | Vstaja ali državljanska vojna? (1. del) | Vstaja ali državljanska vojna? (2. del) | width=140|Bernard Brščič | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|588 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|27. maj 2021 | Kdo ima večino? (1. del) | Kdo ima večino? (2. del) | width=140|Marko Balažic | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|589 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|31. maj 2021 | Simič prevzema FURS (1. del) | Simič prevzema FURS (2. del) | colspan=2 align=center|Ivan Simič |} === Junij 2021 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #DE3163; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #DE3163; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #DE3163; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #DE3163; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background: #DE3163; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background: #DE3163; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|590 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|1. junij 2021 | Je vstaja uspela? (1. del) | Je vstaja uspela? (2. del) | colspan=2 align=center|Norma Brščič |- | align=center|591 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|2. junij 2021 | Kaj sporoča Pahor (1. del) | Kaj sporoča Pahor (2. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Sebastjan Jeretič |- | align=center|592 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. junij 2021 | Somrak pravne države (1. del) | Somrak pravne države (2. del) | width=140|Blaž Kovačič Mlinar | width=140|Vladimir Bilić |- | align=center|593 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. junij 2021 | Faktor tedna: Janez Šušteršič (1. del) | Faktor tedna: Janez Šušteršič (2. del) | colspan=2 align=center|Janez Šušteršič |- | align=center|594 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. junij 2021 | Fovšija brez meja (1. del) | Fovšija brez meja (2. del) | width=140|Marko Pavlišič | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|595 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. junij 2021 | Kako nevarna je Levica? (1. del) | Kako nevarna je Levica? (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|596 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. junij 2021 | Zakaj potrebujemo sindikate? (1. del) | Zakaj potrebujemo sindikate? (2. del) | width=140|Lidija Jerkič | width=140|Jakob Počivavšek |- | align=center|597 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. junij 2021 | Afera Jeretič (1. del) | Afera Jeretič (2. del) | width=140|Sebastjan Jeretič | width=140|Marko Balažic |- | align=center|598 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. junij 2021 | Šport do smrti (1. del) | Šport do smrti (2. del) | width=140|Miran Videtič | width=140|Tino Mamić |- | align=center|599 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. junij 2021 | Po čem so diplome (1. del) | Po čem so diplome (2. del) | width=140|Peter Gregorčič | width=140|Matevž Tomšič |- | align=center|600 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. junij 2021 | Faktor tedna: Slovenija (1. del) | Faktor tedna: Slovenija (2. del) | width=140|Dragan Marušič | width=140|Bernard Nežmah |- | align=center|601 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. junij 2021 | Ženske v politiki (1. del) | Ženske v politiki (2. del) | width=140|Norma Brščič | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|602 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. junij 2021 | Slepa pravica (1. del) | Slepa pravica (2. del) | width=140|Luka Martin Tomažič | width=140|Boštjan M. Turk |- | align=center|603 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. junij 2021 | Politika na dopustu (1. del) | Politika na dopustu (2. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|604 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. junij 2021 | 30 let tranzicije (1. del) | 30 let tranzicije (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Rado Pezdir |} == Peta sezona == === September 2021 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #B3446C; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #B3446C; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #B3446C; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #B3446C; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background: #B3446C; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background: #B3446C; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|605 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. september 2021 | Faktor tedna: Zdravko Počivalšek (1. del) | Faktor tedna: Zdravko Počivalšek (2. del) | colspan=2 align=center|Zdravko Počivalšek |- | align=center|606 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. september 2021 | Zakaj je referendum uspel? (1. del) | Zakaj je referendum uspel? (2. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|607 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. september 2021 | Janša vs. Fajon (1. del) | Janša vs. Fajon (2. del) | width=140|Marko Pavlišič | width=140|Darko Mršić |- | align=center|608 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. september 2021 | Prekleti Afganistan (1. del) | Prekleti Afganistan (2. del) | width=140|Boštjan Močnik | width=140|Primož Šterbenc |- | align=center|609 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. september 2021 | Faktor tedna: Matej Tonin (1. del) | Faktor tedna: Matej Tonin (2. del) | colspan=2 align=center|Matej Tonin |- | align=center|610 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. september 2021 | Slovenija bo Nemčija (1. del) | Slovenija bo Nemčija (2. del) | width=140|Andrej Vizjak | width=140|Robert Klun |- | align=center|611 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. september 2021 | Kdo ima oblast (1. del) | Kdo ima oblast (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Sebastjan Jeretič |- | align=center|612 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. september 2021 | Kako ponosni smo Slovenci (1. del) | Kako ponosni smo Slovenci (2. del) | width=140|Norma Brščič | width=140|Tino Mamić |- | align=center|613 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. september 2021 | Faktor tedna: Zvonko Černač (1. del) | Faktor tedna: Zvonko Černač (2. del) | colspan=2 align=center|Zvone Černač |- | align=center|614 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. september 2021 | Čigavi so protesti? (1. del) | Čigavi so protesti? (2. del) | width=140|Jernej Štromajer | width=140|Boštjan M. Turk |- | align=center|615 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. september 2021 | Covid ekonomija (1. del) | Covid ekonomija (2. del) | width=140|Bernard Brščič | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|616 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. september 2021 | SMC z Gasom naprej (1. del) | SMC z Gasom naprej (2. del) | width=140|Peter Gregorčič | width=140|Marko Balažic |- | align=center|617 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|27. september 2021 | Se je KUL zakalkuliral? (1. del) | Se je KUL zakalkuliral? (2. del) | width=140|Sebastjan Jeretič | width=140|Darko Mršić |- | align=center|618 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|28. september 2021 | Kaj pa Telekom? (1. del) | Kaj pa Telekom? (2. del) | width=140|Andrej Vizjak | width=140|Miloš Čirič |- | align=center|619 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|29. september 2021 | Nestrpnost (1. del) | Nestrpnost (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Matevž Tomšič |- | align=center|620 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|30. september 2021 | Vojna zakoncev Marčič Erjavec (1. del) | Vojna zakoncev Marčič Erjavec (2. del) | width=140|Norma Brščič | width=140|Roman Vodeb |} === Oktober 2021 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #E03C31; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #E03C31; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #E03C31; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #E03C31; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background: #E03C31; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background: #E03C31; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|621 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. oktober 2021 | Faktor tedna: Zmago Jelinčič (1. del) | Faktor tedna: Zmago Jelinčič (2. del) | colspan=2 align=center|Zmago Jelinčič Plemeniti |- | align=center|622 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. oktober 2021 | Kdo bo potegnil ročno? (1. del) | Kdo bo potegnil ročno? (2. del) | width=140|Marko Balažic | width=140|Peter Gregorčič |- | align=center|623 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. oktober 2021 | Tschüss Angela (1. del) | Tschüss Angela (2. del) | width=140|Bernard Brščič | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|624 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. oktober 2021 | Komu še verjamemo? (1. del) | Komu še verjamemo? (2. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Tino Mamić |- | align=center|625 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. oktober 2021 | Vzporedni mehanizem globoke države (1. del) | Vzporedni mehanizem globoke države (2. del) | width=140|Rado Pezdir | width=140|Igor Omerza |- | align=center|626 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. oktober 2021 | Slovenija v krizi vrednot (1. del) | Slovenija v krizi vrednot (2. del) | width=140|Boštjan M. Turk | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|627 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. oktober 2021 | Zakaj se ne cepimo? (1. del) | Zakaj se ne cepimo? (2. del) | width=140|Nina Majcen | width=140|Norma Brščič |- | align=center|628 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. oktober 2021 | Resni.ca (1. del) | Resni.ca (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Nežmah |- | align=center|629 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. oktober 2021 | Energetska kriza (1. del) | Energetska kriza (2. del) | width=140|Denis Mancevič | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|630 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. oktober 2021 | Kaos v zdravstvu (1. del) | Kaos v zdravstvu (2. del) | width=140|Tina Bregant | width=140|Matej Beltram |- | align=center|631 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. oktober 2021 | Dikaučič, Poklukar, Vizjak (1. del) | Dikaučič, Poklukar, Vizjak (2. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Boštjan M. Turk |- | align=center|632 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. oktober 2021 | Kako pogumen je Janša? (1. del) | Kako pogumen je Janša? (2. del) | width=140|Peter Gregorčič | width=140|Marko Pavlišič |} === November 2021 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #C19A6B; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #C19A6B; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #C19A6B; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #C19A6B; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background: #C19A6B; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background: #C19A6B; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|633 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|1. november 2021 | Kam gremo po smrti? (1. del) | Kam gremo po smrti? (2. del) | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|634 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|2. november 2021 | Nas reši nov volilni sistem? (1. del) | Nas reši nov volilni sistem? (2. del) | width=140|Rado Bohinc | width=140|Ivan Svetlik |- | align=center|635 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. november 2021 | Zakaj ne obvladamo epidemije? (1. del) | Zakaj ne obvladamo epidemije? (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Sebastjan Jeretič |- | align=center|636 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. november 2021 | Vladni odloki ali ustava? (1. del) | Vladni odloki ali ustava? (2. del) | colspan=2 align=center|Blaž Kovačič Mlinar |- | align=center|637 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. november 2021 | Afera Vizjak (1. del) | Afera Vizjak (2. del) | width=140|Tino Mamić | width=140|Darko Mršić |- | align=center|638 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. november 2021 | Stop Gregorčiču (1. del) | Stop Gregorčiču (2. del) | width=140|Peter Gregorčič | width=140|Marko Balažic |- | align=center|639 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. november 2021 | Kdo napada Poljsko in EU? (1. del) | Kdo napada Poljsko in EU? (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|640 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. november 2021 | Družba po pandemiji (1. del) | Družba po pandemiji (2. del) | width=140|Dragan Marušič | width=140|Matevž Tomšič |- | align=center|641 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. november 2021 | Faktor tedna: dr. Janez Šušteršič (1. del) | Faktor tedna: dr. Janez Šušteršič (2. del) | colspan=2 align=center|Janez Šušteršič |- | align=center|642 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. november 2021 | Kdo in zakaj razbija Kranj? (1. del) | Kdo in zakaj razbija Kranj? (2. del) | colspan=2 align=center|Matjaž Rakovec |- | align=center|643 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. november 2021 | Koliko nas stane virus in zakaj? (1. del) | Koliko nas stane virus in zakaj? (2. del) | width=140|Benjamin Lukšič | width=140|Rok Spruk |- | align=center|644 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. november 2021 | Kako športni smo Slovenci? (1. del) | Kako športni smo Slovenci? (2. del) | width=140|Roman Vodeb | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|645 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. november 2021 | Grda politika (1. del) | Grda politika (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Nežmah |- | align=center|646 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. november 2021 | Mafijska država (1. del) | Mafijska država (2. del) | colspan=2 align=center|Tino Mamić |- | align=center|647 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. november 2021 | Lepota po slovensko (1. del) | Lepota po slovensko (2. del) | width=140|Laura Škvorc | width=140|Hannah Koselj Marušič |- | align=center|648 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. november 2021 | Kaj pa državne firme? (1. del) | Kaj pa državne firme? (2. del) | width=140|Borut Fakin | width=140|Andrej Vizjak |- | align=center|649 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|29. november 2021 | Zakaj imamo interpelacije? (1. del) | Zakaj imamo interpelacije? (2. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Darko Mršić |- | align=center|650 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|30. november 2021 | Rešitev za Covid?! (1. del) | Rešitev za Covid?! (2. del) | width=140|Dragan Marušič | width=140|Dorjan Marušič |} === December 2021 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #77B5FE; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #77B5FE; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #77B5FE; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #77B5FE; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background: #77B5FE; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background: #77B5FE; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|651 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|1. december 2021 | Podli novinarji (1. del) | Podli novinarji (2. del) | width=140|Marko Pavlišič | width=140|Matevž Tomšič |- | align=center|652 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|2. december 2021 | Šport je nasilje (1. del) | Šport je nasilje (2. del) | width=140|Darko Repenšek | width=140|Tone Tiselj |- | align=center|653 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. december 2021 | Je fašizem pojav levice? (1. del) | Je fašizem pojav levice? (2. del) | width=140|Boštjan M. Turk | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|654 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. december 2021 | Kdo je lider? (1. del) | Kdo je lider? (2. del) | width=140|Bernard Brščič | width=140|Peter Gregorčič |- | align=center|655 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. december 2021 | Kam greš, Slovenija? (1. del) | Kam greš, Slovenija? (2. del) | colspan=2 align=center|Igor Lukšič |- | align=center|656 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. december 2021 | Prebujeni ali pregnani? (1. del) | Prebujeni ali pregnani? (2. del) | width=140|Norma Brščič | width=140|Miran Videtič |- | align=center|657 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. december 2021 | Konkretno brez omejitev (1. del) | Konkretno brez omejitev (2. del) | width=140|Vladimir Bilić | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|658 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. december 2021 | Tragedija na Dragonji (1. del) | Tragedija na Dragonji (2. del) | width=140|Tino Mamić | width=140|Darko Mršić |- | align=center|659 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. december 2021 | Energetski mrk (1. del) | Energetski mrk (2. del) | width=140|Mihael Sekavčnik | width=140|Mitja Uršič |- | align=center|660 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. december 2021 | Faktor tedna: Konzerva (1. del) | Faktor tedna: Konzerva (2. del) | colspan=2 align=center|Janez Zupan (Konzerva) |- | align=center|661 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. december 2021 | Bo Golob odnesel Janšo? (1. del) | Bo Golob odnesel Janšo? (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|662 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. december 2021 | Ugovor vesti (1. del) | Ugovor vesti (2. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Boštjan M. Turk |- | align=center|663 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. december 2021 | Iz česa so sanje? (1. del) | Iz česa so sanje? (2. del) | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|664 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. december 2021 | Faktor tedna: Kam bo šlo 300 milijonov? (1. del) | Faktor tedna: Kam bo šlo 300 milijonov? (2. del) | width=140|Borut Rončevič | width=140|Dragan Marušič |} === Januar 2022 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #00BFFF; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #00BFFF; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #00BFFF; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #00BFFF; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background: #00BFFF; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background: #00BFFF; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|665 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. januar 2022 | Pasje leto 2021 (1. del) | Pasje leto 2021 (2. del) | width=140|Janez Šušteršič | width=140|Bernard Nežmah |- | align=center|666 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. januar 2022 | Faktor 666: Hudič je med nami (1. del) | Faktor 666: Hudič je med nami (2. del) | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|667 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. januar 2022 | Več otrok = stanovanje (1. del) | Več otrok = stanovanje (2. del) | width=140|Marko Pavlišič | width=140|Tino Mamić |- | align=center|668 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. januar 2022 | Afera Expo Dubai (1. del) | Afera Expo Dubai (2. del) | width=140|Robert Klun | width=140|Andrej Vizjak |- | align=center|669 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. januar 2022 | Kdo ali kaj bo odločil(o) volitve? (1. del) | Kdo ali kaj bo odločil(o) volitve? (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Dejan Verčič |- | align=center|670 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. januar 2022 | Bosenski sod smodnika (1. del) | Bosenski sod smodnika (2. del) | colspan=2 align=center|Darko Mršić |- | align=center|671 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. januar 2022 | Koga je izdal Janša? (1. del) | Koga je izdal Janša? (2. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Boštjan M. Turk |- | align=center|672 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. januar 2022 | Cerkev in vera med epidemijo (1. del) | Cerkev in vera med epidemijo (2. del) | width=140|Norma Brščič | width=140|Janez Zupan |- | align=center|673 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. januar 2022 | Revolucija ali evolucija RTV? (1. del) | Revolucija ali evolucija RTV? (2. del) | width=140|Miran Videtič | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|674 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. januar 2022 | Za višje plače (1. del) | Za višje plače (2. del) | width=140|Peter Gregorčič | width=140|Matevž Tomšič |- | align=center|675 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. januar 2022 | Nacionalna športna sramota (1. del) | Nacionalna športna sramota (2. del) | width=140|Aleš Praznik | width=140|Vid Kavtičnik |- | align=center|676 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. januar 2022 | Virus v družini (1. del) | Virus v družini (2. del) | width=140|Katarina Kompan Erzar | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|677 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. januar 2022 | Drugačna epidemija (1. del) | Drugačna epidemija (2. del) | width=140|Dragan Marušič | width=140|Dorjan Marušič |- | align=center|678 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. januar 2022 | Eksodus Hravtov (1. del) | Eksodus Hravtov (2. del) | colspan=2 align=center|Tino Mamić |- | align=center|679 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. januar 2022 | Rusija-Ukrajina-ZDA (1. del) | Rusija-Ukrajina-ZDA (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|680 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|27. januar 2022 | Mrevlje proti mafiji (1. del) | Mrevlje proti mafiji (2. del) | colspan=2 align=center|Blaž Mrevlje |- | align=center|681 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|31. januar 2022 | Po čem so nove stranke? (1. del) | Po čem so nove stranke? (2. del) | colspan=2 align=center|Boštjan M. Turk |} === Februar 2022 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #D65282; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #D65282; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #D65282; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #D65282; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background: #D65282; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background: #D65282; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|682 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|1. februar 2022 | Afera Masleša (1. del) | Afera Masleša (2. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Matevž Tomšič |- | align=center|683 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|2. februar 2022 | Pogi Team (1. del) | Pogi Team (2. del) | width=140|Blaž Debevec | width=140|Natan Gregorčič |- | align=center|684 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. februar 2022 | Olaj proti Gantarju (1. del) | Olaj proti Gantarju (2. del) | width=140|Vladimir Bilić | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|685 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. februar 2022 | Zakaj Golob že vodi (1. del) | Zakaj Golob že vodi (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|686 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. februar 2022 | Zakaj Uroš Zorman (1. del) | Zakaj Uroš Zorman (2. del) | colspan=2 align=center|Tone Tiselj |- | align=center|687 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. februar 2022 | Žena naj bo doma, čaka naj na moža (1. del) | Žena naj bo doma, čaka naj na moža (2. del) | width=140|Norma Brščič | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|688 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. februar 2022 | 9. marec - kdo bo stavkal (1. del) | 9. marec - kdo bo stavkal (2. del) | width=140|Nives Počkar | width=140|Branimir Štrukelj |- | align=center|689 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. februar 2022 | Kako diha Vesna? (1. del) | Kako diha Vesna? (2. del) | width=140|Jasmina Jerant | width=140|Uroš Macerl |- | align=center|690 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. februar 2022 | Balkan ekspres (1. del) | Balkan ekspres (2. del) | width=140|Boštjan M. Turk | width=140|Darko Mršić |- | align=center|691 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. februar 2022 | Vojna! - Zakaj je Putin napadel Ukrajino? (1. del) | Vojna! - Zakaj je Putin napadel Ukrajino? (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|692 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|28. februar 2022 | Krinka epidemije (1. del) | Krinka epidemije (2. del) | width=140|Dragan Marušič | width=140|Dorjan Marušič |} === Marec 2022 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #E52B50; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #E52B50; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #E52B50; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #E52B50; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background: #E52B50; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background: #E52B50; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|693 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|1. marec 2022 | Vojna ali sankcije (1. del) | Vojna ali sankcije (2. del) | colspan=2 align=center|Denis Mancevič |- | align=center|694 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|2. marec 2022 | Arhitekti KUL-a (1. del) | Arhitekti KUL-a (2. del) | width=140|Rado Bohinc | width=140|Ivan Svetlik |- | align=center|694 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. marec 2022 | Faktor Special: Borut Pahor (1. del) | Faktor Special: Borut Pahor (2. del) | colspan=2 align=center|Borut Pahor |- | align=center|696 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. marec 2022 | Zdravstvo.si (1. del) | Zdravstvo.si (2. del) | width=140|Matej Beltram | width=140|Krištof Zevnik |- | align=center|697 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. marec 2022 | Glorija za Glorio (1. del) | Glorija za Glorio (2. del) | width=140|Gloria Kotnik | width=140|Aco Sitar |- | align=center|698 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. marec 2022 | Raj za podjetnike (1. del) | Raj za podjetnike (2. del) | width=140|Tomaž Erjavec | width=140|Andrej Vizjak |- | align=center|699 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. marec 2022 | Za pravice gre (1. del) | Za pravice gre (2. del) | width=140|Blaž Kovačič Mlinar | width=140|Damir Ivančič |- | align=center|700 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. marec 2022 | Resnica o Ukrajini - kako v resnici poteka vojna (1. del) | Resnica o Ukrajini - kako v resnici poteka vojna (2. del) | width=140|Bogomil Ferfila | width=140|Boštjan M. Turk |- | align=center|701 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. marec 2022 | Volilno soočenje - čemu služijo TV soočenja (1. del) | Volilno soočenje - čemu služijo TV soočenja (2. del) | width=140|Dejan Verčič | width=140|Bernard Nežmah |- | align=center|702 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. marec 2022 | Kdo je zmerna desnica (1. del) | Kdo je zmerna desnica (2. del) | width=140|Marko Pavlišič | width=140|Tino Mamić |- | align=center|703 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. marec 2022 | Kanabis (1. del) | Kanabis (2. del) | width=140|Gorazd Prah | width=140|Miloš Čirič |- | align=center|704 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. marec 2022 | Emancipacija žensk (1. del) | Emancipacija žensk (2. del) | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|705 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. marec 2022 | Janša v Ukrajini (1. del) | Janša v Ukrajini (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|706 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. marec 2022 | Po čem so avtorske pravice? (1. del) | Po čem so avtorske pravice? (2. del) | width=140|Gal Gjurin | width=140|Tomaž Grubar |- | align=center|707 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. marec 2022 | Po Ukrajini Balkan? (1. del) | Po Ukrajini Balkan? (2. del) | width=140|Boštjan M. Turk | width=140|Darko Mršić |- | align=center|708 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. marec 2022 | PRTV ali Janša TV? (1. del) | PRTV ali Janša TV? (2. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Janez Zupan |- | align=center|709 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|28. marec 2022 | Kako rešiti Slovenijo? (1. del) | Kako rešiti Slovenijo? (2. del) | colspan=2 align=center|Matjaž Tomlje |- | align=center|710 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|29. marec 2022 | Analiza prvih predvolilnih soočenj (1. del) | Analiza prvih predvolilnih soočenj (2. del) | width=140|Matevž Tomšič | width=140|Tino Mamić |- | align=center|711 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|30. marec 2022 | SDM vs. MF: Zakaj mladi rinejo v politiko? (1. del) | SDM vs. MF: Zakaj mladi rinejo v politiko? (2. del) | width=140|Dominik Štrakl | width=140|Luka Goršek |- | align=center|712 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|31. marec 2022 | Politični profil Aleksandre Pivec (1. del) | Politični profil Aleksandre Pivec (2. del) | width=140|Norma Brščič | width=140|Marko Pavlišič |} === April 2022 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #9FA91F; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #9FA91F; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #9FA91F; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #9FA91F; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background: #9FA91F; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background: #9FA91F; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|713 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. april 2022 | Kdo zmaguje v Ukrajini? (1. del) | Kdo zmaguje v Ukrajini? (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|714 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. april 2022 | Ljubljana je/ni metropola (1. del) | Ljubljana je/ni metropola (2. del) | width=140|Mitja Slavinec | width=140|Uroš Prikl |- | align=center|715 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. april 2022 | Pravica do otrok (1. del) | Pravica do otrok (2. del) | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|716 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. april 2022 | Fenomen Boscarol (1. del) | Fenomen Boscarol (2. del) | colspan=2 align=center|Boštjan M. Turk |- | align=center|717 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. april 2022 | Boj za javno zdravstvo! (1. del) | Boj za javno zdravstvo! (2. del) | width=140|Matej Beltram | width=140|Krištof Zevnik |- | align=center|718 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. april 2022 | Zakaj cveti atletika? (1. del) | Zakaj sveti atletika? (2. del) | width=140|Tina Šutej | width=140|Roman Dobnikar |- | align=center|719 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. april 2022 | Politični čudež: Nestrankarska ljudska lista (1. del) | Politični čudež: Nestrankarska ljudska lista (2. del) | width=140|Polona Kambič | width=140|Gregor Kos |- | align=center|720 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. april 2022 | SD vs. NSi: Zakaj potrebujemo ženske v politiki (1. del) | SD vs. NSi: Zakaj potrebujemo ženske v politiki (2. del) | width=140|Nastja Trajkovič | width=140|Julija Humar |- | align=center|721 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. april 2022 | Faktor volilna napoved (1. del) | Faktor volilna napoved (2. del) | width=140|Janez Šušteršič | width=140|Igor Lukšič |- | align=center|722 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. april 2022 | Najboljša volilna kampanja je ... (1. del) | Najboljša volilna kampanja je ... (2. del) | width=140|Marko Pavlišič | width=140|Vladimir Bilić |- | align=center|723 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. april 2022 | Soočenje z napako (1. del) | Soočenje z napako (2. del) | colspan=2 align=center|Petra Culetto |- | align=center|724 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|Volilna nedelja<br>24. april 2022<br>18:30-20:00 | colspan=2 align=center|VOLITVE 2022: Kdo in kako nam bo krojil usodo naslednja štiri leta - komentarji v živo z izidi volitev | colspan=2 align=center|dr. Andrej Vizjak<br>dr. Dragan Marušič<br>Rudolf Moge |- | align=center|725 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. april 2022 | Zmagovalci in poraženci volitev (1. del) | Zmagovalci in poraženci volitev (2. del) | width=140|Bernard Nežmah | width=140|Boštjan M. Turk |- | align=center|726 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. april 2022 | Kam so šli glasovi? (1. del) | Kam so šli glasovi? (2. del) | width=140|Bernard Brščič | width=140|Gregor Kos |} === Maj 2022 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #87e002; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #87e002; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #87e002; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #87e002; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background: #87e002; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background: #87e002; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|727 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. maj 2022 | Kako bo vladal Golob? (1. del) | Kako bo vladal Golob? (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Matevž Tomšič |- | align=center|728 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. maj 2022 | Kako skregani smo po volitvah? (1. del) | Kako skregani smo po volitvah? (2. del) | width=140|Norma Brščič | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|729 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. maj 2022 | Kaj se dogaja v SD? (1. del) | Kaj se dogaja v SD? (2. del) | colspan=2 align=center|Marko Pavlišič |- | align=center|730 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. maj 2022 | Norčevanje Državne volilne komisije (1. del) | Norčevanje Državne volilne komisije (2. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Boštjan M. Turk |- | align=center|731 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. maj 2022 | Milijon za tednik Domovina (1. del) | Milijon za tednik Domovina (2. del) | width=140|Igor Vovk | width=140|Tino Mamić |- | align=center|732 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. maj 2022 | Nam grozi lakota? (1. del) | Nam grozi lakota? (2. del) | colspan=2 align=center|Niko Miholič |- | align=center|733 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. maj 2022 | Ekipa, da te skipa - kakšno vlado sestavlja Golob (1. del) | Ekipa, da te skipa - kakšno vlado sestavlja Golob (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Dragan Marušič |- | align=center|734 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. maj 2022 | Erotika v politiki (1. del) | Erotika v politiki (2. del) | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|735 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. maj 2022 | Cena svobode (1. del) | Cena svobode (2. del) | colspan=2 align=center|Norma Brščič |- | align=center|736 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. maj 2022 | Pol milijarde pa gas - bo Loredan rešil zdravstvo? (1. del) | Pol milijarde pa gas - bo Loredan rešil zdravstvo? (2. del) | width=140|Marjeta Kuhar | width=140|Dorjan Marušič |- | align=center|737 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. maj 2022 | Zakaj opozicija nagaja? (1. del) | Zakaj opozicija nagaja? (2. del) | width=140|Bernard Brščič | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|738 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. maj 2022 | Slovo Janeza Janše? (1. del) | Slovo Janeza Janše? (2. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Boštjan M. Turk |- | align=center|739 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. maj 2022 | Maribor ukradel naslov? (1. del) | Maribor ukradel naslov? (2. del) | colspan=2 align=center|Darko Mršić |- | align=center|740 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. maj 2022 | Dirka po Sloveniji (1. del) | Dirka po Sloveniji (2. del) | colspan=2 align=center|Tone Tiselj |- | align=center|741 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|30. maj 2022 | Janša ni Orban! (1. del) | Janša ni Orban! (2. del) | colspan=2 align=center|Igor Lukšič |- | align=center|742 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|31. maj 2022 | Faktor tedna: Ali Sloveniji grozi bankrot? (1. del) | Faktor tedna: Ali Sloveniji grozi bankrot? (2. del) | colspan=2 align=center|Janez Šušteršič |} === Junij 2022 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #ECB176; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #ECB176; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #ECB176; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #ECB176; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background: #ECB176; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background: #ECB176; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|743 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|1. junij 2022 | Vojna s Hrvaško? (1. del) | Vojna s Hrvaško? (2. del) | width=140|Tino Mamić | width=140|Darko Mršić |- | align=center|744 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|2. junij 2022 | Do kdaj še Ukrajina? (1. del) | Do kdaj še Ukrajina? (2. del) | width=140|Bogomil Ferfila | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|745 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. junij 2022 | Psihološki profil Goloba (1. del) | Psihološki profil Goloba (2. del) | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|746 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. junij 2022 | Kdo bo predsednik republike? (1. del) | Kdo bo predsednik republike? (2. del) | width=140|Norma Brščič | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|747 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. junij 2022 | Pravna svoboda - o reviziji odločitev prejšnje vlade (1. del) | Pravna svoboda - o reviziji odločitev prejšnje vlade (2. del) | width=140|Blaž Kovačič Mlinar | width=140|Vladimir Bilić |- | align=center|748 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. junij 2022 | Svoboda revanšizma (1. del) | Svoboda revanšizma (2. del) | width=140|Boštjan M. Turk | width=140|Janez Zupan |- | align=center|749 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. junij 2022 | Čigava je znanost? (1. del) | Čigava je znanost? (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Dragan Marušič |- | align=center|750 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. junij 2022 | Kdo leti z Golobom? (1. del) | Kdo leti z Golobom? (2. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|751 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. junij 2022 | Po čem bo elektrika? (1. del) | Po čem bo elektrika? (2. del) | width=140|Janez Kopač | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|753 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. junij 2022 | Kaj je umetnost? (1. del) | Kaj je umetnost? (2. del) | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|754 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. junij 2022 | Svoboda ali diktatura? (1. del) | Svoboda ali diktatura? (2. del) | width=140|Marko Pavlišič | width=140|Darko Mršić |- | align=center|755 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. junij 2022 | Faktor Special: Simič se vrača! (1. del) | Faktor Special: Simič se vrača! (2. del) | colspan=2 align=center|Ivan Simič |- | align=center|756 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. junij 2022 | Koliko regij bo imela Slovenija? (1. del) | Koliko regij bo imela Slovenija? (2. del) | width=140|Gregor Macedoni | width=140|Vladimir Prebilič |} == Šesta sezona == === September 2022 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #E97451; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #E97451; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #E97451; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #E97451; width:400px;"|Tema !scope="col" style="background: #E97451; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|757 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. september 2022 | 100 dni vlade: Bo Golobova ekipa kos nalogi? | width=140|Igor Lukšič | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|758 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. september 2022 | Afera Smodej/Uranjek: Kaj vemo in zakaj se dogaja? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|759 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. september 2022 | Zakaj je Golob odstrelil Kosa: Kaj se skriva za odstopom Marte Kos? | width=140|Tino Mamić | width=140|Darko Mršić |- | align=center|760 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. september 2022 | Faktor tedna: Vladimir Prebilič: Kako mediji poskušajo krojiti volitve | colspan=2 align=center|Vladimir Prebilič |- | align=center|761 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. september 2022 | Čigava spužva je civilna družba? | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Boštjan M. Turk |- | align=center|762 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. september 2022 | Vroča politična jesen: Faktor analiza z dr. Bernardom Nežmahom | colspan=2 align=center|Bernard Nežmah |- | align=center|763 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. september 2022 | Novi mediji: Kaj poganja nove medije in zakaj? | Matevž Tomšič | Janez Zupan |- | align=center|764 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. september 2022 | Golobonomija: Intervju z dr. Janezom Šušteršičem | colspan=2 align=center|Janez Šušteršič |- | align=center|765 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. september 2022 | Afera Eurobasket: Faktor analiza izpada v četrtfinalu | Tone Tiselj | Roman Vodeb |- | align=center|766 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. september 2022 | Vse je usoda: Kaj se lahko naučimo iz zgodbe Matjaža Tomljeta? | colspan=2 align=center|Matjaž Tomlje |- | align=center|767 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. september 2022 | Zdravstveni kolaps: Se bo naše zdravstvo uničilo samo? | Dorjan Marušič | Dragan Marušič |- | align=center|768 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. september 2022 | Balkanska mentaliteta: Kaj so počeli naši košarkarji na Eurobasketu? | Matej Petek | Blaž Bertalanič |- | align=center|769 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. september 2022 | Faktor analiza - Ukrajina: Kako se bo končala vojna v Ukrajini? | colspan=2 align=center|Bogomil Ferfila |- | align=center|770 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|27. september 2022 | Faktor intervju: Pogovor s predsednikom NSi Matejem Toninom | colspan=2 align=center|Matej Tonin |- | align=center|771 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|28. september 2022 | Kdo bo predsednik: Faktor napoved kdo bo novi predsednik | Igor Lukšič | Marko Pavlišič |- | align=center|772 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|29. september 2022 | AntiDavos: Zakaj se splača boriti proti novemu svetovnemu redu? | Tomaž Mastnak | Dragan Marušič |- |} === Oktober 2022 === Stalni komentator Roman Vodeb je maja 2023 s strani policije prejel globo zaradi izrečenih besed v oddaji ''Faktor #784: Faktor profil - Urška Klakočar Zupančič'', ki je bila premierno predvajana 20. oktobra 2022. V globi je zapisano, da se je ''vedel na nesramen in žaljiv način, s takšnim vedenjem pa je pri navedeni vzbudil občutek ponižanosti in prizadetosti''.<ref>{{Navedi splet|title=Globa za znanega psihoanalitika, ker je žalil Urško Klakočar Zupančič|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/globa-za-znanega-psihoterapevta-ker-je-zalil-ursko-klakocar-zupancic-405675|website=zurnal24.si|accessdate=2023-10-01|language=sl}}</ref> Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) je nato septembra 2023 odredila, da se ob vsakem ponovnem predvajanju te oddaje predvaja tekstovno obvestilo: "V oddaji je bilo s strani agencije AKOS ugotovljeno spodbujanje sovraštva do skupine oseb ali člana take skupine na podlagi spola." V nasprotnem primeru televiziji TV3 Slovenija grozi 500 evrov globe.<ref>{{Navedi splet|title=To oddajo je treba umakniti, sicer grozi 500 evrov globe|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/to-je-treba-storiti-z-oddajo-faktor-sicer-akos-grozi-s-500-evri-globe-412717|website=zurnal24.si|accessdate=2023-10-01|language=sl}}</ref> {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #FF4500; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #FF4500; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #FF4500; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #FF4500; width:400px;"|Tema !scope="col" style="background: #FF4500; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|773 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. oktober 2022 | Zakaj stavka RTV: Kaj nam pove stavka na RTV Slovenija? | Matevž Tomšič | Roman Vodeb |- | align=center|774 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. oktober 2022 | Kdo je ukradel volitve: Kdo je ukradel volitve v BiH? | Tino Mamić | Darko Mršič |- | align=center|775 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. oktober 2022 | Je Biden pri sebi: Kdo fura Ameriko in zakaj želi uničiti Evropo? | colspan=2 align=center|Bernard Brščič |- | align=center|776 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. oktober 2022 | Je papež še katolik: Je papež Frančišek še katolik? | Norma Brščič | Janez Zupan |- | align=center|777 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. oktober 2022 | Prva soočenja: Kaj je obeležilo prva predvolilna TV soočenja? | Lucija Šikovec Ušaj | Igor Lukšič |- | align=center|778 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. oktober 2022 | Tovarne delavcem: Kako daleč od ekonomske demokracije je Slovenija? | colspan=2 align=center|Aleksandra Kanjuo Mrčela |- | align=center|779 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. oktober 2022 | RTV je/ni javni servis: Je RTV Slovenija še javni servis? | Matevž Tomšič | Boštjan M. Turk |- | align=center|780 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. oktober 2022 | Rešitev za Ukrajino: Kaj lahko ustavi nesmiselno morijo? | Bernard Brščič | Marko Pavlišič |- | align=center|781 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. oktober 2022 | Živ ali mrtev: Ali naš zdravstveni sistem še diha? | colspan=2 align=center|Samo Fakin |- | align=center|782 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. oktober 2022 | Po Pahorju Pahor: Kakšen naj bo novi predsednik republike? | Tino Mamić | Janez Zupan |- | align=center|783 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. oktober 2022 | Logar, Pirc Musarjeva, Brglez: Kdo bo zmagovalec 1. kroga? | Norma Brščič | Darko Mršić |- | align=center|784 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. oktober 2022 | Faktor profil - Urška Klakočar Zupančič | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|785 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. oktober 2022 | Kdo je zmagal: Kdo je zmagal v 1. krogu predsedniških volitev? | colspan=2 align=center|Igor Lukšič |- | align=center|786 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. oktober 2022 | Moderni gladiatorji: Zakaj med alpskimi smučarji kosijo poškodbe? | colspan=2 align=center|Aco Sitar |- | align=center|787 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. oktober 2022 | Leva ali desna sredina: Čigava kandidata sta v drugem krogu? | Lucija Šikovec Ušaj | Marko Pavlišič |- | align=center|788 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|27. oktober 2022 | Berufs verbot: Zakaj se intelektualcem pri nas ne splača govoriti resnice? | Tomaž Mastnak | Dragan Marušič |- |} === November 2022 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #DE3163; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #DE3163; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #DE3163; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #DE3163; width:400px;"|Tema !scope="col" style="background: #DE3163; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|789 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. november 2022 | Fajn je biti svetnik: Zakaj je lepo biti občinski svetnik? | colspan=2 align=center|Damir Ivančič |- | align=center|790 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. november 2022 | Kam gre Slovenija: Kako naj se neodvisno od levo/desno razvijamo? | Benjamin Leskovec | Primož Cimerman |- | align=center|791 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. november 2022 | Afera ograja: Kaj se dogaja na naši južni meji in zakaj? | Nina Bojović | Andrej Rupnik |- | align=center|792 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. november 2022 | Nataša Pirc Musar ali Anže Logar: Kdo bo novi Pahor? | Igor Lukšič | Andrej Vizjak |- | align=center|793 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. november 2022 | Slovenski Trump: Kakšna predsednica bo Nataša Pirc Musar? | Marko Pavlišič | Tino Mamić |- | align=center|794 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. november 2022 | Logar: Je Anže Logar poraženec ali zmagovalec predsedniških volitev? | Lucija Šikovec Ušaj | Boštjan M. Turk |- | align=center|795 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. november 2022 | Politika je kurba: Kako pošteni so naši politiki? | Darko Mršić | Janez Zupan |- | align=center|796 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. november 2022 | Lokalne volitve - bitka za Domžale: Kdo bo novi župan? | Boštjan Deželak | Matej Oražem |- | align=center|797 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. november 2022 | Za javno RTV: Čigava bo RTV, desna, leva, od nikogar ali od vseh? | colspan=2 align=center|Peter Gregorčič |- | align=center|798 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. november 2022 | Kura brez glave: Zakaj Slovenija vodi brezglavo migracijsko politiko? | colspan=2 align=center|Bernard Brščič |- | align=center|799 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. november 2022 | Feminizem in LGBT: Ideologija feminizma in LGBT v slovenski politiki | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|800 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. november 2022 | Za ali proti upokojencem: Kaj je res in kaj ne glede dolgotrajne oskrbe? | colspan=2 align=center|Zvone Černač |- | align=center|801 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|28. november 2022 | Zmagovalci in poraženci: Zmagovalci in poraženci vroče politične jeseni | colspan=2 align=center|Igor Lukšič |- | align=center|802 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|29. november 2022 | Zločin iz sovraštva: Kaj želi doseči vlada z zločinom iz sovraštva? | Lucija Šikovec Ušaj | Damir Ivančič |- | align=center|803 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|30. november 2022 | Ilegalni 8. marec: Zakaj je Inštitut 8. marec ilegalna politična stranka? | Darko Mršić | Marko Pavlišič |} === December 2022 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #C30F16; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #C30F16; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #C30F16; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #C30F16; width:400px;"|Tema !scope="col" style="background: #C30F16; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|804 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|1. december 2022 | Umazana kampanja: Zakaj so politične kampanje zmeraj bolj umazane? | Nina Bojović | Peter Merše |- | align=center|805 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. december 2022 | Ko ožge Meduza: Predstavljamo novo politično vplivnico | colspan=2 align=center|Tanja Brkić |- | align=center|806 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. december 2022 | Jebeno jih je več: Kaj sploh še ostane desnici? | Norma Brščič | Boštjan M. Turk |- | align=center|807 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. december 2022 | Levi populizem: Zakaj finance letijo v nebo? | colspan=2 align=center|Janez Šušteršič |- | align=center|808 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. december 2022 | Zakaj ženske zaslužijo manj: Kaj generira razlike v plačah? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|809 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. december 2022 | Golob brez Bobnarce: Zakaj je premier Golob nagnal ministrico Bobnar? | Andrej Rupnik | Igor Lukšič |- | align=center|810 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. december 2022 | Na muhi dacarjev: Zakaj bi nam FURS rad tajno sledil? | colspan=2 align=center|Blaž Kovačič Mlinar |- | align=center|811 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. december 2022 | Svoboda v nevarnosti: Zakaj je svoboda nenadoma ogrožena? | Bernard Brščič | Marko Pavlišič |- | align=center|812 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. december 2022 | Civilna družba goni Goloba: Bo civilna družba Golobu v pogubo? | colspan=2 align=center|Darko Mršić |- | align=center|813 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. december 2022 | Jebeš svobodo: Faktor presek leta, kot ga še ni bilo! | colspan=2 align=center|Katarina Keček |- | align=center|814 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. december 2022 | Kam je izginila korona: Povest o epidemiji, ki to več ni | Dragan Marušič | Dorjan Marušič |- | align=center|815 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. december 2022 | Katarski Messi-ja: Vse o zakulisju SP v nogometu | colspan=2 align=center|Rok Viškovič |- | align=center|816 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. december 2022 | Kako uspeti s svojo firmo: Digitalizacija in internacionalizacija podjetij | Andrej Vizjak | Aleksander Bastl |- | align=center|817 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|27. december 2022 | Pokvarjen božič: Faktor special z Romanom Vodebom | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|818 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|28. december 2022 | Parada ponosa: Zakaj vladajoči spominjajo na parado ponosa? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|819 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|29. december 2022 | Operacija Nande: Vse o reševanju vojaka/nanduja Nandeta | colspan=2 align=center|Janez Cetin |- |} === Januar 2023 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #50A3C6; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #50A3C6; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #50A3C6; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #50A3C6; width:400px;"|Tema !scope="col" style="background: #50A3C6; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|820 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. januar 2023 | Politična inventura 2022: Vse politično o letu, ki je za nami | Marko Pavlišič | Boštjan M. Turk |- | align=center|821 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. januar 2023 | Politična inventura 2022: Vse preostalo politično o letu, ki je za nami | Igor Lukšič | Matevž Tomšič |- | align=center|822 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. januar 2023 | Guru/Chef Golob: Zakaj premier misli, da je Ana Roš? | colspan=2 align=center|Norma Brščič |- | align=center|823 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. januar 2023 | Energetska kapitulacija: Zakaj Slovenija ostaja brez energije? | colspan=2 align=center|Bernard Brščič |- | align=center|824 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. januar 2023 | Kdo žaga 4. vejo oblasti: Zakaj Svoboda goni neodvisne medije? | Tino Mamić | Janez Zupan |- | align=center|825 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. januar 2023 | Mama Falcone: Zakaj je UKZ idealna mešanica Kalimera in Ostržka? | Lucija Šikovec Ušaj | Darko Mršić |- | align=center|826 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. januar 2023 | Energetska (ne)varnost: Kako energetsko (ne)varna je Slovenija? | colspan=2 align=center|Mihael Sekavčnik |- | align=center|827 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. januar 2023 | Anti-Janša populizem: Zakaj je bolj nevaren od janšizma? | colspan=2 align=center|Marko Pavlišič |- | align=center|828 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. januar 2023 | Čista jeba: Zakaj je vlada razjebala plačni sistem? | Igor Lukšič | Dragan Marušič |- | align=center|829 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. januar 2023 | Golobje zdravstvo: Zakaj je napovedana zdravstvena reforma golob na strehi? | Simon Podnar | Matej Beltram |- | align=center|830 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. januar 2023 | Primer Dijane Đuđić: Faktor kriminalka z dr. Radom Pezdirjem | colspan=2 align=center|Rado Pezdir |- | align=center|831 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. januar 2023 | Glas upokojencev: Kdo in zakaj dviguje slovenske upokojence? | Pavel Rupar | Andrej Peterle |- | align=center|832 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. januar 2023 | Vojna za mir: Slovenija v vrtincu krize | colspan=2 align=center|Boštjan M. Turk |- | align=center|833 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. januar 2023 | So ženske še ženske: In kaj so potem moški? | Norma Brščič | Darko Mršić |- | align=center|834 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. januar 2023 | Utišajmo Vodeba: Zakaj Urška Klakočar pošilja policijo nad Romana? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|835 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|30. januar 2023 | Oživljamo konservatizem: Debata o konservatizmu v Sloveniji | colspan=2 align=center|Igor Lukšič |- | align=center|836 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|31. januar 2023 | Kdo vse ruši Goloba: Kdo vse strelja na golobjo jato? | Lucija Šikovec Ušaj | Janez Zupan |- |} === Februar 2023 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #22E4AC; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #22E4AC; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #22E4AC; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #22E4AC; width:400px;"|Tema !scope="col" style="background: #22E4AC; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|837 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|1. februar 2023 | Reforma naj bo: Kaj vse moramo spremeniti v zdravstvu in šolstvu? | Dorjan Marušič | Dragan Marušič |- | align=center|838 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|2. februar 2023 | Popolna vlada: Kaj manjka Golobovi vladi, da bo popolna? | Tino Mamić | Marko Pavlišič |- | align=center|839 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. februar 2023 | Operacija Svetlana: Kaj pomeni resničnostni šov v Cankarjevem domu? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|840 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. februar 2023 | Pravi hendikep: Kako je biti resnično hendikepiran v Sloveniji? | colspan=2 align=center|Elena Pečarič |- | align=center|841 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. februar 2023 | Operacija Adria Airways: Kako in zakaj so nam ukradli nacionalnega letalskega prevoznika? | Meira Hot | Rado Pezdir |- | align=center|842 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. februar 2023 | Proruska zunanja politika: Ali Slovenija vodi prorusko zunanjo politiko? | Bernard Brščič | Boštjan M. Turk |- | align=center|843 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. februar 2023 | Za naravo: Kdo za lasten profit pustoši našo naravo? | Maja Marčič | Renato Volker |- | align=center|844 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. februar 2023 | V čem je fora: Zakaj 8. marec podpira vse, ki protestirajo proti vladi? | Darko Mršić | Janez Zupan |- | align=center|845 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. februar 2023 | Reciklaža in/ali blamaža: Kaj prinašajo ministri propadlih LMŠ & SAB? | Igor Lukšič | Marko Pavlišič |- | align=center|846 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|27. februar 2023 | Bitka za otroke: Zakaj sodišče otroke, ki sredi noči bežijo k materi, vztrajno vrača očetu? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|847 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|28. februar 2023 | Vklopi razum, (ne)tiskaj račun: Zakaj je ponovno obvezno izdati račun? | Ivan Simič | Tino Mamić |- |} === Marec 2023 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #93C572; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #93C572; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #93C572; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #93C572; width:400px;"|Tema !scope="col" style="background: #93C572; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|848 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|1. marec 2023 | Papa Maserati: Koga ali kaj nervira Snežič? | colspan=2 align=center|Lucija Šikovec Ušaj |- | align=center|849 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|2. marec 2023 | Moderne konservativke: Zakaj so nove konservativke vse bolj moderne? | colspan=2 align=center|Norma Brščič |- | align=center|850 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. marec 2023 | Interpelacija podnebnega štrajka: Kaj imata skupno interpelacija vlade in podnebni štrajk? | Marko Pavlišič | Boštjan M. Turk |- | align=center|851 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. marec 2023 | Zelena ekonomija = ornk pizdarija: Zakaj je zelena ekonomija pizdarija? | Igor Lukšič | Bernard Brščič |- | align=center|852 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. marec 2023 | So ženske še ženske: Kam in zakaj vse bolj izginja feminilnost žensk? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|853 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. marec 2023 | Evangelij po Ruparju: Je Rupar Mussolini ali Orleanska upokojencev? | Pavel Rupar | Andrej Peterle |- | align=center|854 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. marec 2023 | Holobocija: Zakaj se premier Golob vse bolj zapleta? | Matevž Tomšič | Tino Mamić |- | align=center|855 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. marec 2023 | Mehki Č: Je bil to res razlog za izbris? | colspan=2 align=center|Darko Mršić |- | align=center|856 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. marec 2023 | Zbogom, Holob: Alenka, Tatjana ali Urška, katera ga bo nadomestila? | Lucija Šikovec Ušaj | Janez Zupan |- | align=center|857 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. marec 2023 | Pod(r)imo odgrajo: Zakaj politika ne more pustiti ograje na meji pri miru? | colspan=2 align=center|Nina Bojović |- | align=center|858 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. marec 2023 | Kitajski mir ali ameriška vojna: Bo zmagal kitajski mir ali ameriška vojna? | Igor Lukšič | Bernard Brščič |- | align=center|859 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. marec 2023 | Sovraštveni govor, resno?: Kaj za vraga je sovraštveni govor? | colspan=2 align=center|Norma Brščič |- | align=center|860 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. marec 2023 | Afera ljubljanski drekovod: Zakaj je Zoki močnejši od podnebja in čiste pitne vode? | Marko Pavlišič | Boštjan M. Turk |- | align=center|861 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. marec 2023 | Mati, kave bi: Cankarjanska mati materinskega dne 2023 | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|862 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|27. marec 2023 | Influencerji: Kdo so top mnenjski voditelji v Sloveniji? | Darko Mršić | Janez Zupan |- | align=center|863 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|28. marec 2023 | Rusija in Ukrajina: Kako se je vse skupaj začelo? | colspan=2 align=center|Polona Frelih |- | align=center|864 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|29. marec 2023 | Nemčija DA ali NE: Kako blizu je EP slovenski nogometni reprezentanci? | colspan=2 align=center|Rok Viškovič |- | align=center|865 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|30. marec 2023 | Pax Americana ali Pax Sinae: Se nam po stoletju ameriške prevlade obeta nov svetovni hegemon? | Tomaž Mastnak | Dragan Marušič |- |} === April 2023 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #CAE00D; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #CAE00D; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #CAE00D; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #CAE00D; width:400px;"|Tema !scope="col" style="background: #CAE00D; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|866 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|1. april 2023 | Prvoaprilska ofenziva na Slovenijo: Ein Reich, ein Volker, ein Rene | colspan=2 align=center|Renato Volker |- | align=center|867 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. april 2023 | Taubi und Tina: Kako sta Golob in Gabrova spremenila vladno politiko v resničnostni šov? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|868 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. april 2023 | Bo vlada preživela: Lahko Golobova vlada preživi vse, kar jo čaka in kar si je skuhala sama? | width=140|Igor Lukšič | width=140|Matevž Tomšič |- | align=center|869 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. april 2023 | Reforma Tina Gaber: Kako je spremenila sebe in kako Slovenijo? | colspan=2 align=center|Marko Pavlišič |- | align=center|870 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. april 2023 | Francija in Izrael v plamenih: Je zahodnega tipa demokracije konec? | Bernard Brščič | Boštjan M. Turk |- | align=center|871 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. april 2023 | Naskok na RTV: Kaj želi doseči vlada z naskokom na RTV Slovenija? | Tino Mamić | Darko Mršić |- | align=center|872 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. april 2023 | Bogovi v belem: Kako radi še imamo naše zdravnike? | Lucija Šikovec Ušaj | Janez Zupan |- | align=center|873 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. april 2023 | Na muhi Janše in Goloba: Ali lahko NSi politično preživi navzkrižni ogenj SDS in Gibanja Svoboda? | Bernard Brščič | Peter Merše |- | align=center|874 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. april 2023 | Afera Nika Barič: Vse o zakulisju afere, ki trese košarkarsko Slovenijo | Tone Tiselj | Roman Vodeb |- | align=center|875 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. april 2023 | Feministična zunanja politika: Analiza feministične zunanje politike | colspan=2 align=center|Igor Lukšič |- | align=center|876 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. april 2023 | Vojna proti kmetu: Kdo vodi vojni proti kmetu in na čigavi strani smo? | Maja Marčič | Janez Cetin |- | align=center|877 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. april 2023 | Ljudska vstaja: Kaj pomenijo pomladni protesti proti vladi? | Pavel Rupar | Andrej Peterle |- | align=center|878 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. april 2023 | Otroški kriminal: Komu ustreza in zakaj ga ne moremo ustaviti? | Hajdi Korošec Jazbinšek | Lucija Šikovec Ušaj |- | align=center|879 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. april 2023 | Dan upora: Kdo se pri nas sploh še upira? | Boštjan M. Turk | Marko Pavlišič |- |} === Maj 2023 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #FFB200; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #FFB200; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #FFB200; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #FFB200; width:400px;"|Tema !scope="col" style="background: #FFB200; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|880 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. maj 2023 | Titanik Golob: Če je Golob Titanik, kaj je potem ledena gora? | colspan=2 align=center|Janez Zupan |- | align=center|881 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. maj 2023 | Do kdaj še vojna: Komu še koristi vojna v Ukrajini? | colspan=2 align=center|Bernard Brščič |- | align=center|882 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. maj 2023 | Stavka na RTV: Je res prerasla v družbeno gibanje za ohranitev RTV? | width=140|Matevž Tomšič | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|883 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. maj 2023 | Od plače se ne da živet: Od česa živimo Slovenci? | Lucija Šikovec Ušaj | Boštjan M. Turk |- | align=center|884 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. maj 2023 | 13-letni psihopat: Zakaj je najstnik pobijal sošolce in kaj bo še sledilo? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|885 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. maj 2023 | Je naša šola varna: Ali nas država sili, da šolamo otroke na domu? | Norma Brščič | Darko Mršić |- | align=center|886 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. maj 2023 | Svet ni pravičen: Kaj pa Slovenija? | Igor Lukšič | Dragan Marušič |- | align=center|887 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. maj 2023 | Odgovoren za zdravje: Analiza stanja in strokovna ocena epidemičnih ukrepov | Sabina Senčar | Petra Mihalek Novak |- | align=center|888 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. maj 2023 | 250 evrov: Toliko je po novem cena svobode govora | colspan=2 align=center|Peter Merše |- | align=center|889 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. maj 2023 | Škofjeloški pasijon: Koga so užalili škofjeloški študentje in zakaj se zanje opravičuje Borut Pahor? | Tino Mamić | Janez Zupan |- | align=center|890 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. maj 2023 | Državljanska vojna 2.0: Kdo si je bolj želi, Janša ali Golob? | Marko Pavlišič | Boštjan M. Turk |- | align=center|891 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. maj 2023 | Kam spada Slovenija: Na Balkan ali v Evropo? | colspan=2 align=center|Lucija Šikovec Ušaj |- | align=center|892 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. maj 2023 | Kdo še potrebuje kmete: Ali kmetijstvo res uničuje Slovenijo? | Meta Vrhunc | Maja Marčič |- | align=center|893 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. maj 2023 | Jovanka Broz: Portret najpomembnejše Titove ženske | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|894 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|29. maj 2023 | Golobje levite: Kako leva je vlada Roberta Goloba? | Igor Lukšič | Bernard Brščič |- | align=center|895 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|30. maj 2023 | Zbogom orožje: Kako oborožena je Slovenija? | Janez Zupan | Jan Kok |- | align=center|896 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|31. maj 2023 | Do kdaj še tranzicija: Kdaj bo v Sloveniji konec tranzicije? | colspan=2 align=center|Janez Šušteršič |- |} === Junij 2023 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #FFD300; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #FFD300; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #FFD300; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #FFD300; width:400px;"|Tema !scope="col" style="background: #FFD300; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|897 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|1. junij 2023 | WHO zarota: Se Svetovna zdravstvena organizacija spreminja v svetovno zaroto? | width=140|Tjaša Vuzem | width=140|Vladimir Pirnat |- | align=center|898 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. junij 2023 | Fenomen Tina Gaber: Je Tina Gaber že zamenjala Milana Kučana? | width=140|Marko Pavlišič | width=140|Tino Mamić |- | align=center|899 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. junij 2023 | Taubijeva enoletka: Čigava pričakovanja je izpolnila koalicija? | colspan=2 align=center|Boštjan M. Turk |- | align=center|900 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. junij 2023 | Osvobojena RTV: Je RTV Slovenija dokončno osvobojena? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|901 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. junij 2023 | Fenomen Pavel Rupar: Populist ali rešitelj upokojencev? | colspan=2 align=center|Norma Brščič |- | align=center|902 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. junij 2023 | Psiho psihiatrija: Kaj se dogaja na psihiatriji v Ljubljani? | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Tone Vrhovnik Straka |- | align=center|903 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. junij 2023 | Loredan mora stran: Kdo je kriv, da minister ni še ničesar naredil? | width=140|Dorjan Marušič | width=140|Igor Lukšič |- | align=center|904 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. junij 2023 | Tina ali Nika, katera bolje slika: Tina Gaber ali Nika Kovač, katera bolje odslikava vladavino Svobode? | colspan=2 align=center|Janez Zupan |- | align=center|905 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. junij 2023 | Rupar osebno: Ena na ena z enfant terrible slovenske politike | colspan=2 align=center|Pavel Rupar |- | align=center|906 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. junij 2023 | Covid (ne) odpušča: Kdo vse je zaradi neizpolnjevanja pogoja PCT izgubil službo? | width=140|Urška Čubej | width=140|Dejan Kokalj |- | align=center|907 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. junij 2023 | Nevarna svoboda: Zakaj pod Svobodo ni svobode medijev, kaj šele svobode govora? | width=140|Norma Brščič | width=140|Darko Mršić |- | align=center|908 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. junij 2023 | Trans-akcija: Komu in zakaj je ideologija tranzicije spola nevarna? | width=140|Renato Volker | width=140|Roman Vodeb |- |} == Sedma sezona == === September 2023 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #E25822; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #E25822; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #E25822; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #E25822; width:400px;"|Tema !scope="col" style="background: #E25822; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|909 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. september 2023 | Šport ni/in seks: Kako dominanten je seks(izem) v športu? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|910 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. september 2023 | Ubijalski promet: Kako in zakaj so zabite naše ceste? | width=140|Anže Albreht | width=140|Dragan Marušič |- | align=center|911 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. september 2023 | Do kdaj še Svoboda: Kako dolgo bo še vladala Svoboda? | Igor Lukšič | Marko Pavlišič |- | align=center|912 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. september 2023 | Hajka na Rogaško: Koga moti, da je Rogaška prvoligaš? | Sanel Konjević | Darko Mršić |- | align=center|913 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. september 2023 | Trump ali Biden: Bodo Trumpa zaprli ali bo spet predsednik? | colspan=2 align=center|Bernard Brščič |- | align=center|914 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. september 2023 | Ali Rupar popušča: Je bil v sredo zadnji shod upokojencev? | Tina Bregant | Pavel Rupar |- | align=center|915 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. september 2023 | Svoboda radira svobodo: Kdo nas bo osvobodil Svobode? | Lucija Šikovec Ušaj | Boštjan M. Turk |- | align=center|916 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. september 2023 | Atletika ni fuzbal: Kaj imata skupnega kraljica športov in najpomembnejša postranska stvar na svetu? | colspan=2 align=center|Rok Viškovič |- | align=center|917 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. september 2023 | Logarjeva dilema: Kaj bo storil Anže Logar? | Tino Mamić | Matevž Tomšič |- | align=center|918 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. september 2023 | Ali bog še obstaja: Kje, za vraga, je bog? | Norma Brščič | Janez Zupan |- | align=center|919 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. september 2023 | LGBT poplave: Kaj so poplave prinesle oziroma odnesle LGBT skupnosti pri nas? | Maša Medved | Renato Volker |- | align=center|920 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. september 2023 | Zakaj košarka ni odbojka: Ena na ena z Zmagom Sagadinom | colspan=2 align=center|Zmago Sagadin |- | align=center|921 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. september 2023 | Poraz v Ukrajini: Zakaj smo izgubili vojno v Ukrajini? | colspan=2 align=center|Bogomil Ferfila |- | align=center|922 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. september 2023 | Svoboda sponzoriranja: Kdo jo plačuje in koga sponzorira Svobodna politika? | Igor Lukšič | Bernard Brščič |- | align=center|923 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|27. september 2023 | Podrejena RTV: Je RTV Slovenija dokončno podrejena? | Lucija Šikovec Ušaj | Marko Pavlišič |- | align=center|924 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|28. september 2023 | Izstradani otroci: Kako in zakaj nam motnje hranjenja požirajo otroke? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- |} === Oktober 2023 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #FE2712; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #FE2712; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #FE2712; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #FE2712; width:440px;"|Tema !scope="col" style="background: #FE2712; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|925 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|2. oktober 2023 | Dolenjska v plamenih: Kako (pre)živeti med Romi in ilegalnimi migranti? | width=140|Gregor Macedoni | width=140|Janez Zupan |- | align=center|926 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. oktober 2023 | »Woke« je »brouk«: Zakaj je kultura kenslanja pase? | colspan=2 align=center|Karin Planinšek |- | align=center|927 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. oktober 2023 | Kradljiva Svoboda: Koga in kaj nam še lahko ukrade Svoboda? | colspan=2 align=center|Boštjan M. Turk |- | align=center|928 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. oktober 2023 | RESNI.CA: Kaj in kje je danes Resni.ca? | colspan=2 align=center|Zoran Stevanović |- | align=center|929 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. oktober 2023 | Ukradena Svoboda: Koliko Svobode je še ostalo in do kdaj bo na oblasti? | Lucija Šikovec Ušaj | Igor Lukšič |- | align=center|930 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. oktober 2023 | Intifada 2023: Vse o vojni v Izraelu in zakaj je do nje prišlo? | colspan=2 align=center|Bernard Brščič |- | align=center|931 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. oktober 2023 | Razočarana gospodinja pri seksologu: Kaj počne Roman Vodeb, ko ni na Faktorju? | Mina Manojlović | Roman Vodeb |- | align=center|932 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. oktober 2023 | Rekonstrukcija ali dekonstrukcija: Zakaj nam Svoboda uničuje državo? | Tino Mamić | Darko Mršić |- | align=center|933 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. oktober 2023 | Kaj bi radi penzionisti: Penzionisti bodo v sredo spet protestirali. Do kdaj še? | Tina Bregant | Pavel Rupar |- | align=center|934 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. oktober 2023 | Gaza ali Slovenija: Razpada Gaza, razpada Slovenija | colspan=2 align=center|Boštjan M. Turk |- | align=center|935 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. oktober 2023 | Pravi biznis: Prevaranti ali lubrikanti, kdo nam v resnici vlada? | colspan=2 align=center|Janez Šušteršič |- | align=center|936 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. oktober 2023 | Kdo lahko zamenja Goloba: Bo fant naše Tine končal mandat ali ne? | Norma Brščič | Marko Pavlišič |- | align=center|937 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. oktober 2023 | K orožju: Smo sploh še ljudje? | Igor Lukšič | Dragan Marušič |- | align=center|938 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. oktober 2023 | Od rokometa do kolesa: Kako smo iz rokometne postali kolesarska velesila? | colspan=2 align=center|Tone Tiselj |- | align=center|939 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. oktober 2023 | Golobji teater absurda: Psihoanaliza golobje jate | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|940 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. oktober 2023 | Taubi & Serpentinšek resničnostni šov: Iz koga se norca delata Golob in Šarec? | Lucija Šikovec Ušaj | Janez Zupan |- |} === November 2023 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #FF8243; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #FF8243; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #FF8243; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #FF8243; width:440px;"|Tema !scope="col" style="background: #FF8243; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|941 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. november 2023 | (Ne)popoln zavoj: Kam je odsmučalo naše smučanje? | width=140|Aco Sitar | width=140|Urban Laurenčič |- | align=center|942 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. november 2023 | Izrael zbombardiral Ukrajino: Zakaj je vojna v Izraelu zasenčila vojno v Ukrajini? | colspan=2 align=center|Bernard Brščič |- | align=center|943 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. november 2023 | Diktatura Svobode: Kako draga je Svoboda? | Marko Pavlišič | Matevž Tomšič |- | align=center|944 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. november 2023 | Piškava vlada: Kaj pomeni vlada sedmih resorjev? | colspan=2 align=center|Tino Mamić |- | align=center|945 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. november 2023 | Taubi Untergang: Zakaj je politično propadel dr. Robert Golob? | Ivan Simič | Igor Lukšič |- | align=center|946 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. november 2023 | Si danes vzel tablete: Kdo je tu nor, ko gre za slovensko psihiatrijo? | colspan=2 align=center|Tone Vrhovnik Straka |- | align=center|947 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. november 2023 | Profil diktatorja: Kakšen je psihološki profil predsednika vlade? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|948 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. november 2023 | Ustavna obtožba Goloba: Je premier zrel za ustavno obtožbo? | Lucija Šikovec Ušaj | Boštjan M. Turk |- | align=center|949 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. november 2023 | Ko zasveti boter Mesec: Kako strah nas je Mesca na čelu vlade? | Marko Pavlišič | Matevž Tomšič |- | align=center|950 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. november 2023 | Porast antisemitizma: Zakaj je do njega prišlo? | colspan=2 align=center|Bernard Brščič |- | align=center|951 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. november 2023 | Končno: Slovenija po 24 letih spet na EP v nogometu | Rok Viškovič | Darko Mršić |- | align=center|952 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. november 2023 | Kult osebnosti: Zakaj je kult osebnosti Roberta Goloba zasenčil Svobodo? | Norma Brščič | Janez Zupan |- | align=center|953 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|27. november 2023 | Boj za staro pravdo: Poslednji shod upokojencev? | Tina Bregant | Andrej Peterle |- | align=center|954 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|28. november 2023 | Psihoanaliza politike: Zakaj je politika takšna, kot je? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|955 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|29. november 2023 | Golob po Golobu: Koga ali kaj potrebuje Slovenija ta hip? | Igor Lukšič | Tino Mamić |- | align=center|956 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|30. november 2023 | Ukinimo RTV?! Ali bo Svoboda ukinila javno RTV Slovenija? | Lucija Šikovec Ušaj | Boštjan M. Turk |- |} === December 2023 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #d40028; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #d40028; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #d40028; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #d40028; width:420px;"|Tema !scope="col" style="background: #d40028; width:200px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|957 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. december 2023 | AntiGolob: Ali Slovenija potrebuje antigoloba? | width=140|Matevž Tomšič | width=140|Janez Zupan |- | align=center|958 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. december 2023 | Afera omrežnina: Zakaj bodo revni največja žrtev prekupčevalcev z elektriko? | Nina Beyokol | Jasmin Feratović |- | align=center|959 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. december 2023 | Božiček Golob: Katere Golobove praznične želje se bodo uresničile? | Bernard Brščič | Marko Pavlišič |- | align=center|960 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. december 2023 | Zmaga je samo začetek: Priročnik Boruta Pahorja za politične in druge začetnike | Igor Lukšič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|961 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. december 2023 | Človek ni žival: Zakaj so potem živali bolj zaščitene od človeka? | Norma Brščič | Darko Mršić |- | align=center|962 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. december 2023 | V imenu očeta: Vloga in pomen očeta v družini in naciji | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|963 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. december 2023 | Afera pohorske vetrnice: Kdo in zakaj želi industrializirati Pohorje? | Lucija Šikovec Ušaj | Maksimilijan Tramšek |- | align=center|964 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. december 2023 | Parodija Svobode: Kako smo jokali in se smejali v letu 2023 | colspan=2 align=center|Renato Volker |- | align=center|965 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. december 2023 | Pot v pogubo: Eno leto predsednikovanja dr. Nataše Pirc Musar | Igor Lukšič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|966 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. december 2023 | Pohod desnice: Se Evropa spet obrača v desno? | colspan=2 align=center|Bernard Brščič |- | align=center|967 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. december 2023 | Golobizem: Politična ideologija, ki ji ni para | Boštjan M. Turk | Marko Pavlišič |- |} === Januar 2024 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #DE6FA1; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #DE6FA1; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #DE6FA1; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #DE6FA1; width:420px;"|Tema !scope="col" style="background: #DE6FA1; width:200px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|968 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. januar 2024 | Fenomen Nike Prevc: Je to konec skakalnih uspehov bratov Prevc? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|969 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. januar 2024 | Kristjani ali pogani: Smo Slovenci sploh še kristjani? | width=140|Norma Brščič | width=140|Janez Zupan |- | align=center|970 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. januar 2024 | Ugrabljena svoboda: Zakaj nam Svoboda ne pusti nobene svobode? | Lucija Šikovec Ušaj | Darko Mršić |- | align=center|971 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. januar 2024 | Medijski pogrom Svobode: Ali imamo manj svobodne medije kot v socializmu? | Matevž Tomšič | Tino Mamić |- | align=center|972 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. januar 2024 | Glas upokojencev ali pač: Glas upokojencev gre do konca, jim bo ratalo? | Pavel Rupar | Andrej Peterle |- | align=center|973 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. januar 2024 | Baščaršija: Kaj pomeni sestankovanje Goloba z Jankovićem in Golobičem za vlado? | Boštjan M. Turk | Marko Pavlišič |- | align=center|974 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. januar 2024 | Quo vadis Slovenija: Kam pluje Slovenija, zakaj in kam bi morala? | Igor Lukšič | Dragan Marušič |- | align=center|975 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. januar 2024 | Svoboda prinesla, Svoboda odnesla: Kako je priletel in zakaj odletel Janez Doltar? | colspan=2 align=center|Janez Doltar |- | align=center|976 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. januar 2024 | Putin Victor: Ali Putin zmaguje v Ukrajini? | colspan=2 align=center|Bernard Brščič |- | align=center|977 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. januar 2024 | Kdo še podpira Goloba: Kdo še podpira predsednika vlade? | colspan=2 align=center|Sebastjan Jeretič |- | align=center|978 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. januar 2024 | Psihoanaliza migracij: Slovenija nujno potrebuje migrante, ali pač? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|979 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. januar 2024 | Filozofija športa: Kdo je resničen športnik in kdo zgolj filozofira? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|980 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|29. januar 2024 | Zakaj Janković potrebuje Boscarola: Zakaj ljubljanski šerif poskuša vplesti ajdovskega podjetnika v svoje nečedne posle? | Boštjan M. Turk | Marko Pavlišič |- | align=center|981 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|30. januar 2024 | Domi-nika in E-milija: Pa kje najdejo te češplje? | Maša Medved | Darko Mršić |- | align=center|982 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|31. januar 2024 | Moderni feminizem: Smo moški res ogrožena vrsta? | Norma Brščič | Janez Zupan |- |} === Februar 2024 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #DA3287; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #DA3287; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #DA3287; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #DA3287; width:480px;"|Tema !scope="col" style="background: #DA3287; width:150px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|983 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|1. februar 2024 | Medijski zakon: Kaj prinaša nov zakon o medijih? | width=140|Matevž Tomšič | width=140|Tino Mamić |- | align=center|984 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. februar 2024 | Opravilno nesposobna: Je Golobova vlada sploh še opravilno sposobna? | colspan=2 align=center|Sebastjan Jeretič |- | align=center|985 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. februar 2024 | Hladna vojna 2.0: Kdo jo je povzročil in komu koristi? | colspan=2 align=center|Bernard Brščič |- | align=center|986 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. februar 2024 | (Ne) vozi, miška: Zakaj se inštruktorji izživljajo nad bodočimi voznicami? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|987 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. februar 2024 | Legalizirajmo prostitucijo: Zakaj bi Slovenija morala legalizirati prostitucijo? | colspan=2 align=center|Žiga Sedevčič |- | align=center|988 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. februar 2024 | Smrt Socialne demokracije: Ali spremljamo politično smrt Socialne demokracije? | Igor Lukšič | Gregor Kos |- | align=center|989 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. februar 2024 | Nekaj sladkega: Kako nastane slovenska romantična komedija? | Urška Majdič | Darko Herič |- | align=center|990 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. februar 2024 | Upokojenci v DZ: Kaj so dobili upokojenci v Državnem zboru? | Pavel Rupar | Andrej Peterle |- | align=center|991 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. februar 2024 | Nova levica: Violeta Tomič ustanavlja novo stranko | colspan=2 align=center|Violeta Tomić |- | align=center|992 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. februar 2024 | Pravosodje v razsulu: Kdo je kriv in kakšen mora biti nov minister? | colspan=2 align=center|Lucija Šikovec Ušaj |- | align=center|993 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|27. februar 2024 | Izguba suverenosti: Je Slovenija sploh še suverena? | Boštjan M. Turk | Marko Pavlišič |- | align=center|994 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|28. februar 2024 | Predčasne volitve: Si Slovenija zasluži predčasne volitve? | Igor Lukšič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|995 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|29. februar 2024 | Topniški udar na Maribor: Kdo je zbombardiral NK Maribor, Viole ali NZS? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- |} === Marec 2024 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #f68f3c; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #f68f3c; width:90px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #f68f3c; width:110px;"|Datum !scope="col" style="background: #f68f3c; width:500px;"|Tema !scope="col" style="background: #f68f3c; width:130px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|996 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. marec 2024 | Influencerske volitve: Zakaj gredo influencerke na evropske volitve? | colspan=2 align=center|Karin Planinšek |- | align=center|997 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. marec 2024 | Stavka ali kulturna revolucija: Zakaj vlada namesto, da bi končala stavko zdravnikov, fura kulturno revolucijo? | width=140|Matevž Tomšič | width=140|Janez Zupan |- | align=center|998 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. marec 2024 | Država proti šolanju na domu: Zakaj vlada zaostruje pogoje šolanja na domu? | colspan=2 align=center|Norma Brščič |- | align=center|999 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. marec 2024 | Kakšen predsednik bo Trump: Kakšen predsednik ZDA bo Trump 2.0? | colspan=2 align=center|Bernard Brščič |- | align=center|'''1000''' | align=center|'''Aljuš Pertinač''' | align=center|'''11. marec 2024''' | '''Tisoč!: Prva tisočica oddaje Faktor na TV3''' | '''Bojan Požar''' | '''Vladimir Vodušek''' |- | align=center|1001 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. marec 2024 | Afera Golobgate: Kaj pomeni za medije in pravno državo pri nas? | Lucija Šikovec Ušaj | Tino Mamić |- | align=center|1002 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. marec 2024 | Bo Golob res »oddelal«: Bo premier Golob mandat res »oddelal« do konca? | Boštjan M. Turk | Marko Pavlišič |- | align=center|1003 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. marec 2024 | Vojna Goloba proti SD: Zakaj je Golob v vojni z SD in ali lahko SD to vojno preživi? | colspan=2 align=center|Igor Lukšič |- | align=center|1004 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. marec 2024 | Papežev mir: Ali lahko papež uspe z mirovno pobudo v Ukrajini? | Polona Frelih | Janez Zupan |- | align=center|1005 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. marec 2024 | Lov na petice: Kakšen je sistem ocenjevanja pri nas? | Janez Vogrinc | Dragan Marušič |- | align=center|1006 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. marec 2024 | Svoboda je padla!: Kdo bo vladal namesto nje? | Zoran Stevanović | Pavel Rupar |- | align=center|1007 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. marec 2024 | Svoboda govora: Koliko še velja v Sloveniji? | Maša Medved | Norma Brščič |- | align=center|1008 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. marec 2024 | Je Slovenija varna?: Kako varna je v resnici Slovenija? | Aleš Hojs | Zmago Jelinčič |- | align=center|1009 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. marec 2024 | Totalna vojna: Je teroristični napad v Moskvi napoved totalne vojne? | colspan=2 align=center|Bernard Brščič |- | align=center|1010 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|27. marec 2024 | Toti Maribor: Zakaj Arsenovič toži mestni svet? | colspan=2 align=center|Franc Kangler |- | align=center|1011 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|28. marec 2024 | Kako preživeti Svobodo: Kako bomo preživeli še dve leti Svobode? | colspan=2 align=center|Sebastjan Jeretič |- |} === April 2024 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #93c4d5; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #93c4d5; width:90px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #93c4d5; width:110px;"|Datum !scope="col" style="background: #93c4d5; width:500px;"|Tema !scope="col" style="background: #93c4d5; width:130px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|1012 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|2. april 2024 | Faktor Mutivator: Prvoaprilska kozerija Svobode | colspan=2 align=center|Renato Volker |- | align=center|1013 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. april 2024 | Migratizacija Slovenije: Zakaj so vladi tako pri srcu ilegalni migranti? | width=140|Branko Grims | width=140|Damijan Zrim |- | align=center|1014 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. april 2024 | Kasta nedotakljivih: Zakaj je Svoboda uzakonila kasto nedotakljivih? | Boštjan M. Turk | Marko Pavlišič |- | align=center|1015 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. april 2024 | Odločilne volitve: Bodo tokratne evropske volitve res odločilne? | Sebastjan Jeretič | Tino Mamić |- | align=center|1016 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. april 2024 | Čigav je fuzbal?: Slovenski, ljubljanski, od elite ali od vseh? | Marko Pigac | Miha Zupan |- | align=center|1017 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. april 2024 | Kdo bo vodil SD: Kdo bo novi predsednik Socialnih demokratov? | Igor Lukšič | Matevž Tomšič |- | align=center|1018 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. april 2024 | Priznanje Palestine?: Bi morala Slovenija priznati Palestino? | colspan=2 align=center|Bernard Brščič |- | align=center|1019 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. april 2024 | Resni.ca: Kaj je res in kaj ne? | Polona Frelih | Zoran Stevanović |- | align=center|1020 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. april 2024 | Socialni demokrati ali copati?: Zakaj so se v SD odločili, da ne grejo nikamor? | Marko Pavlišič | Janez Zupan |- | align=center|1021 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. april 2024 | Rupar in Tomašič: Kaj je botrovalo politični poroki med Glasom upokojencev in kandidatko SDS? | Zala Tomašič | Pavel Rupar |- | align=center|1022 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. april 2024 | Politični zemljevid Slovenije: Kako izgleda na polovici vladavine Svobode? | colspan=2 align=center|Igor Lukšič |- | align=center|1023 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. april 2024 | Lahko Ukrajina in Izrael zmagata?: Lahko Ukrajina in Izrael porazita Rusijo oziroma Iran? | colspan=2 align=center|Bernard Brščič |- | align=center|1024 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. april 2024 | Jetniki Svobode: Zakaj smo vsi skupaj ujetniki Svobode? | colspan=2 align=center|Boštjan M. Turk |- |} === Maj 2024 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #ffd300; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #ffd300; width:90px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #ffd300; width:110px;"|Datum !scope="col" style="background: #ffd300; width:500px;"|Tema !scope="col" style="background: #ffd300; width:130px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|1025 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. maj 2024 | Afera Litijska: Za kaj je pri vsem skupaj v resnici šlo? | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Tino Mamić |- | align=center|1026 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. maj 2024 | Robi starleta: Zakaj ima Slovenija namesto premierja starleto in zakaj je starleta prava premierka? | Zala Klopčič | Maša Medved |- | align=center|1027 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. maj 2024 | Robi do konca in naprej?: Lahko Robert Golob zdrži naporen ritem premierja in partnerja influencerke do konca mandata? | Sebastjan Jeretič | Marko Pavlišič |- | align=center|1028 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. maj 2024 | Življenje ali smrt: Bi morala Slovenija uzakoniti evtanazijo? | colspan=2 align=center|Norma Brščič |- | align=center|1029 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. maj 2024 | Ali Evropa še kaj šteje?: Je Evropa dokončno postala svetovna periferija? | Igor Lukšič | Dragan Marušič |- | align=center|1030 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. maj 2024 | Reforma EU ali SloExit: Kakšna bo prihodnost Evropske unije? | colspan=2 align=center|Bernard Brščič |- | align=center|1031 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. maj 2024 | Evrovizija ali shizofrenija: V kaj se je spremenil nekoč najpomembnejši glasbeni dogodek? | Mojca Šetinc Pašek | Renato Volker |- | align=center|1032 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. maj 2024 | Naš način življenja: Zakaj nam jemljejo naš način življenja? | Maja Marčič | Janez Zupan |- | align=center|1033 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. maj 2024 | Fučka se jim: Zakaj se Golobu & co. naravnost fučka in delajo samo, kar jim paše? | Boštjan M. Turk | Marko Pavlišič |- | align=center|1034 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. maj 2024 | Morilska politika: Zakaj politično nasilje spet vlada v Evropi? | colspan=2 align=center|Sebastjan Jeretič |- | align=center|1035 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. maj 2024 | Rupar ali Janša: Zakaj se Golob bolj boji Ruparja kot Janše? | colspan=2 align=center|Pavel Rupar |- | align=center|1036 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. maj 2024 | Gospod nateg: Koga nateguje Golob in kdo nateguje njega? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|1037 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|27. maj 2024 | Zeleni ali zeleni: Kako Zeleni so v resnici Zeleni Slovenije? | Nada Pavšer | Renato Volker |- | align=center|1038 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|28. maj 2024 | Marihuana, Tirana, Albanija: Kaj imajo psihoaktivne substance z EU volitvami? | colspan=2 align=center|Norma Brščič |- | align=center|1039 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|29. maj 2024 | Volitve ali nategnitve?: Kaj, če sploh kaj, nam bodo prinesle EU volitve? | Igor Lukšič | Matevž Tomšič |- | align=center|1040 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|30. maj 2024 | Evtanazija ali morija?: Zakaj nas je tako zelo strah evtanazije? | Lucija Šikovec Ušaj | Janez Zupan |- |} === Junij 2024 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #ffef3f; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #ffef3f; width:90px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #ffef3f; width:110px;"|Datum !scope="col" style="background: #ffef3f; width:500px;"|Tema !scope="col" style="background: #ffef3f; width:130px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|1041 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. junij 2024 | Davčna reforma za davčni kaos: Kaj je narobe z davčnimi spremembami, ki jih predlaga vlada? | colspan=2 align=center|Ivan Simič |- | align=center|1042 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. junij 2024 | Narod na terapiji: Kako sterapirati / normalizirati narod / volilno telo?! | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|1043 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. junij 2024 | Priznanje Palestine: Kako koristi Palestincem in kako nagaja Izraelcem? | colspan=2 align=center|Bernard Brščič |- | align=center|1044 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. junij 2024 | Tonin na vse ali nič: Bo Mateju Toninu in NSi uspel veliki met na EU volitvah? | colspan=2 align=center|Matej Tonin |- | align=center|1045 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. junij 2024 | Poraz Svobode: Zakaj je Svoboda izgubila evropske volitve? | width=140|Igor Lukšič | width=140|Sebastjan Jeretič |- | align=center|1046 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. junij 2024 | Evrovolitve kot Evrovizija: Zakaj so bile evropske volitve najbolj podobne Evroviziji? | Mojca Šetinc Pašek | Renato Volker |- | align=center|1047 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. junij 2024 | Po Evropi desnica, pri nas Golob: Zakaj Golob verjame, da je zmagal, Evropa pa drvi v desno? | Boštjan M. Turk | Marko Pavlišič |- | align=center|1048 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. junij 2024 | Kam drsa naš hokej?: Zakaj se slovenski hokej vrača na pota stare slave? | Dejan Kontrec | Mitja Šivic |- | align=center|1049 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. junij 2024 | Kaj se dogaja z Romi: Zakaj Svoboda ne obvlada romske problematike? | Janez Doltar | Roman Vodeb |- | align=center|1050 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. junij 2024 | Kaj po posvetovalnih referendumih: Kaj pomenijo rezultati referendumov? | Lucija Šikovec Ušaj | Janez Zupan |- | align=center|1051 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. junij 2024 | Antijanšisti ali šovinisti: Zakaj so lahko antijanšisti mirno šovinisti? | Zala Klopčič | Norma Brščič |- | align=center|1052 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. junij 2024 | Dementni Biden: Bodo ZDA res dobile opravilno nesposobnega predsednika? | colspan=2 align=center|Bernard Brščič |- |} == Osma sezona == === September 2024 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #be2908; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #be2908; width:90px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #be2908; width:130px;"|Datum !scope="col" style="background: #be2908; width:460px;"|Tema !scope="col" style="background: #be2908; width:130px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|1053 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. september 2024 | Robertina ali Argentina: Resničnostni šov ali banana republika, v kaj se spreminja Slovenija? | width=140|Boštjan M. Turk | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|1054 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. september 2024 | Romi ali mi: Je sobivanje sploh še mogoče? | Janez Doltar | Zmago Jelinčič |- | align=center|1055 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. september 2024 | Nogometne mamice: Bi morali staršem prepovedati šport njihovih otrok? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|1056 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. september 2024 | Ruparjeva dilema: Bo šel Rupar z upokojenci do konca? | colspan=2 align=center|Pavel Rupar |- | align=center|1057 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. september 2024 | Outlet Svobode: Kaj še lahko ponudi Svoboda? | Lucija Šikovec Ušaj | Janez Zupan |- | align=center|1058 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. september 2024 | Stop – cenzura! Zakaj Svoboda ukinja svobodo govora? | colspan=2 align=center|Tino Mamić |- | align=center|1059 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. september 2024 | Pogi/Rogla dominacija: Zakaj kolesarski svet kleči pred Slovenijo? | colspan=2 align=center|Tone Tiselj |- | align=center|1060 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. september 2024 | Romi ali mi, 2. del: Zakaj vlada podcenjuje in zanemarja romsko problematiko? | colspan=2 align=center|Gregor Macedoni |- | align=center|1061 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. september 2024 | Je šport škodljiv?: Praznujemo dan slovenskega športa | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|1062 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. september 2024 | Ni pisma, ni problema: Vzporedna realnost Roberta Goloba | colspan=2 align=center|Boštjan M. Turk |- | align=center|1063 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. september 2024 | Stop! Cenzura!: Kdo in zakaj je ukinil oddajo Ura moči na Planet TV? | colspan=2 align=center|Bojan Požar |- | align=center|1064 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|30. september 2024 | Globoko v zdravstveni reformi: Slovenija ima premalo zdravnikov, kaj pa zdaj? | Dorijan Marušič | Dragan Marušič |- |} === Oktober 2024 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #ba651e; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #ba651e; width:90px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #ba651e; width:130px;"|Datum !scope="col" style="background: #ba651e; width:460px;"|Tema !scope="col" style="background: #ba651e; width:130px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|1065 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|1. oktober 2024 | Zdravstvena, davčna in plačna antireforma: Kaj je res in kaj ne? | colspan=2 align=center|Janez Šušteršič |- | align=center|1066 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|2. oktober 2024 | Novi DeSUS: Ena na ena s predsednikom DeSUS, dr. Vladom Dimovskim | colspan=2 align=center|Vlado Dimovski |- | align=center|1067 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. oktober 2024 | Korupcija v javnem sektorju: Korupcija in dvig plač v javnem sektorju, kako sta povezana? | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Janez Zupan |- | align=center|1068 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. oktober 2024 | Kdo še podpira Goloba: Kdo še podpira vlado Roberta Goloba? | Igor Lukšič | Matevž Tomšič |- | align=center|1069 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. oktober 2024 | Konec pravice do splava: Kdo in zakaj bi ukinil splav? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|1070 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. oktober 2024 | Omrežnina!: Nujno zlo ali največji kozel te vlade? | Marko Pavlišič | Tino Mamić |- | align=center|1071 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. oktober 2024 | Mali delničarji proti operaterjem: Kabelski operaterji na muhi malih delničarjev | colspan=2 align=center|Kristjan Verbič |- | align=center|1072 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. oktober 2024 | Logarjeva pot: Njegova pot ali politični skok čez plot? | Lucija Šikovec Ušaj | Boštjan M. Turk |- | align=center|1073 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. oktober 2024 | Vojna proti zdravnikom: Kaj želi vlada z njo doseči? | Luka Puzigaća | Andrej Vizjak |- | align=center|1074 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. oktober 2024 | Nuklearka DA ali NE: Potrebujemo 2. blok JEK ali ne? | Jasmin Feratović | Matjaž Tomlje |- | align=center|1075 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. oktober 2024 | Festival Svobode: Kako z manj živeti bolje? | Zala Klopčič | Tim Rauter |- | align=center|1076 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. oktober 2024 | Lov na glinastega Goloba: Kdo vse lovi Roberta Goloba? | Igor Lukšič | Marko Pavlišič |- | align=center|1077 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. oktober 2024 | Trans balans: Transspolnost v športu in migracijah | Simona Rebolj | Renato Volker |- | align=center|1078 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. oktober 2024 | Kulturna revolucija ali revolucionarna kultura: Kdo ali kaj smo sploh še Slovenci? | colspan=2 align=center|Janez Zupan |- | align=center|1079 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. oktober 2024 | Psihoterapija ali psihonorija? Vse o novem zakonu o psihoterapiji | Tone Vrhovnik Straka | Roman Vodeb |- |} === November 2024 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #44722f; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #44722f; width:90px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #44722f; width:130px;"|Datum !scope="col" style="background: #44722f; width:460px;"|Tema !scope="col" style="background: #44722f; width:130px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|1080 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. november 2024 | Janšev scenarij ali Žavbijeva prerokba: Kaj je bolj res, Janšev scenarij ali Žavbijeva prerokba? | colspan=2 align=center|Boštjan M. Turk |- | align=center|1081 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. november 2024 | Reformatorka Nika: Kako Nika Kovač reformira naše zdravstvo? | width=140|Matej Beltram | width=140|Andrej Vizjak |- | align=center|1082 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. november 2024 | Je Golob slovenski Trump: Je Robert Golob slovenski Donald Trump? | Pavel Rupar | Sebastjan Jeretič |- | align=center|1083 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. november 2024 | Množični morilec Kosta: Kako otrok postane množični morilec? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|1084 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. november 2024 | Demokrati: Komu bodo trn v peti Logarjevi Demokrati? | Lucija Šikovec Ušaj | Tino Mamić |- | align=center|1085 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. november 2024 | Živeti s Trumpom: Kako bodo ZDA, svet in Slovenija živeli z Donaldom Trumpom? | Bogomil Ferfila | Igor Lukšič |- | align=center|1086 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. november 2024 | Prosti pad Goloba: Kdo ali kaj je sklatilo Goloba na javnomnenjskih lestvicah? | Matevž Tomšič | Marko Pavlišič |- | align=center|1087 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. november 2024 | Nuklearka DA ali NE: Zakaj ne bo referenduma o JEK 2? | Jasmin Feratović | Vladimir Šega |- | align=center|1088 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. november 2024 | Bojlerska demokracija: Kaj prinašajo Demokrati v bojlersko omrežje na tržnici Svobode? | colspan=2 align=center|Igor Lukšič |- | align=center|1089 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. november 2024 | Konec woke filozofije: Je zmaga Trumpa začetek konca woke filozofije? | Boštjan M. Turk | Janez Zupan |- | align=center|1090 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. november 2024 | Bomba po pošti: Kaj imamo Slovenci s poštnim bombašem? | Dragan Marušič | Roman Vodeb |- | align=center|1091 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. november 2024 | Komu je Trump seksi: Kaj menijo seksi konservativke o Trumpu? | colspan=2 align=center|Zala Klopčič |- | align=center|1092 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|27. november 2024 | Čigav je Logar: Kam paše Anže Logar in komu sploh jemlje glasove? | Sebastjan Jeretič | Marko Pavlišič |- | align=center|1093 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|28. november 2024 | Medicina profita: Kam gre denar v našem zdravstvu? | Marko Jaklič | Andrej Vizjak |- |} === December 2024 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #2e3d65; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #2e3d65; width:90px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #2e3d65; width:130px;"|Datum !scope="col" style="background: #2e3d65; width:460px;"|Tema !scope="col" style="background: #2e3d65; width:130px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|1094 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|2. december 2024 | Nobena mama ni sama: Kaj pomeni odločitev US v zvezi z oploditvami? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|1095 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. december 2024 | Mafijske noči: Kako (ne)varna je v resnici Slovenija? | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Matevž Tomšič |- | align=center|1096 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. december 2024 | Bo Golob zdržal: Bo Golobova vlada zdržala do konca in ali bi morala? | Igor Lukšič | Boštjan M. Turk |- | align=center|1097 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. december 2024 | Bo Golob zdržal, 2. del: Bo Golobova vlada zdržala do konca in ali bi morala? | Igor Lukšič | Boštjan M. Turk |- | align=center|1098 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. december 2024 | Bogovi so padli na glavo: Zakaj je v Svobodi vse narobe? | colspan=2 align=center|Janez Zupan |- | align=center|1099 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. december 2024 | Biti gej je/ni ok: Je biti gej še ok? | Renato Volker | Marko Verdev |- | align=center|1100 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. december 2024 | Absurd športnika leta: Zakaj je absurd izbirati športnika leta? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|1101 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. december 2024 | Zamolčani izbrisani: Koga je izbrisal zakon o finančnem poslovanju podjetij? | Šime Ivanjko | Janez Mohorič |- | align=center|1102 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. december 2024 | Kažiprst Svobode: Zakaj je načelo delitve oblasti zamenjal kažiprst Svobode? | Lucija Šikovec Ušaj | Marko Pavlišič |- | align=center|1103 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. december 2024 | Bipolarna Slovenija v multipolarnem svetu: Kako se znajdemo? | Igor Lukšič | Bogomil Ferfila |- | align=center|1104 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. december 2024 | Politično leto 2024: Kaj se je dogajalo in kaj se še bo? | Sebastjan Jeretič | Matevž Tomšič |- |} === Januar 2025 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #00525e; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #00525e; width:90px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #00525e; width:130px;"|Datum !scope="col" style="background: #00525e; width:460px;"|Tema !scope="col" style="background: #00525e; width:130px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|1105 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. januar 2025 | Svobodne furije: Kaj dogaja svobodnjaškim jurišnicam? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|1106 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. januar 2025 | V kateri fazi je diktatura: V kateri fazi je diktatura Svobode? | width=140|Karin Planinšek | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|1107 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. januar 2025 | Mediji Svobode: Kako in zakaj bo RoberTina osvobodila medije? | Mirko Mayer | Peter Merše |- | align=center|1108 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. januar 2025 | Ustavimo Svobodizacijo medijev: Ali se da ustaviti Svobodizacijo medijev? | colspan=2 align=center|Zala Klopčič |- | align=center|1109 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. januar 2025 | Janša ali Golob: Primerjava vlad Janeza Janše in Roberta Goloba. | Igor Lukšič | Matevž Tomšič |- | align=center|1110 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. januar 2025 | Monetizacija oblasti: Monetizacija oblasti ali svoboda govora, katera bo močnejša? | Sebastjan Jeretič | Boštjan M. Turk |- | align=center|1111 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. januar 2025 | Ukradeni otroci: Zakaj država krade otroke in komu jih daje? | Lucija Šikovec Ušaj | Janez Zupan |- | align=center|1112 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. januar 2025 | Trumpov svet: Kako bo živeti v svetu Donalda Trumpa? | colspan=2 align=center|Igor Lukšič |- | align=center|1113 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. januar 2025 | Golob ali Kumer: Kdo bi moral odleteti zaradi omrežnine? | colspan=2 align=center|Jasmin Feratović |- | align=center|1114 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. januar 2025 | Velika koalicija DA ali NE: Je velika koalicija pri nas sploh možna? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|1115 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. januar 2025 | Davčna reforma: Kako bi naše davke porihtal eden in edini, Ivan Simič? | colspan=2 align=center|Ivan Simič |- |} === Februar 2025 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #741f5b; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #741f5b; width:90px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #741f5b; width:130px;"|Datum !scope="col" style="background: #741f5b; width:460px;"|Tema !scope="col" style="background: #741f5b; width:130px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|1116 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. februar 2025 | Kdo nam vlada: Kdo nam v resnici vlada? | width=140|Karin Planinšek | width=140|Janez Zupan |- | align=center|1117 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. februar 2025 | Kdo nam vlada 2: Kdo nam v resnici vlada, 2. del | colspan=2 align=center|Marko Pavlišič |- | align=center|1118 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. februar 2025 | Izdaja Zelenih: Zakaj je Vesna torpedirala SMS – Zelene? | colspan=2 align=center|Igor Jurišič |- | align=center|1119 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. februar 2025 | Kulturac: Psihoanaliza ob kulturnem prazniku | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|1120 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. februar 2025 | Vizija zdravja: Vizija ZZZS in našega zdravstvenega sistema | Marko Bitenc | Andrej Vizjak |- | align=center|1121 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. februar 2025 | Prvi dnevi Trumpa: Kako se je odrezal? | colspan=2 align=center|Igor Lukšič |- | align=center|1122 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. februar 2025 | Ruparjeva ofenziva: Lahko Pavel Rupar združi slovensko desnico? | colspan=2 align=center|Pavel Rupar |- | align=center|1123 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. februar 2025 | Kaj dela desnica narobe: Kaj dela slovenska desnica narobe? | Boštjan M. Turk | Janez Zupan |- | align=center|1124 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. februar 2025 | Kaj dela levica prav: Kaj dela slovenska levica prav? | colspan=2 align=center|Marko Pavlišič |- | align=center|1125 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. februar 2025 | Koga je izdal Trump? Je Trump res izdal Ukrajino, EU ali kar cel svet? | Igor Lukšič | Matevž Tomšič |- | align=center|1126 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. februar 2025 | Onlyfans!: Pornografija, ki se splača vsem? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|1127 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. februar 2025 | 10 let AV.consulting: Zgodba o uspehu, ki bi lahko bila tudi naša | colspan=2 align=center|Andrej Vizjak |- |} == Deveta sezona == {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #0093AF; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #0093AF; width:90px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #0093AF; width:130px;"|Datum !scope="col" style="background: #0093AF; width:460px;"|Tema !scope="col" style="background: #0093AF; width:130px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|1128 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. marec 2026 | Golob ali Janša: Kdo bo po volitvah vodil Slovenijo? | width=140|Boštjan M. Turk | width=140|Igor Lukšič |- | align=center|1129 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. marec 2026 | Še štiri leta Goloba?: Nam bo RoberTina vladala še štiri leta? | Bernard Nežmah | Igor Lukšič |- | align=center|1130 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|30. marec 2026 | Psihoanaliza volitev: Koga smo izvolili in zakaj | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- |} == Sklici in opombe == {{sklici|60em}} [[Kategorija:Seznami epizod]] 36qoim52gppw4c5lnprq9hmn1evb4ca 6655006 6655002 2026-04-02T20:08:33Z VidicK01 193275 /* Deveta sezona */ 6655006 wikitext text/x-wiki [[Faktor (oddaja)|'''Faktor''']] je informativna oddaja, ki se od 6. marca 2017 dalje predvaja [[TV3 Medias|TV3 Slovenija]]. Oddaja se je prvotno zaključila 24. februarja 2025, nato pa se z novo sezono vrnila 17. marca 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Poslovil se je Aljuš Pertinač, oddaje Faktor ni več|url=https://pozareport.si/post/833746/poslovil-se-je-aljus-pertinac-faktorja-ni-vec|website=Pozareport|accessdate=2025-02-25|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/Pertinacal/status/2033952971382202755|title=Po več kot enem letu smo nazaj. Tam, kot običajno, na TV3. V standardnem terminu 19.15.|date=2026-03-17|accessdate=2026-03-26|website=X.com|last=Pertinač|first=Aljuš}}</ref> Nekdaj je oddajo ustvaril in vodil [[Vladimir Vodušek]], zato se je imenovala VV Faktor.<ref>{{navedi splet|url=http://www.topnews.si/2017/03/06/resnica-boli-komentarji-se-bolj/|title=Resnica boli, komentarji še bolj|date=2017-03-06|accessdate=2017-07-06|archive-date=2017-05-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20170528155624/http://www.topnews.si/2017/03/06/resnica-boli-komentarji-se-bolj/|url-status=dead}}</ref> Jeseni 2017 sta vodenje prevzela [[Bojan Požar]] in [[Aljuš Pertinač]], kar je bilo očitno precej neusklajeno z načrti in željami Vladimirja Voduška.<ref>{{Navedi splet|title=Vzpon in propad Pro TV-ja, Bojana Požarja in Andreja Kregarja 1. del|url=http://topnews.si/2018/01/11/vzpon-in-padec-pro-tv-ja-bojana-pozarja-in-andreja-kregarja-1-del/|website=TOPNEWS.si|date=2018-01-11|accessdate=2021-08-17|language=sl-SI|archive-date=2021-08-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20210817121513/http://topnews.si/2018/01/11/vzpon-in-padec-pro-tv-ja-bojana-pozarja-in-andreja-kregarja-1-del/|url-status=dead}}</ref> == Pregled == {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=40|Sezona ! style="background:#ccc;" width=45|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=100|Začetek ! style="background:#ccc;" width=100|Konec |-align=center |style="background: #ffd700;"| |'''VV''' |66 | width=120|6. marec 2017 | width=120|29. junij 2017 |-align=center |style="background: #007dbd;"| |'''1''' |158+2 | width=120|4. september 2017 | width=120|21. junij 2018 |-align=center |style="background: #58427C;"| |'''2''' |153 | width=120|3. september 2018 | width=120|20. junij 2019 |-align=center |style="background: #E52B50;"| |'''3''' |146 | width=120|2. september 2019 | width=120|24. junij 2020 |-align=center |style="background: #ED872D;"| |'''4''' |147 | width=120|7. september 2020 | width=120|24. junij 2021 |-align=center |style="background: #DE6FA1;"| |'''5''' |152 | width=120|6. september 2021 | width=120|23. junij 2022 |-align=center |style="background: #00BFFF;"| |'''6''' |152 | width=120|5. september 2022 | width=120|22. junij 2023 |-align=center |style="background: #7BB661;"| |'''7''' |144 | width=120|4. september 2023 | width=120|20. junij 2024 |-align=center |style="background: #F4A460;"| |'''8''' |75 | width=120|9. september 2024 | width=120|24. februar 2025 |-align=center |style="background: #B284BE;"| |'''9''' |2 | width=120|17. marec 2026 | width=120| |} == VV Faktor == === Marec 2017 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#B0BF1A; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#B0BF1A; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#B0BF1A; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#B0BF1A; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#B0BF1A; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#B0BF1A; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#B0BF1A; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|001 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|6. marec 2017 | Arbitraža | Zoran Janković se vrača | Objemi in poljubi politikov | width=140|[[Bojan Požar]] | width=140|Sebastjan Jeretič |- | align=center|002 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|7. marec 2017 | Enigma Lidija Glavina | Služenje vojaškega roka | Tina Maze vs. Ilka Štuhec | Aljuš Pertinač | [[Ivan Simič]] |- | align=center|003 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|8. marec 2017 | Senici grozi odvzem premoženja | Končno Klemen Jaklič | Usodne Slovenke: Ana, Melania ali Zdenka | Bojan Požar | [[Tino Mamić|Tino Mamič]] |- | align=center|004 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|9. marec 2017 | Kdo je glavni šef Hita? | Lahko na volitvah zmagajo milijonarji | Politiki in mlade spremljevalke | Aljuš Pertinač | Sebastjan Jeretič |- | align=center|005 | align=center|Bojan Požar | align=center|13. marec 2017 | Borut Pahor proti Borutu Pahorju | Nove skrivnosti Lidije Glavina | Nogometni čudež Barcelone | Aljuš Pertinač | Ivan Simič |- | align=center|006 | align=center|Bojan Požar | align=center|14. marec 2017 | Rotnik: varuh skrivnost Teša | Kešeljević: drugi Gregor Golobič | Nadja Bičkova in Irina Osypenko Nemec | Aljuš Pertinač | Ivan Simič |- | align=center|007 | align=center|Bojan Požar | align=center|15. marec 2017 | Ljubljana: grobar športa | Magna Steyr, da. Uber, ne. | RTV zavrnila oglas Reporterja | Aljuš Pertinač | Ivan Simič |- | align=center|008 | align=center|Bojan Požar | align=center|16. marec 2017 | Kdo lahko zamenja Janšo | Večji prijatelj Slovenije? Putin ali Trump | Išče se novi župan Maribora | Tino Mamič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|009 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|20. marec 2017 | Agrokor Rusom ali Američanom? | Dosje Katarine Kresal | Bergdoktor v Sloveniji | Katja Fašink | Aljuš Pertinač |- | align=center|010 | align=center|Bojan Požar | align=center|21. marec 2017 | Primer Andreja Magajne | Primc: prvi slovenski desni populist | Miro Cerar množično po tabloidih | Sebastjan Jeretič | Ivan Simič |- | align=center|011 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|22. marec 2017 | Usoda terana in Židana | Spor Erdogana in EU/begunci | Rockefeller umrl, milijarderji ostajajo | Tino Mamič | Aljuš Pertinač |- | align=center|012 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|23. marec 2017 | Begunski otrok rojen v Sloveniji | Nova razmerja na ustavnem sodišču | Planica, romarski kraj za Slovence | Tino Mamič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|013 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|27. marec 2017 | Nova stranka Aleša Primca | Zakaj se splača biti poslanec | Poslanci zavrnili zakon o testiranju na droge | Sebastjan Jeretič | Ivan Simič |- | align=center|014 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|28. marec 2017 | Kako Hrvati rešujejo Agrokor | CIMOS spet (tik) pred prodajo | Poslanci proti obveznemu testiranju na droge | Sebastjan Jeretič | Ivan Simič |- | align=center|015 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|29. marec 2017 | Zapiranje Schengenskih mej | Bo kadrovska kombinatorika sesula koalicijo | Avto Slovencem statusni simbol | Aljuš Pertinač | Tino Mamič |- | align=center|016 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|30. marec 2017 | Drugi tir in podjetje 2TDK | Kdo je v Mariboru vzklikal Dolfa | Maribor od Katanca želi več spoštovanja | Aljuš Pertinač | Tino Mamič |} === April 2017 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#F19CBB; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#F19CBB; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#F19CBB; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#F19CBB; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#F19CBB; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#F19CBB; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#F19CBB; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|017 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|3. april 2017 | Levica proti Pahorju in Cerarju na volitvah | Kaj se dogaja na slovenski levici | Fenomen "beli" na volitvah v Srbiji | width=140|[[Aljuš Pertinač]] | width=140|Sebastjan Jeretič |- | align=center|018 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|4. april 2017 | Komu, kdo in kdaj so prisluškovali? | Politično delovanje tajnih delavcev policije | Thompson v Sloveniji | Aljuš Pertinač | Sebastjan Jeretič |- | align=center|019 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|5. april 2017 | Še en politični spopad Janša-Janković | Janković župan ali predsednik vlade? | Kam pluje Olimpija? | [[Tino Mamić|Tino Mamič]] | [[Ivan Simič]] |- | align=center|020 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|6. april 2017 | "Fake news" vsebina dobičkonosne industrije | Nova liberalna stranka PRSTAN | Melania nesrečna v vlogi prve dame | Tino Mamič | Andreja Jernejčič |- | align=center|021 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|10. april 2017 | Terorizem in Slovenija | Kolone na meji | Agropop: slovenska saga in nacionalni čut | Aljuš Pertinač | Sebastjan Jeretič |- | align=center|022 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|11. april 2017 | Kdo je George Soros? | V Panamskih dokumentih ni Američanov | Helena Blagne, kaj je res? | Tino Mamič | Ivan Simič |- | align=center|023 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|12. april 2017 | Cena feminizacije | Izjave pojskega poslanca o ženskah | Slovenke v tujih resničnostnih šovih | Andreja Jernejčič | Aljuš Petrinač |- | align=center|024 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|13. april 2017 | Ali je Pahor sploh premagljiv kandidat? | Sporna sekretarka na ambasadi v Canberri | Melanija Trump ni bila plačana spremljevalka | Sebastjan Jeretič | Ivan Simič |- | align=center|025 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|17. april 2017 | Erdogan razglasil zmago na referendumu | Vernost, Slovenci in prazniki | Družinski zakonik je začel veljati. Kako naprej? | Sebastjan Jeretič | Tino Mamič |- | align=center|026 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|18. april 2017 | Hrvat goji školjke sredi Piranskega zaliva | Severna Koreja in ZDA pred vojno? | Ukrajina prepovedala nastop Juliji Samojlovi | Sebastjan Jeretič | Tino Mamič |- | align=center|027 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|19. april 2017 | Poslanci o zakonu o drugem tiru v četrtek | Koncesije v zdravstvu | Kako je Čeferin postal predsednik NZS in UEFE? | Aljuš Pertinač | Ivan Simič |- | align=center|028 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|20. april 2017 | Kdo je v ozadju kandidature Jazbeca? | Titov Galeb bodo obnovili z evropskimi sredstvi | Zakaj starejši moški zapuščajo družine? | Bojan Požar | Andreja Jernejčič |- | align=center|029 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|24. april 2017 | Macron in Le Penova v drugem krogu volitev | Kdo so novi nadzorniki Telekoma? | Viktorji | Tino Mamič | Aljuš Pertinač |- | align=center|030 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|25. april 2017 | Debeljak od prvega maja spet v Gorenju | Kaj se dogaja s Plečnikovim stadionom? | LDS gre na volitve z novo predsednico Fabiani | Tino Mamič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|031 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|26. april 2017 | Gorenak grozil Cerarju s kazensko prijavo | Franc Kangler: štajerski "Putin" in divje svinje | Igor Kadunc novi šef RTV. Fili se je umaknil. | Sebastjan Jeretič | Bojan Požar |- | align=center|032 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|27. april 2017 | Mačku pod bazo dvajset razbili granitni obraz | Hrvaška - Slovenija in meja ter arbitraža | Tuš naj bi blagovne znamke preselil na Kitajsko | Aljuš Pertinač | Bojan Požar |} === Maj 2017 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#E9D66B; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#E9D66B; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#E9D66B; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#E9D66B; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#E9D66B; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#E9D66B; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#E9D66B; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|033 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|3. maj 2017 | Prvi maj: dvodnevni praznik naša posebnost | Kje so meje svobode medijev? | Janša: finančna preiskava iz zlagane dome | width=140|[[Ivan Simič]] | width=140|[[Andreja Jernejčič]] |- | align=center|034 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|4. maj 2017 | Tito po 37 letih še vedno buri duhove | Financiranje veteranskih organizacij | Vladna kriza na Hrvaškem | [[Tino Mamić|Tino Mamič]] | Aljuš Pertinač |- | align=center|035 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|8. maj 2017 | Volitve v Franciji in zmaga Macrona | Drugi tir in ponovna izvolitev | 28 let od majniške deklaracije | Tino Mamič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|036 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|9. maj 2017 | Deveti maj dan zmage | Joško Joras ima znova težave s Hrvati | Makedonija po vdoru v parlament | Tino Mamič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|037 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|10. maj 2017 | Pahor dobiva že drugega protikandidata | Gregor Planteu Cerarjev as v Mercatorju | Evrovizija in Omar Naber | [[Bojan Požar]] | Andreja Jernejčič |- | align=center|038 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|11. maj 2017 | Poslovanje slovenskih televizij v rdečem | Kdo je odgovoren za izgubo v Topolščici | Stožice stadion Rastoder | Aljuš Pertinač | Ivan Simič |- | align=center|039 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|15. maj 2017 | Skrivnostni obisk Kučana v Moskvi | Reportaža iz Pliberka | Marušič je ni nadlegoval, pač ampak univerza | Aljuš Pertinač | Sebastjan Jeretič |- | align=center|040 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|16. maj 2017 | Zakaj univerza ne želi vrniti 781.000 evrov? | Zakaj tajnost pri prodaji žične ograje? | Edvard Kolar na čelu športne loterije | Ivan Simič | Andreja Jernejčič |- | align=center|041 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|17. maj 2017 | Koncert Thompsona prepovedan | Revizija zgodovine: primer Brščič in tvit Janše | Referendum o drugem tiru | Tino Mamič | Aljuš Pertinač |- | align=center|042 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|18. maj 2017 | Kje so meje umetniške svobode | SDS pred kongresom v Mariboru | Magna Steyr in civilne iniciative | Bojan Požar | Sebastjan Jeretič |- | align=center|043 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|22. maj 2017 | Po kongresu SDS | Zbiranje podpisov za drugi tir | Marjan Šarec - Drnovšek proti Pahorju | Bogdan Biščak | Sebastjan Jeretič |- | align=center|044 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|23. maj 2017 | Novi zakon o S.O.V.A. | Po terorizmu v angleškem Manchestru | Melania poskrbela za nov incident | Tino Mamič | Bojan Požar |- | align=center|045 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|24. maj 2017 | Odnosi z Avstrijo | Papež kritično o Medjugorju | Dva Slovenca sta na Reki zmagala | Tino Mamič | Aljuš Pertinač |- | align=center|046 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|25. maj 2017 | Igor Bavčar v zaporu | Kaj se dogaja v slov. industriji jekla? | 25. maj: dan mladosti | Andreja Jernejčič | Bojan Požar |- | align=center|047 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|29. maj 2017 | Dan D za prodajo NLB | Majniška deklaracija | Pizza ali potica? Ali pizzagate? | Tino Mamič | Aljuš Pertinač |- | align=center|048 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|30. maj 2017 | Kemis Vrhnika | Janko Veber: prodaja Mercatorja | Luka Koper in koprska občina navzkriž | Sebastjan Jeretič | Andreja Jernejčič |- | align=center|049 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|31. maj 2017 | Magna: ustavna pritožba | Vse težave Mira Cerarja | Afera Pirkovič | Aljuš Pertinač | Bojan Požar |} === Junij 2017 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#E0B0FF; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#E0B0FF; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#E0B0FF; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#E0B0FF; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#E0B0FF; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#E0B0FF; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#E0B0FF; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|050 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|1. junij 2017 | Državne blagaje so se prijele | Sumljivi tuji vlagatelji v slovenski nogomet | Katere Slovenke so šle pod nož? | width=140|[[Ivan Simič]] | width=140|Sebastjan Jeretič |- | align=center|051 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|5. junij 2017 | Vrhovno sodiče zavrnilo rehabilitacijo domobranca | Je Pahorja mogoče premagati? | Prostitucija v Sloveniji | [[Tino Mamić|Tino Mamič]] | Sebastjan Jeretič |- | align=center|052 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|6. junij 2017 | Ali ima vaš europoslanec slamnato pisarno? | Hladen davčni tuš za lastnike podjetij | V Torinu v stampedu poškodovanih vsaj 1000 ljudi | Aljuš Pertinač | Ivan Simič |- | align=center|053 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|7. junij 2017 | Zakaj teroristi napadajo Evropo? | Slovenski zapori še vedno prenatrpani | Massiju žal, da je Mazejeva nastopala za Slovenijo | Aljuš Pertinač | Sebastjan Jeretič |- | align=center|054 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|8. junij 2017 | Kemis in ostale ekološke bombe | Kriza v Katarju | Medijski nastop Trumpa | Tino Mamič | [[Andreja Jernejčič]] |- | align=center|055 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|12. junij 2017 | Cerar kot slovenski Macron | Pranje denarja preko NLB | Damjan Murko, ki bo nekoga za "jajca" | Aljuš Pertinač | Ivan Simič |- | align=center|056 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|13. junij 2017 | Kako globoko smo že v volilni kampanji? | Odstavitev Rajka Kende | Erjavčeva hči dviguje temperaturo | Tino Mamič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|057 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|14. junij 2017 | Referendum za drugi tir ni več potreben | Damjan Murko za predsednika | Rojstni dan Ernesto Rafael ''Che'' Guevare | Tino Mamič | Bojan Požar |- | align=center|058 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|15. junij 2017 | Vloga PR svetovalcev v Sloveniji | Kaj se dogaja s protikorupcijsko komisijo KPK? | V Mariboru ne bo več Zlate lisice | Ivan Simič | Bojan Požar |- | align=center|059 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|19. junij 2017 | V pričakovanju arbitražnega sporazuma | V predsedniško bitko vse več obrazov iz estrade | Podlegel znani slovenski igralec Gašper Tič | Sebastjan Jeretič | Tino Mamič |- | align=center|060 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|20. junij 2017 | Požari doma in na tujem | Prva LGBT predsednica vlade na Balkanu | Mirela žali slovenske moške | Aljuš Pertinač | Andreja Jernejčič |- | align=center|061 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|21. junij 2017 | Referendum drugi tir | Kanglerjeve ptičje hišice | Helena Blagne, nič več zaman | Tino Mamič | Bogdan Biščak |- | align=center|062 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|22. junij 2017 | MAGNA za ali proti | Smrt znanega igralca | Aha Mura in Mojca Lukančič | Ivan Simič | [[Bojan Požar]] |- | align=center|063 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|26. junij 2017 | Dan državnosti: 26 let | Kongres levice | Teden arbitraže | Aljuš Pertinač | Sebastjan Jeretič |- | align=center|064 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|27. junij 2017 | Kovačič v DZ vložil podpise za referendum o tiru | Hrvaška od danes v schengenskem sistemu | Ponarejena slika za 7,5 mil. € za kredit pri NLB | Tino Mamič | Ivan Simič |- | align=center|065 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|28. junij 2017 | Se še spomnite slogana "Slovenija, moja dežela? | Bandić bo Titov trg preimenoval v Trg Republike | Natašo Pirc pripeljali z Masseratijem | Bojan Požar | Andreja Jernejčič |- | align=center|066 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|29. junij 2017 | colspan=3 align=center|V finalni oddaji prve sezone je vseh šest stalnih komentatorjev in tudi s telefonskimi klici v živo, komentiralo odločitev arbitražnega sodišča:<br>Sloveniji stik z odprtim morjem in Tomšičeve parcele, Trdinov vrh in Jorasovo območje Hrvaški, ZDA na nobeni strani | Bojan Požar <small>(1. del)</small><br>Sebastjan Jeretič <small>(2. del)</small><br>Tino Mamič <small>(3. del)</small> | Ivan Simič <small>(1. del)</small><br>Andreja Jernejčič <small>(2. del)</small><br>Aljuš Pertinač <small>(3. del)</small> |} == Prva sezona Faktor == === September 2017 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#72A0C1; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#72A0C1; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#72A0C1; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#72A0C1; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#72A0C1; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#72A0C1; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#72A0C1; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|1 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. september 2017 | Gregor Golobič vs Borut Pahor v zadevi TEŠ6 | S čim Miro Cerar plačuje svojega zdravnika? | Košarkarji na čelu z Dragićem še neporaženi | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|[[Mitja Čander]] |- | align=center|2 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. september 2017 | Vohuna Počivalšek in Gašperšič v Kazakhstanu | Šola brez knjig | Prosto po Katancu | [[Tino Mamić|Tino Mamič]] | Bojan Požar <small>(1. del)</small><br>Andreja Jernejčič <small>(2. del)</small> |- | align=center|3 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. september 2017 | Cerar dela iz espejev davčne goljufe | Kdo bo ustavil Srečka Katanca? | Med nogami Nine Pušlar | Lucija Šikovec Ušaj | Ivan Simič |- | align=center|4 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. september 2017 | colspan=2 align=center|Boštjan M. Zupančič: disident, žrtev ali provokator? Kdo je BMZ v resnici? (1. in 2. del) | Košarka z Dragićem; Slovenci evropski hit | [[Boštjan M. Zupančič]] | Bernard Brščič |- | align=center|5 | align=center|Bojan Požar | align=center|11. september 2017 | Spremembe na slovenski medijski scent | Bomo zgodovino OF pisali na novo? | UEFA in Čeferin blokirata VV Faktor | Tino Mamič | Mitja Čander |- | align=center|6 | align=center|Bojan Požar | align=center|12. september 2017 | Začasni gospodar prstanov (1. del) | Začasni gospodar prstanov (2. del) | Himna za novo Miss Slovenije | Blaž Vodopivec | Bernard Brščič |- | align=center|7 | align=center|Bojan Požar | align=center|13. september 2017 | Angelca Likovič za predsednico (1. del) | Angelca Likovič za predsednico (2. del) | Slovenija - evropski prvak v košarki? | [[Matej Lahovnik]] | [[Angelca Likovič]] |- | align=center|8 | align=center|Bojan Požar | align=center|14. september 2017 | Sprta protikorupcijska komisija | Politika sovražnega govora | Dobrodelni pohod v Tivoliju | Lucija Šikovec Ušaj | Sebastjan Jeretič |- | align=center|9 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. september 2017 | Junaki postali prvaki | Luka Dončić - čudežni deček | Damjan Murko rešuje življenje | Matej Lahovnik | Tino Mamič |- | align=center|10 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. september 2017 | Jure Leben - kdo je v resnici? | Afera Pogačnik/arbitraža | Cerar twitta sam sebi | Lucija Šikovec Ušaj | Sebastjan Jeretič |- | align=center|11 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. september 2017 | Kdo je Čeferin? | Novinarke ali piarovke | Kraljica instagrama | Ivan Simič | Bernard Brščič |- | align=center|12 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. september 2017 | Kandidat Šarec | Drugi tir: bitka brez zmagovalca | Ministrica in čakalne vrste | Lucija Šikovec Ušaj | [[Rado Pezdir]] |- | align=center|13 | align=center|Bojan Požar | align=center|25. september 2017 | Po referendumu o drugem tiru | Tektonske spremembe v Nemčiji? | Spet blokada VV Faktorja | Matej Lahovnik | Bernard Brščič |- | align=center|14 | align=center|Bojan Požar | align=center|26. september 2017 | Slovenski banksterji (1. del) | Slovenski banksterji (2. del) | Vrnitev Predina v Stožice | Anže Logar | Tino Mamič |- | align=center|15 | align=center|Bojan Požar | align=center|27. september 2017 | Murko ne bo predsednik (1. del) | Murko ne bo predsednik (2. del) | Poljaki branijo Evropo | [[Damjan Murko]] | [[Aljuš Pertinač]] |- | align=center|16 | align=center|Bojan Požar | align=center|28. september 2017 | Jankovićeva država (1. del) | Jankovićeva država (2. del) | Šiško za predsednika | Bernard Brščič | Rado Pezdir |} === Oktober 2017 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#CD9575; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#CD9575; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#CD9575; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#CD9575; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#CD9575; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#CD9575; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#CD9575; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|17 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|2. oktober 2017 | Kandidat Šiško (1. del) | Kandidat Šiško (2. del) | Kielce poražene | width=140|[[Andrej Šiško]] | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|18 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. oktober 2017 | Cerarjeva srbska posla | Se medij (s)plača? | Blagne - Zaman | Matej Lahovnik | Bernard Nežmah |- | align=center|19 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. oktober 2017 | Slovenija ni Katalonija (1. del) | Slovenija ni Katalonija (2. del) | Mirela na Instagramu | Dejan Steinbuch | Mitja Čander <small>(1. del)</small><br>Lucija Š. Ušaj <small>(2. del)</small> |- | align=center|20 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. oktober 2017 | Zaprimo tajkune | Naprej: naj mu rata | Vrni štipendijo | Vladimir Bilić | [[Tino Mamić|Tino Mamič]] |- | align=center|21 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. oktober 2017 | Slovenija v težavah (1. del) | Slovenija v težavah (2. del) | Pahor hodi Šarec vozi | Jure Dolinar | [[Andreja Jernejčič]] |- | align=center|22 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. oktober 2017 | Kaj čara Milojka (1. del) | Kaj čara Milojka (2. del) | Dama ali drama? | Danijel Bešič Loredan | Marjeta Kuhar |- | align=center|23 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. oktober 2017 | Beg možganov (1. del) | Beg možganov (2. del) | Tožibaba Milojka | Sebastjan Jeretič | [[Igor Lukšič]] |- | align=center|24 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. oktober 2017 | Hude bolečine | Neki ma ta naš Zoki | Žabica | Lucija Šikovec Ušaj | Bernard Brščič |- | align=center|25 | align=center|Bojan Požar | align=center|16. oktober 2017 | Dejan Židan premier? | Ko se prodaja POP TV | Heil Marjan Šarec | [[Matej Lahovnik]] | Tino Mamič |- | align=center|26 | align=center|Bojan Požar | align=center|17. oktober 2017 | Arbitražo imamo, meje ne (1. del) | Arbitražo imamo, meje ne (2. del) | Kdo je s kom?! - Po novem | Dominika Švarc Pipan | [[Zmago Jelinčič Plemeniti|Zmago Jelinčič]] |- | align=center|27 | align=center|Bojan Požar | align=center|18. oktober 2017 | Dejan Židan premier? 2 | Obredno klanje v Sloveniji?! | Kresalova ima težave z davki | Lucija Šikovec Ušaj | Bernard Brščič |- | align=center|28 | align=center|Bojan Požar | align=center|19. oktober 2017 | Minister Klemenčič spet odhaja | Kako bomo volili to nedeljo? | Nadya Bičkova na britanski Zvezde plešejo | Sebastjan Jeretič | Bernard Brščič |- | align=center|VOLITVE | align=center|Bojan Požar | align=center|22. oktober 2017 | Predsedniške volitve 2017 (1. del) | Predsedniške volitve 2017 (2. del) | Predsedniške volitve 2017 (3. del) | [[Dimitrij Rupel]] | Aljuš Pertinač<br>Matej Lahovnik <small>(3. del)</small> |- | align=center|29 | align=center|Bojan Požar | align=center|23. oktober 2017 | Predsedniške volitve (1. del) | Predsedniške volitve (2. del) | Poskrbi za svojo rit | Peter Jančič | Tino Mamič |- | align=center|30 | align=center|Bojan Požar | align=center|24. oktober 2017 | Padli direktor filharmonije (1. del) | Padli direktor filharmonije (2. del) | Okrevaj hitro, Ilka Štuhec | Damjan Damjanovič | Mitja Čander |- | align=center|31 | align=center|Bojan Požar | align=center|25. oktober 2017 | Sporne pogodbe vlade in Magne (1. del) | (Ne)delo ob nedeljah (2. del) | Noseča Tina Maze | Lucija Šikovec Ušaj | [[Ivan Simič]] |- | align=center|32 | align=center|Bojan Požar | align=center|26. oktober 2017 | Kaj se dogaja v pravosodju? (1. del) | Kaj se dogaja v pravosodju? (2. del) | Gal Gjurin piše tudi knjigo | Vinko Gorenak | Bernard Brščič |- | align=center|33 | align=center|Bojan Požar | align=center|30. oktober 2017 | Drugi krog predsedniških volitev (1. del) | Drugi krog predsedniških volitev (2. del)<br>Tereza svetuje zdravo (1. del) | Tereza svetuje zdravo (2. del) | Sebastj. Jeretič <small>(1.,2. del)</small> | Tino Mamič <small>(1.,2. del)</small><br>Tereza Poljanič <small>(2.,3. del)</small> |} === November 2017 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#FC8EAC; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#FC8EAC; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#FC8EAC; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#FC8EAC; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#FC8EAC; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#FC8EAC; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#FC8EAC; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|34 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|2. november 2017 | Nove stranke, nove uganke? (1. del) | Nove stranke, nove uganke? (2. del) | Virant biznisira | width=140|Gregor Kos | width=140|Sebastjan Jeretič |- | align=center|35 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. november 2017 | Prihaja Šiško (1. del) | Prihaja Šiško (2. del) | Ilirija oživljena | [[Andrej Šiško]] | [[Tino Mamić|Tino Mamič]] |- | align=center|36 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. november 2017 | Čigava je banka | Puč ali republika | Kdo ima pravi Guči | Lucija Šikovec Ušaj | Rado Pezdir |- | align=center|37 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. november 2017 | Tajni agent Mifsud (1. del) | Tajni agent Mifsud (2. del) | Požar teče | Dušan Lesjak | Bernard Brščič |- | align=center|38 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. november 2017 | Brez limitov (1. del) | Brez limitov (2. del) | Vatikan nas ne mara | Primož Cimerman | Darko Bulat |- | align=center|VOLITVE | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. november 2017 | Volitve: Pahor ali Šarec? (1. del) | Volitve: Pahor ali Šarec? (2. del) | Volitve: Pahor ali Šarec? (3. del) | Bernard Nežmah <small>(1.,2. del)</small><br>Andraž Zorko <small>(3. del)</small> | [[Igor Lukšič]] |- | align=center|39 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. november 2017 | Pahor zlomil urok? (1. del) | Pahor zlomil urok? (2. del) | Padel je Kiel | Vladimir Bilić | Tino Mamič |- | align=center|40 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. november 2017 | Slovenci iz oaz | Leben vs. Kešeljević | RTV Škrabec | [[Rado Pezdir]] | Ivan Simič |- | align=center|41 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. november 2017 | Reševanje brivca Ahmada (1. del) | Reševanje brivca Ahmada (2. del) | Damijanova pravica | Lucija Šikovec Ušaj | Bernard Brščič |- | align=center|42 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. november 2017 | Vse bi rade Kurza | Dosje Gorenje | France Prešeren | [[Matej Lahovnik]] | Andreja Jernejčič |- | align=center|43 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. november 2017 | Prihaja Eva (1. del) | Prihaja Eva (2. del) | Gremo v kino | [[Eva Irgl]] | Sebastjan Jeretič |- | align=center|44 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. november 2017 | Izbrisani št. 1 (1. del) | Izbrisani št. 2 (2. del) | Zakaj nimamo selektorja | Šime Ivanjko | Milan Cizl |- | align=center|45 | align=center|Bojan Požar | align=center|22. november 2017 | Afera Ahmad Šami | 10 naj pravnikov 2017 | Kazen generala Mladića | Lucija Šikovec Ušaj | Ivan Simič |- | align=center|46 | align=center|Bojan Požar | align=center|23. november 2017 | Pisma guvernerja Jazbeca | NLB skrivalnice | Kučan maneken | Matej Lahovnik | Rado Pezdir |- | align=center|47 | align=center|Bojan Požar | align=center|27. november 2017 | Delo Petra Jančiča (1. del) | Delo Petra Jančiča (2. del) | 18 kart Gucci Korošice | colspan=2 align=center|Peter Jančič |- | align=center|48 | align=center|Bojan Požar | align=center|28. november 2017 | Pravni obraz Kučanove sence (1. del) | Pravni obraz Kučanove sence (2. del) | Državni svetnik Sašo | Igor Omerza | Rado Pezdir |- | align=center|49 | align=center|Bojan Požar | align=center|29. november 2017 | Pravni kaos (1. del) | Pravni kaos (2. del) | Zvonko Fišer | Jurij Toplak | Bernard Brščič |- | align=center|50 | align=center|Bojan Požar | align=center|30. november 2017 | #Iran NLB gate | Volitve v državni svet | Đorđević in Thompson | Sebastjan Jeretič | Bernard Brščič |} === December 2017 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#71BC78; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#71BC78; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#71BC78; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#71BC78; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#71BC78; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#71BC78; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#71BC78; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|51 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. december 2017 | Zadnja Milojkina prevara (1. del) | Zadnja Milojkina prevara (2. del) | Kuha se ćorba | width=140|Marjeta Kralj | width=140|Marušič |- | align=center|52 | align=center|Bojan Požar | align=center|5. december 2017 | Sodni primer Novič (1. del) | Sodni primer Novič (2. del) | Porsche de, preživnina ne | [[Tino Mamić|Tino Mamič]]<br>Petra Janša | Nenad Glücks |- | align=center|53 | align=center|Bojan Požar | align=center|6. december 2017 | Kdo bo koga? (1. del) | Kdo bo koga? (2. del) | Tino Mamič Dalmatino | Sebastjan Jeretič | [[Matej Lahovnik]] |- | align=center|54 | align=center|Bojan Požar | align=center|7. december 2017 | Ustavno sodišče rovari (1. del) | Ustavno sodišče rovari (2. del) | Rop v Leclercu | Mojca Šikovec Ušaj | Rado Pezdir |- | align=center|55 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. december 2017 | Janko Veber (1. del) | Janko Veber (2. del) | Pozor, Luka | Mojca Šikovec Ušaj | Janko Veber |- | align=center|56 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. december 2017 | Bitcoin ali Bitnateg (1. del) | Bitcoin ali Bitnateg (2. del) | Šarec kliče na pomoč | Primož Cimerman | Peter Merc |- | align=center|57 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. december 2017 | Slavni bankrotiranci | Ko udari Tajson | Miro Ostržek | Rado Pezdir | Bernard Brščič |- | align=center|58 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. december 2017 | Čakajoč na Milojko (1. del) | Čakajoč na Milojko (2. del) | Jan Zobec se ne gre več | Marjeta Kuhar | Franc Hočevar |- | align=center|59 | align=center|Bojan Požar | align=center|18. december 2017 | Vili za 1,4 milijarde (1. del) | Vili za 1,4 milijarde (2. del) | Žan prekinil urok | [[Vili Kovačič]] | Bernard Brščič |- | align=center|60 | align=center|Bojan Požar | align=center|19. december 2017 | Zakonca Login (1. del) | Zakonca Login (2. del) | Gucci Korošica S.P. | Silvester Šurla | Tino Mamič |- | align=center|61 | align=center|Bojan Požar | align=center|20. december 2017 | Velika vrnitev | Vsi proti vsem | Triler Milko | Mojca Šikovec Ušaj | Mitja Čander |- | align=center|62 | align=center|Bojan Požar | align=center|21. december 2017 | Perspektive desnice (1. del) | Perspektive desnice (2. del) | Jankovićeva zabava | Boštjan Lahovnik | Sebastjan Jeretič |} === Januar 2018 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#F2B400; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#F2B400; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#F2B400; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#F2B400; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#F2B400; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#F2B400; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#F2B400; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|67<small>{{efn|name=|Med novoletnimi počitnicami so bile na sporedu štiri oddaje Pregled leta 2017, zato se januarja oddaja nadaljuje s 67. oddajo.}}</small> | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. januar 2018 | Hrvatom se meša (1. del) | Hrvatom se meša (2. del) | Pravica do popravka | width=140|Ivan Simič | width=140|Tino Mamič |- | align=center|68 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. januar 2018 | Cerarjeva BMW hohštaplerija | SF postaja WTF | Usojena sta si | Sebastjan Jeretič | Bernard Brščič |- | align=center|69 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. januar 2018 | Kredit dobil, volitve izgubil? (1. del) | Kredit dobil, volitve izgubil? (2. del) | Anuška blokirana | Lucija Šikovec Ušaj | Matej Lahovnik |- | align=center|70 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. januar 2018 | Bodoča voditelja (1. del) | Bodoča voditelja (2. del) | Gremo po medaljo | Julija Humar | Luka Pahor |- | align=center|71 | align=center|Bojan Požar | align=center|15. januar 2018 | Denar tudi za Kučanove (1. del) | Denar tudi za Kučanove (2. del) | Urednik namesto zapornik | Matej Lahovnik | Sebastjan Jeretič |- | align=center|72 | align=center|Bojan Požar | align=center|16. januar 2018 | Slovenci: Stop migrantom | Slovenci: Dražgoše lažgoše | Slovenci: Na potezi Bobinac | Tino Mamič | Bernard Brščič |- | align=center|73 | align=center|Bojan Požar | align=center|17. januar 2018 | Ustrahuje celo šolo | Knjiga Kota 101 | Nisem ubil Gašperja Tiča! | Boštjan M. Turk | Mojca Šikovec Ušaj |- | align=center|74 | align=center|Bojan Požar | align=center|18. januar 2018 | Balkanski posli | Bančnike obsojajo. A res?! | Slovenija ni odšla domov | Rado Pezdir | Mitja Čander |- | align=center|75 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. januar 2018 | Arbitraža: Kdo laže | Slovenija ni/in Balkan | Orli spet letijo | Dominika Švarc Pipan | Tino Mamič |- | align=center|76 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. januar 2018 | Židana čebela | Sponzor Gorenje | Ti, Ronaldo, ti | Andreja Jernejčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|77 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. januar 2018 | Koprivnikarjeva stavka | Se vrača Demos? | Stekle lisice | Mojca Šikovec Ušaj | Ivan Simič |- | align=center|78 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. januar 2018 | @Libertarec (1. del) | @Libertarec (2. del) | Planet pretepov | Tomaž Štih | Rado Pezdir |- | align=center|79 | align=center|Bojan Požar | align=center|29. januar 2018 | Palestina ali Izrael? (1. del) | Palestina ali Izrael? (2. del) | Kdo je kriv za afero Fak? | Jernej Štromajer | Bernard Brščič |- | align=center|80 | align=center|Bojan Požar | align=center|30. januar 2018 | Bizarni tviti Mira Cerarja | Spet so tu bankirji | Takle mamo: Serpentinšek vodi | Matej Lahovnik | Domen Uršič |- | align=center|81 | align=center|Bojan Požar | align=center|31. januar 2018 | Bo Serpentinšek res premier? | Spet nad medije | napovednik | Sebastjan Jeretič | Tino Mamič |} {{noteslist}} === Februar 2018 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#D998A0; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#D998A0; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#D998A0; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#D998A0; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#D998A0; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#D998A0; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#D998A0; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|82 | align=center|Bojan Požar | align=center|1. februar 2018 | Za funkcije so meje Karavanke (1. del) | Za funkcije so meje Karavanke (2. del) | Sufražetka Melanija Trump | width=140|Boštjan M. Zupančič | width=140|Rado Pezdir |- | align=center|83 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. februar 2018 | Fenomen Vujović (1. del) | Fenomen Vujović (2. del) | Požar v parlament | Matej Tušak | Tone Tiselj |- | align=center|84 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. februar 2018 | Tonin vodi NSi (1. del) | Tonin vodi NSi (2. del) | Ko potone pletna | Bernard Brščič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|85 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. februar 2018 | Požar v parlament (1. del) | Požar v parlament (2. del) | Divja Ula na Balu | Bojan Požar | Matej Lahovnik |- | align=center|87 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. februar 2018 | Degenerirana umetnost? (1. del) | Degenerirana umetnost? (2. del) | Slovenija-Francija 1:1 | Andreja Jernejčič | Bernard Brščič |- | align=center|88 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. februar 2018 | Cerar, ocena nezadostno! (1. del) | Cerar, ocena nezadostno! (2. del) | Zadnji bankster | Matej Lahovnik | Igor Lukšič |- | align=center|89 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. februar 2018 | 2. tir - 2. priložnost (1. del) | 2. tir - 2. priložnost (2. del) | Risi proti Jenkijem | Vili Kovačič | Lucija Šikovec Ušaj |- | align=center|90 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. februar 2018 | Zaustavimo tajkune (1. del) | Zaustavimo tajkune (2. del) | Nagrada za preživetje | Bojan Požar | Ivan Simič |- | align=center|91 | align=center|Bojan Požar | align=center|19. februar 2018 | (Ne)plačevanje RTV prispevka | Kam so šli vsi zeleni? | Stekli psi desnice | Lucija Šikovec Ušaj | Vane Gošnik |- | align=center|92 | align=center|Bojan Požar | align=center|20. februar 2018 | Verjeti anketam ali ne? (1. del) | Verjeti anketam ali ne? (2. del) | Novinarji se koljejo? | Sebastjan Jeretič | Boštjan Lahovnik |- | align=center|93 | align=center|Bojan Požar | align=center|21. februar 2018 | Usodne volitve (1. del) | Usodne volitve (2. del) | Program not found | Jernej Štromajer | Boštjan M. Turk |- | align=center|94 | align=center|Bojan Požar | align=center|22. februar 2018 | Fiasko seznamov Ajpesa | Prihaja finančna policija | To Cerar delam Mariboru | Boštjan Lahovnik | Ivan Simič |- | align=center|95 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. februar 2018 | Milojka, go home! (1. del) | Milojka, go home! (2. del) | Funkcionarske živale | Marjeta Kuhar | Danijel Bešič Loredan |- | align=center|96 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|27. februar 2018 | Fakenews vs. sovražni govor (1. del) | Fakenews vs. sovražni govor (2. del) | Hvala, ne | Sebastjan Jeretič | Tino Mamič |- | align=center|97 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|28. februar 2018 | Bo Janši v četrto uspelo? (1. del) | Bo Janši v četrto uspelo? (2. del) | Pikalo : MMB = 8:2 | Lucija Šikovec Ušaj | Bernard Brščič |} === Marec 2018 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#E9D66B; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#E9D66B; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#E9D66B; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#E9D66B; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#E9D66B; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#E9D66B; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#E9D66B; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|98 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|1. marec 2018 | Cerarjeve fatalke (1. del) | Cerarjeve fatalke (2. del) | Ga ga miško skliznil | width=140|Bojan Požar | width=140|Rado Pezdir |- | align=center|99 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. marec 2018 | Za otroke gre! (1. del) | Za otroke gre! (2. del) | Selektivni seksizem | Mateja Černič | Primož Verbič |- | align=center|100 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. marec 2018 | SMC ekonomija = polomija (1. del) | SMC ekonomija = polomija (2. del) | Kdo je tu nor | Matej Lahovnik | Ivan Simič |- | align=center|101 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. marec 2018 | Cerar, somrak etike (1. del) | Cerar, somrak etike (2. del) | Vodušek ni faktor | Bernard Brščič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|102 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. marec 2018 | Zadnji bankster (1. del) | Zadnji bankster (2. del) | Tir je, vsaj maketa | Rado Pezdir | Bojan Požar |- | align=center|103 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. marec 2018 | Bojan Požar že v parlamentu | SDS/SD ali LMŠ/LNBP? | Dragi tir: najdražja maketa | Igor Lukšič | Bernard Brščič |- | align=center|104 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. marec 2018 | MKC ali mi? (1. del) | MKC ali mi? (2. del) | V svojih čevljih | Marjeta Kuhar | Danijel Bešič Loredan |- | align=center|105 | align=center|Bojan Požar | align=center|14. marec 2018 | Drugega tira ni več (1. del) | Drugega tira ni več (2. del) | Klavrno bodo končali | Vili Kovačič | Tino Mamič |- | align=center|106 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. marec 2018 | Miro se ne gre več (1. del) | Miro se ne gre več (2. del) | Miro odhaja, Milojka ostaja | Bojan Požar | Matej Lahovnik |- | align=center|107 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. marec 2018 | Afera Zahovič (1. del) | Afera Zahovič (2. del) | Kršinar v Bučkah! | Andreja Jernejčič | Ivan Simič |- | align=center|108 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. marec 2018 | Miro odstopi/Tednik odpade | Cerarjev odstop +/- | Dobrodelni Keber | Tino Mamič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|109 | align=center|Bojan Požar | align=center|21. marec 2018 | Zakaj afera Zahovič | Slovenija, albanska oaza?! | 1,3 intervjuje na dan | Lucija Šikovec Ušaj | Bernard Brščič |- | align=center|110 | align=center|Bojan Požar | align=center|22. marec 2018 | Nove službe za naše | Neverjetni politični prestopniki | Zahovič lahko ostane | Matej Lahovnik | Rado Pezdir |- | align=center|111 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. marec 2018 | Birokracija nas ubija! (1. del) | Birokracija nas ubija! (2. del) | Formula 1 se vrača | Tino Mamič | Ivan Simič |- | align=center|112 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|27. marec 2018 | Prevzem Pro plus DA/NE? (1. del) | Prevzem Pro plus DA/NE? (2. del) | Ingrid lovi slavne | Tomi Hrovat | Sebastjan Jeretič |- | align=center|113 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|28. marec 2018 | Bolje zanje, ne nas! | Šaršev program petošolca | Po Katančevih poteh | Lucija Šikovec Ušaj | Bernard Brščič |- | align=center|114 | align=center|Bojan Požar | align=center|29. marec 2018 | Evropa ali Rusija? | Sporni tožilec Furlan | Bratuškova fintira upokojence | Boštjan M. Turk | Rado Pezdir |} === April 2018 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#A4DDED; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#A4DDED; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#A4DDED; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#A4DDED; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#A4DDED; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#A4DDED; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#A4DDED; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|115 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. april 2018 | Profi šport igra na srečo? (1. del) | Profi šport igra na srečo? (2. del) | Cerar odstopil, ne obupal | width=140|Matej Oražem | width=140|Ivan Simič |- | align=center|116 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. april 2018 | Janković v naletu (1. del) | Janković v naletu (2. del) | CR7 emoliral Juve | Bernard Brščič | Tino Mamič |- | align=center|117 | align=center|Bojan Požar | align=center|5. april 2018 | Neverjetni politični prestopniki (1. del) | Neverjetni politični prestopniki (2. del) | Eva Erjavec pa uživa | Matej Lahovnik | Rado Pezdir |- | align=center|118 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. april 2018 | Je profi šport predrag (1. del) | Je profi šport predrag (2. del) | Zakaj Angleži ne sodijo na SP? | Ivan Simič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|119 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. april 2018 | Srbija ali Švica (1. del) | Srbija ali Švica (2. del) | ZZ Top je nazaj! | Andreja Jernejčič | Gašper Ferjan |- | align=center|120 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. april 2018 | Janša toži za slab miljon | Orbanizacija da ali ne? | Edini-diamant-Džeko | Lucija Šikovec Ušaj | Boštjan M. Turk |- | align=center|121 | align=center|Bojan Požar | align=center|12. april 2018 | Odkartana SLS | Tožilstvo nad Pahorja | Naši lumpi se ne bodo opravičili | Bernard Brščič | Tino Mamič |- | align=center|122 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. april 2018 | Volitve bodo 3. junija (1. del) | Volitve bodo 3. junija (2. del) | Fučka se mu! | Igor Lukšič | Bojan Požar |- | align=center|123 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. april 2018 | Prihaja SSSS! | Kloaka sredi mesta | Šarec na pručki | Bernard Brščič | Boštjan M. Turk |- | align=center|124 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. april 2018 | Ženske v politiki (1. del) | Ženske v politiki (2. del) | Neusklajeno o Požarju | Andreja Jernejčič | Ivan Simič |- | align=center|125 | align=center|Bojan Požar | align=center|19. april 2018 | Bitcoin. Kako zaslužiti (1. del) | Bitcoin. Kako zaslužiti (2. del) | Požarjevcev nas je 638 | colspan=2 align=center|Andrej Bohinc |- | align=center|126 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. april 2018 | Kaj čaka naslednjo vlado (1. del) | Kaj čaka naslednjo vlado (2. del) | Cerar odstopi - SD kolesari | Metka Zorec | Gregor Macedoni |- | align=center|127 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. april 2018 | Prihaja 3. svetovna vojna? (1. del) | Prihaja 3. svetovna vojna? (2. del) | Anticepilci slavijo | Bernard Brščič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|128 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. april 2018 | Za Karavanke gre (1. del) | Za Karavanke gre (2. del) | Razpuščeni parlament razpada | Boštjan M. Turk | Tino Mamič |- | align=center|129 | align=center|Bojan Požar | align=center|26. april 2018 | Mešetarjenje ljubljanskega župana (1. del) | Mešetarjenje ljubljanskega župana (2. del) | Začasno slovo | Lucija Šikovec Ušaj | Bernard Brščič |} === Maj 2018 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#A9A9A9; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#A9A9A9; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#A9A9A9; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#A9A9A9; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#A9A9A9; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#A9A9A9; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#A9A9A9; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|130 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. maj 2018 | Eksluzivno razkrivamo dve, kjer mu kaže odlično | Dr. Miro Cerar navija za dnevnice | Champions Basket League je drugorazredna | width=140|Bernard Brščič | width=140|Tino Mamič |- | align=center|131 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. maj 2018 | Resnica o Magni (1. del) | Resnica o Magni (2. del) | Je Avdič fašist? | Ivan Simič | Boštjan M. Turk |- | align=center|132 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. maj 2018 | Prvo predvolilno soočenje (1. del) | Prvo predvolilno soočenje (2. del) | Skrivnostni poslanki | Matej Lahovnik | Bojan Požar |- | align=center|133 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. maj 2018 | Klinc pa taka politika (1. del) | Klinc pa taka politika (2. del) | Požar z avtobusom v DZ! | Sebastjan Jeretič | Tino Mamič |- | align=center|134 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. maj 2018 | Globoka država (1. del) | Globoka država (2. del) | Gorenje dobiva stratega | Bernard Brščič | Rado Pezdir |- | align=center|135 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. maj 2018 | 2. tir = 2. priložnost (1. del) | 2. tir = 2. priložnost (2. del) | Izralel, 12 točk! | Vili Kovačič | Bojan Požar |- | align=center|136 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. maj 2018 | Je Šarec material za PV? (1. del) | Je Šarec material za PV? (2. del) | Cele, Cele bo prvak | Lucija Šikovec Ušaj | Ivan Kenda |- | align=center|137 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. maj 2018 | Državljan K. vs Državljan C. (1. del) | Državljan K. vs Državljan C. (2. del) | Oblak lovi evropsko krono | Bernard Nežmah | Sebastjan Jeretič |- | align=center|138 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. maj 2018 | Prihajajo (1. del) | Prihajajo (2. del) | Oblak in Dončič evropska prvaka! | Bojan Požar | Bernard Brščič |- | align=center|139 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. maj 2018 | Vsi proti Janši (1. del) | Vsi proti Janši (2. del) | Messi, sedi pet! | Bojan Požar | Sebastjan Jeretič |- | align=center|140 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. maj 2018 | Cenzura ali diktatura? (1. del) | Cenzura ali diktatura? (2. del) | Valter se poslavlja | Tino Mamič | Gašper Ferjan |- | align=center|141 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. maj 2018 | Štajerci mamo pun kufer! (1. del) | Štajerci mamo pun kufer! (2. del) | Odločil bo zadnji krog | Boštjan M. Turk | Bojan Požar |- | align=center|142 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|28. maj 2018 | Združena desnica: blef ali resnica? (1. del) | Združena desnica: blef ali resnica? (2. del) | Real, Olimpija in Videk | Norma Korošec | Bernard Brščič |- | align=center|143 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|29. maj 2018 | TV soočenja (1. del) | TV soočenja (2. del) | Zlatko (spet) odhaja | Sebastjan Jeretič | Boštjan M. Turk |- | align=center|144 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|30. maj 2018 | 75 na dan, vsak dan (1. del) | 75 na dan, vsak dan (2. del) | Kemal za Požarja | Bojan Požar | Tino Mamič |- | align=center|145 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|31. maj 2018 | 33 točk = 2. priložnost (1. del) | 33 točk = 2. priložnost (2. del) | Joc kupuje Olimpijo | Bojan Požar <small>(1. del)</small> | Jurij Krajnc |} === Junij 2018 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#F2B400; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#F2B400; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#F2B400; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#F2B400; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#F2B400; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#F2B400; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#F2B400; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|146 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. junij 2018 | colspan=3 align=center|Volitve 2018 (posebna dvourna povolilna oddaja) | width=140|Igor Lukšič <small>(1.,2. del)</small><br>Bernard Nežmah <small>(3.,4. del)</small><br>Norma Korošec <small>(5. del)</small> | width=140|Boštjan M. Turk <small>(1.,2. del)</small><br>S. Jeretič <small>(3.,4. del)</small><br>Marko Pavlišič <small>(5. del)</small> |- | align=center|147 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. junij 2018 | Janša, Šarec ali XY? (1. del) | Janša, Šarec ali XY? (2. del) | ZUT se je poslovil | Matej Lahovnik | Bojan Požar |- | align=center|148 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. junij 2018 | Bo SAB postala SBAB? | Za ekonomijo gre | Ramos stresel Kariusa | Ivan Simič | Tino Mamič |- | align=center|149 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. junij 2018 | Zakaj je zmagala SDS? (1. del) | Zakaj je zmagala SDS? (2. del) | 15% Mira Cerarja | Lucija Šikovec Ušaj | Bernard Brščič |- | align=center|150 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. junij 2018 | Veni, vidi, Zmago! (1. del) | Veni, vidi, Zmago! (2. del) | Rop Jankovica | Zmago Jelinčič | Andreja Jernejčič |- | align=center|151 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. junij 2018 | Šarčeva izhodišča (1. del) | Šarčeva izhodišča (2. del) | Rafa kralj peska | Igor Lukšič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|152 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. junij 2018 | Verbalni delikt se vrača (1. del) | Verbalni delikt se vrača (2. del) | Mehičani trenirajo kot nori | Ivan Simič | Boštjan M. Turk |- | align=center|153 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. junij 2018 | Resničnostni šov Trumpa (1. del) | Resničnostni šov Trumpa (2. del) | Tonin obdaroval Šarca | Bernard Brščič | Tino Mamič |- | align=center|154 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. junij 2018 | Kliči bademajstra za Mercator (1. del) | Kliči bademajstra za Mercator (2. del) | Mundial se začenja | Bojan Požar | Rado Pezdir |- | align=center|155 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. junij 2018 | Ustavite desnico 2.0 (1. del) | Ustavite desnico 2.0 (2. del) | Ko zagrmi mali zeleni | Sebastjan Jeretič | Boštjan M. Turk |- | align=center|156 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. junij 2018 | Delali bomo dlje za manj (1. del) | Delali bomo dlje za manj (2. del) | Karta Balkana | Bojan Požar | Marko Pavlešič |- | align=center|157 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. junij 2018 | LDS vstaja od mrtvih (1. del) | LDS vstaja od mrtvih (2. del) | Zahovič ostaja | Matej Lahovnik | Bojan Požar |- | align=center|158 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. junij 2018 | VV Faktor (1. del) | VV Faktor (2. del) | Lado bo zibal | Bernard Brščič | Tino Mamič |} == Druga sezona == === September 2018 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#CD9575; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#CD9575; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#CD9575; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#CD9575; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#CD9575; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#CD9575; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#CD9575; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|159 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. september 2018 | Ekipa, da te skipa! (1. del) | Ekipa, da te skipa! (2. del) | Košar13. vlada | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|160 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. september 2018 | Štajerska varda (1. del) | Štajerska varda (2. del) | Štajerska varda (3. del) | Andrej Šiško | Roman Vodeb |- | align=center|161 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. september 2018 | Cerkev in morala (1. del) | Cerkev in morala (2. del) | Cerkev in morala (3. del) | Norma Korošec | Bojan Požar |- | align=center|162 | align=center|Bojan Požar | align=center|6. september 2018 | Blišč in beda (1. del) | Blišč in beda (2. del) | Blišč in beda (3. del) | Peter Jančič | Rok Čakš |- | align=center|163 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. september 2018 | Čigav je Šiško? (1. del) | Čigav je Šiško? (2. del) | Čigav je Šiško? (3. del) | Lucija Šikovec Ušaj | Marko Pavlišič |- | align=center|164 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. september 2018 | Zakaj Šarec? (1. del) | Zakaj Šarec? (2. del) | Zakaj Šarec? (3. del) | colspan=2 align=center|Zmago Jelinčič Plemeniti |- | align=center|165 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. september 2018 | Bitka za Maribor! (1. del) | Bitka za Maribor! (2. del) | Bitka za Maribor! (3. del) | Bojan Požar | Novak |- | align=center|166 | align=center|Bojan Požar | align=center|13. september 2018 | Kam plove SLS? (1. del) | Kam plove SLS! (2. del) | Kam plove SLS! (3. del) | Marjan Podobnik | Boštjan M. Turk |- | align=center|167 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. september 2018 | 13. vlada (1. del) | 13. vlada (2. del) | 13. vlada (3. del) | Sebastjan Jeretič | Ivan Simič |- | align=center|168 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. september 2018 | Afera Črnčec (1. del) | Afera Črnčec (2. del) | Afera Črnčec (3. del) | Peter Jančič | Nenad Glücks |- | align=center|169 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. september 2018 | Priključitev primorske (1. del) | Priključitev primorske (2. del) | Priključitev primorske (3. del) | Bernard Brščič | Tino Mamič |- | align=center|170 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. september 2018 | Sovražni govor! (1. del) | Sovražni govor! (2. del) | Sovražni govor! (3. del) | Igor Lukšič | Rado Pezdir |- | align=center|171 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. september 2018 | Kučan vs. Janša (1. del) | Kučan vs. Janša (2. del) | Kučan vs. Janša (3. del) | Roman Vodeb | Boštjan M. Turk |- | align=center|172 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. september 2018 | Pravosodje ali brezplodje? (1. del) | Pravosodje ali brezplodje? (2. del) | Pravosodje ali brezplodje? (3. del) | Lucija Šikovec Ušaj | Damir Ivančič |- | align=center|173 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. september 2018 | 2. tir in Karavanke (1. del) | 2. tir in Karavanke (2. del) | 2. tir in Karavanke (3. del) | Emil Milan Pintar | Marko Pavlišič |- | align=center|174 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|27. september 2018 | Klinčeva EU! (1. del) | Klinčeva EU! (2. del) | Klinčeva EU! (3. del) | Vladimir B. | Novak |} === Oktober 2018 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#F2B400; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#F2B400; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#F2B400; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#F2B400; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#F2B400; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#F2B400; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#F2B400; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|175 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|1. oktober 2018 | Korupcija po @kobo00 (1. del) | Korupcija po @kobo00 (2. del) | Korupcija po @kobo00 (3. del) | width=140|Bernard Brščič | width=140|Sebastjan Jeretič |- | align=center|176 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|2. oktober 2018 | Verouk v šoli! (1. del) | Verouk v šoli! (2. del) | Verouk v šoli! (3. del) | Norma M. Korošec | Igor Lukšič |- | align=center|177 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. oktober 2018 | Od Kučana do Mermala (1. del) | Od Kučana do Mermala (2. del) | Od Kučana do Mermala (3. del) | Bojan Požar | Tino Mamič |- | align=center|178 | align=center|Bojan Požar | align=center|4. oktober 2018 | Lokalne volitve (1. del) | Lokalne volitve (2. del) | Lokalne volitve (3. del) | colspan=2 align=center|Anže Logar |- | align=center|179 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. oktober 2018 | Levica proti kapitalu (1. del) | Levica proti kapitalu (2. del) | Levica proti kapitalu (3. del) | Lucija Šikovec Ušaj | Ivan Simič |- | align=center|180 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. oktober 2018 | Domanjko za župana (1. del) | Domanjko za župana (2. del) | Domanjko za župana (3. del) | Igor Domanjko | Novak |- | align=center|181 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. oktober 2018 | Židanov veliki pohod (1. del) | Židanov veliki pohod (2. del) | Židanov veliki pohod (3. del) | Roman Vodeb | Bojan Požar |- | align=center|182 | align=center|Bojan Požar | align=center|11. oktober 2018 | Daleč je Amerika (1. del) | Daleč je Amerika (2. del) | Daleč je Amerika (3. del) | B. Cerar | Dejan Steinbuch |- | align=center|183 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. oktober 2018 | Perutnine ne damo! (1. del) | Perutnine ne damo! (2. del) | Perutnine ne damo! (3. del) | Bernard Brščič | Boštjan M. Turk |- | align=center|184 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. oktober 2018 | Ponosni na Izolo (1. del) | Ponosni na Izolo (2. del) | Ponosni na Izolo (3. del) | Evgenij Komljanec | Sebastjan Jeretič |- | align=center|185 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. oktober 2018 | Domoljubje ali sovražni govor? (1. del) | Domoljubje ali sovražni govor? (2. del) | Domoljubje ali sovražni govor? (3. del) | Norma M. Korošec | Bojan Požar |- | align=center|186 | align=center|Bojan Požar | align=center|18. oktober 2018 | Prodaja NLB (1. del) | Kučanov sovražni govor (2. del) | Kučanov sovražni govor (3. del) | Rado Pezdir <small>(1. del)</small> | Nenad Glücks <small>(1., 2. del)</small> |- | align=center|187 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. oktober 2018 | Socialistična Slovenija (1. del) | Socialistična Slovenija (2. del) | Socialistična Slovenija (3. del) | Igor Lukšič | Marko Pavlišič |- | align=center|188 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. oktober 2018 | Vsi smo Tadej! (1. del) | Vsi smo Tadej! (2. del) | Vsi smo Tadej! (3. del) | Tadej Strehovec | Tino Mamič |- | align=center|189 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. oktober 2018 | Prešiček na kulturi (1. del) | Prešiček na kulturi (2. del) | Prešiček na kulturi (3. del) | Novak | Boštjan M. Turk |- | align=center|190 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. oktober 2018 | Prihaja marihuana (1. del) | Prihaja marihuana (2. del) | Prihaja marihuana (3. del) | Tamara Lah Turnšek | Tomaž Koren |- | align=center|191 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|29. oktober 2018 | Davek na nepremičnine (1. del) | Davek na nepremičnine (2. del) | Davek na nepremičnine (3. del) | Lucija Šikovec Ušaj | Ivan Simič |- | align=center|192 | align=center|Bojan Požar | align=center|30. oktober 2018 | Jani Božič (1. del) | Jani Božič (2. del) | Jani Božič (3. del) | colspan=2 align=center|Jani Božič |} === November 2018 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#CD9575; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#CD9575; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#CD9575; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#CD9575; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#CD9575; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#CD9575; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#CD9575; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|193 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. november 2018 | Mafijski klan Jank. (1. del) | Mafijski klan Jank. (2. del) | Mafijski klan Jank. (3. del) | width=140|Bernard Brščič | width=140|Tino Mamič |- | align=center|194 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. november 2018 | Fatalke ali radodajke (1. del) | Fatalke ali radodajke (2. del) | Fatalke ali radodajke (3. del) | Sebastjan Jeretič | Roman Vodeb |- | align=center|195 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. november 2018 | Maribor in Ljubljana (1. del) | Maribor in Ljubljana (2. del) | Maribor in Ljubljana (3. del) | Bojan Požar | Boštjan M. Zupančič |- | align=center|196 | align=center|Bojan Požar | align=center|8. november 2018 | Udba (1. del) | Udba (2. del) | Udba (3. del) | Rado Pezdir | Igor Omerza |- | align=center|197 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. november 2018 | Nogometna grozljivka? (1. del) | Nogometna grozljivka? (2. del) | Nogometna grozljivka? (3. del) | Ivan Simič | Igor Lukšič |- | align=center|198 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. november 2018 | Poceni NLB (1. del) | Poceni NLB (2. del) | Poceni NLB (3. del) | Bernard Brščič | Marko Pavlišič |- | align=center|199 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. november 2018 | Pravosodje = cona somraka (1. del) | Pravosodje = cona somraka (2. del) | Pravosodje = cona somraka (3. del) | Damir Ivančič | Bojan Požar |- | align=center|200 | align=center|Bojan Požar | align=center|14. november 2018 | Vzpon in padec Bandellija (1. del) | Vzpon in padec Bandellija (2. del) | Vzpon in padec Bandellija (3. del) | Bernard Brščič | Tino Mamič |- | align=center|201 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. november 2018 | ZJ in Arsenovič (1. del) | ZJ in Arsenovič (2. del) | ZJ in Arsenovič (3. del) | Lucija Šikovec Ušaj | Novak |- | align=center|202 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. november 2018 | Vse stranke pod tanke (1. del) | Vse stranke pod tanke (2. del) | Vse stranke pod tanke (3. del) | Igor Lukšič | Roman Vodeb |- | align=center|203 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. november 2018 | Trilaterala v Ljubljani (1. del) | Trilaterala v Ljubljani (2. del) | Trilaterala v Ljubljani (3. del) | Sebastjan Jeretič | Bojan Požar |- | align=center|204 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. november 2018 | Intervju z Vodopivcem (1. del) | Intervju z Vodopivcem (2. del) | Intervju z Vodopivcem (3. del) | colspan=2 align=center|Blaž Vodopivec |- | align=center|205 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. november 2018 | Marakeška deklaracija (1. del) | Marakeška deklaracija (2. del) | Marakeška deklaracija (3. del) | Vinko Gorenak | Jernej Vrtovec |- | align=center|206 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|27. november 2018 | Kuhamo za (1. del) | Kuhamo za (2. del) | Kuhamo za (3. del) | Tereza Poljanič | Viki Grošelj |- | align=center|207 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|28. november 2018 | Franca vodi! (1. del) | Franca vodi! (2. del) | Franca vodi! (3. del) | colspan=2 align=center|Franc Kangler |- | align=center|208 | align=center|Bojan Požar | align=center|29. november 2018 | Čigava bo slovenska obala (1. del) | Čigava bo slovenska obala (2. del) | Čigava bo slovenska obala (3. del) | Sebastjan Jeretič | Evgenij Komljanec |} === December 2018 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#FFFF99; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#FFFF99; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#FFFF99; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#FFFF99; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#FFFF99; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#FFFF99; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#FFFF99; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|209 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. december 2018 | Smrt fašizmu, svoboda govoru! (1. del) | Smrt fašizmu, svoboda govoru! (2. del) | Smrt fašizmu, svoboda govoru! (3. del) | width=140|Norma Korošec | width=140|Tino Mamič |- | align=center|210 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. december 2018 | Kaj še ostane desnici? (1. del) | Kaj še ostane desnici? (2. del) | Kaj še ostane desnici? (3. del) | Bernard Brščič | Boštjan M. Turk |- | align=center|211 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. december 2018 | Politična usoda Alenke Bratušek (1. del) | Politična usoda Alenke Bratušek (2. del) | Politična usoda Alenke Bratušek (3. del) | Bojan Požar | Marko Pavlišič |- | align=center|212 | align=center|Bojan Požar | align=center|6. december 2018 | Karavanke + druge gradnje (1. del) | Karavanke + druge gradnje (2. del) | Karavanke + druge gradnje(3. del) | Ivan Simič | Emil Milan Pintar |- | align=center|213 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. december 2018 | Stranke in finance (1. del) | Stranke in finance (2. del) | Stranke in finance (3. del) | Bernard Nežmah | Peter Jančič |- | align=center|214 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. december 2018 | Še premalo smo jih (1. del) | Še premalo smo jih (2. del) | Še premalo smo jih (3. del) | Roman Vodeb | Tino Mamič |- | align=center|215 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. december 2018 | Šarec na preizkušnji (1. del) | Šarec na preizkušnji (2. del) | Šarec na preizkušnji (3. del) | Bojan Požar | Lucija Šikovec Ušaj |- | align=center|216 | align=center|Bojan Požar | align=center|13. december 2018 | Pariz gori, Macron beži (1. del) | Pariz gori, Macron beži (2. del) | Pariz gori, Macron beži (3. del) | Boštjan M. Zupančič | Rado Pezdir |- | align=center|217 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. december 2018 | Boj je mrtev, naj živi (1. del) | Boj je mrtev, naj živi (2. del) | Boj je mrtev, naj živi (3. del) | Norma Korošec | Roman Vodeb |- | align=center|218 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. december 2018 | Kako bomo volili (1. del) | Kako bomo volili (2. del) | Kako bomo volili (3. del) | Bernard Brščič | Marko Pavlišič |- | align=center|219 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. december 2018 | Ženske imajo komando (1. del) | Ženske imajo komando (2. del) | Ženske imajo komando (3. del) | Igor Lukšič | Bojan Požar |- | align=center|220 | align=center|Bojan Požar | align=center|20. december 2018 | Prvih 100 dni (1. del) | Prvih 100 dni (2. del) | Prvih 100 dni (3. del) | Bernard Brščič | Tino Mamič |} === Januar 2019 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#D8B2D1; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#D8B2D1; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#D8B2D1; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#D8B2D1; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#D8B2D1; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#D8B2D1; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#D8B2D1; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|221 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. januar 2019 | Dvig minimalca (1. del) | Dvig minimalca (2. del) | Dvig minimalca (3. del) | width=140|Ivan Simič | width=140|Sebastjan Jeretič |- | align=center|222 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. januar 2019 | Katedrala svobode? (1. del) | Katedrala svobode? (2. del) | Katedrala svobode? (3. del) | Boštjan M. Turk | Novak |- | align=center|223 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. januar 2019 | Kdo minira 2. tir? (1. del) | Kdo minira 2. tir? (2. del) | Kdo minira 2. tir? (3. del) | Vili Kovačič | Lucija Šikovec Ušaj |- | align=center|224 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. januar 2019 | Danilo Slivnik in memorium (1. del) | Danilo Slivnik in memorium (2. del) | Danilo Slivnik in memorium (3. del) | Silvester Šurla | Dejan Steinbuch |- | align=center|225 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. januar 2019 | G.. je OK (1. del) | G.. je OK (2. del) | G.. je OK (3. del) | Norma Korošec | Roman Vodeb |- | align=center|226 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. januar 2019 | Trump je na polovici (1. del) | Trump je na polovici (2. del) | Trump je na polovici (3. del) | Igor Lukšič | Bernard Brščič |- | align=center|227 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. januar 2019 | Afera Vilfan in davki (1. del) | Afera Vilfan in davki (2. del) | Afera Vilfan in davki (3. del) | Ivan Simič | Marko Pavlišič |- | align=center|228 | align=center|Bojan Požar | align=center|17. januar 2019 | Dobri mož iz Negove (1. del) | Dobri mož iz Negove (2. del) | Dobri mož iz Negove (3. del) | Igor Kršinar | Tino Mamič |- | align=center|229 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. januar 2019 | Afera Kobal in plagiat (1. del) | Afera Kobal in plagiat (2. del) | Afera Kobal in plagiat (3. del) | Novak | Boštjan M. Turk |- | align=center|230 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. januar 2019 | Mater smo voli (1. del) | Mater smo voli (2. del) | Mater smo voli (3. del) | Lucija Šikovec Ušaj | Sebastjan Jeretič |- | align=center|231 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. januar 2019 | Brexit ali no exit (1. del) | Brexit ali no exit (2. del) | Brexit ali no exit (3. del) | Igor Lukšič | Bernard Brščič |- | align=center|232 | align=center|Bojan Požar | align=center|24. januar 2019 | Enfant Terrible (1. del) | Enfant Terrible (2. del) | Enfant Terrible (3. del) | colspan=2 align=center|Milan Balažic |- | align=center|233 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|28. januar 2019 | Afera Prešiček (1. del) | Afera Prešiček (2. del) | Afera Prešiček (3. del) | Novak | Roman Vodeb |- | align=center|234 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|29. januar 2019 | Je krščanska Evropa passe? (1. del) | Je krščanska Evropa passe? (2. del) | Je krščanska Evropa passe? (3. del) | Norma Korošec | Tino Mamič |- | align=center|235 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|30. januar 2019 | Klinc pa tak proračun (1. del) | Klinc pa tak proračun (2. del) | Klinc pa tak proračun (3. del) | Ivan Simič | Marko Pavlišič |- | align=center|236 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|31. januar 2019 | Kobal, Vilfan, Prešiček, Arsenovič (1. del) | Kobal, Vilfan, Prešiček, Arsenovič (2. del) | Kobal, Vilfan, Prešiček, Arsenovič (3. del) | Nenad Glücks | Boštjan M. Turk |} === Februar 2019 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#FED8B1; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#FED8B1; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#FED8B1; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#FED8B1; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#FED8B1; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#FED8B1; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#FED8B1; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|237 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. februar 2019 | Kurz, Salvini ali Orban? (1. del) | Kurz, Salvini ali Orban? (2. del) | Kurz, Salvini ali Orban? (3. del) | width=140|Bernard Brščič | width=140|Sebastjan Jeretič |- | align=center|238 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. februar 2019 | Stari... vs. mlade pištole (1. del) | Stari... vs. mlade pištole (2. del) | Stari... vs. mlade pištole (3. del) | Igor Lukšič | Tino Mamič |- | align=center|239 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. februar 2019 | Primer Šiško se ponavlja (1. del) | Primer Šiško se ponavlja (2. del) | Primer Šiško se ponavlja (3. del) | Gašper Ferjan | Lucija Šikovec Ušaj |- | align=center|240 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. februar 2019 | Denar sveta vladar (1. del) | Denar sveta vladar (2. del) | Denar sveta vladar (3. del) | Jernej Vrtovec | Rado Pezdir |- | align=center|241 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. februar 2019 | Kulturac (1. del) | Kulturac (2. del) | Kulturac (3. del) | Novak | Roman Vodeb |- | align=center|242 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. februar 2019 | Bog, družina, domovina (1. del) | Bog, družina, domovina (2. del) | Bog, družina, domovina (3. del) | Norma Korošec | Marko Pavlišič |- | align=center|243 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. februar 2019 | Maduro ali Guaido? (1. del) | Maduro ali Guaido? (2. del) | Maduro ali Guaido? (3. del) | Igor Lukšič | Bernard Brščič |- | align=center|244 | align=center|Bojan Požar | align=center|14. februar 2019 | Od Munde do Murglove (1. del) | Od Munde do Murglove (2. del) | Od Munde do Murglove (3. del) | colspan=2 align=center|Vinko Gorenak |- | align=center|245 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. februar 2019 | Primorske ne damo (1. del) | Primorske ne damo (2. del) | Primorske ne damo (3. del) | Sebastjan Jeretič | Tino Mamič |- | align=center|246 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. februar 2019 | Za sendvič prišel, za sendvič odšel (1. del) | Za sendvič prišel, za sendvič odšel (2. del) | Za sendvič prišel, za sendvič odšel (3. del) | Marko Pavlišič | Roman Vodeb |- | align=center|247 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. februar 2019 | Marjane, Marjane (1. del) | Marjane, Marjane (2. del) | Marjane, Marjane (3. del) | Ivan Simič | Boštjan M. Turk |- | align=center|248 | align=center|Bojan Požar | align=center|21. februar 2019 | Lepo je biti bankster (1. del) | Lepo je biti bankster (2. del) | Lepo je biti bankster (3. del) | Anže Logar | Rado Pezdir |- | align=center|249 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. februar 2019 | Vražje Slovenke šibajo in letijo (1. del) | Vražje Slovenke šibajo in letijo (2. del) | Vražje Slovenke šibajo in letijo (3. del) | Urša Lampret | Alenka Dovžan |- | align=center|250 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. februar 2019 | Kam gre slovenska glasba? (1. del) | Kam gre slovenska glasba? (2. del) | Kam gre slovenska glasba? (3. del) | Igor Pirkovič | Jernej Dirnberk |- | align=center|251 | align=center|Bojan Požar | align=center|27. februar 2019 | Tako nas vidijo... (1. del) | Tako nas vidijo... (2. del) | Tako nas vidijo... (3. del) | Norma M. Korošec | Novak |- | align=center|252 | align=center|Bojan Požar | align=center|28. februar 2019 | Vlada dan potem (1. del) | Vlada dan potem (2. del) | Vlada dan potem (3. del) | Igor Lukšič | Bernard Brščič |} === Marec 2019 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#72A0C1; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#72A0C1; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#72A0C1; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#72A0C1; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#72A0C1; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#72A0C1; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#72A0C1; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|253 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. marec 2019 | Vladna kriza (1. del) | Vladna kriza (2. del) | Vladna kriza (3. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|254 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. marec 2019 | V primežu levice (1. del) | V primežu levice (2. del) | V primežu levice (3. del) | Tino Mamič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|255 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. marec 2019 | Od Pozniča do Arsenoviča (1. del) | Od Pozniča do Arsenoviča (2. del) | Od Pozniča do Arsenoviča (3. del) | Roman Vodeb | Boštjan M. Turk |- | align=center|256 | align=center|Bojan Požar | align=center|7. marec 2019 | 2. tir = korupcija (1. del) | 2. tir = korupcija (2. del) | 2. tir = korupcija (3. del) | Ivan Simič | Jože Duhovnik |- | align=center|257 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. marec 2019 | Mučeniki (1. del) | Mučeniki (2. del) | Mučeniki (3. del) | Lucija Šikovec Ušaj | Norma M. Korošec |- | align=center|258 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. marec 2019 | Politična smrt SMC (1. del) | Politična smrt SMC (2. del) | Politična smrt SMC (3. del) | Marko Pavlišič | Novak |- | align=center|259 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. marec 2019 | Polovica mandata (1. del) | Polovica mandata (2. del) | Polovica mandata (3. del) | Igor Lukšič | Bernard Brščič |- | align=center|260 | align=center|Bojan Požar | align=center|14. marec 2019 | Mladina, udba, mafija (1. del) | Mladina, udba, mafija (2. del) | Mladina, udba, mafija (3. del) | Igor Omerza | Rado Pezdir |- | align=center|261 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. marec 2019 | Odr... si jo je (1. del) | Odr... si jo je (2. del) | Odr... si jo je (3. del) | Norma M. Korošec | Roman Vodeb |- | align=center|262 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. marec 2019 | Za Karavanke gre (1. del) | Za Karavanke gre (2. del) | Za Karavanke gre (3. del) | Emil Milan Pintar | Lojze Rehar |- | align=center|263 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. marec 2019 | Penzija, kaj je to? (1. del) | Penzija, kaj je to? (2. del) | Penzija, kaj je to? (3. del) | Ivan Simič | Tino Mamič |- | align=center|264 | align=center|Bojan Požar | align=center|21. marec 2019 | Teroristi in politika (1. del) | Teroristi in politika (2. del) | Teroristi in politika (3. del) | Bernard Brščič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|265 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. marec 2019 | Retorični biser?! (1. del) | Retorični biser?! (2. del) | Retorični biser?! (3. del) | Novak | Boštjan M. Turk |- | align=center|266 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. marec 2019 | Orban proti Evropi (1. del) | Orban proti Evropi (2. del) | Orban proti Evropi (3. del) | Vinko Gorenak | Marko Pavlišič |- | align=center|267 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|27. marec 2019 | Zemljarič fura SLovenijo (1. del) | Zemljarič fura SLovenijo (2. del) | Zemljarič fura SLovenijo (3. del) | Igor Lukšič | Rado Pezdir |- | align=center|268 | align=center|Bojan Požar | align=center|28. marec 2019 | Intervju (1. del) | Intervju (2. del) | Intervju (3. del) | Janez Šušteršič | Aljuš Pertinač |} === April 2019 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#BFAFB2; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#BFAFB2; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#BFAFB2; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#BFAFB2; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#BFAFB2; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#BFAFB2; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#BFAFB2; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|269 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|1. april 2019 | Dom(ovinska) liga (1. del) | Dom(ovinska) liga (2. del) | Dom(ovinska) liga (3. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|270 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|2. april 2019 | Dom(ovinska) liga (1. del) | Dom(ovinska) liga (2. del) | Dom(ovinska) liga (3. del) | Norma M. Korošec | Sebastjan Jeretič |- | align=center|271 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. april 2019 | Fenomen Saša Arsenovič (1. del) | Fenomen Saša Arsenovič (2. del) | Fenomen Saša Arsenovič (3. del) | Roman Vodeb | Ivan Simič |- | align=center|272 | align=center|Bojan Požar | align=center|4. april 2019 | Intervju (1. del) | Intervju (2. del) | Intervju (3. del) | colspan=2 align=center|Andrej Šiško |- | align=center|273 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. april 2019 | Afera arbitraža (1. del) | Afera arbitraža (2. del) | Afera arbitraža (3. del) | Novak | Boštjan M. Turk |- | align=center|274 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. april 2019 | Kdo sme Šarca razumeti? (1. del) | Kdo sme Šarca razumeti? (2. del) | Kdo sme Šarca razumeti? (3. del) | Lucija Šikovec Ušaj | Marko Pavlišič |- | align=center|275 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. april 2019 | Erjavec = koloradski hrošč (1. del) | Erjavec = koloradski hrošč (2. del) | Erjavec = koloradski hrošč (3. del) | Igor Lukšič | Tino Mamič |- | align=center|276 | align=center|Bojan Požar | align=center|11. april 2019 | Globoka država (1. del) | Globoka država (2. del) | Globoka država (3. del) | Ernest Petrič | Jan Zobec |- | align=center|277 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. april 2019 | Vohuni kakor mi (1. del) | Vohuni kakor mi (2. del) | Vohuni kakor mi (3. del) | Darko Mršič | Bernard Brščič |- | align=center|278 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. april 2019 | Naša gospa - Evropa, gori! (1. del) | Naša gospa - Evropa, gori! (2. del) | Naša gospa - Evropa, gori! (3. del) | Boštjan M. Turk | Tino Mamič |- | align=center|279 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. april 2019 | Vsi vemo, kdo je Mikič (1. del) | Vsi vemo, kdo je Mikič (2. del) | Vsi vemo, kdo je Mikič (3. del) | Igor Mikič | Roman Vodeb |- | align=center|280 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. april 2019 | Razpad sistema (1. del) | Razpad sistema (2. del) | Razpad sistema (3. del) | Janusz Klim | Sebastjan Jeretič |- | align=center|281 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. april 2019 | Trpeča ali bojevita cerkev? (1. del) | Trpeča ali bojevita cerkev? (2. del) | Trpeča ali bojevita cerkev? (3. del) | Norma M. Korošec | Alen Š. Goljar |- | align=center|282 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. april 2019 | Radonjic vs. globoka država (1. del) | Radonjic vs. globoka država (2. del) | Radonjic vs. globoka država (3. del) | Lucija Šikovec Ušaj | Bojan Požar |- | align=center|283 | align=center|Bojan Požar | align=center|25. april 2019 | Vohunske igre (1. del) | Vohunske igre (2. del) | Vohunske igre (3. del) | Andrej Rupnik | Boštjan Perne |} === Maj 2019 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#F19CBB; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#F19CBB; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#F19CBB; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#F19CBB; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#F19CBB; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#F19CBB; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#F19CBB; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|284 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. maj 2019 | Blišč in beda zunanje politike (1. del) | Blišč in beda zunanje politike (2. del) | Blišč in beda zunanje politike (3. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|285 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. maj 2019 | Serpentinšek in pika (1. del) | Serpentinšek in pika (2. del) | Serpentinšek in pika (3. del) | Božidar Novak | Boštjan M. Turk |- | align=center|286 | align=center|Bojan Požar | align=center|8. maj 2019 | Desnica na čakanju (1. del) | Desnica na čakanju (2. del) | Desnica na čakanju (3. del) | Roman Vodeb | Vinko Gorenak |- | align=center|287 | align=center|Bojan Požar | align=center|9. maj 2019 | 2x Watergate (1. del) | 2x Watergate (2. del) | 2x Watergate (3. del) | Bernard Nežmah | Peter Jančič |- | align=center|288 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. maj 2019 | Pritiski na novinarje (1. del) | Pritiski na novinarje (2. del) | Pritiski na novinarje (3. del) | Norma M. Korošec | Sebastjan Jeretič |- | align=center|289 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. maj 2019 | Blazno resno o regresu (1. del) | Blazno resno o regresu (2. del) | Blazno resno o regresu (3. del) | Ivan Simič | Marko Pavlišič |- | align=center|290 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. maj 2019 | Iran-Sova-Mariborsko sodišče (1. del) | Iran-Sova-Mariborsko sodišče (2. del) | Iran-Sova-Mariborsko sodišče (3. del) | Anže Logar | Franc Kangler |- | align=center|291 | align=center|Bojan Požar | align=center|16. maj 2019 | Prihaja Šoltes (1. del) | Prihaja Šoltes (2. del) | Prihaja Šoltes (3. del) | Rado Pezdir | Tino Mamič |- | align=center|292 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. maj 2019 | Kako (ne)varna je Slovenija? (1. del) | Kako (ne)varna je Slovenija? (2. del) | Kako (ne)varna je Slovenija? (3. del) | Ivan Rupnik | Boštjan Perne |- | align=center|293 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. maj 2019 | Migranti naš vsakdan (1. del) | Migranti naš vsakdan (2. del) | Migranti naš vsakdan (3. del) | Lucija Šikovec Ušaj | Emil Rojc |- | align=center|294 | align=center|Bojan Požar | align=center|22. maj 2019 | Ustavne pritožbe, komu mar? (1. del) | Ustavne pritožbe, komu mar? (2. del) | Ustavne pritožbe, komu mar? (3. del) | Jan Zobec | Peter Gregorčič |- | align=center|295 | align=center|Bojan Požar | align=center|23. maj 2019 | Temna stran dela (1. del) | Temna stran dela (2. del) | Temna stran dela (3. del) | colspan=2 align=center|Igor Omerza |- | align=center|296 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|27. maj 2019 | Evropa po volitvah (1. del) | Evropa po volitvah (2. del) | Evropa po volitvah (3. del) | Igor Lukšič | Bernard Brščič |- | align=center|297 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|28. maj 2019 | Zmagovalci in poraženci (1. del) | Zmagovalci in poraženci (2. del) | Zmagovalci in poraženci (3. del) | Bojan Požar | Boštjan M. Turk |- | align=center|298 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|29. maj 2019 | Kdo brani Slovenijo? (1. del) | Kdo brani Slovenijo? (2. del) | Kdo brani Slovenijo? (3. del) | colspan=2 align=center|Nina Bojovič |- | align=center|299 | align=center|Bojan Požar | align=center|30. maj 2019 | Psiho profili (1. del) | Psiho profili (2. del) | Psiho profili (3. del) | Roman Vodeb | Novak |} === Junij 2019 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#FFBF00; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#FFBF00; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#FFBF00; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#FFBF00; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#FFBF00; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#FFBF00; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#FFBF00; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|300 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. junij 2019 | Trikrat pokopani Karl Erjavec (1. del) | Trikrat pokopani Karl Erjavec (2. del) | Trikrat pokopani Karl Erjavec (3. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Sebastjan Jeretič |- | align=center|301 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. junij 2019 | Plačaj in umri (1. del) | Plačaj in umri (2. del) | Plačaj in umri (3. del) | Marko Pavlišič | Ivan Simič |- | align=center|302 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. junij 2019 | Pedofilija v cerkvi (1. del) | Pedofilija v cerkvi (2. del) | Pedofilija v cerkvi (3. del) | Tino Mamić | Alen Š. Goljar |- | align=center|303 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. junij 2019 | Mafija v ... (1. del) | Mafija v ... (2. del) | Mafija v ... (3. del) | Blaž Mrevlje | Rado Pezdir |- | align=center|304 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. junij 2019 | Kdo ogroža Slovenijo? (1. del) | Kdo ogroža Slovenijo? (2. del) | Kdo ogroža Slovenijo? (3. del) | Igor Lukšič | Bernard Brščič |- | align=center|305 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. junij 2019 | Kam leti Adria? (1. del) | Kam leti Adria? (2. del) | Kam leti Adria? (3. del) | Boštjan M. Turk | Novak |- | align=center|306 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. junij 2019 | Vsi... en... (1. del) | Vsi... en... (2. del) | Vsi... en... (3. del) | Norma M. Korošec | Roman Vodeb |- | align=center|307 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. junij 2019 | Umazani Harij (1. del) | Umazani Harij (2. del) | Umazani Harij (3. del) | Lucija Šikovec Ušaj | Nina Bojovič |- | align=center|308 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. junij 2019 | Sanacija iz prve roke (1. del) | Sanacija iz prve roke (2. del) | Sanacija iz prve roke (3. del) | colspan=2 align=center|Janez Šušteršič |- | align=center|309 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. junij 2019 | Nov volilni sistem (1. del) | Nov volilni sistem (2. del) | Nov volilni sistem (3. del) | Emil Milan Pintar | Gregor Kos |- | align=center|310 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. junij 2019 | Zdrav. mafija v praksi (1. del) | Zdrav. mafija v praksi (1. del) | Zdrav. mafija v praksi (1. del) | Špela Mesesnel | Blaž Mrevlje |- | align=center|311 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. junij 2019 | Zapufani socialni demokrati (1. del) | Zapufani socialni demokrati (1. del) | Zapufani socialni demokrati (1. del) | Ivan Simič | Marko Pavlišič |} == Tretja sezona == === September 2019 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#CD9575; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#CD9575; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#CD9575; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#CD9575; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#CD9575; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#CD9575; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#CD9575; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|312 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|2. september 2019 | Nova sredina (1. del) | Nova sredina (2. del) | Nova sredina (3. del) | width=140|Matej Tonin | width=140|Sebastjan Jeretič |- | align=center|313 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. september 2019 | Podobnik se vrača (1. del) | Podobnik se vrača (2. del) | Podobnik se vrača (3. del) | Marjan Podobnik | Bojan Požar |- | align=center|314 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. september 2019 | Kitajska komunistična korporacija (1. del) | Kitajska komunistična korporacija (2. del) | Kitajska komunistična korporacija (3. del) | Pia Ravter | Igor Lukšič |- | align=center|315 | align=center|Bojan Požar | align=center|5. september 2019 | Je Koper še naš!? (1. del) | Je Koper še naš!? (2. del) | Je Koper še naš!? (3. del) | Aleš Bržan | Aljuš Pertinač |- | align=center|316 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. september 2019 | Podobnik Šarčeva poguba? (1. del) | Podobnik Šarčeva poguba? (2. del) | Podobnik Šarčeva poguba? (3. del) | Marko Pavlišič | Boštjan M. Turk |- | align=center|317 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. september 2019 | Zokijeva mutna posla (1. del) | Zokijeva mutna posla (2. del) | Zokijeva mutna posla (3. del) | Tino Mamič | Ivan Simič |- | align=center|318 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. september 2019 | Zokijev psihološki profil (1. del) | Zokijev psihološki profil (2. del) | Zokijev psihološki profil (3. del) | Franc Kangler | Roman Vodeb |- | align=center|319 | align=center|Bojan Požar | align=center|12. september 2019 | Napad na DOM! (1. del) | Napad na DOM! (2. del) | Napad na DOM! (3. del) | Lucija Šikovec Ušaj | Bernard Brščič |- | align=center|320 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. september 2019 | Intekektualci proti Pahorju (1. del) | Intekektualci proti Pahorju (2. del) | Intekektualci proti Pahorju (3. del) | Igor Lukšič | Novak |- | align=center|321 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. september 2019 | Zdravstvena mafija (1. del) | Zdravstvena mafija (2. del) | Zdravstvena mafija (3. del) | Blaž Mrevlje | Rado Pezdir |- | align=center|322 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. september 2019 | Šarčeva enoletka (1. del) | Šarčeva enoletka (2. del) | Šarčeva enoletka (3. del) | Lucija Šikovec Ušaj | Sebastjan Jeretič |- | align=center|323 | align=center|Bojan Požar | align=center|19. september 2019 | Vojna zakoncev Rose (1. del) | Prvo leto vlade Marjana Šarca, II. del (2. del) | Prvo leto vlade Marjana Šarca, II. del (3. del) | Boštjan M. Turk | Marko Pavlišič |- | align=center|324 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. september 2019 | Po Kurzu Kurz? (1. del) | Po Kurzu Kurz? (2. del) | Po Kurzu Kurz? (3. del) | Bernard Brščič | Novak |- | align=center|325 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. september 2019 | Narod (športnih) junakov? (1. del) | Narod (športnih) junakov? (2. del) | Narod (športnih) junakov? (3. del) | Tone Tiselj | Roman Vodeb |- | align=center|326 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. september 2019 | Vojna proti terorizmu (1. del) | Vojna proti terorizmu (2. del) | Vojna proti terorizmu (3. del) | Boštjan Perne | Darko Mršič |- | align=center|327 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. september 2019 | Požar v globoki državi! (1. del) | Požar v globoki državi! (2. del) | Požar v globoki državi! (3. del) | Tino Mamič | Marko Pavlišič |- | align=center|328 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|30. september 2019 | Adijo, Adria! (1. del) | Adijo, Adria! (2. del) | Adijo, Adria! (3. del) | Boštjan M. Turk | Novak |} === Oktober 2019 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#F19CBB; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#F19CBB; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#F19CBB; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#F19CBB; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#F19CBB; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#F19CBB; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#F19CBB; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|329 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|1. oktober 2019 | Zbiranje (1. del) | Zbiranje (2. del) | Zbiranje (3. del) | width=140|Norma Korošec | width=140|Sebastjan Jeretič |- | align=center|330 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|2. oktober 2019 | Šarca ni več! (1. del) | Šarca ni več! (2. del) | Šarca ni več! (3. del) | Dejan Steinbuch | Igor Lukšič |- | align=center|331 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. oktober 2019 | Šarčeva Mata Hari (1. del) | Šarčeva Mata Hari (2. del) | Šarčeva Mata Hari (3. del) | Bernard Brščič | Rado Pezdir |- | align=center|332 | align=center|Bojan Požar | align=center|7. oktober 2019 | Novinarstvo in mediji (1. del) | Novinarstvo in mediji (2. del) | Novinarstvo in mediji (3. del) | Matevž Tomšič | Aljuš Pertinač |- | align=center|333 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. oktober 2019 | Medijska hobotnica! (1. del) | Medijska hobotnica! (2. del) | Medijska hobotnica! (3. del) | Mitja Čander | Tino Mamič |- | align=center|334 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. oktober 2019 | Rešimo Slovenijo! (1. del) | Rešimo Slovenijo! (2. del) | Rešimo Slovenijo! (3. del) | Franc Kangler | Marjan Podobnik |- | align=center|335 | align=center|Bojan Požar | align=center|10. oktober 2019 | Slovenci in afere (1. del) | Slovenci in afere (2. del) | Slovenci in afere (3. del) | Lucija Šikovec Ušaj | Roman Vodeb |- | align=center|336 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. oktober 2019 | Šarčev ... (1. del) | Šarčev ... (2. del) | Šarčev ... (3. del) | Novak | Boštjan M. Turk |- | align=center|337 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. oktober 2019 | Revni ali bogati? (1. del) | Revni ali bogati? (2. del) | Revni ali bogati? (3. del) | Ivan Simič | Marko Pavlišič |- | align=center|338 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. oktober 2019 | Po Trumpu Trump (1. del) | Po Trumpu Trump (2. del) | Po Trumpu Trump (3. del) | Igor Lukšič | Bernard Brščič |- | align=center|339 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. oktober 2019 | Marjan, država ni zajebancija! (1. del) | Marjan, država ni zajebancija! (2. del) | Marjan, država ni zajebancija! (3. del) | Bernard Nežmah | Sebastjan Jeretič |- | align=center|340 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. oktober 2019 | Vojna v Siriji (1. del) | Vojna v Siriji (2. del) | Vojna v Siriji (3. del) | Boštjan Perne | Darko Mršič |- | align=center|341 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. oktober 2019 | Sova je kompromat (1. del) | Sova je kompromat (2. del) | Sova je kompromat (3. del) | Vinko Gorenak | Matevž Tomšič |- | align=center|342 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. oktober 2019 | S... in politika (1. del) | S... in politika (2. del) | S... in politika (3. del) | Norma Korošec | Roman Vodeb |- | align=center|343 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. oktober 2019 | Zdravstveni profiterji (1. del) | Zdravstveni profiterji (2. del) | Zdravstveni profiterji (3. del) | Blaž Mrevlje | Lucija Šikovec Ušaj |} === November 2019 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#FFFF99; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#FFFF99; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#FFFF99; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#FFFF99; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#FFFF99; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#FFFF99; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#FFFF99; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|344 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. november 2019 | Pokopana Slovenija (1. del) | Pokopana Slovenija (2. del) | Pokopana Slovenija (3. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|345 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. november 2019 | Kdo menja Šarca? (1. del) | Kdo menja Šarca? (2. del) | Kdo menja Šarca? (3. del) | Novak | Boštjan M. Turk |- | align=center|346 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. november 2019 | Dvoboj Vodeb - Simič (1. del) | Dvoboj Vodeb - Simič (2. del) | Dvoboj Vodeb - Simič (3. del) | Ivan Simič | Roman Vodeb |- | align=center|347 | align=center|Bojan Požar | align=center|7. november 2019 | Usodna privlačnost (1. del) | Usodna privlačnost (2. del) | Usodna privlačnost (3. del) | Marko Pavlišič | Tino Mamič |- | align=center|348 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. november 2019 | Levica po Levici (1. del) | Levica po Levici (2. del) | Levica po Levici (3. del) | Mitja Čander | Matevž Tomšič |- | align=center|349 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. november 2019 | SD osvobaja Slovenijo? (1. del) | SD osvobaja Slovenijo? (2. del) | SD osvobaja Slovenijo? (3. del) | Norma Korošec | Sebastjan Jeretič |- | align=center|350 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. november 2019 | Čigav je Petrol? (1. del) | Čigav je Petrol? (2. del) | Čigav je Petrol? (3. del) | Lucija Šikovec Ušaj | Vladimir B |- | align=center|351 | align=center|Bojan Požar | align=center|14. november 2019 | Uganke Boruta Pahorja (1. del) | Uganke Boruta Pahorja (2. del) | Uganke Boruta Pahorja (3. del) | Rado Pezdir | Aljuš Pertinač |- | align=center|352 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. november 2019 | Fronta za Slovenijo (1. del) | Fronta za Slovenijo (2. del) | Fronta za Slovenijo (3. del) | Igor Lukšič | Tino Mamič |- | align=center|353 | align=center|Bojan Požar | align=center|19. november 2019 | Dokod seže Tonin? (1. del) | Dokod seže Tonin? (2. del) | Dokod seže Tonin? (3. del) | Matej Tonin | Aljuš Pertinač |- | align=center|354 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. november 2019 | Šiškova varda (1. del) | Šiškova varda (2. del) | Šiškova varda (3. del) | Andrej Šiško | Lucija Šikovec Ušaj |- | align=center|355 | align=center|Bojan Požar | align=center|21. november 2019 | Tečemo do Tokia (1. del) | Tečemo do Tokia (2. del) | Tečemo do Tokia (3. del) | Neja Kršinar | Dejan Lenart |- | align=center|356 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. november 2019 | Angelika za telebane (1. del) | Angelika za telebane (2. del) | Angelika za telebane (3. del) | Bernard Brščič | Novak |- | align=center|357 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. november 2019 | Kultura in cenzura (1. del) | Kultura in cenzura (2. del) | Kultura in cenzura (3. del) | Roman Vodeb | Boštjan M. Turk |- | align=center|358 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|27. november 2019 | Zakaj je padel Vujovic? (1. del) | Zakaj je padel Vujovic? (2. del) | Zakaj je padel Vujovic? (3. del) | Tone Tiselj | Edvard Kadič |- | align=center|359 | align=center|Bojan Požar | align=center|28. november 2019 | Melania, kot je bila (1. del) | Melania, kot je bila (2. del) | Melania, kot je bila (3. del) | Igor Omerza | Nino Mihalek |} === December 2019 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#A2A2D0; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#A2A2D0; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#A2A2D0; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#A2A2D0; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#A2A2D0; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#A2A2D0; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#A2A2D0; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|360 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|2. december 2019 | Šarec proti vsem (1. del) | Šarec proti vsem (2. del) | Šarec proti vsem (3. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Tino Mamič |- | align=center|361 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. december 2019 | Prvi spol (1. del) | Prvi spol (2. del) | Prvi spol (3. del) | Matevž Tomšič | Roman Vodeb |- | align=center|362 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. december 2019 | Na dolgi rok smo mrtvi (1. del) | Na dolgi rok smo mrtvi (2. del) | Na dolgi rok smo mrtvi (3. del) | Bojan Požar | Marko Pavlišič |- | align=center|363 | align=center|Bojan Požar | align=center|5. december 2019 | Janez Šušteršič (1. del) | Janez Šušteršič (2. del) | Janez Šušteršič (3. del) | Janez Šušteršič | Aljuš Pertinač |- | align=center|364 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. december 2019 | DEMOS 30 let kasneje (1. del) | DEMOS 30 let kasneje (2. del) | DEMOS 30 let kasneje (3. del) | Bernard Brščič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|365 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. december 2019 | Šarec ali Črnčec? (1. del) | Šarec ali Črnčec? (2. del) | Šarec ali Črnčec? (3. del) | Blaž Mrevlje | Lucija Šikovec Ušaj |- | align=center|366 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. december 2019 | Biznis ali mafija? (1. del) | Biznis ali mafija? (2. del) | Biznis ali mafija? (3. del) | Ivan Simič | Rado Pezdir |- | align=center|367 | align=center|Bojan Požar | align=center|12. december 2019 | Fatalke slovenske politike (1. del) | Fatalke slovenske politike (2. del) | Fatalke slovenske politike (3. del) | Norma M. Korošec | Boštjan M. Turk |- | align=center|368 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. december 2019 | Smrt nacionalnega interesa (1. del) | Smrt nacionalnega interesa (2. del) | Smrt nacionalnega interesa (3. del) | Igor Lukšič | Bernard Nežmah |- | align=center|369 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. december 2019 | Brez ponosa (1. del) | Brez ponosa (2. del) | Brez ponosa (3. del) | Novak | Boštjan M. Turk |- | align=center|370 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. december 2019 | Angelika se (še) ne prime (1. del) | Angelika se (še) ne prime (2. del) | Angelika se (še) ne prime (3. del) | Marko Pavlišič | Roman Vodeb |- | align=center|371 | align=center|Bojan Požar | align=center|19. december 2019 | Zmagovalci in luzerji (1. del) | Zmagovalci in luzerji (2. del) | Zmagovalci in luzerji (3. del) | colspan=2 align=center |Aljuš Pertinač |} === Januar 2020 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#EEDC82; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#EEDC82; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#EEDC82; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#EEDC82; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#EEDC82; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#EEDC82; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#EEDC82; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|372 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. januar 2020 | Zbogom, Čokolinda! (1. del) | Zbogom, Čokolinda! (2. del) | Zbogom, Čokolinda! (3. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Miran Videtič |- | align=center|373 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. januar 2020 | Papež ali Štromajer? (1. del) | Papež ali Štromajer? (2. del) | Papež ali Štromajer? (3. del) | Norma Korošec | Alen Š. Goljar |- | align=center|374 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. januar 2020 | Vojna z Iranom (1. del) | Vojna z Iranom (2. del) | Vojna z Iranom (3. del) | Bernard Brščič | Boštjan Perne |- | align=center|375 | align=center|Bojan Požar | align=center|9. januar 2020 | Štromajer mrknil, Rupnik rehabilitiran?! (1. del) | ZDA - Iran, kaj pa naši? (2. del) | ZDA - Iran, kaj pa naši? (3. del) | Boštjan M. Turk | Marko Pavlišič |- | align=center|376 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. januar 2020 | Narod pesnikov ali vojakov? (1. del) | Narod pesnikov ali vojakov? (2. del) | Narod pesnikov ali vojakov? (3. del) | Mitja Čander | Matevž Tomšič |- | align=center|377 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. januar 2020 | Bitka za upokojence (1. del) | Bitka za upokojence (2. del) | Bitka za upokojence (3. del) | Lucija Šikovec Ušaj | Novak |- | align=center|378 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. januar 2020 | Od FDV WC do Megxita (1. del) | Od FDV WC do Megxita (2. del) | Od FDV WC do Megxita (3. del) | Sebastjan Jeretič | Roman Vodeb |- | align=center|379 | align=center|Bojan Požar | align=center|16. januar 2020 | Od banksterjev do UDBE in nazaj (1. del) | Od banksterjev do UDBE in nazaj (2. del) | Od banksterjev do UDBE in nazaj (3. del) | Rado Pezdir | Igor Omerza |- | align=center|380 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. januar 2020 | Davek naše mladosti (1. del) | Davek naše mladosti (2. del) | Davek naše mladosti (3. del) | Rok Snežič | Ivan Simič |- | align=center|381 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. januar 2020 | Operacija Erjavec (1. del) | Operacija Erjavec (2. del) | Operacija Erjavec (3. del) | Marko Pavlišič | Miran Videtič |- | align=center|382 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. januar 2020 | Spolne zlorabe v RKC (1. del) | Spolne zlorabe v RKC (2. del) | Spolne zlorabe v RKC (3. del) | Janez Cerar | Tino Mamič |- | align=center|383 | align=center|Bojan Požar | align=center|23. januar 2020 | Javno zdravstvo (1. del) | Javno zdravstvo (2. del) | Javno zdravstvo (3. del) | Blaž Mrevlje | Krištof Zevnik |- | align=center|384 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|27. januar 2020 | Zakaj je padel Šarec? (1. del) | Zakaj je padel Šarec? (2. del) | Zakaj je padel Šarec? (3. del) | Boštjan M. Turk | Bernard Brščič |- | align=center|385 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|28. januar 2020 | Šarčev poraz (1. del) | Šarčev poraz (2. del) | Šarčev poraz (3. del) | Sebastjan Jeretič | Gregor Kos |- | align=center|386 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|29. januar 2020 | Mat' kurja, pa ta Šarc (1. del) | Mat' kurja, pa ta Šarc (2. del) | Mat' kurja, pa ta Šarc (3. del) | Roman Vodeb | Marko Pavlišič |- | align=center|387 | align=center|Bojan Požar | align=center|30. januar 2020 | Šarec, Črnčec in mediji (1. del) | Šarec, Črnčec in mediji (2. del) | Šarec, Črnčec in mediji (3. del) | Matevž Tomšič | Aljuš Pertinač |} === Februar 2020 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#D891EF; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#D891EF; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#D891EF; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#D891EF; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#D891EF; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#D891EF; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#D891EF; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|388 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. februar 2020 | Jastogi na mizi – Šarec v krizi (1. del) | Jastogi na mizi – Šarec v krizi (2. del) | Jastogi na mizi - Šarec v krizi (3. del) | width=140|Darko Mršič | width=140|Novak |- | align=center|389 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. februar 2020 | Janša sestavlja vlado (1. del) | Janša sestavlja vlado (2. del) | Janša sestavlja vlado (3. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Vinko Gorenak |- | align=center|390 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. februar 2020 | Politični kralj Janez Janša (1. del) | Politični kralj Janez Janša (2. del) | Politični kralj Janez Janša (3. del) | width=140|Ivan Simič | width=140|Tino Mamič |- | align=center|391 | align=center|Bojan Požar | align=center|6. februar 2020 | Na sledi izginulih milijard (1. del) | Na sledi izginulih milijard (2. del) | Na sledi izginulih milijard (3. del) | width=140|Rado Pezdir | width=140|Aljuš Pertinač |- | align=center|392 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. februar 2020 | Klinc, pa (taka) kultura (1. del) | Klinc, pa (taka) kultura (2. del) | Klinc, pa (taka) kultura (3. del) | width=140|Mitja Čander | width=140|Boštjan M. Turk |- | align=center|393 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. februar 2020 | Janša v nacionalnem interesu I. (1. del) | Janša v nacionalnem interesu I. (2. del) | Janša v nacionalnem interesu I. (3. del) | width=140|Matevž Tomšič | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|394 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. februar 2020 | Janša v nacionalnem interesu II. (1. del) | Janša v nacionalnem interesu II. (2. del) | Janša v nacionalnem interesu II. (3. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|395 | align=center|Bojan Požar | align=center|13. februar 2020 | Bo Janša sestavil?! (1. del) | Bo Janša sestavil?! (2. del) | Bo Janša sestavil?! (3. del) | width=140|Bernard Brščič | width=140|Miran Videtič |- | align=center|396 | align=center|Bojan Požar | align=center|17. februar 2020 | 5G - DA ali NE?! (1. del) | 5G - DA ali NE?! (2. del) | 5G - DA ali NE?! (3. del) | width=140|Gregor Kos | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|397 | align=center|Bojan Požar | align=center|18. februar 2020 | Vlada ali volitve I. (1. del) | Vlada ali volitve I. (2. del) | Vlada ali volitve I. (3. del) | width=140|Sebastjan Jeretič | width=140|Novak |- | align=center|398 | align=center|Bojan Požar | align=center|19. februar 2020 | Vojna za vlado ali volitve (1. del) | Vojna za vlado ali volitve (2. del) | Vojna za vlado ali volitve (3. del) | width=140|Bernard Nežmah | width=140|Dejan Steinbuch |- | align=center|399 | align=center|Bojan Požar | align=center|20. februar 2020 | Vlada ali volitve II. (1. del) | Vlada ali volitve II. (2. del) | Vlada ali volitve II. (3. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Tino Mamič |- | align=center|400 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. februar 2020 | Koronavirus ante portas! (1. del) | Koronavirus ante portas! (2. del) | Koronavirus ante portas! (3. del) | width=140|Blaž Mrevlje | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|401 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. februar 2020 | Velika vrnitev Janeza Janše (1. del) | Velika vrnitev Janeza Janše (2. del) | Velika vrnitev Janeza Janše (3. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Miran Videtič |- | align=center|402 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. februar 2020 | Cepivo Janša in korona koalicija (1. del) | Cepivo Janša in korona koalicija (2. del) | Cepivo Janša in korona koalicija (3. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Edvard Kadič |- | align=center|403 | align=center|Bojan Požar | align=center|27. februar 2020 | Novinarji in mediji (1. del) | Novinarji in mediji (2. del) | Novinarji in mediji (3. del) | width=140|Ivan Simič | width=140|Matevž Tomšič |} === Marec 2020 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #8ded5c; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #8ded5c; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #8ded5c; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #8ded5c; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background: #8ded5c; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background: #8ded5c; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background: #8ded5c; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|404 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|2. marec 2020 | Ubi Janšu! (1. del) | Ubi Janšu! (2. del) | Ubi Janšu! (3. del) | width=140|Roman Vodeb | width=140|Sebastjan Jeretič |- | align=center|405 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. marec 2020 | Janševe prioritete (1. del) | Janševe prioritete (2. del) | Janševe prioritete (3. del) | width=140|Marko Pavlišič | width=140|Boštjan M. Turk |- | align=center|406 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. marec 2020 | Kaj nam pušča Miro Cerar (1. del) | Kaj nam pušča Miro Cerar (2. del) | Kaj nam pušča Miro Cerar (3. del) | width=140|Novak | width=140|Mitja Čander |- | align=center|407 | align=center|Bojan Požar | align=center|5. marec 2020 | Janša tukaj, mediji kam (1. del) | Janša tukaj, mediji kam (2. del) | Janša tukaj, mediji kam (3. del) | width=140|Ivan Simič | width=140|Tino Mamič |- | align=center|408 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. marec 2020 | Korona polomija = pandemija? (1. del) | Korona polomija = pandemija? (2. del) | Korona polomija = pandemija? (3. del) | width=140|Marjeta Kuhar | width=140|Blaž Mrevlje |- | align=center|409 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. marec 2020 | Korupcija na vrhovnem sodišču (1. del) | Korupcija na vrhovnem sodišču (2. del) | Korupcija na vrhovnem sodišču (3. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Miran Videtič |- | align=center|410 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. marec 2020 | Bo Janševa ekipa zmogla? (1. del) | Bo Janševa ekipa zmogla? (2. del) | Bo Janševa ekipa zmogla? (3. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|411 | align=center|Bojan Požar | align=center|12. marec 2020 | Skoraj milijarda evrov (1. del) | Skoraj milijarda evrov (2. del) | Skoraj milijarda evrov (3. del) | width=140|Norma Korošec | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|412 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. marec 2020 | Slovenija v boju s korono (1. del) | Slovenija v boju s korono (2. del) | Slovenija v boju s korono (3. del) | colspan=2 align=center width=140|Blaž Mrevlje |- | align=center|413 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. marec 2020 | Občine in koronavirus (1. del) | Občine in koronavirus (2. del) | Občine in koronavirus (3. del) | colspan=2 align=center width=140|Gregor Macedoni |- | align=center|414 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. marec 2020 | Korona ekonomija = velika pi*darija (1. del) | Korona ekonomija = velika pi*darija (2. del) | Korona ekonomija = velika pi*darija (3. del) | colspan=2 align=center width=140|Janez Šušteršič |- | align=center|415 | align=center|Bojan Požar | align=center|19. marec 2020 | Koronavirus I. (1. del) | Koronavirus I. (2. del) | Koronavirus I. (3. del) | width=140|Miran Videtič | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|416 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. marec 2020 | Prvi teden Janševe vlade (1. del) | Prvi teden Janševe vlade (2. del) | Prvi teden Janševe vlade (3. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|417 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. marec 2020 | Protikrizni paket! (1. del) | Protikrizni paket! (2. del) | Protikrizni paket! (3. del) | colspan=2 align=center width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|418 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. marec 2020 | SP-ji na zeleni veji (1. del) | SP-ji na zeleni veji (2. del) | SP-ji na zeleni veji (3. del) | width=140|Luka Juri | width=140|Špela Mesesnel |- | align=center|419 | align=center|Bojan Požar | align=center|26. marec 2020 | Koronavirus II. (1. del) | Koronavirus II. (2. del) | Koronavirus II. (3. del) | width=140|Matevž Tomšič | width=140|Sebastjan Jeretič |- | align=center|420 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|30. marec 2020 | #PKP1 in korona (1. del) | #PKP1 in korona (2. del) | #PKP1 in korona (3. del) | width=140|Blaž Mrevlje | width=140|Ivan Simič |- | align=center|421 | align=center|Bojan Požar | align=center|31. marec 2020 | Koronavirus III. - epidemija in še histerija?! (1. del) | Koronavirus III. - epidemija in še histerija?! (2. del) | Koronavirus III. - epidemija in še histerija?! (3. del) | width=140|Roman Vodeb | width=140|Boštjan M. Turk |} === April 2020 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #8CBED6; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #8CBED6; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #8CBED6; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #8CBED6; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background: #8CBED6; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background: #8CBED6; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background: #8CBED6; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|422 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. april 2020 | Virus ali Janša: kdo zmaguje? (1. del) | Virus ali Janša: kdo zmaguje? (2. del) | Virus ali Janša: kdo zmaguje? (3. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|423 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. april 2020 | Čeferinomanija (1. del) | Čeferinomanija (2. del) | Čeferinomanija (3. del) | width=140|Miran Videtič | width=140|Tino Mamič |- | align=center|424 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. april 2020 | Protikrizni medijski paket (1. del) | Protikrizni medijski paket (2. del) | Protikrizni medijski paket (3. del) | colspan=2 align=center width=140|Bojan Požar |- | align=center|425 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. april 2020 | Fenomen Tanje Fajon (1. del) | Fenomen Tanje Fajon (2. del) | Fenomen Tanje Fajon (3. del) | width=140|Bojan Požar | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|426 | align=center|Bojan Požar | align=center|15. april 2020 | Ustavno sodišče ali politični teater (1. del) | Ustavno sodišče ali politični teater (2. del) | Ustavno sodišče ali politični teater (3. del) | width=140|Aljuš Pertinač | width=140|Peter Gregorčič |- | align=center|427 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. april 2020 | Vladina črna sreda (1. del) | Vladina črna sreda (2. del) | Vladina črna sreda (3. del) | width=140|Sebastjan Jeretič | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|428 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. april 2020 | V postelji s korono (1. del) | V postelji s korono (2. del) | V postelji s korono (3. del) | width=140|Edvard Kadič | width=140|Darko Mršič |- | align=center|429 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. april 2020 | Družbeni paraziti?! (1. del) | Družbeni paraziti?! (2. del) | Družbeni paraziti?! (3. del) | width=140|Bojan Požar | width=140|Matevž Tomšič |- | align=center|430 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. april 2020 | Rokovnjači (1. del) | Rokovnjači (2. del) | Rokovnjači (3. del) | width=140|Bojan Požar | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|431 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. april 2020 | Virus in teorije zarote (1. del) | Virus in teorije zarote (2. del) | Virus in teorije zarote (3. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Tone Tiselj |- | align=center|432 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|28. april 2020 | Fenomen RTV Slovenija (1. del) | Fenomen RTV Slovenija (2. del) | Fenomen RTV Slovenija (3. del) | width=140|Bojan Požar | width=140|Edvard Kadič |- | align=center|433 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|29. april 2020 | Kdo je lider levice? (1. del) | Kdo je lider levice? (2. del) | Kdo je lider levice? (3. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Sebastjan Jeretič |} === Maj 2020 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #E3A857; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #E3A857; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #E3A857; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #E3A857; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background: #E3A857; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background: #E3A857; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background: #E3A857; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|434 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. maj 2020 | Kdo protestira? (1. del) | Kdo protestira? (2. del) | Kdo protestira? (3. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|435 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. maj 2020 | Šiško in varda med epidemijo (1. del) | Šiško in varda med epidemijo (2. del) | Šiško in varda med epidemijo (3. del) | colspan=2 align=center|Andrej Šiško |- | align=center|436 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. maj 2020 | Faktor pregled tedna! (1. del) | Faktor pregled tedna! (2. del) | Faktor pregled tedna! (3. del) | colspan=2 align=center|Bojan Požar |- | align=center|437 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. maj 2020 | Kdo kolesari? (1. del) | Kdo kolesari? (2. del) | Kdo kolesari? (3. del) | width=140|Boštjan M. Turk | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|438 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. maj 2020 | Kadri ali kadavri? (1. del) | Kadri ali kadavri? (2. del) | Kadri ali kadavri? (3. del) | width=140|Ivan Simič | width=140|Miloš Čirič |- | align=center|439 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. maj 2020 | Aleksandra Pivec (1. del) | Aleksandra Pivec (2. del) | Aleksandra Pivec (3. del) | width=140|Bojan Požar | width=140|Miran Videtič |- | align=center|440 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. maj 2020 | Vojna z mediji! (1. del) | Vojna z mediji! (2. del) | Vojna z mediji! (3. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Nežmah |- | align=center|441 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. maj 2020 | Svoboda sovražnemu govoru? (1. del) | Svoboda sovražnemu govoru? (2. del) | Svoboda sovražnemu govoru? (3. del) | width=140|Vladimir B. | width=140|Tino Mamič |- | align=center|442 | align=center|Aljuš Pertinač<br>Bojan Požar | align=center|20. maj 2020 | colspan=3 align=center|Posebna oddaja s predsednikom republike o aktualnem političnem dogajanju, posneta v predsedniški palači | colspan=2 align=center|Borut Pahor |- | align=center|443 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. maj 2020 | Napad na policijsko postajo?! (1. del) | Napad na policijsko postajo?! (2. del) | Napad na policijsko postajo?! (3. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|444 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. maj 2020 | Pritisk na Janšo! (1. del) | Pritisk na Janšo! (2. del) | Pritisk na Janšo! (3. del) | width=140|Boštjan M. Turk | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|445 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|27. maj 2020 | Faktor tedna: Kdo bo novi predsednik? (1. del) | Faktor tedna: Kdo bo novi predsednik? (2. del) | Faktor tedna: Kdo bo novi predsednik? (3. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Matevž Tomšič |} === Junij 2020 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #F8B878; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #F8B878; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #F8B878; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #F8B878; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background: #F8B878; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background: #F8B878; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background: #F8B878; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|446 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|1. junij 2020 | Fenomen Tanje Fajon (1. del) | Fenomen Tanje Fajon (2. del) | Fenomen Tanje Fajon (3. del) | width=140|Sebastjan Jeretič | width=140|Tino Mamič |- | align=center|447 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|2. junij 2020 | Država preganja Požarja (1. del) | Država preganja Požarja (2. del) | Država preganja Požarja (3. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Bojan Požar |- | align=center|448 | align=center|Bojan Požar | align=center|3. junij 2020 | Faktor tedna Dejan Židan (1. del) | Faktor tedna Dejan Židan (2. del) | Faktor tedna Dejan Židan (3. del) | width=140|Dejan Židan | width=140|Aljuš Pertinač |- | align=center|449 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. junij 2020 | Thompson da ali ne? (1. del) | Thompson da ali ne? (2. del) | Thompson da ali ne? (3. del) | width=140|Roman Vodeb | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|450 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. junij 2020 | Kolektorjev 2. tir? (1. del) | Kolektorjev 2. tir? (2. del) | Kolektorjev 2. tir? (3. del) | width=140|Boštjan M. Turk | width=140|Miran Videtič |- | align=center|451 | align=center|Bojan Požar | align=center|10. junij 2020 | Faktor tedna: Aleš Hojs (1. del) | Faktor tedna: Aleš Hojs (2. del) | Faktor tedna: Aleš Hojs (3. del) | colspan=2 align=center|Aljuš Pertinač |- | align=center|452 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. junij 2020 | Janša in mediji (1. del) | Janša in mediji (2. del) | Janša in mediji (3. del) | width=140|Ivan Simič | width=140|Tino Mamič |- | align=center|453 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. junij 2020 | Afera maske (1. del) | Afera maske (2. del) | Afera maske (3. del) | width=140|Sebastjan Jeretič | width=140|Matevž Tomšič |- | align=center|454 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. junij 2020 | Faktor tedna: svoboda govora (1. del) | Faktor tedna: svoboda govora (2. del) | Faktor tedna: svoboda govora (3. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Lucija Šikovec Ušaj |- | align=center|455 | align=center|Bojan Požar | align=center|22. junij 2020 | Udba in akcija Sever (1. del) | Udba in akcija Sever (2. del) | Udba in akcija Sever (3. del) | width=140|Igor Omerza | width=140|Rado Pezdir |- | align=center|456 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. junij 2020 | Titov dvojnik (1. del) | Titov dvojnik (2. del) | Titov dvojnik (3. del) | width=140|Boštjan M. Turk | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|457 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. junij 2020 | Faktor tedna je Faktor! (1. del) | Faktor tedna je Faktor! (2. del) | Faktor tedna je Faktor!(3. del) | width=140|Bojan Požar | width=140|Marko Pavlišič |} == Četrta sezona == === September 2020 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #FCF75E; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #FCF75E; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #FCF75E; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #FCF75E; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background: #FCF75E; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background: #FCF75E; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|458 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. september 2020 | Višegrad ali Berlin? (1. del) | Višegrad ali Berlin? (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Nežmah |- | align=center|459 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. september 2020 | Bitka med spoloma (1. del) | Bitka med spoloma (2. del) | width=140|Katarina Keček | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|460 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. september 2020 | Obračun z Aleksandro (1. del) | Obračun z Aleksandro (2. del) | width=140|Bojan Požar | width=140|Blaž Mrevlje |- | align=center|461 | align=center|Bojan Požar | align=center|14. september 2020 | SLS connecting people (1. del) | SLS connecting people (2. del) | width=140|Marjan Podobnik | width=140|Miran Videtič |- | align=center|462 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. september 2020 | Kaos na Balkanu (1. del) | Kaos na Balkanu (2. del) | width=140|Sebastjan Jeretič | width=140|Darko Mršič |- | align=center|463 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. september 2020 | Mafija ali država? (1. del) | Mafija ali država? (2. del) | width=140|Blaž Mrevlje | width=140|Krištof Zevnik |- | align=center|464 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. september 2020 | Minus v blagajni! (1. del) | Minus v blagajni! (2. del) | width=140|Janez Šušteršič | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|465 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. september 2020 | Perić ni morilec (1. del) | Perić ni morilec (2. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Boštjan M. Turk |- | align=center|466 | align=center|Bojan Požar | align=center|23. september 2020 | Alojz Kovšca (1. del) | Alojz Kovšca (2. del) | width=140|Alojz Kovšca | width=140|Aljuš Pertinač |- | align=center|467 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|28. september 2020 | Politična maškarada (1. del) | Politična maškarada (2. del) | width=140|Edvard Kadič | width=140|Peter Gregorčič |- | align=center|468 | align=center|Bojan Požar | align=center|29. september 2020 | Biografija, kot je še ni bilo (1. del) | Biografija, kot je še ni bilo (2. del) | width=140|Igor Omerza | width=140|Jože Dežman |- | align=center|469 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|30. september 2020 | V primežu davkarije (1. del) | V primežu davkarije (2. del) | width=140|Ivan Simič | width=140|Miloš Čirič |} === Oktober 2020 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #29AB87; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #29AB87; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #29AB87; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #29AB87; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background: #29AB87; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background: #29AB87; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|470 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. oktober 2020 | Roglič proti Pogačarju! (1. del) | Roglič proti Pogačarju! (2. del) | width=140|Tone Tiselj | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|471 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. oktober 2020 | Politična kultura ali tortura? (1. del) | Politična kultura ali tortura? (2. del) | width=140|Sebastjan Jeretič | width=140|Boštjan M. Turk |- | align=center|472 | align=center|Bojan Požar | align=center|7. oktober 2020 | Izza kongresa (1. del) | Izza kongresa (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Aljuš Pertinač |- | align=center|473 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. oktober 2020 | KUL ali KAK? (1. del) | KUL ali KAK? (2. del) | width=140|Peter Gregorčič | width=140|Matevž Tomšič |- | align=center|474 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. oktober 2020 | Nedeljsko zaprtje trgovin (1. del) | Nedeljsko zaprtje trgovin (2. del) | width=140|Vladimir Bilić | width=140|Tino Mamić |- | align=center|475 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. oktober 2020 | Šarec, Fajon ali Damijan? (1. del) | Šarec, Fajon ali Damijan? (2. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|476 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. oktober 2020 | Socializem ali fašizem? (1. del) | Socializem ali fašizem? (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Sebastjan Jeretič |- | align=center|477 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. oktober 2020 | Pravosodje ali krivosodje? (1. del) | Pravosodje ali krivosodje? (2. del) | width=140|Ivan Simič | width=140|Rado Pezdir |- | align=center|478 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. oktober 2020 | Kaj in kako komunicira Janša (1. del) | Kaj in kako komunicira Janša (2. del) | width=140|Edvard Kadič | width=140|Bojan Požar |- | align=center|479 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. oktober 2020 | Janša ali korona? (1. del) | Janša ali korona? (2. del) | width=140|Bernard Brščič | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|480 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|27. oktober 2020 | Papež ali antikrist? (1. del) | Papež ali antikrist? (2. del) | width=140|Boštjan M. Turk | width=140|Miran Videtič |- | align=center|481 | align=center|Bojan Požar | align=center|28. oktober 2020 | Kdo je kriv: vlada, opozicija ali mediji (1. del) | Kdo je kriv: vlada, opozicija ali mediji (2. del) | width=140|Peter Gregorčič | width=140|Marko Pavlišič |} === November 2020 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #F2C649; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #F2C649; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #F2C649; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #F2C649; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background: #F2C649; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background: #F2C649; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|482 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|2. november 2020 | Premagajmo korono! (1. del) | Premagajmo korono! (2. del) | width=140|Blaž Mrevlje | width=140|Gorazd Kalan |- | align=center|483 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. november 2020 | Pasti korone (1. del) | Pasti korone (2. del) | width=140|Nina Bergant | width=140|Gašper Kramar |- | align=center|484 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. november 2020 | Faktor tedna: Trump! (1. del) | Faktor tedna: Trump! (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|485 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. november 2020 | Teror pred vrati (1. del) | Teror pred vrati (2. del) | width=140|Andrej Rupnik | width=140|Darko Mršič |- | align=center|486 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. november 2020 | Teror v Ljubljani (1. del) | Teror v Ljubljani (2. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Sebastjan Jeretič |- | align=center|487 | align=center|Bojan Požar | align=center|11. november 2020 | Huda cenzura na poti (1. del) | Huda cenzura na poti (2. del) | width=140|Matevž Tomšič | width=140|Boštjan M. Turk |- | align=center|488 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. november 2020 | Pahor ali Janša (1. del) | Pahor ali Janša (2. del) | width=140|Norma Brščič | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|489 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. november 2020 | Slovenija po koroni (1. del) | Slovenija po koroni (2. del) | width=140|Peter Gregorčič | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|490 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. november 2020 | Kaj je povedal Janša? (1. del) | Kaj je povedal Janša? (2. del) | width=140|Bojan Požar | width=140|Tino Mamić |- | align=center|491 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. november 2020 | Je Janša še kul? (1. del) | Je Janša še kul? (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Nežmah |- | align=center|492 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. november 2020 | Čigavi kadri? (1. del) | Čigavi kadri? (2. del) | width=140|Sebastjan Jeretič | width=140|Miran Videtič |- | align=center|493 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. november 2020 | Korona menedžment (1. del) | Korona menedžment (2. del) | width=140|Andrej Rupnik | width=140|Blaž Mrevlje |- | align=center|494 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|30. november 2020 | Korona ali mi? (1. del) | Korona ali mi? (2. del) | width=140|Roman Vodeb | width=140|Edvard Kadič |} === December 2020 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #CD5C5C; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #CD5C5C; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #CD5C5C; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #CD5C5C; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background: #CD5C5C; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background: #CD5C5C; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|495 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|1. december 2020 | Faktor tedna: Minister Vrtovec (1. del) | Faktor tedna: Minister Vrtovec (2. del) | width=140|Jernej Vrtovec | width=140|Bojan Požar |- | align=center|496 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|2. december 2020 | Virus in profi šport (1. del) | Virus in profi šport (2. del) | width=140|Alenka Dovžan | width=140|Tone Tiselj |- | align=center|497 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. december 2020 | Kdo nam vlada? (1. del) | Kdo nam vlada? (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|498 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. december 2020 | Covid in EU poslanke (1. del) | Covid in EU poslanke (2. del) | width=140|Boštjan M. Turk | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|499 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. december 2020 | Državno ali javno? (1. del) | Državno ali javno? (2. del) | width=140|Matej Beltram | width=140|Krištof Zevnik |- | align=center|'''500''' | align=center|'''Aljuš Pertinač''' | align=center|'''14. december 2020''' | '''500. jubilejni Faktor (1. del)''' | '''500. jubilejni Faktor (2. del)''' | width=140|'''Vladimir Vodušek''' | width=140|'''Bojan Požar''' |- | align=center|501 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. december 2020 | Moravče, ekološka bomba (1. del) | Moravče, ekološka bomba (2. del) | width=140|Milan Balažic | width=140|Anton Komat |- | align=center|502 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. december 2020 | Si Janša zasluži nezaupnico? (1. del) | Si Janša zasluži nezaupnico? (2. del) | width=140|Peter Gregorčič | width=140|Matevž Tomšič |- | align=center|503 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. december 2020 | Faktor tedna: Zdravko Počivalšek (1. del) | Faktor tedna: Zdravko Počivalšek (2. del) | colspan=2 align=center|Zdravko Počivalšek |- | align=center|504 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. december 2020 | Zbogom, Forum 21 (1. del) | Zbogom, Forum 21 (2. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Tino Mamić |- | align=center|505 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. december 2020 | Drugačen božič (1. del) | Drugačen božič (2. del) | width=140|Norma Brščič | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|506 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|28. december 2020 | Faktor leta = 2020 (1. del) | Faktor leta = 2020 (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Nežmah |- | align=center|507 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|29. december 2020 | Faktor tedna: dr. Tina Bregant (1. del) | Faktor tedna: dr. Tina Bregant (2. del) | colspan=2 align=center|Tina Bregant |- | align=center|508 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|30. december 2020 | Potres! (1. del) | Potres! (2. del) | width=140|Domen Torkar | width=140|Darko Mršič |} === Januar 2021 === Bojana Požarja je januarja 2021 zamenjala Norma Brščić (roj. Korošec), ki je že s svojim tretjim vodenjem oddaje 21. januarja 2021 močno razburila javnost in s svojimi izjavami sprožila več prijav ter inšpekcijskih nadzorov. AKOS je julija televiziji TV3 odredil, naj »preneha s spodbujanjem rasne neenakopravnosti ter izzivanjem rasnega sovraštva in nestrpnosti.«<ref>{{Navedi splet|title=Akos: TV3 mora prenehati spodbujati rasno neenakopravnost in nestrpnost|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/akos-tv3-mora-prenehati-spodbujati-rasno-neenakopravnost-in-nestrpnost/586803|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-08-17|language=sl}}</ref> Inšpektorat za medije je avgusta 2021 za STA potrdil, »da so prejeli dve prijavi zaradi izjav na TV3, ki po mnenju prijavitelja javno spodbujajo k sovraštvu, nasilju in nestrpnosti. Ker gre za sume kaznivih dejanj, zoper izdajatelje pa niso predvidene sankcije po zakonu o medijih, je inšpektorat prijavi odstopil policiji.«<ref>{{Navedi splet|title=Inšpektorat za medije prijavo zoper izjave v oddaji Faktor predal policiji|url=https://www.dnevnik.si/1042971165|website=Dnevnik|accessdate=2021-08-17|archive-date=2021-08-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20210817120500/https://www.dnevnik.si/1042971165|url-status=dead}}</ref> Od aprila 2021 Norma Brščič oddaje Faktor ne vodi več. Sporna oddaja številka 519 je bila že spomladi 2021 umaknjena iz arhiva na portalu YouTube.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=8yDTrLWJKIo&list=PLHtyZJ_6n0pxQUOwPpR4NMdvprSc8kvQk|title=seznam oddaj Faktor, sezona 2020/2021|accessdate=2021-08-17|website=YouTube.com}}</ref> {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #F75394; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #F75394; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #F75394; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #F75394; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background: #F75394; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background: #F75394; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|509 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. januar 2021 | Morilci med nami (1. del) | Morilci med nami (2. del) | width=140|Boštjan M. Turk | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|510 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. januar 2021 | Veselo(vo) Računsko sodišče (1. del) | Veselo(vo) Računsko sodišče (2. del) | width=140|Sebastjan Jeretič | width=140|Tino Mamić |- | align=center|511 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. januar 2021 | Čas je za šport (1. del) | Čas je za šport (2. del) | width=140|Matej Erjavec | width=140|Metod Ropret |- | align=center|512 | align=center|Norma Brščič | align=center|7. januar 2021 | Nevladniki med korono (1. del) | Nevladniki med korono (2. del) | width=140|Roman Vodeb | width=140|Aljuš Pertinač |- | align=center|513 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. januar 2021 | Trumpova Amerika (1. del) | Trumpova Amerika (2. del) | width=140|Jernej Štromajer | width=140|Peter Gregorčič |- | align=center|514 | align=center|Norma Brščič | align=center|12. januar 2021 | Zavožen davčni sistem (1. del) | Zavožen davčni sistem (2. del) | width=140|Ivan Simič | width=140|Miran Videtič |- | align=center|515 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. januar 2021 | Mediji med korono (1. del) | Mediji med korono (2. del) | width=140|Bojan Požar | width=140|Matevž Tomšič |- | align=center|516 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. januar 2021 | Faktor tedna: Milan Kučan (1. del) | Faktor tedna: Milan Kučan (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|517 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. januar 2021 | Kdo je uničil Demos? (1. del) | Kdo je uničil Demos? (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|518 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. januar 2021 | Nezaupnica komu? (1. del) | Nezaupnica komu? (2. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|519 | align=center|Norma Brščič | align=center|20. januar 2021 | Kdo se boji svobode govora (1. del) | Kdo se boji svobode govora (2. del) | width=140|Boštjan M. Turk | width=140|Tino Mamić |- | align=center|520 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. januar 2021 | Iskreni ali Rog? (1. del) | Iskreni ali Rog? (2. del) | width=140|Sebastjan Jeretič | width=140|Rado Pezdir |- | align=center|521 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. januar 2021 | Zakaj gre Slovenija domov? (1. del) | Zakaj gre Slovenija domov? (2. del) | width=140|Jernej Smisl | width=140|Tone Tiselj |- | align=center|522 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. januar 2021 | Afera Tomaž Vesel (1. del) | Afera Tomaž Vesel (2. del) | width=140|Bojan Požar | width=140|Edvard Kadič |- | align=center|523 | align=center|Norma Brščič | align=center|27. januar 2021 | Spolni nadlegovalci so med nami (1. del) | Spolni nadlegovalci so med nami (2. del) | width=140|Andreja Poljanec | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|524 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|28. januar 2021 | Kdo ali kaj preganja Janšo (1. del) | Kdo ali kaj preganja Janšo (2. del) | width=140|Peter Gregorčič | width=140|Marko Pavlišič |} === Februar 2021 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #C08081; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #C08081; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #C08081; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #C08081; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background: #C08081; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background: #C08081; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|525 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|1. februar 2021 | Povežimo Slovenijo? (1. del) | Povežimo Slovenijo? (2. del) | width=140|Andrej Čuš | width=140|Franc Kangler |- | align=center|526 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|2. februar 2021 | Odvežimo Slovenijo (1. del) | Odvežimo Slovenijo (2. del) | width=140|Sebastjan Jeretič | width=140|Matevž Tomšič |- | align=center|527 | align=center|Norma Brščič | align=center|3. februar 2021 | Kaj je narobe s slovensko levico? (1. del) | Kaj je narobe s slovensko levico? (2. del) | width=140|Marko Pavlišič | width=140|Miran Videtič |- | align=center|528 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. februar 2021 | Šola med korono (1. del) | Šola med korono (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Tino Mamić |- | align=center|529 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. februar 2021 | Kultura ali tortura? (1. del) | Kultura ali tortura? (2. del) | width=140|Boštjan M. Turk | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|530 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. februar 2021 | Faktor tedna: dr. Simona Kustec (1. del) | Faktor tedna: dr. Simona Kustec (2. del) | width=140|Peter Gregorčič | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|531 | align=center|Norma Brščič | align=center|11. februar 2021 | Kaj se med epidemijo dogaja v glavah otrok (1. del) | Kaj se med epidemijo dogaja v glavah otrok (2. del) | width=140|Janja Grilc | width=140|Borut Pogačnik |- | align=center|532 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. februar 2021 | Čigava je univerza? (1. del) | Čigava je univerza? (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Nežmah |- | align=center|533 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. februar 2021 | Nezaupnica ali brezupnica (1. del) | Nezaupnica ali brezupnica (2. del) | width=140|Bojan Požar | width=140|Ivan Simič |- | align=center|534 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. februar 2021 | Sodna revolucija? (1. del) | Sodna revolucija? (2. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Blaž Kovačič Mlinar |- | align=center|535 | align=center|Norma Brščič | align=center|18. februar 2021 | O nekulturnosti slovenskih kulturnikov (1. del) | O nekulturnosti slovenskih kulturnikov (2. del) | colspan=2 align=center|Vasko Simoniti |- | align=center|536 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. februar 2021 | Kako kul bo novi KUL? (1. del) | Kako kul bo novi KUL? (2. del) | width=140|Marko Pavlišič | width=140|Tino Mamić |- | align=center|537 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. februar 2021 | Janša ali mediji? (1. del) | Janša ali mediji? (2. del) | width=140|Sebastjan Jeretič | width=140|Miran Videtič |- | align=center|538 | align=center|Norma Brščič | align=center|24. februar 2021 | Trumpizem po Trumpu (1. del) | Trumpizem po Trumpu (2. del) | width=140|Peter Gregorčič | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|539 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. februar 2021 | Bo Poklukar rešil zdravstvo? (1. del) | Bo Poklukar rešil zdravstvo? (2. del) | width=140|Blaž Mrevlje | width=140|Matej Beltram |} === Marec 2021 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #2E8B57; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #2E8B57; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #2E8B57; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #2E8B57; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background: #2E8B57; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background: #2E8B57; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|540 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|1. marec 2021 | Kdo v EU nas mara? (1. del) | Kdo v EU nas mara? (2. del) | width=140|Romana Tomc | width=140|Milan Brglez |- | align=center|541 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|2. marec 2021 | Medijska podoba Slovenije (1. del) | Medijska podoba Slovenije (2. del) | width=140|Boštjan M. Turk | width=140|Bojan Požar |- | align=center|542 | align=center|Norma Brščič | align=center|3. marec 2021 | Privlačnost socializma (1. del) | Privlačnost socializma (2. del) | width=140|Matevž Tomšič | width=140|Aljuš Pertinač |- | align=center|543 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. marec 2021 | Slovenija glavna v EU (1. del) | Slovenija glavna v EU (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|544 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. marec 2021 | 8. marec (1. del) | 8. marec (2. del) | width=140|Tjaša Jesenek | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|545 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. marec 2021 | Čeferinovanje na ustavnem (1. del) | Čeferinovanje na ustavnem (2. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Miran Videtič |- | align=center|546 | align=center|Norma Brščič | align=center|10. marec 2021 | Ali burke, minareti in halal sodijo v Evropo? (1. del) | Ali burke, minareti in halal sodijo v Evropo? (2. del) | width=140|Marko Pavlišič | width=140|Boštjan M. Turk |- | align=center|547 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. marec 2021 | Čigav bo 2. tir? (1. del) | Čigav bo 2. tir? (2. del) | width=140|Peter Gregorčič | width=140|Sebastjan Jeretič |- | align=center|548 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. marec 2021 | Eno leto vlade (1. del) | Eno leto vlade (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Matevž Tomšič |- | align=center|549 | align=center|Norma Brščič | align=center|16. marec 2021 | Faktor tedna je notranji minister Aleš Hojs (1. del) | Faktor tedna je notranji minister Aleš Hojs (2. del) | colspan=2 align=center|Aleš Hojs |- | align=center|550 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. marec 2021 | Eno leto epidemije (1. del) | Eno leto epidemije (2. del) | width=140|Blaž Mrevlje | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|551 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. marec 2021 | Korupcija po 2. tiru (1. del) | Korupcija po 2. tiru (2. del) | width=140|Jože Duhovnik | width=140|Emil Milan Pintar |- | align=center|552 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. marec 2021 | Pa je šel rokomet (1. del) | Pa je šel rokomet (2. del) | width=140|Tone Tiselj | width=140|Rok Praznik |- | align=center|553 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. marec 2021 | Zdravstvena reforma! (1. del) | Zdravstvena reforma! (2. del) | width=140|Simon Podnar | width=140|Krištof Zevnik |- | align=center|554 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. marec 2021 | Prostozidarji med nami (1. del) | Prostozidarji med nami (2. del) | width=140|Boštjan M. Turk | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|555 | align=center|Norma Brščič | align=center|25. marec 2021 | Materinski dan in slovenska rodnost (1. del) | Materinski dan in slovenska rodnost (2. del) | width=140|Špela Peternel | width=140|Matjaž Gams |- | align=center|556 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|29. marec 2021 | Čigav predsednik je Janša? (1. del) | Čigav predsednik je Janša? (2. del) | width=140|Peter Gregorčič | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|557 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|30. marec 2021 | Janševa podoba v Evropi (1. del) | Janševa podoba v Evropi (2. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Tino Mamić |- | align=center|558 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|31. marec 2021 | Afera energetika (1. del) | Afera energetika (2. del) | width=140|Bojan Požar | width=140|Miran Videtič |} === April 2021 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #4169E1; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #4169E1; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #4169E1; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #4169E1; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background: #4169E1; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background: #4169E1; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|559 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|1. april 2021 | Teorije zarote (1. del) | Teorije zarote (2. del) | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|560 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. april 2021 | Kdo ubija šport? (1. del) | Kdo ubija šport? (2. del) | width=140|Matej Avanzo | width=140|Matej Oražem |- | align=center|561 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. april 2021 | Ustavna obtožba Janše (1. del) | Ustavna obtožba Janše (2. del) | width=140|Bernard Brščič | width=140|Matevž Tomšič |- | align=center|562 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. april 2021 | Kaj bo storil Počivalšek? (1. del) | Kaj bo storil Počivalšek? (2. del) | width=140|Sebastjan Jeretič | width=140|Boštjan M. Turk |- | align=center|563 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. april 2021 | Novi rektor (1. del) | Novi rektor (2. del) | width=140|Dragan Marušič | width=140|Igor Lukšič |- | align=center|564 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. april 2021 | Kdo si še upa govoriti? (1. del) | Kdo si še upa govoriti? (2. del) | width=140|Peter Gregorčič | width=140|Tino Mamić |- | align=center|565 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. april 2021 | Koga moti uber? (1. del) | Koga moti uber? (2. del) | width=140|Bojan Požar | width=140|Miran Videtič |- | align=center|566 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. april 2021 | Kdo nas vodi? (1. del) | Kdo nas vodi? (2. del) | width=140|Blaž Mrevlje | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|567 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. april 2021 | Korona na Balkanu (1. del) | Korona na Balkanu (2. del) | width=140|Suzana Luskovec | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|568 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. april 2021 | Afera non-paper (1. del) | Afera non-paper (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Darko Mršič |- | align=center|569 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. april 2021 | Analiza slovenske levice (1. del) | Analiza slovenske levice (2. del) | width=140|Sebastjan Jeretič | width=140|Boštjan M. Turk |- | align=center|570 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. april 2021 | Zbirokratizirana Slovenija (1. del) | Zbirokratizirana Slovenija (2. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Ivan Simič |- | align=center|571 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. april 2021 | Zakaj tehnika ni popularna? (1. del) | Zakaj tehnika ni popularna? (2. del) | width=140|Peter Gregorčič | width=140|Mihael Sekavčnik |- | align=center|572 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. april 2021 | Je Superliga propadla? (1. del) | Je Superliga propadla? (2. del) | width=140|Matej Oražem | width=140|Tone Tiselj |} === Maj 2021 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #ED9121; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #ED9121; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #ED9121; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #ED9121; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background: #ED9121; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background: #ED9121; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|573 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. maj 2021 | Do kdaj še epidemija (1. del) | Do kdaj še epidemija (2. del) | width=140|Dorjan Marušič | width=140|Dragan Marušič |- | align=center|574 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. maj 2021 | Razdeljena Slovenija (1. del) | Razdeljena Slovenija (2. del) | width=140|Bernard Brščič | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|575 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. maj 2021 | Živel 1. maj! (1. del) | Živel 1. maj! (2. del) | width=140|Sebastjan Jeretič | width=140|Tino Mamić |- | align=center|576 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. maj 2021 | Faktor upora (1. del) | Faktor upora (2. del) | width=140|Peter Gregorčič | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|577 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. maj 2021 | Afera STA (1. del) | Afera STA (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Dejan Verčič |- | align=center|578 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. maj 2021 | Po čem so človekove pravice (1. del) | Po čem so človekove pravice (2. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Boštjan M. Turk |- | align=center|579 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. maj 2021 | Epidemija kot politični projekt (1. del) | Epidemija kot politični projekt (2. del) | width=140|Norma Brščič | width=140|Miran Videtič |- | align=center|580 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. maj 2021 | Ni prostora za starce (1. del) | Ni prostora za starce (2. del) | width=140|Matevž Tomšič | width=140|Blaž Mrevlje |- | align=center|581 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. maj 2021 | Izrael vs. Palestinci (1. del) | Izrael vs. Palestinci (2. del) | colspan=2 align=center|Vladimir Prebilič |- | align=center|582 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. maj 2021 | Zaton paradržavnega zdravstva? (1. del) | Zaton paradržavnega zdravstva? (2. del) | width=140|Blaž Mrevlje | width=140|Krištof Zevnik |- | align=center|583 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. maj 2021 | Domovina je tednik (1. del) | Domovina je tednik (2. del) | width=140|Igor Vovk | width=140|Tino Mamić |- | align=center|584 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. maj 2021 | Quo vadis slovenski film? (1. del) | Quo vadis slovenski film? (2. del) | width=140|Nataša Bučar | width=140|Marcel Buh |- | align=center|585 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. maj 2021 | Izhod iz epidemije (1. del) | Izhod iz epidemije (2. del) | colspan=2 align=center|Tina Bregant |- | align=center|586 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. maj 2021 | Kaj je janšizem? (1. del) | Kaj je janšizem? (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Matevž Tomšič |- | align=center|587 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. maj 2021 | Vstaja ali državljanska vojna? (1. del) | Vstaja ali državljanska vojna? (2. del) | width=140|Bernard Brščič | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|588 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|27. maj 2021 | Kdo ima večino? (1. del) | Kdo ima večino? (2. del) | width=140|Marko Balažic | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|589 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|31. maj 2021 | Simič prevzema FURS (1. del) | Simič prevzema FURS (2. del) | colspan=2 align=center|Ivan Simič |} === Junij 2021 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #DE3163; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #DE3163; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #DE3163; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #DE3163; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background: #DE3163; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background: #DE3163; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|590 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|1. junij 2021 | Je vstaja uspela? (1. del) | Je vstaja uspela? (2. del) | colspan=2 align=center|Norma Brščič |- | align=center|591 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|2. junij 2021 | Kaj sporoča Pahor (1. del) | Kaj sporoča Pahor (2. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Sebastjan Jeretič |- | align=center|592 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. junij 2021 | Somrak pravne države (1. del) | Somrak pravne države (2. del) | width=140|Blaž Kovačič Mlinar | width=140|Vladimir Bilić |- | align=center|593 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. junij 2021 | Faktor tedna: Janez Šušteršič (1. del) | Faktor tedna: Janez Šušteršič (2. del) | colspan=2 align=center|Janez Šušteršič |- | align=center|594 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. junij 2021 | Fovšija brez meja (1. del) | Fovšija brez meja (2. del) | width=140|Marko Pavlišič | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|595 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. junij 2021 | Kako nevarna je Levica? (1. del) | Kako nevarna je Levica? (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|596 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. junij 2021 | Zakaj potrebujemo sindikate? (1. del) | Zakaj potrebujemo sindikate? (2. del) | width=140|Lidija Jerkič | width=140|Jakob Počivavšek |- | align=center|597 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. junij 2021 | Afera Jeretič (1. del) | Afera Jeretič (2. del) | width=140|Sebastjan Jeretič | width=140|Marko Balažic |- | align=center|598 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. junij 2021 | Šport do smrti (1. del) | Šport do smrti (2. del) | width=140|Miran Videtič | width=140|Tino Mamić |- | align=center|599 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. junij 2021 | Po čem so diplome (1. del) | Po čem so diplome (2. del) | width=140|Peter Gregorčič | width=140|Matevž Tomšič |- | align=center|600 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. junij 2021 | Faktor tedna: Slovenija (1. del) | Faktor tedna: Slovenija (2. del) | width=140|Dragan Marušič | width=140|Bernard Nežmah |- | align=center|601 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. junij 2021 | Ženske v politiki (1. del) | Ženske v politiki (2. del) | width=140|Norma Brščič | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|602 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. junij 2021 | Slepa pravica (1. del) | Slepa pravica (2. del) | width=140|Luka Martin Tomažič | width=140|Boštjan M. Turk |- | align=center|603 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. junij 2021 | Politika na dopustu (1. del) | Politika na dopustu (2. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|604 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. junij 2021 | 30 let tranzicije (1. del) | 30 let tranzicije (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Rado Pezdir |} == Peta sezona == === September 2021 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #B3446C; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #B3446C; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #B3446C; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #B3446C; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background: #B3446C; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background: #B3446C; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|605 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. september 2021 | Faktor tedna: Zdravko Počivalšek (1. del) | Faktor tedna: Zdravko Počivalšek (2. del) | colspan=2 align=center|Zdravko Počivalšek |- | align=center|606 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. september 2021 | Zakaj je referendum uspel? (1. del) | Zakaj je referendum uspel? (2. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|607 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. september 2021 | Janša vs. Fajon (1. del) | Janša vs. Fajon (2. del) | width=140|Marko Pavlišič | width=140|Darko Mršić |- | align=center|608 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. september 2021 | Prekleti Afganistan (1. del) | Prekleti Afganistan (2. del) | width=140|Boštjan Močnik | width=140|Primož Šterbenc |- | align=center|609 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. september 2021 | Faktor tedna: Matej Tonin (1. del) | Faktor tedna: Matej Tonin (2. del) | colspan=2 align=center|Matej Tonin |- | align=center|610 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. september 2021 | Slovenija bo Nemčija (1. del) | Slovenija bo Nemčija (2. del) | width=140|Andrej Vizjak | width=140|Robert Klun |- | align=center|611 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. september 2021 | Kdo ima oblast (1. del) | Kdo ima oblast (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Sebastjan Jeretič |- | align=center|612 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. september 2021 | Kako ponosni smo Slovenci (1. del) | Kako ponosni smo Slovenci (2. del) | width=140|Norma Brščič | width=140|Tino Mamić |- | align=center|613 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. september 2021 | Faktor tedna: Zvonko Černač (1. del) | Faktor tedna: Zvonko Černač (2. del) | colspan=2 align=center|Zvone Černač |- | align=center|614 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. september 2021 | Čigavi so protesti? (1. del) | Čigavi so protesti? (2. del) | width=140|Jernej Štromajer | width=140|Boštjan M. Turk |- | align=center|615 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. september 2021 | Covid ekonomija (1. del) | Covid ekonomija (2. del) | width=140|Bernard Brščič | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|616 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. september 2021 | SMC z Gasom naprej (1. del) | SMC z Gasom naprej (2. del) | width=140|Peter Gregorčič | width=140|Marko Balažic |- | align=center|617 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|27. september 2021 | Se je KUL zakalkuliral? (1. del) | Se je KUL zakalkuliral? (2. del) | width=140|Sebastjan Jeretič | width=140|Darko Mršić |- | align=center|618 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|28. september 2021 | Kaj pa Telekom? (1. del) | Kaj pa Telekom? (2. del) | width=140|Andrej Vizjak | width=140|Miloš Čirič |- | align=center|619 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|29. september 2021 | Nestrpnost (1. del) | Nestrpnost (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Matevž Tomšič |- | align=center|620 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|30. september 2021 | Vojna zakoncev Marčič Erjavec (1. del) | Vojna zakoncev Marčič Erjavec (2. del) | width=140|Norma Brščič | width=140|Roman Vodeb |} === Oktober 2021 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #E03C31; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #E03C31; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #E03C31; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #E03C31; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background: #E03C31; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background: #E03C31; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|621 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. oktober 2021 | Faktor tedna: Zmago Jelinčič (1. del) | Faktor tedna: Zmago Jelinčič (2. del) | colspan=2 align=center|Zmago Jelinčič Plemeniti |- | align=center|622 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. oktober 2021 | Kdo bo potegnil ročno? (1. del) | Kdo bo potegnil ročno? (2. del) | width=140|Marko Balažic | width=140|Peter Gregorčič |- | align=center|623 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. oktober 2021 | Tschüss Angela (1. del) | Tschüss Angela (2. del) | width=140|Bernard Brščič | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|624 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. oktober 2021 | Komu še verjamemo? (1. del) | Komu še verjamemo? (2. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Tino Mamić |- | align=center|625 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. oktober 2021 | Vzporedni mehanizem globoke države (1. del) | Vzporedni mehanizem globoke države (2. del) | width=140|Rado Pezdir | width=140|Igor Omerza |- | align=center|626 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. oktober 2021 | Slovenija v krizi vrednot (1. del) | Slovenija v krizi vrednot (2. del) | width=140|Boštjan M. Turk | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|627 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. oktober 2021 | Zakaj se ne cepimo? (1. del) | Zakaj se ne cepimo? (2. del) | width=140|Nina Majcen | width=140|Norma Brščič |- | align=center|628 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. oktober 2021 | Resni.ca (1. del) | Resni.ca (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Nežmah |- | align=center|629 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. oktober 2021 | Energetska kriza (1. del) | Energetska kriza (2. del) | width=140|Denis Mancevič | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|630 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. oktober 2021 | Kaos v zdravstvu (1. del) | Kaos v zdravstvu (2. del) | width=140|Tina Bregant | width=140|Matej Beltram |- | align=center|631 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. oktober 2021 | Dikaučič, Poklukar, Vizjak (1. del) | Dikaučič, Poklukar, Vizjak (2. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Boštjan M. Turk |- | align=center|632 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. oktober 2021 | Kako pogumen je Janša? (1. del) | Kako pogumen je Janša? (2. del) | width=140|Peter Gregorčič | width=140|Marko Pavlišič |} === November 2021 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #C19A6B; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #C19A6B; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #C19A6B; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #C19A6B; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background: #C19A6B; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background: #C19A6B; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|633 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|1. november 2021 | Kam gremo po smrti? (1. del) | Kam gremo po smrti? (2. del) | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|634 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|2. november 2021 | Nas reši nov volilni sistem? (1. del) | Nas reši nov volilni sistem? (2. del) | width=140|Rado Bohinc | width=140|Ivan Svetlik |- | align=center|635 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. november 2021 | Zakaj ne obvladamo epidemije? (1. del) | Zakaj ne obvladamo epidemije? (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Sebastjan Jeretič |- | align=center|636 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. november 2021 | Vladni odloki ali ustava? (1. del) | Vladni odloki ali ustava? (2. del) | colspan=2 align=center|Blaž Kovačič Mlinar |- | align=center|637 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. november 2021 | Afera Vizjak (1. del) | Afera Vizjak (2. del) | width=140|Tino Mamić | width=140|Darko Mršić |- | align=center|638 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. november 2021 | Stop Gregorčiču (1. del) | Stop Gregorčiču (2. del) | width=140|Peter Gregorčič | width=140|Marko Balažic |- | align=center|639 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. november 2021 | Kdo napada Poljsko in EU? (1. del) | Kdo napada Poljsko in EU? (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|640 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. november 2021 | Družba po pandemiji (1. del) | Družba po pandemiji (2. del) | width=140|Dragan Marušič | width=140|Matevž Tomšič |- | align=center|641 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. november 2021 | Faktor tedna: dr. Janez Šušteršič (1. del) | Faktor tedna: dr. Janez Šušteršič (2. del) | colspan=2 align=center|Janez Šušteršič |- | align=center|642 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. november 2021 | Kdo in zakaj razbija Kranj? (1. del) | Kdo in zakaj razbija Kranj? (2. del) | colspan=2 align=center|Matjaž Rakovec |- | align=center|643 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. november 2021 | Koliko nas stane virus in zakaj? (1. del) | Koliko nas stane virus in zakaj? (2. del) | width=140|Benjamin Lukšič | width=140|Rok Spruk |- | align=center|644 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. november 2021 | Kako športni smo Slovenci? (1. del) | Kako športni smo Slovenci? (2. del) | width=140|Roman Vodeb | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|645 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. november 2021 | Grda politika (1. del) | Grda politika (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Nežmah |- | align=center|646 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. november 2021 | Mafijska država (1. del) | Mafijska država (2. del) | colspan=2 align=center|Tino Mamić |- | align=center|647 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. november 2021 | Lepota po slovensko (1. del) | Lepota po slovensko (2. del) | width=140|Laura Škvorc | width=140|Hannah Koselj Marušič |- | align=center|648 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. november 2021 | Kaj pa državne firme? (1. del) | Kaj pa državne firme? (2. del) | width=140|Borut Fakin | width=140|Andrej Vizjak |- | align=center|649 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|29. november 2021 | Zakaj imamo interpelacije? (1. del) | Zakaj imamo interpelacije? (2. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Darko Mršić |- | align=center|650 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|30. november 2021 | Rešitev za Covid?! (1. del) | Rešitev za Covid?! (2. del) | width=140|Dragan Marušič | width=140|Dorjan Marušič |} === December 2021 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #77B5FE; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #77B5FE; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #77B5FE; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #77B5FE; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background: #77B5FE; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background: #77B5FE; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|651 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|1. december 2021 | Podli novinarji (1. del) | Podli novinarji (2. del) | width=140|Marko Pavlišič | width=140|Matevž Tomšič |- | align=center|652 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|2. december 2021 | Šport je nasilje (1. del) | Šport je nasilje (2. del) | width=140|Darko Repenšek | width=140|Tone Tiselj |- | align=center|653 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. december 2021 | Je fašizem pojav levice? (1. del) | Je fašizem pojav levice? (2. del) | width=140|Boštjan M. Turk | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|654 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. december 2021 | Kdo je lider? (1. del) | Kdo je lider? (2. del) | width=140|Bernard Brščič | width=140|Peter Gregorčič |- | align=center|655 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. december 2021 | Kam greš, Slovenija? (1. del) | Kam greš, Slovenija? (2. del) | colspan=2 align=center|Igor Lukšič |- | align=center|656 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. december 2021 | Prebujeni ali pregnani? (1. del) | Prebujeni ali pregnani? (2. del) | width=140|Norma Brščič | width=140|Miran Videtič |- | align=center|657 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. december 2021 | Konkretno brez omejitev (1. del) | Konkretno brez omejitev (2. del) | width=140|Vladimir Bilić | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|658 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. december 2021 | Tragedija na Dragonji (1. del) | Tragedija na Dragonji (2. del) | width=140|Tino Mamić | width=140|Darko Mršić |- | align=center|659 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. december 2021 | Energetski mrk (1. del) | Energetski mrk (2. del) | width=140|Mihael Sekavčnik | width=140|Mitja Uršič |- | align=center|660 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. december 2021 | Faktor tedna: Konzerva (1. del) | Faktor tedna: Konzerva (2. del) | colspan=2 align=center|Janez Zupan (Konzerva) |- | align=center|661 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. december 2021 | Bo Golob odnesel Janšo? (1. del) | Bo Golob odnesel Janšo? (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|662 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. december 2021 | Ugovor vesti (1. del) | Ugovor vesti (2. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Boštjan M. Turk |- | align=center|663 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. december 2021 | Iz česa so sanje? (1. del) | Iz česa so sanje? (2. del) | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|664 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. december 2021 | Faktor tedna: Kam bo šlo 300 milijonov? (1. del) | Faktor tedna: Kam bo šlo 300 milijonov? (2. del) | width=140|Borut Rončevič | width=140|Dragan Marušič |} === Januar 2022 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #00BFFF; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #00BFFF; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #00BFFF; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #00BFFF; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background: #00BFFF; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background: #00BFFF; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|665 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. januar 2022 | Pasje leto 2021 (1. del) | Pasje leto 2021 (2. del) | width=140|Janez Šušteršič | width=140|Bernard Nežmah |- | align=center|666 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. januar 2022 | Faktor 666: Hudič je med nami (1. del) | Faktor 666: Hudič je med nami (2. del) | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|667 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. januar 2022 | Več otrok = stanovanje (1. del) | Več otrok = stanovanje (2. del) | width=140|Marko Pavlišič | width=140|Tino Mamić |- | align=center|668 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. januar 2022 | Afera Expo Dubai (1. del) | Afera Expo Dubai (2. del) | width=140|Robert Klun | width=140|Andrej Vizjak |- | align=center|669 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. januar 2022 | Kdo ali kaj bo odločil(o) volitve? (1. del) | Kdo ali kaj bo odločil(o) volitve? (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Dejan Verčič |- | align=center|670 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. januar 2022 | Bosenski sod smodnika (1. del) | Bosenski sod smodnika (2. del) | colspan=2 align=center|Darko Mršić |- | align=center|671 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. januar 2022 | Koga je izdal Janša? (1. del) | Koga je izdal Janša? (2. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Boštjan M. Turk |- | align=center|672 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. januar 2022 | Cerkev in vera med epidemijo (1. del) | Cerkev in vera med epidemijo (2. del) | width=140|Norma Brščič | width=140|Janez Zupan |- | align=center|673 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. januar 2022 | Revolucija ali evolucija RTV? (1. del) | Revolucija ali evolucija RTV? (2. del) | width=140|Miran Videtič | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|674 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. januar 2022 | Za višje plače (1. del) | Za višje plače (2. del) | width=140|Peter Gregorčič | width=140|Matevž Tomšič |- | align=center|675 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. januar 2022 | Nacionalna športna sramota (1. del) | Nacionalna športna sramota (2. del) | width=140|Aleš Praznik | width=140|Vid Kavtičnik |- | align=center|676 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. januar 2022 | Virus v družini (1. del) | Virus v družini (2. del) | width=140|Katarina Kompan Erzar | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|677 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. januar 2022 | Drugačna epidemija (1. del) | Drugačna epidemija (2. del) | width=140|Dragan Marušič | width=140|Dorjan Marušič |- | align=center|678 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. januar 2022 | Eksodus Hravtov (1. del) | Eksodus Hravtov (2. del) | colspan=2 align=center|Tino Mamić |- | align=center|679 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. januar 2022 | Rusija-Ukrajina-ZDA (1. del) | Rusija-Ukrajina-ZDA (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|680 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|27. januar 2022 | Mrevlje proti mafiji (1. del) | Mrevlje proti mafiji (2. del) | colspan=2 align=center|Blaž Mrevlje |- | align=center|681 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|31. januar 2022 | Po čem so nove stranke? (1. del) | Po čem so nove stranke? (2. del) | colspan=2 align=center|Boštjan M. Turk |} === Februar 2022 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #D65282; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #D65282; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #D65282; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #D65282; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background: #D65282; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background: #D65282; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|682 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|1. februar 2022 | Afera Masleša (1. del) | Afera Masleša (2. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Matevž Tomšič |- | align=center|683 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|2. februar 2022 | Pogi Team (1. del) | Pogi Team (2. del) | width=140|Blaž Debevec | width=140|Natan Gregorčič |- | align=center|684 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. februar 2022 | Olaj proti Gantarju (1. del) | Olaj proti Gantarju (2. del) | width=140|Vladimir Bilić | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|685 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. februar 2022 | Zakaj Golob že vodi (1. del) | Zakaj Golob že vodi (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|686 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. februar 2022 | Zakaj Uroš Zorman (1. del) | Zakaj Uroš Zorman (2. del) | colspan=2 align=center|Tone Tiselj |- | align=center|687 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. februar 2022 | Žena naj bo doma, čaka naj na moža (1. del) | Žena naj bo doma, čaka naj na moža (2. del) | width=140|Norma Brščič | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|688 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. februar 2022 | 9. marec - kdo bo stavkal (1. del) | 9. marec - kdo bo stavkal (2. del) | width=140|Nives Počkar | width=140|Branimir Štrukelj |- | align=center|689 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. februar 2022 | Kako diha Vesna? (1. del) | Kako diha Vesna? (2. del) | width=140|Jasmina Jerant | width=140|Uroš Macerl |- | align=center|690 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. februar 2022 | Balkan ekspres (1. del) | Balkan ekspres (2. del) | width=140|Boštjan M. Turk | width=140|Darko Mršić |- | align=center|691 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. februar 2022 | Vojna! - Zakaj je Putin napadel Ukrajino? (1. del) | Vojna! - Zakaj je Putin napadel Ukrajino? (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|692 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|28. februar 2022 | Krinka epidemije (1. del) | Krinka epidemije (2. del) | width=140|Dragan Marušič | width=140|Dorjan Marušič |} === Marec 2022 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #E52B50; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #E52B50; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #E52B50; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #E52B50; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background: #E52B50; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background: #E52B50; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|693 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|1. marec 2022 | Vojna ali sankcije (1. del) | Vojna ali sankcije (2. del) | colspan=2 align=center|Denis Mancevič |- | align=center|694 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|2. marec 2022 | Arhitekti KUL-a (1. del) | Arhitekti KUL-a (2. del) | width=140|Rado Bohinc | width=140|Ivan Svetlik |- | align=center|694 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. marec 2022 | Faktor Special: Borut Pahor (1. del) | Faktor Special: Borut Pahor (2. del) | colspan=2 align=center|Borut Pahor |- | align=center|696 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. marec 2022 | Zdravstvo.si (1. del) | Zdravstvo.si (2. del) | width=140|Matej Beltram | width=140|Krištof Zevnik |- | align=center|697 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. marec 2022 | Glorija za Glorio (1. del) | Glorija za Glorio (2. del) | width=140|Gloria Kotnik | width=140|Aco Sitar |- | align=center|698 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. marec 2022 | Raj za podjetnike (1. del) | Raj za podjetnike (2. del) | width=140|Tomaž Erjavec | width=140|Andrej Vizjak |- | align=center|699 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. marec 2022 | Za pravice gre (1. del) | Za pravice gre (2. del) | width=140|Blaž Kovačič Mlinar | width=140|Damir Ivančič |- | align=center|700 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. marec 2022 | Resnica o Ukrajini - kako v resnici poteka vojna (1. del) | Resnica o Ukrajini - kako v resnici poteka vojna (2. del) | width=140|Bogomil Ferfila | width=140|Boštjan M. Turk |- | align=center|701 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. marec 2022 | Volilno soočenje - čemu služijo TV soočenja (1. del) | Volilno soočenje - čemu služijo TV soočenja (2. del) | width=140|Dejan Verčič | width=140|Bernard Nežmah |- | align=center|702 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. marec 2022 | Kdo je zmerna desnica (1. del) | Kdo je zmerna desnica (2. del) | width=140|Marko Pavlišič | width=140|Tino Mamić |- | align=center|703 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. marec 2022 | Kanabis (1. del) | Kanabis (2. del) | width=140|Gorazd Prah | width=140|Miloš Čirič |- | align=center|704 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. marec 2022 | Emancipacija žensk (1. del) | Emancipacija žensk (2. del) | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|705 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. marec 2022 | Janša v Ukrajini (1. del) | Janša v Ukrajini (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|706 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. marec 2022 | Po čem so avtorske pravice? (1. del) | Po čem so avtorske pravice? (2. del) | width=140|Gal Gjurin | width=140|Tomaž Grubar |- | align=center|707 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. marec 2022 | Po Ukrajini Balkan? (1. del) | Po Ukrajini Balkan? (2. del) | width=140|Boštjan M. Turk | width=140|Darko Mršić |- | align=center|708 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. marec 2022 | PRTV ali Janša TV? (1. del) | PRTV ali Janša TV? (2. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Janez Zupan |- | align=center|709 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|28. marec 2022 | Kako rešiti Slovenijo? (1. del) | Kako rešiti Slovenijo? (2. del) | colspan=2 align=center|Matjaž Tomlje |- | align=center|710 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|29. marec 2022 | Analiza prvih predvolilnih soočenj (1. del) | Analiza prvih predvolilnih soočenj (2. del) | width=140|Matevž Tomšič | width=140|Tino Mamić |- | align=center|711 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|30. marec 2022 | SDM vs. MF: Zakaj mladi rinejo v politiko? (1. del) | SDM vs. MF: Zakaj mladi rinejo v politiko? (2. del) | width=140|Dominik Štrakl | width=140|Luka Goršek |- | align=center|712 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|31. marec 2022 | Politični profil Aleksandre Pivec (1. del) | Politični profil Aleksandre Pivec (2. del) | width=140|Norma Brščič | width=140|Marko Pavlišič |} === April 2022 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #9FA91F; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #9FA91F; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #9FA91F; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #9FA91F; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background: #9FA91F; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background: #9FA91F; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|713 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. april 2022 | Kdo zmaguje v Ukrajini? (1. del) | Kdo zmaguje v Ukrajini? (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|714 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. april 2022 | Ljubljana je/ni metropola (1. del) | Ljubljana je/ni metropola (2. del) | width=140|Mitja Slavinec | width=140|Uroš Prikl |- | align=center|715 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. april 2022 | Pravica do otrok (1. del) | Pravica do otrok (2. del) | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|716 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. april 2022 | Fenomen Boscarol (1. del) | Fenomen Boscarol (2. del) | colspan=2 align=center|Boštjan M. Turk |- | align=center|717 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. april 2022 | Boj za javno zdravstvo! (1. del) | Boj za javno zdravstvo! (2. del) | width=140|Matej Beltram | width=140|Krištof Zevnik |- | align=center|718 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. april 2022 | Zakaj cveti atletika? (1. del) | Zakaj sveti atletika? (2. del) | width=140|Tina Šutej | width=140|Roman Dobnikar |- | align=center|719 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. april 2022 | Politični čudež: Nestrankarska ljudska lista (1. del) | Politični čudež: Nestrankarska ljudska lista (2. del) | width=140|Polona Kambič | width=140|Gregor Kos |- | align=center|720 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. april 2022 | SD vs. NSi: Zakaj potrebujemo ženske v politiki (1. del) | SD vs. NSi: Zakaj potrebujemo ženske v politiki (2. del) | width=140|Nastja Trajkovič | width=140|Julija Humar |- | align=center|721 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. april 2022 | Faktor volilna napoved (1. del) | Faktor volilna napoved (2. del) | width=140|Janez Šušteršič | width=140|Igor Lukšič |- | align=center|722 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. april 2022 | Najboljša volilna kampanja je ... (1. del) | Najboljša volilna kampanja je ... (2. del) | width=140|Marko Pavlišič | width=140|Vladimir Bilić |- | align=center|723 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. april 2022 | Soočenje z napako (1. del) | Soočenje z napako (2. del) | colspan=2 align=center|Petra Culetto |- | align=center|724 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|Volilna nedelja<br>24. april 2022<br>18:30-20:00 | colspan=2 align=center|VOLITVE 2022: Kdo in kako nam bo krojil usodo naslednja štiri leta - komentarji v živo z izidi volitev | colspan=2 align=center|dr. Andrej Vizjak<br>dr. Dragan Marušič<br>Rudolf Moge |- | align=center|725 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. april 2022 | Zmagovalci in poraženci volitev (1. del) | Zmagovalci in poraženci volitev (2. del) | width=140|Bernard Nežmah | width=140|Boštjan M. Turk |- | align=center|726 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. april 2022 | Kam so šli glasovi? (1. del) | Kam so šli glasovi? (2. del) | width=140|Bernard Brščič | width=140|Gregor Kos |} === Maj 2022 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #87e002; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #87e002; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #87e002; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #87e002; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background: #87e002; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background: #87e002; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|727 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. maj 2022 | Kako bo vladal Golob? (1. del) | Kako bo vladal Golob? (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Matevž Tomšič |- | align=center|728 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. maj 2022 | Kako skregani smo po volitvah? (1. del) | Kako skregani smo po volitvah? (2. del) | width=140|Norma Brščič | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|729 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. maj 2022 | Kaj se dogaja v SD? (1. del) | Kaj se dogaja v SD? (2. del) | colspan=2 align=center|Marko Pavlišič |- | align=center|730 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. maj 2022 | Norčevanje Državne volilne komisije (1. del) | Norčevanje Državne volilne komisije (2. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Boštjan M. Turk |- | align=center|731 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. maj 2022 | Milijon za tednik Domovina (1. del) | Milijon za tednik Domovina (2. del) | width=140|Igor Vovk | width=140|Tino Mamić |- | align=center|732 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. maj 2022 | Nam grozi lakota? (1. del) | Nam grozi lakota? (2. del) | colspan=2 align=center|Niko Miholič |- | align=center|733 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. maj 2022 | Ekipa, da te skipa - kakšno vlado sestavlja Golob (1. del) | Ekipa, da te skipa - kakšno vlado sestavlja Golob (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Dragan Marušič |- | align=center|734 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. maj 2022 | Erotika v politiki (1. del) | Erotika v politiki (2. del) | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|735 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. maj 2022 | Cena svobode (1. del) | Cena svobode (2. del) | colspan=2 align=center|Norma Brščič |- | align=center|736 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. maj 2022 | Pol milijarde pa gas - bo Loredan rešil zdravstvo? (1. del) | Pol milijarde pa gas - bo Loredan rešil zdravstvo? (2. del) | width=140|Marjeta Kuhar | width=140|Dorjan Marušič |- | align=center|737 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. maj 2022 | Zakaj opozicija nagaja? (1. del) | Zakaj opozicija nagaja? (2. del) | width=140|Bernard Brščič | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|738 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. maj 2022 | Slovo Janeza Janše? (1. del) | Slovo Janeza Janše? (2. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Boštjan M. Turk |- | align=center|739 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. maj 2022 | Maribor ukradel naslov? (1. del) | Maribor ukradel naslov? (2. del) | colspan=2 align=center|Darko Mršić |- | align=center|740 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. maj 2022 | Dirka po Sloveniji (1. del) | Dirka po Sloveniji (2. del) | colspan=2 align=center|Tone Tiselj |- | align=center|741 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|30. maj 2022 | Janša ni Orban! (1. del) | Janša ni Orban! (2. del) | colspan=2 align=center|Igor Lukšič |- | align=center|742 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|31. maj 2022 | Faktor tedna: Ali Sloveniji grozi bankrot? (1. del) | Faktor tedna: Ali Sloveniji grozi bankrot? (2. del) | colspan=2 align=center|Janez Šušteršič |} === Junij 2022 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #ECB176; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #ECB176; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #ECB176; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #ECB176; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background: #ECB176; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background: #ECB176; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|743 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|1. junij 2022 | Vojna s Hrvaško? (1. del) | Vojna s Hrvaško? (2. del) | width=140|Tino Mamić | width=140|Darko Mršić |- | align=center|744 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|2. junij 2022 | Do kdaj še Ukrajina? (1. del) | Do kdaj še Ukrajina? (2. del) | width=140|Bogomil Ferfila | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|745 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. junij 2022 | Psihološki profil Goloba (1. del) | Psihološki profil Goloba (2. del) | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|746 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. junij 2022 | Kdo bo predsednik republike? (1. del) | Kdo bo predsednik republike? (2. del) | width=140|Norma Brščič | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|747 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. junij 2022 | Pravna svoboda - o reviziji odločitev prejšnje vlade (1. del) | Pravna svoboda - o reviziji odločitev prejšnje vlade (2. del) | width=140|Blaž Kovačič Mlinar | width=140|Vladimir Bilić |- | align=center|748 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. junij 2022 | Svoboda revanšizma (1. del) | Svoboda revanšizma (2. del) | width=140|Boštjan M. Turk | width=140|Janez Zupan |- | align=center|749 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. junij 2022 | Čigava je znanost? (1. del) | Čigava je znanost? (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Dragan Marušič |- | align=center|750 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. junij 2022 | Kdo leti z Golobom? (1. del) | Kdo leti z Golobom? (2. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|751 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. junij 2022 | Po čem bo elektrika? (1. del) | Po čem bo elektrika? (2. del) | width=140|Janez Kopač | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|753 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. junij 2022 | Kaj je umetnost? (1. del) | Kaj je umetnost? (2. del) | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|754 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. junij 2022 | Svoboda ali diktatura? (1. del) | Svoboda ali diktatura? (2. del) | width=140|Marko Pavlišič | width=140|Darko Mršić |- | align=center|755 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. junij 2022 | Faktor Special: Simič se vrača! (1. del) | Faktor Special: Simič se vrača! (2. del) | colspan=2 align=center|Ivan Simič |- | align=center|756 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. junij 2022 | Koliko regij bo imela Slovenija? (1. del) | Koliko regij bo imela Slovenija? (2. del) | width=140|Gregor Macedoni | width=140|Vladimir Prebilič |} == Šesta sezona == === September 2022 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #E97451; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #E97451; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #E97451; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #E97451; width:400px;"|Tema !scope="col" style="background: #E97451; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|757 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. september 2022 | 100 dni vlade: Bo Golobova ekipa kos nalogi? | width=140|Igor Lukšič | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|758 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. september 2022 | Afera Smodej/Uranjek: Kaj vemo in zakaj se dogaja? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|759 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. september 2022 | Zakaj je Golob odstrelil Kosa: Kaj se skriva za odstopom Marte Kos? | width=140|Tino Mamić | width=140|Darko Mršić |- | align=center|760 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. september 2022 | Faktor tedna: Vladimir Prebilič: Kako mediji poskušajo krojiti volitve | colspan=2 align=center|Vladimir Prebilič |- | align=center|761 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. september 2022 | Čigava spužva je civilna družba? | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Boštjan M. Turk |- | align=center|762 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. september 2022 | Vroča politična jesen: Faktor analiza z dr. Bernardom Nežmahom | colspan=2 align=center|Bernard Nežmah |- | align=center|763 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. september 2022 | Novi mediji: Kaj poganja nove medije in zakaj? | Matevž Tomšič | Janez Zupan |- | align=center|764 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. september 2022 | Golobonomija: Intervju z dr. Janezom Šušteršičem | colspan=2 align=center|Janez Šušteršič |- | align=center|765 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. september 2022 | Afera Eurobasket: Faktor analiza izpada v četrtfinalu | Tone Tiselj | Roman Vodeb |- | align=center|766 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. september 2022 | Vse je usoda: Kaj se lahko naučimo iz zgodbe Matjaža Tomljeta? | colspan=2 align=center|Matjaž Tomlje |- | align=center|767 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. september 2022 | Zdravstveni kolaps: Se bo naše zdravstvo uničilo samo? | Dorjan Marušič | Dragan Marušič |- | align=center|768 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. september 2022 | Balkanska mentaliteta: Kaj so počeli naši košarkarji na Eurobasketu? | Matej Petek | Blaž Bertalanič |- | align=center|769 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. september 2022 | Faktor analiza - Ukrajina: Kako se bo končala vojna v Ukrajini? | colspan=2 align=center|Bogomil Ferfila |- | align=center|770 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|27. september 2022 | Faktor intervju: Pogovor s predsednikom NSi Matejem Toninom | colspan=2 align=center|Matej Tonin |- | align=center|771 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|28. september 2022 | Kdo bo predsednik: Faktor napoved kdo bo novi predsednik | Igor Lukšič | Marko Pavlišič |- | align=center|772 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|29. september 2022 | AntiDavos: Zakaj se splača boriti proti novemu svetovnemu redu? | Tomaž Mastnak | Dragan Marušič |- |} === Oktober 2022 === Stalni komentator Roman Vodeb je maja 2023 s strani policije prejel globo zaradi izrečenih besed v oddaji ''Faktor #784: Faktor profil - Urška Klakočar Zupančič'', ki je bila premierno predvajana 20. oktobra 2022. V globi je zapisano, da se je ''vedel na nesramen in žaljiv način, s takšnim vedenjem pa je pri navedeni vzbudil občutek ponižanosti in prizadetosti''.<ref>{{Navedi splet|title=Globa za znanega psihoanalitika, ker je žalil Urško Klakočar Zupančič|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/globa-za-znanega-psihoterapevta-ker-je-zalil-ursko-klakocar-zupancic-405675|website=zurnal24.si|accessdate=2023-10-01|language=sl}}</ref> Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) je nato septembra 2023 odredila, da se ob vsakem ponovnem predvajanju te oddaje predvaja tekstovno obvestilo: "V oddaji je bilo s strani agencije AKOS ugotovljeno spodbujanje sovraštva do skupine oseb ali člana take skupine na podlagi spola." V nasprotnem primeru televiziji TV3 Slovenija grozi 500 evrov globe.<ref>{{Navedi splet|title=To oddajo je treba umakniti, sicer grozi 500 evrov globe|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/to-je-treba-storiti-z-oddajo-faktor-sicer-akos-grozi-s-500-evri-globe-412717|website=zurnal24.si|accessdate=2023-10-01|language=sl}}</ref> {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #FF4500; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #FF4500; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #FF4500; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #FF4500; width:400px;"|Tema !scope="col" style="background: #FF4500; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|773 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. oktober 2022 | Zakaj stavka RTV: Kaj nam pove stavka na RTV Slovenija? | Matevž Tomšič | Roman Vodeb |- | align=center|774 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. oktober 2022 | Kdo je ukradel volitve: Kdo je ukradel volitve v BiH? | Tino Mamić | Darko Mršič |- | align=center|775 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. oktober 2022 | Je Biden pri sebi: Kdo fura Ameriko in zakaj želi uničiti Evropo? | colspan=2 align=center|Bernard Brščič |- | align=center|776 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. oktober 2022 | Je papež še katolik: Je papež Frančišek še katolik? | Norma Brščič | Janez Zupan |- | align=center|777 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. oktober 2022 | Prva soočenja: Kaj je obeležilo prva predvolilna TV soočenja? | Lucija Šikovec Ušaj | Igor Lukšič |- | align=center|778 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. oktober 2022 | Tovarne delavcem: Kako daleč od ekonomske demokracije je Slovenija? | colspan=2 align=center|Aleksandra Kanjuo Mrčela |- | align=center|779 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. oktober 2022 | RTV je/ni javni servis: Je RTV Slovenija še javni servis? | Matevž Tomšič | Boštjan M. Turk |- | align=center|780 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. oktober 2022 | Rešitev za Ukrajino: Kaj lahko ustavi nesmiselno morijo? | Bernard Brščič | Marko Pavlišič |- | align=center|781 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. oktober 2022 | Živ ali mrtev: Ali naš zdravstveni sistem še diha? | colspan=2 align=center|Samo Fakin |- | align=center|782 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. oktober 2022 | Po Pahorju Pahor: Kakšen naj bo novi predsednik republike? | Tino Mamić | Janez Zupan |- | align=center|783 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. oktober 2022 | Logar, Pirc Musarjeva, Brglez: Kdo bo zmagovalec 1. kroga? | Norma Brščič | Darko Mršić |- | align=center|784 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. oktober 2022 | Faktor profil - Urška Klakočar Zupančič | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|785 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. oktober 2022 | Kdo je zmagal: Kdo je zmagal v 1. krogu predsedniških volitev? | colspan=2 align=center|Igor Lukšič |- | align=center|786 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. oktober 2022 | Moderni gladiatorji: Zakaj med alpskimi smučarji kosijo poškodbe? | colspan=2 align=center|Aco Sitar |- | align=center|787 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. oktober 2022 | Leva ali desna sredina: Čigava kandidata sta v drugem krogu? | Lucija Šikovec Ušaj | Marko Pavlišič |- | align=center|788 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|27. oktober 2022 | Berufs verbot: Zakaj se intelektualcem pri nas ne splača govoriti resnice? | Tomaž Mastnak | Dragan Marušič |- |} === November 2022 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #DE3163; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #DE3163; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #DE3163; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #DE3163; width:400px;"|Tema !scope="col" style="background: #DE3163; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|789 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. november 2022 | Fajn je biti svetnik: Zakaj je lepo biti občinski svetnik? | colspan=2 align=center|Damir Ivančič |- | align=center|790 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. november 2022 | Kam gre Slovenija: Kako naj se neodvisno od levo/desno razvijamo? | Benjamin Leskovec | Primož Cimerman |- | align=center|791 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. november 2022 | Afera ograja: Kaj se dogaja na naši južni meji in zakaj? | Nina Bojović | Andrej Rupnik |- | align=center|792 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. november 2022 | Nataša Pirc Musar ali Anže Logar: Kdo bo novi Pahor? | Igor Lukšič | Andrej Vizjak |- | align=center|793 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. november 2022 | Slovenski Trump: Kakšna predsednica bo Nataša Pirc Musar? | Marko Pavlišič | Tino Mamić |- | align=center|794 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. november 2022 | Logar: Je Anže Logar poraženec ali zmagovalec predsedniških volitev? | Lucija Šikovec Ušaj | Boštjan M. Turk |- | align=center|795 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. november 2022 | Politika je kurba: Kako pošteni so naši politiki? | Darko Mršić | Janez Zupan |- | align=center|796 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. november 2022 | Lokalne volitve - bitka za Domžale: Kdo bo novi župan? | Boštjan Deželak | Matej Oražem |- | align=center|797 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. november 2022 | Za javno RTV: Čigava bo RTV, desna, leva, od nikogar ali od vseh? | colspan=2 align=center|Peter Gregorčič |- | align=center|798 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. november 2022 | Kura brez glave: Zakaj Slovenija vodi brezglavo migracijsko politiko? | colspan=2 align=center|Bernard Brščič |- | align=center|799 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. november 2022 | Feminizem in LGBT: Ideologija feminizma in LGBT v slovenski politiki | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|800 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. november 2022 | Za ali proti upokojencem: Kaj je res in kaj ne glede dolgotrajne oskrbe? | colspan=2 align=center|Zvone Černač |- | align=center|801 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|28. november 2022 | Zmagovalci in poraženci: Zmagovalci in poraženci vroče politične jeseni | colspan=2 align=center|Igor Lukšič |- | align=center|802 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|29. november 2022 | Zločin iz sovraštva: Kaj želi doseči vlada z zločinom iz sovraštva? | Lucija Šikovec Ušaj | Damir Ivančič |- | align=center|803 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|30. november 2022 | Ilegalni 8. marec: Zakaj je Inštitut 8. marec ilegalna politična stranka? | Darko Mršić | Marko Pavlišič |} === December 2022 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #C30F16; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #C30F16; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #C30F16; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #C30F16; width:400px;"|Tema !scope="col" style="background: #C30F16; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|804 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|1. december 2022 | Umazana kampanja: Zakaj so politične kampanje zmeraj bolj umazane? | Nina Bojović | Peter Merše |- | align=center|805 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. december 2022 | Ko ožge Meduza: Predstavljamo novo politično vplivnico | colspan=2 align=center|Tanja Brkić |- | align=center|806 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. december 2022 | Jebeno jih je več: Kaj sploh še ostane desnici? | Norma Brščič | Boštjan M. Turk |- | align=center|807 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. december 2022 | Levi populizem: Zakaj finance letijo v nebo? | colspan=2 align=center|Janez Šušteršič |- | align=center|808 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. december 2022 | Zakaj ženske zaslužijo manj: Kaj generira razlike v plačah? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|809 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. december 2022 | Golob brez Bobnarce: Zakaj je premier Golob nagnal ministrico Bobnar? | Andrej Rupnik | Igor Lukšič |- | align=center|810 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. december 2022 | Na muhi dacarjev: Zakaj bi nam FURS rad tajno sledil? | colspan=2 align=center|Blaž Kovačič Mlinar |- | align=center|811 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. december 2022 | Svoboda v nevarnosti: Zakaj je svoboda nenadoma ogrožena? | Bernard Brščič | Marko Pavlišič |- | align=center|812 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. december 2022 | Civilna družba goni Goloba: Bo civilna družba Golobu v pogubo? | colspan=2 align=center|Darko Mršić |- | align=center|813 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. december 2022 | Jebeš svobodo: Faktor presek leta, kot ga še ni bilo! | colspan=2 align=center|Katarina Keček |- | align=center|814 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. december 2022 | Kam je izginila korona: Povest o epidemiji, ki to več ni | Dragan Marušič | Dorjan Marušič |- | align=center|815 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. december 2022 | Katarski Messi-ja: Vse o zakulisju SP v nogometu | colspan=2 align=center|Rok Viškovič |- | align=center|816 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. december 2022 | Kako uspeti s svojo firmo: Digitalizacija in internacionalizacija podjetij | Andrej Vizjak | Aleksander Bastl |- | align=center|817 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|27. december 2022 | Pokvarjen božič: Faktor special z Romanom Vodebom | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|818 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|28. december 2022 | Parada ponosa: Zakaj vladajoči spominjajo na parado ponosa? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|819 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|29. december 2022 | Operacija Nande: Vse o reševanju vojaka/nanduja Nandeta | colspan=2 align=center|Janez Cetin |- |} === Januar 2023 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #50A3C6; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #50A3C6; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #50A3C6; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #50A3C6; width:400px;"|Tema !scope="col" style="background: #50A3C6; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|820 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. januar 2023 | Politična inventura 2022: Vse politično o letu, ki je za nami | Marko Pavlišič | Boštjan M. Turk |- | align=center|821 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. januar 2023 | Politična inventura 2022: Vse preostalo politično o letu, ki je za nami | Igor Lukšič | Matevž Tomšič |- | align=center|822 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. januar 2023 | Guru/Chef Golob: Zakaj premier misli, da je Ana Roš? | colspan=2 align=center|Norma Brščič |- | align=center|823 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. januar 2023 | Energetska kapitulacija: Zakaj Slovenija ostaja brez energije? | colspan=2 align=center|Bernard Brščič |- | align=center|824 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. januar 2023 | Kdo žaga 4. vejo oblasti: Zakaj Svoboda goni neodvisne medije? | Tino Mamić | Janez Zupan |- | align=center|825 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. januar 2023 | Mama Falcone: Zakaj je UKZ idealna mešanica Kalimera in Ostržka? | Lucija Šikovec Ušaj | Darko Mršić |- | align=center|826 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. januar 2023 | Energetska (ne)varnost: Kako energetsko (ne)varna je Slovenija? | colspan=2 align=center|Mihael Sekavčnik |- | align=center|827 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. januar 2023 | Anti-Janša populizem: Zakaj je bolj nevaren od janšizma? | colspan=2 align=center|Marko Pavlišič |- | align=center|828 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. januar 2023 | Čista jeba: Zakaj je vlada razjebala plačni sistem? | Igor Lukšič | Dragan Marušič |- | align=center|829 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. januar 2023 | Golobje zdravstvo: Zakaj je napovedana zdravstvena reforma golob na strehi? | Simon Podnar | Matej Beltram |- | align=center|830 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. januar 2023 | Primer Dijane Đuđić: Faktor kriminalka z dr. Radom Pezdirjem | colspan=2 align=center|Rado Pezdir |- | align=center|831 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. januar 2023 | Glas upokojencev: Kdo in zakaj dviguje slovenske upokojence? | Pavel Rupar | Andrej Peterle |- | align=center|832 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. januar 2023 | Vojna za mir: Slovenija v vrtincu krize | colspan=2 align=center|Boštjan M. Turk |- | align=center|833 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. januar 2023 | So ženske še ženske: In kaj so potem moški? | Norma Brščič | Darko Mršić |- | align=center|834 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. januar 2023 | Utišajmo Vodeba: Zakaj Urška Klakočar pošilja policijo nad Romana? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|835 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|30. januar 2023 | Oživljamo konservatizem: Debata o konservatizmu v Sloveniji | colspan=2 align=center|Igor Lukšič |- | align=center|836 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|31. januar 2023 | Kdo vse ruši Goloba: Kdo vse strelja na golobjo jato? | Lucija Šikovec Ušaj | Janez Zupan |- |} === Februar 2023 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #22E4AC; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #22E4AC; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #22E4AC; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #22E4AC; width:400px;"|Tema !scope="col" style="background: #22E4AC; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|837 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|1. februar 2023 | Reforma naj bo: Kaj vse moramo spremeniti v zdravstvu in šolstvu? | Dorjan Marušič | Dragan Marušič |- | align=center|838 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|2. februar 2023 | Popolna vlada: Kaj manjka Golobovi vladi, da bo popolna? | Tino Mamić | Marko Pavlišič |- | align=center|839 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. februar 2023 | Operacija Svetlana: Kaj pomeni resničnostni šov v Cankarjevem domu? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|840 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. februar 2023 | Pravi hendikep: Kako je biti resnično hendikepiran v Sloveniji? | colspan=2 align=center|Elena Pečarič |- | align=center|841 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. februar 2023 | Operacija Adria Airways: Kako in zakaj so nam ukradli nacionalnega letalskega prevoznika? | Meira Hot | Rado Pezdir |- | align=center|842 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. februar 2023 | Proruska zunanja politika: Ali Slovenija vodi prorusko zunanjo politiko? | Bernard Brščič | Boštjan M. Turk |- | align=center|843 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. februar 2023 | Za naravo: Kdo za lasten profit pustoši našo naravo? | Maja Marčič | Renato Volker |- | align=center|844 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. februar 2023 | V čem je fora: Zakaj 8. marec podpira vse, ki protestirajo proti vladi? | Darko Mršić | Janez Zupan |- | align=center|845 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. februar 2023 | Reciklaža in/ali blamaža: Kaj prinašajo ministri propadlih LMŠ & SAB? | Igor Lukšič | Marko Pavlišič |- | align=center|846 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|27. februar 2023 | Bitka za otroke: Zakaj sodišče otroke, ki sredi noči bežijo k materi, vztrajno vrača očetu? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|847 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|28. februar 2023 | Vklopi razum, (ne)tiskaj račun: Zakaj je ponovno obvezno izdati račun? | Ivan Simič | Tino Mamić |- |} === Marec 2023 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #93C572; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #93C572; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #93C572; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #93C572; width:400px;"|Tema !scope="col" style="background: #93C572; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|848 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|1. marec 2023 | Papa Maserati: Koga ali kaj nervira Snežič? | colspan=2 align=center|Lucija Šikovec Ušaj |- | align=center|849 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|2. marec 2023 | Moderne konservativke: Zakaj so nove konservativke vse bolj moderne? | colspan=2 align=center|Norma Brščič |- | align=center|850 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. marec 2023 | Interpelacija podnebnega štrajka: Kaj imata skupno interpelacija vlade in podnebni štrajk? | Marko Pavlišič | Boštjan M. Turk |- | align=center|851 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. marec 2023 | Zelena ekonomija = ornk pizdarija: Zakaj je zelena ekonomija pizdarija? | Igor Lukšič | Bernard Brščič |- | align=center|852 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. marec 2023 | So ženske še ženske: Kam in zakaj vse bolj izginja feminilnost žensk? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|853 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. marec 2023 | Evangelij po Ruparju: Je Rupar Mussolini ali Orleanska upokojencev? | Pavel Rupar | Andrej Peterle |- | align=center|854 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. marec 2023 | Holobocija: Zakaj se premier Golob vse bolj zapleta? | Matevž Tomšič | Tino Mamić |- | align=center|855 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. marec 2023 | Mehki Č: Je bil to res razlog za izbris? | colspan=2 align=center|Darko Mršić |- | align=center|856 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. marec 2023 | Zbogom, Holob: Alenka, Tatjana ali Urška, katera ga bo nadomestila? | Lucija Šikovec Ušaj | Janez Zupan |- | align=center|857 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. marec 2023 | Pod(r)imo odgrajo: Zakaj politika ne more pustiti ograje na meji pri miru? | colspan=2 align=center|Nina Bojović |- | align=center|858 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. marec 2023 | Kitajski mir ali ameriška vojna: Bo zmagal kitajski mir ali ameriška vojna? | Igor Lukšič | Bernard Brščič |- | align=center|859 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. marec 2023 | Sovraštveni govor, resno?: Kaj za vraga je sovraštveni govor? | colspan=2 align=center|Norma Brščič |- | align=center|860 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. marec 2023 | Afera ljubljanski drekovod: Zakaj je Zoki močnejši od podnebja in čiste pitne vode? | Marko Pavlišič | Boštjan M. Turk |- | align=center|861 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. marec 2023 | Mati, kave bi: Cankarjanska mati materinskega dne 2023 | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|862 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|27. marec 2023 | Influencerji: Kdo so top mnenjski voditelji v Sloveniji? | Darko Mršić | Janez Zupan |- | align=center|863 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|28. marec 2023 | Rusija in Ukrajina: Kako se je vse skupaj začelo? | colspan=2 align=center|Polona Frelih |- | align=center|864 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|29. marec 2023 | Nemčija DA ali NE: Kako blizu je EP slovenski nogometni reprezentanci? | colspan=2 align=center|Rok Viškovič |- | align=center|865 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|30. marec 2023 | Pax Americana ali Pax Sinae: Se nam po stoletju ameriške prevlade obeta nov svetovni hegemon? | Tomaž Mastnak | Dragan Marušič |- |} === April 2023 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #CAE00D; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #CAE00D; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #CAE00D; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #CAE00D; width:400px;"|Tema !scope="col" style="background: #CAE00D; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|866 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|1. april 2023 | Prvoaprilska ofenziva na Slovenijo: Ein Reich, ein Volker, ein Rene | colspan=2 align=center|Renato Volker |- | align=center|867 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. april 2023 | Taubi und Tina: Kako sta Golob in Gabrova spremenila vladno politiko v resničnostni šov? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|868 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. april 2023 | Bo vlada preživela: Lahko Golobova vlada preživi vse, kar jo čaka in kar si je skuhala sama? | width=140|Igor Lukšič | width=140|Matevž Tomšič |- | align=center|869 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. april 2023 | Reforma Tina Gaber: Kako je spremenila sebe in kako Slovenijo? | colspan=2 align=center|Marko Pavlišič |- | align=center|870 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. april 2023 | Francija in Izrael v plamenih: Je zahodnega tipa demokracije konec? | Bernard Brščič | Boštjan M. Turk |- | align=center|871 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. april 2023 | Naskok na RTV: Kaj želi doseči vlada z naskokom na RTV Slovenija? | Tino Mamić | Darko Mršić |- | align=center|872 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. april 2023 | Bogovi v belem: Kako radi še imamo naše zdravnike? | Lucija Šikovec Ušaj | Janez Zupan |- | align=center|873 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. april 2023 | Na muhi Janše in Goloba: Ali lahko NSi politično preživi navzkrižni ogenj SDS in Gibanja Svoboda? | Bernard Brščič | Peter Merše |- | align=center|874 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. april 2023 | Afera Nika Barič: Vse o zakulisju afere, ki trese košarkarsko Slovenijo | Tone Tiselj | Roman Vodeb |- | align=center|875 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. april 2023 | Feministična zunanja politika: Analiza feministične zunanje politike | colspan=2 align=center|Igor Lukšič |- | align=center|876 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. april 2023 | Vojna proti kmetu: Kdo vodi vojni proti kmetu in na čigavi strani smo? | Maja Marčič | Janez Cetin |- | align=center|877 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. april 2023 | Ljudska vstaja: Kaj pomenijo pomladni protesti proti vladi? | Pavel Rupar | Andrej Peterle |- | align=center|878 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. april 2023 | Otroški kriminal: Komu ustreza in zakaj ga ne moremo ustaviti? | Hajdi Korošec Jazbinšek | Lucija Šikovec Ušaj |- | align=center|879 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. april 2023 | Dan upora: Kdo se pri nas sploh še upira? | Boštjan M. Turk | Marko Pavlišič |- |} === Maj 2023 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #FFB200; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #FFB200; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #FFB200; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #FFB200; width:400px;"|Tema !scope="col" style="background: #FFB200; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|880 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. maj 2023 | Titanik Golob: Če je Golob Titanik, kaj je potem ledena gora? | colspan=2 align=center|Janez Zupan |- | align=center|881 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. maj 2023 | Do kdaj še vojna: Komu še koristi vojna v Ukrajini? | colspan=2 align=center|Bernard Brščič |- | align=center|882 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. maj 2023 | Stavka na RTV: Je res prerasla v družbeno gibanje za ohranitev RTV? | width=140|Matevž Tomšič | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|883 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. maj 2023 | Od plače se ne da živet: Od česa živimo Slovenci? | Lucija Šikovec Ušaj | Boštjan M. Turk |- | align=center|884 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. maj 2023 | 13-letni psihopat: Zakaj je najstnik pobijal sošolce in kaj bo še sledilo? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|885 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. maj 2023 | Je naša šola varna: Ali nas država sili, da šolamo otroke na domu? | Norma Brščič | Darko Mršić |- | align=center|886 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. maj 2023 | Svet ni pravičen: Kaj pa Slovenija? | Igor Lukšič | Dragan Marušič |- | align=center|887 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. maj 2023 | Odgovoren za zdravje: Analiza stanja in strokovna ocena epidemičnih ukrepov | Sabina Senčar | Petra Mihalek Novak |- | align=center|888 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. maj 2023 | 250 evrov: Toliko je po novem cena svobode govora | colspan=2 align=center|Peter Merše |- | align=center|889 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. maj 2023 | Škofjeloški pasijon: Koga so užalili škofjeloški študentje in zakaj se zanje opravičuje Borut Pahor? | Tino Mamić | Janez Zupan |- | align=center|890 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. maj 2023 | Državljanska vojna 2.0: Kdo si je bolj želi, Janša ali Golob? | Marko Pavlišič | Boštjan M. Turk |- | align=center|891 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. maj 2023 | Kam spada Slovenija: Na Balkan ali v Evropo? | colspan=2 align=center|Lucija Šikovec Ušaj |- | align=center|892 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. maj 2023 | Kdo še potrebuje kmete: Ali kmetijstvo res uničuje Slovenijo? | Meta Vrhunc | Maja Marčič |- | align=center|893 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. maj 2023 | Jovanka Broz: Portret najpomembnejše Titove ženske | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|894 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|29. maj 2023 | Golobje levite: Kako leva je vlada Roberta Goloba? | Igor Lukšič | Bernard Brščič |- | align=center|895 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|30. maj 2023 | Zbogom orožje: Kako oborožena je Slovenija? | Janez Zupan | Jan Kok |- | align=center|896 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|31. maj 2023 | Do kdaj še tranzicija: Kdaj bo v Sloveniji konec tranzicije? | colspan=2 align=center|Janez Šušteršič |- |} === Junij 2023 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #FFD300; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #FFD300; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #FFD300; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #FFD300; width:400px;"|Tema !scope="col" style="background: #FFD300; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|897 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|1. junij 2023 | WHO zarota: Se Svetovna zdravstvena organizacija spreminja v svetovno zaroto? | width=140|Tjaša Vuzem | width=140|Vladimir Pirnat |- | align=center|898 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. junij 2023 | Fenomen Tina Gaber: Je Tina Gaber že zamenjala Milana Kučana? | width=140|Marko Pavlišič | width=140|Tino Mamić |- | align=center|899 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. junij 2023 | Taubijeva enoletka: Čigava pričakovanja je izpolnila koalicija? | colspan=2 align=center|Boštjan M. Turk |- | align=center|900 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. junij 2023 | Osvobojena RTV: Je RTV Slovenija dokončno osvobojena? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|901 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. junij 2023 | Fenomen Pavel Rupar: Populist ali rešitelj upokojencev? | colspan=2 align=center|Norma Brščič |- | align=center|902 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. junij 2023 | Psiho psihiatrija: Kaj se dogaja na psihiatriji v Ljubljani? | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Tone Vrhovnik Straka |- | align=center|903 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. junij 2023 | Loredan mora stran: Kdo je kriv, da minister ni še ničesar naredil? | width=140|Dorjan Marušič | width=140|Igor Lukšič |- | align=center|904 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. junij 2023 | Tina ali Nika, katera bolje slika: Tina Gaber ali Nika Kovač, katera bolje odslikava vladavino Svobode? | colspan=2 align=center|Janez Zupan |- | align=center|905 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. junij 2023 | Rupar osebno: Ena na ena z enfant terrible slovenske politike | colspan=2 align=center|Pavel Rupar |- | align=center|906 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. junij 2023 | Covid (ne) odpušča: Kdo vse je zaradi neizpolnjevanja pogoja PCT izgubil službo? | width=140|Urška Čubej | width=140|Dejan Kokalj |- | align=center|907 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. junij 2023 | Nevarna svoboda: Zakaj pod Svobodo ni svobode medijev, kaj šele svobode govora? | width=140|Norma Brščič | width=140|Darko Mršić |- | align=center|908 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. junij 2023 | Trans-akcija: Komu in zakaj je ideologija tranzicije spola nevarna? | width=140|Renato Volker | width=140|Roman Vodeb |- |} == Sedma sezona == === September 2023 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #E25822; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #E25822; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #E25822; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #E25822; width:400px;"|Tema !scope="col" style="background: #E25822; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|909 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. september 2023 | Šport ni/in seks: Kako dominanten je seks(izem) v športu? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|910 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. september 2023 | Ubijalski promet: Kako in zakaj so zabite naše ceste? | width=140|Anže Albreht | width=140|Dragan Marušič |- | align=center|911 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. september 2023 | Do kdaj še Svoboda: Kako dolgo bo še vladala Svoboda? | Igor Lukšič | Marko Pavlišič |- | align=center|912 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. september 2023 | Hajka na Rogaško: Koga moti, da je Rogaška prvoligaš? | Sanel Konjević | Darko Mršić |- | align=center|913 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. september 2023 | Trump ali Biden: Bodo Trumpa zaprli ali bo spet predsednik? | colspan=2 align=center|Bernard Brščič |- | align=center|914 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. september 2023 | Ali Rupar popušča: Je bil v sredo zadnji shod upokojencev? | Tina Bregant | Pavel Rupar |- | align=center|915 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. september 2023 | Svoboda radira svobodo: Kdo nas bo osvobodil Svobode? | Lucija Šikovec Ušaj | Boštjan M. Turk |- | align=center|916 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. september 2023 | Atletika ni fuzbal: Kaj imata skupnega kraljica športov in najpomembnejša postranska stvar na svetu? | colspan=2 align=center|Rok Viškovič |- | align=center|917 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. september 2023 | Logarjeva dilema: Kaj bo storil Anže Logar? | Tino Mamić | Matevž Tomšič |- | align=center|918 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. september 2023 | Ali bog še obstaja: Kje, za vraga, je bog? | Norma Brščič | Janez Zupan |- | align=center|919 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. september 2023 | LGBT poplave: Kaj so poplave prinesle oziroma odnesle LGBT skupnosti pri nas? | Maša Medved | Renato Volker |- | align=center|920 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. september 2023 | Zakaj košarka ni odbojka: Ena na ena z Zmagom Sagadinom | colspan=2 align=center|Zmago Sagadin |- | align=center|921 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. september 2023 | Poraz v Ukrajini: Zakaj smo izgubili vojno v Ukrajini? | colspan=2 align=center|Bogomil Ferfila |- | align=center|922 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. september 2023 | Svoboda sponzoriranja: Kdo jo plačuje in koga sponzorira Svobodna politika? | Igor Lukšič | Bernard Brščič |- | align=center|923 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|27. september 2023 | Podrejena RTV: Je RTV Slovenija dokončno podrejena? | Lucija Šikovec Ušaj | Marko Pavlišič |- | align=center|924 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|28. september 2023 | Izstradani otroci: Kako in zakaj nam motnje hranjenja požirajo otroke? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- |} === Oktober 2023 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #FE2712; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #FE2712; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #FE2712; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #FE2712; width:440px;"|Tema !scope="col" style="background: #FE2712; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|925 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|2. oktober 2023 | Dolenjska v plamenih: Kako (pre)živeti med Romi in ilegalnimi migranti? | width=140|Gregor Macedoni | width=140|Janez Zupan |- | align=center|926 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. oktober 2023 | »Woke« je »brouk«: Zakaj je kultura kenslanja pase? | colspan=2 align=center|Karin Planinšek |- | align=center|927 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. oktober 2023 | Kradljiva Svoboda: Koga in kaj nam še lahko ukrade Svoboda? | colspan=2 align=center|Boštjan M. Turk |- | align=center|928 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. oktober 2023 | RESNI.CA: Kaj in kje je danes Resni.ca? | colspan=2 align=center|Zoran Stevanović |- | align=center|929 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. oktober 2023 | Ukradena Svoboda: Koliko Svobode je še ostalo in do kdaj bo na oblasti? | Lucija Šikovec Ušaj | Igor Lukšič |- | align=center|930 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. oktober 2023 | Intifada 2023: Vse o vojni v Izraelu in zakaj je do nje prišlo? | colspan=2 align=center|Bernard Brščič |- | align=center|931 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. oktober 2023 | Razočarana gospodinja pri seksologu: Kaj počne Roman Vodeb, ko ni na Faktorju? | Mina Manojlović | Roman Vodeb |- | align=center|932 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. oktober 2023 | Rekonstrukcija ali dekonstrukcija: Zakaj nam Svoboda uničuje državo? | Tino Mamić | Darko Mršić |- | align=center|933 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. oktober 2023 | Kaj bi radi penzionisti: Penzionisti bodo v sredo spet protestirali. Do kdaj še? | Tina Bregant | Pavel Rupar |- | align=center|934 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. oktober 2023 | Gaza ali Slovenija: Razpada Gaza, razpada Slovenija | colspan=2 align=center|Boštjan M. Turk |- | align=center|935 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. oktober 2023 | Pravi biznis: Prevaranti ali lubrikanti, kdo nam v resnici vlada? | colspan=2 align=center|Janez Šušteršič |- | align=center|936 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. oktober 2023 | Kdo lahko zamenja Goloba: Bo fant naše Tine končal mandat ali ne? | Norma Brščič | Marko Pavlišič |- | align=center|937 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. oktober 2023 | K orožju: Smo sploh še ljudje? | Igor Lukšič | Dragan Marušič |- | align=center|938 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. oktober 2023 | Od rokometa do kolesa: Kako smo iz rokometne postali kolesarska velesila? | colspan=2 align=center|Tone Tiselj |- | align=center|939 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. oktober 2023 | Golobji teater absurda: Psihoanaliza golobje jate | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|940 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. oktober 2023 | Taubi & Serpentinšek resničnostni šov: Iz koga se norca delata Golob in Šarec? | Lucija Šikovec Ušaj | Janez Zupan |- |} === November 2023 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #FF8243; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #FF8243; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #FF8243; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #FF8243; width:440px;"|Tema !scope="col" style="background: #FF8243; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|941 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. november 2023 | (Ne)popoln zavoj: Kam je odsmučalo naše smučanje? | width=140|Aco Sitar | width=140|Urban Laurenčič |- | align=center|942 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. november 2023 | Izrael zbombardiral Ukrajino: Zakaj je vojna v Izraelu zasenčila vojno v Ukrajini? | colspan=2 align=center|Bernard Brščič |- | align=center|943 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. november 2023 | Diktatura Svobode: Kako draga je Svoboda? | Marko Pavlišič | Matevž Tomšič |- | align=center|944 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. november 2023 | Piškava vlada: Kaj pomeni vlada sedmih resorjev? | colspan=2 align=center|Tino Mamić |- | align=center|945 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. november 2023 | Taubi Untergang: Zakaj je politično propadel dr. Robert Golob? | Ivan Simič | Igor Lukšič |- | align=center|946 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. november 2023 | Si danes vzel tablete: Kdo je tu nor, ko gre za slovensko psihiatrijo? | colspan=2 align=center|Tone Vrhovnik Straka |- | align=center|947 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. november 2023 | Profil diktatorja: Kakšen je psihološki profil predsednika vlade? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|948 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. november 2023 | Ustavna obtožba Goloba: Je premier zrel za ustavno obtožbo? | Lucija Šikovec Ušaj | Boštjan M. Turk |- | align=center|949 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. november 2023 | Ko zasveti boter Mesec: Kako strah nas je Mesca na čelu vlade? | Marko Pavlišič | Matevž Tomšič |- | align=center|950 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. november 2023 | Porast antisemitizma: Zakaj je do njega prišlo? | colspan=2 align=center|Bernard Brščič |- | align=center|951 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. november 2023 | Končno: Slovenija po 24 letih spet na EP v nogometu | Rok Viškovič | Darko Mršić |- | align=center|952 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. november 2023 | Kult osebnosti: Zakaj je kult osebnosti Roberta Goloba zasenčil Svobodo? | Norma Brščič | Janez Zupan |- | align=center|953 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|27. november 2023 | Boj za staro pravdo: Poslednji shod upokojencev? | Tina Bregant | Andrej Peterle |- | align=center|954 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|28. november 2023 | Psihoanaliza politike: Zakaj je politika takšna, kot je? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|955 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|29. november 2023 | Golob po Golobu: Koga ali kaj potrebuje Slovenija ta hip? | Igor Lukšič | Tino Mamić |- | align=center|956 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|30. november 2023 | Ukinimo RTV?! Ali bo Svoboda ukinila javno RTV Slovenija? | Lucija Šikovec Ušaj | Boštjan M. Turk |- |} === December 2023 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #d40028; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #d40028; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #d40028; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #d40028; width:420px;"|Tema !scope="col" style="background: #d40028; width:200px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|957 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. december 2023 | AntiGolob: Ali Slovenija potrebuje antigoloba? | width=140|Matevž Tomšič | width=140|Janez Zupan |- | align=center|958 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. december 2023 | Afera omrežnina: Zakaj bodo revni največja žrtev prekupčevalcev z elektriko? | Nina Beyokol | Jasmin Feratović |- | align=center|959 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. december 2023 | Božiček Golob: Katere Golobove praznične želje se bodo uresničile? | Bernard Brščič | Marko Pavlišič |- | align=center|960 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. december 2023 | Zmaga je samo začetek: Priročnik Boruta Pahorja za politične in druge začetnike | Igor Lukšič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|961 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. december 2023 | Človek ni žival: Zakaj so potem živali bolj zaščitene od človeka? | Norma Brščič | Darko Mršić |- | align=center|962 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. december 2023 | V imenu očeta: Vloga in pomen očeta v družini in naciji | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|963 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. december 2023 | Afera pohorske vetrnice: Kdo in zakaj želi industrializirati Pohorje? | Lucija Šikovec Ušaj | Maksimilijan Tramšek |- | align=center|964 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. december 2023 | Parodija Svobode: Kako smo jokali in se smejali v letu 2023 | colspan=2 align=center|Renato Volker |- | align=center|965 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. december 2023 | Pot v pogubo: Eno leto predsednikovanja dr. Nataše Pirc Musar | Igor Lukšič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|966 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. december 2023 | Pohod desnice: Se Evropa spet obrača v desno? | colspan=2 align=center|Bernard Brščič |- | align=center|967 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. december 2023 | Golobizem: Politična ideologija, ki ji ni para | Boštjan M. Turk | Marko Pavlišič |- |} === Januar 2024 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #DE6FA1; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #DE6FA1; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #DE6FA1; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #DE6FA1; width:420px;"|Tema !scope="col" style="background: #DE6FA1; width:200px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|968 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. januar 2024 | Fenomen Nike Prevc: Je to konec skakalnih uspehov bratov Prevc? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|969 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. januar 2024 | Kristjani ali pogani: Smo Slovenci sploh še kristjani? | width=140|Norma Brščič | width=140|Janez Zupan |- | align=center|970 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. januar 2024 | Ugrabljena svoboda: Zakaj nam Svoboda ne pusti nobene svobode? | Lucija Šikovec Ušaj | Darko Mršić |- | align=center|971 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. januar 2024 | Medijski pogrom Svobode: Ali imamo manj svobodne medije kot v socializmu? | Matevž Tomšič | Tino Mamić |- | align=center|972 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. januar 2024 | Glas upokojencev ali pač: Glas upokojencev gre do konca, jim bo ratalo? | Pavel Rupar | Andrej Peterle |- | align=center|973 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. januar 2024 | Baščaršija: Kaj pomeni sestankovanje Goloba z Jankovićem in Golobičem za vlado? | Boštjan M. Turk | Marko Pavlišič |- | align=center|974 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. januar 2024 | Quo vadis Slovenija: Kam pluje Slovenija, zakaj in kam bi morala? | Igor Lukšič | Dragan Marušič |- | align=center|975 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. januar 2024 | Svoboda prinesla, Svoboda odnesla: Kako je priletel in zakaj odletel Janez Doltar? | colspan=2 align=center|Janez Doltar |- | align=center|976 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. januar 2024 | Putin Victor: Ali Putin zmaguje v Ukrajini? | colspan=2 align=center|Bernard Brščič |- | align=center|977 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. januar 2024 | Kdo še podpira Goloba: Kdo še podpira predsednika vlade? | colspan=2 align=center|Sebastjan Jeretič |- | align=center|978 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. januar 2024 | Psihoanaliza migracij: Slovenija nujno potrebuje migrante, ali pač? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|979 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. januar 2024 | Filozofija športa: Kdo je resničen športnik in kdo zgolj filozofira? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|980 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|29. januar 2024 | Zakaj Janković potrebuje Boscarola: Zakaj ljubljanski šerif poskuša vplesti ajdovskega podjetnika v svoje nečedne posle? | Boštjan M. Turk | Marko Pavlišič |- | align=center|981 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|30. januar 2024 | Domi-nika in E-milija: Pa kje najdejo te češplje? | Maša Medved | Darko Mršić |- | align=center|982 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|31. januar 2024 | Moderni feminizem: Smo moški res ogrožena vrsta? | Norma Brščič | Janez Zupan |- |} === Februar 2024 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #DA3287; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #DA3287; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #DA3287; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #DA3287; width:480px;"|Tema !scope="col" style="background: #DA3287; width:150px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|983 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|1. februar 2024 | Medijski zakon: Kaj prinaša nov zakon o medijih? | width=140|Matevž Tomšič | width=140|Tino Mamić |- | align=center|984 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. februar 2024 | Opravilno nesposobna: Je Golobova vlada sploh še opravilno sposobna? | colspan=2 align=center|Sebastjan Jeretič |- | align=center|985 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. februar 2024 | Hladna vojna 2.0: Kdo jo je povzročil in komu koristi? | colspan=2 align=center|Bernard Brščič |- | align=center|986 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. februar 2024 | (Ne) vozi, miška: Zakaj se inštruktorji izživljajo nad bodočimi voznicami? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|987 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. februar 2024 | Legalizirajmo prostitucijo: Zakaj bi Slovenija morala legalizirati prostitucijo? | colspan=2 align=center|Žiga Sedevčič |- | align=center|988 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. februar 2024 | Smrt Socialne demokracije: Ali spremljamo politično smrt Socialne demokracije? | Igor Lukšič | Gregor Kos |- | align=center|989 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. februar 2024 | Nekaj sladkega: Kako nastane slovenska romantična komedija? | Urška Majdič | Darko Herič |- | align=center|990 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. februar 2024 | Upokojenci v DZ: Kaj so dobili upokojenci v Državnem zboru? | Pavel Rupar | Andrej Peterle |- | align=center|991 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. februar 2024 | Nova levica: Violeta Tomič ustanavlja novo stranko | colspan=2 align=center|Violeta Tomić |- | align=center|992 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. februar 2024 | Pravosodje v razsulu: Kdo je kriv in kakšen mora biti nov minister? | colspan=2 align=center|Lucija Šikovec Ušaj |- | align=center|993 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|27. februar 2024 | Izguba suverenosti: Je Slovenija sploh še suverena? | Boštjan M. Turk | Marko Pavlišič |- | align=center|994 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|28. februar 2024 | Predčasne volitve: Si Slovenija zasluži predčasne volitve? | Igor Lukšič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|995 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|29. februar 2024 | Topniški udar na Maribor: Kdo je zbombardiral NK Maribor, Viole ali NZS? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- |} === Marec 2024 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #f68f3c; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #f68f3c; width:90px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #f68f3c; width:110px;"|Datum !scope="col" style="background: #f68f3c; width:500px;"|Tema !scope="col" style="background: #f68f3c; width:130px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|996 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. marec 2024 | Influencerske volitve: Zakaj gredo influencerke na evropske volitve? | colspan=2 align=center|Karin Planinšek |- | align=center|997 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. marec 2024 | Stavka ali kulturna revolucija: Zakaj vlada namesto, da bi končala stavko zdravnikov, fura kulturno revolucijo? | width=140|Matevž Tomšič | width=140|Janez Zupan |- | align=center|998 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. marec 2024 | Država proti šolanju na domu: Zakaj vlada zaostruje pogoje šolanja na domu? | colspan=2 align=center|Norma Brščič |- | align=center|999 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. marec 2024 | Kakšen predsednik bo Trump: Kakšen predsednik ZDA bo Trump 2.0? | colspan=2 align=center|Bernard Brščič |- | align=center|'''1000''' | align=center|'''Aljuš Pertinač''' | align=center|'''11. marec 2024''' | '''Tisoč!: Prva tisočica oddaje Faktor na TV3''' | '''Bojan Požar''' | '''Vladimir Vodušek''' |- | align=center|1001 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. marec 2024 | Afera Golobgate: Kaj pomeni za medije in pravno državo pri nas? | Lucija Šikovec Ušaj | Tino Mamić |- | align=center|1002 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. marec 2024 | Bo Golob res »oddelal«: Bo premier Golob mandat res »oddelal« do konca? | Boštjan M. Turk | Marko Pavlišič |- | align=center|1003 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. marec 2024 | Vojna Goloba proti SD: Zakaj je Golob v vojni z SD in ali lahko SD to vojno preživi? | colspan=2 align=center|Igor Lukšič |- | align=center|1004 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. marec 2024 | Papežev mir: Ali lahko papež uspe z mirovno pobudo v Ukrajini? | Polona Frelih | Janez Zupan |- | align=center|1005 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. marec 2024 | Lov na petice: Kakšen je sistem ocenjevanja pri nas? | Janez Vogrinc | Dragan Marušič |- | align=center|1006 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. marec 2024 | Svoboda je padla!: Kdo bo vladal namesto nje? | Zoran Stevanović | Pavel Rupar |- | align=center|1007 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. marec 2024 | Svoboda govora: Koliko še velja v Sloveniji? | Maša Medved | Norma Brščič |- | align=center|1008 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. marec 2024 | Je Slovenija varna?: Kako varna je v resnici Slovenija? | Aleš Hojs | Zmago Jelinčič |- | align=center|1009 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. marec 2024 | Totalna vojna: Je teroristični napad v Moskvi napoved totalne vojne? | colspan=2 align=center|Bernard Brščič |- | align=center|1010 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|27. marec 2024 | Toti Maribor: Zakaj Arsenovič toži mestni svet? | colspan=2 align=center|Franc Kangler |- | align=center|1011 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|28. marec 2024 | Kako preživeti Svobodo: Kako bomo preživeli še dve leti Svobode? | colspan=2 align=center|Sebastjan Jeretič |- |} === April 2024 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #93c4d5; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #93c4d5; width:90px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #93c4d5; width:110px;"|Datum !scope="col" style="background: #93c4d5; width:500px;"|Tema !scope="col" style="background: #93c4d5; width:130px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|1012 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|2. april 2024 | Faktor Mutivator: Prvoaprilska kozerija Svobode | colspan=2 align=center|Renato Volker |- | align=center|1013 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. april 2024 | Migratizacija Slovenije: Zakaj so vladi tako pri srcu ilegalni migranti? | width=140|Branko Grims | width=140|Damijan Zrim |- | align=center|1014 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. april 2024 | Kasta nedotakljivih: Zakaj je Svoboda uzakonila kasto nedotakljivih? | Boštjan M. Turk | Marko Pavlišič |- | align=center|1015 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. april 2024 | Odločilne volitve: Bodo tokratne evropske volitve res odločilne? | Sebastjan Jeretič | Tino Mamić |- | align=center|1016 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. april 2024 | Čigav je fuzbal?: Slovenski, ljubljanski, od elite ali od vseh? | Marko Pigac | Miha Zupan |- | align=center|1017 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. april 2024 | Kdo bo vodil SD: Kdo bo novi predsednik Socialnih demokratov? | Igor Lukšič | Matevž Tomšič |- | align=center|1018 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. april 2024 | Priznanje Palestine?: Bi morala Slovenija priznati Palestino? | colspan=2 align=center|Bernard Brščič |- | align=center|1019 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. april 2024 | Resni.ca: Kaj je res in kaj ne? | Polona Frelih | Zoran Stevanović |- | align=center|1020 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. april 2024 | Socialni demokrati ali copati?: Zakaj so se v SD odločili, da ne grejo nikamor? | Marko Pavlišič | Janez Zupan |- | align=center|1021 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. april 2024 | Rupar in Tomašič: Kaj je botrovalo politični poroki med Glasom upokojencev in kandidatko SDS? | Zala Tomašič | Pavel Rupar |- | align=center|1022 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. april 2024 | Politični zemljevid Slovenije: Kako izgleda na polovici vladavine Svobode? | colspan=2 align=center|Igor Lukšič |- | align=center|1023 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. april 2024 | Lahko Ukrajina in Izrael zmagata?: Lahko Ukrajina in Izrael porazita Rusijo oziroma Iran? | colspan=2 align=center|Bernard Brščič |- | align=center|1024 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. april 2024 | Jetniki Svobode: Zakaj smo vsi skupaj ujetniki Svobode? | colspan=2 align=center|Boštjan M. Turk |- |} === Maj 2024 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #ffd300; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #ffd300; width:90px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #ffd300; width:110px;"|Datum !scope="col" style="background: #ffd300; width:500px;"|Tema !scope="col" style="background: #ffd300; width:130px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|1025 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. maj 2024 | Afera Litijska: Za kaj je pri vsem skupaj v resnici šlo? | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Tino Mamić |- | align=center|1026 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. maj 2024 | Robi starleta: Zakaj ima Slovenija namesto premierja starleto in zakaj je starleta prava premierka? | Zala Klopčič | Maša Medved |- | align=center|1027 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. maj 2024 | Robi do konca in naprej?: Lahko Robert Golob zdrži naporen ritem premierja in partnerja influencerke do konca mandata? | Sebastjan Jeretič | Marko Pavlišič |- | align=center|1028 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. maj 2024 | Življenje ali smrt: Bi morala Slovenija uzakoniti evtanazijo? | colspan=2 align=center|Norma Brščič |- | align=center|1029 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. maj 2024 | Ali Evropa še kaj šteje?: Je Evropa dokončno postala svetovna periferija? | Igor Lukšič | Dragan Marušič |- | align=center|1030 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. maj 2024 | Reforma EU ali SloExit: Kakšna bo prihodnost Evropske unije? | colspan=2 align=center|Bernard Brščič |- | align=center|1031 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. maj 2024 | Evrovizija ali shizofrenija: V kaj se je spremenil nekoč najpomembnejši glasbeni dogodek? | Mojca Šetinc Pašek | Renato Volker |- | align=center|1032 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. maj 2024 | Naš način življenja: Zakaj nam jemljejo naš način življenja? | Maja Marčič | Janez Zupan |- | align=center|1033 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. maj 2024 | Fučka se jim: Zakaj se Golobu & co. naravnost fučka in delajo samo, kar jim paše? | Boštjan M. Turk | Marko Pavlišič |- | align=center|1034 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. maj 2024 | Morilska politika: Zakaj politično nasilje spet vlada v Evropi? | colspan=2 align=center|Sebastjan Jeretič |- | align=center|1035 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. maj 2024 | Rupar ali Janša: Zakaj se Golob bolj boji Ruparja kot Janše? | colspan=2 align=center|Pavel Rupar |- | align=center|1036 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. maj 2024 | Gospod nateg: Koga nateguje Golob in kdo nateguje njega? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|1037 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|27. maj 2024 | Zeleni ali zeleni: Kako Zeleni so v resnici Zeleni Slovenije? | Nada Pavšer | Renato Volker |- | align=center|1038 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|28. maj 2024 | Marihuana, Tirana, Albanija: Kaj imajo psihoaktivne substance z EU volitvami? | colspan=2 align=center|Norma Brščič |- | align=center|1039 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|29. maj 2024 | Volitve ali nategnitve?: Kaj, če sploh kaj, nam bodo prinesle EU volitve? | Igor Lukšič | Matevž Tomšič |- | align=center|1040 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|30. maj 2024 | Evtanazija ali morija?: Zakaj nas je tako zelo strah evtanazije? | Lucija Šikovec Ušaj | Janez Zupan |- |} === Junij 2024 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #ffef3f; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #ffef3f; width:90px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #ffef3f; width:110px;"|Datum !scope="col" style="background: #ffef3f; width:500px;"|Tema !scope="col" style="background: #ffef3f; width:130px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|1041 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. junij 2024 | Davčna reforma za davčni kaos: Kaj je narobe z davčnimi spremembami, ki jih predlaga vlada? | colspan=2 align=center|Ivan Simič |- | align=center|1042 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. junij 2024 | Narod na terapiji: Kako sterapirati / normalizirati narod / volilno telo?! | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|1043 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. junij 2024 | Priznanje Palestine: Kako koristi Palestincem in kako nagaja Izraelcem? | colspan=2 align=center|Bernard Brščič |- | align=center|1044 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. junij 2024 | Tonin na vse ali nič: Bo Mateju Toninu in NSi uspel veliki met na EU volitvah? | colspan=2 align=center|Matej Tonin |- | align=center|1045 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. junij 2024 | Poraz Svobode: Zakaj je Svoboda izgubila evropske volitve? | width=140|Igor Lukšič | width=140|Sebastjan Jeretič |- | align=center|1046 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. junij 2024 | Evrovolitve kot Evrovizija: Zakaj so bile evropske volitve najbolj podobne Evroviziji? | Mojca Šetinc Pašek | Renato Volker |- | align=center|1047 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. junij 2024 | Po Evropi desnica, pri nas Golob: Zakaj Golob verjame, da je zmagal, Evropa pa drvi v desno? | Boštjan M. Turk | Marko Pavlišič |- | align=center|1048 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. junij 2024 | Kam drsa naš hokej?: Zakaj se slovenski hokej vrača na pota stare slave? | Dejan Kontrec | Mitja Šivic |- | align=center|1049 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. junij 2024 | Kaj se dogaja z Romi: Zakaj Svoboda ne obvlada romske problematike? | Janez Doltar | Roman Vodeb |- | align=center|1050 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. junij 2024 | Kaj po posvetovalnih referendumih: Kaj pomenijo rezultati referendumov? | Lucija Šikovec Ušaj | Janez Zupan |- | align=center|1051 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. junij 2024 | Antijanšisti ali šovinisti: Zakaj so lahko antijanšisti mirno šovinisti? | Zala Klopčič | Norma Brščič |- | align=center|1052 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. junij 2024 | Dementni Biden: Bodo ZDA res dobile opravilno nesposobnega predsednika? | colspan=2 align=center|Bernard Brščič |- |} == Osma sezona == === September 2024 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #be2908; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #be2908; width:90px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #be2908; width:130px;"|Datum !scope="col" style="background: #be2908; width:460px;"|Tema !scope="col" style="background: #be2908; width:130px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|1053 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. september 2024 | Robertina ali Argentina: Resničnostni šov ali banana republika, v kaj se spreminja Slovenija? | width=140|Boštjan M. Turk | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|1054 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. september 2024 | Romi ali mi: Je sobivanje sploh še mogoče? | Janez Doltar | Zmago Jelinčič |- | align=center|1055 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. september 2024 | Nogometne mamice: Bi morali staršem prepovedati šport njihovih otrok? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|1056 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. september 2024 | Ruparjeva dilema: Bo šel Rupar z upokojenci do konca? | colspan=2 align=center|Pavel Rupar |- | align=center|1057 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. september 2024 | Outlet Svobode: Kaj še lahko ponudi Svoboda? | Lucija Šikovec Ušaj | Janez Zupan |- | align=center|1058 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. september 2024 | Stop – cenzura! Zakaj Svoboda ukinja svobodo govora? | colspan=2 align=center|Tino Mamić |- | align=center|1059 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. september 2024 | Pogi/Rogla dominacija: Zakaj kolesarski svet kleči pred Slovenijo? | colspan=2 align=center|Tone Tiselj |- | align=center|1060 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. september 2024 | Romi ali mi, 2. del: Zakaj vlada podcenjuje in zanemarja romsko problematiko? | colspan=2 align=center|Gregor Macedoni |- | align=center|1061 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. september 2024 | Je šport škodljiv?: Praznujemo dan slovenskega športa | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|1062 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. september 2024 | Ni pisma, ni problema: Vzporedna realnost Roberta Goloba | colspan=2 align=center|Boštjan M. Turk |- | align=center|1063 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. september 2024 | Stop! Cenzura!: Kdo in zakaj je ukinil oddajo Ura moči na Planet TV? | colspan=2 align=center|Bojan Požar |- | align=center|1064 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|30. september 2024 | Globoko v zdravstveni reformi: Slovenija ima premalo zdravnikov, kaj pa zdaj? | Dorijan Marušič | Dragan Marušič |- |} === Oktober 2024 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #ba651e; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #ba651e; width:90px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #ba651e; width:130px;"|Datum !scope="col" style="background: #ba651e; width:460px;"|Tema !scope="col" style="background: #ba651e; width:130px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|1065 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|1. oktober 2024 | Zdravstvena, davčna in plačna antireforma: Kaj je res in kaj ne? | colspan=2 align=center|Janez Šušteršič |- | align=center|1066 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|2. oktober 2024 | Novi DeSUS: Ena na ena s predsednikom DeSUS, dr. Vladom Dimovskim | colspan=2 align=center|Vlado Dimovski |- | align=center|1067 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. oktober 2024 | Korupcija v javnem sektorju: Korupcija in dvig plač v javnem sektorju, kako sta povezana? | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Janez Zupan |- | align=center|1068 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. oktober 2024 | Kdo še podpira Goloba: Kdo še podpira vlado Roberta Goloba? | Igor Lukšič | Matevž Tomšič |- | align=center|1069 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. oktober 2024 | Konec pravice do splava: Kdo in zakaj bi ukinil splav? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|1070 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. oktober 2024 | Omrežnina!: Nujno zlo ali največji kozel te vlade? | Marko Pavlišič | Tino Mamić |- | align=center|1071 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. oktober 2024 | Mali delničarji proti operaterjem: Kabelski operaterji na muhi malih delničarjev | colspan=2 align=center|Kristjan Verbič |- | align=center|1072 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. oktober 2024 | Logarjeva pot: Njegova pot ali politični skok čez plot? | Lucija Šikovec Ušaj | Boštjan M. Turk |- | align=center|1073 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. oktober 2024 | Vojna proti zdravnikom: Kaj želi vlada z njo doseči? | Luka Puzigaća | Andrej Vizjak |- | align=center|1074 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. oktober 2024 | Nuklearka DA ali NE: Potrebujemo 2. blok JEK ali ne? | Jasmin Feratović | Matjaž Tomlje |- | align=center|1075 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. oktober 2024 | Festival Svobode: Kako z manj živeti bolje? | Zala Klopčič | Tim Rauter |- | align=center|1076 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. oktober 2024 | Lov na glinastega Goloba: Kdo vse lovi Roberta Goloba? | Igor Lukšič | Marko Pavlišič |- | align=center|1077 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. oktober 2024 | Trans balans: Transspolnost v športu in migracijah | Simona Rebolj | Renato Volker |- | align=center|1078 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. oktober 2024 | Kulturna revolucija ali revolucionarna kultura: Kdo ali kaj smo sploh še Slovenci? | colspan=2 align=center|Janez Zupan |- | align=center|1079 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. oktober 2024 | Psihoterapija ali psihonorija? Vse o novem zakonu o psihoterapiji | Tone Vrhovnik Straka | Roman Vodeb |- |} === November 2024 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #44722f; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #44722f; width:90px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #44722f; width:130px;"|Datum !scope="col" style="background: #44722f; width:460px;"|Tema !scope="col" style="background: #44722f; width:130px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|1080 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. november 2024 | Janšev scenarij ali Žavbijeva prerokba: Kaj je bolj res, Janšev scenarij ali Žavbijeva prerokba? | colspan=2 align=center|Boštjan M. Turk |- | align=center|1081 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. november 2024 | Reformatorka Nika: Kako Nika Kovač reformira naše zdravstvo? | width=140|Matej Beltram | width=140|Andrej Vizjak |- | align=center|1082 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. november 2024 | Je Golob slovenski Trump: Je Robert Golob slovenski Donald Trump? | Pavel Rupar | Sebastjan Jeretič |- | align=center|1083 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. november 2024 | Množični morilec Kosta: Kako otrok postane množični morilec? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|1084 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. november 2024 | Demokrati: Komu bodo trn v peti Logarjevi Demokrati? | Lucija Šikovec Ušaj | Tino Mamić |- | align=center|1085 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. november 2024 | Živeti s Trumpom: Kako bodo ZDA, svet in Slovenija živeli z Donaldom Trumpom? | Bogomil Ferfila | Igor Lukšič |- | align=center|1086 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. november 2024 | Prosti pad Goloba: Kdo ali kaj je sklatilo Goloba na javnomnenjskih lestvicah? | Matevž Tomšič | Marko Pavlišič |- | align=center|1087 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. november 2024 | Nuklearka DA ali NE: Zakaj ne bo referenduma o JEK 2? | Jasmin Feratović | Vladimir Šega |- | align=center|1088 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. november 2024 | Bojlerska demokracija: Kaj prinašajo Demokrati v bojlersko omrežje na tržnici Svobode? | colspan=2 align=center|Igor Lukšič |- | align=center|1089 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. november 2024 | Konec woke filozofije: Je zmaga Trumpa začetek konca woke filozofije? | Boštjan M. Turk | Janez Zupan |- | align=center|1090 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. november 2024 | Bomba po pošti: Kaj imamo Slovenci s poštnim bombašem? | Dragan Marušič | Roman Vodeb |- | align=center|1091 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. november 2024 | Komu je Trump seksi: Kaj menijo seksi konservativke o Trumpu? | colspan=2 align=center|Zala Klopčič |- | align=center|1092 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|27. november 2024 | Čigav je Logar: Kam paše Anže Logar in komu sploh jemlje glasove? | Sebastjan Jeretič | Marko Pavlišič |- | align=center|1093 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|28. november 2024 | Medicina profita: Kam gre denar v našem zdravstvu? | Marko Jaklič | Andrej Vizjak |- |} === December 2024 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #2e3d65; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #2e3d65; width:90px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #2e3d65; width:130px;"|Datum !scope="col" style="background: #2e3d65; width:460px;"|Tema !scope="col" style="background: #2e3d65; width:130px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|1094 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|2. december 2024 | Nobena mama ni sama: Kaj pomeni odločitev US v zvezi z oploditvami? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|1095 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. december 2024 | Mafijske noči: Kako (ne)varna je v resnici Slovenija? | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Matevž Tomšič |- | align=center|1096 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. december 2024 | Bo Golob zdržal: Bo Golobova vlada zdržala do konca in ali bi morala? | Igor Lukšič | Boštjan M. Turk |- | align=center|1097 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. december 2024 | Bo Golob zdržal, 2. del: Bo Golobova vlada zdržala do konca in ali bi morala? | Igor Lukšič | Boštjan M. Turk |- | align=center|1098 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. december 2024 | Bogovi so padli na glavo: Zakaj je v Svobodi vse narobe? | colspan=2 align=center|Janez Zupan |- | align=center|1099 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. december 2024 | Biti gej je/ni ok: Je biti gej še ok? | Renato Volker | Marko Verdev |- | align=center|1100 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. december 2024 | Absurd športnika leta: Zakaj je absurd izbirati športnika leta? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|1101 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. december 2024 | Zamolčani izbrisani: Koga je izbrisal zakon o finančnem poslovanju podjetij? | Šime Ivanjko | Janez Mohorič |- | align=center|1102 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. december 2024 | Kažiprst Svobode: Zakaj je načelo delitve oblasti zamenjal kažiprst Svobode? | Lucija Šikovec Ušaj | Marko Pavlišič |- | align=center|1103 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. december 2024 | Bipolarna Slovenija v multipolarnem svetu: Kako se znajdemo? | Igor Lukšič | Bogomil Ferfila |- | align=center|1104 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. december 2024 | Politično leto 2024: Kaj se je dogajalo in kaj se še bo? | Sebastjan Jeretič | Matevž Tomšič |- |} === Januar 2025 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #00525e; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #00525e; width:90px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #00525e; width:130px;"|Datum !scope="col" style="background: #00525e; width:460px;"|Tema !scope="col" style="background: #00525e; width:130px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|1105 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. januar 2025 | Svobodne furije: Kaj dogaja svobodnjaškim jurišnicam? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|1106 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. januar 2025 | V kateri fazi je diktatura: V kateri fazi je diktatura Svobode? | width=140|Karin Planinšek | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|1107 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. januar 2025 | Mediji Svobode: Kako in zakaj bo RoberTina osvobodila medije? | Mirko Mayer | Peter Merše |- | align=center|1108 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. januar 2025 | Ustavimo Svobodizacijo medijev: Ali se da ustaviti Svobodizacijo medijev? | colspan=2 align=center|Zala Klopčič |- | align=center|1109 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. januar 2025 | Janša ali Golob: Primerjava vlad Janeza Janše in Roberta Goloba. | Igor Lukšič | Matevž Tomšič |- | align=center|1110 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. januar 2025 | Monetizacija oblasti: Monetizacija oblasti ali svoboda govora, katera bo močnejša? | Sebastjan Jeretič | Boštjan M. Turk |- | align=center|1111 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. januar 2025 | Ukradeni otroci: Zakaj država krade otroke in komu jih daje? | Lucija Šikovec Ušaj | Janez Zupan |- | align=center|1112 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. januar 2025 | Trumpov svet: Kako bo živeti v svetu Donalda Trumpa? | colspan=2 align=center|Igor Lukšič |- | align=center|1113 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. januar 2025 | Golob ali Kumer: Kdo bi moral odleteti zaradi omrežnine? | colspan=2 align=center|Jasmin Feratović |- | align=center|1114 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. januar 2025 | Velika koalicija DA ali NE: Je velika koalicija pri nas sploh možna? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|1115 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. januar 2025 | Davčna reforma: Kako bi naše davke porihtal eden in edini, Ivan Simič? | colspan=2 align=center|Ivan Simič |- |} === Februar 2025 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #741f5b; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #741f5b; width:90px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #741f5b; width:130px;"|Datum !scope="col" style="background: #741f5b; width:460px;"|Tema !scope="col" style="background: #741f5b; width:130px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|1116 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. februar 2025 | Kdo nam vlada: Kdo nam v resnici vlada? | width=140|Karin Planinšek | width=140|Janez Zupan |- | align=center|1117 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. februar 2025 | Kdo nam vlada 2: Kdo nam v resnici vlada, 2. del | colspan=2 align=center|Marko Pavlišič |- | align=center|1118 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. februar 2025 | Izdaja Zelenih: Zakaj je Vesna torpedirala SMS – Zelene? | colspan=2 align=center|Igor Jurišič |- | align=center|1119 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. februar 2025 | Kulturac: Psihoanaliza ob kulturnem prazniku | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|1120 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. februar 2025 | Vizija zdravja: Vizija ZZZS in našega zdravstvenega sistema | Marko Bitenc | Andrej Vizjak |- | align=center|1121 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. februar 2025 | Prvi dnevi Trumpa: Kako se je odrezal? | colspan=2 align=center|Igor Lukšič |- | align=center|1122 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. februar 2025 | Ruparjeva ofenziva: Lahko Pavel Rupar združi slovensko desnico? | colspan=2 align=center|Pavel Rupar |- | align=center|1123 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. februar 2025 | Kaj dela desnica narobe: Kaj dela slovenska desnica narobe? | Boštjan M. Turk | Janez Zupan |- | align=center|1124 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. februar 2025 | Kaj dela levica prav: Kaj dela slovenska levica prav? | colspan=2 align=center|Marko Pavlišič |- | align=center|1125 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. februar 2025 | Koga je izdal Trump? Je Trump res izdal Ukrajino, EU ali kar cel svet? | Igor Lukšič | Matevž Tomšič |- | align=center|1126 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. februar 2025 | Onlyfans!: Pornografija, ki se splača vsem? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|1127 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. februar 2025 | 10 let AV.consulting: Zgodba o uspehu, ki bi lahko bila tudi naša | colspan=2 align=center|Andrej Vizjak |- |} == Deveta sezona == {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #0093AF; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #0093AF; width:90px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #0093AF; width:130px;"|Datum !scope="col" style="background: #0093AF; width:460px;"|Tema !scope="col" style="background: #0093AF; width:130px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|1128 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. marec 2026 | Golob ali Janša: Kdo bo po volitvah vodil Slovenijo? | width=140|Boštjan M. Turk | width=140|Igor Lukšič |- | align=center|1129 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. marec 2026 | Še štiri leta Goloba?: Nam bo RoberTina vladala še štiri leta? | Bernard Nežmah | Igor Lukšič |- | align=center|1130 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|30. marec 2026 | Psihoanaliza volitev: Koga smo izvolili in zakaj? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- |} == Sklici in opombe == {{sklici|60em}} [[Kategorija:Seznami epizod]] lq3uvhcqrlphjfgel2bmxbnpvgnlay0 0 443538 6655029 6651541 2026-04-02T21:29:31Z A09 188929 +volitve 26 6655029 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec|Name=Jožica Svete|Background=solo_singer|Instrument=[[Pevec|Pevka]]|Years_active=1963–danes}} '''Jožica Svete''', [[Slovenci|slovenska]] [[Pevec|pevka]], * [[25. november]] [[1942]], [[Preserje, Brezovica|Preserje]] pod [[Krim (gora)|Krimom]]. Jožica Svete je bila najprej zabavna solo pevka, nato pa del znamenitega terceta [[Ansambel bratov Avsenik|Ansambla bratov Avsenik]] od leta 1974 do prenehanja delovanja ansambla leta 1990. == Življenje == Jožica Svete se je rodila 25. novembra 1942 v Preserjah pod Krimom. Očeta ni nikdar poznala, saj je padel med vojno. Pevski talent je po materinih pripovedovanjih podedovala po očetovi strani. V Ljubljani je pet let študirala solo petje pri profesorici Majdi Stoviček na glasbeni šoli Ljubljana Vič-Rudnik.<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=Brata Avsenik|last=Sivec|first=Ivan|publisher=Ico|year=1999|isbn=|location=Mengeš|page=|cobiss=}}</ref> Po poklicu je bila bančna uslužbenka, vendar je to delo opravljala le dve leti, dokler se ni poklicno posvetila petju – najprej kot pevka popevk, nato pri Avsenikih. Prvič je nastopila na drugem festivalu [[Slovenska popevka]] leta 1963 na Bledu s skladbo ''Zapleši twist''. Na tem festivalu se je predstavila tudi na nekaj naslednjih izvedbah s skladbama ''Zemlja pleše'' in ''Sonce sije na Portorož''. Leta 1965 je na njem izvedla skladbo ''Preprosta pesem'', za katero je [[Svetlana Makarovič]] dobila nagrado za najboljše besedilo. Publika je Svetetovo sprejela z navdušenjem. Pozneje so zanjo pisali [[Jure Robežnik]], [[Mario Rijavec]] in [[Bojan Adamič]]. Še bolj prepoznavna in priljubljena je postala z nastopanjem v televizijskih oddajah Sončna ura in Karavana zapravljivček. V slednji je nastopala tudi s pesmijo ''Resje že cvete'', ki sta jo zanjo napisala brata Avsenik, pozneje pa so jo igrali tudi v narodnozabavni različici.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|url=http://sigic.nuk.uni-lj.si/?mod=search&action=avtor&id=974|title=Jožica Svete|date=|accessdate=24. 12. 2017|website=Sigic|publisher=|last=|first=|archive-date=2017-12-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20171224213746/http://sigic.nuk.uni-lj.si/?mod=search&action=avtor&id=974|url-status=dead}}</ref> Pred pridružitvijo Avsenikom je štiri leta nastopala s spremljevalno skupino Metronomi. Večinoma so igrali v Postojni in obmorskih krajih. Nato sta jo brata Avsenik povabila k sodelovanju z njunim ansamblom. Ansambel je leta 1974 zapustil dolgoletni pevec [[Franc Koren]]. Po njegovem odhodu se je namesto dueta oblikoval tercet, tako da sta se [[Ema Prodnik|Emi Prodnik]] kot pevca pridružila Svetetova in [[Alfi Nipič]]. V ansamblu je postala najbolj prepoznavna po skladbah ''Resje že cvete'' in ''Sanjam o domovini'', ki so jo na nekaterih nastopih morali ponavljati tudi po trikrat.<ref name=":0" /> Po prenehanju delovanja Ansambla bratov Avsenik je dve leti prepevala pri [[Ansambel Igor in zlati zvoki|Ansamblu Igor in Zlati zvoki]]. Zatem je posnela solistično zabavno kaseto ''Sončne poti''.<ref name=":0" /> Deset let je živela v [[Dutovlje|Dutovljah]] pri [[Sežana|Sežani]], od leta 1983 pa živi v [[Nova Gorica|Novi Gorici]]. Nastopa le občasno.<ref name=":0" /> Leta 2026 je na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah]] nastopila kot kandidatka stranke [[Glas upokojencev Pavla Ruparja|Glas upokojencev Pavla Ruparja]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/stranka-glas-upokojencev-na-volitve-z-82-kandidati-in-zavezami-za-upokojence/774817|title=Stranka Glas upokojencev na volitve z 82 kandidati in zavezami za upokojence|date=27. 2. 2026|accessdate=27. 3. 2026|website=www.rtvslo.si}}</ref> Prejela je 54 glasov (0,17 odstotka) in ni osvojila mandata poslanke.<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2026-04-02|title=Izidi glasovanja|date=1.4.2026|publisher=Državna volilna komisija}}</ref> == Viri == {{Sklici|1}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Svete, Jožica}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Ansambel bratov Avsenik]] [[Kategorija:Slovenski pevci narodnozabavne glasbe]] [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]] m87q0x125kspolatukte6ykbvg0xzzn 0 444046 6655186 6615408 2026-04-03T07:54:01Z ARTBSA 257582 doadla sem povezavo na stran 6655186 wikitext text/x-wiki '''Delova osebnost leta''' je slovenski častni naziv in nagrada, ki ga od leta 1990 tradicionalno v novoletnem času podeljuje časnik [[Delo (časnik)|Delo]] osebnosti, ki je najbolj zaznamovala iztekajoče se leto.<ref name=Delo1>http://www.delo.si/delovaosebnost/dosedanje-delove-osebnosti-sloveniji-so-vtisnili-svoj-pecat.html, vpogled: 9. 1. 2018.</ref> Sprva so osebnost izbirali samo bralci, pozneje uredniški kolegij (1999<ref name=Delo1/>–2005<ref name=delo2009/>), danes pa uredniški kolegij predlaga deset nominirancev, nakar osebnost leta izberejo bralci.<ref name=siol1>https://siol.net/novice/slovenija/delova-osebnost-leta-je-kirurg-erik-brecelj-238017, vpogled: 9. 1. 2018.</ref> {| class="wikitable" |-takratni ! Leto !! Delova osebnost leta !! Drugi nominiranci |- | 1990 || predsednik Slovenije [[Milan Kučan]]<ref name=Delo1/> || ni bilo nominirancev, osebnost so izbrali neposredno bralci s poimenskim glasovanjem |- | 1991 || predsednik Slovenije Milan Kučan<ref name=Delo1/> || ni bilo nominirancev, osebnost so izbrali neposredno bralci s poimenskim glasovanjem |- | 1992|| predsednik Slovenije Milan Kučan<ref name=Delo1/> || ni bilo nominirancev, osebnost so izbrali neposredno bralci s poimenskim glasovanjem |- | 1993 || predsednik Slovenije Milan Kučan<ref name=Delo1/> || ni bilo nominirancev, osebnost so izbrali neposredno bralci s poimenskim glasovanjem |- | 1994 ||predsednik Slovenije Milan Kučan<ref name=Delo1/> || ni bilo nominirancev, osebnost so izbrali neposredno bralci s poimenskim glasovanjem |- | 1995 || predsednik Slovenije Milan Kučan<ref name=Delo1/> || ni bilo nominirancev, osebnost so izbrali neposredno bralci s poimenskim glasovanjem |- | 1996 || predsednik Slovenije Milan Kučan<ref name=Delo1/> || ni bilo nominirancev, osebnost so izbrali neposredno bralci s poimenskim glasovanjem |- | 1996 || predsednik Slovenije Milan Kučan<ref name=Delo1/> || ni bilo nominirancev, osebnost so izbrali neposredno bralci s poimenskim glasovanjem |- | 1997 || predsednik Slovenije Milan Kučan in predsednik ZDA [[Bill Clinton]]<ref name=Delo1/><ref name=delo2011/> || ni bilo nominirancev, osebnost so izbrali neposredno bralci s poimenskim glasovanjem |- | 1998 || [[Leon Štukelj]]<ref name=Delo1/> || |- | 1999 || domača osebnost: [[Marko Rupnik]] – slikar pater, ki je je dvorano papeževe kapele v Vatikanu prekril z več kot 600 kvadratnimi metri mozaika;<br>tuja osebnost [[Kiro Gligorov]] – makedonski predsednik, ki je svojo državo ubranil pred vojno krizo in je veliko naredil za mednarodno priznanje makedonske države in naroda<ref name=Delo1/> || ni bilo nominirancev, nagrajenca je razglasilo uredništvo |- | 2000 || domača osebnost: popotnik [[Tomo Križnar]]; <br>tuja osebnost: Sulejman Musa Rahhal – predsednik nubskega centra v Londonu in ustanovitelj Organizacije za solidarnost z Nubskimi gorami v tujini <ref name=delo2009/><ref name=Delo1/> || ni bilo nominirancev, nagrajenca je razglasilo uredništvo |- | 2001 || Domen Černuta<ref name=delo2009/> – ovčar, ki je po kamnitem plazu, ki je konec avgusta 2001 pokopal njihovo vasico, organiziral vaško skupnost, da je prebrodila najhujše in se obdržala<ref name=Delo1/>|| ni bilo nominirancev, nagrajenca je razglasilo uredništvo |- | 2002 || politik [[Janez Potočnik]] – minister za evropske zadeve, kot človek velike širine, ki zna tako tudi predstavljati Slovenijo svetu; <br>sociologinja in mirovnica [[Marta Gregorčič]] – za njeno delo z ljudmi, ki so odrinjeni na rob družbe<ref name=delo2009/><ref name=Delo1/> || ni bilo nominirancev, nagrajenca je razglasilo uredništvo |- | 2003 || filozof [[Tine Hribar]]<ref name=delo2009/> || ni bilo nominirancev, nagrajenca je razglasilo uredništvo |- | 2004 || filozof [[Gorazd Kocijančič]]<ref name=STA1>https://www.sta.si/900217/delova-osebnost-leta-2004-gorazd-kocijancic, vpogled: 9. 1. 2018.</ref><ref name=delo2009/> – za svoj celotni prevod, opombe in komentarje k prevodu Zbranih del Platona<ref name=Delo1/> || ni bilo nominirancev, nagrajenca je razglasilo uredništvo |- | 2005 || podjetnik [[Igor Akrapovič]] – kot svetovno priznani izdelovalec zahtevnih izpušnih sistemov<ref name=Delo1/><ref name=delo2009/> || ni bilo nominirancev, nagrajenca je razglasilo uredništvo |- | 2006 || v gospodarstvu [[Zofija Mazej Kukovič]] – predsednica uprave družbe [[Esotech]]; <br>v kulturi: [[Boris A. Novak]] – pisatelj in dramaturg: <br>v politiki [[Zoran Janković]] – župan Ljubljane; <br>v športu [[Petra Majdič]] – smučarska tekačica<ref name=delo2009/><ref name=Delo1/>|| Uredništvo je za vsako področje pripravilo nabor treh kandidatov oziroma kandidatk, o zmagovalcih pa so odločali bralci.<ref>http://www.delo.si/delovaosebnost/delove-osebnosti-od-1999-do-2009.html, vpogled: 10. 1. 2018.</ref> |- | 2007 || [[Borut Geršak]] – zdravnik, ki je s svojo ekipo izvedel prvo [[endoskopija|endoskopsko]] operacijo srca<ref name=delo2009/><ref name=delo2007>http://www.delo.si/novice/slovenija/dr-borut-gersak-delova-osebnost-leta-2007.html, vpogled: 9.1.2018.</ref> || [[Erik Brecelj]], [[Mihael Prevc]], [[Anica Mikuž Kos]], [[Feri Lainšček]], [[Magnifico]], [[Primož Kozmus]], [[Pedro Opeka]], [[Lučka Kajfež Bogataj]], [[Andrej Detela]]<ref name=delo2007/> |- | 2008|| [[Primož Kozmus]]<ref name=delo2009/> – olimpijski prvak v metu kladiva<ref name=siol1/> || [[Ivo Boscarol]], [[Marta Gorjup Brejc]], [[Spomenka Hribar]], [[Marko Kranjc]], [[Marko Mikuž]], [[Boris Pahor]], [[Tone Pavček]], [[Nataša Pirc Musar]] in [[Polona Samec]]<ref>http://www.delo.si/novice/slovenija/delova-osebnost-leta-2008.html, vpogled: 10. 1. 2018.</ref> |- | 2009 || [[Erik Brecelj]]<ref name=siol1/> – za razkrivanje nepravilnosti v zdravstvu<ref name=Delo1/>|| Tatjana in Matjaž Nekrep, [[Ivo Boscarol]], [[Tatjana Fink]], [[Robert Waltl]], [[Goran Vojnović]], [[Robert Koren]], [[Tina Maze]], [[Erik Brecelj]], [[Marinka Kurilić]], [[Marko Mikuž]]<ref name=delo2009>http://www.delo.si/novice/slovenija/delova-osebnost-2009.html, vpogled: 9. 1. 2018.</ref> |- | 2010 || [[Boris Pahor]] – kot enega najpogosteje omenjenih in objavljenih evropskih pisateljev in razumnikov <ref name=Delo1/>|| [[Ivo Boscarol]], Japec in Jernej Jakopin, [[Roman Jerala]], [[Matjaž Kek]], [[Uroš Macerl]], [[Petra Mato]]s in [[Aleš Pevc]], [[Neira Mikič]], [[Renata Salecl]] in [[Dejan Zavec]]<ref>https://siol.net/novice/slovenija/delova-osebnost-leta-2010-je-pisatelj-boris-pahor-411826, vpogled: 10. 1. 2018.</ref> |- | 2011 || [[Ivo Boscarol]]<ref name=delo2011>http://www.delo.si/novice/slovenija/spremljali-smo-delovo-osebnost-leta.htmlhttp://www.delo.si/novice/slovenija/spremljali-smo-delovo-osebnost-leta.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180110055014/http://www.delo.si/novice/slovenija/spremljali-smo-delovo-osebnost-leta.htmlhttp://www.delo.si/novice/slovenija/spremljali-smo-delovo-osebnost-leta.html |date=2018-01-10 }}, vpogled: 10. 1. 2018.</ref> || [[Marjan Batagelj]], [[Aleksander Doplihar]], [[Goran Klemenčič]], [[Alen Kobilica]], [[Anže Kopitar]], [[Leon Meglič]], [[Anka Lipušček Miklavič]], [[Zorko Simčič]], [[Anže Slosar]]<ref>http://www.delo.si/zgodbe/delo2020/delova-osebnost-leta-deseterica-ki-je-zaznamovala-leto-2011.html, vpogled: 10. 1. 2018.</ref> |- | 2012 || [[Ana Lukner]] – pobudnica in ustanoviteljica Anine zvezdice, fundacije za pomoč socialno ogroženim<ref name=rtv2013/> || [[Darko Đurić]], [[Robert Golob]], [[Anže Kopitar]], [[Matevž Lenarčič]], [[Dragan Mihailović]], [[Anita Ogulin]], [[Srečko Šestan]], [[Dragan Živadinov]], [[Urška Žolnir]]<ref>http://www.delo.si/delovaosebnost/dosje-delova-osebnost-2012.html, vpogled: 10. 1. 2018.</ref> |- | 2013 || [[Anita Ogulin]] – sekretarka [[Zveza prijateljev mladine|Zveze prijateljev mladine]] Ljubljana Moste-Polje za svojo nesebično pomoč in podporo številnim družinam<ref name=rtv2013>http://www.rtvslo.si/slovenija/delova-osebnost-leta-spet-dobrodelnica-tokrat-anita-ogulin/326385, vpogled: 10. 1. 2018.</ref>|| [[Tina Maze]], [[Goran Klemenčič]], [[Marko Mikuž]], [[Andrej Mrak]], [[Dušan Olaj]], [[Marinka Vovk]], [[Rok Biček]], [[Goran Dragić]] in [[Matevž Krivic]]<ref name=rtv2013/> |- | 2014 || [[prostovoljno gasilstvo|prostovoljni gasilci]]<ref>http://www.times.si/slovenija/delova-osebnost-2014-prostovoljni-gasilci--2353f5ceb97c3a2c49147edd8ffdd85b3b6f0371.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180110174632/http://www.times.si/slovenija/delova-osebnost-2014-prostovoljni-gasilci--2353f5ceb97c3a2c49147edd8ffdd85b3b6f0371.html |date=2018-01-10 }}, vpogled: 9. 1. 2018.</ref>|| [[Miha Kos]], [[Tina Maze]], [[Mitja Rotovnik]], [[Matjaž Bunc]], [[Andrej Božič]], [[CodeCatz]], [[Ahmed Pašić]], [[Ivan Šprajc]], [[Helena Žigon]]<ref>http://www.delo.si/delovaosebnost/delova-osebnost-2014-in-urednistvo-je-izbralo.html, vpogled: 9. 1. 2018.</ref> |- | 2015 || Jure Poglajen – prostovoljec, ki je na otoku [[Lesbos]]u pomagal beguncem, s pozivom v domovino pa zbral deset ton pomoči<ref>https://www.sta.si/2216549/delova-osebnost-leta-2015-je-prostovoljec-jure-poglajen, vpogled: 9. 1. 2018.</ref> || [[Jože Colarič]], [[Uroš Dokl]], [[Andrej Gnezda]], [[Imre Jerebic]], [[Edvard Kobal]], [[skupina Laibach]], [[Tina Maze]], [[Faila Pašić Bišić]], [[Ciril Zlobec]]<ref>http://www.delo.si/novice/slovenija/deseterica-nasih-junakov-izbiramo-delovo-osebnost-leta.html, vpogled: 9. 1. 2018.</ref> |- | 2016 || Milan Jakopovič – ustanovitelj in predsednik dobrodelnega društva Petka za nasmeh <ref>http://www.delo.si/novice/delovaosebnost/v-pricakovanju-delove-osebnosti-leta-2016.html, vpogled: 9. 1. 2018.</ref>|| [[Aleksander Čeferin]], [[Hubert Kosler]], tandem [[Matevž Lenarčič]] in [[Griša Močnik]], [[Komisija Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč]], [[Zvezdan Pirtošek]], [[Peter Prevc]], [[Ana Roš]], [[Tina Trstenjak]], [[Tatjana Avšič Županc]]<ref>http://www.delo.si/novice/delovaosebnost/kdo-bo-delova-osebnost-leta-2016.html, vpogled: 9. 1. 2018.</ref> |- | 2017 || [[Kozma Ahačič]] – jezikoslovec, ki je napisal novi [[slovnica|slovnici]] za osnovne in srednje šole<ref name=delo2>http://www.delo.si/novice/delovaosebnost/zacetek-leta-z-junakom-prejsnjega.html, vpogled: 9. 1. 2018.</ref> || [[Miha Blažič - N'toko]], [[Goran Dragić]], [[Andreja Gomboc]], [[Petra Greiner]], [[Bernarda Kropf]], [[Boris A. Novak]], [[Marko Pokorn]], [[Jože Šerbec]], [[Ilka Štuhec]]<ref>http://www.delo.si/novice/delovaosebnost/zacetek-leta-z-junakom-prejsnjega.html, vpogled: 9. 1. 2018.</ref> |- | 2018 || [[Uroš Ahčan]] in [[Vojko Didanovič]] – kirurga, ki sta s popolno rekonstrukcijo nosu postavila nov mejnik v estetski kirurgiji v svetovnem merilu.<ref>https://www.delo.si/novice/slovenija/delovi-osebnosti-leta-2018-sta-dr-uros-ahcan-in-dr-vojko-didanovic-137894.html, vpogled: 22. 12. 2019.</ref> || [[Alenka Artnik]], [[Jakov Fak]], [[Janja Garnbret]], [[Bernarda Gostečnik]], [[Tina Lebar]], [[Vlado Kreslin]], [[Dušan Merc]], [[Urša Zgojznik]], [[Bronja Žakelj]] |- | 2019 || [[Jadran Lenarčič]] – skoraj 15 let vodi in usmerja znanstveni potencial 500 doktorjev znanosti, ki v laboratorijih oblikujejo prihodnost države. Je eden od pionirjev in utemeljiteljev robotske kinematike, biorobotike in humanoidnih robotov.<ref>{{Navedi splet|title=Delova osebnost leta 2019 je direktor Instituta Jožef Stefan Jadran Lenarčič|url=https://www.vecer.com/slovenija/delova-osebnost-leta-2019-je-direktor-instituta-jozef-stefan-jadran-lenarcic-10113348|website=www.vecer.com|date=2020-01-09|accessdate=2020-12-08|language=sl-si}}</ref>|| [[Janez Cerar]] in [[Igor Vovk]], [[Nina Šenk]], [[Primož Roglič]], [[Ninna Kozorog]], [[Alojz Ihan]], [[Alan Hranitelj]], [[Edward Clug]], [[Lučka Kajfež Bogataj]] in [[Mladi za podnebno pravičnost]], [[Andrej Razdrih]] in [[Gojko Zalokar]] |- |2020 |[[Mario Fafangel (zdravnik)|Mario Fafangel]]<ref>https://www.delo.si/novice/slovenija/nocoj-komu-smo-zaupali-komu-verjeli/, vpogled: 8. 1. 2021.</ref> |[[Bojana Beović]], Mario Fafangel, [[Darko Brlek]], Andrej Janež, [[Jure Knez]], [[Dušan Mramor]], [[Tadej Pogačar]], Luka Renko, [[Ana Roš]], [[Andrej Šter]], Tatjana Lejko Zupanc, Tomaž Rodič in Iztok Kramberger<ref>{{Navedi splet|title=Kdo bo Delova osebnost leta 2020?|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/kdo-bo-delova-osebnost-leta-2020/|website=www.delo.si|accessdate=2020-12-08|language=sl-si|date=7. december 2020|publisher=|last=|first=}}</ref> |- |2021 |[[Aleksander Čeferin]]<ref>{{Navedi splet|title=Delova osebnost leta je Aleksander Čeferin|url= https://www.24ur.com/novice/slovenija/delova-osebnost-leta-je-aleksander-ceferin.html |website=www.24ur.com|accessdate=6. 1. 2022|language=sl-si|date=6. januar 2022}}</ref> |[[Barbara Štrukelj]], [[Nika Kovač]], [[Tadej Pogačar]], [[Ema Kugler]], [[Roman Jerala]], [[Zdenka Mrak]], [[Alojz Ihan]], [[Matjaž Jereb]] in [[Samo Zver]]<ref>{{Navedi splet|title=Delova osebnost leta 2022: Marjan Pipenbaher|url=https://www.delo.si/delova-osebnost-leta/pogum-trma-in-boj-za-pravo-stvar/|website=www.delo.si|accessdate=2021-12-07|language=sl-si|date=12. 1. 2023}}</ref> |- |2022 |[[Marjan Pipenbaher]] − gradbeni inženir, ki je projektiral [[Pelješki most]]<ref name=delo22/> |Simon Vendramin in Stanko Močnik, [[Inštitut 8. marec]], [[Ivo Boscarol]], [[Maruša Bradač]], Matjaž Šerkezi, [[Živa Ploj Peršuh]] in Tomo Peršuh, [[Urša Bogataj]], [[Robert Golob]], [[Nataša Pirc Musar]]<ref name=delo22>{{Navedi splet|title=Pogum, trma in boj za pravo stvar|url=https://www.delo.si/delova-osebnost-leta/delova-osebnost-leta-2022-marjan-pipenbaher/|website=www.delo.si|accessdate=1. 4. 2023|language=sl-si|date=7. december 2021}}</ref> |- |2023 | [[Romana Lesjak]] – županja [[Črna na Koroškem|Črne na Koroškem]] (zlasti zaradi njene aktivne vloge med [[Poplave v Sloveniji (2023)|poplavami v Sloveniji]])<ref name=delo23>{{Navedi splet|title=Delova osebnost leta 2023 je Romana Lesjak|url=https://www.delo.si/delova-osebnost-leta/in-delova-osebnost-leta-2023-je/|website=www.delo.si|accessdate=11. 1. 2024|language=sl-si|date=10. januar 2024}}</ref> | [[Srečko Šestan]], [[Tatjana Bobnar]], [[David Zupančič]], [[Katja Stergar]], [[Tadej Pogačar]], [[Uroš Ocepek]], [[Matjaž Kek]], [[Rok Fazarinc]], [[Ana Roš Stojan|Ana Roš]]<ref name=delo23/> |- | 2024 | [[Samo Zver]] − vodja kliničnega oddelka za hematologijo v UKC Ljubljana (za opozarjanje na nepravilnosti v zdravstvu)<ref name=delo24/> | [[Bojan Cvjetićanin]], [[Blaž Brodnjak]], [[Sonja Prosenc]], Maja Plaz, Tilen Genov, [[Janja Garnbret]], [[Tadej Pogačar]], Špela Miroševič, [[Goran Dragić]]<ref name=delo24>{{Navedi splet|title=Delova osebnost leta 2024 je Samo Zver|url=https://www.delo.si/delova-osebnost-leta/delova-osebnost-leta-2024|website=www.delo.si|accessdate=9. 1. 2024|language=sl-si|date=9. januar 2025}}</ref> |- | 2025 | [[Nika Kovač]] − direktorica [[Inštitut 8. marec|Inštituta 8. mare]]c in koordinatorica kampanje »[[Moj glas, moja izbira]]«, prve evropske državljanske pobude, ki jo je podprl evropski parlament<ref name=delo25/> | [[Peter Wostner]], [[Tom Potokar]], [[Samo Curk]], [[Gregor Božič]], [[Domen Prevc|Domen]] in [[Nika Prevc]], Teja Potočnik, Nick Vovk, [[Patricija Verdev]] in [[Anja Petek]], [[Irena Žagar]]<ref name=delo25>{{Navedi splet|title=Delova osebnost leta 2025 je Nika Kovač|url=https://www.delo.si/delova-osebnost-leta/nocoj-slavnostna-razglasitev-delove-osebnost-leta-2025|website=www.delo.si|accessdate=15. 1. 2026|language=sl-si|date=14. januar 2026}}</ref> |} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Slovenske nagrade]] [[Kategorija:Nagrade, ustanovljene leta 1990]] 6j3mjhklcpl9b7ny9pmkakfej21u9zr 0 446006 6654947 6456373 2026-04-02T16:51:02Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654947 wikitext text/x-wiki {{Infobox protected area | name = Burren | alt_name = ''Boireann'' | iucn_category = | photo = Burren 0513.JPG | photo_alt = | photo_caption = Kraška pokrajina Burrna | photo_width = | map = Irska | map_alt = | map_caption = Lega narodnega parka Burren | map_width = | relief = | label = Narodni park Burren (Mullaghmore) | label_position = | mark = | marker_size = | location = grofija Clare, [[Irska]] | nearest_city = Galway | coordinates = {{koord novi|53.007|N|9.002|W|type:landmark_region:IE|display=inline,title}} | area_ha = 25000 | designation = | authorized = | created = | established = | designated = | visitation_num = | visitation_year = | visitation_ref = | governing_body = | administrator = | operator = | owner = | website = | url = | child = | embedded = }} '''Burren''' (irsko ''Boireann'', kar pomeni 'velika skala') je okoljsko pomembna regija v severozahodni grofiji Clare na [[Irska|Irskem]], v kateri prevladuje ledeniško preoblikovan [[kras]] (ali včasih glaciokras<ref name="BurrenNP_Geol">[https://www.burrennationalpark.ie/geology] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180501065531/http://www.burrennationalpark.ie/geology |date=2018-05-01 }} Burren National Park - Geology – »Burren je med najlepšimi primeri ledeniške-kraške pokrajine na svetu. Vsaj dve ledeni dobi sta znani na območju Burrena.«</ref>). Odvisno od opredelitve meri 250 km² do 560 km². Ime se najpogosteje nanaša na območje znotraj kroga vasi Ballyvaughan, Kinvara, Tubber, Corofin, Kilfenora in Lisdoonvarna. Del Burrna je [[narodni park]], najmanjši od šestih narodnih parkov na Irskem, medtem ko sta celotno območje Burrna in sosednje ozemlje z [[Moherski klifi|Moherskimi klifi]] del [[Geopark Burren in Moherski klifi |geoparka]]. == Obseg == Medtem ko se ime na splošno uporablja za apnenčasto višavje severozahodne grofije Clare, točen obseg območja ni jasno opredeljen in se geološko širi v [[grofija Galway|grofijo Galway]]. Omejujeta ga [[Atlantski ocean]] in zaliv Galway, sem pa spadajo tudi [[Aranski otoki]].<ref name="Explore">{{navedi knjigo|last=Cunningham|first=George|title=Exploring the Burren|url=https://archive.org/details/exploringburren0000cunn|publisher=Town House and Country House, Dublin|year=1998|isbn=0-946172-59-5|page=}}</ref> V skladu z eno od opredelitev se Burren razteza južno do črte obalnega letovišča Lahinch do Corofina in je na vzhodu omejen s črto približno od Kinvare do samostana Kilmacduagh blizu Gorta, kar vključuje mesto Ennistymon in Moherske klife. ''Program Burren'' na primer opredeljuje regijo tako, da se razteza v planote Gort, ki med drugim zajema park Coole in presihajoča jezera (''turlough'') okoli njega, na jugu pa se razteza do Ruana in Crusheena, na jugozahodu meji na Doolin, Lisdoonvarno, Kilfenoro in Corofin. Tako se navedena velikost Burrna giblje med okoli 250 kvadratnih kilometrov (osrednji del izpostavljenega apnenca) do 360 kvadratnih kilometrov (vsi predeli apnenca) in 560 kvadratnih kilometrov (s približno 200 kvadratnih kilometrov nižavja). Približno 60 % višavja ima tlak iz apnenca.<ref name="NPH">{{navedi splet|url=http://www.burrennationalpark.ie/history|title=Burren National Park History|publisher=National Parks and Wildlife Service|date=|first=|last=|accessdate=28 December 2016|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160930092125/http://www.burrennationalpark.ie/history|archivedate=30 September 2016|df=}}</ref> == Podnebje == Burren ima nenavadno zmerno [[podnebje]] za zahodno Irsko. Povprečne temperature so od 15 °C v juliju, 4 do 6 °C januarja, medtem ko temperatura tal običajno ni nižja kot 6 °C (razen konec leta 2010, ko je bilo daljše obdobje snega). Ker trava raste, ko se temperatura dvigne nad 6 °C, to pomeni, da ima Burren (kot sosednji Aranski otoki) enega najdaljših letnih časov na Irskem ali v Veliki Britaniji, zato je tu pestra in bogata rast rastlin.<ref name="EFNCPclimate">European Forum on Nature Conservatism and Pastoralism: [http://www.efncp.org/hnv-showcases/ireland-the-burren/the-burren/facts/ The Burren - Facts] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180125015321/http://www.efncp.org/hnv-showcases/ireland-the-burren/the-burren/facts/ |date=2018-01-25 }}</ref> Območje ima približno 1525 milimetrov letnih količin padavin (več kot dvakrat več kot v vzhodni Irski) s povprečno stopnjo nad 160 milimetrov mesečno od oktobra do januarja. Konec maja je najbolj sončno, pa tudi najprimernejše obdobje za ogled cvetja s svišči in velesami. Edmund Ludlow je med boji proti gverilcem v Burrnu leta 1651/52 izjavil: ''(Burren) je dežela, v kateri ni dovolj vode za utopitev človeka, ni dovolj lesa, da bi ga obesili, niti zemlje, da bi ga pokopali ... ... in vendar je njihovo govedo zelo debelo, saj je trava, ki raste na tej zemlji med skalami, ki so iz apnenca, zelo sladka in hranljiva.'' == Geologija == [[File:The Burren in the evening sun.JPG|thumb|225px|right| Burren ob sončnem zahodu]] [[Image:Burren karst.jpg|thumb|Kraško hribovje Burrna]] [[File:The Burren (2002).jpg|thumb|225px|right|Škraplje in kraško površje]] === Stratigrafija === Območje je nastalo iz debelega zaporedja [[sedimentne kamnine|sedimentnih kamnin]], večinoma [[apnenec|apnencev]], pa tudi [[peščenjak]]ov, muljevcev in meljevcev. Vse trdne kamnine, ki so izpostavljene na površini, so iz [[karbon]]a, na globini pa so stari rdeči peščenjaki [[Devon (geološka doba)|devonske]] starosti, ki nato prekrivajo skale nižje [[paleozoik|paleozojske]] dobe. Na površini na tem območju ni vidnih nobenih predkarbonskih kamnin. Apnenec, ki izvira iz viselske dobe zgodnjega karbona, je nastal kot usedlina v tropskem morju pred približno 325 milijoni let. Sloji vsebujejo fosilne [[korala|korale]], [[morske lilije|kriinoide]], [[morski ježki|morske ježke]] in [[amoniti|amonite]]. Ta postelja apnenca je debela do 800 metrov. Na severu in zahodu leži na polici Galwayevega [[granit]]a, ki je podpiral zgornje plasti, kar je preprečilo premike, ki so ustvarili "zasukane" hribe Knockanes in Mullaghmore. Apnenec se razprostira tudi pod zalivom Galway do Aranskih otokov in na vzhodu do Gortove planote. Kasneje v karbonu (približno 318 milijonov let) sta apnenec prekrila temnejši pesek in blato, ki se je kasneje spremenilo v vrsto [[skrilavec|skrilavca]] (spodnji clarski skrilavec) in peščenjaka (zgornji millstone grit). Te plasti so dosegle debelino do 330 metrov v severnem delu Clare. Ti zgornji sloji so ščitili spodaj ležeči apnenec pred erozijo več milijonov let, preden so jih večinoma odstranili [[ledenik]]i, razen na jugozahodu, kjer še vedno segajo od Doolina do Slieve Elva, Lisdoonvarna, Kilfenora in zahodne obale jezera Inchiquin. Otok iz skrilavca je hrib Poulacapple, jugozahodno od Ballyvaughana, kjer se na vrhu neprepustnih slojev skrilavca oblikuje višavje. Lokalno geološko zaporedje sestavljajo naslednje formacije, od katerih so nekatere razdeljene na različne člane. Najmlajše skale so na začetku seznama, najstarejše na dnu. Prve tri navedene so namurske starosti in so mešanica muljevcev, peščenjakov in meljevcev, preostanek pa so apnenci viselske starosti. * osrednja skupina Clare * formacija Gull Island * formacija Clare Shale * formacija Slievenaglasha ** člen Lissylisheen ** člen Ballyelly ** člen Fahee North ** člen Ballinyja * Burrnova formacija ** člen Ailwee ** člen Maumcaha ** člen Hawkhill ** člen Fanore ** člen Black Head * formacija Tubber ** člen Finavarra ** člen katedrale ** člen Newtown ** člen Fiddauna ** člen Cregmahon === Kvartar === V poznejšem [[kvartar]]nem obdobju (z začetkom pred milijonom let) je nastala večja [[denudacija]]. Ledeniki so se po regiji večkrat širili in se umikali. Od zadnjih dveh obdobij je bila prva izrazitejša in je zajela ves Burren. Zadnja rast ledenega pokrova je bila bolj omejena in je vplivala samo na vzhodni Burren. Posledica tega je, da je Burren med najboljšimi primeri ledeniško preoblikovane kraške pokrajine na svetu. Učinki zadnjega ledeniškega obdobja (Midlandian) so najbolj dokazljivi, saj je led med to poledenitvijo prekrival Burren. Učinek zgodnejše zakrasitve (erozija raztapljanja) je bil odpravljen z zadnjo ledeno dobo. Kakršna koli površinska zakraselost, ki jo je zdaj videti, je nastala pred približno 10.000 leti in burrenski kras je geološko zelo mlad. Procesi raztapljanja so razširili in poglobili škraplje apnenčastega tlaka. Obstoječe linije stikališč v skali (vertikalne razpoke) prispevajo k nastanku obsežnih razpok, ločenih s škrapljami. Zakrasela formacija olajša nastanek podzemne drenaže. Ta je ustvarila številne jamske sisteme, od katerih je bilo raziskanih več kot 50 kilometrov. Najdostopnejša je jama Aillwee. Zaradi omenjenih procesov je v regiji zelo malo trajnih površinskih rek. Caher, ki teče v morje pri Fanoru, je ena najbolj stabilnih. Nekatere velike doline, ki večinoma tečejo v smeri jug proti severu, so še danes vidne in so ostanki predglacialnih rečnih dolin. Reke so izginile s površine, ko so bile zgornje plasti kamna odstranjene. Druge značilne lastnosti Burrna so zaprte približno okrogle depresije brez površinskih odprtin za vodo (imenovane ''[[kraško polje|polje]]''). Okoli 100 jih obstaja, večinoma so v vzhodnem Burrnu. Najopaznejša so polja Kilcorney, Poulawilan, Caherconnel in Carran, ki se običajno raztezajo od severovzhoda do jugozahoda. Največja je depresija Carran, dolga več kot dve milji, široke miljo in globoka več kot 200 čevljev. Tu so predglacialne reke na območju najprej erodirale zgornje plasti in začele raztapljati izpostavljeni apnenec. Nastalo je nekaj manjših jam (na primer Glen Clab). Ledeniki so na tlaku odlagali tudi številne granitne in apnenčaste [[balvan]]e. Včasih so bili na drugi strani zaliva Galway. Granitni balvani so večinoma na severu Burrna. Zadnji ledeni pokrov je prišel s severovzhoda in večinoma odlagal apnenčaste balvane. Na griču Slieve Elva so danes vidni na nadmorskih višinah do 300 metrov. Značilno terasiranje hribov je nastalo, ko so se navpični sklepi izsušili in so veliki bloki apnenca razpadli ter bili dodatno erodirani. Proti koncu ledene dobe so se ledeniki za nekaj časa končali v Fanoru. Takrat sta se griču Slieve Elva in Knockauns dvignila nad okoliškimi ledenimi polji. Doline, ki so obrnjene proti zalivu Galway, so se močno razširile zaradi delovanja ledu, najprej ko se je led preselil južno od Connemare in potem ko je ledeniška voda iskala odtok. Ko se je led končno umaknil, je zapustil [[morena|moreno]] v dolinah in značilne [[drumlin]]e (večina jih je na vrhu skrilavca in peščenjaka na jugu). Dolina Caher je bila skoraj zadušena z odloženim peskom in kamenjem, prav tako pa se je naslanjal proti zahodnim pobočjem Slieve Elve. Ta zaščitni sloj sedimenta je znova omogočil, da so možni lokalni površinski tokovi. Danes je najvišja točka višavja na griču Slieve Elva, ki je pokrit s skrilavcem, 345 metrov nad morsko gladino.<ref name="JourneyWest">{{navedi knjigo|last=Cunningham|first=George|title=Burren Journey West|url=https://archive.org/details/burrenjourneywes0000cunn|publisher=Shannonside Mid Western Regional Tourism Organisation|year=1980|isbn=0-9503080-2-1|page=}}</ref> == Tip pokrajine in habitati == Poleg tlaka iz apnenca so pomembnejši pokrajinski tipi, ki zagotavljajo [[habitat]]e za rastlinstvo in živalstvo, med njimi apnenčaste resave, suhi apnenčasti travniki, apnenčasti (kalcinirani ali okameneli) izviri, presihajoča vodna telesa, ki se imenujejo [[turloughs]], [[barje|barja]], trstičevje, jezera, mokri travniki, grmičevje in svetel gozd ter nevtralni in izboljšani travniki.<ref>{{navedi splet|url=http://burrenprogramme.com/the-burren/habitats/|title=Habitats|publisher=|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180124005748/http://burrenprogramme.com/the-burren/habitats/|archivedate=2018-01-24|df=}}</ref> == Rastlinstvo in živalstvo == [[File:Burren Flora 24 Early Purple Orchid (3585561235).jpg|thumb|Kukavica (Orchis mascula)]] [[File:Dryas octopetala (3586050338).jpg|thumb|Alpska velesa]] === Rastlinstvo === Burren je znan po svoji izjemni sestavi rastlin in živali, tu raste več kot 70 % irskih vrst rož.<ref name="Burrenbeo Conservation">Clare, The Burrenbeo Trust: [https://burrenbeo.com/the-burren/conservation/ The Burren - Conservation] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180123072636/https://burrenbeo.com/the-burren/conservation/ |date=2018-01-23 }}</ref> Območje zaradi nenavadnega okolja omogoča rast arktičnim, sredozemskim in alpskim rastlinam. Številne so redke irske vrste, od katerih so nekatere endemične. Druge se pojavljajo na podobnih kraških območjih v zahodni Irski. Značilne rastline so trava bilnica (''Festuca indigesta''), ki so jo videli leta 1949, ''Arenaria norvegica'' pa je bila označena le enkrat, leta 1961. Dve od 24 vrst [[regrat]]ov, najdenih tukaj, sta praktično edinstveni za Burren. 23 od 28 vrst [[kukavičevke|kukavičevk]], najdenih na Irskem, raste v Burrnu, vključno s [[Fuchsova prstasta kukavica|Fuchsovo prstasto kukavico]] (''Dactylorhiza fuchsii subsp. Okellyi'').<ref name="Roden">{{Citation | last =Roden| first =Cilian| contribution =The Burren Flora| year = 2001|title =The Book of the Burren|editor-last1 =O'Connell |editor-first1 =J.W. |editor-last2 =Korff | editor-first2 =Anne|volume = |pages =31-41|place = |publisher =Tir Eolas | id = }}</ref> [[Škraplja |Škraplje]] (razpoke v apnencu) zagotavljajo vlažno zavetje, ki omogoča rast številnim rastlinam, vključno s pritlikavim grmičevjem. Kjer je površina apnenčastega tlaka razbita v gramozu, je mogoče najti veliko trdnejših arktičnih ali alpskih rastlin, medtem ko je apnenčast tlak, ki je pokrit s tanko plastjo zemlje, poraščen s travo in zelnatimi rastlinami. Med cvetjem je znan [[spomladanski svišč]], alpska rastlina s svetlo modrimi cvetovi, ki jih državna turistična organizacija Failte Ireland uporablja kot simbol za območje. Tu so še irske orhideje (''Neotinea intacta'') in krvavordeča krvomočnica (''Geranium sanguineum''). Med številnimi drugimi cvetovi so [[piramidasti pilovec]] (''Anacamptis pyramidalis''), ''Platanthera chlorantha'', ''Neotinea maculata'' in alpska velesa (''Dryas octopetala''). V apnenčastih škrapljah je okoli 24 vrst praproti, kot so sredozemski venerini laski (''Adiantum capillus-veneris''). Kisloljubne rastline, kot je jesenska vresa (''Calluna''), rastejo dobro na obližih kisle šote, ki jo učinkovito izolira od apnenčeve podlage. === Živalstvo === Med več kot 30 vrstami metuljev in vešč, najdenih na Irskem, le dveh ni v Burrnu. Pomembni insekti so metulji: pomladni tratar (''Boloria euphrosyne''), ''Thecla betulae'', [[travniški postavnež]] (''Euphydryas aurinia'') in [[navadni frfotavček]] (''Leptidea sinapis''); vešče, (''Calamia tridens'', ki je samo tu na Irskem), ''Gnophos dumetata'' in ''Zygaena purpuralis''; [[trepetavke]] ''Doros profuges'' in vodni hrošč ''Ochthebius nilssoni''. Ta zadnja vrsta je znana na samo petih krajih na svetu, na severu Švedske in na štirih [[lapor]]nih jezerih v Burrnu. Burren je eno glavnih vzrejnih območij na Irskem za [[kuna zlatica|kuno zlatico]]. Tu so tudi [[jazbec]]i, [[Navadna lisica |lisice]] in [[Velika podlasica|hermelini]]. Na pobočjih Burrna so črede divjih koz.<ref name="Arcy">{{Citation | last =D'Arcy| first =Gordon| contribution =The Wildlife of the Burren| year = 2001|title =The Book of the Burren|editor-last1 =O'Connell |editor-first1 =J.W. |editor-last2 =Korff | editor-first2 =Anne|volume = |pages =47-58|place = |publisher =Tir Eolas | id = }}</ref> Vseh sedem vrst [[Netopirji |netopirjev]] na Irskem je mogoče najti v Burrnu. [[Evrazijska vidra]] živi vzdolž obale, tudi sivi tjulnji, rjave pliskavke, delfini in morski psi, ki so lahko predvsem pri Black Head in na različnih predelih Moherskih klifov. V Burrnu je tudi veliko vrst ptic: vrana in krokar, [[sokol selec]], [[postovka]], različni galebi, navadna lumna, mala njorka, viharniki, mormoni in [[vranjek]]. == Zgodovina == [[File:Burren Landscape 2.jpg|thumb|225px|right|Burren z zalivom Galway v ozadju]] === Prazgodovina === [[File:Poulnabrone_Portal_Tomb_640x480.jpg|thumb|Poulnabronska portalna grobnica]] Analiza cvetnega prahu kaže, da je bil v [[mezolitik]]u med 8000 in 7000 pr. n. št. Burren videti povsem drugače kot danes, pri čemer je bila večina višavja pokrita z mešanico listavcev, borovcev in tise. Ni še jasnih dokazov o mezolitskih naseljih na tem območju. Na obrobju regije, blizu jezera Inchiquin in v tako imenovani Doolin Axe Factory, so odkrili kamnite predmete, ki lahko izvirajo iz mezolitika. So pa v [[neolitik]]u okoli 4000 pr. n. št. naseljenci začeli spreminjati pokrajino s krčenjem gozdov, verjetno s čezmerno pašo in požiganjem ter z gradnjo kamnitih zidov. Ti ljudje so prav tako gradili [[megalit]]e, kot je portalna grobnica [[Poulnabronski dolmen]], ter kraljeve grobnice v Teergoneanu (blizu Doolina) in Ballyganner (blizu Noughavala). Na območju Burrna je približno 70 megalitskih grobnic, več kot polovica vseh teh struktur v Claru.<ref name="Arch">{{navedi knjigo|last=Carthy|first=Hugh|title=Burren Archaeology|url=https://archive.org/details/burrenarchaeolog0000cart|publisher=The Collins Press|year=2011|isbn=9781848891050|page=}}</ref><ref name="Waddell">{{Citation | last =Waddell| first =John | contribution =The First People - the Prehistoric Burren| year = 2001|title =The Book of the Burren|editor-last1 =O'Connell |editor-first1 =J.W. |editor-last2 =Korff | editor-first2 =Anne|volume = |pages =59-76|place = |publisher =Tir Eolas | id = }}</ref> Najštevilnejša vrsta prazgodovinskih struktur (razen kamnitih zidov) v Burrnu je poznoneolitski/ zgodnjebronasti grob, ki je datiran v obdobje 2500−2000 pr. n. št. Takih je na tem območju okoli 90 %. Veliko jih je na Roughan Hillu v bližini Kilnaboya, v Parknabinnii in Creevaghu. Druge so v Gleninsheenu, Berneensu (Rathborney) in Poulaphuci (Carran). Veliki kamniti kupi so na številnih gričih, kot je Poulawack Cairn, in prav tako izvirajo iz tega obdobja. Gospodarstvo v tistem času je verjetno temeljilo na pastirskem kmetijstvu v precej manjših skupinah. Kot je še danes, je bilo govedo pozimi preseljeno v gorske lope, kar omogoča letno pašo. Dokaze o [[Kultura zvončastih čaš|kulturi zvončastih čaš]] so našli na Roughan Hillu, a na splošno je bilo najdenih nekaj znakov dejanskih naselij neolitskih ljudi. Morda je to posledica tega, da so bile njihove strukture slabo zgrajene (iz lesa ali drugih nestalnih vrst materiala). Med [[bronasta doba|bronasto dobo]] so domačini zgradili veliko ''fulachtai fiadh'' – ognjišč, več kot 300 ostankov je ohranjenih v regiji. Njihova natančna vloga še vedno ni znana, vendar so verjetno na njih z ognjem segrevali vodo za kuhanje, pivovarstvo ali kopanje. V nasprotju s količino najdenih arheoloških dokazov se je prebivalstvo Burrna verjetno občutno zmanjšalo med poznim neolitikom in ob koncu bronaste dobe. To je bilo verjetno v glavnem posledica sprememb v podnebju, morda povezano z vulkanskim izbruhom, znanim kot Hekla 4. Ob koncu 3. tisočletja pr. n. št. so padle temperature in podnebje je postalo bolj neugodno. Močne padavine so povzročale resno erozijo tal v gorskih območjih. So dokazi, da je bila v srednji in pozni bronasti dobi večina talnega pokrova nad apnenčastim krasom dejansko odstranjena. To zmanjšanje površine plodnih zemljišč je pritiskalo na število prebivalcev. Gradnja novih kamnitih zidov se je v glavnem končala − obstaja vrzel o gradnji med poznim neolitikom/zgodnjo bronasto dobo in zgodnjim krščanskim obdobjem. Do konca bronaste dobe je bilo višavje v glavnem izpraznjeno. Kljub temu pa sta najdba na severu hriba Mooghaun v bližini mesta Newmarket-on-Fergus, odkritje zlate bronastodobne ovratnice v mestecu Gleninsheen dokazala, da je tu (vsaj začasno) živela družba iz pozne bronaste dobe, ki je bila bogata, mobilna in dobro povezana s trgovskimi mrežami drugih regij. Podobno kot v mnogih krajih Irske so železnodobne lokacije redke. To je lahko posledica uporabe bivališč, ki niso pustila trajnih sledi (lesene stavbe ali celo šotori). Nekatere okrogle strukture lahko imajo dejansko izvor v železni dobi, vendar pa je bilo malo izkopanih. Tiste, ki so jih raziskovali, kot so Cahercommaun, Caherconnel, Cahermore ali Ballyallaban, veljajo za zgodnje srednjeveške ali poznejše. Velik zagoneten Turlough Hill (Oughtmama) je lahko železnodoben ali zgodnejši. Posamezne regionalne ugotovitve tega obdobja so omejene na nekaj bronastih konjskih uzd, ki so bile odkrite blizu Corofina in Ballyalla (Kilshanny). === Srednji vek === [[File:Ucht Máma Middle and West Churches NW 2015 09 02.jpg|thumb|Zgodnja krščanska cerkev v Oughtmami]] [[File:Corecomroe Abbey Ruhende Statue.jpg|thumb|Grobnica in svetišče v samostanu Corcomroe s kipom Conorja O'Briena, kralja Thomonda]] V železni dobi in v zgodnjih srednjeveških časih je regijo nadzirala družina ali pleme, znano kot ''Corco Modhruadh'', kar pomeni "seme" ali "ljudje iz Modhruada". V tistem času so bili eno od desetine manjših plemen na tem območju, ki so zasedli manjše območje (''tuath'') in so se družili na skupnih rodovnih srečanjih ali praznovanjih mitov. Do prihoda krščanstva se je njihovo ozemlje nekoliko zmanjšalo, kar je kasneje postalo baronija Burren in Corcomroe, pa tudi nekateri deli baronije Inonyquin. V 5. in 6. stoletju je regiji z Aranskih otokov vladala ''Eóganacht Árann'', nepomembna veja dinastije [[Eóganacht]] iz Munsterja. Zgodovina teh let je negotova, toda po padcu ''Eóganachta Árann'' je lokalni ''Corco Modhruadh'' verjetno prišel pod nadzor ''[[Uí Fiachrach Aidhne]]'', plemena iz današnjega južnega Galwaya, ki je uspevalo v 7. stoletju. Lokalna plemena so bila nato verjetno podrejena ''Eóganacht Locha Léiunu'', dokler njihov vpliv ni upadel v začetku 9. stoletja. Ali je ''Corco Modhruadh'' še vedno obstajal kot posebna skupina, je negotovo, saj sta si bila s sosedi ''Corcu Baiscindi'' morda enakovredna ali so ju osvojili ''Déisi Tuisceart'' iz vzhodnega Clara, ki je leta 744 zmagal v močni bitki proti ''Corco Modhruadhu''. Do 9. stoletja je bil ''Corco Modhruadh'' odrinjen v Burrensko višavje. Območje Burrna je pomembno zaradi več verjetnih "zgodnjih" (npr. pred 12. stoletjem) cerkvenih ali samostanskih lokacij. Med njimi so Kilfenora, Kilnaboy, Temple Cronan in cerkve Oughtmama. Širše območje Burrna bi vključevalo tudi samostan Dysert O'Dea blizu Corofina in Kilmacduagha. Veliko trdnjav (''cashel''), od katerih je bilo skoraj 500 odkritih v Burrnu (od približno 45.000 na Irskem), nakazuje tudi prisotnost precejšnjega (zgodnjega) srednjeveškega prebivalstva, ki je te cerkve vzdrževalo in uporabljalo. Ob koncu prvega tisočletja se je ljudstvo ''Dál gCais'' razširilo v regijo kljub uporu prvotnih družin Uí Lochlainn in O'Conor. Kasnejša regionalna prevladujoča dinastija O'Brien je sledila njihovemu izvoru. Dokazi o [[Vikingi|Vikingih]] v regiji niso zadovoljivi. Naselili so se v [[Limerick]]u, vendar so v Burrnu našli samo nekaj predmetov skandinavskega oblikovanja, ki so bili večinoma iz Cahercommauna, ki je bil takrat glavni izdelovalec volne. Vikinška puščica je bila najdena v okrogli strukturi, v bližnji jami Glencurran pa je bila odkrita vikinška ogrlica (verjetno iz leta 820 do 850). Konec 12. ali v zgodnjem 13. stoletju so na območje prišli [[Cistercijani|cistercijanski]] menihi in ustanovili opatijo ''Sancta Maria de Petra Fertili'' (Sveta Marija na rodovitni skali), zdaj znana kot Corcomroe. V 12. stoletju je bilo območje ''Corco Modhruadh''/Corcomroe razdeljeno v novo ustanovljeno kilfenorsko škofijo, 13 župnij, cerkev v Kilfenori pa je postala stolnica. Tudi v 12. stoletju je bilo območje Corcomroe razdeljeno za upravne namene v dve: ''Corco Modhruadh Iartharach'' (zahodni Corcomroe) in ''Corco Modhruadh Oirthearach'' (vzhodni Corcomroe), znan tudi pod imenom Boireann, ki je v poznem 16. stoletju postal angleška upravna baronija Corcomroe in Burren. Konec srednjega veka je bila težka doba za ljudi na tem območju. Podobno kot v Evropi je regija trpela zaradi velike [[lakota|lakote]] (1315−17) in [[črna smrt|črne smrti]]. Poleg tega je so se spopadali gelski gospodarji zaradi družbenogospodarskega nazadovanja regije. To se je kazalo tudi v regionalni prekinitvi velikih gradbenih projektov v 13. in 14. stoletju. === Zgodnja moderna doba === Dolgo časa niso anglonormanski vdori na Irsko posebej vplivali na regijo. Že med bitko pri Dysert O'Dea leta 1318 so se nekateri lokalni klani povezali, da bi lažje premagali normansko vojsko, ki jo je vodil Richard de Clare. Ljudje in njihovi vladarji so tako še naprej živeli v utrjenih hišah, pogosto v trdnjavah, in večinoma ohranjali svojo gelsko kulturo. Znana je zgodnjeirska pravna šola v O'Davoransu pri Cahermacnaghtnu ali MacClancys v Doolinu. Šele v 15. in 16. stoletju so postali [[Stanovanjski stolp|stanovanjski stolpi]], kot so vidni danes pri gradovih Newtown, Shanmuckinish, Doonagore ali Ballinalacken, razširjeni. Normanskih gradov, kot je grad v Quinu, v Burrnu ni bilo. T. J. Westropp je prešteval ostanke okrog 70 stolpov v baronijah Inchiquin, Corcomroe in Burren, od katerih jih je v slednjem 21. Samo približno polovica se je ohranila v 21. stoletju. Porazdelitev stanovanjskih stolpov kaže, da so bili zgrajeni blizu meja baronij, ki so predstavljale tudi meje ozemelj, ki so jih nadzirali klani ali družine. 11 od 21 stolpov v baroniji Burren je 1 km od svojih meja.<ref name="Gosling2">{{Citation|last =Gosling|first =Paul|contribution =The Burren in Medieval Times|year = 2001|title =The Book of the Burren|editor-last1 =O'Connell|editor-first1 =J.W.|editor-last2 =Korff|editor-first2 =Anne|volume = |pages =119-34|place = |publisher =Tir Eolas|id = }}</ref> Klan O'Loughlin (Ó Lochlainn) je vladal ''Boireannu'' do sredine 17. stoletja iz svojega glavnega doma na gradu Gregans (stanovanjski stolp). Vodja družine je bil pozneje znan kot burrenski princ (Prince of Burren). Člani klana so bili pokopani v družinski grobnici ob oltarju samostana Corcomroe. Njihovi sorodniki, O'Conorji (Ó Conchubhair), so vladali ''Corcu Modhruadh Iartharach'' iz gradu Dough v bližini Liscannorja. Vasi in mesta, ki jih najdemo na srednjeveškem ozemlju Boireanna, so Lisdoonvarna, Ballyvaughan, New Quay (Newquay) / Burrin (Burren), Noughaval, Bealaclugga (Bellharbour), Carron in Fanore/Craggagh. Oba klana sta bila nazadnje pod O'Brieni, vladarji Thomonda. Še posebej na jugozahodu so O'Brieni včasih razširili svoj neposredni vpliv, prevzeli hiše in ozemlja zase. Nadzorovali so gradove v Dromolandu in Leamanehu, kasneje pa so postali baroni Inchiquin. == Kultura == Burren ima dolgo zgodovino tradicionalne irske glasbe. Zlasti je znana po zahodnoclarskem načinu (West Clare Style) igranja na koncertino (vrsta harmonike) in glasbenih festivalih v Doolinu in Corofinu. Območje ima tudi dolgo zgodovino kot vir umetniškega navdiha in je gostilo številne umetniške galerije. Burren je navdihnil številne knjige, ki jih pogosto spremlja obsežna ilustracija krajine. V seriji detektivskih izmišljenih romanov, ki jih je napisala Cora Harrison, nastopa Burrensov razsodnik (''brehon'') (izmišljen) v zgodnjih 1500-ih, ko je območje še vedno obstajalo kot ločena gelska uprava.<ref>{{navedi splet|url=http://severnhouse.com/author/Cora+Harrison/9419|title=Severn House|website=severnhouse.com|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180122235021/http://severnhouse.com/author/Cora+Harrison/9419|archivedate=2018-01-22|df=}}</ref> == Gospodarstvo == Vodilni gospodarski dejavnosti v Burrnu sta kmetijstvo in turizem. === Turizem === Burren ima sloves na Irskem predvsem zaradi Moherskih klifov, pa tudi zaradi velikih jam, dolmenov, kot je poulnabronski, in drugih prazgodovinskih znamenitosti ter centrov kulturnih dejavnosti. Imajo vrsto hotelov, hostlov in prenočišč z zajtrkom ter drugih ponudnikov nastanitev. Turizem je izziv na tako okoljsko občutljivem območju, saj ustvarja predvsem sezonsko zaposlenost, pri čemer veliko domačih hiš uporabljajo le poleti in s tem dodatno obremenjujejo okoljske vire, tako da se še poslabša učinek povečanja števila hiš na nekaterih območjih v zadnjih desetletjih. Prav tako so se pojavile skrbi zaradi dnevnega turizma, zlasti z avtobusi, v nasprotju s turisti, ki prebivajo čez noč, kar ustvarja precej več prihodkov. ==== Ekoturizem ==== Ekoturizem je pomemben dejavnik v Burrnu, sodeluje veliko organizacij, tudi burrensko omrežje za ekoturizem. Ključni cilj je varovanje ranljive pokrajine, hkrati pa zagotoviti, da bodo imeli lokalni prebivalci pošten dohodek in da se bodo lahko spoprijeli z več obiskovalci. Trajnostni ekoturizem in neodvisno izdajanje potrdil podjetjem za ekoturizem sta temu namenjena. <ref>{{navedi splet|url=http://www.theburrencentre.ie/burren-ecotourism/|title=Burren EcoTourism {{!}} The Burren Centre|website=www.theburrencentre.ie|access-date=2 December 2016|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160820015209/http://www.theburrencentre.ie/burren-ecotourism/|archivedate=20 August 2016|df=}}</ref> ==== Gastronomija ==== ''Burren Food Trail'' – gastronomska pot je bila odprta leta 2013 in ima več kot 20 članov, ki ponujajo gostoljubnost in/ali izdelke za hrano in pijačo. Pot je leta 2015 dobila irsko nagrado na evropskem natečaju za odličnost − turizem in lokalno gastronomsko tekmovanje. V povezavi s hrano so organizirani dogodki, kot sta festival Slow Food in Food Fayre. Food Fayre je del festivala Winterage ob oktobrskem ljudskem prazniku, ki ga organizirata burrensko omrežje za ekoturizem in posebna skupina. Leta 2017 je bil že šestič. === Kmetijstvo === Zaradi podnebja, pokrajine ter tehnik, ki so se razvile v tisočih letih, ima Burren zgodovino plodovite kmetijske krajine. Poljedelstvo je omejeno, glavne živali pa so govedo in koze. Kot je povzela lokalna krajinska organizacija Burrenbeo Trust, tradicionalni lokalni sistem govedoreje »vključuje izkoriščanje nenavadnih lastnosti, ki jih ponuja geološka sestava apnenca v regiji. Do nedavnega so se hudo domorodne pasme goveda uporabljale za pašo na višavskih travnikih med oktobrom in aprilom, kar zahteva le malo prehranjevalnega dodatka pred njihovo premestitvijo na druge pašnike«.<ref>{{navedi splet|url=http://www.askaboutireland.ie/reading-room/life-society/farming/farming-in-ireland-overvi/farming-in-the-burren/|title=Farming in the Burren|website=www.askaboutireland.ie|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180122181644/http://www.askaboutireland.ie/reading-room/life-society/farming/farming-in-ireland-overvi/farming-in-the-burren/|archivedate=2018-01-22|df=}}</ref> Take kmetijske metode tudi varujejo krajino.<ref>{{navedi splet|url=https://burrenbeo.com/the-burren/natural-heritage/agriculture/|title=Agriculture - Burrenbeo Trust|publisher=|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180124070640/https://burrenbeo.com/the-burren/natural-heritage/agriculture/|archivedate=2018-01-24|df=}}</ref> ==== BurrenLIFE ==== Program BurrenLIFE, ki ga je usklajeval geopark, je v odgovor na premalo paše, izgube reje in upravljanje zemljišč ter opuščanje in utrditev kmetij uvedla novo trajnostno kmetijsko pobudo. Začelo se je z 20 kmetijami, ki predstavljajo pestrost lokalnega kmetijstva, za katere je bil oblikovan poseben načrt stroškovnih ukrepov. Po uveljavitvi je bila pobuda razširjena na 320 kmetov v dveh fazah, pričakuje pa se, da se bo v zadnji fazi pridružilo še 130. Običajna priporočila so vključevala čiščenje zarasti, obnovo suhozidov, zmanjšanje porabe silaže in vrnitev zimske paše. <ref>{{navedi splet|url=http://www.thejournal.ie/eu-life-nature-award-burren-life-project-3423137-Jun2017/|title=A new project is saving the unique landscape of the Burren|first=Hayley|last=Halpin|publisher=|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170606122056/http://www.thejournal.ie/eu-life-nature-award-burren-life-project-3423137-Jun2017/|archivedate=2017-06-06|df=}}</ref> == Oznake == Večina Burrna je danes posebno območje ohranjanja, vključno s skoraj vsem višavjem ter veliko nižavja in severnih obal. Območja so znanstvenega pomena in območja naravne dediščine. === Geopark === [[Geopark Burren in Moherski klifi]] je bil ustanovljen leta 2011 na podlagi prejšnjih dejavnosti skupnosti in lokalnih oblasti in je del mreže Global Geoparks (GGN), ki ga je Unesco priznal istega leta. Upravlja ga občinski svet Clara, ki ga podpira Failte Ireland in Geološki zavod Irske.<ref>{{navedi splet|url=http://www.burrengeopark.ie/the-organisation/|title=Our Organisation - Burren and Cliffs of Moher Geopark - Ireland|website=www.burrengeopark.ie|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170628194749/http://www.burrengeopark.ie/the-organisation/|archivedate=2017-06-28|df=}}</ref><ref name="Geo">{{navedi splet|url=http://www.globalgeopark.org/aboutGGN/list/IrelandRepublic/6619.htm/|title=Burren and Cliffs of Moher Geopark|publisher=Global Geoparks Network|date=|first=|last=|accessdate=28 December 2016|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160925102341/http://www.globalgeopark.org/aboutGGN/list/IrelandRepublic/6619.htm|archivedate=25 September 2016|df=}}</ref> Meja geoparka se razteza od bližine New Quaya v zalivu Galway, jugovzhodno do območja Tubber, nato proti jugozahodu do Corrofina, nato pa približno zahodno do Doolina in vključuje obalni pas z Moherskimi klifi. Geopark podpira izobraževanje in vključevanje skupnosti ter trajnostni turizem in drug razvoj ter zaposluje geologa s polnim delovnim časom. === Narodni park === Narodni park Burren je eden od šestih narodnih parkov v državi. Ob skromnem delu jugovzhodnega Burrna, približno 1500 hektarjev, je sestavljen iz zemljišč, ki jih je irska vlada kupila za ohranjanje. Narodni park ima trenutno informacijsko točko v Corofinu. Povezan je tudi z območjem ohranjanja na bližnjem Dromore Woodu. == Šport in prosti čas == Številne apnenčaste pečine, zlasti morske na Ailladieju, so pri plezalcih zelo priljubljene. Na tem območju je veliko jam, zlasti Pollnagollum. Doolin je priljubljen bazni tabor za jamarje in je sedež ene od dveh glavnih jamarskih reševalnih organizacij Irske. Burren je priljubljen pri pohodnikih, zanimivi sta predvsem Burrenska pot (Burren Way), za katero se potrebuje pet dni, in Obalna pot ob Moherskih klifih z 18 kilometri. Burren ima tudi številne lokalne klube, kot je Gaelic Athletic Association, nogometne klube in druge športne skupine. Krajina je izziv za golf klube, ki so v bližini Gorta in Lahincha. == Galerija == <gallery> File:The Burren.jpg|Pokrajina File:Burren_karst_meadow.jpg|Kraški travnik File:Flowers in the burren.jpg|Rastline in skalovje File:Karst_dome.jpg|Kraška kupola blizu župnije Kilkeedy – vzhodni del Burrna File:Burren_fence_made_of_rock.jpg|Ograja v Burrnu </gallery> == Sklici == {{sklici|3}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Burren|The Burren}} * [http://www.burrennationalpark.ie/ Burren National Park Website] * [https://burrenbeo.com/the-burren/ The Burrenbeo Trust] * [http://www.theburrencentre.ie/ The Burren Centre at Kilfenora] * [http://caherconnell.com/ Caherconnel Stone Fort] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Narodni parki Irske]] [[Kategorija:Geografija Irske]] [[Kategorija:Alpska flora]] jtqqo0l4tm1dcp9lyilj0iupc1a17ge 0 446247 6655039 6191595 2026-04-02T21:51:17Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655039 wikitext text/x-wiki {{Infobox Protected area| name = Connemarski narodni park |iucn_category = II |photo = Diamond Hill, Connemara National Park.jpg |photo_caption = Diamond Hill |location = Letterfrack, [[Irska]] |nearest_city = |area = 2957 ha<ref>Official site [http://www.connemaranationalpark.ie/ www.connemaranationalpark.ie/] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220406234601/http://www.connemaranationalpark.ie/ |date=2022-04-06 }}</ref> |established = 1980 |visitation_num = |visitation_year = |governing_body = National Parks and Wildlife Service (Ireland) | }} '''Connemarski narodni park''' (irsko ''Páirc Naisiúnta Chonamara'') je eden od šestih narodnih parkov v [[Irska|Republiki Irski]], ki jih upravlja National Parks and Wildlife Service, oddelek za umetnost, dediščino na irsko govorečih območjih. Je na zahodu Irske v [[grofija Galway|grofiji Galway]]. == Zgodovina == Narodni park je bil ustanovljen in odprt za javnost leta 1980. Ima 2957 hektarjev [[gora|hribov]], [[Barje|barij]], [[resava|resav]], [[travnik]]ov in [[gozd]]ov. Vhod je na clifdenski strani iz vasi Letterfrack, v kateri je središče za obiskovalce. V parku je veliko ostankov človeške civilizacije, kot so grobišče iz 19. stoletja in 4000-letne megalitske kraljeve grobnice. Velik del območja je bil včasih del nekdanjega [[samostan Kylemore|samostana Kylemore]]. == Okolje == === Rastlinstvo === [[File:Aussicht Diamond Hill Connemara.jpg|thumb|right|Pogled z Diamond Hilla ]] [[Slika:Daboecia cantabrica.jpg|thumb|Irska vresa (''Daboecia cantabrica'') v parku]] Zahodno nizko barje in resava sta najpogostejša vegetacija narodnega parka. Barja so v vlažnih okoljih na nižjih legah, medtem ko so šotišča v suhem gorskem ozračju. Vijolična močvirska trava (''Molinia'') je najbolj razširjena rastlina, ki ustvarja pisano pokrajino po vsej deželi. Mesojede rastline igrajo pomembno vlogo v parkovnem ekosistemu, najpogostejši sta [[rosika]] (''Drosera'') in [[mastnica]] (''Pinguicula''). Barja imajo zelo malo hranil, zato rastline dobijo energijo od prebave insektov. Druge pogoste rastline so ušivec (''Pedicularis''), [[ozkolistni munec]] (''Eriophorum angustifolium''), [[grebenuša]] (''Polygala''), ''Narthecium ossifragum'', [[kukavičevke]] in voščena mirika (''Myrica gale'') z različnimi [[lišaj]]i in [[mahovi]]. === Živalstvo === Narodni park je znan po številnih pticah. Običajne ptice pevke so travniške cipe (''Anthus pratensis''), [[škrjanci]], evropska repaljščica (''Saxicola rubicola''), [[ščinkavci]] (''Fringilla coelebs''), [[taščica]] in [[stržek]]. Avtohtone ptice so [[postovka]], [[skobec]] [[mali sokol]] in [[sokol selec]], ki so manj pogoste. Pozimi priletijo selivke: [[sloka]] (''Scolopax rusticola''), kozica (''Gallinago gallinago''), [[škorec]] (''Sturnus vulgaris''), [[cikovt]] (''Turdus philomelos''), [[carar]] (''Turdus viscivorus''), drozg (''Turdus iliacus''), [[brinovka]] (''Turdus pilaris''), v hribih živijo gorske koze (''Turdus pilaris''). Sesalci so redkejši. Poljske miši so pogoste v gozdovih, medtem ko so kunci, lisice, [[velika podlasica]], rovke in netopirji ponoči pogosto opaženi v barjih. Tudi [[navadni jelen]]i so nekoč živeli tu, vendar so izginili pred približno 150 leti. Ponovno so jih želeli naseliti in ustanovili čredo. <ref>[http://www.npws.ie/en/NationalParks/ConnemaraNationalPark/ Connemara National Park]. Retrieved December 31, 2006.</ref> Danes je največji sesalec v parku connemarski poni. <ref>[http://www.connemaranationalpark.ie/wildlife.html Connemara National Park] {{Webarchive|url=https://archive.today/20120526010218/http://www.connemaranationalpark.ie/wildlife.html |date=2012-05-26 }}. Retrieved July 16, 2010.</ref> == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== * [http://www.npws.ie/en/NationalParks/ National Parks & Wildlife Service of Ireland] * [http://www.connemaranationalpark.ie/ Connemara National Park ] {{coord|53|33|04|N|9|56|41|W|display=title|region:IE_type:landmark_source:dewiki}} [[Kategorija:Narodni parki Irske]] [[Kategorija:IUCN kategorija II]] [[Kategorija:Geografija Irske| ]] {{normativna kontrola}} j00lq0hxqc8r0i77ol6kbcmj84kmhnp 0 446931 6655254 6191856 2026-04-03T09:27:59Z FJJ 4310 tn + škrbina 6655254 wikitext text/x-wiki [[Slika:1985-03-29 46m.JPG|thumb|220px|Vozilo jugoslovanske milice]] '''Milica''' (''milicija'', ''милиция'') so se imenovale [[Policija|policijske]] sile v [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]], nekaterih državah [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]] in [[SFR Jugoslavija|SFR Jugoslaviji]] (prvotno- v FLRJ Ljudska milica).Ta izraz se še vedno uporablja v nekaterih nekdanjih sovjetskih republikah, na primer v [[Belorusija|Belorusiji]], [[Tadžikistan]]u, [[Uzbekistan]]u in [[Kirgizistan]]u, pa tudi v nepriznanih republikah [[Abhazija|Abhaziji]], [[Južna Osetija|Južni Osetiji]] in [[Pridnestrje|Pridnestrju]]. ==Izvor poimenovanja== Poimenovanje "milica" se je za policijske enote pojavilo 17. aprila 1917. Izhaja iz zgodnje sovjetske zgodovine, ko so začasna vlada in boljševiki želeli združiti svoj novi organ pregona z organizacijo ljudi in jo ločiti od cesarske policije. Prvotni pomen je oborožena formacija, nastala "od spodaj", torej s strani ljudstva. {{Škrbina-policija}} [[Kategorija:Policija]] tjxg7m69er8dnagwcdga1xgvkuozaam 0 452087 6655037 6645442 2026-04-02T21:44:02Z A09 188929 /* Politična kariera */ +volitve 26 6655037 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba |order1=[[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanec v Državnem zboru Republike Slovenije]] |term_start1=13. september 2018 |party=[[Slovenska demokratska stranka|SDS]] (2006–2024)<br>[[Suvereni]] (2025– ) }} '''Dejan Kaloh''', slovenski [[pravnik]], [[politik]] in [[publicist]], * [[1. februar]] [[1975]], [[Maribor]]. == Izobrazba == Kaloh je leta 2007 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Mariboru|Pravni fakulteti v Mariboru]] z nalogo ''Volitve in volilni sistem v Ruski federaciji'' in s tem pridobil naziv univerzitetnega diplomiranega pravnika.<ref>{{Navedi splet|title=Volitve in volilni sistem v Ruski federaciji : diplomska naloga|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/3544363|website=plus.cobiss.net|accessdate=2024-10-19|language=sl}}</ref> Znanstveni magisterij je opravil leta 2014 na Fakulteti za podiplomske državne in evropske študije v Kranju, z nalogo Primerjava zgodovinskih, političnih in pravnih vidikov funkcije šefa države v Republiki Sloveniji in Ruski federaciji.<ref>{{Navedi splet|title=Primerjava zgodovinskih, političnih in pravnih vidikov funkcije šefa države v Republiki Sloveniji in Ruski federaciji : magistrsko delo|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/1024394849|website=plus.cobiss.net|accessdate=2024-10-19|language=sl}}</ref> == Politična kariera == Politično pot je začel v [[Slovenska nacionalna stranka|Slovenski nacionalni stranki]] (SNS), iz katere je izstopil ob nastanku stranke [[Lipa (stranka)|Lipa]]. Tedaj je postal vodja poslanske pisarne stranke Lipa, ki jo je vodil [[Sašo Peče]].<ref>{{Navedi splet|title=V DZ-ju zaposlitev našel Dejan Kaloh, lastnik portala Politikis|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-dz-ju-zaposlitev-nasel-dejan-kaloh-lastnik-portala-politikis/320355|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-01-19|language=sl}}</ref> V obdobju [[10. vlada Republike Slovenije|druge vlade Janeza Janše]] je služboval na Ministrstvu za notranje zadeve RS, kjer je bil svetovalec v kabinetu [[Minister za notranje zadeve Republike Slovenije|ministra]]. Samostojno je vodil projekte z delovnega področja ministrstva. Leta 2015 se je zaposlil v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru Republike Slovenije]] in opravljal delo strokovnega sodelavca v [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|poslanski skupini SDS]]. Od februarja 2016 je nudil strokovno pomoč pri Preiskovalni komisiji Državnega zbora o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu ter ugotavljanju vzrokov in odgovornosti za že drugo sanacijo bančnega sistema v samostojni Sloveniji.<ref>{{Navedi splet|title=Mag. Dejan Kaloh|url=https://www.sds.si/o-stranki/vasi-predstavniki/poslanec-dejan-kaloh|website=SDS.si|accessdate=2024-10-19|language=sl}}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Bil je predsednik mestnega odbora SDS Maribor. 3. junija 2018 je bil na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|državnozborskih volitvah 2018]] na listi SDS izvoljen za poslanca Državnega zbora Republike Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/dz2018/#/rezultati|website=dvk-rs.si|accessdate=2024-10-19|language=sl}}</ref> S tem je ta stranka prvič dobila svojega poslanca tudi iz Maribora. Vnovič je bil izvoljen na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|volitvah 2022]]. V [[9. državni zbor Republike Slovenije|9. sklicu Državnega zbora]] je bil podpredsednik Odbora za pravosodje, član Odbora za zdravstvo, član Odbora za kulturo, član Komisije za peticije in enake možnosti ter član dveh parlamentarnih preiskovalnih komisij.<ref>{{Navedi splet|title=Poslanec mag. Dejan Kaloh|url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/pp/izbranP/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3I2CTA0CXYycfIMNjA2CzQz0w_EpMHEy0I8iRr8BDuBIpH48CqLwG1-QGxoa6qioCAD4662g/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?idOsebe=P310|website=dz-rs.si|accessdate=2024-10-19|language=sl|archive-date=2021-12-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20211227184858/https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/pp/izbranP/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3I2CTA0CXYycfIMNjA2CzQz0w_EpMHEy0I8iRr8BDuBIpH48CqLwG1-QGxoa6qioCAD4662g/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?idOsebe=P310|url-status=dead}}</ref> Na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|lokalnih volitvah 2022]] je neuspešno kandidiral za župana Občine Maribor.<ref>{{Navedi splet|title=MESTNA Občina MARIBOR|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/lv2018/rezultati/obcina_maribor.html|website=dvk-rs.si|accessdate=2024-10-19|language=sl}}</ref> Neuspehu je sledila zamenjava na vrhu MO SDS Maribor, novi predsednik je postal [[Franc Kangler]].<ref>{{Navedi splet|title=Kangler prevzel vodenje mariborskega odbora SDS |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kangler-prevzel-vodenje-mariborskega-sds.html|website=24ur.com|accessdate=2024-10-19|language=sl}}</ref> V začetku leta 2024 Dejan Kaloh poleg poslancev SDS [[Anže Logar|Anžeta Logarja]] in [[Eva Irgl|Eve Irgl]] ni podpisal izjave o zavezanosti SDS do konca mandata, zaradi česar je stranka omenjene tri poslance presedla v zadnjo parlamentarno klop in jim odvzela funkcije v delovnih telesih.<ref>{{Navedi splet|title=Izjave o zavezanosti SDS-u niso podpisali Logar, Kaloh in Eva Irgl. Janša: Virant številka dve.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/izjave-o-zavezanosti-sds-u-niso-podpisali-logar-kaloh-in-eva-irgl-jansa-virant-stevilka-dve/698266|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-17|language=sl}}</ref> Svojo odločitev je pojasnil z besedami, da je »širokega duha in razmišlja s svojo glavo«. Nekaj dni za Logarjem (9. oktobra)<ref>{{Navedi splet|title=Logar izstopil iz stranke SDS; Janša: "Upamo, da sledi tudi vrnitev poslanskega mandata"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-izstopil-iz-stranke-sds-jansa-upamo-da-sledi-tudi-vrnitev-poslanskega-mandata/723740|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-19|language=sl}}</ref> in Irglovo (14. oktobra)<ref>{{Navedi splet|title=Po Anžetu Logarju iz SDS-a izstopila tudi Eva Irgl, Kaloh se še ni odločil|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/po-anzetu-logarju-iz-sds-a-izstopila-tudi-eva-irgl-kaloh-se-se-ni-odlocil/724244|website=rtvslo.si|accessdate=2024-10-19|language=sl}</ref> je Dejan Kaloh 19. oktobra 2024 izstopil iz Slovenske demokratske stranke in ob tem napovedal priključitev novi stranki [[Demokrati.]]<ref>{{Navedi splet|title=SDS zapustil tudi Dejan Kaloh|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-zapustil-tudi-dejan-kaloh/724800|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-06-21|language=sl}}</ref> Tik pred kongresom novembra 2024 pa je med Logarjem in Kalohom prišlo do ostrega osebnega spora in ustanovnega kongresa se Kaloh ni udeležil. Nekaj dni po nastanku Demokratov je v odprtem pismu Logarja obtožil, da je »izkoriščevalski antidemokrat in vnaprejšnja prevara volivcev.«<ref>{{Navedi splet|title=Kaloh o Logarju: Izkoriščevalski antidemokrat in vnaprejšnja prevara volivcev|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/dejan-kaloh-anze-logar-brez-maske-izkoriscevalski-antidemokrat-in-vnaprejsnja-prevara-volivcev-2702843/|website=Denvnik|accessdate=2025-06-21|language=sl}}</ref> Na drugi strani mu je Logar očital, da je članstvo pogojeval s podpredsedniško funkcijo, kar je Kaloh zanikal, saj da »bi bilo nečastno vstopiti v takšno lažno politično zgodbo.«<ref>{{Navedi splet|title=Kaloh Logarju, da je 'izkoriščevalski antidemokrat', Logar navedbe zavrača|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kaloh-nad-logarja-izkoriscevalski-antidemokrat-in-prevara-volivcev.html|website=24ur.com|accessdate=2025-06-21|language=sl}}</ref> 29. januarja 2025 je Kaloh napovedal ustanovitev nove stranke Suvereni. Ustanovni kongres se je odvil v petek, 20. junija 2025 in na njem je bil izvoljen za predsednika stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Dejan Kaloh ustanovil stranko Suvereni|url=https://www.zanima.me/dejan-kaloh-ustanovil-stranko-suvereni/|website=zanima.me|accessdate=2025-06-21|language=sl}}</ref> Pred [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskimi volitvami 2026]] je opravil več pogovorov o povezovanju; med drugim je oznanil partnersko listo z [[Andrej Šiško|Andrejem Šiškom]] (stranka [[Gibanje Zedinjena Slovenija|Zedinjena Slovenija]]), [[Karl Erjavec]] (stranka [[Karl Erjavec – stranka Zaupanje|Zaupanje]]) in kasneje z [[Janko Veber|Jankom Vebrom]] (stranka [[Sloga (stranka)|Sloga]]), a so vsi dogovori propadli.<ref>{{Navedi splet|title=Kaloh in Šiško predlagata izstop Slovenije iz EU-ja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/kaloh-in-sisko-predlagata-izstop-slovenije-iz-eu-ja/758915|website=rtvslo.si|accessdate=2025-12-25|language=sl|first=T. K.|last=B}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pogovor z opozicijo: v studiu so bili Vrtovec, Kordiš, Logar in Kaloh|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pogovor-z-opozicijo-v-studiu-so-bili-vrtovec-kordis-logar-in-kaloh/769890|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-15|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Preobrat: Dejan Kaloh in Karl Erjavec ne gresta skupaj na volitve|url=https://n1info.si/novice/slovenija/preobrat-dejan-kaloh-in-karl-erjavec-ne-gresta-skupaj-na-volitve/|website=N1|date=2025-12-22|accessdate=2025-12-22|language=sl-SI}}</ref> Svet stranke Suvereni je februarja 2026 odločil, da se na volitve ne podajo samostojno, kandidati so se v nekaterih volilnih enotah priključili listi stranki Zaupanje.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=STA: Suvereni v treh volilnih enotah na listi stranke Zaupanje Karla Erjavca|url=https://www.sta.si/3523921/suvereni-v-treh-volilnih-enotah-na-listi-stranke-zaupanje-karla-erjavca|website=www.sta.si|accessdate=2026-02-18}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Erjavčeva stranka Zaupanje predstavila kandidate in predvolilni program|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/erjavceva-stranka-zaupanje-predstavila-kandidate-in-predvolilni-program/775480|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-16|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> Kaloh je tako za stranko Zaupanje kandidiral v volilnem okraju Maribor 7, dobil 26 glasov (0,33 odstotka) in mandata poslanca ni osvojil.<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2026-04-02|title=Izidi glasovanja|date=1.4.2026|publisher=Državna volilna komisija}}</ref> == Delo v medijih == Leta 2017 je na [[Nova24TV]] vodil politično oddajo Eksploziv.<ref>{{Navedi splet|title=Eksploziv|url=https://www.youtube.com/playlist?list=PLpmigMZdAMcl5Y9cZHs-kuWEb6TZ1IgLT|website=YouTube|accessdate=2024-10-19|language=sl}}</ref> Kot publicist je napisal več knjig s politično vsebino (Od partije do Patrie<ref>http://www.politikis.si/2010/09/danes-izid-knjige-od-partije-do-patrie-prvic-v-celoti-objavljen-zapisnik-iz-kosovega-zaslisanja-na-finskem/</ref>, Milan Kučan: Ko boter spregovori o sebi,<ref>{{Navedi splet |url=https://www.emka.si/milan-kucan-ko-boter-spregovori-o-sebi/PR/1560926 |title=arhivska kopija |accessdate=2018-08-27 |archive-date=2018-08-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180828001804/https://www.emka.si/milan-kucan-ko-boter-spregovori-o-sebi/PR/1560926 |url-status=dead }}</ref> Od Nagodeta do Janše<ref>http://www.politikis.si/2015/06/od-nagodeta-do-janse/</ref>). Pisal je tudi za kolumne tednik Demokracija. Leta 2025 je na NET TV-ju vodil oddajo Poslanski podkast.<ref>{{Citat|title=POSLANSKI PODKAST|url=https://www.youtube.com/watch?v=PvIpnTnZE0A&list=PLgt0I9aB8HdfbsOL0kwu92g6ihob6QQxy&index=1|date=2025-05-27|accessdate=2026-01-25|last=NET TV}}</ref> == Zasebno == Kaloh je velik ljubitelj športa, navdušen pohodnik ter redno trenira boks. Med drugim je v osmih dneh prehodil Slovenijo po njeni najdaljši, 400 kilometrov dolgi diagonali, od Hodoša do Sečovelj.<ref>http://www.politikis.si/2016/09/slovenijada-400-kilometrsko-popotovanje-od-hodosa-do-secovelj-v-8-dneh/</ref>. Z ženo Natalio, univerzitetno profesorico in dvojno doktorico znanosti, ima hči.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.sds.si/kandidati-dz-2018#ve7vo7 |title=arhivska kopija |accessdate=2018-08-27 |archive-date=2018-08-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180827205933/https://www.sds.si/kandidati-dz-2018#ve7vo7 |url-status=dead }}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kaloh, Dejan}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Poslanci 8. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 9. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Diplomiranci Pravne fakultete v Mariboru]] [[Kategorija:Magistrirali na Fakulteti za podiplomske državne in evropske študije v Kranju]] [[Kategorija:Bivši člani Slovenske nacionalne stranke]] [[Kategorija:Bivši člani Slovenske demokratske stranke]] 8fua2sreqs17vq3zymvda7puwvaq2v9 0 455018 6654949 6609012 2026-04-02T16:52:32Z ~2026-20421-60 257557 6654949 wikitext text/x-wiki {{Brez virov}}{{infopolje oseba}} '''Luka Horjak''', slovenist in germanist * [[27. september]] [[1994]], [[Ljubljana]]. == Življenje in delo == Luka Horjak je med letoma 2001 in 2009 obiskoval osnovno šolo na [[Brdo pri Lukovici|Brdu pri Lukovici]]. Po osnovni šoli se je vpisal na [[Elektrotehniško-računalniška strokovna šola in gimnazija Ljubljana|Vegovo Ljubljana]] tehniško gimnazijo, kjer je leta 2013 maturiral. Po opravljeni maturi se je odločil za dvopredmetni študij slovenistike in germanistike na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani]]. Leta 2016 je na isti fakulteti tudi diplomiral, leta 2018 pa magistriral. Od novembra 2018 je zaposlen kot asistent za slovenski jezik na [[Oddelek za slovenistiko, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelku za slovenistiko]]. Pod mentorstvom prof. dr. [[Hotimir Tivadar|Hotimirja Tivadarja]] pripravlja doktorsko nalogo iz fonetike. Na področju jezikoslovja je bil aktiven že v času študija. Svoje prispevke je predstavil na fonološki delavnici v [[Toronto|Torontu]] in Ljubljani ter na 10. Škrabčevih dnevih v [[Nova Gorica|Novi Gorici]]. Kot študent je sodeloval pri organizaciji [[Seminar slovenskega jezika, literature in kulture|Seminarja slovenskega jezika, literature in kulture]] (2016–2018) ter [[Simpozij Obdobja|simpozija Obdobja]] (2016–2017). Od področij ga zanimajo [[fonetika]], [[fonologija]], pravorečje in zgodovina jezika. V študijskem letu 2017/2018 je prejemal [[Ustanova patra Stanislava Škrabca|Štipendijo Škrabčeve ustanove]]. Novembra 2019 je kot gost v okviru CEEPUS-štipendije izvedel dve predavanji na dunajskem [[Inštitut za slavistiko Dunaj|Inštitutu za slavistiko]], in sicer o slovenskem pravorečju in o zgodovini slovenskega jezika. Maja 2022 je pod mentorstvom prof. dr. [[Marko Liker|Marka Likerja]] na Filozofski fakulteti Univerze v Zagrebu spoznaval uporabo ultrazvoka za raziskovanje jezične artikulacije. ==Izbrana bibliografija== *''Problematika slovenske fonetične transkripcije: predlog nove različice mednarodne fonetične transkripcije za slovenščino'': diplomsko delo. Lukovica: L. Horjak, 2016. *''Althochdeutsch als Silbensprache am Beispiel des Evangelienbuchs Otfrids von Weißenburg = Stara visoka nemščina kot zlogovni jezik na primeru dela Evangelienbuch Otfrida Weisenburškega'': magistrsko delo. Ljubljana: L. Horjak, 2018. *''Slovenski polglasnik: sinhrona in diahrona primerjava'': magistrsko delo. Ljubljana: L. Horjak, 2018. *''Izgovor slovenskih besed v nemških pravorečnih slovarjih''. V: Škrabčevi dnevi 10. Ur. Helena Dobrovoljc /Aleksandra Bizjak Končan. Nova Gorica: Založba Univerze v Novi Gorici. 76–88, 2018. *''Phraseme und ihre Vernetzungen im Text''. V: VALENČIČ ARH, Urška (Ur.). SKOZI OČI FRAZEOLOGIJE – Zbornik študentskih strokovnih besedil s področja frazeologije. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 39–44, 2018. {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Horjak, Luka}} [[Kategorija:Slovenski jezikoslovci]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] ofiumbd8jn1lxw4u0tbzeoavjxxn3pg 0 456519 6654958 6649078 2026-04-02T17:26:43Z Upwinxp 126544 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-18165-21|~2026-18165-21]] ([[User talk:~2026-18165-21|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:InternetArchiveBot|InternetArchiveBot]] 6637962 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Politična stranka | country = Slovenia | name = Lista Marjana Šarca | colorcode = #005AAB | logo = [[Slika:LMŠ logo.png|200px]] | leader = | president = [[Marjan Šarec]]<ref name=":1">{{Navedi novice|url=https://siol.net/novice/slovenija/kdo-so-kljucni-svetovalci-marjana-sarca-460677|title=Kdo so ključni svetovalci Marjana Šarca #video|access-date=2018-03-16|language=sl}}</ref> | foundation = 31. maj 2014<ref name=":2">{{Navedi novice|url=http://www.delo.si/novice/politika/ustanovljena-stranka-lista-marjana-sarca-naprej-kamnik.html|title=Ustanovljena stranka Lista Marjana Šarca - naprej Kamnik|work=www.delo.si|access-date=2018-03-16}}</ref> | dissolved = 12. julij 2022<ref>{{Navedi splet|title=LMŠ in SAB ne obstajata več|url=https://n1info.si/novice/slovenija/lms-in-sab-ne-obstajata-vec|website=n1info.si|accessdate=2022-07-12|language=sl}}</ref> | merger = [[Gibanje Svoboda|Gibanjem Svoboda]] (skupaj s [[Stranka Alenke Bratušek|Stranko Alenke Bratušek]]) | headquarters = Bistriška cesta 10A<br>1241 Kamnik | ideology = | national = | position = [[Politična sredina|sredina]] do [[leva sredina]] | membership_year = 2018 | successor = [[Gibanje Svoboda]] | membership = ok. 300<ref name=":3">{{Navedi novice|url=http://www.strankalms.si/o-stranki|title=O stranki|accessdate=2019-01-24|archive-date=2019-01-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20190125020647/http://www.strankalms.si/o-stranki/|url-status=dead}}</ref> | international = | european = [[Stranka zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo]] (ALDE) | europarl = | seats1_title = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | seats1 = {{Composition bar|0|90|hex=#005AAB}} | seats2_title = [[Evropski parlament]] | seats2 = {{Composition bar|0|8|hex=#005AAB}} | website = [http://www.strankalms.si/ www.strankalms.si] }} '''Lista Marjana Šarca''' (nekdaj '''''Lista Marjana Šarca – Naprej Kamnik''''') je bila [[Seznam političnih strank v Sloveniji|politična stranka]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki jo je ustanovil in vodil [[Marjan Šarec]].<ref>{{Navedi novice|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-politics/slovenian-pm-cerar-resigns-idUSKCN1GQ358|title=Slovenian PM Cerar resigns as pressure mounts ahead of election|date=2018-03-14|work=Reuters|accessdate=2018-03-16}}</ref> Stranka je bila ustanovljena kot lokalna stranka, s katero je Šarec leta 2014 zmagal na lokalnih volitvah in postal župan [[Občina Kamnik|Občine Kamnik]]. Leta [[2017]] se je Šarec odločil za kandidaturo na predsedniških volitvah, kjer je v drugem krogu zaostal za dotedanjim predsednikom države [[Borut Pahor|Borutom Pahorjem]]. Ob tem je napovedal nastop na državnozborskih volitvah junija naslednje leto. Stranka se je v parlament prebila kot druga največja stranka in osvojila 13 poslanskih mest. Po tem, ko predsednik največje parlamentarne stranke SDS [[Janez Janša]] ni sprejel mandata za sestavo vlade, je [[Vodja države|predsednik države]] [[Borut Pahor|Pahor]] mandat za sestavo vlade podelil [[Marjan Šarec|Marjanu Šarcu]]. Ta je s še štirimi strankami sestavil [[13. vlada Republike Slovenije|13. vlado Republike Slovenije]], ki je prisegla 13. septembra 2018. Šarčeva vlada je bila prva manjšinska v zgodovini Slovenije. Po odstopu Marjana Šarca z mesta predsednika vlade in posledičnem padcu vlade se stranka ni odločila za vstop v [[14. vlada Republike Slovenije|vlado Janeza Janše]] in odšla v opozicijo. Na evropski ravni je bila stranka članica [[ALDE|Stranke zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo]]. Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah leta 2022]] je stranka izpadla iz parlamenta.<ref name=":1"/><ref name=":2"/> 7. junija 2022 je bila na kongresu LMŠ s 97 odstotki glasov nato izglasovana pripojitev h [[Gibanje Svoboda|Gibanju Svoboda]], zmagovalni stranki teh državnozborskih volitev.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-lms-ju-podprli-zdruzitev-s-stranko-gibanje-svoboda/630287|title=V LMŠ-ju podprli združitev s stranko Gibanje Svoboda|date=2022-06-08|accessdate=2022-06-08|website=[[RTVSLO]]}}</ref> == Zgodovina == === Začetki na lokalni ravni === [[Marjan Šarec]], nekdanji novinar, igralec in komik,<ref name=":4">{{Navedi novice|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-poll/anti-elite-slovene-presidential-candidate-seen-running-for-parliament-after-narrow-loss-idUSKBN1DD1KW|title=Anti-elite Slovene presidential candidate seen running for...|date=2017-11-13|work=Reuters|accessdate=2018-03-16}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=http://www.delo.si/sobotna/zabavljac-ki-se-je-zresnil.html|title=Portret tedna: Marjan Šarec|work=www.delo.si|accessdate=2018-03-16}}</ref> je ustanovil stranko (sprva '''Lista Marjana Šarca – Naprej Kamnik''') v svojem prvem županskem mandatu za udeležbo na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|lokalnih volitvah 2014]].<ref name=":4" /> === Pojav na državnem nivoju === Šarec je nastopil na [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017|predsedniških volitvah 2017]], kjer se je uvrstil v drugi krog in tesno izgubil proti dotedanjemu predsedniku, [[Borut Pahor|Borutu Pahorju]]. Potem ko je napovedal udeležbo na državnozborskih volitvah, se je v javnomnenjskih raziskavah njegova stranka večkrat zavihtela na prvo mesto. Bolj kot so se bližale volitve, bolj ji je primat v raziskavah prevzemala stranka [[Slovenska demokratska stranka|SDS]].{{Navedi vir}} Stranka je med kampanjo zagovarjala uvedbo preferenčnega glasovanja, dvig parlamentarnega praga, reformo zdravstvenega sistema in razširitev [[Jedrska elektrarna Krško|jedrske elektrarne Krško]]. Zavzemala se je proti [[Privatizacija|privatizaciji]] strateških podjetij in za zmanjševanje javnega dolga.{{Navedi vir}} Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|državnozborskih volitvah 2018]] je stranka prejela 12,6 % glasov in s tem 13 poslanskih mest. Skupaj s [[Stranka Alenke Bratušek|SAB]], [[Socialni demokrati|SD]], [[Stranka modernega centra|SMC]], [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] in s podporo [[Levica (politična stranka)|Levice]] je oblikovala [[13. vlada Republike Slovenije|13. slovensko vlado]], katere predsednik je bil Šarec.{{Navedi vir}} Na evropskem nivoju se je stranka vključila v zavezništvo liberalcev in demokratov (ALDE). Za nastop na [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2019|evropskih volitvah maja 2019]], ki bo prvi nastop te stranke na evropskih volitvah, se je dogovarjala za skupno listo s SAB in SMC. Februarja 2019 je Šarec na sestanku povedal Alenki Bratušek in Miru Cerarju, da namerava na evropskih volitvah osnovati samostojno listo.<ref>{{Navedi splet|title=Nosilka liste LMŠ-ja za evropske volitve je novinarka Irena Joveva|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/evropske-volitve-2019/nosilka-liste-lms-ja-za-evropske-volitve-je-novinarka-irena-joveva/481690|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-10-11|language=sl}}</ref> Po odstopu Marjana Šarca z mesta [[Predsednik Vlade Republike Slovenije|predsednika vlade]] in posledičnemu padcu vlade, je stranka pristala v opoziciji, saj se ni udeležila koalicijskih pogajanj s Slovensko demokratsko stranko. Šarec je ob odstopu zagovarjal predčasne volitve in kasneje predsednika vlade [[Janez Janša|Janeza Janšo]] večkrat pozval k odstopu. Oktobra 2020 je LMŠ z opozicijskimi strankami SD, Levica in SAB oblikovala t. i. ''[[Koalicija ustavnega loka|Koalicijo ustavnega loka]]'', ki je želela do [[Volitve|volitev]] prevzeti oblast in za [[Tehnični mandatar|tehničnega mandatarja]] postaviti [[ekonomist]]a [[Jože P. Damijan|Jožeta P. Damijana]].<ref>{{Navedi splet|title=Janša: Poimenovanje Koalicija ustavnega loka je norčevanje iz ustavne ureditve|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-poimenovanje-koalicija-ustavnega-loka-je-norcevanje-iz-ustavne-ureditve/538418|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-10-11|language=sl}}</ref> 15. decembra 2020 je Šarec sporočil, da bo stranka za mandatarja podprla Karla Erjavca.<ref>{{Navedi tvit |user=sarecmarjan |number=1338754568180682757 |title=Glede na vse špekulacije zadnjih dni, na tem mestu jasno in nedvoumno. Ta vlada je popolnoma skrenila v vseh pogledih. [...] |date=2020-12-15}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V stranki DeSUS bodo v četrtek odločali o izstopu iz koalicije in izključitvi Polnarja|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/lms-bi-podprla-erjavca-za-mandatarja.html|website=www.24ur.com|accessdate=2020-12-15|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Organi DeSUS-a bodo v četrtek odločali o morebitnem izstopu iz koalicije|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/organi-desus-a-bodo-v-cetrtek-odlocali-o-morebitnem-izstopu-iz-koalicije/545735|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-12-15|language=sl}}</ref> Predsednik republike Borut Pahor je v začetku leta 2021 dvakrat organiziral srečanje predsednikov parlamentarnih strank (drugič tudi z zdravstveno stroko), ki bi zmanjšalo razhajanje med strankami. Šarec je povabilo na pogovore obakrat zavrnil, poleg njega tudi [[Luka Mesec]] iz stranke [[Levica (politična stranka)|Levica]].<ref>{{Navedi splet|title=Pahor po srečanju zadovoljen. Janša: Težko rečem, da je bil pogovor uspešen. #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/pahor-bo-s-predsedniki-strank-iskal-izhod-iz-krize-546515|website=siol.net|accessdate=2021-03-19|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janša: Pogodba z AstraZeneco naj bi bila slaba, nekdo bo moral odgovarjati|url=https://www.24ur.com/novice/korona/pahor-s-predsedniki-strank-in-stroko-o-strategiji-boja-z-epidemijo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-03-19|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=(V ŽIVO) Luka Mesec zavrnil vabilo Boruta Pahorja – Tudi poslanka LMŠ Jerca Korče odgovraja na kratko: “Ne” – TOPNEWS.si|url=http://topnews.si/2021/03/16/v-zivo-novinarska-konferenca-levice-in-izjava-za-medije-poslanke-lms/|accessdate=2021-03-19|language=sl-SI|archive-date=2021-03-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20210316100338/http://topnews.si/2021/03/16/v-zivo-novinarska-konferenca-levice-in-izjava-za-medije-poslanke-lms/|url-status=dead}}</ref> Šarec je ob tem v odgovoru predsedniku Pahorju navedel: ''"Stroka naj dobi priložnost svoja videnja predstaviti celotni politiki, ne zgolj njenemu vrhu, predvsem pa naj jih ima priložnost predstaviti ljudem. In to v državnem zboru, ne pa umaknjena v dvorec na Brdo."''<ref>{{Navedi splet|title=Ne za zaprtimi vrati, pač pa javno in za javnost! Odgovor Marjana Šarca na povabilo predsednika republike na posvet o epidemiji|url=https://www.strankalms.si/ne-za-zaprtimi-vrati-pac-pa-javno-in-za-javnost/|website=Stranka LMŠ|date=2021-03-11|accessdate=2021-03-22|language=sl-SI|first=Matej|last=Špehar|archive-date=2021-03-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20210311140515/https://www.strankalms.si/ne-za-zaprtimi-vrati-pac-pa-javno-in-za-javnost/|url-status=dead}}</ref> Stranka je predlagala ustavno obtožbo zoper predsednika vlade [[Janez Janša|Janeza Janšo]].<ref>{{Navedi splet|title=Štiri opozicijske stranke vložile predlog ustavne obtožbe premierja Janše|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stiri-opozicijske-stranke-vlozile-predlog-ustavne-obtozbe-premierja-janse/575243|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-04-02|language=sl}}</ref> 4. septembra 2021 je stranka ustanovila svoj podmladek [[LMŠ UPI]]. Za predsednika je bil izvoljen poslanec [[Nik Prebil]], za podpredsednico pa Špela Trobec.<ref>{{Navedi splet|title=Ustanovljen podmladek LMŠ|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/ustanovljen-podmladek-lms/592937|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-10|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=UPI podmladek|url=https://www.strankalms.si/o-stranki/upi-podmladek/|website=Stranka LMŠ|accessdate=2022-06-10|language=sl-SI|archive-date=2022-06-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20220610095508/https://www.strankalms.si/o-stranki/upi-podmladek/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Stranka LMŠ ustanovila podmladek – organizacijo UPI|url=https://www.strankalms.si/stranka-lms-ustanovila-podmladek-organizacijo-upi/|website=Stranka LMŠ|date=2021-09-04|accessdate=2022-06-10|language=sl-SI|archive-date=2022-06-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20220610095101/https://www.strankalms.si/stranka-lms-ustanovila-podmladek-organizacijo-upi/|url-status=dead}}</ref> === Izpad iz parlamenta in ukinitev === Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah 24. aprila 2022]] je stranka osvojila 43.731 oz. 3,72 % glasov in tako ostala pod parlamentarnim pragom.<ref name=":1" /><ref name=":2" /> Marjan Šarec odstopa ni ponudil, je pa podpredsednica stranke [[Tina Heferle]] izrazila razočaranje nad "katastrofalnim porazom".<ref>{{Navedi splet|title=Tina Heferle: Rezultat LMŠ je katastrofalen poraz za vse nas|url=https://siol.net/novice/slovenija/tina-heferle-rezultat-lms-ja-je-katastrofalen-poraz-za-vse-nas-578095|website=siol.net|accessdate=2022-04-27|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Podpredsednik SD Pikalo odstopil. Poslanka LMŠ: Nekateri bi morali reči mea culpa|url=https://www.vecer.com/slovenija/podpredsednik-sd-jernej-pikalo-odstopil-in-sporocil-volilni-rezultat-je-slab-10280519|website=www.vecer.com|date=2022-04-26|accessdate=2022-04-27|language=sl-si}}</ref> Kljub izpadu iz državnega zbora pa je mandatar 15. vlade Republike Slovenije k sodelovanju v vladi povabil tudi Marjana Šarca, ki je nato zasedel mesto ministra za obrambo. Poleg tega je bilo nekaj članov imenovanih na mesta državnih sekretarjev. 8. junija 2022 je zbor članstva stranke s 97 odstotki glasov podprl priključitev LMŠ k stranki [[Gibanje Svoboda]].<ref>{{Navedi splet|title=V LMŠ-ju podprli združitev s stranko Gibanje Svoboda|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-lms-ju-podprli-zdruzitev-s-stranko-gibanje-svoboda/630287|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-10|language=sl}}</ref> == Poslanska skupina == ''Glej stran: [[Poslanska skupina Liste Marjana Šarca]]'' ==== Menjave poslancev ==== * 14. februarja 2019 je z mesta poslanca odstopil [[Darij Krajčič]], poslanec LMŠ. Odstopu je botrovala afera s krajo [[sendvič]]a v trgovini blizu DZ. Na poslanskem mestu ga je zamenjal [[Nik Prebil]].<ref>{{Navedi splet|title=Poslanec LMŠ odstopil, ker je ukradel sendvič #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/odstopil-poslanec-lms-490326|website=siol.net|accessdate=2020-05-02|language=sl}}</ref> Število poslancev v poslanski skupini je ostalo nespremenjeno. * Ob nastopu [[14. vlada Republike Slovenije|14. vlade Republike Slovenije]] je mandat prenehal tedanjemu predsedniku vlade [[Marjan Šarec|Marjanu Šarcu]] iz vrst LMŠ. S povratkom v poslanske klopi je izrinil nadomestno poslanko [[Karla Urh|Karlo Urh]]. * Ob nastopu 14. vlade Republike Slovenije je mandat prenehal ministru za javno upravo [[Rudi Medved|Rudiju Medvedu]] iz vrst LMŠ. S povratkom v poslanske klopi je izrinil nadomestno poslanko [[Nina Maurovič|Nino Maurovič]]. * 15. maja 2020 je iz [[Poslanska skupina Stranke modernega centra|poslanske skupine Stranke modernega centra]] v poslansko skupino LMŠ prestopil [[Jani Möderndorfer]]. LMŠ je tako tvorila poslansko skupino s 14 poslanci.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/moederndorfer-zapustil-poslansko-skupino-smc-ja-in-se-pridruzil-lms-jevi/523933| title=Möderndorfer zapustil poslansko skupino SMC-ja in se pridružil LMŠ-jevi |date=2020-05-15 |work=MMC RTV-SLO |accessdate=2020-05-15}}</ref> == Ministri v vladah == {| class="wikitable" !Vlada !Minister ! !Funkcija !Ministrstvo !Mandat !Predsednik stranke !Predsednik vlade |- ! rowspan="5" |[[13. vlada Republike Slovenije|13.]] |<center>'''[[Rudi Medved]]'''</center> |[[Slika:Rudi_Medved-za_splet.jpg|150px]] |[[Minister za javno upravo Republike Slovenije|Minister za javno upravo]] |[[Minister za javno upravo Republike Slovenije|Ministrstvo za javno upravo]] |13. september 2018-13. marec 2020 | rowspan="5" |<center>'''<small>[[Marjan Šarec]]</small>''' </center> ! rowspan="5" |[[Slika:Marjan_Šarec_in_Logatec_2017.jpg|sredina|brezokvirja|80x80_pik]][[Marjan Šarec]] |- |<center>'''[[Andrej Bertoncelj]]'''</center> |[[Slika:Andrej_Bertoncelj-za_splet.jpg|150px]] |[[Minister za finance Republike Slovenije|Minister za finance]] |[[Minister za finance Republike Slovenije|Ministrstvo za finance]] |13. september 2018-13. marec 2020 |- |<center>'''[[Boštjan Poklukar]]'''</center> |[[Slika:Boštjan_Poklukar-za_splet.jpg|150px]] |[[Minister za notranje zadeve Republike Slovenije|Minister za notranje zadeve]] |[[Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za notranje zadeve]] |13. september 2018-13. marec 2020 |- |<center>'''[[Aleš Šabeder]]'''</center> | |[[Minister za zdravje Republike Slovenije|Minister za zdravje]] |[[Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije|Ministrstvo za zdravje]] |8. marec 2019-13. marec 2020 |- |<center>'''[[Samo Fakin]]'''</center> |[[Slika:Samo_Fakin-za_splet.jpg|sredina|brezokvirja|150px]] |[[Minister za zdravje Republike Slovenije|Minister za zdravje]] |[[Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije|Ministrstvo za zdravje]] |13. september 2018-8. marec 2019 |} == Organi stranke == [[Slika:Marjan Šarec-za splet (cropped).jpg|sličica|[[Marjan Šarec]], predsednik stranke]]Sestav vodstva stranke ob ukinitvi: * '''Predsednik:''' Marjan Šarec * '''Podpredsednika:''' Jerca Korče in Igor Žavbi * '''Vodja poslanske skupine:''' [[Brane Golubović]] * '''Namestnik vodje poslanske skupine:''' Jerca Korče * '''Generalni sekretar:''' Tomaž Simetinger * '''Izvršilni odbor:''' 4 člani * '''Nadzorni odbor:''' 3 članov == Kritike in kontroverze == === Afera Kralj === [[28. avgust]]a [[2019]] je v javnost prišla vest, da naj bi generalni sekretar stranke [[Brane Kralj]] lobiral, da bi bil nekdanji evropski poslanec [[Igor Šoltes]] izbran na razpisu za direktorja podjetja [[Uradni list Republike Slovenije|Uradni list]].<ref name="rtvslo.si">{{Navedi splet|title=Generalni sekretar LMŠ-ja lobiral, da bi Igor Šoltes postal direktor Uradnega lista?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/generalni-sekretar-lms-ja-lobiral-da-bi-igor-soltes-postal-direktor-uradnega-lista/498064|website=RTVSLO.si|accessdate=2019-08-31|language=sl}}</ref> Kralj je osebno poklical predsednico nadzornega sveta Uradnega lista [[Irena Prijović|Ireno Prijović]] ter ji rekel, da država pričakuje imenovanje Šoltesa na to mesto, prav tako naj bi želel poročanje o kadrovskem postopku brez vednosti SDH.<ref name="rtvslo.si"/> Kralj je sporočil, da je s klicem želel le omeniti, "''da bi bil Igor Šoltes lahko dober kandidat za direktorja Uradnega lista."'' Nadalje je obžaloval, da je Prijovićeva to razumela kot pritisk. Predsednik stranke Marjan Šarec, ki za klic naj ne bi vedel, je do naslednjega dne zahteval njegova pojasnila. Naslednji dan je Šarec na novinarski konferenci sporočil, da Kralj ne bo več opravljal funkcije sekretarja stranke LMŠ.<ref>{{Navedi splet|title=Šarec: Brane Kralj ne bo več generalni sekretar LMŠ-ja. Za klic nisem vedel.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sarec-brane-kralj-ne-bo-vec-generalni-sekretar-lms-ja-za-klic-nisem-vedel/498087|website=RTVSLO.si|accessdate=2019-08-31|language=sl}}</ref> === Sendvič === Februarja 2019 je poslanec LMŠ [[Darij Krajčič]] odstopil s poslanske funkcije za tem, ko je na seji odbora za kmetijstvo podal anekdoto glede kraje sendviča iz trgovine. Po njegovih besedah se je za krajo odločil po dolgem čakanju pred blagajno, kasneje pa pojasnil, da naj ne bi šlo za krajo temveč za "družbeni eksperiment" in da naj bi za izdelek kasneje tudi plačal.<ref>{{Navedi splet|title=Afera sendvič odnesla Krajčiča: "Naredil je nedopustno dejanje, odstop edina možnost"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/afera-sendvic-odnesla-krajcica-naredil-je-nedopustno-dejanje-odstop-edina-moznost/480044|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-05-14|language=sl}}</ref> === Koronavirus === Stranka in predsednik Marjan Šarec sta bila deležna več kritik glede ukrepanja v prvem valu epidemije koronavirusa. Nova, [[14. vlada Republike Slovenije]] je Šarcu očitala, da s svojo vlado ni zagotovil dovoljšnje opreme zaščitne opreme in respiratorjev, ki jih je država potrebovala v času epidemije. [[13. vlada Republike Slovenije|Šarčeva vlada]] je po mnenju naslednikov napačno ocenila situacijo in prepozno ukrepala glede samozaščitnih ukrepov; direktorica [[Nacionalni inštitut za javno zdravje|Nacionalnega inštituta za javno zdravje]] [[Nina Pirnat]] iz tujine vračajoče potnike z bolezenskimi znaki ni svetovala zaščitnih ukrepov in mask, trdila je, da je za prenos virusa potreben tesnejši stik in teden dni pred razglašeno epidemijo zagotavljala, da ''“V Sloveniji še zdaleč nimamo epidemije koronavirusa."''<ref>{{Navedi splet|title=»V Sloveniji še zdaleč nimamo epidemije koronavirusa in upamo, da jo bomo preprečili«|url=https://www.mladina.si/196424/v-sloveniji-se-zdalec-nimamo-epidemije-koronavirusa-in-upamo-da-jo-bomo-preprecili/|website=Mladina.si|accessdate=2020-10-24}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Izjava dneva: Ko je Šarec vodil vlado, mi je, ko sem se vračal iz Kitajske, svetoval naj delam normalno dalje, zdaj pa bi rad bil pameten glede komunikacije!" {{!}} Nova24TV|url=https://nova24tv.si/slovenija/politika/izjava-dneva-ko-je-sarec-vodil-vlado-mi-je-ko-sem-se-vracal-iz-kitajske-svetoval-naj-delam-normalno-dalje-zdaj-pa-bi-rad-bil-pameten-glede-komunikacije/|date=2020-10-15|accessdate=2020-10-24|language=sl-SI|archive-date=2020-10-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20201025194741/https://nova24tv.si/slovenija/politika/izjava-dneva-ko-je-sarec-vodil-vlado-mi-je-ko-sem-se-vracal-iz-kitajske-svetoval-naj-delam-normalno-dalje-zdaj-pa-bi-rad-bil-pameten-glede-komunikacije/|url-status=dead}}</ref> Poslanka LMŠ [[Lidija Divjak Mirnik]] je na [[Twitter]]ju objavila ''"V jeseni "bomo baje" tudi v šolah imeli 2 val. Ali so @vladaRS jasnovidci ali preprosto STRAŠIJO LJUDI! Zakaj že? #kakodolgoše"''. Poslanec LMŠ [[Jani Möderndorfer]] je na seji državnega zbora, 26. maja 2020, snel zaščitno masko rekoč "jaz tega ne bom več nosil!". Ob tem je dodal, da se Nacionalni inštitut za javno zdravje RS "dela norce", saj da je vlada preklicala epidemijo. Pozval je predsednik državnega zbora, da poslanci prevzamejo pravila, kakšen bo red v parlamentu in ne NIJZ.<ref>{{Navedi splet|title=Möderndorferju je prekipelo: Jaz tega več ne bom nosil #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/moderndorfer-ima-vsega-dovolj-jaz-tega-vec-ne-bom-nosil-video-526276|website=siol.net|accessdate=2020-11-19|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zakaj poslanec Möderndorfer v poslanski klopi ne nosi maske? #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/zakaj-poslanec-moderndorfer-v-poslanski-klopi-ne-nosi-maske-video-529942|website=siol.net|accessdate=2020-11-19|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vroče v DZ: Möderndorferju prekipelo zaradi maske, Trček o nadnaravnih sposobnostih predsednika Zorčiča|url=https://www.vecer.com/slovenija/vroce-v-dz-moederndorferju-prekipelo-zaradi-maske-trcek-o-nadnaravnih-sposobnostih-predsednika-zorcica-10175067|website=www.vecer.com|date=2020-05-26|accessdate=2020-11-19|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ko maske padajo v parlamentu|url=https://www.mladina.si/198661/ko-maske-padajo-v-parlamentu/|website=Mladina.si|accessdate=2020-11-19}}</ref> === Ostalo === Šarec je septembra 2018 za državnega sekretarja za nacionalno varnost imenoval [[Damir Črnčec|Damirja Črnčca]]. Črnčec je bil predhodno blizu stranki SDS in je v [[10. vlada Republike Slovenije|drugi Janševi vladi]] služil kot vodja [[SOVA|SOVE]], pred tem pa skoraj dve desetletji vodil OVS, kamor je bil imenovan v času [[8. vlada Republike Slovenije|prve Janševe vlade]]. Prav tako je Črnčec leta 1994 protestiral v podporo Janezu Janši v luči [[Afera Depala vas|afere Depala vas]], po odhodu Janše v zapor pa je vodil ''Odbor 2014'', ki je s protesti pred stavbo ljubljanskega sodišča pozival k Janševemu izpustu. Črnčec je bil sicer znan po kontroverznih izjavah v javnosti "proti Islamu, migrantom, levičarjem in vsemu ostalemu, kar naj bi ogrožalo belo in krščansko Evropo", kot jih je opisal časnik [[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]. Ob imenovanju se je Šarec skliceval na strokovnost: "združujem strokovnjake".<ref>{{Navedi splet|title=Zakaj je Damir Črnčec problem za Marjana Šarca|url=https://www.dnevnik.si/1042839725|website=Dnevnik|accessdate=2020-05-14|archive-date=2019-12-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20191211143451/https://www.dnevnik.si/1042839725|url-status=dead}}</ref><ref name=":0">{{Navedi splet|title=Šarec in LMŠ v bran Črnčecu, peticijo podpisalo že tri tisoč ljudi|url=https://siol.net/novice/slovenija/sarec-in-lms-v-bran-crncecu-peticijo-proti-drzavnemu-sekretarju-podpisalo-ze-tri-tisoc-ljudi-477961|website=siol.net|accessdate=2020-05-14|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Svet24.si - Imenovanje Črnčeca za državnega sekretarja buri duhove|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5b9bc407be848/imenovanje-crnceca-razburilo-del-javnosti-in-politike-sarec-se-do-njegovih-preteklih-stalisc-ne-zeli-opredeljevati|website=Svet24.si - Vsa resnica na enem mestu|accessdate=2020-05-14|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zakaj je Šarec v svoj kabinet vzel dolgoletnega Janševega zaupnika|url=https://siol.net/novice/slovenija/zakaj-je-sarec-v-svoj-kabinet-vzel-dolgoletnega-jansevega-zaupnika-477731|website=siol.net|accessdate=2020-05-14|language=sl}}</ref> Šarec je kasneje pojasnil "[...] da nestrpnosti ne toleriramo, bo veljalo tudi v bodoče. Črnčec je s tem seznanjen, in če bo ravnal drugače in v neskladju s tem, bo v tistem trenutku odstavljen".<ref>{{Navedi splet|title=Šarec: Nestrpnosti ne toleriramo. Če bo Črnčec ravnal drugače, bo odstavljen.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sarec-nestrpnosti-ne-toleriramo-ce-bo-crncec-ravnal-drugace-bo-odstavljen/465946|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-05-14|language=sl}}</ref> Imenovanje je pobudilo peticijo za odstranitev Črnčca z vladnega položaja.<ref name=":0" /> Šarcu je bilo februarja 2019 očitano, da naj bi neprimerno posredoval pri kadrovskih odločitvah SOVE, da bi zagotovil zaposlitev domnevne dolgoletne znanke, ki naj bi bila nekdanja uradnica Občine Kamnik, s katero naj bi bil vpleten tudi v razmerje. Šarec je očitke zanikal. Na Občini Kamnik so med tem potrdili, da omenjana oseba v zadnjih 20 letih ni bila zaposlena kot občinska uslužbenka.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/marjan-sarec-zanika-posredovanje-pri-zaposlitvi-na-sovi.html|title=Marjan Šarec zanika posredovanje pri zaposlitvi na Sovi|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> Koalicija [[14. vlada Republike Slovenije|14. vlade Republike Slovenije]] je LMŠ očitala sprenevedanje, ko je LMŠ z nekaterimi opozicijskimi strankami novi vladi očitala kadrovanje in spodkopavanje neodvisnosti nekaterih državnih institucij.<ref>{{Navedi splet|title=Zahtevamo izredno sejo državnega zbora: vladno kadrovanje je zaznamovalo prvi val epidemije in poletje domnevnih priprav na drugi val. Vsaj zdaj naj bo dovolj.|url=https://www.strankalms.si/zahtevamo-izredno-sejo-drzavnega-zbora-vladno-kadrovanje-je-zaznamovalo-prvi-val-epidemije-in-poletje-domnevnih-priprav-na-drugi-val-vsaj-zdaj-naj-bo-dovolj/|website=Stranka LMŠ|date=2020-10-21|accessdate=2020-11-18|language=sl-SI|first=Matej|last=Špehar|archive-date=2020-11-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20201128233023/https://www.strankalms.si/zahtevamo-izredno-sejo-drzavnega-zbora-vladno-kadrovanje-je-zaznamovalo-prvi-val-epidemije-in-poletje-domnevnih-priprav-na-drugi-val-vsaj-zdaj-naj-bo-dovolj/|url-status=dead}}</ref> Šarec je namreč pred volitvami dejal, da če hoče ''"Kot nov človek kaj spreminjati, potem je nujno izvesti kadrovske menjave"'' in ''"Če nimaš pravih ljudi na pravem mestu, boš težko delal."'' Prav tako je Šarec nekaterim institucijam (med njimi SDH) očital preveliko neodvisnost.<ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/opozicija-vladi-ocita-brutalno-kadrovanje-ta-odgovarja-vse-je-zakonito.html|website=www.24ur.com|accessdate=2020-11-18}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Opozicija: Gre za brutalno kadrovanje, vlada: zakonito in nujno|url=https://zurnal24.si/slovenija/opozicija-gre-za-brutalno-kadrovanje-vlada-zakonito-in-nujno-356068|website=zurnal24.si|accessdate=2020-11-18|language=sl}}</ref> == Volitve == {| class="wikitable sortable" ! colspan="2" |Volitve !Mesto !Število glasov !Odstotek !Število mandatov !Opomba |- ! rowspan="2" |[[2017]] | rowspan="2" |[[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017|Predsedniške volitve 2017]] | rowspan="2" |2. |'''1. krog:''' 186.235 |24,76 % | rowspan="2" |<center>/</center> | rowspan="2" |Kandidat stranke je bil [[Marjan Šarec]].<ref>{{Navedi splet|title=Volitve predsednika RS - leto 2017|url=https://www.dvk-rs.si/index.php/si/arhiv-predsednika-rs/volitve-predsednika-rs-leto-2017|website=Državna volilna komisija|accessdate=2020-11-18|archive-date=2021-11-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20211121234746/https://www.dvk-rs.si/index.php/si/arhiv-predsednika-rs/volitve-predsednika-rs-leto-2017|url-status=dead}}</ref> |- |'''2. krog:''' 334.239 |46,91 % |- ! colspan="7" | |- ! rowspan="2" |[[2018]] |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|Državnozborske volitve 2018]] |2. |112.250 |12,60 % |{{composition bar|13|90|hex=#005AAB}} | |- |[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|Lokalne volitve 2018]] |9.* |19.217 |2,48 % |'''Župani'''{{composition bar|0|212|hex=#005AAB}}'''Občinski/mestni svetniki'''{{composition bar|53|2750|hex=#005AAB}}<br /> |*glede na število svetnikov<ref>{{Navedi splet|title=Lokalne volitve 2018|url=https://volitve.gov.si/lv2018/rezultati/zbirni_podatki.html|website=volitve.gov.si|accessdate=2019-08-31|archive-date=2019-09-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20190902100501/http://volitve.gov.si/lv2018/rezultati/zbirni_podatki.html|url-status=dead}}</ref> |- ! colspan="7" | |- ![[2019]] |[[Volitve v Evropski parlament 2019|Evropske volitve 2019]] |3. |74.431 |15,44 % |{{composition bar|2|8|hex=#005AAB}} |Izvoljena evropska poslanca:<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.gov.si/ep2019/#/rezultati|website=volitve.gov.si|accessdate=2019-08-31|title=arhivska kopija|archive-date=2019-11-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20191102213225/https://volitve.gov.si/ep2019/#/rezultati|url-status=dead}}</ref> * [[Irena Joveva]] * [[Klemen Grošelj]] |- ! colspan="7" | |- ![[2022]] |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|Državnozborske volitve 2022]] |6. |43.731 |3,72 % |{{composition bar|0|90|hex=#005AAB}} | |} == Vidnejši člani stranke == * [[Marjan Šarec]], predsednik in ustanovitelj stranke, nekdanji predsednik vlade * [[Brane Golubović]], poslanec in vodja poslanske skupine *[[Damir Črnčec]], državni sekretar za nacionalno varnost premiera Marjana Šarca * [[Irena Joveva]], nekdanja novinarka, evropska poslanka * [[Klemen Grošelj]], evropski poslanec * [[Rudi Medved]], poslanec in nekdanji minister za javno upravo * [[Tina Heferle]], poslanka, podpredsednica stranke in podpredsednica Državnega zbora Republike Slovenije (2018-2022) *[[Boštjan Poklukar]], nekdanji minister za notranje zadeve == Glej tudi: == * [[Poslanska skupina Liste Marjana Šarca]] * [[Politika Slovenije]] ==Sklici== {{sklici}} {{Slovenske politične stranke}} [[Kategorija:Politične stranke, ustanovljene leta 2014]] [[Kategorija:Politične stranke v Sloveniji]] [[Kategorija:Marjan Šarec]] 41oov58aiivx5qee90ngo979vnq9koe 0 459160 6654877 6648913 2026-04-02T14:31:19Z Makenzis 158308 6654877 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometni klub | clubname = FK Panevėžys | image = [[File:Aukstaitijos_stadionas_Is_Panevezio_boksto.JPG|300px]] | fullname = Nogometni Klub FK Panevėžys | nickname = | founded = 2015 | ground = Stadion Aukštaitija <br />[[Panevėžys]] | capacity = 4 000 | chrtitle = Predsednik: | chairman = {{flagicon|LTU}} Bronius Vaitiekūnas | mgrtitle = Trener: | manager = Toni Korkeakunnas | league = [[TOPLYGA]] (I) | season = [[2025]] | position = 6.mesto | website = http://www.fk-panevezys.lt | pattern_la1=_whiteline|pattern_b1=_whitecollar|pattern_ra1=_whiteline| leftarm1=FF0000|body1=FF0000|rightarm1=FF0000|shorts1=FF0000|socks1=FF0000| pattern_la2=_whiteline|pattern_b2=_whitecollar|pattern_ra2=_whiteline| leftarm2=1B1BF6|body2=1B1BF6|rightarm2=1B1BF6|shorts2=1B1BF6|socks2=1B1BF6| }} '''Futbolo klubas Panevėžys''' ali na kratko '''Panevėžys''' je [[Litva|litovski]] nogometni klub iz mesta [[Panevėžys]]. Ustanovljen je bil leta [[2015]] in aktualno igra v 1. litovski nogometni ligi. ==Uspehi== *'''[[A lyga]]:''' ::'''PRVAKI (1x):''' 2023 :: PODPRVAKI (0x): - :: 3.mesto (1x): 2022 *'''[[Pirma lyga]]:''' ::'''PRVAKI (1x):''' 2018 *'''[[Litovski nogometni pokal|litovski pokal]]:''' ::'''PRVAKI (2x):''' 2020,.<ref>https://www.sportas.lt/naujiena/422547/po-intriguojancios-baudiniu-serijos-hegelmann-lff-taure-keliauja-i-panevezi</ref><ref>{{Navedi splet |url=https://lff.lt/news/11534/nepakartojama-drama-hegelmann-lff-taures-finale-ir-istorinis-panevezio-triumfas/ |title=arhivska kopija |accessdate=2020-10-25 |archive-date=2020-10-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201027131533/https://lff.lt/news/11534/nepakartojama-drama-hegelmann-lff-taures-finale-ir-istorinis-panevezio-triumfas/ |url-status=dead }}</ref> 2025 ::FINALISTI (1x): 2021 *'''[[Litovski nogometni superpokal|litovski superpokal]]:''' ::'''PRVAKI (2x):''' 2021, 2022 ::FINALISTI (–): ==Uvrstitve== {|class="wikitable" ! Sezona ! Div. ! Liga ! Mesto ! Sklic |- | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2015''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''Pirma lyga''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''8.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Lithuania 2015|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2015.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-16}}</ref> |- | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2016''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''Pirma lyga''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''5.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Lithuania 2016|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2016.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-16}}</ref> |- | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2017''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''Pirma lyga''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''10.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Lithuania 2017|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2017.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-16}}</ref> |- | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2018''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''2.''' | bgcolor="#F4DC93" style="text-align:center;"| '''Pirma lyga''' | bgcolor="#FFFF00" style="text-align:center;"| '''1.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Lithuania 2018|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2018.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-16}}</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''2019''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''A lyga''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''5.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Lithuania 2019|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2019.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-16}}</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''2020''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''A lyga''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''5.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Lithuania 2020|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2020.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-16}}</ref> |- | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''2021''' | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''[[A lyga]]''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''4.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Lithuania 2021|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2021.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-16}}</ref> |- | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''2022''' | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''[[A lyga]]''' | bgcolor="#DEB678" style="text-align:center;"| '''3.''' | <ref>{{Navedi splet|title=Lithuania 2022|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2022.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-16}}</ref> |- | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''2023''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#ddffdd" style="text-align:center;"| '''[[A lyga]]''' | bgcolor="#FFFFF00" style="text-align:center;"| '''1.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito2023.html#alyga{{Slepa povezava|date=januar 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''2024''' | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''[[A lyga]]''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''8.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito2024.html#alyga</ref> |- | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''2025''' | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''[[A lyga]]''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''6.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito2025.html#alyga</ref> |- | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''2026''' | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''1.''' | bgcolor="#DDFFDD" style="text-align:center;"| '''[[TOPLYGA]]''' | bgcolor="#F5F5F5" style="text-align:center;"| '''.''' | <ref>http://www.rsssf.com/tablesl/lito2026.html#alyga</ref> |- |} == Moštvo sezone 2026 == ''Podatki z dne [[21. februar]]a 2026.'' {{fs start}} {{fs player|name=[[Vytautas Černiauskas]]|nat=LTU|no=1|pos=GK}} {{Fs player|no=22|pos=GK|nat=LTU|name=[[Arijus Bražinskas]]}} |----- ! colspan="9" style="background-color:#B0D3FB" | |----- style="background-color:#DFEDFD" {{fs player|no= 4|nat=TUN|pos=DF|name=[[Rayen Mzoughi]]}} {{Fs player|no= 5|nat=TAN|pos=DF|name=[[Miano Danilo Van den Bos]]}} {{Fs player|no=13|nat=CYP|pos=DF|name=[[Strahinja Kerkez]]}} {{Fs player|no=15|nat=LTU|pos=DF|name=[[Justinas Januševskij]]}} {{fs player|no=32|nat=LTU|pos=DF|name=[[Rokas Rasimavičius]]}} {{Fs player|no=45|nat=GER|pos=DF|name=[[Milan Delević]]}} {{Fs player|no=50|nat=BEL|pos=DF|name=[[Laurit Krasniqi]]}} {{Fs player|no=95|nat=COD|pos=DF|name=[[Joël Bopesu]]}} |----- ! colspan="9" style="background-color:#B0D3FB" | |----- style="background-color:#DFEDFD" {{fs player|no= 6|nat=LTU|pos=MF|name=[[Matas Ramanauskas]]}} {{fs player|no= 7|nat=LTU|pos=MF|name=[[Ernestas Veliulis]]}} {{Fs player|no= 8|nat=CIV|pos=MF|name=[[Salomon Kouadio]]}} {{Fs player|no=26|nat=FRA|pos=MF|name=[[Jérôme Simon]]}} {{fs player|no=27|nat=Ghana|pos=MF|name=[[Kwadwo Asamoah (2002)|Kwadwo Asamoah]]}} {{Fs player|no=28|nat=LTU|pos=MF|name=[[Ernestas Burdzilauskas]]}} {{small|(-->[[FK Kauno Žalgiris|KŽ]])}} {{Fs player|no=34|nat=Ghana|pos=MF|name=[[Isaac Asante]]}} {{Fs player|no=44|nat=SLO|pos=MF|name=[[Lovro Grajfoner]]}} {{Fs player|no=|name=Ignas Lukoševičius|nat=LTU|pos=DF}} |----- ! colspan="9" style="background-color:#B0D3FB" | |----- style="background-color:#DFEDFD" {{fs player|no= 9|nat=LUX|pos=FW|name=[[Edvin Muratović]]}} {{Fs player|no=16|nat=SRB|pos=FW|name=[[Marko Bačanin]]}} {{Fs player|no=17|nat=UKR|name=[[Oleksandras Kurcevas]]|pos=FW}} {{Fs player|no=80|nat=BRA|pos=FW|name=[[Eliveton]]}} {{fs end}} == Znameniti igralci == * {{flagicon|LTU}} Paulius Janušauskas ([[2016]]–[[2021]]) * {{flagicon|BRA}} Rafael Ledesma (Rafael Gaucho) ([[2019]]) * {{flagicon|SLO}} [[Patrik Bordon]] ([[2019]]) == Viri in opombe == {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== * [http://www.fk-panevezys.lt (fk-panevezys.lt oficial)] (LT) * [https://toplyga.lt/komanda/panevezys toplyga.lt (FK Panevėžys)] * [https://globalsportsarchive.com/team/soccer/fk-panevezys/25064/ Globalsportsarchive] {{Nogomet v Litvie}} [[Kategorija:Litovski nogometni klubi|Panevėžys]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 2015|Panevėžys]] {{normativna kontrola}} 5vzb9lcrm6obmdsof7smdrv8w1sihkv 0 462864 6655143 6277746 2026-04-03T06:08:11Z ~2026-20534-03 257572 /* Zunanje povezave */ 6655143 wikitext text/x-wiki {| border=1 align=right cellpadding=4 cellspacing=0 width=300 style="margin: 0.5em 0 1em 1em; background: #f9f9f9; border: 1px #aaaaaa solid; border-collapse: collapse; font-size: 95%;" |+<big><big>'''Butan'''</big></big> |- | style="background:#efefef;" align="center" colspan="2" | {| border="0" cellpadding="2" cellspacing="0" |- | align="center" width="140px" | [[File:BhutanOMC.png|400px|thumb|right|Butanska mesta in vasi]] |} |- | '''[[Celina]]''' || Azija |- | '''Sub regija''' || [[Južna Azija]] |- | '''Koordinate''' || {{Coord|27|30|N|90|30|E|type:country}} |- | '''Area'''<br>&nbsp;- Skupaj <br>&nbsp;- Vode | 137. <br>38.394 km2 <br> 0 km2 |- | '''Meje''' || 1136 km |- | '''Meji z''' || Kitajska 477 km, <br> Indija 659 km |- | '''Najvišja točka''' || Gangkhar Puensum, 7570 m <br>Kangkar Punsum<ref name=cia>{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/bt.html |work=World Factbook |publisher=CIA |title=Bhutan |date=22 March 2011 |accessdate=3 April 2011 |archive-date=2010-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20101228202246/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/bt.html |url-status=dead }}</ref> |- | '''Najnižja točka''' || Drangme Chhu, 97 m |- | '''Najdaljpa reka''' || |- | '''Raba tal'''<br>&nbsp;- njive<br>&nbsp;- trajni nasadi<br>&nbsp;- drugo ||<br>2.62% <br>0.34% <br>97.27% (2012 est.) |- | '''Namakana zemljišča''' || 319,1 km2 (2010) |- | '''Podnebje''': || tropski v južnih ravnicah; hladne zime in vroča poletja v osrednjih dolinah; hude zime in hladna poletja v Himalaji |- | '''Naravni viri''' || [[les]], vodna energija, [[gips]], [[kalcijev karbonat]] |- | '''Naravne nesreče''' || nasilne nevihte s Himalaje so vir imena države, ki se prevaja kot dežela 'Grmeči zmaj'; pogosti plazovi v deževnem obdobju. |- | '''Okoljska vprašanja''' || erozija tal; omejen dostop do pitne vode |} [[File:Bhutan topo en.jpg|thumb|right|250px|Topografska karta Butana]] '''Kraljevina Butan''' je suverena država, ki leži proti vzhodni skrajni meji [[Himalaja|Himalaje]]. Je dokaj enakomerno stisnjena med suverenim ozemljem dveh držav: [[Ljudska republika Kitajska|Ljudske republike Kitajske]] na severu in severozahodu, s približno 477 kilometrov meje z [[Avtonomna regija Tibet|avtonomno regijo Tibet]] in [[Indija|Republiko Indijo]] na jugu, jugozahodu in vzhodu, s približno 659 kilometrov meje z zveznimi državami Arunačal Pradeš, Asam, Zahodni Bengal in Sikim. Skupne meje Butana znašajo 1139 kilometrov. Republika [[Nepal]] na zahodu, Ljudska republika [[Bangladeš]] na jugu in [[Mjanmar]] na jugovzhodu so druge bližnje sosede; prvi dve sta ločeni le z zelo majhnimi odseki indijskega ozemlja. Butan je zelo kompaktna država, le malo daljša kot široka s površino približno 38.394 kvadratnih kilometrov. Zaradi svojega kopenskega statusa ne nadzoruje teritorialnih voda. Butansko ozemlje se je na jugu širilo na današnji Assam, vključno s protektoratom Cooch Behar, toda od leta 1772 je britanska vzhodnoindijska družba začela potiskati meje s številnimi vojnami in pogodbami, kar je močno zmanjšalo velikost Butana, Sinčulska pogodba iz leta 1865, ko so se nekatera obmejna zemljišča vrnila nazaj. Kasneje so mnoga od teh ozemelj trajno izgubili za Britansko Indijo v skladu s pogodbo iz Punakhe. == Politična geografija == Butan je razdeljen na 20 [[Okraji v Butanu|dzongkhagov]] (okrožij) in nadalje na 205 gewogov (vaških skupnosti). Gewogi so nato za administracijo razdeljeni na številne tromde (občine). == Naravna geografija == {{glavni|Gore Butana}} [[File:GangkharPuensum3.jpg|thumb|right|240px|Gangkhar Puensum iz Ura La, Butan]] Himalajske [[gore Butana]] dominirajo na severu države, kjer vrhovi zlahka dosežejo 7000 metrov; Najvišja točka v Butanu je [[Gangkhar Puensum]], ki ima čast, da je najvišja ne preplezana gora na svetu s 7570 m <ref name="TI_2001">{{cite journal|author=Tsuguyasu Itami|title=Gankarpunzum & First Ascent Of Liankang Kangri|journal=Japanese Alpine News|date=October 2001|volume=1|url=http://www.jac.or.jp/english/jan/vol1/GANKARPUNZUM.pdf|accessdate=14 March 2018 }}</ref>. Vreme je v gorah skrajno: visoki vrhovi imajo večni sneg, nižje gore in soteske imajo vse leto močne vetrove, zaradi česar so poleti pusti rjavi vetrovni predori in pozimi zamrznjene opustele površine. [[Blizzard |Viharji]], ki nastajajo na severu vsako zimo, se pogosto premikajo proti jugu v osrednje višavje. Pod skalami in ledom najvišjih vrhov leži obsežen lok vzhodnega himalajskega alpskega grmičevja in travnikov, ki poleg pašnikov vsebuje še veliko različnih rododendronov in zelnatih rastlin. Gorski svet je najbolj naseljen del države. Prestolnica [[Thimphu]] leži v zahodni regiji. Za to regijo so značilne številne reke (ki se izlivajo v indijsko [[Brahmaputra| Brahmaputro]]), njene izolirane doline, v katerih je večina prebivalstva in obsežni gozdovi, ki pokrivajo sedemdeset odstotkov države. Visokogorje ima vzhodno himalajski subalpski gozd iglavcev na višjih nadmorskih višinah in vzhodno himalajski gozd listavcev na nižjih višinah. Zime so hladne, poletja vroča; deževno obdobje pogosto spremljajo plazovi. Doline Butana so povezane z vrsto [[prelaz]]ov (''La'' v [[Dzongkha]]). Med dolino Haa in dolino Paro je Chele La (3780 metrov). Chele La je najvišji prehod, ki ga prečka butanska avtocesta. Druga cesta iz Thimphua do Punakhe prečka [[prelaz Doču La]] (3116 metrov), ki ima 108 [[Stupa (zgradba)|čortenov]], zgrajenih v spomin na izgon asamskih gverilcev. Vzhodno od kraja [[Vangdue Phodrang]] je Pele La (3390 metrov). Nadaljevanje vzhodno vzdolž glavne avtoceste so drugi pomembnejši prelazi kot Yotang La, Shertang La, Wangthang La, Thrumshing La in Kori La (2298 metrov). Ekstremni južni pas države je sestavljen večinoma iz himalajskih subtropskih širokolistnih gozdov, ki se razprostirajo v tropske ravnice [[Tarai]]-Duar savane in travišč, značilnih za Indijo. Gre predvsem za kmetijska zemljišča, kjer večinoma proizvajajo [[riž]]. Le dva odstotka Butana sta obdelovalna zemlja, večina je tu. Stoletja izolacije, majhna populacija in topografski ekstremi so privedli do ohranitve Butana kot enega najbolj nedotaknjenih ekosistemov na svetu. Država se uvršča med prvih deset držav na svetu po gostoti vrst (bogastvo vrst na enoto površine). Obstaja več kot petstopetdeset vrst rastlin, vključno s tristo zdravilnimi. Znanih je več kot 770 vrst ptic in več kot 165 vrst sesalcev, vključno z mnogimi redkimi in ogroženimi vrstami, kot so [[mačji panda]], [[snežni leopard]] in [[zlati langur]] (''Trachypithecus geei''). == Strateška lokacija == Butan, ki leži med Indijo in Kitajsko, je potencialno kitajsko-indijsko bojišče; Indija ima trenutno večji politični vpliv v državi. To izhaja iz dveh razlogov: dejstva, da po tem, ko so Britanci podelili suverenost svojim južnoazijskim posestim, Butan, protektorat, nikoli ni bil pod nadzorom Indije, razen za politiko tujih odnosov po indijsko-butanski pogodbi iz leta 1949. Indijska vojska patruljira meje Butana in je igrala pomembno vlogo pri razvoju cestne infrastrukture v državi. Poleg tega indijska vlada še naprej zagotavlja približno 60% javnih financ Butana. Drugi razlog izhaja iz agresije Kitajske na Tibet od 1949 do 1959; Tibetanci imajo močne kulturne, zgodovinske in verske povezave z Butanom. Butan nadzira več strateških gorskih prelazov skozi Himalajo, kar omogoča potovanje med Tibetom in Assamom. Ti prehodi so tudi edina pot v kraljestvo in skupaj z večstoletno politiko izolacije so jo imenovali 'gorska trdnjava bogov'. Srce Butana ni bilo nikoli uspešno napadeno; Britanci, medtem ko so vzpostavljali protektorat, so to storili z grožnjami za nizko ležeča ozemlja pod visokogorjem. == Podnebje == [[File:Bhutan map of Köppen climate classification.svg|thumb|300px|Karta Butana po Köppnovi klimatski klasifikaciji]] Podnebje Butana je tako raznoliko, kot njegove višine in tako kot na Indija, nanj vplivajo [[monsun]]i. Zahodni Butan je še posebej prizadet od monsunov, ki prinašajo med 60 in 90 odstotkov padavin v regijo. Podnebje je vlažno in subtropsko v južnih ravnicah in vznožjih gora, zmerno v notranjih himalajskih dolinah južne in osrednje regije ter hladno na severu, s celoletnim snegom na glavnih himalajskih vrhovih. <ref name=CSc>Robert L. Worden, Climate, editor Andrea Matles Savada, September 1991</ref> Temperature se razlikujejo glede na nadmorsko višino. Temperature v mestu Thimphu, ki je na nadmorski višini 2200 metrov v zahodno-osrednjem Butanu, se gibljejo od približno 15 do 26 ° C med monsunsko sezono od junija do septembra, vendar se spustijo med - 4 in 16 ° C v januarju. Večina osrednjega dela države doživlja hladno, zmerno podnebje skozi celo leto. Na jugu toplo, vlažno podnebje pomaga ohranjati enakomerno temperaturno območje med 15 in 30 ° C skozi celo leto, čeprav temperature včasih dosežejo 40 ° C v dolinah med poletem. Letne količine padavin so zelo razširjene v različnih delih države. V hudem severnem podnebju je letnih padavin okoli 40 milimetrov (predvsem snega). V zmernih srednjih regijah je letno povprečje okoli 1000 milimetrov pogostejše, na nekaterih lokacijah v vlažnem, subtropskem jugu je bilo registriranih 7800 milimetrov na leto, kar zagotavlja gost tropski gozd ali savano. Thimphu doživlja suhe zimske mesece (od decembra do februarja) in skoraj brez padavin do marca, ko padavine povprečno znašajo 20 milimetrov na mesec in se nato postopno povečujejo do 220 milimetrov v avgustu za skupno letno količino padavin. skoraj 650 milimetrov. Na splošno se suha pomlad Butana začne v začetku marca in traja do sredine aprila. Poletno vreme se začne sredi aprila z občasnimi nalivi in se nadaljuje skozi predmonsunskim deževjem konec junija. Poletni monsun traja od konca junija do konca septembra z močnimi deževji z jugozahoda. Monsunsko vreme, ki ga je na severu zadrži Himalaja, prinaša obilne padavine, visoko vlažnost, hudourniške poplave in zemeljske plazove ter številne meglene oblake. Jesen, od konca septembra ali začetka oktobra do konca novembra, sledi deževnemu obdobju. Zanj so značilni svetli, sončni dnevi in nekaj zgodnjih snežnih padavin na višjih nadmorskih višinah. Od poznega novembra do marca nastopi zima z mrazom v večjem delu države, snežne padavine pa nad zgornjo nadmorsko višino 3000 metrov. Zimski severovzhodni monsun prinaša močan veter skozi visoke planinske prelaze. == Ledeniki == {{glavni|Ledeniki Butana}} Ledeniki v severnem Butanu, ki so v osemdesetih letih pokrivali približno 10 odstotkov celotne površine, so pomemben obnovljivi vir vode za reke Butan. Dovajanje zimskega snega in počasno taljenje poleti pomeni, da ledeniki vsako leto prinesejo milijone litrov sveže vode v Butan in dolino. Ledeniška talina povzroča monsunsko narasle reke in tudi prispeva k poplavam. Kjer ledeniško gibanje začasno blokira rečne tokove, lahko dolvodna območja ogrožajo poplave iztekajočih ledeniških jezer, imenovane tudi ''jökulhlaupi'' <ref name=CSg>Robert L. Worden, Bhutan, Glaciers, editor Andrea Matles Savada, September 1991</ref>. Butanski ledeniki se topijo. Poročilo Združenih narodov iz leta 2008 kaže, da so se zaradi naraščajočih temperatur ledeniki v Butanu umaknili s hitrostjo 30–40 metrov na leto, kar je povzročilo, da so mnoga jezera porušila morenske nanose in poslala milijone litrov poplavne vode. To med številnimi drugimi vprašanji, povezanimi s podnebjem, opredeljenimi v poročilu, je regionalno združenje vladnih ministrov spodbudilo, da septembra 2007 v Thimphuju ustanovilo [[Južnoazijsko združenje za regionalno sodelovanje |regionalni sklad]] za izredne razmere na področju zdravja v jugovzhodni Aziji. Podobno so države članice Južnoazijskega združenja za regionalno sodelovanje (SAARC) na vrhu aprila 2010 sprejele dvostranske sporazume, ki vključujejo ukrepe o podnebnih spremembah in ledenikih. <ref>{{navedi splet |url=http://www.bhutanobserver.bt/summit-declaration-ready-for-adoption/ |title=Summit declaration ready for adoption |first=Sonam |last=Pelden |date=10 April 2010 |publisher=Bhutan Observer online |accessdate=27 March 2011 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110120041637/http://www.bhutanobserver.bt/summit-declaration-ready-for-adoption/ |archivedate=20 January 2011 |df=dmy-all }}</ref> Poročilo [[Organizacija združenih narodov |Združenih narodov]] iz leta 2008 je tudi pokazalo, da se bodo himalajski ledeniki stopili v 25 letih <ref name=BO2>{{navedi splet |url=http://www.bhutanobserver.bt/himalayan-glaciers-not-retreating-says-new-report/ |title=Himalayan glaciers not retreating, says new report |first=Namgay |last=Tshering |date=29 January 2011 |publisher=Bhutan Observer online |accessdate=27 March 2011 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110207213137/http://www.bhutanobserver.bt/himalayan-glaciers-not-retreating-says-new-report/ |archivedate=7 February 2011 |df=dmy-all }}</ref>, toda predsednik vlade Jigme Thinley je na tiskovni konferenci konec marca 2010 izrazil bolj temačen pogled, v katerem je dejal: »Naši ledeniki se zelo hitro umikajo in imamo razloge za to skrb, da dejansko ne bodo izginile leta 2035, ampak še prej«. <ref name=BO4>{{navedi splet |url=http://www.bhutanobserver.bt/looking-beyond-hydropower/ |title=Looking beyond hydropower |date=2 April 2010 |first=Sonam |last=Pelden |publisher=Bhutan Observer online |accessdate=27 March 2011 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20111003050052/http://www.bhutanobserver.bt/looking-beyond-hydropower/ |archivedate=3 October 2011 |df=dmy-all }}</ref> == Jezera == {{glavni|Jezera Butana}} Butan je dom vsaj 59 naravnih gorskih jezer in okoli 2674 ledeniških jezer; približno 25 od teh ledeniških jezer je potencialno nevarno za poplave. <ref name=BO1>{{navedi splet |url=http://www.bhutanobserver.bt/managing-health-disaster/ |title=Managing health disaster |date=19 January 2008 |first=Badan |last=Tirwa |publisher=Bhutan Observer online |location=Thimphu |accessdate=27 March 2011 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110120120112/http://www.bhutanobserver.bt/managing-health-disaster/ |archivedate=20 January 2011 |df=dmy-all }}</ref><ref name=Thorthormi>{{navedi splet |url=http://www.bhutanobserver.bt/thorthormi-water-level-brought-down-43-cm/ |title=Thorthormi water level brought down 43 cm |first=Sonam |last=Pelden |publisher=Bhutan Observer online |date=3 September 2010 |accessdate=27 March 2011 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110119113517/http://www.bhutanobserver.bt/thorthormi-water-level-brought-down-43-cm/ |archivedate=19 January 2011 |df=dmy-all }}</ref> Ne ledeniška jezera v Butanu pokrivajo skupaj približno 4250 hektarjev. Večina je nad 3500 metri nadmorske višine, večina jih nima stalnih človeških naselij v bližini, čeprav se mnoga uporabljajo za pašne jake in so morda začasna naselja. <ref name=Bisht>{{navedi knjigo|title=International Encyclopaedia Of Himalayas|first=Ramesh Chandra |last=Bisht |publisher=Mittal Publications |isbn=81-8324-265-0 |pages=34–5 |url=https://books.google.com/books?id=XWblUfYqGK4C}}</ref><ref name=FAO1>{{navedi splet|url=http://www.fao.org/docrep/field/003/L8853E/L8853E02.htm |publisher=United Nations Food and Agriculture Organization |title=Survey of the Waters of Bhutan – Physiography and Fisheries Potential |date=December 1978 |accessdate=26 November 2011}}</ref> == Reke == {{glavni|Reke Butana}} [[File:Glacial lakes, Bhutan.jpg|thumb|right|300px|Ta slika prikazuje konce ledenikov v Butanski Himalaji. Ledeniška jezera so se v zadnjih desetletjih na površini ledenikov, ki jih pokriva naplavina, hitro oblikovala]] Butan ima štiri glavne rečne sisteme: Drangme Čhu; Puna Tsang Čhu, v Indiji imenovana tudi [[Sankoš (reka)|Sankoš]]; [[Raidāk (reka)|Wang Čhu]]; in Amo Čhu. Vsak hitro teče iz Himalaje, južno skozi Dooars, da se pridruži reki Brahmaputri v Indiji in od tod skozi Bangladeš, kjer se Brahmaputra (ali Jamuna v Bangladešu) pridruži mogočnemu [[Ganges]]u (ali Padmi v Bangladešu), ki se izliva v [[Bengalski zaliv]]. Največji rečni sistem, Drangme Čhu, teče proti jugozahodu iz indijske Arunačal Pradeš in ima tri glavne veje: Drangme Čhu, Mangde Čhu in Bumthang Čhu. Te veje tvorijo porečje Drangme Čhu, ki se razprostira po večini vzhodnega Butana in odmaka doline Tongsa in Bumthang. V Duarsu, kjer se ji pridruži osem pritokov, se Drangme Čhu imenuje [[Manas (reka)|Manas Čhu]]. 320 km dolga Puna Tsang Čhu izvira v severozahodnem Butanu kot Mo Čhu in Pho Čhu, ki jih hranijo sneg iz Visoke Himalaje. Tečejo južno do Punakhe, kjer se združijo v Puna Tsang Čhu, ki teče južno v indijsko državo Zahodni Bengal. V Tibetu izvirajo pritoki 370 kilometrov dolge Wang Čhu. Wang Čhu sama teče jugovzhodno skozi zahodno-osrednji Butan, odmaka doline Ha, Paro in Thimphu in nadaljuje v Duars, kjer vstopi v Zahodni Bengal kot Raigje Čhu. Najmanjši rečni sistem, Torsa Čhu, znan kot Amo Čhu v svojih severnih delih, prav tako iz Tibeta teče v dolino Čumbi in hitro čez zahodni Butan, preden se v bližini Phuntšolinga steče v Indijo. <ref name=CSr>Robert L. Worden, section River Systems, editor Andrea Matles Savada, September 1991</ref> == Doline == {{glavni|Doline Butana}} Butanske doline so izklesale v Himalajo reke, ki jih napajajo ledeniške taline in monsunsko deževje. Velik del prebivalstva Butana je skoncentriran v dolinah in nižinah, ločenih z razgibanimi južnimi obronki Notranje Himalaje. Kljub modernizaciji in razvoju prevoza v Butanu, vključno z nacionalnim sistemom avtocest, potovanje iz ene doline v drugo ostaja težavno. <ref name=CS3>Bhutan, editor Savada, Andrea Matles, 1991, section Transportation and Communications – Roads, author Worden, Robert L. </ref> Zahodne doline so na vzhod povezane z Črnimi gorami v osrednjem Butanu, ki tvorijo razvodje med dvema glavnima rečnima sistemoma Mo Čhu in Drangme Čhu. Osrednje doline so od vzhoda ločene z gorovjem Donga. Bolj osamljene gorske doline varujejo več majhnih, ločenih kulturnih in jezikovnih skupin. <ref name=LP2>{{navedi knjigo |title=Bhutan |series=Country Guides |publisher=Lonely Planet |first1=Lindsay |last1=Brown |first2=Stan |last2=Armington |edition=3 |year=2007 |isbn=1-74059-529-7 |url=http://www.lonelyplanet.com/shop_pickandmix/previews/bhutan-3-eastern-bhutan-preview.pdf |format=PDF |pages=182–183 |accessdate=15 October 2011 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110607073544/http://www.lonelyplanet.com/shop_pickandmix/previews/bhutan-3-eastern-bhutan-preview.pdf |archivedate=7 June 2011 |df=dmy-all }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{commons category|Geography of Bhutan}} [[Kategorija:Geografija Butana]] ibq4k3ejysi1c52n05dpqx8rqqq6go1 6655265 6655143 2026-04-03T10:01:17Z Ljuba24b 92351 6655265 wikitext text/x-wiki {| border=1 align=right cellpadding=4 cellspacing=0 width=300 style="margin: 0.5em 0 1em 1em; background: #f9f9f9; border: 1px #aaaaaa solid; border-collapse: collapse; font-size: 95%;" |+<big><big>'''Butan'''</big></big> |- | style="background:#efefef;" align="center" colspan="2" | {| border="0" cellpadding="2" cellspacing="0" |- | align="center" width="140px" | [[File:BhutanOMC.png|400px|thumb|right|Butanska mesta in vasi]] |} |- | '''[[Celina]]''' || Azija |- | '''Sub regija''' || [[Južna Azija]] |- | '''Koordinate''' || {{Coord|27|30|N|90|30|E|type:country}} |- | '''Area'''<br>&nbsp;- Skupaj <br>&nbsp;- Vode | 137. <br>38.394 km2 <br> 0 km2 |- | '''Meje''' || 1136 km |- | '''Meji z''' || Kitajska 477 km, <br> Indija 659 km |- | '''Najvišja točka''' || Gangkhar Puensum, 7570 m <br>Kangkar Punsum<ref name=cia>{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/bt.html |work=World Factbook |publisher=CIA |title=Bhutan |date=22 March 2011 |accessdate=3 April 2011 |archive-date=2010-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20101228202246/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/bt.html |url-status=dead }}</ref> |- | '''Najnižja točka''' || Drangme Chhu, 97 m |- | '''Najdaljpa reka''' || |- | '''Raba tal'''<br>&nbsp;- njive<br>&nbsp;- trajni nasadi<br>&nbsp;- drugo ||<br>2.62% <br>0.34% <br>97.27% (2012 est.) |- | '''Namakana zemljišča''' || 319,1 km2 (2010) |- | '''Podnebje''': || tropski v južnih ravnicah; hladne zime in vroča poletja v osrednjih dolinah; hude zime in hladna poletja v Himalaji |- | '''Naravni viri''' || [[les]], vodna energija, [[sadra]], [[kalcijev karbonat]] |- | '''Naravne nesreče''' || nasilne nevihte s Himalaje so vir imena države, ki se prevaja kot dežela 'Grmeči zmaj'; pogosti plazovi v deževnem obdobju. |- | '''Okoljska vprašanja''' || erozija tal; omejen dostop do pitne vode |} [[File:Bhutan topo en.jpg|thumb|right|250px|Topografska karta Butana]] '''Kraljevina Butan''' je suverena država, ki leži proti vzhodni skrajni meji [[Himalaja|Himalaje]]. Je dokaj enakomerno stisnjena med suverenim ozemljem dveh držav: [[Ljudska republika Kitajska|Ljudske republike Kitajske]] na severu in severozahodu, s približno 477 kilometrov meje z [[Avtonomna regija Tibet|avtonomno regijo Tibet]] in [[Indija|Republiko Indijo]] na jugu, jugozahodu in vzhodu, s približno 659 kilometrov meje z zveznimi državami Arunačal Pradeš, Asam, Zahodni Bengal in Sikim. Skupne meje Butana znašajo 1139 kilometrov. Republika [[Nepal]] na zahodu, Ljudska republika [[Bangladeš]] na jugu in [[Mjanmar]] na jugovzhodu so druge bližnje sosede; prvi dve sta ločeni le z zelo majhnimi odseki indijskega ozemlja. Butan je zelo kompaktna država, le malo daljša kot široka s površino približno 38.394 kvadratnih kilometrov. Zaradi svojega kopenskega statusa ne nadzoruje teritorialnih voda. Butansko ozemlje se je na jugu širilo na današnji Assam, vključno s protektoratom Cooch Behar, toda od leta 1772 je britanska vzhodnoindijska družba začela potiskati meje s številnimi vojnami in pogodbami, kar je močno zmanjšalo velikost Butana, Sinčulska pogodba iz leta 1865, ko so se nekatera obmejna zemljišča vrnila nazaj. Kasneje so mnoga od teh ozemelj trajno izgubili za Britansko Indijo v skladu s pogodbo iz Punakhe. == Politična geografija == Butan je razdeljen na 20 [[Okraji v Butanu|dzongkhagov]] (okrožij) in nadalje na 205 gewogov (vaških skupnosti). Gewogi so nato za administracijo razdeljeni na številne tromde (občine). == Naravna geografija == {{glavni|Gore Butana}} [[File:GangkharPuensum3.jpg|thumb|right|240px|Gangkhar Puensum iz Ura La, Butan]] Himalajske [[gore Butana]] dominirajo na severu države, kjer vrhovi zlahka dosežejo 7000 metrov; Najvišja točka v Butanu je [[Gangkhar Puensum]], ki ima čast, da je najvišja ne preplezana gora na svetu s 7570 m <ref name="TI_2001">{{cite journal|author=Tsuguyasu Itami|title=Gankarpunzum & First Ascent Of Liankang Kangri|journal=Japanese Alpine News|date=October 2001|volume=1|url=http://www.jac.or.jp/english/jan/vol1/GANKARPUNZUM.pdf|accessdate=14 March 2018 }}</ref>. Vreme je v gorah skrajno: visoki vrhovi imajo večni sneg, nižje gore in soteske imajo vse leto močne vetrove, zaradi česar so poleti pusti rjavi vetrovni predori in pozimi zamrznjene opustele površine. [[Blizzard |Viharji]], ki nastajajo na severu vsako zimo, se pogosto premikajo proti jugu v osrednje višavje. Pod skalami in ledom najvišjih vrhov leži obsežen lok vzhodnega himalajskega alpskega grmičevja in travnikov, ki poleg pašnikov vsebuje še veliko različnih rododendronov in zelnatih rastlin. Gorski svet je najbolj naseljen del države. Prestolnica [[Thimphu]] leži v zahodni regiji. Za to regijo so značilne številne reke (ki se izlivajo v indijsko [[Brahmaputra| Brahmaputro]]), njene izolirane doline, v katerih je večina prebivalstva in obsežni gozdovi, ki pokrivajo sedemdeset odstotkov države. Visokogorje ima vzhodno himalajski subalpski gozd iglavcev na višjih nadmorskih višinah in vzhodno himalajski gozd listavcev na nižjih višinah. Zime so hladne, poletja vroča; deževno obdobje pogosto spremljajo plazovi. Doline Butana so povezane z vrsto [[prelaz]]ov (''La'' v [[Dzongkha]]). Med dolino Haa in dolino Paro je Chele La (3780 metrov). Chele La je najvišji prehod, ki ga prečka butanska avtocesta. Druga cesta iz Thimphua do Punakhe prečka [[prelaz Doču La]] (3116 metrov), ki ima 108 [[Stupa (zgradba)|čortenov]], zgrajenih v spomin na izgon asamskih gverilcev. Vzhodno od kraja [[Vangdue Phodrang]] je Pele La (3390 metrov). Nadaljevanje vzhodno vzdolž glavne avtoceste so drugi pomembnejši prelazi kot Yotang La, Shertang La, Wangthang La, Thrumshing La in Kori La (2298 metrov). Ekstremni južni pas države je sestavljen večinoma iz himalajskih subtropskih širokolistnih gozdov, ki se razprostirajo v tropske ravnice [[Tarai]]-Duar savane in travišč, značilnih za Indijo. Gre predvsem za kmetijska zemljišča, kjer večinoma proizvajajo [[riž]]. Le dva odstotka Butana sta obdelovalna zemlja, večina je tu. Stoletja izolacije, majhna populacija in topografski ekstremi so privedli do ohranitve Butana kot enega najbolj nedotaknjenih ekosistemov na svetu. Država se uvršča med prvih deset držav na svetu po gostoti vrst (bogastvo vrst na enoto površine). Obstaja več kot petstopetdeset vrst rastlin, vključno s tristo zdravilnimi. Znanih je več kot 770 vrst ptic in več kot 165 vrst sesalcev, vključno z mnogimi redkimi in ogroženimi vrstami, kot so [[mačji panda]], [[snežni leopard]] in [[zlati langur]] (''Trachypithecus geei''). == Strateška lokacija == Butan, ki leži med Indijo in Kitajsko, je potencialno kitajsko-indijsko bojišče; Indija ima trenutno večji politični vpliv v državi. To izhaja iz dveh razlogov: dejstva, da po tem, ko so Britanci podelili suverenost svojim južnoazijskim posestim, Butan, protektorat, nikoli ni bil pod nadzorom Indije, razen za politiko tujih odnosov po indijsko-butanski pogodbi iz leta 1949. Indijska vojska patruljira meje Butana in je igrala pomembno vlogo pri razvoju cestne infrastrukture v državi. Poleg tega indijska vlada še naprej zagotavlja približno 60% javnih financ Butana. Drugi razlog izhaja iz agresije Kitajske na Tibet od 1949 do 1959; Tibetanci imajo močne kulturne, zgodovinske in verske povezave z Butanom. Butan nadzira več strateških gorskih prelazov skozi Himalajo, kar omogoča potovanje med Tibetom in Assamom. Ti prehodi so tudi edina pot v kraljestvo in skupaj z večstoletno politiko izolacije so jo imenovali 'gorska trdnjava bogov'. Srce Butana ni bilo nikoli uspešno napadeno; Britanci, medtem ko so vzpostavljali protektorat, so to storili z grožnjami za nizko ležeča ozemlja pod visokogorjem. == Podnebje == [[File:Bhutan map of Köppen climate classification.svg|thumb|300px|Karta Butana po Köppnovi klimatski klasifikaciji]] Podnebje Butana je tako raznoliko, kot njegove višine in tako kot na Indija, nanj vplivajo [[monsun]]i. Zahodni Butan je še posebej prizadet od monsunov, ki prinašajo med 60 in 90 odstotkov padavin v regijo. Podnebje je vlažno in subtropsko v južnih ravnicah in vznožjih gora, zmerno v notranjih himalajskih dolinah južne in osrednje regije ter hladno na severu, s celoletnim snegom na glavnih himalajskih vrhovih. <ref name=CSc>Robert L. Worden, Climate, editor Andrea Matles Savada, September 1991</ref> Temperature se razlikujejo glede na nadmorsko višino. Temperature v mestu Thimphu, ki je na nadmorski višini 2200 metrov v zahodno-osrednjem Butanu, se gibljejo od približno 15 do 26 ° C med monsunsko sezono od junija do septembra, vendar se spustijo med - 4 in 16 ° C v januarju. Večina osrednjega dela države doživlja hladno, zmerno podnebje skozi celo leto. Na jugu toplo, vlažno podnebje pomaga ohranjati enakomerno temperaturno območje med 15 in 30 ° C skozi celo leto, čeprav temperature včasih dosežejo 40 ° C v dolinah med poletem. Letne količine padavin so zelo razširjene v različnih delih države. V hudem severnem podnebju je letnih padavin okoli 40 milimetrov (predvsem snega). V zmernih srednjih regijah je letno povprečje okoli 1000 milimetrov pogostejše, na nekaterih lokacijah v vlažnem, subtropskem jugu je bilo registriranih 7800 milimetrov na leto, kar zagotavlja gost tropski gozd ali savano. Thimphu doživlja suhe zimske mesece (od decembra do februarja) in skoraj brez padavin do marca, ko padavine povprečno znašajo 20 milimetrov na mesec in se nato postopno povečujejo do 220 milimetrov v avgustu za skupno letno količino padavin. skoraj 650 milimetrov. Na splošno se suha pomlad Butana začne v začetku marca in traja do sredine aprila. Poletno vreme se začne sredi aprila z občasnimi nalivi in se nadaljuje skozi predmonsunskim deževjem konec junija. Poletni monsun traja od konca junija do konca septembra z močnimi deževji z jugozahoda. Monsunsko vreme, ki ga je na severu zadrži Himalaja, prinaša obilne padavine, visoko vlažnost, hudourniške poplave in zemeljske plazove ter številne meglene oblake. Jesen, od konca septembra ali začetka oktobra do konca novembra, sledi deževnemu obdobju. Zanj so značilni svetli, sončni dnevi in nekaj zgodnjih snežnih padavin na višjih nadmorskih višinah. Od poznega novembra do marca nastopi zima z mrazom v večjem delu države, snežne padavine pa nad zgornjo nadmorsko višino 3000 metrov. Zimski severovzhodni monsun prinaša močan veter skozi visoke planinske prelaze. == Ledeniki == {{glavni|Ledeniki Butana}} Ledeniki v severnem Butanu, ki so v osemdesetih letih pokrivali približno 10 odstotkov celotne površine, so pomemben obnovljivi vir vode za reke Butan. Dovajanje zimskega snega in počasno taljenje poleti pomeni, da ledeniki vsako leto prinesejo milijone litrov sveže vode v Butan in dolino. Ledeniška talina povzroča monsunsko narasle reke in tudi prispeva k poplavam. Kjer ledeniško gibanje začasno blokira rečne tokove, lahko dolvodna območja ogrožajo poplave iztekajočih ledeniških jezer, imenovane tudi ''jökulhlaupi'' <ref name=CSg>Robert L. Worden, Bhutan, Glaciers, editor Andrea Matles Savada, September 1991</ref>. Butanski ledeniki se topijo. Poročilo Združenih narodov iz leta 2008 kaže, da so se zaradi naraščajočih temperatur ledeniki v Butanu umaknili s hitrostjo 30–40 metrov na leto, kar je povzročilo, da so mnoga jezera porušila morenske nanose in poslala milijone litrov poplavne vode. To med številnimi drugimi vprašanji, povezanimi s podnebjem, opredeljenimi v poročilu, je regionalno združenje vladnih ministrov spodbudilo, da septembra 2007 v Thimphuju ustanovilo [[Južnoazijsko združenje za regionalno sodelovanje |regionalni sklad]] za izredne razmere na področju zdravja v jugovzhodni Aziji. Podobno so države članice Južnoazijskega združenja za regionalno sodelovanje (SAARC) na vrhu aprila 2010 sprejele dvostranske sporazume, ki vključujejo ukrepe o podnebnih spremembah in ledenikih. <ref>{{navedi splet |url=http://www.bhutanobserver.bt/summit-declaration-ready-for-adoption/ |title=Summit declaration ready for adoption |first=Sonam |last=Pelden |date=10 April 2010 |publisher=Bhutan Observer online |accessdate=27 March 2011 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110120041637/http://www.bhutanobserver.bt/summit-declaration-ready-for-adoption/ |archivedate=20 January 2011 |df=dmy-all }}</ref> Poročilo [[Organizacija združenih narodov |Združenih narodov]] iz leta 2008 je tudi pokazalo, da se bodo himalajski ledeniki stopili v 25 letih <ref name=BO2>{{navedi splet |url=http://www.bhutanobserver.bt/himalayan-glaciers-not-retreating-says-new-report/ |title=Himalayan glaciers not retreating, says new report |first=Namgay |last=Tshering |date=29 January 2011 |publisher=Bhutan Observer online |accessdate=27 March 2011 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110207213137/http://www.bhutanobserver.bt/himalayan-glaciers-not-retreating-says-new-report/ |archivedate=7 February 2011 |df=dmy-all }}</ref>, toda predsednik vlade Jigme Thinley je na tiskovni konferenci konec marca 2010 izrazil bolj temačen pogled, v katerem je dejal: »Naši ledeniki se zelo hitro umikajo in imamo razloge za to skrb, da dejansko ne bodo izginile leta 2035, ampak še prej«. <ref name=BO4>{{navedi splet |url=http://www.bhutanobserver.bt/looking-beyond-hydropower/ |title=Looking beyond hydropower |date=2 April 2010 |first=Sonam |last=Pelden |publisher=Bhutan Observer online |accessdate=27 March 2011 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20111003050052/http://www.bhutanobserver.bt/looking-beyond-hydropower/ |archivedate=3 October 2011 |df=dmy-all }}</ref> == Jezera == {{glavni|Jezera Butana}} Butan je dom vsaj 59 naravnih gorskih jezer in okoli 2674 ledeniških jezer; približno 25 od teh ledeniških jezer je potencialno nevarno za poplave. <ref name=BO1>{{navedi splet |url=http://www.bhutanobserver.bt/managing-health-disaster/ |title=Managing health disaster |date=19 January 2008 |first=Badan |last=Tirwa |publisher=Bhutan Observer online |location=Thimphu |accessdate=27 March 2011 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110120120112/http://www.bhutanobserver.bt/managing-health-disaster/ |archivedate=20 January 2011 |df=dmy-all }}</ref><ref name=Thorthormi>{{navedi splet |url=http://www.bhutanobserver.bt/thorthormi-water-level-brought-down-43-cm/ |title=Thorthormi water level brought down 43 cm |first=Sonam |last=Pelden |publisher=Bhutan Observer online |date=3 September 2010 |accessdate=27 March 2011 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110119113517/http://www.bhutanobserver.bt/thorthormi-water-level-brought-down-43-cm/ |archivedate=19 January 2011 |df=dmy-all }}</ref> Ne ledeniška jezera v Butanu pokrivajo skupaj približno 4250 hektarjev. Večina je nad 3500 metri nadmorske višine, večina jih nima stalnih človeških naselij v bližini, čeprav se mnoga uporabljajo za pašne jake in so morda začasna naselja. <ref name=Bisht>{{navedi knjigo|title=International Encyclopaedia Of Himalayas|first=Ramesh Chandra |last=Bisht |publisher=Mittal Publications |isbn=81-8324-265-0 |pages=34–5 |url=https://books.google.com/books?id=XWblUfYqGK4C}}</ref><ref name=FAO1>{{navedi splet|url=http://www.fao.org/docrep/field/003/L8853E/L8853E02.htm |publisher=United Nations Food and Agriculture Organization |title=Survey of the Waters of Bhutan – Physiography and Fisheries Potential |date=December 1978 |accessdate=26 November 2011}}</ref> == Reke == {{glavni|Reke Butana}} [[File:Glacial lakes, Bhutan.jpg|thumb|right|300px|Ta slika prikazuje konce ledenikov v Butanski Himalaji. Ledeniška jezera so se v zadnjih desetletjih na površini ledenikov, ki jih pokriva naplavina, hitro oblikovala]] Butan ima štiri glavne rečne sisteme: Drangme Čhu; Puna Tsang Čhu, v Indiji imenovana tudi [[Sankoš (reka)|Sankoš]]; [[Raidāk (reka)|Wang Čhu]]; in Amo Čhu. Vsak hitro teče iz Himalaje, južno skozi Dooars, da se pridruži reki Brahmaputri v Indiji in od tod skozi Bangladeš, kjer se Brahmaputra (ali Jamuna v Bangladešu) pridruži mogočnemu [[Ganges]]u (ali Padmi v Bangladešu), ki se izliva v [[Bengalski zaliv]]. Največji rečni sistem, Drangme Čhu, teče proti jugozahodu iz indijske Arunačal Pradeš in ima tri glavne veje: Drangme Čhu, Mangde Čhu in Bumthang Čhu. Te veje tvorijo porečje Drangme Čhu, ki se razprostira po večini vzhodnega Butana in odmaka doline Tongsa in Bumthang. V Duarsu, kjer se ji pridruži osem pritokov, se Drangme Čhu imenuje [[Manas (reka)|Manas Čhu]]. 320 km dolga Puna Tsang Čhu izvira v severozahodnem Butanu kot Mo Čhu in Pho Čhu, ki jih hranijo sneg iz Visoke Himalaje. Tečejo južno do Punakhe, kjer se združijo v Puna Tsang Čhu, ki teče južno v indijsko državo Zahodni Bengal. V Tibetu izvirajo pritoki 370 kilometrov dolge Wang Čhu. Wang Čhu sama teče jugovzhodno skozi zahodno-osrednji Butan, odmaka doline Ha, Paro in Thimphu in nadaljuje v Duars, kjer vstopi v Zahodni Bengal kot Raigje Čhu. Najmanjši rečni sistem, Torsa Čhu, znan kot Amo Čhu v svojih severnih delih, prav tako iz Tibeta teče v dolino Čumbi in hitro čez zahodni Butan, preden se v bližini Phuntšolinga steče v Indijo. <ref name=CSr>Robert L. Worden, section River Systems, editor Andrea Matles Savada, September 1991</ref> == Doline == {{glavni|Doline Butana}} Butanske doline so izklesale v Himalajo reke, ki jih napajajo ledeniške taline in monsunsko deževje. Velik del prebivalstva Butana je skoncentriran v dolinah in nižinah, ločenih z razgibanimi južnimi obronki Notranje Himalaje. Kljub modernizaciji in razvoju prevoza v Butanu, vključno z nacionalnim sistemom avtocest, potovanje iz ene doline v drugo ostaja težavno. <ref name=CS3>Bhutan, editor Savada, Andrea Matles, 1991, section Transportation and Communications – Roads, author Worden, Robert L. </ref> Zahodne doline so na vzhod povezane z Črnimi gorami v osrednjem Butanu, ki tvorijo razvodje med dvema glavnima rečnima sistemoma Mo Čhu in Drangme Čhu. Osrednje doline so od vzhoda ločene z gorovjem Donga. Bolj osamljene gorske doline varujejo več majhnih, ločenih kulturnih in jezikovnih skupin. <ref name=LP2>{{navedi knjigo |title=Bhutan |series=Country Guides |publisher=Lonely Planet |first1=Lindsay |last1=Brown |first2=Stan |last2=Armington |edition=3 |year=2007 |isbn=1-74059-529-7 |url=http://www.lonelyplanet.com/shop_pickandmix/previews/bhutan-3-eastern-bhutan-preview.pdf |format=PDF |pages=182–183 |accessdate=15 October 2011 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110607073544/http://www.lonelyplanet.com/shop_pickandmix/previews/bhutan-3-eastern-bhutan-preview.pdf |archivedate=7 June 2011 |df=dmy-all }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{commons category|Geography of Bhutan}} [[Kategorija:Geografija Butana]] 1wsmxv78bfw2n0h49w41bevn0dqy6r6 0 465041 6654832 6654820 2026-04-02T12:24:06Z ~2026-20372-43 257524 Kompromis ne ustreza? Ok, pa gre tudi tako. 6654832 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba|name=Roman Vodeb|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=|children=2}} '''Roman Vodeb''', [[Slovenci|slovenski]] politični komentator, [[publicist]], nekdanji [[športnik]], [[trener]] in ljubiteljski [[Igralec (umetnik)|igralec]], * [[13. avgust]] [[1963]], [[Trbovlje]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]]. Bil je zaposlen v Športni zvezi Trbovlje in je deloval kot član odbora za šport na lokalni ravni [[Olimpijski komite Slovenije|Olimpijskega komiteja Slovenije]].<ref name=":0">"Zagate slovenskega športa. (1), Sporni športni botri". str. 12. ''Delo'' (Ljubljana). 26. julij 1999. letnik 41, številka 170. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-YPB23Q4R}}</ref> Nekaj časa je kot psiholog sodeloval z [[Alpsko smučanje|alpsko smučarko]] [[Ilka Štuhec|Ilko Štuhec]].<ref>{{Navedi splet|title=Grega Koštomaj, trener alpske smučarke Ilke Štuhec: Ilko Štuhec sem učil tudi matematiko|url=https://www.dnevnik.si/1042759071|website=Dnevnik|accessdate=2020-11-03|date=10. januar 2017|publisher=|last=Šemrov|first=Uroš}}</ref> V javnosti je znan po svojih odklonilnih stališčih do [[Feminizem|feminizma]]<ref>{{Navedi splet|title=Roman Vodeb o tem, da feministke »niso prave in normalne zenske«|url=https://www.dnevnik.si/1042734275|website=Dnevnik|accessdate=2020-11-03|date=22. april 2016|publisher=|last=|first=}}</ref> in odraščanja otrok pri samskih ali [[Homoseksualnost|istospolno usmerjenih]] starših.<ref>Vodeb, Roman. "Ustava, psihoanaliza, človekove/otrokove pravice." ''Vzgoja'' (Ljubljana) letnik 17. številka 66 (2015) str. 15-18. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-IAQRVAO5}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=PREDSTAVITEV|url=https://roman-vodeb.si/predstavitev/|website=roman-vodeb.si|accessdate=2020-11-03|language=sl-SI|date=|publisher=}}</ref><ref>"Gimnastika za vse". str. 29. ''Zasavc''. 1. september 1994. letnik 4, številka 34. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-HQ5X9C75}}</ref> == Življenje in delo == === Mladost === Roman Vodeb je odraščal v štiričlanski delavski družini v [[Trbovlje|Trbovljah]]. Tam je končal tudi osnovno šolo. Zaključil je [[Srednja Pedagoška gimnazija|Srednjo Pedagoško gimnazijo]] (Ledina) v Ljubljani.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.primorske.si/novice/sport/sanjal-je-o-golu-v-velenju|title=Sanjal je o golu v Velenju|date=4. avgust 2017|accessdate=3. november 2020|website=primorske.si|publisher=|last=|first=}}{{Slepa povezava|date=november 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name=":1" /> V mladosti je bil aktiven športnik. Leta 1983 se je vpisal na [[Fakulteta za telesno kulturo v Ljubljani|Fakulteto za telesno kulturo]] (šport). V mladinskih kategorijah je na [[Jugoslavija|jugoslovanskih]] prvenstvih osvojil 15 medalj (od tega 3 zlate na parterju). Zaradi poškodbe je končal tekmovalno kariero v športni gimnastiki in se predal trenerskemu delu. Vzgojil je nekaj odličnih tekmovalk v športni gimnastiki, ki so osvajale naslove državnih prvakinj v Jugoslaviji. Zaradi teh uspehov je bil še kot absolvent profesionalno angažiran v trboveljskem Gimnastičnem klubu oz. društvu [[Partizan Trbovlje]], kjer je v dopoldanskem času vodil ure »gibalnih dejavnosti« (telovadbo, športno vzgojo), za vse trboveljske malo-šolarje, popoldan pa treniral vrhunske športnike in športnice.<ref name=":0" /> Obe društvi je skupaj z ženo (izvenzakonsko partnerico) [[Tina Trugar|Tino Trugar]] tudi organizacijsko uspešno prilagodil novim družbenim tokovom. Po skoraj desetih letih trenerstva v vrhunski gimnastiki in sočasnega pedagoškega dela v vrtcu se je posvetil raziskovanju, znanosti in teoriji, s čimer je »koketiral« že vsa trenerska leta. Dodiplomski študij je končal leta 1989 z diplomo na temo osnovne in specialne motorike v športni gimnastiki. Magisterij na [[Fakulteta za šport v Ljubljani|Fakulteti za šport]] je končal leta 1996 z magistrsko nalogo o motivaciji: ''Manifestna in latentna struktura športno-motivacijskega prostora pri 14-letnikih''. Še pred dokončanjem tega študija na FŠ se je vpisal tudi na podiplomski študij na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] (smer Sociologija kulture), leta 1998 pa tudi doktorski študij na [[Institutum Studiorum Humanitatis]] (smer Antropologija vsakdanjega življenja). Druga dva podiplomska študija (drugi magisterij in doktorat) ni zaključil, ker mu doktorske naloge ''Šport skozi psihoanalizo'' na ISH niso pustili zagovarjati.{{Cn}} === Publikacije === Ob angažirani publicistični dejavnosti (v zadnjih dvajsetih letih je objavil okrog tisoč strokovnih prispevkov v različne časopise in revije ter tri bloge) je napisal tudi pet odmevnih knjig: ''Ideološke paradigme v športu (… ko poseže vmes država) (1999)'', ki je imela in ima še vedno močne učinke v državni športni politiki, že omenjeni nesprejeti ''Šport skozi psihoanalizo'' (2001), magisterij na Filozofski fakulteti (smer Sociologija kulture) ''Subjekt v ideologiji (športa)'' (2003). II. del športa skozi psihoanalizo se imenuje ''Interpretacija športa'' (2005). Družbeno najodmevnejša knjiga je ''O spolu'' (in z njim povezanih rečeh – tudi o feminizmu in »moškinjah«) ''(2011)''. ''Prvi spol'' (2019) najbolj poseže po razumevanju spolov. 28. novembra 2019 jo je predstavil na [[Slovenski knjižni sejem|Slovenskem knjižnem sejmu]] in privabil protestnike.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenski knjižni sejem: Protest zoper Vodebove seksizme|url=https://www.dnevnik.si/1042915467|website=Dnevnik|accessdate=2020-11-03|date=29. november 2019|publisher=|last=|first=}}</ref> === Sedanje delo === Od leta 1987 do maja 1996 je bil profesionalni trener in pedagoški delavec v vrtcu, od takrat naprej do maja 2001 je bil zaposlen kot sekretar [[Zveza športnih društev Trbovlje|Zveze športnih društev Trbovlje]], od maja 2001 naprej pa kot samostojni občinski strokovni sodelavec za šport. V letu 2002 je za eno leto opravljal funkcijo vršilca dolžnosti direktorja [[Zavod za šport Trbovlje|Zavoda za šport Trbovlje]]. V letu 2003 je bil potrjen za direktorja za polni mandat (do leta 2007) – od 2007 pa deluje kot osebni svetovalec (ljubiteljski [[Psihoterapija|psihoterapevt]]), [[publicist]], [[blogar]], kritično-(psiho)analitični mislec in politični komentator. Odmevne so (bile) tudi njegove oddaje na TV3 (''Faktor'') in njegove kolumne za ''Fokuspokus''.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Roman Vodeb - objave|url=https://www.fokuspokus.si/avtor/roman-vodeb-20452?start=24|website=www.fokuspokus.si|accessdate=2020-11-02|date=|publisher=|last=|first=|archive-date=2020-08-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20200813084544/https://www.fokuspokus.si/avtor/roman-vodeb-20452?start=24|url-status=dead}}</ref> Zaradi medijske blokade se pojavlja tudi na gledališkem odru kot »Sigman Frojdeb« kontroverznimi satiričnimi mono/duo tragikomičnimi, vselej satiričnimi, predstavami ''(»Seks, Freud in jaz« oz. »Ajde miška, to mi deli!«, »Lepotica in psihoanalitična zver«, »Najstnica pri seksologu«, »Razočarana gospodinja pri seksologu«'' …), iz katerih je razbrati, da Roman Vodeb na izrecno željo tudi (psiho)terapira (kljub temu, da nima uradne licence za izvajanje psihoterapije). Vodeb je slovenski javnosti poznan tudi po številnih kontroverznih in šokantnih intervjujih in izjavah po številnih televizijah in radijskih postajah in medmrežnih portalih. Na TV Trbovlje je imel tudi svoje oddaje (Modrovanja in Razbito). Na radiu »Europa 05« pa je imel v letu 2015 tudi redne tedenske od septembra 2018 deluje kot stalni komentator na TV3 v oddaji Faktor, od julija 2019 naprej pa tudi kot tedenski kolumnist portala Fokuspokus.<ref name=":3" /> Še vedno objavlja zapise na platformi PublishWall.<ref>{{Navedi splet|title=Roman Vodeb|url=https://publishwall.si/roman.vodeb|website=publishwall.si|accessdate=2020-11-03|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> Vodeb je v letu 2012 in 2015 ostro nasprotoval zakonskem predlogu o družinskem zakoniku.<ref>{{Navedi splet|url=https://radio.ognjisce.si/sl/128/slovenija/7097/vodeb-zakonik-otrokom-krati-pravice.htm|title=Vodeb: Zakonik otrokom „krati pravice“|date=2012-03-10|accessdate=2025-10-14|website=radio.ognjisce.si}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.pomurec.com/vsebina/8784/E-soocenje__Vodeb_in_Zelko_o_druzinskem_zakoniku_-_za_ali_proti?|title=E-soočenje: Vodeb in Zelko o družinskem zakoniku - za ali proti?|date=2012-03-21|accessdate=2025-10-14|website=pomurec.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://24kul.si/roman-vodeb-levicarji-za-pravice-otrok-do-oceta-in-mame|title=Roman Vodeb: Levičarji za pravice otrok do očeta in mame|date=2015-11-29|accessdate=2025-10-14|website=24kul.si}}</ref><ref>{{cite web|first=Vida|last=Petrovčič|first2=Aleš|last2=Primc|first3=Jernej|last3=Tašner Vatovec|title=Soočenje o referendumu o Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih|website=RTVSLO|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/referendum-o-zakonu-o-zakonski-zvezi-in-druzinskih-razmerjih/174376405|date=10. 12. 2015|accessdate=2025-11-16}}</ref> === Zasebno življenje === Roman Vodeb živi v izvenzakonski skupnosti s Tino Trugar, s katero je delal skupaj v Gimnastičnem klubu Trbovlje, in je oče dveh sinov. Vodeb ljubiteljsko ustvarja tudi kot [[risar]], predvsem portretni. === Odnos do žensk === Roman Vodeb tudi avtor nekaj zapisov na družbenih omrežjih o ženskah, ki so v javnosti vzbudili precej odmevov. Najbolj znana zadnja primera sta zapis o novo izvoljeni Predsednici slovenskega parlamenta [[Urška Klakočar Zupančič|Urški Klakočar Zupančič]], ki ga je objavil na omrežju Twitter; zapisal je: "''Rdeči štikli so simbol (in znanilec) ženske želje po "organu", ki ženski manjka na telesu"'', in zapis o tedanji ministrici za notranje zadeve [[Tatjana Bobnar|Tatjani Bobnar]] in sicer: "''Blondinka na čelu policistov'' … ''To pa je presežek!".''<ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/magazin/dobro-jutro/od-allstark-do-rdecih-salonarjev/|title=Od allstark do rdečih salonarjev|date=26.5.2022|accessdate=7.9.2022|website=Delo (časopis)}}</ref> == Športni dosežki == Sodeloval je na 35. državnem prvenstvu v športni gimnastiki v [[Prilep|Prilepu]], 19.–21. junija 1981. Dosegel je 3. mesto.<ref>[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1981_49_L.pdf "Bronasta kolajna za Karmen Gasar"]. str. 8. ''Gorenjski Glas.'' 30. junij 1981. l. 34., št. 49</ref> Poleg tega je sodeloval na še več tekmovanjih, kjer je tudi osvajal visoka mesta. == Gledališče == Nastopil je kot Sigman Frojdeb v predstavah: *''Razočarana gospodinja pri seksologu'' (2016)<ref>{{Navedi splet|title=Liza Kurtz Potrebuješ - razočarana gospodinja|url=https://publishwall.si/roman.vodeb/post/249443/liza-kurtz-potrebujes-razocarana-gospodinja|website=publishwall.si|accessdate=2020-11-03|date=30. november 2016|publisher=|last=|first=}}</ref> * ''Najstnica pri seksologu'' (2016)<ref>{{Navedi splet|title=Nova kolumna Romana Vodeba: Varuh pravic gledalcev in poslušalcev|url=https://nova24tv.si/kolumna/nova-kolumna-romana-vodeba-varuh-pravic-gledalcev-in-poslusalcev/|date=2016-12-11|accessdate=2020-11-03|language=sl-SI|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> *''Ajde miška, to mi deli!'' (2015)<ref>{{Navedi splet|title=-50% za 90-minutno monotragikomično predstavo psihoanalitičnega virtuoza Romana Vodeba: »Ajde miška to mi deli« v Casinoju Kongo Grosuplje (PREMIERA)|url=https://www.noreponudbe.si/kuponcek/1374/monotragikomedijo-ajde-miska-to-mi-deli-z-romanom-vodebom-v-casino-kongo|website=NorePonudbe.si|accessdate=2020-11-03|language=sl|date=2015|publisher=|last=|first=}}</ref> *''Lepotica in psihoanalitična zver'' (2014)<ref>{{Navedi splet|title=povejnaprej|url=https://www.vecer.com/navaden/201403056007813-6007813|website=www.vecer.com|date=2014-03-04|accessdate=2020-11-03|language=sl-si}}</ref> *''Seks, Freud in jaz'' (2012)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.trbovlje.si/dogodki_in_prireditve/monotragikomedija-seks-freud-in-jaz/275|title=Monotragikomedija seks, freud in jaz|date=2012|accessdate=3. november 2020|website=trbovlje.si|publisher=|last=|first=}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Bibliografija == === Strokovni članki === * "Preskakovanje ovire v 20 sekundah kot test eksplozivne, elastične, vzdržljivostne odrivne moči". ''Trener, učitelj, vaditelj'': strokovni športni bilten, št. 2 (1989), str. 46-50 * "Ugotavljanje relativne eksplozivne odrivne moči in hitrosti s tekaškimi testi za deklice". ''Trener, učitelj, vaditelj'': strokovni športni bilten, št. 2 (1989), str. 41-45 * "Vrednotenje testa skok v daljino z mesta z vidika relativne eksplozivne moči za deklice". ''Trener, učitelj, vaditelj'': strokovni športni bilten, št. 2 (1989), str. 35-40 === Knjige === * ''Razočarane gospodinje pri seksologu.'' Brežice: Barter, 2025 * ''Prvi spol - ali: penis in ženska želja''. Ljubljana : Zimske urice, 2019 * ''Psihologija dela : mobbing, agresivnost, nezavedno čustvovanje''. Ljubljana : Zavod za spodbujanje komunikacije "Zimske urice", 2011 * ''O spolu in nekaterih, z njim povezanih rečeh (tudi o feminizmu in o moškinjah)''. Trbovlje : ROVOSS, 2011 * ''Interpretacija športa''. Trbovlje : Fit, 2005 * ''Subjekt v ideologiji (športa)''. Trbovlje : Fit, 2002 * ''Šport skozi psihoanalizo''. Trbovlje : Fit, 2001 * ''Ideološke paradigme v športu : (--- ko poseže vmes država)''. Trbovlje : Fit, 2000 [i. e.] 1999 == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * [https://publishwall.si/roman.vodeb Blog] na PublishWall *[https://www.youtube.com/channel/UCWfatG10QuQpAoSYHDPQUdQ Profil] na YouTube *[https://roman-vodeb.si/ Osebna spletna stran] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Vodeb, Roman}} [[Kategorija:Trboveljčani]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za šport v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Fakulteti za šport v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski športniki]] [[Kategorija:Slovenski trenerji]] [[Kategorija:Slovenski športni funkcionarji]] [[Kategorija:Blogerji]] [[Kategorija:Slovenski sociologi]] [[Kategorija:Slovenski psihoanalitiki]] f5aewch8b2gj2gfvkkvbn3ffkpmhsca 0 465212 6655288 6611421 2026-04-03T11:33:36Z Shabicht 3554 6655288 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Deskle | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Bevkova ulica 15<br>5210 Deskle | parish_church = | dedication = | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper]] | province = | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = } '''[[Župnija]] [[Deskle]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[dekanija Nova Gorica|dekanije Nova Gorica]], ki je del [[Škofija Koper|škofije Koper.]] == Sakralni objekti == * - [[župnijska cerkev]] * - [[Podružnična cerkev|podružnica]] '''Od 1. januarja 2018''' <ref>{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> : * - [[Podružnična cerkev|podružnica]] == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Deskle]] [[Kategorija:Dekanija Nova Gorica|Deskle]] {{Škofija Koper}} 4h1x0r8vo4idvtyzaauzg3lefw52k08 6655289 6655288 2026-04-03T11:34:06Z Shabicht 3554 6655289 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Deskle | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Bevkova ulica 15<br>5210 Deskle | parish_church = | dedication = | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper]] | province = | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Deskle]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[dekanija Nova Gorica|dekanije Nova Gorica]], ki je del [[Škofija Koper|škofije Koper.]] == Sakralni objekti == * - [[župnijska cerkev]] * - [[Podružnična cerkev|podružnica]] '''Od 1. januarja 2018''' <ref>{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> : * - [[Podružnična cerkev|podružnica]] == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Deskle]] [[Kategorija:Dekanija Nova Gorica|Deskle]] {{Škofija Koper}} 70zaswquywlok61o4b026ha4u85crqb 6655291 6655289 2026-04-03T11:40:44Z Shabicht 3554 6655291 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Deskle | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Bevkova ulica 15<br>5210 Deskle | parish_church = | dedication = | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper]] | province = | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | annexed_parishes= | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Deskle]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[dekanija Nova Gorica|dekanije Nova Gorica]], ki je del [[Škofija Koper|škofije Koper.]] == Sakralni objekti == * - [[župnijska cerkev]] * - [[Podružnična cerkev|podružnica]] '''Od 1. januarja 2018''' <ref>{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> : * - [[Podružnična cerkev|podružnica]] == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Deskle]] [[Kategorija:Dekanija Nova Gorica|Deskle]] {{Škofija Koper}} hbcbwlpgro35ct0hjjqsvuwopusvoj3 6655293 6655291 2026-04-03T11:42:46Z Shabicht 3554 6655293 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Deskle | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Bevkova ulica 15<br>5210 Deskle | parish_church = | dedication = | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper]] | province = | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | annexed_parishes=[[Župnija Gorenje Polje]] | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Deskle]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[dekanija Nova Gorica|dekanije Nova Gorica]], ki je del [[Škofija Koper|škofije Koper.]] == Sakralni objekti == * - [[župnijska cerkev]] * - [[Podružnična cerkev|podružnica]] '''Od 1. januarja 2018''' <ref>{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> : * - [[Podružnična cerkev|podružnica]] == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Deskle]] [[Kategorija:Dekanija Nova Gorica|Deskle]] {{Škofija Koper}} lrvmdhlumabnn437khexzazlluyzuux 6655294 6655293 2026-04-03T11:43:41Z Shabicht 3554 6655294 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Deskle | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Bevkova ulica 15<br>5210 Deskle | parish_church = | dedication = | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper]] | province = | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | annexed_parishes=Župnija Gorenje Polje | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Deskle]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[dekanija Nova Gorica|dekanije Nova Gorica]], ki je del [[Škofija Koper|škofije Koper.]] == Sakralni objekti == * - [[župnijska cerkev]] * - [[Podružnična cerkev|podružnica]] '''Od 1. januarja 2018''' <ref>{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> : * - [[Podružnična cerkev|podružnica]] == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Deskle]] [[Kategorija:Dekanija Nova Gorica|Deskle]] {{Škofija Koper}} 61y0c9aq3mol205zlrfufyqs5nd4e69 6655297 6655294 2026-04-03T11:50:43Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6655297 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Deskle | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Bevkova ulica 15<br>5210 Deskle | parish_church = | dedication = | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper]] | province = | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | annexed_parishes=Župnija Gorenje Polje | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Deskle]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[dekanija Nova Gorica|dekanije Nova Gorica]], ki je del [[Škofija Koper|škofije Koper.]] == Sakralni objekti == * - [[župnijska cerkev]] * - [[Podružnična cerkev|podružnica]] '''Od 1. januarja 2018''' <ref>{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> : * - [[Podružnična cerkev|podružnica]] župnijska cerkev sv. Jurija v Desklah podružnica sv. Kvirin, Paljevo Vikariat PLAVE, cerkev sv. Janeza Krstnika, Plave Podružnica vikarijata sv. Ahacij, Prelesje == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Deskle]] [[Kategorija:Dekanija Nova Gorica|Deskle]] {{Škofija Koper}} 1hc458bbpp9g91c9j0yd81vaeqjlw28 6655298 6655297 2026-04-03T11:57:52Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6655298 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Deskle | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Bevkova ulica 15<br>5210 Deskle | parish_church = | dedication = | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper]] | province = | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | annexed_parishes=Župnija Gorenje Polje | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Deskle]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[dekanija Nova Gorica|dekanije Nova Gorica]], ki je del [[Škofija Koper|škofije Koper.]] == Sakralni objekti == župnijska cerkev sv. Jurija v Desklah podružnica sv. Kvirina, Paljevo Vikariat Plave: cerkev sv. Janeza Krstnika, Plave sv. Ahacij, Prelesje, podružnica '''Od 1. januarja 2018''': cerkev sv. Mihaela, Gorenje Polje<ref>{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> [[Podružnična cerkev|podružnica]] == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Deskle]] [[Kategorija:Dekanija Nova Gorica|Deskle]] {{Škofija Koper}} te0v37qobnfu8d3ntkowxw505c5pwof 0 469795 6655027 6652766 2026-04-02T21:27:15Z A09 188929 np 6655027 wikitext text/x-wiki {{Infopolje oseba}} '''Boštjan Koražija''', [[Seznam slovenskih politikov|slovenski politik]] in [[Knjižnica|knjižničar]]; * [[18. december]] [[1974]], [[Ptuj]]. Leta 2018 je kot član [[Levica (Slovenija)|Levice]] kandidiral na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|državnozborskih volitvah]] v volilnem okraju Ptuj in osvojil mandat.<ref>{{Navedi splet|title=Poslanca Levice so hoteli sleči|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/poslanca-levice-so-hoteli-sleci/|website=www.slovenskenovice.si|accessdate=2021-09-21|language=sl-si}}</ref> Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah 2022]] ni bil vnovično izvoljen.<ref>{{Navedi splet|title=To so politiki, ki se poslavljajo od poslanskega stolčka|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/62666cc187913/to-so-poslanci-ki-ne-bodo-ostali-v-drzavnem-zboru|website=Svet24.si|accessdate=2022-04-30|language=sl}}</ref> Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]] je v volilnem okraju Ptuj 3 kandidiral za stranko [[Prerod (stranka)|Prerod]], dobil 216 glasov (1,66 odstotka) in ni dobil mandata.<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2026-03-29|title=Izidi glasovanja|date=22. 3. 2026|publisher=Državna volilna komisija}}</ref> Zaposlen je kot knjižničar v študijskem oddelku [[Knjižnica Ivana Potrča Ptuj|Knjižnice Ivana Potrča Ptuj]], kjer je deloval pred izvolitvijo v Državni zbor.<ref>{{navedi splet |url=https://www.knjiznica-ptuj.si/o-knjiznici/zaposleni/ |title=Knjižnica Ivana Potrča Ptuj – Zaposleni |accessdate=2025-01-12 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{refsez}} {{Normativna kontrola}}{{Politician-stub}} {{DEFAULTSORT:Koražija, Boštjan}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski knjižničarji]] [[Kategorija:Poslanci 8. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Bivši člani Levice]] [[Kategorija:Člani Preroda]] got7j4925l8tmak2wvvmw1ct6zweex0 0 471251 6655085 6646964 2026-04-03T02:24:02Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655085 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |official_name = Dolina Aran |native_name = Val d'Aran |settlement_type = posebna teritorialna enota |image_skyline = |image_caption = |imagesize = 280px | image_flag = Flag-Val d'Aran.svg | image_shield = Escut_de_la_Vall_d'Aran.svg |pushpin_map = Španija |pushpin_mapsize = 280 |pushpin_map_caption = Lega Doline Aran v Španiji |coordinates_region = |coordinates_display = title,inline |latd=42 |latm=43 |lats=21 |latNS=N |longd=0 |longm=50 |longs=14 |longEW=E |subdivision_type = Država |subdivision_name = [[Španija]] |subdivision_type1 = Avtonomna skupnost |subdivision_name1 = [[Katalonija]] | subdivision_type2 = Provinca | subdivision_name2 = Lleida | seat_type = Prestolnica | seat = Vielha e Mijaran | parts_type = Občine | p1 = Arres, Bausen, Bossòst, Es Bòrdes, Canejan, Les, Naut Aran, Vielha e Mijaran, Vilamòs | governing_body = ''Conselh Generau d'Aran'' |area_total_km2 =633,5 |area_land_km2 = |area_water_km2 = |population_as_of = 2014 |population_footnotes = |population_total = 9.993 |population_metro = |population_density_km2 = auto |timezone = [[Central European Time|CET]] |utc_offset = +1 |timezone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] |utc_offset_DST = +2 |elevation_m = |website =[http://www.conselharan.org// Conselh Generau d'Aran] |footnotes = }} '''Dolina Aran''' (okcitansko: [aˈɾan]; katalonsko: [əˈɾan]; špansko: [aˈɾan]) (prej se je uradno imenoval '''Val d'Aran''') je upravna enota (prej je bila ''comarca'') v [[Katalonija|Kataloniji]] v Španiji, sestavljena iz Doline Aran, 633,5 kvadratnih kilometrov na območju [[Pireneji|Pirenejev]] na severozahodnem delu province Lleida. Ta dolina je ena od samo dveh območij Španije<ref> Drugo sosednje območje je Luzaide / Valcarlos, v Navarri.</ref> (in edini del sedanje Katalonije), ki je na severni strani Pirenejev. Zato v tej dolini teče edina katalonska reka, ki se izliva v [[Atlantski ocean]] (iz istega razloga je za regijo značilno atlantsko podnebje namesto sredozemskega). Reka [[Garona]] teče skozi Aran od izvira na Pla de Beret (planota Beret) v bližini Port de la Bonaigua. Pridruž se ji reka Joèu (s pobočij gore [[Pico de Aneto]]), ki ponikne pri Forau de Aigualluts. Nato se ponovno pojavi v Val dera Artiga de Lin, preden pride do doline Aran, nato skozi Francijo in na koncu do Atlantskega oceana. Reka Noguera Pallaresa, katere izvir je le sto metrov od reke Garone pa teče proti Sredozemlju. Aran meji na [[Francija|Francijo]] na severu, špansko avtonomno skupnost [[Aragonija|Aragonijo]] na zahodu in katalonske comarce Alta Ribagorça na jugu in Pallars Sobirà na vzhodu. Glavno mesto je Vielha s 5474 prebivalci (2014). Celotno prebivalstvo doline šteje približno 9991 (2014) oseb. Od leta 2001 je več ljudi v Aranu govorilo španščino (38,78 %) kot svoj materni jezik, sledili so ji govorci aranese (34,19 %), nato katalonščine (19,45 %), 7,56% pa jih je govorilo različne materni jezik.<ref>{{navedi splet |url=http://www20.gencat.cat/docs/Llengcat/Documents/Altres/Arxius/aran_cens.pdf |title=Cens lingüístic de l'aranès de 2001 |format=PDF |date= |accessdate=2012-08-06 |archive-date=2012-04-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120413060508/http://www20.gencat.cat/docs/Llengcat/Documents/Altres/Arxius/aran_cens.pdf |url-status=dead }}</ref> Medtem ko je [[aranščina]] materni jezik 62,87 % ljudi, rojenih v regiji, je med prebivalci, rojenimi izven doline, manj pogost.<ref>[http://www20.gencat.cat/docs/Llengcat/Documents/Altres/Arxius/aran_cens.pdf Cens lingüístic de l'aranès de 2001 (section 10: Llengua materna de la població de la Val d'Aran. Distribució per lloc de naixement. 2001)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120413060508/http://www20.gencat.cat/docs/Llengcat/Documents/Altres/Arxius/aran_cens.pdf |date=2012-04-13 }} (in Catalan)</ref> == Zgodovina == Leta 1313 je [[Jakob II. Aragonski]] podelil upravno in politično avtonomijo dolini Aran, katere pravne podrobnosti so opisane v latinskem [[rokopis]]u z naslovom ''Querimonia''. Prenos moči je bil nagrada prebivalcem, ki so se zavezali pripadnosti Jakobu II. v sporu s kraljevinama Francijo in Mallorko glede nadzora nad dolino <ref>{{navedi knjigo|editor=Turell, M.Teresa|title=Multilingualism in Spain : sociolinguistic and psycholinguistic aspects of linguistic minority groups|date=2001|publisher=Multilingual Matters|location=Clevedon [u.a.]|isbn=9781853594915|page=142|edition=[Online-Ausg.].|url=https://books.google.com/books?id=li0Fmtfxd6kC&lpg=PA142&dq=querimonia%20aran&pg=PA142#v=onepage&q=querimonia%20aran&f=false|accessdate=19 August 2015}}</ref>. Takšno stanje je bilo ukinjeno leta 1834, ko je bila Dolina vključena v novo provinco Lleida v okviru nastanka liberalne države. 19. oktobra 1944 so v dolino vdrli gverilci španske komunistične partije, v poskusu, da bi prišlo do padca španske diktature. Do 27. oktobra 1944 so prevzeli nadzor nad več vasmi, vendar so se morali prisilno umakniti nazaj v Francijo, potem ko je [[Francisco Franco |Franco]] poslal okrepitve za obrambo Vielhe <ref name=elpais>{{navedi splet|last1=Rodríguez Marcos|first1=Javier|title=El valle de la libertad|url=http://elpais.com/diario/2010/08/15/eps/1281853616_850215.html|website=elpais.com|publisher=El Pais|accessdate=18 August 2015|language=es}}</ref>. Pred gradnjo predora Vielha, ki je bil odprt leta 1948, dolina Aran pozimi ni imela neposredne povezave z južno stranjo gora. Leta 1990 je katalonski parlament obnovil avtonomijo Arana in določil okcitanščino za uradni jezik. V letu 2015 so se povečale pristojnosti institucij. == Ime in lokalni jezik == [[File:Carta Occitania.pdf|thumb|255px|Vielha in druga okcitanska glavna mesta]] Aranese je standardizirana oblika lokalne gaskonjske vrste okcitanskega jezika. Redno ga poučujejo v šoli že od leta 1984. Kot več drugih manjšinskih jezikov v Evropi, ki se soočajo z zatonom, Aranese doživlja preporod. Ime Aran izvira iz baskovskega ''haran'', kar pomeni 'dolina'. Zemljevidi in cestni znaki v Španiji uporabljajo ime ''era Val d'Aran'', ko se sklicujejo na dolino, kjer je ''era'' edini ženski člen. Enaka praksa velja za vsa mesta in druge lokacije v Aranu, na primer, araneško črkovanje ''Vielha'' se uporablja kot katalonsko in špansko ''Viello'' in se nanaša na glavno mesto Arana. Baskovski toponimi razkrivajo, da se je [[baskovščina]] govorila dlje na vzhod ob Pirenejih kot danes. Vse večji vpliv [[latinščina|latinščine]] po prelomu prvega tisočletja, pa je začel izrivati baskovščino. == Uprava in gospodarstvo == Upravno je Aran ''izjemna teritorialna enota'', ki je približno enakovredna ''comarci'' z dodatnimi pooblastili in jo neuradno imenujejo kar ''comarca''. Ta status je bil nazadnje formaliziran februarja 2015.<ref>{{navedi splet|url=http://www.conselharan.org/wp-content/uploads/2015/08/Llei-1_2015-Regim-Especiau-dAran2.pdf|title=LLEI 1/2015, del 5 de febrer, del règim especial d'Aran|publisher=Generalitat of Catalonia|language=ca|date=2015-02-13|accessdate=2015-11-19}}</ref> Območje je razdeljeno na šest upravnih enot, imenovanih ''terçons'' (oc) (kar pomeni 'tretjina', saj so bile včasih tri enote). Trenutna ureditev izvira iz 15. stoletja. Od leta 1991 ima Aran samostojno vlado, imenovano ''Conselh Generau'' (okcitansko: 'Generalni svet'). Glavna gospodarska dejavnost v dolini je [[turizem]]; s smučišči pozimi in od drugih turističnih dejavnosti poleti. Drugi primarni sektorji gospodarstva so gozdarstvo, govedoreja in kmetijstvo, ki so od odprtja smučišč vse manj pomembni. == Živalstvo == [[Image:pano of Bossòst in Aran Valley in Spain-cropped.jpg|thumb|400 px|Panorama dela Arana, z Bossòstom nalevi]] Številnim živalim Arana grozi izumrtje. Obstajajo programi za ponovno uvajanje in / ali zaščito: * [[rjavi medved]] (''Ursus arctos'') * [[belka]] (''Lagopus mutus'') * aranski skalni kuščar (''Lacerta aranica'') * [[brkati ser]] (''Gypaetus barbatus'') == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave == {{Commonscat|Val d'Aran}} * [http://www.aran.org Page of the Conselh Generau d'Aran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070607183720/http://www.aran.org/ |date=2007-06-07 }} * [http://www.municat.net:8000/omunicat/owa/mun_p01.dad_ens?via=6&cod=8103980001 Information from the Generalitat de Catalunya] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20051112072156/http://www.municat.net:8000/omunicat/owa/mun_p01.dad_ens?via=6&cod=8103980001 |date=2005-11-12 }} * [http://www.valdaran.com Touristic information about the Val d'Aran] * Smith, Dominic. [http://www.domsmith.co.uk/aranes/aranes.pdf "Language planning in the Val d’Aran: The recent work of the Conselh Generau d’Aran’s ‘Oficina de Foment e Ensenhament der Aranés’ and its effects on the Aranés-speaking population."] ([[PDF]]). 2003. [[Kategorija:Geografija Španije]] [[Kategorija:Pireneji]] {{normativna kontrola}} p7qp6oibbe882yfrxom0ujwybylpjmy 0 474043 6654838 6611511 2026-04-02T12:54:26Z SirFranzPaul 189873 SirFranzPaul je prestavil stran [[Preganjanje kristjanov v rimskem cesarstvu]] na [[Preganjanje kristjanov v Rimskem cesarstvu]]: Velika začetnica 6611511 wikitext text/x-wiki [[File:"Duomo di Milano", cathedral in Milan, Italy. Statue of a martyr.jpg|200px|thumb|Kip krščanskega mučenca na katedrali v [[Milano|Milanu]].]] '''Preganjanje Kristjanov v rimskem cesarstvu''' je bil proces, ki se je dogajal sporadično več kot dve stoletji in je v veliki meri slonel ne le na uradnih preganjanjih, ki so jih organizirali cesarji, temveč je temeljil tudi na samoiniciativnosti posameznih lokalnih oblasti in prebivalstva samega. Preganjanje je močno vplivalo na razvoj krščanske liturgije, cerkvene organizacije in mentalitete same vere. Krščanstvo je v tem obdobju prešlo iz sprva preganjane in dokaj obskurne sekte judaizma v eno izmed uradnih in priznanih religij cesarstva, po 381 n. št. pa je postalo tudi edina uradna in dovoljena religija. Obdobje preganjanja je moč razdeliti na zgodnje obdobje do Decijevega preganjanja 250/251, ko je prihajalo do ''ad hoc'' nasilnih izgredov, katerih tarče so bile vse verske manjšine, ne le krščanstvo, in na pozno obdobje od Decija do Milanskega edikta 313 n. št., ko je prišlo do načrtnega in od države organiziranega preganjanja celotne krščanske skupnosti z namenom izkorenitve vere. == Obdobje zgodnjega preganjanja == [[File:Siemiradski Fackeln.jpg|300 px|thumb|''Neronove bakle'', slika Henryka Siemiradzkega. Po [[Tacit|Tacitu]] sodeč je Neron zažigal kristjane žive in jih uporabljal kot bakle.]] Preganjanje krščanske skupnosti v rimskem cesarstvu se prične z [[Neron|Neronovim]] dekretom o napadu na Kristjane 64 n. št., ko je prišlo do prvih od cesarja privoljenih napadov na krščansko skupnost. Postopoma je nasprotovanje do Kristjanov rastlo in v drugem stoletju n. št. imamo celo podatke, da so ljudje sporadično začeli obmetavati Kristjane s kamni, občasno je prišlo do nasilnih izgredov prebivalstva, kar je bilo predvsem motivirano zaradi sektarskih nesoglasij in nasilja znotraj samega krščanstva. Potrebno se je zavedati, da vse do Decijevega preganjanja kristjani v glavnem niso bili tarča nasilja s strani cesarjev, temveč ljudstva in lokalnih oblasti. Tako npr. poročajo nekateri judovski in krščanski viri o preganjanju za čas [[Domicijan|Domicijanovega]] cesarjevanja, čeravno je dandanes to močno diskutirano. Evzebij je npr. poročal, da so bili kristjani tako izgnani kot tudi ubiti, a natančnejših virov o tem nimamo. Zaradi tega velja dandanes konsenz, da je preganjanje sicer obstajale, ampak v neorganizirani obliki in da so bile vesti o vsem tem po vsej verjetnosti prenapihnjene s strani krščanskih piscev. Za čas [[Trajan|Trajana]] poroča [[Plinij mlajši]], da mu je Trajan svetoval, da naj uporne kristjane v [[Bitinija in Pont (rimska provinca)|Bitiniji in Pontu]] da ubiti, če se ne bodo pripravljeni spreobrniti v državno vero. Nekateri državljani so bili celo poslani v Rim, kjer so jim sodili. [[File:Amphiteatre Trois Gaules Lyon.jpg|right|thumb|''Amphithéâtre des Trois-Gaules'' v [[Lyon|Lyonu]], kjer so bili kristjani izpostavljeni bojem z zvermi.]] Cesar [[Hadrijan]] je tudi dobival prošnje provincialnih guvernerjev, ki so ga spraševali, kako se naj lotijo kristjanov. Hadrijan jim je svetoval, da dejstvo, da je človek kristjan še ni dovolj, da je lahko obsojen in je ukazal, da se napadi na kristjane ne smejo dogajati ter da bodo tisti, ki jih bodo napadali, sami prejeli kazen. Število nasilnih izgredov se poveča za čas cesarjevanja Marka Avrelija, a dandanes je vprašljivo, do kolikšne mere so ta poročila točna. Prav tako se ne ve, kako natančno je bil cesar [[Mark Avrelij]] sploh obveščen o teh dogajanjih. Kljub temu imamo poročila da so bili kristjani tarče nasilnih izgredov in napadov, sužnji, katerih gospodarji so bili kristjani so pa mnogokrat pričali, da so njihovi gospodarji kanibali. Zadeve so za kristjane se poslabšale za čas cesarjevanja [[Septimij Sever|Septimija Severa]], saj je ta izdal več ediktov, ki je prepovedal prehod v judovsko in krščansko vero. Evzebij tako npr. Severa opiše kot preganjalca, a [[Tertulijan]] ga označi kot kristjanom prijaznega cesarja. Dandanes se predvideva, da Sever ni izdal večine dekretov, temveč da je dandanes znan kot preganjalec le zato, ker je za čas njegovega cesarjevanja prišlo do mnogih nasilnih izgredov. Za čas prvega cesarja obdobja vojaških cesarjev [[Maksimin Tračan|Maksimina Tračana]] je prišlo do poslabšanja razmer. Kristjani so morali častiti rimske bogove, v drugačnem primeru so pa bili državljani izgnani ali pa obglavljeni, sužnji in tujci, ki so bili kristjani, so pa bili izpostavljeni zverem v javnih spektaklih. A tekom prve polovice tretjega stoletja se zadeve še vedno niso spreminjale – razen redkih cesarjev so nasilni izgredi zoper kristjane prihajali od spodaj, ne od zgoraj.<ref>Bratož, Rajko. ''Rimska zgodovina. Prvi del: Od začetkov do nastopa cesarja Dioklecijana''. Zbirka Zgodovinskega časopisa 33 in Knjižna zbirka Scripta. Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Študentska založba in Založba Filozofske fakultete Univerze</ref> == Obdobje načrtnega preganjanja == === Od Decija do Numerijana === [[File:Libellus.jpg|thumb|''Libellus'' datiran v čas Decijevega preganjanja]] Glavna vira za to obdobje sta Laktancij in Evzebij. Medtem, ko je [[Evzebij iz Cezareje]] dokaj verodostojen vir, je pa potrebno Laktancija brati z zmerno skepso. Njegov spis o preganjanju Kristjanov je načrtno napisan kot napad na poganske vladarje in je zato dokaj problematičen vir. Cesar [[Decij]] je v letih 249-251 izdal več ediktov, s katerim je vsem prebivalcem cesarstva (razen Judom) ukazal, da morajo žrtvovati ob prisotnosti rimskega magistrata državnim bogovom, saj je verjel, da bo tako povečal zavest do cesarstva. Vsak, ki je žrtvoval je dobil pisno potrdilo o tem – ''libellus''. Ta edikt je bil namenjen vsem in ni dokazov, da je bil specifično uperjen zoper Kristjane. Decijev edikt je bilo prvič v zgodovini cesarstva, da so širom celotne države ljudje morali spoštovati enoten verski edikt in zaradi tega je ostal v krščanski mentaliteti. Nekateri višjerangirani v cerkveni organizaciji so izbrali mučeniško smrt, saj niso želeli žrtvovati, drugi so šli v izgnanstvo ali pa so se skrivali, spet mnogi so žrtvovali in se kasneje kesali. Vprašanje, ali so ti, ki so žrtvovali še del krščanske skupnosti je ostalo pereče vprašanje in je sprožilo t.i. Donatistični spor. Edikt je trajal le osemnajst mesecev, a za mnoge je to bilo obdobje travm in strahu in zaradi tega je toliko piscev to obdobje tudi opisalo tako na dolgo. Po Deciju je cesar postal [[Valerijan]], ki je vladal v letih 253-260. Valerijanovi protikrščanski edikti so za višje cerkvene službe predvidevali izgon, za nižje pa prisilno delo v rudnikih in so bili namenjeni temu, da bi ljudje odpadli od vere in verskih služb. Je pa v dobi protikrščanskih in Valerijanovih ediktov prišlo tako do izgonov, zaplemb in usmrtitev kot tudi do sodnih primerov, kjer so kristjani dobili tožbe. Kristjani, ki so bili del familiae Caesar so bili zasužnjeni. Dejstvo, da so v sami cesarski pisarni obstajali kristjani je odraz tega, da so bili Decijevi edikti izpred nekaj let neuspešni in niso zaustavili širitve krščanstva. Cesar [[Galijen]] (253-268) je po padcu cesarja Valerijana v perzijsko ujetništvo izdal tri edikte (tako Evzebij), s katerimi je ustavil preganjanje kristjanov, odredil, da se jim vrne premoženje in ukazal vrnitev pokopališč. Galijen je to odločitev sprejel v precej težkih okoliščinah, saj je prej tudi sam sodno preganjal kristjane in ni čisto jasno, kaj je zahteval za izdajo takih ediktov. Verjetna razlaga je ta, da je cesar Galijen želel podporo kristjanov, ki so bili precej številčni na ogroženem Vzhodu rimske države, saj je zaradi uzurpacij in vdorov sam na Zahodu precej polne roke. V praksi edikt ni prinesel velikih sprememb, toleranca je bila zelo omejena in se je izvajala le na ozemljih neposredno pod Galijenovo oblastjo. Krščanstvo se je v tistem času le počasi širilo v višje družbene sloje, ki bi lahko dosegli spremembe za kristjane na tem področju. Razen tega, da je s tem ediktom vera postala vsaj tolerirana, tudi brez pravne podlage, je verjetno napravila odnosu med kristjani na eni in državo na drugi strani nove temelje, ki so bili s kasnejšim milanskim ediktom nadgrajeni. Verjetnost tega, da je bilo krščanstvo v praksi tolerirana in ne dovoljena vera potrjujejo podatki iz Evzebija, da so tudi v času veljavnosti teh ediktov dogajala mučeništva in usmrtitve kristjanov, čeprav posamičnih dogodkov ni mogoče povsem natančno datirati. Tako gre bolj za preklic Valerijanovih protikrščanskih ediktov, kot pa novo pravno podlago za ureditev odnosov. Poleg tega Galijenov edikt ni doživel velike odmevnosti, viri ga zgolj omenijo in mu ne posvečajo velike pozornosti, kakšno besedo več so mu posvetili šele kasnejši zgodovinarji ([[Orozij]] v 5. stoletju), ki so izdajo edikta Galijenu pripisali zaradi strahu pred grozno usodo, ki je doletela njegovega očeta Valerijana. Cesar [[Avrelijan]], ki je načrtoval preganjanje kristjanov, ga ni izvedel, ker je bil prej ubit. Avrelijanu je sledil cesar Proba (276-281), o katerem je malo zanesljivih podatkov, kar jih je, poročajo o več mučeništvih, vendar so poročila zelo nezanesljiva. V času naslednjega cesarja [[Numerijan|Numerijana]] imamo spet poročila o več mučeništvih, ki so jih nekateri pisci zaradi podobnosti imen in usode (perzijsko ujetništvo) zamenjali z Valerijanom. Numerijan naj bi imel brata Karina, ki je bil krščanstvu bolj naklonjen, bil je nameščen na Vzhodu in naj bi po smrti maščeval svojega brata, vendar je zanesljivih informacij bolj malo. Gre za to, da sta bila tako Numerijan kot Dioklecijan pri poganskih piscih zelo čislana, Karin pa ne, obratno je bilo pri krščanskih piscih, le da je bolj v ospredju preganjanje Dioklecijana in Maksimina, Numerijan je zanemarjen. Karin je kot začetnik krščanske dinastije, iz katere so izšli vsaj trije bolj svetniki, omenjen v več hagiografijah, ki so nastale kasneje, v 6. in 7. stoletju. To obdobje so bolj zanesljivo opisali krščanski pisci, med njimi škof in mučenec [[Viktorin Ptujski|Viktorin iz Petovie]], od katerega se nam je ohranil komentar h knjigi Razodetja (Apokalipse), kjer na več mestih referira na mučenja in preganjanja kristjanov v času od cesarja Decija, Viktorin pa naj bi umrl v času cesarja Dioklecijana. Ohranjena je tudi pridiga k ''Mt 25,1-13'' o dobrih in slabih kristjanih, kjer naročajo, naj kristjani oprostijo svojim preganjalcem, obiskujejo ječe, pomagajo ljudem na prisilnem delu in drugih nesrečnih situacijah, v katerih so se znašli kristjani. Seznam teh nesreč ne omenja usmrtitev, omenja pa najtežje kazni (prisilno delo v rudnikih npr.), iz česar bi mogli sklepati, da se je država izogibala usmrtitvam zaradi mučeništev in prikazuje za kristjane negotove čase.<ref name="#1">Bratož, Rajko. ''Odnos rimskega cesarstva do krščanstva od Galijenovega edikta (260) do Galerijevega edikta (311)''. Razprave SAZU, Varia 28, Ljubljana, 2014.</ref> === Dioklecijanovo preganjanje === {{glavni|Dioklecijanovo preganjanje}} Najhujše obdobje je bilo poslednje veliko preganjanje kristjanov v cesarstvu, a je obenem bilo najhujše. Preganjanje se je pričelo s posebnim ediktom febuarja 303 n. št. in je videlo porast nasilja nad kristjani. Nadaljnje so bili izdani še trije edikti, ki so omejevali pravice kristjanov, med celotnim preganjanjem pa naj bi umrlo nekje med 3000 in 3500 ljudi. Za čas Dioklecijanovega preganjanja je prišlo do več instanc mučenja, posebej med višjerangiranimi škofi, za čas najhujših preganjanj je pa bilo vsem prebivalcem cesarstva ukazano, da morajo svojo lojalnost dokazati z obrednim žrtvovanjem rimskim bogovom. Preganjanje se ni izvajalo po celotnem cesarstvu z isti mero vehementnosti, saj je [[Konstancij Klor]] ostal relativno pasiven in ni sledil politiki trdega preganjanja. === Po Dioklecijanu === [[File:Herbert schmalz28.jpg|300px|thumb|''"Zvesti vse do smrti"'', slika [[Herbert Gustave Schmalz|Herberta Schmalza]]]] Odstopu Dioklecijana 305 je sledilo obdobje tetrarhij, ko je prvo nastopil Konstancij I., ki je vladal delu cesarstva, kjer je bilo kristjanov bolj malo in zato niso predstavljali velike nevarnosti. Zaradi tega odnosa Konstancij ni doživel velike kritike piscev (Laktancij, Evzebij). Podobno blago politiko je prevzel Konstancijev cezar Severus. Za Konstantina poročajo, da je na svojem ozemlju po prevzemu naziva avgust povsem prekinil s preganjanjem kristjanov, prav tako mu pripisujejo, da je bil tudi sam kristjan, čeprav si viri niso edini, ali je to bil že pred prevzemom oblasti, ali se je dal krstiti pozneje. [[Maksencij]], ki se je z nazivom cesarja poimenoval nedolgo za Konstantinom vendar ni postal del tetrerhije naj bi prav tako na svojem ozemlju (Italija in Afrika) prenehal s preganjanjem kristjanov. Leta 308 je sprejel zakon o večji verski svobodi na svojih ozemljih in celo sam razsodil nekaj primerov v prid kristjanov, ker je želel pridobiti njihovo zvestobo, ker tega ni imel od senata, zato se je hotel čim bolj distancirati od politike tetrarhov. To ni imelo nobenega haska, zapustili so ga vsi zavezniki, tudi Licinij in Galerij. Njegova ozemeljska soseda, Licinij in Konstantin sta prakticirala nepreganjanje kristjanov oziroma celo kristjanom naklonjeno politiko, zato vojaški obračuni med njimi niso imeli nobene pretirane verske konotacije, kot so o tem poročali kakšni krščanski pisci, ki so Konstantina kovali v zvezde. Maksencija so zaradi poročil, ki jih o njegovem vladanju pišeta Evzebij in Laktancij in domnev, da je na kovancih iz njegovega obdobja in ozemlja upodobljen križ, imeli za opredeljenega za krščanstvo, čeprav je bilo to precej malo verjetno in gre na kovancih boljk verjetno le za upodobitev rimske X (10), čeprav ni jasno, zakaj je bila oblika tega znaka na kovancih taka kot je bila in je ne najdemo drugje. Galerij je 311 izdal tolerančni edikt, ki se je ohranil v celoti. Preganjanje kristjanov, čeprav mu je bil Galerij za Dioklecijanom zelo naklonjen, je slednjič opustil, ker je uvidel, da ni več smiselno. Podpisali in izdali so ga vsi člani tetrarhije (Galerij, Licinij, Daja, Konstantin) in še Dioklecijan. Ta edikt se je ohranil pri Laktanciju, pri Evzebiju v grščini s preambulo in pri Rufinu, ki je prevedel od Evzebija. Zakon je uvedel versko svobodo in pravico do obnove svetišč. Sicer omenja tudi to, da so cesarji kristjane imeli za nelojalne državi, uporne in da na ljudstvo širijo ideje, ki so nasprotne navadam prednikov, da zavračajo stare zakone in javni red. Prav teza o širjenju idej na druge lahko potrdi tezo, da država krščanstva ne bi preganjala, če bi bilo omejeno na etnično skupino (judovstvo itd), oziroma če bi bilo v majhni, državi obvladljivi skupini. S temi izrazi sta predvsem Galerij in Dioklecijan nakazovala na stare edikte o preganjanju kristjanov in s tem ediktom poskusila to preganjanje, ki se je redno končevalo z mučnimi zasliševanji in tudi usmrtitvami. Ta moralna obsodba je v novem ediktu poskušala upravičiti prejšnja preganjanja. Pomenljivo je tudi, da jo je s tako vsebino podpisal tudi Konstantin, tedaj kristjanom najbolj naklonjen vladar. V osrednjem delu cesarji priznajo neuspeh preganjanja, ker kristjani državnih bogov in cesarja niso hoteli častiti, svojega Boga pa zaradi razrušenih cerkva, požganih cerkvenih knjig in pregnanih duhovnikov niso mogli častiti, kar je za poznoantične norme abnormalno. S tem so poskusili precej površno prikriti zelo očiten neuspeh preganjanj. Ker je ta skupina zaradi državne represije ostala brez religioznega življenja, so se cesarji sklicevali na višje vladarske ideale, kot so prizanesljivost in pomilostitev, zato so kristjane pravno legalizirali in jim dovolili ureditev prostorov za versko prakticiranje. Ne omenja vračila prejšnjih cerkvenih poslopij. Tako jim je ta edikt glede na dikcijo dal manj kot Galijenov iz 260, manj kot Konstantinov in Maksencijev zakon, zato se domneva, da je bila zadeva prepuščena izvedbi provincialnim namestnikom. V duhu te politike je Konstantin 313 odredil vračilo cerkva katoliški cerkvi na Zahodu, za Ilirik in Trakijo je to storil [[Licinij]]. Iz tega je v Milanu nastal Milanski edikt, ki je po pisanju bistveno bolj radodaren do kristjanov kot Galerijev, vendar se v praksi zadeve niso zelo spremenile. V sklepu Galerijevega edikta so cesarji prosili kristjane, naj molijo za dobro države in cesarje k svojemu Bogu, kar jih je pravno izenačilo s poganskimi žrtvovanji, poudarila legalizacijo krščanstva in mu priznala državotvorno vlogo. Razen Galerijevega se nam drugi prokrščanski zakoni niso ohranili v celoti, temveč le v zapisih v historiografskih tekstih, kar preučevanje verske tolerance v tem obdobju oteži. Preganjanje kristjanov je bilo v veliki meri odvisno od politike posameznih cesarjev in od politične situacije. Razen Galerija je bil eden hujših preganjalcev Dioklecijan, prenehanje preganjanja pa se je zgodilo bolj iz političnih kot iz verskih razlogov. [[Milanski edikt]] 313, ki je kristjanom v rimskem cesarstvu zagotovil popolno enakopravnost s pripadniki drugih veroizpovedi, ki sta ga izdala cesarja Konstantin in Licinij, pomeni pravni preobrat svetovnih razsežnosti, ker je bila rimska država organizirana po principu božje države. Krščanstvo je tako zgolj v nekaj letih postalo iz preganjane vere najprej dovoljena, potem pa še enakopravna vera.<ref name="#1"/> == Literatura na to temo == V tem odseku bo predstavljena tako slovenska kot tuja literatura na temo preganjanja kristjanov v rimskem cesarstvu. * [[Bruno Bleckmann]]: ''Zu den Motiven der Christenverfolgung des Decius''. In: ''Deleto paene imperio Romano. Transformationsprozesse des Römischen Reiches im 3. Jahrhundert und ihre Rezeption in der Neuzeit''. Herausgegeben von [[Klaus-Peter Johne]], Thomas Gerhardt und [[Udo Hartmann]]. Steiner, Stuttgart 2006, ISBN 978-3-515-08941-8. * [[Hans Conzelmann (Theologe)|Hans Conzelmann]]: ''Geschichte des Urchristentums''. 6. Auflage. Vandenhoeck & Ruprecht, Göttingen 1989, ISBN 3-525-51354-2, S. 108–115. * [[Klaus Martin Girardet]]: ''Die konstantinische Wende''. Wissenschaftliche Buchgesellschaft, Darmstadt 2006, ISBN 3-534-19116-1. * [[Joachim Molthagen]]: ''Der römische Staat und die Christen im zweiten und dritten Jahrhundert'', 2. Auflage. Vandenhoeck & Ruprecht, Göttingen 1975, ISBN 3-525-25142-4. * [[Jacques Moreau (Historiker)|Jacques Moreau]]: ''Die Christenverfolgung im Römischen Reich''. 2. Auflage. de Gruyter, Berlin 1971, ISBN 978-3-11-002456-2. * Kurt Dietrich Schmidt: ''Kirchengeschichte''. Vandenhoeck & Ruprecht, Göttingen 1990, ISBN 3-525-52178-2. * [[Karen Piepenbrink]]: ''Antike und Christentum''. Wissenschaftliche Buchgesellschaft, Darmstadt 2007, ISBN 3-534-06043-1. == Glej tudi == * [[Dioklecijanov edikt]] * [[Dioklecijanovo preganjanje]] * [[Julijan Odpadnik]], poslednji poganski cesar * [[Milanski edikt]] * [[Teodozij I.]], cesar, ki je z ediktom 381 n. št. prepovedal pogansko vero in [[Arijanstvo]]. == Viri in opombe == {{sklici}} [[Kategorija:Preganjanje kristjanov]] [[Kategorija:Antično krščanstvo]] l8t8m6d7saguntkqynxagxirp6no5e7 0 476800 6655108 6278245 2026-04-03T02:54:26Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655108 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Etnična skupina | group = Donski kozaki | image = [[File:Flag of Don Cossacks.svg|200px]] | caption = <small>Zastava Donskih Kozakov.<ref name='FOTW'>https://www.fotw.info/flags/ru_cdon.html</ref></small> | population = 0,2–2 million | region1 = {{flag|Russia}}: [[Rostovska oblast]] in [[Volgograjska oblast]] | pop1 = 1.500.000 in 1918; 140.000 in 2010<ref>{{navedi splet|url=http://demoscope.ru/weekly/ssp/rus_nac_02.php|title=Демоскоп Weekly - Приложение. Справочник статистических показателей.|publisher=|accessdate=23 April 2015}}</ref> | langs = Don balačka (vzhodnoukrajinski dialekt), Don gutar (južnoruski dialekt) | rels = [[Vzhodna pravoslavna cerkev]], [[Staroverci]] | related = [[Rusi]],<ref>Russian History Dating Back to the Most Ancient Times by Vasilij Tatiščev Vol.1., Chapter 33:7. 1739</ref> [[Kalmiki]], [[Ukrajinci]] }} '''Donski kozaki''' ({{jezik-ru|Донские казаки}}, {{Jezik-uk|Донські козаки}}) ali '''Donci''' ({{jezik-ru|донцы|donci}}, {{Jezik-uk|донці}}) so [[kozaki]], ki so se naselili vzdolž srednjega in spodnjega toka reke [[Don (reka)|Don]]. Zgodovinsko so bili locirani znotraj tistega, kar je bilo ''Donska kozaška vojska'' ({{Jezik-uk|Головне Донське військо}}, {{Jezik-ru|Донско́е kazáчье во́йско}}), ki je bila bodisi neodvisna bodisi avtonomna demokratična republika v današnji Južni Rusiji in regiji [[Donbas]] v [[Ukrajina|Ukrajini]], od konca 16. stoletja do leta 1918. Od leta 1992 se s predsedniškim odlokom Ruske federacije lahko kozaki vpišejo v poseben register. Številne kozaške skupnosti so bile obnovljene za spodbujanje kozaških kulturnih tradicij, vključno z Donsko kozaško vojsko. Donski kozaki so imeli bogato vojaško tradicijo, saj so igrali pomembno vlogo v zgodovinskem razvoju [[Ruski imperij|Ruskega cesarstva]] in sodelovali v večini njegovih velikih vojn. == Etimologija in izvor == Ime ''kozak'' (казак, козак) se je pogosto uporabljalo za opisovanje 'svobodnih ljudi' v nasprotju z drugimi z različnim položajem v fevdalni družbi (tj. kmetje, plemiči, kleriki, itd.). Beseda ''kozak'' je bila uporabljena tudi za migrante, postopače in razbojnike.<ref>{{navedi splet|url=http://www.kulichki.com/inkwell/text/special/history/kluch/kluch45.htm|title=В.О. Ключевский. Курс русской истории. Лекция 45|publisher=|accessdate=23 April 2015}}</ref> Natančen izvor kozakov ni znan. V sodobnem pogledu so donski kozaki potomci slovanskih ljudi, ki so prišli izza [[Dneper|Dnepra]], iz [[Novgorodska republika|Novgorodske republike]] in [[kneževina Rjazan |kneževine Rjazan]], ter [[Ostrogoti|Ostrogotov]]-[[Alani|Alanov]], ki izvirajo iz zahodnega dela Severnega Kavkaza. == Zgodovina == === Zgodnja zgodovina === Pred več kot dva tisoč leti so na bregovih reke Don živeli [[Skiti]]. Na tem območju so našli številne skitske grobnice.<ref>{{Cite journal | doi = 10.1007/s00439-009-0683-0| title = Ancient DNA provides new insights into the history of south Siberian Kurgan people| year = 2009| last1 = Keyser | first1 = C. | last2 = Bouakaze | first2 = C. | last3 = Crubézy | first3 = E. | last4 = Nikolaev | first4 = V. G. | last5 = Montagnon | first5 = D. | last6 = Reis | first6 = T. | last7 = Ludes | first7 = B. | journal = Human Genetics| volume = 126| issue = 3| pages = 395–410 | pmid=19449030}}</ref> Kasneje so območje naselili [[Hazari]] in [[Kumani]]. Stepe reke Don so poimenovali 'divje polje' (Дикое Поле). Območje je bilo pod splošnim nadzorom [[Zlata horda|Zlate horde]], tam pa so gostovale tudi številne tatarske oborožene skupine, ki so napadale ruske in tuje trgovce. Prvi [[kristjani]], ki so se naselili na ozemljih okrog Dona, so bila plemena Jasi in [[Čerkezi]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.donkazak.com/kz2.html|script-title=ru:Черные клобуки - так называли, русы предков донских казаков|trans-title=Black hoods - thus named Russ ancestors of the Don Cossacks|language=ru|publisher=donkazak.com|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130731001108/http://www.donkazak.com/kz2.html|archivedate=31 July 2013}}</ref> Po padcu Zlate horde leta 1480 se je v to deželo iz Novgorodske republike <ref>{{navedi splet|url=http://www.voskres.ru/army/publicist/kazaki.htm|title=Городовые казаки|publisher=|accessdate=23 April 2015|archive-date=2018-10-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20181011092614/http://www.voskres.ru/army/publicist/kazaki.htm|url-status=dead}}</ref> po bitki pri Šelonu in iz sosednje kneževine Rjazan začelo širiti več ruskih kolonistov. Do konca 16. stoletja so donski kozaki naselili neodvisna svobodna ozemlja. === 15.–17. stoletje === Kozaki v Rjazanu se omenjajo leta 1444 kot branilci [[Pereslavelj-Zalesski]] proti enotam Zlate horde in v pismu [[Ivan III. Vasiljevič |Ivana III. Ruskega]] iz leta 1502. Po padcu Zlate horde leta 1480 je bilo območje okoli reke Don razdeljeno med [[Krimski kanat|Krimsko zahodna stran]] in [[Nogajska horda|Nogajsko vzhodno stran]]. Na njihovi meji so od 14. stoletja obsežno stepo Donske regije poseljevali tisti ljudje, ki niso bili zadovoljni z obstoječo družbeno ureditvijo, tisti, ki niso prepoznali moči posestnikov, bežeči kmetje, tisti, ki so hrepeneli po svobodi. Sčasoma so se spremenili v združeno skupnost in se imenovali ''kozaki''. Sprva je bila glavna dejavnost teh majhnih oboroženih odredov lov in ribolov, pa tudi nenehen boj proti Turkom in Tatarom, ki so jih napadali. Šele kasneje so se začeli naseljevati in delati na zemlji. ==== 16. stoletje ==== Prvi zapisi o kozaških vaseh (''stanicah'') segajo v leto 1549. Leta 1552 so se donski kozaki pod poveljstvom [[ataman]]a Suzarja Fedorova med obleganjem [[Kazan]]a leta 1552 pridružili vojski [[Ivan IV. Vasiljevič Grozni|Ivana Groznega]]. 2. junija 1556 je kozaški polk atamana Ljapuna Filimonova skupaj z moskovsko vojsko, ki je imela strelce, osvojil in si priključil [[Astrahanski kanat]]. V času vladavine Ivana Groznega se je ataman Jermak Timofejevič odpravil na ekspedicijo, da bi osvojil [[Sibirija|Sibirijo]]. Potem ko je jeseni 1582 premagal kana Kučuma in zasedel Isker, glavno mesto [[Sibirski kanat|Sibirskega kanata]], je Jermak pozimi 1583 poslal silo Kozakov po [[Irtiš]]u. Odred, ki ga je vodil Bogdan Brjazga (po drugih virih, kozaški poglavar Nikita Pan) je prešel skozi dežele konda-pelimskih [[Mansi|Vogulov]] in dosegel obzidje mesta Samarovo. Presenečeni nad napadom kozakov so se Ostjaki (tudi [[Hanti]]) predali. Jeseni 1585, kmalu po Jermakovi smrti, so kozaki na čelu z vojvodo (poveljnikom vojske) Ivanom Mansurovim ustavili prvo rusko utrjeno mesto v Sibiriji [[Obskoj]] ob ustju reke Irtiš na desnem bregu reke [[Ob]]. Deželi Hantov in Mansov sta tako postali del ruske države, dokončno sta bili osvojeni z ustanovitvijo mest Pelim in Berezov leta 1592 in Surgut leta 1594. Zaradi Jermakove odprave je Rusija lahko aneksirala Sibirijo. ==== 17. stoletje ==== Med poljsko-rusko vojno (1605–1618) je poljsko-litovski plemič Aleksander Józef Lisovski ustanovil konjeniško skupino plačancev (po smrti imenovano Lisowczycy) iz različnih izobčencev, delno tudi Donskih Kozakov. Ta skupina je služila pod poljsko krono; po vojni so Lisowczycy sodelovali v Moldavskih magnatih vojnah (bitka pri Humennéju 23. novembra 1619) v Zgornji Madžarski (zdaj vzhodna [[Slovaška]]); pozneje so [[Šlezija|Šlezijo]] in [[Moravska|Moravsko]] oropali kot zavezniki [[Habsburžani|habsburške]] vojske v [[Češka vstaja|češki vstaji]] - prva faza [[tridesetletna vojna|tridesetletne vojne]]. Ta faza je doživela vrhunec v [[Bitka na Beli gori |bitki na Beli gori]] 8. novembra 1620 (blizu Prage, glavno mesto Češke krone, zdaj Češka), kamor je Lisowczyce poslal madžarski grof Johann T’Serclaes von Tilly, proti madžarski konjenici. Zmagali so in zasegli dvajset praporov. Po bitki so terorizirali ljudi po Pragi in drugih mestih<ref>[http://fpavelka.com/2010_05.pdf] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171019093849/http://fpavelka.com/2010_05.pdf |date=2017-10-19 }}, pp. 8–9</ref>, tako da so jih 7. maja 1621 na hitro plačali in odpustili iz službe. Nekateri so se vrnili na Poljsko, drugi pa pod Habsburžane [[Maksimilijan I. Bavarski|Maksimilijana I.]], bavarskega volilnega kneza. [[File:Russian cossacks in Paris streets in 1814.JPG|thumb|right|Donski kozaki leta 1814 v Parizu]] Pod [[Peter Veliki|Petrom Velikim]] in kasnejšimi vladarji so donski kozaki sodelovali v številnih vojaških akcijah, zaradi katerih se je rusko cesarstvo razširilo od Črnega do Baltskega morja. Kozaki so se dolga leta vojskovali proti Osmanom in Krimskemu kanatu. Leta 1637 so donski kozaki, ki so se jim pridružili še zaporoški kozaki, zajeli strateško osmansko trdnjavo [[Azov]], ki je varovala Don<ref>Brian L. Davies, ''[https://books.google.com/books?id=i5-CAgAAQBAJ&pg=PA89 Warfare, State and Society on the Black Sea Steppe]'', 2007, page 89-90</ref>. Obramba [[Azovska trdnjava|Azovske trdnjave]] leta 1641 je bila ena ključnih akcij v zgodovini donskih kozakov. Po popolnem prevzemu svobodnih ozemelj donskih kozakov pod nadzorom Moscovicov je bila zgodovina donskih kozakov popolnoma prepletena z zgodovino ostale Rusije. V zameno za zaščito južnih meja srednjeveške Rusije so donski kozaki dobili privilegij, da niso plačevali davkov in carska oblast v kozaških deželah ni bila tako absolutna kot v drugih delih Rusije. V tem obdobju so bili trije najbolj razvpiti ruski uporniki, [[Stjenka Razin]], [[Kondrati Bulavin]] in [[Emelian Pugačev]], donski kozaki. === 18. – 19. stoletje === [[File:Stanley Wood CossackCourage.jpg|right|thumb|Risba iz leta 1915 iz ''The War Illustrated'', ki prikazuje polnilnega donskega kozaka. Slika je upodobljena v oblekah iz mirnih časov.]] Po letu 1786 se je ozemlje donskih kozakov uradno imenovalo dežela Donske voiske, leta 1870 pa se je preimenovalo v provinco Donske vojske (''Oblast Vojska Donskogo'') (trenutno del oblasti Rostov na Donu, Volgograd in Voronež v Ruski federaciji in del Luganske oblasti v Ukrajini). Leta 1805 se je prestolnica donskih kozakov preselila iz Čerkaska v Novočerkask (Novi Čerkask) <ref>Paul Heineman, "In Defense of an Anachronism: the Cossack Question on the Don, 1861-1914." PhD Dissertation, Georgetown University, 2000.</ref>. Donski kozaki so bili zaslužni oziroma so imeli pomembno vlogo pri odvračanju [[Napoleonov pohod na Rusijo|Napoleonove invazije]] na Rusijo. Pod poveljstvom grofa [[Matvej Ivanovič Platov|Matveja Ivanoviča Platova]] so se borili v številnih bitkah proti [[Grande Armée]]. V [[Bitka pri Borodinu|bitki pri Borodinu]] so donski kozaki napadli v zadnji del francoske vojske. Platov je poveljeval vsem kozaškim četam in uspešno pokril umik ruske vojske v Moskvo. Donski kozaki so se odlikovali tudi v naslednjih akcijah in sodelovali pri [[Bitka za Pariz (1814)|zavzetju Pariza]]. Napoleon je izjavil »kozaki so najboljše lahke čete med vsemi, ki obstajajo. Če bi jih imel v svoji vojski, bi z njimi šel skozi ves svet«.<ref>{{navedi splet|url=https://archive.org/details/talkofnapoleonat007678mbp|title=Talk Of Napoleon At St. Helena|work=Internet Archive|accessdate=23 April 2015}}</ref> V splošnem popisu leta 1884 je bilo moškega prebivalstva donskih kozakov 425.000. Bili so bili največja izmed desetih tedanjih kozaških vojsk in so zagotavljali več kot tretjino celotne kozaške moči za vojaško službo. === 20. stoletje === ==== Prva svetovna vojna ==== Na predvečer [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] je donsko kozaško vojsko sestavljalo 17 rednih polkov plus 6 samostojnih stotnij. Poleg tega sta bila na območju Dona novačena dva polka cesarske straže. Do leta 1916 se je donska kozaška vojska razširila na 58 linijskih polkov in 100 ločenih stotnij. Osrednja lega donskega ozemlja je pomenila, da so bile te enote zelo zaposlene tako na nemški kot avstro-ogrski fronti, čeprav manj proti osmanskim Turkom na jugu. Vrednost donskih in drugih kozakov kot nameščenih čet je ponazorjena z odločitvijo, sprejeto leta 1916, da se odstrani približno tretjina redne ruske konjenice, a da se ohranijo kozaški polki v njihovi tradicionalni vlogi.<ref>{{navedi knjigo|first=Vladimir|last=Littauer|page=[https://archive.org/details/russianhussarsto0000vlad/page/220 220]|title=Russian Hussar|date=2007-05-05|url=https://archive.org/details/russianhussarsto0000vlad|isbn=1-59048-256-5}}</ref> ==== Revolucija februarja 1917 ==== Ob izbruhu februarske revolucije 1917 so bili trije regimenti donskih kozakov (1., 4. in 14.) sestavni del garnizona Sankt Peterburga. Delno so bili novi rekruti iz revnejših regij, na te enote pa je vplivalo splošno razočaranje nad carjevo vlado. Skladno s tem niso ukrepali učinkovito, ko so jim naročili, da umirijo naraščajoče demonstracije v mestu. Poročila, da se na zgodovinsko lojalne donske kozake ni bilo več zanašati, so pomemben dejavnik nenadnega zloma carskega režima.<ref>Albert Seaton, page 27 "The Cossacks", SBN 85045 116 7</ref> ==== Boljševiško preganjanje ==== Donska kozaška vojska je bila razpuščena na ruskih tleh leta 1918, po [[Ruska revolucija|ruski revoluciji]], vendar so donski kozaki v [[Bela garda (Rusija)|Beli armadi]] in tisti, ki so se izselili v tujino, še naprej ohranjali svoje tradicije, glasbo in drugače. Mnogi so v različnih krožkih po Evropi in ZDA našli zaposlitev z jahanjem. Admiral [[Aleksander Vasilijevič Kolčak]], eden voditeljev belega gibanja med rusko državljansko vojno, je bil po rodu donski kozak. Po porazu Bele armade v [[Ruska državljanska vojna|ruski državljanski vojni]] je nad preživelimi kozaki in njihovimi domovinami potekala politika razkosavanja (rusko Расказачивание, ''Raskazachivaniye'' - sistematična represija proti kozakom ruskega cesarstva, zlasti donskih in kubanskih, med letoma 1917 in 1933 namenjena izločitvi kozakov kot ločene etnične, politične in gospodarske celote), saj so nanje gledali kot na grožnjo novemu sovjetskemu režimu.<ref>{{navedi splet|first=W.V.|last=Chereshneff|url=http://www.armymuseum.ru/kaz1_e.html|title=The History of Cossacks: The Cossackdom|publisher=Russian Imperial/Red/Soviet Army Museum|date=1952|accessdate=23 April 2015|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140718120913/http://www.armymuseum.ru/kaz1_e.html|archivedate=18 July 2014|df=dmy}}</ref> [[File:Ukraine famine map.png|thumb|right|Odstotek zmanjšanja prebivalstva med sovjetsko lakoto 1932-33. Nekdanje donske kozaške dežele so na desni.]] Kozaški domobranci so bili pogosto zelo ustvarjalni in v času kolektivizacijske akcije so mnogi kozaki delili usodo [[kulak]]ov. Po zgodovinarju Michaelu Kortu je »med letoma 1919 in 1920 od približno 1,5 milijona donskih kozakov [[boljševiki|boljševiški]] režim pobil ali deportiral približno 300.000 do 500.000«<ref>Kort, Michael (2001). ''The Soviet Colosus: History and Aftermath'', p. 133. Armonk, New York: M.E. Sharpe. {{ISBN|978-0-7656-0396-8}}.</ref>. Tudi regija je močno trpela v času sovjetske lakote 1932–33 zaradi sovjetske politike. [[File:Don Cossacks monument Luhansk.JPG|thumb|Spomenik donskim kozakom v Lugansku. V ruščini: ''Sinovom slave in svobode''.]] ==== Donski kozaki v drugi svetovni vojni ==== 20. aprila 1936 je bila odpravljena prejšnja prepoved služenja kozakom v [[Rdeča armada|Rdeči armadi]]. Pozneje istega leta sta bili dve obstoječi konjeniški diviziji Rdeče armade ponovno imenovani za donske kozake. Do leta 1939 so številni ti polki nosili tradicionalne kozaške uniforme v svečani in terenski službi. Obleka donskih kozaških enot je imela široke rdeče črte na temno modri podlagi, kar je bila njihova značilnost pred revolucijo. Donski kozaški konjeniški korpus je doživel zelo aktivno službo do leta 1943, nato pa se je njegova vloga zmanjšala (tako kot preostale konjeniške enote Rdeče armade) <ref>Albert Seaton, pages 31-32 ''The Cossacks'', SBN 85045 116 7</ref>. Kljub temu je konjenica donskih kozakov obstajala še do leta 1945 in je sodelovala na paradi zmage v Moskvi. Med drugo svetovno vojno so donski kozaki zbrali največjo koncentracijo kozakov znotraj nemške vojske, XV. SS kozaški konjeniški korpus. Velik del kozakov je bil nekdanjih ruskih državljanov, ki so se odločili, da se borijo ne toliko za Nemčijo kot proti Sovjetski zvezi. XV. SS kozaški konjeniški korpus je vključeval 1. kozaško divizijo in 2. kozaško divizijo. === 21. stoletje === ==== Sodobni Donski kozaki ==== Danes je ruska država zelo različna. Med letoma 1917 in 1941 je bilo več kot polovica prebivalstva donskih kozakov umorjenih ali deportiranih. Nasledniki deportiranih med sovjetskim terorjem se ne morejo vrniti v domovino. To je zato, ker jih zakon o restituciji ne priznava kot žrtve komunizma. Provladna vojska se je razdelila v dve različni organizaciji. Donski kozaki so bili oživljeni v začetku 1990-ih, vlada Ruske federacije pa jih je uradno priznala leta 1997, njen ataman je dobil čin, oznake in uniformo polnega maršala. Leta 1992 so se med vojno v Pridnestrju pridružili separatističnim silam.<ref>Hughes, James and Sasse, Gwendolyn: ''Ethnicity and territory in the former Soviet Union: regions in conflict.'' Taylor & Francis, 2002, page 107. {{ISBN|0-7146-8210-1}}</ref> Še vedno obstaja več 'organizacij protikomunističnih kozakov zunaj Rusije'. Najbolj znana je Vsemogočna donska vojska zunaj Rusije', ki je bila nekdaj pod poveljstvom generalmajorja in zadnjega viteza [[Red svetega Jurija|Reda svetega Jurija]], atamana Nikolaja Vasiljeviča Fedorova (1901–2003),<ref>[http://izput.narod.ru/nvf.html]</ref> in od februarja 2006 pod J. L. Miheevom. Od leta 2014 je neznano število donskih kozakov sodelovalo na ruski strani v [[vojna v vzhodni Ukrajini|vojni v vzhodni Ukrajini]]. Po poročanju je bilo ustanovljenih več vojaških formacij, čeprav je bila večina teh skupin pozneje razpuščena in integrirana v oborožene sile DPR ([[Donecka ljudska republika]]) in LPR ([[Luganska ljudska republika]]).<ref>"[https://www.nytimes.com/2014/06/10/world/europe/russians-yearning-to-join-ukraine-battle-find-lots-of-helping-hands.html?_r=0 Russians Find Few Barriers to Joining Ukraine Battle]" ''The New York Times'' 9 June 2014. - "... among eastern Ukrainian militants, Cossack symbols like sheepskin hats, or the Don Cossack symbol of a stag struck by an arrow — meaning it is better to die free than to live like a slave — are commonplace."</ref><ref>"[https://www.bbc.com/news/world-europe-27961934 Ukraine: Common history pulls in aid from west Russia]". BBC News. 23 June 2014.</ref> == Narodni simboli Donskih kozakov == === Zastava === [[File:Flag of Don Cossacks.svg|thumb|Zastava donskih kozakov]] Med skupščino donskih kozakov v Novočerkasku v [[Vsemogočna donska vojska|Donski republiki]], 4. maja 1918, je bila pod vodstvom atamana Piotra Krasnova določena zastava donskih kozakov. Zastava ima tri barve: modro, rumeno in rdečo. Zastava je podobna kot ukrajinska, tudi sprejeta leta 1918, na katero je Donska republika mejila na zahodu. === Grb === Grb je bil znan od 17. stoletja. Sprejet je bil kot simbol Donske republike 15. septembra 1918. [[File:Cort of arms of Vsevelikoe Voisko Donskoe.png|thumb|Grb donskih kozakov]] === Uniforma === Do leta 1914 je bila razpoznavna barva donske kozaške vojske rdeča: nosili so jo na traku kape in široke pasove na temno modri uniformi ohlapnega kroja, ki je običajen za stepske kozake. Občasno so nosili visoke klobuke iz jagnjetine, z rdečimi platnenimi vrhovi. Naramnice so bile enako temno modre kot kaftan (plašč).<ref>{{navedi knjigo|first=Robert W.|last=Kenny|page=88|title=Uniforms of Imperial & Soviet Russia in Color|isbn=0-7643-1320-7}}</ref> Namesto ostrog je bil uporabljen bič<ref>page 591 of volume 27, The Encyclopædia Britannica, Eleventh Edition</ref> Pred letom 1908 so morali posamezni kozaki od vseh vojske priskrbeti svoje uniforme (skupaj s konji in vprego). Vendar sta velikost in relativna pripadnost omogočila ustanovitev tovarn oblačil v javni lasti. Leta 1908 je bila sprejeta terenska tunika, ki je nadomestila temno modre plašče ali bele (poletne) bluze, ki so jih prej nosili za običajne naloge. Vendar pa so modre jahalne hlače s širokimi rdečimi črtami, ki so bile dolgo značilne za donsko vojsko, še naprej nosili aktivni kozaki med obema svetovnima vojnama.<ref>{{navedi knjigo|first=Robert W.|last=Kenny|pages=186–187|title=Uniforms of Imperial & Soviet Russia in Color|isbn=0-7643-1320-7}}</ref> === Himna === Всколыхнулся, взволновался православный Тихий Дон je napisal Fedor Anisimov leta 1853. (v ruščini) == Religija == Večina donskih kozakov je ruskih pravoslavcev, ki veljajo za varuhe vere. Velik odstotek je bilo starovercev.<ref>http://www.apocalypse.orthodoxy.ru/zenkovskij/37.htm Don Cossacks in defiance of Old Faith</ref> Že leta 1903 je bilo starovercev najmanj 150.000 od skupaj 2.500.000 članov Donske eparhije.<ref>Report of Antiraskol and antiheretic mission of Don Eparchy for 1903 (''Отчет о деятельности Противораскольнической и противоеретической миссии Донской епархии за 1903 г.'')</ref> Ataman grof Matvei Platov je bil iz staroverske družine Popovci.<ref>Woorgaft S.G., Ushakov I.A. Old Believing. Moscow, 1996. (''Вургафт С. Г., Ушаков И. А. Старообрядчество. Лица, события, предметы и символы. Опыт энциклопедического словаря, Москва, 1996'')</ref> Donski kozaki so bili strpni do drugih religij - razen Judov - in so v svoje skupnosti sprejemali budiste, muslimane, staroverce in pogane.<ref name="One Europe">{{navedi knjigo | url=https://books.google.com/?id=NwvoM-ZFoAgC&pg=PA216&dq=don+cossack+tolerance#v=onepage&q=don%20cossack%20tolerance&f=false | title=One Europe, Many Nations: A Historical Dictionary of European National Groups | publisher=Greenwood Press | year=2000 | accessdate=9 December 2013 | author=Minahan, James | pages=216| isbn=9780313309847 }}</ref> == Običaji in kultura == [[File:Донской козакъ 1821 года.jpeg|thumb|left|225px|Donski kozak iz okoli 1821. Risba Fjodor Solncev, 1869]] Kozaki so imeli demokratično družbo, v kateri so bile najpomembnejše odločitve sprejete na skupni skupščini (Казачий Круг). Skupščina je izvolila začasno oblast – [[ataman]]. Donski kozaki so bili zaradi dolgih spopadov s Krimskim kanatom in Osmanskim cesarstvom spretni konjeniki in izkušeni bojevniki. Svojo vojaško službo so prodajali različnim silam v vzhodni Evropi. Skupaj s poljskim kraljem so v [[Smuta|času nemirov]] (Смутное Время) napadli Moskvo in pod rusko oblastjo izvajali napade in ekspedicije proti [[Osmansko cesarstvo|osmanski Turčiji]] in [[Kadžarsko cesarstvo |kadžarski Perziji]]. Izolirani med ruskim in muslimanskim ozemljem so razvili izrazito kulturo in jezik, ki je zlil ukrajinske, ruske, kalmiške in tatarske elemente. Imajo tradicijo [[pevski zbor|zborovskega petja]] in številne njihove pesmi, kot so ''Chyorny Voron'' ('Črna vrana') in ''Ljubo'', Braci,'Ljubo'' ('Dobro je, bratje, dobro')'', so postale priljubljene po vsej Rusiji. Veliko pesmi govori o smrti v vojni. Vse do 18. stoletja so v skupščini potekale poroke in razveze (Казачий Круг). Če se je kozak hotel poročiti z žensko, naj bi jo pripeljal na skupščino na predstavitev. Če je skupščina dala soglasje, je sledila poroka. Enak postopek je potekal, če je prišlo do ločitve. [[Peter Veliki|Peter I.]] je prepovedal te prakse v skupščini in zahteval, da se kozaki poročijo le v cerkvi. Kozaška poroka je zapleten obred, ki ga spremljajo pesmi, plesi in nastopi. Ženin prispe na konju in nevesto odpelje v cerkev, za njim pa poročna povorka. Po poroki bi se vsi prisotni odpravili v ženinovo hišo. Tam bi starši blagoslovili par, razrezali štruco kruha nad glavo in jih potresli s pšenico, oreščki, sladkarijami in hmeljem. Nevestini lasje bi bili potem nepovezani v skladu s tradicionalnimi obredi. Ko se je v kozaški družini rodil sin, so mu sorodniki podarili puščico, lok, kroglo, naboj in pištolo. Vsi ti predmeti so bili obešeni na steni, nad dečkovo posteljo. Pri treh letih je fant začel jahati konja. V starosti 7 do 8 let so ga pustili jahati po ulici, smel je loviti ribe in loviti z odraslimi. Konjske dirke so bile priljubljena zabava. Jahači so tekmovali v ciljanju na tarčo in streljati s konja. Najbolj spretni so to zmogli stoje na konjih. Tradicionalna praksa je bila, da so kozaške družine mlademu kozaku priskrbele dva konja, uniformo in orožje. Kozakovo slovo je bil vedno praznik. Vsi odhajajoči kozaki bi se zbrali v cerkvi in si okoli vratu obesili majhno vrečko, ki je vsebovala ščepec njihove domače zemlje, preden bi začeli peti. Ko so zapustili svojo ''stanico'', so spili skodelico vodke in se poslovili od domače dežele. [[File:Military by Lev Kiel 06.jpg|thumb|250px|General donskih kozakov v zgodnjih 1800-ih]] === Zbor Donskih kozakov Serge Žarov === {{glavni|Zbor Donskih kozakov}} Zbor Donskih kozakov Serge Žarov je bil skupina nekdanjih častnikov ruske cesarske vojske, ki so odkrili petje v Çilingirju (blizu [[Carigrad]]a), kamor so pobegnili po porazu svoje vojske na Krimu. Uradni koncertni prvenec so izvedli na Dunaju leta 1923 pod vodstvom njihovega ustanovitelja, dirigenta in skladatelja Serge Žarova. Zbor je postal priljubljen v Ameriki, na Japonskem in v Evropi, po svetu pa je gostoval v 1930-ih, 1940-ih in 1950-ih letih, do danes. Moški, oblečeni kot kozaki, pojejo ''a cappella'' rusko sakralno in posvetno glasbo, vojaške, ljudske in umetniške pesmi. Kozaške plese na koncu dodajo v njihov program. == V popularni kulturi == Monumentalno delo [[Mihail Aleksandrovič Šolohov|Mihaila Šolohova]] z naslovom ''[[Tihi Don]]'' ({{jezik-ru|Тихий Дон}}) se simpatično ukvarja z donskimi kozaki in prikazuje uničenje njihovega načina življenja, ki je posledica prve svetovne vojne in ruske državljanske vojne. == Sklici == {{sklici|2}} ==Literatura== * Peter Holquist, "'Conduct Merciless Mass Terror': Decossackization on the Don, 1919," ''Cahiers du Monde russe,'' vol. 38, no. 1/2(Jan.-June 1997), pp.&nbsp;127–162. [https://www.jstor.org/stable/20171035 In JSTOR] *Noël Bonneuil, Elena Fursa. 2020. "[https://academic.oup.com/oep/advance-article/doi/10.1093/oep/gpz077/5699249 Nuptiality to regulate the commons? The case of the Don Cossacks (South Russia), 1867–1916.]" Oxford Economic Papers == Zunanje povezave == {{commons category|Don Cossacks}} * [https://web.archive.org/web/20080224034627/http://www.doncossacks.ru/ Doncossacks.ru: The Don Cossack Museum] — ''in Novocherkassk''. * [http://novocherkassk.net/ Novocherkassk.net: Novocherkassk—the Capital of Don Cossacks] *[https://archive.today/20131130223035/http://kuban.in.ua/index.php/%D0%86%D1%81%D1%82%D0%BE%D1%80%D1%96%D1%8F/%D1%83%D0%BA%D1%80%D0%B0%D1%97%D0%BD%D1%81%D1%8C%D0%BA%D0%B5-%D0%BA%D0%BE%D1%80%D1%96%D0%BD%D0%BD%D1%8F-%D0%B4%D0%BE%D0%BD%D1%81%D1%8C%D0%BA%D0%B8%D1%85-%D0%BA%D0%BE%D0%B7%D0%B0%D0%BA%D1%96%D0%B2.html Kuban.in.ua: History of the Don Cossacks] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rostovska oblast]] [[Kategorija:Zgodovina Rusije]] [[Kategorija:Zgodovina Ukrajine]] [[Kategorija:Kozaki]] gw4286rnm5sbznxeul5zq5u3z236nza 0 484017 6654957 6648840 2026-04-02T17:08:32Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654957 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Calgary | official_name = City of Calgary | settlement_type = mesto | image_skyline = {{Photomontage | photo1a = Downtown Calgary 2020-3.jpg | photo2a = Stephen-Ave-West-Szmurlo.jpg | photo2b = Lougheed house Calgary (36102398304).jpg | photo3a = Olympic Plaza Calgary.jpg | photo4a = Sait heritage hall.jpg | photo4b = Calgary Stampede Rodeo final day 18 - 2011.jpg | spacing = 2 | position = center | color_border = white | color = white | size = 280 }} | image_caption = od vrha in od leve proti desni: panoramski pogled na središče meste, Stephen Avenue, Lougheed House, Olympic Plaza, Southern Alberta Institute of Technology, rodeo [[Calgary Stampede]] | image_flag = | image_shield = | image_blank_emblem = | blank_emblem_type = | shield_link = | nickname = Cowtown, Stampede City, Mohkínstsis, Wichispa Oyade, Guts'ists'i idr.<ref>{{navedi novice |url=https://calgaryherald.com/news/calgary/Alberta+best+film+feted+Rosies/6613055/story.html |title=Alberta's best in TV, film feted at Rosies |author=Eric Volmers |newspaper=Calgary Herald |date=2012-05-13 |accessdate=2015-01-03 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20120617170236/http://www.calgaryherald.com/news/calgary/Alberta%2Bbest%2Bfilm%2Bfeted%2BRosies/6613055/story.html |archivedate=2012-06-17 }}</ref><ref>{{navedi novice | url=https://calgaryherald.com/sports/Alberta+plenty+swing/1768383/story.html | title=Alberta's got plenty of swing | first=Curtis |last=Stock | newspaper=Calgary Herald | date=2009-07-07 | accessdate=2015-01-03 | archive-url=https://web.archive.org/web/20150103200055/http://www.calgaryherald.com/sports/Alberta+plenty+swing/1768383/story.html | archive-date=2015-01-03 | url-status=live }}</ref> | motto = ''Onward'' | pushpin_map = Kanada | pushpin_map_caption = Lega mesta v Kanadi | pushpin_relief = Yes | coordinates = {{koord novi|51|03|N|114|04|W|region:CA-AB|display=inline,title}} | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{zastava|Kanada}} | subdivision_type1 = [[Province in ozemlja Kanade|Provinca]] | subdivision_name1 = [[Alberta (provinca)|Alberta]] | established_title = Ustanovitev | established_date = 1875 | established_title1 = Vključeno<ref name=AMACityProfiles>{{cite web|url=http://www.municipalaffairs.alberta.ca/cfml/MunicipalProfiles/basicReport/CITY.PDF|publisher=Alberta Municipal Affairs|title=Location and History Profile: City of Calgary|page=15|date=June 17, 2016|access-date=June 18, 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160325212924/http://www.municipalaffairs.alberta.ca/cfml/MunicipalProfiles/basicReport/CITY.PDF|archive-date=March 25, 2016|url-status=live}}</ref> | established_date1 = &nbsp; | established_title2 = &nbsp;• mesto | established_date2 = 7. november 1884 | established_title3 = &nbsp;• mesto | established_date3 = 1. januar 1894 | named_for = | governing_body = mestni svet | leader_title = Župan | leader_name = Jeromy Farkas | leader_title2 = Upravnik | leader_name2 = David Duckworth<ref name=CalgaryCityManager>{{navedi splet|url=https://www.calgary.ca/ca/city-manager/city-managers-biography.html/|title=City Manager’s Biography|publisher=City of Calgary|date=August 30, 2019|accessdate=September 3, 2019|archive-date=2020-08-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20200806222439/https://www.calgary.ca/ca/city-manager/city-managers-biography.html|url-status=dead}}</ref> | area_land_km2 = 825,56 | area_urban_km2 = 586,08 | area_metro_km2 = 5110,21 | area_footnotes = &nbsp;(2021) | elevation_m = 1045 | elevation_footnotes = <ref name="downtown elevation">{{navedi splet | url=http://www.safetycodes.ab.ca/Public/Documents/PSSSOP_Handbook_Version_12_Online_Feb_21_2012b.pdf | title=Alberta Private Sewage Systems 2009 Standard of Practice Handbook: Appendix A.3 Alberta Design Data (A.3.A. Alberta Climate Design Data by Town) | publisher=Safety Codes Council | type=PDF | pages=212–215 (PDF pages 226–229) | date=januar 2012 | accessdate=2013-10-08 | archive-url=https://web.archive.org/web/20131016085027/http://www.safetycodes.ab.ca/Public/Documents/PSSSOP_Handbook_Version_12_Online_Feb_21_2012b.pdf | archive-date=2013-10-16 | url-status=live }}</ref> | population_total = 1.306.784 | population_as_of = 2021 | population_footnotes = <ref name=2021censusPC>{{cite web | url=https://www150.statcan.gc.ca/t1/tbl1/en/tv.action?pid=9810001101 | title=Population and dwelling counts: Canada and population centres | publisher=Statistics Canada | date=February 9, 2022 |access-date=February 13, 2022}}</ref> | population_density_km2 = 1592,4 | population_urban = 1.305.550 | population_density_urban_km2 = 2099,9 | population_metro = 1.481.806 | population_density_metro_km2 = 290,6 | population_demonym = Calgarec/ka | timezone = MST | utc_offset = −07:00 | timezone_DST = MDT | utc_offset_DST = −06:00 | postal_code_type = Poštne številke | postal_code = T1Y, T2A - T3S | area_code = 403, 587, 825 | website = www.calgary.ca }} '''Calgary''' je [[mesto]] v [[Kanada|kanadski]] provinci [[Alberta (provinca)|Alberta]], ki stoji ob sotočju rek [[Bow (reka)|Bow]] in [[Elbow (reka)|Elbow]] na jugu te province na zahodu Kanade. Leta 2021 je imelo mesto 1.306.784 prebivalcev, metropolitansko območje pa 1.481.806, zaradi česar je Calgary tretje največje mesto in peto največje metropolitansko območje v Kanadi.<ref>{{Cite web |title=Calgary |url= https://regionaldashboard.alberta.ca/region/calgary/#/ |access-date=September 13, 2023 |website=Alberta.ca |language=en-CA}}</ref> Predstavlja južni rob [[metropolitansko območje|metropolitanskega območja]], poimenovanega »koridor Calgary–Edmonton«, kjer je v začetku stoletja živelo skoraj tri četrtine vseh prebivalcev province.<ref>{{navedi splet | url=http://geodepot.statcan.ca/Diss/Highlights/Page9/Page9d_e.cfm | title=Calgary-Edmonton Corridor | publisher=Statistics Canada | accessdate=2020-09-20 | archive-url=https://web.archive.org/web/20070223191204/http://geodepot.statcan.ca/Diss/Highlights/Page9/Page9d_e.cfm | archive-date=2007-02-23 | url-status=live }}</ref> [[Edmonton]], ki je glavno mesto province, je od Calgaryja oddaljen približno 300 km. V mestu imajo sedež naftna podjetja, ki izkoriščajo vire [[nafta|nafte]] in [[zemeljski plin|plina]] v regiji, zato je pomembno poslovno središče, tradicionalen pomen pa ima tudi živinoreja in kultura kavbojev (znamenit je vsakoletni [[rodeo]] [[Calgary Stampede]]). Calgary je sicer nastal leta 1875 kot utrjena postojanka konjeniške policije v boju proti nelegalnim trgovcem z žganjem, ki so prodajali alkohol lokalnim plemenom staroselcev v zameno za [[bizon]]ove kože. Leta 1883 je bila do naselja zgrajena železniška proga, zato je začelo hitro rasti; leta 1884 je bilo formalno ustanovljeno kot naselje, deset let kasneje pa je Calgary pridobil status mesta.<ref name="CanEnc">{{navedi splet| url=http://www.thecanadianencyclopedia.ca/en/article/calgary |title=Calgary |work=The Canadian Encyclopedia |accessdate=2020-09-20}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.britannica.com/place/Calgary |title=Calgary |work=Britannica Online |accessdate=2020-09-20}}</ref> Calgary je leta 1988 kot prvo kanadsko mesto gostil [[Zimske olimpijske igre 1988|zimske olimpijske igre]].<ref name="CanEnc"/> == Izvor imena == Calgary je dobil ime po gradu Calgary (v škotski gelščini {{lang|gd|Caisteal Chalgairidh}}) na otoku Mull na [[Škotska|Škotskem]].<ref name=ABplacenames>{{cite book | title=Alberta Place Names: The Fascinating People & Stories Behind the Naming of Alberta | url=https://archive.org/details/albertaplacename0000dono | first1=Larry |last1=Donovan |first2=Tom |last2=Monto | publisher=Dragon Hill Publishing Ltd. | page=[https://archive.org/details/albertaplacename0000dono/page/34 34] | year=2006}}</ref> Polkovnik James Macleod, komisar severozahodne konjeniške policije, je bil tam pogost poletni gost. Leta 1876, kmalu po vrnitvi v Kanado, je predlagal ime za tisto, kar je kasneje postalo utrdba Calgary. Ljudje iz ''pogodbe 7'' ali Prvi narodi južne Alberte območje Calgaryja imenujejo 'komolec', kar se nanaša na oster ovinek, ki ga tvorita reki Bow in Elbow. V nekaterih primerih je območje dobilo ime po trstičju, ki je raslo ob rečnih bregovih, trstičju, ki so ga uporabljali za izdelavo lokov. V jeziku Blackfoot (Siksiká) je območje znano kot ''Mohkínstsis akápiyoyis'', kar pomeni 'komolec mnogih hiš', kar odraža močno prisotnost naseljencev. Krajša oblika imena Blackfoot, ''Mohkínstsis'', ki preprosto pomeni 'komolec',<ref name=":0">{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=ahvVAgAAQBAJ&q=Wincheesh-pah&pg=PT47|title=2001 Indian Place Names of the West - Part 1|last=Fromhold|first=Joachim|publisher=Lulu|year=2001|isbn=9780557438365|location=Calgary|pages=CCC}}</ref><ref name="auto">{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=GKQXBAAAQBAJ&q=mokinstsis&pg=PA24|title=2001 Indian Place Names of the West, Part 2: Listings by Nation|last=Fromhold|first=Joachim|publisher=Lulu|year=2001|isbn=9781300389118|location=Calgary|pages=24}}</ref> je priljubljen avtohtoni izraz za območje Calgaryja.<ref>{{Cite news|url=https://thewalrus.ca/how-naheed-nenshis-tense-re-election-forces-us-to-confront-canadian-racism/|title=How Naheed Nenshi's Tense Re-election Forces Us to Confront Canadian Racism|last=Klaszus|first=Jeremy|date=October 18, 2017|work=The Walrus|access-date=November 20, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171201035532/https://thewalrus.ca/how-naheed-nenshis-tense-re-election-forces-us-to-confront-canadian-racism/|archive-date=December 1, 2017|url-status=live}}</ref> V jeziku Nakoda ali Stoney je območje znano kot ''Wîchîspa Oyade'' ali ''Wenchi Ispase'', kar obe pomenita 'komolec'. V jeziku Cree je območje znano kot ''otôskwanihk'' (ᐅᑑᐢᑿᓂᕽ), kar pomeni 'na komolec' ali ''otôskwunee'', kar pomeni 'komolec'. V jeziku Tsuutʼina (Sarcee) je območje znano kot ''Guts’ists’i'' (starejši pravopis, ''Kootsisáw''), kar pomeni 'komolec'. V jeziku Kutenai se mesto imenuje ''ʔaknuqtapȼik’''. V jeziku Slavey je območje znano kot ''Klincho-tinay-indihay'', kar pomeni 'mesto z veliko konji', kar se nanaša na Calgarijski stampedo in dediščino naseljencev v mestu. Večkrat so poskušali oživiti avtohtona imena Calgaryja. V odgovor na zahteve Komisije za resnico in spravo Kanade so lokalne visokošolske ustanove sprejele 'uradna priznanja' avtohtonega ozemlja z uporabo imena mesta, ki ga uporabljajo pripadniki plemena Blackfoot, Mohkínstsis. Leta 2017 je Stoney Nakoda vladi Alberte poslal prošnjo za preimenovanje Calgaryja v Wichispa Oyade, kar pomeni 'mesto komolec';<ref>{{Cite web|url=http://www.cbc.ca/news/canada/calgary/alberta-calgary-first-nations-stoney-nakoda-canmore-place-names-1.4399941|title=What's in a name? For Alberta First Nations seeking heritage recognition, plenty|date=November 13, 2017|publisher=CBC News|access-date=November 15, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171115113436/http://www.cbc.ca/news/canada/calgary/alberta-calgary-first-nations-stoney-nakoda-canmore-place-names-1.4399941|archive-date=November 15, 2017|url-status=live}}</ref> vendar so to izpodbijali pripadniki plemena Piikani Blackfoot. == Zgodovina == Območje Calgaryja je naseljevala kultura pred Clovisom, katere prisotnost sega vsaj 11.000 let nazaj.<ref>{{cite web | url= https://www.ucalgary.ca/~walde/testtime.html | title= Archaeology Timeline of Alberta | publisher= University of Calgary | access-date= May 10, 2007 | archive-url= https://web.archive.org/web/20120329150036/http://people.ucalgary.ca/~walde/testtime.html | archive-date= March 29, 2012 | url-status= live }}</ref> Območje so naseljevali številni Prvi narodi, Niitsitapi (Konfederacija Blackfoot; Siksika, Kainai, Piikani), îyârhe Nakoda, ljudstva Tsuutʼina in narod Métis, Regija 3. Leta 1787 je David Thompson, 17-letni kartograf pri Hudson's Bay Company (HBC), preživel zimo s skupino naroda Piikani, ki se je utaborila ob reki Bow. Bil je tudi trgovec s krznom in geodet ter prvi zabeleženi Evropejec, ki je obiskal to območje. John Glenn je bil leta 1873 prvi dokumentirani evropski naseljenec na območju Calgaryja.<ref>{{cite web| url=http://tprc.alberta.ca/parks/fishcreek/glenns.asp|archive-url=https://web.archive.org/web/20070927220124/http://tprc.alberta.ca/parks/fishcreek/glenns.asp|archive-date=September 27, 2007| title=The Glenns|publisher=Alberta Tourism Parks, Recreation and Culture| access-date=August 24, 2007}}</ref> Spomladi 1875 so trije duhovniki – Lacombe, Remus in Scollen – zgradili majhno brunarico na bregovih reke Elbow. [[File:FortCalgary1878.jpg|thumb|left|Leta 1875 je severozahodna konjeniška policija postavila utrdbo Calgary za nadzor območja]] Prvi naseljenci so prispeli v zgodnjih šestdesetih letih 19. stoletja, večinoma zaradi lova na bizone. Leta 1875 je bila ustanovljena postaja Kraljeve kanadske konjeniške policije, sprva imenovana Fort Brisebois. Leta 1876 se je preimenovala v Fort Calgary po mestu Calgary (škotsko gelsko ''Cala Ghearraidh'', 'plaža ob travniku') na otoku Mull. Leta 1883 je naselje dosegla [[Kanadska pacifiška železnica]]. Naseljenci, ki so se zdaj lahko hitro pripeljali z vzhodne obale po železnici, so dobili zemljo in prebivalstvo je hitro raslo. Hkrati so živinorejci z juga Združenih držav iskali nove pašnike za svojo živino in svoje črede gnali vedno proti severu v prerije Alberte, ki takrat še ni bila del Kanade. Calgary je postal središče živinoreje in kavbojskega življenja. Ta tradicija se še danes nadaljuje v ''Calgary Stampedeu''. Mesto je bilo uradno ustanovljeno leta 1884. Konec 1940-ih so v Alberti odkrili ogromne zaloge [[nafta|nafte]] in Calgary se je iz mesta, kjer se je ukvarjalo z živinorejo, preobrazil v gospodarsko metropolo. Naftna kriza leta 1973 je ta razvoj pospešila, tako da je imelo do 1970-ih v Calgaryju sedež 450 naftnih podjetij, 70 odstotkov delovnih mest v Calgaryju pa je bilo odvisnih od nafte. Padec cen nafte v začetku 1980-ih je mesto pahnil v hudo krizo, od katere si je le počasi opomoglo do konca desetletja. [[Zimske olimpijske igre 1988]] in širitev gospodarske in kulturne baze so prispevale k okrevanju. Od takrat gospodarstvo, prebivalstvo in turizem vztrajno rastejo. == Geografija == [[File:Calgary by Sentinel-2.jpg|left|thumb|Satelitski posnetek Calgaryja, ki se nahaja na prehodnem območju med vznožjem in prerijami]] Calgary leži v jugozahodni [[Alberta (provinca)|Alberti]] in poleg Skalnega gorovja, v prehodnem območju med vznožjem [[Kanadsko Skalno gorovje|Kanadskega Skalnega gorovja]] in kanadskimi prerijami. Mesto leži v vznožju naravne regije Parkland in naravne regije Grasslands.<ref>{{cite web|url=http://tpr.alberta.ca/parks/heritageinfocentre/naturalregions/default.aspx |title=Alberta Natural Regions |author=Government of Alberta |access-date=April 6, 2012 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120122090712/http://tpr.alberta.ca/parks/heritageinfocentre/naturalregions/default.aspx |archive-date=January 22, 2012 }}</ref> Calgary je približno 80 km vzhodno od gora, približno 299 km južno od [[Edmonton]]a (glavnega mesta province), približno 240 km severno od meje med Kanado in Združenimi državami Amerike ter 295 km severozahodno od Medicine Hata. Mesto leži na južnem koncu koridorja Calgary-Edmonton, urbanega območja, ki ga opredeljuje Statistični urad Kanade. Središče Calgaryja leži približno na 1042,4 m nadmorske višine, letališče pa na 1076 m. Leta 2016 je mesto pokrivalo površino 825,56 km².<ref>{{Cite web |last=Government of Canada |first=Statistics Canada |date=February 8, 2017 |title=Population and Dwelling Count Highlight Tables, 2016 Census |url=https://www12.statcan.gc.ca/census-recensement/2016/dp-pd/hlt-fst/pd-pl/Table.cfm?Lang=Eng&T=301&S=3&O=D |access-date=July 18, 2025 |website=www12.statcan.gc.ca}}</ref> Skozi mesto tečeta dve reki in dva potoka. Reka Bow je večja in teče od zahoda proti jugu. Reka Elbow teče proti severu od juga, dokler se ne izliva v reko Bow na zgodovinskem mestu Fort Calgary blizu središča mesta. Potok Nose Creek se izliva v Calgary s severozahoda, nato pa proti jugu in se izliva v reko Bow nekaj kilometrov vzhodno od sotočja Elbow in Bow. Potok Fish Creek se izliva v Calgary z jugozahoda in se izliva v reko Bow blizu McKenziejevega jezera. Mesto Calgary je sestavljeno iz mestnega središča, obdanega s primestnimi naselji različne gostote. Mesto neposredno obdajata dve občinski okrožji – okrožje Foothills na jugu in okrožje Rocky View na severu, zahodu in vzhodu. Bližnje urbane skupnosti zunaj mesta znotraj metropolitanske regije Calgary vključujejo: mesto Airdrie na severu; mesto Chestermere, mesto Strathmore in Hamlet of Langdon na vzhodu; mesti Okotoks in High River na jugu; ter mesto Cochrane na severozahodu. Številne podeželske podrazdelitve so v območjih Elbow Valley, Springbank in Bearspaw na zahodu in severozahodu. Indijanski rezervat naroda Tsuu T'ina št. 145 meji na Calgary na jugozahodu. Z leti je mesto izvedlo številne priključitve zemljišč, da bi spodbudilo rast. V najnovejši priključitvi zemljišč okoliške okrožne občine Rocky View, ki je bila zaključena julija 2007, je mesto priključilo Shepard, nekdanjo vasico, in njene meje postavilo ob vasico Balzac in mesto Chestermere ter zelo blizu mesta Airdrie. {{Wide image|Calgary-2387396 1280 (cropped).jpg|1100px|{{center|Pogled na središče Calgaryja}}|dir=rtl}} === Rastlinstvo in živalstvo === Podnebje Calgaryja omogoča obstoj številnih rastlinskih in živalskih vrst v mestu in okolici. Skalna gorska duglazija (''Pseudotsuga menziesii var. glauca'') je blizu vzhodne meje svojega območja razširjenosti v Calgaryju. Drug iglavec, ki je široko razširjen na območju Calgaryja, je bela smreka (''Picea glauca''). Listopadna drevesa, ki lahko rastejo v Calgaryju, so trpežne različice hrasta, breze, javorja in trepetlike, med (prav tako trpežnimi) sadnimi drevesi pa so jablana, hruška, sliva in ''Prunus virginiana''.<ref>{{Cite web |last=page |first=Information |title=Top Tree Species for Calgary |url=https://www.calgary.ca/content/www/en/home/parks/trees/top-species-for-calgary.html |access-date=May 27, 2025 |website=calgary.ca |language=en}}</ref> Sesalci, ki jih lahko najdemo v Calgaryju in okolici, so belorepi jeleni, kojoti, severnoameriški ježevci, losi, netopirji, kunci, podlasice, črni medvedi, rakuni in pume.<ref>{{cite web |title=Calgary's critters: A hinterland who's who on wildlife in the city |url=https://www.cbc.ca/news/canada/calgary/calgary-mammals-wildlife-1.3258682 |website=CBC |publisher=CBC News |access-date=January 19, 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180727212446/https://www.cbc.ca/news/canada/calgary/calgary-mammals-wildlife-1.3258682 |archive-date=July 27, 2018 |url-status=live }}</ref> === Podnebje === Calgary ima znotraj mesta vlažno celinsko podnebje z vplivom [[monsun]]ov ([[Köppnova podnebna klasifikacija]] ''Dwb'', Trewarthova podnebna klasifikacija ''Dclo''), kar je nenavadno zaradi polmonsunskega in monsunskega podnebja, ki ni značilno za to območje. Mesto je zaradi svoje lege znotraj stepske regije Palliserjevega trikotnika tudi blizu hladnega polsušnega podnebja (Köppnova podnebna klasifikacija ''BSk'', Trewarthova podnebna klasifikacija ''BSlo'').<ref>{{Cite web |title=Weather in Calgary: A Guide to the City's Climate and Seasons |url=https://www.movefaster.ca/moving-to-calgary/weather-in-calgary/ |access-date=January 31, 2025 |website=www.movefaster.ca |language=en}}</ref> Mesto ima topla, mokra poletja in hladne, suhe, a zelo spremenljive zime. Po podatkih Environment Canada se povprečne dnevne temperature v Calgaryju gibljejo od 16,9 °C v juliju do -7,6 °C v januarju. Zime v Calgaryju so dolge in hladne, z divjimi in nepredvidljivimi temperaturnimi nihanji zaradi vetrov ''[[chinook]]''. Najvišja temperatura, kar jih je bilo kdaj zabeleženih v Calgaryju, je bila 36,7 °C 10. avgusta 2018. Najnižja temperatura, kar jih je bilo kdaj zabeleženih, je bila −45,0 °C 4. februarja 1893. Najbolj moker mesec je junij s povprečno količino padavin 112,7 milimetra, najbolj suh mesec pa januar s povprečno količino padavin 10,0 milimetra.<ref name=":02">{{Cite web |title=Canadian Climate Normals 1991-2020 |url=https://climate.weather.gc.ca/climate_normals/results_1991_2020_e.html?searchType=stnName_1991&txtStationName_1991=calgary&searchMethod=contains&txtCentralLatMin=0&txtCentralLatSec=0&txtCentralLongMin=0&txtCentralLongSec=0&stnID=273000000&dispBack=1 |access-date=February 8, 2025 |website=Environment and Climate Change Canada}}</ref> Calgary spada v območje odpornosti rastlin NRC 4a in območje USDA 4a. ''Chinook'' otežuje rast nekaterih rastlinskih vrst v Calgaryju v primerjavi s tistimi deli prerijskih provinc, kjer so zime dosledno hladnejše, saj lahko povzročijo škodo zaradi vetra, dehidracijo in prezgodnji prebujanje iz mirovanja.<ref>{{cite web |url=https://www.gooseberrygardens.ca/post/gardening-in-calgary-101 |title=Gardening in Calgary 101 |publisher=Gooseberry Gardens |date=October 25, 2023 |access-date=June 10, 2025}}</ref> == Demografija == Po popisu prebivalstva iz leta 2021, ki ga je izvedel Statistični urad Kanade, je imelo mesto Calgary 1.306.784 prebivalcev, ki so živeli v 502.301 od skupno 531.062 zasebnih stanovanj, kar je 5,5-odstotna sprememba v primerjavi s prebivalstvom leta 2016, ki je znašalo 1.239.220 prebivalcev. Z ozemljem 820,62 km² je imela gostota prebivalstva leta 2021 1.592,4 prebivalca/km².<ref name=2021census>{{cite web | url=https://www150.statcan.gc.ca/t1/tbl1/en/tv.action?pid=9810000202&geocode=A000248 | title=Population and dwelling counts: Canada, provinces and territories, and census subdivisions (municipalities) | publisher=Statistics Canada | date=February 9, 2022 | accessdate=February 9, 2022 | archive-date=2022-02-09 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220209200828/https://www150.statcan.gc.ca/t1/tbl1/en/tv.action?pid=9810000202&geocode=A000248 | url-status=dead }}</ref> Na ravni popisnega metropolitanskega območja (CMA) v popisu prebivalstva leta 2021 je imelo Calgary CMA 1.481.806 prebivalcev, ki so živeli v 563.440 od ​​skupno 594.513 zasebnih stanovanj, kar je 6,4-odstotna sprememba v primerjavi z 1.392.609 prebivalci leta 2016. S površino 5.098,68 km² je imela gostota prebivalstva leta 2021 290,6 prebivalcev/km².<ref name=2021censusCMA>{{cite web | url=https://www150.statcan.gc.ca/t1/tbl1/en/tv.action?pid=9810000501 | title=Population and dwelling counts: Canada, provinces and territories, census metropolitan areas and census agglomerations | publisher=Statistics Canada | date=February 9, 2022 |access-date=March 28, 2022}}</ref> Po popisu prebivalstva leta 2019 je število prebivalcev mesta Calgary 1.285.711,<ref name=2019census>{{cite web|url=https://newsroom.calgary.ca/2019-census-results-released/|title=2019 Census Results Released|publisher=City of Calgary|date=September 3, 2019|access-date=September 3, 2019}}</ref> kar je 1,4-odstotna sprememba v primerjavi z 1.267.344 prebivalci leta 2018. == Znamenitosti == [[File:Stephen Avenue Walk. Calgary. (28278179767).jpg|thumb|Stephen Avenue, ki ponuja mešanico butikov, luksuznih trgovin in restavracij, je glavna pešpot in turistična atrakcija v Calgaryju.]] [[File:Calgary Tower (222091642).jpg|thumb|Kljub temu, da ni več najvišja stavba v mestu, ostaja Calgary Tower pomembna znamenitost in simbol calgaryjske kulture.]] Center Calgaryja ponuja eklektično mešanico restavracij in barov, kulturnih prizorišč, javnih trgov in nakupovalnih središč. Med znamenitosti v središču mesta so Calgary Tower, Wilderjev inštitut/Calgaryjski živalski vrt, Nacionalni glasbeni center, kongresni center Calgary Telus, kitajska četrt, Arts Commons, osrednja knjižnica, otok sv. Patrika, muzej Glenbow, umetnostna galerija Calgaryja (AGC), olimpijski trg, območje Calgary Stampede in vojaški muzeji ter različne druge visoke stavbe. Med pomembnimi nakupovalnimi središči so Core Centre, Stephen Avenue in tržnica Eau Claire. Most miru se razprostira čez reko Bow v središču mesta. V regiji je tudi park Prince's Island, mestni park, ki je severno od okrožja Eau Claire. Devonski vrtovi, veliki 1,0 ha, so eden največjih mestnih notranjih vrtov na svetu,<ref>{{cite web|url=http://www.calgary.ca/portal/server.pt/gateway/PTARGS_0_0_780_247_0_43/http%3B/content.calgary.ca/CCA/City+Living/Parks+and+Cemeteries/Parks/Devonian+Gardens/Devonian+Gardens.htm|archive-url=https://web.archive.org/web/20071013191918/http://calgary.ca/portal/server.pt/gateway/PTARGS_0_0_780_247_0_43/http;/content.calgary.ca/CCA/City+Living/Parks+and+Cemeteries/Parks/Devonian+Gardens/Devonian+Gardens.htm|url-status=dead|archive-date=October 13, 2007| title= Devonian Gardens|author=City of Calgary|access-date=September 25, 2007}}</ref> v zgornjem nadstropju nakupovalnega središča Core Centre. Neposredno južno od središča mesta je Beltline, urbana skupnost, znana po barih, nočnih klubih, restavracijah in nakupovalnih središčih. V središču Beltlinea je 17 Avenue SW, glavno območje zabave in nočnega življenja v skupnosti, ob katerem je veliko barov in zabavnih prizorišč. Med osvojitvijo Stanleyjevega pokala Calgary Flames leta 2004 je 17 Avenue SW obiskalo več kot 50.000 navijačev in podpornikov na tekmo. Koncentracija navijačev v rdečih dresih je privedla do vzdevka ulice v končnici, ''Rdeča milja''. Do središča Calgaryja je enostavno dostopati s tranzitnim sistemom CTrain z 9 železniškimi postajami v središču mesta. Vlak je v središču mesta tudi brezplačen. Med znamenitostmi v drugih delih mesta je zgodovinska vas Heritage Park, ki prikazuje življenje v Alberti pred letom 1914 in vključuje delujoča zgodovinska vozila, kot so parni vlak, parnik in električni tramvaj. Sama vas je sestavljena iz mešanice replik stavb in zgodovinskih struktur, preseljenih iz južne Alberte. Zahodno od mestnih meja je Calaway Park, največji zabaviščni park za družine na prostem v zahodni Kanadi, severno od parka čez cesto [[Trans-Canada Highway]] pa je letališče YBV Springbank, kjer vsako leto julija poteka letalski miting Wings over Springbank. Med drugimi večjimi mestnimi znamenitostmi sta Kanadski olimpijski park (kjer je tudi kanadska športna dvorana slavnih) in Spruce Meadows. Poleg številnih nakupovalnih središč v središču mesta je v mestu tudi več velikih primestnih nakupovalnih kompleksov. Med največjimi so Chinook Centre in Southcentre Mall na jugu, Westhills in Signal Hill na jugozahodu, South Trail Crossing in Deerfoot Meadows na jugovzhodu, Market Mall na severozahodu, Sunridge Mall na severovzhodu ter novozgrajena CrossIron Mills in New Horizon Mall severno od meja mesta Calgary in južno od mesta Airdrie. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Calgary}} * [https://www.calgary.ca/home.html Spletna stran] * [https://www.visitcalgary.com/ Visit Calgary] * [[http://www.calgarymapped.com Cartes Interactives de Calgary] {{Olympic Winter Games Host Cities}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Calgary| ]] [[Kategorija:Mesta v Alberti]] [[Kategorija:Gostiteljska mesta zimskih olimpijskih iger]] [[Kategorija:Naselja, ustanovljena leta 1875]] c946hwfpw31zhn6ltbqnyg0t30gm498 0 484176 6655167 6652253 2026-04-03T07:30:10Z Ziv 221276 ([[c:GR|GR]]) [[File:The Inspiration of Saint Matthew by Caravaggio.jpg]] → [[File:Caravaggio - La inspiración de San Mateo (San Luigi dei Francesi, Roma).jpg]] → File replacement: update from a old and low quality version to a newer one with better quality ([[c:c:GR]]) 6655167 wikitext text/x-wiki [[File:San Luigi dei Francesi Church.jpg|thumb|Cerkev San Luigi dei Francesi, Rim]] [[File:Michelangelo Caravaggio 040.jpg|thumb|200px|right|''[[Klicanje sv. Mateja (Caravaggio)|Klicanje sv. Mateja]]'', Caravaggio, 1599-1600]] '''Contarellijeva kapela''' (italijansko ''Cappella Contarelli'') se nahaja v cerkvi San Luigi dei Francesi v [[Rim]]u. Znana je po tem, da je so njej tri slike na temo svetega Mateja Evangelista [[baročno slikarstvo|baročnega]] mojstra [[Caravaggio|Caravaggia]].<ref>{{navedi splet|url=https://life.spectator.co.uk/articles/where-to-see-caravaggios-paintings-in-rome/|title=Where to see Caravaggio’s paintings in Rome|date=January 31, 2020|website=Spectator Life|accessdate=2020-09-25|archive-date=2020-10-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20201030064819/https://life.spectator.co.uk/articles/where-to-see-caravaggios-paintings-in-rome/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/travel/destinations/europe/italy/articles/caravaggio-italy-where-to-see-his-art-life-sights/|title=On the trail of the drinking, whoring, brawling - and brilliant - Caravaggio|first=Nick|last=Trend|website=The Telegraph}}</ref> Slike so bile prvo večje javno naročilo Caravaggia in tisto, ki je utrdilo njegov ugled mojstra. Kapela je spomin na francoskega kardinala Matthieua Cointerela. == Zgodovina == Kapela dolguje nastanek francoskemu kardinalu Matthieu Cointerelu (Contarelli v italijanščini), ki je umrl leta 1585. Zapustil je navodila za okrasitev kapele, prvo levo od [[apsida|apside]], ki jo je imel kupljeno v cerkvi francoske skupnosti San Luigi dei Francesi leta 1565 v Rimu.<ref name=Hess>{{cite journal|last1=Hess|first1=Jacob|title=The Chronology of the Contarelli Chapel|journal=The Burlington Magazine|date=1951|volume=93|issue=579|pages=186–201|jstor=870607}}</ref> Kardinal je bil bogat in je že plačal del gradnje cerkvene fasade. Dal je veliko vsoto za veliki oltar in določil, da bo njegova kapela okrašena s prizori iz življenja njegovega zavetnika [[sveti Matej|Mateja]] evangelista. Cointerelov izvršitelj Virglio Cresenzi je flamskemu kiparju Jacquesu Cobaertu naročil, da izdela marmornat kip Mateja in angela za oltar. [[Giuseppe Cesari]], takrat eden najpomembnejših umetnikov v Rimu, je dobil naročilo za fresko obeh stranskih sten in oboka. Podrobnosti so bile jasno določene v pogodbi - na Cobaertovi oltarni sliki je prikazan Matej, ki sedi na stolu in namerava napisati evangelij z angelom, ki stoji in »se zdi da razmišlja ali v drugem ustreznem položaju«. Cesarijeve stranske stene bi na desni prikazovale svetega Mateja v njegovi pisarni (Matej je bil pobiralec davkov, preden je postal Kristusov apostol), primerno oblečen, vstal, »da bi šel k našemu Gospodu, ki je prišel mimo s svojimi učenci po ulica in ga poklica ...«. In na levi Matej v trenutku svojega mučeništva obhajal mašo pred oltarjem z »množico moških in žensk, mladih in starih ter otrok ... nekateri zgroženi, drugi pa usmiljeni ...« == Umetniška dela == [[File:The Martyrdom of Saint Matthew-Caravaggio (c. 1599-1600).jpg|thumb|200px|left|''[[Mučeništvo sv. Mateja (Caravaggio)| Mučeništvo sv. Mateja]]'', Caravaggio, 1599-1600]] [[File:Caravaggio - La inspiración de San Mateo (San Luigi dei Francesi, Roma).jpg|thumb|200px|right|''[[Navdih svetega Mateja (Caravaggio)| Navdih svetega Mateja]]'', Caravaggio, 1599-1600]] Cesari je obok dokončal do leta 1593, nato pa se je zaposlil s papeškimi naročili; Cobaert ni ustvaril ničesar. Leta 1597 je bil denar za projekt nakazan Fabbrici di San Pietro, ki je upravljala stavbe Cerkve, vendar to ni prineslo nobenih rezultatov. Leta 1599 so se začele priprave na jubilej. »Francija ... še ni dovolj očiščena iz trnja in plevela krivoverstva in pokvarjenosti«, je dejal papež svojim francoskim škofom. Novi francoski kralj, [[Henrik IV. Francoski]], se je iz protestantizma nedavno spreobrnil v katolištvo, vendar je bilo treba še veliko storiti. Spreobrnitev naj bi bila papeževa tema glede Francije. Vznemirjen zaradi dejstva, da bo Rim preplavljen s francoskimi romarji, je prefekt, zadolžen za Fabricco, in denar, kardinal Francesco Maria Del Monte predlagal, da je treba njegovemu osebnemu slikarju Caravaggiu naročiti sliki v olju na platnu za dve stranski steni, kamor Cesari ni postavil svojih fresk. Pogodba s Caravaggiom je bila podpisana 23. julija 1599. Kljub nesoglasjem glede sestave druge slike sta bili do julija 1600 nameščeni Caravaggiova ''Klicanje sv. Mateja'' in ''Mučeništvo sv. Mateja''. Ko je Cobaert dostavil svoje kipe, so jih cerkveni poslanci zavrnili in nato naročili Caravaggiou, da naredi še eno sliko za oltarno podobo, še vedno v skladu s kardinalovimi prvotnimi navodili. Tretje in zadnje delo, ''Navdih svetega Mateja'', je bilo vzpostavljeno do leta 1602. [[File:Chiesa di San Luigi dei francesi, cappella Contarelli.jpg|thumb|left|Slike ''in situ'']] Rešitev Caravaggia za okrasitev tipično mračne rimske cerkvene notranjosti je bila vredna omembe. Obiskovalci Contarellijeve kapele se danes soočajo s slikami, ki mrak uporabljajo za učinek. Caravaggio je upošteval tudi razsvetljavo v kapeli, saj je vsaka od obeh stranskih slik osvetljena s snopom, ki prihaja iz edinega vira naravne svetlobe. Dekorativni cikel se je začel s poslikavo na levi strani kapele, ki je gledalcu nevidna ob prvem vstopu v cerkev. Gre za veliko ploščo ''Klicanje svetega Mateja'', enega najbolj znanih Caravaggiovih del. Na desni strani kompozicije Jezus in sveti Peter gledata naravnost na sedečega Mateja, Jezus pa pokaže na Mateja, »kliče«. Njegova roka se sklicuje na sprejemajočo roko Adama pri sliki ''[[Stvarjenje Adama]]'' na stropu [[Sikstinska kapela|Sikstinske kapele]]. Matej in njegovi spremljevalci pa nosijo ogrinjala, ki so iz Caravaggiovega obdobja.<ref name="smarth2">{{navedi splet | title =Caravaggio's Calling of Saint Matthew | work = | publisher =Smarthistory at Khan Academy | date = | url =http://smarthistory.khanacademy.org/caravaggio-matthew.html | accessdate =December 20, 2012 | archive-date =2014-10-23 | archive-url =https://web.archive.org/web/20141023233737/http://smarthistory.khanacademy.org/caravaggio-matthew.html | url-status =dead }}</ref> {{external media | width = 210px | align = right | headerimage=[[File:Michelangelo Caravaggio 042.jpg|210px]] | video1 =[http://smarthistory.khanacademy.org/contarelli-chapel.html Smarthistory - Caravaggio's paintings in the Contarelli Chapel, San Luigi dei Francesi]| video2 =[http://smarthistory.khanacademy.org/caravaggio-matthew.html Smarthistory - Caravaggio's Calling of Saint Matthew]}} Na desni strani zidu je ''Mučeništvo svetega Mateja'', ki prikazuje prizor, v katerem Matej sreča svoj konec. [5] V nasprotju z razmeroma umirjenim ''Klicanjem'' je to delo opredeljeno z akcijo. V središču kapele je ''Navdih svetega Mateja'', prizor, v katerem angel narekuje svetemu Mateju evangelij. Čeprav so danes te tri slike zvezdniška atrakcija kapele, so freske Cesarija, za katerega akademiki menijo, da ga je Caravaggio zasenčil, vse bolj cenjene zaradi manierističnega sloga. Cesarijeva freska je bila končana okoli 1593, takrat je Caravaggio delal za Cesarija. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== *John Gash, ''Caravaggio'', 2003 {{ISBN|1-904449-22-0}} *Helen Langdon, ''Caravaggio: A Life'', 1998 {{ISBN|0-374-11894-9}} *Peter Robb, ''M (Peter Robb book)'', 1998 {{ISBN|1-876631-79-1}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Contarelli Chapel, San Luigi dei Francesi, Rome}} *[http://home.worldonline.dk/lfmat/Contarellifiles/contarellibottomeng.htm Capella Contarelli] *[http://www.wga.hu/frames-e.html?/html/c/caravagg/04/ Web Gallery of Art] *[http://www.ibiblio.org/wm/paint/auth/caravaggio/ Web Museum- Caravaggio] {{coord|41|53|58|N|12|28|29|E|source:thwiki_region:IT_type:landmark|display=title}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Caravaggio]] [[Kategorija:Cerkve v Rimu]] e3rycyw2s94w7428uuhv1ujm1vskw88 0 492314 6654875 6622458 2026-04-02T14:29:08Z Sivimedved 235862 6654875 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Jasna Jurečič''', [[slovenci|slovenska]] [[pisatelj|pisateljica]] in [[novinar]]ka, * [[1955]], [[Zadar]], † [[7. maj]] [[2014]]. == Življenje in delo == '''Jasna Jurečič''' se je rodila v Zadru, mami Dalmatinki in očetu Slovencu. V mladosti se je preselila v [[Ljubljana|Ljubljano]], kjer je na univerzi študirala ekonomijo in novinarstvo. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja se je preselila v vas [[Salež, Italija|Salež]] na tržaškem [[Kras (območje)|Krasu]] v Italiji. Pri 59 letih je nenadoma umrla. Pokopana v Samatorci (občina [[Zgonik]]). Jasna Jurečič je bila kulturno dejavna od sredine devetdesetih let prejšnjega stoletja. Sodelovala je na [[Radio Trst A|Radiu Trst A]] in časopisu [[Primorski dnevnik]], kjer je poročala o športu, predvsem o [[Športni krožek Kras|ŠK Kras]] in namiznem tenisu, prozo je objavljala v mesečniku [[Mladika (revija)|Mladika]] <ref>{{Navedi revijo|last=Jurečič|first=Jasna|date=10. november 2011|title=Presenečenje|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/260396032#full|magazine=Mladika|volume=55|issue=8|pages=4–6|issn=1124-657X}}</ref>. Bila je aktivna v odboru [[Športni krožek Kras|Športnega krožka Kras]] in SKD Rdeča Zvezda. Pisala je z razne medije <ref>{{Navedi revijo|last=Jurečič|first=Jasna|date=1998|title=Ljubila te bom skozi prostor in čas|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/4762161#full|magazine=Primorska srečanja|volume=22|issue=205|pages=420–422|issn=0350-5723}}</ref>. Njen knjižni prvenec ''Prerokuj mi še enkrat'' <ref>{{Navedi knjigo|title=Prerokuj mi še enkrat|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/3145964#full|publisher=Mladika|date=2008|location=Trst|isbn=978-88-7342-121-4|first=Jasna|last=Jurečič}}</ref> je izšel leta 2008 pri založbi [[Mladika (revija)|Mladika]]. Roman je bil izbran v ožji izbor za najboljši prvenec na 24. knjižnem sejmu v Ljubljani. Leta 2012 je izdala pri Kulturnem društvu Vilenica zbirko kratke proze ''Pasji dnevi''<ref>{{Navedi splet|title=Pasji dnevi v knjižnici|url=https://primorske.svet24.si/kultura/pasji-dnevi-v-knjiznici.aspx|website=Primorske Novice|accessdate=2024-11-11|archive-date=2024-11-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20241111180705/https://primorske.svet24.si/kultura/pasji-dnevi-v-knjiznici.aspx|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Pasji dnevi|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/262927104|publisher=Kulturno društvo Vilenica|date=2012|location=Sežana|isbn=978-961-6685-25-2|first=Jasna|last=Jurečič}}</ref>. Pisala je tudi za pravljice za otroke in radijske igre. Otroške zgodbe so bile predvajanje na radiu in kasneje izdane v reviji [[Galeb (revija)|Galeb]] <ref>{{Navedi revijo|last=Jurečič|first=Jasna|date=10. januar 2004|title=Izgubljeno prijateljstvo|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/271315968#full|magazine=Galeb|volume=50|issue=5|pages=12–13|issn=1124-6480}}</ref>. == Bibliografija == === Proza === * ''Prerokuj mi še enkrat''. Trst : Mladika, 2008 {{COBISS|ID=3145964}} * ''Pasji dnevi''. Sežana : Kulturno društvo Vilenica, 2012 {{COBISS|ID=262927104}} === Radijske igre === * ''Julija'', 1996 * ''Parjenje'', 1998 * ''Postaja'', 2007 * ''Mona Lisa'', 2009 == Viri == * Smotlak, Maja (2016). Bivanjsko nelagodje žensk kot tematsko osišče pripovedne proze Jasne Jurečičv. ''Jezik in slovstvo'', letnik 61, številka 2, str. 171-184, 196. Dostopno na: <http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1U70J88G> * [https://www.primorski.eu/trzaska/228220-umrla-je-jasna-jurei-IEPR241797 Umrla je Jasna Jurečič]. ''Primorski dnevnik'', 7. maj 2014 * Jasna Jurečič se jeprezgodaj poslovila. ''Primorski dnevnik'', leto LXX, št. 105, str. 4 (8. maj 2014). *Osmrtnice. ''Primorski dnevnik'', leto LXX, št. 108, str. 7 (11. maj 2014). {{Normativna kontrola}} == Sklici == {{DEFAULTSORT:Jurečič, Jasna}} [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski Hrvati]] [[Kategorija:Tržaški Slovenci]] 7ltmmq61yuu20t1bmk660qz2go2c48e 0 500015 6654966 6628646 2026-04-02T18:24:35Z Marko3 1829 /* Rubrike */ 6654966 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Televizija | name = Kaj dogaja? | image = | location = [[TV Slovenija]] | runtime = 30 minut | producer = | screenplay = Jernej Celec<br>Igor Bračič | presenter = [[Tilen Artač]]<br>Alenka Marinič | editor = Maša Kljun | director = Tina Novak | first_aired = {{Start date|2019|03|09|df=yes}} | num_seasons = 14 | num_episodes = 186 | country = {{flagicon|Slovenia}} [[Slovenija]] | language = | website = https://365.rtvslo.si/oddaja/kaj-dogaja/173251016 }} '''Kaj dogaja?''' je satirična oddaja na [[Radiotelevizija Slovenija|Televiziji Slovenija]], ki jo vodita [[Tilen Artač]]<ref>{{Navedi splet|title= Kaj dogaja? nič več z Jonasom, ampak s Tilnom Artačem|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/popkultura/druzabno/kaj-dogaja-nic-vec-z-jonasom-ampak-s-tilnom-artacem/535593|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-09-09|language=sl}}</ref> in [[Alenka Marinič]],<ref>{{Navedi splet|title=Kaj dogaja: Takšna je igralka in voditeljica v zasebnem življenju |url=https://njena.svet24.si/clanek/svet-slavnih/627e14106896f/kaj-dogaja-taksna-je-igralka-in-voditeljica-v-zasebnem-zivljenju|website=njena.svet24.si|accessdate=2022-09-09|language=sl}}</ref> prve tri sezone pa jo je vodil [[Jonas Žnidaršič]] (od tod "Kaj dogaja? Z Jonasom").<ref>{{Navedi splet|title=Jonas se vrača na male ekrane |url=https://njena.svet24.si/clanek/svet-slavnih/5c7653061fc7f/jonas-se-vraca-na-male-ekrane|website=njena.svet24.si|accessdate=2022-09-09|language=sl}}</ref> Vsebina je po navadi pregled aktualnih dogodkov v politiki, zabavi, kulturi in športu. Oddaja se zaključi z ''Malo teraso'', ki je priredba neke slovenske skladbe. == Rubrike == *'''Novice:''' voditelja Alenka in Tilen na zabaven način predstavita najpomembnejše novice tedna; *'''Kaj dogaja na terenu:''' zabaven skeč, vezan na aktualno družbeno-politično dogajanje; *'''Beseda tedna:''' Admir Baltić v vlogi profesorja slovenščine izbere besedo tedna, ki je skovanka več besed in je vezana na aktualno družbeno-politično dogajanje; *'''s-HIT tedna:''' Robert Petan skozi skeč ali pesem predstavi določeno temo; *'''Kdo dogaja:''' kratek pogovor z gostom; *'''Glas ljudstva:''' znane osebnosti, ki jih imitirajo ustvarjalci oddaje, odgovarjajo na vprašanja gledalcev; *'''Mala terasa:''' priredba znane slovenske pesmi. == Sezone == {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:94%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=40|Sezona ! style="background:#ccc;" width=45 |Epizode ! style="background:#ccc;" width=140|Začetek sezone ! style="background:#ccc;" width=140|Konec sezone ! style="background:#ccc;" width=140|Voditelj |-align=center |style="background: #0e517b;"| |align="center"|'''1''' | style="padding: ;" | 10 |9. marec 2019 |25. maj 2019 |rowspan=3 |Jonas Žnidaršič |-align=center |style="background: #a2362f;"| |align="center"|'''2''' | style="padding: ;" | 13 |21. september 2019 |21. december 2019 |-align=center |style="background: #0e517b;"| |align="center"|'''3''' | style="padding: ;" | 13 |29. februar 2020 |20. junij 2020 |-align=center |style="background: #a2362f;"| |align="center"|'''4''' | style="padding: ;" | 13 |19. september 2020 |31. december 2020 |rowspan=3 |Tilen Artač |-align=center |style="background: #0e517b;"| |align="center"|'''5''' | style="padding: ;" | 15 |30. januar 2021 |15. maj 2021 |-align=center |style="background: #a2362f;"| |align="center"|'''6''' | style="padding: ;" | 15 |18. september 2021 |31. december 2021 |-align=center |style="background: #0e517b;"| |align="center"|'''7''' | style="padding: ;" | 12 |26. februar 2022 |28. maj 2022 |rowspan=9 |Tilen Artač<br>Alenka Marinič |-align=center |style="background: #a2362f;"| |align="center"|'''8''' | style="padding: ;" | 14 |17. september 2022<ref>{{Navedi splet|title=Kaj dogaja? |url=https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/kaj-dogaja/639646|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-09-09|language=sl}}</ref> |31. december 2022 |-align=center |style="background: #0e517b;"| |align="center"|'''9''' | style="padding: ;" | 14 |18. februar 2023 |3. junij 2023 |-align=center |style="background: #a2362f;"| |align="center"|'''10''' | style="padding: ;" | 13 |23. september 2023 |31. december 2023 |-align=center |style="background: #0e517b;"| |align="center"|'''11''' | style="padding: ;" | 12 |24. februar 2024<ref>{{Navedi splet|title=Alenka Marinič o vodenju Kaj dogaja?: Zame je bil največji izziv, da moram sedeti pri miru|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/popkultura/druzabno/alenka-marinic-o-vodenju-kaj-dogaja-zame-je-bil-najvecji-izziv-da-moram-sedeti-pri-miru/696648|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-02-03|language=sl}}</ref> |25. maj 2024 |-align=center |style="background: #a2362f;"| |align="center"|'''12''' | style="padding: ;" | 14 |21. september 2024 |21. december 2024 |-align=center |style="background: #0e517b;"| |align="center"|'''13''' | style="padding: ;" | 14 |22. februar 2025 |31. maj 2025 |-align=center |style="background: #a2362f;"| |align="center"|'''14''' | style="padding: ;" | 14 |20. september 2025 |31. december 2025 |-align=center |style="background: #0e517b;"| |align="center"|'''15''' | style="padding: ;" | |28. februar 2026 | |} == Ekipa oddaje == *'''Scenaristi:''' [[Jernej Celec]], [[Igor Bračič]], [[Tilen Artač]], Admir Baltić, [[Robert Petan]], [[Alenka Marinič]] *'''Band Mala terasa:''' Igor Bračič, Tilen Artač, Robert Petan *'''Igralci v skečih:''' Admir Baltić, Miha Brajnik, Jure Mastnak, Zala Ana Štiglic, Robert Petan, Jernej Celec *'''Režiserka:''' Tina Novak, Urška Žnidaršič *'''Urednica oddaje:''' Maša Kljun *'''Scenografija:''' Greta Godnič *'''Grafična redaktorja:''' Sašo Jankovič, Jerca Oblak *'''Producentka:''' Zalka Nemec == Sklici == {{sklici}} == Viri == * https://www.napovednik.com/tv16574712_kaj_dogaja_z_jonasom {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210523133129/https://www.napovednik.com/tv16574712_kaj_dogaja_z_jonasom |date=2021-05-23 }} * https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/popkultura/druzabno/kaj-dogaja-nic-vec-z-jonasom-ampak-s-tilnom-artacem/535593 == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} [[Kategorija:Satirične televizijske oddaje]] [[Kategorija:Zabavne televizijske oddaje]] [[Kategorija:Televizijske oddaje Radiotelevizije Slovenija]] [[Kategorija:Jonas Žnidaršič]] [[Kategorija:Tilen Artač]] [[Kategorija:Alenka Marinič]] t0sqooipdt2xpbwsfis7d034jjkq02f 0 501599 6654964 6650506 2026-04-02T18:20:17Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654964 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Učinkovina | drug_name = | type = cepivo | image = Oxford AstraZeneca COVID-19 vaccine AZD1222 - 4.jpg | alt = | caption = Viala s cepivom Oxforda in AstraZenece proti covidu-19 <!-- Vaccine data -->| vaccine_type = virusni vektor <!-- Clinical data -->| target = [[Severe acute respiratory syndrome coronavirus 2|SARS-CoV-2]] | pronounce = | tradename = Vaxzevria,<ref name="COVID-19 Vaccine AstraZeneca EPAR" /> Covishield<ref name="CA About" /><ref name="Covishield">{{navedi novice |title=Already produced 40–50 million dosages of Covishield vaccine, says Serum Institute |url=https://www.thehindu.com/business/Industry/already-produced-40-50-million-dosages-of-covishield-vaccine-says-serum-institute/article33438655.ece |work=The Hindu |date=28 December 2020 }}</ref> | Drugs.com = | MedlinePlus = | licence_EU = da | licence_US = <!-- FDA may use generic or brand name (generic name preferred) --> | DailyMedID = AstraZeneca_COVID-19_Vaccine | pregnancy_AU = B2 | pregnancy_AU_comment = <ref name="ChAdOx1-S AU PI">{{navedi splet|url=https://www.ebs.tga.gov.au/ebs/picmi/picmirepository.nsf/ViewPortalDoc?OpenAgent&?unid=CA257A1E003D918FCA2586A4000AFBF8 |title=COVID-19 Vaccine AstraZeneca PI |website=[[Therapeutic Goods Administration]] (TGA)}}</ref><ref name="AU TGA decision" /> | pregnancy_category = | legal_AU = S4 | legal_AU_comment = <ref name="ChAdOx1-S AU PI" /> | legal_CA = Schedule D; Authorized by interim order | legal_CA_comment = <ref name="CA authorization">{{navedi splet | title=Regulatory Decision Summary – AstraZeneca COVID-19 Vaccine | website=[[Health Canada]] | date=26 February 2021 | url=https://covid-vaccine.canada.ca/info/regulatory-decision-summary-detailTwo.html?linkID=RDS00772 | access-date=26 February 2021}}</ref><ref>{{navedi splet | title=AstraZeneca COVID-19 Vaccine monograph | publisher=AstraZeneca | url=https://www.azcovid-19.com/content/dam/azcovid/pdf/canada/ca-pm-azd1222-en.pdf | date=26 February 2021 | accessdate=2021-06-19 | archive-date=2021-03-30 | archive-url=https://web.archive.org/web/20210330225455/https://www.azcovid-19.com/content/dam/azcovid/pdf/canada/ca-pm-azd1222-en.pdf | url-status=dead }}</ref> | legal_DE = <!-- Anlage I, II, III or Unscheduled --> | legal_DE_comment = | legal_EU = Conditional marketing authorisation | legal_EU_comment = <ref name="COVID-19 Vaccine AstraZeneca EPAR">{{navedi splet | title=Vaxzevria (previously COVID-19 Vaccine AstraZeneca) EPAR | website=[[Evropska agencija za zdravila]] (EMA) | url=https://www.ema.europa.eu/en/medicines/human/EPAR/vaxzevria-previously-covid-19-vaccine-astrazeneca }} Text was copied from this source which is © European Medicines Agency. Reproduction is authorized provided the source is acknowledged.</ref><ref name="EMA recommendation" /><ref name="EU PR 20210129">{{cite press release | title=European Commission authorises third safe and effective vaccine against COVID-19 | website=[[European Commission]] | url=https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/en/ip_21_306 | access-date=29 January 2021}}</ref> | legal_NZ = <!-- Class A, B, C --> | legal_NZ_comment = | legal_UK = Conditional and temporary authorisation to supply | legal_UK_comment = <ref name="UK HC info">{{navedi splet | title=Information for Healthcare Professionals on COVID-19 Vaccine AstraZeneca | website=[[Medicines and Healthcare products Regulatory Agency]] (MHRA) | date=30 December 2020 | url=https://www.gov.uk/government/publications/regulatory-approval-of-covid-19-vaccine-astrazeneca/information-for-healthcare-professionals-on-covid-19-vaccine-astrazeneca | access-date=4 January 2021}}</ref><ref name="UK auth">{{navedi splet | title=Conditions of Authorisation for COVID-19 Vaccine AstraZeneca | website=Medicines and Healthcare products Regulatory Agency (MHRA) | date=30 December 2020 | url=https://www.gov.uk/government/publications/regulatory-approval-of-covid-19-vaccine-astrazeneca/conditions-of-authorisation-for-covid-19-vaccine-astrazeneca | access-date=4 January 2021}}</ref> | legal_US = <!-- OTC / Rx-only / Schedule I, II, III, IV, V --> | legal_UN = <!-- N I, II, III, IV / P I, II, III, IV --> | legal_US_comment = | legal_UN_comment = | legal_status = <small>{{abbr|KR|Republic of Korea}}, {{abbr|BR|Brazil}}</small> – Approved<ref name="mfds2102">{{navedi splet |title=아스트라제네카社 코로나19 백신 품목허가 |trans-title=AstraZeneca's Corona 19 vaccine product license |url=https://www.mfds.go.kr/brd/m_99/view.do?seq=45044&srchFr=&srchTo=&srchWord=&srchTp=0&itm_seq_1=0&itm_seq_2=0&multi_itm_seq=0&company_cd=&company_nm=&Data_stts_gubun=C1009&page=1 |website=식품의약품안전처 |publisher=식품의약품안전처 |access-date=10 February 2021 |language=ko |date=10 February 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://g1.globo.com/bemestar/vacina/noticia/2021/03/12/anvisa-aprova-registro-definitivo-da-vacina-de-oxford-no-brasil.ghtml|title=Anvisa aprova registro definitivo da vacina de Oxford no Brasil |trans-title=Anvisa approves definitive registration of Oxford vaccine in Brazil |date=12 March 2021|access-date=20 March 2021|website=G1|language=pt-br}}</ref><br /> <!-- Identifiers -->| routes_of_administration = [[Intramuscular injection|Intramuskularna injekcija]] | CAS_number = 2420395-83-9 | CAS_number_Ref = | CAS_supplemental = | ATCvet = | ATC_prefix = None <!-- scheduled to be J07BX03 in 2022 --> | ATC_suffix = | ATC_supplemental = <!-- Legal status --> | PubChem = | IUPHAR_ligand = | DrugBank = DB15656 | DrugBank_Ref = | ChemSpiderID = | ChemSpiderID_Ref = | UNII = B5S3K2V0G8 | UNII_Ref = | KEGG = D12115 | KEGG_Ref = | ChEBI = | ChEBI_Ref = | ChEMBL = | ChEMBL_Ref = | NIAID_ChemDB = | synonyms = AZD1222,<ref name="AstraZeneca_PR" /><ref name="AZ CDC ACIP" /><br />ChAdOx1 nCoV-19,<ref>{{cite press release | title=AstraZeneca and Oxford University announce landmark agreement for COVID-19 vaccine | website=AstraZeneca | date=30 April 2020 | url=https://www.astrazeneca.com/media-centre/press-releases/2020/astrazeneca-and-oxford-university-announce-landmark-agreement-for-covid-19-vaccine.html | access-date=13 January 2021}}</ref><br />ChAdOx1-S,<ref name="ChAdOx1-S AU PI" /><br />COVID-19 Vaccine AstraZeneca,<ref name="AU TGA decision">{{navedi splet | title=COVID-19 Vaccine AstraZeneca | website=[[Therapeutic Goods Administration]] (TGA) | date=16 February 2021 | url=https://www.tga.gov.au/apm-summary/covid-19-vaccine-astrazeneca | access-date=16 February 2021}}</ref><ref name="UK HC info" /><br />AstraZeneca COVID-19 Vaccine,<ref name="CA authorization" /> | verifiedrevid = }}   '''Cepivo Oxforda in AstraZenece proti covidu-19''', s kodnim imenom '''AZD1222''', <ref name="AZ CDC ACIP">{{Navedi splet|url=https://www.cdc.gov/vaccines/acip/meetings/downloads/slides-2021-01/02-COVID-Villafana.pdf|title=AstraZeneca COVID-19 Vaccine (AZD1222)|publisher=AstraZeneca|date=27 January 2021}}</ref> v prodaji pod blagovnima znamkama '''Covishield''' <ref>{{Navedi novice|date=4 March 2021|title=Covishield and Covaxin: What we know about India's Covid-19 vaccines|work=BBC News|url=https://www.bbc.com/news/world-asia-india-55748124|accessdate=8 March 2021}}</ref> in '''Vaxzevria''' <ref>{{Navedi splet|date=30 March 2021|title=AstraZeneca vaccine renamed 'Vaxzevria'|url=https://www.brusselstimes.com/news/eu-affairs/162559/astrazeneca-vaccine-now-renamed-as-vaxzevria-ema-european-eu-uk-swedish-lakemedelsverket/|accessdate=2021-04-06|website=The Brussels Times}}</ref>, je [[virusno vektorsko cepivo]] [[Cepivo proti covidu-19|za preprečevanje COVID-19]]. Razvila sta ga [[Univerza v Oxfordu|Univerza Oxford]] in podjetje [[AstraZeneca]], daje pa se z [[Intramuskularna aplikacija|intramuskularno injekcijo]], kot vektor pa se pri tem uporablja modificirani [[Adenovirusi|adenovirus]] šimpanza ChAdOx1. <ref>{{Navedi novice|date=27 July 2020|title=The world's hopes for a coronavirus vaccine may run in these health care workers' veins|url=https://edition.cnn.com/2020/07/27/americas/brazil-covid-19-sinovac-vaccine-intl/index.html|publisher=[[CNN]]|location=[[São Paulo]]|accessdate=3 August 2020|archivedate=3 August 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200803211040/https://edition.cnn.com/2020/07/27/americas/brazil-covid-19-sinovac-vaccine-intl/index.html}}</ref> <ref name="NCT04400838">{{Navedi splet|title=Investigating a Vaccine Against COVID-19|url=https://clinicaltrials.gov/ct2/show/NCT04400838|website=[[ClinicalTrials.gov]]|publisher=[[United States National Library of Medicine]]|type=Registry|id=NCT04400838|date=26 May 2020|accessdate=14 July 2020|archivedate=11 October 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201011084750/https://clinicaltrials.gov/ct2/show/NCT04400838/}}</ref> <ref name="EudraCT-2020-001228-32">{{Navedi splet|url=https://www.clinicaltrialsregister.eu/ctr-search/trial/2020-001228-32/GB|title=A Phase 2/3 study to determine the efficacy, safety and immunogenicity of the candidate Coronavirus Disease (COVID-19) vaccine ChAdOx1 nCoV-19|website=EU Clinical Trials Register|publisher=European Union|type=Registry|id=[[EudraCT]] 2020-001228-32|date=21 April 2020|accessdate=3 August 2020|archivedate=5 October 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201005201654/https://www.clinicaltrialsregister.eu/ctr-search/trial/2020-001228-32/GB}}</ref> <ref name="ISRCTN89951424">{{Navedi časopis|vauthors=O'Reilly P|date=May 2020|title=A Phase III study to investigate a vaccine against COVID-19|type=Registry|doi=10.1186/ISRCTN89951424|id=ISRCTN89951424|doi-access=free}}</ref> Učinkovitost cepiva pri preprečevanju simptomatske COVID-19 je 76,0%, od 22. dneva po prvem odmerku in 81,3% po drugem odmerku. Druga analiza, ki jo je izvedlo Public Health England, je pokazala, da je bilo cepivo po drugem odmerku. 66,0% učinkovito pri preprečevanju simptomatskega COVID-19 <ref name=":19">{{Navedi splet|last=Engl|first=Public Health|title=Vaccines highly effective against B.1.617.2 variant after 2 doses|url=https://www.gov.uk/government/news/vaccines-highly-effective-against-b-1-617-2-variant-after-2-doses|accessdate=2021-06-04|website=GOV.UK|language=en}}</ref> <ref name="Voysev_Feb21">{{Navedi časopis|display-authors=6|vauthors=Voysey M, Costa Clemens SA, Madhi SA, Weckx LY, Folegatti PM, Aley PK, Angus B, Baillie VL, Barnabas SL, Bhorat QE, Bibi S, Briner C, Cicconi P, Clutterbuck EA, Collins AM, Cutland CL, Darton TC, Dheda K, Dold C, Duncan CJ, Emary KR, Ewer KJ, Flaxman A, Fairlie L, Faust SN, Feng S, Ferreira DM, Finn A, Galiza E, Goodman AL, Green CM, Green CA, Greenland M, Hill C, Hill HC, Hirsch I, Izu A, Jenkin D, Joe CC, Kerridge S, Koen A, Kwatra G, Lazarus R, Libri V, Lillie PJ, Marchevsky NG, Marshall RP, Mendes AV, Milan EP, Minassian AM, McGregor A, Mujadidi YF, Nana A, Padayachee SD, Phillips DJ, Pittella A, Plested E, Pollock KM, Ramasamy MN, Ritchie AJ, Robinson H, Schwarzbold AV, Smith A, Song R, Snape MD, Sprinz E, Sutherland RK, Thomson EC, Török ME, Toshner M, Turner DP, Vekemans J, Villafana TL, White T, Williams CJ, Douglas AD, Hill AV, Lambe T, Gilbert SC, Pollard AJ|date=February 2021|title=Single-dose administration and the influence of the timing of the booster dose on immunogenicity and efficacy of ChAdOx1 nCoV-19 (AZD1222) vaccine: a pooled analysis of four randomised trials|journal=[[The Lancet|Lancet]] |volume=397|issue=10277|pages=881–891|doi=10.1016/S0140-6736(21)00432-3|pmc=7894131|pmid=33617777|doi-access=free}}</ref> Cepivo ima dober varnostni profil, z neželenimi učinki, kot so bolečina na mestu vboda, glavobol in slabost, ki na splošno izginejo v nekaj dneh. <ref name="yellow20210228">{{Navedi splet|title=Coronavirus Vaccine : Summary of Yellow Card reporting|accessdate=|url=https://assets.publishing.service.gov.uk/government/uploads/system/uploads/attachment_data/file/968411/Coronavirus_vaccine_-_summary_of_Yellow_Card_reporting_28.02.21.pdf}}</ref> Redkeje se lahko pojavi [[anafilaksija]] (Regulativna agencija za zdravila in zdravstvene izdelke v Združenem kraljestvu (MHRA) je 14. aprila 2021 poročala o 268 primerih med od približno 21,2{{Presledki}}milijon cepljenj). V zelo redkih primerih (približno 1 na 100.000 ljudi) je bilo cepivo povezano s povečanim tveganjem za nastanek krvnih strdkov v kombinaciji z nizko koncentracijo trombocitov v krvi. <ref name=":17">{{Navedi sporočilo za javnost|title=AstraZeneca's COVID-19 vaccine: benefits and risks in context|date=23 April 2021|url=https://www.ema.europa.eu/en/news/astrazenecas-covid-19-vaccine-benefits-risks-context|accessdate=23 April 2021}}</ref> <ref name="EMA20210325ANNEX">{{Navedi splet|title=Annex 1: Summary of Product Characteristics|url=https://www.ema.europa.eu/en/documents/product-information/vaxzevria-previously-covid-19-vaccine-astrazeneca-epar-product-information_en.pdf|website=[[Evropska agencija za zdravila]] (EMA)|accessdate=29 March 2021}}</ref> <ref name=":16"/> Po podatkih [[Evropska agencija za zdravila|Evropske agencije]] za zdravila je bilo 4. aprila 2021 iz Evropskega gospodarskega prostora in Združenega kraljestva zabeleženih 222 primerov krvnih strdkov pri približno 34{{Presledki}}milijonih ljudi, ki so prejeli cepivo. <ref name="EMA PR 20210407">{{Navedi sporočilo za javnost|title=AstraZeneca's COVID-19 vaccine: EMA finds possible link to very rare cases of unusual blood clots with low platelets|date=7 April 2021|url=https://www.ema.europa.eu/en/news/astrazenecas-covid-19-vaccine-ema-finds-possible-link-very-rare-cases-unusual-blood-clots-low-blood|accessdate=9 April 2021}}</ref> 30. decembra 2020 je bilo cepivo prvič odobreno za uporabo v programu cepljenja v Združenem kraljestvu, <ref>{{Navedi novice|title=Covid-19: Oxford-AstraZeneca coronavirus vaccine approved for use in UK|url=https://www.bbc.com/news/health-55280671|publisher=BBC News Online|accessdate=30 December 2020|date=30 December 2020}}</ref> <ref>{{Navedi sporočilo za javnost|title=Second COVID-19 vaccine authorised by medicines regulator|date=30 December 2020|url=https://www.gov.uk/government/news/second-covid-19-vaccine-authorised-by-medicines-regulator|accessdate=6 March 2021}}</ref> in prvo cepljenje zunaj preskusa je bilo izvedeno 4. januarja 2021. <ref name="Oxford first vac">{{Navedi novice|title=Covid: Brian Pinker, 82, first to get Oxford-AstraZeneca vaccine|url=https://www.bbc.com/news/uk-55525542|publisher=BBC News Online|accessdate=4 January 2021|date=4 January 2021}}</ref> Od takrat je cepivo odobrilo več agencij za zdravila po vsem svetu, na primer [[Evropska agencija za zdravila]] (EMA) in Avstralska uprava za terapevtske izdelke, [[Svetovna zdravstvena organizacija]] pa ga je cepivo .odobrila za nujno uporabo.<ref>{{Navedi splet|title=Coronavirus disease (COVID-19): Vaccines|url=https://www.who.int/news-room/q-a-detail/coronavirus-disease-(covid-19)-vaccines|accessdate=6 March 2021|publisher=[[World Health Organization]] (WHO)}}</ref> Nekatere države so njegovo uporabo omejile na starejše ljudi z večjim tveganjem za hudo bolezen COVID-19 zaradi zaskrbljenosti zaradi zelo redkih neželenih učinkov cepiva pri mlajših posameznikih. <ref name="sbig">{{Navedi splet|date=8 April 2021|title=Spain, Belgium and Italy restrict AstraZeneca Covid vaccine to older people|url=http://www.theguardian.com/society/2021/apr/08/spain-belgium-and-italy-restrict-astrazeneca-covid-vaccine-to-older-people|accessdate=2021-04-11|website=The Guardian}}</ref> == Zdravstvena uporaba == Cepivo Oxford – AstraZeneca COVID-19 se uporablja za zaščito pred okužbo z virusom [[SARS-CoV-2|SARS-CoV-2,]] da ne pride do COVID-19 pri odraslih, starih 18 let ali več. Zdravilo se daje z dvema odmerkoma 0,5&nbsp;ml, ki se vbrizgata [[Intramuskularna aplikacija|intramuskularno]] v [[Deltasta mišica|deltoidno mišico]] (nadlaket) v razmaku štirih in dvanajstih tednov, pri čemer Svetovna zdravstvena organizacija priporoča, da se drugi odmerek za optimalno učinkovitost daje 8 do 12 tednov po prvem. <ref name="WHOguide2021041">{{Navedi poročilo|url=https://apps.who.int/iris/bitstream/handle/10665/340920/WHO-2019-nCoV-vaccines-SAGE_recommendation-AZD1222-2021.2-eng.pdf|title=Interim recommendations for use of the ChAdOx1-S (recombinant) vaccine against COVID-19 (AstraZeneca COVID-19 vaccine AZD1222, SII Covishield, SK Bioscience) — Interim guidance|date=21 April 2021|publisher=World Health Organisation (WHO)|access-date=23 April 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210423083445/https://apps.who.int/iris/bitstream/handle/10665/340920/WHO-2019-nCoV-vaccines-SAGE_recommendation-AZD1222-2021.2-eng.pdf|archive-date=23 April 2021}}</ref> === Učinkovitost === Analiza, objavljena 19. februarja 2021, je pokazala učinkovitost 76,0% pri preprečevanju simptomatskega COVID-19 po 22 dneh od prvega odmerka. Poveča se na 81,3% z drugim odmerkom , če se da 12 tednov ali več po prvem. <ref name="Voysev_Feb21"/> Druga analiza, ki jo je objavilo Public Health England, je pokazala, da je cepivo 66.0&nbsp;% učinkovito preprečilo simptomatsko COVID-19 2 tedna po drugem odmerku. <ref name=":19"/> == Neželeni učinki == Najpogostejši neželeni učinki v kliničnih preskušanjih so bili običajno blagi ali zmerni in so se izboljšali v nekaj dneh po cepljenju. <ref name=":16"/> Bruhanje, driska, oteklina, pordelost na mestu injiciranja in nizke ravni trombocitov so se pojavile pri manj kot 1 od 10 ljudi. <ref name=":16">{{Navedi splet|title=Vaxzevria (previously COVID-19 Vaccine AstraZeneca)|url=https://www.ema.europa.eu/en/medicines/human/EPAR/vaxzevria-previously-covid-19-vaccine-astrazeneca|website=[[Evropska agencija za zdravila]]}}</ref> Povečane bezgavke, zmanjšan apetit, omotica, zaspanost, znojenje, bolečine v trebuhu, srbenje in izpuščaj so se pojavili pri manj kot 1 od 100 ljudi. V zelo redkih primerih (približno 1 od 100.000 ljudi) lahko cepivo povzroči krvne strdke v kombinaciji z nizko koncentracijo trombocitov v krvi. <ref name=":17"/> UK MHRA {{As of|2021|4|14}} poročajo o splošni incidenci [[Globoka venska tromboza|trombemboličnih]] dogodkov ob hkratnih nizkih trombocitih v višini 7,9 na milijon odmerkov (manj kot 1 od 100.000 ljudi). <ref name="yellow20210228"/> Kot pri drugih cepivih so tudi [[anafilaksija]] in druge alergijske reakcije znani neželeni učinki zdravila ADZ1222, ki ga je treba dajati pod natančnim nadzorom. <ref name=":16"/> [[Evropska agencija za zdravila]] (EMA) je ugotovila pogostnost 41 primerov [[Anafilaksija|anafilaksije]] na 5&nbsp;milijonov cepljenj v Združenem kraljestvu. <ref name=":15">{{Navedi splet|date=29 March 2021|title=COVID-19 vaccine safety update Vaxzevria|url=https://www.ema.europa.eu/en/documents/covid-19-vaccine-safety-update/covid-19-vaccine-safety-update-vaxzevria-previously-covid-19-vaccine-astrazeneca-29-march-2021_en.pdf|website=[[Evropska agencija za zdravila]] (EMA)}}</ref> <ref name="EMA safety update">{{Navedi splet|date=11 May 2021|title=COVID-19 vaccine safety update Vaxzevria|url=https://www.ema.europa.eu/documents/covid-19-vaccine-safety-update/covid-19-vaccine-safety-update-vaxzevria-previously-covid-19-vaccine-astrazeneca-11-may-2021_en.pdf|website=[[Evropska agencija za zdravila]] (EMA)}}</ref> == Farmakologija == Cepivo Oxford – AstraZeneca COVID-19 je kot opičji adenovirus kot vektor s pomanjkanjem replikacije, ki vsebuje celotno kodonsko optimizirano zaporedje kode [[SARS-CoV-2|beljakovine SARS-CoV-2,]] skupaj z vodilno sekvenco tkivnega aktivatorja plazminogena (tPA). <ref>{{Navedi časopis|display-authors=6|vauthors=Arashkia A, Jalilvand S, Mohajel N, Afchangi A, Azadmanesh K, Salehi-Vaziri M, Fazlalipour M, Pouriayevali MH, Jalali T, Mousavi Nasab SD, Roohvand F, Shoja Z|date=October 2020|title=Severe acute respiratory syndrome-coronavirus-2 spike (S) protein based vaccine candidates: State of the art and future prospects|journal=Reviews in Medical Virology|volume=31|issue=3|pages=e2183|doi=10.1002/rmv.2183|pmc=7646037|pmid=33594794}}</ref> <ref>{{Navedi časopis|display-authors=6|vauthors=Watanabe Y, Mendonça L, Allen ER, Howe A, Lee M, Allen JD, Chawla H, Pulido D, Donnellan F, Davies H, Ulaszewska M, Belij-Rammerstorfer S, Morris S, Krebs AS, Dejnirattisai W, Mongkolsapaya J, Supasa P, Screaton GR, Green CM, Lambe T, Zhang P, Gilbert SC, Crispin M|date=January 2021|title=Native-like SARS-CoV-2 spike glycoprotein expressed by ChAdOx1 nCoV-19/AZD1222 vaccine|journal=bioRxiv|pages=2021.01.15.426463|doi=10.1101/2021.01.15.426463|pmc=7836103|pmid=33501433}}</ref> Adenovirus je vektor, nezmožen replikacije, ker so bili nekateri od njegovih bistvenih genov odstranjeni in nadomeščeni z genom, ki kodira beljakovino tako imenovane konice. Po cepljenju adenovirusni vektor vstopi v celice in sprosti svoje gene, ki se prenesejo v [[celično jedro]] ; zatem celična mehanizacija opravi [[Gensko prepisovanje|transkripcijo]] v [[Informacijska RNA|mRNA]], ki ji sledi prevod v beljakovine. <ref>{{Navedi časopis|vauthors=Dicks MD et al.|date=2012|title=A novel chimpanzee adenovirus vector with low human seroprevalence: improved systems for vector derivation and comparative immunogenicity.|journal=PLOS ONE|volume=7|issue=7|pages=e40385|bibcode=2012PLoSO...740385D|doi=10.1371/journal.pone.0040385|pmc=3396660|pmid=22808149}}</ref> Zanimivi protein je [[SARS-CoV-2|protein konice]], zunanji protein, ki omogoča, da koronavirus tipa SARS vstopi v celice preko encimske domene ACE2. <ref name="Wang_2008">{{Navedi časopis|vauthors=Wang H, Yang P, Liu K, Guo F, Zhang Y, Zhang G, Jiang C|date=February 2008|title=SARS coronavirus entry into host cells through a novel clathrin- and caveolae-independent endocytic pathway|journal=Cell Research|volume=18|issue=2|pages=290–301|doi=10.1038/cr.2008.15|pmc=7091891|pmid=18227861}}</ref> Če ga telo tvori po cepljenju, bo imunski sistem spodbujen, da ob kasnejši okužitvi napade korona virus s [[Protitelo|protitelesi]] in [[Limfocit T|celicami T]]. <ref name="AstraZeneca_PR">{{Navedi sporočilo za javnost|title=AZD1222 vaccine met primary efficacy endpoint in preventing COVID-19|publisher=[[AstraZeneca]]|date=23 November 2020|url=https://www.astrazeneca.com/media-centre/press-releases/2020/azd1222hlr.html|accessdate=5 January 2021}}</ref> == Proizvodnja == [[Slika:Oxford_AstraZeneca_vaccine_(Indian_version)_2021_C.jpg|desno|sličica|332x332_pik| Viala s cepivom Oxford – AstraZeneca, ki ga je izdeloval serumski inštitut Indije (v Indiji in v nekaterih drugih državah se trži kot Covishield in [[COVAX]] ) ]] Cepivo je stabilno pri temperaturah hladilnika in stane približno {{US$|3}} do {{US$|4}} na odmerek. <ref>{{Navedi splet|date=23 November 2020|title=Why the AstraZeneca-Oxford Covid-19 vaccine is different|url=https://www.vox.com/21590994/oxford-vaccine-results-covid-19-astrazeneca-trial-pfizer-moderna|accessdate=26 November 2020|website=[[Vox (website)|Vox]]}}</ref> 17. decembra 2020 je [[Twitter|tvit]] belgijskega državnega sekretarja za proračun razkril, da bo Evropska unija (EU) plačala €1.78 ({{US$|2.16}}) na odmerek, ''[[The New York Times|New York Times pa]]'' predlaga, da bi se nižja cena lahko nanašala na dejavnike, kot so naložbe s strani EU v infrastrukturo za proizvodnjo cepiva. <ref>{{Navedi novice|title=A European Official Reveals a Secret: The U.S. Is Paying More for Coronavirus Vaccines|work=[[The New York Times]]|date=18 December 2020|accessdate=19 December 2020|url=https://www.nytimes.com/2020/12/18/upshot/coronavirus-vaccines-prices-europe-united-states.html}}</ref> === Blagovna znamka === Cepivo trži Indijski inštitut za serume pod blagovno znamko Covishield. <ref name="CA About">{{Navedi splet|title=AstraZeneca / Covishield COVID-19 vaccine: What you should know|website=Health Canada|date=26 February 2021|url=https://www.canada.ca/en/health-canada/services/drugs-health-products/covid19-industry/drugs-vaccines-treatments/vaccines/astrazeneca.html|accessdate=26 March 2021}}</ref> Ime cepiva se je 25. marca 2021 spremenilo v Vaxzevria v Evropski uniji. Vaxzevria, AstraZeneca COVID‐19 Vaccine, in COVID-19 Vaccine AstraZeneca proizvaja AstraZeneca. === Časovni načrt dobave === {| class="wikitable floatright sortable" style="width:400px;" |+Sporazumi o dobavi cepiv po državah ! Država ! Datum ! Odmerki |- | Združeno kraljestvo | 17. maja 2020 {{Efn|Odvisno od zaključka preskušanj in učinkovitosti, sporazum zaključen avgusta|group=supply}} | 100 milijonov <ref name="UKsupply1">{{Navedi časopis|last=Baraniuk|first=Chris|date=February 2021|title=Covid-19: Kako uspešna je uvedba cepiva v Združenem kraljestvu - zaenkrat|journal=BMJ|volume=372|pages=n421|doi=10.1136/bmj.n421|issn=1756-1833|pmid=33602672|doi-access=free}}</ref> <ref name="UKsupply2">{{Navedi splet|title=AstraZeneca signed up to deliver U.K. shots first. Now it aims to supply COVID-19 vaccine worldwide: report|url=https://www.fiercepharma.com/pharma/after-signing-up-to-deliver-u-k-shots-first-astrazeneca-talks-to-supply-covid-19-vaccines|accessdate=30 March 2021|website=FiercePharma}}</ref> |- | ZDA | 21. maj 2020 | 300 milijonov <ref name="USsupplyNYT">{{Navedi novice|last=Kirkpatrick|first=David D.|date=21 May 2020|title=$1.2 milijard za proizvajalca zdravil za razvoj cepiva proti corona virusu|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2020/05/21/health/coronavirus-vaccine-astrazeneca.html|accessdate=30 March 2021|issn=0362-4331}}</ref> |- | rowspan="2" | [[COVAX]] (KDO) | 4. junij 2020 | 300 milijonov <ref name="COVAXsupply1">{{Navedi časopis|vauthors=So AD, Woo J|date=December 2020|title=Reserving coronavirus disease 2019 vaccines for global access: cross sectional analysis|journal=BMJ|volume=371|pages=m4750|doi=10.1136/bmj.m4750|pmc=7735431|pmid=33323376|doi-access=free}}</ref> |- | 29. septembra 2020 | 100 milijonov |- | Egipt | 22. junij 2020 | Neznano <ref>{{Navedi splet|date=22 June 2020|title=Egipt podpisal dogovor za cepivo proti COVID-19 Unverze v Oxfordu|url=https://www.egypttoday.com/Article/1/88839/Egypt-signs-deal-to-receive-Oxford-University-s-COVID-19|accessdate=30 March 2021|website=EgyptToday}}</ref> |- | Japonska | 8. avgust 2020 | 120 milijonov <ref>{{Navedi splet|title=AstraZeneca bo poizvedla 120m doz cepiva proti COVID-19 za Japonsko|url=https://asia.nikkei.com/Business/Pharmaceuticals/AstraZeneca-to-supply-Japan-with-120m-COVID-19-vaccine-doses|accessdate=30 March 2021|website=Nikkei Asia}}</ref> |- | Avstralija | 19. avgust 2020 | 25 milijonov <ref>{{Navedi splet|title=Avstralija podpisala pogodbo za cepivo AstraZeneca Covid-19|url=https://www.pharmaceutical-technology.com/news/australia-astrazeneca-vaccine/|accessdate=30 March 2021|website=www.pharmaceutical-technology.com}}</ref> |- | Evropska unija {{Efn|Za dobavo državam članicam EU in drugim v evropskem gospodarskem prostoru. Predhodna pogajanja je začelo vključujoče zavezništvo za cepiva, ki so ga sestavljale: Francija, Nemčija, Italija in Nizozemska, preden se je EU odločila za centralna pogajanja za celoten blok |group=supply}} | 27. avgust 2020 {{Efn|Predhodni dogovor (ki so ga zapustile 4 države), vključujoče zavezništvo za cepiva Francije, Italije, Nemčije in Nizozemske, je bil sklenjen 13. junija 2020, preden se je EU odločila za nabavo cepiv za vse države članice EU in volilne države EGP |group=supply}} | 400 milijonov <ref name="EUsupply1">{{Navedi splet|date=13 June 2020|title=Covid-19: Francija, Italija, Nemčija in Nizozemska podpisale sporazum o cepivu za Evropo |url=https://www.france24.com/en/20200613-covid-19-france-italy-germany-and-netherlands-sign-vaccine-deal|accessdate=15 June 2020|publisher=France 24}}</ref> <ref name="EUsupply2">{{Navedi splet|title=AstraZeneca agrees to supply Europe with 400 mil doses of COVID-19 vaccine|url=https://japantoday.com/category/features/health/update-4-astrazeneca-agrees-to-supply-europe-with-400-mln-doses-of-covid-19-vaccine|accessdate=15 June 2020|website=Japan Today}}</ref> <ref name="EUsupply3">{{Navedi splet|title=AstraZeneca to supply Europe with Covid-19 vaccine|url=https://www.marketwatch.com/story/astrazeneca-to-supply-europe-with-covid-19-vaccine-2020-06-15|accessdate=15 June 2020|website=MarketWatch}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Coronavirus: the Commission signs first contract with AstraZeneca|url=https://ec.europa.eu/commission/presscorner/home/en|accessdate=2021-04-11|website=European Commission}}</ref> |- | Kanada | 25. septembra 2020 | 20 milijonov <ref>{{Navedi splet|url=https://www.cbc.ca/news/politics/covid19-briefing-trudeau-tam-1.5738503|title=With no successful vaccine candidates yet, Canada signs deal to secure 20M more COVID-19 vaccine doses|publisher=CBC News|date=25 September 2020}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.canada.ca/en/health-canada/news/2020/10/health-canada-begins-first-authorization-review-of-a-covid-19-vaccine-submission.html|title=Health Canada begins first authorization review of a COVID-19 vaccine submission|last=Health Canada|date=2 October 2020|website=gcnws|accessdate=30 December 2020|archive-date=2021-03-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20210330170414/https://www.canada.ca/en/health-canada/news/2020/10/health-canada-begins-first-authorization-review-of-a-covid-19-vaccine-submission.html|url-status=dead}}</ref> |- | Švica | 16. oktober 2020 | 5,3 milijona <ref>{{Navedi splet|title=Swiss sign next vaccine agreement with AstraZeneca|url=https://www.swissinfo.ch/eng/swiss-sign-next-vaccine-agreement-with-astrazeneca/46101078|accessdate=16 October 2020|website=SWI swissinfo.ch}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=COVID-19 vaccine: Swiss federal government signs agreement with AstraZeneca|url=https://www.admin.ch/gov/en/start/documentation/media-releases.msg-id-80732.html|accessdate=16 October 2020|website=admin.ch}}</ref> |- | Bangladeš | 5. november 2020 | 30 milijonov <ref name="Dhaka to have 330 vaccination points">{{Navedi splet|url=https://www.thedailystar.net/frontpage/news/dhaka-have-330-vaccination-points-2029465|title=Dhaka to have 330 vaccination points|website=The Daily Star|date=18 January 2021|accessdate=25 January 2021}}</ref> |- | Tajska | 27. november 2020 | 26 milijonov <ref name="Thailandsupply1">{{Navedi novice|title=เรื่องน่ารู้ของวัคซีนโควิด-19 ที่ไทยสั่งซื้อ|url=https://www.bbc.com/thai/thailand-55102801|accessdate=5 January 2021|work=BBC ไทย|language=th|trans-title=COVID-19: Progress of the Thai Vaccine Purchased from AstraZeneca}}</ref> |- | Filipini | 27. november 2020 | 2,6 milijona <ref name="Philsupply1">{{Navedi novice|title=Philippines, AstraZeneca Sign Deal for 2.6 Million Doses|date=27 November 2020|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2020-11-27/philippines-signs-deal-with-astrazeneca-for-2-6-million-doses|work=Bloomberg}}</ref> |- | Južna Koreja | 1. decembra 2020 | 20 milijonov <ref name="SKsupply1">{{Navedi novice|title=Korea signs agreement with AstraZeneca for COVID vaccine|date=30 November 2020|url=https://www.koreatimes.co.kr/www/tech/2020/12/693_300153.html|work=The Korea Times}}</ref> |- | Južna Afrika | 7. januarja 2021 | 1 milijon {{Efn|Pozneje bi mu moralo slediti 500.000. Južna Afrika se je kasneje, pred začetkom uvajanja, odpovedala rabi cepiva in prodala kupljeno zalogo 14 članicam Afriške unije .|group=supply}} <ref name="SAsupply1">{{Navedi novice|title=SA will get 1{{nbsp}}million doses of Covid-19 vaccine from India this month|url=https://www.news24.com/news24/southafrica/news/breaking-sa-will-get-1-million-doses-of-covid-19-vaccine-from-india-this-month-20210107|accessdate=7 January 2021|work=News24.com|date=7 January 2021}}</ref> |- | colspan="3" |{{noteslist|group=supply}} |} Sporazumi o dostopu do cepiva so se začeli podpisovati maja 2020, pri čemer je imelo Združeno kraljestvo prednost prvih 100{{Presledki}}milijonov odmerkov, če bi se preskusi izkazali za uspešne; končni sporazum je bil podpisan konec avgusta. <ref name="UKsupply1"/> <ref name="UKsupply2"/> <ref>{{Navedi novice|date=5 June 2020|title=''AstraZeneca to begin making vaccine''|publisher=BBC News Online|url=https://www.bbc.com/news/business-52917118|accessdate=1 July 2020}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=Mystery of UK's vaccine contract with AstraZeneca revealed|url=https://www.thenationalnews.com/world/europe/mystery-of-uk-s-vaccine-contract-with-astrazeneca-revealed-1.1168584}}</ref> 21. maja 2020 se je AstraZeneca strinjala, da bo zagotovila 300{{Presledki}}milijonov odmerkov v ZDA za {{US$|1.2 billion}}, kar pomeni stroške {{US$|4}} na odmerek. <ref name="USsupplyNYT"/> Tiskovni predstavnik AstraZenece je dejal, da financiranje zajema tudi razvoj in klinična testiranja. <ref>{{Navedi novice|date=21 May 2020|title=U.S. to Invest $1.2 Billion to Secure Potential Coronavirus Vaccine From AstraZeneca, Oxford University|work=[[The Wall Street Journal]]|url=https://www.wsj.com/articles/u-s-to-invest-1-2-billion-to-secure-potential-coronavirus-vaccine-from-astrazeneca-oxford-university-11590063053|accessdate=6 August 2020}}</ref> Prav tako je podjetje sklenilo sporazum o prenosu tehnologije z mehiško in argentinsko vlado ter se dogovorilo, da bo proizvedlo vsaj 400{{Presledki}}milijon odmerkov, ki bodo razdeljeni po Latinski Ameriki. Aktivne sestavine bi proizvajali v Argentini in jih pošiljali v Mehiko, da bi jih dokončali za distribucijo. <ref>{{Navedi novice|title=AstraZeneca set to start making 400 million COVID-19 vaccines for Latam early in 2021|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/article/us-health-coronavirus-latam-vaccine/astrazeneca-set-to-start-making-400-million-covid-19-vaccines-for-latam-early-in-2021-idUSKCN2591Y1|accessdate=17 January 2021}}</ref> Junija 2020 je Emergent BioSolutions podpisal dogovor v višini {{US$|87{{nbsp}}million}}za proizvodnjo cepiva AstraZeneca posebej za ameriški trg. Dogovor je bil del pobude Trumpove administracije Warp Speed z namenom podpreti razvoj in hitro večanje proizvodnje ciljnih cepiv pred koncem leta 2020. <ref>{{Navedi splet|title=AstraZeneca, Emergent BioSolutions sign $87M deal to produce U.S. supply of COVID-19 vaccine|url=https://www.fiercepharma.com/manufacturing/astrazeneca-emergent-biosolutions-sign-87m-deal-to-produce-u-s-supply-covid-vaccine|accessdate=12 June 2020|website=FiercePharma}}</ref> Catalent bi bil odgovoren za postopek dodelave in pakiranja. <ref>{{Navedi splet|title=AstraZeneca taps Catalent for COVID-19 vaccine finishing, packaging at Italian plant|url=https://www.fiercepharma.com/manufacturing/astrazeneca-taps-catalent-for-covid-19-vaccine-finishing-packaging-at-italian-plant|accessdate=16 June 2020|website=FiercePharma}}</ref> 4. junija 2020 je projekt COVAX (COVID-19 Vaccines Global Access) [[Svetovna zdravstvena organizacija|SZO]] kupil prvo tranšo v višini 300{{Presledki}}milijon odmerkov podjetja za države z nizkim do srednjim dohodkom. <ref name="COVAXsupply1"/> Tudi AstraZeneca in Inštitut za serum v Indiji sta dosegla licenčni sporazum za neodvisno dobavo 1{{Presledki}}milijard odmerkov cepiva univerze Oxford državam s srednjimi in nizkimi dohodki, med drugimi Indiji. <ref>{{Navedi novice|title=AstraZeneca & Serum Institute of India sign licensing deal for 1 billion doses of Oxford vaccine|url=https://economictimes.indiatimes.com/industry/healthcare/biotech/pharmaceuticals/astrazeneca-serum-institute-of-india-sign-licensing-deal-for-1-billion-doses-of-oxford-vaccine/articleshow/76202016.cms|work=The Economic Times|date=4 June 2020}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=Covid-19 vaccine: Serum Institute signs up for 100 million doses of vaccines for India, low and middle-income countries|url=https://www.financialexpress.com/lifestyle/health/covid-19-vaccine-serum-institute-signs-up-for-100-million-doses-of-vaccines-for-india-low-and-middle-income-countries/2047884/|work=The Financial Express|date=7 August 2020}}</ref> Kasneje septembra, financiran s pomočjo donacije Fundacije Billa Gates in Melinde French Gates, je program COVAX zagotovil dodatnih 100{{Presledki}}milijonov odmerkov po 3 USD na odmerek. 27. avgusta 2020 je AstraZeneca z EU sklenila sporazum o dobavi do 400{{Presledki}}milijonov odmerkov za vso EU in izbrane države članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP). <ref name="EUsupply1"/> <ref name="EUsupply2"/> Evropska komisija je junija 2020 prevzela pogajanja, ki jih je začela Zveza za vključujoča cepiva, katere članice so Francija, Nemčija, Italija in Nizozemska. <ref>{{Navedi splet|date=26 January 2021|title=What is the dispute between the EU and AstraZeneca over Covid jabs?|url=https://www.itv.com/news/2021-01-26/covid-vaccine-what-is-the-dispute-between-the-eu-and-astrazeneca|accessdate=27 January 2021|website=ITV News}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.nationalreview.com/2021/02/another-fine-mess-the-eus-vaccine-mismanagement/|title=Another Fine Mess — The EU's Vaccine (Mis)management|date=11 February 2021|accessdate=21 March 2021|website=www.nationalreview.com}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.politico.eu/article/europe-coronavirus-vaccine-struggle-pfizer-biontech-astrazeneca/|website=Polico|title=How Europe fell behind on vaccines|date=27 January 2021|accessdate=21 March 2021}}</ref> 5. novembra 2020 je bil podpisan tristranski sporazum med vlado [[Bangladeš|Bangladeša]], inštitutom za serum v Indiji in banko Beximco Pharma iz Bangladeša. V skladu s sporazumom je Bangladeš naročil v Serumu prek Beximco 30{{Presledki}}milijonov odmerkov cepiva Oxford – AstraZeneca po ceni 4 dolarje na posnetek. <ref name="Dhaka to have 330 vaccination points"/> Po drugi strani pa je indijska vlada Bangladešu podarila 3,2 milijona odmerkov, ki jih je prav tako proizvedel Serum. Serum pa je v prvih dveh mesecih leta v okviru tristranskega sporazuma dostavil le 7 milijonov odmerkov. <ref name="COVID: Bangladesh faces vaccine shortage as India halts exports">{{Navedi splet|url=https://www.dw.com/en/bangladesh-india-coronavirus-vaccine/a-57200281|title=COVID: Bangladesh faces vaccine shortage as India halts exports|publisher=Deutsche Welle|date=14 April 2021|accessdate=21 April 2021}}</ref> Bangladeš naj bi prejemal 5 milijonov odmerkov na mesec, marca in aprila pa ni prejel nobene pošiljke. <ref name="Bangladesh's Covid-19 vaccine stock to run out in one month">{{Navedi splet|url=https://www.dhakatribune.com/health/coronavirus/2021/04/17/bangladesh-s-covid-19-vaccine-stock-to-run-out-in-one-month|title=Bangladesh's Covid-19 vaccine stock to run out in one month|publisher=Dhaka Tribune|date=17 April 2021|accessdate=21 April 2021}}</ref> Uvajanje cepiva je tako bilo zmoteno zaradi pomanjkljive dostave. Položaj se zaplete dodatno, ker drugi odmerek za 1,3 milijona državljanov ni zagotovljen, saj je Indija zaustavila izvoz. <ref name="Experts Views: Can we administer different vaccine for 2nd dose?">{{Navedi splet|title=Experts Views: Can we administer different vaccine for 2nd dose?|url=https://www.thedailystar.net/frontpage/news/experts-views-can-we-administer-different-vaccine-2nd-dose-2087197|website=The Daily Star|date=2021-05-03|accessdate=2021-05-07}}</ref> Če se drugega odmerka ne da ob pravem času, bo učinkovitost programa cepljenj verjetno zmanjšana. Poleg tega je več državljanov Bangladeša izrazilo dvome o njegovi učinkovitosti in varnosti. Bangladeš išče alternativne vire cepiv, ker Indija cepiva ne dobavlja v skladu s časovnim načrtom dogovora. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.thedailystar.net/coronavirus-deadly-new-threat/news/russia-has-proposed-manufacturing-its-covid-19-vaccine-bangladesh-momen-2080705|title=Russia has proposed manufacturing its Covid-19 vaccine in Bangladesh: Momen|publisher=The Daily Star|date=20 April 2021|accessdate=21 April 2021}}</ref> Tajski sporazum novembra 2020 za 26{{Presledki}}milijon odmerkov cepiva <ref name="Thailandsupply1"/> zajema 13{{Presledki}}milijonov ljudi, <ref>{{Navedi novice|title=ทำความรู้จัก ออกซ์ฟอร์ด-แอสทราเซเนกา วัคซีนที่ไทยเลือก|url=https://www.matichon.co.th/article/news_2509958|accessdate=5 January 2021|work=มติชนออนไลน์|date=2 January 2021|language=th}}</ref> približno 20% prebivalstva, prva serija pa naj bi bila dostavljena konec maja. <ref>{{Navedi novice|title=ครม.ไฟเขียวงบซื้อวัคซีนโควิดเพิ่ม35ล้านโดส ฉีดให้คนไทย66ล้าน|url=https://www.posttoday.com/politic/news/642002|accessdate=5 January 2021|work=โพสต์ทูเดย์|language=th|archive-date=2021-01-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20210128052943/https://www.posttoday.com/politic/news/642002|url-status=dead}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=ข่าวดี ไทยเริ่มผลิตวัคซีน 'โควิด-19' ในประเทศ รอบที่ 2 แล้ว|date=3 January 2021|url=https://www.thairath.co.th/news/local/2005712|work=ไทยรัฐออนไลน์}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=สธ. แจง AstraZeneca เป็นผู้คัดเลือก Siam Bioscience ผลิตวัคซีนราคาทุน ขายถูกสุดในตลาด โต้ธนาธร ไม่ได้แทงม้าตัวเดียว|date=19 January 2021|url=https://thestandard.co/mof-reveals-astrazeneca-choose-siam-bioscience/|work=The Standard}}</ref> Minister za javno zdravje je navedel, da je bila plačana cena 5 USD na odmerek; <ref name="hfocus-2020-11-23">{{Navedi splet|date=23 November 2020|title=ข่าวดี! ไทยจองซื้อวัคซีนโควิด-19 แอสตราเซเนกา "ราคาต้นทุน"|url=https://www.hfocus.org/content/2020/11/20493|publisher=hfocus.org|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201123105230/https://www.hfocus.org/content/2020/11/20493|archivedate=23 November 2020|language=th}}</ref> AstraZeneca (Tajska) je januarja 2021 po polemiki pojasnila, da je cena, ki jo je plačala vsaka država, odvisna od proizvodnih stroškov in razlik v [[Oskrbovalna veriga|dobavni verigi]], vključno s proizvodno zmogljivostjo, stroški dela in surovin. <ref>{{Navedi novice|title=วัคซีนโควิด: แอสตร้าเซเนก้าชี้แจงเหตุผลเลือกสยามไบโอไซเอนซ์เป็นผู้ผลิต|date=26 January 2021|url=https://www.bbc.com/thai/thailand-55810764|work=BBC News ไทย}}</ref> Januarja 2021 je tajska vlada odobrila nadaljnje pogovore o naročanju še 35{{Presledki}}milijonov odmerkov, <ref>{{Navedi novice|title=โควิด-19: ทำไมรัฐบาลเลือก สยามไบโอไซเอนซ์ ผลิตวัคซีนเพื่อคนไทยและเพื่อนบ้าน|date=15 January 2021|url=https://www.bbc.com/thai/thailand-55672015|work=BBC News ไทย}}</ref> in tajska FDA je cepivo odobrila za nujno uporabo za 1{{Presledki}}leto. <ref>{{Navedi novice|title=AstraZeneca vaccine approved, 50,000 doses due in February|date=21 January 2021|url=https://www.bangkokpost.com/thailand/general/2054799/astrazeneca-vaccine-approved-50-000-doses-due-in-february|work=[[Bangkok Post]]}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=FDA approves AstraZeneca|date=22 January 2021|url=https://www.bangkokpost.com/thailand/general/2054847/fda-approves-astrazeneca|work=[[Bangkok Post]]}}</ref> Podjetje Siam Bioscience, ki je v lasti podjetja Vajiralongkorn, bo prevzelo tehnološki prenos <ref>{{Navedi novice|title=นายกฯ สำนึกในพระมหากรุณาธิคุณ ร.10 ทรงให้ "สยามไบโอไซเอนซ์" รองรับวัคซีนโควิด-19|url=https://www.bbc.com/thai/55097716|accessdate=5 January 2021|work=BBC ไทย|date=27 November 2020|language=th}}</ref> in bo lahko proizvedlo do 200{{Presledki}}milijonov odmerkov na leto za izvoz v [[Zveza držav Jugovzhodne Azije|ASEAN]]. <ref>{{Navedi novice|title=35m more shots to be bought in 2021|date=5 January 2021|url=https://www.bangkokpost.com/thailand/general/2046003/35m-more-shots-to-be-bought-in-2021|work=Bangkok Post}}</ref> Tudi [[Filipini]] so se novembra dogovorili za nakup 2.6{{Presledki}}milijon odmerkov <ref name="Philsupply1"/> v približni vrednosti ₱700{{Presledki}}milijonov (približno {{US$|5.60}} na odmerek). <ref>{{Navedi novice|title=Over 200 firms to ink deal for more COVID vaccines with gov't, AstraZeneca|date=11 January 2021|url=https://newsinfo.inquirer.net/1382075/over-200-firms-to-ink-covid-vaccine-deal-with-govt-astrazeneca|work=Philippine Daily Inquirer}}</ref> Decembra 2020 je Južna Koreja podpisala pogodbo z AstraZeneco, da bi si zagotovila 20{{Presledki}}milijonov odmerkov cepiva, ki naj bi bila po vrednosti enakovredna pogodbama Tajske in Filipinov.<ref name="SKsupply1"/> Prva pošiljka se je pričakovala že januarja 2021. {{As of|January 2021}} , cepivo še vedno pregleduje Južnokorejska agencija za nadzor in preprečevanje bolezni. <ref>{{Navedi novice|date=3 December 2020|title=South Korea reaches deal to buy AstraZeneca's COVID-19 vaccine candidate: media|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/article/us-health-coronavirus-southkorea-vaccine-idUSKBN28D0KI|accessdate=5 January 2021}}</ref> <ref>{{Navedi novice|date=4 January 2021|title=S.Korea reviews AstraZeneca COVID-19 vaccine, expands ban on gatherings|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/article/us-health-coronavirus-southkorea-astraze-idUSKBN2990GM|accessdate=5 January 2021}}</ref> AstraZeneca je z južnokorejsko SK Bioscience podpisala pogodbo o proizvodnji svojih cepiv. Sodelovanje zahteva, da podružnica SK izdela AZD1222 za lokalne in svetovne trge. <ref>{{Navedi novice|date=30 November 2020|title=Korea signs agreement with AstraZeneca for COVID vaccine|work=The Korea Times|url=https://www.koreatimes.co.kr/www/tech/2020/12/693_300153.html|accessdate=30 January 2021}}</ref> 7. januarja 2021 je južnoafriška vlada sporočila, da je zagotovila začetni 1{{Presledki}}milijon odmerkov iz Indijskega inštituta za serum, februarja pa še 500.000 odmerkov <ref name="SAsupply1"/> vendar je južnoafriška vlada pozneje odpovedala uporabo cepiva, prodala svojo oskrbo drugim afriškim državam in svoj program cepljenja preusmerila na cepivo Johnson &amp;amp; Johnson COVID-19. <ref name="reutersSA20210321">{{Navedi splet|title=South Africa sells AstraZeneca COVID-19 vaccines to other African countries|website=Reuters|date=21 March 2021|url=https://www.reuters.com/article/us-health-coronavirus-safrica-vaccine-idUSKBN2BD0K4|accessdate=23 March 2021}}</ref> <ref name="RFI20210322">{{Navedi splet|title=South Africa gets rid of 1 million AstraZeneca vaccine doses, but why?|website=RFI|date=22 March 2021|url=https://www.rfi.fr/en/africa/20210322-south-africa-gets-rid-of-1-million-surplus-astrazeneca-vaccines-but-why|accessdate=23 March 2021}}</ref> 22. januarja 2021 je AstraZeneca sporočila, da bodo v primeru, da Evropska unija odobri cepivo COVID-19 AstraZeneca, dostavljene količine ob začetku nižje od pričakovanih zaradi proizvodnih težav v belgijskem Novasepu. Samo 31{{Presledki}}milijonov od prej predvidenih 80{{Presledki}}milijon odmerkov naj bi dostavili EU do marca 2021. <ref name="TG20210122">{{Navedi novice|last=Agencies|date=22 January 2021|title=Covid: Oxford/AstraZeneca vaccine delivery to EU to be cut by 60%|accessdate=23 January 2021|work=The Guardian|url=https://www.theguardian.com/world/2021/jan/22/covid-oxfordastrazeneca-vaccine-delivery-to-eu-to-be-cut-by-60}}</ref> V intervjuju za italijanski časopis ''La Repubblica'' je predsednik uprave AstraZenece Pascal Soriot dejal, da časovni razpored odmerkov v EU kasni za dva meseca. Omenil je nizek donos [[Celična kultura|celičnih kultur]] v enem od velikih proizvodnih obratov v Evropi. <ref>{{Navedi splet|date=26 January 2021|title=Pascal Soriot: "There are a lot of emotions on vaccines in EU. But it's complicated"|url=https://www.repubblica.it/cronaca/2021/01/26/news/interview_pascal_soriot_ceo_astrazeneca_coronavirus_covid_vaccines-284349628/|accessdate=27 January 2021|website=la Repubblica|language=it}}</ref> Analiza, objavljena v časopisu ''[[The Guardian|The Guardian, je]]'' prav tako ugotovila, da je v belgijski tovarni donos [[Bioreaktor|bioreaktorjev]] očitno nizek in da gre za težave pri zagonu postopka s posledico, da se donosi pogosto nihajo. <ref name="Boseley20210126">{{Navedi novice|date=26 January 2021|title=Why has AstraZeneca reduced promised vaccine supply to EU and is UK affected?|work=The Guardian|accessdate=27 January 2021|url=https://www.theguardian.com/world/2021/jan/26/why-has-astrazeneca-cut-vaccines-to-eu-and-will-it-impact-uk-}}</ref> Zaradi tega je EU uvedla nadzor izvoza odmerkov cepiva; prišlo je do spora okoli vprašanja, ali se doze preusmerjajo v Združeno kraljestvo in ali ne bo prišlo do ,motenj v dobavah na Severno Irsko. <ref>{{Navedi splet|url=https://apnews.com/article/europe-health-coronavirus-pandemic-19edc409c6f6a1bd31b69f58f5e1a0a6|title=EU tightens vaccine export rules, creates post-Brexit outcry|date=30 January 2021}}</ref> 24. februarja 2021 je bila s pošiljko cepiva v [[Akra|Akro]] [[Gana]] postala prva država v [[Afrika|Afriki,]] ki je v okviru pobude COVAX prejela cepivo. <ref>{{Navedi splet|url=https://news.un.org/en/story/2021/02/1085572|title=Ghana receives first historic shipment of COVID-19 vaccinations from international COVAX facility|accessdate=24 February 2021|website=UN News|date=24 February 2021|archive-date=2021-03-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20210303233415/https://news.un.org/en/story/2021/02/1085572|url-status=dead}}</ref> == Zgodovina == Cepivo je plod sodelovanja med inštitutom Jenner Univerze v Oxfordu in zasebnim podjetjem Vaccitech, ki je spin-off univerze, med drugim pa so razvoj financirali Oxford Sciences Innovation, Google Ventures in Sequoia Capital. <ref name="Vaccitech_OSI">{{Navedi splet|date=23 November 2020|title=The Backstory: Vaccitech and its role in co-inventing the Oxford COVID-19 vaccine|url=https://www.oxfordsciencesinnovation.com/news/the-backstory-vaccitech-and-its-role-in-co-inventing-the-oxford-covid-19-vaccine/|accessdate=25 March 2021|publisher=Oxford Sciences Innovation|archive-date=2021-05-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20210501164556/https://www.oxfordsciencesinnovation.com/news/the-backstory-vaccitech-and-its-role-in-co-inventing-the-oxford-covid-19-vaccine/|url-status=dead}}</ref> Prvo serijo cepiva COVID-19, proizvedeno za klinično testiranje, sta razvila Inštitut Jenner z Oxfordske univerze in skupina Oxford Vaccine Group v sodelovanju z italijanskim proizvajalcem Advent Srl s sedežem v Pomeziji. <ref name="ox.ac.uk_2020-02-07">{{Navedi splet|date=7 February 2020|title=Oxford team to begin novel coronavirus vaccine research|url=https://www.ox.ac.uk/news/2020-02-07-oxford-team-begin-novel-coronavirus-vaccine-research|accessdate=28 November 2020|publisher=University of Oxford}}</ref> Ekipo vodijo Sarah Gilbert, Adrian Hill, Andrew Pollard, Teresa Lambe, Sandy Douglas in Catherine Green. <ref>{{Navedi splet|url=https://covid19vaccinetrial.co.uk/|title=COVID-19 Oxford Vaccine Trial|publisher=COVID-19 Oxford Vaccine Trial|accessdate=11 April 2020}}</ref> === Zgodnji razvoj === Februarja 2020 se je inštitut Jenner dogovoril o sodelovanju z italijanskim podjetjem Advent Srl za proizvodnjo serije 1.000 odmerkov kandidata za cepivo za klinična preskušanja. <ref>{{Navedi splet|title=Oxford team to begin novel coronavirus vaccine research|url=https://www.ox.ac.uk/news/2020-02-07-oxford-team-begin-novel-coronavirus-vaccine-research|accessdate=2 January 2021|publisher=University of Oxford}}</ref> Prvotno je Oxford nameraval podariti pravice za proizvodnjo in trženje cepiva vsakemu proizvajalcu zdravil, ki bi to želel, toda potem, ko je fundacija Gates od Oxforda zahtevala, da si kot partnerja poišče podjetje, ki bo cepivo COVID-19 dalo na trg, je univerza maja 2020 odstopila od te ponudbe. <ref>{{Navedi novice|title=Covid Vaccine Front-Runner Is Months Ahead of Her Competition|date=15 July 2020|url=https://www.bloomberg.com/news/features/2020-07-15/oxford-s-covid-19-vaccine-is-the-coronavirus-front-runner|work=Bloomberg Businessweek}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=Bill Gates, the Virus and the Quest to Vaccinate the World|date=23 November 2020|url=https://www.nytimes.com/2020/11/23/world/bill-gates-vaccine-coronavirus.html|work=The New York Times}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=They Pledged to Donate Rights to Their COVID Vaccine, Then Sold Them to Pharma|url=https://khn.org/news/rather-than-give-away-its-covid-vaccine-oxford-makes-a-deal-with-drugmaker/|website=Kaiser Health News|date=25 August 2020|accessdate=28 January 2021}}</ref> Vlada Združenega kraljestva je nato Oxford spodbudila, da namesto z ameriško družbo Merck &amp;amp; Co. raje sodeluje z družbo AstraZeneca, ki ima sedež v Evropi. Po navedbah anonimnih virov v ''The Wall Street Journal'' je vlado tudi skrbelo, da v Združenem kraljestvu ne bo na voljo cepiva, če se bo izdelovalo v ZDA. Na odločitev za partnerstvo z AstraZeneco so morda igrali vlogo tudi finančni premisleki v Oxfordu in v spin-off podjetjih. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.wsj.com/articles/oxford-developed-covid-vaccine-then-scholars-clashed-over-money-11603300412|title=Oxford Developed Covid Vaccine, Then Scholars Clashed Over Money|date=21 October 2020|website=[[The Wall Street Journal]]}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.msn.com/en-us/news/world/oxford-developed-covid-vaccine-then-scholars-clashed-over-money/ar-BB1agoI3|title=Oxford Developed Covid Vaccine, Then Scholars Clashed Over Money|website=MSN}}</ref> Maja 2020 je bila med Univerzo in AstraZeneco PLC podpisana prvotno neprofitna licenčna pogodba z{{Presledki}}zagotovljeno milijardo odmerkov predvidene proizvodnje, Združeno kraljestvo si je pri tem rezerviralo dostop do začetnih 100{{Presledki}}milijon odmerkov. Poleg tega so ZDA rezervirale 300{{Presledki}}milijonov odmerkov, pa tudi pooblastilo za izvedbo poskusov III. faze v ZDA. Sodelovanju je bilo dodeljenih tudi 68{{Presledki}}milijonov funt sterlingov s strani Združenega kraljestva in {{US$|1.2bn}} od ameriške vlade za podporo razvoju cepiva. <ref>{{Navedi splet|title=U.S. gives AstraZeneca $1.2 billion to fund Oxford University coronavirus vaccine — America would get 300 million doses beginning in October|url=https://www.marketwatch.com/story/us-gives-astrazeneca-12-billion-to-fund-oxford-university-coronavirus-vaccine-securing-300-million-doses-for-country-from-october-2020-05-21|accessdate=30 March 2021|website=MarketWatch}}</ref> Junija 2020 je ameriški Nacionalni inštitut za alergije in nalezljive bolezni (NIAID) potrdil, da se bo tretja faza preskusov cepiva začela julija 2020. <ref>{{Navedi splet|date=10 June 2020|title=Final testing stage for potential coronavirus vaccine set to begin in July|url=https://thehill.com/policy/healthcare/501999-final-testing-stage-for-coronavirus-vaccine-could-begin-in-july-report|accessdate=11 June 2020|website=The Hill}}</ref> 4. junija je AstraZeneca sporočila, da je program COVAX za pravičen dostop do cepiv, ki ga upravlja SZO in ga financirata CEPI in Gavi, plačal 750m USD za 300{{Presledki}}milijonov odmerkov cepiva, ki se jih bo razdelilo državam z nizkimi dohodki ali nerazvitim državam. <ref>{{Navedi splet|title=AstraZeneca takes next steps towards broad and equitable access to Oxford University's COVID-19 vaccine|url=https://www.astrazeneca.com/media-centre/press-releases/2020/astrazeneca-takes-next-steps-towards-broad-and-equitable-access-to-oxford-universitys-covid-19-vaccine.html|accessdate=30 March 2021|website=www.astrazeneca.com}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Oxford University's COVID-19 vaccine: next steps towards broad and equitable global access|url=https://www.ox.ac.uk/news/2020-06-05-oxford-university-s-covid-19-vaccine-next-steps-towards-broad-and-equitable-global|accessdate=30 March 2021|website=University of Oxford}}</ref> === Klinični preskusi === Julija 2020 se je AstraZeneca obrnila na IQVIA, da pospeši klinične preskuse, ki jih načrtujejo ali izvajajo v ZDA. <ref>{{Navedi splet|website=RTTNews|title=AZN, IQV Team Up To Accelerate COVID-19 Vaccine Work, RIGL's ITP Drug Repurposed, IMV On Watch|url=https://www.nasdaq.com/articles/azn-iqv-team-up-to-accelerate-covid-19-vaccine-work-rigls-itp-drug-repurposed-imv-on-watch|accessdate=15 July 2020}}</ref> 31. avgusta je AstraZeneca sporočila, da je začela vpisovati odrasle v študijo pozne faze, ki jo financirajo ZDA, in sicer za preskus kasne faze z 30.000 osebami. <ref>{{Navedi splet|date=30 August 2020|title=Phase 3 Clinical Testing in the US of AstraZeneca COVID-19 Vaccine Candidate Begins|url=https://www.nih.gov/news-events/news-releases/phase-3-clinical-testing-us-astrazeneca-covid-19-vaccine-candidate-begins|accessdate=1 September 2020|website=National Institutes of Health (NIH)}}</ref> Klinična preskušanja kandidata za cepivo so bila 8. septembra ustavljena po vsem svetu, saj je AstraZeneca raziskala morebitne neželene učinke, ki so se pojavili pri udeležencih preskušanja v Združenem kraljestvu. <ref>{{Navedi splet|date=8 September 2020|title=AstraZeneca Covid-19 vaccine study is put on hold|url=https://www.statnews.com/2020/09/08/astrazeneca-covid-19-vaccine-study-put-on-hold-due-to-suspected-adverse-reaction-in-participant-in-the-u-k/|accessdate=10 September 2020|website=[[Stat (website)|Stat]]}}</ref> <ref>{{Navedi novice|date=8 September 2020|title=AstraZeneca Pauses Vaccine Trial for Safety Review|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2020/09/08/health/coronavirus-astrazeneca-vaccine-safety.html|accessdate=10 September 2020|issn=0362-4331}}</ref> Preskusi so se nadaljevali 13. septembra, potem ko sta AstraZeneca in Oxford skupaj z britanskimi regulatorji ugotovili, da je to varno. <ref>{{Navedi novice|date=13 September 2020|title=AstraZeneca Covid-19 Vaccine Trials Resume in U.K.|work=[[The Wall Street Journal]]|url=https://www.wsj.com/articles/astrazeneca-covid-19-vaccine-trials-resume-in-the-u-k-11599922981|accessdate=13 September 2020}}</ref> Kasneje so AstraZeneco kritizirali, ker pri dveh udeležencih preskušanja, ki sta eksperimentalno cepivo prejeli v Združenem kraljestvu, ni želela posredovati podrobnosti o potencialno resnih nevroloških neželenih učinkih. <ref>{{Navedi novice|date=19 September 2020|title=AstraZeneca, Under Fire for Vaccine Safety, Releases Trial Blueprints|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2020/09/19/health/astrazeneca-vaccine-safety-blueprints.html|accessdate=22 September 2020|issn=0362-4331}}</ref> Medtem ko so se preskusi nadaljevali v Združenem kraljestvu, Braziliji, Južni Afriki, na Japonskem <ref>{{Navedi splet|date=3 October 2020|title=AstraZeneca resumes vaccine trial in talks with US|url=https://japantoday.com/category/national/update-1-astrazeneca-resumes-vaccine-trial-in-japan-in-talks-with-u.s.|publisher=Japan Today}}</ref> in v Indiji, so ZDA klinične preizkuse cepiva nadaljevale šele 23. oktobra. <ref>{{Navedi sporočilo za javnost|title=FDA authorises restart of the COVID-19 AZD1222 vaccine US Phase III trial|url=https://www.astrazeneca.com/media-centre/press-releases/2020/fda-authorises-restart-of-the-covid-19-azd1222-vaccine-us-phase-iii-trial.html|accessdate=1 December 2020}}</ref> To je bilo posledica ločene preiskave [[Uprava za hrano in zdravila|uprave za prehrano in zdravila, ki je]] obkrožala bolnikovo bolezen, ki je sprožila klinični zastoj, je povedal sekretar ameriškega ministrstva za zdravje in socialne zadeve (HHS) Alex Azar. <ref>{{Navedi novice|date=23 September 2020|title=U.S. health secretary says AstraZeneca trial in United States remains on hold: CNBC|work=Reuters|url=https://uk.reuters.com/article/us-health-coronavirus-astrazeneca-idUKKCN26E25Y|accessdate=24 September 2020|archive-date=2020-09-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20200924075116/https://uk.reuters.com/article/us-health-coronavirus-astrazeneca-idUKKCN26E25Y|url-status=dead}}</ref> Popolna objava vmesnih rezultatov štirih tekočih preskusov III. faze 8.decembra je regulatorjem in znanstvenikom omogočila, da so lahko začeli ocenjevati učinkovitost cepiva.<ref name="Voysey">{{Navedi časopis|display-authors=6|vauthors=Voysey M, Clemens SA, Madhi SA, Weckx LY, Folegatti PM, Aley PK, Angus B, Baillie VL, Barnabas SL, Bhorat QE, Bibi S, Briner C, Cicconi P, Collins AM, Colin-Jones R, Cutland CL, Darton TC, Dheda K, Duncan CJ, Emary KR, Ewer KJ, Fairlie L, Faust SN, Feng S, Ferreira DM, Finn A, Goodman AL, Green CM, Green CA, Heath PT, Hill C, Hill H, Hirsch I, Hodgson SH, Izu A, Jackson S, Jenkin D, Joe CC, Kerridge S, Koen A, Kwatra G, Lazarus R, Lawrie AM, Lelliott A, Libri V, Lillie PJ, Mallory R, Mendes AV, Milan EP, Minassian AM, McGregor A, Morrison H, Mujadidi YF, Nana A, O'Reilly PJ, Padayachee SD, Pittella A, Plested E, Pollock KM, Ramasamy MN, Rhead S, Schwarzbold AV, Singh N, Smith A, Song R, Snape MD, Sprinz E, Sutherland RK, Tarrant R, Thomson EC, Török ME, Toshner M, Turner DP, Vekemans J, Villafana TL, Watson ME, Williams CJ, Douglas AD, Hill AV, Lambe T, Gilbert SC, Pollard AJ|date=January 2021|title=Safety and efficacy of the ChAdOx1 nCoV-19 vaccine (AZD1222) against SARS-CoV-2: an interim analysis of four randomised controlled trials in Brazil, South Africa, and the UK|journal=Lancet|volume=397|issue=10269|pages=99–111|doi=10.1016/S0140-6736(20)32661-1|pmc=7723445|pmid=33306989|doi-access=free}}</ref> Decembrsko poročilo je pokazalo, da na 21. dan po drugem odmerku in po njem ni bilo hospitalizacij ali hudih primerov bolezni pri testiranih osebah, ki so prejele cepivo, v primerjavi z 10 primerih iz kontrolne skupine. Stopnja hudih neželenih dogodkov je bil uravnotežena med aktivno in nadzorno skupino, kar je pomenilo, da aktivno cepivo ni dalo vzroka za pomisleke glede varnosti nad ravnijo, ki je značilna za splošno populacijo. Poročali so enem primeru transverzalnega mielitisa14 dni po drugem odmerku, ki je morda bil povezan s cepljenjem; z neodvisni nevrološki odbor je bil mnenja, da je najbolj verjetna diagnoza, idiopatska demielinizacija kratkega segmenta hrbtenjače. Druga dva primera transverzalnega mielitisa, en v skupini, ki je prejemala cepivo, en v kontrolni skupini, nista bila povezana s cepljenjem. Kasnejša analiza, objavljena 19. februarja 2021, je ugotovila pri preprečevanju simptomatskega COVID-19 učinkovitost 76,0%, ki nastopi v 22 dneh po prvem odmerku in ki se poveča na 81,3% z drugim odmerkom, prejetim 12 tednov ali več po prvem cepljenju. <ref name="Voysev_Feb21"/> Rezultati pa niso pokazali nobene zaščite pred asimptomatskim COVID-19 po enem samem odmerku. Rezultati 14 dni po pravočasnem dajanju drugega odmerka z različnimi, od preskusov odvisnimi časi po prvem odmerku, so pokazali 66,7-odstotno učinkovitost pri preprečevanju simptomatske okužbe, skupina UK (ki je ocenjevala asimptomatske okužbe pri udeležencih) pa ni zanesljivo ugotovila preprečevanja asimptomatske okužbe. Učinkovitost je bila večja pri večjih intervalih med odmerki, največja, ko je bil drugi odmerek dan 12 tednov ali dlje po prvem, je bila približno 80%. 22. marca 2021 je AstraZeneca objavila začasne rezultate preskusa faze III, opravljenega v ZDA, ki je pokazal 79-odstotno učinkovitost pri preprečevanju simptomatskega COVID-19 in 100-odstotno učinkovitost pri preprečevanju hudih primerov bolezni in hospitalizacije. <ref>{{Navedi splet|title=AZD1222 US Phase III trial met primary efficacy endpoint in preventing COVID-19 at interim analysis|url=https://www.astrazeneca.com/media-centre/press-releases/2021/astrazeneca-us-vaccine-trial-met-primary-endpoint.html|accessdate=23 March 2021|website=www.astrazeneca.com}}</ref> Naslednji dan je Nacionalni inštitut za alergije in nalezljive bolezni (NIAID) objavil izjavo, v kateri ugovarja, da so se ti rezultati morda opirali na "zastarele informacije", ki so morda dale nepopoln pregled podatkov o učinkovitosti. <ref>{{Navedi novice|date=22 March 2021|title=AstraZeneca Vaccine Trial Results Are Questioned by U.S. Health Officials|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/live/2021/03/22/world/covid-vaccine-coronavirus-cases|accessdate=23 March 2021|issn=0362-4331}}</ref> <ref>{{Navedi splet|date=23 March 2021|title=NIAID Statement on AstraZeneca Vaccine|url=https://www.nih.gov/news-events/news-releases/niaid-statement-astrazeneca-vaccine|accessdate=23 March 2021|website=National Institutes of Health (NIH)}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=AstraZeneca may have used 'outdated information' on vaccine|website=[[Stat (website)|Stat]]|date=23 March 2021|url=https://www.statnews.com/2021/03/23/astrazeneca-may-have-used-outdated-information-in-announcing-covid19-vaccine-results/|accessdate=23 March 2021}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Mishaps, miscommunications overshadow AstraZeneca's Covid vaccine|website=[[Stat (website)|Stat]]|date=23 March 2021|url=https://www.statnews.com/2021/03/23/mishaps-miscommunications-overshadowing-astrazenecas-covid-vaccine/|accessdate=23 March 2021}}</ref> Pozneje je AstraZeneca po nadaljnjem pregledu podatkov svojo trditev o učinkovitosti popravila na 76%. <ref>{{Navedi splet|title=New AstraZeneca analysis confirms efficacy of its Covid-19 vaccine|website=[[Stat (website)|Stat]]|date=25 March 2021|url=https://www.statnews.com/2021/03/24/pushing-back-against-u-s-health-officials-astrazeneca-says-new-analysis-confirms-efficacy-of-its-covid-19-vaccine/|accessdate=25 March 2021}}</ref> ==== Študija učinkovitosti enkratnega odmerka ==== Študija o učinkovitosti prvega odmerka [[Tozinameran|cepiv Pfizer-BioNTech]] ali Oxford-AstraZeneca COVID-19 proti hospitalizaciji, povezani s COVID-19 na Škotskem, je temeljila na nacionalni prospektivni kohortni študiji 5.4{{Presledki}}milijonov ljudi. Med 8. decembrom 2020 in 15. februarjem 2021 je bilo v študiji cepljenih 1.137.775 udeležencev, od katerih je 490.000 dobilo cepivo Oxford – AstraZeneca. Prvi odmerek cepiva Oxford – AstraZeneca je bil povezan z 94-odstotnim učinkom cepljenja na možno hospitalizacijo zaradi COVID-19 v 28–34 dneh po cepljenju. Skupni rezultati (vsi cepljeni udeleženci, bodisi Pfizer – BioNTech ali Oxford – AstraZeneca) so pokazali pomemben učinek cepiva za preprečevanje hospitalizacije zaradi COVID-19, kar je bilo primerljivo z analizo, omejeno na testirane osebe, stare ≥ 80 let (81%). Večina udeležencev, starejših od 65 let, je prejela cepivo Oxford – AstraZeneca. <ref>{{Navedi časopis|display-authors=6|vauthors=Vasileiou E, Simpson CR, Shi T, Kerr S, Agrawal U, Akbari A, Bedston S, Beggs J, Bradley D, Chuter A, de Lusignan S, Docherty AB, Ford D, Hobbs FR, Joy M, Katikireddi SV, Marple J, McCowan C, McGagh D, McMenamin J, Moore E, Murray JL, Pan J, Ritchie L, Shah SA, Stock S, Torabi F, Tsang RS, Wood R, Woolhouse M, Robertson C, Sheikh A|date=April 2021|title=Interim findings from first-dose mass COVID-19 vaccination roll-out and COVID-19 hospital admissions in Scotland: a national prospective cohort study|journal=Lancet|volume=397|issue=10285|pages=1646–1657|doi=10.1016/S0140-6736(21)00677-2|pmc=8064669|pmid=33901420|doi-access=free}}</ref> ==== Pršilo za nos ==== 25. marca 2021 je Univerza v Oxfordu objavila začetek faze I za klinični preskus učinkovitosti metode intranazalnega razpršila.<ref>{{Navedi novice|title=University of Oxford to study nasal administration of COVID-19 vaccine|url=https://www.ox.ac.uk/news/2021-03-25-university-oxford-study-nasal-administration-covid-19-vaccine|accessdate=2021-05-21|publisher=Univerza v Oxfordu|date=2021-03-25}}</ref><ref name="NCT04816019">{{Navedi časopis|date=25 March 2021|title=A Study of Intranasal ChAdOx1 nCOV-19|url=https://clinicaltrials.gov/ct2/show/NCT04816019|publisher=United States National Library of Medicine|id=NCT04816019|access-date=21 May 2021}}</ref> === Odobritve === Prva država, ki je izdala začasno ali nujno odobritev cepiva Oxford – AstraZeneca, je bilo Združeno kraljestvo. Regulativna agencija za zdravila in zdravstvene izdelke (MHRA) je začela pregled podatkov o učinkovitosti in varnosti 27. novembra 2020, <ref>{{Navedi splet|date=27 October 2020|title=Government asks regulator to approve supply of Oxford/AstraZeneca vaccine|url=https://www.gov.uk/government/news/government-asks-regulator-to-approve-supply-of-oxfordastrazeneca-vaccine|accessdate=28 November 2020|publisher=Government of the United Kingdom}}</ref> čemur je sledila odobritev za uporabo 30. decembra 2020, s tem je Oxford – AstraZeneca postalo drugo cepivo, ki so ga odobrili za uporabo v nacionalnem programu cepljenja. <ref>{{Navedi splet|title=Oxford University/AstraZeneca vaccine authorised by UK medicines regulator|url=https://www.gov.uk/government/news/oxford-universityastrazeneca-vaccine-authorised-by-uk-medicines-regulator|publisher=Government of the United Kingdom|accessdate=30 December 2020|date=30 December 2020}}</ref> BBC je poročal, da je prva oseba, ki je prejela cepivo izven okvira kliničnih preskusov, bila cepljena 4. januarja 2021. <ref name="Oxford first vac"/> [[Evropska agencija za zdravila]] (EMA) je pregled cepiva začela 12. januarja 2021 in v sporočilu za javnost navedla, da lahko agencija izda priporočilo do 29. januarja, nato pa bo Evropska komisija v nekaj dneh odločila o pogojnem dovoljenju za promet. <ref name="EMA application">{{Navedi novice|date=12 January 2021|title=EMA receives application for conditional marketing authorisation of COVID-19 Vaccine AstraZeneca|work=[[Evropska agencija za zdravila]] (EMA)|url=https://www.ema.europa.eu/en/news/ema-receives-application-conditional-marketing-authorisation-covid-19-vaccine-astrazeneca|accessdate=12 January 2021}}</ref> 29. januarja 2021 je EMA priporočila izdajo pogojnega dovoljenja za promet z AZD1222 za osebe, stare 18 let ali več, <ref name="EMA recommendation">{{Navedi sporočilo za javnost|title=EMA recommends COVID-19 Vaccine AstraZeneca for authorisation in the EU|date=29 January 2021|url=https://www.ema.europa.eu/en/news/ema-recommends-covid-19-vaccine-astrazeneca-authorisation-eu|accessdate=29 January 2021}}</ref> [[Evropska komisija|Evropska komisija pa]] je priporočilo sprejela še isti dan. <ref name="EU UR info">{{Navedi splet|title=COVID-19 Vaccine AstraZeneca|website=Union Register of medicinal products|url=https://ec.europa.eu/health/documents/community-register/html/h1529.htm|accessdate=18 February 2021}}</ref> Pred odobritvijo po vsej EU je madžarski regulator, namesto da bi čakal na odobritev EMA, enostransko odobril cepivo,. <ref name="hungary">{{Navedi splet|url=https://hungarytoday.hu/oxford-astrazeneca-vaccine-hungary/|title=Everything You Need to Know About the Oxford-AstraZeneca Vaccine|date=23 January 2021|accessdate=2021-06-19|archive-date=2021-01-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20210129112403/https://hungarytoday.hu/oxford-astrazeneca-vaccine-hungary/|url-status=dead}}</ref> 30. januarja 2021 je vietnamsko ministrstvo za zdravje odobrilo cepivo AstraZeneca za uporabo kot prvo cepivo, odobreno v [[Vietnam|Vietnamu]]. <ref>{{Navedi splet|last=Nikkei staff writers|title=Coronavirus: Week of Jan.&nbsp;24 to Jan.&nbsp;30, Vietnam approves AstraZeneca vaccine|url=https://asia.nikkei.com/Spotlight/Coronavirus/Coronavirus-Free-to-read/Coronavirus-Week-of-Jan.-24-to-Jan.-30-Vietnam-approves-AstraZeneca-vaccine|website=Nikkei Asia}}</ref> Od takrat so cepivo odobrile za nujno uporabo v svojih državah regulativni organih številnih držav, ki niso članice EU, med njimi Argentina, <ref>{{Navedi novice|title=Argentine regulator approves AstraZeneca/Oxford COVID-19 vaccine -AstraZeneca|url=https://www.reuters.com/article/us-health-coronavirus-argentina-astrazen/argentine-regulator-approves-astrazeneca-oxford-covid-19-vaccine-astrazeneca-idUSKBN29421P|work=Reuters|date=30 December 2020}}</ref> Bangladeš, <ref>{{Navedi novice|title=Oxford University-Astrazeneca vaccine: Bangladesh okays it for emergency use|url=https://www.thedailystar.net/frontpage/news/oxford-university-astrazeneca-vaccine-bangladesh-okays-it-emergency-use-2022381|accessdate=7 January 2021|work=The Daily Star|date=4 January 2021}}</ref> Brazilija, <ref>{{Navedi splet|title=Anvisa aprova uso emergencial das vacinas CoronaVac e AstraZeneca no Brasil|trans-title=Anvisa approves emergency use of the CoronaVac and AstraZeneca vaccines in Brazil|url=https://noticias.uol.com.br/saude/ultimas-noticias/redacao/2021/01/17/anvisa-aprova-pedido-de-vacina-do-butantan-e-da-fiocruz.htm|website=[[Universo Online|UOL]]|language=pt|date=17 January 2021|accessdate=17 January 2021}}</ref> Dominikanska republika, <ref name="la-republica-dominicana">{{Navedi novice|title=La República Dominicana aprueba la vacuna de AstraZeneca contra la covid-19|trans-title=The Dominican Republic approves the AstraZeneca vaccine against covid-19|url=https://www.efe.com/efe/america/sociedad/la-republica-dominicana-aprueba-vacuna-de-astrazeneca-contra-covid-19/20000013-4431079|work=Agencia EFE|date=31 December 2020|language=es|accessdate=2021-06-19|archive-date=2021-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20210124151722/https://www.efe.com/efe/america/sociedad/la-republica-dominicana-aprueba-vacuna-de-astrazeneca-contra-covid-19/20000013-4431079|url-status=dead}}</ref> Salvador, <ref>{{Navedi novice|title=El Salvador greenlights AstraZeneca, Oxford University COVID-19 vaccine|url=https://www.reuters.com/article/us-health-coronavirus-el-salvador-vaccin/el-salvador-greenlights-astrazeneca-oxford-university-covid-19-vaccine-idINKBN2942HQ|work=Reuters|date=30 December 2020}}</ref> Indija, <ref>{{Navedi novice|title=Govt's expert panel approves AstraZeneca/Oxford Covid-19 vaccine for emergency use|url=https://www.hindustantimes.com/india-news/india-s-drug-regulator-approves-astrazeneca-oxford-vaccine-sources/story-qtnJQQTBI5vR6QGrXdoBzN.html|work=Hindustan Times|date=1 January 2021}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=India drug regulator approves AstraZeneca COVID vaccine, country's first – sources|url=https://in.reuters.com/article/health-coronavirus-india-vaccine-idINKBN296290|work=Reuters|date=1 January 2021|accessdate=2021-06-19|archive-date=2021-01-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20210101224840/https://in.reuters.com/article/health-coronavirus-india-vaccine-idINKBN296290|url-status=dead}}</ref> Malezija, <ref>{{Navedi splet|url=https://codeblue.galencentre.org/2021/03/02/malaysias-npra-approves-astrazeneca-sinovac-covid-19-vaccines/|title=Malaysia's NPRA Approves AstraZeneca, Sinovac Covid-19 Vaccines|publisher=CodeBlue|date=2 March 2021|accessdate=2 March 2021}}</ref> Mehika, <ref>{{Navedi novice|last=Comisión Federal para la Protección contra Riesgos Sanitarios|title=Autorización Para Uso De Emergencia A Vacuna AstraZeneca COVID-19|url=https://www.gob.mx/cofepris/articulos/autorizacion-para-uso-de-emergencia-a-vacuna-astrazeneca-covid-19|trans-title=Authorization For Emergency Use Of AstraZeneca Covid-19 Vaccine|accessdate=7 January 2021|work=gob.mx|language=es}}</ref> Nepal, <ref>{{Navedi novice|title=Nepal approves AstraZeneca COVID vaccine for emergency use – government statement|url=https://www.reuters.com/article/health-coronavirus-nepal/nepal-approves-astrazeneca-covid-vaccine-for-emergency-use-government-statement-idUSKBN29K140|work=Reuters|date=15 January 2021}}</ref> Pakistan, <ref>{{Navedi novice|date=16 January 2021|title=Pakistan approves AstraZeneca COVID-19 vaccine for emergency use|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/article/us-health-coronavirus-pakistan-astrazene-idUKKBN29L0DO|accessdate=16 January 2021}}</ref> Filipini, <ref name="Reuters">{{Navedi novice|date=28 January 2021|title=Philippine regulator approves emergency use of AstraZeneca vaccine|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/article/us-health-coronavirus-philippines-vaccin-idUSKBN29X0CY|accessdate=28 January 2021}}</ref> Šrilanka, <ref name="apnews.com">{{Navedi splet|date=22 January 2021|title=Sri Lanka approves vaccine amid warnings of virus spread|url=https://apnews.com/article/sri-lanka-coronavirus-pandemic-340488c48ab372050825e70e057dd294|accessdate=22 January 2021|website=AP NEWS}}</ref> in Tajvan <ref>{{Navedi splet|title=Taiwan grants emergency authorisation for AstraZeneca COVID-19 vaccine|url=https://www.msn.com/en-xl/news/newsworld/taiwan-grants-emergency-authorisation-for-astrazeneca-covid-19-vaccine/ar-BB1dQvEk|accessdate=22 February 2021|publisher=MSN}}</ref> . [[Južna Koreja|Južna Koreja je]] odobrila cepivo AstraZeneca 10. februarja 2021 kot prvo cepivo, odobreno za uporabo v tej državi. Regulator je priporočil, da se režim z dvema injekcijama uporablja pri vseh odraslih, tudi pri starejših, in opozoril, da je pri dajanju cepiva osebam, starejšim od 65 let, potrebna previdnost zaradi omejenih podatkov iz te demografske skupine v kliničnih preskušanjih. <ref>{{Navedi novice|date=10 February 2021|title=S. Korea approves AstraZeneca's COVID-19 vaccine for all adults|url=https://en.yna.co.kr/view/AEN20210210006351320|accessdate=10 February 2021|publisher=Yonhap News Agency}}</ref> <ref>{{Navedi novice|date=10 February 2021|title=South Korea approves AstraZeneca COVID-19 vaccine|url=https://www.upi.com/Top_News/World-News/2021/02/10/South-Korea-approves-AstraZeneca-COVID-19-vaccine/4231612945438/|accessdate=10 February 2021|publisher=United Press International}}</ref> Istega dne je [[Svetovna zdravstvena organizacija]] (WHO) izdala začasne smernice in priporočila cepivo AstraZeneca za vse odrasle, njena strokovna svetovalna skupina strokovnjakov pa je preverila tudi uporabo v primeru različic, in prišla do zaključka, da ni razloga, zakaj je ne bi priporočili. <ref name="RTÉ-20210210">{{Navedi novice|title=AstraZeneca-Oxford vaccine can be used for people aged over 65 – WHO|date=10 February 2021|url=https://www.rte.ie/news/coronavirus/2021/0210/1196328-coronavirus-astrazeneca-vaccine-who/|accessdate=12 February 2021|publisher=[[RTÉ News and Current Affairs]]}}</ref> Kasneje februarja so vlada in regulativni organi v Avstraliji (16. februarja 2021) in Kanadi (26. februarja 2021) izdali odobritev za začasno uporabo cepiva. <ref>{{Navedi splet|last=Canada|first=Health|title=COVID-19 vaccines and treatments portal: AstraZeneca COVID-19 Vaccine (ChAdOx1-S [recombinant])|url=https://covid-vaccine.canada.ca/astrazeneca-covid-19-vaccine/product-details|accessdate=26 February 2021|website=Health Canada}}</ref> === Ustavitve uporabe === ==== Južna Afrika ==== 7. februarja 2021 je bilo uvajanje cepiva v Južni Afriki začasno ustavljeno. Raziskovalci z Univerze v Witwatersrandu so objavili začasne, neodvisne podatke, ki nakazujejo, da cepivo AstraZeneca zagotavlja minimalno zaščito pred blagimi ali zmernimi okužbami mladih. <ref>{{Navedi splet|title=Latest – Oxford Covid-19 vaccine trial results – Wits University|url=https://www.wits.ac.za/covid19/covid19-news/latest/oxford-covid-19-vaccine-trial-results.html|accessdate=8 February 2021|website=wits.ac.za}}</ref> <ref>{{Navedi splet|date=7 February 2021|title=South Africa halts AstraZeneca vaccinations after data shows little protection against mutation|url=https://www.cnbc.com/2021/02/07/south-africa-halts-astrazeneca-vaccinations-.html|accessdate=8 February 2021|publisher=CNBC}}</ref> [[BBC|BBC je]] 8. februarja 2021 poročal, da je Katherine O'Brien, direktorica imunizacije pri SZO, menila, da je "dejansko verjetno", da bi lahko cepivo AstraZeneca imelo "pomemben vpliv" na različico Beta (linija B.1.351), zlasti pri preprečevanju resne bolezni in smrti. <ref name="BBC-2020208a">{{Navedi novice|title=Covid: Boris Johnson 'very confident' in vaccines being used in UK|url=https://www.bbc.com/news/uk-55983453|date=8 February 2021|accessdate=9 February 2021|work=BBC News}}</ref> V istem poročilu je bilo navedeno tudi, da je namestnik glavnega zdravnika za Anglijo Jonathan Van-Tam dejal, da študija Witwatersrand ni spremenila njegovega mnenja, da bo cepivo AstraZeneca "precej verjetno" vplivalo na hudo bolezen iz različice Beta. Južnoafriška vlada je nato zaustavila nadaljnjo rabo cepiva AstraZeneca. <ref name="reutersSA20210321"/> [[File:2021-04-26-DRTUMPET_AstraZeneca_COVID-19_vaccine_6SEC.webm|sličica|Cepljenje v Avstriji, 2021]] ==== Evropa ==== 3. marca 2021 je Avstrija prekinila uporabo ene serije cepiva, potem ko sta dve osebi [[Globoka venska tromboza|po cepljenju utrpeli krvne strdke]], od katerih je ena umrla. <ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.ema.europa.eu/en/news/covid-19-vaccine-astrazeneca-prac-preliminary-view-suggests-no-specific-issue-batch-used-austria|title=COVID-19 Vaccine AstraZeneca: PRAC preliminary view suggests no specific issue with batch used in Austria &#124; European Medicines Agency}}</ref> V isti seriji 1 {{Presledki}}milijon odmerkov so skupno ugotovili štiri primere krvnih strdkov. Čeprav ni bila dokazana vzročna povezava s cepljenjem, <ref name=":3">{{Navedi splet|title=AIFA imposes ban of use of AstraZeneca batch. Investigations in progress in coordination with EMA|url=https://aifa.gov.it/-/aifa-dispone-divieto-di-utilizzo-di-un-lotto-astrazeneca-accertamenti-in-corso-in-coordinamento-con-ema|accessdate=11 March 2021|website=aifa.gov.it}}</ref> več drugih držav, vključno z Dansko, Norveško, Islandijo, <ref name=":4">{{Navedi novice|last=Noack|first=Rik|title=Denmark and Norway suspend AstraZeneca covid vaccine over blood clot concerns, even as European regulator maintains it is safe|url=https://www.washingtonpost.com/world/denmark-temporarily-suspends-astrazeneca-vaccine-even-as-european-regulator-maintains-it-is-safe/2021/03/11/d48662e8-8267-11eb-be22-32d331d87530_story.html|work=The Washington Post|date=11 March 2021}}</ref> Bolgarijo, <ref name=":5">{{Navedi splet|last=Gascón Barberá|first=Marcel|date=12 March 2021|title=Bulgaria, Romania Order Halt to AstraZeneca Vaccines|url=https://balkaninsight.com/2021/03/12/bulgaria-romania-order-halt-to-astrazeneca-vaccines/|accessdate=14 March 2021|website=BalkanInsight.com|location=Bucharest}}</ref> Irsko, <ref>{{Navedi novice|last=Griffin|first=Caitlín|date=14 March 2021|title=AstraZeneca vaccinations suspended in Ireland from this morning|work=Irish Examiner|url=https://www.irishexaminer.com/news/arid-40243931.html|accessdate=14 March 2021}}</ref> Italijo, Španijo, <ref>{{Navedi splet|url=https://www.euroweeklynews.com/2021/03/15/breaking-news-spain-suspends-all-astrazeneca-vaccines/|title=Breaking News: Spain Suspends ALL AstraZeneca Vaccines|first=Sarah|last=Keane|date=15 March 2021|website=Euro Weekly News Spain}}</ref> Nemčijo, <ref>{{Navedi splet|url=https://apnews.com/article/germany-suspends-astrazeneca-vaccine-blood-clotting-0ab2c4fe13370c96c873e896387eb92f|title=Major European nations suspend use of AstraZeneca vaccine|date=15 March 2021|website=AP NEWS}}</ref> Francijo, Nizozemsko <ref>{{Navedi novice|date=15 March 2021|title=Covid-19: Netherlands suspends use of AstraZeneca vaccine|work=BBC News|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-56397157|accessdate=16 March 2021}}</ref> in Slovenijo <ref>{{Navedi splet|title=Slovenija zaustavlja cepljenje s cepivom AstraZeneca|trans-title=Slovenia stops vaccination with AstraZeneca|url=https://www.rtvslo.si/enostavno/slovenija/slovenija-zaustavlja-cepljenje-s-cepivom-astrazeneca/573157|accessdate=16 March 2021|website=RTVSLO.si|language=sl}}</ref> je v naslednjih dneh prav tako ustavilo uvedbo cepiva, medtem ko so čakale, da bo EMA zaključila varnostni pregled, ki so ga sprožili primeri.  Aprila 2021 je EMA zaključila svoj varnostni pregled in ugotovila, da je treba neobičajne krvne strdke z nizko vsebnostjo trombocitov uvrstiti med zelo redke neželene učinke, hkrati pa je potrdila splošne koristi cepiva. <ref name="EMA PR 20210407"/> <ref name=":13">{{Navedi sporočilo za javnost|title=AstraZeneca COVID-19 vaccine: review of very rare cases unusual blood clots continues|date=31 March 2021|url=https://www.ema.europa.eu/en/news/astrazeneca-covid-19-vaccine-review-very-rare-cases-unusual-blood-clots-continues|accessdate=9 April 2021}}</ref> <ref name=":15"/> <ref name="EMA safety update"/> Po tej objavi so države EU ponovno začele uporabljati cepivo, nekatere so se pri tem omejile na starejše ljudi z večjim tveganjem za hudo bolezen COVID-19. <ref name="sbig"/> <ref>{{Navedi splet|date=2 April 2021|title=Netherlands pauses AstraZeneca vaccine rollout for people under 60|url=https://www.independent.co.uk/news/health/astrazeneca-vaccine-netherlands-europe-b1826127.html|accessdate=2021-04-04|website=The Independent}}</ref> 11. marca 2021 je norveška vlada začasno ustavila uporabo cepiva in čakala na več informacij o možnih škodljivih učinkih. Nato je Norveški inštitut za javno zdravje 15. aprila vladi priporočil, da trajno ustavi cepljenje z zdravilom AstraZeneca zaradi "redkih, a hudih incidentov z nizkim številom trombocitov, krvnih strdkov in krvavitev," ker je na Norveškem, " tveganje za smrt po cepljenju s cepivom AstraZeneca večje kot tveganje za smrt zaradi bolezni, zlasti za mlajše ljudi. " <ref name=":18">{{Navedi splet|title=FHIs anbefaling om Astra Zeneca|url=https://www.fhi.no/nyheter/2021/astrazeneca-vaksinen-tas-ut-av-koronavaksinasjonsprogrammet-i-norge/|accessdate=2021-05-12|website=Folkehelseinstituttet|language=no|archive-date=2021-05-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210512023537/https://www.fhi.no/nyheter/2021/astrazeneca-vaksinen-tas-ut-av-koronavaksinasjonsprogrammet-i-norge/|url-status=dead}}</ref> Hkrati je norveška vlada objavila svojo odločitev, da bo počakala na končno odločitev, in ustanovila strokovno skupino za širšo oceno varnosti cepiv AstraZeneca in Janssen. <ref>{{Navedi splet|last=Olsson|first=Svein Vestrum|date=2021-04-15|title=Regjeringen utsetter AstraZeneca-avgjørelse|url=https://www.nrk.no/norge/regjeringen-utsetter-astrazeneca-avgjorelse-1.15457709|accessdate=2021-05-12|website=NRK|language=nb-NO}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Disagreement halts decision on vaccine|url=https://www.newsinenglish.no/2021/04/15/disagreement-halts-decision-on-vaccine/|accessdate=2021-05-12|website=www.newsinenglish.no|archive-date=2021-05-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210512170540/https://www.newsinenglish.no/2021/04/15/disagreement-halts-decision-on-vaccine/|url-status=dead}}</ref> Strokovna komisija je 10. maja prav tako priporočila prekinitev uporabe obeh cepiv. <ref>{{Navedi splet|last=Krantz|first=Andreas|date=2021-05-10|title=Ekspertutvalgets dom over vaksinene fra AstraZeneca og Janssen|url=https://www.nrk.no/norge/ekspertutvalgets-dom-over-vaksinene-fra-astrazeneca-og-janssen-1.15490210|accessdate=2021-05-12|website=NRK|language=nb-NO}}</ref> Končno je [[Predsednik vlade Norveške|norveški premier]] 12. maja - dva meseca po prvotni ustavitvi - sporočil odločitev vlade, da cepivo AstraZeneca v celoti izbriše iz norveškega programa cepljenja proti korona virusu; ljudem, ki so prejeli prvi odmerek, bodo ponudili drugi odmerek druge vrste cepiva. <ref>{{Navedi splet|last=Thommessen|first=Julia Kirsebom|date=2021-05-12|title=Regjeringen vaksinerer de yngste tidligere|url=https://www.nrk.no/norge/regjeringen-vaksinerer-de-yngste-tidligere-1.15494522|accessdate=2021-05-12|website=NRK|language=nb-NO}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=omsorgsdepartementet|first=Helse-og|date=2021-05-12|title=AstraZeneca-vaksinen tas ut av koronavaksinasjons-programmet|url=https://www.regjeringen.no/no/aktuelt/astrazeneca-vaksinen-tas-ut-av-koronavaksinasjonsprogrammet/id2849494/|accessdate=2021-05-12|website=Regjeringen.no|language=no}}</ref> 30. marca 2021 je nemško ministrstvo za zdravje objavilo, da bi morala biti uporaba cepiva pri ljudeh, starih 60 let in manj, predmet pogovora s pacientom, <ref name="DW 20210330">{{Navedi splet|date=30 March 2021|title=Germany restricts use of AstraZeneca vaccine to over 60s in most cases|url=https://www.dw.com/en/germany-restricts-use-of-astrazeneca-vaccine-to-over-60s-in-most-cases/a-57049301|accessdate=30 March 2021|website=Deutsche Welle}}</ref> in da naj bi mlajši bolniki še vedno dobili cepivo AstraZeneca, vendar le "po presoji zdravnikov in po individualni analizi tveganja in temeljiti razlagi". Danska zdravstvena uprava je 14. aprila za nedoločen čas prekinila uporabo cepiva. <ref>{{Navedi splet|url=https://nyheder.tv2.dk/samfund/2021-04-14-tv-2-erfarer-astrazeneca-vaccine-droppes-helt|title=AstraZeneca vaccine droppes i Danmark - TV 2|date=14 April 2021}}</ref> <ref>{{Navedi novice|date=14 April 2021|title=Denmark says it's permanently stopping use of the AstraZeneca vaccine|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2021/04/14/world/europe/denmark-astrazeneca-vaccine.html|accessdate=16 April 2021}}</ref> <ref name=":14">{{Navedi novice|date=14 April 2021|title=AstraZeneca vaccine: Denmark stops rollout completely|work=BBC News|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-56744474|accessdate=2021-04-14}}</ref> Danska zdravstvena uprava je dejala, da ima na voljo druga cepiva in da je treba za naslednje ciljne skupine, ki spadajo med prebivalstvo z manjšim tveganjem, "[pretehtati] uporabo glede na dejstvo, da je tveganje za hude škodljive učinke cepljenja z AstraZeneco sedaj znano, tudi če je absolutno tveganje majhno. " ==== Kanada ==== 29. marca 2021 je kanadski nacionalni svetovalni odbor za imunizacijo (NACI) priporočil, da se za bolnike, mlajše od 55 let, začasno ustavi distribucija cepiva; Predsednica NACI Caroline Quach-Thanh je izjavila, da je tveganje za nastanek krvnih strdkov večje pri mlajših bolnikih in da mora NACI svoja priporočila "prilagoditi", ko bodo na voljo novi podatki. Večina kanadskih provinc je nato napovedala, da bo sledila tem navodilom. <ref>{{Navedi splet|date=29 March 2021|title=NACI to recommend halting AstraZeneca vaccine for those under 55: source|url=https://www.ctvnews.ca/health/coronavirus/naci-to-recommend-halting-astrazeneca-vaccine-for-those-under-55-source-1.5366808|accessdate=29 March 2021|website=CTV News|archive-date=2021-03-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20210329200540/https://www.ctvnews.ca/health/coronavirus/naci-to-recommend-halting-astrazeneca-vaccine-for-those-under-55-source-1.5366808|url-status=dead}}</ref> <ref>{{Navedi splet|date=29 March 2021|title=P.E.I. suspends use of AstraZeneca vaccine for those younger than 55|url=https://atlantic.ctvnews.ca/p-e-i-suspends-use-of-astrazeneca-vaccine-for-those-younger-than-55-1.5366557|accessdate=29 March 2021|website=CTV News Atlantic|archive-date=2021-04-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20210409155305/https://atlantic.ctvnews.ca/p-e-i-suspends-use-of-astrazeneca-vaccine-for-those-younger-than-55-1.5366557|url-status=dead}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Miller|first=Adam|date=29 March 2021|title=Why Canada is suspending use of AstraZeneca vaccine in people under 55|url=https://www.cbc.ca/news/health/canada-suspends-astrazeneca-vaccine-covid-19-1.5968657|accessdate=2021-04-07|website=CBC News}}</ref> {{As of|2021|April|20}} v Kanadi so bili potrjeni trije primeri strjevanja krvi, povezani s cepivom, pri več kot 700.000 odmerkih, ki so jih vcepili v državi. <ref>{{Navedi splet|date=17 April 2021|title=Alberta confirms 1st case of rare blood clot after AstraZeneca vaccine|url=https://www.cbc.ca/news/canada/edmonton/astrazeneca-first-blood-clot-alberta-1.5991997|accessdate=2021-04-18|website=CBC News}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Franklin|first=Michael|date=17 April 2021|title=Alberta doctors find 2nd case of blood clot linked to AstraZeneca vaccine in Canada|url=https://calgary.ctvnews.ca/alberta-doctors-find-2nd-case-of-blood-clot-linked-to-astrazeneca-vaccine-in-canada-1.5391531|accessdate=2021-04-18|website=CTV News Calgary|language=en}}</ref> <ref>{{Navedi splet|date=20 April 2021|title=N.B. reports first case of blood-clotting from AstraZeneca vaccine; no new cases of COVID-19|url=https://atlantic.ctvnews.ca/n-b-reports-first-case-of-blood-clotting-from-astrazeneca-vaccine-no-new-cases-of-covid-19-1.5394915|accessdate=2021-04-21|website=Atlantic|language=en|archive-date=2021-04-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20210420230903/https://atlantic.ctvnews.ca/n-b-reports-first-case-of-blood-clotting-from-astrazeneca-vaccine-no-new-cases-of-covid-19-1.5394915|url-status=dead}}</ref> Od 18. aprila je več kanadskih provinc (Alberta, Britanska Kolumbija, Ontario in Saskatchewan) ob velikem tretjem valu virusa napovedalo, da se ne bodo držale priporočila NACI in da bodo upravičenost do cepiva AstraZeneca razširile na prebivalce, stare 40 let,. Quebec je upravičenost razširil tudi na prebivalce, stare 45 let ali več. <ref>{{Navedi novice|date=20 April 2021|title=B.C., Alberta, Manitoba and Ontario lower age limits for AstraZeneca COVID-19 vaccine|work=The Globe & Mail|url=https://www.theglobeandmail.com/canada/article-four-provinces-lower-age-limits-for-astrazeneca-covid-19-vaccine/|accessdate=2021-04-21}}</ref> <ref>{{Navedi splet|date=20 April 2021|title=The AstraZeneca vaccine is now available to Quebecers age 45 and up|url=https://montreal.ctvnews.ca/the-astrazeneca-vaccine-is-now-available-to-quebecers-age-45-and-up-1.5394863|accessdate=2021-04-21|website=CTV News Montreal|language=en}}</ref> <ref>{{Navedi splet|date=20 April 2021|title=Sask. lowers AstraZeneca age to 40; includes teachers, correctional officers in COVID-19 vaccine priority|url=https://regina.ctvnews.ca/sask-lowers-astrazeneca-age-to-40-includes-teachers-correctional-officers-in-covid-19-vaccine-priority-1.5395208|accessdate=2021-04-21|website=CTV News Regina|language=en}}</ref> Smernice NACI so priporočilo, ki na formalno odobritev cepiva (ki ga daje Health Canada) za vse odrasle nad 18 let ne vpliva; 14. aprila je sporočila, da so opozorila glede cepiva posodobljena v okviru tekočega pregleda, vendar je "potencialno tveganje za te dogodke zelo redko in koristi cepiva pri zaščiti pred COVID-19 odtehtajo potencialna tveganja. " <ref>{{Navedi splet|date=14 April 2021|title=Health Canada provides update on safety review of AstraZeneca and COVISHIELD COVID-19 vaccines|url=https://www.canada.ca/en/health-canada/news/2021/04/health-canada-provides-update-on-safety-review-of-astrazeneca-and-covishield-covid-19-vaccines.html|accessdate=2021-04-18|website=|publisher=Health Canada|archive-date=2021-04-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20210418210207/https://www.canada.ca/en/health-canada/news/2021/04/health-canada-provides-update-on-safety-review-of-astrazeneca-and-covishield-covid-19-vaccines.html|url-status=dead}}</ref> 23. aprila je NACI, sklicujoč se na trenutno stanje zalog cepiv na osnovi mRNA in na nove podatke, izdal priporočilo, da se lahko cepivo ponudi pacientom, starim 30 let, če koristi odtehtajo tveganje, pacient pa "ne želi čakati na cepivo mRNA ". <ref>{{Navedi splet|last=Aiello|first=Rachel|date=23 April 2021|title=Canadians aged 30 and older can be offered AstraZeneca vaccine, national vaccine panel says|url=https://www.ctvnews.ca/health/coronavirus/canadians-aged-30-and-older-can-be-offered-astrazeneca-vaccine-national-vaccine-panel-says-1.5399901|accessdate=2021-04-23|website=CTV News|language=en|archive-date=2021-04-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20210423185845/https://www.ctvnews.ca/health/coronavirus/canadians-aged-30-and-older-can-be-offered-astrazeneca-vaccine-national-vaccine-panel-says-1.5399901|url-status=dead}}</ref> Z začetkom 11. maja je več provinc napovedalo, da bodo ponovno opustile uporabo cepiva AstraZeneca, navajajo pa bodisi težave z oskrbo bodisi tveganje za strjevanje krvi. Nekatere province so izjavile, da načrtujejo uporabo cepiva AstraZeneca samo za druge odmerke, NACI pa preiskuje tudi učinkovitost režima mešanih odmerkov z drugim cepivom. <ref>{{Navedi splet|last=Aiello|first=Rachel|date=2021-05-12|title=PM Trudeau says he plans to take second AstraZeneca shot, if it's available|url=https://www.ctvnews.ca/health/coronavirus/pm-trudeau-says-he-plans-to-take-second-astrazeneca-shot-if-it-s-available-1.5425100|accessdate=2021-05-13|website=CTV News|language=en|archive-date=2021-05-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20210513001854/https://www.ctvnews.ca/health/coronavirus/pm-trudeau-says-he-plans-to-take-second-astrazeneca-shot-if-it-s-available-1.5425100|url-status=dead}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Thompson|first=Nicole|date=2021-05-12|title=More provinces are limiting the use of the AstraZeneca vaccine|url=https://www.ctvnews.ca/health/coronavirus/more-provinces-are-limiting-the-use-of-the-astrazeneca-vaccine-1.5424950|accessdate=2021-05-13|publisher=Canadian Press|language=en|archive-date=2021-05-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20210513001856/https://www.ctvnews.ca/health/coronavirus/more-provinces-are-limiting-the-use-of-the-astrazeneca-vaccine-1.5424950|url-status=dead}}</ref> <ref>{{Navedi splet|date=11 May 2021|title=Ontario will no longer give AstraZeneca COVID-19 vaccine as 1st dose due to blood clot risk|url=https://www.cbc.ca/news/canada/toronto/ontario-update-astrazeneca-vaccine-1.6022545|accessdate=2021-05-12|website=CBC|language=en}}</ref> ==== Indonezija ==== Sredi marca je Indonezija ustavila uvedbo cepiva in počakala na dodatne varnostne smernice Svetovne zdravstvene organizacije, <ref>{{Navedi splet|last=Media|first=Kompas Cyber|date=15 March 2021|title=Menkes: RI Tunda Penggunaan Vaksin Covid-19 AstraZeneca|trans-title=Minister of Health: RI Delays Use of AstraZeneca Covid-19 Vaccine|url=https://nasional.kompas.com/read/2021/03/15/17393151/menkes-ri-tunda-penggunaan-vaksin-covid-19-astrazeneca|accessdate=16 March 2021|website=KOMPAS.com|language=id}}</ref> nato pa je 19. marca ponovno začela uporabljati cepivo. <ref>{{Navedi novice|title=Indonesia to resume use of AstraZeneca coronavirus vaccine|date=2021-03-19|url=https://www.reuters.com/article/us-health-coronavirus-indonesia-idUSKBN2BB0LY|work=Reuters|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210323093834/https://www.reuters.com/article/us-health-coronavirus-indonesia-idUSKBN2BB0LY|archivedate=23 March 2021|accessdate=30 April 2021}}</ref> ==== Avstralija ==== Avstralija je 17. junija 2021 pregledala svoja priporočila za uvedbo cepiva za osebe, mlajše od 60 let, in priporočila, da se cepivo Pfizer Comirnaty uporablja namesto tega, kadar ljudje, mlajši od 60 let, še niso prejeli prvega odmerka zdravila AstraZeneca COVID-19 cepivo. Cepivo AstraZeneca COVID-19 se še vedno lahko uporablja pri odraslih, mlajših od 60 let, kjer bodo koristi verjetno odtehtale tveganje za posameznika in se bo oseba po posvetovanju z zdravnikom odločila na podlagi razumevanja tveganj in koristi. strokovno. <ref>{{Navedi novice|last=Hitch|first=Georgia|title=AstraZeneca COVID vaccine use recommended for over 60s only following ATAGI meeting|url=https://www.abc.net.au/news/2021-06-17/atagi-to-change-astrazeneca-age-rules-covid-vaccine/100222464|work=www.abc.net.au|publisher=[[ABC News (Australia)|ABC News]]|date=2021-06-17|language=en-AU}}</ref> ==== Malezija ==== Po prvotni odobritvi uporabe cepiva AstraZeneca so malezijski zdravstveni organi zaradi zaskrbljenosti javnosti glede njegove varnosti odstranili cepivo iz državnega programa cepljenja v državi. <ref>{{Navedi novice|last=Tan|first=Vincent|title=AstraZeneca removed from Malaysia's mainstream COVID-19 immunisation programme due to public concerns: Khairy|url=https://www.channelnewsasia.com/news/asia/malaysia-covid-19-astrazeneca-removed-vaccination-programme-14710010|accessdate=28 April 2021|work=[[Channel News Asia]]|date=28 April 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210428112534/https://www.channelnewsasia.com/news/asia/malaysia-covid-19-astrazeneca-removed-vaccination-programme-14710010|archivedate=28 April 2021}}</ref> Cepiva AstraZeneca bodo distribuirana v določenih cepilnih centrih, javnost pa se lahko za cepivo registrira prostovoljno. Vseh 268.800 odmerkov začetne serije cepiva je bilo v celoti rezerviranih v treh urah in pol po registraciji, na voljo za prebivalce države Selangor in zveznega ozemlja Kuala Lumpur. <ref>{{Navedi novice|last=Timbuong|first=Jo|title=All 268,800 AstraZeneca vaccination slots taken up in three and a half hours|url=https://www.thestar.com.my/news/nation/2021/05/02/all-260000-astrazeneca-vaccination-slots-taken-up-in-three-and-a-half-hours|accessdate=17 May 2021|work=[[The Star (Malaysia)|The Star]]|date=2 May 2021|archiveurl=|archivedate=}}</ref> Druga serija z 1.261.000 odmerki je bila ponujena prebivalcem zveznih držav Selangor, Penang, Johore, Sarawak in zveznega ozemlja Kuala Lumpur. Skupno 29.183 odmerkov je bilo rezerviranih za predhodno prijavljene registracijske zavezance, 275.208 odmerkov pa so starejši občani prevzeli v milostnem 3-dnevnem obdobju. Preostalih 956.609 odmerkov so nato ponudili tistim, ki so stari 18 let ali več, in jih v celoti rezervirali v eni uri. <ref>{{Navedi splet|last=COVID-19 Immunisation Action Body (CITF)|date=26 May 2021|title=AstraZeneca 2.0 COVID-19 Vaccine Appointment Booking on May 26, 2021|url=https://www.vaksincovid.gov.my/upload/media/SIARAN_AKHBAR_CITF-TEMPAHAN_JANJI_TEMU_VAKSIN_ASTRAZENECA_2.0.pdf|accessdate=27 May 2021|website=The Special Committee for Ensuring Access to COVID-19 Vaccine Supply (JKJAV)|archive-date=2021-05-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20210526141015/https://www.vaksincovid.gov.my/upload/media/SIARAN_AKHBAR_CITF-TEMPAHAN_JANJI_TEMU_VAKSIN_ASTRAZENECA_2.0.pdf|url-status=dead}}</ref> === Varnostni pregled === [[Evropska agencija za zdravila]] (EMA) je 11. marca 2021 izjavila, da nič ne kaže, da je cepljenje vzrok za opažene težave s strjevanjem, ki niso bile navedene kot neželeni učinki cepiva. <ref name=":0"/> <ref name=":1">{{Navedi sporočilo za javnost|url=https://www.ema.europa.eu/en/news/covid-19-vaccine-astrazeneca-prac-investigating-cases-thromboembolic-events-vaccines-benefits|title=COVID-19 Vaccine AstraZeneca: PRAC investigating cases of thromboembolic events – vaccine's benefits currently still outweigh risks – Update|date=11 March 2021}}</ref> Takrat po podatkih EMA število [[Globoka venska tromboza|trombemboličnih]] dogodkov pri cepljenih ljudeh ni bilo večje od tistega, opaženega pri splošni populaciji. {{As of|2021|3|11}} , Med skoraj petimi so poročali o 30 primerih trombemboličnih dogodkov{{Presledki}}milijonov ljudi cepljenih v evropskem gospodarskem prostoru. Tudi britanska MHRA je navedla, da je po več kot 11{{Presledki}}milijon uporabljenih odmerkov ni bilo potrjeno, da je cepivo povzročilo prijavljene krvne strdke in da cepljenja ne bodo ustavili. <ref name=":6">{{Navedi splet|date=15 March 2021|title=MHRA response to the precautionary suspensions of COVID-19 Vaccine AstraZeneca|url=https://www.gov.uk/government/news/mhra-response-to-irish-authorities-action-to-temporarily-suspend-the-astrazeneca-covid-19-vaccine|publisher=MHRA}}</ref> SZO je 12. marca 2021 izjavila, da vzročna zveza ni bila dokazana in da je treba s cepljenjem nadaljevati. <ref>{{Navedi splet|date=12 March 2021|title=WHO backs AstraZeneca COVID vaccine amid clotting concerns; green lights Johnson & Johnson shots|url=https://news.un.org/en/story/2021/03/1087222|accessdate=16 March 2021|website=UN News|archive-date=2021-04-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20210410144912/https://news.un.org/en/story/2021/03/1087222|url-status=dead}}</ref> AstraZeneca je 14. marca 2021 potrdila, da je po pregledu 17{{Presledki}}milijonov ljudi, ki so bili cepljeni s cepivom, v nobeni državi ni bilo dokazov o povečanem tveganju za nastanek krvnih strdkov. <ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://www.astrazeneca.com/media-centre/press-releases/2021/update-on-the-safety-of-covid-19-vaccine-astrazeneca.html|title=Update on the safety of COVID-19 Vaccine AstraZeneca|website=www.astrazeneca.com}}</ref> Družba je poročala, da je z datumom 8. marca 2021 v celotni EU in Združenem kraljestvu bilo med tistimi, ki so prejeli cepivo, zabeleženih 15 dogodkov globoke venske tromboze in 22 dogodkov [[Pljučna embolija|pljučne embolije]], kar je veliko manj, kot bi bilo pričakovati, če bi se v splošni populaciji te velikosti pojavilo naravno. Nemški inštitut Paul-Ehrlich (PEI) je 15. marca 2021 sporočil, da ob 1.6{{Presledki}}milijon cepljenj, prišlo do sedem primerov tromboze možganskih ven v povezavi s pomanjkanjem krvnih ploščic. <ref name=":7">{{Navedi splet|title=Paul-Ehrlich-Institut – News – The Paul-Ehrlich-Institut informs – Temporary Suspension of Vaccination with COVID-19 Vaccine AstraZeneca|url=https://www.pei.de/EN/newsroom/hp-news/2021/210315-pei-informs-temporary-suspension-vaccination-astra-zeneca.html|accessdate=16 March 2021|website=www.pei.de|archive-date=2021-04-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20210420132915/https://www.pei.de/EN/newsroom/hp-news/2021/210315-pei-informs-temporary-suspension-vaccination-astra-zeneca.html|url-status=dead}}</ref> Po podatkih PEI je bilo število primerov cerebralne venske tromboze po cepljenju statistično značilno večje od števila primerov, ki bi se pojavili v splošni populaciji v podobnem časovnem obdobju. Ta poročila so PEI spodbudila, da je priporočila začasno prekinitev cepljenja, dokler EMA ne zaključi pregleda primerov. <ref>{{Navedi splet|title=Paul-Ehrlich-Institut – Temporary suspension of COVID-19 vaccine AstraZeneca (PDF version)|url=https://www.pei.de/SharedDocs/Downloads/EN/newsroom-en/hp-news/faq-temporary-suspension-astrazeneca.pdf|accessdate=17 March 2021|website=www.pei.de|archive-date=2021-04-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20210420180958/https://www.pei.de/SharedDocs/Downloads/EN/newsroom-en/hp-news/faq-temporary-suspension-astrazeneca.pdf|url-status=dead}}</ref> [[Svetovna zdravstvena organizacija]] (WHO) je 17. marca objavila izjavo v zvezi z varnostnimi signali cepiva AstraZeneca COVID-19; še vedno meni, da koristi cepiva odtehtajo njegova morebitna tveganja, in dalje priporoča nadaljevanje cepljenja. <ref>{{Navedi splet|title=WHO statement on AstraZeneca COVID-19 vaccine safety signals|url=https://www.who.int/news/item/17-03-2021-who-statement-on-astrazeneca-covid-19-vaccine-safety-signals|website=[[World Health Organization]] (WHO)|date=17 March 2021|accessdate=17 March 2021}}</ref> 18. marca je EMA sporočila, da je pri približno 20{{Presledki}}milijonih ljudi, ki so prejeli cepivo, splošna stopnja strjevanja krvi bila normalna, vendar da je odkritih sedem primerov razsejane intravaskularne koagulacije in osemnajst primerov cerebralne venske sinusne tromboze. <ref name=":8">{{Navedi sporočilo za javnost|title=COVID-19 Vaccine AstraZeneca: benefits still outweigh the risks despite possible link to rare blood clots with low blood platelets|date=18 March 2021|url=https://www.ema.europa.eu/en/news/covid-19-vaccine-astrazeneca-benefits-still-outweigh-risks-despite-possible-link-rare-blood-clots|accessdate=18 March 2021}}</ref> Vzročna povezava s cepivom ni bila dokazana, vendar je EMA dejala, da bo izvedla nadaljnjo analizo in priporočila, da se osebe, upravičene do cepiva, obvesti, da možnost, da lahko povzroči redke težave s strjevanjem, ni bila ovržena. EMA je potrdila, da so koristi cepiva večje od tveganj. EMA je 25. marca objavila posodobljene informacije o izdelkih. <ref name="EMA20210325PR">{{Navedi sporočilo za javnost|title=COVID-19 Vaccine AstraZeneca – Update on ongoing evaluation of blood clot cases|date=25 March 2021|url=https://www.ema.europa.eu/en/news/covid-19-vaccine-astrazeneca-update-ongoing-evaluation-blood-clot-cases|accessdate=25 March 2021}}</ref> <ref name="EMA20210325ANNEX"/> <ref name="EMA20210325RISK">{{Navedi splet|title=COVID-19 Vaccine AstraZeneca: Risk of thrombocytopenia and coagulation disorders|website=[[Evropska agencija za zdravila]] (EMA)|date=24 March 2021|url=https://www.ema.europa.eu/en/medicines/dhpc/covid-19-vaccine-astrazeneca-risk-thrombocytopenia-coagulation-disorders|accessdate=25 March 2021}}</ref> Po podatkih agencije EMA se v EU vsak mesec zgodi 100.000 primerov krvnih strdkov in tveganje za nastanek krvnih strdkov pri cepljeni populaciji ni statistično večje. EMA je ugotovila, da COVID-19 sam povzroča večje tveganje za nastanek krvnih strdkov, zato bi cepivo zmanjšalo tveganje za nastanek krvnih strdkov, tudi če bi bila potrjena vzročna zveza 15 primerov. <ref name=":12">{{Navedi časopis|last=Mahase|first=Elisabeth|date=March 2021|title=Covid-19: AstraZeneca vaccine is not linked to increased risk of blood clots, finds European Medicine Agency|journal=BMJ|volume=372|pages=n774|doi=10.1136/bmj.n774|issn=1756-1833|pmid=33741638|doi-access=free}}</ref> Italija je po izjavi EMA ponovno začela s cepljenjem,<ref name=":9">{{Navedi novice|date=18 March 2021|title=EU regulator declares AstraZeneca vaccine safe, but experts fear damage has been done|work=CNN|url=https://www.cnn.com/2021/03/18/europe/ema-astrazeneca-vaccine-blood-clots-decision-intl/index.html|accessdate=19 March 2021}}</ref> večina preostalih evropskih držav pa je tudi kmalu zatem začela cepljenje s cepivom AstraZeneca. <ref name=":10">{{Navedi novice|date=19 March 2021|title=EU Resets Vaccine Drive After Chaos That May Undermine Trust|work=Bloomberg.com|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2021-03-19/eu-seeks-to-reset-vaccine-drive-after-reversing-astrazeneca-ban|accessdate=22 March 2021}}</ref> Da bi javnost prepričali o varnosti cepiva, sta se britanski in francoski premier [[Boris Johnson]] in Jean Castex kmalu po ponovnem zagonu kampanj cepljenja proti AstraZeneci v EU z njimi cepila v živo pred mediji. <ref name=":11">{{Navedi splet|title=AstraZeneca: France, UK prime ministers receive vaccine|date=19 March 2021|url=https://www.dw.com/en/astrazeneca-france-uk-prime-ministers-receive-vaccine/a-56924555|accessdate=22 March 2021|website=Deutsche Welle}}</ref> 13. aprila 2021 je EMA izdala svoje neposredno zdravstveno sporočilo (DHPC) o cepivu. <ref name="DHPC2021-04-13">{{Navedi splet|title=Vaxzevria (previously COVID-19 Vaccine AstraZeneca): link between the vaccine and occurrence of thrombosis in combination with thrombocytopenia|website=[[Evropska agencija za zdravila]] (EMA)|date=13 April 2021|url=https://www.ema.europa.eu/en/medicines/dhpc/vaxzevria-previously-covid-19-vaccine-astrazeneca-link-between-vaccine-occurrence-thrombosis|accessdate=13 April 2021}}</ref> DHPC je navedel, da je vzročna zveza med cepivom in krvnimi strdki ([[Tromboza|tromboz]]<nowiki/>o) v kombinaciji z nizko vsebnostjo trombocitov ([[trombocitopenija]]) verjetna, kar je opredelil kot zelo redek neželeni učinek cepiva. Po navedbah EMA se ti zelo redki neželeni dogodki pojavijo pri približno 1 od 100.000 cepljenih. <ref name=":17"/> === Nadaljnji razvoj === ==== Učinkovitost proti različicam ==== Študija, ki so jo aprila 2021 objavili raziskovalci iz konzorcija COVID-19 Genomics United Kingdom, projekta AMPHEUS in preskusne skupine za cepivo COVID-19 v Oxfordu, je pokazala, da je cepivo Oxford – AstraZeneca pokazalo nekoliko zmanjšano učinkovitost proti okužbi z različico Alpha (linija B .1.1.7), z absolutno 70,4-odstotno učinkovitostjo proti alfi v primerjavi z 81,5% v primerjavi z drugimi različicami. <ref>{{Navedi časopis|display-authors=6|vauthors=Emary KR, Golubchik T, Aley PK, Ariani CV, Angus B, Bibi S, Blane B, Bonsall D, Cicconi P, Charlton S, Clutterbuck EA, Collins AM, Cox T, Darton TC, Dold C, Douglas AD, Duncan CJ, Ewer KJ, Flaxman AL, Faust SN, Ferreira DM, Feng S, Finn A, Folegatti PM, Fuskova M, Galiza E, Goodman AL, Green CM, Green CA, Greenland M, Hallis B, Heath PT, Hay J, Hill HC, Jenkin D, Kerridge S, Lazarus R, Libri V, Lillie PJ, Ludden C, Marchevsky NG, Minassian AM, McGregor AC, Mujadidi YF, Phillips DJ, Plested E, Pollock KM, Robinson H, Smith A, Song R, Snape MD, Sutherland RK, Thomson EC, Toshner M, Turner DP, Vekemans J, Villafana TL, Williams CJ, Hill AV, Lambe T, Gilbert SC, Voysey M, Ramasamy MN, Pollard AJ|date=April 2021|title=Efficacy of ChAdOx1 nCoV-19 (AZD1222) vaccine against SARS-CoV-2 variant of concern 202012/01 (B.1.1.7): an exploratory analysis of a randomised controlled trial|journal=Lancet|volume=397|issue=10282|pages=1351–1362|doi=10.1016/S0140-6736(21)00628-0|pmc=8009612|pmid=33798499|doi-access=free}}</ref> Kljub temu so raziskovalci ugotovili, da je cepivo še naprej učinkovito preprečevalo simptomatsko okužbo s to različico in da so simptomatsko okuženi posamezniki običajno imeli krajše trajanje simptomov in manj [[Virusno breme|virusne obremenitve]], s čimer so zmanjšali tveganje za prenos. <ref name="Laguipo20210331">{{Navedi novice|date=31 March 2021|title=Oxford-AstraZeneca vaccine effective against B.1.1.7 SARS-CoV-2 variant|url=https://www.news-medical.net/news/20210331/Oxford-AstraZeneca-vaccine-effective-against-B117-SARS-CoV-2-variant.aspx|accessdate=4 April 2021|work=News Medical}}</ref> Po identifikaciji pomembnih zaskrbljujočih različic se je pojavila zaskrbljenost, da bi mutacija E484K, ki je prisotna v različicah beta in gama (rodu B.1.351 in P.1), lahko preprečila zaščito, ki jo daje cepivo. <ref name="BMJ2021-372n359">{{Navedi časopis|vauthors=Wise J|date=February 2021|title=Covid-19: The E484K mutation and the risks it poses|journal=BMJ|volume=372|pages=n359|doi=10.1136/bmj.n359|pmid=33547053|doi-access=free}}</ref> Februarja 2021 si je sodelovanje prizadevalo za prilagoditev cepiva s ciljem na teh različicah; <ref>{{Navedi splet|date=8 February 2021|title=AstraZeneca races to adapt Covid vaccine as South Africa suspends rollout|url=https://www.cnbc.com/2021/02/08/astrazeneca-races-to-adapt-covid-vaccine-as-south-africa-halts-rollout.html|accessdate=8 February 2021|publisher=CNBC}}</ref> pričakuje se, da bo modificirano cepivo na voljo "čez nekaj mesecev" kot "spodbujevalec" za ljudi, ki so že dobili oba odmerka originalnega cepiva. <ref name="Triggle-20210208">{{Navedi novice|date=8 February 2021|accessdate=9 February 2021|title=Covid: Are fears over Oxford-AstraZeneca jab justified?|publisher=BBC News Online|url=https://www.bbc.com/news/health-55921815}}</ref> == Družba in kultura == Sodelovanje med univerzo Oxford in AstraZeneco je bilo prikazano kot možnost dobiti cepivo brez zahtevnih zahtev za shranjevanje. <ref name="Wise20210414">{{Navedi časopis|vauthors=Wise J|date=14 April 2021|title=Covid-19: How AstraZeneca lost the vaccine PR war|journal=British Medical Journal|volume=373|pages=n921|doi=10.1136/bmj.n921|pmid=33853827|doi-access=free}}</ref> Niz dogodkov v AstraZeneci, vključno z zgrešenimi komunikacijami, težavami z oskrbo, poročili o škodljivih učinkih, prekinitvami nacionalnega uvajanja in politiko, vključno z odmevnim sporom med Evropsko komisijo in AstraZeneco COVID-19, pomeni katastrofo v [[Odnosi z javnostmi|odnosih z javnost]]<nowiki/>jo, <ref name="BBC-Jack20210330">{{Navedi novice|date=30 March 2021|title=AstraZeneca vaccine – was it really worth it?|work=BBC News|accessdate=1 April 2021|url=https://www.bbc.co.uk/news/business-56570364}}</ref>po mnenju enega akademika je to vzrok za povečano [[nasprotovanje cepljenju]] . Cepivo ostaja ključna sestavina programa [[COVAX]] (COVID-19 Vaccines Global Access); <ref name="Wise20210414"/> WHO, EMA in MHRA še naprej trdijo, da koristi cepiva odtehtajo morebitne neželene učinke. <ref name="WHO20210409B">{{Navedi splet|url=https://www.who.int/director-general/speeches/detail/director-general-s-opening-remarks-at-the-media-briefing-on-covid-19-9-april-2021|title=Director-General's opening remarks at the media briefing on COVID-19 – 9&nbsp;April 2021|website=[[World Health Organization]] (WHO)}}</ref> === Denarni vidiki === V začetku leta 2021 je Urad za preiskovalno novinarstvo ugotovil, da je [[Republika Južna Afrika|Južna Afrika]] plačala v primerjavi z EU dvakratno, [[Uganda|Uganda pa]] trikratno ceno. <ref name="katnr">{{Navedi novice|last=Aronoff|first=Kate|title=The Dark Side of Bill Gates's Climate Techno-Optimism|url=https://newrepublic.com/article/161533/bill-gates-climate-vaccines|publisher=The New Republic|date=3 March 2021}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=The next Covid crisis: a vaccine apartheid endangering us all|url=https://www.thebureauinvestigates.com/stories/2021-02-06/the-next-covid-crisis-a-vaccine-apartheid-endangering-us-all|accessdate=2021-06-06|website=The Bureau of Investigative Journalism|language=en}}</ref> == Raziskave == {{As of|2021|February}} si razvojna skupina AZD1222 prizadeva prilagoditi cepivo, da bo bolj učinkovito glede na novejše različice [[SARS-CoV-2|SARS-CoV-2;]] preoblikovanje cepiva je razmeroma hiter postopek, v katerem se prilagodi gensko zaporedje konične beljakovine. Preden bo prilagojeno cepivo na voljo jeseni, bo prav tako treba prilagoditi proizvodnjo in opraviti manj obsežen preskus. preskušanje. .<ref name="BBC 20210203">{{Navedi novice|last=Triggle|first=Nick|last2=Roxby|first2=Philippa|title=Covid: New Oxford vaccine 'ready by the autumn' to tackle mutations|work=BBC News|date=3 February 2021|url=https://www.bbc.com/news/health-55917793|accessdate=16 April 2021}}</ref> == Sklici == [[Kategorija:Umaknjena zdravila]] [[Kategorija:Cepiva proti covidu-19]] [[Kategorija:Učinkovine z nestandardnim pravnim statusom]] [[Kategorija:Učinkovine brez dodeljene ATC kode]] [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] 2aikdaisq0wpw5zk6m7aqy7dw3mw04u 0 504987 6655169 6652254 2026-04-03T07:30:10Z Ziv 221276 ([[c:GR|GR]]) [[File:The Inspiration of Saint Matthew by Caravaggio.jpg]] → [[File:Caravaggio - La inspiración de San Mateo (San Luigi dei Francesi, Roma).jpg]] → File replacement: update from a old and low quality version to a newer one with better quality ([[c:c:GR]]) 6655169 wikitext text/x-wiki {{Infobox church | name = San Luigi dei Francesi | fullname = | other name = <br/> {{lang|la|S. Ludovici Francorum de Urbe}} | native_name = | native_name_lang = | image = San Luigi dei Francesi Church.jpg | caption = Fasada San Luigi dei Francesi, Francoska narodna cerkev v Rimu | pushpin map = | pushpin label position = | pushpin map alt = | pushpin mapsize = | relief = | map caption = | coordinates = {{coord|41|53|59|N|12|28|29|E|region:IT_type:landmark_source:kolossus-itwiki|display=title}} | location = Piazza di S. Luigi de Francesi, [[Rim]] | country = [[Italija]] | denomination = [[Rimskokatoliška]] | previous denomination = | website = {{url|http://www.saintlouis-rome.net}} | founded date = | founder = | dedication = sveti Ludvik IX. Francoski | dedicated date = | consecrated date = | status = naslovna cerkev, Francoska narodna cerkev v Rimu | functional status = | heritage designation = | designated date = | architect = [[Giacomo della Porta]], [[Domenico Fontana]] | architectural type = [[baročna arhitektura]] | style = | years built = | groundbreaking = 1518 | completed date = 1589 | construction cost = | length = 51 m | width = 35 m | width nave = 14 m | other dimensions = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = | bells hung = | bell weight = <!-- {{long ton|0| }} --> | archdiocese = | metropolis = | diocese = }} '''Cerkev svetega Ludvika Francoskega''' (italijansko ''San Luigi dei Francesi'', francosko ''Saint Louis des Français'', latinsko ''S. Ludovici Francorum de Urbe'') je francoska narodna cerkev in [[rimskokatoliška cerkev]] v [[Rim]]u, nedaleč od trga [[Piazza Navona]]. Cerkev je posvečena Devici Mariji, sv. Denisu Areopagitu in sv. Ludviku IX., francoskemu kralju. Cerkev je zasnoval [[Giacomo della Porta]], zgradil jo je Domenico Fontana med letoma 1518 in 1589, dokončala pa jo je z osebnim posredovanjem [[Katarina Medičejska|Katarine Medičejske]], ki ji je podarila nekaj premoženja na tem območju. Je francoska narodna cerkev v Rimu.<ref name="PEF">{{Navedi splet |url=http://www.france-vatican.org/patrimoinepieux.php |title=Les pieux établissements de la France à Rome et à Lorette (in French) |accessdate=2021-09-08 |archive-date=2011-07-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110726063805/http://www.france-vatican.org/patrimoinepieux.php |url-status=dead }}</ref><ref>[http://www.saintlouis-rome.net/leseglises.php Les églises françaises à Rome (Official website)] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090203055655/http://saintlouis-rome.net/leseglises.php |date=2009-02-03 }}</ref> Je naslovna cerkev. Trenutni kardinal-duhovnik tega naslova je André Vingt-Trois, nadškof Pariza.<ref>Ambassade de France près le Saint-Siège, ''Saint-Louis des Français'' {{navedi splet |url=http://www.france-vatican.org/stlouis2.php |title=Archived copy |accessdate=2009-08-30 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20080530231203/http://www.france-vatican.org/stlouis2.php |archivedate=2008-05-30 }}.</ref> == Zgodovina == Ko so [[Saraceni]] leta 898 požgali samostan Farfa v severnem [[Lacij]]u, se je skupina beguncev naselila v Rimu.<ref>Goyau, Georges (1913). "Abbey of Farfa" . In Herbermann, Charles (ed.). Catholic Encyclopedia. New York: Robert Appleton Company.[https://en.wikisource.org/wiki/Catholic_Encyclopedia_(1913)/Abbey_of_Farfa]</ref> Nekateri menihi so ostali v Rimu tudi potem, ko je njihov opat Ratfredus (934–936) obnovil samostan. Do konca 10. stoletja je bil samostan Farfa v Rimu lastnik cerkva, hiš, mlinov na veter in vinogradov. Bula svetega rimskega cesarja [[Oton III.|Otona III.]] leta 998 potrjuje lastništvo treh cerkva:<ref>{{citation|last=Stroll|first= Mary |title=The medieval Abbey of Farfa: target of papal and imperial ambitions|series=Volume 74 of Brill's studies in intellectual history|pages=32–33|year=1997|url=https://books.google.com/books?id=tlJudR5rsgIC&pg=PA33|isbn=978-90-04-10704-5}}</ref> Santa Maria, San Benedetto in oratorija San Salvatore. Ko so leta 1480 svojo lastnino prepustili [[Medičejci|Medičejcem]], je cerkev Santa Maria postala cerkev svetega Ludvika Francoskega. Kardinal Giulio di Giuliano de 'Medici je leta 1518 naročil Jean de Chenevièresu, da zgradi cerkev za francosko skupnost.<ref>Lesellier, J. (1931), ''Jean de Chenevières, sculpteur et architecte de l'église Saint-Louis-des-Français à Rome'', Mélanges d'archéologie et d'histoire, '''48''' (48), pp. 233–67.</ref> Chenevières je zasnoval osmerokotno, centralno načrtovano zgradbo.<ref>Stefan Grundmann, Ulrich Fürst, ''The Architecture of Rome: An Architectural History in 400 Individual Presentations'' (Stuttgart: Edition Axel Menges, 1998), p. 180.</ref> Gradnja je bila ustavljena, ko je bil leta 1527 Rim opustošen, cerkev pa sta leta 1589 dokončno dokončala Domenico Fontana in Giacomo della Porta, ki sta fasado zasnovala po popolnoma drugačni zasnovi. Cerkev je 8. oktobra 1589 posvetil francoski zaščitnik pred svetim sedežem kardinal François de Joyeuse.<ref>Armailhacq, p. 183.</ref> Notranjost je med letoma 1749 in 1756 obnovil Antoine Dérizet. Fundacija ''Pieux Etablissements de la France à Rome et à Lorette'' je odgovorna za pet francoskih cerkva v Rimu in stanovanjske zgradbe v Rimu in v Loretu. Ustanovo vodi "upravni namestnik", ki ga imenuje francoski veleposlanik pri Svetem sedežu. == Zunanjost == Giacomo della Porta je fasado naredil kot dekorativno delo, ki je popolnoma neodvisno od telesa konstrukcije, metoda, ki je bila kasneje zelo kopirana.<ref>''Giacomo della Porta'', G. Gietmann [https://en.wikisource.org/wiki/Catholic_Encyclopedia_(1913)/Giacomo_della_Porta]</ref> Francoski značaj je razviden iz same fasade, ki ima več kipov, ki spominjajo na nacionalno zgodovino: to so [[Karel Veliki]], sv. Ludvik, sv. Klotilda in sv. Ivana Valois. V notranjosti so tudi freske [[Charles-Joseph Natoire|Charlesa-Josepha Natoira]], ki pripovedujejo zgodbe o svetem Ludviku IX., svetem Denisu in [[Klodvik I.|Klodviku]]. [[File:San Luigi dei Francesi (Rome) - Ceiling HDR.jpg|thumb|Strop je delo Charles-Josepha Natoira]] == Notranjost == Z umetniškega vidika je cerkev vzvišena Francija s predstavitvijo njenih svetnikov in njenih največjih zgodovinskih osebnosti. V notranjosti so freske z apoteozo sv. Ludvika in sv. Dionizija ter zgodba o življenju Klodvika. Na dveh mestih sta pravi mojstrovini umetnosti 17. stoletja. V drugi kapeli na desnem hodniku sta freska z zgodbami o sveti Ceciliji [[Domenichino|Domenichina]] in na oltarju kopija [[Raffaello Santi|Rafaelove]] sv. Cecilije, [[Guido Reni|Guida Renija]]; v peti kapeli leve stranske ladje (kapela Contarelli) so tri absolutne mojstrovine [[Caravaggio|Caravaggia]]: ''mučeništvo svetega Mateja'', ''sveti Matej in angel'' ter ''Klicanje svetega Mateja''. <gallery perrow="5"> File:Michelangelo Caravaggio 040.jpg|''[[Klicanje sv. Mateja (Caravaggio)|Klicanje svetega Mateja]]'' File:Caravaggio - La inspiración de San Mateo (San Luigi dei Francesi, Roma).jpg|''[[Navdih sv. Mateja (Caravaggio)|Navdih svetega Mateja]]'' File:The Martyrdom of Saint Matthew-Caravaggio (c. 1599-1600).jpg|''Mučeništvo svetega Mateja'' File:San Luigi dei Francesi (Rome) - Interior HDR.jpg|Notranjost File:Lazio Roma SLuigiFrancesi2 tango7174.jpg|Merklinove orgle </gallery> [[File:PlanLuigiFrancesi.jpg|thumb|right|Tloris cerkve]] === Grobnice === Cerkev je bila izbrana za pokop številnih višjih prelatov in pripadnikov francoske skupnosti v Rimu:<ref>Arnaud (1892), pp. 59–61, listed twenty-seven burials.</ref> med njimi je klasični liberalni ekonomist Frédéric Bastiat, kardinal François-Joachim de Pierre de Bernis, veleposlanik v Rimu pri Ludviku XV. in Ludviku XVI. <ref>He died in 1794. Only his heart is buried at S. Luigi. His remains were transferred to France: Armailhacq, p. 216.</ref>, ter Henri Cleutin, francoski poročnik na Škotskem iz 16. stoletja. Tam je tudi grob Pauline de Beaumont, ki je umrla zaradi porabe v Rimu leta 1805, ki jo je postavil njen ljubimec Chateaubriand. Kipar Pierre Le Gros mlajši je pokopan tukaj v neoznačenem grobu.<ref>{{citation | isbn = 0-9529925-0-7 | title = Pierre le Gros, 1666-1719 | last1 = Bissell | first1 = Gerhard | year = 1997 | page = 19}}</ref> Napise, najdene v San Luigi dei Francesi, dragocenem viru, ki ponazarja zgodovino cerkve, je zbral in objavil Vincenzo Forcella.<ref>V. Forcella, ''Inscrizioni delle chese e d' altre edifici di Roma, dal secolo XI fino al secolo XVI'' Volume III (Roma: Fratelli Bencini, 1873), pp. 1–103.</ref> == Hospic San Luigi dei Francesi == Ob cerkvi je poznobaročni Ospizio San Luigi dei Francesi. Zgrajen je bil v letih 1709–1716 kot kraj za bivanje francoske verske skupnosti in romarjev brez sredstev.<ref>Arnaud, pp. 44–48, gives the early history of the Hospice, which began through the action of Jacques Bugnet, Archdeacon of Chartres and ''Doctor in utroque iure'', in 1480.</ref> Na njegoci verandi je doprsni kip Kristusa, katerega obraz je tradicionalno identificiran kot [[Cesare Borgia]]. V notranjosti je galerija s portreti francoskih kraljev in pomembna glasbena dvorana. == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{commons|San Luigi dei Francesi}} * Uradna spletna stran škofije Rim, [https://web.archive.org/web/20110721222857/http://www.vicariatusurbis.org/Ente.asp?ID=829 Chiesa Rettoria San Luigi dei Francesi in Campo Marzio] *[http://saintlouis-rome.net/ Uradna spletna stran cerkve ] [[Kategorija:Cerkve v Rimu]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1589]] [[Kategorija:Baročna arhitektura v Rimu]] {{normativna kontrola}} 4am9ofsmcibp0bckcihjxyxxho1s3p6 0 509440 6655198 6545538 2026-04-03T08:17:37Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655198 wikitext text/x-wiki {{Infobox artist | name = Fernando Botero | image = Fernando Botero 2.jpg | imagesize = 300px | caption = Fernando Botero decembra 2006 | birth_name = Fernando Botero Angulo<ref>Botero, Fernando, and Cynthia Jaffee McCabe. 1979. ''Fernando Botero: Hirshhorn Museum and Sculpture Garden, Smithsonian Institution''. Washington: Smithsonian Institution Press. p. 20. OCLC 5680128</ref> | birth_date = | birth_place = | nationality = [[Kolumbijci|Kolumbijec]] | spouse = Gloria Zea (ločena)<br>Sophia Vari (trenutna) | field = slikar, kipar | training = | movement = | works = ''Mona Liza, dvanajst let'' (1959), ''Papež Leon X. (po Rafaelu)'' (1964), ''Predsedniška družina'' (1967), ''Plesalci'' (1987), ''Smrt Pabla Escobarja'' (1999) | patrons = | awards = }} '''Fernando Botero Angulo''', [[Kolumbijci|kolumbijski]] [[figurativni umetnik]] in [[kipar]], * [[19. april]] [[1932]], [[Medellín]], [[Kolumbija]], † [[15. september]] [[2023]], [[Monako]]. Njegov značilni slog, znan tudi kot ''Boterismo'', prikazuje ljudi in figure v velikem, pretiranem obsegu, kar lahko predstavlja politično kritiko ali humor, odvisno od dela. Velja za najbolj priznanega in citiranega živečega umetnika iz Latinske Amerike<ref>{{navedi splet |url=https://www.nytimes.com/2005/05/08/international/americas/08botero.html |title='Great Crime' at Abu Ghraib Enrages and Inspires an Artist |date=8 May 2005 |work=The New York Times |access-date=27 October 2016}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.revistaenie.clarin.com/arte/pintura/Fernando-Botero-MNBA_0_934106624.html |title=Fernando Botero, el aprendiz eterno |first=Marina |last=Oyb |access-date=27 October 2016 |archive-date=2016-03-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304061921/http://www.revistaenie.clarin.com/arte/pintura/Fernando-Botero-MNBA_0_934106624.html |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.elsiglodetorreon.com.mx/noticia/725150.fernando-botero-el-gran-artista-de-latinoamerica.html |title=Fernando Botero, el gran artista de Latinoamérica |first=NOTIMEX / EL SIGLO DE |last=TORREÓN |access-date=27 October 2016}}</ref> in njegovo umetnost je mogoče najti na zelo vidnih mestih po vsem svetu, kot sta Park Avenue v [[New York]]u in [[Elizejske poljane]] v [[Pariz]]u.<ref name="CongdonHallmark2002">{{navedi knjigo |author1=Kristin G. Congdon |author2=Kara Kelley Hallmark |title=Artists from Latin American Cultures: A Biographical Dictionary |url=https://books.google.com/books?id=h1oeV7vkPQIC&pg=PA40 |publisher=Greenwood Publishing Group |year=2002 |isbn=978-0-313-31544-2|pages=40}}</ref> Samoimenovani »najbolj kolumbijski med kolumbijskimi umetniki« je Botero postal nacionalni uglednež, ko je leta 1958 osvojil prvo nagrado na Salón de Artistas Colombianos. Skulpture je začel ustvarjati po selitvi v Pariz leta 1973 in dosegel mednarodno priznanje z razstavami po vsem svetu do 1990-ih.<ref>{{navedi splet|url=http://www.sna40.com/general/datoshistoricos.htm|title=40 Salon nacional de artistas|access-date=27 October 2016|archive-date=2020-11-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20201125184134/http://www.sna40.com/general/datoshistoricos.htm|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.biography.com/artist/fernando-botero |title=Fernando Botero |website=Biography |date=2 April 2014 |access-date=15 November 2019}}</ref> Njegovo umetnost zbirajo številni večji mednarodni muzeji, korporacije in zasebni zbiralci. Leta 2012 je prejel nagrado Mednarodnega kiparskega centra za življenjsko delo v sodobnem kiparstvu.<ref>{{navedi splet |url=http://www.marlboroughgallery.com/news/fernando-botero-receives-the-lifetime-achievement-award-from-the-international-sculpture-center |title=Marlborough Gallery – Fernando Botero Receives the Lifetime Achievement Award from the International Sculpture Center |last=www.marlboroughgallery.com |first=Marlborough Gallery |website=marlboroughgallery.com |access-date=3 August 2017}}</ref> == Življenjepis == === Zgodnje življenje === Fernando Botero se je rodil kot drugi od treh sinov Davida Botera (1895–1936) in Flore Angulo (1898–1972) leta 1932. Njegov oče David Botero, ki je bil prodajalec, ki je potoval s konjem in je umrl zaradi srčnega napada, ko je imel Fernando štiri leta. Njegova mati je delala kot šivilja. Glavno vlogo v njegovem življenju je imel stric. Čeprav je bil Botero izoliran od umetnosti, predstavljene v muzejih in drugih kulturnih ustanovah, je bil med odraščanjem pod vplivom baročnega sloga kolonialnih cerkva in mestnega življenja Medellína.<ref>[http://www.boterosa.org/biography/boteros_early_life.html "Botero's Early Life"] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20090715174830/http://www.boterosa.org/biography/boteros_early_life.html |date=15 July 2009}}, BoteroSA</ref> Osnovno izobrazbo je pridobil v Antioquia Ateneo in po zaslugi štipendije nadaljeval srednješolsko izobraževanje na Jezuitski šoli Bolívar.<ref name="Sillevis2006">{{navedi knjigo |author=John Sillevis |title=The Baroque World of Fernando Botero |url=https://books.google.com/books?id=rlDfPIgeK3YC&pg=PA8 |publisher=Yale University Press |year=2006 |isbn=978-0-300-12359-3}}</ref> Leta 1944 ga je stric Botero za dve leti poslal v šolo za matadorje.<ref>[http://www.askart.com/AskART/artists/biography.aspx?searchtype=BIO&artist=9000119 "Fernando Botero"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20141014121611/http://www.askart.com/AskART/artists/biography.aspx?searchtype=BIO&artist=9000119 |date=2014-10-14 }}, AskArt</ref> Leta 1948 je Botero pri 16 letih objavil svoje prve ilustracije v nedeljski prilogi ''El Colombiano'', enega najpomembnejših časopisov v Medellínu. Denar, ki mu je bil plačan, je porabil za obisk srednje šole na Liceo de Marinilla de Antioquia. === Kariera === Boterovo delo je bilo prvič razstavljeno leta 1948 na skupinski razstavi skupaj z drugimi umetniki iz regije.<ref name=ArtFact>[http://www.artfact.com/artist/botero-fernando-kog6td69zv "Fernando Botero"], ArtFact</ref> [[File:&quot;Liegende mit Frucht&quot; Skulptur von Fernando Botero in Bamberg - Deutschland.jpg|thumb|''Ženska s sadjem'', Bamberg, Nemčija]] Od leta 1949 do 1950 je Botero delal kot [[scenograf]], preden se je leta 1951 preselil v [[Bogotá|Bogoto]]. Njegova prva samostojna razstava je bila nekaj mesecev po prihodu v Galeriji Leo Matiz v Bogoti. Leta 1952 je Botero s skupino umetnikov odpotoval v [[Barcelona|Barcelono]], kjer je ostal kratek čas, preden se je preselil v [[Madrid]]. V Madridu je Botero študiral na Academia de San Fernando.<ref>{{navedi knjigo |last1=Hanstein |first1=Mariana |title=Fernando Botero |url=https://books.google.com/books?id=WKsiMxOBllIC&pg=PA15 |publisher=Taschen |date=2003 |page=15 |isbn=9783822821299 |access-date=2 July 2016}}</ref> Leta 1952 je odpotoval v Bogoto, kjer je imel samostojno razstavo v galeriji Leo Matiz. Leta 1953 se je Botero preselil v Pariz, kjer je večino časa preživel v [[Louvre|Louvru]] in tam preučeval dela. Od leta 1953 do 1954 je živel v [[Firence|Firencah]] v Italiji in študiral dela renesančnih mojstrov. V zadnjih desetletjih je večino časa živel v Parizu, en mesec na leto pa preživi v rodnem mestu Medellín. Imel je več kot 50 razstav v večjih mestih po vsem svetu, njegova dela pa segajo v prodajne cene v milijonih dolarjev. Leta 1958 je zmagal na deveti izdaji Salón de Artistas Colombianos.<ref name=Dinero>[http://www.dinero.com/wf_InfoArticulo.aspx?idArt=15098 "El poder en Colombia: Los cien personajes mas influyentes de Colombia"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091027103119/http://www.dinero.com/wf_InfoArticulo.aspx?idArt=15098 |date=2009-10-27 }}, InfoArt, ''Dinero'', 1 May 1995</ref> == Slog == Medtem ko njegovo delo vključuje [[tihožitje|tihožitja]] in [[krajinsko slikarstvo|krajine]], se je Botero osredotočil na situacijske portrete. Njegove slike in skulpture združujejo njihove sorazmerno pretirane oziroma "debele" figure, kot jih je nekoč imenoval.<ref name=Gibson>[http://www.londonnet.co.uk/art/news/fernando-botero-at-thomas-gibson-fine-art "Fernando Botero: at Thomas Gibson Fine Art"], LondonNet, 20 September 2010</ref> Botero svojo uporabo teh ''velikih ljudi'', kot jih pogosto imenujejo kritiki, razlaga na naslednji način: <blockquote>«Umetnika privlačijo določene oblike, ne da bi vedel zakaj. Stališče zavzameš intuitivno; šele kasneje ga poskušaš racionalizirati ali celo utemeljiti.«<ref>{{navedi knjigo |last1=McDermott |first1=Memory |title=Tea For Two: Natures Apothecary |url=https://books.google.com/books?id=cK-yBSPv-EAC&pg=PT89 |publisher=Lulu.com |date=2005 |page=167 |isbn=9781413760972 |access-date=2 July 2016}}</ref></blockquote> Čeprav v Kolumbiji preživi le en mesec na leto, se smatra za »najbolj kolumbijskega živečega umetnika« zaradi svoje izoliranosti od mednarodnih trendov sveta umetnosti. Leta 2004 je Botero razstavil serijo 27 risb in 23 slik, ki obravnavajo nasilje v Kolumbiji od 1999 do 2004. Dela je podaril Narodnemu muzeju Kolumbije, kjer so bila prvič razstavljena.<ref name=Masters>[http://greatmastersofart.com/fernando_botero_donation.html "Fernando Botero: Donation and Controversy"] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20110501080155/http://greatmastersofart.com/fernando_botero_donation.html |date=1 May 2011}}, Great Masters of Art. Retrieved 20 September 2010</ref> Leta 2005 je Botero pridobil veliko pozornosti s svojo serijo ''Abu Ghraib'', ki je bila prvič razstavljena v Evropi. Dela je temeljil na poročilih o zlorabah zapornikov s strani ameriških sil v zaporu Abu Ghraib med vojno v Iraku. Začenši z idejo, ki jo je imel na potovanju z letalom, je Botero ustvaril več kot 85 slik in 100 risb v raziskovanju tega koncepta<ref>[http://www.zonaeuropa.com/20050413_2.htm "Abu Ghraib"], ZonaEuropa, 13 April 2005</ref> in »barvanju strupa«. Serija je bila leta 2007 razstavljena na dveh lokacijah v ZDA, vključno z Washingtonom, D. C. Botero je dejal, da nobenega od del ne bo prodal, ampak jih bo podaril muzejem.<ref>[https://www.washingtonpost.com/wp-dyn/content/article/2007/11/02/AR2007110200652.html Erica Jong, Review: "Botero Sees the World's True Heavies at Abu Ghraib"], ''The Washington Post'', 4 November 2007. Retrieved 20 September 2010</ref> Leta 2006, potem ko se je več kot 14 mesecev osredotočal izključno na serijo Abu Ghraib, se je Botero vrnil k temam svojega zgodnjega življenja, kot sta družina in materinstvo. Botero je v svoji ''Une Famille''<ref name=Family>[http://www.museumsyndicate.com/item.php?item=4939 "Family"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201125113140/http://www.museumsyndicate.com/item.php?item=4939 |date=2020-11-25 }}, oil on canvas 2006</ref> predstavljal kolumbijsko družino, tema, ki so jo pogosto slikali v sedemdesetih in osemdesetih letih. Botero je v svoji ''Maternity''<ref name=Maternity>[http://www.the-athenaeum.org/art/detail.php?ID=42550 "Maternity"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20211208174806/http://www.the-athenaeum.org/art/detail.php?ID=42550 |date=2021-12-08 }}, drawing 2006</ref> ponovil kompozicijo, ki jo je naslikal že leta 2003<ref name="Mother and Child">[http://www.the-athenaeum.org/art/detail.php?ID=42471 "Maternity"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20211208174805/http://www.the-athenaeum.org/art/detail.php?ID=42471 |date=2021-12-08 }}, oil on canvas, 2003</ref>, ki je lahko vzbudil čutno žametno teksturo, ki ji daje posebno privlačnost in priča o osebni vpletenosti umetnika. Otrok na risbi iz leta 2006 ima rano na desnem prsnem košu, kot da bi ga umetnik želel poistovetiti z Jezusom Kristusom, s čimer bi ji dal religiozni pomen, ki ga v umetnini iz leta 2003 ni bilo. Leta 2008 je razstavil dela svoje zbirke ''The Circus'', v kateri je 20 del v olju in akvarelu. V intervjuju leta 2010 je Botero dejal, da je pripravljen na druge teme: »Po vsem tem se vedno vračam k najpreprostejšim stvarem: tihožitjem.« == Skulpture == Med letoma 1963 in 1964 je Fernando Botero poskušal ustvariti skulpture. Zaradi finančnih stisk, ki so mu onemogočale delo z [[bron]]om, je svoje skulpture izdeloval z akrilno smolo in žagovino. Pomemben primer v tem času je bila ''Mala glava (škof)'' leta 1964, skulptura, naslikana z velikim realizmom. Vendar je bil material preveč porozen in Botero se je odločil opustiti to metodo. == Donacije == [[File:Pano Plazo Botero.jpg|300px|thumbnail|right|Botero Plaza v [[Medellín]]u je popularna turistična točka.]] Botero je podaril več umetniških del muzejem v Bogoti in svojem rojstnem mestu Medellínu. Leta 2000 je Botero podaril Museo Botero v Bogoti 123 svojih del in 85 del iz svoje osebne zbirke, vključno z deli [[Marc Chagall|Chagalla]], [[Pablo Picasso|Picassa]], [[Robert Rauschenberg|Roberta Rauschenberga]] in francoskih impresionistov.<ref name="LaRosaMejía2012">{{navedi knjigo |author1=Michael J. LaRosa |author2=Germán R. Mejía |title=Colombia: A Concise Contemporary History |url=https://books.google.com/books?id=MsFETT--4zoC&pg=PA168 |publisher=Rowman & Littlefield |date=5 April 2012 |pages=168– |isbn=978-1-4422-0937-4}}</ref> Muzeju Antioquie je podaril 119 kosov.<ref name="Caputo">{{navedi knjigo |author=Lorrain Caputo |title=VIVA Colombia Adventure Guide |url=https://books.google.com/books?id=c16G3Z9EtgcC&pg=PT624 |publisher=Viva Publishing Network |pages=624– |isbn=978-1-937157-05-0}}</ref> Njegova donacija 23 bronastih skulptur za sprednji del muzeja je postala znana kot Botero Plaza. Še štiri skulpture lahko najdete v Medellínovem parku Berrio in v bližini trga San Antonio Plaza. == Osebno življenje == Botero se je poročil z Glorio Zea, ki je postala direktorica Kolumbijskega inštituta za kulturo (Colcultura). Skupaj sta imela tri otroke: Fernanda, Lino in Juana Carlosa. Zakonca Botero sta se ločila leta 1960 in se vsak ponovno poročila. Od leta 1960 je Botero 14 let živel v New Yorku, pred kratkim pa se je naselil v Parizu. Lina tudi živi zunaj Kolumbije, leta 2000 pa se je Juan Carlos preselil v južno Florido. Leta 1964 je Botero začel živeti s Cecilio Zambrano. Imela sta sina Pedra, rojenega leta 1974, ki je leta 1979 umrl v prometni nesreči, v kateri je bil poškodovan tudi Botero. Botero in Zambrano sta se ločila leta 1975.<ref name=Free>[http://www.thefreelibrary.com/Pure+Colombian%3B+Fernando+Botero+is+the+scourge+of+critics+and+the...-a0197103084 Godfrey Barker, "Pure Colombian; Fernando Botero is the scourge of critics and the collectors' darling"]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, ''The Evening Standard'' (London, England), 3 April 2009. Retrieved 20 September 2010</ref> Nazadnje se je Botero poročil z grško umetnico Sophio Vari. Živita v Parizu in imata hišo v Pietrasanti v Italiji. Boterov 80. rojstni dan so obeležili z razstavo njegovih del v Pietrasanti.<ref>{{navedi splet |url=http://www.mysinchew.com/node/75192 |title=Italy's sculpture capital honours Colombian Fernando Botero |website=www.mysinchew.com |access-date=2019-02-09}}</ref> == V popularni kulturi == Boterova slika iz leta 1964 ''Papež Leon X.'' (po Rafaelu) je našla drugo življenje kot priljubljen internetni [[mem]]. Običajno je upodobljen z napisom »y tho« (»ampak zakaj«).<ref>{{navedi splet |url=https://knowyourmeme.com/memes/y-tho |title=Y Tho |website=Know Your Meme |access-date=15 September 2019}}</ref> == Primeri del == <gallery widths="140px" heights="140px" perrow="6"> File:Botero Berlin - panoramio (2).jpg|Razstava v [[Berlin]]u File:Gato, Botero.JPG|''Mačka'', 1990, [[Barcelona]], [[Španija]] File:Maternidad de Botero (Oviedo).jpg|''Materinstvo'', [[Oviedo]], Španija File:Mujer con espejo-Botero.jpg|''Ženska z ogledalom'', 1987 File:Woman Smoking a Cigarette (36322452893).jpg|''Ženska s cigareto'', Erevan File:Fernando Botero, Bird (1990), Singapore - 20040616.jpg|''Ptica'', 1990, pred UOB Plaza, [[Singapur]] File:Centurion (5211881978).jpg|''Rimski vojak'', Cafesjian Museum of Art, [[Erevan]], [[Armenija]] File:'Man on Horse', bronze sculpture by Fernando Botero (Colombian), 1992, Israel Museum, Jerusalem, Israel.JPG|''Mož na konju'', bron, 1992, pred Izraelskim muzejem, [[Jeruzalem]], [[Izrael]] File:2014 Erywań, Park przy Kaskadach (20).jpg|''Mačka'', Erevan, Armenija File:Botero.La mano.JPG|''Roka'', [[Madrid]], Španija File:Cascada, Ereván, Armenia, 2016-10-03, DD 19.jpg|''Kadilka'', Cafesjian Museum of Art, Erevan, Armenija File:Bilbao -Fernando Botero, Caballo con bridas (2009).jpg|''Caballo con bridas'', [[Bilbao]] File:AdamandEve-FernandoBotero-20100414.jpg|''Adam in Eva'', blizu Crockfords Tower v Resorts World Sentosa, Singapur File:Ladamadebotero.jpg|''Lady'', Medellín File:Goslar Botero 02.jpg|Kip v [[Goslar]]ju File:Kunstmuseum Liechtenstein 8a.JPG|Kip pred Kunstmuseum Liechtenstein, [[Vaduz]] File:Broadgate Venus 2020.jpg|''Broadgate Venus'', 1989, [[London]] File:Cat statue created by Fernando Botero.jpg|''Mačka'', Cafesjian Museum of Art, Erevan, Armenija </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{Wikiquote}} {{Commons category|Fernando Botero}} * [https://www.fashionmodeldirectory.com/designers/fernando-botero/ FMD designer] * [http://www.thegreatcat.org/the-cat-in-art-and-photos-2/cats-in-art-20th-century/fernando-botero-1932-present-colombian/ Botero's Cats] * [http://www.museumsyndicate.com/artist.php?artist=248 Gallery of Botero's Artwork] * [http://www.bogotatravelguide.com/places-to-go-in-bogota/botero-museum.php Places To Go in Bogotá: Botero Museum Bogotá] – video and information * [https://web.archive.org/web/20150313080646/http://www.continiartuk.com/artist-fernando-botero.html Contini Art UK] {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Botero_Fernando}} [[Kategorija:Kolumbijski slikarji]] [[Kategorija:Kolumbijski kiparji]] [[Kategorija:Moderni slikarji]] [[Kategorija:Moderni kiparji]] [[Kategorija:Kiparji v 20. stoletju‎]] 59v3ladl0iawv2h9rc8emvup4s67oth 0 509898 6655180 6428001 2026-04-03T07:46:57Z ARTBSA 257582 /* growthexperiments-addlink-summary-summary:3|0|0 */ 6655180 wikitext text/x-wiki [[File:Vorkolumbische Kulturen.png|thumb|upright=1.3| Zemljevid, ki prikazuje starodavne predkolumbovske kulture v severni Južni Ameriki]] '''Kultura Tairona''' (ali Tayrona) je bila predkolumbovska kultura [[Kolumbija|Kolumbije]], ki je bila sestavljena iz skupin poglavarstva v regiji [[Sierra Nevada de Santa Marta]] v današnjih departmajih Cesar, Magdalena in La Guajira in sega nazaj vsaj do 1. stoletja našega štetja in je imela znatno demografsko rast okoli 11. stoletja. Ljudje Tairona so tvorili enega od dveh glavnih jezikovnih skupin čibča<ref>Henao, Luis Guillermo (20 de septiembre de 2011). «Etnomicetología»[http://www.revistas.unal.edu.co/index.php/actabiol/article/view/27126] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20211106071220/https://revistas.unal.edu.co/index.php/actabiol/article/view/27126 |date=2021-11-06 }} Acta Biológica Colombiana 10 (1): 75-78. ISSN 0120-548X. Consultado el 30 de abril de 2016.</ref>, drugi pa so bili [[Ljudstvo Muisca|Muisca]]. Genetski in arheološki dokazi kažejo na relativno gosto zasedbo regije vsaj 200 pr. n. št. Podatki o cvetnem prahu, ki jih je zbrala Luisa Fernanda Herrera leta 1980, kažejo na znatno krčenje gozdov in uporabo kultigenov, kot sta juka in koruza, od leta 1200 pred našim štetjem. Vendar je bilo dokumentirano, da so kolumbijsko karibsko obalo zasedli stalni ali polstalni prebivalci ok. 4000 pr. n. št. Etnozgodovinski podatki kažejo, da so Taironi tolerirali začetni stik s Španci; vendar so do leta 1600 našega štetja soočenja rasla in majhen del prebivalstva Taironov se je preselil v višje predele Sierra Nevada de Santa Marta. To gibanje jim je omogočilo, da so se izognili najhujšemu španskemu kolonialnemu sistemu v 17. in 18. stoletju. Domneva se, da so avtohtoni ljudje Kogi, Wiwa, Arhuacos (Ijka, Ifca) in Kankuamo, ki danes živijo na tem območju, neposredni potomci Taironov. == Izvor in ime == Etimološke podobnosti besede ''Tairona'' obstajajo v štirih glavnih jezikovnih skupinah Sierra Nevada de Santa Marta: v jeziku Sanca se izgovarja ''Teiruna'', v jeziku Kankuamo ''Teijua'' ali ''Tairuna'' in v Ijka ''Teruna'', kar pomeni "moški" ali "sinovi Jaguarja". Čeprav je ''Tairona'' morda netočno ime za ljudi, ki so naseljevali regijo med stikom s [[Španski imperij|Španskim imperijem]], je postalo najpogostejše ime za hierarhično mrežo vasi, ki se je razvila okoli leta 900. Sprva se je uporabljalo za označevanje prebivalcev doline in verjetno poglavarstvo po imenu Tairo na severnem pobočju Sierra Nevada de Santa Marta. Toda do 16. stoletja so ga Španci uporabljali za celotno skupino kompleksnih poglavarstev na tem območju. Skupine v severni in zahodni Sierri Nevadi so bile Špancem večinoma nerazločljive, v sodobnejšem času pa so postale nerazločljive za arheologe. == Geografska lega == [[File:TayronaStatue.JPG|thumb| Spomenik v Santa Marti, ki prikazuje Tairona]] [[File:Tairona pendant Louvre 70-2003-14-1.jpg|thumb|upright| Tairona obesek]] Arheološko zaporedje regije sega od približno 200 let pred našim štetjem do 17. stoletja, ko so bili Taironi na silo vključeni v španski sistem [[Encomienda]]. Razpoložljiva datacija s carbonom-14 kažejo, da so bila obalna območja naseljena morda že od leta 200 pred našim štetjem, veliko prej kot tista na višjih nadmorskih višinah, vključno z nekaterimi največjimi središči, na 1200 metrih [[Nadmorska višina|nadmorske višine]]. Zalivi in jame ob karibski obali, kot so Chengue, Neguanje, Gayraca, Cinto in Buritaca, kjer imajo vasi le skromnejšo arhitekturo, kažejo najdaljšo prisotnost. Viri znanja o predkolumbovski kulturi Tairona so omejeni na arheološke najdbe in nekaj pisnih referenc iz španske kolonialne dobe. Enega prvih opisov regije je napisal Pedro Martyr d' Anghiera in je bil objavljen leta 1530. Območje so opisali tudi drugi raziskovalci, ki so to regijo obiskali med letoma 1505 in 1524. Anghiera prikazuje doline Tairone kot gosto naseljeno, z obsežnimi namakanimi polji. Številne vasi so bile namenjene ribištvu in so s svojimi morskimi dobrinami trgovale za preostale potrebe s tistimi, ki so živeli v notranjosti. Anghiera opisuje, kako so agresivno odbijali Špance, ko so v prvih stikih poskušali vzeti ženske in otroke za sužnje. Zdi se, da so bili zaradi tega prvi stiki s Tairono zelo nasilni in Španci so utrpeli velike izgube, kar je povzročilo bolj diplomatsko strategijo prvega guvernerja Santa Marte, Rodriga de Bastidasa. == Mesta == Ena najbolj znanih vasi in [[Arheološko najdišče|arheoloških najdišč]] Taironov je znana kot [[Ciudad Perdida]] (špansko za "izgubljeno mesto"). To je bilo veliko mesto, približno 13 hektarjev v "jedru". Leta 1975 so ga odkrili roparji, zdaj pa je pod oskrbo Kolumbijskega inštituta za antropologijo in zgodovino. Nedavne študije kažejo, da je v njem živelo približno 1600 do 2400 ljudi, ki so živeli na vsaj 11.700 kvadratnih metrih pokritih površin, v približno 184 okroglih hišah, zgrajenih na terasah, tlakovanih s kamnom. Obstaja veliko drugih najdišč podobne ali večje velikosti. Večje območje, Pueblito, je v bližini obale. Po raziskavi Reichel-Dolmatoff vsebuje najmanj 254 teras in je imelo okoli 3000 prebivalcev. Arheološke študije na tem območju kažejo, da so proti zahodnemu pobočju Sierra Nevada de Santa Marta obstajale še večje vasi z jedrom, kot sta Posiguieca in Ciudad Antigua. Manjše vasi in zaselki so bili del zelo močne izmenjave specializiranih skupnosti, povezanih s kamnitimi potmi. Vasi, ki so bile specializirane za proizvodnjo soli in ribištvo, kot je Chengue v Parque Tairona, so dokaz močne politične ekonomije Tairone, ki temelji na specializirani proizvodnji osnovnih živil. Chengue vsebuje vsaj 100 teras in ga je do leta 1400 naseljevalo približno 800 do 1000 ljudi na 15 hektarjih. Znano je, da so Taironi gradili kamnite terasaste ploščadi, temelje hiš, stopnice, kanalizacijo, grobnice in mostove. Zaradi precej specializiranih skupnosti je bila zelo razvita tudi uporaba keramike v utilitarne in okrasne ali obredne namene. == Umetnost in obrt == [[File:Taironapendants metropolitan 2006.jpg|thumb|Zlati obeski kulture Tairona]] [[File:Tairona Necklace and Earrings, San Antonio Museum of Art.jpg|thumb|Zlati uhani in ogrlica kulture Tairona iz leta 1000. San Antonio Museum of Art]] [[File:Greenstone Staff, Tairona culture.jpg|thumb|upright|Žezlo iz zelenega kamna, kultura Tairona, 1550 - 1600 n. št.]] Keramična kronologija kulture Tairona sega od 200 pred našim štetjem do 1650 pred našim štetjem, karibska obala Kolumbije pa ima dokaze o keramiki iz vsaj 2500 pr. n. št. Nedavne raziskave kolumbijskega arheologa Alejandra Deverja v mestu Chengue, [[narodni naravni park Tayrona|park Tairona]], kažejo pomembne razlike v keramiki, ki omogočajo kronološko razdelitev zaporedja na vsaj pet faz. Zdi se, da se prva faza, imenovana Nahuange 1, začne okoli leta 200 pred našim štetjem in konča okoli leta 500 pred našim štetjem, ko se zdi, da je populacija na vrhuncu. Druga faza se razteza od 500 n. št. do približno 900 n. št.; lahko se imenuje Nehuange 2, po natančnih izkopavanjih Jacka Wynna v 1970-ih pa so ga imenovali Buritaca. Od ok. 900 se je začelo tako imenovano obdobje Tairona, za katerega je značilno impresivno povečanje variacije, velikosti in števila keramičnih oblik, pri čemer so mnogi ohranili sloge iz faz Nehuange ali Buritaca. Faze Tairona 1 do 3, od 900 do 1650, kažejo pomembne lokalne razlike. To so pokazala številna dela kolumbijskih arheologov Augusta Oyuele, Carla Langebaeka, Luisa Fernanda Herrera in Ana Maria Groot ter drugih v 1980-ih. V obdobju Tairona se dokazi o izmenjavi povečajo, tako kot prebivalstvo celotne regije. Vzroki za to povečanje prebivalstva niso popolnoma znani, vendar je očitno, da se v tem času pojavljajo močna lokalna omrežja izmenjave. Kultura Tairona je najbolj znana po svojih značilnih zlatih izdelkih. Najstarejše znano delo iz zlata je bilo opisano za obdobje Neguanje (od približno 300 do 800 n. št.). Zdi se, da se je njegova uporaba v družbi Tairona razširila preko elite, čeprav za to obstaja malo dokazov. Zlate artefakte sestavljajo obeski, čepki za ustnice, okraski za nos, ogrlice in uhani. Tairona je vlil topljivo mešanico zlata, srebra in bakra, imenovano ''Tumbaga'', v zapletene kalupe z uporabo gline, peska, oglja in [Precizijsko litje|[izgubljenega voska]]. Izčrpno zlatenje z nadzorovano korozijo za odstranjevanje bakra s površine je dalo videz čistega zlata. Obeski s figurami Tairona (znani kot ''caciques'') še posebej izstopajo med zlatom predkolumbovske Amerike zaradi bogastva podrobnosti. Figurice prikazujejo človeške subjekte – verjetno šamansko elito, ki jim je vladala – v okrašenih oblekah in z veliko živalsko masko na obrazu. Številni elementi njihove telesne drže (npr. roke na bokih) in obleke signalizirajo agresivno držo, zato jih nekateri razlagajo kot dokaz moči nosilca in bojevitosti takratne družbe Tairona. Ne samo to, nedavna razkritja so pokazala, da je bil to prvi korak procesa, znanega kot 'preobrazba', pri katerem so si člani šamanske elite nadeli sub-labialne okraske, nosne obroče itd., da bi bili podobni določenim vrstam netopirjev in pridobivali moči od živali, ki bi jim odprle oči za večjo resnico.<ref>{{navedi splet|url=http://www.banrepcultural.org/gold-museum/a-powerful-shaman-elite|title=Bank of the Republic, Colombia- Tairona|accessdate=2021-12-16|archive-date=2016-09-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20160927210310/http://www.banrepcultural.org/gold-museum/a-powerful-shaman-elite|url-status=dead}}</ref> == Verovanje == V času osvajanja so imeli Taironi drugačne tradicionalne kulturne prakse kot sodobno indijansko prebivalstvo. Etnografski viri poudarjajo svobodo do ločitve in sprejemanje homoseksualnosti, ki se je bistveno razlikovala od katoliških osvajalcev. Religija kulture Tairona in do neke mere sodobna religija Kogui ločujeta velik del domačega življenja med spoloma. Sodobni znanstveniki so ugotovili, da so bili opisi homoseksualnosti poskus katoliškega establišmenta, da ukine moško zborno hišo Taironov, ki je bila prizorišče intenzivne in trajne verske dejavnosti. Verjame se, da so ti rituali zelo podobni ritualom Kogui, sodobnih potomcev nekaterih poglavarstev Taironov. Mnogi odrasli moški so vključeni v obrede, ki včasih trajajo več dni in so sestavljeni večinoma iz žvečenja koke in meditacije. == Upor Taironov in novodobni potomci == Leta 1599 so se Taironi uprli Špancem, očitno zato, ker je gospodarski in verski pritisk Špancev postal nevzdržen. Glavna agresija je bila ubijanje duhovnikov in popotnikov ob cestah, ki so povezovali špansko mesto [[Santa Marta]] in središča Taironov Bonda ter vasi Concha in Chengue. Sekundarne tarče so bile cerkve in hiše znanih birokratov kolonialne uprave. Vendar so ti podatki iz španskih pričevanj s procesa proti poglavarjem Taironov leta 1602. Poglavarja Chengue in Bonda sta bila obsojena na smrt, njuni telesi so razkosali, njihove vasi požgali, velik del prebivalstva pa je bil preseljen in vključen v sistem Encomienda. Do sredine 17. stoletja je bilo veliko [[Naselje|naselij]] Taironov popolnoma zapuščeno in regijo je zajel gozd. Njihovi današnji potomci so ljudje Kogi, Arhuaco, Wiwa in Kankuamo. == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * {{navedi knjigo | title=The Art of Precolumbian Gold: The Jan Mitchell Collection | url=http://libmma.contentdm.oclc.org/cdm/compoundobject/collection/p15324coll10/id/119785/rec/1 | location=New York | publisher=The Metropolitan Museum of Art | year=1985 | isbn=9780297786276}} == Zunanje povezave == {{Commonscat|Tayronas}} * [http://www.clas.ufl.edu/users/caycedo/taironakogi.html Tairona and Kogi]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * [http://etd.library.pitt.edu/ETD/available/etd-08072007-092050/ 2007 Dever, Alejandro Social and Economic Development of a Specialized Community in Chengue, Parque Tairona, Colombia. Doctoral Dissertation, University of Pittsburgh] * [http://ngm.nationalgeographic.com/ngm/0410/feature3/index.html National Geographic Article on the Sierra Nevada Indians] * [https://web.archive.org/web/20060112195922/http://www.doaks.org/GoldandPower/GoldandPower06.pdf Jeffrey Quilter and John W. Hoopes, Editors, 2003: Gold and Power in Ancient Costa Rica, Panama, and Colombia] * [http://www.bioeticaunbosque.edu.co/Articulos/Articulos_Compl/Pensamiento_Arhuaco.pdf Pensamiento Arhuaco - Herrera de Turbay, Luisa Fernanda 1985 Agricultura aborigen y cambios de vegetación en la Sierra Nevada de Santa Marta] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110707052613/http://www.bioeticaunbosque.edu.co/ |date=2011-07-07 }} - Banco de la República (FIAN), Bogotá {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Etnične skupnosti v Južni Ameriki]] [[Kategorija:Zgodovina Kolumbije]] [[Kategorija:Kolumbijska kultura]] npstedsxf5judira3rbw8caz312dxxq 0 513155 6654934 6631338 2026-04-02T16:23:02Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654934 wikitext text/x-wiki {{Infobox Actor |caption=Bud Spencer leta 1974 }} '''Bud Spencer''' (pravo ime '''Carlo Pedersoli'''), [[Italija|italijanski]] [[Igralec (umetnik)|igralec]], profesionalni [[Plavanje|plavalec]] in [[Vaterpolo|vaterpolist]], * [[31. oktober]] [[1929]], [[Neapelj]], [[Italija]], † [[27. junij]] [[2016]], [[Rim]]. S svojim dolgoletnim filmskim partnerjem [[Terence Hill|Terenceom Hillom]] je bil znan zlasti po vlogah v akcijskih komedijah in {{ill|špageti vestern|lt=špageti vesternih|en|Spaghetti Western|it|Spaghetti Western|display=1}}. Par je postal svetovno znan in na predstave njunih filmov pritegnil milijone gledalcev. <ref name=AndersonOsmrtnica>{{navedi novice |url=https://www.hollywoodreporter.com/news/bud-spencer-italian-spaghetti-western-906793 |title=Bud Spencer, Italian Spaghetti Western Star, Dies at 86 |magazine=[[The Hollywood Reporter]]|date=27 June 2016|first=Ariston|last=Anderson|access-date=2022-02-19}}</ref> Spencer in Hill sta skupaj nastopila, producirala in režirala več kot 20 filmov. Čeprav je po tem manj znan, je ustvarjal tudi glasbo in besedila (veliko, a ne samo) za druge izvajalce. Precej je bilo filmske glasbe, posnel in izdal pa je tudi en album in več singlov s pesmimi.<ref name="CriCriBud">{{navedi knjigo |last1=Cristiana |first1=Pedersoli |title=BUD Un gigante per papa |date=June 2020 |publisher=www.giunti.it |edition=2023}}</ref><ref name="BudVDN">{{navedi splet |last1=Bernardini |first1=Lisa |title=“Bud. Un gigante per papà”: Cristiana Pedersoli’s Book About Her Father |url=https://lavocedinewyork.com/en/2021/03/20/bud-un-gigante-per-papa-cristiana-pedersolis-book-about-her-father/ |website=La voce di New York |publisher=VNY Media La Voce di New York © 2016 / 2024 |access-date=8. december 2024 |date=March 20, 2021 |quote=Interview with the daughter of “Bud Spencer”--born Carlo Pedersoli--who shares her memories of the life and passions of the unforgettable Neapolitan actor}}</ref> Bud Spencer je bil v mladosti uspešen športnik, zlasti plavalec in vaterpolist pri {{ill|Gruppo Sportivo Fiamme Oro|it}}<ref name="GSFO">{{navedi splet|url=https://www.libreriauniversitaria.it/atleti-fiamme-oro-bud-spencer/book/9781232625384|title=Atleti Delle Fiamme Oro: Bud Spencer, Valentina Vezzali, Fabrizio Rampazzo, Enrico Fabris, Roberto Cammarelle, Stefano Mauro Pizzamiglio|publisher=libreriauniversitaria.it|access-date=2022-02-19|archive-date=2023-03-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20230328013309/https://www.libreriauniversitaria.it/atleti-fiamme-oro-bud-spencer/book/9781232625384|url-status=dead}}</ref> in vse življenje ljubil vse dejavnosti na in v vodi. Diplomiral je iz prava in registriral več patentov. Spencer je postal tudi pilot za letala, tudi z dovoljenjem za letenje za komercialne letalske družbe, ter za helikopterja. Podpiral in financiral je številne dobrodelne organizacije za otroke, tudi Spencerjev štipendijski sklad.<ref name=AndersonOsmrtnica /> == Otroštvo in rod == Carlo Pedersoli se je rodil v stari [[Neapelj|neapeljski]] mestni četrti {{ill|Santa Lucia|it|Borgo Santa Lucia|display=1}}, v premožni družini Neapeljčana Alessandra Pedersolija, po rodu iz {{ill|Darfo Boario Terme|it||display=1}} v provinci {{ill|Brescia|it|Provincia di Brescia|display=1}}, in Rose Facchetti iz {{ill|Chiarija|it|Chiari|display=1}} v [[Lombardija|Lombardiji]], kot je pogosto rad povedal, v isti stavbi kot leto starejši znani pisatelj in filozof {{ill|Luciano De Crescenzo|it|display=1}}, s katerim je l. 1935 skupaj začel hoditi v šolo in ki je bil tudi od otroštva njegov prijatelj.<ref name="Pronto, parlo con Bud Spencer?">{{navedi splet |author=Ilaria Galateria |title=Pronto, parlo con Bud Spencer? |url=http://www.vignaclarablog.it/2015041632802/pronto-parlo-con-bud-spencer/ |language=it |date=2015-04-16}}</ref> Že v otroštvu se je ukvarjal z več športi. Leta 1940<!-- {{tl|sklici}} --> se je družina zaradi očetovega dela preselila v Rim, kjer je obiskoval gimnazijo in se včlanil v plavalni klub, ter že na prvih tekmah osvojil nekaj nagrad. Gimnazijo je končal pred sedemnajstim rojstnim dnevom z najvišjo oceno in se vpisal na [[Rimska univerza La Sapienza|univerzo Sapienza]] v Rimu, kjer je študiral kemijo. Leta 1947 se je družina preselila v [[Južna Amerika|Južno Ameriko]],<ref>{{navedi splet |title=Carlo Pedersoli: Cartão de imigração |language=pt |website=familysearch.org |url=https://familysearch.org/pal:/MM9.3.1/TH-1-12840-25300-21?cc=1932363&wc=M947-T9N:n960175055}}</ref> zaradi česar je Pedersoli prekinil študij kemije. Od 1947 do 1949 je med drugim delal na italijanskem konzulatu v {{ill|Recifeju|en|Recife|it|Recife|display=1}} v [[Brazilija|Braziliji]],<ref>{{navedi splet |author=Edgar Welzel |url=http://acervo.revistabula.com/posts/colunistas/meu-encontro-com-bud-spencer |title=Meu encontro com Bud Spencer |website=revistabula.com |publisher=Bula Revista |date=2012-06-21 |language=pt |access-date=17 January 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160805104056/http://acervo.revistabula.com/posts/colunistas/meu-encontro-com-bud-spencer |archive-date=2022-02-19 |url-status=dead }}</ref> kjer se je naučil tekoče govoriti [[Portugalščina|portugalsko]].<ref>{{navedi novice |title=Bud Spencer |url=https://www.thetimes.co.uk/article/bud-spencer-dhqk8cxwj |work=[[The Times]] |date=11 August 2016 |access-date=2022-02-19}}</ref> == Plavalna in vaterpolska kariera == {{Infobox Swimmer | name = Carlo Pedersoli | image = Carlo Pedersoli 1950.jpg | caption = Carlo Pedersoli (1950) | nationality = Italijanski | national_team = {{ITA}} | height = 193 cm | strokes = [[Freestyle]], [[Vaterpolo]] | club = Società Sportiva Lazio Nuoto }} Ko se je Pedersoli vrnil v Italijo leta 1949, je v Rimu igral vaterpolo za Società Sportiva Lazio Nuoto in osvojil italijansko prvenstvo v plavanju v prostem slogu in mešanih štafetah. Kot profesionalni plavalec v mladosti je Spencer kot prvi Italijan preplaval 100 m prosto v manj kot eni minuti, ko je 19. septembra 1950 v Salsomaggioru preplaval razdaljo v 59,5 s.<ref>{{navedi splet |url=http://www.agendadiana.com/visualizza_gara.php?id_gara=5789 |title=Italian swimming records |website=agendadiana.com |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070318143329/http://www.agendadiana.com/visualizza_gara.php?id_gara=5789 |archive-date=2022-02-19}}</ref> Leta 1949 je debitiral na mednarodni ravni, leto pozneje pa je bil poklican na evropsko prvenstvo na Dunaju, kjer je plaval v dveh finalih, pri čemer je bil peti na 100 m in četrti v štafeti 4 × 200 m.<ref>{{navedi novice |last=Dolci |first=Stefano |date=27 June 2016 |title=L'Italia piange Carlo Pedersoli in arte Bud Spencer: fu azzurro di nuoto in gioventù |url=https://it.eurosport.com/nuoto/l-italia-piange-carlo-pedersoli-in-arte-bud-spencer-fu-azzurro-di-nuoto-in-gioventu_sto5665454/story.shtml |work=[[Eurosport]] |language=it |access-date=2022-02-19}}</ref> [[Sredozemske igre|Na sredozemskih igrah]] leta [[1951]] v [[Aleksandrija|Aleksandriji]] ([[Egipt]]) je osvojil srebrni medalji na 100 m prosto in v štafeti 3x 100 m mešano.<ref name=sr>[https://www.facebook.com/budspencerofficial/photos/a.274666346078000.1073741829.215302052014430/811502032394426/ Carlo Pedersoli]. 1980 Passport</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20070319021411/http://www.agendadiana.com/visualizza_gara.php?id_gara=8211 Mediterranean Games, 1951]. agendadiana.com</ref> Pedersoli je sodeloval na poletnih olimpijskih igrah 1952 v Helsinkih na Finskem in dosegel polfinale na 100 m prosto (58,8 s kroge, 58,9 s polfinale).<ref>[http://www.la84foundation.org/6oic/OfficialReports/1952/OR1952.pdf Helsinki 1952 official report] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080411091045/http://www.la84foundation.org/6oic/OfficialReports/1952/OR1952.pdf |date=11 April 2008}}. la84foundation.org.</ref> Štiri leta pozneje se je v Melbournu uvrstil tudi v polfinale v isti kategoriji (58,5 s vožnja, 59,0 s polfinale).<ref name=sr/><ref>[http://www.la84foundation.org/6oic/OfficialReports/1956/OR1956.pdf Melbourne 1956 official report] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20080912181829/http://www.la84foundation.org/6oic/OfficialReports/1956/OR1956.pdf |date=12 September 2008 }}. la84foundation.org.</ref> Kot vaterpolist je osvojil italijansko prvenstvo leta 1954 s [[S. S. Lazio|S.S. Laziom]]<ref name=sr/> in zlato medaljo na sredozemskih igrah 1955 v Barceloni z italijansko reprezentanco. Njegova plavalna kariera se je nenadoma končala leta 1957.<ref>[http://heyse-online.de/spencerhilldb/darsteller.php?darsteller=1 Bud Spencer: Biography], citation: "Ein Jahr nach seinen zweiten olympischen Spielen beendet Carlo plötzlich seine Schwimmerkarriere "</ref> [[17. januar|17. januarja]] [[2005]] mu je [[Italijanska plavalna zveza]] podelila priznanje Caimano d'oro (zlati kajman).<ref>[https://web.archive.org/web/20130207013454/http://federnuoto.it/federazione.asp?p=articolo&id=5758 Fomiconi e Pedersoli Caimano d'Oro]. federnuoto.it (17. januarja 2005) {{in lang|it}}</ref> [[24. januar|24. januarja]] [[2007]] je od predsednika italijanske plavalne zveze [[Paolo Barelli|Paola Barellija]] prejel diplomo trenerja plavanja in vaterpola.<ref>[https://web.archive.org/web/20130206163845/http://federnuoto.it/federazione.asp?p=articolo&id=11340 Coach Spencer Le foto più belle]. federnuoto.it (30. januarja 2007) {{it}}</ref> == Igralska kariera == === Začetki === [[File:Bud Spencer 1973.jpg|thumb|250px|Spencer leta 1973]] Pedersolijeva prva filmska vloga je bila v ''{{ill|Quel fantasma di mio marito|it|display=1}}'', italijanski kratki komediji, ki je izšla leta 1950.<ref name="Wong 2018">{{navedi knjigo |last=Wong |first=Aliza S. |date=2018 |title=Spaghetti Westerns: A Viewer's Guide |url=https://books.google.com/books?id=tUNvDwAAQBAJ&pg=PA167 |location=Lanham, Maryland |publisher=[[Rowman & Littlefield]] |page=167 |isbn=9781442269033}}</ref> Leta 1951 je igral člana pretorske garde v ''{{ill|Quo Vadis (film 1951)|lt=Quo vadis (1951)|it|Quo vadis (film 1951)|display=1}}'', epskem filmu, , ki ga je v Italiji za [[MGM]] posnel in režiral [[Mervyn LeRoy]].<ref name="Wong 2018" /> V petdesetih in zgodnjih šestdesetih letih dvajsetega stoletja je Spencer še pod imenom Carlo Pedersoli igral manjše vloge v italijanščini, vključno z filmom {{ill|Mario Monicelli|lt=Maria Monicellija|it|display=1}} ''[[Heroj našega časa]]'' z {{ill|Alberto Sordi|lt=Albertom Sordijem|it||display=1}} in vojnim filmom ''[[Človeška torpeda]]'' iz leta 1954 z {{ill|Raf Vallone|lt=Rafom Valloneom|it|display=1}}. Leta 1960, po poletnih olimpijskih igrah, se je Pedersoli poročil z Mario Amato, hčerko italijanskega filmskega producenta [[Giuseppe Amato|Giuseppeja Amata]].<ref>{{navedi splet |title=Bud Spencer :" Totò è diventato uno scenziato di tutto ciò" |language=it |url=http://blog.libero.it/signorisinasce/13117541.html |website=libero.it}}</ref> Podpisal je pogodbo z [[RCA Records]] za pisanje besedil za pevce, kot sta [[Ornella Vanoni]] in [[Nico Fidenco]], ter zvoka za filme. V naslednjih letih se mu je rodil sin Giuseppe (1961), sledila mu je Cristiana (1962), pogodba z RCA mu je potekla in umrl je tast (1964). Pedersoli je postal producent dokumentarnih filmov za nacionalno javno radiotelevizijsko družbo [[RAI]].<ref>{{navedi novice |title=Fear of dying ? So Bud Spencer thought about death |url=http://www.budterence.de/angst-vor-dem-sterben-so-dachte-bud-spencer-ueber-den-tod/ |access-date=27 July 2016 |work=budterence}}</ref> === Sodelovanje s Terenceom Hillom === Leta 1967 mu je filmski režiser {{ill|Giuseppe Colizzi|it}} ponudil vlogo v filmu ''{{ill|Bog odpušča ... jaz ne!|it|Dio perdona... io no!}}''. Na snemanju je Pedersoli spoznal Maria Girottija ([[Terence Hill]]). Čeprav je Pedersoli Girottija že srečal na snemanju filma ''[[Hannibal (film, 1959)|Hannibal]]'' leta 1959, je bil to trenutek, ko sta postala filmski duo. Režiser je igralca prosil, naj spremenita imeni, in menil, da bi njini zveneli preveč italijansko za vestern: Pedersoli je izbral Buda Spencerja: Buda je navdihnilo pivo Budweiser, Spencerja pa igralec {{ill|Spencer Tracy|en|it}}.<ref name="euronews">{{navedi splet |url=http://www.euronews.com/2016/06/27/italian-actor-and-filmmaker-bud-spencer-dies-at-the-age-of-86/ |title=Italian actor Bud Spencer dies at 86 |access-date=2022-02-19 |archive-date=2016-06-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160628133235/http://www.euronews.com/2016/06/27/italian-actor-and-filmmaker-bud-spencer-dies-at-the-age-of-86/ |url-status=dead }}</ref> Medtem ko so bili Hillovi liki okretni in mladostni, je Spencer vedno igral »flegmatičnega silaka zlovoljnega videza, močnih pesti in z blaženim otroško naivnim smehljajem ter zlatim srcem«.<ref>Translated from German: pflegmatischen, bärbeißigen Haudrauf mit dem selig-naiven Kinderlächeln und dem goldenen Herzen [http://www.tagesspiegel.de/weltspiegel/bud-spencer-ein-halleluja-auf-den-hoellenhund/1625000.html Tagesspiegel]</ref> Na splošno sta Hill in Spencer sodelovala pri 18 filmih, vključno z (z uporabo svojih najpogostejših ameriških naslovov) špageti vestern ''[[Kličejo me Trinity]]'' (1970) in njegovim nadaljevanjem ''[[Trinity je še vedno moje ime]]'' (1971).<ref>{{navedi knjigo |last=Freese |first=Gene |date=2017 |title=Classic Movie Fight Scenes: 75 Years of Bare Knuckle Brawls, 1914-1989 |url=https://books.google.com/books?id=79g1DwAAQBAJ&pg=PA201 |location=Jefferson, North Carolina |publisher=[[McFarland & Company]] |page=201 |isbn=978-1-4766-6943-4}}</ref> V tem žanru je bila tudi njihova zadnja ekipa, ''[[Božični sod]]'' (1994). Mnogi od teh imajo alternativne naslove, odvisno od države in distributerja. Nekateri imajo daljše italijanske različice, ki so bile prirejene za izdajo v tujini. Ti filmi so bili priljubljeni za oba igralca, zlasti v večjem delu Evrope ter delih Azije in Južne Amerike. Zaradi velike priljubljenosti dua so mnogi producenti želeli izkoristiti njihovo podobnost z vizualno podobnimi dui. Najpomembnejša sta bila [[Paul L. Smith]] (v kasnejših letih prevzeto ime Adam Eden, včasih pripisan Anam Eden) in [[Michael Coby]] (pravo ime Antonio Cantafora) z vsaj 6 filmi v modi Bud & Terence od 1973 do 1977 in [[István Bujtor]] s 6 filmi v modi Piedone od 1981 do 2008.<ref>{{navedi knjigo |last=Heger |first=Christian |date=2019 |title=Die rechte und die linke Hand der Parodie - Bud Spencer, Terence Hill und ihre Filme |url=https://books.google.com/books?id=4VioDwAAQBAJ&pg=PA113 |language=de |location=Marburg, Germany |publisher=Schüren Verlag GmbH |page=113 |isbn=978-3-7410-0333-2}}</ref> [[File:Bud Spencer (3).jpg|thumb|Spominski kip Buda Spencerja v središču Budimpešte]] V italijanskih različicah njegovih filmov je Spencerja zaradi njegovega močnega neapeljskega naglasa na splošno sinhroniziral igralec [[Glauco Onorato]]<ref>{{navedi splet |url=http://www.badtaste.it/2009/12/31/e-morto-glauco-onorato-voce-di-bud-spencer/11000/ |title=E' morto Glauco Onorato, voce di Bud Spencer |last=Andrea Francesco Berni |date=31 December 2009 |access-date=2022-02-19}}</ref>, čeprav mu je glas posnel [[Sergio Fiorentini]] v ''Božični sod'', ''To the Limit'' (1997) in ''[[Extralarge]]'' seriji (1991–93).<ref>{{navedi splet |url=http://www.antoniogenna.net/doppiaggio/voci/vocisfio.htm |title=IL MONDO DEI DOPPIATORI - La pagina di SERGIO FIORENTINI |access-date=2022-02-19}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.antoniogenna.net/doppiaggio/voci/vocifa.htm |title=IL MONDO DEI DOPPIATORI - La pagina di FERRUCCIO AMENDOLA |access-date=2022-02-19}}</ref> Za angleške sinhronizacije so Spencerju običajno glasove dali Robert Sommer, Edward Mannix ali Richard McNamara, čeprav je občasno prispeval svoj glas.<ref>{{navedi splet |title=Full text of "Video.Watchdog.159.November.December.2010" |url=https://archive.org/stream/Video.Watchdog.159.November.December.2010/Video.Watchdog.159.November.December.2010_djvu.txt |website=Archive.org |access-date=2022-02-19}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Bud Spencer |url=https://spencerhilldb.de/darsteller.php?darsteller=1 |website=Bud Spencer/Terence Hill Database |access-date=2022-02-19}}</ref> Spencer je napisal celoten ali delni scenarij za nekatere svoje filme. Njegova celovečerna filmska kariera se je po letu 1983 upočasnila in se bolj preusmerila na televizijo. V devetdesetih letih je igral v televizijski akcijski drami ''Extralarge''. Njegova avtobiografija je izšla leta 2011. Poleg tega je Spencer izdal tudi knjigo receptov, ki vključuje njegove najljubše jedi.<ref>{{navedi splet |url=http://www.schwarzkopf-verlag.net/store/c21/BUD_SPENCER.html |title=BUD SPENCER |access-date=2022-02-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20160630115040/http://www.schwarzkopf-verlag.net/store/c21/BUD_SPENCER.html|archive-date=2022-02-19|url-status=dead}}</ref> == Politična kariera == Leta 2005 je vstopil v politiko, kjer je neuspešno kandidiral kot regionalni svetnik v [[Lacij]] za stranko [[Forza Italia]]. Spencer je izjavil: "V življenju sem naredil vse. Samo tri stvari nisem bil - baletni plesalec, jokej in politik. Glede na to, da prvi dve službi ne prideta v poštev, se bom vrgel v politiko."<ref>{{navedi novice |title=Italian actor Bud Spencer dead at 86 |url=https://www.dw.com/en/italian-actor-bud-spencer-dead-at-86/a-19361239 |publisher=[[Deutsche Welle]] |date=28 June 2016 |access-date=2022-02-19}}</ref> Opozicija ga je kritizirala, da se ukvarja s »politica spettacolo« (»showbiz politika«).<ref>{{navedi novice |last=Johnston |first=Bruce |date=16 February 2005 |title=Berlusconi picks film cowboy as his sidekick |url=https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/italy/1483663/Berlusconi-picks-film-cowboy-as-his-sidekick.html |work=[[The Daily Telegraph]] |access-date=2022-02-19}}</ref> == Osebno življenje == [[file:Bud Spencer 2015.jpg|thumbnail|200px|Bud Spencer leta 2015]] Spencer se je leta 1960 poročil z Mario Amato, s katero sta imela tri otroke: Giuseppeja (1961), Cristiano (1962) in Diamante (1972). Po nastopu v ''[[Močnejši, fantje!]]'', je Spencer postal pilot reaktivnega letala in helikopterja.<ref>{{navedi novice |title=Italian actor Bud Spencer dies at 86 |url=https://www.euronews.com/2016/06/27/italian-actor-and-filmmaker-bud-spencer-dies-at-the-age-of-86 |work=[[Euronews]] |date=27 June 2016 |access-date=2022-02-19}}</ref> Leta 1984 je ustanovil letalsko poštno podjetje [[Mistral Air]], ki prevaža tudi romarje, vendar ga je pozneje prodal [[Poste Italiane]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.eraa.org/mistral-air |title=Mistral Air - ERA |access-date=2022-02-19}}</ref> Spencerjev vnuk, [[Carlo Pedersoli, Jr.]], je borec v mešanih borilnih veščinah, ki je trenutno podpisal pogodbo za nastope v [[Ultimate Fighting Championship]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.sherdog.com/news/news/UFC-Signs-Italian-Welterweight-Carlo-Pedersoli-Jr-to-Face-Bradley-Scott-at-UFC-Liverpool-136829 |title=UFC Signs Italian Welterweight Carlo Pedersoli Jr. to Face Bradley Scott at UFC Liverpool |publisher=Sherdog.com |date=17 May 2018 |access-date=2022-02-19}}</ref> === Smrt === Spencer je umrl v starosti 86 let 27. junija 2016 v [[Rim|Rimu]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.reuters.com/article/us-people-spencer-idUSKCN0ZD2YV |title=Italian Actor Bud Spencer dies at age 86 |date=28 June 2016 |access-date=2022-02-19 |work=[[Reuters]] |location=Milan}}</ref> Spencerjev sin Giuseppe Pedersoli je izjavil, da je njegov oče »umrl brez bolečin v prisotnosti svoje družine«, njegova zadnja beseda pa je bila »grazie«. Pokopan je bil na pokopališču [[Campo Verano]] v Rimu.<ref>{{navedi splet |title=Angst vor dem Sterben? So dachte Bud Spencer über den Tod |url=http://www.budterence.de/angst-vor-dem-sterben-so-dachte-bud-spencer-ueber-den-tod/ |publisher=budterence.de |access-date=2022-02-19 |language=de-DE |date=14 July 2016}}</ref><ref>{{navedi novice |url=http://www.repubblica.it/spettacoli/cinema/2016/06/27/news/addio_a_bud_spencer-142956603/ |title=Cinema, è morto Bud Spencer, il grande buono del cinema italiano |work=La Repubblica |date=27 June 2016 |access-date=2022-02-19}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://filmink.com.au/2016/actor-bud-spencer-dies-at-86/ |title=Actor Bud Spencer Dies at 86 |access-date=2022-02-19}}</ref><ref name="BudMuzejBerlinMMC">{{navedi splet |author1=P. G. |title=V Berlinu je zaživel muzej Buda Spencerja, ki so ga oboževali na obeh straneh zidu |url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/v-berlinu-je-zazivel-muzej-buda-spencerja-ki-so-ga-obozevali-na-obeh-straneh-zidu/585792 |website=MMC RTV SLO |publisher=© MMC RTV Slovenija (ISSN 1581-372X) 1995 - 2024 |access-date=8. december 2024 |date=27. junij 2021}}</ref><ref name="BudBerlinMMC">{{navedi splet |last1=Majcen |first1=Matic |title=Humor in pustolovščine: Kdo je bil kralj špageti vesternov Bud Spencer? |url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/humor-in-pustolovscine-kdo-je-bil-kralj-spageti-vesternov-bud-spencer/586504 |website=MMC RTV SLO, Radio Ars |publisher=© MMC RTV Slovenija (ISSN 1581-372X) 1995 - 2024 |access-date=8. december 2024 |date=3. julij 2021}}</ref> === Zapuščina === Spencer je leta 2018 posthumno prejel ameriško nagrado od fundacije [[Italija]]-[[Združene države Amerike|ZDA]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.genteditalia.org/2018/09/23/fondazione-italia-usa-ecco-i-vincitori-del-premio-america/ |title=Fondazione Italia Usa, ecco i vincitori del Premio America |publisher=Gente D'Italia |date=23 September 2018 |access-date=2022-02-19 |archive-date=2022-02-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220219112151/https://www.genteditalia.org/2018/09/23/fondazione-italia-usa-ecco-i-vincitori-del-premio-america/ |url-status=dead }}</ref> Na [[Madžarska|Madžarskem]], kjer so bili njegovi filmi v času komunističnega režima zelo priljubljeni, so 11. novembra 2017 v središču Budimpešte odkrili bronasti kip Spencerja, ki je bil večji od naravne velikosti. Kip je ustvaril kipar [[Szandra Tasnádi]], na otvoritvi pa je bila prisotna Spencerjeva hči Cristiana.<ref>{{navedi novice |url=https://www.independent.co.ug/statue-actor-bud-spencer-unveiled-budapest/ |title=Statue of actor Bud Spencer unveiled in Budapest |date=12 November 2017 |access-date=2022-02-19|newspaper=[[Independent]]}}</ref> Na podstavku kipa je napis »Mi sohasem veszekedtünk« (»Nikoli se nismo kregali«), ki je citat iz pohvale Terencea Hilla o njunem dolgoletnem prijateljstvu in partnerstvu.<ref>{{navedi splet |url=https://hungarytoday.hu/statue-actor-bud-spencer-unveiled-budapest-59614/ |title=Statue of Actor Bud Spencer Unveiled in Budapest |publisher=Hungary Today |date=13 November 2017 |access-date=2022-02-19 |archive-date=2022-02-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220219112151/https://hungarytoday.hu/statue-actor-bud-spencer-unveiled-budapest-59614/ |url-status=dead }}</ref> Videoigro Beat 'em up z naslovom ''Bud Spencer & Terence Hill: Slaps and Beans'', ki temelji na kinematografskem delu Spencerja in Hilla, je razvilo italijansko podjetje Trinity Team srls, leta 2018 pa ga je prvič objavilo nemško podjetje Buddy Productions GmbH.<ref>{{navedi splet |url=https://www.slapsandbeans.com/index.php?lang=en |title=Bud Spencer & Terence Hill: Slaps and Beans (official website) |publisher=Buddy Productions GmbH |access-date=2022-02-19}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.nintendolife.com/news/2018/07/bud_spencer_and_terence_hill_arrive_on_switch_with_slaps_and_beans_in_tow |title=Bud Spencer & Terence Hill Arrive on Switch With Slaps And Beans in Tow |first=Damien |last=McFerran |date=25 July 2018 |access-date=2022-02-12 |work=[[Nintendo Life]] |publisher=[[Gamer Network]]}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.nintendolife.com/reviews/switch-eshop/bud_spencer_and_terence_hill_-_slaps_and_beans |title=Bud Spencer & Terence Hill - Slaps and Beans Review (Switch eShop) |first=Gonçalo |last=Lopes |date=30 July 2018 |access-date=2022-02-19|work=[[Nintendo Life]] |publisher=[[Gamer Network]]}}</ref> Leta 2021 se je v [[Berlin|Berlinu]] odprl muzej Buda Spencerja.<ref>{{navedi splet |url=https://www.budspencer-museum.com/Englischer-Titel |website=budspencer-museum.com |title=Bud Spencer Museum |access-date=2022-02-19 }}</ref> == Filmografija == [[Slika:Lo chiamavano Trinità.png|sličica|250x250_pik|Bud Spencer in [[Terence Hill]] v ''[[Kličejo me Trinity]]'' (1970)]] [[Slika:Anche gli angeli mangiano fagioli- film.png|sličica|[[Giuliano Gemma]] in Bud Spencer v prizoru iz filma ''[[Tudi angeli jedo fižol]]'' (1973)]] [[Slika:Altrimenti ci arrabbiamo.png|sličica|Spencer in Hill v ''[[...sicer se jezimo!]]'' (1974)]] [[Slika:Chitrovaunamicotrovauntesoro.jpg|sličica|Spencer, Hill, Salvatore Borghese v John Fujioka in ''[[Tko najde prijatelja, najde bogatstvo]]'' (1981)]] [[Slika:Tomás Milián Bud Spencer 1983.jpg|sličica|Bud Spencer in [[Tomás Milián]] v ''[[Pes in mačka]]'' (1983)]] === Kino === ==== Kot Carlo Pedersoli ==== * ''[[Ta duh mojega moža]]'' (1950) - brez kredita * ''[[Quo Vadis (film)|Quo Vadis]]'' (1951) - brez kredita * ''[[Človeški torpedi]]'' (1954) * ''[[Junak našega časa]]'' (1955) * ''[[Zbogom orožje]]'' (1957) - brez kredita * ''[[Mamin kokos]]'' (1958) * ''[[Hannibal (film, 1959)|Hannibal]]'' (1959) ==== Kot Bud Spencer ==== * ''[[Bog odpušča ... jaz ne!]]'' (1967) * ''[[Danes meni ... jutri tebi]]'' (1968) * ''[[Mimo zakona]]'' (1968) * ''[[Štiri Ave Maria]]'' (1968) * ''[[Vojska 5 mož]]'' (1969) * ''[[Hrib škornjev]]'' (1969) * ''[[Gott mit uns (Bog je z nami)]]'' (1970) * ''[[Kličejo me Trinity]]'' (1970) * ''[[Črni korsar]]'' (1971) * ''[[Trinity je še vedno moje ime]]'' (1971) * ''[[4 sive žametne muhe]]'' (1971) * ''[[Lahko se naredi ... amigo]]'' (1972) * ''[[Črno Torino]]'' (1972) * ''[[...Močnejši, fantje!]]'' (1972) * ''[[En razlog za življenje in en razlog za smrt]]'' (1972) * ''[[Tudi angeli jedo fižol]]'' (1973) * ''[[Bigfoot policaj]]'' (1973) * ''[[...sicer se jezimo!]]'' (1974) * ''[[Obrni drugo lice]]'' (1974) * ''[[Bigfoot v Hong Kongu]]'' (1975) * ''[[Vojak sreče]]'' (1976) * ''[[Charleston]]'' (1977) * ''[[Dve skoraj ploski super nogi]]'' (1977) * ''[[Afriški Bigfoot]]'' (1978) * ''[[Imenovali so ga Buldožer]]'' (1978) * ''[[Sodo in nenavadno]]'' (1978) * ''[[Nezemeljski šerif]]'' (1979) * ''[[Jaz sem s povodnimi konji]]'' (1979) * ''[[Bigfoot Egipta]]'' (1980) * ''[[Kdo ve zakaj ... vse se mi zgodijo]]'' (1980) * ''[[Pazi na pero]]'' (1981) * ''[[Tko najde prijatelja, najde bogatstvo]]'' (1981) * ''[[Banana Joe]]'' (1982) * ''[[Bomber]]'' (1982) * ''[[Pes in mačka]]'' (1983) * ''[[Rojen s srajco]]'' (1983) * ''[[Ni dveh brez štirih]]'' (1984) * ''[[Policajci iz Mijamije]]'' (1985) * ''[[Aladdin (film, 1986)|Aladdin]]'' (1986) * ''[[Ena noga v nebesih]]'' (1991) * ''[[Božični sod]]'' (1994) * ''[[Ognjemet (film)|Ognjemet]]'' (1997) * ''[[To the Limit]]'' (1997) * ''[[Sinovi vetra]]'' (2000) * ''[[Petje za zasloni]]'' (2003) * ''[[Dragi, jaz sem morilec]]'' (2009) === Televizija === * ''[[Big Man]]'' - TV serija, 6 epizod (1988) * ''[[Extralarge]]'' - TV serija, 12 epizod (1991-1993) * ''[[Mi smo angeli]]'' - TV serija, 6 epizod (1997) * ''[[Tri za vedno]]'' - TV miniserija, 8 epizod (1998) * ''[[Oče Hope]]'' - TV film (2005) * ''[[Kruh in olje, režija Gianpaolo Sodano]]'' - TV srednjemetražni film (2008) * ''[[Kuharjevi zločini]]'' - TV serija, 11 epizod (2010) === Videoklip === * ''Come Bud Spencer e Terence Hill'' iz [[Controtempo]] (2010) * ''Let It Be'' od [[Gyllene Tider]] === Reklame === * Maa Assicurazioni (1986-1987) * Big Babol (1989) * Lavazza (1994) * Melegatti (2007) * Bancaja (2009) == Sklici == {{Sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} {{Wikiquote|Bud Spencer}} * [http://www.budspencerofficial.com Uradna spletna stran Bud Spencer] * {{imdb ime|id=817881|ime=Bud Spencer}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Spencer, Bud}} [[Kategorija:Italijanski filmski igralci]] [[Kategorija:Italijanski komiki]] [[Kategorija:Italijanski producenti]] [[Kategorija:Italijanski scenaristi]] [[Kategorija:Italijanski piloti]] [[Kategorija:Italijanski pisatelji]] [[Kategorija:Italijanski plavalci]] [[Kategorija:Italijanski režiserji]] n0tfh1vr473m7yo86pu0j610e34ff66 0 513472 6654869 6420426 2026-04-02T14:10:48Z ~2026-20382-88 257549 6654869 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Knjiga|name=Danny, prvak sveta|author=Roald Dahl|translator=Sunčan Patrick Stone|country=Anglija|release_date=1975|language=angleščina (tudi prevedeno: slovenščina)|genre=mladinski roman|media_type=knjiga|pages=224}} '''Danny, prvak sveta''' (v izvirniku {{jezik-en|Danny, the Champion of the World}}) je [[mladinski roman]], ki ga je leta 1975 napisal angleški pisatelj [[Roald Dahl]]. == Poglavja == * 1. poglavje - Bencinska črpalka * 2. poglavje - Veliki dobrodušni velikan * 3. poglavje - Avtomobili, zmaji in ognjeni baloni * 4. poglavje - Očetova najglobja in najmračnejša skrivnost * 5. poglavje - Skrivnostne metode * 6. poglavje - Gospod Victor Hazell * 7. poglavje - Mali austin * 8. poglavje - Luknja * 9. poglavje - Zdravnik Spencer * 10. poglavje - Velika strelska zabava * 11. poglavje - Trnuljčica * 12. poglavje - Četrtek in šola * 13. poglavje - Petek * 14. poglavje. - V gozd * 15. poglavje - Čuvaj * 16. poglavje - Prvak sveta * 17. poglavje - Taksi * 18. poglavje - Doma * 19. poglavje - Zaspi, dete moje * 20. poglavje - Zbogom, gospod Hazell * 21. poglavje - Presenečenje zdravnika Spencerja * 22. poglavje - Moj oče * Spororočilo == Vsebina == Knjiga govori o majhnem fantiču Dannyju, ki mu je umrla mama, ko je bil star le 4 mesece. Takrat je ostal sam s svojim očetom. Živela sta v lepi, majhni, a udobni romski prikolici. Nista bila ravno bogata, a očetova služba, polnenje in popravljanje avtomobilov, jima je prineslo ravno dovolj denarja. Vse je bilo super, njegov oče je bil najprijetnejši in verjetno tudi najprijaznejši človek na svetu. Vsak večer mu je pripovedoval svoje izmišljene zgodbe, ki so bile vedno razburljive in se vlekle več večerov. Dannyju je bilo najbolje, da se je vedno počutil varno, saj je bil njegov oče vedno ob njem. Ali v svoji postelji nad njim, ali na majhnem lesenem stolu zraven. Tako sta preživela dneve in leta, dokler ni Danny ugotovil očetove velike skrivnosti... == Glavni literarni liki == * Danny * Oče (William) * zdravnik Spencer == Izdaje == jezik: slovenščina * Založba Sanje, leta 2006 jezik: angleščina * leto 1977 == Zunanje povezave == {{Škrbina-knjiga}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Roald Dahl]] [[Kategorija:Knjige leta 1975]] [[Kategorija:Mladinski romani]] [[Kategorija:Britanski romani]] 4883kgxai6mkh8k0zxbif064jac9d8t 6654871 6654869 2026-04-02T14:15:50Z ~2026-20382-88 257549 6654871 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Knjiga|name=Danny, prvak sveta|author=Roald Dahl|translator=Sunčan Patrick Stone|country=Anglija|release_date=1975|language=angleščina (tudi prevedeno: slovenščina)|genre=mladinski roman|media_type=knjiga|pages=224}} '''Danny, prvak sveta''' (v izvirniku {{jezik-en|Danny, the Champion of the World}}) je [[mladinski roman]], ki ga je leta 1975 napisal angleški pisatelj [[Roald Dahl]]. == Poglavja == * 1. poglavje - Bencinska črpalka * 2. poglavje - Veliki dobrodušni velikan * 3. poglavje - Avtomobili, zmaji in ognjeni baloni * 4. poglavje - Očetova najglobja in najmračnejša skrivnost * 5. poglavje - Skrivnostne metode * 6. poglavje - Gospod Victor Hazell * 7. poglavje - Mali austin * 8. poglavje - Luknja * 9. poglavje - Zdravnik Spencer * 10. poglavje - Velika strelska zabava * 11. poglavje - Trnuljčica * 12. poglavje - Četrtek in šola * 13. poglavje - Petek * 14. poglavje. - V gozd * 15. poglavje - Čuvaj * 16. poglavje - Prvak sveta * 17. poglavje - Taksi * 18. poglavje - Doma * 19. poglavje - Zaspi, dete moje * 20. poglavje - Zbogom, gospod Hazell * 21. poglavje - Presenečenje zdravnika Spencerja * 22. poglavje - Moj oče * Spororočilo == Vsebina == Knjiga govori o majhnem fantiču Dannyju, ki mu je umrla mama, ko je bil star le 4 mesece. Takrat je ostal sam s svojim očetom. Živela sta v lepi, majhni, a udobni romski prikolici. Nista bila ravno bogata, a očetova služba, polnenje in popravljanje avtomobilov, jima je prineslo ravno dovolj denarja. Vse je bilo super, njegov oče je bil najprijetnejši in verjetno tudi najprijaznejši človek na svetu. Vsak večer mu je pripovedoval svoje izmišljene zgodbe, ki so bile vedno razburljive in se vlekle več večerov. Dannyju je bilo najbolje, da se je vedno počutil varno, saj je bil njegov oče vedno ob njem. Ali v svoji postelji nad njim, ali na majhnem lesenem stolu zraven. Tako sta preživela dneve in leta, dokler ni Danny ugotovil očetove velike skrivnosti... == Glavni literarni liki == * Danny * Oče (William) * zdravnik Spencer * Wictor Hazell == Izdaje == jezik: slovenščina * Založba Sanje, leta 2006 jezik: angleščina * leto 1977 == Zunanje povezave == {{Škrbina-knjiga}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Roald Dahl]] [[Kategorija:Knjige leta 1975]] [[Kategorija:Mladinski romani]] [[Kategorija:Britanski romani]] fwc560dcgfk8cw67dfeeg5ppdij3sii 6655005 6654871 2026-04-02T20:07:45Z A09 188929 /* Poglavja */ 6655005 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Knjiga|name=Danny, prvak sveta|author=Roald Dahl|translator=Sunčan Patrick Stone|country=Anglija|release_date=1975|language=angleščina (tudi prevedeno: slovenščina)|genre=mladinski roman|media_type=knjiga|pages=224}} '''Danny, prvak sveta''' (v izvirniku {{jezik-en|Danny, the Champion of the World}}) je [[mladinski roman]], ki ga je leta 1975 napisal angleški pisatelj [[Roald Dahl]]. == Poglavja == * 1. poglavje - Bencinska črpalka * 2. poglavje - Veliki dobrodušni velikan * 3. poglavje - Avtomobili, zmaji in ognjeni baloni * 4. poglavje - Očetova najglobja in najmračnejša skrivnost * 5. poglavje - Skrivnostne metode * 6. poglavje - Gospod Victor Hazell * 7. poglavje - Mali austin * 8. poglavje - Luknja * 9. poglavje - Zdravnik Spencer * 10. poglavje - Velika strelska zabava * 11. poglavje - Trnuljčica * 12. poglavje - Četrtek in šola * 13. poglavje - Petek * 14. poglavje. - V gozd * 15. poglavje - Čuvaj * 16. poglavje - Prvak sveta * 17. poglavje - Taksi * 18. poglavje - Doma * 19. poglavje - Zaspi, dete moje * 20. poglavje - Zbogom, gospod Hazell * 21. poglavje - Presenečenje zdravnika Spencerja * 22. poglavje - Moj oče == Vsebina == Knjiga govori o majhnem fantiču Dannyju, ki mu je umrla mama, ko je bil star le 4 mesece. Takrat je ostal sam s svojim očetom. Živela sta v lepi, majhni, a udobni romski prikolici. Nista bila ravno bogata, a očetova služba, polnenje in popravljanje avtomobilov, jima je prineslo ravno dovolj denarja. Vse je bilo super, njegov oče je bil najprijetnejši in verjetno tudi najprijaznejši človek na svetu. Vsak večer mu je pripovedoval svoje izmišljene zgodbe, ki so bile vedno razburljive in se vlekle več večerov. Dannyju je bilo najbolje, da se je vedno počutil varno, saj je bil njegov oče vedno ob njem. Ali v svoji postelji nad njim, ali na majhnem lesenem stolu zraven. Tako sta preživela dneve in leta, dokler ni Danny ugotovil očetove velike skrivnosti... == Glavni literarni liki == * Danny * Oče (William) * zdravnik Spencer * Wictor Hazell == Izdaje == jezik: slovenščina * Založba Sanje, leta 2006 jezik: angleščina * leto 1977 == Zunanje povezave == {{Škrbina-knjiga}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Roald Dahl]] [[Kategorija:Knjige leta 1975]] [[Kategorija:Mladinski romani]] [[Kategorija:Britanski romani]] 12ucdoj05a1mvebnqa6xb4r4t4cygbt 0 518775 6654842 6504264 2026-04-02T12:59:53Z Ljuba24b 92351 /* Geologija */ np 6654842 wikitext text/x-wiki {{Country geography | name = Poljska | map = Image:Poland topo.jpg | continent = Evropa | region = [[Nemško-poljsko nižavje]] | coordinates = {{koord novi|52|00|N|20|00|E|type:country}} | area ranking = 69. | km area = 312.696 | percent land = 98,52 | percent water = 1,48 | km coastline = 770 | exclusive economic zone = 30.533 km² | borders = 3582 km <!--unknown params: | northernmost point = | southernmost point = | easternmost point = | westernmost point = | geographic center = --> | highest point = [[Risi]], 2499 m | lowest point = [[Raczki Elbląskie]], -1,8 m | longest river = [[Visla]], 1047 km | largest lake = [[Jezero Śniardwy]], 113,4 km² | climate = zmerno podnebje | terrain = močvirja, planote, hribi, gore | natural resources = [[premog]], [[žveplo]], [[baker]], [[srebro]], [[zemeljski plin]], [[železo]], [[cink]], [[svinec]], [[sol]], njive }} '''[[Poljska]]''' je država, ki se razteza čez severnoevropsko nižino od [[Sudeti|Sudetov]] in [[Karpati|Karpatov]] na jugu do peščenih plaž [[Baltsko morje|Baltskega morja]] na severu. Poljska je peta najbolj naseljena država [[Evropska unija|Evropske unije]] in deveta največja država v Evropi po površini. Ozemlje Poljske obsega približno 312.696 kvadratnih kilometrov, od tega je 98,52 % kopnega in 1,48 % vode. Poljska obala je bila ocenjena na dolžino 770 km. Najvišja točka na Poljskem je gora [[Rysy]] z 2501 m nadmorske višine.<ref name="Siwicki 2020">{{navedi splet|url=https://geoforum.pl/news/29549/nowe-ustalenia-dotyczace-wysokosci-szczytow-w-tatrach%20Nowe%20ustalenia%20dotycz%C4%85ce%20wysoko%C5%9Bci%20szczyt%C3%B3w%20w%20Tatrach|title=Nowe ustalenia dotyczące wysokości szczytów w Tatrach|last=Siwicki|first=Michał|date=2020|website=geoforum.pl|access-date=9 October 2021|language=pl|archive-date=2021-10-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20211009034150/https://geoforum.pl/news/29549/nowe-ustalenia-dotyczace-wysokosci-szczytow-w-tatrach%20Nowe%20ustalenia%20dotycz%C4%85ce%20wysoko%C5%9Bci%20szczyt%C3%B3w%20w%20Tatrach|url-status=dead}}</ref>    Poljska je topografsko raznolika država; čeprav je večina osrednjega ozemlja ravninska, je drugod veliko [[Jezero|jezer]], [[Reka|rek]], [[Hrib|hribov]], [[Močvirje|močvirij]], [[Otok|otokov]] in [[Gozd|gozdov]]. Baltska obala ima dve naravni pristanišči, večje je [[Gdansk]] (poljsko ''Gdańsk''), tudi glavno mesto [[Pomorjansko vojvodstvo|Pomorjanskega vojvodstva]] in manjše v bližini [[Szczecin|Szczecina]] na skrajnem severozahodu glavno mesto [[Zahodnopomorjansko vojvodstvo|Zahodnopomorjanskega vojvodstva]]. Severovzhodna regija, znana tudi kot [[Mazursko pojezerje]] z več kot 2000 jezeri, je gosto gozdnata in redko poseljena.<ref name="mazury.info">[http://mazury.info.pl/ Masurian Lake District, at mazury.info.pl] &nbsp;{{in lang|pl}}</ref> Južno od jezerske regije in čez osrednjo Poljsko se razteza obsežna ravninska regija vse do Sudetov na [[Češka|češki]] in [[Nemčija|nemški]] meji na jugozahodu ter do Karpatov na češki, [[Slovaška|slovaški]] in [[Ukrajina|ukrajinski]] meji jugovzhodu. Osrednje nižine so nastale z ledeniško erozijo v [[pleistocen]]ski ledeni dobi. Najdaljša in najvidnejša reka v državi je [[Visla]] z dolžino 1047 kilometrov, ki je tudi deveta najdaljša reka v Evropi. Druge pomembne reke znotraj državnih meja sta [[Varta]] z dolžino 808,2 km in Odra z dolžino 742 km. Največje poljsko jezero je [[Śniardwy]] s površino 113,4 km², sledi pa mu [[Mamry]] s površino 104 km².<ref>{{navedi splet|url=http://mojemazury.pl/jezioro/272/Sniardwy|title=Jezioro Śniardwy - Moje Mazury|website=mojemazury.pl}}</ref> == Topografija == Država se razteza 649 kilometrov od severa proti jugu in 689 kilometrov od vzhoda proti zahodu. Skupna površina je 311.888 kvadratnih kilometrov, vključno z notranjimi vodami.<ref>{{Cite web |title=Polska w liczbach - Generalna Dyrekcja Ochrony Środowiska - Portal Gov.pl |url=https://www.gov.pl/web/gdos/polska-w-liczbach |access-date=2023-11-19 |website=Generalna Dyrekcja Ochrony Środowiska |language=pl-PL}}</ref> Povprečna nadmorska višina je 173 metrov; približno 25 % poljskega ozemlja je nad to povprečno nadmorsko višino, 3 % pa leži nad 500 metri. Najvišji vrh države je [[Rysy]], ki se dviga 2501 metrov v [[Visoke Tatre|Visokih Tatrah]] v [[Karpati]]h, 95 kilometrov južno od [[Krakov]]a. Poljska ima izključno ekonomsko cono 30.533 kvadratnih kilometrov znotraj [[Baltsko morje|Baltskega morja]].<ref name=emsagg>{{cite web | title=Exploration and extraction of sand and gravel resources in the Polish Exclusive Economical Zone of the Baltic Sea | first1=Sz. | last1=Uscinowicz | first2=R. | last2=Kramarska | first3=M. | last3=Maslowska | first4=J. | last4=Zachowicz | url=http://www.ciria.org.uk/emsagg/pdf/suscinowicz_polish_sand_gravel.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20040323200612/http://www.ciria.org.uk/emsagg/pdf/suscinowicz_polish_sand_gravel.pdf |url-status=dead |archive-date=23 March 2004 |publisher=Advanced Solutions International Inc. |access-date=11 November 2023 }}</ref> === Topografske regije === Poljska je tradicionalno razdeljena na pet topografskih con od severa proti jugu. Največje, nemško-poljsko nižavje ali ''Poljsko nižavje'' ({{langx|pl|Niż Polski}} ali Nizina Polska), je na zahodu ozko, nato pa se širi proti severu in jugu, ko se razteza proti vzhodu. Ob vzhodni meji se to območje razteza od skrajnega severovzhoda do 200 kilometrov od južne meje. Teren v osrednjem nižavju je precej raven, starejša ledeniška jezera pa so bila zapolnjena s sedimenti. Regijo prečka več večjih rek, vključno z [[Odra|Odro]], ki na jugozahodu opredeljuje [[Šlezijsko nižavje]] in [[Visla]] ({{langx|pl|Wisła}}), ki opredeljuje nižinska območja vzhodno-osrednje Poljske. Južno od nižavja je Malopoljsko višavje, pas, širok od 90 do 200 kilometrov, ki ga tvorijo položna vznožja [[Sudeti (gorovje)|Sudetskega]] in Karpatskega gorovja ter srednjepoljsko višavje, ki povezuje gorovja v južno-osrednji Poljski. Topografija te regije je prečno razdeljena na višje in nižje nadmorske višine, kar odraža njeno osnovno geološko strukturo. V zahodnem delu Šlezijska kotlina vsebuje bogata nahajališča [[premog]]a. V zahodnem delu je prekrita s [[puhlica|puhlico]], močno industrializirana in gosto poseljena. Tretje topografsko območje je na obeh straneh južne meje Poljske in ga tvorita Sudetsko in Karpatsko gorovje. Na Poljskem nobeno od teh gorovij ni dovolj grobo, da bi preprečilo znatno naseljevanje. Razgibana oblika Sudetskega gorovja izhaja iz geoloških premikov, ki so oblikovali kasnejši dvig Karpatov. Najvišja nadmorska višina v Sudetih je [[Sněžka]] (1602 metra) v [[Krkonoši|Krkonoših]]. Karpati na Poljskem, ki so nastali kot ločena topografska enota v relativno nedavnem [[terciar]]nem obdobju, so najvišje gore v državi. So najsevernejši rob veliko večjega gorovja, ki se razteza na Češko, Slovaško, Ukrajino, Madžarsko in Romunijo. Na Poljskem gorovje vključuje dve glavni kotlini, Osvienčimsko in Sandomiersko, ki sta bogati z več minerali in zemeljskim plinom. Proti jugu se zlagoma dvigajo Karpati in pred njimi sredogorski [[Beskidi]] in na skrajnem jugu visokogorske Tatre. Severno od osrednjega nižavja pojezerje območje vključuje pragozdove – ene zadnjih preostalih v Evropi in velik del vse manjšega neokrnjenega naravnega okolja Poljske. Ledeniško delovanje v tej regiji je oblikovalo jezera in nizke hribe na sicer ravnem terenu, ki meji na [[Litva|Litvo]] in Baltsko morje. Majhna jezera so posejana po celotni severni polovici Poljske, ledeniške formacije, ki so značilne za jezersko območje, pa se raztezajo kar 200 kilometrov v notranjost zahodne Poljske. Široke rečne doline delijo jezersko območje na tri dele. Na severozahodu je [[Pomorjansko]] južno od baltske obalne regije in severno od rek Varta in Noteć. [[Mazurija]] zaseda preostanek severne Poljske in ima vrsto večjih jezer. Večina od 9300 poljskih jezer, ki imajo površino več kot 10.000 kvadratnih metrov, je v severnem delu jezerskega območja, kjer zavzemajo približno 10 % površine. Baltske obalne ravnice so nižinsko ležeče območje, ki ga tvorijo [[sedimentne kamnine|sedimenti]], ki jih je odložilo morje. Obalo je oblikovalo delovanje naraščajočega morja po umiku skandinavske ledene plošče. Glavna zaliva v gladki obali sta Pomorjanski zaliv na nemški meji na skrajnem severozahodu in Gdanski zaliv na vzhodu. V prvega se izliva reka Odra, Visla pa tvori veliko delto na čelu slednjega. Peščene sipine tvorijo lagune in obalna jezera vzdolž večjega dela obale. == Geologija == [[File:Śląskie Kamienie - Dívči Kameny.JPG|thumb|left|Granitni izdanek Šlezijskih kamnin v Krkonošah v Sudetih, jugozahodna Poljska]] Geološko zgradbo Poljske je oblikoval trk celin Evrope in Afrike v zadnjih 60 milijonih let na eni strani in [[kvartar]]ne poledenitve severne Evrope na drugi. Oba procesa sta oblikovala Sudete in Karpate. Morenska pokrajina severne Poljske vsebuje tla, sestavljena večinoma iz peska ali ilovice, medtem ko ledenodobne rečne doline na jugu pogosto vsebujejo puhlico. Krakovsko-čenstohovsko višavje, Pienine in zahodne Tatre so sestavljene iz [[apnenec|apnenca]], medtem ko [[Visoke Tatre]], [[Beskidi]] in [[Krkonoši]] sestavljajo predvsem [[granit]] in [[bazalt]]. Poljska Jura je eno najstarejših gorskih verig na svetu. [[File:Giewont z Zakopanego.jpg|thumb|Masiv Giewont v Tatrah; gorati jug je priljubljena destinacija za pohodnike]] Poljska ima 70 gora z višino od 2000 metrov, vse v Tatrah. Poljske Tatre, ki jih sestavljajo Visoke Tatre in [[Zahodne Tatre]], so najvišja gorska skupina Poljske in celotnega Karpatskega območja. V Visokih Tatrah leži najvišja točka Poljske, severozahodni vrh [[Rysy]], visok 2500 metrov. Ob vznožju ležita gorski jezeri ''Czarny Staw pod Rysami'' (Črno jezero pod goro Rysy) in ''Morskie Oko'' (Morsko oko). Druga najvišja gorska skupina na Poljskem so Beskidi, katerih najvišji vrh je Babia Góra s 1725 metri v [[narodni park Babia Góra|narodnem parku Babia Góra]]. Naslednja najvišja gorska skupina so Krkonoši v Sudetih, katerih najvišja točka je [[Sněžka]] s 1603 metri; in Śnieżnik, katerega najvišja točka je Śnieżnik s 1425 metri. Turisti pogosto obiskujejo tudi Bieščadsko gorovje na skrajnem jugovzhodu Poljske, katerega najvišja točka na Poljskem je Tarnica z nadmorsko višino 1346 metrov, Gorovje v narodnem parku Gorce z najvišjo točko Turbacz z nadmorsko višino 1310 metrov in narodni park Pieniny v Pieninah z najvišjo točko Trzy Korony z nadmorsko višino 982 metrov (najvišja gora tega gorovja, Wysokie Skałki (Wysoka), z nadmorsko višino 1050 metrov, je zunaj narodnega parka). Najnižja točka na Poljskem – 2 metra pod morsko gladino – je pri Raczki Elbląskie, blizu Elbląga v delti Visle. [[File:Słowiński Park Narodowy 3.jpg|thumb|Sipine v narodnem parku Słowiński]] Edina [[puščava]] na Poljskem se razteza čez regijo Zagłębie Dąbrowskie (premogovska polja Dąbrowa). Imenuje se Bledovska puščava in je v Šlezijskem vojvodstvu na jugu Poljske. Njena skupna površina je 32 kvadratnih kilometrov. Je ena od le petih naravnih puščav v Evropi. Je pa tudi najtoplejša puščava, ki se pojavlja na tej zemljepisni širini. [[Bledovska puščava]] je nastala pred tisočletji zaradi taljenja ledenika. Specifična geološka zgradba je bila zelo pomembna, saj je povprečna debelina peščene plasti 40 metrov, največja pa 70 metrov, kar je omogočilo hitro in globoko odvajanje vode. Aktivnost Baltskega morja v [[Slovinski narodni park|Slovinskem narodnem parku]] je ustvarila peščene [[sipina|sipine]], ki so sčasoma ločile zaliv od morja. Ko valovi in veter nosijo pesek v notranjost, se sipine počasi premikajo s hitrostjo od 3 do 10 metrov na leto. Nekatere sipine so precej visoke – do 30 metrov. Najvišji vrh parka – Rowokol (115 metrov nadmorske višine) – je tudi odlična opazovalna točka. == Raba zemljišč == [[File:Biała Ręka Ojcowski PN.jpg|thumb|left|Gozdovi narodnega parka Ojców]] Leta 2021 so gozdovi pokrivali približno 29,6 % ozemlja Poljske, s čimer je bila ta država sedma najbolj gozdnata v EU,<ref>{{Cite web |title=Polskie lasy |url=https://www.lasy.gov.pl/pl/nasze-lasy/polskie-lasy |access-date=2023-11-19 |website=Lasy Państwowe |language=pl}}</ref> in se gozdna pokritost iz leta v leto povečuje. Poljska vlada izvaja načrt za povečanje gozdne pokritosti na 33 % do leta 2050.<ref>{{Cite web |title=Krajowy program zwiększania lesistości kraju |url=https://www.lasy.gov.pl/pl/edukacja/slownik/k/krajowy-program-zwiekszania-lesistosci-kraju |access-date=2023-11-19 |website=Lasy Państwowe |language=pl}}</ref> Bogastvo poljskih gozdov (po statističnih podatkih SoEF 2011) je več kot dvakrat večje od evropskega povprečja (na vrhu so nemški in francoski gozdovi), saj vsebuje 2304 milijarde kubičnih metrov dreves.<ref name="ref name=rapBIP">{{Citation | url=http://bip.lasy.gov.pl/pl/bip/px_~raport_o_stanie_lasow_2011.pdf?page_opener=http%3A%2F%2Fbip.lasy.gov.pl%2Fpl%2Fbip%2Fraporty_i_prognozy | title=Raport o stanie lasów w Polsce (Report on the Status of Forests in Poland) | publisher=Dyrekcja Generalna Lasów Państwowych (Main Directorate of State Forest) | date=June 2012 | access-date=14 September 2013 | author=Centrum Informacyjne Lasów Państwowych | page=8 | quote=Określona według standardu międzynarodowego lesistość Polski na koniec roku 2011 wynosiła 30,5%. | format=PDF file, direct download 4.12 MB | language=pl}}</ref> Največji gozdni kompleks na Poljskem je Spodnješlezijska divjina. Več kot 1 % poljskega ozemlja, 3145 kvadratnih kilometrov, je zaščitenih v 23 poljskih [[narodni park|narodnih parkih]]. Poleg tega so številna mokrišča ob jezerih in rekah v osrednji Poljski zakonsko zaščitena, prav tako obalna območja na severu. Več kot 120 območij je označenih kot [[krajinski park]]i, skupaj s številnimi naravnimi rezervati in drugimi zavarovanimi območji (npr. [[Natura 2000]]). Današnja Poljska je država z ugodnimi kmetijskimi obeti in več kot dvema milijonoma zasebnih kmetij. Je vodilna proizvajalka [[krompir]]ja in [[rž]]i v Evropi,<ref name="countrystudies">{{cite journal |url=http://countrystudies.us/poland/57.htm |title=Poland: A Country Study |author=Glenn E. Curtis |journal=Library of Congress Country Studies |year=1992 |issue=GPO Country Studies Index, Washington}}</ref> največja proizvajalka [[Tritikala|tritikale]] na svetu,<ref name="Gabrielyan">Gnel Gabrielyan, ''[http://www.impact.wsu.edu/MarshFiles/AAEA%20Domestic%20and%20International%20Price%20Formation%20of%20US%20Hops.pdf Domestic and Export Price Formation of U.S. Hops] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20140426215451/http://www.impact.wsu.edu/MarshFiles/AAEA%20Domestic%20and%20International%20Price%20Formation%20of%20US%20Hops.pdf |date=April 26, 2014 }}'' School of Economic Sciences at Washington State University. PDF file, direct download 220 KB. Retrieved 4 May 2014.</ref> in ena najpomembnejših proizvajalk [[ječmen]]a, [[oves|ovsa]], [[sladkorna pesa|sladkorne pese]], [[lan]]a in različnega sadja. Je tudi četrta največja dobaviteljica svinjine v Evropski uniji, takoj za Nemčijo, Španijo in Francijo.<ref name="ec.europa.eu">{{cite web |url=http://ec.europa.eu/agriculture/statistics/agricultural/2011/pdf/full-report_en.pdf |title=Agriculture in the European Union. Statistical and Economic Information 2011 |publisher=European Union. Directorate-General for Agriculture and Rural Development |work=World production and gross domestic production of main pigmeat-producing or exporting countries |access-date=4 May 2014 |page=307 |quote=EU: official slaughter only. Source: FAO. |format=PDF file, direct download 6.24 MB }}</ref> == Biotska raznovrstnost == [[File:WhiteStorkFamily.jpg|thumb|Družina belih štorkelj. Poljska gosti največjo populacijo belih štorkelj.<ref name="Poland.pl – White Stork – About White Stork">{{cite web|url=http://storks.poland.pl/about_stork/index.htm |title=Poland.pl – White Stork – About White Stork |publisher=Storks.poland.pl |access-date=6 May 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090208220427/http://storks.poland.pl/about_stork/index.htm |archive-date=February 8, 2009 }}</ref>]] Fitogeografsko Poljska spada v srednjeevropsko provinco Cirkumborealne regije znotraj Borealnega kraljestva. Po podatkih [[Svetovni sklad za naravo|Svetovnega sklada za naravo]] ozemlje Poljske spada v tri [[Palearktika|palearktične]] [[ekoregija|ekoregije]] celinskih gozdov, ki segajo čez srednje- in severnoevropske [[Listopadni in mešani gozdovi zmernega pasu|zmerne širokolistne in mešane gozdne ekoregije]] ter karpatski gorski iglasti gozd. [[File:2020 żubry 03.jpg|thumb|left|Čreda zobrov v Beloveški pušči]] Na Poljskem še vedno živijo številne živali, ki so v drugih delih Evrope izumrle, na primer [[zober]] v starodavni Beloveški pušči in v Podlaskem vojvodstvu. Druge takšne vrste so [[rjavi medved]] v Beloveži, Tatrah in Beskidih, sivi [[volk]] in [[ris]] v različnih gozdovih, [[los]] na severu Poljske ter [[bober]] v Mazuriji, Pomeraniji in Podlaskem vojvodstvu. V gozdovih srečamo tudi divjad, kot so jeleni, srnjad in divje svinje. Na vzhodu Poljske je veliko starodavnih gozdov, kot je [[Beloveška pušča]], ki jih ljudje nikoli niso izkrčili. Velika gozdnata območja so tudi v gorah, Mazuriji, Pomeraniji, Lubuški deželi in Spodnji Šleziji. Poljska je najpomembnejše gnezdišče za različne evropske ptice selivke.<ref name="poland.gov.pl-Fauna">{{cite journal |url=http://en.poland.gov.pl/Fauna,309.html |title=Kingdom of birds |author=Ministry of Foreign Affairs |journal=Experience Poland » Geography » Environment » Fauna |year=2011 |quote=A real kingdom of birds is the Biebrza Basin, its wildlife making it one of the most unique areas in Poland. It is Europe's most valuable peatland/marshland and an important wildfowl breeding area on the continent, providing refuge for 263 bird species, including 185 nesting species.}}</ref> Od vseh ptic selivk, ki poleti pridejo v Evropo, četrtina svetovne populacije [[bela štorklja|belih štorkelj]] (40.000 gnezdečih parov) živi na Poljskem,<ref name="Hillstrom-34">{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=dMexywMD_okC&q=%2240%2C000+breeding+pairs%22 |title=Europe: A Continental Overview of Environmental Issues, Volume 4 |publisher=ABC-CLIO World geography |author=Kevin Hillstrom, Laurie Collier Hillstrom |year=2003 |page=34 |isbn=1-57607-686-5}}</ref> zlasti v jezerskih okrožjih in mokriščih ob Biebrzi, Narewu in Warti, ki so del naravnih rezervatov ali narodnih parkov. == Hidrologija == Najdaljše reke so [[Visla]] ({{langx|pl|Wisła}}), dolga 1047 kilometrov; [[Odra]] ({{langx|pl|Odra}}), ki je del zahodne meje Poljske, dolga 854 kilometrov; njen pritok [[Varta]], dolga 808 kilometrov; in [[Zahodni Bug]], pritok Visle, dolg 772 kilometrov. Visla in Odra se izlivata v [[Baltsko morje]], prav tako številne manjše reke v Pomorjanskem. Łyna in Angrapa tečeta preko Pregolja v Baltsko morje, Czarna Hańcza pa se izliva v Baltsko morje skozi [[Nemen]]. Medtem ko velika večina poljskih rek izteka v Baltsko morje, so poljski Beskidi izvir nekaterih zgornjih pritokov Orave, ki teče preko Vah in [[Donava|Donave]] v [[Črno morje]]. Vzhodni Beskidi so tudi izvir nekaterih potokov, ki se iztekajo preko [[Dnester|Dnestra]] v Črno morje. Poljske reke so se že od nekdaj uporabljale za plovbo. [[Vikingi]] so na primer potovali po Visli in Odri na svojih [[dolga ladja|dolgih ladjah]]. V srednjem veku in zgodnjem novem veku, ko je bila [[Republika obeh narodov|Poljsko-litovska skupnost]] žitnica Evrope,<ref name="Snyder-111">{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=QJhMhTKw-vgC&q=%22Commonwealth+became+the+breadbasket%22 |title=The Reconstruction of Nations: Poland, Ukraine, Lithuania, Belarus, 1569-1999 |publisher=Yale University Press |author=Timothy Snyder|author-link= |year=2003 |page=111 |isbn=0-300-12841-X |quote=Commonwealth became the breadbasket of Western Europe, wrote Timothy Snyder, thanks to the presence of fertile southeastern regions of Podolia and east Galicia.}}</ref> je prevoz žita in drugih kmetijskih pridelkov po Visli proti Gdansku in naprej v druge dele Evrope postal zelo pomemben. S skoraj deset tisoč zaprtimi vodnimi telesi, ki pokrivajo več kot 1 hektar, je Poljska med državami z največ jezer na svetu. V Evropi ima večjo gostoto jezer le Finska.<ref name="Walske-28">{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=9dx2AgAAQBAJ&q=%22a+higher+density+of+lakes+than+Poland%22 |title=Poland |publisher=ABDO Publishing |author=Christine Zuchora-Walske |year=2013 |page=28 |isbn=978-1-61480-877-0 |chapter=The Lakes Region |quote=''Insert:'' Poland is home to 9,300 lakes. Finland is the only European nation with a higher density of lakes than Poland.}}</ref> Največja jezera, ki pokrivajo več kot 100 kvadratnih kilometrov, so jezero Śniardwy in jezero Mamry v Mazuriji ter jezero Łebsko in jezero Drawsko v Pomorjanskem. Poleg jezerskih okrožij na severu (v Mazuriji, Pomorjanskem, [[Kašubi]], Lubuškem in [[Velikopoljska|Velikopoljski]]) je v Tatrah veliko gorskih jezer, med katerimi je Morskie Oko največje po površini. Jezero z največjo globino – več kot 100 metrov – je jezero Hańcza v jezerskem okrožju Wigry, vzhodno od Mazurije v Podlaskem vojvodstvu. Med prvimi jezeri, katerih obale so bile naseljene, so tista v Velikopoljskem pojezerju. [[Kolišča|Koliščarsko]] naselje Biskupin, v katerem je živelo več kot tisoč prebivalcev, so pred 7. stoletjem pred našim štetjem ustanovili ljudje [[Lužiška kultura|Lužiške kulture]]. Jezera so vedno igrala pomembno vlogo v poljski zgodovini in so še vedno zelo pomembna za današnjo sodobno poljsko družbo. Predniki današnjih Poljakov, [[Zahodni Poljani]], so svoje prve trdnjave zgradili na otokih v teh jezerih. Legendarni knez [[Popiel]] je vladal s stolpa [[Kruszwica]], postavljenega na jezeru Gopło.<ref name="Chronicles-93">{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=m8_rUrXWSsUC&q=Gop%C5%82o-Kruszwica+Popiel |title=Jewish Poland &ndash; legends of Origin: Ethnopoetics and Legendary Chronicles |publisher=Wayne State University Press |author=Ḥayah Bar-Yitsḥaḳ |year=2001 |page=93 |isbn=0-8143-2789-3}}</ref> Prvi zgodovinsko dokumentirani vladar Poljske, vojvoda [[Mješko I.]], je imel svojo palačo na otoku v reki Varta v [[Poznan]]u. Danes poljska jezera ponujajo lokacijo za ukvarjanje z vodnimi športi, kot sta jadranje in deskanje. Poljska baltska obala je dolga približno 528 kilometrov in se razteza od [[Świnoujście]] na otokih [[Usedom]] in [[Wolin]] na zahodu do Krynice Morske na Vislu na vzhodu. Poljska ima večinoma gladko obalo, ki jo je oblikovalo nenehno premikanje peska zaradi tokov in vetrov. Zaradi nenehne erozije in odlaganja so nastali [[klif]]i, [[sipina|sipine]] in kose, od katerih so se mnogi premaknili proti kopnemu in zaprli nekdanje lagune, kot je jezero Łebsko v narodnem parku Słowiński. Pred koncem [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] in poznejšo spremembo državnih meja je imela Poljska le zelo majhno obalo; ta je bila na koncu »[[Poljski koridor|poljskega koridorja]]«, edinega mednarodno priznanega poljskega ozemlja, ki je državi omogočalo dostop do morja. Vendar pa je po drugi svetovni vojni preoblikovanje poljskih meja in posledični »premik« državnih meja povzročilo močno razširjeno obalo, kar je omogočilo veliko večji dostop do morja, kot je bil kdaj koli prej mogoč. Pomen tega dogodka in njegov pomen za prihodnost Poljske kot pomembne industrializirane države je bil poudarjen že v ''poroki z morjem'' leta 1945 (slovesnost, ki je simbolizirala obnovljeni poljski dostop do Baltskega morja, ki je bil leta 1793 izgubljen zaradi delitve Poljske). Največji [[zemeljska kosa|kosi]] sta polotok Hel in Visluška kosa. Največji poljski otok v Baltskem morju je Wolin. Največja morska pristanišča so Szczecin, Świnoujście, Gdańsk, Gdynia, Police in Kołobrzeg. Glavna obalna letovišča so Świnoujście, Międzyzdroje (Misdroy), Kołobrzeg, Łeba, Sopot, Władysławowo in polotok Hel. <gallery> File:Exterior of the Wawel Castle seen across the Vistula River, Kraków.jpg|Reka Visla v Krakovu File:20161001 Kurtkowiec i Czerwone Stawy Gąsienicowe 1730.jpg|''Kurtkowiec'', oligotrofno jezero na jugovzhodu Poljske File:Solina Poland.jpg|Jezero Solina blizu Leska na jugovzhodu Poljske File:Bay Gdansk 2006.jpg|Batske plaže Gdanskega zaliva, ene od priljubljenih poljskih destinacij<ref name="tripadvisor">{{cite web |url=http://www.tripadvisor.ca/TravelersChoice-Destinations-cTop-g274723 |title=Top 10 Destinations &ndash; Poland |publisher=TripAdvisor.ca The world largest travel site |work=Travelers' Choice 2013 (winners) |access-date=25 August 2014 |author=TripAdvisor |pages=1 of 10}}</ref> File:Most Długi w Szczecinie, 2017.jpg|[[Odra]] v [[Szczecin]]u </gallery> == Podnebje == [[File:Koppen-Geiger_Map_v2_POL_1991–2020.svg|thumb|[[Köppnova podnebna klasifikacija]] za Poljsko]] [[File:Plaża w Pucku - kitesurfers - beach in Puck (4).jpg|thumb|Povprečna dnevna poletna temperatura na morski gladini vzdolž baltske obale je 22 °C.<ref name="zalewszczecinski">{{cite web|url = http://zalewszczecinski.net/akweny/wybrzeze-morza-baltyckiego|title = Wybrzeże Morza Bałtyckiego|work = www.zalewszczecinski.net|access-date = 16 November 2009|language = pl|archive-date = 2014-01-04|archive-url = https://web.archive.org/web/20140104063602/http://zalewszczecinski.net/akweny/wybrzeze-morza-baltyckiego|url-status = dead}}</ref> Puški zaliv (Zatoka Pucka)]] Dolgoročni in kratkoročni vremenski vzorci na Poljskem so prehodni in spremenljivi zaradi trčenja različnih zračnih mas nad površino države. Morski zrak se premika čez zahodno Evropo, arktični zrak se spušča s severnega Atlantskega oceana, subtropski zrak pa prihaja iz južnega Atlantskega oceana. Čeprav polarni zrak prevladuje večji del leta, njegova povezava s toplejšimi tokovi običajno umirja temperature in ustvarja precejšnje padavine, oblake in meglo. Ko umirjajočih vplivov ni, lahko zimske temperature v gorskih dolinah padejo na najmanj -20 °C. Pomlad prihaja počasi marca ali aprila in po obdobju izmenjujočih se zimskih in pomladnih razmer prinaša predvsem sončne dni. Poletje, ki traja od junija do avgusta, je na splošno manj vlažno kot zimsko. Plohe in nevihte se izmenjujejo s suhim sončnim vremenom, ki nastane, ko prevladujejo južni in vzhodni vetrovi. Zgodnja jesen je običajno sončna in topla, preden se novembra začne obdobje deževnega, hladnejšega vremena, ki prehaja v zimo. Zima, ki lahko traja od enega do treh mesecev, prinaša pogoste snežne nevihte, vendar relativno nizko skupno količino padavin. Razpon povprečnih temperatur je od 6 °C na severovzhodu do 10 °C na jugozahodu, vendar se posamezne meritve v poljskih regijah zelo razlikujejo glede na letni čas. Na najvišjih gorskih vrhovih je povprečna temperatura pod 0 °C. Baltska obala, na katero vplivajo zmerni zahodni vetrovi, večinoma v Świnoujścieju, Międzyzdroju, Dziwnówu, Nowe Warpnu, Police in Szczecinu, ima hladnejša poletja in toplejše zime. Druga temperaturna skrajnost je na jugovzhodu ob meji z Ukrajino, kjer so največje sezonske razlike, zimske temperature pa so povprečno 4,5 °C nižje kot v zahodni Poljski. Najbolj vroča mesta na Poljskem so Tarnov, Vroclav in Słubice. Povprečne temperature naraščajo.<ref>{{Cite web |url=http://www.ekoedu.uw.edu.pl/rep/pdf/22fe31f808780c906db3ae3df0bb1728.pdf |title=Archived copy |access-date=2014-01-09 |archive-date=2014-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140109230623/http://www.ekoedu.uw.edu.pl/rep/pdf/22fe31f808780c906db3ae3df0bb1728.pdf |url-status=dead }}</ref> V obdobju od 1980 do 2010 je bilo 19 decembrov brez snega, v obdobju od 2000 do 2010 pa sedem. December 2006 je bil najtoplejši na Poljskem od leta 1779. V večjem delu Poljske so se povprečne temperature v zadnjih treh desetletjih zvišale za 3–5 stopinj Celzija.<ref>{{Cite web |url=http://www.twojapogoda.pl/artykuly/113139,grudnie-coraz-mniej-sniezne-i-cieplejsze |title=Grudnie coraz mniej śnieżne i cieplejsze &#124; TwojaPogoda.pl |access-date=2014-01-09 |archive-date=2014-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140109232122/http://www.twojapogoda.pl/artykuly/113139,grudnie-coraz-mniej-sniezne-i-cieplejsze |url-status=dead }}</ref> Te spremembe je mogoče pripisati podnebnim spremembam. Povprečna letna količina padavin za celotno državo je 600 mm, vendar izolirana gorska območja prejmejo kar 1300 mm na leto. Skupna količina je nekoliko višja na južnem višavju kot na osrednjih ravnicah. Nekaj območij, zlasti ob Visli med Varšavo in Baltskim morjem ter na skrajnem severozahodu, ima povprečno manj kot 500 mm padavin. Pozimi približno polovica padavin v nižinah in celotna količina v gorah pade v obliki snega. Poleti je v povprečju dvakrat več padavin kot pozimi, kar zagotavlja zanesljivo oskrbo z vodo za pridelke. Rastna sezona je na jugozahodu približno 40 dni daljša kot na severovzhodu, kjer pomlad pride najkasneje. == Statistika == *Površina: 312.672 km² *Kopenske meje: skupaj: 2888 km *Mejne države in dolžina: Belorusija: 416 km, Češka: 790 km, Nemčija: 467 km, Litva: 103 km, Rusija (prek Kaliningrajske oblasti): 210 km, Slovaška: 541 km in Ukrajina: 528 km *Obala: 770 km *Pomorske terjatve: izključna ekonomska cona je 30.533 kvadratnih kilometrov in je opredeljena z mednarodnimi pogodbami *Teritorialno morje: 12 nmi (22,2 km) *Najvišje točke: najnižja točka Raczki Elbląskie -1,8 m; najvišja točka: Rysy 2499 m *Morski otoki: Wolin, vzhodni del Uznama (Usedom) == Okoljske skrbi == Naravne nevarnosti: Občasne poplave [[Narodni parki na Poljskem]] Okolje - aktualna vprašanja: razmere so se od leta 1989 izboljšale zaradi upada težke industrije in povečane okoljske zaskrbljenosti postkomunističnih vlad; onesnaženost zraka kljub temu ostaja resna zaradi emisij žveplovega dioksida iz termoelektrarn na premog, posledični kisli dež pa je povzročil škodo v gozdovih; onesnaženost vode iz industrijskih in komunalnih virov je prav tako problem, prav tako pa tudi odlaganje nevarnih odpadkov. Odlaganje premogovega pepela v državi spodbuja ponovna vegetacija.<ref name="Uzarowicz-et-al-2021">{{cite journal | last1=Uzarowicz | first1=Łukasz | last2=Charzyński | first2=Przemysław | last3=Greinert | first3=Andrzej | last4=Hulisz | first4=Piotr | last5=Kabała | first5=Cezary | last6=Kusza | first6=Grzegorz | last7=Kwasowski | first7=Wojciech | last8=Pędziwiatr | first8=Artur | title=Studies of technogenic soils in Poland: past, present, and future perspectives | journal=[[Soil Science Annual]] | publisher=Soil Science Society of Poland | volume=71 | issue=4 | date=2021-01-14 | issn=2300-4967 | doi=10.37501/soilsa/131615 | pages=281–299| s2cid=234214694 | doi-access=free }}</ref> Żołnierz et al., 2016 ugotavljajo, da je vrnitev grmovnih vrst naravna fitoremediacija odlagališč pepela. Okolje - mednarodni sporazumi: pogodbenica: Onesnaževanje zraka, Antarktični okoljski protokol, Antarktična pogodba, Biotska raznovrstnost, Podnebne spremembe, Ogrožene vrste, Spreminjanje okolja, Nevarni odpadki, Pomorsko pravo, Odlaganje odpadkov v morje, Prepoved jedrskih poskusov, Varstvo ozonske plasti, Onesnaževanje z ladij, Mokrišča podpisano, a ne ratificirano: Onesnaževanje zraka - dušikovi oksidi, Onesnaževanje zraka - obstojna organska onesnaževala, Onesnaževanje zraka - žveplo 1994, Podnebne spremembe - Kjotski protokol == Sklici == {{sklici}} *Ta članek vključuje besedilo iz vira, ki je v javni domeni. '' Country Studies''[https://www.loc.gov/collections/country-studies/about-this-collection/]. Zvezni raziskovalni oddelek. *Ta članek vključuje gradivo v javni domeni iz The World Factbook [https://www.cia.gov/the-world-factbook/]. CIA. == Zunanje povezave == * [https://web.archive.org/web/20060614024716/http://maps.igipz.pan.pl/aims/AIMS.dll?REQUEST=GetPage&PAGE=entry&MAP=indeks Online Map of Poland] [[Kategorija:Geografija Poljske|*]] 8ot888hwnhp21evabq80oz565do5q0a 0 519949 6655019 6651911 2026-04-02T20:56:56Z A09 188929 +volitve 26 6655019 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar|name=Klemen Boštjančič|order=[[Minister za finance Republike Slovenije|Minister za finance<br>Republike Slovenije]]|predecessor=[[Andrej Šircelj]]|nationality=[[Slovenci|slovenska]]|term_start=1. junij 2022|term_end=|successor=|order2=[[Predsednik uprave Adria Airways]]|term_start2=19. december 2011|term_end2=20. december 2012|predecessor2=|successor2=Marko Anžur|party=[[Gibanje Svoboda]]|image=<!-- WD -->|premier=[[Robert Golob]]}}'''Klemen Boštjančič''', [[Seznam slovenskih gospodarstvenikov|slovenski gospodarstvenik]] in [[Seznam slovenskih politikov|politik]]; * [[1. september]] [[1972]], [[Ljubljana]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Klemen Boštjančič {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-finance/o-ministrstvu/klemen-bostjancic/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2025-01-05|language=sl}}</ref> Boštjančič je več let deloval v gospodarstvu, med drugim je bil predsednik uprave družbe [[Adria Airways]]. 1. junija 2022 je postal [[Minister za finance Republike Slovenije|minister za finance]] v [[15. vlada Republike Slovenije|15. vladi Republike Slovenije]]. 23. januarja 2024 je postal tudi podpredsednik vlade. == Izobraževanje == Po izobrazbi je univerzitetni diplomirani [[ekonomist]].<ref name="Delo_kdoje">{{navedi novice|url=https://old.delo.si/gospodarstvo/kdo-je-klemen-bostjancic.html|title=Kdo je Klemen Boštjančič?|date=2010-08-23|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|accessdate=2022-06-14}}</ref> == Poslovna kariera == Boštjančič je 10 let vodil lastno podjetje, ki se je ukvarjalo s svetovanji pri finančnem in poslovnem prestrukturiranju, analizi poslovnih modelov, prevzemih in združevanjih podjetij itd. Sodeloval je z različnimi vlagatelji, kot so banke, finančni skladi in fizične osebe. Bil je predsednik upravnega odbora Save, predsednik nadzornega sveta Save Turizem in član upravnega odbora Združenja nadzornikov Slovenije.<ref name="24ur-KB">{{Navedi splet|title=Boštjančič predsednik uprave Adrie Airways|url=https://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/bostjancic-predsednik-uprave-adrie-airways.html|website=24ur.com|accessdate=2022-06-04|language=sl}}</ref> [[Slika:Klemen Boštjančič.JPG|levo|sličica|Boštjančič leta 2011]] Bil je bil tudi predsednik nadzornih svetov Vegrada (zadnjih 10 mesecev pred stečajem družbe)<ref name="Delo_kdoje" /> in Intereurope ter član nadzornega sveta Merkur trgovina ter prokurist Trima.<ref name=":0" /> Leta 2011 je bil imenovan za predsednika uprave družbe [[Adria Airways]],<ref name="24ur-KB"></ref> ki je v času njegovega predsedovanja uspešno zaključila finančno prestrukturiranje ter začela izvajati načrt operativnega prestrukturiranja.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=DPC|url=https://dpc.delo.si/zivljenjepis/govornik/klemen-bostjancic/|website=dpc.delo.si|accessdate=2025-01-05|archive-date=2025-01-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20250105121256/https://dpc.delo.si/zivljenjepis/govornik/klemen-bostjancic/|url-status=dead}}</ref> Marca 2012 so ga na seji nadzornega sveta najprej razrešili, vendar so ga kasneje poklicali nazaj, saj bi v primeru njegovega odhoda vsa letala Adrie ostala na tleh.<ref>{{Navedi splet|title=Boštjančič po nočni srhljivki ostaja v Adrii |url=https://www.zurnal24.si/slovenija/bostjancic-po-nocni-srhljivki-ostaja-v-adrii-152271|website=žurnal24.si|accessdate=2022-06-04|language=sl}}</ref> Decembra 2012 so ga zaradi 15,3 milijonske izgube dokončno razrešili in na njegovo mesto imenovali Marka Anžurja.<ref>{{Navedi splet|title=Nadzorniki Adrie Boštjančiča zamenjali z Anžurjem |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nadzorniki-adrie-bostjancica-zamenjali-z-anzurjem.html?ts=1396799268&stream_cat=4|website=24ur.com|accessdate=2022-06-04|language=sl}}</ref> Pred tem je bil član in nato predsednik uprave Mineral, kjer je med finančno krizo, ki je še posebej močno prizadela gradbeništvo, podjetje vodil skozi prisilno poravnavo od roba stečaja do dobičkonosnosti.<ref name=":1" /> == Politična kariera == [[Slika:Zaprisega ministrov in ministric 15. Vlade RS - 52114351277.jpg|sličica|Ob zaprisegi na mesto finančnega ministra]] === Minister za finance === Od 1. junija 2022 v [[15. vlada Republike Slovenije|15. slovenski vladi]] pod vodstvom [[Robert Golob|Roberta Goloba]] opravlja funkcijo [[Minister za finance Republike Slovenije|ministra za finance]].<ref>{{Navedi splet|title=Slovenija dobila 15. vlado: potrdili Golobovo ministrsko ekipo |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/dober-mesec-po-volitvah-bo-golobova-vlada-nastopila-svoj-mandat.html|website=24ur.com|accessdate=2022-06-04|language=sl}}</ref> Na zaslišanju pred imenovanjem, 30. maja 2022, je poudaril, da krize lahko prinesejo priložnosti, in napovedal prizadevanja za ponovno povezovanje davčne in socialne politike.<ref>{{Navedi splet|title=Odbor podprl kandidata za finančnega ministra Klemna Boštjančiča, ki verjame, da je kriza priložnost |url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/odbor-podprl-kandidata-za-financnega-ministra-klemna-bostjancica-ki-verjame-da-je-kriza-priloznost/629115|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-04|language=sl}}</ref> 23. januarja 2024 ga je vlada na dopisni seji imenovala za [[Podpredsednik Vlade Republike Slovenije|podpredsednika vlade]].<ref>{{Navedi splet|title=Minister Klemen Boštjančič predlagan za podpredsednika Vlade Republike Slovenije {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2024-01-23-minister-klemen-bostjancic-predlagan-za-podpredsednika-vlade-republike-slovenije/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2024-03-14|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Finančni minister Klemen Boštjančič nov podpredsednik vlade|url=https://n1info.si/novice/slovenija/premier-golob-za-podpredsednika-vlade-predlagal-ministra-bostjancica/|website=n1info.si|accessdate=2024-01-23|language=sl}}</ref> 14. marca 2024 je vlada Roberta Goloba za članico sveta SNG Drama Ljubljana imenovala Boštjančičevo ženo [[Eva Boštjančič|Evo Boštjančič]].<ref>{{Navedi splet|title=Vlada je za novi članici sveta SNG-ja Drama Ljubljana imenovala Evo Boštjančič in Urško Pavlovič|url=https://www.rtvslo.si/kultura/oder/vlada-je-za-novi-clanici-sveta-sng-ja-drama-ljubljana-imenovala-evo-bostjancic-in-ursko-pavlovic/701606|website=rtvslo.si|accessdate=2024-03-14|language=sl|first=M.|last=K}}</ref> [[Slika:Predsednik vlade dr. Robert Golob v družbi ministrov na tekmi svetovnega prvenstva v odbojki (52342050365).jpg|sličica|Na tekmi svetovnega prvenstva v odbojki, Stožice 2022]] Boštjančič je za mesto [[Guverner Banke Slovenije|guvernerke]] [[Banka Slovenije|Banke Slovenije]] podprl svojo takratno državno sekretarko na ministrstvu [[Saša Jazbec|Sašo Jazbec]]. Podprla jo je tudi koalicija, ni pa prejela podpore predsednice republike [[Nataša Pirc Musar]], ki je na to mesto predlagala [[Anton Rop|Antona Ropa]], ki pa ga poslanci niso potrdili.<ref>{{Navedi splet|title=Anton Rop ne bo guverner Banke Slovenije, v DZ-ju ni prejel zadostne podpore|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/anton-rop-ne-bo-guverner-banke-slovenije-v-dz-ju-ni-prejel-zadostne-podpore/728137|website=rtvslo.si|accessdate=2024-12-26|language=sl|first=G. C. , M.|last=Z}}</ref> Tudi kasneje je Boštjančič ohranil svojo podporo Jazbečevi, med tem pa je takratnemu guvernerju [[Boštjan Vasle|Boštjanu Vasletu]] že potekel mandat. Nasledil ga je viceguverner [[Primož Dolenc]], ki pa v večjih združenjih ni imel glasovalnih pravic.<ref>{{Navedi splet|title=Vasle zaključuje mandat guvernerja Banke Slovenije. Kdo bi ga lahko nasledil, še ni znano.|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/vasle-zakljucuje-mandat-guvernerja-banke-slovenije-kdo-bi-ga-lahko-nasledil-se-ni-znano/732667|website=rtvslo.si|accessdate=2025-05-10|language=sl|first=T. K.|last=B}}</ref> Po srečanju Svetovne banke in Mednarodnega denarnega sklada aprila 2025, ki je potekalo v času finančnih pretresov ob napovedi dodatnih ameriških carin, je ponovil svojo podporo Saši Jazbec, ki da je najbolj uspodobljena kandidatka, in izrazil obžalovanje, "Da saga o imenovanju traja toliko časa."<ref>{{Navedi splet|title=Boštjančič še vedno podpira Sašo Jazbec pri kandidaturi za guvernerko Banke Slovenije|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/bostjancic-se-vedno-podpira-saso-jazbec-pri-kandidaturi-za-guvernerko-banke-slovenije/743941|website=rtvslo.si|accessdate=2025-05-10|language=sl|first=La|last=Da}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Minister Boštjančič vztraja pri podpori Saši Jazbec za položaj guvernerke|url=https://n1info.si/novice/slovenija/minister-bostjancic-vztraja-pri-podpori-sasi-jazbec-za-polozaj-guvernerke/|website=N1|date=2025-04-25|accessdate=2025-05-10|language=sl-SI}}</ref> Leta 2026 je za [[Gibanje Svoboda]] kandidiral na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah]] v volilnih okrajih Novo mesto 2 in Krško. Dobil je 9727 glasov (28,58 odstotkov) ter je osvojil mandat poslanca.<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2026-04-02|title=Izidi glasovanja|date=1.4.2026|publisher=Državna volilna komisija}}</ref> == Zasebno == Do leta 2025 je bil poročen z [[Eva Boštjančič|Evo Boštjančič]], doktorico [[Psihologija|psihologije]], ki deluje na Katedri za psihologija dela in organizacije [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofske fakultete v Ljubljani]].<ref>{{Navedi splet|title=Z otroki na pot|url=https://www.zurnal24.si/magazin/z-otroki-na-pot-52202|website=www.zurnal24.si|accessdate=2024-03-14|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Eva Boštjančič {{!}} Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani|url=https://www.ff.uni-lj.si/zaposleni/eva-bostjancic|website=www.ff.uni-lj.si|accessdate=2024-03-14}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ločil se je finančni minister Klemen Boštjančič|url=https://www.24ur.com/popin/domaca-scena/locil-se-je-financni-minister-klemen-bostjancic.html|website=www.24ur.com|accessdate=2025-05-14|language=sl}}</ref> ==Sklici== {{sklici|2}} {{Ministri za finance Republike Slovenije}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Boštjančič, Klemen}} [[Kategorija:Slovenski gospodarstveniki]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Člani Gibanja Svoboda]] [[Kategorija:Ministri za finance Republike Slovenije]] [[Kategorija:Diplomiranci Ekonomske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Ministri 15. vlade Republike Slovenije]] sgfcefizmiv0yzbcn6y39lzgbhrxgcn 0 524724 6655075 6348999 2026-04-03T00:28:27Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655075 wikitext text/x-wiki [[File:Dhow znz.jpg|thumb| Dhov v Indijskem oceanu, blizu otokov Zanzibar na obali Svahila.]] [[File:Dhows moored in Dubai.jpg|thumb|Ribiški dhovi v Dubaju leta 2014]] '''Dhov''' ({{jezik-ar|داو|dāva}}, maratsko ''dāv'') je generično ime številnih tradicionalnih jadrnic z enim ali več jambori s flokom ali včasih latinskim jadrom, ki se uporabljajo v regiji [[Rdeče morje|Rdečega morja]] in [[Indijski ocean|Indijskega oceana]].<ref name="Briggs">{{navedi splet |last=Briggs|first=Philip|title=Dhows of the Swahili coast|url= http://www.zanzibar-travel-guide.com/bradt_guide.asp?bradt=1904.| work =Zanzibar Travel Guide|access-date= 6 September 2012}}</ref><ref name="Nabataea">{{navedi splet|title= The History & construction of the dhow |url = http://nabataea.net/ships.html|publisher = Nabataea |access-date = 6 September 2012}}</ref> Dhovi so običajno z dolgimi tankimi trupi in so trgovska plovila, ki se uporabljajo predvsem za prevoz težkih predmetov, kot je sadje, sladka voda ali drugo težko blago, vzdolž obal vzhodne Arabije,<ref>{{navedi splet|url=https://books.google.com/books?id=LG4gAAAAMAAJ|title=Arab Dhows of Eastern Arabia|year=1949|last1=Bowen|first1=Richard Lebaron}}</ref> vzhodne Afrike, [[Jemen|Jemna]] in obalne južne Azije ([[Pakistan]], [[Indija]], [[Bangladeš]]). Večje ladje imajo približno trideset članov posadke, manjše običajno okoli dvanajst. == Zgodovina == Natančen izvor dhova je izgubljen v zgodovini. Nekateri trdijo, da ''[[sambuk]]'', vrsta dhova, morda izhaja iz portugalske [[karavela|karavele]].<ref>{{navedi splet |last=Taylor |first=James |title=Traditional Arab sailing ships |url=http://www.al-bab.com/bys/articles/taylor03.htm |publisher=The British-Yemeni Society |access-date=6 September 2012 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120715154255/http://al-bab.com/bys/articles/taylor03.htm |archive-date=15 July 2012 }}</ref> Dhov je bila trgovska ladja, ki so jo uporabljali Svahili. To je bil dhov, ki je leta 1414 prepeljal žirafo na dvor kitajskega cesarja Jong Leja.<ref name="McIntyreMcIntyre2013">{{navedi knjigo|author1=Chris McIntyre|author2=Susan McIntyre|title=Zanzibar|url=https://books.google.com/books?id=Rtpv6DqJK6cC&pg=PA6|year=2013|publisher=Bradt Travel Guides|isbn=978-1-84162-458-7|page=6}}</ref> Drugi vir nakazuje, da je bila ladja, ki je prepeljala žirafo na Kitajsko, del velike kitajske flote, ki jo je vodil Dženg He.<ref>{{navedi knjigo |last1=Duyvendak |first1=JJL |title=The True Dates of the Chinese Maritime Expeditions in the Early Fifteenth Century |date=1938 |pages=341–413 }}</ref> Ladje, ki so podobne dhovom, so omenjene ali opisane v ''1001 noči'', vključno z različnimi pristanišči, kjer so se zadrževale. Dhov je povezan tudi s trgovino z biseri. Jemensko ljudstvo Hadhrami, pa tudi Omanci, so stoletja prihajali v [[Beypore]] v [[Kerala|Kerali]] v Indiji po svoje dhove. To je bilo zaradi dobrega lesa v gozdovih Kerale, razpoložljivosti dobrih vrvi iz kokosovih vlaken in izurjenih mojstrov izdelave. V preteklosti je deske za oplaščenje trupa dhova držala skupaj kokosova vrv. Beyporski dhovi so znani kot ''Uru'' v [[Malajalamščina|malajalamščini]], lokalnem jeziku Kerale. Naseljenci iz Jemna, znani kot »Baramis« ali »Daramis«, kar bi lahko izhajalo iz besede ''Hardamis'', so še vedno aktivni pri izdelavi ''urusov'' v Kerali. Dhovi so se v veliki meri uporabljali za trgovino s sužnji v Indijskem oceanu, ki jo je kraljeva mornarica poskušala zatreti. V svoji knjigi iz leta 1873 je kapitan G. L. Sulivan opisal »štiri različne vrste obalnih ladij dhovov, kot je prikazano na gravurah, to so bateele, badane, bugala ali pravi dhov in čoln Matapa«.<ref name="Sulivan 1873 p. 102">{{navedi knjigo | last=Sulivan | first=G.L. | title=Dhow Chasing in Zanzibar Waters and on the Eastern Coast of Africa: Narrative of Five Years' Experiences in the Suppression of the Slave Trade | publisher=S. Low, Marston, Low & Searle | year=1873 | url=https://books.google.com/books?id=bg8_AAAAYAAJ&pg=PA102 | access-date=15 November 2021 | page=102}}</ref> === Do 20. stoletja === V 1920-ih so britanski pisci označili [[Al Hudajda]] za središče gradnje dhovov. Tisti, ki so bili zgrajeni v Al Hudajdi, so bili manjši in so se uporabljali za potovanje vzdolž obale. Zgrajeni so bili iz akacije, najdene v Jemnu.<ref name=Prothero99>{{navedi knjigo| last =Prothero| first =GW| title =Arabia| year =1920| publisher =HM Stationery Office| location =London| page =99| url =http://www.wdl.org/en/item/11767/view/1/99/| access-date =2022-10-08| archive-date =2016-08-22| archive-url =https://web.archive.org/web/20160822220849/https://www.wdl.org/en/item/11767/view/1/99/| url-status =dead}}</ref> Prepoznavni so po svojih manjših trikotnih jadrih na premičnih podstavkih, ki lovijo neenakomerne vetrove Rdečega morja.<ref>{{navedi splet|title=صناعة القوارب|url=https://yemen-nic.info/tourism_site/heritable/detail.php?ID=21289|access-date=2021-03-12|website=yemen-nic.info|archive-date=2021-06-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20210621034351/https://yemen-nic.info/tourism_site/heritable/detail.php?ID=21289|url-status=dead}}</ref> Kapitan Alan Villiers (1903–1982) je med letoma 1938 in 1939 dokumentiral dneve jadralske trgovine v Indijskem oceanu, tako da je med letoma 1938 in 1939 posnel številne fotografije in izdal knjige na temo navigacije z dhovi.<ref>{{navedi knjigo|title=Sons of Sinbad : an account of sailing with the Arabs in their Dhows, in the Red Sea, round the coasts of Arabia, and to Zanzibar and Tanganyika; pearling in the Persian Gulf; and the life of the shipmasters and mariners of Kuwait|last=Villiers, Alan, 1903–1982.|date=2006|publisher=Arabian Pub. in association with the Centre for Research and Studies in Kuwait|others=Facey, William, 1948–, Ḥijjī, Yaʻqūb Yūsuf., Pundyk, Grace., Markaz al-Buḥūth wa-al-Dirāsāt al-Kuwaytīyah (Kuwait)|isbn=0954479238|location=London|oclc=61478193}}</ref><ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=p8uovQEACAAJ&q=Villiers,+Alan,+Monsoon+Seas:+The+Story+of+the+Indian+Ocean|title=Monsoon Seas the Story of the Indian Ocean|last=Villiers|first=Allan|date=15 October 2018|publisher=Creative Media Partners, LLC|isbn=9780343245221|language=en}}</ref> Še danes dhovi opravljajo komercialna potovanja med Perzijskim zalivom in vzhodno Afriko z uporabo jader kot edinega pogonskega sredstva. Njihov tovor so večinoma datlji in ribe v vzhodno Afriko ter les mangrov v dežele v Perzijskem zalivu. Pogosto plujejo proti jugu z monsunom pozimi ali zgodaj spomladi in nazaj v Arabijo pozno spomladi ali zgodaj poleti == Navigacija == Za navigacijo so mornarji dhovov tradicionalno uporabljali ''kamal'' (arabsko ''khašaba''), opazovalno napravo, ki določa zemljepisno širino z iskanjem kota zvezde Severnice nad obzorjem.<ref>{{navedi splet|title=Ancient Sailing and Navigation|url=http://nabataea.net/sailing.html|publisher=Nabataea.net|access-date=7 September 2012}}</ref> == Tipi == [[File:Jalibut in the Persian Gulf.jpg|thumb|Šu'ai v Perzijskem zalivu]] * ''Baghla'' (بغلة ) – iz arabske besede za »mulo«. Težka ladja, tradicionalni globokomorski dhov. * ''Baqara'' ali ''baggara'' (بقارة) – iz arabske besede za »kravo«. Star tip majhnega dhova, podobnega ''battilu''.<ref>{{navedi splet| title =The Traditional Dhow| url =http://www.omanet.om/english/culture/boats.asp?cat=cult| publisher =Ministry of Information| place =Oman| access-date =7 September 2012| archive-date =25 July 2012| archive-url =https://web.archive.org/web/20120725191658/http://www.omanet.om/english/culture/boats.asp?cat=cult| url-status =dead}}</ref> * ''Barija'' – mali dhov.<ref>{{Citation | first1 = George Fadlo | last1 = Hourani | first2 = John | last2 = Carswell | title = Arab Seafaring in the Indian Ocean in Ancient and Early Medieval Times | publisher = Princeton University Press | year = 1995}}.</ref> * ''Batil'' ({{lang |ar|بتيل|rtl=yes}}) – značilna dolga stebla, na vrhu katerih so velike paličaste glave stebel. * ''Badan'' – manjše plovilo, ki zahteva plitek ugrez.<ref>{{Citation | publisher = Facts & details | title = China | contribution-url = http://factsanddetails.com/china.php?itemid=1102&catid=2&subcatid=90 | contribution = Dhows | access-date = 4 October 2011 | archive-date = 22 September 2013 | archive-url = https://web.archive.org/web/20130922124857/http://factsanddetails.com/china.php?itemid=1102&catid=2&subcatid=90 | url-status = dead }}.</ref> * ''Boum'' [بوم) ali ''dhangi'' – velik dhov s krmo, ki se zoži v obliki in bolj simetrično splošno strukturo. Arabski ''boum'' ima zelo visok premec, ki je pri indijski različici obrezan.<ref>{{Citation | contribution-url = http://www.brighthub.com/engineering/marine/articles/57371.aspx | contribution = Dhow Ship – Types | title = Marine engineering | publisher = Bright hub | access-date = 14 March 2010 | archive-date = 25 November 2010 | archive-url = https://web.archive.org/web/20101125110922/http://www.brighthub.com/engineering/marine/articles/57371.aspx | url-status = dead }}.</ref> * ''[[Ghandža]]'' (غنجة) ali ''kotija'' – velika ladja, podobna ''baghla'', z ukrivljenim in nagnjenim jamborom, okrašena izrezljano krmo.<ref>{{Citation | contribution-url = http://www.cogandgalleyships.com/blog/496151-ghanjah/ | title = Cog and Galley ships | contribution = Ghanjah | access-date = 4 October 2011 | archive-date = 25 April 2012 | archive-url = https://web.archive.org/web/20120425044636/http://www.cogandgalleyships.com/blog/496151-ghanjah/ | url-status = dead }}.</ref> * ''Džahazi'' ali ''džihazi'' (جهازي) ribiški ali trgovski dhov s širokim trupom, podobnim ''džalibutu'', pogost na otoku Lamu in obali Omana. Uporabljajo ga tudi v [[Bahrajn]]u za industrijo biserov.<ref>{{Citation | publisher = Diani beach | url = http://www.dianibeach.co.uk/sailing.htm | place = UK | title = Dhow sailing in Kenya | url-status = dead | archive-url = https://archive.today/20120724202301/http://www.dianibeach.co.uk/sailing.htm | archive-date = 24 July 2012 | df = dmy-all }}.</ref> Beseda izvira iz ''džahāz'' (جهاز) perzijske besede za »ladjo«.{{Sfn | Agius | 2008 | p = [https://books.google.com/books?id=RP2uHT06zYgC&lpg=PA314&pg=PA316 316]}} * ''Džalibut'' ali ''dželbut'' (جالبوت). Majhen do srednje velik dhov. Je sodobna različica ''šu'ai'' s krajšim premčnim jamborom. Večina ''džalibutov'' je opremljenih z motorji. * ''Patamar'', vrsta indijskega dhova. * ''[[Sambuk]]'' (صنبوق) – največja vrsta dhova, ki se jo danes vidi v Perzijskem zalivu. Ima značilno obliko kobilice z ostro krivuljo tik pod vrhom premca. Bil je eden najuspešnejših dhovov v zgodovini.<ref>{{Citation | title = Oman, a Seafaring Nation | publisher = Ministry of Information | place = Oman | year = 1979}}.</ref> Beseda je sorodna grški σαμβύκη ''sambúkē'', nazadnje iz srednjeperzijskega ''sambūk''.{{Sfn | Agius | 2008 | p = [https://books.google.com/books?id=RP2uHT06zYgC&lpg=PP1&pg=PA314 314]}} * ''Šu'ai'' (شوعي) Srednje velik dhov. Nekdaj najpogostejši dhov v Perzijskem zalivu, ki so ga uporabljali za ribolov in obalno trgovino. * ''Zaruk'' – majhen dhov, nekoliko večji od ''barija'' <ref>{{navedi splet | publisher = Sympatico | last = Xavier | first = Sandy | title = Zaruq | url = http://www3.sympatico.ca/sandyxavier/emirates/adventur/zaruqpic.htm | place = Canada| access-date = 6 September 2012 | url-status = dead | archive-url = https://web.archive.org/web/20031005041817/http://www3.sympatico.ca/sandyxavier/emirates/adventur/zaruqpic.htm | archive-date = 5 October 2003 | df = dmy-all }}</ref> * ''Dhoni'' – tradicionalno maldivsko večnamensko plovilo na jadra. Izraz "dhov" se včasih uporablja tudi za nekatere manjše čolne z zadnjimi jadri, ki se tradicionalno uporabljajo v Rdečem morju, vzhodnem Sredozemlju in na območju Perzijskega zaliva ter v Indijskem oceanu od [[Madagaskar]]ja do Bengalskega zaliva. Sem spadajo [[feluka]], ki se uporablja v [[Egipt]]u, [[Sudan]]u in [[Irak]]u, in ''dhon'', ki se uporablja na [[Maldivi]]h, pa tudi ''tranki'', ''ghrab'' in ''ghalafa''.<ref>{{Citation | first = Thabit AJ | last = Abdullah | title = The Political Economy of Trade in Eighteenth-Century Basra | publisher = SUNY | series = Social and Economic History of the Middle East | year = 2000 | isbn = 978-0-7914-4808-3}}.</ref> Vsa ta plovila imajo skupne elemente z dhovom. Na svahilski obali, v državah, kot je [[Kenija]], je svahilska beseda, ki se uporablja za dhov, ''džahazi''. == Galerija == <gallery> File:Dhow01.JPG|Dhow viden ob obali Dar es Salaama v Tanzaniji File:Another Dhow.JPG|Dhow viden v Indijskem oceanu File:DhowDesertQatar.jpg|Dhow v puščavi v Katarju File:Sd2-baggala.JPG|Slika Baghlaha, tradicionalnega globokomorskega dhowa File:Ayajh6.jpg|Gradnja in popravilo dhowov v Suru, Oman File:Inhambane-dhow.JPG|Dhow prevaža potnike v bližini mesta Inhambane v Mozambiku. File:Dhow Indian Ocean.jpg|Majhen dhow v Zanzibarju File:Stamp Aden 1937 0.5a.jpg|Adenska znamka iz leta 1937, ki prikazuje dhow. File:MarinetimeMKuwaitAlshami.jpg|Razcvet v Pomorskem muzeju v Kuvajtu v spomin na ustanovitev Kuvajta kot morskega pristanišča za trgovce. File:KGVI rupees 10 note cdd front reverse.jpg|Patamar na bankovcu za 10 indijskih rupij File:Sambuk.jpg|Model sambuka File:Dau auf dem Schatt al-Arab.png|Dhow na Shatt al-Arabu (1958) </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} ==Literatura == * {{Citation | first = Dionisius A | last = Agius | title = Classic Ships of Islam: From Mesopotamia to the Indian Ocean | publisher = Brill | year = 2008 | isbn = 978-90-0415863-4 | url = https://books.google.com/books?id=RP2uHT06zYgC}}. ==Nadaljnje branje== * {{Citation | first = Richard LeBaron | last = Bowen | title = Essay on the tradition of painting eyes, known as oculi, on the bows of boats among mariners and fishermen from ancient times to the present. Found particularly in the Indian Ocean region}}. *Clifford W. Hawkins, ''The dhow: an illustrated history of the dhow and its world''. *Anthony Jack, ''Arab dhows''. * {{Citation | first = Marion | last = Kaplan | title = Twilight of the Arab dhow}}. * {{Citation | first = Esmond Bradley | last = Martin | author-link = | title = The decline of Kenya's dhow trade}}. * {{Citation | first1 = Esmond Bradley | last1 = Martin | first2 = Chryssee Perry | last2 = Martin | others = foreword by Elspeth Huxley | title = Cargoes of the east : the ports, trade, and culture of the Arabian Seas and western Indian Ocean}}. *Henri Perrier, ''Djibouti's dhows''. *A.H.J. Prins, ''Sailing from Lamu: A Study of Maritime Culture in Islamic East Africa.'' Assen: van Gorcum & Comp., 1965. *A.H.J. Prins. The Persian Gulf Dhows: Two Variants in Maritime Enterprise. ''Persica: Jaarboek van het Genootschap Nederland-Iran'', No.II (1965–1966): pp.&nbsp;1–18. *A.H.J. Prins. The Persian Gulf Dhows: Notes on the Classification of Mid-Eastern Sea-Craft. ''Persica: Jaarboek van het Genootschap Nederland-Iran'', No.VI (1972–1974): pp.&nbsp;157–1166. *A.H.J. Prins. ''A Handbook of Sewn Boats.'' Maritime Monographs and Reports No.59. Greenwich, London:: National Maritime Museum, 1986. *Tessa Rihards, ''Dhow building : survival of an ancient craft.'' ==Zunanje povezave== {{Commons category|Dhows}} * {{Citation | title = Al wakrah vagina stadium, Qatar world | url = https://www.mirror.co.uk/news/weird-news/al-wakrah-vagina-stadium-qatar-world-2807997 | newspaper = The Mirror | date = 19 November 2013 | place = UK}}. Stadium based on the design of the Dhow. * {{Citation | url = http://nabataea.net/ships.html | title = History of the dhow }}. * {{Citation | contribution-url = http://www.kuwaitboom.com/history/eng_ver/eng_main.htm | title = Kuwait boom | contribution = Dhows of Kuwait}}. * {{Citation | url = https://books.google.com/books?id=21Wckk4V-roC&pg=PA195 | first = Christopher | last = Lloyd | title = The Navy and the Slave Trade| isbn = 9780714618944 | year = 1968 }}. * {{Citation | language = de | place = DE |trans-title=The Arab dhow | publisher = Modell marine | url = http://www.modellmarine.de/index.php?option=com_content&view=article&id=930 | first = Wolfram | last = Mondfeld | title = Die arabische Dau}}. * {{Citation | publisher = Archaeology | url = http://www.archaeology.org/9705/abstracts/dhow.html | first = Tom | last = Vosmer | title = The durable dhow}}. * {{Citation | publisher = Tufs | place = JP | url = http://repository.tufs.ac.jp/bitstream/10108/21658/1/jaas014007.pdf | title = Maritime activities of the Arab Gulf people and the Indian Ocean World in the 11th and 12th centuries}}. {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Jadrnice]] [[Kategorija:Arabske besede in besedne zveze]] dex3rgdsf0qrvmwfwx1jpq51aiupcla 0 538161 6655109 6574559 2026-04-03T02:56:07Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655109 wikitext text/x-wiki [[Slika:Doraotto240237.jpg|sličica| Ida Bauer (Dora) in njen brat Otto]] '''Dora''' je [[psevdonim]], ki ga je [[Sigmund Freud]] dal pacientki, ki ji je leta 1900 diagnosticiral [[Histerija|histerijo]] in jo zdravil približno enajst tednov leta 1900.<ref>Peter Gay, ''Freud: A Life for Our Time'' (1989) p. 246</ref> Njen najbolj izrazit histerični simptom je bila [[afonija]] oziroma izguba glasu. Pacientkino pravo ime je bilo '''Ida Bauer''' (1882–1945); njen brat [[Otto Bauer]] pa je bil vodilni član [[avstromarksizem|avstromarksističnega]] gibanja. Freud je objavil [[Študija primera|študijo primera]] o Dori, ''Fragmenti analize primera histerije'' (1905 [1901], standardna izdaja, zvezek 7, str.&nbsp;1–122; {{Jezik-de|Bruchstücke einer Hysterie-Analyse}} ). == Zgodovina primera == === Družinsko ozadje === Dora je živela s svojimi starši, ki so živeli v zakonu brez ljubezni, a ta je potekal v tesnem odnosu z drugim parom, Herr in Frau K, ki sta bila prijatelja Dorinih staršev. Kriza, zaradi katere je njen oče pripeljal Doro k Freudu, je bila njena obtožba, da jo je g. K spolno nagovarjal, pri čemer ga je udarila po obrazu – obtožba, ki jo je g. K zanikal in v katero njen oče ni verjel. <ref>Gay, p. 247–8</ref> Freud sam si začetno presojo o tej zadevi ni ustvaril, vendar mu je Dora hitro povedala, da ima njen oče razmerje s Frau K in da čuti, da jo oče na skrivaj pošilja k Herr K v zameno.<ref>Gay, pp. 248–90</ref> S tem, da je sprejel njeno razlago dogodkov, je Freud lahko odpravil njen simptom kašlja; vendar pa jo je s pritiskanjem, da sprejme njegovo teorijo o njeni lastni vpletenosti v zapleteno družinsko dramo in privlačnosti do gospoda K., odtujil od sebe. Pacientka je po 11 tednih zdravljenja nenadoma prekinila terapijo, kar je po Freudovih besedah prineslo terapevtski neuspeh, kot je z grenkobo poročal Freud.<ref>Gay, pp. 251–2</ref> === Sanje === Freud je sprva razmišljal, da bi primer poimenoval 'Sanje in histerija', kot prispevek k [[Analiza sanj|analizi sanj]], kot pripomoček k njegovi knjigi ''[[Interpretacija sanj]]'', je Freud videl smisel v objavi te fragmentarne analize. <ref>Gay, p. 247</ref> Ida (Dora) je Freudu pripovedovala o dveh sanjah. V prvih:<blockquote>[a] hiša je gorela. Oče je stal poleg moje postelje in me zbudil. Hitro sem se oblekla. Mati se je hotela ustaviti in rešiti svoj kovček z zlatnino; vendar je oče rekel: 'Ne bom dovolil, da bi mene in moja dva otroka zažgali zaradi tvojega kovčka z z zlatnino.' Pohitela sva po stopnicah navzdol in takoj ko sem bila zunaj, sem se zbudila.<ref>Sigmund Freud, ''Fragment of an Analysis of a Case of Hysteria,'' Standard Edition, Vol. VII, p. 64.</ref></blockquote>Druge sanje so bile bistveno daljše:<blockquote>Hodila sem po neznanem mestu. Videla sem ulice in trge, ki mi niso bili znani. Nato sem prišla v hišo, kjer sem živela, šla v svojo sobo in tam našla pismo od mame. Napisala mi je, da ker sem odšla od doma brez vednosti staršev, mi ni želela pisati, da je oče bolan. "Zdaj je mrtev in če želiš, lahko prideš." Nato sem šla na postajo in vprašala približno stokrat: "Kje je postaja?" Vedno sem dobila odgovor: "Pet minut." Nato sem pred seboj zagledala gost gozd, kamor sem vstopila, in tam vprašala moškega, ki sem ga srečala. Rekel mi je: "Še dve uri in pol." Ponudil se je, da me bo spremljal, vendar sem zavrnila in šla sama. Videla sem postajo pred seboj, vendar je nisem mogla doseči. Hkrati sem imela nenavadni občutek tesnobe, ki jo ima človek v sanjah, ko ne more naprej. Nato sem bila doma. Vmes sem morala potovati, vendar o tem nisem nič vedela. Vstopila sem v portirnico in povprašala po našem stanovanju. Služkinja mi je odprla vrata in odgovorila, da so mama in ostali že na pokopališču.<ref>Sigmund Freud, ''Fragment of an Analysis of a Case of Hysteria,'' Standard Edition, Vol. VII, p. 94.</ref></blockquote>Freud v obeh sanjah vidi namige, kot da se nanašata na spolno življenje Ide Bauer – dragocena škatla, ki je bila v nevarnosti, predstavlja simbol nedolžnosti, ki jo njen oče ni uspel zaščititi pred Herr K.<ref>Gay, p. 251</ref> Železniško postajo iz drugih sanj je razlagal kot primerljiv simbol.<ref>Janet Malcolm, ''Psychoanalysis: The Impossible Profession'' (1988) p. 96</ref> Njegova trditev, da je Ida odgovorila na Herr K-jeve pobude s hrepenenjem - "bojiš se Herr K-ja; še bolj se bojiš sam sebe, skušnjave, da bi mu popustila",<ref>Quoted in Gay, p. 251</ref> jo je vse bolj odtujevalo. Po Idinem pričevanju in prepričanju Freuda naj bi ji sam Herr K ponuja ponudbe, že ko je bila stara 14 let.<ref>{{Navedi knjigo|last=Freud|first=Sigmund|url=https://icpla.edu/wp-content/uploads/2017/10/Fragment-of-an-Analysis-of-a-Case-of-Hysteria.pdf|title=Fragment of an Analysis of a Case of Hysteria|year=1925|pages=26–27|quote=When the first difficulties of the treatment had been overcome, Dora told me of an earlier episode with Herr K., which was even better calculated to act as a sexual trauma. She was fourteen years old at the time.|accessdate=2020-07-02|archivedate=2021-03-05|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210305100645/https://icpla.edu/wp-content/uploads/2017/10/Fragment-of-an-Analysis-of-a-Case-of-Hysteria.pdf}}</ref> Končno je Freud videl Ido kot potlačeno željo po svojem očetu, željo po Herr K in tudi željo po Frau K. Ko je Ida nenadoma prekinila terapijo – simbolno ravno 1. januarja 1901, le 1 in 9 kot Berggasse 19, Freudov naslov– na svoje razočaranje je Freud to razumel kot svoj neuspeh kot analitik, ki izhaja iz tega, da je ignoriral [[prenos]].<ref>Malcolm, pp. 93-4</ref> Eno leto kasneje (aprila 1902) se je Ida še zadnjič vrnila k Freudu in mu pojasnila, da so njeni simptomi večinoma izginili; da se je soočila s K-ji, ki so ji priznali, da je imela ves čas prav; ampak da je pred kratkim pojavila bolečina v obrazu.<ref>Gay, p. 252</ref> Freud je te podrobnosti dodal v svoje poročilo, vendar je še vedno ocenil svoje delo kot neuspeh; in (veliko kasneje) dodal opombo, v kateri je krivil sebe, da ni poudaril Idine navezanosti na Frau K, namesto na Herr K, njenega moža. <ref>Jacques Lacan, ''Écrits: A Selection'' (1997) p. 92</ref> === Freudova interpretacija === Skozi analizo Freud interpretira Idino histerijo kot manifestacijo njenega ljubosumja na odnos med Frau K in njenim očetom, v kombinaciji z mešanimi občutki spolnega približevanja Herr K-ja.<ref>{{Navedi časopis|last=Akavia|first=Naamah|year=2005|title=Hysteria, identification, and the Family: A Rereading of Freud's Dora Case|url=https://archive.org/details/sim_american-imago_summer-2005_62_2/page/193|journal=American Imago|volume=62|issue=2|pages=193–216|doi=10.1353/aim.2005.0021}}</ref> Čeprav je bil Freud razočaran nad začetnimi rezultati primera, ga je smatral za pomembnega, saj je povečal njegovo zavedanje o fenomenu [[Prenos|prenosa]], za katerega je okrivil svoje navidezne neuspehe v primeru. Freud ji je dal ime 'Dora' in v knjigi ''[[Psihopatologija vsakdanjega življenja]]'' podrobno opisuje svoje nezavedne motive za izbiro takega imena. Sestrina varuška je morala opustiti svoje pravo ime, Rosa, ko je sprejela službo, ker je bila Freudova sestra tudi poimenovana Rosa - namesto tega je prevzela ime 'Dora'. Ko je torej Freud potreboval ime za nekoga, ki ni mogla obdržati svojega pravega imena (tokrat, da bi ohranil anonimnost svoje pacientke), je bilo ime Dora tisto, ki se mu je porodilo.<ref>Sigmund Freud, ''The Psychopathology of Everyday Life,'' Standard Edition, Vol. VI, pp. 240-41.</ref> == Kritični odzivi == === Zgodnja polarizacija === Freudova študija primera je bila v svoji prvi recenziji obsojena kot oblika mentalne masturbacije, nemoralne zlorabe njegovega zdravniškega položaja.<ref>Ernest Jones, ''The Life and Work of Sigmund Freud'' (1961) p. 383</ref> Študija je vodila britanskega zdravnika [[Ernest Jones|Ernesta Jonesa]], da je postal psihoanalitik in pridobil »globok vtis, da obstaja mož na Dunaju, ki dejansko posluša vsako besedo svojih pacientov ... pravi psiholog«.<ref>Quoted in Gay, p. 184</ref> [[Carl Gustav Jung|Carl Jung]] se je prav tako z navdušenjem lotil študije primera.<ref>Gay, p. 199</ref> === Srednja leta === Do sredine stoletja je Freudova študija pridobila splošno psihoanalitično sprejetost. [[Otto Fenichel]] je na primer navedel njen kašelj kot dokaz [[Identifikacija (psihologija)|identifikacije]] z Frau K in njen [[mutizem]] kot reakcijo na izgubo Herr K-ja.<ref>Otto Fenichel, ''The Psychoanalytic Theory of Neurosis'' (1946) pp. 221-4.</ref> [[Jacques Lacan]] je posebej pohvalil Freudovo poudarjanje Dorine vključenosti v »veliko zmedo očetovega sveta ... bila je v resnici glavni vzvod«.<ref>Lacan, p. 236.</ref> [[Erik Erikson]] pa je nasprotoval Freudovi trditvi, da se je Dora na neki ravni pozitivno odzvala na Herr K-jeve poskuse: »Čudim se, koliko nas lahko danes brez protesta sledi Freudovi trditvi, da bi zdravo mlado dekle v takih okoliščinah Herr K-jeve poskuse smatralo za 'nevsiljive ali žaljive'.« <ref>Quoted in Gay, p. 686.</ref> === Feministične in kasnejše kritike === [[Feminizem drugega vala]] je nadaljevala Eriksonovo stališče kot del širše kritike Freuda in psihoanalize. Freudova izjava, da »je bila to zagotovo samo situacija, da pri štirinajstletnem dekletu prikliče izrazite občutke spolnega vzburjenja«, v zvezi s tem, da je Doro poljubil »mlad moški privlačnega videza«,<ref name="p28">Sigmund Freud, ''Fragment of an Analysis of a Case of Hysteria,'' Standard Edition, Vol. VII, p. 28.</ref> je bil razumljena kot izraz občutljivosti na resničnost spolnosti mladostnic. [[Toril Moi]] je govorila v imenu mnogih, ko je Freuda obtožila [[Falocentrizem|falocentrizma]], njegovo študijo pa, da »predstavlja [[patriarhat]]«;<ref>Gay, p. 761</ref> medtem ko je [[Hélène Cixous]] Doro videla kot simbol »tihega upora proti moški moči nad ženskimi telesi in ženskim jezikom ... kot uporniško junakinjo«.<ref>Quoted in L. Appiganesi/J. Forrester, ''Freud's Women'' (2004) p. 46</ref> ([[Catherine Clément]] pa bi trdila, da je bila Dora kot nema histeričarka, ki je bežala pred terapijo, zagotovo manjši feministični zgled kot neodvisna karierna ženska [[Bertha Pappenheim|Anna O.]])<ref>Sander L. Gilman, ''Hysteria Beyond Freud'' (1993), pp. 332-333</ref> Tudi tisti, ki so Freudu naklonjeni, se niso strinjali z njegovo inkvizitorsko metodo, [[Janet Malcolm]] ga je opisala kot »bolj podobnega policijskemu inšpektorju, ki zaslišuje osumljenca, kot zdravniku, ki pomaga pacientu«.<ref>Malcolm, p. 73</ref> Tudi [[Peter Gay]] je dvomil o Freudovem »vztrajnem tonu. ... Nad njim je bil bes, da bi ozdravi«,<ref>Gay, pp. 251, 255</ref> in zaključil, da sta poleg prenosa tudi njegov lasten [[kontraprenos]] potrebovala več pozornosti od Freuda v tem zgodnjem obdobju razvoja psihoanalitične tehnike.<ref>Gay, pp. 253–254</ref> == Literatura in popularna kultura == === Literatura === *Lidia Yuknavitc, 2012. ''[[Dora: a Headcase]]''. A novel based on the case, from a contemporary perspective sympathetic to Dora. * Katz, Maya Balakirsky (2011). "A Rabbi, A Priest, and a Psychoanalyst: Religion in the Early Psychoanalytic Case History". Contemporary Jewry 31 (1): 3–24. doi:10.1007/s12397-010-9059-y * Hélène Cixous, ''Portrait de Dora'', des femmes 1976, Translated into English as ''Portrait of Dora'' Routledge 2004, {{ISBN|0-415-23667-3}} * Charles Bernheimer, Claire Kahane, ''In Dora's Case: Freud-Hysteria-Feminism: Freud, Hysteria, Feminism'', Second Edition, Columbia University Press, 1990 * Hannah S. Decker, ''Freud, Dora, and Vienna 1900'', The Free Press, 1991 * Robin Tolmach Lakoff, James C. Coyne, ''Father Knows Best: The Use and Abuse of Power in Freud's Case of Dora'', Teachers' College Press, 1993 * Jeffrey Moussaieff Masson: ''[[Against Therapy]]'' (Chapter 2: Dora and Freud),<ref>[http://search.barnesandnoble.com/booksearch/pfp.asp?ean=9781567510225&z=y Against Therapy: Table of Contents]{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{dead link|date=December 2016 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> * Patrick Mahoney, ''Freud's Dora: A Psychoanalytic, Historical, and Textual Study'', Yale University Press 1996, {{ISBN|0-300-06622-8}} * Gina Frangello, ''My Sister's Continent'', Chiasmus Press, 2005 * Dan Chapman, "Adorable White Bodies", a short story based on Freud's case, interpreting it from the perspective of Ida Bauer.<ref>Chapman, D. (2010), The Postmodern Malady {{ISBN|978-1477645062}}</ref> * [[Dror Green]], "Freud versus Dora and the transparent model of the case study", Modan Publishers, 1998. * Jody Shields, ''The Fig Eater: A Novel'', centered around the murder of Dora, with a character based on Ida Bauer. * Katharina Adler, ''Ida'', a novel in German, Rowohlt, 2018. === Film === * ''[[Freud: The Secret Passion]]'', director [[John Huston]], 1962. Drama film with a heroine drawing from the Dora case. * ''Sigmund Freud’s Dora'', directors [[Anthony McCall]], Andrew Tyndall, Jane Weinstock, and Claire Pajaczkowska, 1979. Experimental essayistic film putting the Dora case into debates about psychoanalysis and feminism. * ''[[1919_(film)|Nineteen Nineteen]]'', director [[Hugh Brody]], 1985. Dramatic fiction about a reunion of two patients of Freud, largely based on the Dora and Wolf-Man cases. * [https://www.nytimes.com/video/opinion/100000007026836/hysterical-girl.html Hysterical Girl], 2020, director Kate Novack. A contemporary feminist interpretation of the study. === Oder === * ''Portrait of Dora'' by Hélène Cixous, 1976 * ''The Dark Sonnets of the Lady: A Drama in Two Acts'', by Don Nigro, 1992. * ''Dora: A Case of Hysteria'' by [[Kim Morrissey]], 1995 == Sklici == {{sklici|2|}} == Nadaljnje branje == * C. Bernheim/C. Kahane, ''In Dora's Case: Freud-Hysteria-Feminism'' (1985) * Mary Jacobus, ''Reading Woman'' (1986) * P. McCaffrey, ''Freud and Dora: The Artful Dream'' (1984) * Günter Rebing: ''Freuds Phantasiestücke. Die Fallgeschichten Dora, Hans, Rattenmann, Wolfsmann.'' Athena Verlag Oberhausen 2019, {{ISBN|978-3-7455-1044-7}}. == Zunanje povezave == * [https://www.lacanonline.com/2014/08/the-dora-parallax/ Jacques Lacan's interpretation of the Dora case - article on LacanOnline.com] * [http://www.massey.ac.nz/~alock/virtual/dora4.htm Essay about Dora] * [http://courses.washington.edu/freudlit/Dora.Notes.html Outline of the Case] * [http://www.haverford.edu/psych/ddavis/fdora.html Freud's Dora A Victorian Fable] by Doug Davis * [https://www.loc.gov/exhibits/freud/freud02.html Freud exhibit which contains images of 'Dora'] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Umrli leta 1945]] [[Kategorija:Rojeni leta 1882]] [[Kategorija:Avstrijski Judje]] [[Kategorija:Sigmund Freud]] [[Kategorija:Psihologija]] taitxz3j52spy2wl0s5sl0svco1qw9e 0 545834 6655273 6340336 2026-04-03T10:29:04Z Calmkelp 243685 Svg 6655273 wikitext text/x-wiki [[File:Vermeer-view-of-delft.jpg|thumb|350px|''[[Pogled na Delft]]'' v oljni barvi, Johannes Vermeer]] '''Oljna barva''' je vrsta počasi sušeče barve, ki je sestavljena iz delcev [[pigment]]a, suspendiranih v sušilnem olju, običajno [[laneno olje|lanenem olju]]. Več stoletij je bilo [[oljno slikarstvo]] morda najprestižnejša oblika zahodne umetnosti, vendar ima oljna barva veliko praktičnih uporab, predvsem zato, ker je vodoodporna. Najzgodnejši ohranjeni primeri oljne barve so bili najdeni v [[Azija|Aziji]] že v 7. stoletju našega štetja, v primerih budističnih slik v [[Afganistan]]u; tehnika morda ni bila izumljena tam. Oljne barve so prišle v Evropo v 12. stoletju in so jih uporabljali za preprosto dekoracijo, večinoma na lesu, vendar se je tam oljno slikarstvo začelo sprejemati kot umetniški medij šele v začetku 15. stoletja. Običajna sodobna uporaba oljne barve je za končno obdelavo in zaščito lesa v stavbah in izpostavljenih kovinskih konstrukcijah, kot so [[ladja|ladje]] in [[most]]ovi. Zaradi svojih vzdržljivih lastnosti in svetlečih barv je zaželena tako za notranjo kot zunanjo uporabo na lesu in kovini. Zaradi svojih lastnosti, saj se počasi sušijo, se v zadnjem času uporablja v animaciji barve na steklu. Debelina nanosa močno vpliva na čas sušenja: tanki nanosi oljne barve se razmeroma hitreje sušijo. [[Viskoznost]] barve se lahko spremeni z dodatkom topila, kot je [[terpentin]] ali beli špirit, in lahko se doda lak za povečanje sijaja posušenega filma oljne barve. Dodatek olja ali alkidnega medija se lahko uporablja tudi za spreminjanje viskoznosti in časa sušenja oljne barve. == Zgodovina == Tehnična zgodovina uvedbe in razvoja oljne barve ter datum uvedbe raznih dodatkov (sušila, razredčila) še vedno – kljub intenzivnim raziskavam od sredine 19. stoletja – ni dobro razumljena. Literatura je polna napačnih teorij in informacij: na splošno je vse, kar je bilo objavljeno pred letom 1952, sumljivo.<ref>Coremans, Gettens, Thissen, La technique des Primitifs flamands, ''Studies in Conservation'' 1 (1952)</ref> Do leta 1991 ni bilo nič znanega o organskem vidiku [[Jamske poslikave|jamskih slikarij]] iz [[paleolitik]]a. O kemiji veziv je bilo veliko domnev. Znani nizozemsko-ameriški umetnik Willem de Kooning je znan po besedah »Meso je razlog, zakaj so izumili oljno barvo«.<ref>{{Cite web|url=https://artcritical.com/2018/07/13/david-carrier-on-chaim-soutine/|title="Flesh is the reason oil paint was invented": Chaim Soutine at the Jewish Museum|date=13 July 2018}}</ref> === Prva zabeležena uporaba === Najstarejše znane oljne slike so [[budizem|budistične]] [[freska|freske]], ustvarjene ok. 650 n. št.. Dela so v jami podobnih prostorih, izklesanih v pečinah afganistanske doline Bamiyan, »z uporabo orehovega, makovega olja, lanenega olja in ricinusovega olja«.<ref>[http://dsc.discovery.com/news/2008/02/19/oldest-oil-painting.html "Oldest Oil Paintings Found in Afghanistan"] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20110603234713/http://dsc.discovery.com/news/2008/02/19/oldest-oil-painting.html |date=June 3, 2011 }}, Rosella Lorenzi, Discovery News. Feb. 19, 2008.</ref> V nekaterih regijah se ta tehnika imenuje tehnika sušilnega olja. === Klasično in srednjeveško obdobje === Čeprav so starodavne sredozemske civilizacije [[Antična Grčija|Grčije]], [[Starorimska civilizacija|Rima]] in [[Stari Egipt|Egipta]g uporabljale rastlinska olja, je malo dokazov, ki bi kazali na njihovo uporabo kot medijev pri slikanju. Laneno olje dejansko ni bilo uporabljeno kot medij, ker je nagnjeno k zelo počasnemu sušenju, temnenju in razpokanju, za razliko od [[mastika|mastike]] in [[vosek|voska]] (slednjega so uporabljali v [[enkavstika|enkavstičnem]] slikanju). Grški pisci, kot je Aetij Amiden, so zabeležili recepte, ki vključujejo uporabo olj za sušenje, kot so [[Orehovo olje|orehovo]], [[makovo olje|makovo]], [[Konopljino olje|konopljino]], [[olje pinjol]], [[ricinusovo olje|ricinusovo]] in laneno seme. Ko so se olja zgostila, so postala smolnata in so se lahko uporabljala kot lak za tesnjenje in zaščito slik pred vodo. Poleg tega, ko je bil olju dodan rumeni pigment, ga je bilo mogoče razmazati po [[Kositrna folija|kositrni foliji]] kot cenejša alternativa zlatim lističem. Krščanski menihi so se zavedali teh starodavnih knjig in so tehnike uporabljali v svojih umetninah. Teofil Prezbiter, nemški menih iz 12. stoletja, je priporočal laneno olje, vendar je zagovarjal proti uporabi olivnega olja zaradi njegovega dolgega časa sušenja. Oljna barva se je v glavnem uporabljala, kot se danes, v dekoraciji hiš, kot trden vodoodporen premaz za izpostavljen les, zlasti na prostem. V 13. stoletju so olje uporabljali za detajle slik s [[tempera|tempero]]. V 14. stoletju je Cennino Cennini opisal tehniko slikanja s tempero, prekrito s svetlimi plastmi olja. Lastnosti organskih olj, ki se počasi sušijo, so bile splošno znane zgodnjim slikarjem. Težave pri pridobivanju in obdelavi materialov pa so pomenile, da so bili le-ti redko uporabljeni (in dejansko se je počasno sušenje štelo za pomanjkljivost<ref>Theophilus Presbyter Book I ch. 25</ref>). === Od renesanse naprej === Ko se je javna naklonjenost naturalizmu povečala, so hitro sušeče tempera barve postale nezadostne za doseganje zelo podrobnih in natančnih učinkov, ki jih lahko doseže olje. V [[Staronizozemsko slikarstvo|zgodnjem nizozemskem slikarstvu]] v 15. stoletju se je pojavilo samo oljno slikanje na tablah ali oljno slikarstvo ali dela, ki združujejo tempero in oljno slikarstvo, do 16. stoletja pa je štafelajno slikanje v čistem olju postalo norma. [[Giorgio Vasari|Vasarijeva]] trditev, da je [[Jan van Eyck]] 'izumil' oljno sliko, čeprav je metalo dolgo senco, ni pravilna, vendar je van Eyckova uporaba oljne barve dosegla nove rezultate v smislu natančnih podrobnosti in mešanja barv mokro na mokro s spretnostjo, ki je od takrat težko enaka. Van Eyckova mešanica je morda sestavljena iz stekla, žganih kosti in mineralnih pigmentov, kuhanih v lanenem olju, dokler niso dosegli viskoznega stanja - ali pa je preprosto uporabil olja, zgoščena na soncu (rahlo oksidirana zaradi izpostavljenosti soncu). [[Antonello da Messina]], ki ga je izučil Flamec ali je bil pod vplivom, ki mu je Vasari napačno pripisal uvedbo oljne barve v Italijo,<ref>{{cite book|title=Antonello da Messina, Sicily's Renaissance Master|author=Barbera, Giocchino|publisher=Metropolitan Museum of Art Yale University Press |location=New York|year=2005|type=exhibition catalogue}} {{ISBN|0-300-11648-9}} [http://libmma.contentdm.oclc.org/cdm/compoundobject/collection/p15324coll10/id/51392 (online)], p. 14</ref> je očitno izboljšal formulo z dodajanjem kamna ali svinčevega (II) oksida. Nova mešanica je imela konsistenco podobno medu in boljše sušilne lastnosti (enakomerno sušenje brez razpok). Ta mešanica je bila znana kot ''oglio cotto'' - 'kuhano olje'. [[Leonardo da Vinci]] je kasneje te tehnike izboljšal tako, da je mešanico kuhal na zelo nizki temperaturi in dodal 5 do 10 % čebeljega voska, kar je preprečilo potemnenje barve. [[Giorgione]], [[Tizian]] in [[Tintoretto]] so morda vsak spremenili ta recept za svoje namene. === Tuba z barvo === [[File:Tubes of paint, artist's paint PNG.png|thumb|200px|right|Tube različnih barv.]] Tubo z barvo je leta 1841 izumil portretist John Goffe Rand,<ref>{{cite web|last=Hurt|first=Perry|title=Never Underestimate the Power of a Paint Tube|url=http://www.smithsonianmag.com/arts-culture/Never-Underestimate-the-Power-of-a-Paint-Tube-204116801.html|work=Smithsonian Magazine|publisher=Smithsonian Institution|access-date=18 May 2013|archive-date=2013-11-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20131107102826/http://www.smithsonianmag.com/arts-culture/Never-Underestimate-the-Power-of-a-Paint-Tube-204116801.html|url-status=dead}}</ref> ki je nadomestila prašičji mehur in steklene brizge<ref>Callen, Anthea. ''The Art of Impressionism: How Impressionism Changed the Art World''. Yale University Press. 2000.</ref> kot glavno orodje za transport barve. Umetniki ali njihovi pomočniki so vsak pigment predhodno ročno zmleli in skrbno zmešali vezivno olje v ustreznem razmerju. Barve so se zdaj lahko proizvajale v razsutem stanju in prodajale v pločevinastih tubah z zamaškom. Pokrovček lahko privijete nazaj in barve ohranite za prihodnjo uporabo, kar zagotavlja fleksibilnost in učinkovitost pri barvanju na prostem. Izdelane barve so imele uravnoteženo konsistenco, ki jo je umetnik lahko razredčil z oljem, terpentinom ali drugimi mediji. Barve v tubah so spremenile tudi pristop nekaterih umetnikov k slikanju. Umetnik [[Pierre-Auguste Renoir]] je rekel: »Brez tub barv ne bi bilo impresionizma«. Barve v tubah so impresionistom ponujale lahko dostopno paleto barv za njihove plenarne palete, kar jih je motiviralo k spontani barvni izbiri. == Nosilec == [[Slika:ModelDryingOil.svg|sličica|300x300_pik|Reprezentativna komponenta sušilnega olja, ta poseben triester, je pridobljen iz treh nenasičenih maščobnih kislin, linolne (zgoraj), alfa-linolenske (sredina) in oleinske kisline (spodaj). Vrstni red hitrosti sušenja je linolenska > linolna > oleinska kislina, kar odraža njihovo stopnjo nenasičenosti.]] === Značilnosti === Tradicionalne oljne barve zahtevajo olje, ki se vedno strdi in tvori stabilen, neprepusten film. Takšna olja se imenujejo vzročna ali sušilna olja, zanje pa je značilna visoka vsebnost večkrat nenasičenih maščobnih kislin. Eno od pogostih meril vzročne lastnosti olj je jodno število, število gramov joda, ki jih lahko absorbira sto gramov olja. Olja z jodnim številom nad 130 štejemo za sušila, tista z jodnim številom 115–130 za polsušeča, tista z jodnim številom pod 115 pa za nesušeča. Laneno olje, najbolj razširjeno sredstvo za umetniške oljne barve, je sušilno olje. Ko so olja izpostavljena zraku, niso podvržena procesu izhlapevanja kot voda. Namesto tega se posušijo v poltrdnem stanju z oksidacijo, ki povzroči polimerizacijo. Hitrost tega procesa je lahko zelo počasna, odvisno od olja. Prednost počasnega sušenja oljne barve je, da lahko umetnik postopoma razvija sliko. Prejšnji mediji, kot je jajčna tempera, so se hitro sušili, kar je umetniku onemogočilo spremembe ali popravke. Z barvami na oljni osnovi je bilo revidiranje sorazmerno enostavno. Pomanjkljivost je, da slika lahko dokonča mesece ali leta, kar lahko razočara zaskrbljenega pokrovitelja. Oljne barve se med seboj dobro mešajo, kar omogoča subtilne barvne variacije ter ustvarjanje številnih podrobnosti svetlobe in sence. Oljne barve lahko razredčimo s terpentinom ali drugimi redčili, kar umetniki izkoristijo za slikanje v plasteh. Obstaja tudi druga vrsta oljne barve, ki jo je mogoče mešati z vodo, zaradi česar je čiščenje in uporaba lažja in manj strupena. === Viri === [[File:Oil paints, one with wax (30791).jpg|thumb|Tri oljne barve, od katerih je ena mešana z voskom]] Najzgodnejši in še vedno najpogosteje uporabljen nosilec je laneno olje, stisnjeno iz semen lanenega semena. Sodobni postopki uporabljajo toploto ali paro za proizvodnjo rafiniranih vrst olja z manj nečistočami, vendar mnogi umetniki raje uporabljajo hladno stiskana olja.<ref name="cold_oil">H. Gluck, "The Impermanences of Painting in Relation to Artists' Materials", ''Journal of the Royal Society of Arts'', Volume CXII 1964</ref> Druga rastlinska olja, kot so konopljino, makovo, orehovo, sončnično, žafranikovo in sojino olje, se lahko uporabljajo kot alternativa lanenemu olju iz različnih razlogov. Na primer, olja žafranike in maka sta svetlejša od lanenega olja in omogočata bolj živahne beline neposredno iz tube. === Metode pridobivanja in predelave === Ko je olje ekstrahirano, se včasih uporabljajo dodatki, kot je Liquin, za spreminjanje njegovih kemičnih lastnosti. Na ta način lahko dosežemo, da se barva hitreje suši (če želimo) ali pa ima različne stopnje sijaja. Sodobne oljne barve imajo lahko zato zapleteno kemično strukturo; na primer vpliva na odpornost proti UV-žarkom. Postopek vključuje ročno mešanje barvnega pigmenta z lanenim oljem v drobtinasto maso na stekleni ali marmorni plošči. Nato se majhna količina naenkrat zmelje med ploščo in steklenim ''mullerjem'' (okrogel stekleni instrument z ravnim dnom in ročajem). Pigment in olje se meljeta skupaj 's potrpežljivostjo', dokler ne nastane gladka, izjemno fina pasta. To pasto nato damo v kozarce ali kovinske tube za barvo in označimo. Sodobna industrijska proizvodnja uporablja mlinske valje za mletje pigmenta in olja skupaj v pasto. == Pigment == {{glavni|Pigment}} [[File:Indian pigments.jpg|upright=1.35|thumb|Pigmenti za prodajo na tržnici v Goi v Indiji]] Barva oljne barve izhaja iz majhnih delcev barvnih pigmentov, pomešanih z nosilcem, oljem. Običajne vrste pigmentov vključujejo mineralne soli, kot so beli oksidi: cinkov oksid, titanov dioksid in rdeči do rumeni kadmijevi pigmenti. Drug razred sestavljajo vrste zemlje, med katerimi so glavne oker, siena in umbra. Spet druga skupina pigmentov izvira iz živih organizmov, kot je koren norosti. Sintetični organski in anorganski pigmenti so bili uvedeni od devetnajstega stoletja. Prednost naravnih pigmentov je, da so jih skozi stoletja uporabe dobro poznali, sintetični pa so močno razširili spekter razpoložljivih barv in mnogi imajo visoko stopnjo svetlobne obstojnosti. Ko je bila oljna barva prvič predstavljena v umetnosti, je bil v bistvu uporabljen isti omejen obseg razpoložljivih pigmentov, ki so bili uporabljeni že v temperah: rumeni oker, umbra, svinčeno-kositrno rumena, cinober, kermes, azurit, ultramarin, zeleni, svetilka črna in svinčeno bela. Ti pigmenti so se zelo razlikovali po ceni, prosojnosti in svetlobni obstojnosti. Vključevali so anorganske in organske snovi, pri čemer so bile slednje pogosto veliko manj trajne. Slikar jih je kupoval pri specializiranih trgovcih, »kolorjih«, svojim vajencem pa je dajal, da so jih v njegovem ateljeju zmleli z oljem, da so dobili barvo želene viskoznosti. V [[Velika geografska odkritja|dobi odkritij]] so v Evropi postali znani novi pigmenti, večinoma organski in zemeljski, kot je indijska rumena. V o18. stoletju je razvijajoča se kemija razširila paleto pigmentov, kar je vodilo do odkritja prusko modre in kobaltno modre barve. V 19. stoletju so bili predstavljeni sintetični ultramarin, cinkovo ​​belo, viridian, krom rumeno, kadmijeve barve, aureolin, sintetični alizarin in cerulean modra. V 20. stoletju se je začela množična proizvodnja titanove bele in nove vrste svetlobno obstojnih sintetičnih organskih pigmentov, kot so arilidno rumena, ftalocianin in kinakridon. Čeprav so imeli večinoma industrijsko uporabo, so ti pigmenti do 21. stoletja v veliki meri nadomestili tradicionalne vrste tudi v umetniških oljnih barvah. === Toksičnost === Številni zgodovinski pigmenti so bili nevarni, številni pigmenti, ki se še vedno uporabljajo, pa so zelo strupeni. Nekateri najbolj strupeni pigmenti, kot sta [[pariško zelena]] (bakrov (II) acetoarzenit) in orpiment (arzenov trisulfid), so prenehali uporabljati. Mnogi pigmenti so do neke mere strupeni. Običajno uporabljene rdeče in rumene barve se proizvajajo z uporabo kadmija, cinober rdeča pa uporablja naravni ali sintetični živosrebrov sulfid ali cinober. Flake white in Cremnitz white sta narejena iz osnovnega svinčevega karbonata. Nekatere intenzivne modre barve, vključno s kobaltno modro in cerulean modro, so narejene s kobaltovimi spojinami. Nekatere sorte kobaltove vijolice so narejene iz kobaltovega arzenata. == Sklici == {{sklici}} '''Literatura''' *Mayer, Ralph. ''The Artist's Handbook of Materials and Techniques'' Viking Adult; 5th revised and updated edition, 1991. {{ISBN|0-670-83701-6}} * Gottsegen, Mark David. ''The Painter's Handbook'' Watson-Guptill; Revised and expanded, 2006, {{ISBN|978-0-8230-3496-3}}. {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slikarstvo]] [[Kategorija:Olja]] tqj3xqkddyn7p13k2da9w1l85tkqxmy 6655292 6655273 2026-04-03T11:42:29Z Yerpo 8417 np 6655292 wikitext text/x-wiki [[File:Vermeer-view-of-delft.jpg|thumb|350px|''[[Pogled na Delft]]'' v oljni barvi, [[Jan Vermeer van Delft|Johannes Vermeer]]]] '''Oljna barva''' je vrsta počasi sušeče barve, ki je sestavljena iz delcev [[pigment]]a, suspendiranih v sušilnem olju, običajno [[laneno olje|lanenem olju]]. Več stoletij je bilo [[oljno slikarstvo]] morda najprestižnejša oblika zahodne umetnosti, vendar ima oljna barva veliko praktičnih uporab, predvsem zato, ker je vodoodporna. Najzgodnejši ohranjeni primeri oljne barve so bili najdeni v [[Azija|Aziji]] že v 7. stoletju našega štetja, v primerih budističnih slik v [[Afganistan]]u; tehnika morda ni bila izumljena tam. Oljne barve so prišle v Evropo v 12. stoletju in so jih uporabljali za preprosto dekoracijo, večinoma na lesu, vendar se je tam oljno slikarstvo začelo sprejemati kot umetniški medij šele v začetku 15. stoletja. Običajna sodobna uporaba oljne barve je za končno obdelavo in zaščito lesa v stavbah in izpostavljenih kovinskih konstrukcijah, kot so [[ladja|ladje]] in [[most]]ovi. Zaradi svojih vzdržljivih lastnosti in svetlečih barv je zaželena tako za notranjo kot zunanjo uporabo na lesu in kovini. Zaradi svojih lastnosti, saj se počasi sušijo, se v zadnjem času uporablja v animaciji barve na steklu. Debelina nanosa močno vpliva na čas sušenja: tanki nanosi oljne barve se razmeroma hitreje sušijo. [[Viskoznost]] barve se lahko spremeni z dodatkom topila, kot je [[terpentin]] ali beli špirit, in lahko se doda lak za povečanje sijaja posušenega filma oljne barve. Dodatek olja ali alkidnega medija se lahko uporablja tudi za spreminjanje viskoznosti in časa sušenja oljne barve. == Zgodovina == Tehnična zgodovina uvedbe in razvoja oljne barve ter datum uvedbe raznih dodatkov (sušila, razredčila) še vedno – kljub intenzivnim raziskavam od sredine 19. stoletja – ni dobro razumljena. Literatura je polna napačnih teorij in informacij: na splošno je vse, kar je bilo objavljeno pred letom 1952, sumljivo.<ref>Coremans, Gettens, Thissen, La technique des Primitifs flamands, ''Studies in Conservation'' 1 (1952)</ref> Do leta 1991 ni bilo nič znanega o organskem vidiku [[Jamske poslikave|jamskih slikarij]] iz [[paleolitik]]a. O kemiji veziv je bilo veliko domnev. Znani nizozemsko-ameriški umetnik Willem de Kooning je znan po besedah »Meso je razlog, zakaj so izumili oljno barvo«.<ref>{{Cite web|url=https://artcritical.com/2018/07/13/david-carrier-on-chaim-soutine/|title="Flesh is the reason oil paint was invented": Chaim Soutine at the Jewish Museum|date=13 July 2018}}</ref> === Prva zabeležena uporaba === Najstarejše znane oljne slike so [[budizem|budistične]] [[freska|freske]], ustvarjene ok. 650 n. št.. Dela so v jami podobnih prostorih, izklesanih v pečinah afganistanske doline Bamiyan, »z uporabo orehovega, makovega olja, lanenega olja in ricinusovega olja«.<ref>[http://dsc.discovery.com/news/2008/02/19/oldest-oil-painting.html "Oldest Oil Paintings Found in Afghanistan"] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20110603234713/http://dsc.discovery.com/news/2008/02/19/oldest-oil-painting.html |date=June 3, 2011 }}, Rosella Lorenzi, Discovery News. Feb. 19, 2008.</ref> V nekaterih regijah se ta tehnika imenuje tehnika sušilnega olja. === Klasično in srednjeveško obdobje === Čeprav so starodavne sredozemske civilizacije [[Antična Grčija|Grčije]], [[Starorimska civilizacija|Rima]] in [[Stari Egipt|Egipta]g uporabljale rastlinska olja, je malo dokazov, ki bi kazali na njihovo uporabo kot medijev pri slikanju. Laneno olje dejansko ni bilo uporabljeno kot medij, ker je nagnjeno k zelo počasnemu sušenju, temnenju in razpokanju, za razliko od [[mastika|mastike]] in [[vosek|voska]] (slednjega so uporabljali v [[enkavstika|enkavstičnem]] slikanju). Grški pisci, kot je Aetij Amiden, so zabeležili recepte, ki vključujejo uporabo olj za sušenje, kot so [[Orehovo olje|orehovo]], [[makovo olje|makovo]], [[Konopljino olje|konopljino]], [[olje pinjol]], [[ricinusovo olje|ricinusovo]] in laneno seme. Ko so se olja zgostila, so postala smolnata in so se lahko uporabljala kot lak za tesnjenje in zaščito slik pred vodo. Poleg tega, ko je bil olju dodan rumeni pigment, ga je bilo mogoče razmazati po [[Kositrna folija|kositrni foliji]] kot cenejša alternativa zlatim lističem. Krščanski menihi so se zavedali teh starodavnih knjig in so tehnike uporabljali v svojih umetninah. Teofil Prezbiter, nemški menih iz 12. stoletja, je priporočal laneno olje, vendar je zagovarjal proti uporabi olivnega olja zaradi njegovega dolgega časa sušenja. Oljna barva se je v glavnem uporabljala, kot se danes, v dekoraciji hiš, kot trden vodoodporen premaz za izpostavljen les, zlasti na prostem. V 13. stoletju so olje uporabljali za detajle slik s [[tempera|tempero]]. V 14. stoletju je Cennino Cennini opisal tehniko slikanja s tempero, prekrito s svetlimi plastmi olja. Lastnosti organskih olj, ki se počasi sušijo, so bile splošno znane zgodnjim slikarjem. Težave pri pridobivanju in obdelavi materialov pa so pomenile, da so bili le-ti redko uporabljeni (in dejansko se je počasno sušenje štelo za pomanjkljivost<ref>Theophilus Presbyter Book I ch. 25</ref>). === Od renesanse naprej === Ko se je javna naklonjenost naturalizmu povečala, so hitro sušeče tempera barve postale nezadostne za doseganje zelo podrobnih in natančnih učinkov, ki jih lahko doseže olje. V [[Staronizozemsko slikarstvo|zgodnjem nizozemskem slikarstvu]] v 15. stoletju se je pojavilo samo oljno slikanje na tablah ali oljno slikarstvo ali dela, ki združujejo tempero in oljno slikarstvo, do 16. stoletja pa je štafelajno slikanje v čistem olju postalo norma. [[Giorgio Vasari|Vasarijeva]] trditev, da je [[Jan van Eyck]] 'izumil' oljno sliko, čeprav je metalo dolgo senco, ni pravilna, vendar je van Eyckova uporaba oljne barve dosegla nove rezultate v smislu natančnih podrobnosti in mešanja barv mokro na mokro s spretnostjo, ki je od takrat težko enaka. Van Eyckova mešanica je morda sestavljena iz stekla, žganih kosti in mineralnih pigmentov, kuhanih v lanenem olju, dokler niso dosegli viskoznega stanja - ali pa je preprosto uporabil olja, zgoščena na soncu (rahlo oksidirana zaradi izpostavljenosti soncu). [[Antonello da Messina]], ki ga je izučil Flamec ali je bil pod vplivom, ki mu je Vasari napačno pripisal uvedbo oljne barve v Italijo,<ref>{{cite book|title=Antonello da Messina, Sicily's Renaissance Master|author=Barbera, Giocchino|publisher=Metropolitan Museum of Art Yale University Press |location=New York|year=2005|type=exhibition catalogue}} {{ISBN|0-300-11648-9}} [http://libmma.contentdm.oclc.org/cdm/compoundobject/collection/p15324coll10/id/51392 (online)], p. 14</ref> je očitno izboljšal formulo z dodajanjem kamna ali svinčevega (II) oksida. Nova mešanica je imela konsistenco podobno medu in boljše sušilne lastnosti (enakomerno sušenje brez razpok). Ta mešanica je bila znana kot ''oglio cotto'' - 'kuhano olje'. [[Leonardo da Vinci]] je kasneje te tehnike izboljšal tako, da je mešanico kuhal na zelo nizki temperaturi in dodal 5 do 10 % čebeljega voska, kar je preprečilo potemnenje barve. [[Giorgione]], [[Tizian]] in [[Tintoretto]] so morda vsak spremenili ta recept za svoje namene. === Tuba z barvo === [[File:Tubes of paint, artist's paint PNG.png|thumb|200px|right|Tube različnih barv.]] Tubo z barvo je leta 1841 izumil portretist John Goffe Rand,<ref>{{cite web|last=Hurt|first=Perry|title=Never Underestimate the Power of a Paint Tube|url=http://www.smithsonianmag.com/arts-culture/Never-Underestimate-the-Power-of-a-Paint-Tube-204116801.html|work=Smithsonian Magazine|publisher=Smithsonian Institution|access-date=18 May 2013|archive-date=2013-11-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20131107102826/http://www.smithsonianmag.com/arts-culture/Never-Underestimate-the-Power-of-a-Paint-Tube-204116801.html|url-status=dead}}</ref> ki je nadomestila prašičji mehur in steklene brizge<ref>Callen, Anthea. ''The Art of Impressionism: How Impressionism Changed the Art World''. Yale University Press. 2000.</ref> kot glavno orodje za transport barve. Umetniki ali njihovi pomočniki so vsak pigment predhodno ročno zmleli in skrbno zmešali vezivno olje v ustreznem razmerju. Barve so se zdaj lahko proizvajale v razsutem stanju in prodajale v pločevinastih tubah z zamaškom. Pokrovček lahko privijete nazaj in barve ohranite za prihodnjo uporabo, kar zagotavlja fleksibilnost in učinkovitost pri barvanju na prostem. Izdelane barve so imele uravnoteženo konsistenco, ki jo je umetnik lahko razredčil z oljem, terpentinom ali drugimi mediji. Barve v tubah so spremenile tudi pristop nekaterih umetnikov k slikanju. Umetnik [[Pierre-Auguste Renoir]] je rekel: »Brez tub barv ne bi bilo impresionizma«. Barve v tubah so impresionistom ponujale lahko dostopno paleto barv za njihove plenarne palete, kar jih je motiviralo k spontani barvni izbiri. == Nosilec == [[Slika:ModelDryingOil.svg|sličica|300x300_pik|Reprezentativna komponenta sušilnega olja, ta poseben triester, je pridobljen iz treh nenasičenih maščobnih kislin, linolne (zgoraj), alfa-linolenske (sredina) in oleinske kisline (spodaj). Vrstni red hitrosti sušenja je linolenska > linolna > oleinska kislina, kar odraža njihovo stopnjo nenasičenosti.]] === Značilnosti === Tradicionalne oljne barve zahtevajo olje, ki se vedno strdi in tvori stabilen, neprepusten film. Takšna olja se imenujejo vzročna ali sušilna olja, zanje pa je značilna visoka vsebnost večkrat nenasičenih maščobnih kislin. Eno od pogostih meril vzročne lastnosti olj je jodno število, število gramov joda, ki jih lahko absorbira sto gramov olja. Olja z jodnim številom nad 130 štejemo za sušila, tista z jodnim številom 115–130 za polsušeča, tista z jodnim številom pod 115 pa za nesušeča. Laneno olje, najbolj razširjeno sredstvo za umetniške oljne barve, je sušilno olje. Ko so olja izpostavljena zraku, niso podvržena procesu izhlapevanja kot voda. Namesto tega se posušijo v poltrdnem stanju z oksidacijo, ki povzroči polimerizacijo. Hitrost tega procesa je lahko zelo počasna, odvisno od olja. Prednost počasnega sušenja oljne barve je, da lahko umetnik postopoma razvija sliko. Prejšnji mediji, kot je jajčna tempera, so se hitro sušili, kar je umetniku onemogočilo spremembe ali popravke. Z barvami na oljni osnovi je bilo revidiranje sorazmerno enostavno. Pomanjkljivost je, da slika lahko dokonča mesece ali leta, kar lahko razočara zaskrbljenega pokrovitelja. Oljne barve se med seboj dobro mešajo, kar omogoča subtilne barvne variacije ter ustvarjanje številnih podrobnosti svetlobe in sence. Oljne barve lahko razredčimo s terpentinom ali drugimi redčili, kar umetniki izkoristijo za slikanje v plasteh. Obstaja tudi druga vrsta oljne barve, ki jo je mogoče mešati z vodo, zaradi česar je čiščenje in uporaba lažja in manj strupena. === Viri === [[File:Oil paints, one with wax (30791).jpg|thumb|Tri oljne barve, od katerih je ena mešana z voskom]] Najzgodnejši in še vedno najpogosteje uporabljen nosilec je laneno olje, stisnjeno iz semen lanenega semena. Sodobni postopki uporabljajo toploto ali paro za proizvodnjo rafiniranih vrst olja z manj nečistočami, vendar mnogi umetniki raje uporabljajo hladno stiskana olja.<ref name="cold_oil">H. Gluck, "The Impermanences of Painting in Relation to Artists' Materials", ''Journal of the Royal Society of Arts'', Volume CXII 1964</ref> Druga rastlinska olja, kot so konopljino, makovo, orehovo, sončnično, žafranikovo in sojino olje, se lahko uporabljajo kot alternativa lanenemu olju iz različnih razlogov. Na primer, olja žafranike in maka sta svetlejša od lanenega olja in omogočata bolj živahne beline neposredno iz tube. === Metode pridobivanja in predelave === Ko je olje ekstrahirano, se včasih uporabljajo dodatki, kot je Liquin, za spreminjanje njegovih kemičnih lastnosti. Na ta način lahko dosežemo, da se barva hitreje suši (če želimo) ali pa ima različne stopnje sijaja. Sodobne oljne barve imajo lahko zato zapleteno kemično strukturo; na primer vpliva na odpornost proti UV-žarkom. Postopek vključuje ročno mešanje barvnega pigmenta z lanenim oljem v drobtinasto maso na stekleni ali marmorni plošči. Nato se majhna količina naenkrat zmelje med ploščo in steklenim ''mullerjem'' (okrogel stekleni instrument z ravnim dnom in ročajem). Pigment in olje se meljeta skupaj 's potrpežljivostjo', dokler ne nastane gladka, izjemno fina pasta. To pasto nato damo v kozarce ali kovinske tube za barvo in označimo. Sodobna industrijska proizvodnja uporablja mlinske valje za mletje pigmenta in olja skupaj v pasto. == Pigment == {{glavni|Pigment}} [[File:Indian pigments.jpg|upright=1.35|thumb|Pigmenti za prodajo na tržnici v Goi v Indiji]] Barva oljne barve izhaja iz majhnih delcev barvnih pigmentov, pomešanih z nosilcem, oljem. Običajne vrste pigmentov vključujejo mineralne soli, kot so beli oksidi: cinkov oksid, titanov dioksid in rdeči do rumeni kadmijevi pigmenti. Drug razred sestavljajo vrste zemlje, med katerimi so glavne oker, siena in umbra. Spet druga skupina pigmentov izvira iz živih organizmov, kot je koren norosti. Sintetični organski in anorganski pigmenti so bili uvedeni od devetnajstega stoletja. Prednost naravnih pigmentov je, da so jih skozi stoletja uporabe dobro poznali, sintetični pa so močno razširili spekter razpoložljivih barv in mnogi imajo visoko stopnjo svetlobne obstojnosti. Ko je bila oljna barva prvič predstavljena v umetnosti, je bil v bistvu uporabljen isti omejen obseg razpoložljivih pigmentov, ki so bili uporabljeni že v temperah: rumeni oker, umbra, svinčeno-kositrno rumena, cinober, kermes, azurit, ultramarin, zeleni, svetilka črna in svinčeno bela. Ti pigmenti so se zelo razlikovali po ceni, prosojnosti in svetlobni obstojnosti. Vključevali so anorganske in organske snovi, pri čemer so bile slednje pogosto veliko manj trajne. Slikar jih je kupoval pri specializiranih trgovcih, »kolorjih«, svojim vajencem pa je dajal, da so jih v njegovem ateljeju zmleli z oljem, da so dobili barvo želene viskoznosti. V [[Velika geografska odkritja|dobi odkritij]] so v Evropi postali znani novi pigmenti, večinoma organski in zemeljski, kot je indijska rumena. V o18. stoletju je razvijajoča se kemija razširila paleto pigmentov, kar je vodilo do odkritja prusko modre in kobaltno modre barve. V 19. stoletju so bili predstavljeni sintetični ultramarin, cinkovo ​​belo, viridian, krom rumeno, kadmijeve barve, aureolin, sintetični alizarin in cerulean modra. V 20. stoletju se je začela množična proizvodnja titanove bele in nove vrste svetlobno obstojnih sintetičnih organskih pigmentov, kot so arilidno rumena, ftalocianin in kinakridon. Čeprav so imeli večinoma industrijsko uporabo, so ti pigmenti do 21. stoletja v veliki meri nadomestili tradicionalne vrste tudi v umetniških oljnih barvah. === Toksičnost === Številni zgodovinski pigmenti so bili nevarni, številni pigmenti, ki se še vedno uporabljajo, pa so zelo strupeni. Nekateri najbolj strupeni pigmenti, kot sta [[pariško zelena]] (bakrov (II) acetoarzenit) in orpiment (arzenov trisulfid), so prenehali uporabljati. Mnogi pigmenti so do neke mere strupeni. Običajno uporabljene rdeče in rumene barve se proizvajajo z uporabo kadmija, cinober rdeča pa uporablja naravni ali sintetični živosrebrov sulfid ali cinober. Flake white in Cremnitz white sta narejena iz osnovnega svinčevega karbonata. Nekatere intenzivne modre barve, vključno s kobaltno modro in cerulean modro, so narejene s kobaltovimi spojinami. Nekatere sorte kobaltove vijolice so narejene iz kobaltovega arzenata. == Sklici == {{sklici}} '''Literatura''' *Mayer, Ralph. ''The Artist's Handbook of Materials and Techniques'' Viking Adult; 5th revised and updated edition, 1991. {{ISBN|0-670-83701-6}} * Gottsegen, Mark David. ''The Painter's Handbook'' Watson-Guptill; Revised and expanded, 2006, {{ISBN|978-0-8230-3496-3}}. {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slikarstvo]] [[Kategorija:Olja]] 5gfs6lkjsgzm2ac6aw6hq35pmyr9iw2 0 546420 6654970 6265571 2026-04-02T18:33:36Z Marko3 1829 6654970 wikitext text/x-wiki {{Več slik | total_width = 400 | image1 = Pascal binczak.jpg | image2 = Toblerone 3362.jpg | direction = horizontal | footer = Znan primer skrčflacije je čokolada [[Toblerone]] proizvajalca [[Mondelez International]]. Na sliki levo je tablica pred spremembo leta 2016, desno pa trenutna podoba z večjimi presledki v enaki embalaži, kar pomeni 10 % manj [[čokolada|čokolade]] kot prej<ref name="toblerone">{{navedi novice |url=https://www.bbc.com/news/uk-37904703 |title=Toblerone triangle change upsets fans |work=BBC News |date=8 November 2016 |access-date=2016-11-08}}</ref> }} '''Skrčflacija''' je proces krčenja velikosti ali količine izdelkov na [[Trg (ekonomija)|trgu]], včasih pa tudi spreminjanje formulacije za nižjo kakovost<ref>{{navedi splet|title=Shrinkflation: When less is not more at the grocery store|url=http://theconversation.com/shrinkflation-when-less-is-not-more-at-the-grocery-store-97240 |website=The Conversation|access-date=2021-09-14}}</ref> ob ohranitvi ali celo zvišanju [[cena|cene]].<ref>{{navedi splet|title =More than 2,500 products subject to shrinkflation, says ONS|url =https://www.bbc.co.uk/news/business-40703866|publisher =[[BBC News]]|url-status =dead|archive-url =https://web.archive.org/web/20170724104410/http://www.bbc.co.uk/news/business-40703866|archive-date =2017-07-24}}</ref> Gre za prevod angleške besede ''shrinkflation'', v obeh primerih je to skovanka iz besed »skrčiti« in »[[inflacija]]«.<ref name="ZPS">{{navedi splet |url=https://www.zps.si/nasveti-in-vodniki/skrcflacija-ko-se-kolicina-izdelka-v-embalazi-skrci-2023-04-11 |title=Skrčflacija: ko se količina izdelka v embalaži »skrči« |last=Križnik |first=Nina |publisher=[[Zveza potrošnikov Slovenije]] |date=2023-04-11 |accessdate=2023-07-23}}</ref> Prvo uporabo izraza v tem pomenu pripisujejo ameriški ekonomistki [[Pippa Malmgren|Pippi Malmgren]], že prej pa ga je uporabljal zgodovinar Brian Domitrovic za opisovanje kombinacije krčenja gospodarstva ob hkratni visoki stopnji inflacije.<ref>{{navedi splet |title=That Shrinking Feeling |url=https://www.merriam-webster.com/words-at-play/shrinkflation-words-were-watching |website=Merriam Webster Dictionary |access-date=2019-01-21}}</ref> Skrčflacija omogoča podjetjem povečati [[operativna marža|operativno maržo]] in dobičkonosnost izdelkov z nižanjem stroškov ob enaki količini prodanih kosov, pogosto jo uporabljajo kot alternativo višanju cen za sledenje inflaciji.<ref name="Goldcore">{{navedi novice |title=ECB Meets To Tackle Deflation While Ignoring Shrinkflation |url=https://news.goldcore.com/us/gold-blog/ecb-meets-to-tackle-deflation-while-ignoring-shrinkflation/ |access-date=7 July 2020 |publisher=Goldcore |date=4 September 2014 |location=London |archive-date=2023-02-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230227124705/https://news.goldcore.com/us/gold-blog/ecb-meets-to-tackle-deflation-while-ignoring-shrinkflation/ |url-status=dead }}</ref> Prakso kritizirajo združenja potrošnikov, saj je pogosto zavajajoča:<ref>{{navedi novice |title=Shrinkflation – Real Inflation Much Higher Than Reported |url=https://news.goldcore.com/us/gold-blog/shrinkflation-inflation/ |access-date=2020-06-07 |publisher=Goldcore |date=2017-06-28 |location=London |archive-date=2023-01-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230111090129/https://news.goldcore.com/us/gold-blog/shrinkflation-inflation/ |url-status=dead }}</ref> zmanjšanje količine izdelka v embalaži je dovolj majhno, da ga povprečen kupec ne opazi, zato nevede plača isto ceno za manj izdelka kot ga je vajen.<ref>{{navedi splet |last1=Sewraz |first1=Reena |title=Shrinkflation: the food and drink items that have shrunk but aren't any cheaper |url=https://www.lovemoney.com/news/62625/shrinkflation-uk-groceries-food-drink-smaller-size-same-price |website=lovemoney.com |publisher=lovemoney.com |access-date=2020-07-07 |location=London |date=2017-02-21}}</ref> Prikrito nižanje kakovosti formulacije izdelka ob ohranjanju cene in videza embalaže imenujejo tudi '''skimpflacija''' (spet iz angleške besede ''skimpflation'', kjer glagol »to skimp« pomeni »skopariti«) oziroma '''škrtflacija''', zgled je zamenjava [[Sončnično olje|sončničnega olja]] z manj kakovostnim [[Palmovo olje|palmovim]] v predpripravljenih ocvrtih jedeh.<ref name="ZPS"/><ref>{{Navedi splet|url=https://www.student.si/uncategorized-sl/slovnicni-nasvet-kako-pa-ti-reces-visanju-zivljenjskih-stroskov/|title=Slovnični nasvet: Kako pa ti rečeš višanju življenjskih stroškov?|date=2. 7. 2025|accessdate=2. 4. 2026|website=www.student.si}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} {{Škrbina-gospodarstvo}} [[Kategorija:Inflacija]] [[Kategorija:Prevara]] n4549rl2vlj2xash7ddrca7wmtqdxif 0 548030 6655135 6284751 2026-04-03T04:48:47Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655135 wikitext text/x-wiki {{Italic title}} [[File:Shri Ajitnath Bhagwan Shwetamber Jain Derasar, Taranga, Gujarat, 11th Century.jpg|thumb|''DŽali'' v džainističnem templju Adžitnath, Gudžarat iz 11. stoletja]] [[File:Jhali of Hawa Mahal Jaipur details.jpg|thumb|''Džali'' plošče v slogu Radžput, Hava Mahal, [[Džaipur]]]] [[File:Akbar tomb 2.jpg|thumb|''Džali'' zasloni v grobnici [[Akbar]]ja Velikega blizu Agre v Indiji]] '''''Džali''''' ali '''''džaali''''' (''džālī'', kar pomeni 'mreža') je izraz za perforiran kamen ali mrežast zaslon, običajno z okrasnim vzorcem, zgrajenim z uporabo [[kaligrafija|kaligrafije]], [[geometrija|geometrije]] ali naravnih vzorcev. Ta oblika arhitekturnega okrasja je pogosta v indo-islamski arhitekturi in na splošno v [[indijska arhitektura|indijski arhitekturi]].{{sfn |Lerner |1984 |pp=156–157}} Tesno je povezan z ''mašrabija'' v [[islamska arhitektura|islamski arhitekturi]]. Po besedah Yatina Pandye ''džali'' prepušča svetlobo in zrak, hkrati pa zmanjšuje sonce in dež ter zagotavlja hlajenje s pasivnim prezračevanjem.<ref name="Pandya 2011">{{navedi splet |last=Pandya |first=Yatin |title=Yatin Pandya on 'jaali' as a traditional element |website=DNA India |date=2011-10-16 |url=https://www.dnaindia.com/analysis/column-yatin-pandya-on-jaali-as-a-traditional-element-1599623 |access-date=2022-10-01}}</ref> Luknje so pogosto skoraj enake širine ali manjše od debeline kamna, tako zagotavlja strukturno moč. Ugotovljeno je bilo, da imajo vlažna območja, kot sta [[Kerala]] in [[Konkan]], večje luknje s splošno nižjo motnostjo kot v primerjavi z regijami s suhim podnebjem v [[Gudžarat]]u in [[Radžastan]]u. Z razširjeno uporabo stekla v poznem 19. stoletju in kompaktnostjo stanovanjskih območij v sodobni Indiji so ''džali'' postali manj pogosti zaradi zasebnosti in varnosti.<ref>{{navedi splet | url=http://www.thehindu.com/todays-paper/tp-features/tp-propertyplus/the-multifunctional-jaali/article1138372.ece | title=The multi-functional jaali | work=The Hindu | date=30 January 2011 | access-date=18 January 2016 | author=Satyaprakash Varanashi}}</ref> V 21. stoletju je ponovno pridobila na priljubljenosti kot nizkoenergijska gradbena rešitev za okoljski odtis porabe energije v stavbah. == Zgodovina == Najzgodnejša svetišča v Indiji, posvečena [[budizem|budizmu]], [[džainizem|džainizmu]] in [[hinduizem|hinduizmu]], so bila pogosto slabo osvetljena in zaprta ter so spominjala na naravne jame. Častilci so se zbirali pred vrati svetišč za molitve in daritve. Za nadzor ostre dnevne svetlobe, ki je vstopala v templje, so bili uporabljeni zasloni, znani kot ''dćalis'', za filtriranje in mehčanje svetlobe, spodbujanje predanosti in usmerjanje pozornosti na svete podobe. Tradicija uporabe ''džali'' se je ohranila v poznejši indijski arhitekturi, vključno s hindujskimi in džainističnimi templji. Sčasoma so se oblike ''džali'' razvile in so vključevale geometrijske in naturalistične vzorce. S pojavom islamske arhitekture v Gudžaratu se je uporaba ''džali'' razširila in postala vidna značilnost v [[mošeja]]h in [[grobnica]]h, po enakem simboličnem pomenu svetlobe v islamu. Sprejetje ''džali'' v islamskih stavbah kaže fuzijo arhitekturnih slogov in motivov iz hindujske, džainistične in islamske tradicije, na katere so v veliki meri vplivali cehi zidarjev, ki so delali za mecene iz različnih kulturnih okolij.<ref>{{navedi splet |date=2021-11-02 |title=Jali by Mapin Publishing - Issuu |url=https://issuu.com/mapin/docs/jali |access-date=2023-08-06 |website=issuu.com |language=en |archive-date=2023-08-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230806054715/https://issuu.com/mapin/docs/jali |url-status=dead }}</ref><ref>{{Citation |title=Jali: Lattice of Divine Light, with Navina Najat Haidar |url=https://www.youtube.com/watch?v=rQSjNUkVFg8 |access-date=2023-08-06 |language=en}}</ref> Zgodnja ''džali'' dela z več geometrijskimi oblikami so bila zgrajena s klesanjem v kamen v geometrijskih vzorcih, ki se je prvič pojavilo v Alai Darwaza iz leta 1305 v Delhiju poleg [[Qutub Minar]]ja, medtem ko so kasneje Moguli uporabljali zelo fino izrezljane rastlinske modele, kot na [[Tadž Mahal]]u. Obrobam so pogosto dodali tudi vložek ''pietra dura'' z uporabo [[marmor]]ja in poldragih kamnov. V utrdbi Gvalior, blizu vrat Urvahi, je 17-vrstični napis z datumom Samjat 1553, ki omenja imena nekaterih obrtnikov in njihove stvaritve. Eden od njih je Khedu, ki je bil strokovnjak za ''Gvalijai džhilmili'', tj. zaslon ''džali'', izdelan v slogu Gvalior.<ref>Hariharnivas Dvidedi, Gwalior ke Tomar, 1976, p. 378-380</ref> Grobnica iz mogulskega obdobja Mohameda Ghausa, zgrajena leta 1565 v Gvaliorju, je izjemna po svojih kamnitih džalisih.<ref>[https://link.springer.com/article/10.1007/s00004-016-0316-6 Nonperiodic Octagonal Patterns from a Jali Screen in the Mausoleum of Muhammad Ghaus in Gwalior and Their Periodic Relatives, Emil Makovicky & Nicolette M. Makovicky ,Nexus Network Journal volume 19, pages 101–120 (2017)]</ref> Številne hiše Gvaliorja iz 19. stoletja so uporabljale kamnite ''džali''. ''Džali'' se pogosto uporabljajo v hotelu Uša Kiran Palace v Gvaliorju, nekdanjem gostišču Scindia. == Muzejske zbirke == Nekateri ''džali'' so v večjih muzejih v ZDA in Evropi. Ti vključujejo muzej umetnosti Indianapolis<ref>{{Navedi splet |url=https://collection.cooperhewitt.org/objects/52272397/ |title=JALI PANEL (INDIA), LATE 19TH CENTURY |accessdate=2023-08-19 |archive-date=2021-06-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210614010215/http://collection.cooperhewitt.org/objects/52272397/ |url-status=dead }}</ref> in Metropolitanski muzej umetnosti<ref>[https://www.metmuseum.org/art/collection/search/453241 Pierced Window Screen (Jali) early 17th century]</ref> ter muzej Viktorije in Alberta.<ref>[https://collections.vam.ac.uk/item/O430678/one-of-twenty-nine-drawings-drawing-unknown/ Drawing ca.1882 (made)]</ref> == Galerija == <gallery mode="packed" heights="200"> File:Window at Alai Darwaza, Qutb complex.jpg|Okno v Alai Darvaza, >Kompleks Qutub File:Sidi Saiyyad Ni Jaali.jpg|''Džali'' v mošeji Sidi Saiyyed v Ahmedabadu z razstavo tradicionalnega indijskega motiva drevesa življenja File:Salim Chishti Tomb-2.jpg|''Džali'' pri grobnici Salima Chishtija, Fatehpur Sikri prikazuje islamske geometrijske vzorce, razvite v zahodni Aziji File:Taj Inside 1.jpg|Detajli marmornih zaslonov ''Džali'' okoli kraljevih kenotafov, Tadž Mahal File:Bibi-Ka-Maqbara- net.jpg|''Džali'' v Bibi Ka Maqbara, Aurangabad s tipičnimi indijskimi motivi File:Doors Champaner-Pavagadh.jpg|Džali v Čampanerju uporablja tradicionalne indijske geometrijske vzorce in islamsko geometrijo File:Mohammad Gaus Tomb Gwalior - panoramio.jpg|Džali v grobnici Mohammada Gausa v Gwaliorju File:P 306--Winter India.jpg|Hiše iz 19. stoletja v Gwaliorju </gallery> == Sklici == {{sklici}} === Viri === *{{navedi knjigo |last=Lerner |first=Martin |chapter=''JALI'' SCREEN |chapter-url=https://libmma.contentdm.oclc.org/digital/collection/p15324coll10/id/105457 |title=The Flame and the Lotus: Indian and Southeast Asian Art from the Kronos|publication-place=New York |year=1984 |publisher=Metropolitan Museum of Art |isbn=0-87099-401-8 |oclc=10799173 |pages=156–157}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Jali}} *{{navedi splet |title=ArchNet Dictionary of Islamic Architecture: Jali |website=archnet.org |date=2003-06-04 |url=http://archnet.org/library/dictionary/entry.tcl?entry_id=DIA0400 |archive-url=https://web.archive.org/web/20041222145653/http://archnet.org/library/dictionary/entry.tcl?entry_id=DIA0400 |archive-date=2004-12-22 |url-status=dead |ref=none}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Hindujska arhitektura]] [[Kategorija:Indijska arhitektura]] [[kategorija:Arhitekturni elementi]] 63tqs8tbdas7eq1qp5x8kwd02mudia7 0 548541 6655136 6506341 2026-04-03T05:01:46Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655136 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Džodhpur | native_name = | official_name = | settlement_type = metropolitansko mesto | image_skyline = {{multiple image | border = infobox | total_width = 290 | image_style = | perrow = 1/2/2/1/1 | image1= Jodhpur mehrangarh fort (enhanced).jpg | caption1 = [[Trdnjava Mehrangarh]] | image2 = ClockTower,jodhpur (enhanced).jpg | caption2 = Stolpna ura | image3= New Rajasthan High Court Building.jpg | caption3 = [[Višje sodišče Radžastana]] | image4= Jodhpur ni18-14.jpg | caption4 = Vrtovi Mandore | image5= Jaswant Thada cenotaph, Jodhpur.jpg | caption5 = Džasvant Thada | image6 = 1996 -218-20A Jodhpur Hotel Umaid Bhawan Palace (2233393509).jpg | caption6 = [[Palača Umaid Bhavan]] | image7= Jodhpur Skyline from Kaylana Hills.jpg | caption7 = obzorje Džodhpurja }} | image_alt = | nickname = Modro mesto<ref name=bluecity>{{navedi splet|url=https://www.huffpost.com/entry/discover-the-blue-city-of-jodhpur-india_b_9780974|title=These Spectacular Shots of India's 'Blue City' Will Ignite Your Wanderlust|date=27 April 2016|website=HuffPost}}</ref> Sončno mesto<ref name=suncity>{{navedi splet|url=https://www.ahmedabadmirror.com/mastiii-zone-in-the-sun-city-to-win-hearts-of-jodhpurities/81849140|title=Mastiii Zone In The Sun City To Win Hearts Of Jodhpurities|date=21 December 2022|website=AhemdabadMirrior}}</ref> | image_map = | map_caption = | pushpin_map = Indija | pushpin_map_caption = | coordinates = {{koord novi|26.28|N|73.02|E|display=inline,title}} | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{IND}} | subdivision_type1 = Zvezna država | subdivision_type3 = Okrožje | subdivision_name1 = [[Radžastan]] | subdivision_name3 = Džodhpur<ref>{{navedi splet |url=http://jodhpur.nic.in/dp1.htm |title=Jodhpur.nic.in |access-date=25 January 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120219060828/http://jodhpur.nic.in/dp1.htm |archive-date=19 February 2012 |url-status=dead}}</ref> | established_title = Ustanovitev | established_date = 1459 | founder = Rao Džodha Mandorski | named_for = [[Rao Jodha]] | government_type = Občinska družba | governing_body = | leader_title1 = | leader_name1 = | unit_pref = Metrični | area_footnotes = <ref name="Jodhpur-Census-2011">{{navedi splet|url=http://www.censusindia.gov.in/2011census/dchb/0815_PART_B_DCHB_JODHPUR.pdf|title=Jodhpur District Census 2011 Handbook: VILLAGE AND TOWN WISE PRIMARY CENSUS ABSTRACT (PCA)|publisher=Censusofindia.gov.in|access-date=19 April 2016|page=33}}</ref><ref name="Jodhpur Info">{{navedi splet |url=http://jodhpurmc.org/Presentation/TopMenu/Statistical_Information.aspx |title=Statical Information |publisher=Jodhpur Municipal Corporation |access-date=2019-10-11 |archive-date=2019-10-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191011045803/http://jodhpurmc.org/Presentation/TopMenu/Statistical_Information.aspx |url-status=dead }}</ref> | area_total_km2 = 454,5 | area_metro_km2 = 4467,3 | elevation_footnotes = 2 | elevation_m = 231 | population_total = 1.533.756 | population_as_of = 2021 štetje | population_footnotes = <ref>{{navedi splet|url=http://www.censusindia.gov.in/2011-prov-results/prov_data_products__rajasthan.html|title=Census of India : Provisional Population Totals Paper 1 of 2011 : Rajasthan|last=ORGI}}</ref> | population_density_km2 = auto | population_metro = 2.330.000<ref>{{navedi splet|series=Jodhpur Region 3rd Master Plan Execution |url=https://jda.urban.rajasthan.gov.in/content/raj/udh/jda--jodhpur/en/master-plan/master-plan-2031.html|title= Execution of Jodhpur Master Plan 2021 | language=hi|date=18 February 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url = https://hindi.news18.com/news/rajasthan/jodhpur-paving-the-way-for-development-jda-approves-third-master-plan-rjsr-3472550.html|title = जोधपुर के विकास का रास्ता साफ, Jda की तीसरे मास्टर प्लान को मंजूरी, बढ़ेगी शहर की सीमा, बनेंगी 4 स्पेशल सिटी|date = 18 February 2021|accessdate = 2023-08-29|archive-date = 2023-06-01|archive-url = https://web.archive.org/web/20230601205307/https://hindi.news18.com/news/rajasthan/jodhpur-paving-the-way-for-development-jda-approves-third-master-plan-rjsr-3472550.html|url-status = dead}}</ref> | population_metro_footnotes = | population_rank = 43. | population_demonym = Džodhpuri, Marwari | demographics_type1 = jezik | demographics1_title1 = uradni | demographics1_info1 = [[Hindijščina]], [[angleščina]] | demographics1_title2 = avtohton | demographics1_info2 = marvari, radžastani | timezone1 = [[Indian Standard Time|IST]] | utc_offset1 = +5:30 | postal_code_type = [[Postal Index Number|PIN]] | postal_code = 342001 | area_code_type = Telephone code | area_code = 0291 /+91-291 | iso_code = [[ISO 3166-2:IN|RJ-IN]] | registration_plate = RJ-19 | website = {{URL|jodhpur.rajasthan.gov.in}} | footnotes = }} '''Džodhpur''' ( {{IPA-hi|ˈd͡ʒoːd̪ʱpʊr|pron}} {{audio|Jodhpur.ogg|poslušaj|help=no}}) je drugo največje mesto v indijski zvezni državi [[Radžastan]] in uradno drugo metropolitansko mesto v državi. Prej je bil sedež knežje države države Džodhpur. Džodhpur je bil zgodovinsko glavno mesto [[Kraljevina Marvar|kraljevine Marvar]], ki je zdaj del Radžastana. Džodhpur je priljubljena turistična destinacija s številnimi palačami, utrdbami in templji v ostri pokrajini [[puščava Thar|puščave Thar]]. Med prebivalci Radžastana in po vsej Indiji je priljubljeno kot ''modro mesto''. Služi kot upravni sedež okrožja Džodhpur in divizije DŽodhpur. Staro mesto obkroža [[trdnjava Mehrangarh|trdnjavo Mehrangarh]] in je omejeno z obzidjem z več vrati.<ref name=Madan>{{navedi knjigo|title=India through the ages|url=https://archive.org/details/indiathroughages00mada|last=Gopal|first=Madan|year= 1990| page= [https://archive.org/details/indiathroughages00mada/page/178 178]|editor=K.S. Gautam|publisher=Publication Division, Ministry of Information and Broadcasting, Government of India}}</ref> Mesto se je v zadnjih nekaj desetletjih močno razširilo zunaj obzidja. Džodhpur leži blizu geografskega središča zvezne države Radžastan, zaradi česar je priročno izhodišče za potovanja po regiji, ki jo turisti zelo obiskujejo. Mesto, predstavljeno v ''The New York Times'' kot ''52 Places to Go in 2020''.<ref>{{navedi novice|url=https://www.nytimes.com/interactive/2020/travel/places-to-visit.html|title=52 Places to go in 2020|work=The New York Times|date=10 January 2020}}</ref> V mestu je tudi več izobraževalnih ustanov, med katerimi so najpomembnejše All India Institute of Medical Sciences, DŽodhpur, Indian Institute of Technology Jodhpur, Dr. Sampurnanand Medical College, DSRRAU DŽodhpur, in National Law University, DŽodhpur, ter številni raziskovalni inštituti, v mestu so tudi Indijska vesoljska raziskovalna organizacija, obrambna raziskovalna in razvojna organizacija, raziskovalni inštitut osrednje sušne cone, raziskovalni inštitut za sušne gozdove in raziskovalni center za puščavsko medicino. == Zgodovina == === Zgodnja zgodovina === Mesto Džodhpur je leta 1459 ustanovil Rao Džodha, radžputski poglavar klana Rathore. Džodha je uspel osvojiti okoliško ozemlje [[Delhijski sultanat|Delhijskega sultanata]] in tako ustanovil kraljestvo, ki je postalo znano kot Marvar.<ref>{{navedi knjigo|first=Tanuja|last=Kothiyal|title=Nomadic Narratives: A History of Mobility and Identity in the Great Indian|publisher=Cambridgr University Press|year=2016|isbn=9781107080317|pages=76|quote=rathorske trdnjave so bile napadene s strani Delhijskega sultanata, zlasti ko so Nagaur, Džalore in Sivana postali garnizije sultanata. Leta pozneje je Džodha uspel skleniti zavezništva z Deorasom, Eendasom, Sanklasom in Bhatisom iz Džangluja, Pugala in Džaisalmerja. Kasneje so bili Merta, Phalodi, Pokhran, Bhadrajun, Sojat, Džaitaran, Sivana, Nagaur in Godvar trajno dodani ozemlju Rathorja, s čimer je Marvar postal najmočnejše kraljestvo v Radžputani.|url=https://books.google.com/books?id=be-7CwAAQBAJ&pg=PA78}}</ref> Ker je Džodha izhajal iz bližnjega mesta Mandore, je to mesto sprva služilo kot glavno mesto te države; vendar je še v času življenja Džodhe Džodhpur kmalu prevzel to vlogo. Mesto stoji ob strateški cesti, ki povezuje [[Delhi]] z [[Gudžarat]]om. To mu je omogočilo, da je imel dobiček od cvetoče trgovine z [[opij]]em, [[baker|bakrom]], [[svila|svilo]], [[sandalovina|sandalovino]], dateljni in drugim trgovskim blagom.<ref name=history1>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=SktuAAAAMAAJ|title=The House of Marwar: The Story of Jodhpur|author=Dhananajaya Singh|publisher=Lotus Collection |year=1994|isbn=9788174360021}}</ref> === Zgodnje novoveško obdobje === Po smrti Rao Čandrasena Rathoreja leta 1581 je kraljestvo priključil mogulski cesar [[Akbar]], Marvar je tako postal mogulski [[vazal]] zaradi njihove zvestobe, medtem ko je užival notranjo avtonomijo. Džodhpur in njegovi prebivalci so imeli koristi od te izpostavljenosti širnemu svetu, saj so se pojavili novi slogi umetnosti in arhitekture, lokalnim trgovcem pa so se odprle priložnosti, da pustijo pečat po vsej severni Indiji. [[File:JODHPUR 1960.jpg|thumb|Pogled na višje sodišče Radžastana, muzej Sardar v parku Umaid in zgoraj desno je utrdba Džodhpur leta 1960|left]] [[Aurangzeb]] je za kratek čas zaplenil državo (približno leta 1679) po smrti maharadža DŽasvant Singha, vendar je prejšnjega vladarja maharadža Adžit Singha vrnil na prestol Veer Durgadas Rathore po Aurangzebovi smrti leta 1707 in velikem boju, ki je trajal 30 let. [[Mogulsko cesarstvo]] je po letu 1707 postopoma propadlo, in dvor v Džodhpurju so pretresale spletke; namesto da bi izkoristil okoliščine, se je Marvar spustil v spore in povabil k posredovanju Marate, ki so kmalu izpodrinili Mogule kot vladarje v regiji. Leta 1755 je Džai Apa Scindia napadel Nagaur, potem ko je oropal več krajev Radžastana. Džai Apa je ustavil svojo vojsko blizu samas ribnika Tausar, ki je bil 3,5 km od utrdbe Nagaur. Obkolil je utrdbo Nagaur in prekinil oskrbo s hrano in vodo. Maharadža Vidžaj Singh je poklical Darbarja in prosil, naj prostovoljno ubije Scindio. Gadži Kan Khokhar (Čavata Kalan) in Kan Singh (Dotalai) sta se prostovoljno javila in prevzela odgovornost, da ubijeta Džaiapa dži Scindia. Oba sta se preoblekla kot trgovca in odprla trgovino v bližini vojske Džaiapa džija. Njuna dejavnost je bilo opazovanje, ki je trajalo dva meseca. 25. julija 1755 v petek ob 11. uri je, ko je eden našel priložnost, napadel Džaiapo z bodali in ga ubil (slika v muzeju Mandore). Med bojevanjem sta oba zvesta vojaka Džodhpurja umrla. Iz običajnega pregovora ljudje še vedno pravijo »Khokhar bada khuraki kha gaya appa jaisa daaki« (Khokhar so veliki požrešneži, požrešni demoni kot apa). Po umoru Džai Apa se je vojska Sindhia Marata še nekaj mesecev borila blizu Nagaurja, vendar so po smrti Džai Apa izgubili upanje. To pa ni prineslo stabilnosti ali miru; 50 let vojn in pogodb. Država je poiskala pomoč Britancev in z njimi sklenila subsidiarno zavezništvo. Leta 1857 je prišlo do velikega upora nekaterih plemičev Rathore iz Palija, ki jih je vodil Thakur Kušal Singh iz Auve, vendar je upornike premagala britanska vojska pod polkovnikom Holmesom in mir je bil ponovno vzpostavljen.<ref>Political Awakening and Indian Freedom Movement with Special Reference to Rajasthan pg 28-35</ref> === Britansko kolonialno obdobje === [[File:Street Scene of Jodhpur India 1906.jpg|thumb|Ulična scena Džodhpurja leta 1906|left]] V času [[Britanska Indija|Britanskega Raja]] je imela država Džodhpur največje ozemlje med vsemi v Radžputani. Površina države je bila 93.424 km², leta 1901 pa je imela 44.73.759 prebivalcev. Uživala je ocenjeni prihodek v višini 3.529.000 funtov. Njeni trgovci, Marvarijci, so cveteli in zasedli prevladujoč položaj v trgovini po vsej Indiji. === Po osamosvojitvi === Leta 1947, ko je Indija postala neodvisna, se je država združila v zvezo in Džodhpur je postal drugo največje mesto Radžastana.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=lF0FvjG3GWEC|title=The Rajputs of Rajputana: A Glimpse of Medieval Rajasthan|author=Dr. M.S. Navarane| publisher=APH Publishing |year=1999|isbn=81-7648-118-1}}</ref> Ob delitvi se vladar DŽodhpurja Hanvant Singh ni želel pridružiti Indiji, a nazadnje je bila država DŽodhpur zaradi takratnega učinkovitega prepričevanja Vallabhbhaija Patela vključena v Indijsko republiko. Kasneje po Zakonu o državni reorganizaciji iz leta 1956 je bila vključena v zvezno državo Radžastan. == Demografija == Glede na začasna poročila popisa prebivalstva v Indiji<ref name="JP">{{navedi splet|url=https://www.census2011.co.in/census/city/80-jodhpur.html|title=Jodhpur City Population 2023 &#124; Literacy and Hindu Muslim Population|website=www.census2011.co.in}}</ref> je imel Džodhpur leta 2011 1.033.918 prebivalcev, sestavljenih iz približno 52,62 % moških in približno 47,38 % žensk. Povprečna stopnja pismenosti je bila 80,56 odstotka, približno 88,42 odstotka za moške in 73,93 odstotka za ženske. Približno 12,24 odstotka prebivalstva je bilo mlajših od šest let. Mesto Džodhpur upravlja občinska korporacija, ki spada pod urbano aglomeracijo Džodhpur. Urbano/metropolitansko območje Džodhpurja vključuje Džodhpur, Kuri Bhagtasani, industrijsko območje Mandore, Nandri, vas Pal in Sangarija. Njegovo mestno prebivalstvo šteje 1.137.815, od tega je 599.332 moških in 538.483 žensk. Z vključitvijo 395 vasi v mesto Džodhpur v mesecu februarju 2021 s strani JoDA je novo število prebivalcev v mestu 2.330.000 in naj bi se v naslednjem desetletju povečalo za 33,04 %. Leta 2031 naj bi prebivalstvo mesta Džodhpur znašalo več kot 3,1 milijona.<ref name="censusjodhpur">{{navedi splet |url=https://urban.rajasthan.gov.in/content/raj/udh/jda--jodhpur/en/master-plan/master-plan-2031.html |title=Master Plan 2031 |accessdate=2023-08-29 |archive-date=2023-09-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230924193305/https://urban.rajasthan.gov.in/content/raj/udh/jda--jodhpur/en/master-plan/master-plan-2031.html |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://jda.urban.rajasthan.gov.in/content/dam/raj/udh/development-authority/jda-jodhpur/pdf/Jodhpur%20MDP%20Report%202031.pdf}}</ref> == Geografija == [[File:Jodhpur, India, Panorama of Jodhpur 3.jpg|thumb|Panoramski pogled na Džodhpur v vročem sončnem dnevu]] Džodhpur ima vroče sušno podnebje (Köppen ''BWh''), ki je zaradi zelo velikega potenciala evapotranspiracije malo manjše od vročega polsušnega podnebja (Köppen ''BSh''). Čeprav je povprečna količina padavin približno 362 mm, ki pade večinoma od junija do septembra, ta močno niha. V letu lakote 1899 je Džodhpur prejel le 24 mm, v poplavnem letu 1917 pa kar 1178 mm. Reka Džodžari, pritok reke Luni, teče od Banada do Salavasa v mestnem območju DŽodhpurja. Projekt Riverfront je odobren in je v načrtovanju za to reko v dolžini 35 km, ki bo prišla znotraj urbanega območja DŽodhpurja, ki je od januarja 2021 v okviru projekta Nammi Ganga ministrstva Džal Šakti, prej pa je bil ta projekt pod nadzorom Džodhpur Development Authority. Temperature so ekstremne od marca do oktobra, razen ko [[monsun]]ski dež povzroči goste oblake, ki jih nekoliko znižajo. Aprila, maja in junija visoke temperature redno presegajo 40 °C. Med monsunsko sezono se povprečne temperature nekoliko znižajo, vendar se na splošno nizka vlažnost v mestu dvigne, kar poveča občutek vročine. Najvišja temperatura, zabeležena v Džodhpurju, je bila 20. maja 2016, ko je narasla na 48,8 °C. Džodhpur je pomembno mesto zahodnega Radžastana in leži približno 250 km od meje s [[Pakistan]]om. Zaradi te lokacije je ključno oporišče za indijsko vojsko, indijske letalske sile (IAF) in mejne varnostne sile. Jugozahodno zračno poveljstvo DŽodhpurja je eno največjih azijskih ter eno najbolj kritičnih in strateško lociranih letalskih baz IAF (Letališče DŽodhpur je imelo ključno vlogo med indijsko-pakistanskimi vojnami leta 1965 in 1971), ki je napotilo bojna letala in napredne lahke helikopterje. Obstaja 5 eskadrilj indijskih zračnih sil, ki so znane kot 32 wing. {{Wide image|Jodhpur panorama view-september 2011.jpg|1200px|Panoramski pogled na Džodhpur s trdnjavo Mehrangarh na desni in središče mesta spodaj}} == Kultura == Domačini so Džodhpur kulturno poznali pod imenom Džodhana.<ref>{{navedi splet|url=https://www.bhaskar.com/amp/news/c-20-in-458-years-this-city-become-jodhpur-from-jodhana-jd0317-NOR.html|title=४५८ साल में जोधाणा से ऐसे जोधपुर बन गया यह शहर|work=Dainik Bhaskar|language=hi|access-date=14 June 2020|archive-date=15 June 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200615013144/https://www.bhaskar.com/amp/news/c-20-in-458-years-this-city-become-jodhpur-from-jodhana-jd0317-NOR.html|url-status=dead}}</ref> Mesto je znano po svoji hrani in o njeni priljubljenosti lahko sodimo po dejstvu, da lahko v številnih mestih po vsej Indiji najdete slaščičarne z imenom ''Džodhpur Sweets''. Na obrežju puščave Thar so na življenje vplivala izbrana nomadska plemena (v nekaterih delih mesta so se naselile tako imenovane »ciganske« skupine – Bandžara v hindijščini).<ref>{{navedi splet | url=https://www.outlookindia.com/outlooktraveller/stay/story/67775/take-a-heritage-holiday-in-india-feeling-blue-in-jodhpur| title=Feeling blue in Jodhpur| work=Outlook India Traveller|author=Prerna Singh|date=25 July 2018}}</ref> Džodhpur ima izrazito kulturno identiteto zaradi svoje hrane in je znan po svojih Mirči Bada, Rabdi Ghevar in Mava Kačori.<ref>{{navedi splet|url=https://food.ndtv.com/lists/5-best-rajasthani-recipes-2032497|title=5 Best Rajasthani recipes|publisher=NDTV}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Turizem == Najpomembnejše znamenitosti Džodhpurja so [[trdnjava Mehrangarh]], ki gleda na mesto, zanimivost so tudi modre steze starega mesta, [[palača Umaid Bhavan]], Džasvant Thada in Ghanta Ghar ali stolp z uro. Turisti so tudi v bližini vrta Mandore, jezera in vrta Kajlana, jezera Balsamand, biološkega parka Mačia, parka Rao Džodha puščaska skala, templja Ratanada Ganeš, Toorji Ka Džhalra, jezera in palače Sardar Samand, gričev Masooria, Veer Durgadas Smarak (spomenik, park in muzej), jez Surpura in jama Bhim Bhadak. Druge zanimivosti ljudi so tržnice s hrano, starinami, tradicionalnimi oblačili in tradicionalnimi čevlji (imenovane tudi Džodhpuri Modžari), ki so znani v Džodhpurju.<ref>{{navedi splet|url=https://www.india.com/news-travel/jodhpur-tourism-5-reasons-to-visit-indias-blue-city-this-winter-3229587/|title=Jodhpur Tourism: 5 Reasons to Visit India's Blue City This Winter|first=Travel|last=Staff|date=25 April 2018|website=India.com}}</ref> Mahamandira, tempelj, posvečen Sri Džalandharnathu, je znan po poslikavah, ki prikazujejo askete v položajih joge, in po poslikavah z napisi o dostojanstvenikih, ki so obiskali svetišče, med drugim Čaranas, plemiče in radže.<ref>{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=0jzrAAAAMAAJ |title=Wall Paintings of Rajasthan |date=1998 |publisher=Jawahar Kala Kendra |language=en |quote=Nath yogis blessing their devotees. On the high frieze of the inner chamber, Nath yogeshwars have been portrayed. The exterior wall paintings contain names of the dignitaries visiting this shrine which includes charans, nobles and Rajas like Rao Ratan Si Rathore, Dalo Charan, Mahmud Mustapo, Kano Charan, Shrimo Charan, Tolikan Gyani, Gaur Ram Singhji, Dharamsi, Shah Adhit, Gogo Chauhana, Gogade Rathore, Malinath Rathore, Raja Gopichand and Chidiya Nathji.}}</ref><gallery heights="150" mode="packed" caption="Turizem v Džodhpurju"> File:Jaswant Thada cenotaph, Jodhpur.jpg|Džasvant Thada File:Kaylana Lake, Jodhpur.jpg|Jezero Kajlana File:Royal cenotaphs.jpg|Kenotafi v vrtovih Mandore File:Jodhpur ni18-14.jpg|Vrtovi Mandore File:Mahamandir.jpg|Tempelj Mahamandir </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{commons category|Jodhpur}} {{Wikivoyage}} * [http://jodhpur.rajasthan.gov.in/ Official website] * ''[http://tourism.rajasthan.gov.in/jodhpur Jodhpur]'' at Rajasthan Tourism Website {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta v Indiji]] [[Kategorija:Džodhpur| ]] [[Kategorija:Naselja, ustanovljena leta 1459]] [[Kategorija:Bivša glavna mesta]] 3whoi0vbrwc3xa2k3go1e8kzv6dk3vr 0 548601 6655134 6281339 2026-04-03T04:47:18Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655134 wikitext text/x-wiki {{Infobox Historic building |name= Džag Mandir |image= JagMandir.jpg |caption= Jag Mandir s skulpturo osmih slonov, ki krasi vhod in gleda proti Jezerski palači |map_type= |coordinates = {{coord|24.5672|73.6781|region:IN-RJ|display=inline,title}} |location_town= [[Udaipur]] |location_country= Indija |architect= |client= Maharana Džagat Singh I. |owner= Arvind Singh Mewar |construction_start_date= 1551 |completion_date= sredi 17. stoletja |date_demolished= |cost= |structural_system= rumen [[peščenjak]] in [[marmor]] |style= Radžputska arhitektura |size= }} '''Džag Mandir''' je [[palača]], zgrajena na otoku v [[Pičola (jezero)|jezeru Pičola]]. Imenuje se tudi ''Jezerska vrtna palača''. Palača je v mestu [[Udaipur]] v indijski državi [[Radžastan]]. Za njeno gradnjo so zaslužni trije Maharani Sisodia Radžputov iz kraljestva Mevar. Gradnjo palače je leta 1551 začel Maharana Amar Singh, nadaljeval Maharana Karan Singh (1620–1628) in končno dokončal Maharana Džagat Singh I. (1628–1652). Imenuje se kot ''Džagat Mandir'' v čast zadnjega imenovanega Maharane. Kraljeva družina je palačo uporabljala kot poletno letovišče in palačo užitka za prirejanje zabav.<ref name=Mewar>{{navedi splet|url=http://www.udaipur.org.uk/tourist-attractions/jagmandir.html|title=Jag Mandir Palace|access-date=2009-12-16|archive-date=2009-12-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20091223184939/http://www.udaipur.org.uk/tourist-attractions/jagmandir.html|url-status=dead}}</ref><ref name=Kishore>{{navedi knjigo|last=Kishore|first=Dr.B.R|author2=Dr. Shiv Sharma|title= India - A Travel Guide|work=Island Palaces|year=2008|page=466|access-date=2009-12-16|url=https://books.google.com/books?id=COHI7LlpkSAC&q=Jag+Mandir&pg=PA466|publisher=Diamond Pocket Books (P) Ltd.|isbn=978-81-284-0067-4}}</ref> Palača je nekoč služila kot zatočišče prosilcem za azil.<ref name=Bradnock>{{navedi knjigo|last=Bradnock|first=Robert|author2=Roma Bradnock|title= Rajasthan & Gujarat Handbook: The Travel Guide|work=Lake Pichola|page=186|url= https://books.google.com/books?id=d8obZYiYJf0C&q=Jag+Mandir&pg=PA186|publisher= Footprint Travel Guides|year=2001|isbn= 1-900949-92-X}}</ref> == Geografija == Džag Mandir stoji na enem od dveh naravnih otokov v jezeru Pičola (imenovanem po vasi Pičoli v bližini), na njegovem južnem koncu. Jezero je prvotno v 15. stoletju ustvaril lokalni plemenski poglavar banjara za prenašanje žita čez potoke. Med vladavino Maharane Udai Singha II., leta 1560, so jezero znatno povečali z izgradnjo jezov čez dva potoka. Takrat je Maharana zgradil tudi Džag Mandir in Jezersko palačo (danes Džag Niwas Hotel) na otokih sredi jezera. Mesto Udaipur z mestno palačo in drugimi spomeniki in templji je bilo zgrajeno na obrobju jezera. == Zgodovina == [[File:Jag Mandir Palace, Udaipur, Rajasthan - 1873.jpg|thumb|220px|Palača Džag Mandir od zgoraj, na jezeru Pičola, Udaipur. ok. 1873]] Resnična grožnja, ki je za dolga leta skoraj zdesetkala kraljestvo Mevar, je prihajala od roparskih Maratov. Upanje na preživetje je ponovno oživelo, ko so jim leta 1817 Britanci priskočili na pomoč s ''pogodbo o vrhovnem gospodarstvu'', ki je obljubila obnovitev vseh dednih ozemelj in zaščitila državo pred morebitnimi prihodnjimi vdori. Nato sta v kraljestvu Mevar zavladala mir in blaginja. Ponos in slava Sisodia Radžputov sta bila v celoti obnovljena. Med uporom leta 1857 je Maharana Svroop Singh (1842–1861) rešil številne evropske družine, večinoma ženske in otroke iz Neemuča, ki so dobile zatočišče v palači Džag Mandir. Upor je bil popularno znan kot ''sepojski upor'', imenovan pa je bil tudi ''indijski upor'' (ali prva vojna za neodvisnost) proti britanskemu raju. Po osamosvojitvi Indije od britanske oblasti se je 15. avgusta 1947 na pobudo Maharane Bhupala Singha kraljevina Mevar leta 1949 združila z indijsko unijo skupaj z drugimi kneževskimi državami Radžastana. == Struktura == [[File:The Gul Mahal on Jag Mandir, Pichola Lake, Udaipur.jpg|right|thumb|Gul Mahal, najzgodnejša zgradba pred prenovo]] [[File:Udaipur, India, Jag Mandir Palace.jpg|thumb|left|Gul Mahal, Džag Mandir Palace]] [[File:Jag Mandir Palace on Lake Pichola.jpg|thumb|Izrezljani kipi slonov na vhodu v pomol, palača Jag Mandir]] Impresivna serija struktur v trinadstropni palači Sžag Mandir vključuje: *Gul Mahal, ki je bil najprej zgrajen kot zatočišče za princa Khurama; *elegantna fasada, obkrožena s štirimi izklesanimi kipi slonov na obeh straneh pri vhodu v pomol na jezeru iz Udaipurja; *vrtno dvorišče in Darikhana na njegovi severni strani; *Bara Patharon ka Mahal (palača 12 kamnov); *Zenana Mahal – južni podaljšek Gul Mahala; *in Kunwar Pada ka Mahal. Podrobnosti o teh strukturah in vrtu so opisane v nadaljevanju. ;Gul Mahal Gul Mahal je bila prva stavba, zgrajena leta 1551, med vladavino Maharane Amar Singha, ki je bila nadalje razvita med vladavino Maharane Džagat Singha, da bi nastanila mogulskega princa Khurama. Sprva je bila majhna palača iz peščenjaka (rumenega peščenjaka) z mogočno kupolo (ki daje videz krone). Na vrhu te kupole je pritrjen islamski polmesec. Gul Mahal ima tri okrogle kupolaste komore, eno nad drugo. Vstop v te prostore je iz dvorane s stebri. Nad glavnim pročeljem se dvigata dva marmornata ''[[čatri]]ja'' s poševnimi venci. Masivne marmorne plošče, pritrjene na notranje stene, so bile okrašene z barvnimi [[rubin]]i, [[oniks]]om, [[jaspis]]om, [[karneol]]om in [[žad]]om. To vrsto okrasja naj bi posnemali Moguli v svoji grobnici I'timād-ud-Daulah v [[Agra, Indija|Agri]] leta 1626. V palači naj bi bil tudi prestol, izklesan iz enega samega bloka [[serpentin]]e, ki je ni bil izsleden. Mahal obdaja prostorno okroglo stanovanje, zgrajeno iz belega in črnega marmorja s freskami in slikami, ki veljajo za neobičajno značilnost radžputske arhitekture. V zahodnem krilu palače je bila ta vrsta oblikovanja ponovljena v treh drugih paviljonih.<ref name=Ward>{{navedi knjigo|last=Ward|first=Philip|title= Northern India, Rajasthan, Agra, Delhi: a travel guide|work=Udaipur|pages=191–92|access-date=2009-12-16|url=https://books.google.com/books?id=KubCD2jHjEsC&q=Jag+Mandir&pg=PA191|publisher= Pelican Publishing Company|year=1989|isbn= 0-88289-753-5}}</ref> ;Džag Mandir Džag Mandir je glavna palača, ki vključuje Gul Mahal. Stolpi palače na vogalih so osmerokotne oblike in so zaključeni s kupolami. Znotraj palače je bil zgrajen labirint sprejemnih dvoran, stanovanjskih apartmajev in notranjih dvorišč, vse v arhitekturnem slogu Radžput in Mogul. Zenana (rezidenca dvoran kraljevih dam) meji na palačo. Kunvar Pada ka Mahal (Palača prestolonaslednika) je na zahodnem koncu.<ref name=jug>{{navedi splet|url=http://www.bl.uk/onlinegallery/onlineex/apac/other/019wdz000003251u00000000.html|title=Pichola lake and island of Jagmandir, Udaipur. 'Decr. 1878'|access-date=2009-12-16|publisher=British Library Online Gallery|archive-date=2010-09-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20100918013315/http://www.bl.uk/onlinegallery/onlineex/apac/other/019wdz000003251u00000000.html|url-status=dead}}</ref><ref name=British>{{navedi splet|url=http://www.bl.uk/onlinegallery/onlineex/apac/photocoll/j/019pho000430s46u00009000.html|title=Jugmandir Water Palace, [Udaipur]|access-date=2009-12-16|publisher=British Library Online Gallery|archive-date=2012-10-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20121018182851/http://www.bl.uk/onlinegallery/onlineex/apac/photocoll/j/019pho000430s46u00009000.html|url-status=dead}}</ref> ;Vstopni paviljon Paviljon ob vhodu v palačo je impresivna bela kolonada zaobljenih lokov. Pristajalni pomol je tudi za pristajanje čolnov, ki prihajajo s pomola Bansi Ghat na celini blizu Mestne palače v Udaipurju. Paviljon je okrašen z velikimi sloni, vklesanimi v kamen, štirje na vsaki strani vstopnih stopnic. Obrnjeni so proti jezerski palači. Rilci teh slonov so bili poškodovani in zamenjani s polistirenom. Paviljon označuje obod otoka v slikovitem ozadju hribovja Aravali.<ref name=pack>{{navedi splet|url=http://www.bl.uk/onlinegallery/onlineex/apac/photocoll/i/019pho000010s12u00014000.html|title=Island palace Jagmandir, Udaipur 101214|access-date=2009-12-16|publisher=British Library Online Gallery|archive-date=2012-10-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20121018182900/http://www.bl.uk/onlinegallery/onlineex/apac/photocoll/i/019pho000010s12u00014000.html|url-status=dead}}</ref> ;Vrt Cvetlični vrt v kompleksu palače je postavljen v velikem vrtnem dvorišču. Ima tise, jasmin, drevesa frangipanija, bugenvilije, palme, nasturcije, verbeno in mahovnico. Samo dvorišče je prekrito s črno-belimi ploščicami. Okolico vrta krasijo fontane in vodni bazeni, prepredeni s sprehajalnimi potmi z nizkimi marmornimi ograjami. Sedanji Maharana tukaj gosti razkošne zabave in najema prostor za zasebne zabave. ;Darikhana Darikhana je na severni strani palače, ki je odprta terasa, zgrajena z marmornimi stebri. To mesto zdaj vodi sedanji Maharana kot restavracijo. ;Bara Patharon ka Mahal Bara Patharon ka Mahal je v vzhodnem krilu glavne palače. Mahal je tako imenovan, ker je bilo pri njegovi gradnji uporabljenih dvanajst masivnih marmornih plošč. Zato je znana tudi kot ''palača dvanajstih kamnov''. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje pove4zave == {{commons category|Jag Mandir Palace}} [[Kategorija:Udaipur]] [[Kategorija:palače v Indiji]] pkjpor8zy4y3mztjpjz0wmum4y3x42f 0 550257 6655014 6370271 2026-04-02T20:39:31Z A09 188929 dodal [[Kategorija:Člani Gibanja Svoboda]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6655014 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name=Valentina Prevolnik Rupel |image=<!-- WD --> |birth_date=<!-- WD --> |order= |predecessor1=[[Danijel Bešič Loredan]] |nationality=[[Slovenci|slovenska]] |term_start= |term_end= |successor= |order1=[[Minister za zdravje Republike Slovenije|Ministrica za zdravje Republike Slovenije]] |premier1=[[Robert Golob]] |term_start1=13. oktober 2023 |term_end2= |successor2= |minister3= |term_start3= |term_end3= |predecessor3= }} '''Valentina Prevolnik Rupel''', [[Seznam slovenskih ekonomistov|slovenska ekonomistka]] in [[Seznam slovenskih politikov|političarka]]; * [[1971]], [[Ljubljana]]. Je trenutna ministrica za zdravje. == Izobrazba == Valentina Prevolnik Rupel je po izobrazbi diplomirana ekonomistka. Leta 2008 je doktorirala na [[Ekonomska fakulteta v Ljubljani|Ekonomski fakulteti v Ljubljani]] z disertacijo ''Vpliv kvalitete življenja na postavljanje prioritet in na učinkovitost alokacije sredstev v zdravstvu''.<ref>{{Navedi splet|title=Omejevalni ukrepi v okviru skupne zunanje in varnostne politike Evropske unije : magistrska naloga|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/11909201|website=plus.cobiss.net|accessdate=2023-10-02|language=sl}}</ref> == Kariera == Kot raziskovalka in znanstvena svetnica dela na Inštitutu za ekonomska raziskovanja v Ljubljani, v okviru katerega se je udeležila številnih konferenc in srečanj na temo zdravstva.<ref>{{Navedi splet|title=Prva konferenca Društva ekonomistov v zdravstvu na Hrvaškem|url=https://www.ier.si/prva-konferenca-drustva-ekonomistov-v-zdravstvu-na-hrvaskem/|website=ier.si|accessdate=2023-10-02|language=sl}}</ref> Predava tudi na [[DOBA Fakulteta za uporabne poslovne in družbene študije Maribor|DOBA Fakulteti za uporabne poslovne in družbene študije Maribor]].<ref>{{Navedi splet|title=Učitelji magistrskih programov|url=https://www.fakulteta.doba.si/o-fakulteti/kdo-smo/vodstvo-in-sodelavci/ucitelji-magistrskega-programa|website=fakulteta.doba.si|accessdate=2023-10-02|language=sl}}</ref> Od januarja 2023 je članica Strateškega sveta za zdravstvo, ki ga vodi kirurg [[Erik Brecelj]]. Svet pripravlja predloge in strokovne usmeritve za prenovo zdravstvenega sistema.<ref>{{Navedi splet|title=Strateški svet za zdravstvo |url=https://www.gov.si/zbirke/delovna-telesa/strateski-svet-za-zdravstvo/|website=gov.si|accessdate=2023-10-02|language=sl}}</ref> V preteklosti je že delovala kot svetovalka [[Minister za zdravje Republike Slovenije|ministra za zdravje]] ter svetovalka generalnega direktorja [[Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije|zavoda ZZZS]].<ref>{{Navedi splet|title=Valentina Prevolnik Rupel|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-zdravje/o-ministrstvu/valentina-prevolnik-rupel/|website=GOV.si|accessdate=2023-10-02|language=sl}}</ref> === Državna sekretarka === 13. julija 2023 jo je [[15. vlada Republike Slovenije]] imenovala za državno sekretarko na Ministrstvu za zdravje, ki ga je, po odstavitvi zdravstvenega ministra [[Danijel Bešič Loredan|Danijela Bešiča Loredana]]<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob: Ministru sem dal podpisati odstopno izjavo in jo že poslal v DZ|url=https://n1info.si/novice/slovenija/izredna-novica-danijel-besic-loredan-je-odstopil-z-mesta-ministra-za-zdravje/|website=n1info.si|accessdate=2023-10-02|language=sl}}</ref> kot vršilec dolžnosti prevzel premier [[Robert Golob]].<ref>{{Navedi splet|title=Začenjajo se spremembe: z Bešičem Loredanom odhajata tudi državna sekretarja|url=https://n1info.si/novice/slovenija/informacije-n1-kdo-bo-golobov-sekretar-na-ministrstvu-za-zdravje/|website=n1info.si|accessdate=2023-10-02|language=sl}}</ref> === Ministrica za zdravje === 3. oktobra 2023 jo je premier Golob predlagal za novo [[Minister za zdravje Republike Slovenije|ministrico za zdravje Republike Slovenije]]. Na tiskovni konferenci je poudarila, da bodo njene prednostne naloge »dostopnost do kakovostnega zdravstvenega varstva, vzdržnost financiranja in opredelitev košarice pravic«.<ref>{{Navedi splet|title=Valentina Prevolnik Rupel kandidatka za ministrico za zdravje|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kdo-bo-prevzel-zdravstveni-resor_2.html|website=24ur.com|accessdate=2023-10-03|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prihaja nova ministrica, ki bo morala “reševati, kar se še rešiti da”|url=https://n1info.si/novice/slovenija/potrjeno-kandidatka-za-ministrico-za-zdravje-je-valentina-prevolnik-rupel/|website=n1info.si|accessdate=2023-10-03|language=sl}}</ref> Matični odbor Državnega zbora jo je spoznal kot ustrezno kandidatko 10. oktobra, z 11 glasovi za in petimi proti, v Državnem zboru pa je prisegla 13. oktobra 2023.<ref>{{Navedi splet|title=Prevolnik Ruplova dobila zeleno luč odbora DZ za zdravstvo|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/prioritete-prevolnik-rupel-dostopnost-kakovost-neopredeljeni-kosarica-pravic.html|website=24ur.com|accessdate=2023-10-11|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Valentina Prevolnik Rupel nova ministrica za zdravje|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/izredna-seja-imenovanje-zdravstvene-in-razresitev-kmetijske-ministrice.html|website=24ur.com|accessdate=2023-10-13|language=sl}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Prevolnik Rupel, Valentina}} [[Kategorija:Slovenski ekonomisti]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Doktorirali na Ekonomski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Državni sekretarji na Ministrstvu za zdravje Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ministri za zdravje Republike Slovenije]] [[Kategorija:Člani Gibanja Svoboda]] awqelqwlkunk3t8q9x3pv1uohxei4sz 6655015 6655014 2026-04-02T20:42:20Z A09 188929 +volitve 26 6655015 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name=Valentina Prevolnik Rupel |image=<!-- WD --> |birth_date=<!-- WD --> |order= |predecessor1=[[Danijel Bešič Loredan]] |nationality=[[Slovenci|slovenska]] |term_start= |term_end= |successor= |order1=[[Minister za zdravje Republike Slovenije|Ministrica za zdravje Republike Slovenije]] |premier1=[[Robert Golob]] |term_start1=13. oktober 2023 |term_end2= |successor2= |minister3= |term_start3= |term_end3= |predecessor3= |party=[[Gibanje Svoboda]]}} '''Valentina Prevolnik Rupel''', [[Seznam slovenskih ekonomistov|slovenska ekonomistka]] in [[Seznam slovenskih politikov|političarka]]; * [[1971]], [[Ljubljana]]. Je trenutna [[Minister za zdravje Republike Slovenije|ministrica za zdravje Republike Slovenije]]. == Izobrazba == Valentina Prevolnik Rupel je po izobrazbi diplomirana ekonomistka. Leta 2008 je doktorirala na [[Ekonomska fakulteta v Ljubljani|Ekonomski fakulteti v Ljubljani]] z disertacijo ''Vpliv kvalitete življenja na postavljanje prioritet in na učinkovitost alokacije sredstev v zdravstvu''.<ref>{{Navedi splet|title=Omejevalni ukrepi v okviru skupne zunanje in varnostne politike Evropske unije : magistrska naloga|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/11909201|website=plus.cobiss.net|accessdate=2023-10-02|language=sl}}</ref> == Kariera == Kot raziskovalka in znanstvena svetnica dela na Inštitutu za ekonomska raziskovanja v Ljubljani, v okviru katerega se je udeležila številnih konferenc in srečanj na temo zdravstva.<ref>{{Navedi splet|title=Prva konferenca Društva ekonomistov v zdravstvu na Hrvaškem|url=https://www.ier.si/prva-konferenca-drustva-ekonomistov-v-zdravstvu-na-hrvaskem/|website=ier.si|accessdate=2023-10-02|language=sl}}</ref> Predava tudi na [[DOBA Fakulteta za uporabne poslovne in družbene študije Maribor|DOBA Fakulteti za uporabne poslovne in družbene študije Maribor]].<ref>{{Navedi splet|title=Učitelji magistrskih programov|url=https://www.fakulteta.doba.si/o-fakulteti/kdo-smo/vodstvo-in-sodelavci/ucitelji-magistrskega-programa|website=fakulteta.doba.si|accessdate=2023-10-02|language=sl}}</ref> Od januarja 2023 je članica Strateškega sveta za zdravstvo, ki ga vodi kirurg [[Erik Brecelj]]. Svet pripravlja predloge in strokovne usmeritve za prenovo zdravstvenega sistema.<ref>{{Navedi splet|title=Strateški svet za zdravstvo |url=https://www.gov.si/zbirke/delovna-telesa/strateski-svet-za-zdravstvo/|website=gov.si|accessdate=2023-10-02|language=sl}}</ref> V preteklosti je že delovala kot svetovalka [[Minister za zdravje Republike Slovenije|ministra za zdravje]] ter svetovalka generalnega direktorja [[Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije|zavoda ZZZS]].<ref>{{Navedi splet|title=Valentina Prevolnik Rupel|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-zdravje/o-ministrstvu/valentina-prevolnik-rupel/|website=GOV.si|accessdate=2023-10-02|language=sl}}</ref> === Državna sekretarka === 13. julija 2023 jo je [[15. vlada Republike Slovenije]] imenovala za državno sekretarko na Ministrstvu za zdravje, ki ga je, po odstavitvi zdravstvenega ministra [[Danijel Bešič Loredan|Danijela Bešiča Loredana]]<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob: Ministru sem dal podpisati odstopno izjavo in jo že poslal v DZ|url=https://n1info.si/novice/slovenija/izredna-novica-danijel-besic-loredan-je-odstopil-z-mesta-ministra-za-zdravje/|website=n1info.si|accessdate=2023-10-02|language=sl}}</ref> kot vršilec dolžnosti prevzel premier [[Robert Golob]].<ref>{{Navedi splet|title=Začenjajo se spremembe: z Bešičem Loredanom odhajata tudi državna sekretarja|url=https://n1info.si/novice/slovenija/informacije-n1-kdo-bo-golobov-sekretar-na-ministrstvu-za-zdravje/|website=n1info.si|accessdate=2023-10-02|language=sl}}</ref> === Ministrica za zdravje === 3. oktobra 2023 jo je premier Golob predlagal za novo [[Minister za zdravje Republike Slovenije|ministrico za zdravje Republike Slovenije]]. Na tiskovni konferenci je poudarila, da bodo njene prednostne naloge »dostopnost do kakovostnega zdravstvenega varstva, vzdržnost financiranja in opredelitev košarice pravic«.<ref>{{Navedi splet|title=Valentina Prevolnik Rupel kandidatka za ministrico za zdravje|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kdo-bo-prevzel-zdravstveni-resor_2.html|website=24ur.com|accessdate=2023-10-03|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prihaja nova ministrica, ki bo morala “reševati, kar se še rešiti da”|url=https://n1info.si/novice/slovenija/potrjeno-kandidatka-za-ministrico-za-zdravje-je-valentina-prevolnik-rupel/|website=n1info.si|accessdate=2023-10-03|language=sl}}</ref> Matični odbor Državnega zbora jo je spoznal kot ustrezno kandidatko 10. oktobra, z 11 glasovi za in petimi proti, v Državnem zboru pa je prisegla 13. oktobra 2023.<ref>{{Navedi splet|title=Prevolnik Ruplova dobila zeleno luč odbora DZ za zdravstvo|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/prioritete-prevolnik-rupel-dostopnost-kakovost-neopredeljeni-kosarica-pravic.html|website=24ur.com|accessdate=2023-10-11|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Valentina Prevolnik Rupel nova ministrica za zdravje|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/izredna-seja-imenovanje-zdravstvene-in-razresitev-kmetijske-ministrice.html|website=24ur.com|accessdate=2023-10-13|language=sl}}</ref> Leta 2026 je na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah]] kandidirala za [[Gibanje Svoboda]] v volilnem okraju Radlje. Prejela je 4.197 glasov (29,78 odstotka) in mandata ni osvojila.<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2026-04-02|title=Izidi glasovanja|date=1.4.2026|publisher=Državna volilna komisija}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Prevolnik Rupel, Valentina}} [[Kategorija:Slovenski ekonomisti]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Doktorirali na Ekonomski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Državni sekretarji na Ministrstvu za zdravje Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ministri za zdravje Republike Slovenije]] [[Kategorija:Člani Gibanja Svoboda]] e2bui3dhtd2od4c2q05rjc7udynhs9k 4 556950 6654876 6654111 2026-04-02T14:30:07Z MediaWiki message delivery 115826 /* CEE Newsletter is out now! */ nov razdelek 6654876 wikitext text/x-wiki {{Wikipedija:Pod lipo/Globalna sporočila/Glava}} == <span lang="en" dir="ltr">Help us decide the name of the new Abstract Wikipedia project</span> == <div lang="en" dir="ltr"> <section begin="function1"/> {{int:Hello}}. Please help pick a name for the new Abstract Wikipedia wiki project. This project will be a wiki that will enable users to combine functions from [[:f:|Wikifunctions]] and data from Wikidata in order to generate natural language sentences in any supported languages. These sentences can then be used by any Wikipedia (or elsewhere). There will be two rounds of voting, each followed by legal review of candidates, with votes beginning on 20 October and 17 November 2025. Our goal is to have a final project name selected on mid-December 2025. If you would like to participate, then '''[[m:Special:MyLanguage/Abstract Wikipedia/Abstract Wikipedia naming contest|please learn more and vote now]]''' at meta-wiki. {{Int:Feedback-thanks-title}} <section end="function1"/> </div> -- [[User:Sannita (WMF)|User:Sannita (WMF)]] ([[User talk:Sannita (WMF)|talk]]) 13:43, 20. oktober 2025 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Sannita (WMF)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Global_message_delivery&oldid=29432175 --> == <span lang="en" dir="ltr">Seeking volunteers to join several of the movement’s committees</span> == <div lang="en" dir="ltr"> <section begin="announcement-content" /> Each year, typically from October through December, several of the movement’s committees seek new volunteers. Read more about the committees on their Meta-wiki pages: * [[m:Special:MyLanguage/Affiliations Committee|Affiliations Committee (AffCom)]] * [[m:Special:MyLanguage/Ombuds commission|Ombuds commission (OC)]] * [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation/Legal/Community Resilience and Sustainability/Trust and Safety/Case Review Committee|Case Review Committee (CRC)]] Applications for the committees open on October 30, 2025. Applications for the Affiliations Committee, Ombuds commission and the Case Review Committee close on December 11, 2025. Learn how to apply by [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation/Legal/Committee appointments|visiting the appointment page on Meta-wiki]]. Post to the talk page or email cst[[File:At sign.svg|16x16px|link=|(_AT_)]]wikimedia.org with any questions you may have. For the Committee Support team, <section end="announcement-content" /> </div> -[[m:User:MKaur (WMF)| MKaur (WMF)]] 15:13, 30. oktober 2025 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:MKaur (WMF)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Global_message_delivery&oldid=29517125 --> == <span lang="en" dir="ltr">Reminder: Help us decide the name of the new Abstract Wikipedia project</span> == <div lang="en" dir="ltr"> <section begin="function2"/> {{int:Hello}}. Reminder: Please help to choose name for the new Abstract Wikipedia wiki project. The finalist vote starts today. The finalists for the name are: <span lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">Abstract Wikipedia, Multilingual Wikipedia, Wikiabstracts, Wikigenerator, Proto-Wiki</span>. If you would like to participate, then '''[[m:Special:MyLanguage/Abstract Wikipedia/Abstract Wikipedia naming contest|please learn more and vote now]]''' at meta-wiki. {{Int:Feedback-thanks-title}} <section end="function2"/> </div> -- [[User:Sannita (WMF)|User:Sannita (WMF)]] ([[User talk:Sannita (WMF)|talk]]) 15:22, 20. november 2025 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Sannita (WMF)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Global_message_delivery&oldid=29583860 --> == Thank You for Last Year – Join Wiki Loves Ramadan 2026 == Dear Wikimedia communities, We hope you are doing well, and we wish you a happy New Year. ''Last year, we captured light. This year, we’ll capture legacy.'' In 2025, communities around the world shared the glow of Ramadan nights and the warmth of collective iftars. In 2026, ''Wiki Loves Ramadan'' is expanding, bringing more stories, more cultures, and deeper global connections across Wikimedia projects. We invite you to explore the ''Wiki Loves Ramadan 2026'' [[m:Special:MyLanguage/Wiki Loves Ramadan 2026|Meta page]] to learn how you can participate and [[m:Special:MyLanguage/Wiki Loves Ramadan 2026/Participating communities|sign up]] your community. 📷 ''Photo campaign on '' [[c:Special:MyLanguage/Commons:Wiki Loves Ramadan 2026|Wikimedia Commons]] If you have questions about the project, please refer to the FAQs: * [[m:Special:MyLanguage/Wiki Loves Ramadan/FAQ/|Meta-Wiki]] * [[c:Special:MyLanguage/Commons:Wiki Loves Ramadan/FAQ|Wikimedia Commons]] ''Early registration for updates is now open via the '''[[m:Special:RegisterForEvent/2710|Event page]]''''' ''Stay connected and receive updates:'' * [https://t.me/WikiLovesRamadan Telegram channel] * [https://lists.wikimedia.org/postorius/lists/wikilovesramadan.lists.wikimedia.org/ Mailing list] We look forward to collaborating with you and your community. '''The Wiki Loves Ramadan 2026 Organizing Team''' 20:45, 16. januar 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:ZI Jony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Non-Technical_Village_Pumps_distribution_list&oldid=29879549 --> == <span lang="en" dir="ltr">Annual review of the Universal Code of Conduct and Enforcement Guidelines</span> == <div lang="en" dir="ltr"> <section begin="announcement-content" /> I am writing to you to let you know the annual review period for the Universal Code of Conduct and Enforcement Guidelines is open now. You can make suggestions for changes through 9 February 2026. This is the first step of several to be taken for the annual review. [[m:Special:MyLanguage/Universal Code of Conduct/Annual review/2026|Read more information and find a conversation to join on the UCoC page on Meta]]. The [[m:Special:MyLanguage/Universal Code of Conduct/Coordinating Committee|Universal Code of Conduct Coordinating Committee]] (U4C) is a global group dedicated to providing an equitable and consistent implementation of the UCoC. This annual review was planned and implemented by the U4C. For more information and the responsibilities of the U4C, [[m:Special:MyLanguage/Universal Code of Conduct/Coordinating Committee/Charter|you may review the U4C Charter]]. Please share this information with other members in your community wherever else might be appropriate. -- In cooperation with the U4C, [[m:User:Keegan (WMF)|Keegan (WMF)]] ([[m:User talk:Keegan (WMF)|talk]])<section end="announcement-content" /> </div> 22:01, 19. januar 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Keegan (WMF)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Global_message_delivery&oldid=29905753 --> == Request for Comment: VisualEditor automatic reference names == <div lang="en" dir="ltr"> Hi, I’m Johannes from [[:m:Wikimedia Deutschland|Wikimedia Deutschland]]’s [[:m:WMDE Technical Wishes|Technical Wishes team]]. Apologies for writing in English. {{Int:Please-translate}}! We are considering to work on [[:m:Community Wishlist/W17|Community Wishlist/W17: Improve VE references' automatic names and reuse]]. This has been a long-term issue for wikitext editors (see e.g. [[:en:WP:VisualEditor/Named references]]) which has been among the top-voted wishes in several [[:m:Community Wishlist Survey|Community Wishlist Surveys]], e.g. [[:m:Community Wishlist Survey 2017/Editing/VisualEditor: Allow editing of auto-generated references before adding them|2017]], [[:m:Community Wishlist Survey 2019/Citations/VisualEditor: Allow references to be named|2019]], [[:m:Community Wishlist Survey 2022/Editing/VisualEditor should use human-like names for references|2022]] or [[:m:Community Wishlist Survey 2023/Editing/VisualEditor should use proper names for references|2023]]. We would like your input on the [[:m:WMDE Technical Wishes/References/VisualEditor automatic reference names#Proposed solutions|solutions]] proposed on our project page: '''[[:m:WMDE Technical Wishes/References/VisualEditor automatic reference names]]'''. We are considering several options, which can be combined if desired by the community. * Changing the default pattern for automatically generated reference names (currently <code>":n"</code>, e.g. <code>":0"</code>, <code>":1"</code>...) to use the [[:mw:Help:Reference Previews#Exposed reference types|reference type]] instead (e.g. <code>"book_reference-1"</code>). * Providing a simple mechanism for communities to configure a different default name. * Generating automatic reference names based on the [[:en:domain name|domain name]] (if it’s a web citation). * Generating automatic reference names based on template parameters (e.g. "title" or "last"+"first") – defined by the community. === Feedback === [[:m:WMDE Technical Wishes/References/VisualEditor automatic reference names|Visit our project page]] to read about our proposal in detail and share your thoughts [[:m:Talk:WMDE Technical Wishes/References/VisualEditor automatic reference names#Request for comment|on metawiki]]. '''Please note''': We will only implement a solution if there’s clear consensus among the global community. Our intention is not to build the perfect solution, but to find a simple and lean one that alleviates the pain caused by auto generated names. We are aware that some experienced VisualEditor users might prefer an option to manually change reference names in VisualEditor, but such a UX intervention is difficult to achieve across reference types and thus out of scope for our team, we can only improve the auto-naming mechanism. We are happy about suggestions for improving certain details of the proposed solutions. Any other feedback and alternative proposals are also welcome – even though it’s out of scope for us, it might still be relevant for future work on this topic. Please support us interpreting consensus by clearly indicating your opinion (e.g. by using support/neutral/oppose templates). We are aware of [[:en:WP:NOTVOTE]], but given that we are facilitating this discussion with users from different wikis, potentially commenting in their native language, clearly indicating your position helps us avoid misunderstandings. Thank you for participating!</div> <bdi lang="en" dir="ltr">[[User:Johannes Richter (WMDE)|Johannes Richter (WMDE)]] ([[User talk:Johannes Richter (WMDE)|pogovor]])</bdi> 12:15, 19. marec 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Johannes Richter (WMDE)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Johannes_Richter_(WMDE)/MassMessageRecipients&oldid=30281362 --> == Join the sixth Ukraine’s Cultural Diplomacy Month on Wikipedia! == <div lang="en" dir="ltr"> [[File:Ukraine’s Cultural Diplomacy Month on Wikipedia 2026.png|right|250px|thumb|link=https://meta.wikimedia.org/wiki/Ukraine%27s_Cultural_Diplomacy_Month_2026|Join our campaign!]] {{int:please-translate}} Dear Wikipedians! [[:m:Special:MyLanguage/Wikimedia Ukraine|Wikimedia Ukraine]], in cooperation with the [[:en:Ministry of Foreign Affairs of Ukraine|MFA of Ukraine]] and [[:en:Ukrainian Institute|Ukrainian Institute]], has launched the sixth edition of writing challenge "'''[[:m:Special:MyLanguage/Ukraine's Cultural Diplomacy Month 2026|Ukraine's Cultural Diplomacy Month]]'''", which lasts from '''1st April''' until '''30th April 2026'''. The initiative aims to promote knowledge about Ukrainian culture abroad by creating and improving Wikipedia articles in multiple languages. This year marks the sixth edition of the campaign, which will focus on contemporary culture, making today’s artistic voices and practices more visible to international audiences. 🧩'''How to participate?''' Choose an article from the suggested list → Write an article in your language, or improve an existing one according to the rules → Add your contribution to the contest page and calculate your points → Win prizes and receive a certificate of participation → Become a promoter of truthful knowledge about Ukraine. 🧩'''[[m:Special:MyLanguage/Ukraine's Cultural Diplomacy Month 2026|Check our main page for more information]]'''. '''If you are interested in coordinating long-term community engagement for the campaign and becoming a local ambassador, we would love to hear from you! Please let us know your interest.''' If not, then we encourage you to translate the [[m:Special:MyLanguage/Ukraine's Cultural Diplomacy Month 2026|landing page of the contest]] and [https://meta.wikimedia.org/wiki/Special:MessageGroupStats?group=Centralnotice-tgroup-UCDM2026banner&messages=&language=en&x=D banner] into your own language. Also, we set up a [[:m:CentralNotice/Request/Ukraine's Cultural Diplomacy Month 2026|banner]] to notify users of the possibility to participate in this challenge! [[:m:User:OlesiaLukaniuk (WMUA)|OlesiaLukaniuk (WMUA)]] ([[:m:User talk:OlesiaLukaniuk (WMUA)|talk]]) 04:35, 1 April 2026 (UTC) </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:OlesiaLukaniuk (WMUA)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:OlesiaLukaniuk_(WMUA)/list_of_wikis&oldid=28552112 --> == CEE Newsletter is out now! == Dear all, The first CEE Newsletter issue of 2026 is now live, and we are happy to share it with you. The past few months have been anything but quiet across our region. From Wikimedia CEE Spring and the CEE Women Campaign, to cross-border collaborations, youth initiatives, and new ideas taking shape, there is a lot happening -- and this issue brings together many of those stories in one place. You will find highlights from community activities, updates from the CEE Hub, international news, and a wide range of contributions from across the region. It is a good snapshot of what we have been working on together at the start of the year. As always, thank you to everyone who contributed -- by writing, sharing updates, or supporting behind the scenes. Take a moment to explore the issue and see what is going on across the region: https://meta.wikimedia.org/wiki/CEE/Newsletter/March_2026 As always, we have prepared a Russian version of the same issue: https://meta.wikimedia.org/wiki/CEE/Newsletter/March_2026/ru Happy reading! On behalf of the CEE Newsletter team, Karo <!-- Sporočilo je poslal_a User:KGruszczyk-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE&oldid=30270755 --> 3nszsqkn0y919xatwqftbcfn7dn7nau 0 557103 6655073 6650570 2026-04-03T00:04:07Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655073 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Den Burg | native_name = | settlement_type = Vas | image_skyline = Denburgaerial.JPG | image_alt = | image_caption = Fotografija Den Burga iz zraka | image_flag = Texel_flag.svg | flag_size = 100x67px | image_shield = | shield_size = | motto = | anthem = | image_map = Map NL - Texel - Den Burg.svg | map_alt = Prikaz pozicije Den Burga na mapi Severne Holandije | map_caption = Lokacija na otoku Texel | mapsize = 290px | image_map2 = | map_caption2 = | mapsize2 = | subdivision_type = [[Suverena država]] | subdivision_name = {{NLD}} | subdivision_type1 = [[Province na Nizozemskem|Provinca]] | subdivision_name1 = [[Slika:Flag_of_North_Holland.svg|22px|Zastava Severne Holandije]] [[Severna Holandija]] | subdivision_type2 = [[Občina]] | subdivision_name2 = [[Texel]] | established_title = | demographics_type1 = | demographics1_title1 = | demographics1_info1 = | demographics1_info2 = | established_date = | government_footnotes = | government_type = | governing_body = | leader_party = | leader_title = | leader_name = | leader_title1 = | leader_name1 = | leader_title2 = | leader_name2 = | leader_title3 = | leader_name3 = | legislature = | seat_type = | seat = | seat1_type = | seat1 = | coordinates = {{coord|53|03|21|N|04|47|46|E|display=inline}} | foto0 = [[Slika:Hofje_Den_Burg.jpg|{{infobox/afbeeldingbreedte}}px]] | ondertitel0 = Dvorec na Weverstraat | image = Denburgaerial.JPG | caption = Fotografija Den Burga iz zraka | area_footnotes = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_footnotes = | population_total = 7,555 | population_as_of = 1. januar 2021 | population_density_km2 = | population_demonym = | timezone = [[Central European Time|CET]] | utc_offset = +1 | area_code_type = | area_code = | blank_name = | blank_info = | blank1_name = | blank1_info = | blank2_name = | blank2_info = | blank_name_sec2 = | blank_info_sec2 = | iso_code = | website = | official_name = | image_map1 = }} '''Den Burg''' (Tessels : ''de Burreg'')<ref>Het Tessels: Inleiding, vocabulaire en teksten|authorlink=|first=S.|last=Keyser|language=nl|url=https://www.dbnl.org/arch/keys005tess01_01/pag/keys005tess01_01.pdf|publisher=[[Koninklijke Brill NV|E. J. Brill]]|location=Leiden|date=1951|page=blz. 39|isbn=|accessdate=26 oktober 2020|quote=de Burreg, Den Burg, hoofdplaats van Tessel|format=pdf|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201029210916/https://www.dbnl.org/arch/keys005tess01_01/pag/keys005tess01_01.pdf|archivedate=2020-1{{Slepa povezava|date=marec 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=oktober 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=oktober 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=oktober 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=oktober 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=oktober 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=oktober 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=oktober 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}0-29|deadurl=nee}}</ref> je [[vas]] v [[Občina|občini]] [[Texel]] v [[Pokrajina|provinci]] [[Severna Holandija]]. Den Burg je največja vas na [[Nizozemska|nizozemskem]] Vatskem otoku [[Texel]]. Ima 7.555 prebivalcev (2021); to je več kot polovica vseh prebivalcev otoka Texel. V vasi so tudi občinska hiša občine Texel, javna knjižnica, [[kino]] in [[bazen]]. == Zgodovina == Arheološka izkopavanja so pokazala, da je kraj, kjer se nahaja vas, poseljen že dolgo. V vasi je verjetno obstajal frizijski grad, ki so ga uničili [[Franki]] v sedmem stoletju. V [[1345|letih 1345/1346]] je grof Janez Beaumontski vas ponovno obdal z [[1346|obzidjem]]. Poleg samostanskega dvora (ali uithofa) v vasi je dal pozidati upravno središče otoka. Obročast vzorec ulic v središču spominja na značaj trdnjave. Stara občinska dvorana se nahaja v eni najstarejših hiš v Den Burgu. ; Druga svetovna vojna V času [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je vas Den Burg veliko pretrpela med uporom Gruzijcev. Obstreljevanje z minometami je resno poškodovalo številne zgradbe, vključno s spomeniki. Po ukazu nacistov so esperantski spomenik porušili že leta 1941, vendar so pred porušenjem uspeli odstraniti in zavarovati najpomembnejše dele, kot so besedila, podobo [[Ludwik Zamenhof|Zamenhofa]] in esperantska zvezdo. Po osvoboditvi je bil na pobudo g. Boona spomenik obnoviljen in je bil ponovno odkrit leta 1950. Spominsko pokopališče Hoge Berg Texel se nahaja med Den Burgom in Oudeschildom. Tu je pokopanih 476 oseb, ki so bile del [[822. gruzijski bataljon|822. gruzijskega bataljona]] v [[Wehrmacht|Wehrmachtu]]. == Staro vaško jedro == [[Slika:DenBurg-centrum-OpenTopo.jpg|link=Bestand:DenBurg-centrum-OpenTopo.jpg|584x584_pik]] ''Zemljevid starega središča Den Burga.'' == Religija == Ikonični De Burght na Binnenburgu je bil zgrajen v 15. stoletju. Stolp te cerkve ima kamnit zvonik. V vasi je tudi menonit Vermaning. Druge cerkve v Den Burgu so Rimskokatoliška cerkev Janeza Krstnika iz 19. stoletja, Reformirana cerkev, Svobodni baptisti, [[Jehovove priče]] in [[Bahajstvo|Bahajski tempelj]]. == Rojeni v Den Burgu == * [[Willem Eduard Bok]] (1846-1904), državni sekretar Južnoafriške republike * [[Kees de Jager]] (1921-2021), astronom, pionir vesoljskih raziskav * [[Jan Wolkers]] pisatelj in umetnik == Glej tudi == * Seznam nacionalnih spomenikov v Den Burgu * Seznam občinskih spomenikov v Den Burgu == Izobraževanje == V Den Burgu se nahaja Skupnost javnih šol De Hogeberg, ki otrokom nudi srednješolsko izobraževanje. Na voljo je izobraževanje za VMBO, HAVO in VWO. V vasi je pet osnovnih šol: Jac. P. Thijsseschool (javna), De Fontein (protestantsko-krščanska), Jozefschool (rimokatoliška), Kompasschool (posebno izobraževanje) in šola Vrije ( [[antropozofija]] ). == Slike == <gallery> Slika:Doorkijkje.jpg|alt=Een doorkijkje|Vaški pogled Slika:Hervormde_kerk,_Den_Burgh_2014.jpg|alt=Hervormde kerk|Reformirana cerkev Slika:Den_Burg,_sculpturen_op_de_Vismarkt_IMG_5890_2020-06-06_08.34.jpg|alt=Sculpturen op de Vismarkt|Skulptura na ribji tržnici Slika:Texel_view_of_Den_Burg.jpg|alt=Gezicht op Den Burg|Pogled po Den Burgu Slika:Den_Burg_-_Wappen.jpg|alt=Wapen van De Burg op het Polderhuis|Grb De Burga po Polderhuisuju </gallery> == Zunanje povezave == * [https://texelinformatie.nl/informatie/dorpen-texel/den-burg/ Den Burg] (vključno z video posnetki vasi) == Sklici == {{Sklici|30em}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Severna Holandija]] [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] 8clei5jtq80l8s93mpd72o15v7zcpb7 0 557340 6655040 6321319 2026-04-02T21:51:42Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655040 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | official_name = Constantine | other_name = Qusanṭīnah | native_name = {{lang|ar|قسنطينة}} | nickname = ''mesto mostov'' | settlement_type = mesto | motto = | image_skyline = {{multiple image | border = infobox | total_width = 280 | image_style = border:1; | perrow = 1/2/2 | image1 = Ville de Constantine مدينة قسنطينة 2.jpg | caption1 = Pogled z [[Most Bab El Kantra|mostu Bab El Kantra]] | image2 = Constantine - Pont de Sidi Mcid قسنطينة - جسر سيدي مسيد (29374481101).jpg | caption2 = [[most Sidi M'Cid]] | image3 = Constantine algerie grande mosquee emir abdelkader4.jpg | caption3 = [[mošeja Emir Abdelkader]] | image4 = Monument aux morts - Constantine معلم تذكاري - قسنطينة.jpg | caption4 = Spomenik mrtvim | image5 = Constantina 02.jpg | caption5 = središče Constantine }} | imagesize = 250px | image_caption = <small>De haut en bas et de gauche à droite : le [[pont de Sidi Rached]] ; la gare et la statue de [[Constantin Ier (empereur romain)|Constantin {{Ier}}]], le [[Palais Ahmed Bey (Constantine)|palais Ahmed Bey]] ; la [[mosquée Émir Abdelkader]], la [[passerelle Mellah-Slimane]] avec la Medersa ; le [[pont de Sidi M'Cid]], les ruines de [[Tiddis]] ; le [[Monument aux morts de Constantine|monument aux morts]], pont naturel sur le [[Rhummel]] ; et enfin le [[pont d'El-Kantara]]</small> | image_caption = | image_flag = | image_seal = | image_shield = Coat of Arms of Constantine.svg | image_map = | mapsize = 180px | map_caption = | pushpin_map = Alžirija | pushpin_label_position = left | pushpin_relief = yes | pushpin_mapsize = | pushpin_map_caption = Lega v Alžiriji | subdivision_type = Država | subdivision_name = [[Alžirija]] | subdivision_type1 = Provinca | subdivision_name1 = Constantine | subdivision_type2 = Okrožje | subdivision_name2 = Constantine | government_footnotes = | government_type = | leader_title = | leader_name = | established_title = Cirta | established_date = 203 BC | area_magnitude = | unit_pref = Metric | area_footnotes = | area_total_km2 = 2288 | area_land_km2 = | population_demonym = Constantinci | population_as_of = 2008 | population_footnotes = popis<ref>{{navedi splet|url=http://www.ons.dz/collections/w25_p1.pdf |title=(1998-2008) |access-date=2013-03-12}}</ref> <ref>{{navedi splet |url=http://citypopulation.de/en/algeria/constantine/2501__constantine/ |title=Constantine (Province Capital, Constantine, Algeria) - Population Statistics, Charts, Map and Location |website=citypopulation.de |access-date=2022-03-20}}</ref> | population_note = | population_total = 464.219 | population_density_km2 = auto | timezone = [[Central European Time|CET]] | utc_offset = +1 | coordinates = {{koord novi|36|21|N|6|36|E|region:DZ_type:city|display=inline,title}} | elevation_footnotes = <ref>{{navedi splet|url=http://www.mundomanz.com/meteo_p/pr_data?ind=60419 |title=Datos |publisher=Mundomanz.com |access-date=2020-05-29}}</ref> | elevation_m = 694 | postal_code_type = Postal code | postal_code = 250xx | area_code = (+213) 031 | website = | footnotes = }} '''Constantine''' ({{lang-ar|قسنطينة|Qusanṭīnah|links=no}}), napisano tudi '''Qacentina'''<ref name="Britannica">{{navedi splet |url= https://www.britannica.com/place/Constantine-Algeria |title= Constantine-Algeria |publisher= Encyclopædia Britannica |access-date= 17 July 2015}}</ref> ali '''Kasantina''', je glavno mesto province Constantine v severovzhodni [[Alžirija|Alžiriji]]. V rimskih časih se je imenovala [[Cirta]] in se je preimenovala v ''Constantine'' v čast cesarja [[Konstantin I. Veliki|Konstantina Velikega]]. Constantine, ki leži nekoliko v notranjosti, je približno 80 kilometrov oddaljena od sredozemske obale, na bregovih reke Rhumel. Constantine velja za glavno mesto vzhodne Alžirije in trgovsko središče njene regije ter ima približno 450.000 prebivalcev (938,475<ref name="Alg2008RGPH">[http://rgph2008.ons.dz/resultat/histo.htm Office National des Statistiques, Recensement General de la Population et de l'Habitat 2008] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20080724130336/http://rgph2008.ons.dz/resultat/histo.htm |date=July 24, 2008 }} 2008 population census. Accessed on 2016-01-27.</ref> z urbanim območjem), zaradi česar je tretje največje mesto v državi za [[Alžir]]om in [[Oran]]om. V mestu je več muzejev in zgodovinskih znamenitosti. Constantine se pogosto imenuje ''mesto mostov'' zaradi številnih slikovitih [[most]]ov, ki povezujejo različne hribe, doline in grape, na katerih je mesto zgrajeno in okoli njih. Constantine je bil leta 2015 imenovan za arabsko prestolnico kulture.<ref>{{navedi splet|url=http://www.unesco.dz/index.php/en/culture-et-communication-3/84-constantine-2015-arab-capital|title=Constantine Capital of Arab Culture 2015|last=Utilisateur|first=Super|website=www.unesco.dz|language=en-gb|access-date=2017-06-14|archive-date=2018-02-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20180221101036/http://www.unesco.dz/index.php/en/culture-et-communication-3/84-constantine-2015-arab-capital|url-status=dead}}</ref> == Zgodovina == === Antična zgodovina === {{glavni|Cirta}} [[File:General view, Constantine, Algeria-LCCN2001697860.jpg|thumb|left|Splošni pogled, Constantine, 1899]] Staro ime Constantine je Cirta in je bilo glavno mesto [[Numidija|Numidije]]. Leta 112 pr. n. št. je bilo mesto prestolnica numidijskega kralja Jugurte, ki je premagal svojega polbrata Adherbala. Mesto je kasneje služilo kot oporišče rimskim generalom Kvintu Ceciliju Metelu Numidiku in Gaju Mariju v njuni vojni proti Jugurti. Kasneje, z odstranitvijo kralja Jube I. in preostalih Pompejevih podpornikov v Afriki (ok. 46), je [[Julij Cezar]] dal posebne pravice državljanom Cirte, zdaj znane kot ''Colonia Sittlanorum''. Leta 311 našega štetja, med državljansko vojno med cesarjem [[Maksencij]]em in uzurpatorjem Domicijem Aleksandrom (nekdanji guverner Afrike), je bilo mesto uničeno. Ponovno zgrajeno leta 313 našega štetja, je bilo kasneje v latinščini imenovano kot ''Colonia Constantiniana'' ali ''Constantina'',<ref>LOUIS, RENÉ. "A LA RECHERCHE DE 'CIRTA REGIA' CAPITALE DES ROIS NUMIDES." Hommes Et Mondes, vol. 10, no. 39, 1949, pp. 276–287. JSTOR, www.jstor.org/stable/44207191. Accessed 19 Feb. 2020.</ref> po cesarju Konstantinu I. Velikem, ki je premagal Maksencija. Leta 432 so mesto zajeli [[Vandali]], Constantine pa se je od leta 534 do 697 vrnil v [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinski]] eksarhat Afrike. V 8. stoletju so ga osvojili Arabci in ga imenovali ''Qacentina''. Bil je del regije, ki je v islamskem svetu znana kot Ifriqiya. === Moderna zgodovina === Mesto si je opomoglo v 12. stoletju in pod vladavino [[Almohadi|Almohadov]] in [[Hafsidi|Hafsidov]] je bilo spet uspešno tržišče s povezavami do [[Pisa|Pise]], [[Genova|Genove]] in [[Benetke|Benetk]]. Potem ko so ga leta 1529 prevzeli Hafsidi, je bil občasno del [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]], ki mu je vladal turški beg (guverner), podrejen deyu Alžira. Salah Beg, ki je mestu vladal v letih 1770–1792, ga je močno polepšal in zgradil velik del muslimanske arhitekture, ki je vidna še danes. [[File:Les colonnes d’assaut se mettent en mouvement..jpg|thumb|left|''Obleganje Constantine'' v oktobru 1837, Zbirke Versajske palače]] Leta 1826 je novi poglavar države postal zadnji beg Ahmed beg ben Mohamed Chérif. Vodil je oster odpor proti francoskim silam, ki so štiri leta kasneje vdrle v Alžirijo. Do 13. oktobra 1837 je ozemlje zavzela [[Francija]] in od leta 1848 do leta 1962 je bilo središče departmaja Constantine. [[Charles Louis Alphonse Laveran]] je leta 1880 med delom v vojaški bolnišnici v Constantineu odkril, da je povzročitelj [[malarija|malarije]] [[Praživali|protozoa]]. Opazoval je parazite v krvnem razmazu vojaka, ki je pravkar umrl zaradi malarije.<ref name="Bruce-Chuvatt LJ 1981 531–6">{{cite journal |author=Bruce-Chuvatt LJ |title=Alphonse Laveran's discovery 100 years ago and today's global fight against malaria |journal=J R Soc Med |volume=74 |issue=7 |pages=531–6 |date=July 1981 |pmid=7021827 |pmc=1439072 |doi= 10.1177/014107688107400715}}</ref> Za to je leta 1907 prejel [[Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino|Nobelovo nagrado za fiziologijo in medicino]]. To je bilo prvič, da so protozoji dokazali, da so vzrok bolezni. Njegovo delo je navdihnilo današnje raziskovalce in veterinarje, da poskušajo najti zdravilo za malarijo pri živalih. Leta 1934 so muslimanski protijudovski nemiri, Konstantinov pogrom leta 1934, povzročili smrt 34 lokalnih Judov.<ref name="Vance2011">{{navedi knjigo|author=Sharon Vance|title=The Martyrdom of a Moroccan Jewish Saint|url=https://books.google.com/books?id=5eE0QbtrTAgC|date=10 May 2011|publisher=BRILL|isbn=978-90-04-20700-4|page=182|quote=Muslim anti Jewish riots in Constantine in 1934 when 34 Jews were killed}}</ref> Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]], med kampanjo v Severni Afriki (1942–43), so zavezniške sile uporabile Constantine in bližnji mesti [[Sétif]] in Bone kot operativne baze. == Geografija == [[File:Gorges du Rhummel & ponts.jpg|thumb|left|Constantine, kanjon in mostovi]] Constantine je na planoti na nadmorski višini 640 metrov. Mesto je obdano z globoko [[soteska|sotesko]] in ima dramatičen videz. Mesto je zelo slikovito s številnimi mostovi čez reko Rhumel in [[viadukt]]om, ki prečka sotesko. Sotesko prečka sedem mostov, vključno z mostom Sidi M'Cid. Constantine je središče uspešnega in raznolikega kmetijskega območja. Je tudi središče trgovine z žitom in ima mline za moko, tovarno traktorjev in industrijo, ki proizvaja tekstil, volno, perilo in usnjene izdelke; Alžirija in Tunizija sta njena trga. Constantine ima sredozemsko podnebje (Köppenova klasifikacija podnebja ''Csa''), z vročimi, suhimi poletji in blagimi, vlažnimi zimami. == Glavne znamenitosti == Mesto je obdano z globoko sotesko in ima dramatičen videz. Leta 1911 ga je Baedeker opisal kot »podobno kasbi v Alžiru, katere slikoviti čar je bil doslej okrnjen z gradnjo le nekaj novih ulic«.<ref name="WDL">{{navedi splet |url = http://www.wdl.org/en/item/8789/ |title = General View, Constantine, Algeria |website = World Digital Library |year = 1899 |access-date = 2013-09-26 |archive-date = 2013-09-28 |archive-url = https://web.archive.org/web/20130928142557/http://www.wdl.org/en/item/8789/ |url-status = dead }}</ref> *Mošeja El Bey, zgrajena leta 1703, znana tudi po postkolonialnem imenu mošeja Souq El Ghezal. *Velika Konstantinova zgodovinska mošeja, zgrajena leta 1136. *Muzej Cirta, prej Muzej Gustave Mercier (prikazuje starodavno in sodobno alžirsko umetnost)[14] *Mošeja Abd al Hamida Ben Badisa *Kazba, lokalno poznana pod imenom Swika **[[Mošeja Emirja Abdelkaderja|Univerza Emirja Abdelkaderja in mošeja]] *Mavzolej Soumma *[[Masinisa|Masinisov]] mavzolej *Mestna knjižnica Constantine *Palača Ahmeda Bega *Ruševine antonijskega rimskega akvadukta *Stadion Ben Abdelmalek V bližini so: *rimsko mesto Tiddis *megalitski spomeniki in grobišča v Djebel Mazala Salluste. === Mesto mostov === <gallery mode="packed"> File:John_Beasly_Greene_(American,_born_France_-_(Elcantara_Bridge,_Constantine,_Algeria)_-_Google_Art_Project.jpg|Most El-Kantara, najzgodnejša fotografija, 1856, avtor John Beasley Greene File:pont des chutes.jpg|Most slapov File:Sidi M'Cid.JPG|[[Most Sidi M'Cid]] File:Magnia.jpg|Most Sidi Rached File:Constantine bridge.jpg|Most El-Kantara File:Old Constantine.JPG|Constantine:Staro mesto </gallery> Topografija mesta je edinstvena in določa potrebo po mostovih. Konec 19. stoletja je Guy de Maupassant zapisal: »Nekoč je to grapo prečkalo osem mostov. Šest teh mostov je danes v ruševinah.« Danes so najpomembnejši mostovi: *[[Most Sidi M'Cid]] (1912), viseči most, dolg 168 m, *[[Most Bab El Kantra]] (1792) most, ki vodi proti severu, *Most Sidi Rached (1912), dolg viadukt 447 m in 27 lokov, ki ga je zasnoval Paul Séjourné, *Hudičev most, mostiček iz tramov, *Most slapov (1925), sestavljen iz niza lokov na vrhu slapa, *[[Most Mellah Slimane]] (1925), viseči most, *[[Viadukt Salah Bey]] (viadukt Trans-Rhummel, 2014), prvi kabelski most v Constantineu, ki ga je zasnovalo podjetje Dissing+Weitling architecture, *Most Meddjez Dechiche == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Constantine, Algeria}} {{wikivoyage|Constantine}} * [http://www.worldstatesmen.org/Algeria.html#Constantine WorldStatesmen- Algeria] * [http://www.newadvent.org/cathen/04295a.htm "Constantine (Cirta)"]—''[[Catholic Encyclopedia]]'' * [http://www.wdl.org/en/item/8809/ The Cascades, Constantine, Algeria] * [https://www.manar-al-athar.ox.ac.uk/pages/collections_featured.php?parent=5963 Images of Constantine] in Manar al-Athar digital heritage photo archive {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta v Alžiriji]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 203 pr. n. št.]] [[Kategorija:Feničanske kolonije]] [[Kategorija:Constantine, Alžirija| ]] 0owj7bwzmi9qjhmlgm9c1ymhy6mlk5j 0 566614 6654961 6654540 2026-04-02T17:45:34Z Marko3 1829 6654961 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Robert Petan | Img = | Img_capt = | Img_size = | Background = solo_singer | Birth_name = | Alias = | Origin = | Instrument = multiinštrumentalist | Genre = | Occupation = <!-- WD --> | Years_active = | Label = | Associated_acts = | URL = | Current_members = | Past_members = | Notable_instruments = }} '''Robert Petan''', [[Slovenci|slovenski]] glasbenik, [[kantavtor]], [[multiinštrumentalist]]; * [[14. julij]] [[1991]], [[Brežice]]. .<ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/kultura/glasba/ce-pojes-v-narecju-je-kot-da-bi-dobil-novo-barvo-s-katero-lahko-slikas|title=Če poješ v narečju, je, kot da bi dobil novo barvo, s katero lahko slikaš|date=29. 1. 2023|accessdate=21. 9. 2024|website=Delo.si}}</ref> == Življenje == V preteklosti je bil član različnih bendov, v katerih je igral različna [[Glasbilo|glasbila]]; sprva je bil [[klaviaturist]], nato basist, naposled pa je igral [[Akustična kitara|akustično kitaro]]. Med drugim je igral v bendih, ki so spremljali [[Rebeka Dremelj|Rebeko Dremelj]] in [[Gašper Rifelj|Gašperja Riflja]].<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/nedelo/robert-petan-bal-sem-se-da-bo-od-vseh-porok-moja-najslabsa|title=Robert Petan: Bal sem se, da bo od vseh porok moja najslabša|date=15. 9. 2024|accessdate=21. 9. 2024|website=Delo.si}}</ref> Nato je začel nastopati tudi samostojno kot kantavtor. Prekretnico v njegovi kantavtorski karieri je pomenil nastop na kantavtorskem festivalu [[Kantfest]] leta 2019, kjer je prejel glavno nagrado zlato kanto od občinstva in strokovne žirije.<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Z dolgoletno parnerko Majo Weiss, s katero sta se leta 2024 poročila, tvorita glasbeni duet Maja in Robi in nastopata zlasti na različnih prireditvah, porokah in zabavah.<ref name=siol1>{{Navedi splet|url=https://siol.net/trendi/zvezde-in-slavni/glasbenik-robert-petan-se-je-porocil-z-dolgoletno-partnerko-644070|title=Glasbenik Robert Petan se je poročil z dolgoletno partnerko|date=18. 9. 2024|accessdate=21. 9. 2024|website=Siol.net}}</ref> Nastopa tudi kot solist in v glasbeniki skupini The Rafters.<ref>{{Navedi splet|url=https://val202.rtvslo.si/podkast/kulturnice/120966570/174970329|title=https://val202.rtvslo.si/podkast/kulturnice/120966570/174970329|date=7. 7. 2023|accessdate=21. 9. 2024|website=Val 202 (spletna stran)}}</ref> Leta 2023 se je pridruži ekipi satirične oddaje [[Kaj dogaja?]].<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/popkultura/druzabno/robert-petan-o-kombinaciji-kritike-in-humorja-zdravo-je-da-das-ven-kar-si-mislis/697760|title=Robert Petan o kombinaciji kritike in humorja: "Zdravo je, da daš ven, kar si misliš"|date=10. 2. 2024|accessdate=21. 9. 2024|website=Rtvslo.si}}</ref> == Zasebno == Leta 2024 se je poročil s svojo dolgoletno dve leti mlajšo partnerko Majo Weiss, ki je prav tako glasbenica.<ref name=siol1/> Decembra 2025 se jima je v brežiški bolnišnici rodil sin Ilija.<ref>{{Navedi splet|url=https://dolenjskilist.svet24.si/druzabno/petanov-robi-je-ocka-1873239|title=Petanov Robi je očka|date=12. 1. 2026|accessdate=2. 4. 2026|website=www.dolenjskilist.svet24.si}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Petan, Robert}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski kantavtorji]] 29gejtjmi6f8hfmjwmkpx2pnqvyxirh 6654962 6654961 2026-04-02T17:45:49Z Marko3 1829 6654962 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Robert Petan | Img = | Img_capt = | Img_size = | Background = solo_singer | Birth_name = | Alias = | Origin = | Instrument = multiinštrumentalist | Genre = | Occupation = <!-- WD --> | Years_active = | Label = | Associated_acts = | URL = | Current_members = | Past_members = | Notable_instruments = }} '''Robert Petan''', [[Slovenci|slovenski]] glasbenik, [[kantavtor]], [[multiinštrumentalist]]; * [[14. julij]] [[1991]], [[Brežice]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/kultura/glasba/ce-pojes-v-narecju-je-kot-da-bi-dobil-novo-barvo-s-katero-lahko-slikas|title=Če poješ v narečju, je, kot da bi dobil novo barvo, s katero lahko slikaš|date=29. 1. 2023|accessdate=21. 9. 2024|website=Delo.si}}</ref> == Življenje == V preteklosti je bil član različnih bendov, v katerih je igral različna [[Glasbilo|glasbila]]; sprva je bil [[klaviaturist]], nato basist, naposled pa je igral [[Akustična kitara|akustično kitaro]]. Med drugim je igral v bendih, ki so spremljali [[Rebeka Dremelj|Rebeko Dremelj]] in [[Gašper Rifelj|Gašperja Riflja]].<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/nedelo/robert-petan-bal-sem-se-da-bo-od-vseh-porok-moja-najslabsa|title=Robert Petan: Bal sem se, da bo od vseh porok moja najslabša|date=15. 9. 2024|accessdate=21. 9. 2024|website=Delo.si}}</ref> Nato je začel nastopati tudi samostojno kot kantavtor. Prekretnico v njegovi kantavtorski karieri je pomenil nastop na kantavtorskem festivalu [[Kantfest]] leta 2019, kjer je prejel glavno nagrado zlato kanto od občinstva in strokovne žirije.<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Z dolgoletno parnerko Majo Weiss, s katero sta se leta 2024 poročila, tvorita glasbeni duet Maja in Robi in nastopata zlasti na različnih prireditvah, porokah in zabavah.<ref name=siol1>{{Navedi splet|url=https://siol.net/trendi/zvezde-in-slavni/glasbenik-robert-petan-se-je-porocil-z-dolgoletno-partnerko-644070|title=Glasbenik Robert Petan se je poročil z dolgoletno partnerko|date=18. 9. 2024|accessdate=21. 9. 2024|website=Siol.net}}</ref> Nastopa tudi kot solist in v glasbeniki skupini The Rafters.<ref>{{Navedi splet|url=https://val202.rtvslo.si/podkast/kulturnice/120966570/174970329|title=https://val202.rtvslo.si/podkast/kulturnice/120966570/174970329|date=7. 7. 2023|accessdate=21. 9. 2024|website=Val 202 (spletna stran)}}</ref> Leta 2023 se je pridruži ekipi satirične oddaje [[Kaj dogaja?]].<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/popkultura/druzabno/robert-petan-o-kombinaciji-kritike-in-humorja-zdravo-je-da-das-ven-kar-si-mislis/697760|title=Robert Petan o kombinaciji kritike in humorja: "Zdravo je, da daš ven, kar si misliš"|date=10. 2. 2024|accessdate=21. 9. 2024|website=Rtvslo.si}}</ref> == Zasebno == Leta 2024 se je poročil s svojo dolgoletno dve leti mlajšo partnerko Majo Weiss, ki je prav tako glasbenica.<ref name=siol1/> Decembra 2025 se jima je v brežiški bolnišnici rodil sin Ilija.<ref>{{Navedi splet|url=https://dolenjskilist.svet24.si/druzabno/petanov-robi-je-ocka-1873239|title=Petanov Robi je očka|date=12. 1. 2026|accessdate=2. 4. 2026|website=www.dolenjskilist.svet24.si}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Petan, Robert}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski kantavtorji]] 0tyxz1d3myjlw347phpbdz4yg83ary9 0 567145 6655016 6648270 2026-04-02T20:44:39Z A09 188929 +volitve 26 6655016 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name = Vinko Logaj |organization = |term_start1 = 2014 |term_end1 = 30. september 2024 |predecessor1 = Gregor Mohorčič |successor1 = Jasna Rojc |order1 = Direktor [[Zavod Republike Slovenije za šolstvo|Zavoda za šolstvo]] |term_start = 7. oktober 2024 |term_end = |predecessor = [[Darjo Felda]] |premier = [[Robert Golob]] |successor = |order = [[Minister za vzgojo in izobraževanje Republike Slovenije]] |children = |spouse = |party = [[Zares]] (do 2008)<br/>[[Gibanje Svoboda]] |image = <!--WD--> |occupation = <!--WD--> |nationality = <!--WD--> }} '''Vinko Logaj''', [[Slovenci|slovenski]] [[raziskovalec]], [[učitelj]] in [[Seznam slovenskih politikov|politik]]; * [[5. januar]] [[1961]], [[Ljubljana]]. Do konca septembra 2024 je bil direktor [[Zavod Republike Slovenije za šolstvo|Zavoda za šolstvo RS]], kjer je bil na funkciji deset let. Od 7. oktobra 2024 je [[minister za vzgojo in izobraževanje Republike Slovenije]]. == Izobrazba == Študiral je fiziko in tehnično vzgojo na [[Pedagoška fakulteta v Mariboru|Pedagoški fakulteti v Mariboru]] in diplomiral z nalogo ''Vrednost in pomen površinske zaščite lesa z vidika uporabe sodobnih sredstev''.<ref>{{Navedi splet|title=Vrednost in pomen površinske zaščite lesa z vidika uporabe sodobnih sredstev : diplomska naloga|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/5610760|website=plus.cobiss.net|accessdate=2024-09-29|language=sl}}</ref> Kasneje je magistriral, in sicer s področja [[menedžment]]a z nalogo ''Interni marketing: študija primera srednje šole''<ref>{{Navedi splet|title=Interni marketing : študija primera srednje šole : magistrska naloga |url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/989143|website=plus.cobiss.net|accessdate=2024-09-29|language=sl}}</ref> ter 2012 še doktoriral, z disertacijo ''Šolske politike in prerazporejanje moči pri medsebojnem povezovanju srednjih šol''.<ref>{{Navedi splet|title=Šolske politike in prerazporejanje moči pri medsebojnem povezovanju srednjih šol : doktorska disertacija |url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/4442327|website=plus.cobiss.net|accessdate=2024-09-29|language=sl}}</ref> == Kariera == === Pedagoško delo === Pedagoško kariero je začel na Osnovni šoli Dol pri Ljubljani in jo nadaljeval na Osnovni šoli Litija, kjer je napredoval z mesta učitelja v pomočnika ravnatelja in kasneje ravnatelja. Pomagal je ustanoviti Gimnazijo Litija, ki jo je prav tako nekaj časa vodil. Tri leta je predaval na Šoli za ravnatelje. Od leta 2012 do 2014 je bil direktor centra [[Cirius Kamnik]].<ref>{{Navedi splet|title=Vinko Logaj, kandidat za ministra za šolstvo|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/vinko-logaj-kandidat-za-ministra-za-solstvo-2692246/|website=Dnevnik|accessdate=2024-09-29|language=sl}}</ref> === Politika === S politiko se je prvič srečal leta 2006, ko je na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|lokalnih volitvah]] kandidiral za župana [[Občina Litija|občine Litija]] s podporo strank [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]], [[Socialni demokrati|SD]] in [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]. V drugem krogu ga je za manj kot 200 glasov premagal [[Franc Rokavec]].<ref>{{Navedi splet|title=Lokalne volitve 2006 - Občina Litija|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/lv2006/rezultati/obcina_litija.html|website=dvk-rs.si|accessdate=2024-09-29|language=sl}}</ref> Bil predsednik občinskega odbora stranke [[Zares]], na njeni listi je kandidiral na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2008|državnozborskih volitvah 2008]], a za poslanca ni bil izvoljen.<ref>{{Navedi splet|title=mag. Vinko Logaj|url=https://www.zares.si/vinko-logaj_svet/|website=Zares.si|accessdate=2024-09-29|language=sl}}</ref> V času ministrovanja [[Igor Lukšič|Igorja Lukšiča]] je bil na Ministrstvu za šolstvo direktor Direktorata za srednje in višje šolstvo.<ref>{{Navedi splet|title=Lukšič: Uspelo nam je umiriti šolsko polje|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/luksic-uspelo-nam-je-umiriti-solsko-polje/217325|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-09-29|language=sl}}</ref> Leta 2014 ga je [[11. vlada Republike Slovenije|vlada Alenke Bratušek]] imenovala za direktorja Zavoda za šolstvo Republike Slovenije. Na funkciji je deloval dva mandata, tretjega pa je konec septembra 2024, na lastno željo, predčasno zaključil.<ref>{{Navedi splet|title=Po 10 letih se s čela zavoda za šolstvo poslavlja Vinko Logaj|url=https://n1info.si/novice/slovenija/po-10-letih-se-iz-cela-zavoda-za-solstvo-poslavlja-vinko-logaj/|website=n1info.si|accessdate=2024-09-29|language=sl}}</ref> Po odstopu [[Darjo Felda|Darja Felde]] je predsednik vlade [[Robert Golob]] napovedal, da bo Logaja predlagal za novega [[Minister za vzgojo in izobraževanje Republike Slovenije|ministra za vzgojo in izobraževanje]].<ref>{{Navedi splet|title=Odstop ministra za izobraževanje Darja Felde, nasledil ga bo Vinko Logaj|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/odstop-ministra-za-izobrazevanje-darja-felde-nasledil-ga-bo-vinko-logaj/721289|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-09-29|language=sl}}</ref> Kandidat je bil potrjen na matičnem odboru, 7. oktobra 2024 pa kot novi minister prisegel v Državnem zboru.<ref>{{Navedi splet|title=DZ potrdil Boruta Sajovica za obrambnega ministra, Vinka Logaja pa za vzgojo in izobraževanje|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-potrdil-boruta-sajovica-za-obrambnega-ministra-vinka-logaja-pa-za-vzgojo-in-izobrazevanje/723432|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-07|language=sl}}</ref> Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah leta 2026]] je za [[Gibanje Svoboda]] kandidiral v volilnem okraju Litija. Dobil je 3.700 glasov (29,29 odstotka) in je osvojil mandat poslanca.<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2026-04-02|title=Izidi glasovanja|date=1.4.2026|publisher=Državna volilna komisija}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Logaj, Vinko}} [[Kategorija:Slovenski ravnatelji]] [[Kategorija:Slovenski učitelji]] [[Kategorija:Diplomiranci Pedagoške fakultete v Mariboru]] [[Kategorija:Doktorirali na Pedagoški fakulteti v Mariboru]] [[Kategorija:Ministri za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 10. Državnega zbora Republike Slovenije]] r0vl71cq7akzjvhotxxx2vr8hnzpql9 6655018 6655016 2026-04-02T20:53:34Z A09 188929 dodal [[Kategorija:Člani Gibanja Svoboda]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6655018 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name = Vinko Logaj |organization = |term_start1 = 2014 |term_end1 = 30. september 2024 |predecessor1 = Gregor Mohorčič |successor1 = Jasna Rojc |order1 = Direktor [[Zavod Republike Slovenije za šolstvo|Zavoda za šolstvo]] |term_start = 7. oktober 2024 |term_end = |predecessor = [[Darjo Felda]] |premier = [[Robert Golob]] |successor = |order = [[Minister za vzgojo in izobraževanje Republike Slovenije]] |children = |spouse = |party = [[Zares]] (do 2008)<br/>[[Gibanje Svoboda]] |image = <!--WD--> |occupation = <!--WD--> |nationality = <!--WD--> }} '''Vinko Logaj''', [[Slovenci|slovenski]] [[raziskovalec]], [[učitelj]] in [[Seznam slovenskih politikov|politik]]; * [[5. januar]] [[1961]], [[Ljubljana]]. Do konca septembra 2024 je bil direktor [[Zavod Republike Slovenije za šolstvo|Zavoda za šolstvo RS]], kjer je bil na funkciji deset let. Od 7. oktobra 2024 je [[minister za vzgojo in izobraževanje Republike Slovenije]]. == Izobrazba == Študiral je fiziko in tehnično vzgojo na [[Pedagoška fakulteta v Mariboru|Pedagoški fakulteti v Mariboru]] in diplomiral z nalogo ''Vrednost in pomen površinske zaščite lesa z vidika uporabe sodobnih sredstev''.<ref>{{Navedi splet|title=Vrednost in pomen površinske zaščite lesa z vidika uporabe sodobnih sredstev : diplomska naloga|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/5610760|website=plus.cobiss.net|accessdate=2024-09-29|language=sl}}</ref> Kasneje je magistriral, in sicer s področja [[menedžment]]a z nalogo ''Interni marketing: študija primera srednje šole''<ref>{{Navedi splet|title=Interni marketing : študija primera srednje šole : magistrska naloga |url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/989143|website=plus.cobiss.net|accessdate=2024-09-29|language=sl}}</ref> ter 2012 še doktoriral, z disertacijo ''Šolske politike in prerazporejanje moči pri medsebojnem povezovanju srednjih šol''.<ref>{{Navedi splet|title=Šolske politike in prerazporejanje moči pri medsebojnem povezovanju srednjih šol : doktorska disertacija |url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/4442327|website=plus.cobiss.net|accessdate=2024-09-29|language=sl}}</ref> == Kariera == === Pedagoško delo === Pedagoško kariero je začel na Osnovni šoli Dol pri Ljubljani in jo nadaljeval na Osnovni šoli Litija, kjer je napredoval z mesta učitelja v pomočnika ravnatelja in kasneje ravnatelja. Pomagal je ustanoviti Gimnazijo Litija, ki jo je prav tako nekaj časa vodil. Tri leta je predaval na Šoli za ravnatelje. Od leta 2012 do 2014 je bil direktor centra [[Cirius Kamnik]].<ref>{{Navedi splet|title=Vinko Logaj, kandidat za ministra za šolstvo|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/vinko-logaj-kandidat-za-ministra-za-solstvo-2692246/|website=Dnevnik|accessdate=2024-09-29|language=sl}}</ref> === Politika === S politiko se je prvič srečal leta 2006, ko je na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|lokalnih volitvah]] kandidiral za župana [[Občina Litija|občine Litija]] s podporo strank [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]], [[Socialni demokrati|SD]] in [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]. V drugem krogu ga je za manj kot 200 glasov premagal [[Franc Rokavec]].<ref>{{Navedi splet|title=Lokalne volitve 2006 - Občina Litija|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/lv2006/rezultati/obcina_litija.html|website=dvk-rs.si|accessdate=2024-09-29|language=sl}}</ref> Bil predsednik občinskega odbora stranke [[Zares]], na njeni listi je kandidiral na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2008|državnozborskih volitvah 2008]], a za poslanca ni bil izvoljen.<ref>{{Navedi splet|title=mag. Vinko Logaj|url=https://www.zares.si/vinko-logaj_svet/|website=Zares.si|accessdate=2024-09-29|language=sl}}</ref> V času ministrovanja [[Igor Lukšič|Igorja Lukšiča]] je bil na Ministrstvu za šolstvo direktor Direktorata za srednje in višje šolstvo.<ref>{{Navedi splet|title=Lukšič: Uspelo nam je umiriti šolsko polje|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/luksic-uspelo-nam-je-umiriti-solsko-polje/217325|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-09-29|language=sl}}</ref> Leta 2014 ga je [[11. vlada Republike Slovenije|vlada Alenke Bratušek]] imenovala za direktorja Zavoda za šolstvo Republike Slovenije. Na funkciji je deloval dva mandata, tretjega pa je konec septembra 2024, na lastno željo, predčasno zaključil.<ref>{{Navedi splet|title=Po 10 letih se s čela zavoda za šolstvo poslavlja Vinko Logaj|url=https://n1info.si/novice/slovenija/po-10-letih-se-iz-cela-zavoda-za-solstvo-poslavlja-vinko-logaj/|website=n1info.si|accessdate=2024-09-29|language=sl}}</ref> Po odstopu [[Darjo Felda|Darja Felde]] je predsednik vlade [[Robert Golob]] napovedal, da bo Logaja predlagal za novega [[Minister za vzgojo in izobraževanje Republike Slovenije|ministra za vzgojo in izobraževanje]].<ref>{{Navedi splet|title=Odstop ministra za izobraževanje Darja Felde, nasledil ga bo Vinko Logaj|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/odstop-ministra-za-izobrazevanje-darja-felde-nasledil-ga-bo-vinko-logaj/721289|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-09-29|language=sl}}</ref> Kandidat je bil potrjen na matičnem odboru, 7. oktobra 2024 pa kot novi minister prisegel v Državnem zboru.<ref>{{Navedi splet|title=DZ potrdil Boruta Sajovica za obrambnega ministra, Vinka Logaja pa za vzgojo in izobraževanje|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-potrdil-boruta-sajovica-za-obrambnega-ministra-vinka-logaja-pa-za-vzgojo-in-izobrazevanje/723432|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-07|language=sl}}</ref> Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah leta 2026]] je za [[Gibanje Svoboda]] kandidiral v volilnem okraju Litija. Dobil je 3.700 glasov (29,29 odstotka) in je osvojil mandat poslanca.<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2026-04-02|title=Izidi glasovanja|date=1.4.2026|publisher=Državna volilna komisija}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Logaj, Vinko}} [[Kategorija:Slovenski ravnatelji]] [[Kategorija:Slovenski učitelji]] [[Kategorija:Diplomiranci Pedagoške fakultete v Mariboru]] [[Kategorija:Doktorirali na Pedagoški fakulteti v Mariboru]] [[Kategorija:Ministri za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 10. Državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Člani Gibanja Svoboda]] f9ka1aj1ux12sq58mtc6twpv5bgdehl 0 568813 6655024 6477046 2026-04-02T21:23:57Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655024 wikitext text/x-wiki {{Infobox ancient site |name = Cirta |native_name = |alternate_name = |image = File:Cirta mosaic.jpg |alt = |caption = Detajl »Zmagoslavje [[Pozejdon|Neptuna]] in [[Amfitrita|Amfitrite]]« (ok. 315–325), obsežnega rimskega mozaika iz Cirte. Zdaj v [[Louvre|Louvru]] |map_type = Alžirija |map_alt = |map_size = 250 |location = [[Alžirija]] |region = provinca Constantine | latd = 36 |latm =22 |lats = 3 |latNS =N | longd = 6 |longm = 36|longs =43 |longEW =E |type = |part_of = |length = |width = |area = |height = |builder = |material = |built = |abandoned = |epochs = |cultures = |dependency_of = |occupants = |event = |excavations = |archaeologists = |condition = |ownership = |management = |public_access = |website = |notes = |native_name_lang=xpu }} '''Cirta''', znana tudi pod različnimi drugimi imeni v antiki, je bila starodavna berberska, punska in rimska naselbina, ki je kasneje postala [[Constantine, Alžirija|Constantine v Alžiriji]]. Cirta je bila glavno mesto berberskega kraljestva Numidije; njeno strateško pomembno pristaniško mesto je bila Russicada. Čeprav je bila Numidija ključna zaveznica starodavne [[Rimska republika|Rimske republike]] med [[punske vojne|punskimi vojnami]] (264–146 pr. n. št.), je bila Cirta v 2. in 1. stoletju pr. n. št. izpostavljena rimskim vpadom. Sčasoma je v času [[Julij Cezar|Julija Cezarja]], padla pod rimsko oblast. Cezar in [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgust]] sta Cirto nato ponovno naselila z rimskimi kolonisti in jo obkrožala kot avtonomno ozemlje »konfederacije štirih svobodnih rimskih mest« (Chullu, Russicado in Milevum),<ref>[https://journals.openedition.org/encyclopedieberbere/docannexe/image/2289/img-6.png Map of the 'Confederatio Cirtense']</ref> ki ji je sprva vladal Publij Sittij. Mesto je bilo uničeno v začetku 4. stoletja, obnovil pa ga je rimski cesar [[Konstantin I. Veliki]], ki je novozgrajenemu mestu dal ime Constantine. [[Vandali]] so poškodovali Cirto, cesar [[Justinijan I.]] pa je ponovno osvojil in izboljšal rimsko mesto. Po muslimanskih vdorih je njegov pomen upadel, vendar je majhna skupnost na tem mestu ostala več stoletij. Njegove ruševine so zdaj arheološko najdišče. Na tem območju so našli številne pomembne arheološke najdbe, vključno z velikim korpusom punskih napisov, znanih kot ''stele Cirta''. == Imena == [[File:Monnaie - Bronze, Cirta, Numidie - btv1b8484001x (1 of 2).jpg|thumb|Kovanec iz Cirte z neopunsko legendo krṭn]] [[Punščina|Punsko]] ime mesta {{smallcaps|krṭn}}{{sfnp|Ghaki|2015|p=67}}{{sfnp|Head & al.|1911|p=886}} ({{lang|xpu|𐤊𐤓𐤈𐤍}}, verjetno izgovorjeno 'Kirthan', s trdim, dihajočim zvokom /tʰ/) verjetno ni punska beseda, ki pomeni 'mesto', ki je bila zapisana s Q (tj. qoph) namesto K (kaph).<ref>Mazard,{{who|date=November 2018}} Corpus, n° 523-529.</ref> Namesto tega je verjetno punska transkripcija obstoječega berberskega imena kraja.<ref name="eb">{{citation |title=Encyclopedie Berbère |contribution=Cirta |contribution-url=http://encyclopedieberbere.revues.org/2289 }}. {{in lang|fr}}</ref> To je bilo kasneje latinizirano kot Cirta. Pod Julijem Cezarjem je bila sittijska naselbina znana kot ''Respublica IIII Coloniarum Cirtensium''; [[Plinij starejši]] jo je poznal tudi kot ''Cirta Sittianorum'' ('Cirta Sitijcev').<ref>Plinij starejši, ''Natural History'', Book V, sect. 22.</ref> Pod Avgustom, leta 27 ali 30 pr. n. št., je bilo njeno uradno ime ''Colonia Julia Juvenalis Honoris et Virtutis Cirta'';<ref name="RENÉ">LOUIS, RENÉ. “A LA RECHERCHE DE ‘CIRTA REGIA’ CAPITALE DES ROIS NUMIDES.” Hommes Et Mondes, vol. 10, no. 39, 1949, pp. 276–287. JSTOR, www.jstor.org/stable/44207191. Accessed 19 Feb. 2020.</ref> to je bilo včasih skrajšano na ''Cirta Julia'' ('Julijeva Cirta'),<ref>Joseph Bingham, ''Origines Ecclesiasticae'', Volume 3 p11.</ref> ''Colonia Cirta'' ali preprosto ''Cirta'. To ime so zgodovinarji [[Diodor Sicilski]], [[Polibij]], [[Apijan]], [[Kasij Dion]] in [[Prokopij]] ter geografa [[Ptolemaj]] in [[Strabon]] prevedli kot {{Lang-grc|Κίρτα|translit=Kírta|links=}}.<ref>{{Cite web|title=Κίρτα - Cirta/Constantine, major city of Numidia, modern Constantine, Algeria|url=https://topostext.org/place/364066UCir|website=ToposText (topostext.org)|access-date=2020-05-13}}</ref> Potem ko jo je Konstantin Veliki po letu 312 n. št. ponovno ustanovil kot Constantine (latinsko: Civitas Constantina Cirtensium), je Cirta postala znana kot Constantine.<ref name=":0">{{Citation|last=Bockmann|first=Ralf|title=Cirta|url=https://www.oxfordreference.com/view/10.1093/acref/9780198662778.001.0001/acref-9780198662778-e-1078|work=The Oxford Dictionary of Late Antiquity|year=2018|editor-last=Nicholson|editor-first=Oliver|publisher=Oxford University Press|language=en|doi=10.1093/acref/9780198662778.001.0001|isbn=978-0-19-866277-8|access-date=2020-05-13}}</ref> Po muslimanski osvojitvi je bil znan kot Qusantina. == Zgodovina == [[File:Fossatum.png|thumb|right|300px|Cirta v rimskih časih je bila na jugu in zahodu zaščitena z rimskim [[limes]]om, ''Fossatum Africae'']] [[File:Mileve Hippo Thagaste in Numidia (83193756).jpg|right|thumb|300px|Cirta na zemljevidu rimske Numidije<ref>''Atlas Antiquus'', H. Kiepert, 1869.</ref>]] === Numidijsko kraljestvo === {{glavni|Numidija}} Cirta je bila glavno mesto berberskega kraljestva [[Numidija]], pomembno politično, gospodarsko in vojaško mesto zahodno od [[Antična Kartagina|trgovskega imperija]], ki ga je vodila feničanska naselbina [[Kartagina (mesto)|Kartagina]] na vzhodu. Med [[Druga punska vojna|drugo od vojn]] Rima proti Kartagini je bila leta 203 pr. n. št. [[bitka pri Cirti]] odločilna zmaga [[Publij Kornelij Scipion Afričan|Scipiona Afričana]]. Kraljestvo je ostalo neodvisen rimski zaveznik po uničenju Kartagine v [[tretja punska vojna|tretji punski vojni]], vendar sta rimski komercialni vpliv in politična vpletenost rasla. Ko je leta 118 pr. n. št. umrl kralj Micipsa, je izbruhnila državljanska vojna med kraljevim biološkim sinom Adherbalom in njegovim posvojencem Jugurto. Adherbal je prosil za pomoč Rimljane in senatorska komisija je posredovala pri na videz uspešni delitvi kraljestva med obema dedičema. Jugurta je temu posredovanju sledil tako, da je oblegal Cirto in ubil Adherbala in Rimljane, ki so ga branili. Rim je nato sprožil Jugurtinovo vojno proti njegovi ponovno združeni numidijski državi,<ref name="The Cambridge Ancient History p. 29">''The Cambridge Ancient History''. 2nd ed., vol. 9, p. 29</ref> da bi uveljavil svojo hegemonijo nad regijo in zagotovil zaščito svojih državljanov v tujini. Ko so Cirto obnovili v 1. stoletju pr. n. št., je bilo njeno prebivalstvo precej raznoliko: domači Numidijci poleg kartažanskih beguncev ter grški, rimski in italijanski trgovci, bankirji,<ref name=cama>''The Cambridge Ancient History''. 2nd ed., vol. 9, p. 638</ref> naseljenci in vojaški veterani.<ref>''The Cambridge Ancient History''. 2nd ed., vol. 9, p. 28 London: Cambridge University Press, 1970.</ref> Zaradi te izseljenske skupnosti je postalo pomembno poslovno središče rimskih afriških posesti, čeprav je tehnično ostalo zunaj ozemlja Rimske republike. === Rimsko cesarstvo === Cirta je padla pod neposredno rimsko oblast leta 46 pr. n. št. po osvajanju Julija Cezarja Severne Afrike.<ref>''Roman History'', Cassius Dio, vol. 43, ch. 9</ref> P. Sittija Nucerina je Cezar izbral za romanizacijo domačinov. Njegovi možje, »Sitijci« (Sittiani), so bili kampanjski legionarji, ki so v imenu Rima nadzorovali Cirtino ozemlje. Skupaj s kolonijami v Rusicade, Milevum in Chullu je njihova Cirta oblikovala avtonomno ozemlje znotraj »Nove Afrike«: ''Confederatio Cirtense''. Njeni sodniki in občinska skupščina so bili sodniki konfederacije. Cirta je upravljala z utrdbami (''castella'') na Visoki planoti in na severnem koncu kolonij: Castellum Mastarense, Elephantum, Tidditanorum, Cletianis, Thibilis, Sigus in druge. Leta 27 in 26 pr. n. št.<ref name=gaz>[http://www.ancientlibrary.com/gazetteer/0323.html ''Classical Gazetteer'', page 321] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20060311172321/http://www.ancientlibrary.com/gazetteer/0323.html |date=March 11, 2006 }}</ref> je bila uprava območja prestrukturirana pod Avgustom, ki je Cirto razdelil na skupnosti ({{lang-la|[[wikt:pagus#Latin|pagi]]}}), ki so ločile Numidijce od Sittijanov in drugih na novo naseljenih Rimljanov.<ref>''The Cambridge Ancient History''. 2nd ed., vol. 10, p. 607</ref> S širitvijo rimskega limesa je bila ta kolonija v Cirti središče najbolj romaniziranega območja rimske Afrike. Ščitil jo je ''Fossatum Africae'', ki se je raztezal od Sitifisa in Icosiuma (današnji Alžir) do Capse v zalivu Gabès. Robin Daniel ocenjuje, da je Cirta do konca 2. stoletja imela skoraj 50.000 prebivalcev.<ref>Robin Daniel, [http://www.tarifit.info/pdfbooks/thisholyseed.pdf ''History of Christianity in Roman Africa''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161108152738/http://www.tarifit.info/pdfbooks/thisholyseed.pdf |date=2016-11-08 }}</ref> Cirta leta 303 našega štetja je bila upravna prestolnica novoustanovljene ''Numidije Cirtense'', majhne province - imenovane po Cirti - ki jo je cesar [[Dioklecijan]] ustanovil v rimski Numidiji v zadnjih letih 3. stoletja. Numidija je bila razdeljena na dvoje: Numidia Cirtensis (ali Cirtense), s prestolnico v Cirti, in Numidia Militiana ('Vojaška Numidija'), s prestolnico v legijski bazi Lambaesis. Novoustanovljeno provinco je leta 310 n. št. razširil cesar Konstantin. [[Krščanstvo]] je prišlo zgodaj: medtem ko je od afriškega krščanstva pred letom 200 našega štetja le malo ostankov, so zapisi o kristjanih, ki so bili mučeni v Cirti, obstajali do sredine 3. stoletja.<ref>''The Cambridge Ancient History''. 2nd ed., vol. 12, p. 585, 645</ref> Postalo je glavno mesto cerkvenega okrožja. Okoli leta 305 je bil prvi koncil v Cirti, da bi izvolili novega škofa, kar je pomotoma spodbudilo donatistično gibanje. Po razpadu konfederacije kolonij v 4. stoletju je Cirta obnovila svojo vlogo glavnega mesta, ko je vodila ozemlje Numidije Cirtensis, ustanovljeno pod Dioklecijanom: vendar je po nekaj desetletjih cesar Konstantin Veliki ponovno združil obe provinci, ustanovljeni leta 303 (Cirtensis & Militiana) v eni sami, upravljani iz Cirte, ki se je preimenovala v Constantine. Dejansko je bilo mesto uničeno po obleganju Rufija Voluzijana, ''praefectus praetorio'' [[Maksencij]]a; Maksencijeve sile so leta 310 porazile cesarskega kandidata Domicija Aleksandra. Konstantin Veliki je obnovil pod svojim imenom po letu 312 in lastni zmagi nad Maksencijem v [[bitka pri Milvijskem mostu|bitki pri Milvijskem mostu]]. Konstantin je Constantine naredil za glavno mesto vse rimske Numidije.<ref name="WDL">{{cite web |url = http://www.wdl.org/en/item/8789/ |title = General View, Constantine, Algeria |website = World Digital Library |date = 1899 |access-date = 2013-09-25 |archive-date = 2013-09-28 |archive-url = https://web.archive.org/web/20130928142557/http://www.wdl.org/en/item/8789/ |url-status = dead }}</ref> Leta 320 je bil škof iz Cirte obtožen, da je med Dioklecijanovim preganjanjem, ki se je začelo leta 303 v Cirti, oblastem izročil ({{Lang-la|traditio|links=no}}) krščanska besedila.<ref name=":1">{{Citation|last=Lunn-Rockliffe|first=Sophie|title=Optatan Appendix|url=https://www.oxfordreference.com/view/10.1093/acref/9780198662778.001.0001/acref-9780198662778-e-3457|work=The Oxford Dictionary of Late Antiquity|year=2018|editor-last=Nicholson|editor-first=Oliver|publisher=Oxford University Press|language=en|doi=10.1093/acref/9780198662778.001.0001|isbn=978-0-19-866277-8|access-date=2020-05-13}}</ref> Škof Silvan je bil donatist in decembra 320 ga je preganjal Domicij Zenofil, konzular in prokonzul Afrike; zapisniki o obravnavi (''commentarii'') so ohranjeni v latinščini: ''Gesta apud Zenophilum, lit.'Dejanja Zenofila''', besedilo, zbrano v dodatku ''Optatan''.<ref>{{Citation|last=Corcoran|first=Simon|title=Zenophilus, Domitius|url=https://www.oxfordreference.com/view/10.1093/acref/9780198662778.001.0001/acref-9780198662778-e-5136|work=The Oxford Dictionary of Late Antiquity|year=2018|editor-last=Nicholson|editor-first=Oliver|publisher=Oxford University Press|language=en|doi=10.1093/acref/9780198662778.001.0001|isbn=978-0-19-866277-8|access-date=2020-05-13}}</ref> V 4. stoletju je obstajala tudi jama za prakticiranje mitraizma. Leta 412 je Cirta gostila drugi koncil v Cirti, ki ga je vodil sveti Avguštin. Po Mommsenu je bila Cirta v celoti latinsko govoreča in krščanska do prihoda Vandalov leta 430 n. št..<ref>Theodore Mommsen. ''The Provinces of the Roman Empire'' Section:Africa</ref> Pod cesarjem Justinijanom I. je bilo mestno obzidje okrepljeno in mesto imenovano za glavno mesto svoje regije s stalnim poveljnikom (''dux''). Cirta je bila od leta 534 do 697 del [[Afriški eksarhat|bizantinske Afrike]]. === Islamsko osvajanje === Med muslimanskim osvajanjem [[Magreb]]a je Konstantina neuspešno branila berberska kraljica Kahina. Čeprav je bilo med širitvijo [[kalifat]]a uničenih veliko rimskih, bizantinskih in vandalskih mest, je Constantine preživel v pomanjšani obliki<ref>{{cite encyclopedia|url=https://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus%3Atext%3A1999.04.0006%3Aalphabetic+letter%3DC%3Aentry+group%3D6%3Aentry%3Dcirta|title=CIRTA (Constantine) Algeria|encyclopedia=The Princeton Encyclopedia of Classical Sites|access-date=2015-04-12}}</ref> z majhna krščanska skupnost šele v 10. stoletju. Nadaljnji razvoj mesta je podrobneje opisan v članku [[Constantine, Alžirija|Constantine]]. == Sklici == {{sklici}} === Literatura === * {{citation |last=Head |first=Barclay |editor=Ed Snible |author2=G.F. Hill |author3=George MacDonald |author4=W. Wroth |display-authors=1 |display-editors=0 |url=http://snible.org/coins/hn/index.html |title=Historia Numorum |contribution=Numidia|contribution-url=http://snible.org/coins/hn/numidia.html |pages=884–887 |date=1911 |edition=2nd |location=Oxford |publisher=Clarendon Press |ref={{harvid|Head & al.|1911}} }}. * {{citation |last=Ghaki |first=Mansour |contribution=Toponymie et Onomastique Libyques: L'Apport de l'Écriture Punique/Néopunique |contribution-url=https://s3.amazonaws.com/academia.edu.documents/50105050/Toponymie_et_onomastique_Lapport_de_lecriture_punique_neopunique.pdf |pages=65–71 |date=2015 |location=Naples |publisher=Unior |editor=Anna Maria di Tolla |display-editors=0 |title=La Lingua nella Vita e la Vita della Lingua: Itinerari e Percorsi degli Studi Berberi |series=Studi Africanistici: Quaderni di Studi Berberi e Libico-Berberi |number=4 |isbn=978-88-6719-125-3 |issn=2283-5636 |access-date=2018-11-02 |archive-date=2020-04-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200428044658/https://s3.amazonaws.com/academia.edu.documents/50105050/Toponymie_et_onomastique_Lapport_de_lecriture_punique_neopunique.pdf |url-status=dead }}. {{in lang|fr}} * Jacques Heurgon. ''Les origines campaniennes de la Confédération cirtéenne'' in "Libyca" magazine, 5, 1957 (pp.&nbsp;7–27) * Laffi, Umberto. ''Colonie e municipi nello Stato romano'' Ed. di Storia e Letteratura. Roma, 2007 {{ISBN|8884983509}} * Mommsen, Theodore. ''The Provinces of the Roman Empire'' Section: Roman Africa. (Leipzig 1865; London 1866; London: Macmillan 1909; reprint New York 1996) Barnes & Noble. New York, 1996 * Smyth Vereker, Charles. ''Scenes in the Sunny South: Including the Atlas Mountains and the Oases of the Sahara in Algeria''. Volume 2. Publisher Longmans, Green, and Company. University of Wisconsin. Madison,1871 ( [https://books.google.com/books?id=VofVAAAAMAAJ&dq=tenes+roman+cartenna&pg=PA131 Roman Cirta] ) *{{cite EB1911|wstitle=Cirta}} == Zunanje povezave == {{commons category|Cirta}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve leta 310]] [[Kategorija:Arheološka najdišča v Alžiriji]] [[Kategorija:Rimske province]] [[Kategorija:Feničanske kolonije]] mpx0kysfgm5880280jt3k7mqjxup7zr 0 570431 6654878 6654229 2026-04-02T14:34:54Z Sivimedved 235862 6654878 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba|nationality=slovenska}} '''Marija Kostnapfel''', [[Pesnik|pesnica]], [[Slovenistika|slovenistka]], * [[26. september]] [[1959]], [[Trst]]. == Življenje in delo == '''Marija Kostnapfel''' se je rodila v [[Trst|Trstu]], oče Anton, učitelj, mati Ines (rojena Tence). Po opravljenih slovenskih šolah v Trstu je maturirala leta 1978 in se vpisala na Fakulteto za tuje jezike [[Univerza v Vidmu|Univerze v Vidmu]], kjer je diplomirala iz slovenščine. Nato je službovala kot profesorica slovenščine in zgodovine na srednjih šolah v Trstu in se je zaposlila v [[Gorica|Gorici]] na Trgovskem tehniškem zavodu Žige Zoisa. Več let je vodila tečaje slovenskega jezika in književnosti na [[Univerza v Trstu|Pedagoški fakulteti Univerze v Trstu]].<ref>{{Navedi splet |url=https://drustvo-dsp.si/pisatelji/marija-kostnapfel/ |title=arhivska kopija |accessdate=2024-11-22 |archive-date=2024-09-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240910135040/https://drustvo-dsp.si/pisatelji/marija-kostnapfel/ |url-status=dead }}</ref> Marija Kostnapfel objavlja predvsem poezijo v raznih revijah ([[Sodobnost (revija)|Sodobnost]], [[Zaliv (revija)|Zaliv]], [[Nova revija 57|Nova revija]], [[Mladika (revija)|Mladika]], Zvon).<ref>{{Navedi splet|title=Marija {{!}} Books from Slovenia|url=https://booksfromslovenia.com/aktualni-zapis/marija-kostnapfel|website=Marija {{!}} Books from Slovenia|accessdate=2024-11-22|language=en}}</ref> Piše tudi strokovne prispevke o slovenski književnosti, njeno diplomsko nalogo o [[France Balantič|Francetu Balantiču]]<ref>{{Navedi revijo|last=Kostnapfel|first=Marija|date=1. oktober 1989|title=France Balantič: življenje in delo = France Balantič|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/13911552#full|magazine=diplomsko delo|location=Udine}}</ref> so prevedli v nemščino in objavili pri založbi Rudolfa Trofenika v [[München|Münchnu]].<ref>{{Navedi knjigo|title=France Balantič: ein Beitrag zur modernen slowenischen Dichtung|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/23285248#full|publisher=R. Trofenik|date=1991|location=München|isbn=978-3-87828-191-7|volume=22|series=Geschichte, Kultur und Geisteswelt der Slowenen|first=Marija|last=Kostnapfel}}</ref> V reviji ''Münchener Zeitschrift fur Balkankunde'' je objavila članek o še nepoznanem pismu, ki ga je F. M. Appendini pisal Matiji Čopu.<ref>{{Navedi revijo|last=Kostnapfel|first=Marija|date=1993|title=Una lettera inedita di Francesco Maria Appendini a Matija Čop|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/1548130#full|magazine=Münchner Zeitschrift für Balkankunde|pages=9 (1993), 99–104|issn=0170-8929}}</ref> Marija Kostnapfel je članica [[Slavistično društvo Trst–Gorica–Videm|Slavističnega društva Trst-Gorica-Videm]]<ref>{{Navedi revijo|last=Simpozij Tržaški Cankar in naše branje|date=1. oktober 2020|editor-last=Kostnapfel|editor-first=Marija|title=Tržaški Cankar in naše branje: [dopolnjeni zbornik predavanj s simpozija Tržaški Cankar in naše branje, ki ga je priredilo Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm v sodelovanju s Slavističnim društvom Koper in s Slavističnim društvom iz Nove Gorice 13. in 14. decembra 2018 na Opčinah pri Trstu]|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/28440067#full|magazine=zbornik|location=Trst|publisher=Mladika; Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm|pages=221|isbn=978-88-7342-290-7}}</ref>, Združenja književnikov Primorske, [[Društvo slovenskih pisateljev|Društva slovenskih pisateljev]] <ref>{{Navedi splet|title=Pisatelji – Društvo slovenskih pisateljev|url=https://drustvo-dsp.si/pisatelji/|accessdate=2024-11-22|language=sl-SI}}</ref>, večkrat jo povabijo v strokovne komisije, kjer ocenjujejo razna besedila <ref>{{Navedi splet|title=Na 52. festivalu Števerjan slavil Ansambel Gašperja Mirnika|url=https://val202.rtvslo.si/clanek/glasba/na-52-festivalu-steverjan-slavil-ansambel-gasperja-mirnika/714187|website=Val 202|accessdate=2024-11-22|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref>. Leta 2016 je izdala svoj knjižni prvenec poezij ''Pesmi,''<ref>{{Navedi knjigo|title=Pesmi|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/9171436#full|publisher=Mladika|date=2016|location=Trst|isbn=978-88-7342-236-5|first=Marija|last=Kostnapfel}}</ref> za katerega je literarna kritičarka prof. [[Marija Pirjevec]] napisala: "''Pesmi Marije Kostnapfel so nekonvencionalne pesmi z osebno suverenim slogom, lirski utrinki, iz katerih izhaja občutek tesnobe in negotovosti, brezizhodnosti, osamelosti, praznine in bolečine izgubljenega. Pesnica se zaveda, da pot nazaj ni več mogoča, ostaja ji le spomin, ki se lahko uresniči samo v pesmi. Tesnoba, ki jo pesnica začuti, je na trenutke tako močna, da se tudi njena pesniška govorica skrči do skrajnosti, da meji skoraj na molk."'' Leta 2018 je izšla tudi dvojezična izdaja (v slovenščini in italijanščini) ''Pesmi - Poesie,''<ref>{{Navedi knjigo|title=Pesmi = Poesie|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/296213248#full|publisher=Mladika; Slovenska matica|date=2018|location=Trst; = Trieste; Ljubljana|isbn=978-88-7342-262-4|first=Marija|last=Kostnapfel}}</ref> pesmi je prevedla Darja Betocchi. Leta 2024 je izšla knjiga ''Gedichte = Pesmi'' <ref>{{Navedi knjigo|edition=1. Aufl.|title=Gedichte = Pesmi|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/204897283#full|publisher=Mladika; Mohorjeva založba; = Hermagoras|date=2024|location=Trst; = Triest; Celovec; = Klagenfurt|isbn=978-88-7342-362-1|first=Marija|last=Kostnapfel}}</ref> (v slovenščini in nemščini), pesmi je prevedla Metka Wakounig. Leta 2016 je Marija Kostnapfel prejela [[Vstajenje (nagrada)|literarno nagrado vstajenje]] za zbirko ''Pesmi.''<ref>{{Navedi splet|title=Mariji Kostnapfel nagrada Vstajenje 2016|url=https://arhiv.slovenci.si/mariji-kostnapfel-nagrada-vstajenje-2016/|website=Slovenci|date=2017-04-18|accessdate=2024-11-22|language=sl-SI|last=Skrbnik|archive-date=2024-10-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20241009065919/https://arhiv.slovenci.si/mariji-kostnapfel-nagrada-vstajenje-2016/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Nagrado vstajenje prejme Marija Kostnapfel|url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/nagrado-vstajenje-prejme-marija-kostnapfel/419679|website=rtvslo.si|accessdate=2024-11-22|language=sl|first=M.|last=K}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Nagrajena poezija Marije Kostnapfel|url=https://www.primorski.eu/kultura/269695-nagrajena-poezija-marije-kostnapfel-GJPR291263|website=www.primorski.eu|accessdate=2024-11-22|language=sl}}</ref> Leta 2020 je uredila zbornik ''Tržaški Cankar in naše branje,'' dopolnjeni zbornik predavanj s simpozija, ki ga je priredilo [[Slavistično društvo Trst–Gorica–Videm|Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm]] v sodelovanju s Slavističnim društvom Koper in s Slavističnim društvom iz Nove Gorice meseca decembra 2018 na [[Opčine|Opčinah]] nad Trstom.<ref>{{Navedi splet|title=Raznolikost izhodišč, interpretacij in ugotovitev daje zborniku značaj odprtosti, širine in predvsem svežine » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/raznolikost-izhodisc-interpretacij-ugotovitev-daje-zborniku-znacaj-odprtosti-sirine-predvsem-svezine/|website=Noviglas|date=2021-02-26|accessdate=2024-11-22|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Pesmi Marije Kostnapfel so tudi v zbirki ''Besede ne ubogajo več,''<ref>{{Citat|title=Besede ne ubogajo več: slovenske pesnice v Italiji = Parole indomite|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/172898563#full|publisher=Mladika|date=2024|accessdate=2024-11-22|isbn=978-88-7342-353-9|first=Irene|last=Ferro-Casagrande|first2=Carla|last2=Scandura|last3=Violoncelli Itineranti}}</ref> v kateri so posnetki uglasbenih pesmi, ki jih je čelistka [[Andrejka Možina]] izvedla s skupino ''Violoncelli Itineranti.''<ref>{{Navedi splet|title=Predstavitev zbirke poezije, ki sega v najbolj skrite dele človekovega bistva » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/predstavitev-zbirke-poezije-ki-sega-v-najbolj-skrite-dele-clovekovega-bistva/#dmid=dca115ac-ff39-49b9-b8f7-2e300666528c|website=Noviglas|date=2024-11-20|accessdate=2024-11-22|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kostnapfel, Marija}} [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski slovenisti]] [[Kategorija:Slovenski literarni zgodovinarji]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Vidmu]] [[Kategorija:Tržaški Slovenci]] 2awinun3205k7e89jm7al3rvcbhov6g 0 571476 6655183 6358714 2026-04-03T07:49:26Z ARTBSA 257582 /* growthexperiments-addlink-summary-summary:3|0|0 */ 6655183 wikitext text/x-wiki {{Infobox building | name = Palača Mohatta <br /> {{nq|مہتا پیلس}} | image = Mohatta Palace Karachi New Construction.jpg | caption = Palača Mohatta, ena najbolj prepoznavnih znamenitosti Karačija | map_type = | coordinates = {{coord|24.814|67.032|display=inline}} | location_town = [[Karači]] | location_country = [[Pakistan]] | architect = Agha Mohamed Hussain | client = Shivratan Chandraratan Mohatta | engineer = | construction_start_date = | completion_date = 1927 | date_demolished = | cost = | structural_system =Roza džodhpurski kamen v kombinaciji z lokalnim rumenim kamnom iz Gizrija | style = Neo Indo-saracenska arhitektura | size = 1720 m² }} '''Palača Mohatta''' ({{lang-ur|{{nq|مہتا پیلس}}}}) je muzej v [[Karači]]ju, [[Sind]], [[Pakistan]]. [[Palača]], ki jo je zasnoval Ahmed Hussain Aga,<ref name="mohattapalacemuseum.com">{{Cite web|url=http://www.mohattapalacemuseum.com/About%20the%20Museum.html|title=About the Museum|accessdate=8 December 2022}}</ref> je bila zgrajena leta 1927 v prestižnem obmorskem kraju Clifton kot poletni dom Šivratana Mohatte, hindujskega poslovneža Marvari iz današnje indijske države [[Radžastan]]. Palača je bila zgrajena v tradiciji kamnitih palač Radžastana z uporabo roza kamna Džodhpur v kombinaciji z lokalnim rumenim kamnom iz bližnjega Gizrija. Mohatta je lahko užival v tej stavbi le približno dve desetletji pred razdelitvijo Indije, po kateri je zapustil Karači in se odpravil v novo državo Indijo. == Ozadje == Šivratan Čandraratan Mohatta je bil hindujski poslovnež Marvari, ki je izsledil svoje korenine v Bikanerju v Radžastanu, njegovo zabeleženo poreklo se je začelo z Motilalom Mohato (v [[Angleščina|angleščini]] napisano Mohatta), ki se je leta 1842 preselil iz Bikanerja v [[Hiderabad]] (v Telangani, Indija), da bi postal uradnik v trgovini.<ref>[Seth Motilal Mohata Ka gharana, Marwari Vyapari, Giriraj Shankar Sharma, in Marwari Vyapari, Bikaner, 1953 p. 115]</ref> Njegovi štirje otroci so se preselili v [[Kalkuta|Kalkuto]] in postali vodilni trgovci z uvoženimi tkaninami. Eden od njih, Govardhan Mohata, se je leta 1883 preselil v Karači. Njegov starejši sin Ramgopal je postal učenjak in pisec. Stavba Hindu Gymkhana v Karačiju, uradno znana kot ''Seth Ramgopal Goverdhandas Mohatta Hindu Gymkhana'', je dobila ime po tem sinu.<ref>{{Cite web|url=http://beta.dawn.com/news/144726/karachi-construction-at-hindu-gymkhana|title=KARACHI: Construction at Hindu Gymkhana|date=23 June 2005|website=DAWN.COM|accessdate=8 December 2022}}</ref> Mlajši sin Govardhana Mohate Šivrattan je postal industrialec v Karačiju in obogatel s proizvodnjo mila iz palmove oljke.<ref>{{Cite web|url=http://www.dawn.com/news/784598/govt-takeover-of-mohatta-palace-after-partition-called-unfortunate|title = Govt takeover of Mohatta Palace after partition called 'unfortunate'|date = 8 February 2013}}</ref> == Lastnosti == [[File:Mohotta Palace Karachi.jpg|thumb|Sprednja stran palače Mohatta]] Palača ima površino 1720 m² in njeno pročelje je okrašeno z okni, kamnitimi konzolami, [[spandrel]]i, [[kupola]]mi, [[balustrada]]mi s cvetličnimi motivi in ​​izvrstnimi ograjami. Obstaja devet kupol, s sredinsko kupolo na sredini; okna v sprednjem delu, ki se odpirajo na vrt, so modre barve, v zadnjem delu pa obokana okna z [[vitraj]]i. Palača ima velike veličastne prostore, namenjene zabavi v pritličju in več zasebnih prostorov v prvem nadstropju, kjer je terasa, ki je zaščitena pred močno sončno svetlobo. Palača je sestavljena izključno iz [[pravi tikovec|tikovega]] lesa s poliranim stopniščem, dolgimi hodniki in vrati, ki se odpirajo znotraj vrat. Na terasi palače Mohatta je bil čudovit družinski tempelj, posvečen hindujskemu bogu, gospodu [[Šiva|Šivi]]. Amalgam je dal palači značilno prisotnost v elegantni soseski, za katero je značilna indo-saracenska arhitektura, ki je nedaleč od morje. Palača Mohatta je bila razkošna hiša, zgrajena v poznih 1920-ih. Elegantna palača je zgrajena na različnih ravneh in je bila dve desetletji poletna hiša družine Mohatta, preden so leta 1947 odšli v Indijo. Obstajajo tri nadstropja: klet, pritličje, prvo nadstropje, dokler ne dosežete strehe. Klet, ki leži na severni strani objekta, je precej majhna in obsega stopnišče, ki se spušča proti toplovodni bazenski komori, ki ima povezano garderobo. Pravijo, da je imel priključen sistem tople in hladne vode, ki naj bi dovajal vodo v bazen. V bližini bazenske komore sta majhna ventilatorja, dva na vsaki strani, ki sta se morda uporabljala kot vir sončne svetlobe in izpuščanje pare. Ob vstopu v stavbo je hodnik, ki se povezuje z vsako sobo v pritličju. V pritličju so velike veličastne sobe, namenjene zabavi, dve na desni strani vhoda (sever), dve na levi (jug) in ena zadaj. Gibanje znotraj stavbe poteka skozi velik vhod v prostoren hodnik, ki teče okoli ogromne dvorane z okrašenimi stropi in stopniščem na južni strani. Tam je velika kvadratna dvorana s sedmimi odprtinami, ki vodijo v hodnik. Dvorana deluje kot referenčna točka, okoli nje pa so hodniki povezani s prostori, kjer se odvijajo različne dejavnosti. Na južni strani med sobama je masivno tikovo leseno, polirano stopnišče, ki povezuje pritličje in nadstropje. Na vsakem vogalu palače je osmerokotni stolp, od katerih imata samo dva blizu sprednjega vhoda spiralno stopnišče, ki se povzpnejo do strehe. Na skrajnem koncu, nasproti vhoda, je soba za zabavo, ki ima na vsaki strani nekaj stopnic, ki vodijo neposredno na dvorišče na zadnji strani palače. Gledano od zunaj ima pritličje dve zelo okrašeni okni na obeh straneh vhoda, sestavljeni iz treh polknic v vsakem. Enaka okna so tudi na severni in južni strani, na obeh straneh stopnic, ki vodijo iz sob na dvorišče. Osmerokotni stolpi imajo po pet oken. Na enak način je štrleča ''chhajja'', ki poteka po vsem pritličju in zagotavlja senco. Prvo nadstropje ima zasebne prostore za razliko od pritličja. Čeprav ima to nadstropje tudi veliko dvorano v središču z desetimi vrati, ki se odpirajo v hodnik, ki ga obdaja na dveh straneh (sever in jug) in zasebne sobe na drugih straneh (vzhod in zahod). Obstajajo štiri velike spalnice s pripadajočimi sanitarijami in garderobami. Vsaka spalnica ima dve odprtini, bolj kot 'vrata, ki se odpirajo v vrata'. Stopnišče na jugu se konča v tem nadstropju in zapusti prehod na levi, ki se poveže z osmerokotnim stolpnim stopniščem, ki vodi na streho. Na nasprotnem koncu je podobno stopnišče, ki vodi na streho. Medtem ko preostala dva stolpa ostajata nepovezana in omogočata zunanji pogled skozi okna v vsako nadstropje. Podobno so okna, ki so tik nad tistimi v pritličju, in dajejo pogled na prostrano zemljišče spodaj. Prav tako obstajajo tri odprtine na veliko teraso v prvem nadstropju, ki gleda na Arabsko morje. Poleg tega je streha morda najzanimivejši del stavbe, ki daje pogled iz zraka na okoliško sosesko in čudovito krajino, ki je narejena spodaj. Streho povezujejo stopnišča, ki se vzpenjajo vse od pritličja skozi čelni severni in južni osmerokotni stolp. Na vrhu štirih osmerokotnih stolpov je ''[[čhatri]]''. Sredi stolpov, tako na severni kot na južni strani, so razkošni trije razdeljeni, pravokotni ''čhatri''. Skupaj je devet kupol, s sredinsko kupolo in štirimi manjšimi kupolami okoli nje. To je nekoliko dvignjeno in je kot soba s pogledom na streho. Na severni in južni strani ima stopnice, pet kupol pa je med seboj povezanih. == Zunanji detajli == {{multiple image | width = 250 | footer = Prvotni vhod v palačo (levo) in med razstavo 'Zgodba o ploščici' (desno). | image1 = Mohatta Palace Karachi 2.jpg | caption1 = | image2 = Mohatta Palace Khi.jpg | caption2 = }} Palača Mohatta je dovršena stavba z zapletenimi detajli, ki so prisotni v skoraj vseh delih te veličastne stavbe. Ti so v obliki rezbarij. Prefinjeni dizajni vključujejo krila v velikih oknih, ki so v zgornjem desnem in levem kotu lokov. Motivi pavov so tudi v kamnoseštvu in jih najdemo okoli vsake od devetih kupol. Prav tako se je veliko uporabljala oblika pokrovače v položajih navzgor in navzdol okoli spodnjih območij, v obliki traku, ki poteka okoli stavbe in na vrhu oken v prvem in drugem nadstropju, ki štrlijo navzven. Veliko je tudi cvetličnih motivov okoli stene, med vsako pokrovačo, kot je ognjič. Cvetove hibiskusa najdemo rahlo izrezljane med pravokotnimi oblikami pod vsemi okni, ki so na straneh vrat. Podobno vsako okno in vrata uokvirjata dva velika, zapleteno izrezljana ognjiča na zgornji desni in levi strani lokov. Poleg tega imajo ograjna terasa, strešni in osmerokotni stolpi elegantne gumbe in pravokotno škatlasto obliko, vklesano v vsako ograjo. Poleg tega so pod vsakim oknom okrasni nosilci, ki projicirajo ''čhatri'', vhodne poti, kupole, povsod okoli stavbe, zaradi česar je videti bolj občutljiva na oko. Prav tako ima vsak od stebrov okoli stavbe motive in rože, vgravirane vodoravno med prostori. Te potekajo okrog stavbe v vodoravni liniji. Podobno ima pet kupol vgravirane linije, ki jim dajejo več oblike in teksture, za razliko od osmerokotnih stolpov, ki so preprosti, razen vrezbarjenega pava, ki je prisoten v vseh kupolah. == Po osamosvojitvi == Po Mohattovem odhodu v Indijo je pakistanska vlada leta 1947 kupila stavbo za [[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za zunanje zadeve]]. Fatima Džinah, sestra Quaid-e-Azam [[Muhammad Ali]] Džinaha, se je vanjo preselila leta 1964. V 1960-ih je bila palača Mohatta poimenovana Qasre-e-Fatima in je postala središče njene predsedniške kampanje proti predsedniku Ajubu Kanu. Po njeni prezgodnji smrti se je za več let v pritličje preselila njena sestra Šireen Džinah. Z njeno smrtjo leta 1980 je bila palača zapečatena. == Muzej == Leta 1995 ga je kupila vlada Sinda, da bi ga preuredila v muzej, posvečen pakistanski umetnosti. Vlada Sinda je prevzela lastništvo nepremičnine in imenovala neodvisen odbor skrbnikov, ki ga je vodil guverner, da bi oblikoval priporočila o tem, kako najbolje prilagoditi in uporabiti palačo.<ref>{{Cite web|url=http://www.mohattapalacemuseum.com/About%20the%20Museum.html|title=About the Museum|website=www.mohattapalacemuseum.com|access-date=2018-09-30}}</ref> Ustanovljen je bil skrbniški sklad za upravljanje premoženja in zagotavljanje, da ne bo prodano ali uporabljeno za komercialne ali kakršne koli druge namene, kot je določeno v listini o skrbništvu. Sredstva za pridobivanje zbirk za muzej in gradnjo prizidka skrbniki nenehno zbirajo z zasebnimi in javnimi donacijami in drugimi zbiralnimi dejavnostmi. Muzej palače Mohatta je bil uradno odprt leta 1999. Poleg glavne stavbe je mogoče najti majhno zbirko angleških kipov, ki so nekoč ponosno stali na ključnih javnih lokacijah v Karačiju, vendar so med političnimi pretresi v letih 1960–61 razplamteli javni bes.<ref>{{Cite news|url=https://www.dawn.com/news/1242390|title=The treasures of Mohatta Palace|last=Zeb|first=Sanam|date=2016-02-28|work=DAWN.COM|access-date=2018-10-01|language=en-US}}</ref> Nekateri kipi, zlasti kipi kraljice Viktorije in vojakov Raja, so bili med nemiri poškodovani. == Razstave<ref>{{cite web |url=http://www.mohattapalacemuseum.com/Exhibitions.htm |title=Razstave |access-date=2009-02-20 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20080928082932/http://www.mohattapalacemuseum.com/Exhibitions.htm |archive-date=2008-09-28 }}</ref> == * September 1999: Zakladi Talpurja * december 1999: Qalam – umetnost kaligrafije * April 2000: Vizije božanskosti – umetnost Gandare * September 2000: Niti v času – kostumi in tekstil Pakistana * november 2000: Miniaturne slike – preporod * Avgust 2002: Sadekuain, Sveti grešnik * november 2003: Džamil Nakš: retrospektiva * Avgust 2006: Zgodba o ploščici – pakistanska keramična tradicija * 20. marec 2010 do 23. junij 2010: Rojstvo Pakistana, ki ga gosti Pakistanski državljanski arhiv * 2010 – 2011: Naraščajoča plima – Nove smeri v umetnosti iz Pakistana 1990 – 2010. * 18. maj 2011 do december 2011: Rebel Angel: Asim Butt 1978–2010<ref>[http://www.dailytimes.com.pk/default.asp?page= 2011%5C05%5C19%5Czgodba_19-5-2011_pg7_26 Razstavljeno umetniško delo pokojnega priznanega umetnika Asima Butta] Daily Times 19. maja 2011. Pridobljeno 22. maja 2011</ref> * Februar 2013 do 16. februar 2014: Labirint odsevov: Umetnost Rašida Rane, 1992–2012 *16. maj 2014 – Aktualno: Risanje črte: Redki zemljevidi in odtisi *10.7.2015 – Aktualno: Z vsakega travnika po en cvet *8. maj 2018: Makli – Simfonije v kamnu Makli je eno od šestih območij svetovne dediščine v Pakistanu.<ref>{{Cite web|url=https://whc.unesco.org/en/statesparties/pk|title=Pakistan – UNESCO World Heritage Centre|last=Centre|first=UNESCO World Heritage|website=whc.unesco.org|language=en|access-date=2018-09-30}}</ref> Med njegovimi ostanki izstopa ogromno pokopališče, ki se razprostira na 10 km. Na pokopališču je blizu pol milijona grobov in grobov kraljev, kraljic, guvernerjev, svetnikov, učenjakov in filozofov, obdanih z izvrstnimi spomeniki iz opeke ali kamna, od katerih so nekateri okrašeni z glaziranimi ploščicami. Prvoten koncept kamnitega okrasja s hindujskimi, muslimanskimi in budističnimi vplivi je bil ustvarjen v [[Nekropola Makli|Makliju]] in njegovi ostanki so preživeli do tega, da jih lahko občudujejo lokalni in mednarodni obiskovalci.<ref>{{Cite web|url=https://www.atlasobscura.com/places/makli-hill|title=Makli Hill|website=Atlas Obscura|language=en|access-date=2018-09-30}}</ref> *20. oktober 2017: Imran Mir – Alkimist črte Imran Mir, rojen leta 1950 v Karačiju v Pakistanu, je bil umetnik, kipar, oblikovalec in oblikovalec oglaševalskih trendov.<ref>{{Cite web|url=https://www.imranmir.com/bio/|title=Bio|website=Imran Mir|language=en-US|access-date=2018-09-30}}</ref> Študiral je na umetniških šolah v Karačiju in Torontu ter razvil nov drzen lasten slog, ki je sprva osupnil umetnostne kritike. Toda sčasoma si je Mir prislužil občudovanje in strahospoštovanje sveta umetnosti. Njegov prijatelj in kolega umetnik Ikbal Geoffrey je o njegovem delu dejal: »Piktografi, ki jih Imran vnaša ali razburja, so novi in ​​razsvetljujoči – niso parohialni, parazitski ali nepozabljivi spominki slikovitega. Ljubezen, ne logika, je njegova močna točka, to je metafizični ''ménage-a-trios'' palete, plošče in platforme. Skrbi za mobilnost in njegov način je pretresljiv – bremen s pragmatizmom. Brez dobesednosti. Niti razmetavanja liberalizma.« Mir je umrl leta 2014, a njegovo življenjsko delo še naprej slavijo.<ref>{{Cite web|url=http://www.artnowpakistan.com/farewell-to-imran-mir/|title=Farewell to Imran Mir {{!}} artnow|website=www.artnowpakistan.com|date=November 2014|language=en-US|access-date=2018-09-30}}</ref> *15. februar 2017– nadaljevanje: Raj na zemlji – rokopisi, miniature iz Kašmirja Naslov te veličastne razstave je navdihnil znameniti citat mogulskega cesarja Džahangirja, ko je prvič obiskal dolino Kašmirja. Prevedeno iz originalne perzijščine pomeni: 'Če so nebesa na zemlji, so tukaj, tukaj so, tukaj so'.<ref>{{Cite web|url=http://www.tripshelf.com/blog/2018/05/19/a-paradise-on-earth-these-quotes-on-kashmir-justify-its-beauty/|title=A Paradise on Earth – These Quotes on Kashmir Justify Its Beauty {{!}} Tripshelf Blog|website=www.tripshelf.com|language=en-US|access-date=2018-09-30|archive-date=2018-09-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20180929110532/http://www.tripshelf.com/blog/2018/05/19/a-paradise-on-earth-these-quotes-on-kashmir-justify-its-beauty/|url-status=dead}}</ref> Prikazi na razstavi obsegajo 500 let, od datuma prvega natisnjenega zemljevida Indijske podceline v 1480-ih do geodetskih zemljevidov, ki so jih izdelali britanski kolonialni uradniki v 1940-ih.<ref>{{Cite web|url=http://www.mohattapalacemuseum.com/RareMas%26%20Prints.html|title=Drawing the Line: Rare Maps and Prints|website=www.mohattapalacemuseum.com|access-date=2018-09-30|archive-date=2017-04-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20170402030522/http://www.mohattapalacemuseum.com/RareMas%26%20Prints.html|url-status=dead}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Mohatta Palace, Karachi}} *{{official|url=http://www.mohattapalacemuseum.com/}} * [http://www.wikimapia.org/#lat=24.8143018&lon=67.0326626&z=19&l=0&m=b&search=mohatta%20palace/ Location] * [https://artsandculture.google.com/partner/mohatta-palace-museum Mohatta Palace Museum at Google Cultural Institute] [[Kategorija:Karači]] [[Kategorija:Palače v Pakistanu]] [[Kategorija:Muzeji v Pakistanu]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1927]] 7chcljligo1i64iuhccew1oqz4c10tq 6655263 6655183 2026-04-03T09:58:41Z Ljuba24b 92351 /* Po osamosvojitvi */ napačne np 6655263 wikitext text/x-wiki {{Infobox building | name = Palača Mohatta <br /> {{nq|مہتا پیلس}} | image = Mohatta Palace Karachi New Construction.jpg | caption = Palača Mohatta, ena najbolj prepoznavnih znamenitosti Karačija | map_type = | coordinates = {{coord|24.814|67.032|display=inline}} | location_town = [[Karači]] | location_country = [[Pakistan]] | architect = Agha Mohamed Hussain | client = Shivratan Chandraratan Mohatta | engineer = | construction_start_date = | completion_date = 1927 | date_demolished = | cost = | structural_system =Roza džodhpurski kamen v kombinaciji z lokalnim rumenim kamnom iz Gizrija | style = Neo Indo-saracenska arhitektura | size = 1720 m² }} '''Palača Mohatta''' ({{lang-ur|{{nq|مہتا پیلس}}}}) je muzej v [[Karači]]ju, [[Sind]], [[Pakistan]]. [[Palača]], ki jo je zasnoval Ahmed Hussain Aga,<ref name="mohattapalacemuseum.com">{{Cite web|url=http://www.mohattapalacemuseum.com/About%20the%20Museum.html|title=About the Museum|accessdate=8 December 2022}}</ref> je bila zgrajena leta 1927 v prestižnem obmorskem kraju Clifton kot poletni dom Šivratana Mohatte, hindujskega poslovneža Marvari iz današnje indijske države [[Radžastan]]. Palača je bila zgrajena v tradiciji kamnitih palač Radžastana z uporabo roza kamna Džodhpur v kombinaciji z lokalnim rumenim kamnom iz bližnjega Gizrija. Mohatta je lahko užival v tej stavbi le približno dve desetletji pred razdelitvijo Indije, po kateri je zapustil Karači in se odpravil v novo državo Indijo. == Ozadje == Šivratan Čandraratan Mohatta je bil hindujski poslovnež Marvari, ki je izsledil svoje korenine v Bikanerju v Radžastanu, njegovo zabeleženo poreklo se je začelo z Motilalom Mohato (v [[Angleščina|angleščini]] napisano Mohatta), ki se je leta 1842 preselil iz Bikanerja v [[Hiderabad]] (v Telangani, Indija), da bi postal uradnik v trgovini.<ref>[Seth Motilal Mohata Ka gharana, Marwari Vyapari, Giriraj Shankar Sharma, in Marwari Vyapari, Bikaner, 1953 p. 115]</ref> Njegovi štirje otroci so se preselili v [[Kalkuta|Kalkuto]] in postali vodilni trgovci z uvoženimi tkaninami. Eden od njih, Govardhan Mohata, se je leta 1883 preselil v Karači. Njegov starejši sin Ramgopal je postal učenjak in pisec. Stavba Hindu Gymkhana v Karačiju, uradno znana kot ''Seth Ramgopal Goverdhandas Mohatta Hindu Gymkhana'', je dobila ime po tem sinu.<ref>{{Cite web|url=http://beta.dawn.com/news/144726/karachi-construction-at-hindu-gymkhana|title=KARACHI: Construction at Hindu Gymkhana|date=23 June 2005|website=DAWN.COM|accessdate=8 December 2022}}</ref> Mlajši sin Govardhana Mohate Šivrattan je postal industrialec v Karačiju in obogatel s proizvodnjo mila iz palmove oljke.<ref>{{Cite web|url=http://www.dawn.com/news/784598/govt-takeover-of-mohatta-palace-after-partition-called-unfortunate|title = Govt takeover of Mohatta Palace after partition called 'unfortunate'|date = 8 February 2013}}</ref> == Lastnosti == [[File:Mohotta Palace Karachi.jpg|thumb|Sprednja stran palače Mohatta]] Palača ima površino 1720 m² in njeno pročelje je okrašeno z okni, kamnitimi konzolami, [[spandrel]]i, [[kupola]]mi, [[balustrada]]mi s cvetličnimi motivi in ​​izvrstnimi ograjami. Obstaja devet kupol, s sredinsko kupolo na sredini; okna v sprednjem delu, ki se odpirajo na vrt, so modre barve, v zadnjem delu pa obokana okna z [[vitraj]]i. Palača ima velike veličastne prostore, namenjene zabavi v pritličju in več zasebnih prostorov v prvem nadstropju, kjer je terasa, ki je zaščitena pred močno sončno svetlobo. Palača je sestavljena izključno iz [[pravi tikovec|tikovega]] lesa s poliranim stopniščem, dolgimi hodniki in vrati, ki se odpirajo znotraj vrat. Na terasi palače Mohatta je bil čudovit družinski tempelj, posvečen hindujskemu bogu, gospodu [[Šiva|Šivi]]. Amalgam je dal palači značilno prisotnost v elegantni soseski, za katero je značilna indo-saracenska arhitektura, ki je nedaleč od morje. Palača Mohatta je bila razkošna hiša, zgrajena v poznih 1920-ih. Elegantna palača je zgrajena na različnih ravneh in je bila dve desetletji poletna hiša družine Mohatta, preden so leta 1947 odšli v Indijo. Obstajajo tri nadstropja: klet, pritličje, prvo nadstropje, dokler ne dosežete strehe. Klet, ki leži na severni strani objekta, je precej majhna in obsega stopnišče, ki se spušča proti toplovodni bazenski komori, ki ima povezano garderobo. Pravijo, da je imel priključen sistem tople in hladne vode, ki naj bi dovajal vodo v bazen. V bližini bazenske komore sta majhna ventilatorja, dva na vsaki strani, ki sta se morda uporabljala kot vir sončne svetlobe in izpuščanje pare. Ob vstopu v stavbo je hodnik, ki se povezuje z vsako sobo v pritličju. V pritličju so velike veličastne sobe, namenjene zabavi, dve na desni strani vhoda (sever), dve na levi (jug) in ena zadaj. Gibanje znotraj stavbe poteka skozi velik vhod v prostoren hodnik, ki teče okoli ogromne dvorane z okrašenimi stropi in stopniščem na južni strani. Tam je velika kvadratna dvorana s sedmimi odprtinami, ki vodijo v hodnik. Dvorana deluje kot referenčna točka, okoli nje pa so hodniki povezani s prostori, kjer se odvijajo različne dejavnosti. Na južni strani med sobama je masivno tikovo leseno, polirano stopnišče, ki povezuje pritličje in nadstropje. Na vsakem vogalu palače je osmerokotni stolp, od katerih imata samo dva blizu sprednjega vhoda spiralno stopnišče, ki se povzpnejo do strehe. Na skrajnem koncu, nasproti vhoda, je soba za zabavo, ki ima na vsaki strani nekaj stopnic, ki vodijo neposredno na dvorišče na zadnji strani palače. Gledano od zunaj ima pritličje dve zelo okrašeni okni na obeh straneh vhoda, sestavljeni iz treh polknic v vsakem. Enaka okna so tudi na severni in južni strani, na obeh straneh stopnic, ki vodijo iz sob na dvorišče. Osmerokotni stolpi imajo po pet oken. Na enak način je štrleča ''chhajja'', ki poteka po vsem pritličju in zagotavlja senco. Prvo nadstropje ima zasebne prostore za razliko od pritličja. Čeprav ima to nadstropje tudi veliko dvorano v središču z desetimi vrati, ki se odpirajo v hodnik, ki ga obdaja na dveh straneh (sever in jug) in zasebne sobe na drugih straneh (vzhod in zahod). Obstajajo štiri velike spalnice s pripadajočimi sanitarijami in garderobami. Vsaka spalnica ima dve odprtini, bolj kot 'vrata, ki se odpirajo v vrata'. Stopnišče na jugu se konča v tem nadstropju in zapusti prehod na levi, ki se poveže z osmerokotnim stolpnim stopniščem, ki vodi na streho. Na nasprotnem koncu je podobno stopnišče, ki vodi na streho. Medtem ko preostala dva stolpa ostajata nepovezana in omogočata zunanji pogled skozi okna v vsako nadstropje. Podobno so okna, ki so tik nad tistimi v pritličju, in dajejo pogled na prostrano zemljišče spodaj. Prav tako obstajajo tri odprtine na veliko teraso v prvem nadstropju, ki gleda na Arabsko morje. Poleg tega je streha morda najzanimivejši del stavbe, ki daje pogled iz zraka na okoliško sosesko in čudovito krajino, ki je narejena spodaj. Streho povezujejo stopnišča, ki se vzpenjajo vse od pritličja skozi čelni severni in južni osmerokotni stolp. Na vrhu štirih osmerokotnih stolpov je ''[[čhatri]]''. Sredi stolpov, tako na severni kot na južni strani, so razkošni trije razdeljeni, pravokotni ''čhatri''. Skupaj je devet kupol, s sredinsko kupolo in štirimi manjšimi kupolami okoli nje. To je nekoliko dvignjeno in je kot soba s pogledom na streho. Na severni in južni strani ima stopnice, pet kupol pa je med seboj povezanih. == Zunanji detajli == {{multiple image | width = 250 | footer = Prvotni vhod v palačo (levo) in med razstavo 'Zgodba o ploščici' (desno). | image1 = Mohatta Palace Karachi 2.jpg | caption1 = | image2 = Mohatta Palace Khi.jpg | caption2 = }} Palača Mohatta je dovršena stavba z zapletenimi detajli, ki so prisotni v skoraj vseh delih te veličastne stavbe. Ti so v obliki rezbarij. Prefinjeni dizajni vključujejo krila v velikih oknih, ki so v zgornjem desnem in levem kotu lokov. Motivi pavov so tudi v kamnoseštvu in jih najdemo okoli vsake od devetih kupol. Prav tako se je veliko uporabljala oblika pokrovače v položajih navzgor in navzdol okoli spodnjih območij, v obliki traku, ki poteka okoli stavbe in na vrhu oken v prvem in drugem nadstropju, ki štrlijo navzven. Veliko je tudi cvetličnih motivov okoli stene, med vsako pokrovačo, kot je ognjič. Cvetove hibiskusa najdemo rahlo izrezljane med pravokotnimi oblikami pod vsemi okni, ki so na straneh vrat. Podobno vsako okno in vrata uokvirjata dva velika, zapleteno izrezljana ognjiča na zgornji desni in levi strani lokov. Poleg tega imajo ograjna terasa, strešni in osmerokotni stolpi elegantne gumbe in pravokotno škatlasto obliko, vklesano v vsako ograjo. Poleg tega so pod vsakim oknom okrasni nosilci, ki projicirajo ''čhatri'', vhodne poti, kupole, povsod okoli stavbe, zaradi česar je videti bolj občutljiva na oko. Prav tako ima vsak od stebrov okoli stavbe motive in rože, vgravirane vodoravno med prostori. Te potekajo okrog stavbe v vodoravni liniji. Podobno ima pet kupol vgravirane linije, ki jim dajejo več oblike in teksture, za razliko od osmerokotnih stolpov, ki so preprosti, razen vrezbarjenega pava, ki je prisoten v vseh kupolah. == Po osamosvojitvi == Po Mohattovem odhodu v Indijo je pakistanska vlada leta 1947 kupila stavbo za Ministrstvo za zunanje zadeve. Fatima Džinah, sestra Quaid-e-Azam Muhammad Ali Džinaha, se je vanjo preselila leta 1964. V 1960-ih je bila palača Mohatta poimenovana Qasre-e-Fatima in je postala središče njene predsedniške kampanje proti predsedniku Ajubu Kanu. Po njeni prezgodnji smrti se je za več let v pritličje preselila njena sestra Šireen Džinah. Z njeno smrtjo leta 1980 je bila palača zapečatena. == Muzej == Leta 1995 ga je kupila vlada Sinda, da bi ga preuredila v muzej, posvečen pakistanski umetnosti. Vlada Sinda je prevzela lastništvo nepremičnine in imenovala neodvisen odbor skrbnikov, ki ga je vodil guverner, da bi oblikoval priporočila o tem, kako najbolje prilagoditi in uporabiti palačo.<ref>{{Cite web|url=http://www.mohattapalacemuseum.com/About%20the%20Museum.html|title=About the Museum|website=www.mohattapalacemuseum.com|access-date=2018-09-30}}</ref> Ustanovljen je bil skrbniški sklad za upravljanje premoženja in zagotavljanje, da ne bo prodano ali uporabljeno za komercialne ali kakršne koli druge namene, kot je določeno v listini o skrbništvu. Sredstva za pridobivanje zbirk za muzej in gradnjo prizidka skrbniki nenehno zbirajo z zasebnimi in javnimi donacijami in drugimi zbiralnimi dejavnostmi. Muzej palače Mohatta je bil uradno odprt leta 1999. Poleg glavne stavbe je mogoče najti majhno zbirko angleških kipov, ki so nekoč ponosno stali na ključnih javnih lokacijah v Karačiju, vendar so med političnimi pretresi v letih 1960–61 razplamteli javni bes.<ref>{{Cite news|url=https://www.dawn.com/news/1242390|title=The treasures of Mohatta Palace|last=Zeb|first=Sanam|date=2016-02-28|work=DAWN.COM|access-date=2018-10-01|language=en-US}}</ref> Nekateri kipi, zlasti kipi kraljice Viktorije in vojakov Raja, so bili med nemiri poškodovani. == Razstave<ref>{{cite web |url=http://www.mohattapalacemuseum.com/Exhibitions.htm |title=Razstave |access-date=2009-02-20 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20080928082932/http://www.mohattapalacemuseum.com/Exhibitions.htm |archive-date=2008-09-28 }}</ref> == * September 1999: Zakladi Talpurja * december 1999: Qalam – umetnost kaligrafije * April 2000: Vizije božanskosti – umetnost Gandare * September 2000: Niti v času – kostumi in tekstil Pakistana * november 2000: Miniaturne slike – preporod * Avgust 2002: Sadekuain, Sveti grešnik * november 2003: Džamil Nakš: retrospektiva * Avgust 2006: Zgodba o ploščici – pakistanska keramična tradicija * 20. marec 2010 do 23. junij 2010: Rojstvo Pakistana, ki ga gosti Pakistanski državljanski arhiv * 2010 – 2011: Naraščajoča plima – Nove smeri v umetnosti iz Pakistana 1990 – 2010. * 18. maj 2011 do december 2011: Rebel Angel: Asim Butt 1978–2010<ref>[http://www.dailytimes.com.pk/default.asp?page= 2011%5C05%5C19%5Czgodba_19-5-2011_pg7_26 Razstavljeno umetniško delo pokojnega priznanega umetnika Asima Butta] Daily Times 19. maja 2011. Pridobljeno 22. maja 2011</ref> * Februar 2013 do 16. februar 2014: Labirint odsevov: Umetnost Rašida Rane, 1992–2012 *16. maj 2014 – Aktualno: Risanje črte: Redki zemljevidi in odtisi *10.7.2015 – Aktualno: Z vsakega travnika po en cvet *8. maj 2018: Makli – Simfonije v kamnu Makli je eno od šestih območij svetovne dediščine v Pakistanu.<ref>{{Cite web|url=https://whc.unesco.org/en/statesparties/pk|title=Pakistan – UNESCO World Heritage Centre|last=Centre|first=UNESCO World Heritage|website=whc.unesco.org|language=en|access-date=2018-09-30}}</ref> Med njegovimi ostanki izstopa ogromno pokopališče, ki se razprostira na 10 km. Na pokopališču je blizu pol milijona grobov in grobov kraljev, kraljic, guvernerjev, svetnikov, učenjakov in filozofov, obdanih z izvrstnimi spomeniki iz opeke ali kamna, od katerih so nekateri okrašeni z glaziranimi ploščicami. Prvoten koncept kamnitega okrasja s hindujskimi, muslimanskimi in budističnimi vplivi je bil ustvarjen v [[Nekropola Makli|Makliju]] in njegovi ostanki so preživeli do tega, da jih lahko občudujejo lokalni in mednarodni obiskovalci.<ref>{{Cite web|url=https://www.atlasobscura.com/places/makli-hill|title=Makli Hill|website=Atlas Obscura|language=en|access-date=2018-09-30}}</ref> *20. oktober 2017: Imran Mir – Alkimist črte Imran Mir, rojen leta 1950 v Karačiju v Pakistanu, je bil umetnik, kipar, oblikovalec in oblikovalec oglaševalskih trendov.<ref>{{Cite web|url=https://www.imranmir.com/bio/|title=Bio|website=Imran Mir|language=en-US|access-date=2018-09-30}}</ref> Študiral je na umetniških šolah v Karačiju in Torontu ter razvil nov drzen lasten slog, ki je sprva osupnil umetnostne kritike. Toda sčasoma si je Mir prislužil občudovanje in strahospoštovanje sveta umetnosti. Njegov prijatelj in kolega umetnik Ikbal Geoffrey je o njegovem delu dejal: »Piktografi, ki jih Imran vnaša ali razburja, so novi in ​​razsvetljujoči – niso parohialni, parazitski ali nepozabljivi spominki slikovitega. Ljubezen, ne logika, je njegova močna točka, to je metafizični ''ménage-a-trios'' palete, plošče in platforme. Skrbi za mobilnost in njegov način je pretresljiv – bremen s pragmatizmom. Brez dobesednosti. Niti razmetavanja liberalizma.« Mir je umrl leta 2014, a njegovo življenjsko delo še naprej slavijo.<ref>{{Cite web|url=http://www.artnowpakistan.com/farewell-to-imran-mir/|title=Farewell to Imran Mir {{!}} artnow|website=www.artnowpakistan.com|date=November 2014|language=en-US|access-date=2018-09-30}}</ref> *15. februar 2017– nadaljevanje: Raj na zemlji – rokopisi, miniature iz Kašmirja Naslov te veličastne razstave je navdihnil znameniti citat mogulskega cesarja Džahangirja, ko je prvič obiskal dolino Kašmirja. Prevedeno iz originalne perzijščine pomeni: 'Če so nebesa na zemlji, so tukaj, tukaj so, tukaj so'.<ref>{{Cite web|url=http://www.tripshelf.com/blog/2018/05/19/a-paradise-on-earth-these-quotes-on-kashmir-justify-its-beauty/|title=A Paradise on Earth – These Quotes on Kashmir Justify Its Beauty {{!}} Tripshelf Blog|website=www.tripshelf.com|language=en-US|access-date=2018-09-30|archive-date=2018-09-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20180929110532/http://www.tripshelf.com/blog/2018/05/19/a-paradise-on-earth-these-quotes-on-kashmir-justify-its-beauty/|url-status=dead}}</ref> Prikazi na razstavi obsegajo 500 let, od datuma prvega natisnjenega zemljevida Indijske podceline v 1480-ih do geodetskih zemljevidov, ki so jih izdelali britanski kolonialni uradniki v 1940-ih.<ref>{{Cite web|url=http://www.mohattapalacemuseum.com/RareMas%26%20Prints.html|title=Drawing the Line: Rare Maps and Prints|website=www.mohattapalacemuseum.com|access-date=2018-09-30|archive-date=2017-04-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20170402030522/http://www.mohattapalacemuseum.com/RareMas%26%20Prints.html|url-status=dead}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Mohatta Palace, Karachi}} *{{official|url=http://www.mohattapalacemuseum.com/}} * [http://www.wikimapia.org/#lat=24.8143018&lon=67.0326626&z=19&l=0&m=b&search=mohatta%20palace/ Location] * [https://artsandculture.google.com/partner/mohatta-palace-museum Mohatta Palace Museum at Google Cultural Institute] [[Kategorija:Karači]] [[Kategorija:Palače v Pakistanu]] [[Kategorija:Muzeji v Pakistanu]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1927]] 4x1l6n3erqe5qy036jfql7xc9pvfqt3 0 574724 6655239 6508786 2026-04-03T09:09:57Z Sivimedved 235862 6655239 wikitext text/x-wiki '''Slovensko dobrodelno društvo''' (SDD) je neprofitno in nepolitično društvo, ki so ga ustanovili v [[Trst|Trstu]] leta 1948 kot prostovoljno združenje in teži k uresničevanju družbene solidarnosti. Društvo nima dobičkonosnih namenov in ni vezano na politične, strankarske, verske ali rasne opredelitve. SDD deluje na področju družbene pomoči in karitativnosti, kulturnih ter vzgojnih posegov največ v korist pripadnikov slovenske narodne skupnosti v celotni deželi [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji]] [[Furlanija - Julijska krajina|- Julijski krajini]], a po potrebi tudi drugih ljudi v stiski.<ref>{{Navedi splet|title=O društvu – Slovensko dobrodelno društvo|url=https://dobrodelno.it/si/drustvo/|accessdate=2025-01-31|language=sl-SI}}</ref> == Nastanek društva == Pripravljalni sestanek za dobrodelno društvo so imeli v [[Trst|Trstu]], ki je bilo leta 1948 pod upravo anglo-ameriških zavezniških sil v [[Svobodno tržaško ozemlje|Svobodnem tržaškem ozemlju]]. Tedaj so se Slovenci v Trstu zavedali, da bodo morali sami poskrbeti zase in da morajo po dvajsetletnem fašističnem zatiranju na novo organizirati slovenske kulturne, politične, gospodarske in socialne ustanove. Tako so se zbrali nekateri slovenski trgovci, podjetniki, šolniki in ravnatelji ter študentje (ki so bili že povezani v takratni ''Slovenski demokratski zvezi''). Uradno so svojo zamisel o socialnem društvu udejanili 14. aprila 1948, saj so sklicali ustanovni občni zbor, na katerem je bil za predsednika SDD izvoljen [[Slavko Tuta]], tajnik je bil [[Jožko Gerdol|Joško Gerdol]], Ignacij Marc je postal blagajnik (to funkcijo je opravljal do svoje smrti leta 1978), Julka Kapelj Vesel je bila podpredsednica, člani odbora pa so bili Marija Pauzin, Zora Sandalj Polojac, Anton Muha in Adalbert Štubelj. Kmalu so društvu pridobili tudi uradni naziv društva dobrodelne pravne narave. Žal pa je društvo zaradi tedanjih političnih okoliščin lahko dajalo moralno in ekonomsko podporo le Slovencem bivajočim v Trstu in okolici (izven območja društvenega delovanja so ostale [[Pokrajina Gorica|Goriška]], [[Beneška Slovenija]] in [[Kanalska dolina]], saj so že bili priključeni Republiki Italiji). V začetku svojega delovanja je imelo društvo samo lastna sredstva, kot so članarina, pripevki raznih odbornikov in dobrotnikov, ki so pomagali tudi v blagu, oblačilih in živežu, razen seveda denarja. Da bi imeli razne vire dohodkov, so si zamislili razne kulturne in zabavne prireditve, katerih izkupiček so namenili svojim dobrodelnim pobudam. Med leti 1951 in 1969 so na primer vsako leto organizirali v različnih dvoranah v Trstu ''Slovanski ples'' (in tako oživili tradicijo iz čitalniških časov pred prvo svetovno vojno). Cilji društva so bili, da bi pomagali revnim osebam, brezposelnim, sirotam in invalidom (če ne bi dobivali katerikoli podpore javnih ustanov), slovenskim potrebnim dijakom in študentom, za te bi tudi organizirali poletne kolonije, izlete in študentovska potovanja. Vse to je SDD tudi opravljalo s pomočjo požrtvovalnih prostovoljcev.<ref>{{Navedi knjigo|title=Slovensko dobrodelno društvo : 1948-1988 : ob 40-letnici delovanja|last=Artač|first=Ivan|publisher=Slovensko dobrodelno društvo|year=1988|location=Trst|cobiss=228401}}</ref> V sedemdesetih letih (potem, ko je z [[Osimski sporazumi|Osimskimi sporazumi]] Trst dokončno prešel pod upravo Italije) so nekoliko spremenili društvena pravila in jih prilagodili novi zakonodaji. Tako je SDD razširilo področje svojega delovanja na celotno deželo [[Furlanija - Julijska krajina|Furlanijo - Julijsko krajino]]. == Delovanje društva danes == Slovensko dobrodelno društvo - SDD deluje še danes z istimi nameni in isto vnemo, kot takrat, ko so ga ustanovili. Svojo pomoč in pozornost posveča predvsem: * šolskim otrokom (s pomočjo slovenskih šolskih ravnateljstev pomaga potrebnim družinam šoloobveznih otrok pri kritju manjših stroškov, kot so zimovanje ali zeleni teden, gledališke predstave, naročnine na otroški reviji [[Pastirček (revija)|Pastirček]] in [[Galeb (revija)|Galeb]], zavarovanja, šolski izleti ipd.); * višješolcem (za finančne težave pri šolskih izletih, izmenjavah, nakupih knjig, računalnikov ipd.); * univerzitetnim študentom (razpisa Mihael Flajban<ref>{{Navedi splet|title=Flajbanove nagrade zaslužnim študentom|url=https://www.primorski.eu/trzaska/183795-flajbanove-nagrade-zaslunim-tudentom-MLPR187913|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-01-31|language=sl}}</ref> in Irena Srebotnjak, štipendije inž. Aljoša Vesel<ref>{{Navedi splet|title=Nova nagrada v spomin na dolgoletnega predsednika|url=https://www.primorski.eu/se/nova-nagrada-v-spomin-na-dolgoletnega-predsednika-JB993658|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-01-31|language=sl|first=Spletno|last=uredništvo {{!}}}}</ref> in inž. Marko Stavar<ref>{{Navedi splet|title=Odslej nagrada v spomin na Marka Stavarja|url=https://www.primorski.eu/trzaska/odslej-nagrada-v-spomin-na-marka-stavarja-GY1504888|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-01-31|language=sl|first=Sara|last=Sternad {{!}}}}</ref>). V skladu z razpoložljivimi sredstvi pomaga tudi družinam v stiski, v posameznih primerih stiske (izguba službe, bolezen, otroci s posebnimi potrebami, …). Ob hudih nesrečah sodeluje pri večjih solidarnostnih pobudah.<ref>{{Navedi splet|title=Slovensko dobrodelno društvo: 70 let solidarnosti|url=https://www.primorski.eu/trzaska/slovensko-dobrodelno-drustvo-70-let-solidarnosti-JF171579|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-01-31|language=sl|first=Vesna|last=Pahor {{!}}}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Slovensko dobrodelno društvo podelilo štipendije in praznovalo 75-letnico|url=https://www.primorski.eu/trzaska/slovensko-dobrodelno-drustvo-podelilo-stipendije-in-praznovalo-75-letnico-CC1343567|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-01-31|language=sl|first=Urška|last=Petaros {{!}}}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Flajbanove nagrade zaslužnim študentom » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/flajbanove-nagrade-zasluznim-studentom/|website=Noviglas|date=2015-03-18|accessdate=2025-01-31|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Podelitev nagrad in jubilejno praznovanje » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/podelitev-nagrad-jubilejno-praznovanje/|website=Noviglas|date=2023-04-19|accessdate=2025-01-31|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ne le materialna podpora » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/ne-le-materialna-podpora/|website=Noviglas|date=2019-01-24|accessdate=2025-01-31|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Spodbuda, da bi delovno pot iskali na našem območju » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/spodbuda-da-bi-delovno-pot-iskali-na-nasem-obmocju/|website=Noviglas|date=2024-04-18|accessdate=2025-01-31|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> == Predsedniki Slovenskega dobrodelnega društva == Za nemoteno delovanje in uspešnost društva so bili poleg odbornikov, prostovoljcev, donatorjev in prijateljev društva zelo pomembni predsedniki, saj ta funkcija zahteva mnogo odgovornosti in požrtvovalnosti. * [[Slavko Tuta]] (od 1948 do 1949) * Stanislav Flego (od 1949 do 1950) * Rudolf Marc (od 1950 do 1977) * [[Stanislav Pavlica]] (od 1978 do 1987) * [[Ivan Artač]] (od 1987 do 1999) * [[Aljoša Vesel]] (od 1999 do 2015) * [[Ivo Jevnikar]] (od 2015 ...) Od leta 2021 je Upravni odbor SDD tako sestavljen: predsednik Ivo Jevnikar, podpredsednica Vera Čok, tajnica Silva Gasperi, blagajničarka Jole Zudetič, članice so Veronika Gerdol, Matejka Gruden, Mateja Počkaj, Sara Superina in Eva Vesel. == Sklici == <references /> {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenska manjšina v Italiji]] [[Kategorija:Slovenska društva]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1948]] 9wf9kjx7n7xb0um5aq6xsiu1pww2zln 0 575817 6654872 6528995 2026-04-02T14:18:02Z Sivimedved 235862 dodal sem sklic 6654872 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|nationality=slovenska}} '''Tamara Ražem Locatelli''', [[Glasbenik|glasbenica]], [[Pianist|pianistka]], [[Pedagogika|glasbena pedagoginja]], [[zborovodkinja]], * [[17. maj]] [[1973]], [[Trst]]. == Življenje in delo == Tamara Ražem se je rodila v [[Trst|Trstu]], a je vedno živela v [[Bazovica|Bazovici]]. Obvezno šolanje je opravila v slovenski osnovni in srednji šoli, nato se je vpisala na Državni trgovski tehniči zavod Žiga Žois v Trstu, kjer je maturirala leta 1972. Medtem je študirala glasbo oziroma klavir na [[Glasbena matica Trst|Glasbeni matici v Trstu]] pri prof. Xenji Brass. Leta 1994 je diplomirala z odliko na državnem konservatoriju Giuseppe Tartini v Trstu. Istočasno je dajala suplence iz klavirja na [[Glasbena matica Trst|Glasbeni matici]] in tudi poučevala glasbeno vzgojo na državni srednji šoli. Sodelovala je tudi z [[Radio Trst A|Radiem Trst A]], kjer je pripravljala oddaje o glasbenih koncertih in koncertnih sezonah v [[Slovenija|Sloveniji]] in v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]].<ref>{{Navedi splet|title=Tamara Ražem Locatelli – Glasbena šola Celje|url=https://www.glasbena-sola-celje.si/4-mednarodno-tekmovanje-celeia-2023-2-2/strokovna-zirija/tamara-razem-2023/|accessdate=2025-02-18|language=sl-SI}}</ref> Bila je tudi izredno uspešna športnica, saj se je ukvarjala z lokostrelstvom in je z Italijansko državno representanco sodelovala na mnogih turnirjih, postavila je tri rekorde, zmagovala na italijanskih državnih prvenstvih in postala celo evropska podprvakinja.<ref>{{Navedi splet|title=Športel o lokostrelski družini|url=https://www.primorski.eu/sport/sportel-o-lokostrelski-druzini-FY1607070|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-02-18|language=sl}}</ref> Vrhunski šport pa je bil težko združljiv z ostalimi obveznostmi, Tamara Ražem je raje izbrala pot glasbenice.<ref>https://www.epta.si/wp-content/Virkla_10_210x280_okt_2022_listanje.pdf</ref> Tamara Ražem je po diplomi nadaljevala glasbeni študij za solistični repertoar pri ruskem profesorju Sijavushu Gadjievu. Obiskovala je tudi dvoletno pedagoško šolo za pianiste v [[Gorica|Gorici]] in jo junija 1997 zaklučila s specializacijo v glasbeni didaktiki, zgodovini glasbe in klavirja, harmoniji, analizi, kompoziciji in kontrapunktu ter psihologiji v glasbeni pedagogiki (profesorji in mentorji so bili Vincenzo Balzani, Luciano Lanfranchi, Siavush Gadjiev, Igor Lazko, dr. [[Damjana Bratuž]], prof. Ivan Florjanc, Bojan Glavina). Obiskovala je tudi tečaj jazz glasbe in improvizacije ter razne zborovodske tečaje. Medtem je uspešno nastopala na raznih mednarodnih klavirskih tekmovanjih in prejemala najvišja točkovanja.<ref>{{Navedi splet|title=DPG Koper - koncerti|url=https://www.dpgkoper.com/index.php/dpg/poletna_sola_godalko.php?id=115&p=&search=|website=www.dpgkoper.com|accessdate=2025-02-18}}</ref> Leta 1998 se je omožila z glasbenikom Damjanom Locatellijem (solist baritonist), s katerim tudi redno nastopa in koncertira.<ref>{{Navedi splet|title=Večer italijanskih arij|url=https://teatrifkovic.com/event/vecer-italijanskih-arij/|website=Tea Trifković|accessdate=2025-02-18|language=en-US}}</ref><ref>{{Citat|title=Glasbena družina Ražem-Locatelli publiko pospremila v opero|url=https://www.rainews.it/amp/tgr/fjk/video/2026/03/glasbena-druzina-razem-locatelli-publiko-pospremila-v-opero-0d470f23-70b3-463b-af59-5b49dff8beb2.html|date=2026-03-31|accessdate=2026-04-02|language=sl}}</ref> Leta 2006 sta s kolegico pianistko Aleksandro Češnjevar Glavina sestavili duo Excentury<ref>{{Navedi splet|title=Klavirski duo Excentury|url=https://www.kdarsmagna.com/excentury/index.php|website=www.kdarsmagna.com|accessdate=2025-02-18}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Žlahtni duo Excentury za klavirjem|url=https://www.primorski.eu/kultura/281985-lahtni-duo-excentury-za-klavirjem-EBPR307298|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-02-18|language=sl}}</ref> in uspešno koncertirata na odrih po vsem svetu<ref>{{Navedi splet|title=Slovenski skladatelji na Dunaju|url=https://www.primorski.eu/kultura/slovenski-skladatelji-na-dunaju-NG383197|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-02-18|language=sl|first=Katja|last=Kralj {{!}}}}</ref> ter snemata zgoščenke.<ref>{{Navedi splet|title=Pozabljeni rokopisi za duo Excentury|url=https://www.primorski.eu/kultura/pozabljeni-rokopisi-za-duo-excentury-YB762023|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-02-18|language=sl|first=Katja|last=Kralj {{!}}}}</ref> Leta 2020 je z Beatrice Zonta, Tatjano Jercog in Claudio Sedmach soustanovila klavirski kvartet Phoenix Piano Quartet,<ref>{{Navedi splet|title=DPG Koper - koncerti|url=https://www.dpgkoper.com/index.php?id=144&p=&search=|website=www.dpgkoper.com|accessdate=2025-02-18}}</ref> s katerim tudi mnogo nastopa.<ref>{{Navedi splet|title=Štirideset prstov za Ukrajino|url=https://www.primorski.eu/trzaska/stirideset-prstov-za-ukrajino-KL1094783|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-02-18|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Osemročni nastop kvarteta Phoenix|url=https://www.primorski.eu/trzaska/osemrocni-nastop-kvarteta-phoenix-DH977252|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-02-18|language=sl|first=Spletno|last=uredništvo {{!}}}}</ref> Tamara Ražem Locatelli uči na dveh glasbenih šolah, [[Glasbena matica Trst|Glasbeni matici v Trstu]] in glasbeni šoli v [[Sežana|Sežani]], kjer odlično pripravlja svoje učence,<ref>{{Navedi splet|title=13. MEDNARODNO TEKMOVANJE PIANISTOV “Ivan Rijavec” 3. – 4. februar 2024, Rogaška Slatina – Glasbena Šola Sežana|url=https://www.glasbena-sezana.si/13-mednarodno-tekmovanje-pianistov-ivan-rijavec-3-4-februar-2024-rogaska-slatina/|date=2024-02-06|accessdate=2025-02-18|language=sl-SI}}</ref> saj segajo po najvišjih priznanjih<ref>{{Navedi splet|title=Mednarodno tekmovanje pianistov v Cervigniano, Italija, 2.5.2024 – Glasbena Šola Sežana|url=https://www.glasbena-sezana.si/mednarodno-tekmovanje-pianistov-v-cervigniano-italija-2-5-2024/|date=2024-05-13|accessdate=2025-02-18|language=sl-SI}}</ref> na raznih mednarodnih<ref>{{Navedi splet|title=44. mednarodna konferenca EPTA 2022 – PORTUGALSKA – Glasbena Šola Sežana|url=https://www.glasbena-sezana.si/44-mednarodna-konferenca-epta-2022/|date=2022-09-05|accessdate=2025-02-18|language=sl-SI}}</ref> klavirskih tekmovanjih.<ref>{{Navedi splet|title=Z disciplino do uspehov|url=https://primorske.svet24.si/primorska/srednja-primorska/z-disciplino-do-uspehov.aspx|website=Primorske Novice|accessdate=2025-02-18}}{{Slepa povezava|date=oktober 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|title=MUSICA. SIGILLO CR A EVAN MILIANI. BORDIN: ESEMPIO PER SUOI COETANEI|url=https://www.consiglio.regione.fvg.it/pagineinterne/Portale/comunicatiStampaDettaglio.aspx?ID=835974|website=www.consiglio.regione.fvg.it|accessdate=2025-02-18|language=it-IT}}</ref> Tajnica je v Društvu klavirskih pedagogov Slovenije – EPTA iz [[Ljubljana|Ljubljane]].<ref>{{Navedi splet|title=Članstvo|url=https://www.epta.si/clanstvo/|website=Epta Slovenija|accessdate=2025-02-18|language=sl-SI}}</ref> Od leta 1996 redno orgla vsako nedeljo pri slovenski sv. maši v svoji rodni vasi [[Bazovica|Bazovici]], kjer tudi vodi mešani pevski zbor Lipa, s katerim je imela tudi nešteto nastopov.<ref>{{Navedi splet|title=Jubilej društva Lipa: energično delo in sodelovanje|url=https://www.primorski.eu/trzaska/jubilej-drustva-lipa-energicno-delo-in-sodelovanje-EA398413|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-02-18|language=sl|first=Spletno|last=uredništvo {{!}}}}</ref> Leta 2024 je za svojo predanost župnijskemu zboru dobila priznanje [[Zveza cerkvenih pevskih zborov Trst|Zveze cerkvenih pevskih zborov iz Trsta]].<ref>{{Navedi splet|title=Zvenele orgle in glasovi » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/zvenele-orgle-glasovi/|website=Noviglas|date=2024-01-17|accessdate=2025-02-18|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Leta 2018 je Tamara Ražem Locatelli prejela Gerbičevo nagrado za odličnost pri svojem pedagoškem delu.<ref>{{Navedi splet|title=Tamari Ražem Locatelli Gerbičeva nagrada|url=https://www.primorski.eu/novice/283533-tamari-raem-locatelli-gerbieva-nagrada-PBPR309789|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-02-18|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Nagrade in priznanja glasbenikom in pedagogom|url=https://primorske.svet24.si/kultura/nagrade-in-priznanja-glasbenikom-in-pedagogom|website=Primorske Novice|accessdate=2025-02-18}}</ref> Leta 2025 je prejela priznanje, ki ga krovni organizaciji [[Slovenci v Italiji|Slovencev v Italiji]] [[Svet slovenskih organizacij|SSO]] in [[Slovenska kulturno-gospodarska zveza|SKGZ]] podeljujeta ob prazniku kulture.<ref>{{Navedi splet|title=Priznanje SKGZ in SSO prejmeta Adrijan Rustja in Tamara Ražem Locatelli|url=https://www.primorski.eu/kultura/priznanje-skgz-in-sso-prejmeta-adrijan-rustja-in-tamara-razem-locatelli-KH1810286|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-02-18|language=sl|first=Spletno|last=uredništvo {{!}}}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=ePrimorski|url=https://epaper.primorski.eu/SubscriberPortal/#/?urlref=//EPAPER.PRIMORSKI.EU/epaper/viewer.aspx|website=epaper.primorski.eu|accessdate=2025-02-18}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Ražem Locatelli, Tamara}} [[Kategorija:Slovenski pianisti]] [[Kategorija:Slovenski glasbeni pedagogi]] [[Kategorija:Slovenski zborovodje]] [[Kategorija:Tržaški Slovenci]] cquwga6ljn29s0nj6lag4ihycz0klp8 0 576121 6655026 6654571 2026-04-02T21:26:27Z A09 188929 /* Predstavitev kandidatnih list */ tn 6655026 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Volitve |election_name = Državnozborske volitve v Sloveniji 2026 |country = Slovenija |type = parliamentary |ongoing = no |election_date = 22. marec 2026 |previous_election = Državnozborske volitve v Sloveniji 2022 |previous_year = 2022 |next_election = |next_year = |seats_for_election = 90 sedežev |majority_seats = 46 |turnout = {{upad}} 1.190.819 (70,25 %)<br>Preštetih glasovnic:<center>{{Percentage bar|99.99|width=355|hex=00FF00}}</center> <!-- Gibanje Svoboda --> | image1 = [[File:Izjava predsednika vlade o (55052776117) (cropped) (cropped).jpg|120x120px]] | leader1 = [[Robert Golob]] | colour1 = 005DA3 | party1 = [[Gibanje Svoboda]] | last_election1 = 34,45 %<br>41 sedežev | popular_vote1 = 338.102 | percentage1 = 28,66 % | seats1 = '''29''' | seat_change1 = {{upad}} 12 <!-- SDS --> | image2 = [[File:EPP Leaders’ Retreat Zagreb 2026 - Janez Janša (cropped2).jpg|120x120px]] | leader2 = [[Janez Janša]] | color2 = FEF200 | party2 = [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] | last_election2 = 23,48 %<br>27 sedežev | popular_vote2 = 328.923 | percentage2 = 27,88 % | seats2 = '''28''' | seat_change2 = {{rast}} 1 <!-- Nova Slovenija --> | image3 = [[File:Koalicija NSi SLS Fokus.png|180px]] | leader3 = [[Jernej Vrtovec]],<br>[[Tina Bregant]], [[Marko Lotrič]] | colour3 = 009AC7 | party3 = [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi, SLS, FOKUS]] | last_election3 = 6,86 %<br>8 sedežev | popular_vote3 = 109.201 | percentage3 = 9,26 % | seats3 = '''9''' | seat_change3 = {{rast}} 1 <!-- Socialni demokrati--> | image4 = [[File:Novinarska_konferenca_po_seji_vlade_-_Matjaž_Han_20.11.2025_portret2_(cropped2).jpg|120x120px]] | leader4 = [[Matjaž Han]] | party4 = [[Socialni demokrati]] | colour4 = E3000F | last_election4 = 6,69 %<br>7 sedežev | popular_vote4 = 79.175 | percentage4 = 6,71 % | seats4 = '''6''' | seat_change4 = {{upad}} 1 <!-- Demokrati --> | image5 = [[File:124._seja_Vlade_RS_dr_Anže_Logar (cropped2).jpg|120x120px]] | leader5 = [[Anže Logar]] | party5 = [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]] | colour5 = 09105E | last_election5 = ''nova stranka'' | popular_vote5 = 78.902 | percentage5 = 6,69 % | seats5 = '''6''' | seat_change5 = ''nova stranka'' <!-- Levica --> | image6 = [[File:Koalicija Levice in Vesne.png|220px]] | leader6 = [[Asta Vrečko]], [[Luka Mesec]],<br> [[Urša Zgojznik]], [[Uroš Macerl]] | party6 = [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]] | colour6 = 9A231C | last_election6 = 4,46 %<br>5 sedežev | popular_vote6 = 67.183 | percentage6 = 5,69 % | seats6 = '''5''' | seat_change6 = {{steady}} <!-- Resni.ca --> | image7 = [[File:Zoran Stevanović 2026 portret (cropped3).jpg|120x120px]] | leader7 = [[Zoran Stevanović]] | party7 = [[Resni.ca]] | colour7 = 7C5199 | last_election7 = 2,89 %<br>0 sedežev | popular_vote7 = 64.799 | percentage7 = 5,49 % | seats7 = '''5''' | seat_change7 = {{rast}} 5 |map_size = |title = [[Predsednik vlade Slovenije|predsednik vlade]] |before_election = [[Robert Golob]] |before_party = [[Gibanje Svoboda|GS]] |posttitle = Izvoljeni premier |after_election = |after_party = | map_image = | map_caption = }} '''11. volitve v Državni zbor Republike Slovenije''' so potekale 22. marca 2026. Ker niso bile predčasne, so bile to tretje redne [[Državnozborske volitve v Sloveniji|državnozborske volitve]] po letih [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2008|2008]] in [[državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022]]. Volilna kampanja se je začela 19. februarja 2026, zaključila pa 20. marca 2026. Kandidiralo je 21 strank, na glasovnici pa je bilo 15 [[Liste kandidatov za državnozborske volitve v Sloveniji 2026|kandidatnih list]], saj so se nekatere stranke povezale v predvolilne koalicije in na skupne liste. Glede na končne neuradne izide po 99,85 % preštetih glasovnic je na volitvah slavilo [[Gibanje Svoboda]], ki je osvojilo 28,62 % glasov in 29 poslanskih mandatov. Na drugo mesto se je uvrstila [[Slovenska demokratska stranka]] s 27,95 % glasov, prejela pa je 28 mandatov. Na tretje mesto se je z devetimi poslanci uvrstilo zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi, SLS, FOKUS]], na četrtem mestu so [[Socialni demokrati]] s šestimi mandati, enako število jih je prejela stranka [[Demokrati. Anžeta Logarja]]. Na šestem mestu je pristalo zavezništvo [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]], ki je osvojilo pet poslanskih mandatov, v državni zbor pa se je uvrstila tudi [[Resni.ca]], prav tako s petimi poslanci.<ref>{{Navedi splet|title=Rezultati volitev: katera stranka je zmagala|url=https://n1info.si/volitve-2026/rezultati-volitev-2026-zmagovalec/|website=N1|date=2026-03-22|accessdate=2026-03-22|language=sl-SI}}</ref> == Ozadje == [[File:Slovenia National Assembly 2022.svg|right|thumb|Razpored sedežev po državnozborskih volitvah 2022: {{legend|#9A231C|Levica: 5 sedežev}} {{legend|#E3000F|Socialni demokrati: 7 sedežev}} {{legend|#005DA3|Svoboda: 41 sedežev}} {{legend|#CCCCCC|Poslanca narodnih manjšin: 2 sedeža}} {{legend|#009AC7|Nova Slovenija: 8 sedežev}} {{legend|#FCDC00|Slovenska demokratska stranka: 27 sedežev}}]] [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|Parlamentarne volitve v Sloveniji leta 2022]] so prinesle prepričljivo zmago Gibanju Svoboda, novo ustanovljeni liberalni stranki pod vodstvom nekdanjega direktorja GEN-I Roberta Goloba. Stranka je osvojila 41 poslanskih sedežev, kar je največ za eno samo stranko po osamosvojitvi Slovenije. Dotlej vladajoča Slovenska demokratska stranka (SDS) pod vodstvom predsednika vlade Janeza Janše je končala na drugem mestu s 27 sedeži, na tretjem mestu je bila Nova Slovenija – krščanski demokrati z 8 sedeži, sledili pa so še Socialni demokrati s 7 sedeži in Levica s 5 sedeži. V Državni zbor se je tako uvrstilo le pet strank, najmanj po osamosvojitvi; za primerjavo – na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|volitvah leta 2018]] je v parlament uspelo priti devetim strankam.<ref>{{Navedi splet|title=Novi poslanci: Volilna aritmetika je nekatere z največ glasovi pustila brez mandata|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/novi-poslanci-volilna-aritmetika-je-nekatere-z-najvec-glasovi-pustila-brez-mandata/625268|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-09-21|language=sl}}</ref> == Volilni sistem == === Volilna pravica === Volilno pravico na volitvah v [[Državni zbor Republike Slovenije]] imajo državljani Republike Slovenije, ki so na dan glasovanja dopolnili 18 let. Volilna pravica je splošna in enaka za vse upravičene volivce, ne glede na njihov socialni položaj, etnično pripadnost, ekonomski status ali politična prepričanja. Volilna pravica je lahko odvzeta posameznikom, ki jim je bila s pravnomočno sodno odločbo odvzeta poslovna sposobnost zaradi nezmožnosti razumevanja pomena volitev.<ref name=":13">{{Navedi splet|title=Volivci in evidenca volilne pravice {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/teme/volivci-in-evidenca-volilne-pravice/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2026-01-07|language=sl}}</ref><ref name=":14">{{Navedi splet|title=Volitve v državni zbor {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/teme/volitve-v-drzavni-zbor/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2026-01-07|language=sl}}</ref> Slovenski državljani, ki prebivajo v tujini, imajo možnost glasovanja po pošti ali na [[Seznam veleposlaništev Republike Slovenije|diplomatsko-konzularnih predstavništvih Republike Slovenije]], če to v predpisanih rokih sporočijo pristojnim organom.<ref name=":15">{{Navedi splet|title=Splošno o volitvah|url=https://www.dvk-rs.si/volitve-in-referendumi/drzavni-zbor-rs/splosno-o-volitvah/|website=www.dvk-rs.si|accessdate=2026-01-07|language=sl}}</ref> Vpis volivcev v volilni imenik je samodejen in temelji na centralnem registru prebivalstva, ki ga vodi [[Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za notranje zadeve]]. Volilni imeniki se sestavijo 15 dni pred dnevom glasovanja in volivce razvrščajo glede na njihovo stalno ali zadnje prijavljeno prebivališče. Volivci praviloma glasujejo na volišču, ki jim je določeno v volilnem imeniku, razen če izpolnjujejo pogoje za posebno obliko glasovanja na voliščih ''OMNIA.'' Slednja so namenjena volivcem, ki so po sestavi imenika spremenili stalno prebivališče ali ki na dan glasovanja niso v okraju svojega stalnega prebivališča.<ref name=":13" /><ref name=":14" /><ref>{{Navedi splet|title=Pogosta vprašanja|url=https://www.dvk-rs.si/pogosta-vprasanja/|website=www.dvk-rs.si|accessdate=2026-01-07|language=sl}}</ref> Glasovanje poteka tajno. Volilna udeležba v Sloveniji ni obvezna. Glasovanje po pooblaščencu ni dovoljeno, razen v primerih uradno potrjene invalidnosti, kjer je pomoč pri glasovanju dovoljena v skladu z zakonom. Osebno glasovanje na voliščih poteka na dan volitev med 7. in 19. uro, omejene oblike glasovanja po pošti pa so na voljo hospitaliziranim osebam, pridržanim volivcem ter volivcem, ki so začasno odsotni, če o tem predhodno obvestijo Državno volilno komisijo.<ref name=":2" /> Pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti imajo posebne volilne pravice, saj poleg glasovanja za preostalih 88 poslancev sodelujejo tudi pri volitvah svojih predstavnikov v posebnih enočlanskih volilnih enotah.<ref name=":15" /> === Način glasovanja in delitev mandatov === 90 članov [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnega zbora]] je izvoljenih na dva načina. 88 jih je izvoljenih s sistemom odprtih list v sorazmernem predstavništvu v osmih [[Volilne enote v Sloveniji|volilnih enotah]] s po 11 mandati. Strankam se mandati dodelijo na ravni volilnih enot z uporabo Droopovega količnika. Izvoljeni poslanci so določeni tako, da se vsi kandidati posamezne stranke v volilni enoti razvrstijo glede na odstotek glasov, ki so jih prejeli v svojem volilnem okraju. Preostali neporazdeljeni mandati se nato dodelijo strankam na nacionalni ravni z uporabo d'Hondtove metode, pri čemer velja 4-odstotni volilni prag.<ref>{{Navedi splet|title=Kako deluje slovenski proporcionalni volilni sistem?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/grem-volit/o-volitvah/kako-deluje-slovenski-proporcionalni-volilni-sistem/453901|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-02-26|language=sl}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Volilna matematika: od glasov do sedežev v državnem zboru|url=https://siol.net/novice/volitve-2018/od-glasov-do-sedezev-v-drzavnem-zboru-54|website=siol.net|accessdate=2025-02-26|language=sl}}</ref> Čeprav je država razdeljena na 88 volilnih okrajev, poslanci niso izvoljeni iz vseh 88 okrajev. V nekaterih okrajih je izvoljenih več poslancev, kar pomeni, da določeni okraji nimajo izvoljenega poslanca (na primer na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|volitvah 2014]] v 21 od 88 volilnih okrajev ni bil izvoljen noben poslanec).<ref>{{Navedi splet|title=Predčasne volitve v državni zbor 2014|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/dz2014/rezultati/rez_ka1.html|website=www.dvk-rs.si|accessdate=2026-01-07}}</ref> Stranke morajo zagotoviti, da je vsaj 35 % kandidatov na njihovih listah vsakega spola, razen v primerih, ko lista vsebuje le tri kandidate. V teh primerih mora biti vsaj en kandidat vsakega spola.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Zakon o volitvah v državni zbor (ZVDZ)|url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO185|website=pisrs.si|accessdate=2025-11-27|language=sl}}</ref> Predstavnika manjšin se glasuje tako, da volivec pred priimki in imeni kandidatov izbere kandidata. Poslanec manjšin je izvoljen po enokrožnem večinskem sistemu (velja od 2018 dalje). == Datum volitev == === Razpis volitev === [[Slika:Glasovnica na volitvah v Državni zbor 2026.jpg|sličica|290px|Glasovnica na volitvah]] V skladu z [[Ustava Republike Slovenije|Ustavo Republike Slovenije]] in Zakonom o volitvah v državni zbor državnozborske volitve razpiše [[Predsednik Republike Slovenije|predsednik republike]]. Redne volitve morajo biti razpisane ne več kot 135 in ne manj kot 60 dni pred iztekom mandata Državnega zbora, glasovanje pa mora potekati najpozneje dva meseca pred iztekom mandata. Ko je odlok objavljen v Uradnem listu, se začnejo formalni volilni postopki, vključno z imenovanjem članov v volilne organe in posodobitvami seznamov volivcev.<ref name=":2" /><ref>{{Navedi splet|title=Volitve v Državni zbor|url=https://www.gov.si/teme/volitve-v-drzavni-zbor/|website=GOV.si|accessdate=2025-11-27|language=sl}}</ref> [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|Prejšnje volitve]] so bile razpisane 9. februarja 2022, za datum je takratni predsednik republike določil 24. april 2022 in s tem izbral prvi možni datum.<ref>{{Navedi splet|title=Pahor tudi uradno potrdil datum - državnozborske volitve bodo 24. aprila|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pahor-tudi-uradno-potrdil-datum-drzavnozborske-volitve-bodo-24-aprila/609313|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-11-27|language=sl|last=Z.|first=M.}}</ref> Predsednica republike [[Nataša Pirc Musar]] je po posvetu s predsedniki parlamentarnih strank sporočila tri možne datume: so 15., 22. ali 29. marec 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Volitve bodo marca, po raziskavi bi največ glasov prejela SDS |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/volitve-bodo-marca-po-raziskavi-bi-najvec-glasov-prejela-sds.html|website=24ur.com|accessdate=2025-11-27|language=sl|last=S.|first=M.}}</ref> 22. decembra je nato sporočila, da bodo potekale 22. marca<ref>{{Navedi splet|title=Parlamentarne volitve bodo 22. marca|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-bodo-22-marca/767992|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-12-22|language=sl|last=Z.|first=M.}}</ref> in za izbrani datum odlok o razpisu podpisala 6. januarja 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Predsednica republike razpisala državnozborske volitve. Stranke pripravljajo kandidatne liste.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednica-republike-razpisala-drzavnozborske-volitve-stranke-pripravljajo-kandidatne-liste/769208|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-06|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> === Pomembnejši datumi === Državna volilna komisija je 6. januarja 2026 sprejela rokovnik za izvedbo volitev v državni zbor ter ob tem sporočila celoten seznam volilnih opravil.<ref>{{Navedi splet|title=Uradni začetek predvolilne kampanje 19. februarja. Zorčič: Volitve bodo zahtevne, dela bo veliko.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/uradni-zacetek-predvolilne-kampanje-19-februarja-zorcic-volitve-bodo-zahtevne-dela-bo-veliko/769285|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-07|language=sl|first=La Da , T. K.|last=B}}</ref> {| class="wikitable" style="text;font-size:94%;" |+ !Datum !Volilno opravilo |- |22. oktober 2025 |Predsednica republike Nataša Pirc Musar za december oznani razpis volitev za 15., 22. ali 29. marec 2026. |- |22. december 2025 |Predsednica republike sporoči, da je za datum izbrala predzadnjo nedeljo v marcu, 22. marec 2026. |- |6. januar 2026 |Predsednica republike podpiše odlok o razpisu volitev v državni zbor na izbrani datum. |- ! colspan=2| |- |12. januar 2026 |Rok, s katerim začno teči volilna opravila, kot je zbiranje podpisov strank za vložitev list kandidatov. |- |4. februar 2026 |Rok za odprtje posebnega transakcijskega računa političnih strank za financiranje kampanje. |- |19. februar 2026 |Rok za vložitev list kandidatov, začetek uradne predvolilne kampanje. |- |6. marec 2026 |DVK izvede žreb in objavi seznam list kandidatov po volilnih enotah in sezname po posameznih okrajih. |- |17. – 19. marec 2026 |Predčasno glasovanje. |- |21. marec 2026 ob 0.00 |Začetek volilnega molka |- |22. marec 2026 |Splošno glasovanje na volitvah v državni zbor. |- |25. marec 2026 |Zadnji rok za vložitev pritožb na rezultate volitev. |- |7. april 2026 |Zadnji rok za razglasitev uradnih rezultatov volitev. |} == Volilna udeležba == [[Slika:Slovenia National Assembly 2026.svg|thumb|right|Graf razporeda sedežev po neuradnih rezultatih.<br/> {{legend|#9A231C|Levica in Vesna: 5 sedežev}} {{legend|#E3000F|Socialni demokrati: 6 sedežev}} {{legend|#005DA3|Gibanje Svoboda: 29 sedežev}} {{legend|#7C5199|Resni.ca: 5 sedežev}} {{legend|#2AEBEB|Demokrati: 6 sedežev}} {{legend|#009AC7|NSI, SLS, FOKUS: 9 sedežev}} {{legend|#FEF200|Slovenska demokratska stranka: 28 sedežev}} {{legend|#DFDFDF|Poslanca narodnih manjšin: 2 sedeža}} ]] [[Slika:Volilna udeležba na državnozborskih volitvah 2026.svg|thumb|right|Zemljevid volilne udeležbe po volilnih okrajih (22. marec, {{abbr|23:35|čas zadnje posodobitve}}). {{legend|#004455ff|76,5–80 odstotkov}} {{legend|#006680ff|72,4–76,5 odstotkov}} {{legend|#0088aaff|68,3–72,3 odstotkov}} {{legend|#00aad4ff|64,3–68,2 odstotkov}} {{legend|#00ccffff|60,2–64,2 odstotkov}} {{legend|#55ddffff|56,1–60,1 odstotkov}}]] [[File:Zmagovalne stranke po volilnih okrajih državnozborske volitve 2026.svg|thumb|right|Zemljevid najbolj voljenih strank po volilnem okraju. {{legend|#FEF200|Slovenska demokratska stranka}} {{legend|#005DA3|Gibanje Svoboda}}]] === Po dnevih === {| class="wikitable" !Dan !Št. volivcev !% volilnih upravičencev !Vir |- |Predčasno glasovanje – torek |24.559 |1,4 % |<ref>{{Navedi splet|title=Prvi dan predčasno glasovalo 24.559 ljudi; prijava za glasovanje na voliščih omnia mogoča do polnoči|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/prvi-dan-predcasno-glasovalo-24-559-ljudi-prijava-za-glasovanje-na-voliscih-omnia-mogoca-do-polnoci/776684|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-18|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> |- |Predčasno glasovanje – sreda |29.652 |1,7 % |<ref>{{Navedi splet|title=Znana volilna udeležba drugega dneva predčasnega glasovanja|url=https://n1info.si/volitve-2026/znana-volilna-udelezba-drugega-dneva-predcasnega-glasovanja/|website=N1|date=2026-03-19|accessdate=2026-03-19|language=sl-SI}}</ref> |- |Predčasno glasovanje – četrtek |27.494 |1,6 % | rowspan=2 |<ref>{{Navedi splet|title=V treh dneh predčasno glasovalo 81.705 ljudi oz. 4,8 odstotka volilnih upravičencev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/v-treh-dneh-predcasno-glasovalo-81-705-ljudi-oz-4-8-odstotka-volilnih-upravicencev/776937|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-20|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> |- !Predčasno glasovanje – skupno !81.705 !4,8 % |} V podatke o nedeljski udeležbi do 11. in 16. ure podatki s predčasnega glasovanja niso vključeni. {| class="wikitable" !Ura !Št. volivcev !% volilnih upravičencev !Vir |- |'''Nedelja – do 11.00''' | 362.383 |21,38 % |<ref>{{Navedi splet|title=Volilna udeležba do 11. ure 21,38-odstotna|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/volilna-udelezba-do-11-ure-21-38-odstotna/777093|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-22|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> |- |'''Nedelja – do 16.00''' |859.909 |50,73 % | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Volilna udeležba do 16. ure je bila 50,73-odstotna, nekoliko višja kot pred 4 leti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/volilna-udelezba-do-16-ure-je-bila-50-73-odstotna-nekoliko-visja-kot-pred-4-leti/777093|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-22|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> |- |'''Nedelja – do 16.00 – skupno''' |941.614 |55,53 % |- bgcolor="#ececec" !Končna neuradna volilna udeležba !1.190.932 !70,25 % !<ref>{{Navedi splet|title=Volilna udeležba|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/udelezba|website=DVK-rs.si|accessdate=2026-03-23|language=sl}}</ref> |} === Po volilnih enotah === {| class="wikitable" ! Volilna enota ! Št. volilnih<br> upravičencev ! Udeležba ! Udeležba 2026 ! Udeležba 2022 ! Sprememba |- | Kranj | 208.966 | 152.976 | align=right|'''73,20 %''' | align=right|74,14 % | align=center|{{Upad}} 0,94 % |- | Postojna | 209.326 | 142.218 | align=right|'''67,94 %''' | align=right|69,56 % | align=center|{{Upad}} 1,62 % |- | Ljubljana - Center | 221.724 | 162.617 | align=right|'''73,34 %''' | align=right|75,26 % | align=center|{{Upad}} 1,92 % |- | Ljubljana - Bežigrad | 210.022 | 150.653 | align=right|'''71,73 %''' | align=right|73,63 % | align=center|{{Upad}} 1,90 % |- | Celje | 210.608 | 151.771 | align=right|'''72,06 %''' | align=right|71,61 % | align=center|{{Rast}} 0,45 % |- | Novo mesto | 217.947 | 152.075 | align=right|'''69,78 %''' | align=right|70,36 % | align=center|{{Upad}} 0,58 % |- | Maribor | 206.708 | 140.378 | align=right|'''67,91 %''' | align=right|67,94 % | align=center|{{Upad}} 0,03 % |- | Ptuj | 209.919 | 138.244 | align=right|'''65,86 %''' | align=right|65,13 % | align=center|{{Rast}} 0,73 % |} == Rezultati == {{color box|white|Datum posodobitve: '''1. april 2026, DVK ob 14.00'''}} {| class="wikitable" style="line-height:16px;" |- ! colspan="3" rowspan="2" |Stranka ! colspan="4" |Rezultati |- !Št. glasov !% !Št. sedežev !+/- |- | style="background:#005DA3;" | | style="text-align:center;" |'''Svoboda''' |[[Gibanje Svoboda]] | style="text-align:center;" |338.102 |28,66 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|29|90|#0c0093}} |{{upad}} 12 |- | style="background:#FEF200" | | style="text-align:center;" |'''SDS''' |[[Slovenska demokratska stranka|Slovenska demokratska stranka - SDS]] | style="text-align:center;" |328.923 |27,88 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|28|90|#0c0093}} |{{rast}} 1 |- | style="background:#00b5dd" | | style="text-align:center;" |'''NSi + SLS + FOKUS''' |[[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|Nova Slovenija, Slovenska ljudska stranka, FOKUS Marka Lotriča]] | style="text-align:center;" |109.201 |9,26 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|9|90|#0c0093}} |{{rast}} 1 |- | style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}" | | style="text-align:center;" |'''SD''' |[[Socialni demokrati|Socialni demokrati - SD]] | style="text-align:center;" |79.175 |6,71 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|6|90|#0c0093}} |{{upad}} 1 |- | style="background:#09105e;" | | style="text-align:center;" |'''D.''' |[[Demokrati. Anžeta Logarja]] | style="text-align:center;" |78.902 |6,69 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|6|90|#0c0093}} |{{n/a}} |- | style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}}" | | style="text-align:center;" |'''L + V''' |[[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]] | style="text-align:center;" |67.183 |5,69 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|5|90|#0c0093}} |{{steady}} 0 |- | style="background:#7c5199" | | style="text-align:center;" |'''Resni.ca''' |[[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]] | style="text-align:center;" |64.799 |5,49 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|5|90|#0c0093}} |{{rast}} 5 |- ! colspan="7" | |- | style="background:#ADADAA;" | | style="text-align:center;" |'''NS''' | [[Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti|Italijanska in madžarska narodna skupnost]] | | | style="text-align:center;" |{{Composition bar|2|90|purple}} |{{Steady}} 0 |- ! colspan="7" | |- | style="background:#6f2c91" | | style="text-align:center;" |'''PVP''' |[[Prerod (stranka)|Prerod - stranka Vladimirja Prebiliča]] | style="text-align:center;" |35.976 |3,05 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#0c0093}} |{{n/a}} |- | style="background:#000000" | | style="text-align:center;" |'''Pirati''' |[[Piratska stranka Slovenije]] | style="text-align:center;" |27.811 |2,36 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#0c0093}} |{{steady}} 0 |- | style="background:#000000" | | style="text-align:center;" |'''SNS''' |[[Slovenska nacionalna stranka|Slovenska nacionalna stranka - SNS]] | style="text-align:center;" |26.375 |2,24 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#0c0093}} |{{steady}} 0 |- | style="background:#eb4d2f" | | style="text-align:center;" |'''MI!''' |[[Mi, socialisti!]] | style="text-align:center;" |5.657 |0,48 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#0c0093}} |{{n/a}} |- | style="background:{{party color|Zeleni Slovenije}}" | | style="text-align:center;" |'''ZS + SG''' |[[Koalicija Stranke generacij in Zelenih Slovenije|Zeleni Slovenije + SG Stranka generacij]] | style="text-align:center;" |5.277 |0,45 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#0c0093}} |{{n/a}} |- | style="background:#ee2932" | | style="text-align:center;" |'''AzaS''' |[[Alternativa za Slovenijo|Koalicija Alternativa za Slovenijo (stranka Nič od tega in stranka Za zdravo družbo)]] | style="text-align:center;" |4.785 |0,41 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#0c0093}} |{{n/a}} |- | style="background:{{party color|Glas upokojencev}}" | | style="text-align:center;" |'''GU''' |[[Glas upokojencev Pavla Ruparja]] | style="text-align:center;" |4.193 |0,36 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#0c0093}} |{{n/a}} |- | style="background:#78336e" | | style="text-align:center;" |'''SZ''' |[[Karl Erjavec – stranka Zaupanje]] | style="text-align:center;" |2.995 |0,25 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#0c0093}} |{{n/a}} |- | style="background:#2d3e52" | | style="text-align:center;" |'''Sloga''' |[[Sloga (stranka)|Sloga]] | style="text-align:center;" |251 |0,02 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#0c0093}} |{{steady}} 0 |- | style="background:#045ba4" | | style="text-align:center;" |'''SUS''' |Rešitev – Stranka upokojencev Velenje, Slovenija | style="text-align:center;" |164 |0,01 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#0c0093}} |{{n/a}} |} {| class="wikitable" !Glasovnice !Št. glasov !% glasovnic |- |Glasovi izvoljenim strankam |1.066.288 |89,54 % |- |Glasovi neizvoljenim strankam |113.484 |10,49 % |- ! colspan=3| |- |Veljavne glasovnice – skupaj |1.179.769 |99,08 % |- |Neveljavne glasovnice |11.050 |0,93 % |- |'''Skupaj''' |'''1.190.819''' |100,00 % |} == Povolilno dogajanje == === Odzivi strank na rezultate === [[Slovenska demokratska stranka]] s predsednikom Janšo se je na rezultate pritožila in zahtevala razveljavitev rezultatov predčasnih volitev zaradi domnevnih nepravilnost pri delovanju nekaterih volišč ter hrambi volilnih skrinjic kot tudi ponovitev volitev na dveh gorenjskih voliščih, kjer naj bi jim začasno zmanjkalo glasovnic. Na torkovi novinarski konferenci so navedli tudi zastarane volilne imenike, nepravilno delovanje spletne strani Državne volilne komisije ter nepravilnosti pri glasovanju iz tujine. Janša je napovedal uporabo pravnih postopkov.<ref>{{Navedi splet|title=Janša dvomi o verodostojnosti predčasnega glasovanja: "Uporabili bomo vse pravne poti"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/jansa-dvomi-o-verodostojnosti-predcasnega-glasovanja-uporabili-bomo-vse-pravne-poti/777306|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-29|language=sl|first=T. K.|last=B}}</ref> DVK je vse pritožbe zavrnila in potrdila pravilno delovanje spletne strani; posamezne volilne enote pa so v odločbah izpostavile možnost pritožbe samo na Državni zbor. V kolikor bi bile predčasne volitve razveljavljene, bi zmagovalec volitev postal Janša. Na rezultate volitev v volilni enoti Ljubljana - Bežigrad ter v Mariboru so se pritožili tudi Demokrati, vendar je DVK tudi te obtožbe zavrnila.<ref>{{Navedi splet|title=DVK: Volilne komisije zavrnile ugovore SDS-a in pritožbo Logarjevih Demokratov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dvk-volilne-komisije-zavrnile-ugovore-sds-a-in-pritozbo-logarjevih-demokratov/777736|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-29|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Svoboda je pritožbe SDS označila za »poskus spodkopavanja zaupanja v demokratične procese«. [[Jernej Vrtovec]] je za Novo Slovenijo zavrnil možnost odstopanja od zastopanih stališč, napovedal upanje za sestavo desnosredinske vlade, [[Aleksander Reberšek]] pa je zavrnil možnost sodelovanja z Gibanjem Svoboda, saj da nimajo skupnih programskih točk.<ref>{{Navedi splet|title=Vrtovec: Upanje za desnosredinsko vlado tli naprej|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/vrtovec-upanje-za-desnosredinsko-vlado-tli-naprej/262957|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> [[Tina Bregant]] (SLS) je rezultate pozdravila ter uvrstitev SLS v parlament, prvič po letu 2011, označila za uspeh.<ref>{{Navedi splet|title=Tina Bregant: SLS se je po 12 letih prebil v parlament|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/tina-bregant-sls-se-je-po-12-letih-prebil-v-parlament/264115|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> [[Marko Lotrič]] (FOKUS) je v odzivu dejal, da je bil glas za skupno listo »glas za politiko sodelovanja«.<ref>{{Navedi splet|title=Jernej Vrtovec: Ljudem smo dali upanje #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/nasmehi-na-obrazu-koalcije-nsi-sls-in-fokusa-prejeli-smo-novo-upanje-na-desnem-polu-687491|website=siol.net|accessdate=2026-03-31|language=sl}}</ref> [[Koalicija Levice in Vesne|Koalicijo Levice in Vesne]] je motila neuvrstitev kandidatov iz stranke Vesna, ta pa je navkljub neuvrstitvi pozvala k vključenosti [[Zelena politika|zelene politike]] v dnevno politiko.<ref>{{Navedi splet|title=Vesna brez poslanca, a si želi umestitve "zelene politike" v vlado|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/vesna-brez-poslanca-a-si-zeli-umestitve-zelene-politike-v-vlado/267094|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> [[Piratska stranka Slovenije|Piratska stranka]] se je dan po volitvah odločila za izredni kongres o vodstvu stranke, saj je predsednik [[Jasmin Feratović]] po neuvrstitvi v parlament stranki ponudil svoj odstop.<ref>{{Navedi splet|title=O prihodnosti Feratovića bodo Pirati po slabem volilnem rezultatu odločali čez mesec dni|url=https://n1info.si/novice/slovenija/o-prihodnosti-feratovica-bodo-pirati-po-slabem-volilnem-rezultatu-odlocali-cez-mesec-dni/|website=N1|date=2026-03-23|accessdate=2026-03-25|language=sl-SI}}</ref> Predsednik stranke [[Glas upokojencev Pavla Ruparja|Glas upokojencev]] [[Pavel Rupar]] je v luči 0,35-odstotnega rezultata napovedal umik iz politike in vodenja stranke ter prenehanje njenega delovanja. Oster zapis na omrežju Facebook je končal z besedami »Nekoč je obstajal Rupar.«<ref>{{Navedi splet|title="Nekoč je obstajal Rupar": Pavel Rupar odhaja iz politike|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/nekoc-je-obstajal-rupar-pavel-rupar-odhaja-iz-politike/777400|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-25|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Predsednik [[Slovenska nacionalna stranka|SNS]] [[Zmago Jelinčič Plemeniti]] je v odzivu na izide dejal, da »slovenski narod ni zrel, da ima svojo državo«, a ob tem dodal, da bodo kot stranka delovali še naprej.<ref name=":39">{{Navedi splet|title="Vse manjše stranke so žrtve izbire manjšega zla"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/vse-manjse-stranke-so-zrtve-izbire-manjsega-zla/777163|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-25|language=sl|first=A.|last=S}}</ref> V stranki [[Mi, socialisti!]] so izrazili kritiko nad »polarizacijo politične izbire« in poudarili, da še »niso rekli zadnje.«<ref name=":39" /> === Izvoljeni poslanci === {{Glavni članek|Seznam poslancev 10. Državnega zbora Republike Slovenije}} V parlament se je uvrstilo sedem strank ali skupnih list; Gibanje Svoboda je osvojilo 29 poslanskih mandatov, SDS 28, skupna lista NSi, SLS in Fokusa pa 9 mandatov. Pri slednji je bilo 7 poslancev izvoljenih iz kvote NSi, po eden pa iz SLS in Fokusa. Stranki SD in Demokrati sta osvojili vsaka po 6 poslancev, sledila je skupna lista Levice in Vesne, kjer je vseh 5 poslancev pripadlo Levici. S 5 poslanci je v Državni zbor prvič vstopila tudi Resni.ca.<ref>{{Navedi splet|title=Kdo je osvojil poslansko mesto in kdo vse je izvisel?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/kdo-je-osvojil-poslansko-mesto-in-kdo-vse-je-izvisel/777176|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=Aleksandra K. Kovač, G.|last=C}}</ref> Za predstavnika manjšin sta bila znova izvoljena dotedanja poslanca, [[Felice Ziza]] iz italijanske in [[Ferenc Horváth (politik)|Ferenc Horváth]] iz madžarske narodne skupnosti.<ref>{{Navedi splet|title=Za predstavnika narodnih skupnosti izvoljena dosedanja poslanca Ziza in Horvath|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/za-predstavnika-narodnih-skupnosti-izvoljena-dosedanja-poslanca-ziza-in-horvath/777211|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> V novem sklicu Državnega zbora je tako 57 moških in 33 žensk oziroma dve ženski manj kot v preteklem državnozborskemu sklicu. Najmlajši poslanec je s 25 leti starosti [[Andrej Poglajen]] (SDS), najstarejši je [[Franc Križan]] (Demokrati. Anžeta Logarja) z 72 leti starosti. Najmlajša poslanka je 29-letna [[Lucija Tacer Perlin]] (Svoboda), najstarejša pa 63-letna [[Adrijana Kocjančič]] (SDS).<ref>{{Navedi splet|title=Največ glasov za Roberta Goloba, največji delež glasov prejel Matej Arčon|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/najvec-glasov-za-roberta-goloba-najvecji-delez-glasov-prejel-matej-arcon/777185|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-31|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Med poslance so bili izvoljeni tudi trije dosedanji župani: Srečko Ocvirk (SLS) kot župan občine Sevnica, Martin Mikolič (NSI) kot župan Rogatca ter Darko Ratajc (SD) kot župan Slovenskih Konjic. Ker sta funkciji župana ter poslanca v Državnem zboru nezdružljivi, je Ministrstvo za javno upravo namesto razpisa predčasnih lokalnih volitev v dotičnih občinah predlagalo, da županovanja s prevzemom poslanskih mandatov prevzamejo dotedanji podžupani.<ref>{{Navedi splet|title=V treh občinah, kjer so bili za poslance izvoljeni župani, nadomestnih volitev ne bo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/v-treh-obcinah-kjer-so-bili-za-poslance-izvoljeni-zupani-nadomestnih-volitev-ne-bo/777322|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-29|language=sl|first=T. K.|last=B}}</ref> === Sestanki in pogajanja === Po volitvah se nadaljuje tudi afera domnevnega vmešavanja tujih služb v volitve. 26. marca 2026 se je na pobudo premierja Roberta Goloba sestal Svet za nacionalno varnost (SNAV), ki so se ga poleg stalnih članov in [[Predsednik Republike Slovenije|predsednice republike]] prvič udeležili tudi voditelji vseh novoizvoljenih parlamentarnih strank. Osrednja točka seje je bilo poročilo direktorja Sove Joška Kadivnika, ki je po navedbah vladnega urada za komuniciranje »nesporno potrdilo« vmešavanja tuje paraobveščevalne agencije v slovenski volilni proces in njeneih stikov s slovenskimi subjekti.<ref name=":40" /><ref name=":41" /> Kadivnik je člane seznanil, da je Sova o utemeljenih sumih kaznivih dejanj že dva dni prej uradno obvestila državno tožilstvo in policijo. Premier Golob opozoril na resnost tujih vplivov, predsednik SDS Janez Janša pa je navedbe zavrnil ter jih označil za »zlorabo državnih institucij« in »špekulacije«, primerljive z aktivizmom nevladnih organizacij, ob tem je dodal, da na seji niso bili predstavljeni nobeni novi materialni dokazi.<ref name=":40" /> Sejo je zaradi pomanjkanja varnostnega dovoljenja za dostop do tajnih podatkov predčasno zapustil prvak stranke Resni.ca [[Zoran Stevanović]].<ref name=":43" /> Premier in relativni zmagovalec volitev [[Robert Golob]] je na prvi uradni sestanek o oblikovanju »razvojne koalicije«, oziroma kasneje imenovane kot »vlade narodne enotnosti«,<ref>{{Navedi splet|title=Robert Golob: Slovenija potrebuje vlado narodne enotnosti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/robert-golob-slovenija-potrebuje-vlado-narodne-enotnosti/777620|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> ki bo potekal v petek na sedežu Gibanja Svoboda, povabil vse parlamentarne stranke z izjemo SDS.<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob začel pogovore o oblikovanju razvojne koalicije; SNAV bo sklican še ta teden|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/premier-golob-zacel-pogovore-o-oblikovanju-razvojne-koalicije-snav-bo-sklican-se-ta-teden/777290|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Namen srečanja je iskanje skupnih rešitev za povečanje konkurenčnosti gospodarstva in soočanje s prihajajočo krizo v zaostrenih mednarodnih razmerah. Udeležbo so potrdili v strankah [[Socialni demokrati]], [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]] in [[Resni.ca]], medtem ko je zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi+SLS+FOKUS]] povabilo zavrnila.<ref name=":44">{{Navedi splet|title=Ne Logar ne Stevanović se ne vidita v koaliciji z Levico, NSi zavrnil udeležbo na petkovem sestanku|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/ne-logar-ne-stevanovic-se-ne-vidita-v-koaliciji-z-levico-nsi-zavrnil-udelezbo-na-petkovem-sestanku/777536|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. K. B. , T. L.|last=Š}}</ref> V NSi so svojo odločitev utemeljili s pojasnilom, da v vrednotah in programu ne vidijo stičnih točk s Svobodo, hkrati pa so bili kritični do po njihovem mnenju »razdiralne politike« odhajajoče vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Logar in Stevanović proti Levici, NSi ne bo niti na sestanek {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kosarica-levici-logar-pogajanja-lahko-trajajo-tedne-ali-mesece.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> [[Anže Logar]] (Demokrati) je poudaril, da ima mandat za pogovore, vendar opozarja, da so ti šele v začetni fazi in da bo odločitev o koaliciji odvisna od vsebinskih pogojev, predvsem boja proti korupciji (predlagani sistem SKOK), davčne razbremenitve in delujočega zdravstva. Logar je ob tem ostro izključil sodelovanje z Levico in zavrnil medijske navedbe o že razdeljenih ministrskih mestih kot »čisto laž«.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Treba je razmisliti, kaj je najbolje za Slovenijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/logar-treba-je-razmisliti-kaj-je-najbolje-za-slovenijo/777405|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=A.|last=S}}</ref><ref name=":44" /> Podobno se je odzval Zoran Stevanović (Resni.ca), ki se bo sestanka udeležil le zato, da ne bi povzročal politične krize, vendar je ob tem večkrat poudaril, da se v vladi Roberta Goloba ne vidi.<ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović: Ne gremo ne v vlado Janeza Janše ne Roberta Goloba|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/zoran-stevanovic-ne-gremo-ne-v-vlado-janeza-janse-ne-roberta-goloba/777408|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tarča: Ozadje prisluškovalne afere in koalicijska pogajanja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tarca-ozadje-prisluskovalne-afere-in-koalicijska-pogajanja/256888|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=Al Ma , T. L.|last=Š}}</ref> Stevanović prav tako zavrača sodelovanje z Levico zaradi nasprotujočih si programskih izhodišč, hkrati pa je izrazil interes za ključne resorje, kot so notranje zadeve, zunanje zadeve in finance.<ref name=":44" /><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Resnice je postavil ceno za vstop v koalicijo|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/stevanovic-cilja-na-notranje-in-zunanje-ministrstvo-ter-na-financno|website=www.delo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> Logar in Stevanović sta se v sredo po volitvah srečala tudi na »prijateljski kavi«.<ref>{{Navedi splet|title=Logar in Stevanović "prijateljsko spila kavo"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/logar-in-stevanovic-prijateljsko-spila-kavo/259450|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> [[Matjaž Han]] (SD) pa je sporočil, da njegova stranka ne postavlja vnaprejšnjih pogojev, razen jasne zavrnitve sodelovanja z SDS, in dodal, da so pripravljeni tudi na vlogo v opoziciji.<ref name=":44" /> == Sodelujoče politične stranke == === Parlamentarne stranke === {| class="wikitable" style="text;font-size:90%;line-height:22px" |- ! rowspan=2 colspan=5 width=300px | Ime ! width=90 rowspan=2 | Vodja ! rowspan=2 | Ideologija ! width=60 rowspan=2 | Pol ! colspan=2 | Rezultat [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022]] ! colspan=2 | Na dan volitev |- ! Glasov (%) ! Sedežev ! Sedežev ! Status v DZ |- ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:2 px;"| | align=center |'''GS''' | colspan="3" |[[Gibanje Svoboda]] | [[Robert Golob]] | [[socialni liberalizem]] | [[leva sredina|leva<br> sredina]] | align=center | 34,4 % | style="text-align:center;" |{{Composition bar|41|90|{{party color|Gibanje Svoboda}}}} | style="text-align:center;" |{{Composition bar|39|90|{{party color|Gibanje Svoboda}}}} | {{yes|Koalicija}} |- ! style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}; width:2px;"| | align=center |'''SDS''' | colspan="3" |[[Slovenska demokratska stranka]] | [[Janez Janša]] | [[konservatizem]] | [[politična desnica|desnica]] | align=center | 23,5 % | style="text-align:center;" |{{Composition bar|27|90|{{party color|Slovenska demokratska stranka}}}} | style="text-align:center;" |{{Composition bar|24|90|{{party color|Slovenska demokratska stranka}}}} | rowspan="2" {{no|Opozicija}} |- ! rowspan="3" style="background:{{party color|Nova Slovenija}};" | | rowspan="3" style="text-align:center;" |'''NSi + SLS + FOKUS''' | rowspan="3" |[[Koalicija NSi, SLS in Fokusa]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:2px;"| | [[Nova Slovenija|Nova Slovenija – Krščanski demokrati]] | [[Jernej Vrtovec]] | [[krščanska demokracija]] | [[desna sredina]] | align=center | 6,9 % | style="text-align:center;" |{{Composition bar|8|90|{{party color|Nova Slovenija}}}} | style="text-align:center;" |{{Composition bar|8|90|{{party color|Nova Slovenija}}}} |- ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:2px;"| | [[Slovenska ljudska stranka]] | [[Tina Bregant]] | [[agrarizem]] | [[desna sredina]] | align=center | 3,4 % | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|{{party color|Slovenska ljudska stranka}}}} | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|{{party color|Slovenska ljudska stranka}}}} | rowspan="2" align=center style="background:silver" |Zunaj parlamenta |- ! style="background:#1961ac;" width:2px;"| | [[Fokus (stranka)|FOKUS Marka Lotriča]] | [[Marko Lotrič]] | [[konservativni liberalizem]] | [[desna sredina]] | align=center {{n/a}} | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#1961ac}} | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#1961ac}} |- ! style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:2px;"| | align=center |'''SD''' | colspan="3" |[[Socialni demokrati]] | [[Matjaž Han]] | [[socialna demokracija]] | [[leva sredina|leva<br> sredina]] | align=center | 6,7 % | style="text-align:center;" |{{Composition bar|7|90|{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}}} | style="text-align:center;" |{{Composition bar|9|90|{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}}} | rowspan="2" {{yes|Koalicija}} |- ! rowspan="2" style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}};" | | rowspan="2" style="text-align:center;" |'''Levica + Vesna''' | rowspan="2" |[[Koalicija Levice in Vesne]] | style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}}; width:2px;"| | [[Levica (Slovenija)|Levica]] | [[Asta Vrečko]]<br>[[Luka Mesec]] | [[demokratični socializem]] | [[politična levica|levica]] | align=center | 4,5 % | style="text-align:center;" |{{Composition bar|5|90|{{party color|Levica (Slovenija)}}}} | style="text-align:center;" |{{Composition bar|3|90|{{party color|Levica (Slovenija)}}}} |- ! style="background:{{party color|Vesna - zelena stranka}}; width:2px;"| | [[VESNA – zelena stranka]] | [[Urša Zgojznik]]<br>[[Uroš Macerl]] | [[zelena politika]] | [[politična levica|levica]] | align=center | 1,4 % | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|{{party color|Vesna - zelena stranka}}}} | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|{{party color|Vesna - zelena stranka}}}} | align=center style="background:silver" |Zunaj parlamenta |} === Parlamentarne stranke, nastale med mandatom === Sledeče stranke niso obstajale in kandidirale na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|prejšnjih volitvah]], temveč so nastale v času mandata 9. državnega zbora in imajo v njem svoje predstavnike. [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]] jih v skladu s poklicnimi merili in odredbo upravnega sodišča obravnava kot parlamentarne stranke,<ref>{{Navedi splet|title=Pogovor z opozicijo: v studiu so bili Vrtovec, Kordiš, Logar in Kaloh|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pogovor-z-opozicijo-v-studiu-so-bili-vrtovec-kordis-logar-in-kaloh/769890|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-28|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=RTV se želi izogniti tožbi, kot je bila Golobova|url=https://info360.si/politika/rtv-se-zeli-izogniti-tozbi-kot-je-bila-golobova/|website=info360.si|date=2026-02-06|accessdate=2026-02-11|language=sl-SI}}</ref> Državni zbor pa kot zunajparlamentarne, pri čemer so trije poslanci iz vrst Demokratov združeni v [[Poslanska skupina nepovezanih poslancev|PS nepovezanih]], Kordiš in Kaloh pa sta samostojna poslanca.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/pp/!ut/p/z1/jY7NCoJAGEWfxq3fp6L97NTA_CnQKG02oTGNgjoyTgk9fWaroKK7u5dz4AKBDEib3yqWy4q3eT32I7FOwSK0g9DT0NMTE-OV7mx2aKAbWpBOgLNNTH8CkpmOsROFh7WrG-hrQP7xfwBPH7_ERgiAsJoXr6t2WxhzBkTQCxVUqFcxzqWUXb9UUMFhGFTGOaupeuaNgp-UkvcSsncSumaf3SOaPgDgJNcC/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/|title=POSLANKE IN POSLANCI|accessdate=2026-02-12|website=Državni zbor}}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> {| class="wikitable" style="text;font-size:90%;line-height:22px" |- ! rowspan=2 colspan=5 width=300px | Ime ! width=90 rowspan=2 | Vodja ! rowspan=2 | Ideologija ! width=60 rowspan=2 | Pol ! colspan=2 | Na dan volitev |- ! Sedežev ! Status v DZ |- ! style="background:#09105e; width:2 px;"| | align=center |'''D.''' | colspan="3" |[[Demokrati. Anžeta Logarja]] | [[Anže Logar]] | [[konservativni liberalizem]] | [[desna sredina|desna<br> sredina]] | style="text-align:center;" |{{Composition bar|3|90|#09105e}} | rowspan="2" {{no|Opozicija}} |- ! style="background:#eb4d2f; width:2 px;"| | align=center |'''MI!''' | colspan="3" |[[Mi, socialisti!]] | [[Miha Kordiš]] | [[socializem]] | [[skrajna levica]] | style="text-align:center;" |{{Composition bar|1|90|#eb4d2f}} |- ! rowspan="2" style="background:#78336e;" | | rowspan="2" style="text-align:center;" |{{nowrap|'''SZ'''}} | rowspan="2" |[[Karl Erjavec – stranka Zaupanje]] ! style="background:#78336e;" width:2px;"| | [[Karl Erjavec – stranka Zaupanje]] | [[Karl Erjavec]] | [[interesi upokojencev]] | [[leva sredina]] | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#78336e}} | align=center style="background:silver" |Zunaj parlamenta |- ! style="background:#003914; width:2 px;"| | [[Suvereni]] | [[Dejan Kaloh]] | [[suverenizem]] | [[politična desnica|desnica]] | style="text-align:center;" |{{Composition bar|1|90|#003914}} | {{no|Opozicija}} |} === Zunajparlamentarne stranke === {| class="wikitable" style="text;font-size:91%;line-height:26px" |- ! colspan=5 width=320 | Ime ! width=100 | Vodja ! Ideologija ! width=90 | Pozicija ! width=90 |Izid [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022]] |- ! rowspan="2" style="background:{{party color|Zeleni Slovenije}};" | | rowspan="2" style="text-align:center;" |'''Zeleni<br> + SG''' | rowspan="2" |[[Koalicija Stranke generacij in Zelenih Slovenije|Zeleni Slovenije +<br>SG Stranka generacij]] | style="background:{{party color|Zeleni Slovenije}}; width:2px;"| | [[Zeleni Slovenije]] | [[Andrej Čuš]] | [[zelena politika]] | [[desna sredina]] | align=center|3,4 %{{efn|Koalicija [[Povežimo Slovenijo]].}} |- ! style="background:#7ed957;" width:2px;"| | [[Stranka generacij]] | [[Vlado Dimovski]] | [[socialni liberalizem]] | [[leva sredina]] | align=center {{n/a}} |- ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:2px;"| | align=center |'''Resni.ca''' | colspan="3" |[[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]] | [[Zoran Stevanović]] | [[suverenizem]] | [[politična desnica|desnica]] | align=center | 2,9 % |- ! style="background:#000000; width:2px;"| | align=center |'''Pirati''' | colspan="3" |[[Piratska stranka Slovenije]] | [[Jasmin Feratović]] | [[piratska politika]] | [[leva sredina]] | align=center | 1,6 % |- ! style="background:#2d3e52; width:2px;"| | align=center |'''Sloga''' | colspan="3" |[[Sloga (stranka)|SLOGA]] | [[Janko Veber]] | [[populizem]] | [[centrizem|sredina]] | align=center | 0,1 %{{efn|Koalicija Zavezništvo osvobodimo Slovenijo.}} |- ! style="background:{{party color|Slovenska nacionalna stranka}}; width:2px;"| | align=center |'''SNS''' | colspan="3" |[[Slovenska nacionalna stranka]] | [[Zmago Jelinčič]] | [[nacionalizem]] | [[skrajna desnica]] | align=center | 1,5 % |- ! style="background:{{party color|Glas upokojencev}}; width:2px;"| | align=center |'''GU''' | colspan="3" |[[Glas upokojencev|Glas upokojencev Pavla Ruparja]] | [[Pavel Rupar]] | [[interesi upokojencev]] | [[desna sredina]] | align=center {{n/a}} |- ! rowspan="2" style="background:#ee2932;" | | rowspan="2" style="text-align:center;" |'''AzaS''' | rowspan="2" |[[Alternativa za Slovenijo]] ! style="background:{{party color|Nič od tega}}; width:2px;"| | [[Nič od tega]] | [[Boris Žulj]] | [[populizem]] | [[politična levica|levica]] | align=center {{n/a}} |- ! style="background:#f47104; width:2px;"| | [[Za zdravo družbo]] | [[Jure Pogačnik]] | [[:en:Right-wing antiglobalism|antiglobalizem]] | [[politična desnica|desnica]] | align=center | 1,7 % |- ! style="background:#6f2c91;" width:2px;"| | align=center |'''PVP''' | colspan="3" |[[Prerod (stranka)|Prerod - Stranka Vladimirja Prebiliča]] | [[Vladimir Prebilič]] | [[socialni liberalizem]] | [[leva sredina]] | align=center {{n/a}} |- ! style="background:#045ba4;" width:2px;"| | align=center |'''SUS''' | colspan="3" |Rešitev - Stranka upokojencev Velenje, Slovenija | Faruk Pijuković | [[interesi upokojencev]] | [[desna sredina]] | align=center {{n/a}} |} === Stranke, ki na volitvah niso nastopile === {| class="wikitable" style="text;font-size:91%;line-height:26px" |- ! colspan=5 width=340 | Ime ! width=100 | Vodja ! Ideologija ! width=90 | Pozicija ! width=90 | Zadnje volitve |- ! style="background:#d83c16; width:2px;"| | align=center |'''NS''' | colspan="3" |[[Nova socialdemokracija|Nova socialdemokracija – Krekovi socialisti]] | [[Andrej Magajna]] | [[krščanski socializem]] | [[leva sredina]] | align=center | 2022 |- ! style="background:#6B8E23; width:2px;"| | align=center |'''SNP''' | colspan="3" |[[Naša prihodnost]] | [[Ivan Gale]] | [[korupcija|boj proti korupciji]] | [[centrizem|sredina]] | align=center | 2022 |- ! style="background:#bfd62e; width:2px;"| | align=center |'''ND''' | colspan="3" |[[Naša dežela]] | [[Aleksandra Pivec]] | [[kmetijska politika]] | [[centrizem|sredina]] | align=center | 2022 |- ! style="background:#2E5894; width:2px;"| | align=center |'''ZLS''' | colspan="3" |[[Za ljudstvo Slovenije]] | [[Borut Loboda]] | [[suverenizem]] | [[politična desnica|desnica]] | align=center | 2022 |- ! rowspan="2" style="background:#0000ff;" | | rowspan="2" style="text-align:center;" |'''KZN''' | rowspan="2" |[[Koalicija zedinjenega naroda]] ! style="background:#5aad39; width:2px;"| | [[Gibanje Zedinjena Slovenija]] | [[Andrej Šiško]] | [[nacionalizem]] | [[skrajna desnica]] | rowspan="2" align=center | 2022 |- | style="background:#0c5390; width:2px;"| | [[Stranka slovenskega naroda]] | [[Sašo Pajk]] | [[nacionalizem]] | [[politična desnica|desnica]] |- ! style="background:{{party color|Youth Party – European Greens}}; width:2px;"| | align=center |'''SMS''' | colspan="3" |[[Stranka mladih - Zeleni Evrope]] | [[Igor Jurišič]] | [[zelena politika]] | [[leva sredina]] | align=center | 2011 |- ! style="background:#bddd73; width:2px;"| | align=center |'''SKU''' | colspan="3" |[[Skupnost (stranka)|Skupnost – Zveza list lokalnih skupnosti]] | [[Marko Funkl]] | [[interesi lokalnih skupnosti]] | [[centrizem|sredina]] | align=center {{n/a}} |- ! style="background:#d69a2a; width:2px;"| | align=center |'''SS''' | colspan="3" |Stranka Straža - Katoliška narodna stranka | [[Alen Koman]] | [[krščanski nacionalizem]] | [[skrajna desnica]] | align=center {{n/a}} |- ! style="background:#502379; width:2px;"| | align=center |'''Volt''' | colspan="3" |[[Volt Slovenija]] | [[Borja Razinger]] | [[Združene države Evrope|evropski federalizem]] | [[leva sredina]] | align=center {{n/a}} |} == Podpore == {| class="wikitable" ! Država ! colspan="2" | Stranka ! Voditelj ! Položaj ! colspan="2" | Podpora |- | rowspan="4" | {{flag|Evropska unija}} | rowspan="2" style="background-color: {{party color|Skupina Evropske ljudske stranke}};" | | rowspan="2" | [[Skupina Evropske ljudske stranke|Skupina EPP]] | rowspan="2" | [[Manfred Weber]] | rowspan="2" | predsednik skupine | style="background-color: {{party color|Slovenska demokratska stranka}};" | | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] (Janez Janša)<ref>{{Navedi splet|title=S & D sprejel ljubljansko deklaracijo s pozivom k izključitvi SDS-a iz skupine EPP|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/s-d-sprejel-ljubljansko-deklaracijo-s-pozivom-k-izkljucitvi-sds-a-iz-skupine-epp/772437|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-05|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref><ref name=":21">{{Navedi splet|title=Vodja EPP-ja Manfred Weber ob obisku Slovenije izrazil podporo SDS-u in NSi-ju|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/vodja-epp-ja-manfred-weber-ob-obisku-slovenije-izrazil-podporo-sds-u-in-nsi-ju/772426|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-05|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> |- | style="background-color: {{party color|Nova Slovenija}};" | | [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi+SLS+FOKUS]] (Jernej Vrtovec)<ref name=":21" /> |- | style="background-color: {{party color|Progressive Alliance of Socialists and Democrats}};" | | [[Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov|Skupina S & D]] | Iratxe Garcia Perez | predsednica skupine | style="background-color: {{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}};" | | [[Socialni demokrati|SD]] (Matjaž Han)<ref>{{Navedi splet|title=S & D sprejel ljubljansko deklaracijo s pozivom k izključitvi SDS-a iz skupine EPP|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/s-d-sprejel-ljubljansko-deklaracijo-s-pozivom-k-izkljucitvi-sds-a-iz-skupine-epp/772437|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-05|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> |- | style="background-color: {{party color|Renew Europe}};" | | [[Renew Europe|Skupina Renew]] | Valerie Hayer | predsednica skupine | style="background-color: {{party color|Gibanje Svoboda}};" | | [[Gibanje Svoboda]] (Robert Golob)<ref>{{Navedi splet|title=Hayer ob obisku Ljubljane: "Trumpova zaveznika Janša in Orban morata biti na volitvah poražena"|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/hayer-ob-obisku-ljubljane-trumpova-zaveznika-jansa-in-orban-morata-biti-na-volitvah-porazena/772439|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-05|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> |} == Zgodovina kampanje == === Nove stranke === Na ustanovnem kongresu dne 20. januarja 2024 je nastala prva nova stranka po preteklih volitvah, [[Glas upokojencev]] nekdanjega poslanca SDS [[Pavel Rupar|Pavla Ruparja]].<ref>{{Navedi splet|title=Pavel Rupar in somišljeniki ustanovili stranko, gredo tudi na evropske volitve|url=https://n1info.si/novice/slovenija/iniciativa-glas-upokojencev-je-postala-stranka/|website=n1info.si|accessdate=2024-01-20|language=sl}}</ref> Pred [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024|evropskimi volitvami 2024]] je bila nato ustanovljena satirična stranka [[Nič od tega]] pod vodstvom aktivista Borisa Žulja in nekdanje poslanke [[Violeta Tomić|Violete Tomić]].<ref>{{Navedi splet|title=Violeta Tomić na evrovolitve s satirično stranko Nič od tega|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/violeta-tomic-na-evrovolitve-s-satiricno-stranko-nic-od-tega/702564|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-03-23|language=sl}}</ref> Istega leta je svojo stranko snoval poslanec [[Anže Logar]], 16. novembra so bili po njegovem izstopu iz SDS ustanovljeni [[Demokrati.]]<ref>{{Navedi splet|title=Logar potrjen za predsednika Demokratov; prepričan, da se začenja 'nekaj velikega'|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/z-ustanovnim-kongresom-bo-zazivela-logarjeva-stranka.html|website=24ur.com|accessdate=2024-11-16|language=sl}}</ref> 27. novembra pa je bila ustanovljena še stranka [[Karl Erjavec – stranka Zaupanje|Zaupanje]] dolgoletnega politika [[Karl Erjavec|Karla Erjavca]].<ref name=":12">{{Navedi splet|title=Erjavec se vrača na politični parket kot predsednik stranke Zaupanje|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/erjavec-se-vraca-na-politicni-parket-kot-predsednik-stranke-zaupanje/728735|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-12-08|language=sl}}</ref> V začetku leta 2025 je svojo politično stranko [[Fokus (stranka)|Fokus]] na ustanovnem kongresu 18. januarja na Brdu pri Kranju ustanovil [[Marko Lotrič]], predsednik Državnega sveta.<ref>{{Navedi splet|title=Lotrič ob ustanovitvi stranke Fokus napovedal "alternativo, ki bo Slovenijo usmerila na pravo pot"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/lotric-ob-ustanovitvi-stranke-fokus-napovedal-alternativo-ki-bo-slovenijo-usmerila-na-pravo-pot/733764|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-01-27|language=sl}}</ref> 17. maja je prišlo do združitve strank [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] in [[Dobra država]], na spojitvenem kongresu je nastala [[Stranka generacij]] ekonomista in nekdanjega ministra [[Vlado Dimovski|Vlada Dimovskega]].<ref>{{Navedi splet|title=DeSUS-a ni več. Z Dobro državo je zdaj združen v Stranko generacij.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/desus-a-ni-vec-z-dobro-drzavo-je-zdaj-zdruzen-v-stranko-generacij/746032|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-05-31|language=sl}}</ref> 20. junija je potekal ustanovni kongres stranke [[Suvereni]] poslanca [[Dejan Kaloh|Dejana Kaloha]].<ref>{{Navedi splet|title=Dejan Kaloh ustanovil stranko Suvereni|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dejan-kaloh-ustanovil-stranko-suvereni/749683|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-01-27|language=sl}}</ref> 26. avgusta je bila ustanovljena stranka lokalnih list [[Skupnost (stranka)|Skupnost]] pod vodstvom Marka Funkla.<ref>{{Navedi splet|title=Pred prihajajočimi parlamentarnimi volitvami zaživela še ena nova stranka|url=https://n1info.si/novice/slovenija/pred-prihajajocimi-parlamentarnimi-volitvami-zazivela-se-ena-nova-stranka/|website=n1info.si|accessdate=2025-08-26|language=sl}}</ref> 15. oktobra je bila v Kočevju ustanovljena stranka [[Prerod (stranka)|Prerod]] evroposlanca [[Vladimir Prebilič|Vladimirja Prebiliča]].<ref>{{Navedi splet|title=Ustanovljena stranka Prerod, njen predsednik je Prebilič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ustanovljena-stranka-prerod-njen-predsednik-je-prebilic/760929|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-20|language=sl}}</ref> 16. novembra je v Ljubljani sledil ustanovni kongres stranke [[Mi, socialisti!]] poslanca [[Miha Kordiš|Mihe Kordiša]].<ref>{{Navedi splet|url=https://info360.si/politika/miha-kordis-razkril-datum-ustanovnega-kongresa-svoje-stranke/|title=Miha Kordiš razkril datum ustanovnega kongresa svoje stranke|date=2025-10-30|accessdate=2025-11-03|website=Info360.si|language=sl}}</ref> V procesu ustanavljanja sta še dve politični strani, in sicer ''Straža'' katoliškega podkasterja Alena Komana, ter ''Volt Slovenija'' kot podružnica panevropskega federalističnega gibanja Volt Evropa.<ref>{{Navedi splet|title=Aljuš Pertinač: »Funkcija pač ne naredi človeka, temveč človek naredi funkcijo« - Domovina|url=https://www.domovina.je/aljus-pertinac-funkcija-pac-ne-naredi-cloveka-temvec-clovek-naredi-funkcijo|website=Domovina.je|accessdate=2025-12-12|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/gibanje-volt-slovenija-v-zbiranje-podpisov-za-ustanovitev-stranke/763816|title=Gibanje Volt Slovenija v zbiranje podpisov za ustanovitev stranke|date=2025-11-12|accessdate=2025-11-13|website=RTVSLO.si|language=sl|last=R.|first=B.}}</ref> === Predvolilno povezovanje === ==== Koalicije strank in skupne liste ==== 17. junija 2025 sta stranki [[Levica (Slovenija)|Levica]] in [[VESNA – zelena stranka|Vesna]] podpisali predvolilni sporazum, ki je napovedal skupni nastop strank na prihodnjih volitvah.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Politična zavezništva: sodelovanje Levice in Vesne ter pripojitev stranke Konkretno k Demokratom|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/politicna-zaveznistva-sodelovanje-levice-in-vesne-ter-pripojitev-stranke-konkretno-k-demokratom/749237|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-01|language=sl}}</ref> Na volilnem kongresu Levice dne 4. oktobra je bilo sodelovanje v zavezništvu s strani stranke uradno potrjeno.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Asta Vrečko napovedala, da gre Levica na parlamentarne volitve skupaj s stranko Vesna|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/asta-vrecko-napovedala-da-gre-levica-na-parlamentarne-volitve-skupaj-s-stranko-vesna/759676|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-10|language=sl}}</ref> Partnersko sodelovanje je 14. oktobra na seji sveta potrdila še stranka Vesna.<ref>{{Navedi splet|title=Vesna potrdila sporazum o sodelovanju z Levico|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vesna-potrdila-sporazum-o-sodelovanju-z-levico/760796|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-20|language=sl}}</ref> O sodelovanju v tej koaliciji sta se partnerici zavezništva pogovarjali tudi z novoustanovljeno župansko stranko Skupnost,<ref>{{Navedi splet|title=Nova predvolilna zveza, ki spreminja igro na levem polu|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/ni-cas-za-drobljenje-ampak-za-sodelovanje-in-povezovanje|website=www.delo.si|accessdate=2025-11-28|language=sl}}</ref> iz katere pa so 19. januarja 2026 sporočili, da se zaradi »prešibke strukture na lokalni ravni« ne bodo udeležili državnozborskih volitev.<ref>{{Navedi splet|title=Županska stranka ne gre na državnozborske volitve. »Vidimo se čez štiri leta,« pravijo.|url=https://info360.si/politika/zupanska-stranka-ne-gre-na-drzavnozborske-volitve-vidimo-se-cez-stiri-leta-pravijo/|website=info360.si|date=2026-01-19|accessdate=2026-01-19|language=sl-SI}}</ref> 3. julija 2025 se je stranka [[Konkretno]] se na spojitvenem kongresu priključila stranki [[Demokrati.]]<ref name=":5">{{Navedi splet|title=Demokrati so si pripojili stranko Konkretno|url=https://n1info.si/novice/slovenija/demokrati-so-si-pripojili-stranko-konkretno/|website=n1info.si|accessdate=2025-10-01|language=sl}}</ref> 27. novembra 2025 je ob napovedi kandidature na državnozborskih volitvah sodelovanje z Demokrati napovedal tudi [[Andrej Magajna]], predsednik stranke [[Nova socialdemokracija]], ki je napovedal, da so pripravili seznam možnih kandidatov, ki bi jih uvrstili na listo.<ref name=":22">{{Navedi splet|title=Bo Logar pred volitvami združil moči z Magajno?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/bo-logar-pred-volitvami-zdruzil-moci-z-magajno/|website=n1info.si|accessdate=2025-11-27|language=sl}}</ref> Do konkretnih pogovorov ni prišlo, Logar je napovedal samostojno kandidaturo Demokratov z 88 kandidati stranke.<ref name=":11">{{Navedi splet|title=Anže Logar napoveduje samozavesten nastop Demokratov na prihajajočih volitvah|url=https://n1info.si/novice/slovenija/anze-logar-napoveduje-samozevesten-nastop-demokratov-na-volitvah/|website=N1|date=2026-01-06|accessdate=2026-01-06|language=sl-SI}}</ref> 21. avgusta 2025 sta nastop na skupni listi napovedali zunajparlamentarni stranki [[Nič od tega]] in [[Za zdravo družbo]].<ref>{{Navedi splet|title=Stranka NOT in Za zdravo družbo sta združili moči|url=https://www.facebook.com/reel/1294858792223360|website=Facebook.com|accessdate=2025-09-21|language=sl}}</ref> Po navedbah slednje naj bi bila k sodelovanju povabljena tudi [[Resni.ca]], a je ta možnost skupnega nastopa zavrnila.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka NOT in Za zdravo družbo sta združili moči|url=https://www.facebook.com/reel/1294858792223360|website=Facebook.com|accessdate=2025-09-10|language=sl}}</ref> 19. januarja 2025 so predstavniki obeh strank napovedali skupno listo pod imenom [[Alternativa za Slovenijo]], ki so se ji pridružili še gibanje Naprej, društvo Gibanje za trajnostni razvoj Slovenije in iniciativa ZA upokojence.<ref>{{Navedi splet|title=Tomić: Sredstva, ki se nespametno zapravljajo za tuje vojne, bomo usmerili v blaginjo naših ljudi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tomic-sredstva-ki-se-nespametno-zapravljajo-za-tuje-vojne-bomo-usmerili-v-blaginjo-nasih-ljudi/770615|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-19|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> 26. septembra 2025 sta predsednika strank [[Suvereni]] in [[Gibanje Zedinjena Slovenija]], poslanec [[Dejan Kaloh]] in [[Andrej Šiško]], napovedala formiranje suverenistično-domoljubnega bloka, ki bi s skupno listo več nacionalističnih strank nastopil na državnozborskih volitvah. Napoved je sledila oznanitvi nacionalne politične akcije ''SLOEXIT'', ki predlaga izstop Slovenije iz [[Evropska unija|EU]] ter razpravo o izstopu iz zveze [[NATO]].<ref>{{Navedi splet|title=Kaloh in Šiško združujeta moči: z akcijo SLOEXIT predlagata izstop Slovenije iz EU|url=https://n1info.si/novice/slovenija/kaloh-in-sisko-zdruzujeta-moci-z-akcijo-sloexit-predlagata-izstop-slovenije-iz-eu/|website=n1info.si|accessdate=2025-09-28|language=sl}}</ref> 19. novembra 2025 so se predstavniki Suverenih udeležili »Dneva zaupanja«, dogodka, ki ga je ob prvi obletnici stranke [[Karl Erjavec – stranka Zaupanje|Zaupanje]] organiziral njen predsednik [[Karl Erjavec]].''<ref name=":6">{{Navedi splet|title=Stranka, ki jo vodi Karl Erjavec, je dobila novo ime|url=https://n1info.si/novice/slovenija/stranka-ki-jo-vodi-karl-erjavec-je-dobila-novo-ime/|website=N1|date=2025-11-19|accessdate=2025-11-28|language=sl-SI}}</ref>'' Slednji je skupaj s poslancem Kalohom napovedal oblikovanje nove poslanske skupine ter kasneje skupne liste za volitve v Državni zbor, pri tem gibanje ZSi Andreja Šiška ni bilo omenjeno.<ref>{{Navedi splet|title=NSi, SLS in Fokus o sodelovanju na volitvah. Erjavec se dogovarja s stranko Suvereni {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nsi-z-sls-in-fokusom-podpisala-izjavo-o-moznem-sodelovanju-na-volitvah.html|website=www.24ur.com|accessdate=2025-11-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Karl Erjavec bo v imenu svoje stranke izpostavil sebe. Koga si še želi v svojih vrstah?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/karl-erjavec-bo-v-imenu-svoje-stranke-izpostavil-sebe-koga-si-se-zeli-v-svojih-vrstah/|website=N1|date=2025-11-17|accessdate=2025-11-28|language=sl-SI}}</ref> 22. decembra 2025 je svet stranke Suvereni odločil, da se ta na volitve poda samostojno in ne v partnerstvu s stranko Zaupanje.<ref name=":10">{{Navedi splet|title=Preobrat: Dejan Kaloh in Karl Erjavec ne gresta skupaj na volitve|url=https://n1info.si/novice/slovenija/preobrat-dejan-kaloh-in-karl-erjavec-ne-gresta-skupaj-na-volitve/|website=N1|date=2025-12-22|accessdate=2025-12-22|language=sl-SI}}</ref> 30. decembra 2025 sta Gibanje Zedinjena Slovenija in [[Stranka slovenskega naroda]] podpisali sporazum o ustanovitvi predvolilne koalicije z imenom Koalicija zedinjenega naroda,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/reel/1404914261135984|title=Koalicija zedinjenega naroda|date=2026-01-05|accessdate=2026-01-05|website=Facebook|last=Bolfek|first=Ivan}}</ref> Suvereni pa so dosegli dogovor s stranko [[Sloga (stranka)|Sloga]] nekdanjega ministra in predsednika Državnega zbora [[Janko Veber|Janka Vebra]], ki bo svoje kandidate priključila nosilni listi stranke Suvereni.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/branko.damjanovic.5/posts/pfbid0i6msKEHa4XEHGRACjkoVKs8NkCs8Vug4WnkK3M5yaBsbXcKZwxjZ6uxwzE2KwBfel?rdid=RKf9XfqBMtURskNA#|title=22. 3. 2026 bodo volitve poslank in poslancev v Državni Zbor Republike Slovenije. Zato je zelo pomembno, da izvolimo poslanke in poslance, ki bodo delovali za Skupno Dobro v Suvereni Sloveniji.|date=2026-01-15|accessdate=2026-01-15|website=Facebook.com|last=Damjanovič|first=Branko}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pogovor z opozicijo: v studiu so bili Vrtovec, Kordiš, Logar in Kaloh|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pogovor-z-opozicijo-v-studiu-so-bili-vrtovec-kordis-logar-in-kaloh/769890|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-15|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 15. februarja 2026 je bilo objavljeno, da bosta Dejan Kaloh in Karl Erjavec kljub prvotno drugačnemu sklepu skupaj oblikovala kandidatno listo; svet Suverenih je strateško odločil, da v luči rezultatov poizvedb javnega mnenja ne nastopijo samostojno, ampak priključijo svoje kandidate Erjavcu v šesti, sedmi in osmi volilni enoti.<ref>{{Navedi splet|title=Na nacionalki ne bo Janše in Vrtovca, bosta pa Erjavec in Kordiš|url=https://info360.si/politika/na-nacionalki-ne-bo-janse-in-vrtovca-bosta-pa-erjavec-in-kordis/|website=info360.si|date=2026-02-15|accessdate=2026-02-15|language=sl-SI}}</ref> 18. septembra 2025 sta se prvič sestala predsednika strank [[Nova Slovenija|NSi]] in [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[Jernej Vrtovec]] in [[Tina Bregant]], in se zavzela za možnost skupnega nastopa strank, ki bi zavoljo državotvornosti preprečil drobljenje glasov.<ref>{{Navedi splet|title=Da bi preprečili drobljenje glasov, sta Vrtovec in Bregant odprta za sodelovanje strank NSi in SLS|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/da-bi-preprecili-drobljenje-glasov-sta-vrtovec-in-bregant-odprta-za-sodelovanje-strank-nsi-in-sls/758101|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-09-21|language=sl}}</ref> 19. novembra 2025 so Vrtovec, Bregant in Marko Lotrič, predsednik stranke Fokus, podpisali namero o začetku pogovorov za oblikovanje skupne liste za državnozborske volitve. Predsedniki strank partneric so ob tem soglasno podprli idejo kot prizadevanje za oblikovanje »razvojnega zavezništva« ter desnosredinske vlade.<ref>{{Navedi splet|title=NSi, SLS in Fokus bi šli na volitve s skupno listo: "Ta trojček je porok za spremembo oblasti"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/nsi-sls-in-fokus-bodo-podpisale-izjavo-o-nameri-sodelovanja-na-prihodnjih-volitvah/|website=N1|date=2025-11-19|accessdate=2025-11-28|language=sl-SI}}</ref> 4. decembra sta Bregant in Lotrič potrdila, da so stranke že v procesu usklajevanja skupne liste in razdelitve volilnih okrajev.<ref>{{Navedi splet|title=Povezovanje na desni sredini: kot alternativa Janši ali da mu omogočijo sestavo vlade? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/povezovanje-nsi-sls-in-fokusa-kot-alternativa-jansi-ali-da-mu-omogocijo-sestavo-vlade.html|website=www.24ur.com|accessdate=2025-12-05|language=sl}}</ref> 14. januarja 2026 sta Marko Lotrič in Monika Kirbiš Rojs oznanila, da na skupni listi ne bosta kandidirala za poslanca, saj da želita dokončati mandat v [[Državni svet Republike Slovenije|Državnem svetu]]; kljub temu sta napovedala aktivno sodelovanje v volilni kampanji.<ref>{{Navedi splet|title=Pogovor z opozicijo: v studiu so bili Vrtovec, Kordiš, Logar in Kaloh|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pogovor-z-opozicijo-v-studiu-so-bili-vrtovec-kordis-logar-in-kaloh/769890|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-15|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Lista je bila v tem obdobju tudi dokončno sestavljena, sodelovanje pa potrjeno. 15. januarja je bilo objavljeno, da bo na skupni listi NSi pripadlo 49 mest, SLS 24 mest in Fokusu 15 mest.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/branko.damjanovic.5/posts/pfbid0i6msKEHa4XEHGRACjkoVKs8NkCs8Vug4WnkK3M5yaBsbXcKZwxjZ6uxwzE2KwBfel?rdid=RKf9XfqBMtURskNA#|title=22. 3. 2026 bodo volitve poslank in poslancev v Državni Zbor Republike Slovenije. Zato je zelo pomembno, da izvolimo poslanke in poslance, ki bodo delovali za Skupno Dobro v Suvereni Sloveniji.|date=2026-01-15|accessdate=2026-01-15|website=Facebook.com|last=Damjanovič|first=Branko}}</ref> Sporazum o skupnem nastopu sta istega dne na seji potrdila glavni odbor SLS in svet stranke Fokus.<ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/strankaSLS/status/2011853810709266731|title=Glavni odbor SLS je potrdil sporazum o skupnem nastopu z NSi in Fokus na DZ volitvah 22. marca!|date=2026-01-15|accessdate=2026-01-15|website=X.com|last=SLS}}</ref> 19. januarja je sporazum soglasno potrdil še svet stranke NSi, ob tem se je seznanil tudi s kandidati stranke za skupno listo.<ref name=":23">{{Navedi splet|title=Oblikovanje skupne liste NSi-ja, SLS-a in Lotričevega Fokusa v sklepni fazi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/oblikovanje-skupne-liste-nsi-ja-sls-a-in-lotricevega-fokusa-v-sklepni-fazi/770286|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-15|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=NSi potrdil skupen nastop na volitvah s Fokusom in SLS-om|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nsi-potrdil-skupen-nastop-na-volitvah-s-fokusom-in-sls-om/770533|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-19|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> Predsednik NSi je sklep sveta pospremil z besedami, da je »samo razvojna koalicija resnična zmaga za prihodnost.«<ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/JernejVrtovec/status/2013352679360102527|title=Skupaj. Po zmago za prihodnost.|date=2026-01-19|accessdate=2026-01-19|website=X.com|last=Vrtovec|first=J.}}</ref> Uradni sporazum o skupnem nastopu so predsedniki treh strank podpisali v sredo, 21. januarja 2026.<ref>{{Navedi splet|title=NSi, SLS in Fokus v sredo v podpis sporazuma za več poslanskih mandatov|url=https://info360.si/politika/nsi-sls-in-fokus-v-sredo-v-podpis-sporazuma-za-vec-poslanskih-mandatov/|website=info360.si|date=2026-01-19|accessdate=2026-01-19|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tri desnosredinske stranke podpisale sporazum o sodelovanju na volitvah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tri-desnosredinske-stranke-podpisale-sporazum-o-sodelovanju-na-volitvah/770807|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-11|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 3. februarja 2026 sta sodelovanje na volitvah napovedali stranki [[Zeleni Slovenije]] in [[Stranka generacij]], ki sta na skupni tiskovni konferenci oznanili skupno listo ter zavzemanje za vse generacije, boj proti korupciji, stabilno gospodarstvo in skrb za okolje kot glavne programske prioritete.<ref>{{Navedi splet|title=Zeleni Slovenije in Stranka generacij skupaj na državnozborske volitve|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/zeleni-slovenije-in-stranka-generacij-skupaj-na-drzavnozborske-volitve|website=www.delo.si|accessdate=2026-02-11|language=sl}}</ref> Sveta obeh strank sta skupno kandidatno listo potrdila na svojih sejah dne 12. februarja 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Zeleni in Stranka generacij potrdili skupno kandidatno listo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zeleni-in-stranka-generacij-potrdili-skupno-kandidatno-listo/773296|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-14|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> ==== Neuspešno povezovanje ==== 10. junija 2025 so Zeleni Slovenije ob 36. obletnici ustanovitve stranke pozvali in povabili k združitvi vseh zelenih sil na partnersko listo.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Zeleni Slovenije praznujejo 36 let. Želijo si skupen nastop zelenih opcij na parlamentarnih volitvah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zeleni-slovenije-praznujejo-36-let-zelijo-si-skupen-nastop-zelenih-opcij-na-parlamentarnih-volitvah/748543|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-06-23|language=sl}}</ref> 3. decembra 2025 so iz stranke Prerod sporočili, da so pričeli pogovore s [[Socialni demokrati|Socialnimi demokrati]] o možnosti sodelovanja.<ref>{{Navedi splet|title=Prebiličev Prerod in SD za sodelovanje na levi sredini: "Aktivirati je treba volivce"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prebilicev-prerod-in-sd-za-sodelovanje-na-levi-sredini-aktivirati-je-treba-volivce/766079|website=rtvslo.si|accessdate=2025-12-05|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Pobudnik pogovorov o povezovanju je bil predsednik SD [[Matjaž Han]], ki je pobudo komentiral z besedami, da »s kakšno novo idejo lahko parirajo vsem«, medtem ko naj bi si v Prerodu želeli povolilnega sodelovanja.<ref name=":7">{{Navedi splet|title=Vladimir Prebilič je dobil klic Matjaža Hana s pobudo o sodelovanju|url=https://info360.si/politika/vladimir-prebilic-je-dobil-klic-matjaza-hana-s-pobudo-o-sodelovanju/|website=info360.si|date=2025-03-11|accessdate=2025-12-05|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Han o zavezništvu s Prebiličem: S kakšno novo idejo lahko pariramo vsem {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/han-s-kaksno-novo-idejo-lahko-pariramo-vsem.html|website=www.24ur.com|accessdate=2025-12-05|language=sl}}</ref> Predsednika Preroda Vladimirja Prebiliča je k pogovorom povabil tudi Vlado Dimovski, vodja Stranke generacij, ki je ob pozivu k sodelovanju na levi sredini pozdravil možnost skupne liste, tudi s stranko SD.<ref name=":7" /> Svet stranke Prerod je 6. decembra nato zavrnil možnost skupne liste z SD in napovedal samostojno kandidaturo, v sklepih pa dopustil nadaljevanje pogovorov s Stranko generacij.<ref>{{Navedi splet|title=Prebilič zavrnil ponudbo SD-ja za oblikovanje skupne liste|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prebilic-zavrnil-ponudbo-sd-ja-za-oblikovanje-skupne-liste/766429|website=rtvslo.si|accessdate=2025-12-06|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Tudi slednji so kasneje propadli; po besedah Dimovskega so se v Prerodu vnovič odločili za samostojno kandidaturo, četudi naj bi Stranki generacij prvotno ponujalo 30 kandidatnih mest na njihovi listi in vodenje volilnega štaba.<ref>{{Navedi splet|title=Vladimirju Prebiliču propadlo še eno predvolilno sodelovanje|url=https://info360.si/politika/vladimirju-prebilicu-propadlo-se-eno-predvolilno-sodelovanje/|website=info360.si|date=2026-01-05|accessdate=2026-01-06|language=sl-SI}}</ref> V intervjuju za tednik Reporter, objavljenem 26. januarja 2026, je prvi slovenski predsednik [[Milan Kučan]] vnovič pozval k skupni listi strank SD in Prerod. Kučan je idejo tozadevnega sodelovanja podprl že ob prvih pogovorih v mesecu decembru.<ref>{{Navedi splet|title=Milan Kučan: Ideja o povezovanju SD in Preroda je odgovorna|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/milan-kucan-ideja-o-povezovanju-sd-in-preroda-je-odgovorna|website=www.delo.si|accessdate=2026-01-29|language=sl}}</ref> Predsednik SD Han je 28. januarja 2026 potrdil novo osebno srečanje s Prebiličem, a možnost skupne liste označil za »zelo malo verjetno.«<ref>{{Navedi splet|title=Kaj ve Milan Kučan, česar javnost ne ve?|url=https://info360.si/politika/kaj-ve-milan-kucan-cesar-javnost-ne-ve/|website=info360.si|date=2026-01-28|accessdate=2026-01-29|language=sl-SI}}</ref> Prebilič je nato 29. januarja špekulacije o skupnem nastopu znova zavrnil in zatrdil, da se Prerod na volitve podaja samostojno.<ref>{{Navedi splet|title=Prebilič vnovič zavrnil Kučanov predlog o skupni listi Preroda s SD|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/vladimir-prebilic-kucan-prerod-skupna-lista-1876844|website=Reporter|date=2026-01-29|accessdate=2026-01-29|language=sl}}</ref> === Predvolilna srečanja predsednikov strank === ==== Pobuda Vladimirja Prebiliča ==== 11. decembra 2025 je Vladimir Prebilič poslal vabilo na srečanje predsednikom šestih [[Leva sredina|levo-sredinskih]] strank, z namenom »pogovora o sodelovanju v prihodnje ter izmenjave pogledov na izzive v Sloveniji.«<ref name=":8" /> V stranki Prerod so v komentarju poudarili, da zmage desnice in vrnitve Janše ni mogoče izključiti ter da se bo leva sredina na volitvah 2026 borila za večino. Prebilič je na »politično kavo« povabil predsednike koalicijskih strank: premierja Goloba (Svoboda), Matjaža Hana (SD), [[Asta Vrečko|Asto Vrečko]] in [[Luka Mesec|Luko Mesca]] (Levica), [[Urša Zgojznik|Uršo Zgojznik]] in [[Uroš Macerl|Uroša Macerla]] (Vesna), Vlada Dimovskega (Stranka generacij) in Jasmina Feratovića, predsednika [[Piratska stranka Slovenije|Piratov]].<ref name=":8">{{Navedi splet|title=Prebilič predlaga sestanek šefov levosredinskih strank: Razmere so resne, Janša se lahko vrne na oblast|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prebilic-sklical-sestanek-sefov-levosredinskih-strank-razmere-so-resne-jansa-se-lahko-vrne-na-oblast/|website=N1|date=2025-12-11|accessdate=2025-12-12|language=sl-SI}}</ref> V stranki Svoboda so vabilo označili za »piarovski manever« in ga označili kot nenavadnega, saj da »Prebilič z dvema odstotkoma v javnomnenjskih anketah ni vodja leve sredine.«<ref name=":9">{{Navedi splet|title=Prvi odzivi po predlogu Prebiliča: "Obnaša se, kot da je že lider leve sredine"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prvi-odzivi-po-predlogu-prebilica-obnasa-se-kot-da-je-ze-lider-leve-sredine/|website=N1|date=2025-12-11|accessdate=2025-12-12|language=sl-SI}}</ref> Iz SD so sporočili, da se predsednik Han pogovorov zaradi zasedenosti ne bo mogel udeležiti, tako v Levici kot v Vesni pa so poudarili oznanjeno skupno listo in zatrdili, da bo »čas za morebitna širša povezovanja po volitvah.«<ref name=":9" /> Do srečanja, ki je bilo načrtovano za 22. december, zaradi odklonitve udeležbe s strani večine povabljenih politikov ni prišlo.<ref>{{Navedi splet|title=Prebilič s šefi levosredinskih strank danes ne bo spil kave. Kaj o njegovi pobudi pravi predsednica Pirc Musar?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prebilic-s-sefi-levosredinskih-strank-danes-ne-bo-spil-kave-kaj-o-njegovi-pobudi-pravi-predsednica-pirc-musar/|website=N1|date=2025-12-22|accessdate=2025-12-22|language=sl-SI}}</ref> ==== Pobuda Roberta Goloba ==== 9. januarja 2026 je premier in predsednik stranke [[Gibanje Svoboda]] Golob na delovno kosilo povabil predsednike osmih levosredinskih strank. Šlo naj bi za spoznavno srečanje strank, ki jim najbolje kaže v [[Javnomnenjske raziskave za državnozborske volitve v Sloveniji 2026|javnomnenjskih raziskavah]] ter ki so se jasno izrekle proti povolilnemu sodelovanju z Janšo.<ref name=":16">{{Navedi splet|title=Golob na predvolilno kosilo povabil SD, Levico in pet zunajparlamentarnih strank, tudi Resni.co|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-na-predvolilno-kosilo-povabil-sd-levico-in-pet-zunajparlamentarnih-strank-tudi-resni-co/769652|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-09|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> Poleg SD in Levice so bile povabljene še Prerod, Pirati, Vesna, [[Mi, socialisti!]] ter stranka [[Resni.ca]], ki so jo mediji označili za »največje presenečenje« med povabljenci.<ref>{{Navedi splet|title=Golob želi strniti vrste: povabilo na kosilo osmih strank {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/golob-strjuje-vrste-na-levi-sredini.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-09|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Robert Golob pred volitvami vabi na delovno kosilo. Tudi stranko, ki utegne biti "zelo draga"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/robert-golob-pred-volitvami-vabi-na-delovno-kosilo-tudi-stranko-ki-utegne-biti-zelo-draga/|website=N1|date=2026-01-10|accessdate=2026-01-09|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Golob vabi na kosilo osem strank, med njimi tudi presenečenje|url=https://vecer.com/slovenija/golob-vabi-na-kosilo-osem-strank-med-njimi-tudi-presenecenje-10402147|website=Večer|date=2026-01-09|accessdate=2026-01-09|language=sl}}</ref> Udeležbo so potrdili predsedniki vseh zgoraj navedenih strank (Han, Vrečko in Mesec, Prebilič, Feratović, Zgojznik in Macerl, Kordiš) z izjemo [[Zoran Stevanović|Zorana Stevanovića]], ki naj bi ga po prvotni napovedi nadomeščal predsednik sveta Resni.ce Matjaž Gorjup.<ref name=":16" /> Golob je 10. januarja 2026 v odzivu na medijsko poročanje dejal, da je »treba poiskati konsenz in zavrniti sovraštvo in laži, pred očmi pa imeti človeka, ne lastnih interesov.« Poudaril je pomen »solidarne skupnosti« in ob tem opozoril pred širjenjem sovraštva in vojn po svetu.<ref name=":17">{{Navedi splet|title=Resni.ce ne bo, Erjavec pa je do kosila pri premierju Golobu kritičen|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ce-ne-bo-erjavec-pa-je-do-kosila-pri-premierju-golobu-kriticen/769710|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-10|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Odzval se je tudi Erjavec, ki vabila ni prejel; dejal je, da ga sicer ni pričakoval, bi pa v nasprotnem primeru »skazil idilično sliko, ki bo predstavljena po kosilu,« saj da je do vlade kritičen tudi sam.<ref name=":17" /> Predsednik stranke Resni.ca Stevanović je istega dne napovedal, da se njegova stranka srečanja ne bo udeležila. Poskuse umeščanja v levo sredino je označil za »prozorne in prepozne.«<ref name=":18">{{Navedi splet|title=Erjavec vabila ni dobil, Resni.ca: Imamo pomembnejše delo {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/erjavec-vabila-premiera-goloba-na-delovno-kosilo-ni-pricakoval.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-10|language=sl}}</ref> Prav tako je opozoril, da sta se z Golobom srečala takoj po nastopu mandata, vendar da Golob ni držal obljube glede novele Zakona o nalezljivih boleznih, zato »ne vidijo nobenega vsebinskega razloga, da bi se tik pred iztekom mandata ponovno udeleževali simbolnih srečanj, namenjenih ustvarjanju vtisa dialoga.«<ref name=":17" /><ref name=":18" /> Kosilo sedmih strank je potekalo v torek, 13. januarja 2026. Po besedah Goloba na srečanju ni bilo govora o oblikovanju skupnih kandidatnih list, saj Svoboda tega niti ni načrtovala, udeleženci pa so se zavezali za spoštljiv in demokratičen dialog v času kampanje ter izrazili pripravljenost za nadaljnje pogovore.<ref>{{Navedi splet|title=Na levici dogovor o spoštljivem dialogu, pakta o nenapadanju niso sklenili {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/predstavniki-sestih-strank-na-delovno-kosilo-z-golobom.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-11|language=sl}}</ref> Golob je srečanje ocenil kot korak k »zavezništvu vrednot«, ki temelji na demokraciji, miru, svobodi in človekovih pravicah. Prebilič (Prerod) je poudaril dogovor o dostojanstveni kampanji ter kritiziral desnico kot »slabo alternativo«. Han (SD) je pozdravil dialog med strankami leve sredine in izpostavil pomen razprave v luči mednarodnih razmer.<ref name=":24">{{Navedi splet|title=Golob: Zavezali smo se, da bomo ohranjali spoštljiv dialog|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-zavezali-smo-se-da-bomo-ohranjali-spostljiv-dialog/769946|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-11|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Feratović (Pirati) je napovedal samostojen nastop na volitvah ter zavrnil možnost pakta o nenapadanju, ob tem pa poudaril, da »to, da obstoječi koaliciji slabo kaže, ni posledica Janeza Janše, ampak posledica njihovega dela.« Mesec (Levica) je dejal, da so razpravljali o skupnih točkah in alternativi desnici, vendar brez konkretnih zaključkov, ter napovedal nadaljevanje pogovorov.<ref name=":24" /> Zgojznik (Vesna) je poudarila nasprotovanje morebitni »desni avtoritarni vladi« in pozdravila iskanje skupnih točk med strankami. Kordiš (Mi, socialisti!) pa je na srečanju izpostavil tri konkretne vsebinske pobude, hkrati pa napovedal prizadevanja, za »ukinitev predatorskega kapitalizma« in »preprečitev pohoda skrajne desnice na oblast«.<ref name=":24" /><ref>{{Navedi splet|title=Golob po kosilu s prvaki levih strank: Vsi se zavedamo nevarnosti, ki jih prinaša desni populizem|url=https://n1info.si/novice/slovenija/kaj-bo-po-kosilu-prvakov-levih-strank-povedal-premier-robert-golob/|website=N1|date=2026-01-13|accessdate=2026-02-11|language=sl-SI}}</ref> === Volilni in programski kongresi === 13. septembra 2025 je potekal volilni kongres stranke [[Nova Slovenija|NSi]], na katerem je bil za predsednika izvoljen [[Jernej Vrtovec]]. S tem je premagal protikandidata Antona Hareja in nasledil dotedanjega predsednika, evroposlanca [[Matej Tonin|Mateja Tonina]].<ref>{{Navedi splet|title=Vajeti stranke NSi prevzel Jernej Vrtovec, vrnitev Ljudmile Novak|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vrtovec-ali-harej-kdo-bo-vodil-nsi.html|website=24ur.com|accessdate=2025-11-05|language=sl}}</ref> 20. septembra je sledil še kongres stranke Svoboda, na katerem je bil za predsednika kot edini kandidat vnovič izvoljen Robert Golob.<ref>{{Navedi splet|title=Golob: Nismo tukaj, da so ljudje zadovoljni z nami, ampak da bodo zadovoljni s svojim življenjem|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-nismo-tukaj-da-so-ljudje-zadovoljni-z-nami-ampak-da-bodo-zadovoljni-s-svojim-zivljenjem/758126|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-09-21|language=sl}}</ref> Volilni kongres stranke Levica je potekal 4. oktobra, na njem sta kandidaturo v tandemu napovedala Asta Vrečko in Luka Mesec.<ref name=":0" /> Kot sokoordinatorja sta bila potrjena 14. novembra, ko so se v stranki dokončno zaključile volitve v organe stranke.<ref>{{Navedi splet|url=https://n1info.si/novice/slovenija/asta-vrecko-in-luka-mesec-izvoljena-za-sokoordinatorja-levice/|title=Levica z novima sokoordinatorjema cilja na podvojitev sedanjega števila poslancev|date=2025-11-14|accessdate=2025-11-16|website=n1info.si|language=sl|first=T.|last=Lo.}}</ref> 15. novembra je potekal programski kongres stranke Demokrati. v Portorožu pod sloganom ''Obstaja izbira'', na katerem je bil predstavljen volilni program ''Uspešna Slovenija 2034.''<ref>{{Navedi splet|url=https://n1info.si/novice/slovenija/logar-cas-je-za-prelom-slovenija-je-ujeta-v-ideoloske-delitve/|title=Logar: Čas je za prelom – Slovenija je ujeta v ideološke delitve|date=2025-11-15|accessdate=2025-11-16|website=n1info.si|language=sl|first=T.|last=Lo.}}</ref> Istega dne se je v Kranju odvil volilni kongres stranke [[VESNA – zelena stranka]], na katerem sta bila za sopredsednika vnovič potrjena [[Urša Zgojznik]] in [[Uroš Macerl]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/na-celu-vesne-ostajata-sopredsednika-uros-macerl-in-ursa-zgojznik/764169|title=Na čelu Vesne ostajata sopredsednika Uroš Macerl in Urša Zgojznik|date=2025-11-15|accessdate=2025-11-16|website=RTVSLO.si|language=sl|first=M.|last=Z.}}</ref> 3. decembra je gospodarski del programa predstavila Nova Slovenija, v prostorih [[Gospodarska zbornica Slovenije|GZS]] je imel osrednji nagovor Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB.<ref>{{Navedi splet|title=NSi predstavil gospodarski del volilnega programa, SDS niso povabili {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nsi-predstavil-gospodarski-del-volilnega-programa-sds-niso-povabili.html|website=www.24ur.com|accessdate=2025-12-05|language=sl}}</ref> === Preimenovanja strank === Več strank je v mesecih pred volitvami v svoje uradno ime dodalo ime predsednika. 29. septembra 2025 se je stranka ''Fokus'' na izredni seji sveta preimenovala v ''Fokus Marka Lotriča''.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka Fokus se je že preimenovala, in sicer v Fokus Marka Lotriča|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stranka-fokus-se-je-ze-preimenovala-in-sicer-v-fokus-marka-lotrica/759173|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-01|language=sl}}</ref> Svoje ime sta v uradne nazive strank uvrstila tudi Pavel Rupar, ki je napovedal preimenovanje stranke ''Glas upokojencev'' v ''Glas upokojencev Pavla Ruparja'',<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/permalink.php?story_fbid=pfbid0XVzQcJkjMGFRSygHLbpnhgs3mAR71h2ozBLrZiYhcn74DiXUPKAECMba6AaWckDcl&id=100073282725755&rdid=G3HFU1JPfxfpx7yd#|title=Glas upokojencev ima NOVO IME!!|date=2025-10-23|accessdate=2025-11-05|website=facebook.com|last=Rupar|first=P.}}</ref> ter Karl Erjavec, čigar stranka ''Zaupanje'' je 19. novembra potrdila preimenovanje v ''Karl Erjavec – stranka Zaupanje.<ref name=":6" />'' 6. januarja 2026 so iz stranke ''Demokrati.'' sporočili, da bodo na volitvah nastopili pod imenom ''Demokrati. Anžeta Logarja''.<ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/DemokratiSLO/status/2008625909243494909|title=Stranka bo na volitvah marca 2026 nastopila pod imenom Demokrati. Anžeta Logarja|date=2026-01-06|accessdate=2026-01-06|website=X.com|last=Demokrati.}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Demokrati dodali ime imenu {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/demokrati-dodali-ime-imenu.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-06|language=sl}}</ref> === Slogani === {| class="wikitable" style="font-size:97%; text-align:left" ! colspan="2" style="text-align:left;" | Stranka ! Slogan ! Vir |- | style="background:#ee2932;" | | [[Alternativa za Slovenijo]] | ''Alternativa obstaja!'' | <ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/AlternativaZdravaSlovenija/posts/pfbid0vAcmZZjDkJC87gMNofzg5AotVDbpiWjp5oTw4uPaKaxx55NDU75Wm9n48FZmCXCLl?rdid=WNgOZnfTi6J9KdU2#|title=Ker hočemo, vemo in želimo: #Volitve2026 ALTERNATIVA ZA SLOVENIJO!|date=2026-02-23|accessdate=2026-02-28|website=Facebook|last=Za zdravo družbo}}</ref> |- | style="background:#09105e;" | | [[Demokrati.|Demokrati. Anžeta Logarja]] | ''Obstaja izbira.'' | <ref>{{Navedi splet|title=Obstaja izbira|url=https://x.com/DemokratiSLO/status/1991830441658331439|website=X.com|accessdate=2025-11-23|language=sl}}</ref> |- | style="background:#7c5199;" | | [[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]] | ''Moč ljudem!'' | <ref>{{Navedi splet|title=Od danes po Sloveniji na več lokacijah sveti žarek upanja. |url=https://x.com/resni_ca/status/1991186783401316791|website=X.com|accessdate=2025-11-23|language=sl}}</ref> |- | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}};" | | [[Gibanje Svoboda]] | ''Slovenija naprej!'' | <ref>{{Navedi splet|title=Svoboda že 3 leta vodi Slovenijo pogumno, odločno in z jasnim pogledom naprej.|url=https://www.facebook.com/reel/1091780473161356|website=Facebook.com|accessdate=2025-11-29|language=sl}}</ref> |- | style="background:#0047c6;" | | [[Glas upokojencev|Glas upokojencev Pavla Ruparja]] | ''Izkušnje, ki združujejo, vizija, ki navdihuje.'' | <ref>{{Navedi splet|title=GLAS UPOKOJENCEV Izkušnje, ki združujejo – vizija, ki navdihuje.|url=https://www.facebook.com/reel/1153317040061320|website=Facebook.com|accessdate=2025-11-29|language=sl}}</ref> |- | style="background:#78336e;" | | [[Karl Erjavec – stranka Zaupanje]] | ''Delajmo skupaj uspešno Slovenijo - DeSUS'' | <ref>{{Navedi splet|title=Erjavčeva stranka Zaupanje predstavila kandidate in predvolilni program|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/erjavceva-stranka-zaupanje-predstavila-kandidate-in-predvolilni-program/775480|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-20|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> |- | style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}};" | | [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]] | ''Čas odločitve'' | <ref>{{Navedi splet|title=Stranki Levica in Vesna osredotočeni na solidarno in trajnostno družbo {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/pet-programskih-stebrov-volilnega-manifesta-levice-in-vesne.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-11|language=sl}}</ref> |- | style="background:#eb4d2f;" | | [[Mi, socialisti!]] | ''Mi, ki mislimo množino.'' | <ref>{{Navedi splet|title=Manifest Mi, socialisti!|url=https://www.misocialisti.si/manifest-mi-socialisti/|accessdate=2026-02-21|language=sl-SI}}</ref> |- | style="background:#00b5dd;" | | [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|Nova Slovenija, SLS, FOKUS Marka Lotriča]] | ''Skupaj v akcijo!'' | <ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/Fokus_stranka/status/2019054929969651734|title=Danes na RadioOgnjisce ob 17. uri - o razvojni koaliciji v pripravah na #volitve in ključnih izzivih države bodo spregovorili predsedniki treh strank|date=2026-02-04|accessdate=2026-02-04|website=X.com|last=FOKUS Marka Lotriča}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/NovaSlovenija/status/2017883609370104157|title=Skupaj v akcijo!|date=2026-02-01|accessdate=2026-02-04|website=X.com|last=NSi}}</ref> |- | style="background:#000000;" | | [[Piratska stranka Slovenije]] | ''Tokrat Pirati!'' | <ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/reel/1455612862686791|title=Izbiri nista zgolj dve. Tokrat Pirati!|date=2026-03-20|accessdate=2026-03-20|website=Facebook|last=Pirati}}</ref> |- | style="background:#6f2c91;" | | [[Prerod (stranka)|Prerod - stranka Vladimirja Prebiliča]] | ''Prerodimo Slovenijo'' | <ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=122125982673034434&set=a.122109789123034434|title=Prerodimo Slovenijo|date=2026-02-20|accessdate=2026-02-20|website=Facebook|last=Prerod}}</ref> |- | style="background:#045ba4;" | | Rešitev - Stranka upokojencev Velenje | ''Z vami. Za vas. Pošteno in brez strahu.'' | <ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/permalink.php?story_fbid=pfbid09qGRjTQvokmbS2R9xbJS5XX5iXfzDGX8WZuyoLjxtsARVwYyEpQvbpb5Zn2eBqBVl&id=100026277755198&rdid=MKCU6S0RQIUFKNNh#|title=SLOGAN STRANKE "Z vami. Za vas. Pošteno in brez strahu." "Dovolj je praznih besed – čas je za REŠITEV!"|date=2026-02-26|accessdate=2026-03-02|website=Facebook|last=Pijukovic|first=F. Crni}}</ref> |- | style="background:#2d3e52;" | | [[Sloga (stranka)|Sloga]] | ''Za skupno dobro'' | <ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=25540133702293818&set=pb.100001716160152.-2207520000|title=V SLOGI se spominjamo79 letnice ustanovitve naša države|date=2026-01-09|accessdate=2026-03-02|website=Facebook|last=Veber|first=Janko}}</ref> |- | style="background:#FEF200;" | | [[Slovenska demokratska stranka]] | ''Vstani, Slovenija!'' | <ref>{{Navedi splet|title=Parole, s katerimi nagovarjajo stranke {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/slogani-politicnih-strank.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-20|language=sl}}</ref> |- | style="background:#000000;" | | [[Slovenska nacionalna stranka]] | ''Slovenijo Slovencem!'' | <ref>{{Navedi splet|title=Levičarji na vse možne načine poskušajo onemogočiti moje objave. Vendar #SNS se ne da. Gremo ponovno v parlament!|url=https://x.com/ZmagoPlemeniti/status/1986471313322492404|website=X.com|accessdate=2025-11-24|language=sl|last=Plemeniti J.|first=Z.}}</ref> |- | style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}};" | | [[Socialni demokrati]] | ''Dogovor. Za mir, razvoj in blaginjo.'' | <ref>{{Navedi splet|title=Socialni demokrati na volitve s programom »Dogovor. Za mir, razvoj in blaginjo.«|url=https://socialnidemokrati.si/socialni-demokrati-na-volitve-s-programom-dogovor-za-mir-razvoj-in-blaginjo/|website=SD|date=2026-01-23|accessdate=2026-02-04|language=sl-SI|first=Tadej|last=Ekart}}</ref> |- | style="background:{{party color|Zeleni Slovenije}};" | | [[Koalicija Stranke generacij in Zelenih Slovenije|Zeleni Slovenije + SG Stranka generacij]] | ''Izbira za vse generacije'' | <ref>{{Navedi splet|title=Zunajparlamentarni stranki Zeleni Slovenije in Stranka generacij skupaj na volitve|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zunajparlamentarni-stranki-zeleni-slovenije-in-stranka-generacij-skupaj-na-volitve/772203|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-03|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> |} == Liste kandidatov == === Predstavitev kandidatnih list === {{Glavni članek|Liste kandidatov za državnozborske volitve v Sloveniji 2026}} Kot prva je svoje kandidate potrdila zunajparlamentarna [[Resni.ca]], in sicer na volilni konvenciji dne 17. januarja 2026 v Ljubljani.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca danes predstavlja kandidate za volitve in program|url=https://www.lokalec.si/resni-ca-danes-predstavlja-kandidate-za-volitve-in-program/|website=Lokalec.si|date=2026-01-17|accessdate=2026-01-17|language=sl-SI|last=}}</ref> Na dogodku so imeli, poleg predsednika Stevanovića, za posamezna področja programa nagovor kandidati stranke za ministrske položaje: [[Sabina Senčar]] (zdravstvo), Andrej Perc (gospodarstvo), Neven Polajnar (zunanje zadeve), Irena Jaklič Valenti (delo in socialne zadeve), sicer pa so med kandidati tudi Mario Pleić (finance), [[Bojan Potočnik]] (obramba), Katja Kokot (kmetijstvo) in [[Branko Gradišnik]] (kultura). Listo je svet stranke dokončno potrdil in razkril v mesecu februarju 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca pred volitvami obljublja umik iz Svetovne zdravstvene organizacije in boj proti korupciji|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-pred-volitvami-obljublja-umik-iz-svetovne-zdravstvene-organizacije-in-boj-proti-korupciji/770469|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-17|language=sl|first=A.|last=S}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Stranka Resni.ca na predvolilni konvenciji predstavila kandidate za volitve|url=https://n1info.si/novice/slovenija/stranka-resnica-pred-volitvami-v-ospredje-postavlja-boj-proti-korupciji/|website=N1|date=2026-01-17|accessdate=2026-01-17|language=sl-SI}}</ref> 4. februarja 2026 so svoje kandidate na volilni konvenciji potrdili in javno oznanili [[Socialni demokrati]].<ref name=":19">{{Navedi splet|title=Han: Glas za SD je jamstvo za dogovor, ki bo Slovenijo peljal naprej|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/han-glas-za-sd-je-jamstvo-za-dogovor-ki-bo-slovenijo-peljal-naprej/772393|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-04|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Predsednik stranke Matjaž Han je kot poslanstvo stranke poudaril »zaščito posameznika in skupnosti« ter v nagovoru med izhodišči izpostavil socialno varnost, kakovostno zdravstvo in izobraževanje, dostojne pokojnine ter moderno infrastrukturo.<ref name=":19" /> Svoj nastop je zaključil, da stranka SD ne bo vstopila v vlado, ki bi jo vodil Janez Janša.<ref>{{Navedi splet|title=Han predstavil kandidate SD in pozval: Nehajmo kričati, začnimo se pogovarjati|url=https://n1info.si/volitve-2026/han-predstavil-kandidate-sd-in-pozval-nehajmo-kricati-zacnimo-se-pogovarjati/|website=N1|date=2026-02-04|accessdate=2026-02-04|language=sl-SI}}</ref> Sledila je razglasitev kandidatne liste, na katero je stranka uvrstila vse tedanje poslance z izjemo Predraga Bakoviča, ki se je odločil za upokojitev, prav tako vse ministre kvote SD iz [[15. vlada Republike Slovenije|15. slovenske vlade]] ([[Tanja Fajon|Fajon]], [[Matjaž Han|Han]], [[Andreja Kokalj|Kokalj]], [[Aleksander Jevšek|Jevšek]]).<ref name=":20">{{Navedi splet|title=To je lista kandidatov SD za poslance|url=https://info360.si/politika/to-je-lista-kandidatov-sd-za-poslance/|website=info360.si|date=2026-02-04|accessdate=2026-02-05|language=sl-SI}}</ref> Oblikovali so listo 83 kandidatov, Han je ob tem dejal, da računajo na dvomestno število poslancev.<ref name=":19" /><ref name=":20" /> 10. februarja 2026 so končno skupno kandidatno listo objavile [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi, SLS in Fokus]], ki so oblikovale polno listo 88 kandidatov, od tega jih je 49 prispevala NSi, 23 SLS in 15 Fokus, medtem ko je kandidat [[Stojan Auer]] skupni kandidat vseh treh.<ref name=":25">{{Navedi splet|title=To je lista kandidatov, s katero gredo na volitve NSi, SLS in Fokus|url=https://info360.si/politika/to-je-lista-kandidatov-s-katero-gredo-na-volitve-nsi-sls-in-fokus/|website=info360.si|date=2026-02-10|accessdate=2026-02-11|language=sl-SI}}</ref> Na listi sta predsednika Jernej Vrtovec in Tina Bregant, Marko Lotrič se je kandidaturi odrekel zaradi dela v Državnem svetu. Poleg tega so na listo uvrstili vse tedanje poslance NSi, nekaj županov iz vrst SLS in državnih svetnikov iz stranke Fokus.<ref name=":25" /><ref>{{Navedi splet|title=TO SO KANDIDATKE IN KANDIDATI ZA POSLANCE NA LISTI NSi, SLS, FOKUS – Nova Slovenija – krščanski demokrati|url=https://nsi.si/novica/to-so-kandidatke-in-kandidati-za-poslance-na-listi-nsi-sls-fokus/|accessdate=2026-02-13|language=sl-SI}}</ref> Kandidate so po volilnih enotah terensko predstavljali na volilnih konvencijah, in sicer 6. februarja v Naklem gorenjske kandidate,<ref>{{Navedi splet|title=GORENJSKA JE Z NAMI – Slovenska Ljudska Stranka|url=https://sls.si/2026/02/gorenjska-je-z-nami/|accessdate=2026-02-13|language=sl-SI}}</ref> 9. februarja v Ajdovščini kandidate postojnske volilne enote,<ref>{{Navedi splet|title=PRIMORSKA JE Z NAMI – Nova Slovenija – krščanski demokrati|url=https://nsi.si/novica/primorska-je-z-nami/|accessdate=2026-02-13|language=sl-SI}}</ref> 11. februarja v Ljubljani vse kandidate obeh ljubljanskih enot,<ref>{{Navedi splet|title=OSREDNJA SLOVENIJA JE Z NAMI – Nova Slovenija – krščanski demokrati|url=https://nsi.si/novica/osrednja-slovenija-je-z-nami/|accessdate=2026-02-13|language=sl-SI}}</ref> 13. februarja v Novem mestu dolenjske volilne enote,<ref>{{Navedi splet|title=DOLENJSKA JE Z NAMI! – Nova Slovenija – krščanski demokrati|url=https://nsi.si/novica/dolenjska-je-z-nami/|accessdate=2026-02-13|language=sl-SI}}</ref> 16. februarja so v Celju sledili kandidati šeste volilne enote,<ref>{{Navedi splet|title=V CELJU DIŠI PO POMLADI – Nova Slovenija – krščanski demokrati|url=https://nsi.si/novica/v-celju-disi-po-pomladi/|accessdate=2026-02-26|language=sl-SI}}</ref> 18. februarja pa v Mariboru še skupna predstavitev kandidatov sedme (mariborske) in osme (ptujske) enote.<ref>{{Navedi splet|title=V MARIBORU JE ČUTITI POMLAD – Slovenska Ljudska Stranka|url=https://sls.si/2026/02/v-mariboru-je-cutiti-pomlad/|accessdate=2026-02-26|language=sl-SI}}</ref> 13. februarja je sledila predstavitev kandidatov [[Koalicija Levice in Vesne|zavezništva Levice in Vesne]], ki je oblikovalo listo 84 predstavnikov.<ref name=":26">{{Navedi splet|title=V Levici in Vesni verjamejo, da lahko dobijo več kot 10 poslanskih mest|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-levici-in-vesni-verjamejo-da-lahko-dobijo-vec-kot-10-poslanskih-mest/773375|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-13|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Nanjo so uvrstili vse tri ministre Levice in dva državna sekretarja iz 15. slovenske vlade ter vse tedanje poslance, poleg njih pa so kandidirali [[Biserka Marolt Meden]], podjetnik Matej Feguš, ilustrator Ivan Mitrevski, predstavnik romske skupnosti Darko Rudaš in pravna strokovnjakinja Tina Brecelj. Poslanca Tašner Vatovca, ki je januarja prestopil v SD, je v prvem koprskem okraju nasledila [[Nataša Sukič]].<ref name=":27">{{Navedi splet|title=Levica in Vesna predstavili listo za volitve: Sukič bo v Kopru izzvala "prebežnika" Tašnerja Vatovca|url=https://n1info.si/volitve-2026/levica-in-vesna-predstavili-listo-za-volitve-sukic-bo-v-kopru-izzvala-prebeznika-tasnerja-vatovca/|website=N1|date=2026-02-13|accessdate=2026-02-13|language=sl-SI}}</ref> Po besedah vodij obeh strank so računali na več kot deset poslanskih mandatov.<ref name=":26" /><ref name=":27" /> 14. februarja je kandidate na volilni konvenciji predstavilo [[Gibanje Svoboda]], na listi je bilo 83 kandidatov, nanjo so uvrstili 34 od 39 poslancev tedanje sestave državnega zbora, pa tudi nekatere ministre [[15. vlada Republike Slovenije|15. slovenske vlade]]: [[Matej Arčon|Mateja Arčona]], [[Mateja Čalušić|Matejo Čalušić]], [[Ksenija Klampfer|Ksenijo Klampfer]], [[Valentina Prevolnik Rupel|Valentino Prevolnik Rupel]], [[Vinko Logaj|Vinka Logaja]], [[Borut Sajovic|Boruta Sajovica]], [[Alenka Bratušek|Alenko Bratušek]] ter [[Klemen Boštjančič|Klemna Boštjančiča]], pet ministrov iz vrst Svobode (Props, Papič, Kumer, Novak in Zlobko) pa za poslance ne bo kandidiralo.<ref name=":182">{{Navedi splet|title=Svoboda predstavila kandidatno listo. S kom želi Golob v prihodnjem mandatu graditi "hišo"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/svoboda-predstavila-kandidatno-listo-s-kom-zeli-golob-v-prihodnjem-mandatu-graditi-hiso/|website=N1|date=2026-02-14|accessdate=2026-02-14|language=sl-SI}}</ref> Predsednik stranke in premier [[Robert Golob]] je kandidiral v okrajih Bežigrad I in Domžale II.<ref>{{Navedi splet|title=Golob na konvenciji stranke: Delo še ni končano, smo pa na pravi poti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-na-konvenciji-stranke-delo-se-ni-koncano-smo-pa-na-pravi-poti/773492|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-14|language=sl|first=A. K.|last=K}}</ref> 15. februarja so s svojo konvencijo sledili [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]], predsednik Logar je v nagovoru zbranim napovedal preko 20 poslancev ter zavrnil sodelovanje tako z [[Robert Golob|Robertom Golobom]] kot [[Janez Janša|Janezom Janšo]].<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati Anžeta Logarja prepričani, da bodo sestavljali prihodnjo vlado|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/demokrati-anzeta-logarja-prepricani-da-bodo-sestavljali-prihodnjo-vlado/773555|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-16|language=sl|first=A. K.|last=K}}</ref> Na kandidatni listi so bili Logar, podpredsednika [[Eva Irgl]] in Janez Demšar, predsednik sveta Tadej Ostrc, generalna sekretarka Elena Zavadlav Ušaj, poleg njih tudi upokojeni diplomat [[Božo Cerar]], nekdanja poslanka [[Konkretno]] Mojca Žnidarič, koordinator Ljudske iniciative Dolenjske Silvo Mesojedec in dolgoletni direktor ljubljanskega letališča Zmago Skobir.<ref>{{Navedi splet|title='Bodimo iskreni, status quo za Slovenijo ni več izbira' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/bodimo-iskreni-status-quo-za-slovenijo-ni-vec-izbira.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-16|language=sl}}</ref> 21. februarja je svojo samostojno listo 72 kandidatov predstavila stranka [[Mi, socialisti!]] Na listi so poleg Kordiša tudi mestna svetnika, nekdaj člana Levice Andrej Pelicon in Arne Jakob Zakrajšek, nekdanja svetnica stranke Vesna Jasminka Dedić ter režiser, gledališki in televizijski igralec [[Gojmir Lešnjak|Gojmir Lešnjak - Gojc]], ki kandidira v Postojni.<ref name=":03">{{Navedi splet|title=Kordiš prepričan, da država in družba potrebujeta resno levo alternativo|url=https://n1info.si/volitve-2026/kordis-preprican-da-drzava-in-druzba-potrebujeta-resno-levo-alternativo/|website=N1|date=2026-02-21|accessdate=2026-02-21|language=sl-SI}}</ref> Istega dne so se na predvolilni konvenciji na Vrhniki zbrali in predstavili kandidati koalicije [[Koalicija Stranke generacij in Zelenih Slovenije|Zeleni Slovenije + Stranka generacij]].<ref name=":31">{{Navedi splet|title=Svoje kandidate predstavil tudi dvojček Zeleni Slovenije in Stranka generacij|url=https://n1info.si/volitve-2026/svoje-kandidate-predstavil-tudi-dvojcek-zeleni-slovenije-in-stranka-generacij/|website=N1|date=2026-02-21|accessdate=2026-02-21|language=sl-SI}}</ref> Poleg predsednikov Čuša in Dimovskega so bili na listi tudi okoljska strokovnjakinja [[Nada Pavšer]], nekdanji poslanec LMŠ [[Jože Lenart]] in spletna vplivnica Ana Taks Pusovnik.<ref name=":31" /><ref>{{Navedi splet|title=Ena izmed naših največjih Only Fans zvezdnic bo kandidirala za poslanko|url=https://slovenskenovice.delo.si/bulvar/domaci-traci/ena-izmed-nasih-najvecjih-only-fans-zvezdnic-bo-kandidirala-na-listi-zelenih-slovenije|website=slovenskenovice.delo.si|accessdate=2026-02-21|language=sl}}</ref> 21. februarja je v Ljubljani pred poslopjem Državnega zbora svoje kandidate predstavil tudi [[Prerod (stranka)|Prerod]]. Na listo 83 kandidatov so poleg drugih uvrstili nekdanja poslanca Lidijo Divjak Mirnik in [[Boštjan Koražija|Boštjana Koražijo]], novinarja Zorana Potića, nekdanje ministre [[Mitja Bervar|Mitjo Bervarja]], [[Iztok Purič|Iztoka Puriča]] in [[Janez Poklukar|Janeza Poklukarja]].<ref>{{Navedi splet|title=To je lista kandidatov stranke Prerod Vladimirja Prebiliča; na njej tudi več nekdanjih poslancev in ministra|url=https://info360.si/politika/to-je-lista-kandidatov-stranke-prerod-vladimirja-prebilica-na-njej-tudi-vec-nekdanjih-poslancev-in-ministra/|website=info360.si|date=2026-02-21|accessdate=2026-02-22|language=sl-SI}}</ref> 21. februarja je v Ljubljani potekala še slavnostna akademija [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] ob 37. obletnici delovanja stranke, na kateri so bili predstavljeni vsi kandidati, predsedniki resornih odborov strokovnega sveta stranke pa so predstavili volilni program ''Za Slovenijo.''<ref>{{Navedi splet|title=Šole bi 'očistili invazivne spolne ideologije', prispevek za dolgotrajno oskrbo zamrznili {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/politikih-na-polnih-obratih-samo-danes-stiri-predstavitve-list-in-konvencije-strank.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-22|language=sl}}</ref> Na kandidatno listo so uvrstili vse tedanje poslance z izjemo [[Jože Tanko|Jožeta Tanka]] in Franca Rosca, poleg njih kandidira nekdanji predsednik SMC in [[Konkretno]] ter nekdanji gospodarski minister [[Zdravko Počivalšek]], nekdanja poslanca te stranke [[Gregor Perič]] in [[Monika Gregorčič]], iz vrst [[Slovenska demokratska mladina|SDM]], podmladka stranke, pa so na listi predsednik Luka Simonič, podpredsednica in vplivnica [[Karin Planinšek]] ter podkasterka Klea Jeretič, ki je s 23 leti tudi najmlajša kandidatka na listi.<ref>{{Navedi splet|title=Janša na konvenciji stranke v Ljubljani napovedal zmago na volitvah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/jansa-na-konvenciji-stranke-v-ljubljani-napovedal-zmago-na-volitvah/774200|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-22|language=sl|first=La|last=Da}}</ref><ref name=":30" /> 27. februarja je na Prešernovem trgu v Ljubljani svojo listo predstavila stranka [[Glas upokojencev Pavla Ruparja]]. Napovedali so zavzemanje za usklajevanje pokojnin z inflacijo ter ukinitev obveznih prispevkov za dolgotrajno oskrbo in RTV Slovenija.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka Glas upokojencev na volitve z 82 kandidati in zavezami za upokojence|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/stranka-glas-upokojencev-na-volitve-z-82-kandidati-in-zavezami-za-upokojence/774817|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-03|language=sl|first=A.|last=S}}</ref> Med skupaj 82 kandidati so bili na listi pevka [[Jožica Svete]], vedeževalec [[Danijel Šmid - Danny]] in pevec skupine Pop Design Anton Košmrlj.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka Glas upokojencev predstavila kandidate, med njimi tudi nekaj znanih imen|url=https://n1info.si/volitve-2026/stranka-glas-upokojencev-predstavila-kandidate-med-njimi-tudi-nekaj-znanih-imen/|website=N1|date=2026-02-27|accessdate=2026-03-03|language=sl-SI}}</ref> 5. marca je na dogodku Ljubljani kandidate za parlamentarne volitve predstavila še stranka [[Karl Erjavec – stranka Zaupanje]]. Erjavec je predstavil geslo ''Delajmo skupaj uspešno Slovenijo'', krajše DeSUS, s čimer so želeli spomniti na več desetletij prisotno nekdanjo slovensko upokojensko stranko.<ref>{{Navedi splet|title=Erjavčeva stranka Zaupanje predstavila kandidate in predvolilni program|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/erjavceva-stranka-zaupanje-predstavila-kandidate-in-predvolilni-program/775480|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-12|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> Na listi so poleg Karla Erjavca tudi nekdanji predsednik KPK, sicer predsednik sveta Boris Štefanec, podpredsednika Naila Sluga in Robert Latin, dolgoletni diplomat [[Milan Jazbec]] in predsednik stranke [[Suvereni]] [[Dejan Kaloh]], ki je s svojo stranko prispeval nekaj kandidatov k listi Zaupanja.<ref>{{Navedi splet|title=Erjavčeva stranka Zaupanje predstavila kandidate: Prinašamo novo energijo in izkušnje|url=https://n1info.si/volitve-2026/erjavceva-stranka-zaupanje-predstavila-kandidate-prinasamo-novo-energijo-in-izkusnje/|website=N1|date=2026-03-05|accessdate=2026-03-12|language=sl-SI}}</ref> === Poslanci, ki niso kandidirali za ponoven mandat === {| class="wikitable" style="font-size:90%; text-align:center" !Ime !Volilni okraj ! colspan="2" |Stranka !Razlog !Poslanec od !class="unsortable" | Vir |- | Predrag Baković |Kočevje | style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}" | |[[Socialni demokrati|SD]] |upokojitev | data-sort-value="2018" |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|2018]] |<ref>{{Navedi splet|title=Han ob začetku kampanje: Slovenija potrebuje stabilnost in ne eksperimentov|url=https://n1info.si/volitve-2026/han-ob-zacetku-kampanje-slovenija-potrebuje-stabilnost-in-ne-eksperimentov/|website=N1|date=2026-02-19|accessdate=2026-02-21|language=sl-SI}}</ref> |- | Mirjam Bon Klajnšček |Ljubljana Bežigrad II | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" | |[[Gibanje Svoboda|GS]] |{{unknown}} | data-sort-value="2013" |2013 |<ref name=":28">{{Navedi splet|title=Svoboda predstavila kandidatno listo. S kom želi Golob v prihodnjem mandatu graditi "hišo"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/svoboda-predstavila-kandidatno-listo-s-kom-zeli-golob-v-prihodnjem-mandatu-graditi-hiso/|website=N1|date=2026-02-14|accessdate=2026-02-21|language=sl-SI}}</ref> |- | Bojan Čebela |Vrhnika | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" | |[[Gibanje Svoboda|GS]] |{{unknown}} | data-sort-value="2022" |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022]] |<ref name=":29">{{Navedi splet|title=To je kandidatna lista Gibanja Svoboda za letošnje volitve|url=https://info360.si/aktualno/znani-kandidati-gibanja-svoboda-za-letosnje-volitve/|website=info360.si|date=2025-03-11|accessdate=2026-02-14|language=sl-SI}}</ref> |- | Vera Granfol |Gornja Radgona | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" | |[[Gibanje Svoboda|GS]] |{{unknown}} | data-sort-value="2022" |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022]] |<ref name=":28" /> |- | Andreja Kert |Kranj I | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" | |[[Gibanje Svoboda|GS]] |{{unknown}} | data-sort-value="2022" |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022]] |<ref name=":28" /> |- | Aleš Lipičnik |Kamnik | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" | |[[Gibanje Svoboda|GS]] |{{unknown}} | data-sort-value="2024" |2024 |<ref name=":28" /> |- | Franc Rosec |Velenje II | style="background:#FEF200" | |[[Slovenska demokratska stranka|SDS]] |nova služba | data-sort-value="2018" |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|2018]] |<ref name=":30">{{Navedi splet|title=Janšev seznam 2026: ekskluzivno razkrivamo celotno kandidatno listo SDS|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/jansev-seznam-kandidatna-lista-sds-1880572|website=Reporter|date=2026-02-16|accessdate=2026-02-21|language=sl}}</ref> |- | Gašper Ovnik |Hrastnik - Trbovlje | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" | |[[Gibanje Svoboda|GS]] |{{unknown}} | data-sort-value="2022" |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022]] |<ref name=":28" /> |- | Mojca Stegovec |Ajdovščina | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" | |[[Gibanje Svoboda|GS]] |{{unknown}} | data-sort-value="2026" |2026 |<ref name=":29" /> |- | Jože Tanko |Ribnica - Dobrepolje | style="background:#FEF200" | |[[Slovenska demokratska stranka|SDS]] |upokojitev | data-sort-value="2000" |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2000|2000]] |<ref name=":30" /> |} === Vlaganje in potrjevanje kandidatnih list === Kandidatne liste je vložilo 18 strank in skupnih list, DVK pa je nato prešla v fazo odločanja in potrjevanja.<ref name=":33">{{Navedi splet|title=Za volitve v državni zbor vloženih 18 kandidatnih list|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/za-volitve-v-drzavni-zbor-vlozenih-18-kandidatnih-list|website=www.delo.si|accessdate=2026-02-22|language=sl}}</ref> 11. februarja 2026 so kot prve skupno kandidatno listo vložile NSi, SLS in FOKUS Marka Lotriča.<ref>{{Navedi splet|title=Desnosredinski trojček NSi, SLS in Fokus Marka Lotriča na DVK vložil skupno kandidatno listo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/desnosredinski-trojcek-nsi-sls-in-fokus-marka-lotrica-na-dvk-vlozil-skupno-kandidatno-listo/773121|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-22|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> 16. februarja sta, prav tako s podpisi poslancev, sledili Gibanje Svoboda<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda vložila kandidature, napovedujejo prodorno in močno Slovenijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/svoboda-vlozila-kandidature-napovedujejo-prodorno-in-mocno-slovenijo/773610|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-22|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> in SD,<ref>{{Navedi splet|title=Han ob vložitvi kandidatur SD-ja napovedal izogibanje populizmu|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/han-ob-vlozitvi-kandidatur-sd-ja-napovedal-izogibanje-populizmu/773614|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-22|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> s podpisi volivcev pa Resni.ca.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: S SDS ne bomo sodelovali, ko gre za druge stranke, pa so možnosti odprte|url=https://n1info.si/volitve-2026/stevanovic-s-sds-ne-bomo-sodelovali-ko-gre-za-druge-stranke-pa-so-moznosti-odprte/|website=N1|date=2026-02-16|accessdate=2026-02-22|language=sl-SI}}</ref> 17. februarja sta skupno listo s podporo volivcev vložili Zeleni Slovenije in Stranka generacij.<ref>{{Navedi splet|title=Zeleni Slovenije in Stranka generacij na volitve z željo preboja v parlament|url=https://megafon.si/po-domace/zeleni-slovenije-in-stranka-generacij-na-volitve-z-zeljo-preboja-v-parlament/|website=Megafon|accessdate=2026-02-22|language=sl-SI}}</ref> 18. februarja je sledila večina preostalih strank; Levica in Vesna,<ref>{{Navedi splet|title=Mesec: Levica in Vesna sta ključ do levosredinske vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mesec-levica-in-vesna-sta-kljuc-do-levosredinske-vlade/773853|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-22|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> SDS ter Demokrati s podpisi poslancev,<ref>{{Navedi splet|title=Uradni začetek volilne kampanje|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/uradni-zacetek-volilne-kampanje/773912|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-22|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Glas upokojencev,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/permalink.php?story_fbid=pfbid02DLB1jCmv3h1o4obU9kzAUW4Xq51ebihJCpDjaTXugJHy1gUWv9uELYjFyPJbVsnXl&id=100073282725755&rdid=u3T2bKplsFbOaODD#|title=Danes pa v Prekmurje ...|date=2026-02-18|accessdate=2026-02-22|website=Facebook|last=Rupar|first=Pavel}}</ref> Prerod,<ref>{{Navedi splet|title=Stranki Prerod in Pirati vložili kandidatno listo|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/prerod-in-pirati-vlozili-svoja-kandidatna-lista|website=www.delo.si|accessdate=2026-02-22|language=sl}}</ref> Pirati,<ref>{{Navedi splet|title=Pirati vložili kandidatne liste, pričakujejo vstop v parlament in sedem poslancev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pirati-vlozili-kandidatne-liste-pricakujejo-vstop-v-parlament-in-sedem-poslancev/773868|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-22|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Mi, socialisti!<ref>{{Navedi splet|title=Mi, socialisti! vložili kandidatne liste: "Ta država potrebuje resno levo alternativo"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/mi-socialisti-vlozili-kandidatne-liste-ta-drzava-potrebuje-resno-levo-alternativo/773921|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-22|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> in SNS<ref>{{Navedi splet|title=SNS vložila kandidatne liste v vseh volilnih enotah, Jelinčič bo kandidiral v dveh|url=https://n1info.si/volitve-2026/sns-vlozila-kandidatne-liste-v-vseh-volilnih-enotah-jelincic-bo-kandidiral-v-dveh/|website=N1|date=2026-02-19|accessdate=2026-02-22|language=sl-SI}}</ref> s podporo volivcev. 19. februarja, na zadnji možni dan vlaganja, so liste vložili še v stranki Karl Erjavec stranka Zaupanje<ref>{{Navedi splet|title=V stranki Zaupanje Karla Erjavca ob vložitvi kandidatnih list s poudarkom na upokojencih {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/v-stranki-zaupanje-karla-erjavca-ob-vlozitvi-kandidatnih-list-s-poudarkom-na-upokojencih.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-22|language=sl}}</ref> ter v zavezništvih Alternativa za Slovenijo in Koalicija zedinjenega naroda.<ref name=":33" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/reel/1295538779060129|title=Včeraj v četrtek pred polnočjo je naša Koalicija Zedinjenega naroda oddala vso dokumentacijo, ki je bila potrebna za udeležbo na volitvah.|date=2026-02-20|accessdate=2026-02-22|website=Facebook|last=S.|first=Svet}}</ref> V zgolj eni volilni enoti sta kandidatno listo vložili še Rešitev – stranka upokojencev Velenje (Celje) ter stranka Sloga (Ljubljana Bežigrad).<ref>{{Navedi splet|title=Za parlamentarne volitve vloženih 18 kandidatnih list, od tega 16 v vseh volilnih enotah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/za-parlamentarne-volitve-vlozenih-18-kandidatnih-list-od-tega-16-v-vseh-volilnih-enotah/774124|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-22|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> 25. februarja so volilne komisije opravile žreb vrstnega reda kandidatov v enotah Maribor, Ptuj, Ljubljana Center. V vseh enotah so bile izločene liste Koalicije zedinjenega naroda, zato je bilo na glasovnico uvrščenih 15 oziroma v Celju 16 list.<ref>{{Navedi splet|title=V volilni enoti Maribor izžrebali vrstni red 15 kandidatnih list|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/v-volilni-enoti-maribor-izzrebali-vrstni-red-15-kandidatnih-list/774610|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-26|language=sl|first=G.|last=K}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V volilni enoti Ptuj opravili žreb vrstnega reda 15 kandidatnih list|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/v-volilni-enoti-ptuj-opravili-zreb-vrstnega-reda-15-kandidatnih-list/774621|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-26|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V volilni enoti Ljubljana Center izžrebali vrstni red 15 kandidatnih list|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/v-volilni-enoti-ljubljana-center-izzrebali-vrstni-red-15-kandidatnih-list/774619|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-26|language=sl|first=G.|last=K}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=STA: V volilni enoti Celje opravili žreb vrstnega reda 16 kandidatnih list|url=https://www.sta.si/3526284/v-volilni-enoti-celje-opravili-zreb-vrstnega-reda-16-kandidatnih-list|website=www.sta.si|accessdate=2026-03-03}}</ref> 27. februarja so sledili žrebi v enotah Kranj, Postojna in Novo mesto, v vseh je bilo potrjenih 15 list.<ref>{{Navedi splet|title=V volilni enoti Kranj opravili žreb vrstnega reda 15 kandidatnih list|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/v-volilni-enoti-kranj-opravili-zreb-vrstnega-reda-15-kandidatnih-list/774850|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-03|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V volilni enoti Postojna žreb določil, kakšen bo vrstni red 15 kandidatnih list na glasovnicah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/v-volilni-enoti-postojna-zreb-dolocil-kaksen-bo-vrstni-red-15-kandidatnih-list-na-glasovnicah/774814|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-03|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Znano je, kakšen bo vrsti red 15 kandidatnih list na glasovnicah v volilni enoti Novo mesto|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/znano-je-kaksen-bo-vrsti-red-15-kandidatnih-list-na-glasovnicah-v-volilni-enoti-novo-mesto/774790|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-03|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> 2. marca je sledil še žreb vrstnega reda 16 list v enoti Ljubljana Bežigrad.<ref>{{Navedi splet|title=V volilni enoti Ljubljana Bežigrad izžrebali vrstni red 16 kandidatnih list na glasovnicah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/v-volilni-enoti-ljubljana-bezigrad-izzrebali-vrstni-red-16-kandidatnih-list-na-glasovnicah/775098|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-03|language=sl|first=T. K.|last=B}}</ref> Državna volilna komisija je potrdila 17 kandidatnih list, od tega 15 vloženih v vseh volilnih enotah, ter dve listi, vloženi v le po eni volilni enoti.<ref>{{Navedi splet|title=DVK potrdil 17 kandidatnih list, dve bosta nastopili le v po eni volilni enoti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/dvk-potrdil-17-kandidatnih-list-dve-bosta-nastopili-le-v-po-eni-volilni-enoti/775101|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-03|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Za položaj poslancev Državnega zbora RS se poteguje skupno 1.185 kandidatov.<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/liste|title=Seznam list kandidatov in kandidatk|accessdate=2026-03-03|website=dvk-rs.si}}</ref> == Predvolilno dogajanje == === Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine === Zadnja dva tedna kampanje je zaznamovala t. i. afera izraelskega vmešavanja, ki se je začela 11. marca 2026 z objavo posnetkov nekdanje ministrice za pravosodje [[Dominika Švarc Pipan|Dominike Švarc Pipan]], na družbenih omrežjih anonimnega profila ''Maske padajo''. V naslednjih dneh so sledile objave prisluhov odvetnici [[Nina Zidar Klemenčič|Nini Zidar Klemenčič]], lobistu Roku Hodeju in odvetniku Jožetu Oberstarju, v katerih so sogovorniki pod lažnimi identitetami poizvedovali o političnih vplivih in korupciji v Sloveniji.<ref>{{Navedi splet|title=Golob: Institucije naj raziščejo. Janša: Sloveniji vlada kriminalna združba.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-institucije-naj-raziscejo-jansa-sloveniji-vlada-kriminalna-zdruzba/776314|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> 16. marca 2026 je sledila tiskovna konferenca, na kateri so novinar Borut Mekina ter predstavniki [[Inštitut 8. marec|Inštituta 8. marec]] in [[Danes je nov dan]] v preiskovalnem poročilu razkrili, da za operacijo najverjetneje stoji izraelsko zasebno obveščevalno podjetje [[Black Cube]].<ref name=":34">{{Navedi splet|title=Ali je za prisluhi zasebno izraelsko obveščevalno podjetje? Z njim naj bi se sestal Janez Janša.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ali-je-za-prisluhi-zasebno-izraelsko-obvescevalno-podjetje-z-njim-naj-bi-se-sestal-janez-jansa/776504|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Mekina je ob tem navedel, da so predstavniki podjetja, vključno s soustanoviteljem Danom Zorello in upokojenim generalom Gioro Eilandom, decembra 2025 z zasebnim letalom obiskali sedež stranke [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] na Trstenjakovi 8, kjer naj bi jih osebno sprejel predsednik stranke [[Janez Janša]].<ref name=":34" /><ref>{{Navedi splet|title=Agenti Black Cube večkrat v Ljubljani. Jih je pred vilo pričakal Janša? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/svoj-hrbet-bomo-nastavili-tudi-eni-zelo-nevarni-skupini-ljudi.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref> Dogajanje je istega dne eskaliralo na televizijskem soočenju na [[POP TV]], kjer je premier [[Robert Golob]] Janši očital povezovanje z mednarodnim organiziranim kriminalom in »veleizdajo«, Janša pa je navedbe o sestankih s tujimi agenti sprva zanikal in vladi očital »vodenje kriminalne združbe«.<ref>{{Navedi splet|title=Burno soočenje: Janković, Izrael in kje je bila Tina Gaber Golob? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/kdo-bo-krojil-naso-prihodnost-janez-jansa-in-robert-golob-iz-oci-v-oci.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Golob Janši očital povezovanje z organiziranim kriminalom, Janša Golobu krajo denarja iz Gen-I-ja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/golob-jansi-ocital-povezovanje-z-organiziranim-kriminalom-jansa-golobu-krajo-denarja-iz-gen-i-ja/776564|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Naslednjega dne so v SDS napovedali predajo zadeve odvetnikom in vložitev tožb.<ref name=":35">{{Navedi splet|title=SDS zaradi navedb o srečanju z Black Cube napoveduje tožbe {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/sds-zaradi-navedb-o-srecanju-z-black-cube-v-kazenske-in-odskodninske-tozbe.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref> Direktorica Inštituta 8. marec se je na napoved odzvala z besedami, da jih »lahko tožijo za karkoli želijo«, saj da »imajo čisto vest in predstavljajo dejstva«.<ref name=":35" /><ref>{{Navedi splet|title=Golob sejo Sveta za nacionalno varnost napovedal za po volitvah. SDS bo zaradi očitkov vložil tožbe.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-sejo-sveta-za-nacionalno-varnost-napovedal-za-po-volitvah-sds-bo-zaradi-ocitkov-vlozil-tozbe/776639|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 18. marca je sekretariat [[Svet za nacionalno varnost (Slovenija)|Sveta za nacionalno varnost]] (SNAV) po seznanitvi s poročilom direktorja [[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|Sove]] Joška Kadivnika potrdil obstoj dokazov o neposrednem tujem vmešavanju v volitve, po vsej verjetnosti po naročilu iz Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Volk: Dejstva kažejo na tuje vmešavanje v volitve. Janša potrdil sestanek na Trstenjakovi.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/volk-dejstva-kazejo-na-tuje-vmesavanje-v-volitve-jansa-potrdil-sestanek-na-trstenjakovi/776699|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=M. Z. , T. L.|last=Š}}</ref> Sova je identificirala štiri obiske operativcev Black Cuba v Sloveniji, med drugim 11. decembra 2025, ko so zabeležili njihov postanek na Trstenjakovi ulici.<ref name=":36">{{Navedi splet|title=Volk: Dejstva kažejo na tuje vmešavanje v volitve. Janša potrdil sestanek na Trstenjakovi.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/volk-dejstva-kazejo-na-tuje-vmesavanje-v-volitve-jansa-potrdil-sestanek-na-trstenjakovi/776699|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=M. Z. , T. L.|last=Š}}</ref> Janša je kasneje potrdil srečanje z Eilandom, a dejal, da »se ne spomni datuma«, hkrati pa je Sovo obtožil nezakonitega nadzora prek bližnjega »konspirativnega stanovanja«.<ref name=":36" /><ref>{{Navedi splet|title=Janša potrdil sestanek, a datuma se ne spomni {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/han-sd-v-tej-igri-ne-bo-sodelovala-nsi-skrbi-pasivnost-organov-pregona.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janša priznava, da je bil predstavnik Black Cube "pri nas", ne spomni pa se, na kateri datum|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prvi-odziv-janeza-janse-sova-ali-parasova-ima-na-trstenjakovi-konspirativko/|website=N1|date=2026-03-18|accessdate=2026-03-24|language=sl-SI}}</ref> V sklepnem delu kampanje, 19. marca 2026, je premier Golob odpotoval v Bruselj in o aferi obvestil voditelje EU in predsednico Evropske komisije [[Ursula von der Leyen|Ursulo von der Leyen]] ter primer izpostavil kot grožnjo evropski demokraciji. Pri čemer ga je podprl tudi francoski predsednik [[Emmanuel Macron]], ki je dejal, da je Golob »žrtev vpletanja v volitve z dezinformacijami in vmešavanjem tretjih držav« ter ob tem pozval k »zaščiti demokracije«.<ref>{{Navedi splet|title=Golob pozval EU, naj preveri vmešavanje v volilno kampanjo; Macron: Golob žrtev vpletanja v volitve|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/golob-pozval-eu-naj-preveri-vmesavanje-v-volilno-kampanjo-macron-golob-zrtev-vpletanja-v-volitve/776825|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Ministrstvo za zunanje zadeve je zaradi delovanja Black Cuba izrazilo resno zaskrbljenost izraelski veleposlanici.<ref name=":37">{{Navedi splet|title=Šef Sove potrdil, da so bili predstavniki Black Cube na Trstenjakovi 8 {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/sef-sove-predstavil-dokaze-o-paraobvescevalnih-dejavnostih-black-cube.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref> 20. marca je direktor Sove članom SNAV predstavil materialne dokaze o obiskih, medtem ko je Inštitut 8. marec opozoril, da je cilj tovrstnih operacij »ustvarjanje panike v zadnjih 24 urah pred volilnim molkom«.<ref name=":38">{{Navedi splet|title=Direktor Sove predstavil materialne dokaze o obisku treh predstavnikov Black Cuba na Trstenjakovi 8|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/direktor-sove-predstavil-materialne-dokaze-o-obisku-treh-predstavnikov-black-cuba-na-trstenjakovi-8/776974|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=La|last=Da}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Inštitut 8. marec: Cilj operacij Black Cube je v zadnjih 24 urah pred volitvami ustvariti paniko|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/institut-8-marec-cilj-operacij-black-cube-je-v-zadnjih-24-urah-pred-volitvami-ustvariti-paniko/776985|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Janša se je na ugotovitve odzval z besedami, da bi bili »vsi tajni podatki objavljeni, če bi kar koli dokazovali«, celotno dogajanje pa označil za »eklatantno zlorabo državnih institucij«.<ref name=":38" /> Izrazil je mnenje, da državne institucije ščitijo »organizirane kriminalne združbe«, kar bo po njegovih besedah preiskano in kaznovano.<ref name=":37" /><ref name=":38" /><ref>{{Navedi splet|title=Direktor Sove: Dogajalo se je na Trstenjakovi 8. To odgovarja Janša.|url=https://siol.net/novice/slovenija/direktor-sove-predstavil-materialne-dokaze-o-obisku-predstavnikov-black-cube-na-trstenjakovi-687360|website=siol.net|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref> Pet dni po volitvah, 26. marca 2026, se je na pobudo premierja Roberta Goloba sestal Svet za nacionalno varnost (SNAV), ki so se ga poleg stalnih članov in predsednice republike prvič udeležili tudi voditelji vseh novoizvoljenih parlamentarnih strank. Osrednja točka seje je bilo poročilo direktorja Sove Joška Kadivnika, ki je po navedbah vladnega urada za komuniciranje »nesporno potrdilo« vmešavanja tuje paraobveščevalne agencije v slovenski volilni proces in njeneih stikov s slovenskimi subjekti.<ref name=":40">{{Navedi splet|title=Kadivnik: Sova obvestila policijo in tožilstvo; Janša: Kot bi poslušal konferenco Nike Kovač|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kadivnik-sova-obvestila-policijo-in-tozilstvo-jansa-kot-bi-poslusal-konferenco-nike-kovac/777530|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref><ref name=":41">{{Navedi splet|title='Bližajoča se kriza zahteva pravočasno in usklajeno ukrepanje' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/blizajoca-se-energetska-gospodarska-in-prehrambna-kriza-zahteva-usklajeno-ukrepanje.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> Kadivnik je člane seznanil, da je Sova o utemeljenih sumih kaznivih dejanj že dva dni prej uradno obvestila državno tožilstvo in policijo. Premier Golob opozoril na resnost tujih vplivov, predsednik SDS Janez Janša pa je navedbe zavrnil ter jih označil za »zlorabo državnih institucij« in »špekulacije«, primerljive z aktivizmom nevladnih organizacij, ob tem je dodal, da na seji niso bili predstavljeni nobeni novi materialni dokazi.<ref name=":40" /> Sejo je zaradi pomanjkanja varnostnega dovoljenja za dostop do tajnih podatkov predčasno zapustil prvak stranke Resni.ca Zoran Stevanović.<ref name=":43">{{Navedi splet|title=Vlada: Sova nesporno potrdila tuje vplive na volitve v Sloveniji. Janša: Gre za zlorabo institucij|url=https://n1info.si/novice/slovenija/direktor-sove-zaradi-tujega-vmesavanja-v-slovenske-volitve-smo-naznanili-sume-kaznivih-dejanj/|website=N1|date=2026-03-26|accessdate=2026-03-26|language=sl-SI}}</ref> Janša je 27. marca Golobu ter Mescu napovedal tožbo, v kolikor ne bi umaknila njunih izjav o Janševemu domnevnemu vpletanju v volitve na televizijskih soočenjih, vendar sta umik zavrnila.<ref>{{Navedi splet|title=Janša od Mesca in Goloba zahteva preklic izjav o njem, sicer napoveduje tožbo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/jansa-od-mesca-in-goloba-zahteva-preklic-izjav-o-njem-sicer-napoveduje-tozbo/777742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-29|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> 30. marca je Pirc Musar po pogovorih s predstavniki novoizvoljenih strank napovedala, da mandatar ne bo posameznik, ki je poskušal vplivati na volitve s tujimi akterji; vendar pozvala k preiskavi incidenta. Mandatarstvo je napovedala osebi s 46 glasovi podpore.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Zavračam kakršne koli dvome o legitimnosti teh volitev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/pirc-musar-zavracam-kakrsne-koli-dvome-o-legitimnosti-teh-volitev/777957|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> === Predvolilne oddaje === {{Glavni članek|Predvolilne oddaje za državnozborske volitve v Sloveniji 2026}} ==== Status parlamentarne stranke na RTV Slovenija ==== [[Radiotelevizija Slovenija]] je pripravljala večerna soočenja na [[TV SLO 1]] ter radijska znotraj oddaje Studio ob 17h na [[Radio Prvi|Radiu Prvi]]. Ob tem so bile glede na poklicna merila in načela novinarske etike v programih RTV ter začasno odredbo upravnega sodišča,<ref>{{Navedi splet|title=Naša prihodnost in Dobra država s statusom parlamentarne stranke|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/volitve-2022/tudi-nasa-prihodnost-in-dobra-drzava-s-statusom-parlamentarne-stranke|website=www.delo.si|accessdate=2026-01-28|language=sl}}</ref> kot parlamentarne obravnavane tudi stranke, ki so nastale med mandatom in so imele vsaj enega poslanca v Državnem zboru ali Evropskem parlamentu; torej poleg [[Gibanje Svoboda|Svobode]], [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[Socialni demokrati|SD]] in [[Levica (Slovenija)|Levice]] tudi [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]] (poslanci Logar, Irgl in Novak), [[Mi, socialisti!]] (poslanec Kordiš) in [[Prerod (stranka)|Prerod]] (evroposlanec Prebilič).<ref>{{Navedi splet|title=Pogovor z opozicijo: v studiu so bili Vrtovec, Kordiš, Logar in Kaloh|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pogovor-z-opozicijo-v-studiu-so-bili-vrtovec-kordis-logar-in-kaloh/769890|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-28|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=RTV se želi izogniti tožbi, kot je bila Golobova|url=https://info360.si/politika/rtv-se-zeli-izogniti-tozbi-kot-je-bila-golobova/|website=info360.si|date=2026-02-06|accessdate=2026-02-11|language=sl-SI}}</ref> Stranka [[Karl Erjavec – stranka Zaupanje|Zaupanje]], ki je imela na listi tudi predsednika stranke [[Suvereni]] Dejana Kaloha, je bila iz soočenj RTV prvotno izločena, zaradi česar je predsednik Erjavec vložil tožbo na upravno sodišče.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka Zaupanje Karla Erjavca s tožbo nad RTV Slovenija|url=https://n1info.si/volitve-2026/stranka-zaupanje-karla-erjavca-s-tozbo-nad-rtv-slovenija/|website=N1|date=2026-02-25|accessdate=2026-02-26|language=sl-SI}}</ref> Slednje je njegovi pritoži ugodilo, zato je stranka od 5. marca lahko nastopala na televizijskih parlamentarnih soočenjih,<ref>{{Navedi splet|title=Erjavec je zmagal: Zaupanje na RTV Slovenija kot parlamentarna stranka|url=https://info360.si/politika/erjavec-je-zmagal-zaupanje-na-rtv-slovenija-kot-parlamentarna-stranka/|website=info360.si|date=2026-03-04|accessdate=2026-03-04|language=sl-SI}}</ref> ne pa tudi na radijskih, in sicer zaradi osebne odločitve odgovornega urednika. Erjavec je vnovič vložil tožbo na upravno sodišče in začasna odredba je bila objavljena v četrtek, 19. marca, dan po zadnjem radijskem soočenju RTV Slovenija, zaradi česar je Erjavec napovedal posvetovanje o možnosti izpodbijanja zakonitosti volitev.<ref>{{Navedi splet|title=Karl Erjavec ob še eni sodni zmagi zoper RTV: »Razmišljam o izpodbijanju volitev«|url=https://info360.si/politika/karl-erjavec-ob-se-eni-sodni-zmagi-zoper-rtv-razmisljam-o-izpodbijanju-volitev/|website=info360.si|date=2025-03-11|accessdate=2026-03-21|language=sl-SI}}</ref> ==== Razpored soočenj ==== Na [[TV SLO 1]] je v času predvolilne kampanje potekalo osem predvolilnih soočenj, in sicer med 19. februarjem in 19. marcem. Soočenja parlamentarnih strank so bila na sporedu pet četrtkov ob 20. uri (prvič 19. februarja), zunajparlamentarnih pa tri ponedeljke ob 20. uri (prvič 2. marca). Soočenja so vključevala tudi tematske oddaje, posvečene posameznim političnim področjem, med drugim zdravstvu in dolgotrajni oskrbi, zunanji politiki in varnosti ter gospodarstvu, davkom in plačam. Predvolilni niz se je zaključil s sklepnim soočenjem predsednikov parlamentarnih strank 19. marca.<ref name=":32">{{Navedi splet|title=Volitve na RTV Slovenija: Spremljaj. Razmisli. Vplivaj|url=https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/volitve-na-rtv-slovenija-spremljaj-razmisli-vplivaj/772611|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-09|language=sl|first=Služba za komuniciranje RTV|last=Slovenija}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V ospredju debate predsednikov parlamentarnih strank prisluhi in vmešavanje tujine v volitve|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/soocenja/v-ospredju-debate-predsednikov-parlamentarnih-strank-prisluhi-in-vmesavanje-tujine-v-volitve/776879|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-21|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Na [[Radio Prvi|Radiu Prvi]] so predvolilna soočenja pripravljali ob sredah ob 17. uri, med 25. februarjem in 18. marcem, ob tem so na zadnjem soočenju sodelovali predstavniki vseh strank skupaj.<ref name=":32" /> Na [[POP TV]] so organizirali velika soočenja ''Slovenija odloča 2026'', poleg tega so v januarju pričeli s serijo tedenskih pogovorov s predsedniki političnih strank v oddaji [[24UR]].<ref name=":02">{{Navedi splet|title=Stevanović in Resni.ca v lovu za volivci, ki se jim je 'zagnusila politika' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/zoran-stevanovic.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-24|language=sl}}</ref> Intervjuje so v parih vodili novinarji večerne informativne oddaje, Žana Vertačnik, Anže Božič, Marko Gregorc in Kaja Kobetič, ter novinarji portala 24ur.com, Urša Zupan, Mirko Vorkapić, Natalija Švab in Maruša Slana, predsednike strank pa so obiskali na terenu.<ref>{{Navedi splet|title=POP TV z obsežnim in poglobljenim pokrivanjem parlamentarnih volitev {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pop-tv-z-obseznim-in-poglobljenim-pokrivanjem-parlamentarnih-volitev.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-24|language=sl}}</ref> Resničnost izjav v pogovoru so v nadaljevanju analizirali v rubriki ''Dejstva'' z Brigito Potočnik.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović pravnomočno obsojen {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/stevanovic-pravnomocno-obsojen.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-28|language=sl}}</ref> Soočenja so pred uradnim začetkom kampanje potekala tudi znotraj oddaje 24UR Zvečer.<ref>{{Navedi splet|title=Kdo bi se povezoval in kdo bo jeziček na tehtnici? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kdo-bi-se-povezoval-in-kdo-bo-jezicek-na-tehtnici.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-28|language=sl}}</ref> Glavna soočenja so bila medtem na sporedu štiri ponedeljke in dva petka, in sicer med 23. februarjem in 20. marcem.<ref name=":42">{{Navedi splet|title=Soočenja med gledalci na terenu, poudarek na odgovornem novinarstvu {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/soocenja-med-gledalci-na-terenu-poudarek-na-odgovornem-novinarstvu.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-09|language=sl}}</ref> Za razliko od preteklih volilnih kampanj je medijska hiša soočenja snema predvsem na terenu, in sicer: v Kopru uvodno soočenje s predsedniki strank (23. februarja),<ref>{{Navedi splet|title=Prvaki strank o davkih, zunanji politiki, zdravstvu, integriteti in povezovanju {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/prvo-veliko-soocenje-avtobus-24ur-odhaja-v-koper.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-21|language=sl}}</ref> v UKC Ljubljana na temo zdravstva (2. marca),<ref>{{Navedi splet|title=Čakalne dobe, investicije in vojna z zdravniki {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/soocenje-zdravstvo-za-vse-ali-za-izbrane.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-21|language=sl}}</ref> v Novem mestu na temo varnosti in prometa (6. marca),<ref>{{Navedi splet|title=Stranke o varnosti doma in po svetu, evakuaciji in gneči na cestah {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/tretje-veliko-soocenje-z-avtobusom-24ur-do-novega-mesta.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-21|language=sl}}</ref> v Kranju na temo gospodarstva in davkov (9. marca)<ref>{{Navedi splet|title=Kako bomo živeli? O nafti, (pre)visokih davkih in življenjskem standardu {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/cetrto-soocenje-v-kranju-prvake-strank-bo-soocil-uros-slak.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-21|language=sl}}</ref> ter v Mariboru, kjer sta se soočila glavna favorita za zmago, Robert Golob in Janez Janša (16. marca).<ref>{{Navedi splet|title=Burno soočenje: Janković, Izrael in kje je bila Tina Gaber Golob? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/kdo-bo-krojil-naso-prihodnost-janez-jansa-in-robert-golob-iz-oci-v-oci.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-21|language=sl}}</ref> Sklepno soočenje, ki je bilo organizirano na zadnji večer pred volilnim molkom (20. marca), pa je potekalo v televizijskem studiu.<ref name=":42" /><ref>{{Navedi splet|title=Zadnje veliko soočenje v znamenju ostrih besednih dvobojev {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/zadnje-veliko-soocenje-predsedniki-osmih-strank-prihajajo-na-pop-tv.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-21|language=sl}}</ref> Na [[Nova24TV]] so bila soočenja trikrat organizirana ob sredah in enkrat v petek, z začetkom dne 25. februarja 2026.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=JAwGrM64Xe0|title=[KDO VAM LAŽE] 27.01.2026 Nova24TV|date=2026-01-27|accessdate=2026-01-28|website=YouTube|last=Nova24TV Slovenija}}</ref> Na [[Planet TV]] so pripravili skupaj dve predvolilni soočenji ''Slovenija izbira'', vodila sta jih Katarina Braniselj in [[Luka Svetina]]. Na prvem v nedeljo, 22. februarja, je sodelovalo deset predstavnikov parlamentarnih in zunajparlamentarnih strank, na drugem, sklepnem soočenju v sredo, 18. marca, pa naj bi se soočila Robert Golob in Janez Janša, vendar je Golob udeležbo na dan soočenja odpovedal.<ref>{{Navedi splet|title=Odštevamo do prvega velikega predvolilnega soočenja na Planet TV!|url=https://www.planet-tv.si/clanek/odstevamo-do-prvega-velikega-predvolilnega-soocenja-na-planet-tv/|website=www.planet-tv.si|accessdate=2026-02-19|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/LukaSvetina/status/2034381096381505999|title=Samo pičle štiri ure so manjkale, da bi se predsednik vlade po dolgih štirih letih prvič pojavil na Planet TV. .|date=2026-03-18|accessdate=2026-03-21|website=X.com|last=Svetina|first=Luka}}</ref> Od 15. decembra 2025 dalje je potekala tudi oddaja ''Pogovori o prihodnosti'', ki je bila predvajana ob ponedeljkih na TV Veseljak Golica ter torkih na TV Aktual, v njej je [[Tomaž Vesel]] v seriji tedenskih intervjujev gostil 12 predsednikov političnih strank.<ref>{{Navedi splet|title=POP TV z obsežnim in poglobljenim pokrivanjem parlamentarnih volitev {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pop-tv-z-obseznim-in-poglobljenim-pokrivanjem-parlamentarnih-volitev.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-24|language=sl}}</ref> == Javnomnenjske raziskave == {{main|Javnomnenjske raziskave za državnozborske volitve v Sloveniji 2026}} === Projekcija sedežev === {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:88%;line-height:18px" ! rowspan=2 |Organizacija ! rowspan=2 |Objava ! width:50px" |'''[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]''' ! width:50px" |'''[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]''' ! colspan=2 |'''[[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi+SLS+Fokus]]''' ! width:50px" |'''[[Socialni demokrati|SD]]''' ! colspan=2 |'''[[Koalicija Levice in Vesne|Levica+Vesna]]''' ! width:50px" |'''[[Resni.ca]]''' ! width:50px" |'''[[Demokrati|Demokrati]]''' ! width:50px" |'''[[Piratska stranka Slovenije|Pirati]]''' |- ! style="background: {{party color|Gibanje Svoboda}}; height:1.5px" | ! style="background: {{party color|Slovenska demokratska stranka}}; width:50px" | ! colspan=2 style="background: {{party color|Nova Slovenija}}; width:50px" | ! style="background: {{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:50px" | ! colspan=2 style="background: {{party color|Levica (Slovenija)}}; width:50px" | ! style="background: #7c5199; width:50px" | ! style="background: #09105e; width:50px" | ! style="background: #000000; width:50px" | |- | [https://siol.net/novice/slovenija/je-golob-na-pragu-drnovskovega-uspeha-687325 Valicon Siol] | 20. Mar 2026 | style="background:#6687e7" |{{font color|white|28}} | 25 | colspan=2|7 | 9 | colspan=2|8 | 4 | 7 |{{n/a}} |- | [https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/svoboda-pred-zmago-a-negotovost-se-traja-2791664/ Ninamedia Dnevnik] | 20. Mar 2026 | style="background:#6687e7" |{{font color|white|29}} | 25 | colspan=2|8 | 8 | colspan=2|8 | 4 | 6 |{{n/a}} |- | [https://www.ijek.si/2026/03/20/utrip-druzbe-marec-2026-kontinuirana-raziskava-3-del/ RC IJEK] | 20. Mar 2026 | 23 | style="background:#fffb90" |26 | colspan=2|10 | 8 | colspan=2|8 | 7 | 6 |{{n/a}} |- | [https://volilna-napoved.si/ Volilna napoved]<br>4. teden kampanje | {{nowrap|20. Mar 2026}} | 25 | style="background:#fffb90" |26 | colspan=2|9 | 8 | colspan=2|8 | 5 | 7 |{{n/a}} |- | [https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/raziskave-javnega-mnenja/zadnja-v-nizu-anket-gibanje-svoboda-in-sds-izenacena-na-vrhu/776875 Mediana RTV & POP] | {{nowrap|19. Mar 2026}} | style="background:#6687e7" |{{font color|white|28}} | style="background:#fffb90" |28 | colspan=2|8 | 5 | colspan=2|7 | 5 | 7 |{{n/a}} |- | [https://siol.net/novice/slovenija/tik-pred-volitvami-svoboda-in-sds-v-tesnem-dvoboju-687032 Valicon Siol] | 17. Mar 2026 | style="background:#6687e7" |{{font color|white|26}} | 23 | colspan=2|7 | 7 | colspan=2|8 | 4 | 9 | 4 |- | [https://www.ijek.si/2026/03/16/utrip-druzbe-marec-2026-kontinuirana-raziskava-2-del/ RC IJEK] | 17. Mar 2026 | 20 | style="background:#fffb90" |27 | colspan=2|10 | 12 | colspan=2|7 | 5 | 7 |{{n/a}} |- | [https://volilna-napoved.si/ Volilna napoved]<br>3. teden kampanje | 16. Mar 2026 | 24 | style="background:#fffb90" |29 | colspan=2|8 | 9 | colspan=2|6 | 4 | 8 |{{n/a}} |- | [https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/raziskave-javnega-mnenja/anketa-sedem-strank-cez-parlamentarni-prag-sestavljanje-koalicije-bo-tezavno/776371 Mediana RTV SLO] | 15. Mar 2026 | 25 | style="background:#fffb90" |31 | colspan=2|7 | 6 | colspan=2|8 | 4 | 7 |{{n/a}} |- | [https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/svoboda-prehiteva-sds-levica-se-je-okrepila-2790189/ Ninamedia Dnevnik] | 14. Mar 2026 | style="background:#6687e7" |{{font color|white|27}} | 26 | colspan=2|8 | 8 | colspan=2|8 | 4 | 7 |{{n/a}} |- |} === Agregatorji anket === {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:84%;line-height:18px" ! rowspan=2 |Zbiratelj anket ! rowspan=2 |Posodobitev ! width:50px" |'''[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]''' ! width:50px" |'''[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]''' ! colspan=2 |'''[[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi+SLS+Fokus]]''' ! width:50px" |'''[[Socialni demokrati|SD]]''' ! colspan=2 |'''[[Koalicija Levice in Vesne|Levica+Vesna]]''' ! width:50px" |'''[[Resni.ca]]''' ! width:50px" |'''[[Demokrati|Demokrati]]''' ! width:50px" |'''[[Slovenska nacionalna stranka|SNS]]''' ! width:50px" |'''[[Prerod (stranka)|Prerod]]''' ! width:50px" |'''[[Piratska stranka Slovenije|Pirati]]''' ! rowspan=2 |Vodstvo |- ! style="background: {{party color|Gibanje Svoboda}}; height:1.5px" | ! style="background: {{party color|Slovenska demokratska stranka}}; width:50px" | ! colspan=2 style="background: {{party color|Nova Slovenija}}; width:50px" | ! style="background: {{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:50px" | ! colspan=2 style="background: {{party color|Levica (Slovenija)}}; width:50px" | ! style="background: #7c5199; width:50px" | ! style="background: #09105e; width:50px" | ! style="background: #000000; width:50px" | ! style="background: #6f2c91; width:50px" | ! style="background: #000000; width:50px" | |- | [https://volilna-napoved.si/ Odmev] | {{nowrap|20. Mar 2026}} | 24,9 | style="background:#fffb90" |26,0 | colspan=2|9,1 | 8,2 | colspan=2|7,8 | 5,6 | 7,1 | {{n/a}} | {{n/a}} | {{n/a}} | style="background: {{party color|Slovenska demokratska stranka}};" |1,1 |- | [https://politpro.eu/en/slovenia/polls PolitPro] | {{nowrap|20. Mar 2026}} | 23,6 | style="background:#fffb90" |27,8 | colspan=2|7,6 | 8,1 | colspan=2|7,4 | 4,1 | 1,9 | 2,2 | 3,0 | 2,6 | style="background: {{party color|Slovenska demokratska stranka}};" |4,2 |- | [https://www.politico.eu/europe-poll-of-polls/slovenia/ Politico] | {{nowrap|18. Mar 2026}} | 25,0 | style="background:#fffb90" |27,0 | colspan=2 |8,0 | 8,0 | colspan=2 |8,0 | 4,0 | 7,0 | 2,0 | 3,0 | 3,0 | style="background: {{party color|Slovenska demokratska stranka}};" |2,0 |- | [https://europeelects.eu/slovenia/ {{nowrap|Europe Elects}}] | {{nowrap|4. Mar 2026}} | 22,0 | style="background:#fffb90" |28,0 | colspan=2 |5,0 | 8,0 | colspan=2 |8,0 | 4,0 | 7,0 | {{n/a}} | 3,0 | {{n/a}} | style="background: {{party color|Slovenska demokratska stranka}};" |6,0 |- |} === Rezultati strank === V javnomnenjskih raziskavah sta imeli največ podpore opozicijska [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] in koalicijska [[Gibanje Svoboda]], nato so se v različnih zapovrstjih pojavljale [[Socialni demokrati|SD]], [[koalicija NSi, SLS in Fokusa]], [[Demokrati]] ter [[koalicija Levice in Vesne]]. Parlamentarni prag je občasno presegla [[Resni.ca]]. {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;font-size:83%;line-height:14px" ! rowspan=2 colspan=3|'''Izvajanje ankete in vzorec''' !'''[[Gibanje Svoboda|GS]]'''<br /><small>[[Robert Golob|Golob]]</small> !'''[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]'''<br><small>[[Janez Janša|Janša]]</small> ! colspan=3|'''[[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi+SLS+FOKUS]]'''<br><small>{{nowrap|[[Jernej Vrtovec|Vrtovec]], [[Tina Bregant|Bregant]], [[Marko Lotrič|Lotrič]]}}</small> !'''[[Socialni demokrati|SD]]'''<br><small>[[Matjaž Han|Han]]</small> ! colspan=2|'''[[Koalicija Levice in Vesne|Levica+Vesna]]'''<br><small>[[Asta Vrečko|Vrečko]], [[Uroš Macerl|Macerl]]</small> !'''[[Resni.ca]]'''<br><small>[[Zoran Stevanović|Stevanović]]</small> !'''[[Demokrati. Anžeta Logarja|Dem.]]'''<br><small>[[Anže Logar|Logar]]</small> !'''[[Piratska stranka Slovenije|Pirati]]'''<br><small>[[Jasmin Feratović|Feratović]]</small> !colspan=2|'''[[Koalicija Stranke generacij in Zelenih Slovenije|SG+Zeleni]]'''<br><small>{{nowrap|[[Vlado Dimovski|Dimovski]], [[Andrej Čuš|Čuš]]}}</small> !'''[[Slovenska nacionalna stranka|SNS]]'''<br><small>[[Zmago Jelinčič|Jelinčič]]</small> !'''[[Glas upokojencev Pavla Ruparja|GU]]'''<br><small>[[Pavel Rupar|Rupar]]</small> !'''[[Karl Erjavec – stranka Zaupanje|SZ]]'''<br><small>[[Karl Erjavec|Erjavec]]</small> !'''[[Mi, socialisti!|Mi!]]'''<br><small>[[Miha Kordiš|Kordiš]]</small> !'''[[Prerod (stranka)|PVP]]'''<br><small>[[Vladimir Prebilič|Prebilič]]</small> !colspan=2|'''[[Alternativa za Slovenijo|AZAS]]'''<br><small>{{nowrap|[[Violeta Tomič|Tomić]]}}</small> ! rowspan=2 |Vodstvo ! rowspan=2 style="width:30px;" |Vir |- ! style="background: {{party color|Gibanje Svoboda}}; height:1.5px" | ! style="background: {{party color|Slovenska demokratska stranka}}; width:50px" | ! style="background: {{party color|Nova Slovenija}}; width:50px" | ! style="background: {{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:50px" | ! style="background: #1961ac; width:50px" | ! style="background: {{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:50px" | ! style="background: {{party color|Levica (Slovenija)}}; width:50px" | ! style="background: #00a65e; width:50px" | ! style="background: {{party color|Resni.ca}}; width:50px" | ! style="background: #09105e; width:50px" | ! style="background: #000000; width:50px" | ! style="background: #7ed957; width:50px" | ! style="background: #55943f; width:50px" | ! style="background: #000000; width:50px" | ! style="background: #0047c6; width:50px" | ! style="background: #78336e; width:50px" | ! style="background: #eb4d2f; width:50px" | ! style="background: #6f2c91; width:50px" | ! colspan=2 style="background: #ee2932; width:50px" | |- ! {{nowrap|22. marec}} ! Rezultati volitev ! 1.190.819 ! style="background:#6687e7"|{{font color|white|28,7}} ! 27,9 ! colspan=3 |9,3 ! 6,7 ! colspan=2 |5,7 ! 5,5 ! 6,7 ! style="background:silver" |2,4 ! colspan=2 style="background:silver" |0,4 ! style="background:silver" |2,2 ! style="background:silver" |0,4 ! style="background:silver" |0,3 ! style="background:silver" |0,5 ! style="background:silver" |3,1 ! colspan=2 style="background:silver" |0,4 ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" |{{font color|white|0,6}} ! rowspan=2 |<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja |url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|website=DVK-rs.si|accessdate=2026-03-22|language=sl}}</ref> |- ! colspan="31" | |- |{{nowrap|18.–20.}} marec |Valicon<br>Siol.net |'''1.034''' | style="background:#6687e7" |{{font color|white|28,7}} |25,2 | colspan=3 |7,8 |9,0 | colspan=2 |8,4 |4,0 |7,0 | style="background:silver" |2,2 | colspan=2 style="background:silver" |/ | style="background:silver" |2,5 | style="background:silver" |/ | style="background:silver" |/ | style="background:silver" |0,7 | style="background:silver" |3,0 | colspan=2 style="background:silver" |/ | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" |{{font color|white|3,5}} |<ref>{{Navedi splet|title=Je Golob na pragu Drnovškovega uspeha?|url=https://siol.net/novice/slovenija/je-golob-na-pragu-drnovskovega-uspeha-687325|website=siol.net|accessdate=2026-03-20|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|16.–18.}} marec |Ninamedia<br>Dnevnik |'''858''' | style="background:#6687e7" |{{font color|white|29,4}} |25,7 | colspan=3 |8,0 |8,2 | colspan=2 |8,1 | style="background:silver" |3,8 |6,1 | style="background:silver" |2,5 | colspan=2 style="background:silver" |0,5 | style="background:silver" |2,1 | style="background:silver" |0,4 | style="background:silver" |0,5 | style="background:silver" |1,0 | style="background:silver" |3,1 | colspan=2 style="background:silver" |0,5 | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" |{{font color|white|3,7}} |<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda pred zmago, a negotovost še traja. V parlament bi se uvrstilo sedem strank|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/svoboda-pred-zmago-a-negotovost-se-traja-2791664/|website=www.dnevnik.si|date=2026-03-20|accessdate=2026-03-20|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|16.–18.}} marec |RC IJEK<br>UtripDružbe |'''678''' |22,8 | style="background:#fffb90" |26,3 | colspan=3 |10,4 |8,1 | colspan=2 |8,6 |7,2 |6,7 | style="background:silver" |2,0 | colspan=2 style="background:silver" |1,3 | style="background:silver" |2,2 | style="background:silver" |0,2 | style="background:silver" |0,8 | style="background:silver" |0,8 | style="background:silver" |2,3 | colspan=2 style="background:silver" |0,3 | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |4,1 |<ref>{{Navedi splet|title=Utrip družbe, marec 2026 – kontinuirana raziskava 3. del |url=https://www.ijek.si/2026/03/20/utrip-druzbe-marec-2026-kontinuirana-raziskava-3-del/|website=IJEK.si|date=2026-03-20|accessdate=2026-03-20|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|16.–18.}} marec |Mediana<br>{{nowrap|RTV, POP}} |'''1.598''' | style="background:#6687e7" |{{font color|white|27,8}} |27,7 | colspan=3 |8,8 |5,5 | colspan=2 |7,6 |5,1 |7,3 | style="background:silver" |2,8 | colspan=2 style="background:silver" |0,6 | style="background:silver" |2,0 | style="background:silver" |0,6 | style="background:silver" |0,0 | style="background:silver" |0,8 | style="background:silver" |3,4 | colspan=2 style="background:silver" |0,1 | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" |{{font color|white|0,1}} |<ref>{{Navedi splet|title=Zadnja v nizu anket: Gibanje Svoboda in SDS izenačena na vrhu|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/raziskave-javnega-mnenja/zadnja-v-nizu-anket-gibanje-svoboda-in-sds-izenacena-na-vrhu/776875|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-19|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|14.–17.}} marec |Info360.si |'''5.734''' |15,7 | style="background:#fffb90" |29,7 | colspan=3 |10,9 |5,3 | colspan=2 |4,4 |4,3 |17,8 | style="background:silver" |1,4 | colspan=2 style="background:silver" |1,1 | style="background:silver" |1,0 | style="background:silver" |0,6 | style="background:silver" |/ | style="background:silver" |1,7 |5,7 | colspan=2 style="background:silver" |/ | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |11,9 |<ref>{{Navedi splet|title=Skoraj šest tisoč naših bralcev je povedalo, kako bo v nedeljo volilo |url=https://info360.si/politika/skoraj-sest-tisoc-nasih-bralcev-je-povedalo-kako-bo-v-nedeljo-volilo/|website=Info360.si|date=2026-03-19|accessdate=2026-03-19|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|14.–17.}} marec |Ninamedia<br>Dnevnik |'''858''' | style="background:#6687e7" |{{font color|white|30,7}} |26,0 | colspan=3 |8,2 |7,7 | colspan=2 |8,4 | style="background:silver" |3,2 |6,7 | style="background:silver" |2,1 | colspan=2 style="background:silver" |0,3 | style="background:silver" |1,9 | style="background:silver" |0,3 | style="background:silver" |0,4 | style="background:silver" |0,9 | style="background:silver" |3,1 | colspan=2 style="background:silver" |0,5 | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" |{{font color|white|4,7}} |<ref>{{Navedi splet|title= Nespremenjene smeri gibanja|url= https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/nespremenjene-smeri-gibanja-2791268/ |website=www.dnevnik.si|date=2026-03-19|accessdate=2026-03-19|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|13.–16.}} marec |Ninamedia<br>Dnevnik |'''852''' | style="background:#6687e7" |{{font color|white|30,4}} |26,1 | colspan=3 |8,0 |8,0 | colspan=2 |8,8 | style="background:silver" |3,2 |6,7 | style="background:silver" |1,7 | colspan=2 style="background:silver" |0,3 | style="background:silver" |1,8 | style="background:silver" |0,4 | style="background:silver" |0,5 | style="background:silver" |0,7 | style="background:silver" |2,4 | colspan=2 style="background:silver" |0,7 | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" |{{font color|white|4,3}} |<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda je v trendu rasti, tekmeci stagnirajo|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/svoboda-je-v-trendu-rasti-tekmeci-stagnirajo-2791042/|website=www.dnevnik.si|date=2026-03-18|accessdate=2026-03-18|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|13.–16.}} marec |Valicon<br>Siol.net |'''900''' | style="background:#6687e7" |{{font color|white|25,6}} |23,1 | colspan=3 |7,5 |7,1 | colspan=2 |8,0 |4,0 |9,0 |4,3 | colspan=2 style="background:silver" |1,6 | style="background:silver" |3,2 | style="background:silver" |/ | style="background:silver" |/ | style="background:silver" |1,3 | style="background:silver" |3,2 | colspan=2 style="background:silver" |1,1 | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" |{{font color|white|2,5}} |<ref>{{Navedi splet|title=Tik pred volitvami: Svoboda in SDS v tesnem dvoboju|url=https://siol.net/novice/slovenija/tik-pred-volitvami-svoboda-in-sds-v-tesnem-dvoboju-687032|website=siol.net|accessdate=2026-03-17|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|10.–16.}} marec |RC IJEK<br>UtripDružbe |'''719''' |19,8 | style="background:#fffb90" |27,6 | colspan=3 |10,1 |11,8 | colspan=2 |7,0 |5,5 |7,8 | style="background:silver" |2,8 | colspan=2 style="background:silver" |0,8 | style="background:silver" |3,0 | style="background:silver" |0,2 | style="background:silver" |0,4 | style="background:silver" |0,6 | style="background:silver" |2,6 | colspan=2 style="background:silver" |0,0 | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |7,8 |<ref>{{Navedi splet|title=Utrip družbe, marec 2026|url=https://www.ijek.si/2026/03/16/utrip-druzbe-marec-2026-kontinuirana-raziskava-2-del/|website=IJEK.si|date=2026-03-16|accessdate=2026-03-17|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|12.–14.}} marec |Ninamedia<br>Dnevnik |'''855''' | style="background:#6687e7" |{{font color|white|29,7}} |26,4 | colspan=3 |7,9 |8,3 | colspan=2 |8,4 | style="background:silver" |3,6 |6,7 | style="background:silver" |1,4 | colspan=2 style="background:silver" |0,5 | style="background:silver" |2,0 | style="background:silver" |0,4 | style="background:silver" |0,8 | style="background:silver" |0,7 | style="background:silver" |2,4 | colspan=2 style="background:silver" |0,3 | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" |{{font color|white|3,3}} |<ref>{{Navedi splet|title=Podpora vodilni vladni stranki se zvišuje, odločilna bo volilna udeležba |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/odlocilna-bo-volilna-udelezba-2790906/|website=www.dnevnik.si|date=2026-03-17|accessdate=2026-03-17|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|11.–13.}} marec |Ninamedia<br>Dnevnik |'''752''' | style="background:#6687e7" |{{font color|white|28,3}} |26,0 | colspan=3 |8,1 |7,8 | colspan=2 |8,8 | style="background:silver" |3,5 |7,2 | style="background:silver" |1,7 | colspan=2 style="background:silver" |0,5 | style="background:silver" |2,1 | style="background:silver" |0,8 | style="background:silver" |0,8 | style="background:silver" |0,8 | style="background:silver" |2,6 | colspan=2 style="background:silver" |0,4 | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" |{{font color|white|2,3}} |<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda? Ali vendarle SDS? Kakšni so trendi?|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/svoboda-ali-vendarle-sds-kaksni-so-trendi-2790307/|website=www.dnevnik.si|date=2026-03-16|accessdate=2026-03-17|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|9.–12.}} marec |Mediana<br>{{nowrap|RTV SLO}} |'''716''' |25,1 | style="background:#fffb90" |31,2 | colspan=3 |7,0 |6,5 | colspan=2 |8,4 |4,7 |7,5 | style="background:silver" |2,2 | colspan=2 style="background:silver" |0,5 | style="background:silver" |2,2 | style="background:silver" |/ | style="background:silver" |/ | style="background:silver" |1,5 | style="background:silver" |1,8 | colspan=2 style="background:silver" |0,9 | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |6,1 |<ref>{{Navedi splet|title=Anketa: Sedem strank čez parlamentarni prag, sestavljanje koalicije bo težavno|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/raziskave-javnega-mnenja/anketa-sedem-strank-cez-parlamentarni-prag-sestavljanje-koalicije-bo-tezavno/776371|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-15|language=sl|first=A.|last=S}}</ref> |- |{{nowrap|7.–10.}} marec |Ninamedia<br>Dnevnik |'''935''' | style="background:#6687e7" |{{font color|white|27,5}} |26,6 | colspan=3 |8,1 |8,2 | colspan=2 |8,2 | style="background:silver" |3,6 |7,0 | style="background:silver" |1,3 | colspan=2 style="background:silver" |0,8 | style="background:silver" |2,2 | style="background:silver" |1,0 | style="background:silver" |/ | style="background:silver" |1,3 | style="background:silver" |3,0 | colspan=2 style="background:silver" |0,1 | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" |{{font color|white|0,9}} |<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda prehiteva SDS, levica se je okrepila|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/svoboda-prehiteva-sds-levica-se-je-okrepila-2790189/|website=www.dnevnik.si|date=2026-03-13|accessdate=2026-03-14|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|6.–10.}} marec |Parsifal<br>Nova24TV |'''681''' |23,1 | style="background:#fffb90" |30,0 | colspan=3 |7,5 |7,6 | colspan=2 |7,9 |4,6 |9,2 | style="background:silver" |2,5 | colspan=2 style="background:silver" |0,6 | style="background:silver" |2,8 | style="background:silver" |1,3 | style="background:silver" |/ | style="background:silver" |0,6 | style="background:silver" |2,2 | colspan=2 style="background:silver" |/ | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |6,9 |<ref>{{Navedi splet|title=[Anketa Parsifal]: Stranka SDS še naprej ohranja trdno vodstvo pred Golobovo Svobodo {{!}} Nova24TV|url=https://nova24tv.si/anketa-parsifal-stranka-sds-se-naprej-ohranja-trdno-vodstvo-pred-golobovo-svobodo/|date=2026-03-11|accessdate=2026-03-11|language=sl-SI}}</ref> |- |{{nowrap|1.–10.}} marec |RC IJEK<br>UtripDružbe |'''723''' |20,3 | style="background:#fffb90" |29,8 | colspan=3 |9,0 |11,4 | colspan=2 |5,9 |4,0 |8,9 | style="background:silver" |2,9 | colspan=2 style="background:silver" |1,0 | style="background:silver" |2,8 | style="background:silver" |0,2 | style="background:silver" |0,4 | style="background:silver" |0,5 | style="background:silver" |2,9 | colspan=2 style="background:silver" |0,0 | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |9,5 |<ref>{{Navedi splet|title=Utrip družbe, marec 2026|url=https://www.ijek.si/2026/03/11/utrip-druzbe-marec-2026/|website=IJEK.si|date=2026-03-11|accessdate=2026-03-11|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|6.–9.}} marec |Valicon<br>Siol.net |'''1.041''' |23,3 | style="background:#fffb90" |24,2 | colspan=3 |6,5 |9,1 | colspan=2 |7,6 |4,4 |10,3 | style="background:silver" |3,6 | colspan=2 style="background:silver" |0,9 | style="background:silver" |2,6 | style="background:silver" |0,7 | style="background:silver" |/ | style="background:silver" |1,7 | style="background:silver" |3,0 | colspan=2 style="background:silver" |1,3 | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |0,9 |<ref>{{Navedi splet|title=Enajst dni pred volitvami: SDS in Svoboda skoraj izenačeni|url= https://siol.net/novice/slovenija/11-dni-pred-volitvami-sds-in-svoboda-skoraj-izenaceni-686397 |website=siol.net|accessdate=2026-03-11|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|2.–5.}} marec |Mediana<br>{{nowrap|DELO}} |'''731''' |25,1 | style="background:#fffb90" |27,7 | colspan=3 |8,0 |6,9 | colspan=2 |9,7 | style="background:silver" |3,8 |6,7 | style="background:silver" |3,6 | colspan=2 style="background:silver" |0,3 | style="background:silver" |2,3 | style="background:silver" |1,6 | style="background:silver" |0,5 | style="background:silver" |1,9 | style="background:silver" |1,3 | colspan=2 style="background:silver" |0,4 | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |2,6 |<ref>{{Navedi splet|title=Razlika med Gibanjem Svoboda in SDS je skoraj skopnela|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/razlika-med-gibanjem-svoboda-in-sds-je-skoraj-skopnela|website=www.delo.si|accessdate=2026-03-11|language=sl}}</ref> |- |} ==Opombe== {{noteslist}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:2026 elections in Slovenia}} * [https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/ Volitve v Državni zbor 2026 – Državna volilna komisija] {{Volitve v RS}} [[Kategorija:2026 v politiki]] [[Kategorija:2026 v Sloveniji]] [[Kategorija:Državnozborske volitve v Sloveniji]] [[Kategorija:Državnozborske volitve v Sloveniji 2026| ]] g0hfnx3cej78pdeecmuf9tahdzq7fev 6655219 6655026 2026-04-03T08:44:51Z A09 188929 /* Sestanki in pogajanja */ +tretji blok 6655219 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Volitve |election_name = Državnozborske volitve v Sloveniji 2026 |country = Slovenija |type = parliamentary |ongoing = no |election_date = 22. marec 2026 |previous_election = Državnozborske volitve v Sloveniji 2022 |previous_year = 2022 |next_election = |next_year = |seats_for_election = 90 sedežev |majority_seats = 46 |turnout = {{upad}} 1.190.819 (70,25 %)<br>Preštetih glasovnic:<center>{{Percentage bar|99.99|width=355|hex=00FF00}}</center> <!-- Gibanje Svoboda --> | image1 = [[File:Izjava predsednika vlade o (55052776117) (cropped) (cropped).jpg|120x120px]] | leader1 = [[Robert Golob]] | colour1 = 005DA3 | party1 = [[Gibanje Svoboda]] | last_election1 = 34,45 %<br>41 sedežev | popular_vote1 = 338.102 | percentage1 = 28,66 % | seats1 = '''29''' | seat_change1 = {{upad}} 12 <!-- SDS --> | image2 = [[File:EPP Leaders’ Retreat Zagreb 2026 - Janez Janša (cropped2).jpg|120x120px]] | leader2 = [[Janez Janša]] | color2 = FEF200 | party2 = [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] | last_election2 = 23,48 %<br>27 sedežev | popular_vote2 = 328.923 | percentage2 = 27,88 % | seats2 = '''28''' | seat_change2 = {{rast}} 1 <!-- Nova Slovenija --> | image3 = [[File:Koalicija NSi SLS Fokus.png|180px]] | leader3 = [[Jernej Vrtovec]],<br>[[Tina Bregant]], [[Marko Lotrič]] | colour3 = 009AC7 | party3 = [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi, SLS, FOKUS]] | last_election3 = 6,86 %<br>8 sedežev | popular_vote3 = 109.201 | percentage3 = 9,26 % | seats3 = '''9''' | seat_change3 = {{rast}} 1 <!-- Socialni demokrati--> | image4 = [[File:Novinarska_konferenca_po_seji_vlade_-_Matjaž_Han_20.11.2025_portret2_(cropped2).jpg|120x120px]] | leader4 = [[Matjaž Han]] | party4 = [[Socialni demokrati]] | colour4 = E3000F | last_election4 = 6,69 %<br>7 sedežev | popular_vote4 = 79.175 | percentage4 = 6,71 % | seats4 = '''6''' | seat_change4 = {{upad}} 1 <!-- Demokrati --> | image5 = [[File:124._seja_Vlade_RS_dr_Anže_Logar (cropped2).jpg|120x120px]] | leader5 = [[Anže Logar]] | party5 = [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]] | colour5 = 09105E | last_election5 = ''nova stranka'' | popular_vote5 = 78.902 | percentage5 = 6,69 % | seats5 = '''6''' | seat_change5 = ''nova stranka'' <!-- Levica --> | image6 = [[File:Koalicija Levice in Vesne.png|220px]] | leader6 = [[Asta Vrečko]], [[Luka Mesec]],<br> [[Urša Zgojznik]], [[Uroš Macerl]] | party6 = [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]] | colour6 = 9A231C | last_election6 = 4,46 %<br>5 sedežev | popular_vote6 = 67.183 | percentage6 = 5,69 % | seats6 = '''5''' | seat_change6 = {{steady}} <!-- Resni.ca --> | image7 = [[File:Zoran Stevanović 2026 portret (cropped3).jpg|120x120px]] | leader7 = [[Zoran Stevanović]] | party7 = [[Resni.ca]] | colour7 = 7C5199 | last_election7 = 2,89 %<br>0 sedežev | popular_vote7 = 64.799 | percentage7 = 5,49 % | seats7 = '''5''' | seat_change7 = {{rast}} 5 |map_size = |title = [[Predsednik vlade Slovenije|predsednik vlade]] |before_election = [[Robert Golob]] |before_party = [[Gibanje Svoboda|GS]] |posttitle = Izvoljeni premier |after_election = |after_party = | map_image = | map_caption = }} '''11. volitve v Državni zbor Republike Slovenije''' so potekale 22. marca 2026. Ker niso bile predčasne, so bile to tretje redne [[Državnozborske volitve v Sloveniji|državnozborske volitve]] po letih [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2008|2008]] in [[državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022]]. Volilna kampanja se je začela 19. februarja 2026, zaključila pa 20. marca 2026. Kandidiralo je 21 strank, na glasovnici pa je bilo 15 [[Liste kandidatov za državnozborske volitve v Sloveniji 2026|kandidatnih list]], saj so se nekatere stranke povezale v predvolilne koalicije in na skupne liste. Glede na končne neuradne izide po 99,85 % preštetih glasovnic je na volitvah slavilo [[Gibanje Svoboda]], ki je osvojilo 28,62 % glasov in 29 poslanskih mandatov. Na drugo mesto se je uvrstila [[Slovenska demokratska stranka]] s 27,95 % glasov, prejela pa je 28 mandatov. Na tretje mesto se je z devetimi poslanci uvrstilo zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi, SLS, FOKUS]], na četrtem mestu so [[Socialni demokrati]] s šestimi mandati, enako število jih je prejela stranka [[Demokrati. Anžeta Logarja]]. Na šestem mestu je pristalo zavezništvo [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]], ki je osvojilo pet poslanskih mandatov, v državni zbor pa se je uvrstila tudi [[Resni.ca]], prav tako s petimi poslanci.<ref>{{Navedi splet|title=Rezultati volitev: katera stranka je zmagala|url=https://n1info.si/volitve-2026/rezultati-volitev-2026-zmagovalec/|website=N1|date=2026-03-22|accessdate=2026-03-22|language=sl-SI}}</ref> == Ozadje == [[File:Slovenia National Assembly 2022.svg|right|thumb|Razpored sedežev po državnozborskih volitvah 2022: {{legend|#9A231C|Levica: 5 sedežev}} {{legend|#E3000F|Socialni demokrati: 7 sedežev}} {{legend|#005DA3|Svoboda: 41 sedežev}} {{legend|#CCCCCC|Poslanca narodnih manjšin: 2 sedeža}} {{legend|#009AC7|Nova Slovenija: 8 sedežev}} {{legend|#FCDC00|Slovenska demokratska stranka: 27 sedežev}}]] [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|Parlamentarne volitve v Sloveniji leta 2022]] so prinesle prepričljivo zmago Gibanju Svoboda, novo ustanovljeni liberalni stranki pod vodstvom nekdanjega direktorja GEN-I Roberta Goloba. Stranka je osvojila 41 poslanskih sedežev, kar je največ za eno samo stranko po osamosvojitvi Slovenije. Dotlej vladajoča Slovenska demokratska stranka (SDS) pod vodstvom predsednika vlade Janeza Janše je končala na drugem mestu s 27 sedeži, na tretjem mestu je bila Nova Slovenija – krščanski demokrati z 8 sedeži, sledili pa so še Socialni demokrati s 7 sedeži in Levica s 5 sedeži. V Državni zbor se je tako uvrstilo le pet strank, najmanj po osamosvojitvi; za primerjavo – na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|volitvah leta 2018]] je v parlament uspelo priti devetim strankam.<ref>{{Navedi splet|title=Novi poslanci: Volilna aritmetika je nekatere z največ glasovi pustila brez mandata|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/novi-poslanci-volilna-aritmetika-je-nekatere-z-najvec-glasovi-pustila-brez-mandata/625268|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-09-21|language=sl}}</ref> == Volilni sistem == === Volilna pravica === Volilno pravico na volitvah v [[Državni zbor Republike Slovenije]] imajo državljani Republike Slovenije, ki so na dan glasovanja dopolnili 18 let. Volilna pravica je splošna in enaka za vse upravičene volivce, ne glede na njihov socialni položaj, etnično pripadnost, ekonomski status ali politična prepričanja. Volilna pravica je lahko odvzeta posameznikom, ki jim je bila s pravnomočno sodno odločbo odvzeta poslovna sposobnost zaradi nezmožnosti razumevanja pomena volitev.<ref name=":13">{{Navedi splet|title=Volivci in evidenca volilne pravice {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/teme/volivci-in-evidenca-volilne-pravice/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2026-01-07|language=sl}}</ref><ref name=":14">{{Navedi splet|title=Volitve v državni zbor {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/teme/volitve-v-drzavni-zbor/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2026-01-07|language=sl}}</ref> Slovenski državljani, ki prebivajo v tujini, imajo možnost glasovanja po pošti ali na [[Seznam veleposlaništev Republike Slovenije|diplomatsko-konzularnih predstavništvih Republike Slovenije]], če to v predpisanih rokih sporočijo pristojnim organom.<ref name=":15">{{Navedi splet|title=Splošno o volitvah|url=https://www.dvk-rs.si/volitve-in-referendumi/drzavni-zbor-rs/splosno-o-volitvah/|website=www.dvk-rs.si|accessdate=2026-01-07|language=sl}}</ref> Vpis volivcev v volilni imenik je samodejen in temelji na centralnem registru prebivalstva, ki ga vodi [[Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za notranje zadeve]]. Volilni imeniki se sestavijo 15 dni pred dnevom glasovanja in volivce razvrščajo glede na njihovo stalno ali zadnje prijavljeno prebivališče. Volivci praviloma glasujejo na volišču, ki jim je določeno v volilnem imeniku, razen če izpolnjujejo pogoje za posebno obliko glasovanja na voliščih ''OMNIA.'' Slednja so namenjena volivcem, ki so po sestavi imenika spremenili stalno prebivališče ali ki na dan glasovanja niso v okraju svojega stalnega prebivališča.<ref name=":13" /><ref name=":14" /><ref>{{Navedi splet|title=Pogosta vprašanja|url=https://www.dvk-rs.si/pogosta-vprasanja/|website=www.dvk-rs.si|accessdate=2026-01-07|language=sl}}</ref> Glasovanje poteka tajno. Volilna udeležba v Sloveniji ni obvezna. Glasovanje po pooblaščencu ni dovoljeno, razen v primerih uradno potrjene invalidnosti, kjer je pomoč pri glasovanju dovoljena v skladu z zakonom. Osebno glasovanje na voliščih poteka na dan volitev med 7. in 19. uro, omejene oblike glasovanja po pošti pa so na voljo hospitaliziranim osebam, pridržanim volivcem ter volivcem, ki so začasno odsotni, če o tem predhodno obvestijo Državno volilno komisijo.<ref name=":2" /> Pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti imajo posebne volilne pravice, saj poleg glasovanja za preostalih 88 poslancev sodelujejo tudi pri volitvah svojih predstavnikov v posebnih enočlanskih volilnih enotah.<ref name=":15" /> === Način glasovanja in delitev mandatov === 90 članov [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnega zbora]] je izvoljenih na dva načina. 88 jih je izvoljenih s sistemom odprtih list v sorazmernem predstavništvu v osmih [[Volilne enote v Sloveniji|volilnih enotah]] s po 11 mandati. Strankam se mandati dodelijo na ravni volilnih enot z uporabo Droopovega količnika. Izvoljeni poslanci so določeni tako, da se vsi kandidati posamezne stranke v volilni enoti razvrstijo glede na odstotek glasov, ki so jih prejeli v svojem volilnem okraju. Preostali neporazdeljeni mandati se nato dodelijo strankam na nacionalni ravni z uporabo d'Hondtove metode, pri čemer velja 4-odstotni volilni prag.<ref>{{Navedi splet|title=Kako deluje slovenski proporcionalni volilni sistem?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/grem-volit/o-volitvah/kako-deluje-slovenski-proporcionalni-volilni-sistem/453901|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-02-26|language=sl}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Volilna matematika: od glasov do sedežev v državnem zboru|url=https://siol.net/novice/volitve-2018/od-glasov-do-sedezev-v-drzavnem-zboru-54|website=siol.net|accessdate=2025-02-26|language=sl}}</ref> Čeprav je država razdeljena na 88 volilnih okrajev, poslanci niso izvoljeni iz vseh 88 okrajev. V nekaterih okrajih je izvoljenih več poslancev, kar pomeni, da določeni okraji nimajo izvoljenega poslanca (na primer na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|volitvah 2014]] v 21 od 88 volilnih okrajev ni bil izvoljen noben poslanec).<ref>{{Navedi splet|title=Predčasne volitve v državni zbor 2014|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/dz2014/rezultati/rez_ka1.html|website=www.dvk-rs.si|accessdate=2026-01-07}}</ref> Stranke morajo zagotoviti, da je vsaj 35 % kandidatov na njihovih listah vsakega spola, razen v primerih, ko lista vsebuje le tri kandidate. V teh primerih mora biti vsaj en kandidat vsakega spola.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Zakon o volitvah v državni zbor (ZVDZ)|url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO185|website=pisrs.si|accessdate=2025-11-27|language=sl}}</ref> Predstavnika manjšin se glasuje tako, da volivec pred priimki in imeni kandidatov izbere kandidata. Poslanec manjšin je izvoljen po enokrožnem večinskem sistemu (velja od 2018 dalje). == Datum volitev == === Razpis volitev === [[Slika:Glasovnica na volitvah v Državni zbor 2026.jpg|sličica|290px|Glasovnica na volitvah]] V skladu z [[Ustava Republike Slovenije|Ustavo Republike Slovenije]] in Zakonom o volitvah v državni zbor državnozborske volitve razpiše [[Predsednik Republike Slovenije|predsednik republike]]. Redne volitve morajo biti razpisane ne več kot 135 in ne manj kot 60 dni pred iztekom mandata Državnega zbora, glasovanje pa mora potekati najpozneje dva meseca pred iztekom mandata. Ko je odlok objavljen v Uradnem listu, se začnejo formalni volilni postopki, vključno z imenovanjem članov v volilne organe in posodobitvami seznamov volivcev.<ref name=":2" /><ref>{{Navedi splet|title=Volitve v Državni zbor|url=https://www.gov.si/teme/volitve-v-drzavni-zbor/|website=GOV.si|accessdate=2025-11-27|language=sl}}</ref> [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|Prejšnje volitve]] so bile razpisane 9. februarja 2022, za datum je takratni predsednik republike določil 24. april 2022 in s tem izbral prvi možni datum.<ref>{{Navedi splet|title=Pahor tudi uradno potrdil datum - državnozborske volitve bodo 24. aprila|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pahor-tudi-uradno-potrdil-datum-drzavnozborske-volitve-bodo-24-aprila/609313|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-11-27|language=sl|last=Z.|first=M.}}</ref> Predsednica republike [[Nataša Pirc Musar]] je po posvetu s predsedniki parlamentarnih strank sporočila tri možne datume: so 15., 22. ali 29. marec 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Volitve bodo marca, po raziskavi bi največ glasov prejela SDS |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/volitve-bodo-marca-po-raziskavi-bi-najvec-glasov-prejela-sds.html|website=24ur.com|accessdate=2025-11-27|language=sl|last=S.|first=M.}}</ref> 22. decembra je nato sporočila, da bodo potekale 22. marca<ref>{{Navedi splet|title=Parlamentarne volitve bodo 22. marca|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-bodo-22-marca/767992|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-12-22|language=sl|last=Z.|first=M.}}</ref> in za izbrani datum odlok o razpisu podpisala 6. januarja 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Predsednica republike razpisala državnozborske volitve. Stranke pripravljajo kandidatne liste.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednica-republike-razpisala-drzavnozborske-volitve-stranke-pripravljajo-kandidatne-liste/769208|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-06|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> === Pomembnejši datumi === Državna volilna komisija je 6. januarja 2026 sprejela rokovnik za izvedbo volitev v državni zbor ter ob tem sporočila celoten seznam volilnih opravil.<ref>{{Navedi splet|title=Uradni začetek predvolilne kampanje 19. februarja. Zorčič: Volitve bodo zahtevne, dela bo veliko.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/uradni-zacetek-predvolilne-kampanje-19-februarja-zorcic-volitve-bodo-zahtevne-dela-bo-veliko/769285|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-07|language=sl|first=La Da , T. K.|last=B}}</ref> {| class="wikitable" style="text;font-size:94%;" |+ !Datum !Volilno opravilo |- |22. oktober 2025 |Predsednica republike Nataša Pirc Musar za december oznani razpis volitev za 15., 22. ali 29. marec 2026. |- |22. december 2025 |Predsednica republike sporoči, da je za datum izbrala predzadnjo nedeljo v marcu, 22. marec 2026. |- |6. januar 2026 |Predsednica republike podpiše odlok o razpisu volitev v državni zbor na izbrani datum. |- ! colspan=2| |- |12. januar 2026 |Rok, s katerim začno teči volilna opravila, kot je zbiranje podpisov strank za vložitev list kandidatov. |- |4. februar 2026 |Rok za odprtje posebnega transakcijskega računa političnih strank za financiranje kampanje. |- |19. februar 2026 |Rok za vložitev list kandidatov, začetek uradne predvolilne kampanje. |- |6. marec 2026 |DVK izvede žreb in objavi seznam list kandidatov po volilnih enotah in sezname po posameznih okrajih. |- |17. – 19. marec 2026 |Predčasno glasovanje. |- |21. marec 2026 ob 0.00 |Začetek volilnega molka |- |22. marec 2026 |Splošno glasovanje na volitvah v državni zbor. |- |25. marec 2026 |Zadnji rok za vložitev pritožb na rezultate volitev. |- |7. april 2026 |Zadnji rok za razglasitev uradnih rezultatov volitev. |} == Volilna udeležba == [[Slika:Slovenia National Assembly 2026.svg|thumb|right|Graf razporeda sedežev po neuradnih rezultatih.<br/> {{legend|#9A231C|Levica in Vesna: 5 sedežev}} {{legend|#E3000F|Socialni demokrati: 6 sedežev}} {{legend|#005DA3|Gibanje Svoboda: 29 sedežev}} {{legend|#7C5199|Resni.ca: 5 sedežev}} {{legend|#2AEBEB|Demokrati: 6 sedežev}} {{legend|#009AC7|NSI, SLS, FOKUS: 9 sedežev}} {{legend|#FEF200|Slovenska demokratska stranka: 28 sedežev}} {{legend|#DFDFDF|Poslanca narodnih manjšin: 2 sedeža}} ]] [[Slika:Volilna udeležba na državnozborskih volitvah 2026.svg|thumb|right|Zemljevid volilne udeležbe po volilnih okrajih (22. marec, {{abbr|23:35|čas zadnje posodobitve}}). {{legend|#004455ff|76,5–80 odstotkov}} {{legend|#006680ff|72,4–76,5 odstotkov}} {{legend|#0088aaff|68,3–72,3 odstotkov}} {{legend|#00aad4ff|64,3–68,2 odstotkov}} {{legend|#00ccffff|60,2–64,2 odstotkov}} {{legend|#55ddffff|56,1–60,1 odstotkov}}]] [[File:Zmagovalne stranke po volilnih okrajih državnozborske volitve 2026.svg|thumb|right|Zemljevid najbolj voljenih strank po volilnem okraju. {{legend|#FEF200|Slovenska demokratska stranka}} {{legend|#005DA3|Gibanje Svoboda}}]] === Po dnevih === {| class="wikitable" !Dan !Št. volivcev !% volilnih upravičencev !Vir |- |Predčasno glasovanje – torek |24.559 |1,4 % |<ref>{{Navedi splet|title=Prvi dan predčasno glasovalo 24.559 ljudi; prijava za glasovanje na voliščih omnia mogoča do polnoči|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/prvi-dan-predcasno-glasovalo-24-559-ljudi-prijava-za-glasovanje-na-voliscih-omnia-mogoca-do-polnoci/776684|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-18|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> |- |Predčasno glasovanje – sreda |29.652 |1,7 % |<ref>{{Navedi splet|title=Znana volilna udeležba drugega dneva predčasnega glasovanja|url=https://n1info.si/volitve-2026/znana-volilna-udelezba-drugega-dneva-predcasnega-glasovanja/|website=N1|date=2026-03-19|accessdate=2026-03-19|language=sl-SI}}</ref> |- |Predčasno glasovanje – četrtek |27.494 |1,6 % | rowspan=2 |<ref>{{Navedi splet|title=V treh dneh predčasno glasovalo 81.705 ljudi oz. 4,8 odstotka volilnih upravičencev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/v-treh-dneh-predcasno-glasovalo-81-705-ljudi-oz-4-8-odstotka-volilnih-upravicencev/776937|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-20|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> |- !Predčasno glasovanje – skupno !81.705 !4,8 % |} V podatke o nedeljski udeležbi do 11. in 16. ure podatki s predčasnega glasovanja niso vključeni. {| class="wikitable" !Ura !Št. volivcev !% volilnih upravičencev !Vir |- |'''Nedelja – do 11.00''' | 362.383 |21,38 % |<ref>{{Navedi splet|title=Volilna udeležba do 11. ure 21,38-odstotna|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/volilna-udelezba-do-11-ure-21-38-odstotna/777093|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-22|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> |- |'''Nedelja – do 16.00''' |859.909 |50,73 % | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Volilna udeležba do 16. ure je bila 50,73-odstotna, nekoliko višja kot pred 4 leti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/volilna-udelezba-do-16-ure-je-bila-50-73-odstotna-nekoliko-visja-kot-pred-4-leti/777093|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-22|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> |- |'''Nedelja – do 16.00 – skupno''' |941.614 |55,53 % |- bgcolor="#ececec" !Končna neuradna volilna udeležba !1.190.932 !70,25 % !<ref>{{Navedi splet|title=Volilna udeležba|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/udelezba|website=DVK-rs.si|accessdate=2026-03-23|language=sl}}</ref> |} === Po volilnih enotah === {| class="wikitable" ! Volilna enota ! Št. volilnih<br> upravičencev ! Udeležba ! Udeležba 2026 ! Udeležba 2022 ! Sprememba |- | Kranj | 208.966 | 152.976 | align=right|'''73,20 %''' | align=right|74,14 % | align=center|{{Upad}} 0,94 % |- | Postojna | 209.326 | 142.218 | align=right|'''67,94 %''' | align=right|69,56 % | align=center|{{Upad}} 1,62 % |- | Ljubljana - Center | 221.724 | 162.617 | align=right|'''73,34 %''' | align=right|75,26 % | align=center|{{Upad}} 1,92 % |- | Ljubljana - Bežigrad | 210.022 | 150.653 | align=right|'''71,73 %''' | align=right|73,63 % | align=center|{{Upad}} 1,90 % |- | Celje | 210.608 | 151.771 | align=right|'''72,06 %''' | align=right|71,61 % | align=center|{{Rast}} 0,45 % |- | Novo mesto | 217.947 | 152.075 | align=right|'''69,78 %''' | align=right|70,36 % | align=center|{{Upad}} 0,58 % |- | Maribor | 206.708 | 140.378 | align=right|'''67,91 %''' | align=right|67,94 % | align=center|{{Upad}} 0,03 % |- | Ptuj | 209.919 | 138.244 | align=right|'''65,86 %''' | align=right|65,13 % | align=center|{{Rast}} 0,73 % |} == Rezultati == {{color box|white|Datum posodobitve: '''1. april 2026, DVK ob 14.00'''}} {| class="wikitable" style="line-height:16px;" |- ! colspan="3" rowspan="2" |Stranka ! colspan="4" |Rezultati |- !Št. glasov !% !Št. sedežev !+/- |- | style="background:#005DA3;" | | style="text-align:center;" |'''Svoboda''' |[[Gibanje Svoboda]] | style="text-align:center;" |338.102 |28,66 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|29|90|#0c0093}} |{{upad}} 12 |- | style="background:#FEF200" | | style="text-align:center;" |'''SDS''' |[[Slovenska demokratska stranka|Slovenska demokratska stranka - SDS]] | style="text-align:center;" |328.923 |27,88 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|28|90|#0c0093}} |{{rast}} 1 |- | style="background:#00b5dd" | | style="text-align:center;" |'''NSi + SLS + FOKUS''' |[[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|Nova Slovenija, Slovenska ljudska stranka, FOKUS Marka Lotriča]] | style="text-align:center;" |109.201 |9,26 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|9|90|#0c0093}} |{{rast}} 1 |- | style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}" | | style="text-align:center;" |'''SD''' |[[Socialni demokrati|Socialni demokrati - SD]] | style="text-align:center;" |79.175 |6,71 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|6|90|#0c0093}} |{{upad}} 1 |- | style="background:#09105e;" | | style="text-align:center;" |'''D.''' |[[Demokrati. Anžeta Logarja]] | style="text-align:center;" |78.902 |6,69 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|6|90|#0c0093}} |{{n/a}} |- | style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}}" | | style="text-align:center;" |'''L + V''' |[[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]] | style="text-align:center;" |67.183 |5,69 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|5|90|#0c0093}} |{{steady}} 0 |- | style="background:#7c5199" | | style="text-align:center;" |'''Resni.ca''' |[[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]] | style="text-align:center;" |64.799 |5,49 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|5|90|#0c0093}} |{{rast}} 5 |- ! colspan="7" | |- | style="background:#ADADAA;" | | style="text-align:center;" |'''NS''' | [[Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti|Italijanska in madžarska narodna skupnost]] | | | style="text-align:center;" |{{Composition bar|2|90|purple}} |{{Steady}} 0 |- ! colspan="7" | |- | style="background:#6f2c91" | | style="text-align:center;" |'''PVP''' |[[Prerod (stranka)|Prerod - stranka Vladimirja Prebiliča]] | style="text-align:center;" |35.976 |3,05 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#0c0093}} |{{n/a}} |- | style="background:#000000" | | style="text-align:center;" |'''Pirati''' |[[Piratska stranka Slovenije]] | style="text-align:center;" |27.811 |2,36 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#0c0093}} |{{steady}} 0 |- | style="background:#000000" | | style="text-align:center;" |'''SNS''' |[[Slovenska nacionalna stranka|Slovenska nacionalna stranka - SNS]] | style="text-align:center;" |26.375 |2,24 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#0c0093}} |{{steady}} 0 |- | style="background:#eb4d2f" | | style="text-align:center;" |'''MI!''' |[[Mi, socialisti!]] | style="text-align:center;" |5.657 |0,48 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#0c0093}} |{{n/a}} |- | style="background:{{party color|Zeleni Slovenije}}" | | style="text-align:center;" |'''ZS + SG''' |[[Koalicija Stranke generacij in Zelenih Slovenije|Zeleni Slovenije + SG Stranka generacij]] | style="text-align:center;" |5.277 |0,45 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#0c0093}} |{{n/a}} |- | style="background:#ee2932" | | style="text-align:center;" |'''AzaS''' |[[Alternativa za Slovenijo|Koalicija Alternativa za Slovenijo (stranka Nič od tega in stranka Za zdravo družbo)]] | style="text-align:center;" |4.785 |0,41 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#0c0093}} |{{n/a}} |- | style="background:{{party color|Glas upokojencev}}" | | style="text-align:center;" |'''GU''' |[[Glas upokojencev Pavla Ruparja]] | style="text-align:center;" |4.193 |0,36 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#0c0093}} |{{n/a}} |- | style="background:#78336e" | | style="text-align:center;" |'''SZ''' |[[Karl Erjavec – stranka Zaupanje]] | style="text-align:center;" |2.995 |0,25 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#0c0093}} |{{n/a}} |- | style="background:#2d3e52" | | style="text-align:center;" |'''Sloga''' |[[Sloga (stranka)|Sloga]] | style="text-align:center;" |251 |0,02 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#0c0093}} |{{steady}} 0 |- | style="background:#045ba4" | | style="text-align:center;" |'''SUS''' |Rešitev – Stranka upokojencev Velenje, Slovenija | style="text-align:center;" |164 |0,01 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#0c0093}} |{{n/a}} |} {| class="wikitable" !Glasovnice !Št. glasov !% glasovnic |- |Glasovi izvoljenim strankam |1.066.288 |89,54 % |- |Glasovi neizvoljenim strankam |113.484 |10,49 % |- ! colspan=3| |- |Veljavne glasovnice – skupaj |1.179.769 |99,08 % |- |Neveljavne glasovnice |11.050 |0,93 % |- |'''Skupaj''' |'''1.190.819''' |100,00 % |} == Povolilno dogajanje == === Odzivi strank na rezultate === [[Slovenska demokratska stranka]] s predsednikom Janšo se je na rezultate pritožila in zahtevala razveljavitev rezultatov predčasnih volitev zaradi domnevnih nepravilnost pri delovanju nekaterih volišč ter hrambi volilnih skrinjic kot tudi ponovitev volitev na dveh gorenjskih voliščih, kjer naj bi jim začasno zmanjkalo glasovnic. Na torkovi novinarski konferenci so navedli tudi zastarane volilne imenike, nepravilno delovanje spletne strani Državne volilne komisije ter nepravilnosti pri glasovanju iz tujine. Janša je napovedal uporabo pravnih postopkov.<ref>{{Navedi splet|title=Janša dvomi o verodostojnosti predčasnega glasovanja: "Uporabili bomo vse pravne poti"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/jansa-dvomi-o-verodostojnosti-predcasnega-glasovanja-uporabili-bomo-vse-pravne-poti/777306|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-29|language=sl|first=T. K.|last=B}}</ref> DVK je vse pritožbe zavrnila in potrdila pravilno delovanje spletne strani; posamezne volilne enote pa so v odločbah izpostavile možnost pritožbe samo na Državni zbor. V kolikor bi bile predčasne volitve razveljavljene, bi zmagovalec volitev postal Janša. Na rezultate volitev v volilni enoti Ljubljana - Bežigrad ter v Mariboru so se pritožili tudi Demokrati, vendar je DVK tudi te obtožbe zavrnila.<ref>{{Navedi splet|title=DVK: Volilne komisije zavrnile ugovore SDS-a in pritožbo Logarjevih Demokratov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dvk-volilne-komisije-zavrnile-ugovore-sds-a-in-pritozbo-logarjevih-demokratov/777736|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-29|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Svoboda je pritožbe SDS označila za »poskus spodkopavanja zaupanja v demokratične procese«. [[Jernej Vrtovec]] je za Novo Slovenijo zavrnil možnost odstopanja od zastopanih stališč, napovedal upanje za sestavo desnosredinske vlade, [[Aleksander Reberšek]] pa je zavrnil možnost sodelovanja z Gibanjem Svoboda, saj da nimajo skupnih programskih točk.<ref>{{Navedi splet|title=Vrtovec: Upanje za desnosredinsko vlado tli naprej|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/vrtovec-upanje-za-desnosredinsko-vlado-tli-naprej/262957|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> [[Tina Bregant]] (SLS) je rezultate pozdravila ter uvrstitev SLS v parlament, prvič po letu 2011, označila za uspeh.<ref>{{Navedi splet|title=Tina Bregant: SLS se je po 12 letih prebil v parlament|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/tina-bregant-sls-se-je-po-12-letih-prebil-v-parlament/264115|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> [[Marko Lotrič]] (FOKUS) je v odzivu dejal, da je bil glas za skupno listo »glas za politiko sodelovanja«.<ref>{{Navedi splet|title=Jernej Vrtovec: Ljudem smo dali upanje #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/nasmehi-na-obrazu-koalcije-nsi-sls-in-fokusa-prejeli-smo-novo-upanje-na-desnem-polu-687491|website=siol.net|accessdate=2026-03-31|language=sl}}</ref> [[Koalicija Levice in Vesne|Koalicijo Levice in Vesne]] je motila neuvrstitev kandidatov iz stranke Vesna, ta pa je navkljub neuvrstitvi pozvala k vključenosti [[Zelena politika|zelene politike]] v dnevno politiko.<ref>{{Navedi splet|title=Vesna brez poslanca, a si želi umestitve "zelene politike" v vlado|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/vesna-brez-poslanca-a-si-zeli-umestitve-zelene-politike-v-vlado/267094|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> [[Piratska stranka Slovenije|Piratska stranka]] se je dan po volitvah odločila za izredni kongres o vodstvu stranke, saj je predsednik [[Jasmin Feratović]] po neuvrstitvi v parlament stranki ponudil svoj odstop.<ref>{{Navedi splet|title=O prihodnosti Feratovića bodo Pirati po slabem volilnem rezultatu odločali čez mesec dni|url=https://n1info.si/novice/slovenija/o-prihodnosti-feratovica-bodo-pirati-po-slabem-volilnem-rezultatu-odlocali-cez-mesec-dni/|website=N1|date=2026-03-23|accessdate=2026-03-25|language=sl-SI}}</ref> Predsednik stranke [[Glas upokojencev Pavla Ruparja|Glas upokojencev]] [[Pavel Rupar]] je v luči 0,35-odstotnega rezultata napovedal umik iz politike in vodenja stranke ter prenehanje njenega delovanja. Oster zapis na omrežju Facebook je končal z besedami »Nekoč je obstajal Rupar.«<ref>{{Navedi splet|title="Nekoč je obstajal Rupar": Pavel Rupar odhaja iz politike|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/nekoc-je-obstajal-rupar-pavel-rupar-odhaja-iz-politike/777400|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-25|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Predsednik [[Slovenska nacionalna stranka|SNS]] [[Zmago Jelinčič Plemeniti]] je v odzivu na izide dejal, da »slovenski narod ni zrel, da ima svojo državo«, a ob tem dodal, da bodo kot stranka delovali še naprej.<ref name=":39">{{Navedi splet|title="Vse manjše stranke so žrtve izbire manjšega zla"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/vse-manjse-stranke-so-zrtve-izbire-manjsega-zla/777163|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-25|language=sl|first=A.|last=S}}</ref> V stranki [[Mi, socialisti!]] so izrazili kritiko nad »polarizacijo politične izbire« in poudarili, da še »niso rekli zadnje.«<ref name=":39" /> === Izvoljeni poslanci === {{Glavni članek|Seznam poslancev 10. Državnega zbora Republike Slovenije}} V parlament se je uvrstilo sedem strank ali skupnih list; Gibanje Svoboda je osvojilo 29 poslanskih mandatov, SDS 28, skupna lista NSi, SLS in Fokusa pa 9 mandatov. Pri slednji je bilo 7 poslancev izvoljenih iz kvote NSi, po eden pa iz SLS in Fokusa. Stranki SD in Demokrati sta osvojili vsaka po 6 poslancev, sledila je skupna lista Levice in Vesne, kjer je vseh 5 poslancev pripadlo Levici. S 5 poslanci je v Državni zbor prvič vstopila tudi Resni.ca.<ref>{{Navedi splet|title=Kdo je osvojil poslansko mesto in kdo vse je izvisel?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/kdo-je-osvojil-poslansko-mesto-in-kdo-vse-je-izvisel/777176|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=Aleksandra K. Kovač, G.|last=C}}</ref> Za predstavnika manjšin sta bila znova izvoljena dotedanja poslanca, [[Felice Ziza]] iz italijanske in [[Ferenc Horváth (politik)|Ferenc Horváth]] iz madžarske narodne skupnosti.<ref>{{Navedi splet|title=Za predstavnika narodnih skupnosti izvoljena dosedanja poslanca Ziza in Horvath|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/za-predstavnika-narodnih-skupnosti-izvoljena-dosedanja-poslanca-ziza-in-horvath/777211|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> V novem sklicu Državnega zbora je tako 57 moških in 33 žensk oziroma dve ženski manj kot v preteklem državnozborskemu sklicu. Najmlajši poslanec je s 25 leti starosti [[Andrej Poglajen]] (SDS), najstarejši je [[Franc Križan]] (Demokrati. Anžeta Logarja) z 72 leti starosti. Najmlajša poslanka je 29-letna [[Lucija Tacer Perlin]] (Svoboda), najstarejša pa 63-letna [[Adrijana Kocjančič]] (SDS).<ref>{{Navedi splet|title=Največ glasov za Roberta Goloba, največji delež glasov prejel Matej Arčon|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/najvec-glasov-za-roberta-goloba-najvecji-delez-glasov-prejel-matej-arcon/777185|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-31|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Med poslance so bili izvoljeni tudi trije dosedanji župani: Srečko Ocvirk (SLS) kot župan občine Sevnica, Martin Mikolič (NSI) kot župan Rogatca ter Darko Ratajc (SD) kot župan Slovenskih Konjic. Ker sta funkciji župana ter poslanca v Državnem zboru nezdružljivi, je Ministrstvo za javno upravo namesto razpisa predčasnih lokalnih volitev v dotičnih občinah predlagalo, da županovanja s prevzemom poslanskih mandatov prevzamejo dotedanji podžupani.<ref>{{Navedi splet|title=V treh občinah, kjer so bili za poslance izvoljeni župani, nadomestnih volitev ne bo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/v-treh-obcinah-kjer-so-bili-za-poslance-izvoljeni-zupani-nadomestnih-volitev-ne-bo/777322|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-29|language=sl|first=T. K.|last=B}}</ref> === Sestanki in pogajanja === Po volitvah se nadaljuje tudi afera domnevnega vmešavanja tujih služb v volitve. 26. marca 2026 se je na pobudo premierja Roberta Goloba sestal Svet za nacionalno varnost (SNAV), ki so se ga poleg stalnih članov in [[Predsednik Republike Slovenije|predsednice republike]] prvič udeležili tudi voditelji vseh novoizvoljenih parlamentarnih strank. Osrednja točka seje je bilo poročilo direktorja Sove Joška Kadivnika, ki je po navedbah vladnega urada za komuniciranje »nesporno potrdilo« vmešavanja tuje paraobveščevalne agencije v slovenski volilni proces in njeneih stikov s slovenskimi subjekti.<ref name=":40" /><ref name=":41" /> Kadivnik je člane seznanil, da je Sova o utemeljenih sumih kaznivih dejanj že dva dni prej uradno obvestila državno tožilstvo in policijo. Premier Golob opozoril na resnost tujih vplivov, predsednik SDS Janez Janša pa je navedbe zavrnil ter jih označil za »zlorabo državnih institucij« in »špekulacije«, primerljive z aktivizmom nevladnih organizacij, ob tem je dodal, da na seji niso bili predstavljeni nobeni novi materialni dokazi.<ref name=":40" /> Sejo je zaradi pomanjkanja varnostnega dovoljenja za dostop do tajnih podatkov predčasno zapustil prvak stranke Resni.ca [[Zoran Stevanović]].<ref name=":43" /> Premier in relativni zmagovalec volitev [[Robert Golob]] je na prvi uradni sestanek o oblikovanju »razvojne koalicije«, oziroma kasneje imenovane kot »vlade narodne enotnosti«,<ref>{{Navedi splet|title=Robert Golob: Slovenija potrebuje vlado narodne enotnosti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/robert-golob-slovenija-potrebuje-vlado-narodne-enotnosti/777620|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> ki bo potekal v petek na sedežu Gibanja Svoboda, povabil vse parlamentarne stranke z izjemo SDS.<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob začel pogovore o oblikovanju razvojne koalicije; SNAV bo sklican še ta teden|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/premier-golob-zacel-pogovore-o-oblikovanju-razvojne-koalicije-snav-bo-sklican-se-ta-teden/777290|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Namen srečanja je iskanje skupnih rešitev za povečanje konkurenčnosti gospodarstva in soočanje s prihajajočo krizo v zaostrenih mednarodnih razmerah. Udeležbo so potrdili v strankah [[Socialni demokrati]], [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]] in [[Resni.ca]], medtem ko je zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi+SLS+FOKUS]] povabilo zavrnila.<ref name=":44">{{Navedi splet|title=Ne Logar ne Stevanović se ne vidita v koaliciji z Levico, NSi zavrnil udeležbo na petkovem sestanku|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/ne-logar-ne-stevanovic-se-ne-vidita-v-koaliciji-z-levico-nsi-zavrnil-udelezbo-na-petkovem-sestanku/777536|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. K. B. , T. L.|last=Š}}</ref> V NSi so svojo odločitev utemeljili s pojasnilom, da v vrednotah in programu ne vidijo stičnih točk s Svobodo, hkrati pa so bili kritični do po njihovem mnenju »razdiralne politike« odhajajoče vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Logar in Stevanović proti Levici, NSi ne bo niti na sestanek {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kosarica-levici-logar-pogajanja-lahko-trajajo-tedne-ali-mesece.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> [[Anže Logar]] (Demokrati) je poudaril, da ima mandat za pogovore, vendar opozarja, da so ti šele v začetni fazi in da bo odločitev o koaliciji odvisna od vsebinskih pogojev, predvsem boja proti korupciji (predlagani sistem SKOK), davčne razbremenitve in delujočega zdravstva. Logar je ob tem ostro izključil sodelovanje z Levico in zavrnil medijske navedbe o že razdeljenih ministrskih mestih kot »čisto laž«.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Treba je razmisliti, kaj je najbolje za Slovenijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/logar-treba-je-razmisliti-kaj-je-najbolje-za-slovenijo/777405|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=A.|last=S}}</ref><ref name=":44" /> Podobno se je odzval Zoran Stevanović (Resni.ca), ki se bo sestanka udeležil le zato, da ne bi povzročal politične krize, vendar je ob tem večkrat poudaril, da se v vladi Roberta Goloba ne vidi.<ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović: Ne gremo ne v vlado Janeza Janše ne Roberta Goloba|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/zoran-stevanovic-ne-gremo-ne-v-vlado-janeza-janse-ne-roberta-goloba/777408|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tarča: Ozadje prisluškovalne afere in koalicijska pogajanja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tarca-ozadje-prisluskovalne-afere-in-koalicijska-pogajanja/256888|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=Al Ma , T. L.|last=Š}}</ref> Stevanović prav tako zavrača sodelovanje z Levico zaradi nasprotujočih si programskih izhodišč, hkrati pa je izrazil interes za ključne resorje, kot so notranje zadeve, zunanje zadeve in finance.<ref name=":44" /><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Resnice je postavil ceno za vstop v koalicijo|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/stevanovic-cilja-na-notranje-in-zunanje-ministrstvo-ter-na-financno|website=www.delo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> Logar in Stevanović sta se v sredo po volitvah srečala tudi na »prijateljski kavi«.<ref>{{Navedi splet|title=Logar in Stevanović "prijateljsko spila kavo"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/logar-in-stevanovic-prijateljsko-spila-kavo/259450|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> [[Matjaž Han]] (SD) pa je sporočil, da njegova stranka ne postavlja vnaprejšnjih pogojev, razen jasne zavrnitve sodelovanja z SDS, in dodal, da so pripravljeni tudi na vlogo v opoziciji.<ref name=":44" /> ==== Tvorba sredinskega bloka ==== {{Podrobno|Tretji blok}} Tretji blok so 1. aprila 2026 oblikovale stranke Nova Slovenija, [[Demokrati. Anžeta Logarja]] in [[Resni.ca]]<ref>{{Navedi splet|title="Oblikovanje tretjega bloka je ključnega pomena za stabilna in vsebinska izhodišča"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/oblikovanje-tretjega-bloka-je-kljucnega-pomena-za-stabilna-in-vsebinska-izhodisca/778220|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> ter pripravili programske predloge in sistemske ukrepe na področjih gospodarstva, zdravstva in boja proti korupciji, saj da imajo pri slednjih sorodne rešitve.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda piše osnutek koalicijske pogodbe, prvaki NSi, Demokratov in Resni.ce se pogovarjajo o tretjem bloku|url=https://n1info.si/volitve-2026/svoboda-bo-prihodnji-teden-strankam-poslala-osnutek-koalicijske-pogodbe/|website=N1|date=2026-04-01|accessdate=2026-04-02|language=sl-SI}}</ref> Predstavljajo krog zmerno liberalnih do konservativnih političnih strank, alternativnih Gibanju Svoboda ter SDS kot relativnima zmagovalkama volitev.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Prebilič, Vrtovec, Logar, Han in tretji blok - kako jim kaže?|url=https://www.zanima.me/kje-se-dejansko-skriva-tretji-blok/|website=Zanima.me|date=2025-06-28|accessdate=2026-04-02|language=sl-SI}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Tretji blok: je koalicija Prebiliča, Hana, Logarja in Tonina politična alternativa Robertu Golobu in Janezu Janši?|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/tretji-blok-prebilic-han-logar-tonin-1824530|website=Reporter|date=2025-06-08|accessdate=2026-04-02|language=sl}}</ref> Opisujejo se kot sredinski blok z 20 poslanci, predsednik Resni.ce [[Zoran Stevanović]] je ob tem napovedal, da ambicij za mandatarskega kandidata v trojici strank nimajo, ni pa te možnosti dokončno izključil, prav tako ni predviden noben dogovor o enotnem glasovanju.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: V sklopu tretjega bloka ni govora o nobenem enotnem glasovanju ali podobnih zavezah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/stevanovic-v-sklopu-tretjega-bloka-ni-govora-o-nobenem-enotnem-glasovanju-ali-podobnih-zavezah/778329|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> K sodelovanju je [[Jernej Vrtovec]] (NSi) povabil tudi Matjaža Hana (SD), ki pa je sodelovanje v takšni konstelaciji zavrnil.<ref>{{Navedi splet|title=Han: Stranka SD ne bo šla v nobeno desnosredinsko vlado|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/han-stranka-sd-ne-bo-sla-v-nobeno-desnosredinsko-vlado/778340|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=Al Ma , M.|last=Z}}</ref> == Sodelujoče politične stranke == === Parlamentarne stranke === {| class="wikitable" style="text;font-size:90%;line-height:22px" |- ! rowspan=2 colspan=5 width=300px | Ime ! width=90 rowspan=2 | Vodja ! rowspan=2 | Ideologija ! width=60 rowspan=2 | Pol ! colspan=2 | Rezultat [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022]] ! colspan=2 | Na dan volitev |- ! Glasov (%) ! Sedežev ! Sedežev ! Status v DZ |- ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:2 px;"| | align=center |'''GS''' | colspan="3" |[[Gibanje Svoboda]] | [[Robert Golob]] | [[socialni liberalizem]] | [[leva sredina|leva<br> sredina]] | align=center | 34,4 % | style="text-align:center;" |{{Composition bar|41|90|{{party color|Gibanje Svoboda}}}} | style="text-align:center;" |{{Composition bar|39|90|{{party color|Gibanje Svoboda}}}} | {{yes|Koalicija}} |- ! style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}; width:2px;"| | align=center |'''SDS''' | colspan="3" |[[Slovenska demokratska stranka]] | [[Janez Janša]] | [[konservatizem]] | [[politična desnica|desnica]] | align=center | 23,5 % | style="text-align:center;" |{{Composition bar|27|90|{{party color|Slovenska demokratska stranka}}}} | style="text-align:center;" |{{Composition bar|24|90|{{party color|Slovenska demokratska stranka}}}} | rowspan="2" {{no|Opozicija}} |- ! rowspan="3" style="background:{{party color|Nova Slovenija}};" | | rowspan="3" style="text-align:center;" |'''NSi + SLS + FOKUS''' | rowspan="3" |[[Koalicija NSi, SLS in Fokusa]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:2px;"| | [[Nova Slovenija|Nova Slovenija – Krščanski demokrati]] | [[Jernej Vrtovec]] | [[krščanska demokracija]] | [[desna sredina]] | align=center | 6,9 % | style="text-align:center;" |{{Composition bar|8|90|{{party color|Nova Slovenija}}}} | style="text-align:center;" |{{Composition bar|8|90|{{party color|Nova Slovenija}}}} |- ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:2px;"| | [[Slovenska ljudska stranka]] | [[Tina Bregant]] | [[agrarizem]] | [[desna sredina]] | align=center | 3,4 % | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|{{party color|Slovenska ljudska stranka}}}} | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|{{party color|Slovenska ljudska stranka}}}} | rowspan="2" align=center style="background:silver" |Zunaj parlamenta |- ! style="background:#1961ac;" width:2px;"| | [[Fokus (stranka)|FOKUS Marka Lotriča]] | [[Marko Lotrič]] | [[konservativni liberalizem]] | [[desna sredina]] | align=center {{n/a}} | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#1961ac}} | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#1961ac}} |- ! style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:2px;"| | align=center |'''SD''' | colspan="3" |[[Socialni demokrati]] | [[Matjaž Han]] | [[socialna demokracija]] | [[leva sredina|leva<br> sredina]] | align=center | 6,7 % | style="text-align:center;" |{{Composition bar|7|90|{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}}} | style="text-align:center;" |{{Composition bar|9|90|{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}}} | rowspan="2" {{yes|Koalicija}} |- ! rowspan="2" style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}};" | | rowspan="2" style="text-align:center;" |'''Levica + Vesna''' | rowspan="2" |[[Koalicija Levice in Vesne]] | style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}}; width:2px;"| | [[Levica (Slovenija)|Levica]] | [[Asta Vrečko]]<br>[[Luka Mesec]] | [[demokratični socializem]] | [[politična levica|levica]] | align=center | 4,5 % | style="text-align:center;" |{{Composition bar|5|90|{{party color|Levica (Slovenija)}}}} | style="text-align:center;" |{{Composition bar|3|90|{{party color|Levica (Slovenija)}}}} |- ! style="background:{{party color|Vesna - zelena stranka}}; width:2px;"| | [[VESNA – zelena stranka]] | [[Urša Zgojznik]]<br>[[Uroš Macerl]] | [[zelena politika]] | [[politična levica|levica]] | align=center | 1,4 % | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|{{party color|Vesna - zelena stranka}}}} | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|{{party color|Vesna - zelena stranka}}}} | align=center style="background:silver" |Zunaj parlamenta |} === Parlamentarne stranke, nastale med mandatom === Sledeče stranke niso obstajale in kandidirale na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|prejšnjih volitvah]], temveč so nastale v času mandata 9. državnega zbora in imajo v njem svoje predstavnike. [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]] jih v skladu s poklicnimi merili in odredbo upravnega sodišča obravnava kot parlamentarne stranke,<ref>{{Navedi splet|title=Pogovor z opozicijo: v studiu so bili Vrtovec, Kordiš, Logar in Kaloh|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pogovor-z-opozicijo-v-studiu-so-bili-vrtovec-kordis-logar-in-kaloh/769890|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-28|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=RTV se želi izogniti tožbi, kot je bila Golobova|url=https://info360.si/politika/rtv-se-zeli-izogniti-tozbi-kot-je-bila-golobova/|website=info360.si|date=2026-02-06|accessdate=2026-02-11|language=sl-SI}}</ref> Državni zbor pa kot zunajparlamentarne, pri čemer so trije poslanci iz vrst Demokratov združeni v [[Poslanska skupina nepovezanih poslancev|PS nepovezanih]], Kordiš in Kaloh pa sta samostojna poslanca.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/pp/!ut/p/z1/jY7NCoJAGEWfxq3fp6L97NTA_CnQKG02oTGNgjoyTgk9fWaroKK7u5dz4AKBDEib3yqWy4q3eT32I7FOwSK0g9DT0NMTE-OV7mx2aKAbWpBOgLNNTH8CkpmOsROFh7WrG-hrQP7xfwBPH7_ERgiAsJoXr6t2WxhzBkTQCxVUqFcxzqWUXb9UUMFhGFTGOaupeuaNgp-UkvcSsncSumaf3SOaPgDgJNcC/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/|title=POSLANKE IN POSLANCI|accessdate=2026-02-12|website=Državni zbor}}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> {| class="wikitable" style="text;font-size:90%;line-height:22px" |- ! rowspan=2 colspan=5 width=300px | Ime ! width=90 rowspan=2 | Vodja ! rowspan=2 | Ideologija ! width=60 rowspan=2 | Pol ! colspan=2 | Na dan volitev |- ! Sedežev ! Status v DZ |- ! style="background:#09105e; width:2 px;"| | align=center |'''D.''' | colspan="3" |[[Demokrati. Anžeta Logarja]] | [[Anže Logar]] | [[konservativni liberalizem]] | [[desna sredina|desna<br> sredina]] | style="text-align:center;" |{{Composition bar|3|90|#09105e}} | rowspan="2" {{no|Opozicija}} |- ! style="background:#eb4d2f; width:2 px;"| | align=center |'''MI!''' | colspan="3" |[[Mi, socialisti!]] | [[Miha Kordiš]] | [[socializem]] | [[skrajna levica]] | style="text-align:center;" |{{Composition bar|1|90|#eb4d2f}} |- ! rowspan="2" style="background:#78336e;" | | rowspan="2" style="text-align:center;" |{{nowrap|'''SZ'''}} | rowspan="2" |[[Karl Erjavec – stranka Zaupanje]] ! style="background:#78336e;" width:2px;"| | [[Karl Erjavec – stranka Zaupanje]] | [[Karl Erjavec]] | [[interesi upokojencev]] | [[leva sredina]] | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#78336e}} | align=center style="background:silver" |Zunaj parlamenta |- ! style="background:#003914; width:2 px;"| | [[Suvereni]] | [[Dejan Kaloh]] | [[suverenizem]] | [[politična desnica|desnica]] | style="text-align:center;" |{{Composition bar|1|90|#003914}} | {{no|Opozicija}} |} === Zunajparlamentarne stranke === {| class="wikitable" style="text;font-size:91%;line-height:26px" |- ! colspan=5 width=320 | Ime ! width=100 | Vodja ! Ideologija ! width=90 | Pozicija ! width=90 |Izid [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022]] |- ! rowspan="2" style="background:{{party color|Zeleni Slovenije}};" | | rowspan="2" style="text-align:center;" |'''Zeleni<br> + SG''' | rowspan="2" |[[Koalicija Stranke generacij in Zelenih Slovenije|Zeleni Slovenije +<br>SG Stranka generacij]] | style="background:{{party color|Zeleni Slovenije}}; width:2px;"| | [[Zeleni Slovenije]] | [[Andrej Čuš]] | [[zelena politika]] | [[desna sredina]] | align=center|3,4 %{{efn|Koalicija [[Povežimo Slovenijo]].}} |- ! style="background:#7ed957;" width:2px;"| | [[Stranka generacij]] | [[Vlado Dimovski]] | [[socialni liberalizem]] | [[leva sredina]] | align=center {{n/a}} |- ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:2px;"| | align=center |'''Resni.ca''' | colspan="3" |[[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]] | [[Zoran Stevanović]] | [[suverenizem]] | [[politična desnica|desnica]] | align=center | 2,9 % |- ! style="background:#000000; width:2px;"| | align=center |'''Pirati''' | colspan="3" |[[Piratska stranka Slovenije]] | [[Jasmin Feratović]] | [[piratska politika]] | [[leva sredina]] | align=center | 1,6 % |- ! style="background:#2d3e52; width:2px;"| | align=center |'''Sloga''' | colspan="3" |[[Sloga (stranka)|SLOGA]] | [[Janko Veber]] | [[populizem]] | [[centrizem|sredina]] | align=center | 0,1 %{{efn|Koalicija Zavezništvo osvobodimo Slovenijo.}} |- ! style="background:{{party color|Slovenska nacionalna stranka}}; width:2px;"| | align=center |'''SNS''' | colspan="3" |[[Slovenska nacionalna stranka]] | [[Zmago Jelinčič]] | [[nacionalizem]] | [[skrajna desnica]] | align=center | 1,5 % |- ! style="background:{{party color|Glas upokojencev}}; width:2px;"| | align=center |'''GU''' | colspan="3" |[[Glas upokojencev|Glas upokojencev Pavla Ruparja]] | [[Pavel Rupar]] | [[interesi upokojencev]] | [[desna sredina]] | align=center {{n/a}} |- ! rowspan="2" style="background:#ee2932;" | | rowspan="2" style="text-align:center;" |'''AzaS''' | rowspan="2" |[[Alternativa za Slovenijo]] ! style="background:{{party color|Nič od tega}}; width:2px;"| | [[Nič od tega]] | [[Boris Žulj]] | [[populizem]] | [[politična levica|levica]] | align=center {{n/a}} |- ! style="background:#f47104; width:2px;"| | [[Za zdravo družbo]] | [[Jure Pogačnik]] | [[:en:Right-wing antiglobalism|antiglobalizem]] | [[politična desnica|desnica]] | align=center | 1,7 % |- ! style="background:#6f2c91;" width:2px;"| | align=center |'''PVP''' | colspan="3" |[[Prerod (stranka)|Prerod - Stranka Vladimirja Prebiliča]] | [[Vladimir Prebilič]] | [[socialni liberalizem]] | [[leva sredina]] | align=center {{n/a}} |- ! style="background:#045ba4;" width:2px;"| | align=center |'''SUS''' | colspan="3" |Rešitev - Stranka upokojencev Velenje, Slovenija | Faruk Pijuković | [[interesi upokojencev]] | [[desna sredina]] | align=center {{n/a}} |} === Stranke, ki na volitvah niso nastopile === {| class="wikitable" style="text;font-size:91%;line-height:26px" |- ! colspan=5 width=340 | Ime ! width=100 | Vodja ! Ideologija ! width=90 | Pozicija ! width=90 | Zadnje volitve |- ! style="background:#d83c16; width:2px;"| | align=center |'''NS''' | colspan="3" |[[Nova socialdemokracija|Nova socialdemokracija – Krekovi socialisti]] | [[Andrej Magajna]] | [[krščanski socializem]] | [[leva sredina]] | align=center | 2022 |- ! style="background:#6B8E23; width:2px;"| | align=center |'''SNP''' | colspan="3" |[[Naša prihodnost]] | [[Ivan Gale]] | [[korupcija|boj proti korupciji]] | [[centrizem|sredina]] | align=center | 2022 |- ! style="background:#bfd62e; width:2px;"| | align=center |'''ND''' | colspan="3" |[[Naša dežela]] | [[Aleksandra Pivec]] | [[kmetijska politika]] | [[centrizem|sredina]] | align=center | 2022 |- ! style="background:#2E5894; width:2px;"| | align=center |'''ZLS''' | colspan="3" |[[Za ljudstvo Slovenije]] | [[Borut Loboda]] | [[suverenizem]] | [[politična desnica|desnica]] | align=center | 2022 |- ! rowspan="2" style="background:#0000ff;" | | rowspan="2" style="text-align:center;" |'''KZN''' | rowspan="2" |[[Koalicija zedinjenega naroda]] ! style="background:#5aad39; width:2px;"| | [[Gibanje Zedinjena Slovenija]] | [[Andrej Šiško]] | [[nacionalizem]] | [[skrajna desnica]] | rowspan="2" align=center | 2022 |- | style="background:#0c5390; width:2px;"| | [[Stranka slovenskega naroda]] | [[Sašo Pajk]] | [[nacionalizem]] | [[politična desnica|desnica]] |- ! style="background:{{party color|Youth Party – European Greens}}; width:2px;"| | align=center |'''SMS''' | colspan="3" |[[Stranka mladih - Zeleni Evrope]] | [[Igor Jurišič]] | [[zelena politika]] | [[leva sredina]] | align=center | 2011 |- ! style="background:#bddd73; width:2px;"| | align=center |'''SKU''' | colspan="3" |[[Skupnost (stranka)|Skupnost – Zveza list lokalnih skupnosti]] | [[Marko Funkl]] | [[interesi lokalnih skupnosti]] | [[centrizem|sredina]] | align=center {{n/a}} |- ! style="background:#d69a2a; width:2px;"| | align=center |'''SS''' | colspan="3" |Stranka Straža - Katoliška narodna stranka | [[Alen Koman]] | [[krščanski nacionalizem]] | [[skrajna desnica]] | align=center {{n/a}} |- ! style="background:#502379; width:2px;"| | align=center |'''Volt''' | colspan="3" |[[Volt Slovenija]] | [[Borja Razinger]] | [[Združene države Evrope|evropski federalizem]] | [[leva sredina]] | align=center {{n/a}} |} == Podpore == {| class="wikitable" ! Država ! colspan="2" | Stranka ! Voditelj ! Položaj ! colspan="2" | Podpora |- | rowspan="4" | {{flag|Evropska unija}} | rowspan="2" style="background-color: {{party color|Skupina Evropske ljudske stranke}};" | | rowspan="2" | [[Skupina Evropske ljudske stranke|Skupina EPP]] | rowspan="2" | [[Manfred Weber]] | rowspan="2" | predsednik skupine | style="background-color: {{party color|Slovenska demokratska stranka}};" | | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] (Janez Janša)<ref>{{Navedi splet|title=S & D sprejel ljubljansko deklaracijo s pozivom k izključitvi SDS-a iz skupine EPP|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/s-d-sprejel-ljubljansko-deklaracijo-s-pozivom-k-izkljucitvi-sds-a-iz-skupine-epp/772437|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-05|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref><ref name=":21">{{Navedi splet|title=Vodja EPP-ja Manfred Weber ob obisku Slovenije izrazil podporo SDS-u in NSi-ju|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/vodja-epp-ja-manfred-weber-ob-obisku-slovenije-izrazil-podporo-sds-u-in-nsi-ju/772426|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-05|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> |- | style="background-color: {{party color|Nova Slovenija}};" | | [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi+SLS+FOKUS]] (Jernej Vrtovec)<ref name=":21" /> |- | style="background-color: {{party color|Progressive Alliance of Socialists and Democrats}};" | | [[Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov|Skupina S & D]] | Iratxe Garcia Perez | predsednica skupine | style="background-color: {{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}};" | | [[Socialni demokrati|SD]] (Matjaž Han)<ref>{{Navedi splet|title=S & D sprejel ljubljansko deklaracijo s pozivom k izključitvi SDS-a iz skupine EPP|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/s-d-sprejel-ljubljansko-deklaracijo-s-pozivom-k-izkljucitvi-sds-a-iz-skupine-epp/772437|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-05|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> |- | style="background-color: {{party color|Renew Europe}};" | | [[Renew Europe|Skupina Renew]] | Valerie Hayer | predsednica skupine | style="background-color: {{party color|Gibanje Svoboda}};" | | [[Gibanje Svoboda]] (Robert Golob)<ref>{{Navedi splet|title=Hayer ob obisku Ljubljane: "Trumpova zaveznika Janša in Orban morata biti na volitvah poražena"|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/hayer-ob-obisku-ljubljane-trumpova-zaveznika-jansa-in-orban-morata-biti-na-volitvah-porazena/772439|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-05|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> |} == Zgodovina kampanje == === Nove stranke === Na ustanovnem kongresu dne 20. januarja 2024 je nastala prva nova stranka po preteklih volitvah, [[Glas upokojencev]] nekdanjega poslanca SDS [[Pavel Rupar|Pavla Ruparja]].<ref>{{Navedi splet|title=Pavel Rupar in somišljeniki ustanovili stranko, gredo tudi na evropske volitve|url=https://n1info.si/novice/slovenija/iniciativa-glas-upokojencev-je-postala-stranka/|website=n1info.si|accessdate=2024-01-20|language=sl}}</ref> Pred [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024|evropskimi volitvami 2024]] je bila nato ustanovljena satirična stranka [[Nič od tega]] pod vodstvom aktivista Borisa Žulja in nekdanje poslanke [[Violeta Tomić|Violete Tomić]].<ref>{{Navedi splet|title=Violeta Tomić na evrovolitve s satirično stranko Nič od tega|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/violeta-tomic-na-evrovolitve-s-satiricno-stranko-nic-od-tega/702564|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-03-23|language=sl}}</ref> Istega leta je svojo stranko snoval poslanec [[Anže Logar]], 16. novembra so bili po njegovem izstopu iz SDS ustanovljeni [[Demokrati.]]<ref>{{Navedi splet|title=Logar potrjen za predsednika Demokratov; prepričan, da se začenja 'nekaj velikega'|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/z-ustanovnim-kongresom-bo-zazivela-logarjeva-stranka.html|website=24ur.com|accessdate=2024-11-16|language=sl}}</ref> 27. novembra pa je bila ustanovljena še stranka [[Karl Erjavec – stranka Zaupanje|Zaupanje]] dolgoletnega politika [[Karl Erjavec|Karla Erjavca]].<ref name=":12">{{Navedi splet|title=Erjavec se vrača na politični parket kot predsednik stranke Zaupanje|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/erjavec-se-vraca-na-politicni-parket-kot-predsednik-stranke-zaupanje/728735|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-12-08|language=sl}}</ref> V začetku leta 2025 je svojo politično stranko [[Fokus (stranka)|Fokus]] na ustanovnem kongresu 18. januarja na Brdu pri Kranju ustanovil [[Marko Lotrič]], predsednik Državnega sveta.<ref>{{Navedi splet|title=Lotrič ob ustanovitvi stranke Fokus napovedal "alternativo, ki bo Slovenijo usmerila na pravo pot"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/lotric-ob-ustanovitvi-stranke-fokus-napovedal-alternativo-ki-bo-slovenijo-usmerila-na-pravo-pot/733764|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-01-27|language=sl}}</ref> 17. maja je prišlo do združitve strank [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] in [[Dobra država]], na spojitvenem kongresu je nastala [[Stranka generacij]] ekonomista in nekdanjega ministra [[Vlado Dimovski|Vlada Dimovskega]].<ref>{{Navedi splet|title=DeSUS-a ni več. Z Dobro državo je zdaj združen v Stranko generacij.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/desus-a-ni-vec-z-dobro-drzavo-je-zdaj-zdruzen-v-stranko-generacij/746032|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-05-31|language=sl}}</ref> 20. junija je potekal ustanovni kongres stranke [[Suvereni]] poslanca [[Dejan Kaloh|Dejana Kaloha]].<ref>{{Navedi splet|title=Dejan Kaloh ustanovil stranko Suvereni|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dejan-kaloh-ustanovil-stranko-suvereni/749683|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-01-27|language=sl}}</ref> 26. avgusta je bila ustanovljena stranka lokalnih list [[Skupnost (stranka)|Skupnost]] pod vodstvom Marka Funkla.<ref>{{Navedi splet|title=Pred prihajajočimi parlamentarnimi volitvami zaživela še ena nova stranka|url=https://n1info.si/novice/slovenija/pred-prihajajocimi-parlamentarnimi-volitvami-zazivela-se-ena-nova-stranka/|website=n1info.si|accessdate=2025-08-26|language=sl}}</ref> 15. oktobra je bila v Kočevju ustanovljena stranka [[Prerod (stranka)|Prerod]] evroposlanca [[Vladimir Prebilič|Vladimirja Prebiliča]].<ref>{{Navedi splet|title=Ustanovljena stranka Prerod, njen predsednik je Prebilič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ustanovljena-stranka-prerod-njen-predsednik-je-prebilic/760929|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-20|language=sl}}</ref> 16. novembra je v Ljubljani sledil ustanovni kongres stranke [[Mi, socialisti!]] poslanca [[Miha Kordiš|Mihe Kordiša]].<ref>{{Navedi splet|url=https://info360.si/politika/miha-kordis-razkril-datum-ustanovnega-kongresa-svoje-stranke/|title=Miha Kordiš razkril datum ustanovnega kongresa svoje stranke|date=2025-10-30|accessdate=2025-11-03|website=Info360.si|language=sl}}</ref> V procesu ustanavljanja sta še dve politični strani, in sicer ''Straža'' katoliškega podkasterja Alena Komana, ter ''Volt Slovenija'' kot podružnica panevropskega federalističnega gibanja Volt Evropa.<ref>{{Navedi splet|title=Aljuš Pertinač: »Funkcija pač ne naredi človeka, temveč človek naredi funkcijo« - Domovina|url=https://www.domovina.je/aljus-pertinac-funkcija-pac-ne-naredi-cloveka-temvec-clovek-naredi-funkcijo|website=Domovina.je|accessdate=2025-12-12|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/gibanje-volt-slovenija-v-zbiranje-podpisov-za-ustanovitev-stranke/763816|title=Gibanje Volt Slovenija v zbiranje podpisov za ustanovitev stranke|date=2025-11-12|accessdate=2025-11-13|website=RTVSLO.si|language=sl|last=R.|first=B.}}</ref> === Predvolilno povezovanje === ==== Koalicije strank in skupne liste ==== 17. junija 2025 sta stranki [[Levica (Slovenija)|Levica]] in [[VESNA – zelena stranka|Vesna]] podpisali predvolilni sporazum, ki je napovedal skupni nastop strank na prihodnjih volitvah.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Politična zavezništva: sodelovanje Levice in Vesne ter pripojitev stranke Konkretno k Demokratom|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/politicna-zaveznistva-sodelovanje-levice-in-vesne-ter-pripojitev-stranke-konkretno-k-demokratom/749237|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-01|language=sl}}</ref> Na volilnem kongresu Levice dne 4. oktobra je bilo sodelovanje v zavezništvu s strani stranke uradno potrjeno.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Asta Vrečko napovedala, da gre Levica na parlamentarne volitve skupaj s stranko Vesna|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/asta-vrecko-napovedala-da-gre-levica-na-parlamentarne-volitve-skupaj-s-stranko-vesna/759676|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-10|language=sl}}</ref> Partnersko sodelovanje je 14. oktobra na seji sveta potrdila še stranka Vesna.<ref>{{Navedi splet|title=Vesna potrdila sporazum o sodelovanju z Levico|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vesna-potrdila-sporazum-o-sodelovanju-z-levico/760796|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-20|language=sl}}</ref> O sodelovanju v tej koaliciji sta se partnerici zavezništva pogovarjali tudi z novoustanovljeno župansko stranko Skupnost,<ref>{{Navedi splet|title=Nova predvolilna zveza, ki spreminja igro na levem polu|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/ni-cas-za-drobljenje-ampak-za-sodelovanje-in-povezovanje|website=www.delo.si|accessdate=2025-11-28|language=sl}}</ref> iz katere pa so 19. januarja 2026 sporočili, da se zaradi »prešibke strukture na lokalni ravni« ne bodo udeležili državnozborskih volitev.<ref>{{Navedi splet|title=Županska stranka ne gre na državnozborske volitve. »Vidimo se čez štiri leta,« pravijo.|url=https://info360.si/politika/zupanska-stranka-ne-gre-na-drzavnozborske-volitve-vidimo-se-cez-stiri-leta-pravijo/|website=info360.si|date=2026-01-19|accessdate=2026-01-19|language=sl-SI}}</ref> 3. julija 2025 se je stranka [[Konkretno]] se na spojitvenem kongresu priključila stranki [[Demokrati.]]<ref name=":5">{{Navedi splet|title=Demokrati so si pripojili stranko Konkretno|url=https://n1info.si/novice/slovenija/demokrati-so-si-pripojili-stranko-konkretno/|website=n1info.si|accessdate=2025-10-01|language=sl}}</ref> 27. novembra 2025 je ob napovedi kandidature na državnozborskih volitvah sodelovanje z Demokrati napovedal tudi [[Andrej Magajna]], predsednik stranke [[Nova socialdemokracija]], ki je napovedal, da so pripravili seznam možnih kandidatov, ki bi jih uvrstili na listo.<ref name=":22">{{Navedi splet|title=Bo Logar pred volitvami združil moči z Magajno?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/bo-logar-pred-volitvami-zdruzil-moci-z-magajno/|website=n1info.si|accessdate=2025-11-27|language=sl}}</ref> Do konkretnih pogovorov ni prišlo, Logar je napovedal samostojno kandidaturo Demokratov z 88 kandidati stranke.<ref name=":11">{{Navedi splet|title=Anže Logar napoveduje samozavesten nastop Demokratov na prihajajočih volitvah|url=https://n1info.si/novice/slovenija/anze-logar-napoveduje-samozevesten-nastop-demokratov-na-volitvah/|website=N1|date=2026-01-06|accessdate=2026-01-06|language=sl-SI}}</ref> 21. avgusta 2025 sta nastop na skupni listi napovedali zunajparlamentarni stranki [[Nič od tega]] in [[Za zdravo družbo]].<ref>{{Navedi splet|title=Stranka NOT in Za zdravo družbo sta združili moči|url=https://www.facebook.com/reel/1294858792223360|website=Facebook.com|accessdate=2025-09-21|language=sl}}</ref> Po navedbah slednje naj bi bila k sodelovanju povabljena tudi [[Resni.ca]], a je ta možnost skupnega nastopa zavrnila.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka NOT in Za zdravo družbo sta združili moči|url=https://www.facebook.com/reel/1294858792223360|website=Facebook.com|accessdate=2025-09-10|language=sl}}</ref> 19. januarja 2025 so predstavniki obeh strank napovedali skupno listo pod imenom [[Alternativa za Slovenijo]], ki so se ji pridružili še gibanje Naprej, društvo Gibanje za trajnostni razvoj Slovenije in iniciativa ZA upokojence.<ref>{{Navedi splet|title=Tomić: Sredstva, ki se nespametno zapravljajo za tuje vojne, bomo usmerili v blaginjo naših ljudi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tomic-sredstva-ki-se-nespametno-zapravljajo-za-tuje-vojne-bomo-usmerili-v-blaginjo-nasih-ljudi/770615|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-19|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> 26. septembra 2025 sta predsednika strank [[Suvereni]] in [[Gibanje Zedinjena Slovenija]], poslanec [[Dejan Kaloh]] in [[Andrej Šiško]], napovedala formiranje suverenistično-domoljubnega bloka, ki bi s skupno listo več nacionalističnih strank nastopil na državnozborskih volitvah. Napoved je sledila oznanitvi nacionalne politične akcije ''SLOEXIT'', ki predlaga izstop Slovenije iz [[Evropska unija|EU]] ter razpravo o izstopu iz zveze [[NATO]].<ref>{{Navedi splet|title=Kaloh in Šiško združujeta moči: z akcijo SLOEXIT predlagata izstop Slovenije iz EU|url=https://n1info.si/novice/slovenija/kaloh-in-sisko-zdruzujeta-moci-z-akcijo-sloexit-predlagata-izstop-slovenije-iz-eu/|website=n1info.si|accessdate=2025-09-28|language=sl}}</ref> 19. novembra 2025 so se predstavniki Suverenih udeležili »Dneva zaupanja«, dogodka, ki ga je ob prvi obletnici stranke [[Karl Erjavec – stranka Zaupanje|Zaupanje]] organiziral njen predsednik [[Karl Erjavec]].''<ref name=":6">{{Navedi splet|title=Stranka, ki jo vodi Karl Erjavec, je dobila novo ime|url=https://n1info.si/novice/slovenija/stranka-ki-jo-vodi-karl-erjavec-je-dobila-novo-ime/|website=N1|date=2025-11-19|accessdate=2025-11-28|language=sl-SI}}</ref>'' Slednji je skupaj s poslancem Kalohom napovedal oblikovanje nove poslanske skupine ter kasneje skupne liste za volitve v Državni zbor, pri tem gibanje ZSi Andreja Šiška ni bilo omenjeno.<ref>{{Navedi splet|title=NSi, SLS in Fokus o sodelovanju na volitvah. Erjavec se dogovarja s stranko Suvereni {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nsi-z-sls-in-fokusom-podpisala-izjavo-o-moznem-sodelovanju-na-volitvah.html|website=www.24ur.com|accessdate=2025-11-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Karl Erjavec bo v imenu svoje stranke izpostavil sebe. Koga si še želi v svojih vrstah?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/karl-erjavec-bo-v-imenu-svoje-stranke-izpostavil-sebe-koga-si-se-zeli-v-svojih-vrstah/|website=N1|date=2025-11-17|accessdate=2025-11-28|language=sl-SI}}</ref> 22. decembra 2025 je svet stranke Suvereni odločil, da se ta na volitve poda samostojno in ne v partnerstvu s stranko Zaupanje.<ref name=":10">{{Navedi splet|title=Preobrat: Dejan Kaloh in Karl Erjavec ne gresta skupaj na volitve|url=https://n1info.si/novice/slovenija/preobrat-dejan-kaloh-in-karl-erjavec-ne-gresta-skupaj-na-volitve/|website=N1|date=2025-12-22|accessdate=2025-12-22|language=sl-SI}}</ref> 30. decembra 2025 sta Gibanje Zedinjena Slovenija in [[Stranka slovenskega naroda]] podpisali sporazum o ustanovitvi predvolilne koalicije z imenom Koalicija zedinjenega naroda,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/reel/1404914261135984|title=Koalicija zedinjenega naroda|date=2026-01-05|accessdate=2026-01-05|website=Facebook|last=Bolfek|first=Ivan}}</ref> Suvereni pa so dosegli dogovor s stranko [[Sloga (stranka)|Sloga]] nekdanjega ministra in predsednika Državnega zbora [[Janko Veber|Janka Vebra]], ki bo svoje kandidate priključila nosilni listi stranke Suvereni.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/branko.damjanovic.5/posts/pfbid0i6msKEHa4XEHGRACjkoVKs8NkCs8Vug4WnkK3M5yaBsbXcKZwxjZ6uxwzE2KwBfel?rdid=RKf9XfqBMtURskNA#|title=22. 3. 2026 bodo volitve poslank in poslancev v Državni Zbor Republike Slovenije. Zato je zelo pomembno, da izvolimo poslanke in poslance, ki bodo delovali za Skupno Dobro v Suvereni Sloveniji.|date=2026-01-15|accessdate=2026-01-15|website=Facebook.com|last=Damjanovič|first=Branko}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pogovor z opozicijo: v studiu so bili Vrtovec, Kordiš, Logar in Kaloh|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pogovor-z-opozicijo-v-studiu-so-bili-vrtovec-kordis-logar-in-kaloh/769890|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-15|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 15. februarja 2026 je bilo objavljeno, da bosta Dejan Kaloh in Karl Erjavec kljub prvotno drugačnemu sklepu skupaj oblikovala kandidatno listo; svet Suverenih je strateško odločil, da v luči rezultatov poizvedb javnega mnenja ne nastopijo samostojno, ampak priključijo svoje kandidate Erjavcu v šesti, sedmi in osmi volilni enoti.<ref>{{Navedi splet|title=Na nacionalki ne bo Janše in Vrtovca, bosta pa Erjavec in Kordiš|url=https://info360.si/politika/na-nacionalki-ne-bo-janse-in-vrtovca-bosta-pa-erjavec-in-kordis/|website=info360.si|date=2026-02-15|accessdate=2026-02-15|language=sl-SI}}</ref> 18. septembra 2025 sta se prvič sestala predsednika strank [[Nova Slovenija|NSi]] in [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[Jernej Vrtovec]] in [[Tina Bregant]], in se zavzela za možnost skupnega nastopa strank, ki bi zavoljo državotvornosti preprečil drobljenje glasov.<ref>{{Navedi splet|title=Da bi preprečili drobljenje glasov, sta Vrtovec in Bregant odprta za sodelovanje strank NSi in SLS|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/da-bi-preprecili-drobljenje-glasov-sta-vrtovec-in-bregant-odprta-za-sodelovanje-strank-nsi-in-sls/758101|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-09-21|language=sl}}</ref> 19. novembra 2025 so Vrtovec, Bregant in Marko Lotrič, predsednik stranke Fokus, podpisali namero o začetku pogovorov za oblikovanje skupne liste za državnozborske volitve. Predsedniki strank partneric so ob tem soglasno podprli idejo kot prizadevanje za oblikovanje »razvojnega zavezništva« ter desnosredinske vlade.<ref>{{Navedi splet|title=NSi, SLS in Fokus bi šli na volitve s skupno listo: "Ta trojček je porok za spremembo oblasti"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/nsi-sls-in-fokus-bodo-podpisale-izjavo-o-nameri-sodelovanja-na-prihodnjih-volitvah/|website=N1|date=2025-11-19|accessdate=2025-11-28|language=sl-SI}}</ref> 4. decembra sta Bregant in Lotrič potrdila, da so stranke že v procesu usklajevanja skupne liste in razdelitve volilnih okrajev.<ref>{{Navedi splet|title=Povezovanje na desni sredini: kot alternativa Janši ali da mu omogočijo sestavo vlade? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/povezovanje-nsi-sls-in-fokusa-kot-alternativa-jansi-ali-da-mu-omogocijo-sestavo-vlade.html|website=www.24ur.com|accessdate=2025-12-05|language=sl}}</ref> 14. januarja 2026 sta Marko Lotrič in Monika Kirbiš Rojs oznanila, da na skupni listi ne bosta kandidirala za poslanca, saj da želita dokončati mandat v [[Državni svet Republike Slovenije|Državnem svetu]]; kljub temu sta napovedala aktivno sodelovanje v volilni kampanji.<ref>{{Navedi splet|title=Pogovor z opozicijo: v studiu so bili Vrtovec, Kordiš, Logar in Kaloh|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pogovor-z-opozicijo-v-studiu-so-bili-vrtovec-kordis-logar-in-kaloh/769890|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-15|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Lista je bila v tem obdobju tudi dokončno sestavljena, sodelovanje pa potrjeno. 15. januarja je bilo objavljeno, da bo na skupni listi NSi pripadlo 49 mest, SLS 24 mest in Fokusu 15 mest.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/branko.damjanovic.5/posts/pfbid0i6msKEHa4XEHGRACjkoVKs8NkCs8Vug4WnkK3M5yaBsbXcKZwxjZ6uxwzE2KwBfel?rdid=RKf9XfqBMtURskNA#|title=22. 3. 2026 bodo volitve poslank in poslancev v Državni Zbor Republike Slovenije. Zato je zelo pomembno, da izvolimo poslanke in poslance, ki bodo delovali za Skupno Dobro v Suvereni Sloveniji.|date=2026-01-15|accessdate=2026-01-15|website=Facebook.com|last=Damjanovič|first=Branko}}</ref> Sporazum o skupnem nastopu sta istega dne na seji potrdila glavni odbor SLS in svet stranke Fokus.<ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/strankaSLS/status/2011853810709266731|title=Glavni odbor SLS je potrdil sporazum o skupnem nastopu z NSi in Fokus na DZ volitvah 22. marca!|date=2026-01-15|accessdate=2026-01-15|website=X.com|last=SLS}}</ref> 19. januarja je sporazum soglasno potrdil še svet stranke NSi, ob tem se je seznanil tudi s kandidati stranke za skupno listo.<ref name=":23">{{Navedi splet|title=Oblikovanje skupne liste NSi-ja, SLS-a in Lotričevega Fokusa v sklepni fazi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/oblikovanje-skupne-liste-nsi-ja-sls-a-in-lotricevega-fokusa-v-sklepni-fazi/770286|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-15|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=NSi potrdil skupen nastop na volitvah s Fokusom in SLS-om|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nsi-potrdil-skupen-nastop-na-volitvah-s-fokusom-in-sls-om/770533|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-19|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> Predsednik NSi je sklep sveta pospremil z besedami, da je »samo razvojna koalicija resnična zmaga za prihodnost.«<ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/JernejVrtovec/status/2013352679360102527|title=Skupaj. Po zmago za prihodnost.|date=2026-01-19|accessdate=2026-01-19|website=X.com|last=Vrtovec|first=J.}}</ref> Uradni sporazum o skupnem nastopu so predsedniki treh strank podpisali v sredo, 21. januarja 2026.<ref>{{Navedi splet|title=NSi, SLS in Fokus v sredo v podpis sporazuma za več poslanskih mandatov|url=https://info360.si/politika/nsi-sls-in-fokus-v-sredo-v-podpis-sporazuma-za-vec-poslanskih-mandatov/|website=info360.si|date=2026-01-19|accessdate=2026-01-19|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tri desnosredinske stranke podpisale sporazum o sodelovanju na volitvah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tri-desnosredinske-stranke-podpisale-sporazum-o-sodelovanju-na-volitvah/770807|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-11|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 3. februarja 2026 sta sodelovanje na volitvah napovedali stranki [[Zeleni Slovenije]] in [[Stranka generacij]], ki sta na skupni tiskovni konferenci oznanili skupno listo ter zavzemanje za vse generacije, boj proti korupciji, stabilno gospodarstvo in skrb za okolje kot glavne programske prioritete.<ref>{{Navedi splet|title=Zeleni Slovenije in Stranka generacij skupaj na državnozborske volitve|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/zeleni-slovenije-in-stranka-generacij-skupaj-na-drzavnozborske-volitve|website=www.delo.si|accessdate=2026-02-11|language=sl}}</ref> Sveta obeh strank sta skupno kandidatno listo potrdila na svojih sejah dne 12. februarja 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Zeleni in Stranka generacij potrdili skupno kandidatno listo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zeleni-in-stranka-generacij-potrdili-skupno-kandidatno-listo/773296|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-14|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> ==== Neuspešno povezovanje ==== 10. junija 2025 so Zeleni Slovenije ob 36. obletnici ustanovitve stranke pozvali in povabili k združitvi vseh zelenih sil na partnersko listo.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Zeleni Slovenije praznujejo 36 let. Želijo si skupen nastop zelenih opcij na parlamentarnih volitvah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zeleni-slovenije-praznujejo-36-let-zelijo-si-skupen-nastop-zelenih-opcij-na-parlamentarnih-volitvah/748543|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-06-23|language=sl}}</ref> 3. decembra 2025 so iz stranke Prerod sporočili, da so pričeli pogovore s [[Socialni demokrati|Socialnimi demokrati]] o možnosti sodelovanja.<ref>{{Navedi splet|title=Prebiličev Prerod in SD za sodelovanje na levi sredini: "Aktivirati je treba volivce"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prebilicev-prerod-in-sd-za-sodelovanje-na-levi-sredini-aktivirati-je-treba-volivce/766079|website=rtvslo.si|accessdate=2025-12-05|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Pobudnik pogovorov o povezovanju je bil predsednik SD [[Matjaž Han]], ki je pobudo komentiral z besedami, da »s kakšno novo idejo lahko parirajo vsem«, medtem ko naj bi si v Prerodu želeli povolilnega sodelovanja.<ref name=":7">{{Navedi splet|title=Vladimir Prebilič je dobil klic Matjaža Hana s pobudo o sodelovanju|url=https://info360.si/politika/vladimir-prebilic-je-dobil-klic-matjaza-hana-s-pobudo-o-sodelovanju/|website=info360.si|date=2025-03-11|accessdate=2025-12-05|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Han o zavezništvu s Prebiličem: S kakšno novo idejo lahko pariramo vsem {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/han-s-kaksno-novo-idejo-lahko-pariramo-vsem.html|website=www.24ur.com|accessdate=2025-12-05|language=sl}}</ref> Predsednika Preroda Vladimirja Prebiliča je k pogovorom povabil tudi Vlado Dimovski, vodja Stranke generacij, ki je ob pozivu k sodelovanju na levi sredini pozdravil možnost skupne liste, tudi s stranko SD.<ref name=":7" /> Svet stranke Prerod je 6. decembra nato zavrnil možnost skupne liste z SD in napovedal samostojno kandidaturo, v sklepih pa dopustil nadaljevanje pogovorov s Stranko generacij.<ref>{{Navedi splet|title=Prebilič zavrnil ponudbo SD-ja za oblikovanje skupne liste|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prebilic-zavrnil-ponudbo-sd-ja-za-oblikovanje-skupne-liste/766429|website=rtvslo.si|accessdate=2025-12-06|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Tudi slednji so kasneje propadli; po besedah Dimovskega so se v Prerodu vnovič odločili za samostojno kandidaturo, četudi naj bi Stranki generacij prvotno ponujalo 30 kandidatnih mest na njihovi listi in vodenje volilnega štaba.<ref>{{Navedi splet|title=Vladimirju Prebiliču propadlo še eno predvolilno sodelovanje|url=https://info360.si/politika/vladimirju-prebilicu-propadlo-se-eno-predvolilno-sodelovanje/|website=info360.si|date=2026-01-05|accessdate=2026-01-06|language=sl-SI}}</ref> V intervjuju za tednik Reporter, objavljenem 26. januarja 2026, je prvi slovenski predsednik [[Milan Kučan]] vnovič pozval k skupni listi strank SD in Prerod. Kučan je idejo tozadevnega sodelovanja podprl že ob prvih pogovorih v mesecu decembru.<ref>{{Navedi splet|title=Milan Kučan: Ideja o povezovanju SD in Preroda je odgovorna|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/milan-kucan-ideja-o-povezovanju-sd-in-preroda-je-odgovorna|website=www.delo.si|accessdate=2026-01-29|language=sl}}</ref> Predsednik SD Han je 28. januarja 2026 potrdil novo osebno srečanje s Prebiličem, a možnost skupne liste označil za »zelo malo verjetno.«<ref>{{Navedi splet|title=Kaj ve Milan Kučan, česar javnost ne ve?|url=https://info360.si/politika/kaj-ve-milan-kucan-cesar-javnost-ne-ve/|website=info360.si|date=2026-01-28|accessdate=2026-01-29|language=sl-SI}}</ref> Prebilič je nato 29. januarja špekulacije o skupnem nastopu znova zavrnil in zatrdil, da se Prerod na volitve podaja samostojno.<ref>{{Navedi splet|title=Prebilič vnovič zavrnil Kučanov predlog o skupni listi Preroda s SD|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/vladimir-prebilic-kucan-prerod-skupna-lista-1876844|website=Reporter|date=2026-01-29|accessdate=2026-01-29|language=sl}}</ref> === Predvolilna srečanja predsednikov strank === ==== Pobuda Vladimirja Prebiliča ==== 11. decembra 2025 je Vladimir Prebilič poslal vabilo na srečanje predsednikom šestih [[Leva sredina|levo-sredinskih]] strank, z namenom »pogovora o sodelovanju v prihodnje ter izmenjave pogledov na izzive v Sloveniji.«<ref name=":8" /> V stranki Prerod so v komentarju poudarili, da zmage desnice in vrnitve Janše ni mogoče izključiti ter da se bo leva sredina na volitvah 2026 borila za večino. Prebilič je na »politično kavo« povabil predsednike koalicijskih strank: premierja Goloba (Svoboda), Matjaža Hana (SD), [[Asta Vrečko|Asto Vrečko]] in [[Luka Mesec|Luko Mesca]] (Levica), [[Urša Zgojznik|Uršo Zgojznik]] in [[Uroš Macerl|Uroša Macerla]] (Vesna), Vlada Dimovskega (Stranka generacij) in Jasmina Feratovića, predsednika [[Piratska stranka Slovenije|Piratov]].<ref name=":8">{{Navedi splet|title=Prebilič predlaga sestanek šefov levosredinskih strank: Razmere so resne, Janša se lahko vrne na oblast|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prebilic-sklical-sestanek-sefov-levosredinskih-strank-razmere-so-resne-jansa-se-lahko-vrne-na-oblast/|website=N1|date=2025-12-11|accessdate=2025-12-12|language=sl-SI}}</ref> V stranki Svoboda so vabilo označili za »piarovski manever« in ga označili kot nenavadnega, saj da »Prebilič z dvema odstotkoma v javnomnenjskih anketah ni vodja leve sredine.«<ref name=":9">{{Navedi splet|title=Prvi odzivi po predlogu Prebiliča: "Obnaša se, kot da je že lider leve sredine"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prvi-odzivi-po-predlogu-prebilica-obnasa-se-kot-da-je-ze-lider-leve-sredine/|website=N1|date=2025-12-11|accessdate=2025-12-12|language=sl-SI}}</ref> Iz SD so sporočili, da se predsednik Han pogovorov zaradi zasedenosti ne bo mogel udeležiti, tako v Levici kot v Vesni pa so poudarili oznanjeno skupno listo in zatrdili, da bo »čas za morebitna širša povezovanja po volitvah.«<ref name=":9" /> Do srečanja, ki je bilo načrtovano za 22. december, zaradi odklonitve udeležbe s strani večine povabljenih politikov ni prišlo.<ref>{{Navedi splet|title=Prebilič s šefi levosredinskih strank danes ne bo spil kave. Kaj o njegovi pobudi pravi predsednica Pirc Musar?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prebilic-s-sefi-levosredinskih-strank-danes-ne-bo-spil-kave-kaj-o-njegovi-pobudi-pravi-predsednica-pirc-musar/|website=N1|date=2025-12-22|accessdate=2025-12-22|language=sl-SI}}</ref> ==== Pobuda Roberta Goloba ==== 9. januarja 2026 je premier in predsednik stranke [[Gibanje Svoboda]] Golob na delovno kosilo povabil predsednike osmih levosredinskih strank. Šlo naj bi za spoznavno srečanje strank, ki jim najbolje kaže v [[Javnomnenjske raziskave za državnozborske volitve v Sloveniji 2026|javnomnenjskih raziskavah]] ter ki so se jasno izrekle proti povolilnemu sodelovanju z Janšo.<ref name=":16">{{Navedi splet|title=Golob na predvolilno kosilo povabil SD, Levico in pet zunajparlamentarnih strank, tudi Resni.co|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-na-predvolilno-kosilo-povabil-sd-levico-in-pet-zunajparlamentarnih-strank-tudi-resni-co/769652|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-09|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> Poleg SD in Levice so bile povabljene še Prerod, Pirati, Vesna, [[Mi, socialisti!]] ter stranka [[Resni.ca]], ki so jo mediji označili za »največje presenečenje« med povabljenci.<ref>{{Navedi splet|title=Golob želi strniti vrste: povabilo na kosilo osmih strank {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/golob-strjuje-vrste-na-levi-sredini.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-09|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Robert Golob pred volitvami vabi na delovno kosilo. Tudi stranko, ki utegne biti "zelo draga"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/robert-golob-pred-volitvami-vabi-na-delovno-kosilo-tudi-stranko-ki-utegne-biti-zelo-draga/|website=N1|date=2026-01-10|accessdate=2026-01-09|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Golob vabi na kosilo osem strank, med njimi tudi presenečenje|url=https://vecer.com/slovenija/golob-vabi-na-kosilo-osem-strank-med-njimi-tudi-presenecenje-10402147|website=Večer|date=2026-01-09|accessdate=2026-01-09|language=sl}}</ref> Udeležbo so potrdili predsedniki vseh zgoraj navedenih strank (Han, Vrečko in Mesec, Prebilič, Feratović, Zgojznik in Macerl, Kordiš) z izjemo [[Zoran Stevanović|Zorana Stevanovića]], ki naj bi ga po prvotni napovedi nadomeščal predsednik sveta Resni.ce Matjaž Gorjup.<ref name=":16" /> Golob je 10. januarja 2026 v odzivu na medijsko poročanje dejal, da je »treba poiskati konsenz in zavrniti sovraštvo in laži, pred očmi pa imeti človeka, ne lastnih interesov.« Poudaril je pomen »solidarne skupnosti« in ob tem opozoril pred širjenjem sovraštva in vojn po svetu.<ref name=":17">{{Navedi splet|title=Resni.ce ne bo, Erjavec pa je do kosila pri premierju Golobu kritičen|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ce-ne-bo-erjavec-pa-je-do-kosila-pri-premierju-golobu-kriticen/769710|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-10|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Odzval se je tudi Erjavec, ki vabila ni prejel; dejal je, da ga sicer ni pričakoval, bi pa v nasprotnem primeru »skazil idilično sliko, ki bo predstavljena po kosilu,« saj da je do vlade kritičen tudi sam.<ref name=":17" /> Predsednik stranke Resni.ca Stevanović je istega dne napovedal, da se njegova stranka srečanja ne bo udeležila. Poskuse umeščanja v levo sredino je označil za »prozorne in prepozne.«<ref name=":18">{{Navedi splet|title=Erjavec vabila ni dobil, Resni.ca: Imamo pomembnejše delo {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/erjavec-vabila-premiera-goloba-na-delovno-kosilo-ni-pricakoval.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-10|language=sl}}</ref> Prav tako je opozoril, da sta se z Golobom srečala takoj po nastopu mandata, vendar da Golob ni držal obljube glede novele Zakona o nalezljivih boleznih, zato »ne vidijo nobenega vsebinskega razloga, da bi se tik pred iztekom mandata ponovno udeleževali simbolnih srečanj, namenjenih ustvarjanju vtisa dialoga.«<ref name=":17" /><ref name=":18" /> Kosilo sedmih strank je potekalo v torek, 13. januarja 2026. Po besedah Goloba na srečanju ni bilo govora o oblikovanju skupnih kandidatnih list, saj Svoboda tega niti ni načrtovala, udeleženci pa so se zavezali za spoštljiv in demokratičen dialog v času kampanje ter izrazili pripravljenost za nadaljnje pogovore.<ref>{{Navedi splet|title=Na levici dogovor o spoštljivem dialogu, pakta o nenapadanju niso sklenili {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/predstavniki-sestih-strank-na-delovno-kosilo-z-golobom.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-11|language=sl}}</ref> Golob je srečanje ocenil kot korak k »zavezništvu vrednot«, ki temelji na demokraciji, miru, svobodi in človekovih pravicah. Prebilič (Prerod) je poudaril dogovor o dostojanstveni kampanji ter kritiziral desnico kot »slabo alternativo«. Han (SD) je pozdravil dialog med strankami leve sredine in izpostavil pomen razprave v luči mednarodnih razmer.<ref name=":24">{{Navedi splet|title=Golob: Zavezali smo se, da bomo ohranjali spoštljiv dialog|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-zavezali-smo-se-da-bomo-ohranjali-spostljiv-dialog/769946|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-11|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Feratović (Pirati) je napovedal samostojen nastop na volitvah ter zavrnil možnost pakta o nenapadanju, ob tem pa poudaril, da »to, da obstoječi koaliciji slabo kaže, ni posledica Janeza Janše, ampak posledica njihovega dela.« Mesec (Levica) je dejal, da so razpravljali o skupnih točkah in alternativi desnici, vendar brez konkretnih zaključkov, ter napovedal nadaljevanje pogovorov.<ref name=":24" /> Zgojznik (Vesna) je poudarila nasprotovanje morebitni »desni avtoritarni vladi« in pozdravila iskanje skupnih točk med strankami. Kordiš (Mi, socialisti!) pa je na srečanju izpostavil tri konkretne vsebinske pobude, hkrati pa napovedal prizadevanja, za »ukinitev predatorskega kapitalizma« in »preprečitev pohoda skrajne desnice na oblast«.<ref name=":24" /><ref>{{Navedi splet|title=Golob po kosilu s prvaki levih strank: Vsi se zavedamo nevarnosti, ki jih prinaša desni populizem|url=https://n1info.si/novice/slovenija/kaj-bo-po-kosilu-prvakov-levih-strank-povedal-premier-robert-golob/|website=N1|date=2026-01-13|accessdate=2026-02-11|language=sl-SI}}</ref> === Volilni in programski kongresi === 13. septembra 2025 je potekal volilni kongres stranke [[Nova Slovenija|NSi]], na katerem je bil za predsednika izvoljen [[Jernej Vrtovec]]. S tem je premagal protikandidata Antona Hareja in nasledil dotedanjega predsednika, evroposlanca [[Matej Tonin|Mateja Tonina]].<ref>{{Navedi splet|title=Vajeti stranke NSi prevzel Jernej Vrtovec, vrnitev Ljudmile Novak|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vrtovec-ali-harej-kdo-bo-vodil-nsi.html|website=24ur.com|accessdate=2025-11-05|language=sl}}</ref> 20. septembra je sledil še kongres stranke Svoboda, na katerem je bil za predsednika kot edini kandidat vnovič izvoljen Robert Golob.<ref>{{Navedi splet|title=Golob: Nismo tukaj, da so ljudje zadovoljni z nami, ampak da bodo zadovoljni s svojim življenjem|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-nismo-tukaj-da-so-ljudje-zadovoljni-z-nami-ampak-da-bodo-zadovoljni-s-svojim-zivljenjem/758126|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-09-21|language=sl}}</ref> Volilni kongres stranke Levica je potekal 4. oktobra, na njem sta kandidaturo v tandemu napovedala Asta Vrečko in Luka Mesec.<ref name=":0" /> Kot sokoordinatorja sta bila potrjena 14. novembra, ko so se v stranki dokončno zaključile volitve v organe stranke.<ref>{{Navedi splet|url=https://n1info.si/novice/slovenija/asta-vrecko-in-luka-mesec-izvoljena-za-sokoordinatorja-levice/|title=Levica z novima sokoordinatorjema cilja na podvojitev sedanjega števila poslancev|date=2025-11-14|accessdate=2025-11-16|website=n1info.si|language=sl|first=T.|last=Lo.}}</ref> 15. novembra je potekal programski kongres stranke Demokrati. v Portorožu pod sloganom ''Obstaja izbira'', na katerem je bil predstavljen volilni program ''Uspešna Slovenija 2034.''<ref>{{Navedi splet|url=https://n1info.si/novice/slovenija/logar-cas-je-za-prelom-slovenija-je-ujeta-v-ideoloske-delitve/|title=Logar: Čas je za prelom – Slovenija je ujeta v ideološke delitve|date=2025-11-15|accessdate=2025-11-16|website=n1info.si|language=sl|first=T.|last=Lo.}}</ref> Istega dne se je v Kranju odvil volilni kongres stranke [[VESNA – zelena stranka]], na katerem sta bila za sopredsednika vnovič potrjena [[Urša Zgojznik]] in [[Uroš Macerl]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/na-celu-vesne-ostajata-sopredsednika-uros-macerl-in-ursa-zgojznik/764169|title=Na čelu Vesne ostajata sopredsednika Uroš Macerl in Urša Zgojznik|date=2025-11-15|accessdate=2025-11-16|website=RTVSLO.si|language=sl|first=M.|last=Z.}}</ref> 3. decembra je gospodarski del programa predstavila Nova Slovenija, v prostorih [[Gospodarska zbornica Slovenije|GZS]] je imel osrednji nagovor Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB.<ref>{{Navedi splet|title=NSi predstavil gospodarski del volilnega programa, SDS niso povabili {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nsi-predstavil-gospodarski-del-volilnega-programa-sds-niso-povabili.html|website=www.24ur.com|accessdate=2025-12-05|language=sl}}</ref> === Preimenovanja strank === Več strank je v mesecih pred volitvami v svoje uradno ime dodalo ime predsednika. 29. septembra 2025 se je stranka ''Fokus'' na izredni seji sveta preimenovala v ''Fokus Marka Lotriča''.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka Fokus se je že preimenovala, in sicer v Fokus Marka Lotriča|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stranka-fokus-se-je-ze-preimenovala-in-sicer-v-fokus-marka-lotrica/759173|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-01|language=sl}}</ref> Svoje ime sta v uradne nazive strank uvrstila tudi Pavel Rupar, ki je napovedal preimenovanje stranke ''Glas upokojencev'' v ''Glas upokojencev Pavla Ruparja'',<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/permalink.php?story_fbid=pfbid0XVzQcJkjMGFRSygHLbpnhgs3mAR71h2ozBLrZiYhcn74DiXUPKAECMba6AaWckDcl&id=100073282725755&rdid=G3HFU1JPfxfpx7yd#|title=Glas upokojencev ima NOVO IME!!|date=2025-10-23|accessdate=2025-11-05|website=facebook.com|last=Rupar|first=P.}}</ref> ter Karl Erjavec, čigar stranka ''Zaupanje'' je 19. novembra potrdila preimenovanje v ''Karl Erjavec – stranka Zaupanje.<ref name=":6" />'' 6. januarja 2026 so iz stranke ''Demokrati.'' sporočili, da bodo na volitvah nastopili pod imenom ''Demokrati. Anžeta Logarja''.<ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/DemokratiSLO/status/2008625909243494909|title=Stranka bo na volitvah marca 2026 nastopila pod imenom Demokrati. Anžeta Logarja|date=2026-01-06|accessdate=2026-01-06|website=X.com|last=Demokrati.}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Demokrati dodali ime imenu {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/demokrati-dodali-ime-imenu.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-06|language=sl}}</ref> === Slogani === {| class="wikitable" style="font-size:97%; text-align:left" ! colspan="2" style="text-align:left;" | Stranka ! Slogan ! Vir |- | style="background:#ee2932;" | | [[Alternativa za Slovenijo]] | ''Alternativa obstaja!'' | <ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/AlternativaZdravaSlovenija/posts/pfbid0vAcmZZjDkJC87gMNofzg5AotVDbpiWjp5oTw4uPaKaxx55NDU75Wm9n48FZmCXCLl?rdid=WNgOZnfTi6J9KdU2#|title=Ker hočemo, vemo in želimo: #Volitve2026 ALTERNATIVA ZA SLOVENIJO!|date=2026-02-23|accessdate=2026-02-28|website=Facebook|last=Za zdravo družbo}}</ref> |- | style="background:#09105e;" | | [[Demokrati.|Demokrati. Anžeta Logarja]] | ''Obstaja izbira.'' | <ref>{{Navedi splet|title=Obstaja izbira|url=https://x.com/DemokratiSLO/status/1991830441658331439|website=X.com|accessdate=2025-11-23|language=sl}}</ref> |- | style="background:#7c5199;" | | [[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]] | ''Moč ljudem!'' | <ref>{{Navedi splet|title=Od danes po Sloveniji na več lokacijah sveti žarek upanja. |url=https://x.com/resni_ca/status/1991186783401316791|website=X.com|accessdate=2025-11-23|language=sl}}</ref> |- | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}};" | | [[Gibanje Svoboda]] | ''Slovenija naprej!'' | <ref>{{Navedi splet|title=Svoboda že 3 leta vodi Slovenijo pogumno, odločno in z jasnim pogledom naprej.|url=https://www.facebook.com/reel/1091780473161356|website=Facebook.com|accessdate=2025-11-29|language=sl}}</ref> |- | style="background:#0047c6;" | | [[Glas upokojencev|Glas upokojencev Pavla Ruparja]] | ''Izkušnje, ki združujejo, vizija, ki navdihuje.'' | <ref>{{Navedi splet|title=GLAS UPOKOJENCEV Izkušnje, ki združujejo – vizija, ki navdihuje.|url=https://www.facebook.com/reel/1153317040061320|website=Facebook.com|accessdate=2025-11-29|language=sl}}</ref> |- | style="background:#78336e;" | | [[Karl Erjavec – stranka Zaupanje]] | ''Delajmo skupaj uspešno Slovenijo - DeSUS'' | <ref>{{Navedi splet|title=Erjavčeva stranka Zaupanje predstavila kandidate in predvolilni program|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/erjavceva-stranka-zaupanje-predstavila-kandidate-in-predvolilni-program/775480|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-20|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> |- | style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}};" | | [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]] | ''Čas odločitve'' | <ref>{{Navedi splet|title=Stranki Levica in Vesna osredotočeni na solidarno in trajnostno družbo {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/pet-programskih-stebrov-volilnega-manifesta-levice-in-vesne.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-11|language=sl}}</ref> |- | style="background:#eb4d2f;" | | [[Mi, socialisti!]] | ''Mi, ki mislimo množino.'' | <ref>{{Navedi splet|title=Manifest Mi, socialisti!|url=https://www.misocialisti.si/manifest-mi-socialisti/|accessdate=2026-02-21|language=sl-SI}}</ref> |- | style="background:#00b5dd;" | | [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|Nova Slovenija, SLS, FOKUS Marka Lotriča]] | ''Skupaj v akcijo!'' | <ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/Fokus_stranka/status/2019054929969651734|title=Danes na RadioOgnjisce ob 17. uri - o razvojni koaliciji v pripravah na #volitve in ključnih izzivih države bodo spregovorili predsedniki treh strank|date=2026-02-04|accessdate=2026-02-04|website=X.com|last=FOKUS Marka Lotriča}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/NovaSlovenija/status/2017883609370104157|title=Skupaj v akcijo!|date=2026-02-01|accessdate=2026-02-04|website=X.com|last=NSi}}</ref> |- | style="background:#000000;" | | [[Piratska stranka Slovenije]] | ''Tokrat Pirati!'' | <ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/reel/1455612862686791|title=Izbiri nista zgolj dve. Tokrat Pirati!|date=2026-03-20|accessdate=2026-03-20|website=Facebook|last=Pirati}}</ref> |- | style="background:#6f2c91;" | | [[Prerod (stranka)|Prerod - stranka Vladimirja Prebiliča]] | ''Prerodimo Slovenijo'' | <ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=122125982673034434&set=a.122109789123034434|title=Prerodimo Slovenijo|date=2026-02-20|accessdate=2026-02-20|website=Facebook|last=Prerod}}</ref> |- | style="background:#045ba4;" | | Rešitev - Stranka upokojencev Velenje | ''Z vami. Za vas. Pošteno in brez strahu.'' | <ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/permalink.php?story_fbid=pfbid09qGRjTQvokmbS2R9xbJS5XX5iXfzDGX8WZuyoLjxtsARVwYyEpQvbpb5Zn2eBqBVl&id=100026277755198&rdid=MKCU6S0RQIUFKNNh#|title=SLOGAN STRANKE "Z vami. Za vas. Pošteno in brez strahu." "Dovolj je praznih besed – čas je za REŠITEV!"|date=2026-02-26|accessdate=2026-03-02|website=Facebook|last=Pijukovic|first=F. Crni}}</ref> |- | style="background:#2d3e52;" | | [[Sloga (stranka)|Sloga]] | ''Za skupno dobro'' | <ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=25540133702293818&set=pb.100001716160152.-2207520000|title=V SLOGI se spominjamo79 letnice ustanovitve naša države|date=2026-01-09|accessdate=2026-03-02|website=Facebook|last=Veber|first=Janko}}</ref> |- | style="background:#FEF200;" | | [[Slovenska demokratska stranka]] | ''Vstani, Slovenija!'' | <ref>{{Navedi splet|title=Parole, s katerimi nagovarjajo stranke {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/slogani-politicnih-strank.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-20|language=sl}}</ref> |- | style="background:#000000;" | | [[Slovenska nacionalna stranka]] | ''Slovenijo Slovencem!'' | <ref>{{Navedi splet|title=Levičarji na vse možne načine poskušajo onemogočiti moje objave. Vendar #SNS se ne da. Gremo ponovno v parlament!|url=https://x.com/ZmagoPlemeniti/status/1986471313322492404|website=X.com|accessdate=2025-11-24|language=sl|last=Plemeniti J.|first=Z.}}</ref> |- | style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}};" | | [[Socialni demokrati]] | ''Dogovor. Za mir, razvoj in blaginjo.'' | <ref>{{Navedi splet|title=Socialni demokrati na volitve s programom »Dogovor. Za mir, razvoj in blaginjo.«|url=https://socialnidemokrati.si/socialni-demokrati-na-volitve-s-programom-dogovor-za-mir-razvoj-in-blaginjo/|website=SD|date=2026-01-23|accessdate=2026-02-04|language=sl-SI|first=Tadej|last=Ekart}}</ref> |- | style="background:{{party color|Zeleni Slovenije}};" | | [[Koalicija Stranke generacij in Zelenih Slovenije|Zeleni Slovenije + SG Stranka generacij]] | ''Izbira za vse generacije'' | <ref>{{Navedi splet|title=Zunajparlamentarni stranki Zeleni Slovenije in Stranka generacij skupaj na volitve|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zunajparlamentarni-stranki-zeleni-slovenije-in-stranka-generacij-skupaj-na-volitve/772203|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-03|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> |} == Liste kandidatov == === Predstavitev kandidatnih list === {{Glavni članek|Liste kandidatov za državnozborske volitve v Sloveniji 2026}} Kot prva je svoje kandidate potrdila zunajparlamentarna [[Resni.ca]], in sicer na volilni konvenciji dne 17. januarja 2026 v Ljubljani.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca danes predstavlja kandidate za volitve in program|url=https://www.lokalec.si/resni-ca-danes-predstavlja-kandidate-za-volitve-in-program/|website=Lokalec.si|date=2026-01-17|accessdate=2026-01-17|language=sl-SI|last=}}</ref> Na dogodku so imeli, poleg predsednika Stevanovića, za posamezna področja programa nagovor kandidati stranke za ministrske položaje: [[Sabina Senčar]] (zdravstvo), Andrej Perc (gospodarstvo), Neven Polajnar (zunanje zadeve), Irena Jaklič Valenti (delo in socialne zadeve), sicer pa so med kandidati tudi Mario Pleić (finance), [[Bojan Potočnik]] (obramba), Katja Kokot (kmetijstvo) in [[Branko Gradišnik]] (kultura). Listo je svet stranke dokončno potrdil in razkril v mesecu februarju 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca pred volitvami obljublja umik iz Svetovne zdravstvene organizacije in boj proti korupciji|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-pred-volitvami-obljublja-umik-iz-svetovne-zdravstvene-organizacije-in-boj-proti-korupciji/770469|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-17|language=sl|first=A.|last=S}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Stranka Resni.ca na predvolilni konvenciji predstavila kandidate za volitve|url=https://n1info.si/novice/slovenija/stranka-resnica-pred-volitvami-v-ospredje-postavlja-boj-proti-korupciji/|website=N1|date=2026-01-17|accessdate=2026-01-17|language=sl-SI}}</ref> 4. februarja 2026 so svoje kandidate na volilni konvenciji potrdili in javno oznanili [[Socialni demokrati]].<ref name=":19">{{Navedi splet|title=Han: Glas za SD je jamstvo za dogovor, ki bo Slovenijo peljal naprej|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/han-glas-za-sd-je-jamstvo-za-dogovor-ki-bo-slovenijo-peljal-naprej/772393|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-04|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Predsednik stranke Matjaž Han je kot poslanstvo stranke poudaril »zaščito posameznika in skupnosti« ter v nagovoru med izhodišči izpostavil socialno varnost, kakovostno zdravstvo in izobraževanje, dostojne pokojnine ter moderno infrastrukturo.<ref name=":19" /> Svoj nastop je zaključil, da stranka SD ne bo vstopila v vlado, ki bi jo vodil Janez Janša.<ref>{{Navedi splet|title=Han predstavil kandidate SD in pozval: Nehajmo kričati, začnimo se pogovarjati|url=https://n1info.si/volitve-2026/han-predstavil-kandidate-sd-in-pozval-nehajmo-kricati-zacnimo-se-pogovarjati/|website=N1|date=2026-02-04|accessdate=2026-02-04|language=sl-SI}}</ref> Sledila je razglasitev kandidatne liste, na katero je stranka uvrstila vse tedanje poslance z izjemo Predraga Bakoviča, ki se je odločil za upokojitev, prav tako vse ministre kvote SD iz [[15. vlada Republike Slovenije|15. slovenske vlade]] ([[Tanja Fajon|Fajon]], [[Matjaž Han|Han]], [[Andreja Kokalj|Kokalj]], [[Aleksander Jevšek|Jevšek]]).<ref name=":20">{{Navedi splet|title=To je lista kandidatov SD za poslance|url=https://info360.si/politika/to-je-lista-kandidatov-sd-za-poslance/|website=info360.si|date=2026-02-04|accessdate=2026-02-05|language=sl-SI}}</ref> Oblikovali so listo 83 kandidatov, Han je ob tem dejal, da računajo na dvomestno število poslancev.<ref name=":19" /><ref name=":20" /> 10. februarja 2026 so končno skupno kandidatno listo objavile [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi, SLS in Fokus]], ki so oblikovale polno listo 88 kandidatov, od tega jih je 49 prispevala NSi, 23 SLS in 15 Fokus, medtem ko je kandidat [[Stojan Auer]] skupni kandidat vseh treh.<ref name=":25">{{Navedi splet|title=To je lista kandidatov, s katero gredo na volitve NSi, SLS in Fokus|url=https://info360.si/politika/to-je-lista-kandidatov-s-katero-gredo-na-volitve-nsi-sls-in-fokus/|website=info360.si|date=2026-02-10|accessdate=2026-02-11|language=sl-SI}}</ref> Na listi sta predsednika Jernej Vrtovec in Tina Bregant, Marko Lotrič se je kandidaturi odrekel zaradi dela v Državnem svetu. Poleg tega so na listo uvrstili vse tedanje poslance NSi, nekaj županov iz vrst SLS in državnih svetnikov iz stranke Fokus.<ref name=":25" /><ref>{{Navedi splet|title=TO SO KANDIDATKE IN KANDIDATI ZA POSLANCE NA LISTI NSi, SLS, FOKUS – Nova Slovenija – krščanski demokrati|url=https://nsi.si/novica/to-so-kandidatke-in-kandidati-za-poslance-na-listi-nsi-sls-fokus/|accessdate=2026-02-13|language=sl-SI}}</ref> Kandidate so po volilnih enotah terensko predstavljali na volilnih konvencijah, in sicer 6. februarja v Naklem gorenjske kandidate,<ref>{{Navedi splet|title=GORENJSKA JE Z NAMI – Slovenska Ljudska Stranka|url=https://sls.si/2026/02/gorenjska-je-z-nami/|accessdate=2026-02-13|language=sl-SI}}</ref> 9. februarja v Ajdovščini kandidate postojnske volilne enote,<ref>{{Navedi splet|title=PRIMORSKA JE Z NAMI – Nova Slovenija – krščanski demokrati|url=https://nsi.si/novica/primorska-je-z-nami/|accessdate=2026-02-13|language=sl-SI}}</ref> 11. februarja v Ljubljani vse kandidate obeh ljubljanskih enot,<ref>{{Navedi splet|title=OSREDNJA SLOVENIJA JE Z NAMI – Nova Slovenija – krščanski demokrati|url=https://nsi.si/novica/osrednja-slovenija-je-z-nami/|accessdate=2026-02-13|language=sl-SI}}</ref> 13. februarja v Novem mestu dolenjske volilne enote,<ref>{{Navedi splet|title=DOLENJSKA JE Z NAMI! – Nova Slovenija – krščanski demokrati|url=https://nsi.si/novica/dolenjska-je-z-nami/|accessdate=2026-02-13|language=sl-SI}}</ref> 16. februarja so v Celju sledili kandidati šeste volilne enote,<ref>{{Navedi splet|title=V CELJU DIŠI PO POMLADI – Nova Slovenija – krščanski demokrati|url=https://nsi.si/novica/v-celju-disi-po-pomladi/|accessdate=2026-02-26|language=sl-SI}}</ref> 18. februarja pa v Mariboru še skupna predstavitev kandidatov sedme (mariborske) in osme (ptujske) enote.<ref>{{Navedi splet|title=V MARIBORU JE ČUTITI POMLAD – Slovenska Ljudska Stranka|url=https://sls.si/2026/02/v-mariboru-je-cutiti-pomlad/|accessdate=2026-02-26|language=sl-SI}}</ref> 13. februarja je sledila predstavitev kandidatov [[Koalicija Levice in Vesne|zavezništva Levice in Vesne]], ki je oblikovalo listo 84 predstavnikov.<ref name=":26">{{Navedi splet|title=V Levici in Vesni verjamejo, da lahko dobijo več kot 10 poslanskih mest|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-levici-in-vesni-verjamejo-da-lahko-dobijo-vec-kot-10-poslanskih-mest/773375|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-13|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Nanjo so uvrstili vse tri ministre Levice in dva državna sekretarja iz 15. slovenske vlade ter vse tedanje poslance, poleg njih pa so kandidirali [[Biserka Marolt Meden]], podjetnik Matej Feguš, ilustrator Ivan Mitrevski, predstavnik romske skupnosti Darko Rudaš in pravna strokovnjakinja Tina Brecelj. Poslanca Tašner Vatovca, ki je januarja prestopil v SD, je v prvem koprskem okraju nasledila [[Nataša Sukič]].<ref name=":27">{{Navedi splet|title=Levica in Vesna predstavili listo za volitve: Sukič bo v Kopru izzvala "prebežnika" Tašnerja Vatovca|url=https://n1info.si/volitve-2026/levica-in-vesna-predstavili-listo-za-volitve-sukic-bo-v-kopru-izzvala-prebeznika-tasnerja-vatovca/|website=N1|date=2026-02-13|accessdate=2026-02-13|language=sl-SI}}</ref> Po besedah vodij obeh strank so računali na več kot deset poslanskih mandatov.<ref name=":26" /><ref name=":27" /> 14. februarja je kandidate na volilni konvenciji predstavilo [[Gibanje Svoboda]], na listi je bilo 83 kandidatov, nanjo so uvrstili 34 od 39 poslancev tedanje sestave državnega zbora, pa tudi nekatere ministre [[15. vlada Republike Slovenije|15. slovenske vlade]]: [[Matej Arčon|Mateja Arčona]], [[Mateja Čalušić|Matejo Čalušić]], [[Ksenija Klampfer|Ksenijo Klampfer]], [[Valentina Prevolnik Rupel|Valentino Prevolnik Rupel]], [[Vinko Logaj|Vinka Logaja]], [[Borut Sajovic|Boruta Sajovica]], [[Alenka Bratušek|Alenko Bratušek]] ter [[Klemen Boštjančič|Klemna Boštjančiča]], pet ministrov iz vrst Svobode (Props, Papič, Kumer, Novak in Zlobko) pa za poslance ne bo kandidiralo.<ref name=":182">{{Navedi splet|title=Svoboda predstavila kandidatno listo. S kom želi Golob v prihodnjem mandatu graditi "hišo"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/svoboda-predstavila-kandidatno-listo-s-kom-zeli-golob-v-prihodnjem-mandatu-graditi-hiso/|website=N1|date=2026-02-14|accessdate=2026-02-14|language=sl-SI}}</ref> Predsednik stranke in premier [[Robert Golob]] je kandidiral v okrajih Bežigrad I in Domžale II.<ref>{{Navedi splet|title=Golob na konvenciji stranke: Delo še ni končano, smo pa na pravi poti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-na-konvenciji-stranke-delo-se-ni-koncano-smo-pa-na-pravi-poti/773492|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-14|language=sl|first=A. K.|last=K}}</ref> 15. februarja so s svojo konvencijo sledili [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]], predsednik Logar je v nagovoru zbranim napovedal preko 20 poslancev ter zavrnil sodelovanje tako z [[Robert Golob|Robertom Golobom]] kot [[Janez Janša|Janezom Janšo]].<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati Anžeta Logarja prepričani, da bodo sestavljali prihodnjo vlado|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/demokrati-anzeta-logarja-prepricani-da-bodo-sestavljali-prihodnjo-vlado/773555|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-16|language=sl|first=A. K.|last=K}}</ref> Na kandidatni listi so bili Logar, podpredsednika [[Eva Irgl]] in Janez Demšar, predsednik sveta Tadej Ostrc, generalna sekretarka Elena Zavadlav Ušaj, poleg njih tudi upokojeni diplomat [[Božo Cerar]], nekdanja poslanka [[Konkretno]] Mojca Žnidarič, koordinator Ljudske iniciative Dolenjske Silvo Mesojedec in dolgoletni direktor ljubljanskega letališča Zmago Skobir.<ref>{{Navedi splet|title='Bodimo iskreni, status quo za Slovenijo ni več izbira' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/bodimo-iskreni-status-quo-za-slovenijo-ni-vec-izbira.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-16|language=sl}}</ref> 21. februarja je svojo samostojno listo 72 kandidatov predstavila stranka [[Mi, socialisti!]] Na listi so poleg Kordiša tudi mestna svetnika, nekdaj člana Levice Andrej Pelicon in Arne Jakob Zakrajšek, nekdanja svetnica stranke Vesna Jasminka Dedić ter režiser, gledališki in televizijski igralec [[Gojmir Lešnjak|Gojmir Lešnjak - Gojc]], ki kandidira v Postojni.<ref name=":03">{{Navedi splet|title=Kordiš prepričan, da država in družba potrebujeta resno levo alternativo|url=https://n1info.si/volitve-2026/kordis-preprican-da-drzava-in-druzba-potrebujeta-resno-levo-alternativo/|website=N1|date=2026-02-21|accessdate=2026-02-21|language=sl-SI}}</ref> Istega dne so se na predvolilni konvenciji na Vrhniki zbrali in predstavili kandidati koalicije [[Koalicija Stranke generacij in Zelenih Slovenije|Zeleni Slovenije + Stranka generacij]].<ref name=":31">{{Navedi splet|title=Svoje kandidate predstavil tudi dvojček Zeleni Slovenije in Stranka generacij|url=https://n1info.si/volitve-2026/svoje-kandidate-predstavil-tudi-dvojcek-zeleni-slovenije-in-stranka-generacij/|website=N1|date=2026-02-21|accessdate=2026-02-21|language=sl-SI}}</ref> Poleg predsednikov Čuša in Dimovskega so bili na listi tudi okoljska strokovnjakinja [[Nada Pavšer]], nekdanji poslanec LMŠ [[Jože Lenart]] in spletna vplivnica Ana Taks Pusovnik.<ref name=":31" /><ref>{{Navedi splet|title=Ena izmed naših največjih Only Fans zvezdnic bo kandidirala za poslanko|url=https://slovenskenovice.delo.si/bulvar/domaci-traci/ena-izmed-nasih-najvecjih-only-fans-zvezdnic-bo-kandidirala-na-listi-zelenih-slovenije|website=slovenskenovice.delo.si|accessdate=2026-02-21|language=sl}}</ref> 21. februarja je v Ljubljani pred poslopjem Državnega zbora svoje kandidate predstavil tudi [[Prerod (stranka)|Prerod]]. Na listo 83 kandidatov so poleg drugih uvrstili nekdanja poslanca Lidijo Divjak Mirnik in [[Boštjan Koražija|Boštjana Koražijo]], novinarja Zorana Potića, nekdanje ministre [[Mitja Bervar|Mitjo Bervarja]], [[Iztok Purič|Iztoka Puriča]] in [[Janez Poklukar|Janeza Poklukarja]].<ref>{{Navedi splet|title=To je lista kandidatov stranke Prerod Vladimirja Prebiliča; na njej tudi več nekdanjih poslancev in ministra|url=https://info360.si/politika/to-je-lista-kandidatov-stranke-prerod-vladimirja-prebilica-na-njej-tudi-vec-nekdanjih-poslancev-in-ministra/|website=info360.si|date=2026-02-21|accessdate=2026-02-22|language=sl-SI}}</ref> 21. februarja je v Ljubljani potekala še slavnostna akademija [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] ob 37. obletnici delovanja stranke, na kateri so bili predstavljeni vsi kandidati, predsedniki resornih odborov strokovnega sveta stranke pa so predstavili volilni program ''Za Slovenijo.''<ref>{{Navedi splet|title=Šole bi 'očistili invazivne spolne ideologije', prispevek za dolgotrajno oskrbo zamrznili {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/politikih-na-polnih-obratih-samo-danes-stiri-predstavitve-list-in-konvencije-strank.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-22|language=sl}}</ref> Na kandidatno listo so uvrstili vse tedanje poslance z izjemo [[Jože Tanko|Jožeta Tanka]] in Franca Rosca, poleg njih kandidira nekdanji predsednik SMC in [[Konkretno]] ter nekdanji gospodarski minister [[Zdravko Počivalšek]], nekdanja poslanca te stranke [[Gregor Perič]] in [[Monika Gregorčič]], iz vrst [[Slovenska demokratska mladina|SDM]], podmladka stranke, pa so na listi predsednik Luka Simonič, podpredsednica in vplivnica [[Karin Planinšek]] ter podkasterka Klea Jeretič, ki je s 23 leti tudi najmlajša kandidatka na listi.<ref>{{Navedi splet|title=Janša na konvenciji stranke v Ljubljani napovedal zmago na volitvah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/jansa-na-konvenciji-stranke-v-ljubljani-napovedal-zmago-na-volitvah/774200|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-22|language=sl|first=La|last=Da}}</ref><ref name=":30" /> 27. februarja je na Prešernovem trgu v Ljubljani svojo listo predstavila stranka [[Glas upokojencev Pavla Ruparja]]. Napovedali so zavzemanje za usklajevanje pokojnin z inflacijo ter ukinitev obveznih prispevkov za dolgotrajno oskrbo in RTV Slovenija.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka Glas upokojencev na volitve z 82 kandidati in zavezami za upokojence|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/stranka-glas-upokojencev-na-volitve-z-82-kandidati-in-zavezami-za-upokojence/774817|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-03|language=sl|first=A.|last=S}}</ref> Med skupaj 82 kandidati so bili na listi pevka [[Jožica Svete]], vedeževalec [[Danijel Šmid - Danny]] in pevec skupine Pop Design Anton Košmrlj.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka Glas upokojencev predstavila kandidate, med njimi tudi nekaj znanih imen|url=https://n1info.si/volitve-2026/stranka-glas-upokojencev-predstavila-kandidate-med-njimi-tudi-nekaj-znanih-imen/|website=N1|date=2026-02-27|accessdate=2026-03-03|language=sl-SI}}</ref> 5. marca je na dogodku Ljubljani kandidate za parlamentarne volitve predstavila še stranka [[Karl Erjavec – stranka Zaupanje]]. Erjavec je predstavil geslo ''Delajmo skupaj uspešno Slovenijo'', krajše DeSUS, s čimer so želeli spomniti na več desetletij prisotno nekdanjo slovensko upokojensko stranko.<ref>{{Navedi splet|title=Erjavčeva stranka Zaupanje predstavila kandidate in predvolilni program|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/erjavceva-stranka-zaupanje-predstavila-kandidate-in-predvolilni-program/775480|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-12|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> Na listi so poleg Karla Erjavca tudi nekdanji predsednik KPK, sicer predsednik sveta Boris Štefanec, podpredsednika Naila Sluga in Robert Latin, dolgoletni diplomat [[Milan Jazbec]] in predsednik stranke [[Suvereni]] [[Dejan Kaloh]], ki je s svojo stranko prispeval nekaj kandidatov k listi Zaupanja.<ref>{{Navedi splet|title=Erjavčeva stranka Zaupanje predstavila kandidate: Prinašamo novo energijo in izkušnje|url=https://n1info.si/volitve-2026/erjavceva-stranka-zaupanje-predstavila-kandidate-prinasamo-novo-energijo-in-izkusnje/|website=N1|date=2026-03-05|accessdate=2026-03-12|language=sl-SI}}</ref> === Poslanci, ki niso kandidirali za ponoven mandat === {| class="wikitable" style="font-size:90%; text-align:center" !Ime !Volilni okraj ! colspan="2" |Stranka !Razlog !Poslanec od !class="unsortable" | Vir |- | Predrag Baković |Kočevje | style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}" | |[[Socialni demokrati|SD]] |upokojitev | data-sort-value="2018" |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|2018]] |<ref>{{Navedi splet|title=Han ob začetku kampanje: Slovenija potrebuje stabilnost in ne eksperimentov|url=https://n1info.si/volitve-2026/han-ob-zacetku-kampanje-slovenija-potrebuje-stabilnost-in-ne-eksperimentov/|website=N1|date=2026-02-19|accessdate=2026-02-21|language=sl-SI}}</ref> |- | Mirjam Bon Klajnšček |Ljubljana Bežigrad II | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" | |[[Gibanje Svoboda|GS]] |{{unknown}} | data-sort-value="2013" |2013 |<ref name=":28">{{Navedi splet|title=Svoboda predstavila kandidatno listo. S kom želi Golob v prihodnjem mandatu graditi "hišo"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/svoboda-predstavila-kandidatno-listo-s-kom-zeli-golob-v-prihodnjem-mandatu-graditi-hiso/|website=N1|date=2026-02-14|accessdate=2026-02-21|language=sl-SI}}</ref> |- | Bojan Čebela |Vrhnika | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" | |[[Gibanje Svoboda|GS]] |{{unknown}} | data-sort-value="2022" |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022]] |<ref name=":29">{{Navedi splet|title=To je kandidatna lista Gibanja Svoboda za letošnje volitve|url=https://info360.si/aktualno/znani-kandidati-gibanja-svoboda-za-letosnje-volitve/|website=info360.si|date=2025-03-11|accessdate=2026-02-14|language=sl-SI}}</ref> |- | Vera Granfol |Gornja Radgona | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" | |[[Gibanje Svoboda|GS]] |{{unknown}} | data-sort-value="2022" |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022]] |<ref name=":28" /> |- | Andreja Kert |Kranj I | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" | |[[Gibanje Svoboda|GS]] |{{unknown}} | data-sort-value="2022" |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022]] |<ref name=":28" /> |- | Aleš Lipičnik |Kamnik | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" | |[[Gibanje Svoboda|GS]] |{{unknown}} | data-sort-value="2024" |2024 |<ref name=":28" /> |- | Franc Rosec |Velenje II | style="background:#FEF200" | |[[Slovenska demokratska stranka|SDS]] |nova služba | data-sort-value="2018" |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|2018]] |<ref name=":30">{{Navedi splet|title=Janšev seznam 2026: ekskluzivno razkrivamo celotno kandidatno listo SDS|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/jansev-seznam-kandidatna-lista-sds-1880572|website=Reporter|date=2026-02-16|accessdate=2026-02-21|language=sl}}</ref> |- | Gašper Ovnik |Hrastnik - Trbovlje | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" | |[[Gibanje Svoboda|GS]] |{{unknown}} | data-sort-value="2022" |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022]] |<ref name=":28" /> |- | Mojca Stegovec |Ajdovščina | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" | |[[Gibanje Svoboda|GS]] |{{unknown}} | data-sort-value="2026" |2026 |<ref name=":29" /> |- | Jože Tanko |Ribnica - Dobrepolje | style="background:#FEF200" | |[[Slovenska demokratska stranka|SDS]] |upokojitev | data-sort-value="2000" |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2000|2000]] |<ref name=":30" /> |} === Vlaganje in potrjevanje kandidatnih list === Kandidatne liste je vložilo 18 strank in skupnih list, DVK pa je nato prešla v fazo odločanja in potrjevanja.<ref name=":33">{{Navedi splet|title=Za volitve v državni zbor vloženih 18 kandidatnih list|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/za-volitve-v-drzavni-zbor-vlozenih-18-kandidatnih-list|website=www.delo.si|accessdate=2026-02-22|language=sl}}</ref> 11. februarja 2026 so kot prve skupno kandidatno listo vložile NSi, SLS in FOKUS Marka Lotriča.<ref>{{Navedi splet|title=Desnosredinski trojček NSi, SLS in Fokus Marka Lotriča na DVK vložil skupno kandidatno listo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/desnosredinski-trojcek-nsi-sls-in-fokus-marka-lotrica-na-dvk-vlozil-skupno-kandidatno-listo/773121|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-22|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> 16. februarja sta, prav tako s podpisi poslancev, sledili Gibanje Svoboda<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda vložila kandidature, napovedujejo prodorno in močno Slovenijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/svoboda-vlozila-kandidature-napovedujejo-prodorno-in-mocno-slovenijo/773610|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-22|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> in SD,<ref>{{Navedi splet|title=Han ob vložitvi kandidatur SD-ja napovedal izogibanje populizmu|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/han-ob-vlozitvi-kandidatur-sd-ja-napovedal-izogibanje-populizmu/773614|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-22|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> s podpisi volivcev pa Resni.ca.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: S SDS ne bomo sodelovali, ko gre za druge stranke, pa so možnosti odprte|url=https://n1info.si/volitve-2026/stevanovic-s-sds-ne-bomo-sodelovali-ko-gre-za-druge-stranke-pa-so-moznosti-odprte/|website=N1|date=2026-02-16|accessdate=2026-02-22|language=sl-SI}}</ref> 17. februarja sta skupno listo s podporo volivcev vložili Zeleni Slovenije in Stranka generacij.<ref>{{Navedi splet|title=Zeleni Slovenije in Stranka generacij na volitve z željo preboja v parlament|url=https://megafon.si/po-domace/zeleni-slovenije-in-stranka-generacij-na-volitve-z-zeljo-preboja-v-parlament/|website=Megafon|accessdate=2026-02-22|language=sl-SI}}</ref> 18. februarja je sledila večina preostalih strank; Levica in Vesna,<ref>{{Navedi splet|title=Mesec: Levica in Vesna sta ključ do levosredinske vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mesec-levica-in-vesna-sta-kljuc-do-levosredinske-vlade/773853|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-22|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> SDS ter Demokrati s podpisi poslancev,<ref>{{Navedi splet|title=Uradni začetek volilne kampanje|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/uradni-zacetek-volilne-kampanje/773912|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-22|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Glas upokojencev,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/permalink.php?story_fbid=pfbid02DLB1jCmv3h1o4obU9kzAUW4Xq51ebihJCpDjaTXugJHy1gUWv9uELYjFyPJbVsnXl&id=100073282725755&rdid=u3T2bKplsFbOaODD#|title=Danes pa v Prekmurje ...|date=2026-02-18|accessdate=2026-02-22|website=Facebook|last=Rupar|first=Pavel}}</ref> Prerod,<ref>{{Navedi splet|title=Stranki Prerod in Pirati vložili kandidatno listo|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/prerod-in-pirati-vlozili-svoja-kandidatna-lista|website=www.delo.si|accessdate=2026-02-22|language=sl}}</ref> Pirati,<ref>{{Navedi splet|title=Pirati vložili kandidatne liste, pričakujejo vstop v parlament in sedem poslancev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pirati-vlozili-kandidatne-liste-pricakujejo-vstop-v-parlament-in-sedem-poslancev/773868|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-22|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Mi, socialisti!<ref>{{Navedi splet|title=Mi, socialisti! vložili kandidatne liste: "Ta država potrebuje resno levo alternativo"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/mi-socialisti-vlozili-kandidatne-liste-ta-drzava-potrebuje-resno-levo-alternativo/773921|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-22|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> in SNS<ref>{{Navedi splet|title=SNS vložila kandidatne liste v vseh volilnih enotah, Jelinčič bo kandidiral v dveh|url=https://n1info.si/volitve-2026/sns-vlozila-kandidatne-liste-v-vseh-volilnih-enotah-jelincic-bo-kandidiral-v-dveh/|website=N1|date=2026-02-19|accessdate=2026-02-22|language=sl-SI}}</ref> s podporo volivcev. 19. februarja, na zadnji možni dan vlaganja, so liste vložili še v stranki Karl Erjavec stranka Zaupanje<ref>{{Navedi splet|title=V stranki Zaupanje Karla Erjavca ob vložitvi kandidatnih list s poudarkom na upokojencih {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/v-stranki-zaupanje-karla-erjavca-ob-vlozitvi-kandidatnih-list-s-poudarkom-na-upokojencih.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-22|language=sl}}</ref> ter v zavezništvih Alternativa za Slovenijo in Koalicija zedinjenega naroda.<ref name=":33" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/reel/1295538779060129|title=Včeraj v četrtek pred polnočjo je naša Koalicija Zedinjenega naroda oddala vso dokumentacijo, ki je bila potrebna za udeležbo na volitvah.|date=2026-02-20|accessdate=2026-02-22|website=Facebook|last=S.|first=Svet}}</ref> V zgolj eni volilni enoti sta kandidatno listo vložili še Rešitev – stranka upokojencev Velenje (Celje) ter stranka Sloga (Ljubljana Bežigrad).<ref>{{Navedi splet|title=Za parlamentarne volitve vloženih 18 kandidatnih list, od tega 16 v vseh volilnih enotah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/za-parlamentarne-volitve-vlozenih-18-kandidatnih-list-od-tega-16-v-vseh-volilnih-enotah/774124|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-22|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> 25. februarja so volilne komisije opravile žreb vrstnega reda kandidatov v enotah Maribor, Ptuj, Ljubljana Center. V vseh enotah so bile izločene liste Koalicije zedinjenega naroda, zato je bilo na glasovnico uvrščenih 15 oziroma v Celju 16 list.<ref>{{Navedi splet|title=V volilni enoti Maribor izžrebali vrstni red 15 kandidatnih list|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/v-volilni-enoti-maribor-izzrebali-vrstni-red-15-kandidatnih-list/774610|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-26|language=sl|first=G.|last=K}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V volilni enoti Ptuj opravili žreb vrstnega reda 15 kandidatnih list|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/v-volilni-enoti-ptuj-opravili-zreb-vrstnega-reda-15-kandidatnih-list/774621|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-26|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V volilni enoti Ljubljana Center izžrebali vrstni red 15 kandidatnih list|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/v-volilni-enoti-ljubljana-center-izzrebali-vrstni-red-15-kandidatnih-list/774619|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-26|language=sl|first=G.|last=K}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=STA: V volilni enoti Celje opravili žreb vrstnega reda 16 kandidatnih list|url=https://www.sta.si/3526284/v-volilni-enoti-celje-opravili-zreb-vrstnega-reda-16-kandidatnih-list|website=www.sta.si|accessdate=2026-03-03}}</ref> 27. februarja so sledili žrebi v enotah Kranj, Postojna in Novo mesto, v vseh je bilo potrjenih 15 list.<ref>{{Navedi splet|title=V volilni enoti Kranj opravili žreb vrstnega reda 15 kandidatnih list|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/v-volilni-enoti-kranj-opravili-zreb-vrstnega-reda-15-kandidatnih-list/774850|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-03|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V volilni enoti Postojna žreb določil, kakšen bo vrstni red 15 kandidatnih list na glasovnicah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/v-volilni-enoti-postojna-zreb-dolocil-kaksen-bo-vrstni-red-15-kandidatnih-list-na-glasovnicah/774814|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-03|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Znano je, kakšen bo vrsti red 15 kandidatnih list na glasovnicah v volilni enoti Novo mesto|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/znano-je-kaksen-bo-vrsti-red-15-kandidatnih-list-na-glasovnicah-v-volilni-enoti-novo-mesto/774790|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-03|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> 2. marca je sledil še žreb vrstnega reda 16 list v enoti Ljubljana Bežigrad.<ref>{{Navedi splet|title=V volilni enoti Ljubljana Bežigrad izžrebali vrstni red 16 kandidatnih list na glasovnicah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/v-volilni-enoti-ljubljana-bezigrad-izzrebali-vrstni-red-16-kandidatnih-list-na-glasovnicah/775098|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-03|language=sl|first=T. K.|last=B}}</ref> Državna volilna komisija je potrdila 17 kandidatnih list, od tega 15 vloženih v vseh volilnih enotah, ter dve listi, vloženi v le po eni volilni enoti.<ref>{{Navedi splet|title=DVK potrdil 17 kandidatnih list, dve bosta nastopili le v po eni volilni enoti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/dvk-potrdil-17-kandidatnih-list-dve-bosta-nastopili-le-v-po-eni-volilni-enoti/775101|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-03|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Za položaj poslancev Državnega zbora RS se poteguje skupno 1.185 kandidatov.<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/liste|title=Seznam list kandidatov in kandidatk|accessdate=2026-03-03|website=dvk-rs.si}}</ref> == Predvolilno dogajanje == === Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine === Zadnja dva tedna kampanje je zaznamovala t. i. afera izraelskega vmešavanja, ki se je začela 11. marca 2026 z objavo posnetkov nekdanje ministrice za pravosodje [[Dominika Švarc Pipan|Dominike Švarc Pipan]], na družbenih omrežjih anonimnega profila ''Maske padajo''. V naslednjih dneh so sledile objave prisluhov odvetnici [[Nina Zidar Klemenčič|Nini Zidar Klemenčič]], lobistu Roku Hodeju in odvetniku Jožetu Oberstarju, v katerih so sogovorniki pod lažnimi identitetami poizvedovali o političnih vplivih in korupciji v Sloveniji.<ref>{{Navedi splet|title=Golob: Institucije naj raziščejo. Janša: Sloveniji vlada kriminalna združba.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-institucije-naj-raziscejo-jansa-sloveniji-vlada-kriminalna-zdruzba/776314|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> 16. marca 2026 je sledila tiskovna konferenca, na kateri so novinar Borut Mekina ter predstavniki [[Inštitut 8. marec|Inštituta 8. marec]] in [[Danes je nov dan]] v preiskovalnem poročilu razkrili, da za operacijo najverjetneje stoji izraelsko zasebno obveščevalno podjetje [[Black Cube]].<ref name=":34">{{Navedi splet|title=Ali je za prisluhi zasebno izraelsko obveščevalno podjetje? Z njim naj bi se sestal Janez Janša.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ali-je-za-prisluhi-zasebno-izraelsko-obvescevalno-podjetje-z-njim-naj-bi-se-sestal-janez-jansa/776504|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Mekina je ob tem navedel, da so predstavniki podjetja, vključno s soustanoviteljem Danom Zorello in upokojenim generalom Gioro Eilandom, decembra 2025 z zasebnim letalom obiskali sedež stranke [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] na Trstenjakovi 8, kjer naj bi jih osebno sprejel predsednik stranke [[Janez Janša]].<ref name=":34" /><ref>{{Navedi splet|title=Agenti Black Cube večkrat v Ljubljani. Jih je pred vilo pričakal Janša? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/svoj-hrbet-bomo-nastavili-tudi-eni-zelo-nevarni-skupini-ljudi.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref> Dogajanje je istega dne eskaliralo na televizijskem soočenju na [[POP TV]], kjer je premier [[Robert Golob]] Janši očital povezovanje z mednarodnim organiziranim kriminalom in »veleizdajo«, Janša pa je navedbe o sestankih s tujimi agenti sprva zanikal in vladi očital »vodenje kriminalne združbe«.<ref>{{Navedi splet|title=Burno soočenje: Janković, Izrael in kje je bila Tina Gaber Golob? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/kdo-bo-krojil-naso-prihodnost-janez-jansa-in-robert-golob-iz-oci-v-oci.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Golob Janši očital povezovanje z organiziranim kriminalom, Janša Golobu krajo denarja iz Gen-I-ja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/golob-jansi-ocital-povezovanje-z-organiziranim-kriminalom-jansa-golobu-krajo-denarja-iz-gen-i-ja/776564|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Naslednjega dne so v SDS napovedali predajo zadeve odvetnikom in vložitev tožb.<ref name=":35">{{Navedi splet|title=SDS zaradi navedb o srečanju z Black Cube napoveduje tožbe {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/sds-zaradi-navedb-o-srecanju-z-black-cube-v-kazenske-in-odskodninske-tozbe.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref> Direktorica Inštituta 8. marec se je na napoved odzvala z besedami, da jih »lahko tožijo za karkoli želijo«, saj da »imajo čisto vest in predstavljajo dejstva«.<ref name=":35" /><ref>{{Navedi splet|title=Golob sejo Sveta za nacionalno varnost napovedal za po volitvah. SDS bo zaradi očitkov vložil tožbe.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-sejo-sveta-za-nacionalno-varnost-napovedal-za-po-volitvah-sds-bo-zaradi-ocitkov-vlozil-tozbe/776639|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 18. marca je sekretariat [[Svet za nacionalno varnost (Slovenija)|Sveta za nacionalno varnost]] (SNAV) po seznanitvi s poročilom direktorja [[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|Sove]] Joška Kadivnika potrdil obstoj dokazov o neposrednem tujem vmešavanju v volitve, po vsej verjetnosti po naročilu iz Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Volk: Dejstva kažejo na tuje vmešavanje v volitve. Janša potrdil sestanek na Trstenjakovi.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/volk-dejstva-kazejo-na-tuje-vmesavanje-v-volitve-jansa-potrdil-sestanek-na-trstenjakovi/776699|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=M. Z. , T. L.|last=Š}}</ref> Sova je identificirala štiri obiske operativcev Black Cuba v Sloveniji, med drugim 11. decembra 2025, ko so zabeležili njihov postanek na Trstenjakovi ulici.<ref name=":36">{{Navedi splet|title=Volk: Dejstva kažejo na tuje vmešavanje v volitve. Janša potrdil sestanek na Trstenjakovi.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/volk-dejstva-kazejo-na-tuje-vmesavanje-v-volitve-jansa-potrdil-sestanek-na-trstenjakovi/776699|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=M. Z. , T. L.|last=Š}}</ref> Janša je kasneje potrdil srečanje z Eilandom, a dejal, da »se ne spomni datuma«, hkrati pa je Sovo obtožil nezakonitega nadzora prek bližnjega »konspirativnega stanovanja«.<ref name=":36" /><ref>{{Navedi splet|title=Janša potrdil sestanek, a datuma se ne spomni {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/han-sd-v-tej-igri-ne-bo-sodelovala-nsi-skrbi-pasivnost-organov-pregona.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janša priznava, da je bil predstavnik Black Cube "pri nas", ne spomni pa se, na kateri datum|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prvi-odziv-janeza-janse-sova-ali-parasova-ima-na-trstenjakovi-konspirativko/|website=N1|date=2026-03-18|accessdate=2026-03-24|language=sl-SI}}</ref> V sklepnem delu kampanje, 19. marca 2026, je premier Golob odpotoval v Bruselj in o aferi obvestil voditelje EU in predsednico Evropske komisije [[Ursula von der Leyen|Ursulo von der Leyen]] ter primer izpostavil kot grožnjo evropski demokraciji. Pri čemer ga je podprl tudi francoski predsednik [[Emmanuel Macron]], ki je dejal, da je Golob »žrtev vpletanja v volitve z dezinformacijami in vmešavanjem tretjih držav« ter ob tem pozval k »zaščiti demokracije«.<ref>{{Navedi splet|title=Golob pozval EU, naj preveri vmešavanje v volilno kampanjo; Macron: Golob žrtev vpletanja v volitve|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/golob-pozval-eu-naj-preveri-vmesavanje-v-volilno-kampanjo-macron-golob-zrtev-vpletanja-v-volitve/776825|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Ministrstvo za zunanje zadeve je zaradi delovanja Black Cuba izrazilo resno zaskrbljenost izraelski veleposlanici.<ref name=":37">{{Navedi splet|title=Šef Sove potrdil, da so bili predstavniki Black Cube na Trstenjakovi 8 {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/sef-sove-predstavil-dokaze-o-paraobvescevalnih-dejavnostih-black-cube.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref> 20. marca je direktor Sove članom SNAV predstavil materialne dokaze o obiskih, medtem ko je Inštitut 8. marec opozoril, da je cilj tovrstnih operacij »ustvarjanje panike v zadnjih 24 urah pred volilnim molkom«.<ref name=":38">{{Navedi splet|title=Direktor Sove predstavil materialne dokaze o obisku treh predstavnikov Black Cuba na Trstenjakovi 8|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/direktor-sove-predstavil-materialne-dokaze-o-obisku-treh-predstavnikov-black-cuba-na-trstenjakovi-8/776974|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=La|last=Da}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Inštitut 8. marec: Cilj operacij Black Cube je v zadnjih 24 urah pred volitvami ustvariti paniko|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/institut-8-marec-cilj-operacij-black-cube-je-v-zadnjih-24-urah-pred-volitvami-ustvariti-paniko/776985|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Janša se je na ugotovitve odzval z besedami, da bi bili »vsi tajni podatki objavljeni, če bi kar koli dokazovali«, celotno dogajanje pa označil za »eklatantno zlorabo državnih institucij«.<ref name=":38" /> Izrazil je mnenje, da državne institucije ščitijo »organizirane kriminalne združbe«, kar bo po njegovih besedah preiskano in kaznovano.<ref name=":37" /><ref name=":38" /><ref>{{Navedi splet|title=Direktor Sove: Dogajalo se je na Trstenjakovi 8. To odgovarja Janša.|url=https://siol.net/novice/slovenija/direktor-sove-predstavil-materialne-dokaze-o-obisku-predstavnikov-black-cube-na-trstenjakovi-687360|website=siol.net|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref> Pet dni po volitvah, 26. marca 2026, se je na pobudo premierja Roberta Goloba sestal Svet za nacionalno varnost (SNAV), ki so se ga poleg stalnih članov in predsednice republike prvič udeležili tudi voditelji vseh novoizvoljenih parlamentarnih strank. Osrednja točka seje je bilo poročilo direktorja Sove Joška Kadivnika, ki je po navedbah vladnega urada za komuniciranje »nesporno potrdilo« vmešavanja tuje paraobveščevalne agencije v slovenski volilni proces in njeneih stikov s slovenskimi subjekti.<ref name=":40">{{Navedi splet|title=Kadivnik: Sova obvestila policijo in tožilstvo; Janša: Kot bi poslušal konferenco Nike Kovač|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kadivnik-sova-obvestila-policijo-in-tozilstvo-jansa-kot-bi-poslusal-konferenco-nike-kovac/777530|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref><ref name=":41">{{Navedi splet|title='Bližajoča se kriza zahteva pravočasno in usklajeno ukrepanje' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/blizajoca-se-energetska-gospodarska-in-prehrambna-kriza-zahteva-usklajeno-ukrepanje.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> Kadivnik je člane seznanil, da je Sova o utemeljenih sumih kaznivih dejanj že dva dni prej uradno obvestila državno tožilstvo in policijo. Premier Golob opozoril na resnost tujih vplivov, predsednik SDS Janez Janša pa je navedbe zavrnil ter jih označil za »zlorabo državnih institucij« in »špekulacije«, primerljive z aktivizmom nevladnih organizacij, ob tem je dodal, da na seji niso bili predstavljeni nobeni novi materialni dokazi.<ref name=":40" /> Sejo je zaradi pomanjkanja varnostnega dovoljenja za dostop do tajnih podatkov predčasno zapustil prvak stranke Resni.ca Zoran Stevanović.<ref name=":43">{{Navedi splet|title=Vlada: Sova nesporno potrdila tuje vplive na volitve v Sloveniji. Janša: Gre za zlorabo institucij|url=https://n1info.si/novice/slovenija/direktor-sove-zaradi-tujega-vmesavanja-v-slovenske-volitve-smo-naznanili-sume-kaznivih-dejanj/|website=N1|date=2026-03-26|accessdate=2026-03-26|language=sl-SI}}</ref> Janša je 27. marca Golobu ter Mescu napovedal tožbo, v kolikor ne bi umaknila njunih izjav o Janševemu domnevnemu vpletanju v volitve na televizijskih soočenjih, vendar sta umik zavrnila.<ref>{{Navedi splet|title=Janša od Mesca in Goloba zahteva preklic izjav o njem, sicer napoveduje tožbo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/jansa-od-mesca-in-goloba-zahteva-preklic-izjav-o-njem-sicer-napoveduje-tozbo/777742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-29|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> 30. marca je Pirc Musar po pogovorih s predstavniki novoizvoljenih strank napovedala, da mandatar ne bo posameznik, ki je poskušal vplivati na volitve s tujimi akterji; vendar pozvala k preiskavi incidenta. Mandatarstvo je napovedala osebi s 46 glasovi podpore.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Zavračam kakršne koli dvome o legitimnosti teh volitev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/pirc-musar-zavracam-kakrsne-koli-dvome-o-legitimnosti-teh-volitev/777957|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> === Predvolilne oddaje === {{Glavni članek|Predvolilne oddaje za državnozborske volitve v Sloveniji 2026}} ==== Status parlamentarne stranke na RTV Slovenija ==== [[Radiotelevizija Slovenija]] je pripravljala večerna soočenja na [[TV SLO 1]] ter radijska znotraj oddaje Studio ob 17h na [[Radio Prvi|Radiu Prvi]]. Ob tem so bile glede na poklicna merila in načela novinarske etike v programih RTV ter začasno odredbo upravnega sodišča,<ref>{{Navedi splet|title=Naša prihodnost in Dobra država s statusom parlamentarne stranke|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/volitve-2022/tudi-nasa-prihodnost-in-dobra-drzava-s-statusom-parlamentarne-stranke|website=www.delo.si|accessdate=2026-01-28|language=sl}}</ref> kot parlamentarne obravnavane tudi stranke, ki so nastale med mandatom in so imele vsaj enega poslanca v Državnem zboru ali Evropskem parlamentu; torej poleg [[Gibanje Svoboda|Svobode]], [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[Socialni demokrati|SD]] in [[Levica (Slovenija)|Levice]] tudi [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]] (poslanci Logar, Irgl in Novak), [[Mi, socialisti!]] (poslanec Kordiš) in [[Prerod (stranka)|Prerod]] (evroposlanec Prebilič).<ref>{{Navedi splet|title=Pogovor z opozicijo: v studiu so bili Vrtovec, Kordiš, Logar in Kaloh|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pogovor-z-opozicijo-v-studiu-so-bili-vrtovec-kordis-logar-in-kaloh/769890|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-28|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=RTV se želi izogniti tožbi, kot je bila Golobova|url=https://info360.si/politika/rtv-se-zeli-izogniti-tozbi-kot-je-bila-golobova/|website=info360.si|date=2026-02-06|accessdate=2026-02-11|language=sl-SI}}</ref> Stranka [[Karl Erjavec – stranka Zaupanje|Zaupanje]], ki je imela na listi tudi predsednika stranke [[Suvereni]] Dejana Kaloha, je bila iz soočenj RTV prvotno izločena, zaradi česar je predsednik Erjavec vložil tožbo na upravno sodišče.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka Zaupanje Karla Erjavca s tožbo nad RTV Slovenija|url=https://n1info.si/volitve-2026/stranka-zaupanje-karla-erjavca-s-tozbo-nad-rtv-slovenija/|website=N1|date=2026-02-25|accessdate=2026-02-26|language=sl-SI}}</ref> Slednje je njegovi pritoži ugodilo, zato je stranka od 5. marca lahko nastopala na televizijskih parlamentarnih soočenjih,<ref>{{Navedi splet|title=Erjavec je zmagal: Zaupanje na RTV Slovenija kot parlamentarna stranka|url=https://info360.si/politika/erjavec-je-zmagal-zaupanje-na-rtv-slovenija-kot-parlamentarna-stranka/|website=info360.si|date=2026-03-04|accessdate=2026-03-04|language=sl-SI}}</ref> ne pa tudi na radijskih, in sicer zaradi osebne odločitve odgovornega urednika. Erjavec je vnovič vložil tožbo na upravno sodišče in začasna odredba je bila objavljena v četrtek, 19. marca, dan po zadnjem radijskem soočenju RTV Slovenija, zaradi česar je Erjavec napovedal posvetovanje o možnosti izpodbijanja zakonitosti volitev.<ref>{{Navedi splet|title=Karl Erjavec ob še eni sodni zmagi zoper RTV: »Razmišljam o izpodbijanju volitev«|url=https://info360.si/politika/karl-erjavec-ob-se-eni-sodni-zmagi-zoper-rtv-razmisljam-o-izpodbijanju-volitev/|website=info360.si|date=2025-03-11|accessdate=2026-03-21|language=sl-SI}}</ref> ==== Razpored soočenj ==== Na [[TV SLO 1]] je v času predvolilne kampanje potekalo osem predvolilnih soočenj, in sicer med 19. februarjem in 19. marcem. Soočenja parlamentarnih strank so bila na sporedu pet četrtkov ob 20. uri (prvič 19. februarja), zunajparlamentarnih pa tri ponedeljke ob 20. uri (prvič 2. marca). Soočenja so vključevala tudi tematske oddaje, posvečene posameznim političnim področjem, med drugim zdravstvu in dolgotrajni oskrbi, zunanji politiki in varnosti ter gospodarstvu, davkom in plačam. Predvolilni niz se je zaključil s sklepnim soočenjem predsednikov parlamentarnih strank 19. marca.<ref name=":32">{{Navedi splet|title=Volitve na RTV Slovenija: Spremljaj. Razmisli. Vplivaj|url=https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/volitve-na-rtv-slovenija-spremljaj-razmisli-vplivaj/772611|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-09|language=sl|first=Služba za komuniciranje RTV|last=Slovenija}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V ospredju debate predsednikov parlamentarnih strank prisluhi in vmešavanje tujine v volitve|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/soocenja/v-ospredju-debate-predsednikov-parlamentarnih-strank-prisluhi-in-vmesavanje-tujine-v-volitve/776879|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-21|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Na [[Radio Prvi|Radiu Prvi]] so predvolilna soočenja pripravljali ob sredah ob 17. uri, med 25. februarjem in 18. marcem, ob tem so na zadnjem soočenju sodelovali predstavniki vseh strank skupaj.<ref name=":32" /> Na [[POP TV]] so organizirali velika soočenja ''Slovenija odloča 2026'', poleg tega so v januarju pričeli s serijo tedenskih pogovorov s predsedniki političnih strank v oddaji [[24UR]].<ref name=":02">{{Navedi splet|title=Stevanović in Resni.ca v lovu za volivci, ki se jim je 'zagnusila politika' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/zoran-stevanovic.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-24|language=sl}}</ref> Intervjuje so v parih vodili novinarji večerne informativne oddaje, Žana Vertačnik, Anže Božič, Marko Gregorc in Kaja Kobetič, ter novinarji portala 24ur.com, Urša Zupan, Mirko Vorkapić, Natalija Švab in Maruša Slana, predsednike strank pa so obiskali na terenu.<ref>{{Navedi splet|title=POP TV z obsežnim in poglobljenim pokrivanjem parlamentarnih volitev {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pop-tv-z-obseznim-in-poglobljenim-pokrivanjem-parlamentarnih-volitev.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-24|language=sl}}</ref> Resničnost izjav v pogovoru so v nadaljevanju analizirali v rubriki ''Dejstva'' z Brigito Potočnik.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović pravnomočno obsojen {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/stevanovic-pravnomocno-obsojen.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-28|language=sl}}</ref> Soočenja so pred uradnim začetkom kampanje potekala tudi znotraj oddaje 24UR Zvečer.<ref>{{Navedi splet|title=Kdo bi se povezoval in kdo bo jeziček na tehtnici? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kdo-bi-se-povezoval-in-kdo-bo-jezicek-na-tehtnici.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-28|language=sl}}</ref> Glavna soočenja so bila medtem na sporedu štiri ponedeljke in dva petka, in sicer med 23. februarjem in 20. marcem.<ref name=":42">{{Navedi splet|title=Soočenja med gledalci na terenu, poudarek na odgovornem novinarstvu {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/soocenja-med-gledalci-na-terenu-poudarek-na-odgovornem-novinarstvu.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-09|language=sl}}</ref> Za razliko od preteklih volilnih kampanj je medijska hiša soočenja snema predvsem na terenu, in sicer: v Kopru uvodno soočenje s predsedniki strank (23. februarja),<ref>{{Navedi splet|title=Prvaki strank o davkih, zunanji politiki, zdravstvu, integriteti in povezovanju {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/prvo-veliko-soocenje-avtobus-24ur-odhaja-v-koper.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-21|language=sl}}</ref> v UKC Ljubljana na temo zdravstva (2. marca),<ref>{{Navedi splet|title=Čakalne dobe, investicije in vojna z zdravniki {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/soocenje-zdravstvo-za-vse-ali-za-izbrane.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-21|language=sl}}</ref> v Novem mestu na temo varnosti in prometa (6. marca),<ref>{{Navedi splet|title=Stranke o varnosti doma in po svetu, evakuaciji in gneči na cestah {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/tretje-veliko-soocenje-z-avtobusom-24ur-do-novega-mesta.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-21|language=sl}}</ref> v Kranju na temo gospodarstva in davkov (9. marca)<ref>{{Navedi splet|title=Kako bomo živeli? O nafti, (pre)visokih davkih in življenjskem standardu {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/cetrto-soocenje-v-kranju-prvake-strank-bo-soocil-uros-slak.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-21|language=sl}}</ref> ter v Mariboru, kjer sta se soočila glavna favorita za zmago, Robert Golob in Janez Janša (16. marca).<ref>{{Navedi splet|title=Burno soočenje: Janković, Izrael in kje je bila Tina Gaber Golob? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/kdo-bo-krojil-naso-prihodnost-janez-jansa-in-robert-golob-iz-oci-v-oci.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-21|language=sl}}</ref> Sklepno soočenje, ki je bilo organizirano na zadnji večer pred volilnim molkom (20. marca), pa je potekalo v televizijskem studiu.<ref name=":42" /><ref>{{Navedi splet|title=Zadnje veliko soočenje v znamenju ostrih besednih dvobojev {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/zadnje-veliko-soocenje-predsedniki-osmih-strank-prihajajo-na-pop-tv.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-21|language=sl}}</ref> Na [[Nova24TV]] so bila soočenja trikrat organizirana ob sredah in enkrat v petek, z začetkom dne 25. februarja 2026.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=JAwGrM64Xe0|title=[KDO VAM LAŽE] 27.01.2026 Nova24TV|date=2026-01-27|accessdate=2026-01-28|website=YouTube|last=Nova24TV Slovenija}}</ref> Na [[Planet TV]] so pripravili skupaj dve predvolilni soočenji ''Slovenija izbira'', vodila sta jih Katarina Braniselj in [[Luka Svetina]]. Na prvem v nedeljo, 22. februarja, je sodelovalo deset predstavnikov parlamentarnih in zunajparlamentarnih strank, na drugem, sklepnem soočenju v sredo, 18. marca, pa naj bi se soočila Robert Golob in Janez Janša, vendar je Golob udeležbo na dan soočenja odpovedal.<ref>{{Navedi splet|title=Odštevamo do prvega velikega predvolilnega soočenja na Planet TV!|url=https://www.planet-tv.si/clanek/odstevamo-do-prvega-velikega-predvolilnega-soocenja-na-planet-tv/|website=www.planet-tv.si|accessdate=2026-02-19|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/LukaSvetina/status/2034381096381505999|title=Samo pičle štiri ure so manjkale, da bi se predsednik vlade po dolgih štirih letih prvič pojavil na Planet TV. .|date=2026-03-18|accessdate=2026-03-21|website=X.com|last=Svetina|first=Luka}}</ref> Od 15. decembra 2025 dalje je potekala tudi oddaja ''Pogovori o prihodnosti'', ki je bila predvajana ob ponedeljkih na TV Veseljak Golica ter torkih na TV Aktual, v njej je [[Tomaž Vesel]] v seriji tedenskih intervjujev gostil 12 predsednikov političnih strank.<ref>{{Navedi splet|title=POP TV z obsežnim in poglobljenim pokrivanjem parlamentarnih volitev {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pop-tv-z-obseznim-in-poglobljenim-pokrivanjem-parlamentarnih-volitev.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-24|language=sl}}</ref> == Javnomnenjske raziskave == {{main|Javnomnenjske raziskave za državnozborske volitve v Sloveniji 2026}} === Projekcija sedežev === {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:88%;line-height:18px" ! rowspan=2 |Organizacija ! rowspan=2 |Objava ! width:50px" |'''[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]''' ! width:50px" |'''[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]''' ! colspan=2 |'''[[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi+SLS+Fokus]]''' ! width:50px" |'''[[Socialni demokrati|SD]]''' ! colspan=2 |'''[[Koalicija Levice in Vesne|Levica+Vesna]]''' ! width:50px" |'''[[Resni.ca]]''' ! width:50px" |'''[[Demokrati|Demokrati]]''' ! width:50px" |'''[[Piratska stranka Slovenije|Pirati]]''' |- ! style="background: {{party color|Gibanje Svoboda}}; height:1.5px" | ! style="background: {{party color|Slovenska demokratska stranka}}; width:50px" | ! colspan=2 style="background: {{party color|Nova Slovenija}}; width:50px" | ! style="background: {{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:50px" | ! colspan=2 style="background: {{party color|Levica (Slovenija)}}; width:50px" | ! style="background: #7c5199; width:50px" | ! style="background: #09105e; width:50px" | ! style="background: #000000; width:50px" | |- | [https://siol.net/novice/slovenija/je-golob-na-pragu-drnovskovega-uspeha-687325 Valicon Siol] | 20. Mar 2026 | style="background:#6687e7" |{{font color|white|28}} | 25 | colspan=2|7 | 9 | colspan=2|8 | 4 | 7 |{{n/a}} |- | [https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/svoboda-pred-zmago-a-negotovost-se-traja-2791664/ Ninamedia Dnevnik] | 20. Mar 2026 | style="background:#6687e7" |{{font color|white|29}} | 25 | colspan=2|8 | 8 | colspan=2|8 | 4 | 6 |{{n/a}} |- | [https://www.ijek.si/2026/03/20/utrip-druzbe-marec-2026-kontinuirana-raziskava-3-del/ RC IJEK] | 20. Mar 2026 | 23 | style="background:#fffb90" |26 | colspan=2|10 | 8 | colspan=2|8 | 7 | 6 |{{n/a}} |- | [https://volilna-napoved.si/ Volilna napoved]<br>4. teden kampanje | {{nowrap|20. Mar 2026}} | 25 | style="background:#fffb90" |26 | colspan=2|9 | 8 | colspan=2|8 | 5 | 7 |{{n/a}} |- | [https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/raziskave-javnega-mnenja/zadnja-v-nizu-anket-gibanje-svoboda-in-sds-izenacena-na-vrhu/776875 Mediana RTV & POP] | {{nowrap|19. Mar 2026}} | style="background:#6687e7" |{{font color|white|28}} | style="background:#fffb90" |28 | colspan=2|8 | 5 | colspan=2|7 | 5 | 7 |{{n/a}} |- | [https://siol.net/novice/slovenija/tik-pred-volitvami-svoboda-in-sds-v-tesnem-dvoboju-687032 Valicon Siol] | 17. Mar 2026 | style="background:#6687e7" |{{font color|white|26}} | 23 | colspan=2|7 | 7 | colspan=2|8 | 4 | 9 | 4 |- | [https://www.ijek.si/2026/03/16/utrip-druzbe-marec-2026-kontinuirana-raziskava-2-del/ RC IJEK] | 17. Mar 2026 | 20 | style="background:#fffb90" |27 | colspan=2|10 | 12 | colspan=2|7 | 5 | 7 |{{n/a}} |- | [https://volilna-napoved.si/ Volilna napoved]<br>3. teden kampanje | 16. Mar 2026 | 24 | style="background:#fffb90" |29 | colspan=2|8 | 9 | colspan=2|6 | 4 | 8 |{{n/a}} |- | [https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/raziskave-javnega-mnenja/anketa-sedem-strank-cez-parlamentarni-prag-sestavljanje-koalicije-bo-tezavno/776371 Mediana RTV SLO] | 15. Mar 2026 | 25 | style="background:#fffb90" |31 | colspan=2|7 | 6 | colspan=2|8 | 4 | 7 |{{n/a}} |- | [https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/svoboda-prehiteva-sds-levica-se-je-okrepila-2790189/ Ninamedia Dnevnik] | 14. Mar 2026 | style="background:#6687e7" |{{font color|white|27}} | 26 | colspan=2|8 | 8 | colspan=2|8 | 4 | 7 |{{n/a}} |- |} === Agregatorji anket === {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:84%;line-height:18px" ! rowspan=2 |Zbiratelj anket ! rowspan=2 |Posodobitev ! width:50px" |'''[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]''' ! width:50px" |'''[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]''' ! colspan=2 |'''[[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi+SLS+Fokus]]''' ! width:50px" |'''[[Socialni demokrati|SD]]''' ! colspan=2 |'''[[Koalicija Levice in Vesne|Levica+Vesna]]''' ! width:50px" |'''[[Resni.ca]]''' ! width:50px" |'''[[Demokrati|Demokrati]]''' ! width:50px" |'''[[Slovenska nacionalna stranka|SNS]]''' ! width:50px" |'''[[Prerod (stranka)|Prerod]]''' ! width:50px" |'''[[Piratska stranka Slovenije|Pirati]]''' ! rowspan=2 |Vodstvo |- ! style="background: {{party color|Gibanje Svoboda}}; height:1.5px" | ! style="background: {{party color|Slovenska demokratska stranka}}; width:50px" | ! colspan=2 style="background: {{party color|Nova Slovenija}}; width:50px" | ! style="background: {{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:50px" | ! colspan=2 style="background: {{party color|Levica (Slovenija)}}; width:50px" | ! style="background: #7c5199; width:50px" | ! style="background: #09105e; width:50px" | ! style="background: #000000; width:50px" | ! style="background: #6f2c91; width:50px" | ! style="background: #000000; width:50px" | |- | [https://volilna-napoved.si/ Odmev] | {{nowrap|20. Mar 2026}} | 24,9 | style="background:#fffb90" |26,0 | colspan=2|9,1 | 8,2 | colspan=2|7,8 | 5,6 | 7,1 | {{n/a}} | {{n/a}} | {{n/a}} | style="background: {{party color|Slovenska demokratska stranka}};" |1,1 |- | [https://politpro.eu/en/slovenia/polls PolitPro] | {{nowrap|20. Mar 2026}} | 23,6 | style="background:#fffb90" |27,8 | colspan=2|7,6 | 8,1 | colspan=2|7,4 | 4,1 | 1,9 | 2,2 | 3,0 | 2,6 | style="background: {{party color|Slovenska demokratska stranka}};" |4,2 |- | [https://www.politico.eu/europe-poll-of-polls/slovenia/ Politico] | {{nowrap|18. Mar 2026}} | 25,0 | style="background:#fffb90" |27,0 | colspan=2 |8,0 | 8,0 | colspan=2 |8,0 | 4,0 | 7,0 | 2,0 | 3,0 | 3,0 | style="background: {{party color|Slovenska demokratska stranka}};" |2,0 |- | [https://europeelects.eu/slovenia/ {{nowrap|Europe Elects}}] | {{nowrap|4. Mar 2026}} | 22,0 | style="background:#fffb90" |28,0 | colspan=2 |5,0 | 8,0 | colspan=2 |8,0 | 4,0 | 7,0 | {{n/a}} | 3,0 | {{n/a}} | style="background: {{party color|Slovenska demokratska stranka}};" |6,0 |- |} === Rezultati strank === V javnomnenjskih raziskavah sta imeli največ podpore opozicijska [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] in koalicijska [[Gibanje Svoboda]], nato so se v različnih zapovrstjih pojavljale [[Socialni demokrati|SD]], [[koalicija NSi, SLS in Fokusa]], [[Demokrati]] ter [[koalicija Levice in Vesne]]. Parlamentarni prag je občasno presegla [[Resni.ca]]. {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;font-size:83%;line-height:14px" ! rowspan=2 colspan=3|'''Izvajanje ankete in vzorec''' !'''[[Gibanje Svoboda|GS]]'''<br /><small>[[Robert Golob|Golob]]</small> !'''[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]'''<br><small>[[Janez Janša|Janša]]</small> ! colspan=3|'''[[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi+SLS+FOKUS]]'''<br><small>{{nowrap|[[Jernej Vrtovec|Vrtovec]], [[Tina Bregant|Bregant]], [[Marko Lotrič|Lotrič]]}}</small> !'''[[Socialni demokrati|SD]]'''<br><small>[[Matjaž Han|Han]]</small> ! colspan=2|'''[[Koalicija Levice in Vesne|Levica+Vesna]]'''<br><small>[[Asta Vrečko|Vrečko]], [[Uroš Macerl|Macerl]]</small> !'''[[Resni.ca]]'''<br><small>[[Zoran Stevanović|Stevanović]]</small> !'''[[Demokrati. Anžeta Logarja|Dem.]]'''<br><small>[[Anže Logar|Logar]]</small> !'''[[Piratska stranka Slovenije|Pirati]]'''<br><small>[[Jasmin Feratović|Feratović]]</small> !colspan=2|'''[[Koalicija Stranke generacij in Zelenih Slovenije|SG+Zeleni]]'''<br><small>{{nowrap|[[Vlado Dimovski|Dimovski]], [[Andrej Čuš|Čuš]]}}</small> !'''[[Slovenska nacionalna stranka|SNS]]'''<br><small>[[Zmago Jelinčič|Jelinčič]]</small> !'''[[Glas upokojencev Pavla Ruparja|GU]]'''<br><small>[[Pavel Rupar|Rupar]]</small> !'''[[Karl Erjavec – stranka Zaupanje|SZ]]'''<br><small>[[Karl Erjavec|Erjavec]]</small> !'''[[Mi, socialisti!|Mi!]]'''<br><small>[[Miha Kordiš|Kordiš]]</small> !'''[[Prerod (stranka)|PVP]]'''<br><small>[[Vladimir Prebilič|Prebilič]]</small> !colspan=2|'''[[Alternativa za Slovenijo|AZAS]]'''<br><small>{{nowrap|[[Violeta Tomič|Tomić]]}}</small> ! rowspan=2 |Vodstvo ! rowspan=2 style="width:30px;" |Vir |- ! style="background: {{party color|Gibanje Svoboda}}; height:1.5px" | ! style="background: {{party color|Slovenska demokratska stranka}}; width:50px" | ! style="background: {{party color|Nova Slovenija}}; width:50px" | ! style="background: {{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:50px" | ! style="background: #1961ac; width:50px" | ! style="background: {{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:50px" | ! style="background: {{party color|Levica (Slovenija)}}; width:50px" | ! style="background: #00a65e; width:50px" | ! style="background: {{party color|Resni.ca}}; width:50px" | ! style="background: #09105e; width:50px" | ! style="background: #000000; width:50px" | ! style="background: #7ed957; width:50px" | ! style="background: #55943f; width:50px" | ! style="background: #000000; width:50px" | ! style="background: #0047c6; width:50px" | ! style="background: #78336e; width:50px" | ! style="background: #eb4d2f; width:50px" | ! style="background: #6f2c91; width:50px" | ! colspan=2 style="background: #ee2932; width:50px" | |- ! {{nowrap|22. marec}} ! Rezultati volitev ! 1.190.819 ! style="background:#6687e7"|{{font color|white|28,7}} ! 27,9 ! colspan=3 |9,3 ! 6,7 ! colspan=2 |5,7 ! 5,5 ! 6,7 ! style="background:silver" |2,4 ! colspan=2 style="background:silver" |0,4 ! style="background:silver" |2,2 ! style="background:silver" |0,4 ! style="background:silver" |0,3 ! style="background:silver" |0,5 ! style="background:silver" |3,1 ! colspan=2 style="background:silver" |0,4 ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" |{{font color|white|0,6}} ! rowspan=2 |<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja |url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|website=DVK-rs.si|accessdate=2026-03-22|language=sl}}</ref> |- ! colspan="31" | |- |{{nowrap|18.–20.}} marec |Valicon<br>Siol.net |'''1.034''' | style="background:#6687e7" |{{font color|white|28,7}} |25,2 | colspan=3 |7,8 |9,0 | colspan=2 |8,4 |4,0 |7,0 | style="background:silver" |2,2 | colspan=2 style="background:silver" |/ | style="background:silver" |2,5 | style="background:silver" |/ | style="background:silver" |/ | style="background:silver" |0,7 | style="background:silver" |3,0 | colspan=2 style="background:silver" |/ | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" |{{font color|white|3,5}} |<ref>{{Navedi splet|title=Je Golob na pragu Drnovškovega uspeha?|url=https://siol.net/novice/slovenija/je-golob-na-pragu-drnovskovega-uspeha-687325|website=siol.net|accessdate=2026-03-20|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|16.–18.}} marec |Ninamedia<br>Dnevnik |'''858''' | style="background:#6687e7" |{{font color|white|29,4}} |25,7 | colspan=3 |8,0 |8,2 | colspan=2 |8,1 | style="background:silver" |3,8 |6,1 | style="background:silver" |2,5 | colspan=2 style="background:silver" |0,5 | style="background:silver" |2,1 | style="background:silver" |0,4 | style="background:silver" |0,5 | style="background:silver" |1,0 | style="background:silver" |3,1 | colspan=2 style="background:silver" |0,5 | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" |{{font color|white|3,7}} |<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda pred zmago, a negotovost še traja. V parlament bi se uvrstilo sedem strank|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/svoboda-pred-zmago-a-negotovost-se-traja-2791664/|website=www.dnevnik.si|date=2026-03-20|accessdate=2026-03-20|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|16.–18.}} marec |RC IJEK<br>UtripDružbe |'''678''' |22,8 | style="background:#fffb90" |26,3 | colspan=3 |10,4 |8,1 | colspan=2 |8,6 |7,2 |6,7 | style="background:silver" |2,0 | colspan=2 style="background:silver" |1,3 | style="background:silver" |2,2 | style="background:silver" |0,2 | style="background:silver" |0,8 | style="background:silver" |0,8 | style="background:silver" |2,3 | colspan=2 style="background:silver" |0,3 | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |4,1 |<ref>{{Navedi splet|title=Utrip družbe, marec 2026 – kontinuirana raziskava 3. del |url=https://www.ijek.si/2026/03/20/utrip-druzbe-marec-2026-kontinuirana-raziskava-3-del/|website=IJEK.si|date=2026-03-20|accessdate=2026-03-20|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|16.–18.}} marec |Mediana<br>{{nowrap|RTV, POP}} |'''1.598''' | style="background:#6687e7" |{{font color|white|27,8}} |27,7 | colspan=3 |8,8 |5,5 | colspan=2 |7,6 |5,1 |7,3 | style="background:silver" |2,8 | colspan=2 style="background:silver" |0,6 | style="background:silver" |2,0 | style="background:silver" |0,6 | style="background:silver" |0,0 | style="background:silver" |0,8 | style="background:silver" |3,4 | colspan=2 style="background:silver" |0,1 | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" |{{font color|white|0,1}} |<ref>{{Navedi splet|title=Zadnja v nizu anket: Gibanje Svoboda in SDS izenačena na vrhu|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/raziskave-javnega-mnenja/zadnja-v-nizu-anket-gibanje-svoboda-in-sds-izenacena-na-vrhu/776875|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-19|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|14.–17.}} marec |Info360.si |'''5.734''' |15,7 | style="background:#fffb90" |29,7 | colspan=3 |10,9 |5,3 | colspan=2 |4,4 |4,3 |17,8 | style="background:silver" |1,4 | colspan=2 style="background:silver" |1,1 | style="background:silver" |1,0 | style="background:silver" |0,6 | style="background:silver" |/ | style="background:silver" |1,7 |5,7 | colspan=2 style="background:silver" |/ | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |11,9 |<ref>{{Navedi splet|title=Skoraj šest tisoč naših bralcev je povedalo, kako bo v nedeljo volilo |url=https://info360.si/politika/skoraj-sest-tisoc-nasih-bralcev-je-povedalo-kako-bo-v-nedeljo-volilo/|website=Info360.si|date=2026-03-19|accessdate=2026-03-19|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|14.–17.}} marec |Ninamedia<br>Dnevnik |'''858''' | style="background:#6687e7" |{{font color|white|30,7}} |26,0 | colspan=3 |8,2 |7,7 | colspan=2 |8,4 | style="background:silver" |3,2 |6,7 | style="background:silver" |2,1 | colspan=2 style="background:silver" |0,3 | style="background:silver" |1,9 | style="background:silver" |0,3 | style="background:silver" |0,4 | style="background:silver" |0,9 | style="background:silver" |3,1 | colspan=2 style="background:silver" |0,5 | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" |{{font color|white|4,7}} |<ref>{{Navedi splet|title= Nespremenjene smeri gibanja|url= https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/nespremenjene-smeri-gibanja-2791268/ |website=www.dnevnik.si|date=2026-03-19|accessdate=2026-03-19|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|13.–16.}} marec |Ninamedia<br>Dnevnik |'''852''' | style="background:#6687e7" |{{font color|white|30,4}} |26,1 | colspan=3 |8,0 |8,0 | colspan=2 |8,8 | style="background:silver" |3,2 |6,7 | style="background:silver" |1,7 | colspan=2 style="background:silver" |0,3 | style="background:silver" |1,8 | style="background:silver" |0,4 | style="background:silver" |0,5 | style="background:silver" |0,7 | style="background:silver" |2,4 | colspan=2 style="background:silver" |0,7 | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" |{{font color|white|4,3}} |<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda je v trendu rasti, tekmeci stagnirajo|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/svoboda-je-v-trendu-rasti-tekmeci-stagnirajo-2791042/|website=www.dnevnik.si|date=2026-03-18|accessdate=2026-03-18|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|13.–16.}} marec |Valicon<br>Siol.net |'''900''' | style="background:#6687e7" |{{font color|white|25,6}} |23,1 | colspan=3 |7,5 |7,1 | colspan=2 |8,0 |4,0 |9,0 |4,3 | colspan=2 style="background:silver" |1,6 | style="background:silver" |3,2 | style="background:silver" |/ | style="background:silver" |/ | style="background:silver" |1,3 | style="background:silver" |3,2 | colspan=2 style="background:silver" |1,1 | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" |{{font color|white|2,5}} |<ref>{{Navedi splet|title=Tik pred volitvami: Svoboda in SDS v tesnem dvoboju|url=https://siol.net/novice/slovenija/tik-pred-volitvami-svoboda-in-sds-v-tesnem-dvoboju-687032|website=siol.net|accessdate=2026-03-17|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|10.–16.}} marec |RC IJEK<br>UtripDružbe |'''719''' |19,8 | style="background:#fffb90" |27,6 | colspan=3 |10,1 |11,8 | colspan=2 |7,0 |5,5 |7,8 | style="background:silver" |2,8 | colspan=2 style="background:silver" |0,8 | style="background:silver" |3,0 | style="background:silver" |0,2 | style="background:silver" |0,4 | style="background:silver" |0,6 | style="background:silver" |2,6 | colspan=2 style="background:silver" |0,0 | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |7,8 |<ref>{{Navedi splet|title=Utrip družbe, marec 2026|url=https://www.ijek.si/2026/03/16/utrip-druzbe-marec-2026-kontinuirana-raziskava-2-del/|website=IJEK.si|date=2026-03-16|accessdate=2026-03-17|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|12.–14.}} marec |Ninamedia<br>Dnevnik |'''855''' | style="background:#6687e7" |{{font color|white|29,7}} |26,4 | colspan=3 |7,9 |8,3 | colspan=2 |8,4 | style="background:silver" |3,6 |6,7 | style="background:silver" |1,4 | colspan=2 style="background:silver" |0,5 | style="background:silver" |2,0 | style="background:silver" |0,4 | style="background:silver" |0,8 | style="background:silver" |0,7 | style="background:silver" |2,4 | colspan=2 style="background:silver" |0,3 | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" |{{font color|white|3,3}} |<ref>{{Navedi splet|title=Podpora vodilni vladni stranki se zvišuje, odločilna bo volilna udeležba |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/odlocilna-bo-volilna-udelezba-2790906/|website=www.dnevnik.si|date=2026-03-17|accessdate=2026-03-17|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|11.–13.}} marec |Ninamedia<br>Dnevnik |'''752''' | style="background:#6687e7" |{{font color|white|28,3}} |26,0 | colspan=3 |8,1 |7,8 | colspan=2 |8,8 | style="background:silver" |3,5 |7,2 | style="background:silver" |1,7 | colspan=2 style="background:silver" |0,5 | style="background:silver" |2,1 | style="background:silver" |0,8 | style="background:silver" |0,8 | style="background:silver" |0,8 | style="background:silver" |2,6 | colspan=2 style="background:silver" |0,4 | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" |{{font color|white|2,3}} |<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda? Ali vendarle SDS? Kakšni so trendi?|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/svoboda-ali-vendarle-sds-kaksni-so-trendi-2790307/|website=www.dnevnik.si|date=2026-03-16|accessdate=2026-03-17|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|9.–12.}} marec |Mediana<br>{{nowrap|RTV SLO}} |'''716''' |25,1 | style="background:#fffb90" |31,2 | colspan=3 |7,0 |6,5 | colspan=2 |8,4 |4,7 |7,5 | style="background:silver" |2,2 | colspan=2 style="background:silver" |0,5 | style="background:silver" |2,2 | style="background:silver" |/ | style="background:silver" |/ | style="background:silver" |1,5 | style="background:silver" |1,8 | colspan=2 style="background:silver" |0,9 | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |6,1 |<ref>{{Navedi splet|title=Anketa: Sedem strank čez parlamentarni prag, sestavljanje koalicije bo težavno|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/raziskave-javnega-mnenja/anketa-sedem-strank-cez-parlamentarni-prag-sestavljanje-koalicije-bo-tezavno/776371|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-15|language=sl|first=A.|last=S}}</ref> |- |{{nowrap|7.–10.}} marec |Ninamedia<br>Dnevnik |'''935''' | style="background:#6687e7" |{{font color|white|27,5}} |26,6 | colspan=3 |8,1 |8,2 | colspan=2 |8,2 | style="background:silver" |3,6 |7,0 | style="background:silver" |1,3 | colspan=2 style="background:silver" |0,8 | style="background:silver" |2,2 | style="background:silver" |1,0 | style="background:silver" |/ | style="background:silver" |1,3 | style="background:silver" |3,0 | colspan=2 style="background:silver" |0,1 | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" |{{font color|white|0,9}} |<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda prehiteva SDS, levica se je okrepila|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/svoboda-prehiteva-sds-levica-se-je-okrepila-2790189/|website=www.dnevnik.si|date=2026-03-13|accessdate=2026-03-14|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|6.–10.}} marec |Parsifal<br>Nova24TV |'''681''' |23,1 | style="background:#fffb90" |30,0 | colspan=3 |7,5 |7,6 | colspan=2 |7,9 |4,6 |9,2 | style="background:silver" |2,5 | colspan=2 style="background:silver" |0,6 | style="background:silver" |2,8 | style="background:silver" |1,3 | style="background:silver" |/ | style="background:silver" |0,6 | style="background:silver" |2,2 | colspan=2 style="background:silver" |/ | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |6,9 |<ref>{{Navedi splet|title=[Anketa Parsifal]: Stranka SDS še naprej ohranja trdno vodstvo pred Golobovo Svobodo {{!}} Nova24TV|url=https://nova24tv.si/anketa-parsifal-stranka-sds-se-naprej-ohranja-trdno-vodstvo-pred-golobovo-svobodo/|date=2026-03-11|accessdate=2026-03-11|language=sl-SI}}</ref> |- |{{nowrap|1.–10.}} marec |RC IJEK<br>UtripDružbe |'''723''' |20,3 | style="background:#fffb90" |29,8 | colspan=3 |9,0 |11,4 | colspan=2 |5,9 |4,0 |8,9 | style="background:silver" |2,9 | colspan=2 style="background:silver" |1,0 | style="background:silver" |2,8 | style="background:silver" |0,2 | style="background:silver" |0,4 | style="background:silver" |0,5 | style="background:silver" |2,9 | colspan=2 style="background:silver" |0,0 | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |9,5 |<ref>{{Navedi splet|title=Utrip družbe, marec 2026|url=https://www.ijek.si/2026/03/11/utrip-druzbe-marec-2026/|website=IJEK.si|date=2026-03-11|accessdate=2026-03-11|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|6.–9.}} marec |Valicon<br>Siol.net |'''1.041''' |23,3 | style="background:#fffb90" |24,2 | colspan=3 |6,5 |9,1 | colspan=2 |7,6 |4,4 |10,3 | style="background:silver" |3,6 | colspan=2 style="background:silver" |0,9 | style="background:silver" |2,6 | style="background:silver" |0,7 | style="background:silver" |/ | style="background:silver" |1,7 | style="background:silver" |3,0 | colspan=2 style="background:silver" |1,3 | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |0,9 |<ref>{{Navedi splet|title=Enajst dni pred volitvami: SDS in Svoboda skoraj izenačeni|url= https://siol.net/novice/slovenija/11-dni-pred-volitvami-sds-in-svoboda-skoraj-izenaceni-686397 |website=siol.net|accessdate=2026-03-11|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|2.–5.}} marec |Mediana<br>{{nowrap|DELO}} |'''731''' |25,1 | style="background:#fffb90" |27,7 | colspan=3 |8,0 |6,9 | colspan=2 |9,7 | style="background:silver" |3,8 |6,7 | style="background:silver" |3,6 | colspan=2 style="background:silver" |0,3 | style="background:silver" |2,3 | style="background:silver" |1,6 | style="background:silver" |0,5 | style="background:silver" |1,9 | style="background:silver" |1,3 | colspan=2 style="background:silver" |0,4 | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |2,6 |<ref>{{Navedi splet|title=Razlika med Gibanjem Svoboda in SDS je skoraj skopnela|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/razlika-med-gibanjem-svoboda-in-sds-je-skoraj-skopnela|website=www.delo.si|accessdate=2026-03-11|language=sl}}</ref> |- |} ==Opombe== {{noteslist}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:2026 elections in Slovenia}} * [https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/ Volitve v Državni zbor 2026 – Državna volilna komisija] {{Volitve v RS}} [[Kategorija:2026 v politiki]] [[Kategorija:2026 v Sloveniji]] [[Kategorija:Državnozborske volitve v Sloveniji]] [[Kategorija:Državnozborske volitve v Sloveniji 2026| ]] nw1qnsdw0yyo2smrfpipo2fo2u9c10k 6655224 6655219 2026-04-03T08:51:24Z A09 188929 pp ref 6655224 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Volitve |election_name = Državnozborske volitve v Sloveniji 2026 |country = Slovenija |type = parliamentary |ongoing = no |election_date = 22. marec 2026 |previous_election = Državnozborske volitve v Sloveniji 2022 |previous_year = 2022 |next_election = |next_year = |seats_for_election = 90 sedežev |majority_seats = 46 |turnout = {{upad}} 1.190.819 (70,25 %)<br>Preštetih glasovnic:<center>{{Percentage bar|99.99|width=355|hex=00FF00}}</center> <!-- Gibanje Svoboda --> | image1 = [[File:Izjava predsednika vlade o (55052776117) (cropped) (cropped).jpg|120x120px]] | leader1 = [[Robert Golob]] | colour1 = 005DA3 | party1 = [[Gibanje Svoboda]] | last_election1 = 34,45 %<br>41 sedežev | popular_vote1 = 338.102 | percentage1 = 28,66 % | seats1 = '''29''' | seat_change1 = {{upad}} 12 <!-- SDS --> | image2 = [[File:EPP Leaders’ Retreat Zagreb 2026 - Janez Janša (cropped2).jpg|120x120px]] | leader2 = [[Janez Janša]] | color2 = FEF200 | party2 = [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] | last_election2 = 23,48 %<br>27 sedežev | popular_vote2 = 328.923 | percentage2 = 27,88 % | seats2 = '''28''' | seat_change2 = {{rast}} 1 <!-- Nova Slovenija --> | image3 = [[File:Koalicija NSi SLS Fokus.png|180px]] | leader3 = [[Jernej Vrtovec]],<br>[[Tina Bregant]], [[Marko Lotrič]] | colour3 = 009AC7 | party3 = [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi, SLS, FOKUS]] | last_election3 = 6,86 %<br>8 sedežev | popular_vote3 = 109.201 | percentage3 = 9,26 % | seats3 = '''9''' | seat_change3 = {{rast}} 1 <!-- Socialni demokrati--> | image4 = [[File:Novinarska_konferenca_po_seji_vlade_-_Matjaž_Han_20.11.2025_portret2_(cropped2).jpg|120x120px]] | leader4 = [[Matjaž Han]] | party4 = [[Socialni demokrati]] | colour4 = E3000F | last_election4 = 6,69 %<br>7 sedežev | popular_vote4 = 79.175 | percentage4 = 6,71 % | seats4 = '''6''' | seat_change4 = {{upad}} 1 <!-- Demokrati --> | image5 = [[File:124._seja_Vlade_RS_dr_Anže_Logar (cropped2).jpg|120x120px]] | leader5 = [[Anže Logar]] | party5 = [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]] | colour5 = 09105E | last_election5 = ''nova stranka'' | popular_vote5 = 78.902 | percentage5 = 6,69 % | seats5 = '''6''' | seat_change5 = ''nova stranka'' <!-- Levica --> | image6 = [[File:Koalicija Levice in Vesne.png|220px]] | leader6 = [[Asta Vrečko]], [[Luka Mesec]],<br> [[Urša Zgojznik]], [[Uroš Macerl]] | party6 = [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]] | colour6 = 9A231C | last_election6 = 4,46 %<br>5 sedežev | popular_vote6 = 67.183 | percentage6 = 5,69 % | seats6 = '''5''' | seat_change6 = {{steady}} <!-- Resni.ca --> | image7 = [[File:Zoran Stevanović 2026 portret (cropped3).jpg|120x120px]] | leader7 = [[Zoran Stevanović]] | party7 = [[Resni.ca]] | colour7 = 7C5199 | last_election7 = 2,89 %<br>0 sedežev | popular_vote7 = 64.799 | percentage7 = 5,49 % | seats7 = '''5''' | seat_change7 = {{rast}} 5 |map_size = |title = [[Predsednik vlade Slovenije|predsednik vlade]] |before_election = [[Robert Golob]] |before_party = [[Gibanje Svoboda|GS]] |posttitle = Izvoljeni premier |after_election = |after_party = | map_image = | map_caption = }} '''11. volitve v Državni zbor Republike Slovenije''' so potekale 22. marca 2026. Ker niso bile predčasne, so bile to tretje redne [[Državnozborske volitve v Sloveniji|državnozborske volitve]] po letih [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2008|2008]] in [[državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022]]. Volilna kampanja se je začela 19. februarja 2026, zaključila pa 20. marca 2026. Kandidiralo je 21 strank, na glasovnici pa je bilo 15 [[Liste kandidatov za državnozborske volitve v Sloveniji 2026|kandidatnih list]], saj so se nekatere stranke povezale v predvolilne koalicije in na skupne liste. Glede na končne neuradne izide po 99,85 % preštetih glasovnic je na volitvah slavilo [[Gibanje Svoboda]], ki je osvojilo 28,62 % glasov in 29 poslanskih mandatov. Na drugo mesto se je uvrstila [[Slovenska demokratska stranka]] s 27,95 % glasov, prejela pa je 28 mandatov. Na tretje mesto se je z devetimi poslanci uvrstilo zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi, SLS, FOKUS]], na četrtem mestu so [[Socialni demokrati]] s šestimi mandati, enako število jih je prejela stranka [[Demokrati. Anžeta Logarja]]. Na šestem mestu je pristalo zavezništvo [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]], ki je osvojilo pet poslanskih mandatov, v državni zbor pa se je uvrstila tudi [[Resni.ca]], prav tako s petimi poslanci.<ref>{{Navedi splet|title=Rezultati volitev: katera stranka je zmagala|url=https://n1info.si/volitve-2026/rezultati-volitev-2026-zmagovalec/|website=N1|date=2026-03-22|accessdate=2026-03-22|language=sl-SI}}</ref> == Ozadje == [[File:Slovenia National Assembly 2022.svg|right|thumb|Razpored sedežev po državnozborskih volitvah 2022: {{legend|#9A231C|Levica: 5 sedežev}} {{legend|#E3000F|Socialni demokrati: 7 sedežev}} {{legend|#005DA3|Svoboda: 41 sedežev}} {{legend|#CCCCCC|Poslanca narodnih manjšin: 2 sedeža}} {{legend|#009AC7|Nova Slovenija: 8 sedežev}} {{legend|#FCDC00|Slovenska demokratska stranka: 27 sedežev}}]] [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|Parlamentarne volitve v Sloveniji leta 2022]] so prinesle prepričljivo zmago Gibanju Svoboda, novo ustanovljeni liberalni stranki pod vodstvom nekdanjega direktorja GEN-I Roberta Goloba. Stranka je osvojila 41 poslanskih sedežev, kar je največ za eno samo stranko po osamosvojitvi Slovenije. Dotlej vladajoča Slovenska demokratska stranka (SDS) pod vodstvom predsednika vlade Janeza Janše je končala na drugem mestu s 27 sedeži, na tretjem mestu je bila Nova Slovenija – krščanski demokrati z 8 sedeži, sledili pa so še Socialni demokrati s 7 sedeži in Levica s 5 sedeži. V Državni zbor se je tako uvrstilo le pet strank, najmanj po osamosvojitvi; za primerjavo – na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|volitvah leta 2018]] je v parlament uspelo priti devetim strankam.<ref>{{Navedi splet|title=Novi poslanci: Volilna aritmetika je nekatere z največ glasovi pustila brez mandata|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/novi-poslanci-volilna-aritmetika-je-nekatere-z-najvec-glasovi-pustila-brez-mandata/625268|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-09-21|language=sl}}</ref> == Volilni sistem == === Volilna pravica === Volilno pravico na volitvah v [[Državni zbor Republike Slovenije]] imajo državljani Republike Slovenije, ki so na dan glasovanja dopolnili 18 let. Volilna pravica je splošna in enaka za vse upravičene volivce, ne glede na njihov socialni položaj, etnično pripadnost, ekonomski status ali politična prepričanja. Volilna pravica je lahko odvzeta posameznikom, ki jim je bila s pravnomočno sodno odločbo odvzeta poslovna sposobnost zaradi nezmožnosti razumevanja pomena volitev.<ref name=":13">{{Navedi splet|title=Volivci in evidenca volilne pravice {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/teme/volivci-in-evidenca-volilne-pravice/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2026-01-07|language=sl}}</ref><ref name=":14">{{Navedi splet|title=Volitve v državni zbor {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/teme/volitve-v-drzavni-zbor/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2026-01-07|language=sl}}</ref> Slovenski državljani, ki prebivajo v tujini, imajo možnost glasovanja po pošti ali na [[Seznam veleposlaništev Republike Slovenije|diplomatsko-konzularnih predstavništvih Republike Slovenije]], če to v predpisanih rokih sporočijo pristojnim organom.<ref name=":15">{{Navedi splet|title=Splošno o volitvah|url=https://www.dvk-rs.si/volitve-in-referendumi/drzavni-zbor-rs/splosno-o-volitvah/|website=www.dvk-rs.si|accessdate=2026-01-07|language=sl}}</ref> Vpis volivcev v volilni imenik je samodejen in temelji na centralnem registru prebivalstva, ki ga vodi [[Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za notranje zadeve]]. Volilni imeniki se sestavijo 15 dni pred dnevom glasovanja in volivce razvrščajo glede na njihovo stalno ali zadnje prijavljeno prebivališče. Volivci praviloma glasujejo na volišču, ki jim je določeno v volilnem imeniku, razen če izpolnjujejo pogoje za posebno obliko glasovanja na voliščih ''OMNIA.'' Slednja so namenjena volivcem, ki so po sestavi imenika spremenili stalno prebivališče ali ki na dan glasovanja niso v okraju svojega stalnega prebivališča.<ref name=":13" /><ref name=":14" /><ref>{{Navedi splet|title=Pogosta vprašanja|url=https://www.dvk-rs.si/pogosta-vprasanja/|website=www.dvk-rs.si|accessdate=2026-01-07|language=sl}}</ref> Glasovanje poteka tajno. Volilna udeležba v Sloveniji ni obvezna. Glasovanje po pooblaščencu ni dovoljeno, razen v primerih uradno potrjene invalidnosti, kjer je pomoč pri glasovanju dovoljena v skladu z zakonom. Osebno glasovanje na voliščih poteka na dan volitev med 7. in 19. uro, omejene oblike glasovanja po pošti pa so na voljo hospitaliziranim osebam, pridržanim volivcem ter volivcem, ki so začasno odsotni, če o tem predhodno obvestijo Državno volilno komisijo.<ref name=":2" /> Pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti imajo posebne volilne pravice, saj poleg glasovanja za preostalih 88 poslancev sodelujejo tudi pri volitvah svojih predstavnikov v posebnih enočlanskih volilnih enotah.<ref name=":15" /> === Način glasovanja in delitev mandatov === 90 članov [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnega zbora]] je izvoljenih na dva načina. 88 jih je izvoljenih s sistemom odprtih list v sorazmernem predstavništvu v osmih [[Volilne enote v Sloveniji|volilnih enotah]] s po 11 mandati. Strankam se mandati dodelijo na ravni volilnih enot z uporabo Droopovega količnika. Izvoljeni poslanci so določeni tako, da se vsi kandidati posamezne stranke v volilni enoti razvrstijo glede na odstotek glasov, ki so jih prejeli v svojem volilnem okraju. Preostali neporazdeljeni mandati se nato dodelijo strankam na nacionalni ravni z uporabo d'Hondtove metode, pri čemer velja 4-odstotni volilni prag.<ref>{{Navedi splet|title=Kako deluje slovenski proporcionalni volilni sistem?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/grem-volit/o-volitvah/kako-deluje-slovenski-proporcionalni-volilni-sistem/453901|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-02-26|language=sl}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Volilna matematika: od glasov do sedežev v državnem zboru|url=https://siol.net/novice/volitve-2018/od-glasov-do-sedezev-v-drzavnem-zboru-54|website=siol.net|accessdate=2025-02-26|language=sl}}</ref> Čeprav je država razdeljena na 88 volilnih okrajev, poslanci niso izvoljeni iz vseh 88 okrajev. V nekaterih okrajih je izvoljenih več poslancev, kar pomeni, da določeni okraji nimajo izvoljenega poslanca (na primer na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|volitvah 2014]] v 21 od 88 volilnih okrajev ni bil izvoljen noben poslanec).<ref>{{Navedi splet|title=Predčasne volitve v državni zbor 2014|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/dz2014/rezultati/rez_ka1.html|website=www.dvk-rs.si|accessdate=2026-01-07}}</ref> Stranke morajo zagotoviti, da je vsaj 35 % kandidatov na njihovih listah vsakega spola, razen v primerih, ko lista vsebuje le tri kandidate. V teh primerih mora biti vsaj en kandidat vsakega spola.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Zakon o volitvah v državni zbor (ZVDZ)|url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO185|website=pisrs.si|accessdate=2025-11-27|language=sl}}</ref> Predstavnika manjšin se glasuje tako, da volivec pred priimki in imeni kandidatov izbere kandidata. Poslanec manjšin je izvoljen po enokrožnem večinskem sistemu (velja od 2018 dalje). == Datum volitev == === Razpis volitev === [[Slika:Glasovnica na volitvah v Državni zbor 2026.jpg|sličica|290px|Glasovnica na volitvah]] V skladu z [[Ustava Republike Slovenije|Ustavo Republike Slovenije]] in Zakonom o volitvah v državni zbor državnozborske volitve razpiše [[Predsednik Republike Slovenije|predsednik republike]]. Redne volitve morajo biti razpisane ne več kot 135 in ne manj kot 60 dni pred iztekom mandata Državnega zbora, glasovanje pa mora potekati najpozneje dva meseca pred iztekom mandata. Ko je odlok objavljen v Uradnem listu, se začnejo formalni volilni postopki, vključno z imenovanjem članov v volilne organe in posodobitvami seznamov volivcev.<ref name=":2" /><ref>{{Navedi splet|title=Volitve v Državni zbor|url=https://www.gov.si/teme/volitve-v-drzavni-zbor/|website=GOV.si|accessdate=2025-11-27|language=sl}}</ref> [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|Prejšnje volitve]] so bile razpisane 9. februarja 2022, za datum je takratni predsednik republike določil 24. april 2022 in s tem izbral prvi možni datum.<ref>{{Navedi splet|title=Pahor tudi uradno potrdil datum - državnozborske volitve bodo 24. aprila|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pahor-tudi-uradno-potrdil-datum-drzavnozborske-volitve-bodo-24-aprila/609313|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-11-27|language=sl|last=Z.|first=M.}}</ref> Predsednica republike [[Nataša Pirc Musar]] je po posvetu s predsedniki parlamentarnih strank sporočila tri možne datume: so 15., 22. ali 29. marec 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Volitve bodo marca, po raziskavi bi največ glasov prejela SDS |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/volitve-bodo-marca-po-raziskavi-bi-najvec-glasov-prejela-sds.html|website=24ur.com|accessdate=2025-11-27|language=sl|last=S.|first=M.}}</ref> 22. decembra je nato sporočila, da bodo potekale 22. marca<ref>{{Navedi splet|title=Parlamentarne volitve bodo 22. marca|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-bodo-22-marca/767992|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-12-22|language=sl|last=Z.|first=M.}}</ref> in za izbrani datum odlok o razpisu podpisala 6. januarja 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Predsednica republike razpisala državnozborske volitve. Stranke pripravljajo kandidatne liste.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednica-republike-razpisala-drzavnozborske-volitve-stranke-pripravljajo-kandidatne-liste/769208|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-06|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> === Pomembnejši datumi === Državna volilna komisija je 6. januarja 2026 sprejela rokovnik za izvedbo volitev v državni zbor ter ob tem sporočila celoten seznam volilnih opravil.<ref>{{Navedi splet|title=Uradni začetek predvolilne kampanje 19. februarja. Zorčič: Volitve bodo zahtevne, dela bo veliko.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/uradni-zacetek-predvolilne-kampanje-19-februarja-zorcic-volitve-bodo-zahtevne-dela-bo-veliko/769285|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-07|language=sl|first=La Da , T. K.|last=B}}</ref> {| class="wikitable" style="text;font-size:94%;" |+ !Datum !Volilno opravilo |- |22. oktober 2025 |Predsednica republike Nataša Pirc Musar za december oznani razpis volitev za 15., 22. ali 29. marec 2026. |- |22. december 2025 |Predsednica republike sporoči, da je za datum izbrala predzadnjo nedeljo v marcu, 22. marec 2026. |- |6. januar 2026 |Predsednica republike podpiše odlok o razpisu volitev v državni zbor na izbrani datum. |- ! colspan=2| |- |12. januar 2026 |Rok, s katerim začno teči volilna opravila, kot je zbiranje podpisov strank za vložitev list kandidatov. |- |4. februar 2026 |Rok za odprtje posebnega transakcijskega računa političnih strank za financiranje kampanje. |- |19. februar 2026 |Rok za vložitev list kandidatov, začetek uradne predvolilne kampanje. |- |6. marec 2026 |DVK izvede žreb in objavi seznam list kandidatov po volilnih enotah in sezname po posameznih okrajih. |- |17. – 19. marec 2026 |Predčasno glasovanje. |- |21. marec 2026 ob 0.00 |Začetek volilnega molka |- |22. marec 2026 |Splošno glasovanje na volitvah v državni zbor. |- |25. marec 2026 |Zadnji rok za vložitev pritožb na rezultate volitev. |- |7. april 2026 |Zadnji rok za razglasitev uradnih rezultatov volitev. |} == Volilna udeležba == [[Slika:Slovenia National Assembly 2026.svg|thumb|right|Graf razporeda sedežev po neuradnih rezultatih.<br/> {{legend|#9A231C|Levica in Vesna: 5 sedežev}} {{legend|#E3000F|Socialni demokrati: 6 sedežev}} {{legend|#005DA3|Gibanje Svoboda: 29 sedežev}} {{legend|#7C5199|Resni.ca: 5 sedežev}} {{legend|#2AEBEB|Demokrati: 6 sedežev}} {{legend|#009AC7|NSI, SLS, FOKUS: 9 sedežev}} {{legend|#FEF200|Slovenska demokratska stranka: 28 sedežev}} {{legend|#DFDFDF|Poslanca narodnih manjšin: 2 sedeža}} ]] [[Slika:Volilna udeležba na državnozborskih volitvah 2026.svg|thumb|right|Zemljevid volilne udeležbe po volilnih okrajih (22. marec, {{abbr|23:35|čas zadnje posodobitve}}). {{legend|#004455ff|76,5–80 odstotkov}} {{legend|#006680ff|72,4–76,5 odstotkov}} {{legend|#0088aaff|68,3–72,3 odstotkov}} {{legend|#00aad4ff|64,3–68,2 odstotkov}} {{legend|#00ccffff|60,2–64,2 odstotkov}} {{legend|#55ddffff|56,1–60,1 odstotkov}}]] [[File:Zmagovalne stranke po volilnih okrajih državnozborske volitve 2026.svg|thumb|right|Zemljevid najbolj voljenih strank po volilnem okraju. {{legend|#FEF200|Slovenska demokratska stranka}} {{legend|#005DA3|Gibanje Svoboda}}]] === Po dnevih === {| class="wikitable" !Dan !Št. volivcev !% volilnih upravičencev !Vir |- |Predčasno glasovanje – torek |24.559 |1,4 % |<ref>{{Navedi splet|title=Prvi dan predčasno glasovalo 24.559 ljudi; prijava za glasovanje na voliščih omnia mogoča do polnoči|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/prvi-dan-predcasno-glasovalo-24-559-ljudi-prijava-za-glasovanje-na-voliscih-omnia-mogoca-do-polnoci/776684|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-18|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> |- |Predčasno glasovanje – sreda |29.652 |1,7 % |<ref>{{Navedi splet|title=Znana volilna udeležba drugega dneva predčasnega glasovanja|url=https://n1info.si/volitve-2026/znana-volilna-udelezba-drugega-dneva-predcasnega-glasovanja/|website=N1|date=2026-03-19|accessdate=2026-03-19|language=sl-SI}}</ref> |- |Predčasno glasovanje – četrtek |27.494 |1,6 % | rowspan=2 |<ref>{{Navedi splet|title=V treh dneh predčasno glasovalo 81.705 ljudi oz. 4,8 odstotka volilnih upravičencev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/v-treh-dneh-predcasno-glasovalo-81-705-ljudi-oz-4-8-odstotka-volilnih-upravicencev/776937|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-20|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> |- !Predčasno glasovanje – skupno !81.705 !4,8 % |} V podatke o nedeljski udeležbi do 11. in 16. ure podatki s predčasnega glasovanja niso vključeni. {| class="wikitable" !Ura !Št. volivcev !% volilnih upravičencev !Vir |- |'''Nedelja – do 11.00''' | 362.383 |21,38 % |<ref>{{Navedi splet|title=Volilna udeležba do 11. ure 21,38-odstotna|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/volilna-udelezba-do-11-ure-21-38-odstotna/777093|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-22|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> |- |'''Nedelja – do 16.00''' |859.909 |50,73 % | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Volilna udeležba do 16. ure je bila 50,73-odstotna, nekoliko višja kot pred 4 leti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/volilna-udelezba-do-16-ure-je-bila-50-73-odstotna-nekoliko-visja-kot-pred-4-leti/777093|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-22|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> |- |'''Nedelja – do 16.00 – skupno''' |941.614 |55,53 % |- bgcolor="#ececec" !Končna neuradna volilna udeležba !1.190.932 !70,25 % !<ref>{{Navedi splet|title=Volilna udeležba|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/udelezba|website=DVK-rs.si|accessdate=2026-03-23|language=sl}}</ref> |} === Po volilnih enotah === {| class="wikitable" ! Volilna enota ! Št. volilnih<br> upravičencev ! Udeležba ! Udeležba 2026 ! Udeležba 2022 ! Sprememba |- | Kranj | 208.966 | 152.976 | align=right|'''73,20 %''' | align=right|74,14 % | align=center|{{Upad}} 0,94 % |- | Postojna | 209.326 | 142.218 | align=right|'''67,94 %''' | align=right|69,56 % | align=center|{{Upad}} 1,62 % |- | Ljubljana - Center | 221.724 | 162.617 | align=right|'''73,34 %''' | align=right|75,26 % | align=center|{{Upad}} 1,92 % |- | Ljubljana - Bežigrad | 210.022 | 150.653 | align=right|'''71,73 %''' | align=right|73,63 % | align=center|{{Upad}} 1,90 % |- | Celje | 210.608 | 151.771 | align=right|'''72,06 %''' | align=right|71,61 % | align=center|{{Rast}} 0,45 % |- | Novo mesto | 217.947 | 152.075 | align=right|'''69,78 %''' | align=right|70,36 % | align=center|{{Upad}} 0,58 % |- | Maribor | 206.708 | 140.378 | align=right|'''67,91 %''' | align=right|67,94 % | align=center|{{Upad}} 0,03 % |- | Ptuj | 209.919 | 138.244 | align=right|'''65,86 %''' | align=right|65,13 % | align=center|{{Rast}} 0,73 % |} == Rezultati == {{color box|white|Datum posodobitve: '''1. april 2026, DVK ob 14.00'''}} {| class="wikitable" style="line-height:16px;" |- ! colspan="3" rowspan="2" |Stranka ! colspan="4" |Rezultati |- !Št. glasov !% !Št. sedežev !+/- |- | style="background:#005DA3;" | | style="text-align:center;" |'''Svoboda''' |[[Gibanje Svoboda]] | style="text-align:center;" |338.102 |28,66 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|29|90|#0c0093}} |{{upad}} 12 |- | style="background:#FEF200" | | style="text-align:center;" |'''SDS''' |[[Slovenska demokratska stranka|Slovenska demokratska stranka - SDS]] | style="text-align:center;" |328.923 |27,88 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|28|90|#0c0093}} |{{rast}} 1 |- | style="background:#00b5dd" | | style="text-align:center;" |'''NSi + SLS + FOKUS''' |[[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|Nova Slovenija, Slovenska ljudska stranka, FOKUS Marka Lotriča]] | style="text-align:center;" |109.201 |9,26 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|9|90|#0c0093}} |{{rast}} 1 |- | style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}" | | style="text-align:center;" |'''SD''' |[[Socialni demokrati|Socialni demokrati - SD]] | style="text-align:center;" |79.175 |6,71 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|6|90|#0c0093}} |{{upad}} 1 |- | style="background:#09105e;" | | style="text-align:center;" |'''D.''' |[[Demokrati. Anžeta Logarja]] | style="text-align:center;" |78.902 |6,69 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|6|90|#0c0093}} |{{n/a}} |- | style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}}" | | style="text-align:center;" |'''L + V''' |[[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]] | style="text-align:center;" |67.183 |5,69 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|5|90|#0c0093}} |{{steady}} 0 |- | style="background:#7c5199" | | style="text-align:center;" |'''Resni.ca''' |[[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]] | style="text-align:center;" |64.799 |5,49 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|5|90|#0c0093}} |{{rast}} 5 |- ! colspan="7" | |- | style="background:#ADADAA;" | | style="text-align:center;" |'''NS''' | [[Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti|Italijanska in madžarska narodna skupnost]] | | | style="text-align:center;" |{{Composition bar|2|90|purple}} |{{Steady}} 0 |- ! colspan="7" | |- | style="background:#6f2c91" | | style="text-align:center;" |'''PVP''' |[[Prerod (stranka)|Prerod - stranka Vladimirja Prebiliča]] | style="text-align:center;" |35.976 |3,05 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#0c0093}} |{{n/a}} |- | style="background:#000000" | | style="text-align:center;" |'''Pirati''' |[[Piratska stranka Slovenije]] | style="text-align:center;" |27.811 |2,36 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#0c0093}} |{{steady}} 0 |- | style="background:#000000" | | style="text-align:center;" |'''SNS''' |[[Slovenska nacionalna stranka|Slovenska nacionalna stranka - SNS]] | style="text-align:center;" |26.375 |2,24 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#0c0093}} |{{steady}} 0 |- | style="background:#eb4d2f" | | style="text-align:center;" |'''MI!''' |[[Mi, socialisti!]] | style="text-align:center;" |5.657 |0,48 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#0c0093}} |{{n/a}} |- | style="background:{{party color|Zeleni Slovenije}}" | | style="text-align:center;" |'''ZS + SG''' |[[Koalicija Stranke generacij in Zelenih Slovenije|Zeleni Slovenije + SG Stranka generacij]] | style="text-align:center;" |5.277 |0,45 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#0c0093}} |{{n/a}} |- | style="background:#ee2932" | | style="text-align:center;" |'''AzaS''' |[[Alternativa za Slovenijo|Koalicija Alternativa za Slovenijo (stranka Nič od tega in stranka Za zdravo družbo)]] | style="text-align:center;" |4.785 |0,41 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#0c0093}} |{{n/a}} |- | style="background:{{party color|Glas upokojencev}}" | | style="text-align:center;" |'''GU''' |[[Glas upokojencev Pavla Ruparja]] | style="text-align:center;" |4.193 |0,36 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#0c0093}} |{{n/a}} |- | style="background:#78336e" | | style="text-align:center;" |'''SZ''' |[[Karl Erjavec – stranka Zaupanje]] | style="text-align:center;" |2.995 |0,25 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#0c0093}} |{{n/a}} |- | style="background:#2d3e52" | | style="text-align:center;" |'''Sloga''' |[[Sloga (stranka)|Sloga]] | style="text-align:center;" |251 |0,02 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#0c0093}} |{{steady}} 0 |- | style="background:#045ba4" | | style="text-align:center;" |'''SUS''' |Rešitev – Stranka upokojencev Velenje, Slovenija | style="text-align:center;" |164 |0,01 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#0c0093}} |{{n/a}} |} {| class="wikitable" !Glasovnice !Št. glasov !% glasovnic |- |Glasovi izvoljenim strankam |1.066.288 |89,54 % |- |Glasovi neizvoljenim strankam |113.484 |10,49 % |- ! colspan=3| |- |Veljavne glasovnice – skupaj |1.179.769 |99,08 % |- |Neveljavne glasovnice |11.050 |0,93 % |- |'''Skupaj''' |'''1.190.819''' |100,00 % |} == Povolilno dogajanje == === Odzivi strank na rezultate === [[Slovenska demokratska stranka]] s predsednikom Janšo se je na rezultate pritožila in zahtevala razveljavitev rezultatov predčasnih volitev zaradi domnevnih nepravilnost pri delovanju nekaterih volišč ter hrambi volilnih skrinjic kot tudi ponovitev volitev na dveh gorenjskih voliščih, kjer naj bi jim začasno zmanjkalo glasovnic. Na torkovi novinarski konferenci so navedli tudi zastarane volilne imenike, nepravilno delovanje spletne strani Državne volilne komisije ter nepravilnosti pri glasovanju iz tujine. Janša je napovedal uporabo pravnih postopkov.<ref>{{Navedi splet|title=Janša dvomi o verodostojnosti predčasnega glasovanja: "Uporabili bomo vse pravne poti"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/jansa-dvomi-o-verodostojnosti-predcasnega-glasovanja-uporabili-bomo-vse-pravne-poti/777306|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-29|language=sl|first=T. K.|last=B}}</ref> DVK je vse pritožbe zavrnila in potrdila pravilno delovanje spletne strani; posamezne volilne enote pa so v odločbah izpostavile možnost pritožbe samo na Državni zbor. V kolikor bi bile predčasne volitve razveljavljene, bi zmagovalec volitev postal Janša. Na rezultate volitev v volilni enoti Ljubljana - Bežigrad ter v Mariboru so se pritožili tudi Demokrati, vendar je DVK tudi te obtožbe zavrnila.<ref>{{Navedi splet|title=DVK: Volilne komisije zavrnile ugovore SDS-a in pritožbo Logarjevih Demokratov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dvk-volilne-komisije-zavrnile-ugovore-sds-a-in-pritozbo-logarjevih-demokratov/777736|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-29|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Svoboda je pritožbe SDS označila za »poskus spodkopavanja zaupanja v demokratične procese«. [[Jernej Vrtovec]] je za Novo Slovenijo zavrnil možnost odstopanja od zastopanih stališč, napovedal upanje za sestavo desnosredinske vlade, [[Aleksander Reberšek]] pa je zavrnil možnost sodelovanja z Gibanjem Svoboda, saj da nimajo skupnih programskih točk.<ref>{{Navedi splet|title=Vrtovec: Upanje za desnosredinsko vlado tli naprej|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/vrtovec-upanje-za-desnosredinsko-vlado-tli-naprej/262957|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> [[Tina Bregant]] (SLS) je rezultate pozdravila ter uvrstitev SLS v parlament, prvič po letu 2011, označila za uspeh.<ref>{{Navedi splet|title=Tina Bregant: SLS se je po 12 letih prebil v parlament|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/tina-bregant-sls-se-je-po-12-letih-prebil-v-parlament/264115|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> [[Marko Lotrič]] (FOKUS) je v odzivu dejal, da je bil glas za skupno listo »glas za politiko sodelovanja«.<ref>{{Navedi splet|title=Jernej Vrtovec: Ljudem smo dali upanje #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/nasmehi-na-obrazu-koalcije-nsi-sls-in-fokusa-prejeli-smo-novo-upanje-na-desnem-polu-687491|website=siol.net|accessdate=2026-03-31|language=sl}}</ref> [[Koalicija Levice in Vesne|Koalicijo Levice in Vesne]] je motila neuvrstitev kandidatov iz stranke Vesna, ta pa je navkljub neuvrstitvi pozvala k vključenosti [[Zelena politika|zelene politike]] v dnevno politiko.<ref>{{Navedi splet|title=Vesna brez poslanca, a si želi umestitve "zelene politike" v vlado|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/vesna-brez-poslanca-a-si-zeli-umestitve-zelene-politike-v-vlado/267094|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> [[Piratska stranka Slovenije|Piratska stranka]] se je dan po volitvah odločila za izredni kongres o vodstvu stranke, saj je predsednik [[Jasmin Feratović]] po neuvrstitvi v parlament stranki ponudil svoj odstop.<ref>{{Navedi splet|title=O prihodnosti Feratovića bodo Pirati po slabem volilnem rezultatu odločali čez mesec dni|url=https://n1info.si/novice/slovenija/o-prihodnosti-feratovica-bodo-pirati-po-slabem-volilnem-rezultatu-odlocali-cez-mesec-dni/|website=N1|date=2026-03-23|accessdate=2026-03-25|language=sl-SI}}</ref> Predsednik stranke [[Glas upokojencev Pavla Ruparja|Glas upokojencev]] [[Pavel Rupar]] je v luči 0,35-odstotnega rezultata napovedal umik iz politike in vodenja stranke ter prenehanje njenega delovanja. Oster zapis na omrežju Facebook je končal z besedami »Nekoč je obstajal Rupar.«<ref>{{Navedi splet|title="Nekoč je obstajal Rupar": Pavel Rupar odhaja iz politike|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/nekoc-je-obstajal-rupar-pavel-rupar-odhaja-iz-politike/777400|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-25|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Predsednik [[Slovenska nacionalna stranka|SNS]] [[Zmago Jelinčič Plemeniti]] je v odzivu na izide dejal, da »slovenski narod ni zrel, da ima svojo državo«, a ob tem dodal, da bodo kot stranka delovali še naprej.<ref name=":39">{{Navedi splet|title="Vse manjše stranke so žrtve izbire manjšega zla"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/vse-manjse-stranke-so-zrtve-izbire-manjsega-zla/777163|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-25|language=sl|first=A.|last=S}}</ref> V stranki [[Mi, socialisti!]] so izrazili kritiko nad »polarizacijo politične izbire« in poudarili, da še »niso rekli zadnje.«<ref name=":39" /> === Izvoljeni poslanci === {{Glavni članek|Seznam poslancev 10. Državnega zbora Republike Slovenije}} V parlament se je uvrstilo sedem strank ali skupnih list; Gibanje Svoboda je osvojilo 29 poslanskih mandatov, SDS 28, skupna lista NSi, SLS in Fokusa pa 9 mandatov. Pri slednji je bilo 7 poslancev izvoljenih iz kvote NSi, po eden pa iz SLS in Fokusa. Stranki SD in Demokrati sta osvojili vsaka po 6 poslancev, sledila je skupna lista Levice in Vesne, kjer je vseh 5 poslancev pripadlo Levici. S 5 poslanci je v Državni zbor prvič vstopila tudi Resni.ca.<ref>{{Navedi splet|title=Kdo je osvojil poslansko mesto in kdo vse je izvisel?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/kdo-je-osvojil-poslansko-mesto-in-kdo-vse-je-izvisel/777176|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=Aleksandra K. Kovač, G.|last=C}}</ref> Za predstavnika manjšin sta bila znova izvoljena dotedanja poslanca, [[Felice Ziza]] iz italijanske in [[Ferenc Horváth (politik)|Ferenc Horváth]] iz madžarske narodne skupnosti.<ref>{{Navedi splet|title=Za predstavnika narodnih skupnosti izvoljena dosedanja poslanca Ziza in Horvath|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/za-predstavnika-narodnih-skupnosti-izvoljena-dosedanja-poslanca-ziza-in-horvath/777211|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> V novem sklicu Državnega zbora je tako 57 moških in 33 žensk oziroma dve ženski manj kot v preteklem državnozborskemu sklicu. Najmlajši poslanec je s 25 leti starosti [[Andrej Poglajen]] (SDS), najstarejši je [[Franc Križan]] (Demokrati. Anžeta Logarja) z 72 leti starosti. Najmlajša poslanka je 29-letna [[Lucija Tacer Perlin]] (Svoboda), najstarejša pa 63-letna [[Adrijana Kocjančič]] (SDS).<ref>{{Navedi splet|title=Največ glasov za Roberta Goloba, največji delež glasov prejel Matej Arčon|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/najvec-glasov-za-roberta-goloba-najvecji-delez-glasov-prejel-matej-arcon/777185|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-31|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Med poslance so bili izvoljeni tudi trije dosedanji župani: Srečko Ocvirk (SLS) kot župan občine Sevnica, Martin Mikolič (NSI) kot župan Rogatca ter Darko Ratajc (SD) kot župan Slovenskih Konjic. Ker sta funkciji župana ter poslanca v Državnem zboru nezdružljivi, je Ministrstvo za javno upravo namesto razpisa predčasnih lokalnih volitev v dotičnih občinah predlagalo, da županovanja s prevzemom poslanskih mandatov prevzamejo dotedanji podžupani.<ref>{{Navedi splet|title=V treh občinah, kjer so bili za poslance izvoljeni župani, nadomestnih volitev ne bo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/v-treh-obcinah-kjer-so-bili-za-poslance-izvoljeni-zupani-nadomestnih-volitev-ne-bo/777322|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-29|language=sl|first=T. K.|last=B}}</ref> === Sestanki in pogajanja === Po volitvah se nadaljuje tudi afera domnevnega vmešavanja tujih služb v volitve. 26. marca 2026 se je na pobudo premierja Roberta Goloba sestal Svet za nacionalno varnost (SNAV), ki so se ga poleg stalnih članov in [[Predsednik Republike Slovenije|predsednice republike]] prvič udeležili tudi voditelji vseh novoizvoljenih parlamentarnih strank. Osrednja točka seje je bilo poročilo direktorja Sove Joška Kadivnika, ki je po navedbah vladnega urada za komuniciranje »nesporno potrdilo« vmešavanja tuje paraobveščevalne agencije v slovenski volilni proces in njeneih stikov s slovenskimi subjekti.<ref name=":40" /><ref name=":41" /> Kadivnik je člane seznanil, da je Sova o utemeljenih sumih kaznivih dejanj že dva dni prej uradno obvestila državno tožilstvo in policijo. Premier Golob opozoril na resnost tujih vplivov, predsednik SDS Janez Janša pa je navedbe zavrnil ter jih označil za »zlorabo državnih institucij« in »špekulacije«, primerljive z aktivizmom nevladnih organizacij, ob tem je dodal, da na seji niso bili predstavljeni nobeni novi materialni dokazi.<ref name=":40" /> Sejo je zaradi pomanjkanja varnostnega dovoljenja za dostop do tajnih podatkov predčasno zapustil prvak stranke Resni.ca [[Zoran Stevanović]].<ref name=":43" /> Premier in relativni zmagovalec volitev [[Robert Golob]] je na prvi uradni sestanek o oblikovanju »razvojne koalicije«, oziroma kasneje imenovane kot »vlade narodne enotnosti«,<ref>{{Navedi splet|title=Robert Golob: Slovenija potrebuje vlado narodne enotnosti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/robert-golob-slovenija-potrebuje-vlado-narodne-enotnosti/777620|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> ki bo potekal v petek na sedežu Gibanja Svoboda, povabil vse parlamentarne stranke z izjemo SDS.<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob začel pogovore o oblikovanju razvojne koalicije; SNAV bo sklican še ta teden|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/premier-golob-zacel-pogovore-o-oblikovanju-razvojne-koalicije-snav-bo-sklican-se-ta-teden/777290|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Namen srečanja je iskanje skupnih rešitev za povečanje konkurenčnosti gospodarstva in soočanje s prihajajočo krizo v zaostrenih mednarodnih razmerah. Udeležbo so potrdili v strankah [[Socialni demokrati]], [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]] in [[Resni.ca]], medtem ko je zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi+SLS+FOKUS]] povabilo zavrnila.<ref name=":44">{{Navedi splet|title=Ne Logar ne Stevanović se ne vidita v koaliciji z Levico, NSi zavrnil udeležbo na petkovem sestanku|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/ne-logar-ne-stevanovic-se-ne-vidita-v-koaliciji-z-levico-nsi-zavrnil-udelezbo-na-petkovem-sestanku/777536|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. K. B. , T. L.|last=Š}}</ref> V NSi so svojo odločitev utemeljili s pojasnilom, da v vrednotah in programu ne vidijo stičnih točk s Svobodo, hkrati pa so bili kritični do po njihovem mnenju »razdiralne politike« odhajajoče vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Logar in Stevanović proti Levici, NSi ne bo niti na sestanek {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kosarica-levici-logar-pogajanja-lahko-trajajo-tedne-ali-mesece.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> [[Anže Logar]] (Demokrati) je poudaril, da ima mandat za pogovore, vendar opozarja, da so ti šele v začetni fazi in da bo odločitev o koaliciji odvisna od vsebinskih pogojev, predvsem boja proti korupciji (predlagani sistem SKOK), davčne razbremenitve in delujočega zdravstva. Logar je ob tem ostro izključil sodelovanje z Levico in zavrnil medijske navedbe o že razdeljenih ministrskih mestih kot »čisto laž«.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Treba je razmisliti, kaj je najbolje za Slovenijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/logar-treba-je-razmisliti-kaj-je-najbolje-za-slovenijo/777405|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=A.|last=S}}</ref><ref name=":44" /> Podobno se je odzval Zoran Stevanović (Resni.ca), ki se bo sestanka udeležil le zato, da ne bi povzročal politične krize, vendar je ob tem večkrat poudaril, da se v vladi Roberta Goloba ne vidi.<ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović: Ne gremo ne v vlado Janeza Janše ne Roberta Goloba|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/zoran-stevanovic-ne-gremo-ne-v-vlado-janeza-janse-ne-roberta-goloba/777408|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tarča: Ozadje prisluškovalne afere in koalicijska pogajanja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tarca-ozadje-prisluskovalne-afere-in-koalicijska-pogajanja/256888|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=Al Ma , T. L.|last=Š}}</ref> Stevanović prav tako zavrača sodelovanje z Levico zaradi nasprotujočih si programskih izhodišč, hkrati pa je izrazil interes za ključne resorje, kot so notranje zadeve, zunanje zadeve in finance.<ref name=":44" /><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Resnice je postavil ceno za vstop v koalicijo|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/stevanovic-cilja-na-notranje-in-zunanje-ministrstvo-ter-na-financno|website=www.delo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> Logar in Stevanović sta se v sredo po volitvah srečala tudi na »prijateljski kavi«.<ref>{{Navedi splet|title=Logar in Stevanović "prijateljsko spila kavo"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/logar-in-stevanovic-prijateljsko-spila-kavo/259450|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> [[Matjaž Han]] (SD) pa je sporočil, da njegova stranka ne postavlja vnaprejšnjih pogojev, razen jasne zavrnitve sodelovanja z SDS, in dodal, da so pripravljeni tudi na vlogo v opoziciji.<ref name=":44" /> ==== Tvorba sredinskega bloka ==== {{Podrobno|Tretji blok}} Tretji blok so 1. aprila 2026 oblikovale stranke Nova Slovenija, [[Demokrati. Anžeta Logarja]] in [[Resni.ca]]<ref>{{Navedi splet|title="Oblikovanje tretjega bloka je ključnega pomena za stabilna in vsebinska izhodišča"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/oblikovanje-tretjega-bloka-je-kljucnega-pomena-za-stabilna-in-vsebinska-izhodisca/778220|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> ter pripravili programske predloge in sistemske ukrepe na področjih gospodarstva, zdravstva in boja proti korupciji, saj da imajo pri slednjih sorodne rešitve.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda piše osnutek koalicijske pogodbe, prvaki NSi, Demokratov in Resni.ce se pogovarjajo o tretjem bloku|url=https://n1info.si/volitve-2026/svoboda-bo-prihodnji-teden-strankam-poslala-osnutek-koalicijske-pogodbe/|website=N1|date=2026-04-01|accessdate=2026-04-02|language=sl-SI}}</ref> Predstavljajo krog zmerno liberalnih do konservativnih političnih strank, alternativnih Gibanju Svoboda ter SDS kot relativnima zmagovalkama volitev.<ref name="3blok">{{Navedi splet|title=Prebilič, Vrtovec, Logar, Han in tretji blok - kako jim kaže?|url=https://www.zanima.me/kje-se-dejansko-skriva-tretji-blok/|website=Zanima.me|date=2025-06-28|accessdate=2026-04-02|language=sl-SI}}</ref><ref name="3blok2">{{Navedi splet|title=Tretji blok: je koalicija Prebiliča, Hana, Logarja in Tonina politična alternativa Robertu Golobu in Janezu Janši?|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/tretji-blok-prebilic-han-logar-tonin-1824530|website=Reporter|date=2025-06-08|accessdate=2026-04-02|language=sl}}</ref> Opisujejo se kot sredinski blok z 20 poslanci, predsednik Resni.ce [[Zoran Stevanović]] je ob tem napovedal, da ambicij za mandatarskega kandidata v trojici strank nimajo, ni pa te možnosti dokončno izključil, prav tako ni predviden noben dogovor o enotnem glasovanju.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: V sklopu tretjega bloka ni govora o nobenem enotnem glasovanju ali podobnih zavezah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/stevanovic-v-sklopu-tretjega-bloka-ni-govora-o-nobenem-enotnem-glasovanju-ali-podobnih-zavezah/778329|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> K sodelovanju je [[Jernej Vrtovec]] (NSi) povabil tudi Matjaža Hana (SD), ki pa je sodelovanje v takšni konstelaciji zavrnil.<ref>{{Navedi splet|title=Han: Stranka SD ne bo šla v nobeno desnosredinsko vlado|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/han-stranka-sd-ne-bo-sla-v-nobeno-desnosredinsko-vlado/778340|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=Al Ma , M.|last=Z}}</ref> == Sodelujoče politične stranke == === Parlamentarne stranke === {| class="wikitable" style="text;font-size:90%;line-height:22px" |- ! rowspan=2 colspan=5 width=300px | Ime ! width=90 rowspan=2 | Vodja ! rowspan=2 | Ideologija ! width=60 rowspan=2 | Pol ! colspan=2 | Rezultat [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022]] ! colspan=2 | Na dan volitev |- ! Glasov (%) ! Sedežev ! Sedežev ! Status v DZ |- ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:2 px;"| | align=center |'''GS''' | colspan="3" |[[Gibanje Svoboda]] | [[Robert Golob]] | [[socialni liberalizem]] | [[leva sredina|leva<br> sredina]] | align=center | 34,4 % | style="text-align:center;" |{{Composition bar|41|90|{{party color|Gibanje Svoboda}}}} | style="text-align:center;" |{{Composition bar|39|90|{{party color|Gibanje Svoboda}}}} | {{yes|Koalicija}} |- ! style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}; width:2px;"| | align=center |'''SDS''' | colspan="3" |[[Slovenska demokratska stranka]] | [[Janez Janša]] | [[konservatizem]] | [[politična desnica|desnica]] | align=center | 23,5 % | style="text-align:center;" |{{Composition bar|27|90|{{party color|Slovenska demokratska stranka}}}} | style="text-align:center;" |{{Composition bar|24|90|{{party color|Slovenska demokratska stranka}}}} | rowspan="2" {{no|Opozicija}} |- ! rowspan="3" style="background:{{party color|Nova Slovenija}};" | | rowspan="3" style="text-align:center;" |'''NSi + SLS + FOKUS''' | rowspan="3" |[[Koalicija NSi, SLS in Fokusa]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:2px;"| | [[Nova Slovenija|Nova Slovenija – Krščanski demokrati]] | [[Jernej Vrtovec]] | [[krščanska demokracija]] | [[desna sredina]] | align=center | 6,9 % | style="text-align:center;" |{{Composition bar|8|90|{{party color|Nova Slovenija}}}} | style="text-align:center;" |{{Composition bar|8|90|{{party color|Nova Slovenija}}}} |- ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:2px;"| | [[Slovenska ljudska stranka]] | [[Tina Bregant]] | [[agrarizem]] | [[desna sredina]] | align=center | 3,4 % | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|{{party color|Slovenska ljudska stranka}}}} | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|{{party color|Slovenska ljudska stranka}}}} | rowspan="2" align=center style="background:silver" |Zunaj parlamenta |- ! style="background:#1961ac;" width:2px;"| | [[Fokus (stranka)|FOKUS Marka Lotriča]] | [[Marko Lotrič]] | [[konservativni liberalizem]] | [[desna sredina]] | align=center {{n/a}} | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#1961ac}} | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#1961ac}} |- ! style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:2px;"| | align=center |'''SD''' | colspan="3" |[[Socialni demokrati]] | [[Matjaž Han]] | [[socialna demokracija]] | [[leva sredina|leva<br> sredina]] | align=center | 6,7 % | style="text-align:center;" |{{Composition bar|7|90|{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}}} | style="text-align:center;" |{{Composition bar|9|90|{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}}} | rowspan="2" {{yes|Koalicija}} |- ! rowspan="2" style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}};" | | rowspan="2" style="text-align:center;" |'''Levica + Vesna''' | rowspan="2" |[[Koalicija Levice in Vesne]] | style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}}; width:2px;"| | [[Levica (Slovenija)|Levica]] | [[Asta Vrečko]]<br>[[Luka Mesec]] | [[demokratični socializem]] | [[politična levica|levica]] | align=center | 4,5 % | style="text-align:center;" |{{Composition bar|5|90|{{party color|Levica (Slovenija)}}}} | style="text-align:center;" |{{Composition bar|3|90|{{party color|Levica (Slovenija)}}}} |- ! style="background:{{party color|Vesna - zelena stranka}}; width:2px;"| | [[VESNA – zelena stranka]] | [[Urša Zgojznik]]<br>[[Uroš Macerl]] | [[zelena politika]] | [[politična levica|levica]] | align=center | 1,4 % | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|{{party color|Vesna - zelena stranka}}}} | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|{{party color|Vesna - zelena stranka}}}} | align=center style="background:silver" |Zunaj parlamenta |} === Parlamentarne stranke, nastale med mandatom === Sledeče stranke niso obstajale in kandidirale na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|prejšnjih volitvah]], temveč so nastale v času mandata 9. državnega zbora in imajo v njem svoje predstavnike. [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]] jih v skladu s poklicnimi merili in odredbo upravnega sodišča obravnava kot parlamentarne stranke,<ref>{{Navedi splet|title=Pogovor z opozicijo: v studiu so bili Vrtovec, Kordiš, Logar in Kaloh|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pogovor-z-opozicijo-v-studiu-so-bili-vrtovec-kordis-logar-in-kaloh/769890|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-28|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=RTV se želi izogniti tožbi, kot je bila Golobova|url=https://info360.si/politika/rtv-se-zeli-izogniti-tozbi-kot-je-bila-golobova/|website=info360.si|date=2026-02-06|accessdate=2026-02-11|language=sl-SI}}</ref> Državni zbor pa kot zunajparlamentarne, pri čemer so trije poslanci iz vrst Demokratov združeni v [[Poslanska skupina nepovezanih poslancev|PS nepovezanih]], Kordiš in Kaloh pa sta samostojna poslanca.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/pp/!ut/p/z1/jY7NCoJAGEWfxq3fp6L97NTA_CnQKG02oTGNgjoyTgk9fWaroKK7u5dz4AKBDEib3yqWy4q3eT32I7FOwSK0g9DT0NMTE-OV7mx2aKAbWpBOgLNNTH8CkpmOsROFh7WrG-hrQP7xfwBPH7_ERgiAsJoXr6t2WxhzBkTQCxVUqFcxzqWUXb9UUMFhGFTGOaupeuaNgp-UkvcSsncSumaf3SOaPgDgJNcC/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/|title=POSLANKE IN POSLANCI|accessdate=2026-02-12|website=Državni zbor}}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> {| class="wikitable" style="text;font-size:90%;line-height:22px" |- ! rowspan=2 colspan=5 width=300px | Ime ! width=90 rowspan=2 | Vodja ! rowspan=2 | Ideologija ! width=60 rowspan=2 | Pol ! colspan=2 | Na dan volitev |- ! Sedežev ! Status v DZ |- ! style="background:#09105e; width:2 px;"| | align=center |'''D.''' | colspan="3" |[[Demokrati. Anžeta Logarja]] | [[Anže Logar]] | [[konservativni liberalizem]] | [[desna sredina|desna<br> sredina]] | style="text-align:center;" |{{Composition bar|3|90|#09105e}} | rowspan="2" {{no|Opozicija}} |- ! style="background:#eb4d2f; width:2 px;"| | align=center |'''MI!''' | colspan="3" |[[Mi, socialisti!]] | [[Miha Kordiš]] | [[socializem]] | [[skrajna levica]] | style="text-align:center;" |{{Composition bar|1|90|#eb4d2f}} |- ! rowspan="2" style="background:#78336e;" | | rowspan="2" style="text-align:center;" |{{nowrap|'''SZ'''}} | rowspan="2" |[[Karl Erjavec – stranka Zaupanje]] ! style="background:#78336e;" width:2px;"| | [[Karl Erjavec – stranka Zaupanje]] | [[Karl Erjavec]] | [[interesi upokojencev]] | [[leva sredina]] | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#78336e}} | align=center style="background:silver" |Zunaj parlamenta |- ! style="background:#003914; width:2 px;"| | [[Suvereni]] | [[Dejan Kaloh]] | [[suverenizem]] | [[politična desnica|desnica]] | style="text-align:center;" |{{Composition bar|1|90|#003914}} | {{no|Opozicija}} |} === Zunajparlamentarne stranke === {| class="wikitable" style="text;font-size:91%;line-height:26px" |- ! colspan=5 width=320 | Ime ! width=100 | Vodja ! Ideologija ! width=90 | Pozicija ! width=90 |Izid [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022]] |- ! rowspan="2" style="background:{{party color|Zeleni Slovenije}};" | | rowspan="2" style="text-align:center;" |'''Zeleni<br> + SG''' | rowspan="2" |[[Koalicija Stranke generacij in Zelenih Slovenije|Zeleni Slovenije +<br>SG Stranka generacij]] | style="background:{{party color|Zeleni Slovenije}}; width:2px;"| | [[Zeleni Slovenije]] | [[Andrej Čuš]] | [[zelena politika]] | [[desna sredina]] | align=center|3,4 %{{efn|Koalicija [[Povežimo Slovenijo]].}} |- ! style="background:#7ed957;" width:2px;"| | [[Stranka generacij]] | [[Vlado Dimovski]] | [[socialni liberalizem]] | [[leva sredina]] | align=center {{n/a}} |- ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:2px;"| | align=center |'''Resni.ca''' | colspan="3" |[[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]] | [[Zoran Stevanović]] | [[suverenizem]] | [[politična desnica|desnica]] | align=center | 2,9 % |- ! style="background:#000000; width:2px;"| | align=center |'''Pirati''' | colspan="3" |[[Piratska stranka Slovenije]] | [[Jasmin Feratović]] | [[piratska politika]] | [[leva sredina]] | align=center | 1,6 % |- ! style="background:#2d3e52; width:2px;"| | align=center |'''Sloga''' | colspan="3" |[[Sloga (stranka)|SLOGA]] | [[Janko Veber]] | [[populizem]] | [[centrizem|sredina]] | align=center | 0,1 %{{efn|Koalicija Zavezništvo osvobodimo Slovenijo.}} |- ! style="background:{{party color|Slovenska nacionalna stranka}}; width:2px;"| | align=center |'''SNS''' | colspan="3" |[[Slovenska nacionalna stranka]] | [[Zmago Jelinčič]] | [[nacionalizem]] | [[skrajna desnica]] | align=center | 1,5 % |- ! style="background:{{party color|Glas upokojencev}}; width:2px;"| | align=center |'''GU''' | colspan="3" |[[Glas upokojencev|Glas upokojencev Pavla Ruparja]] | [[Pavel Rupar]] | [[interesi upokojencev]] | [[desna sredina]] | align=center {{n/a}} |- ! rowspan="2" style="background:#ee2932;" | | rowspan="2" style="text-align:center;" |'''AzaS''' | rowspan="2" |[[Alternativa za Slovenijo]] ! style="background:{{party color|Nič od tega}}; width:2px;"| | [[Nič od tega]] | [[Boris Žulj]] | [[populizem]] | [[politična levica|levica]] | align=center {{n/a}} |- ! style="background:#f47104; width:2px;"| | [[Za zdravo družbo]] | [[Jure Pogačnik]] | [[:en:Right-wing antiglobalism|antiglobalizem]] | [[politična desnica|desnica]] | align=center | 1,7 % |- ! style="background:#6f2c91;" width:2px;"| | align=center |'''PVP''' | colspan="3" |[[Prerod (stranka)|Prerod - Stranka Vladimirja Prebiliča]] | [[Vladimir Prebilič]] | [[socialni liberalizem]] | [[leva sredina]] | align=center {{n/a}} |- ! style="background:#045ba4;" width:2px;"| | align=center |'''SUS''' | colspan="3" |Rešitev - Stranka upokojencev Velenje, Slovenija | Faruk Pijuković | [[interesi upokojencev]] | [[desna sredina]] | align=center {{n/a}} |} === Stranke, ki na volitvah niso nastopile === {| class="wikitable" style="text;font-size:91%;line-height:26px" |- ! colspan=5 width=340 | Ime ! width=100 | Vodja ! Ideologija ! width=90 | Pozicija ! width=90 | Zadnje volitve |- ! style="background:#d83c16; width:2px;"| | align=center |'''NS''' | colspan="3" |[[Nova socialdemokracija|Nova socialdemokracija – Krekovi socialisti]] | [[Andrej Magajna]] | [[krščanski socializem]] | [[leva sredina]] | align=center | 2022 |- ! style="background:#6B8E23; width:2px;"| | align=center |'''SNP''' | colspan="3" |[[Naša prihodnost]] | [[Ivan Gale]] | [[korupcija|boj proti korupciji]] | [[centrizem|sredina]] | align=center | 2022 |- ! style="background:#bfd62e; width:2px;"| | align=center |'''ND''' | colspan="3" |[[Naša dežela]] | [[Aleksandra Pivec]] | [[kmetijska politika]] | [[centrizem|sredina]] | align=center | 2022 |- ! style="background:#2E5894; width:2px;"| | align=center |'''ZLS''' | colspan="3" |[[Za ljudstvo Slovenije]] | [[Borut Loboda]] | [[suverenizem]] | [[politična desnica|desnica]] | align=center | 2022 |- ! rowspan="2" style="background:#0000ff;" | | rowspan="2" style="text-align:center;" |'''KZN''' | rowspan="2" |[[Koalicija zedinjenega naroda]] ! style="background:#5aad39; width:2px;"| | [[Gibanje Zedinjena Slovenija]] | [[Andrej Šiško]] | [[nacionalizem]] | [[skrajna desnica]] | rowspan="2" align=center | 2022 |- | style="background:#0c5390; width:2px;"| | [[Stranka slovenskega naroda]] | [[Sašo Pajk]] | [[nacionalizem]] | [[politična desnica|desnica]] |- ! style="background:{{party color|Youth Party – European Greens}}; width:2px;"| | align=center |'''SMS''' | colspan="3" |[[Stranka mladih - Zeleni Evrope]] | [[Igor Jurišič]] | [[zelena politika]] | [[leva sredina]] | align=center | 2011 |- ! style="background:#bddd73; width:2px;"| | align=center |'''SKU''' | colspan="3" |[[Skupnost (stranka)|Skupnost – Zveza list lokalnih skupnosti]] | [[Marko Funkl]] | [[interesi lokalnih skupnosti]] | [[centrizem|sredina]] | align=center {{n/a}} |- ! style="background:#d69a2a; width:2px;"| | align=center |'''SS''' | colspan="3" |Stranka Straža - Katoliška narodna stranka | [[Alen Koman]] | [[krščanski nacionalizem]] | [[skrajna desnica]] | align=center {{n/a}} |- ! style="background:#502379; width:2px;"| | align=center |'''Volt''' | colspan="3" |[[Volt Slovenija]] | [[Borja Razinger]] | [[Združene države Evrope|evropski federalizem]] | [[leva sredina]] | align=center {{n/a}} |} == Podpore == {| class="wikitable" ! Država ! colspan="2" | Stranka ! Voditelj ! Položaj ! colspan="2" | Podpora |- | rowspan="4" | {{flag|Evropska unija}} | rowspan="2" style="background-color: {{party color|Skupina Evropske ljudske stranke}};" | | rowspan="2" | [[Skupina Evropske ljudske stranke|Skupina EPP]] | rowspan="2" | [[Manfred Weber]] | rowspan="2" | predsednik skupine | style="background-color: {{party color|Slovenska demokratska stranka}};" | | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] (Janez Janša)<ref>{{Navedi splet|title=S & D sprejel ljubljansko deklaracijo s pozivom k izključitvi SDS-a iz skupine EPP|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/s-d-sprejel-ljubljansko-deklaracijo-s-pozivom-k-izkljucitvi-sds-a-iz-skupine-epp/772437|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-05|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref><ref name=":21">{{Navedi splet|title=Vodja EPP-ja Manfred Weber ob obisku Slovenije izrazil podporo SDS-u in NSi-ju|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/vodja-epp-ja-manfred-weber-ob-obisku-slovenije-izrazil-podporo-sds-u-in-nsi-ju/772426|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-05|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> |- | style="background-color: {{party color|Nova Slovenija}};" | | [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi+SLS+FOKUS]] (Jernej Vrtovec)<ref name=":21" /> |- | style="background-color: {{party color|Progressive Alliance of Socialists and Democrats}};" | | [[Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov|Skupina S & D]] | Iratxe Garcia Perez | predsednica skupine | style="background-color: {{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}};" | | [[Socialni demokrati|SD]] (Matjaž Han)<ref>{{Navedi splet|title=S & D sprejel ljubljansko deklaracijo s pozivom k izključitvi SDS-a iz skupine EPP|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/s-d-sprejel-ljubljansko-deklaracijo-s-pozivom-k-izkljucitvi-sds-a-iz-skupine-epp/772437|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-05|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> |- | style="background-color: {{party color|Renew Europe}};" | | [[Renew Europe|Skupina Renew]] | Valerie Hayer | predsednica skupine | style="background-color: {{party color|Gibanje Svoboda}};" | | [[Gibanje Svoboda]] (Robert Golob)<ref>{{Navedi splet|title=Hayer ob obisku Ljubljane: "Trumpova zaveznika Janša in Orban morata biti na volitvah poražena"|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/hayer-ob-obisku-ljubljane-trumpova-zaveznika-jansa-in-orban-morata-biti-na-volitvah-porazena/772439|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-05|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> |} == Zgodovina kampanje == === Nove stranke === Na ustanovnem kongresu dne 20. januarja 2024 je nastala prva nova stranka po preteklih volitvah, [[Glas upokojencev]] nekdanjega poslanca SDS [[Pavel Rupar|Pavla Ruparja]].<ref>{{Navedi splet|title=Pavel Rupar in somišljeniki ustanovili stranko, gredo tudi na evropske volitve|url=https://n1info.si/novice/slovenija/iniciativa-glas-upokojencev-je-postala-stranka/|website=n1info.si|accessdate=2024-01-20|language=sl}}</ref> Pred [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024|evropskimi volitvami 2024]] je bila nato ustanovljena satirična stranka [[Nič od tega]] pod vodstvom aktivista Borisa Žulja in nekdanje poslanke [[Violeta Tomić|Violete Tomić]].<ref>{{Navedi splet|title=Violeta Tomić na evrovolitve s satirično stranko Nič od tega|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/violeta-tomic-na-evrovolitve-s-satiricno-stranko-nic-od-tega/702564|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-03-23|language=sl}}</ref> Istega leta je svojo stranko snoval poslanec [[Anže Logar]], 16. novembra so bili po njegovem izstopu iz SDS ustanovljeni [[Demokrati.]]<ref>{{Navedi splet|title=Logar potrjen za predsednika Demokratov; prepričan, da se začenja 'nekaj velikega'|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/z-ustanovnim-kongresom-bo-zazivela-logarjeva-stranka.html|website=24ur.com|accessdate=2024-11-16|language=sl}}</ref> 27. novembra pa je bila ustanovljena še stranka [[Karl Erjavec – stranka Zaupanje|Zaupanje]] dolgoletnega politika [[Karl Erjavec|Karla Erjavca]].<ref name=":12">{{Navedi splet|title=Erjavec se vrača na politični parket kot predsednik stranke Zaupanje|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/erjavec-se-vraca-na-politicni-parket-kot-predsednik-stranke-zaupanje/728735|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-12-08|language=sl}}</ref> V začetku leta 2025 je svojo politično stranko [[Fokus (stranka)|Fokus]] na ustanovnem kongresu 18. januarja na Brdu pri Kranju ustanovil [[Marko Lotrič]], predsednik Državnega sveta.<ref>{{Navedi splet|title=Lotrič ob ustanovitvi stranke Fokus napovedal "alternativo, ki bo Slovenijo usmerila na pravo pot"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/lotric-ob-ustanovitvi-stranke-fokus-napovedal-alternativo-ki-bo-slovenijo-usmerila-na-pravo-pot/733764|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-01-27|language=sl}}</ref> 17. maja je prišlo do združitve strank [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] in [[Dobra država]], na spojitvenem kongresu je nastala [[Stranka generacij]] ekonomista in nekdanjega ministra [[Vlado Dimovski|Vlada Dimovskega]].<ref>{{Navedi splet|title=DeSUS-a ni več. Z Dobro državo je zdaj združen v Stranko generacij.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/desus-a-ni-vec-z-dobro-drzavo-je-zdaj-zdruzen-v-stranko-generacij/746032|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-05-31|language=sl}}</ref> 20. junija je potekal ustanovni kongres stranke [[Suvereni]] poslanca [[Dejan Kaloh|Dejana Kaloha]].<ref>{{Navedi splet|title=Dejan Kaloh ustanovil stranko Suvereni|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dejan-kaloh-ustanovil-stranko-suvereni/749683|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-01-27|language=sl}}</ref> 26. avgusta je bila ustanovljena stranka lokalnih list [[Skupnost (stranka)|Skupnost]] pod vodstvom Marka Funkla.<ref>{{Navedi splet|title=Pred prihajajočimi parlamentarnimi volitvami zaživela še ena nova stranka|url=https://n1info.si/novice/slovenija/pred-prihajajocimi-parlamentarnimi-volitvami-zazivela-se-ena-nova-stranka/|website=n1info.si|accessdate=2025-08-26|language=sl}}</ref> 15. oktobra je bila v Kočevju ustanovljena stranka [[Prerod (stranka)|Prerod]] evroposlanca [[Vladimir Prebilič|Vladimirja Prebiliča]].<ref>{{Navedi splet|title=Ustanovljena stranka Prerod, njen predsednik je Prebilič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ustanovljena-stranka-prerod-njen-predsednik-je-prebilic/760929|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-20|language=sl}}</ref> 16. novembra je v Ljubljani sledil ustanovni kongres stranke [[Mi, socialisti!]] poslanca [[Miha Kordiš|Mihe Kordiša]].<ref>{{Navedi splet|url=https://info360.si/politika/miha-kordis-razkril-datum-ustanovnega-kongresa-svoje-stranke/|title=Miha Kordiš razkril datum ustanovnega kongresa svoje stranke|date=2025-10-30|accessdate=2025-11-03|website=Info360.si|language=sl}}</ref> V procesu ustanavljanja sta še dve politični strani, in sicer ''Straža'' katoliškega podkasterja Alena Komana, ter ''Volt Slovenija'' kot podružnica panevropskega federalističnega gibanja Volt Evropa.<ref>{{Navedi splet|title=Aljuš Pertinač: »Funkcija pač ne naredi človeka, temveč človek naredi funkcijo« - Domovina|url=https://www.domovina.je/aljus-pertinac-funkcija-pac-ne-naredi-cloveka-temvec-clovek-naredi-funkcijo|website=Domovina.je|accessdate=2025-12-12|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/gibanje-volt-slovenija-v-zbiranje-podpisov-za-ustanovitev-stranke/763816|title=Gibanje Volt Slovenija v zbiranje podpisov za ustanovitev stranke|date=2025-11-12|accessdate=2025-11-13|website=RTVSLO.si|language=sl|last=R.|first=B.}}</ref> === Predvolilno povezovanje === ==== Koalicije strank in skupne liste ==== 17. junija 2025 sta stranki [[Levica (Slovenija)|Levica]] in [[VESNA – zelena stranka|Vesna]] podpisali predvolilni sporazum, ki je napovedal skupni nastop strank na prihodnjih volitvah.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Politična zavezništva: sodelovanje Levice in Vesne ter pripojitev stranke Konkretno k Demokratom|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/politicna-zaveznistva-sodelovanje-levice-in-vesne-ter-pripojitev-stranke-konkretno-k-demokratom/749237|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-01|language=sl}}</ref> Na volilnem kongresu Levice dne 4. oktobra je bilo sodelovanje v zavezništvu s strani stranke uradno potrjeno.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Asta Vrečko napovedala, da gre Levica na parlamentarne volitve skupaj s stranko Vesna|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/asta-vrecko-napovedala-da-gre-levica-na-parlamentarne-volitve-skupaj-s-stranko-vesna/759676|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-10|language=sl}}</ref> Partnersko sodelovanje je 14. oktobra na seji sveta potrdila še stranka Vesna.<ref>{{Navedi splet|title=Vesna potrdila sporazum o sodelovanju z Levico|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vesna-potrdila-sporazum-o-sodelovanju-z-levico/760796|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-20|language=sl}}</ref> O sodelovanju v tej koaliciji sta se partnerici zavezništva pogovarjali tudi z novoustanovljeno župansko stranko Skupnost,<ref>{{Navedi splet|title=Nova predvolilna zveza, ki spreminja igro na levem polu|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/ni-cas-za-drobljenje-ampak-za-sodelovanje-in-povezovanje|website=www.delo.si|accessdate=2025-11-28|language=sl}}</ref> iz katere pa so 19. januarja 2026 sporočili, da se zaradi »prešibke strukture na lokalni ravni« ne bodo udeležili državnozborskih volitev.<ref>{{Navedi splet|title=Županska stranka ne gre na državnozborske volitve. »Vidimo se čez štiri leta,« pravijo.|url=https://info360.si/politika/zupanska-stranka-ne-gre-na-drzavnozborske-volitve-vidimo-se-cez-stiri-leta-pravijo/|website=info360.si|date=2026-01-19|accessdate=2026-01-19|language=sl-SI}}</ref> 3. julija 2025 se je stranka [[Konkretno]] se na spojitvenem kongresu priključila stranki [[Demokrati.]]<ref name=":5">{{Navedi splet|title=Demokrati so si pripojili stranko Konkretno|url=https://n1info.si/novice/slovenija/demokrati-so-si-pripojili-stranko-konkretno/|website=n1info.si|accessdate=2025-10-01|language=sl}}</ref> 27. novembra 2025 je ob napovedi kandidature na državnozborskih volitvah sodelovanje z Demokrati napovedal tudi [[Andrej Magajna]], predsednik stranke [[Nova socialdemokracija]], ki je napovedal, da so pripravili seznam možnih kandidatov, ki bi jih uvrstili na listo.<ref name=":22">{{Navedi splet|title=Bo Logar pred volitvami združil moči z Magajno?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/bo-logar-pred-volitvami-zdruzil-moci-z-magajno/|website=n1info.si|accessdate=2025-11-27|language=sl}}</ref> Do konkretnih pogovorov ni prišlo, Logar je napovedal samostojno kandidaturo Demokratov z 88 kandidati stranke.<ref name=":11">{{Navedi splet|title=Anže Logar napoveduje samozavesten nastop Demokratov na prihajajočih volitvah|url=https://n1info.si/novice/slovenija/anze-logar-napoveduje-samozevesten-nastop-demokratov-na-volitvah/|website=N1|date=2026-01-06|accessdate=2026-01-06|language=sl-SI}}</ref> 21. avgusta 2025 sta nastop na skupni listi napovedali zunajparlamentarni stranki [[Nič od tega]] in [[Za zdravo družbo]].<ref>{{Navedi splet|title=Stranka NOT in Za zdravo družbo sta združili moči|url=https://www.facebook.com/reel/1294858792223360|website=Facebook.com|accessdate=2025-09-21|language=sl}}</ref> Po navedbah slednje naj bi bila k sodelovanju povabljena tudi [[Resni.ca]], a je ta možnost skupnega nastopa zavrnila.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka NOT in Za zdravo družbo sta združili moči|url=https://www.facebook.com/reel/1294858792223360|website=Facebook.com|accessdate=2025-09-10|language=sl}}</ref> 19. januarja 2025 so predstavniki obeh strank napovedali skupno listo pod imenom [[Alternativa za Slovenijo]], ki so se ji pridružili še gibanje Naprej, društvo Gibanje za trajnostni razvoj Slovenije in iniciativa ZA upokojence.<ref>{{Navedi splet|title=Tomić: Sredstva, ki se nespametno zapravljajo za tuje vojne, bomo usmerili v blaginjo naših ljudi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tomic-sredstva-ki-se-nespametno-zapravljajo-za-tuje-vojne-bomo-usmerili-v-blaginjo-nasih-ljudi/770615|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-19|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> 26. septembra 2025 sta predsednika strank [[Suvereni]] in [[Gibanje Zedinjena Slovenija]], poslanec [[Dejan Kaloh]] in [[Andrej Šiško]], napovedala formiranje suverenistično-domoljubnega bloka, ki bi s skupno listo več nacionalističnih strank nastopil na državnozborskih volitvah. Napoved je sledila oznanitvi nacionalne politične akcije ''SLOEXIT'', ki predlaga izstop Slovenije iz [[Evropska unija|EU]] ter razpravo o izstopu iz zveze [[NATO]].<ref>{{Navedi splet|title=Kaloh in Šiško združujeta moči: z akcijo SLOEXIT predlagata izstop Slovenije iz EU|url=https://n1info.si/novice/slovenija/kaloh-in-sisko-zdruzujeta-moci-z-akcijo-sloexit-predlagata-izstop-slovenije-iz-eu/|website=n1info.si|accessdate=2025-09-28|language=sl}}</ref> 19. novembra 2025 so se predstavniki Suverenih udeležili »Dneva zaupanja«, dogodka, ki ga je ob prvi obletnici stranke [[Karl Erjavec – stranka Zaupanje|Zaupanje]] organiziral njen predsednik [[Karl Erjavec]].''<ref name=":6">{{Navedi splet|title=Stranka, ki jo vodi Karl Erjavec, je dobila novo ime|url=https://n1info.si/novice/slovenija/stranka-ki-jo-vodi-karl-erjavec-je-dobila-novo-ime/|website=N1|date=2025-11-19|accessdate=2025-11-28|language=sl-SI}}</ref>'' Slednji je skupaj s poslancem Kalohom napovedal oblikovanje nove poslanske skupine ter kasneje skupne liste za volitve v Državni zbor, pri tem gibanje ZSi Andreja Šiška ni bilo omenjeno.<ref>{{Navedi splet|title=NSi, SLS in Fokus o sodelovanju na volitvah. Erjavec se dogovarja s stranko Suvereni {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nsi-z-sls-in-fokusom-podpisala-izjavo-o-moznem-sodelovanju-na-volitvah.html|website=www.24ur.com|accessdate=2025-11-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Karl Erjavec bo v imenu svoje stranke izpostavil sebe. Koga si še želi v svojih vrstah?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/karl-erjavec-bo-v-imenu-svoje-stranke-izpostavil-sebe-koga-si-se-zeli-v-svojih-vrstah/|website=N1|date=2025-11-17|accessdate=2025-11-28|language=sl-SI}}</ref> 22. decembra 2025 je svet stranke Suvereni odločil, da se ta na volitve poda samostojno in ne v partnerstvu s stranko Zaupanje.<ref name=":10">{{Navedi splet|title=Preobrat: Dejan Kaloh in Karl Erjavec ne gresta skupaj na volitve|url=https://n1info.si/novice/slovenija/preobrat-dejan-kaloh-in-karl-erjavec-ne-gresta-skupaj-na-volitve/|website=N1|date=2025-12-22|accessdate=2025-12-22|language=sl-SI}}</ref> 30. decembra 2025 sta Gibanje Zedinjena Slovenija in [[Stranka slovenskega naroda]] podpisali sporazum o ustanovitvi predvolilne koalicije z imenom Koalicija zedinjenega naroda,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/reel/1404914261135984|title=Koalicija zedinjenega naroda|date=2026-01-05|accessdate=2026-01-05|website=Facebook|last=Bolfek|first=Ivan}}</ref> Suvereni pa so dosegli dogovor s stranko [[Sloga (stranka)|Sloga]] nekdanjega ministra in predsednika Državnega zbora [[Janko Veber|Janka Vebra]], ki bo svoje kandidate priključila nosilni listi stranke Suvereni.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/branko.damjanovic.5/posts/pfbid0i6msKEHa4XEHGRACjkoVKs8NkCs8Vug4WnkK3M5yaBsbXcKZwxjZ6uxwzE2KwBfel?rdid=RKf9XfqBMtURskNA#|title=22. 3. 2026 bodo volitve poslank in poslancev v Državni Zbor Republike Slovenije. Zato je zelo pomembno, da izvolimo poslanke in poslance, ki bodo delovali za Skupno Dobro v Suvereni Sloveniji.|date=2026-01-15|accessdate=2026-01-15|website=Facebook.com|last=Damjanovič|first=Branko}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pogovor z opozicijo: v studiu so bili Vrtovec, Kordiš, Logar in Kaloh|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pogovor-z-opozicijo-v-studiu-so-bili-vrtovec-kordis-logar-in-kaloh/769890|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-15|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 15. februarja 2026 je bilo objavljeno, da bosta Dejan Kaloh in Karl Erjavec kljub prvotno drugačnemu sklepu skupaj oblikovala kandidatno listo; svet Suverenih je strateško odločil, da v luči rezultatov poizvedb javnega mnenja ne nastopijo samostojno, ampak priključijo svoje kandidate Erjavcu v šesti, sedmi in osmi volilni enoti.<ref>{{Navedi splet|title=Na nacionalki ne bo Janše in Vrtovca, bosta pa Erjavec in Kordiš|url=https://info360.si/politika/na-nacionalki-ne-bo-janse-in-vrtovca-bosta-pa-erjavec-in-kordis/|website=info360.si|date=2026-02-15|accessdate=2026-02-15|language=sl-SI}}</ref> 18. septembra 2025 sta se prvič sestala predsednika strank [[Nova Slovenija|NSi]] in [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[Jernej Vrtovec]] in [[Tina Bregant]], in se zavzela za možnost skupnega nastopa strank, ki bi zavoljo državotvornosti preprečil drobljenje glasov.<ref>{{Navedi splet|title=Da bi preprečili drobljenje glasov, sta Vrtovec in Bregant odprta za sodelovanje strank NSi in SLS|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/da-bi-preprecili-drobljenje-glasov-sta-vrtovec-in-bregant-odprta-za-sodelovanje-strank-nsi-in-sls/758101|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-09-21|language=sl}}</ref> 19. novembra 2025 so Vrtovec, Bregant in Marko Lotrič, predsednik stranke Fokus, podpisali namero o začetku pogovorov za oblikovanje skupne liste za državnozborske volitve. Predsedniki strank partneric so ob tem soglasno podprli idejo kot prizadevanje za oblikovanje »razvojnega zavezništva« ter desnosredinske vlade.<ref>{{Navedi splet|title=NSi, SLS in Fokus bi šli na volitve s skupno listo: "Ta trojček je porok za spremembo oblasti"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/nsi-sls-in-fokus-bodo-podpisale-izjavo-o-nameri-sodelovanja-na-prihodnjih-volitvah/|website=N1|date=2025-11-19|accessdate=2025-11-28|language=sl-SI}}</ref> 4. decembra sta Bregant in Lotrič potrdila, da so stranke že v procesu usklajevanja skupne liste in razdelitve volilnih okrajev.<ref>{{Navedi splet|title=Povezovanje na desni sredini: kot alternativa Janši ali da mu omogočijo sestavo vlade? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/povezovanje-nsi-sls-in-fokusa-kot-alternativa-jansi-ali-da-mu-omogocijo-sestavo-vlade.html|website=www.24ur.com|accessdate=2025-12-05|language=sl}}</ref> 14. januarja 2026 sta Marko Lotrič in Monika Kirbiš Rojs oznanila, da na skupni listi ne bosta kandidirala za poslanca, saj da želita dokončati mandat v [[Državni svet Republike Slovenije|Državnem svetu]]; kljub temu sta napovedala aktivno sodelovanje v volilni kampanji.<ref>{{Navedi splet|title=Pogovor z opozicijo: v studiu so bili Vrtovec, Kordiš, Logar in Kaloh|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pogovor-z-opozicijo-v-studiu-so-bili-vrtovec-kordis-logar-in-kaloh/769890|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-15|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Lista je bila v tem obdobju tudi dokončno sestavljena, sodelovanje pa potrjeno. 15. januarja je bilo objavljeno, da bo na skupni listi NSi pripadlo 49 mest, SLS 24 mest in Fokusu 15 mest.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/branko.damjanovic.5/posts/pfbid0i6msKEHa4XEHGRACjkoVKs8NkCs8Vug4WnkK3M5yaBsbXcKZwxjZ6uxwzE2KwBfel?rdid=RKf9XfqBMtURskNA#|title=22. 3. 2026 bodo volitve poslank in poslancev v Državni Zbor Republike Slovenije. Zato je zelo pomembno, da izvolimo poslanke in poslance, ki bodo delovali za Skupno Dobro v Suvereni Sloveniji.|date=2026-01-15|accessdate=2026-01-15|website=Facebook.com|last=Damjanovič|first=Branko}}</ref> Sporazum o skupnem nastopu sta istega dne na seji potrdila glavni odbor SLS in svet stranke Fokus.<ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/strankaSLS/status/2011853810709266731|title=Glavni odbor SLS je potrdil sporazum o skupnem nastopu z NSi in Fokus na DZ volitvah 22. marca!|date=2026-01-15|accessdate=2026-01-15|website=X.com|last=SLS}}</ref> 19. januarja je sporazum soglasno potrdil še svet stranke NSi, ob tem se je seznanil tudi s kandidati stranke za skupno listo.<ref name=":23">{{Navedi splet|title=Oblikovanje skupne liste NSi-ja, SLS-a in Lotričevega Fokusa v sklepni fazi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/oblikovanje-skupne-liste-nsi-ja-sls-a-in-lotricevega-fokusa-v-sklepni-fazi/770286|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-15|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=NSi potrdil skupen nastop na volitvah s Fokusom in SLS-om|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nsi-potrdil-skupen-nastop-na-volitvah-s-fokusom-in-sls-om/770533|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-19|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> Predsednik NSi je sklep sveta pospremil z besedami, da je »samo razvojna koalicija resnična zmaga za prihodnost.«<ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/JernejVrtovec/status/2013352679360102527|title=Skupaj. Po zmago za prihodnost.|date=2026-01-19|accessdate=2026-01-19|website=X.com|last=Vrtovec|first=J.}}</ref> Uradni sporazum o skupnem nastopu so predsedniki treh strank podpisali v sredo, 21. januarja 2026.<ref>{{Navedi splet|title=NSi, SLS in Fokus v sredo v podpis sporazuma za več poslanskih mandatov|url=https://info360.si/politika/nsi-sls-in-fokus-v-sredo-v-podpis-sporazuma-za-vec-poslanskih-mandatov/|website=info360.si|date=2026-01-19|accessdate=2026-01-19|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tri desnosredinske stranke podpisale sporazum o sodelovanju na volitvah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tri-desnosredinske-stranke-podpisale-sporazum-o-sodelovanju-na-volitvah/770807|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-11|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 3. februarja 2026 sta sodelovanje na volitvah napovedali stranki [[Zeleni Slovenije]] in [[Stranka generacij]], ki sta na skupni tiskovni konferenci oznanili skupno listo ter zavzemanje za vse generacije, boj proti korupciji, stabilno gospodarstvo in skrb za okolje kot glavne programske prioritete.<ref>{{Navedi splet|title=Zeleni Slovenije in Stranka generacij skupaj na državnozborske volitve|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/zeleni-slovenije-in-stranka-generacij-skupaj-na-drzavnozborske-volitve|website=www.delo.si|accessdate=2026-02-11|language=sl}}</ref> Sveta obeh strank sta skupno kandidatno listo potrdila na svojih sejah dne 12. februarja 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Zeleni in Stranka generacij potrdili skupno kandidatno listo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zeleni-in-stranka-generacij-potrdili-skupno-kandidatno-listo/773296|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-14|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> ==== Neuspešno povezovanje ==== 10. junija 2025 so Zeleni Slovenije ob 36. obletnici ustanovitve stranke pozvali in povabili k združitvi vseh zelenih sil na partnersko listo.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Zeleni Slovenije praznujejo 36 let. Želijo si skupen nastop zelenih opcij na parlamentarnih volitvah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zeleni-slovenije-praznujejo-36-let-zelijo-si-skupen-nastop-zelenih-opcij-na-parlamentarnih-volitvah/748543|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-06-23|language=sl}}</ref> 3. decembra 2025 so iz stranke Prerod sporočili, da so pričeli pogovore s [[Socialni demokrati|Socialnimi demokrati]] o možnosti sodelovanja.<ref>{{Navedi splet|title=Prebiličev Prerod in SD za sodelovanje na levi sredini: "Aktivirati je treba volivce"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prebilicev-prerod-in-sd-za-sodelovanje-na-levi-sredini-aktivirati-je-treba-volivce/766079|website=rtvslo.si|accessdate=2025-12-05|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Pobudnik pogovorov o povezovanju je bil predsednik SD [[Matjaž Han]], ki je pobudo komentiral z besedami, da »s kakšno novo idejo lahko parirajo vsem«, medtem ko naj bi si v Prerodu želeli povolilnega sodelovanja.<ref name=":7">{{Navedi splet|title=Vladimir Prebilič je dobil klic Matjaža Hana s pobudo o sodelovanju|url=https://info360.si/politika/vladimir-prebilic-je-dobil-klic-matjaza-hana-s-pobudo-o-sodelovanju/|website=info360.si|date=2025-03-11|accessdate=2025-12-05|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Han o zavezništvu s Prebiličem: S kakšno novo idejo lahko pariramo vsem {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/han-s-kaksno-novo-idejo-lahko-pariramo-vsem.html|website=www.24ur.com|accessdate=2025-12-05|language=sl}}</ref> Predsednika Preroda Vladimirja Prebiliča je k pogovorom povabil tudi Vlado Dimovski, vodja Stranke generacij, ki je ob pozivu k sodelovanju na levi sredini pozdravil možnost skupne liste, tudi s stranko SD.<ref name=":7" /> Svet stranke Prerod je 6. decembra nato zavrnil možnost skupne liste z SD in napovedal samostojno kandidaturo, v sklepih pa dopustil nadaljevanje pogovorov s Stranko generacij.<ref>{{Navedi splet|title=Prebilič zavrnil ponudbo SD-ja za oblikovanje skupne liste|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prebilic-zavrnil-ponudbo-sd-ja-za-oblikovanje-skupne-liste/766429|website=rtvslo.si|accessdate=2025-12-06|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Tudi slednji so kasneje propadli; po besedah Dimovskega so se v Prerodu vnovič odločili za samostojno kandidaturo, četudi naj bi Stranki generacij prvotno ponujalo 30 kandidatnih mest na njihovi listi in vodenje volilnega štaba.<ref>{{Navedi splet|title=Vladimirju Prebiliču propadlo še eno predvolilno sodelovanje|url=https://info360.si/politika/vladimirju-prebilicu-propadlo-se-eno-predvolilno-sodelovanje/|website=info360.si|date=2026-01-05|accessdate=2026-01-06|language=sl-SI}}</ref> V intervjuju za tednik Reporter, objavljenem 26. januarja 2026, je prvi slovenski predsednik [[Milan Kučan]] vnovič pozval k skupni listi strank SD in Prerod. Kučan je idejo tozadevnega sodelovanja podprl že ob prvih pogovorih v mesecu decembru.<ref>{{Navedi splet|title=Milan Kučan: Ideja o povezovanju SD in Preroda je odgovorna|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/milan-kucan-ideja-o-povezovanju-sd-in-preroda-je-odgovorna|website=www.delo.si|accessdate=2026-01-29|language=sl}}</ref> Predsednik SD Han je 28. januarja 2026 potrdil novo osebno srečanje s Prebiličem, a možnost skupne liste označil za »zelo malo verjetno.«<ref>{{Navedi splet|title=Kaj ve Milan Kučan, česar javnost ne ve?|url=https://info360.si/politika/kaj-ve-milan-kucan-cesar-javnost-ne-ve/|website=info360.si|date=2026-01-28|accessdate=2026-01-29|language=sl-SI}}</ref> Prebilič je nato 29. januarja špekulacije o skupnem nastopu znova zavrnil in zatrdil, da se Prerod na volitve podaja samostojno.<ref>{{Navedi splet|title=Prebilič vnovič zavrnil Kučanov predlog o skupni listi Preroda s SD|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/vladimir-prebilic-kucan-prerod-skupna-lista-1876844|website=Reporter|date=2026-01-29|accessdate=2026-01-29|language=sl}}</ref> === Predvolilna srečanja predsednikov strank === ==== Pobuda Vladimirja Prebiliča ==== 11. decembra 2025 je Vladimir Prebilič poslal vabilo na srečanje predsednikom šestih [[Leva sredina|levo-sredinskih]] strank, z namenom »pogovora o sodelovanju v prihodnje ter izmenjave pogledov na izzive v Sloveniji.«<ref name=":8" /> V stranki Prerod so v komentarju poudarili, da zmage desnice in vrnitve Janše ni mogoče izključiti ter da se bo leva sredina na volitvah 2026 borila za večino. Prebilič je na »politično kavo« povabil predsednike koalicijskih strank: premierja Goloba (Svoboda), Matjaža Hana (SD), [[Asta Vrečko|Asto Vrečko]] in [[Luka Mesec|Luko Mesca]] (Levica), [[Urša Zgojznik|Uršo Zgojznik]] in [[Uroš Macerl|Uroša Macerla]] (Vesna), Vlada Dimovskega (Stranka generacij) in Jasmina Feratovića, predsednika [[Piratska stranka Slovenije|Piratov]].<ref name=":8">{{Navedi splet|title=Prebilič predlaga sestanek šefov levosredinskih strank: Razmere so resne, Janša se lahko vrne na oblast|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prebilic-sklical-sestanek-sefov-levosredinskih-strank-razmere-so-resne-jansa-se-lahko-vrne-na-oblast/|website=N1|date=2025-12-11|accessdate=2025-12-12|language=sl-SI}}</ref> V stranki Svoboda so vabilo označili za »piarovski manever« in ga označili kot nenavadnega, saj da »Prebilič z dvema odstotkoma v javnomnenjskih anketah ni vodja leve sredine.«<ref name=":9">{{Navedi splet|title=Prvi odzivi po predlogu Prebiliča: "Obnaša se, kot da je že lider leve sredine"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prvi-odzivi-po-predlogu-prebilica-obnasa-se-kot-da-je-ze-lider-leve-sredine/|website=N1|date=2025-12-11|accessdate=2025-12-12|language=sl-SI}}</ref> Iz SD so sporočili, da se predsednik Han pogovorov zaradi zasedenosti ne bo mogel udeležiti, tako v Levici kot v Vesni pa so poudarili oznanjeno skupno listo in zatrdili, da bo »čas za morebitna širša povezovanja po volitvah.«<ref name=":9" /> Do srečanja, ki je bilo načrtovano za 22. december, zaradi odklonitve udeležbe s strani večine povabljenih politikov ni prišlo.<ref>{{Navedi splet|title=Prebilič s šefi levosredinskih strank danes ne bo spil kave. Kaj o njegovi pobudi pravi predsednica Pirc Musar?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prebilic-s-sefi-levosredinskih-strank-danes-ne-bo-spil-kave-kaj-o-njegovi-pobudi-pravi-predsednica-pirc-musar/|website=N1|date=2025-12-22|accessdate=2025-12-22|language=sl-SI}}</ref> ==== Pobuda Roberta Goloba ==== 9. januarja 2026 je premier in predsednik stranke [[Gibanje Svoboda]] Golob na delovno kosilo povabil predsednike osmih levosredinskih strank. Šlo naj bi za spoznavno srečanje strank, ki jim najbolje kaže v [[Javnomnenjske raziskave za državnozborske volitve v Sloveniji 2026|javnomnenjskih raziskavah]] ter ki so se jasno izrekle proti povolilnemu sodelovanju z Janšo.<ref name=":16">{{Navedi splet|title=Golob na predvolilno kosilo povabil SD, Levico in pet zunajparlamentarnih strank, tudi Resni.co|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-na-predvolilno-kosilo-povabil-sd-levico-in-pet-zunajparlamentarnih-strank-tudi-resni-co/769652|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-09|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> Poleg SD in Levice so bile povabljene še Prerod, Pirati, Vesna, [[Mi, socialisti!]] ter stranka [[Resni.ca]], ki so jo mediji označili za »največje presenečenje« med povabljenci.<ref>{{Navedi splet|title=Golob želi strniti vrste: povabilo na kosilo osmih strank {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/golob-strjuje-vrste-na-levi-sredini.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-09|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Robert Golob pred volitvami vabi na delovno kosilo. Tudi stranko, ki utegne biti "zelo draga"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/robert-golob-pred-volitvami-vabi-na-delovno-kosilo-tudi-stranko-ki-utegne-biti-zelo-draga/|website=N1|date=2026-01-10|accessdate=2026-01-09|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Golob vabi na kosilo osem strank, med njimi tudi presenečenje|url=https://vecer.com/slovenija/golob-vabi-na-kosilo-osem-strank-med-njimi-tudi-presenecenje-10402147|website=Večer|date=2026-01-09|accessdate=2026-01-09|language=sl}}</ref> Udeležbo so potrdili predsedniki vseh zgoraj navedenih strank (Han, Vrečko in Mesec, Prebilič, Feratović, Zgojznik in Macerl, Kordiš) z izjemo [[Zoran Stevanović|Zorana Stevanovića]], ki naj bi ga po prvotni napovedi nadomeščal predsednik sveta Resni.ce Matjaž Gorjup.<ref name=":16" /> Golob je 10. januarja 2026 v odzivu na medijsko poročanje dejal, da je »treba poiskati konsenz in zavrniti sovraštvo in laži, pred očmi pa imeti človeka, ne lastnih interesov.« Poudaril je pomen »solidarne skupnosti« in ob tem opozoril pred širjenjem sovraštva in vojn po svetu.<ref name=":17">{{Navedi splet|title=Resni.ce ne bo, Erjavec pa je do kosila pri premierju Golobu kritičen|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ce-ne-bo-erjavec-pa-je-do-kosila-pri-premierju-golobu-kriticen/769710|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-10|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Odzval se je tudi Erjavec, ki vabila ni prejel; dejal je, da ga sicer ni pričakoval, bi pa v nasprotnem primeru »skazil idilično sliko, ki bo predstavljena po kosilu,« saj da je do vlade kritičen tudi sam.<ref name=":17" /> Predsednik stranke Resni.ca Stevanović je istega dne napovedal, da se njegova stranka srečanja ne bo udeležila. Poskuse umeščanja v levo sredino je označil za »prozorne in prepozne.«<ref name=":18">{{Navedi splet|title=Erjavec vabila ni dobil, Resni.ca: Imamo pomembnejše delo {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/erjavec-vabila-premiera-goloba-na-delovno-kosilo-ni-pricakoval.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-10|language=sl}}</ref> Prav tako je opozoril, da sta se z Golobom srečala takoj po nastopu mandata, vendar da Golob ni držal obljube glede novele Zakona o nalezljivih boleznih, zato »ne vidijo nobenega vsebinskega razloga, da bi se tik pred iztekom mandata ponovno udeleževali simbolnih srečanj, namenjenih ustvarjanju vtisa dialoga.«<ref name=":17" /><ref name=":18" /> Kosilo sedmih strank je potekalo v torek, 13. januarja 2026. Po besedah Goloba na srečanju ni bilo govora o oblikovanju skupnih kandidatnih list, saj Svoboda tega niti ni načrtovala, udeleženci pa so se zavezali za spoštljiv in demokratičen dialog v času kampanje ter izrazili pripravljenost za nadaljnje pogovore.<ref>{{Navedi splet|title=Na levici dogovor o spoštljivem dialogu, pakta o nenapadanju niso sklenili {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/predstavniki-sestih-strank-na-delovno-kosilo-z-golobom.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-11|language=sl}}</ref> Golob je srečanje ocenil kot korak k »zavezništvu vrednot«, ki temelji na demokraciji, miru, svobodi in človekovih pravicah. Prebilič (Prerod) je poudaril dogovor o dostojanstveni kampanji ter kritiziral desnico kot »slabo alternativo«. Han (SD) je pozdravil dialog med strankami leve sredine in izpostavil pomen razprave v luči mednarodnih razmer.<ref name=":24">{{Navedi splet|title=Golob: Zavezali smo se, da bomo ohranjali spoštljiv dialog|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-zavezali-smo-se-da-bomo-ohranjali-spostljiv-dialog/769946|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-11|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Feratović (Pirati) je napovedal samostojen nastop na volitvah ter zavrnil možnost pakta o nenapadanju, ob tem pa poudaril, da »to, da obstoječi koaliciji slabo kaže, ni posledica Janeza Janše, ampak posledica njihovega dela.« Mesec (Levica) je dejal, da so razpravljali o skupnih točkah in alternativi desnici, vendar brez konkretnih zaključkov, ter napovedal nadaljevanje pogovorov.<ref name=":24" /> Zgojznik (Vesna) je poudarila nasprotovanje morebitni »desni avtoritarni vladi« in pozdravila iskanje skupnih točk med strankami. Kordiš (Mi, socialisti!) pa je na srečanju izpostavil tri konkretne vsebinske pobude, hkrati pa napovedal prizadevanja, za »ukinitev predatorskega kapitalizma« in »preprečitev pohoda skrajne desnice na oblast«.<ref name=":24" /><ref>{{Navedi splet|title=Golob po kosilu s prvaki levih strank: Vsi se zavedamo nevarnosti, ki jih prinaša desni populizem|url=https://n1info.si/novice/slovenija/kaj-bo-po-kosilu-prvakov-levih-strank-povedal-premier-robert-golob/|website=N1|date=2026-01-13|accessdate=2026-02-11|language=sl-SI}}</ref> === Volilni in programski kongresi === 13. septembra 2025 je potekal volilni kongres stranke [[Nova Slovenija|NSi]], na katerem je bil za predsednika izvoljen [[Jernej Vrtovec]]. S tem je premagal protikandidata Antona Hareja in nasledil dotedanjega predsednika, evroposlanca [[Matej Tonin|Mateja Tonina]].<ref>{{Navedi splet|title=Vajeti stranke NSi prevzel Jernej Vrtovec, vrnitev Ljudmile Novak|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vrtovec-ali-harej-kdo-bo-vodil-nsi.html|website=24ur.com|accessdate=2025-11-05|language=sl}}</ref> 20. septembra je sledil še kongres stranke Svoboda, na katerem je bil za predsednika kot edini kandidat vnovič izvoljen Robert Golob.<ref>{{Navedi splet|title=Golob: Nismo tukaj, da so ljudje zadovoljni z nami, ampak da bodo zadovoljni s svojim življenjem|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-nismo-tukaj-da-so-ljudje-zadovoljni-z-nami-ampak-da-bodo-zadovoljni-s-svojim-zivljenjem/758126|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-09-21|language=sl}}</ref> Volilni kongres stranke Levica je potekal 4. oktobra, na njem sta kandidaturo v tandemu napovedala Asta Vrečko in Luka Mesec.<ref name=":0" /> Kot sokoordinatorja sta bila potrjena 14. novembra, ko so se v stranki dokončno zaključile volitve v organe stranke.<ref>{{Navedi splet|url=https://n1info.si/novice/slovenija/asta-vrecko-in-luka-mesec-izvoljena-za-sokoordinatorja-levice/|title=Levica z novima sokoordinatorjema cilja na podvojitev sedanjega števila poslancev|date=2025-11-14|accessdate=2025-11-16|website=n1info.si|language=sl|first=T.|last=Lo.}}</ref> 15. novembra je potekal programski kongres stranke Demokrati. v Portorožu pod sloganom ''Obstaja izbira'', na katerem je bil predstavljen volilni program ''Uspešna Slovenija 2034.''<ref>{{Navedi splet|url=https://n1info.si/novice/slovenija/logar-cas-je-za-prelom-slovenija-je-ujeta-v-ideoloske-delitve/|title=Logar: Čas je za prelom – Slovenija je ujeta v ideološke delitve|date=2025-11-15|accessdate=2025-11-16|website=n1info.si|language=sl|first=T.|last=Lo.}}</ref> Istega dne se je v Kranju odvil volilni kongres stranke [[VESNA – zelena stranka]], na katerem sta bila za sopredsednika vnovič potrjena [[Urša Zgojznik]] in [[Uroš Macerl]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/na-celu-vesne-ostajata-sopredsednika-uros-macerl-in-ursa-zgojznik/764169|title=Na čelu Vesne ostajata sopredsednika Uroš Macerl in Urša Zgojznik|date=2025-11-15|accessdate=2025-11-16|website=RTVSLO.si|language=sl|first=M.|last=Z.}}</ref> 3. decembra je gospodarski del programa predstavila Nova Slovenija, v prostorih [[Gospodarska zbornica Slovenije|GZS]] je imel osrednji nagovor Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB.<ref>{{Navedi splet|title=NSi predstavil gospodarski del volilnega programa, SDS niso povabili {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nsi-predstavil-gospodarski-del-volilnega-programa-sds-niso-povabili.html|website=www.24ur.com|accessdate=2025-12-05|language=sl}}</ref> === Preimenovanja strank === Več strank je v mesecih pred volitvami v svoje uradno ime dodalo ime predsednika. 29. septembra 2025 se je stranka ''Fokus'' na izredni seji sveta preimenovala v ''Fokus Marka Lotriča''.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka Fokus se je že preimenovala, in sicer v Fokus Marka Lotriča|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stranka-fokus-se-je-ze-preimenovala-in-sicer-v-fokus-marka-lotrica/759173|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-01|language=sl}}</ref> Svoje ime sta v uradne nazive strank uvrstila tudi Pavel Rupar, ki je napovedal preimenovanje stranke ''Glas upokojencev'' v ''Glas upokojencev Pavla Ruparja'',<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/permalink.php?story_fbid=pfbid0XVzQcJkjMGFRSygHLbpnhgs3mAR71h2ozBLrZiYhcn74DiXUPKAECMba6AaWckDcl&id=100073282725755&rdid=G3HFU1JPfxfpx7yd#|title=Glas upokojencev ima NOVO IME!!|date=2025-10-23|accessdate=2025-11-05|website=facebook.com|last=Rupar|first=P.}}</ref> ter Karl Erjavec, čigar stranka ''Zaupanje'' je 19. novembra potrdila preimenovanje v ''Karl Erjavec – stranka Zaupanje.<ref name=":6" />'' 6. januarja 2026 so iz stranke ''Demokrati.'' sporočili, da bodo na volitvah nastopili pod imenom ''Demokrati. Anžeta Logarja''.<ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/DemokratiSLO/status/2008625909243494909|title=Stranka bo na volitvah marca 2026 nastopila pod imenom Demokrati. Anžeta Logarja|date=2026-01-06|accessdate=2026-01-06|website=X.com|last=Demokrati.}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Demokrati dodali ime imenu {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/demokrati-dodali-ime-imenu.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-06|language=sl}}</ref> === Slogani === {| class="wikitable" style="font-size:97%; text-align:left" ! colspan="2" style="text-align:left;" | Stranka ! Slogan ! Vir |- | style="background:#ee2932;" | | [[Alternativa za Slovenijo]] | ''Alternativa obstaja!'' | <ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/AlternativaZdravaSlovenija/posts/pfbid0vAcmZZjDkJC87gMNofzg5AotVDbpiWjp5oTw4uPaKaxx55NDU75Wm9n48FZmCXCLl?rdid=WNgOZnfTi6J9KdU2#|title=Ker hočemo, vemo in želimo: #Volitve2026 ALTERNATIVA ZA SLOVENIJO!|date=2026-02-23|accessdate=2026-02-28|website=Facebook|last=Za zdravo družbo}}</ref> |- | style="background:#09105e;" | | [[Demokrati.|Demokrati. Anžeta Logarja]] | ''Obstaja izbira.'' | <ref>{{Navedi splet|title=Obstaja izbira|url=https://x.com/DemokratiSLO/status/1991830441658331439|website=X.com|accessdate=2025-11-23|language=sl}}</ref> |- | style="background:#7c5199;" | | [[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]] | ''Moč ljudem!'' | <ref>{{Navedi splet|title=Od danes po Sloveniji na več lokacijah sveti žarek upanja. |url=https://x.com/resni_ca/status/1991186783401316791|website=X.com|accessdate=2025-11-23|language=sl}}</ref> |- | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}};" | | [[Gibanje Svoboda]] | ''Slovenija naprej!'' | <ref>{{Navedi splet|title=Svoboda že 3 leta vodi Slovenijo pogumno, odločno in z jasnim pogledom naprej.|url=https://www.facebook.com/reel/1091780473161356|website=Facebook.com|accessdate=2025-11-29|language=sl}}</ref> |- | style="background:#0047c6;" | | [[Glas upokojencev|Glas upokojencev Pavla Ruparja]] | ''Izkušnje, ki združujejo, vizija, ki navdihuje.'' | <ref>{{Navedi splet|title=GLAS UPOKOJENCEV Izkušnje, ki združujejo – vizija, ki navdihuje.|url=https://www.facebook.com/reel/1153317040061320|website=Facebook.com|accessdate=2025-11-29|language=sl}}</ref> |- | style="background:#78336e;" | | [[Karl Erjavec – stranka Zaupanje]] | ''Delajmo skupaj uspešno Slovenijo - DeSUS'' | <ref>{{Navedi splet|title=Erjavčeva stranka Zaupanje predstavila kandidate in predvolilni program|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/erjavceva-stranka-zaupanje-predstavila-kandidate-in-predvolilni-program/775480|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-20|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> |- | style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}};" | | [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]] | ''Čas odločitve'' | <ref>{{Navedi splet|title=Stranki Levica in Vesna osredotočeni na solidarno in trajnostno družbo {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/pet-programskih-stebrov-volilnega-manifesta-levice-in-vesne.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-11|language=sl}}</ref> |- | style="background:#eb4d2f;" | | [[Mi, socialisti!]] | ''Mi, ki mislimo množino.'' | <ref>{{Navedi splet|title=Manifest Mi, socialisti!|url=https://www.misocialisti.si/manifest-mi-socialisti/|accessdate=2026-02-21|language=sl-SI}}</ref> |- | style="background:#00b5dd;" | | [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|Nova Slovenija, SLS, FOKUS Marka Lotriča]] | ''Skupaj v akcijo!'' | <ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/Fokus_stranka/status/2019054929969651734|title=Danes na RadioOgnjisce ob 17. uri - o razvojni koaliciji v pripravah na #volitve in ključnih izzivih države bodo spregovorili predsedniki treh strank|date=2026-02-04|accessdate=2026-02-04|website=X.com|last=FOKUS Marka Lotriča}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/NovaSlovenija/status/2017883609370104157|title=Skupaj v akcijo!|date=2026-02-01|accessdate=2026-02-04|website=X.com|last=NSi}}</ref> |- | style="background:#000000;" | | [[Piratska stranka Slovenije]] | ''Tokrat Pirati!'' | <ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/reel/1455612862686791|title=Izbiri nista zgolj dve. Tokrat Pirati!|date=2026-03-20|accessdate=2026-03-20|website=Facebook|last=Pirati}}</ref> |- | style="background:#6f2c91;" | | [[Prerod (stranka)|Prerod - stranka Vladimirja Prebiliča]] | ''Prerodimo Slovenijo'' | <ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=122125982673034434&set=a.122109789123034434|title=Prerodimo Slovenijo|date=2026-02-20|accessdate=2026-02-20|website=Facebook|last=Prerod}}</ref> |- | style="background:#045ba4;" | | Rešitev - Stranka upokojencev Velenje | ''Z vami. Za vas. Pošteno in brez strahu.'' | <ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/permalink.php?story_fbid=pfbid09qGRjTQvokmbS2R9xbJS5XX5iXfzDGX8WZuyoLjxtsARVwYyEpQvbpb5Zn2eBqBVl&id=100026277755198&rdid=MKCU6S0RQIUFKNNh#|title=SLOGAN STRANKE "Z vami. Za vas. Pošteno in brez strahu." "Dovolj je praznih besed – čas je za REŠITEV!"|date=2026-02-26|accessdate=2026-03-02|website=Facebook|last=Pijukovic|first=F. Crni}}</ref> |- | style="background:#2d3e52;" | | [[Sloga (stranka)|Sloga]] | ''Za skupno dobro'' | <ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=25540133702293818&set=pb.100001716160152.-2207520000|title=V SLOGI se spominjamo79 letnice ustanovitve naša države|date=2026-01-09|accessdate=2026-03-02|website=Facebook|last=Veber|first=Janko}}</ref> |- | style="background:#FEF200;" | | [[Slovenska demokratska stranka]] | ''Vstani, Slovenija!'' | <ref>{{Navedi splet|title=Parole, s katerimi nagovarjajo stranke {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/slogani-politicnih-strank.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-20|language=sl}}</ref> |- | style="background:#000000;" | | [[Slovenska nacionalna stranka]] | ''Slovenijo Slovencem!'' | <ref>{{Navedi splet|title=Levičarji na vse možne načine poskušajo onemogočiti moje objave. Vendar #SNS se ne da. Gremo ponovno v parlament!|url=https://x.com/ZmagoPlemeniti/status/1986471313322492404|website=X.com|accessdate=2025-11-24|language=sl|last=Plemeniti J.|first=Z.}}</ref> |- | style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}};" | | [[Socialni demokrati]] | ''Dogovor. Za mir, razvoj in blaginjo.'' | <ref>{{Navedi splet|title=Socialni demokrati na volitve s programom »Dogovor. Za mir, razvoj in blaginjo.«|url=https://socialnidemokrati.si/socialni-demokrati-na-volitve-s-programom-dogovor-za-mir-razvoj-in-blaginjo/|website=SD|date=2026-01-23|accessdate=2026-02-04|language=sl-SI|first=Tadej|last=Ekart}}</ref> |- | style="background:{{party color|Zeleni Slovenije}};" | | [[Koalicija Stranke generacij in Zelenih Slovenije|Zeleni Slovenije + SG Stranka generacij]] | ''Izbira za vse generacije'' | <ref>{{Navedi splet|title=Zunajparlamentarni stranki Zeleni Slovenije in Stranka generacij skupaj na volitve|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zunajparlamentarni-stranki-zeleni-slovenije-in-stranka-generacij-skupaj-na-volitve/772203|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-03|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> |} == Liste kandidatov == === Predstavitev kandidatnih list === {{Glavni članek|Liste kandidatov za državnozborske volitve v Sloveniji 2026}} Kot prva je svoje kandidate potrdila zunajparlamentarna [[Resni.ca]], in sicer na volilni konvenciji dne 17. januarja 2026 v Ljubljani.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca danes predstavlja kandidate za volitve in program|url=https://www.lokalec.si/resni-ca-danes-predstavlja-kandidate-za-volitve-in-program/|website=Lokalec.si|date=2026-01-17|accessdate=2026-01-17|language=sl-SI|last=}}</ref> Na dogodku so imeli, poleg predsednika Stevanovića, za posamezna področja programa nagovor kandidati stranke za ministrske položaje: [[Sabina Senčar]] (zdravstvo), Andrej Perc (gospodarstvo), Neven Polajnar (zunanje zadeve), Irena Jaklič Valenti (delo in socialne zadeve), sicer pa so med kandidati tudi Mario Pleić (finance), [[Bojan Potočnik]] (obramba), Katja Kokot (kmetijstvo) in [[Branko Gradišnik]] (kultura). Listo je svet stranke dokončno potrdil in razkril v mesecu februarju 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca pred volitvami obljublja umik iz Svetovne zdravstvene organizacije in boj proti korupciji|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-pred-volitvami-obljublja-umik-iz-svetovne-zdravstvene-organizacije-in-boj-proti-korupciji/770469|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-17|language=sl|first=A.|last=S}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Stranka Resni.ca na predvolilni konvenciji predstavila kandidate za volitve|url=https://n1info.si/novice/slovenija/stranka-resnica-pred-volitvami-v-ospredje-postavlja-boj-proti-korupciji/|website=N1|date=2026-01-17|accessdate=2026-01-17|language=sl-SI}}</ref> 4. februarja 2026 so svoje kandidate na volilni konvenciji potrdili in javno oznanili [[Socialni demokrati]].<ref name=":19">{{Navedi splet|title=Han: Glas za SD je jamstvo za dogovor, ki bo Slovenijo peljal naprej|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/han-glas-za-sd-je-jamstvo-za-dogovor-ki-bo-slovenijo-peljal-naprej/772393|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-04|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Predsednik stranke Matjaž Han je kot poslanstvo stranke poudaril »zaščito posameznika in skupnosti« ter v nagovoru med izhodišči izpostavil socialno varnost, kakovostno zdravstvo in izobraževanje, dostojne pokojnine ter moderno infrastrukturo.<ref name=":19" /> Svoj nastop je zaključil, da stranka SD ne bo vstopila v vlado, ki bi jo vodil Janez Janša.<ref>{{Navedi splet|title=Han predstavil kandidate SD in pozval: Nehajmo kričati, začnimo se pogovarjati|url=https://n1info.si/volitve-2026/han-predstavil-kandidate-sd-in-pozval-nehajmo-kricati-zacnimo-se-pogovarjati/|website=N1|date=2026-02-04|accessdate=2026-02-04|language=sl-SI}}</ref> Sledila je razglasitev kandidatne liste, na katero je stranka uvrstila vse tedanje poslance z izjemo Predraga Bakoviča, ki se je odločil za upokojitev, prav tako vse ministre kvote SD iz [[15. vlada Republike Slovenije|15. slovenske vlade]] ([[Tanja Fajon|Fajon]], [[Matjaž Han|Han]], [[Andreja Kokalj|Kokalj]], [[Aleksander Jevšek|Jevšek]]).<ref name=":20">{{Navedi splet|title=To je lista kandidatov SD za poslance|url=https://info360.si/politika/to-je-lista-kandidatov-sd-za-poslance/|website=info360.si|date=2026-02-04|accessdate=2026-02-05|language=sl-SI}}</ref> Oblikovali so listo 83 kandidatov, Han je ob tem dejal, da računajo na dvomestno število poslancev.<ref name=":19" /><ref name=":20" /> 10. februarja 2026 so končno skupno kandidatno listo objavile [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi, SLS in Fokus]], ki so oblikovale polno listo 88 kandidatov, od tega jih je 49 prispevala NSi, 23 SLS in 15 Fokus, medtem ko je kandidat [[Stojan Auer]] skupni kandidat vseh treh.<ref name=":25">{{Navedi splet|title=To je lista kandidatov, s katero gredo na volitve NSi, SLS in Fokus|url=https://info360.si/politika/to-je-lista-kandidatov-s-katero-gredo-na-volitve-nsi-sls-in-fokus/|website=info360.si|date=2026-02-10|accessdate=2026-02-11|language=sl-SI}}</ref> Na listi sta predsednika Jernej Vrtovec in Tina Bregant, Marko Lotrič se je kandidaturi odrekel zaradi dela v Državnem svetu. Poleg tega so na listo uvrstili vse tedanje poslance NSi, nekaj županov iz vrst SLS in državnih svetnikov iz stranke Fokus.<ref name=":25" /><ref>{{Navedi splet|title=TO SO KANDIDATKE IN KANDIDATI ZA POSLANCE NA LISTI NSi, SLS, FOKUS – Nova Slovenija – krščanski demokrati|url=https://nsi.si/novica/to-so-kandidatke-in-kandidati-za-poslance-na-listi-nsi-sls-fokus/|accessdate=2026-02-13|language=sl-SI}}</ref> Kandidate so po volilnih enotah terensko predstavljali na volilnih konvencijah, in sicer 6. februarja v Naklem gorenjske kandidate,<ref>{{Navedi splet|title=GORENJSKA JE Z NAMI – Slovenska Ljudska Stranka|url=https://sls.si/2026/02/gorenjska-je-z-nami/|accessdate=2026-02-13|language=sl-SI}}</ref> 9. februarja v Ajdovščini kandidate postojnske volilne enote,<ref>{{Navedi splet|title=PRIMORSKA JE Z NAMI – Nova Slovenija – krščanski demokrati|url=https://nsi.si/novica/primorska-je-z-nami/|accessdate=2026-02-13|language=sl-SI}}</ref> 11. februarja v Ljubljani vse kandidate obeh ljubljanskih enot,<ref>{{Navedi splet|title=OSREDNJA SLOVENIJA JE Z NAMI – Nova Slovenija – krščanski demokrati|url=https://nsi.si/novica/osrednja-slovenija-je-z-nami/|accessdate=2026-02-13|language=sl-SI}}</ref> 13. februarja v Novem mestu dolenjske volilne enote,<ref>{{Navedi splet|title=DOLENJSKA JE Z NAMI! – Nova Slovenija – krščanski demokrati|url=https://nsi.si/novica/dolenjska-je-z-nami/|accessdate=2026-02-13|language=sl-SI}}</ref> 16. februarja so v Celju sledili kandidati šeste volilne enote,<ref>{{Navedi splet|title=V CELJU DIŠI PO POMLADI – Nova Slovenija – krščanski demokrati|url=https://nsi.si/novica/v-celju-disi-po-pomladi/|accessdate=2026-02-26|language=sl-SI}}</ref> 18. februarja pa v Mariboru še skupna predstavitev kandidatov sedme (mariborske) in osme (ptujske) enote.<ref>{{Navedi splet|title=V MARIBORU JE ČUTITI POMLAD – Slovenska Ljudska Stranka|url=https://sls.si/2026/02/v-mariboru-je-cutiti-pomlad/|accessdate=2026-02-26|language=sl-SI}}</ref> 13. februarja je sledila predstavitev kandidatov [[Koalicija Levice in Vesne|zavezništva Levice in Vesne]], ki je oblikovalo listo 84 predstavnikov.<ref name=":26">{{Navedi splet|title=V Levici in Vesni verjamejo, da lahko dobijo več kot 10 poslanskih mest|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-levici-in-vesni-verjamejo-da-lahko-dobijo-vec-kot-10-poslanskih-mest/773375|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-13|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Nanjo so uvrstili vse tri ministre Levice in dva državna sekretarja iz 15. slovenske vlade ter vse tedanje poslance, poleg njih pa so kandidirali [[Biserka Marolt Meden]], podjetnik Matej Feguš, ilustrator Ivan Mitrevski, predstavnik romske skupnosti Darko Rudaš in pravna strokovnjakinja Tina Brecelj. Poslanca Tašner Vatovca, ki je januarja prestopil v SD, je v prvem koprskem okraju nasledila [[Nataša Sukič]].<ref name=":27">{{Navedi splet|title=Levica in Vesna predstavili listo za volitve: Sukič bo v Kopru izzvala "prebežnika" Tašnerja Vatovca|url=https://n1info.si/volitve-2026/levica-in-vesna-predstavili-listo-za-volitve-sukic-bo-v-kopru-izzvala-prebeznika-tasnerja-vatovca/|website=N1|date=2026-02-13|accessdate=2026-02-13|language=sl-SI}}</ref> Po besedah vodij obeh strank so računali na več kot deset poslanskih mandatov.<ref name=":26" /><ref name=":27" /> 14. februarja je kandidate na volilni konvenciji predstavilo [[Gibanje Svoboda]], na listi je bilo 83 kandidatov, nanjo so uvrstili 34 od 39 poslancev tedanje sestave državnega zbora, pa tudi nekatere ministre [[15. vlada Republike Slovenije|15. slovenske vlade]]: [[Matej Arčon|Mateja Arčona]], [[Mateja Čalušić|Matejo Čalušić]], [[Ksenija Klampfer|Ksenijo Klampfer]], [[Valentina Prevolnik Rupel|Valentino Prevolnik Rupel]], [[Vinko Logaj|Vinka Logaja]], [[Borut Sajovic|Boruta Sajovica]], [[Alenka Bratušek|Alenko Bratušek]] ter [[Klemen Boštjančič|Klemna Boštjančiča]], pet ministrov iz vrst Svobode (Props, Papič, Kumer, Novak in Zlobko) pa za poslance ne bo kandidiralo.<ref name=":182">{{Navedi splet|title=Svoboda predstavila kandidatno listo. S kom želi Golob v prihodnjem mandatu graditi "hišo"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/svoboda-predstavila-kandidatno-listo-s-kom-zeli-golob-v-prihodnjem-mandatu-graditi-hiso/|website=N1|date=2026-02-14|accessdate=2026-02-14|language=sl-SI}}</ref> Predsednik stranke in premier [[Robert Golob]] je kandidiral v okrajih Bežigrad I in Domžale II.<ref>{{Navedi splet|title=Golob na konvenciji stranke: Delo še ni končano, smo pa na pravi poti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-na-konvenciji-stranke-delo-se-ni-koncano-smo-pa-na-pravi-poti/773492|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-14|language=sl|first=A. K.|last=K}}</ref> 15. februarja so s svojo konvencijo sledili [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]], predsednik Logar je v nagovoru zbranim napovedal preko 20 poslancev ter zavrnil sodelovanje tako z [[Robert Golob|Robertom Golobom]] kot [[Janez Janša|Janezom Janšo]].<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati Anžeta Logarja prepričani, da bodo sestavljali prihodnjo vlado|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/demokrati-anzeta-logarja-prepricani-da-bodo-sestavljali-prihodnjo-vlado/773555|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-16|language=sl|first=A. K.|last=K}}</ref> Na kandidatni listi so bili Logar, podpredsednika [[Eva Irgl]] in Janez Demšar, predsednik sveta Tadej Ostrc, generalna sekretarka Elena Zavadlav Ušaj, poleg njih tudi upokojeni diplomat [[Božo Cerar]], nekdanja poslanka [[Konkretno]] Mojca Žnidarič, koordinator Ljudske iniciative Dolenjske Silvo Mesojedec in dolgoletni direktor ljubljanskega letališča Zmago Skobir.<ref>{{Navedi splet|title='Bodimo iskreni, status quo za Slovenijo ni več izbira' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/bodimo-iskreni-status-quo-za-slovenijo-ni-vec-izbira.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-16|language=sl}}</ref> 21. februarja je svojo samostojno listo 72 kandidatov predstavila stranka [[Mi, socialisti!]] Na listi so poleg Kordiša tudi mestna svetnika, nekdaj člana Levice Andrej Pelicon in Arne Jakob Zakrajšek, nekdanja svetnica stranke Vesna Jasminka Dedić ter režiser, gledališki in televizijski igralec [[Gojmir Lešnjak|Gojmir Lešnjak - Gojc]], ki kandidira v Postojni.<ref name=":03">{{Navedi splet|title=Kordiš prepričan, da država in družba potrebujeta resno levo alternativo|url=https://n1info.si/volitve-2026/kordis-preprican-da-drzava-in-druzba-potrebujeta-resno-levo-alternativo/|website=N1|date=2026-02-21|accessdate=2026-02-21|language=sl-SI}}</ref> Istega dne so se na predvolilni konvenciji na Vrhniki zbrali in predstavili kandidati koalicije [[Koalicija Stranke generacij in Zelenih Slovenije|Zeleni Slovenije + Stranka generacij]].<ref name=":31">{{Navedi splet|title=Svoje kandidate predstavil tudi dvojček Zeleni Slovenije in Stranka generacij|url=https://n1info.si/volitve-2026/svoje-kandidate-predstavil-tudi-dvojcek-zeleni-slovenije-in-stranka-generacij/|website=N1|date=2026-02-21|accessdate=2026-02-21|language=sl-SI}}</ref> Poleg predsednikov Čuša in Dimovskega so bili na listi tudi okoljska strokovnjakinja [[Nada Pavšer]], nekdanji poslanec LMŠ [[Jože Lenart]] in spletna vplivnica Ana Taks Pusovnik.<ref name=":31" /><ref>{{Navedi splet|title=Ena izmed naših največjih Only Fans zvezdnic bo kandidirala za poslanko|url=https://slovenskenovice.delo.si/bulvar/domaci-traci/ena-izmed-nasih-najvecjih-only-fans-zvezdnic-bo-kandidirala-na-listi-zelenih-slovenije|website=slovenskenovice.delo.si|accessdate=2026-02-21|language=sl}}</ref> 21. februarja je v Ljubljani pred poslopjem Državnega zbora svoje kandidate predstavil tudi [[Prerod (stranka)|Prerod]]. Na listo 83 kandidatov so poleg drugih uvrstili nekdanja poslanca Lidijo Divjak Mirnik in [[Boštjan Koražija|Boštjana Koražijo]], novinarja Zorana Potića, nekdanje ministre [[Mitja Bervar|Mitjo Bervarja]], [[Iztok Purič|Iztoka Puriča]] in [[Janez Poklukar|Janeza Poklukarja]].<ref>{{Navedi splet|title=To je lista kandidatov stranke Prerod Vladimirja Prebiliča; na njej tudi več nekdanjih poslancev in ministra|url=https://info360.si/politika/to-je-lista-kandidatov-stranke-prerod-vladimirja-prebilica-na-njej-tudi-vec-nekdanjih-poslancev-in-ministra/|website=info360.si|date=2026-02-21|accessdate=2026-02-22|language=sl-SI}}</ref> 21. februarja je v Ljubljani potekala še slavnostna akademija [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] ob 37. obletnici delovanja stranke, na kateri so bili predstavljeni vsi kandidati, predsedniki resornih odborov strokovnega sveta stranke pa so predstavili volilni program ''Za Slovenijo.''<ref>{{Navedi splet|title=Šole bi 'očistili invazivne spolne ideologije', prispevek za dolgotrajno oskrbo zamrznili {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/politikih-na-polnih-obratih-samo-danes-stiri-predstavitve-list-in-konvencije-strank.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-22|language=sl}}</ref> Na kandidatno listo so uvrstili vse tedanje poslance z izjemo [[Jože Tanko|Jožeta Tanka]] in Franca Rosca, poleg njih kandidira nekdanji predsednik SMC in [[Konkretno]] ter nekdanji gospodarski minister [[Zdravko Počivalšek]], nekdanja poslanca te stranke [[Gregor Perič]] in [[Monika Gregorčič]], iz vrst [[Slovenska demokratska mladina|SDM]], podmladka stranke, pa so na listi predsednik Luka Simonič, podpredsednica in vplivnica [[Karin Planinšek]] ter podkasterka Klea Jeretič, ki je s 23 leti tudi najmlajša kandidatka na listi.<ref>{{Navedi splet|title=Janša na konvenciji stranke v Ljubljani napovedal zmago na volitvah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/jansa-na-konvenciji-stranke-v-ljubljani-napovedal-zmago-na-volitvah/774200|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-22|language=sl|first=La|last=Da}}</ref><ref name=":30" /> 27. februarja je na Prešernovem trgu v Ljubljani svojo listo predstavila stranka [[Glas upokojencev Pavla Ruparja]]. Napovedali so zavzemanje za usklajevanje pokojnin z inflacijo ter ukinitev obveznih prispevkov za dolgotrajno oskrbo in RTV Slovenija.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka Glas upokojencev na volitve z 82 kandidati in zavezami za upokojence|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/stranka-glas-upokojencev-na-volitve-z-82-kandidati-in-zavezami-za-upokojence/774817|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-03|language=sl|first=A.|last=S}}</ref> Med skupaj 82 kandidati so bili na listi pevka [[Jožica Svete]], vedeževalec [[Danijel Šmid - Danny]] in pevec skupine Pop Design Anton Košmrlj.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka Glas upokojencev predstavila kandidate, med njimi tudi nekaj znanih imen|url=https://n1info.si/volitve-2026/stranka-glas-upokojencev-predstavila-kandidate-med-njimi-tudi-nekaj-znanih-imen/|website=N1|date=2026-02-27|accessdate=2026-03-03|language=sl-SI}}</ref> 5. marca je na dogodku Ljubljani kandidate za parlamentarne volitve predstavila še stranka [[Karl Erjavec – stranka Zaupanje]]. Erjavec je predstavil geslo ''Delajmo skupaj uspešno Slovenijo'', krajše DeSUS, s čimer so želeli spomniti na več desetletij prisotno nekdanjo slovensko upokojensko stranko.<ref>{{Navedi splet|title=Erjavčeva stranka Zaupanje predstavila kandidate in predvolilni program|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/erjavceva-stranka-zaupanje-predstavila-kandidate-in-predvolilni-program/775480|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-12|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> Na listi so poleg Karla Erjavca tudi nekdanji predsednik KPK, sicer predsednik sveta Boris Štefanec, podpredsednika Naila Sluga in Robert Latin, dolgoletni diplomat [[Milan Jazbec]] in predsednik stranke [[Suvereni]] [[Dejan Kaloh]], ki je s svojo stranko prispeval nekaj kandidatov k listi Zaupanja.<ref>{{Navedi splet|title=Erjavčeva stranka Zaupanje predstavila kandidate: Prinašamo novo energijo in izkušnje|url=https://n1info.si/volitve-2026/erjavceva-stranka-zaupanje-predstavila-kandidate-prinasamo-novo-energijo-in-izkusnje/|website=N1|date=2026-03-05|accessdate=2026-03-12|language=sl-SI}}</ref> === Poslanci, ki niso kandidirali za ponoven mandat === {| class="wikitable" style="font-size:90%; text-align:center" !Ime !Volilni okraj ! colspan="2" |Stranka !Razlog !Poslanec od !class="unsortable" | Vir |- | Predrag Baković |Kočevje | style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}" | |[[Socialni demokrati|SD]] |upokojitev | data-sort-value="2018" |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|2018]] |<ref>{{Navedi splet|title=Han ob začetku kampanje: Slovenija potrebuje stabilnost in ne eksperimentov|url=https://n1info.si/volitve-2026/han-ob-zacetku-kampanje-slovenija-potrebuje-stabilnost-in-ne-eksperimentov/|website=N1|date=2026-02-19|accessdate=2026-02-21|language=sl-SI}}</ref> |- | Mirjam Bon Klajnšček |Ljubljana Bežigrad II | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" | |[[Gibanje Svoboda|GS]] |{{unknown}} | data-sort-value="2013" |2013 |<ref name=":28">{{Navedi splet|title=Svoboda predstavila kandidatno listo. S kom želi Golob v prihodnjem mandatu graditi "hišo"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/svoboda-predstavila-kandidatno-listo-s-kom-zeli-golob-v-prihodnjem-mandatu-graditi-hiso/|website=N1|date=2026-02-14|accessdate=2026-02-21|language=sl-SI}}</ref> |- | Bojan Čebela |Vrhnika | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" | |[[Gibanje Svoboda|GS]] |{{unknown}} | data-sort-value="2022" |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022]] |<ref name=":29">{{Navedi splet|title=To je kandidatna lista Gibanja Svoboda za letošnje volitve|url=https://info360.si/aktualno/znani-kandidati-gibanja-svoboda-za-letosnje-volitve/|website=info360.si|date=2025-03-11|accessdate=2026-02-14|language=sl-SI}}</ref> |- | Vera Granfol |Gornja Radgona | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" | |[[Gibanje Svoboda|GS]] |{{unknown}} | data-sort-value="2022" |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022]] |<ref name=":28" /> |- | Andreja Kert |Kranj I | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" | |[[Gibanje Svoboda|GS]] |{{unknown}} | data-sort-value="2022" |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022]] |<ref name=":28" /> |- | Aleš Lipičnik |Kamnik | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" | |[[Gibanje Svoboda|GS]] |{{unknown}} | data-sort-value="2024" |2024 |<ref name=":28" /> |- | Franc Rosec |Velenje II | style="background:#FEF200" | |[[Slovenska demokratska stranka|SDS]] |nova služba | data-sort-value="2018" |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|2018]] |<ref name=":30">{{Navedi splet|title=Janšev seznam 2026: ekskluzivno razkrivamo celotno kandidatno listo SDS|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/jansev-seznam-kandidatna-lista-sds-1880572|website=Reporter|date=2026-02-16|accessdate=2026-02-21|language=sl}}</ref> |- | Gašper Ovnik |Hrastnik - Trbovlje | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" | |[[Gibanje Svoboda|GS]] |{{unknown}} | data-sort-value="2022" |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022]] |<ref name=":28" /> |- | Mojca Stegovec |Ajdovščina | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" | |[[Gibanje Svoboda|GS]] |{{unknown}} | data-sort-value="2026" |2026 |<ref name=":29" /> |- | Jože Tanko |Ribnica - Dobrepolje | style="background:#FEF200" | |[[Slovenska demokratska stranka|SDS]] |upokojitev | data-sort-value="2000" |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2000|2000]] |<ref name=":30" /> |} === Vlaganje in potrjevanje kandidatnih list === Kandidatne liste je vložilo 18 strank in skupnih list, DVK pa je nato prešla v fazo odločanja in potrjevanja.<ref name=":33">{{Navedi splet|title=Za volitve v državni zbor vloženih 18 kandidatnih list|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/za-volitve-v-drzavni-zbor-vlozenih-18-kandidatnih-list|website=www.delo.si|accessdate=2026-02-22|language=sl}}</ref> 11. februarja 2026 so kot prve skupno kandidatno listo vložile NSi, SLS in FOKUS Marka Lotriča.<ref>{{Navedi splet|title=Desnosredinski trojček NSi, SLS in Fokus Marka Lotriča na DVK vložil skupno kandidatno listo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/desnosredinski-trojcek-nsi-sls-in-fokus-marka-lotrica-na-dvk-vlozil-skupno-kandidatno-listo/773121|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-22|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> 16. februarja sta, prav tako s podpisi poslancev, sledili Gibanje Svoboda<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda vložila kandidature, napovedujejo prodorno in močno Slovenijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/svoboda-vlozila-kandidature-napovedujejo-prodorno-in-mocno-slovenijo/773610|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-22|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> in SD,<ref>{{Navedi splet|title=Han ob vložitvi kandidatur SD-ja napovedal izogibanje populizmu|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/han-ob-vlozitvi-kandidatur-sd-ja-napovedal-izogibanje-populizmu/773614|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-22|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> s podpisi volivcev pa Resni.ca.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: S SDS ne bomo sodelovali, ko gre za druge stranke, pa so možnosti odprte|url=https://n1info.si/volitve-2026/stevanovic-s-sds-ne-bomo-sodelovali-ko-gre-za-druge-stranke-pa-so-moznosti-odprte/|website=N1|date=2026-02-16|accessdate=2026-02-22|language=sl-SI}}</ref> 17. februarja sta skupno listo s podporo volivcev vložili Zeleni Slovenije in Stranka generacij.<ref>{{Navedi splet|title=Zeleni Slovenije in Stranka generacij na volitve z željo preboja v parlament|url=https://megafon.si/po-domace/zeleni-slovenije-in-stranka-generacij-na-volitve-z-zeljo-preboja-v-parlament/|website=Megafon|accessdate=2026-02-22|language=sl-SI}}</ref> 18. februarja je sledila večina preostalih strank; Levica in Vesna,<ref>{{Navedi splet|title=Mesec: Levica in Vesna sta ključ do levosredinske vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mesec-levica-in-vesna-sta-kljuc-do-levosredinske-vlade/773853|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-22|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> SDS ter Demokrati s podpisi poslancev,<ref>{{Navedi splet|title=Uradni začetek volilne kampanje|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/uradni-zacetek-volilne-kampanje/773912|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-22|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Glas upokojencev,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/permalink.php?story_fbid=pfbid02DLB1jCmv3h1o4obU9kzAUW4Xq51ebihJCpDjaTXugJHy1gUWv9uELYjFyPJbVsnXl&id=100073282725755&rdid=u3T2bKplsFbOaODD#|title=Danes pa v Prekmurje ...|date=2026-02-18|accessdate=2026-02-22|website=Facebook|last=Rupar|first=Pavel}}</ref> Prerod,<ref>{{Navedi splet|title=Stranki Prerod in Pirati vložili kandidatno listo|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/prerod-in-pirati-vlozili-svoja-kandidatna-lista|website=www.delo.si|accessdate=2026-02-22|language=sl}}</ref> Pirati,<ref>{{Navedi splet|title=Pirati vložili kandidatne liste, pričakujejo vstop v parlament in sedem poslancev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pirati-vlozili-kandidatne-liste-pricakujejo-vstop-v-parlament-in-sedem-poslancev/773868|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-22|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Mi, socialisti!<ref>{{Navedi splet|title=Mi, socialisti! vložili kandidatne liste: "Ta država potrebuje resno levo alternativo"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/mi-socialisti-vlozili-kandidatne-liste-ta-drzava-potrebuje-resno-levo-alternativo/773921|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-22|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> in SNS<ref>{{Navedi splet|title=SNS vložila kandidatne liste v vseh volilnih enotah, Jelinčič bo kandidiral v dveh|url=https://n1info.si/volitve-2026/sns-vlozila-kandidatne-liste-v-vseh-volilnih-enotah-jelincic-bo-kandidiral-v-dveh/|website=N1|date=2026-02-19|accessdate=2026-02-22|language=sl-SI}}</ref> s podporo volivcev. 19. februarja, na zadnji možni dan vlaganja, so liste vložili še v stranki Karl Erjavec stranka Zaupanje<ref>{{Navedi splet|title=V stranki Zaupanje Karla Erjavca ob vložitvi kandidatnih list s poudarkom na upokojencih {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/v-stranki-zaupanje-karla-erjavca-ob-vlozitvi-kandidatnih-list-s-poudarkom-na-upokojencih.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-22|language=sl}}</ref> ter v zavezništvih Alternativa za Slovenijo in Koalicija zedinjenega naroda.<ref name=":33" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/reel/1295538779060129|title=Včeraj v četrtek pred polnočjo je naša Koalicija Zedinjenega naroda oddala vso dokumentacijo, ki je bila potrebna za udeležbo na volitvah.|date=2026-02-20|accessdate=2026-02-22|website=Facebook|last=S.|first=Svet}}</ref> V zgolj eni volilni enoti sta kandidatno listo vložili še Rešitev – stranka upokojencev Velenje (Celje) ter stranka Sloga (Ljubljana Bežigrad).<ref>{{Navedi splet|title=Za parlamentarne volitve vloženih 18 kandidatnih list, od tega 16 v vseh volilnih enotah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/za-parlamentarne-volitve-vlozenih-18-kandidatnih-list-od-tega-16-v-vseh-volilnih-enotah/774124|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-22|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> 25. februarja so volilne komisije opravile žreb vrstnega reda kandidatov v enotah Maribor, Ptuj, Ljubljana Center. V vseh enotah so bile izločene liste Koalicije zedinjenega naroda, zato je bilo na glasovnico uvrščenih 15 oziroma v Celju 16 list.<ref>{{Navedi splet|title=V volilni enoti Maribor izžrebali vrstni red 15 kandidatnih list|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/v-volilni-enoti-maribor-izzrebali-vrstni-red-15-kandidatnih-list/774610|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-26|language=sl|first=G.|last=K}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V volilni enoti Ptuj opravili žreb vrstnega reda 15 kandidatnih list|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/v-volilni-enoti-ptuj-opravili-zreb-vrstnega-reda-15-kandidatnih-list/774621|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-26|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V volilni enoti Ljubljana Center izžrebali vrstni red 15 kandidatnih list|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/v-volilni-enoti-ljubljana-center-izzrebali-vrstni-red-15-kandidatnih-list/774619|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-26|language=sl|first=G.|last=K}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=STA: V volilni enoti Celje opravili žreb vrstnega reda 16 kandidatnih list|url=https://www.sta.si/3526284/v-volilni-enoti-celje-opravili-zreb-vrstnega-reda-16-kandidatnih-list|website=www.sta.si|accessdate=2026-03-03}}</ref> 27. februarja so sledili žrebi v enotah Kranj, Postojna in Novo mesto, v vseh je bilo potrjenih 15 list.<ref>{{Navedi splet|title=V volilni enoti Kranj opravili žreb vrstnega reda 15 kandidatnih list|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/v-volilni-enoti-kranj-opravili-zreb-vrstnega-reda-15-kandidatnih-list/774850|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-03|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V volilni enoti Postojna žreb določil, kakšen bo vrstni red 15 kandidatnih list na glasovnicah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/v-volilni-enoti-postojna-zreb-dolocil-kaksen-bo-vrstni-red-15-kandidatnih-list-na-glasovnicah/774814|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-03|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Znano je, kakšen bo vrsti red 15 kandidatnih list na glasovnicah v volilni enoti Novo mesto|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/znano-je-kaksen-bo-vrsti-red-15-kandidatnih-list-na-glasovnicah-v-volilni-enoti-novo-mesto/774790|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-03|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> 2. marca je sledil še žreb vrstnega reda 16 list v enoti Ljubljana Bežigrad.<ref>{{Navedi splet|title=V volilni enoti Ljubljana Bežigrad izžrebali vrstni red 16 kandidatnih list na glasovnicah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/v-volilni-enoti-ljubljana-bezigrad-izzrebali-vrstni-red-16-kandidatnih-list-na-glasovnicah/775098|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-03|language=sl|first=T. K.|last=B}}</ref> Državna volilna komisija je potrdila 17 kandidatnih list, od tega 15 vloženih v vseh volilnih enotah, ter dve listi, vloženi v le po eni volilni enoti.<ref>{{Navedi splet|title=DVK potrdil 17 kandidatnih list, dve bosta nastopili le v po eni volilni enoti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/dvk-potrdil-17-kandidatnih-list-dve-bosta-nastopili-le-v-po-eni-volilni-enoti/775101|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-03|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Za položaj poslancev Državnega zbora RS se poteguje skupno 1.185 kandidatov.<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/liste|title=Seznam list kandidatov in kandidatk|accessdate=2026-03-03|website=dvk-rs.si}}</ref> == Predvolilno dogajanje == === Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine === Zadnja dva tedna kampanje je zaznamovala t. i. afera izraelskega vmešavanja, ki se je začela 11. marca 2026 z objavo posnetkov nekdanje ministrice za pravosodje [[Dominika Švarc Pipan|Dominike Švarc Pipan]], na družbenih omrežjih anonimnega profila ''Maske padajo''. V naslednjih dneh so sledile objave prisluhov odvetnici [[Nina Zidar Klemenčič|Nini Zidar Klemenčič]], lobistu Roku Hodeju in odvetniku Jožetu Oberstarju, v katerih so sogovorniki pod lažnimi identitetami poizvedovali o političnih vplivih in korupciji v Sloveniji.<ref>{{Navedi splet|title=Golob: Institucije naj raziščejo. Janša: Sloveniji vlada kriminalna združba.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-institucije-naj-raziscejo-jansa-sloveniji-vlada-kriminalna-zdruzba/776314|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> 16. marca 2026 je sledila tiskovna konferenca, na kateri so novinar Borut Mekina ter predstavniki [[Inštitut 8. marec|Inštituta 8. marec]] in [[Danes je nov dan]] v preiskovalnem poročilu razkrili, da za operacijo najverjetneje stoji izraelsko zasebno obveščevalno podjetje [[Black Cube]].<ref name=":34">{{Navedi splet|title=Ali je za prisluhi zasebno izraelsko obveščevalno podjetje? Z njim naj bi se sestal Janez Janša.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ali-je-za-prisluhi-zasebno-izraelsko-obvescevalno-podjetje-z-njim-naj-bi-se-sestal-janez-jansa/776504|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Mekina je ob tem navedel, da so predstavniki podjetja, vključno s soustanoviteljem Danom Zorello in upokojenim generalom Gioro Eilandom, decembra 2025 z zasebnim letalom obiskali sedež stranke [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] na Trstenjakovi 8, kjer naj bi jih osebno sprejel predsednik stranke [[Janez Janša]].<ref name=":34" /><ref>{{Navedi splet|title=Agenti Black Cube večkrat v Ljubljani. Jih je pred vilo pričakal Janša? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/svoj-hrbet-bomo-nastavili-tudi-eni-zelo-nevarni-skupini-ljudi.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref> Dogajanje je istega dne eskaliralo na televizijskem soočenju na [[POP TV]], kjer je premier [[Robert Golob]] Janši očital povezovanje z mednarodnim organiziranim kriminalom in »veleizdajo«, Janša pa je navedbe o sestankih s tujimi agenti sprva zanikal in vladi očital »vodenje kriminalne združbe«.<ref>{{Navedi splet|title=Burno soočenje: Janković, Izrael in kje je bila Tina Gaber Golob? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/kdo-bo-krojil-naso-prihodnost-janez-jansa-in-robert-golob-iz-oci-v-oci.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Golob Janši očital povezovanje z organiziranim kriminalom, Janša Golobu krajo denarja iz Gen-I-ja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/golob-jansi-ocital-povezovanje-z-organiziranim-kriminalom-jansa-golobu-krajo-denarja-iz-gen-i-ja/776564|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Naslednjega dne so v SDS napovedali predajo zadeve odvetnikom in vložitev tožb.<ref name=":35">{{Navedi splet|title=SDS zaradi navedb o srečanju z Black Cube napoveduje tožbe {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/sds-zaradi-navedb-o-srecanju-z-black-cube-v-kazenske-in-odskodninske-tozbe.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref> Direktorica Inštituta 8. marec se je na napoved odzvala z besedami, da jih »lahko tožijo za karkoli želijo«, saj da »imajo čisto vest in predstavljajo dejstva«.<ref name=":35" /><ref>{{Navedi splet|title=Golob sejo Sveta za nacionalno varnost napovedal za po volitvah. SDS bo zaradi očitkov vložil tožbe.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-sejo-sveta-za-nacionalno-varnost-napovedal-za-po-volitvah-sds-bo-zaradi-ocitkov-vlozil-tozbe/776639|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 18. marca je sekretariat [[Svet za nacionalno varnost (Slovenija)|Sveta za nacionalno varnost]] (SNAV) po seznanitvi s poročilom direktorja [[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|Sove]] Joška Kadivnika potrdil obstoj dokazov o neposrednem tujem vmešavanju v volitve, po vsej verjetnosti po naročilu iz Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Volk: Dejstva kažejo na tuje vmešavanje v volitve. Janša potrdil sestanek na Trstenjakovi.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/volk-dejstva-kazejo-na-tuje-vmesavanje-v-volitve-jansa-potrdil-sestanek-na-trstenjakovi/776699|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=M. Z. , T. L.|last=Š}}</ref> Sova je identificirala štiri obiske operativcev Black Cuba v Sloveniji, med drugim 11. decembra 2025, ko so zabeležili njihov postanek na Trstenjakovi ulici.<ref name=":36">{{Navedi splet|title=Volk: Dejstva kažejo na tuje vmešavanje v volitve. Janša potrdil sestanek na Trstenjakovi.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/volk-dejstva-kazejo-na-tuje-vmesavanje-v-volitve-jansa-potrdil-sestanek-na-trstenjakovi/776699|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=M. Z. , T. L.|last=Š}}</ref> Janša je kasneje potrdil srečanje z Eilandom, a dejal, da »se ne spomni datuma«, hkrati pa je Sovo obtožil nezakonitega nadzora prek bližnjega »konspirativnega stanovanja«.<ref name=":36" /><ref>{{Navedi splet|title=Janša potrdil sestanek, a datuma se ne spomni {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/han-sd-v-tej-igri-ne-bo-sodelovala-nsi-skrbi-pasivnost-organov-pregona.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janša priznava, da je bil predstavnik Black Cube "pri nas", ne spomni pa se, na kateri datum|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prvi-odziv-janeza-janse-sova-ali-parasova-ima-na-trstenjakovi-konspirativko/|website=N1|date=2026-03-18|accessdate=2026-03-24|language=sl-SI}}</ref> V sklepnem delu kampanje, 19. marca 2026, je premier Golob odpotoval v Bruselj in o aferi obvestil voditelje EU in predsednico Evropske komisije [[Ursula von der Leyen|Ursulo von der Leyen]] ter primer izpostavil kot grožnjo evropski demokraciji. Pri čemer ga je podprl tudi francoski predsednik [[Emmanuel Macron]], ki je dejal, da je Golob »žrtev vpletanja v volitve z dezinformacijami in vmešavanjem tretjih držav« ter ob tem pozval k »zaščiti demokracije«.<ref>{{Navedi splet|title=Golob pozval EU, naj preveri vmešavanje v volilno kampanjo; Macron: Golob žrtev vpletanja v volitve|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/golob-pozval-eu-naj-preveri-vmesavanje-v-volilno-kampanjo-macron-golob-zrtev-vpletanja-v-volitve/776825|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Ministrstvo za zunanje zadeve je zaradi delovanja Black Cuba izrazilo resno zaskrbljenost izraelski veleposlanici.<ref name=":37">{{Navedi splet|title=Šef Sove potrdil, da so bili predstavniki Black Cube na Trstenjakovi 8 {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/sef-sove-predstavil-dokaze-o-paraobvescevalnih-dejavnostih-black-cube.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref> 20. marca je direktor Sove članom SNAV predstavil materialne dokaze o obiskih, medtem ko je Inštitut 8. marec opozoril, da je cilj tovrstnih operacij »ustvarjanje panike v zadnjih 24 urah pred volilnim molkom«.<ref name=":38">{{Navedi splet|title=Direktor Sove predstavil materialne dokaze o obisku treh predstavnikov Black Cuba na Trstenjakovi 8|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/direktor-sove-predstavil-materialne-dokaze-o-obisku-treh-predstavnikov-black-cuba-na-trstenjakovi-8/776974|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=La|last=Da}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Inštitut 8. marec: Cilj operacij Black Cube je v zadnjih 24 urah pred volitvami ustvariti paniko|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/institut-8-marec-cilj-operacij-black-cube-je-v-zadnjih-24-urah-pred-volitvami-ustvariti-paniko/776985|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Janša se je na ugotovitve odzval z besedami, da bi bili »vsi tajni podatki objavljeni, če bi kar koli dokazovali«, celotno dogajanje pa označil za »eklatantno zlorabo državnih institucij«.<ref name=":38" /> Izrazil je mnenje, da državne institucije ščitijo »organizirane kriminalne združbe«, kar bo po njegovih besedah preiskano in kaznovano.<ref name=":37" /><ref name=":38" /><ref>{{Navedi splet|title=Direktor Sove: Dogajalo se je na Trstenjakovi 8. To odgovarja Janša.|url=https://siol.net/novice/slovenija/direktor-sove-predstavil-materialne-dokaze-o-obisku-predstavnikov-black-cube-na-trstenjakovi-687360|website=siol.net|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref> Pet dni po volitvah, 26. marca 2026, se je na pobudo premierja Roberta Goloba sestal Svet za nacionalno varnost (SNAV), ki so se ga poleg stalnih članov in predsednice republike prvič udeležili tudi voditelji vseh novoizvoljenih parlamentarnih strank. Osrednja točka seje je bilo poročilo direktorja Sove Joška Kadivnika, ki je po navedbah vladnega urada za komuniciranje »nesporno potrdilo« vmešavanja tuje paraobveščevalne agencije v slovenski volilni proces in njeneih stikov s slovenskimi subjekti.<ref name=":40">{{Navedi splet|title=Kadivnik: Sova obvestila policijo in tožilstvo; Janša: Kot bi poslušal konferenco Nike Kovač|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kadivnik-sova-obvestila-policijo-in-tozilstvo-jansa-kot-bi-poslusal-konferenco-nike-kovac/777530|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref><ref name=":41">{{Navedi splet|title='Bližajoča se kriza zahteva pravočasno in usklajeno ukrepanje' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/blizajoca-se-energetska-gospodarska-in-prehrambna-kriza-zahteva-usklajeno-ukrepanje.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> Kadivnik je člane seznanil, da je Sova o utemeljenih sumih kaznivih dejanj že dva dni prej uradno obvestila državno tožilstvo in policijo. Premier Golob opozoril na resnost tujih vplivov, predsednik SDS Janez Janša pa je navedbe zavrnil ter jih označil za »zlorabo državnih institucij« in »špekulacije«, primerljive z aktivizmom nevladnih organizacij, ob tem je dodal, da na seji niso bili predstavljeni nobeni novi materialni dokazi.<ref name=":40" /> Sejo je zaradi pomanjkanja varnostnega dovoljenja za dostop do tajnih podatkov predčasno zapustil prvak stranke Resni.ca Zoran Stevanović.<ref name=":43">{{Navedi splet|title=Vlada: Sova nesporno potrdila tuje vplive na volitve v Sloveniji. Janša: Gre za zlorabo institucij|url=https://n1info.si/novice/slovenija/direktor-sove-zaradi-tujega-vmesavanja-v-slovenske-volitve-smo-naznanili-sume-kaznivih-dejanj/|website=N1|date=2026-03-26|accessdate=2026-03-26|language=sl-SI}}</ref> Janša je 27. marca Golobu ter Mescu napovedal tožbo, v kolikor ne bi umaknila njunih izjav o Janševemu domnevnemu vpletanju v volitve na televizijskih soočenjih, vendar sta umik zavrnila.<ref>{{Navedi splet|title=Janša od Mesca in Goloba zahteva preklic izjav o njem, sicer napoveduje tožbo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/jansa-od-mesca-in-goloba-zahteva-preklic-izjav-o-njem-sicer-napoveduje-tozbo/777742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-29|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> 30. marca je Pirc Musar po pogovorih s predstavniki novoizvoljenih strank napovedala, da mandatar ne bo posameznik, ki je poskušal vplivati na volitve s tujimi akterji; vendar pozvala k preiskavi incidenta. Mandatarstvo je napovedala osebi s 46 glasovi podpore.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Zavračam kakršne koli dvome o legitimnosti teh volitev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/pirc-musar-zavracam-kakrsne-koli-dvome-o-legitimnosti-teh-volitev/777957|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> === Predvolilne oddaje === {{Glavni članek|Predvolilne oddaje za državnozborske volitve v Sloveniji 2026}} ==== Status parlamentarne stranke na RTV Slovenija ==== [[Radiotelevizija Slovenija]] je pripravljala večerna soočenja na [[TV SLO 1]] ter radijska znotraj oddaje Studio ob 17h na [[Radio Prvi|Radiu Prvi]]. Ob tem so bile glede na poklicna merila in načela novinarske etike v programih RTV ter začasno odredbo upravnega sodišča,<ref>{{Navedi splet|title=Naša prihodnost in Dobra država s statusom parlamentarne stranke|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/volitve-2022/tudi-nasa-prihodnost-in-dobra-drzava-s-statusom-parlamentarne-stranke|website=www.delo.si|accessdate=2026-01-28|language=sl}}</ref> kot parlamentarne obravnavane tudi stranke, ki so nastale med mandatom in so imele vsaj enega poslanca v Državnem zboru ali Evropskem parlamentu; torej poleg [[Gibanje Svoboda|Svobode]], [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[Socialni demokrati|SD]] in [[Levica (Slovenija)|Levice]] tudi [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]] (poslanci Logar, Irgl in Novak), [[Mi, socialisti!]] (poslanec Kordiš) in [[Prerod (stranka)|Prerod]] (evroposlanec Prebilič).<ref>{{Navedi splet|title=Pogovor z opozicijo: v studiu so bili Vrtovec, Kordiš, Logar in Kaloh|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pogovor-z-opozicijo-v-studiu-so-bili-vrtovec-kordis-logar-in-kaloh/769890|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-28|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=RTV se želi izogniti tožbi, kot je bila Golobova|url=https://info360.si/politika/rtv-se-zeli-izogniti-tozbi-kot-je-bila-golobova/|website=info360.si|date=2026-02-06|accessdate=2026-02-11|language=sl-SI}}</ref> Stranka [[Karl Erjavec – stranka Zaupanje|Zaupanje]], ki je imela na listi tudi predsednika stranke [[Suvereni]] Dejana Kaloha, je bila iz soočenj RTV prvotno izločena, zaradi česar je predsednik Erjavec vložil tožbo na upravno sodišče.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka Zaupanje Karla Erjavca s tožbo nad RTV Slovenija|url=https://n1info.si/volitve-2026/stranka-zaupanje-karla-erjavca-s-tozbo-nad-rtv-slovenija/|website=N1|date=2026-02-25|accessdate=2026-02-26|language=sl-SI}}</ref> Slednje je njegovi pritoži ugodilo, zato je stranka od 5. marca lahko nastopala na televizijskih parlamentarnih soočenjih,<ref>{{Navedi splet|title=Erjavec je zmagal: Zaupanje na RTV Slovenija kot parlamentarna stranka|url=https://info360.si/politika/erjavec-je-zmagal-zaupanje-na-rtv-slovenija-kot-parlamentarna-stranka/|website=info360.si|date=2026-03-04|accessdate=2026-03-04|language=sl-SI}}</ref> ne pa tudi na radijskih, in sicer zaradi osebne odločitve odgovornega urednika. Erjavec je vnovič vložil tožbo na upravno sodišče in začasna odredba je bila objavljena v četrtek, 19. marca, dan po zadnjem radijskem soočenju RTV Slovenija, zaradi česar je Erjavec napovedal posvetovanje o možnosti izpodbijanja zakonitosti volitev.<ref>{{Navedi splet|title=Karl Erjavec ob še eni sodni zmagi zoper RTV: »Razmišljam o izpodbijanju volitev«|url=https://info360.si/politika/karl-erjavec-ob-se-eni-sodni-zmagi-zoper-rtv-razmisljam-o-izpodbijanju-volitev/|website=info360.si|date=2025-03-11|accessdate=2026-03-21|language=sl-SI}}</ref> ==== Razpored soočenj ==== Na [[TV SLO 1]] je v času predvolilne kampanje potekalo osem predvolilnih soočenj, in sicer med 19. februarjem in 19. marcem. Soočenja parlamentarnih strank so bila na sporedu pet četrtkov ob 20. uri (prvič 19. februarja), zunajparlamentarnih pa tri ponedeljke ob 20. uri (prvič 2. marca). Soočenja so vključevala tudi tematske oddaje, posvečene posameznim političnim področjem, med drugim zdravstvu in dolgotrajni oskrbi, zunanji politiki in varnosti ter gospodarstvu, davkom in plačam. Predvolilni niz se je zaključil s sklepnim soočenjem predsednikov parlamentarnih strank 19. marca.<ref name=":32">{{Navedi splet|title=Volitve na RTV Slovenija: Spremljaj. Razmisli. Vplivaj|url=https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/volitve-na-rtv-slovenija-spremljaj-razmisli-vplivaj/772611|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-09|language=sl|first=Služba za komuniciranje RTV|last=Slovenija}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V ospredju debate predsednikov parlamentarnih strank prisluhi in vmešavanje tujine v volitve|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/soocenja/v-ospredju-debate-predsednikov-parlamentarnih-strank-prisluhi-in-vmesavanje-tujine-v-volitve/776879|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-21|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Na [[Radio Prvi|Radiu Prvi]] so predvolilna soočenja pripravljali ob sredah ob 17. uri, med 25. februarjem in 18. marcem, ob tem so na zadnjem soočenju sodelovali predstavniki vseh strank skupaj.<ref name=":32" /> Na [[POP TV]] so organizirali velika soočenja ''Slovenija odloča 2026'', poleg tega so v januarju pričeli s serijo tedenskih pogovorov s predsedniki političnih strank v oddaji [[24UR]].<ref name=":02">{{Navedi splet|title=Stevanović in Resni.ca v lovu za volivci, ki se jim je 'zagnusila politika' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/zoran-stevanovic.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-24|language=sl}}</ref> Intervjuje so v parih vodili novinarji večerne informativne oddaje, Žana Vertačnik, Anže Božič, Marko Gregorc in Kaja Kobetič, ter novinarji portala 24ur.com, Urša Zupan, Mirko Vorkapić, Natalija Švab in Maruša Slana, predsednike strank pa so obiskali na terenu.<ref>{{Navedi splet|title=POP TV z obsežnim in poglobljenim pokrivanjem parlamentarnih volitev {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pop-tv-z-obseznim-in-poglobljenim-pokrivanjem-parlamentarnih-volitev.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-24|language=sl}}</ref> Resničnost izjav v pogovoru so v nadaljevanju analizirali v rubriki ''Dejstva'' z Brigito Potočnik.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović pravnomočno obsojen {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/stevanovic-pravnomocno-obsojen.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-28|language=sl}}</ref> Soočenja so pred uradnim začetkom kampanje potekala tudi znotraj oddaje 24UR Zvečer.<ref>{{Navedi splet|title=Kdo bi se povezoval in kdo bo jeziček na tehtnici? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kdo-bi-se-povezoval-in-kdo-bo-jezicek-na-tehtnici.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-28|language=sl}}</ref> Glavna soočenja so bila medtem na sporedu štiri ponedeljke in dva petka, in sicer med 23. februarjem in 20. marcem.<ref name=":42">{{Navedi splet|title=Soočenja med gledalci na terenu, poudarek na odgovornem novinarstvu {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/soocenja-med-gledalci-na-terenu-poudarek-na-odgovornem-novinarstvu.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-09|language=sl}}</ref> Za razliko od preteklih volilnih kampanj je medijska hiša soočenja snema predvsem na terenu, in sicer: v Kopru uvodno soočenje s predsedniki strank (23. februarja),<ref>{{Navedi splet|title=Prvaki strank o davkih, zunanji politiki, zdravstvu, integriteti in povezovanju {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/prvo-veliko-soocenje-avtobus-24ur-odhaja-v-koper.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-21|language=sl}}</ref> v UKC Ljubljana na temo zdravstva (2. marca),<ref>{{Navedi splet|title=Čakalne dobe, investicije in vojna z zdravniki {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/soocenje-zdravstvo-za-vse-ali-za-izbrane.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-21|language=sl}}</ref> v Novem mestu na temo varnosti in prometa (6. marca),<ref>{{Navedi splet|title=Stranke o varnosti doma in po svetu, evakuaciji in gneči na cestah {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/tretje-veliko-soocenje-z-avtobusom-24ur-do-novega-mesta.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-21|language=sl}}</ref> v Kranju na temo gospodarstva in davkov (9. marca)<ref>{{Navedi splet|title=Kako bomo živeli? O nafti, (pre)visokih davkih in življenjskem standardu {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/cetrto-soocenje-v-kranju-prvake-strank-bo-soocil-uros-slak.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-21|language=sl}}</ref> ter v Mariboru, kjer sta se soočila glavna favorita za zmago, Robert Golob in Janez Janša (16. marca).<ref>{{Navedi splet|title=Burno soočenje: Janković, Izrael in kje je bila Tina Gaber Golob? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/kdo-bo-krojil-naso-prihodnost-janez-jansa-in-robert-golob-iz-oci-v-oci.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-21|language=sl}}</ref> Sklepno soočenje, ki je bilo organizirano na zadnji večer pred volilnim molkom (20. marca), pa je potekalo v televizijskem studiu.<ref name=":42" /><ref>{{Navedi splet|title=Zadnje veliko soočenje v znamenju ostrih besednih dvobojev {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/zadnje-veliko-soocenje-predsedniki-osmih-strank-prihajajo-na-pop-tv.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-21|language=sl}}</ref> Na [[Nova24TV]] so bila soočenja trikrat organizirana ob sredah in enkrat v petek, z začetkom dne 25. februarja 2026.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=JAwGrM64Xe0|title=[KDO VAM LAŽE] 27.01.2026 Nova24TV|date=2026-01-27|accessdate=2026-01-28|website=YouTube|last=Nova24TV Slovenija}}</ref> Na [[Planet TV]] so pripravili skupaj dve predvolilni soočenji ''Slovenija izbira'', vodila sta jih Katarina Braniselj in [[Luka Svetina]]. Na prvem v nedeljo, 22. februarja, je sodelovalo deset predstavnikov parlamentarnih in zunajparlamentarnih strank, na drugem, sklepnem soočenju v sredo, 18. marca, pa naj bi se soočila Robert Golob in Janez Janša, vendar je Golob udeležbo na dan soočenja odpovedal.<ref>{{Navedi splet|title=Odštevamo do prvega velikega predvolilnega soočenja na Planet TV!|url=https://www.planet-tv.si/clanek/odstevamo-do-prvega-velikega-predvolilnega-soocenja-na-planet-tv/|website=www.planet-tv.si|accessdate=2026-02-19|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/LukaSvetina/status/2034381096381505999|title=Samo pičle štiri ure so manjkale, da bi se predsednik vlade po dolgih štirih letih prvič pojavil na Planet TV. .|date=2026-03-18|accessdate=2026-03-21|website=X.com|last=Svetina|first=Luka}}</ref> Od 15. decembra 2025 dalje je potekala tudi oddaja ''Pogovori o prihodnosti'', ki je bila predvajana ob ponedeljkih na TV Veseljak Golica ter torkih na TV Aktual, v njej je [[Tomaž Vesel]] v seriji tedenskih intervjujev gostil 12 predsednikov političnih strank.<ref>{{Navedi splet|title=POP TV z obsežnim in poglobljenim pokrivanjem parlamentarnih volitev {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pop-tv-z-obseznim-in-poglobljenim-pokrivanjem-parlamentarnih-volitev.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-24|language=sl}}</ref> == Javnomnenjske raziskave == {{main|Javnomnenjske raziskave za državnozborske volitve v Sloveniji 2026}} === Projekcija sedežev === {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:88%;line-height:18px" ! rowspan=2 |Organizacija ! rowspan=2 |Objava ! width:50px" |'''[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]''' ! width:50px" |'''[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]''' ! colspan=2 |'''[[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi+SLS+Fokus]]''' ! width:50px" |'''[[Socialni demokrati|SD]]''' ! colspan=2 |'''[[Koalicija Levice in Vesne|Levica+Vesna]]''' ! width:50px" |'''[[Resni.ca]]''' ! width:50px" |'''[[Demokrati|Demokrati]]''' ! width:50px" |'''[[Piratska stranka Slovenije|Pirati]]''' |- ! style="background: {{party color|Gibanje Svoboda}}; height:1.5px" | ! style="background: {{party color|Slovenska demokratska stranka}}; width:50px" | ! colspan=2 style="background: {{party color|Nova Slovenija}}; width:50px" | ! style="background: {{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:50px" | ! colspan=2 style="background: {{party color|Levica (Slovenija)}}; width:50px" | ! style="background: #7c5199; width:50px" | ! style="background: #09105e; width:50px" | ! style="background: #000000; width:50px" | |- | [https://siol.net/novice/slovenija/je-golob-na-pragu-drnovskovega-uspeha-687325 Valicon Siol] | 20. Mar 2026 | style="background:#6687e7" |{{font color|white|28}} | 25 | colspan=2|7 | 9 | colspan=2|8 | 4 | 7 |{{n/a}} |- | [https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/svoboda-pred-zmago-a-negotovost-se-traja-2791664/ Ninamedia Dnevnik] | 20. Mar 2026 | style="background:#6687e7" |{{font color|white|29}} | 25 | colspan=2|8 | 8 | colspan=2|8 | 4 | 6 |{{n/a}} |- | [https://www.ijek.si/2026/03/20/utrip-druzbe-marec-2026-kontinuirana-raziskava-3-del/ RC IJEK] | 20. Mar 2026 | 23 | style="background:#fffb90" |26 | colspan=2|10 | 8 | colspan=2|8 | 7 | 6 |{{n/a}} |- | [https://volilna-napoved.si/ Volilna napoved]<br>4. teden kampanje | {{nowrap|20. Mar 2026}} | 25 | style="background:#fffb90" |26 | colspan=2|9 | 8 | colspan=2|8 | 5 | 7 |{{n/a}} |- | [https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/raziskave-javnega-mnenja/zadnja-v-nizu-anket-gibanje-svoboda-in-sds-izenacena-na-vrhu/776875 Mediana RTV & POP] | {{nowrap|19. Mar 2026}} | style="background:#6687e7" |{{font color|white|28}} | style="background:#fffb90" |28 | colspan=2|8 | 5 | colspan=2|7 | 5 | 7 |{{n/a}} |- | [https://siol.net/novice/slovenija/tik-pred-volitvami-svoboda-in-sds-v-tesnem-dvoboju-687032 Valicon Siol] | 17. Mar 2026 | style="background:#6687e7" |{{font color|white|26}} | 23 | colspan=2|7 | 7 | colspan=2|8 | 4 | 9 | 4 |- | [https://www.ijek.si/2026/03/16/utrip-druzbe-marec-2026-kontinuirana-raziskava-2-del/ RC IJEK] | 17. Mar 2026 | 20 | style="background:#fffb90" |27 | colspan=2|10 | 12 | colspan=2|7 | 5 | 7 |{{n/a}} |- | [https://volilna-napoved.si/ Volilna napoved]<br>3. teden kampanje | 16. Mar 2026 | 24 | style="background:#fffb90" |29 | colspan=2|8 | 9 | colspan=2|6 | 4 | 8 |{{n/a}} |- | [https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/raziskave-javnega-mnenja/anketa-sedem-strank-cez-parlamentarni-prag-sestavljanje-koalicije-bo-tezavno/776371 Mediana RTV SLO] | 15. Mar 2026 | 25 | style="background:#fffb90" |31 | colspan=2|7 | 6 | colspan=2|8 | 4 | 7 |{{n/a}} |- | [https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/svoboda-prehiteva-sds-levica-se-je-okrepila-2790189/ Ninamedia Dnevnik] | 14. Mar 2026 | style="background:#6687e7" |{{font color|white|27}} | 26 | colspan=2|8 | 8 | colspan=2|8 | 4 | 7 |{{n/a}} |- |} === Agregatorji anket === {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:84%;line-height:18px" ! rowspan=2 |Zbiratelj anket ! rowspan=2 |Posodobitev ! width:50px" |'''[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]''' ! width:50px" |'''[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]''' ! colspan=2 |'''[[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi+SLS+Fokus]]''' ! width:50px" |'''[[Socialni demokrati|SD]]''' ! colspan=2 |'''[[Koalicija Levice in Vesne|Levica+Vesna]]''' ! width:50px" |'''[[Resni.ca]]''' ! width:50px" |'''[[Demokrati|Demokrati]]''' ! width:50px" |'''[[Slovenska nacionalna stranka|SNS]]''' ! width:50px" |'''[[Prerod (stranka)|Prerod]]''' ! width:50px" |'''[[Piratska stranka Slovenije|Pirati]]''' ! rowspan=2 |Vodstvo |- ! style="background: {{party color|Gibanje Svoboda}}; height:1.5px" | ! style="background: {{party color|Slovenska demokratska stranka}}; width:50px" | ! colspan=2 style="background: {{party color|Nova Slovenija}}; width:50px" | ! style="background: {{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:50px" | ! colspan=2 style="background: {{party color|Levica (Slovenija)}}; width:50px" | ! style="background: #7c5199; width:50px" | ! style="background: #09105e; width:50px" | ! style="background: #000000; width:50px" | ! style="background: #6f2c91; width:50px" | ! style="background: #000000; width:50px" | |- | [https://volilna-napoved.si/ Odmev] | {{nowrap|20. Mar 2026}} | 24,9 | style="background:#fffb90" |26,0 | colspan=2|9,1 | 8,2 | colspan=2|7,8 | 5,6 | 7,1 | {{n/a}} | {{n/a}} | {{n/a}} | style="background: {{party color|Slovenska demokratska stranka}};" |1,1 |- | [https://politpro.eu/en/slovenia/polls PolitPro] | {{nowrap|20. Mar 2026}} | 23,6 | style="background:#fffb90" |27,8 | colspan=2|7,6 | 8,1 | colspan=2|7,4 | 4,1 | 1,9 | 2,2 | 3,0 | 2,6 | style="background: {{party color|Slovenska demokratska stranka}};" |4,2 |- | [https://www.politico.eu/europe-poll-of-polls/slovenia/ Politico] | {{nowrap|18. Mar 2026}} | 25,0 | style="background:#fffb90" |27,0 | colspan=2 |8,0 | 8,0 | colspan=2 |8,0 | 4,0 | 7,0 | 2,0 | 3,0 | 3,0 | style="background: {{party color|Slovenska demokratska stranka}};" |2,0 |- | [https://europeelects.eu/slovenia/ {{nowrap|Europe Elects}}] | {{nowrap|4. Mar 2026}} | 22,0 | style="background:#fffb90" |28,0 | colspan=2 |5,0 | 8,0 | colspan=2 |8,0 | 4,0 | 7,0 | {{n/a}} | 3,0 | {{n/a}} | style="background: {{party color|Slovenska demokratska stranka}};" |6,0 |- |} === Rezultati strank === V javnomnenjskih raziskavah sta imeli največ podpore opozicijska [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] in koalicijska [[Gibanje Svoboda]], nato so se v različnih zapovrstjih pojavljale [[Socialni demokrati|SD]], [[koalicija NSi, SLS in Fokusa]], [[Demokrati]] ter [[koalicija Levice in Vesne]]. Parlamentarni prag je občasno presegla [[Resni.ca]]. {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;font-size:83%;line-height:14px" ! rowspan=2 colspan=3|'''Izvajanje ankete in vzorec''' !'''[[Gibanje Svoboda|GS]]'''<br /><small>[[Robert Golob|Golob]]</small> !'''[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]'''<br><small>[[Janez Janša|Janša]]</small> ! colspan=3|'''[[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi+SLS+FOKUS]]'''<br><small>{{nowrap|[[Jernej Vrtovec|Vrtovec]], [[Tina Bregant|Bregant]], [[Marko Lotrič|Lotrič]]}}</small> !'''[[Socialni demokrati|SD]]'''<br><small>[[Matjaž Han|Han]]</small> ! colspan=2|'''[[Koalicija Levice in Vesne|Levica+Vesna]]'''<br><small>[[Asta Vrečko|Vrečko]], [[Uroš Macerl|Macerl]]</small> !'''[[Resni.ca]]'''<br><small>[[Zoran Stevanović|Stevanović]]</small> !'''[[Demokrati. Anžeta Logarja|Dem.]]'''<br><small>[[Anže Logar|Logar]]</small> !'''[[Piratska stranka Slovenije|Pirati]]'''<br><small>[[Jasmin Feratović|Feratović]]</small> !colspan=2|'''[[Koalicija Stranke generacij in Zelenih Slovenije|SG+Zeleni]]'''<br><small>{{nowrap|[[Vlado Dimovski|Dimovski]], [[Andrej Čuš|Čuš]]}}</small> !'''[[Slovenska nacionalna stranka|SNS]]'''<br><small>[[Zmago Jelinčič|Jelinčič]]</small> !'''[[Glas upokojencev Pavla Ruparja|GU]]'''<br><small>[[Pavel Rupar|Rupar]]</small> !'''[[Karl Erjavec – stranka Zaupanje|SZ]]'''<br><small>[[Karl Erjavec|Erjavec]]</small> !'''[[Mi, socialisti!|Mi!]]'''<br><small>[[Miha Kordiš|Kordiš]]</small> !'''[[Prerod (stranka)|PVP]]'''<br><small>[[Vladimir Prebilič|Prebilič]]</small> !colspan=2|'''[[Alternativa za Slovenijo|AZAS]]'''<br><small>{{nowrap|[[Violeta Tomič|Tomić]]}}</small> ! rowspan=2 |Vodstvo ! rowspan=2 style="width:30px;" |Vir |- ! style="background: {{party color|Gibanje Svoboda}}; height:1.5px" | ! style="background: {{party color|Slovenska demokratska stranka}}; width:50px" | ! style="background: {{party color|Nova Slovenija}}; width:50px" | ! style="background: {{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:50px" | ! style="background: #1961ac; width:50px" | ! style="background: {{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:50px" | ! style="background: {{party color|Levica (Slovenija)}}; width:50px" | ! style="background: #00a65e; width:50px" | ! style="background: {{party color|Resni.ca}}; width:50px" | ! style="background: #09105e; width:50px" | ! style="background: #000000; width:50px" | ! style="background: #7ed957; width:50px" | ! style="background: #55943f; width:50px" | ! style="background: #000000; width:50px" | ! style="background: #0047c6; width:50px" | ! style="background: #78336e; width:50px" | ! style="background: #eb4d2f; width:50px" | ! style="background: #6f2c91; width:50px" | ! colspan=2 style="background: #ee2932; width:50px" | |- ! {{nowrap|22. marec}} ! Rezultati volitev ! 1.190.819 ! style="background:#6687e7"|{{font color|white|28,7}} ! 27,9 ! colspan=3 |9,3 ! 6,7 ! colspan=2 |5,7 ! 5,5 ! 6,7 ! style="background:silver" |2,4 ! colspan=2 style="background:silver" |0,4 ! style="background:silver" |2,2 ! style="background:silver" |0,4 ! style="background:silver" |0,3 ! style="background:silver" |0,5 ! style="background:silver" |3,1 ! colspan=2 style="background:silver" |0,4 ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" |{{font color|white|0,6}} ! rowspan=2 |<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja |url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|website=DVK-rs.si|accessdate=2026-03-22|language=sl}}</ref> |- ! colspan="31" | |- |{{nowrap|18.–20.}} marec |Valicon<br>Siol.net |'''1.034''' | style="background:#6687e7" |{{font color|white|28,7}} |25,2 | colspan=3 |7,8 |9,0 | colspan=2 |8,4 |4,0 |7,0 | style="background:silver" |2,2 | colspan=2 style="background:silver" |/ | style="background:silver" |2,5 | style="background:silver" |/ | style="background:silver" |/ | style="background:silver" |0,7 | style="background:silver" |3,0 | colspan=2 style="background:silver" |/ | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" |{{font color|white|3,5}} |<ref>{{Navedi splet|title=Je Golob na pragu Drnovškovega uspeha?|url=https://siol.net/novice/slovenija/je-golob-na-pragu-drnovskovega-uspeha-687325|website=siol.net|accessdate=2026-03-20|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|16.–18.}} marec |Ninamedia<br>Dnevnik |'''858''' | style="background:#6687e7" |{{font color|white|29,4}} |25,7 | colspan=3 |8,0 |8,2 | colspan=2 |8,1 | style="background:silver" |3,8 |6,1 | style="background:silver" |2,5 | colspan=2 style="background:silver" |0,5 | style="background:silver" |2,1 | style="background:silver" |0,4 | style="background:silver" |0,5 | style="background:silver" |1,0 | style="background:silver" |3,1 | colspan=2 style="background:silver" |0,5 | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" |{{font color|white|3,7}} |<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda pred zmago, a negotovost še traja. V parlament bi se uvrstilo sedem strank|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/svoboda-pred-zmago-a-negotovost-se-traja-2791664/|website=www.dnevnik.si|date=2026-03-20|accessdate=2026-03-20|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|16.–18.}} marec |RC IJEK<br>UtripDružbe |'''678''' |22,8 | style="background:#fffb90" |26,3 | colspan=3 |10,4 |8,1 | colspan=2 |8,6 |7,2 |6,7 | style="background:silver" |2,0 | colspan=2 style="background:silver" |1,3 | style="background:silver" |2,2 | style="background:silver" |0,2 | style="background:silver" |0,8 | style="background:silver" |0,8 | style="background:silver" |2,3 | colspan=2 style="background:silver" |0,3 | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |4,1 |<ref>{{Navedi splet|title=Utrip družbe, marec 2026 – kontinuirana raziskava 3. del |url=https://www.ijek.si/2026/03/20/utrip-druzbe-marec-2026-kontinuirana-raziskava-3-del/|website=IJEK.si|date=2026-03-20|accessdate=2026-03-20|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|16.–18.}} marec |Mediana<br>{{nowrap|RTV, POP}} |'''1.598''' | style="background:#6687e7" |{{font color|white|27,8}} |27,7 | colspan=3 |8,8 |5,5 | colspan=2 |7,6 |5,1 |7,3 | style="background:silver" |2,8 | colspan=2 style="background:silver" |0,6 | style="background:silver" |2,0 | style="background:silver" |0,6 | style="background:silver" |0,0 | style="background:silver" |0,8 | style="background:silver" |3,4 | colspan=2 style="background:silver" |0,1 | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" |{{font color|white|0,1}} |<ref>{{Navedi splet|title=Zadnja v nizu anket: Gibanje Svoboda in SDS izenačena na vrhu|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/raziskave-javnega-mnenja/zadnja-v-nizu-anket-gibanje-svoboda-in-sds-izenacena-na-vrhu/776875|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-19|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|14.–17.}} marec |Info360.si |'''5.734''' |15,7 | style="background:#fffb90" |29,7 | colspan=3 |10,9 |5,3 | colspan=2 |4,4 |4,3 |17,8 | style="background:silver" |1,4 | colspan=2 style="background:silver" |1,1 | style="background:silver" |1,0 | style="background:silver" |0,6 | style="background:silver" |/ | style="background:silver" |1,7 |5,7 | colspan=2 style="background:silver" |/ | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |11,9 |<ref>{{Navedi splet|title=Skoraj šest tisoč naših bralcev je povedalo, kako bo v nedeljo volilo |url=https://info360.si/politika/skoraj-sest-tisoc-nasih-bralcev-je-povedalo-kako-bo-v-nedeljo-volilo/|website=Info360.si|date=2026-03-19|accessdate=2026-03-19|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|14.–17.}} marec |Ninamedia<br>Dnevnik |'''858''' | style="background:#6687e7" |{{font color|white|30,7}} |26,0 | colspan=3 |8,2 |7,7 | colspan=2 |8,4 | style="background:silver" |3,2 |6,7 | style="background:silver" |2,1 | colspan=2 style="background:silver" |0,3 | style="background:silver" |1,9 | style="background:silver" |0,3 | style="background:silver" |0,4 | style="background:silver" |0,9 | style="background:silver" |3,1 | colspan=2 style="background:silver" |0,5 | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" |{{font color|white|4,7}} |<ref>{{Navedi splet|title= Nespremenjene smeri gibanja|url= https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/nespremenjene-smeri-gibanja-2791268/ |website=www.dnevnik.si|date=2026-03-19|accessdate=2026-03-19|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|13.–16.}} marec |Ninamedia<br>Dnevnik |'''852''' | style="background:#6687e7" |{{font color|white|30,4}} |26,1 | colspan=3 |8,0 |8,0 | colspan=2 |8,8 | style="background:silver" |3,2 |6,7 | style="background:silver" |1,7 | colspan=2 style="background:silver" |0,3 | style="background:silver" |1,8 | style="background:silver" |0,4 | style="background:silver" |0,5 | style="background:silver" |0,7 | style="background:silver" |2,4 | colspan=2 style="background:silver" |0,7 | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" |{{font color|white|4,3}} |<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda je v trendu rasti, tekmeci stagnirajo|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/svoboda-je-v-trendu-rasti-tekmeci-stagnirajo-2791042/|website=www.dnevnik.si|date=2026-03-18|accessdate=2026-03-18|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|13.–16.}} marec |Valicon<br>Siol.net |'''900''' | style="background:#6687e7" |{{font color|white|25,6}} |23,1 | colspan=3 |7,5 |7,1 | colspan=2 |8,0 |4,0 |9,0 |4,3 | colspan=2 style="background:silver" |1,6 | style="background:silver" |3,2 | style="background:silver" |/ | style="background:silver" |/ | style="background:silver" |1,3 | style="background:silver" |3,2 | colspan=2 style="background:silver" |1,1 | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" |{{font color|white|2,5}} |<ref>{{Navedi splet|title=Tik pred volitvami: Svoboda in SDS v tesnem dvoboju|url=https://siol.net/novice/slovenija/tik-pred-volitvami-svoboda-in-sds-v-tesnem-dvoboju-687032|website=siol.net|accessdate=2026-03-17|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|10.–16.}} marec |RC IJEK<br>UtripDružbe |'''719''' |19,8 | style="background:#fffb90" |27,6 | colspan=3 |10,1 |11,8 | colspan=2 |7,0 |5,5 |7,8 | style="background:silver" |2,8 | colspan=2 style="background:silver" |0,8 | style="background:silver" |3,0 | style="background:silver" |0,2 | style="background:silver" |0,4 | style="background:silver" |0,6 | style="background:silver" |2,6 | colspan=2 style="background:silver" |0,0 | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |7,8 |<ref>{{Navedi splet|title=Utrip družbe, marec 2026|url=https://www.ijek.si/2026/03/16/utrip-druzbe-marec-2026-kontinuirana-raziskava-2-del/|website=IJEK.si|date=2026-03-16|accessdate=2026-03-17|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|12.–14.}} marec |Ninamedia<br>Dnevnik |'''855''' | style="background:#6687e7" |{{font color|white|29,7}} |26,4 | colspan=3 |7,9 |8,3 | colspan=2 |8,4 | style="background:silver" |3,6 |6,7 | style="background:silver" |1,4 | colspan=2 style="background:silver" |0,5 | style="background:silver" |2,0 | style="background:silver" |0,4 | style="background:silver" |0,8 | style="background:silver" |0,7 | style="background:silver" |2,4 | colspan=2 style="background:silver" |0,3 | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" |{{font color|white|3,3}} |<ref>{{Navedi splet|title=Podpora vodilni vladni stranki se zvišuje, odločilna bo volilna udeležba |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/odlocilna-bo-volilna-udelezba-2790906/|website=www.dnevnik.si|date=2026-03-17|accessdate=2026-03-17|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|11.–13.}} marec |Ninamedia<br>Dnevnik |'''752''' | style="background:#6687e7" |{{font color|white|28,3}} |26,0 | colspan=3 |8,1 |7,8 | colspan=2 |8,8 | style="background:silver" |3,5 |7,2 | style="background:silver" |1,7 | colspan=2 style="background:silver" |0,5 | style="background:silver" |2,1 | style="background:silver" |0,8 | style="background:silver" |0,8 | style="background:silver" |0,8 | style="background:silver" |2,6 | colspan=2 style="background:silver" |0,4 | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" |{{font color|white|2,3}} |<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda? Ali vendarle SDS? Kakšni so trendi?|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/svoboda-ali-vendarle-sds-kaksni-so-trendi-2790307/|website=www.dnevnik.si|date=2026-03-16|accessdate=2026-03-17|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|9.–12.}} marec |Mediana<br>{{nowrap|RTV SLO}} |'''716''' |25,1 | style="background:#fffb90" |31,2 | colspan=3 |7,0 |6,5 | colspan=2 |8,4 |4,7 |7,5 | style="background:silver" |2,2 | colspan=2 style="background:silver" |0,5 | style="background:silver" |2,2 | style="background:silver" |/ | style="background:silver" |/ | style="background:silver" |1,5 | style="background:silver" |1,8 | colspan=2 style="background:silver" |0,9 | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |6,1 |<ref>{{Navedi splet|title=Anketa: Sedem strank čez parlamentarni prag, sestavljanje koalicije bo težavno|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/raziskave-javnega-mnenja/anketa-sedem-strank-cez-parlamentarni-prag-sestavljanje-koalicije-bo-tezavno/776371|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-15|language=sl|first=A.|last=S}}</ref> |- |{{nowrap|7.–10.}} marec |Ninamedia<br>Dnevnik |'''935''' | style="background:#6687e7" |{{font color|white|27,5}} |26,6 | colspan=3 |8,1 |8,2 | colspan=2 |8,2 | style="background:silver" |3,6 |7,0 | style="background:silver" |1,3 | colspan=2 style="background:silver" |0,8 | style="background:silver" |2,2 | style="background:silver" |1,0 | style="background:silver" |/ | style="background:silver" |1,3 | style="background:silver" |3,0 | colspan=2 style="background:silver" |0,1 | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" |{{font color|white|0,9}} |<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda prehiteva SDS, levica se je okrepila|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/svoboda-prehiteva-sds-levica-se-je-okrepila-2790189/|website=www.dnevnik.si|date=2026-03-13|accessdate=2026-03-14|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|6.–10.}} marec |Parsifal<br>Nova24TV |'''681''' |23,1 | style="background:#fffb90" |30,0 | colspan=3 |7,5 |7,6 | colspan=2 |7,9 |4,6 |9,2 | style="background:silver" |2,5 | colspan=2 style="background:silver" |0,6 | style="background:silver" |2,8 | style="background:silver" |1,3 | style="background:silver" |/ | style="background:silver" |0,6 | style="background:silver" |2,2 | colspan=2 style="background:silver" |/ | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |6,9 |<ref>{{Navedi splet|title=[Anketa Parsifal]: Stranka SDS še naprej ohranja trdno vodstvo pred Golobovo Svobodo {{!}} Nova24TV|url=https://nova24tv.si/anketa-parsifal-stranka-sds-se-naprej-ohranja-trdno-vodstvo-pred-golobovo-svobodo/|date=2026-03-11|accessdate=2026-03-11|language=sl-SI}}</ref> |- |{{nowrap|1.–10.}} marec |RC IJEK<br>UtripDružbe |'''723''' |20,3 | style="background:#fffb90" |29,8 | colspan=3 |9,0 |11,4 | colspan=2 |5,9 |4,0 |8,9 | style="background:silver" |2,9 | colspan=2 style="background:silver" |1,0 | style="background:silver" |2,8 | style="background:silver" |0,2 | style="background:silver" |0,4 | style="background:silver" |0,5 | style="background:silver" |2,9 | colspan=2 style="background:silver" |0,0 | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |9,5 |<ref>{{Navedi splet|title=Utrip družbe, marec 2026|url=https://www.ijek.si/2026/03/11/utrip-druzbe-marec-2026/|website=IJEK.si|date=2026-03-11|accessdate=2026-03-11|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|6.–9.}} marec |Valicon<br>Siol.net |'''1.041''' |23,3 | style="background:#fffb90" |24,2 | colspan=3 |6,5 |9,1 | colspan=2 |7,6 |4,4 |10,3 | style="background:silver" |3,6 | colspan=2 style="background:silver" |0,9 | style="background:silver" |2,6 | style="background:silver" |0,7 | style="background:silver" |/ | style="background:silver" |1,7 | style="background:silver" |3,0 | colspan=2 style="background:silver" |1,3 | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |0,9 |<ref>{{Navedi splet|title=Enajst dni pred volitvami: SDS in Svoboda skoraj izenačeni|url= https://siol.net/novice/slovenija/11-dni-pred-volitvami-sds-in-svoboda-skoraj-izenaceni-686397 |website=siol.net|accessdate=2026-03-11|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|2.–5.}} marec |Mediana<br>{{nowrap|DELO}} |'''731''' |25,1 | style="background:#fffb90" |27,7 | colspan=3 |8,0 |6,9 | colspan=2 |9,7 | style="background:silver" |3,8 |6,7 | style="background:silver" |3,6 | colspan=2 style="background:silver" |0,3 | style="background:silver" |2,3 | style="background:silver" |1,6 | style="background:silver" |0,5 | style="background:silver" |1,9 | style="background:silver" |1,3 | colspan=2 style="background:silver" |0,4 | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |2,6 |<ref>{{Navedi splet|title=Razlika med Gibanjem Svoboda in SDS je skoraj skopnela|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/razlika-med-gibanjem-svoboda-in-sds-je-skoraj-skopnela|website=www.delo.si|accessdate=2026-03-11|language=sl}}</ref> |- |} ==Opombe== {{noteslist}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:2026 elections in Slovenia}} * [https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/ Volitve v Državni zbor 2026 – Državna volilna komisija] {{Volitve v RS}} [[Kategorija:2026 v politiki]] [[Kategorija:2026 v Sloveniji]] [[Kategorija:Državnozborske volitve v Sloveniji]] [[Kategorija:Državnozborske volitve v Sloveniji 2026| ]] 1lj3zpbopmbpkdm8sbk5hum4xqc4vp2 2 576260 6654936 6651968 2026-04-02T16:27:35Z SirFranzPaul 189873 /* Dogodki do neodvisnosti */ 6654936 wikitext text/x-wiki {{Uporabnikov peskovnik}} = Avtonomna Slovaška = Iz Wikipedije, proste enciklopedije {{Drugipomeni4|avtonomnem ozemlju znotraj [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]]|avtonomno ozemlje [[Češkoslovaška|Češkoslovaške]] od 6. oktobra 1938 do ustanovitve [[Slovaška država|Slovaške države]] 14. marca 1939|Slovaška dežela (1938–1939)}} {{Infopolje Bivša država | conventional_long_name = Avtonomna Slovaška<br>Slovaško avtonomno ozemlje | native_name= Autonómne Slovensko<br />Slovenské autonómne územie |life_span=1848–1849 | year_start= 18. september 1848 | year_end= 21. november 1849 | p1= Avstrijsko cesarstvo | flag_p1= Flag of the Habsburg Monarchy.svg | s1= Avstrijsko cesarstvo | flag_s1= Flag of the Habsburg Monarchy.svg | image_flag= Slovenská vlajka 1848 z.png | flag_caption= [[Zastava Slovaške|Zastava]] | image_coat= Coat of arms of Slovak autonomous region 1848.png | symbol_type= [[Grb Slovaške|Grb]] | anthem = [[Bog ohrani, Bog obvari|Nech Boh živí, ochraňuje]] | capital= [[Myjava]], kasneje [[Brezová pod Bradlom]] | area_km2= 53.138 | religion= [[Rimskokatoliška cerkev]] | government_type= [[Avtonomija|avtonomno ozemlje]] Avstrijskega cesarstva, z lastno samoupravo, izvršilno oblastjo in oboroženimi silami | currency= [[Tolar]] |era=[[Pomlad narodov]] |event_start= slovaški prostovoljni korpus prestopi slovaško-moravsko mejo |event_end= slavnostni razpust slovaškega korpusa v [[Bratislava|Bratislavi]] }} '''Avtonomna Slovaška''' ali '''Slovaško avtonomno ozemlje''' ({{Langx|sk|Autonómne Slovensko, Slovenské autonómne územie}}) je bila kratkoživa samoupravna [[Slovaki|slovaška]] država<ref name="Ottova encyklopédia">Kutláková, M. a kolektív, 2008, Ottova praktická encyklopédia Slovensko. Ottovo nakladatelství, Český Tešín, s. 470</ref> znotraj [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]], katere neodvisnost od [[Ogrska|Ogrske]] je bila razglašena 18. septembra 1848.<ref>{{Navedi splet | last = Vanga | first= Milan| title = 22. september - významný deň v slovenskej vojenskej histórii | url = https://www.mod.gov.sk/29873-sk/22-september-vyznamny-den-v-slovenskej-vojenskej-historii/| publisher = mod.gov.sk | accessdate = 2013-09-22 }}</ref> na [[Myjava (mesto)|Myjavi]] s strani [[Slovaški narodni svet|Slovaškega narodnega sveta]], ki je postal najvišji in izvršilni organ neodvisnega ozemlja ter prvi vrhovni in narodni organ Slovakov sploh. Predstavljal je rezultat emancipatornih in državnopravnih prizadevanj Slovakov na Ogrskem kot dela Avstrijskega cesarstva v obdobju madžarizacije in je bil ustanovljen na začetku [[Slovaška vstaja|slovaške vstaje]] 1848/1849. == Pravni sistem == Avtonomna Slovaška je bila neodvisno ozemlje z lastno samoupravo, izvršilno oblastjo in vojaškimi silami. Kljub temu, da je bila razglašena neodvisnost Slovaške, je bilo sprva to dejanje slovaških predstavnikov namenjeno pridobitvi nekakšne avtonomije znotraj Ogrske kot države enakopravnih narodov, in povezovanju njihove prihodnosti z [[Madžari]]. Šlo je za idejo tako imenovanega "ugrofederalizma" (simbol tega je bila tudi uporaba madžarskega grba v slovaški zastavi), ki pa jo je po začasni ponovni okupaciji Slovaške s strani madžarske garde septembra 1848 nadomestila ideja "avstrofederalizma". Ta je zagovarjala popolno avtonomijo in odcepitev Slovaške od Ogrske ter njeno kasnejšo priključitev k Avstrijskemu cesarstvu. Po izdaji neodvisnega cesarskega odloka 20. oktobra 1848 se je Slovaška v dokumentih o organizaciji cesarstva imenovala "Pokrajina Slovaška", "Slovaška kronovina", "Okrožje Slovaška" ali celo "Slovaško veliko vojvodstvo".<ref>{{Navedi splet | last = Škvarna | first = Dušan | title = Revolučné dvojročie: S akými ambíciami vystupovala slovenská politika v rokoch 1848/1849?| url = http://www.historickarevue.com/clanok/revolucne_dvojrocie_1848_49| publisher = historickerevue.com |accessdate = 2018-09-20}}</ref> == Zgodovina == === Dogodki do neodvisnosti === Prve ideje, namenjene spodbujanju večje slovaške neodvisnosti znotraj [[Habsburška monarhija|Habsburške monarhije]], so se začele pojavljati z nastopom [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] v 18. stoletju, ki je privedlo do začetka [[Slovaški narodni preporod|slovaškega narodnega preporoda]]. Na krepitev nacionalnega mišljenja Slovakov je vplivala tudi vse večja madžarizacija, pa tudi represija madžarskega plemstva nad lokalnim slovaškim prebivalstvom na Ogrskem. Z vse večjimi neuspešnimi poskusi pridobitve boljšega statusa in razmer znotraj Ogrske, med drugim enakopravna zastopanost v [[Ogrski snem|ogrskem parlamentu]] in poučevanje [[Slovaščina|slovaškega jezika]] v šolah, se je pojavila potreba po krepitvi lastne avtonomije in slovaški samoupravi, kar je doseglo vrhunec v obdobju [[Romantika|romantike]] sredi 19. stoletja. Tedanji slovaški predstavniki, ki so bili večinoma slovaška inteligenca pod vodstvom [[Štúri|družine Štúr]], so v ''[[Zahteve slovaškega naroda|Zahtevah slovaškega naroda]]'', ki so bile razglašene 11. maja 1848, oblikovali zahtevo po lastni slovaški samoupravi, parlamentu in rezervaciji slovaškega ozemlja, kjer bi veljala splošna volilna pravica. Potem ko je ogrski parlament zavrnil zahteve in izdal naloge za prijetje predstavnikov slovaškega narodnega gibanja, ki so bili [[Ľudovít Štúr]], [[Jozef Miloslav Hurban]] in [[Michal Miloslav Hodža]], so povzročili spremembo postopka reševanja statusa Slovakov znotraj Ogrske. Takratne razmere so skupaj dolgotrajno [[Madžarska vstaja (1848)|madžarsko vstajo]] povzročile, da so slovaški predstavniki dali prednost vojaški rešitvi pred diplomatsko. Z vednostjo in tiho podporo dunajske vlade in cesarja [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa I.]] so slovaški predstavniki začeli organizirati vojaške korpuse na [[Dunaj|Dunaju]] in pripravljati oboroženo ekspedicijo na Ogrsko. 15. septembra 1848 je bil na Dunaju razglašen [[Slovaški narodni svet]], kateremu je bil podrejen slovaški vojaški korpus in kateremu naj bi bila podrejena izvršilna in politična oblast na ozemlju Slovaške.<ref name="Rat">{{Navedi knjigo | author = Peter Ratkoš idr.| title = Dejiny Československa | edition = 5. | publisher= Slovenské pedagogické nakladateľstvo v Bratislave | location= Trnava | year= 1980 | isbn = 67-093-80 | page= 202| language= sk}}</ref> === Ustanovitev === [[Slika:Koleniova 20160617 090601a.jpg|thumb|[[Hiša Anne Kolenyove]], v kateri je 19. septembra 1849 prvikrat zasedal [[Slovaški narodni svet]]|levo]] Slovaški prostovoljni korpus s približno 500 možmi, dopolnjen s prostovoljci večinoma [[Čehi|češke]], pa tudi drugih narodnosti, pod vodstvom predstavnikov Slovaškega narodnega sveta, se je zbral na ozemlju [[Moravska|Moravske]] in 18. septembra prečkal slovaško-moravsko mejo ter vstopil na ozemlje Hornéga Záhoria, ki je bilo v preteklosti zgodovinsko središče [[Velikomoravska|Velikomoravske]]. Predstavniki Slovaškega narodnega sveta so se med napadom zavezali k zapuščini Velikomoravske države kot skupne dežele Slovakov in Čehov ter opisali prihajajočo bitko kot namero boja za to izgubljeno svobodo.<ref name="Rat" /> Vojaki so napredovali do Myjave, ki so jo zasedli še isti dan. Po okupaciji je bila dvignjena [[Zastava Slovaške|slovaška zastava]], med samim napadom pa je bilo uporabljenih več slovaških zastav v različnih barvnih kombinacijah (rdeče-modro-bela, rdeče-belo-modra in belo-modro-rdeča)<ref name="Vrt">{{Navedi knjigo | last = Vrtel | first= Ladislav | title= Osem storočí slovenskej heraldiky | edition= 1 | location= Martin | publisher= Vydavateľstvo Matice Slovenskej | year= 2003 | isbn = 80-70906-91-X | page = 213 }}</ref> in sklican je bil ljudski zbor, na katerem so govorili slovaški predstavniki. Na tem zboru je Ľudovít Štúr v imenu Slovaškega narodnega sveta razglasil avtonomijo Slovaške znotraj Kraljevine Ogrske, se odpovedal poslušnosti ogrski vladi in plemstvu ter pozval ljudstvo k boju za neodvisnost.<ref name="Rat" /> Politična, izvršilna, sodna in vojaška uprava na neodvisnem ozemlju Slovaške so bile podrejene Slovaškemu narodnemu svetu, katerega sedež je bila v [[Spominska hiša Slovaškega narodnega sveta|hiši Anne Kolenyove]], kjer je potekal njegov prvi sestanek kot izvršilnega in predstavniškega organa Slovaške. Prvi predsednik SNR je bil [[Jozef Miloslav Hurban]]. Od tu se je upravljalo ozemlje in vodile dejavnosti Slovakov. Sprejeta sta bila ločena slovaška zastava in prapor Slovaškega narodnega sveta ter ločen grb in uradni pečat Slovaškega narodnega sveta. Ti simboli so postali teritorialni emblemi, povzdignjeni pa so bili tudi v simbole samega slovaškega naroda.<ref name="Vrt" /> === Slovaška vstaja === {{Glavni članek|Slovaška vstaja}} [[Slika:Ľudovít Štúr.jpg|sličica|[[Ľudovít Štúr]] je 18. septembra 1848 na narodnem zboru razglasil neodvisnost Slovaške.]] Dejavnost in oblast na ozemlju Slovaške sta bili sprva nadzorovani iz Myjave, kasneje pa je glavno mesto postala [[Brezová pod Bradlom]], kamor se je preselilo poveljstvo upornikov. Slovaški narodni svet je v imenu neodvisne Slovaške izdajal uradne dokumente in akte, ki jih je potrjeval s pečatom in podpisom predsednika, vodil sodne postopke, sprejemal delegacije in izdajal vojaške ukaze. 22. septembra 1848 se je slovaški prostovoljni korpus prvič srečal v [[Bitka pri Brezovi pod Bradlom|bitki pri Brezovi pod Bradlom]] v boju z madžarsko gardo, ki jo je premagal. Med rekrutiranjem na osvobojenih ozemljih se je vojski pridružilo na tisoče prostovoljcev, velikost vojaškega korpusa pa je dosegla približno 6000 vojakov.<ref name="Rat" /> 26. septembra je bil izveden neuspešen napad na [[Senica, Slovaška|Senico]], 27. septembra pa je bila [[Stará Turá]] zasedena in priključena avtonomnemu ozemlju. 28. septembra je bil slovaški korpus pri [[Poriadíe|Poriadíju]] poražen v bitki s cesarsko vojsko in madžarsko milico, kar je privedlo do razpada oboroženih sil avtonomne Slovaške, in to, skupaj z dejstvom, da je bila vstaja v cesarskem manifestu razglašena za nezakonito, je predstavnike izvršilne oblasti in preostale vojake prisililo k umiku na Moravsko. Tukaj je slovaški prostovoljni korpus napadla redna cesarska vojska in večina jih je bila razoroženih. Vodstvo najvišjega organa Slovaške se je vrnilo na Dunaj, kasneje pa je 7. oktobra sedež Slovaškega narodnega sveta v izgnanstvu postala [[Praga]].[[Slika:1franci2.jpg|sličica|Poveljnik Slovaškega prostovoljnega korpusa, stotnik [[Ján Francisci]]|levo]]20. oktobra 1848 je bil izdan ločen cesarski odlok,<ref>{{Navedi knjigo | author = Peter Ratkoš idr.| title = Dejiny Československa | edition = 5. | publisher= Slovenské pedagogické nakladateľstvo v Bratislave | location= Trnava | year= 1980 | isbn = 67-093-80 | page= 205| language= sk}}</ref> v katerem je cesar obljubil enake pravice za vse narode znotraj cesarstva, avtonomna Slovaška pa je dobila status neodvisne upravno-politične entitete. Od oktobra 1848 je Slovaški narodni svet ponovno začel aktivno razvijati svoje dejavnosti in se pripravljati na ponovno osvojitev okupiranega ozemlja Slovaške. 14. novembra 1848 je vojno ministrstvo uradno odobrilo ustanovitev dveh slovaških korpusov. Te vojaške prostovoljne enote je oblikoval Slovaški narodni svet, vendar so bile zdaj vključene v cesarsko vojsko v obliki ločenih stotin po 400 prostovoljcev. Prvi slovaški korpus se je pridružil cesarski vojski v [[Šlezija|Šleziji]] od 24. do 30. novembra in decembra vstopil v [[Kysuce]]. Decembra sta bili osvobojeni mesti [[Čadca]] in [[Kysucké Nové Mesto]]. Vendar so bile enote prisiljene umakniti se na Moravsko, a po prihodu okrepitev sta bili mesti Čadca in Kysucké Nové Mesto ponovno osvobojeni 28. decembra 1848. V [[Bitka pri Budatínu|bitki pri Budatínu]] je bila madžarska garda, ki se je utrdila na [[Budatínski grad|Budatínskem gradu]], 2. januarja poražena in Budatín je bil osvobojen.<ref>{{Navedi knjigo| author = Peter Benár idr.| title= Budatínsky hrad | edition= 1. | publisher= Archeologický ústav SAV Nitra a Považské múzeum v Žiline | location= Žilina | year= 2017 | isbn = 978-80-88877-81-3 | page = 91| language= sk}}</ref> V nadaljevanju so bile madžarske enote potisnjene v [[Turiec]] in osvobojen [[Rajec, Slovaška|Rajec]], nadaljevalo pa se je tudi osvobajanje rudarskih mest. Od januarja do aprila 1849 so Slovaki že nadzorovali [[Turčianska županija|Turčiansko]], [[Tekovska županija|Tekovska]], [[Hontianska županija|Hontiansko]], [[Oravska županija|Oravsko]], [[Liptovska županija|Liptovsko]], [[Spišska županija|Spišsko]], [[Šarišska županija|Šarišsko]], [[Zemplínska županija|Zemplínsko]], [[Zvolenska županija|Zvolensko]] in [[Gemerska-malohontska županija|Gemersko-malohontsko županijo]],<ref name="enc.svk">Vladár, J. a kolektív, 1981: ''[[Encyklopédia Slovenska|Encyklopédia Slovenska V. zväzok R-Š]]''. [[VEDA, vydavateľstvo Slovenskej akadémie vied|Veda]], Bratislava, s. 472 – 473</ref> ki so že tvorile osvobojeno slovaško ozemlje in spadale pod Slovaški narodni svet. Slovaški prostovoljni korpus je v teh okrajih služil kot sila pregona. Izvršna oblast in uradi so spadali pod Slovaški narodni svet, redarske službe v uradih pa so odstranile madžarske uradnike in jih nadomestile s slovaškimi. Regionalno oblast na Slovaškem so nadzorovali lokalni narodni sveti, ki so ustanovili redarske sile in med drugim izvajali narodnotvorne dejavnosti. Vojaške sile so postopoma osvobodile pomembnejša mesta, to so bila [[Ružomberok]], [[Liptovský Mikuláš]], [[Banska Bistrica]], [[Brezno, Slovaška|Brezno]], [[Tisovec, Slovaška|Tisovec]] in kasneje dokončno [[Košice]] marca 1849. Drugi neodvisni slovaški korpus je prodrl iz Moravske nazaj v Zahorie in ponovno zavzel Myjavo. Poleg njega so pod slovaški nadzor prišla tudi mesta [[Trnava]], [[Senica, Slovaška|Senica]] in [[Leopoldov]], kjer so pripadniki korpusa delovali tudi kot varnostna služba in se ukvarjali z usposabljanjem. Korpus je neuspešno oblegal [[Komarno, Slovaška|Komárno]] in v začetku marca 1849 je poveljnik korpusa postal stotnik [[Ján Francisci]]. Korpus se je po osvoboditvi večine slovaškega ozemlja kasneje umaknil v [[Bratislava|Bratislavo]], od tam pa se je preselil v Sklaice, kjer sta se združila 1. in 2. slovaški korpus. 16. maja 1849 je slovaška prostovoljna vojska štela približno 600 mož. Majorju [[Henkrik Lewartowski|Henkriku Lewartowskemu]] je bilo zaupano poveljstvo slovaških vojakov v Sklaicah. Enota je dobila svojo zastavo z avstrijskim državnim grbom in trakove v slovaški trobojnici.<ref name="Voj.asp.">{{Navedi splet | author = Kovačič, J | title = Vojenské aspekty letnej dobrovoľníckej výpravy | url = http://www.valka.cz/clanek_12818.html | date = 27.11.2008 | accessdate = 1. september 2012 | publisher = valka.cz }}</ref> Junija so slovaške enote prečkale [[Donava|Donavo]] in dosegle [[Podonavje]], da bi podprle avstrijske čete v boju proti madžarskim gardam. 29. junija so slovaški vojaki v Rači v prisotnosti vodstva Slovaškega narodnega sveta prisegli Slovaški in Avstrijskemu cesarstvu. Enote so bile odpeljane v osrednjo Slovaško, kjer je bilo treba zasedeti rudarska mesta, ki še niso bila pod njihovim nadzorom. Slovaškim enotam se je pridružil odred liptovskih prostovoljcev s 300 možmi in 24. avgusta zasedli Kremnico. Do konca meseca so bila postopoma osvobojena vsa ostala rudarska mesta. Nazadnje se je korpus s 1200 možmi odpravil proti Gemerju, kjer je premagal madžarske garde in osvobodil Gemersko jezerce, ki je iz Slovaške izgnalo tudi ostanke madžarske garde in vladne oblasti, ki so jo predstavljali madžarski komisarji iz vrst visokega plemstva. Po tej ofenzivi se je tem oboroženim silam pridružilo še 2500 prostovoljcev. === Konec avtonomije === [[Slika:Rozpustenie slovenských dobrovoľníkov.jpg|sličica|Razpust slovaških prostovoljcev]] Po [[Bitka pri Világošu|bitki pri Világošu]] 13. avgusta 1849 sta dunajska vlada in cesarski dvor začela spodbujati absolutistično in centralistično organizacijo države. Cesar Franc Jožef I. tako ni izpolnil zahteve po ohranitvi slovaške avtonomije. 20. oktobra je podpisal ukaz o razpustitvi slovaškega vojaškega korpusa, ki se je selil v Bratislavo. Vojaške enote so bile uradno razpuščene 21. novembra 1849 v Bratislavi. Z razpustitvijo slovaške vojaške sile je prenehal obstajati tudi Slovaški narodni svet, s čimer je avtonomno upravljano slovaško ozemlje izgubilo svoj izvršilni organ, Slovaška pa je postala sestavni del [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]].<ref>{{Navedi knjigo |author= Peter Ratkoš idr.| title = Dejiny Československa | edition = 5. | publisher = Slovenské pedagogické nakladateľstvo v Bratislave | location= Trnava | year = 1980 | page = 206 | isbn = 67-093-80|language= sk}}</ref> == Ozemlje == Avtonomna Slovaška je obstajala na avtohtonem slovaškem ozemlju, naseljenem s Slovaki, in se je deloma ujemala z ozemljem današnje Slovaške. Septembra 1848 je bilo njeno ozemlje omejeno le na Horne Zahorie, samouprava pa je potekala od Brezove do Bradla, po osvoboditvi zadnjih ozemelj konec avgusta 1849 pa je bilo pod nadzorom slovaške samouprave 15 ogrskih županij:<ref name="enc.svk"/> *[[Abovska županija]] *[[Bratislavska županija]] *[[Gemersko-malohontska županija]] *[[Hontianska županija]] *[[Liptovska županija]] *[[Nitranska županija]] *[[Novohradska županija]] *[[Oravska županija]] *[[Spiška županija]] *[[Šariška županija]] *[[Tekovska županija]] *[[Trenčinska županija]] *[[Turčianska županija]] *[[Zemplínska županija]] *[[Zvolenska županija]] == Sklici== <references responsive="" /> [[Kategorija:Zgodovina Slovaške]] [[Kategorija:Vstaje]] [[Kategorija:Pomlad narodov]] [[Kategorija:Bivše države]] p5rg59mdqqumkp90q3mha8hlzk4ulw2 0 583742 6655171 6460266 2026-04-03T07:33:02Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655171 wikitext text/x-wiki [[File:1813 Thomson Map of Africa - Geographicus - Africa-thomson-1813.jpg|350px|thumb|''Zemljevid Afrike'', John Thomson, 1813. Velik del celine je preprosto označen kot 'neznani deli'. Zemljevid še vedno vključuje Ptolemajeve Lunine gore, ki jih od takrat pripisujejo gorovjem od [[Rwenzori]]ja do [[Kilimandžaro|Kilimandžara]], nato pa vrhovom Etiopije na izviru Modrega Nila.]] Geografija [[Severna Afrika|Severne Afrike]] je bila med Evropejci dokaj dobro znana že od klasične antike v grško-rimski geografiji. Severozahodna Afrika ([[Magreb]]) je bila znana kot [[Libija]] ali Afrika, medtem ko je [[Egipt]] veljal za del Azije. Evropsko raziskovanje podsaharske Afrike se začne z [[Velika geografska odkritja|dobo velikih odkritij]] v 15. stoletju, ki jo je začela Portugalska pod [[Henrik Pomorščak|Henrikom Pomorščakom]]. [[Rt dobrega upanja]] je prvi dosegel [[Bartolomeu Dias]] 12. marca 1488, s čimer je odprl pomembno morsko pot do [[Indija|Indije]] in [[Daljni vzhod|Daljnega vzhoda]], vendar je evropsko raziskovanje Afrike v 16. in 17. stoletju ostalo zelo omejeno. Evropske sile so se zadovoljile z vzpostavitvijo trgovskih postojank ob obali, medtem ko so aktivno raziskovale in kolonizirale [[Novi svet]]. Raziskovanje notranjosti Afrike je bilo tako večinoma prepuščeno muslimanskim trgovcem s sužnji, ki so skupaj z muslimanskim osvajanjem [[Sudan]]a vzpostavili daljnosežne mreže in podpirali gospodarstvo številnih sahelskih kraljestev v 15. do 18. stoletju. Na začetku 19. stoletja je bilo evropsko znanje o geografiji notranjosti podsaharske Afrike še vedno precej omejeno. V 1830-ih in 1840-ih so bile izvedene ekspedicije, ki so raziskovale južno Afriko, tako da so bili okoli sredine 19. stoletja in začetka kolonialnega pohoda za Afriko neraziskani deli omejeni na tisto, kar se je izkazalo za porečje [[Kongo (reka)|Konga]] in [[Afriška velika jezera]]. To »srce Afrike« je ostalo ena zadnjih preostalih »praznih pik« na svetovnih zemljevidih ​​poznega 19. stoletja (poleg Arktike, Antarktike in notranjosti Amazonskega porečja). Evropski raziskovalci 19. stoletja, vključno s tistimi, ki so iskali znane izvire [[Nil]]a, predvsem [[John Hanning Speke]], [[Richard Francis Burton]], [[David Livingstone]] in [[Henry Morton Stanley]], so ga do 1870-ih dokončali raziskovanje Afrike. Po tem je bila splošna geografija Afrike znana, vendar so nadaljnje odprave v 1980-ih, zlasti tiste pod vodstvom Oskarja Lenza, prepustile podrobnostim, kot je geološka sestava celine. == Zgodovina == === Antika === {{glavni|Rimljani v podsaharski Afriki|Severna Afrika v klasični antiki}} [[File:Hecataeus world map-en.svg|thumb|left|180px|Rekonstrukcija Hekatejevega zemljevida sveta]] [[Feničani]] so raziskovali Severno Afriko in ustanovili številne kolonije, med katerimi je bila najpomembnejša [[Kartagina (mesto)|Kartagina]]. Kartagina je sama izvedla raziskovanje Zahodne Afrike. Prvo domnevno obplutje afriške celine, o katerem so poročali, so opravili feničanski mornarji na ekspediciji, ki jo je naročil egipčanski faraon [[Neko II.]], okoli leta 600 pr. n. št. in je trajala tri leta. Poročilo o tej ekspediciji je podal [[Herodot]] (4.37). Odpluli so proti jugu, obkrožili Rt proti zahodu, se odpravili proti severu do Sredozemlja in se nato vrnili domov. Navaja, da so se vsako leto ustavili, da bi sejali in želi žito. Herodot sam je skeptičen glede zgodovinske resničnosti tega podviga, ki bi se zgodil približno 120 let pred njegovim rojstvom; vendar pa razlog, zakaj ne verjame zgodbi, navaja trditev mornarjev, da so med plovbo vzdolž južne obale Afrike ugotovili, da je Sonce stalo na njihovi desni, na severu; Herodotu, ki ni poznal okrogle oblike Zemlje, se je to zdelo nemogoče. Nekateri komentatorji so to okoliščino vzeli kot dokaz, da je potovanje zgodovinsko, vendar en učenjak še vedno zavrača poročilo kot malo verjetno.<ref>Alan B. Lloyd, ''Herodotus'', Book II (1975, 1988 Leiden).{{cite journal |last=Lloyd |first=Alan B. |title=Necho and the Red Sea: Some Considerations |journal=Journal of Egyptian Archaeology |volume=63 |year=1977 |pages=142–155 |doi=10.1177/030751337706300122 |jstor=3856314 |s2cid=192316548 }} Alan Lloyd namiguje, da so Grki v tistem času razumeli, da bo vsak, ki gre dovolj daleč proti jugu in se nato obrne proti zahodu, imel sonce na svoji desni, vendar se jim je zdelo neverjetno, da je Afrika segala tako daleč na jug. Predlaga, da je "zelo malo verjetno, da bi egiptovski kralj ravnal ali bi lahko ravnal tako, kot je upodobljen Neko", in da je zgodbo morda sprožil neuspeh Sataspesovega poskusa obpluti Afriko pod Kserksom Velikim. Glej tudi Jona Lendering, ''[https://www.livius.org/he-hg/herodotus/hist01.htm The circumnavigation of Africa] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151016184705/http://www.livius.org/he-hg/herodotus/hist01.htm |date=16 October 2015 }}'', Livius.</ref> Evtimen iz Masalije je raziskoval obalo Zahodne Afrike v začetku 6. stoletja pred našim štetjem. Zahodnoafriško obalo je morda raziskal [[Hanon Pomorščak]] na odpravi okoli leta 500 pr. n. št.<ref>The Periplus of Hanno; a voyage of discovery down the west African coast (1912)</ref> Poročilo o tem potovanju se je ohranilo v kratkem Periplu v grščini, ki so ga grški avtorji prvič navedli v 3. stoletju pred našim štetjem.<ref name="Harden">{{cite book |first=Donald |last=Harden |title=The Phoenicians |publisher=Penguin |location=Harmondsworth |year=1971 |orig-year=1962 |isbn=0-14-021375-9 }}</ref>{{rp|162–3}} Obstaja nekaj negotovosti glede tega, kako daleč natančno je Hanon prišel; morda je plul celo do [[Sierra Leone]], [[Gvineja|Gvineje]] ali celo [[Gabon]]a.<ref>"Some taking Hanno to the Cameroons, or even Gabon, while others say he stopped at Sierre Leone." (Harden 1971, p. 169).</ref> Vendar Robin Law ugotavlja, da nekateri komentatorji trdijo, da Hanona raziskovanje morda ni pripeljalo dlje od južnega Maroka.<ref>{{cite book|chapter-url=https://books.google.com/books?id=ZTNTz3POoZUC&q=hanno+gabon&pg=PA135|title=The Cambridge History of Africa, Volume 2|author1=R.C.C. Law|date=1979|publisher=Cambridge University Press|isbn=9780521215923|editor1-last=Fage|editor1-first=J.D.|page=135|chapter=North Africa in the period of Phoenician and Greek colonization|access-date=20 February 2016}}</ref> [[File:Trans-Saharan roman expeditions-explorations.png|thumb|right|Rimske odprave v podsaharsko Afriko zahodno od reke Nil]] Afrika je dobila ime po ljudstvu Afri, ki se je naselilo na območju današnje [[Tunizija|Tunizije]]. [[Afrika (rimska provinca)|Rimska provinca Afrika]] se je raztezala ob sredozemski obali današnje [[Libija|Libije]], Tunizije in [[Alžirija|Alžirije]]. Deli severne Afrike severno od [[Sahara|Sahare]] so bili v antiki dobro znani. Vendar se zdi, da [[Starorimska civilizacija|Rimljani]] nikoli niso raziskali same Sahare ali dežel južno od nje.<ref>{{Cite book|last=L'Ange|first=Gerald|url=https://books.google.com/books?id=qMbnDwAAQBAJ&q=the+white+africans|title=The White Africans: From Colonisation To Liberation|date=17 April 2012|publisher=Jonathan Ball Publishers|isbn=978-1-86842-491-7|language=en}}</ref> Pred 2. stoletjem pr. n. št. pa se grški geografi niso zavedali, da se je takratna kopenska masa, znana kot Libija, širila južno od Sahare, saj so predpostavljali, da puščava meji na zunanji ocean. Pravzaprav je [[Aleksander Veliki]], po [[Plutarh]]ovih ''Življenjih'', menil, da je plovba od ustja [[Ind]]a nazaj v Makedonijo mimo juga Afrike bližnjica v primerjavi s kopensko potjo. Celo [[Eratosten]] je okoli leta 200 pr. n. št. še vedno domneval, da obseg kopenske mase ni južneje od [[Afriški rog|Afriškega roga]]. V Rimskem cesarskem obdobju je bil Afriški rog dobro znan sredozemskim geografom. Trgovsko mesto Rhapta, opisano kot »zadnje tržišče Azanije«, bi lahko ustrezalo obali [[Tanzanija|Tanzanije]]. ''[[Periplus Maris Erythraei]]'', datiran v 1. stoletje našega štetja, očitno razširja geografsko znanje še dlje proti jugu, v jugovzhodno Afriko. [[Ptolemajev zemljevid sveta]] iz 2. stoletja dobro pozna dejstvo, da se afriška celina razteza precej dlje proti jugu od Afriškega roga, vendar nima geografskih podrobnosti južno od ekvatorja (ni jasno, ali pozna Gvinejski zaliv).<ref>Ptolemajevo znanje na zahodu je omejeno na rt Spartel (35° 48° S); čeprav domneva, da se obala sčasoma umakne v "Veliki zaliv Zahodnega oceana", to verjetno ne temelji na kakršnem koli poznavanju Gvinejskega zaliva. Eric Anderson Walker, ''The Cambridge history of the British Empire'', Volume 7, Part 1, 1963, [https://books.google.com/books?id=ISg9AAAAIAAJ&dq=ptolemy+guinea&pg=PA66 p. 66]. Na vzhodu se Ptolemaj zaveda Rdečega morja ("Sinus Arabicus") in izbokline Afriškega roga, zato zaliv južno od Afriškega roga opisuje kot "Sinus Barbaricus"..</ref> === Srednji vek === Med letoma 859 in 861 je [[Vikingi|vikinška]] flota 62 ladij pod vodstvom Hasteina in Björna Železnega odplula iz [[Loara|Loare]], da bi napadla Sredozemlje, vključno s Severno Afriko. Med letoma 1146 in 1148 je Norman [[Rogerij II. Sicilski]] ustanovil Afriško kraljestvo. Maja 1291 sta [[Genovska republika|genovska]] brata Vandino in Ugolino Vivaldi poveljevala prvi znani odpravi v iskanju morske poti v Indijo okoli Afrike, a sta se izgubila. Nekaj ​​let pozneje, leta 1312, je genovski rojak Lancelotto Malocello, verjetno v iskanju bratov Vivaldi, ponovno odkril [[Kanarski otoki|Kanarske otoke]]. [[Lanzarote]] je poimenovan po njem. Jaume Ferrer je leta 1346 odplul iz [[Majorka|Majorke]] vzdolž zahodnoafriške obale, da bi našel legendarno 'Zlato reko', vendar izid njegovega iskanja in njegova usoda nista znana. === Zgodnje portugalske odprave === {{glavni|Portugalsko pomorsko raziskovanje}} [[File:Henry the Navigator1.jpg|thumb|[[Henrik Pomorščak|Portugalski princ Henrik]] v [[triptih]]u sv. Vincencija iz 15. stoletja, avtor Nuno Gonçalves]] Portugalski raziskovalec [[Henrik Pomorščak|princ Henrik]], znan kot Pomorščak, je bil prvi Evropejec, ki je sistematično raziskoval Afriko in oceansko pot do Indije. Iz svojega prebivališča v regiji Algarve na jugu [[Portugalska|Portugalske]] je vodil zaporedne odprave, da bi obplul Afriko in dosegel Indijo. Leta 1420 je Henrik poslal odpravo, da bi zavaroval nenaseljen, a strateško pomemben otok [[Madeira|Madeiro]]. Leta 1425 je poskušal zavarovati tudi Kanarske otoke, vendar so bili ti že pod trdnim kastiljskim nadzorom. Leta 1431 je še ena portugalska odprava dosegla in priključila [[Azori|Azore]]. Pomorske karte iz leta 1339 kažejo, da so bili Kanarski otoki Evropejcem že znani. Leta 1341 so portugalski in italijanski raziskovalci pripravili skupno odpravo. Leta 1342 so Katalonci organizirali odpravo pod poveljstvom Francesca Desvalersa na Kanarske otoke, ki je odplula z Majorke. Leta 1344 je [[papež Klemen VI.]] imenoval francoskega admirala Luisa de la Cerdo za ''princa sreče'' in ga poslal osvojit Kanarske otoke. Leta 1402 sta Jean de Bethencourt in Gadifer de la Salle odplula, da bi osvojila Kanarske otoke, a sta jih našla že oropane s strani Kastiljcev. Čeprav so otoke osvojili, jih je bil Bethencourtov nečak leta 1418 prisiljen prepustiti Kastiliji. Leta 1455 in 1456 sta dva italijanska raziskovalca, [[Alvise Cadamosto]] iz Benetk in Antoniotto Usodimare iz Genove, skupaj z neimenovanim portugalskim kapitanom, ki sta delala za portugalskega princa Henrika, sledila [[Gambija (reka)|reki Gambiji]] in obiskala [[Senegal]], medtem ko je drug italijanski mornar iz Genove, Antonio de Noli, prav tako v imenu princa Henrika, raziskoval otoke Bijagós in skupaj s Portugalcem [[Diogo Gomes|Diogom Gomesom]] [[arhipelag]] [[Zelenortski otoki|Zelenortskih otokov]]. Antonio de Noli, ki je postal prvi guverner Zelenortskih otokov (in prvi evropski kolonialni guverner v podsaharski Afriki), velja tudi za odkritja prvih otokov Zelenortskih otokov.<ref>Astengo C, Balla M., Brigati I., Ferrada de Noli M., Gomes L., Hall T., Pires V., Rosetti C. Da Noli a Capo Verde. Antonio de Noli e l'inizio delle scoperte del Nuovo Mondo. Marco Sabatelli Editore. Savona, 2013. {{ISBN|9788888449821}} [4]</ref> Ob zahodni in vzhodni obali Afrike je bil napredek prav tako stalen; portugalski mornarji so leta 1434 dosegli rt Bojador in leta 1441 rt Blanco. Leta 1443 so na otoku Arguin v današnji [[Mavretanija|Mavretaniji]] zgradili trdnjavo, kjer so evropsko pšenico in tkanine menjali za afriško zlato in sužnje. To je bilo prvič, da je polmitsko sudansko zlato doseglo Evropo brez muslimanskega posredovanja. Večino sužnjev so poslali na Madeiro, ki je po temeljiti krčitvi gozdov postala prva evropska plantažna kolonija. Med letoma 1444 in 1447 so Portugalci raziskovali obale Senegala, Gambije in Gvineje. Leta 1456 je beneški kapitan Alvise Cadamosto pod portugalskim poveljstvom raziskoval otoke Zelenortskih otokov. Leta 1462, dve leti po smrti princa Henrika, so portugalski mornarji raziskali [[Gvineja Bissau|otoke Bissau]] in jih poimenovali [[Sierra Leone|Serra Leoa]] (Levje gore). [[File:Lázaro Luis 1563.jpg|300px|thumb|left|Zemljevid zahodne Afrike, Lázaro Luis (1563). Veliki grad v zahodni Afriki predstavlja utrjeno tovarno São Jorge da Mina (grad Elmina).]] Leta 1469 je Fernão Gomes za pet let najel pravice do raziskovanja Afrike. Pod njegovim vodstvom so Portugalci leta 1471 dosegli vas Shama v današnji Gani in jo skupaj z okoliško regijo poimenovali {{Lang|pt|A Mina}} (rudnik). To ime je izviralo iz obilice zlata, ki so ga odkrili v regiji, zaradi česar so Portugalci širšo regijo imenovali {{Lang|pt|[[Costa da Mina]]}} (Obala rudnika). To ime je služilo kot osnova za druge evropske kolonizatorje, da so regijo imenovali Zlata obala. Leta 1472 je Fernão do Pó odkril otok, ki bo stoletja nosil njegovo ime (danes [[Bioko]]), in [[estuarij]], bogat s kozicami ({{langx|pt|camarão,}}), po katerem je dobil ime [[Kamerun]]. Kmalu zatem so Evropejci prečkali [[ekvator]]. Portugalska je v [[São Tomé|Sāo Toméju]] ustanovila oporišče, ki so ga po letu 1485 naselili kriminalci. Po letu 1497 so tja poslali tudi izgnane španske in portugalske Jude. Leta 1482 je [[Diogo Cão]] odkril ustje velike reke in izvedel za obstoj velikega kraljestva Kongo. Leta 1485 je raziskal tudi reko gorvodno. Toda Portugalci so si bolj kot vse drugo želeli najti pot v Indijo in so si vztrajno prizadevali obpluti Afriko. Leta 1485 je odprava João Afonsa d'Aveirosa z nemškim astronomom [[Martin Behaim|Martinom iz Behaima]] kot delom posadke raziskala Beninski zaliv (Kraljestvo Benin) in prinesla informacije o afriškem kralju Oganeju. Leta 1488 sta [[Bartolomeu Dias]] in njegov pilot Pero de Alenquer po zadušitvi upora zavila mimo rta, kjer ju je ujela nevihta, in ga poimenovala Rt neviht. Nekaj ​​časa sta sledila obali, saj sta ugotovila, da se ta še naprej premika proti vzhodu in celo nekoliko proti severu. Ker sta imela premalo zalog, sta se obrnila s prepričanjem, da sta končno dosegla skrajni konec Afrike. Po vrnitvi na Portugalsko sta obetavni rt preimenovala v [[Rt dobrega upanja]]. Nekaj ​​let pozneje je [[Krištof Kolumb]] pristal v Ameriki pod rivalskim kastiljskim poveljstvom. [[Papež Aleksander VI.]] je izdal bulo ''[[Inter caetera]]'', s katero je nekrščanske dele sveta razdelil med dve rivalski katoliški sili, Španijo in Portugalsko. Končno se je [[Vasco da Gama]] v letih 1497 do 1498, spet z Alenquerjem kot pilotom, odpravil neposredno na Rt dobrega upanja, preko [[Sveta Helena (otok)|Svete Helene]]. Šel je dlje od najdaljše točke, ki jo je dosegel Dias, in državo poimenoval Natal. Nato je odplul proti severu in pristal v Quelimaneju ([[Mozambik]]) in [[Mombasa|Mombasi]], kjer je našel kitajske trgovce, ter v [[Malindi]]ju (oba v sodobni [[Kenija|Keniji]]). V tem mestu je rekrutiral arabskega pilota, ki je Portugalce vodil neposredno v Calicut. 28. avgusta 1498 je portugalski kralj [[Manuel I. Portugalski]] obvestil papeža o dobri novici, da je Portugalska dosegla Indijo. [[Egipt]] in [[Beneška republika|Benetke]] sta se na to novico odzvali sovražno; iz Rdečega morja sta skupaj napadli portugalske ladje, ki so trgovale z Indijo. Portugalci so te ladje leta 1509 premagali blizu Diuja. Zaradi ravnodušnega odziva [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]] na portugalska raziskovanja je Portugalska skoraj izključno nadzorovala trgovino prek [[Indijski ocean|Indijskega oceana]]. Vzpostavili so številne oporišča vzdolž vzhodne obale Afrike, razen v Somaliji (glej Ajuransko-portugalske vojne). Portugalci so leta 1513 zavzeli tudi [[Aden]]. Ena od ladij pod poveljstvom Dioga Diasa je prispela na obalo, ki ni bila v vzhodni Afriki. Dve leti pozneje je karta že prikazovala podolgovat otok vzhodno od Afrike z imenom [[Madagaskar]]. Toda šele stoletje pozneje, med letoma 1613 in 1619, so Portugalci otok podrobno raziskali. Podpisali so pogodbe z lokalnimi poglavarji in poslali prve misijonarje, ki so ugotovili, da domačinov ni mogoče prepričati v pekel, zato so bili na koncu izgnani. === Zgodnja moderna zgodovina === ==== Portugalska ==== [[Image:KongoCrucifix.jpg|thumb|Razpelo iz 17. stoletja, bakrena zlitina, Demokratična republika Kongo]] Portugalska prisotnost v Afriki je kmalu posegla v obstoječe arabske trgovinske interese. Do leta 1583 so se Portugalci ustalili na [[Zanzibar]]ju in na [[svahili]]jski obali. Kraljevina Kongo je bila leta 1495 spreobrnjena v krščanstvo, njen kralj pa je prevzel ime João I. Portugalci so v 16. stoletju vzpostavili svoje trgovinske interese tudi v kraljestvu Mutapa in leta 1629 na prestol postavili lutkovnega vladarja. Portugalci (in kasneje tudi Nizozemci) so se vključili tudi v lokalno suženjsko gospodarstvo in podpirali državo Jaggasov, ki so izvajali suženjske napade v Kongu. [[File:Queen Nzinga 1657.png|thumb|left|Kraljica Nzinga v mirovnih pogajanjih s portugalskim guvernerjem v Luandi, 1657]] Kongo so izkoristili tudi za oslabitev sosednjega kraljestva Ndongo, kjer je kraljica Nzinga nudila oster, a na koncu propadli odpor portugalskim in jagskim ambicijam. Portugalska je v te konflikte vojaško posredovala in ustvarila osnovo za svojo kolonijo [[Angola|Angolo]]. Leta 1663 je bila po še enem konfliktu kraljeva krona Konga poslana v Lizbono. Kljub temu je zmanjšano kraljestvo Kongo obstajalo vse do leta 1885, ko je zadnji Manikong, Pedro V., odstopil svojo skoraj neobstoječo domeno Portugalski. Portugalci so se na podoben način spopadli z drugo večjo državo Južne Afrike, Monomotapo (v sodobnem [[Zimbabve]]ju): Portugalska je posredovala v lokalni vojni v upanju, da bo pridobila obilno mineralno bogastvo in uvedla protektorat. Toda ker je bila avtoriteta Monomotape zmanjšana zaradi tuje prisotnosti, je prevladala anarhija. Lokalni rudarji so se preselili in celo zakopali rudnike, da bi preprečili, da bi padli v portugalske roke. Ko so leta 1693 sosednji Cangamiri napadli državo, so Portugalci sprejeli svoj neuspeh in se umaknili na obalo. ==== Nizozemci ==== Nizozemci so v začetku 17. stoletja začeli raziskovati in kolonizirati Afriko. Medtem ko so Nizozemci bili dolgo [[Nizozemska osamosvojitvena vojna|vojno za neodvisnost]] proti Španiji, se je Portugalska začasno združila s Španijo, ki se je začela leta 1580 in končala leta 1640. Posledično so bile naraščajoče kolonialne ambicije Nizozemske večinoma usmerjene proti Portugalski. V ta namen sta bili ustanovljeni dve nizozemski družbi: [[Nizozemska zahodnoindijska družba]] z oblastjo nad celotnim Atlantskim oceanom in [[Nizozemska vzhodnoindijska družba]] z oblastjo nad Indijskim oceanom. Zahodnoindijska družba je leta 1637 osvojila Elmino in leta 1640 [[Luanda|Luando]]. Leta 1648 so jo Portugalci izgnali iz Luande. Nizozemci so skupno zgradili 16 utrdb na različnih krajih, vključno z Goréejem v [[Senegal]]u, in delno prehiteli Portugalsko kot glavno trgovsko silo s sužnji. [[Nizozemska zlata obala]] in [[Nizozemska obala sužnjev]] sta bili uspešni. V koloniji [[Nizozemska Loango-Angola|Nizozemske Loango-Angole]] pa je Portugalcem uspelo izgnati Nizozemce. Na [[Nizozemski Mavricij|Nizozemskem Mavriciju]] se je kolonizacija začela leta 1638 in končala leta 1710, s kratko prekinitvijo med letoma 1658 in 1666. Imenovali so številne guvernerje, vendar so nenehne stiske, kot so cikloni, suše, napadi škodljivcev, pomanjkanje hrane in bolezni, na koncu terjale svoj davek in otok je bil leta 1710 dokončno zapuščen. Nizozemci so pustili trajen pečat v Južni Afriki, regiji, ki jo je Portugalska ignorirala in so se Nizozemci sčasoma odločili uporabiti kot postajo na svoji poti v Vzhodno Azijo. Jan van Riebeeck je leta 1652 ustanovil [[Cape Town]], s čimer se je začelo evropsko raziskovanje in kolonizacija Južne Afrike. ==== Druga zgodnjenovoveška evropska prisotnost ==== [[File:James Island and Fort Gambia.jpg|200px|thumb|Zemljevid utrdbe Fort James (Gambija), prve angleške posesti v Afriki]] Skoraj istočasno kot Nizozemci so druge evropske kolonialne sile poskušale ustvariti lastne postojanke v zahodni Afriki, po stopinjah Portugalcev. V obdobju [[Tudorji|Tudorjev]] so angleški trgovski pustolovci začeli trgovati v zahodni Afriki in prišli v konflikt s portugalskimi četami. Leta 1581 je [[Francis Drake]] dosegel [[Rt dobrega upanja]]. Leta 1660 je bila ustanovljena Kraljeva afriška družba. Leta 1663 so Angleži zgradili utrdbo Fort James (sodobni otok Kunta Kinteh) v [[Gambija|Gambiji]]. Leto kasneje je še ena angleška kolonialna odprava poskušala naseliti južni [[Madagaskar]], kar je povzročilo smrt večine kolonistov. Angleške utrdbe na zahodnoafriški obali so sčasoma zavzeli Nizozemci. Leta 1626 je bila ustanovljena francoska družba ''Compagnie de l'Occident''. Ta družba je izgnala Nizozemce iz Senegambije (sodobni Senegal) in s tem postala prva francoska domena v Afriki. Osvojili so tudi otok Arguin. Francija je prav tako uprla pogled na Madagaskar, otok, ki je bil od leta 1527 uporabljen kot postanek na potovanjih v Indijo. Leta 1642 je francoska Vzhodnoindijska družba ustanovila naselbino na jugu Madagaskarja, imenovano Fort Dauphin. Komercialni rezultati te naselbine so bili skromni in večina naseljencev je umrla. Eden od preživelih, Etienne de Flacourt, je objavil knjigo ''Zgodovina Velikega otoka Madagaskarja in odnosi'', ki je bila dolgo časa glavni evropski vir informacij o otoku. Nadaljnji poskusi naselitve niso bili uspešni, vendar je François Martin leta 1667 vodil prvo odpravo v osrčje Madagaskarja in dosegel jezero Alaotra. Leta 1665 si je Francija uradno prisvojila Madagaskar pod imenom ''Île Dauphine''. Vendar pa je bilo na Madagaskarju do 19. stoletja malo kolonialnih dejavnosti. Leta 1651 je [[Vojvodstvo Kurlandija in Semgalija]] (vazal [[Republika obeh narodov|Poljsko-litovske skupnosti]]) pridobilo kolonijo v Afriki na otoku sv. Andreja (sodobni otok Kunta Kinteh) ob reki Gambiji in tam ustanovilo utrdbo Fort Jakob. Vojvodstvo je zavzelo tudi druga lokalna ozemlja, vključno z otokom sv. Marije (današnji Banjul) in Fort Jillifree. Leta 1650 so švedski trgovci po ustanovitvi Švedske afriške družbe (1649) ustanovili Švedsko zlato obalo v sodobni [[Gana|Gani]]. Leta 1652 so bili položeni temelji utrdbe Carlsborg. Leta 1658 je bila utrdba Carlsborg zasežena in postala del kolonije Danska zlata obala, nato pa del Nizozemske zlate obale. Kasneje je lokalno prebivalstvo začelo uspešen upor proti svojim novim gospodarjem in decembra 1660 je kralj podskupine ljudstva Akan - Efutu - ponovno ponudil Švedski nadzor nad območjem, vendar so jih leta 1663 po dolgi obrambi utrdbe Christiansborg zavzeli Danci. Dansko-norveška kolonizacija je bila naselbina na Danski zlati obali, od leta 1674 do 1755 pa je naselja upravljala Danska zahodnoindijsko-gvinejska družba. Od decembra 1680 do 29. avgusta 1682 so Portugalci zasedli utrdbo Christiansborg. Leta 1750 je postala danska kronska kolonija. Od leta 1782 do 1785 je bila pod britansko okupacijo. Od leta 1814 je bila del ozemlja Danske. Leta 1677 je kralj [[Friderik Viljem I. Pruski]] poslal odpravo na zahodno obalo Afrike. Poveljnik odprave, kapitan Blonk, je podpisal sporazume s poglavarji Zlate obale. Tam so Prusi zgradili utrdbo z imenom ''Gross Friederichsburg'' in obnovili zapuščeno portugalsko utrdbo Arguin. Toda leta 1720 se je kralj odločil, da bo te baze prodal Nizozemski za 7000 dukatov in 12 sužnjev, od katerih je bilo šest vklenjenih v verige iz čistega zlata. Leta 1777 sta Španski in Portugalski imperij podpisala pogodbo iz San Ildefonsa, s katero je Portugalska Španiji predala otoka Annobón in Fernando Poo v vodah Gvinejskega zaliva ter gvinejsko obalo med rekama [[Niger (reka)|Niger]] in Ogooué. Britanci so svoje zanimanje izrazili z ustanovitvijo ''Združenja za spodbujanje odkrivanja notranjih delov Afrike'' leta 1788. Posameznike, ki so ustanovili ta klub, je delno navdihnil Škot James Bruce, ki se je leta 1769 odpravil v [[Etiopija|Etiopijo]] in dosegel izvir [[Modri Nil|Modrega Nila]]. Na splošno je bilo evropsko raziskovanje Afrike v 17. in 18. stoletju zelo omejeno. Namesto tega so se osredotočili na trgovino s sužnji, ki je zahtevala le obalne baze in blago za trgovanje. Pravo raziskovanje notranjosti Afrike se je začelo šele v 19. stoletju. === 19. stoletje === [[File:Routes of European explorers in Africa, to 1853.jpg|thumb|right|Poti evropskih raziskovalcev v Afriki do leta 1853]] Čeprav so [[napoleonske vojne]] odvrnile pozornost Evrope od raziskovalnega dela v Afriki, so te vojne kljub temu močno vplivale na prihodnost celine, tako v Egiptu kot v Južni Afriki. Okupacija Egipta (1798–1803), najprej s strani Francije in nato Velike Britanije, je povzročila prizadevanje [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]], da bi ponovno prevzelo neposredni nadzor nad to državo. Leta 1811 je Mehemet Ali ustanovil skoraj neodvisno državo, od leta 1820 naprej pa je vzpostavil egiptovsko oblast nad vzhodnim [[Sudan]]om. V Južni Afriki je boj z Napoleonom povzročil, da je Združeno kraljestvo prevzelo nizozemska naselja na Rtu. Leta 1814 je bila [[Kapska kolonija]], ki so jo od leta 1806 neprekinjeno zasedale britanske čete, formalno predana britanski kroni. Medtem so se v drugih delih celine zgodile precejšnje spremembe. Z okupacijo [[Alžir]]a leta 1830 je Francija končala piratstvo berberskih držav. Egiptovska oblast se je še naprej širila proti jugu, kar je posledično povečalo znanje o Nilu. Mesto Zanzibar na istoimenskem otoku je hitro pridobilo na pomenu. Poročila o prostranem celinskem morju in odkritje zasneženih gora [[Kilimandžaro]] v letih 1840–1848 so spodbudila željo po nadaljnjem poznavanju Afrike v Evropi. Sredi 19. stoletja so protestantske misije aktivno misijonarsko delale na gvinejski obali, v Južni Afriki in na zanzibarskih posestvih. Misijonarji so obiskovali malo znane regije in ljudstva ter v mnogih primerih postali raziskovalci in pionirji trgovine in imperija. [[David Livingstone]], škotski misijonar, je od leta 1840 deloval severno od [[Oranje (reka)|reke Oranje]]. Leta 1849 je Livingstone prečkal puščavo [[Kalahari]] od juga proti severu in dosegel [[Ngami (jezero)|jezero Ngami]]. Med letoma 1851 in 1856 je prepotoval celino od zahoda proti vzhodu in odkril velike vodne poti zgornjega toka reke [[Zambezi]]. Novembra 1855 je Livingstone postal prvi Evropejec, ki je videl znane [[Viktorijini slapovi|Viktorijine slapove]], poimenovane po kraljici Združenega kraljestva. Med letoma 1858 in 1864 je Livingstone raziskoval spodnji Zambezi, reko Shire in [[Malavijsko jezero|jezero Njasa]]. Njaso je prvi dosegel zaupni suženj Antónia da Silve Porta, portugalskega trgovca s sedežem v Biéju v Angoli, ki je med letoma 1853 in 1856 prečkal Afriko od Benguele do ustja reke Rovuma. Glavni cilj raziskovalcev je bil najti izvir reke Nil. Odprave Burtona in Speka (1857–1858) ter Speka in Granta (1863) so odkrile [[Tanganjiško jezero]] in [[Viktorijino jezero]]. Sčasoma se je izkazalo, da Nil izvira iz slednjega. [[Henry Morton Stanley]], ki mu je leta 1871 uspelo najti in rešiti Livingstona (kar je bil izvor znanega fraze ''Dr. Livingstone, predvidevam''), se je leta 1874 ponovno odpravil na Zanzibar. V eni najbolj nepozabnih raziskovalnih odprav v Afriki je Stanley obplul Viktorijino jezero (Nyanza) in Tanganjiško jezero. Ko je prodrl dlje v notranjost do Lualabe, je sledil tej reki do Atlantskega oceana – ki ga je dosegel avgusta 1877 – in dokazal, da gre za [[Kongo (reka)|reko Kongo]]. [[File:Scramble-for-Africa-1880-1913-v2.png|thumb|300px|Primerjava Afrike v letih 1880 in 1913]] Leta 1895 je Britanska južnoafriška družba najela ameriškega izvidnika Fredericka Russella Burnhama, da bi iskal minerale in načine za izboljšanje rečne plovbe v osrednji in južni Afriki. Burnham je nadzoroval in vodil odpravo Britanske južnoafriške raziskovalne družbe Severna ozemlja, ki je prva ugotovila, da severno od Zambezija v severovzhodni Rodeziji obstajajo večja nahajališča [[baker|bakra]]. Ob [[Kafue (reka)|reki Kafue]] je Burnham opazil veliko podobnosti z nahajališči bakra, v katerih je delal v Združenih državah Amerike, in srečal se je z domorodci, ki so nosili bakrene zapestnice.<ref name="burnham1899">{{cite book |last=Burnham |first=Frederick Russell |author-link=Frederick Russell Burnham |editor-first=Walter H. |editor-last=Wills |title=Bulawayo Up-to-date; Being a General Sketch of Rhodesia |publisher=Simpkin, Marshall, Hamilton, Kent & Co. |year=1899 |pages=177–180 |chapter=Northern Rhodesia}}</ref> Baker je hitro postal glavni izvozni artikel Srednje Afrike in ostaja bistvenega pomena za gospodarstvo še danes. Pojav sodobne kartografije in njena postavitev v središče znanstvenega raziskovanja je pomenil, da se je v Evropi, zlasti v Veliki Britaniji, začel nov zagon za raziskovanje Afrike. John Barrow, podsekretar admiraliteta v začetku 19. stoletja, je britansko znanje o afriški celini opisal kot »nazadnjaško« in »skoraj prazno« ter spodbujal nadaljnja raziskovanja celine.<ref>{{Cite book|last=Kennedy|first=Dane|url=https://books.google.com/books?id=H20nPogiyg4C&q=european+exploration+of+africa|title=The Last Blank Spaces|date=1 March 2013|publisher=Harvard University Press|isbn=978-0-674-07497-2|pages=12|language=en}}</ref> Ta kartografski pristop je v očeh Evropejcev »izpraznil afriški prostor prejšnjih političnih in etničnih identifikacij«.<ref>{{Cite book|last=Kennedy|first=Dane|url=https://books.google.com/books?id=H20nPogiyg4C&q=european+exploration+of+africa|title=The Last Blank Spaces|date=1 March 2013|publisher=Harvard University Press|isbn=978-0-674-07497-2|pages=12–15|language=en}}</ref> Raziskovalci so bili aktivni tudi v južnem [[Maroko|Maroku]], [[Sahara|Sahari]] in Sudanu, ki sta jih med letoma 1860 in 1875 v številnih smereh prepotovala Georg Schweinfurth in Gustav Nachtigal.<ref name="WDL">{{cite web |url = http://www.wdl.org/en/item/7312/ |title = Sahara and Sudan: The Results of Six Years Travel in Africa |website = World Digital Library |date = 1879–1889 |access-date = 2 October 2013 |archive-date = 2013-10-04 |archive-url = https://web.archive.org/web/20131004215248/http://www.wdl.org/en/item/7312/ |url-status = dead }}</ref> Ti popotniki niso le znatno obogatili geografskega znanja, temveč so pridobili tudi neprecenljive informacije o ljudeh, jezikih in naravni zgodovini držav, v katerih so bivali. Med odkritji Schweinfurtha je bilo tisto, ki je potrdilo grške legende o obstoju »pritlikavske rase« onkraj Egipta. Toda prvi zahodni odkritelj pritlikavcev v Srednji Afriki je bil Paul Du Chaillu, ki jih je našel v okrožju Ogowe na zahodni obali leta 1865, pet let pred Schweinfurthovim prvim srečanjem z njimi. Du Chaillu je že prej, s potovanji po [[Gabon]]u med letoma 1855 in 1859, v Evropi populariziral vedenje o obstoju gorile, katere obstoj je veljal za prav tako legendaren kot obstoj Aristotelovih pritlikavcev. == Seznam raziskovalcev Afrike == === 15. stoletje === [[File:Fernão Vaz Dourado 1571-1.jpg|right|thumb|Portugalski zemljevid zahodne Afrike, 1571]] *[[File:Flag of the Kingdom of Portugal (1385–1485).svg|20px]] [[Diogo Cão]] *[[File:Flag of the Kingdom of Portugal (1385–1485).svg|20px]] [[Diogo de Azambuja]] *[[File:PortugueseFlag1485.svg|20px]] [[Bartolomeu Dias]] *[[File:PortugueseFlag1485.svg|20px]] [[Pero de Alenquer]] *[[File:PortugueseFlag1485.svg|20px]] [[João Infante]] *[[File:PortugueseFlag1485.svg|20px]] [[João Grego]] *[[File:Flag of the Kingdom of Portugal (1385–1485).svg|20px]] [[Álvaro Martins]] *[[File:PortugueseFlag1485.svg|20px]] [[Pero Dias]] *[[File:Flag of the Kingdom of Portugal (1385–1485).svg|20px]] [[Gil Eanes]] *[[File:Flag of the Kingdom of Portugal (1385–1485).svg|20px]] [[Nuno Tristão]] *[[File:Flag of the Kingdom of Portugal (1385–1485).svg|20px]] [[Antão Gonçalves]] *[[File:Flag of the Kingdom of Portugal (1385–1485).svg|20px]] [[Dinis Dias]] *[[File:Flag of the Kingdom of Portugal (1385–1485).svg|20px]] [[Álvaro Fernandes]] *[[File:Flag of the Kingdom of Portugal (1385–1485).svg|20px]] [[Pero de Sintra]] *[[File:Flag of the Kingdom of Portugal (1385–1485).svg|20px]] [[Fernão do Pó]] *[[File:Flag of the Kingdom of Portugal (1385–1485).svg|20px]] [[Alvise Cadamosto]] (rojen v Benetkah) *[[File:Flag of the Kingdom of Portugal (1385–1485).svg|20px]] [[António de Noli]] (rojen v Genovi) *[[File:Flag of the Kingdom of Portugal (1385–1485).svg|20px]] [[Diogo Gomes]] *[[File:PortugueseFlag1485.svg|20px]] [[Álvaro Caminha]] *[[File:Flag of the Kingdom of Portugal (1385–1485).svg|20px]] [[João de Santarém]] *[[File:Flag of the Kingdom of Portugal (1385–1485).svg|20px]] [[Pedro Escobar]] *[[File:PortugueseFlag1485.svg|20px]] [[Duarte Pacheco Pereira]] *[[File:Flag of the Kingdom of Portugal (1385–1485).svg|20px]] [[Lopes Gonçalves]] (in Atlantski ocean) === 15./16. stoletje === *{{flagicon|Portugal|1495}} [[Vasco da Gama]] (in odkril morsko pot v Indijo) *{{flagicon|Portugal|1495}} [[Diogo Dias]] (in [[Indijski ocean]], odkril [[Madagaskar]]) *[[File:PortugueseFlag1485.svg|20px]] [[Pero da Covilhã]] (Diplomat in raziskovalec v 15./16. stoletju v Etiopiji) *{{flagicon|Portugal|1495}} [[Pedro Álvares Cabral]] (odkril Brazilijo, raziskoval Indijo vzdolž afriške obale) *{{flagicon|Portugal|1495}} [[Sancho de Tovar]] in Vicente Pegado med drugimi (tudi med prvimi Evropejci, ki so razmišljali in opisali ruševine [[Veliki Zimbabve|Velikega Zimbabveja]], ki so ga Portugalci takrat imenovali Monomotapa) === 16. stoletje === *[[File:Flag Portugal (1521).svg|border|23x23px]] [[Paulo Dias de Novais]] *[[File:Flag Portugal (1521).svg|border|23x23px]] António Fernandes (Potoval je do Monomotape in naprej, raziskoval večino današnjega Zimbabveja in morda severovzhodne Južne Afrike <ref>http://www.rhodesia.nl/rhodesiana/volume19.pdf</ref> *[[File:Flag Portugal (1521).svg|border|23x23px]] [[Lourenço Marques (raziskovalec)|Lourenço Marques]] (trgovec in raziskovalec v vzhodni Afriki) *{{flagicon|Portugal|1495}} [[Francisco Álvares]] (misijonar in raziskovalec v Etiopiji) *[[File:Flag Portugal (1521).svg|border|23x23px]] [[Gonçalo da Silveira]] (jezuitski misijonar, ki je potoval po reki Zambezi do prestolnice Monomotape, ki je bila očitno kraal N'Pande, blizu reke M'Zingesi, južnega pritoka Zambezija) === 18. stoletje === *{{flagicon|Portugal|1750}} [[Francisco de Lacerda]] (raziskovalec v Zambiji) *{{flagicon|Kingdom of Great Britain}} [[Mungo Park]] (raziskal reko Niger v 1790-ih) *{{flagicon|Hungary}} [[Maurice Benyovszky]] (1746–1786) Raziskal Madagaskar === 19. stoletje === [[File:TIMBUKTU-EINZUG.jpg|right|thumb|Heinrich Barth se je leta 1853 približeval Timbuktuju]] [[File:Capelo and Ivens.jpg|right|thumb|Hermenegildo Capelo in Roberto Ivens leta 1883]] *{{flagicon|France}} [[Antoine Thomson d'Abbadie]] (1810–1897) (rojen na Irskem), raziskoval Etiopijo *[[File:Flag of the Kingdom of Prussia (1803-1892).svg|20px]] [[Heinrich Barth]] *{{flagicon|France}} [[Pierre Savorgnan de Brazza]] (rojen v Italiji) *{{flagicon|Switzerland}} [[Johann Ludwig Burckhardt]] *{{flagicon|United Kingdom}} [[Frederick Russell Burnham]] (1861-1947), ameriški raziskovalec južne, zahodne, osrednje in vzhodne Afrike *{{flagicon|United Kingdom}} [[Richard Francis Burton]] (1821–1890) ([[Afriška velika jezera]]) *{{flagicon|France}} [[René Caillié]] *{{flagicon|Portugal|1830}} [[Hermenegildo Capelo]] *{{flagicon|Portugal|1830}} [[Roberto Ivens]] *{{flagicon|Portugal|1830}} [[Candido José da Costa Cardoso]] (leta 1846 obiskal jezero Malavi [znano tudi kot jezero Njasa ali jezero Niassa]) *{{flagicon|United States|1863}} [[Paul Du Chaillu]] *{{flagicon|United Kingdom}} [[Hugh Clapperton]] (1788–1827), raziskoval zahodno in osrednjo Afriko *{{flagicon|France}} [[Victor de Compiègne]] (1846–1877), raziskal Gabon *{{flagicon|United Kingdom}} [[Dixon Denham]] (1786–1828), raziskoval zahodno osrednjo Afriko *{{flagicon|United Kingdom}} [[James Frederic Elton]] (1840–1877) *[[File:Flag of the Habsburg Monarchy.svg|20px]] [[Emil Holub]] *[[File:Flag of the Habsburg Monarchy.svg|20px]] [[Ignatius Knoblecher]] (1819–1858), raziskali porečje Belega Nila *{{flagicon|United Kingdom}} [[Alexander Gordon Laing]] (1793–1826) *{{flagicon|United Kingdom}} [[Macgregor Laird]] (1808–1861) *{{flagicon|United Kingdom}} [[Richard Lemon Lander]] (1804–1834) *{{flagicon|United Kingdom}} [[Harry Johnston]] (1858–1927) *{{flagicon|United Kingdom}} [[Frederick John Jackson]] (1860–1929), raziskal Ugando *{{flagicon|German Empire}} [[Oskar Lenz]] (1848–1925), odprave v letih 1879–80 (transsaharska) in 1885–87 (Kongo) *{{flagicon|United Kingdom}} [[David Livingstone]] (1813–1873) *{{flagicon|United Kingdom}} [[John Kirk (explorer)|John Kirk]] (1832–1922 *{{flagicon|United Kingdom}} [[Frederick Lugard]] (1858–1945) *{{flagicon|United Kingdom}} [[Joseph Thomson (raziskovalec)|Joseph Thomson]] (1858–1895) ([[Afriška velika jezera]]) *{{flagicon|United Kingdom}} [[Samuel Baker]] (1821–1893) (raziskal Ugando in Sudan) *{{flagicon|United Kingdom}} [[Arthur Henry Neumann]] (1850-1907) (raziskali, kar je od takrat postalo [[Kenija]] in [[Uganda]]) *{{flagicon|France}} [[Charles-Henri Pobéguin]] (1856–1951), raziskoval francosko Afriko *{{flagicon|Kingdom of Italy}} [[Luigi Robecchi Bricchetti]] (1855–1926) *{{flagicon|Kingdom of Italy}} [[Carlo Piaggia]] *{{flagicon|Portugal|1830}} [[Alexandre Alberto da Rocha de Serpa Pinto|Serpa Pinto]] (vojak in kolonizator Afrike) *{{flagicon|Portugal|1830}} [[António da Silva Porto]] *{{flagicon|Spain}} [[Manuel Iradier]] (1854-1911) (Raziskovalec Ekvatorialne Gvineje) *{{flagicon|Kingdom of Italy}} [[Vittorio Bottego]] (1860–1897) *{{flagicon|Kingdom of Italy}} [[Giuseppe Maria Giulietti]] (1847-1881) *{{flagicon|Kingdom of Italy}} [[Princ Luigi Amedeo, vojvoda Abruški]] (1873-1933) *[[File:Flag of the Kingdom of Prussia (1803-1892).svg|20px]] [[Georg Schweinfurth]] (rojen v Latviji) *{{flagicon|United Kingdom}} [[Frederick Courtney Selous]] (1851-1917) *{{flagicon|United States|1863}} [[Henry Morton Stanley]] (1841–1904) (rojen Valižan) *{{flagicon|United States|1863}} [[William Edgar Geil]] (1. oktober 1865, Doylestown, Pensilvanija – 11. april 1925, Benetke) *{{flagicon|United Kingdom}} [[John Hanning Speke]] (1827–1864) (odkril izvir Nila) *{{flagicon|United Kingdom}} [[James Hingston Tuckey]] (1776–1816) (rojen na Irskem) *{{flagicon|United Kingdom}} [[Robert Bruce Napoleon Walker]] (1832–1901), raziskoval [[Gabon]] kot trgovec za Hatton & Cookson *{{flagicon|Hungary}} [[Sámuel Teleki (raziskovalec)|Sámuel Teleki]] (1845–1916) Raziskal severno Kenijo *[[File:Flag of the Habsburg Monarchy.svg|20px]] [[Ludwig von Höhnel]] (1857–1942) Raziskal Kenijo === Zgodnje 20. stoletje === *{{flagicon|Poland}} [[Jan Czekanowski]] *{{flagicon|United States|1912}} [[William Edgar Geil]] *{{flagicon|Poland}} [[Kazimierz Nowak]] == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * Michael Crowder, ''The Story of Nigeria'', Faber and Faber, London, 1978. (1962) * Basil Davidson, ''The African Past'', Penguin Books, Harmondsworth, 1966. (1964) * Donald Harden, ''The Phoenicians'', Penguin, Harmondsworth, 1971. (1962) * Adam Hochschild, ''King Leopold's Ghost'', Macmillan, 1999. * Herodotus, ''The Histories'', transl. Aubrey de Selincourt, Penguin, Harmondsworth, 1968. (1954) * Tim Jeal, ''Explorers of the Nile: The Triumph and Tragedy of a Great Victorian Adventure'', Faber & Faber, 2011. * Vincent B. Khapoya, ''The African Experience'', Prentice Hall, Upper Saddle River, New Jersey, 1998. (1994) * Louise Levanthes, ''When China Ruled the Seas'', Oxford University Press, New York and Oxford, 1994. * Alan Moorehead, ''The Blue Nile'', Hamish Hamilton, 1972. (1962) * Alan Moorehead, ''The White Nile'', Hamish Hamilton, 1983. (1960) * Thomas Pakenham, ''The Scramble for Africa 1876-1912'', Weidenfeld & Nicolson, 1991. * Kevin Shillington, ''History of Africa'', St Martin's Press, New York, 1995. (1989) *[http://www.sigloxxieditores.com/libros/Historia-universal-Vol-32/9788432300691 ''Historia Universal Siglo XXI. Africa: desde la prehistoria hasta los años sesenta'']. Pierre Bertaux, 1972. Siglo XXI Editores S.A. {{ISBN|84-323-0069-1}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Raziskovanje]] [[Kategorija:Kolonializem]] [[Kategorija:Zgodovina Afrike]] 91o3etjvq34bdcycnxbjyqf17zzv85n 0 584515 6654874 6533689 2026-04-02T14:21:26Z Sivimedved 235862 6654874 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba|nationality=slovenska}} '''Aleksandra Pertot''', [[Violinist|violinistka]], [[Pedagogika|glasbena pedagoginja]], [[zborovodkinja]], * [[15. februar]] [[1960]], [[Trst]]. == Življenje in delo == Aleksandra Pertot se je rodila v [[Trst|Trstu]], oče je bil Stojan, trgovec, mati Alma (rojena Regent), gospodinja. Doma je iz [[Barkovlje|Barkovelj]]. Obvezno šolanje je opravila na slovenskih šolah v Trstu, nato se je vpisala na [[Licej Franceta Prešerna|znanstveni licej F. Prešerna]] v Trstu, kjer je maturirala leta 1979. Že kot otrok se je učila igranja na violino od leta 1965 pri [[Glasbena matica Trst|Glasbeni matici]] s prof. [[Oskar Kjuder|Oskarjem Kjudrom]], od leta od 1979 pa v Ljubljani pri prof. [[Ciril Veronek|Cirilu Veroneku]]. Leta 1985 je diplomirala iz violine na tržaškem konservatoriju Giuseppe Tartini (kot obvezni predmet študija je tudi igranje na klavir). Izpopolnjevala se je pri raznih znanih mojstrih. Istočasno je študirala solo petje v [[Ljubljana|Ljubljani]] in je leta 1989 tudi diplomirala na [[Srednja glasbena šola Ljubljana|Srednji glasbeni šoli]]. Na [[Glasbena matica Trst|Glasbeni matici v Trstu]] je med leti 1979/82 zaključila tečaj za zborovsko dirigiranje (profesorji Mirko Slosar, [[Janko Ban]] in [[Ignacij Ota]]). Zaposlila se je na Glasbeni matici in učila violino, kasneje je učila glasbeno vzgojo na srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom v Trstu. Pri Glasbeni matici je tudi vodila otroški pevski zbor in otroški godalni orkester. Bila je članica Godalnega kvarteta Glasbene matice, kot violinistka je sodelovala tudi v različnih komornih skupinah. Kot pevka je večkrat snemala za [[Radio Trst A]] in sodelovala je na raznih nastopih. Med leti 1979-1989 je pela pri zboru Obala iz Kopra.<ref>{{Navedi splet|title=Pertot, Aleksandra (1960–) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi943210/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2025-05-28}}</ref> Aleksandra Pertot je vodila ogromno zborov in najrazličnejših pevskih sestavov.<ref>{{Navedi splet|title=Aleksandra Pertot|url=http://www.italiacori.it/direttori/aleksandra-pertot|website=Cori Italiani|accessdate=2025-05-28|language=it}}</ref> Leta 1982 je ustanovila mešani pevski zbor v [[Barkovlje|Barkovljah]], ki so ga dve leti kasneje preimenoval po skladatelju [[Milan Pertot (učitelj)|Milanu Pertotu]].<ref>{{Navedi splet|title=SKD Barkovlje počastilo kar štiri jubileje|url=https://www.primorski.eu/trzaska/skd-barkovlje-pocastilo-kar-stiri-jubileje-XY1111617|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-05-28|language=sl|first=Sanela|last=Čoralič {{!}}}}</ref> Zbor je vodila več kot 10 let in z njim dosegla pomembne uspehe doma in po svetu. Leta 1990 se je uvrstila v prvo kakovostno skupino na državnem zborovskem tekmovanju ''Corovivo'' v [[Gorica|Gorici]]. Med leti 1990 in 1993 je bila umetniški vodja moškega Tržaškega okteta.<ref>{{Navedi splet|title=Boris Pangerc: Zapisani petju – beležke iz življenja Tržaškega okteta|url=https://www.nasizbori.si/boris-pangerc-zapisani-petju-belezke-iz-zivljenja-trzaskega-okteta-2/|website=Naši zbori|date=2021-11-26|accessdate=2025-05-28}}</ref> Med leti 1998 - 2001 je vodila mešano vokalno skupino Resonet. Med leti 2005 - 2009 je vodila mešani pevski zbor Obalca iz Kopra.<ref>{{Navedi splet|title=Ne srečaš vsak dan zbora, ki bi se mu želel že po 10 minutah pogovora pridružiti|url=https://www.nasizbori.si/ne-srecas-vsak-dan-zbora-ki-bi-se-mu-zelel-ze-po-10-minutah-pogovora-pridruziti/|website=Naši zbori|date=2023-01-24|accessdate=2025-05-28}}</ref> Vodila je moški Oktet Vrtnica.<ref>{{Navedi splet|title=Oktet Vrtnica poje v Izraelu in Jordaniji {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/svet/oktet-vrtnica-poje-v-izraelu-in-jordaniji.html|website=www.24ur.com|accessdate=2025-05-28|language=sl}}</ref> Leta 2005 je v [[Barkovlje|Barkovljah]] ustanovila otroški pevski zbor Glasbena kambrca.<ref>{{Navedi splet|title=Glasbena kambrca praznovala dvajseti rojstni dan|url=https://www.primorski.eu/fotogalerija/glasbena-kambrca-praznovala-dvajseti-rojstni-dan-YB1892706|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-05-28|language=sl}}</ref> Ustanovila je in vodila Mešani mladinski pevski zbor Trst,<ref>{{Navedi splet|title=Iz naših župnij {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/59-6-iz-nasih-zupnij|website=Iz naših župnij {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2025-05-28|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}</ref> s katerim so tudi snemali CD ploščo.<ref>https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/3190252</ref> Leta 2013 je ustanovila žensko vokalno skupino v [[Barkovlje|Barkovljah]], ki si je leta 2023 spet nadela zgodovinsko ime Adrija, po barkovljanskem pevskem društvu iz leta 1889.<ref>{{Navedi splet|title=Na nocojšnjem praznovanju zadnjič z zdajšnjim imenom|url=https://www.primorski.eu/trzaska/na-nocojsnjem-praznovanju-zadnjic-z-zdajsnjim-imenom-CH1494172|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-05-28|language=sl|first=Urška|last=Petaros {{!}}}}</ref> Istega leta je začela voditi tudi dekliško vokalno skupino Primorsko iz [[Mačkolje|Mačkolj]],<ref>{{Navedi splet|title=Gruppo Vocale Femminile Primorsko {{!}} coro a voci pari femminili|url=http://www.italiacori.it/gruppo-vocale-femminile-primorsko-sandorligodellavalle|website=Cori Italiani|accessdate=2025-05-28|language=it}}</ref> s katero je dosegla odlične rezultate tudi na tekmovanjih (npr. ''Corovivo'' v [[Čedad|Čedadu]] leta 2019 ali leta 2024 v Vittoriu Venetu<ref>{{Navedi splet|title=Dekliški vokalni skupini Primorsko prva nagrada na državnem tekmovanju|url=https://www.primorski.eu/trzaska/dekliski-vokalni-skupini-primorsko-prva-nagrada-na-drzavnem-tekmovanju-FC1620227|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-05-28|language=sl|first=Rossana|last=Paliaga {{!}}}}</ref>, leta 2025 ''Veliko nagrado Corovivo''<ref>{{Navedi splet|title=Velika nagrada Corovivo zboru Primorsko|url=https://www.primorski.eu/kultura/velika-nagrada-corovivo-zboru-primorsko-CH2018994|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-10-30|language=sl|first=Rossana|last=Paliaga {{!}}}}</ref>). Več let je vodila Mešani pevski zbor F. B. Sedej iz [[Števerjan|Števerjana]].<ref>{{Navedi splet|title=S slovensko kulturo v srcu! » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/s-slovensko-kulturo-v-srcu/|website=Noviglas|date=2012-05-15|accessdate=2025-05-28|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Mnogo let vodi moški zbor Nonet iz [[Mačkolje|Mačkolj]].<ref>{{Navedi splet|title=Za praznično vzdušje brez nepotrebnega filozofiranja|url=https://www.primorske.si/2015/06/03/za-praznicno-vzdusje-brez-nepotrebnega-filozofiran|website=Primorske Novice|accessdate=2025-05-28}}</ref> Prevzela je tudi vodstvo mešanega pevskega zbora [[Mešani pevski zbor Hrast|Hrast]] iz [[Doberdob|Doberdoba]].<ref>{{Navedi splet|title=2. Čezmejni festival zborovske sakralne glasbe|url=https://dogodki.turizem-novagorica-vipavskadolina.si/sl/koledar-dogodkov/2025-05-17/2025051508531061/2-cezmejni-festival-zborovske-sakralne-glasbe/1747570737/2025051508531061/|website=dogodki.turizem-novagorica-vipavskadolina.si|accessdate=2025-05-28|language=sl|first=Arctur|last=d.o.o}}</ref> Aleksandra Pertot redno sodeluje tudi z [[Zveza cerkvenih pevskih zborov Trst|ZCPZ - Zvezo cerkvenih pevskih zborov]] iz Trsta, saj je večkrat vodila božične koncerte,<ref>{{Navedi splet|title=Božični koncert ZCPZ v znamenju Hareja in sodelovanja|url=https://www.primorski.eu/trzaska/bozicni-koncert-zcpz-v-znamenju-hareja-in-sodelovanja-EF430314|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-05-28|language=sl|first=Spletno|last=uredništvo {{!}}}}</ref> ki jih vsakoletno prireja Zveza v tržaški stolnici, mnogokrat pa je vodila tudi tedenski strokovni izobraževalni tečaj v režiji [[Zveza cerkvenih pevskih zborov Trst|Zveze]]. Aleksandra Pertot je od [[Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti|JSKD - Javnega sklada za kulturne dejavnosti Republike Slovenije]] prejela priznanji častno Gallusovo značko in zlato značko za njeno delovanje s pevskimi zbori. == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pertot, Aleksandra}} [[Kategorija:Slovenski violinisti]] [[Kategorija:Slovenski zborovodje]] [[Kategorija:Tržaški Slovenci]] [[Kategorija:Slovenski glasbeni pedagogi]] m38wakkv4iirt05slcj3c8e1cqbatz9 0 587517 6654888 6536802 2026-04-02T15:10:27Z Sporti 5955 +[[Kategorija:Ameriški politiki]]; +[[Kategorija:Ameriški poslovneži]]; +[[Kategorija:Člani Demokratske stranke (ZDA)]]; +[[Kategorija:Guvernerji Kalifornije]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6654888 wikitext text/x-wiki {{Short description|Governwe Kalifornije od 2019}} {{Infobox officeholder | name = Gavin Newsom | image = Newsom April 2024 (3x4 cropped).jpg | caption = Newsom leta 2024 | order = 40. | office = Guverner Kalifornije | lieutenant = [[Eleni Kounalakis]] | term_start = 7 januar 2019 | term_end = | predecessor = [[Jerry Brown]] | successor = | order1 = 49. | office1 = namestnik guvernerja Kalifornije | governor1 = Jerry Brown | term_start1 = 10 januar 2011 | term_end1 = 7 januar 2019 | predecessor1 = [[Abel Maldonado]] | successor1 = Eleni Kounalakis | office2 = 42. župan mesta San Francisco | term_start2 = 8 januar 2004 | term_end2 = 10 januar 2011 | predecessor2 = [[Willie Brown (politik)|Willie Brown]] | successor2 = [[Ed Lee]] | office3 = Član<br />[[San Francisco Board of Supervisors|odbora nadzornikov za San Francisco]]<br />iz 2. območja | term_start3 = 8 januar 1997 | term_end3 = 8 januar 2004 | predecessor3 = [[Kevin Shelley]] | successor3 = [[Michela Alioto-Pier]] | birth_name = Gavin Christopher Newsom | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | residence = [[Fair Oaks, California]]<br />[[Kentfield, California]] | party = [[Democratic Party (United States)|Demokratska stranka ZDA]] | spouse = {{ubl|{{Marriage|[[Kimberly Guilfoyle]]|2001|2006|end=div}}|{{Marriage|[[Jennifer Siebel Newsom|Jennifer Siebel]]|2008}}}} | children = 4 | father = [[William Newsom]] | education = [[Santa Clara University]] ([[Bachelor of Science|BS]]) | signature = Gavin Newsom Signature.svg | module = {{Listen|pos=center|embed=yes|filename=Gavin Newsom voice, 2014.ogg|title= glas Gavina Newsoma |type=speech|description=Gavin Newsom o boju proti mamilom in njih vplivu na družbo<br />posneto marca 8, 2014}} }} '''Gavin Christopher Newsom''', [[Američani|ameriški]] [[politik]] in [[poslovnež]], * [[10. oktober]] [[1967]], [[San Francisco]], [[ZDA]]. Newsom je od leta 2019 dalje 40. [[guverner Kalifornije]]. Kot član [[Demokratska stranka (Združene države Amerike)|Demokratske stranke]] je bil med 2011 in 2019 49. [[Lieutenant governor of California|namestnik guvernerja Kalifornije]], med 2004 - 2011 pa 42. [[Mayor of San Francisco|župan San Francisca]]. Newsom je leta 1989 diplomiral na področju [[diploma iz znanosti|politologije]] na [[Univerza v Santa Clari|Univerzi Santa Clara]]. Nato je v [[Oakville, California|Oakvillu v Kaliforniji]] ustanovil mrežo vinotek [[PlumpJack Winery|PlumpJack Group]], v katero je soinvestiral [[Gordon Getty]], milijarderski dedič in Newsomov družinski prijatelj. Podjetje je zraslo na 23 podenot, kot so vinoteke, restavracije in hoteli. Newsom je svojo politično kariero začel leta 1996, ko ga je župan San Francisca [[Willie Brown mlajši|Willie Brown]] imenoval v mestno komisijo za parkiranje in promet. <ref>{{Navedi splet|last=Muegge|first=Alex|date=November 30, 2023|title=Newsom vs DeSantis Debate: Comparing California and Florida's governors|url=https://www.abc10.com/article/news/local/california/newsom-desantis-debate-tonight-compare/103-803a0b56-adc2-4cae-b916-f8433d024488|archiveurl=https://web.archive.org/web/20231206044215/https://www.abc10.com/article/news/local/california/newsom-desantis-debate-tonight-compare/103-803a0b56-adc2-4cae-b916-f8433d024488|archivedate=December 6, 2023|accessdate=2024-07-07|website=abc10.com|language=en-US}}</ref> Brown je nato naslednje leto z njim zapolnil prosto mesto v [[Nadzorni svet San Francisca|nadzornem odboru,]] Newsom pa so v odbor prvič izvolili leta 1998. Newsom so leta [[2003 San Francisco mayoral election|2003]] izvolili za župana San Francisca in ga ponovno izvolili leta [[2007 San Francisco mayoral election|2007.]] Leta [[2010 California lieutenant gubernatorial election|2010]] je bil izvoljen za namestnika guvernerja Kalifornije in ponovno izvoljen leta [[2014 California lieutenant gubernatorial election|2014.]] Kot namestnik guvernerja je Newsom od leta 2012 do 2013 vodil ''[[The Gavin Newsom Show|oddajo Gavin Newsom Show,]]'' leta 2013 pa je napisal knjigo ''[[Citizenville]]'', ki se osredotoča na uporabo digitalnih orodij za demokratične spremembe. Od leta 2025 vodi podkast ''[[This is Gavin Newsom]]''. Newsom je bil leta [[2018 California gubernatorial election|2018]] izvoljen za guvernerja Kalifornije. Med svojim mandatom se je soočil s kritikami zaradi svojega vedenja in sloga pri vodstvu med [[COVID-19 pandemic in California|pandemijo COVID-19]]; vse to je prispevalo k neuspešnemu poskusu, da se ga leta 2021 odpokliče; naslednje leto je bil ponovno izvoljen z okoli 59 % glasov. === Zgodnja leta === Gavin Christopher Newsom se je rodil 10. oktobra 1967 v San Franciscu v Kaliforniji Tessi Thomas (rojeni Menzies), [[prizivno sodišče|sodnici državnega pritožbenega sodišča]], in [[William Alfred Newsom III|Williamu Alfredu Newsomu III]]. odvetniku za [[Getty Oil]]. <ref>{{Navedi splet|url=https://governors.library.ca.gov/40-Newsom.html|title=Gavin Newsom|website=The Governors' Gallery|publisher=[[California State Library]]|accessdate=September 29, 2023}}</ref> Newsom, pripadnik četrte generacije Sanfranciškanov, prihaja iz ugledne družine, ki je tesno povezana z mestom. Njegov praded po materini strani, [[Thomas Addis|Thomas Addis,]] je bil pionirski [[Nefrologija|specialist za ledvice]] in profesor medicine na [[Univerza Stanford|Univerzi Stanford,]] znan po svojih prelomnih raziskavah o boleznih ledvic. <ref>{{Navedi splet|url=https://med.stanford.edu/news/all-news/2017/10/thomas-addis-stanford-nephrology-pioneer-remembered.html|title=Thomas Addis, Stanford Nephrology Pioneer, Remembered|website=Stanford Medicine News Center|date=October 10, 2017|accessdate=February 25, 2025}}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Newsom je bratranec v drugem kolenu glasbenice [[Joanna Newsom|Joanne Newsom]], <ref>{{Navedi splet|first=Jody|last=Rosen|url=https://nytimes.com/2010/03/07/magazine/07Newsom-t.html|title=Joanna Newsom, the Changeling|website=[[The New York Times]]|date=March 3, 2010|accessdate=February 24, 2018|archivedate=June 9, 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180609052337/https://mobile.nytimes.com/2010/03/07/magazine/07Newsom-t.html}}</ref> njegova teta Barbara Newsom pa je bila poročena z [[Ron Pelosi|Ronom Pelosijem]], svakom [[Nancy Pelosi]], nekdanje [[predsednik Predstavniškega doma Združenih držav Amerike|predsednice Predstavniškega doma Združenih držav Amerike]]. <ref name="Port">{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/politics/article/NEWSOM-S-PORTFOLIO-Mayoral-hopeful-has-parlayed-2632672.php|title=NEWSOM'S PORTFOLIO / Mayoral hopeful has parlayed Getty money, family ties and political connections into local prominence|last=Chuck Finnie|last2=Rachel Gordon|last3=Lance Williams|date=February 23, 2003|work=San Francisco Chronicle|accessdate=July 1, 2025|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181107074343/https://www.sfchronicle.com/politics/article/NEWSOM-S-PORTFOLIO-Mayoral-hopeful-has-parlayed-2632672.php|archivedate=November 7, 2018}}</ref> Starša sta se ločila leta 1971, ko je Newsom bil star tri leta; mati Tessa je sama vzgajala Gavina in njegovo mlajšo sestro Hilary Newsom Callan. <ref name="nyt">{{Navedi novice|last=Ronayne|first=Kathleen|title=Former California judge Newsom dies at 84|url=https://apnews.com/general-news-599506cc9d7443ca9cc0def4c611c77b|accessdate=May 14, 2025|publisher=Associated Press|date=December 13, 2018}}</ref> Tessa je delala tri službe – pogosto kot natakarica, knjigovodja in tajnica – da bi preživljala družino. Pri svojih otrocih je spodbujala močno delovno etiko. <ref name="multiple">{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/politics/article/Gonzalez-Newsom-What-makes-them-run-From-2510021.php|title=Gonzalez, Newsom: What makes them run|last=Julian Guthrie|work=The San Francisco Chronicle|date=December 7, 2003|accessdate=July 1, 2025|archivedate=June 17, 2025|archiveurl=https://web.archive.org/web/20250617072932/https://www.sfchronicle.com/politics/article/Gonzalez-Newsom-What-makes-them-run-From-2510021.php}}</ref> Newsom je svoje otroštvo označil za polno zahtev, deloma zaradi finančne negotovosti in zaradi boja z "precej hudo" [[Disleksija|disleksijo]], stanjem, ki ga ima še vedno. <ref name="Port" /> Newsomovo izobraževanje se je začelo na École Notre Dame des Victoires, francosko-ameriški dvojezični [[Rimskokatoliška cerkev|katoliški]] šoli v San Franciscu, ki jo je obiskoval v vrtcu in prvem razredu. Vendar je njegova huda disleksija – vplivala je na njegovo sposobnost brati, pisati, črkovati in reševati računske naloge ([[Dyscalculia|diskalkulija]]) – zahtevala premestitev. <ref name="Port2">{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/politics/article/NEWSOM-S-PORTFOLIO-Mayoral-hopeful-has-parlayed-2632672.php|title=NEWSOM'S PORTFOLIO / Mayoral hopeful has parlayed Getty money, family ties and political connections into local prominence|last=Chuck Finnie|last2=Rachel Gordon|last3=Lance Williams|date=February 23, 2003|work=San Francisco Chronicle|accessdate=July 1, 2025|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181107074343/https://www.sfchronicle.com/politics/article/NEWSOM-S-PORTFOLIO-Mayoral-hopeful-has-parlayed-2632672.php|archivedate=November 7, 2018}}</ref> Na Notre Dame des Victoires je nadaljeval od tretjega do petega razreda, kjer so ga vpisali v tečaje dodatnega branja, da se spopade s svojimi učnimi težavami. V vseh letih šolanja se je Newsom močno zanašal na [[Zvočna knjiga|zvočne knjige]], povzetke in ustna navodila. Še vedno ima raje zvočne interpretacije dokumentov in poročil. <ref>{{Navedi knjigo|last=Newsom|first=Gavin|date=March 8, 2020|title=Citizenville|publisher=Penguin|page=49|isbn=978-0-14-312447-4}}</ref> V intervjuju iz leta 2023 je dejal, da ga je disleksija »prisilila, da iščem rešitve in razmišljam drugače – veščine, ki jih še vedno uporabljam vsak dan kot guverner«. <ref>{{Navedi splet|last=Marinucci|first=Carla|title=Gavin Newsom on dyslexia, 2024 rumors and what he'd do if he could run for president|url=https://www.politico.com/news/2023/09/27/gavin-newsom-dyslexia-2024-interview-00118723|website=POLITICO|date=September 27, 2023|accessdate=February 25, 2025}}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Mrtva povezava|date=June 2025|bot=medic}}</ref> Na [[Redwood High School (Larkspur)|srednji šoli Redwood]] v Larkspurju v Kaliforniji je Newsom kljub akademskim težavam blestel v atletiki in diplomiral leta 1985. Igral je kot [[Branilec (košarka)|branilec]] košarko in baseball kot [[zunanji obrambni igralec|zunanji igralec]], tako da si je prislužil priznanje na naslovnici ''[[Marin Independent Journal|revije Marin Independent Journal]]''. <ref name="multiple2">{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/politics/article/Gonzalez-Newsom-What-makes-them-run-From-2510021.php|title=Gonzalez, Newsom: What makes them run|last=Julian Guthrie|work=The San Francisco Chronicle|date=December 7, 2003|accessdate=July 1, 2025|archivedate=June 17, 2025|archiveurl=https://web.archive.org/web/20250617072932/https://www.sfchronicle.com/politics/article/Gonzalez-Newsom-What-makes-them-run-From-2510021.php}}</ref> Njegova sestra Hilary se je spominjala revnih Božičnih praznikov, ko jima je mati dala vedeti, da naj zaradi denarnih težav ne pričakujeta daril. <ref name="multiple2" /> Tessa je odprla njihov dom za [[rejništvo|rejniške otroke]], izkušnja, ki mu je, kot je Newsom dejal, vcepila za celo življenje nujo služiti javnosti. <ref name="multiple2" /> <ref name="Four">{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/magazine/article/Newsom-in-Four-Acts-What-shaped-the-man-who-2736568.php|title=Newsom in Four Acts|date=January 23, 2005|work=The San Francisco Chronicle|last=Mike Weiss|accessdate=May 14, 2025|archivedate=March 5, 2005|archiveurl=https://web.archive.org/web/20050305143905/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2005/01/23/CMGD9AHK721.DTL}}</ref> Očetova navada, da daruje velik del svojega dohodka, je še dodatno zaostrila družinske finance, zaradi česar je Newsom med srednjo šolo opravljal različna dela – delal je med drugim v pralnici avtomobilov in v lokalni delikatesi – da pomaga družini. <ref name="Reflects">{{Navedi novice|first=Cecilia|last=Vega|url=https://www.sfchronicle.com/politics/article/Newsom-reflects-on-4-years-of-ups-and-downs-as-2533911.php|title=Newsom reflects on 4 years of ups and downs as election approaches|work=The San Francisco Chronicle|date=October 27, 2007|accessdate=March 7, 2008|archivedate=December 6, 2007|archiveurl=https://web.archive.org/web/20071206022045/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2007/10/21/MNIGSN4FM.DTL}}</ref> Newsom se je na [[Univerza v Santa Clari|Univerzo Santa Clara]] vpisal z delno štipendijo za baseball in leta 1989 diplomiral iz [[Politične znanosti|politologije]]. Prvi dve leti se je poskušal pridružiti [[Santa Clara Broncos baseball|baseball ekipi]], a je konec leta 1985 prestal operacijo komolca – kasneje se je izkazalo, da gre za natrgane ulnarne kolateralne vezi – kar je končalo njegove ambicije po športni karieri. <ref>{{Navedi novice|last=Koseff|first=Alexei|date=April 4, 2024|title=Gavin Newsom says baseball saved him. But the legend of his career doesn't always match the reality|url=http://calmatters.org/politics/2024/04/gavin-newsom-baseball-college/|accessdate=April 4, 2024|work=CalMatters|language=en-US}}</ref> Zasluge za spodbujanje neodvisno razmišljati in za skepso do konvencionalnih modrosti pripisuje [[Družba Jezusova|jezuitski]] izobrazbi na univerzi. <ref name="Santa">{{Navedi novice|url=http://media.www.thesantaclara.com/media/storage/paper946/news/2008/02/14/News/San-Franciscos.Gavin.Newsom.Sits.Down.With.The.Santa.Clara-3210314.shtml|title=San Francisco's Gavin Newsom sits down with The Santa Clara Newsom discusses how Santa Clara guides his career|last=Boffi|first=Kristen|date=April 12, 2008|work=The Santa Clara|accessdate=April 13, 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090426073753/http://media.www.thesantaclara.com/media/storage/paper946/news/2008/02/14/News/San-Franciscos.Gavin.Newsom.Sits.Down.With.The.Santa.Clara-3210314.shtml|archivedate=April 26, 2009}}</ref> V tretjem letniku je Newsom en semester v Rimu v Italiji. O tem obdobju v govoru leta 2019 dejal, da mu je »odprlo oči« in ga soočilo z globalnimi perspektivami, ki so vplivale na njegovo politično kariero. <ref>{{Navedi splet|title=Governor Gavin Newsom Delivers Keynote at Santa Clara University Commencement|url=https://www.scu.edu/news-and-events/feature-stories/2019/stories/governor-gavin-newsom-delivers-keynote-at-commencement.html|website=Santa Clara University|date=June 15, 2019|accessdate=February 25, 2025}}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> === Poslovna kariera === Newsom in njegovi vlagatelji so 14. maja 1991 ustanovili podjetje PlumpJack Associates LP. Skupina je leta 1992 ustanovila [[PlumpJack Winery|vinarno PlumpJack]] s finančno pomočjo <ref name="SFWeekly1">{{Navedi splet|url=http://www.sfweekly.com/2003-04-02/news/bringing-up-baby-gavin|title=Bringing Up Baby Gavin|last=Byrne|first=Peter|date=April 2, 2003|website=SF Weekly|accessdate=June 10, 2014|archivedate=July 22, 2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100722023716/http://www.sfweekly.com/2003-04-02/news/bringing-up-baby-gavin/}}</ref> njegovega družinskega prijatelja [[Gordon Getty|Gordona Gettyja]]. PlumpJack je bilo ime opere, ki jo je napisal Getty, ki je investiral v 10 od 11 Newsomovih podjetij. <ref name="Port3">{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/politics/article/NEWSOM-S-PORTFOLIO-Mayoral-hopeful-has-parlayed-2632672.php|title=NEWSOM'S PORTFOLIO / Mayoral hopeful has parlayed Getty money, family ties and political connections into local prominence|last=Chuck Finnie|last2=Rachel Gordon|last3=Lance Williams|date=February 23, 2003|work=San Francisco Chronicle|accessdate=July 1, 2025|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181107074343/https://www.sfchronicle.com/politics/article/NEWSOM-S-PORTFOLIO-Mayoral-hopeful-has-parlayed-2632672.php|archivedate=November 7, 2018}}</ref> Getty je za ''[[San Francisco Chronicle]]'' povedal, da je Newsom bil zanj kot sin in da je zaradi tega odnosa investiral v njegov prvi poslovni podvig. Po Gettyjevih besedah so bile kasnejše poslovne naložbe posledica "uspeha prvega podviga". <ref name="Port3" /> Do enega Newsomovih prvih stikov z vladanjem je prišlo, ko se je Newsom uprl zahtevi [[San Francisco Health Department|Ministrstva za javno zdravje San Francisca,]] da v svoji vinoteki PlumpJack namesti pomivalno korito. <ref>{{Navedi novice|last=Bollag|first=Sophia|date=April 12, 2021|title=Fact check: Did Newsom exempt wineries from CA COVID-19 rules?|url=https://www.sacbee.com/news/politics-government/capitol-alert/article250504449.html|accessdate=May 28, 2024|work=The Sacramento Bee}}</ref> Ministrstvo za zdravje je trdilo, da je vino hrana, in od trgovine zahtevalo, da v vinoteko, katere tla so prekrivale preproge, namesti pomivalno korito v vrednosti 27.000 dolarjev, ker naj bi trgovina pomivalno korito potrebovala za metlo za brisanje tal. Ko je bil Newsom kasneje imenovan za nadzornika, je za ''[[San Francisco Examiner]]'' povedal: »S takšno birokratsko nadlogo se bom moral spopasti.« <ref name="Way">{{Navedi novice|url=http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/e/a/1997/03/11/BUSINESS14992.dtl|title=Newsom's Way: He hopes business success can translate to public service|last=George Raine|work=San Francisco Examiner|date=March 11, 1997|accessdate=May 14, 2025|archivedate=December 8, 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081208235912/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/e/a/1997/03/11/BUSINESS14992.dtl}}</ref> PumpJack je zrasel v podjetje z več kot 700 zaposlenimi. <ref name="multiple3">{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/politics/article/Gonzalez-Newsom-What-makes-them-run-From-2510021.php|title=Gonzalez, Newsom: What makes them run|last=Julian Guthrie|work=The San Francisco Chronicle|date=December 7, 2003|accessdate=July 1, 2025|archivedate=June 17, 2025|archiveurl=https://web.archive.org/web/20250617072932/https://www.sfchronicle.com/politics/article/Gonzalez-Newsom-What-makes-them-run-From-2510021.php}}</ref> Med letoma 1993 in 2000 so Newsom in njegovi vlagatelji odprla še več drugih podjetij, med drugim PlumpJack Squaw Valley Inn s kavarno PlumpJack (1994), [[PlumpJack Winery|vinarno]] v [[Napa Valley AVA|dolini Napa]] (1995), Balboa Café Bar and Grill (1995), PlumpJack Development Fund LP (1996), MatrixFillmore Bar (1998), podružnico trgovine PlumpJack Wines v dolini Noe (1999), trgovino z oblačili PlumpJackSport (2000) in drugo kavarno Balboa v dolini Squaw (2000). <ref name="Port4">{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/politics/article/NEWSOM-S-PORTFOLIO-Mayoral-hopeful-has-parlayed-2632672.php|title=NEWSOM'S PORTFOLIO / Mayoral hopeful has parlayed Getty money, family ties and political connections into local prominence|last=Chuck Finnie|last2=Rachel Gordon|last3=Lance Williams|date=February 23, 2003|work=San Francisco Chronicle|accessdate=July 1, 2025|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181107074343/https://www.sfchronicle.com/politics/article/NEWSOM-S-PORTFOLIO-Mayoral-hopeful-has-parlayed-2632672.php|archivedate=November 7, 2018}}</ref> Newsom je investiral med drugim v pet restavracij in dve trgovini z oblačili. <ref name="multiple3" /> Med 1996 in 2001 je Newsom letno zaslužil več kot 429.000 dolarjev <ref name="Port4" /> Leta 2002 je bila njegova poslovna lastnina ocenjena na več kot 6,9 milijona dolarjev. <ref name="multiple3" /> Ko je leta 2004 postal župan, je Newsom je prodal svoj delež v podjetjih v San Franciscu. Ohranil je lastništvo v podjetjih PlumpJack zunaj San Francisca. Februarja 2006 je za svojo domačijo v soseski [[Russian Hill]] plačal 2.350.000 dolarjev, aprila 2009 pa jo dal na trg za 3.000.000 dolarjev. <ref>{{Navedi novice|url=http://sfluxe.com/2009/04/24/newsom-penthouse-for-sale/|title=Newsom Penthouse For Sale|work=San Francisco Luxury, SFLuxe.com|date=April 24, 2009|accessdate=April 24, 2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090517092610/http://sfluxe.com/2009/04/24/newsom-penthouse-for-sale/|archivedate=May 17, 2009}}</ref> === Zgodnja politična kariera === [[Slika:San_Francisco_Supervisor_Gavin_Newsom,_District_2_1999.jpg|levo|sličica|Newsom in 1999]] Prve politične izkušnje je Newsom dobil med prostovoljnim delom leta 1995 v uspešni kampanji [[Willie Brown mlajši|Willieja Browna]] za mesto župana. Newsom je v svoji kavarni PlumpJack prirejal zasebno zbiranje sredstev. <ref name="Port5">{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/politics/article/NEWSOM-S-PORTFOLIO-Mayoral-hopeful-has-parlayed-2632672.php|title=NEWSOM'S PORTFOLIO / Mayoral hopeful has parlayed Getty money, family ties and political connections into local prominence|last=Chuck Finnie|last2=Rachel Gordon|last3=Lance Williams|date=February 23, 2003|work=San Francisco Chronicle|accessdate=July 1, 2025|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181107074343/https://www.sfchronicle.com/politics/article/NEWSOM-S-PORTFOLIO-Mayoral-hopeful-has-parlayed-2632672.php|archivedate=November 7, 2018}}</ref> Brown je Newsoma leta 1996 imenoval na prosto mesto v Komisiji za parkiranje in promet, kasneje pa so ga izvolili za predsednika komisije. Brown ga je imenoval na mesto [[Nadzorni svet San Francisca|v nadzornem odboru San Francisca]].Takrat je bil najmlajši član nadzornega odbora San Francisca. <ref name="King">{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/news/article/S-F-s-New-Supervisor-Bold-Young-Entrepreneur-2855573.php|title=S.F.'s New Supervisor – Bold, Young Entrepreneur|last=John King|work=San Francisco Chronicle|date=February 4, 1997|accessdate=May 14, 2025|archivedate=December 8, 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081208234032/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/1997/02/04/MN64501.DTL}}</ref> <ref name="Start">{{Navedi novice|url=http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/e/a/1997/02/14/NEWS6815.dtl|title=Newsom gets his political feet wet|first=Rachel|last=Gordon|work=San Francisco Examiner|date=February 14, 1997|accessdate=May 14, 2025|archivedate=December 8, 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081208235907/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/e/a/1997/02/14/NEWS6815.dtl}}</ref> <ref name="sfgate.com">{{Navedi novice|url=https://www.sfgate.com/news/article/Board-gets-a-straight-white-male-3137792.php|title=Board gets a straight white male|last=Ray Delgado|work=San Francisco Examiner|date=February 3, 1997|accessdate=May 14, 2025}}</ref> Newsom je prisegel pred svojim očetom in se zavezal, da bo v upravni odbor prinesel svoje poslovne izkušnje. <ref name="Start2">{{Navedi novice|url=http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/e/a/1997/02/14/NEWS6815.dtl|title=Newsom gets his political feet wet|first=Rachel|last=Gordon|work=San Francisco Examiner|date=February 14, 1997|accessdate=May 14, 2025|archivedate=December 8, 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081208235907/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/e/a/1997/02/14/NEWS6815.dtl}}</ref> Brown je Newsoma označil za "del prihodnje generacije voditeljev tega velikega mesta". <ref name="Start2" /> Newsom se je opisal kot "[[Socialni liberalizem|socialnega liberalca]] in fiskalnega psa čuvaja". <ref name="Start2" /> <ref name="sfgate.com2">{{Navedi novice|url=https://www.sfgate.com/news/article/Board-gets-a-straight-white-male-3137792.php|title=Board gets a straight white male|last=Ray Delgado|work=San Francisco Examiner|date=February 3, 1997|accessdate=May 14, 2025}}</ref> Leta 1998 so ga izvolili za polni štiriletni mandat v upravni odbor. Newsom je bil ponovno izvoljen leta 2000 in 2002, kot kandidat za drugo okrožje ([[Pacific Heights]], [[Marina District, San Francisco|Marino]], [[seznam sosesk v San Franciscu|Cow Hollow]], [[Sea Cliff, San Francisco|Sea Cliff]] in Laurel Heights) z najvišjo ravnijo dohodka v San Franciscu in najvišjim deležem republikancev. <ref name="Lone Candidate is Going All Out in">{{Navedi novice|last=Epstein|first=Edward|url=https://www.sfchronicle.com/politics/article/LONE-CANDIDATE-IS-GOING-ALL-OUT-IN-DISTRICT-2-3303437.php|title=Lone Candidate is Going All Out in District 2 Race|work=San Francisco Chronicle|date=September 15, 2000|accessdate=May 14, 2025|archivedate=December 8, 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081208234055/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2000/09/15/MN61774.DTL}}</ref> Newsom je leta 2000 plačal 500 dolarjev Republikanski stranki San Francisca, da se med kandidaturo za nadzornika leta 2000 pojavi na seznamu strankinih podpornikov. <ref>{{Navedi splet|last=Lauterborn|first=Peter|date=October 1, 2007|title=Newsom's Expensive Silence|url=https://beyondchron.org/newsoms-expensive-silence/|accessdate=January 23, 2023|website=Beyond Chron|language=en-US}}</ref> Ponovno je bil izvoljen. <ref>{{Navedi splet|title=Gavin Newsom through the years|url=https://www.sfchronicle.com/news/article/Gavin-Newsom-through-the-years-3282652.php|website=San Francisco Chronicle|date=October 31, 2009|accessdate=May 14, 2025|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110217230655/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2009/10/31/MNVV1AD9CM.DTL|archivedate=2011-02-17|url-status=live}}</ref> Kot nadzornik v San Franciscu je Newsom pritegnil pozornost javnosti zaradi svoje podpore reformi [[San Francisco Municipal Railway|mestne železnice]] (Muni). <ref name="Appendage">{{Navedi novice|title=Fights idea that he's a Brown "appendage'|first=Rachel|last=Gordon|date=October 16, 1998|work=San Francisco Examiner|url=http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/e/a/1998/10/16/NEWS2969.dtl|accessdate=May 14, 2025|archivedate=December 8, 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081208235923/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/e/a/1998/10/16/NEWS2969.dtl}}</ref> Bil je eden od dveh nadzornikov, ki ju je podprla organizacija Rescue Muni, skupina uporabnikov javnega prevoza, ob njegovi ponovni izvolitvi leta 1998. Podprl je predlog B, ki je od Munija in drugih mestnih oddelkov zahteval, da razvijejo podrobne načrte [[strežba strankam|za storitve za stranke]]. <ref name="Port6">{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/politics/article/NEWSOM-S-PORTFOLIO-Mayoral-hopeful-has-parlayed-2632672.php|title=NEWSOM'S PORTFOLIO / Mayoral hopeful has parlayed Getty money, family ties and political connections into local prominence|last=Chuck Finnie|last2=Rachel Gordon|last3=Lance Williams|date=February 23, 2003|work=San Francisco Chronicle|accessdate=July 1, 2025|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181107074343/https://www.sfchronicle.com/politics/article/NEWSOM-S-PORTFOLIO-Mayoral-hopeful-has-parlayed-2632672.php|archivedate=November 7, 2018}}</ref> <ref>{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/politics/article/Muni-Riders-Back-Newsom-And-Ammiano-2987650.php|title=Muni Riders Back Newsom And Ammiano|last=Edward Epstein|work=San Francisco Chronicle|date=October 2, 1998|accessdate=May 14, 2025|archivedate=December 8, 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081208234042/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/1998/10/02/MN91413.DTL}}</ref> Ukrep je bil sprejet s 56,6 % glasov. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/politics/article/HOW-SAN-FRANCISCO-VOTED-2980387.php|title=How San Francisco Voted|work=San Francisco Chronicle|date=November 5, 1998|accessdate=May 14, 2025|archivedate=January 16, 2000|archiveurl=https://web.archive.org/web/20000116030528/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?file=/chronicle/archive/1998/11/05/MN85585.DTL}}</ref> Newsom je podprl [[Referendum|glasovanje o ukrepu]] organizacije Rescue Muni; različico ukrepa so volivci odobrili novembra 1999. Newsom je podprl tudi dovoljenje restavracijam, da strežejo alkohol na zunanjih mizah, prepoved oglasov za tobak, vidnih z ulice, strožje kazni za najemodajalce, ki kršijo zakone o nadzoru najemnin, in resolucijo, ki je bila zavrnjena, o pohvali [[Colin Powell|Colina Powella]] za zbiranje denarja za mladinske programe. <ref name="Appendage2">{{Navedi novice|title=Fights idea that he's a Brown "appendage'|first=Rachel|last=Gordon|date=October 16, 1998|work=San Francisco Examiner|url=http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/e/a/1998/10/16/NEWS2969.dtl|accessdate=May 14, 2025|archivedate=December 8, 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081208235923/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/e/a/1998/10/16/NEWS2969.dtl}}</ref> Newsomova podpora poslovnim interesom je včasih zaostrila njegov odnos s sindikalnimi voditelji. Med Newsomovim delovanjem kot nadzornik je podpiral stanovanjske projekte prek [[Javno-zasebno partnerstvo|javno-zasebnih partnerstev]] za povečanje lastništva stanovanj in cenovno dostopnih stanovanj v San Franciscu. <ref name="Interview">{{Navedi novice|url=http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/g/a/2003/10/29/carollloyd.DTL|title=From Pacific Heights, Newsom Is Pro-Development and Anti-Handout|last=Carol Lloyd|work=SF Gate|date=October 29, 2003|accessdate=May 14, 2025|archivedate=December 8, 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081208235929/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/g/a/2003/10/29/carollloyd.DTL}}</ref> Podpiral je pobudo HOPE, neuspešen ukrep na lokalnih volitvah, ki bi omogočil večjo stopnjo konverzije stanovanj, če bi določen odstotek najemnikov v stavbi kupoval svoja stanovanja. Kot kandidat za župana je podprl gradnjo 10.000 novih stanovanjskih enot za ustvarjanje 15.000 novih delovnih mest v gradbeništvu Newsomov prepoznavni dosežek kot nadzornika je bila volilna pobuda z imenom [[Care Not Cash]] (Measure N), ki je brezdomcem namesto neposredne denarne pomoči iz državnega programa splošne pomoči ponudila oskrbo, podporna stanovanja, zdravljenje odvisnosti od drog in pomoč specialistov za vedenjsko zdravje. <ref name="Interview2">{{Navedi novice|url=http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/g/a/2003/10/29/carollloyd.DTL|title=From Pacific Heights, Newsom Is Pro-Development and Anti-Handout|last=Carol Lloyd|work=SF Gate|date=October 29, 2003|accessdate=May 14, 2025|archivedate=December 8, 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081208235929/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/g/a/2003/10/29/carollloyd.DTL}}</ref> Številni zagovorniki pravic brezdomcev so protestirali proti pobudi. »Progresivci in demokrati, redovnice in duhovniki, zagovorniki brezdomcev in brezdomci so besneli,« je dejal Newsom. <ref>{{Navedi splet|last=Smith|first=Dakota|date=October 23, 2018|title=Gavin Newsom's approach to fixing homelessness in San Francisco outraged activists. And he's proud of it|url=https://www.latimes.com/politics/la-pol-ca-gavin-newsom-homelessness-san-francisco-20181023-story.html|accessdate=May 14, 2025|website=Los Angeles Times|archivedate=November 1, 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181101010305/http://www.latimes.com/politics/la-pol-ca-gavin-newsom-homelessness-san-francisco-20181023-story.html}}</ref> Uspešno sprejeti referendum je dvignil njegov politični profil in zagotovil prostovoljce, donatorje in sodelavce kampanje, ki so mu pomagali postati vodilni kandidat za župana leta 2003. <ref name="Port7">{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/politics/article/NEWSOM-S-PORTFOLIO-Mayoral-hopeful-has-parlayed-2632672.php|title=NEWSOM'S PORTFOLIO / Mayoral hopeful has parlayed Getty money, family ties and political connections into local prominence|last=Chuck Finnie|last2=Rachel Gordon|last3=Lance Williams|date=February 23, 2003|work=San Francisco Chronicle|accessdate=July 1, 2025|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181107074343/https://www.sfchronicle.com/politics/article/NEWSOM-S-PORTFOLIO-Mayoral-hopeful-has-parlayed-2632672.php|archivedate=November 7, 2018}}</ref> <ref name="Time for change">{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/politics/article/NEWSOM-THE-TIME-FOR-CHANGE-IS-HERE-TIGHT-2546443.php|title=Newsom: 'The Time for Change is Here'|first=Rachel|last=Gordon|first2=Mark|last2=Simon|work=San Francisco Chronicle|date=December 10, 2003|accessdate=May 14, 2025|archivedate=May 11, 2004|archiveurl=https://web.archive.org/web/20040511030348/http://sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2003/12/10/MNGQV3IVM61.DTL}}</ref> <ref name="See how they ran">{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/living/article/See-how-they-ran-Arnold-who-Matt-Gonzalez-2524761.php|title=See how they ran|last=Carol Lloyd|work=San Francisco Chronicle|date=December 21, 2003|accessdate=May 14, 2025|archivedate=January 31, 2004|archiveurl=https://web.archive.org/web/20040131180840/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2003/12/21/LVGVB3ONBA1.DTL}}</ref> V mestni reviziji, objavljeni leta 2008, je bil program ocenjen kot v veliki meri uspešen, saj je znižal povprečno plačilo na osebo z več kot 300 $ na 78 $ in število ljudi, ki prejemajo denarna plačila, z več kot 2500 na približno 640. <ref>{{Navedi splet|last=Buchanan|first=Wyatt|date=May 1, 2008|title=S.F.'s Care Not Cash a success, audit shows|url=https://www.sfchronicle.com/bayarea/article/S-F-s-Care-Not-Cash-a-success-audit-shows-3285469.php|archivedate=October 27, 2010|website=San Francisco Chronicle|accessdate=May 17, 2025|archiveurl=https://web.archive.org/web/20101027194629/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2008/05/01/BAVN10EJ5T.DTL}}</ref> === Župan San Francisca (2004–2011) === ==== Volitve ==== [[Slika:Gavin_Newsom,_San_Francisco,_1999.jpg|sličica|281x281_pik|Newsom 1999, kot član nadzornega odbora SF]] Newsom je na splošnih volitvah 4. novembra 2003 osvojil prvo mesto v konkurenci devetih kandidatov. V prvem krogu glasovanja je prejel 41,9 % glasov, kandidat [[Zelena stranka Združenih držav Amerike|Zelene stranke]] [[Matt Gonzalez]] pa 19,6 %, vendar se je v drugem krogu 9. decembra soočil z bolj tesno tekmo, saj je veliko mestnih progresivnih skupin podprlo Gonzaleza. <ref name="Time for change2">{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/politics/article/NEWSOM-THE-TIME-FOR-CHANGE-IS-HERE-TIGHT-2546443.php|title=Newsom: 'The Time for Change is Here'|first=Rachel|last=Gordon|first2=Mark|last2=Simon|work=San Francisco Chronicle|date=December 10, 2003|accessdate=May 14, 2025|archivedate=May 11, 2004|archiveurl=https://web.archive.org/web/20040511030348/http://sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2003/12/10/MNGQV3IVM61.DTL}}</ref> Tekma je bila strankarska, z napadi na Gonzaleza zaradi njegove podpore [[Ralph Nader|Ralphu Naderju]] na predsedniških volitvah leta 2000 in napadi na Newsoma zaradi prispevka 500 dolarjev republikanskemu poštnemu letaku leta 2000. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/politics/article/Mayoral-hopefuls-come-out-swinging-in-debate-2512314.php|title=Mayoral hopefuls come out swinging in debate|first=John|last=Wildermuth|first2=Rachel|last2=Gordon|work=San Francisco Chronicle|page=A-1|date=November 12, 2003|accessdate=May 14, 2025|archivedate=December 28, 2003|archiveurl=https://web.archive.org/web/20031228075727/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2003/11/12/MNGR82VUTB1.DTL}}</ref> <ref name="Democratic importance">{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/politics/article/S-F-CAMPAIGN-NOTEBOOK-2510156.php|title=SF Campaign Notebook|last=John Wildermuth|last2=Katia Hetter|last3=Demian Bulwa|work=San Francisco Chronicle|date=December 3, 2003|page=A-27|accessdate=March 10, 2008|archivedate=December 28, 2003|archiveurl=https://web.archive.org/web/20031228091332/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2003/12/03/BAGSD3EQJ51.DTL}}</ref> Demokratsko vodstvo je menilo, da morajo okrepiti San Francisco kot demokratsko trdnjavo, potem ko je izgubilo predsedniške volitve leta 2000 in [[California recall election, 2003|volitve za odpoklic guvernerja leta 2003]] proti [[Arnold Schwarzenegger|Arnoldu Schwarzeneggerju]]. <ref name="Democratic importance" /> Za Newsoma so se zavzemali predstavniki Nacionalne demokratske stranke, vključno z [[Bill Clinton|Billom Clintonom]], [[Al Gore|Alom Goreom]] in [[Jesse Jackson|Jessejem Jacksonom]]. <ref name="Democratic importance" /> <ref>{{Navedi novice|url=http://dir.salon.com/story/opinion/feature/2003/12/09/newsom/|title=San Francisco's Greens versus Democrats grudge-match|last=Joan Walsh|work=[[Salon.com]]|date=December 9, 2003|accessdate=May 14, 2025|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080724035849/http://dir.salon.com/story/opinion/feature/2003/12/09/newsom/|archivedate=July 24, 2008}}</ref> Pet nadzornikov je podprlo Gonzaleza, [[Willie Brown mlajši|Willie Brown]] pa Newsoma. <ref name="Time for change2" /> <ref name="See how they ran2">{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/living/article/See-how-they-ran-Arnold-who-Matt-Gonzalez-2524761.php|title=See how they ran|last=Carol Lloyd|work=San Francisco Chronicle|date=December 21, 2003|accessdate=May 14, 2025|archivedate=January 31, 2004|archiveurl=https://web.archive.org/web/20040131180840/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2003/12/21/LVGVB3ONBA1.DTL}}</ref> Newsom je zmagal v drugem krogu s 53 % glasov proti Gonzalezovim 47 %, kar je 11.000 glasov prednosti. <ref name="Time for change3">{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/politics/article/NEWSOM-THE-TIME-FOR-CHANGE-IS-HERE-TIGHT-2546443.php|title=Newsom: 'The Time for Change is Here'|first=Rachel|last=Gordon|first2=Mark|last2=Simon|work=San Francisco Chronicle|date=December 10, 2003|accessdate=May 14, 2025|archivedate=May 11, 2004|archiveurl=https://web.archive.org/web/20040511030348/http://sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2003/12/10/MNGQV3IVM61.DTL}}</ref> Kandidiral je kot poslovno usmerjen [[Centrizem|centrističen]] demokrat in zmeren politik v San Franciscu. Nekateri njegovi nasprotniki so ga označili za konservativca. <ref name="Time for change3" /> <ref name="Democratic importance2">{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/politics/article/S-F-CAMPAIGN-NOTEBOOK-2510156.php|title=SF Campaign Notebook|last=John Wildermuth|last2=Katia Hetter|last3=Demian Bulwa|work=San Francisco Chronicle|date=December 3, 2003|page=A-27|accessdate=March 10, 2008|archivedate=December 28, 2003|archiveurl=https://web.archive.org/web/20031228091332/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2003/12/03/BAGSD3EQJ51.DTL}}</ref> Kandidiral je pod sloganom "velika mesta, velike ideje" in predstavil več kot 21 političnih dokumentov. <ref name="See how they ran3">{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/living/article/See-how-they-ran-Arnold-who-Matt-Gonzalez-2524761.php|title=See how they ran|last=Carol Lloyd|work=San Francisco Chronicle|date=December 21, 2003|accessdate=May 14, 2025|archivedate=January 31, 2004|archiveurl=https://web.archive.org/web/20040131180840/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2003/12/21/LVGVB3ONBA1.DTL}}</ref> Obljubil je, da bo še naprej delal na vprašanju brezdomstva v San Franciscu. <ref name="Time for change3" /> Newsom je bil 8. januarja 2004 prisežen kot župan.<ref>{{cite web|last=Gordon|first=Rachel|title=Newsom says he'll rock the boat at City Hall|url=https://www.sfchronicle.com/politics/article/S-F-IN-TRANSITION-Newsom-says-he-ll-rock-the-2814969.php|work=San Francisco Chronicle|date=January 8, 2004|access-date=May 15, 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20040209013329/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?file=/c/a/2004/01/08/MNGDI45PV61.DTL|archive-date=February 9, 2004|url-status=live|url-access=limited}}</ref> Pozval je k enotnosti med mestnimi političnimi frakcijami in obljubil, da bo obravnaval vprašanja javnih šol, lukenj na cestah in cenovno dostopnih stanovanj.<ref>{{cite news|url=https://www.sfchronicle.com/politics/article/Mayor-Newsom-s-goal-a-common-purpose-2815109.php|title=Mayor Newsom's goal: a 'common purpose' / CHALLENGES AHEAD: From potholes to the homeless|first=Rachel|last=Gordon|work=San Francisco Chronicle|date=January 9, 2004|access-date=May 14, 2025|url-access=limited}}</ref> Newsom je dejal, da je "drugačen vodja", ki se "ne boji lotiti tudi najtežjih problemov"<ref name="Half first">{{cite news|url=https://www.sfchronicle.com/politics/article/Mayor-s-challenge-finishing-what-he-started-2544290.php|title=Mayor's challenge: finishing what he started|first1=Rachel|last1=Gordon|first2=Mark|last2=Simon|work=San Francisco Chronicle|date=January 8, 2006|access-date=May 14, 2025|archive-date=March 13, 2006|archive-url=https://web.archive.org/web/20060313032906/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2006/01/08/MNGHGGK8O21.DTL|url-status=live|url-access=limited}}</ref> ==== 2007 ==== Ko je potekel rok za oddajo vlog 10. avgusta 2007, se je razprava v San Franciscu preusmerila na Newsomov drugi mandat. Na volitvah ga je izzvalo 13 kandidatov, vključno z Georgeem Davisom, [[Naturizem|nudističnim]] aktivistom, in Michaelom Powersom, lastnikom seks kluba Power Exchange. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/news/article/Newsom-lacks-serious-challengers-but-lineup-is-2548103.php|title=Newsom lacks serious challengers, but lineup is full of characters|last=Cecilia M. Vega|work=San Francisco Chronicle|date=August 11, 2007|accessdate=May 14, 2025|archivedate=December 8, 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081208234554/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2007/08/11/MNVVRFQM6.DTL}}</ref> Nekdanji nadzornik konservativcev Tony Hall se je v začetku septembra umaknil zaradi pomanjkanja podpore. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/bayarea/article/When-Newsom-gets-a-free-pass-for-4-more-years-2505023.php|title=When Newsom gets a free pass for 4 more years, nobody wins|last=C.W. Nevius|work=San Francisco Chronicle|date=September 6, 2007|accessdate=March 15, 2008|archivedate=December 8, 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081208234608/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2007/09/06/BAICRVOQ8.DTL}}</ref> ''[[San Francisco Chronicle|Časopis San Francisco Chronicle]]'' je avgusta 2007 izjavil, da Newsom ni bil "resno ogrožen za svojo ponovno izvolitev", saj je do začetka avgusta za svojo kampanjo za ponovno izvolitev zbral 1,6 milijona dolarjev. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/politics/article/Far-out-in-front-Newsom-is-raising-war-size-war-2512442.php|title=Far-out in front - Newsom is raising war-size war chest|last=Cecilia M. Vega|work=San Francisco Chronicle|date=August 3, 2007|accessdate=May 14, 2025|archivedate=2007-08-16|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070816140326/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2007/08/03/BA01RC83I2.DTL|url-status=live}}</ref> Ponovno je bil izvoljen 6. novembra z več kot 72 % glasov. <ref>{{Navedi splet|date=November 6, 2007|url=http://www.sfgov.org/site/elections_index.asp?id=68841|title="Election Summary: November 6, 2007|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120525113610/http://www.sfgov.org/site/elections_index.asp?id=68841|archivedate=May 25, 2012|publisher=San Francisco City and County Department of Elections}}</ref> Ob nastopu drugega mandata je Newsom obljubil, da se bo osredotočil na okolje, brezdomstvo, zdravstveno varstvo, izobraževanje, stanovanja in obnovo [[San Francisco General Hospital|splošne bolnišnice San Francisco]]. <ref name="spending spree">{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/news/article/Newsom-s-139-700-office-spending-spree-3297664.php|title=Newsom's $139,700 office spending spree|last=Cecilia M. Vega|work=The San Francisco Chronicle|date=January 18, 2008|accessdate=May 14, 2025|archivedate=February 21, 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080221052115/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2008/01/18/MNJIUH4BF.DTL}}</ref> <ref name="Act">{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/news/article/NEWSOM-S-2ND-ACT-3236820.php|title=Newsom's 2nd Act|last=Cecilia M. Vega|last2=John Wildermuth|last3=Heather Knight|work=San Francisco Chronicle|date=November 7, 2007|accessdate=May 14, 2025}}</ref> [[Slika:Gavin_Newsom_speaking,_No_on_Proposition_8_rally,_UC_Berkeley_(October_2008).jpg|sličica|Newsom v kampanji proti predlogu 8 leta 2008]]Nacionalno pozornost je pritegnil leta 2004, ko je mestnemu in okrožnemu uradniku San Francisca naročil, da naj izdaja [[Istospolna zakonska zveza|poročne]] licence [[Homoseksualnost|istospolnim parom]], s čimer je kršil [[2000 California Proposition 22|državni zakon, sprejet leta 2000.]] <ref name="Lisa Leff">{{Navedi novice|url=http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/n/a/2007/08/10/state/n000208D48.DTL|title=Newsom set to endorse Clinton for president|last=Lisa Leff|publisher=Associated Press|date=August 10, 2007|accessdate=May 14, 2025|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081209000025/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/n/a/2007/08/10/state/n000208D48.DTL|archivedate=December 9, 2008}}</ref> Izvajanje pobude Care Not Cash, ki jo je sponzoriral kot nadzornik, se je začelo 1. julija 2004. V okviru pobude je v mestu stalno zavetje dobilo še 5000 brezdomcev. Do leta 2007 je bilo s podporo nameščenih v stalna stanovanja približno 2000 ljudi. Drugi programi, ki jih je Newsom sprožil za odpravo kroničnega brezdomstva, so vključevali ekipo za pomoč brezdomcem San Francisca (SF HOT) in projekt Homeless Connect (PHC), ki je 2000 brezdomcem zagotovil stalna stanovanja in 5000 dodatnih najemnih enot v mestu. <ref name="IJ">[https://www.marinij.com/2018/02/23/gavin-newsom-wasnt-always-such-a-liberal-crusader/ Gavin Newsom wasn't always such a liberal crusader] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210508224312/https://www.marinij.com/2018/02/23/gavin-newsom-wasnt-always-such-a-liberal-crusader/|date=May 8, 2021}}, ''[[Sacramento Bee]]'', Christopher Cadelago, July 19, 2018. Retrieved March 28, 2021.</ref> Med stavko hotelskih delavcev proti dvanajstim hotelom v San Franciscu se je Newsom 27. oktobra 2004 pridružil članom sindikata [[UNITE HERE]] pred hotelom [[Westin]] St. Francis. Obljubil je, da bo mesto bojkotiralo hotele in da ne bo sponzoriralo mestnih dogodkov v njih, dokler se z delavci ne dogovorijo o pogodbi. Spor glede pogodbe je bil rešen septembra 2006. <ref>Unite Here Local 2, [https://www.unitehere2.org/history/ "History"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181026025027/https://www.unitehere2.org/history/|date=October 26, 2018}}, October 25, 2018.</ref> Leta 2007 je podpisal zakon o ustanovitvi programa [[Healthy San Francisco|Zdravi San Francisco]], da bi prebivalcem mesta zagotovil [[univerzalno zdravstveno varstvo]], in postal prvo mesto v državi, ki je to storilo. <ref name="IJ2">[https://www.marinij.com/2018/02/23/gavin-newsom-wasnt-always-such-a-liberal-crusader/ Gavin Newsom wasn't always such a liberal crusader] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210508224312/https://www.marinij.com/2018/02/23/gavin-newsom-wasnt-always-such-a-liberal-crusader/|date=May 8, 2021}}, ''[[Sacramento Bee]]'', Christopher Cadelago, July 19, 2018. Retrieved March 28, 2021.</ref> Newsoma je leta 2009 napadla Demokratska stranka San Francisca, ker ni uvedel pravila mesta San Francisco [[mesto pribežališča|o mestu, ki je zagotavljalo zaščito priseljencem]], po katerem mesto ni smelo pomagati [[Imigracijska in carinska služba Združenih držav Amerike|ameriški imigracijski in carinski upravi]]. <ref>{{Navedi novice|url=http://www.sfchronicle.com/default/article/S-F-Dems-blast-mayor-in-sanctuary-city-case-3167150.php|work=The San Francisco Chronicle|title=S.F. Dems blast mayor in sanctuary city case|first=Heather|last=Knight|date=March 27, 2009|accessdate=May 14, 2025|archivedate=2009-03-30|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090330135303/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2009/03/27/BAN216NNQO.DTL|url-status=live}}</ref> Istega leta je Newsom skupaj z županom mesta New York [[Michael Bloomberg|Michaelom Bloombergom]] in tremi drugimi javnimi uslužbenci prejel nagrado Leadership for Healthy Communities Award za svojo zavezanost k temu, da bi bila zdrava hrana in možnosti telesne dejavnosti bolj dostopne otrokom in družinam. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.leadershipforhealthycommunities.org/content/view/284/58|title=Top Policy Groups Take Action to Create Healthy Communities, Prevent Childhood Obesity|publisher=Leadership for Healthy Communities|accessdate=November 18, 2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090630054147/http://www.leadershipforhealthycommunities.org/content/view/284/58|archivedate=June 30, 2009}}</ref> Leta 2008 je gostil okroglo mizo Urbano-podeželje, na kateri je raziskal načine za spodbujanje regionalnega razvoja hrane in povečan dostop do zdrave in cenovno dostopne hrane. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/bayarea/article/S-F-food-policy-heading-in-a-healthy-direction-3182972.php|title=S.F. food policy heading in a healthy direction|first=Erin|last=Allday|work=The San Francisco Chronicle|date=November 30, 2008|accessdate=May 14, 2025|archivedate=2008-12-06|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081206060010/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2008/11/30/BA6A14C5S1.DTL|url-status=live}}</ref> Newsom je zagotovil 8 milijonov dolarjev zveznih in lokalnih sredstev za program Better Streets, <ref>{{Navedi splet|url=http://www.sfgov.org/site/mayor_index.asp?id=82219|title=Mayor Newsom Unveils Better Streets Plan|publisher=San Francisco Office of the Mayor|accessdate=May 14, 2025|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080610091237/http://www.sfgov.org/site/mayor_index.asp?id=82219|archivedate=June 10, 2008}}</ref> ki zagotavlja, da so vidiki javnega zdravja v celoti vključeni v procese urbanističnega načrtovanja. Podpisal je zakon o označevanju jedilnikov, ki od verig restavracij zahteva, da na svoje jedilnike natisnejo informacije o hranilni vrednosti. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/health/article/S-F-pushes-legislation-to-promote-good-health-3202137.php|title=S.F. pushes legislation to promote good health|first=Heather|last=Knight|work=The San Francisco Chronicle|date=August 4, 2008|accessdate=May 14, 2025|archivedate=August 10, 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080810214412/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2008/08/04/MNBG122T4F.DTL}}</ref> === Istospolne poroke === Newsom je leta 2004 pritegnil nacionalno pozornost, ko je mestnemu uradniku okrožja San Francisca naročil, naj izdaja [[Istospolna zakonska zveza|poročne]] licence [[Homoseksualnost|istospolnim parom]], s čimer je kršil [[2000 California Proposition 22|državno zakonodajo]]. <ref name="Lisa Leff2">{{Navedi novice|url=http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/n/a/2007/08/10/state/n000208D48.DTL|title=Newsom set to endorse Clinton for president|last=Lisa Leff|publisher=Associated Press|date=August 10, 2007|accessdate=May 14, 2025|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081209000025/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/n/a/2007/08/10/state/n000208D48.DTL|archivedate=December 9, 2008}}</ref> Avgusta 2004 je [[vrhovno sodišče Kalifornije]] razveljavilo poroke, ki jih je Newsom odobril, ker so bile v nasprotju z državno zakonodajo. Kljub temu je Newsomova nepričakovana poteza pritegnila nacionalno pozornost k vprašanju istospolnih porok in mu utrdila politično podporo v San Franciscu in v skupnosti LGBTQ+. <ref name="Reflects2">{{Navedi novice|first=Cecilia|last=Vega|url=https://www.sfchronicle.com/politics/article/Newsom-reflects-on-4-years-of-ups-and-downs-as-2533911.php|title=Newsom reflects on 4 years of ups and downs as election approaches|work=The San Francisco Chronicle|date=October 27, 2007|accessdate=March 7, 2008|archivedate=December 6, 2007|archiveurl=https://web.archive.org/web/20071206022045/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2007/10/21/MNIGSN4FM.DTL}}</ref> <ref name="Four2">{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/magazine/article/Newsom-in-Four-Acts-What-shaped-the-man-who-2736568.php|title=Newsom in Four Acts|date=January 23, 2005|work=The San Francisco Chronicle|last=Mike Weiss|accessdate=May 14, 2025|archivedate=March 5, 2005|archiveurl=https://web.archive.org/web/20050305143905/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2005/01/23/CMGD9AHK721.DTL}}</ref> <ref name="LA Times">{{Navedi novice|url=http://www.latimes.com/news/local/la-me-gaymarriage16-2008may16,0,3999077,full.story|title=California Supreme Court overturns gay marriage ban|last=Dolan|first=Maura|date=May 16, 2008|work=[[The Los Angeles Times]]|accessdate=May 14, 2025|archivedate=May 19, 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080519180433/http://www.latimes.com/news/local/la-me-gaymarriage16-2008may16,0,3999077,full.story}}</ref> Med volitvami leta 2008 je Newsom nasprotoval [[California Proposition 8 (2008)|Predlogu 8]], pobudi za glasovanje, s katero bi razveljavili sodbo vrhovnega sodišča Kalifornije, da obstaja ustavna pravica do istospolnih porok. <ref>{{Navedi splet|url=https://abc7news.com/archive/6477948/|title=San Francisco Mayor Gavin Newsom fights for same-sex marriage|date=October 29, 2008|website=ABC Local|accessdate=November 18, 2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110604024309/http://abclocal.go.com/kgo/story?section=news/state&id=6477948|archivedate=June 4, 2011}}</ref> Podporniki Predloga 8 so izdali oglas, v katerem je Newsom v govoru o istospolnih porokah izjavil naslednje: »Ta vrata so zdaj na stežaj odprta. To se bo zgodilo, pa če vam je všeč ali ne.« <ref name="ReferenceA">{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/news/article/Newsom-was-central-to-same-sex-marriage-saga-3186381.php|title=Newsom was central to same-sex marriage saga|last=Allday|first=Erin|date=November 6, 2008|work=San Francisco Chronicle|accessdate=February 11, 2022|archivedate=2009-06-01|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090601132732/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2008/11/05/MN1B13S3D3.DTL|url-status=live}}</ref> Nekateri opazovalci so opazili, da so se ankete po izidu oglasa premaknile v prid Predlogu 8; to je posledično privedlo do ugibanj, da je Newsom nenamerno igral vlogo pri sprejetju amandmaja. <ref name="ReferenceA" /> <ref>{{Navedi splet|last=Hecht|first=Peter|url=http://www.sacbee.com/295/story/1470639.html|title=Newsom seeks to get beyond Prop. 8 fiasco in quest to become governor|date=December 13, 2008|page=1A|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090211015140/http://www.sacbee.com/295/story/1470639.html|accessdate=May 14, 2025|archivedate=February 11, 2009}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.newsweek.com/id/180047|title=SF Mayor Gavin Newsom Risks Career on Gay Marriage|date=January 17, 2009|website=Newsweek|last=Jonathan Darman|accessdate=May 14, 2025|archivedate=April 17, 2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090417091424/http://www.newsweek.com/id/180047}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://washblade.com/2008/11-28/news/national/13649.cfm|title=An interview with Gavin Newsom|website=Washington Blade|date=December 1, 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081201080635/http://washblade.com/2008/11-28/news/national/13649.cfm|accessdate=May 14, 2025|archivedate=December 1, 2008}}</ref> === Namestnik guvernerja Kalifornije (2011–2019) === ==== Volitve ==== ==== 2010 ==== [[Slika:Gavin_Newsom_official_photo.jpg|sličica|Uradni portret Newsoma kot namestnika guvernerja Kalifornije]] [[Slika:Newsom_Brown_rally.jpg|sličica|Newsom na volinem shodu za guvernerja Jerryja Browna oktobra 2010]] Newsom je začetne dokumente za kandidaturo za [[Lieutenant Governor of California|namestnika guvernerja]] vložil februarja 2010 <ref>{{Navedi splet|url=http://www.news10.net/news/local/story.aspx?storyid=75568|title=Gavin Newsom, San Francisco mayor, files papers in lieutenant governor race|website=News10|date=February 17, 2010|accessdate=November 18, 2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110607083231/http://www.news10.net/news/local/story.aspx?storyid=75568|archivedate=June 7, 2011}}</ref> in svojo kandidaturo uradno napovedal marca. <ref name="ReferenceB">{{Navedi novice|url=http://www.sfgate.com/cgi-bin/blogs/cityinsider/detail?entry_id=58967|title=City Insider: It's official: Newsom's running for lieutenant governor|first=John|last=Coté|work=The San Francisco Chronicle|date=March 12, 2010|accessdate=May 14, 2025|archivedate=March 14, 2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100314161413/http://www.sfgate.com/cgi-bin/blogs/cityinsider/detail?entry_id=58967}}</ref> Demokratsko nominacijo je prejel junija <ref name="latimesblogs.latimes.com">{{Navedi novice|url=http://latimesblogs.latimes.com/california-politics/2010/06/california-election-results-gavin-newsom.html|title=PolitiCal|date=June 8, 2010|work=Los Angeles Times|accessdate=June 9, 2010|archivedate=June 12, 2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100612091449/http://latimesblogs.latimes.com/california-politics/2010/06/california-election-results-gavin-newsom.html}}</ref> in na volitvah zmagal 2. novembra. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.stanforddaily.com/2010/11/03/brown-newsom-boxer-elected/|title=Brown, Newsom, Boxer elected|accessdate=March 11, 2010|website=The Stanford Daily|archivedate=November 6, 2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20101106014300/http://www.stanforddaily.com/2010/11/03/brown-newsom-boxer-elected/}}</ref> Newsom je bil prisežen kot namestnik guvernerja 10. januarja 2011 in je služil pod guvernerjem Jerryjem Brownom. Med svojim mandatom namestnika guvernerja je Newsom maja 2012 začel voditi ''[[The Gavin Newsom Show|oddajo Gavina Newsoma]]'' na [[Current TV|kanalu Current TV]]. Istega meseca je bil deležen kritik, ker je [[Sacramento]] označil za "dolgočasnega" in dejal, da je tam le enkrat na teden, ter dodal, da "ni razloga", da bi bil tam sicer. <ref>{{Navedi novice|url=http://www.huffingtonpost.com/2012/05/29/gavin-newsom-on-sacramento_n_1554208.html|title=Gavin Newsom on Sacramento|last=Aaron Sankin|work=Huffington Post|date=May 29, 2012|accessdate=August 9, 2012|archivedate=June 4, 2012|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120604130242/http://www.huffingtonpost.com/2012/05/29/gavin-newsom-on-sacramento_n_1554208.html}}</ref> ==== 2014 ==== Newsom je bil 4. novembra 2014 ponovno izvoljen za namestnika guvernerja, potem ko je s 57,2 % glasov premagal republikanca Rona Nehringa. Njegov drugi mandat se je začel 5. januarja 2015. <ref>{{Navedi novice|url=http://sanfrancisco.cbslocal.com/2014/11/04/former-san-francisco-mayor-gavin-newsom-re-elected-california-lieutenant-governor|title=Former San Francisco Mayor Gavin Newsom Re-Elected California Lieutenant Governor|work=CBS News|date=November 4, 2014|accessdate=March 6, 2015|archivedate=April 3, 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150403211801/http://sanfrancisco.cbslocal.com/2014/11/04/former-san-francisco-mayor-gavin-newsom-re-elected-california-lieutenant-governor/}}</ref> === Smrtna kazen === Newsom je leta 2012 podprl neuspešen ukrep, katerega cilj je bil odpraviti smrtno kazen v Kaliforniji. Trdil je, da bi pobuda Kaliforniji prihranila milijone dolarjev, pri čemer je navedel statistiko, da je Kalifornija od leta 1978 dalje porabila 5 milijard dolarjev, da usmrti nič več kot 13 ljudi. <ref name=":2">{{Navedi novice|url=http://www.latimes.com/politics/essential/la-pol-sac-essential-politics-updates-newsom-endorses-proposition-to-abolish-1468966153-htmlstory.html|title=Essential Politics July archives|last=Ulloa|first=Jazmine|work=Los Angeles Times|accessdate=April 14, 2017|issn=0458-3035|archivedate=April 15, 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170415011657/http://www.latimes.com/politics/essential/la-pol-sac-essential-politics-updates-newsom-endorses-proposition-to-abolish-1468966153-htmlstory.html}}</ref> Leta 2016 je Newsom podprl [[California Proposition 62 (2016)|Predlog 62]], ki bi prav tako razveljavil smrtno kazen v Kaliforniji. <ref name=":1">{{Navedi splet|url=http://www.sacbee.com/news/politics-government/capitol-alert/article142719649.html|title=California gubernatorial candidates share views on criminal justice changes|website=sacbee.com|accessdate=April 14, 2017|archivedate=April 14, 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170414164843/http://www.sacbee.com/news/politics-government/capitol-alert/article142719649.html}}</ref> Trdil je, da bi Predlog 62 odpravil sistem, »ki se izvaja s skrb vzbujajočimi rasnimi razlikami«, in dejal, da je smrtna kazen v osnovi nemoralna in ne odvrača od kriminala. <ref name=":22">{{Navedi novice|url=http://www.latimes.com/politics/essential/la-pol-sac-essential-politics-updates-newsom-endorses-proposition-to-abolish-1468966153-htmlstory.html|title=Essential Politics July archives|last=Ulloa|first=Jazmine|work=Los Angeles Times|accessdate=April 14, 2017|issn=0458-3035|archivedate=April 15, 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170415011657/http://www.latimes.com/politics/essential/la-pol-sac-essential-politics-updates-newsom-endorses-proposition-to-abolish-1468966153-htmlstory.html}}</ref> Predlog 62 ni bil sprejet. === Kazensko pravosodje in legalizacija kanabisa === Leta 2014 je bil Newsom edini politik na ravni zvezne države, ki je podprl [[California Proposition 47 (2014)|kalifornijski predlog 47]] - nekatera nenasilna kazniva dejanja, kot so kazniva dejanja, povezana z drogami in premoženjem, naj bi se prerazvrstila med prekrške in ne med kazniva dejanja. Volivci so ukrep sprejeli 4. novembra 2014. <ref name=":12">{{Navedi splet|url=http://www.sacbee.com/news/politics-government/capitol-alert/article142719649.html|title=California gubernatorial candidates share views on criminal justice changes|website=sacbee.com|accessdate=April 14, 2017|archivedate=April 14, 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170414164843/http://www.sacbee.com/news/politics-government/capitol-alert/article142719649.html}}</ref> Julija 2015 je Newsom objavil končno poročilo komisije Blue Ribbon Commission on Marihuana Policy, ki jo je leta 2013 sklical skupaj z [[Ameriška zveza za civilne svoboščine|Ameriško zvezo za državljanske svoboščine]] Kalifornije. Priporočila v poročilu za regulacijo marihuane so imela namen, oblikovati ukrepe za legalizacijo na glasovanju novembra 2016. <ref>{{Navedi splet|last=Cadelago|first=Christopher|url=http://www.sacbee.com/news/politics-government/capitol-alert/article28073746.html|title=Gavin Newsom's panel: Marijuana shouldn't be California's next Gold Rush|website=Sacbee.com|date=July 21, 2015|accessdate=December 6, 2016|archivedate=February 2, 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170202002249/http://www.sacbee.com/news/politics-government/capitol-alert/article28073746.html}}</ref> Newsom je podprl [[Adult Use of Marijuana Act|Predlog 64]], ki je legaliziral uporabo in gojenje konoplje za prebivalce Kalifornije, stare 21 let ali več. <ref name=":0">{{Navedi novice|first=Patrick|last=McGreevey|url=http://www.latimes.com/politics/essential/la-pol-ca-essential-politics-updates-lt-gov-newsom-writes-president-trump-1487972853-htmlstory.html|title=Essential Politics: State Atty. Gen. Xavier Becerra to open Washington office, cap-and-trade auction revenue results are revealed|work=[[Los Angeles Times]]|date=February 24, 2017|accessdate=April 13, 2017|issn=0458-3035|archivedate=April 13, 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170413050712/http://www.latimes.com/politics/essential/la-pol-ca-essential-politics-updates-lt-gov-newsom-writes-president-trump-1487972853-htmlstory.html}}</ref> 24. februarja 2017 je Newsom v odgovor na izjave [[tiskovni predstavnik Bele hiše|tiskovnega predstavnika Bele hiše]] [[Sean Spicer|Seana Spicerja]], ki so bile v prid izvrševanju zakona, poslal generalnemu državnemu tožilcu Jeffu Sessions in predsedniku [[Donald Trump|Donaldu Trumpu]] pismo, v katerem ju je pozval, naj ne zaostrujeta ukrepov zveze proti podjetjem za rekreacijsko konopljo, ki se odpirajo v Kaliforniji. <ref name=":02">{{Navedi novice|first=Patrick|last=McGreevey|url=http://www.latimes.com/politics/essential/la-pol-ca-essential-politics-updates-lt-gov-newsom-writes-president-trump-1487972853-htmlstory.html|title=Essential Politics: State Atty. Gen. Xavier Becerra to open Washington office, cap-and-trade auction revenue results are revealed|work=[[Los Angeles Times]]|date=February 24, 2017|accessdate=April 13, 2017|issn=0458-3035|archivedate=April 13, 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170413050712/http://www.latimes.com/politics/essential/la-pol-ca-essential-politics-updates-lt-gov-newsom-writes-president-trump-1487972853-htmlstory.html}}</ref> Zapisal je: »Vlada ne sme odvzeti legalni in javno podprti industriji njenega poslovnega smisla ter je vrniti v roke mamilarskih kartelov in kriminalcev ... Pozivam vas in vašo administracijo, da sodelujete s Kalifornijo in ostalimi osmimi državami, ki so legalizirale rekreativno marihuano za odrasle, na način, ki nam bo omogočil uveljavljanje naših državnih zakonov. .Zakonov, ki ščitijo javnost in naše otroke, hkrati pa ciljajo na zlonamerne akterje.« Newsom se je na Spicerjeve komentarje, ki je konopljo primerjal z opioidi, odzval: »Za razliko od marihuane so opioidi zasvojljiva in škodljiva snov, zato bi pozdravil osredotočena prizadevanja vaše administracije, da se ta posebna kriza javnega zdravja reši.« <ref name=":02" /> === Izobraževanje === Newsom se je novembra 2015 pridružil nadzorniku [[Long Beach City College|mestnega kolidža Long Beach]] Eloyu Oakleyju [[gostujoče mnenje|v kolumni,]] v kateri je pozval k ustanovitvi programa California College Promise, ki bi ustvaril partnerstva med javnimi šolami, javnimi univerzami in delodajalci in nudil brezplačno izobrazbo na višjih strokovnih šolah. <ref>{{Navedi novice|url=http://www.mercurynews.com/2015/11/12/gavin-newsom-and-eloy-ortiz-oakley-free-community-college-tuition-will-drive-california-economy/|title=Gavin Newsom and Eloy Ortiz Oakley: Free community college tuition will drive California economy|work=[[San Jose Mercury News]]|date=November 12, 2015|accessdate=April 23, 2017|archivedate=April 24, 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170424174010/http://www.mercurynews.com/2015/11/12/gavin-newsom-and-eloy-ortiz-oakley-free-community-college-tuition-will-drive-california-economy/}}</ref> Leta 2016 se je pridružil [[List of mayors of Oakland, California|županji Oaklanda]] [[Libby Schaaf]] ob predstavitvi programa Oakland Promise ter [[druga dama ali drugi gospod Združenih držav Amerike|drugi dami]] [[Jill Biden]] in [[župan Mesta Los Angeles|županu Los Angelesa]] [[Eric Garcetti|Ericu Garcettiju]], ko sta predstavila program LA Promise. <ref>{{Navedi novice|url=http://www2.oaklandnet.com/w/oak056936|title=Oakland Launches Promise Initiative to Triple Number of College Graduates|work=City of Oakland|date=January 28, 2016|accessdate=April 24, 2017|archivedate=May 25, 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170525065253/http://www2.oaklandnet.com/w/oak056936}}</ref> <ref>{{Navedi novice|url=https://www.lamayor.org/la-puts-higher-education-within-reach-all-students|title=L.A. puts higher education within reach for all students|work=City of Los Angeles|date=September 14, 2016|accessdate=April 23, 2017|archivedate=April 24, 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170424174234/https://www.lamayor.org/la-puts-higher-education-within-reach-all-students}}</ref> Junija 2016 je Newsom pomagal zagotoviti 15 milijonov dolarjev v državnem proračunu za podporo te vrste programov po vsej državi. <ref>{{Navedi novice|url=https://a52.asmdc.org/press-release/californias-college-promise-celebrated-local-elected-officials-education-leaders|title=California's College Promise Celebrated by Local Elected Officials, Education Leaders|work=California State Assembly|date=June 17, 2016|accessdate=April 23, 2017|archivedate=April 24, 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170424174401/https://a52.asmdc.org/press-release/californias-college-promise-celebrated-local-elected-officials-education-leaders}}</ref> Decembra 2015 je Newsom pozval [[Univerza Kalifornije|Univerzo v Kaliforniji]], naj uvrsti tečaje [[Računalništvo|računalništva]] med osrednje akademske predmete, da bi spodbudila več srednjih šol k ponujanju učnih načrtov računalništva. <ref>{{Navedi novice|url=http://www.latimes.com/local/lanow/la-me-ln-computer-science-uc-calstate-admissions-20151202-story.html|title=Coalition calls for greater focus on computer science in UC, Cal State admissions|work=[[Los Angeles Times]]|date=December 2, 2015|accessdate=December 6, 2016|archivedate=December 20, 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20161220070635/http://www.latimes.com/local/lanow/la-me-ln-computer-science-uc-calstate-admissions-20151202-story.html}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Johnson|first=Eric|url=http://www.recode.net/2015/12/2/11621054/silicon-valley-elite-call-on-california-schools-to-give-computer|title=Silicon Valley Urges Cal, CSU to Give Computer Science Full Credit in Admissions (Updated)|website=Recode.net|date=December 2, 2015|accessdate=December 6, 2016|archivedate=October 29, 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20161029033012/http://www.recode.net/2015/12/2/11621054/silicon-valley-elite-call-on-california-schools-to-give-computer}}</ref> Podprl je uspešno zakonodajo, ki jo je septembra 2016 podpisal guverner Brown in s katero se je začel postopek načrtovanja, da se izobraževanje računalništva razširi na vse učence v državi, začenši že v vrtcu. <ref>{{Navedi novice|url=https://edsource.org/2016/gov-brown-signs-law-to-plan-expansion-of-computer-science-education/569895|title=Gov. Brown signs law to plan expansion of computer science education|work=[[EdSource]]|date=September 27, 2016|accessdate=April 23, 2017|archivedate=April 24, 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170424174104/https://edsource.org/2016/gov-brown-signs-law-to-plan-expansion-of-computer-science-education/569895}}</ref> Leta 2016 je Newsom na Univerzi v Kaliforniji sprejel vrsto reform, s katerimi je [[Student-athlete|študentom-športnikom]] zagotovil dodatno akademsko podporo in pomoč v primeru poškodb ter zagotovil, da pogodbe za športne direktorje in trenerje poudarjajo akademski napredek. To je bil odgovor na več športnih programov, med drugim nogometno ekipo Univerze v Kaliforniji v Berkeleyju, ki je imela najnižji delež diplomirancev v državi. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.sacbee.com/opinion/editorials/article77062657.html|title=Gavin Newsom places his stamp on UC sports policy; it's a start|website=Sacbee.com|date=May 11, 2016|accessdate=December 6, 2016|archivedate=February 2, 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170202002302/http://www.sacbee.com/opinion/editorials/article77062657.html}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Leff|first=Lisa|url=http://bigstory.ap.org/article/0a1079e5ed7e424ab9fb56fe80de2bbc/university-considers-expanding-student-athlete-protections|title=University panel adopts expanded student-athlete protections|website=Bigstory.ap.org|date=May 11, 2016|accessdate=December 6, 2016|archivedate=February 2, 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170202001134/http://bigstory.ap.org/article/0a1079e5ed7e424ab9fb56fe80de2bbc/university-considers-expanding-student-athlete-protections}}</ref> === Tehnologija v vladi === Newsom je svojo prvo knjigo z ''naslovom Citizenville: How to Take the Town Square Digital and Reinvent Government ( Kako digitalno prevzeti mestni trg in preoblikovati vlado'') izdal 7. februarja 2013. <ref>{{Navedi knjigo|title=Citizenville: How to Take the Town Square Digital and Reinvent Government|isbn=978-1-59420-472-2|last=Newsom|first=Gavin|year=2013|publisher=Penguin Press|url=https://archive.org/details/citizenvillehowt0000news}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.penguin.com/search/citizenville|title=Citizenville|publisher=Penguin Books|accessdate=August 8, 2019|archivedate=September 20, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200920020438/https://www.penguin.com/search/citizenville}}</ref> Knjiga obravnava gibanje [[E-uprava|Gov 2.0]], ki se dogaja po vsej državi. Po izidu je Newsom začel sodelovati s Centrom za raziskave informacijske tehnologije v interesu družbe na [[Univerza Kalifornije, Berkeley|Univerzi v Kaliforniji v Berkeleyju]] na poročilu o stanju v Kaliforniji (CRC). <ref name="SFMag">{{Navedi splet|last=Lucas|first=Scott|title=Gavin Newsom and a Berkeley Professor Are Trying to Disrupt Public Opinion Polls|url=http://www.modernluxury.com/san-francisco/story/gavin-newsom-and-berkeley-professor-are-trying-disrupt-public-opinion-polls|website=San Francisco Magazine|publisher=Modern Luxury|accessdate=July 16, 2014|archivedate=July 21, 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140721000938/http://www.modernluxury.com/san-francisco/story/gavin-newsom-and-berkeley-professor-are-trying-disrupt-public-opinion-polls}}</ref> CRC je platforma, optimizirana za mobilne naprave, ki prebivalcem države omogoča, da »ocenijo« svojo državo na osnovi šestih aktualnih vprašanj. CRC ponazarja ideje, predstavljene v ''knjigi Citizenville'', in spodbuja neposredno, prek tehnologije, vključevanje javnosti v vladne zadeve. <ref name="Hearst">{{Navedi splet|last=Noveck|first=Beth|title='Citizenville', by Gavin Newsom|url=http://www.sfgate.com/books/article/Citizenville-by-Gavin-Newsom-4321331.php|website=SFGate|accessdate=July 16, 2014|date=March 2013|archivedate=July 20, 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140720225929/http://www.sfgate.com/books/article/Citizenville-by-Gavin-Newsom-4321331.php}}</ref> Leta 2015 je Newsom v sodelovanju z Inštitutom za napredno tehnologijo in javno politiko na [[Državna politehniška univerza Kalifornije|Kalifornijski politehnični državni univerzi]] predstavil digitalno demokracijo, spletno orodje, ki uporablja prepoznavanje obrazov in glasu, da uporabnikom omogoča navigacijo po zakonodajnih postopkih v Kaliforniji. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.govtech.com/data/Lt-Gov-Gavin-Newsom-Former-Sen-Sam-Blakeslee-Launch-Digital-Democracy.html|title=Lt. Gov. Gavin Newsom, Former Sen. Sam Blakeslee Launch 'Digital Democracy'|website=Govtech.com|date=May 7, 2015|accessdate=December 6, 2016|archivedate=February 12, 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170212143125/http://www.govtech.com/data/Lt-Gov-Gavin-Newsom-Former-Sen-Sam-Blakeslee-Launch-Digital-Democracy.html}}</ref> === Kampanje za guvernerja (2010–2022) === === Volitve 2010 === 21. aprila 2009 je Newsom napovedal svojo kandidaturo za guvernerja Kalifornije na volitvah leta 2010. <ref>Leff, Lisa (April 22, 2009). [https://www.newspapers.com/article/ventura-county-star-newsom-in-governors/136940436/ Newsom in governor's race]. ''Ventura County Star''.</ref> Za vodjo svoje kampanje je imenoval državnega senatorja (in bodočega zveznega senatorja) [[Alex Padilla|Alexa Padillo]]. <ref>[https://www.newspapers.com/article/the-sacramento-bee-campaign-watch/136940169/ CAMPAIGN WATCH]. ''The Sacramento Bee''. July 16, 2009.</ref> Septembra ga je podprl nekdanji predsednik [[Bill Clinton]]. Skozi celotno kampanjo je imel nizke številke v anketah, saj je v večini anket zaostajal za demokratskim vodilnim kandidatom [[Jerry Brown|Jerryjem Brownom]] za več kot 20 točk. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.sfgate.com/politics/article/Poll-finds-Newsom-trailing-Brown-even-in-S-F-3219156.php|title=Campaign 2010/Mayor Newsom wants to move on up to the governor's place/Campaign expected to be very crowded and very expensive|first=Phillip|last=Matier|first2=Andrew|last2=Ross|work=The San Francisco Chronicle|date=August 24, 2009|accessdate=January 19, 2010|archivedate=October 19, 2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20101019234353/http://articles.sfgate.com/2009-08-24/bay-area/17175365_1_jerry-brown-san-francisco-mayor-san-franciscans}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://johnnycalifornia.com/2008/11/12/governor-2010-new-field-poll-things-look-bad-for-newsom-not-so-bad-for-feinsteinvillaraigosa|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100507100129/http://johnnycalifornia.com/2008/11/12/governor-2010-new-field-poll-things-look-bad-for-newsom-not-so-bad-for-feinsteinvillaraigosa/|archivedate=May 7, 2010|title=Governor 2010: New Field Poll – Things Look Bad For Newsom, Not So Bad for Feinstein and Villaraigosa|publisher=Johnny California|date=November 12, 2008|accessdate=November 18, 2010}}</ref> <ref>{{Navedi novice|url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-2009-oct-31-me-newsom-out31-story.html|work=Los Angeles Times|title=Gavin Newsom drops out of California governor's race|first=Mark Z.|last=Barabak|first2=Evan|last2=Halper|date=October 31, 2009|accessdate=May 3, 2010|archivedate=March 27, 2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100327112053/http://articles.latimes.com/2009/oct/31/local/me-newsom-out31}}</ref> Newsom je oktobra odstopil od tekme in namesto tega kandidiral za namestnika guvernerja. <ref>{{Navedi novice|last=Selway|first=William|url=https://www.bloomberg.com/apps/news?pid=20601103&sid=a0jLxmmMJdmU|title=San Francisco Mayor Joins Race for California Governor in 2010|work=Bloomberg|date=April 21, 2009|accessdate=November 18, 2010}}</ref> <ref>{{Navedi novice|url=http://www.sfweekly.com/2009-09-09/news/the-wrong-stuff|last=Harrell|first=Ashley|title=The Wrong Stuff|work=SF Weekly|date=September 9, 2009|accessdate=November 19, 2009|archivedate=November 25, 2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20091125080249/http://www.sfweekly.com/2009-09-09/news/the-wrong-stuff}}</ref> <ref>{{Navedi sporočilo za javnost|url=http://www.gavinnewsom.com/releases/statement_by_mayor_gavin_newsom|archiveurl=https://web.archive.org/web/20091102065946/http://www.gavinnewsom.com/releases/statement_by_mayor_gavin_newsom|archivedate=November 2, 2009|title=Statement by Mayor Gavin Newsom|publisher=Gavin Newsom for a Better California|date=October 30, 2009|accessdate=January 6, 2010}}</ref> === Volitve 2018 === 11. februarja 2015 je Newsom napovedal, da odpira račun za kampanjo guvernerja na [[2018 California gubernatorial election|volitvah leta 2018]], kar mu bo omogočilo zbiranje sredstev za kampanjo za naslednika Browna na položaju guvernerja Kalifornije. <ref name="gov2018">{{Navedi novice|first=David|last=Siders|url=http://www.sacbee.com/news/politics-government/capitol-alert/article9735230.html|title=Gavin Newsom to open campaign account for governor in 2018|work=[[Sacramento Bee]]|date=February 11, 2015|accessdate=March 6, 2015|archivedate=August 25, 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170825235058/http://www.sacbee.com/news/politics-government/capitol-alert/article9735230.html}}</ref> 5. junija 2018 se je na nestrankarskih primarnih volitvah uvrstil med prva dva, na splošnih volitvah 6. novembra pa je z veliko prednostjo premagal [[Republikanska stranka (Združene države Amerike)|republikanca]] [[John H. Cox|Johna H. Coxa]]. <ref name="pgeneral">{{Navedi novice|last=Hart|first=Angela|url=http://www.sacbee.com/news/politics-government/capitol-alert/article212369614.html|title=Gavin Newsom, John Cox advance to general election in California governor's race|work=[[The Sacramento Bee]]|date=June 5, 2018|accessdate=June 6, 2018|archivedate=June 7, 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180607050610/http://www.sacbee.com/news/politics-government/capitol-alert/article212369614.html}}</ref> Newsom je prisegel 7. januarja 2019. === Volitve za odpoklic 2021 === Na začetku Newsomovega mandata je bilo sproženih več poskusov, da ga odpokličejo, vendar brez večjega učinka. 21. februarja 2020 je Orrin Heatlie, namestnik šerifa v [[Yolo County|okrožju Yolo]], vložil peticijo za odpoklic. V peticiji je bila omenjena Newsomova politika [[mesto pribežališča|države, ki zagotavlja zatočišča]], in navaja, da zakoni, ki jih je podpiral, dajejo prednost "tujim državljanom, ki so v naši državi nezakonito"; da ima Kalifornija visoko stopnjo [[brezdomstvo v Kaliforniji|brezdomstva]], [[Taxation in California|visoke davke]] in nizko kakovost življenja - navedene so bile druge pritožbe. <ref name=":4">{{Navedi novice|last=Martichoux|first=Alix|date=February 3, 2021|title=Why do people want to recall Gov. Gavin Newsom? We explain|url=https://abc7.com/10256979/|accessdate=February 11, 2021|work=ABC7 Los Angeles|archivedate=February 15, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210215071215/https://abc7.com/10256979/}}</ref> Za izsiljene volitve za odpoklic guvernerja je bilo potrebnih skupno 1.495.709 potrjenih podpisov. <ref name=":42">{{Navedi novice|last=Martichoux|first=Alix|date=February 3, 2021|title=Why do people want to recall Gov. Gavin Newsom? We explain|url=https://abc7.com/10256979/|accessdate=February 11, 2021|work=ABC7 Los Angeles|archivedate=February 15, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210215071215/https://abc7.com/10256979/}}</ref> Do avgusta 2020 je bilo predloženih in s strani državnega sekretarja overjenih 55.000 podpisov, do oktobra 2020 pa je bilo predloženih 890 novih veljavnih podpisov <ref name="sacbee">{{Navedi novice|url=https://www.sacbee.com/news/politics-government/capitol-alert/article250130094.html|title=The origin of the Newsom recall had nothing to do with COVID-19. Here's why it began|work=[[The Sacramento Bee]]|first=Lara|last=Korte|date=March 29, 2021|accessdate=September 16, 2021|archivedate=July 16, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210716004726/https://account.sacbee.com/paywall/subscriber-only?resume=250130094}}</ref> Rok za podpis peticije je bil sprva 17. november 2020, vendar je bil podaljšan do 17. marca 2021, potem ko je sodnik [[James P. Arguelles]] odločil, da potrebujejo prizadeti zaradi pandemije lahko več časa. <ref>{{Navedi novice|url=https://timesofsandiego.com/politics/2020/11/06/newsom-recall-drive-gets-new-life-signature-deadline-delayed-to-march-17/|title=Newsom Recall Drive Gets New Life: Signature Deadline Delayed to March 17|first=Ken|last=Stone|work=Times of San Diego|date=November 6, 2020|accessdate=December 16, 2020|archivedate=February 3, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210203074946/https://timesofsandiego.com/politics/2020/11/06/newsom-recall-drive-gets-new-life-signature-deadline-delayed-to-march-17/}}</ref> Zasluge za naraščajočo podporo odpoklicu so pripisali Newsomovi udeležbi na [[2021 California gubernatorial recall election#Party at The French Laundry|zabavi v pralnici The French Laundry]] novembra 2020 kljub njegovim ukrepom na področju javnega zdravja; <ref name="French Laundry">Sources that reference Newsom's attendance at [[The French Laundry]] as a contributor to the recall petition:</ref> jezi volivcev zaradi zaprtja mest, izgube delovnih mest, zaprtja šol in podjetij; <ref name="abc">{{Navedi novice|url=https://abcnews.go.com/Health/wireStory/explainer-california-gov-newsom-facing-recall-76517979|title=EXPLAINER: Why is California Gov. Newsom facing a recall?|work=[[ABC News (United States)|ABC News]]|first=Michael R.|last=Blood|date=March 17, 2021|accessdate=September 16, 2021|archivedate=May 21, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210521075334/https://abcnews.go.com/Health/wireStory/explainer-california-gov-newsom-facing-recall-76517979}}</ref> in 31 milijard dolarjev vrednemu škandalu z goljufijami v državni agenciji za brezposelnost <ref>{{Navedi novice|url=https://calmatters.org/projects/newsom-recall-edd-voters/|title=How much will California's EDD scandal cost Newsom in the recall election?|work=CalMatters|first=Emily|last=Hoeven|date=August 4, 2021|accessdate=September 16, 2021|archivedate=September 10, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210910215334/https://calmatters.org/projects/newsom-recall-edd-voters/}}</ref>. <ref name="abc" /> Dogodek French Laundry je potekal 6. novembra, <ref>{{Navedi novice|url=https://slate.com/news-and-politics/2021/05/gavin-newsom-california-governor-recall-caitlyn-jenner.html|title=Are Californians Still Mad at Gavin Newsom?|date=May 3, 2021|work=[[Slate (magazine)|Slate Magazine]]|first=Mary|last=Harris|accessdate=September 16, 2021|archivedate=May 31, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210531030043/https://slate.com/news-and-politics/2021/05/gavin-newsom-california-governor-recall-caitlyn-jenner.html}}</ref> med 5. novembrom in 7. decembrom pa je bilo oddanih in preverjenih več kot 442.000 novih podpisov; med novembrom 2020 in 17. marcem 2021 je bilo oddanih 1.664.010 preverjenih podpisov, kar predstavlja približno 98 % od končnega števila 1.719.900. <ref name="sacbee" /> <ref>{{Navedi novice|url=https://www.abc10.com/article/news/politics/43-signatures-removed-california-governor-recall-petition/103-34d4f3e9-cca9-473b-8d09-74fce123a92b|title=Newsom Recall is a Go After Only 43 People Remove Their Signatures from Effort|last=Nuttle|first=Matthew|date=June 23, 2021|work=ABC|accessdate=September 22, 2021|archivedate=October 1, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211001081116/https://www.abc10.com/article/news/politics/43-signatures-removed-california-governor-recall-petition/103-34d4f3e9-cca9-473b-8d09-74fce123a92b}}</ref> Med kampanjo je Newsom primerjal prizadevanja za odpoklic s poskusi razveljaviti predsedniške volitve v Združenih državah Amerike leta 2020. <ref>{{Navedi novice|last=Ronayne|first=Kathleen|last2=Blood|first2=Michael R.|title=California Gov. Gavin Newsom beats back GOP-led recall|url=https://apnews.com/article/california-recall-results-gavin-newsom-a590782877be099d44f1766b2d138394|accessdate=September 19, 2021|work=Associated Press|date=September 15, 2021|location=Sacramento|archivedate=September 19, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210919012132/https://apnews.com/article/california-recall-results-gavin-newsom-a590782877be099d44f1766b2d138394}}</ref> Volitve za odpoklic so bile izvedene 14. septembra 2021 in le 38 % jih je glasovalo za odpoklic Newsoma, zato je ostal na položaju. <ref name="AP NEWS 2021">{{Navedi splet|title=California Gov. Gavin Newsom stays in power as recall fails|website=AP NEWS|date=September 14, 2021|url=https://apnews.com/article/joe-biden-donald-trump-california-climate-elections-a590782877be099d44f1766b2d138394|accessdate=September 15, 2021|archivedate=September 15, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210915012325/https://apnews.com/article/joe-biden-donald-trump-california-climate-elections-a590782877be099d44f1766b2d138394}}</ref> <ref name="Bernstein 2021">{{Navedi splet|last=Bernstein|first=Sharon|title=TV networks|website=Reuters|date=September 15, 2021|url=https://www.reuters.com/world/us/californians-decide-governors-fate-republican-backed-recall-2021-09-14/|accessdate=September 15, 2021|archivedate=September 14, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210914222816/https://www.reuters.com/world/us/californians-decide-governors-fate-republican-backed-recall-2021-09-14/}}</ref> === Volitve 2022 === Leta 2022 je bil Newsom izvoljen za drugi mandat, potem ko je s 59,2 % glasov premagal republikanskega senatorja [[Brian Dahle|Briana Dahleja]]. To je bila manjša zmaga kot leta 2018 in prvič po letu 2010, da demokratski kandidat za guvernerja ni osvojil vsaj 60 % glasov. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.politico.com/news/2022/11/08/gavin-newsom-reelection-00065814|title=Gavin Newsom easily wins reelection in California a year after recall|website=Politico|first=Lara|last=Korte|date=November 8, 2022|accessdate=November 12, 2022}}</ref> === Guverner Kalifornije (2019–danes) === Analiza [[CalMatters]], objavljena leta 2019, je pokazala, da so Newsomova politična stališča bolj zmerna kot stališča skoraj vseh demokratskih državnih zakonodajalcev v Kaliforniji. <ref>{{Navedi novice|url=https://calmatters.org/politics/2019/10/gavin-newsom-moderate-governor-california-political-spectrum/|title=Gov. Newsom the moderate? On this spectrum, almost every Democratic legislator is further left|work=Calmatters|date=October 22, 2019|last=Christopher|first=Ben|accessdate=December 3, 2021|archivedate=December 3, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211203231446/https://calmatters.org/politics/2019/10/gavin-newsom-moderate-governor-california-political-spectrum/|quote=Based on an analysis of the 1,042 bills that the governor signed or vetoed this year, Gavin Newsom is more moderate than any other Democratic state senator and sits to the left of only two Democrats in the Assembly.}}</ref> === Imenovanja === Potem ko je bila ameriška senatorka [[Kamala Harris]] na [[Volitve predsednika Združenih držav Amerike 2020|predsedniških volitvah leta 2020]] izvoljena za podpredsednico Združenih držav Amerike, je Newsom imenoval državnega sekretarja Kalifornije Alexa Padillo, da jo nasledi kot najmlajši senator ZDA. Za zamenjavo Padille na mestu državnega sekretarja je Newsom imenoval poslanko [[Shirley Weber]]. <ref>{{Navedi splet|date=December 22, 2020|title=Newsom names Assemblywoman Shirley Weber to succeed Padilla as California secretary of state|url=https://www.latimes.com/california/story/2020-12-22/assemblywoman-shirley-weber-california-secretary-of-state-padilla-senate-appointment|accessdate=March 16, 2021|website=Los Angeles Times|first=John|last=Myers|first2=Taryn|last2=Luna|archivedate=March 19, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210319085505/https://www.latimes.com/california/story/2020-12-22/assemblywoman-shirley-weber-california-secretary-of-state-padilla-senate-appointment}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=Harris bursts through another barrier, becoming the first female, first Black and first South Asian vice president-elect|url=https://www.cnn.com/2020/11/07/politics/kamala-harris-first-vice-president-female-black-south-asian/index.html|accessdate=December 20, 2020|work=CNN|date=November 7, 2020|publisher=Cable News Network|archivedate=December 24, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201224175113/https://www.cnn.com/2020/11/07/politics/kamala-harris-first-vice-president-female-black-south-asian/index.html}}</ref> <ref>{{Navedi novice|last=Hubler|first=Shawn|date=December 22, 2020|title=Alex Padilla Will Replace Kamala Harris in the Senate|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2020/12/22/us/politics/alex-padilla-kamala-california-senate.html|accessdate=December 22, 2020|issn=0362-4331|archivedate=December 22, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201222180217/https://www.nytimes.com/2020/12/22/us/politics/alex-padilla-kamala-california-senate.html}}</ref> Potem ko je [[Senat Združenih držav Amerike|ameriški senat]] potrdil Xavierja Becerro za ameriškega ministra za zdravje in socialne zadeve, je Newsom imenoval Roba Bonto za generalnega državnega tožilca Kalifornije. <ref>{{Navedi splet|last=White|first=Jeremy B.|title=Newsom will wait to announce California AG until Becerra confirmed|url=https://politi.co/3trBYkj|accessdate=March 16, 2021|website=Politico PRO|date=February 3, 2021|archivedate=July 13, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210713045512/https://www.politico.com/states/california/story/2021/02/03/newsom-will-wait-to-announce-california-ag-until-becerra-confirmed-9425333}}</ref> V intervjuju z [[Joy-Ann Reid|Joy Reid]] so Newsoma vprašali, ali bi imenoval temnopolto žensko, da nadomesti [[Dianne Feinstein]], če bi se ta upokojila iz senata ali umrla pred koncem svojega mandata leta [[volitve Senata Združenih držav Amerike leta 2024|2024]] ; Newsom je odgovoril z da. <ref>{{Navedi novice|first=Chris|last=Cillizza|title=Analysis: Gavin Newsom just tried to shove Dianne Feinstein out the door|url=https://www.cnn.com/2021/03/16/politics/gavin-newsom-dianne-feinstein-senate/index.html|accessdate=March 16, 2021|work=CNN|date=March 16, 2021|archivedate=March 16, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210316164743/https://www.cnn.com/2021/03/16/politics/gavin-newsom-dianne-feinstein-senate/index.html}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Gavin Newsom vows to name Black woman to Senate if Dianne Feinstein steps down|url=https://www.cbsnews.com/news/gavin-newsom-dianne-feinstein-california/|accessdate=March 16, 2021|website=CBS News|first=Melissa|last=Quinn|date=March 16, 2021|archivedate=March 16, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210316124743/https://www.cbsnews.com/news/gavin-newsom-dianne-feinstein-california/}}</ref> Feinstein je umrla septembra 2023, Newsom pa se je soočil s pritiskom, da hitro imenuje naslednico. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/live/2023/09/29/us/dianne-feinstein-dead-senate|title=The senator was hailed as a pioneer in politics. Here's what to know.|first=Annie|last=Karni|first2=Shawn|last2=Hubler|work=The New York Times|date=September 29, 2023}}</ref> Izpolnil je svojo obljubo in na to mesto imenoval [[Laphonza Butler|Laphonza Butlerja]]. <ref>{{Navedi splet|date=October 1, 2023|first=Adam|last=Edelman|first2=Amanda|last2=Terkel|title=Gov. Gavin Newsom chooses Laphonza Butler to fill Dianne Feinstein's Senate seat|url=https://www.nbcnews.com/politics/2024-election/gavin-newsom-laphonza-butler-fill-dianne-feinstein-senate-seat-rcna118052|website=NBC News|language=en}}</ref> === Kazensko pravosodje === === Smrtna kazen === 13. marca 2019, [[2016 California Proposition 62|tri leta po tem, ko so volivci tesno zavrnili odpoklic]] <ref>{{Navedi novice|url=https://www.npr.org/2019/03/12/702873258/gov-gavin-newsom-suspends-death-penalty-in-california|title=Gov. Gavin Newsom Suspends Death Penalty in California|work=NPR News|first=Scott|last=Shafer|first2=Marisa|last2=Lagos|date=March 12, 2019|accessdate=September 19, 2021|archivedate=September 2, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210902223802/https://www.npr.org/2019/03/12/702873258/gov-gavin-newsom-suspends-death-penalty-in-california}}</ref>, je Newsom razglasil moratorij za smrtno kazen in tako prepovedal kakršno koli usmrtitev v državi, dokler je guverner. Ta poteza je privedla tudi do umika trenutnega protokola za smrtonosne injekcije v državi in zaprtja sobe za usmrtitve v [[San Quentin State Prison|državnem zaporu San Quentin]]. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.sacbee.com/news/politics-government/capitol-alert/article227489844.html|title='Ineffective, irreversible and immoral:' Gavin Newsom halts death penalty for 737 inmates|last=Bollag|first=Sophia|work=Sacramento Bee|accessdate=March 13, 2019|archivedate=December 10, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201210104925/https://www.sacbee.com/news/politics-government/capitol-alert/article227489844.html}}</ref> V intervjuju za ''[[CBS This Morning|oddajo CBS This Morning]]'' je Newsom dejal, da je smrtna kazen "rasističen sistem .... ki ohranja neenakost. To je sistem, ki ga z mirno vestjo ne morem podpreti." <ref>{{Navedi novice|url=https://www.cbsnews.com/news/gavin-newsom-death-penalty-its-a-racist-system-california-governor-says/|title=California governor on halting executions: "It's a racist system. You cannot deny that."|work=CBS News|accessdate=March 15, 2019|archivedate=March 16, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190316012306/https://www.cbsnews.com/news/gavin-newsom-death-penalty-its-a-racist-system-california-governor-says/}}</ref> Moratorij je odobril začasno odložitev kazni vsem 737 zapornikom, ki so v Kaliforniji na čakalni vrsti na smrt - tedaj največji čakalni vrsti na smrt na zahodni polobli. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2019/03/12/us/california-death-penalty.html|title=California Death Penalty Suspended; 737 Inmates Get Stay of Execution|last=Arango|first=Tim|date=March 12, 2019|work=The New York Times|accessdate=April 4, 2019|issn=0362-4331|archivedate=April 3, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190403180226/https://www.nytimes.com/2019/03/12/us/california-death-penalty.html}}</ref> Januarja 2022 je Newsom državi naročil, naj začne ukinjati oddelek za smrtno kazen v San Quentinu in jo preoblikuje v "prostor za rehabilitacijske programe", <ref name="calmattersdeath">{{Navedi novice|url=https://calmatters.org/politics/2022/02/california-death-penalty-end/|title=Is this another way to end California's death penalty?|work=Calmatters|date=February 9, 2022|last=Koseff|first=Alexei}}</ref> saj se vsi obsojeni zaporniki selijo v druge zapore z najvišjo stopnjo varnosti. Volivci v državi so leta 2012 in 2016 podprli smrtno kazen, pri čemer so se s slednjim ukrepom strinjali s premestitvijo obsojenih v druge zapore. <ref>{{Navedi novice|url=https://apnews.com/article/california-death-row-closed-prisons-gavin-newsom-d59ae606239abadb2dfa03be71e54649|title=California moves to dismantle nation's largest death row|work=Associated Press|first=Don|last=Thompson|date=January 31, 2022|accessdate=February 8, 2022|archivedate=February 8, 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220208050645/https://apnews.com/article/california-death-row-closed-prisons-gavin-newsom-d59ae606239abadb2dfa03be71e54649}}</ref> Medtem ko je anketa iz leta 2021, ki jo je izvedel [[Institute of Governmental Studies|Inštitut za vladne študije]] [[Univerza Kalifornije, Berkeley|UC Berkeley]] in jo je sofinanciral ''[[Los Angeles Times|Los Angeles Times,]]'' pokazala upad podpore smrtni kazni med kalifornijskimi volivci, <ref name="calmattersdeath" /> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.latimes.com/california/story/2021-05-20/gavin-newsom-death-penalty-opposition-new-california-poll|title=Support for the death penalty is declining in California, poll shows|website=[[Los Angeles Times]]|date=May 20, 2021}}</ref> so republikanski nasprotniki kritizirali Newsomove poteze za ukinitev smrtne kazni v Kaliforniji kot kljubovanje volji volivcev, zagovorniki smrtne kazni pa so dejali, da so družinam žrtev umorov preprečili obrniti list. <ref name="calmattersdeath" /> === Pomilostitve === V odgovor na zatiranje priseljencev s kazensko evidenco, ki ga je sprejela Trumpova administracija, je Newsom ljudem v tej situaciji namenil večjo pozornost. {{R|LAT 2019-08-22}} Pomilostitev lahko odpravi razloge za deportacijo priseljencev, ki bi sicer imeli pravico, da postanejo zakoniti stalni prebivalci. Prošnje za pomilostitev ljudi, ki jim grozi deportacija, pospešeno obravnava državni odbor za pogojni odpust v skladu s kalifornijskim zakonom iz leta 2018. <ref name="LAT 2019-08-22">{{Navedi novice|url=https://www.latimes.com/california/story/2019-08-22/gavin-newsom-pardons-deportation-threat-trump-liyah-birru|title=She faces deportation after shooting her husband. Now, Gov. Newsom could pardon her|last=Willon|first=Phil|date=August 23, 2019|work=[[Los Angeles Times]]|accessdate=August 23, 2019|archivedate=August 23, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190823135847/https://www.latimes.com/california/story/2019-08-22/gavin-newsom-pardons-deportation-threat-trump-liyah-birru}}</ref> Newsom je maja 2019 v svojih prvih dejanjih pomilostitve kot guverner pomilostil sedem nekdanjih zaprtih oseb, vključno z dvema kamboškima beguncema, ki se soočata [[deportacija in izgon iz Združenih držav Amerike|z deportacijo]]. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.latimes.com/politics/la-pol-ca-gavin-newsom-pardon-immigrant-trump-20190513-story.html|title=In a rebuke to President Trump, Gov. Newsom pardons refugees facing deportation|last=Willon|first=Phil|last2=Chabria|first2=Anita|date=May 13, 2019|work=[[Los Angeles Times]]|accessdate=May 14, 2019|archivedate=May 14, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190514011645/https://www.latimes.com/politics/la-pol-ca-gavin-newsom-pardon-immigrant-trump-20190513-story.html}}</ref> Novembra 2019 je pomilostil tri moške, ki so se poskušali izogniti deportaciji v Kambodžo ali Vietnam. Vsak od njih je ločeno storil kazniva dejanja, ko je bil star 19 let. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.latimes.com/california/story/2019-11-15/california-governor-gavin-newsom-pardons-to-block-deportations|title=California Gov. Gavin Newsom pardons 3 in bid to block deportations|date=November 16, 2019|agency=[[Associated Press]]|accessdate=November 16, 2019|archivedate=November 16, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191116041802/https://www.latimes.com/california/story/2019-11-15/california-governor-gavin-newsom-pardons-to-block-deportations}}</ref> Decembra 2019 je Newsom pogojno odpustil kamboškemu beguncu, ki je bil zaradi umora pridržan v kalifornijskem zaporu. Čeprav so skupine za pravice priseljencev želele, da Newsom ukine politiko, ki dovoljuje premestitev zveznim agentom, je bil begunec po izpustitvi predan zaradi morebitne deportacije. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.latimes.com/california/story/2019-12-23/newsom-paroles-immigrant-who-is-immediately-detained-by-ice|title=Newsom paroles immigrant, who is immediately detained by ICE|agency=Associated Press|date=December 23, 2019|work=[[Los Angeles Times]]|accessdate=December 24, 2019|archivedate=December 24, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191224000827/https://www.latimes.com/california/story/2019-12-23/newsom-paroles-immigrant-who-is-immediately-detained-by-ice}}</ref> 13. januarja 2022 je Newsom zavrnil pogojni izpust [[Sirhan Sirhan|Sirhanu Sirhanu]], morilcu [[Robert F. Kennedy|Roberta F. Kennedyja]], ki ga je komisija za pogojni izpust priporočila za pogojni izpust po 53 letih zapora. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.cnn.com/2022/01/13/us/sirhan-sirhan-newsom-denies-parole/index.html|title=California Gov. Gavin Newsom denies parole for RFK assassin Sirhan Sirhan|first=Jake|last=Tapper|authorlink=Jake Tapper|first2=Cheri|last2=Mossburg|publisher=CNN|date=January 13, 2022|accessdate=January 14, 2022|archivedate=January 14, 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220114022521/https://www.cnn.com/2022/01/13/us/sirhan-sirhan-newsom-denies-parole/index.html}}</ref> Newsom je za ''[[Los Angeles Times]]'' napisal [[gostujoče mnenje|kolumno,]] v kateri je dejal, da Sirhanu "še vedno manjka spoznanje, ki bi ga odvrnilo od nevarnih in uničujočih odločitev, kot jih je sprejemal v preteklosti. Najbolj očiten dokaz, da mu manjka spoznanje, je njegova spreminjajoča se pripoved o atentatu na Kennedyja in njegovo trenutno zavračanje odgovornosti zanj." <ref>{{Navedi novice|url=https://www.washingtonpost.com/nation/2022/01/13/sirhan-parole-denied/|title=Calif. Gov. Newsom denies parole for Sirhan Sirhan, convicted of Robert F. Kennedy assassination|first=Tom|last=Jackman|work=The Washington Post|date=January 13, 2022|accessdate=January 15, 2022|archivedate=January 14, 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220114172852/https://www.washingtonpost.com/nation/2022/01/13/sirhan-parole-denied/}}</ref> === Reforma policije === Newsom je podprl predlog zakona skupščine 1196, ki bi v Kaliforniji prepovedal pritiskati na karotidne arterije in daviti. Trdil je, da ni več mesta za [[oris uveljavljanja zakona|policijsko taktiko]], »katere namen je dobesedno preprečiti dotok krvi v možgane in ki nima več mesta v 21. stoletju.« <ref>{{Navedi splet|url=https://www.sacbee.com/news/politics-government/capitol-alert/article245124265.html|title=Will Gavin Newsom Sign New Police Laws After George Floyd Protests? Here are His Options|last=Wiley|first=Hannah|date=September 3, 2020|website=The Sacramento Bee|accessdate=September 22, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200915173931/https://www.sacbee.com/news/politics-government/capitol-alert/article245124265.html|archivedate=September 15, 2020}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://abc7.com/governor-press-conference-today-time-newsom-george-floyd-black-lives-matter-phase-3/6233485/|title=Gavin Newsom directs California police officers to stop training use of carotid hold|website=ABC 7|first=Alix|last=Martichoux|date=June 5, 2020|accessdate=September 18, 2021|archivedate=September 1, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210901165937/https://abc7.com/governor-press-conference-today-time-newsom-george-floyd-black-lives-matter-phase-3/6233485/}}</ref> Septembra 2021 je Newsom podpisal zakonodajo, ki je zvišala minimalno starost za delo policista z 18 na 21 let. V zakonih so bile tudi omejitve glede uporabe solzivca in prepoved policijskim oddelkom zaposlovati policiste po kršitvah ali kaznivih dejanjih. Med zakoni je bil tudi zakon o Georgeu Floydu, ki od policistov zahteva, da posredujejo, če so priča pretirani uporabi sile s strani drugega policista. <ref>{{Navedi splet|last=Lethang|first=Marlene|date=October 1, 2021|title=California Gov. Newsom signs sweeping police reform bills, will strip badges from officers for misconduct|url=https://abcnews.go.com/US/california-gov-newsom-signs-sweeping-police-reform-bills/story?id=80349484|accessdate=July 12, 2022|website=ABC News}}</ref> ==== Transseksualni zaporniki ==== Septembra 2020 je Newsom podpisal zakon, ki dovoljuje namestitev transspolnih zapornikov iz Kalifornije v zapore, ki ustrezajo njihovi spolni identiteti. Zahteva zapornika se lahko zavrne na podlagi "pomislekov glede upravljanja ali varnosti". <ref>{{Navedi novice|last=Colton|first=Emma|date=September 27, 2020|title=Newsom signs law allowing transgender inmates to be placed in prisons according to gender identity|url=https://www.washingtonexaminer.com/news/newsom-signs-law-allowing-transgender-inmates-to-be-placed-in-prisons-according-to-gender-identity|accessdate=September 27, 2020|work=Washington Examiner|archivedate=September 29, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200929204328/https://www.washingtonexaminer.com/news/newsom-signs-law-allowing-transgender-inmates-to-be-placed-in-prisons-according-to-gender-identity}}</ref> <ref>{{Navedi novice|last=Beam|first=Adam|date=September 26, 2020|title=Gov. Newsom signs law requiring California prisons to house transgender inmates by gender identity|url=https://abc7news.com/6586846/|accessdate=September 27, 2020|work=ABC7 San Francisco|archivedate=October 1, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201001082416/https://abc7news.com/6586846/}}</ref> V odgovor je [[Women's Liberation Front|Ženska osvobodilna fronta]] vložila tožbo, v kateri trdi, da je zakon "neustaven in ustvarja nevarno okolje za ženske v ženskih ustanovah". <ref>{{Navedi novice|last=Martinez|first=Christian|date=November 24, 2021|title=Suit takes aim at law that lets transgender inmates choose housing based on gender identity|url=https://www.latimes.com/california/story/2021-11-24/lawsuit-takes-aim-at-law-that-allows-transgender-inmates-to-choose-housing-location-based-on-gender-identity|accessdate=September 17, 2024|work=Los Angeles Times}}</ref> === Katastrofe in izredne razmere === ==== Pandemija COVID-19 ==== [[Slika:Gavin_Newsom_meets_with_scientists_and_physicians_01.jpg|sličica|Newsom z zdravstvenimi delavci med pandemijo COVID-19, marca 2020.]] Newsom je 4. marca 2020 razglasil izredne razmere po prvi smrti v Kaliforniji, ki jo je mogoče pripisati [[Covid-19|SARS-CoV-2]] (COVID-19). <ref>{{Navedi novice|date=March 4, 2020|accessdate=March 4, 2020|title=Gov. Newsom declares state of emergency due to coronavirus|work=[[KCRA]]|url=https://www.kcra.com/article/california-newsom-declares-state-of-emergency-due-to-coronavirus/31231293|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200305075530/https://www.kcra.com/article/california-newsom-declares-state-of-emergency-due-to-coronavirus/31231293|archivedate=March 5, 2020}}</ref> <ref>{{Navedi sporočilo za javnost|date=March 4, 2020|title=Governor Newsom Declares State of Emergency to Help State Prepare for Broader Spread of COVID-19|url=https://www.gov.ca.gov/2020/03/04/governor-newsom-declares-state-of-emergency-to-help-state-prepare-for-broader-spread-of-covid-19/|accessdate=March 9, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200309150057/https://www.gov.ca.gov/2020/03/04/governor-newsom-declares-state-of-emergency-to-help-state-prepare-for-broader-spread-of-covid-19/|archivedate=March 9, 2020}}</ref> Njegova izrečena namera je bila pomagati Kaliforniji pri pripravi na širjenje COVID-19 in njegovo zajezitev. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.latimes.com/california/story/2020-03-04/los-angeles-county-declares-coronavirus-emergency-6-new-cases|title=Grand Princess cruise ship at center of coronavirus fight amid concerns about spread|date=March 4, 2020|work=[[Los Angeles Times]]|accessdate=March 12, 2020|archivedate=March 9, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200309091332/https://www.latimes.com/california/story/2020-03-04/los-angeles-county-declares-coronavirus-emergency-6-new-cases}}</ref> Razglasitev izrednih razmer je državnim agencijam omogočila, da laže nabavljajo opremo in storitve, laže izmenjujejo informacije o bolnikih, in omilila omejitve glede uporabe državnih nepremičnin in objektov. Newsom je tudi napovedal, da bodo prednostno obravnavali blažjo obravnavanje približno 108.000 brezdomcev v državi, s precejšnjim pritiskom, da se preselijo v zaprte prostore. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.latimes.com/homeless-housing/story/2020-03-15/coronavirus-homeless-infection-prevention-fear-policy|title=An unexpected side effect of the coronavirus? A new urgency about helping homeless people|last=Curwen|first=Thomas|last2=Oreskes|first2=Benjamin|last3=Chabria|first3=Anita Chabria|date=March 15, 2020|work=[[Los Angeles Times]]|accessdate=March 17, 2020|archivedate=March 16, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200316152252/https://www.latimes.com/homeless-housing/story/2020-03-15/coronavirus-homeless-infection-prevention-fear-policy}}</ref> Newsom je izdal izvršni odlok, ki je državi omogočil, da zaseže hotele in zdravstvene ustanove za zdravljenje bolnikov s COVID-19, vladnim uradnikom pa je dovolil, da organizirajo zasebne telekonference, ne da bi kršili zakone o odprtih sestankih. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.latimes.com/california/story/2020-03-12/california-governor-gavin-newsom-hotels-medical-facilities-patients-meeting-requirements|title=Newsom issues order allowing California to take over hotels for coronavirus patients|last=Luna|first=Taryn|date=March 12, 2020|work=[[Los Angeles Times]]|accessdate=March 14, 2020|archivedate=March 16, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200316074804/https://www.latimes.com/california/story/2020-03-12/california-governor-gavin-newsom-hotels-medical-facilities-patients-meeting-requirements}}</ref> Prav tako je lokalnim šolskim okrožjem naročil, naj sama odločajo o zaprtju šol, vendar je z izvršnim odlokom zagotovil, da bodo potrebe učencev zadovoljene ne glede na to, ali je njihova šola fizično odprta ali ne. [[Ministrstvo za kmetijstvo Združenih držav Amerike|Ministrstvo za kmetijstvo ZDA]] je odobrilo zahtevo Newsomove administracije, da se med zaprtjem šol ponudi storitev prehrane, med drugim možnost, da družine te obroke prevzamejo v knjižnicah, parkih ali drugih lokacijah zunaj šolskega naselja. Približno 80 % učencev v kalifornijskih javnih šolah prejema [[School meal programs in the United States|brezplačne ali znižane obroke]]. Ta izvršni odlok je vseboval nadaljnje financiranje možnosti [[poučevanje na daljavo|učenja na daljavo]] in možnosti [[varstvo otrok|varstva otrok]] med delovnim časom. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.latimes.com/california/story/2020-03-13/california-schools-closure-state-help-coronavirus-gavin-newsom|title=Newsom orders more aid to California campuses shuttered by coronavirus, opting not to close schools statewide|last=Willon|first=Phil|last2=Myers|first2=John|date=March 14, 2020|work=[[Los Angeles Times]]|accessdate=March 15, 2020|archivedate=March 14, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200314224250/https://www.latimes.com/california/story/2020-03-13/california-schools-closure-state-help-coronavirus-gavin-newsom}}</ref> Ker se je število potrjenih primerov COVID-19 v državi še naprej večalo, je Newsom 15. marca pozval ljudi, stare 65 let in več, ter tiste s kroničnimi zdravstvenimi težavami, naj se izolirajo. Pozval je tudi bare ter degustacijske sobe v pivovarnah in vinskih kleteh, da zaprejo svoja vrata za goste. Nekatere lokalne jurisdikcije so se odločile za obvezno zaporo. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.latimes.com/california/story/2020-03-16/coronavirus-newsom-bar-closures-seniors-medical-conditions-self-isolate|title=Coronavirus cases spike to 94 in L.A. County as officials issue more emergency restrictions|last=Phil Willon|last2=Alex Wigglesworth|last3=Taryn Luna|last4=Laura Newberry|last5=Colleen Shalby|date=March 16, 2020|work=[[Los Angeles Times]]|accessdate=March 17, 2020|archivedate=March 17, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200317021439/https://www.latimes.com/california/story/2020-03-16/coronavirus-newsom-bar-closures-seniors-medical-conditions-self-isolate}}</ref> Zaprtje je bilo razširjeno na kinodvorane in fitnes klube. Restavracije je pozval, naj prenehajo streči obroke v svojih lokalih in ponujajo le [[za s seboj|obroke za s seboj]]. <ref>{{Navedi novice|last=Chance|first=Amy|url=https://www.sacbee.com/news/politics-government/capitol-alert/article241255606.html|title=No gatherings, restaurant meals in California now, Gavin Newsom directs|date=March 16, 2020|work=The Sacramento Bee|accessdate=March 17, 2020|last2=Kasler|first2=Dale|archivedate=March 17, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200317094256/https://www.sacbee.com/news/politics-government/capitol-alert/article241255606.html}}</ref> Njegov [[karantena na domu|ukaz karantene doma, ki]] je veljal v vsej državi, je postal obvezen 19. marca. Dovoljeval je gibanje zunaj doma za nujne primere ali rekreacijo, vendar so morali ljudje ohranjati [[omejevanje socialnih stikov|varno razdaljo]]. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.latimes.com/california/story/2020-03-21/california-statewide-stay-at-home-coronavirus-rules-stricter-local-orders|title='Time to wake up,' Newsom says, again urging Californians to stay home in coronavirus fight|last=Willon|first=Phil|last2=Luna|first2=Taryn|date=March 21, 2020|website=Los Angeles Times|accessdate=March 22, 2020|last3=Fry|first3=Hannah|archivedate=March 21, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200321225624/https://www.latimes.com/california/story/2020-03-21/california-statewide-stay-at-home-coronavirus-rules-stricter-local-orders}}</ref> Dejavnost, "potrebna za ohranitev neprekinjenega delovanja zveznih sektorjev kritične infrastrukture, kritičnih vladnih služb, šol, varstva otrok in gradbeništva", je bila izključena iz ukaza. Bistvene storitve, kot so trgovine z živili in lekarne, so ostale odprte. Newsom je zagotovil državna sredstva za plačilo zaščitnih ukrepov, kot so nastanitve v hotelskih sobah za bolnišnične in druge bistvene delavce, ki se bojijo vrnitve domov in okužbe družinskih članov. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.latimes.com/california/story/2020-04-09/gavin-newsom-california-ventilators-hospitals-counties-coronavirus|title=Newsom assures Californians that the state has enough ventilators in coronavirus fight|work=[[Los Angeles Times]]|first=Phil|last=Willon|accessdate=April 12, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200412173421/https://www.latimes.com/california/story/2020-04-09/gavin-newsom-california-ventilators-hospitals-counties-coronavirus|archivedate=April 12, 2020}}</ref> Do 26. aprila je v izrednih razmerah, medtem ko zakonodajni organ še ni zasedal, izdal 30 izvršilnih odredb. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.latimes.com/california/story/2020-04-27/gavin-newsom-coronavirus-executive-power-california-legislature|title=Column: In the coronavirus crisis, California isn't under one-party rule, it's under one-man rule|last=Skelton|first=George|date=April 27, 2020|work=[[Los Angeles Times]]|accessdate=April 27, 2020|archivedate=April 27, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200427132649/https://www.latimes.com/california/story/2020-04-27/gavin-newsom-coronavirus-executive-power-california-legislature}}</ref> 28. aprila je Newsom skupaj z guvernerji Oregona in Washingtona napovedal "skupni pristop" k ponovnemu odprtju svojih gospodarstev. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.seattleweekly.com/northwest/washington-oregon-and-california-announce-western-states-pact/|title=Washington, Oregon and California announce Western states pact|date=April 13, 2020|work=Seattle Weekly|accessdate=April 29, 2020|archivedate=June 4, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200604025955/https://www.seattleweekly.com/northwest/washington-oregon-and-california-announce-western-states-pact/}}</ref> <ref>{{Navedi novice|url=https://q13fox.com/2020/04/13/washington-oregon-california-announce-coronavirus-pact/|title=Washington, Oregon, California announce coronavirus pact|date=April 13, 2020|work=Q13 FOX News|accessdate=April 13, 2020|archivedate=April 14, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200414190757/https://q13fox.com/2020/04/13/washington-oregon-california-announce-coronavirus-pact/}}</ref> Njegova administracija je predstavila ključne kazalnike za spremembo njegovega mandata ostajanja doma, vključno z možnostjo natančnega spremljanja in sledenja morebitnim primerom, preprečevanja okužb ljudi z visokim tveganjem, povečanja zmogljivosti v bolnišnicah za nujne primere, razvoja terapevtskih sredstev, zagotavljanja fizične distance v šolah, podjetjih in vrtcih ter razvoja smernic za ponovno vzpostavitev izolacije, če se virus poveča. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.latimes.com/california/story/2020-04-19/california-will-do-right-thing-coronavirus-orders-newsom|title=California will 'do the right thing' when lifting stay-at-home orders, Newsom says|last=McGreevy|first=Patrick|last2=Wigglesworth|first2=Alex|date=April 19, 2020|work=[[Los Angeles Times]]|accessdate=April 19, 2020|archivedate=April 19, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200419190357/https://www.latimes.com/california/story/2020-04-19/california-will-do-right-thing-coronavirus-orders-newsom}}</ref> Načrt za konec zaprtja je imel štiri faze. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.latimes.com/california/story/2020-04-28/reopen-california-businesses-gavin-newsom-phases-stay-home-order-coronavirus|title=Some California businesses could reopen within weeks as state fights coronavirus, Newsom says|last=Myers|first=John|date=April 28, 2020|work=[[Los Angeles Times]]|accessdate=April 28, 2020|archivedate=April 28, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200428195530/https://www.latimes.com/california/story/2020-04-28/reopen-california-businesses-gavin-newsom-phases-stay-home-order-coronavirus}}</ref> Newsom je poudaril, da bo rahljanje omejitev temeljilo na podatkih, ne na datumih, in dejal: "Načrte za ponovno odprtje bomo utemeljili na dejstvih in podatkih, ne na ideologiji. Ne na tem, kar si želimo. Ne na tem, kar upamo." <ref>{{Navedi novice|url=https://www.cnn.com/2020/04/28/politics/california-phased-reopening-plan/index.html|title=California governor outlines state's phased reopening plan|last=Mossburg|first=Cheri|last2=Cole|first2=Devan|date=April 28, 2020|work=CNN|accessdate=April 29, 2020|archivedate=April 29, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200429002450/https://www.cnn.com/2020/04/28/politics/california-phased-reopening-plan/index.html}}</ref> Glede vrnitve [[Glavna bejzbolska liga|Major League Baseball]] in [[National Football League|NFL]] je dejal: "V tem pričakovanju bi bil zelo previden." <ref>{{Navedi novice|url=https://www.mercurynews.com/coronavirus-will-fans-pack-nfl-stadiums-for-week-1-dont-count-on-it-gov-newsom-says|title=Coronavirus: Will fans pack NFL stadiums for week 1? Don't count on it, Gov. Newsom says|last=Savidge|first=Nico|date=April 4, 2020|work=The Mercury News|accessdate=April 4, 2020|archivedate=July 13, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210713045507/https://www.mercurynews.com/2020/04/04/coronavirus-will-fans-pack-nfl-stadiums-for-week-1-dont-count-on-it-gov-newsom-says/}}</ref> V začetku maja je Newsom napovedal, da se bodo nekatere trgovine lahko ponovno odprle za prevzem. Večina Kalifornijcev je odobravala Newsomovo ravnanje v krizi in jih je bolj skrbelo prezgodnje kot prepozno ponovno odprtje, vendar so proti tem politikam potekale demonstracije in protesti. <ref>{{Navedi splet|title=Gov. Gavin Newsom says reopening California will begin this week|url=https://www.latimes.com/california/story/2020-05-04/california-reopening-coronavirus-gavin-newsom-phases-begin-retail-pickup|last=Luna|first=Tarlyn|date=May 4, 2020|website=[[Los Angeles Times]]|accessdate=May 4, 2020|archivedate=May 4, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200504201307/https://www.latimes.com/california/story/2020-05-04/california-reopening-coronavirus-gavin-newsom-phases-begin-retail-pickup}}</ref> Pod pritiskom je Newsom prenesel več pravic odločanja glede ponovnega odprtja na lokalno raven. <ref>{{Navedi splet|last=Lopez|first=German|date=July 6, 2020|title=How California went from a coronavirus success story to a worrying new hot spot|url=https://www.vox.com/future-perfect/2020/7/6/21308351/california-coronavirus-pandemic-covid-outbreak|accessdate=July 7, 2020|website=Vox|archivedate=July 6, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200706150203/https://www.vox.com/future-perfect/2020/7/6/21308351/california-coronavirus-pandemic-covid-outbreak}}</ref> Istega meseca je napovedal načrt, da bodo imeli registrirani volivci na [[volitve v Združenih državah Amerike leta 2020|novembrskih volitvah]] možnost glasovati po pošti.<ref>{{Navedi novice|title=All California voters to receive mail-in ballot for November election, but in-person voting will remain|url=https://www.cnn.com/2020/05/08/politics/california-mail-in-voting/index.html|last=Mossburg|first=Cheri|date=May 8, 2020|first2=Caroline|last2=Kelly|work=CNN|accessdate=May 9, 2020|archivedate=May 9, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200509021143/https://www.cnn.com/2020/05/08/politics/california-mail-in-voting/index.html}}</ref> Kalifornija je bila prva zvezna država v državi, ki se je zavezala, da bo vsem registriranim volivcem za novembrske splošne volitve pošiljala glasovnice po pošti. <ref>{{Navedi novice|date=May 26, 2020|title=Three Republican groups sue California governor over mail-in-vote order|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/article/us-usa-election-california-republicans-idUSKBN2310OF|accessdate=May 27, 2020|archivedate=May 26, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200526155041/https://www.reuters.com/article/us-usa-election-california-republicans-idUSKBN2310OF}}</ref> Ko se je država odprla, je ''[[Los Angeles Times]]'' ugotovil, da se je število novih hospitalizacij zaradi koronavirusa v Kaliforniji začelo povečevati okoli 15. junija s hitrostjo, ki je nismo videli od začetka aprila, takoj po tem, ko se je virus začel hitro širiti po državi. {{R|LAT 2020-07-14}} Newsom je 18. junija uvedel obvezno nošenje mask za vse Kalifornijce, da bi zmanjšal širjenje COVID-19. <ref>{{Navedi novice|last=Bollag|first=Sophia|date=June 18, 2020|title=Gavin Newsom issues statewide mask order: Californians must wear face coverings in public|work=Sacramento Bee|url=https://www.sacbee.com/news/politics-government/capitol-alert/article243634487.html|accessdate=June 28, 2020|archivedate=June 21, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200621173732/https://www.sacbee.com/news/politics-government/capitol-alert/article243634487.html}}</ref> <ref>{{Navedi novice|date=June 18, 2020|title=Face coverings required in public spaces|work=Official California State Government Website|url=https://www.cdph.ca.gov/Programs/CID/DCDC/CDPH%20Document%20Library/COVID-19/Guidance-for-Face-Coverings_06-18-2020.pdf|accessdate=June 19, 2020|archivedate=June 18, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200618221034/https://www.cdph.ca.gov/Programs/CID/DCDC/CDPH%20Document%20Library/COVID-19/Guidance-for-Face-Coverings_06-18-2020.pdf}}</ref> Izvršba bi bila v pristojnosti lastnikov podjetij, saj lokalni organi pregona neupoštevanje predpisov obravnavajo kot manjši prekršek. <ref>{{Navedi novice|date=June 19, 2020|title=California county sheriff says he won't enforce Newsom's coronavirus mask order.|work=FoxNews|url=https://www.foxnews.com/us/california-county-sheriff-says-he-wont-enforce-newsoms-coronavirus-mask-order|accessdate=June 19, 2020|archivedate=June 19, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200619234705/https://www.foxnews.com/us/california-county-sheriff-says-he-wont-enforce-newsoms-coronavirus-mask-order}}</ref> Do konca junija je sedmim okrožjem odredil zaprtje barov in nočnih klubov, osmim drugim okrožjem pa priporočil, naj zaradi porasta primerov korona bvirusa v nekaterih delih države same ukrepajo in zaprejo ta podjetja. <ref>{{Navedi novice|last=Myers|first=John|last2=Wigglesworth|first2=Alex|last3=Newberry|first3=Laura|last4=Holland|first4=Gale|date=June 28, 2020|title=Newsom orders bars closed in 7 California counties including L.A. due to coronavirus spread|url=https://www.latimes.com/california/story/2020-06-28/gavin-newsom-orders-bars-closed-in-7-california-counties-due-to-coronavirus-spread|accessdate=June 29, 2020|work=[[Los Angeles Times]]|archivedate=June 29, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200629003423/https://www.latimes.com/california/story/2020-06-28/gavin-newsom-orders-bars-closed-in-7-california-counties-due-to-coronavirus-spread}}</ref> Na redni tiskovni konferenci 13. julija, ko je odredil ponovno uvedbo zaprtja barov in prehranjevanja v zaprtih prostorih restavracij, je dejal: »Opažamo porast širjenja virusa, zato je dolžnost vseh nas, da trezno priznamo, da COVID-19 ne bo kmalu izginil, dokler ne bo cepiva ali učinkovite terapije.« <ref name="LAT 2020-07-142">{{Navedi novice|last=Lin|first=Rong-Gong II|last2=Blume|first2=Howard|last3=Gutierrez|first3=Melody|last4=Fry|first4=Hannah|last5=Dolan|first5=Maura|date=July 14, 2020|title=How California went from a rapid reopening to a second closing in one month|url=https://www.latimes.com/california/story/2020-07-14/california-reopening-shutdown-coronavirus-spike|accessdate=July 15, 2020|work=[[Los Angeles Times]]|archivedate=July 14, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200714202842/https://www.latimes.com/california/story/2020-07-14/california-reopening-shutdown-coronavirus-spike}}</ref> Čeprav je Newsomova administracija leta 2020 uvedla nekatere najstrožje omejitve zaradi pandemije v državi, je imela Kalifornija do maja 2021 29. najvišjo stopnjo umrljivosti od vseh 50 držav <ref>{{Navedi novice|last=Procter|first=Richard|date=March 4, 2021|title=Remember when? Timeline marks key events in California's year-long pandemic grind|url=https://calmatters.org/health/coronavirus/2021/03/timeline-california-pandemic-year-key-points/|accessdate=2024-08-21|work=CalMatters|language=en-US}}</ref> [[Monica Gandhi]], profesorica medicine na [[Univerza Kalifornije, San Francisco|UCSF]], je dejala, da kalifornijski omejevalni pristop "ni privedel do boljših zdravstvenih rezultatov", in kritizirala kalifornijsko zamudo pri izvajanju novih priporočil [[Centri za nadzor in preprečevanje bolezni|CDC,]] ki so popolnoma cepljene oproščala večine zahtev po nošenju mask v zaprtih prostorih, hkrati pa dejala, da odločitev nima znanstvene utemeljitve in bi lahko povzročila "stransko škodo". <ref>{{Navedi novice|url=https://www.sfgate.com/politics/article/2021-05-California-mask-mandate-CDC-vaccinated-new-16177861.php|title=UCSF expert: California, San Francisco should 'immediately' lift mask mandates for vaccinated|work=Sfgate|date=May 14, 2021|accessdate=May 17, 2021|archivedate=May 17, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210517193602/https://www.sfgate.com/politics/article/2021-05-California-mask-mandate-CDC-vaccinated-new-16177861.php|last=Ting|first=Eric}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.ukiahdailyjournal.com/2021/05/07/california-focus-florida-or-california-which-handles-covid-better/|title=California Focus: Florida or California: Which handles covid better?|date=May 7, 2021|accessdate=May 17, 2021|archivedate=May 17, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210517233422/https://www.ukiahdailyjournal.com/2021/05/07/california-focus-florida-or-california-which-handles-covid-better/amp/}}</ref> ==== Goljufije in dolgovi zaradi brezposelnosti med pandemijo ==== Januarja 2021 je ''Los Angeles Times'' poročal, da je Newsomova administracija slabo upravljala z 11,4 milijarde dolarjev z izplačilom nadomestil za brezposelnost neupravičenim prosilcem, zlasti tistim, ki so bila izplačana prek zvezno financiranega programa pomoči za brezposelnost med pandemijo. <ref>{{Navedi novice|url=https://calmatters.org/economy/2020/12/who-will-pay-for-all-of-californias-unemployment-fraud/|title=Who will pay for all of California's unemployment fraud?|work=CalMatters|first=Lauren|last=Hepler|first2=Stephen|last2=Council|date=December 22, 2020|accessdate=September 18, 2021|archivedate=September 16, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210916014735/https://calmatters.org/economy/2020/12/who-will-pay-for-all-of-californias-unemployment-fraud/}}</ref> Nadaljnjih 19 milijard dolarjev zahtevkov je bilo še vedno v preiskavi zaradi goljufije. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.latimes.com/california/story/2021-01-25/california-unemployment-fraud-11-billion-investigations|title=California officials say unemployment fraud now totals more than $11 billion|website=Los Angeles Times|first=Patrick|last=McGreevy|date=January 25, 2021|accessdate=September 18, 2021|archivedate=September 18, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210918114702/https://www.latimes.com/california/story/2021-01-25/california-unemployment-fraud-11-billion-investigations}}</ref> Hkrati so se upravičeni prosilci soočali z dolgimi zamudami pri prejemanju nadomestil. <ref name="su">{{Navedi splet|url=https://www.latimes.com/opinion/story/2021-02-11/editorial-julie-su-and-californias-unemployment-insurance-meltdown|title=Editorial: California's unemployment system collapsed on Julie Su's watch|website=[[Los Angeles Times]]|date=February 11, 2021|accessdate=February 12, 2021|archivedate=February 11, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210211173739/https://www.latimes.com/opinion/story/2021-02-11/editorial-julie-su-and-californias-unemployment-insurance-meltdown?_amp=true}}</ref> Državni sistem za brezposelnost je nadzorovala kalifornijska ministrica za delo [[Julie Su]], ki jo je imenoval Newsom, predsednik [[Joe Biden]] pa jo je kasneje februarja 2021 imenoval za namestnico ministra za delo. <ref name="su" /> Politični nasprotniki so krizo pripisali neuspehu Newsomove administracije, da bi upoštevala številna opozorila zveznih uradnikov o morebitnih goljufijah, medtem ko je Newsomova administracija dejala, da je k goljufijam prispevala tudi Trumpova administracija, ki ni zagotovila ustreznih smernic za nov program, ki ga financira zvezna vlada. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.latimes.com/politics/story/2021-02-05/california-house-republicans-hit-newsom-over-fraudulent-unemployment-claims|title=House Republicans from California demand Gov. Newsom answer for unemployment failings|website=[[Los Angeles Times]]|date=February 5, 2021|accessdate=February 12, 2021|archivedate=February 12, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210212005737/https://www.latimes.com/politics/story/2021-02-05/california-house-republicans-hit-newsom-over-fraudulent-unemployment-claims?_amp=true}}</ref> Strokovnjaki so povedali, da velik del goljufij očitno izvira iz mednarodnih kriminalnih združb v 20 državah. <ref>{{Navedi novice|last=McGreevy|first=Patrick|last2=Chabria|first2=Anita|last3=Winton|first3=Richard|date=December 4, 2020|title=California may have sent $1 billion in jobless benefits to people outside the state, D.A.s warn|url=https://www.latimes.com/california/story/2020-12-04/california-unemployment-benefits-out-of-state-district-attorney|accessdate=December 4, 2020|work=Los Angeles Times|archivedate=December 5, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201205202107/https://www.latimes.com/california/story/2020-12-04/california-unemployment-benefits-out-of-state-district-attorney}}</ref> <ref>{{Navedi novice|last=McGreevy|first=Patrick|date=December 7, 2020|title=California unemployment fraud amid COVID-19 pandemic may total $2 billion, Bank of America says|url=https://www.latimes.com/california/story/2020-12-07/bank-of-america-estimate-2-billion-california-unemployment-fraud|accessdate=December 16, 2020|work=Los Angeles Times|archivedate=December 16, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201216013532/https://www.latimes.com/california/story/2020-12-07/bank-of-america-estimate-2-billion-california-unemployment-fraud}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.latimes.com/california/story/2021-01-15/unemployment-benefit-fraud-california-billions-edd|first=Patrick|last=McGreevy|title=California unemployment fraud could top $9 billion, double previous estimate, expert warns|website=[[Los Angeles Times]]|date=January 15, 2021|accessdate=January 16, 2021|archivedate=January 16, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210116004031/https://www.latimes.com/california/story/2021-01-15/unemployment-benefit-fraud-california-billions-edd?_amp=true}}</ref> Poročilo [[California State Auditor|kalifornijske državne revizorke]] Elaine Howle navaja, da je bilo 810 milijonov dolarjev izplačanih prosilcem, ki so goljufivo vložili prošnje v imenu zapornikov v državnem zapornem sistemu. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.nbcsandiego.com/news/california/unemployment-fraud-audit-creates-fresh-questions-for-newsom/2506164/|first=Kathleen|last=Ronayne|website=NBC 7 San Diego|title=Unemployment Fraud Audit Creates Fresh Questions for Newsom|date=January 29, 2021|accessdate=December 3, 2021|archivedate=December 3, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211203215637/https://www.nbcsandiego.com/news/california/unemployment-fraud-audit-creates-fresh-questions-for-newsom/2506164/?amp}}</ref> ==== Gozdni požari ==== Zaradi množičnega odmiranja dreves po vsej Kaliforniji, ki bi lahko povečalo tveganje za požare v naravi, je Newsom 22. marca 2020 razglasil [[Izredno stanje|izredne razmere]] v pripravah na [[2020 California wildfires|sezono požarov v naravi 2020.]] <ref name="CNBC State of Emergency">{{Navedi splet|last=Daniels|first=Jeff|title=California Gov. Gavin Newsom declares state of emergency due to increased wildfire risk|url=https://www.cnbc.com/2019/03/22/california-governor-to-declare-state-of-emergency-due-to-wildfire-risk.html|website=[[CNBC]]|date=March 22, 2019|accessdate=March 22, 2020|archivedate=August 2, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200802231206/https://www.cnbc.com/2019/03/22/california-governor-to-declare-state-of-emergency-due-to-wildfire-risk.html}}</ref> Po razglasitvi izrednih razmer 18. avgusta je poročal, da se država bori s [[August 2020 California lightning wildfires|367 znanimi požari]], od katerih so mnoge sprožile močne nevihte 16. in 17. avgusta. <ref name="guardian-19aug2020">{{Navedi novice|last=Singh|first=Maanvi|title=California wildfires: thousands evacuate as 'siege' of flames overwhelms state|url=https://www.theguardian.com/us-news/2020/aug/19/california-fires-lake-dome-evacuations|accessdate=August 19, 2020|work=[[The Guardian]]|date=August 19, 2020|archivedate=August 19, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200819201909/https://www.theguardian.com/us-news/2020/aug/19/california-fires-lake-dome-evacuations}}</ref> Njegovo prošnjo za pomoč z izdajo zvezne razglasitve naravne nesreče po šestih večjih požarih v naravi je Trumpova administracija najprej zavrnila, a jo je sprejela, potem ko se je Trump pogovoril z Newsomom. <ref name="NYT 2020-10-16">{{Navedi novice|last=Fuller|first=Thomas|last2=Taylor|first2=Derrick Bryson|date=October 16, 2020|title=In Rare Move, Trump Administration Rejects California's Request for Wildfire Relief|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2020/10/16/us/trump-california-wildfire-relief.html|accessdate=October 16, 2020|issn=0362-4331|archivedate=October 16, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201016113031/https://www.nytimes.com/2020/10/16/us/trump-california-wildfire-relief.html}}</ref> 23. junija 2021 je postaja [[NPR]] [[CapRadio]] poročala, da sta Newsom in [[Cal Fire]] januarja 2020 lažno trdila, da je {{Convert|90,000|acres}} zemljišč, ki so bila ogrožena zaradi požarov v naravi, je bilo obdelanih z odmori za gorivo in predpisanimi požigi; dejansko obdelana površina je znašala {{Convert|11,399|acres}}, kar je precenitev za 690 %. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.capradio.org/articles/2021/06/23/newsom-misled-the-public-about-wildfire-prevention-efforts-ahead-of-worst-fire-season-on-record/|title=Newsom Misled the Public About Wildfire Prevention Efforts Ahead of Worst Fire Season on Record|accessdate=July 12, 2021|archivedate=July 12, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210712233147/https://www.capradio.org/articles/2021/06/23/newsom-misled-the-public-about-wildfire-prevention-efforts-ahead-of-worst-fire-season-on-record/}}</ref> <ref name="Fires">{{Navedi splet|url=https://www.capradio.org/articles/2021/08/04/gov-newsoms-wildfire-priority-project-didnt-contain-the-lava-fire-leaving-evacuees-stuck-in-traffic/|title=Gov. Newsom's Wildfire 'Priority Project' Didn't Contain the Lava Fire, Leaving Evacuees Stuck in Traffic|accessdate=August 9, 2021|archivedate=August 9, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210809071710/https://www.capradio.org/articles/2021/08/04/gov-newsoms-wildfire-priority-project-didnt-contain-the-lava-fire-leaving-evacuees-stuck-in-traffic/}}</ref> Po poročanju CapRadia so se odmori za gorivo pri 35 "prednostnih projektih", ki jih je Newsom oglaševal in ki naj bi zagotovili hitro evakuacijo prebivalcev, hkrati pa preprečili prometne zastoje in ponovitev dogodkov v [[Camp Fire (2018)|požaru leta 2018]], ki je uničil [[Paradise, California|mesto Paradise]], kjer je v svojih vozilih zgorelo vsaj osem evakuirancev, v skoraj vsakem primeru trudili ublažiti širjenje ognja, hkrati pa niso uspeli preprečiti prometnih zastojev med evakuacijo. <ref name="Fires" /> Istega dne, ko je CapRadio razkril to napako, so uhajajoča elektronska sporočila pokazala, da je Newsomov izbrani vodja gasilske enote v Kaliforniji odredil, da se prvotna izjava odstrani. <ref>{{Navedi splet|last=Rodd|first=Scott|title=As Lawmakers Indefinitely Postpone Wildfire Oversight Hearing, Internal Emails Reveal Cal Fire Chief Ordered Key Document Pulled from the Internet|url=https://www.capradio.org/169002|accessdate=August 28, 2021|website=www.capradio.org|archivedate=August 28, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210828064817/https://www.capradio.org/169002}}</ref> V drugem poročilu iz aprila 2022 je CapRadio ugotovil, da program, ki ga je leta 2020 Newsomova administracija sprejela, da pospeši implementacijo visoko prednostnih projektov za preprečevanje požarov, ni dosegel napredka. <ref>{{Navedi splet|last=Rodd|first=Scott|date=April 12, 2022|title=Newsom hailed this 'critical' wildfire-prevention program. Two years on, it hasn't completed a single project|url=https://www.capradio.org/175826|accessdate=April 13, 2022|website=CAP Radio}}</ref> [[KXTV]] je objavil vrsto poročil, ki so kronološko opisovala odgovornost družbe [[Pacific Gas and Electric Company|PG&E]] po 91 kaznivih dejanjih, ki jih je zagrešila v požarih v [[Tubbs Fire|Santa Rosi]] in [[Camp Fire (2018)|Paradiseu]]. Newsoma so obtožili, da je od družbe PG&E sprejemal donacije za kampanjo, da bi spremenil odločitev komisije [[California Public Utilities Commission|CPUC]] o varnostni licenci družbe PG&E. Sprememba bonitetne ocene je družbi PG&E omogočila, da se je izognila milijardam dolarjev dodatnih stroškov. Newsoma so obtožili tudi, da je prek zakona AB 1054 ustanovila [https://www.cawildfirefund.com/ Sklad za zavarovanje pred požari v naravi] z uporabo pristojbin davčnih zavezancev, da bi se družba PG&E lahko izognila finančnim izgubam <ref>{{Navedi splet|last=Rittiman|first=Brandon|date=August 10, 2021|title=Newsom's office crafted law protecting PG&E after company's crimes killed 84 people {{!}} FIRE – POWER – MONEY Investigation|url=https://www.abc10.com/article/news/local/abc10-originals/newsom-pge-protection/103-65ca1d41-8efe-45b4-87bc-0cdecc714378|website=abc10.com|accessdate=February 11, 2022|archivedate=February 3, 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220203064058/https://www.abc10.com/article/news/local/abc10-originals/newsom-pge-protection/103-65ca1d41-8efe-45b4-87bc-0cdecc714378}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://leginfo.legislature.ca.gov/faces/billTextClient.xhtml?bill_id=201920200AB1054|title=AB-1054 Public utilities: wildfires and employee protection|accessdate=February 11, 2022|archivedate=December 21, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211221161733/https://leginfo.legislature.ca.gov/faces/billTextClient.xhtml?bill_id=201920200AB1054}}</ref> in stroške odgovornosti prenesla na davčne zavezance in davkoplačevalce. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.abc10.com/article/news/local/abc10-originals/fire-power-money-california-wildfires-investigation-pge/103-c273fb35-1c43-4d9a-9bdc-3d7971e5540b|title=Fire-Power-Money|first=Brandon|last=Rittiman|date=August 10, 2021|accessdate=February 11, 2022|archivedate=February 9, 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220209022125/https://www.abc10.com/article/news/local/abc10-originals/fire-power-money-california-wildfires-investigation-pge/103-c273fb35-1c43-4d9a-9bdc-3d7971e5540b}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=California government defends PG&E bailout law in court|url=https://www.abc10.com/article/news/local/california/california-defends-pge-bailout-law/103-88759c26-1f62-4c6f-8f17-8f8b823e5f35|first=Brandon|last=Rittiman|date=August 12, 2021|accessdate=February 11, 2022|archivedate=August 19, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210819185233/https://www.abc10.com/article/news/local/california/california-defends-pge-bailout-law/103-88759c26-1f62-4c6f-8f17-8f8b823e5f35}}</ref> ==== Protesti v Los Angelesu junija 2025 ==== Junija 2025 so v Los Angelesu po seriji zveznih racij na priseljence izbruhnili protesti. Medtem ko so demonstracije neprekinjeno tekle dalje, je predsednik Trump ukazal, da se do 4000 pripadnikov kalifornijske nacionalne garde priključi zveznim silam in odločil, da marinci ameriških oboroženih sil pomagajo pri ukrepih proti demonstrantom. Newsom se s tem ni strinjal, ker gre po njegovem za neustavno prekoračitev zveznih pooblastil. 9. junija je zvezna država Kalifornija pod vodstvom Newsoma vložila zvezno tožbo ''[[Newsom v. Trump|Newsom proti Trumpu]]'', v kateri je izpodbijala zakonitost sodelovanja oboroženih sil. V tožbi je bilo navedeno, da je ukaz presegel predsednikova zakonska pooblastila v skladu z [[10 U.S.C. § 252|10 USC § 252]] in kršil [[10. amandma k Ustavi Združenih držav Amerike|deseti amandma]] ter [[Posse Comitatus Act|zakon Posse Comitatus]]. === Energija in okolje === [[Slika:Gavin_Newsom_talks_about_climate_change_at_North_Complex_Fire_-_2020-09-11.ogv|desno|sličica|Newsom govori o spemembah podnebja, ob priliki požara na severnem kompleksu , September 2020.]] Po nastopu funkcije leta 2019 je Newsom nasledil Browna kot sopredsednik [[United States Climate Alliance|Združenja za podnebje Združenih držav]]. Septembra 2019 je Newsom zavrnil zakon SB 1, ki bi ohranil varstvo okolja na državni ravni, ki naj bi bilo na nacionalni ravni ukinjeno v skladu z [[Environmental policy of the Donald Trump administration|okoljsko politiko Trumpove administracije]]. <ref name="LAT 2019-09-27">{{Navedi novice|url=https://www.latimes.com/california/story/2019-09-27/gavin-newsom-vetoes-california-bill-trump-environment-rollbacks|title=Defying environmentalists, Newsom vetoes bill to block Trump's Endangered Species Act rollback|last=Willon|first=Phil|date=September 28, 2019|work=[[Los Angeles Times]]|accessdate=October 2, 2019|archivedate=October 2, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191002083609/https://www.latimes.com/california/story/2019-09-27/gavin-newsom-vetoes-california-bill-trump-environment-rollbacks}}</ref> Februarja 2020 je Newsomova administracija tožila zvezne agencije zaradi ukinitve ukrepov za zaščito ogroženih rib v [[Sacramento–San Joaquin River Delta|delti reke Sacramento–San Joaquin]] leta 2019. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.latimes.com/environment/story/2019-11-22/newsom-administration-sends-mixed-signals-on-delta-endangered-species-protections|title=Newsom administration sends mixed signals on delta endangered species protections|last=Boxall|first=Bettina|date=November 22, 2019|work=[[Los Angeles Times]]|accessdate=November 23, 2019|archivedate=November 22, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191122141203/https://www.latimes.com/environment/story/2019-11-22/newsom-administration-sends-mixed-signals-on-delta-endangered-species-protections}}</ref> <ref>{{Navedi splet|date=February 20, 2020|title=Attorney General Becerra Files Lawsuit Against Trump Administration for Failing to Protect Endangered Species in the Sacramento and San Joaquin Rivers|url=https://oag.ca.gov/news/press-releases/attorney-general-becerra-files-lawsuit-against-trump-administration-failing|accessdate=July 4, 2022|website=State of California - Department of Justice - Office of the Attorney General}}</ref> Newsom se je udeležil [[vrh OZN o podnebnih ukrepih leta 2019|vrha ZN o podnebnih ukrepih leta 2019]], kjer je govoril o Kaliforniji kot o voditeljici pri podnebju zaradi dejanj guvernerjev pred njim. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.latimes.com/california/story/2019-09-24/gavin-newsom-california-climate-change-satellite-jerry-brown|title=Newsom will announce new plans for a satellite to track climate change|last=Luna|first=Taryn|date=September 25, 2019|work=[[Los Angeles Times]]|accessdate=October 7, 2019|archivedate=October 6, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191006211441/https://www.latimes.com/california/story/2019-09-24/gavin-newsom-california-climate-change-satellite-jerry-brown}}</ref> {{R|LAT 2019-09-27}} Avgusta 2020 je nagovoril [[2020 Democratic National Convention|Demokratsko nacionalno konvencijo 2020.]] V svojem govoru je omenil [[podnebne spremembe]] in gozdne požare, ki so takrat divjali v Kaliforniji. <ref>{{Navedi novice|url=https://abc7news.com/gavin-newsom-dnc-california-wildfires-climate-change-governor/6381026/|title=Newsom's address to the Democratic National Convention, emphasizing climate change and praising Joe Biden and Kamala Harris|date=August 21, 2020|work=[[ABC News (United States)|ABC News]]|accessdate=August 23, 2020|archivedate=August 23, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200823164352/https://abc7news.com/gavin-newsom-dnc-california-wildfires-climate-change-governor/6381026/}}</ref> 23. septembra 2020 je Newsom podpisal izvršni ukaz o postopni opustitvi prodaje vozil na bencin in zahtevi, da bodo vsa nova osebna vozila, prodana v državi, do leta 2035 brez emisij. <ref>{{Navedi novice|last=Grandoni|first=Dino|title=California to phase out sales of new gas-powered cars by 2035|url=https://www.washingtonpost.com/climate-environment/2020/09/23/california-electric-cars/|work=[[The Washington Post]]|date=September 23, 2020|accessdate=November 12, 2020|archivedate=November 12, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201112194644/https://www.washingtonpost.com/climate-environment/2020/09/23/california-electric-cars/}}</ref> Zakoni, ki jih je podpisal septembra s poudarkom na okolju, so vključevali komisijo za preučevanje [[Lithium Valley|pridobivanja litija]] v okolici [[Saltonovo morje|Saltonskega morja]]. <ref>{{Navedi novice|last=Olalde|first=Mark|date=September 30, 2020|title=Gov. Gavin Newsom signs off on new commission to study Salton Sea lithium extraction|url=https://www.desertsun.com/story/news/environment/2020/09/29/gavin-newsom-greenlights-commission-salton-sea-lithium-extraction/3584170001/|accessdate=September 30, 2020|work=The Desert Sun|archivedate=October 1, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201001142425/https://www.desertsun.com/story/news/environment/2020/09/29/gavin-newsom-greenlights-commission-salton-sea-lithium-extraction/3584170001/}}</ref> Med svojo kampanjo leta 2018 je Newsom obljubil, da bo poostril državni nadzor nad [[Hidravlično drobljenje|hidravličnim drobljenjem]] in pridobivanjem nafte. <ref name="LAT 2019-07-12">{{Navedi novice|last=Willon|first=Phil|date=July 12, 2019|title=Gov. Gavin Newsom fires top official over fracking permits — but won't ban the oil wells|work=[[Los Angeles Times]]|url=https://www.latimes.com/politics/la-pol-ca-gavin-newsom-oil-fracking-20190712-story.html|accessdate=July 14, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190713183025/https://www.latimes.com/politics/la-pol-ca-gavin-newsom-oil-fracking-20190712-story.html|archivedate=July 13, 2019}}</ref> Na začetku svojega guvernerskega mandata je njegova administracija odobrila nove zakupne pogodbe za nafto in plin na javnih zemljiščih s približno dvakrat večjo hitrostjo kot v prejšnjem letu. <ref>{{Navedi splet|date=September 3, 2020|title=Approvals for new oil and gas wells up in California|url=https://apnews.com/article/d04910d29539d39e24eaa725bcf4545f|accessdate=May 30, 2022|website=AP NEWS|first=Daisy|last=Nguyen}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Cantu|first=Aaron|date=February 1, 2021|title=California Governor Gavin Newsom, despite pledge, signed 1,709 oil and gas production permits|url=https://www.newsweek.com/california-governor-gavin-newsom-despite-pledge-signed-1709-oil-gas-production-permits-1565926|accessdate=May 30, 2022|website=Newsweek}}</ref> <ref>{{Navedi novice|date=November 18, 2019|title=Why Is California Approving So Many New Oil Wells?|work=Bloomberg.com|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2019-11-18/under-newsom-oil-well-approvals-are-going-up|accessdate=May 30, 2022}}</ref> Ko so Newsoma vprašali o tem razvoju dogodkov, je dejal, da ni seznanjen s stopnjo odobritev, in kasneje odpustil vodjo Oddelka za nafto, plin in geotermalne vire. <ref name="LAT 2019-07-12" /> Novembra 2019 je uvedel [[Moratorium (law)|moratorij]] na nove odobritve v državi, dokler dovoljenj za te projekte ne bo pregledala neodvisna skupina znanstvenikov. <ref>{{Navedi novice|last=Willon|first=Phil|date=November 19, 2019|title=Newsom blocks new California fracking pending scientific review|work=[[Los Angeles Times]]|url=https://www.latimes.com/california/story/2019-11-19/california-fracking-permits-scientific-review-gavin-newsom|accessdate=November 21, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191120175436/https://www.latimes.com/california/story/2019-11-19/california-fracking-permits-scientific-review-gavin-newsom|archivedate=November 20, 2019}}</ref> Državne agencije so aprila 2020 nadaljevale z izdajanjem novih dovoljenj za hidravlično drobljenje. <ref>{{Navedi splet|date=April 4, 2020|title=California Issues First New Fracking Permits Since July|url=https://www.kpbs.org/news/2020/04/04/california-issues-first-new-fracking-permits-july|accessdate=May 30, 2022|website=KPBS Public Media}}</ref> Leta 2021 je [[Center for Biological Diversity|Center za biotsko raznovrstnost]] tožil Newsomovo administracijo zaradi nadaljnje prodaje zakupnih pogodb za nafto in plin, [[Consumer Watchdog|organizacija Consumer Watchdog]] pa je pozvala, da jih neha prodajati.<ref>{{Navedi splet|last=Willon|first=Phil|date=September 21, 2020|title=Environmentalists plan lawsuit challenging Newsom over oil and gas drilling permits|url=https://www.latimes.com/california/story/2020-09-21/environmentalists-lawsuit-gavin-newsom-over-oil-and-gas-drilling-permits|accessdate=May 30, 2022|website=Los Angeles Times}}</ref> <ref>{{Navedi splet|date=February 25, 2021|title=Gavin Newsom Sued for 'Completely Unacceptable' Approval of Oil and Gas Projects in California|url=http://www.ecowatch.com/newsom-california-lawsuit-oil-gas-2650797501.html|accessdate=May 30, 2022|website=EcoWatch}}</ref> <ref>{{Navedi novice|last=Sheeler|first=Andrew|date=October 5, 2021|title=End oil drilling permits? + Equality California union breakthrough + Group seeks Newsom vetoes|work=[[The Sacramento Bee]]|url=https://www.sacbee.com/news/politics-government/capitol-alert/article254752757.html|accessdate=May 30, 2022}}</ref> Aprila 2021 se je Newsom zavezal, da bo do leta 2024 končal s prodajo zakupnih pogodb za plin in do leta 2045 končal črpanje nafte. <ref>{{Navedi novice|last=Hubler|first=Shawn|date=April 23, 2021|title=California's governor seeks to ban new fracking and halt oil production, but not immediately.|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2021/04/23/us/politics/gavin-newsom-california-fracking.html|accessdate=May 30, 2022|issn=0362-4331}}</ref> Oktobra 2021 je predlagal {{Convert|3,200|ft|adj=on}} širok varovalni pas med novimi lokacijami za črpanje fosilnih goriv in gosto poseljenimi območji. <ref>{{Navedi splet|last=Newburger|first=Emma|date=October 21, 2021|title=California moves to ban oil wells within 3,200 feet of homes and schools|url=https://www.cnbc.com/2021/10/21/california-moves-to-ban-oil-wells-within-3200-feet-of-homes-schools.html|accessdate=May 12, 2022|website=CNBC}}</ref> Leta 2022 so cene bencina v Kaliforniji presegle 6 dolarjev na galono. Newsom je to pripisal pohlepu podjetij in pretiranemu zviševanju cen s strani naftnih družb. Septembra 2022 je predlagal davek na nepričakovani dobiček in kazen za naftne družbe. 28. marca 2023 je Newsom podpisal zakon, ki Kalifornijski energetski komisiji dovoljuje, da določi "prag dobička, nad katerim bi se podjetjem naložila finančna kazen", od naftnih družb zahteva, da državnim regulatorjem poročajo o dodatnih podatkih o dobičku, in ustvarja nov nadzorni oddelek Kalifornijske energetske komisije za preiskavo pretiranih zniževanj cen v bencinski industriji. <ref>{{Navedi novice|last=Koseff|first=Alexei|date=March 29, 2023|title=Newsom signs watered-down oil profit penalty into law|language=en-US|work=CalMatters|url=http://calmatters.org/politics/2023/03/california-gas-prices-newsom-oil/|accessdate=March 29, 2023}}</ref> === Etični zadržki === ==== Donacije neprofitni organizaciji soproge ==== ''[[The Sacramento Bee|Časopis Sacramento Bee]]'' je poročal, da je neprofitna organizacija [[Jennifer Siebel|Jennifer Siebel Newsom]] ''The Representation Project'' od korporacij, ki so v zadnjih letih lobirale pri državni vladi, vključno s [[Pacific Gas & Electric|PG&E]], [[AT&T]], [[Comcast]] in [[Kaiser Permanente]], prejela več kot 800.000 dolarjev donacij. Siebel Newsom je od ustanovitve neprofitne organizacije leta 2011 prejela 2,3 milijona dolarjev plače. Leta 2021 je guverner Newsom dejal, da ne vidi nobenega konflikta interesov, če neprofitna organizacija njegove žene sprejema donacije od podjetij, ki lobirajo pri njegovi administraciji. <ref>{{Navedi splet|date=June 4, 2021|title=Newsom: No conflict in corporate giving to wife's non-profit|url=https://apnews.com/article/philanthropy-business-government-and-politics-31a641939b215c6e7062dfa9b9956431|accessdate=August 2, 2021|website=AP NEWS|first=Kathleen|last=Ronayne|archivedate=August 2, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210802233940/https://apnews.com/article/philanthropy-business-government-and-politics-31a641939b215c6e7062dfa9b9956431}}</ref> ==== Donacije za kampanjo ==== Februarja 2024 je [[Bloomberg News]] poročal, da si je Newsom prizadeval za izjemo za podjetja, ki pečejo in prodajajo kruh v AB 1228, <ref>{{Navedi splet|title=AB-1228 Fast food restaurant industry: Fast Food Council: health, safety, employment, and minimum wage.|url=https://leginfo.legislature.ca.gov/faces/billNavClient.xhtml?bill_id=202320240AB1228|website=California Legislative Information|publisher=State of California|accessdate=November 27, 2024}}</ref> zakon, ki zvišuje [[minimalna plača v Združenih državah Amerike|minimalno plačo]] v državi za delavce v restavracijah s hitro prehrano na 20 dolarjev na uro. Izjema je vključevala 24 pekarn/kavarn [[Panera Bread]] v lasti Grega Flynna, poslovneža, ki je Newsomovim kampanjam v preteklih letih doniral 100.000 in 64.800 dolarjev. Republikanski zakonodajalci so pozvali k preiskavi nenavadne izjeme. Ko so ga novinarji vprašali o izjemi, je Newsom dejal: »To je del izdelave klobas. Pogovarjali smo se in to je bil del pogajanj. Takšna je narava pogajanj.«{{Presledki}}... Vse to je bilo del dajanja in prejemanja ter kolektivna modrost zakonodajalca, kar je na koncu privedlo do mojega podpisa." <ref>{{Navedi novice|last=Sirtori|first=Daniela|title=How Panera Bread Ducked California's New $20 Minimum Wage Law|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2024-02-28/panera-bread-exempt-from-california-s-minimum-wage-increase-for-fast-food-worker|accessdate=November 27, 2024|work=Bloomberg|date=February 28, 2024}}</ref> <ref>{{Navedi novice|last=Zavala|first=Ashley|title=Report: California's fast food law exempts Panera because of Gov. Newsom's relationship with billionaire franchisee|url=https://www.kcra.com/article/report-california-fast-food-law-panera-newsoms-relationship-with-billionaire-franchisee/60014966|accessdate=November 27, 2024|work=KCRA 3|date=February 29, 2024}}</ref> Septembra 2024 je ''[[Los Angeles Times]]'' poročal, da je Newsom podpisal zakon AB 3206 <ref>{{Navedi splet|title=AB-3206 Alcoholic beverages: hours of sale: arenas in the City of Inglewood|url=https://leginfo.legislature.ca.gov:443/faces/billNavClient.xhtml?bill_id=202320240AB3206|website=California Legislative Information|publisher=State of California|accessdate=November 18, 2024}}</ref>, s katerim je za določen lokal, [[Intuit Dome]], v lasti nekdanjega izvršnega direktorja Microsofta [[Steve Ballmer|Steva Ballmerja]], uvedel izjemo od državnega [[obvestilo o zapiranju|zakona o alkoholu na zadnji poziv]]. Ballmerjeva žena Connie Ballmer je leta 2021 Newsomovi kampanji darovala milijon dolarjev. Strokovnjaki za etiko so zakon kritizirali, ker je izključno koristil velikemu donatorju Newsoma. »Zagotovo bo postalo problem za njegove nasprotnike in kritike, ko bodo opozarjali na dejstvo, da se zdi, da je nudil posebno uslugo bogatemu lastniku športne franšize, njenemu objektu in njegovim bogatim navijačem. Preprosto ne izgleda dobro,« je dejal [[John Peter Pelissero|John Pelissero]], direktor vladne etike na Univerzi Santa Clara. Newsomov tiskovni predstavnik je dejal: »Guvernerjeve odločitve o zakonodaji se sprejemajo izključno na podlagi vsebine vsakega zakona.« <ref>{{Navedi novice|last=Nguyễn|first=Trân|title=Last call at 4 a.m. in California? Governor says yes for one private club in LA Clippers' new arena|url=https://apnews.com/article/newsom-alcohol-exception-los-angeles-clippers-club-39e62c268490e199ad037b78671133f3|accessdate=November 18, 2024|work=Associated Press|date=October 3, 2024}}</ref> <ref>{{Navedi novice|last=Mays|first=Mackenzie|title=Newsom signs bill to push last call until 4 a.m. — but only for VIPs at new Clippers arena|url=https://www.latimes.com/california/story/2024-09-30/newsom-signs-bill-to-push-last-call-until-4-a-m-but-only-for-vips-at-new-clippers-arena|accessdate=November 18, 2024|work=Los Angeles Times|date=September 30, 2024}}</ref> === Izvršna oblast in odredbe === Na splošno je Newsom zavrnil zakonodajo s stopnjo veta, primerljivo s stopnjo njegovih predhodnikov. Med letoma 2019 in 2021 je v povprečju zavrnil 12,7 % zakonov, ki jih je zakonodajni organ sprejel. Stopnja se je v treh zakonodajnih sejah zmanjšala. Newsomovi veti so vključevali zakone, ki dovoljujejo glasovanje po vrstnem redu, zahtevajo predmet etnične študije kot pogoj za maturo, urejajo umetno inteligenco in zmanjšujejo kazni za prekrške pešcev. Newsom je med zakonodajnim zasedanjem leta 2020 uporabil večje število izvršilnih odredb kot je to običajno. <ref>{{Navedi novice|last=Christopher|first=Ben|date=October 5, 2020|title=How the pandemic reshaped California politics in 2020|work=CalMatters|url=http://calmatters.org/politics/post-it/2020/10/pandemic-reshaped-california-politics-data/|accessdate=May 30, 2022}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Kahn|first=Debra|title=Newsom executive orders test constitutional bounds — and legislative goodwill|url=https://www.politico.com/states/california/story/2020/04/22/newsom-executive-orders-test-constitutional-bounds-and-legislative-goodwill-1279094|accessdate=May 30, 2022|website=Politico|date=April 22, 2020}}</ref> === Nadzor nad orožjem === Kot namestnik guvernerja leta 2016 je bil Newsom uradni zagovornik [[2016 California Proposition 63|Predloga 63.]] Glasovalni ukrep je med drugim zahteval preverjanje preteklosti in dovoljenje kalifornijskega ministrstva za pravosodje za nakup [[Gun laws in California|streliva]]. V odgovor na množično streljanje v Virginia Beachu leta 2019 je Newsom pozval k nacionalnim preverjanjem preteklosti ljudi, ki kupujejo strelivo. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.latimes.com/politics/la-pol-ca-gavin-newsom-ammunition-purchases-gun-rights-20190601-story.html|title=California Gov. Gavin Newsom calls for nationwide background checks on ammo purchases|last=Willon|first=Phil|date=June 1, 2019|work=[[Los Angeles Times]]|accessdate=June 2, 2019|archivedate=June 1, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190601232845/https://www.latimes.com/politics/la-pol-ca-gavin-newsom-ammunition-purchases-gun-rights-20190601-story.html}}</ref> Kasneje istega leta se je odzval na [[Gilroy Garlic Festival shooting|streljanje na festivalu česna v Gilroyu,]] tako da je izrazil podporo [[2. amandma k Ustavi Združenih držav Amerike|drugemu amandmaju]] in dejal, da bi si želel nacionalnega sodelovanja pri nadzoru "orožja za prekleto množično uničevanje". <ref>{{Navedi novice|url=https://www.latimes.com/california/story/2019-07-30/gilroy-festival-shooter-obtained-weapons-of-goddamned-mass-destruction-newsom-says|title=Gilroy festival shooter obtained 'weapons of goddamned mass destruction,' Newsom says|last=Winton|first=Richard|last2=Luna|first2=Taryn|date=July 30, 2019|work=[[Los Angeles Times]]|accessdate=July 30, 2019|last3=McGreevy|first3=Patrick|last4=Nelson|first4=Laura|archivedate=November 25, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191125185323/https://www.latimes.com/california/story/2019-07-30/gilroy-festival-shooter-obtained-weapons-of-goddamned-mass-destruction-newsom-says}}</ref> Dejal je tudi: "V ta streljanja so pretežno, skoraj izključno, vpleteni moški, fantje, 'moški' – to sem postavil v ohlapne narekovaje. Mislim, da to v pogovorin na zveznem nivoju manjka." <ref>{{Navedi novice|url=https://www.latimes.com/science/story/2019-10-07/mass-shootings-toxic-masculinity|title=When masculinity turns 'toxic': A gender profile of mass shootings|last=REESE|first=PHILLIP|date=October 7, 2019|work=[[Los Angeles Times]]|accessdate=October 15, 2019|archivedate=October 14, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191014212752/https://www.latimes.com/science/story/2019-10-07/mass-shootings-toxic-masculinity}}</ref> 10. junija 2021 je Newsom zveznega sodnika [[Roger T. Benitez|Rogerja Beniteza]] označil za "hladnokrvnega ideologa" in "podružnico v stoodstotni lasti lobija [[National Rifle Association of America|Nacionalnega združenja za strelsko orožje]]", potem ko je Benitez razveljavil kalifornijsko prepoved [[Assault weapons|jurišnega orožja]]. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.nbcbayarea.com/news/california/newsom-to-take-action-after-judge-overturns-californias-assault-weapons-ban/2566645/|title=California Appeals Court Ruling Upending Assault Weapons Ban|date=June 10, 2021|accessdate=June 10, 2021|archivedate=June 10, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210610225116/https://www.nbcbayarea.com/news/california/newsom-to-take-action-after-judge-overturns-californias-assault-weapons-ban/2566645/}}</ref> Medtem ko je prepoved ostala v veljavi, ko se je država pritožila na sodbo, je Newsom predlagal zakonodajo, ki bi posameznikom omogočila uveljavljanje prepovedi, potem ko je [[Vrhovno sodišče Združenih držav Amerike|vrhovno sodišče Združenih držav]] zavrnilo razveljavitev [[Texas Heartbeat Act|zakona o srčnem utripu v Teksasu]], ki posameznikom omogoča prijavo nepooblaščenih splavov. <ref>{{Navedi novice|agency=The Associated Press|date=December 12, 2021|title=California's governor pledges to model an assault weapons ban on Texas abortion law|work=NPR|url=https://www.npr.org/2021/12/12/1063489922/california-governor-gavin-newsom-assault-weapons-ban-texas-abortion-law|accessdate=December 12, 2021|archivedate=December 12, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211212162421/https://www.npr.org/2021/12/12/1063489922/california-governor-gavin-newsom-assault-weapons-ban-texas-abortion-law}}</ref> Leta 2022 je Newsom podpisal zakone o nadzoru orožja, ki jih je sprejela [[zakonodajno telo Kalifornije|kalifornijska zakonodaja]]. 1. julija je podpisal zakon št. 1621, ki omejuje [[Privately made firearm|zasebno izdelano strelno orožje]], za katero je bilo ugotovljeno, da je povezano z več kot 100 nasilnimi kaznivimi dejanji v Los Angelesu, in zakon št. 2571, ki prepoveduje trženje strelnega orožja, kot je JR-15, otrokom. <ref>{{Navedi splet|date=July 1, 2022|title=Governor Newsom Takes Action to Further Restrict Ghost Guns and Protect California Kids from Gun Violence|url=https://www.gov.ca.gov/2022/07/01/governor-newsom-takes-action-to-further-restrict-ghost-guns-and-protect-california-kids-from-gun-violence/|accessdate=July 4, 2022|website=California Governor}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Ahumada|first=Rosalio|date=July 1, 2022|title=Gavin Newsom signs new gun safety laws targeting illegal weapons, marketing to kids|url=https://www.sacbee.com/news/local/crime/article263108183.html|accessdate=July 4, 2022|website=The Sacramento Bee}}</ref> 22. julija je Newsom podpisal zakon št. 1327, ki posameznikom omogoča, da tožijo vsakogar, ki uvaža, distribuira, proizvaja ali prodaja nezakonito strelno orožje v Kaliforniji. <ref>{{Navedi splet|last=Veronica Stracqualursi|title=Newsom signs California gun bill modeled after Texas abortion law|url=https://www.cnn.com/2022/07/22/politics/california-newsom-gun-bill-texas-abortion-law/index.html|accessdate=July 23, 2022|website=CNN|date=July 22, 2022}}</ref> Zakon od sodišč zahteva, da dosodijo zakonsko določeno odškodnino v višini najmanj 10.000 dolarjev in odvetniške stroške. <ref>{{Navedi splet|date=July 22, 2022|title=Newsom signs gun law modeled after Texas abortion ban, setting up Supreme Court fight|url=https://www.latimes.com/california/story/2022-07-22/newsom-signs-gun-bill-modeled-after-texas-abortion-ban-setting-up|accessdate=July 23, 2022|website=Los Angeles Times}}</ref> 8. junija 2023 je Newsom predlagal 28. amandma k ameriški ustavi, s katerim bi se starost za nakup strelnega orožja zvišala na 21 let, uvedlo univerzalno preverjanje preteklosti za nakup orožja, predpisale čakalne dobe in prepovedalo jurišno orožje za civiliste. <ref>{{Navedi splet|last=Ellison|first=Stephen|date=June 8, 2023|title=California governor launches campaign for gun control amendment to US Constitution|url=https://www.nbcbayarea.com/news/politics/california-governor-gun-control-amendment/3247410/|accessdate=June 8, 2023|website=NBC Bay Area|language=en-US}}</ref> <ref>{{Navedi splet|date=June 8, 2023|title=Governor Newsom proposing a 28th Amendment to the Constitution to end the gun violence crisis|url=https://www.cbsnews.com/sacramento/news/governor-newsom-proposing-28th-amendment-constitution-end-gun-violence-crisis/|accessdate=June 8, 2023|website=www.cbsnews.com|language=en-US}}</ref> === Splav === Decembra 2021 je Newsom napovedal svojo namero, da bo Kalifornijo spremenil v "zatočišče" za splav, kar je vključevalo morebitno plačilo postopkov, potovanja in nastanitve za tiste, ki želijo splav izven države, če bo postopek prepovedan v državah, ki jih vodijo republikanci. <ref>{{Navedi splet|url=https://apnews.com/article/abortion-california-sanctuary-625a118108bcda253196697c83548d5b|title=California plans to be abortion sanctuary if Roe overturned|website=[[Associated Press]]|date=December 8, 2021}}</ref> Marca 2022 je podpisal zakon, ki od zasebnih zdravstvenih zavarovalnic v državi zahteva, da v celoti krijejo postopke splava z odpravo povezanih doplačil in odbitnih franšiz ter zvišanjem zavarovalnih premij. <ref>{{Navedi splet|url=https://abcnews.go.com/amp/Health/wireStory/california-governor-signs-law-makes-abortions-cheaper-83620915|title=California governor signs law that makes abortions cheaper|website=[[ABC News (United States)|ABC News]]}}</ref> Februarja 2023 je Newsom organiziral [[Reproductive Freedom Alliance|Zavezništvo za reproduktivno svobodo,]] ki ga sestavljajo guvernerji držav, ki podpirajo splav in reproduktivne pravice. <ref>{{Navedi splet|date=February 21, 2023|title=Twenty-One States Announce Historic Governor-Led Reproductive Freedom Alliance|url=https://www.gov.ca.gov/2023/02/21/twenty-states-announce-historic-governor-led-reproductive-freedom-alliance/|accessdate=March 4, 2023|website=California Governor|language=en}}</ref> Potem ko je [[Walgreens]] marca 2023 napovedal, da bo zavrnil izdajanje tablet za splav v 21 državah, kjer je to nezakonito, je Newsom tvitnil: »Kalifornija ne bo poslovala z @walgreens – ali katerim koli drugim podjetjem, ki se prikrade pred skrajneži in ogroža življenja žensk.« Dejal je tudi, da se Walgreens predaja »desničarskim nasilnežem« in da bo določil, kako lahko Kalifornija prekine stike z Walgreens. <ref>{{Navedi splet|last=Gregory Krieg|last2=Nathaniel Meyersohn|date=March 7, 2023|title=Newsom to shut Walgreens out of California state business following abortion pill decision {{!}} CNN Politics|url=https://www.cnn.com/2023/03/07/politics/gavin-newsom-walgreens-california-abortion-drug/index.html|accessdate=March 10, 2023|website=CNN|language=en}}</ref> Nakazal je, da želi preklicati 54 milijonov dolarjev vredno pogodbo Walgreens s kalifornijskim državnim zapornim sistemom. {{R|SFC_2023-04-06}} Walgreens prejme tudi 1,5 milijarde dolarjev za izdajanje receptov za 15 milijonov ljudi, vpisanih v državni program [[Medi-Cal]] (kalifornijska različica [[Medicaid|Medicaida]]). {{R|SFC_2023-04-06}} Pravni strokovnjaki so povedali, da zvezni zakoni o Medicaidu ne dovoljujejo, da bi zdravstveni načrti diskvalificirali ponudnike iz razlogov, ki niso goljufija ali kršitve pogodb, določbe, ki so konservativnim državam preprečile, da bi blokirale porabo Medicaida za klinike [[Planned Parenthood]]. <ref name="SFC_2023-04-06">{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/health/article/newsom-plan-drop-walgreens-stymied-federal-17882850.php|title=Gov. Newsom wanted California to cut ties with Walgreens. Then federal law got in the way|last=Young|first=Samantha|work=[[San Francisco Chronicle]]|date=April 6, 2023|quote=The federal regulations that protect Walgreens are the same that have allowed Planned Parenthood to offer health care services to Medicaid enrollees in conservative states, where leaders have sought unsuccessfully to exclude the network of clinics from receiving taxpayer funding. An approved pharmacy company can be excluded from state networks only if it has committed fraud or other contract violations, added Edwin Park, a research professor at Georgetown University with expertise in Medicaid law. "Certainly, that wouldn't be the case for Walgreens," Park said.}}</ref> === Zdravstvo === Newsom se je zavzemal za znižanje stroškov zdravstvenega varstva in povečanje dostopnosti. Izrazil je tudi podporo vzpostavitvi univerzalnega državnega zdravstvenega sistema. <ref name="SFC 2019-06-14">{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/politics/article/Where-Gov-Gavin-Newsom-wins-and-loses-in-newly-13989142.php|title=Where Gov. Gavin Newsom wins and loses in newly passed California budget|last=Koseff|first=Alexei|date=June 14, 2019|work=San Francisco Chronicle|accessdate=June 14, 2019|archivedate=June 14, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190614001029/https://www.sfchronicle.com/politics/article/Where-Gov-Gavin-Newsom-wins-and-loses-in-newly-13989142.php}}</ref> Proračun, sprejet junija 2019, je razširil upravičenost do [[Medi-Cal|programa Medi-Cal]] z izključno nedokumentiranih mladoletnih otrok na nedokumentirane mlade odrasle, stare od 19 do 25 let. {{R|SFC 2019-06-14}} Leta 2021 je Newsom podpisal zakonodajo, ki je razširila upravičenost do programa Medi-Cal na nedokumentirane prebivalce, starejše od 50 let. <ref>{{Navedi splet|last=Gutierrez|first=Melody|date=July 27, 2021|title=California expands Medi-Cal to older undocumented immigrants|url=https://www.latimes.com/california/story/2021-07-27/medi-cal-expansion-immigrants-budget-california-newsom-legislature|website=[[Los Angeles Times]]|accessdate=December 3, 2021|archivedate=December 3, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211203222846/https://www.latimes.com/california/story/2021-07-27/medi-cal-expansion-immigrants-budget-california-newsom-legislature?_amp=true}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://ktla.com/news/california/california-budget-deal-would-boost-health-care-for-undocumented-immigrants-over-50/|title=California budget deal would boost health care for undocumented immigrants over 50|date=June 26, 2021|accessdate=2025-07-28|archive-date=2025-06-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20250609110047/https://ktla.com/news/california/california-budget-deal-would-boost-health-care-for-undocumented-immigrants-over-50/|url-status=dead}}</ref> 30. junija 2022 je podpisal državni proračun v višini 307,9 milijarde dolarjev, ki "obvezuje, da bodo vsi odrasli z nizkimi dohodki do leta 2024 upravičeni do državnega programa Medicaid, ne glede na njihov priseljenski status." S tem proračunom bi Kalifornija postala prva ameriška zvezna država, ki bi zagotovila zdravstveno varstvo vsem nedokumentiranim priseljencem z nizkimi dohodki, za stroške 2,7 milijarde dolarjev na leto. <ref>{{Navedi novice|last=Beam|first=Adam|last2=Thompson|first2=Don|date=July 1, 2022|title=California becomes first state to guarantee free health care for all low-income immigrants|url=https://abc7.com/california-immigration-health-care-immigrants/12009713/|accessdate=July 4, 2022|work=ABC7 Los Angeles|archivedate=July 5, 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220705191703/https://abc7.com/california-immigration-health-care-immigrants/12009713/}}</ref> Newsoma so v začetku leta 2022 kritizirali, ker je odstopil od podpore univerzalnemu zdravstvenemu varstvu in ni podprl [[CalCare]], zakonskega predloga skupščine 1400, ki bi v Kaliforniji uvedel enotnega plačnika zdravstvenega varstva ; kritiki so namignili, da je na njegovo mnenje vplivalo nasprotovanje poslovnih interesov, ki so Newsomu in njegovi stranki donirali velike vsote. <ref>{{Navedi revijo|last=Abdul El-Sayed|date=February 22, 2022|title=Why California's Cowardly Democrats Scurried Away From Single-Payer|url=https://newrepublic.com/article/165338/california-democrats-calcare-single-payer-health-care|magazine=[[The New Republic]]|access-date=March 22, 2022}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.levernews.com/newsoms-big-choice-single-payer-or-his-insurance-donors/|title=Newsom's Big Choice: Single Payer Or His Insurance Donors?|date=January 28, 2022|accessdate=March 22, 2022|last=Walker Bragman}}</ref> 6. julija 2022 je Newsom podpisal senatski zakon 184, s katerim je bil ustanovljen Urad za cenovno dostopnost zdravstvenega varstva, z navedenim ciljem "razvoja politik, ki temeljijo na podatkih, in izvršljivih stroškovnih ciljev, s končnim ciljem omejevanja stroškov zdravstvenega varstva". <ref>{{Navedi splet|last=Marashi|first=Soraya|date=July 6, 2022|title=Newsom signs bill establishing Office of Health Care Affordability after negotiations|url=https://stateofreform.com/featured/2022/07/newsom-signs-office-health-care-affordability-negotiations/|accessdate=March 16, 2023|website=State of Reform|language=en-US}}</ref> Oktobra 2023 je Newsom zavrnil zakon o omejitvi [[doplačilo|doplačil]] za [[inzulinska terapija|inzulin]] na 35 dolarjev. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.cbsnews.com/sanfrancisco/news/newsom-signs-bill-advancing-universal-health-care-vetoes-insulin-price-cap/|title=Newsom signs bill advancing universal health care, vetoes insulin price cap - CBS San Francisco|website=[[CBS News]]|date=October 7, 2023}}</ref> <ref>{{Navedi novice|last=Oxford|first=Andrew|date=October 8, 2023|title=California Governor Vetoes Bill Capping Monthly Insulin Costs|url=https://news.bloomberglaw.com/in-house-counsel/california-governor-vetoes-law-capping-monthly-insulin-costs|accessdate=2024-09-16|work=[[Bloomberg Law]]}}</ref> === Brezdomstvo in pomanjkanje stanovanj === Anketa je pokazala, da so kalifornijski volivci menili, da je najpomembnejše vprašanje, s katerim se bosta Newsom in državni zakonodajalec ukvarjala v letu 2020, brezdomstvo. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.latimes.com/california/story/2020-01-16/skelton-gavin-newsom-homelessness-policy-california-voters|title=Newsom can't afford to ignore homelessness. It's the top issue with voters|last=Skelton|first=George|date=January 16, 2020|website=[[Los Angeles Times]]|accessdate=January 16, 2020|archivedate=January 16, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200116125808/https://www.latimes.com/california/story/2020-01-16/skelton-gavin-newsom-homelessness-policy-california-voters}}</ref> V prvem tednu svojega mandata je Newsom zagrozil, da bo odvzel državno financiranje infrastrukture skupnostim, ki ne bodo sprejele ukrepov za ublažitev pomanjkanja stanovanj v Kaliforniji. <ref name="USA 100 days2">{{Navedi novice|url=https://www.usatoday.com/story/news/nation/2019/04/14/trump-newsom-california-battles-changes-first-100-days/3353383002/|title=As Trump battles California, Gov. Newsom makes big changes in first 100 days|last=della Cava|first=Marco|date=April 14, 2019|work=USA Today|accessdate=April 15, 2019|archivedate=April 14, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190414182914/https://www.usatoday.com/story/news/nation/2019/04/14/trump-newsom-california-battles-changes-first-100-days/3353383002/}}</ref> <ref>{{Navedi novice|url=https://www.latimes.com/politics/la-pol-ca-gavin-newsom-housing-money-budget-20190110-story.html|title=Gov. Gavin Newsom threatens to cut state funding from cities that don't approve enough housing|last=Dillon|first=Liam|work=[[Los Angeles Times]]|date=January 10, 2019|accessdate=January 29, 2019|archivedate=January 29, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190129040904/https://www.latimes.com/politics/la-pol-ca-gavin-newsom-housing-money-budget-20190110-story.html}}</ref> Konec januarja 2019 je napovedal, da bo tožil Huntington Beach zaradi preprečevanja gradnje cenovno dostopnih stanovanj. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.latimes.com/politics/la-pol-ca-gavin-newsom-huntington-beach-housing-lawsuit-20190125-story.html|title=At Gov. Newsom's urging, California will sue Huntington Beach over blocked homebuilding|last=Dillon|first=Liam|work=[[Los Angeles Times]]|date=January 25, 2019|accessdate=January 29, 2019|archivedate=January 29, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190129040851/https://www.latimes.com/politics/la-pol-ca-gavin-newsom-huntington-beach-housing-lawsuit-20190125-story.html}}</ref> Leto pozneje je mesto ukrepalo, da bi poravnalo tožbo države. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.latimes.com/socal/daily-pilot/news/story/2020-01-15/h-b-planning-commision-recommends-housing-element-and-becsp-amendment-to-council|title=Planning Commission vote moves Huntington Beach a step closer to resolving state housing lawsuit|last=Sclafani|first=Julia|date=January 15, 2020|website=Daily Pilot|accessdate=January 16, 2020|archivedate=January 16, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200116053606/https://www.latimes.com/socal/daily-pilot/news/story/2020-01-15/h-b-planning-commision-recommends-housing-element-and-becsp-amendment-to-council}}</ref> Newsom nasprotuje načelu [[Ne na mojem dvorišču|NIMBY]] (ne na mojem dvorišču) in je leta 2022 izjavil, da "NIMBYizem uničuje državo". <ref>{{Navedi novice|url=https://www.latimes.com/opinion/enterthefray/la-ol-newsom-huntington-beach-lawsuit-20190125-story.html|title=Gavin Newsom just declared war on NIMBYs|last=Cavanaugh|first=Kerry|work=[[Los Angeles Times]]|date=January 25, 2019|accessdate=January 29, 2019|archivedate=January 28, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190128224733/https://www.latimes.com/opinion/enterthefray/la-ol-newsom-huntington-beach-lawsuit-20190125-story.html}}</ref> <ref>{{Navedi novice|url=https://www.latimes.com/politics/la-pol-ca-housing-southern-california-rejects-state-20190618-story.html|title=Southern California cities cite 'chaos' in rejecting state push for more housing|last=Dillon|first=Liam|date=June 18, 2019|work=[[Los Angeles Times]]|accessdate=June 18, 2019|archivedate=June 18, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190618185225/https://www.latimes.com/politics/la-pol-ca-housing-southern-california-rejects-state-20190618-story.html}}</ref> <ref>{{Navedi novice|url=https://www.latimes.com/california/story/2020-01-16/california-homelessness-tour-gavin-newsom-trailers|title=Gov. Gavin Newsom promotes using state-owned trailers to house homeless people|last=Luna|first=Taryn|date=January 17, 2020|work=[[Los Angeles Times]]|accessdate=January 17, 2020|archivedate=January 17, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200117034936/https://www.latimes.com/california/story/2020-01-16/california-homelessness-tour-gavin-newsom-trailers}}</ref> <ref name="NIMBYismDestroyingState2">{{Navedi novice|last=Bollag|first=Sophia|date=May 22, 2022|title='NIMBYism is destroying the state.' Gavin Newsom ups pressure on cities to build more housing|url=https://www.sfchronicle.com/politics/article/newsom-housing-17188515.php|work=San Francisco Chronicle|publication-place=San Francisco|location=Sacramento|accessdate=June 6, 2022|quote="NIMBYism is destroying the state," [Newsome] told the editorial board in an interview seeking the paper's endorsement in his upcoming re-election bid. "We're gonna demand more from our cities and counties."}}</ref> Leta 2021 je podpisal dva zakona, ki sta zmanjšala omejevalne predpise o prostorskem načrtovanju stanovanj in omogočila gradnjo dvojčkov in štiristanovanjskih hiš na parcelah, ki so bile prej namenjene izključno enodružinskim hišam. <ref>{{Navedi splet|last=Koseff|first=Alexei|date=September 16, 2021|title=Newsom signs long-awaited bills to increase housing density in California|url=https://www.sfchronicle.com/politics/article/Newsom-signs-long-awaited-bills-to-increase-16465752.php|accessdate=September 17, 2021|website=San Francisco Chronicle|archivedate=September 17, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210917001433/https://www.sfchronicle.com/politics/article/Newsom-signs-long-awaited-bills-to-increase-16465752.php}}</ref> Newsom je podpisal tudi zakon, ki pospešuje postopek okoljske presoje Leta 2022 je Newsom podpisal 39 zakonov, namenjenih reševanju stanovanjske krize v Kaliforniji, od katerih so trije vključevali obsežno reformo rabe zemljišč. <ref name=":5">{{Navedi novice|last=Gardiner|first=Dustin|title=Newsom signs major bills to increase housing density in urban centers|url=https://www.sfchronicle.com/politics/article/Newsom-signs-major-bills-to-increase-housing-17473266.php|accessdate=September 29, 2022|work=San Francisco Chronicle|date=September 28, 2022|language=en}}</ref> En zakon je odpravil minimalne parkirne zahteve za stanovanja v bližini postaj javnega prevoza po vsej državi. <ref name="khouri">{{Navedi novice|last=Khouri|first=Andrew|title=California bans mandated parking near transit to fight high housing prices, climate change|url=https://www.latimes.com/california/story/2022-09-23/newsom-bill-banning-parking-requirement-transit-housing-climate-change|accessdate=September 29, 2022|work=Los Angeles Times|date=September 23, 2022}}</ref> Michael Manville, profesor urbanističnega načrtovanja na šoli za javne zadeve Luskin na UCLA, ga je označil za »eno največjih reform rabe zemljišč v državi«. Drug zakon je razvijalcem omogočil gradnjo stanovanj na nekaterih parcelah, ki so bile prej izključno namenjene komercialni uporabi, brez dovoljenja lokalnih oblasti, če je bil določen odstotek stanovanj cenovno dostopen. <ref name=":6">{{Navedi novice|last=Beam|first=Adam|title=California Gov. Newsom signs laws to boost housing production|url=https://www.pbs.org/newshour/economy/california-gov-newsom-signs-laws-to-boost-housing-production|accessdate=September 29, 2022|work=PBS NewsHour|agency=Associated Press|date=September 28, 2022|language=en-us}}</ref> Tretji zakon je omogočil gradnjo stanovanj po tržnih cenah na nekaterih parcelah, ki so bile prej izključno namenjene komercialni uporabi. <ref name=":6" /> Na slovesnosti ob podpisu zadnjih dveh zakonov je Newsom lokalne oblasti, ki imajo zgodovino blokiranja in odlašanja gradnje stanovanj, opozoril, da bodo odgovorne za bodoče obstrukcionizem stanovanjske gradnje. <ref name=":5" /> Drugi zakoni, ki jih je Newsom podpisal, so od lokalnih oblasti zahtevali, da "v strogem časovnem okviru odobrijo ali zavrnejo različna gradbena dovoljenja", in poenostavili projekte stanovanj za študente in fakultete, tako da so kalifornijskim fakultetam omogočili, da se izognejo zapletenim postopkom pregleda za nove projekte. <ref name=":5" /> Ukrepi in dejavnosti za zmanjšanje brezdomstva v Kaliforniji še niso rešili problema. <ref name="watt">{{Navedi novice|last=Watt|first=Nick|title=California has spent billions to fight homelessness. The problem has gotten worse|url=https://www.cnn.com/2023/07/11/us/california-homeless-spending/index.html|accessdate=January 1, 2024|work=CNN|date=July 11, 2023|language=en}}</ref> Število brezdomcev je januarja 2023 doseglo rekordnih več kot 181.000. <ref name="levin">{{Navedi novice|last=Levin|first=Sam|date=December 19, 2023|title=California's homelessness crisis is the worst in the US. But who is struggling the most?|language=en-GB|work=The Guardian|url=https://www.theguardian.com/us-news/2023/dec/19/california-us-street-homelessness-youth-unsheltered-annual-report|accessdate=2024-01-01|issn=0261-3077}}</ref> Po mnenju nekaterih mora Kalifornija za reševanje tega problema zgraditi več kot 2,5 milijona stanovanjskih enot. <ref name="watt" /> za nove večstanovanjske gradnje v vrednosti najmanj 15.000.000 dolarjev. Za sodelovanje se morajo razvijalci prijaviti neposredno prek guvernerjevega urada. <ref>{{Navedi splet|title=Bill Text – SB-7 Environmental quality: Jobs and Economic Improvement Through Environmental Leadership Act of 2021.|url=https://leginfo.legislature.ca.gov/faces/billNavClient.xhtml?bill_id=202120220SB7|accessdate=September 2, 2021|website=leginfo.legislature.ca.gov|archivedate=September 2, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210902211409/https://leginfo.legislature.ca.gov/faces/billNavClient.xhtml?bill_id=202120220SB7}}</ref> Oktobra 2023 je Newsom zavrnil več zakonov, katerih cilj je bil razširiti dostop do stanovanjske pomoči. Eden od njih je bil uporabiti neizkoriščena državna zemljišč za cenovno dostopna stanovanja, za kar je Newsom dejal, da krši državno suverenost. Drug bi razširil število ljudi, ki so upravičeni do državne stanovanjske pomoči. Tretji bi določil, da mora [[Medi-Cal]] kriti stroške stanovanjske pomoči. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.ca.gov/wp-content/uploads/2023/10/SB-773-Veto.pdf|title=To the Members of California State Senate|publisher=Office of the Governor|date=October 7, 2023|accessdate=January 14, 2025}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.ca.gov/wp-content/uploads/2023/10/AB-309-Veto.pdf|title=To the Members of the California State Assembly|publisher=Office of the Governor|date=October 7, 2023|accessdate=January 14, 2025}}</ref> <ref>{{Navedi novice|last=La|first=Lynn|date=October 9, 2023|title=Which big California bills did Newsom veto?|url=http://calmatters.org/newsletters/whatmatters/2023/10/gavin-newsom-veto-bills/|accessdate=2024-07-18|work=CalMatters|language=en-US}}</ref> Avgusta 2024 je Newsom okrožja, ki ne bodo odstranila svojih taborišč za brezdomce, opozoril, da jim bo v nasprotnem primeru državno financiranje naslednje leto prekinjeno. <ref>{{Navedi splet|date=August 9, 2024|title=California governor vows to take away funding from cities and counties for not clearing encampments|url=https://apnews.com/article/california-gavin-newsom-homeless-sweeps-funding-bdaf5719847e11daf8cca06c62737994|accessdate=2024-11-09|website=AP News|language=en}}</ref> To opozorilo je izdal po tem, ko je osebno obiskal in očistil taborišče za brezdomce v Los Angelesu, ne da bi o tem predhodno obvestil mesto. <ref>{{Navedi novice|date=August 8, 2024|title=Newsom Clears Homeless Camps in L.A. County, Where He Wants More 'Urgency'|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2024/08/08/us/newsom-homeless-los-angeles.html|last=Hubler|first=Shawn}}</ref> === Upravljanje z vodnimi viri === Newsom podpira vrsto okvirnih sporazumov o delitvi vode, ki bi končali spor med kmeti, mesti, ribiči in okoljevarstveniki o tem, koliko vode naj ostane v dveh najpomembnejših rekah države, [[Sacramento|Sacramentu]] in [[San Joaquin|San Joaquinu]], ki se izlivata v [[Sacramento–San Joaquin River Delta|delto]]. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.sacbee.com/news/california/water-and-drought/article238511218.html|title=Gov. Newsom's threat to sue Trump upends peace talks on California water wars|last=Sabalow|first=Ryan|date=December 19, 2019|work=[[Sacramento Bee]]|accessdate=December 20, 2019|last2=Kasler|first2=Dale|archivedate=January 6, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200106145420/https://www.sacbee.com/news/california/water-and-drought/article238511218.html}}</ref> === Odnosi z ameriškimi staroselci === V govoru pred [[staroselska ljudstva Kalifornije|predstavniki ameriških staroselcev]] junija 2019 se je Newsom opravičil za [[genocid]] nad ameriškimi staroselci, ki ga je odobrila in spodbujala kalifornijska zvezna država ob [[zgodovina Kalifornije|razglasitvi statusa zvezne države]] v 19. stoletju. Po eni oceni je bilo med letoma 1849 in 1870 ubitih najmanj 4500 kalifornijskih staroselcev <ref name="nisev">{{Navedi splet|url=http://www2.learncalifornia.org/doc.asp?id=1933|title=Minorities During the Gold Rush|publisher=[[California Secretary of State]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140201074206/http://www2.learncalifornia.org/doc.asp?id=1933|archivedate=February 1, 2014}}</ref> Newsom je dejal: »To je bil genocid. Ni ga mogoče drugače opisati. In tako ga je treba opisati v zgodovinskih knjigah.« <ref>{{Navedi novice|last=Cowan|first=Jill|title='It's Called Genocide': Newsom Apologizes to the State's Native Americans|work=[[The New York Times]]|date=June 19, 2019|url=https://www.nytimes.com/2019/06/19/us/newsom-native-american-apology.html|accessdate=June 20, 2019|archivedate=May 6, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210506120106/https://www.nytimes.com/2019/06/19/us/newsom-native-american-apology.html}}</ref> Oktobra 2024 je Newsom podpisal zakon AB 3074, »kalifornijski zakon o rasnih maskotah«, ki šolam od vrtca do 12. razreda, ki jih ne vodijo priznana plemena ameriških staroselcev, prepoveduje uporabo »zaničevalnih« imen ali maskot. <ref>{{Navedi novice|last=Walker|first=Jackson|title=California bans 'derogatory' Native American mascots, team names at public schools|work=[[KRCR-TV]]|date=October 4, 2024|url=https://krcrtv.com/news/local/california-bans-derogatory-native-american-mascots-team-names-at-public-schools-gavin-newsom-california-racial-mascots-act-education-k-12-sports-teams|accessdate=October 4, 2024|archivedate=October 4, 2024|archiveurl=https://web.archive.org/web/20241004132700/https://krcrtv.com/news/local/california-bans-derogatory-native-american-mascots-team-names-at-public-schools-gavin-newsom-california-racial-mascots-act-education-k-12-sports-teams}}</ref> === Pravice LGBTQ+ === Septembra 2022 je Newsom podpisal [[California Senate Bill 107|senatski zakon 107]], <ref>{{Navedi splet|last=Riedel|first=Samantha|date=September 30, 2022|title=California Is Officially the First Sanctuary State for Trans Youth|url=https://www.them.us/story/california-sanctuary-state-trans-youth-gavin-newsom/|accessdate=September 23, 2023|language=en-US}}</ref> s katerim je Kalifornija postala prva država, ki nudi zaščito transspolnim mladim. Junija 2023 je izdal uradni državni razglas za [[mesec ponosa LGBT|mesec ponosa]], <ref>{{Navedi splet|date=June 1, 2023|title=Governor Newsom Proclaims LGBTQ+ Pride Month 2023|url=https://www.gov.ca.gov/2023/06/01/governor-newsom-proclaims-lgbtq-pride-month-2023/|accessdate=September 23, 2023|language=en-US}}</ref> [[Temecula Valley Unified School District|šolskemu okrožju]], katerega odbor je zavrnil učni načrt, ki je vključeval biografijo voditelja gibanja za pravice gejev [[Harvey Milk|Harveyja Milka]], <ref>{{Navedi splet|last=Lozano|first=Alicia|date=July 23, 2023|title=California to fine school district $1.5 million for rejecting materials mentioning Harvey Milk.|website=[[NBC News]]|url=https://www.nbcnews.com/news/us-news/california-fine-school-district-15-million-rejecting-materials-mention-rcna95229|accessdate=September 23, 2023|language=en-US}}</ref> naložil globo v višini 1,5 milijona dolarjev, in podpisal zakon, ki šolam prepoveduje, da izločajo šolske knjige zaradi omenjanja ljudi iz manjšinskih skupin ali skupnosti LGBT. <ref>{{Navedi splet|last=X|date=September 26, 2023|title=Newsom bars school book bans: LGBTQ+ textbook bill signed into law amid growing culture wars|url=https://www.latimes.com/california/story/2023-09-25/amid-school-board-turmoil-newsom-signs-law-to-ban-textbook-bans-in-california|accessdate=2025-06-25|website=Los Angeles Times|language=en-US}}</ref> Julija 2024 je podpisal »Zakon o varnosti«, ki šolam prepoveduje [[neželeno razkritje|razkrivanje]] [[Spolna identiteta|spolne identitete]] učencev staršem brez njihovega soglasja. <ref>{{Navedi splet|last=Mays|first=Mackenzie|date=July 15, 2024|title=Newsom signs bill banning schools from notifying parents about student gender identity|url=https://www.latimes.com/california/story/2024-07-15/newsom-bans-schools-from-requiring-that-parents-are-notified-about-student-gender-identity|accessdate=2024-08-27|website=Los Angeles Times|language=en-US}}</ref> Newsom je zavrnil več zakonov, ki jih je skupščina sprejela z veliko večino, eden od njih bi sodnike, ki vodijo spore o skrbništvu, obvezal, da upoštevajo potrditev staršev o spolni identiteti otroka. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.ca.gov/wp-content/uploads/2023/10/AB-1432-Veto.pdf|title=To the Members of the California State Assembly: I am returning Assembly Bill 1432 without my signature|publisher=Office of the Governor|date=October 7, 2023|accessdate=January 14, 2025}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Childs|first=Jeremy|date=July 23, 2023|title=Newsom vetoes bill requiring custody hearings consider affirmation of child's gender identity|website=[[Los Angeles Times]]|url=https://www.latimes.com/california/story/2023-09-23/newsom-vetoes-bill-requiring-custody-hearings-consider-affirmation-of-childs-gender-identity|accessdate=September 23, 2023|language=en-US}}</ref> === Kastna diskriminacija === Oktobra 2023 je Newsom zavrnil zakon o prepovedi diskriminacije na podlagi kast, ga označil za "nepotrebnega" in dodal, da Kalifornija "diskriminacijo na podlagi spola, rase, barve kože, vere, porekla, narodnega porekla, invalidnosti, spolne identitete, spolne usmerjenosti in drugih značilnosti že prepoveduje, zvezna zakonodaja pa določa, da je treba te zaščite državljanskih pravic razlagati liberalno." Številne hindujske organizacije za pravice so veto pozdravile in menile, da bi zakon "ciljal na sto tisoče Kalifornijcev zgolj zaradi njihove etnične pripadnosti ali verske identitete". Zagovorniki pravic [[dalit|dalitov]] in drugih marginaliziranih kast so veto ostro kritizirali. <ref>{{Navedi splet|url=https://apnews.com/article/california-caste-discrimination-ban-newsom-veto-eef696fa2e28476d566aa2f9ef3f1997|title=California governor vetoes bill that would have banned caste discrimination|website=[[Associated Press News]]|date=October 7, 2023}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=California governor vetoes bill to ban caste discrimination|website=[[Reuters]]|url=https://www.reuters.com/world/us/california-governor-vetoes-bill-ban-caste-discrimination-2023-10-07/|accessdate=2024-11-14}}</ref> <ref>{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2023/10/07/us/california-caste-discrimination.html|title=Newsom Vetoes Bill Banning Caste Discrimination|work=The New York Times|date=October 7, 2023|last=Qin|first=Amy}}</ref> === Delavske pravice === Oktobra 2023 je Newsom zavrnil zakon o zagotovljenem zavarovanju stavkajočih delavcev za primer brezposelnosti, pri čemer je kot razlog navedel preveliko obremenitev državnega sistema za brezposelnost. <ref>{{Navedi novice|title=California governor vetoes bill offering unemployment pay to strikers|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/world/us/california-governor-vetoes-bill-offering-unemployment-pay-strikers-2023-10-01/|accessdate=2024-11-14}}</ref> <ref>{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2023/09/30/us/newsom-veto-unemployment-pay-strikes.html|title=Newsom Vetoes Bill Allowing Workers to Collect Unemployment Pay While Striking|work=The New York Times|date=October 2023|last=Hubler|first=Shawn}}</ref> Prav tako je zavrnil zakon o podaljšanju obveznega opozorila za zaposlene, ki bodo kmalu odpuščeni, s 60 dni na 75 dni, razširitvi enake zaščite na dolgoročne pogodbene delavce in prepovedi delodajalcem, da odpuščene zaposlene prisilijo k podpisu sporazumov o tajnosti podatkov, da bi prejeli odpravnino. <ref>{{Navedi splet|last=DiFeliciantonio|first=Chase|date=October 9, 2023|title=Newsom vetoes layoff notice bill that would have protected contract workers|url=https://www.sfchronicle.com/california/article/newsom-vetoes-layoff-notice-bill-protected-gig-18392525.php|accessdate=2024-11-14|website=San Francisco Chronicle|language=en}}</ref> === Mednarodna potovanja === [[Slika:Governor_Newsom_met_with_Xi_Jinping_in_Beijing_20231025_(1).jpg|sličica|Newsom na obisku pri kitajskem predsedniku [[Ši Džinping]]u, oktober 2023]] Newsomovo prvo mednarodno potovanje kot guverner je bilo v [[Salvador]]. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.latimes.com/politics/la-pol-ca-gavin-newsom-el-salvador-20190328-story.html|title=Newsom will travel to El Salvador next month in first international trip as California governor|last=Luna|first=Taryn|date=March 28, 2019|work=[[Los Angeles Times]]|accessdate=March 28, 2019|archivedate=March 29, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190329002611/https://www.latimes.com/politics/la-pol-ca-gavin-newsom-el-salvador-20190328-story.html}}</ref> Ker v Kaliforniji živi skoraj 680.000 [[salvadorski Američani|salvadorskih priseljencev]], je dejal, da je »odnos države s Srednjo Ameriko ključnega pomena za prihodnost Kalifornije«. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.sacbee.com/news/politics-government/capitol-alert/article228950179.html|title=Is Gavin Newsom campaigning in El Salvador? Trip prompts praise, speculation|last=Bollag|first=Sophia|date=April 8, 2019|work=[[The Sacramento Bee]]|accessdate=April 8, 2019|issn=0890-5738|archivedate=April 8, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190408095837/https://www.sacbee.com/news/politics-government/capitol-alert/article228950179.html}}</ref> Zaskrbljen je bil tudi zaradi desettisočev [[Central American migrant caravans|Salvadorcev, ki vsako leto bežijo iz]] najmanjše države v Srednji Ameriki v ZDA. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.latimes.com/politics/la-pol-ca-gavin-newsom-el-salvador-trip-20190407-story.html|title=Newsom seeks to counter Trump as he makes world stage debut in El Salvador|last=Luna|first=Taryn|date=April 8, 2019|work=[[Los Angeles Times]]|accessdate=April 8, 2019|archivedate=April 8, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190408054100/https://www.latimes.com/politics/la-pol-ca-gavin-newsom-el-salvador-trip-20190407-story.html}}</ref> Kot guverner države, na katero je vplivala razprava o [[nedovoljeno priseljevanje v Združene države Amerike|nezakonitem priseljevanju]], se je odpravil na obisk, da bi si iz prve roke ogledal dejavnike, ki to spodbujajo, in zgradil poslovna in turistična partnerstva med Kalifornijo in Srednjo Ameriko. Dejal je, da želi »spodbuditi bolj razsvetljeno sodelovanje in dialog«. <ref>{{Navedi novice|url=http://www.capradio.org/133069|title=Mission Accomplished? Scoring Newsom's Trip To El Salvador|last=Aguilera|first=Elizabeth|last2=Christopher|first2=Ben|date=April 13, 2019|work=Capital Public Radio|accessdate=April 14, 2019|archivedate=April 14, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190414221934/http://www.capradio.org/133069}}</ref> 20. oktobra 2023 je Newsom obiskal [[Izrael]], da bi izrazil solidarnost z državo med [[Vojna v Gazi|vojno v Ga]]<nowiki/>zi <ref>{{Navedi novice|title=Newsom: Israel-Hamas war 'not intellectual any longer'|url=https://www.politico.com/news/2023/10/23/newsom-israel-hamas-war-not-intellectual-any-longer-00122967|work=Politico|date=October 23, 2023}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=California Gov. Newsom's Israel visit draws support and criticism, supporters of Palestinians gather at Capitol|url=https://www.cbsnews.com/sacramento/news/governor-visit-to-israel-draws-support-criticism/|work=CBS News|date=October 20, 2023}}</ref> Srečal se je z izraelskim premierjem [[Benjamin Netanjahu|Benjaminom Netanjahujem]], izraelskim predsednikom [[Izak Herzog|Isaacom Herzogom]], drugimi visokimi izraelskimi uradniki in preživelimi [[operacija Poplava v Al Aksi|napada Hamasa]]. Oktobra 2023 se je Newsom odpravil na tedenski obisk [[Ljudska republika Kitajska|Kitajske]]. <ref>{{Navedi splet|last=Gardiner|first=Dustin|last2=Korte|first2=Lara|date=October 31, 2023|title=Newsom's only stumble in China|url=https://www.politico.com/newsletters/california-playbook/2023/10/31/newsoms-only-stumble-in-china-00124408|accessdate=2023-12-31|website=POLITICO|language=en}}</ref> Začel se je v [[Hongkong|Hongkongu]], kjer se je na [[Univerza v Hongkongu|Univerzi v Hongkongu]] udeležil razprave o podnebnih spremembah. Nato je odpotoval v Peking, kjer se je srečal s kitajskim predsednikom [[Ši Džinping]]om, s katerim sta razpravljala o vprašanjih, kot so podnebne spremembe, trgovinski odnosi in odziv na proizvodnjo [[Fentanil|fentanila]]. <ref name=":7">{{Navedi novice|date=October 30, 2023|title=California's Newsom Wraps Up China Trip With Tesla Factory Visit|language=en|work=[[Bloomberg News]]|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2023-10-30/california-s-newsom-wraps-up-china-trip-with-tesla-factory-visit|accessdate=2023-11-09}}</ref> Obisk je vključeval tudi postanke v [[Guangdong|Guangdongu]], [[Džjangsu|Jiangsuju]] in [[Šanghaj|Šanghaju]]. <ref name=":7" /> Med potovanjem je pozval k boljšim odnosom med ZDA in Kitajsko ter dejal, da "ločitev za obe državi ni možnost". <ref>{{Navedi novice|last=Toh|first=Michelle|last2=Lilieholm|first2=Lucas|date=October 26, 2023|title='Divorce is not an option' for US and China, Newsom says after Xi meeting|work=[[CNN]]|url=https://edition.cnn.com/newsom-xi-meeting-us-china-intl-hnk/index.html|accessdate=November 9, 2023}}</ref> [[Slika:California_Republic_Inauguration_2023_at_the_Plaza_de_California_3.jpg|sličica|Newsom med prisego kot guverner po ponovni izvolitvi na Plaza de California, 2023<ref>{{Cite web|url=https://www.joincalifornia.com/candidate/13697|title=JoinCalifornia - Gavin Newsom|website=www.joincalifornia.com}}</ref>]] === Nacionalni profil in politična prihodnost === Mnogi novinarji in politični analitiki so Newsoma omenjali kot predsedniškega kandidata. Glede na anketo [[NewsNation]] iz junija 2023 si je 22 % kalifornijskih volivcev želelo, da bi Newsom sodeloval [[Volitve predsednika Združenih držav Amerike 2024|na predsedniških volitvah leta 2024.]] <ref>{{Navedi novice|date=June 9, 2023|title=Newsom making headlines, but analysts skeptical of 2024 run|url=https://www.newsnationnow.com/politics/newsom-making-headlines-but-analysts-skeptical-of-2024-run/|accessdate=July 13, 2023|work=NewsNation|language=en-US}}</ref> Maja 2023 je Schwarzenegger dejal, da je "jasno kot beli dan", da bo Newsom nekega dne kandidiral za predsednika. <ref>{{Navedi novice|last=Pengelly|first=Martin|date=May 16, 2023|title=Gavin Newsom presidential run is 'no-brainer', Arnold Schwarzenegger says|language=en-GB|work=The Guardian|url=https://www.theguardian.com/us-news/2023/may/16/gavin-newsom-presidential-run-2024-arnold-schwarzenegger|accessdate=July 13, 2023|issn=0261-3077}}</ref> Članek novinarke Sharon Udasin, objavljen aprila 2023 v ''[[The Hill (newspaper)|The Hillu,]]'' je prav tako razpravljal o neizogibnosti Newsomove predsedniške kandidature. <ref>{{Navedi splet|last=Udasin|first=Sharon|date=April 10, 2023|title=Will Gavin Newsom run for president? Experts say it's not if, but when.|url=https://thehill.com/homenews/state-watch/3939743-will-gavin-newsom-run-for-president-experts-say-its-not-if-but-when/|accessdate=July 13, 2023|website=The Hill|language=en-US}}</ref> Septembra 2022 je Newsom dejal, da leta 2024 ne bo kandidiral za predsednika, pri čemer je kot razlog navedel svoj "ranljiv" odpoklic leta 2021. <ref>{{Navedi splet|last=Balevic|first=Katie|title=Gavin Newsom says he is definitely not running for president in 2024 after his 'vulnerable' 2021 recall|url=https://www.businessinsider.com/gavin-newsom-definitely-not-running-for-president-in-2024-2022-9|accessdate=July 13, 2023|website=Business Insider|language=en-US}}</ref> Po ponovni izvolitvi leta 2022 je osebje Bele hiše obvestil, da ne bo izzval predsednika Bidna na [[predsedniške primarne volitve Demokratske stranke leta 2024|demokratskih primarnih volitvah]] ; <ref>{{Navedi splet|date=November 26, 2022|title=Newsom Told the White House He Won't Challenge Biden|url=https://www.politico.com/news/2022/11/26/gavin-newsom-wont-challenge-joe-biden-00070829|accessdate=July 13, 2023|website=POLITICO|language=en}}</ref> 25. aprila 2023 je podprl Bidenovo kampanjo za ponovno izvolitev. <ref>{{Navedi splet|last=Daunt|first=Tina|date=April 25, 2023|title=Gavin Newsom Shelves Own Presidential Ambitions, Endorses Joe Biden Reelection Run {{!}} Exclusive|url=https://www.thewrap.com/gavin-newsom-presidential-run-endorses-joe-biden-reelection/|accessdate=July 13, 2023|language=en-US}}</ref> Newsom je postal odkrit kritik politik floridskega guvernerja [[Ron DeSantis|Rona DeSantisa]] in obsodil DeSantisov transport migrantov z letalo na Martha's Vineyard. <ref>{{Navedi splet|last=Mueller|first=Julia|date=June 5, 2023|title=Newsom calls DeSantis a 'small, pathetic man' amid questions over migrant flight|url=https://thehill.com/homenews/state-watch/4035142-newsom-calls-desantis-a-small-pathetic-man-amid-questions-over-migrant-flight/|accessdate=July 13, 2023|website=The Hill|language=en-US}}</ref> DeSantis se je odzval rekoč, da ima Kalifornija "ogromne težave", in Newsoma izzval, naj kandidira proti Bidnu. <ref>{{Navedi splet|last=Galt|first=Claire|date=June 20, 2023|title=Political scientist speculates on DeSantis-Newsom feud|url=https://winknews.com/2023/06/20/political-scientist-speculates-on-desantis-newsom-feud/|accessdate=July 13, 2023|website=WINK News|language=en-US}}</ref> Julija 2024 je Newsom začel podkast ''Politickin''', ki ga skupaj vodita [[Marshawn Lynch]] in Doug Hendrickson. <ref>{{Navedi novice|last=Robertson|first=Nick|date=July 3, 2024|title=Newsom launching podcast with former NFL star Marshawn Lynch|url=https://thehill.com/homenews/media/4753790-newsom-marshawn-lynch-podcast/|accessdate=2024-07-28|language=en-US}}</ref> Po Bidenovem nenadnem [[umik Joeja Bidna iz predsedniških volitev v Združenih državah Amerike leta 2024|umiku iz predsedniške tekme]] tistega meseca je Newsom dejal, da ne bo kandidiral za demokratsko nominacijo, in podprl podpredsednico [[Kamala Harris|Kamalo Harris]] kot kandidatko. <ref>{{Navedi novice|last=Gamio|first=Lazaro|last2=Keefe|first2=John|last3=Kim|first3=June|last4=McFadden|first4=Alyce|last5=Park|first5=Andrew|last6=Yourish|first6=Karen|date=July 22, 2024|title=Many Elected Democrats Quickly Endorsed Kamala Harris. See Who Did.|url=https://www.nytimes.com/interactive/2024/07/22/us/politics/kamala-harris-democrats-endorsement-list.html|accessdate=2024-07-22|work=The New York Times|language=en-US|issn=0362-4331}}</ref> Potem ko je [[Donald Trump]] zmagal na predsedniških volitvah leta 2024, je Newsom pozval kalifornijske zakonodajalce, naj se pozneje leta 2024 sestanejo, da bi zaščitili kalifornijsko politiko pred drugo Trumpovo administracijo. <ref>{{Navedi novice|last=Nguyen|first=Tran|date=November 7, 2024|title=California governor calls special session to protect liberal policies from Trump presidency|url=https://apnews.com/article/california-donald-trump-gavin-newsom-special-session-32511d5887409d68d692e094ed50a272|archiveurl=https://web.archive.org/web/20241107195328/https://apnews.com/article/california-donald-trump-gavin-newsom-special-session-32511d5887409d68d692e094ed50a272|archivedate=2024-11-07|accessdate=2024-11-07|work=[[Associated Press]]}}</ref> Decembra 2024 je Newsom kritiziral Bidna, ker je pomilostil svojega sina [[Hunter Biden|Hunterja Bidna]]. <ref>{{Navedi splet|last=Cadelago|first=Christopher|date=December 3, 2024|title=Newsom becomes the most prominent Dem to break with Biden over son's pardon|url=https://www.politico.com/news/2024/12/03/newsom-hunter-biden-pardon-00192447|accessdate=2024-12-05|website=POLITICO|language=en}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=|last2=|last3=|last4=|date=December 4, 2024|title=Newsom and Schiff sharply criticize president for pardoning Hunter Biden|url=https://www.latimes.com/california/story/2024-12-03/newsom-and-schiff-sharply-criticize-hunter-biden-pardon|accessdate=2024-12-05|website=Los Angeles Times|language=en-US}}</ref> Dejal je: »Razočaran sem in odločitve ne morem podpreti.« <ref>{{Navedi splet|date=December 4, 2024|title=Gov. Newsom says he's 'disappointed' in President Biden's decision to pardon his son Hunter|url=https://www.ksby.com/politics/gov-newsom-says-hes-disappointed-in-president-bidens-decision-to-pardon-his-son-hunter|accessdate=2024-12-05|website=KSBY News|language=en}}</ref> Da bi pritegnil širše volilno telo, je v pričakovanju morebitne predsedniške kampanje [[volitve predsednika Združenih držav Amerike leta 2028|leta 2028]] Newsom prilagodil svoj politični pristop. Ključni premik v njegovi strategiji je bilo sodelovanje s konservativnimi glasovi, med drugim z gostovanjem osebnosti [[trumpizem|MAGA]], kot sta [[Charlie Kirk]] in [[Stephen Bannon|Steve Bannon]], v njegovem podkastu ''[[This is Gavin Newsom|To je Gavin Newsom]]''. <ref>{{Navedi splet|date=March 13, 2025|title=Andy Beshear hits Newsom for hosting Bannon on his new podcast|url=https://www.politico.com/news/2025/03/13/beshear-newsom-bannon-podcast-00230516|accessdate=2025-03-14|website=POLITICO|language=en}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=John|first=Arit|date=March 9, 2025|title=Newsom becomes most prominent Democrat to buck the party and echo majority public opinion on trans athletes {{!}} CNN Politics|url=https://www.cnn.com/2025/03/09/politics/gavin-newsom-democrats-trans-athletes/index.html|accessdate=2025-03-14|website=CNN|language=en}}</ref> === Drugi politični aktivizem === Leta 2023 je Newsom začel Kampanjo za demokracijo, [[politični akcijski odbor|politični odbor (PAC)]], ki se je boril proti "avtoritarnim voditeljem" v ZDA. Menijo, da je to izhodišče za morebitno predsedniško kandidaturo [[volitve predsednika Združenih držav Amerike leta 2028|leta 2028.]] <ref>{{Navedi splet|date=March 30, 2023|title=California's Newsom starts tour to boost red-state Democrats|url=https://apnews.com/article/california-governor-newsom-president-democrats-2024-843877ca6aca701a5a68b8cb022203a2|accessdate=2023-10-19|website=AP News|language=en}}</ref> Do julija 2024 je Kampanja za demokracijo zbrala 24 milijonov dolarjev za neposredne prispevke kandidatom in druge izdatke. <ref>{{Navedi novice|last=Yu|first=Alexei Koseff, Yue Stella|date=July 10, 2024|title=Gavin Newsom for president? Tallying up his assets and liabilities|url=https://calmatters.org/politics/elections/2024/07/gavin-newsom-for-president-assets-liabilities/|accessdate=2024-09-20|work=CalMatters|language=en-US}}</ref> === Osebno življenje === [[Slika:Gavin_Newsom_and_Jennifer_Siebel_at_the_2008_Gay_Parade.jpg|sličica|Newsom z njegovo tedanjo zaročenko [[Jennifer Siebel Newsom|Jennifer Siebel]] na [[San Francisco Pride]] paradi 2008]] Newsom je bil [[Krst|krščen]] in vzgojen v očetovi [[Rimskokatoliška cerkev|katoliški]] veri. Leta 2008 se je opisal kot " [[Irish Catholic|irski katoliški]] upornik {{Presledki}}... v nekaterih pogledih, a še vedno goji izjemno občudovanje Cerkve in zelo močno vero"; ko so Newsoma vprašali o stanju Katoliške cerkve, je dejal, da je v krizi. <ref name="Santa2">{{Navedi novice|url=http://media.www.thesantaclara.com/media/storage/paper946/news/2008/02/14/News/San-Franciscos.Gavin.Newsom.Sits.Down.With.The.Santa.Clara-3210314.shtml|title=San Francisco's Gavin Newsom sits down with The Santa Clara Newsom discusses how Santa Clara guides his career|last=Boffi|first=Kristen|date=April 12, 2008|work=The Santa Clara|accessdate=April 13, 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090426073753/http://media.www.thesantaclara.com/media/storage/paper946/news/2008/02/14/News/San-Franciscos.Gavin.Newsom.Sits.Down.With.The.Santa.Clara-3210314.shtml|archivedate=April 26, 2009}}</ref> Dejal je, da ostaja s Cerkvijo zaradi svoje "močne povezave z višjim namenom in z nekakšnim višjim bitjem". <ref name="Santa2" /> Newsom se identificira kot prakticirajoči katoličan, <ref>{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/politics/article/SAN-FRANCISCO-Mayor-deflects-chatter-on-social-2540469.php|title=Down by the Bay/A blues story with all the requisite elements: love, booze and death|first=Rachel|last=Gordon|work=The San Francisco Chronicle|date=March 3, 2006|accessdate=May 13, 2025|archivedate=June 18, 2006|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060618200120/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2006/03/03/BAGFQHHR221.DTL}}</ref> leta 2008 pa je dejal, da ima "močan občutek vere, ki je trajen, iz dneva v dan". <ref name="Santa2" /> Decembra 2001 se je Newsom v [[Saint Ignatius Church (San Francisco)|katoliški cerkvi svetega Ignacija]] poročil s pravno komentatorko [[Kimberly Guilfoyle]]. <ref name="Reflects3">{{Navedi novice|first=Cecilia|last=Vega|url=https://www.sfchronicle.com/politics/article/Newsom-reflects-on-4-years-of-ups-and-downs-as-2533911.php|title=Newsom reflects on 4 years of ups and downs as election approaches|work=The San Francisco Chronicle|date=October 27, 2007|accessdate=March 7, 2008|archivedate=December 6, 2007|archiveurl=https://web.archive.org/web/20071206022045/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2007/10/21/MNIGSN4FM.DTL}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title='New Kennedys' or not, focus is on city's first couple|first=Leah|last=Garchik|date=August 5, 2004|work=San Francisco Chronicle|url=http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2004/08/05/DDGIG826VT1.DTL|accessdate=March 10, 2008|archivedate=August 23, 2004|archiveurl=https://web.archive.org/web/20040823103347/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2004/08/05/DDGIG826VT1.DTL}}</ref> Ločila sta se leta 2004 in januarja 2005 skupaj vložila zahtevo za ločitev, pri čemer sta kot razlog navedla "težave zaradi njune kariere na nasprotnih obalah". <ref name="Coasts">{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/bayarea/matier-ross/article/Newsom-wife-decide-to-end-3-year-marriage-3324582.php|title=Newsom, wife decide to end 3-year marriage|last=Phillip Matier|last2=Andrew Ross|work=San Francisco Chronicle|date=January 6, 2005|accessdate=May 14, 2025|archivedate=January 24, 2005|archiveurl=https://web.archive.org/web/20050124024415/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2005/01/06/MNGJ1ALTGV1.DTL}}</ref> Njuna ločitev je bila dokončno potrjena 28. februarja 2006.<ref>{{Navedi novice|url=http://sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2006/03/10/MNGBAHM73D5.DTL&hw=guilfoyle&sn=004&sc=462|work=The San Francisco Chronicle|first=Rachel|last=Gordon|title=Gavin and Kimberly are officially divorced|date=June 24, 2011|accessdate=February 11, 2022|archivedate=July 15, 2011|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110715190952/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2006/03/10/MNGBAHM73D5.DTL&hw=guilfoyle&sn=004&sc=462}}</ref> Guilfoylova je leta 2011 postala znana z nastopi na [[Fox News]]. <ref>{{Navedi splet|url=https://thehill.com/homenews/media/340090-kimberly-guilfoyle-rumored-spicer-replacement-signs-long-term-fox-news-deal/|title=Kimberly Guilfoyle, rumored Spicer replacement, signs long-term Fox News deal|website=The Hill|date=June 29, 2017|accessdate=July 5, 2022}}</ref> Kasneje je bila imenovana za višjo svetovalko republikanskega predsednika [[Donald Trump|Donalda Trumpa]], ki ga je Newsom močno kritiziral. Pozneje zaročila z [[Donald Trump Jr.|Donaldom Trumpom mlajšim.]] <ref>{{Navedi novice|last=Marr|first=Madeline|date=July 16, 2016|title='When's the wedding?' Donald Trump Jr. posts about anniversary, and folks had questions|url=https://www.miamiherald.com/miami-com/miami-com-news/article288006130.html|work=[[Miami Herald]]}}</ref> Newsom je začel hoditi z režiserko [[Jennifer Siebel]] oktobra 2006. Februarja 2007 je napovedal, da bo poiskal zdravljenje zaradi [[Alkoholizem|zlorabe alkohola]] <ref>{{Navedi novice|title=Newsom seeks treatment for alcohol abuse|date=February 5, 2007|work=San Francisco Chronicle|url=http://www.sfgate.com/politics/article/Newsom-seeks-treatment-for-alcohol-abuse-2619195.php|first=Heather|last=Knight|accessdate=November 26, 2012|archivedate=October 24, 2012|archiveurl=https://web.archive.org/web/20121024050600/http://www.sfgate.com/politics/article/Newsom-seeks-treatment-for-alcohol-abuse-2619195.php}}{{Navedi novice|url=http://sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2007/03/11/LVGL7OGFJ31.DTL|title=Girlfriend, uninterrupted/Actress Jennifer Siebel is standing by her man, who happens to be Mayor Gavin Newsom, and says there's no trouble in their romance|last=Heather Maddan|work=The San Francisco Chronicle|date=March 11, 2007|accessdate=March 10, 2008|archivedate=March 4, 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080304054220/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2007/03/11/LVGL7OGFJ31.DTL}}</ref> Par je javil zaroko decembra 2007. <ref name="NewsomEngaged">{{Navedi novice|url=http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2007/12/31/BANDU7IAK.DTL|title=S.F. Mayor Newsom engaged to be married|last=Carolyne Zinko|work=The San Francisco Chronicle|date=January 1, 2008|accessdate=March 10, 2008|archivedate=December 8, 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081208234730/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2007/12/31/BANDU7IAK.DTL}}</ref> <ref name="NewsomWedding">{{Navedi novice|url=http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2008/05/25/BAJI10SFOI.DTL&hw=siebel+newsom&sn=001&sc=1000|title=Newsom, Siebel plan Montana wedding in July|last=Matier and Ross|work=San Francisco Chronicle|date=May 25, 2008|accessdate=June 22, 2008|archivedate=December 8, 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081208234828/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2008/05/25/BAJI10SFOI.DTL&hw=siebel+newsom&sn=001&sc=1000}}</ref> Poročila sta se v [[Stevensville, Montana|Stevensvillu v Montani]] julija 2008. <ref name="Park">{{Navedi splet|first=Michael Y.|last=Park|url=http://www.people.com/people/article/0,,20215158,00.html|title=San Francisco Mayor Gavin Newsom Weds|website=People|date=July 26, 2008|accessdate=November 18, 2010|archivedate=January 8, 2011|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110108205634/http://www.people.com/people/article/0,,20215158,00.html}}</ref> Imata štiri otroke. <ref>{{Navedi novice|url=http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2009/02/18/BAEC15VO5O.DTL&tsp=1|title=And baby makes three for the Newsoms|last=The City Insider|work=The San Francisco Chronicle|date=February 18, 2009|accessdate=February 19, 2009|archivedate=February 22, 2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090222025843/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2009/02/18/BAEC15VO5O.DTL&tsp=1}}</ref> <ref>{{Navedi novice|url=http://sfist.com/2013/07/05/third_newsom_offspring_birthed_on_w.php|title=Newsom Clan Adds Third Offspring|last=Andrew Dalton|work=SFist.com|date=July 5, 2013|accessdate=July 15, 2013|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130710015435/http://sfist.com/2013/07/05/third_newsom_offspring_birthed_on_w.php|archivedate=July 10, 2013}}</ref> <ref>{{Navedi novice|url=http://www.mercurynews.com/2016/02/28/gavin-newsoms-new-baby-named-after-town-of-dutch-flat|title=Gavin Newsom's New Baby Named After Town of Dutch Flat|work=The Mercury News|date=February 28, 2016|accessdate=September 12, 2016|archivedate=September 21, 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160921061144/http://www.mercurynews.com/2016/02/28/gavin-newsoms-new-baby-named-after-town-of-dutch-flat/}}</ref> Po končanem županovanju San Francisca leta 2011 se je Newsom z družino preselil v hišo, ki so jo leta 2012 kupili v [[Kentfield, California|Kentfieldu]] v [[Marin County|okrožju Marin]]. <ref>{{Navedi novice|url=http://www.huffingtonpost.com/2011/11/29/gavin-newsom-buys-house-in-marin_n_1119560.html|work=Huffington Post|first=Robin|last=Wilkey|title=Gavin Newsom Buys House In Marin County|date=November 29, 2011|accessdate=March 6, 2012|archivedate=February 28, 2012|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120228192122/http://www.huffingtonpost.com/2011/11/29/gavin-newsom-buys-house-in-marin_n_1119560.html}}</ref> Po izvolitvi za guvernerja se je Newsom z družino preselil v [[Governor's Mansion State Historic Park|kalifornijsko guvernerjevo rezidenco]] v [[Downtown Sacramento|središču Sacramenta]] in se nato naselil v [[Fair Oaks, California|Fair Oaksu]]. <ref name="Fair Oaks">{{Navedi novice|url=https://www.sacbee.com/news/business/article231053328.html|work=The Sacramento Bee|first=Andrew|last=Sheeler|title=More Bay Area transplants: Gavin Newsom bought Sacramento's most expensive home in 2019|date=May 31, 2019|accessdate=April 5, 2020|archivedate=May 5, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200505083625/https://www.sacbee.com/news/business/article231053328.html}}</ref> Maja 2019 je ''[[The Sacramento Bee]]'' poročal, da je bil Newsomov nakup 12.000 kvadratnih metrov velike hiše v Fair Oaksu za 3,7 milijona dolarjev najdražja zasebna rezidenca, prodana v regiji Sacramento od začetka leta. <ref name="Fair Oaks" /> Newsom je boter oblikovalca, modela in aktivista za pravice LGBTQ [[Nats Getty|Natsa Gettyja]]. <ref>{{Navedi novice|last=Varian|first=Ethan|date=July 20, 2019|title=At the Wedding of Gigi Gorgeous and Nats Getty|url=https://www.nytimes.com/2019/07/20/fashion/weddings/gigi-gorgeous-nats-getty-wedding.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210713045508/https://www.nytimes.com/2019/07/20/fashion/weddings/gigi-gorgeous-nats-getty-wedding.html|archivedate=July 13, 2021|accessdate=September 24, 2020|work=The New York Times|issn=0362-4331}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Reginato|first=James|date=July 8, 2022|title=Book Excerpt: How A Branch of the Getty Family Became LGBTQ Icons|url=https://lamag.com/lahistory/book-excerpt-how-a-branch-of-the-getty-family-became-lgbtq-icons|accessdate=2024-07-18|website=LAmag - Culture, Food, Fashion, News & Los Angeles|language=en}}</ref> Kot poroča James Reginat ''v oddaji Growing Up Getty'' so Newsomovi, [[družina Kamale Harris|Harrisovi]], [[Nancy Pelosi|Pelosijevi]] in Gettyjevi botri otrokom drug drugega in se pojavljajo na pomembnih družinskih dogodkih. <ref>{{Navedi splet|last=Member|first=James Reginato Newsweek Is A. Trust Project|date=2022-06-23|title=The Surprising Newsom, Pelosi and Harris Ties With the Getty Oil Dynasty|url=https://www.newsweek.com/surprising-newsom-pelosi-harris-ties-getty-oil-dynasty-1717810|accessdate=2025-07-22|website=Newsweek|language=en}}</ref> === Dela === * Gavin Newsom (2013; soavtor z [[Lisa Dickey|Liso Dickey]] ). ''[[Citizenville|Citizenville: Kako digitalizirati mestni trg in preoblikovati vlado]]''. London: [[Penguin Group]].. [[OCLC (identifier)|OCLC]]&nbsp;[[oclc:995575939|995575939]] . == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} {{Guvernerji Kalifornije}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Newsom, Gavin}} [[Kategorija:Ameriški politiki]] [[Kategorija:Ameriški poslovneži]] [[Kategorija:Člani Demokratske stranke (ZDA)]] [[Kategorija:Guvernerji Kalifornije]] r74c97v6ynf53p30mwwhhqbbaddc0p7 0 588021 6654998 6650442 2026-04-02T19:25:07Z Doncsecz~slwiki 9581 /* Zgodovina */ 6654998 wikitext text/x-wiki [[Slika:Andalucía no es España.jpg|thumb|desno|280px|''Andaluzija ni Španija'' – nacionalistični separatistični napis na steni v Almeriji]] '''Andaluški nacionalizem''' ali '''andaluzijski nacionalizem, andaluzianizem''' ({{lang-es|Nacionalismo andaluz, Andalucismo}}) je politična ideologija, ki razlaga južnošpansko deželo [[Andaluzija|Andaluzijo]] (ki je hkrati [[Španska avtonomna skupnost|avtonomna skupnost]] [[Španija|Španije]]), da je poseben narod. Med 1976 in 2015 je obstajala stranka ''Partido Andalucista'' (Andaluška Stranka), ki je bila najprej levičarska, pozneje socialdemokratska in je sledila ideologiji andaluškega nacionalizma. Dandanes se različna gibanja in zunajparlamentarne frakcije zavzemajo za ideologijo. == Zgodovina == Andaluški nacionalizem je nastal v 19. stoletju, ko je bilo več [[anarhizem|anarhističnih]] kmečkih uporov v Andaluziji, ker je bil spor med andaluškimi kmeti in špansko kraljevino.<ref>{{cite journal |last = Lida |first = Clara E. |year = 1969 |title = Agrarian anarchism in Andalusia |journal = Cambridge University Press |volume = |pages = |url = https://www.cambridge.org/core/services/aop-cambridge-core/content/view/4F9C7C7479EE903F8A5F7AA2A746D02F/S0020859000003643a.pdf/div-class-title-agrarian-anarchism-in-andalusia-div.pdf |cobiss = }}</ref> Leta 1873 so imeli andaluški nacionalisti zbor v Antequeri, kjer so izdelali osnutek bodoče ustave Andaluzije. V okviru tega načrta bi bila Andaluzija zvezna republika Španije.<ref>{{navedi novice| url=https://www.publico.es/actualidad/constitucion-antequera-1883-horizontes-pais.html |title=La Constitución de Antequera de 1883: horizontes para un país |work=Público |date=20.2.2014 |accessdate=6.8.2025 |language=es}}</ref> Španski [[Georgizem|georgist]] [[Blas Infante]] je položil temelje modernega andaluškega nacionalizma. Leta 1918 so imeli novi zbor v [[Ronda|Rondi]], kjer so predstavili preoblikovano ustanovno listino, ki se je naslanjala še vedno na antequersko ustavo.<ref>{{navedi novice| url=https://www.juntadeandalucia.es/presidencia/portavoz/cultura/158293/Historia/Autonomia/Cultura/ConsejodeGobierno |title=Ronda, donde nació la Andalucía autonómica |work=Junta de Andalucía |date=21.2.2021 |accessdate=6.8.2025 |language=es}}</ref> [[Slika:PilarGonzálezModino.jpg|desno|thumb|260px|Andaluški nacionalisti na ulicah [[Sevilja|Sevilje]]]] Infante je bil vodja stranke ''Junta Liberalista'' v času [[Druga španska republika|druge španske republike]], ki se je zavzemala za andaluški nacionalizem. V [[Španska državljanska vojna|španski državljanski vojni]] je Andaluzija najprej podpirala republikance, vendar so vojske diktatorja [[Francisco Franco|Francisca Franca]] osvojile deželo<ref>{{navedi novice| url=https://horizontevcentenario.ugr.es/universidad/personajes/blas-infante-perez-de-vargas |title=Blas Infante Pérez de Vargas |work=Horizonte V Centenario |date= |accessdate=6.8.2025 |language=es}}</ref> (razen [[Almeria (pokrajina)|Almerije]], ki so jo obdržali republikanci). V Francovi diktaturi so zatirali nacionalizme in narodna gibanja različnih španskih dežel. Andaluški nacionalizem se je oživel leta 1971, ko so ustanovili novo stranko ''Alianza Socialista de Andalucía'' (Socialistična Zveza Andaluzije).<ref>{{navedi novice| url=https://www.elsaltodiario.com/pensar-jondo-descolonizando-andalucia/una-via-andalucista-al-socialismo-democratico-50-anos-del-manifiesto-fundacional-alianza-sociali |title= Por una vía andalucista al socialismo democrático. A 50 años del manifiesto fundacional de ASA |work=El Salto Diario |date=2.3.2024 |accessdate=6.8.2025 |language=es}}</ref> Pozneje so skrajneži ustanovili teroristično skupino ''[[Grupos Armados 28 de Febrero]]'', ki je storila enajst napadov v znamenju andaluškega nacionalizma med marcem in majem leta 1980.<ref>{{cite web|title=Las 50 bandas terroristas españolas que la Historia enterró |url=https://www.elindependiente.com/espana/2021/05/08/las-50-bandas-terroristas-espanolas-que-la-historia-enterro/ |work=El Independiente |date=8.5.2021 |accessdate=25.3.2026 |language=es }}</ref> Danes so andaluški nacionalisti razdeljeni glede ciljev. Nekateri hočejo popolno priznanje andaluzijskega naroda in čim širše avtonomne pravice (v obliki zvezne države). Nekateri drugi želijo doseči samostojnost Andaluzije od Španije. Veliko andaluških gibanj ima andaluško špansko narečje za poseben jezik, toda doslej ni uspelo doseči, da bi priznali andaluški »jezik«, ki ga imajo tudi jezikoslovci za španski dialekt.<ref>{{navedi novice| url=https://horizontegarnata.es/moreno-bonilla-el-andaluz-dialecto-lengua/ |title=EL VISIONARIO MORENO BONILLA Y EL ANDALUZ: ¿HABLA, DIALECTO O LENGUA? |work=Horizonte Garnata |date=20.12.2024 |accessdate=6.8.2025 |language=es}}</ref> Poleg tega je drugo, posebno (vendar slabo) nacionalistično gibanje v južnoandaluzijski provinci Granadi, kjer si tudi želijo izoblikovati narodno zavest in ustanoviti novo avtonomno skupnost Granada, ki bi združila province Granada, Almerija in Malaga.<ref>{{navedi novice |title=LA IDENTIDAD DE GRANADA 42 AÑOS DESPUÉS |url=https://horizontegarnata.es/la-identidad-de-granada-42-anos-despues/ |work=Horizonte Garnata |date=23.2.2023 |accessdate=6.8.2025 |language=es}}</ref> == Galerija andaluških nacionalističnih zastav == <gallery> Slika:Bandera de Andalucia.svg|Infantejeva nacionalistična andaluzijska zastava (danes je uradna zastava avtonomne Andaluzije) Slika:Bandera Andalucía Libre.svg|Levičarska osamosvojitvena zastava Slika:Andnac3.svg|Zastava s t. i. ''tarteško'' zvezdo Slika:Andnac2.svg|Zastave ''Andaluzijske Mladine'' Slika:Bandera andalucia comunista.png|Zastava andaluških komunistov </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{navedi novice| url=https://nacionandaluza.org/quienes-somos/ |title=Quiénes somos |work=Nación Andaluza |date= |accessdate=6.8.2025 |language=es}} * {{navedi novice| url=https://www.ugr.es/~pwlac/G09_07Pedro_Molina_Garcia.html |author=Pedro Molina García |title=El nacionalismo solidario andaluz y sus orígenes ilustrados |work=Gazeta de Antropología |date=1992 |accessdate=6.8.2025 |language=es}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Politika Španije]] [[Kategorija:Nacionalizem]] [[Kategorija:Andaluzija]] [[Kategorija:Avtonomija]] j36h8iyn047ocqi172321wvuaa6goll 0 588225 6654893 6499779 2026-04-02T15:14:02Z Sporti 5955 +[[Kategorija:Računalniška podjetja Združenih držav Amerike]]; +[[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 2003]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6654893 wikitext text/x-wiki {{Short description|Ameriško podjetje, nudi programsko opremo za podatkovno rudarjenje}} {{Infobox company | name = Palantir Technologies Inc. | logo = Palantir Technologies logo.svg | logo_upright = 1.15 | type = Javno trgovano podjetje | traded_as = PLTR na [[NASDAQ]], v Nasdaq-100, [[S&P 100]], [[S&P 500]] | products = {{plain list| * Palantir Gotham * Palantir Foundry * Palantir Apollo}} | founded = {{Start date and age|May 6, 2003}} | founders = {{unbulleted list|[[Peter Thiel]]|[[Stephen Cohen (entrepreneur)|Stephen Cohen]]|[[Alex Karp]]|[[Joe Lonsdale]]}} | industry = [[Software]] | key_people = {{plainlist| * Peter Thiel ([[chairman]]) * Alex Karp ([[Chief executive officer|CEO]]) * Stephen Cohen ([[President (corporate title)|president]])}} | hq_location = [[Denver]], Colorado, U.S. | revenue = {{nowrap|{{increase}} {{US$|2.87 billion|link=yes}} (2024)}} | operating_income = {{nowrap|{{increase}} US$310 million (2024)}} | net_income = {{nowrap|{{increase}} US$462 million (2024)}} | assets = {{nowrap|{{increase}} US$6.34 billion (2024)}} | equity = {{nowrap|{{increase}} US$5.09 billion (2024)}} | num_employees = 3,936 (2024) | website = {{URL|https://www.palantir.com/|palantir.com}} | footnotes = <ref name=10K>{{cite web |title=US SEC: Form 10-K Palantir Technologies Inc. |url=https://www.sec.gov/ix?doc=/Archives/edgar/data/1321655/000132165525000022/pltr-20241231.htm |publisher=[[U.S. Securities and Exchange Commission]] |date=February 18, 2025 |access-date=February 19, 2025 }}</ref><ref>{{Cite news |last=Bursztynsky |first=Jessica |date=August 19, 2020 |title=Palantir to relocate headquarters from Silicon Valley to Colorado |language=en |publisher=CNBC |url=https://www.cnbc.com/2020/08/19/palantir-headquarters-moves-from-silicon-valley-to-colorado.html |url-status=live |access-date=October 5, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201028133232/https://www.cnbc.com/2020/08/19/palantir-headquarters-moves-from-silicon-valley-to-colorado.html |archive-date=October 28, 2020}}</ref> }}'''Palantir Technologies Inc.''' je ameriško javno trgovano podjetje, ki se je specializiralo na programske platforme za podatkovno rudarjenje. <ref>{{Navedi splet|title=Palantir Platforms|url=https://www.palantir.com/platforms/|accessdate=February 2, 2024|website=Palantir|archivedate=February 2, 2024|archiveurl=https://web.archive.org/web/20240202044810/https://www.palantir.com/platforms/}}</ref> Sedež podjetja je v [[Denver, Kolorado|Denverju]] v Koloradu, ustanovili pa so ga leta 2003 [[Peter Thiel]], <ref name=":2">{{Navedi novice|last=Steinberger|first=Michael|date=October 21, 2020|title=Does Palantir See Too Much?|work=The New York Times Magazine|url=https://www.nytimes.com/interactive/2020/10/21/magazine/palantir-alex-karp.html|accessdate=November 2, 2020|issn=0362-4331|archivedate=January 4, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210104164642/https://www.nytimes.com/interactive/2020/10/21/magazine/palantir-alex-karp.html}}</ref> [[Stephen Cohen]], <ref>{{Navedi splet|title=Stephen Cohen, Palantir Technologies Inc: Profile and Biography|url=https://www.bloomberg.com/profile/person/17417803|website=Bloomberg|accessdate=May 19, 2025}}</ref> [[Joe Lonsdale]] <ref>{{Navedi novice|last=Chernova|first=Yuliya|date=June 12, 2019|title=Palantir Co-founder Says IPO for Company Likely Years Away|url=https://www.wsj.com/articles/palantir-co-founder-says-ipo-for-company-likely-years-away-11560374990|work=Wall Street Journal|accessdate=October 28, 2024}}</ref> in [[Alex Karp]] <ref>{{Navedi splet|last=Dowd|first=Maureen|title=Alex Karp Has Money and Power. So What Does He Want?|url=https://www.nytimes.com/2024/08/17/style/alex-karp-palantir.html|date=August 17, 2024|website=The New York Times|accessdate=May 19, 2025}}</ref> . Podjetje ima štiri glavne operacijske sisteme: Palantir Gotham, Palantir Foundry, Palantir Apollo in Palantir AIP. Palantir Gotham je obveščevalno orodje, ki ga policija v mnogih državah uporablja kot napovedni sistem za policijsko delovanje ter vojska in analitiki [[Protiteroristično bojevanje|za boj proti terorizmu]], tako ameriška obveščevalna skupnost (USIC) kot [[Ministrstvo za obrambo Združenih držav Amerike|ameriško obrambno ministrstvo]]. <ref>{{Navedi novice|date=February 25, 2020|title=Peter Thiel's Palantir Wins Role in $823 Million Government Contract|language=en|publisher=Bloomberg|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2020-02-25/peter-thiel-s-palantir-wins-role-in-823-million-government-contract|accessdate=March 18, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201028133234/https://www.bloomberg.com/news/articles/2020-02-25/peter-thiel-s-palantir-wins-role-in-823-million-government-contract|archivedate=October 28, 2020}}</ref> Njihova programska oprema kot storitev (SaaS) je ena od petih ponudb, ki jih je ameriško obrambno ministrstvo odobrilo za kritične nacionalne varnostne sisteme (IL5 <ref>{{Navedi splet|title=What Is an IL5 Certification?|url=https://www.akamai.com/glossary/what-is-il5|publisher=[[Akamai Technologies|Akamai]]|quote=IL5 is a certification by the United States Department of Defense (DoD) that authorizes a cloud service provider (CSP) to store and process some of the DoD’s most sensitive data. The IL5 certification indicates that a CSP has the level of controls, protocols, and technologies to securely handle Controlled Unclassified Information (CUI) that is deemed to be mission critical. The security controls required for IL5 certification are among the strictest in the cloud services industry. [...]<br/><br/>* Impact Level 5 (IL5) is for DoD CUI and National Security Systems (NSS)|archiveurl=https://web.archive.org/web/20241113065032/https://www.akamai.com/glossary/what-is-il5|archivedate=November 13, 2024|accessdate=November 13, 2024|date=November 13, 2024}}</ref> ). <ref name="bare_url">{{Navedi novice|last=Gorman|first=Siobhan|date=September 4, 2009|title=How Team of Geeks Cracked Spy Trade|work=The Wall Street Journal|url=https://www.wsj.com/articles/SB125200842406984303|accessdate=August 8, 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190416223431/https://www.wsj.com/articles/SB125200842406984303|archivedate=April 16, 2019}}</ref> <ref name="npr">{{Navedi novice|title=A Tech Fix For Illegal Government Snooping?|work=NPR.org|url=https://www.npr.org/templates/story/story.php?storyId=106479613|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201028133306/https://www.npr.org/templates/story/story.php?storyId=106479613|archivedate=October 28, 2020|accessdate=January 30, 2012|publisher=NPR}}</ref> Palantir Foundry so za integracijo in analizo podatkov uporabljale poslovne stranke, kot so [[Morgan Stanley]], [[Merck|Merck KGaA]], [[Airbus Group|Airbus]], [[Wejo]], [[Lilium GmbH|Lilium]], [[Pacific Gas and Electric Company|PG&E]] in [[Fiat Chrysler Automobiles]]. <ref>{{Navedi novice|date=January 16, 2019|title=Palantir Posted Nearly $1 Billion in 2018 Sales, Executive Says|department=Bloomberg.com|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2019-01-16/palantir-posted-nearly-1-billion-in-2018-sales-executive-says|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201028133233/https://www.bloomberg.com/news/articles/2019-01-16/palantir-posted-nearly-1-billion-in-2018-sales-executive-says|archivedate=October 28, 2020|accessdate=February 21, 2019|publisher=Bloomberg}}</ref> Palantir Apollo je platforma za omogočanje [[CI/CD|neprekinjene integracije/neprekinjene dobave]] (CI/CD) v vseh okoljih. <ref>{{Navedi splet|title=Apollo {{!}} Palantir|url=https://www.palantir.com/platforms/apollo/|accessdate=December 14, 2021|publisher=www.palantir.com|archivedate=December 14, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211214060226/https://www.palantir.com/platforms/apollo/}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Palantir Apollo {{!}} Continuous deployment is achievable at scale — no matter the complexity or constraints.|url=https://www.palantir.com/explore/apollo-insights/|accessdate=February 2, 2024|website=Palantir|language=en|archivedate=February 2, 2024|archiveurl=https://web.archive.org/web/20240202051158/https://www.palantir.com/explore/apollo-insights/}}</ref> Med prvimi strankami so bile članice Obveščevalne skupnosti Združenih držav Amerike. Od takrat je podjetje razširilo svojo bazo strank na mednarodne stranke, državna kot tudi zasebna podjetja (gl. dalje) in lokalne vlade. <ref name="historypalantir">{{Navedi splet|date=April 2014|title=A (Pretty) Complete History of Palantir|url=http://www.mausstrategicconsulting.com/1/post/2014/04/a-pretty-complete-history-of-palantir.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140516035733/http://www.mausstrategicconsulting.com/1/post/2014/04/a-pretty-complete-history-of-palantir.html|archivedate=May 16, 2014|publisher=Maus Strategic Consulting}}</ref> <ref>{{Navedi novice|date=February 4, 2025|title=Palantir advises clients against using DeepSeek's AI tech; forecasts upbeat 2025 revenue|url=https://www.reuters.com/technology/palantir-forecasts-2025-revenue-above-estimates-ai-strength-2025-02-03/|work=reuters.com}}</ref> Podjetje so kritizirali zaradi njegove vloge pri širjenju [[Nadzor|vladnega nadzora]] z uporabo [[Umetna inteligenca|umetne inteligence]] in programske opreme za prepoznavanje obrazov. <ref>{{Navedi splet|last=Hvistendahl|first=Mara|date=January 30, 2021|title=How the LAPD and Palantir Use Data to Justify Racist Policing|url=https://theintercept.com/2021/01/30/lapd-palantir-data-driven-policing/|accessdate=June 24, 2025|website=The Intercept|language=en-US}}</ref> <ref>{{Navedi novice|last=Allyn|first=Bobby|date=May 3, 2025|title=How Palantir, the secretive tech company, is rising in the Trump era|url=https://www.npr.org/2025/05/01/nx-s1-5372776/palantir-tech-contracts-trump|accessdate=June 24, 2025|work=NPR|language=en}}</ref> Nekdanji zaposleni in kritiki pravijo, da so pogodbe podjetja v času druge Trumpove administracije problrmatične, saj omogočajo množično deportacijo in združevanje občutljivih podatkov o Američanih v rokah različnih [[državni organ|upravnih agencij]]. <ref>{{Navedi splet|date=May 30, 2025|title=Trump appears to be building an unprecedented spy machine that could track Americans|url=https://www.msnbc.com/top-stories/latest/trump-palantir-surveillance-americans-rcna210017|accessdate=June 24, 2025|website=MSNBC.com|language=en}}</ref> <ref name="nyt">{{Navedi novice|last=Frenkel|first=Sheera|last2=Krolik|first2=Aaron|date=May 30, 2025|title=Trump Taps Palantir to Compile Data on Americans|url=https://www.nytimes.com/2025/05/30/technology/trump-palantir-data-americans.html|accessdate=June 24, 2025|work=The New York Times|language=en-US|issn=0362-4331}}</ref> === Zgodovina === ==== 2003–2008: Ustanovitev in zgodnja leta ==== Vloge [[Komisija za vrednostne papirje in borzo Združenih držav Amerike|SEC]] kažejo, da je Palantir ustanovljen 6. maja 2003, ustanovil ga je [[Peter Thiel]], soustanovitelj [[PayPal|PayPala]], ko se je program CIA Total Information Awareness zaključil. Thiel je zagonsko podjetje poimenoval po "kamnu videnja" v [[Tolkienova mitologija|Tolkienovi zbirki legend]]. <ref name="historypalantir2">{{Navedi splet|date=April 2014|title=A (Pretty) Complete History of Palantir|url=http://www.mausstrategicconsulting.com/1/post/2014/04/a-pretty-complete-history-of-palantir.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140516035733/http://www.mausstrategicconsulting.com/1/post/2014/04/a-pretty-complete-history-of-palantir.html|archivedate=May 16, 2014|publisher=Maus Strategic Consulting}}</ref> Podobno nosijo lokacije pisarn Palantirja imena iz Tolkiena: The Shire (Palo Alto, Kalifornija), Rivendell (McLean, Virginia) in Minas Tirith (Washington, DC). <ref>{{Navedi novice|last=Greenberg|first=Andy|title=How A 'Deviant' Philosopher Built Palantir, A CIA-Funded Data-Mining Juggernaut|url=https://www.forbes.com/sites/andygreenberg/2013/08/14/agent-of-intelligence-how-a-deviant-philosopher-built-palantir-a-cia-funded-data-mining-juggernaut/|accessdate=July 30, 2025|language=en}}</ref> Leta 2013 je Thiel izjavil, da je Palantir "podjetje, usmerjeno v poslanstvo", ki lahko uporablja programsko opremo, podobno PayPal-ovim sistemom za prepoznavanje goljufij, ki naj bi "zmanjšalo terorizem in hkrati ohranilo državljanske svoboščine". <ref>{{Navedi splet|last=Greenberg|first=Andy|last2=Mac|first2=Ryan|date=August 14, 2013|title=How A 'Deviant' Philosopher Built Palantir, A CIA-Funded Data-Mining Juggernaut|url=https://www.forbes.com/sites/andygreenberg/2013/08/14/agent-of-intelligence-how-a-deviant-philosopher-built-palantir-a-cia-funded-data-mining-juggernaut/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150604110616/http://www.forbes.com/sites/andygreenberg/2013/08/14/agent-of-intelligence-how-a-deviant-philosopher-built-palantir-a-cia-funded-data-mining-juggernaut/|archivedate=June 4, 2015|accessdate=September 7, 2017|website=Forbes}}</ref> Na vprašanje, kaj je skrivnost njegovega uspeha, je Karp odgovoril, da sta s Thielom pri ustanovitvi podjetja sledila "klasičnemu nemškemu pristopu", na katerega je vplivala ideja [[Georg Wilhelm Friedrich Hegel|Georga Wilhelma Friedricha Hegla]] o tem, kako premagati nasprotja. <ref>{{Navedi AV medij|url=https://www.ardmediathek.de/video/watching-you-die-welt-von-palantir-und-alex-karp/watching-you-die-welt-von-palantir-und-alex-karp/hr/MDc1MzJkNzgtZGMxNC00YzBmLTg0OTAtOWZiYWY5NTk5Njll|title=Watching you – Die Welt von Palantir und Alex Karp: Watching you - Die Welt von Palantir und Alex Karp - hier anschauen|language=de|time=1h 13min|accessdate=July 30, 2025}}</ref> Leta 2004 je Thiel financiral izdelavo prototipa, izdelali so ga inženir PayPala Nathan Gettings in dva študenta [[Univerza Stanford|Univerze Stanford]]. Istega leta je Thiel za glavnega izvršnega direktorja zaposlil Alexa Karpa, svojega nekdanjega kolega s Pravne fakultete Stanford. <ref>{{Navedi splet|title=charlierose|url=http://media.palantirtech.com/videos/charlierose.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120201172817/http://media.palantirtech.com/videos/charlierose.html|archivedate=February 1, 2012|accessdate=January 30, 2012|publisher=Media.palantirtech.com}}</ref> Podjetje s sedežem v [[Palo Santo|Palo Altu v Kaliforniji]] se je sprva težko našlo investitorje. Po Karpovih besedah je predsednik uprave [[Sequoia Capital|Sequoia Capitala]] [[Michael Moritz]] sabotiral celoten sestanek, direktor podjetja Kleiner Perkins pa je ustanoviteljem predaval o neizogibnem propadu podjetja. <ref>{{Navedi splet|title=Contact information|url=http://www.palantir.com/contact|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130906171806/http://www.palantir.com/contact/|archivedate=September 6, 2013|accessdate=September 10, 2013}}</ref> Edini zgodnji naložbi sta bili 2 milijona dolarjev od In-Q-Tel, biroja za tvegani kapital ameriške [[Centralna obveščevalna agencija|Centralne obveščevalne agencije,]] in 30 milijonov dolarjev iz žepa samega Thiela in njegovega podjetja za risk kapital [[Founders Fund]]. <ref name="bare_url2">{{Navedi novice|last=Gorman|first=Siobhan|date=September 4, 2009|title=How Team of Geeks Cracked Spy Trade|work=The Wall Street Journal|url=https://www.wsj.com/articles/SB125200842406984303|accessdate=August 8, 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190416223431/https://www.wsj.com/articles/SB125200842406984303|archivedate=April 16, 2019}}</ref> <ref name="npr2">{{Navedi novice|title=A Tech Fix For Illegal Government Snooping?|work=NPR.org|url=https://www.npr.org/templates/story/story.php?storyId=106479613|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201028133306/https://www.npr.org/templates/story/story.php?storyId=106479613|archivedate=October 28, 2020|accessdate=January 30, 2012|publisher=NPR}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Palantir|url=http://www.foundersfund.com/palantir.php|archiveurl=https://web.archive.org/web/20101123102243/http://foundersfund.com/palantir.php|archivedate=November 23, 2010|accessdate=January 30, 2012|publisher=Founders Fund}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Rusli|first=Evelyn|date=June 25, 2010|title=Palantir: The Next Billion-Dollar Company Raises $90 Million|url=https://techcrunch.com/2010/06/25/palantir-the-next-billion-dollar-company-raises-90-million/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201028133306/https://techcrunch.com/2010/06/25/palantir-the-next-billion-dollar-company-raises-90-million/|archivedate=October 28, 2020|accessdate=January 30, 2012|publisher=TechCrunch}}</ref> <ref name="charlierose">{{Navedi splet|date=August 11, 2009|title=Alexander Karp|url=http://www.charlierose.com/guest/view/6717|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120104202715/http://www.charlierose.com/guest/view/6717|archivedate=January 4, 2012|accessdate=January 30, 2012|publisher=Charlie Rose}}</ref> Palantir je svojo tehnologijo razvijal tri leta, pri tem se je lahkko oprl na programerje in analitike iz obveščevalnih agencij, prek pilotnih projektov, ki jih je vodil In-Q-Tel. <ref>{{Navedi splet|last=Widman|first=Jeff|date=June 5, 2009|title=Palantir keeps it lean and mean on five-year journey from zero to 150 employees|url=https://venturebeat.com/2009/06/05/palantir-keeps-it-lean-and-mean-on-five-year-journey-from-zero-to-150-employees/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120303074455/http://venturebeat.com/2009/06/05/palantir-keeps-it-lean-and-mean-on-five-year-journey-from-zero-to-150-employees/|archivedate=March 3, 2012|accessdate=January 30, 2012|publisher=VentureBeat}}</ref> <ref name="bare_url3">{{Navedi novice|last=Gorman|first=Siobhan|date=September 4, 2009|title=How Team of Geeks Cracked Spy Trade|work=The Wall Street Journal|url=https://www.wsj.com/articles/SB125200842406984303|accessdate=August 8, 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190416223431/https://www.wsj.com/articles/SB125200842406984303|archivedate=April 16, 2019}}</ref> Podjetje je sporočilo, da računalniki sami z [[Umetna inteligenca|umetno inteligenco]] ne morejo premagati prilagodljivega nasprotnika. Namesto tega je Palantir predlagal uporabo človeških analitikov za raziskovanje podatkov iz številnih virov. <ref>{{Navedi splet|last=Gesher|first=Ari|date=March 8, 2010|title=Friction in Human-Computer Symbiosis: Kasparov on Chess|url=http://blog.palantirtech.com/2010/03/08/friction-in-human-computer-symbiosis-kasparov-on-chess/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120414224548/http://blog.palantirtech.com/2010/03/08/friction-in-human-computer-symbiosis-kasparov-on-chess/|archivedate=April 14, 2012|accessdate=January 30, 2012|publisher=Palantir tech}}</ref> ==== 2010–2012: Rast ==== Aprila 2010 je Palantir napovedal partnerstvo s [[Thomson Reuters]] za prodajo izdelka Palantir Metropolis kot "QA Studio" (orodje za kvantitativno analizo ). <ref>{{Navedi novice|date=April 12, 2010|title=Press release: Thomson Reuters and Palantir Technologies enter exclusive agreement to create next-generation analytics platform for financial clients|publisher=Thomson Reuters|url=http://thomsonreuters.com/content/press_room/financial/2010_04_12_palantir_technologies_agreement|accessdate=May 27, 2013|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120508172659/http://thomsonreuters.com/content/press_room/financial/2010_04_12_palantir_technologies_agreement|archivedate=May 8, 2012}}</ref> 18. junija 2010 sta [[Podpredsednik Združenih držav Amerike|podpredsednik]] [[Joe Biden]] in direktor Urada za upravljanje in proračun Peter Orszag v [[Bela hiša|Beli hiši]] imela tiskovno konferenco, na kateri sta napovedala uspeh boja proti goljufijam. Biden je uspeh pripisal programski opremi Palantir, ki jo je uvedla zvezna vlada. <ref>{{Navedi splet|last=Kauffman|first=Tim|date=June 27, 2010|title=The new high-tech weapons against fraud|url=http://www.federaltimes.com/article/20100627/AGENCY05/6270306/|archiveurl=https://archive.today/20120730112552/http://www.federaltimes.com/article/20100627/AGENCY05/6270306/|archivedate=July 30, 2012|accessdate=January 30, 2012|publisher=Federal Times}}</ref> Napovedal je, da bodo to možnost uporabili tudi v drugih vladnih agencijah, za začetek v [[Medicare (United States)|Medicare]] in [[Medicaid]]. <ref>{{Navedi novice|last=Kiely|first=Kathy|date=June 18, 2010|title=Obama administration to create 'do not pay' list to bar shady contractors|work=USA Today|url=http://content.usatoday.com/communities/theoval/post/2010/06/obama-administration-to-create-do-not-pay-list-to-bar-shady-contractors/1|accessdate=June 22, 2010|archiveurl=https://archive.today/20120707074408/http://content.usatoday.com/communities/theoval/post/2010/06/obama-administration-to-create-do-not-pay-list-to-bar-shady-contractors/1|archivedate=July 7, 2012}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Orszag|first=Peter|date=June 18, 2010|title=Do Not Pay? Do Read This Post|url=https://obamawhitehouse.archives.gov/omb/blog/10/06/18/Do-Not-Pay-Do-Read-This-Post|website=[[Office of Management and Budget]]|accessdate=January 30, 2012|archivedate=January 21, 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170121215113/https://obamawhitehouse.archives.gov/omb/blog/10/06/18/Do-Not-Pay-Do-Read-This-Post/}}</ref> <ref name="bare_url_b">{{Navedi novice|last=Kuhn|first=Eric|date=June 1, 2010|title=Companies capitalize on 'open government'|work=Political Ticker blog|publisher=CNN|url=http://politicalticker.blogs.cnn.com/2010/06/01/companies-capitalize-on-open-government|accessdate=September 28, 2013|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201028133315/https://www.cnn.com/politics|archivedate=October 28, 2020}}</ref> <ref>{{Navedi splet|date=May 4, 2010|title=Using Palantir with Open Source Data: Finding and Preventing Fraud in Stimulus Spending|url=http://www.palantir.com/2010/05/govcon5-videos-now-available/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20131110163329/http://www.palantir.com/2010/05/govcon5-videos-now-available/|archivedate=November 10, 2013|accessdate=May 27, 2013|publisher=Palantir Technologies}}</ref> Ocene so za prihodke v letu 2011 znašale 250 milijonov dolarjev. <ref>{{Navedi novice|last=Vance|first=Ashlee|authorlink=Ashlee Vance|last2=Stone|first2=Brad|date=November 22, 2011|title=Palantir, the War on Terror's Secret Weapon: A Silicon Valley startup that collates threats has quietly become indispensable to the U.S. intelligence community|work=Business Week Magazine|url=http://www.businessweek.com/magazine/palantir-the-vanguard-of-cyberterror-security-11222011.html|accessdate=September 28, 2013|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130218194544/http://www.businessweek.com/magazine/palantir-the-vanguard-of-cyberterror-security-11222011.html|archivedate=February 18, 2013}}</ref> ==== 2013–2016: Dodatno financiranje ==== {| class="toccolours" style="float: right; margin-left: 1em; margin-right: 0em; font-size: 85%; width:30em; max-width: 60%;" cellspacing="5" | style="text-align: left;" |"Od leta 2013 dalje so ameriške obveščevalne agencije uporabljale tudi Palantir za spajanje podatkovnih baz v njih enotah. Pred tem je bila večina podatkovnih baz, ki sta jih uporabljali CIA in FBI, nepovezanih med seboj, zaradi česar so morali uporabniki iskati v vsaki podatkovni bazi posebej. Zdaj je vse povezano z uporabo Palantirja" |- | style="text-align: left;" |— [[TechCrunch]], januar 2015<ref name="tebtecnchrun" /> |} Dokument, ki je pricurljal v javnost na [[TechCrunch|TechCrunch,]] je razkril, da je med Palantirjeve stranke leta 2013 spadalo vsaj 12 enot v ameriški vladi, tako [[Centralna obveščevalna agencija|CIA]], [[Urad za domovinsko varnost Združenih držav Amerike|DHS]], [[Nacionalna varnostna agencija|NSA]], [[Zvezni preiskovalni urad|FBI]], [[Centri za nadzor in preprečevanje bolezni|CDC]], [[Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike|marinci]], [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|Zračne sil]]<nowiki/>e, [[Poveljstvo specialnih operacij Združenih držav Amerike]], [[Vojaška akademija Združenih držav Amerike]] in drugi. Tedaj je [[Kopenska vojska Združenih držav Amerike|ameriška vojska]] še naprej uporabljala lastno orodje za analizo podatkov. Po podatkih [[TechCrunch|TechCruncha]] so bile ameriške vohunske agencije, kot sta se CIA in FBI, prvič povezala med seboj s programsko opremo Palantir, saj so bile dotlej njune baze podatkov prej ločene . Septembra 2013 je Palantir razkril dodatno financiranje v višini več kot 196 milijonov dolarjev, hkrati z vlogo pri ameriški komisiji za vrednostne papirje in borzo. <ref>{{Navedi splet|date=September 27, 2013|title=Notice of Exempt Offering of Securities|url=https://www.sec.gov/Archives/edgar/data/1321655/000132165513000002/xslFormDX01/primary_doc.xml|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201028133312/https://www.sec.gov/Archives/edgar/data/1321655/000132165513000002/xslFormDX01/primary_doc.xml|archivedate=October 28, 2020|accessdate=September 28, 2013|publisher=The United States Securities and Exchange Commission}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Cutler|first=Kim-Mai|title=Palantir Is Raising $197M In Growth Capital, SEC Filing Shows|date=September 28, 2013|url=https://techcrunch.com/2013/09/27/palantir-197m-sec-filing/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201028133316/https://techcrunch.com/2013/09/27/palantir-197m-sec-filing/|archivedate=October 28, 2020|accessdate=June 25, 2017|publisher=TechCrunch}}</ref> Ocene so bile, da bo podjetje leta 2014 verjetno sklenilo pogodbe v vrednosti skoraj milijarde dolarjev. <ref>{{Navedi novice|last=Greenberg|first=Andy|last2=Mac|first2=Ryan|date=September 2, 2013|title=How A 'Deviant' Philosopher Built Palantir, A CIA-Funded Data-Mining Juggernaut|work=Forbes|url=https://www.forbes.com/sites/andygreenberg/2013/08/14/agent-of-intelligence-how-a-deviant-philosopher-built-palantir-a-cia-funded-data-mining-juggernaut/|accessdate=September 28, 2013|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150604110616/http://www.forbes.com/sites/andygreenberg/2013/08/14/agent-of-intelligence-how-a-deviant-philosopher-built-palantir-a-cia-funded-data-mining-juggernaut/|archivedate=June 4, 2015}}</ref> Izvršni direktor Alex Karp je leta 2013 napovedal, da podjetje ne bo nadaljevalo s potjo na trg, saj bi vstop na borzo "zelo otežil vodenje podjetja, kot je naše". Decembra 2013 je podjetje začelo krog financiranja, v katerem je od zasebnih financerjev zbralo približno 450 milijonov dolarjev. To je po podatkih ''[[Forbes|Forbesa]]'' vrednost podjetja dvignilo na 9 milijard dolarjev, revija pa je poročala, da je vrednotenje Palantirja uvrstilo "med največ vredna zasebna tehnološka podjetja v Silicijevi dolini". Decembra 2014 je ''Forbes'' poročal, da Palantir želi zbrati 400 milijonov dolarjev v dodatnem krogu financiranja, potem ko je podjetje mesec prej vložilo dokumentacijo za vstop na borzo. Poročilo je temeljilo na raziskavi strokovnjakov tveganega kapitala. ''Forbes'' je dejal, da bi lahko Palantir v primeru zaključka financiranja dosegel 1,2 milijarde dolarjev. Palantir so novembra 2014 cenili na 15 milijard dolarjev. <ref>{{Citat|title=Palantir raising more money after tagged with 15 billion valuation|date=January 16, 2015|url=https://blogs.wsj.com/digits/2015/01/16/palantir-raising-more-money-after-tagged-with-15-billion-valuation/|journal=The Wall Street Journal|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201028133334/https://www.wsj.com/articles/BL-DGB-39945|access-date=August 4, 2017|archivedate=October 28, 2020}}.</ref> Junija 2015 je [[BuzzFeed]] poročal, da podjetje zbira do 500 milijonov dolarjev novega kapitala, kar kaže na vrednotenje v višini 20 milijard dolarjev. <ref>{{Navedi novice|last=Alden|first=William|date=June 23, 2015|title=Palantir Valued At $20 Billion In New Funding Round|publisher=[[BuzzFeed]]|url=https://www.buzzfeed.com/williamalden/palantir-valued-at-20-billion-in-new-funding-round|accessdate=June 23, 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150624110755/http://www.buzzfeed.com/williamalden/palantir-valued-at-20-billion-in-new-funding-round|archivedate=June 24, 2015}}</ref> Do decembra je zbralo še 880 milijonov dolarjev. <ref>{{Navedi splet|last=Buhr|first=Sarah|date=December 23, 2015|title=Palantir Has Raised $880 Million At A $20 Billion Valuation|url=https://techcrunch.com/2015/12/23/palantir-has-raised-880-million-at-a-20-billion-valuation/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170129143026/https://techcrunch.com/2015/12/23/palantir-has-raised-880-million-at-a-20-billion-valuation/|archivedate=January 29, 2017|accessdate=December 15, 2016|publisher=[[TechCrunch]]}}</ref> Februarja 2016 je Palantir kupil Kimono Labs, zagonsko podjetje, ki omogoča enostavno zbiranje informacij z javno dostopnih spletnih mest. <ref>{{Navedi splet|last=Yeung|first=Ken|date=February 15, 2016|title=Palantir acquires Kimono Labs, will shutter data collection service on February 29|url=https://venturebeat.com/business/palantir-acquires-kimono-labs-will-shutter-data-collection-service-on-february-29/|website=[[VentureBeat]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20230502015539/https://venturebeat.com/business/palantir-acquires-kimono-labs-will-shutter-data-collection-service-on-february-29/|archivedate=May 2, 2023}}</ref> Avgusta 2016 je Palantir prevzel zagonsko podjetje za vizualizacijo podatkov Silk. <ref>{{Navedi novice|last=Condon|first=Stephanie|title=Palantir acquires data visualization startup Silk|url=https://www.zdnet.com/article/palantir-acquires-data-visualization-startup-silk/|accessdate=August 10, 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201028133349/https://www.zdnet.com/article/palantir-acquires-data-visualization-startup-silk/|archivedate=October 28, 2020}}</ref> ==== 2020–danes ==== Palantir je bil eno od štirih velikih tehnoloških podjetij <ref>{{Navedi novice|last=Kelion|first=Leo|date=March 28, 2020|title=NHS turns to big tech to tackle Covid-19 hot spots|language=en-GB|work=BBC News|url=https://www.bbc.com/news/technology-52079287|accessdate=March 29, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201028133336/https://www.bbc.com/news/technology-52079287|archivedate=October 28, 2020}}</ref>, ki so začela sodelovati z [[National Health Service|NHS]] pri boju [[Covid-19|proti COVID-19]] s pomočjo programske opreme podjetja Palantir Foundry, <ref>{{Navedi splet|title=The power of data in a pandemic - Technology in the NHS|url=https://healthtech.blog.gov.uk/2020/03/28/the-power-of-data-in-a-pandemic/|accessdate=March 29, 2020|website=healthtech.blog.gov.uk|date=March 28, 2020|language=en|archivedate=October 28, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201028133354/https://res-1.cloudinary.com/crunchbase-production/image/upload/c_lpad,h_85,w_85,f_auto,b_white,q_auto:eco/v1415997587/p2y2czl3ebgstedxzl9k.png}}</ref> Do aprila 2020 je za sledenje in omejevanje okužbe več držav uporabljalo Palantirjevo tehnologijo. <ref name="NYT (21 Oct 2020)">{{Navedi splet|last=Steinberger|first=Michael|authorlink=Michael Steinberger|date=October 21, 2020|title=Does Palantir See Too Much?|url=https://www.nytimes.com/interactive/2020/10/21/magazine/palantir-alex-karp.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201028133336/https://www.nytimes.com/interactive/2020/10/21/magazine/palantir-alex-karp.html|archivedate=October 28, 2020|accessdate=October 26, 2020|website=The New York Times}}</ref> Palantir je razvil tudi Tiberius, programsko opremo za dodeljevanje cepiv, ki se uporablja v Združenih državah. <ref>{{Navedi novice|last=Parker|first=Ashley|last2=Stanley-Becker|first2=Isaac|last3=Linskey|first3=Annie|title=10 days of struggle: Inside Biden's early coronavirus vaccine effort|language=en-US|work=Washington Post|url=https://www.washingtonpost.com/politics/biden-vaccine-coronavirus/2021/01/30/eb318c5c-618d-11eb-9061-07abcc1f9229_story.html|accessdate=January 31, 2021|issn=0190-8286|archivedate=January 30, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210130235100/https://www.washingtonpost.com/politics/biden-vaccine-coronavirus/2021/01/30/eb318c5c-618d-11eb-9061-07abcc1f9229_story.html}}</ref> Avgusta 2020 je Palantir Technologies preselil svoj sedež v [[Denver, Kolorado|Denver v Koloradu]] in se s tem distanciral od »inženirske elite Silicijeve doline [ki] ne vedo več o tem, kako bi morala biti družba organizirana ali kaj zahteva pravičnost«. <ref>{{Navedi novice|last=Levy|first=Ari|date=August 25, 2020|title=Palantir CEO rips Silicon Valley in letter to investors|url=https://www.cnbc.com/2020/08/25/palantir-ceo-rips-silicon-valley-in-letter-to-investors.html|accessdate=July 2, 2025|language=en}}</ref> Septembra je imel svojo prvo javno ponudbo delnic na [[Newyorška borza|newyorški borzi]], <ref>{{Navedi novice|last=Levy|first=Ari|date=September 30, 2020|title=Palantir closes below first trade after NYSE debut|url=https://www.cnbc.com/2020/09/30/palantir-goes-public-pltr-starts-trading-on-the-nyse.html|accessdate=July 2, 2025|language=en}}</ref> pri čemer je oglaševal cilj, da postane »operacijski sistem v ZDA«. <ref>{{Navedi novice|last=Riley|first=Tonya|date=September 29, 2020|title=The Technology 202: Activists slam Palantir for its work with ICE ahead of market debut|url=https://www.washingtonpost.com/politics/2020/09/29/technology-202-activists-slam-palantir-its-work-with-ice-ahead-market-debut/|accessdate=July 30, 2025|work=The Washington Post|language=en-US|issn=0190-8286}}</ref> Decembra 2020 je ameriška [[uprava za hrano in zdravila]] (FDA) s podjetjem Palantir sklenila pogodbo v vrednosti 44,4 milijona dolarjev, kar je povečalo vrednost njegovih delnic za približno 21 %. <ref>{{Navedi novice|last=O’Donnell|first=Carl|date=December 7, 2020|title=Palantir wins $44 million FDA contract, boosting shares 21%|language=en|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/article/us-palantir-tech-fda-idUSKBN28H2TH|accessdate=December 8, 2020|archivedate=December 21, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201221125308/https://www.reuters.com/article/us-palantir-tech-fda-idUSKBN28H2TH}}</ref> Novembra 2024 je mornarica sklenila s Palantirjem pogodbo za programsko opremo v vrednosti skoraj milijarde dolarjev. <ref>{{Navedi novice|date=November 6, 2024|title=Notice of Intent to Award a Sole Source contract to Palantir Technologies|url=https://sam.gov/opp/462a1d9ed13244e2a7089b4308216aa7/view|accessdate=July 2, 2025}}</ref> Do maja 2025 je druga Trumpova administracija porabila 113 milijonov dolarjev za obstoječe in nove pogodbe z [[Urad za domovinsko varnost Združenih držav Amerike|Ministrstvom za domovinsko varnost]] in [[Petkotnik|Pentagonom]] ter pogodbo z Ministrstvom za obrambo v vrednosti 795 milijonov dolarjev, hkrati pa je razpravljala o pogodbah za Upravo za socialno varnost in Službo za notranje davke. <ref name="nyt2">{{Navedi novice|last=Frenkel|first=Sheera|last2=Krolik|first2=Aaron|date=May 30, 2025|title=Trump Taps Palantir to Compile Data on Americans|url=https://www.nytimes.com/2025/05/30/technology/trump-palantir-data-americans.html|accessdate=June 24, 2025|work=The New York Times|language=en-US|issn=0362-4331}}</ref> ==== Vrednotenje ==== Podjetje je bilo decembra 2013 ocenjeno na 9 milijard dolarjev, potem ko je zbralo dodatno 107,5 milijona dolarjev investicij. <ref name="Prism2013">{{Navedi splet|title=CIA-backed Palantir Technologies raises $107.5 million|url=https://www.reuters.com/article/business/cia-backed-palantir-technologies-raises-1075-million-idUSL1N0JQ1OE/|website=www.reuters.com|publisher=Reuters|accessdate=August 1, 2025|location=San Francisco|date=December 11, 2013|quote=Palantir Technologies, the data-mining company that is partly backed by the Central Intelligence Agency, has raised another $107.5 million... brings the total raised by the company to over $800 million, values the company at more than $9 billion... Clients such as the National Security Agency, the Federal Bureau of Investigation and the CIA, along with corporate customers such as banks, use Palantir software to piece together information on terrorist plots, financial frauds and the like. The start-up has drawn attention because of its Prism software product, which has the same name as an NSA program that monitors emails and other communications of ordinary people on a mass scale. Palantir has said its product is separate.}}</ref> ''[[Forbes]]'' je zapisal, da je vrednotenje Palantir uvrstilo "med najvrednejša zasebna tehnološka podjetja v Silicijevi dolini". Vrednost Palantirja se je po krogu financiranja v višini 50 milijonov dolarjev novembra 2014 povečalo na 15 milijard dolarjev, <ref>{{Navedi splet|title=SEC FORM D|url=https://www.sec.gov/Archives/edgar/data/1321655/000132165514000005/xslFormDX01/primary_doc.xml|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150725112845/http://www.sec.gov/Archives/edgar/data/1321655/000132165514000005/xslFormDX01/primary_doc.xml|archivedate=July 25, 2015|accessdate=May 31, 2015|publisher=[[Securities and Exchange Commission]]}}</ref> konec leta 2015 pa na 20 milijard dolarjev, ko je podjetje zaključilo nov krog financiranja v višini 880 milijonov dolarjev. <ref name="20billion">{{Navedi splet|last=Buhr|first=Sarah|date=December 23, 2015|title=Palantir Has Raised $880 Million At A $20 Billion Valuation|url=https://techcrunch.com/2015/12/23/palantir-has-raised-880-million-at-a-20-billion-valuation/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170129143026/https://techcrunch.com/2015/12/23/palantir-has-raised-880-million-at-a-20-billion-valuation/|archivedate=January 29, 2017|accessdate=December 15, 2016|website=[[TechCrunch]]}}</ref> ''The Wall Street Journal'' je 18. oktobra 2018 poročal, da je Palantir v prvi polovici leta 2019 razmišljal o prvi javni ponudbi delnic v višini 41 milijard dolarjev. <ref>{{Navedi novice|last=Copeland|first=Rob|date=October 18, 2018|title=Secretive Data Company Palantir Weighs Giant Public Offering|language=en-US|work=Wall Street Journal|url=https://www.wsj.com/articles/secretive-data-company-palantir-weighs-giant-public-offering-1539864003|accessdate=October 19, 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181018221959/https://www.wsj.com/articles/secretive-data-company-palantir-weighs-giant-public-offering-1539864003|archivedate=October 18, 2018|issn=0099-9660}}</ref> Pred prvo javno ponudbo delnic Palantir ni ustvaril dobička. Julija 2020 je vložil zahtevo za prvo javno ponudbo delnic <ref>{{Navedi novice|last=Korosec|first=Kirsten|last2=Whittaker|first2=Zack|last3=Mascarenhas|first3=Natasha|date=July 7, 2020|title=Secretive data startup Palantir has confidentially filed for an IPO|work=TechCrunch|url=https://techcrunch.com/2020/07/06/secretive-data-startup-palantir-has-confidentially-filed-for-an-ipo/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200707025625/https://techcrunch.com/2020/07/06/secretive-data-startup-palantir-has-confidentially-filed-for-an-ipo/|archivedate=July 7, 2020}}</ref> in 30. septembra 2020 je postal javna delnica na [[Newyorška borza|newyorški borzi]] pod oznako "PLTR". <ref name="Kindig 2020">{{Navedi splet|last=Kindig|first=Beth|title=Palantir IPO: Deep-Dive Analysis|website=Forbes|date=September 29, 2020|url=https://www.forbes.com/sites/bethkindig/2020/09/29/palantir-ipo-deep-dive-analysis/|accessdate=November 9, 2020|archivedate=December 15, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201215233159/https://www.forbes.com/sites/bethkindig/2020/09/29/palantir-ipo-deep-dive-analysis/}}</ref>6. septembra 2024 je S&P Global objavil, da bo Palantir vključil v [[S&P 500|indeks S&P 500.]] Cena njegove delnice se je naslednji trgovalni dan zvišala za 14 %. <ref>{{Navedi splet|last=Novet|first=Jordan|date=September 9, 2024|title=Palantir soars 14% on software vendor's inclusion in S&P 500|url=https://www.cnbc.com/2024/09/09/palantir-soars-13percent-on-software-vendors-inclusion-in-sp-500.html|accessdate=October 7, 2024|website=CNBC|language=en|archivedate=October 7, 2024|archiveurl=https://web.archive.org/web/20241007163600/https://www.cnbc.com/2024/09/09/palantir-soars-13percent-on-software-vendors-inclusion-in-sp-500.html#:~:text=To%20join%20the%20S&P%20500,the%20four%20most-recent%20quarters}}</ref> 14. novembra 2024 je Palantir napovedal prenos kotacije svojih delnic z newyorške borze na [[NASDAQ|trg Nasdaq Global Select Market]], ki je začel veljati 26. novembra. Navadne delnice razreda A družbe so se še naprej trgovale pod simbolom PLTR. <ref>{{Navedi splet|title=Palantir IR|url=https://investors.palantir.com/news-details/2024/Palantir-Announces-Transfer-of-Stock-Exchange-Listing-to-Nasdaq/|accessdate=November 25, 2024|website=investors.palantir.com|language=en-US|archivedate=November 18, 2024|archiveurl=https://web.archive.org/web/20241118001222/https://investors.palantir.com/news-details/2024/Palantir-Announces-Transfer-of-Stock-Exchange-Listing-to-Nasdaq/}}</ref> ==== Naložbe ==== Po podatkih investicijske banke RBC Capital Markets je podjetje do leta 2021 investiralo več kot 400 milijonov dolarjev v skoraj dva ducata podjetij za posebne namene prevzema (SPAC), hkrati pa je ta podjetja pritegnilo kot stranke. <ref>{{Navedi splet|title=Palantir has pumped over $400 million into SPACs and boosted its revenues at the same time.|website=Forbes|date=November 24, 2021|url=https://fortune.com/2021/11/24/palantir-spac-investments-wall-street-questions/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211124163227/https://fortune.com/2021/11/24/palantir-spac-investments-wall-street-questions/|archivedate=November 24, 2021}}</ref> === Izdelki === ==== Palantir Gotham ==== Palantir Gotham, dan na trg 2008, je Palantirjeva obrambna in obveščevalna programska oprema. Gre za nadgradnjo dolgoletnega dela Palantirja v obveščevalni skupnosti Združenih držav Amerike. Programska oprema med drugim podpira opozorila, geoprostorsko analizo in napovedovanje. Med tujimi strankami je tudi ukrajinska vojska. <ref>{{Navedi revijo|last=Maçães|first=Bruno|date=July 10, 2023|title=How Palantir Is Shaping the Future of Warfare|url=https://time.com/6293398/palantir-future-of-warfare-ukraine/|magazine=TIME|language=en|archive-url=https://web.archive.org/web/20240428130503/https://time.com/6293398/palantir-future-of-warfare-ukraine/|archive-date=April 28, 2024|access-date=October 7, 2024}}</ref> Palantir Gotham se uporablja tudi kot sistem za [[napovedna policijska dejavnost|napovedno policijsko dejavnost]], kar je sprožilo nekaj polemik glede rasizma v njihovi analitiki umetne inteligence. <ref name="AP Pushback2">{{Navedi novice|last=Neslen|first=Arthur|title=FEATURE-Pushback against AI policing in Europe heats up over racism fears|url=https://www.reuters.com/article/europe-tech-police-idINL8N2R92HQ|work=www.reuters.com|date=October 20, 2021|agency=Reuters|accessdate=November 1, 2021|archivedate=November 1, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211101214232/https://www.reuters.com/article/europe-tech-police-idINL8N2R92HQ}}</ref> ==== Palantir Foundry ==== Palantir Foundry je programska platforma, ki se ponuja za uporabo v komercialnem in civilnem vladnem sektorju. V zdravstvenem sektorju je postala priljubljena zaradi uporabe v okviru Nacionalnega kohortnega sodelovanja za covid, varne enklave elektronskih zdravstvenih kartotek iz vseh Združenih držav Amerike, ki je ustvarila na stotine znanstvenih rokopisov in osvojila veliko nagrado NIH/FASEB Dataworks. Foundry je uporabil tudi Center NHS England za analizo uspešnosti programa cepljenja pri boju s pandemijo COVID-19 v Angliji. Junija 2021 je Foxglove, neprofitna organizacija za tehnološko pravosodje, začel kampanjo proti podjetju, ker je "njihovo ozadje na splošno povezano s pogodbami, kjer so ljudje oškodovani, ne pa ozdravljeni." Od leta 2022 se je Foundry uporabljal tudi za upravljanje programa UK Homes for Ukraine <ref>{{Navedi splet|title=Palantir for UK Government|url=https://www.palantir.com/uk/government/|accessdate=November 13, 2022|website=Palantir|language=en|archivedate=November 13, 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20221113082317/https://www.palantir.com/uk/government/}}</ref> da bi se socialnim delavcem, zaposlenim v lokalnih organih, omogočil dostop do podatkov, ki jih hrani Ministrstvo za izenačevanje, stanovanja in skupnosti, nekatere od teh pa zagotavlja britansko ministrstvo za notranje zadeve. Novembra 2023 je NHS England s podjetjem Palantir sklenil 7-letno pogodbo za združevanje podatkov iz različnih sistemov v poenoteno podatkovno platformo, vredno 330 milijonov funtov, Britansko združenje zdravnikov, Združenje zdravnikov Združenega kraljestva in strokovnjaki za kibernetsko varnost so odločitev kritizirali. <ref>{{Navedi časopis|last=Osborne|first=Rhiannon Mihranian|date=August 1, 2024|title=NHS England must cancel its contract with Palantir|url=https://www.bmj.com/content/386/bmj.q1712|url-status=live|journal=BMJ|language=en|volume=386|pages=q1712|doi=10.1136/bmj.q1712|issn=1756-1833|pmid=39089808|archive-url=https://web.archive.org/web/20241201134736/https://www.bmj.com/content/386/bmj.q1712|archive-date=December 1, 2024|access-date=January 28, 2025}}</ref> <ref name=":4">{{Navedi novice|date=September 30, 2022|title=Peter Thiel's Palantir Had Secret Plan to Crack UK's NHS: 'Buying Our Way In'|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2022-09-30/palantir-had-plan-to-crack-uk-health-system-buying-our-way-in|accessdate=January 28, 2025|work=Bloomberg.com|language=en|archivedate=November 24, 2023|archiveurl=https://web.archive.org/web/20231124053020/https://www.bloomberg.com/news/articles/2022-09-30/palantir-had-plan-to-crack-uk-health-system-buying-our-way-in?}}</ref> <ref>{{Navedi časopis|last=Iacobucci|first=Gareth|date=November 27, 2023|title=Covid inquiry: The week that science became both bamboozling and a millstone|url=https://www.bmj.com/content/383/bmj.p2788|url-status=live|journal=BMJ|language=en|volume=383|pages=2788|doi=10.1136/bmj.p2788|issn=1756-1833|pmid=38011918|archive-url=https://web.archive.org/web/20231127192845/http://www.bmj.com/content/383/bmj.p2788|archive-date=November 27, 2023|access-date=December 2, 2023|doi-access=free}}</ref> Leta 2024 so zdravstveni delavci protestirali pred sedežem NHS England in zahtevali preklic pogodbe. <ref name="Telegraph April 2024">{{Navedi novice|last=Barton|first=Alex|date=April 3, 2024|title=Pro-Palestinian medical activists block entrance to NHS England HQ|url=https://www.telegraph.co.uk/news/2024/04/03/nhs-pro-palestine-demonstrators-block-hq-palantir/|accessdate=January 28, 2025|work=The Telegraph|language=en-GB|issn=0307-1235|archivedate=May 10, 2024|archiveurl=https://web.archive.org/web/20240510104313/https://www.telegraph.co.uk/news/2024/04/03/nhs-pro-palestine-demonstrators-block-hq-palantir/}}</ref> Od maja 2025 so Foundry uporabljale štiri ameriške zvezne agencije, med drugimi z [[Urad za domovinsko varnost Združenih držav Amerike|Ministrstvo za domovinsko varnost]] in Ministrstvo za zdravje in socialne zadeve. <ref name="nyt3">{{Navedi novice|last=Frenkel|first=Sheera|last2=Krolik|first2=Aaron|date=May 30, 2025|title=Trump Taps Palantir to Compile Data on Americans|url=https://www.nytimes.com/2025/05/30/technology/trump-palantir-data-americans.html|accessdate=June 24, 2025|work=The New York Times|language=en-US|issn=0362-4331}}</ref> ===== Palantir Apolo ===== Palantir Apollo je "sistem za neprekinjeno dostavo" , ki upravlja in uvaja Palantir Gotham in Foundry. <ref>{{Navedi splet|last=Palantir|date=October 8, 2020|title=Palantir Apollo: Powering SAAS where no SaaS has gone before|url=https://medium.com/palantir/palantir-apollo-powering-saas-where-no-saas-has-gone-before-7be3e565c379|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201019183817/https://medium.com/palantir/palantir-apollo-powering-saas-where-no-saas-has-gone-before-7be3e565c379|archivedate=October 19, 2020|accessdate=October 19, 2020|website=Medium|language=en}}</ref> Apollo posodablja konfiguracije in programsko opremo na platformah Foundry in Gotham z uporabo arhitekture [[Microservices|mikroservisov]]. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">&#x5B; ''[[wikipedija:Navedi vir|<span title="This claim needs references to reliable sources. (July 2025)">potreben citat</span>]]'' &#x5D;</sup> ===== Drugo ===== Podjetje Palantir je sodelovalo pri številnih poslovnih in potrošniških izdelkih, ki jih je oblikovalo delno ali v celoti. Leta 2014 je na primer na premieri predstavilo izdelek Insightics, ki po poročanju ''[[The Wall Street Journal|Wall Street Journala]]'' "iz evidenc kreditnih kartic trgovcev pridobiva podatke o porabi strank in demografske podatke". Ustvarjen je bil v sodelovanju s podjetjem za obdelavo kreditov First Data. <ref name="tezfirstprofit">{{Navedi novice|last=Sidel|first=Robin|date=February 10, 2015|title=First Data Reports First Quarterly Profit in More Than Seven Years|work=[[Wall Street Journal]]|url=https://www.wsj.com/articles/first-data-reports-first-quarterly-profit-in-more-than-seven-years-1423602902|accessdate=February 25, 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201028133338/https://www.wsj.com/articles/first-data-reports-first-quarterly-profit-in-more-than-seven-years-1423602902|archivedate=October 28, 2020}}</ref> ===== Platforma za umetno inteligenco (AIP) ===== Aprila 2023 je podjetje predstavilo platformo za umetno inteligenco (AIP), ki integrira [[Veliki jezikovni model|velike jezikovne modele]] v zasebno upravljana omrežja. Podjetje je njeno uporabo pokazalo v vojni, kjer bi lahko vojaški operater izvajal operacije in prejemal odgovore prek klepetalnega robota z umetno inteligenco. <ref>{{Navedi splet|last=Gault|first=Matthew|date=April 26, 2023|title=Palantir Demos AI to Fight Wars But Says It Will Be Totally Ethical Don't Worry About It|url=https://www.vice.com/en/article/palantir-demos-ai-to-fight-wars-but-says-it-will-be-totally-ethical-dont-worry-about-it/|website=[[Vice (magazine)|Vince]]|accessdate=May 3, 2023|archivedate=May 3, 2023|archiveurl=https://web.archive.org/web/20230503044145/https://www.vice.com/en/article/qjvb4x/palantir-demos-ai-to-fight-wars-but-says-it-will-be-totally-ethical-dont-worry-about-it}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Tarantola|first=Andrew|date=April 26, 2023|title=Palantir shows off an AI that can go to war|url=https://www.engadget.com/palantir-shows-off-an-ai-that-can-go-to-war-180513781.html?|website=[[Engadget]]|accessdate=May 3, 2023|archivedate=May 3, 2023|archiveurl=https://web.archive.org/web/20230503044145/https://www.engadget.com/palantir-shows-off-an-ai-that-can-go-to-war-180513781.html}}</ref> Karp je ob sklicevanju na morebitna tveganja generativne umetne inteligence dejal, da izdelek ne bi omogočil samostojnega izvajanja operacij ciljanja, temveč bi zahteval človeški nadzor. <ref>{{Navedi splet|last=Capoot|first=Ashley|date=May 8, 2023|title=Palantir soars on earnings beat and prediction of full-year profitability|url=https://www.cnbc.com/2023/05/08/palantir-earnings-report-q1-2023.html|website=[[CNBC]]|accessdate=May 9, 2023|archivedate=May 9, 2023|archiveurl=https://web.archive.org/web/20230509054124/https://www.cnbc.com/2023/05/08/palantir-earnings-report-q1-2023.html}}</ref> <ref name="ind1223">{{Navedi splet|url=https://www.independent.co.uk/business/protesters-blockade-office-of-tech-giant-with-nhs-contract-over-ties-to-israel-b2467728.html|title=Protesters blockade office of tech giant with NHS contract over ties to Israel|date=December 21, 2023|publisher=independent.|accessdate=December 29, 2023|archivedate=December 29, 2023|archiveurl=https://web.archive.org/web/20231229024356/https://www.independent.co.uk/business/protesters-blockade-office-of-tech-giant-with-nhs-contract-over-ties-to-israel-b2467728.html}}</ref> Tudi komercialna podjetja so AIP uporabljala na številnih področjih. Aplikacije vključujejo načrtovanje infrastrukture, analizo omrežja in dodeljevanje virov. <ref>{{Navedi splet|title=Jacobs and Palantir Expand Partnership {{!}} Jacobs|url=https://www.jacobs.com/newsroom/press-release/jacobs-and-palantir-expand-partnership|accessdate=October 7, 2024|website=www.jacobs.com|language=en|archivedate=October 7, 2024|archiveurl=https://web.archive.org/web/20241007161952/https://www.jacobs.com/newsroom/press-release/jacobs-and-palantir-expand-partnership}}</ref> <ref name=":3">{{Navedi splet|title=Palantir IR|url=https://investors.palantir.com/news-details/2023/Palantir-Customers-to-Feature-Artificial-Intelligence-Platform-in-Action-at-AIPCon-with-30-Presentations-and-Demos/|accessdate=October 7, 2024|website=investors.palantir.com|language=en-US|archivedate=October 7, 2024|archiveurl=https://web.archive.org/web/20241007161952/https://investors.palantir.com/news-details/2023/Palantir-Customers-to-Feature-Artificial-Intelligence-Platform-in-Action-at-AIPCon-with-30-Presentations-and-Demos/}}</ref> AIP uporabnikom omogoča ustvarjanje LLM-jev, imenovanih "agenti", prek grafičnega uporabniškega vmesnika. Agenti lahko komunicirajo z digitalno predstavitvijo poslovanja podjetja, znano pod pojmom [[Ontologija (informatika)|ontologija]]. To modelom omogoča dostop do dokumentov organizacije in drugih zunanjih virov. Uporabniki lahko določijo izhodne sheme in testne primere za potrditev odgovorov, ki jih ustvari umetna inteligenca. AIP ima knjižnico predlog, ki jo lahko stranke razširijo. <ref>{{Navedi splet|title=Palantir Artificial Intelligence Platform|url=https://www.palantir.com/platforms/aip/|accessdate=October 7, 2024|website=Palantir|language=en|archivedate=October 7, 2024|archiveurl=https://web.archive.org/web/20241007034624/https://www.palantir.com/platforms/aip/}}</ref> Palantir ponuja tudi petdnevne tečaje za uvajanje potencialnih strank. <ref>{{Navedi splet|title=Palantir AIP Bootcamp|url=https://www.palantir.com/platforms/aip/bootcamp/|accessdate=October 7, 2024|website=Palantir|language=en|archivedate=October 7, 2024|archiveurl=https://web.archive.org/web/20241007161951/https://www.palantir.com/platforms/aip/bootcamp/}}</ref> Palantir vsako leto gosti konferenco AIPCon s predstavitvami obstoječih strank. <ref name=":32">{{Navedi splet|title=Palantir IR|url=https://investors.palantir.com/news-details/2023/Palantir-Customers-to-Feature-Artificial-Intelligence-Platform-in-Action-at-AIPCon-with-30-Presentations-and-Demos/|accessdate=October 7, 2024|website=investors.palantir.com|language=en-US|archivedate=October 7, 2024|archiveurl=https://web.archive.org/web/20241007161952/https://investors.palantir.com/news-details/2023/Palantir-Customers-to-Feature-Artificial-Intelligence-Platform-in-Action-at-AIPCon-with-30-Presentations-and-Demos/}}</ref> ===== TITAN ===== Palantir-jev TITAN (Tactical Intelligence Targeting Access Node) je tovornjak, ki se oglašuje kot mobilna zemeljska postaja za aplikacije umetne inteligence. Potem ko je bil prototip izdelan s sredstvi [[Federal Acquisition Regulation#Independent research and development (IRAD)|IRAD]], se projekt zdaj razvija v sodelovanju z Anduril Industries, [[Northrop Grumman]] in drugimi izvajalci. Podjetje trdi, da lahko TITAN izboljša sposobnost strank za izvajanje natančnih napadov na dolge razdalje. <ref>{{Navedi splet|title=TITAN|url=https://www.palantir.com/offerings/defense/titan/|accessdate=October 7, 2024|website=Palantir|language=en|archivedate=October 7, 2024|archiveurl=https://web.archive.org/web/20241007162006/https://www.palantir.com/offerings/defense/titan/}}</ref> Palantir ima pogodbo za dobavo 10 enot [[Kopenska vojska Združenih držav Amerike|ameriški vojski]]. <ref>{{Navedi splet|date=March 6, 2024|title=Army Awards TITAN Ground Station Contract to Palantir Inc. {{!}} AFCEA International|url=https://www.afcea.org/signal-media/intelligence/army-awards-titan-ground-station-contract-palantir-inc|accessdate=October 7, 2024|website=www.afcea.org|language=en}}</ref> ===== Meta Konstelacija ===== MetaConstellation je satelitsko omrežje, ki podpira uvajanje modelov umetne inteligence. Uporabniki lahko zahtevajo informacije o določenih lokacijah, kar storitev spodbudi k napotitvi potrebnih virov. MetaConstellation so uporabljale stranke, vključno s [[Severno poveljstvo Združenih držav Amerike|Severnim poveljstvom Združenih držav]]. <ref>{{Navedi splet|title=Palantir's MetaConstellation software harnesses the power of satellite technology|url=https://www.palantir.com/offerings/metaconstellation/|accessdate=October 7, 2024|website=Palantir|language=en|archivedate=October 7, 2024|archiveurl=https://web.archive.org/web/20241007162007/https://www.palantir.com/offerings/metaconstellation/}}</ref> ===== Skykit ===== Skykit je prenosna orodjarna, ki podpira obveščevalne operacije v neugodnih okoljih. Palantir ponuja »Skykit Backpack« in »Skykit Maritime« za prevoz posameznikov oziroma čolnov. Vsebina vključuje baterije, robustni prenosnik s programsko opremo podjetja in [[Kvadkopter|kvadrokopter]], ki podpira aplikacije [[Računalniški vid|računalniškega vida]]. Skykit se lahko poveže tudi s satelitskim omrežjem MetaConstellation. <ref>{{Navedi splet|title=Palantir Skykit brings intelligence and operations to the edge|url=https://www.palantir.com/offerings/skykit/|accessdate=October 7, 2024|website=Palantir|language=en}}</ref> Leta 2023 so različni viri poročali, da je ukrajinska vojska začela prejemati enote Skykit. <ref>{{Navedi splet|date=February 16, 2023|title=L'Ukraine, laboratoire des guerres du futur|url=https://www.lexpress.fr/monde/europe/lukraine-laboratoire-des-guerres-du-futur-MPC5S5KWWZE5POVFKW2NQZ6M24/|accessdate=October 7, 2024|website=L'Express|language=fr}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Ukrainian Armed Force use Skykit Palantir|url=https://mil.in.ua/en/news/ukrainian-armed-force-use-skykit-palantir/|accessdate=October 7, 2024|website=Militarnyi|language=en-US|archivedate=October 7, 2024|archiveurl=https://web.archive.org/web/20241007161955/https://mil.in.ua/en/news/ukrainian-armed-force-use-skykit-palantir/}}</ref> ===== Palantir Metropolis ===== Palantir Metropolis (prej znan kot Palantir Finance) je bila <ref>{{Navedi novice|date=January 7, 2019|title=Palantir Stops Mocking Salespeople and Starts Hiring Them|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2019-01-07/palantir-is-said-to-hire-salespeople-it-once-mocked-as-ipo-nears|accessdate=February 28, 2019|work=Bloomberg.com|archivedate=October 9, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201009195720/https://www.bloomberg.com/news/articles/2019-01-07/palantir-is-said-to-hire-salespeople-it-once-mocked-as-ipo-nears}}</ref> programska oprema za integracijo podatkov, upravljanje informacij in kvantitativno [[analitika|analitiko]]. Programska oprema se povezuje s komercialnimi, lastniškimi in javnimi nabori podatkov ter odkriva trende, odnose in anomalije, med drugim s pomočjo [[napovedna analitika|napovedne analitike]]. <ref name="Bloomberg180419Waldman">{{Navedi novice|last=Waldman|first=Peter|last2=Chapman|first2=Lizette|last3=Robertson|first3=Jordan|date=April 19, 2018|title=Peter Thiel's data-mining company is using War on Terror tools to track American citizens. The scary thing? Palantir is desperate for new customers.|url=https://www.bloomberg.com/features/2018-palantir-peter-thiel/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201028133337/https://www.bloomberg.com/features/2018-palantir-peter-thiel/|archivedate=October 28, 2020|accessdate=April 24, 2018|publisher=Bloomberg}}</ref> Leta 2009 je Peter Cavicchia III iz JPMorgana s pomočjo 120 "naprednih inženirjev" iz Palantirja uporabil Metropolis za spremljanje komunikacije zaposlenih <ref name="Bloomberg180419Mak">{{Navedi novice|last=Mak|first=Aaron|date=April 19, 2018|title=Report: Palantir Helped JPMorgan Spy on Employees|url=https://slate.com/technology/2018/04/jpmorgan-used-palantir-tools-monitor-employee-activity-bloomberg-report.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201028133337/https://slate.com/technology/2018/04/jpmorgan-used-palantir-tools-monitor-employee-activity-bloomberg-report.html|archivedate=October 28, 2020|accessdate=April 24, 2018|publisher=Bloomberg}}</ref> in ekipo za notranje grožnje opozoril, če je zaposleni kazal znake morebitnega nezadovoljstva: ekipa za notranje obveščanje je zaposlenega dodatno vzela pod lupo in morda poskrbela za fizični nadzor po delovnem času s pomočjo varnostnega osebja banke. <ref name="Bloomberg180419Waldman" /> <ref name="Bloomberg180419Mak" /> Ekipa Metropolis je za to uporabljala e-pošto, dejavnost prenosov, zgodovino brskalnika in lokacije GPS na pametnih telefonih v lasti JPMorgane ter prepise digitalno posnetih telefonskih pogovorov in te podatke uporabila za iskanje, združevanje, razvrščanje in analizo za določene ključne besede, besedne zveze in vzorce vedenja. <ref name="Bloomberg180419Waldman" /> <ref name="Bloomberg180419Mak" /> Leta 2013 je Cavicchia te informacije morda delil s Frankom Bisignanom, ki je postal izvršni direktor družbe First Data Corporation. <ref name="Bloomberg180419Waldman" /> Palantir Metropolis je nasledilo podjetje Palantir Foundry. ==== Stranke ==== ====== Korporativna uporaba ====== Podjetje Palantir, ustanovljeno kot obrambni izvajalec, se je od takrat razširilo v zasebni sektor. Te dejavnosti zdaj zagotavljajo velik delež prihodkov podjetja. Palantir je v drugem četrtletju 2024 zabeležil 55-odstotno medletno rast na ameriškem komercialnem trgu, čeprav služi tudi tujim strankam. Aplikacije vključujejo telekomunikacije in načrtovanje infrastrukture. <ref>{{Navedi splet|title=Q2 2024 {{!}} Letter to Shareholders|url=https://www.palantir.com/q2-2024-letter/en/|accessdate=October 7, 2024|website=Palantir|language=en|archivedate=October 7, 2024|archiveurl=https://web.archive.org/web/20241007161951/https://www.palantir.com/q2-2024-letter/en/}}</ref> Founded as a defense contractor, Palantir has since expanded to the private sector. These activities now provide a large proportion of the company’s revenue. Palantir had 55% year-over-year growth in the U.S. commercial market in Q2 2024, although it also serves foreign customers. Applications include telecommunications and infrastructure planning.<ref>{{Cite web |title=Q2 2024 {{!}} Letter to Shareholders |url=https://www.palantir.com/q2-2024-letter/en/ |access-date=October 7, 2024 |website=Palantir |language=en |archive-date=October 7, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241007161951/https://www.palantir.com/q2-2024-letter/en/ |url-status=live }}</ref> {| class="wikitable floatright" |+Prodaja po strankah (2023)<ref name=":1">{{Cite web |title=Palantir Technologies Inc.: Shareholders Board Members Managers and Company Profile {{!}} US69608A1088 {{!}} MarketScreener |url=https://www.marketscreener.com/quote/stock/PALANTIR-TECHNOLOGIES-INC-113108869/company/ |access-date=March 7, 2024 |website=www.marketscreener.com |language=en |archive-date=March 5, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240305032438/https://www.marketscreener.com/quote/stock/PALANTIR-TECHNOLOGIES-INC-113108869/company/ |url-status=live }}</ref> |- ! ! prodaja milijard $ ! delež |- | Vlada | 1.2 | 54.9% |- | Podjetja | 1.0 | 45.1% |} {| class="wikitable floatright" |+Prodaja po regijah (2023)<ref name=":1" /> |- ! Regija ! prodaja milijard $ ! delež |- | ZDA | 1.4 | 61.9% |- | Ostali svet | 0.6 | 27.5% |- | UK | 0.2 | 10.6% |} Palantir Metropolis so uporabljali hedge skladi, banke in podjetja za finančne storitve. <ref name="bare_url4">{{Navedi novice|last=Gorman|first=Siobhan|date=September 4, 2009|title=How Team of Geeks Cracked Spy Trade|work=The Wall Street Journal|url=https://www.wsj.com/articles/SB125200842406984303|accessdate=August 8, 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190416223431/https://www.wsj.com/articles/SB125200842406984303|archivedate=April 16, 2019}}</ref> <ref name="npr3">{{Navedi novice|title=A Tech Fix For Illegal Government Snooping?|work=NPR.org|url=https://www.npr.org/templates/story/story.php?storyId=106479613|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201028133306/https://www.npr.org/templates/story/story.php?storyId=106479613|archivedate=October 28, 2020|accessdate=January 30, 2012|publisher=NPR}}</ref> <ref name="bare_url_a2">{{Navedi splet|last=Chiang|first=Oliver|date=April 30, 2010|title=PayPal-Based Technology Helped Bust India's And The Dalai Lama's Cyberspies|url=https://www.forbes.com/sites/firewall/2010/04/30/paypal-based-technology-helped-bust-indias-and-the-dalai-lamas-cyberspies/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170814002848/https://www.forbes.com/sites/firewall/2010/04/30/paypal-based-technology-helped-bust-indias-and-the-dalai-lamas-cyberspies/|archivedate=August 14, 2017|accessdate=September 7, 2017}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=A Human Driven Data-centric Approach to Accountability: Analyzing Data to Prevent Fraud, Waste and Abuse in Stimulus Spending: Gov 2.0 Expo 2010 - Co-produced by UBM TechWeb & O'Reilly Conferences, May 25 - 27, 2010, Washington, DC|url=http://www.gov2expo.com/gov2expo2010/public/schedule/detail/13996|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201028133339/https://www.oreilly.com/conferences/|archivedate=October 28, 2020|accessdate=January 30, 2012|publisher=Gov2expo.com}}</ref>Med strankami Palantir Foundry so Merck KGaA, <ref>{{Navedi splet|date=November 20, 2018|title=Merck KGaA, Palantir's new joint venture looks to tear down cancer research data silos|url=https://www.mobihealthnews.com/content/merck-kgaa-palantirs-new-joint-venture-looks-tear-down-cancer-research-data-silos|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201028133339/https://www.mobihealthnews.com/content/merck-kgaa-palantirs-new-joint-venture-looks-tear-down-cancer-research-data-silos|archivedate=October 28, 2020|accessdate=February 27, 2019|website=MobiHealthNews|language=en}}</ref> [[Airbus Group|Airbus]], <ref>{{Navedi splet|date=October 23, 2018|title=Airbus believes its AI can eliminate flight delays|url=https://venturebeat.com/2018/10/22/airbus-believes-its-ai-can-eliminate-flight-delays/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201028133340/https://venturebeat.com/2018/10/22/airbus-believes-its-ai-can-eliminate-flight-delays/|archivedate=October 28, 2020|accessdate=February 27, 2019|website=VentureBeat|language=en-US}}</ref> in [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]. <ref>{{Navedi sporočilo za javnost|last=Palantir|title=Palantir Foundry Enables Scuderia Ferrari Through Data|url=https://www.prnewswire.com/news-releases/palantir-foundry-enables-scuderia-ferrari-through-data-873451908.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201028133340/https://www.prnewswire.com/news-releases/palantir-foundry-enables-scuderia-ferrari-through-data-873451908.html|archivedate=October 28, 2020|accessdate=February 27, 2019|language=en}}</ref> Palantir-jev partner Information Warfare Monitor je s programsko opremo Palantir odkril tako [[GhostNet|Ghostnet]] kot [[Shadow Network]]. <ref name="bare_url_a3">{{Navedi splet|last=Chiang|first=Oliver|date=April 30, 2010|title=PayPal-Based Technology Helped Bust India's And The Dalai Lama's Cyberspies|url=https://www.forbes.com/sites/firewall/2010/04/30/paypal-based-technology-helped-bust-indias-and-the-dalai-lamas-cyberspies/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170814002848/https://www.forbes.com/sites/firewall/2010/04/30/paypal-based-technology-helped-bust-indias-and-the-dalai-lamas-cyberspies/|archivedate=August 14, 2017|accessdate=September 7, 2017}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=CNN.com Video|work=CNN|url=http://www.cnn.com/video/#/video/tech/2009/03/30/vause.china.cyber.espionage.cnn|accessdate=June 26, 2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20000816030234/http://www.cnn.com/video/#/video/tech/2009/03/30/vause.china.cyber.espionage.cnn|archivedate=August 16, 2000}}</ref> <ref name="Markoff">{{Navedi novice|last=Markoff|first=John|date=March 29, 2009|title=Vast Spy System Loots Computers in 103 Countries|url=https://www.nytimes.com/2009/03/29/technology/29spy.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090401224950/http://www.nytimes.com/2009/03/29/technology/29spy.html|archivedate=April 1, 2009|accessdate=February 25, 2017|work=The New York Times}}</ref> === Civilne stranke v ZDA === Programsko opremo Palantir je Odbor za odgovornost in preglednost okrevanja uporabil za odkrivanje in preiskovanje goljufij in zlorab v okviru ameriškega zakona o okrevanju in ponovnem vlaganju. Center za operacije okrevanja (ROC) je Palantir uporabil za integracijo transakcijskih podatkov z odprtokodnimi in zasebnimi nabori podatkov, ki opisujejo subjekte, ki prejemajo spodbudna sredstva. <sup class="noprint Inline-Template" style="margin-left:0.1em; white-space:nowrap;">&#x5B; ''[[wikipedija:Prosimo, pojasnite|<span title="The text near this tag may need clarification or removal of jargon. (March 2015)">potrebno pojasnilo</span>]]'' &#x5D;</sup> <ref name="bare_url_b2">{{Navedi novice|last=Kuhn|first=Eric|date=June 1, 2010|title=Companies capitalize on 'open government'|work=Political Ticker blog|publisher=CNN|url=http://politicalticker.blogs.cnn.com/2010/06/01/companies-capitalize-on-open-government|accessdate=September 28, 2013|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201028133315/https://www.cnn.com/politics|archivedate=October 28, 2020}}</ref> Med drugimi strankami od leta 2019 so bili projekt Polaris, <ref>{{Navedi splet|last=Knox|first=Karin|date=January 24, 2014|title=How Many Years A Slave?|url=https://www.palantir.com/2014/01/how-many-years-a-slave/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160304125053/https://www.palantir.com/2014/01/how-many-years-a-slave/|archivedate=March 4, 2016}}</ref> Centri za nadzor in preprečevanje bolezni, Nacionalni center za pogrešane in izkoriščane otroke, [[Nacionalni inštituti za zdravje]], <ref>{{Navedi splet|date=September 24, 2018|title=With $7M contract, NIH taps big data analysis platform Palantir to streamline health research|url=https://www.mobihealthnews.com/content/7m-contract-nih-taps-big-data-analysis-platform-palantir-streamline-health-research|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201028133340/https://www.mobihealthnews.com/content/7m-contract-nih-taps-big-data-analysis-platform-palantir-streamline-health-research|archivedate=October 28, 2020|accessdate=February 28, 2019|website=MobiHealthNews|language=en}}</ref> Team Rubicon, <ref>{{Navedi novice|title=Can Data-Crunching Palantir Find Missing Children and Catch Traffickers?|url=http://fortune.com/2016/03/14/how-palantir-uses-big-data-to-find-missing-kids/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201028133342/https://fortune.com/2016/03/14/how-palantir-uses-big-data-to-find-missing-kids/|archivedate=October 28, 2020|accessdate=February 28, 2019|work=Fortune|language=en}}</ref> in [[Svetovni program za hrano|Svetovni program Združenih narodov za hrano]]. <ref>{{Navedi splet|title=Palantir and WFP partner to help transform global humanitarian delivery {{!}} World Food Programme|url=https://www1.wfp.org/news/palantir-and-wfp-partner-help-transform-global-humanitarian-delivery|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201028133344/https://www.wfp.org/news/palantir-and-wfp-partner-help-transform-global-humanitarian-delivery|archivedate=October 28, 2020|accessdate=February 28, 2019|website=www1.wfp.org|date=February 5, 2019}}</ref> Oktobra 2020 je Palantir začel pomagati zvezni vladi pri vzpostavitvi sistema, ki bo spremljal proizvodnjo, distribucijo in dajanje cepiv [[Covid-19|proti COVID-19]] po vsej državi. <ref>{{Navedi novice|last=Winkler|first=Peter Loftus and Rolfe|date=October 22, 2020|title=WSJ News Exclusive {{!}} Palantir to Help U.S. Track Covid-19 Vaccines|language=en-US|work=Wall Street Journal|url=https://www.wsj.com/articles/palantir-to-help-u-s-track-covid-19-vaccines-11603367276|accessdate=October 23, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201028133343/https://trc.taboola.com/advance-pennlivecom/log/3/visible?tvi2=2512&route=LA%3ALA%3AV&lti=deflated|archivedate=October 28, 2020|issn=0099-9660}}</ref> === Ameriška vojska, obveščevalne službe in policija === Palantir Gotham uporabljajo analitiki za boj proti terorizmu v pisarnah obveščevalne skupnosti Združenih držav Amerike in [[Ministrstvo za obrambo Združenih držav Amerike|obrambnega ministrstva Združenih držav Amerike]], preiskovalci goljufij pri Odboru za odgovornost in preglednost okrevanja ter kibernetski analitiki pri Information Warfare Monitor (odgovorni za preiskavo [[GhostNet]] in [[Shadow Network]] ). Gotham so uporabljali preiskovalci goljufij pri Odboru za odgovornost in preglednost okrevanja, nekdanji ameriški zvezni agenciji, ki je delovala od leta 2009 do 2015. Med drugimi strankami od leta 2013 so bili [[Urad za domovinsko varnost Združenih držav Amerike|DHS]], [[Nacionalna varnostna agencija|NSA]], [[Zvezni preiskovalni urad|FBI]], [[Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike|marinci]], [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|zračne sile]], [[Poveljstvo specialnih operacij Združenih držav Amerike|poveljstvo za specialne operacije]], [[Vojaška akademija Združenih držav Amerike|West Point]], skupna organizacija za boj proti improviziranim eksplozivnim napravam in zavezniki. Vendar pa je [[Kopenska vojska Združenih držav Amerike|ameriška vojska]] takrat še naprej uporabljala lastno orodje za analizo podatkov. Tudi po podatkih [[TechCrunch|TechCruncha]] so »ameriške vohunske agencije uporabljale Palantir za povezovanje baz podatkov med oddelki. Pred tem je bila večina baz podatkov, ki sta jih uporabljala CIA in [[Zvezni preiskovalni urad|FBI]], ločenih, zaradi česar so morali uporabniki iskati vsako bazo podatkov posebej. Zdaj je vse povezano z uporabo Palantirja.« Ameriška vojaška obveščevalna služba je v vojni v Afganistanu uporabila izdelek Palantir za izboljšanje svoje sposobnosti napovedovanja lokacij [[Improvizirana eksplozivna naprava|improviziranih eksplozivnih naprav]]. Majhno število strokovnjakov je poročalo, da je bil uporabnejši od programa za beleženje lokacij ameriške vojske, imenovanega Distributed Common Ground System (DCGS-A). Kongresnik Duncan D. Hunter se je leta 2012 pritožil nad ovirami [[Ministrstvo za obrambo Združenih držav Amerike|ameriškega obrambnega ministrstva]] za njegovo širšo uporabo <ref>{{Navedi novice|last=Scarborough|first=Rowan|authorlink=Rowan Scarborough|date=July 16, 2012|title=Military has to fight to purchase lauded IED buster|work=[[The Washington Times]]|url=http://p.washingtontimes.com/news/2012/jul/16/military-has-to-fight-to-purchase-lauded-ied-buste/|accessdate=September 29, 2013|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120719162415/http://p.washingtontimes.com/news/2012/jul/16/military-has-to-fight-to-purchase-lauded-ied-buste/|archivedate=July 19, 2012}}</ref> Leta 2014 je ameriška služba za priseljevanje in carine (ICE) podjetju Palantir podelila pogodbo v vrednosti 41 milijonov dolarjev za izgradnjo in vzdrževanje novega obveščevalnega sistema, imenovanega Upravljanje preiskovalnih primerov (ICM), za sledenje osebnim in kazenskim evidencam zakonitih in nezakonitih priseljencev. To aplikacijo je prvotno zasnoval ICE-jev urad za preiskave domovinske varnosti (HSI), ki je svojim uporabnikom omogočal dostop do obveščevalnih platform, ki jih vzdržujejo drugi zvezni in zasebni organi pregona. Sistem je svojo "končno operativno zmogljivost" dosegel pod Trumpovo administracijo septembra 2017. <ref name="DeportationMachine">{{Navedi splet|last=Woodman|first=Spencer|date=March 2, 2017|title=Palantir Provides the Engine for Donald Trump's Deportation Machine|url=https://theintercept.com/2017/03/02/palantir-provides-the-engine-for-donald-trumps-deportation-machine/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201028133357/https://theintercept.com/2017/03/02/palantir-provides-the-engine-for-donald-trumps-deportation-machine/|archivedate=October 28, 2020|accessdate=November 6, 2018|website=The Intercept}}</ref> Palantir je leta 2019 prejel pogodbo Pentagona za projekt Maven, potem ko se je Google odločil, da ne bo nadaljeval z razvojem brezpilotnih letalnikov z umetno inteligenco, ki se uporabljajo za bombne napade in obveščevalne dejavnosti. <ref name=":0">{{Navedi splet|date=December 2019|title=Palantir took over from Google on Project Maven|url=https://www.businessinsider.com/palantir-took-over-from-google-on-project-maven-2019-12|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201028133358/https://www.businessinsider.com/palantir-took-over-from-google-on-project-maven-2019-12|archivedate=October 28, 2020|accessdate=January 17, 2020|website=Business Insider}}</ref> Leta 2024 je Palantir prišel na dan kot "Trumpov trumf" pri odločitvi za nadaljnje uveljavljanje zakona o nezakonitih priseljencih in ustvarjanje dobička od zvezne porabe za nacionalno varnost in priseljevanje. <ref>[https://www.forbes.com/sites/greatspeculations/2024/11/21/palantir-stock-at-63-the-good-bad--ugly/ "Palantir Stock At $63: The Good, Bad And Ugly"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20241226030254/https://www.forbes.com/sites/greatspeculations/2024/11/21/palantir-stock-at-63-the-good-bad--ugly/|date=December 26, 2024}} ''Forbes.com''.</ref> Palantir ima z ICE pogodbo v vrednosti 30 milijonov dolarjev za sledenje gibanja migrantov. Ministrstvo za vladno učinkovitost (DOGE) je Palantir zaprosilo za pomoč pri pospešitvi deportacije z vzpostavitvijo glavne baze podatkov. <ref>[https://www.npr.org/2025/05/01/nx-s1-5372776/palantir-tech-contracts-trump "How Palantir, the secretive tech company, is rising in the Trump era"] NPR.</ref> Leta 2017 je članek ''[[BuzzFeed News|v BuzzFeed News]]'' namigoval, da se za mitskim slovesom, ki je Palantir povezoval z ameriškimi obveščevalnimi agencijami (ki je bil namerno ustvarjen, da bi podjetju pomagal pridobiti posle), med drugim s CIA, NSA in FBI, skriva dejanski odnos zaradi različnih razlogov, z epizodami trenj in uporništva. Zlasti NSA se je temu upirala, ker je imela veliko lastnih računalniških talentov in se je bolj osredotočala na SIGINT (medtem ko je Palantirjeva programska oprema do takrat bolje delovala za HUMINT ). CIA je bila pri tem tako razočarana nad publiciteto, povezano s Palantirjem, da je skušala preklicati pogodbo s Palantirjem. Toda Palantir si je do takrat pridobil trden položaj pri FBI, saj po Karpovih besedah "ne bodo imeli izbire". <ref>{{Navedi novice|last=Alden|first=William|title=Palantir's Relationship With The Intelligence Community Has Been Worse Than You'd Think|url=https://www.buzzfeednews.com/article/williamalden/palantirs-relationship-with-americas-spies|accessdate=13 August 2025|work=BuzzFeed News|date=22 April 2017|language=en}}</ref> === Britanska nacionalna zdravstvena služba (NHS) === Podjetje ima pogodbe v zvezi s podatki o pacientih z britansko zdravstveni socialni sistem. Leta 2020 je Britanska nacionalna zdravstvena služba (NHS) podpisala nujno nekonkurenčno pogodbo za rudarjenje podatkov o pacientih s COVID-19 in konsolidacijo vladnih podatkovnih zbirk, da bi ministrom in uradnikom pomagalo pri odzivanju na pandemijo. Pogodba je bila vredna več kot 23,5 milijona funtov in podaljšana za dve leti. Oddaja pogodbe brez razpisa je bila deležna ostrih kritik, zaradi česar je NHS zavezal k odprtemu in preglednemu postopku javnega naročanja za vse prihodnje pogodbe o podatkih. <ref>{{Navedi splet|last=Lewis|first=Paul|last2=Conn|first2=David|last3=Pegg|first3=David|title=UK government using confidential patient data in coronavirus response|url=https://www.theguardian.com/world/2020/apr/12/uk-government-using-confidential-patient-data-in-coronavirus-response|website=The Guardian|accessdate=January 22, 2024|date=April 12, 2020}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Times|first=Byline|last2=Hencke|first2=David|date=April 22, 2020|title=Palantir Coronavirus Contract Did Not Go to Competitive Tender|url=https://bylinetimes.com/2020/04/22/palantir-coronavirus-contract-did-not-go-to-competitive-tender/|accessdate=April 14, 2023|website=Byline Times|language=en-GB|archivedate=October 5, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201005142910/https://bylinetimes.com/2020/04/22/palantir-coronavirus-contract-did-not-go-to-competitive-tender//}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Commentary: We've won our lawsuit over UK govt's £23m NHS data deal with Palantir|url=https://www.business-humanrights.org/en/latest-news/commentary-weve-won-our-lawsuit-over-uk-23m-nhs-data-deal-with-palantir/|accessdate=April 14, 2023|website=Business & Human Rights Resource Centre|language=en|archivedate=April 14, 2023|archiveurl=https://web.archive.org/web/20230414151009/https://www.business-humanrights.org/en/latest-news/commentary-weve-won-our-lawsuit-over-uk-23m-nhs-data-deal-with-palantir/}}</ref> Liam Fox je podjetje spodbudil, naj »širi svoje poslovanje s programsko opremo« v Veliki Britaniji. <ref>{{Navedi novice|date=June 29, 2021|title=UK trade department courted US firm Palantir over 'untapped' NHS data potential|publisher=Politico|url=https://www.politico.eu/article/uk-trade-department-courted-us-firm-palantir-over-untapped-nhs-data-potential/|accessdate=July 6, 2021}}</ref> Rečeno je bilo, da je »ključnega pomena za uspeh programov cepljenja in osebne zaščitne opreme«, vendar je bila njegova vpletenost v NHS sporna med skupinami za državljanske svoboščine. <ref>{{Navedi novice|date=June 9, 2022|title=Palantir gears up to expand its reach into UK's NHS|publisher=Financial Times|url=https://www.ft.com/content/3f6f24f8-9e5c-42c3-8ae6-bfef5f953524|accessdate=June 9, 2022|archivedate=June 9, 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220609041059/https://www.ft.com/content/3f6f24f8-9e5c-42c3-8ae6-bfef5f953524}}</ref> Konservativni poslanec David Davis je pozval k sodnemu pregledu deljenja podatkov o pacientih s Palantirjem. <ref>{{Navedi splet|last=Clark|first=Lindsay|title=Backbench Tory campaigner promises judicial review of data grab of English GP patients unless UK government changes tack|url=https://www.theregister.com/2021/06/25/david_davis_gpdpr/|accessdate=April 14, 2023|website=www.theregister.com|language=en}}</ref> Nabava federativne podatkovne platforme v vrednosti 480 milijonov funtov, ki jo je začela angleška nacionalna zdravstvena služba (NHS England) januarja 2023, je bila za Palantir opisana kot »nujna zmaga«. <ref>{{Navedi novice|date=June 9, 2022|title=Palantir gears up to expand its reach into UK's NHS|work=Financial Times|url=https://www.ft.com/content/3f6f24f8-9e5c-42c3-8ae6-bfef5f953524|accessdate=March 31, 2023}}</ref> Zagovorniki državljanskih svoboščin so naročilo opisali kot »farso«, češ da ima Palantir konkurenčno prednost, saj »že ima svoje noge pod mizo v angleški NHS« in ima koristi od kratkega roka za oddajo naročil. <ref>{{Navedi splet|last=Glaze|first=Ben|date=February 7, 2023|title=Campaigners warning over US tech giant's NHS links as deadline for deal looms|url=https://www.mirror.co.uk/news/politics/campaigners-warning-over-tech-giants-29154470|accessdate=April 4, 2023|website=mirror|language=en|archivedate=April 4, 2023|archiveurl=https://web.archive.org/web/20230404124131/https://www.mirror.co.uk/news/politics/campaigners-warning-over-tech-giants-29154470}}</ref> Aprila 2023 je bilo razkrito, da konzorcij britanskih podjetij ni bil uspešen pri svoji ponudbi za pogodbo. <ref>{{Navedi splet|last=says|first=Basil_Bekdash|date=April 13, 2023|title=UK Consortium unsuccessful in its bid for £480M Federated Data Platform|url=https://www.digitalhealth.net/2023/04/uk-consortium-unsuccessful-in-its-bid-for-480m-federated-data-platform/|accessdate=April 14, 2023|website=Digital Health|language=en-GB}}</ref> Aprila 2023 je konservativni poslanec David Davis javno izrazil zaskrbljenost glede postopka javnega naročanja in dejal, da bi lahko postal "kraljevska bitka". Davis je bil eden od dvanajstih poslancev, ki so pritiskali na vlado zaradi pomislekov glede zasebnosti pri uporabi podatkov. Laburistični kolega in nekdanji minister za zdravje [[Philip Hunt]] je izrazil zaskrbljenost glede uporabe podatkov s strani Palantirja in dejal: "Sedanji NHS in sedanja vlada nimata dobrih rezultatov pri pravilnem določanju podrobnosti, javna naročila pa ne kažejo znakov izboljšanja." <ref name="Mason">{{Navedi novice|last=Mason|first2=Rowena|last2=Whitehall|date=April 27, 2023|title=Ex-minister predicts 'battle royale' over US firm's bid for NHS data contract|language=en-GB|work=The Guardian|url=https://www.theguardian.com/politics/2023/apr/27/ex-minister-predicts-battle-royale-over-us-firms-bid-for-nhs-data-contract|accessdate=April 28, 2023|issn=0261-3077}}</ref> Aprila 2023 je bilo objavljeno tudi, da je enajst skladov NHS začasno ustavilo ali prekinilo uporabo programske opreme Palantir Foundry. Tiskovni predstavnik Ministrstva za zdravje in socialno varstvo je dejal, da je to posledica "operativnih težav". <ref name="Mason2">{{Navedi novice|last=Mason|first2=Rowena|last2=Whitehall|date=April 27, 2023|title=Ex-minister predicts 'battle royale' over US firm's bid for NHS data contract|language=en-GB|work=The Guardian|url=https://www.theguardian.com/politics/2023/apr/27/ex-minister-predicts-battle-royale-over-us-firms-bid-for-nhs-data-contract|accessdate=April 28, 2023|issn=0261-3077}}</ref> Januarja 2023 je Peter Thiel v govoru na Oxford Union označil britansko naklonjenost do NHS za [[Stockholmski sindrom|"stokholmski sindrom]] " in dodal, da NHS "dela ljudi bolne". Tiskovni predstavnik Palantirja je komentiral, da je Thiel "govoril kot zasebnik" in da njegovi komentarji "nikakor ne odražajo stališč Palantirja". <ref>{{Navedi novice|last=Somerville|first=Ewan|date=January 18, 2023|title=Britain's affection for the NHS is Stockholm syndrome, says billionaire|language=en-GB|work=The Telegraph|url=https://www.telegraph.co.uk/news/2023/01/18/peter-thiel-britains-affection-nhs-stockholm-syndrome/|accessdate=March 29, 2023|issn=0307-1235|archivedate=March 29, 2023|archiveurl=https://web.archive.org/web/20230329111311/https://www.telegraph.co.uk/news/2023/01/18/peter-thiel-britains-affection-nhs-stockholm-syndrome/}}</ref> Marca 2023 je bilo razkrito, da so bile bolnišnice NHS "naročene", da delijo podatke o pacientih s Palantirjem, kar je sprožilo ponovne kritike skupin za državljanske svoboščine, vključno s podporo genocidu, praksam zasebnosti in varnosti ter "kupovanju vstopa". <ref name=":42">{{Navedi novice|date=September 30, 2022|title=Peter Thiel's Palantir Had Secret Plan to Crack UK's NHS: 'Buying Our Way In'|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2022-09-30/palantir-had-plan-to-crack-uk-health-system-buying-our-way-in|accessdate=January 28, 2025|work=Bloomberg.com|language=en|archivedate=November 24, 2023|archiveurl=https://web.archive.org/web/20231124053020/https://www.bloomberg.com/news/articles/2022-09-30/palantir-had-plan-to-crack-uk-health-system-buying-our-way-in?}}</ref> <ref>{{Navedi novice|last2=Amin|first=Ali|last=Mitib|first2=Lucas|title=NHS tells hospitals to share medical records with US spy-tech company|work=[[The Times]]|language=en|url=https://www.thetimes.com/uk/healthcare/article/nhs-tells-hospitals-to-share-medical-records-with-us-spy-tech-company-qhs3397ft|accessdate=March 31, 2023|issn=0140-0460|archivedate=March 31, 2023|archiveurl=https://web.archive.org/web/20230331153018/https://www.thetimes.co.uk/article/nhs-tells-hospitals-to-share-medical-records-with-us-spy-tech-company-qhs3397ft}}</ref> Aktivistične skupine, vključno z Združenjem zdravnikov Združenega kraljestva, Nacionalno konvencijo upokojencev in organizacijo Just Treatment, so nato zagrozile s pravnimi ukrepi zaradi nabave pogodbe FDP s strani NHS England, pri čemer so navajale pomisleke glede uporabe podatkov o pacientih. <ref>{{Navedi splet|last=Clark|first=Lindsay|title=NHS threatened with legal action over patient data platform|url=https://www.theregister.com/2023/03/17/nhs_threatened_with_legal_action/|accessdate=March 31, 2023|website=www.theregister.com|language=en|archivedate=March 30, 2023|archiveurl=https://web.archive.org/web/20230330114327/https://www.theregister.com/2023/03/17/nhs_threatened_with_legal_action/}}</ref> Nekdanjo vodjo umetne inteligence pri [[NHS England]], Indro Joshi, je Palantir zaposlil leta 2022. Podjetje je sporočilo, da namerava svojo ekipo v Združenem kraljestvu povečati za 250. <ref>{{Navedi novice|date=April 22, 2022|title=NHS's AI chief joins CIA-linked US tech firm|publisher=Health Service Journal|url=https://www.hsj.co.uk/technology-and-innovation/nhss-ai-chief-joins-cia-linked-us-tech-firm/7032331.article|accessdate=May 24, 2022}}</ref> Vodja Palantirja za Združeno kraljestvo, Louis Mosley, vnuk pokojnega voditelja Britanske zveze fašistov [[Oswald Mosley|Oswalda Mosleyja]], <ref>{{Navedi novice|last=Brown|first=Larisa|date=September 22, 2024|title=How tech giant Palantir is secretly changing the face of warfare|url=https://www.thetimes.com/uk/crime/article/military-technology-database-palantir-royal-navy-war-fn0gb9rjb|location=|work=[[The Times]]|accessdate=April 17, 2025}}</ref> je interno citiral, da je bila strategija Palantirja za vstop v britansko zdravstveno industrijo "kupiti si pot" z nakupom manjših konkurenčnih podjetij, ki že imajo odnose z NHS, da bi "zavzeli veliko ozemlja in zatrli veliko političnega odpora". <ref>{{Navedi novice|date=September 30, 2022|title=Peter Thiel's Palantir Had Secret Plan to Crack UK's NHS: 'Buying Our Way In'|language=en|work=Bloomberg.com|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2022-09-30/palantir-had-plan-to-crack-uk-health-system-buying-our-way-in|accessdate=April 4, 2023|archivedate=January 24, 2023|archiveurl=https://web.archive.org/web/20230124224007/https://www.bloomberg.com/news/articles/2022-09-30/palantir-had-plan-to-crack-uk-health-system-buying-our-way-in}}</ref> Novembra 2023 je NHS England podjetju Palantir podelil pogodbo v vrednosti 330 milijonov funtov za vzpostavitev in upravljanje platforme Federated Data Platform. <ref>{{Navedi splet|last=Trickett|first=Jon|title=NHS data given to CIA-backed Palantir|url=https://morningstaronline.co.uk/article/f/hold-nhs-data-given-cia-backed-palantir|website=Morning Star|accessdate=December 2, 2023|language=en|date=December 2, 2023|archivedate=December 2, 2023|archiveurl=https://web.archive.org/web/20231202071727/https://morningstaronline.co.uk/article/f/hold-nhs-data-given-cia-backed-palantir}}</ref> Aprila 2024 so zdravstveni delavci protestirali pred vhodom v sedež NHS England in zahtevali prekinitev pogodbe s Palantirjem zaradi pogodb z [[Izraelske obrambne sile|IDF]]. <ref name="Telegraph April 20242">{{Navedi novice|last=Barton|first=Alex|date=April 3, 2024|title=Pro-Palestinian medical activists block entrance to NHS England HQ|url=https://www.telegraph.co.uk/news/2024/04/03/nhs-pro-palestine-demonstrators-block-hq-palantir/|accessdate=January 28, 2025|work=The Telegraph|language=en-GB|issn=0307-1235|archivedate=May 10, 2024|archiveurl=https://web.archive.org/web/20240510104313/https://www.telegraph.co.uk/news/2024/04/03/nhs-pro-palestine-demonstrators-block-hq-palantir/}}</ref> === Evropa === Sistem Gotham je uporabljal Europol. <ref name="AP Pushback">{{Navedi novice|last=Neslen|first=Arthur|title=FEATURE-Pushback against AI policing in Europe heats up over racism fears|url=https://www.reuters.com/article/europe-tech-police-idINL8N2R92HQ|work=www.reuters.com|date=October 20, 2021|agency=Reuters|accessdate=November 1, 2021|archivedate=November 1, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211101214232/https://www.reuters.com/article/europe-tech-police-idINL8N2R92HQ}}</ref> ==== Danska ==== Danski projekt napovednega policijskega dela POL-INTEL deluje od leta 2017 in temelji na sistemu Gotham. Po poročanju agencije AP danski sistem "uporablja sistem kartiranja za izdelavo tako imenovanega toplotnega zemljevida, ki identificira območja z višjo stopnjo kriminala." <ref name="AP Pushback4">{{Navedi novice|last=Neslen|first=Arthur|title=FEATURE-Pushback against AI policing in Europe heats up over racism fears|url=https://www.reuters.com/article/europe-tech-police-idINL8N2R92HQ|work=www.reuters.com|date=October 20, 2021|agency=Reuters|accessdate=November 1, 2021|archivedate=November 1, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211101214232/https://www.reuters.com/article/europe-tech-police-idINL8N2R92HQ}}</ref> Leta 2025, ko je danska vlada integrirala Palantir v državno vojsko, policijo in obveščevalne službe, so nasprotniki navedli glavni argument, da projekt Praxis (ki ga je Thiel podpiral prek Pronomosa) predstavlja grožnjo Grenlandiji. Drugi argumenti so se nanašali na Thielovo politiko v ZDA in Palantirovo povezavo z ameriškimi in drugimi evropskimi obveščevalnimi službami (Jacob Kaarsbo, nekdanji glavni analitik danske obrambne obveščevalne službe, teh obveščevalnih služb zaradi zaupnih razlogov ni mogel imenovati), pa tudi na varnostno tveganje, ki bi lahko nastalo zaradi posredovanja podatkov državljanov Palantirju. Danska nacionalna policija se je odzvala s sklicevanjem na odgovor [[Folketing|Folketingu]] iz leta 2021, sicer pa policija, danska varnostna in obveščevalna služba ter minister za pravosodje Peter Hummelgaard niso želeli komentirati zadeve. <ref>{{Navedi novice|last=Gjerding|first=Sebastian|last2=Andersen|first2=Lasse Skou|title=Kontroversiel amerikansk virksomhed har adgang til fortrolige oplysninger hos dansk politi|url=https://www.information.dk/indland/2025/04/kontroversiel-amerikansk-virksomhed-adgang-fortrolige-oplysninger-dansk-politi?kupon=eyJpYXQiOjE3NDU3MzgxMDgsInN1YiI6IjI0MzMyOjgyOTM5NiJ9.Ixj7Qyo6zti7M6syRG9NEw|accessdate=13 August 2025|work=Information|date=25 April 2025|language=da}}</ref> <ref>{{Navedi novice|last=Seidelin|first=Matias|title=OLFI - Kontroversielt amerikansk firma på vej ind i dansk våbenindustri|url=https://olfi.dk/2025/05/21/kontroversielt-amerikansk-firma-paa-vej-ind-i-dansk-vaabenindustri/|date=21 May 2025|language=da-DK}}</ref> <ref>{{Navedi novice|last=Bech-Nielsen|first=Peter Christian|title=Hummelgaard trods dybt kontroversielt PET-forslag om masseovervågning: Vil ikke tale om Palantir {{!}} Radar|url=https://radar.dk/artikel/hummelgaard-trods-dybt-kontroversielt-pet-forslag-om-masseovervaagning-vil-ikke-tale-om-palantir|accessdate=13 August 2025|work=radar.dk|date=5 May 2025|language=da}}</ref> ==== Norveška ==== Norveška carina uporablja Palantir Gotham za pregledovanje potnikov in vozil. Znani vhodni podatki so predhodno vloženi tovorni dokumenti, seznami potnikov, nacionalna baza podatkov o menjalnicah (spremlja vse čezmejne menjave valut), register delodajalcev in zaposlenih [[Uprava za delo in socialno varstvo|Norveške uprave za delo in socialno varstvo]], norveški register delničarjev in 30 javnih baz podatkov InfoTorg. InfoTorg omogoča dostop do več kot 30 baz podatkov, vključno z norveškim nacionalnim registrom državljanov, evropskim poslovnim registrom, norveškim registrom vozil DMV, različnimi kreditnimi bazami podatkov itd. Te baze podatkov dopolnjujejo lastna obveščevalna poročila norveške carinske uprave, vključno z rezultati prejšnjih kontrol. Sistem dopolnjujejo tudi podatki iz javnih virov, kot so družbeni mediji. <ref>{{Navedi novice|title=Norwegian Customs implement new methods to catch smugglers|url=https://www.nettavisen.no/nyheter/dine-venner-og-nettbruk-kan-avgjore-om-du-stoppes-i-tollen/s/12-95-3423409135|accessdate=December 5, 2021|publisher=Nettavisen|date=January 24, 2018|archivedate=December 5, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211205175149/https://www.nettavisen.no/nyheter/dine-venner-og-nettbruk-kan-avgjore-om-du-stoppes-i-tollen/s/12-95-3423409135}}</ref> ==== Nemčija ==== Leta 2023 je nemška notranja ministrica [[Nancy Faeser]] ustavila uporabo programa Palantir na zvezni ravni. <ref>{{Navedi novice|title=Faeser stoppt Anti-Gangster-Software - Reul glaubt an Wahlkampf-Manöver|work=Fokus}}</ref> Od julija 2025 so [[policija v Nemčiji|nemške policijske]] uprave v treh od 16 nemških zveznih držav – [[Bavarska|Bavarski]], [[Hessen|Hessnu]] in [[Severno Porenje - Vestfalija|Severnem Porenju-Vestfaliji]] – uporabljale Palantir za podatkovno rudarjenje. Marca je [[Baden - Württemberg|Baden-Württemberg]] naglo sklenil pogodbo v vrednosti 25 milijonov dolarjev, ne da bi imel sploh pravno podlago za uporabo programske opreme. <ref>{{Navedi novice|last=Volk|first=Iris|title=Baden-Württemberg: Polizei will umstrittene Palantir-Software einsetzen: BW-Grüne halten dagegen|url=https://www.tagesschau.de/inland/regional/badenwuerttemberg/swr-polizei-will-umstrittene-palantir-software-einsetzen-bw-gruene-halten-dagegen-100.html|accessdate=July 30, 2025|work=Tagesschau|language=de}}</ref> ==== Ukrajina ==== Karp trdi, da je bil prvi izvršni direktor velikega ameriškega podjetja, ki je obiskal Ukrajino po [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji leta 2022.]] <ref>{{Navedi novice|last=Oshin|first=Olafmihan|date=June 6, 2022|title=Palantir CEO travels to Ukraine for Zelensky meeting|url=https://thehill.com/policy/technology/3513256-palantir-ceo-travels-to-ukraine-for-zelensky-meeting/|accessdate=October 7, 2024|work=The Hill|archivedate=October 7, 2024|archiveurl=https://web.archive.org/web/20241007161951/https://thehill.com/policy/technology/3513256-palantir-ceo-travels-to-ukraine-for-zelensky-meeting/}}</ref> Palantirjeva tehnologija se od takrat uporablja blizu frontnih črt. <ref>{{Navedi revijo|date=February 8, 2024|title=How Tech Giants Turned Ukraine Into an AI War Lab|url=https://time.com/6691662/ai-ukraine-war-palantir/|magazine=TIME|language=en|archive-url=https://web.archive.org/web/20240214171053/https://time.com/6691662/ai-ukraine-war-palantir/?|archive-date=February 14, 2024|access-date=February 15, 2024}}</ref> Uporablja se za skrajšanje "[[Kill chain (military)|verige ubijanja]]" v [[Rusko-ukrajinska vojna|rusko-ukrajinski vojni]]. <ref>{{Navedi novice|last=Ignatius|first=David|authorlink=David Ignatius|date=December 19, 2022|title=How the algorithm tipped the balance in Ukraine|url=https://www.washingtonpost.com/opinions/2022/12/19/palantir-algorithm-data-ukraine-war/|work=[[The Washington Post]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20221219195253/https://www.washingtonpost.com/opinions/2022/12/19/palantir-algorithm-data-ukraine-war/|archivedate=December 19, 2022}}</ref> Glede na poročilo ''[[The Times|časopisa The Times]]'' iz decembra 2022 je Palantirjeva umetna inteligenca Ukrajini omogočila povečanje natančnosti, hitrosti in smrtonosnosti topniških napadov. <ref>{{Navedi novice|last=Grylls|first=George|date=December 24, 2022|title=Ukraine is outflanking Russia with ammunition from Big Tech|url=https://www.thetimes.com/article/ukraine-is-outflanking-russia-with-ammunition-from-big-tech-lxp6sv3qz|work=[[The Times]]|archiveurl=https://archive.today/20221224000114/https://www.thetimes.co.uk/article/ukraine-is-outflanking-russia-with-ammunition-from-big-tech-lxp6sv3qz|archivedate=December 24, 2022}}</ref> [[Prosecutor General of Ukraine|Ukrajinsko generalno tožilstvo]] načrtuje tudi uporabo Palantirjeve programske opreme za dokumentiranje domnevnih [[vojni zločini v ruski invaziji na Ukrajino leta 2022|ruskih vojnih zločinov]]. <ref>{{Navedi novice|last=Wright|first=Ben|date=April 22, 2023|title=The 'all-seeing' tech giant mapping Putin's war crimes|url=https://www.telegraph.co.uk/business/2023/04/22/palantir-peter-thiel-putin-war-crimes/|work=[[The Daily Telegraph]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20230424094353/https://www.telegraph.co.uk/business/2023/04/22/palantir-peter-thiel-putin-war-crimes/|archivedate=April 24, 2023}}</ref> === Izrael === Londonska pisarna Palantirja je bila decembra 2023 tarča demonstracij [[Gaza war protests in the United Kingdom|propalestinskih protestnikov,]] potem ko je prejela veliko pogodbo za upravljanje podatkov NHS. Protestniki so Palantir obtožili, da je "sokriv" pri [[izraelski vojni zločini v vojni med Izraelom in Hamasom|izraelskih vojnih zločinih v vojni v Gazi,]] ker [[Izraelske obrambne sile|Izraelskim obrambnim silam]] (IDF) zagotavlja obveščevalne in nadzorne storitve, vključno z obliko [[napovedna policijska dejavnost|napovednega policijskega dela]]. <ref name="ind12232">{{Navedi splet|url=https://www.independent.co.uk/business/protesters-blockade-office-of-tech-giant-with-nhs-contract-over-ties-to-israel-b2467728.html|title=Protesters blockade office of tech giant with NHS contract over ties to Israel|date=December 21, 2023|publisher=independent.|accessdate=December 29, 2023|archivedate=December 29, 2023|archiveurl=https://web.archive.org/web/20231229024356/https://www.independent.co.uk/business/protesters-blockade-office-of-tech-giant-with-nhs-contract-over-ties-to-israel-b2467728.html}}</ref> Januarja 2024 se je Palantir dogovoril za strateško partnerstvo z IDF, v okviru katerega bi IDF zagotavljal storitve za pomoč pri "vojnih misijah". <ref>{{Navedi splet|last=Newman|first=Marissa|title=Thiel's Palantir, Israel Agree Strategic Partnership for Battle Tech|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2024-01-12/palantir-israel-agree-to-strategic-partnership-for-battle-tech?leadSource=uverify%20wall|website=www.bloomberg.com|accessdate=January 16, 2024|date=January 12, 2024}}</ref> Karp je bil odločen v svoji javni podpori Izraelu. Pogosto je kritiziral to, kar imenuje nedejavnost drugih tehnoloških vodij. Njegov položaj je več zaposlenih spodbudil k odhodu iz Palantirja. <ref>{{Navedi splet|last=Koller|first=Alex|date=March 13, 2024|title=Palantir CEO says his outspoken pro-Israel views have caused employees to leave company|url=https://www.cnbc.com/2024/03/13/palantir-ceo-says-outspoken-pro-israel-views-led-employees-to-leave-.html|accessdate=October 7, 2024|website=CNBC|language=en}}</ref> Leta 2024 je bila irskega politika in nekdanjega zaposlenega v podjetju Palantir [[Eoin Hayes|Eoina Hayesa]] suspendirana s strani njegove stranke, [[Social Democrats (Ireland)|Socialnih demokratov]], ker je na tiskovni konferenci izjavil, da je delnice podjetja Palantir prodal, preden je vstopil v politiko, čeprav jih je prodal mesec dni po izvolitvi za mestnega svetnika. Kasneje istega dne je Hayes v izjavi popravil datum. <ref>{{Navedi splet|last=Officer|first=Press|date=December 12, 2024|title=Statement from Eoin Hayes TD on his previous employment with Palantir - Social Democrats|url=https://www.socialdemocrats.ie/statement-from-eoin-hayes-td-on-his-previous-employment-with-palantir/,%20https://www.socialdemocrats.ie/statement-from-eoin-hayes-td-on-his-previous-employment-with-palantir/|accessdate=July 8, 2025|website=www.socialdemocrats.ie|language=en-US}}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Po suspenzu je isti večer izdal dodatno pojasnjevalno izjavo. <ref>{{Navedi splet|date=December 10, 2024|title='I let myself and the party down': Suspended Soc Dems TD Eoin Hayes says he will take his seat in Dáil as Independent|url=https://www.independent.ie/irish-news/i-let-myself-and-the-party-down-suspended-soc-dems-td-eoin-hayes-says-he-will-take-his-seat-in-dail-as-independent/a1520818353.html|accessdate=June 15, 2025|website=Irish Independent|language=en}}</ref> Hayes je za Palantir delal med letoma 2015 in 2017, vendar je zanikal kakršno koli vlogo v zvezi z vojaškimi pogodbami. <ref>{{Navedi splet|date=December 11, 2024|title=Eoin Hayes to sit as independent after suspension by Social Democrats|url=https://www.rte.ie/news/politics/2024/1210/1485698-eoin-hayes-soc-dems/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20250116182644/https://www.rte.ie/news/politics/2024/1210/1485698-eoin-hayes-soc-dems/|archivedate=January 16, 2025|accessdate=February 6, 2025|website=RTE}}</ref> Socialni demokrati so bili med najglasnejšimi kritiki izraelske invazije na Gazo, Hayesa pa je konkurenčni politik obtožil, da "okorišča ''genocid". <ref>{{Navedi splet|date=December 10, 2024|title='I let myself and the party down': Suspended Soc Dems TD Eoin Hayes says he will take his seat in Dáil as Independent|url=https://www.independent.ie/irish-news/i-let-myself-and-the-party-down-suspended-soc-dems-td-eoin-hayes-says-he-will-take-his-seat-in-dail-as-independent/a1520818353.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20241213152647/https://www.independent.ie/irish-news/i-let-myself-and-the-party-down-suspended-soc-dems-td-eoin-hayes-says-he-will-take-his-seat-in-dail-as-independent/a1520818353.html|archivedate=December 13, 2024|accessdate=February 6, 2025|website=Irish Independent}}</ref>'' Maja 2025 je v Denverju potekal propalestinski protest proti kongresniku Jasonu Crowu, ker je od Palantirja večkrat sprejemal donacije za kampanjo. <ref>{{Navedi novice|last=Metzger|first=Hannah|title=Protesters Call Out Jason Crow Over Campaign Donors With Ties to ICE, Israel|url=https://www.westword.com/news/protest-disrupts-jason-crow-town-hall-donor-ties-ice-israel-24659385|work=[[Westword]]|date=May 29, 2025}}</ref> === Drugo === Palantir Gotham so uporabljali kibernetski analitiki pri Information Warfare Monitor, kanadskem javno-zasebnem podjetju, ki je delovalo od leta 2003 do 2012. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">&#x5B; ''[[wikipedija:Navedi vir|<span title="This claim needs references to reliable sources. (July 2025)">potreben citat</span>]]'' &#x5D;</sup> [[Mednarodna agencija za jedrsko energijo|Mednarodna agencija za atomsko energijo (IAEA)]] je Palantir uporabila za preverjanje, ali Iran spoštuje sporazum iz leta 2015. <ref name="IranNuclearDeal2">{{Navedi novice|last=Tirone|first=Jonathan|date=May 8, 2018|title=Peter Thiel and Palantir Are at the Heart of the Iran Nuclear Deal|work=Bloomberg.com|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2018-05-08/peter-thiel-in-eye-of-iran-storm-as-deadline-looms-for-trump|accessdate=May 8, 2018|quote=Palantir, which Thiel and his partners built with CIA funding|archivedate=November 13, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201113040631/https://www.bloomberg.com/news/articles/2018-05-08/peter-thiel-in-eye-of-iran-storm-as-deadline-looms-for-trump}}</ref> === Polemike in kritike === === Nedavne polemike (2025) === ==== Obtožbe New York Timesa (maj 2025) ==== Maja 2025 je The New York Times objavil obtožbe proti podjetju Palantir, ki so sprožile oster odziv podjetja [[https://www.francescatabor.com/articles/2025/2/14/palantir-and-the-nhs-a-controversial-partnership FRANKI T]] [[https://www.thestreet.com/technology/palantir-reacts-to-controversial-new-york-times-allegations TheStreet]]. Palantir je objavil podrobno objavo na blogu, v kateri je »popravil zapis« in se odzval na to, kar je označil za netočnosti in napačne predstavitve v članku v Timesu [[https://www.francescatabor.com/articles/2025/2/14/palantir-and-the-nhs-a-controversial-partnership FRANKI T]]. ==== Kritika nekdanjih zaposlenih ==== Več kot ducat nekdanjih delavcev Palantirja je javno obsodilo sodelovanje podjetja s Trumpovo administracijo in dejalo, da krši ustanovna načela podjetja [[https://www.npr.org/2025/05/05/nx-s1-5387514/palantir-workers-letter-trump NPR]]. ==== Sporna pogodba z NHS ==== Palantir je novembra 2023 prejel pogodbo v vrednosti 330 milijonov funtov za razvoj platforme federativnih podatkov za britanski nacionalni zdravstveni sistem, kar je sprožilo široko razpravo. Vendar pa je večina angleških bolnišnic platformo zavrnila, več pa jih je dejalo, da so obstoječi sistemi boljši [[https://www.theregister.com/2025/05/16/nhs_hospitals_palantir/ The Register]]. ==== <nowiki>**</nowiki>Vladni nadzor** ==== Palantir se sooča z naraščajočimi tveganji za ugled zaradi novih poročil, ki dvomijo o njegovem delu za ameriško vlado, saj naj bi njegova »vohunska tehnologija« v Trumpovi administraciji dobila več vladnega in vojaškega dela [[https://www.npr.org/2025/05/01/nx-s1-5372776/palantir-tech-contracts-trump NPR]] [[https://www.morningstar.com/stocks/palantir-stock-has-surged-some-see-growing-reputational-risks Morningstar]]. Še vedno se pojavljajo vprašanja o tem, ali Palantir ustvarja nacionalno bazo podatkov o ameriških državljanih [[https://www.msn.com/en-us/money/other/palantir-reacts-to-controversial-new-york-times-allegations/ar-AA1G1Qf3 MSN]] ==== Kontroverze glede zasebnosti in etičnosti ==== Kontroverze poudarjajo kompleksno ravnovesje med izkoriščanjem podatkov za družbene koristi in varovanjem pravic in zasebnosti posameznika ([https://www.designgurus.io/answers/detail/what-is-the-controversy-with-palantir DesignGurus]). Kritiki so izrazili zaskrbljenost glede močnih zmogljivosti podjetja za rudarjenje podatkov in nadzor ter njihove morebitne zlorabe. ==== Finančna uspešnost v primerjavi z ugledom ==== Kljub polemikam se je vrednost delnic Palantirja v letu 2025 povečala za 80 %, kar kaže, da se finančni uspeh nadaljuje vzporedno z izzivi ugleda [[https://www.morningstar.com/stocks/palantir-stock-has-surged-some-see-growing-reputational-risks Morningstar]]. Polemike se običajno osredotočajo na pomisleke glede zasebnosti, vladnega nadzora, etike podatkov in ustrezne uporabe zmogljive tehnologije za analizo podatkov tako v civilnem kot vojaškem kontekstu. === Partnerstva in pogodbe === ==== International Business Machines ==== 8. februarja 2021 sta Palantir in IBM napovedala novo partnerstvo, ki bo [[IBM]] -ovo hibridno platformo za podatke v oblaku uporabljalo skupaj z operacijsko platformo Palantir za gradnjo aplikacij. Izdelek Palantir za IBM Cloud Pak for Data naj bi poenostavil postopek gradnje in uvajanja aplikacij, integriranih z umetno inteligenco, z [[Watson|IBM Watson]]. Podjetjem/uporabnikom bo pomagal interpretirati in uporabljati velike nabore podatkov brez potrebe po močnem tehničnem znanju. Palantir za IBM Cloud Pak for Data bo na voljo za splošno uporabo marca 2021. <ref>{{Navedi splet|url=https://newsroom.ibm.com/2021-02-08-IBM-and-Palantir-Partner-to-Help-Businesses-Easily-Deploy-Powerful-and-Open-AI-Applications-Unlock-Valuable-Data-Across-Hybrid-Cloud-Environments|title=IBM and Palantir Partner to Help Businesses Easily Deploy Powerful and Open AI Applications; Unlock Valuable Data Across Hybrid Cloud Environments|website=IBM Newsroom|accessdate=April 5, 2021|archivedate=March 24, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210324155337/https://newsroom.ibm.com/2021-02-08-IBM-and-Palantir-Partner-to-Help-Businesses-Easily-Deploy-Powerful-and-Open-AI-Applications-Unlock-Valuable-Data-Across-Hybrid-Cloud-Environments}}</ref> ==== Amazon (AWS) ==== 5. marca 2021 je Palantir napovedal partnerstvo z [[Amazon Web Services|Amazon AWS]]. Palantirjeva rešitev ERP Suite je bila optimizirana za delovanje na [[Amazon Web Services]]. Spletno rešitev ERP je uporabljalo [[BP|podjetje BP]]. <ref>{{Navedi splet|url=https://blog.palantir.com/launching-erp-suite-to-deliver-cost-savings-for-aws-customers-ceed6e6dd927|title=Launching ERP Suite to deliver cost savings for AWS customers|date=March 5, 2021|accessdate=April 5, 2021|archivedate=April 19, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210419142041/https://blog.palantir.com/launching-erp-suite-to-deliver-cost-savings-for-aws-customers-ceed6e6dd927}}</ref> ==== Microsoft ==== 8. avgusta 2024 sta Palantir in Microsoft napovedala partnerstvo, v okviru katerega bo Palantir svoj paket izdelkov namestil v oblake [[Azure (storitvena platforma)|Microsoft Azure]] Government. Delnica Palantirja je v tem dnevu poskočila za več kot 10 %. <ref>{{Navedi splet|last=Haselton|first=Todd|date=August 8, 2024|title=Palantir jumps 11% on Microsoft partnership to sell AI to U.S. defense, intel agencies|url=https://www.cnbc.com/2024/08/08/palantir-jumps-on-microsoft-partnership-to-sell-ai-to-us-defense.html|accessdate=August 10, 2024|website=CNBC|language=en|archivedate=August 9, 2024|archiveurl=https://web.archive.org/web/20240809232347/https://www.cnbc.com/2024/08/08/palantir-jumps-on-microsoft-partnership-to-sell-ai-to-us-defense.html}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Microsoft, Palantir Partner on AI for U.S. Gov't Agencies|url=https://rcpmag.com/Articles/2024/08/12/Microsoft-Palantir-AI-Agencies.aspx|accessdate=March 17, 2025|website=Redmond Channel Partner|language=en-US}}</ref> === Vpliv na druga podjetja === Uspeh podjetja Palantir je privedel do novega vala podjetij (običajno delujočih v obrambnem sektorju), ki sledijo njegovemu poslovnemu modelu, pogosto povezanemu z njegovim osebjem. ''[[Business Insider]]'' govori o "mafiji Palantir" in jo primerja z znano mafijo Paypal. Med omenjenimi posamezniki so ustanovitelji podjetij, kot so Anduril, 8VC, Addepar in Ironclad. <ref>{{Navedi novice|last=Russell|first=Samantha Stokes, Julia Hornstein, Melia|title=Meet the new tech mafia in town: the Palantir Mafia|url=https://www.businessinsider.com/palantir-mafia-former-employees-startups-anduril-2025-3#trae-stephens-matt-grimm-and-brian-schimpf-anduril-2|accessdate=14 August 2025|work=Business Insider}}</ref> Joe Lonsdale je tudi soustanovitelj zagonskega podjetja Epirus, ki se ukvarja s tehnologijo proti dronom. <ref>{{Navedi novice|last=Lonsdale|first=Joe|title=The American Optimist: An Interview with Joe Lonsdale|url=https://profectusmag.com/the-american-optimist-joe-lonsdale-talks-with-archbridge-president-and-ceo-gonzalo-schwarz/|work=Profectus Magazine|date=31 January 2022}}</ref> <ref>{{Navedi novice|last=Rollet|first=Charles|title=Defense tech startup Epirus raises $250M Series D to counter drone swarms|url=https://techcrunch.com/2025/03/04/defense-tech-startup-epirus-raises-250m-series-d-to-counter-drone-swarms/|accessdate=14 August 2025|work=TechCrunch|date=5 March 2025}}</ref> Nemški samorog Helsing je zgrajen kot nemški oziroma evropski odgovor na Palantir. <ref>{{Navedi novice|last=Hellrand|first=Maris|title=Helsing: the AI powerhouse reshaping Europe´s military future — Trade with Estonia|url=https://tradewithestonia.com/helsing-the-ai-powerhouse-reshaping-europes-military-future/|accessdate=14 August 2025|date=6 June 2025}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=Warum Spotify-Gründer Daniel Ek jetzt Milliarden in Helsing steckt|url=https://www.investmentweek.com/warum-spotify-grunder-daniel-ek-jetzt-milliarden-in-helsing-steckt/|accessdate=14 August 2025|work=InvestmentWeek|date=22 June 2025|language=de}}</ref> Tudi Thiel ima vlogo pri uspehu Helsinga in zagonsko podjetje velja za del "Thielovega ekosistema", čeprav vanj neposredno ne vlaga. <ref>{{Navedi novice|last=Amelin|first=Anatoliy|title=Bilderberg Club 2025 and evolution of Ukrainian topic|url=https://global.espreso.tv/world-news-bilderberg-club-evolution-of-ukrainian-topic|accessdate=31 July 2025|work=global.espreso.tv|date=7 July 2025|language=en}}</ref> <ref>{{Navedi novice|last=Dromberg|first=Jonas|title=Why Sweden has the necessary tools to lead new Nordic defense drive|url=https://www.arctictoday.com/why-sweden-has-the-necessary-tools-to-lead-nordic-new-defence-drive/|accessdate=31 July 2025|work=ArcticToday|date=2 April 2025}}</ref> Francosko zagonsko podjetje Comand AI, ki sta ga leta 2023 ustanovila Antoine Chassang (nekdanji Snapchat) in Loïc Mougeolle (nekdanji Naval Group), si prizadeva postati bolj prilagodljiva alternativa Palantirju. Njegova ekipa je sestavljena iz Palantirja, OpenAI in Andurila. <ref>{{Navedi novice|last=SAUVETON|first=Pierre|title=IA militaire : l'OTAN choisit Palantir, la France riposte|url=https://opexnews.fr/ia-militaire-otan-palantir-france-artemis-genial-comand-ai/|accessdate=14 August 2025|work=OpexNews|date=23 April 2025|language=fr-FR}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=La start-up d'IA militaire Comand AI recrute chez le géant Anduril - 28/04/2025|url=https://www.lalettre.fr/fr/entreprises_defense-et-aeronautique/2025/04/28/la-start-up-d-ia-militaire-comand-ai-recrute-chez-le-geant-anduril,110440670-bre|accessdate=14 August 2025|work=La Lettre|date=28 April 2025|language=fr}}</ref> Britansko podjetje Arondite je ustanovil Will Blyth (tudi izvršni direktor), nekdanji častnik britanske vojske, ki je delal tudi za Palantir in Helsing. <ref>{{Navedi novice|last=Matthews|first=Jason|title=AI defence tech startup Arondite secures $12M to connect autonomous systems at scale — TFN|url=https://techfundingnews.com/ai-defence-technology-arondite-raises-12m/|accessdate=14 August 2025|work=Tech Funding News|date=1 May 2025|language=en}}</ref> Izraelsko zagonsko podjetje Kela so ustanovili Hamutal Meridor (predsednik; nekdanji častnik izraelske vojske; nekdanji vodja Palantirovih operacij v Izraelu), Alon Dror (izvršni direktor), Jason Manne in Omer Bar Ilan. Kela si prizadeva postati podjetje, podobno Palantirju: skrivnostno, delujoče v korist države, s podobnimi rešitvami. Vodilni v izraelski industriji poudarjajo, da bi lahko Izrael imel podjetja, kot sta Palantir in Anduril, vendar je bilo potrebno po osredotočati se na celovite rešitve in ne na niše <ref>{{Navedi novice|title="To build Israeli companies like Anduril or Palantir, we must focus on comprehensive solutions, not niche ones"|url=https://www.calcalistech.com/ctechnews/article/r1nf009x5kg|accessdate=14 August 2025|work=ctech|date=17 February 2025|language=en}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=Kela: The Israeli startup rewriting how wars are fought|url=https://www.calcalistech.com/ctechnews/article/ftop7r3p8|work=ctech|date=30 April 2025|language=en}}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Računalniška podjetja Združenih držav Amerike]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 2003]] le1h0553riijdj4mfq28rf1hmzmmxnp 0 588446 6654895 6652436 2026-04-02T15:16:55Z Sporti 5955 +[[Kategorija:Ameriški pomorski častniki]]; +[[Kategorija:Člani Demokratske stranke Slovenije]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6654895 wikitext text/x-wiki {{lektura}} {{Infobox officeholder | name = Pete Buttigieg | image = Pete Buttigieg, Secretary of Transportation.jpg | caption = Uradni portret, 2022 | office = 19. zvezni minister za promet ZDA | president = [[Joe Biden]]* | deputy = [[Polly Trottenberg]] | term_start = 3. Februar, 2021 | term_end = 20. januar, 2025 | predecessor = [[Elaine Chao]] | successor = [[Sean Duffy]] | office1 = 32. Župan mesta South Bend | term_start1 = 1.Januar, 2012 | term_end1 = 1.Januar, 2020 | predecessor1 = [[Steve Luecke]] | successor1 = [[James Mueller (Indiana politician)|James Mueller]] | birth_name = Peter Paul Montgomery Buttigieg | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = | death_place = | party = Demokratska stranka | spouse = {{marriage|[[Chasten Buttigieg|Chasten Glezman]]<!-- Public figure infoxboxes use spouse's name prior to marriage. -->|June 16, 2018}} | children = 2 | father = [[Joseph Buttigieg]] | education = [[Harvard]] ([[Bachelor of Arts|BA]])<br>[[Oxford]] ([[Bachelor of Arts|BA]]) | signature = Pete Buttigieg signature (1).png | signature_alt = Kurzivni podpis s črnikom | branch = {{tree list}} * Mornarica ZDA ** Rezervist mornarice ZDA {{tree list/end}} | branch_label = Branch | serviceyears_label = Service&nbsp;years | serviceyears = 2009–2017 | rank = [[Lieutenant (navy)|poročnik]] | unit = [[Office of Naval Intelligence|Naval Intelligence]] | battles = [[War in Afghanistan (2001–2021)|vojna v Afghanistanu]] | mawards = {{longitem|{{ubil|[[Joint Service Commendation Medal]]}}}} | module = {{Listen | pos = center | embed = yes | filename = Pete Buttigieg's opening statement on his nomination to be U.S. Secretary of Transportation.ogg | title = Buttigiegov glas | type = govor | description = Buttigieg's opening statement on his nomination for [[U.S. Secretary of Transportation]].<br>Recorded January 21, 2021}} }} '''Peter Paul Montgomery Buttigieg''' ([Butičič]{{Efn|tudi Butidžič}}), [[američani|ameriški]] [[politik]], [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|mornariški]] [[častnik]], * [[19. januar]] [[1982]]. Od leta 2021 do 2025 je bil 19. minister za promet Združenih držav Amerike. Kot član [[Demokratska stranka (Združene države Amerike)|Demokratske stranke]] je bil pred tem od leta 2012 do 2020 32. [[List of mayors of South Bend, Indiana|župan mesta South Bend v Indiani]], zaradi česar si je prislužil vzdevek "'''župan Pete'''". Buttigieg je diplomiral na [[Harvard|Harvard Collegeu]] in [[Univerza v Oxfordu|Univerzi v Oxfordu]], slednjo je obiskoval s [[Rhodes|štipendijo Rhodes]]. Leta 2007 je začel tri leta delati v podjetju za svetovanje managementu [[McKinsey|McKinsey & Company]]. Od leta 2009 do 2017 je bil [[Urad za mornariško obveščevalno dejavnost|obveščevalni častnik]] v rezervnih silah ameriške mornarice, kjer je dosegel čin [[poročnik|poročnika]]. Leta 2014 je bil mobiliziran in za sedem mesecev napoten na vojno v Afganistanu. Preden je bil leta [[2011 South Bend mayoral election|2011]] izvoljen za župana South Benda, je Buttigieg sodeloval pri političnih kampanjah demokratov Jill Long Thompson, Joeja Donnellyja in [[John F. Kerry|Johna Kerryja]], leta [[2010 Indiana State Treasurer election|2010]] pa je neuspešno kandidiral kot demokratski kandidat za blagajnika zvezne države Indiana. Med županovanjem South Benda je Buttigieg leta 2015 [[Outiranje|razkril]] svojo homoseksualnost. Junija 2018 se je poročil s Chastenom Glezmanom, učiteljem in pisateljem. Buttigieg se je zavrnil za tretji mandat kot župan. Buttigieg je kandidiral na predsedniških primarnih volitvah Demokratske stranke leta 2020, svojo kampanjo za [[Volitve predsednika Združenih držav Amerike 2020|predsedniške volitve leta 2020]] pa je začel 14. aprila 2019. Postal je prvi odkrito gej moški, ki je začel demokratsko predsedniško kampanjo. {{Efn|Prior to Buttigieg's 2020 presidential candidacy, [[Fred Karger]], who is also openly gay, sought the [[2012 Republican Party presidential primaries|Republican Party nomination]] in [[2012 United States presidential election|2012]].<ref>{{cite news |url=https://abc7.com/fred-karger-pete-buttigieg-gay-openly-presidential-candidate/5352757/ |title=Fred Karger, 1st openly gay presidential candidate, shares support for Pete Buttigieg |last=Munoz |first=Anabel |date=June 19, 2019 |work=[[KABC-TV]] |publisher=[[Walt Disney Television|ABC, Inc.]] |access-date=October 3, 2021}}</ref>}} Kljub začetno nizkim pričakovanjem je sredi leta 2019 pridobil pomemben zagon, ko je sodeloval na več srečanjih v mestni hiši in televizijskih debatah. Buttigieg je tesno zmagal na volilnem zborovanju v Iowi in se na primarnih volitvah v New Hampshiru uvrstil na tesno drugo mesto. <ref>{{Navedi novice|last=Astor|first=Maggie|url=https://www.nytimes.com/2020/02/01/us/politics/iowa-caucus-delegates-winner.html|title=How Will the Winner of the Iowa Caucuses Be Chosen? Here's What You Should Know|date=February 1, 2020|work=The New York Times|accessdate=February 9, 2020|last2=Stevens|first2=Matt|issn=0362-4331}}</ref> <ref name="Nilsen">{{Navedi splet|url=https://www.vox.com/2020/2/11/21133087/bernie-sanders-new-hampshire-democratic-primary-winner-2020|title=Bernie Sanders just won the all-important New Hampshire primary|last=Nilsen|first=Ella|date=February 11, 2020|website=Vox|accessdate=February 15, 2020}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.businessinsider.com/bernie-won-iowa-popular-vote-buttigieg-electoral-college-2020-2|title=Why Bernie Sanders won Iowa's popular vote, but Pete Buttigieg may win the state's Electoral College|last2=Hickey|first=John|last=Haltiwanger|first2=Walt|date=February 7, 2020|website=Business Insider Australia|accessdate=February 21, 2020|archivedate=February 21, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200221214255/https://www.businessinsider.com.au/bernie-won-iowa-popular-vote-buttigieg-electoral-college-2020-2}}</ref> Z zmago v Iowi je postal prvi odkrito gej kandidat, ki je zmagal na predsedniških primarnih volitvah ali volilnem zborovanju. Buttigieg je 1. marca 2020 odstopil od tekme in naslednji dan podprl [[Joe Biden|Joeja Bidna]] . Novoizvoljeni predsednik Biden je decembra 2020 imenoval Buttigiega za svojega kandidata za ministra za promet. Njegova nominacija je bila potrjena 2. februarja 2021 z 86 glasovi za in 13 proti, s čimer je postal prvi odkrito homoseksualni minister kabineta v zgodovini ZDA. {{Efn|[[Richard Grenell]], who is also gay, was appointed Acting [[Director of National Intelligence]] by President [[Donald Trump]] in 2020; however, the Director of National Intelligence is not a Cabinet secretary, but rather a Cabinet-level official and was not confirmed by the Senate.<ref>{{cite news|last1=Hebb|first1=Gina|date=February 2, 2021|title= Pete Buttigieg makes history as 1st openly gay Cabinet member confirmed by Senate|work=ABC News|url= https://abcnews.go.com/Politics/pete-buttigieg-makes-history-1st-openly-gay-cabinet/story?id=75633503&cid=social_twitter_abcn|access-date=February 2, 2021}}</ref><ref name="Magni-2024">{{cite journal | last=Magni | first=Gabriele | last2=Reynolds | first2=Andrew | title=Candidate Identity and Campaign Priming: Analyzing Voter Support for Pete Buttigieg’s Presidential Run as an Openly Gay Man | journal=Political Research Quarterly | volume=77 | issue=1 | date=2024 | issn=1065-9129 | doi=10.1177/10659129231194325 | doi-access=free | pages=184–198 | url=https://gabrielemagni.com/wp-content/uploads/2023/09/magni-reynolds_prq-2023_pete-buttigieg.pdf }}</ref> For more information, see [[Cabinet of the United States]] and [[United States presidential line of succession]].}} Nominiran pri 38 letih je bil tudi najmlajši član kabineta v Bidenovi administraciji in najmlajša oseba, ki je kdajkoli opravljala funkcijo ministra za promet. Poročila v medijih so Buttigiega omenjala kot možnega podpredsedniškega kandidata [[Kamala Harris|Kamale Harris]] na začetku njene predsedniške kampanje leta 2024, <ref>{{Navedi novice|last=Wren|first=Adam|last2=Cadelago|first2=Christopher|date=28 July 2024|title='We all realize it's unlikely.' But Pete Buttigieg's VP stock is rising.|url=https://www.politico.com/news/2024/07/28/pete-buttigieg-longshot-vp-harris-00171515|archiveurl=https://archive.today/20240728111043/https://www.politico.com/news/2024/07/28/pete-buttigieg-longshot-vp-harris-00171515|archivedate=July 28, 2024|work=[[Politico]]|accessdate=11 August 2024}}</ref> <ref>{{Navedi novice|last=Schleifer|first=Theodore|date=30 July 2024|title=Could Buttigieg Be Harris's V.P. Pick? His Donors Hope So.|url=https://www.nytimes.com/2024/07/30/us/politics/pete-buttigieg-kamala-harris-running-mate.html|work=[[The New York Times]]|accessdate=11 August 2024}}</ref> čeprav na koncu ni bil izbran. <ref>{{Navedi splet|date=July 24, 2024|title=Transportation Sec. Pete Buttigieg linked to running mate search|url=https://www.nbcchicago.com/dnc-chicago-2024/transportation-sec-pete-buttigieg-linked-to-running-mate-search/3499773/?amp=1|website=[[NBC News]]}}</ref> === Zgodnja leta in kariera === Pete Buttigieg se je rodil 19. januarja 1982 v South Bendu v Indiani Jennifer "Anne" Montgomery in Josephu Anthonyju Buttigiegu II. <ref>{{Navedi splet|url=https://heavy.com/news/2019/04/jennifer-montgomery-pete-buttigieg-mother/|title=Jennifer Anne Montgomery, Pete Buttigieg's Mother: 5 Fast Facts|last=Laviola|first=Erin|date=n.d.|website=Heavy.com|accessdate=August 22, 2021}}</ref> <ref>Online version: {{Navedi splet|last=St. Martin|first=Victoria|date=January 28, 2019|title='It's been a good trip.' Father of Mayor Pete Buttigieg dies after illness|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/it-s-been-a-good-trip-father-of-mayor-pete/article_9ef0258f-2f61-5ca0-b42a-1b5c72d1000b.html|id=[[NewsBank]] [https://southbendtribune.newsbank.com/doc/news/1713C8A0E8F89620?search_terms=%22It%27s%2Bbeen%2Ba%2Bgood%2Btrip%22&text=%22It%27s%20been%20a%20good%20trip%22&pub%255B0%255D=SBTS1&pdate=2019-01-28 1713C8A0E8F89620].}} Print version: {{Navedi novice|date=January 28, 2019|title=Mayor's father dies after illness|work=South Bend Tribune|id=[[NewsBank]] [https://southbendtribune.newsbank.com/doc/news/1714AB1B0860D238?search_terms=%22It%27s%2Bbeen%2Ba%2Bgood%2Btrip%22&pub%255B0%255D=SBTS&text=%22It%27s%20been%20a%20good%20trip%22&pdate=2019-01-28 1714AB1B0860D238].}}</ref> <ref name="NYTsuccessor">{{Navedi novice|last=Gabriel|first=Trip|title=He's Not 'Mayor Pete' Anymore: Buttigieg's Successor Is Sworn In|url=https://www.nytimes.com/2020/01/01/us/politics/pete-buttigieg-mayor-south-bend.html|accessdate=February 12, 2020|work=The New York Times|date=January 1, 2020}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Pete Buttigieg: 2020 Presidential Election Candidate|url=https://www.nbcnews.com/politics/pete-buttigieg|website=NBC News|accessdate=March 26, 2021}}</ref> Je edinec. Njegova starša sta se spoznala in poročila, ko sta bila zaposlena kot profesorja na Državni univerzi Nove Mehike. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.kaniewski.com/obituary/JosephA-Buttigieg|title=Obituary for Joseph A. Buttigieg|publisher=Kaniewski Funeral Homes}}</ref> Njegov oče se je rodil v Hamrunu [[Malta|na Malti]] in se je izselil v Združene države Amerike, da bi doktoriral. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.washingtonpost.com/world/europe/in-malta-a-land-of-2850-buttigiegs-theyre-rooting-for-mayor-pete/2020/02/28/f906134e-58e1-11ea-8efd-0f904bdd8057_story.html|title=In Malta, a land of 2,850 Buttigiegs, they're rooting for Mayor Pete|last=Harlan|first=Chico|date=February 28, 2020|work=Washington Post|accessdate=May 20, 2022}}</ref> <ref name="Laviola">{{Navedi splet|url=https://heavy.com/news/2019/04/joseph-buttigieg-pete-father/|title=Joseph Buttigieg, Pete Buttigieg's Father: 5 Fast Facts|last=Laviola|first=Erin|date=n.d.|website=Heavy.com|accessdate=August 22, 2021}}</ref> Buttigiegov oče se je podal na kariero profesorja angleščine na Univerzi Notre Dame blizu South Benda. <ref name="Laviola" /> <ref name="Trebay-2018">{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2018/06/18/fashion/weddings/mayor-peter-buttigieg-wedding-democratic-party.html|title=Pete Buttigieg might be President someday. He's already got the First Man.|last=Trebay|first=Guy|date=June 18, 2018|work=The New York Times|accessdate=April 1, 2019|archiveurl=https://archive.today/20190616213156/https://www.nytimes.com/2018/06/18/fashion/weddings/mayor-peter-buttigieg-wedding-democratic-party.html|archivedate=June 16, 2019}}</ref> Tudi Buttigiegova mati je 29 let poučevala na Univerzi Notre Dame. <ref>{{Navedi splet|url=https://news.nd.edu/news/in-memoriam-joseph-buttigieg-kenan-professor-emeritus-of-english/|title=In Memoriam: Joseph Buttigieg, Kenan Professor Emeritus of English|last=Brown|first=Dennis|date=January 27, 2019|website=Notre Dame News|publisher=University of Notre Dame|accessdate=July 22, 2021}}</ref> Njegov oče, prevajalec ''Zaporniških zvezkov'' marksističnega filozofa [[Antonio Gramsci|Antonia Gramscija]] in urednik tridelne angleške izdaje, je vplival na sinovo odločitev za študij književnosti na fakulteti. <ref>{{Navedi splet|last=Manson|first=Joshua|date=March 2020|title=Pete Buttigieg Just Dealt a Blow to His Father's Legacy|url=https://jacobinmag.com/2020/03/pete-buttigieg-joseph-father-legacy-antonio-gramsci-bernie-sanders|accessdate=April 16, 2021|website=Jacobin}}</ref> === Izobrazba === Buttigieg je bil odličnjak leta 2000 na Srednji šoli Sv. Jožefa v South Bendu. <ref>{{Navedi novice|title=Indiana State Treasurer: Pete Buttigieg|url=http://articles.southbendtribune.com/2010-10-24/news/29156030_1_economic-development-businesses-state-government|work=[[South Bend Tribune]]|date=October 24, 2010|accessdate=April 26, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190329053004/http://articles.southbendtribune.com/2010-10-24/news/29156030_1_economic-development-businesses-state-government|archivedate=March 29, 2019}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.saintjoehigh.com/apps/pages/index.jsp?uREC_ID=35482&type=d&termREC_ID=&pREC_ID=39448|title=Alumni News – Alumni – Saint Joseph High School|website=[[St. Joseph High School (South Bend, Indiana)|St. Joseph High School]]|accessdate=July 22, 2021|archivedate=July 22, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210722171041/https://www.saintjoehigh.com/apps/pages/index.jsp?uREC_ID=35482&type=d&termREC_ID=&pREC_ID=39448}}</ref> Istega leta je osvojil prvo nagrado na natečaju za esej ''Profili poguma,'' ki ga je organizirala predsedniška knjižnica in muzej Johna F. Kennedyja. Odpotoval je v Boston, kjer je prevzel nagrado in se srečal s Caroline Kennedy ter drugimi člani [[Družina Kennedy|družine Kennedy]]. Tema njegovega eseja je bila celovitost in politični pogum takratnega [[Predstavniški dom ameriškega kongresa|ameriškega predstavnika]] [[Bernie Sanders|Bernieja Sandersa]] iz [[Vermont|Vermonta]], enega od le dveh neodvisnih politikov v kongresu. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.jfklibrary.org/learn/education/profile-in-courage-essay-contest/past-winning-essays/2000-winning-essay-by-peter-buttigieg|title=2000 Winning Essay by Peter Buttigieg|first=Tom|last=McNaught|website=[[John F. Kennedy Presidential Library and Museum]]|date=May 2, 2000|accessdate=April 26, 2019}}</ref> <ref>{{Navedi novice|url=https://www.boston.com/news/politics/2019/04/02/pete-buttigieg-jfk-essay-contest-bernie-sanders|title=An 18-year-old Pete Buttigieg won a JFK Library essay contest. His subject was Bernie Sanders.|work=[[The Boston Globe]]|date=April 2, 2019|accessdate=April 3, 2019|first=Nik|last=DeCosta-Klipa}}</ref> {{Efn|When Buttigieg wrote his ''Profiles in Courage'' essay in 2000, [[Virgil Goode]] was also an independent politician in the U.S. House of Representatives.<ref>{{cite web |url=https://bioguide.congress.gov/search/bio/G000280 |title=GOODE, Virgil H., Jr. (1946–) |website=[[Biographical Directory of the United States Congress]] |access-date=July 22, 2021}}</ref>}} Leta 2000 je bil Buttigieg eden od dveh študentov, izbranih za delegata iz Indiane v programu za mladino ameriškega senata, <ref>{{Navedi splet|title=United States Senate Youth Program: 2000 Alumni|url=https://ussenateyouth.org/alumni_pdf/2000%20Delegate%20Roster.pdf|website=United States Senate Youth Program: Alumni|publisher=William Randolph Hearst Foundation|accessdate=March 17, 2020}}</ref> letnem tekmovanju za štipendije, ki ga skupaj sponzorirata [[Senat Združenih držav Amerike|ameriški senat]] in fundacija Hearst. <ref>{{Navedi splet|title=About: Overview|url=https://ussenateyouth.org/about_overview/|website=United States Senate Youth Program}}</ref> V zadnjem letniku srednje šole je bil Buttigieg imenovan za najboljšega dijaka šole, izvoljen za predsednika zadnjega letnika in izbran za najverjetnejšega kandidata za predsednika ZDA. <ref>{{Navedi splet|url=https://apnews.com/article/ap-top-news-in-state-wire-weekend-reads-south-bend-politics-307c51d12cee4dedb7c793ce79de95b7|title='A serious-minded kid:' Pete Buttigieg aimed high early|website=[[Associated Press News]]|date=November 25, 2019}}</ref> Po končani srednji šoli je Buttigieg obiskoval [[Harvard College]], kjer je študiral zgodovino in književnost. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.businessinsider.com/pete-buttigieg-mayor-of-south-bend-for-president-2020-election-2019-1|title=Pete Buttigieg, mayor of South Bend, Indiana, launches 2020 presidential bid|work=[[Business Insider]]|date=January 23, 2019|accessdate=March 25, 2019|first=Mariana|last=Alfaro}}</ref> Postal je predsednik Študentskega svetovalnega odbora [[Harvard Institute of Politics|Harvardskega inštituta za politiko]] in sodeloval pri letni študiji inštituta o stališčih mladih do politike. <ref name="Harvard Institute of Politics-2012">{{Navedi splet|url=https://iop.harvard.edu/sites/default/files_new/011512_Iop_NL.pdf|title=Public Service Fast Track Former IOP Student Advisory Committee member Peter Buttigieg '04 elected mayor of South Bend|last=Harvard Institute of Politics|website=[[Harvard University]]|date=January 2012|accessdate=January 13, 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181028084521/http://www.iop.harvard.edu/sites/default/files_new/011512_Iop_NL.pdf|archivedate=October 28, 2018|authorlink=Harvard Institute of Politics}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.americanrhodes.org/assets/attachments/Scholars-Elect_2005_(TARS).pdf|title=American Rhodes Scholars-Elect for 2005|website=Americanrhodes.org|accessdate=June 18, 2015|archivedate=October 28, 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181028084537/https://www.americanrhodes.org/assets/attachments/Scholars-Elect_2005_(TARS).pdf}}</ref> Njegova dodiplomska naloga, ''The Quiet American's Errand into the Wilderness (Potovanje tihega Američana v divjino)'', je preučevala vpliv [[Puritanci|puritanizma]] na ameriško zunanjo politiko, kot se odraža v romanu [[Graham Greene|Grahama Greena]] ''[[The Quiet American|Tihi Američan]]''. <ref>{{Navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=8e1dNwAACAAJ|title=A Quiet American's Errand into the Wilderness|first=Pete|last=Buttigieg|publisher=[[Harvard University Press]]|year=2004}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://news.harvard.edu/gazette/story/2004/12/rhodes-scholars-announced-2/|title=Rhodes Scholars announced six talented students are Oxford-bound|first=Ken|last=Gewertz|date=December 2, 2004}}</ref> Leta 2004 je ''[[Magna cum laude|z odliko]]'' diplomiral na Harvardu in bil izvoljen za člana [[Phi Beta Kappa]]. <ref name="Harvard Gazette">{{Navedi splet|title=Phi Beta Kappa elects 92 seniors to Harvard chapter|url=https://news.harvard.edu/gazette/story/2004/06/phi-beta-kappa-elects-92-seniors-to-harvard-chapter/|website=[[Harvard Gazette]]|accessdate=January 28, 2017|date=June 10, 2004}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://mashable.com/article/7-things-to-know-about-pete-buttigieg|title=7 things to know about potential presidential candidate and confirmed Hufflepuff Pete Buttigieg|last=Krause|first=Rachel|date=March 17, 2019|website=[[Mashable]]|publisher=[[Ziff Davis]]|accessdate=July 22, 2021}}</ref> Buttigieg je prejel [[Rhodesova štipendija|Rhodesovo štipendijo]] za študij na [[Univerza v Oxfordu|Univerzi v Oxfordu]]. <ref name="Harvard Gazette2">{{Navedi splet|title=Phi Beta Kappa elects 92 seniors to Harvard chapter|url=https://news.harvard.edu/gazette/story/2004/06/phi-beta-kappa-elects-92-seniors-to-harvard-chapter/|website=[[Harvard Gazette]]|accessdate=January 28, 2017|date=June 10, 2004}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.huffpost.com/entry/buttigieg-booker-rhodes-scholar_n_5dcf18ebe4b0d2e79f8cb305|title=There Are Two Rhodes Scholars Running For President. Only One Gets Mentioned.|last=Terkel|first=Amanda|date=November 19, 2019|website=[[HuffPost]]|publisher=[[BuzzFeed|BuzzFeed, Inc.]]|accessdate=July 22, 2021}}</ref> Leta 2007 je po študiju na [[Pembroke College|Pembroke Collegeu v Oxfordu]] z odliko diplomiral [[diploma iz filozofskih/družboslovnih ved|iz]] filozofije, politologije in ekonomije. <ref name="WallaceWells">{{Navedi revijo|last=Wallace-Wells|first=Benjamin|date=February 9, 2019|title=Pete Buttigieg's quiet rebellion|url=https://www.newyorker.com/news/the-political-scene/pete-buttigiegs-quiet-rebellion|magazine=[[The New Yorker]]|access-date=March 21, 2019}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.pbs.org/weta/washingtonweek/blog-post/mayor-pete-buttigieg-7-things-you-need-know|title=Mayor Pete Buttigieg: 7 things you need to know|first=Roey|last=Hadar|date=April 15, 2019|website=Washington Week|accessdate=February 11, 2020|archivedate=February 23, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200223135716/https://www.pbs.org/weta/washingtonweek/blog-post/mayor-pete-buttigieg-7-things-you-need-know}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.oxfordmail.co.uk/news/18212247.pete-buttigieg-former-oxford-man-hoping-president/|title=The former Oxford resident who wants to be the first gay President|first=Pete|last=Hughes|website=Oxford Mail|date=February 5, 2020|accessdate=March 2, 2020}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://pcfna.org/?p=632,%20https://pcfna.org/?p=632|title=Mayor Pete Buttigieg '05 – From South Bend to Oxford ... and Back|accessdate=March 2, 2020}}</ref> V Oxfordu je bil urednik revije ''Oxford International Review'' <ref name="timesunion2march">{{Navedi splet|title=Buttigieg Plans State Treasurer Run|url=https://timesuniononline.com/Content/Default/News/Article/Buttigieg-Plans-State-Treasurer-Run/-3/224/46004|accessdate=September 18, 2019|date=March 2, 2010|archivedate=January 11, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200111201136/https://timesuniononline.com/Content/Default/News/Article/Buttigieg-Plans-State-Treasurer-Run/-3/224/46004}}</ref> ter soustanovitelj <ref name="timesunion2march" /> in član projekta Democratic Renaissance Project, neformalne debatne in diskusijske skupine približno dvanajstih oxfordskih študentov. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.npr.org/2019/12/03/784151111/pete-buttigieg-spent-his-younger-days-pushing-democrats-off-middle-ground|date=December 3, 2019|title=Pete Buttigieg Spent His Younger Days Pushing Democrats Off Middle Ground|first=Asma|last=Khalid|work=NPR}}</ref> <ref>{{Navedi novice|url=https://www.npr.org/2019/12/02/784225281/a-look-back-at-the-beginnings-of-pete-buttigiegs-political-ambitions|title=A Look Back At The Beginnings Of Pete Buttigieg's Political Ambitions|publisher=NPR|date=December 2, 2019|first=Asma|last=Khalid|work=All Things Considered}}</ref> === Profesionalna kariera === Pred diplomo je bil Buttigieg preiskovalni pripravnik pri WMAQ-TV, čikaški podružnici NBC News. <ref>{{Navedi splet|last=Feder|first=Robert|title=NBC 5 mentor Renee Ferguson boosts Pete Buttigieg campaign|url=https://www.robertfeder.com/2019/04/15/nbc-5-mentor-renee-ferguson-boosts-pete-buttigieg-campaign/|website=Robert Feder|accessdate=September 18, 2019|date=April 15, 2019}}</ref> Pripravništvo je opravljal tudi pri demokratki Jill Long Thompson med njeno neuspešno kandidaturo za kongres leta 2002. <ref>{{Navedi splet|last=Milligan|first=Susan|first2=Lauren|last2=Camera|title=Pete Buttigieg: Where He Stands|url=https://www.usnews.com/elections/pete-buttigieg|accessdate=May 16, 2020|date=October 11, 2019}}</ref> Po končanem študiju je Buttigieg leta 2004 več mesecev sodeloval pri predsedniški kampanji [[John F. Kerry|Johna Kerryja]] lkot specialist za politiko in raziskave v [[Arizona|Arizoni]] in [[Nova Mehika|Novi Mehiki]]. <ref>{{Navedi novice|last=Colwell|first=Jack|date=May 16, 2010|title=If only he isn't too smart for the job|work=[[South Bend Tribune]]|page=E4|publication-place=South Bend, Ind.|id=[[NewsBank]] [https://southbendtribune.newsbank.com/doc/news/13DB1F8FC5F61F80?search_terms=%22If%2Bonly%2Bhe%2Bisn%27t%2Btoo%2Bsmart%2Bfor%2Bthe%2Bjob%22&text=%22If%20only%20he%20isn%27t%20too%20smart%20for%20the%20job%22&content_added=&date_from=&date_to=&pub%255B0%255D=SBTS&pdate=2010-05-16 13DB1F8FC5F61F80]. {{ProQuest|304294410}}.}}<templatestyles src="Module:Citation/CS1/styles.css"></templatestyles></ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.tribstar.com/news/x552036157/Candidate-for-state-office-brings-campaign-to-city|title=Candidate for state office brings campaign to city|first=Arthur|last=Foulkes|date=April 8, 2010}}</ref> Med 2004 in 2005 je bil Buttigieg direktor konferenc skupine Cohen. <ref>{{Navedi splet|last=Groppe|first=Maureen|title=Indiana Democrat getting buzz in DNC race|url=https://www.indystar.com/story/news/politics/2017/02/19/indiana-democrat-getting-buzz-dnc-race/97944656/|accessdate=October 23, 2019|date=February 19, 2017}}</ref> Leta 2006 je pomagal Joeju Donnellyju pri uspešni kongresni kampanji za kongres <ref>{{Navedi splet|last=Foulkes|first=Arthur|title=Candidate for state office brings campaign to city|url=http://tribstar.com/news/x552036157/Candidate-for-state-office-brings-campaign-to-city|accessdate=September 21, 2019|date=April 9, 2010}}</ref>[[Slika:Pete_Afghanistan_5.jpg_large.jpg|levo|sličica|224x224_pik|Buttigieg leta 2014 med služenjem v Afganistanu]] Po diplomi na Oxfordski univerzi je Buttigieg leta 2007 postal svetovalec v čikaški pisarni podjetja McKinsey & Company, <ref name="10yearsoftaxreturns">{{Navedi splet|last=Wang|first=Amy B.|last2=Itkowitz|first2=Colby|title=Pete Buttigieg releases 10 years of tax returns, jabs Trump for not doing the same|url=https://www.washingtonpost.com/politics/2019/04/30/pete-buttigieg-releases-years-tax-returns-jabs-trump-not-doing-same/|accessdate=October 23, 2019|date=April 30, 2019}}</ref> <ref>{{Navedi splet|date=July 16, 2018|title=Interview: Peter Buttigieg|url=https://successfulsocieties.princeton.edu/interviews/peter-buttigieg|archiveurl=https://web.archive.org/web/20240116223056/https://successfulsocieties.princeton.edu/interviews/peter-buttigieg|archivedate=January 16, 2024|publisher=Princeton University, Innovations for Successful Societies}}</ref> kjer je tri leta delal na področju energetike, maloprodaje, gospodarskega razvoja in logistike. <ref name="Truman">{{Navedi splet|url=http://trumanproject.org/home/team-view/peter-buttigieg/|title=Peter Buttigieg|publisher=[[Truman National Security Project]]|accessdate=July 22, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190417165402/http://trumanproject.org/home/team-view/peter-buttigieg/|archivedate=April 17, 2019|authorlink=Truman National Security Project}}</ref> <ref>{{Navedi novice|first=Ashley|last=Balcerzak|url=https://publicintegrity.org/federal-politics/pete-buttigieg-election-president-candidate/|title=9 things to know about Pete Buttigieg|work=Center for Public Integrity|date=January 23, 2019}}</ref> Med njegovimi strankami pri McKinseyju so bili zavarovalnica za zdravje Blue Cross Blue Shield iz Michigana ; prodajalec elektronike Best Buy ; kanadska veriga supermarketov Loblaws ; dve neprofitni okoljevarstveni skupini, Svet za obrambo naravnih virov in Fundacija za energijo; ter več ameriških vladnih agencij, Agencija za varstvo okolja (EPA), Ministrstvo za energijo, [[Ministrstvo za obrambo Združenih držav Amerike|Ministrstvo za obrambo]] in Pošta ZDA. <ref>{{Navedi novice|date=December 10, 2019|first=Reid J.|last=Epstein|first2=Stephanie|last2=Saul|url=https://www.nytimes.com/2019/12/10/us/politics/pete-buttigieg-mckinsey-clients.html|work=The New York Times|title=How Pete Buttigieg Spent His McKinsey Days: Blue Cross, Best Buy, U.S. Agencies}}</ref> <ref>{{Navedi novice|date=December 10, 2019|work=The Washington Post|url=https://www.washingtonpost.com/politics/under-pressure-buttigieg-releases-names-of-former-mckinsey-clients/2019/12/10/3862fb9a-1b9a-11ea-8d58-5ac3600967a1_story.html|title=Under pressure, Buttigieg releases names of former McKinsey clients|first=Chelsea|last=Janes|first2=Amy B.|last2=Wang}}</ref> Leta 2008 si je vzel dopust, da bi postal direktor raziskav za neuspešno kampanjo Jill Long Thompson za guvernerko Indiane. <ref>{{Navedi novice|first=Daniel|last=Strauss|title=Buttigieg releases timeline of McKinsey work|url=https://www.politico.com/news/2019/12/06/buttigieg-releases-mckinsey-timeline-077602|work=Politico|date=December 6, 2019}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.nwitimes.com/news/history/famous-hoosiers/jill-long-thompson/article_cbb78b0a-4f28-5865-83eb-6afe1f76a53b.html|title=Jill Long Thompson|first=Doug|last=Ross|date=February 9, 2016|website=The Times of Northwest Indiana}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://justfacts.votesmart.org/candidate/biography/127151/pete-buttigieg|title=Pete Buttigieg's Biography|website=[[Project Vote Smart]]|date=January 13, 2014}}</ref> Njegovo delo pri McKinseyju je vključevalo potovanja v Irak in Afganistan, o katerih redko govori. <ref>{{Navedi splet|url=https://abcnews.go.com/Politics/mckinsey-mystery-pete-buttigiegs-foreign-policy-resume/story?id=63883038|title=The trips to war zones that Pete Buttigieg rarely talks about|first=Lee|last=Ferran|first2=Ali|last2=Dukakis|date=June 25, 2019|website=[[ABC News (United States)|ABC News]]}}</ref> Buttigieg je leta 2010 zapustil McKinsey, da bi se lahko v celoti posvetil svoji kampanji za državnega blagajnika Indiane. <ref name="10yearsoftaxreturns" /> Buttigieg sodeluje s Trumanovim projektom nacionalne varnosti od leta 2005 in je sodelavec s strokovnim znanjem iz Afganistana in Pakistana. <ref name="Truman2">{{Navedi splet|url=http://trumanproject.org/home/team-view/peter-buttigieg/|title=Peter Buttigieg|publisher=[[Truman National Security Project]]|accessdate=July 22, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190417165402/http://trumanproject.org/home/team-view/peter-buttigieg/|archivedate=April 17, 2019|authorlink=Truman National Security Project}}</ref> Leta 2014 je bil imenovan v svetovalni odbor organizacije. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.wndu.com/home/headlines/Buttigieg-named-to-national-security-organizations-board-259842211.html|date=May 19, 2014|title=Mayor Buttigieg named to national security organization's board|accessdate=July 22, 2021|publisher=[[WNDU-TV]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191012203453/https://www.wndu.com/home/headlines/Buttigieg-named-to-national-security-organizations-board-259842211.html|archivedate=October 12, 2019|authorlink=WNDU-TV}}</ref> <ref name="Harvard Institute of Politics-20122">{{Navedi splet|url=https://iop.harvard.edu/sites/default/files_new/011512_Iop_NL.pdf|title=Public Service Fast Track Former IOP Student Advisory Committee member Peter Buttigieg '04 elected mayor of South Bend|last=Harvard Institute of Politics|website=[[Harvard University]]|date=January 2012|accessdate=January 13, 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181028084521/http://www.iop.harvard.edu/sites/default/files_new/011512_Iop_NL.pdf|archivedate=October 28, 2018|authorlink=Harvard Institute of Politics}}</ref> === Vojaška služba === Buttigieg se je pridružil rezervni enoti ameriške mornarice prek programa za neposredne častnike (DCO) in septembra 2009 prisegel kot [[praporščak]] v pomorski obveščevalni službi. <ref>{{Navedi novice|title=How Pete Buttigieg went from being a war protester to serving in the Navy|first=Steve|last=Hendrix|first2=Josh|last2=Partlow|url=https://www.stripes.com/news/us/how-pete-buttigieg-went-from-being-a-war-protester-to-serving-in-the-navy-1.592353|work=[[Stars and Stripes (newspaper)|Stars and Stripes]]|date=July 29, 2019|accessdate=January 3, 2020|archivedate=January 4, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200104004514/https://www.stripes.com/news/us/how-pete-buttigieg-went-from-being-a-war-protester-to-serving-in-the-navy-1.592353}}</ref> Med svojim županskim mandatom si je vzel sedemmesečni dopust, da bi se leta 2014 napotil v Afganistan. <ref>{{Navedi splet|url=https://peteforamerica.com/meet-pete/|title=Meet Pete|website=Pete For America|accessdate=September 5, 2019|archivedate=March 2, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200302173315/https://peteforamerica.com/meet-pete/}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.scribd.com/document/408662295/Buttigieg-s-Military-Records|title=Buttigieg's Military Records (6.4K views)|website=Scribd|accessdate=May 9, 2019}}</ref> <ref>{{Navedi splet|first=Erin|last=Blasko|url=http://www.southbendtribune.com/news/local/navy-reserve-to-deploy-buttigieg-to-afghanistan/article_5ccb3a3a-1bd1-11e3-bec9-0019bb30f31a.html|title=Navy Reserve to deploy Buttigieg to Afghanistan|date=September 13, 2013}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=South Bend mayor back from Afghanistan deployment|url=https://www.navytimes.com/story/military/guard-reserve/2014/09/26/south-bend-mayor-back-from-afghanistan-deployment/16254055|work=[[Navy Times]]|date=September 26, 2014|accessdate=April 26, 2019}}</ref> Medtem ko je bil tam, je bil Buttigieg del enote, dodeljene za odkrivanje in prekinjanje mrež financiranja terorizma. Del tega je opravljal na letalski bazi Bagram, bil pa je tudi oborožen voznik za svojega poveljnika na več kot 100 vožnjah v [[Kabul]], kjer je bil zadolžen za opazovanje zased in eksplozivnih naprav ob cestah ter zagotavljanje varovanja vozila. Buttigieg je to vlogo v šali poimenoval "vojaški Uber ". <ref>{{Navedi splet|url=https://www.cnn.com/2019/05/17/politics/buttigieg-military-service-2020/index.html|title=Buttigieg wields his military credentials: 'It's not like I killed Bin Laden,' but it was dangerous|last=Zeleny|first=Jeff|website=CNN|date=May 17, 2019}}</ref> Med napotitvijo v Afganistanu je bil Buttigieg dodeljen tudi afganistanski celici za financiranje groženj, [[Protiteroristično bojevanje|protiteroristični]] enoti, ki je ciljala na financiranje talibanskega upora. <ref>{{Navedi novice|last=Buttigieg|first=Pete|date=October 5, 2014|title=Buttigieg reflects on Afghanistan and return to South Bend|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/buttigieg-reflects-on-afghanistan-and-return-to-south-bend/article_8f27067e-a123-525e-9bab-4d8c52e479ae.html|work=[[South Bend Tribune]]|accessdate=April 26, 2019}}</ref> <ref>{{Navedi novice|last=Blasko|first=Erin|date=June 22, 2014|title=From South Bend to Afghanistan: Buttigieg opens up about military mission|url=https://www.southbendtribune.com/news/politics/from-south-bend-to-afghanistan/article_376699a6-f9f2-11e3-b178-0017a43b2370.html|work=[[South Bend Tribune]]|accessdate=April 26, 2019}}</ref> Buttigieg je bil odlikovan z medaljo za pohvalo skupnih služb, <ref>{{Navedi splet|url=https://taskandpurpose.com/analysis/pete-buttigieg-call-me/|title=Hey Pete Buttigieg. I haven't met you. This is crazy. Here's my number. So call me maybe?|last=Schogol|first=Jeff|date=June 17, 2019|website=[[Task & Purpose]]|publisher=Brookline Media|accessdate=July 22, 2021}}</ref> leta 2017 pa je zapustil rezervo ameriške mornarice. <ref>{{Navedi novice|last=Pak|first=Nataly|title=Who is Pete Buttigieg?|url=https://abcnews.go.com/Politics/peter-buttigieg/story?id=60731298|accessdate=March 29, 2019|work=[[ABC News (United States)|ABC News]]|date=January 31, 2019}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Jamerson|first=Joshua|last2=Kesling|first2=Ben|title=Buttigieg Leans In on His Military Service|website=[[The Wall Street Journal]]|date=May 20, 2019|url=https://www.wsj.com/articles/buttigieg-leans-in-on-his-military-service-11558357127|accessdate=June 29, 2019}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.desmoinesregister.com/story/news/elections/presidential/caucus/2019/11/12/iowa-caucuses-democrat-mayor-pete-buttigieg-military-service-veteran-outreach-navy-reserve/2519696001/|title=Pete Buttigieg, one of few presidential candidates with military experience, is reaching out to Iowa veterans|last=Rodriguez|first=Barbara|date=November 12, 2019|website=[[The Des Moines Register]]|accessdate=July 22, 2021}}</ref> === Volitve za blagajnika zvezne države Indiana === [[File:PeteButtigieg.JPG|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:PeteButtigieg.JPG|sličica|237x237_pik|Buttigieg campaign photo for [[:en:Indiana_State_Treasurer|Indiana State Treasurer]] in March 2010]] Buttigieg je bil leta 2010 [[Demokratska stranka (Združene države Amerike)|demokratski]] kandidat za državnega blagajnika Indiane. Prejel je 37,5 odstotka glasov in izgubil proti [[Republikanska stranka (Združene države Amerike)|republikanskemu]] senatorju Richardu Mourdocku. <ref>{{Navedi poročilo|url=https://indianavoters.in.gov/PublicContent/Historical/2010_ELECTION_RESULTS_155618.pdf|title=2010 Indiana Election Report|date=2010|publisher=Indiana Election Division, Indiana state government|page=66}}</ref> <ref>{{Navedi novice|url=https://www.usatoday.com/story/news/politics/elections/2019/04/14/pete-buttigieg-faces-hurdles-2020-white-house-bid-heres-why/3440568002/|title=Rising star? 7 hurdles facing Democrat Pete Buttigieg's 2020 presidential campaign|last=Groppe|first=Maureen|date=April 14, 2019|work=[[USA Today]]|accessdate=April 22, 2019}}</ref> Velik del Buttigiegove kampanje se je osredotočil na kritiziranje Mourdocka, ker je vlagal državne pokojninske sklade v Chryslerjeve junk obveznice, kar je imelo za posledico tožbo proti stečaju in prestrukturanju Chryslerja, s posledico, kot je Buttigieg trdil, da so ogrožena delovna mesta v Chryslerju v zvezni državi Indiana. <ref>{{Navedi splet|last=Webb|first=Jon|title=Pete Buttigieg lost his first race to a former Vanderburgh County commissioner|url=https://www.courierpress.com/story/opinion/columnists/jon-webb/2019/04/03/pete-buttigieg-got-trounced-his-first-indiana-campaign/3341473002/|accessdate=September 15, 2019|date=April 3, 2019}}</ref> <ref>{{Navedi novice|last=Allen|first=Kevin|date=September 10, 2010|title=Candidates spar on Chrysler suit|work=South Bend Tribune|page=B1|publication-place=South Bend, Ind.|id=[[NewsBank]] [https://southbendtribune.newsbank.com/doc/news/13DB200175C73258?search_terms=%22candidates%2Bspar%2Bon%2BChrysler%2Bsuit%22&text=%22candidates%20spar%20on%20Chrysler%20suit%22&content_added=&date_from=&date_to=&pub%255B0%255D=SBTS&pdate=2010-09-10 13DB200175C73258]. {{ProQuest|750514412}}.}}<templatestyles src="Module:Citation/CS1/styles.css"></templatestyles></ref> <ref>{{Navedi splet|last=Howey|first=Brian|title=HOWEY: A fascinating race for state treasurer|url=https://www.newsandtribune.com/opinion/columns/howey-a-fascinating-race-for-state-treasurer/article_ebc565a2-8cab-5019-8c67-220a5a9436d1.html|website=News and Tribune|accessdate=September 18, 2019|date=July 3, 2010}}</ref> === Župan South Benda === ==== Prvi mandat ==== Buttigieg je leta 2011 kandidiral za demokratsko nominacijo za župana South Benda. V oddaji PBS Michiana–WNIT je izrazil željo po ponovnem vzponu South Benda, zlasti kar se novih delovnih mest in izobraževanja tiče. <ref>{{Navedi AV medij|date=April 28, 2011|title=Meet the 2011 South Bend Mayoral Candidates|medium=Television broadcast|url=https://www.youtube.com/watch?v=F0lC4cvCx98|accessdate=August 22, 2021|time=5:52|publisher=Michiana Public Broadcasting Corporation}}</ref> Buttigieg se je zavzemal tudi za druga vprašanja, kot so iskanje mednarodnih naložb, <ref>{{Navedi splet|title=Regional and Global Connections|url=http://www.peteforsouthbend.com/issues/regional-and-global-connections|website=Pete Buttigieg for South Bend Mayor|date=2011|accessdate=August 22, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110219174259/http://www.peteforsouthbend.com/issues/regional-and-global-connections|archivedate=February 19, 2011}}</ref> večja prisotnost policije in drugih varnostnih strokovnjakov <ref>{{Navedi splet|title=Safe Neighborhoods|url=http://www.peteforsouthbend.com/issues/safe-neighborhoods|website=Pete Buttigieg for South Bend Mayor|date=2011|accessdate=August 22, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110219174315/http://www.peteforsouthbend.com/issues/safe-neighborhoods|archivedate=February 19, 2011}}</ref> ter izboljšanje mestnih storitev. <ref>{{Navedi splet|title=A City that Works for You|url=http://www.peteforsouthbend.com/issues/user-friendly-services|website=Pete Buttigieg for South Bend Mayor|date=2011|accessdate=August 22, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110219174107/http://www.peteforsouthbend.com/issues/user-friendly-services|archivedate=February 19, 2011}}</ref> Buttigieg je 3. maja 2011 zmagal na primarnih volitvah proti štirim nasprotnikom in prejel 7663 glasov. <ref>{{Navedi novice|date=2011-05-04|title=Final results of municipal primaries|url=https://newspapers.com/article/the-south-bend-tribune-final-results-of/146218605/|accessdate=2024-04-28|work=[[The South Bend Tribune]]|location=South Bend, Indiana|page=B8}}</ref> Buttigiega so izvolili za župana South Benda na splošnih volitvah novembra 2011 z 10.991 od 14.883 oddanih glasov, to je z 74 odstotki vseh glasov. <ref name="fuller2014">{{Navedi novice|last=Fuller|first=Jaime|title=The most interesting mayor you've never heard of|url=https://www.washingtonpost.com/blogs/the-fix/wp/2014/03/10/the-most-interesting-mayor-youve-never-heard-of/|accessdate=June 19, 2015|work=The Washington Post|date=March 10, 2014}}</ref> Buttigieg je funkcijo prevzel januarja 2012 pri 29 letih in postal drugi najmlajši župan v zgodovini South Benda {{Efn|[[Schuyler Colfax III]] had become mayor in 1898 at age 28.<ref>{{cite web |last=Sloma |first=Tricia |date=November 9, 2011 |title=Pete Buttigieg becomes second youngest mayor in South Bend |url=https://www.wndu.com/home/headlines/Pete_Buttigieg_becomes_second_youngest_mayor_in_South_Bend_133521918.html |website=WNDU-TV |location=South Bend, Indiana |access-date=April 12, 2019 |archive-date=April 12, 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190412173505/https://www.wndu.com/home/headlines/Pete_Buttigieg_becomes_second_youngest_mayor_in_South_Bend_133521918.html |url-status=dead }}</ref>}} ter takrat najmlajši župan ameriškega mesta z več kot 100.000 prebivalci. <ref name="fuller2014" /> Potem ko je zvezna preiskava ugotovila, da je policija South Benda nezakonito posnela telefonske klice več policistov, je Buttigieg leta 2012 degradiral policijskega načelnika Darryla Boykinsa. <ref name="TimelineCareer">{{Navedi novice|title=From youngest mayor to Smart Streets: A timeline of Pete Buttigieg's political career|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/from-youngest-mayor-to-smart-streets-a-timeline-of-pete/article_74f5ca74-ddb4-5bc3-915f-a4773c7db8f8.html|work=[[South Bend Tribune]]|date=December 17, 2018|accessdate=April 26, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181218014331/https://www.southbendtribune.com/news/local/from-youngest-mayor-to-smart-streets-a-timeline-of-pete/article_74f5ca74-ddb4-5bc3-915f-a4773c7db8f8.html|archivedate=December 18, 2018}}</ref> {{Efn|Boykins had first been appointed in 2008 by Mayor [[Steve Luecke]], and he was reappointed by Buttigieg earlier in 2012.<ref>{{Cite web|url=https://www.abc57.com/news/former-police-chief-darryl-boykins-has-noteworthy-career-before-resignation|title=Former Police Chief Darryl Boykins has noteworthy career before resignation|website=ABC57}}</ref>}} Buttigieg je odpustil tudi direktorja za komunikacije oddelka, ki je sicer posnetke odkril, vendar je na Boykinsov ukaz še naprej snemal telefonski pogovor. <ref name="TimelineCareer" /> Direktor za komunikacije policije je trdil, da so posnetki zajeli štiri višje policiste, ki so dajali rasistične pripombe in razpravljali o nezakonitih dejanjih. <ref name="TimelineCareer" /> <ref name="Buckley">{{Navedi splet|last=Buckley|first=Madeline|last2=Wright|first2=Lincoln|title=Judge's ruling on police wiretap tapes leaves questions unanswered|url=http://www.southbendtribune.com/news/local/judge-s-ruling-on-police-wiretap-tapes-leaves-questions-unanswered/article_463c08a0-9c3e-11e4-abb2-47b9f9547b68.html|accessdate=July 31, 2017}}</ref> Buttigieg je zapisal, da je svojo "prvo resno napako kot župan" storil kmalu po nastopu funkcije leta 2012, ko se je odločil zahtevati Boykinsov odstop. Boykins je s podporo podpornikov in pravnega svetovalca zahteval ponovno zaposlitev. Ko je Buttigieg njegovo zahtevo zavrnil, je Boykins kot prvi afroameriški šef policije v mestu tožil mesto zaradi rasne diskriminacije, <ref>{{Navedi splet|title=Years-old controversy surrounding secret police tapes is newly relevant amid Pete Buttigieg's rise|url=https://m.cnn.com/en/article/h_674f0bdf6334d3bdeeba13a137add954|website=[[CNN]]|accessdate=April 28, 2019|archivedate=April 28, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190428002517/https://m.cnn.com/en/article/h_674f0bdf6334d3bdeeba13a137add954}}</ref> pri čemer je trdil, da je politika snemanja obstajala tudi pod prejšnjimi šefi policije, ki so bili belci. <ref name="Easley-2019">{{Navedi splet|last=Easley|first=Jonathan|title=Secret tapes linger over Buttigieg's meteoric rise|url=https://thehill.com/homenews/campaign/438669-secret-tapes-linger-over-buttigiegs-meteoric-rise|website=[[The Hill (newspaper)|The Hill]]|accessdate=April 28, 2019|date=April 15, 2019}}</ref> Buttigieg je tožbe, ki so jih vložili Boykins in štirje policisti, poravnal zunajsodno za več kot 800.000 dolarjev. <ref name="TimelineCareer2">{{Navedi novice|title=From youngest mayor to Smart Streets: A timeline of Pete Buttigieg's political career|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/from-youngest-mayor-to-smart-streets-a-timeline-of-pete/article_74f5ca74-ddb4-5bc3-915f-a4773c7db8f8.html|work=[[South Bend Tribune]]|date=December 17, 2018|accessdate=April 26, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181218014331/https://www.southbendtribune.com/news/local/from-youngest-mayor-to-smart-streets-a-timeline-of-pete/article_74f5ca74-ddb4-5bc3-915f-a4773c7db8f8.html|archivedate=December 18, 2018}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Peterson|first=Mark|title=Largest settlement yet on SB police tapes case|url=http://www.wndu.com/home/headlines/Largest-settlement-yet-on-SB-poilce-tapes-case--246962351.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191219021303/https://www.wndu.com/home/headlines/Largest-settlement-yet-on-SB-poilce-tapes-case--246962351.html|website=WNDU-TV|date=February 24, 2014|archivedate=December 19, 2019|accessdate=October 3, 2021}}</ref> Zvezni sodnik je leta 2015 razsodil, da Boykinsovi posnetki kršijo zvezni zakon o prisluškovanju. <ref name="Buckley2">{{Navedi splet|last=Buckley|first=Madeline|last2=Wright|first2=Lincoln|title=Judge's ruling on police wiretap tapes leaves questions unanswered|url=http://www.southbendtribune.com/news/local/judge-s-ruling-on-police-wiretap-tapes-leaves-questions-unanswered/article_463c08a0-9c3e-11e4-abb2-47b9f9547b68.html|accessdate=July 31, 2017}}</ref> Buttigieg je bil pod pritiskom političnih nasprotnikov, da objavi osem posnetkov, vendar je dejal, da sedmih od njih ni mogoče objaviti, pri čemer se je skliceval na zvezni zakon o prisluškovanju. <ref name="TimelineCareer2" /> <ref name="Buckley2" /> Ni bilo jasno, ali bi objava osmega posnetka kršila kakšne zakone. <ref name="Buckley2" /> Sodnik višjega sodišča okrožja St. Joseph, Steve Hostetler, je obravnaval primer za izdajo petih kaset. <ref name="Easley-2019" /> Sodnik Hostetler je odločil, da je treba kasete izdati mestnemu svetu South Benda maja 2021. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.usnews.com/news/best-states/indiana/articles/2021-05-11/judge-police-recordings-to-be-released-once-appeals-heard|title=Judge: Police Recordings to Be Released Once Appeals Heard|date=May 11, 2021|website=[[U.S. News & World Report]]|accessdate=July 22, 2021}}</ref> Kot župan je Buttigieg spodbujal številne razvojne in prenovitvene projekte. <ref>{{Navedi novice|title=A Company Town Reinvents Itself In South Bend, Ind.|first=Sonari|last=Glinton|url=https://www.npr.org/2012/07/05/155916837/a-company-town-reinvents-itself-in-south-bend-ind|work=[[NPR]]|accessdate=October 28, 2019|date=June 28, 2012}}</ref> Buttigieg je bil vodilna osebnost pri ustvarjanju nočnega laserskega prikaza vzdolž ulice St. v središču South Benda.{{Presledki}}Pot ob reki Joseph kot javna umetnost. Projekt je stal 700.000 dolarjev, ki so bili zbrani iz zasebnih sredstev. <ref name="Sikich">{{Navedi novice|last=Sikich|first=Chris|date=March 21, 2019|title=Pete Buttigieg says he's mayor of a turnaround city. Here's how that claim stands up|url=https://www.indystar.com/story/news/politics/2019/03/21/pete-buttigieg-democratic-presidential-hopeful-south-bend-indiana-turnaround-city/3165477002|work=[[The Indianapolis Star]]|accessdate=April 26, 2019}}</ref> Instalacija »River Lights« je bila odkrita maja 2015 v okviru praznovanja 150. obletnice mesta. <ref name="TimelineCareer3">{{Navedi novice|title=From youngest mayor to Smart Streets: A timeline of Pete Buttigieg's political career|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/from-youngest-mayor-to-smart-streets-a-timeline-of-pete/article_74f5ca74-ddb4-5bc3-915f-a4773c7db8f8.html|work=[[South Bend Tribune]]|date=December 17, 2018|accessdate=April 26, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181218014331/https://www.southbendtribune.com/news/local/from-youngest-mayor-to-smart-streets-a-timeline-of-pete/article_74f5ca74-ddb4-5bc3-915f-a4773c7db8f8.html|archivedate=December 18, 2018}}</ref> Prav tako je nadzoroval uvedbo sistema [[3-1-1]] v mestu leta 2013. <ref>{{Navedi splet|last=Bell|first=Kyle W.|title=Mayor Buttigieg Announces Re-Election Bid|url=https://southbendvoice.com/2014/11/18/mayor-buttigieg-announces-re-election-bid/|website=South Bend Voice|accessdate=September 17, 2019|date=November 18, 2014}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Blasko|first=Erin|title=Mayor's budget calls for 'smart streets'|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/mayor-s-budget-calls-for-smart-streets/article_c2e13f62-0548-11e3-b024-0019bb30f31a.html|date=August 15, 2013}}</ref> Buttigiegova administracija je nadzorovala prodajo številnih nepremičnin v mestni lasti. <ref>{{Navedi splet|title=Final purchase agreement approved in sale of SB Blackthorn Golf Course|url=https://www.wndu.com/home/headlines/Final-purchase-agreemet-approved-for-sale-of-SB-Backthorn-Golf-Course-288733121.html|publisher=WNDU-TV|accessdate=November 17, 2019|date=January 15, 2015|archivedate=November 17, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191117082228/https://www.wndu.com/home/headlines/Final-purchase-agreemet-approved-for-sale-of-SB-Backthorn-Golf-Course-288733121.html}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Peterson|first=Mark|title=South Bend considers selling Blackthorn, Elbel golf courses|url=https://www.wndu.com/home/headlines/South-Bend-considers-selling-Blackthorn-Elbel-golf-courses--274671731.html|publisher=WNDU-TV|accessdate=November 17, 2019|date=September 10, 2014|archivedate=November 3, 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20141103051622/https://www.wndu.com/home/headlines/South-Bend-considers-selling-Blackthorn-Elbel-golf-courses--274671731.html}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Allen|first=Kevin|title=Mothballed no more: South Bend selling city-owned land for new projects|url=https://www.southbendtribune.com/news/business/mothballed-no-more-south-bend-selling-city-owned-land-for/article_2fdd294a-c052-5d8d-bdbb-3ca596d5b68f.html|accessdate=November 21, 2019|date=January 10, 2016}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Allen|first=Kevin|title=Officials celebrate LaSalle Hotel revamp|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/officials-celebrate-lasalle-hotel-revamp/article_b304a3f2-6fcc-5904-a95f-b7b3d8ec95d7.html|accessdate=November 21, 2019|date=April 25, 2015}}</ref> Eden od Buttigiegovih značilnih programov je bila »Pobuda za prazne in zapuščene nepremičnine«. Lokalno znana kot ''1000 nepremičnin v 1000 dneh'', je bil to projekt za popravilo ali rušenje propadajočih nepremičnin po South Bendu. <ref>{{Navedi splet|title=Vacant & Abandoned Properties Initiative|url=http://www.ci.south-bend.in.us/government/content/vacant-abandoned-properties-initiative|publisher=City of South Bend|accessdate=June 24, 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20131112180402/http://www.ci.south-bend.in.us/government/content/vacant-abandoned-properties-initiative|archivedate=November 12, 2013}}</ref> <ref>{{Navedi novice|last=Blasko|first=Erin|title=1,000 properties in 1,000 days|url=http://articles.southbendtribune.com/2013-02-28/news/37337888_1_mayor-pete-buttigieg-properties-neighborhoods|accessdate=September 24, 2014|work=[[South Bend Tribune]]|date=February 28, 2013|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140927002737/http://articles.southbendtribune.com/2013-02-28/news/37337888_1_mayor-pete-buttigieg-properties-neighborhoods|archivedate=September 27, 2014}}</ref> Program je dosegel svoj cilj dva meseca pred predvidenim koncem novembra 2015. <ref>{{Navedi splet|title=Progress Update|url=https://www.southbendin.gov/government/content/progress-update|publisher=City of South Bend|date=July 10, 2017|accessdate=July 18, 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170808075017/https://www.southbendin.gov/government/content/progress-update|archivedate=August 8, 2017}}</ref> Do dneva tisoč programa, pred koncem Buttigiegovega prvega mandata, je bilo skoraj 40 odstotkov ciljnih hiš popravljenih, 679 pa jih je bilo porušenih ali pa je bila za rušenje sklenjena pogodba. <ref>{{Navedi splet|url=https://southbendin.gov/wp-content/uploads/2018/05/VA-Community-Update-Presentation.pdf|title=Vacant and Abandoned Properties, 1,000 Houses in 1,000 Days: Community Update|date=December 7, 2015|website=City of South Bend|accessdate=October 15, 2019}}</ref> Buttigieg je opazil dejstvo, da so bili porušeni številni domovi v skupnostih barvnih ljudi, kar je privedlo do zgodnjega nezaupanja med mestom in temi skupnostmi. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.vox.com/2019/6/27/18759807/pete-buttigieg-town-hall-protesters-police-shooting-2020|title=Pete Buttigieg and the controversy around racial tensions in South Bend, explained|website=[[Vox (website)|Vox]]|accessdate=October 28, 2019|date=June 27, 2019}}</ref> Med županovanjem je Buttigieg sedem mesecev služil v Afganistanu kot poročnik v rezervi ameriške mornarice, v Združene države pa se je vrnil 23. septembra 2014. <ref name="ReturntoUSA">{{Navedi novice|last=Bell|first=Kyle|title=Mayor Buttigieg Reports Being Back on US Soil|url=https://southbendvoice.com/2014/09/24/mayor-buttigieg-reports-being-back-on-us-soil/|accessdate=September 24, 2014|work=South Bend Voice}}</ref> V njegovi odsotnosti je funkcijo izvršnega direktorja od februarja 2014 do oktobra 2014, ko se je Buttigieg vrnil na mesto župana, opravljal podžupan Mark Neal, mestni kontrolor South Benda. <ref name="fuller20142">{{Navedi novice|last=Fuller|first=Jaime|title=The most interesting mayor you've never heard of|url=https://www.washingtonpost.com/blogs/the-fix/wp/2014/03/10/the-most-interesting-mayor-youve-never-heard-of/|accessdate=June 19, 2015|work=The Washington Post|date=March 10, 2014}}</ref> <ref name="ReturntoUSA" /> <ref>{{Navedi splet|title=Former South Bend deputy mayor appointed to IEDC board|url=https://www.southbendtribune.com/news/business/former-south-bend-deputy-mayor-appointed-to-iedc-board/article_b4192f2a-a28b-11e5-b4b9-6727c95340be.html|accessdate=October 26, 2019|date=December 14, 2015}}</ref> Leta 2015, med polemiko glede zakona senata Indiane 101{{Spaced en dash}}prvotna različica, ki je bila deležna številnih kritik zaradi dovoljevanja diskriminacije lezbijk, gejev, biseksualcev in transspolnih oseb{{Spaced en dash}} Buttigieg se je izkazal za vodilnega nasprotnika zakonodaje. Med kampanjo za ponovno izvolitev je [[Outiranje|razkril]] svojo [[homoseksualnost]] in izrazil solidarnost s skupnostjo LGBTQ. <ref name="2015gay">{{Navedi splet|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/south-bend-mayor-why-coming-out-matters/article_4dce0d12-1415-11e5-83c0-739eebd623ee.html|title=South Bend mayor: Why coming out matters|last=Buttigieg|first=Pete|date=June 16, 2015|accessdate=December 14, 2019}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.wndu.com/home/headlines/SB-mayor-business-owners-speak-out-against-religious-freedom-act-297838631.html|title=SB mayor, business owners speak out against religious freedom act|last=Catanzarite|first=Maria|date=March 27, 2015|website=WNDU-TV|accessdate=April 10, 2019|archivedate=March 30, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190330200546/https://www.wndu.com/home/headlines/SB-mayor-business-owners-speak-out-against-religious-freedom-act-297838631.html}}</ref> ==== Drugi mandat ==== Buttigieg je leta 2014 napovedal, da se bo leta [[2015 South Bend mayoral election|2015]] potegoval za drugi mandat. <ref>{{Navedi novice|last=Bell|first=Kyle|title=Mayor Buttigieg Announces Re-Election Bid|url=https://southbendvoice.com/2014/11/18/mayor-buttigieg-announces-re-election-bid/|accessdate=November 18, 2014|work=South Bend Voice|date=November 18, 2014}}</ref> Na [[Demokratska stranka (Združene države Amerike)|demokratskih]] primarnih volitvah je zmagal s približno 78 odstotki glasov in premagal mestnega svetnika iz drugega okrožja Henryja Davisa mlajšega. <ref>{{Navedi splet|first=Diane|last=Daniels|first2=Annie|last2=Chang|url=https://wsbt.com/news/local/pete-buttigieg-winner-of-democratic-primary-for-south-bend-mayor-race|title=Pete Buttigieg winner of Democratic primary for South Bend mayor race|website=[[WSBT-TV]]|date=May 20, 2015|accessdate=June 18, 2015}}</ref> Novembra 2015 je bil izvoljen za svoj drugi mandat za župana z več kot 80 odstotki glasov in premagal republikanca Kellyja Jonesa z razliko 8515 proti 2074 glasovom. <ref>{{Navedi splet|first=Mark|last=Peterson|title=South Bend Mayor Pete Buttigieg wins re-election|url=https://www.wndu.com/home/headlines/Buttigieg-vies-for-second-term-as-South-Bend-mayor-340002362.html|website=WNDU-TV|date=November 3, 2015|accessdate=July 22, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170221081921/https://www.wndu.com/home/headlines/Buttigieg-vies-for-second-term-as-South-Bend-mayor-340002362.html|archivedate=February 21, 2017}}</ref> V novi pobudi za reševanje prazne in zapuščene nepremičnine je South Bend sklenil partnerstvo s kliničnim pravnim centrom Notre Dame, da bi zagotovil brezplačno pravno pomoč upravičenim prosilcem, ki želijo pridobiti prazna zemljišča, in skupaj z lokalnimi neprofitnimi organizacijami popravil ali zgradil domove ter zagotovil pomoč pri lastništvu stanovanj osebam z nizkimi dohodki z uporabo sredstev stanovanjskega in urbanega razvoja South Benda. <ref>{{Navedi splet|url=https://southbendin.gov/initiative/vacant-abandoned-properties/|title=Vacant & Abandoned Properties|website=southbendin.gov|accessdate=October 15, 2019}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://sbheritage.org/spaces/homes/|title=Homes|website=South Bend Heritage Foundation|accessdate=October 15, 2019}}</ref> [[Slika:CN_Train,_Former_Studebaker_Factory_(15100168261).jpg|levo|sličica|Stavba Studebaker{{Presledki}}84 leta 2014]] Mesto South Bend je leta 2016 sodelovalo z zvezno državo Indiana in zasebnimi razvijalci, da bi začeli gradnjo 165 milijonov dolarjev vredne prenove nekdanjega kompleksa Studebaker, v upanju, da bo prenova omogočila gradnjo industrijskih in stanovanjskih enot. <ref name="swoon">{{Navedi splet|last=Colombo|first=Hayleigh|title=Some national Democrats swoon over South Bend Mayor Pete Buttigieg|url=https://www.ibj.com/articles/65820-some-national-democrats-swoon-over-south-bend-mayor-pete-buttigieg|website=Indiana Business Journal|accessdate=November 14, 2019|date=October 12, 2017}}</ref> Ta projekt se nahaja v okrožju Renaissance, ki vključuje bližnji park Ignition. <ref name="howhassoutbendchanged">{{Navedi splet|last=Gardner|first=Drew|title=How has South Bend changed under Mayor Buttigieg's leadership?|url=https://www.abc57.com/news/how-has-south-bend-changed-under-mayor-buttigiegs-leadership|website=[[WBND-LD]]|accessdate=October 28, 2019|date=April 14, 2019}}</ref> <ref>{{Navedi poročilo|title=Marquee Project <nowiki>|</nowiki> Section 6}}</ref> Leta 2017 je bilo napovedano, da bo dolgo zapuščena stavba Studebaker{{Presledki}}Zunanjost stavbe št. 84, znane tudi kot ''Ivy Tower'', bi bila prenovljena za 3,5 dolarja.{{Presledki}}milijon dolarjev sredstev za regionalna mesta iz zvezne države Indiana in dodatnih 3,5 milijona dolarjev{{Presledki}}milijon iz financiranja davčnega povečanja v South Bendu, z načrti, da bi stavba in druge strukture v njenem kompleksu služile kot tehnološko središče. <ref>{{Navedi splet|last=Blasko|first=Erin|title=South Bend Studebaker plant ready for massive facelift|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/south-bend-studebaker-plant-ready-for-massive-facelift/article_661dd3cb-c4ff-5969-9d69-cbf746e30316.html|accessdate=October 26, 2019|date=July 3, 2017}}</ref> Spletna stran ''Best Cities'' je kasneje South Bend uvrstila na 39. mesto na svojem seznamu 100 najboljših majhnih mest v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] za leto 2020, pri čemer je navedla Buttigiegova prizadevanja za oživitev tovarne Studebaker in središča South Benda. <ref>{{Navedi splet|title=Americas Best Small Cities|url=https://www.bestcities.org/rankings/americas-best-small-cities/|website=Best Cities|accessdate=November 28, 2020|date=2020|archive-date=2020-11-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20201127132730/https://www.bestcities.org/rankings/americas-best-small-cities/|url-status=dead}}</ref> Pod Buttigiegovim vodstvom je mesto začelo tudi program pametne kanalizacije, katerega prva faza je bila končana leta 2017 in je stala 150 dolarjev.{{Presledki}}milijon. <ref name="howhassoutbendchanged2">{{Navedi splet|last=Gardner|first=Drew|title=How has South Bend changed under Mayor Buttigieg's leadership?|url=https://www.abc57.com/news/how-has-south-bend-changed-under-mayor-buttigiegs-leadership|website=[[WBND-LD]]|accessdate=October 28, 2019|date=April 14, 2019}}</ref> Prizadevanja so porabila zvezna sredstva <ref>{{Navedi splet|title=Mayor Pete Buttigieg's South Bend Sewer Fixes Made Cheaper by IOT|url=https://www.ourdailyplanet.com/story/mayor-pete-buttigiegs-south-bend-sewer-fixes-made-cheaper-by-iot/|website=Our Daily Planet|accessdate=October 28, 2019|date=May 2019|archive-date=2019-10-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20191028185002/https://www.ourdailyplanet.com/story/mayor-pete-buttigiegs-south-bend-sewer-fixes-made-cheaper-by-iot/|url-status=dead}}</ref> in do leta 2019 so zmanjšala skupno prelivanje kanalizacije za 75 odstotkov. <ref name="howhassoutbendchanged2" /> Spodbuda za prizadevanja je bila globa, ki jo je EPA leta 2011 naložila mestu zaradi kršitev Zakona o čisti vodi. <ref name="howhassoutbendchanged2" /> Leta 2019 je Buttigieg zahteval, da se mesto oprosti sporazuma z EPA, ki ga je sklenil njegov predhodnik na položaju župana Steve Lueckej, v katerem se je South Bend strinjal, da bo do leta 2031 vložil več sto milijonov dolarjev v nadaljnje izboljšave svojega kanalizacijskega sistema. <ref>{{Navedi splet|last=Parrott|first=Jeff Parrott|title=South Bend hopes to spend hundreds of millions less to reduce river pollution|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/south-bend-hopes-to-spend-hundreds-of-millions-less-to-reduce-river-pollution/article_8c491336-e691-597f-84ca-605f5b62f4d5.html|accessdate=November 16, 2020|date=September 3, 2019}}</ref> Mestni svet je aprila 2019 odobril Buttigiegovo prošnjo, da se njegovi administraciji omogoči razvoj mestnega podnebnega načrta; Buttigieg je podpisal pogodbo s čikaškim podjetjem Delta Institute za pomoč pri njegovem razvoju. <ref>{{Navedi splet|last=Parrott|first=Jeff|title=Buttigieg administration tackling global climate change locally|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/buttigieg-administration-tackling-global-climate-change-locally/article_77448357-b534-5bfc-bf72-138161af5ce6.html|accessdate=November 20, 2020|date=November 4, 2019}}</ref> Konec novembra 2019 je mestni svet z rezultatom 7 proti 0 odobril nastali načrt ogljično nevtralnosti 2050, s katerim si je zastavil cilj doseganja 26-odstotnega zmanjšanja emisij iz Pariškega sporazuma do leta 2025 in nadaljnjega 45-odstotnega zmanjšanja do leta 2035. <ref>{{Navedi splet|last=Parrott|first=Jeff|title=South Bend council approves Pete Buttigieg climate plan, while activists urge going further|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/south-bend-council-approves-pete-buttigieg-climate-plan-while-activists-urge-going-further/article_441cf3b7-fe20-5a5c-adf1-e0c7a90db588.html|accessdate=November 20, 2020|date=November 26, 2019}}</ref> Podpiranje zasebnega razvoja v South Bendu je bila še ena pobuda, ki jo je Buttigieg nadaljeval med svojim drugim mandatom. <ref>{{Navedi splet|last=Parrott|first=Jeff|title=South Bend council rejects 12-story high-rise apartment building|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/south-bend-council-rejects--story-high-rise-apartment-building/article_0014ba80-45cd-5670-a996-59cc508be26b.html|accessdate=November 16, 2019|date=December 13, 2016}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Parrott|first=Jeff|title=Why did South Bend's East Bank high-rise fail?|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/why-did-south-bend-s-east-bank-high-rise-fail/article_b7ea2c34-9f92-5c56-88ef-3ef5d1ea9a5b.html|accessdate=November 16, 2019|date=December 14, 2016}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Klee|first=Ricky|title=Viewpoint: Diversity has fallen in Mayor Pete Buttigieg's administration|url=https://www.southbendtribune.com/news/opinion/viewpoint/viewpoint-diversity-has-fallen-in-mayor-pete-buttigieg-s-administration/article_3dbd0df8-385b-5e0a-9486-d561e1e57ba6.html|accessdate=November 16, 2019|date=July 22, 2017}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Kennedy|first=Danielle|title=Building height limit raised to make way for high-rise apartments in South Bend|url=https://wsbt.com/news/local/building-height-limit-raised-to-make-way-for-high-rise-apartments-in-south-bend|publisher=WSBT-TV|accessdate=November 16, 2019|date=February 27, 2017}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Blake|first=Bob|title=South Bend, developer reach compromise on high-rise project|url=https://www.southbendtribune.com/news/business/south-bend-developer-reach-compromise-on-high-rise-project/article_3e3880ba-d1cb-11e6-afd2-67d8a1beb12e.html|accessdate=November 16, 2019|date=January 4, 2017}}</ref> Do leta 2019 je mesto prejelo 374 dolarjev{{Presledki}}milijone dolarjev zasebnih naložb v [[mešana pozidava|mešane razvojne projekte]], odkar je Buttigieg nastopil funkcijo, je po eni oceni. <ref>{{Navedi splet|last=Guarino|first=Mark|title=Can Pete Buttigieg replicate his success in South Bend nationally?|url=https://www.chicagobusiness.com/news/can-pete-buttigieg-replicate-his-success-south-bend-nationally|website=[[Crain's Chicago Business]]|accessdate=October 26, 2019|date=April 19, 2019}}</ref> <ref name="Sikich2">{{Navedi novice|last=Sikich|first=Chris|date=March 21, 2019|title=Pete Buttigieg says he's mayor of a turnaround city. Here's how that claim stands up|url=https://www.indystar.com/story/news/politics/2019/03/21/pete-buttigieg-democratic-presidential-hopeful-south-bend-indiana-turnaround-city/3165477002|work=[[The Indianapolis Star]]|accessdate=April 26, 2019}}</ref> Po drugi strani pa je središče mesta South Bend zabeležilo približno 200 milijonov dolarjev naložb.{{Presledki}}milijon zasebnih naložb med Buttigiegovim mandatom. <ref>{{Navedi splet|last=Phillip|first=Abby|title=Pete Buttigieg leaves behind economic progress and racial tensions in South Bend|url=https://www.cnn.com/2019/12/31/politics/pete-buttigieg-south-bend/index.html|website=CNN|accessdate=January 5, 2020|date=December 31, 2019}}</ref> [[Slika:20041231_14_NICTD_South_Bend,_IN_(8873027699).jpg|levo|sličica|Leta 2018 je Buttigieg predlagal, da se železniška postaja prestavi z letališča v središče mesta.]] Kar zadeva infrastrukturo, je Buttigieg avgusta 2018 promoviral idejo o selitvi mestne postaje South Shore Line z mednarodnega letališča South Bend v središče mesta. <ref>{{Navedi splet|last=Parrott|first=Jeff|title=South Bend mayor's push for downtown South Shore station raises new questions|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/south-bend-mayor-s-push-for-downtown-south-shore-station/article_fc015328-a88a-5ae8-bca1-3e8932e81ac5.html|date=August 18, 2018|accessdate=April 10, 2019}}</ref> Zadal si je cilj, da bi mesto ta projekt dokončalo do leta 2025. <ref>{{Navedi splet|title=Engineering study approved for proposed South Shore Line station in downtown South Bend|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/engineering-study-approved-for-proposed-south-shore-line-station-in/article_e0936478-c4ce-58ca-bc83-0e3a7bee6aa0.html|accessdate=October 26, 2019|date=December 17, 2018|archivedate=October 26, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191026154833/https://www.southbendtribune.com/news/local/engineering-study-approved-for-proposed-south-shore-line-station-in/article_e0936478-c4ce-58ca-bc83-0e3a7bee6aa0.html}}</ref> South Bend je leta 2019 tudi uvedel program Commuters Trust, nov program ugodnosti za prevoz, ki je bil ustvarjen v sodelovanju z lokalnimi delodajalci in ponudniki prevoza, vključno s South Bend Transpo in Lyft. Program je bil omogočen z donacijo v višini 1 USD.{{Presledki}}milijon dolarjev triletne subvencije iz programa Bloomberg Philanthropies Mayors Challenge. <ref>{{Navedi splet|title=City launches commuter benefit program in partnership with local employers|url=https://southbendin.gov/2019/10/21/city-launches-commuter-benefit-program-in-partnership-with-local-employers/|publisher=South Bend, Indiana|accessdate=November 15, 2019|date=October 21, 2019|archivedate=November 15, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191115021817/https://southbendin.gov/2019/10/21/city-launches-commuter-benefit-program-in-partnership-with-local-employers/}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Semmler|first=Ed|title=IN: South Bend ride-sharing program solves transportation problems for workers|url=https://www.masstransitmag.com/alt-mobility/shared-mobility/car-sharing/news/21111228/in-south-bend-ridesharing-program-solves-transportation-problems-for-workers|website=Mass Transit Magazine|accessdate=November 15, 2019|date=October 22, 2019|archive-date=2019-10-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20191024031140/https://www.masstransitmag.com/alt-mobility/shared-mobility/car-sharing/news/21111228/in-south-bend-ridesharing-program-solves-transportation-problems-for-workers|url-status=dead}}</ref> Poleg tega je South Bend pod Buttigiegovim vodstvom investiral 50 milijonov dolarjev{{Presledki}}milijon v mestnih parkih, od katerih so bili mnogi v prejšnjih desetletjih zanemarjeni. <ref name="Sikich3">{{Navedi novice|last=Sikich|first=Chris|date=March 21, 2019|title=Pete Buttigieg says he's mayor of a turnaround city. Here's how that claim stands up|url=https://www.indystar.com/story/news/politics/2019/03/21/pete-buttigieg-democratic-presidential-hopeful-south-bend-indiana-turnaround-city/3165477002|work=[[The Indianapolis Star]]|accessdate=April 26, 2019}}</ref>Potem ko je junija 2019 beli policist iz South Benda ustrelil in ubil Afroameričana Erica Logana, je bil Buttigieg odmaknjen od svoje predsedniške kampanje, da bi se osredotočil na nastajajoče reakcije javnosti. Med Loganovo smrtjo policijske kamere niso bile vklopljene. <ref>{{Navedi novice|first=Trip|last=Gabriel|first2=Richard A. Jr.|last2=Oppel|date=August 30, 2019|url=https://www.nytimes.com/2019/08/30/us/politics/pete-buttigieg-south-bend-police.html|title=Pete Buttigieg Was Rising. Then Came South Bend's Policing Crisis.|work=The New York Times}}</ref> Kmalu po Loganovi smrti je Buttigieg predsedoval srečanju v mestni hiši, ki so se ga udeležili nezadovoljni aktivisti iz afroameriške skupnosti in sorodniki pokojnika. Lokalni policijski sindikat je Buttigiega obtožil, da se je odločal zaradi politične koristi. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2019/06/24/us/politics/pete-buttigieg-south-bend-shooting.html|title=A New Test for Pete Buttigieg: Does He Feel Their Pain?|work=The New York Times|date=June 24, 2019|accessdate=June 25, 2019|first=Trip|last=Gabriel|first2=Reid J.|last2=Epstein}}</ref> <ref>{{Navedi novice|url=https://www.foxnews.com/politics/south-bend-police-union-slams-buttigieg|title=South Bend police union slams Buttigieg over response to police shooting of black man|work=[[Fox News]]|date=June 25, 2019|accessdate=June 25, 2019|first=Paul|last=Steinhauser|first2=Andres|last2=del Aguila}}</ref> Buttigieg je novembra 2019 zbral 180.000 dolarjev za naročilo pregleda politik in praks policijskega oddelka v South Bendu, ki ga bo izvedlo svetovalno podjetje 21CP Solutions s sedežem v Chicagu. <ref>{{Navedi splet|last=Mazurek|first=Marek|title=Reactions varied at latest community meeting about South Bend Police|url=https://www.southbendtribune.com/news/publicsafety/some-at-latest-community-meeting-about-south-bend-police-feel/article_0ba4749a-ca9b-593e-9830-698f8be75ebd.html|accessdate=November 16, 2019|date=November 9, 2019}}</ref> Nekateri Afroameričani so Buttigiega obtožili rasizma zaradi njegovega odziva na ta in druge incidente. Nekdanji mestni svetnik South Benda, Henry Davis ml., je trdil, da je Buttigieg "ovekovljal in toleriral" sistemski rasizem v mestu. Michael Harriot, višji pisec pri The Root, je Buttigiega obtožil "rasističnega paternalizma", ker je dejal, da otrokom drugih ras manjkajo vzorniki, ki bi spodbujali vrednost izobrazbe. Mnogi Afroameričani opozarjajo tudi na Buttigiegovo odpustitev Darryla Boykinsa, prvega temnopoltega načelnika policije v South Bendu. Boykins je trdil, da je Buttigieg kot izgovor za svojo odpustitev uporabil škandal – v katerega so bili vpleteni tajni posnetki belih policistov, ki so dajali rasistične komentarje. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.newsweek.com/pete-buttigieg-lying-mf-trends-writer-slams-minority-children-comments-1474160|title=Buttigieg slammed for 'racist paternalism' after saying minority children lack role models for education|first=James|last=Walker|website=[[Newsweek]]|date=November 26, 2019}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.newsweek.com/south-bend-councilman-accuses-pete-buttigieg-perpetuating-systematic-racism-mayor-he-lied-1486429|title=South Bend councilman accuses Pete Buttigieg of perpetuating "systematic racism" as mayor: "He lied to millions of Americans"|first=Jason|last=Lemon|website=[[Newsweek]]|date=February 9, 2020}}</ref> <ref>{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2019/04/19/us/politics/buttigieg-black-police-chief-fired.html|title=Pete Buttigieg Fired South Bend's Black Police Chief. It Still Stings|work=The New York Times|date=April 19, 2019|last=Gabriel|first=Trip|last2=Burns|first2=Alexander}}</ref> === Večja nacionalna prepoznavnost === Na volitvah za ameriški senat leta 2016 v Indiani je vodil kampanjo v imenu [[Demokratska stranka (Združene države Amerike)|demokratskega]] kandidata za senat Evana Bayha <ref>{{Navedi splet|title=ICYMI: 'Evan Bayh Made Indiana Great Again'|date=October 4, 2016|url=https://www.indems.org/icymi-evan-bayh-made-indiana-great-again/|publisher=Indiana Democratic Party|accessdate=October 26, 2019|archive-date=2019-10-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20191026022446/http://www.indems.org/icymi-evan-bayh-made-indiana-great-again/|url-status=dead}}</ref> in kritiziral Bayhovega nasprotnika Todda Younga, ker je leta 2010 izrazil podporo ohranitvi vojaškega pravila »ne sprašuj, ne povej«. <ref>{{Navedi splet|last=Allen|first=Kevin|title=Buttigieg gets involved in Senate race, draws attention to 'Don't Ask, Don't Tell'|url=https://www.southbendtribune.com/news/elections/buttigieg-gets-involved-in-senate-race-draws-attention-to-don/article_2ea1d2ce-7f8b-11e6-b552-87cd6284d82e.html|accessdate=October 26, 2019|date=September 21, 2016}}</ref> Na demokratskih predsedniških primarnih volitvah leta 2016 je Buttigieg podprl [[Hillary Clinton]]. <ref>{{Navedi splet|last=Strauss|first=Daniel|title=Sanders seeks to end his free fall|url=https://www.politico.com/story/2016/05/indiana-sanders-clinton-222687|website=[[Politico]]|accessdate=October 26, 2019|date=May 2, 2016}}</ref> Prav tako je podprl demokratsko kandidatko Lynn Coleman na volitvah istega leta za 2. kongresno okrožje Indiane, ki je vključevalo South Bend. <ref>{{Navedi splet|title=DCCC Chair Luján Names Lynn Coleman to Emerging Races|url=https://dccc.org/dccc-chair-lujan-names-lynn-coleman-emerging-races/|publisher=Democratic Congressional Campaign Committee|accessdate=October 26, 2019|date=September 23, 2016}}</ref> Frank Bruni iz ''[[The New York Times|časopisa The New York Times]]'' je leta 2016 objavil kolumno, v kateri je pohvalil Buttigiegovo delo kot župana, z naslovom, v katerem so ga spraševali, ali bi lahko bil "prvi gejevski predsednik". <ref name="FrankBruni">{{Navedi novice|first=Frank|last=Bruni|title=The First Gay President?|url=https://www.nytimes.com/2016/06/12/opinion/sunday/the-first-gay-president.html|work=The New York Times|date=June 11, 2016|accessdate=July 18, 2017}}</ref> [[Barack Obama]] ga je v profilu odhajajočega predsednika novembra 2016, ki ga je pripravil ''[[The New Yorker]]'', omenil kot enega od talentov Demokratske stranke. <ref>{{Navedi revijo|last=Remnick|first=David|date=November 18, 2016|title=Obama Reckons with a Trump Presidency|url=https://www.newyorker.com/magazine/2016/11/28/obama-reckons-with-a-trump-presidency|magazine=[[The New Yorker]]|access-date=October 26, 2019}}</ref> Ko je Buttigiegova nacionalna prepoznavnost rasla po njegovi kandidaturi na volitvah za predsednika Demokratskega nacionalnega odbora leta 2017, je Buttigieg povečal svoja potovanja izven mesta. <ref>{{Navedi splet|last=Parrott|first=Jeff|title=Mayor's Travels Take A Jump|url=https://www.newspapers.com/article/the-south-bend-tribune-mayors-travels-t/171747754/|accessdate=January 19, 2021|date=November 19, 2017}}</ref> V začetku leta 2018 so se pojavila ugibanja, da bo Buttigieg leta 2020 kandidiral za guvernerja ali predsednika. <ref>{{Navedi splet|last=Howey|first=Brian|title=South Bend's 'Mayor Pete' channels JFK's summons|url=https://www.newspapers.com/article/the-tribune-south-bends-mayor-pete-ch/171747881/|website=The Tribune|accessdate=January 17, 2021|location=Seymour, Indiana|date=April 19, 2018}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Adams|first=Dwight|title=South Bend mayor garnering national buzz for president|url=https://www.newspapers.com/article/journal-and-courier-south-bend-mayor-gar/171747977/|website=Journal and Courier|accessdate=January 18, 2021|date=April 1, 2018}}</ref> Za vmesne volitve leta 2018 je Buttigieg ustanovil odbor za politično akcijo (PAC) Hitting Home PAC. <ref>{{Navedi splet|last=Buttigieg|first=Pete|title=Hitting Home: a new politics of the everyday|url=https://medium.com/the-moment-by-pete-for-america/hitting-home-a-new-politics-of-the-everyday-76316121f06a|website=[[Medium (website)|Medium]]|accessdate=September 9, 2019|date=June 22, 2017}}</ref> Oktobra istega leta je Buttigieg osebno podprl 21 kongresnih kandidatov. <ref name="indianapolismonthlynovember2018">{{Navedi splet|last=Wren|first=Adam|title=Pete Buttigieg Has His Eye On The Prize|url=https://www.indianapolismonthly.com/longform/pete-buttigieg-feature|website=Indianapolis Monthly|accessdate=October 26, 2019|date=December 16, 2018}}</ref> Kasneje je podprl tudi Mela Halla, demokratskega kandidata na volitvah leta 2018 za 2. kongresno okrožje Indiane. <ref>{{Navedi splet|last=Ortega|first=Veronica|title=South Bend's mayor is throwing his support behind Democrat Mel Hall|url=https://wsbt.com/news/local/south-bends-mayor-is-throwing-his-support-behind-democrat-mel-hall|publisher=WSBT-TV|accessdate=October 26, 2019|date=November 1, 2018}}</ref> Buttigieg je vodil kampanjo za ponovno izvolitev Joeja Donnellyja na senatnih volitvah Združenih držav Amerike v Indiani. <ref>{{Navedi splet|title=Mayor Pete Buttigieg, other Hoosier veterans launch South Bend 'Veterans for Joe' with press conference|url=https://joeforindiana.com/updates/mayor-pete-buttigieg-other-hoosier-veterans-launch-south-bend-veterans-for-joe-with-press-conference/|publisher=Donnelly for Indiana|accessdate=October 26, 2019|archivedate=October 26, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191026043825/https://joeforindiana.com/updates/mayor-pete-buttigieg-other-hoosier-veterans-launch-south-bend-veterans-for-joe-with-press-conference/}}</ref> Buttigieg je vodil kampanjo za kandidate v več kot ducat državah, vključno z državami, ki so se udeležile zgodnjih predsedniških primarnih volitev, kot sta [[Iowa]] in [[Južna Karolina]], kar kaže na potencialno zanimanje za kandidaturo za predsednika. <ref name="indianapolismonthlynovember2018" /> Svojo kandidaturo je uradno napovedal 23. januarja 2019. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.theatlantic.com/politics/archive/2019/01/buttigieg-announces-his-run-presidency/580984/|title=Pete Buttigieg Thinks All the 2020 Democrats Are Too Old|website=The Atlantic|first=Edward-Isaac|last=Dovere|date=January 23, 2019|authorlink=Edward-Isaac Dovere|accessdate=January 26, 2021}}</ref> ==== Nasledstvo kot župan ==== Buttigieg je decembra 2018 napovedal, da se ne bo potegoval za tretji mandat za župana South Benda. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/pete-buttigieg-will-not-seek-a-third-term-as-south/article_0399eb60-365a-5f18-b98c-de8cc9010831.html|title=Pete Buttigieg will not seek a third term as South Bend mayor|first=Jeff|last=Parrott|date=December 18, 2018|work=[[South Bend Tribune]]|accessdate=December 17, 2018|archivedate=January 10, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210110034714/https://www.southbendtribune.com/news/local/pete-buttigieg-will-not-seek-a-third-term-as-south/article_0399eb60-365a-5f18-b98c-de8cc9010831.html}}</ref> Buttigieg je na [[2019 South Bend mayoral election|županskih volitvah leta 2019]] podprl [[James Mueller (mayor)|Jamesa Muellerja]]. <ref name="sbt1">{{Navedi splet|last=Parrott|first=Jeff|title=James Mueller rolls to victory in South Bend mayoral primary|url=https://www.southbendtribune.com/news/elections/james-mueller-rolls-to-victory-in-south-bend-mayoral-primary/article_4139cab3-c713-5d9c-be70-7387ef7b806d.html|accessdate=May 23, 2019|date=May 8, 2019}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=South Bend Mayor Pete Buttigieg endorses James Mueller as his pick to replace him|url=https://wsbt.com/news/local/south-bend-mayor-pete-buttigieg-endorses-james-mueller-as-his-pick-to-replace-him|publisher=WSBT-TV|accessdate=October 24, 2019|date=February 11, 2019}}</ref> Mueller je bil Buttigiegov sošolec iz srednje šole in njegov županski vodja kabineta, kasneje pa izvršni direktor oddelka za skupnostne naložbe South Benda. <ref name="sbt1" /> Muellerjeva kampanja je obljubljala nadaljevanje napredka, ki je bil dosežen pod Buttigiegovim županovanjem. <ref>{{Navedi splet|last=Hudson|first=Melissa|title=Primary election: James Mueller wins Democratic nomination for South Bend mayor|url=https://www.abc57.com/news/primary-election-south-bend-mayoral-race|website=ABC 57|publisher=[[WBND-LD]]|accessdate=May 23, 2019|date=May 7, 2019}}</ref> Buttigieg se je pojavil v Muellerjevih volilnih oglasih in doniral Muellerjevi kampanji. <ref>{{Navedi splet|last=Becker|first=Lauren|title=Slew of Democrats hoping to replace Buttigieg busy fundraising, mobilizing voters|url=https://wsbt.com/news/local/slew-of-democrats-hoping-to-replace-buttigieg-busy-fundraising-mobilizing-voters|publisher=[[WSBT-TV|WSBT]]|accessdate=May 27, 2019|date=May 2, 2019}}</ref> Mueller je maja 2019 zmagal na [[Demokratska stranka (Združene države Amerike)|demokratskih]] primarnih volitvah s 37 odstotki glasov v natrpani konkurenci. <ref>{{Navedi splet|title=2019 Primary Election: Official Results|url=https://www.sjcindiana.com/1647/2019-Primary-Election|publisher=St. Joseph County, Indiana|accessdate=January 7, 2020|archivedate=January 10, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210110075257/https://www.sjcindiana.com/1647/2019-Primary-Election}}</ref> <ref name="sbt1" /> <ref>{{Navedi novice|title=Top Buttigieg Aide Wins South Bend Mayoral Primary|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2019-05-08/top-buttigieg-mayoral-aide-wins-primary-to-lead-indiana-city|accessdate=October 24, 2019|work=[[Bloomberg News]]|agency=[[Associated Press]]|date=May 8, 2019}}</ref> Na splošnih volitvah novembra 2019 je Mueller premagal republikanskega kandidata Seana M. Haasa s 63 odstotki glasov. <ref>{{Navedi splet|title=Election Summary Report: General Election, Tuesday, November 5, 2019|url=https://www.sjcindiana.com/DocumentCenter/View/28489/2019-General-Election-Summary---Unofficial|publisher=St. Joseph County, Indiana|accessdate=January 7, 2020|archivedate=November 11, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201111192428/https://www.sjcindiana.com/DocumentCenter/View/28489/2019-General-Election-Summary---Unofficial}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=Democrat James Mueller voted as South Bend's next mayor|work=WSBT|url=https://wsbt.com/news/local/democrat-james-mueller-voted-as-south-bends-next-mayor|publisher=[[WSBT-TV]]|accessdate=November 6, 2019|date=November 5, 2019}}</ref> Mueller je funkcijo nastopil na novoletni dan leta 2020. <ref name="NYTsuccessor2">{{Navedi novice|last=Gabriel|first=Trip|title=He's Not 'Mayor Pete' Anymore: Buttigieg's Successor Is Sworn In|url=https://www.nytimes.com/2020/01/01/us/politics/pete-buttigieg-mayor-south-bend.html|accessdate=February 12, 2020|work=The New York Times|date=January 1, 2020}}</ref> === Kampanja za predsedovanje DNC === Januarja 2017 je Buttigieg napovedal svojo kandidaturo za predsednika Demokratskega nacionalnega odbora (DNC) na predsedniških volitvah leta 2017. <ref>{{Navedi novice|last=Martin|first=Jonathan|date=January 5, 2017|title=Indiana Mayor Running for D.N.C. Chairman|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2017/01/05/us/pete-buttigieg-democratic-national-committee-chairman-race.html|accessdate=March 18, 2019}}</ref> V tekmi za predsedniški položaj si je ustvaril nacionalni profil kot vzhajajoči temni konj s podporo nekdanjega predsednika DNC Howarda Deana, nekdanjega guvernerja [[Maryland|Marylanda]] Martina O'Malleyja, senatorja Indiane Joeja Donnellyja in senatorke [[Severna Dakota|Severne Dakote]] Heidi Heitkamp. <ref name="Seitz-Wald">{{Navedi novice|last=Seitz-Wald|first=Alex|date=February 25, 2017|title=DNC Race: Democrats Elect New Leader Saturday|work=[[NBC News]]|url=https://www.nbcnews.com/politics/elections/dnc-race-democrats-elect-new-leader-saturday-n725596|accessdate=February 25, 2017}}</ref> <ref>{{Navedi novice|last=Fritze|first=John|title=Martin O'Malley backs Pete Buttigieg (over Tom Perez) for DNC|work=[[The Baltimore Sun]]|url=https://www.baltimoresun.com/news/maryland/politics/blog/bal-martin-o-malley-backs-pete-buttigieg-over-tom-perez-for-dnc-20170208-story.html|accessdate=February 8, 2017|archivedate=February 8, 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170208170207/http://www.baltimoresun.com/news/maryland/politics/blog/bal-martin-o-malley-backs-pete-buttigieg-over-tom-perez-for-dnc-20170208-story.html}}</ref> Buttigieg se je v kampanji zavzemal za potrebo, da [[Demokratska stranka (Združene države Amerike)|Demokratska stranka]] opolnomoči svoje milenijce. <ref name="Seitz-Wald" /> Buttigieg je obljubil, da bo odstopil z mesta župana, če bo izvoljen za predsednika DNC. <ref>{{Navedi splet|last=Macaluso|first=Logan|title=Buttigieg announces run for DNC chair|url=https://www.thestatehousefile.com/politics/elections/buttigieg-announces-run-for-dnc-chair/article_d82b83fb-41b5-5854-9232-2952009c6add.html|website=The Statehouse File|accessdate=4 March 2024|language=en|date=5 January 2017}}</ref> Nekdanji ameriški minister za delo [[Thomas Perez|Tom Perez]] in [[Predstavniški dom ameriškega kongresa|ameriški predstavnik]] Keith Ellison sta se hitro izkazala za favorita večine članov DNC. Buttigieg se je na dan volitev umaknil iz tekme, ne da bi podprl nobenega kandidata, Perez pa je bil po dveh krogih glasovanja izvoljen za predsednika. <ref name="Seitz-Wald2">{{Navedi novice|last=Seitz-Wald|first=Alex|date=February 25, 2017|title=DNC Race: Democrats Elect New Leader Saturday|work=[[NBC News]]|url=https://www.nbcnews.com/politics/elections/dnc-race-democrats-elect-new-leader-saturday-n725596|accessdate=February 25, 2017}}</ref> === Predsedniška kampanja 2020 === 23. januarja 2019 je Buttigieg napovedal, da bo ustanovil raziskovalni odbor za kandidaturo za [[Predsednik Združenih držav Amerike|predsednika Združenih držav Amerike]] na prihajajočih [[Volitve predsednika Združenih držav Amerike 2020|volitvah leta 2020.]] <ref name="CNNExploratory">{{Navedi novice|url=https://www.cnn.com/2019/01/23/politics/pete-buttigieg-2020-president/index.html|title=Pete Buttigieg, mayor of South Bend, Indiana, jumps into 2020 race|last=Merica|first=Dan|date=January 23, 2019|accessdate=January 25, 2019|work=CNN}}</ref> Buttigieg si je prizadeval za nominacijo Demokratske stranke za predsednika. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/breaking-south-bend-mayor-pete-buttigieg-joins-presidential-race/article_c2ca8722-70b4-5b40-9d10-14ee798fbb8d.html|title=Breaking: South Bend Mayor Pete Buttigieg joins 2020 presidential race|first=Sara|last=Burnett|date=January 23, 2019|work=[[South Bend Tribune]]}}</ref> <ref>{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2019/01/23/us/politics/pete-buttigieg-mayor-south-bend-president.html|title=Pete Buttigieg, Mayor of South Bend, Ind., Joins Democratic 2020 Race|last=Burns|first=Alexander|date=January 23, 2019|work=[[The New York Times]]|accessdate=January 23, 2019}}</ref> Če bi bil izvoljen, bi bil najmlajši in prvi odkrito gejevski ameriški predsednik. <ref name="CNNExploratory" /> Sredi začetka Buttigiegovih predsedniških prizadevanj je 12. februarja 2019 objavil svojo prvenec, [[Avtobiografija|avtobiografijo]] ''Najkrajša pot domov''. <ref>{{Navedi tvit|number=1095383344689434624|user=PeteButtigieg|title=It's publication day! Delighted to see Shortest Way Home hitting the shelves today, and hoping you will find it a good read.|date=February 12, 2019|access-date=October 4, 2021}}</ref> Dva meseca pozneje je Buttigieg 14. aprila 2019 v South Bendu uradno začel svojo kampanjo. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.fastcompany.com/90334160/pete-buttigieg-debuts-a-radical-new-approach-to-campaign-branding|title=Pete Buttigieg debuts a radical new approach to campaign branding|last=Segran|first=Elizabeth|date=April 14, 2019|work=[[Fast Company]]|accessdate=April 14, 2019}}</ref> <ref>{{Navedi novice|last=Merica|first=Dan|title=Pete Buttigieg officially announces presidential campaign|url=https://www.cnn.com/2019/04/14/politics/pete-buttigieg-presidential-campaign/index.html|accessdate=April 14, 2019|work=CNN|date=April 14, 2019}}</ref> Buttigieg se je opisal kot progresivca in podpornika demokratičnega kapitalizma. <ref name="Beauchamp">{{Navedi splet|url=https://www.vox.com/policy-and-politics/2019/3/28/18283925/pete-buttigieg-mayor-pete-interview-capitalism|title=Pete Buttigieg makes the case for "democratic capitalism"|last=Beauchamp|first=Zack|date=March 28, 2019|website=[[Vox (website)|Vox]]|accessdate=April 1, 2019}}</ref> Zgodovinar David Mislin Buttigiega opredeljuje kot pragmatičnega progresivca v tradiciji gibanja socialnega evangelija, ki je bilo nekoč močno na Srednjem zahodu. <ref>David Mislin, [https://www.upi.com/Top_News/Voices/2019/11/07/Pete-Buttigieg-reviving-pragmatic-progressive-ideals-of-Social-Gospel/6261573132113/ Pete Buttigieg reviving pragmatic, progressive ideals of Social Gospel], UPI (November 7, 2019), republished at ''[https://nationalinterest.org/blog/buzz/pete-buttigieg-reviving-pragmatic-progressive-ideals-social-gospel-movement-94506 The National Interest]'' (November 11, 2019).</ref> Buttigieg, ki je sprva veljal za kandidata z malo verjetnostjo, <ref>{{Navedi splet|title=Pete Buttigieg ends 2020 White House bid|first=Justin|last=Gomez|url=https://abcnews.go.com/Politics/pete-buttigieg-end-2020-white-house-bid-sources/story?id=67498529|website=ABC News|accessdate=February 20, 2021|date=March 1, 2020}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Parrott|first=Jeff|title=Pete Buttigieg still the 'longest of long shots'? Maybe not anymore.|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/pete-buttigieg-still-the-longest-of-long-shots-maybe-not-anymore/article_d682dae0-461c-5b93-809e-2e707fc90346.html|accessdate=February 20, 2021|date=November 3, 2019}}</ref> <ref name="Gambino-2019">{{Navedi splet|last=Gambino|first=Lauren|title=Pete Buttigieg for president? Long-shot stands out in crowded field|url=https://www.theguardian.com/us-news/2019/mar/23/pete-buttigieg-democrat-2020-presidential-election|website=The Guardian|accessdate=February 20, 2021|date=March 23, 2019}}</ref> se je do decembra 2019 povzpel na vrh lestvice kandidatov na primarnih volitvah. <ref>{{Navedi novice|last=Scott|first=Eugene|title=Analysis {{!}} Pete Buttigieg's struggles and stumbles with black voters, explained|url=https://www.washingtonpost.com/politics/2019/12/18/pete-buttigiegs-biggest-campaign-struggle-earning-support-black-voters/|work=Washington Post|accessdate=January 8, 2021|date=December 18, 2019}}</ref> V začetku februarja 2020 je Buttigieg vodil na demokratskih volitvah v Iowi leta 2020 z 26,2 odstotka glasov v primerjavi z 26,1 odstotka, ki jih je prejel [[Bernie Sanders]], in osvojil 14 delegatov v primerjavi z 12, ki jih je prejel Sanders. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.cnn.com/2020/02/06/politics/iowa-caucus-results/index.html|title=Pete Buttigieg keeps narrow lead in Iowa caucuses with 100% of precincts reporting|first=Dan|last=Merica|first2=Jeff|last2=Zeleny|first3=Adam|last3=Levy|website=CNN|date=February 6, 2020|accessdate=February 7, 2020}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://theweek.com/10things/894837/10-things-need-know-today-february-10-2020|title=10 things you need to know today: February 10, 2020|date=February 10, 2020|website=[[The Week]]|first=Harold|last=Maas|accessdate=February 10, 2020}}</ref> Sklad za zmago LGBTQ, Buttigiegova prva nacionalna podpora, {{Efn|Buttigieg was endorsed in June 2019 on the [[Stonewall 50th anniversary|50th anniversary of the Stonewall Uprising]].}} je zabeležil zgodovinsko prvo zmago odkrito gejevskega kandidata na državnih predsedniških primarnih volitvah. <ref>{{Navedi splet|url=https://victoryfund.org/news/pete-buttigiegs-iowa-victory-a-milestone-in-u-s-history-america-on-track-to-elect-its-first-gay-president/|title=Pete Buttigieg's Iowa Victory A Milestone in U.S. History; America On-Track to Elect Its First Gay President|last=Keith|first=Jarod|website=LGBTQ Victory Fund|accessdate=February 7, 2020}}</ref> Buttigieg je na primarnih volitvah v New Hampshiru končal na drugem mestu za Sandersom. <ref name="Nilsen2">{{Navedi splet|url=https://www.vox.com/2020/2/11/21133087/bernie-sanders-new-hampshire-democratic-primary-winner-2020|title=Bernie Sanders just won the all-important New Hampshire primary|last=Nilsen|first=Ella|date=February 11, 2020|website=Vox|accessdate=February 15, 2020}}</ref> Potem ko je na primarnih volitvah v Južni Karolini zasedel četrto mesto z 8,2 odstotka glasov, za [[Joe Biden|Joejem Bidnom]] (48,7 odstotka), Berniejem Sandersom (19,8 odstotka) in Tomom Steyerjem (11,3 odstotka), je Buttigieg 1. marca 2020 odstopil od tekme in podprl Bidna. <ref>Epstein, Reid J. and Gabriel, Trip. [https://www.nytimes.com/2020/03/01/us/politics/pete-buttigieg-drops-out.html Pete Buttigieg Drops Out of Democratic Presidential Race], ''The New York Times'', March 1, 2020. Retrieved March 1, 2020.</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Epstein|first=Reid J.|last2=Gabriel|first2=Trip|title=Buttigieg and Klobuchar Endorse Biden, Aiming to Slow Sanders|url=https://www.nytimes.com/2020/03/02/us/politics/pete-buttigieg-endorses-joe-biden.html|website=The New York Times|accessdate=March 2, 2020|date=March 2, 2020}}</ref> Študija politologov z univerze Loyola Marymount iz leta 2023 je poročala o tem, kako so različni vidiki Buttigiegove biografije vplivali na mnenja volivcev o njegovi izvolitvi za predsednika ZDA. Avtorji so zaključili, da je »njegova vojaška preteklost ... uspešno preprečila diskriminacijo volivcev, kar kaže na to, da bi nekateri gejevski kandidati lahko odpravili vrzel, ko bi volivci izvedeli več o njihovi zgodbi.« === Postpredsedniška kampanja === Aprila 2020 je Buttigieg ustanovil Win The Era PAC, nov super PAC za zbiranje denarja in njegovo razdeljevanje demokratom, ki so prejeli manj glasov. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.cnn.com/2020/04/03/politics/pete-buttigieg-pac/index.html|title=Pete Buttigieg launches a new PAC aimed at helping down-ballot Democrats|first=Dan|last=Merica|website=CNN|date=April 3, 2020|accessdate=April 5, 2020}}</ref> 8. junija 2020 je Univerza Notre Dame objavila, da je za študijsko leto 2020–21 zaposlila Buttigiega kot učitelja in raziskovalca. <ref>{{Navedi splet|title=Former presidential candidate Pete Buttigieg to teach, do research at Notre Dame|url=https://www.chicagotribune.com/suburbs/post-tribune/ct-nw-pete-buttigieg-notre-dame-20200628-mgxcxr3h3baurdusu6oywyhm44-story.html|accessdate=June 28, 2020|date=June 28, 2020}}</ref> Oktobra 2020 je Buttigieg izdal tudi svojo drugo knjigo, ''Trust: America's Best Chance''. <ref>{{Navedi novice|url=https://apnews.com/c37018efd91b0c9e90689ee652695b33|title=Mayor Pete Buttigieg has a new book set for fall, 'Trust'|date=July 8, 2020|agency=The Associated Press|accessdate=July 8, 2020}}</ref> Buttigieg je na splošnih volitvah deloval kot nadomestek za Bidenovo kampanjo. <ref>{{Navedi splet|title=WATCH: One-on-one with Biden campaign surrogate Pete Buttigieg|url=https://www.wfmz.com/news/politics/watch-one-on-one-with-biden-campaign-surrogate-pete-buttigieg/video_d570a102-3ebb-5289-aa02-ae9deb9d790a.html|website=WFMZ.com|accessdate=December 21, 2020|date=October 16, 2020}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Verhovek|first=John|last2=Nagle|first2=Molly|title=Joe Biden campaign deploys top surrogates while candidate preps for final debate|url=https://abcnews.go.com/Politics/joe-biden-campaign-deploys-top-surrogates-candidate-preps/story?id=73720943|website=ABC News|accessdate=December 21, 2020|date=October 21, 2020}}</ref> Na sklepni večer Demokratske nacionalne konvencije leta 2020 je imel govor, <ref>{{Navedi splet|last=Glauber|first=Bill|title=2020 DNC will meet for just two hours nightly during Milwaukee convention|url=https://www.jsonline.com/story/news/politics/elections/2020/07/29/dnc-meet-2-hours-nightly-during-milwaukee-convention/5541718002/|website=Milwaukee Journal Sentinel|accessdate=August 3, 2020|date=July 29, 2020}}</ref> med poimenovanjem na konvenciji pa je tudi oznanil glasove Indiane. <ref>{{Navedi novice|last=Stevens|first=Matt|last2=Paz|first2=Isabella Grullón|date=August 19, 2020|title=Democratic National Convention's Roll Call Showcases Voices from Across America|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2020/08/19/us/politics/dnc-roll-call.html|accessdate=February 14, 2021|issn=0362-4331}}</ref> 5. septembra 2020 je bilo objavljeno, da bo Buttigieg član svetovalnega sveta prehodne skupine Biden-Harris, ki je načrtovala predsedniški prehod Joeja Bidna. <ref>{{Navedi splet|title=Cindy McCain Joins Biden-Harris Transition Team's Advisory Board|url=https://buildbackbetter.com/press-releases/cindy-mccain-joins-biden-harris-transition-teams-advisory-board/|website=President-Elect Joe Biden|accessdate=November 9, 2020|date=September 28, 2020|archivedate=November 15, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201115172252/https://buildbackbetter.com/press-releases/cindy-mccain-joins-biden-harris-transition-teams-advisory-board/}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Biden Transition Organization – Staff, Advisors|url=https://www.democracyinaction.us/2020/chrntran/bidentransition.html|website=www.democracyinaction.us|accessdate=November 9, 2020|date=November 9, 2017}}</ref> Pred podpredsedniško razpravo je Buttigieg igral vlogo namestnika republikanskega podpredsednika [[Mike Pence|Mika Pencea,]] da bi pripravil kandidatko za podpredsednico [[Kamala Harris|Kamalo Harris]]. Buttigieg je bil za to vlogo izbran zaradi svojih izkušenj z delom s Penceom med njunim sočasnim mandatom župana South Benda oziroma guvernerja Indiane. <ref>{{Navedi splet|last=Cole|first=Brendan|title=Buttigieg says embodying Mike Pence to help prepare Harris for debate was "strange"|url=https://www.newsweek.com/pete-buttigieg-kamala-harris-election-1538057|website=Newsweek|accessdate=December 21, 2020|date=October 10, 2020}}</ref> === Minister za promet (2021–2025) === [[Slika:Harris_swears_in_Buttigieg.jpg|sličica|Podpredsednica [[Kamala Harris]] je 3. februarja 2021 prisegla Buttigiega za ministra za promet.]] ==== Nominacija in potrditev ==== Po koncu predsedniške kampanje je bil Buttigieg obravnavan kot morebiten kandidat za kabinet v administraciji Joeja Bidna. <ref>{{Navedi splet|last=Siders|first=David|title=Biden is already forming a government. Here's what his Cabinet could look like.|url=https://www.politico.com/news/2020/08/21/joe-biden-cabinet-picks-397905|accessdate=August 21, 2020|website=Politico|date=August 21, 2020}}</ref> <ref>{{Navedi novice|last=Parrott|first=Jeff|title=Pete Buttigieg in DNC speech: My marriage shows how the country can change|work=South Bend Tribune|url=https://www.southbendtribune.com/news/elections/pete-buttigieg-tells-dnc-that-a-president-biden-would-work-toward-a-nation-in-which/article_becd5c7e-e35a-11ea-b469-47761a764d7c.html|date=August 21, 2020|accessdate=August 21, 2020}}</ref> Potem ko je bil Biden 7. novembra 2020 razglašen za zmagovalca volitev, je bil Buttigieg ponovno omenjen kot morebitni kandidat za ministra za vzadeve veteranov, veleposlanika pri Združenih narodih, veleposlanika na Kitajskem ali ministra za promet. <ref /> Biden je 15. decembra 2020 napovedal, da bo Buttigiega nominiral za svojega ministra za promet. <ref>{{Navedi novice|last=Merica|first=Dan|date=December 15, 2020|title=Joe Biden picks Pete Buttigieg to be transportation secretary|work=[[CNN]]|url=https://www.cnn.com/2020/12/15/politics/pete-buttigieg-transportation-secretary/index.html|accessdate=December 15, 2020}}</ref> <ref>{{Navedi novice|last=Josephs|first=Leslie|title=Senate confirms Pete Buttigieg as Transportation secretary|url=https://www.cnbc.com/2021/02/02/pete-buttigieg-confirmed-by-senate-as-biden-transportation-secretary.html|accessdate=February 2, 2021|work=CNBC|date=February 2, 2021}}</ref> <ref>{{Navedi novice|last=Laris|first=Michael|last2=Duncan|first2=Ian|last3=Kim|first3=Seung Min|title=Biden to name Pete Buttigieg as transportation secretary|work=[[The Washington Post]]|url=https://www.washingtonpost.com/local/trafficandcommuting/biden-transportation-secretary/2020/12/15/cf1b7456-3a41-11eb-98c4-25dc9f4987e8_story.html|accessdate=December 16, 2020|issn=0190-8286}}</ref> Senatna komisija za trgovino je Buttigiegovo nominacijo predlagala celotnemu senatu z 21 glasovi za in 3 proti. <ref>{{Navedi tvit|number=1354448436905594886|user=carlquintanilla|title=* U.S. SENATE COMMERCE COMMITTEE ADVANCES NOMINATION OF BUTTIGIEG TO BE TRANSPORTATION SECRETARY ON 21-3 VOTE – STATEMENT @Reuters|date=January 27, 2021|access-date=February 2, 2021}}</ref> Buttigieg je bil potrjen 2. februarja 2021 z 86 glasovi za in 13 proti, <ref>{{Navedi novice|last=O'Connell|first=Oliver|title=Pete Buttigieg becomes first openly gay cabinet member after historic Senate vote|url=https://www.independent.co.uk/news/world/americas/us-politics/pete-buttigieg-openly-gay-cabinet-member-senate-b1796535.html|archiveurl=https://ghostarchive.org/archive/20220525/https://www.independent.co.uk/news/world/americas/us-politics/pete-buttigieg-openly-gay-cabinet-member-senate-b1796535.html|archivedate=May 25, 2022|accessdate=February 2, 2021|work=The Independent|date=February 2, 2021}}</ref> naslednje jutro pa je prisegel. <ref>{{Navedi novice|last=DeRose|first=Adam|date=February 3, 2020|title=Watch live: Biden swears in Buttigieg as Transportation secretary|work=The Hill|url=https://thehill.com/video/administration/537107-watch-live-biden-swears-in-buttigieg-at-transportation-department|accessdate=February 3, 2021}}</ref> ==== Delo kot minister ==== [[Slika:Secretary_Buttigieg_visits_Union_Station_(1).jpg|sličica|Buttigieg je na svoj prvi polni dan kot minister za promet obiskal postajo Washington Union Station.]] Kot minister za promet je Buttigieg delal na reorganizaciji notranje politične strukture ministrstva, vključno z izvedbo temeljitega postopka pregleda pravil, sprejetih pod Trumpovo administracijo. <ref>{{Navedi splet|title=USDOT Begins Undoing Trump-Era Restrictions on Rulemaking|url=https://www.ttnews.com/articles/usdot-begins-undoing-trump-era-restrictions-rulemaking|website=Transport Topics|accessdate=March 31, 2021|date=March 24, 2021}}</ref> <ref>{{Navedi novice|last=Laris|first=Michael|title=Rolling back a rollback: Buttigieg deletes some Trump-era limits on regulation|url=https://www.washingtonpost.com/local/trafficandcommuting/buttigieg-transportation-regulation/2021/03/24/8bfc8d76-8cb3-11eb-a6bd-0eb91c03305a_story.html|work=Washington Post|accessdate=March 31, 2021|date=March 24, 2021}}</ref> Buttigieg je na primer 19. maja 2021 ponovno uvedel pilotni program [[Barack Obama|iz Obamove]] dobe, ki zagotavlja lokalno zaposlovanje za projekte [[Javna dela|javnih del]], s ciljem pomagati manjšinam in prikrajšanim posameznikom. Ta program je bil leta 2017 med Trumpovo administracijo preklican, ko se je ministrstvo za promet vrnilo k pravilom, določenim med [[Ronald Reagan|Reaganovo]] administracijo, ki so prepovedovala geografsko pogojene zaposlitvene preference. <ref>{{Navedi splet|last=Yen|first=Hope|last2=Khalil|first2=Ashraf|title=Reversing Trump, Buttigieg reinstates local hiring program|url=https://apnews.com/article/donald-trump-government-and-politics-business-0ded624789ae500d13d485617b1dd070|website=AP NEWS|accessdate=May 20, 2021|date=May 19, 2021}}</ref> Buttigieg je konec februarja 2021 nagovoril Združenje afroameriških županov, da bi razpravljal o sistemskem rasizmu. Trdil je, da so napačne naložbe v zvezno prometno in infrastrukturno politiko prispevale k rasni neenakosti. <ref>{{Navedi splet|last=Wehrman|first=Jessica|title=Buttigieg makes equity a top priority for DOT|url=https://www.rollcall.com/2021/02/23/buttigieg-makes-equity-a-top-priority-for-dot/|website=Roll Call|accessdate=April 1, 2021|date=February 23, 2021}}</ref> V začetku marca 2021 je ''Politico'' opozoril, da je Buttigieg v skoraj vsakem intervjuju za medije omenil rasno enakost v zvezi z njegovim delom na ministrstvu. <ref>{{Navedi splet|last=Mintz|first=Sam|title=How Biden is betting on Buttigieg to drive a new era of racial equity|url=https://www.politico.com/news/2021/03/08/biden-buttigieg-acial-equity-473928|website=POLITICO|accessdate=April 1, 2021|date=March 8, 2021}}</ref> Konec junija 2022 je Buttigieg začel pilotni program Reconnecting Communities v vrednosti milijarde dolarjev za vzpostavitev rasne enakosti na cestah. <ref>{{Navedi splet|title=Biden Administration Announces First-Ever Funding Program Dedicated to Reconnecting American Communities|url=https://www.transportation.gov/briefing-room/biden-administration-announces-first-ever-funding-program-dedicated-reconnecting|publisher=U.S. Department of Transportation|website=Transportation.gov|date=June 30, 2022|accessdate=July 1, 2022}}</ref> Program, ki uporablja denar iz Zakona o naložbah v infrastrukturo in delovnih mestih, želi ponovno povezati mesta in soseske, ki jih delijo ceste, s projekti, kot so hitre avtobusne linije, pešpoti in načrtovalske študije. <ref>{{Navedi splet|title=Buttigieg launches $1B pilot to build racial equity in roads|url=https://apnews.com/article/race-and-ethnicity-racial-injustice-transportation-pete-buttigieg-48e09f253781c89359d875f19fc70f9d|last=Yen|first=Hope|publisher=Associated Press|date=June 30, 2022|accessdate=July 1, 2022}}</ref>Po rojstvu dvojčkov leta 2021 je Buttigieg vzel [[Porodniški dopust|starševski dopust]]. To je postalo predmet ostrih kritik in posmeha s strani konservativnih in republikanskih osebnosti. Nekateri politični analitiki so opazili [[Homofobija|homofobne]] tone v napadih na Buttigiegovo odločitev, da vzame starševski dopust. <ref>Multiple sources:</ref> Potem ko so ga konservativci kritizirali zaradi očetovskega dopusta, je Buttigieg izjavil, da se ne bo opravičil za "skrb za moja nedonošenčka dvojčka. Delo, ki ga opravljamo, je veselo, izpolnjujoče, čudovito delo." <ref name="Kindelan">{{Navedi novice|last=Kindelan|first=Katie|title=Pete Buttigieg responds to paternity leave criticism as Congress weighs national paid leave|url=https://abcnews.go.com/GMA/Family/pete-buttigieg-responds-paternity-leave-criticism-congress-weighs/story?id=80642969|accessdate=October 27, 2021|work=[[Good Morning America]]|date=October 19, 2021}}</ref> Po navedbah njegovega ministrstva je bil Buttigieg na plačanem dopustu od sredine avgusta 2021, kjer je bil en mesec "večinoma nedolžen, razen pri pomembnih agencijskih odločitvah in zadevah, ki jih ni bilo mogoče prenesti", in "od takrat povečuje svoje dejavnosti", pri čemer se je v začetku oktobra 2021 večkrat pojavil v medijih. <ref>{{Navedi novice|last=Thompson|first=Alex|last2=Sfondeles|first2=Tina|title=Can Pete Buttigieg have it all?|url=https://www.politico.com/newsletters/west-wing-playbook/2021/10/14/can-pete-buttigieg-have-it-all-494710|accessdate=October 27, 2021|work=[[Politico]]|date=October 14, 2021}}</ref> Bela hiša je odobrila Buttigiegov dopust. <ref name="Kindelan" /> Po sprejetju Zakona o naložbah v infrastrukturo in delovnih mestih je ''[[Business Insider|Insider]]'' Buttigiega označil za "najmočnejšega ministra za promet doslej", saj ima ministrstvo zdaj na voljo 210 milijard dolarjev diskrecijskih nepovratnih sredstev. <ref>{{Navedi splet|last=Wren|first=Adam|last2=Rojas|first2=Warren|title=Pete Buttigieg is about to become the most powerful transportation secretary ever|url=https://www.businessinsider.com/buttigieg-infrastructure-bill-transportation-secretary-2021-11|accessdate=November 16, 2021|website=Business Insider|language=en-US}}</ref> Predsednik Biden ga je imenoval v Svet Bele hiše za konkurenco, ki je usklajeval politike za spodbujanje gospodarske konkurence. <ref name="Scola-2024">{{Navedi novice|last=Scola|first=Nancy|date=November 3, 2024|title='I Didn't Do an About-Face on Pete Buttigieg. Buttigieg Did an About-Face on Me.'|url=https://www.politico.com/news/magazine/2024/11/03/pete-buttigieg-tough-on-airlines-00181436|work=Politico}}</ref> ==== Letalstvo ==== Po resnih težavah, ki so se leta 2022 pojavile v potniškem letalstvu Združenih držav Amerike, kot je bil na primer propad počitniške družbe Southwest Airlines, se je Buttigieg soočil s kritikami, ker ni sprejel dovolj ukrepov za kaznovanje malomarnih letalskih družb. <ref>{{Navedi splet|last=Walker|first=Mark|date=January 20, 2023|title=Air Travel Debacles Put a Star of Biden's Cabinet in the Hot Seat|url=https://www.nytimes.com/2023/01/20/us/politics/pete-buttigieg-southwest-faa.html|accessdate=March 31, 2023|website=The New York Times}}</ref> Buttigieg je nato ministrstvu za promet naročil, naj obravnava monopolizacijo in pravice potrošnikov v panogi. <ref name="Scola-20242">{{Navedi novice|last=Scola|first=Nancy|date=November 3, 2024|title='I Didn't Do an About-Face on Pete Buttigieg. Buttigieg Did an About-Face on Me.'|url=https://www.politico.com/news/magazine/2024/11/03/pete-buttigieg-tough-on-airlines-00181436|work=Politico}}</ref> Predsednik Biden in minister Buttigieg sta vzpostavila flightrights.gov, nadzorno ploščo za pomoč strankam letalskih prevoznikov, ki stranke obvešča o odškodnini, do katere so upravičene po odpovedi ali zamudi letov. <ref name="advocate.com">{{Navedi splet|url=https://www.advocate.com/politics/pete-buttigieg-airline-regulations|title=Buttigieg and Biden Look to Shore up Airline Consumer Protections}}</ref> Na ministrstvu je ustanovil tudi položaj glavnega uradnika za konkurenco. Marca 2023 je Buttigieg nasprotoval predlagani združitvi Spirit Airlines in Frontier Airlines kot protikonkurenčni. <ref name="Scola-20242" /> Decembra 2023 je Ministrstvo za promet letalski družbi Southwest Airlines naložilo rekordno globo v višini 140 milijonov dolarjev zaradi množičnih kršitev [[Zaščita potrošnikov|zakonov o varstvu potrošnikov]] leta 2022, ko je družba odpovedala lete in pustila več kot 2 milijona potnikov na cedilu. <ref>{{Navedi novice|date=December 18, 2023|title=Transportation Secretary Pete Buttigieg discusses penalties on Southwest Airlines|first=A|last=Martínez|work=NPR|url=https://www.npr.org/2023/12/18/1219956688/what-s-being-done-to-avoid-a-repeat-of-last-year-s-travel-cancellations-and-dela}}</ref> 30. oktobra 2024 je Buttigieg sporočil, da je začelo veljati pravilo, ki od letalskih družb zahteva, da samodejno povrnejo denar potnikom, katerih leti so odpovedani in ne sprejmejo drugega leta, pa tudi če niso opravljene plačane storitve. <ref>{{Navedi splet|date=2024-10-30|title=Airlines must now give automatic refunds for significant delays. Here's what to know.|url=https://www.cbsnews.com/news/airline-refunds-for-delayed-flights-dot-rule/|accessdate=2024-11-16|website=CBS News|language=en-US}}</ref> Buttigieg podpira zakon o preprečevanju neželenih stroškov (Junk Fee Prevention Act). Če bi bil sprejet na zvezni ravni, bi znižal stroške, povezane s porabo denarja za nekatere oblike zabave, hotelske sobe, storitve, povezane z letališči, in potovanja. <ref name="advocate.com2">{{Navedi splet|url=https://www.advocate.com/politics/pete-buttigieg-airline-regulations|title=Buttigieg and Biden Look to Shore up Airline Consumer Protections}}</ref> ==== Infrastruktura ==== Buttigieg je konec marca 2021 obvestil kongres, da namerava Bidenova administracija dati prednost gradnji projekta predora Gateway Rail zaradi njegovega gospodarskega pomena. <ref>{{Navedi splet|date=March 26, 2021|title=NYC-NJ tunnel plan has 'sense of urgency,' Buttigieg says|url=https://www.crainsnewyork.com/transportation/nyc-nj-tunnel-plan-has-sense-urgency-buttigieg-says|accessdate=April 1, 2021|website=Crain's New York Business}}</ref> Napredek projekta, ki ga je [[Donald Trump|predsednik Trump]] ustavil, <ref>{{Navedi novice|last=Liang|first=Keith|date=March 25, 2021|title=NYC-N.J. Tunnel Plan Has 'Sense of Urgency,' Buttigieg Says|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2021-03-25/buttigieg-says-gateway-tunnel-planning-is-progressing|accessdate=April 1, 2021|work=Bloomberg.com}}</ref> naj bi se po besedah vodje senatne večine Chucka Schumerja pospešil. Buttigieg je napovedal oceno vplivov projekta na okolje, kar je bilo v veliki meri razumljeno kot znak velikega napredka pri projektu. <ref>{{Navedi splet|date=March 26, 2021|title=Biden Administration Prioritizing Gateway Tunnel Project|url=https://newyork.cbslocal.com/2021/03/26/gateway-tunnel-project-biden-administration|accessdate=April 1, 2021|website=CBS New York|publisher=WLNY}}</ref> Buttigieg je bil tudi promotor ameriškega načrta za delovna mesta <ref>{{Navedi splet|last=Mulero|first=Eugene|date=March 25, 2021|title=Secretary Buttigieg Promotes Transformative Infrastructure Plan|url=https://www.ttnews.com/articles/secretary-buttigieg-promotes-transformative-infrastructure-plan|accessdate=May 20, 2021|website=Transport Topics}}</ref> in zakona o naložbah v infrastrukturo in delovnih mestih. <ref>{{Navedi splet|date=August 10, 2021|title=US Transportation Secretary Pete Buttigieg visits NJ to tout infrastructure bill|url=https://westchester.news12.com/us-transportation-secretary-pete-buttigieg-visits-nj-to-tout-infrastructure-bill|accessdate=September 9, 2021|website=westchester.news12.com}}</ref> ==== Drugi ukrepi ==== Na začetku svojega mandata je Buttigieg opozoril, da so ukrepi Združenih držav Amerike na področju [[Prometna varnost|varnosti v cestnem prometu]] pomanjkljivi, in predlagal izboljšanje zasnove cest. Čeprav je priznal, da Združene države Amerike zaostajajo za drugimi razvitimi državami glede varnosti kolesarjev in pešcev, je Buttigieg spodbudil večji poudarek na človeškem vedenju v infrastrukturni politiki. <ref>{{Navedi splet|last=Spencer|first=Ben|date=March 26, 2021|title=Buttigieg: US falls short on pedestrian safety|url=https://www.itsinternational.com/its17/its8/news/buttigieg-us-falls-short-pedestrian-safety|accessdate=April 1, 2021|website=ITS International}}</ref> <ref>{{Navedi splet|date=March 26, 2021|title=Buttigieg: 'We're better off if decisions revolve around human beings'|url=https://www.itsinternational.com/video/buttigieg-were-better-if-decisions-revolve-around-human-beings|accessdate=October 4, 2021|website=ITS International}}</ref> Prav tako je Buttigieg marca 2021 nakazal, da je odprt za cestninjenje na avtocesti Interstate 80, ne pa za cestninjenje mostov, in namesto tega predlagal "rešitve širšega spektra", kot je davek na prevožene kilometre. <ref>{{Navedi splet|last=Deleno|first=Joe|date=March 9, 2021|title=Transportation Secretary Pete Buttigieg Shares Thoughts On Bridge And I-80 Tolls In Exclusive One-On-One|url=https://pittsburgh.cbslocal.com/2021/03/09/transportation-secretary-pete-buttigieg-bridge-and-i-80-tolls/|accessdate=April 1, 2021}}</ref> <ref>{{Navedi splet|date=March 28, 2021|title=Pete Buttigieg vehicle miles tax: how would it work?|url=https://en.as.com/en/2021/03/28/latest_news/1616931248_210341.html|accessdate=April 1, 2021|website=AS.com}}</ref> Vendar Bidenova administracija v infrastrukturni načrt, ki ga je objavila tisti mesec, ni vključila davka na gorivo ali davka na prevožene kilometre. <ref>{{Navedi splet|last=Kelly|first=Caroline|date=March 29, 2021|title=Buttigieg says no gas or mileage tax in Biden's infrastructure plan|url=https://edition.cnn.com/2021/03/29/politics/buttigieg-no-gas-tax-mileage-tax-biden-infrastructure-plan-cnntv/index.html|accessdate=April 1, 2021|website=CNN}}</ref> Junija 2021 je Bela hiša ustanovila delovno skupino za reševanje motenj v dobavni verigi, Buttigieg pa je bil eden od njenih vodij. <ref>{{Navedi novice|last=Shepardson|first=David|date=July 17, 2021|title=U.S. officials look to address transportation supply chain issues|url=https://www.reuters.com/business/us-officials-look-address-transportation-supply-chain-issues-2021-07-16/|accessdate=October 27, 2021|work=[[Reuters]]}}</ref> Do oktobra 2021 so globalna ozka grla v dobavni verigi povzročila rekordno pomanjkanje gospodinjskih izdelkov za ameriške potrošnike. Buttigieg je kot vzroka za motnje navedel veliko povpraševanje in pandemijo, hkrati pa napovedal, da se bodo motnje "nadaljevale tudi v naslednjem letu". <ref>{{Navedi novice|last=Rosa|first=Joanne|date=October 21, 2021|title=Pete Buttigieg defends paternity leave, says supply chain issues have 'no easy fix'|url=https://abcnews.go.com/Politics/pete-buttigieg-defends-paternity-leave-supply-chain-issues/story?id=80670846|accessdate=October 27, 2021|work=[[ABC News (United States)|ABC News]]}}</ref> <ref>{{Navedi novice|last=Cole|first=Devan|last2=Hoffman|first2=Jason|date=October 17, 2021|title=Buttigieg says US supply chain issues will 'certainly' continue into 2022|url=https://edition.cnn.com/2021/10/17/politics/pete-buttigieg-supply-chain-issues-cnntv/index.html|accessdate=October 27, 2021|work=[[CNN]]}}</ref>[[Slika:Secretary_Buttigieg_visits_East_Palestine,_Ohio_(1).jpg|sličica|Buttigieg na kraju nesreče v vzhodni Palestini v Ohiu, 23. februarja 2023]] 3. februarja 2023 je East Palestini v Ohiu iztiril tovorni vlak, ki je prevažal [[Vinil klorid|vinilklorid]], [[Butilakrilat|butil akrilat]], etilheksil akrilat in etilen glikol monobutyl eter. Na zahtevo državnih uradnikov so reševalne ekipe izvedle nadzorovano sežiganje razlitja, pri čemer sta se v zrak sprostila [[vodikov klorid]] in [[fosgen]]. Posledično so bili evakuirani prebivalci v radiju 1,6 km. Buttigieg je 13. februarja [[Twitter|tvitnil,]] da bo ministrstvo "uporabilo vse ustrezne organe, da bi zagotovilo odgovornost in še naprej podpiralo varnost". <ref>{{Navedi tvit|number=1625305040280866816|user=SecretaryPete|title=We will look to these investigation results & based on them, use all relevant authorities to ensure accountability and continue to support safety}}</ref> NTSB je 23. februarja 2023 objavil predhodno poročilo, v katerem je navedeno, da so se kolesni ležaji pregreli, temperature pa so dosegle {{Convert|253|F-change}} stopinj Celzija. nad temperaturo okolice. <ref>{{Navedi novice|last=Becky Sullivan|date=February 23, 2023|title=NTSB: Overheated wheel bearing led to Ohio train derailment|url=https://www.npr.org/2023/02/23/1158972561/east-palestine-train-derailment-ntsb-preliminary-report-wheel-bearing|accessdate=March 13, 2023|work=NPR}}</ref> V tednih po iztirjenju se prometni oddelek pod vodstvom Buttigiega ni umaknil k ponovni uvedbi pravila o varnosti v železniškem prometu iz leta 2015, katerega cilj je bil razširiti uporabo boljše zavorne tehnologije, ki ga je Trumpova administracija preklicala. Buttigiegov prometni oddelek je razmišljal o še večji omilitvi pravil o varnosti pri zaviranju. <ref>{{Navedi novice|last=Rock|first=Julia|last2=Burns|first2=Rebecca|date=February 10, 2023|title="There Will Be More Derailments"|url=https://www.levernews.com/there-will-be-more-derailments/|accessdate=February 28, 2023|work=The Lever|language=en}}</ref> Buttigieg se je zaradi svojega odziva na iztirjenje soočil s kritikami osebnosti z različnih koncev političnega spektra, tako s strani demokratov, kot sta Nina Turner in [[Ilhan Omar]], kot tudi republikancev, kot sta [[JD Vance]] in Anna Paulina Luna. <ref>{{Navedi novice|last=Palmer|first=Ewan|date=February 14, 2023|title=Biden Admin Under Increasing Pressure Over Ohio Train Disaster|url=https://www.newsweek.com/ohio-train-derail-eat-palestine-chemical-pete-buttigieg-1781018|accessdate=February 23, 2023|work=Newsweek}}</ref> Tudi nekdanji predsednik Donald Trump je kritiziral Buttigiega, ker med svojim obiskom še ni obiskal kraja nesreče. <ref>{{Navedi novice|last=Garrity|first=Kelly|last2=Wren|first2=Adam|date=February 23, 2023|title=Buttigieg, standing near Ohio derailment site, says he could have spoken 'sooner'|url=https://www.politico.com/news/2023/02/23/buttigieg-derailment-spoken-sooner-00084177|accessdate=February 28, 2023|work=POLITICO|language=en}}</ref> Marca 2023 se je Buttigieg pojavil na CNN in za kabelsko televizijo povedal, da ni predvidel posledic iztirjenja in da je storil napako, ker ni prej obiskal vzhodne Palestine. <ref>{{Navedi splet|date=March 5, 2023|title=Pete Buttigieg admits mistakes in East Palestine derailment response|url=https://www.independent.co.uk/news/world/americas/pete-buttigieg-east-palestine-norfolk-southern-derailment-b2294539.html|accessdate=March 6, 2023|language=en}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Dovere|first=Edward-Isaac|date=March 5, 2023|title=Pete Buttigieg starts to rethink how he does his job in wake of Ohio train disaster|url=https://www.cnn.com/2023/03/05/politics/pete-buttigieg-ohio-train-derailment/index.html|accessdate=March 6, 2023|website=CNN Politics|language=en}}</ref> === Kariera po državnem sekretarju (2025–danes) === Januarja 2025 so se pojavila poročila v medijih, da Buttigieg razmišlja o kandidaturi za ameriški senat v Michiganu, potem ko se je ameriški senator Gary Peters kot pričakovano upokojil. <ref>{{Navedi splet|last=Nichols|first=Hans|date=2025-01-28|title=Scoop: Pete Buttigieg taking "serious look" at Michigan Senate race in 2026|url=https://www.axios.com/2025/01/28/pete-buttigieg-michigan-senate|accessdate=2025-01-28|website=Axios|language=en}}</ref> Pred tem je izrazil zanimanje za kandidaturo na volitvah za guvernerja države, kjer bi nadomestil dosedanjo guvernerko [[Gretchen Whitmer]], ki je imela omejen mandat. <ref>{{Navedi splet|last=Schuster|first=Simon D.|date=2024-11-11|title=Has Michigan governor race begun? Duggan spurs speculation. Here's who might run|url=https://bridgemi.com/michigan-government/has-michigan-governor-race-begun-duggan-spurs-speculation-heres-who-might-run/|accessdate=2024-11-14|website=[[Bridge Michigan]]|language=en}}</ref> Od februarja do aprila 2025 je Buttigieg deloval kot sodelavec na Inštitutu za politiko [[Univerza v Chicagu|Univerze v Chicagu]], kjer je vsak teden na kampusu vodil seminar. <ref>{{Navedi splet|title=Pete Buttigieg|url=https://politics.uchicago.edu/fellows/current-fellows/pete-buttigieg|accessdate=2025-02-11|website=Institute of Politics|language=en-US|archive-date=2025-02-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20250211215223/https://politics.uchicago.edu/fellows/current-fellows/pete-buttigieg|url-status=dead}}</ref> Marca 2025 se je Buttigieg odločil, da leta 2026 ne bo kandidiral za ameriški senat v Michiganu, viri pa pravijo, da namesto tega razmišlja o kandidaturi za predsednika leta 2028. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.nytimes.com/2025/03/13/us/politics/buttigieg-michigan-senate-2028-president.html|title=Pete Buttigieg, a Possible 2028 Contender, Won't Run for Senate in Michigan|date=March 13, 2025|accessdate=March 13, 2025|website=The New York Times|first=Katie|last=Glueck|first2=Reid J.|last2=Epstein}}</ref> === Politična stališča === ==== Infrastruktura ==== Med svojo kampanjo za [[Demokratska stranka (Združene države Amerike)|demokratsko]] nominacijo leta 2020 je Buttigieg predlagal porabo 1 dolarja{{Presledki}}bilijonov dolarjev za ameriške infrastrukturne projekte v naslednjih desetih letih, pri čemer se ocenjuje, da bo načrt ustvaril vsaj šest milijonov delovnih mest. Načrt se je osredotočal na [[Trajnostna energija|zeleno energijo]], zaščito vodovodne vode pred svincem, popravilo cest in mostov, izboljšanje javnega prevoza, popravilo šol, zagotavljanje dostopa do širokopasovnega interneta in pripravo skupnosti na poplave in druge naravne nesreče. <ref>{{Navedi splet|title=Presidential Candidate Buttigieg Promises to Pass Infrastructure Legislation if Elected|url=https://www.forconstructionpros.com/asphalt/news/21109945/presidential-candidate-buttigieg-promises-to-pass-infrastructure-legislation-if-elected|website=For Construction Pros|date=January 13, 2020}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.indystar.com/story/news/environment/2020/01/14/environmental-impacts-buttigiegs-1-trillion-infrastructure-plan/4430332002/|title=What you need to know about the environmental impacts of Buttigieg's new $1 trillion infrastructure plan|first=London|last=Gibson|website=The Indianapolis Star}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://resources.peteforamerica.com/documents/Palm-Cards-Printable_Infrastructure.pdf|title=Campaign Infrastructure fact sheet|accessdate=January 15, 2020|archivedate=January 15, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200115033317/https://resources.peteforamerica.com/documents/Palm-Cards-Printable_Infrastructure.pdf}}</ref> ==== Socialne teme ==== Buttigieg podpira pravico do splava <ref>{{Navedi splet|last=Relman|first=Eliza|title=Pete Buttigieg is running for President in 2020. Here's everything we know about the candidate and how he stacks up against the competition.|url=https://www.businessinsider.com/who-is-pete-buttigieg-bio-age-family-key-positions-2019-3|website=[[Business Insider]]|accessdate=April 28, 2019}}</ref> <ref>{{Navedi revijo|last=Alter|first=Charlotte|date=April 14, 2019|title=Pete Buttigieg enters presidential race with a message of generational change|url=https://time.com/5570327/pete-buttigieg-presidential-candidate-2020/|magazine=[[Time (magazine)|Time]]|location=New York City|archive-url=https://web.archive.org/web/20190428031517/http://time.com/5570327/pete-buttigieg-presidential-candidate-2020/|archive-date=April 28, 2019|access-date=April 28, 2019}}</ref> in razveljavitev Hydeovega amandmaja, ki blokira zvezno financiranje storitev splava, razen v primerih posilstva, incesta ali če je ogroženo življenje matere. <ref>{{Navedi splet|title=Pete Buttigieg's political stances|url=https://www.isidewith.com/candidates/pete-buttigieg/stances|website=iSideWith|accessdate=April 28, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190428023553/https://www.isidewith.com/candidates/pete-buttigieg/stances|archivedate=April 28, 2019}}</ref> Zavzema se za spremembo zakonodaje o državljanskih pravicah, vključno z zveznim zakonom o enakosti, da bi LGBT Američani prejeli zvezno zaščito pred diskriminacijo. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.washingtonblade.com/2019/02/05/pete-buttigieg-makes-pitch-to-lgbt-voters-in-bid-to-become-first-out-gay-president/|title=Pete Buttigieg makes pitch to LGBT voters in bid to become first out gay president|first=Chris|last=Johnson|date=February 5, 2019|website=Washington Blade: Gay News, Politics, LGBT Rights|accessdate=March 7, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190308081135/https://www.washingtonblade.com/2019/02/05/pete-buttigieg-makes-pitch-to-lgbt-voters-in-bid-to-become-first-out-gay-president/|archivedate=March 8, 2019}}</ref> Buttigieg podpira širjenje možnosti za služenje vojaškega roka, vključno s prostovoljnim letom služenja vojaškega roka za tiste, ki dopolnijo 18 let. <ref name="Wren-2018">{{Navedi revijo|last=Wren|first=Adam|date=December 16, 2018|title=Pete Buttigieg has his eye on the prize|url=https://www.indianapolismonthly.com/longform/pete-buttigieg-feature|magazine=Indianapolis Monthly|access-date=April 26, 2019}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Buttigieg: We need generational change in politics|url=https://www.msnbc.com/morning-joe/watch/buttigieg-we-need-generational-change-in-politics-1461546563622|website=Morning Joe|publisher=MSNBC|accessdate=March 31, 2019|date=March 20, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190321013356/https://www.msnbc.com/morning-joe/watch/buttigieg-we-need-generational-change-in-politics-1461546563622|archivedate=March 21, 2019}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://theweek.com/articles/835755/mandatory-national-service-terrible-idea|title=Mandatory national service is a terrible idea|last=Kristian|first=Bonnie|date=April 19, 2019|website=[[The Week]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190427085103/https://theweek.com/articles/835755/mandatory-national-service-terrible-idea|archivedate=April 27, 2019|accessdate=April 27, 2019}}</ref> Julija 2019 je Buttigieg predstavil svoj "Douglassov načrt", poimenovan po [[Abolicionizem|abolicionistu]] [[Frederick Douglass|Fredericku Douglassu]], za reševanje sistemskega rasizma v Ameriki. <ref name="Burnett-2019">{{Navedi splet|url=https://apnews.com/ede3a14f794e423388eef7162def7358|title=2020 hopeful Buttigieg pitches plan to fight systemic racism|last=Burnett|first=Sara|date=July 2, 2019|website=Associated Press|accessdate=July 5, 2019}}</ref> Pobuda bi namenila 10 dolarjev{{Presledki}}milijarda dolarjev za afroameriško podjetništvo v petih letih; nepovratna sredstva v višini 25 dolarjev{{Presledki}}milijardo za zgodovinsko črnske fakultete ; legalizacijo marihuane; izbris obsodb zaradi drog; prepolovitev števila zveznih zapornikov; in predlog novega zveznega zakona o volilnih pravicah, namenjenega povečanju dostopa do glasovanja. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.npr.org/2019/07/11/740279980/buttigieg-proposes-broad-plan-to-counter-racial-inequality|title=Buttigieg Proposes Broad Plan To Counter Racial Inequality|work=NPR|date=July 11, 2019|first=Rachel|last=Martin|first2=Josh|last2=Axelrod}}</ref> <ref name="Burnett-2019" /> Buttigieg podpira odpravo smrtne kazni <ref>{{Navedi novice|url=https://www.foxnews.com/politics/buttigieg-calls-for-scrapping-death-penalty-supporting-slave-reparations|title=Buttigieg calls for scrapping death penalty, supporting slavery reparations|work=[[Fox News]]|date=April 4, 2019|accessdate=April 4, 2019|first=Paul|last=Steinhauser|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190404175113/https://www.foxnews.com/politics/buttigieg-calls-for-scrapping-death-penalty-supporting-slave-reparations|archivedate=April 4, 2019}}</ref>, prizadevanja za razveljavitev kazenskih obsodb za manjša kazniva dejanja, povezana z drogami <ref name="Higgins-2019">{{Navedi novice|url=https://www.cnbc.com/2019/04/04/pete-buttigieg-addresses-all-lives-matter-controversy.html|title=Democratic hopeful Pete Buttigieg addresses 'all lives matter' controversy, says he no longer uses the phrase|work=[[CNBC]]|date=April 4, 2019|accessdate=April 4, 2019|first=Tucker|last=Higgins|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190404162341/https://www.cnbc.com/2019/04/04/pete-buttigieg-addresses-all-lives-matter-controversy.html|archivedate=April 4, 2019}}</ref> in odpravo zapornih kazni za kazniva dejanja posedovanja drog <ref>{{Navedi splet|first=Brooke|last=Singman|url=https://www.foxnews.com/politics/pete-buttigieg-incarceration-drug-possession|title=Pete Buttigieg calls for elimination of incarceration for drug possession offenses|publisher=[[Fox News]]|date=October 26, 2019}}</ref> . Leta 2019 je Buttigieg pozval Združene države k dekriminalizaciji duševnih bolezni in odvisnosti s pobudami, kot so programi za vključevanje odpuščenih zapornikov. <ref name="PeteForAmerica.com-2019">{{Navedi splet|url=https://peteforamerica.com/mental-health|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191202203959/https://peteforamerica.com/policies/mental-health-and-addiction/|title=Healing and Belonging in America|website=PeteForAmerica.com|accessdate=October 4, 2021|archivedate=December 2, 2019}}</ref> Prav tako si je v svojem prvem mandatu kot predsednik Združenih držav Amerike prizadeval za 75-odstotno zmanjšanje stopnje zapornih kazni zaradi duševnih bolezni ali zlorabe substanc. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.cbsnews.com/news/pete-buttigieg-unveils-plan-to-improve-mental-health-care-and-fight-addiction/|title=Buttigieg unveils plan to improve mental health care and fight addiction|first=Jack|last=Turman|website=[[CBS News]]|date=August 23, 2019|accessdate=August 28, 2019}}</ref> <ref name="PeteForAmerica.com-2019" /> ==== Podnebne spremembe ==== Med svojo kampanjo za [[Demokratska stranka (Združene države Amerike)|demokratsko]] predsedniško nominacijo je Buttigieg izjavil, da bo v primeru izvolitve obnovil zavezanost [[Združene države Amerike|Združenih držav]] Pariškemu podnebnemu sporazumu in podvojil njihovo zavezo Zelenemu podnebnemu skladu. Podpira tudi Zeleni novi dogovor, ki ga predlagajo demokrati v predstavniškem domu, <ref>{{Navedi novice|url=https://www.washingtonpost.com/politics/pete-buttigieg-the-young-and-openly-gay-midwest-mayor-finds-a-voice-in-crowded-democratic-presidential-field/2019/03/16/839f4f3c-474c-11e9-90f0-0ccfeec87a61_story.html|title=Pete Buttigieg, the young and openly gay Midwest mayor, finds a voice in crowded Democratic presidential field|work=The Washington Post|date=March 16, 2019|accessdate=March 24, 2019|first=Chelsea|last=Janes|first2=Michael|last2=Scherer|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190324113006/https://www.washingtonpost.com/politics/pete-buttigieg-the-young-and-openly-gay-midwest-mayor-finds-a-voice-in-crowded-democratic-presidential-field/2019/03/16/839f4f3c-474c-11e9-90f0-0ccfeec87a61_story.html%3Fnoredirect%3Don|archivedate=March 24, 2019}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.msn.com/en-us/video/news/buttigieg-backs-green-new-deal-resolution/vi-BBTpAxC|title=Buttigieg backs Green New Deal resolution|website=[[CNN]]|accessdate=March 7, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190327223233/https://www.msn.com/en-us/video/news/buttigieg-backs-green-new-deal-resolution/vi-BBTpAxC|archivedate=March 27, 2019}}</ref> subvencije za sončne celice ter politiko davka na ogljik in dividend za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. <ref>{{Navedi splet|website=[[NBC News]]|title=Democratic Presidential Debate|date=June 27, 2019|url=https://www.youtube.com/watch?v=cX7hni-zGD8&t=4460|accessdate=July 15, 2019}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://news.yahoo.com/mayor-pete-president-pete-crazy-thinks-ideas-arent-191944192.html|title=Mayor Pete to President Pete? It's crazy, but he thinks his ideas aren't.|first=Alexander|last=Nazaryan|website=news.yahoo.com|date=January 22, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190306135526/https://news.yahoo.com/mayor-pete-president-pete-crazy-thinks-ideas-arent-191944192.html|archivedate=March 6, 2019|accessdate=March 7, 2019}}</ref> ==== Ekonomska prepričanja ==== Buttigieg se identificira kot demokratični kapitalist<ref>{{Navedi splet|last=Stracqualursi|first=Veronica|title=Pete Buttigieg: 'Capitalism has let a lot of people down'|url=https://edition.cnn.com/2019/04/16/politics/pete-buttigieg-2020-socialism-capitalism-cnntv/index.html|website=CNN|date=April 16, 2019|accessdate=March 2, 2020}}</ref> Razmišljal je o možnosti protimonopolnih ukrepov proti velikim tehnološkim podjetjem zaradi pomislekov glede zasebnosti in varnosti podatkov. <ref name="Lizza-2019">{{Navedi novice|url=https://www.esquire.com/news-politics/a26861236/peter-buttigieg-interview/|title=The Esquire Interview: Mayor Peter Buttigieg|work=[[Esquire (magazine)|Esquire]]|date=March 2, 2019|accessdate=March 24, 2019|first=Ryan|last=Lizza|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190324114203/https://www.esquire.com/news-politics/a26861236/peter-buttigieg-interview/|archivedate=March 24, 2019}}</ref> Med [[Demokratska stranka (Združene države Amerike)|demokratskimi]] primarnimi volitvami je podpiral zmanjšanje primanjkljaja in dolga, saj je trdil, da velik dolg otežuje vlaganje v infrastrukturo, zdravje in varnost. <ref>{{Navedi splet|title=Pete Buttigieg calls for deficit reduction, swiping at Bernie Sanders|first=Sahil|last=Kapur|url=https://www.nbcnews.com/politics/2020-election/pete-buttigieg-calls-deficit-reduction-swiping-bernie-sanders-n1133206|accessdate=December 16, 2020|website=NBC News|date=February 10, 2020}}</ref> ==== Izobraževanje ==== [[Slika:Pete_Buttigieg_(49405503067).jpg|sličica|Buttigieg govori pred Združenjem za izobraževanje države Iowa leta 2020]] Buttigiegov izobraževalni načrt vključuje naložbo v višini 700 milijard dolarjev v univerzalno celodnevno varstvo otrok in predšolsko varstvo za vse otroke od dojenčka do petega leta starosti. <ref name="mainsiteedu">{{Navedi splet|title=Keeping the Promise for America's Children|url=https://peteforamerica.com/policies/education/|accessdate=February 9, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200209202128/https://peteforamerica.com/policies/education/|archivedate=February 9, 2020}}</ref> Buttigieg je predlagal tudi potrojitev financiranja iz naslova I za šole, ki poučujejo predvsem učence iz nižjih socialno-ekonomskih okolij. <ref>{{Navedi splet|title=Pete Buttigieg's education plan highlights broad agreement among Democrats on K-12 policy – though differences on charters remain|date=December 7, 2019|first=Matt|last=Barnum|first2=Kalyn|last2=Belsha|url=https://chalkbeat.org/posts/us/2019/12/07/mayor-pete-buttigieg-k-12-education-plan-charter-schools/|accessdate=February 9, 2020|publisher=[[Chalkbeat]]}}</ref> Drugi cilji vključujejo podvojitev števila novih učiteljev temnopoltih v naslednjih 10 letih; odpravo segregacije v šolah s skladom v višini 500 milijonov dolarjev; višje plače učiteljem; širitev storitev duševnega zdravja v šolah; ter ustvarjanje več programov po pouku in možnosti za poletno učenje. <ref name="mainsiteedu" /> Njegov načrt za fakulteto brez dolgov je zahteval razširitev Pell Grantov za študente z nizkimi dohodki, pa tudi druge naložbe in razveljavitev Trumpovih davčnih olajšav za bogate. <ref>{{Navedi splet|title=Pete Buttigieg's College Affordability Plan: The Goldilocks Solution|first=Michael T.|last=Nietzel|website=[[Forbes]]|url=https://www.forbes.com/sites/michaeltnietzel/2019/11/12/pete-buttigiegs-college-affordability-plan-the-goldilocks-solution/#669ca4a4545d|date=November 12, 2019|accessdate=February 9, 2020}}</ref> V skladu z Buttigiegovim načrtom za fakulteto bi spodnjih 80 odstotkov študentov glede na dohodek prejelo brezplačno izobraževanje, zgornjih 20 odstotkov pa bi plačalo vsaj del šolnine. <ref>{{Navedi splet|last=Whistle|first=Wesley|title=Mayor Pete's Middle Of The Road Plan For Higher Education|website=[[Forbes]]|url=https://www.forbes.com/sites/wesleywhistle/2019/11/14/mayor-petes-middle-of-the-road-plan-for-higher-education/#513cbe727052|accessdate=February 9, 2020}}</ref> Buttigieg je nasprotoval brezplačni šolnini za vse študente, ker je menil, da univerzalno brezplačna šolnina nepravično subvencionira družine z višjimi dohodki na račun posameznikov z nižjimi dohodki, ki ne obiskujejo fakultete. <ref name="Berman-2019">{{Navedi novice|url=https://www.washingtonpost.com/politics/2019/04/05/pete-buttigieg-argues-against-free-college-this-is-why-progressives-cant-agree-about-subsidizing-tuition/?noredirect=on|title=Pete Buttigieg argues against free college. This is why progressives can't agree about subsidizing tuition.|work=The Washington Post|date=April 5, 2019|accessdate=April 5, 2019|first=Elizabeth|last=Berman}}</ref> To stališče je Buttigiega ločilo od njegovih tekmecev na predsedniških volitvah leta 2020. <ref name="Berman-2019" /> ==== Zunanja politika ==== Buttigieg je pozval k spremembi strukture obrambnih izdatkov, <ref>{{Navedi novice|title=Defense budget levels: Where the candidates stand|url=https://www.washingtonpost.com/graphics/politics/policy-2020/foreign-policy/defense-budget/|work=The Washington Post|accessdate=March 2, 2020}}</ref> hkrati pa namignil, da bi morda podprl splošno povečanje obrambnih izdatkov. <ref>{{Navedi splet|title=Candidates On The Issues|url=https://www.politico.com/2020-election/candidates-views-on-the-issues/pete-buttigieg/|website=Politico|date=March 2020|accessdate=March 2, 2020}}</ref> Buttigieg je dejal, da verjame, da je bila [[Invazija na Afganistan 2001|ameriška invazija na Afganistan leta 2001]] po [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|napadih 11. septembra]] upravičena <ref name="Lizza-20192">{{Navedi novice|url=https://www.esquire.com/news-politics/a26861236/peter-buttigieg-interview/|title=The Esquire Interview: Mayor Peter Buttigieg|work=[[Esquire (magazine)|Esquire]]|date=March 2, 2019|accessdate=March 24, 2019|first=Ryan|last=Lizza|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190324114203/https://www.esquire.com/news-politics/a26861236/peter-buttigieg-interview/|archivedate=March 24, 2019}}</ref> vendar je podprl načrtovani umik ameriških čet iz regije z ohranitvijo obveščevalne prisotnosti. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.pbs.org/newshour/politics/what-does-pete-buttigieg-believe-where-the-candidate-stands-on-7-issues|title=What does Pete Buttigieg believe? Where the candidate stands on 7 issues|first=Jessica|last=Yarvin|date=February 15, 2019|website=[[PBS NewsHour]]|accessdate=March 7, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190306222851/https://www.pbs.org/newshour/politics/what-does-pete-buttigieg-believe-where-the-candidate-stands-on-7-issues|archivedate=March 6, 2019}}</ref> Je odločen podpornik [[Izrael|Izraela]], <ref>{{Navedi novice|url=https://www.vox.com/2019/4/3/18293545/pete-buttigieg-democrats-president-israel-omar-palestine|title=Democrats are increasingly critical of Israel. Not Pete Buttigieg.|work=[[Vox (website)|Vox]]|date=April 3, 2019|accessdate=April 4, 2019|first=Alex|last=Ward|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190403233033/https://www.vox.com/2019/4/3/18293545/pete-buttigieg-democrats-president-israel-omar-palestine|archivedate=April 3, 2019}}</ref> <ref name="Nahmias">Omri Nahmias, [https://www.jpost.com/International/Buttigieg-US-support-for-Israel-is-not-support-for-annexation-606093 Pete Buttigieg: U.S. support for Israel is not support for annexation], ''Jerusalem Post'' (October 29, 2019).</ref> podpira rešitev [[Izraelsko-palestinski konflikt|izraelsko-palestinskega konflikta]] z dvema državama, <ref name="Nahmias" /> <ref>Jackson Richmand, [https://www.jns.org/record-at-a-glance-mayor-pete-buttigieg-supports-two-state-solution-blames-hamas-for-lack-of-peace/ Record at a glance: Mayor Pete Buttigieg supports two-state solution, blames Hamas for lack of peace], [[Jewish News Syndicate]] (April 15, 2019).</ref> nasprotuje predlogom, da bi Izrael priključil [[Zahodni breg]] [[Ozemlja pod okupacijo Izraela|, ki ga zaseda Izrael]], <ref name="Nahmias" /> in ne odobrava komentarjev izraelskega premierja [[Benjamin Netanjahu|Benjamina Netanjahuja]] v podporo uporabi izraelske zakonodaje v judovskih naseljih na Zahodnem bregu. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.timesofisrael.com/democratic-presidential-candidate-pans-pms-harmful-comments-on-settlements/|title=Democratic presidential candidate pans PM's 'harmful' comments on settlements|first=Ron|last=Kampeas|website=Times of Israel|date=April 7, 2019|accessdate=April 13, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190409120427/https://www.timesofisrael.com/democratic-presidential-candidate-pans-pms-harmful-comments-on-settlements/|archivedate=April 9, 2019}}</ref> Leta 2008 je Buttigieg v ''časopisu The New York Times'' napisal kolumno, v kateri je Združene države pozval k podpori ''[[De iure - de facto|de facto]]'' neodvisne republike Somaliland. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2008/07/31/opinion/31iht-edmyers.1.14914273.html|title=Opinion &#124; Tourists in Somaliland|work=The New York Times|date=July 31, 2008}}</ref> Junija 2019 je Buttigieg dejal: »Še naprej bomo odprti za sodelovanje z režimom, kot je Kraljevina Saudova Arabija, v korist ameriškega ljudstva. Vendar ne moremo več prodajati svojih najglobljih vrednot zaradi dostopa do fosilnih goriv in donosnih poslovnih dogovorov.« <ref>{{Navedi novice|title=The Democratic candidates on foreign policy|url=https://foreignpolicy.com/2020-election/|work=[[Foreign Policy]]}}</ref> Podpira konec ameriške podpore Saudovi Arabiji v vojni Saudove Arabije v Jemnu. <ref>{{Navedi novice|title=Where 2020 Democrats stand on foreign policy|url=https://www.washingtonpost.com/graphics/politics/policy-2020/foreign-policy/|work=The Washington Post|date=November 21, 2019}}</ref> Buttigieg je obsodil Kitajsko zaradi množičnega pridržanja etničnih Ujgurov v [[Šindžjang|Xinjiangu]]. <ref>{{Navedi novice|title=China Bashes NYT's Xinjiang Story as Warren, Buttigieg Criticize|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2019-11-18/china-bashes-nyt-s-xinjiang-story-as-warren-buttigieg-criticize|work=Bloomberg|date=November 18, 2019}}</ref> Kritiziral je Trumpovo odločitev o umiku ameriških vojakov iz Sirije, kar je po mnenju kritikov dalo [[Turčija|Turčiji]] zeleno luč za začetek vojaške ofenzive proti sirskim Kurdom. <ref>{{Navedi novice|title=Mayor Pete Decries Trump's Decision to Withdraw Troops from Northern Syria|first=Jamilah|last=King|url=https://www.motherjones.com/politics/2019/10/mayor-pete-decries-trumps-decision-to-withdraw-troops-from-northern-syria/|work=Mother Jones|date=October 13, 2019}}</ref> ==== Zdravstveno varstvo ==== Buttigieg je nasprotoval prizadevanjem republikancev, da razveljavijo Zakon o varstvu pacientov in dostopni zdravstveni oskrbi. <ref name="swoon3">{{Navedi splet|last=Colombo|first=Hayleigh|title=Some national Democrats swoon over South Bend Mayor Pete Buttigieg|url=https://www.ibj.com/articles/65820-some-national-democrats-swoon-over-south-bend-mayor-pete-buttigieg|website=Indiana Business Journal|accessdate=November 14, 2019|date=October 12, 2017}}</ref> Leta 2018 je Buttigieg dejal, da podpira program Medicare za vse. <ref>Daniel Strauss, [https://www.politico.com/news/2019/10/16/buttigieg-tweet-medicare-for-all-048745 Buttigieg backed 'Medicare for All' in 2018 tweet], ''Politico'' (October 16, 2019).</ref> Med svojo predsedniško kampanjo je Buttigieg promoviral ''program Medicare za vse, ki si ga želijo'', ki vključuje javno možnost zdravstvenega zavarovanja. <ref>Abby Goodnough, [https://www.nytimes.com/2019/11/24/health/public-option-medicare-for-all.html 'Public Option' Draws Voters Unsure About 'Medicare for All'], ''The New York Times'' (November 24, 2019).</ref> <ref>[https://www.npr.org/2019/11/08/774716877/just-the-right-policy-pete-buttigieg-on-his-medicare-for-all-who-want-it-plan 'Just The Right Policy': Pete Buttigieg On His 'Medicare For All Who Want It' Plan], NPR, ''Morning Edition'' (November 8, 2019).</ref> <ref name="JuneDebateTran">[https://www.washingtonpost.com/politics/2019/06/28/transcript-night-first-democratic-debate/ Transcript: Night 2 of the first Democratic debate] (June 28, 2019).</ref> Pozitivno je govoril o sistemu vseh plačnikov v Marylandu. <ref name="CSPAN">{{Navedi splet|url=https://www.c-span.org/video/?457199-1/indiana-mayor-pete-buttigieg-launches-2020-exploratory-committee|title=Indiana Mayor Pete Buttigieg Launches 2020 Exploratory Committee|date=January 23, 2019|publisher=C-SPAN|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190308081238/https://www.c-span.org/video/?457199-1%2Findiana-mayor-pete-buttigieg-launches-2020-exploratory-committee|archivedate=March 8, 2019}}</ref> Buttigieg je program Medicare za vse, ki si ga želijo, opisal kot vključujoč, učinkovitejši od sedanjega sistema in morebitnega predhodnika ali "postopnega prehoda" do zdravstvenega zavarovanja z enim plačnikom. <ref name="CSPAN" /> <ref name="JuneDebateTran" /> Prav tako podpira delno širitev programa Medicare, ki bi Američanom, starim od 50 do 64 let, omogočila, da se vključijo v program Medicare, in podpira predlagano zakonodajo, Zakon o dopustu za družinsko in zdravstveno zavarovanje, ki bi "ustvaril sklad, ki bi delavcem zagotavljal do 12 tednov delnega dohodka za oskrbo novorojenčkov ali družinskih članov s hudimi boleznimi." <ref>Kevin Uhrmacher, Kevin Schaul, Paulina Firozi and Jeff Stein, [https://www.washingtonpost.com/graphics/politics/policy-2020/medicare-for-all/ Where 2020 Democrats stand on Health Care], ''The Washington Post'' (last updated December 11, 2019).</ref> Avgusta 2019 je Buttigieg izdal 300 dolarjev vreden{{Presledki}}milijardni načrt za širitev storitev duševnega zdravja in boj proti odvisnosti. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.politico.com/story/2019/08/23/pete-buttigieg-mental-health-addiction-1472516|title=How Pete Buttigieg would tackle the mental health and addiction crisis|last=Ehley|first=Brianna|website=[[Politico]]|date=August 23, 2019|accessdate=August 28, 2019}}</ref> <ref name="PeteForAmerica.com-20192">{{Navedi splet|url=https://peteforamerica.com/mental-health|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191202203959/https://peteforamerica.com/policies/mental-health-and-addiction/|title=Healing and Belonging in America|website=PeteForAmerica.com|accessdate=October 4, 2021|archivedate=December 2, 2019}}</ref> ==== Priseljevanje ==== Buttigieg podpira program odloga ukrepov za prihod otrok (DACA) in je večkrat kritiziral agresivno politiko deportacije prve Trumpove administracije. Marca 2017 je za ''HuffPost'' napisal članek, v katerem je branil prebivalca Grangerja v Indiani, ki je bil deportiran po 17 letih bivanja v ZDA, kljub rednemu preverjanju pri ICE in prijavi za zeleno karto. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.huffingtonpost.com/entry/why-these-trump-voters-are-sticking-up-for-an-undocumented_us_58d14509e4b0e0d348b347e8|title=Why These Trump Voters Are Sticking Up For An Undocumented Neighbor|last=Buttigieg|first=Pete|date=March 21, 2017|website=[[HuffPost]]|accessdate=March 7, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190317050924/https://www.huffingtonpost.com/entry/why-these-trump-voters-are-sticking-up-for-an-undocumented_us_58d14509e4b0e0d348b347e8|archivedate=March 17, 2019}}</ref> Januarja 2019 je Buttigieg za CBS News povedal, da je bil Trump "nepremišljen", ko je poslal ameriške čete na [[Državna meja med Mehiko in Združenimi državami Amerike|južno mejo]], in odločitev označil za "zadnji ukrep". <ref>{{Navedi AV medij|title=Mayor Pete Buttigieg on the experience he'd bring to the 2020 presidential campaign|date=January 31, 2019|url=https://www.youtube.com/watch?time_continue=42&v=hPb9a37rVGc|accessdate=March 7, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190401040137/https://www.youtube.com/watch?time_continue=42&v=hPb9a37rVGc|archivedate=April 1, 2019}}</ref> == Osebno življenje == Buttigieg je [[Kristjani|kristjan]] <ref name="Gambino-20192">{{Navedi splet|last=Gambino|first=Lauren|title=Pete Buttigieg for president? Long-shot stands out in crowded field|url=https://www.theguardian.com/us-news/2019/mar/23/pete-buttigieg-democrat-2020-presidential-election|website=The Guardian|accessdate=February 20, 2021|date=March 23, 2019}}</ref> <ref name="cnn_2019-04-02">{{Navedi splet|url=https://www.cnn.com/2019/04/02/opinions/buttigieg-and-religion-qa-beck/index.html|title=Pete Buttigieg on faith, his marriage, and Mike Pence|last=Beck|first=Father Edward|website=CNN|date=April 2, 2019|accessdate=April 4, 2019}}</ref>. Dejal je, da je n[[Krščanstvo|vera]] močno vplivala na njegovo življenje. <ref name="Wren-20182">{{Navedi revijo|last=Wren|first=Adam|date=December 16, 2018|title=Pete Buttigieg has his eye on the prize|url=https://www.indianapolismonthly.com/longform/pete-buttigieg-feature|magazine=Indianapolis Monthly|access-date=April 26, 2019}}</ref> <ref name="Bailey-2019">{{Navedi novice|url=https://www.washingtonpost.com/amphtml/religion/2019/03/29/evangelicals-helped-get-trump-into-white-house-pete-buttigieg-believes-religious-left-will-get-him-out/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190329210041/https://www.washingtonpost.com/amphtml/religion/2019/03/29/evangelicals-helped-get-trump-into-white-house-pete-buttigieg-believes-religious-left-will-get-him-out/|archivedate=March 29, 2019|title=Evangelicals helped get Trump into the White House. Pete Buttigieg believes the religious left will get him out.|last=Bailey|first=Sarah|date=March 29, 2019|work=The Washington Post|accessdate=March 30, 2019}}</ref> <ref name="FrankBruni2">{{Navedi novice|first=Frank|last=Bruni|title=The First Gay President?|url=https://www.nytimes.com/2016/06/12/opinion/sunday/the-first-gay-president.html|work=The New York Times|date=June 11, 2016|accessdate=July 18, 2017}}</ref> Krščen je bil v [[Rimskokatoliška cerkev|katoliški cerkvi]] in obiskoval katoliške šole. <ref name="cnn_2019-04-02" /> Med študijem na [[Univerza v Oxfordu|Univerzi v Oxfordu]] je Buttigieg obiskoval [[Stolnica v Oxfordu|katedralo Christ Church]] in dejal, da se je ob vrnitvi v South Bend počutil "bolj ali manj [[Anglikanizem|anglikanskega]] ". <ref name="cnn_2019-04-02" /> Med njegovimi verskimi vplivi so [[Avguštin iz Hipona]], [[katoliško duhovništvo|katoliški duhovnik]] [[James Martin]] in [[Garry Wills]] . <ref name="Bailey-2019" /> Buttigieg je bil član [[Episkopalna cerkev|episkopalne cerkve]] in je obiskoval [[Cathedral of St. James (South Bend, Indiana)|katedralo sv.{{Presledki}}Jakoba]], medtem ko je živel v South Bendu. <ref name="Wren-20182" /> Poleg materne [[Angleščina|angleščine]] Buttigieg zna tudi [[Norveščina|norveščino]], [[Španščina|španščino]], [[Italijanščina|italijanščino]], [[Malteščina|malteščino]], [[Arabščina|arabščino]], [[darijščina|dari, perzijščino]] in [[Francoščina|francoščino]] . <ref /> <ref name="WallaceWells2">{{Navedi revijo|last=Wallace-Wells|first=Benjamin|date=February 9, 2019|title=Pete Buttigieg's quiet rebellion|url=https://www.newyorker.com/news/the-political-scene/pete-buttigiegs-quiet-rebellion|magazine=[[The New Yorker]]|access-date=March 21, 2019}}</ref> Buttigieg igra kitaro in klavir, <ref>{{Navedi novice|last=Seiger|first=Theresa|date=April 18, 2019|title=Who is Pete Buttigieg? Democratic mayor joins 2020 presidential race|url=https://www.daytondailynews.com/news/national/who-pete-buttigieg-democratic-mayor-joins-2020-presidential-race/hcIXqE9Dawq3TGSRn7IK5K|work=Dayton Daily News|accessdate=April 26, 2019|archive-date=2020-12-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20201203142540/https://www.daytondailynews.com/news/national/who-pete-buttigieg-democratic-mayor-joins-2020-presidential-race/hcIXqE9Dawq3TGSRn7IK5K/|url-status=dead}}</ref> <ref>{{Navedi novice|last=Harrell|first=Jeff|date=November 12, 2011|title=Election victors chill with guitars: Too many well-wishers force Buttigieg to miss his performance|url=http://articles.southbendtribune.com/2011-11-12/news/30392819_1_pete-buttigieg-gavin-ferlic-guitar|work=[[South Bend Tribune]]|accessdate=April 26, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190427043005/http://articles.southbendtribune.com/2011-11-12/news/30392819_1_pete-buttigieg-gavin-ferlic-guitar|archivedate=April 27, 2019}}</ref> leta 2013 pa je nastopil s simfoničnim orkestrom South Bend kot gostujoči klavirski solist z [[Ben Folds|Benom Foldsom]] . <ref>{{Navedi novice|last=Hughes|first=Andrew S.|date=February 18, 2013|title=Mayor, IUSB singers earn their ovations|url=http://articles.southbendtribune.com/2013-02-18/entertainment/37166151_1_sbso-zofia-glashauser-mayor-pete-buttigieg|work=[[South Bend Tribune]]|accessdate=April 26, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190427043140/http://articles.southbendtribune.com/2013-02-18/entertainment/37166151_1_sbso-zofia-glashauser-mayor-pete-buttigieg|archivedate=April 27, 2019}}</ref> <ref>{{Navedi novice|last=Franklin|first=Robert|date=December 23, 2013|title=South Bend Symphony Orchestra concert features Mayor Pete Buttigieg at the Morris Performing Arts Center|url=https://www.southbendtribune.com/south-bend-symphony-orchestra-concert-feat-mayor-pete-buttigieg-at/image_b3aa8758-6c0c-11e3-933b-0019bb30f31a.html|work=[[South Bend Tribune]]|accessdate=April 26, 2019|archivedate=July 29, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210729095550/https://www.southbendtribune.com/south-bend-symphony-orchestra-concert-feat-mayor-pete-buttigieg-at/image_b3aa8758-6c0c-11e3-933b-0019bb30f31a.html}}</ref> Buttigieg je bil leta 2014 Rodelov štipendist [[Aspen Institute|inštituta Aspen]] . <ref>{{Navedi sporočilo za javnost|title=Buttigieg establishes City Diversity and Inclusion Initiative|url=https://www.southbendin.gov/residents-business-government/news/2016-1-15/buttigieg-establishes-city-diversity-and-inclusion|publisher=The City of South Bend, Indiana|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180130072843/https://www.southbendin.gov/residents-business-government/news/2016-1-15/buttigieg-establishes-city-diversity-and-inclusion|archivedate=January 30, 2018}}</ref> Buttigieg je junija 2015 v članku v časopisu ''[[South Bend Tribune]]'' razkril svojo homoseksualnost <ref name="2015gay2">{{Navedi splet|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/south-bend-mayor-why-coming-out-matters/article_4dce0d12-1415-11e5-83c0-739eebd623ee.html|title=South Bend mayor: Why coming out matters|last=Buttigieg|first=Pete|date=June 16, 2015|accessdate=December 14, 2019}}</ref> in s tem postal prvi odkrito gejevski izvoljeni izvršni direktor v Indiani. <ref>{{Navedi revijo|last=Howey|first=Brian A.|date=June 18, 2015|title=Buttigieg crosses threshold|url=https://www.in.gov/library/files/HPI150618.pdf|magazine=Howey Politics Indiana|volume=20|issue=38|access-date=September 17, 2019|archive-date=2019-12-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20191214023205/https://www.in.gov/library/files/HPI150618.pdf|url-status=dead}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Blasko|first=Erin|title=Pete Buttigieg's announcement creates a buzz|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/pete-buttigieg-s-announcement-creates-a-buzz/article_57a803f7-3aeb-50d2-9904-b69039a07ade.html|accessdate=September 17, 2019|date=June 17, 2015}}</ref> <ref name="blaskotns">{{Navedi splet|last=Blasko|first=Erin|title=South Bend, Indiana, Mayor Announces He's Gay|url=https://www.governing.com/topics/politics/south-bend-mayor-pete-buttigiegs-is-gay.html|website=[[Governing (magazine)|Governing]]|accessdate=September 22, 2019|date=June 17, 2015}}</ref> Bil je prvi izvoljeni funkcionar v Indiani, ki se je razkril med svojim mandatom <ref>{{Navedi revijo|last=Howey|first=Brian A.|last2=Butler|first2=Matthew|date=June 25, 2015|title=Gov. Pence prepares to pick a fight|url=https://www.in.gov/library/files/HPI150625.pdf|magazine=Howey Politics Indiana|volume=20|issue=39|access-date=September 17, 2019|archive-date=2019-12-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20191214023205/https://www.in.gov/library/files/HPI150625.pdf|url-status=dead}}</ref> in najvišji izvoljeni funkcionar v Indiani, ki je prišel na dan s svojo homoseksualnostjo <ref name="blaskotns" /> [[Slika:Pete_and_Chasten_Buttigieg.jpg|sličica|Pete in [[Chasten Buttigieg]] leta 2019]] Buttigieg je svojo zaroko s [[Chasten Glezman]], učiteljem v nižji srednji šoli, oznanil v objavi [[Facebook|na Facebooku]] 14. decembra 2017. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.tma-el.org/about-us/faculty-and-staff.cfm?catid=4|title=Faculty and Staff|website=Tma-el.org|accessdate=March 26, 2019|archivedate=March 27, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190327101127/http://www.tma-el.org/about-us/faculty-and-staff.cfm?catid=4}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=South Bend mayor says he, his boyfriend are getting married|url=https://www.newspapers.com/article/the-sun-buttigieg-south-bend-mayor-marri/171748115/|website=The Vincennes Sun-Commercial|accessdate=January 17, 2021|date=December 30, 2017}}</ref> Bila sta par od avgusta 2015 dalje, potem ko sta se spoznala na aplikaciji za zmenke [[Hinge (app)|Hinge]] . <ref name="Trebay-20182">{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2018/06/18/fashion/weddings/mayor-peter-buttigieg-wedding-democratic-party.html|title=Pete Buttigieg might be President someday. He's already got the First Man.|last=Trebay|first=Guy|date=June 18, 2018|work=The New York Times|accessdate=April 1, 2019|archiveurl=https://archive.today/20190616213156/https://www.nytimes.com/2018/06/18/fashion/weddings/mayor-peter-buttigieg-wedding-democratic-party.html|archivedate=June 16, 2019}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.wndu.com/content/news/South-Bend-Mayor-Pete-Buttigieg-announces-engagement-467023153.html|title=South Bend Mayor Pete Buttigieg announces engagement|website=WNDU-TV|date=December 28, 2017|accessdate=March 21, 2019}}</ref> Poročila sta se 16. junija 2018 na zasebni slovesnosti v katedrali sv.{{Presledki}}James. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/mayor-pete-buttigieg-marries-partner-chasten-glezman-in-downtown-south/article_b9bb722b-bbb0-5b55-a73d-e014ac7e4bf1.html|title=Mayor Pete Buttigieg marries partner Chasten Glezman in downtown South Bend|first=Mary|last=Shown|work=[[South Bend Tribune]]|accessdate=August 21, 2018|date=June 17, 2018}}</ref> <ref name="cnn_2019-04-022">{{Navedi splet|url=https://www.cnn.com/2019/04/02/opinions/buttigieg-and-religion-qa-beck/index.html|title=Pete Buttigieg on faith, his marriage, and Mike Pence|last=Beck|first=Father Edward|website=CNN|date=April 2, 2019|accessdate=April 4, 2019}}</ref> S tem je Buttigieg postal prvi župan South Benda, ki se je poročil med svojim mandatom. <ref>{{Navedi splet|last=Zimney|first=Jon|title=South Bend Mayor James Mueller got married this weekend|url=https://www.953mnc.com/2020/09/28/south-bend-mayor-james-mueller-got-married-this-weekend/|website=95.3 MNC|accessdate=October 8, 2020|date=September 28, 2020}}</ref> Chasten uporablja priimek Buttigieg. <ref>{{Navedi novice|last=Mack|first=Justin|title=Chasten Buttigieg: What we know about Mayor Pete's husband|url=https://www.indystar.com/story/news/2019/04/09/chasten-buttigieg-what-we-know-pete-buttigiegs-husband/3398186002/|accessdate=April 16, 2019|work=[[The Indianapolis Star]]|date=April 9, 2019}}</ref>Buttigieg je 17. avgusta 2021 sporočil, da sta z možem postala starša. <ref>{{Navedi novice|last=Wise|first=Alana|title=Pete Buttigieg And Husband Chasten Announce They Are Now Parents|url=https://www.npr.org/2021/08/17/1028499103/pete-buttigieg-chasten-baby|work=NPR|accessdate=August 17, 2021|date=August 17, 2021}}</ref> <ref>{{Navedi tvit|number=1427680484109262848|user=PeteButtigieg|title=For some time, Chasten and I have wanted to grow our family. We're overjoyed to share that we've become parents! The process isn't done yet and we're thankful for the love, support, and respect for our privacy that has been offered to us. We can't wait to share more soon.|date=August 17, 2021|access-date=September 5, 2021}}</ref> 4. septembra 2021 je podrobneje pojasnil, da sta posvojila dva novorojena [[dvojček|dvojajčna dvojčka]] . <ref>{{Navedi splet|title=Transportation Sec. Pete Buttigieg, husband Chasten share first family photo with 2 babies|url=https://abc7chicago.com/pete-buttigieg-parents-twins-chasten-penelope-rose/10998854/|website=ABC7 Chicago|publisher=WLS|accessdate=September 4, 2021|date=September 4, 2021|archivedate=September 4, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210904160234/https://abc7chicago.com/pete-buttigieg-parents-twins-chasten-penelope-rose/10998854/}}</ref> <ref>{{Navedi novice|last=Kavi|first=Aishvarya|date=September 4, 2021|title=Pete and Chasten Buttigieg Welcome 2 Children to Their Family|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2021/09/04/us/politics/pete-chasten-buttigieg-children.html|accessdate=September 4, 2021|issn=0362-4331}}</ref> <ref>{{Navedi tvit|number=1434167993769111552|user=PeteButtigieg|title=Chasten and I are beyond thankful for all the kind wishes since first sharing the news that we're becoming parents. We are delighted to welcome Penelope Rose and Joseph August Buttigieg to our family.|date=September 4, 2021|access-date=September 5, 2021}}</ref> Julija 2022 se je Buttigieg naselil v [[Traverse City|Traverse Cityju v Michiganu]], <ref name="Hermani-2022">{{Navedi splet|last=Hermani|first=Jordyn|date=July 8, 2022|title=Buttigieg moves to Michigan, changes voter registration|url=https://www.mlive.com/public-interest/2022/07/buttigieg-moves-to-michigan-changes-voter-registration.html|accessdate=July 20, 2022|website=MLive}}</ref> <ref name="Weigel-2025">{{Navedi splet|last=Weigel|first=David|last2=Everett|first2=Burgess|date=6 February 2025|title=High hopes among Democrats as Buttigieg eyes a Senate bid|url=https://www.semafor.com/article/02/06/2025/high-hopes-among-democrats-as-buttigieg-eyes-a-senate-bid|accessdate=7 February 2025|website=[[Semafor (website)|Semafor]]}}</ref> ki je Chastenov domači kraj, <ref name="Hermani-2022" /> in se registriral za glasovanje v Michiganu. <ref name="Hermani-2022" /> <ref name="Weigel-2025" /> === Nagrade in priznanja === Buttigieg je leta 2015 prejel nagrado Fenn, ki jo podeljuje [[Predsedniška knjižnica in muzej Johna F. Kennedyja|predsedniška knjižnica Johna F. Kennedyja]] v priznanje za njegovo delo kot župana. <ref>{{Navedi splet|title=Pete Buttigieg 2015 {{!}} JFK Library|url=https://www.jfklibrary.org/events-and-awards/new-frontier-award/recipients/pete-buttigieg-2015|website=www.jfklibrary.org|publisher=John F. Kennedy Presidential Library|accessdate=January 3, 2021}}</ref> Ob [[Stonewall 50 – WorldPride NYC 2019|50. obletnici]] [[Stonewallski upor|nemirov v Stonewallu]] junija 2019 ga je ''[[Queerty]]'' imenoval za eno od svojih oseb "Pride50" – "pionirskih posameznikov, ki aktivno zagotavljajo, da se družba še naprej giblje proti [[pravice LGBT+ po državi ali ozemlju|enakosti]], sprejemanju in dostojanstvu za vse [[queer]] osebe". <ref>{{Navedi splet|url=https://www.queerty.com/pride50|title=Queerty Pride50 2019 Honorees|website=[[Queerty]]|accessdate=June 18, 2019}}</ref> Na podelitvi nagrad Golden Heart Awards, ki jo organizira God's Love We Deliver, je Buttigieg oktobra 2019 prejel nagrado "Golden Heart Award for Outstanding Leadership and Public Service" <ref>{{Navedi splet|title=Golden Heart Awards 2019|url=https://www.glwd.org/events/golden-heart-awards-2019/|website=God's Love We Deliver|accessdate=January 3, 2021}}</ref> Organizacija za pravice LGBT [[Equality California]] je Buttigiegu in njegovemu možu Chastenu avgusta 2020 podelila nagrado Equality Trailblazer Award. <ref>{{Navedi splet|last=Ramos|first=Dino-Ray|title=Golden State Equality Awards To Honor Pete & Chasten Buttigieg And Netflix Docu 'Disclosure'; Nancy Pelosi To Pay Tribute To John Lewis|url=https://deadline.com/2020/08/golden-state-equality-awards-equality-california-pete-buttigieg-netflix-disclosure-nancy-pelosi-tribute-john-lewis-angelica-ross-1203010834/|website=Deadline|accessdate=January 3, 2021|date=August 12, 2020}}</ref> Britanska revija o gejevskem življenjskem slogu ''[[Attitude (magazine)|Attitude]]'' je Buttigiega imenovala za osebnost leta 2020 v priznanje njegove prelomne kandidature za predsednika. <ref>{{Navedi splet|title=The gay man who ran for the world's most powerful office|url=https://attitude.co.uk/article/attitude-person-of-the-year-pete-buttigieg-the-gay-man-who-ran-for-the-worlds-most-powerful-office/24258/|website=Attitude.co.uk|accessdate=January 3, 2021|date=December 30, 2020}}</ref> Avgusta 2024 je Buttgiega [[LGBTQ Victory Fund|sklad LGBTQ Victory Fund]] sprejel v Dvorano slavnih politike LGBTQ+. <ref>{{Navedi splet|title=Pete Buttigieg inducted into LGBTQ+ Political Hall of Fame at DNC|url=https://www.advocate.com/politics/pete-buttigieg-inducted-into-lgbtq-political-hall-of-fame-at-dnc|accessdate=2024-08-30|website=www.advocate.com|language=en}}</ref> <ref>{{Navedi splet|date=2024-08-22|title=First openly gay Cabinet Member, Secretary Pete Buttigieg inducted into LGBTQ+ hall of fame at DNC|url=https://tribune.com.pk/story/2490135/first-openly-gay-cabinet-member-secretary-pete-buttigieg-inducted-into-lgbtq-hall-of-fame-at-dnc|accessdate=2024-08-30|website=The Express Tribune|language=en}}</ref> == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Buttigieg, Pete}} [[Kategorija:Ameriški politiki]] [[Kategorija:Ameriški pomorski častniki]] [[Kategorija:Člani Demokratske stranke Slovenije]] a8bkqftj02cxno8cl2aveqkmdx66rjk 6654896 6654895 2026-04-02T15:17:12Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Geji]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6654896 wikitext text/x-wiki {{lektura}} {{Infobox officeholder | name = Pete Buttigieg | image = Pete Buttigieg, Secretary of Transportation.jpg | caption = Uradni portret, 2022 | office = 19. zvezni minister za promet ZDA | president = [[Joe Biden]]* | deputy = [[Polly Trottenberg]] | term_start = 3. Februar, 2021 | term_end = 20. januar, 2025 | predecessor = [[Elaine Chao]] | successor = [[Sean Duffy]] | office1 = 32. Župan mesta South Bend | term_start1 = 1.Januar, 2012 | term_end1 = 1.Januar, 2020 | predecessor1 = [[Steve Luecke]] | successor1 = [[James Mueller (Indiana politician)|James Mueller]] | birth_name = Peter Paul Montgomery Buttigieg | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = | death_place = | party = Demokratska stranka | spouse = {{marriage|[[Chasten Buttigieg|Chasten Glezman]]<!-- Public figure infoxboxes use spouse's name prior to marriage. -->|June 16, 2018}} | children = 2 | father = [[Joseph Buttigieg]] | education = [[Harvard]] ([[Bachelor of Arts|BA]])<br>[[Oxford]] ([[Bachelor of Arts|BA]]) | signature = Pete Buttigieg signature (1).png | signature_alt = Kurzivni podpis s črnikom | branch = {{tree list}} * Mornarica ZDA ** Rezervist mornarice ZDA {{tree list/end}} | branch_label = Branch | serviceyears_label = Service&nbsp;years | serviceyears = 2009–2017 | rank = [[Lieutenant (navy)|poročnik]] | unit = [[Office of Naval Intelligence|Naval Intelligence]] | battles = [[War in Afghanistan (2001–2021)|vojna v Afghanistanu]] | mawards = {{longitem|{{ubil|[[Joint Service Commendation Medal]]}}}} | module = {{Listen | pos = center | embed = yes | filename = Pete Buttigieg's opening statement on his nomination to be U.S. Secretary of Transportation.ogg | title = Buttigiegov glas | type = govor | description = Buttigieg's opening statement on his nomination for [[U.S. Secretary of Transportation]].<br>Recorded January 21, 2021}} }} '''Peter Paul Montgomery Buttigieg''' ([Butičič]{{Efn|tudi Butidžič}}), [[američani|ameriški]] [[politik]], [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|mornariški]] [[častnik]], * [[19. januar]] [[1982]]. Od leta 2021 do 2025 je bil 19. minister za promet Združenih držav Amerike. Kot član [[Demokratska stranka (Združene države Amerike)|Demokratske stranke]] je bil pred tem od leta 2012 do 2020 32. [[List of mayors of South Bend, Indiana|župan mesta South Bend v Indiani]], zaradi česar si je prislužil vzdevek "'''župan Pete'''". Buttigieg je diplomiral na [[Harvard|Harvard Collegeu]] in [[Univerza v Oxfordu|Univerzi v Oxfordu]], slednjo je obiskoval s [[Rhodes|štipendijo Rhodes]]. Leta 2007 je začel tri leta delati v podjetju za svetovanje managementu [[McKinsey|McKinsey & Company]]. Od leta 2009 do 2017 je bil [[Urad za mornariško obveščevalno dejavnost|obveščevalni častnik]] v rezervnih silah ameriške mornarice, kjer je dosegel čin [[poročnik|poročnika]]. Leta 2014 je bil mobiliziran in za sedem mesecev napoten na vojno v Afganistanu. Preden je bil leta [[2011 South Bend mayoral election|2011]] izvoljen za župana South Benda, je Buttigieg sodeloval pri političnih kampanjah demokratov Jill Long Thompson, Joeja Donnellyja in [[John F. Kerry|Johna Kerryja]], leta [[2010 Indiana State Treasurer election|2010]] pa je neuspešno kandidiral kot demokratski kandidat za blagajnika zvezne države Indiana. Med županovanjem South Benda je Buttigieg leta 2015 [[Outiranje|razkril]] svojo homoseksualnost. Junija 2018 se je poročil s Chastenom Glezmanom, učiteljem in pisateljem. Buttigieg se je zavrnil za tretji mandat kot župan. Buttigieg je kandidiral na predsedniških primarnih volitvah Demokratske stranke leta 2020, svojo kampanjo za [[Volitve predsednika Združenih držav Amerike 2020|predsedniške volitve leta 2020]] pa je začel 14. aprila 2019. Postal je prvi odkrito gej moški, ki je začel demokratsko predsedniško kampanjo. {{Efn|Prior to Buttigieg's 2020 presidential candidacy, [[Fred Karger]], who is also openly gay, sought the [[2012 Republican Party presidential primaries|Republican Party nomination]] in [[2012 United States presidential election|2012]].<ref>{{cite news |url=https://abc7.com/fred-karger-pete-buttigieg-gay-openly-presidential-candidate/5352757/ |title=Fred Karger, 1st openly gay presidential candidate, shares support for Pete Buttigieg |last=Munoz |first=Anabel |date=June 19, 2019 |work=[[KABC-TV]] |publisher=[[Walt Disney Television|ABC, Inc.]] |access-date=October 3, 2021}}</ref>}} Kljub začetno nizkim pričakovanjem je sredi leta 2019 pridobil pomemben zagon, ko je sodeloval na več srečanjih v mestni hiši in televizijskih debatah. Buttigieg je tesno zmagal na volilnem zborovanju v Iowi in se na primarnih volitvah v New Hampshiru uvrstil na tesno drugo mesto. <ref>{{Navedi novice|last=Astor|first=Maggie|url=https://www.nytimes.com/2020/02/01/us/politics/iowa-caucus-delegates-winner.html|title=How Will the Winner of the Iowa Caucuses Be Chosen? Here's What You Should Know|date=February 1, 2020|work=The New York Times|accessdate=February 9, 2020|last2=Stevens|first2=Matt|issn=0362-4331}}</ref> <ref name="Nilsen">{{Navedi splet|url=https://www.vox.com/2020/2/11/21133087/bernie-sanders-new-hampshire-democratic-primary-winner-2020|title=Bernie Sanders just won the all-important New Hampshire primary|last=Nilsen|first=Ella|date=February 11, 2020|website=Vox|accessdate=February 15, 2020}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.businessinsider.com/bernie-won-iowa-popular-vote-buttigieg-electoral-college-2020-2|title=Why Bernie Sanders won Iowa's popular vote, but Pete Buttigieg may win the state's Electoral College|last2=Hickey|first=John|last=Haltiwanger|first2=Walt|date=February 7, 2020|website=Business Insider Australia|accessdate=February 21, 2020|archivedate=February 21, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200221214255/https://www.businessinsider.com.au/bernie-won-iowa-popular-vote-buttigieg-electoral-college-2020-2}}</ref> Z zmago v Iowi je postal prvi odkrito gej kandidat, ki je zmagal na predsedniških primarnih volitvah ali volilnem zborovanju. Buttigieg je 1. marca 2020 odstopil od tekme in naslednji dan podprl [[Joe Biden|Joeja Bidna]] . Novoizvoljeni predsednik Biden je decembra 2020 imenoval Buttigiega za svojega kandidata za ministra za promet. Njegova nominacija je bila potrjena 2. februarja 2021 z 86 glasovi za in 13 proti, s čimer je postal prvi odkrito homoseksualni minister kabineta v zgodovini ZDA. {{Efn|[[Richard Grenell]], who is also gay, was appointed Acting [[Director of National Intelligence]] by President [[Donald Trump]] in 2020; however, the Director of National Intelligence is not a Cabinet secretary, but rather a Cabinet-level official and was not confirmed by the Senate.<ref>{{cite news|last1=Hebb|first1=Gina|date=February 2, 2021|title= Pete Buttigieg makes history as 1st openly gay Cabinet member confirmed by Senate|work=ABC News|url= https://abcnews.go.com/Politics/pete-buttigieg-makes-history-1st-openly-gay-cabinet/story?id=75633503&cid=social_twitter_abcn|access-date=February 2, 2021}}</ref><ref name="Magni-2024">{{cite journal | last=Magni | first=Gabriele | last2=Reynolds | first2=Andrew | title=Candidate Identity and Campaign Priming: Analyzing Voter Support for Pete Buttigieg’s Presidential Run as an Openly Gay Man | journal=Political Research Quarterly | volume=77 | issue=1 | date=2024 | issn=1065-9129 | doi=10.1177/10659129231194325 | doi-access=free | pages=184–198 | url=https://gabrielemagni.com/wp-content/uploads/2023/09/magni-reynolds_prq-2023_pete-buttigieg.pdf }}</ref> For more information, see [[Cabinet of the United States]] and [[United States presidential line of succession]].}} Nominiran pri 38 letih je bil tudi najmlajši član kabineta v Bidenovi administraciji in najmlajša oseba, ki je kdajkoli opravljala funkcijo ministra za promet. Poročila v medijih so Buttigiega omenjala kot možnega podpredsedniškega kandidata [[Kamala Harris|Kamale Harris]] na začetku njene predsedniške kampanje leta 2024, <ref>{{Navedi novice|last=Wren|first=Adam|last2=Cadelago|first2=Christopher|date=28 July 2024|title='We all realize it's unlikely.' But Pete Buttigieg's VP stock is rising.|url=https://www.politico.com/news/2024/07/28/pete-buttigieg-longshot-vp-harris-00171515|archiveurl=https://archive.today/20240728111043/https://www.politico.com/news/2024/07/28/pete-buttigieg-longshot-vp-harris-00171515|archivedate=July 28, 2024|work=[[Politico]]|accessdate=11 August 2024}}</ref> <ref>{{Navedi novice|last=Schleifer|first=Theodore|date=30 July 2024|title=Could Buttigieg Be Harris's V.P. Pick? His Donors Hope So.|url=https://www.nytimes.com/2024/07/30/us/politics/pete-buttigieg-kamala-harris-running-mate.html|work=[[The New York Times]]|accessdate=11 August 2024}}</ref> čeprav na koncu ni bil izbran. <ref>{{Navedi splet|date=July 24, 2024|title=Transportation Sec. Pete Buttigieg linked to running mate search|url=https://www.nbcchicago.com/dnc-chicago-2024/transportation-sec-pete-buttigieg-linked-to-running-mate-search/3499773/?amp=1|website=[[NBC News]]}}</ref> === Zgodnja leta in kariera === Pete Buttigieg se je rodil 19. januarja 1982 v South Bendu v Indiani Jennifer "Anne" Montgomery in Josephu Anthonyju Buttigiegu II. <ref>{{Navedi splet|url=https://heavy.com/news/2019/04/jennifer-montgomery-pete-buttigieg-mother/|title=Jennifer Anne Montgomery, Pete Buttigieg's Mother: 5 Fast Facts|last=Laviola|first=Erin|date=n.d.|website=Heavy.com|accessdate=August 22, 2021}}</ref> <ref>Online version: {{Navedi splet|last=St. Martin|first=Victoria|date=January 28, 2019|title='It's been a good trip.' Father of Mayor Pete Buttigieg dies after illness|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/it-s-been-a-good-trip-father-of-mayor-pete/article_9ef0258f-2f61-5ca0-b42a-1b5c72d1000b.html|id=[[NewsBank]] [https://southbendtribune.newsbank.com/doc/news/1713C8A0E8F89620?search_terms=%22It%27s%2Bbeen%2Ba%2Bgood%2Btrip%22&text=%22It%27s%20been%20a%20good%20trip%22&pub%255B0%255D=SBTS1&pdate=2019-01-28 1713C8A0E8F89620].}} Print version: {{Navedi novice|date=January 28, 2019|title=Mayor's father dies after illness|work=South Bend Tribune|id=[[NewsBank]] [https://southbendtribune.newsbank.com/doc/news/1714AB1B0860D238?search_terms=%22It%27s%2Bbeen%2Ba%2Bgood%2Btrip%22&pub%255B0%255D=SBTS&text=%22It%27s%20been%20a%20good%20trip%22&pdate=2019-01-28 1714AB1B0860D238].}}</ref> <ref name="NYTsuccessor">{{Navedi novice|last=Gabriel|first=Trip|title=He's Not 'Mayor Pete' Anymore: Buttigieg's Successor Is Sworn In|url=https://www.nytimes.com/2020/01/01/us/politics/pete-buttigieg-mayor-south-bend.html|accessdate=February 12, 2020|work=The New York Times|date=January 1, 2020}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Pete Buttigieg: 2020 Presidential Election Candidate|url=https://www.nbcnews.com/politics/pete-buttigieg|website=NBC News|accessdate=March 26, 2021}}</ref> Je edinec. Njegova starša sta se spoznala in poročila, ko sta bila zaposlena kot profesorja na Državni univerzi Nove Mehike. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.kaniewski.com/obituary/JosephA-Buttigieg|title=Obituary for Joseph A. Buttigieg|publisher=Kaniewski Funeral Homes}}</ref> Njegov oče se je rodil v Hamrunu [[Malta|na Malti]] in se je izselil v Združene države Amerike, da bi doktoriral. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.washingtonpost.com/world/europe/in-malta-a-land-of-2850-buttigiegs-theyre-rooting-for-mayor-pete/2020/02/28/f906134e-58e1-11ea-8efd-0f904bdd8057_story.html|title=In Malta, a land of 2,850 Buttigiegs, they're rooting for Mayor Pete|last=Harlan|first=Chico|date=February 28, 2020|work=Washington Post|accessdate=May 20, 2022}}</ref> <ref name="Laviola">{{Navedi splet|url=https://heavy.com/news/2019/04/joseph-buttigieg-pete-father/|title=Joseph Buttigieg, Pete Buttigieg's Father: 5 Fast Facts|last=Laviola|first=Erin|date=n.d.|website=Heavy.com|accessdate=August 22, 2021}}</ref> Buttigiegov oče se je podal na kariero profesorja angleščine na Univerzi Notre Dame blizu South Benda. <ref name="Laviola" /> <ref name="Trebay-2018">{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2018/06/18/fashion/weddings/mayor-peter-buttigieg-wedding-democratic-party.html|title=Pete Buttigieg might be President someday. He's already got the First Man.|last=Trebay|first=Guy|date=June 18, 2018|work=The New York Times|accessdate=April 1, 2019|archiveurl=https://archive.today/20190616213156/https://www.nytimes.com/2018/06/18/fashion/weddings/mayor-peter-buttigieg-wedding-democratic-party.html|archivedate=June 16, 2019}}</ref> Tudi Buttigiegova mati je 29 let poučevala na Univerzi Notre Dame. <ref>{{Navedi splet|url=https://news.nd.edu/news/in-memoriam-joseph-buttigieg-kenan-professor-emeritus-of-english/|title=In Memoriam: Joseph Buttigieg, Kenan Professor Emeritus of English|last=Brown|first=Dennis|date=January 27, 2019|website=Notre Dame News|publisher=University of Notre Dame|accessdate=July 22, 2021}}</ref> Njegov oče, prevajalec ''Zaporniških zvezkov'' marksističnega filozofa [[Antonio Gramsci|Antonia Gramscija]] in urednik tridelne angleške izdaje, je vplival na sinovo odločitev za študij književnosti na fakulteti. <ref>{{Navedi splet|last=Manson|first=Joshua|date=March 2020|title=Pete Buttigieg Just Dealt a Blow to His Father's Legacy|url=https://jacobinmag.com/2020/03/pete-buttigieg-joseph-father-legacy-antonio-gramsci-bernie-sanders|accessdate=April 16, 2021|website=Jacobin}}</ref> === Izobrazba === Buttigieg je bil odličnjak leta 2000 na Srednji šoli Sv. Jožefa v South Bendu. <ref>{{Navedi novice|title=Indiana State Treasurer: Pete Buttigieg|url=http://articles.southbendtribune.com/2010-10-24/news/29156030_1_economic-development-businesses-state-government|work=[[South Bend Tribune]]|date=October 24, 2010|accessdate=April 26, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190329053004/http://articles.southbendtribune.com/2010-10-24/news/29156030_1_economic-development-businesses-state-government|archivedate=March 29, 2019}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.saintjoehigh.com/apps/pages/index.jsp?uREC_ID=35482&type=d&termREC_ID=&pREC_ID=39448|title=Alumni News – Alumni – Saint Joseph High School|website=[[St. Joseph High School (South Bend, Indiana)|St. Joseph High School]]|accessdate=July 22, 2021|archivedate=July 22, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210722171041/https://www.saintjoehigh.com/apps/pages/index.jsp?uREC_ID=35482&type=d&termREC_ID=&pREC_ID=39448}}</ref> Istega leta je osvojil prvo nagrado na natečaju za esej ''Profili poguma,'' ki ga je organizirala predsedniška knjižnica in muzej Johna F. Kennedyja. Odpotoval je v Boston, kjer je prevzel nagrado in se srečal s Caroline Kennedy ter drugimi člani [[Družina Kennedy|družine Kennedy]]. Tema njegovega eseja je bila celovitost in politični pogum takratnega [[Predstavniški dom ameriškega kongresa|ameriškega predstavnika]] [[Bernie Sanders|Bernieja Sandersa]] iz [[Vermont|Vermonta]], enega od le dveh neodvisnih politikov v kongresu. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.jfklibrary.org/learn/education/profile-in-courage-essay-contest/past-winning-essays/2000-winning-essay-by-peter-buttigieg|title=2000 Winning Essay by Peter Buttigieg|first=Tom|last=McNaught|website=[[John F. Kennedy Presidential Library and Museum]]|date=May 2, 2000|accessdate=April 26, 2019}}</ref> <ref>{{Navedi novice|url=https://www.boston.com/news/politics/2019/04/02/pete-buttigieg-jfk-essay-contest-bernie-sanders|title=An 18-year-old Pete Buttigieg won a JFK Library essay contest. His subject was Bernie Sanders.|work=[[The Boston Globe]]|date=April 2, 2019|accessdate=April 3, 2019|first=Nik|last=DeCosta-Klipa}}</ref> {{Efn|When Buttigieg wrote his ''Profiles in Courage'' essay in 2000, [[Virgil Goode]] was also an independent politician in the U.S. House of Representatives.<ref>{{cite web |url=https://bioguide.congress.gov/search/bio/G000280 |title=GOODE, Virgil H., Jr. (1946–) |website=[[Biographical Directory of the United States Congress]] |access-date=July 22, 2021}}</ref>}} Leta 2000 je bil Buttigieg eden od dveh študentov, izbranih za delegata iz Indiane v programu za mladino ameriškega senata, <ref>{{Navedi splet|title=United States Senate Youth Program: 2000 Alumni|url=https://ussenateyouth.org/alumni_pdf/2000%20Delegate%20Roster.pdf|website=United States Senate Youth Program: Alumni|publisher=William Randolph Hearst Foundation|accessdate=March 17, 2020}}</ref> letnem tekmovanju za štipendije, ki ga skupaj sponzorirata [[Senat Združenih držav Amerike|ameriški senat]] in fundacija Hearst. <ref>{{Navedi splet|title=About: Overview|url=https://ussenateyouth.org/about_overview/|website=United States Senate Youth Program}}</ref> V zadnjem letniku srednje šole je bil Buttigieg imenovan za najboljšega dijaka šole, izvoljen za predsednika zadnjega letnika in izbran za najverjetnejšega kandidata za predsednika ZDA. <ref>{{Navedi splet|url=https://apnews.com/article/ap-top-news-in-state-wire-weekend-reads-south-bend-politics-307c51d12cee4dedb7c793ce79de95b7|title='A serious-minded kid:' Pete Buttigieg aimed high early|website=[[Associated Press News]]|date=November 25, 2019}}</ref> Po končani srednji šoli je Buttigieg obiskoval [[Harvard College]], kjer je študiral zgodovino in književnost. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.businessinsider.com/pete-buttigieg-mayor-of-south-bend-for-president-2020-election-2019-1|title=Pete Buttigieg, mayor of South Bend, Indiana, launches 2020 presidential bid|work=[[Business Insider]]|date=January 23, 2019|accessdate=March 25, 2019|first=Mariana|last=Alfaro}}</ref> Postal je predsednik Študentskega svetovalnega odbora [[Harvard Institute of Politics|Harvardskega inštituta za politiko]] in sodeloval pri letni študiji inštituta o stališčih mladih do politike. <ref name="Harvard Institute of Politics-2012">{{Navedi splet|url=https://iop.harvard.edu/sites/default/files_new/011512_Iop_NL.pdf|title=Public Service Fast Track Former IOP Student Advisory Committee member Peter Buttigieg '04 elected mayor of South Bend|last=Harvard Institute of Politics|website=[[Harvard University]]|date=January 2012|accessdate=January 13, 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181028084521/http://www.iop.harvard.edu/sites/default/files_new/011512_Iop_NL.pdf|archivedate=October 28, 2018|authorlink=Harvard Institute of Politics}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.americanrhodes.org/assets/attachments/Scholars-Elect_2005_(TARS).pdf|title=American Rhodes Scholars-Elect for 2005|website=Americanrhodes.org|accessdate=June 18, 2015|archivedate=October 28, 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181028084537/https://www.americanrhodes.org/assets/attachments/Scholars-Elect_2005_(TARS).pdf}}</ref> Njegova dodiplomska naloga, ''The Quiet American's Errand into the Wilderness (Potovanje tihega Američana v divjino)'', je preučevala vpliv [[Puritanci|puritanizma]] na ameriško zunanjo politiko, kot se odraža v romanu [[Graham Greene|Grahama Greena]] ''[[The Quiet American|Tihi Američan]]''. <ref>{{Navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=8e1dNwAACAAJ|title=A Quiet American's Errand into the Wilderness|first=Pete|last=Buttigieg|publisher=[[Harvard University Press]]|year=2004}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://news.harvard.edu/gazette/story/2004/12/rhodes-scholars-announced-2/|title=Rhodes Scholars announced six talented students are Oxford-bound|first=Ken|last=Gewertz|date=December 2, 2004}}</ref> Leta 2004 je ''[[Magna cum laude|z odliko]]'' diplomiral na Harvardu in bil izvoljen za člana [[Phi Beta Kappa]]. <ref name="Harvard Gazette">{{Navedi splet|title=Phi Beta Kappa elects 92 seniors to Harvard chapter|url=https://news.harvard.edu/gazette/story/2004/06/phi-beta-kappa-elects-92-seniors-to-harvard-chapter/|website=[[Harvard Gazette]]|accessdate=January 28, 2017|date=June 10, 2004}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://mashable.com/article/7-things-to-know-about-pete-buttigieg|title=7 things to know about potential presidential candidate and confirmed Hufflepuff Pete Buttigieg|last=Krause|first=Rachel|date=March 17, 2019|website=[[Mashable]]|publisher=[[Ziff Davis]]|accessdate=July 22, 2021}}</ref> Buttigieg je prejel [[Rhodesova štipendija|Rhodesovo štipendijo]] za študij na [[Univerza v Oxfordu|Univerzi v Oxfordu]]. <ref name="Harvard Gazette2">{{Navedi splet|title=Phi Beta Kappa elects 92 seniors to Harvard chapter|url=https://news.harvard.edu/gazette/story/2004/06/phi-beta-kappa-elects-92-seniors-to-harvard-chapter/|website=[[Harvard Gazette]]|accessdate=January 28, 2017|date=June 10, 2004}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.huffpost.com/entry/buttigieg-booker-rhodes-scholar_n_5dcf18ebe4b0d2e79f8cb305|title=There Are Two Rhodes Scholars Running For President. Only One Gets Mentioned.|last=Terkel|first=Amanda|date=November 19, 2019|website=[[HuffPost]]|publisher=[[BuzzFeed|BuzzFeed, Inc.]]|accessdate=July 22, 2021}}</ref> Leta 2007 je po študiju na [[Pembroke College|Pembroke Collegeu v Oxfordu]] z odliko diplomiral [[diploma iz filozofskih/družboslovnih ved|iz]] filozofije, politologije in ekonomije. <ref name="WallaceWells">{{Navedi revijo|last=Wallace-Wells|first=Benjamin|date=February 9, 2019|title=Pete Buttigieg's quiet rebellion|url=https://www.newyorker.com/news/the-political-scene/pete-buttigiegs-quiet-rebellion|magazine=[[The New Yorker]]|access-date=March 21, 2019}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.pbs.org/weta/washingtonweek/blog-post/mayor-pete-buttigieg-7-things-you-need-know|title=Mayor Pete Buttigieg: 7 things you need to know|first=Roey|last=Hadar|date=April 15, 2019|website=Washington Week|accessdate=February 11, 2020|archivedate=February 23, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200223135716/https://www.pbs.org/weta/washingtonweek/blog-post/mayor-pete-buttigieg-7-things-you-need-know}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.oxfordmail.co.uk/news/18212247.pete-buttigieg-former-oxford-man-hoping-president/|title=The former Oxford resident who wants to be the first gay President|first=Pete|last=Hughes|website=Oxford Mail|date=February 5, 2020|accessdate=March 2, 2020}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://pcfna.org/?p=632,%20https://pcfna.org/?p=632|title=Mayor Pete Buttigieg '05 – From South Bend to Oxford ... and Back|accessdate=March 2, 2020}}</ref> V Oxfordu je bil urednik revije ''Oxford International Review'' <ref name="timesunion2march">{{Navedi splet|title=Buttigieg Plans State Treasurer Run|url=https://timesuniononline.com/Content/Default/News/Article/Buttigieg-Plans-State-Treasurer-Run/-3/224/46004|accessdate=September 18, 2019|date=March 2, 2010|archivedate=January 11, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200111201136/https://timesuniononline.com/Content/Default/News/Article/Buttigieg-Plans-State-Treasurer-Run/-3/224/46004}}</ref> ter soustanovitelj <ref name="timesunion2march" /> in član projekta Democratic Renaissance Project, neformalne debatne in diskusijske skupine približno dvanajstih oxfordskih študentov. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.npr.org/2019/12/03/784151111/pete-buttigieg-spent-his-younger-days-pushing-democrats-off-middle-ground|date=December 3, 2019|title=Pete Buttigieg Spent His Younger Days Pushing Democrats Off Middle Ground|first=Asma|last=Khalid|work=NPR}}</ref> <ref>{{Navedi novice|url=https://www.npr.org/2019/12/02/784225281/a-look-back-at-the-beginnings-of-pete-buttigiegs-political-ambitions|title=A Look Back At The Beginnings Of Pete Buttigieg's Political Ambitions|publisher=NPR|date=December 2, 2019|first=Asma|last=Khalid|work=All Things Considered}}</ref> === Profesionalna kariera === Pred diplomo je bil Buttigieg preiskovalni pripravnik pri WMAQ-TV, čikaški podružnici NBC News. <ref>{{Navedi splet|last=Feder|first=Robert|title=NBC 5 mentor Renee Ferguson boosts Pete Buttigieg campaign|url=https://www.robertfeder.com/2019/04/15/nbc-5-mentor-renee-ferguson-boosts-pete-buttigieg-campaign/|website=Robert Feder|accessdate=September 18, 2019|date=April 15, 2019}}</ref> Pripravništvo je opravljal tudi pri demokratki Jill Long Thompson med njeno neuspešno kandidaturo za kongres leta 2002. <ref>{{Navedi splet|last=Milligan|first=Susan|first2=Lauren|last2=Camera|title=Pete Buttigieg: Where He Stands|url=https://www.usnews.com/elections/pete-buttigieg|accessdate=May 16, 2020|date=October 11, 2019}}</ref> Po končanem študiju je Buttigieg leta 2004 več mesecev sodeloval pri predsedniški kampanji [[John F. Kerry|Johna Kerryja]] lkot specialist za politiko in raziskave v [[Arizona|Arizoni]] in [[Nova Mehika|Novi Mehiki]]. <ref>{{Navedi novice|last=Colwell|first=Jack|date=May 16, 2010|title=If only he isn't too smart for the job|work=[[South Bend Tribune]]|page=E4|publication-place=South Bend, Ind.|id=[[NewsBank]] [https://southbendtribune.newsbank.com/doc/news/13DB1F8FC5F61F80?search_terms=%22If%2Bonly%2Bhe%2Bisn%27t%2Btoo%2Bsmart%2Bfor%2Bthe%2Bjob%22&text=%22If%20only%20he%20isn%27t%20too%20smart%20for%20the%20job%22&content_added=&date_from=&date_to=&pub%255B0%255D=SBTS&pdate=2010-05-16 13DB1F8FC5F61F80]. {{ProQuest|304294410}}.}}<templatestyles src="Module:Citation/CS1/styles.css"></templatestyles></ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.tribstar.com/news/x552036157/Candidate-for-state-office-brings-campaign-to-city|title=Candidate for state office brings campaign to city|first=Arthur|last=Foulkes|date=April 8, 2010}}</ref> Med 2004 in 2005 je bil Buttigieg direktor konferenc skupine Cohen. <ref>{{Navedi splet|last=Groppe|first=Maureen|title=Indiana Democrat getting buzz in DNC race|url=https://www.indystar.com/story/news/politics/2017/02/19/indiana-democrat-getting-buzz-dnc-race/97944656/|accessdate=October 23, 2019|date=February 19, 2017}}</ref> Leta 2006 je pomagal Joeju Donnellyju pri uspešni kongresni kampanji za kongres <ref>{{Navedi splet|last=Foulkes|first=Arthur|title=Candidate for state office brings campaign to city|url=http://tribstar.com/news/x552036157/Candidate-for-state-office-brings-campaign-to-city|accessdate=September 21, 2019|date=April 9, 2010}}</ref>[[Slika:Pete_Afghanistan_5.jpg_large.jpg|levo|sličica|224x224_pik|Buttigieg leta 2014 med služenjem v Afganistanu]] Po diplomi na Oxfordski univerzi je Buttigieg leta 2007 postal svetovalec v čikaški pisarni podjetja McKinsey & Company, <ref name="10yearsoftaxreturns">{{Navedi splet|last=Wang|first=Amy B.|last2=Itkowitz|first2=Colby|title=Pete Buttigieg releases 10 years of tax returns, jabs Trump for not doing the same|url=https://www.washingtonpost.com/politics/2019/04/30/pete-buttigieg-releases-years-tax-returns-jabs-trump-not-doing-same/|accessdate=October 23, 2019|date=April 30, 2019}}</ref> <ref>{{Navedi splet|date=July 16, 2018|title=Interview: Peter Buttigieg|url=https://successfulsocieties.princeton.edu/interviews/peter-buttigieg|archiveurl=https://web.archive.org/web/20240116223056/https://successfulsocieties.princeton.edu/interviews/peter-buttigieg|archivedate=January 16, 2024|publisher=Princeton University, Innovations for Successful Societies}}</ref> kjer je tri leta delal na področju energetike, maloprodaje, gospodarskega razvoja in logistike. <ref name="Truman">{{Navedi splet|url=http://trumanproject.org/home/team-view/peter-buttigieg/|title=Peter Buttigieg|publisher=[[Truman National Security Project]]|accessdate=July 22, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190417165402/http://trumanproject.org/home/team-view/peter-buttigieg/|archivedate=April 17, 2019|authorlink=Truman National Security Project}}</ref> <ref>{{Navedi novice|first=Ashley|last=Balcerzak|url=https://publicintegrity.org/federal-politics/pete-buttigieg-election-president-candidate/|title=9 things to know about Pete Buttigieg|work=Center for Public Integrity|date=January 23, 2019}}</ref> Med njegovimi strankami pri McKinseyju so bili zavarovalnica za zdravje Blue Cross Blue Shield iz Michigana ; prodajalec elektronike Best Buy ; kanadska veriga supermarketov Loblaws ; dve neprofitni okoljevarstveni skupini, Svet za obrambo naravnih virov in Fundacija za energijo; ter več ameriških vladnih agencij, Agencija za varstvo okolja (EPA), Ministrstvo za energijo, [[Ministrstvo za obrambo Združenih držav Amerike|Ministrstvo za obrambo]] in Pošta ZDA. <ref>{{Navedi novice|date=December 10, 2019|first=Reid J.|last=Epstein|first2=Stephanie|last2=Saul|url=https://www.nytimes.com/2019/12/10/us/politics/pete-buttigieg-mckinsey-clients.html|work=The New York Times|title=How Pete Buttigieg Spent His McKinsey Days: Blue Cross, Best Buy, U.S. Agencies}}</ref> <ref>{{Navedi novice|date=December 10, 2019|work=The Washington Post|url=https://www.washingtonpost.com/politics/under-pressure-buttigieg-releases-names-of-former-mckinsey-clients/2019/12/10/3862fb9a-1b9a-11ea-8d58-5ac3600967a1_story.html|title=Under pressure, Buttigieg releases names of former McKinsey clients|first=Chelsea|last=Janes|first2=Amy B.|last2=Wang}}</ref> Leta 2008 si je vzel dopust, da bi postal direktor raziskav za neuspešno kampanjo Jill Long Thompson za guvernerko Indiane. <ref>{{Navedi novice|first=Daniel|last=Strauss|title=Buttigieg releases timeline of McKinsey work|url=https://www.politico.com/news/2019/12/06/buttigieg-releases-mckinsey-timeline-077602|work=Politico|date=December 6, 2019}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.nwitimes.com/news/history/famous-hoosiers/jill-long-thompson/article_cbb78b0a-4f28-5865-83eb-6afe1f76a53b.html|title=Jill Long Thompson|first=Doug|last=Ross|date=February 9, 2016|website=The Times of Northwest Indiana}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://justfacts.votesmart.org/candidate/biography/127151/pete-buttigieg|title=Pete Buttigieg's Biography|website=[[Project Vote Smart]]|date=January 13, 2014}}</ref> Njegovo delo pri McKinseyju je vključevalo potovanja v Irak in Afganistan, o katerih redko govori. <ref>{{Navedi splet|url=https://abcnews.go.com/Politics/mckinsey-mystery-pete-buttigiegs-foreign-policy-resume/story?id=63883038|title=The trips to war zones that Pete Buttigieg rarely talks about|first=Lee|last=Ferran|first2=Ali|last2=Dukakis|date=June 25, 2019|website=[[ABC News (United States)|ABC News]]}}</ref> Buttigieg je leta 2010 zapustil McKinsey, da bi se lahko v celoti posvetil svoji kampanji za državnega blagajnika Indiane. <ref name="10yearsoftaxreturns" /> Buttigieg sodeluje s Trumanovim projektom nacionalne varnosti od leta 2005 in je sodelavec s strokovnim znanjem iz Afganistana in Pakistana. <ref name="Truman2">{{Navedi splet|url=http://trumanproject.org/home/team-view/peter-buttigieg/|title=Peter Buttigieg|publisher=[[Truman National Security Project]]|accessdate=July 22, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190417165402/http://trumanproject.org/home/team-view/peter-buttigieg/|archivedate=April 17, 2019|authorlink=Truman National Security Project}}</ref> Leta 2014 je bil imenovan v svetovalni odbor organizacije. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.wndu.com/home/headlines/Buttigieg-named-to-national-security-organizations-board-259842211.html|date=May 19, 2014|title=Mayor Buttigieg named to national security organization's board|accessdate=July 22, 2021|publisher=[[WNDU-TV]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191012203453/https://www.wndu.com/home/headlines/Buttigieg-named-to-national-security-organizations-board-259842211.html|archivedate=October 12, 2019|authorlink=WNDU-TV}}</ref> <ref name="Harvard Institute of Politics-20122">{{Navedi splet|url=https://iop.harvard.edu/sites/default/files_new/011512_Iop_NL.pdf|title=Public Service Fast Track Former IOP Student Advisory Committee member Peter Buttigieg '04 elected mayor of South Bend|last=Harvard Institute of Politics|website=[[Harvard University]]|date=January 2012|accessdate=January 13, 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181028084521/http://www.iop.harvard.edu/sites/default/files_new/011512_Iop_NL.pdf|archivedate=October 28, 2018|authorlink=Harvard Institute of Politics}}</ref> === Vojaška služba === Buttigieg se je pridružil rezervni enoti ameriške mornarice prek programa za neposredne častnike (DCO) in septembra 2009 prisegel kot [[praporščak]] v pomorski obveščevalni službi. <ref>{{Navedi novice|title=How Pete Buttigieg went from being a war protester to serving in the Navy|first=Steve|last=Hendrix|first2=Josh|last2=Partlow|url=https://www.stripes.com/news/us/how-pete-buttigieg-went-from-being-a-war-protester-to-serving-in-the-navy-1.592353|work=[[Stars and Stripes (newspaper)|Stars and Stripes]]|date=July 29, 2019|accessdate=January 3, 2020|archivedate=January 4, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200104004514/https://www.stripes.com/news/us/how-pete-buttigieg-went-from-being-a-war-protester-to-serving-in-the-navy-1.592353}}</ref> Med svojim županskim mandatom si je vzel sedemmesečni dopust, da bi se leta 2014 napotil v Afganistan. <ref>{{Navedi splet|url=https://peteforamerica.com/meet-pete/|title=Meet Pete|website=Pete For America|accessdate=September 5, 2019|archivedate=March 2, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200302173315/https://peteforamerica.com/meet-pete/}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.scribd.com/document/408662295/Buttigieg-s-Military-Records|title=Buttigieg's Military Records (6.4K views)|website=Scribd|accessdate=May 9, 2019}}</ref> <ref>{{Navedi splet|first=Erin|last=Blasko|url=http://www.southbendtribune.com/news/local/navy-reserve-to-deploy-buttigieg-to-afghanistan/article_5ccb3a3a-1bd1-11e3-bec9-0019bb30f31a.html|title=Navy Reserve to deploy Buttigieg to Afghanistan|date=September 13, 2013}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=South Bend mayor back from Afghanistan deployment|url=https://www.navytimes.com/story/military/guard-reserve/2014/09/26/south-bend-mayor-back-from-afghanistan-deployment/16254055|work=[[Navy Times]]|date=September 26, 2014|accessdate=April 26, 2019}}</ref> Medtem ko je bil tam, je bil Buttigieg del enote, dodeljene za odkrivanje in prekinjanje mrež financiranja terorizma. Del tega je opravljal na letalski bazi Bagram, bil pa je tudi oborožen voznik za svojega poveljnika na več kot 100 vožnjah v [[Kabul]], kjer je bil zadolžen za opazovanje zased in eksplozivnih naprav ob cestah ter zagotavljanje varovanja vozila. Buttigieg je to vlogo v šali poimenoval "vojaški Uber ". <ref>{{Navedi splet|url=https://www.cnn.com/2019/05/17/politics/buttigieg-military-service-2020/index.html|title=Buttigieg wields his military credentials: 'It's not like I killed Bin Laden,' but it was dangerous|last=Zeleny|first=Jeff|website=CNN|date=May 17, 2019}}</ref> Med napotitvijo v Afganistanu je bil Buttigieg dodeljen tudi afganistanski celici za financiranje groženj, [[Protiteroristično bojevanje|protiteroristični]] enoti, ki je ciljala na financiranje talibanskega upora. <ref>{{Navedi novice|last=Buttigieg|first=Pete|date=October 5, 2014|title=Buttigieg reflects on Afghanistan and return to South Bend|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/buttigieg-reflects-on-afghanistan-and-return-to-south-bend/article_8f27067e-a123-525e-9bab-4d8c52e479ae.html|work=[[South Bend Tribune]]|accessdate=April 26, 2019}}</ref> <ref>{{Navedi novice|last=Blasko|first=Erin|date=June 22, 2014|title=From South Bend to Afghanistan: Buttigieg opens up about military mission|url=https://www.southbendtribune.com/news/politics/from-south-bend-to-afghanistan/article_376699a6-f9f2-11e3-b178-0017a43b2370.html|work=[[South Bend Tribune]]|accessdate=April 26, 2019}}</ref> Buttigieg je bil odlikovan z medaljo za pohvalo skupnih služb, <ref>{{Navedi splet|url=https://taskandpurpose.com/analysis/pete-buttigieg-call-me/|title=Hey Pete Buttigieg. I haven't met you. This is crazy. Here's my number. So call me maybe?|last=Schogol|first=Jeff|date=June 17, 2019|website=[[Task & Purpose]]|publisher=Brookline Media|accessdate=July 22, 2021}}</ref> leta 2017 pa je zapustil rezervo ameriške mornarice. <ref>{{Navedi novice|last=Pak|first=Nataly|title=Who is Pete Buttigieg?|url=https://abcnews.go.com/Politics/peter-buttigieg/story?id=60731298|accessdate=March 29, 2019|work=[[ABC News (United States)|ABC News]]|date=January 31, 2019}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Jamerson|first=Joshua|last2=Kesling|first2=Ben|title=Buttigieg Leans In on His Military Service|website=[[The Wall Street Journal]]|date=May 20, 2019|url=https://www.wsj.com/articles/buttigieg-leans-in-on-his-military-service-11558357127|accessdate=June 29, 2019}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.desmoinesregister.com/story/news/elections/presidential/caucus/2019/11/12/iowa-caucuses-democrat-mayor-pete-buttigieg-military-service-veteran-outreach-navy-reserve/2519696001/|title=Pete Buttigieg, one of few presidential candidates with military experience, is reaching out to Iowa veterans|last=Rodriguez|first=Barbara|date=November 12, 2019|website=[[The Des Moines Register]]|accessdate=July 22, 2021}}</ref> === Volitve za blagajnika zvezne države Indiana === [[File:PeteButtigieg.JPG|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:PeteButtigieg.JPG|sličica|237x237_pik|Buttigieg campaign photo for [[:en:Indiana_State_Treasurer|Indiana State Treasurer]] in March 2010]] Buttigieg je bil leta 2010 [[Demokratska stranka (Združene države Amerike)|demokratski]] kandidat za državnega blagajnika Indiane. Prejel je 37,5 odstotka glasov in izgubil proti [[Republikanska stranka (Združene države Amerike)|republikanskemu]] senatorju Richardu Mourdocku. <ref>{{Navedi poročilo|url=https://indianavoters.in.gov/PublicContent/Historical/2010_ELECTION_RESULTS_155618.pdf|title=2010 Indiana Election Report|date=2010|publisher=Indiana Election Division, Indiana state government|page=66}}</ref> <ref>{{Navedi novice|url=https://www.usatoday.com/story/news/politics/elections/2019/04/14/pete-buttigieg-faces-hurdles-2020-white-house-bid-heres-why/3440568002/|title=Rising star? 7 hurdles facing Democrat Pete Buttigieg's 2020 presidential campaign|last=Groppe|first=Maureen|date=April 14, 2019|work=[[USA Today]]|accessdate=April 22, 2019}}</ref> Velik del Buttigiegove kampanje se je osredotočil na kritiziranje Mourdocka, ker je vlagal državne pokojninske sklade v Chryslerjeve junk obveznice, kar je imelo za posledico tožbo proti stečaju in prestrukturanju Chryslerja, s posledico, kot je Buttigieg trdil, da so ogrožena delovna mesta v Chryslerju v zvezni državi Indiana. <ref>{{Navedi splet|last=Webb|first=Jon|title=Pete Buttigieg lost his first race to a former Vanderburgh County commissioner|url=https://www.courierpress.com/story/opinion/columnists/jon-webb/2019/04/03/pete-buttigieg-got-trounced-his-first-indiana-campaign/3341473002/|accessdate=September 15, 2019|date=April 3, 2019}}</ref> <ref>{{Navedi novice|last=Allen|first=Kevin|date=September 10, 2010|title=Candidates spar on Chrysler suit|work=South Bend Tribune|page=B1|publication-place=South Bend, Ind.|id=[[NewsBank]] [https://southbendtribune.newsbank.com/doc/news/13DB200175C73258?search_terms=%22candidates%2Bspar%2Bon%2BChrysler%2Bsuit%22&text=%22candidates%20spar%20on%20Chrysler%20suit%22&content_added=&date_from=&date_to=&pub%255B0%255D=SBTS&pdate=2010-09-10 13DB200175C73258]. {{ProQuest|750514412}}.}}<templatestyles src="Module:Citation/CS1/styles.css"></templatestyles></ref> <ref>{{Navedi splet|last=Howey|first=Brian|title=HOWEY: A fascinating race for state treasurer|url=https://www.newsandtribune.com/opinion/columns/howey-a-fascinating-race-for-state-treasurer/article_ebc565a2-8cab-5019-8c67-220a5a9436d1.html|website=News and Tribune|accessdate=September 18, 2019|date=July 3, 2010}}</ref> === Župan South Benda === ==== Prvi mandat ==== Buttigieg je leta 2011 kandidiral za demokratsko nominacijo za župana South Benda. V oddaji PBS Michiana–WNIT je izrazil željo po ponovnem vzponu South Benda, zlasti kar se novih delovnih mest in izobraževanja tiče. <ref>{{Navedi AV medij|date=April 28, 2011|title=Meet the 2011 South Bend Mayoral Candidates|medium=Television broadcast|url=https://www.youtube.com/watch?v=F0lC4cvCx98|accessdate=August 22, 2021|time=5:52|publisher=Michiana Public Broadcasting Corporation}}</ref> Buttigieg se je zavzemal tudi za druga vprašanja, kot so iskanje mednarodnih naložb, <ref>{{Navedi splet|title=Regional and Global Connections|url=http://www.peteforsouthbend.com/issues/regional-and-global-connections|website=Pete Buttigieg for South Bend Mayor|date=2011|accessdate=August 22, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110219174259/http://www.peteforsouthbend.com/issues/regional-and-global-connections|archivedate=February 19, 2011}}</ref> večja prisotnost policije in drugih varnostnih strokovnjakov <ref>{{Navedi splet|title=Safe Neighborhoods|url=http://www.peteforsouthbend.com/issues/safe-neighborhoods|website=Pete Buttigieg for South Bend Mayor|date=2011|accessdate=August 22, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110219174315/http://www.peteforsouthbend.com/issues/safe-neighborhoods|archivedate=February 19, 2011}}</ref> ter izboljšanje mestnih storitev. <ref>{{Navedi splet|title=A City that Works for You|url=http://www.peteforsouthbend.com/issues/user-friendly-services|website=Pete Buttigieg for South Bend Mayor|date=2011|accessdate=August 22, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110219174107/http://www.peteforsouthbend.com/issues/user-friendly-services|archivedate=February 19, 2011}}</ref> Buttigieg je 3. maja 2011 zmagal na primarnih volitvah proti štirim nasprotnikom in prejel 7663 glasov. <ref>{{Navedi novice|date=2011-05-04|title=Final results of municipal primaries|url=https://newspapers.com/article/the-south-bend-tribune-final-results-of/146218605/|accessdate=2024-04-28|work=[[The South Bend Tribune]]|location=South Bend, Indiana|page=B8}}</ref> Buttigiega so izvolili za župana South Benda na splošnih volitvah novembra 2011 z 10.991 od 14.883 oddanih glasov, to je z 74 odstotki vseh glasov. <ref name="fuller2014">{{Navedi novice|last=Fuller|first=Jaime|title=The most interesting mayor you've never heard of|url=https://www.washingtonpost.com/blogs/the-fix/wp/2014/03/10/the-most-interesting-mayor-youve-never-heard-of/|accessdate=June 19, 2015|work=The Washington Post|date=March 10, 2014}}</ref> Buttigieg je funkcijo prevzel januarja 2012 pri 29 letih in postal drugi najmlajši župan v zgodovini South Benda {{Efn|[[Schuyler Colfax III]] had become mayor in 1898 at age 28.<ref>{{cite web |last=Sloma |first=Tricia |date=November 9, 2011 |title=Pete Buttigieg becomes second youngest mayor in South Bend |url=https://www.wndu.com/home/headlines/Pete_Buttigieg_becomes_second_youngest_mayor_in_South_Bend_133521918.html |website=WNDU-TV |location=South Bend, Indiana |access-date=April 12, 2019 |archive-date=April 12, 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190412173505/https://www.wndu.com/home/headlines/Pete_Buttigieg_becomes_second_youngest_mayor_in_South_Bend_133521918.html |url-status=dead }}</ref>}} ter takrat najmlajši župan ameriškega mesta z več kot 100.000 prebivalci. <ref name="fuller2014" /> Potem ko je zvezna preiskava ugotovila, da je policija South Benda nezakonito posnela telefonske klice več policistov, je Buttigieg leta 2012 degradiral policijskega načelnika Darryla Boykinsa. <ref name="TimelineCareer">{{Navedi novice|title=From youngest mayor to Smart Streets: A timeline of Pete Buttigieg's political career|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/from-youngest-mayor-to-smart-streets-a-timeline-of-pete/article_74f5ca74-ddb4-5bc3-915f-a4773c7db8f8.html|work=[[South Bend Tribune]]|date=December 17, 2018|accessdate=April 26, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181218014331/https://www.southbendtribune.com/news/local/from-youngest-mayor-to-smart-streets-a-timeline-of-pete/article_74f5ca74-ddb4-5bc3-915f-a4773c7db8f8.html|archivedate=December 18, 2018}}</ref> {{Efn|Boykins had first been appointed in 2008 by Mayor [[Steve Luecke]], and he was reappointed by Buttigieg earlier in 2012.<ref>{{Cite web|url=https://www.abc57.com/news/former-police-chief-darryl-boykins-has-noteworthy-career-before-resignation|title=Former Police Chief Darryl Boykins has noteworthy career before resignation|website=ABC57}}</ref>}} Buttigieg je odpustil tudi direktorja za komunikacije oddelka, ki je sicer posnetke odkril, vendar je na Boykinsov ukaz še naprej snemal telefonski pogovor. <ref name="TimelineCareer" /> Direktor za komunikacije policije je trdil, da so posnetki zajeli štiri višje policiste, ki so dajali rasistične pripombe in razpravljali o nezakonitih dejanjih. <ref name="TimelineCareer" /> <ref name="Buckley">{{Navedi splet|last=Buckley|first=Madeline|last2=Wright|first2=Lincoln|title=Judge's ruling on police wiretap tapes leaves questions unanswered|url=http://www.southbendtribune.com/news/local/judge-s-ruling-on-police-wiretap-tapes-leaves-questions-unanswered/article_463c08a0-9c3e-11e4-abb2-47b9f9547b68.html|accessdate=July 31, 2017}}</ref> Buttigieg je zapisal, da je svojo "prvo resno napako kot župan" storil kmalu po nastopu funkcije leta 2012, ko se je odločil zahtevati Boykinsov odstop. Boykins je s podporo podpornikov in pravnega svetovalca zahteval ponovno zaposlitev. Ko je Buttigieg njegovo zahtevo zavrnil, je Boykins kot prvi afroameriški šef policije v mestu tožil mesto zaradi rasne diskriminacije, <ref>{{Navedi splet|title=Years-old controversy surrounding secret police tapes is newly relevant amid Pete Buttigieg's rise|url=https://m.cnn.com/en/article/h_674f0bdf6334d3bdeeba13a137add954|website=[[CNN]]|accessdate=April 28, 2019|archivedate=April 28, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190428002517/https://m.cnn.com/en/article/h_674f0bdf6334d3bdeeba13a137add954}}</ref> pri čemer je trdil, da je politika snemanja obstajala tudi pod prejšnjimi šefi policije, ki so bili belci. <ref name="Easley-2019">{{Navedi splet|last=Easley|first=Jonathan|title=Secret tapes linger over Buttigieg's meteoric rise|url=https://thehill.com/homenews/campaign/438669-secret-tapes-linger-over-buttigiegs-meteoric-rise|website=[[The Hill (newspaper)|The Hill]]|accessdate=April 28, 2019|date=April 15, 2019}}</ref> Buttigieg je tožbe, ki so jih vložili Boykins in štirje policisti, poravnal zunajsodno za več kot 800.000 dolarjev. <ref name="TimelineCareer2">{{Navedi novice|title=From youngest mayor to Smart Streets: A timeline of Pete Buttigieg's political career|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/from-youngest-mayor-to-smart-streets-a-timeline-of-pete/article_74f5ca74-ddb4-5bc3-915f-a4773c7db8f8.html|work=[[South Bend Tribune]]|date=December 17, 2018|accessdate=April 26, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181218014331/https://www.southbendtribune.com/news/local/from-youngest-mayor-to-smart-streets-a-timeline-of-pete/article_74f5ca74-ddb4-5bc3-915f-a4773c7db8f8.html|archivedate=December 18, 2018}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Peterson|first=Mark|title=Largest settlement yet on SB police tapes case|url=http://www.wndu.com/home/headlines/Largest-settlement-yet-on-SB-poilce-tapes-case--246962351.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191219021303/https://www.wndu.com/home/headlines/Largest-settlement-yet-on-SB-poilce-tapes-case--246962351.html|website=WNDU-TV|date=February 24, 2014|archivedate=December 19, 2019|accessdate=October 3, 2021}}</ref> Zvezni sodnik je leta 2015 razsodil, da Boykinsovi posnetki kršijo zvezni zakon o prisluškovanju. <ref name="Buckley2">{{Navedi splet|last=Buckley|first=Madeline|last2=Wright|first2=Lincoln|title=Judge's ruling on police wiretap tapes leaves questions unanswered|url=http://www.southbendtribune.com/news/local/judge-s-ruling-on-police-wiretap-tapes-leaves-questions-unanswered/article_463c08a0-9c3e-11e4-abb2-47b9f9547b68.html|accessdate=July 31, 2017}}</ref> Buttigieg je bil pod pritiskom političnih nasprotnikov, da objavi osem posnetkov, vendar je dejal, da sedmih od njih ni mogoče objaviti, pri čemer se je skliceval na zvezni zakon o prisluškovanju. <ref name="TimelineCareer2" /> <ref name="Buckley2" /> Ni bilo jasno, ali bi objava osmega posnetka kršila kakšne zakone. <ref name="Buckley2" /> Sodnik višjega sodišča okrožja St. Joseph, Steve Hostetler, je obravnaval primer za izdajo petih kaset. <ref name="Easley-2019" /> Sodnik Hostetler je odločil, da je treba kasete izdati mestnemu svetu South Benda maja 2021. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.usnews.com/news/best-states/indiana/articles/2021-05-11/judge-police-recordings-to-be-released-once-appeals-heard|title=Judge: Police Recordings to Be Released Once Appeals Heard|date=May 11, 2021|website=[[U.S. News & World Report]]|accessdate=July 22, 2021}}</ref> Kot župan je Buttigieg spodbujal številne razvojne in prenovitvene projekte. <ref>{{Navedi novice|title=A Company Town Reinvents Itself In South Bend, Ind.|first=Sonari|last=Glinton|url=https://www.npr.org/2012/07/05/155916837/a-company-town-reinvents-itself-in-south-bend-ind|work=[[NPR]]|accessdate=October 28, 2019|date=June 28, 2012}}</ref> Buttigieg je bil vodilna osebnost pri ustvarjanju nočnega laserskega prikaza vzdolž ulice St. v središču South Benda.{{Presledki}}Pot ob reki Joseph kot javna umetnost. Projekt je stal 700.000 dolarjev, ki so bili zbrani iz zasebnih sredstev. <ref name="Sikich">{{Navedi novice|last=Sikich|first=Chris|date=March 21, 2019|title=Pete Buttigieg says he's mayor of a turnaround city. Here's how that claim stands up|url=https://www.indystar.com/story/news/politics/2019/03/21/pete-buttigieg-democratic-presidential-hopeful-south-bend-indiana-turnaround-city/3165477002|work=[[The Indianapolis Star]]|accessdate=April 26, 2019}}</ref> Instalacija »River Lights« je bila odkrita maja 2015 v okviru praznovanja 150. obletnice mesta. <ref name="TimelineCareer3">{{Navedi novice|title=From youngest mayor to Smart Streets: A timeline of Pete Buttigieg's political career|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/from-youngest-mayor-to-smart-streets-a-timeline-of-pete/article_74f5ca74-ddb4-5bc3-915f-a4773c7db8f8.html|work=[[South Bend Tribune]]|date=December 17, 2018|accessdate=April 26, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181218014331/https://www.southbendtribune.com/news/local/from-youngest-mayor-to-smart-streets-a-timeline-of-pete/article_74f5ca74-ddb4-5bc3-915f-a4773c7db8f8.html|archivedate=December 18, 2018}}</ref> Prav tako je nadzoroval uvedbo sistema [[3-1-1]] v mestu leta 2013. <ref>{{Navedi splet|last=Bell|first=Kyle W.|title=Mayor Buttigieg Announces Re-Election Bid|url=https://southbendvoice.com/2014/11/18/mayor-buttigieg-announces-re-election-bid/|website=South Bend Voice|accessdate=September 17, 2019|date=November 18, 2014}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Blasko|first=Erin|title=Mayor's budget calls for 'smart streets'|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/mayor-s-budget-calls-for-smart-streets/article_c2e13f62-0548-11e3-b024-0019bb30f31a.html|date=August 15, 2013}}</ref> Buttigiegova administracija je nadzorovala prodajo številnih nepremičnin v mestni lasti. <ref>{{Navedi splet|title=Final purchase agreement approved in sale of SB Blackthorn Golf Course|url=https://www.wndu.com/home/headlines/Final-purchase-agreemet-approved-for-sale-of-SB-Backthorn-Golf-Course-288733121.html|publisher=WNDU-TV|accessdate=November 17, 2019|date=January 15, 2015|archivedate=November 17, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191117082228/https://www.wndu.com/home/headlines/Final-purchase-agreemet-approved-for-sale-of-SB-Backthorn-Golf-Course-288733121.html}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Peterson|first=Mark|title=South Bend considers selling Blackthorn, Elbel golf courses|url=https://www.wndu.com/home/headlines/South-Bend-considers-selling-Blackthorn-Elbel-golf-courses--274671731.html|publisher=WNDU-TV|accessdate=November 17, 2019|date=September 10, 2014|archivedate=November 3, 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20141103051622/https://www.wndu.com/home/headlines/South-Bend-considers-selling-Blackthorn-Elbel-golf-courses--274671731.html}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Allen|first=Kevin|title=Mothballed no more: South Bend selling city-owned land for new projects|url=https://www.southbendtribune.com/news/business/mothballed-no-more-south-bend-selling-city-owned-land-for/article_2fdd294a-c052-5d8d-bdbb-3ca596d5b68f.html|accessdate=November 21, 2019|date=January 10, 2016}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Allen|first=Kevin|title=Officials celebrate LaSalle Hotel revamp|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/officials-celebrate-lasalle-hotel-revamp/article_b304a3f2-6fcc-5904-a95f-b7b3d8ec95d7.html|accessdate=November 21, 2019|date=April 25, 2015}}</ref> Eden od Buttigiegovih značilnih programov je bila »Pobuda za prazne in zapuščene nepremičnine«. Lokalno znana kot ''1000 nepremičnin v 1000 dneh'', je bil to projekt za popravilo ali rušenje propadajočih nepremičnin po South Bendu. <ref>{{Navedi splet|title=Vacant & Abandoned Properties Initiative|url=http://www.ci.south-bend.in.us/government/content/vacant-abandoned-properties-initiative|publisher=City of South Bend|accessdate=June 24, 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20131112180402/http://www.ci.south-bend.in.us/government/content/vacant-abandoned-properties-initiative|archivedate=November 12, 2013}}</ref> <ref>{{Navedi novice|last=Blasko|first=Erin|title=1,000 properties in 1,000 days|url=http://articles.southbendtribune.com/2013-02-28/news/37337888_1_mayor-pete-buttigieg-properties-neighborhoods|accessdate=September 24, 2014|work=[[South Bend Tribune]]|date=February 28, 2013|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140927002737/http://articles.southbendtribune.com/2013-02-28/news/37337888_1_mayor-pete-buttigieg-properties-neighborhoods|archivedate=September 27, 2014}}</ref> Program je dosegel svoj cilj dva meseca pred predvidenim koncem novembra 2015. <ref>{{Navedi splet|title=Progress Update|url=https://www.southbendin.gov/government/content/progress-update|publisher=City of South Bend|date=July 10, 2017|accessdate=July 18, 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170808075017/https://www.southbendin.gov/government/content/progress-update|archivedate=August 8, 2017}}</ref> Do dneva tisoč programa, pred koncem Buttigiegovega prvega mandata, je bilo skoraj 40 odstotkov ciljnih hiš popravljenih, 679 pa jih je bilo porušenih ali pa je bila za rušenje sklenjena pogodba. <ref>{{Navedi splet|url=https://southbendin.gov/wp-content/uploads/2018/05/VA-Community-Update-Presentation.pdf|title=Vacant and Abandoned Properties, 1,000 Houses in 1,000 Days: Community Update|date=December 7, 2015|website=City of South Bend|accessdate=October 15, 2019}}</ref> Buttigieg je opazil dejstvo, da so bili porušeni številni domovi v skupnostih barvnih ljudi, kar je privedlo do zgodnjega nezaupanja med mestom in temi skupnostmi. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.vox.com/2019/6/27/18759807/pete-buttigieg-town-hall-protesters-police-shooting-2020|title=Pete Buttigieg and the controversy around racial tensions in South Bend, explained|website=[[Vox (website)|Vox]]|accessdate=October 28, 2019|date=June 27, 2019}}</ref> Med županovanjem je Buttigieg sedem mesecev služil v Afganistanu kot poročnik v rezervi ameriške mornarice, v Združene države pa se je vrnil 23. septembra 2014. <ref name="ReturntoUSA">{{Navedi novice|last=Bell|first=Kyle|title=Mayor Buttigieg Reports Being Back on US Soil|url=https://southbendvoice.com/2014/09/24/mayor-buttigieg-reports-being-back-on-us-soil/|accessdate=September 24, 2014|work=South Bend Voice}}</ref> V njegovi odsotnosti je funkcijo izvršnega direktorja od februarja 2014 do oktobra 2014, ko se je Buttigieg vrnil na mesto župana, opravljal podžupan Mark Neal, mestni kontrolor South Benda. <ref name="fuller20142">{{Navedi novice|last=Fuller|first=Jaime|title=The most interesting mayor you've never heard of|url=https://www.washingtonpost.com/blogs/the-fix/wp/2014/03/10/the-most-interesting-mayor-youve-never-heard-of/|accessdate=June 19, 2015|work=The Washington Post|date=March 10, 2014}}</ref> <ref name="ReturntoUSA" /> <ref>{{Navedi splet|title=Former South Bend deputy mayor appointed to IEDC board|url=https://www.southbendtribune.com/news/business/former-south-bend-deputy-mayor-appointed-to-iedc-board/article_b4192f2a-a28b-11e5-b4b9-6727c95340be.html|accessdate=October 26, 2019|date=December 14, 2015}}</ref> Leta 2015, med polemiko glede zakona senata Indiane 101{{Spaced en dash}}prvotna različica, ki je bila deležna številnih kritik zaradi dovoljevanja diskriminacije lezbijk, gejev, biseksualcev in transspolnih oseb{{Spaced en dash}} Buttigieg se je izkazal za vodilnega nasprotnika zakonodaje. Med kampanjo za ponovno izvolitev je [[Outiranje|razkril]] svojo [[homoseksualnost]] in izrazil solidarnost s skupnostjo LGBTQ. <ref name="2015gay">{{Navedi splet|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/south-bend-mayor-why-coming-out-matters/article_4dce0d12-1415-11e5-83c0-739eebd623ee.html|title=South Bend mayor: Why coming out matters|last=Buttigieg|first=Pete|date=June 16, 2015|accessdate=December 14, 2019}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.wndu.com/home/headlines/SB-mayor-business-owners-speak-out-against-religious-freedom-act-297838631.html|title=SB mayor, business owners speak out against religious freedom act|last=Catanzarite|first=Maria|date=March 27, 2015|website=WNDU-TV|accessdate=April 10, 2019|archivedate=March 30, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190330200546/https://www.wndu.com/home/headlines/SB-mayor-business-owners-speak-out-against-religious-freedom-act-297838631.html}}</ref> ==== Drugi mandat ==== Buttigieg je leta 2014 napovedal, da se bo leta [[2015 South Bend mayoral election|2015]] potegoval za drugi mandat. <ref>{{Navedi novice|last=Bell|first=Kyle|title=Mayor Buttigieg Announces Re-Election Bid|url=https://southbendvoice.com/2014/11/18/mayor-buttigieg-announces-re-election-bid/|accessdate=November 18, 2014|work=South Bend Voice|date=November 18, 2014}}</ref> Na [[Demokratska stranka (Združene države Amerike)|demokratskih]] primarnih volitvah je zmagal s približno 78 odstotki glasov in premagal mestnega svetnika iz drugega okrožja Henryja Davisa mlajšega. <ref>{{Navedi splet|first=Diane|last=Daniels|first2=Annie|last2=Chang|url=https://wsbt.com/news/local/pete-buttigieg-winner-of-democratic-primary-for-south-bend-mayor-race|title=Pete Buttigieg winner of Democratic primary for South Bend mayor race|website=[[WSBT-TV]]|date=May 20, 2015|accessdate=June 18, 2015}}</ref> Novembra 2015 je bil izvoljen za svoj drugi mandat za župana z več kot 80 odstotki glasov in premagal republikanca Kellyja Jonesa z razliko 8515 proti 2074 glasovom. <ref>{{Navedi splet|first=Mark|last=Peterson|title=South Bend Mayor Pete Buttigieg wins re-election|url=https://www.wndu.com/home/headlines/Buttigieg-vies-for-second-term-as-South-Bend-mayor-340002362.html|website=WNDU-TV|date=November 3, 2015|accessdate=July 22, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170221081921/https://www.wndu.com/home/headlines/Buttigieg-vies-for-second-term-as-South-Bend-mayor-340002362.html|archivedate=February 21, 2017}}</ref> V novi pobudi za reševanje prazne in zapuščene nepremičnine je South Bend sklenil partnerstvo s kliničnim pravnim centrom Notre Dame, da bi zagotovil brezplačno pravno pomoč upravičenim prosilcem, ki želijo pridobiti prazna zemljišča, in skupaj z lokalnimi neprofitnimi organizacijami popravil ali zgradil domove ter zagotovil pomoč pri lastništvu stanovanj osebam z nizkimi dohodki z uporabo sredstev stanovanjskega in urbanega razvoja South Benda. <ref>{{Navedi splet|url=https://southbendin.gov/initiative/vacant-abandoned-properties/|title=Vacant & Abandoned Properties|website=southbendin.gov|accessdate=October 15, 2019}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://sbheritage.org/spaces/homes/|title=Homes|website=South Bend Heritage Foundation|accessdate=October 15, 2019}}</ref> [[Slika:CN_Train,_Former_Studebaker_Factory_(15100168261).jpg|levo|sličica|Stavba Studebaker{{Presledki}}84 leta 2014]] Mesto South Bend je leta 2016 sodelovalo z zvezno državo Indiana in zasebnimi razvijalci, da bi začeli gradnjo 165 milijonov dolarjev vredne prenove nekdanjega kompleksa Studebaker, v upanju, da bo prenova omogočila gradnjo industrijskih in stanovanjskih enot. <ref name="swoon">{{Navedi splet|last=Colombo|first=Hayleigh|title=Some national Democrats swoon over South Bend Mayor Pete Buttigieg|url=https://www.ibj.com/articles/65820-some-national-democrats-swoon-over-south-bend-mayor-pete-buttigieg|website=Indiana Business Journal|accessdate=November 14, 2019|date=October 12, 2017}}</ref> Ta projekt se nahaja v okrožju Renaissance, ki vključuje bližnji park Ignition. <ref name="howhassoutbendchanged">{{Navedi splet|last=Gardner|first=Drew|title=How has South Bend changed under Mayor Buttigieg's leadership?|url=https://www.abc57.com/news/how-has-south-bend-changed-under-mayor-buttigiegs-leadership|website=[[WBND-LD]]|accessdate=October 28, 2019|date=April 14, 2019}}</ref> <ref>{{Navedi poročilo|title=Marquee Project <nowiki>|</nowiki> Section 6}}</ref> Leta 2017 je bilo napovedano, da bo dolgo zapuščena stavba Studebaker{{Presledki}}Zunanjost stavbe št. 84, znane tudi kot ''Ivy Tower'', bi bila prenovljena za 3,5 dolarja.{{Presledki}}milijon dolarjev sredstev za regionalna mesta iz zvezne države Indiana in dodatnih 3,5 milijona dolarjev{{Presledki}}milijon iz financiranja davčnega povečanja v South Bendu, z načrti, da bi stavba in druge strukture v njenem kompleksu služile kot tehnološko središče. <ref>{{Navedi splet|last=Blasko|first=Erin|title=South Bend Studebaker plant ready for massive facelift|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/south-bend-studebaker-plant-ready-for-massive-facelift/article_661dd3cb-c4ff-5969-9d69-cbf746e30316.html|accessdate=October 26, 2019|date=July 3, 2017}}</ref> Spletna stran ''Best Cities'' je kasneje South Bend uvrstila na 39. mesto na svojem seznamu 100 najboljših majhnih mest v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] za leto 2020, pri čemer je navedla Buttigiegova prizadevanja za oživitev tovarne Studebaker in središča South Benda. <ref>{{Navedi splet|title=Americas Best Small Cities|url=https://www.bestcities.org/rankings/americas-best-small-cities/|website=Best Cities|accessdate=November 28, 2020|date=2020|archive-date=2020-11-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20201127132730/https://www.bestcities.org/rankings/americas-best-small-cities/|url-status=dead}}</ref> Pod Buttigiegovim vodstvom je mesto začelo tudi program pametne kanalizacije, katerega prva faza je bila končana leta 2017 in je stala 150 dolarjev.{{Presledki}}milijon. <ref name="howhassoutbendchanged2">{{Navedi splet|last=Gardner|first=Drew|title=How has South Bend changed under Mayor Buttigieg's leadership?|url=https://www.abc57.com/news/how-has-south-bend-changed-under-mayor-buttigiegs-leadership|website=[[WBND-LD]]|accessdate=October 28, 2019|date=April 14, 2019}}</ref> Prizadevanja so porabila zvezna sredstva <ref>{{Navedi splet|title=Mayor Pete Buttigieg's South Bend Sewer Fixes Made Cheaper by IOT|url=https://www.ourdailyplanet.com/story/mayor-pete-buttigiegs-south-bend-sewer-fixes-made-cheaper-by-iot/|website=Our Daily Planet|accessdate=October 28, 2019|date=May 2019|archive-date=2019-10-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20191028185002/https://www.ourdailyplanet.com/story/mayor-pete-buttigiegs-south-bend-sewer-fixes-made-cheaper-by-iot/|url-status=dead}}</ref> in do leta 2019 so zmanjšala skupno prelivanje kanalizacije za 75 odstotkov. <ref name="howhassoutbendchanged2" /> Spodbuda za prizadevanja je bila globa, ki jo je EPA leta 2011 naložila mestu zaradi kršitev Zakona o čisti vodi. <ref name="howhassoutbendchanged2" /> Leta 2019 je Buttigieg zahteval, da se mesto oprosti sporazuma z EPA, ki ga je sklenil njegov predhodnik na položaju župana Steve Lueckej, v katerem se je South Bend strinjal, da bo do leta 2031 vložil več sto milijonov dolarjev v nadaljnje izboljšave svojega kanalizacijskega sistema. <ref>{{Navedi splet|last=Parrott|first=Jeff Parrott|title=South Bend hopes to spend hundreds of millions less to reduce river pollution|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/south-bend-hopes-to-spend-hundreds-of-millions-less-to-reduce-river-pollution/article_8c491336-e691-597f-84ca-605f5b62f4d5.html|accessdate=November 16, 2020|date=September 3, 2019}}</ref> Mestni svet je aprila 2019 odobril Buttigiegovo prošnjo, da se njegovi administraciji omogoči razvoj mestnega podnebnega načrta; Buttigieg je podpisal pogodbo s čikaškim podjetjem Delta Institute za pomoč pri njegovem razvoju. <ref>{{Navedi splet|last=Parrott|first=Jeff|title=Buttigieg administration tackling global climate change locally|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/buttigieg-administration-tackling-global-climate-change-locally/article_77448357-b534-5bfc-bf72-138161af5ce6.html|accessdate=November 20, 2020|date=November 4, 2019}}</ref> Konec novembra 2019 je mestni svet z rezultatom 7 proti 0 odobril nastali načrt ogljično nevtralnosti 2050, s katerim si je zastavil cilj doseganja 26-odstotnega zmanjšanja emisij iz Pariškega sporazuma do leta 2025 in nadaljnjega 45-odstotnega zmanjšanja do leta 2035. <ref>{{Navedi splet|last=Parrott|first=Jeff|title=South Bend council approves Pete Buttigieg climate plan, while activists urge going further|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/south-bend-council-approves-pete-buttigieg-climate-plan-while-activists-urge-going-further/article_441cf3b7-fe20-5a5c-adf1-e0c7a90db588.html|accessdate=November 20, 2020|date=November 26, 2019}}</ref> Podpiranje zasebnega razvoja v South Bendu je bila še ena pobuda, ki jo je Buttigieg nadaljeval med svojim drugim mandatom. <ref>{{Navedi splet|last=Parrott|first=Jeff|title=South Bend council rejects 12-story high-rise apartment building|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/south-bend-council-rejects--story-high-rise-apartment-building/article_0014ba80-45cd-5670-a996-59cc508be26b.html|accessdate=November 16, 2019|date=December 13, 2016}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Parrott|first=Jeff|title=Why did South Bend's East Bank high-rise fail?|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/why-did-south-bend-s-east-bank-high-rise-fail/article_b7ea2c34-9f92-5c56-88ef-3ef5d1ea9a5b.html|accessdate=November 16, 2019|date=December 14, 2016}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Klee|first=Ricky|title=Viewpoint: Diversity has fallen in Mayor Pete Buttigieg's administration|url=https://www.southbendtribune.com/news/opinion/viewpoint/viewpoint-diversity-has-fallen-in-mayor-pete-buttigieg-s-administration/article_3dbd0df8-385b-5e0a-9486-d561e1e57ba6.html|accessdate=November 16, 2019|date=July 22, 2017}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Kennedy|first=Danielle|title=Building height limit raised to make way for high-rise apartments in South Bend|url=https://wsbt.com/news/local/building-height-limit-raised-to-make-way-for-high-rise-apartments-in-south-bend|publisher=WSBT-TV|accessdate=November 16, 2019|date=February 27, 2017}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Blake|first=Bob|title=South Bend, developer reach compromise on high-rise project|url=https://www.southbendtribune.com/news/business/south-bend-developer-reach-compromise-on-high-rise-project/article_3e3880ba-d1cb-11e6-afd2-67d8a1beb12e.html|accessdate=November 16, 2019|date=January 4, 2017}}</ref> Do leta 2019 je mesto prejelo 374 dolarjev{{Presledki}}milijone dolarjev zasebnih naložb v [[mešana pozidava|mešane razvojne projekte]], odkar je Buttigieg nastopil funkcijo, je po eni oceni. <ref>{{Navedi splet|last=Guarino|first=Mark|title=Can Pete Buttigieg replicate his success in South Bend nationally?|url=https://www.chicagobusiness.com/news/can-pete-buttigieg-replicate-his-success-south-bend-nationally|website=[[Crain's Chicago Business]]|accessdate=October 26, 2019|date=April 19, 2019}}</ref> <ref name="Sikich2">{{Navedi novice|last=Sikich|first=Chris|date=March 21, 2019|title=Pete Buttigieg says he's mayor of a turnaround city. Here's how that claim stands up|url=https://www.indystar.com/story/news/politics/2019/03/21/pete-buttigieg-democratic-presidential-hopeful-south-bend-indiana-turnaround-city/3165477002|work=[[The Indianapolis Star]]|accessdate=April 26, 2019}}</ref> Po drugi strani pa je središče mesta South Bend zabeležilo približno 200 milijonov dolarjev naložb.{{Presledki}}milijon zasebnih naložb med Buttigiegovim mandatom. <ref>{{Navedi splet|last=Phillip|first=Abby|title=Pete Buttigieg leaves behind economic progress and racial tensions in South Bend|url=https://www.cnn.com/2019/12/31/politics/pete-buttigieg-south-bend/index.html|website=CNN|accessdate=January 5, 2020|date=December 31, 2019}}</ref> [[Slika:20041231_14_NICTD_South_Bend,_IN_(8873027699).jpg|levo|sličica|Leta 2018 je Buttigieg predlagal, da se železniška postaja prestavi z letališča v središče mesta.]] Kar zadeva infrastrukturo, je Buttigieg avgusta 2018 promoviral idejo o selitvi mestne postaje South Shore Line z mednarodnega letališča South Bend v središče mesta. <ref>{{Navedi splet|last=Parrott|first=Jeff|title=South Bend mayor's push for downtown South Shore station raises new questions|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/south-bend-mayor-s-push-for-downtown-south-shore-station/article_fc015328-a88a-5ae8-bca1-3e8932e81ac5.html|date=August 18, 2018|accessdate=April 10, 2019}}</ref> Zadal si je cilj, da bi mesto ta projekt dokončalo do leta 2025. <ref>{{Navedi splet|title=Engineering study approved for proposed South Shore Line station in downtown South Bend|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/engineering-study-approved-for-proposed-south-shore-line-station-in/article_e0936478-c4ce-58ca-bc83-0e3a7bee6aa0.html|accessdate=October 26, 2019|date=December 17, 2018|archivedate=October 26, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191026154833/https://www.southbendtribune.com/news/local/engineering-study-approved-for-proposed-south-shore-line-station-in/article_e0936478-c4ce-58ca-bc83-0e3a7bee6aa0.html}}</ref> South Bend je leta 2019 tudi uvedel program Commuters Trust, nov program ugodnosti za prevoz, ki je bil ustvarjen v sodelovanju z lokalnimi delodajalci in ponudniki prevoza, vključno s South Bend Transpo in Lyft. Program je bil omogočen z donacijo v višini 1 USD.{{Presledki}}milijon dolarjev triletne subvencije iz programa Bloomberg Philanthropies Mayors Challenge. <ref>{{Navedi splet|title=City launches commuter benefit program in partnership with local employers|url=https://southbendin.gov/2019/10/21/city-launches-commuter-benefit-program-in-partnership-with-local-employers/|publisher=South Bend, Indiana|accessdate=November 15, 2019|date=October 21, 2019|archivedate=November 15, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191115021817/https://southbendin.gov/2019/10/21/city-launches-commuter-benefit-program-in-partnership-with-local-employers/}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Semmler|first=Ed|title=IN: South Bend ride-sharing program solves transportation problems for workers|url=https://www.masstransitmag.com/alt-mobility/shared-mobility/car-sharing/news/21111228/in-south-bend-ridesharing-program-solves-transportation-problems-for-workers|website=Mass Transit Magazine|accessdate=November 15, 2019|date=October 22, 2019|archive-date=2019-10-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20191024031140/https://www.masstransitmag.com/alt-mobility/shared-mobility/car-sharing/news/21111228/in-south-bend-ridesharing-program-solves-transportation-problems-for-workers|url-status=dead}}</ref> Poleg tega je South Bend pod Buttigiegovim vodstvom investiral 50 milijonov dolarjev{{Presledki}}milijon v mestnih parkih, od katerih so bili mnogi v prejšnjih desetletjih zanemarjeni. <ref name="Sikich3">{{Navedi novice|last=Sikich|first=Chris|date=March 21, 2019|title=Pete Buttigieg says he's mayor of a turnaround city. Here's how that claim stands up|url=https://www.indystar.com/story/news/politics/2019/03/21/pete-buttigieg-democratic-presidential-hopeful-south-bend-indiana-turnaround-city/3165477002|work=[[The Indianapolis Star]]|accessdate=April 26, 2019}}</ref>Potem ko je junija 2019 beli policist iz South Benda ustrelil in ubil Afroameričana Erica Logana, je bil Buttigieg odmaknjen od svoje predsedniške kampanje, da bi se osredotočil na nastajajoče reakcije javnosti. Med Loganovo smrtjo policijske kamere niso bile vklopljene. <ref>{{Navedi novice|first=Trip|last=Gabriel|first2=Richard A. Jr.|last2=Oppel|date=August 30, 2019|url=https://www.nytimes.com/2019/08/30/us/politics/pete-buttigieg-south-bend-police.html|title=Pete Buttigieg Was Rising. Then Came South Bend's Policing Crisis.|work=The New York Times}}</ref> Kmalu po Loganovi smrti je Buttigieg predsedoval srečanju v mestni hiši, ki so se ga udeležili nezadovoljni aktivisti iz afroameriške skupnosti in sorodniki pokojnika. Lokalni policijski sindikat je Buttigiega obtožil, da se je odločal zaradi politične koristi. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2019/06/24/us/politics/pete-buttigieg-south-bend-shooting.html|title=A New Test for Pete Buttigieg: Does He Feel Their Pain?|work=The New York Times|date=June 24, 2019|accessdate=June 25, 2019|first=Trip|last=Gabriel|first2=Reid J.|last2=Epstein}}</ref> <ref>{{Navedi novice|url=https://www.foxnews.com/politics/south-bend-police-union-slams-buttigieg|title=South Bend police union slams Buttigieg over response to police shooting of black man|work=[[Fox News]]|date=June 25, 2019|accessdate=June 25, 2019|first=Paul|last=Steinhauser|first2=Andres|last2=del Aguila}}</ref> Buttigieg je novembra 2019 zbral 180.000 dolarjev za naročilo pregleda politik in praks policijskega oddelka v South Bendu, ki ga bo izvedlo svetovalno podjetje 21CP Solutions s sedežem v Chicagu. <ref>{{Navedi splet|last=Mazurek|first=Marek|title=Reactions varied at latest community meeting about South Bend Police|url=https://www.southbendtribune.com/news/publicsafety/some-at-latest-community-meeting-about-south-bend-police-feel/article_0ba4749a-ca9b-593e-9830-698f8be75ebd.html|accessdate=November 16, 2019|date=November 9, 2019}}</ref> Nekateri Afroameričani so Buttigiega obtožili rasizma zaradi njegovega odziva na ta in druge incidente. Nekdanji mestni svetnik South Benda, Henry Davis ml., je trdil, da je Buttigieg "ovekovljal in toleriral" sistemski rasizem v mestu. Michael Harriot, višji pisec pri The Root, je Buttigiega obtožil "rasističnega paternalizma", ker je dejal, da otrokom drugih ras manjkajo vzorniki, ki bi spodbujali vrednost izobrazbe. Mnogi Afroameričani opozarjajo tudi na Buttigiegovo odpustitev Darryla Boykinsa, prvega temnopoltega načelnika policije v South Bendu. Boykins je trdil, da je Buttigieg kot izgovor za svojo odpustitev uporabil škandal – v katerega so bili vpleteni tajni posnetki belih policistov, ki so dajali rasistične komentarje. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.newsweek.com/pete-buttigieg-lying-mf-trends-writer-slams-minority-children-comments-1474160|title=Buttigieg slammed for 'racist paternalism' after saying minority children lack role models for education|first=James|last=Walker|website=[[Newsweek]]|date=November 26, 2019}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.newsweek.com/south-bend-councilman-accuses-pete-buttigieg-perpetuating-systematic-racism-mayor-he-lied-1486429|title=South Bend councilman accuses Pete Buttigieg of perpetuating "systematic racism" as mayor: "He lied to millions of Americans"|first=Jason|last=Lemon|website=[[Newsweek]]|date=February 9, 2020}}</ref> <ref>{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2019/04/19/us/politics/buttigieg-black-police-chief-fired.html|title=Pete Buttigieg Fired South Bend's Black Police Chief. It Still Stings|work=The New York Times|date=April 19, 2019|last=Gabriel|first=Trip|last2=Burns|first2=Alexander}}</ref> === Večja nacionalna prepoznavnost === Na volitvah za ameriški senat leta 2016 v Indiani je vodil kampanjo v imenu [[Demokratska stranka (Združene države Amerike)|demokratskega]] kandidata za senat Evana Bayha <ref>{{Navedi splet|title=ICYMI: 'Evan Bayh Made Indiana Great Again'|date=October 4, 2016|url=https://www.indems.org/icymi-evan-bayh-made-indiana-great-again/|publisher=Indiana Democratic Party|accessdate=October 26, 2019|archive-date=2019-10-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20191026022446/http://www.indems.org/icymi-evan-bayh-made-indiana-great-again/|url-status=dead}}</ref> in kritiziral Bayhovega nasprotnika Todda Younga, ker je leta 2010 izrazil podporo ohranitvi vojaškega pravila »ne sprašuj, ne povej«. <ref>{{Navedi splet|last=Allen|first=Kevin|title=Buttigieg gets involved in Senate race, draws attention to 'Don't Ask, Don't Tell'|url=https://www.southbendtribune.com/news/elections/buttigieg-gets-involved-in-senate-race-draws-attention-to-don/article_2ea1d2ce-7f8b-11e6-b552-87cd6284d82e.html|accessdate=October 26, 2019|date=September 21, 2016}}</ref> Na demokratskih predsedniških primarnih volitvah leta 2016 je Buttigieg podprl [[Hillary Clinton]]. <ref>{{Navedi splet|last=Strauss|first=Daniel|title=Sanders seeks to end his free fall|url=https://www.politico.com/story/2016/05/indiana-sanders-clinton-222687|website=[[Politico]]|accessdate=October 26, 2019|date=May 2, 2016}}</ref> Prav tako je podprl demokratsko kandidatko Lynn Coleman na volitvah istega leta za 2. kongresno okrožje Indiane, ki je vključevalo South Bend. <ref>{{Navedi splet|title=DCCC Chair Luján Names Lynn Coleman to Emerging Races|url=https://dccc.org/dccc-chair-lujan-names-lynn-coleman-emerging-races/|publisher=Democratic Congressional Campaign Committee|accessdate=October 26, 2019|date=September 23, 2016}}</ref> Frank Bruni iz ''[[The New York Times|časopisa The New York Times]]'' je leta 2016 objavil kolumno, v kateri je pohvalil Buttigiegovo delo kot župana, z naslovom, v katerem so ga spraševali, ali bi lahko bil "prvi gejevski predsednik". <ref name="FrankBruni">{{Navedi novice|first=Frank|last=Bruni|title=The First Gay President?|url=https://www.nytimes.com/2016/06/12/opinion/sunday/the-first-gay-president.html|work=The New York Times|date=June 11, 2016|accessdate=July 18, 2017}}</ref> [[Barack Obama]] ga je v profilu odhajajočega predsednika novembra 2016, ki ga je pripravil ''[[The New Yorker]]'', omenil kot enega od talentov Demokratske stranke. <ref>{{Navedi revijo|last=Remnick|first=David|date=November 18, 2016|title=Obama Reckons with a Trump Presidency|url=https://www.newyorker.com/magazine/2016/11/28/obama-reckons-with-a-trump-presidency|magazine=[[The New Yorker]]|access-date=October 26, 2019}}</ref> Ko je Buttigiegova nacionalna prepoznavnost rasla po njegovi kandidaturi na volitvah za predsednika Demokratskega nacionalnega odbora leta 2017, je Buttigieg povečal svoja potovanja izven mesta. <ref>{{Navedi splet|last=Parrott|first=Jeff|title=Mayor's Travels Take A Jump|url=https://www.newspapers.com/article/the-south-bend-tribune-mayors-travels-t/171747754/|accessdate=January 19, 2021|date=November 19, 2017}}</ref> V začetku leta 2018 so se pojavila ugibanja, da bo Buttigieg leta 2020 kandidiral za guvernerja ali predsednika. <ref>{{Navedi splet|last=Howey|first=Brian|title=South Bend's 'Mayor Pete' channels JFK's summons|url=https://www.newspapers.com/article/the-tribune-south-bends-mayor-pete-ch/171747881/|website=The Tribune|accessdate=January 17, 2021|location=Seymour, Indiana|date=April 19, 2018}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Adams|first=Dwight|title=South Bend mayor garnering national buzz for president|url=https://www.newspapers.com/article/journal-and-courier-south-bend-mayor-gar/171747977/|website=Journal and Courier|accessdate=January 18, 2021|date=April 1, 2018}}</ref> Za vmesne volitve leta 2018 je Buttigieg ustanovil odbor za politično akcijo (PAC) Hitting Home PAC. <ref>{{Navedi splet|last=Buttigieg|first=Pete|title=Hitting Home: a new politics of the everyday|url=https://medium.com/the-moment-by-pete-for-america/hitting-home-a-new-politics-of-the-everyday-76316121f06a|website=[[Medium (website)|Medium]]|accessdate=September 9, 2019|date=June 22, 2017}}</ref> Oktobra istega leta je Buttigieg osebno podprl 21 kongresnih kandidatov. <ref name="indianapolismonthlynovember2018">{{Navedi splet|last=Wren|first=Adam|title=Pete Buttigieg Has His Eye On The Prize|url=https://www.indianapolismonthly.com/longform/pete-buttigieg-feature|website=Indianapolis Monthly|accessdate=October 26, 2019|date=December 16, 2018}}</ref> Kasneje je podprl tudi Mela Halla, demokratskega kandidata na volitvah leta 2018 za 2. kongresno okrožje Indiane. <ref>{{Navedi splet|last=Ortega|first=Veronica|title=South Bend's mayor is throwing his support behind Democrat Mel Hall|url=https://wsbt.com/news/local/south-bends-mayor-is-throwing-his-support-behind-democrat-mel-hall|publisher=WSBT-TV|accessdate=October 26, 2019|date=November 1, 2018}}</ref> Buttigieg je vodil kampanjo za ponovno izvolitev Joeja Donnellyja na senatnih volitvah Združenih držav Amerike v Indiani. <ref>{{Navedi splet|title=Mayor Pete Buttigieg, other Hoosier veterans launch South Bend 'Veterans for Joe' with press conference|url=https://joeforindiana.com/updates/mayor-pete-buttigieg-other-hoosier-veterans-launch-south-bend-veterans-for-joe-with-press-conference/|publisher=Donnelly for Indiana|accessdate=October 26, 2019|archivedate=October 26, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191026043825/https://joeforindiana.com/updates/mayor-pete-buttigieg-other-hoosier-veterans-launch-south-bend-veterans-for-joe-with-press-conference/}}</ref> Buttigieg je vodil kampanjo za kandidate v več kot ducat državah, vključno z državami, ki so se udeležile zgodnjih predsedniških primarnih volitev, kot sta [[Iowa]] in [[Južna Karolina]], kar kaže na potencialno zanimanje za kandidaturo za predsednika. <ref name="indianapolismonthlynovember2018" /> Svojo kandidaturo je uradno napovedal 23. januarja 2019. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.theatlantic.com/politics/archive/2019/01/buttigieg-announces-his-run-presidency/580984/|title=Pete Buttigieg Thinks All the 2020 Democrats Are Too Old|website=The Atlantic|first=Edward-Isaac|last=Dovere|date=January 23, 2019|authorlink=Edward-Isaac Dovere|accessdate=January 26, 2021}}</ref> ==== Nasledstvo kot župan ==== Buttigieg je decembra 2018 napovedal, da se ne bo potegoval za tretji mandat za župana South Benda. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/pete-buttigieg-will-not-seek-a-third-term-as-south/article_0399eb60-365a-5f18-b98c-de8cc9010831.html|title=Pete Buttigieg will not seek a third term as South Bend mayor|first=Jeff|last=Parrott|date=December 18, 2018|work=[[South Bend Tribune]]|accessdate=December 17, 2018|archivedate=January 10, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210110034714/https://www.southbendtribune.com/news/local/pete-buttigieg-will-not-seek-a-third-term-as-south/article_0399eb60-365a-5f18-b98c-de8cc9010831.html}}</ref> Buttigieg je na [[2019 South Bend mayoral election|županskih volitvah leta 2019]] podprl [[James Mueller (mayor)|Jamesa Muellerja]]. <ref name="sbt1">{{Navedi splet|last=Parrott|first=Jeff|title=James Mueller rolls to victory in South Bend mayoral primary|url=https://www.southbendtribune.com/news/elections/james-mueller-rolls-to-victory-in-south-bend-mayoral-primary/article_4139cab3-c713-5d9c-be70-7387ef7b806d.html|accessdate=May 23, 2019|date=May 8, 2019}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=South Bend Mayor Pete Buttigieg endorses James Mueller as his pick to replace him|url=https://wsbt.com/news/local/south-bend-mayor-pete-buttigieg-endorses-james-mueller-as-his-pick-to-replace-him|publisher=WSBT-TV|accessdate=October 24, 2019|date=February 11, 2019}}</ref> Mueller je bil Buttigiegov sošolec iz srednje šole in njegov županski vodja kabineta, kasneje pa izvršni direktor oddelka za skupnostne naložbe South Benda. <ref name="sbt1" /> Muellerjeva kampanja je obljubljala nadaljevanje napredka, ki je bil dosežen pod Buttigiegovim županovanjem. <ref>{{Navedi splet|last=Hudson|first=Melissa|title=Primary election: James Mueller wins Democratic nomination for South Bend mayor|url=https://www.abc57.com/news/primary-election-south-bend-mayoral-race|website=ABC 57|publisher=[[WBND-LD]]|accessdate=May 23, 2019|date=May 7, 2019}}</ref> Buttigieg se je pojavil v Muellerjevih volilnih oglasih in doniral Muellerjevi kampanji. <ref>{{Navedi splet|last=Becker|first=Lauren|title=Slew of Democrats hoping to replace Buttigieg busy fundraising, mobilizing voters|url=https://wsbt.com/news/local/slew-of-democrats-hoping-to-replace-buttigieg-busy-fundraising-mobilizing-voters|publisher=[[WSBT-TV|WSBT]]|accessdate=May 27, 2019|date=May 2, 2019}}</ref> Mueller je maja 2019 zmagal na [[Demokratska stranka (Združene države Amerike)|demokratskih]] primarnih volitvah s 37 odstotki glasov v natrpani konkurenci. <ref>{{Navedi splet|title=2019 Primary Election: Official Results|url=https://www.sjcindiana.com/1647/2019-Primary-Election|publisher=St. Joseph County, Indiana|accessdate=January 7, 2020|archivedate=January 10, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210110075257/https://www.sjcindiana.com/1647/2019-Primary-Election}}</ref> <ref name="sbt1" /> <ref>{{Navedi novice|title=Top Buttigieg Aide Wins South Bend Mayoral Primary|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2019-05-08/top-buttigieg-mayoral-aide-wins-primary-to-lead-indiana-city|accessdate=October 24, 2019|work=[[Bloomberg News]]|agency=[[Associated Press]]|date=May 8, 2019}}</ref> Na splošnih volitvah novembra 2019 je Mueller premagal republikanskega kandidata Seana M. Haasa s 63 odstotki glasov. <ref>{{Navedi splet|title=Election Summary Report: General Election, Tuesday, November 5, 2019|url=https://www.sjcindiana.com/DocumentCenter/View/28489/2019-General-Election-Summary---Unofficial|publisher=St. Joseph County, Indiana|accessdate=January 7, 2020|archivedate=November 11, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201111192428/https://www.sjcindiana.com/DocumentCenter/View/28489/2019-General-Election-Summary---Unofficial}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=Democrat James Mueller voted as South Bend's next mayor|work=WSBT|url=https://wsbt.com/news/local/democrat-james-mueller-voted-as-south-bends-next-mayor|publisher=[[WSBT-TV]]|accessdate=November 6, 2019|date=November 5, 2019}}</ref> Mueller je funkcijo nastopil na novoletni dan leta 2020. <ref name="NYTsuccessor2">{{Navedi novice|last=Gabriel|first=Trip|title=He's Not 'Mayor Pete' Anymore: Buttigieg's Successor Is Sworn In|url=https://www.nytimes.com/2020/01/01/us/politics/pete-buttigieg-mayor-south-bend.html|accessdate=February 12, 2020|work=The New York Times|date=January 1, 2020}}</ref> === Kampanja za predsedovanje DNC === Januarja 2017 je Buttigieg napovedal svojo kandidaturo za predsednika Demokratskega nacionalnega odbora (DNC) na predsedniških volitvah leta 2017. <ref>{{Navedi novice|last=Martin|first=Jonathan|date=January 5, 2017|title=Indiana Mayor Running for D.N.C. Chairman|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2017/01/05/us/pete-buttigieg-democratic-national-committee-chairman-race.html|accessdate=March 18, 2019}}</ref> V tekmi za predsedniški položaj si je ustvaril nacionalni profil kot vzhajajoči temni konj s podporo nekdanjega predsednika DNC Howarda Deana, nekdanjega guvernerja [[Maryland|Marylanda]] Martina O'Malleyja, senatorja Indiane Joeja Donnellyja in senatorke [[Severna Dakota|Severne Dakote]] Heidi Heitkamp. <ref name="Seitz-Wald">{{Navedi novice|last=Seitz-Wald|first=Alex|date=February 25, 2017|title=DNC Race: Democrats Elect New Leader Saturday|work=[[NBC News]]|url=https://www.nbcnews.com/politics/elections/dnc-race-democrats-elect-new-leader-saturday-n725596|accessdate=February 25, 2017}}</ref> <ref>{{Navedi novice|last=Fritze|first=John|title=Martin O'Malley backs Pete Buttigieg (over Tom Perez) for DNC|work=[[The Baltimore Sun]]|url=https://www.baltimoresun.com/news/maryland/politics/blog/bal-martin-o-malley-backs-pete-buttigieg-over-tom-perez-for-dnc-20170208-story.html|accessdate=February 8, 2017|archivedate=February 8, 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170208170207/http://www.baltimoresun.com/news/maryland/politics/blog/bal-martin-o-malley-backs-pete-buttigieg-over-tom-perez-for-dnc-20170208-story.html}}</ref> Buttigieg se je v kampanji zavzemal za potrebo, da [[Demokratska stranka (Združene države Amerike)|Demokratska stranka]] opolnomoči svoje milenijce. <ref name="Seitz-Wald" /> Buttigieg je obljubil, da bo odstopil z mesta župana, če bo izvoljen za predsednika DNC. <ref>{{Navedi splet|last=Macaluso|first=Logan|title=Buttigieg announces run for DNC chair|url=https://www.thestatehousefile.com/politics/elections/buttigieg-announces-run-for-dnc-chair/article_d82b83fb-41b5-5854-9232-2952009c6add.html|website=The Statehouse File|accessdate=4 March 2024|language=en|date=5 January 2017}}</ref> Nekdanji ameriški minister za delo [[Thomas Perez|Tom Perez]] in [[Predstavniški dom ameriškega kongresa|ameriški predstavnik]] Keith Ellison sta se hitro izkazala za favorita večine članov DNC. Buttigieg se je na dan volitev umaknil iz tekme, ne da bi podprl nobenega kandidata, Perez pa je bil po dveh krogih glasovanja izvoljen za predsednika. <ref name="Seitz-Wald2">{{Navedi novice|last=Seitz-Wald|first=Alex|date=February 25, 2017|title=DNC Race: Democrats Elect New Leader Saturday|work=[[NBC News]]|url=https://www.nbcnews.com/politics/elections/dnc-race-democrats-elect-new-leader-saturday-n725596|accessdate=February 25, 2017}}</ref> === Predsedniška kampanja 2020 === 23. januarja 2019 je Buttigieg napovedal, da bo ustanovil raziskovalni odbor za kandidaturo za [[Predsednik Združenih držav Amerike|predsednika Združenih držav Amerike]] na prihajajočih [[Volitve predsednika Združenih držav Amerike 2020|volitvah leta 2020.]] <ref name="CNNExploratory">{{Navedi novice|url=https://www.cnn.com/2019/01/23/politics/pete-buttigieg-2020-president/index.html|title=Pete Buttigieg, mayor of South Bend, Indiana, jumps into 2020 race|last=Merica|first=Dan|date=January 23, 2019|accessdate=January 25, 2019|work=CNN}}</ref> Buttigieg si je prizadeval za nominacijo Demokratske stranke za predsednika. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/breaking-south-bend-mayor-pete-buttigieg-joins-presidential-race/article_c2ca8722-70b4-5b40-9d10-14ee798fbb8d.html|title=Breaking: South Bend Mayor Pete Buttigieg joins 2020 presidential race|first=Sara|last=Burnett|date=January 23, 2019|work=[[South Bend Tribune]]}}</ref> <ref>{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2019/01/23/us/politics/pete-buttigieg-mayor-south-bend-president.html|title=Pete Buttigieg, Mayor of South Bend, Ind., Joins Democratic 2020 Race|last=Burns|first=Alexander|date=January 23, 2019|work=[[The New York Times]]|accessdate=January 23, 2019}}</ref> Če bi bil izvoljen, bi bil najmlajši in prvi odkrito gejevski ameriški predsednik. <ref name="CNNExploratory" /> Sredi začetka Buttigiegovih predsedniških prizadevanj je 12. februarja 2019 objavil svojo prvenec, [[Avtobiografija|avtobiografijo]] ''Najkrajša pot domov''. <ref>{{Navedi tvit|number=1095383344689434624|user=PeteButtigieg|title=It's publication day! Delighted to see Shortest Way Home hitting the shelves today, and hoping you will find it a good read.|date=February 12, 2019|access-date=October 4, 2021}}</ref> Dva meseca pozneje je Buttigieg 14. aprila 2019 v South Bendu uradno začel svojo kampanjo. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.fastcompany.com/90334160/pete-buttigieg-debuts-a-radical-new-approach-to-campaign-branding|title=Pete Buttigieg debuts a radical new approach to campaign branding|last=Segran|first=Elizabeth|date=April 14, 2019|work=[[Fast Company]]|accessdate=April 14, 2019}}</ref> <ref>{{Navedi novice|last=Merica|first=Dan|title=Pete Buttigieg officially announces presidential campaign|url=https://www.cnn.com/2019/04/14/politics/pete-buttigieg-presidential-campaign/index.html|accessdate=April 14, 2019|work=CNN|date=April 14, 2019}}</ref> Buttigieg se je opisal kot progresivca in podpornika demokratičnega kapitalizma. <ref name="Beauchamp">{{Navedi splet|url=https://www.vox.com/policy-and-politics/2019/3/28/18283925/pete-buttigieg-mayor-pete-interview-capitalism|title=Pete Buttigieg makes the case for "democratic capitalism"|last=Beauchamp|first=Zack|date=March 28, 2019|website=[[Vox (website)|Vox]]|accessdate=April 1, 2019}}</ref> Zgodovinar David Mislin Buttigiega opredeljuje kot pragmatičnega progresivca v tradiciji gibanja socialnega evangelija, ki je bilo nekoč močno na Srednjem zahodu. <ref>David Mislin, [https://www.upi.com/Top_News/Voices/2019/11/07/Pete-Buttigieg-reviving-pragmatic-progressive-ideals-of-Social-Gospel/6261573132113/ Pete Buttigieg reviving pragmatic, progressive ideals of Social Gospel], UPI (November 7, 2019), republished at ''[https://nationalinterest.org/blog/buzz/pete-buttigieg-reviving-pragmatic-progressive-ideals-social-gospel-movement-94506 The National Interest]'' (November 11, 2019).</ref> Buttigieg, ki je sprva veljal za kandidata z malo verjetnostjo, <ref>{{Navedi splet|title=Pete Buttigieg ends 2020 White House bid|first=Justin|last=Gomez|url=https://abcnews.go.com/Politics/pete-buttigieg-end-2020-white-house-bid-sources/story?id=67498529|website=ABC News|accessdate=February 20, 2021|date=March 1, 2020}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Parrott|first=Jeff|title=Pete Buttigieg still the 'longest of long shots'? Maybe not anymore.|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/pete-buttigieg-still-the-longest-of-long-shots-maybe-not-anymore/article_d682dae0-461c-5b93-809e-2e707fc90346.html|accessdate=February 20, 2021|date=November 3, 2019}}</ref> <ref name="Gambino-2019">{{Navedi splet|last=Gambino|first=Lauren|title=Pete Buttigieg for president? Long-shot stands out in crowded field|url=https://www.theguardian.com/us-news/2019/mar/23/pete-buttigieg-democrat-2020-presidential-election|website=The Guardian|accessdate=February 20, 2021|date=March 23, 2019}}</ref> se je do decembra 2019 povzpel na vrh lestvice kandidatov na primarnih volitvah. <ref>{{Navedi novice|last=Scott|first=Eugene|title=Analysis {{!}} Pete Buttigieg's struggles and stumbles with black voters, explained|url=https://www.washingtonpost.com/politics/2019/12/18/pete-buttigiegs-biggest-campaign-struggle-earning-support-black-voters/|work=Washington Post|accessdate=January 8, 2021|date=December 18, 2019}}</ref> V začetku februarja 2020 je Buttigieg vodil na demokratskih volitvah v Iowi leta 2020 z 26,2 odstotka glasov v primerjavi z 26,1 odstotka, ki jih je prejel [[Bernie Sanders]], in osvojil 14 delegatov v primerjavi z 12, ki jih je prejel Sanders. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.cnn.com/2020/02/06/politics/iowa-caucus-results/index.html|title=Pete Buttigieg keeps narrow lead in Iowa caucuses with 100% of precincts reporting|first=Dan|last=Merica|first2=Jeff|last2=Zeleny|first3=Adam|last3=Levy|website=CNN|date=February 6, 2020|accessdate=February 7, 2020}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://theweek.com/10things/894837/10-things-need-know-today-february-10-2020|title=10 things you need to know today: February 10, 2020|date=February 10, 2020|website=[[The Week]]|first=Harold|last=Maas|accessdate=February 10, 2020}}</ref> Sklad za zmago LGBTQ, Buttigiegova prva nacionalna podpora, {{Efn|Buttigieg was endorsed in June 2019 on the [[Stonewall 50th anniversary|50th anniversary of the Stonewall Uprising]].}} je zabeležil zgodovinsko prvo zmago odkrito gejevskega kandidata na državnih predsedniških primarnih volitvah. <ref>{{Navedi splet|url=https://victoryfund.org/news/pete-buttigiegs-iowa-victory-a-milestone-in-u-s-history-america-on-track-to-elect-its-first-gay-president/|title=Pete Buttigieg's Iowa Victory A Milestone in U.S. History; America On-Track to Elect Its First Gay President|last=Keith|first=Jarod|website=LGBTQ Victory Fund|accessdate=February 7, 2020}}</ref> Buttigieg je na primarnih volitvah v New Hampshiru končal na drugem mestu za Sandersom. <ref name="Nilsen2">{{Navedi splet|url=https://www.vox.com/2020/2/11/21133087/bernie-sanders-new-hampshire-democratic-primary-winner-2020|title=Bernie Sanders just won the all-important New Hampshire primary|last=Nilsen|first=Ella|date=February 11, 2020|website=Vox|accessdate=February 15, 2020}}</ref> Potem ko je na primarnih volitvah v Južni Karolini zasedel četrto mesto z 8,2 odstotka glasov, za [[Joe Biden|Joejem Bidnom]] (48,7 odstotka), Berniejem Sandersom (19,8 odstotka) in Tomom Steyerjem (11,3 odstotka), je Buttigieg 1. marca 2020 odstopil od tekme in podprl Bidna. <ref>Epstein, Reid J. and Gabriel, Trip. [https://www.nytimes.com/2020/03/01/us/politics/pete-buttigieg-drops-out.html Pete Buttigieg Drops Out of Democratic Presidential Race], ''The New York Times'', March 1, 2020. Retrieved March 1, 2020.</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Epstein|first=Reid J.|last2=Gabriel|first2=Trip|title=Buttigieg and Klobuchar Endorse Biden, Aiming to Slow Sanders|url=https://www.nytimes.com/2020/03/02/us/politics/pete-buttigieg-endorses-joe-biden.html|website=The New York Times|accessdate=March 2, 2020|date=March 2, 2020}}</ref> Študija politologov z univerze Loyola Marymount iz leta 2023 je poročala o tem, kako so različni vidiki Buttigiegove biografije vplivali na mnenja volivcev o njegovi izvolitvi za predsednika ZDA. Avtorji so zaključili, da je »njegova vojaška preteklost ... uspešno preprečila diskriminacijo volivcev, kar kaže na to, da bi nekateri gejevski kandidati lahko odpravili vrzel, ko bi volivci izvedeli več o njihovi zgodbi.« === Postpredsedniška kampanja === Aprila 2020 je Buttigieg ustanovil Win The Era PAC, nov super PAC za zbiranje denarja in njegovo razdeljevanje demokratom, ki so prejeli manj glasov. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.cnn.com/2020/04/03/politics/pete-buttigieg-pac/index.html|title=Pete Buttigieg launches a new PAC aimed at helping down-ballot Democrats|first=Dan|last=Merica|website=CNN|date=April 3, 2020|accessdate=April 5, 2020}}</ref> 8. junija 2020 je Univerza Notre Dame objavila, da je za študijsko leto 2020–21 zaposlila Buttigiega kot učitelja in raziskovalca. <ref>{{Navedi splet|title=Former presidential candidate Pete Buttigieg to teach, do research at Notre Dame|url=https://www.chicagotribune.com/suburbs/post-tribune/ct-nw-pete-buttigieg-notre-dame-20200628-mgxcxr3h3baurdusu6oywyhm44-story.html|accessdate=June 28, 2020|date=June 28, 2020}}</ref> Oktobra 2020 je Buttigieg izdal tudi svojo drugo knjigo, ''Trust: America's Best Chance''. <ref>{{Navedi novice|url=https://apnews.com/c37018efd91b0c9e90689ee652695b33|title=Mayor Pete Buttigieg has a new book set for fall, 'Trust'|date=July 8, 2020|agency=The Associated Press|accessdate=July 8, 2020}}</ref> Buttigieg je na splošnih volitvah deloval kot nadomestek za Bidenovo kampanjo. <ref>{{Navedi splet|title=WATCH: One-on-one with Biden campaign surrogate Pete Buttigieg|url=https://www.wfmz.com/news/politics/watch-one-on-one-with-biden-campaign-surrogate-pete-buttigieg/video_d570a102-3ebb-5289-aa02-ae9deb9d790a.html|website=WFMZ.com|accessdate=December 21, 2020|date=October 16, 2020}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Verhovek|first=John|last2=Nagle|first2=Molly|title=Joe Biden campaign deploys top surrogates while candidate preps for final debate|url=https://abcnews.go.com/Politics/joe-biden-campaign-deploys-top-surrogates-candidate-preps/story?id=73720943|website=ABC News|accessdate=December 21, 2020|date=October 21, 2020}}</ref> Na sklepni večer Demokratske nacionalne konvencije leta 2020 je imel govor, <ref>{{Navedi splet|last=Glauber|first=Bill|title=2020 DNC will meet for just two hours nightly during Milwaukee convention|url=https://www.jsonline.com/story/news/politics/elections/2020/07/29/dnc-meet-2-hours-nightly-during-milwaukee-convention/5541718002/|website=Milwaukee Journal Sentinel|accessdate=August 3, 2020|date=July 29, 2020}}</ref> med poimenovanjem na konvenciji pa je tudi oznanil glasove Indiane. <ref>{{Navedi novice|last=Stevens|first=Matt|last2=Paz|first2=Isabella Grullón|date=August 19, 2020|title=Democratic National Convention's Roll Call Showcases Voices from Across America|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2020/08/19/us/politics/dnc-roll-call.html|accessdate=February 14, 2021|issn=0362-4331}}</ref> 5. septembra 2020 je bilo objavljeno, da bo Buttigieg član svetovalnega sveta prehodne skupine Biden-Harris, ki je načrtovala predsedniški prehod Joeja Bidna. <ref>{{Navedi splet|title=Cindy McCain Joins Biden-Harris Transition Team's Advisory Board|url=https://buildbackbetter.com/press-releases/cindy-mccain-joins-biden-harris-transition-teams-advisory-board/|website=President-Elect Joe Biden|accessdate=November 9, 2020|date=September 28, 2020|archivedate=November 15, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201115172252/https://buildbackbetter.com/press-releases/cindy-mccain-joins-biden-harris-transition-teams-advisory-board/}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Biden Transition Organization – Staff, Advisors|url=https://www.democracyinaction.us/2020/chrntran/bidentransition.html|website=www.democracyinaction.us|accessdate=November 9, 2020|date=November 9, 2017}}</ref> Pred podpredsedniško razpravo je Buttigieg igral vlogo namestnika republikanskega podpredsednika [[Mike Pence|Mika Pencea,]] da bi pripravil kandidatko za podpredsednico [[Kamala Harris|Kamalo Harris]]. Buttigieg je bil za to vlogo izbran zaradi svojih izkušenj z delom s Penceom med njunim sočasnim mandatom župana South Benda oziroma guvernerja Indiane. <ref>{{Navedi splet|last=Cole|first=Brendan|title=Buttigieg says embodying Mike Pence to help prepare Harris for debate was "strange"|url=https://www.newsweek.com/pete-buttigieg-kamala-harris-election-1538057|website=Newsweek|accessdate=December 21, 2020|date=October 10, 2020}}</ref> === Minister za promet (2021–2025) === [[Slika:Harris_swears_in_Buttigieg.jpg|sličica|Podpredsednica [[Kamala Harris]] je 3. februarja 2021 prisegla Buttigiega za ministra za promet.]] ==== Nominacija in potrditev ==== Po koncu predsedniške kampanje je bil Buttigieg obravnavan kot morebiten kandidat za kabinet v administraciji Joeja Bidna. <ref>{{Navedi splet|last=Siders|first=David|title=Biden is already forming a government. Here's what his Cabinet could look like.|url=https://www.politico.com/news/2020/08/21/joe-biden-cabinet-picks-397905|accessdate=August 21, 2020|website=Politico|date=August 21, 2020}}</ref> <ref>{{Navedi novice|last=Parrott|first=Jeff|title=Pete Buttigieg in DNC speech: My marriage shows how the country can change|work=South Bend Tribune|url=https://www.southbendtribune.com/news/elections/pete-buttigieg-tells-dnc-that-a-president-biden-would-work-toward-a-nation-in-which/article_becd5c7e-e35a-11ea-b469-47761a764d7c.html|date=August 21, 2020|accessdate=August 21, 2020}}</ref> Potem ko je bil Biden 7. novembra 2020 razglašen za zmagovalca volitev, je bil Buttigieg ponovno omenjen kot morebitni kandidat za ministra za vzadeve veteranov, veleposlanika pri Združenih narodih, veleposlanika na Kitajskem ali ministra za promet. <ref /> Biden je 15. decembra 2020 napovedal, da bo Buttigiega nominiral za svojega ministra za promet. <ref>{{Navedi novice|last=Merica|first=Dan|date=December 15, 2020|title=Joe Biden picks Pete Buttigieg to be transportation secretary|work=[[CNN]]|url=https://www.cnn.com/2020/12/15/politics/pete-buttigieg-transportation-secretary/index.html|accessdate=December 15, 2020}}</ref> <ref>{{Navedi novice|last=Josephs|first=Leslie|title=Senate confirms Pete Buttigieg as Transportation secretary|url=https://www.cnbc.com/2021/02/02/pete-buttigieg-confirmed-by-senate-as-biden-transportation-secretary.html|accessdate=February 2, 2021|work=CNBC|date=February 2, 2021}}</ref> <ref>{{Navedi novice|last=Laris|first=Michael|last2=Duncan|first2=Ian|last3=Kim|first3=Seung Min|title=Biden to name Pete Buttigieg as transportation secretary|work=[[The Washington Post]]|url=https://www.washingtonpost.com/local/trafficandcommuting/biden-transportation-secretary/2020/12/15/cf1b7456-3a41-11eb-98c4-25dc9f4987e8_story.html|accessdate=December 16, 2020|issn=0190-8286}}</ref> Senatna komisija za trgovino je Buttigiegovo nominacijo predlagala celotnemu senatu z 21 glasovi za in 3 proti. <ref>{{Navedi tvit|number=1354448436905594886|user=carlquintanilla|title=* U.S. SENATE COMMERCE COMMITTEE ADVANCES NOMINATION OF BUTTIGIEG TO BE TRANSPORTATION SECRETARY ON 21-3 VOTE – STATEMENT @Reuters|date=January 27, 2021|access-date=February 2, 2021}}</ref> Buttigieg je bil potrjen 2. februarja 2021 z 86 glasovi za in 13 proti, <ref>{{Navedi novice|last=O'Connell|first=Oliver|title=Pete Buttigieg becomes first openly gay cabinet member after historic Senate vote|url=https://www.independent.co.uk/news/world/americas/us-politics/pete-buttigieg-openly-gay-cabinet-member-senate-b1796535.html|archiveurl=https://ghostarchive.org/archive/20220525/https://www.independent.co.uk/news/world/americas/us-politics/pete-buttigieg-openly-gay-cabinet-member-senate-b1796535.html|archivedate=May 25, 2022|accessdate=February 2, 2021|work=The Independent|date=February 2, 2021}}</ref> naslednje jutro pa je prisegel. <ref>{{Navedi novice|last=DeRose|first=Adam|date=February 3, 2020|title=Watch live: Biden swears in Buttigieg as Transportation secretary|work=The Hill|url=https://thehill.com/video/administration/537107-watch-live-biden-swears-in-buttigieg-at-transportation-department|accessdate=February 3, 2021}}</ref> ==== Delo kot minister ==== [[Slika:Secretary_Buttigieg_visits_Union_Station_(1).jpg|sličica|Buttigieg je na svoj prvi polni dan kot minister za promet obiskal postajo Washington Union Station.]] Kot minister za promet je Buttigieg delal na reorganizaciji notranje politične strukture ministrstva, vključno z izvedbo temeljitega postopka pregleda pravil, sprejetih pod Trumpovo administracijo. <ref>{{Navedi splet|title=USDOT Begins Undoing Trump-Era Restrictions on Rulemaking|url=https://www.ttnews.com/articles/usdot-begins-undoing-trump-era-restrictions-rulemaking|website=Transport Topics|accessdate=March 31, 2021|date=March 24, 2021}}</ref> <ref>{{Navedi novice|last=Laris|first=Michael|title=Rolling back a rollback: Buttigieg deletes some Trump-era limits on regulation|url=https://www.washingtonpost.com/local/trafficandcommuting/buttigieg-transportation-regulation/2021/03/24/8bfc8d76-8cb3-11eb-a6bd-0eb91c03305a_story.html|work=Washington Post|accessdate=March 31, 2021|date=March 24, 2021}}</ref> Buttigieg je na primer 19. maja 2021 ponovno uvedel pilotni program [[Barack Obama|iz Obamove]] dobe, ki zagotavlja lokalno zaposlovanje za projekte [[Javna dela|javnih del]], s ciljem pomagati manjšinam in prikrajšanim posameznikom. Ta program je bil leta 2017 med Trumpovo administracijo preklican, ko se je ministrstvo za promet vrnilo k pravilom, določenim med [[Ronald Reagan|Reaganovo]] administracijo, ki so prepovedovala geografsko pogojene zaposlitvene preference. <ref>{{Navedi splet|last=Yen|first=Hope|last2=Khalil|first2=Ashraf|title=Reversing Trump, Buttigieg reinstates local hiring program|url=https://apnews.com/article/donald-trump-government-and-politics-business-0ded624789ae500d13d485617b1dd070|website=AP NEWS|accessdate=May 20, 2021|date=May 19, 2021}}</ref> Buttigieg je konec februarja 2021 nagovoril Združenje afroameriških županov, da bi razpravljal o sistemskem rasizmu. Trdil je, da so napačne naložbe v zvezno prometno in infrastrukturno politiko prispevale k rasni neenakosti. <ref>{{Navedi splet|last=Wehrman|first=Jessica|title=Buttigieg makes equity a top priority for DOT|url=https://www.rollcall.com/2021/02/23/buttigieg-makes-equity-a-top-priority-for-dot/|website=Roll Call|accessdate=April 1, 2021|date=February 23, 2021}}</ref> V začetku marca 2021 je ''Politico'' opozoril, da je Buttigieg v skoraj vsakem intervjuju za medije omenil rasno enakost v zvezi z njegovim delom na ministrstvu. <ref>{{Navedi splet|last=Mintz|first=Sam|title=How Biden is betting on Buttigieg to drive a new era of racial equity|url=https://www.politico.com/news/2021/03/08/biden-buttigieg-acial-equity-473928|website=POLITICO|accessdate=April 1, 2021|date=March 8, 2021}}</ref> Konec junija 2022 je Buttigieg začel pilotni program Reconnecting Communities v vrednosti milijarde dolarjev za vzpostavitev rasne enakosti na cestah. <ref>{{Navedi splet|title=Biden Administration Announces First-Ever Funding Program Dedicated to Reconnecting American Communities|url=https://www.transportation.gov/briefing-room/biden-administration-announces-first-ever-funding-program-dedicated-reconnecting|publisher=U.S. Department of Transportation|website=Transportation.gov|date=June 30, 2022|accessdate=July 1, 2022}}</ref> Program, ki uporablja denar iz Zakona o naložbah v infrastrukturo in delovnih mestih, želi ponovno povezati mesta in soseske, ki jih delijo ceste, s projekti, kot so hitre avtobusne linije, pešpoti in načrtovalske študije. <ref>{{Navedi splet|title=Buttigieg launches $1B pilot to build racial equity in roads|url=https://apnews.com/article/race-and-ethnicity-racial-injustice-transportation-pete-buttigieg-48e09f253781c89359d875f19fc70f9d|last=Yen|first=Hope|publisher=Associated Press|date=June 30, 2022|accessdate=July 1, 2022}}</ref>Po rojstvu dvojčkov leta 2021 je Buttigieg vzel [[Porodniški dopust|starševski dopust]]. To je postalo predmet ostrih kritik in posmeha s strani konservativnih in republikanskih osebnosti. Nekateri politični analitiki so opazili [[Homofobija|homofobne]] tone v napadih na Buttigiegovo odločitev, da vzame starševski dopust. <ref>Multiple sources:</ref> Potem ko so ga konservativci kritizirali zaradi očetovskega dopusta, je Buttigieg izjavil, da se ne bo opravičil za "skrb za moja nedonošenčka dvojčka. Delo, ki ga opravljamo, je veselo, izpolnjujoče, čudovito delo." <ref name="Kindelan">{{Navedi novice|last=Kindelan|first=Katie|title=Pete Buttigieg responds to paternity leave criticism as Congress weighs national paid leave|url=https://abcnews.go.com/GMA/Family/pete-buttigieg-responds-paternity-leave-criticism-congress-weighs/story?id=80642969|accessdate=October 27, 2021|work=[[Good Morning America]]|date=October 19, 2021}}</ref> Po navedbah njegovega ministrstva je bil Buttigieg na plačanem dopustu od sredine avgusta 2021, kjer je bil en mesec "večinoma nedolžen, razen pri pomembnih agencijskih odločitvah in zadevah, ki jih ni bilo mogoče prenesti", in "od takrat povečuje svoje dejavnosti", pri čemer se je v začetku oktobra 2021 večkrat pojavil v medijih. <ref>{{Navedi novice|last=Thompson|first=Alex|last2=Sfondeles|first2=Tina|title=Can Pete Buttigieg have it all?|url=https://www.politico.com/newsletters/west-wing-playbook/2021/10/14/can-pete-buttigieg-have-it-all-494710|accessdate=October 27, 2021|work=[[Politico]]|date=October 14, 2021}}</ref> Bela hiša je odobrila Buttigiegov dopust. <ref name="Kindelan" /> Po sprejetju Zakona o naložbah v infrastrukturo in delovnih mestih je ''[[Business Insider|Insider]]'' Buttigiega označil za "najmočnejšega ministra za promet doslej", saj ima ministrstvo zdaj na voljo 210 milijard dolarjev diskrecijskih nepovratnih sredstev. <ref>{{Navedi splet|last=Wren|first=Adam|last2=Rojas|first2=Warren|title=Pete Buttigieg is about to become the most powerful transportation secretary ever|url=https://www.businessinsider.com/buttigieg-infrastructure-bill-transportation-secretary-2021-11|accessdate=November 16, 2021|website=Business Insider|language=en-US}}</ref> Predsednik Biden ga je imenoval v Svet Bele hiše za konkurenco, ki je usklajeval politike za spodbujanje gospodarske konkurence. <ref name="Scola-2024">{{Navedi novice|last=Scola|first=Nancy|date=November 3, 2024|title='I Didn't Do an About-Face on Pete Buttigieg. Buttigieg Did an About-Face on Me.'|url=https://www.politico.com/news/magazine/2024/11/03/pete-buttigieg-tough-on-airlines-00181436|work=Politico}}</ref> ==== Letalstvo ==== Po resnih težavah, ki so se leta 2022 pojavile v potniškem letalstvu Združenih držav Amerike, kot je bil na primer propad počitniške družbe Southwest Airlines, se je Buttigieg soočil s kritikami, ker ni sprejel dovolj ukrepov za kaznovanje malomarnih letalskih družb. <ref>{{Navedi splet|last=Walker|first=Mark|date=January 20, 2023|title=Air Travel Debacles Put a Star of Biden's Cabinet in the Hot Seat|url=https://www.nytimes.com/2023/01/20/us/politics/pete-buttigieg-southwest-faa.html|accessdate=March 31, 2023|website=The New York Times}}</ref> Buttigieg je nato ministrstvu za promet naročil, naj obravnava monopolizacijo in pravice potrošnikov v panogi. <ref name="Scola-20242">{{Navedi novice|last=Scola|first=Nancy|date=November 3, 2024|title='I Didn't Do an About-Face on Pete Buttigieg. Buttigieg Did an About-Face on Me.'|url=https://www.politico.com/news/magazine/2024/11/03/pete-buttigieg-tough-on-airlines-00181436|work=Politico}}</ref> Predsednik Biden in minister Buttigieg sta vzpostavila flightrights.gov, nadzorno ploščo za pomoč strankam letalskih prevoznikov, ki stranke obvešča o odškodnini, do katere so upravičene po odpovedi ali zamudi letov. <ref name="advocate.com">{{Navedi splet|url=https://www.advocate.com/politics/pete-buttigieg-airline-regulations|title=Buttigieg and Biden Look to Shore up Airline Consumer Protections}}</ref> Na ministrstvu je ustanovil tudi položaj glavnega uradnika za konkurenco. Marca 2023 je Buttigieg nasprotoval predlagani združitvi Spirit Airlines in Frontier Airlines kot protikonkurenčni. <ref name="Scola-20242" /> Decembra 2023 je Ministrstvo za promet letalski družbi Southwest Airlines naložilo rekordno globo v višini 140 milijonov dolarjev zaradi množičnih kršitev [[Zaščita potrošnikov|zakonov o varstvu potrošnikov]] leta 2022, ko je družba odpovedala lete in pustila več kot 2 milijona potnikov na cedilu. <ref>{{Navedi novice|date=December 18, 2023|title=Transportation Secretary Pete Buttigieg discusses penalties on Southwest Airlines|first=A|last=Martínez|work=NPR|url=https://www.npr.org/2023/12/18/1219956688/what-s-being-done-to-avoid-a-repeat-of-last-year-s-travel-cancellations-and-dela}}</ref> 30. oktobra 2024 je Buttigieg sporočil, da je začelo veljati pravilo, ki od letalskih družb zahteva, da samodejno povrnejo denar potnikom, katerih leti so odpovedani in ne sprejmejo drugega leta, pa tudi če niso opravljene plačane storitve. <ref>{{Navedi splet|date=2024-10-30|title=Airlines must now give automatic refunds for significant delays. Here's what to know.|url=https://www.cbsnews.com/news/airline-refunds-for-delayed-flights-dot-rule/|accessdate=2024-11-16|website=CBS News|language=en-US}}</ref> Buttigieg podpira zakon o preprečevanju neželenih stroškov (Junk Fee Prevention Act). Če bi bil sprejet na zvezni ravni, bi znižal stroške, povezane s porabo denarja za nekatere oblike zabave, hotelske sobe, storitve, povezane z letališči, in potovanja. <ref name="advocate.com2">{{Navedi splet|url=https://www.advocate.com/politics/pete-buttigieg-airline-regulations|title=Buttigieg and Biden Look to Shore up Airline Consumer Protections}}</ref> ==== Infrastruktura ==== Buttigieg je konec marca 2021 obvestil kongres, da namerava Bidenova administracija dati prednost gradnji projekta predora Gateway Rail zaradi njegovega gospodarskega pomena. <ref>{{Navedi splet|date=March 26, 2021|title=NYC-NJ tunnel plan has 'sense of urgency,' Buttigieg says|url=https://www.crainsnewyork.com/transportation/nyc-nj-tunnel-plan-has-sense-urgency-buttigieg-says|accessdate=April 1, 2021|website=Crain's New York Business}}</ref> Napredek projekta, ki ga je [[Donald Trump|predsednik Trump]] ustavil, <ref>{{Navedi novice|last=Liang|first=Keith|date=March 25, 2021|title=NYC-N.J. Tunnel Plan Has 'Sense of Urgency,' Buttigieg Says|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2021-03-25/buttigieg-says-gateway-tunnel-planning-is-progressing|accessdate=April 1, 2021|work=Bloomberg.com}}</ref> naj bi se po besedah vodje senatne večine Chucka Schumerja pospešil. Buttigieg je napovedal oceno vplivov projekta na okolje, kar je bilo v veliki meri razumljeno kot znak velikega napredka pri projektu. <ref>{{Navedi splet|date=March 26, 2021|title=Biden Administration Prioritizing Gateway Tunnel Project|url=https://newyork.cbslocal.com/2021/03/26/gateway-tunnel-project-biden-administration|accessdate=April 1, 2021|website=CBS New York|publisher=WLNY}}</ref> Buttigieg je bil tudi promotor ameriškega načrta za delovna mesta <ref>{{Navedi splet|last=Mulero|first=Eugene|date=March 25, 2021|title=Secretary Buttigieg Promotes Transformative Infrastructure Plan|url=https://www.ttnews.com/articles/secretary-buttigieg-promotes-transformative-infrastructure-plan|accessdate=May 20, 2021|website=Transport Topics}}</ref> in zakona o naložbah v infrastrukturo in delovnih mestih. <ref>{{Navedi splet|date=August 10, 2021|title=US Transportation Secretary Pete Buttigieg visits NJ to tout infrastructure bill|url=https://westchester.news12.com/us-transportation-secretary-pete-buttigieg-visits-nj-to-tout-infrastructure-bill|accessdate=September 9, 2021|website=westchester.news12.com}}</ref> ==== Drugi ukrepi ==== Na začetku svojega mandata je Buttigieg opozoril, da so ukrepi Združenih držav Amerike na področju [[Prometna varnost|varnosti v cestnem prometu]] pomanjkljivi, in predlagal izboljšanje zasnove cest. Čeprav je priznal, da Združene države Amerike zaostajajo za drugimi razvitimi državami glede varnosti kolesarjev in pešcev, je Buttigieg spodbudil večji poudarek na človeškem vedenju v infrastrukturni politiki. <ref>{{Navedi splet|last=Spencer|first=Ben|date=March 26, 2021|title=Buttigieg: US falls short on pedestrian safety|url=https://www.itsinternational.com/its17/its8/news/buttigieg-us-falls-short-pedestrian-safety|accessdate=April 1, 2021|website=ITS International}}</ref> <ref>{{Navedi splet|date=March 26, 2021|title=Buttigieg: 'We're better off if decisions revolve around human beings'|url=https://www.itsinternational.com/video/buttigieg-were-better-if-decisions-revolve-around-human-beings|accessdate=October 4, 2021|website=ITS International}}</ref> Prav tako je Buttigieg marca 2021 nakazal, da je odprt za cestninjenje na avtocesti Interstate 80, ne pa za cestninjenje mostov, in namesto tega predlagal "rešitve širšega spektra", kot je davek na prevožene kilometre. <ref>{{Navedi splet|last=Deleno|first=Joe|date=March 9, 2021|title=Transportation Secretary Pete Buttigieg Shares Thoughts On Bridge And I-80 Tolls In Exclusive One-On-One|url=https://pittsburgh.cbslocal.com/2021/03/09/transportation-secretary-pete-buttigieg-bridge-and-i-80-tolls/|accessdate=April 1, 2021}}</ref> <ref>{{Navedi splet|date=March 28, 2021|title=Pete Buttigieg vehicle miles tax: how would it work?|url=https://en.as.com/en/2021/03/28/latest_news/1616931248_210341.html|accessdate=April 1, 2021|website=AS.com}}</ref> Vendar Bidenova administracija v infrastrukturni načrt, ki ga je objavila tisti mesec, ni vključila davka na gorivo ali davka na prevožene kilometre. <ref>{{Navedi splet|last=Kelly|first=Caroline|date=March 29, 2021|title=Buttigieg says no gas or mileage tax in Biden's infrastructure plan|url=https://edition.cnn.com/2021/03/29/politics/buttigieg-no-gas-tax-mileage-tax-biden-infrastructure-plan-cnntv/index.html|accessdate=April 1, 2021|website=CNN}}</ref> Junija 2021 je Bela hiša ustanovila delovno skupino za reševanje motenj v dobavni verigi, Buttigieg pa je bil eden od njenih vodij. <ref>{{Navedi novice|last=Shepardson|first=David|date=July 17, 2021|title=U.S. officials look to address transportation supply chain issues|url=https://www.reuters.com/business/us-officials-look-address-transportation-supply-chain-issues-2021-07-16/|accessdate=October 27, 2021|work=[[Reuters]]}}</ref> Do oktobra 2021 so globalna ozka grla v dobavni verigi povzročila rekordno pomanjkanje gospodinjskih izdelkov za ameriške potrošnike. Buttigieg je kot vzroka za motnje navedel veliko povpraševanje in pandemijo, hkrati pa napovedal, da se bodo motnje "nadaljevale tudi v naslednjem letu". <ref>{{Navedi novice|last=Rosa|first=Joanne|date=October 21, 2021|title=Pete Buttigieg defends paternity leave, says supply chain issues have 'no easy fix'|url=https://abcnews.go.com/Politics/pete-buttigieg-defends-paternity-leave-supply-chain-issues/story?id=80670846|accessdate=October 27, 2021|work=[[ABC News (United States)|ABC News]]}}</ref> <ref>{{Navedi novice|last=Cole|first=Devan|last2=Hoffman|first2=Jason|date=October 17, 2021|title=Buttigieg says US supply chain issues will 'certainly' continue into 2022|url=https://edition.cnn.com/2021/10/17/politics/pete-buttigieg-supply-chain-issues-cnntv/index.html|accessdate=October 27, 2021|work=[[CNN]]}}</ref>[[Slika:Secretary_Buttigieg_visits_East_Palestine,_Ohio_(1).jpg|sličica|Buttigieg na kraju nesreče v vzhodni Palestini v Ohiu, 23. februarja 2023]] 3. februarja 2023 je East Palestini v Ohiu iztiril tovorni vlak, ki je prevažal [[Vinil klorid|vinilklorid]], [[Butilakrilat|butil akrilat]], etilheksil akrilat in etilen glikol monobutyl eter. Na zahtevo državnih uradnikov so reševalne ekipe izvedle nadzorovano sežiganje razlitja, pri čemer sta se v zrak sprostila [[vodikov klorid]] in [[fosgen]]. Posledično so bili evakuirani prebivalci v radiju 1,6 km. Buttigieg je 13. februarja [[Twitter|tvitnil,]] da bo ministrstvo "uporabilo vse ustrezne organe, da bi zagotovilo odgovornost in še naprej podpiralo varnost". <ref>{{Navedi tvit|number=1625305040280866816|user=SecretaryPete|title=We will look to these investigation results & based on them, use all relevant authorities to ensure accountability and continue to support safety}}</ref> NTSB je 23. februarja 2023 objavil predhodno poročilo, v katerem je navedeno, da so se kolesni ležaji pregreli, temperature pa so dosegle {{Convert|253|F-change}} stopinj Celzija. nad temperaturo okolice. <ref>{{Navedi novice|last=Becky Sullivan|date=February 23, 2023|title=NTSB: Overheated wheel bearing led to Ohio train derailment|url=https://www.npr.org/2023/02/23/1158972561/east-palestine-train-derailment-ntsb-preliminary-report-wheel-bearing|accessdate=March 13, 2023|work=NPR}}</ref> V tednih po iztirjenju se prometni oddelek pod vodstvom Buttigiega ni umaknil k ponovni uvedbi pravila o varnosti v železniškem prometu iz leta 2015, katerega cilj je bil razširiti uporabo boljše zavorne tehnologije, ki ga je Trumpova administracija preklicala. Buttigiegov prometni oddelek je razmišljal o še večji omilitvi pravil o varnosti pri zaviranju. <ref>{{Navedi novice|last=Rock|first=Julia|last2=Burns|first2=Rebecca|date=February 10, 2023|title="There Will Be More Derailments"|url=https://www.levernews.com/there-will-be-more-derailments/|accessdate=February 28, 2023|work=The Lever|language=en}}</ref> Buttigieg se je zaradi svojega odziva na iztirjenje soočil s kritikami osebnosti z različnih koncev političnega spektra, tako s strani demokratov, kot sta Nina Turner in [[Ilhan Omar]], kot tudi republikancev, kot sta [[JD Vance]] in Anna Paulina Luna. <ref>{{Navedi novice|last=Palmer|first=Ewan|date=February 14, 2023|title=Biden Admin Under Increasing Pressure Over Ohio Train Disaster|url=https://www.newsweek.com/ohio-train-derail-eat-palestine-chemical-pete-buttigieg-1781018|accessdate=February 23, 2023|work=Newsweek}}</ref> Tudi nekdanji predsednik Donald Trump je kritiziral Buttigiega, ker med svojim obiskom še ni obiskal kraja nesreče. <ref>{{Navedi novice|last=Garrity|first=Kelly|last2=Wren|first2=Adam|date=February 23, 2023|title=Buttigieg, standing near Ohio derailment site, says he could have spoken 'sooner'|url=https://www.politico.com/news/2023/02/23/buttigieg-derailment-spoken-sooner-00084177|accessdate=February 28, 2023|work=POLITICO|language=en}}</ref> Marca 2023 se je Buttigieg pojavil na CNN in za kabelsko televizijo povedal, da ni predvidel posledic iztirjenja in da je storil napako, ker ni prej obiskal vzhodne Palestine. <ref>{{Navedi splet|date=March 5, 2023|title=Pete Buttigieg admits mistakes in East Palestine derailment response|url=https://www.independent.co.uk/news/world/americas/pete-buttigieg-east-palestine-norfolk-southern-derailment-b2294539.html|accessdate=March 6, 2023|language=en}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Dovere|first=Edward-Isaac|date=March 5, 2023|title=Pete Buttigieg starts to rethink how he does his job in wake of Ohio train disaster|url=https://www.cnn.com/2023/03/05/politics/pete-buttigieg-ohio-train-derailment/index.html|accessdate=March 6, 2023|website=CNN Politics|language=en}}</ref> === Kariera po državnem sekretarju (2025–danes) === Januarja 2025 so se pojavila poročila v medijih, da Buttigieg razmišlja o kandidaturi za ameriški senat v Michiganu, potem ko se je ameriški senator Gary Peters kot pričakovano upokojil. <ref>{{Navedi splet|last=Nichols|first=Hans|date=2025-01-28|title=Scoop: Pete Buttigieg taking "serious look" at Michigan Senate race in 2026|url=https://www.axios.com/2025/01/28/pete-buttigieg-michigan-senate|accessdate=2025-01-28|website=Axios|language=en}}</ref> Pred tem je izrazil zanimanje za kandidaturo na volitvah za guvernerja države, kjer bi nadomestil dosedanjo guvernerko [[Gretchen Whitmer]], ki je imela omejen mandat. <ref>{{Navedi splet|last=Schuster|first=Simon D.|date=2024-11-11|title=Has Michigan governor race begun? Duggan spurs speculation. Here's who might run|url=https://bridgemi.com/michigan-government/has-michigan-governor-race-begun-duggan-spurs-speculation-heres-who-might-run/|accessdate=2024-11-14|website=[[Bridge Michigan]]|language=en}}</ref> Od februarja do aprila 2025 je Buttigieg deloval kot sodelavec na Inštitutu za politiko [[Univerza v Chicagu|Univerze v Chicagu]], kjer je vsak teden na kampusu vodil seminar. <ref>{{Navedi splet|title=Pete Buttigieg|url=https://politics.uchicago.edu/fellows/current-fellows/pete-buttigieg|accessdate=2025-02-11|website=Institute of Politics|language=en-US|archive-date=2025-02-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20250211215223/https://politics.uchicago.edu/fellows/current-fellows/pete-buttigieg|url-status=dead}}</ref> Marca 2025 se je Buttigieg odločil, da leta 2026 ne bo kandidiral za ameriški senat v Michiganu, viri pa pravijo, da namesto tega razmišlja o kandidaturi za predsednika leta 2028. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.nytimes.com/2025/03/13/us/politics/buttigieg-michigan-senate-2028-president.html|title=Pete Buttigieg, a Possible 2028 Contender, Won't Run for Senate in Michigan|date=March 13, 2025|accessdate=March 13, 2025|website=The New York Times|first=Katie|last=Glueck|first2=Reid J.|last2=Epstein}}</ref> === Politična stališča === ==== Infrastruktura ==== Med svojo kampanjo za [[Demokratska stranka (Združene države Amerike)|demokratsko]] nominacijo leta 2020 je Buttigieg predlagal porabo 1 dolarja{{Presledki}}bilijonov dolarjev za ameriške infrastrukturne projekte v naslednjih desetih letih, pri čemer se ocenjuje, da bo načrt ustvaril vsaj šest milijonov delovnih mest. Načrt se je osredotočal na [[Trajnostna energija|zeleno energijo]], zaščito vodovodne vode pred svincem, popravilo cest in mostov, izboljšanje javnega prevoza, popravilo šol, zagotavljanje dostopa do širokopasovnega interneta in pripravo skupnosti na poplave in druge naravne nesreče. <ref>{{Navedi splet|title=Presidential Candidate Buttigieg Promises to Pass Infrastructure Legislation if Elected|url=https://www.forconstructionpros.com/asphalt/news/21109945/presidential-candidate-buttigieg-promises-to-pass-infrastructure-legislation-if-elected|website=For Construction Pros|date=January 13, 2020}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.indystar.com/story/news/environment/2020/01/14/environmental-impacts-buttigiegs-1-trillion-infrastructure-plan/4430332002/|title=What you need to know about the environmental impacts of Buttigieg's new $1 trillion infrastructure plan|first=London|last=Gibson|website=The Indianapolis Star}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://resources.peteforamerica.com/documents/Palm-Cards-Printable_Infrastructure.pdf|title=Campaign Infrastructure fact sheet|accessdate=January 15, 2020|archivedate=January 15, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200115033317/https://resources.peteforamerica.com/documents/Palm-Cards-Printable_Infrastructure.pdf}}</ref> ==== Socialne teme ==== Buttigieg podpira pravico do splava <ref>{{Navedi splet|last=Relman|first=Eliza|title=Pete Buttigieg is running for President in 2020. Here's everything we know about the candidate and how he stacks up against the competition.|url=https://www.businessinsider.com/who-is-pete-buttigieg-bio-age-family-key-positions-2019-3|website=[[Business Insider]]|accessdate=April 28, 2019}}</ref> <ref>{{Navedi revijo|last=Alter|first=Charlotte|date=April 14, 2019|title=Pete Buttigieg enters presidential race with a message of generational change|url=https://time.com/5570327/pete-buttigieg-presidential-candidate-2020/|magazine=[[Time (magazine)|Time]]|location=New York City|archive-url=https://web.archive.org/web/20190428031517/http://time.com/5570327/pete-buttigieg-presidential-candidate-2020/|archive-date=April 28, 2019|access-date=April 28, 2019}}</ref> in razveljavitev Hydeovega amandmaja, ki blokira zvezno financiranje storitev splava, razen v primerih posilstva, incesta ali če je ogroženo življenje matere. <ref>{{Navedi splet|title=Pete Buttigieg's political stances|url=https://www.isidewith.com/candidates/pete-buttigieg/stances|website=iSideWith|accessdate=April 28, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190428023553/https://www.isidewith.com/candidates/pete-buttigieg/stances|archivedate=April 28, 2019}}</ref> Zavzema se za spremembo zakonodaje o državljanskih pravicah, vključno z zveznim zakonom o enakosti, da bi LGBT Američani prejeli zvezno zaščito pred diskriminacijo. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.washingtonblade.com/2019/02/05/pete-buttigieg-makes-pitch-to-lgbt-voters-in-bid-to-become-first-out-gay-president/|title=Pete Buttigieg makes pitch to LGBT voters in bid to become first out gay president|first=Chris|last=Johnson|date=February 5, 2019|website=Washington Blade: Gay News, Politics, LGBT Rights|accessdate=March 7, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190308081135/https://www.washingtonblade.com/2019/02/05/pete-buttigieg-makes-pitch-to-lgbt-voters-in-bid-to-become-first-out-gay-president/|archivedate=March 8, 2019}}</ref> Buttigieg podpira širjenje možnosti za služenje vojaškega roka, vključno s prostovoljnim letom služenja vojaškega roka za tiste, ki dopolnijo 18 let. <ref name="Wren-2018">{{Navedi revijo|last=Wren|first=Adam|date=December 16, 2018|title=Pete Buttigieg has his eye on the prize|url=https://www.indianapolismonthly.com/longform/pete-buttigieg-feature|magazine=Indianapolis Monthly|access-date=April 26, 2019}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Buttigieg: We need generational change in politics|url=https://www.msnbc.com/morning-joe/watch/buttigieg-we-need-generational-change-in-politics-1461546563622|website=Morning Joe|publisher=MSNBC|accessdate=March 31, 2019|date=March 20, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190321013356/https://www.msnbc.com/morning-joe/watch/buttigieg-we-need-generational-change-in-politics-1461546563622|archivedate=March 21, 2019}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://theweek.com/articles/835755/mandatory-national-service-terrible-idea|title=Mandatory national service is a terrible idea|last=Kristian|first=Bonnie|date=April 19, 2019|website=[[The Week]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190427085103/https://theweek.com/articles/835755/mandatory-national-service-terrible-idea|archivedate=April 27, 2019|accessdate=April 27, 2019}}</ref> Julija 2019 je Buttigieg predstavil svoj "Douglassov načrt", poimenovan po [[Abolicionizem|abolicionistu]] [[Frederick Douglass|Fredericku Douglassu]], za reševanje sistemskega rasizma v Ameriki. <ref name="Burnett-2019">{{Navedi splet|url=https://apnews.com/ede3a14f794e423388eef7162def7358|title=2020 hopeful Buttigieg pitches plan to fight systemic racism|last=Burnett|first=Sara|date=July 2, 2019|website=Associated Press|accessdate=July 5, 2019}}</ref> Pobuda bi namenila 10 dolarjev{{Presledki}}milijarda dolarjev za afroameriško podjetništvo v petih letih; nepovratna sredstva v višini 25 dolarjev{{Presledki}}milijardo za zgodovinsko črnske fakultete ; legalizacijo marihuane; izbris obsodb zaradi drog; prepolovitev števila zveznih zapornikov; in predlog novega zveznega zakona o volilnih pravicah, namenjenega povečanju dostopa do glasovanja. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.npr.org/2019/07/11/740279980/buttigieg-proposes-broad-plan-to-counter-racial-inequality|title=Buttigieg Proposes Broad Plan To Counter Racial Inequality|work=NPR|date=July 11, 2019|first=Rachel|last=Martin|first2=Josh|last2=Axelrod}}</ref> <ref name="Burnett-2019" /> Buttigieg podpira odpravo smrtne kazni <ref>{{Navedi novice|url=https://www.foxnews.com/politics/buttigieg-calls-for-scrapping-death-penalty-supporting-slave-reparations|title=Buttigieg calls for scrapping death penalty, supporting slavery reparations|work=[[Fox News]]|date=April 4, 2019|accessdate=April 4, 2019|first=Paul|last=Steinhauser|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190404175113/https://www.foxnews.com/politics/buttigieg-calls-for-scrapping-death-penalty-supporting-slave-reparations|archivedate=April 4, 2019}}</ref>, prizadevanja za razveljavitev kazenskih obsodb za manjša kazniva dejanja, povezana z drogami <ref name="Higgins-2019">{{Navedi novice|url=https://www.cnbc.com/2019/04/04/pete-buttigieg-addresses-all-lives-matter-controversy.html|title=Democratic hopeful Pete Buttigieg addresses 'all lives matter' controversy, says he no longer uses the phrase|work=[[CNBC]]|date=April 4, 2019|accessdate=April 4, 2019|first=Tucker|last=Higgins|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190404162341/https://www.cnbc.com/2019/04/04/pete-buttigieg-addresses-all-lives-matter-controversy.html|archivedate=April 4, 2019}}</ref> in odpravo zapornih kazni za kazniva dejanja posedovanja drog <ref>{{Navedi splet|first=Brooke|last=Singman|url=https://www.foxnews.com/politics/pete-buttigieg-incarceration-drug-possession|title=Pete Buttigieg calls for elimination of incarceration for drug possession offenses|publisher=[[Fox News]]|date=October 26, 2019}}</ref> . Leta 2019 je Buttigieg pozval Združene države k dekriminalizaciji duševnih bolezni in odvisnosti s pobudami, kot so programi za vključevanje odpuščenih zapornikov. <ref name="PeteForAmerica.com-2019">{{Navedi splet|url=https://peteforamerica.com/mental-health|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191202203959/https://peteforamerica.com/policies/mental-health-and-addiction/|title=Healing and Belonging in America|website=PeteForAmerica.com|accessdate=October 4, 2021|archivedate=December 2, 2019}}</ref> Prav tako si je v svojem prvem mandatu kot predsednik Združenih držav Amerike prizadeval za 75-odstotno zmanjšanje stopnje zapornih kazni zaradi duševnih bolezni ali zlorabe substanc. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.cbsnews.com/news/pete-buttigieg-unveils-plan-to-improve-mental-health-care-and-fight-addiction/|title=Buttigieg unveils plan to improve mental health care and fight addiction|first=Jack|last=Turman|website=[[CBS News]]|date=August 23, 2019|accessdate=August 28, 2019}}</ref> <ref name="PeteForAmerica.com-2019" /> ==== Podnebne spremembe ==== Med svojo kampanjo za [[Demokratska stranka (Združene države Amerike)|demokratsko]] predsedniško nominacijo je Buttigieg izjavil, da bo v primeru izvolitve obnovil zavezanost [[Združene države Amerike|Združenih držav]] Pariškemu podnebnemu sporazumu in podvojil njihovo zavezo Zelenemu podnebnemu skladu. Podpira tudi Zeleni novi dogovor, ki ga predlagajo demokrati v predstavniškem domu, <ref>{{Navedi novice|url=https://www.washingtonpost.com/politics/pete-buttigieg-the-young-and-openly-gay-midwest-mayor-finds-a-voice-in-crowded-democratic-presidential-field/2019/03/16/839f4f3c-474c-11e9-90f0-0ccfeec87a61_story.html|title=Pete Buttigieg, the young and openly gay Midwest mayor, finds a voice in crowded Democratic presidential field|work=The Washington Post|date=March 16, 2019|accessdate=March 24, 2019|first=Chelsea|last=Janes|first2=Michael|last2=Scherer|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190324113006/https://www.washingtonpost.com/politics/pete-buttigieg-the-young-and-openly-gay-midwest-mayor-finds-a-voice-in-crowded-democratic-presidential-field/2019/03/16/839f4f3c-474c-11e9-90f0-0ccfeec87a61_story.html%3Fnoredirect%3Don|archivedate=March 24, 2019}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.msn.com/en-us/video/news/buttigieg-backs-green-new-deal-resolution/vi-BBTpAxC|title=Buttigieg backs Green New Deal resolution|website=[[CNN]]|accessdate=March 7, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190327223233/https://www.msn.com/en-us/video/news/buttigieg-backs-green-new-deal-resolution/vi-BBTpAxC|archivedate=March 27, 2019}}</ref> subvencije za sončne celice ter politiko davka na ogljik in dividend za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. <ref>{{Navedi splet|website=[[NBC News]]|title=Democratic Presidential Debate|date=June 27, 2019|url=https://www.youtube.com/watch?v=cX7hni-zGD8&t=4460|accessdate=July 15, 2019}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://news.yahoo.com/mayor-pete-president-pete-crazy-thinks-ideas-arent-191944192.html|title=Mayor Pete to President Pete? It's crazy, but he thinks his ideas aren't.|first=Alexander|last=Nazaryan|website=news.yahoo.com|date=January 22, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190306135526/https://news.yahoo.com/mayor-pete-president-pete-crazy-thinks-ideas-arent-191944192.html|archivedate=March 6, 2019|accessdate=March 7, 2019}}</ref> ==== Ekonomska prepričanja ==== Buttigieg se identificira kot demokratični kapitalist<ref>{{Navedi splet|last=Stracqualursi|first=Veronica|title=Pete Buttigieg: 'Capitalism has let a lot of people down'|url=https://edition.cnn.com/2019/04/16/politics/pete-buttigieg-2020-socialism-capitalism-cnntv/index.html|website=CNN|date=April 16, 2019|accessdate=March 2, 2020}}</ref> Razmišljal je o možnosti protimonopolnih ukrepov proti velikim tehnološkim podjetjem zaradi pomislekov glede zasebnosti in varnosti podatkov. <ref name="Lizza-2019">{{Navedi novice|url=https://www.esquire.com/news-politics/a26861236/peter-buttigieg-interview/|title=The Esquire Interview: Mayor Peter Buttigieg|work=[[Esquire (magazine)|Esquire]]|date=March 2, 2019|accessdate=March 24, 2019|first=Ryan|last=Lizza|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190324114203/https://www.esquire.com/news-politics/a26861236/peter-buttigieg-interview/|archivedate=March 24, 2019}}</ref> Med [[Demokratska stranka (Združene države Amerike)|demokratskimi]] primarnimi volitvami je podpiral zmanjšanje primanjkljaja in dolga, saj je trdil, da velik dolg otežuje vlaganje v infrastrukturo, zdravje in varnost. <ref>{{Navedi splet|title=Pete Buttigieg calls for deficit reduction, swiping at Bernie Sanders|first=Sahil|last=Kapur|url=https://www.nbcnews.com/politics/2020-election/pete-buttigieg-calls-deficit-reduction-swiping-bernie-sanders-n1133206|accessdate=December 16, 2020|website=NBC News|date=February 10, 2020}}</ref> ==== Izobraževanje ==== [[Slika:Pete_Buttigieg_(49405503067).jpg|sličica|Buttigieg govori pred Združenjem za izobraževanje države Iowa leta 2020]] Buttigiegov izobraževalni načrt vključuje naložbo v višini 700 milijard dolarjev v univerzalno celodnevno varstvo otrok in predšolsko varstvo za vse otroke od dojenčka do petega leta starosti. <ref name="mainsiteedu">{{Navedi splet|title=Keeping the Promise for America's Children|url=https://peteforamerica.com/policies/education/|accessdate=February 9, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200209202128/https://peteforamerica.com/policies/education/|archivedate=February 9, 2020}}</ref> Buttigieg je predlagal tudi potrojitev financiranja iz naslova I za šole, ki poučujejo predvsem učence iz nižjih socialno-ekonomskih okolij. <ref>{{Navedi splet|title=Pete Buttigieg's education plan highlights broad agreement among Democrats on K-12 policy – though differences on charters remain|date=December 7, 2019|first=Matt|last=Barnum|first2=Kalyn|last2=Belsha|url=https://chalkbeat.org/posts/us/2019/12/07/mayor-pete-buttigieg-k-12-education-plan-charter-schools/|accessdate=February 9, 2020|publisher=[[Chalkbeat]]}}</ref> Drugi cilji vključujejo podvojitev števila novih učiteljev temnopoltih v naslednjih 10 letih; odpravo segregacije v šolah s skladom v višini 500 milijonov dolarjev; višje plače učiteljem; širitev storitev duševnega zdravja v šolah; ter ustvarjanje več programov po pouku in možnosti za poletno učenje. <ref name="mainsiteedu" /> Njegov načrt za fakulteto brez dolgov je zahteval razširitev Pell Grantov za študente z nizkimi dohodki, pa tudi druge naložbe in razveljavitev Trumpovih davčnih olajšav za bogate. <ref>{{Navedi splet|title=Pete Buttigieg's College Affordability Plan: The Goldilocks Solution|first=Michael T.|last=Nietzel|website=[[Forbes]]|url=https://www.forbes.com/sites/michaeltnietzel/2019/11/12/pete-buttigiegs-college-affordability-plan-the-goldilocks-solution/#669ca4a4545d|date=November 12, 2019|accessdate=February 9, 2020}}</ref> V skladu z Buttigiegovim načrtom za fakulteto bi spodnjih 80 odstotkov študentov glede na dohodek prejelo brezplačno izobraževanje, zgornjih 20 odstotkov pa bi plačalo vsaj del šolnine. <ref>{{Navedi splet|last=Whistle|first=Wesley|title=Mayor Pete's Middle Of The Road Plan For Higher Education|website=[[Forbes]]|url=https://www.forbes.com/sites/wesleywhistle/2019/11/14/mayor-petes-middle-of-the-road-plan-for-higher-education/#513cbe727052|accessdate=February 9, 2020}}</ref> Buttigieg je nasprotoval brezplačni šolnini za vse študente, ker je menil, da univerzalno brezplačna šolnina nepravično subvencionira družine z višjimi dohodki na račun posameznikov z nižjimi dohodki, ki ne obiskujejo fakultete. <ref name="Berman-2019">{{Navedi novice|url=https://www.washingtonpost.com/politics/2019/04/05/pete-buttigieg-argues-against-free-college-this-is-why-progressives-cant-agree-about-subsidizing-tuition/?noredirect=on|title=Pete Buttigieg argues against free college. This is why progressives can't agree about subsidizing tuition.|work=The Washington Post|date=April 5, 2019|accessdate=April 5, 2019|first=Elizabeth|last=Berman}}</ref> To stališče je Buttigiega ločilo od njegovih tekmecev na predsedniških volitvah leta 2020. <ref name="Berman-2019" /> ==== Zunanja politika ==== Buttigieg je pozval k spremembi strukture obrambnih izdatkov, <ref>{{Navedi novice|title=Defense budget levels: Where the candidates stand|url=https://www.washingtonpost.com/graphics/politics/policy-2020/foreign-policy/defense-budget/|work=The Washington Post|accessdate=March 2, 2020}}</ref> hkrati pa namignil, da bi morda podprl splošno povečanje obrambnih izdatkov. <ref>{{Navedi splet|title=Candidates On The Issues|url=https://www.politico.com/2020-election/candidates-views-on-the-issues/pete-buttigieg/|website=Politico|date=March 2020|accessdate=March 2, 2020}}</ref> Buttigieg je dejal, da verjame, da je bila [[Invazija na Afganistan 2001|ameriška invazija na Afganistan leta 2001]] po [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|napadih 11. septembra]] upravičena <ref name="Lizza-20192">{{Navedi novice|url=https://www.esquire.com/news-politics/a26861236/peter-buttigieg-interview/|title=The Esquire Interview: Mayor Peter Buttigieg|work=[[Esquire (magazine)|Esquire]]|date=March 2, 2019|accessdate=March 24, 2019|first=Ryan|last=Lizza|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190324114203/https://www.esquire.com/news-politics/a26861236/peter-buttigieg-interview/|archivedate=March 24, 2019}}</ref> vendar je podprl načrtovani umik ameriških čet iz regije z ohranitvijo obveščevalne prisotnosti. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.pbs.org/newshour/politics/what-does-pete-buttigieg-believe-where-the-candidate-stands-on-7-issues|title=What does Pete Buttigieg believe? Where the candidate stands on 7 issues|first=Jessica|last=Yarvin|date=February 15, 2019|website=[[PBS NewsHour]]|accessdate=March 7, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190306222851/https://www.pbs.org/newshour/politics/what-does-pete-buttigieg-believe-where-the-candidate-stands-on-7-issues|archivedate=March 6, 2019}}</ref> Je odločen podpornik [[Izrael|Izraela]], <ref>{{Navedi novice|url=https://www.vox.com/2019/4/3/18293545/pete-buttigieg-democrats-president-israel-omar-palestine|title=Democrats are increasingly critical of Israel. Not Pete Buttigieg.|work=[[Vox (website)|Vox]]|date=April 3, 2019|accessdate=April 4, 2019|first=Alex|last=Ward|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190403233033/https://www.vox.com/2019/4/3/18293545/pete-buttigieg-democrats-president-israel-omar-palestine|archivedate=April 3, 2019}}</ref> <ref name="Nahmias">Omri Nahmias, [https://www.jpost.com/International/Buttigieg-US-support-for-Israel-is-not-support-for-annexation-606093 Pete Buttigieg: U.S. support for Israel is not support for annexation], ''Jerusalem Post'' (October 29, 2019).</ref> podpira rešitev [[Izraelsko-palestinski konflikt|izraelsko-palestinskega konflikta]] z dvema državama, <ref name="Nahmias" /> <ref>Jackson Richmand, [https://www.jns.org/record-at-a-glance-mayor-pete-buttigieg-supports-two-state-solution-blames-hamas-for-lack-of-peace/ Record at a glance: Mayor Pete Buttigieg supports two-state solution, blames Hamas for lack of peace], [[Jewish News Syndicate]] (April 15, 2019).</ref> nasprotuje predlogom, da bi Izrael priključil [[Zahodni breg]] [[Ozemlja pod okupacijo Izraela|, ki ga zaseda Izrael]], <ref name="Nahmias" /> in ne odobrava komentarjev izraelskega premierja [[Benjamin Netanjahu|Benjamina Netanjahuja]] v podporo uporabi izraelske zakonodaje v judovskih naseljih na Zahodnem bregu. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.timesofisrael.com/democratic-presidential-candidate-pans-pms-harmful-comments-on-settlements/|title=Democratic presidential candidate pans PM's 'harmful' comments on settlements|first=Ron|last=Kampeas|website=Times of Israel|date=April 7, 2019|accessdate=April 13, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190409120427/https://www.timesofisrael.com/democratic-presidential-candidate-pans-pms-harmful-comments-on-settlements/|archivedate=April 9, 2019}}</ref> Leta 2008 je Buttigieg v ''časopisu The New York Times'' napisal kolumno, v kateri je Združene države pozval k podpori ''[[De iure - de facto|de facto]]'' neodvisne republike Somaliland. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2008/07/31/opinion/31iht-edmyers.1.14914273.html|title=Opinion &#124; Tourists in Somaliland|work=The New York Times|date=July 31, 2008}}</ref> Junija 2019 je Buttigieg dejal: »Še naprej bomo odprti za sodelovanje z režimom, kot je Kraljevina Saudova Arabija, v korist ameriškega ljudstva. Vendar ne moremo več prodajati svojih najglobljih vrednot zaradi dostopa do fosilnih goriv in donosnih poslovnih dogovorov.« <ref>{{Navedi novice|title=The Democratic candidates on foreign policy|url=https://foreignpolicy.com/2020-election/|work=[[Foreign Policy]]}}</ref> Podpira konec ameriške podpore Saudovi Arabiji v vojni Saudove Arabije v Jemnu. <ref>{{Navedi novice|title=Where 2020 Democrats stand on foreign policy|url=https://www.washingtonpost.com/graphics/politics/policy-2020/foreign-policy/|work=The Washington Post|date=November 21, 2019}}</ref> Buttigieg je obsodil Kitajsko zaradi množičnega pridržanja etničnih Ujgurov v [[Šindžjang|Xinjiangu]]. <ref>{{Navedi novice|title=China Bashes NYT's Xinjiang Story as Warren, Buttigieg Criticize|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2019-11-18/china-bashes-nyt-s-xinjiang-story-as-warren-buttigieg-criticize|work=Bloomberg|date=November 18, 2019}}</ref> Kritiziral je Trumpovo odločitev o umiku ameriških vojakov iz Sirije, kar je po mnenju kritikov dalo [[Turčija|Turčiji]] zeleno luč za začetek vojaške ofenzive proti sirskim Kurdom. <ref>{{Navedi novice|title=Mayor Pete Decries Trump's Decision to Withdraw Troops from Northern Syria|first=Jamilah|last=King|url=https://www.motherjones.com/politics/2019/10/mayor-pete-decries-trumps-decision-to-withdraw-troops-from-northern-syria/|work=Mother Jones|date=October 13, 2019}}</ref> ==== Zdravstveno varstvo ==== Buttigieg je nasprotoval prizadevanjem republikancev, da razveljavijo Zakon o varstvu pacientov in dostopni zdravstveni oskrbi. <ref name="swoon3">{{Navedi splet|last=Colombo|first=Hayleigh|title=Some national Democrats swoon over South Bend Mayor Pete Buttigieg|url=https://www.ibj.com/articles/65820-some-national-democrats-swoon-over-south-bend-mayor-pete-buttigieg|website=Indiana Business Journal|accessdate=November 14, 2019|date=October 12, 2017}}</ref> Leta 2018 je Buttigieg dejal, da podpira program Medicare za vse. <ref>Daniel Strauss, [https://www.politico.com/news/2019/10/16/buttigieg-tweet-medicare-for-all-048745 Buttigieg backed 'Medicare for All' in 2018 tweet], ''Politico'' (October 16, 2019).</ref> Med svojo predsedniško kampanjo je Buttigieg promoviral ''program Medicare za vse, ki si ga želijo'', ki vključuje javno možnost zdravstvenega zavarovanja. <ref>Abby Goodnough, [https://www.nytimes.com/2019/11/24/health/public-option-medicare-for-all.html 'Public Option' Draws Voters Unsure About 'Medicare for All'], ''The New York Times'' (November 24, 2019).</ref> <ref>[https://www.npr.org/2019/11/08/774716877/just-the-right-policy-pete-buttigieg-on-his-medicare-for-all-who-want-it-plan 'Just The Right Policy': Pete Buttigieg On His 'Medicare For All Who Want It' Plan], NPR, ''Morning Edition'' (November 8, 2019).</ref> <ref name="JuneDebateTran">[https://www.washingtonpost.com/politics/2019/06/28/transcript-night-first-democratic-debate/ Transcript: Night 2 of the first Democratic debate] (June 28, 2019).</ref> Pozitivno je govoril o sistemu vseh plačnikov v Marylandu. <ref name="CSPAN">{{Navedi splet|url=https://www.c-span.org/video/?457199-1/indiana-mayor-pete-buttigieg-launches-2020-exploratory-committee|title=Indiana Mayor Pete Buttigieg Launches 2020 Exploratory Committee|date=January 23, 2019|publisher=C-SPAN|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190308081238/https://www.c-span.org/video/?457199-1%2Findiana-mayor-pete-buttigieg-launches-2020-exploratory-committee|archivedate=March 8, 2019}}</ref> Buttigieg je program Medicare za vse, ki si ga želijo, opisal kot vključujoč, učinkovitejši od sedanjega sistema in morebitnega predhodnika ali "postopnega prehoda" do zdravstvenega zavarovanja z enim plačnikom. <ref name="CSPAN" /> <ref name="JuneDebateTran" /> Prav tako podpira delno širitev programa Medicare, ki bi Američanom, starim od 50 do 64 let, omogočila, da se vključijo v program Medicare, in podpira predlagano zakonodajo, Zakon o dopustu za družinsko in zdravstveno zavarovanje, ki bi "ustvaril sklad, ki bi delavcem zagotavljal do 12 tednov delnega dohodka za oskrbo novorojenčkov ali družinskih članov s hudimi boleznimi." <ref>Kevin Uhrmacher, Kevin Schaul, Paulina Firozi and Jeff Stein, [https://www.washingtonpost.com/graphics/politics/policy-2020/medicare-for-all/ Where 2020 Democrats stand on Health Care], ''The Washington Post'' (last updated December 11, 2019).</ref> Avgusta 2019 je Buttigieg izdal 300 dolarjev vreden{{Presledki}}milijardni načrt za širitev storitev duševnega zdravja in boj proti odvisnosti. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.politico.com/story/2019/08/23/pete-buttigieg-mental-health-addiction-1472516|title=How Pete Buttigieg would tackle the mental health and addiction crisis|last=Ehley|first=Brianna|website=[[Politico]]|date=August 23, 2019|accessdate=August 28, 2019}}</ref> <ref name="PeteForAmerica.com-20192">{{Navedi splet|url=https://peteforamerica.com/mental-health|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191202203959/https://peteforamerica.com/policies/mental-health-and-addiction/|title=Healing and Belonging in America|website=PeteForAmerica.com|accessdate=October 4, 2021|archivedate=December 2, 2019}}</ref> ==== Priseljevanje ==== Buttigieg podpira program odloga ukrepov za prihod otrok (DACA) in je večkrat kritiziral agresivno politiko deportacije prve Trumpove administracije. Marca 2017 je za ''HuffPost'' napisal članek, v katerem je branil prebivalca Grangerja v Indiani, ki je bil deportiran po 17 letih bivanja v ZDA, kljub rednemu preverjanju pri ICE in prijavi za zeleno karto. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.huffingtonpost.com/entry/why-these-trump-voters-are-sticking-up-for-an-undocumented_us_58d14509e4b0e0d348b347e8|title=Why These Trump Voters Are Sticking Up For An Undocumented Neighbor|last=Buttigieg|first=Pete|date=March 21, 2017|website=[[HuffPost]]|accessdate=March 7, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190317050924/https://www.huffingtonpost.com/entry/why-these-trump-voters-are-sticking-up-for-an-undocumented_us_58d14509e4b0e0d348b347e8|archivedate=March 17, 2019}}</ref> Januarja 2019 je Buttigieg za CBS News povedal, da je bil Trump "nepremišljen", ko je poslal ameriške čete na [[Državna meja med Mehiko in Združenimi državami Amerike|južno mejo]], in odločitev označil za "zadnji ukrep". <ref>{{Navedi AV medij|title=Mayor Pete Buttigieg on the experience he'd bring to the 2020 presidential campaign|date=January 31, 2019|url=https://www.youtube.com/watch?time_continue=42&v=hPb9a37rVGc|accessdate=March 7, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190401040137/https://www.youtube.com/watch?time_continue=42&v=hPb9a37rVGc|archivedate=April 1, 2019}}</ref> == Osebno življenje == Buttigieg je [[Kristjani|kristjan]] <ref name="Gambino-20192">{{Navedi splet|last=Gambino|first=Lauren|title=Pete Buttigieg for president? Long-shot stands out in crowded field|url=https://www.theguardian.com/us-news/2019/mar/23/pete-buttigieg-democrat-2020-presidential-election|website=The Guardian|accessdate=February 20, 2021|date=March 23, 2019}}</ref> <ref name="cnn_2019-04-02">{{Navedi splet|url=https://www.cnn.com/2019/04/02/opinions/buttigieg-and-religion-qa-beck/index.html|title=Pete Buttigieg on faith, his marriage, and Mike Pence|last=Beck|first=Father Edward|website=CNN|date=April 2, 2019|accessdate=April 4, 2019}}</ref>. Dejal je, da je n[[Krščanstvo|vera]] močno vplivala na njegovo življenje. <ref name="Wren-20182">{{Navedi revijo|last=Wren|first=Adam|date=December 16, 2018|title=Pete Buttigieg has his eye on the prize|url=https://www.indianapolismonthly.com/longform/pete-buttigieg-feature|magazine=Indianapolis Monthly|access-date=April 26, 2019}}</ref> <ref name="Bailey-2019">{{Navedi novice|url=https://www.washingtonpost.com/amphtml/religion/2019/03/29/evangelicals-helped-get-trump-into-white-house-pete-buttigieg-believes-religious-left-will-get-him-out/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190329210041/https://www.washingtonpost.com/amphtml/religion/2019/03/29/evangelicals-helped-get-trump-into-white-house-pete-buttigieg-believes-religious-left-will-get-him-out/|archivedate=March 29, 2019|title=Evangelicals helped get Trump into the White House. Pete Buttigieg believes the religious left will get him out.|last=Bailey|first=Sarah|date=March 29, 2019|work=The Washington Post|accessdate=March 30, 2019}}</ref> <ref name="FrankBruni2">{{Navedi novice|first=Frank|last=Bruni|title=The First Gay President?|url=https://www.nytimes.com/2016/06/12/opinion/sunday/the-first-gay-president.html|work=The New York Times|date=June 11, 2016|accessdate=July 18, 2017}}</ref> Krščen je bil v [[Rimskokatoliška cerkev|katoliški cerkvi]] in obiskoval katoliške šole. <ref name="cnn_2019-04-02" /> Med študijem na [[Univerza v Oxfordu|Univerzi v Oxfordu]] je Buttigieg obiskoval [[Stolnica v Oxfordu|katedralo Christ Church]] in dejal, da se je ob vrnitvi v South Bend počutil "bolj ali manj [[Anglikanizem|anglikanskega]] ". <ref name="cnn_2019-04-02" /> Med njegovimi verskimi vplivi so [[Avguštin iz Hipona]], [[katoliško duhovništvo|katoliški duhovnik]] [[James Martin]] in [[Garry Wills]] . <ref name="Bailey-2019" /> Buttigieg je bil član [[Episkopalna cerkev|episkopalne cerkve]] in je obiskoval [[Cathedral of St. James (South Bend, Indiana)|katedralo sv.{{Presledki}}Jakoba]], medtem ko je živel v South Bendu. <ref name="Wren-20182" /> Poleg materne [[Angleščina|angleščine]] Buttigieg zna tudi [[Norveščina|norveščino]], [[Španščina|španščino]], [[Italijanščina|italijanščino]], [[Malteščina|malteščino]], [[Arabščina|arabščino]], [[darijščina|dari, perzijščino]] in [[Francoščina|francoščino]] . <ref /> <ref name="WallaceWells2">{{Navedi revijo|last=Wallace-Wells|first=Benjamin|date=February 9, 2019|title=Pete Buttigieg's quiet rebellion|url=https://www.newyorker.com/news/the-political-scene/pete-buttigiegs-quiet-rebellion|magazine=[[The New Yorker]]|access-date=March 21, 2019}}</ref> Buttigieg igra kitaro in klavir, <ref>{{Navedi novice|last=Seiger|first=Theresa|date=April 18, 2019|title=Who is Pete Buttigieg? Democratic mayor joins 2020 presidential race|url=https://www.daytondailynews.com/news/national/who-pete-buttigieg-democratic-mayor-joins-2020-presidential-race/hcIXqE9Dawq3TGSRn7IK5K|work=Dayton Daily News|accessdate=April 26, 2019|archive-date=2020-12-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20201203142540/https://www.daytondailynews.com/news/national/who-pete-buttigieg-democratic-mayor-joins-2020-presidential-race/hcIXqE9Dawq3TGSRn7IK5K/|url-status=dead}}</ref> <ref>{{Navedi novice|last=Harrell|first=Jeff|date=November 12, 2011|title=Election victors chill with guitars: Too many well-wishers force Buttigieg to miss his performance|url=http://articles.southbendtribune.com/2011-11-12/news/30392819_1_pete-buttigieg-gavin-ferlic-guitar|work=[[South Bend Tribune]]|accessdate=April 26, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190427043005/http://articles.southbendtribune.com/2011-11-12/news/30392819_1_pete-buttigieg-gavin-ferlic-guitar|archivedate=April 27, 2019}}</ref> leta 2013 pa je nastopil s simfoničnim orkestrom South Bend kot gostujoči klavirski solist z [[Ben Folds|Benom Foldsom]] . <ref>{{Navedi novice|last=Hughes|first=Andrew S.|date=February 18, 2013|title=Mayor, IUSB singers earn their ovations|url=http://articles.southbendtribune.com/2013-02-18/entertainment/37166151_1_sbso-zofia-glashauser-mayor-pete-buttigieg|work=[[South Bend Tribune]]|accessdate=April 26, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190427043140/http://articles.southbendtribune.com/2013-02-18/entertainment/37166151_1_sbso-zofia-glashauser-mayor-pete-buttigieg|archivedate=April 27, 2019}}</ref> <ref>{{Navedi novice|last=Franklin|first=Robert|date=December 23, 2013|title=South Bend Symphony Orchestra concert features Mayor Pete Buttigieg at the Morris Performing Arts Center|url=https://www.southbendtribune.com/south-bend-symphony-orchestra-concert-feat-mayor-pete-buttigieg-at/image_b3aa8758-6c0c-11e3-933b-0019bb30f31a.html|work=[[South Bend Tribune]]|accessdate=April 26, 2019|archivedate=July 29, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210729095550/https://www.southbendtribune.com/south-bend-symphony-orchestra-concert-feat-mayor-pete-buttigieg-at/image_b3aa8758-6c0c-11e3-933b-0019bb30f31a.html}}</ref> Buttigieg je bil leta 2014 Rodelov štipendist [[Aspen Institute|inštituta Aspen]] . <ref>{{Navedi sporočilo za javnost|title=Buttigieg establishes City Diversity and Inclusion Initiative|url=https://www.southbendin.gov/residents-business-government/news/2016-1-15/buttigieg-establishes-city-diversity-and-inclusion|publisher=The City of South Bend, Indiana|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180130072843/https://www.southbendin.gov/residents-business-government/news/2016-1-15/buttigieg-establishes-city-diversity-and-inclusion|archivedate=January 30, 2018}}</ref> Buttigieg je junija 2015 v članku v časopisu ''[[South Bend Tribune]]'' razkril svojo homoseksualnost <ref name="2015gay2">{{Navedi splet|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/south-bend-mayor-why-coming-out-matters/article_4dce0d12-1415-11e5-83c0-739eebd623ee.html|title=South Bend mayor: Why coming out matters|last=Buttigieg|first=Pete|date=June 16, 2015|accessdate=December 14, 2019}}</ref> in s tem postal prvi odkrito gejevski izvoljeni izvršni direktor v Indiani. <ref>{{Navedi revijo|last=Howey|first=Brian A.|date=June 18, 2015|title=Buttigieg crosses threshold|url=https://www.in.gov/library/files/HPI150618.pdf|magazine=Howey Politics Indiana|volume=20|issue=38|access-date=September 17, 2019|archive-date=2019-12-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20191214023205/https://www.in.gov/library/files/HPI150618.pdf|url-status=dead}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Blasko|first=Erin|title=Pete Buttigieg's announcement creates a buzz|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/pete-buttigieg-s-announcement-creates-a-buzz/article_57a803f7-3aeb-50d2-9904-b69039a07ade.html|accessdate=September 17, 2019|date=June 17, 2015}}</ref> <ref name="blaskotns">{{Navedi splet|last=Blasko|first=Erin|title=South Bend, Indiana, Mayor Announces He's Gay|url=https://www.governing.com/topics/politics/south-bend-mayor-pete-buttigiegs-is-gay.html|website=[[Governing (magazine)|Governing]]|accessdate=September 22, 2019|date=June 17, 2015}}</ref> Bil je prvi izvoljeni funkcionar v Indiani, ki se je razkril med svojim mandatom <ref>{{Navedi revijo|last=Howey|first=Brian A.|last2=Butler|first2=Matthew|date=June 25, 2015|title=Gov. Pence prepares to pick a fight|url=https://www.in.gov/library/files/HPI150625.pdf|magazine=Howey Politics Indiana|volume=20|issue=39|access-date=September 17, 2019|archive-date=2019-12-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20191214023205/https://www.in.gov/library/files/HPI150625.pdf|url-status=dead}}</ref> in najvišji izvoljeni funkcionar v Indiani, ki je prišel na dan s svojo homoseksualnostjo <ref name="blaskotns" /> [[Slika:Pete_and_Chasten_Buttigieg.jpg|sličica|Pete in [[Chasten Buttigieg]] leta 2019]] Buttigieg je svojo zaroko s [[Chasten Glezman]], učiteljem v nižji srednji šoli, oznanil v objavi [[Facebook|na Facebooku]] 14. decembra 2017. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.tma-el.org/about-us/faculty-and-staff.cfm?catid=4|title=Faculty and Staff|website=Tma-el.org|accessdate=March 26, 2019|archivedate=March 27, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190327101127/http://www.tma-el.org/about-us/faculty-and-staff.cfm?catid=4}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=South Bend mayor says he, his boyfriend are getting married|url=https://www.newspapers.com/article/the-sun-buttigieg-south-bend-mayor-marri/171748115/|website=The Vincennes Sun-Commercial|accessdate=January 17, 2021|date=December 30, 2017}}</ref> Bila sta par od avgusta 2015 dalje, potem ko sta se spoznala na aplikaciji za zmenke [[Hinge (app)|Hinge]] . <ref name="Trebay-20182">{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2018/06/18/fashion/weddings/mayor-peter-buttigieg-wedding-democratic-party.html|title=Pete Buttigieg might be President someday. He's already got the First Man.|last=Trebay|first=Guy|date=June 18, 2018|work=The New York Times|accessdate=April 1, 2019|archiveurl=https://archive.today/20190616213156/https://www.nytimes.com/2018/06/18/fashion/weddings/mayor-peter-buttigieg-wedding-democratic-party.html|archivedate=June 16, 2019}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.wndu.com/content/news/South-Bend-Mayor-Pete-Buttigieg-announces-engagement-467023153.html|title=South Bend Mayor Pete Buttigieg announces engagement|website=WNDU-TV|date=December 28, 2017|accessdate=March 21, 2019}}</ref> Poročila sta se 16. junija 2018 na zasebni slovesnosti v katedrali sv.{{Presledki}}James. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/mayor-pete-buttigieg-marries-partner-chasten-glezman-in-downtown-south/article_b9bb722b-bbb0-5b55-a73d-e014ac7e4bf1.html|title=Mayor Pete Buttigieg marries partner Chasten Glezman in downtown South Bend|first=Mary|last=Shown|work=[[South Bend Tribune]]|accessdate=August 21, 2018|date=June 17, 2018}}</ref> <ref name="cnn_2019-04-022">{{Navedi splet|url=https://www.cnn.com/2019/04/02/opinions/buttigieg-and-religion-qa-beck/index.html|title=Pete Buttigieg on faith, his marriage, and Mike Pence|last=Beck|first=Father Edward|website=CNN|date=April 2, 2019|accessdate=April 4, 2019}}</ref> S tem je Buttigieg postal prvi župan South Benda, ki se je poročil med svojim mandatom. <ref>{{Navedi splet|last=Zimney|first=Jon|title=South Bend Mayor James Mueller got married this weekend|url=https://www.953mnc.com/2020/09/28/south-bend-mayor-james-mueller-got-married-this-weekend/|website=95.3 MNC|accessdate=October 8, 2020|date=September 28, 2020}}</ref> Chasten uporablja priimek Buttigieg. <ref>{{Navedi novice|last=Mack|first=Justin|title=Chasten Buttigieg: What we know about Mayor Pete's husband|url=https://www.indystar.com/story/news/2019/04/09/chasten-buttigieg-what-we-know-pete-buttigiegs-husband/3398186002/|accessdate=April 16, 2019|work=[[The Indianapolis Star]]|date=April 9, 2019}}</ref>Buttigieg je 17. avgusta 2021 sporočil, da sta z možem postala starša. <ref>{{Navedi novice|last=Wise|first=Alana|title=Pete Buttigieg And Husband Chasten Announce They Are Now Parents|url=https://www.npr.org/2021/08/17/1028499103/pete-buttigieg-chasten-baby|work=NPR|accessdate=August 17, 2021|date=August 17, 2021}}</ref> <ref>{{Navedi tvit|number=1427680484109262848|user=PeteButtigieg|title=For some time, Chasten and I have wanted to grow our family. We're overjoyed to share that we've become parents! The process isn't done yet and we're thankful for the love, support, and respect for our privacy that has been offered to us. We can't wait to share more soon.|date=August 17, 2021|access-date=September 5, 2021}}</ref> 4. septembra 2021 je podrobneje pojasnil, da sta posvojila dva novorojena [[dvojček|dvojajčna dvojčka]] . <ref>{{Navedi splet|title=Transportation Sec. Pete Buttigieg, husband Chasten share first family photo with 2 babies|url=https://abc7chicago.com/pete-buttigieg-parents-twins-chasten-penelope-rose/10998854/|website=ABC7 Chicago|publisher=WLS|accessdate=September 4, 2021|date=September 4, 2021|archivedate=September 4, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210904160234/https://abc7chicago.com/pete-buttigieg-parents-twins-chasten-penelope-rose/10998854/}}</ref> <ref>{{Navedi novice|last=Kavi|first=Aishvarya|date=September 4, 2021|title=Pete and Chasten Buttigieg Welcome 2 Children to Their Family|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2021/09/04/us/politics/pete-chasten-buttigieg-children.html|accessdate=September 4, 2021|issn=0362-4331}}</ref> <ref>{{Navedi tvit|number=1434167993769111552|user=PeteButtigieg|title=Chasten and I are beyond thankful for all the kind wishes since first sharing the news that we're becoming parents. We are delighted to welcome Penelope Rose and Joseph August Buttigieg to our family.|date=September 4, 2021|access-date=September 5, 2021}}</ref> Julija 2022 se je Buttigieg naselil v [[Traverse City|Traverse Cityju v Michiganu]], <ref name="Hermani-2022">{{Navedi splet|last=Hermani|first=Jordyn|date=July 8, 2022|title=Buttigieg moves to Michigan, changes voter registration|url=https://www.mlive.com/public-interest/2022/07/buttigieg-moves-to-michigan-changes-voter-registration.html|accessdate=July 20, 2022|website=MLive}}</ref> <ref name="Weigel-2025">{{Navedi splet|last=Weigel|first=David|last2=Everett|first2=Burgess|date=6 February 2025|title=High hopes among Democrats as Buttigieg eyes a Senate bid|url=https://www.semafor.com/article/02/06/2025/high-hopes-among-democrats-as-buttigieg-eyes-a-senate-bid|accessdate=7 February 2025|website=[[Semafor (website)|Semafor]]}}</ref> ki je Chastenov domači kraj, <ref name="Hermani-2022" /> in se registriral za glasovanje v Michiganu. <ref name="Hermani-2022" /> <ref name="Weigel-2025" /> === Nagrade in priznanja === Buttigieg je leta 2015 prejel nagrado Fenn, ki jo podeljuje [[Predsedniška knjižnica in muzej Johna F. Kennedyja|predsedniška knjižnica Johna F. Kennedyja]] v priznanje za njegovo delo kot župana. <ref>{{Navedi splet|title=Pete Buttigieg 2015 {{!}} JFK Library|url=https://www.jfklibrary.org/events-and-awards/new-frontier-award/recipients/pete-buttigieg-2015|website=www.jfklibrary.org|publisher=John F. Kennedy Presidential Library|accessdate=January 3, 2021}}</ref> Ob [[Stonewall 50 – WorldPride NYC 2019|50. obletnici]] [[Stonewallski upor|nemirov v Stonewallu]] junija 2019 ga je ''[[Queerty]]'' imenoval za eno od svojih oseb "Pride50" – "pionirskih posameznikov, ki aktivno zagotavljajo, da se družba še naprej giblje proti [[pravice LGBT+ po državi ali ozemlju|enakosti]], sprejemanju in dostojanstvu za vse [[queer]] osebe". <ref>{{Navedi splet|url=https://www.queerty.com/pride50|title=Queerty Pride50 2019 Honorees|website=[[Queerty]]|accessdate=June 18, 2019}}</ref> Na podelitvi nagrad Golden Heart Awards, ki jo organizira God's Love We Deliver, je Buttigieg oktobra 2019 prejel nagrado "Golden Heart Award for Outstanding Leadership and Public Service" <ref>{{Navedi splet|title=Golden Heart Awards 2019|url=https://www.glwd.org/events/golden-heart-awards-2019/|website=God's Love We Deliver|accessdate=January 3, 2021}}</ref> Organizacija za pravice LGBT [[Equality California]] je Buttigiegu in njegovemu možu Chastenu avgusta 2020 podelila nagrado Equality Trailblazer Award. <ref>{{Navedi splet|last=Ramos|first=Dino-Ray|title=Golden State Equality Awards To Honor Pete & Chasten Buttigieg And Netflix Docu 'Disclosure'; Nancy Pelosi To Pay Tribute To John Lewis|url=https://deadline.com/2020/08/golden-state-equality-awards-equality-california-pete-buttigieg-netflix-disclosure-nancy-pelosi-tribute-john-lewis-angelica-ross-1203010834/|website=Deadline|accessdate=January 3, 2021|date=August 12, 2020}}</ref> Britanska revija o gejevskem življenjskem slogu ''[[Attitude (magazine)|Attitude]]'' je Buttigiega imenovala za osebnost leta 2020 v priznanje njegove prelomne kandidature za predsednika. <ref>{{Navedi splet|title=The gay man who ran for the world's most powerful office|url=https://attitude.co.uk/article/attitude-person-of-the-year-pete-buttigieg-the-gay-man-who-ran-for-the-worlds-most-powerful-office/24258/|website=Attitude.co.uk|accessdate=January 3, 2021|date=December 30, 2020}}</ref> Avgusta 2024 je Buttgiega [[LGBTQ Victory Fund|sklad LGBTQ Victory Fund]] sprejel v Dvorano slavnih politike LGBTQ+. <ref>{{Navedi splet|title=Pete Buttigieg inducted into LGBTQ+ Political Hall of Fame at DNC|url=https://www.advocate.com/politics/pete-buttigieg-inducted-into-lgbtq-political-hall-of-fame-at-dnc|accessdate=2024-08-30|website=www.advocate.com|language=en}}</ref> <ref>{{Navedi splet|date=2024-08-22|title=First openly gay Cabinet Member, Secretary Pete Buttigieg inducted into LGBTQ+ hall of fame at DNC|url=https://tribune.com.pk/story/2490135/first-openly-gay-cabinet-member-secretary-pete-buttigieg-inducted-into-lgbtq-hall-of-fame-at-dnc|accessdate=2024-08-30|website=The Express Tribune|language=en}}</ref> == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Buttigieg, Pete}} [[Kategorija:Ameriški politiki]] [[Kategorija:Ameriški pomorski častniki]] [[Kategorija:Člani Demokratske stranke Slovenije]] [[Kategorija:Geji]] c4f54xny01mfok43yscm5et4l3ol6cb 0 595882 6654894 6575963 2026-04-02T15:14:50Z NelidaJ 257553 /* Čezmejno sodelovanje in GO!2025 */ 6654894 wikitext text/x-wiki '''Kulturni dom Nova Gorica''' je osrednja kulturna ustanova v [[Nova Gorica|Novi Gorici]], ki danes deluje kot [[javni zavod]]. Ustanovila ga je [[Mestna občina Nova Gorica]]. Deluje kot osrednja ustanova za glasbene, filmske in razstavne dejavnosti.<ref name="KD">{{Navedi splet|title=Kulturni dom Nova Gorica|url=https://kulturnidom-ng.si/o-kulturnem-domu-podrobno/|date=2021-07-29|accessdate=2025-12-27|publisher=Kulturni dom Nova Gorica}}</ref> Sedež zavoda se nahaja v Novi Gorici na Bevkovem trgu 4.<ref name="odlok" /> S svojimi programi pokriva skoraj celotno [[Goriška statistična regija|Goriško statistično regijo]] ter zamejski prostor.<ref name="KD"/> == Zgodovina == Kulturni dom Nova Gorica je bil ustanovljen leta 1980.<ref name="KD" /> Leta 2000 je pod okrilje zavoda prešla [[Mestna galerija Nova Gorica]], ki je bila ustanovljena leta 1997 in je sprva delovala v sklopu [[Goriški muzej|Goriškega muzeja]].<ref name="museums">{{cite web | title=Mestna galerija Nova Gorica | website=Museums.si | publisher=Semantika d.o.o| url=https://museums.si/sl-si/Domov/Muzeji/Muzej?id=10230 | access-date=2025-12-28}}</ref><ref name="MG">{{cite web | title=O Mestni galeriji | publisher=Kulturni dom Nova Gorica | date=2022-02-24 | url=https://kulturnidom-ng.si/o-mestni-galeriji/ | language=sl | access-date=2025-12-28}}</ref> Mestni svet Mestne občine Nova Gorica je 22. aprila 2004 sprejel ''Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Kulturni dom Nova Gorica'', s katerim je uskladil njegovo delovanje z Zakonom o uresničevanju javnega interesa za kulturo in uredil statusna vprašanja zavoda.<ref name="odlok">{{cite magazine | title=Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Kulturni dom Nova Gorica | magazine=[[Uradni list Republike Slovenije]] |issue = 54 | date=2004-05-20 | url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2004-01-2574/odlok-o-ustanovitvi-javnega-zavoda-kulturni-dom-nova-gorica | issn=1318-0576 | p= 7262| access-date=2025-12-28}}</ref> Leta 2008 je zavod začel izvajati filmske dejavnosti.{{sfn|Jarc|2019|p=5}} Leta 2016 je bila v stavbi [[Železniška postaja Nova Gorica|železniške postaje Nova Gorica]] ustanovljena Kulturno-informacijska stična točka KiT, namenjena informiranju o kulturni ponudbi obeh Goric.{{sfn|Šušmelj|2025|p=18}} == Dejavnosti zavoda == Z glasbeno dejavnostjo se zavod ukvarja že od njegove ustanovitve. Osrednji program je Glasbeni abonma, v okviru katerega nastopajo slovenski in tuji solisti, komorni ansambli ter simfonični orkestri. Zavod organizira tudi specializirane festivale, kot so mednarodno srečanje saksofonistov SAXGO, festival srednjeveške in renesančne glasbe Flores Musicae, cikel komorne glasbe Grajske harmonije in festival Oktober Jazz.{{sfn|Jarc|2019|p=11-14}} Mestna galerija Nova Gorica, ki domuje v stavbi [[Slovensko narodno gledališče Nova Gorica|Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica]], je osrednje razstavišče za sodobno [[Vizualna umetnost|vizualno umetnost]] v regiji.<ref name="museums" /> Poleg rednega razstavnega programa organizira mednarodni festival intermedijskih umetnosti Pixxelpoint in gradi lastno umetniško zbirko sodobnih del.{{sfn|Jarc|2019|p=18-19}} Zavod je član mednarodne mreže [[Europa Cinemas]] in [[Art kino mreža Slovenije|Art kino mreže Slovenije]].{{sfn|Šušmelj|2025|p=21}} Filmski program vključuje abonma Filmsko gledališče za odrasle, Filmski vrtiljak za otroke in mlade ter različne tematske cikle, kot sta Evropski art kino dan in Noč kratega filma.{{sfn|Šušmelj|2025|p=10}} == Čezmejno sodelovanje in GO!2025 == Kulturni dom aktivno sodeluje s sosednjo [[Gorica|Gorico]] in drugimi italijanskimi kulturnimi ustanovami. Ustanova je igrala pomembno vlogo v okviru projekta [[Evropska prestolnica kulture|Evropska prestolnica kulture 2025]] (GO!2025) na področjih intermedijske umetnosti, glasbe in literature. == Infrastruktura == Kulturni dom ima dve dvorani:{{sfn|Jarc|2019|p=38}} * Velika dvorana ima 364 sedežev in je prvenstveno namenjena koncertom klasične glasbe. * Mala dvorana je s 153 sedeži prilagojena za filmske projekcije, seminarje in manjše koncerte. == Sklici == {{Sklici}} == Viri == * {{cite web | last=Jarc|first=Pavla|title=Strateški načrt Javnega zavoda Kulturni dom Nova Gorica za obdobje 2019–2024 | publisher=Kulturni dom Nova Gorica| url=https://www.nova-gorica.si/file/687790004450207_2019101017405821_oktober_11-1.pdf |year=2019| access-date=2025-12-28}} *{{cite web | last=Šušmelj|first=Andrej| title=Novinarska konferenca 25.8.2025 |publisher=Kulturni dom Nova Gorica |url=https://kulturnidom-ng.si/wp-content/uploads/2025/08/KDNG_novinarska-konferenca_GRADIVO-ZA-MEDIJE_sezona_2025-26.pdf |year=2025| access-date=2025-12-28}} [[Kategorija:Nova Gorica]] [[Kategorija:Kulturni domovi v Sloveniji|Nova Gorica]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1980]] inxjpc7hiy68ab8fnb3ka07fzq0fsur 4 596359 6655194 6654372 2026-04-03T08:05:19Z Shabicht 3554 /* Pregled nad napredkom */ 6655194 wikitext text/x-wiki {{WikiProjekt |projekt=Slovenska vojska |tema=Slovenske župnije |mentor= |koordinator=[[Uporabnik:BenjaminZebovec|BenjaminZebovec]] |sodelovanje=[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]], Wikipedisti |nadrejeni=Krščanstvo na Slovenskem |podrejeni= }} [[Wikipedija:WikiProjekt|Wikiprojekt]] [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji|Slovenske župnije]] je Wikiprojekt, namenjen urejenemu dopolnjevanju/ustvarjanju/popravljanju člankov o slovenskih župnijah. == Cilji projekta == S projektom želimo prispevati k člankom o slovenskih župnijah. Ključne informacije, ki bi jih morala vsebovati vsaka stran so: * '''uprava in vodstvo''' (''škofija, dekanija, naddekanat; župnik, duhovni pomočnik, kaplan/ upravljana z druge župnije...''); * '''naselja in podružnične cerkve v župniji;''' * '''osnovna zgodovina''' ''(ustanovitev oz. prva omemba, matična župnija, spremembe v upravi (npr. škofija), spremembe v obsegu...);'' * povezava na spletno stran (če ta obstaja); Dobrodošel je tudi npr. seznam župnikov in župnijskih upraviteljev. Prav tako želimo ustvariti članke, ki še ne obstajajo: '''Grškokatoliške župnije''' * [[Grkokatoliška župnija Drage]] * [[Grkokatoliška parohija Ljubljana]] * [[Grkokatoliška župnija Metlika]] * [[Grkokatoliška skupnost Novo mesto]] '''Slovenske zamejske župnije''' * [[Župnija Doberdob]], Italija * [[Župnija Gornji Senik|Gornji Senik]], Madžarska '''Slovenske župnije v Ameriki''' ''(župnije slovenskih izseljencev v ZDA, Kanadi, Argentini...)'' == Pregled nad napredkom == {{Statično številčenje vrstic}} {{Poravnava tabele}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash col4center" ! [[Župnija]] ! [[Dekanija]] ! [[Škofija]] !urejeno !opombe |- | [[Župnija Adlešiči|Adlešiči]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, zgodovina, sakralni objekti | manjka: opis župnijske cerkve, opis podružnic (v ločenih člankih), viri in sklici |- | [[Župnija Ajdovec|Ajdovec]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, zgodovina, popis cerkva, spominske plošče | manjka: opis župnijske cerkve, opis podružnice, župnija nima spletne strani, e-maila, vir zgodovinskih podatkov je omejen |- | [[Župnija Ajdovščina|Ajdovščina]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, popis cerkva | manjka: zgodovina, opis župnijske cerkve, opis podružnice, viri |- | [[Župnija Ambrus|Ambrus]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, popis cerkva | manjka: opis župnijske cerkve, opis podružnic, zgodovina in zgodovinski viri |- | [[Župnija Ankaran|Ankaran]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina | manjka: župnijska cerkev, viri |- | [[Župnija Apače|Apače]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | infopolje, zgodovina, popis sakralnih objektov | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), župnija nima spletne strani, opis kapel, zgodovinski viri ter sklici |- | [[Župnija Artiče|Artiče]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, pravilna dekanija, popis sakralnih objektov | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Bakovci|Bakovci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | infopolje, zgodovina, popis sakralnih objektov | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Banja Loka|Banja Loka]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, spletne povezave, popis sedanjih cerkva | manjka: zgodovina, župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, fotografije, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Batuje|Batuje]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, spletne povezave, popis cerkva, zgodovina | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnice, sklici in citati iz navedenih virov |- | [[Župnija Begunje na Gorenjskem|Begunje na Gorenjskem]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis cerkva, opis župnijske cerkve in podružnice | manjka: opis druge podružnice (v ločenem članku), zgodovina, sklici iz virov |- | [[Župnija Begunje pri Cerknici|Begunje pri Cerknici]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis župnijske cerkve in podružnic | manjka: sedanje stanje, zgodovina, opis cerkva (v ločenih člankih), sklici in viri |- | [[Župnija Bela Cerkev|Bela Cerkev]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, zgodovina, popis župnijske cerkve in podružnic | manjka: sedanje stranje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), opis podružnic, sklici, uprava župnije |- | [[Župnija Bele Vode|Bele Vode]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, pravilna dekanija, zgodovina, popis župnijske cerkve in obeh podružnic | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), sklici in pisni viri, opisi in fotografije podružnic |- | [[Župnija Beltinci|Beltinci]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev (v ločenem članku), kapela (v ločenem članku) | manjka: sedanje stanje, sklici in pisni viri |- | [[Župnija Bertoki|Bertoki]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|Koper]] | infopolje, župnijska cerkev (v ločenem članku) | manjka: sedanje stanje, zgodovina, sklici in pisni viri |- | [[Župnija Besnica|Besnica]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis cerkva | manjka: sedanje stanje, opisi cerkva (v ločenih člankih), zgodovina, sklici in pisni viri |- | [[Župnija Bevke|Bevke]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis cerkva, zgodovina, sklici | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), pisni viri |- | [[Župnija Biljana|Biljana]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, popis cerkva, zgodovina, viri | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), pisni viri o župniji v času Jožefa II., opisi in fotografije podružnic. |- | [[Župnija Bilje|Bilje]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, opis župnijske cerkve, zgodovina | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku, pisni viri o ustanovitvi župnije, fotografije |- | [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, pravilna dekanija, zgodovina, župnijska cerkev (v ločenem članku) | manjka: sedanje stanje, opisi podružnic, viri, sklici |- | [[Župnija Blagovica|Blagovica]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, župnijska cerkev in ena podružnica (v ločenih člankih), povečana župnija | manjka: opis cerkve v Šentožboltu, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Bled|Bled]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, zgodovina, samostan | manjka: opis ene podružnice, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Bloke|Bloke]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, seznam podružnic | manjka: opis podružnic, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Bočna|Bočna]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, pravilna dekanija, popis župnijske cerkve |manjka: opis župnijske cerkve (v ločenem članku), zgodovina, seznam in opis podružnic, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Bogojina|Bogojina]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, kapele |manjka: zgodovinski viri, opis kapel (v ločenih člankih) |- | [[Župnija Bohinjska Bela|Bohinjska Bela]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis župnijske cerkve in podružnice, zgodovinski viri | manjka: župnijska cerkev in podružnica v ločenih člankih, sklici |- | [[Župnija Bohinjska Bistrica|Bohinjska Bistrica]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis sakralnih objektov | manjka: zgodovina, župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, sklici in viri |- | [[Župnija Borovnica|Borovnica]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis sakralnih objektov, zgodovina, spletna stran, viri | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic, sklici |- | [[Župnija Boštanj|Boštanj]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, popis sakralnih objektov, zgodovina | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic, sklici |- | [[Župnija Bovec|Bovec]] | [[Dekanija Kobarid|Kobarid]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, popis cerkva, pisni viri | manjka: sedanje stanje, opisi cerkva (v ločenih člankih), zgodovina, sklici |- | [[Župnija Branik|Branik]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, popis cerkva, pisni viri, zgodovina | manjka: sedanje stanje, opisi cerkva (v ločenih člankih), sklici | |- | [[Župnija Braslovče|Braslovče]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, popis cerkva, pisni viri, zgodovina | manjka: sedanje stanje, opisi podružnic (v ločenih člankih), fotografije, sklici |- | [[Župnija Brdo|Brdo]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis cerkva, spletna stran | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve in podružnic (v ločenih člankih), zgodovina, viri in sklici |- | [[Župnija Brestanica|Brestanica]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, pravilna dekanija, popis cerkva | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve in podružnic (v ločenih člankih), zgodovina, viri in sklici |- | [[Župnija Breznica|Breznica]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis sakralnih objektov | manjka: zgodovina, župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic, zgodovinski viri,sklici |- | [[Župnija Brezno|Brezno]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Brezovica (Nadškofija Ljubljana)|Brezovica]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Brežice|Brežice]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Brusnice|Brusnice]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Buče|Buče]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Bučka|Bučka]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Budanje|Budanje]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Bukovica|Bukovica]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Cankova|Cankova]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Celje - Bl. Anton Martin Slomšek|Celje - Bl. Anton Martin Slomšek]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Celje - Sv. Cecilija|Celje - Sv. Cecilija]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Celje - Sv. Danijel|Celje - Sv. Danijel]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, stolnica | |- | [[Župnija Celje - Sv. Duh|Celje - Sv. Duh]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev | |- | [[Župnija Celje - Sv. Jožef|Celje - Sv. Jožef]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Cerklje ob Krki|Cerklje ob Krki]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Cerknica|Cerknica]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Cerkno|Cerkno]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Cezanjevci|Cezanjevci]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Cirkovce|Cirkovce]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Col|Col]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Čadram - Oplotnica|Čadram - Oplotnica]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje in zgodovina | manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Čatež - Zaplaz|Čatež - Zaplaz]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Čatež ob Savi|Čatež ob Savi]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Čemšenik|Čemšenik]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Črenšovci|Črenšovci]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Črešnjevec|Črešnjevec]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | manjka infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, opis podružnic |- | [[Župnija Črešnjice|Črešnjice]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje in zgodovina, župnijska cerkev | |- | [[Župnija Črmošnjice|Črmošnjice]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Črna na Koroškem|Črna na Koroškem]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Črneče|Črneče]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Črni Vrh|Črni Vrh]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Črni Vrh nad Idrijo|Črni Vrh nad Idrijo]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Črniče|Črniče]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Davča|Davča]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dekani|Dekani]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, župnijska cerkev, zgodovina cerkve | manjka zgodovina župnije in viri o tem | |- | [[Župnija Deskle|Deskle]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Divača|Divača]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Dob|Dob]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dobje pri Planini|Dobje pri Planini]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Dobova|Dobova]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Dobovec|Dobovec]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dobrepolje - Videm|Dobrepolje - Videm]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dobrna|Dobrna]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje in zgodovina | manjka župnijska cerkev in opis podružnic |- | [[Župnija Dobrnič|Dobrnič]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Dobrova|Dobrova]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dobrovnik|Dobrovnik]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Dokležovje|Dokležovje]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Dol pri Hrastniku|Dol pri Hrastniku]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Dol pri Ljubljani|Dol pri Ljubljani]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dole pri Litiji|Dole pri Litiji]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Dolenci|Dolenci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Dolenja vas|Dolenja vas]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dolnji Logatec|Dolnji Logatec]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Domžale|Domžale]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dornava|Dornava]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Dornberk|Dornberk]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Dovje|Dovje]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dragatuš|Dragatuš]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Dramlje|Dramlje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje in zgodovina | manjka opis podružnic |- | [[Župnija Dravograd|Dravograd]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Drežnica|Drežnica]] | [[Dekanija Kobarid|Kobarid]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, podružnice, spletna stran | manjka zgodovina, župnijska cerkev in opis cerkva |- | [[Župnija Duplje|Duplje]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dutovlje|Dutovlje]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Fara pri Kočevju|Fara pri Kočevju]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Fram|Fram]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Frankolovo|Frankolovo]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje in zgodovina | |- | [[Župnija Galicija|Galicija]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Goče|Goče]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Godovič|Godovič]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Gomilsko|Gomilsko]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Goriče|Goriče]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Gorje|Gorje]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Gornja Ponikva|Gornja Ponikva]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Gornja Radgona|Gornja Radgona]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Gornja Sveta Kungota|Gornja Sveta Kungota]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Gornji Grad|Gornji Grad]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje in zgodovina, župnijska cerkev | |- | [[Župnija Gornji Logatec|Gornji Logatec]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Gornji Petrovci|Gornji Petrovci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Gotovlje|Gotovlje]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Gozd|Gozd]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Grad|Grad]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Grahovo|Grahovo]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Grgar|Grgar]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Griže|Griže]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Hajdina|Hajdina]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Hinje|Hinje]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Hoče|Hoče]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev | manjka opis podružnic |- | [[Župnija Homec|Homec]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Horjul|Horjul]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Hotedršica|Hotedršica]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Hotič|Hotič]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Hotiza|Hotiza]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Hrastnik|Hrastnik]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Hrenovice|Hrenovice]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Hrpelje-Kozina|Hrpelje - Kozina]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Hrušica|Hrušica]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Idrija|Idrija]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje | |- | [[Župnija Ig|Ig]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ihan|Ihan]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje | |- | [[Župnija Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Izlake|Izlake]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Izola|Izola]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, podružnice | dopolniti zgodovino, opis podružnic |- | [[Župnija Jarenina|Jarenina]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Jarše|Jarše]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Javor|Javor]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Javorje|Javorje]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje | |- | [[Župnija Javorje nad Škofjo Loko|Javorje nad Škofjo Loko]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Jelšane|Jelšane]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Jernej nad Muto|Jernej nad Muto]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Jesenice|Jesenice]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Jezersko|Jezersko]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Jurklošter|Jurklošter]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | [[Kartuzijanski samostan Jurklošter|Kartuzija Jurklošter]] | zamenjati infopolje, manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Kalobje|Kalobje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Kamna Gorica|Kamna Gorica]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kamnica|Kamnica]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje | |- | [[Župnija Kamnik|Kamnik]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kamnje|Kamnje]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kanal|Kanal]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kančevci|Kančevci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Kapela pri Radencih|Kapela pri Radencih]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Kapele pri Brežicah|Kapele pri Brežicah]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Kapla na Kozjaku|Kapla na Kozjaku]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Kebelj|Kebelj]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje | |- | [[Župnija Kidričevo|Kidričevo]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Kisovec|Kisovec]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Knežak|Knežak]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje in podružnice | manjka zgodovina, župnijska cerkev in opis podružnic |- | [[Župnija Kobarid|Kobarid]] | [[Dekanija Kobarid|Kobarid]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kobilje|Kobilje]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Kočevje|Kočevje]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Kočevska Reka|Kočevska Reka]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Kog|Kog]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Kojsko|Kojsko]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kokrica|Kokrica]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kolovrat|Kolovrat]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Komen|Komen]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Komenda|Komenda]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kopanj|Kopanj]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Koper - Marijino vnebovzetje|Koper - Marijino vnebovzetje]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, stolnica | manjkajo podružnice |- | [[Župnija Koper - Sv. Marko|Koper - Sv. Marko]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje | |- | [[Župnija Koprivna|Koprivna]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Koprivnica|Koprivnica]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Koprivnik v Bohinju|Koprivnik v Bohinju]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Koroška Bela|Koroška Bela]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Korte|Korte]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kostanjevica na Krasu|Kostanjevica na Krasu]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Kostrivnica|Kostrivnica]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Košana|Košana]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kotlje|Kotlje]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Kovor|Kovor]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kozje|Kozje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Kranj|Kranj]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kranj - Drulovka/Breg|Kranj - Drulovka/Breg]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kranj - Primskovo|Kranj - Primskovo]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kranj - Šmartin|Kranj - Šmartin]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kranj - Zlato Polje|Kranj - Zlato Polje]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kranjska Gora|Kranjska Gora]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Krašnja|Krašnja]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kresnice|Kresnice]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Križe|Križe]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Križevci pri Ljutomeru|Križevci pri Ljutomeru]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Krka|Krka]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Krkavče|Krkavče]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kromberk|Kromberk]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kropa|Kropa]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Krško|Krško]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Kuzma|Kuzma]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Laporje|Laporje]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje | |- | [[Župnija Laško|Laško]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina pražupnije | manjka opis podružnic |- | [[Župnija Ledine|Ledine]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Lenart v Slovenskih goricah|Lenart v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Lendava|Lendava]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Lesce|Lesce]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Leskovec pri Krškem|Leskovec pri Krškem]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Levpa|Levpa]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Libeliče|Libeliče]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Limbuš|Limbuš]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Lipoglav|Lipoglav]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Litija|Litija]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubečna|Ljubečna]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Ljubljana - Barje|Ljubljana - Barje]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Bežigrad|Ljubljana - Bežigrad]] | [[Dekanija Ljubljana - Center‎|Ljubljana - Center‎]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Črnuče|Ljubljana - Črnuče]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Dravlje|Ljubljana - Dravlje]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Fužine|Ljubljana - Fužine]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Ježica|Ljubljana - Ježica]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Kašelj/Zalog|Ljubljana - Kašelj/Zalog]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Kodeljevo|Ljubljana - Kodeljevo]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Koseze|Ljubljana - Koseze]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Marijino oznanjenje|Ljubljana - Marijino oznanjenje]] | [[Dekanija Ljubljana - Center‎|Ljubljana - Center‎]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Podutik|Ljubljana - Podutik]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Polje|Ljubljana - Polje]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Rakovnik|Ljubljana - Rakovnik]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje | |- | [[Župnija Ljubljana - Rudnik|Ljubljana - Rudnik]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Stožice|Ljubljana - Stožice]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Sv. Jakob|Ljubljana - Sv. Jakob]] | [[Dekanija Ljubljana - Center‎|Ljubljana - Center‎]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Sv. Križ|Ljubljana - Sv. Križ]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Sv. Nikolaj|Ljubljana - Sv. Nikolaj]] | [[Dekanija Ljubljana - Center|Ljubljana - Center]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Sv. Peter|Ljubljana - Sv. Peter]] | [[Dekanija Ljubljana - Center|Ljubljana - Center]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Šiška|Ljubljana - Šiška]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Ljubljana - Šmartno ob Savi|Ljubljana - Šmartno ob Savi]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Štepanja vas|Ljubljana - Štepanja vas]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Trnovo|Ljubljana - Trnovo]] | [[Dekanija Ljubljana - Center‎|Ljubljana - Center‎]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Vič|Ljubljana - Vič]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Zadobrova|Ljubljana - Zadobrova]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubno|Ljubno]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubno ob Savinji|Ljubno ob Savinji]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Loče pri Poljčanah|Loče pri Poljčanah (Loče)]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Loka pri Zidanem mostu|Loka pri Zidanem mostu]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Lokavec|Lokavec]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Lokev|Lokev]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Lom (Nadškofija Ljubljana)|Lom]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Loški Potok|Loški Potok]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Lucija|Lucija]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev | dopolniti zgodovino |- | [[Župnija Luče ob Savinji|Luče ob Savinji]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Lučine|Lučine]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Majšperk|Majšperk]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Makole|Makole]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Mala Nedelja|Mala Nedelja]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Marezige|Marezige]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zvonik | manjkata zgodovina, župnijska cerkev in opis podružnic |- | [[Župnija Maribor - Brezje|Maribor - Brezje]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Košaki|Maribor - Košaki]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Marija, Mati Cerkve, Maribor - Pobrežje|Maribor - Marija, Mati Cerkve]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Radvanje|Maribor - Radvanje]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Janez Bosko|Maribor - Sv. Janez Bosko]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Janez Krstnik|Maribor - Sv. Janez Krstnik]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Jožef|Maribor - Sv. Jožef]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Križ|Maribor - Sv. Križ]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Magdalena|Maribor - Sv. Magdalena]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Marija|Maribor - Sv. Marija]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Rešnje Telo|Maribor - Sv. Rešnje Telo]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Tezno|Maribor - Tezno]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Marija Reka|Marija Reka]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Marija Snežna|Marija Snežna]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Marija Širje|Marija Širje]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Markovci|Markovci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Martjanci|Martjanci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Matenja vas|Matenja vas]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | manjka infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, ugotoviti podružnice, opis podružnic |- | [[Župnija Mavčiče|Mavčiče]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Mekinje|Mekinje]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Mengeš|Mengeš]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Metlika|Metlika]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Mežica|Mežica]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Miren|Miren]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Mirna|Mirna]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Mirna Peč|Mirna Peč]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Mokronog|Mokronog]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Moravče|Moravče]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Most na Soči|Most na Soči]] | [[Dekanija Tolmin|Tolmin]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Mošnje|Mošnje]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Motnik|Motnik]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Mozelj|Mozelj]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Mozirje|Mozirje]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Muta|Muta]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Naklo|Naklo]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Nazarje|Nazarje]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, samostana | |- | [[Župnija Negova|Negova]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Nevlje|Nevlje]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Notranje Gorice|Notranje Gorice]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Nova Cerkev|Nova Cerkev]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Nova Gorica - Kapela|Nova Gorica - Kapela]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Nova Štifta|Nova Štifta]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Novo mesto - Kapitelj|Novo mesto - Kapitelj]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Novo mesto - Sv. Janez|Novo mesto - Sv. Janez]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Novo mesto - Sv. Lenart|Novo mesto - Sv. Lenart]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Novo mesto - Šmihel|Novo mesto - Šmihel]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Odranci|Odranci]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Ojstrica|Ojstrica]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Olimje|Olimje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Opatje selo|Opatje selo]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Ormož|Ormož]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Osek|Osek]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Osilnica|Osilnica]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Otlica|Otlica]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Ovsiše|Ovsiše]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Pameče|Pameče]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Pečarovci|Pečarovci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Peče|Peče]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Pernice|Pernice]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Pertoča|Pertoča]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Pesnica|Pesnica]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Petrovče|Petrovče]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Pilštanj|Pilštanj]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Piran|Piran]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, minoritski samostan | manjka opis nekaterih podružnic |- | [[Župnija Pirniče|Pirniče]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Pišece|Pišece]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Pivka|Pivka]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Planina|Planina]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Planina pri Rakeku|Planina pri Rakeku]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, | manjka opis podružnic |- | [[Župnija Planina pri Sevnici|Planina pri Sevnici]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Podbrdo|Podbrdo]] | [[Dekanija Tolmin|Tolmin]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Podbrezje|Podbrezje]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Podčetrtek|Podčetrtek]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Podgorje pri Slovenj Gradcu|Podgorje pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Podgrad (Škofija Koper)|Podgrad]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Podgrad (Škofija Novo mesto)|Podgrad]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Podgraje|Podgraje]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Podkraj|Podkraj]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Podlipa|Podlipa]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Podnanos|Podnanos]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Podsreda|Podsreda]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Podzemelj|Podzemelj]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Polenšak|Polenšak]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Polhov Gradec|Polhov Gradec]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Polica|Polica]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Poljane - Dolenjske Toplice|Poljane - Dolenjske Toplice]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Poljane nad Škofjo Loko|Poljane nad Škofjo Loko]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Poljčane|Poljčane]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, podružnice | manjka opis nekaterih podružnic |- | [[Župnija Polje ob Sotli|Polje ob Sotli]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Polšnik|Polšnik]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Polzela|Polzela]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Ponikva|Ponikva]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, | manjka župnijska cerkev, nekatere podružnice |- | [[Župnija Portorož|Portorož]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev | dopolniti zgodovino, viri |- | [[Župnija Postojna|Postojna]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, podružnice | manjka župnijska cerkev, opis nekaterih podružnic |- | [[Župnija Prebold|Prebold]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Prečna|Prečna]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Preddvor|Preddvor]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Predloka|Predloka]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | |manjka infopolje, zgodovina, župijska cerkev, opis podružnic |- | [[Župnija Predoslje|Predoslje]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Preloka|Preloka]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Preserje|Preserje]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Preska|Preska]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |zgodovina, podružnice, obseg, osnovni podatki, seznam župnikov | |- | [[Župnija Prevalje|Prevalje]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Prevorje|Prevorje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Prežganje|Prežganje]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Prihova|Prihova]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, podružnice | |- | [[Župnija Primskovo na Dolenjskem|Primskovo na Dolenjskem]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Prvačina|Prvačina]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Ptuj - Sv. Jurij|Ptuj - Sv. Jurij]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje | manjkajo podružnice z opisi |- | [[Župnija Ptuj - Sv. Ožbalt|Ptuj - Sv. Ožbalt]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Ptuj - Sv. Peter in Pavel|Ptuj - Sv. Peter in Pavel]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Ptujska Gora|Ptujska Gora]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev - bazilika | |- | [[Župnija Rače|Rače]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Radeče|Radeče]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Radenci|Radenci]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Radlje ob Dravi|Radlje ob Dravi]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Radmirje|Radmirje]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, Radmirska zakladnica | manjkajo podružnice |- | [[Župnija Radomlje|Radomlje]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Radovica|Radovica]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Radovljica|Radovljica]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Raka|Raka]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Rakek|Rakek]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Rakitna|Rakitna]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Rateče - Planica|Rateče - Planica]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ravne na Koroškem|Ravne na Koroškem]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Razbor pod Lisco|Razbor pod Lisco]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Razbor pri Slovenj Gradcu|Razbor pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Razkrižje|Razkrižje]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Rečica ob Savinji|Rečica ob Savinji]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Remšnik|Remšnik]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Renče|Renče]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Reteče|Reteče]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ribnica|Ribnica]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ribnica na Pohorju|Ribnica na Pohorju]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Ribno|Ribno]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Rob|Rob]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Rogatec|Rogatec]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Rova|Rova]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Rovte|Rovte]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ruše|Ruše]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sečovlje|Sečovlje]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, podružnici | manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Sela pri Kamniku|Sela pri Kamniku]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sela pri Šumberku|Sela pri Šumberku]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Selca|Selca]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, nekatere podružnice | manjkajo: zgodovina, opis župnijske cerkve in podružnic |- | [[Župnija Sele pri Slovenj Gradcu|Sele pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Semič|Semič]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Senovo|Senovo]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Senožeče|Senožeče]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Sevnica|Sevnica]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sežana|Sežana]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Sinji Vrh|Sinji Vrh]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Skomarje|Skomarje]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Sladka Gora|Sladka Gora]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Slavina|Slavina]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina | manjka župnijska cerkev, opis nekaterih podružnic |- | [[Župnija Slivnica pri Celju|Slivnica pri Celju]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Slivnica pri Mariboru|Slivnica pri Mariboru]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Nadžupnija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | '''izbrani članek Wikipedije''' | |- | [[Župnija Smlednik|Smlednik]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sočerga|Sočerga]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje | manjka župnijska cerkev, podružnice |- | [[Župnija Sodražica|Sodražica]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Solčava|Solčava]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Solkan|Solkan]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Sora|Sora]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sorica|Sorica]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sostro|Sostro]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |osnovni podatki, zgodovina, podružnice | |- | [[Župnija Soteska|Soteska]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Spodnja Idrija|Spodnja Idrija]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Spodnja Polskava|Spodnja Polskava]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Spodnja Sveta Kungota|Spodnja Sveta Kungota]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Središče ob Dravi|Središče ob Dravi]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Srednja vas v Bohinju|Srednja vas v Bohinju]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sromlje|Sromlje]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Stara Cerkev|Stara Cerkev]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Stara Loka|Stara Loka]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Stari trg ob Kolpi|Stari trg ob Kolpi]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Stari trg pri Ložu|Stari trg pri Ložu]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Stari trg pri Slovenj Gradcu|Stari trg pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Stična|Stična]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, župnijska cerkev, cistercijanski samostan | |- | [[Župnija Stoperce|Stoperce]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Stopiče|Stopiče]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Stranice|Stranice]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Stranje|Stranje]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Strojna|Strojna]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Struge|Struge]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Strunjan|Strunjan]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev | |- | [[Župnija Studenec|Studenec]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Studenice|Studenice]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, samostan, podružnice | |- | [[Župnija Studeno|Studeno]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Suhor|Suhor]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Sv. Ana v Slovenskih goricah|Sv. Ana v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Andraž nad Polzelo|Sv. Andraž nad Polzelo]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Andraž v Halozah - Zgornji Leskovec|Sv. Andraž v Halozah - Zgornji Leskovec]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Andraž v Slovenskih goricah|Sv. Andraž v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Anton (Škofija Koper)|Sv. Anton]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje | manjka zgodovina, župnijska cerkev, opis podružnic |- | [[Župnija Sv. Anton na Pohorju|Sv. Anton na Pohorju]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Anton v Slovenskih goricah|Sv. Anton v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Barbara v Slovenskih goricah|Sv. Barbara v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Barbara v Halozah - Cirkulane|Sv. Barbara v Halozah - Cirkulane]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Benedikt v Slovenskih goricah|Sv. Benedikt v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Bolfenk v Slovenskih goricah|Sv. Bolfenk v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Danijel nad Prevaljami|Sv. Danijel nad Prevaljami]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Duh - Veliki Trn|Sv. Duh - Veliki Trn]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Sv. Duh na Ostrem vrhu|Sv. Duh na Ostrem vrhu]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Duh pri Škofji Loki|Sv. Duh pri Škofji Loki]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Ema|Sv. Ema]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Florijan ob Boču|Sv. Florijan ob Boču]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | manjka župnijska cerkev, opis podružnic |- | [[Župnija Sv. Florijan v Doliču|Sv. Florijan v Doliču]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | manjkajo podružnice in njihov opis |- | [[Župnija Sv. Gregor|Sv. Gregor]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Helena - Dolsko|Sv. Helena - Dolsko]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Jakob ob Savi|Sv. Jakob ob Savi]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Jakob v Slovenskih goricah|Sv. Jakob v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Jedert nad Laškim|Sv. Jedert nad Laškim]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Sv. Jernej pri Ločah|Sv. Jernej pri Ločah]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Sv. Jošt na Kozjaku|Sv. Jošt na Kozjaku]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Jurij ob Pesnici|Sv. Jurij ob Pesnici]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Jurij ob Ščavnici|Sv. Jurij ob Ščavnici]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Sv. Jurij ob Taboru|Sv. Jurij ob Taboru]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Jurij v Prekmurju|Sv. Jurij v Prekmurju]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Sv. Jurij v Slovenskih goricah|Sv. Jurij v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Katarina - Topol|Sv. Katarina - Topol]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Križ - Gabrovka|Sv. Križ - Gabrovka]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Sv. Križ - Podbočje|Sv. Križ - Podbočje]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Sv. Križ nad Jesenicami|Sv. Križ nad Jesenicami]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Križ nad Mariborom|Sv. Križ nad Mariborom]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Kunigunda na Pohorju|Sv. Kunigunda na Pohorju]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, | manjka zgodovina, podružnica na Resniku |- | [[Župnija Sv. Lenart|Sv. Lenart]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Lenart nad Laškim|Sv. Lenart nad Laškim]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Lenart - Podgorci|Sv. Lenart - Podgorci]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Lovrenc - Juršinci|Sv. Lovrenc - Juršinci]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Lovrenc na Dravskem polju|Sv. Lovrenc na Dravskem polju]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Lovrenc nad Štorami|Sv. Lovrenc nad Štorami]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Marija v Puščavi|Sv. Marija v Puščavi]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Marjeta niže Ptuja|Sv. Marjeta niže Ptuja]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Marjeta ob Pesnici|Sv. Marjeta ob Pesnici]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah|Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Sv. Marko niže Ptuja|Sv. Marko niže Ptuja]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Martin na Pohorju|Sv. Martin na Pohorju]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev | |- | [[Župnija Sv. Martin pri Vurberku - Dvorjane|Sv. Martin pri Vurberku - Dvorjane]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Miklavž nad Laškim|Sv. Miklavž nad Laškim]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Miklavž ob Dravi|Sv. Miklavž ob Dravi]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Miklavž pri Ormožu|Sv. Miklavž pri Ormožu]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Ožbalt ob Dravi|Sv. Ožbalt ob Dravi]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Peter na Kristan Vrhu|Sv. Peter na Kristan Vrhu]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Peter na Kronski gori|Sv. Peter na Kronski gori]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Peter pod Svetimi gorami|Sv. Peter pod Svetimi gorami]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, [[Svete gore, Bistrica ob Sotli|Svete gore]] | manjka vse ostalo! |- | [[Župnija Sv. Peter pri Mariboru|Sv. Peter pri Mariboru]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Primož na Pohorju|Sv. Primož na Pohorju]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Rok ob Sotli|Sv. Rok ob Sotli]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Rupert nad Laškim|Sv. Rupert nad Laškim]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Sv. Rupert v Slovenskih goricah|Sv. Rupert v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Štefan|Sv. Štefan]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Tomaž|Sv. Tomaž]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Trojica - Podlehnik|Sv. Trojica - Podlehnik]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Trojica nad Cerknico|Sv. Trojica nad Cerknico]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Trojica v Slovenskih goricah|Sv. Trojica v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Urban - Destrnik|Sv. Urban - Destrnik]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Venčesl|Sv. Venčesl]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, | manjka župnijska cerkev, opis podružnic |- | [[Župnija Sv. Vid pri Planini|Sv. Vid pri Planini]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Vid nad Cerknico|Sv. Vid nad Cerknico]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Vid nad Valdekom|Sv. Vid nad Valdekom]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Vid pri Ptuju|Sv. Vid pri Ptuju]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Svečina|Svečina]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sveta gora|Sveta gora]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Svetina|Svetina]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Svetinje|Svetinje]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Svibno|Svibno]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šempas|Šempas]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Šempeter pri Gorici|Šempeter pri Gorici]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Šempeter v Savinjski dolini|Šempeter v Savinjski dolini]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šenčur|Šenčur]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šentgotard|Šentgotard]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šentjanž|Šentjanž]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Šentjanž na Vinski Gori|Šentjanž na Vinski Gori]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šentjernej|Šentjernej]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Šentjošt nad Horjulom|Šentjošt nad Horjulom]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šentjur|Šentjur]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šentjurij - Podkum|Šentjurij - Podkum]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šentlambert|Šentlambert]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šentlovrenc|Šentlovrenc]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Šentrupert|Šentrupert]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Šentvid pri Grobelnem|Šentvid pri Grobelnem]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šentvid pri Stični|Šentvid pri Stični]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šentviška Gora|Šentviška Gora]] | [[Dekanija Tolmin|Tolmin]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Škocjan pri Novem mestu|Škocjan pri Novem mestu]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Škocjan pri Turjaku|Škocjan pri Turjaku]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Škofije|Škofije]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, podružnice | manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Škofja Loka - Suha|Škofja Loka - Suha]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Škofljica|Škofljica]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šlovrenc|Šlovrenc]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Šmarca - Duplica|Šmarca - Duplica]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šmarje - Sap|Šmarje - Sap]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šmarje pri Kopru|Šmarje pri Kopru]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina | manjka župnijska cerkev, opis podružnic |- | [[Župnija Šmarjeta|Šmarjeta]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Šmartno ob Dreti|Šmartno ob Dreti]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šmartno ob Paki|Šmartno ob Paki]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šmartno pod Šmarno goro|Šmartno pod Šmarno goro]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šmartno pri Slovenj Gradcu|Šmartno pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Šmartno v Rožni dolini|Šmartno v Rožni dolini]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Šmartno v Tuhinju|Šmartno v Tuhinju]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šmihel|Šmihel]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Šmihel nad Mozirjem|Šmihel nad Mozirjem]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Šmihel pri Žužemberku|Šmihel pri Žužemberku]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Šmiklavž pri Slovenj Gradcu|Šmiklavž pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Šoštanj|Šoštanj]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Špitalič (Nadškofija Ljubljana)|Špitalič]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Špitalič (Nadškofija Maribor)|Špitalič]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, Žička kartuzija | manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Št. Ilj pod Turjakom|Št. Ilj pod Turjakom]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Št. Ilj pri Velenju|Št. Ilj pri Velenju]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Št. Ilj v Slovenskih goricah|Št. Ilj v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Št. Janž na Dravskem polju - Starše|Št. Janž na Dravskem polju - Starše]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Št. Janž pri Dravogradu|Št. Janž pri Dravogradu]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Št. Jurij pri Grosupljem|Št. Jurij pri Grosupljem]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Št. Peter - Otočec|Št. Peter - Otočec]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Štanga|Štanga]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Štanjel|Štanjel]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Šturje|Šturje]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Teharje|Teharje]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Tinje|Tinje]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Tišina|Tišina]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Tolmin|Tolmin]] | [[Dekanija Tolmin|Tolmin]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina | manjka opis, župnijska cerkev, podružnice in opis podružnic |- | [[Župnija Tomaj|Tomaj]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Tomišelj|Tomišelj]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Toplice|Toplice]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Trata - Gorenja vas|Trata - Gorenja vas]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Trboje|Trboje]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Trbonje|Trbonje]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Trbovlje - Sv. Marija|Trbovlje - Sv. Marija]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Trbovlje - Sv. Martin|Trbovlje - Sv. Martin]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Trebelno|Trebelno]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Trebnje|Trebnje]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Trnje|Trnje]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Trstenik|Trstenik]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Trzin|Trzin]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Tržič|Tržič]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Tržič - Bistrica|Tržič - Bistrica]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Tržišče|Tržišče]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Tunjice|Tunjice]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Turnišče|Turnišče]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Unec|Unec]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vače|Vače]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vavta vas|Vavta vas]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Velenje - Bl. A. M. Slomšek|Velenje - Bl. A. M. Slomšek]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Velenje - Sv. Marija|Velenje - Sv. Marija]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Velenje - Sv. Martin|Velenje - Sv. Martin]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Velesovo|Velesovo]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Velika Dolina|Velika Dolina]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Velika Polana|Velika Polana]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Velike Lašče|Velike Lašče]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Veliki Gaber|Veliki Gaber]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Veržej|Veržej]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Videm - Krško|Videm - Krško]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Vinica|Vinica]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Vipava|Vipava]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vipavski Križ|Vipavski Križ]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vir|Vir]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Višnja Gora|Višnja Gora]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vitanje|Vitanje]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, podružnice | manjka župnijska cerkev, opis nekaterih podružnic |- | [[Župnija Vodice|Vodice]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vogrsko|Vogrsko]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vojnik|Vojnik]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, podružnice | |- | [[Župnija Volče|Volče]] | [[Dekanija Tolmin|Tolmin]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vranja Peč|Vranja Peč]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vransko|Vransko]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Vreme|Vreme]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vrh - Sv. Trije Kralji|Vrh - Sv. Trije Kralji]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vrhpolje (Škofija Koper)|Vrhpolje]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vrhpolje (Nadškofija Ljubljana)|Vrhpolje]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vrtojba|Vrtojba]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vuhred|Vuhred]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Vurberk|Vurberk]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Vuzenica|Vuzenica]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Zabukovje|Zabukovje]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Zagorje (Škofija Celje)|Zagorje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Zagorje (Škofija Koper)|Zagorje]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Zagradec|Zagradec]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Zaplana|Zaplana]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Zasip|Zasip]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Zavodnje|Zavodnje]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Zavrč|Zavrč]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Zdole|Zdole]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Zgornja Polskava|Zgornja Polskava]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje | manjka župnijska cerkev, zgodovina, opis podružnic |- | [[Župnija Zgornji Tuhinj|Zgornji Tuhinj]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Zibika|Zibika]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Zreče|Zreče]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, podružnice | manjkata sedanja in nekdanja župnijska cerkev, ki sta združeni |- | [[Župnija Žalec|Žalec]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Žalna|Žalna]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Železniki|Železniki]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Želimlje|Želimlje]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Žetale|Žetale]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Žiče|Žiče]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Žiri|Žiri]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Žusem|Žusem]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |} {| class="wikitable" |+ ![[Župnija]] / [[vikariat]] !urejeno !opombe |- |[[Bolniška župnija]] | | |- |[[Univerzitetna župnija Maribor]] | | |- |[[Zaporniški vikariat]] | | |- |[[Policijski vikariat]] | | |- |[[Vojaški vikariat Slovenske vojske|Vojaški vikariat]] | | |} == Glej tudi: == * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] [[Kategorija:Aktivni WikiProjekti]] elk0w30mesm36yq5adu8fmxf80aoxw8 0 596996 6654991 6643905 2026-04-02T19:03:56Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654991 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Martina, Doberdob | fullname = | other name = | native_name =San Martino Vescovo di Doberdo del Lago | image = | location = [[Doberdob]], [[Furlanija - Julijska krajina]] | country = {{ITA}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev v Italiji|Rimskokatoliška cerkev]] | previous denomination = | founded date = | founder = | dedication = [[Martin iz Toursa|Sv. Martin Tourski]] | dedicated date = | consecrated date = 12. april 1925 | cult = | relics = [[sv. Martin]], [[Anton Martin Slomšek|bl. A. M. Slomšek]] | side altars = 2 [[Sveta Marija|(Marija]], [[Srce Jezusovo]]) | events = [[Proščenje|Opasilo]]: [[11. november]] | past bishop = | people = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status =aktivna | heritage designation = | designated date = | architect = | architectural type = | style = neoromanika | years built = | groundbreaking = 1920 | completed date = [[1925]], zvonik [[1926]] | closed date = | demolished date = | capacity = | length = 14,43 m | width = | width nave = 9,91 m | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = 39,95 m | materials = | bells = 3 | bells hung = | bell weight = | parish = [[Župnija Doberdob]] | benefice = | deanery = [[Štandrež|dekanija Štandrež]] (Sant'Andrea) | archdeaconry = | episcopalarea = [[Katoliška dežela Triveneto]] | archdiocese = [[Nadškofija Gorica]] | archbishop = | dean = | organist = Dario Bertinazzi }} '''Cerkev sv. Martina v Doberdobu''', uradno ({{Jezik-it|Chiesa di San Martino Vescovo di Doberdo del Lago}}), je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Doberdob|Župnije Doberdob]], ki je del [[Nadškofija Gorica|Nadškofije Gorica]]. ==Zgodovina== [[Slika:Razglednica Doberdoba 1902.jpg|200px|thumb|levo|Predhodnica sedanje župnijske cerkve (razglednica iz 1902)]] Predhodna župnijska cerkev sv. Martina v Doberdobu je bila zgrajena v 18. stoletju in jo je 8. maja 1785 [[zakramentali|posvetil]] tedanji [[Goriški nadškofje|goriški nadškof]] [[Karel Mihael Attems|Karel Mihael grof Attems]].<ref name="cerkev">{{navedi splet |url=http://www.chiesedistruttegorizia.beniculturali.it/doberdo.php |title=San Martino Vescovo |accessdate=10. januar 2026 |date=13. oktober 2018 |format= |work= |language=IT |archive-date=2018-10-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181013133229/http://www.chiesedistruttegorizia.beniculturali.it/doberdo.php |url-status=dead }}</ref> Močno je bila poškodovana med spopadi v času [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]]. V 1920-ih je bila zato sprejeta strokovna odločitev o njeni porušitvi. Od nje so ohranjeni: dva angela, ki sta sedaj na glavnem oltarju, dve postaji [[Križev pot|križevega pota]], [[kropilnik]] in procesijski križ.<ref name="cerkev2"/> ==Sedanja župnijska cerkev== Sedanja [[Cerkev (zgradba)|cerkev]] v neoromanskem slogu, ki je bila zgrajena na mestu poprejšnje, je bila dokončana leta 1925.<ref name="cerkev2"/> V letu 1926 so ji dodali tudi [[zvonik]] oglejskega tipa, visok 39,95 m, po videzu podoben porušenemu.<ref name="cerkev"/> ==Opis arhitekture== [[Slika:Lion of St Mark.svg|230px|thumb|levo|Stilizirana podoba leva sv. Marka<br> (ni iz Doberdoba)]] Na pročelju, nad petdelnim oknom (pentaforo), je skulptura leva [[Sveti Marko|sv. Marka]] (zavetnika [[Beneška republika|Benetk]]), kljub temu, da je bila prejšnja cerkev zgrajena po ukinitvi [[Beneška republika|Serenissime]], naj bi stavbi dala vtis [[Romanska arhitektura|romanske arhitekture]]. Od leta 1997 krasi pročelje tudi [[mozaik|mozaični]] [[triptih]] z župnijskimi zavetniki: sv. Martinom, sv. Urhom ter Marijo, nad katerimi so v polkrožnih nišah okrasno prepleteni med slovensko ornamentiko napisi v [[Slovenščina|slovenščini]].<ref name="cerkev2"/> Cerkveni kompleks sedaj obsega: podolgovato [[cerkvena ladja|cerkveno ladjo]] s [[empora|pevskim korom]] nad vhodom, manjši, polkrožno zaokroženi [[prezbiterij]], [[zakristija|zakristijo]] in prizidani [[zvonik]]. ==Prezbiterij== Prezbiterij, širok 2,4 in dolg 6,30 m,<ref name="cerkev"/> je dobil današnjo podobo v letu 1995. Na [[ambon|ambonu]] je zgoraj [[relief (umetnost)|relief]] zavetnikov Evrope, [[Sveti Ciril in Metod|sv. Cirila in Metoda]], ki je kopija dela akademskega kiparja [[Boris Kalin|Borisa Klina]], rojenega v [[Solkan|Solkanu]]. V spodnjem delu so napisane vse važnejše letnice, pomembne za župnijo. Ob krstilniku je postavljen kip sv. [[Janez Krstnik|Janeza Krstnika]], delo akademskega kiparja Vinka Ribnikarja iz leta 1998.<ref name="cerkev2"/> ===Glavni oltar in daritveni oltar=== Glavni oltar župnijskega zavetnika [[Martin iz Toursa|sv. Martina]] je izdelan iz istrskega kamna. Troje [[oltarni nastavek|oltarnih slik]] je delo goriške slikarke Emme Galli: ''Sveti Martin deli plašč revežu'' (1937), ''Marijino oznanjenje'', ''sv. Jožef z detetom Jezusom''.<ref name="cerkev2">{{navedi splet |url=https://www.parrocchiadoberdo.it/sl/doberdob/ |title=Uradna spletna stan Župnije Doberdob |accessdate=10. januar 2026 |date= |format= |work=|language=SL}}</ref> ===Stranska oltarja=== Tudi oba stranska oltarja sta izdelana iz istrskega kamna in sta v [[Cerkvena ladja|ladji]], na levi in desni strani slavoločne stene. ==Ostala notranja oprema== [[Križev pot]] je leta 1999 naslikala akademska slikarka [[Aleksa Ivanc Olivieri|Alexa Ivanc – Olivieri]], [[Slovenci|Slovenka]], ki je živela na [[Korzika|Korziki]] in tam umrla leta 2010. Pod korom je velika oljna slika ''Kraška apokalipsa'', delo akademskega slikarja Vladimirja Lakoviča, ki jo je leta 1969 podaril župniji. Ob njej je njegov akvarel ''Veronikin prt'' (1970).<ref name="cerkev2"/> ===Cerkvene orgle=== [[Bogomil Valiček]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi952460/ |title=Primorski slovenski biografski leksikon |accessdate=10. januar 2026 |date= |format= |work= }}</ref> je leta 1960 postavil nove orgle z manualoma in pedalom, ki so zamenjale prejšnje iz očetovega podjetja Caecilia.<ref name="cerkev"/> Restavrirane so bile leta 2002.<ref name="cerkev2"/> ===Zvonik in zvonovi=== V zvoniku, visokem 39,95 m, so trije [[zvon]]ovi, uglašeni na A, GIS in E.<ref name="cerkev2"/> == Evropska pešpot sv. Martina Tourskega == Do župnijske cerkve v Doberdobu iz Slovenije vodi Evropska pešpot [[Sveti Martin|sv. Martina Tourskega]]<ref>{{navedi splet|url=https://www.svetimartintourski.si/pot-sv-martina|title= Pot svetega Martina v Sloveniji|accessdate= 12.11.2016|date= |format= |work=}}</ref> (''Via Sancti Martini''), ki jo je leta 2005 [[Svet Evrope]] proglasil za Veliko evropsko kulturno pot. Dolga je 2500&nbsp;km in povezuje kraje, ki so zaznamovali življenje in čaščenja tega znamenitega svetnika. Vodi od Szombathelyja ([[Sombotel]]) na Madžarskem, rojstnega kraja sv. Martina, preko Slovenije do [[Pavia|Pavie]] v Italiji, kjer je sv. Martin odraščal. Nadaljuje se do [[Tours|Toursa]] v Franciji, kjer je bil imenovan za škofa in kjer je v današnji [[bazilika sv. Martina, Tours|baziliki sv. Martina]] tudi pokopan, do kraja Candes-Saint Martin v Franciji, kjer je sv. Martin umrl.<ref>{{navedi splet |url=https://www.visitkras.info/nacrtuj-obisk/informacije/aktualno/pot-sv-martina-tourskega-tudi-cez-kras |title=Pot sv. Martina Tourskega tudi čez Kras |accessdate=20. december 2025 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici== {{sklici}} ==Glej tudi== * [[Župnija Doberdob]] * [[Nadškofija Gorica]] == Viri == * {{navedi knjigo |last1=Kodelja|first1=Ambrož |year=2002 |title=Župnijska cerkev sv. Martina, Doberdob = Chiesa parrocchiale s. Martino V., Doberdò del Lago = Pfarrkirche St. Martin - Doberdo|publisher= |isbn= |cobiss=1948140 |ISSN=}} == Zunanje povezave == * [https://www.parrocchiadoberdo.it/sl/ Spletna stran Župnije Doberdob] {{ikona sl}} {{ikona it}} Pridobljeno 10. januarja 2026 {{Kategorija v Zbirki|Doberdò del Lago|Dobedob}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Cerkve v Italiji|Martin, Doberdob]] [[Kategorija:Cerkve svetega Martina|Doberdob]] [[Kategorija:Nadškofija Gorica]] [[Kategorija:Doberdob]] a75l27nxli1jdy22o5ntrmdf2uyfqdh 2 597878 6654980 6628472 2026-04-02T18:45:01Z Yerpo 8417 odkomentirane vsebinske kategorije 6654980 wikitext text/x-wiki == 7sl Spiritizem pregledano in končano 10.ii.2026 [[File:Spirit rappings coverpage to sheet music 1853.jpg|thumb|200px|<center>[[1853|Okrog 1853]] je pesem ''"Spirit Rappings" ("Duh trka")'' spodbujala »klicanje duhov«]]</center> '''Spiritizem''' ali '''klicanje duhov''' je družbeno-versko gibanje, priljubljeno v devetnajstem in začetku dvajsetega stoletja, v katerem igra osnovno vlogo prepričanje, da posameznikov [[duh]] oziroma [[duša]] živi tudi po smrti in da torej lahko z njim pridejo v stik tudi živi, najpogosteje prek posrednika, ki mu pravimo [[medij]].{{sfn|Melton|2001|p=[https://archive.org/details/encyclopediaofoc0002unse_h4m2/page/1463 1463]}} Posmrtno življenje ali "duhovni svet" za spiritiste ni neki določen in oddaljen kraj, s katerim nimamo več stika, temveč kraj, v katerem duhovi še naprej medsebojno delujejo in se razvijajo. Mnenji – da je stik z duhovi mogoč in da so duhovi naprednejši od ljudi – vodita spiritiste do prepričanja, da so duhovi sposobni svetovati o moralnih in nravnih vprašanjih, o naravi Boga, kakor tudi o usodi sebe in drugih.<ref name="Carroll">{{harvnb|Carroll|1997|p=248}}.</ref><ref name="Braude">{{harvnb|Braude|2001|p=296}}.</ref> Oče spiritizma naj bi bil zaradi nekaterih svojih trditev [[Emanuel Swedenborg]].<ref>{{Cite web|url=https://classic-literature.co.uk/scottish-authors/arthur-conan-doyle/the-history-of-spiritualism-vol-i/ebook-page-02.asp|title=Arthur Conan Doyle – The History of Spiritualism Vol I |page =2|website=classic-literature.co.uk}}</ref> Gibanje se je razvilo in doseglo največje število sledilcev v angleško govorečih državah zlasti od 1840-ih do 1920-ih.<ref name="Braude" /><ref name="Britten">{{harvnb|Britten|1884|p={{page needed|date=January 2024}}}}.</ref> Pol stoletja je cvetelo brez ustaljenih besedil ali zunanje ureditve, učvrščevali pa so ga občasni časniki, predavanja potujočih spiritistov, tabori in dejavnost izkušenih medijev. Številne ugledne predstavnice so bile ženske in so obenem s klicanjem duhov podpirale pomembnejše cilje, kot sta odprava suženjstva in ženska volilna pravica.<ref name="Braude" /> Do konca osemdesetih let 19. stoletja je verodostojnost gibanja pojemala zaradi obtožb o goljufijah, ki so jih razkrinkavale strogoznanstvene raziskave,. Začele so se pojavljati tudi formalne spiritistične organizacije.<ref name="Braude" /> Spiritizem trenutno izvajajo predvsem po različnih ločinskih spiritističnih skupnostih v [[ZDA]], [[Kanada|Kanadi]] in [[Združeno kraljestvo|Združenem kraljestvu]]. == Verovanja == [[File:Broadsheet equating spiritualism with witchcraft.jpg|thumb|200px|<center>Nekateri [[kristjani]] so spiritizem enačili s [[čarovništvo|čarovništvom]].<ref>Ta letak iz leta 1865, objavljen v Združenih državah Amerike, je [[spiritizem]] krivil za izbruh [[Ameriška državljanska vojna |Ameriške državljanske vojne]]</ref>.]]</center> === Mediji in duhovi === Spiritisti ali klicarji duhov verjamejo: #v možnost občevanja z duhovi umrlih ljudi, ki jih imajo za "breztelesne". #da so duhovni mediji nadarjeni za takšno navezavo stikov, vendar lahko vsakdo postane medij ali posrednik s študijem in prakso. #da so duhovi sposobni rasti in izpopolnjevanja, napredovanja skozi višje ravni, in da posmrtno življenje ni mirovanje, temveč stanje, v katerem se duhovi razvijajo. #Ti prepričanji – da je stik z duhovi mogoč in da lahko duhovi prebivajo na višji ravni – vodita do mnenja, da lahko duhovi posredujejo znanje o moralnih in etičnih vprašanjih, pa tudi o Bogu in posmrtnem življenju. #Zato nekateri govorijo o "duhovnih vodnikih" — posebnih duhovih —, s katerimi pogosto navezujejo stike in se nanje zanesejo za posvetno in duhovno vodstvo.<ref name="Carroll" /><ref name="Braude" /> #Duhovna sporočila lahko prejema vsakdo, vendar neposredne občevalne seje ali seanse izvajajo mediji, ki trdijo, da prejemajo obvestila o posmrtnem življenju.<ref name="Carroll" /> === Razglasitev načel === Kot nevezano gibanje klicanje duhov nima določenega nabora pravil, vendar so različne spiritistične organizacije v Združenih državah Amerike sprejele različice "Razglasitve načel", ki je bila sprejeta med letoma 1899 in 1944. Oktobra 1899 je Narodno spiritistično združenje (National spiritualist association — NSA) na shodu v Chicagu v Illinoisu sprejelo šestčlensko "Deklaracijo načel".{{sfn|Campbell|Hardy|Milmokre|1900}} Oktobra 1909 je na shodu v [[Rochester]]ju v New Yorku dodalo še dve načeli.{{sfn|Lawton|1932|p=148}} Nato je oktobra 1944 Narodno spiritistično združenje cerkva (National spiritualist association of Churches — NSACh) na shodu v [[St. Louis]]u v [[Missouri]]ju sprejelo še deveto načelo. V Združenem kraljestvu je glavna spiritistična organizacija, katere nauki temeljijo na sedmerih načelih, Narodna zveza spiritistov (Spiritualists' National Union — SNU).{{sfn|Bassett|1990|p=144}} == Zgodovina == === Češčenje in klicanje mrtvih v antiki === [[Image:BD_Weighing_of_the_Heart.jpg|thumb|200px|upright=1.3|<center>''Tehtanje srca'' na „Anovem papirusu“, delu [[Egipčanska knjiga mrtvih|Knjige mrtvih]] ]]</center> ==== Paleolitik ==== Verovanje v posmrtno življenje je prvič ugotovljeno konec [[paleolitik]]a, kar se je izražalo v pogrebnih obredih za mrtve in češčenju prednikov. ==== Stari Egipt ==== V [[Stari Egipt |Starem Egiptu]] je [[Egipčanska religija |češčenje mrtvih]] pričalo o veri v preživetje duha po smrti, „Knjiga mrtvih“ pa je služila kot vodnik z zapovedmi in navodili za potovanje po smrti. Današnji spiritizem se na splošno predstavlja kot nadaljevanje starodavnega izročila, ki je skupno večini civilizacij.<ref>"''Si le spiritualisme naît aux États-Unis en 1847, si le spiritisme est théorisé en France à partir de 1854, ni les sœurs Fox ni Kardec ne sont les 'inventeurs' d'une pratique qui semble vieille comme le monde et répandue dans tous les cultures.''" Christian Bouchet, ''Spiritisme'', Pardès, 2004, p. 11.</ref><ref>"''the most prominent features of modern Spiritism are found in the ancient practices of Necromancy''" Liljencrants p. 10e "''however sudden may have been the rise of Modern Spiritism, it can not be said to have sprung into being on unprepared soil, for its way had been broken by Swedenborgianism and Mesmerism, which may be said to have been its direct forerunners''" p. 12 op.cit.</ref><ref>TAGER, Djénane Kareh, ''Le Spiritisme'', Plon, 2006, 4{{e}} de cobertura "''Que disent les religions de la communication avec l'au-delà? Comment se sont développées les techniques de contact avec les morts, depuis l'invocation des oracles de l'Antiquité jusqu'à l'utilisation d'internet? ''"</ref><ref>''Le spiritisme dans le monde. l'initiation et les sciences occultes dans l'inde et chez tous les peuples de l'antiquité'' de Louis Jacolliot Marpon et Flammarion, 1900.</ref> ==== Stara Grčija ==== Tudi [[Minojska doba|Minojska omika]] je vsebovala češčenje mrtvih. V [[Antična Grčija|Stari Grčiji]] je bilo običajno posvetovanje s [[preročišče|preročišči]] za nasvet, pomoč in napovedovanje prihodnosti. Najbolj znano je bilo v [[Delfi]]h, posvečenem bogu [[Apolon]]u, kjer je [[Pitija]] po obredni kopeli v žveplenem izviru sedala na trinožnik in sredi žveplenih hlapov, žvečeč [[navadni lovor|lovorjeve]] liste<ref>“lovor“ je bil v starogrški mitologiji Apolonovo sveto drevo</ref>, padala v zanos in prenašala sporočilo tega poganskega boga. #V pesnitvi "[[Odiseja]]" [[Homer]] vpleta pogovor med [[Odisej]]em in dušo [[Tirezij]]a v [[Tebe, Grčija|tebanskem]] preročišču. #V v antični Grčiji je torej vladalo prepričanje, da duše umrlih naseljujejo [[Had]] in da je z njimi mogoče stopati v stik. Odiseja pripoveduje, da je kralj Itake [[Odisej]] odpotoval v deželo Kimercev, kjer je po navodilih čarovnice [[Kirka|Kirke]] opravil obred in se pogovarjal z dušami svoje matere in spremljevalcev, ki so umrli med [[Trojanska vojna|Trojansko vojno]]. #Modrec [[Sokrat]] je verjel v nesmrtnost duše. #Korintski tiran [[Periander]] je zažgal razkošna oblačila svoje rajne žene Melise, da bi priklical nazaj njeno dušo ter se z njo posvetoval, čeprav jo je v navalu ljubosumnosti sam dal obglaviti.<ref>{{cite web|url=https://grokipedia.com/page/Periander|title=Periander|publisher=grokipedia|author=|place=|language=en|date=|accessdate=9. februar 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.oxfordreference.com/display/10.1093/oi/authority.20110803100317321|title=Periander|publisher=Oxford Reference|author=|place=|language=en|date=|accessdate=9. februar 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://euphoriatric.com/corinth-periander-%CF%80%CE%B5%CF%81%CE%B9%CE%B1%CE%BD%CE%B4%CF%81%CE%BF%CF%83-periandros-from-%CF%80%CE%B5%CF%81%CE%B9-peri-%E1%BC%80%CE%BD%CE%AE%CF%81-an%E1%B8%97r/|title= CORINTH & “PERIANDER”|publisher=Euphoriatric|author=|place=|language=en|date=29. januar 2024|accessdate=9. februar 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://in2greece.com/english/historymyth/history/ancient/periander.htm|title=Periander, Greece, ancient history|publisher=in2greece.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=9. februar 2026}}</ref> ==== Stari Rim ==== Podobno kot v umetnosti, književnosti in načinu življenja, so na Stari Rim močno vplivali Stari Grki tudi glede verstva: {| |- ! Graecia capta<ref>{{cite web|url=https://beruhmte-zitate.de/zitate/134893-horaz-das-eroberte-griechenland-hat-den-wilden-sieger-er/|title=„Das eroberte Griechenland hat den wilden Sieger erobert und die Künste und Wissenschaft in das bäuerliche Latium gebracht.“|publisher= Zitate berühmter Personen|author=Horacij|place=|language=de|date=21. maj 2020|accessdate=8. februar 2026}}</ref> ! Das eroberte Griechenland ! Osvojena Grčija |- | <blockquote>"Graecia capta ferum victorem cepit et artes intulit agresti Latio." </blockquote> | <blockquote>„Das eroberte Griechenland hat den wilden Sieger erobert und die Künste und Wissenschaft in das bäuerliche Latium gebracht.“ </blockquote> | <blockquote>"Osvojena [[Grčija]] je nadvladala divjega osvajalca in svojo umetnost prinesla v podeželski [[Lacij]]."<ref>[[Horacij]], Epistulae 2,1,156</ref> </blockquote> |} #V Starem Rimu so vsako leto od 13. do 21. februarja praznovali v čast mrtvim praznik »Parentalia«. #Preostanek leta so sporočila iz onostranstva sprejemali in razlagali [[haruspex|vidci]], ki so napovedovali prihodnost s pomočjo drobovja, zlasti [[jetra|jeter]]. #Poleg tega so [[sibila|sibile]] padale v zanos, da bi se posvetovale z duhovi rajnih o tesnobah prebivalstva. #[[Ciceron]] v svojem delu »Tusculanae« navaja, da se je njegov prijatelj Apij pogosto pogovarjal z duhovi in da so se v [[Avernsko jezero|Avernskem jezeru]] v temi pojavljale sence mrtvih. ==== Kelti ==== Prek Rimljanov poznamo [[Kelti|keltske]] [[druidi|druide]], ki so verovali, da si ljudje gradijo usodo z dejanji, ki jih izvajajo na tem svetu. Legende iz njihove mitologije so polne "duhov varuhov". V eni od njih se bojevnik [[Vercingetoriks]] pogovarja z dušami junakov, ki so padli v bitki. === Sveto pismo in krščanstvo === ==== Sveto pismo ==== [[Slika:Transfigurationraffaelo.jpg|thumb|right|200px|<center>''[[Spremenjenje na gori (Rafael)|Spremenjenje na gori]]'', [[Raffaello Santi|Rafael]], 1520 (del slike, ki prikazuje Jezusa v pogovoru z Elijem in Mojzesom)]]</center> [[File:Dante Domenico di Michelino Duomo Florence.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Dante]]jevo potovanje skozi duhovni svet v [[Božanska komedija|Božanski komediji]]<ref>Ob vhodu v [[pekel]] sedem stopenj [[vice|vic]] in mesto [[Firence]], nad njimi pa [[nebesa|nebeške]] višine</ref>([[Freska]], [[Domenico di Michelino]] [[1465]])]]</center> [[Sveto pismo]] v [[Stara zaveza|Stari zavezi]] večkrat beleži prakso [[medij]]ev. #Že od antičnih časov so se ljudje v stiski posvetovali z vidci. „Nekdaj so govorili v Izraelu, ko je šel kdo vpraševat Boga: 'Pridite, gremo k vidcu'; kajti današnji prerok se je namreč prej imenoval videc.“ (1 Sam 9,9) #To je bila pravzaprav že kar običajna praksa: „Tedaj te bo navdal Gospodov Duh; z njim se boš zamaknil in se spremenil v drugega človeka.“ (1 Sam 10, 6) #Očitno pa je to bilo tvegano početje, kot je prikazano v 2. knjigi letopisov. Videc Hanani je očital judovskemu kralju, da mu je ušla ugodna prilika za lahko zmago, ker se ni zanesel na Boga, ampak na človeka, tj. na aramskega kralja. Asáj se je tako razjezil nad vidcem, da ga je vrgel v ječo (2 Krn 16,7.10). #Mojzes je našteval podrobno, kaj vse je prepovedano, kar da slutiti na veliko razširjenost: „Naj se pri tebi ne najde nihče, ki bi vedeževal, zarotoval, razlagal znamenja, vražaril ali čaral, izgovarjal uroke ali klical duhove umrlih in druge duhove, vedeževal ali povpraševal umrle za svet“. Narodi, ki bodo razlaščeni, namreč „poslušajo zarotovalce in vedeževalce“ (5 Mz 18, 10-14). #Kralj Savel „je iztrebil iz dežele rotilce umrlih in vedeževalce“ (1 Sam 28,9). #V stiski pa se je tudi sam zatekel k posrednici, ki je priklicala duha nedavno umrlega preroka [[Samuel]]a, ki je bil zaradi tega nejevoljen in Savlu ni napovedal nič dobrega. (1 Sam 28, 7-25) V [[Nova zaveza|Novi zavezi]] se [[Jezusova spremenitev|Jezus ob svojem spremenjenju]] pogovarja z [[Mojzes]]om in [[Elija|Elijem]] na gori Tabor (Mt 17,1–8). ==== Krščanska zgodovina ==== [[File:Teufelspakt Faust-Mephisto, Julius Nisle.jpg|thumb|200px|right|<center>Sporazum s hudičem, [[Julius Nisle]] ([[1840|okrog 1840]])]]</center> V zgodovini krščanstva niso redke [[mistika|mistične]] izkušnje, kakor tudi povezanost z onostranstvom; glede tega je veliko zapisanega zlasti v živlenju [[svetnik]]ov, pa tudi drugih oseb; tu omenimo le delec. #V zvezi s [[Stoletna vojna|Stoletno vojno]] je sveta [[Ivana Orleanska]] že od malih nog "slišala svete glasove". Med njimi sta bila najbolj izrazita glasova [[sveti Mihael|svetega nadangela Mihaela]] in svete [[Katarina Sienska|Katarine]], ki sta jo spodbujala k osvobodilnemu boju proti [[Angleži|Angležem]]. #[[Dante Alighieri]] opisuje svoje potovanje v spremstvu duše pokojnika skozi duhovni svet v [[Božanska komedija|Božanski komediji]], kjer se srečuje z dušami in njihovimi usodami, ki so prišle v [[pekel]], [[vice]] ali [[nebesa]]; nekatere je pa [[pesnik]] tja poslal že za življenja. #[[Giordano Bruno]] v svoji komediji "Il Candelaio" (1582) zapisuje svoje prepričanje o možnosti pogovora z mrtvimi. #Pogovore in stike z "območjem somraka" vsebuje najznamenitejše nemško delo, [[Johann Wolfgang von Goethe|Goethejeva]] [[Dramsko delo|dramska]] [[pesnitev]] ''[[Faust]]'', ki je nastajala čez pol stoletja. Govori o [[srednji vek|srednjeveškem]] [[mag]]u Faustu, ki želi doseči vse znanje za vsako ceno in je pripravljen za to prodati tudi svojo dušo ter napravi »Sporazum s hudičem«, ki se mu prikaže kot [[duh]] Mefisto. Faust se na koncu izmuzne zlodeju in se usmeri v dobrodelnost; saj kot kristjan spozna, da je smisel življenja v pomoči ostalim ljudem. Poučna je podoba, ko Faustovemu učencu uspe izvabiti hudega duha iz zaprte steklenice, ne more ga pa več spraviti nazaj, s čimer Goethe namiguje na dobo neslutenega [[znanost|znanstvenega]] in [[tehnika|tehničnega]] razvoja, ki pa zanemarja [[duhovnost]] in [[humanizem]]. To je poudarjal iz prepričanja, da človeštva ne vodi v napredek [[revolucija|prevrat]] — saj je doživljal strahote, krivice in surovosti [[Francoska revolucija|Francoske revolucije]] —, ampak načrtno, odgovorno in dogovorno pozitivno delovanje ter izogibanje stiku z mračnimi silami. Na podlagi lastnih izkušenj — saj je dolga leta sodeloval v upravi — poudarja, da je oblast dolžna pravočasno ustreči upravičenim zahtevam državljanov, da na ta način utiša hlepenje po nasilnih spremembah.<ref>{{cite web|url=https://www.lernhelfer.de/schuelerlexikon/deutsch-abitur/artikel/haltung-goethes-und-schillers-zur-franzoesischen-revolution|title= Haltung Goethes und Schillers zur Französischen Revolution|publisher= Schülerlexikon Lernhelfer|author=|place=|language=de|date=|accessdate=9. februar 2026}}</ref> === Novejše obdobje === Spiritizem se je v obliki klicanja duhov pojavil v [[novi vek|novem veku]] 1840-ih let v "požganem okrožju" severnega dela [[New York (zvezna država)|zvezne države New York]], kjer sta se med drugim med "velikim prebujenjem" pojavili tudi predhodni verski gibanji kot tisočletstvo (millerism) oziroma [[adventisti|adventisti sedmega dne]] (Seventh-day Adventist Church) in [[mormonstvo]] (mormonism), čeprav brez medsebojne povezave. Na tem območju so mnogi verjeli, da je mogoče neposredno občevati z Bogom ali angeli; nelagodno pa so se počutili zaradi strogih [[kalvinizem|kalvinističnih]] predstav, češ da Bog lahko nekrščene otroke obsodi na večno trpljenje v peklu.<ref name="Carroll" /> Mnogi zgodnji udeleženci sodobnega ameriškega spiritizma so bili vneti [[kvekerji]], ki so se zaradi pridobivanja večje verske svobode preselili iz [[Anglija|Anglije]] najprej v [[ZDA|ameriško]] [[Virginija|Virginijo]], od tam pa pred [[anglikanizem|anglikanskim]] preganjanjem v na novo ustanovljeno [[Pensilvanija|Pensilvanijo]]<ref>[https://www.dailypress.com/1989/01/15/quakers-often-fled-virginia/ "Quakers Often Fled Virginia"], Rowlings, Virginia, ''Daily Press'', 15 January 1989</ref><ref>How the Quakers Invented America, a five-minute interview with David Yount by Peter Slen, C-SPAN, 1 November 2007.</ref>. Tu so sprožili prenovitveno krščansko gibanje sredi 19. stoletja zaradi nezadovoljstva z večinskimi anglikanci, ki so storili bore malo za odpravo [[suženjstvo|suženjstva]], še manj pa za uveljavljanje [[ženska|ženskih]] [[človekove pravice|človečanskih pravic]], ki jih je gibanje še posebej pritegnilo, ker jim je dajalo pomembno vlogo medijev. V tej vlogi so mogle pravzaprav nemoteno nagovarjati ameriško mešano javno občinstvo.<ref name="Braude 2001"/> Med drugim lahko izpostavimo nekatera bolj znana imena teh začetnikov novejšega spiritističnega gibanja, kot so: [[John Dee]], [[Jakob Böhme]], [[Emanuel Swedenborg]],<ref>[http://www.fst.org/spirit2.htm Forerunners to Modern Spiritualism: Emanuel Swedenborg]</ref> [[Franz Mesmer]], [[Justinus Kerner]], [[sestre Fox]] (Katherine, Leah in Margaret Fox),<ref>{{navedi splet |url=http://www.snu.org.uk/spiritualism/pioneers/fox_sisters.html |title=The Spiritualists' National Union: The Pioneers of Modern Spiritualism - The Fox Sisters |accessdate=2013-09-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131207052114/http://www.snu.org.uk/spiritualism/pioneers/fox_sisters.html |archive-date=2013-12-07 |url-status=dead }}</ref> [[Emma Hardinge Britten]]<ref>{{navedi splet |url=http://www.snu.org.uk/spiritualism/pioneers/eh_britten |title=The Spiritualists' National Union: The Pioneers of Modern Spiritualism - Emma Hardinge Britten |accessdate=2013-09-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131207051731/http://www.snu.org.uk/spiritualism/pioneers/eh_britten |archive-date=2013-12-07 |url-status=dead }}</ref> in [[Andrew Jackson Davis]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.snu.org.uk/spiritualism/pioneers/ajdavis |title=The Spiritualists' National Union: The Pioneers of Modern Spiritualism - Andrew Jackson Davis |accessdate=2013-09-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120817021450/http://www.snu.org.uk/spiritualism/pioneers/ajdavis |archive-date=2012-08-17 |url-status=dead }}</ref><ref>[http://www.fst.org/spirit3.htm Forerunners to Modern Spiritualism: Andrew Jackson Davis]</ref> ==== Več stopenj peklov in nebes ==== [[File:Hypnotic Séance (Richard Bergh) - Nationalmuseum - 18855.tif|thumb|200px|<center>''Hipnotična seja''. Značilna risba švedskega umetnika [[Richard Bergh|Richarda Bergha]] ([[1887]]).]]</center> V tem okolju so spisi [[Emanuel Swedenborg|Emanuela Swedenborga]] (1688–1772) in nauki [[Franz Mesmer|Franza Mesmerja]] (1734–1815) predstavljali zgled tistim, ki so iskali neposredno osebno znanje o posmrtnem življenju. Swedenborg, ki je trdil, da občuje z duhovi, tudi ko čuje, je opisal sestavo tega duhovnega sveta. Dve značilnosti njegovega pogleda sta še posebej odmevali pri zgodnjih spiritistih: #da ni enega samega pekla in enih samih nebes, temveč vrsta višjih in nižjih nebes in peklov; #da so duhovi posredniki med Bogom in ljudmi, tako da jih božanstvo včasih uporablja kot sredstvo občevanja. Čeprav je Swedenborg svaril pred iskanjem stika z duhovi, se zdi, da so ravno njegova dela podžigala radovednost ljudi v tej smeri.<ref name="Carroll" /> ;Swedenborg Swedenborg je bil prej zelo cenjen izumitelj in znanstvenik, ki je dosegel več pomembnih inženirskih inovacij ter študiral fiziologijo in anatomijo. Nato je »leta 1741 doživljal tudi vrsto globokih mističnih izkušenj, sanj in videnj, pri čemer je trdil, da ga je Bog poklical, da naj prenovi krščanstvo in uvede novo cerkev.«<ref>{{cite web|url=https://www.britannica.com/biography/Emanuel-Swedenborg|title= Emanuel Swedenborg. Swedish philosopher|publisher=Britannica|author=|place=|language=en|date=25. januar 2026|accessdate=7. februar 2026}}</ref> ;Mesmer Mesmer ni prispeval verskih prepričanj, je pa prinesel tehniko, kasneje znano kot [[hipnoza]], za katero so trdili, da lahko povzroča transe ali zanose in omogoča, da osebki poročajo o stiku z nadnaravnimi bitji. Demonstracije mesmerizma so bile povezane z veliko profesionalnega blišča; izvedenci, ki so predavali sredi 19. stoletja v Severni Ameriki, pa so si prizadevali zabavati svoje občinstvo in hkrati prikazati načine za osebni stik z božanskim.<ref name="Carroll" /> Morda najbolj znan med tistimi, ki so družili Swedenborga in Mesmerja v značilni severnoameriški povezavi, je bil [[Andrew Jackson Davis]], <ref>Andrew Jackson Davis (1826 – 1910) – ameriški spiritist</ref> ki je svoj sistem poimenoval "harmonična filozofija". Bil je mesmerist, veren zdravilec in jasnovidec, na katerega so močno vplivale tudi socialistične teorije fourierizma.{{sfn|Albanese|2007|pp=171–176, 208–218}} Njegova knjiga iz leta 1847 ''»Načela narave, njena božanska razodetja in glas človeštvu«'' (''»The Principles of Nature, Her Divine Revelations, and a Voice to Mankind«''),{{sfn|Davis|1852}}, ki jo je narekoval prijatelju v vznesenem stanju, je sčasoma postala vodilno delo v spiritističnem gibanju, katerega skrajni individualizem je sprožil večplasten pogled na svet.<ref name="Carroll" /><ref name="Braude" /> <gallery class="center"> Image:Emanuel Swedenborg, 1688-1772, ämbetsman (Per Krafft d.ä.) - Nationalmuseum - 15710.tif|[[Emanuel Swedenborg]] Image:Franz Anton Mesmer.jpg|[[Franz Mesmer]] Image:Andrew Jackson Davis.003.jpg|[[Andrew Jackson Davis]] okrog 1860 </gallery> === Lahkoverneži in dvomljivci === [[File:Houdini as ghostbuster (performance poster).jpg|thumb|200px|right|<center>[[Houdini]] razkrinkava trike in goljufije "[[medij]]ev"]]</center> Klicanje duhov pred radovednim občinstvom se je kmalu izkazalo za donosen posel in je postalo priljubljeno razvedrilo. V ZDA so si na primer Sestre Fox na ta način služili kruh, drugi pa so sledili njihovemu zgledu.<ref name="Carroll" /><ref name="Braude" /> Kljub ljubiteljskemu videzu privlačne zabave pa so bili vzroki za toliko priljubljenost hudo resne narave. Najbolj pogosta so bila vprašanja o usodah tragično ali nenadoma preminulih pokojnikov. Vedoč to so se mediji in njihovi gospodarji glede tega vedno bolj potegovali za plačljivo občinstvo in tekmovali za večjo zanimivost. Neodvisne preiskovalne komisije, med katerimi izstopa predvsem poročilo Seybertove komisije iz leta 1887,<ref>[https://www.gutenberg.org/ebooks/11950 ''Preliminary Report of the Commission Appointed by the University of Pennsylvania''], The Seybert Commission, 1887.</ref> pa so izsledili razširjene goljufije, od katerih so nekatere primere preganjali tudi na sodiščih.<ref>[[Montagu Williams|Williams, Montagu Stephen]]. 1891. ''Later Leaves: Being the Further Reminiscences of Montagu Williams.'' Macmillan. [https://books.google.com/books?id=xTILAAAAYAAJ See chapter 8.]</ref> Kljub številnim primerom prevar pa privlačnost klicanja duhov ni jenjavala zlasti med žalujočimi za ljubljeno osebo. Številne družine so v času [[Ameriška državljanska vojna|Ameriške državljanske vojne]] videle svoje može in sinove odhajati na bojišča, a da se mnogi niso nikoli več vrnili. Poleg tega so prek na novo iznajdene fotografije lahko ugotavljali, na kako grozljive načine so njihovi ljubljenci umirali. Znan je primer [[Mary Lincoln|Mary Lincolnove]], ki je zaradi žalovanja za izgubo sina prirejala seje v [[Bela hiša|Beli hiši]], ki se jih je udeleževal celo njen mož, ameriški predsednik [[Abraham Lincoln]].<ref>PBS (October 19, 1994). Telegrams from the Dead (television documentary). American Experience.</ref> Vzpon spiritizma v tem času in kmalu nato med [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] je bil neposreden odziv na te nepotrebne tragedije in izgube.<ref name="DoyleVol1">Arthur Conan Doyle, [http://www.classic-literature.co.uk/scottish-authors/arthur-conan-doyle/the-history-of-spiritualism-vol-i/ ''The History of Spiritualism Vol I''], Arthur Conan Doyle, 1926.</ref> Poleg tega je gibanje prav prišlo prenoviteljem, ki so naključno ugotovili, da duhovi podpirajo njihove dnevne cilje, kot sta npr. odprava [[suženjstvo|suženjstva]] in [[feminizem|ženska enakopravnost]].<ref name="Braude" /> Pritegnilo je tudi nekatere brezverce in materialiste, ki so sicer zavračali organizirano religijo. Leta 1854 je utopični socialist [[Robert Owen]] po "sestankih" z ameriško posrednico [[Maria Hayden|Marijo Haydnovo]]<ref>Maria B. Hayden (1826-1883) se je sicer rodila v Novi Škotski, z možem pa sta odpotovala na „misijonsko potovanje“ v Anglijo z edinim namenom, da bi širila spiritizem, vendar najprej z bore malo uspeha</ref><ref>{{cite web|url=https://michaelgallagherwrites.com/maria-b-hayden/|title= The medium Maria B. Hayden |publisher=Michael Gallagher|author=Michael Gallager|place=|language=en|date=30. april 2021|accessdate=4. november 2025}}</ref> — kateri pripisujejo zasluge za širjenje spiritizma v Angliji — sprejel klicanje duhov, kar je opisal v svojem obzorniku „The Rational Quarterly Review“ in celo senzacionalen članek z naslovom ''»Prihodnost človeške rase; ali velika, slavna in prihodnja revolucija, ki jo bo izvedlo posredovanje umrlih duhov dobrih in vzvišenih moških in žensk« ("The future of the Human race; or great glorious and future revolution to be effected through the agency of departed spirits of good and superior men and women")''.{{sfn|Spence|2003|p=679}}.<gallery class="center"> Image:Frank Podmore.jpg|[[Frank Podmore]], {{okrog|1895}} File:Portrait of Sir William Crookes (1832 - 1919), chemist Wellcome M0002308.jpg|[[William Crookes]], objavljeno 1904. Image:Harry price by william hope.jpg|[[Harry Price]], 1922 </gallery> Klicanje duhov je bilo zanimivo tudi za številne znanstvenike, ki so ta pojav raziskovali. Med njimi so bili kemik in fizik [[William Crookes]] (1832–1919), razvojni biolog [[Alfred Russel Wallace]] (1823–1913) in fizik [[Oliver Lodge]]. Celo Nobelovega nagrajenca [[Pierre Curie|Pierra Curieja]] so navdušile medijske predstave [[Eusapia Palladino|Eusapije Palladino]] in je zagovarjal njihovo znanstveno preučevanje.<ref>Anna Hurwic, ''Pierre Curie'', translated by Lilananda Dasa and Joseph Cudnik, Paris, Flammarion, 1995, pp. 65, 66, 68, 247–248.</ref> Med drugimi pomembnimi privrženci so bili novinar in pacifist [[William T. Stead]] (1849–1912)<ref>{{cite web|url=http://www.attackingthedevil.co.uk/spiritualism/index.php|title=W.T. Stead and Spiritualism{{snd}}The W.T. Stead Resource Site|work=attackingthedevil.co.uk}}</ref> ter zdravnik in pisatelj [[Arthur Conan Doyle]] (1859–1930).<ref name="DoyleVol1" /> Doyle, ki je v prvi svetovni vojni izgubil sina Kingsleyja, je bil tudi član „Kluba duhov“. Le-ta je bil ustanovljen leta 1862 v Londonu, njegov poudarek pa je bil na znanstvenem preučevanju domnevnih paranormalnih dejavnosti, da bi dokazal (ali ovrgel) obstoj mimonaraavnih pojavov. Člani kluba so bili [[Charles Dickens]], [[William Crookes]], [[William Barrett]] in [[Harry Price]].<ref name=underwood1>Underwood, Peter (1978) "Dictionary of the Supernatural", Harrap Ltd., {{ISBN|0245527842}}, p. 144</ref> Pariških sej Eusapie Palladino sta se udeleževala navdušeni Pierre Curie in dvomljiva [[Marie Curie]]. Thomas Edison je želel razviti "telefon za duhove", eterično napravo, ki bi živim priklicala glasove mrtvih in jih posnela za potomce.<ref>{{Cite web|url=https://www.techtimes.com/articles/37949/20150308/thomas-edison-idea-speak-dead.htm|title = Thomas Edison Had an Idea to Speak with the Dead|date = 8 March 2015}}</ref> === Znanstvene preiskave in odkritja goljufij === [[Slika:johanca.jpg|thumb|right|200px|<center>Po odkritju goljufije je bila [[Vodiška Johanca]] zaprta]]</center> Trditve spiritistov in drugih o resničnosti duhov in njihovi pojavnosti je začelo preiskovati Društvo za psihične raziskave, ustanovljeno v Londonu leta 1882; ustanovilo je tudi Odbor za strašljive hiše (Committee on Haunted Houses).<ref name="Fairley & Welfare">{{cite book |title=Arthur C. Clarke's world of strange powers, Volume 3 |author=John Fairley, Simon Welfare |publisher=Putnam |year=1984 |isbn=978-0399130663 |url-access=registration |url=https://archive.org/details/arthurcclarkeswo0000fair }}</ref> Ugledni preiskovalci, ki so razkrivali primere goljufij, so prihajali iz različnih okolij, vključno s strokovnimi raziskovalci, kot sta [[Frank Podmore]] iz Društva za psihične raziskave in [[Harry Price]] iz Nacionalnega laboratorija za psihične raziskave, ter profesionalnimi čarovniki, kot je bil [[John Nevil Maskelyne]]. On je razkril brata Davenport tako, da se je med njuno predstavo pomešal med občinstvo, kateremu je razložil, kako je bil trik izveden. Med najbolj znanimi primeri stika z dušami rajnih je na [[Slovenija|Slovenskem]] primer [[Vodiška Johanca|Vodiške Johance]], ki naj bi bila posebej blizu onostranskemu svetu, saj naj bi imela [[stigma|stigme]]. "Kristusove rane" je uprizarjala že na [[Reka, Hrvaška|Reki]], potem pa tudi v domačih [[Vodice|Vodicah]]. Radovedneži so trumoma drli tja — med njimi tudi kak cerkveni dostojanstvenik —, da bi videli to čudo, kar pa se je neslavno končalo 5. septembra 1913, ko je sumničavi [[salezijanci|salezijanski]] duhovnik [[Josip Valjavec]] z Rakovnika med sejo potegnil z nje rjuho, pri čemer se je pokazalo, da gre za prevaro: Johanca si je po telesu napeljala tanke cevke, po katerih je curljala telečja kri, ki jo je dobivala pri ljubljanskem mesarju Ivanu Koširju. 12. septembra je časopis ''[[Slovenski narod (časnik)|Slovenski narod]]'' objavil njeno prevaro, zaradi česar je bila deležna zasmehovanja. Sledil je sodni proces, na katerem je krivdo delno priznala in povedala tudi, da je vedela za [[Magdalena Gornik|Magdaleno Gornik]] in posnemala njene resnične rane. Glavna razlika med njima pa ni bila le v tem, da je pri Magdaleni šlo za resnična mistična doživetja, ki jih je pred javnostjo ljubosumno skrivala, pri Johanci pa ne; značilna je tudi pripravljenost na govorjenje o stiku z dušami. Johanca je namreč tešila radovednost žalujočih ter rada odgovarjala glede usode rajnih, za katero je podrobno "vedela"; medtem pa Magdalena, ki je sicer dajala odgovore na marsiktera vprašanja, na vprašanja glede rajnih prav nikdar ni hotela dajati nikakršnih odgovorov, pa četudi so jo spraševali zelo visoki gostje, ki so nalašč zato prihajali celo od daleč; taka vprašanja so jo očitno vznejevoljila in se je zaradi njih počutila užaljeno.<ref>Martina Kraljič, ''Magdalena Gornik'', Kulturno društvo Magdalene Gornik, Medvedica 2009, stran 134.</ref><ref>{{navedi knjigo|author=M. Kraljič|title=Magdalena Gornik, opomba 40|page=126}}</ref> == Glej tudi == {{div col}} *[[Čarovništvo]] *[[Krščanstvo]] *[[Nova doba]] *[[Helena Blavatska]] *[[Satanizem]] *[[Teozofija]] {{div col end}} == Sklici == {{sklici}} === Opombe === {{seznam opomb}} == Knjige == === Uporabljeni viri === {{refbegin|30em|indent=yes}} * {{cite book |last=Albanese |first=Catherine L. |year=2007 |title=[[A Republic of Mind and Spirit: A Cultural History of American Metaphysical Religion]] |place=New Haven/London |publisher=Yale University Press |isbn=978-0300136159}} * {{cite journal |first1=Carlos S. |last1=Alvarado |first2=Massimo |last2=Biondi |first3=Wim |last3=Kramer |title=Historical Notes on Psychic Phenomena in Specialised Journals |journal=European Journal of Parapsychology |volume=21 |number=1 |date=2006 |pages=58–87}} <!--B--> * {{cite book |last=Bassett |first=J. |year=1990 |title=100 Years of National Spiritualism |publisher=The Headquarters Publishing Co.}}{{isbn missing}} * {{cite book |last=Braude |first=Ann |title=Radical Spirits: Spiritualism and Women's Rights in Nineteenth-Century America |location=Bloomington |publisher=[[Indiana University Press]] |year=2001 |isbn=978-0253215024 |edition=2nd |oclc=47785582}} * {{cite book |last=Britten |first=Emma Hardinge |author-link=Emma Hardinge Britten |title=Nineteenth Century Miracles: Spirits and Their Work in Every Country of the Earth |url=https://archive.org/details/nineteenthcentu00britgoog |publisher=New York: William Britten |year=1884 |isbn=978-0766162907 }} * {{cite book |last=Butt |first=G. Baseden |year=2013 |orig-year=1925 |title=Madame Blavatsky |publisher=Literary Licensing |isbn=978-1494069407}} <!--C--> * {{cite news |last1=Campbell |first1=Geo. |last2=Hardy |first2=Thomas |last3=Milmokre |first3=Jas. |title=Baer-Spiritualistic Challenge |date=June 6, 1900 |url=https://www.newspapers.com/image/325876259/ |newspaper=Nanaimo Free Press |publisher=Geo. Norris |location=Nanaimo, Canada |volume=27 |issue=44 |page=2 |via=[[Newspapers.com]] }} * {{cite book |last=Carroll |first=Bret E. |title=Spiritualism in Antebellum America |series=Religion in North America |location=Bloomington |publisher=[[Indiana University Press]] |year=1997 |isbn=978-0253333155}} * {{cite book |author-link=Edward Clodd |last=Clodd |first=Edward |year=1917 |url=https://archive.org/stream/questionifmandie00cloduoft |title=The Question: A Brief History and Examination of Modern Spiritualism |publisher=Grant Richards |place=London }} <!--D--> * {{cite book |title=The Principles of Nature, Her Divine Revelations, and a Voice to Mankind |first=Andrew Jackson |last=Davis |author-link=Andrew Jackson Davis |editor-last=Fishbough |editor-first=William |place=New York |publisher=S. S. Lyon and W. Fishbough |year=1852 |orig-year=1847 |via=University of Michigan |url=http://www.hti.umich.edu/cgi/t/text/text-idx?c=moa&idno=ACA6166.0001.001&view=toc }} * {{cite book |last=Deveney |first=John Patrick |title=Paschal Beverly Randolph: A Nineteenth-Century Black American Spiritualist, Rosicrucian, and Sex Magician |location=Albany |publisher=[[State University of New York Press]] |year=1997 |isbn=978-0791431207}} * {{cite book |last=Doyle |first=Arthur Conan |author-link=Arthur Conan Doyle |title=The History of Spiritualism, volume 1 |location=New York |publisher=G.H. Doran |year=1926 |url=http://www.classic-literature.co.uk/scottish-authors/arthur-conan-doyle/the-history-of-spiritualism-vol-i |isbn=978-1410102430 }} * {{cite book |last=Doyle |first=Arthur Conan |author-link=Arthur Conan Doyle |title=The History of Spiritualism, volume 2 |location=New York |publisher=G.H. Doran |year=1926 |url=http://www.classic-literature.co.uk/scottish-authors/arthur-conan-doyle/the-history-of-spiritualism-vol-ii |isbn=978-1410102430 }} <!--G--> * {{cite book |editor1-last=Guthrie |editor1-first=John J. Jr. |editor2-first=Phillip Charles |editor2-last=Lucas |editor3-first=Gary |editor3-last=Monroe |title=Cassadaga: the South's Oldest Spiritualist Community |location=Gainesville, FL |publisher=[[University Press of Florida]] |year=2000 |isbn=978-0813017433}} <!--H--> * {{cite book |last=Harrison |first=W. H. |year=1880 |title=Psychic Facts: A Selection from Various Authors |place=London |publisher=Ballantyne Press}} * {{cite thesis |last=Hess |first=David |title=Spiritism and Science in Brazil |type=PhD dissertation |publisher=Dept. of Anthropology, Cornell University |year=1987}} <!--K--> * {{cite book |editor-link=Paul Kurtz |editor-last=Kurtz |editor-first=Paul |year=1985 |title=A Skeptic's Handbook of Parapsychology |publisher=Prometheus Books |isbn=0879753005}} <!--L--> * {{cite book |last=Lawton |first=George |title=The Drama of Life After Death: A Study of the Spiritualist Religion |year=1932 |publisher=Henry Holt and Company |oclc=936427452}} <!--M--> * {{cite book |last=Mann |first=Walter |year=1919 |url=https://archive.org/stream/folliesfraudsofs00manniala |title=The Follies and Frauds of Spiritualism |place=London |publisher=Watts & Co. }} * {{cite book |author-link=Joseph McCabe |last=McCabe |first=Joseph |year=1920 |url=https://archive.org/stream/isspiritualismba00mccarich |title=Is Spiritualism Based on Fraud? |place=London |publisher=Watts & Co. }} * {{cite book |url=https://archive.org/details/encyclopediaofoc0002unse_h4m2 |title=Encyclopedia of Occultism & Parapsychology |publisher=Gale Group |year=2001 |isbn=0810394898 |editor-last=Melton |editor-first=J. Gordon |editor-link=J. Gordon Melton |edition=5th |volume=2 }} <!--P--> * {{cite AV media |title=Telegrams from the Dead |author=[[PBS]] |type=television documentary |series=[[American Experience]] |date=October 19, 1994}} * {{cite book |first=Frank |last=Podmore |author-link=Frank Podmore |year=2011 |orig-year=1902, Methuen & Company |title=Modern Spiritualism: A History and a Criticism |volume=2 |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-1108072588}} <!--R--> * {{cite book |author-link=Joseph Rinn |last=Rinn |first=Joseph |year=1950 |title=Sixty Years Of Psychical Research: Houdini and I Among the Spiritualists |publisher=Truth Seeker}} <!--S--> * {{cite book |first=Lewis |last=Spence |author-link=Lewis Spence |title=Encyclopedia of Occultism and Parapsychology |publisher=Kessinger Publishing Company |year=2003}} * {{cite journal |last=Strube |first=Julian |date=2016 |title=Socialist Religion and the Emergence of Occultism: A Genealogical Approach to Socialism and Secularization in 19th-Century France |journal=Religion |volume=46 |issue=3 |doi=10.1080/0048721X.2016.1146926 |pages=359–388 |s2cid=147626697}} <!--T--> * {{cite book |last=Troy |first=Kathryn |year=2017 |title=The Specter of the Indian: Race, Gender, and Ghosts in American Séances, 1848-1890 |publisher=State University of New York Press |isbn=978-1438466095}} <!--U--> * {{cite book |last1=Urban |first1=Hugh B. |title=New Age, Neopagan and New Religious Movements |location=Oakland |publisher=University of California Press |year=2015 |isbn=978-0520281189}} <!--W--> * {{cite book |title=The Scientific Aspect of the Supernatural |first=Alfred Russel |last=Wallace |place=London |publisher=F. Farrah |year=1866 |via=wku.edu |url=http://www.wku.edu/~smithch/wallace/S118A.htm |access-date=2026-02-05 |archive-date=2009-09-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090912224229/http://www.wku.edu/~smithch/wallace/S118A.htm |url-status=dead }} * {{cite book |last=Weisberg |first=Barbara |title=Talking to the Dead |location=San Francisco |publisher=Harper |year=2004 |isbn=978-0060566678 |edition=1st |oclc=54939577}} * {{cite book |last=Wicker |first=Christine |title=Lily Dale: the True Story of the Town that talks to the Dead |location=San Francisco |publisher=Harper |year=2004}} {{refend}} === Nadaljnje branje === {{refbegin|30em|indent=yes}} * {{cite book |last=Brandon |first=Ruth |author-link=Ruth Brandon |title=The Spiritualists: The Passion for the Occult in the Nineteenth and Twentieth Centuries |location=New York |publisher=Alfred A. Knopf |year=1983 |ref=none}} * {{cite book |last=Brown |first=Slater |author-link=William Slater Brown |title=The Heyday of Spiritualism |location=New York |publisher=Hawthorn Books |year=1970 |ref=none}} * {{cite book |last=Buescher |first=John B. |title=The Other Side of Salvation: Spiritualism and the Nineteenth-Century Religious Experience |location=Boston |publisher=[[Skinner House Books]] |year=2003 |isbn=978-1558964488 |ref=none}} * {{cite book |last=Chapin |first=David |title=Exploring Other Worlds: Margaret Fox, Elisha Kent Kane, and the Antebellum Culture of Curiosity |place=Amherst |publisher=[[University of Massachusetts Press]] |year=2004 |ref=none}} * {{cite book |author-link=Arthur Conan Doyle |last=Doyle |first=Arthur Conan |year=1975 |title=The History of Spiritualism |publisher=Arno Press |place=New York |isbn=978-0405070259 |ref=none}} * {{cite book | title=Victorian Women and the Theatre of Trance: Mediums, Spiritualists and Mesmerists in Performance | first=Amy | last=Lehman | publisher=McFarland | year=2009 | isbn=978-0786434794 |ref=none}} * {{cite journal |last=Lindgren |first=Carl Edwin |date=January 1994 |title=Spiritualism: Innocent Beliefs to Scientific Curiosity |journal=Journal of Religion and Psychical Research |volume=17 |issue=1 |pages=8–15 |issn=2168-8621 |url=http://connection.ebscohost.com/c/articles/8637219/spiritualism-innocent-beliefs-scientific-curiosity-1700s-1800s |archive-url=https://web.archive.org/web/20131202222006/http://connection.ebscohost.com/c/articles/8637219/spiritualism-innocent-beliefs-scientific-curiosity-1700s-1800s |url-status=dead |archive-date=2013-12-02 |ref=none}} * {{cite journal |last=Lindgren |first=Carl Edwin |date=March 1994 |title=Scientific investigation and Religious Uncertainty 1880–1900 |journal=Journal of Religion and Psychical Research |volume=17 |issue=2 |pages=83–91 |issn=2168-8621 |url=http://connection.ebscohost.com/c/articles/8635968/scientific-investigation-religious-uncertainty-1880-1900 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131203031957/http://connection.ebscohost.com/c/articles/8635968/scientific-investigation-religious-uncertainty-1880-1900 |url-status=dead |archive-date=2013-12-03 |ref=none}} * {{cite book |last=Moore |first=William D. |title=Exploring Everyday Landscapes: Perspectives in Vernacular Architecture, VII |editor=[[Annmarie Adams]] |editor2=Sally MacMurray |chapter='To Hold Communion with Nature and the Spirit-World:' New England's Spiritualist Camp Meetings, 1865–1910 |location=Knoxville |publisher=[[University of Tennessee Press]] |year=1997 |isbn=978-0870499838 |ref=none}} * {{cite book | title=The Spiritualist Movement: Speaking with the Dead in America and around the World 3 Vols. | first=Christopher M. | last=Moreman | publisher=Praeger | year=2013 |isbn=978-0-313-39947-3 |ref=none}} * {{cite book |author=National Spiritualist Association |title=Spiritualist Manual |year=1934 |orig-year=1911 |url=https://books.google.com/books?id=ZmE3AAAAMAAJ |publisher=Printing Products Corporation |location=Chicago, Illinois |edition=5}} * {{cite book |last=Natale |first=Simone |year=2016 |title=Supernatural Entertainments: Victorian Spiritualism and the Rise of Modern Media Culture |place=University Park |publisher=Pennsylvania State University Press |isbn=978-0-271-07104-6 |ref=none}} * {{cite book |last=Stoddart |first=Jane |author-link=Jane T. Stoddart |year=1919 |title=The case against spiritualism |place=United Kingdom |publisher=[[Hodder & Stoughton]] |url=https://gutenberg.org/ebooks/73685}} {{refend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{Wikinavedek}} ;{{ikona sl}} *[https://revija.ognjisce.si/pisma/3192-klicanje-umrlih Klicanje umrlih Ognjišče] *[https://ojs.inz.si/pnz/article/download/4303/4873/11717?inline=1 Iskanje nove poduhovljenosti: nova duhovna gibanja in prakse na Slovenskem med letoma 1850 in 1941|Irena Selišnik] *[https://blagovest.si/aktualno/poznate-resnico-o-magiji-in-okultnih-praksah-preberite-tole/ Poznate resnico o magiji in okultnih praksah? Preberite tole... Blagovest] ;{{ikona en}} * [https://www.backstoryradio.org/shows/american-spirit-2/ "American Spirit: A History of the Supernatural"]{{snd}}An hour-long history public radio program exploring American spiritualism. * [http://www.dmoz.org/Society/Religion_and_Spirituality/Spiritualism/ Open Directory Project page for "Spiritualism"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090402112741/http://www.dmoz.org/Society/Religion_and_Spirituality/Spiritualism/ |date=2009-04-02 }} * [http://www.foxsisters.net/ Video and Images of the original Fox Family historic home site.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120624081204/http://www.foxsisters.net/ |date=2012-06-24 }} * [http://www.csicop.org/sb/show/investigating_spirit_communications/ "Investigating Spirit Communications"]{{snd}}[[Joe Nickell]] * [http://www.skepticreport.com/sr/?p=579 "Spiritualism Exposed: Margaret Fox Kane Confesses Fraud"]{{snd}}Skeptic Report ;{{ikona it}} * [https://www.treccani.it/enciclopedia/spiritismo/ Spiritismo - Enciclopedia - Treccani] {{normativna kontrola}} <!-- [[Kategorija:Ustanovitve leta 1848]] [[Kategorija:Mistika]] [[Kategorija:Okultizem]] [[Kategorija:New age]] [[Kategorija:Panteizem]] [[Kategorija:Čarovništvo]] --> == 1sl Spiritizem multi okno 5.ii.2026 == == En: == {{Short description|19th-century religious movement}} {{hatnote group| {{about|a 19th and 20th century religious movement|other uses|Spiritualism (disambiguation)}} {{distinguish|Kardecist spiritism|Espiritismo}} }} [[File:Spirit rappings coverpage to sheet music 1853.jpg|thumb|By 1853, when the popular song "Spirit Rappings" was published, spiritualism was an object of intense curiosity.]] '''Spiritualism''' is a social religious [[Social movement|movement]] popular in the nineteenth and early twentieth centuries, according to which an individual's [[Afterlife|awareness persists]] after [[death]] and may be [[Séance|contacted by the living]].{{sfn|Melton|2001|p=[https://archive.org/details/encyclopediaofoc0002unse_h4m2/page/1463 1463]}} The afterlife, or the "[[Spirit world (Spiritualism)|spirit world]]", is seen by spiritualists not as a static place, but as one in which spirits continue to interact and evolve. These two beliefs—that contact with spirits is possible, and that spirits are more advanced than humans—lead spiritualists to the belief that spirits are capable of advising the living on [[morality|moral]] and [[ethical issues]] and the nature of [[God]]. Some spiritualists follow "[[spirit guide]]s"—specific spirits relied upon for spiritual direction.<ref name="Carroll">{{harvnb|Carroll|1997|p=248}}.</ref><ref name="Braude">{{harvnb|Braude|2001|p=296}}.</ref> [[Emanuel Swedenborg]] has some claim to be the father of spiritualism.<ref>{{Cite web|url=https://classic-literature.co.uk/scottish-authors/arthur-conan-doyle/the-history-of-spiritualism-vol-i/ebook-page-02.asp|title=Arthur Conan Doyle – The History of Spiritualism Vol I |page =2|website=classic-literature.co.uk}}</ref> The movement developed and reached its largest following from the 1840s to the 1920s, especially in [[English-speaking countries]].<ref name="Braude" /><ref name="Britten">{{harvnb|Britten|1884|p={{page needed|date=January 2024}}}}.</ref> It flourished for a half century without canonical texts or formal organization, attaining cohesion through periodicals, tours by trance lecturers, camp meetings, and the missionary activities of accomplished [[mediumship|mediums]]. Many prominent spiritualists were women, and like most spiritualists, supported causes such as the [[abolitionism|abolition of slavery]] and [[women's suffrage]].<ref name="Braude" /> By the late 1880s the credibility of the informal movement had weakened due to accusations of fraud perpetrated by mediums, and formal spiritualist organizations began to appear.<ref name="Braude" /> Spiritualism is currently practiced primarily through various denominational [[spiritualist church]]es in the U.S., Canada and the United Kingdom. ==Beliefs== ===Mediumship and spirits=== Spiritualists believe in the possibility of communication with the spirits of dead people, whom they regard as "discarnate humans". They believe that [[mediumship|spirit mediums]] are gifted to carry on such communication, but that anyone may become a medium through study and practice. They believe that spirits are capable of growth and perfection, progressing through higher spheres or planes, and that the [[afterlife]] is not a static state, but one in which spirits evolve. The two beliefs—that contact with spirits is possible, and that spirits may dwell on a higher plane—lead to a third belief, that spirits can provide knowledge about moral and ethical issues, as well as about [[God]] and the afterlife. Many believers, therefore, speak of "[[spirit guides]]"—specific spirits, often contacted and relied upon for worldly and spiritual guidance.<ref name="Carroll" /><ref name="Braude" /> According to spiritualists, anyone can receive spirit messages, but formal communication sessions ([[séances]]) are conducted by mediums who claim to receive information about the afterlife.<ref name="Carroll" /> ===Declaration of Principles=== [[File:Broadsheet equating spiritualism with witchcraft.jpg|thumb|Spiritualism was equated by some [[Christians]] with [[witchcraft]]. This 1865 [[broadsheet]], published in the United States, also blamed spiritualism for causing the [[American Civil War]].]] As an informal movement, spiritualism lacks a defined set of rules, but various spiritualist organizations in the United States have adopted variations of a "Declaration of Principles" developed between 1899 and 1944. In October 1899, a six-article "Declaration of Principles" was adopted by the [[National Spiritualist Association of Churches|National Spiritualist Association]] (NSA) at a convention in Chicago, Illinois.{{sfn|Campbell|Hardy|Milmokre|1900}} An additional two principles were added by the NSA in October 1909, at a convention in [[Rochester, New York]].{{sfn|Lawton|1932|p=148}} Then, in October 1944, a ninth principle was adopted by the National Spiritualist Association of Churches, at a convention in St. Louis, Missouri.{{citation needed|date=January 2024}} In the UK, the main organization representing spiritualism is the [[Spiritualists' National Union]] (SNU), whose teachings are based on the Seven Principles.{{sfn|Bassett|1990|p=144}} ==Origins== Spiritualism first appeared in the 1840s in the "[[Burned-over District]]" of [[upstate New York]], where earlier religious movements such as [[Millerism]] and [[Mormonism]] had emerged during the [[Second Great Awakening]]. However, Millerism and Mormonism did not associate themselves with spiritualism. This region of New York State was an environment in which many thought direct communication with God or angels was possible, and that God would not behave harshly—for example, that God would not condemn [[baptism|unbaptised]] infants to an eternity in Hell.<ref name="Carroll" /> ===Swedenborg and Mesmer=== [[File:Hypnotic Séance (Richard Bergh) - Nationalmuseum - 18855.tif|thumb|''Hypnotic séance''. Painting by Swedish artist [[Richard Bergh]], 1887.]] In this environment, the writings of [[Emanuel Swedenborg]] (1688–1772) and the teachings of [[Franz Mesmer]] (1734–1815) provided an example for those seeking direct personal knowledge of the afterlife. Swedenborg, who claimed to communicate with spirits while awake, described the structure of the spirit world. Two features of his view particularly resonated with the early spiritualists: first, that there is not a single Hell and a single Heaven, but rather a series of higher and lower heavens and hells; second, that spirits are intermediates between God and humans, so that the divine sometimes uses them as a means of communication.<ref name="Carroll" /> Although Swedenborg warned against seeking out spirit contact, his works seem to have inspired others with the desire to do so. Swedenborg was formerly a highly regarded inventor and scientist, having achieved several notable engineering innovations and studied physiology and anatomy. Then, "in 1741, he also began to have a series of intense mystical experiences, dreams, and visions, claiming that he had been called by God to reform Christianity and introduce a new church."{{sfn|Urban|2015|p={{page needed|date=January 2024}}}} Mesmer did not contribute religious beliefs, but he brought a technique, later known as [[hypnotism]], that it was claimed could induce trances and cause subjects to report contact with supernatural beings. There was a great deal of professional showmanship inherent to demonstrations of [[Animal magnetism|Mesmerism]], and the practitioners who lectured in mid-19th-century North America sought to entertain their audiences as well as to demonstrate methods for personal contact with the divine.<ref name="Carroll" /> Perhaps the best known of those who combined Swedenborg and Mesmer in a peculiarly North American synthesis was [[Andrew Jackson Davis]], who called his system the "harmonial philosophy". Davis was a practising [[Mesmerist]], [[faith healing|faith healer]] and [[clairvoyance|clairvoyant]] from [[Blooming Grove, New York]]. He was also strongly influenced by the socialist theories of [[Fourierism]].{{sfn|Albanese|2007|pp=171–176, 208–218}} His 1847 book, ''The Principles of Nature, Her Divine Revelations, and a Voice to Mankind'',{{sfn|Davis|1852}} dictated to a friend while in a trance state, eventually became the nearest thing to a canonical work in a spiritualist movement whose extreme [[individualism]] precluded the development of a single coherent worldview.<ref name="Carroll" /><ref name="Braude" /> <gallery class="center"> Image:Emanuel Swedenborg, 1688-1772, ämbetsman (Per Krafft d.ä.) - Nationalmuseum - 15710.tif|[[Emanuel Swedenborg]] Image:Franz Anton Mesmer.jpg|[[Franz Mesmer]] Image:Andrew Jackson Davis.003.jpg|Andrew Jackson Davis, about 1860 </gallery> ===Reform-movement links=== [[File:Fox sisters.jpeg|upright|thumb|The [[Fox sisters]]]] Spiritualists often set March 31, 1848, as the beginning of their movement. On that date, [[Fox sisters|Kate and Margaret Fox]], of [[Arcadia, New York|Hydesville]], New York, reported that they had made contact with a spirit that was later claimed to be the spirit of a murdered peddler whose body was found in the house, though no record of such a person was ever found. The spirit was said to have communicated through rapping noises, audible to onlookers. The evidence of the senses appealed to practically minded Americans, and the Fox sisters became a sensation. As the first celebrity mediums, the sisters quickly became famous for their public séances in New York.{{sfn|Weisberg|2004}} However, in 1888, the Fox sisters admitted that this contact with the spirit was a hoax, though shortly afterward they recanted that admission.<ref name="Carroll" /><ref name="Braude" /> [[Amy and Isaac Post]], [[Elias Hicks|Hicksite Quakers]] from [[Rochester, New York|Rochester]], New York, had long been acquainted with the Fox family, and took the two girls into their home in the late spring of 1848. Immediately convinced of the veracity of the sisters' communications, they became early converts and introduced the young mediums to their circle of radical [[Quaker]] friends.{{sfn|Braude|2001|p={{page needed|date=January 2024}}}} [[File:CoraLVHatch.jpg|upright|thumb|right|[[Cora L. V. Scott]]]] [[File:Randolph-1.jpg|upright|thumb|right|[[Paschal Beverly Randolph]]]] Consequently, many early participants in spiritualism were radical Quakers and others involved in the mid-nineteenth-century [[Reform movement|reforming movement]]. These reformers were uncomfortable with the more mainstream churches because those churches did little to fight [[slavery]] and even less to advance the cause of [[women's rights]].<ref name="Braude" /> Such links with reform movements, often radically socialist, had already been prepared in the 1840s, as the example of [[Andrew Jackson Davis]] shows. After 1848, many socialists became ardent spiritualists or occultists.{{sfn|Strube|2016}} The most popular trance lecturer before the American Civil War was [[Cora L. V. Scott]] (1840–1923). Young and beautiful, her appearance on stage fascinated men. Her audiences were struck by the contrast between her physical girlishness and the eloquence with which she spoke of spiritual matters, and found in that contrast support for the notion that spirits were speaking through her. Cora married four times and, on each occasion, adopted her husband's last name. During her period of greatest activity, she was known as Cora Hatch.<ref name="Braude" /> Another spiritualist was [[Achsa W. Sprague]], who was born November 17, 1827, in [[Plymouth Notch]], Vermont. At the age of 20, she became ill with [[rheumatic fever]] and credited her eventual recovery to intercession by spirits. An extremely popular trance lecturer, she traveled about the United States until her death in 1861. Sprague was an [[abolitionism in the United States|abolitionist]] and an advocate of women's rights.<ref name="Braude" /> Another spiritualist and trance medium before the Civil War was [[Paschal Beverly Randolph]] (1825–1875), a man of mixed race, who also played a part in the abolitionist movement.{{sfn|Deveney|1997}} Nevertheless, many abolitionists and reformers held themselves aloof from the spiritualist movement; among the skeptics was abolitionist [[Frederick Douglass]].<ref name="PBS">{{harvnb|PBS|1994}}.</ref> Another social reform movement with significant spiritualist involvement was the effort to improve the conditions of Native Americans. Kathryn Troy writes in a study of Indian ghosts in seances: <blockquote>Undoubtedly, on some level spiritualists recognized the Indian spectres that appeared at seances as a symbol of the sins and subsequent guilt of the United States in its dealings with Native Americans. Spiritualists were literally haunted by the presence of Indians. But for many that guilt was not assuaged: rather, in order to confront the haunting and rectify it, they were galvanized into action. The political activism of spiritualists on behalf of Indians was thus the result of combining white guilt and fear of divine judgment with a new sense of purpose and responsibility.{{sfn|Troy|2017|p=151}}</blockquote> ===Believers and skeptics=== In the years following the sensation that greeted the Fox sisters, demonstrations of mediumship (séances and [[automatic writing]], for example) proved to be a profitable venture, and soon became popular forms of entertainment and spiritual catharsis. The Fox sisters earned a living this way, and others followed their lead.<ref name="Carroll" /><ref name="Braude" /> Showmanship became an increasingly important part of spiritualism, and the visible, audible, and tangible evidence of spirits escalated as mediums competed for paying audiences. As independent investigating commissions repeatedly established, most notably the 1887 report of the [[Seybert Commission]],<ref>[https://www.gutenberg.org/ebooks/11950 ''Preliminary Report of the Commission Appointed by the University of Pennsylvania''], The Seybert Commission, 1887.</ref> fraud was widespread, and some of these cases were prosecuted in court.<ref>[[Montagu Williams|Williams, Montagu Stephen]]. 1891. ''Later Leaves: Being the Further Reminiscences of Montagu Williams.'' Macmillan. [https://books.google.com/books?id=xTILAAAAYAAJ See chapter 8.]</ref> Despite numerous instances of chicanery, the appeal of spiritualism was strong. Prominent in the ranks of its adherents were those grieving the death of a loved one. Many families during the time of the American Civil War had seen their men go off and never return, and images of the battlefield, produced through the new medium of photography, demonstrated that their loved ones had not only died in overwhelmingly huge numbers, but horribly as well. One well known case is that of [[Mary Todd Lincoln]], who, grieving the loss of her son, organized séances in the [[White House]] which were attended by her husband, President [[Abraham Lincoln]].<ref name="PBS" /> The surge of Spiritualism during this time, and later during [[World War I]], was a direct response to those massive battlefield casualties.<ref name="DoyleVol1">Arthur Conan Doyle, [http://www.classic-literature.co.uk/scottish-authors/arthur-conan-doyle/the-history-of-spiritualism-vol-i/ ''The History of Spiritualism Vol I''], Arthur Conan Doyle, 1926.</ref> In addition, the movement appealed to reformers, who fortuitously found that the spirits favoured such causes ''du jour'' as abolition of slavery, and equal rights for women.<ref name="Braude" /> It also appealed to some who had a [[materialism|materialist]] orientation and rejected organized religion. In 1854 the [[Utopian socialism|utopian socialist]] [[Robert Owen]] was converted to spiritualism after "sittings" with the American medium Maria B. Hayden (credited with introducing spiritualism to England). Owen made a public profession of his new faith in his publication ''The Rational Quarterly Review'' and later wrote a pamphlet, "The future of the Human race; or great glorious and future revolution to be effected through the agency of departed spirits of good and superior men and women".{{sfn|Spence|2003|p=679}} <gallery class="center"> Image:Frank Podmore.jpg|[[Frank Podmore]], {{circa|1895}} File:Portrait of Sir William Crookes (1832 - 1919), chemist Wellcome M0002308.jpg|[[William Crookes]]. Photo published 1904. Image:Harry price by william hope.jpg|[[Harry Price]], 1922 </gallery> A number of scientists who investigated the phenomenon also became converts. They included chemist and physicist [[William Crookes#Spiritualism|William Crookes]] (1832–1919),{{citation needed|date=January 2024}} evolutionary biologist [[Alfred Russel Wallace#Spiritualism|Alfred Russel Wallace]] (1823–1913){{sfn|Wallace|1866}}{{third-party inline|date=January 2024}} and physicist Sir Oliver Lodge.{{citation needed|date=January 2024}} Nobel laureate [[Pierre Curie]] was impressed by the mediumistic performances of [[Eusapia Palladino]] and advocated their scientific study.<ref>Anna Hurwic, ''Pierre Curie'', translated by Lilananda Dasa and Joseph Cudnik, Paris, Flammarion, 1995, pp. 65, 66, 68, 247–248.</ref> Other prominent adherents included journalist and pacifist [[William T. Stead#Spiritualism|William T. Stead]] (1849–1912)<ref>{{cite web|url=http://www.attackingthedevil.co.uk/spiritualism/index.php|title=W.T. Stead and Spiritualism{{snd}}The W.T. Stead Resource Site|work=attackingthedevil.co.uk}}</ref> and physician and author [[Arthur Conan Doyle]] (1859–1930).<ref name="DoyleVol1" /> Doyle, who lost his son Kingsley in World War I, was also a member of [[the Ghost Club]]. Founded in London in 1862, its focus was the scientific study of alleged paranormal activities in order to prove (or refute) the existence of paranormal phenomena. Members of the club included [[Charles Dickens]], Sir William Crookes, Sir [[William F. Barrett]], and [[Harry Price]].<ref name=underwood1>Underwood, Peter (1978) "Dictionary of the Supernatural", Harrap Ltd., {{ISBN|0245527842}}, p. 144</ref> The [[Paris]] séances of [[Eusapia Palladino]] were attended by an enthusiastic [[Pierre Curie]] and a dubious [[Marie Curie]]. [[Thomas Edison]] wanted to develop a "spirit phone", an ethereal device that would summon to the living the voices of the dead and record them for posterity.<ref>{{Cite web|url=https://www.techtimes.com/articles/37949/20150308/thomas-edison-idea-speak-dead.htm|title = Thomas Edison Had an Idea to Speak with the Dead|date = 8 March 2015}}</ref> The claims of spiritualists and others as to the reality of spirits were investigated by the [[Society for Psychical Research]], founded in London in 1882. The society set up a Committee on Haunted Houses.<ref name="Fairley & Welfare">{{cite book |title=Arthur C. Clarke's world of strange powers, Volume 3 |author=John Fairley, Simon Welfare |publisher=Putnam |year=1984 |isbn=978-0399130663 |url-access=registration |url=https://archive.org/details/arthurcclarkeswo0000fair }}</ref> Prominent investigators who exposed cases of fraud came from a variety of backgrounds, including professional researchers such as [[Frank Podmore]] of the [[Society for Psychical Research]] and Harry Price of the [[National Laboratory of Psychical Research]], and professional [[magic (illusion)|conjurers]] such as [[John Nevil Maskelyne]]. Maskelyne exposed the [[Davenport brothers]] by appearing in the audience during their shows and explaining how the trick was done. [[File:Houdini as ghostbuster (performance poster).jpg|thumb|150px|[[Houdini]] exposed the tricks of "mediums"]] The psychical researcher [[Hereward Carrington]] exposed fraudulent mediums' tricks, such as those used in slate-writing, [[table-turning]], trumpet mediumship, materializations, sealed-letter reading, and [[spirit photography]].<ref>[[Hereward Carrington]]. (1907). ''The Physical Phenomena of Spiritualism''. Herbert B. Turner & Co.</ref> The skeptic [[Joseph McCabe]], in his book ''Is Spiritualism Based on Fraud?'' (1920), documented many fraudulent mediums and their tricks.{{sfn|McCabe|1920}} [[Magic (illusion)|Magicians]] and writers on magic have a long history of exposing the fraudulent methods of mediumship. During the 1920s, professional magician [[Harry Houdini]] undertook a well-publicised campaign to expose fraudulent mediums; he was adamant that "Up to the present time everything that I have investigated has been the result of deluded brains."<ref name="houdini">''A Magician Among the Spirits'', [[Harry Houdini]], Arno Press (June 1987), {{ISBN|0405028016}}</ref> Other magician or magic-author debunkers of spiritualist mediumship have included [[Chung Ling Soo]],<ref>[[Chung Ling Soo]]. (1898). ''Spirit Slate Writing and Kindred Phenomena''. Munn & Company.</ref> [[Henry R. Evans|Henry Evans]],<ref>[[Henry R. Evans|Henry Evans]]. (1897). ''Hours With the Ghosts Or Nineteenth Century Witchcraft''. Kessinger Publishing.</ref> [[Julien Proskauer]],<ref>[[Julien Proskauer]]. (1932). ''Spook crooks! Exposing the secrets of the prophet-eers who conduct our wickedest industry''. New York, [[A. L. Burt]].</ref> [[Fulton Oursler]],<ref>[[Fulton Oursler]]. (1930). ''Spirit Mediums Exposed''. New York: Macfadden Publications.</ref> [[Joseph Dunninger]],<ref>[[Joseph Dunninger]]. (1935). ''Inside the Medium's Cabinet''. New York, D. Kemp and Company.</ref> and [[Joseph Rinn]].{{sfn|Rinn|1950}} In February 1921, [[Thomas Lynn Bradford]], in an experiment designed to ascertain the existence of an afterlife, committed suicide in his apartment by blowing out the pilot light on his heater and turning on the gas. After that date, no further communication from him was received by an associate whom he had recruited for the purpose.<ref>{{cite news | url = https://query.nytimes.com/gst/abstract.html?res=F70A1EFD395810738DDDA10894DA405B818EF1D3 |title = Dead Spiritualist Silent; Detroit Woman Awaits Message, but Denies Any Compact| newspaper = [[The New York Times]] | date = February 8, 1921 |page =3 | location = Detroit}}</ref> ===Unorganized movement=== [[File:Seven spiritualists 1906.jpg|thumb|[[Middle-class]] Chicago women discuss spiritualism (1906)]] The movement quickly spread throughout the world; though only in the United Kingdom did it become as widespread as in the United States.<ref name="Britten" /> Spiritualist organizations were formed in America and Europe, such as the London Spiritualist Alliance, which published a newspaper called ''The Light'', featuring articles such as "Evenings at Home in Spiritual Séance", "Ghosts in Africa" and "Chronicles of Spirit Photography", advertisements for "[[mesmerism|mesmerists]]" and [[patent medicine]]s, and letters from readers about personal contact with ghosts.<ref>''The Light: A Journal Devoted to the Highest Interests of Humanity, both Here and Hereafter, Vol I, January to December 1881'', London Spiritualist Alliance, Eclectic Publishing Company: London, 1882.</ref> In Britain, by 1853, invitations to tea among the prosperous and fashionable often included table-turning, a type of séance in which spirits were said to communicate with people seated around a table by tilting and rotating the table. By 1897, spiritualism was said to have more than eight million followers in the United States and Europe,<ref name="NYT">{{cite news | date = 29 November 1897 | title = Three Forms of Thought; M.M. Mangassarian Addresses the Society for Ethical Culture at Carnegie Music Hall. | work = The New York Times | pages = 200}}</ref> mostly drawn from the [[middle class|middle]] and [[upper class]]es. Spiritualism was primarily a middle- and upper-class movement, and it was especially popular among women. American spiritualists would meet in private homes for séances, at lecture halls for trance lectures, at state or national conventions, and at summer camps attended by thousands. Among the most significant of the camp meetings were Camp Etna, in [[Etna, Maine]]; Onset Bay Grove, in [[Onset, Massachusetts]]; [[Lily Dale]], in western New York State;{{sfn|Wicker|2004}} [[Camp Chesterfield]], in Indiana; the [[Wonewoc Spiritualist Camp]], in [[Wonewoc, Wisconsin]]; and [[Lake Pleasant, Massachusetts|Lake Pleasant]], in [[Montague, Massachusetts]]. In founding [[camp meeting]]s, the spiritualists appropriated a form developed by U.S. Protestant denominations in the early nineteenth century. Spiritualist camp meetings were located most densely in New England, but were also established across the upper Midwest. [[Cassadaga, Florida]], is the most notable spiritualist camp meeting in the southern United States.<ref name="Carroll" /><ref name="Braude" />{{sfn|Guthrie|Lucas|Monroe|2000}} Several spiritualist periodicals emerged in the nineteenth century, playing a significant role in maintaining the movement's cohesion. Among the most important were the weeklies, the ''[[Banner of Light]]'' (Boston), the ''Religio-Philosophical Journal'' (Chicago), ''Mind and Matter'' (Philadelphia), the ''Spiritualist'' (London), and the ''Medium'' (London). Other influential periodicals were the ''Revue Spirite'' (France), ''Le Messager'' (Belgium), ''Annali dello Spiritismo'' (Italy), ''El Criterio Espiritista'' (Spain), and the ''Harbinger of Light'' (Australia). By 1880, approximately three dozen monthly spiritualist periodicals were published worldwide.{{sfn|Harrison|1880|p=6}} These periodicals differed a great deal from one another, reflecting the great differences among spiritualists. Some, such as the British ''Spiritual Magazine'' were Christian and conservative, openly rejecting the reform currents that were so strong within spiritualism. Others, such as ''Human Nature'', were pointedly non-Christian and supportive of socialist and reform efforts. Still others, such as the ''Spiritualist'', attempted to view spiritualist phenomena from a scientific perspective, eschewing discussion on both theological and reform issues.{{sfn|Alvarado|Biondi|Kramer|2006|pp=61–63}} Books on the supernatural were published for the growing middle class, such as 1852's ''Mysteries'', by Charles Elliott, which contains "sketches of spirits and spiritual things", including accounts of the [[Salem witch trials]], the Lane ghost, and the Rochester rappings.<ref>Charles Wyllys Elliott, ''Mysteries, or Glimpses of the Supernatural'', Harper & Bros: New York, 1852.</ref> ''The Night Side of Nature'', by Catherine Crowe, published in 1853, provided definitions and accounts of wraiths, doppelgängers, apparitions, and haunted houses.<ref>Catherine Crowe, ''The Night Side of Nature, or Ghosts and Ghost-seers'', Redfield: New York, 1853.</ref> Mainstream newspapers treated stories of ghosts and haunting as they would any other news story. An account in the [[Chicago Tribune|''Chicago Daily Tribune'']] in 1891, "sufficiently bloody to suit the most fastidious taste", tells of a house believed to be haunted by the ghosts of three murder victims seeking revenge against their killer's son, who was eventually driven insane. Many families, "having no faith in ghosts", thereafter moved into the house, but all soon moved out again.<ref>"Dreadful Tale of a Haunted Man in Newton County, Missouri", ''[[Chicago Daily Tribune]]'', January 4, 1891.</ref> In the 1920s, numerous "psychic" books were published, ranging in quality. Such books were often based on excursions initiated by the use of [[Ouija|Ouija boards]]. A few of these popular books displayed unorganized spiritualism, though most were less insightful.<ref>{{cite book | last = White | first = Stewart Edward | author-link = Stewart Edward White | title = The Betty Book | publisher = E. P. Dutton & Co. | date = 1943 | location = US | pages = 14–15 | isbn = 978-0898041514 }}</ref> The movement was extremely individualistic, with each person relying on their own experiences and readings to discern the nature of the afterlife. The organisation was therefore slow to appear, and when it did, it was resisted by mediums and trance lecturers. Most members were content to attend Christian churches, and particularly [[Universalist Church of America|universalist]] churches harboured many spiritualists. As the spiritualism movement began to fade, partly through the publicity of fraud accusations and partly through the appeal of religious movements such as [[Christian Science]], the [[Spiritualist Church]] was organised. This church can claim to be the main vestige of the movement left today in the United States.<ref name="Carroll" /><ref name="Braude" /> ===Other mediums=== [[File:Emma Hardinge Britten 1884.png|thumb|upright|[[Emma Hardinge Britten]]]] London-born [[Emma Hardinge Britten]] (1823–99) moved to the United States in 1855 and was active in spiritualist circles as a trance lecturer and organiser. She is best known as a chronicler of the movement's spread, especially in her 1884 ''Nineteenth Century Miracles: Spirits and Their Work in Every Country of the Earth'', and her 1870 ''Modern American Spiritualism'', a detailed account of claims and investigations of mediumship beginning with the earliest days of the movement. [[William Stainton Moses]] (1839–92) was an [[Anglican]] clergyman who, in the period from 1872 to 1883, filled 24 notebooks with automatic writing, much of which was said to describe conditions in the spirit world. However, [[Frank Podmore]] was skeptical of his alleged ability to communicate with spirits and [[Joseph McCabe]] described Moses as a "deliberate impostor", suggesting his [[Apport (paranormal)|apports]] and all of his feats were the result of trickery.{{sfn|Podmore|2011|pp=283–287}}<ref>[[Joseph McCabe]]. (1920). ''Spiritualism: A Popular History From 1847''. Dodd, Mead and Company. pp. 151–173</ref> [[Eusapia Palladino]] (1854–1918) was an Italian spiritualist medium from the slums of Naples who made a career touring Italy, France, Germany, Britain, the United States, Russia, and Poland. Palladino was said by believers to perform spiritualist phenomena in the dark: levitating tables, producing apports, and materializing spirits. Upon investigation, all these things were found to be the result of deception.<ref>[[Joseph Jastrow]]. (1918). [https://archive.org/stream/psychologyofconv00jast#page/101/mode/2up ''The Psychology of Conviction'']. Houghton Mifflin Company. pp. 101–127</ref>{{sfn|Mann|1919|pp=115–130}} The British medium [[William Eglinton]] (1857–1933) claimed to perform spiritualist phenomena such as movement of objects and [[Materialization (paranormal)|materialization]]s. All of his feats were exposed as tricks.<ref>[[Montague Summers]]. (2010). ''Physical Phenomena of Mysticism''. Kessinger Publishing. p. 114. {{ISBN|978-1161363654}}. Also see Barry Wiley. (2012). ''The Thought Reader Craze: Victorian Science at the Enchanted Boundary''. McFarland. p. 35. {{ISBN|978-0786464708}}</ref><ref>Simeon Edmunds. (1966). ''Spiritualism: A Critical Survey''. Aquarian Press. p. 105. {{ISBN|978-0850300130}} "1876 also saw the first of several exposures of another physical medium, William Eglington, in whose trunk a false beard and a quantity of muslin were found by Archdeacon Colley. He was exposed again in 1880, after which he turned to slate-writing. In this he was exposed by Richard Hodgson and S. J. Davey of the SPR in 1885. Davey, a clever conjuror, was able to duplicate all Eglington's phenomena so perfectly that some Spiritualists, notably Alfred Russel Wallace, insisted that he too was really a genuine medium."</ref> The [[Bangs Sisters]], Mary "May" E. Bangs (1862–1917) and Elizabeth "Lizzie" Snow Bangs (1859–1920), were two spiritualist mediums based in Chicago, who made a career out of painting the dead or "spirit portraits". [[Mina Crandon]] (1888–1941), a spiritualist medium in the 1920s, was known for producing an [[Ectoplasm (paranormal)|ectoplasm]] hand during her séances. The hand was later exposed as a trick when biologists found it to be made from a piece of carved animal liver.<ref>Brian Righi. (2008). ''Ghosts, Apparitions and Poltergeists: An Exploration of the Supernatural through History''. Llewellyn Publications. p. 52. {{ISBN|978-0738713632}} "One medium of the 1920s, Mina Crandon, became famous for producing ectoplasm during her sittings. At the height of the séance, she was even able to produce a tiny ectoplasmic hand from her navel, which waved about in the darkness. Her career ended when Harvard biologists were able to examine the tiny hand and found it to be nothing more than a carved piece of animal liver."</ref> In 1934, the psychical researcher [[Walter Franklin Prince]] described the Crandon case as "the most ingenious, persistent, and fantastic complex of fraud in the history of psychic research."<ref>[[C. E. M. Hansel]]. (1989). ''The Search for Psychic Power: ESP and Parapsychology Revisited''. Prometheus Books. p. 245. {{ISBN|978-0879755331}}</ref> [[File:Helen Duncan fake ectoplasm.jpg|thumb|[[Helen Duncan]]]] The American voice medium [[Etta Wriedt]] (1859–1942) was exposed as a fraud by the physicist [[Kristian Birkeland]] when he discovered that the noises produced by her trumpet were caused by chemical explosions induced by potassium and water, and in other cases by lycopodium powder.{{sfn|McCabe|1920|p=126}} Another well-known medium was the Scottish materialization medium [[Helen Duncan]] (1897–1956). In 1928, photographer Harvey Metcalfe attended a series of séances at Duncan's house and took flash photographs of Duncan and her alleged "materialization" spirits, including her spirit guide "Peggy".<ref>[[Malcolm Gaskill]] (2001). ''Hellish Nell: Last of Britain's Witches''. Fourth Estate. p. 100. {{ISBN|978-1841151090}}</ref> The photographs revealed the "spirits" to have been fraudulently produced, using dolls made from painted papier-mâché masks, draped in old sheets.<ref>Jason Karl. (2007). ''An Illustrated History of the Haunted World''. New Holland Publishers. p. 79. {{ISBN|978-1845376871}}</ref> Duncan was later tested by [[Harry Price]] at the [[National Laboratory of Psychical Research]]; photographs revealed Duncan's [[ectoplasm (paranormal)|ectoplasm]] to be made from [[cheesecloth]], rubber gloves, and cut-out heads from magazine covers.<ref>Simeon Edmunds. (1966). ''Spiritualism: A Critical Survey''. Aquarian Press. pp. 137–144. {{ISBN|978-0850300130}}</ref>{{sfn|Kurtz|1985|p=599}} ==Evolution== Spiritualists reacted with uncertainty to the theories of [[evolution]] in the late 19th and early 20th century. Broadly speaking, the concept of evolution aligned with the spiritualist thought of progressive human development. At the same time, however, the belief in the animal origins of humanity threatened the foundation of the immortality of the [[Spirit (animating force)|spirit]], for if humans had not been created by God, it was scarcely plausible that they would be specially endowed with spirits. This led to spiritualists embracing [[spiritual evolution]].<ref>Janet Oppenheim, The Other World: Spiritualism and Psychical Research in England, 1850–1914, 1988, p. 267</ref> The spiritualists' view of evolution did not stop at death. Spiritualism taught that after death, spirits progressed to spiritual states in new spheres of existence. According to spiritualists, evolution occurred in the [[Spirit world (Spiritualism)|spirit world]] "at a rate more rapid and under conditions more favourable to growth" than encountered on Earth.<ref name="Janet Oppenheim 1914, p. 270">Janet Oppenheim, The Other World: Spiritualism and Psychical Research in England, 1850–1914, 1988, p. 270</ref> In a talk at the London Spiritualist Alliance, [[John Page Hopps]] (1834–1911) supported both evolution and spiritualism. Hopps claimed humanity had started off imperfect "out of the animal's darkness" but would rise into the "angel's marvellous light". Hopps claimed that humans were not fallen but rising creatures, and that after death, they would evolve on various spheres of existence to perfection.<ref name="Janet Oppenheim 1914, p. 270"/> [[Theosophy (Blavatskian)|Theosophy]] is in opposition to the spiritualist interpretation of evolution. Theosophy teaches a metaphysical theory of evolution mixed with [[human devolution]]. Spiritualists do not accept the devolution of the theosophists. To theosophy, humanity starts in a state of perfection (see [[Golden age]]) and falls into a process of progressive materialization (devolution), developing the mind and losing the spiritual consciousness. After the gathering of experience and growth through repeated [[reincarnations]], humanity will regain the original spiritual state, which is now one of self-conscious perfection. Theosophy and spiritualism were both very popular metaphysical schools of thought, especially in the early 20th century, and thus often clashed over their differing beliefs. [[Madame Blavatsky]] was critical of spiritualism; she distanced theosophy from spiritualism as far as possible and aligned herself with Eastern occultism.{{sfn|Butt|2013|p=120}} [[File:Gerald Massey 1856.jpg|upright|thumb|[[Gerald Massey]]]] One medium who rejected evolution was [[Cora L. V. Scott]]; she dismissed evolution in her lectures and instead supported a type of [[pantheistic]] spiritualism.{{sfn|Podmore|2011|pp=135–136}} The spiritualist [[Gerald Massey]] wrote that [[Charles Darwin|Darwin]]'s theory of evolution was incomplete.<ref>{{cite book |last=Flower |first=B. O. |year=1895 |title=Gerald Massey: Poet, Prophet, and Mystic |place=Boston |publisher=Arena Publishing Company}}</ref> [[Alfred Russel Wallace]] believed qualitative novelties could arise through the process of spiritual evolution, in particular, the phenomena of life and mind. Wallace attributed these novelties to a [[supernatural]] agency.<ref>Debora Hammond, The Science of Synthesis: Exploring the Social Implications of General Systems Theory, 2003, p. 39</ref> Later in his life, Wallace was an advocate of spiritualism and believed in an immaterial origin for the higher mental faculties of humans; he believed that evolution suggested that the universe had a purpose, and that certain aspects of living organisms are not explainable in terms of purely materialistic processes, in a 1909 magazine article entitled "The World of Life", which he later expanded into a book of the same name.<ref>{{cite web|last=Wallace|first=Alfred Russel|title=World of Life|url=http://people.wku.edu/charles.smith/wallace/S669.htm|publisher=The Alfred Russel Wallace Page hosted by [[Western Kentucky University]]|access-date=2011-03-23}}</ref> Wallace argued in his 1911 book ''World of Life'' for a spiritual approach to evolution and described evolution as "creative power, directive mind and ultimate purpose". Wallace believed [[natural selection]] could not explain [[intelligence]] or [[morality]] in the human being so suggested that non-material spiritual forces accounted for these. Wallace believed the spiritual nature of humanity could not have come about by natural selection alone, the origins of the spiritual nature must originate "in the unseen universe of spirit".<ref>Martin Fichman, An elusive Victorian: the evolution of Alfred Russel Wallace, 2004, p. 159</ref>{{sfn|Clodd|1917|p=300}} [[Oliver Lodge]] also promoted a version of spiritual evolution in his books ''Man and the Universe'' (1908), ''Making of Man'' (1924), and ''Evolution and Creation'' (1926). The spiritualist element in the synthesis was most prominent in Lodge's 1916 book, ''Raymond, or Life and Death'', which revived a large interest in the paranormal among the public.<ref>Peter J. Bowler, Science for all: the popularization of science in the early twentieth-century, 2009, p. 44</ref> [[Allan Kardec]] promoted a version of spiritualism, [[Kardecist spiritism|Spiritism]], which combined spiritual evolution with [[reincarnation]], popularized by French romantic socialists.<ref>{{Cite book |last=McClelland |first=Norman C. |url=https://books.google.com/books?id=S_Leq4U5ihkC |title=Encyclopedia of Reincarnation and Karma |date=2018-10-15 |publisher=McFarland |isbn=978-0-7864-5675-8 |pages=259 |language=en}}</ref><ref name=":0">{{Cite book |last=Sharp |first=Lynn L. |url=https://books.google.com/books?id=CsFbaq9ysOIC |title=Secular Spirituality: Reincarnation and Spiritism in Nineteenth-century France |date=2006 |publisher=Lexington Books |isbn=978-0-7391-1339-4 |pages=xii, 3, 33, 59 |language=en}}</ref> Spiritism also established a peculiar relationship with the philosophy of [[Positivism]].<ref>{{Cite book |last=Jones |first=Lindsay |url=https://books.google.com/books?id=ODIOAQAAMAAJ |title=Encyclopedia of Religion |date=2005 |publisher=Macmillan Reference USA |isbn=978-0-02-865734-9 |pages=5089 |language=en}}</ref> While Positivism rejected theological and metaphysical explanations, valuing only empirical and scientific knowledge, Kardec sought to integrate this vision with the belief in the existence of the spirit and in communication with the dead.<ref name=":0" /> Thus, Spiritism presented itself as a "Positive Faith", attempting to reconcile the rational and investigative method of Positivism with the belief in the immortality of the soul and in reincarnation.<ref>{{Cite web |title=Spiritism {{!}} Beliefs, Practices, & History {{!}} Britannica |url=https://www.britannica.com/topic/Spiritism |access-date=2025-02-08 |website=www.britannica.com |language=en}}</ref> Kardec appropriated the scientific language of the time to give legitimacy to his doctrine, structuring it as a kind of "spiritual science" that offered evidence of life after death and promoted a reforming morality in a context of social and religious crisis in the 19th century.<ref>{{Cite book |last=Monroe |first=John Warne |url=https://books.google.com/books?id=8U6EOBjlCXMC |title=Laboratories of Faith: Mesmerism, Spiritism, and Occultism in Modern France |date=2008 |publisher=Cornell University Press |isbn=978-0-8014-4562-0 |pages=97, 106 |language=en |quote=Spiritist philosophy, so accessibly presented in Kardec's books, struck many educated middle- and lower middle-class people as rational, consoling, and reassuringly familiar. Rooted in Romantic Socialism and Positivism, it fit the expectations of many seekers of alternative cosmologies especially those sympathetic to the visionary discourse of the mid-nineteenth-century left. (...) He accomplished this change of direction by adapting one of the key elements of Charles Fourier's cosmology—the idea of reincarnation—and bolstering it with an epistemology drawn from Comtean Positivism.}}</ref> ==After the 1920s== {{Main|Spiritualist Church|Spiritualists' National Union|Survivalism (life after death)|Spiritualist Association of Great Britain}} After the 1920s, spiritualism evolved in three different directions, all of which exist today. ===Syncretism=== The first of these continued the tradition of individual practitioners, organised in circles centered on a medium and clients, without any hierarchy or dogma. Already by the late 19th century spiritualism had become increasingly [[syncretism|syncretic]], a natural development in a movement without central authority or dogma.<ref name="Braude" /> Today, among these unorganised circles, spiritualism is similar to the new age movement. However, theosophy, with its inclusion of Eastern religion, astrology, ritual magic and reincarnation, is an example of a closer precursor of the 20th-century new age movement.{{sfn|Hess|1987|p=20}} Today's syncretic spiritualists are quite heterogeneous in their beliefs regarding issues such as reincarnation or the existence of God. Some appropriate new age and [[Contemporary paganism|neo-pagan]] beliefs, while others call themselves "Christian spiritualists", continuing with the tradition of cautiously incorporating spiritualist experiences into their Christian faith. ===Spiritualist art=== {{main|Spiritualist art}} Spiritualism also influenced art, having a pervasive influence on artistic consciousness, with spiritualist art having a huge impact on what became modernism and therefore art today.<ref>{{Cite web|url=https://www.bbc.com/culture/article/20191001-how-spiritualism-influenced-modern-art|title = The medium's medium: The artists who 'spoke' to the dead| date=October 2019 }}</ref> Spiritualism also inspired the pioneering [[abstract art]] of [[Vasily Kandinsky]], [[Piet Mondrian]], [[Kasimir Malevich]], [[Hilma af Klint]], [[Georgiana Houghton]],<ref>{{Cite book|title=World Receivers|publisher=Lenbachhaus|year=2019|pages=80|language=English}}</ref> and [[František Kupka]].<ref>{{Cite news|url=https://www.nytimes.com/1986/12/21/arts/art-view-how-the-spiritual-infused-the-abstract.html|title = Art View; How the Spiritual Infused the Abstract|newspaper = The New York Times|date = 21 December 1986|last1 = Brenson|first1 = Michael}}</ref> ===Spiritualist church=== {{Main|Spiritualist church|Spiritualists' National Union|Spiritualist Association of Great Britain|Spiritual church movement}} The second direction taken has been to adopt formal organization, patterned after Christian denominations, with established liturgies and a set of seven principles, and training requirements for mediums. In the United States the spiritualist churches are primarily affiliated either with the [[National Spiritualist Association of Churches]] or the loosely allied group of denominations known as the spiritual church movement; in the U.K. the predominant organization is the [[Spiritualists' National Union]], founded in 1890.{{citation needed|date=January 2024}} [[File:Conan doyle.jpg|upright|thumb|[[Arthur Conan Doyle]], creator of [[Sherlock Holmes]]]] Formal education in spiritualist practice emerged in the 1920s, with organizations like the William T. Stead Center in Chicago, Illinois, and continue today with the [[Arthur Findlay]] College at Stansted Hall in England, and the [[Morris Pratt Institute]] in Wisconsin, United States.{{citation needed|date=January 2024}} Diversity of belief among organized spiritualists has led to a few schisms, the most notable occurring in the U.K. in 1957 between those who held the movement to be a religion ''sui generis'' (of its own with unique characteristics), and a minority who held it to be a denomination within Christianity. In the United States, this distinction can be seen between the less Christian organization, the National Spiritualist Association of Churches, and the more Christian spiritual church movement.{{citation needed|date=January 2024}} The practice of organized spiritualism today resembles that of any other religion, having discarded most showmanship, particularly those elements resembling the conjurer's art. There is thus a much greater emphasis on "mental" mediumship and an almost complete avoidance of the apparently miraculous "materializing" mediumship that so fascinated early believers such as Arthur Conan Doyle.{{sfn|Guthrie|Lucas|Monroe|2000|p={{page needed|date=January 2024}}}} ===Psychical research=== {{Main|Parapsychology}} Already as early as 1882, with the founding of the [[Society for Psychical Research]] (SPR), parapsychologists emerged to investigate spiritualist claims.<ref>[[Ray Hyman]]. (1985). ''A Critical Historical Overview of Parapsychology''. In [[Paul Kurtz]]. ''A Skeptic's Handbook of Parapsychology''. Prometheus Books. pp. 3–96. {{ISBN|0879753005}}</ref> The SPR's investigations into spiritualism exposed many fraudulent mediums which contributed to the decline of interest in physical mediumship.<ref>[[Rosemary Ellen Guiley|Rosemary Guiley]]. (1994). ''The Guinness Encyclopedia of Ghosts and Spirits''. Guinness Publishing. p. 311. {{ISBN|978-0851127484}}</ref> ==Recognition== Spiritualism and its belief system were affirmed as covered by the Employment Equality Regulations 2003 at the United Kingdom Employment Appeal Tribunal in 2009.<ref>{{Cite web|url=https://www.bailii.org/uk/cases/UKEAT/2009/0434_09_1211.html|title=Greater Manchester Police Authority v Alan Power [2009] UKEAT 0434_09_1211 (12 November 2009)|website=www.bailii.org}}</ref> ==See also== * [[Dowsing]] * [[List of channelers]] * [[List of Spiritualist organizations|List of spiritualist organizations]] * [[New religious movement]] * [[Spiritualism in fiction]] ==References== {{citation style|date=January 2024}} === Citations === {{Reflist|30em}} ===Works cited=== {{refbegin|30em|indent=yes}} * {{cite book |last=Albanese |first=Catherine L. |year=2007 |title=[[A Republic of Mind and Spirit: A Cultural History of American Metaphysical Religion]] |place=New Haven/London |publisher=Yale University Press |isbn=978-0300136159}} * {{cite journal |first1=Carlos S. |last1=Alvarado |first2=Massimo |last2=Biondi |first3=Wim |last3=Kramer |title=Historical Notes on Psychic Phenomena in Specialised Journals |journal=European Journal of Parapsychology |volume=21 |number=1 |date=2006 |pages=58–87}} <!--B--> * {{cite book |last=Bassett |first=J. |year=1990 |title=100 Years of National Spiritualism |publisher=The Headquarters Publishing Co.}}{{isbn missing}} * {{cite book |last=Braude |first=Ann |title=Radical Spirits: Spiritualism and Women's Rights in Nineteenth-Century America |location=Bloomington |publisher=[[Indiana University Press]] |year=2001 |isbn=978-0253215024 |edition=2nd |oclc=47785582}} * {{cite book |last=Britten |first=Emma Hardinge |author-link=Emma Hardinge Britten |title=Nineteenth Century Miracles: Spirits and Their Work in Every Country of the Earth |url=https://archive.org/details/nineteenthcentu00britgoog |publisher=New York: William Britten |year=1884 |isbn=978-0766162907}} * {{cite book |last=Butt |first=G. Baseden |year=2013 |orig-year=1925 |title=Madame Blavatsky |publisher=Literary Licensing |isbn=978-1494069407}} <!--C--> * {{cite news |last1=Campbell |first1=Geo. |last2=Hardy |first2=Thomas |last3=Milmokre |first3=Jas. |title=Baer-Spiritualistic Challenge |date=June 6, 1900 |url=https://www.newspapers.com/image/325876259/ |newspaper=Nanaimo Free Press |publisher=Geo. Norris |location=Nanaimo, Canada |volume=27 |issue=44 |page=2 |via=[[Newspapers.com]]}} * {{cite book |last=Carroll |first=Bret E. |title=Spiritualism in Antebellum America |series=Religion in North America |location=Bloomington |publisher=[[Indiana University Press]] |year=1997 |isbn=978-0253333155}} * {{cite book |author-link=Edward Clodd |last=Clodd |first=Edward |year=1917 |url=https://archive.org/stream/questionifmandie00cloduoft |title=The Question: A Brief History and Examination of Modern Spiritualism |publisher=Grant Richards |place=London}} <!--D--> * {{cite book |title=The Principles of Nature, Her Divine Revelations, and a Voice to Mankind |first=Andrew Jackson |last=Davis |author-link=Andrew Jackson Davis |editor-last=Fishbough |editor-first=William |place=New York |publisher=S. S. Lyon and W. Fishbough |year=1852 |orig-year=1847 |via=University of Michigan |url=http://www.hti.umich.edu/cgi/t/text/text-idx?c=moa&idno=ACA6166.0001.001&view=toc}} * {{cite book |last=Deveney |first=John Patrick |title=Paschal Beverly Randolph: A Nineteenth-Century Black American Spiritualist, Rosicrucian, and Sex Magician |location=Albany |publisher=[[State University of New York Press]] |year=1997 |isbn=978-0791431207}} * {{cite book |last=Doyle |first=Arthur Conan |author-link=Arthur Conan Doyle |title=The History of Spiritualism, volume 1 |location=New York |publisher=G.H. Doran |year=1926 |url=http://www.classic-literature.co.uk/scottish-authors/arthur-conan-doyle/the-history-of-spiritualism-vol-i |isbn=978-1410102430}} * {{cite book |last=Doyle |first=Arthur Conan |author-link=Arthur Conan Doyle |title=The History of Spiritualism, volume 2 |location=New York |publisher=G.H. Doran |year=1926 |url=http://www.classic-literature.co.uk/scottish-authors/arthur-conan-doyle/the-history-of-spiritualism-vol-ii |isbn=978-1410102430}} <!--G--> * {{cite book |editor1-last=Guthrie |editor1-first=John J. Jr. |editor2-first=Phillip Charles |editor2-last=Lucas |editor3-first=Gary |editor3-last=Monroe |title=Cassadaga: the South's Oldest Spiritualist Community |location=Gainesville, FL |publisher=[[University Press of Florida]] |year=2000 |isbn=978-0813017433}} <!--H--> * {{cite book |last=Harrison |first=W. H. |year=1880 |title=Psychic Facts: A Selection from Various Authors |place=London |publisher=Ballantyne Press}} * {{cite thesis |last=Hess |first=David |title=Spiritism and Science in Brazil |type=PhD dissertation |publisher=Dept. of Anthropology, Cornell University |year=1987}} <!--K--> * {{cite book |editor-link=Paul Kurtz |editor-last=Kurtz |editor-first=Paul |year=1985 |title=A Skeptic's Handbook of Parapsychology |publisher=Prometheus Books |isbn=0879753005}} <!--L--> * {{cite book |last=Lawton |first=George |title=The Drama of Life After Death: A Study of the Spiritualist Religion |year=1932 |publisher=Henry Holt and Company |oclc=936427452}} <!--M--> * {{cite book |last=Mann |first=Walter |year=1919 |url=https://archive.org/stream/folliesfraudsofs00manniala |title=The Follies and Frauds of Spiritualism |place=London |publisher=Watts & Co.}} * {{cite book |author-link=Joseph McCabe |last=McCabe |first=Joseph |year=1920 |url=https://archive.org/stream/isspiritualismba00mccarich |title=Is Spiritualism Based on Fraud? |place=London |publisher=Watts & Co.}} * {{cite book |url=https://archive.org/details/encyclopediaofoc0002unse_h4m2 |title=Encyclopedia of Occultism & Parapsychology |publisher=Gale Group |year=2001 |isbn=0810394898 |editor-last=Melton |editor-first=J. Gordon |editor-link=J. Gordon Melton |edition=5th |volume=2}} <!--P--> * {{cite AV media |title=Telegrams from the Dead |author=[[PBS]] |type=television documentary |series=[[American Experience]] |date=October 19, 1994}} * {{cite book |first=Frank |last=Podmore |author-link=Frank Podmore |year=2011 |orig-year=1902, Methuen & Company |title=Modern Spiritualism: A History and a Criticism |volume=2 |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-1108072588}} <!--R--> * {{cite book |author-link=Joseph Rinn |last=Rinn |first=Joseph |year=1950 |title=Sixty Years Of Psychical Research: Houdini and I Among the Spiritualists |publisher=Truth Seeker}} <!--S--> * {{cite book |first=Lewis |last=Spence |author-link=Lewis Spence |title=Encyclopedia of Occultism and Parapsychology |publisher=Kessinger Publishing Company |year=2003}} * {{cite journal |last=Strube |first=Julian |date=2016 |title=Socialist Religion and the Emergence of Occultism: A Genealogical Approach to Socialism and Secularization in 19th-Century France |journal=Religion |volume=46 |issue=3 |doi=10.1080/0048721X.2016.1146926 |pages=359–388 |s2cid=147626697}} <!--T--> * {{cite book |last=Troy |first=Kathryn |year=2017 |title=The Specter of the Indian: Race, Gender, and Ghosts in American Séances, 1848-1890 |publisher=State University of New York Press |isbn=978-1438466095}} <!--U--> * {{cite book |last1=Urban |first1=Hugh B. |title=New Age, Neopagan and New Religious Movements |location=Oakland |publisher=University of California Press |year=2015 |isbn=978-0520281189}} <!--W--> * {{cite book |title=The Scientific Aspect of the Supernatural |first=Alfred Russel |last=Wallace |place=London |publisher=F. Farrah |year=1866 |via=wku.edu |url=http://www.wku.edu/~smithch/wallace/S118A.htm}} * {{cite book |last=Weisberg |first=Barbara |title=Talking to the Dead |location=San Francisco |publisher=Harper |year=2004 |isbn=978-0060566678 |edition=1st |oclc=54939577}} * {{cite book |last=Wicker |first=Christine |title=Lily Dale: the True Story of the Town that talks to the Dead |location=San Francisco |publisher=Harper |year=2004}} {{refend}} ==Further reading== {{refbegin|30em|indent=yes}} * {{cite book |last=Brandon |first=Ruth |author-link=Ruth Brandon |title=The Spiritualists: The Passion for the Occult in the Nineteenth and Twentieth Centuries |location=New York |publisher=Alfred A. Knopf |year=1983 |ref=none}} * {{cite book |last=Brown |first=Slater |author-link=William Slater Brown |title=The Heyday of Spiritualism |location=New York |publisher=Hawthorn Books |year=1970 |ref=none}} * {{cite book |last=Buescher |first=John B. |title=The Other Side of Salvation: Spiritualism and the Nineteenth-Century Religious Experience |location=Boston |publisher=[[Skinner House Books]] |year=2003 |isbn=978-1558964488 |ref=none}} * {{cite book |last=Chapin |first=David |title=Exploring Other Worlds: Margaret Fox, Elisha Kent Kane, and the Antebellum Culture of Curiosity |place=Amherst |publisher=[[University of Massachusetts Press]] |year=2004 |ref=none}} * {{cite book |author-link=Arthur Conan Doyle |last=Doyle |first=Arthur Conan |year=1975 |title=The History of Spiritualism |publisher=Arno Press |place=New York |isbn=978-0405070259 |ref=none}} * {{cite book | title=Victorian Women and the Theatre of Trance: Mediums, Spiritualists and Mesmerists in Performance | first=Amy | last=Lehman | publisher=McFarland | year=2009 | isbn=978-0786434794 |ref=none}} * {{cite journal |last=Lindgren |first=Carl Edwin |date=January 1994 |title=Spiritualism: Innocent Beliefs to Scientific Curiosity |journal=Journal of Religion and Psychical Research |volume=17 |issue=1 |pages=8–15 |issn=2168-8621 |url=http://connection.ebscohost.com/c/articles/8637219/spiritualism-innocent-beliefs-scientific-curiosity-1700s-1800s |archive-url=https://web.archive.org/web/20131202222006/http://connection.ebscohost.com/c/articles/8637219/spiritualism-innocent-beliefs-scientific-curiosity-1700s-1800s |url-status=dead |archive-date=2013-12-02 |ref=none}} * {{cite journal |last=Lindgren |first=Carl Edwin |date=March 1994 |title=Scientific investigation and Religious Uncertainty 1880–1900 |journal=Journal of Religion and Psychical Research |volume=17 |issue=2 |pages=83–91 |issn=2168-8621 |url=http://connection.ebscohost.com/c/articles/8635968/scientific-investigation-religious-uncertainty-1880-1900 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131203031957/http://connection.ebscohost.com/c/articles/8635968/scientific-investigation-religious-uncertainty-1880-1900 |url-status=dead |archive-date=2013-12-03 |ref=none}} * {{cite book |last=Moore |first=William D. |title=Exploring Everyday Landscapes: Perspectives in Vernacular Architecture, VII |editor=[[Annmarie Adams]] |editor2=Sally MacMurray |chapter='To Hold Communion with Nature and the Spirit-World:' New England's Spiritualist Camp Meetings, 1865–1910 |location=Knoxville |publisher=[[University of Tennessee Press]] |year=1997 |isbn=978-0870499838 |ref=none}} * {{cite book | title=The Spiritualist Movement: Speaking with the Dead in America and around the World 3 Vols. | first=Christopher M. | last=Moreman | publisher=Praeger | year=2013 |isbn=978-0-313-39947-3 |ref=none}} * {{cite book |author=National Spiritualist Association |title=Spiritualist Manual |year=1934 |orig-year=1911 |url=https://books.google.com/books?id=ZmE3AAAAMAAJ |publisher=Printing Products Corporation |location=Chicago, Illinois |edition=5}} * {{cite book |last=Natale |first=Simone |year=2016 |title=Supernatural Entertainments: Victorian Spiritualism and the Rise of Modern Media Culture |place=University Park |publisher=Pennsylvania State University Press |isbn=978-0-271-07104-6 |ref=none}} * {{cite book |last=Stoddart |first=Jane |author-link=Jane T. Stoddart |year=1919 |title=The case against spiritualism |place=United Kingdom |publisher=[[Hodder & Stoughton]] |url=https://gutenberg.org/ebooks/73685}} {{refend}} ==External links== {{Commons category}} {{EB1911 poster|Spiritualism}} * [https://www.backstoryradio.org/shows/american-spirit-2/ "American Spirit: A History of the Supernatural"]{{snd}}An hour-long history public radio program exploring American spiritualism. * [http://www.dmoz.org/Society/Religion_and_Spirituality/Spiritualism/ Open Directory Project page for "Spiritualism"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090402112741/http://www.dmoz.org/Society/Religion_and_Spirituality/Spiritualism/ |date=2009-04-02 }} * [http://www.foxsisters.net/ Video and Images of the original Fox Family historic home site.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120624081204/http://www.foxsisters.net/ |date=2012-06-24 }} * [http://www.csicop.org/sb/show/investigating_spirit_communications/ "Investigating Spirit Communications"]{{snd}}[[Joe Nickell]] * [http://www.skepticreport.com/sr/?p=579 "Spiritualism Exposed: Margaret Fox Kane Confesses Fraud"]{{snd}}Skeptic Report {{Spiritism and Spiritualism}} {{Ghosts}} {{Theism}} {{Belief systems}} {{Theology}} {{Conan Doyle}} {{New Religious Movements in the United States}} {{Authority control}} [[Category,Spiritualism| ]] [[Category,Occult]] [[Category,New religious movements established in the 19th century]] == Hu: == {{Nincs tartalomjegyzék}} {{más|Spiritualizmus (filozófia)}} [[File:Reincarnation AS.jpg|thumb|200px|[[Lélekvándorlás|Reinkarnáció]] a művészetben]] A '''spiritualizmus''' a [[Szellem (vallás)|szellem]]i létet; a halottakkal és szellemvilággal való kommunikációt hangsúlyozó [[vallás]]i tanítás. A spiritualizmus jelenségei: a [[prófécia|próféciá]]k, a [[tisztánlátás]], a [[nyelveken szólás]], pszichikus gyógyítás, [[Jelenések|látomások]], [[transz]], [[kinyilatkoztatás]]ok, [[levitáció]], automatikus írás,manifesztáció,pszichokinézis, [[materializáció]] stb.<ref>[https://web.archive.org/web/20080201175321/http://www.nsac.org/spiritualism.htm nsac.org]</ref> [[File:Houdini as ghostbuster (performance poster).jpg|thumb|200px|[[Harry Houdini|Houdini]] egy műsort hirdet, amelyben leleplezi a „médiumok” fortélyait]] [[Kép:Houdini as ghostbuster (performance poster).jpg|bélyegkép|200px|[[Harry Houdini|Houdini]] egy műsort hirdet, amelyben leleplezi a „médiumok” fortélyait]] Egy bizonyos [[Szellem (vallás)|szellem]] megidézésére szeánszot tartanak, amely során a közvetítő ([[médium]]) transzállapotba kerül. A szellem megszállja a médiumot, és közvetlenül szólítja meg a résztvevőket, vagy automatikus íráson, rajzoláson keresztül lép kapcsolatba velük. A spiritualisták a szeánsz alatt történő jelenségeket a [[Túlvilág|halál utáni élet]] bizonyítékának tartják.<ref>Nevill Drury: A miszticizmus és az ezoterikus tanok lexikona, 1994</ref> Hitük alapja, hogy a [[Lélek|szellem]] örök és az anyagba (testbe) zárt élet a szellem fejlődését segíti elő. A tanításaik a szellemvilágból származnak tiszta, ragyogó szellemektől, a közvetítőkön, például a pszichikus [[médium]]okon keresztül. A spiritualista hagyományok mélyen gyökereznek a [[sámánizmus]]ban, amely talán a vallás egyik legrégebbi formája. A sámán ''(vagy [[táltos]])'' fő feladata a kapcsolatfelvétel a szellemekkel, továbbá az emberek és szellemek közötti kommunikáció. {{refhely|Hunyadi László: A világ vallásföldrajza|26. o.}} [[Emanuel Swedenborg]]ot a modern spiritualizmus atyjaként tisztelik.<ref>https://web.archive.org/web/20071005193258/http://www.nsac.org/history.htm</ref> Egyik modern, nyugati ága a [[spiritizmus]], amely az 1840-es évek végén fejlődött ki az [[Amerikai Egyesült Államok]]ban.<ref>Allan Kardec, [http://www.allankardec.com/Allan_Kardec/Le_livre_des_esprits/lesp_us.pdf The Spirits' Book] {{Wayback|url=http://www.allankardec.com/Allan_Kardec/Le_livre_des_esprits/lesp_us.pdf |date=20180417105431 }}, Containing the Principles of Spiritist Doctrine... according to the Teachings of Spirits of High Degree, Transmitted through Various Mediums, Collected and Set in Order by Allan Kardec, translated by Anna Blackwell, São Paulo, Brasil, Federação Espírita Brasileira, 1996, {{ISBN|85-7328-022-0}}, p. 33.</ref> Napjainkban különösképp Brazíliában népszerű. == Hivatkozások == {{jegyzetek}} ==Irodalom== *Brandon, Ruth. 1983. ''The Spiritualists: The Passion for the Occult in the Nineteenth and Twentieth Centuries'', New York: Alfred A. Knopf, Inc. *Braude, Ann. 2001. ''Radical Spirits: Spiritualism and Women's Rights in Nineteenth-Century America''. Bloomington: Indiana University Press. {{ISBN|0-253-21502-1}}. *Britten, Emma Hardinge. 1884. ''Nineteenth Century Miracles: Spirits and their Work in Every Country of the Earth.'' New York: William Britten. *Brown, Slater. 1970. ''The Heyday of Spiritualism'', New York: Hawthorn Books. *Buescher, John B. 2003. ''The Other Side of Salvation: Spiritualism and the Nineteenth-Century Religious Experience.'' Boston: Skinner House Books. {{ISBN|1-55896-448-7}}. *Carroll, Bret E. 1997. ''Spiritualism in Antebellum America''. Bloomington: Indiana University Press. {{ISBN|0-253-33315-6}}. * Deveney, John Patrick and Franklin Rosemont. 1996. ''Paschal Beverly Randolph: A Nineteenth-Century Black American Spiritualist, Rosicrucian, and Sex Magician''. State University of New York Press. {{ISBN|0-7914-3120-7}}. *Doyle, Arthur Conan. 1926. ''The History of Spiritualism.'' New York: G.H. Doran, Co. [http://www.classic-literature.co.uk/scottish-authors/arthur-conan-doyle/the-history-of-spiritualism-vol-i/ Volume 1] [http://www.classic-literature.co.uk/scottish-authors/arthur-conan-doyle/the-history-of-spiritualism-vol-ii/ Volume 2]. {{ISBN|1-4101-0243-2}}. *Fodor, Nandor, ''An Encyclopaedia of Psychic Science'', 1934. *Guthrie, John J. Jr., Phillip Charles Lucas, and Gary Monroe (editors). 2000. ''Cassadaga: the South’s Oldest Spiritualist Community.'' Gainesville, FL : University Press of Florida. {{ISBN|0-8130-1743-2}}. *Hess, David. ''Spiritism and Science in Brazil''. PhD thesis, Dept. of Anthropology, Cornell University, 1987. *[[Johannes Greber]]; ''Kapcsolat a szellemvilággal'' [http://hittitok.hu] *Lindgren, Carl Edwin (January, 1994). Spiritualism: Innocent Beliefs to Scientific Curiosity. ''Journal of Religion and Psychical Research'', Volume 17, Number 1:8-15. {{ISSN|1731-2148}} [https://web.archive.org/web/20120210103528/http://users.panola.com/lindgren/spirit-1.html] *Lindgren, Carl Edwin (March, 1994). Scientific investigation and Religious Uncertainty 1880-1900. ''Journal of Religion and Psychical Research'', Volume 17, Number 2:83-91. [https://web.archive.org/web/20120210103544/http://users.panola.com/lindgren/spirit-2.html] *Moore, William D., 1997. "'To Hold Communion with Nature and the Spirit-World:' New England's Spiritualist Camp Meetings, 1865-1910." In Annmarie Adams and Sally MacMurray, eds. ''Exploring Everyday Landscapes: Perspectives in Vernacular Architecture, VII''. Knoxville: University of Tennessee Press. {{ISBN|0-8704-9983-1}}. *Tokarzówna, Krystyna and Stanisław Fita, 1969. ''[[Bolesław Prus]], 1847-1912: Kalendarz życia i twórczości'' ([[Bolesław Prus]], 1847-1912: a Calendar of [His] Life and Work), edited by [[Zygmunt Szweykowski]], Warsaw, Państwowy Instytut Wydawniczy, pp.&nbsp;440, 443, 445–53, 521. *Weisberg, Barbara. 2004. ''Talking to the Dead'', San Francisco: Harper. *Wicker, Christine. 2003. ''Lily Dale: the True Story of the Town that talks to the Dead'', San Francisco:Harper. *[[Vay Adelma]]: Szellem, erő, anyag (erős haladóknak,)Tanulmányok a szellemvilágból, Szférák a föld és a nap között, Aeonok (elmélkedések és intelmek, Elmélkedések könyve, Hephata (imakönyv) (napi használatra ajánlott) [http://www.spiritualitas.hu] *Dr.Grünhut Adolf: Tanulmányok a spiritizmus köréből I – II.(a magyar szellemtani irodalom legfontosabb műve) *Forsboom Bernát: Emánuel szellem nyilatkozatai (Havas Andor fordítása) (nagy elmélyedést kívánó, feltétlenül olvasandó szellembölcseleti alapmű) *Evangéliumi alapú szellemi tanítások: A "Névtelen Szellem munkái" és "Az utolsó óra munkásaihoz" négy kötete == Külső hivatkozások == *[http://www.spiritwritings.com/library.html Spiritualist E-Texts] {{Wayback|url=http://www.spiritwritings.com/library.html |date=20080117124750 }} *[https://web.archive.org/web/20070426204142/http://religiousmovements.lib.virginia.edu/nrms/Spiritsm.html Religious Movements: Spiritualism] *[http://www.newadvent.org/cathen/14221a.htm The Catholic Encyclopedia: Spiritism] *[https://www.google.com/Top/Society/Religion_and_Spirituality/Spiritualism/ Google mirror of the Open Directory Project: Spiritualism] * [https://web.archive.org/web/20070401151412/http://www.snu.org.uk/index2.htm Spiritualist's National Union UK] *[https://web.archive.org/web/20070311063503/http://www.survivalafterdeath.org/articles.htm Collection of Spiritualist E-Texts] *[http://www.spirithistory.com/ John B. Buescher's website on the history of Spiritualism] *[https://web.archive.org/web/20070310233809/http://www.gerald-massey.org.uk/massey/cnr_miscellanea_tracts_3.htm#74_01_25 Poet and Egyptologist Gerald Massey on 'Why I Became a Spiritualist'] * [http://www.mysteriouspeople.com/Katie-King.htm Florence Cook and Katie King. The story of a Spiritualist medium] * Andrew Lang, [http://www.psychanalyse-paris.com/852-Fetishism-and-Spiritualism.html Fetishism and Spiritualism] {{Wayback|url=http://www.psychanalyse-paris.com/852-Fetishism-and-Spiritualism.html |date=20130202042908 }}, ''The Making of Religion'', (Chapter VIII), Longmans, Green, and C°, London, New York and Bombay, 1900, pp.&nbsp;147–159. *[https://web.archive.org/web/20110519173408/http://http/://thinkunity.com/page13.html Christian Spirituality] * [http://www.spiritualitas.hu] * [http://www.hittitok.hu] *[https://web.archive.org/web/20090316104009/http://okkultizmus.lap.hu/ Okkultizmus.lap.hu - linkgyűjtemény] == Kapcsolódó szócikkek == * [[Spiritizmus]] * [[Allan Kardec]] *[[James Hillman]] * [[Természetfeletti]] {{Nemzetközi katalógusok}} {{csonk-dátum|csonk-vallás|2007 márciusából}} [[Kategória,Okkultizmus]] [[Kategória,Új vallási mozgalmak]] == Fr: == {{homonymes|Spiritualisme}} {{Confusion|texte=Ne pas confondre le '''spiritualisme moderne''', une religion des pays anglo-saxons, avec le [[Spiritualisme (philosophie)|spiritualisme]] (courant philosophique), ni avec le [[spiritisme]].}} [[Fichier:Spirtualist logo.JPG|vignette|250px|Logo à l'entrée d'une église spiritualiste à [[Édimbourg]], en 2009.]] [[Fichier:Spiritualist Church building.JPG|vignette|250px|Intérieur d'une [[église spiritualiste]] en [[Écosse]], en 2009. Le [[médium (spiritualité)|médium]] officie au centre durant les cultes.]] [[Fichier:Bibliothèque spiritualiste.JPG|vignette|250px|Des ouvrages composant une bibliothèque spiritualiste à [[Londres]].]] Le '''spiritualisme moderne anglo-saxon''' est un mouvement [[religion|religieux]] [[monothéisme|monothéiste]]. Fondé sur la croyance en [[Dieu]], il se distingue par la croyance en une communication possible avec les défunts. Ceux-ci pouvant être contactés par de simples individus ou par des [[Médium (spiritualité)|médiums]] entraînés, dans le but de recueillir des informations sur la [[vie après la mort]]. Le spiritualisme moderne anglo-saxon s’est d’abord développé aux [[États-Unis]] au {{s-|XIX|e}} à la suite des témoignages des [[sœurs Fox]]. Il atteint son pic de popularité entre 1840 et 1920, essentiellement dans les pays de langue anglaise<ref name=Braude>{{Ouvrage|langue=en|prénom1=Ann Braude|nom1=Braude|titre=Radical Spirits : Spiritualism and Women's Rights in Nineteenth-Century America, Second Edition|éditeur=Indiana University Press|année=2001|passage=296|isbn=0-253-21502-1}}</ref>{{,}}<ref name="Britten">{{Ouvrage |langue=en |prénom1=Emma Hardinge |nom1=Britten |lien auteur1=Emma Hardinge Britten |titre=Nineteenth Century Miracles : Spirits and their Work in Every Country of the Earth |éditeur=New York: William Britten |année=1884 |pages totales=608 |isbn=0-7661-6290-7}}</ref>. En 1897, les États-Unis et l’Europe comptaient plus de huit millions d’adeptes<ref name="NYT">{{article | nom1 = New York Times | jour = 29 |mois=11 |année=1897 | titre = Three forms of thought |sous-titre=M.M. Mangassarian Addresses the Society for Ethical Culture at Carnegie Music Hall | périodique = The New York Times | pages = 200}}</ref>, majoritairement issus des classes sociales moyennes et aisées. Cette religion s’est développée pendant un demi-siècle, sans credo officiel et sans aucune organisation structurée. Elle acquit une existence grâce à des publications, à des tournées de démonstration, à des séminaires, et à l’activité de [[médium (spiritualité)|médiums]] itinérants. Beaucoup d’éminents spiritualistes étaient des femmes. La plupart des sympathisants défendirent des causes telles que l’abolition de l’esclavage et le suffrage des femmes. Ce mouvement favorisa la naissance du [[spiritisme]] en France, en 1857. Vers la fin des années 1880, la crédibilité de cette religion informelle fut fragilisée par des accusations de fraudes à l’encontre des médiums. Dans le même temps, des institutions spiritualistes officielles et organisées apparurent. De nos jours, des [[Église spiritualiste|Églises spiritualistes]] sont durablement implantées sous diverses dénominations, aux [[États-Unis]] et au [[Royaume-Uni]]. == Croyances == [[Fichier:Spiritualism London.JPG|thumb|left|250px|Entrée de l'immeuble de l'Association spiritualiste de Grande-Bretagne, à [[Londres]], en 2009]] Les croyances du spiritualisme moderne varient selon les différents groupes d’adeptes, bien qu’ils partagent les mêmes convictions à propos de Dieu et de l’au-delà. === Déisme === Les spiritualistes croient en un Dieu unique, assez proche de la notion de Dieu dans le christianisme. Le premier principe de l’Union nationale des spiritualistes (Spiritualists’ National Union) est la « paternité de Dieu ». === Médiumnité et Esprits === Les spiritualistes croient en la communication avec les esprits des humains désincarnés. Ils affirment que les médiums sont des personnes capables d’établir cette communication. Ils considèrent que les esprits évoluent continuellement vers la perfection, en accédant à des sphères ou à des plans de plus en plus élevés. Pour eux, l’[[Au-delà]] n’est pas un lieu figé, mais un univers dans lequel les esprits progressent. Ces deux concepts (la communication avec les esprits est possible et les esprits résident dans des mondes supérieurs) conduisent à une troisième croyance : les esprits peuvent dispenser un enseignement à propos de Dieu et l’au-delà. C’est ainsi que le adeptes parlent « d’esprits guides » pour mentionner les esprits chargés de cet enseignement. [[Fichier:Broadsheet equating spiritualism with witchcraft.jpg|thumb|250px|Certains chrétiens associaient le spiritualisme à la [[sorcellerie]]. Cette affiche américaine de 1865 accuse également le Spiritualisme de soutenir le mouvement [[abolitionnisme|abolitionniste]] et d'avoir provoqué la [[guerre de Sécession]].]] === Différences entre le spiritualisme moderne et le spiritisme === Le [[spiritisme (Allan Kardec)|spiritisme]], est une branche du spiritualisme moderne développée par [[Allan Kardec]] et présente dans tous les pays latins. Le spiritisme met l’accent sur le progrès moral par la [[réincarnation]], il est codifié dans [[Spiritisme (Allan Kardec)|cinq livres]] dès son origine. D’après [[Arthur Conan Doyle]], la majorité des spiritualistes britanniques du début du {{s-|XX|e}} ne s’attachaient pas au concept de la réincarnation. Quelques-uns la considéraient possible mais beaucoup la réfutaient parce que non confirmée par les échanges qu’ils disaient avoir avec les esprits. Ainsi, toujours selon Conan Doyle, le spiritualisme anglo-saxon ne parvenant pas à appuyer le principe de la réincarnation par des observations pratiques lors des séances spirites, il abandonna cette idée<ref name="DoyleVol2">{{Ouvrage |langue=en |prénom1=Arthur Conan |nom1=Doyle |lien auteur1=Arthur Conan Doyle |titre=The History of Spiritualism, volume 2 |lieu=New York |éditeur=G.H. Doran |année=1926 |isbn=1-4101-0243-2 |lire en ligne=http://www.classic-literature.co.uk/scottish-authors/arthur-conan-doyle/the-history-of-spiritualism-vol-ii}}</ref>. == Les origines == Le spiritualisme moderne apparu aux États-Unis, dans les années 1840, dans le district du Burned-over (État de New York) sur la base d’anciens mouvements religieux tels que le Mormonisme et les Adventistes du Septième jour. Dans cette région l’opinion commune admettait facilement la communication directe avec les anges ou avec Dieu, qui était perçu comme un être bon, incapable d’envoyer les enfants non baptisés dans un enfer éternel. === Swedenborg et Mesmer === [[Fichier:Hypnotisk seans av Richard Bergh 1887.jpg|thumb|200 px| L’intérêt des spectateurs s’intensifie lorsque les mesmeristes provoquent une transe. Peinture de l’artiste suédois Richard Bergh, 1887.]] [[Fichier:Emanuel Swedenborg, 1688-1772, ämbetsman (Per Krafft d.ä.) - Nationalmuseum - 15710.tif|thumb|left|100px|[[Emanuel Swedenborg]].]] [[Fichier:Franz Anton Mesmer.jpg|thumb|left|80px|[[Franz-Anton Mesmer]].]] Dans ce contexte, les écrits d’[[Emanuel Swedenborg]] (1688-1772) et les enseignements de [[Franz-Anton Mesmer]] (1734-1815) encouragèrent ceux qui cherchaient des moyens pour explorer l’au-delà. Swedenborg, qui prétendait communiquer avec les esprits tout en restant conscient, décrivit la structure du monde spirituel. Deux choses provenant des visions de Swendenborg interpellaient les pionniers du spiritualisme. Tout d’abord, il n’existerait pas un seul enfer et un seul paradis, mais plutôt une multitude de niveaux, du plus infernal au plus paradisiaque. De plus, les esprits représenteraient les intermédiaires entre Dieu et l’humanité, c’est-à-dire les messagers du plan divin. Bien que Swedenborg déconseillait le contact avec les esprits, son travail semble avoir conduit beaucoup d’autres sur cette voie. Mesmer ne contribua à aucune croyance religieuse mais popularisa une technique, qui sera plus tard nommée [[hypnose]], capable de provoquer des transes susceptibles de rendre le sujet réceptif à des êtres d’une autre dimension. Il y avait une grande part de spectacle dans les démonstrations de mesmérisme et les présentateurs du {{s-|XIX|e}} qui enseignaient ce sujet s’attachaient autant à distraire le public qu’à démontrer une méthode de communication avec le divin. La figure emblématique qui combina le mieux les travaux de Swedenborg et de Mesmer dans une synthèse typiquement américaine fut probablement [[Andrew Jackson Davis]]. Il baptisa son système de pensée « la philosophie harmoniale ». Davis pratiquait le mesmérisme à des fins de guérison ainsi que la [[clairvoyance]] à Poughkeepsie, dans l’État de New York. Son livre de 1847 : ''The Principles of Nature, Her Divine Revelations, and a Voice to Mankind''<ref>[http://www.hti.umich.edu/cgi/t/text/text-idx?c=moa&idno=ACA6166.0001.001&view=toc ''The Principles of Nature, Her Divine Revelations, and a Voice to Mankind''], Andrew Jackson Davis, 1847.</ref>, fut entièrement dicté à un ami par Davis, alors que ce dernier se trouvait en état de transe. Ce livre représenta une sorte de Bible de référence pour le mouvement spiritualiste bien que ses valeurs très individualistes excluent toute vision unique du monde. === L’évolution du mouvement === [[Fichier:Fox sisters.jpeg|thumb|150px|Les sœurs Fox.]] Les spiritualistes considèrent généralement le {{date|31|mars|1848}} comme la date de naissance de leur mouvement. Ce jour-là, les sœurs [[Sœurs Fox|Kate et Margaret Fox]] de Hydesville signalèrent des séries de coups étranges et qui répondaient à leurs questions. Leur explication fut qu’il s’agissait de la manifestation de l’esprit d’un colporteur décédé. Ces faits insolites se produisaient devant témoins. Le sens pratique des Américains s’accommodait très bien du fait qu’il s’agissait d’un phénomène observable et les sœurs Fox devinrent vite une attraction. Amy and Isaac Post, qui connaissaient la famille Fox de longue date, accueillirent les deux filles chez eux à Rochester, durant le printemps 1848. Immédiatement convaincus de la réalité des manifestations vécues par les sœurs, ils devinrent leurs premiers adeptes et présentèrent le jeunes médiums à leurs amis [[Société religieuse des Amis|quakers]]. C’est ainsi que beaucoup de pionniers du spiritualisme moderne appartenaient à la communauté quaker et se trouvaient déjà impliqués dans des mouvements réformateurs religieux du {{s-|XIX|e}}. Les femmes furent tout particulièrement attirées par le spiritualisme qui leur donnait un rôle important en tant que médiums. En fait, le spiritualisme offrit pour la première fois aux femmes américaines une tribune sur laquelle elles pouvaient s’adresser à un public mixte. La démonstratrice des états de transe la plus célèbre avant la [[guerre de Sécession]] fut [[Cora L. V. Scott]] (1840–1923). Jeune et jolie, sa prestation sur scène subjuguait les hommes. Son public était frappé par le contraste entre sa frêle apparence de fillette et son éloquence sur les sujets spirituels. Ce contraste confortait l’idée que des esprits parlaient à travers elle. Cora se maria quatre fois et prit à chaque fois le nom de son époux. Durant sa période la plus active, elle était connue sous le nom de Cora Hatch. Une autre spiritualiste célèbre fut [[Achsa W. Sprague]], qui naquit le {{date|17|novembre|1827}} à Plymouth, dans le [[Vermont]]. À l’âge de vingt ans elle souffrit de rhumatisme articulaire et attribua sa guérison à l’intervention des esprits. Cette démonstratrice entrait en transe et devint extrêmement populaire. Elle parcourut tous les États-Unis jusqu’à sa mort en 1861. Sprague était partisane de l’abolitionnisme et des droits des femmes. Un autre éminent spiritualiste et un médium d’avant la [[guerre de Sécession]] fut [[Paschal Beverly Randolph]] (1825–75), un Afro-Américain qui participa également au mouvement abolitionniste. === Adeptes et sceptiques === [[Fichier:Frank Podmore.jpg|thumb|85px|[[Frank Podmore]], ca. 1895.]] Dans les années qui suivirent la vague spiritualiste initiée par les sœurs Fox, les démonstrations de [[Médium (spiritualité)|médiumnité]] (tables tournantes et écriture automatique par exemple) s’avérèrent une entreprise très profitable. Ces démonstrations devinrent rapidement un divertissement de masse. Les sœurs Fox gagnèrent leur vie de cette manière et d’autres suivirent leur exemple. Ainsi, le spiritualisme se transforma en un spectacle de foire. Les manifestations attribuées aux esprits se multipliaient en même temps que la rivalité des médiums pour s’attirer le plus de spectateurs payants. La fraude se généralisa et fut mise au jour par des commissions indépendantes, telle que la Seybert commission<ref>[http://www.gutenberg.org/etext/11950 ''Preliminary Report of the Commission Appointed by the University of Pennsylvania''], The Seybert Commission, 1887. 2004-04-01.</ref>. Dans quelques cas, des fraudeurs qui abusaient les gens en se présentant comme spiritualistes furent jugés devant un tribunal<ref>Williams, Montagu Stephen. 1891. ''Later Leaves: Being the Further Reminiscences of Montagu Williams.'' Macmillan. [https://books.google.com/books?id=xTILAAAAYAAJ&printsec=titlepage#PPA91, chapitre 8.]</ref>. [[Fichier:Harry price by william hope.jpg|thumb|left|[[Harry Price]], 1922.]] Les principaux enquêteurs qui cherchaient à découvrir des fraudes appartenaient à différents milieux. Il y avait des chercheurs professionnels comme [[Frank Podmore]] de la [[Society for Psychical Research]], ou bien [[Harry Price]] du National Laboratory of Psychical Research. D’autres étaient des artistes illusionnistes comme [[John Nevil Maskelyne]]. Maskelyne révéla les trucages des frères Davenport en faisant irruption sur scène en plein milieu de leur spectacle. Dans les années 1920, le célèbre magicien [[Harry Houdini]] entreprit une croisade bien connue contre des médiums malhonnêtes. Houdini ne s’opposait jamais au spiritualisme en tant que religion, mais s’attaquait aux escrocs qui utilisaient le mensonge pour s’enrichir<ref>[http://www.geocities.com/houdinitribute/spiritualism.html Houdini Tribute: Spiritualism]</ref>. [[Fichier:Crookes William.jpg|thumb|115px|[[William Crookes]]. Photo publiée en 1904.]] Malgré ces nombreuses fraudes, l’influence du Spiritualisme grandissait. Il attirait notamment ceux qui souffraient de la mort d’un être cher. Le cas le plus célèbre est celui de [[Mary Todd Lincoln]] qui pleurait la perte de son fils et qui organisa des séances de tables tournantes à la [[Maison-Blanche]] auxquelles participait son mari, le président [[Abraham Lincoln]]. Les pertes humaines de la [[guerre de Sécession]], tout celles de la [[Première Guerre mondiale]], déclenchèrent un regain d’intérêt pour le spiritualisme<ref name="DoyleVol1">Arthur Conan Doyle, [http://www.classic-literature.co.uk/scottish-authors/arthur-conan-doyle/the-history-of-spiritualism-vol-i/ ''The History of Spiritualism Vol I''], Arthur Conan Doyle, 1926.</ref> Par la suite, le mouvement intégra des rénovateurs qui utilisèrent des messages supposés venir des esprits pour défendre des causes politiques, comme l’égalité des droits. D’autres nouveaux venus dans le mouvement étaient au départ des matérialistes, opposés à tout principe religieux. Ainsi, [[Robert Owen]], un socialiste et un athée influent adhéra à la religion spiritualiste après avoir participé à des expériences médiumniques. De nombreux scientifiques qui analysèrent ces phénomènes se déclarèrent également convaincus par le spiritualisme. Par exemple le chimiste et physicien [[William Crookes]] (1832-1919), le biologiste [[Alfred Russel Wallace]] (1823-1913)<ref>[http://www.wku.edu/~smithch/wallace/S118A.htm ''The Scientific Aspect of the Supernatural'', Alfred Russel Wallace, 1866.]</ref>, et le prix Nobel [[Charles Richet]]. Un autre adepte était le journaliste [[William Thomas Stead]] (1849-1912)<ref>[http://www.attackingthedevil.co.uk/spiritualism/index.php ''Stead on Spiritualism'' at The William T. Stead Resource Site]</ref>, ou bien encore le célèbre écrivain [[Arthur Conan Doyle]] (1859-1930). Des démonstrations de la médium [[Eusapia Palladino]] firent l’objet d’études scientifiques, certaines menées par [[Pierre Curie|Pierre]] et [[Marie Curie]]. === Une religion influente et non structurée === À partir des [[États-Unis]], le mouvement s’étendit rapidement à travers le monde, bien qu’il ne s’implanta de manière significative qu’au [[Royaume-Uni]]. En Angleterre, dans les années 1850, les réunions à la mode autour d’un thé comportaient bien souvent une séance de table tournante, durant laquelle des esprits s’exprimaient par des coups ou des mouvements de la table. Ce phénomène attira l’attention du pédagogue français [[Allan Kardec]] (1804-1869), qui fut le premier à synthétiser les méthodes et les idées du mouvement pour en extraire une doctrine philosophique complète et cohérente. [[Spiritisme (Allan Kardec)|Les Cinq Livres de Kardec]], rédigés durant les quinze dernières années de sa vie, devinrent les ouvrages fondateurs du [[Spiritisme]], qui se propagea dans les pays latins. Le [[spiritisme]] défini par Kardec est pratiqué aujourd’hui par des millions de personnes au [[Brésil]]<ref name="Hess">{{Ouvrage |langue=en |auteur1=Hess, David |titre=Spiritism and Science in Brazil |éditeur=Ph.D thesis, Dept. of Anthropology, Cornell University |année=1987 |isbn=}}</ref>. À Porto Rico, la doctrine de Kardec étaient très répandue dans les classes dirigeantes et aboutit à la naissance d’un autre mouvement connu sous le nom de [[Espiritismo|Mesa Blanca]] (La Table blanche). [[Fichier:Seven spiritualists 1906.jpg|thumb|left|250px|Des femmes de [[Chicago]] discutent du Spiritualisme en 1906.]] Le Spiritualisme intéressa essentiellement les classes moyennes aisées et tout particulièrement les femmes. Les spiritualistes américains se réunissaient chez des particuliers pour des séances médiumniques, dans des salles municipales pour des démonstrations, lors de conventions nationales ou lors de séminaires d’été qui réunissaient des milliers d’adeptes. Le plus couru de ces séminaires étaient « Camp Etna » dans le [[Maine (États-Unis)|Maine]], « Onset Bay Grove » dans le [[Massachusetts]], « Lily Dale » dans l’Ouest de l’État de New York, « Camp Chesterfield » dans l’[[Indiana]], « Wonewoc Spiritualist Camp » dans le [[Wisconsin]], « Lake Pleasant » dans le [[Massachusetts]]. En accueillant leurs sympathisants dans des camps, les spiritualistes reprenaient une méthode développée à l’origine par les protestants américains au début du {{s-|XIX|e}}. Ces camps de réunion étaient essentiellement implantés en [[Nouvelle-Angleterre]] et en [[Californie]], bien que certains s’établirent à travers les États du centre. La ville de Cassadaga en [[Floride]], fut et reste encore le principal centre spiritualiste des États du Sud<ref name="Braude" />{{,}}<ref name="Cassadaga">{{Ouvrage |langue=en |coauteur=Phillip Charles Lucas; Gary Monroe |prénom1=John J. Jr. |nom1=Guthrie |titre=Cassadaga : the South’s Oldest Spiritualist Community |lieu=Gainesville, FL |éditeur=[[University Press of Florida]] |année=2000 |isbn=0-8130-1743-2}}</ref>. Un certain nombre de publications spiritualistes apparurent au {{s-|XIX|e}} et jouèrent un grand rôle dans l’unification du mouvement. Parmi les plus importantes figuraient : ''The Banner of Light'' (Boston), ''The Religio-Philosophical Journal'' (Chicago), ''Mind and Matter'' (Philadelphie), ''The Spiritualist'' (Londres), et ''The Medium'' (Londres). D’autres périodiques influents se nommaient ''[[La Revue spirite]]'' (France), ''Le Messager'' (Belgique), ''Annali dello Spiritismo'' (Italie), ''El Criterio Espiritista'' (Espagne), and ''The Harbinger of Light'' (Australie). en 1880, on comptait une soixantaine de publications mensuelles à travers le monde<ref>(Harrison 1880: 6)</ref>. Ces revues ne se ressemblaient pas, à l’image des différents courants de pensée spiritualistes. Certains comme le ''Spiritual Magazine'' (Angleterre) étaient d’orientation chrétienne et conservatrice, ils s’opposaient aux courants réformateurs si influents à l’intérieur du spiritualisme. D’autres, comme ''Human Nature'', étaient ouvertement non chrétiens et soutenaient les thèses socialistes. D’autres encore, comme ''The Spiritualist'', considérait les phénomènes spiritualistes d’un point de vue scientifique, en s’écartant de tout débat théologique ou politique<ref>(Alvarado, Biondi, et Kramer 2006: 61-63)</ref>. Le mouvement reposait sur les valeurs individuelles, chaque personne fondant ses convictions concernant l’[[Au-delà]] sur ses propres lectures et ses expériences personnelles. Par conséquent, son organisation en tant que religion prit forme tardivement et fut d’ailleurs combattue par certains médiums. Néanmoins, la plupart des membres apprécièrent de se réunir dans des églises chrétiennes et tout particulièrement dans des paroisses de l'[[Église universaliste|Église universaliste d'Amérique]] ''(Universalist Church of America)''. Peu à peu, le mouvement informel déclina, à cause de la mauvaise publicité provoquée par les fraudes et aussi à cause de l’influence grandissante des structures religieuses qui le canalisaient. Aujourd’hui, l’[[Église spiritualiste]] ''(Spiritualist Church)'' reste la principale héritière de ce mouvement aux [[États-Unis]]. === D’autres [[Médium (spiritualité)|médiums]] === [[Fichier:Eusapia Palladino.jpg|thumb|100px|left|Eusapia Paladino [[Varsovie]], 1893.]] [[Florence Cook]] (1856-1904) était une [[Médium (spiritualité)|médium]] [[Londres|londonienne]] qui fut la première Britannique à réaliser une matérialisation complète, celle de « Katie King » en 1874. [[William Stainton Moses]] (1839–92) était un prêtre [[Anglicanisme|anglican]] qui, de 1872 à 1883, remplit 24 cahiers de textes écrits par [[Psychographie|écriture automatique]]. La plupart de ces pages décrivaient les conditions d’existence dans le monde spirituel. [[Emma Hardinge Britten]] (1823–99), née à Londres, s’installa aux [[États-Unis]] en 1855 et fut très active dans les cercles spiritualistes en tant que [[Médium (spiritualité)|médium]] à transe profonde. Son ouvrage intitulé ''Nineteenth Century Miracles: Spirits and their Work in Every Country of the Earth'' assura sa notoriété qui grandit en même temps que celle du mouvement. [[File:Julian Ochorowicz (cropped).jpg|thumb|100px|[[Julian Ochorowicz]]]] [[Eusapia Palladino]] (1854-1918) était une [[Médium (spiritualité)|médium]] italienne de la banlieue pauvre de [[Naples]], qui gagna sa vie en effectuant des tournées en Italie, en France, en Allemagne, en Angleterre, aux États-Unis, en Russie et en Pologne. De nombreux sceptiques affirmaient qu’elle usait de stratagèmes pour simuler des prétendues manifestations d’esprits. À l’inverse, d’autres observateurs attestaient de ces capacités médiumniques. Par exemple, le psychologue polonais [[Julian Ochorowicz]], qui installa Eusapia à [[Varsovie]] en 1893. Il la présenta à l’écrivain [[Bolesław Prus]], qui fut le témoin de séances médiumniques et qui intégra des références spiritualistes dans son ouvrage ''[[Faraon]]''<ref name="Tokarzówna">{{Ouvrage |langue=en |coauteur=Stanisław Fita |prénom1=Krystyna |nom1=Tokarzówna |titre=[[Bolesław Prus]], 1847-1912: Kalendarz życia i twórczości ([[Bolesław Prus]], 1847-1912: a Calendar of [His] Life and Work) |lieu=Varsovie |éditeur=Państwowy Instytut Wydawniczy |année=1969 }}</ref>. Ochorowicz étudia également, quinze ans plus tard, le médium polonais [[Stanisława Tomczyk]]<ref name="Fodor">{{Ouvrage |langue=en |prénom1=Nandor |nom1=Fodor |titre=An Encyclopaedia of Psychic Science |éditeur= |année=1934 }}</ref>. == Après les années 1920 == {{Article principal|Église spiritualiste}} Après les années 1920, le spiritualisme évolua dans trois directions qui existent encore de nos jours. === Le syncrétisme (mélange des doctrines) === La première branche du spiritualisme perpétua la tradition des pratiques individuelles et prit la forme de petits groupes centrés autour d’un [[Médium (spiritualité)|médium]], sans hiérarchie ou dogmes bien définis. Actuellement, de nombreux cercles spirituels informels intègrent des éléments du spiritualisme. Les adeptes partagent des opinions très variées à propos de la nature de [[Dieu]] ou de la [[Réincarnation]]. Certains cercles spirituels penchent vers les croyances du [[New Age]] ou du [[néopaganisme]], alors que d’autres se déclarent « spiritualistes chrétiens » et complètent leur foi traditionnelle par des expériences spiritualistes. [[Fichier:Conan doyle.jpg|thumb|100px|[[Arthur Conan Doyle]], créateur de [[Sherlock Holmes]].]] === L’Église spiritualiste === {{Article principal|Église spiritualiste}} La deuxième branche prit la forme d’une organisation structurée, fortement teintée de [[christianisme]], avec un credo et une liturgie spécifique et une formation encadrée des [[Médium (spiritualité)|médiums]]<ref>{{lien brisé|consulté le=2013-04-08|url=http://www.snu.org.uk/seven.htm|titre=Le credo de l’Église spiritualiste}}</ref>. Aux États-Unis, les Églises Spiritualistes sont majoritairement affiliées à la « National Spiritualist Association of Churches », alors qu’au Royaume-Uni elles sont regroupées par la « Spiritualists' National Union », fondée en 1901. Un catéchisme spiritualiste commença dès 1920. Il est enseigné aujourd’hui par l’université [[Arthur Findlay]] de Stansted Hall. Quelques divergences d’opinions ont provoqué des schismes dans l’Église Spiritualiste. Le plus notable s’est produit en Angleterre en 1957 entre ceux qui considèrent le Spiritualisme comme une religion rattachée à aucune autre et ceux qui le perçoivent comme une extension du Christianisme. Le mode de fonctionnement du Spiritualisme ressemble actuellement à celui de toutes les autres religions et a abandonné toute forme de spectacle sensationnel. Les médiums sont formés à transmettre les messages reçus mentalement de la part des esprits et ne s’exercent plus à réaliser des matérialisations d’esprits comme au siècle dernier<ref name="Cassadaga"/>. === La Survivance === {{article connexe|Vie après la mort}} La troisième branche s’est orientée vers les recherches empiriques à propos de la survie de l’esprit après la mort du corps physique. Dès 1882, avec la fondation de la « Society for Psychical Research », des organisations laïques entreprirent d’analyser objectivement les faits rapportés par les spiritualistes. De nos jours, les chercheurs dans ce domaine évitent de faire référence au spiritualisme et préfèrent s’afficher comme scientifiques. Ils s’écartent aussi des religions et fondent leurs convictions sur l’après-vie sur l’observation des phénomènes tels que la [[Médium (spiritualité)|médiumnité]], les [[Expérience de mort imminente|expériences de mort imminente]], les expériences de [[Voyage astral|voyage hors du corps]], les [[Phénomène de voix électronique|phénomènes de voix électroniques]] et les recherches sur la [[réincarnation]]. Beaucoup d’entre eux se considèrent comme les successeurs intellectuels du mouvement spiritualiste<ref>[http://www.survivalafterdeath.org/articles.htm Archive of important Spiritualist articles maintained by contemporary Survivalists]</ref>. == Notes et références == {{Traduction/Référence|en|Spiritualism|263172623}} {{Références}} == Voir aussi == === Articles connexes === *[[Église spiritualiste]] *[[Liste des organisations du spiritualisme moderne]] *[[Spiritisme]] *[[Nécromancie]] *[[Psychokinèse]] *[[Michel-Eugène Chevreul]] === Bibliographie === * {{en}} Alvarado, C. S., M. Biondi, and W. Kramer. 2006. “Historical Notes on Psychic Phenomena in Specialised Journals.” ''European Journal of Parapsychology'' 21:58. * {{Ouvrage|langue=en|prénom1=Ruth|nom1=Brandon|titre=The Spiritualists : The Passion for the Occult in the Nineteenth and Twentieth Centuries|lieu=New York|éditeur=[[Alfred A. Knopf]]|année=1983|isbn=}} * {{Ouvrage|langue=en|prénom1=Ann|nom1=Braude|titre=Radical Spirits : Spiritualism and Women's Rights in Nineteenth-Century America|lieu=Bloomington|éditeur=Indiana University Press|année=2001|numéro d'édition=2|pages totales=268|format livre=poche|isbn=978-0-253-21502-4|lccn=2001039572|lire en ligne=https://books.google.com/books?id=8XuLgZlTR7MC&printsec=frontcover}} * {{Ouvrage|langue=en|prénom1=Emma Hardinge|nom1=Britten|titre=Nineteenth Century Miracles : Spirits and their Work in Every Country of the Earth|éditeur=New York: William Britten|année=1884|pages totales=608|isbn=978-0-7661-6290-7}} * {{Ouvrage|langue=en|prénom1=Slater|nom1=Brown|titre=The Heyday of Spiritualism|lieu=New York|éditeur=Hawthorn Books|année=1970|isbn=}} * {{Ouvrage|langue=en|prénom1=John B.|nom1=Buescher|titre=The Other Side of Salvation : Spiritualism and the Nineteenth-Century Religious Experience|lieu=Boston|éditeur=Skinner House Books|année=2003|pages totales=281|isbn=978-1-55896-448-8|lccn=2002030868|lire en ligne=https://books.google.com/books?id=QgbTzUrblBcC&printsec=frontcover}} * {{Ouvrage|langue=en|prénom1=Bret E.|nom1=Carroll|titre=Spiritualism in Antebellum America|lieu=Bloomington|éditeur=Indiana University Press|année=1997|pages totales=227|isbn=978-0-253-33315-5|lccn=97007354}} * {{Ouvrage|langue=en|prénom1=Reuben Briggs|nom1=Davenport|titre=The Death-Blow to Spiritualism|éditeur=New York: G.W. Dillingham|année=1888}} * {{Ouvrage|langue=en|coauteur=Franklin Rosemont|prénom1=John Patrick|nom1=Deveney|titre=Paschal Beverly Randolph : A Nineteenth-Century Black American Spiritualist, Rosicrucian, and Sex Magician|lieu=Albany|éditeur=State University of New York Press|année=1996|pages totales=607|isbn=978-0-7914-3120-7|lccn=95052244}} * {{Ouvrage|langue=en|prénom1=Arthur Conan|nom1=Doyle|lien auteur1=Arthur Conan Doyle|titre=The History of Spiritualism, volume 1|lieu=New York|éditeur=G.H. Doran|année=1926|isbn=978-1-4101-0243-0|oclc=435422442|lire en ligne=http://www.classic-literature.co.uk/scottish-authors/arthur-conan-doyle/the-history-of-spiritualism-vol-i}} * {{Ouvrage|langue=en|prénom1=Arthur Conan|nom1=Doyle|lien auteur1=Arthur Conan Doyle|titre=The History of Spiritualism, volume 2|lieu=New York|éditeur=G.H. Doran|année=1926|isbn=978-1-4101-0243-0|oclc=435422442|lire en ligne=http://www.classic-literature.co.uk/scottish-authors/arthur-conan-doyle/the-history-of-spiritualism-vol-ii}} * {{Ouvrage|langue=en|prénom1=Nandor|nom1=Fodor|titre=An Encyclopaedia of Psychic Science|éditeur=|année=1934}} * {{Ouvrage|langue=en|coauteur=Phillip Charles Lucas; Gary Monroe|prénom1=John J. Jr.|nom1=Guthrie|titre=Cassadaga : the South’s Oldest Spiritualist Community|lieu=Gainesville, FL|éditeur=University Press of Florida|année=2000|pages totales=241|isbn=978-0-8130-1743-3|lccn=99038727}} * {{en}} Harrison, W.H. 1880. ''Psychic Facts, a Sélection from Various Authors''. London: Ballantyne Press. * {{Ouvrage |langue=en |auteur1=Hess, David |titre=Spiritism and Science in Brazil |éditeur=Ph.D thesis, Dept. of Anthropology, Cornell University |année=1987 |isbn=}} * {{article |langue=en|nom= Lindgren|prénom= Carl Edwin|année= 1994|mois= janvier|titre=Spiritualism: Innocent Beliefs to Scientific Curiosity|journal=Journal of Religion and Psychical Research |volume=17 |numéro=1 |pages=8–15 |issn=0731-2148 |url=http://users.panola.com/lindgren/spirit-1.html }} * {{article |langue=en|nom= Lindgren|prénom= Carl Edwin|année= 1994|mois= mars|titre=Scientific investigation and Religious Uncertainty 1880-1900|journal=Journal of Religion and Psychical Research |volume=17 |numéro=2 |pages=83–91 |issn=0731-2148 |url=http://users.panola.com/lindgren/spirit-2.html }} * {{ouvrage |langue=en| nom = Moore| prénom = William D.| titre = Exploring Everyday Landscapes: Perspectives in Vernacular Architecture, VII <!--|éditeur= Annmarie Adams and Sally MacMurray (editors)-->| chapter= 'To Hold Communion with Nature and the Spirit-World:' New England's Spiritualist Camp Meetings, 1865-1910|lieu= Knoxville|éditeur =[[University of Tennessee Press]] | année = 1997| isbn = 0-8704-9983-1 }} * {{en}} [[Frank Podmore|Podmore, Frank]], ''Mediums of the {{19th}} Century'', 2 vols., University Books, 1963. * {{en}} Salter, William H., ''Zoar; or the Evidence of Psychical Research Concerning Survival'', Sidgwick, 1961. * {{en}} ''Telegrams from the Dead'' (a [[Public Broadcasting Service|PBS]] television [[Documentaire|documentary]] in the "[[American Experience]]" series, first aired {{Date|19|octobre|1994}}). * {{Ouvrage|langue=en|coauteur=Stanisław Fita|prénom1=Krystyna|nom1=Tokarzówna|titre=Bolesław Prus, 1847-1912 : Kalendarz życia i twórczości (Bolesław Prus, 1847-1912 : a Calendar of His Life and Work)|lieu=Varsovie|éditeur=Państwowy Instytut Wydawniczy|année=1969}} * {{Ouvrage|langue=en|prénom1=Barbara|nom1=Weisberg|titre=Talking to the Dead|lieu=San Francisco|éditeur=Harper|année=2004|isbn=}} * {{Ouvrage|langue=en|prénom1=Christine|nom1=Wicker|titre=Lily Dale : the True Story of the Town that talks to the Dead|lieu=San Francisco|éditeur=Harper|année=2004|isbn=}} === Liens externes === * {{Autorité}} * {{Bases}} * {{Dictionnaires}} * {{en}} {{lien brisé|consulté le=2013-04-08|url=http://www.spiritist.org/joomla/index.php?option=com_content&task=view&id=18&Itemid=30|titre=Le Conseil spiritualiste international}} * {{en}} [http://www.google.com/Top/Society/Religion_and_Spirituality/Spiritualism/ Projet Google : Spiritualisme] * {{en}} [http://www.spiritualists.org Photographies et musée spiritualistes] * {{en}} [http://www.spirithistory.com/ ''Histoire du spiritualisme'', par John B. Buescher] {{Portail|spiritualité|religions et croyances}} [[Catégorie,Spiritualisme|moderne anglo saxon]] [[Catégorie,Spiritisme]] == Portugalsko: == {{Ver desambig|não_confundir=[[Espiritismo]]|a corrente de pensamento filosófico|Espiritualismo filosófico}} {{mais notas|Este artigo|data=outubro de 2019}} [[Imagem:Spirit rappings coverpage to sheet music 1853.jpg|thumb|upright=1.2|Por volta de 1853, quando a canção popular ''Spirit Rappings'' (batidas de espíritos) foi publicada, o moderno espiritualismo era alvo de intensa curiosidade. Uma observação atenta permite ver que algumas das pessoas presentes na sessão que aparece na capa da partitura musical parecem estar-se divertindo.]] [[File:Spirit rappings coverpage to sheet music 1853.jpg|thumb|upright=1.2|200px|Por volta de 1853, quando a canção popular ''Spirit Rappings'' (batidas de espíritos) foi publicada, o moderno espiritualismo era alvo de intensa curiosidade. Uma observação atenta permite ver que algumas das pessoas presentes na sessão que aparece na capa da partitura musical parecem estar-se divertindo.]] O '''espiritualismo''' é um [[novo movimento religioso]] baseado na crença de que os [[espírito]]s dos [[Morte|mortos]] existem e têm a capacidade e a inclinação para se comunicar com os vivos. A [[vida após a morte]], ou o "[[Reikai|mundo espiritual]]", é visto pelos espiritualistas, não como um lugar estático, mas como um lugar no qual os espíritos continuam a evoluir. Essas duas crenças - que o contato com os espíritos é possível e que os espíritos são mais avançados que os [[humano]]s - levam os espiritualistas a uma terceira crença: que os espíritos são capazes de fornecer conhecimento útil sobre questões [[ética]]s e [[morais]], bem como sobre a natureza de [[Deus]]. Alguns espíritas falarão de um conceito ao qual se referem como "guias espirituais" - espíritos específicos, frequentemente contatados, que fornecem orientação espiritual.<ref name="Carroll">{{citar livro |último=Carroll |primeiro=Bret E. |ano=1997 |titulo=Spiritualism in Antebellum America. (Religion in North America) |publicado=Bloomington: Indiana University Press |isbn=978-0-253-33315-5 |página=248}}</ref><ref name=Braude/> O espiritualismo se desenvolveu e atingiu seu pico de crescimento entre as décadas de 1840 e 1920, especialmente nos [[Anglofonia|países de língua inglesa]].<ref name=Braude>{{citar livro | último = Braude | primeiro = Ann Braude | ano = 2001 | titulo = Radical Spirits: Spiritualism and Women's Rights in Nineteenth-Century America, Second Edition | publicado = Indiana University Press | isbn = 978-0-253-21502-4 | página = 296}}</ref><ref name="Britten">{{citar livro | último = Britten| primeiro = Emma Hardinge| autorlink = Emma Hardinge Britten| titulo = Nineteenth Century Miracles: Spirits and Their Work in Every Country of the Earth | publicado = New York: William Britten | ano = 1884 | isbn = 978-0-7661-6290-7 }}</ref> Em 1897, dizia-se que o espiritualismo tinha mais de oito milhões de seguidores nos [[Estados Unidos]] e na [[Europa]],<ref name="NYT">{{citar periódico | último = Times | primeiro = New York | data = 29 de novembro de 1897 | titulo = THREE FORMS OF THOUGHT; M.M. Mangassarian Addresses the Society for Ethical Culture at Carnegie Music Hall. | publicado = The New York Times | páginas = 200}}</ref> principalmente provenientes das [[Classe social|classes]] [[Classe média|média]] e [[classe alta|alta]]. O [[espiritismo]], um ramo do espiritualismo desenvolvido pelo francês [[Allan Kardec]] e hoje praticado principalmente na [[Europa continental]] e na [[América Latina]], mas especialmente no [[Brasil]], enfatiza a [[reencarnação]].<ref>[http://www.allankardec.com/Allan_Kardec/Le_livre_des_esprits/lesp_us.pdf] [[Allan Kardec]], ''The Spirits' Book, Containing the Principles of Spiritist Doctrine... according to the Teachings of Spirits of High Degree, Transmitted through Various Mediums, Collected and Set in Order by Allan Kardec'', translated by [[Henry Browne Blackwell#Blackwell siblings|Anna Blackwell]], [[São Paulo]], [[Brazil|Brasil]], Federação Espírita Brasileira, 1996, {{ISBN|85-7328-022-0}}, p. 33.</ref> O espiritismo floresceu por meio século sem textos canônicos ou organização formal, alcançando coesão através de periódicos, visitas de conferencistas em transe, reuniões e atividades missionárias de [[médiun]]s. Muitos espíritas de destaque eram mulheres e, como a maioria dos espíritas, apoiavam causas como a [[abolição da escravidão]] e o [[sufrágio feminino]].<ref name="Braude" /> No final da década de 1880, no entanto, a credibilidade do movimento informal havia enfraquecido devido a acusações de [[fraude]]s perpetradas por médiuns e organizações espíritas formais que começaram a aparecer.<ref name="Braude" /> Atualmente, o espiritualismo é praticado principalmente através de várias [[igrejas espiritualistas]] denominacionais nos Estados Unidos, [[Canadá]] e [[Reino Unido]]. == Definição == {{VT|Espiritismo (termo)}} O [[vocábulo]] "espiritualismo", atualmente, é utilizado para denominar uma variedade enorme de religiões, sistemas filosóficos, doutrinas, crenças e seitas. Já o "moderno espiritualismo" especifica o espiritualismo desenvolvido, aproximadamente, a partir de [[Emanuel Swedenborg]] ao início do {{séc|XX}}, baseando-se na crença da comunicação dos espíritos com o mundo visível. Nos Estados Unidos, desde os primórdios de seu aparecimento, o moderno espiritualismo tem sido mais comumente denominado sinônimo de espiritismo, em face da introdução de um caráter [[Ciência|científico]]-[[Filosofia|filosófico]]-[[Religião|religioso]] novo nas ideias já existentes do espiritualismo, contudo algumas ideias fundamentadas pelos "modernos espiritualistas" dos países de [[língua inglesa]] distinguem dos ideais espiritas, embora ambos tenham surgido no mesmo século. O moderno espiritualismo desenvolvido nos países de língua inglesa não se baseia na [[Obras básicas do espiritismo|codificação espírita]]. {{Nota de Rodapé|grupo=nt|Codificação espírita é o conjunto de cinco obras publicadas por [[Allan Kardec]], que constituem o elo fundamental da [[Espiritismo|Doutrina Espírita]].<ref>[http://www.espirito.org.br/portal/codificacao/ Obras Básicas do Espiritismo]</ref>}}É bastante conhecida também a divergência entre o que se convencionou chamar de "espiritismo latino" e "espiritismo anglo-saxão" (este último, particularmente, era integrado pelos [[Inglaterra|ingleses]] e [[Estados Unidos|estadunidenses]]), essa divisão ocorreu por causa do número de pessoas que passaram a utilizar a denominação de "espíritas", ambos apresentavam diferenças em relação a [[reencarnação]]. Contudo, na [[França]], o "espiritismo anglo-saxão" é comumente chamado de — [[Moderno Espiritualismo Anglo-Saxão|moderno espiritualismo anglo-saxão]]— (em francês: ''Spiritualisme Moderne Anglo-Saxon''), essa substituição encontra respaldo na realidade, visto que, o espiritismo (em francês: ''spiritisme'') é uma doutrina baseada nas obras codificadas pelo [[Franceses|francês]] Hippolyte León Denizard Rivail, sob o pseudônimo de [[Allan Kardec]].<ref>[http://ifres.org/le-spiritisme/ IFRES - Institut Français De Recherche Et D'Experimentation Spirite: Le Spiritisme]</ref> Enquanto que, o moderno espiritualismo, antecedendo o surgimento do Espiritismo, trata-se praticamente das manifestações de entidades incorpóreas que espalharam-se por todo o mundo por volta do século XIX, mas em alguns casos, com identidade própria. Esta foi a causa para o surgimento da designação moderno espiritualismo anglo-saxão. A palavra composta "[[Anglo-saxões|anglo-saxão]]" foi adicionada para especificar certas crenças adotadas pelos modernos espiritualistas dos países de [[língua inglesa]]. No [[espiritismo]] (ou doutrina espírita), conforme definido pela primeira vez por Allan Kardec, inclusive esta palavra trata-se de um [[neologismo]] cunhado e codificado por ele com a publicação francesa de ''[[O Livro dos Espíritos]]'' em 1857,{{Nota de Rodapé|grupo=nt|Para informações sobre outros significados atribuídos ao termo "espiritismo", veja [[Espiritismo (termo)]]}} a reencarnação está presente em todas as obras básicas da doutrina espírita.{{Nota de Rodapé|grupo=nt|Além de "O Livro dos Espítitos", Alan Kardec publicou também "O livro dos Médiuns" (1861), "O Evangelho Segundo o Espiritismo" (1864), "O Céu e o Inferno" (1865) e "A Gênese" (1868). O conjunto desses livros compõe a codificação espírita.<ref>[http://www.febnet.org.br/wp-content/uploads/2012/07/135.pdf O Livro dos Espíritos]</ref><ref>[http://www.febnet.org.br/wp-content/uploads/2012/07/136.pdf]</ref><ref>[http://www.febnet.org.br/ba/file/Obras%20B%C3%A1sicas/ese.pdf O Evangelho Segundo o Espiritismo]</ref><ref>[http://www.febnet.org.br/wp-content/uploads/2012/07/138.pdf O Céu e o Inferno]</ref><ref>[http://www.febnet.org.br/ba/file/Obras%20B%C3%A1sicas/ge.pdf A Gênese]- Publicado em 1868</ref>}} Enquanto que, para a maior parte dos modernos espiritualistas britânicos do começo do século XX, segundo [[Arthur Conan Doyle]] (escritor e médico britânico), a doutrina da reencarnação era tratada com certa indiferença, com poucos a apoiando e uma minoria significativa lhe sendo veementemente a favor, os que contestavam o reencarnacionismo alegavam que tal conceito ainda não havia sido suficientemente demonstrado como real. Conan Doyle foi Presidente de Honra da [[International Spiritualist Federation|Federação Espiritualista Internacional]], Presidente da Aliança Espírita de Londres e Presidente do Colégio Britânico de Ciências Psíquicas, nos séculos XIX e XX. Usou de toda a sua experiência pessoal e trabalho de pesquisa para redigir esta obra.<ref>[http://www.febeditora.com.br/ahistoriadoespiritualismo/ A História do Espiritualismo - De Swedenborg ao início do século XX] {{Wayback|url=http://www.febeditora.com.br/ahistoriadoespiritualismo/ |date=20131013210123 }}— Arthur Conan Doyle, em [[Londres]] (1926)</ref><ref>-[http://www.febnet.org.br/ba/file/Pesquisa/Textos/Arthur%20Conan%20Doyle.pdf Arthur Conan Doyle]- Texto extraído da [[Federação Espirita Brasileira|FEB]]</ref> Embora a resistência mantida à época na [[Inglaterra]] e nos [[Estados Unidos]] contra o princípio reencarnacionista, Arthur Conan Doyle e outros espíritas [[Grã-Bretanha|britânicos]] e estadunidenses, apesar de serem relativamente poucos, admitiam a reencarnação conforme disposta nas obras básicas espíritas.{{Nota de Rodapé|grupo=nt|A propósito dos motivos da não adoção do princípio da reencarnação por vários espiritualistas estadunidenses, Allan Kardec escreveu um artigo na edição de maio de 1884 da sua [[Revista Espírita]], intitulado "A Escola Espírita Americana".}}{{Nota de Rodapé|grupo=nt|A Reencarnação está presente em [[O Livro dos Espíritos]], primeiro livro da Codificação Espírita; Capítulo 4 -Pluralidade das existências- Da parte segunda -Mundo espírita ou dos espíritos. A Reencarnação está presente em [[O Evangelho Segundo o Espiritismo]], terceiro livro da Codificação Espírita; Capítulo 4 -Ninguém poderá ver o reino de Deus se não nascer de novo-A Reencarnação faz parte dos preceitos básicos do espiritismo, é tanto que vários conceitos da doutrina espírita ficariam contraditórios sem ele.<ref>[http://www.febnet.org.br/blog/geral/divulgacao/downloads-divulgacao/obras-basicas/ Obras de Allan Kardec]- -[http://www.oespiritismo.com.br/reecarnacao.php Reencarnação]- -[http://www.febnet.org.br/blog/geral/colunistas/necessidade-da-reencarnacao/ Necessidade da Reencarnação]- (KARDEC, Allan. O Livro dos Espíritos. Tradução de Evandro Noleto Bezerra. 2 ed. Rio de Janeiro: FEB, 2010, questão 132, p.147)</ref>}}{{Nota de Rodapé|grupo=nt|O túmulo de Allan Kardec, em Paris, contém a inscrição que resume o pensamento espírita a respeito do assunto: “Nascer, morrer, renascer ainda e progredir sem cessar, tal é a lei.<ref>[http://www.febnet.org.br/ba/file/Obras%20B%C3%A1sicas/oe.pdf O que é o Espiritismo]</ref>}} == História == === Culto aos mortos na Antiguidade === [[Imagem:BD_Weighing_of_the_Heart.jpg|thumb|esquerda|upright=1.3|A [[pesagem do coração]] no [[Papiro de Ani]], parte do ''[[Livro dos Mortos]]'']] [[File:BD_Weighing_of_the_Heart.jpg|thumb|right|upright=1.3|200px|A [[pesagem do coração]] no [[Papiro de Ani]], parte do ''[[Livro dos Mortos]]'']] A crença em uma vida após a morte surge primeiramente em fins do período [[Paleolítico]], expressa pela prática de rituais de sepultamento dos mortos e em culto aos ancestrais. No [[Antigo Egito]], o [[Religião no Antigo Egito#O culto dos mortos|culto dos mortos]] atesta a sobrevivência do [[espírito]], constituindo-se o ''[[Livro dos Mortos]]'' em um guia com preceitos e orientações para a viagem após a morte. O [[moderno espiritualismo]] é geralmente apresentado como a continuação de uma tradição ancestral comum à maior parte das civilizações.<ref>"''Si le spiritualisme naît aux États-Unis en 1847, si le spiritisme est théorisé en France à partir de 1854, ni les sœurs Fox ni Kardec ne sont les 'inventeurs' d'une pratique qui semble vieille comme le monde et répandue dans tous les cultures.''" [[Christian Bouchet|BOUCHET, Christian]], ''Spiritisme'', Pardès, 2004, p. 11.</ref><ref>"''(...) the most prominent features of modern Spiritism are found in the ancient practices of Necromancy''" Liljencrants {{p.}}10 e "''(...) however sudden may have been the rise of Modern Spiritism, it can not be said to have sprung into being on unprepared soil, for its way had been broken by Swedenborgianism and Mesmerism, which may be said to have been its direct forerunners''" {{p.}}12 op.cit.</ref><ref>TAGER, Djénane Kareh, ''Le Spiritisme'', Plon, 2006, 4{{e}} de cobertura "''Que disent les religions de la communication avec l'au-delà? Comment se sont développées les techniques de contact avec les morts, depuis l'invocation des oracles de l'Antiquité jusqu'à l'utilisation d'internet? (...)''"</ref><ref>''Le spiritisme dans le monde. l'initiation et les sciences occultes dans l'inde et chez tous les peuples de l'antiquité'' de Louis Jacolliot Marpon et Flammarion, 1900.</ref> A [[Civilização Minoica]] também praticou o [[Religião minoica#culto aos mortos|culto aos mortos]]. Na [[Grécia Antiga]], era prática corrente a consulta aos [[oráculo]]s, em busca de conselhos, auxílio e previsões do futuro. O mais famoso localizava-se no [[Oráculo de Delfos|Templo de Delfos]], dedicado ao deus [[Apolo]], onde a [[pitonisa]], após um banho ritual em uma fonte sulfurosa, sentava-se numa trípode (banco de três pernas) e, entre vapores de [[enxofre]], a mascar folhas de [[Laurus nobilis|louro]] (árvore sagrada de Apolo), entrava em [[transe]] e transmitia as palavras do deus. No poema "[[Odisseia]]", [[Homero]] narra o diálogo entre [[Odisseu|Ulisses]] e a alma de [[Tirésias]], oráculo de [[Tebas (Grécia)|Tebas]]. O [[filosofia|filósofo]] [[Sócrates]] acreditava na imortalidade da alma. O [[tirania|tirano]] [[Periandro]], de [[Corinto]], consultou a alma de sua mulher (que ele próprio havia mandado degolar). A [[Odisseia]], de [[Homero]], na [[Grécia Antiga]], regista a crença em que as almas dos mortos habitavam o [[Hades (reino)|Hades]] e que era possível entrar em contacto com eles. A obra narra que [[Odisseu]] (Ulisses), rei de [[Ítaca]] viajou até à terra dos [[Cimérios]], onde realizou um [[ritual]] conforme indicações da [[feitiçaria|feiticeira]] [[Circe]], logrando conversar com as almas de sua mãe, e dos seus companheiros que haviam perecido durante a [[Guerra de Troia]]. Na [[Roma Antiga]], cuja religião sofreu forte influência dos antigos gregos, um festival, a "[[Parentália]]", celebrado anualmente de 13 a 21 de fevereiro, homenageava os mortos. Durante o resto do ano, as mensagens do além eram recebidas e interpretadas pelos [[arúspices]], personagens que interpretavam os presságios. Complementarmente, as [[sibila]]s entravam em transe para consultar os espíritos sobre as inquietudes da população. [[Cícero]], na obra "''[[Tusculanae]]''", afirma que o seu amigo [[Ápio]] conversava frequentemente com os espíritos, e que no [[lago Avernus]], sombras dos mortos apareciam na escuridão. É através dos romanos que temos conhecimento dos [[druida]]s [[Celtas]], que afirmavam que os homens constroem o seu destino com as ações praticadas neste mundo. As lendas de sua [[mitologia céltica|mitologia]] estão repletas de "espíritos protetores". Numa delas, o guerreiro [[Vercingetórix]] conversa com a alma de heróis mortos em combate. [[Ficheiro:Dante Domenico di Michelino Duomo Florence.jpg|thumb|O percurso de Dante do mundo espiritual, em um exemplar da Divina Comédia: ao lado da entrada para o inferno, os sete terraços do Monte Purgatório e a cidade de [[Florença]], com as esferas do Céu acima (afresco de [[Domenico di Michelino]], 1465).]] [[File:Dante Domenico di Michelino Duomo Florence.jpg|thumb|200px|O percurso de Dante do mundo espiritual, em um exemplar da Divina Comédia: ao lado da entrada para o inferno, os sete terraços do Monte Purgatório e a cidade de [[Florença]], com as esferas do Céu acima (afresco de [[Domenico di Michelino]], 1465).]] A [[Bíblia]], no [[Antigo Testamento]], regista a prática [[mediunidade|mediúnica]],<ref>Deste tempos antigos, como em {{citar bíblia|I Samuel|9|9}} ("''(Antigamente em Israel, indo alguém consultar a Deus, dizia assim: Vinde, e vamos ao vidente; porque ao profeta de hoje, antigamente se chamava vidente).''"), e como prática corrente, como em {{citar bíblia|I Samuel|10|6|24}} ("''E o Espírito do SENHOR se apoderará de ti, e profetizarás com eles, e tornar-te-ás um outro homem. (...)''". Conforme o contexto, constituía-se numa prática arriscada, como ilustrado em {{citar bíblia|II Crônicas|16|7|10}}.</ref> assim como a proibição de [[Moisés]] à prática da "''consulta aos mortos''",<ref>Outra evidência da existência desta prática entre o povo [[judaísmo|judeu]], uma vez que não se proíbe aquilo que não existe: {{citar bíblia|Deuteronômio|18|10|12|citação=Entre ti não se achará quem faça passar pelo fogo a seu filho ou a sua filha, nem adivinhador, nem prognosticador, nem agoireiro, nem feiticeiro; / Nem encantador, nem quem consulte a um espírito adivinhador, nem mágico, nem quem consulte os mortos; / Pois todo aquele que faz tal coisa é abominação ao SENHOR; e por estas abominações o SENHOR teu Deus os lança fora de diante de ti.}}</ref> a invocação do espírito de [[Samuel (Bíblia)|Samuel]] pelo primeiro [[rei de Israel]], [[Saul (rei)|Saul]], com o recurso a uma [[necromancia|necromante]],<ref>O episódio da chamada [[Bruxa de Endor]] descreve o modo pelo qual era praticada a invocação do espírito dos mortos na região, à época, no que seria hoje considerada uma simples sessão [[mediunidade|mediúnica]]. Ver {{citar bíblia|I Samuel|28|1|25}}.</ref> e, no [[Novo Testamento]], a comunicação de [[Jesus]] com Moisés e [[Elias (profeta)|Elias]] no [[Monte Tabor]] na [[Transfiguração de Jesus]] ({{citar bíblia|Mateus|17|1|9}}). No contexto da [[Guerra dos Cem Anos]], a [[França|francesa]] [[Joana d'Arc]] afirmava ouvir "vozes sagradas" desde menina. Entre essas destacavam-se as de [[São Miguel]], [[Santa Catarina]] e [[Santa Margarida de Antioquia]], que a incentivavam a lutar contra os [[Inglaterra|ingleses]]. [[Giordano Bruno]], na obra "''[[Il Candelaio]]''" (1582), regista a sua convicção da possibilidade de conversar com os mortos. Desde meados do século XIX, muitos [[Misticismo|místicos]] alegam ter sido inspirados por mestres invisíveis, para a estruturação de suas doutrinas. São os casos de [[Helena Blavatsky]] ([[teosofia]]), [[Max Heindel]] ([[rosa-cruz]]) e [[Zélio Fernandino de Morais|Zélio de Morais]] ([[umbanda]]). === Moderno espiritualismo === O moderno espiritualismo anglo-saxão, que especifica o moderno espiritualismo surgido nos países de [[língua inglesa]], surgiu pela primeira vez nos anos de 1840 no distrito "Burned-Over" de [[Nova Iorque]], onde movimentos religiosos anteriores como o [[millerismo]] (Adventistas do Sétimo Dia) e o [[mormonismo]] tinham emergido durante o [[Second Great Awakening]] (Segundo Grande Despertar). Era um ambiente onde muitas pessoas sentiam que a comunicação direta com Deus ou com os anjos era possível e no qual muitas pessoas se sentiam desconfortáveis com as noções [[Calvinismo|calvinistas]] de que Deus podia comportar-se de forma áspera — por exemplo, que Deus condenaria crianças não batizadas a uma eternidade no inferno (Carroll 1997). Muitos dos primeiros participantes do moderno espiritualismo norte-americano eram ''[[quaker]]s'' radicais e outros envolvidos pelo movimento de reforma de meados do século XIX. Esses reformistas não se sentiam bem com as igrejas estabelecidas porque elas pouco faziam para lutar contra a escravidão e menos ainda para aumentar os direitos das mulheres. As mulheres eram particularmente atraídas ao movimento porque ele dava a elas papéis importantes como [[médium|médiuns]]. Na verdade, o moderno espiritualismo ofereceu um dos primeiros foros onde as mulheres norte-americanas puderam dirigir-se a audiências públicas mistas.<ref name="Braude 2001"/> Alguns nomes são tidos como os pioneiros do moderno espiritualismo, dos quais é possível citar: [[John Dee]], [[Jakob Böhme]], [[Emanuel Swedenborg]],<ref>[http://www.fst.org/spirit2.htm Forerunners to Modern Spiritualism: Emanuel Swedenborg]</ref> [[Franz Mesmer]], [[Justinus Kerner]], as [[Irmãs Fox]] (Katherine Fox, Leah Fox, Margaret Fox),<ref>{{Citar web |url=http://www.snu.org.uk/spiritualism/pioneers/fox_sisters.html |titulo=The Spiritualists' National Union: The Pioneers of Modern Spiritualism - The Fox Sisters |acessodata=2013-09-13 |arquivourl=https://web.archive.org/web/20131207052114/http://www.snu.org.uk/spiritualism/pioneers/fox_sisters.html |arquivodata=2013-12-07 |urlmorta=yes }}</ref> [[Emma Hardinge Britten]],<ref>{{Citar web |url=http://www.snu.org.uk/spiritualism/pioneers/eh_britten |titulo=The Spiritualists' National Union: The Pioneers of Modern Spiritualism - Emma Hardinge Britten |acessodata=2013-09-13 |arquivourl=https://web.archive.org/web/20131207051731/http://www.snu.org.uk/spiritualism/pioneers/eh_britten |arquivodata=2013-12-07 |urlmorta=yes }}</ref> [[Andrew Jackson Davis]].<ref>{{Citar web |url=http://www.snu.org.uk/spiritualism/pioneers/ajdavis |titulo=The Spiritualists' National Union: The Pioneers of Modern Spiritualism - Andrew Jackson Davis |acessodata=2013-09-13 |arquivourl=https://web.archive.org/web/20120817021450/http://www.snu.org.uk/spiritualism/pioneers/ajdavis |arquivodata=2012-08-17 |urlmorta=yes }}</ref><ref>[http://www.fst.org/spirit3.htm Forerunners to Modern Spiritualism: Andrew Jackson Davis]</ref> ==== Swedenborg e Mesmer ==== {{AP|Emanuel Swedenborg|Franz Mesmer}} [[Imagem:Hypnotisk seans av Richard Bergh 1887.jpg|thumb|left|Pode-se ver a excitação sentida pela assistência quando o Mesmerista induz um transe. Pelo pintor sueco Richard Bergh, 1887.]] [[File:Hypnotisk seans av Richard Bergh 1887.jpg|thumb|right|200px|Pode-se ver a excitação sentida pela assistência quando o Mesmerista induz um transe. Pelo pintor sueco Richard Bergh, 1887.]] Nesse ambiente, os escritos de [[Emanuel Swedenborg]] (1688-1772) e os ensinamentos de [[Franz Mesmer]] (1734-1815) serviram de exemplo para aqueles que procuravam um conhecimento pessoal direto da [[vida após a morte]] (Carroll 1997). Swedenborg, que em estado de transe, se comunicava com os espíritos, descreveu em volumosos escritos a estrutura do mundo espiritual. Duas características da sua visão tiveram particular acolhida pelos primeiros modernos espiritualistas: primeira, a de que não existe apenas um único céu e um único inferno, mas uma série de esferas pelas quais um espírito progride à medida que evolui; segunda, a de que espíritos são os mediadores entre Deus e os homens de modo que o contato humano direto com o divino é feito através dos espíritos dos humanos que se foram. Mesmer não contribuiu com crenças religiosas, mas com uma técnica, mais tarde conhecida como "hipnotismo", que induziria transes e faria com que aqueles que a ela fossem submetidos relatassem contatos com seres espirituais. Houve muito exibicionismo com o [[Franz Mesmer|Mesmerismo]] e praticantes que davam palestra nos Estados Unidos nos meados do século XIX procuravam entreter audiências ao mesmo tempo em que demonstravam um método de contato com o divino. Talvez o mais bem conhecido dos que combinaram Swedenborg com Mesmer em síntese particularmente norte-americana tenha sido [[Andrew Jackson Davis]], que intitulou seu sistema de "Filosofia Harmônica". Davis foi um [[hipnotismo|hipnotizador]] praticante, curador pela fé e [[clarividência|clarividente]] de Poughkeepsie, Nova Iorque. Seu livro de 1847, denominado ''The Principles of Nature, Her Divine Revelations, and a Voice to Mankind'' (Os Princípios da Natureza, Suas Revelações Divinas e uma Voz para a Humanidade) [http://www.hti.umich.edu/cgi/t/text/text-idx?c=moa&idno=ACA6166.0001.001&view=toc], ditados em transe a um amigo, acabaram por se tornar o que existe de mais próximo a um trabalho canônico em um movimento espiritualista cujo individualismo extremo excluiu a possibilidade de desenvolvimento de uma visão mundial única e coerente.<ref name="Braude 2001">Braude 2001</ref><ref name="Carroll 1997">Carroll 1997</ref> ==== Popularização ==== O movimento espalhou-se rapidamente pelo mundo apesar de somente no [[Reino Unido]] ter-se tornado tão espalhado como nos [[Estados Unidos]].<ref>Britten, 1884</ref> Na Grã-Bretanha, por volta de 1853, convites para o chá entre os prósperos e os da moda freqüentemente incluíam as "mesas girantes", um tipo de sessão no qual os espíritos se comunicavam com as pessoas sentadas à volta de uma mesa balançando-a ou girando-a..<ref name="Braude 2001"/><ref name="Carroll 1997"/> Os modernos espiritualistas norte-americanos se encontravam em casas particulares para sessões de [[mediunidade|efeitos físicos]], em auditórios para palestras [[psicofonia|psicofônicas]] e em acampamentos de veraneio onde milhares compareciam para convenções estaduais ou nacionais. O movimento era extremamente individualista, onde cada espiritualista adepto do movimento confiava em suas próprias experiências e leituras para discernir a natureza do [[vida após a morte|após-vida]]. Portanto, a organização demorou a aparecer e quando ocorreu foi resistida por médiuns (de efeitos físicos) e palestrantes psicofônicos. A maioria dos modernos espiritualistas norte-americanos satisfaziam-se em frequentar igrejas cristãs e as igrejas [[Unitarismo|unitaristas]] e [[Universalismo|universalistas]] continham muitos espiritualistas. Quando o movimento começou a desaparecer, em parte devido às fraudes expostas e em parte devido ao apelo de movimentos religiosos similares como a [[Ciência Cristã]], a [[Igreja Espiritualista]] foi organizada e esta igreja pode alegar ser o principal vestígio do movimento que ainda existe hoje em solo norte-americano.<ref name="Braude 2001"/><ref name="Carroll 1997"/> O movimento atraia a simpatia dos que sofriam pela morte de uma pessoa amada: o ressurgimento do interesse pelo moderno espiritualismo durante e após a [[Primeira Guerra Mundial]] foi uma resposta direta ao número maciço de mortos e feridos (Doyle 1926). Entretanto o movimento também atraia a simpatia dos reformistas, que descobriram que os espíritos apoiavam "casos da moda" tais como a igualdade de direitos (Braude 2001). O movimento também despertou interesse daqueles que tinham um orientação [[materialista]], como [[Friedrich Engels]] e [[Karl Marx]], que criticavam o caráter [[Elitismo classista|elitista]], [[Escapismo|escapista]] e [[Sentimentalismo|sentimentalista]] da doutrina tanto na obra fundamental para o [[Materialismo dialético|Materialismo histórico-dialético,]] [[Dialética da Natureza]], quanto em cartas com opiniões sobre a literatura de [[Eugène Sue]]<ref>{{Citar web|url=https://www.lotsearch.net/lot/karl-marx-l-a-s-londres-11-fevrier-1873-au-cher-citoyen-maurice-42436185|titulo=Karl MARX. L.A.S., Londres 11 février 1873,…|acessodata=2024-04-25|website=LotSearch|lingua=en}}</ref>. Em contrapartida, um influente reformista socialista [[Robert Owen]] abraçou o moderno espiritualismo após suas experiências em encontros espiritualistas de sua época. Alguns cientistas que se preocuparam em investigar os fenômenos moderno-espiritualistas também acabaram por se converter ao [[moderno espiritualismo anglo-saxão]] (este último, especifica o moderno espiritualismo desenvolvido nos países de [[língua inglesa]]) ou ao [[espiritismo]] (doutrina codificada e sistematizada pelo pedagogo francês [[Allan Kardec]]), entre eles o físico e químico [[William Crookes]], o biologista evolucionista [[Alfred Russel Wallace]] (1823-1913) e o médico e escritor [[Arthur Conan Doyle]] (1859-1930)[http://www.classic-literature.co.uk/scottish-authors/arthur-conan-doyle/the-history-of-spiritualism-vol-i/] (Doyle 1926). ===== Irmãs Fox ===== {{AP|Irmãs Fox}} [[Ficheiro:Fox sisters mediums.png|thumb|upright=1.3|As [[irmãs Fox]].]] [[File:Fox sisters mediums.png|thumb|upright=1.3|200px|As [[irmãs Fox]].]] As irmãs Fox - Catherine "Kate" (1838–1892), Leah (1814–1890) e Margaret (1836–1893) -, tiveram um papel decisivo no surgimento do espiritismo. Eram filhas de David e Margaret Fox, e foram residir em Hydesville, [[Nova Iorque]]. Em 1848, a família começou a ouvir sons de pancadas inexplicados. Kate e Margaret realizaram sessões de canalização numa tentativa de contato com a suposta entidade espiritual que promovia os sons e declararam ter estabelecido contato com o espírito de um mascate que fora alegadamente assassinado e enterrado sob a casa. Suas demonstrações de comunicação com os espíritos incluíam principalmente [[tiptologia|batidas e pancadas]] e Kate tinha também a mediunidade de [[escrita direta]], [[psicofonia]], luzes espirituais, [[materialização]] e [[poltergeist]].<ref>Doyle 1926: volume 1, p. 98.</ref> Os céticos suspeitaram que isto foi apenas um engano inteligente e uma fraude. Margaret posteriormente afirmou a utilização das juntas dos dedos dos seus [[pé]]s para produzir sons mas depois ainda desmentiu essa sua afirmação, alegando tê-la feito em troca de dinheiro de religiosos que se aproveitaram da situação de pobreza dela e de suas irmãs. As demonstrações de mediunidade mostraram ser um negócio lucrativo e logo se tornaram formas populares de entretenimento e catarse espiritual. As irmãs Fox acabaram fazendo disso sua fonte de renda e outros seguiram seu exemplo.<ref name="Braude 2001"/><ref name="Carroll 1997"/> ===== Mesas girantes ===== {{AP|Mesas girantes}} [[File:Tables Tournantes - L'Illustration, Paris, 14 May 1853 (page 1 crop).jpg|alt=|thumb|200px|Salão parisiense com pessoas praticando três variações das mesas girantes com um anel, uma mesa e um chapéu.<ref>{{Citar periódico|ultimo=Geoghegan|primeiro=Bernard Dionysius|data=2016|titulo=Mind the Gap: Spiritualism and the Infrastructural Uncanny|url=https://www.journals.uchicago.edu/doi/10.1086/686945|urlmorta=não|formato=requer pagamento|jornal=Critical Inquiry|lingua=en|volume=42|numero=4|paginas=899–922|doi=10.1086/686945|issn=0093-1896|arquivourl=https://web.archive.org/web/20190730114933/https://www.journals.uchicago.edu/doi/10.1086/686945|arquivodata=2019-07-30|acessodata=2018-04-19}}</ref> (''[[L'Illustration]]'', ''Histoire de la semaine'', 14 de maio de 1853)<ref>{{Citation|titulo=L'Illustration Paris, 14 May 1853|url=https://commons.wikimedia.org/wiki/File:L%27Illustration,_Paris,_14_May_1853.djvu|acessodata=2020-02-29}}</ref>]] Logo após as notícias acerca das Irmãs Fox terem chegado à [[França]], o interesse do público foi despertado pelo que por vezes foi denominado de "[[telégrafo]] espiritual". No início uma mesa girava com a "energia" dos espíritos presentes através de um ser humano intermediário (de onde a expressão "médium"). Mas, como o processo era demasiado lento e embaraçoso, um novo foi criado, supostamente por uma sugestão dos próprios espíritos: a "tábua falante". Os primeiros exemplares de "tábuas falantes" eram cestos atados a um objeto pontiagudo que se movia sob as mãos dos médiuns, apontado para letras impressas em cartões espalhados em volta de, ou gravados em, uma mesa. Tais dispositivos foram chamados "''corbeille à bec''" ("cesto com um bico"). O objeto pontiagudo era normalmente um [[lápis]]. Esses dispositivos eram de montagem e operação simples. Uma sessão típica consistia em pessoas a sentar-se em uma mesa redonda, os pés a descansar nos suportes das cadeiras e as mãos sobre o tampo de mesa ou, mais tarde, na própria tábua falante. A energia canalizada dos espíritos pelas mãos dos presentes fazia a tábua movimentar-se e indicar as letras que, uma vez registadas por um dos presentes, formavam palavras, frases e orações inteligíveis. O sistema foi um primitivo e menos eficiente antecessor dos [[tabuleiro ouija|tabuleiros ouija]] que posteriormente se tornariam tão populares. [[Karl Marx]], em ''[[O Capital, Livro I]]'', teoriza sobre o [[fetichismo da mercadoria]] utilizando-se do produto do trabalho humano mesa como exemplo didático. Mais adiante no texto, ele compara o caráter místico concedido à mercadoria mesa pelo fetichismo da mercadoria com o caráter imaginado pelos espíritas, uma ironia diante dos modismos espiritualistas no seio dos círculos burgueses e aristocratas europeus da época<ref>{{Citar web|ultimo=Wright|primeiro=Ian|ultimo2=Dobke|primeiro2=Estudio Dos Rios +|url=https://jacobin.com.br/2024/02/marx-faraday-e-a-objetividade-espectral-do-valor/|titulo=Marx, Faraday e a objetividade fantasmagórica do valor|data=2024-02-13|acessodata=2024-04-25|website=Jacobin Brasil|lingua=pt-BR}}</ref>: "Ela [a mercadoria mesa] não só se mantém com os pés no chão, mas põe-se de cabeça para baixo diante de todas as outras mercadorias, e em sua cabeça de madeira nascem minhocas que nos assombram muito mais do que se ela começasse a dançar por vontade própria". Valhe citar que o também [[Materialismo|materialista]] e coautor do [[Manifesto Comunista]] [[Friedrich Engels]] tece críticas ao espiritualismo em sua obra [[Dialética da Natureza]] ao desmascarar "charlatões ordinaríssimos" no apêndice II - A Investigação Científica no Mundo dos Espíritos<ref>{{Citar web|url=https://www.marxists.org/portugues/marx/1882/dialetica/08.htm|titulo=Apêndice: II - A Investigação Científica no Mundo dos Espíritos|acessodata=2024-04-25|website=www.marxists.org}}</ref>. Apesar da crença que supostos ''espíritos'' ou ''gênios'' movimentavam as mesas, [[experimentos científicos]] de [[Michael Faraday]] publicados em 1853 mostraram que os movimentos eram causados pelo [[efeito ideomotor]] e descartaram as explicações [[paranormais]] para o fenômeno das mesas girantes.<ref name="Faraday">{{citar periódico|ultimo = Faraday|primeiro = Michael|titulo = Experimental Investigation of Table-Moving|jornal = Journal of the Franklin Institute|doi = 10.1016/S0016-0032(38)92173-8|url = http://web.archive.org/web/20150924152733/http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0016003238921738|acessadoem = 06/08/2014|data = 1853|volume = 56|numero = 5|paginas = 328-33|notas = Finally, I beg to direct attention to the discourse delivered by Dr. Carpenter at the Royal Institution on the 12th of March, 1852, entitled 'On the influence of Suggestion in modifying and directing Muscular Movement, independently of Volition':-which, especially in the latter part, should be considered in reference to table moving by all who are interested in the subject.}}</ref> O efeito ideomotor também causa os movimentos observados no chamado [[tabuleiro ouija]] e na "brincadeira do copo",<ref>{{Citar livro|título = Copos Que Andam|url = https://books.google.com.br/books?id=E-Av6IePIzkC|editora = Petit Editora e Distribuidor|isbn = 9788572530187|nome = VERA LUCIA MARINZECK DE|sobrenome = CARVALHO|nome2 = ANTONIO CARLOS|sobrenome2 = (ESPIRITO)|local=São Paulo|páginas=12-20}}</ref> nos quais os participantes movimentam marcadores involuntariamente sobre letras e números e também atribuem os movimentos a supostos ''espíritos'' ou ''gênios''.<ref name="Britannica">{{citar web |url=https://en.wikisource.org/wiki/1911_Encyclop%C3%A6dia_Britannica/Table-turning |título=Table-turning |editor=Encyclopædia Britannica |data=1911 |citação="some simple apparatus which conclusively demonstrated that the movements were due to unconscious muscular action" |acessodata=10 de fevereiro de 2015}}</ref> ===== Espiritismo ===== {{AP|Espiritismo}} [[Ficheiro:Photo_Kardec.jpg|thumb|upright|O educador francês [[Allan Kardec]], codificador do [[espiritismo]].]] [[File:Photo_Kardec.jpg|thumb|upright|200px|O educador francês [[Allan Kardec]], codificador do [[espiritismo]].]] Na [[França]], o professor [[Hippolyte Léon Denizard Rivail]] interessou-se pelo moderno espiritualismo quando ouviu falar das [[Irmãs Fox]], mas o seu primeiro contato com o fenómeno foi por meio das [[mesas dançantes]] ou mesas girantes, dos salões de Paris, em 1854. As explicações para a causa deste, do mesmo modo que o sistema filosófico delas derivado, constituiu a base da chamada [[Doutrina Espírita]] (que Rivail também denominou como "[[Espiritismo]]", tendo sido a primeira oficialização desse termo, por isso a doutrina espírita é o único e verdadeiro Espiritismo). As investigações de Rivail, através do método científico, resultaram na publicação, sob o pseudónimo de [[Alan Kardec]], de "[[O Livro dos Espíritos]]" (1857), "[[O Livro dos Médiuns]]"" (1861), "[[O Evangelho Segundo o Espiritismo]]" (1864), "[[O Céu e o Inferno]]" (1865) e [[A Gênese]] (1868). Em 1858 fundou a "[[Revue Spirite]]", que dirigiu até 1869, ano em que faleceu. Logo na segunda metade do século XIX, muitas personalidades de renome, na Europa e nos [[Estados Unidos]] vieram a abraçar o [[Espiritismo]] como uma explicação lógica e racional da realidade, sobre os mais diversos temas da vida, e inclusive de temas relacionados com a transcendência, como [[Deus]] e a [[vida após a morte]]. ==== Desenvolvimentos após os anos de 1920 ==== [[Ficheiro:Spiritualist Church building.JPG|thumb|esquerda|Interior de uma [[Igreja Espiritualista]] na [[Escócia]]]] [[File:Spiritualist Church building.JPG|thumb|200px|right|Interior de uma [[Igreja Espiritualista]] na [[Escócia]]]] Já pelo final do século XIX, o moderno espiritualismo tinha-se tornado cada vez mais [[sincretismo|sincrético]], um desenvolvimento natural em um movimento sem autoridade ou dogma central.<ref name="Braude 2001"/> Na sua forma mais sincrética, o espiritualismo não é facilmente distinguível do igualmente sincrético movimento da [[Nova Era]] e, assim como o movimento da Nova Era, baseia-se fortemente no xamanismo e adota a ideia da reencarnação. No entanto, a forma da prática "moderno espiritualista" permanece quase a mesma que há 100 anos, centrada em um médium e seus clientes, com o médium sentado a sós ou em sessão. Talvez a maior diferença seja a importância crescente da [[Igreja Espiritualista]] como uma rede ligando médiuns e crentes. O moderno espiritualismo organizado hoje parece-se muito mais com uma religião tendo descartado o exibicionismo, particularmente os elementos semelhantes aos da arte de prestigiação. Existe assim muito mais ênfase à mediunidade "mental" e evita-se quase completamente a mediunidade miraculosa de "materialização" que tanto fascinava os primeiros crentes como [[Arthur Conan Doyle]].<ref>(Guthrie, Lucas, and Monroe 2000</ref> No entanto, a orientação empírica do moderno espiritualismo tem muitos adeptos hoje em dia que evitam o rótulo de "moderno espiritualismo", preferindo o termo ''survivalism'' ("Sobrevivencialismo"). Os "Survivalists" abstém-se de religião, e baseiam sua crença na vida após a morte em fenômenos susceptíveis a pelo menos uma rudimentar investigação científica, como [[mediunidade]], [[experiência de quase-morte|experiências de quase-morte]], [[experiência fora-do-corpo|experiências fora-do-corpo]], [[Transcomunicação Instrumental|experiências de voz eletrônica]] e [[Reencarnação|pesquisas sobre reencarnação]]. Muitos ''survivalists'' vêm a si mesmos como os herdeiros intelectuais do movimento espiritualista surgido por volta de 1840.<ref>[http://www.survivalafterdeath.org/articles.htm]</ref> == Características == Os modernos espiritualistas acreditam na possibilidade de comunicação com os espíritos. Uma crença secundária é que os espíritos estão de certa forma mais próximos de Deus que os humanos vivos e que os espíritos são capazes de crescimento e perfeição. A [[vida após a morte]] não é, portanto, um lugar estático mas um onde os espíritos continuam a evoluir. As duas crenças, a de que o contato com espíritos é possível e a de que os espíritos são mais adiantados que os humanos, levam a uma terceira, a de que os espíritos podem prover informação útil sobre assuntos morais e éticos, assim como sobre a natureza de Deus e a vida após a morte. Assim, muitos modernos espiritualistas falarão com seus guias espirituais, espíritos específicos frequentemente contactados para orientação mundana e espiritual. === Comparações com outras crenças === [[Ficheiro:Seven spiritualists 1906.jpg|thumb|Senhoras em uma reunião espiritualista (Chicago, 1906).]] [[File:Seven spiritualists 1906.jpg|thumb|200px|Senhoras em uma reunião espiritualista (Chicago, 1906).]] O moderno espiritualismo anglo-saxão, que especifica o movimento espiritualista (moderno espiritualismo) desenvolvido nos países de [[língua inglesa]] com aspecto e identidade própria, emergiu num ambiente cristão e tem muitas características em comum com o [[cristianismo]]: um sistema moral essencialmente cristão, uma crença percebida no Deus judaico-cristão, [[panenteísmo]] místico e práticas [[liturgia|litúrgicas]] como serviços dominicais e canto de hinos. A razão principal para essas semelhanças é que os modernos espiritualistas anglo-saxões acreditam que alguns espíritos são "atrasados" ou brincalhões e se deliciam desviando os humanos do rumo. Assim sendo, desde Swedenborg, os crentes são aconselhados a hesitarem antes de seguir a orientação dos espíritos e geralmente desenvolveram suas crenças dentro de uma estrutura cristã. No entanto, em pontos significativos, o cristianismo e o moderno espiritualismo anglo-saxão são bem diferentes. Os modernos espiritualistas, em geral, não acreditam que as ações desta vida levem ao destino eterno de cada alma seja no [[céu]] ou no [[inferno]]. Em vez disso, eles veem a vida após a morte como contendo muitas esferas arranjadas hierarquicamente, através das quais cada espírito pode ter sucesso em progredir. Os modernos espiritualistas também divergem dos cristãos quanto ao fato de a bíblia judaico-cristã não ser a fonte primária de seu conhecimento sobre Deus e a vida após a morte e sim os contatos pessoais que eles têm com os espíritos. [[Imagem:Broadsheet equating spiritualism with witchcraft.jpg|thumb|esquerda|Os modernos espiritualistas sofreram feroz oposição dos líderes cristãos. Aqui um panfleto de 1865 associa o "moderno espiritualismo" à "[[bruxaria]]" e culpa essa crença por induzir a Guerra Civil. O panfleto adiciona uma correta associação entre o moderno espiritualismo e o abolicionismo.]] [[File:Broadsheet equating spiritualism with witchcraft.jpg|thumb|200px|right|Os modernos espiritualistas sofreram feroz oposição dos líderes cristãos. Aqui um panfleto de 1865 associa o "moderno espiritualismo" à "[[bruxaria]]" e culpa essa crença por induzir a Guerra Civil. O panfleto adiciona uma correta associação entre o moderno espiritualismo e o abolicionismo.]] Outras religiões além do cristianismo influenciaram o moderno espiritualismo anglo-saxão. As crenças [[Animismo|animistas]], com uma tradição de [[xamanismo]], são obviamente similares e, nas primeiras décadas do moderno espiritualismo anglo-saxão, muitos médiuns alegaram ter feito contato com guias indígenas americanos em uma aparente confirmação dessas semelhanças. Ao contrário dos animistas, no entanto, os modernos espiritualistas, em geral, tendem a falar apenas com os espíritos de humanos mortos e não compartilham a crença nos espíritos de árvores, fontes e outras características da natureza. O [[hinduísmo]], apesar de ser um sistema de crenças extremamente heterogêneo, geralmente compartilha com o moderno espiritualismo a crença na separação da alma do corpo após a morte e na continuação da sua existência. No entanto, os hindus diferem dos modernos espiritualistas anglo-saxões quanto ao fato de crerem geralmente na [[reencarnação]], geralmente sustentando que todas as características da personalidade de uma pessoa se extinguem com a morte. Os modernos espiritualistas anglo-saxões, entretanto, sustentam que o espírito mantém a personalidade que ele tinha durante a sua (única) existência. O [[espiritismo]], ramo do espiritualismo desenvolvido por [[Allan Kardec]] e predominante na maioria dos países latinos, sempre enfatizou a reencarnação. De acordo com [[Arthur Conan Doyle]], a maior parte dos modernos espiritualistas britânicos do começo do século vinte eram indiferentes à doutrina de reencarnação, com poucos a apoiando e uma minoria significativa lhe sendo veementemente a favor, os que contestavam o reencarnacionismo alegavam que tal conceito ainda não havia sido suficientemente demonstrado como real. Assim, de acordo com Conan Doyle, foi a tendência empírica do moderno espiritualismo anglofônico —seu esforço por desenvolver visões religiosas a partir da real observação dos fenômenos— que evitou que muitos espiritualistas daquele período adotassem a reencarnação (Doyle 1926: volume 2, 171-181). Segundo se pode concluir, no entanto, pela leitura das obras básicas do [[Doutrina Espírita|espiritismo]] — a chamada [[Codificação Espírita]] — a afirmação de Conan Doyle não encontra respaldo na realidade, posto que toda a [[doutrina espírita]] foi escrita a partir de informações obtidas com os espíritos e como fruto da observação e do estudo dos fenômenos espíritas. Embora tenha nascido na [[Escócia]], consequentemente, sendo de cidadania britânica, a intenção de Conan Doyle não foi contestar a reencarnação, pois mantinha sua convicção a favor, mas demonstrar as dificuldades que os modernos espiritualistas anglo-saxões, especialmente ingleses e estadunidenses, encontravam em aceitar tal ideia. A propósito dos motivos da não adoção do princípio da reencarnação por muitos moderno-espiritualistas estadunidenses, Kardec escreveu um artigo na edição de maio de 1884 da sua [[Revista Espírita]], intitulado "A Escola Espírita Americana". O moderno espiritualismo anglo-saxão também difere de muitos movimentos [[ocultismo|ocultistas]], como a ''Hermetic Order of the Golden Dawn'' (Ordem Hermética do Amanhecer Dourado) ou os clãs [[wiccan]]s contemporâneos, cujos adeptos não se contactariam com espíritos para obterem "poderes mágicos" (com a única exceção de obter-se o poder de cura). [[Madame Blavatsky]] (1831-1891), da [[Sociedade Teosófica]], por exemplo, somente praticava mediunidade de modo a contactar espíritos poderosos capazes de conferir conhecimento esotérico. Aparentemente, Blavatski não acreditava que tais espíritos fossem humanos mortos e de fato tinha crenças na reencarnação bastante diferentes das que tinha a maior parte dos modernos espiritualistas.<ref name="Braude 2001"/> === Espiritualismo e ciência === ''Para maiores detalhes, consulte [[Doutrina Espírita#Fenômenos espíritas e a ciência|Fenômenos espíritas e a ciência]]'' [[História|Históricamente]], em termos de [[medicina]], indivíduos com sintomas como audição ou visão de "espíritos" foram tratados como sendo portadores de [[Transtorno mental|transtornos mentais]]; contudo, há muito a Organização Mundial de Saúde reconhece que esses sintomas não necessariamente implicam causas patogênicas de natureza física; e que em certos casos ou contextos, esses nem sequer implicam doença, para ser exato. Em verdade, desde sua fundação em 1948,<ref>[http://www.who.int/suggestions/faq/en/index.html Frequently Asked Questions ; What is the WHO definition of health? - World Health Organization - Acessado em 28-01-2013 às 12:30 horas UTC]</ref> mesmo que criticada por vários autores que sugerem e esperam por alterações - para alguns considerada utópica, para outros incompleta por excluir o bem estar espiritual ou mesmo coletivo da definição <ref>[http://www.who.int/bulletin/bulletin_board/83/ustun11051/en Re-defining Healt - Bulletin of the World Health Organization]</ref> - segundo a [[Organização Mundial de Saúde]], a definição de "saúde" faz-se pelo "estado de completo bem-estar físico, [[psicologia|psicológico]], e social" do [[ser humano]] <ref>[http://www.who.int/topics/mental_health/en/ Mental health - World Helth Organization]</ref>. [[Ficheiro:William Crookes 3.jpg|thumb|Um dos experimentos do cientista inglês sir [[William Crookes]], pelo qual ele atestou a mediunidade de [[Daniel Dunglas Home]] (c. 1870).]] [[File:William Crookes 3.jpg|thumb|200px|Um dos experimentos do cientista inglês sir [[William Crookes]], pelo qual ele atestou a mediunidade de [[Daniel Dunglas Home]] (c. 1870).]] No tocante à ausência de "saúde", a Organização Mundial de Saúde mantém a [[Classificação internacional de doenças]] (CID),<ref>[http://apps.who.int/classifications/icd/en/ International Classification of Diseases (ICD)]</ref> atualmente em sua décima revisão,<ref>[http://apps.who.int/classifications/icd10/browse/Content/statichtml/ICD10Volume2_en_2010.pdf International Statistical Classification of Diseases and Related Health Problems 10th Revision Volume 2 - Instruction manual]</ref><ref>[http://apps.who.int/classifications/icd10/browse/2010/en ICD Version:2010]</ref> e no que tange o assunto espiritualismo essa é recorrente em discussões, sobretudo os que visam à valoração científica, dado o fato de na CID-10 encontrar-se referência explicita aos transtornos "possessivos". Com esse enfoque, verifica-se que é realmente verdade que a CID-10 reconhece que podem ser comprometedores a saúde, em seu item F.44.3, os chamados "Estados de transe e de possessão", nela definidos como: {{quote|Transtornos caracterizados por uma perda transitória da consciência de sua própria identidade, associada a uma conservação perfeita da consciência do meio ambiente.}} Contudo, explicitamente descreve em alínea seguinte: {{quote|Devem aqui ser incluídos somente os estados de transe involuntários e não desejados, excluídos aqueles de situações admitidas no contexto cultural ou religioso do sujeito.<ref>[http://www.fau.com.br/cid/webhelp/f44.htm F44 Transtornos dissociativos (de conversão).] in FAU.com.br, consultado em 30 ago 2011.]</ref><ref>[http://apps.who.int/classifications/icd10/browse/2010/en#/F40-F48 CID em sua versão 10, conforme publicado pela Word Healt Arganization (WHO)]</ref>}} [[Ficheiro:Médium croquis001.jpg|thumb|"Croquis" de um médium: gravura da obra "''[[Extériorisation de la sensibilité]]''" de [[Albert de Rochas]] (Paris, 1899).]] [[File:Médium croquis001.jpg|thumb|200px|"Croquis" de um médium: gravura da obra "''[[Extériorisation de la sensibilité]]''" de [[Albert de Rochas]] (Paris, 1899).]] Nesse sentido é feita a distinção entre o estado de transe normal - a exemplo a [[hipnose]], não considerado doença - e o [[Psicose|transtorno dissociativo psicótico]], uma patologia [[psiquiatria|psiquiátrica]]. Exclui-se desse item também, entre outros, a [[esquizofrenia]]. E mesmo que muitos adeptos da existência dos "espíritos" afirmem o contrário, e busquem na presença da palavra "possessão" no referido item da CID a implicação de que a Organização Mundial de Saúde reconhece a existência de espíritos,<ref>Chaves, José Reis - "OMS reconhece a influência dos espíritos em nossa vida. A Organização Mundial de Saúde e sua coragem de dizer a verdade." - Coluna no jornal [[O Tempo]] de 14/01/2013 - Belo Horizonte</ref> evidencia-se também na CID-10 que os estados de transe tidos por espiritualistas como oriundos de "possessões espirituais" - certamente os defendidos em ambientes religiosos - não são reconhecidos como possuindo tal causa; não encontram-se acobertados por tal item, e não constituem estados que requerem tratamento, acompanhamento ou intervenção, quer médico, quer psicológico, quer similar. O item F.44.3 inclui-se no grupo das desordens neuróticas, relacionadas ao [[estresse]] ou ainda [[Transtorno somatoforme|somatoformes]]. A expressão "possessão" figura no referido item da CID com acepção que remete aos estados de agitação demasiada, de agressividade ou mesmo de fúria; e mediante tal acepção a leitura do item associado em íntegra implica, nitidamente, o não reconhecimento da tal causa "espiritual" (vide alínea). Argumento em favor da asserção inicial deriva também do fato de que o reconhecimento de tal causa pela Organização Mundial de Saúde implicaria a necessidade de tratamento ou acompanhamento específicos visto serem tais estados de "possessão" prontamente reconhecido, antes de mais nada pelos próprios espiritualistas, como situações muitas vezes prejudiciais à saúde do "possuído"; e que requerem por tal tratamento ou mesmo acompanhamento "espiritual" imediato, tratamentos esses certamente fornecidos - segundo suas crenças - pelos referidos grupos ou autoridades religiosas "capacitadas" junto aos seus templos ou ambientes de reuniões;<ref>{{Citar web|titulo=Desobsessão - Francisco Cândido Xavier e Waldo Vieira - Federação Espírita Brasileira - Departamento Editorial - Rua Souza Valente, 17 CEP: 20941-040 - Rio - RJ - Brasil |acessodata=2013-01-28}}</ref><ref>{{Citar web |url=http://www.otempo.com.br/otempo/colunas/?IdColunaEdicao=20945&busca=Organiza%E7%E3o%20Mundial%20de%20Sa%FAde&pagina=1 |titulo=Chaves, José Reis - "A Organização Mundial de Saúde e sua coragem de dizer a verdade." - Artigo online do jornal &#91;&#91;O Tempo&#93;&#93; de 14/01/2013, e discussões - Belo Horizonte, MG. |acessodata=2013-01-27 |arquivourl=https://web.archive.org/web/20130117224630/http://www.otempo.com.br/otempo/colunas/?IdColunaEdicao=20945 |arquivodata=2013-01-17 |urlmorta=yes }}</ref> contudo ainda não definidos, estabelecidos, e pelo que consta não cogitados pela Organização Mundial de Saúde.<ref>[http://www.who.int/classifications/ichi/en/ International Classification of Health Interventions (ICHI) - World Health Organization]</ref> É importante ressaltar também que o [[Manual Diagnóstico e Estatístico de Transtornos Mentais]], em sua quarta revisão (1994), incluiu advertência contra a interpretação equivocada de experiências espirituais ou religiosas como transtornos mentais e distinguiu dos transtornos mentais uma outra categoria de problemas classificados como “outras circunstâncias que podem ser foco de atenção clínica”, incluindo-se a isto uma subcategoria específica denominada “problemas espirituais ou religiosos”, para a orientação de profissionais da saúde no diagnóstico e tratamento de alguns possíveis problemas não-patológicos dos pacientes.<ref>GREYSON, Bruce. Experiências de quase-morte: implicações clínicas. Rev. psiquiatr. clín., São Paulo , v. 34, supl. 1, 2007 . Available from <http://www.scielo.br/scielo.php?script=sci_arttext&pid=S0101-60832007000700015&lng=en&nrm=iso>. access on 21 Nov. 2014. http://dx.doi.org/10.1590/S0101-60832007000700015.</ref> A Medicina segue assim a posição científica: mesmo estudados por várias personalidades de renome que acabaram por contribuir de outras formas, significativas ou não, à [[ciência]] em sua [[acepção]] moderna, tais cientistas não foram capazes de elucidar ou concluir pela existência de fatos que obedeçam aos [[método científico|rigores científicos]] e que levem à conclusão provada da realidade natural dos espíritos. A metodologia utilizada pelas correntes espíritas ou é bem diferente ou transcende o [[método científico]], e por tal o espiritismo permanece, ainda hoje, como tema não científico quando se considera a acepção "''[[stricto sensu]]''" de [[ciência]], encontrando-se o espiritismo notoriamente muito mais atrelado às [[religiões]] do que às academias científicas propriamente ditas.<ref>Para maiores detalhes e referências, consulte [[Doutrina espírita#Fenômenos espíritas e a ciência|Fenômenos espíritas e a ciência]].</ref><ref>"''A [[ciência]] só pode determinar o que é, não o que 'deve ser', e fora de seu domínio permanece a necessidade de juízos de valor de todos os tipos''" ([[Albert Einstein]]); "''O [[homem]] domina a [[natureza]] não pela [[força]], mas pela compreensão. É por isto que a ciência teve sucesso onde a [[magia]] fracassou: porque ela não buscou um encantamento para lançar sobre a natureza''" ([[Jacob Bronowski]]). Ambas as citações conforme relatado por [[Simon Singh|SINGH, Simon]]. ''[[Big Bang]]''. p. 459.</ref><ref>SINGH, Simon. ''Big Bang''. Rio de Janeiro; São Paulo: Editora Record, 2006. ISBN 85-01-07213-3 Capítulo "O que é ciência?", e demais.</ref> Em resumo, embora evoluindo gradualmente e já reconhecendo a influência do ''estado de espírito'' na saúde e bem-estar, verifica-se que, sendo uma cadeira científica, a medicina e a OMS mantêm-se alinhadas com a metodologia científica; e como a existência de espíritos não encontra-se cientificamente estabelecida ou tampouco provada,<ref name="Livro_da_Filosofia">(Vários colaboradores) Buckingham, Will; et. alli. - O Livro da Filosofia - Editora Globo - São Paulo, SP - 2011 - ISBN 978-85-250-4986-5</ref><ref name="Livro_do_Cérebro">Cartner, Rita; et alii - O Livro do Cérebro - Rio de Janeiro - Agir - 2012 - ISBN 978-85-220-1361-6</ref> questões de saúde a eles atrelados transcendem necessariamente a medicina moderna. == Ver também == * [[Espiritualismo francês]] * [[Conscienciologia]] * [[Projeciologia]] * [[Edgar Cayce]] * [[Waldo Vieira]] {{Notas|grupo=nt|col=2}} {{referências|col=2}} === Bibliografia === {{refbegin|2}} * Albanese, Catherine L. (2007). ''A Republic of Mind and Spirit: A Cultural History of American Metaphysical Religion''. New Haven/London: Yale University Press. {{ISBN|978-0300136159}}. * {{citar livro | último = Brandon| primeiro = Ruth |autorlink = Ruth Brandon | titulo = The Spiritualists: The Passion for the Occult in the Nineteenth and Twentieth Centuries|local=New York| publicado =Alfred A. Knopf | ano = 1983}} * {{citar livro | último = Braude| primeiro = Ann| titulo = Radical Spirits: Spiritualism and Women's Rights in Nineteenth-Century America |local=Bloomington| publicado = [[Indiana University Press]] | ano = 2001 | isbn = 978-0-253-21502-4 }} * {{citar livro | último = Britten| primeiro = Emma Hardinge| autorlink = Emma Hardinge Britten| titulo = Nineteenth Century Miracles: Spirits and Their Work in Every Country of the Earth | publicado = New York: William Britten | ano = 1884 | isbn = 978-0-7661-6290-7 }} * {{citar livro | último = Brown| primeiro = Slater| autorlink = William Slater Brown| titulo = The Heyday of Spiritualism|local=New York| publicado = Hawthorn Books | ano = 1970}} * {{citar livro | último = Buescher| primeiro = John B.| titulo = The Other Side of Salvation: Spiritualism and the Nineteenth-Century Religious Experience |local=Boston| publicado = [[Skinner House Books]] | ano = 2003 | isbn = 978-1-55896-448-8 }} * {{citar livro | último = Carroll| primeiro = Bret E.| titulo = Spiritualism in Antebellum America |local=Bloomington| publicado = [[Indiana University Press]] | ano = 1997 | isbn = 978-0-253-33315-5 }} * Chapin, David. ''Exploring Other Worlds: Margaret Fox, Elisha Kent Kane, and the Antebellum Culture of Curiosity,'' Amherst: [[University of Massachusetts Press]], 2004. * {{citar livro | último = Davenport| primeiro = Reuben Briggs| titulo = The Death-Blow to Spiritualism | publicado = New York: G.W. Dillingham | ano = 1888}} * {{citar livro | último = Deveney| primeiro = John Patrick|autor2=Franklin Rosemont | titulo = Paschal Beverly Randolph: A Nineteenth-Century Black American Spiritualist, Rosicrucian, and Sex Magician|local=Albany | publicado = [[State University of New York Press]] | ano = 1996 | isbn = 978-0-7914-3120-7}} * {{citar livro | último = Doyle| primeiro = Arthur Conan| autorlink = Arthur Conan Doyle | titulo = The History of Spiritualism, volume 1 |local=New York| publicado = G.H. Doran | ano = 1926 | url= http://www.classic-literature.co.uk/scottish-authors/arthur-conan-doyle/the-history-of-spiritualism-vol-i |isbn=978-1-4101-0243-0}} * {{citar livro | último = Doyle| primeiro = Arthur Conan| autorlink = Arthur Conan Doyle | titulo = The History of Spiritualism, volume 2 |local=New York| publicado = G.H. Doran | ano = 1926 | url= http://www.classic-literature.co.uk/scottish-authors/arthur-conan-doyle/the-history-of-spiritualism-vol-ii |isbn=978-1-4101-0243-0}} * {{citar livro | último = Fodor| primeiro = Nandor| titulo = An Encyclopaedia of Psychic Science |publicado = | ano = 1934 }} * {{citar livro | último = Guthrie| primeiro = John J. Jr.|autor2=Phillip Charles Lucas |autor3=Gary Monroe | titulo = Cassadaga: the South's Oldest Spiritualist Community |local=Gainesville, FL |publicado =[[University Press of Florida]]| ano = 2000 | isbn =978-0-8130-1743-3}} *Harrison, W.H. 1880. ''Psychic Facts, a Selection from Various Authors''. London: Ballantyne Press. * {{citar periódico |autor=Hess, David |titulo=Spiritism and Science in Brazil |version= |publicado=Ph.D thesis, Dept. of Anthropology, Cornell University |ano=1987 |url= }} * [[Allan Kardec|Kardec, Allan]], ''The Spirits' Book, Containing the Principles of Spiritist Doctrine... according to the Teachings of Spirits of High Degree, Transmitted through Various Mediums, Collected and Set in Order by Allan Kardec'', translated by [[Henry Browne Blackwell#Blackwell siblings|Anna Blackwell]], [[São Paulo]], [[Brazil|Brasil]], Federação Espírita Brasileira, 1996, {{ISBN|85-7328-022-0}}. * {{citar periódico |último= Lindgren|primeiro= Carl Edwin|data=janeiro 1994 |titulo=Spiritualism: Innocent Beliefs to Scientific Curiosity|periódico=Journal of Religion and Psychical Research |volume=17 |número=1 |páginas=8–15 |issn= 2168-8621 |url=http://connection.ebscohost.com/c/articles/8637219/spiritualism-innocent-beliefs-scientific-curiosity-1700s-1800s }} * {{citar periódico |último= Lindgren|primeiro= Carl Edwin|data=março 1994 |titulo=Scientific investigation and Religious Uncertainty 1880–1900|periódico=Journal of Religion and Psychical Research |volume=17 |número=2 |páginas=83–91 |issn= 2168-8621 |url=http://connection.ebscohost.com/c/articles/8635968/scientific-investigation-religious-uncertainty-1880-1900 }} * {{citar livro | último = Moore| primeiro = William D.| titulo = Exploring Everyday Landscapes: Perspectives in Vernacular Architecture, VII |editor= [[Annmarie Adams]] |editor2=Sally MacMurray| capítulo= 'To Hold Communion with Nature and the Spirit-World:' New England's Spiritualist Camp Meetings, 1865–1910|local= Knoxville|publicado =[[University of Tennessee Press]] | ano = 1997| isbn = 978-0-87049-983-8 }} * Natale, Simone (2016) ''[http://www.psupress.org/books/titles/978-0-271-07104-6.html Supernatural Entertainments: Victorian Spiritualism and the Rise of Modern Media Culture]''. University Park, PA: Pennsylvania State University Press. {{ISBN|978-0-271-07104-6}}. * [[Frank Podmore|Podmore, Frank]], ''Mediums of the 19th Century'', 2 vols., University Books, 1963. * Salter, William H., ''Zoar; or the Evidence of Psychical Research Concerning Survival'', Sidgwick, 1961. * Strube, Julian (2016). "[http://www.tandfonline.com/doi/pdf/10.1080/0048721X.2016.1146926 Socialist Religion and the Emergence of Occultism: A Genealogical Approach to Socialism and Secularization in 19th-Century France]." ''Religion''. doi 10.1080/0048721X.2016.1146926. * Strube, Julian (2016). ''[https://www.degruyter.com/view/product/472579 Sozialismus, Katholizisimus und Okkultismus im Frankreich des 19. Jahrhunderts].'' Berlin/Boston: De Gruyter. {{ISBN|978-3-11-047810-5}}. * ''Telegrams from the Dead'' (a [[PBS]] television [[documentary film|documentary]] in the "[[American Experience]]" series, first aired October 19, 1994). *{{citar livro | último = Tokarzówna| primeiro = Krystyna|autor2=Stanisław Fita | titulo = Bolesław Prus, 1847–1912: Kalendarz życia i twórczości (Bolesław Prus, 1847–1912: a Calendar of [His] L ife and Work)|local=Warsaw |publicado =Państwowy Instytut Wydawniczy| ano = 1969 }} * {{citar livro | último = Weisberg| primeiro = Barbara| titulo = Talking to the Dead|local=San Francisco|publicado =Harper| ano = 2004 }} * {{citar livro | último = Wicker| primeiro = Christine| titulo = Lily Dale: the True Story of the Town that talks to the Dead|local=San Francisco|publicado =Harper| ano = 2004 }} {{refend}} ==== Leitura adicional ==== {{refbegin|2}} * [[Edward Clodd|Clodd, Edward]] (1917). [https://archive.org/stream/questionifmandie00cloduoft#page/n5/mode/2up ''The Question: A Brief History and Examination of Modern Spiritualism]''. Grant Richards, London. * [[Arthur Conan Doyle|Doyle, Arthur Conan]] (1975) The History of Spiritualism. Arno Press. New York. {{ISBN|9780405070259}} * {{citar livro | titulo=The Spiritualists: The Story of Florence Cook and William Crookes | primeiro=Trevor H. | último=Hall | autorlink = Trevor H. Hall| publicado=Helix Press | ano=1963 }} * [[Paul Kurtz|Kurtz, Paul]] (1985). "Spiritualists, Mediums and Psychics: Some Evidence of Fraud". In Paul Kurtz (ed.). ''A Skeptic's Handbook of Parapsychology''. Prometheus Books. pp. 177–223. {{ISBN|0-87975-300-5}}. * {{citar livro | titulo=Victorian Women and the Theatre of Trance: Mediums, Spiritualists and Mesmerists in Performance | primeiro=Amy | último=Lehman | publicado=McFarland | ano=2009 | isbn=978-0-7864-3479-4 }} * Mann, Walter (1919). [https://archive.org/stream/folliesfraudsofs00manniala#page/n3/mode/2up ''The Follies and Frauds of Spiritualism'']. Rationalist Association. London: Watts & Co. * [[Joseph McCabe|McCabe, Joseph]]. (1920). [https://archive.org/stream/isspiritualismba00mccarich#page/n3/mode/2up ''Is Spiritualism Based on Fraud? The Evidence Given by Sir A. C. Doyle and Others Drastically Examined'']. London: Watts & Co. * [[Charles Arthur Mercier|Mercier, Charles Arthur]] (1917). [https://archive.org/stream/spiritualismsiro00mercuoft#page/n3/mode/2up ''Spiritualism and Sir Oliver Lodge'']. London: Mental Culture Enterprise. * {{citar livro | titulo=The Spiritualist Movement: Speaking with the Dead in America and around the World 3 Vols. | primeiro=Christopher M. | último=Moreman | publicado=Praeger | ano=2013 |isbn=978-0-313-39947-3 }} * [[Frank Podmore|Podmore, Frank]] (1911). [https://archive.org/stream/newerspiritualis00podmrich#page/n5/mode/2up ''The Newer Spiritualism]''. Henry Holt and Company. * [[Harry Price|Price, Harry]]; [[Eric Dingwall|Dingwall, Eric]] (1975). [https://archive.org/stream/revelationsofspi00farriala#page/n5/mode/2up ''Revelations of a Spirit Medium'']. Arno Press. Reprint of 1891 edition by Charles F. Pidgeon. This rare, overlooked, and forgotten, book gives the "insider's knowledge" of 19th century deceptions. * [[Charles Richet|Richet, Charles]] (1924). Thirty Years of Psychical Research being a Treatise on Metaphysics. The Macmillan Company. New York. {{ISBN|0766142191}}. * [[Joseph Rinn|Rinn, Joseph]] (1950). ''Sixty Years Of Psychical Research: Houdini and I Among the Spiritualists''. Truth Seeker. {{refend}} == Ligações externas == * {{Link|en|2=http://religiousmovements.lib.virginia.edu/nrms/Spiritsm.html |3=Movimentos Religiosos: Espiritualismo}} * {{Link|en|2=http://www.survivalafterdeath.org/articles.htm |3=Coleção de Textos Eletrônicos Espiritualistas}} * {{Link|en|2=http://www.spirithistory.com/ |3=Website de John B. Buescher sobre a história do Espiritualismo}} * {{Link||2=http://www.gerald-massey.org.uk/massey/cnr_miscellanea_tracts_3.htm#74_01_25 |3=O Poeta e Egiptólogo Gerald Massey sobre 'Why I Became a Spiritualist' (Como me tornei um espiritualista)}} * {{Link||2=http://www.recantodasletras.com.br/teorialiteraria/2729814 |3=Movimentos Modernistas Brasileiros}} {{religião}} {{New Age}} {{controle de autoridade}} {{Portal3|Religião|Espiritismo}} {{DEFAULTSORT:Espiritualismo}} [[Categoria,Espiritualismo]] io115j2gl2p76pmu5yop0cco2hjhz8o 0 598120 6654833 6645839 2026-04-02T12:31:25Z Shabicht 3554 6654833 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Bazilika Srca Jezusovega, Tibidabo | fullname = Temple Expiatori del Sagrat Cor | image =Vallvidrera - el Tibidabo i les Planes, Barcelona, Spain - panoramio (9).jpg | imagealt = | caption = Cerkev Srca Jezusovega na Tibidabu | pushpin map = | coordinates = 41°25′19.47″N 2°07′07.9″E | location = [[Barcelona]] | country = {{Zastava|Španija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[Srce Jezusovo]] | side altars = 7 | status = [[župnijska cerkev]],<br>[[manjša bazilika]]<br>(29. september 1961) | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = [https://www.templotibidabo.es https://www.templotibidabo.es ] | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = 1902 | completed date = 1961 | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = 25. maj 1952<br>([[Gregorio Modrego Casaus]]) | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = Enric Sagnier<br> dokončal Josep Maria Sagnier<ref name="vodič">{{navedi splet |url=https://www.turismoencatalunya.es/en/church-Sagrat-Cor-Tibidabo.html?utm_source=copilot.com |title=Basilica of the Sacred Heart of Jesus on Tibidabo |accessdate= |date=15. november 2025 |format= |work=|language=EN }}</ref> | architectural type = | style = [[neogotika]] (zgornja cerkev), neoromanika (kripta) | capacity = | length = 60,00 m | width = 70,00 m | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = [[kamen]], [[opeka]], [[beton]],<br> [[mozaik|mozaiki]], [[alabaster]], [[Vitraj|vitraji]] | bells = | bell weight = | parish = | deanery = | archdiocese = [[Nadškofija Barcelona|Barcelona]] | metropolis = }} '''Bazlika Srca Jezusovega''' na Tibidabu, tudi »Sagrat Cor« (uradno {{langx|es|Templo Expiatorio del Sagrado Corazón de Jesús}}), je ena najbolj prepoznavnih silhuet [[Barcelona|Barcelone]] – mogočna neogotska [[bazilika|manjša bazilika]], ki stoji na samem vrhu hriba Tibidabo in jo krasi velika bronasta kristusova figura na vrhu. Gre za rimskokatoliško cerkev, zasnovano leta 1902 in dokončano leta 1961.<ref name="X">{{navedi splet |url=https://diarieljardi.cat/la-cripta-del-tibidabo/?utm_source=copilot.com |title=La cripta del Tibidabo |accessdate= |date=23. junij 2018 |format= |work=|language=ES }}</ref> Poimenovanje hriba Tibidabo najverjetneje izvira iz [[Latinščina|latinskega]] [[Sveto pismo|svetopisemskega]] odstavka [[Evangelij po Luku|evangelija po Luku]] ({{bibl|Lk 4,6}}), kjer hudič Jezusu pokaže vsa kraljestva sveta in izreče:»Tibi dabo«… – »Tebi bom dal«…<ref>{{navedi splet |url=https://www.oxfordreference.com/display/10.1093/acref/9780191866326.001.0001/acref-9780191866326-e-11241 |title=Oxford reference: Tibidabo |accessdate=12. februar 2026 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Tibidabo je tudi najvišji hrib v [[Barcelona|Barceloni]], del pogorja Serra de Collserola, z nadmorsko višino 512 m.<ref name="Tibi">{{navedi splet |url=https://artsandculture.google.com/entity/m0kc62?hl=en |title=Tibidabo |accessdate=16. januar 2026 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ==Arhitektura== Sama stavba ima dve različni arhitekturni podobi: spodnji del je neoromanska/bizantinska [[kripta]] (1902–1911), zgrajena iz kamna z Montjuïca, nad njo pa prostorna neogotska cerkev, s petstolpno streho, dokončana sredi 20. stoletja. Zaradi svoje lege z izjemnim razgledom je cerkev vidna skoraj iz vseh delov mesta.<ref name="opis & dostop">{{navedi splet |url=https://barcelonalowdown.com/church-tibidabo/?utm_source=copilot.com |title=Barcelona Lowdown: The Church of the Sacred Heart on Mount Tibidabo |accessdate= |date=4. april 1924 |format= |work=|language=EN }}</ref> ==Zgodovina== Koncem 19. stoletja so se v katoliških krogih pojavile govorice o gradnji protestantske cerkve in [[Igralniški turizem|hotela-casinoja]] na vrhu Tibidaba. Lokalna skupina premožnih mecenov, združena pod imenom ''Junta de Cavallers Catòlics'', je leta 1886 zato odkupila zemljišče na Tibidabu in ga podarila [[Janez Bosko|Don Bosku]], ki je takrat obiskal Barcelono.<ref name="začetki">{{navedi splet |url=https://barcelonamemory.com/parque-de-atracciones-del-tibidabo#utm_source=copilot.com |title=Barcelona memory: Historia de Barcelona |accessdate=15. januar 2026 |date= |format= |work=|language=ES}}</ref> Med [[Španska državljanska vojna|špansko državljansko vojno]] je bila poškodovana tudi cerkev, leta 1936 je bil uničen prvotni veliki kip Kristusa z razprtimi rokami (ki simbolizira [[Srce Jezusovo|Presveto Srce Jezusovo]]), delo kiparja Frederica Marèsa. Tega so leta 1950 nadomestili z novim, ki ga je izdelal Josep Miret.<ref name="začetki">{{navedi splet |url=https://barcelonamemory.com/parque-de-atracciones-del-tibidabo#utm_source=copilot.com |title=Barcelona memory: Historia de Barcelona |accessdate=15. januar 2026 |date= |format= |work=|language=ES}}</ref> Cerkev Srca Jezusovega na Tibidabu je prejela naziv manjša bazilika 29. oktobra 1961, ko ji je ta častni naslov podelil [[papež Janez XXIII.]].<ref name="opis & dostop">{{navedi splet |url=https://barcelonalowdown.com/church-tibidabo/?utm_source=copilot.com |title=Barcelona Lowdown: The Church of the Sacred Heart on Mount Tibidabo |accessdate= |date=4. april 1924 |format= |work=|language=EN }}</ref><ref name="dostop">{{navedi splet |url=https://danielasantosaraujo.com/expiatory-church-of-the-sacred-heart/?utm_source=copilot.com |title=How To Visit The Expiatory Church Of The Sacred Heart |accessdate= |date=1. februar 2026 |format= |work=|language=EN}}</ref> == Gradnja== [[Slika:Ermita Sagrat Cor (1902).jpg|150px|thumb|levo|Prvotna neogotska kapela (1902)]] [[Slika:1ª pedra Sagrat Cor (28-12-02).jpg|200px|thumb|desno|Položitev temeljnega kamna (28. decembra 1902)]] Leta 1886 je bila na vrhu zgrajena majhna neogotska kapela, že posvečena [[Srce Jezusovo|Presvetemu Srcu Jezusovemu]],<ref name="začetki">{{navedi splet |url=https://barcelonamemory.com/parque-de-atracciones-del-tibidabo#utm_source=copilot.com |title=Barcelona memory: Historia de Barcelona |accessdate=15. januar 2026 |date= |format= |work=|language=ES}}</ref> zelo priljubljenemu tudi zaradi pobud [[Papež Leon XIII.|papeža Leona XIII.]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.skofljica.info/2018/06/04/srce-jezusovo/?utm_source=copilot.com |title=Srce Jezusovo |accessdate=15. januar 2026 |date= |format= |work= }}</ref> Ob [[Svetovna razstava|svetovni razstavi]] leta 1888 so uredili cesto Vallvidrera in postavili kot razgledno točko [[paviljon]] v [[mudéjar]] slogu.<ref name="začetki">{{navedi splet |url=https://barcelonamemory.com/parque-de-atracciones-del-tibidabo#utm_source=copilot.com |title=Barcelona memory: Historia de Barcelona |accessdate=15. januar 2026 |date= |format= |work=|language=ES}}</ref> Projekt gradnje cerkve se je zamaknil zaradi načrtov za [[astronomski observatorij]], ki je bil nato zgrajen na sosednjem vrhu (''Observatori Fabra'')<ref>{{navedi splet |url=https://www.barcelona.cat/en/conocebcn/pics/el-observatorio-fabra-92168174918?utm_source=copilot.com|title=Barcelona.cat: Observatori Fabra |accessdate=15. januar 2026 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref> 28. decembra 1902 so položili temeljni kamen, slovesnost je vodil barcelonski škof in [[kardinal]] Salvador Casañas.<ref name="ES">{{navedi splet |url=https://templotibidabo.es/templo-tibidabo/?utm_source=copilot.com |title=Conoce el templo Tibidabo |accessdate=15. januar 2026 |date= |format= |work=|language=ES}}</ref> Načrte objekta je izdelal katalonski modernistični arhitekt Enric Sagnier i Villavecchia, ki je tudi vodil gradnjo, vse do svoje smrti leta 1931. Njegov sin Josep Maria Sagnier i Vidal je dokončal cerkev po očetovih načrtih,<ref name="vodič">{{navedi splet |url=https://www.turismoencatalunya.es/en/church-Sagrat-Cor-Tibidabo.html?utm_source=copilot.com |title=Basilica of the Sacred Heart of Jesus on Tibidabo |accessdate= |date=15. november 2025 |format= |work=|language=EN }}</ref> zaključil je zgornjo cerkev, stolpe in vodil tudi vsa končna dela.<ref>{{navedi knjigo |author=Barjau, Santi|year=2008 |title=Sagnier: Architect, Barcelona 1858-1931 |publisher=Sagnier Bassas Antonio |isbn=978-8461211609|cobiss= |pages=}} {{ikona en}}</ref> Kripta je bila zgrajena med letoma 1903 in 1912, glavna cerkev nad njo pa med letoma 1915 in 1951.<ref>{{navedi splet |url=https://diarieljardi.cat/la-cripta-del-tibidabo/?utm_source=copilot.com |title=La cripta del Tibidabo |accessdate= |date=23. junij 2018 |format= |work=|language=ES }}</ref> Stolpi in zaključna dela so bila končana leta 1961.<ref name="ES">{{navedi splet |url=https://templotibidabo.es/templo-tibidabo/?utm_source=copilot.com |title=Conoce el templo Tibidabo |accessdate=15. januar 2026 |date= |format= |work=|language=ES}}</ref>Cerkev je bila posvečena leta 1952, med 35. [[Evharistični shod|evharističnim kongresom]] v Barceloni.<ref>{{navedi splet |url=https://www.congressieucaristici.va/content/congressieucaristici/it/storia/50-congressi-eucaristici-internazionali/barcelona-1952.html?utm_source=copilot.com |title=Congressi Eucaristici: Barcelona 1952 |accessdate=15. januar 2026 |date= |format=|language=IT|work= }} =Opis arhitekture= ==Glavno pročelje== [[Slika:Barcelona 4531.JPG|100px|thumb|sličica|levo|Glavno pročelje cerkve]] [[Slika:021 Temple expiatori del Sagrat Cor del Tibidabo (Barcelona), església superior, Sant Miquel.jpg|120px|thumb|levo|Podoba nadangela sv. Mihaela na glavnem portalu]] Glavno pročelje je vertikalno razdeljeno na tri dele, pri čemer je osrednji del širši in bolj bogato okrašen. V loku glavnega [[portal]]a je majhen kip nadangela Mihaela. Nad portalom poteka odprta galerija oken, z zašiljenimi loki in gotskemu podobnim mrežastim okrasjem. Nad [[Rozeta (arhitektura)|rozeto]] je v trikotnem čelnem polju kip sv. Janeza Boska, nad stranskima portaloma pa sohi sv. Terezije Avilske in sv. Marjete Marije Alakok. ==Kripta (1903-1911)== Kripta je zasnovana kot neobizantinska [[dvoranska cerkev]], ki združuje tako [[Gotska arhitektura|gotske]] kot [[Klasicizem|klasicistične]] elemente, ter dekoracijo, ki je značilna za katalonski [[Moderna arhitektura|modernizem]]. Kripta ima kar pet ladij, med seboj ločenih s kamnitimi stebri, pri čemer je osrednja višja in širša od stranskih. Vse ladje se zaključujejo s polkrožnimi [[Apsida|apsidami]], zato prostor deluje kot podzemna [[bazilika (zgradba)|bazilika]], vendar z izrazito [[Bizantinska arhitektura|bizantinsko]] atmosfero.<ref name="vodič">{{navedi splet |url=https://www.turismoencatalunya.es/en/church-Sagrat-Cor-Tibidabo.html?utm_source=copilot.com |title=Basilica of the Sacred Heart of Jesus on Tibidabo |accessdate= |date=15. november 2025 |format= |work=|language=EN }}</ref> Na stenah, [[Kapitel|kapitelih]] in obokih je vgrajen [[alabaster]], pa tudi [[Mozaik|mozaiki]] so tematsko povezani s posameznimi oltarji v eni od ladij kripte: ''Marije pomočnice kristjanov'', ''sv. Antona Padovanskega'', ''Najsvetejšega zakramenta'', ''sv. Jožefa'' in ''Montserratske Marije''. ===Notranja oprema=== Barvni [[relief (umetnost)|reliefi]] in dekorativni elementi so v modernističnem slogu. Veliki [[Vitraj|vitraji]] prikazujejo ''prikazanje Device na stebru'' (''Nuestra Señora del Pilar'') ter spreobrnjenje [[Vizigotsko kraljestvo|vizigotskega]] kralja Rekareda I. (586–601). Dva velika vertikalna vitraja prikazujeta sv. Ferdinanda in sv. Hermenegilda. Manjša barvna stekla nad vhodom so posvečena sv. Joahimu, sv. Isidru Labradorju, sv. Antonu Padovanskemu in sv. Elizabeti Portugalski. ==Cerkev (1915-1951) == Cerkev je zasnovana kot osrednja [[Cerkvena ladja|ladja]] z dvema stranskima, vse so zaključene s polkrožnimi apsidami. Na pročelju so štiri rozete z vitraži. Celotna kompozicija je izrazito vertikalna, z značilnimi stolpi in bogato ikonografijo, s poudarjeno simboliko posvetitve [[Srce Jezusovo|Presvetemu Srcu Jezusovemu]].<ref name="vodič">{{navedi splet |url=https://www.turismoencatalunya.es/en/church-Sagrat-Cor-Tibidabo.html?utm_source=copilot.com |title=Basilica of the Sacred Heart of Jesus on Tibidabo |accessdate= |date=15. november 2025 |format= |work=|language=EN }}</ref> Tloris je kvadraten, nad [[Križni kvadrat|križiščem ladij]] se dviga petstolpna streha, ki jo sestavljajo osredni stolp s kipom Kristusa na vrhu ter štirje vogalni stolpi, ki so osrednji arhitektonski elementi. Na vogalnih stolpih so zunaj postavljeni kipi dvanajst apostolov, delo kiparja Josepa Mireta.<ref name="Tibi">{{navedi splet |url=https://artsandculture.google.com/entity/m0kc62?hl=en |title=Tibidabo |accessdate=16. januar 2026 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ===Notranja oprema in oltarji=== Glavna ladja je zasnovana v [[Neogotska arhitektura|neogotskem slogu]], z visokim [[obok]]om, ki ga poudarja ritmično zaporedje stebrov. Prostor skozi stranske ladje osvetljujejo štiri rozete z vitraji ter visoka okna, pa tudi vitraji v glavni ladji, ki prikazujejo prizore iz Jezusovega življenja. Na glavnem oltarju v [[Prezbiterij|prezbiteriju]] stoji monumentalni križ, delo katalonskega kiparja Joana Puigdollersa.<ref name="vodič">{{navedi splet |url=https://www.turismoencatalunya.es/en/church-Sagrat-Cor-Tibidabo.html?utm_source=copilot.com |title=Basilica of the Sacred Heart of Jesus on Tibidabo |accessdate= |date=15. november 2025 |format= |work=|language=EN }}</ref> Ta je osrednji liturgični in vizualni poudarek notranjosti ter simbolno opozarja na posvetitev cerkve Jezusovemu srcu. Levi stranski oltar je posvečen marijanskim pobožnostim. Na vitrajih so različne podobe [[Devica Marija|device Marije]], npr. iz Antipola (Filipini), Lujana (Argentina), [[Marijino vnebovzetje|Marijinega vnebovzetja]], Guardalupe (Mehika), Marije usmiljenja iz El Cobre (Kuba). Na desnem stranskem oltarju je kip vstalega Kristusa, prav tako delo Joana Puigdollersa.<ref name="vodič">{{navedi splet |url=https://www.turismoencatalunya.es/en/church-Sagrat-Cor-Tibidabo.html?utm_source=copilot.com |title=Basilica of the Sacred Heart of Jesus on Tibidabo |accessdate= |date=15. november 2025 |format= |work=|language=EN }}</ref> Vitraji so posvečeni španskim upodobitvam Marije, npr. devici iz Almudena, Nurije, Marije zdravja, iz Valencije ter Bilbaa v [[Baskija|Baskiji]]. <gallery mode="packed"> Slika:Barcelona 2006 (2844712209).jpg Slika:Interior of Temple Expiatori del Sagrat Cor 07.jpg Slika:022 Temple expiatori del Sagrat Cor del Tibidabo (Barcelona), església superior, presbiteri.jpg|Prezbiterij z glavnim oltarjem]] Slika:Tibidabo (134720131).jpeg Slika:Jesus, Interior of Temple Expiatori del Sagrat Cor 02.jpg|Kip vstalega Kristusa Slika:025 Temple expiatori del Sagrat Cor del Tibidabo (Barcelona), església superior, orgue.jpg Slika:Sagrat Cor.JPG Slika:023 Temple expiatori del Sagrat Cor del Tibidabo (Barcelona), església superior, cúpula.jpg|Pogled v notranjost glavnega stolpa </gallery> ==Cerkvene orgle== [[Slika:Tibidabo (134720141).jpeg|280px|thumb|desno|Cerkvene orgle]] Na [[Pevski kor|pevskem koru]] nad vhodom so [[orgle]], ki jih je med letoma 1977 in 1989 izdelal orglar Gabriel Blancafort i París iz Collbata. Instrument ima tri manuale, z obsegom od C do g³.<ref>{{navedi splet |url=https://tibidabo.salesianos.edu/the-organ/?utm_source=copilot.com |title=The organ|accessdate=11. februar 2026 |language=EN }}</ref><br> '''Registri orgel''': <div style="float:left; margin-right:20px;"> {| class="wikitable" ! colspan="3" | PEDAL |- | 1 || Contrabajo || 16' |- | 2 || Subbajo || 16' |- | 3 || Contras || 8' |- | 4 || Bajo || 8' |- | 5 || Coral bajo || 4' |- | 6 || Quinta || 5 1/3' |- | 7 || Fornitura || 2 2/3' |- | 8 || Bombarda || 16' |- | 9 || Trompeta || 8' |- | 10 || Clarín || 4' |- ! colspan="3" | CADERETA (I) |- | 11 || Bordón || 8' |- | 12 || Octava || 4' |- | 13 || Nasardo 12ª || 2 2/3' |- | 14 || Quincena || 2' |- | 15 || Nasardo 17ª || 1 3/5' |- | 16 || Decinovena || 1 1/3' |- | 17 || Dulzaina || 8' |- | 18 || Cimbala || 2/3' |} </div> <div style="float:left;"> {| class="wikitable" ! colspan="3" | ÓRGANO MAYOR (II) |- | 19 || Bordón mayor || 16' |- | 20 || Flautado || 8' |- | 21 || Flauta chimenea || 8' |- | 22 || Octava || 4' |- | 23 || Flauta tapada || 4' |- | 24 || Corneta || 8' |- | 25 || Quincena || 2' |- | 26 || Trompeta || 8' |- | 27 || Bajoncillo || 4' |- | 28 || Lleno IV–V || 1 1/3' |- ! colspan="3" | EXPRESIVO (III) |- | 29 || Unda maris || 8' |- | 30 || Corno de noche || 8' |- | 31 || Salicional || 8' |- | 32 || Flauta || 4' |- | 33 || Viola || 4' |- | 34 || Fagot i oboe || 8' |- | 35 || Flauta armónica || 2' |- | 36 || Vigesima‑segunda || 1' |} </div> <div style="clear:both;"></div> [[Slika:Iglesia del Sagrado Corazón de Jesús (Tibidabo, Barcelona).jpg|150px|thumb|desno|Osrednji stolp, z Jezusovim kipom na vrhu]] ==Dostop== [[Slika:Funicular Tibidabo (36323559481).jpg|180px|thumb|levo|Tirna vzpenjača Cuca de Llum]] Dostop je možen peš po asfaltirani cesti, ki pa je v zadnjem delu dokaj strma, ali s [[Tirna vzpenjača|tirno vzpenjačo]] Cuca de Llum, ki je po principu zelo podobna [[Ljubljanska vzpenjača|vzpenjači na Ljubljanski grad]], vendar je bolje integrirana v javni promet po velemestu. Spodnjo postajo ima na Plaça Doctor Andreu. Vozovnica je vključena v vstopnico za zabaviščni park ali panoramsko območje, sicer pa plačljiva.<ref name="opis & dostop">{{navedi splet |url=https://barcelonalowdown.com/church-tibidabo/?utm_source=copilot.com |title=Barcelona Lowdown: The Church of the Sacred Heart on Mount Tibidabo |accessdate= |date=4. april 1924 |format= |work=|language=EN }}</ref> [[Slika:Catalunya L7 114.52 side 2016.JPG|180px|sličica|levo|Mestni vlak FGC linije L7]] Druga možnost je uporaba [[Podzemna železnica|metroja]] ter zatem mestnega vlaka FGC L7, [[Slika:FGCBarcelona L7 Logo.PNG|1500px|brezokvirja]] ki vozi s postaje metroja na Plaça Catalunya do postaje Avinguda Tibidabo. Od tam je po istoimenski aveniji 10–12 minut hoje do Plaça Doctor Andreu, kjer je spodnja postaja vzpenjače.<ref name="dostop">{{navedi splet |url=https://danielasantosaraujo.com/expiatory-church-of-the-sacred-heart/?utm_source=copilot.com |title=How To Visit The Expiatory Church Of The Sacred Heart |accessdate= |date=1. februar 2026 |format= |work=|language=EN}}</ref> Za obiskovalce zabaviščnega parka na Tibidabu je na voljo tudi t.i. TibiBus, ki stoji na Plaça Kennedy in Pg. Vall d’Hebron - Sant Genís, vendar obratuje samo v času odprtja zabaviščnega parka.<ref name="opis & dostop">{{navedi splet |url=https://barcelonalowdown.com/church-tibidabo/?utm_source=copilot.com |title=Barcelona Lowdown: The Church of the Sacred Heart on Mount Tibidabo |accessdate= |date=4. april 1924 |format= |work=|language=EN }}</ref><ref name="dostop">{{navedi splet |url=https://danielasantosaraujo.com/expiatory-church-of-the-sacred-heart/?utm_source=copilot.com |title=How To Visit The Expiatory Church Of The Sacred Heart |accessdate= |date=1. februar 2026 |format= |work=|language=EN}}</ref> Nekoč je bila možna tudi uporaba zgodovinskega [[tramvaj|tramvaja]] »Tramvia Blau« iz leta 1901, ki pa začasno ne obratuje zaradi obnove. Ta je vozil po aveniji Tibidabo, kjer ga sedaj nadomešča avtobus št. 196, ki vozi od postaje Avinguda Tibidabo do spodnje postaje tirne vzpenjače.<ref name="opis & dostop">{{navedi splet |url=https://barcelonalowdown.com/church-tibidabo/?utm_source=copilot.com |title=Barcelona Lowdown: The Church of the Sacred Heart on Mount Tibidabo |accessdate= |date=4. april 1924 |format= |work=|language=EN }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} ==Viri== *{{navedi knjigo |author1= Pladevall i Font, Antoni|author2=Pagès i Paretes, Montserat |year=1988 |title=This is Catalonia : guide to the architectural heritage |publisher=Department de Cultura de la Generalitat de Catalunya, Barcelona |isbn=84-01-37328-X |cobiss=29992192 |pages=}} {{ikona en}} *{{navedi knjigo |author=Barjau, Santi|year=2008 |title=Sagnier: Architect, Barcelona 1858-1931 |publisher=Sagnier Bassas Antonio |isbn=978-8461211609|cobiss= |pages=}} {{ikona en}} ==Glej tudi== * [[Bazilika Srca Jezusovega, Pariz]] * [[Cerkev Srca Jezusovega, Praga]] * [[Kristus Odrešenik (kip)]] {{kategorija v Zbirki}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Bazilike v Španiji|Srce Jezusovo, Tibidabo]] [[Kategorija:Cerkve Srca Jezusovega|Tibidabo]] [[Kategorija:Cerkve v Barceloni|Srce Jezusovo]] [[Kategorija:Neogotska arhitektura v Španiji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1961]] hzlr8jsr8hdr81bkrmlx4inwy1u9wx6 6654834 6654833 2026-04-02T12:33:01Z Shabicht 3554 /* Arhitektura */ 6654834 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Bazilika Srca Jezusovega, Tibidabo | fullname = Temple Expiatori del Sagrat Cor | image =Vallvidrera - el Tibidabo i les Planes, Barcelona, Spain - panoramio (9).jpg | imagealt = | caption = Cerkev Srca Jezusovega na Tibidabu | pushpin map = | coordinates = 41°25′19.47″N 2°07′07.9″E | location = [[Barcelona]] | country = {{Zastava|Španija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[Srce Jezusovo]] | side altars = 7 | status = [[župnijska cerkev]],<br>[[manjša bazilika]]<br>(29. september 1961) | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = [https://www.templotibidabo.es https://www.templotibidabo.es ] | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = 1902 | completed date = 1961 | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = 25. maj 1952<br>([[Gregorio Modrego Casaus]]) | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = Enric Sagnier<br> dokončal Josep Maria Sagnier<ref name="vodič">{{navedi splet |url=https://www.turismoencatalunya.es/en/church-Sagrat-Cor-Tibidabo.html?utm_source=copilot.com |title=Basilica of the Sacred Heart of Jesus on Tibidabo |accessdate= |date=15. november 2025 |format= |work=|language=EN }}</ref> | architectural type = | style = [[neogotika]] (zgornja cerkev), neoromanika (kripta) | capacity = | length = 60,00 m | width = 70,00 m | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = [[kamen]], [[opeka]], [[beton]],<br> [[mozaik|mozaiki]], [[alabaster]], [[Vitraj|vitraji]] | bells = | bell weight = | parish = | deanery = | archdiocese = [[Nadškofija Barcelona|Barcelona]] | metropolis = }} '''Bazlika Srca Jezusovega''' na Tibidabu, tudi »Sagrat Cor« (uradno {{langx|es|Templo Expiatorio del Sagrado Corazón de Jesús}}), je ena najbolj prepoznavnih silhuet [[Barcelona|Barcelone]] – mogočna neogotska [[bazilika|manjša bazilika]], ki stoji na samem vrhu hriba Tibidabo in jo krasi velika bronasta kristusova figura na vrhu. Gre za rimskokatoliško cerkev, zasnovano leta 1902 in dokončano leta 1961.<ref name="X">{{navedi splet |url=https://diarieljardi.cat/la-cripta-del-tibidabo/?utm_source=copilot.com |title=La cripta del Tibidabo |accessdate= |date=23. junij 2018 |format= |work=|language=ES }}</ref> Poimenovanje hriba Tibidabo najverjetneje izvira iz [[Latinščina|latinskega]] [[Sveto pismo|svetopisemskega]] odstavka [[Evangelij po Luku|evangelija po Luku]] ({{bibl|Lk 4,6}}), kjer hudič Jezusu pokaže vsa kraljestva sveta in izreče:»Tibi dabo«… – »Tebi bom dal«…<ref>{{navedi splet |url=https://www.oxfordreference.com/display/10.1093/acref/9780191866326.001.0001/acref-9780191866326-e-11241 |title=Oxford reference: Tibidabo |accessdate=12. februar 2026 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Tibidabo je tudi najvišji hrib v [[Barcelona|Barceloni]], del pogorja Serra de Collserola, z nadmorsko višino 512 m.<ref name="Tibi">{{navedi splet |url=https://artsandculture.google.com/entity/m0kc62?hl=en |title=Tibidabo |accessdate=16. januar 2026 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ==Zgodovina== Koncem 19. stoletja so se v katoliških krogih pojavile govorice o gradnji protestantske cerkve in [[Igralniški turizem|hotela-casinoja]] na vrhu Tibidaba. Lokalna skupina premožnih mecenov, združena pod imenom ''Junta de Cavallers Catòlics'', je leta 1886 zato odkupila zemljišče na Tibidabu in ga podarila [[Janez Bosko|Don Bosku]], ki je takrat obiskal Barcelono.<ref name="začetki">{{navedi splet |url=https://barcelonamemory.com/parque-de-atracciones-del-tibidabo#utm_source=copilot.com |title=Barcelona memory: Historia de Barcelona |accessdate=15. januar 2026 |date= |format= |work=|language=ES}}</ref> Med [[Španska državljanska vojna|špansko državljansko vojno]] je bila poškodovana tudi cerkev, leta 1936 je bil uničen prvotni veliki kip Kristusa z razprtimi rokami (ki simbolizira [[Srce Jezusovo|Presveto Srce Jezusovo]]), delo kiparja Frederica Marèsa. Tega so leta 1950 nadomestili z novim, ki ga je izdelal Josep Miret.<ref name="začetki">{{navedi splet |url=https://barcelonamemory.com/parque-de-atracciones-del-tibidabo#utm_source=copilot.com |title=Barcelona memory: Historia de Barcelona |accessdate=15. januar 2026 |date= |format= |work=|language=ES}}</ref> Cerkev Srca Jezusovega na Tibidabu je prejela naziv manjša bazilika 29. oktobra 1961, ko ji je ta častni naslov podelil [[papež Janez XXIII.]].<ref name="opis & dostop">{{navedi splet |url=https://barcelonalowdown.com/church-tibidabo/?utm_source=copilot.com |title=Barcelona Lowdown: The Church of the Sacred Heart on Mount Tibidabo |accessdate= |date=4. april 1924 |format= |work=|language=EN }}</ref><ref name="dostop">{{navedi splet |url=https://danielasantosaraujo.com/expiatory-church-of-the-sacred-heart/?utm_source=copilot.com |title=How To Visit The Expiatory Church Of The Sacred Heart |accessdate= |date=1. februar 2026 |format= |work=|language=EN}}</ref> == Gradnja== [[Slika:Ermita Sagrat Cor (1902).jpg|150px|thumb|levo|Prvotna neogotska kapela (1902)]] [[Slika:1ª pedra Sagrat Cor (28-12-02).jpg|200px|thumb|desno|Položitev temeljnega kamna (28. decembra 1902)]] Leta 1886 je bila na vrhu zgrajena majhna neogotska kapela, že posvečena [[Srce Jezusovo|Presvetemu Srcu Jezusovemu]],<ref name="začetki">{{navedi splet |url=https://barcelonamemory.com/parque-de-atracciones-del-tibidabo#utm_source=copilot.com |title=Barcelona memory: Historia de Barcelona |accessdate=15. januar 2026 |date= |format= |work=|language=ES}}</ref> zelo priljubljenemu tudi zaradi pobud [[Papež Leon XIII.|papeža Leona XIII.]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.skofljica.info/2018/06/04/srce-jezusovo/?utm_source=copilot.com |title=Srce Jezusovo |accessdate=15. januar 2026 |date= |format= |work= }}</ref> Ob [[Svetovna razstava|svetovni razstavi]] leta 1888 so uredili cesto Vallvidrera in postavili kot razgledno točko [[paviljon]] v [[mudéjar]] slogu.<ref name="začetki">{{navedi splet |url=https://barcelonamemory.com/parque-de-atracciones-del-tibidabo#utm_source=copilot.com |title=Barcelona memory: Historia de Barcelona |accessdate=15. januar 2026 |date= |format= |work=|language=ES}}</ref> Projekt gradnje cerkve se je zamaknil zaradi načrtov za [[astronomski observatorij]], ki je bil nato zgrajen na sosednjem vrhu (''Observatori Fabra'')<ref>{{navedi splet |url=https://www.barcelona.cat/en/conocebcn/pics/el-observatorio-fabra-92168174918?utm_source=copilot.com|title=Barcelona.cat: Observatori Fabra |accessdate=15. januar 2026 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref> 28. decembra 1902 so položili temeljni kamen, slovesnost je vodil barcelonski škof in [[kardinal]] Salvador Casañas.<ref name="ES">{{navedi splet |url=https://templotibidabo.es/templo-tibidabo/?utm_source=copilot.com |title=Conoce el templo Tibidabo |accessdate=15. januar 2026 |date= |format= |work=|language=ES}}</ref> Načrte objekta je izdelal katalonski modernistični arhitekt Enric Sagnier i Villavecchia, ki je tudi vodil gradnjo, vse do svoje smrti leta 1931. Njegov sin Josep Maria Sagnier i Vidal je dokončal cerkev po očetovih načrtih,<ref name="vodič">{{navedi splet |url=https://www.turismoencatalunya.es/en/church-Sagrat-Cor-Tibidabo.html?utm_source=copilot.com |title=Basilica of the Sacred Heart of Jesus on Tibidabo |accessdate= |date=15. november 2025 |format= |work=|language=EN }}</ref> zaključil je zgornjo cerkev, stolpe in vodil tudi vsa končna dela.<ref>{{navedi knjigo |author=Barjau, Santi|year=2008 |title=Sagnier: Architect, Barcelona 1858-1931 |publisher=Sagnier Bassas Antonio |isbn=978-8461211609|cobiss= |pages=}} {{ikona en}}</ref> Kripta je bila zgrajena med letoma 1903 in 1912, glavna cerkev nad njo pa med letoma 1915 in 1951.<ref>{{navedi splet |url=https://diarieljardi.cat/la-cripta-del-tibidabo/?utm_source=copilot.com |title=La cripta del Tibidabo |accessdate= |date=23. junij 2018 |format= |work=|language=ES }}</ref> Stolpi in zaključna dela so bila končana leta 1961.<ref name="ES">{{navedi splet |url=https://templotibidabo.es/templo-tibidabo/?utm_source=copilot.com |title=Conoce el templo Tibidabo |accessdate=15. januar 2026 |date= |format= |work=|language=ES}}</ref>Cerkev je bila posvečena leta 1952, med 35. [[Evharistični shod|evharističnim kongresom]] v Barceloni.<ref>{{navedi splet |url=https://www.congressieucaristici.va/content/congressieucaristici/it/storia/50-congressi-eucaristici-internazionali/barcelona-1952.html?utm_source=copilot.com |title=Congressi Eucaristici: Barcelona 1952 |accessdate=15. januar 2026 |date= |format=|language=IT|work= }} =Opis arhitekture= ==Glavno pročelje== [[Slika:Barcelona 4531.JPG|100px|thumb|sličica|levo|Glavno pročelje cerkve]] [[Slika:021 Temple expiatori del Sagrat Cor del Tibidabo (Barcelona), església superior, Sant Miquel.jpg|120px|thumb|levo|Podoba nadangela sv. Mihaela na glavnem portalu]] Glavno pročelje je vertikalno razdeljeno na tri dele, pri čemer je osrednji del širši in bolj bogato okrašen. V loku glavnega [[portal]]a je majhen kip nadangela Mihaela. Nad portalom poteka odprta galerija oken, z zašiljenimi loki in gotskemu podobnim mrežastim okrasjem. Nad [[Rozeta (arhitektura)|rozeto]] je v trikotnem čelnem polju kip sv. Janeza Boska, nad stranskima portaloma pa sohi sv. Terezije Avilske in sv. Marjete Marije Alakok. ==Kripta (1903-1911)== Kripta je zasnovana kot neobizantinska [[dvoranska cerkev]], ki združuje tako [[Gotska arhitektura|gotske]] kot [[Klasicizem|klasicistične]] elemente, ter dekoracijo, ki je značilna za katalonski [[Moderna arhitektura|modernizem]]. Kripta ima kar pet ladij, med seboj ločenih s kamnitimi stebri, pri čemer je osrednja višja in širša od stranskih. Vse ladje se zaključujejo s polkrožnimi [[Apsida|apsidami]], zato prostor deluje kot podzemna [[bazilika (zgradba)|bazilika]], vendar z izrazito [[Bizantinska arhitektura|bizantinsko]] atmosfero.<ref name="vodič">{{navedi splet |url=https://www.turismoencatalunya.es/en/church-Sagrat-Cor-Tibidabo.html?utm_source=copilot.com |title=Basilica of the Sacred Heart of Jesus on Tibidabo |accessdate= |date=15. november 2025 |format= |work=|language=EN }}</ref> Na stenah, [[Kapitel|kapitelih]] in obokih je vgrajen [[alabaster]], pa tudi [[Mozaik|mozaiki]] so tematsko povezani s posameznimi oltarji v eni od ladij kripte: ''Marije pomočnice kristjanov'', ''sv. Antona Padovanskega'', ''Najsvetejšega zakramenta'', ''sv. Jožefa'' in ''Montserratske Marije''. ===Notranja oprema=== Barvni [[relief (umetnost)|reliefi]] in dekorativni elementi so v modernističnem slogu. Veliki [[Vitraj|vitraji]] prikazujejo ''prikazanje Device na stebru'' (''Nuestra Señora del Pilar'') ter spreobrnjenje [[Vizigotsko kraljestvo|vizigotskega]] kralja Rekareda I. (586–601). Dva velika vertikalna vitraja prikazujeta sv. Ferdinanda in sv. Hermenegilda. Manjša barvna stekla nad vhodom so posvečena sv. Joahimu, sv. Isidru Labradorju, sv. Antonu Padovanskemu in sv. Elizabeti Portugalski. ==Cerkev (1915-1951) == Cerkev je zasnovana kot osrednja [[Cerkvena ladja|ladja]] z dvema stranskima, vse so zaključene s polkrožnimi apsidami. Na pročelju so štiri rozete z vitraži. Celotna kompozicija je izrazito vertikalna, z značilnimi stolpi in bogato ikonografijo, s poudarjeno simboliko posvetitve [[Srce Jezusovo|Presvetemu Srcu Jezusovemu]].<ref name="vodič">{{navedi splet |url=https://www.turismoencatalunya.es/en/church-Sagrat-Cor-Tibidabo.html?utm_source=copilot.com |title=Basilica of the Sacred Heart of Jesus on Tibidabo |accessdate= |date=15. november 2025 |format= |work=|language=EN }}</ref> Tloris je kvadraten, nad [[Križni kvadrat|križiščem ladij]] se dviga petstolpna streha, ki jo sestavljajo osredni stolp s kipom Kristusa na vrhu ter štirje vogalni stolpi, ki so osrednji arhitektonski elementi. Na vogalnih stolpih so zunaj postavljeni kipi dvanajst apostolov, delo kiparja Josepa Mireta.<ref name="Tibi">{{navedi splet |url=https://artsandculture.google.com/entity/m0kc62?hl=en |title=Tibidabo |accessdate=16. januar 2026 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ===Notranja oprema in oltarji=== Glavna ladja je zasnovana v [[Neogotska arhitektura|neogotskem slogu]], z visokim [[obok]]om, ki ga poudarja ritmično zaporedje stebrov. Prostor skozi stranske ladje osvetljujejo štiri rozete z vitraji ter visoka okna, pa tudi vitraji v glavni ladji, ki prikazujejo prizore iz Jezusovega življenja. Na glavnem oltarju v [[Prezbiterij|prezbiteriju]] stoji monumentalni križ, delo katalonskega kiparja Joana Puigdollersa.<ref name="vodič">{{navedi splet |url=https://www.turismoencatalunya.es/en/church-Sagrat-Cor-Tibidabo.html?utm_source=copilot.com |title=Basilica of the Sacred Heart of Jesus on Tibidabo |accessdate= |date=15. november 2025 |format= |work=|language=EN }}</ref> Ta je osrednji liturgični in vizualni poudarek notranjosti ter simbolno opozarja na posvetitev cerkve Jezusovemu srcu. Levi stranski oltar je posvečen marijanskim pobožnostim. Na vitrajih so različne podobe [[Devica Marija|device Marije]], npr. iz Antipola (Filipini), Lujana (Argentina), [[Marijino vnebovzetje|Marijinega vnebovzetja]], Guardalupe (Mehika), Marije usmiljenja iz El Cobre (Kuba). Na desnem stranskem oltarju je kip vstalega Kristusa, prav tako delo Joana Puigdollersa.<ref name="vodič">{{navedi splet |url=https://www.turismoencatalunya.es/en/church-Sagrat-Cor-Tibidabo.html?utm_source=copilot.com |title=Basilica of the Sacred Heart of Jesus on Tibidabo |accessdate= |date=15. november 2025 |format= |work=|language=EN }}</ref> Vitraji so posvečeni španskim upodobitvam Marije, npr. devici iz Almudena, Nurije, Marije zdravja, iz Valencije ter Bilbaa v [[Baskija|Baskiji]]. <gallery mode="packed"> Slika:Barcelona 2006 (2844712209).jpg Slika:Interior of Temple Expiatori del Sagrat Cor 07.jpg Slika:022 Temple expiatori del Sagrat Cor del Tibidabo (Barcelona), església superior, presbiteri.jpg|Prezbiterij z glavnim oltarjem]] Slika:Tibidabo (134720131).jpeg Slika:Jesus, Interior of Temple Expiatori del Sagrat Cor 02.jpg|Kip vstalega Kristusa Slika:025 Temple expiatori del Sagrat Cor del Tibidabo (Barcelona), església superior, orgue.jpg Slika:Sagrat Cor.JPG Slika:023 Temple expiatori del Sagrat Cor del Tibidabo (Barcelona), església superior, cúpula.jpg|Pogled v notranjost glavnega stolpa </gallery> ==Cerkvene orgle== [[Slika:Tibidabo (134720141).jpeg|280px|thumb|desno|Cerkvene orgle]] Na [[Pevski kor|pevskem koru]] nad vhodom so [[orgle]], ki jih je med letoma 1977 in 1989 izdelal orglar Gabriel Blancafort i París iz Collbata. Instrument ima tri manuale, z obsegom od C do g³.<ref>{{navedi splet |url=https://tibidabo.salesianos.edu/the-organ/?utm_source=copilot.com |title=The organ|accessdate=11. februar 2026 |language=EN }}</ref><br> '''Registri orgel''': <div style="float:left; margin-right:20px;"> {| class="wikitable" ! colspan="3" | PEDAL |- | 1 || Contrabajo || 16' |- | 2 || Subbajo || 16' |- | 3 || Contras || 8' |- | 4 || Bajo || 8' |- | 5 || Coral bajo || 4' |- | 6 || Quinta || 5 1/3' |- | 7 || Fornitura || 2 2/3' |- | 8 || Bombarda || 16' |- | 9 || Trompeta || 8' |- | 10 || Clarín || 4' |- ! colspan="3" | CADERETA (I) |- | 11 || Bordón || 8' |- | 12 || Octava || 4' |- | 13 || Nasardo 12ª || 2 2/3' |- | 14 || Quincena || 2' |- | 15 || Nasardo 17ª || 1 3/5' |- | 16 || Decinovena || 1 1/3' |- | 17 || Dulzaina || 8' |- | 18 || Cimbala || 2/3' |} </div> <div style="float:left;"> {| class="wikitable" ! colspan="3" | ÓRGANO MAYOR (II) |- | 19 || Bordón mayor || 16' |- | 20 || Flautado || 8' |- | 21 || Flauta chimenea || 8' |- | 22 || Octava || 4' |- | 23 || Flauta tapada || 4' |- | 24 || Corneta || 8' |- | 25 || Quincena || 2' |- | 26 || Trompeta || 8' |- | 27 || Bajoncillo || 4' |- | 28 || Lleno IV–V || 1 1/3' |- ! colspan="3" | EXPRESIVO (III) |- | 29 || Unda maris || 8' |- | 30 || Corno de noche || 8' |- | 31 || Salicional || 8' |- | 32 || Flauta || 4' |- | 33 || Viola || 4' |- | 34 || Fagot i oboe || 8' |- | 35 || Flauta armónica || 2' |- | 36 || Vigesima‑segunda || 1' |} </div> <div style="clear:both;"></div> [[Slika:Iglesia del Sagrado Corazón de Jesús (Tibidabo, Barcelona).jpg|150px|thumb|desno|Osrednji stolp, z Jezusovim kipom na vrhu]] ==Dostop== [[Slika:Funicular Tibidabo (36323559481).jpg|180px|thumb|levo|Tirna vzpenjača Cuca de Llum]] Dostop je možen peš po asfaltirani cesti, ki pa je v zadnjem delu dokaj strma, ali s [[Tirna vzpenjača|tirno vzpenjačo]] Cuca de Llum, ki je po principu zelo podobna [[Ljubljanska vzpenjača|vzpenjači na Ljubljanski grad]], vendar je bolje integrirana v javni promet po velemestu. Spodnjo postajo ima na Plaça Doctor Andreu. Vozovnica je vključena v vstopnico za zabaviščni park ali panoramsko območje, sicer pa plačljiva.<ref name="opis & dostop">{{navedi splet |url=https://barcelonalowdown.com/church-tibidabo/?utm_source=copilot.com |title=Barcelona Lowdown: The Church of the Sacred Heart on Mount Tibidabo |accessdate= |date=4. april 1924 |format= |work=|language=EN }}</ref> [[Slika:Catalunya L7 114.52 side 2016.JPG|180px|sličica|levo|Mestni vlak FGC linije L7]] Druga možnost je uporaba [[Podzemna železnica|metroja]] ter zatem mestnega vlaka FGC L7, [[Slika:FGCBarcelona L7 Logo.PNG|1500px|brezokvirja]] ki vozi s postaje metroja na Plaça Catalunya do postaje Avinguda Tibidabo. Od tam je po istoimenski aveniji 10–12 minut hoje do Plaça Doctor Andreu, kjer je spodnja postaja vzpenjače.<ref name="dostop">{{navedi splet |url=https://danielasantosaraujo.com/expiatory-church-of-the-sacred-heart/?utm_source=copilot.com |title=How To Visit The Expiatory Church Of The Sacred Heart |accessdate= |date=1. februar 2026 |format= |work=|language=EN}}</ref> Za obiskovalce zabaviščnega parka na Tibidabu je na voljo tudi t.i. TibiBus, ki stoji na Plaça Kennedy in Pg. Vall d’Hebron - Sant Genís, vendar obratuje samo v času odprtja zabaviščnega parka.<ref name="opis & dostop">{{navedi splet |url=https://barcelonalowdown.com/church-tibidabo/?utm_source=copilot.com |title=Barcelona Lowdown: The Church of the Sacred Heart on Mount Tibidabo |accessdate= |date=4. april 1924 |format= |work=|language=EN }}</ref><ref name="dostop">{{navedi splet |url=https://danielasantosaraujo.com/expiatory-church-of-the-sacred-heart/?utm_source=copilot.com |title=How To Visit The Expiatory Church Of The Sacred Heart |accessdate= |date=1. februar 2026 |format= |work=|language=EN}}</ref> Nekoč je bila možna tudi uporaba zgodovinskega [[tramvaj|tramvaja]] »Tramvia Blau« iz leta 1901, ki pa začasno ne obratuje zaradi obnove. Ta je vozil po aveniji Tibidabo, kjer ga sedaj nadomešča avtobus št. 196, ki vozi od postaje Avinguda Tibidabo do spodnje postaje tirne vzpenjače.<ref name="opis & dostop">{{navedi splet |url=https://barcelonalowdown.com/church-tibidabo/?utm_source=copilot.com |title=Barcelona Lowdown: The Church of the Sacred Heart on Mount Tibidabo |accessdate= |date=4. april 1924 |format= |work=|language=EN }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} ==Viri== *{{navedi knjigo |author1= Pladevall i Font, Antoni|author2=Pagès i Paretes, Montserat |year=1988 |title=This is Catalonia : guide to the architectural heritage |publisher=Department de Cultura de la Generalitat de Catalunya, Barcelona |isbn=84-01-37328-X |cobiss=29992192 |pages=}} {{ikona en}} *{{navedi knjigo |author=Barjau, Santi|year=2008 |title=Sagnier: Architect, Barcelona 1858-1931 |publisher=Sagnier Bassas Antonio |isbn=978-8461211609|cobiss= |pages=}} {{ikona en}} ==Glej tudi== * [[Bazilika Srca Jezusovega, Pariz]] * [[Cerkev Srca Jezusovega, Praga]] * [[Kristus Odrešenik (kip)]] {{kategorija v Zbirki}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Bazilike v Španiji|Srce Jezusovo, Tibidabo]] [[Kategorija:Cerkve Srca Jezusovega|Tibidabo]] [[Kategorija:Cerkve v Barceloni|Srce Jezusovo]] [[Kategorija:Neogotska arhitektura v Španiji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1961]] bvosfq7cql2yjzczzp1i0wijxvg8zvn 6654835 6654834 2026-04-02T12:37:18Z Shabicht 3554 6654835 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Bazilika Srca Jezusovega, Tibidabo | fullname = Temple Expiatori del Sagrat Cor | image =Vallvidrera - el Tibidabo i les Planes, Barcelona, Spain - panoramio (9).jpg | imagealt = | caption = Cerkev Srca Jezusovega na Tibidabu | pushpin map = | coordinates = 41°25′19.47″N 2°07′07.9″E | location = [[Barcelona]] | country = {{Zastava|Španija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[Srce Jezusovo]] | side altars = 7 | status = [[župnijska cerkev]],<br>[[manjša bazilika]]<br>(29. september 1961) | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = [https://www.templotibidabo.es https://www.templotibidabo.es ] | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = 1902 | completed date = 1961 | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = 25. maj 1952<br>([[Gregorio Modrego Casaus]]) | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = Enric Sagnier<br> dokončal Josep Maria Sagnier<ref name="vodič">{{navedi splet |url=https://www.turismoencatalunya.es/en/church-Sagrat-Cor-Tibidabo.html?utm_source=copilot.com |title=Basilica of the Sacred Heart of Jesus on Tibidabo |accessdate= |date=15. november 2025 |format= |work=|language=EN }}</ref> | architectural type = | style = [[neogotika]] (zgornja cerkev), neoromanika (kripta) | capacity = | length = 60,00 m | width = 70,00 m | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = [[kamen]], [[opeka]], [[beton]],<br> [[mozaik|mozaiki]], [[alabaster]], [[Vitraj|vitraji]] | bells = | bell weight = | parish = | deanery = | archdiocese = [[Nadškofija Barcelona|Barcelona]] | metropolis = }} '''Bazlika Srca Jezusovega''' na Tibidabu, tudi »Sagrat Cor« (uradno {{langx|es|Templo Expiatorio del Sagrado Corazón de Jesús}}), je ena najbolj prepoznavnih silhuet [[Barcelona|Barcelone]] – mogočna neogotska [[bazilika|manjša bazilika]], ki stoji na samem vrhu hriba Tibidabo in jo krasi velika bronasta kristusova figura na vrhu. Gre za rimskokatoliško cerkev, zasnovano leta 1902 in dokončano leta 1961.<ref name="X">{{navedi splet |url=https://diarieljardi.cat/la-cripta-del-tibidabo/?utm_source=copilot.com |title=La cripta del Tibidabo |accessdate= |date=23. junij 2018 |format= |work=|language=ES }}</ref> Poimenovanje hriba Tibidabo najverjetneje izvira iz [[Latinščina|latinskega]] [[Sveto pismo|svetopisemskega]] odstavka [[Evangelij po Luku|evangelija po Luku]] ({{bibl|Lk 4,6}}), kjer hudič Jezusu pokaže vsa kraljestva sveta in izreče:»Tibi dabo«… – »Tebi bom dal«…<ref>{{navedi splet |url=https://www.oxfordreference.com/display/10.1093/acref/9780191866326.001.0001/acref-9780191866326-e-11241 |title=Oxford reference: Tibidabo |accessdate=12. februar 2026 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Tibidabo je tudi najvišji hrib v [[Barcelona|Barceloni]], del pogorja Serra de Collserola, z nadmorsko višino 512 m.<ref name="Tibi">{{navedi splet |url=https://artsandculture.google.com/entity/m0kc62?hl=en |title=Tibidabo |accessdate=16. januar 2026 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ==Zgodovina== Koncem 19. stoletja so se v katoliških krogih pojavile govorice o gradnji protestantske cerkve in [[Igralniški turizem|hotela-casinoja]] na vrhu Tibidaba. Lokalna skupina premožnih mecenov, združena pod imenom ''Junta de Cavallers Catòlics'', je leta 1886 zato odkupila zemljišče na Tibidabu in ga podarila [[Janez Bosko|Don Bosku]], ki je takrat obiskal Barcelono.<ref name="začetki">{{navedi splet |url=https://barcelonamemory.com/parque-de-atracciones-del-tibidabo#utm_source=copilot.com |title=Barcelona memory: Historia de Barcelona |accessdate=15. januar 2026 |date= |format= |work=|language=ES}}</ref> Med [[Španska državljanska vojna|špansko državljansko vojno]] je bila poškodovana tudi cerkev, leta 1936 je bil uničen prvotni veliki kip Kristusa z razprtimi rokami (ki simbolizira [[Srce Jezusovo|Presveto Srce Jezusovo]]), delo kiparja Frederica Marèsa. Tega so leta 1950 nadomestili z novim, ki ga je izdelal Josep Miret.<ref name="začetki">{{navedi splet |url=https://barcelonamemory.com/parque-de-atracciones-del-tibidabo#utm_source=copilot.com |title=Barcelona memory: Historia de Barcelona |accessdate=15. januar 2026 |date= |format= |work=|language=ES}}</ref> Cerkev Srca Jezusovega na Tibidabu je prejela naziv manjša bazilika 29. oktobra 1961, ko ji je ta častni naslov podelil [[papež Janez XXIII.]].<ref name="opis & dostop">{{navedi splet |url=https://barcelonalowdown.com/church-tibidabo/?utm_source=copilot.com |title=Barcelona Lowdown: The Church of the Sacred Heart on Mount Tibidabo |accessdate= |date=4. april 1924 |format= |work=|language=EN }}</ref><ref name="dostop">{{navedi splet |url=https://danielasantosaraujo.com/expiatory-church-of-the-sacred-heart/?utm_source=copilot.com |title=How To Visit The Expiatory Church Of The Sacred Heart |accessdate= |date=1. februar 2026 |format= |work=|language=EN}}</ref> == Gradnja== [[Slika:Ermita Sagrat Cor (1902).jpg|150px|thumb|levo|Prvotna neogotska kapela (1902)]] [[Slika:1ª pedra Sagrat Cor (28-12-02).jpg|200px|thumb|desno|Položitev temeljnega kamna (28. decembra 1902)]] Leta 1886 je bila na vrhu zgrajena majhna neogotska kapela, že posvečena [[Srce Jezusovo|Presvetemu Srcu Jezusovemu]],<ref name="začetki">{{navedi splet |url=https://barcelonamemory.com/parque-de-atracciones-del-tibidabo#utm_source=copilot.com |title=Barcelona memory: Historia de Barcelona |accessdate=15. januar 2026 |date= |format= |work=|language=ES}}</ref> zelo priljubljenemu tudi zaradi pobud [[Papež Leon XIII.|papeža Leona XIII.]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.skofljica.info/2018/06/04/srce-jezusovo/?utm_source=copilot.com |title=Srce Jezusovo |accessdate=15. januar 2026 |date= |format= |work= }}</ref> Ob [[Svetovna razstava|svetovni razstavi]] leta 1888 so uredili cesto Vallvidrera in postavili kot razgledno točko [[paviljon]] v [[mudéjar]] slogu.<ref name="začetki">{{navedi splet |url=https://barcelonamemory.com/parque-de-atracciones-del-tibidabo#utm_source=copilot.com |title=Barcelona memory: Historia de Barcelona |accessdate=15. januar 2026 |date= |format= |work=|language=ES}}</ref> Projekt gradnje cerkve se je zamaknil zaradi načrtov za [[astronomski observatorij]], ki je bil nato zgrajen na sosednjem vrhu (''Observatori Fabra'')<ref>{{navedi splet |url=https://www.barcelona.cat/en/conocebcn/pics/el-observatorio-fabra-92168174918?utm_source=copilot.com|title=Barcelona.cat: Observatori Fabra |accessdate=15. januar 2026 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref> 28. decembra 1902 so položili temeljni kamen, slovesnost je vodil barcelonski škof in [[kardinal]] Salvador Casañas.<ref name="ES">{{navedi splet |url=https://templotibidabo.es/templo-tibidabo/?utm_source=copilot.com |title=Conoce el templo Tibidabo |accessdate=15. januar 2026 |date= |format= |work=|language=ES}}</ref> Načrte objekta je izdelal katalonski modernistični arhitekt Enric Sagnier i Villavecchia, ki je tudi vodil gradnjo, vse do svoje smrti leta 1931. Njegov sin Josep Maria Sagnier i Vidal je dokončal cerkev po očetovih načrtih,<ref name="vodič">{{navedi splet |url=https://www.turismoencatalunya.es/en/church-Sagrat-Cor-Tibidabo.html?utm_source=copilot.com |title=Basilica of the Sacred Heart of Jesus on Tibidabo |accessdate= |date=15. november 2025 |format= |work=|language=EN }}</ref> zaključil je zgornjo cerkev, stolpe in vodil tudi vsa končna dela.<ref>{{navedi knjigo |author=Barjau, Santi|year=2008 |title=Sagnier: Architect, Barcelona 1858-1931 |publisher=Sagnier Bassas Antonio |isbn=978-8461211609|cobiss= |pages=}} {{ikona en}}</ref> Kripta je bila zgrajena med letoma 1903 in 1912, glavna cerkev nad njo pa med letoma 1915 in 1951.<ref>{{navedi splet |url=https://diarieljardi.cat/la-cripta-del-tibidabo/?utm_source=copilot.com |title=La cripta del Tibidabo |accessdate= |date=23. junij 2018 |format= |work=|language=ES }}</ref> Stolpi in zaključna dela so bila končana leta 1961.<ref name="ES">{{navedi splet |url=https://templotibidabo.es/templo-tibidabo/?utm_source=copilot.com |title=Conoce el templo Tibidabo |accessdate=15. januar 2026 |date= |format= |work=|language=ES}}</ref>Cerkev je bila posvečena leta 1952, med 35. [[Evharistični shod|evharističnim kongresom]] v Barceloni.<ref>{{navedi splet |url=https://www.congressieucaristici.va/content/congressieucaristici/it/storia/50-congressi-eucaristici-internazionali/barcelona-1952.html?utm_source=copilot.com |title=Congressi Eucaristici: Barcelona 1952 |accessdate=15. januar 2026 |date= |format=|language=IT|work= }} ==Opis arhitekture== Sama stavba ima dve različni arhitekturni podobi: spodnji del je neoromanska/bizantinska [[kripta]] (1902–1911), zgrajena iz kamna z Montjuïca, nad njo pa prostorna neogotska cerkev, s petstolpno streho, dokončana sredi 20. stoletja. Zaradi svoje lege z izjemnim razgledom je cerkev vidna skoraj iz vseh delov mesta.<ref name="opis & dostop">{{navedi splet |url=https://barcelonalowdown.com/church-tibidabo/?utm_source=copilot.com |title=Barcelona Lowdown: The Church of the Sacred Heart on Mount Tibidabo |accessdate= |date=4. april 1924 |format= |work=|language=EN }}</ref> ===Glavno pročelje=== [[Slika:Barcelona 4531.JPG|100px|thumb|sličica|levo|Glavno pročelje cerkve]] [[Slika:021 Temple expiatori del Sagrat Cor del Tibidabo (Barcelona), església superior, Sant Miquel.jpg|120px|thumb|levo|Podoba nadangela sv. Mihaela na glavnem portalu]] Glavno pročelje je vertikalno razdeljeno na tri dele, pri čemer je osrednji del širši in bolj bogato okrašen. V loku glavnega [[portal]]a je majhen kip nadangela Mihaela. Nad portalom poteka odprta galerija oken, z zašiljenimi loki in gotskemu podobnim mrežastim okrasjem. Nad [[Rozeta (arhitektura)|rozeto]] je v trikotnem čelnem polju kip sv. Janeza Boska, nad stranskima portaloma pa sohi sv. Terezije Avilske in sv. Marjete Marije Alakok. ===Kripta (1903-1911)=== Kripta je zasnovana kot neobizantinska [[dvoranska cerkev]], ki združuje tako [[Gotska arhitektura|gotske]] kot [[Klasicizem|klasicistične]] elemente, ter dekoracijo, ki je značilna za katalonski [[Moderna arhitektura|modernizem]]. Kripta ima kar pet ladij, med seboj ločenih s kamnitimi stebri, pri čemer je osrednja višja in širša od stranskih. Vse ladje se zaključujejo s polkrožnimi [[Apsida|apsidami]], zato prostor deluje kot podzemna [[bazilika (zgradba)|bazilika]], vendar z izrazito [[Bizantinska arhitektura|bizantinsko]] atmosfero.<ref name="vodič">{{navedi splet |url=https://www.turismoencatalunya.es/en/church-Sagrat-Cor-Tibidabo.html?utm_source=copilot.com |title=Basilica of the Sacred Heart of Jesus on Tibidabo |accessdate= |date=15. november 2025 |format= |work=|language=EN }}</ref> Na stenah, [[Kapitel|kapitelih]] in obokih je vgrajen [[alabaster]], pa tudi [[Mozaik|mozaiki]] so tematsko povezani s posameznimi oltarji v eni od ladij kripte: ''Marije pomočnice kristjanov'', ''sv. Antona Padovanskega'', ''Najsvetejšega zakramenta'', ''sv. Jožefa'' in ''Montserratske Marije''. ====Notranja oprema==== Barvni [[relief (umetnost)|reliefi]] in dekorativni elementi so v modernističnem slogu. Veliki [[Vitraj|vitraji]] prikazujejo ''prikazanje Device na stebru'' (''Nuestra Señora del Pilar'') ter spreobrnjenje [[Vizigotsko kraljestvo|vizigotskega]] kralja Rekareda I. (586–601). Dva velika vertikalna vitraja prikazujeta sv. Ferdinanda in sv. Hermenegilda. Manjša barvna stekla nad vhodom so posvečena sv. Joahimu, sv. Isidru Labradorju, sv. Antonu Padovanskemu in sv. Elizabeti Portugalski. ===Cerkev (1915-1951)=== Cerkev je zasnovana kot osrednja [[Cerkvena ladja|ladja]] z dvema stranskima, vse so zaključene s polkrožnimi apsidami. Na pročelju so štiri rozete z vitraži. Celotna kompozicija je izrazito vertikalna, z značilnimi stolpi in bogato ikonografijo, s poudarjeno simboliko posvetitve [[Srce Jezusovo|Presvetemu Srcu Jezusovemu]].<ref name="vodič">{{navedi splet |url=https://www.turismoencatalunya.es/en/church-Sagrat-Cor-Tibidabo.html?utm_source=copilot.com |title=Basilica of the Sacred Heart of Jesus on Tibidabo |accessdate= |date=15. november 2025 |format= |work=|language=EN }}</ref> Tloris je kvadraten, nad [[Križni kvadrat|križiščem ladij]] se dviga petstolpna streha, ki jo sestavljajo osredni stolp s kipom Kristusa na vrhu ter štirje vogalni stolpi, ki so osrednji arhitektonski elementi. Na vogalnih stolpih so zunaj postavljeni kipi dvanajst apostolov, delo kiparja Josepa Mireta.<ref name="Tibi">{{navedi splet |url=https://artsandculture.google.com/entity/m0kc62?hl=en |title=Tibidabo |accessdate=16. januar 2026 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ====Notranja oprema in oltarji==== Glavna ladja je zasnovana v [[Neogotska arhitektura|neogotskem slogu]], z visokim [[obok]]om, ki ga poudarja ritmično zaporedje stebrov. Prostor skozi stranske ladje osvetljujejo štiri rozete z vitraji ter visoka okna, pa tudi vitraji v glavni ladji, ki prikazujejo prizore iz Jezusovega življenja. Na glavnem oltarju v [[Prezbiterij|prezbiteriju]] stoji monumentalni križ, delo katalonskega kiparja Joana Puigdollersa.<ref name="vodič">{{navedi splet |url=https://www.turismoencatalunya.es/en/church-Sagrat-Cor-Tibidabo.html?utm_source=copilot.com |title=Basilica of the Sacred Heart of Jesus on Tibidabo |accessdate= |date=15. november 2025 |format= |work=|language=EN }}</ref> Ta je osrednji liturgični in vizualni poudarek notranjosti ter simbolno opozarja na posvetitev cerkve Jezusovemu srcu. Levi stranski oltar je posvečen marijanskim pobožnostim. Na vitrajih so različne podobe [[Devica Marija|device Marije]], npr. iz Antipola (Filipini), Lujana (Argentina), [[Marijino vnebovzetje|Marijinega vnebovzetja]], Guardalupe (Mehika), Marije usmiljenja iz El Cobre (Kuba). Na desnem stranskem oltarju je kip vstalega Kristusa, prav tako delo Joana Puigdollersa.<ref name="vodič">{{navedi splet |url=https://www.turismoencatalunya.es/en/church-Sagrat-Cor-Tibidabo.html?utm_source=copilot.com |title=Basilica of the Sacred Heart of Jesus on Tibidabo |accessdate= |date=15. november 2025 |format= |work=|language=EN }}</ref> Vitraji so posvečeni španskim upodobitvam Marije, npr. devici iz Almudena, Nurije, Marije zdravja, iz Valencije ter Bilbaa v [[Baskija|Baskiji]]. <gallery mode="packed"> Slika:Barcelona 2006 (2844712209).jpg Slika:Interior of Temple Expiatori del Sagrat Cor 07.jpg Slika:022 Temple expiatori del Sagrat Cor del Tibidabo (Barcelona), església superior, presbiteri.jpg|Prezbiterij z glavnim oltarjem]] Slika:Tibidabo (134720131).jpeg Slika:Jesus, Interior of Temple Expiatori del Sagrat Cor 02.jpg|Kip vstalega Kristusa Slika:025 Temple expiatori del Sagrat Cor del Tibidabo (Barcelona), església superior, orgue.jpg Slika:Sagrat Cor.JPG Slika:023 Temple expiatori del Sagrat Cor del Tibidabo (Barcelona), església superior, cúpula.jpg|Pogled v notranjost glavnega stolpa </gallery> ===Cerkvene orgle=== [[Slika:Tibidabo (134720141).jpeg|280px|thumb|desno|Cerkvene orgle]] Na [[Pevski kor|pevskem koru]] nad vhodom so [[orgle]], ki jih je med letoma 1977 in 1989 izdelal orglar Gabriel Blancafort i París iz Collbata. Instrument ima tri manuale, z obsegom od C do g³.<ref>{{navedi splet |url=https://tibidabo.salesianos.edu/the-organ/?utm_source=copilot.com |title=The organ|accessdate=11. februar 2026 |language=EN }}</ref><br> '''Registri orgel''': <div style="float:left; margin-right:20px;"> {| class="wikitable" ! colspan="3" | PEDAL |- | 1 || Contrabajo || 16' |- | 2 || Subbajo || 16' |- | 3 || Contras || 8' |- | 4 || Bajo || 8' |- | 5 || Coral bajo || 4' |- | 6 || Quinta || 5 1/3' |- | 7 || Fornitura || 2 2/3' |- | 8 || Bombarda || 16' |- | 9 || Trompeta || 8' |- | 10 || Clarín || 4' |- ! colspan="3" | CADERETA (I) |- | 11 || Bordón || 8' |- | 12 || Octava || 4' |- | 13 || Nasardo 12ª || 2 2/3' |- | 14 || Quincena || 2' |- | 15 || Nasardo 17ª || 1 3/5' |- | 16 || Decinovena || 1 1/3' |- | 17 || Dulzaina || 8' |- | 18 || Cimbala || 2/3' |} </div> <div style="float:left;"> {| class="wikitable" ! colspan="3" | ÓRGANO MAYOR (II) |- | 19 || Bordón mayor || 16' |- | 20 || Flautado || 8' |- | 21 || Flauta chimenea || 8' |- | 22 || Octava || 4' |- | 23 || Flauta tapada || 4' |- | 24 || Corneta || 8' |- | 25 || Quincena || 2' |- | 26 || Trompeta || 8' |- | 27 || Bajoncillo || 4' |- | 28 || Lleno IV–V || 1 1/3' |- ! colspan="3" | EXPRESIVO (III) |- | 29 || Unda maris || 8' |- | 30 || Corno de noche || 8' |- | 31 || Salicional || 8' |- | 32 || Flauta || 4' |- | 33 || Viola || 4' |- | 34 || Fagot i oboe || 8' |- | 35 || Flauta armónica || 2' |- | 36 || Vigesima‑segunda || 1' |} </div> <div style="clear:both;"></div> [[Slika:Iglesia del Sagrado Corazón de Jesús (Tibidabo, Barcelona).jpg|150px|thumb|desno|Osrednji stolp, z Jezusovim kipom na vrhu]] ===Dostop=== [[Slika:Funicular Tibidabo (36323559481).jpg|180px|thumb|levo|Tirna vzpenjača Cuca de Llum]] Dostop je možen peš po asfaltirani cesti, ki pa je v zadnjem delu dokaj strma, ali s [[Tirna vzpenjača|tirno vzpenjačo]] Cuca de Llum, ki je po principu zelo podobna [[Ljubljanska vzpenjača|vzpenjači na Ljubljanski grad]], vendar je bolje integrirana v javni promet po velemestu. Spodnjo postajo ima na Plaça Doctor Andreu. Vozovnica je vključena v vstopnico za zabaviščni park ali panoramsko območje, sicer pa plačljiva.<ref name="opis & dostop">{{navedi splet |url=https://barcelonalowdown.com/church-tibidabo/?utm_source=copilot.com |title=Barcelona Lowdown: The Church of the Sacred Heart on Mount Tibidabo |accessdate= |date=4. april 1924 |format= |work=|language=EN }}</ref> [[Slika:Catalunya L7 114.52 side 2016.JPG|180px|sličica|levo|Mestni vlak FGC linije L7]] Druga možnost je uporaba [[Podzemna železnica|metroja]] ter zatem mestnega vlaka FGC L7, [[Slika:FGCBarcelona L7 Logo.PNG|1500px|brezokvirja]] ki vozi s postaje metroja na Plaça Catalunya do postaje Avinguda Tibidabo. Od tam je po istoimenski aveniji 10–12 minut hoje do Plaça Doctor Andreu, kjer je spodnja postaja vzpenjače.<ref name="dostop">{{navedi splet |url=https://danielasantosaraujo.com/expiatory-church-of-the-sacred-heart/?utm_source=copilot.com |title=How To Visit The Expiatory Church Of The Sacred Heart |accessdate= |date=1. februar 2026 |format= |work=|language=EN}}</ref> Za obiskovalce zabaviščnega parka na Tibidabu je na voljo tudi t.i. TibiBus, ki stoji na Plaça Kennedy in Pg. Vall d’Hebron - Sant Genís, vendar obratuje samo v času odprtja zabaviščnega parka.<ref name="opis & dostop">{{navedi splet |url=https://barcelonalowdown.com/church-tibidabo/?utm_source=copilot.com |title=Barcelona Lowdown: The Church of the Sacred Heart on Mount Tibidabo |accessdate= |date=4. april 1924 |format= |work=|language=EN }}</ref><ref name="dostop">{{navedi splet |url=https://danielasantosaraujo.com/expiatory-church-of-the-sacred-heart/?utm_source=copilot.com |title=How To Visit The Expiatory Church Of The Sacred Heart |accessdate= |date=1. februar 2026 |format= |work=|language=EN}}</ref> Nekoč je bila možna tudi uporaba zgodovinskega [[tramvaj|tramvaja]] »Tramvia Blau« iz leta 1901, ki pa začasno ne obratuje zaradi obnove. Ta je vozil po aveniji Tibidabo, kjer ga sedaj nadomešča avtobus št. 196, ki vozi od postaje Avinguda Tibidabo do spodnje postaje tirne vzpenjače.<ref name="opis & dostop">{{navedi splet |url=https://barcelonalowdown.com/church-tibidabo/?utm_source=copilot.com |title=Barcelona Lowdown: The Church of the Sacred Heart on Mount Tibidabo |accessdate= |date=4. april 1924 |format= |work=|language=EN }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} ==Viri== *{{navedi knjigo |author1= Pladevall i Font, Antoni|author2=Pagès i Paretes, Montserat |year=1988 |title=This is Catalonia : guide to the architectural heritage |publisher=Department de Cultura de la Generalitat de Catalunya, Barcelona |isbn=84-01-37328-X |cobiss=29992192 |pages=}} {{ikona en}} *{{navedi knjigo |author=Barjau, Santi|year=2008 |title=Sagnier: Architect, Barcelona 1858-1931 |publisher=Sagnier Bassas Antonio |isbn=978-8461211609|cobiss= |pages=}} {{ikona en}} ==Glej tudi== * [[Bazilika Srca Jezusovega, Pariz]] * [[Cerkev Srca Jezusovega, Praga]] * [[Kristus Odrešenik (kip)]] {{kategorija v Zbirki}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Bazilike v Španiji|Srce Jezusovo, Tibidabo]] [[Kategorija:Cerkve Srca Jezusovega|Tibidabo]] [[Kategorija:Cerkve v Barceloni|Srce Jezusovo]] [[Kategorija:Neogotska arhitektura v Španiji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1961]] dwi29sosclqlwkapd1bz2mc4fhvcm69 6654997 6654835 2026-04-02T19:21:32Z Ljuba24b 92351 dp 6654997 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Bazilika Srca Jezusovega, Tibidabo | fullname = Temple Expiatori del Sagrat Cor | image =Vallvidrera - el Tibidabo i les Planes, Barcelona, Spain - panoramio (9).jpg | imagealt = | caption = Cerkev Srca Jezusovega na Tibidabu | pushpin map = | coordinates = 41°25′19.47″N 2°07′07.9″E | location = [[Barcelona]] | country = {{Zastava|Španija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[Srce Jezusovo]] | side altars = 7 | status = [[župnijska cerkev]],<br>[[manjša bazilika]]<br>(29. september 1961) | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = [https://www.templotibidabo.es https://www.templotibidabo.es ] | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = 1902 | completed date = 1961 | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = 25. maj 1952<br>([[Gregorio Modrego Casaus]]) | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = Enric Sagnier<br> dokončal Josep Maria Sagnier<ref name="vodič">{{navedi splet |url=https://www.turismoencatalunya.es/en/church-Sagrat-Cor-Tibidabo.html?utm_source=copilot.com |title=Basilica of the Sacred Heart of Jesus on Tibidabo |accessdate= |date=15. november 2025 |format= |work=|language=EN }}</ref> | architectural type = | style = [[neogotika]] (zgornja cerkev), neoromanika (kripta) | capacity = | length = 60,00 m | width = 70,00 m | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = [[kamen]], [[opeka]], [[beton]],<br> [[mozaik|mozaiki]], [[alabaster]], [[Vitraj|vitraji]] | bells = | bell weight = | parish = | deanery = | archdiocese = [[Nadškofija Barcelona|Barcelona]] | metropolis = }} '''Bazlika Srca Jezusovega''' na Tibidabu, tudi »Sagrat Cor« (uradno {{langx|es|Templo Expiatorio del Sagrado Corazón de Jesús}}), je ena najbolj prepoznavnih silhuet [[Barcelona|Barcelone]] – mogočna neogotska [[bazilika|manjša bazilika]], ki stoji na samem vrhu hriba Tibidabo in jo krasi velika bronasta kristusova figura na vrhu. Gre za rimskokatoliško cerkev, zasnovano leta 1902 in dokončano leta 1961.<ref name="X">{{navedi splet |url=https://diarieljardi.cat/la-cripta-del-tibidabo/?utm_source=copilot.com |title=La cripta del Tibidabo |accessdate= |date=23. junij 2018 |format= |work=|language=ES }}</ref> Poimenovanje hriba Tibidabo najverjetneje izvira iz [[Latinščina|latinskega]] [[Sveto pismo|svetopisemskega]] odstavka [[Evangelij po Luku|evangelija po Luku]] ({{bibl|Lk 4,6}}), kjer hudič Jezusu pokaže vsa kraljestva sveta in izreče:»Tibi dabo«… – »Tebi bom dal«…<ref>{{navedi splet |url=https://www.oxfordreference.com/display/10.1093/acref/9780191866326.001.0001/acref-9780191866326-e-11241 |title=Oxford reference: Tibidabo |accessdate=12. februar 2026 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Tibidabo je tudi najvišji hrib v [[Barcelona|Barceloni]], del pogorja Serra de Collserola, z nadmorsko višino 512 m.<ref name="Tibi">{{navedi splet |url=https://artsandculture.google.com/entity/m0kc62?hl=en |title=Tibidabo |accessdate=16. januar 2026 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ==Zgodovina== Koncem 19. stoletja so se v katoliških krogih pojavile govorice o gradnji protestantske cerkve in [[Igralniški turizem|hotela-casinoja]] na vrhu Tibidaba. Lokalna skupina premožnih mecenov, združena pod imenom ''Junta de Cavallers Catòlics'', je leta 1886 zato odkupila zemljišče na Tibidabu in ga podarila [[Janez Bosko|Don Bosku]], ki je takrat obiskal Barcelono.<ref name="začetki">{{navedi splet |url=https://barcelonamemory.com/parque-de-atracciones-del-tibidabo#utm_source=copilot.com |title=Barcelona memory: Historia de Barcelona |accessdate=15. januar 2026 |date= |format= |work=|language=ES}}</ref> Med [[Španska državljanska vojna|špansko državljansko vojno]] je bila poškodovana tudi cerkev, leta 1936 je bil uničen prvotni veliki kip Kristusa z razprtimi rokami (ki simbolizira [[Srce Jezusovo|Presveto Srce Jezusovo]]), delo kiparja Frederica Marèsa. Tega so leta 1950 nadomestili z novim, ki ga je izdelal Josep Miret.<ref name="začetki">{{navedi splet |url=https://barcelonamemory.com/parque-de-atracciones-del-tibidabo#utm_source=copilot.com |title=Barcelona memory: Historia de Barcelona |accessdate=15. januar 2026 |date= |format= |work=|language=ES}}</ref> Cerkev Srca Jezusovega na Tibidabu je prejela naziv manjša bazilika 29. oktobra 1961, ko ji je ta častni naslov podelil [[papež Janez XXIII.]].<ref name="opis & dostop">{{navedi splet |url=https://barcelonalowdown.com/church-tibidabo/?utm_source=copilot.com |title=Barcelona Lowdown: The Church of the Sacred Heart on Mount Tibidabo |accessdate= |date=4. april 1924 |format= |work=|language=EN }}</ref><ref name="dostop">{{navedi splet |url=https://danielasantosaraujo.com/expiatory-church-of-the-sacred-heart/?utm_source=copilot.com |title=How To Visit The Expiatory Church Of The Sacred Heart |accessdate= |date=1. februar 2026 |format= |work=|language=EN}}</ref> == Gradnja == [[Slika:Ermita Sagrat Cor (1902).jpg|150px|thumb|levo|Prvotna neogotska kapela (1902)]] [[Slika:1ª pedra Sagrat Cor (28-12-02).jpg|200px|thumb|desno|Položitev temeljnega kamna (28. decembra 1902)]] Leta 1886 je bila na vrhu zgrajena majhna neogotska kapela, že posvečena [[Srce Jezusovo|Presvetemu Srcu Jezusovemu]],<ref name="začetki">{{navedi splet |url=https://barcelonamemory.com/parque-de-atracciones-del-tibidabo#utm_source=copilot.com |title=Barcelona memory: Historia de Barcelona |accessdate=15. januar 2026 |date= |format= |work=|language=ES}}</ref> zelo priljubljenemu tudi zaradi pobud [[Papež Leon XIII.|papeža Leona XIII.]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.skofljica.info/2018/06/04/srce-jezusovo/?utm_source=copilot.com |title=Srce Jezusovo |accessdate=15. januar 2026 |date= |format= |work= }}</ref> Ob [[Svetovna razstava|svetovni razstavi]] leta 1888 so uredili cesto Vallvidrera in postavili kot razgledno točko [[paviljon]] v [[mudéjar]] slogu.<ref name="začetki">{{navedi splet |url=https://barcelonamemory.com/parque-de-atracciones-del-tibidabo#utm_source=copilot.com |title=Barcelona memory: Historia de Barcelona |accessdate=15. januar 2026 |date= |format= |work=|language=ES}}</ref> Projekt gradnje cerkve se je zamaknil zaradi načrtov za [[astronomski observatorij]], ki je bil nato zgrajen na sosednjem vrhu (''Observatori Fabra'')<ref>{{navedi splet |url=https://www.barcelona.cat/en/conocebcn/pics/el-observatorio-fabra-92168174918?utm_source=copilot.com|title=Barcelona.cat: Observatori Fabra |accessdate=15. januar 2026 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref> 28. decembra 1902 so položili temeljni kamen, slovesnost je vodil barcelonski škof in [[kardinal]] Salvador Casañas.<ref name="ES">{{navedi splet |url=https://templotibidabo.es/templo-tibidabo/?utm_source=copilot.com |title=Conoce el templo Tibidabo |accessdate=15. januar 2026 |date= |format= |work=|language=ES}}</ref> Načrte objekta je izdelal katalonski modernistični arhitekt Enric Sagnier i Villavecchia, ki je tudi vodil gradnjo, vse do svoje smrti leta 1931. Njegov sin Josep Maria Sagnier i Vidal je dokončal cerkev po očetovih načrtih,<ref name="vodič">{{navedi splet |url=https://www.turismoencatalunya.es/en/church-Sagrat-Cor-Tibidabo.html?utm_source=copilot.com |title=Basilica of the Sacred Heart of Jesus on Tibidabo |accessdate= |date=15. november 2025 |format= |work=|language=EN }}</ref> zaključil je zgornjo cerkev, stolpe in vodil tudi vsa končna dela.<ref>{{navedi knjigo |author=Barjau, Santi|year=2008 |title=Sagnier: Architect, Barcelona 1858-1931 |publisher=Sagnier Bassas Antonio |isbn=978-8461211609|cobiss= |pages=}} {{ikona en}}</ref> Kripta je bila zgrajena med letoma 1903 in 1912, glavna cerkev nad njo pa med letoma 1915 in 1951.<ref>{{navedi splet |url=https://diarieljardi.cat/la-cripta-del-tibidabo/?utm_source=copilot.com |title=La cripta del Tibidabo |accessdate= |date=23. junij 2018 |format= |work=|language=ES }}</ref> Stolpi in zaključna dela so bila končana leta 1961.<ref name="ES">{{navedi splet |url=https://templotibidabo.es/templo-tibidabo/?utm_source=copilot.com |title=Conoce el templo Tibidabo |accessdate=15. januar 2026 |date= |format= |work=|language=ES}}</ref> Cerkev je bila posvečena leta 1952, med 35. [[Evharistični shod|evharističnim kongresom]] v Barceloni.<ref>{{navedi splet |url=https://www.congressieucaristici.va/content/congressieucaristici/it/storia/50-congressi-eucaristici-internazionali/barcelona-1952.html?utm_source=copilot.com |title=Congressi Eucaristici: Barcelona 1952 |accessdate=15. januar 2026 |date= |format=|language=IT|work= }}</ref> == Arhitektura == Sama stavba ima dve različni arhitekturni podobi: spodnji del je neoromanska/bizantinska [[kripta]] (1902–1911), zgrajena iz kamna z Montjuïca, nad njo pa prostorna neogotska cerkev, s petstolpno streho, dokončana sredi 20. stoletja. Zaradi svoje lege z izjemnim razgledom je cerkev vidna skoraj iz vseh delov mesta.<ref name="opis & dostop">{{navedi splet |url=https://barcelonalowdown.com/church-tibidabo/?utm_source=copilot.com |title=Barcelona Lowdown: The Church of the Sacred Heart on Mount Tibidabo |accessdate= |date=4. april 1924 |format= |work=|language=EN }}</ref> === Glavno pročelje === [[Slika:Barcelona 4531.JPG|100px|thumb|sličica|levo|Glavno pročelje cerkve]] [[Slika:021 Temple expiatori del Sagrat Cor del Tibidabo (Barcelona), església superior, Sant Miquel.jpg|120px|thumb|levo|Podoba nadangela sv. Mihaela na glavnem portalu]] Glavno pročelje je vertikalno razdeljeno na tri dele, pri čemer je osrednji del širši in bolj bogato okrašen. V loku glavnega [[portal]]a je majhen kip nadangela Mihaela. Nad portalom poteka odprta galerija oken, z zašiljenimi loki in gotskemu podobnim mrežastim okrasjem. Nad [[Rozeta (arhitektura)|rozeto]] je v trikotnem čelnem polju kip sv. Janeza Boska, nad stranskima portaloma pa sohi sv. Terezije Avilske in sv. Marjete Marije Alakok. === Kripta (1903-1911) === Kripta je zasnovana kot neobizantinska [[dvoranska cerkev]], ki združuje tako [[Gotska arhitektura|gotske]] kot [[Klasicizem|klasicistične]] elemente, ter dekoracijo, ki je značilna za katalonski [[Moderna arhitektura|modernizem]]. Kripta ima kar pet ladij, med seboj ločenih s kamnitimi stebri, pri čemer je osrednja višja in širša od stranskih. Vse ladje se zaključujejo s polkrožnimi [[Apsida|apsidami]], zato prostor deluje kot podzemna [[bazilika (zgradba)|bazilika]], vendar z izrazito [[Bizantinska arhitektura|bizantinsko]] atmosfero.<ref name="vodič">{{navedi splet |url=https://www.turismoencatalunya.es/en/church-Sagrat-Cor-Tibidabo.html?utm_source=copilot.com |title=Basilica of the Sacred Heart of Jesus on Tibidabo |accessdate= |date=15. november 2025 |format= |work=|language=EN }}</ref> Na stenah, [[Kapitel|kapitelih]] in obokih je vgrajen [[alabaster]], pa tudi [[Mozaik|mozaiki]] so tematsko povezani s posameznimi oltarji v eni od ladij kripte: ''Marije pomočnice kristjanov'', ''sv. Antona Padovanskega'', ''Najsvetejšega zakramenta'', ''sv. Jožefa'' in ''Montserratske Marije''. Barvni [[relief (umetnost)|reliefi]] in dekorativni elementi so v modernističnem slogu. Veliki [[Vitraj|vitraji]] prikazujejo ''prikazanje Device na stebru'' (''Nuestra Señora del Pilar'') ter spreobrnjenje [[Vizigotsko kraljestvo|vizigotskega]] kralja Rekareda I. (586–601). Dva velika vertikalna vitraja prikazujeta sv. Ferdinanda in sv. Hermenegilda. Manjša barvna stekla nad vhodom so posvečena sv. Joahimu, sv. Isidru Labradorju, sv. Antonu Padovanskemu in sv. Elizabeti Portugalski. === Cerkev (1915-1951) === Cerkev je zasnovana kot osrednja [[Cerkvena ladja|ladja]] z dvema stranskima, vse so zaključene s polkrožnimi apsidami. Na pročelju so štiri rozete z vitraži. Celotna kompozicija je izrazito vertikalna, z značilnimi stolpi in bogato ikonografijo, s poudarjeno simboliko posvetitve [[Srce Jezusovo|Presvetemu Srcu Jezusovemu]].<ref name="vodič">{{navedi splet |url=https://www.turismoencatalunya.es/en/church-Sagrat-Cor-Tibidabo.html?utm_source=copilot.com |title=Basilica of the Sacred Heart of Jesus on Tibidabo |accessdate= |date=15. november 2025 |format= |work=|language=EN }}</ref> Tloris je kvadraten, nad [[Križni kvadrat|križiščem ladij]] se dviga petstolpna streha, ki jo sestavljajo osredni stolp s kipom Kristusa na vrhu ter štirje vogalni stolpi, ki so osrednji arhitektonski elementi. Na vogalnih stolpih so zunaj postavljeni kipi dvanajst apostolov, delo kiparja Josepa Mireta.<ref name="Tibi">{{navedi splet |url=https://artsandculture.google.com/entity/m0kc62?hl=en |title=Tibidabo |accessdate=16. januar 2026 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ====Notranja oprema in oltarji==== Glavna ladja je zasnovana v [[Neogotska arhitektura|neogotskem slogu]], z visokim [[obok]]om, ki ga poudarja ritmično zaporedje stebrov. Prostor skozi stranske ladje osvetljujejo štiri rozete z vitraji ter visoka okna, pa tudi vitraji v glavni ladji, ki prikazujejo prizore iz Jezusovega življenja. Na glavnem oltarju v [[Prezbiterij|prezbiteriju]] stoji monumentalni križ, delo katalonskega kiparja Joana Puigdollersa.<ref name="vodič">{{navedi splet |url=https://www.turismoencatalunya.es/en/church-Sagrat-Cor-Tibidabo.html?utm_source=copilot.com |title=Basilica of the Sacred Heart of Jesus on Tibidabo |accessdate= |date=15. november 2025 |format= |work=|language=EN }}</ref> Ta je osrednji liturgični in vizualni poudarek notranjosti ter simbolno opozarja na posvetitev cerkve Jezusovemu srcu. Levi stranski oltar je posvečen marijanskim pobožnostim. Na vitrajih so različne podobe [[Devica Marija|device Marije]], npr. iz Antipola (Filipini), Lujana (Argentina), [[Marijino vnebovzetje|Marijinega vnebovzetja]], Guardalupe (Mehika), Marije usmiljenja iz El Cobre (Kuba). Na desnem stranskem oltarju je kip vstalega Kristusa, prav tako delo Joana Puigdollersa.<ref name="vodič">{{navedi splet |url=https://www.turismoencatalunya.es/en/church-Sagrat-Cor-Tibidabo.html?utm_source=copilot.com |title=Basilica of the Sacred Heart of Jesus on Tibidabo |accessdate= |date=15. november 2025 |format= |work=|language=EN }}</ref> Vitraji so posvečeni španskim upodobitvam Marije, npr. devici iz Almudena, Nurije, Marije zdravja, iz Valencije ter Bilbaa v [[Baskija|Baskiji]]. <gallery mode="packed"> Slika:Barcelona 2006 (2844712209).jpg Slika:Interior of Temple Expiatori del Sagrat Cor 07.jpg Slika:022 Temple expiatori del Sagrat Cor del Tibidabo (Barcelona), església superior, presbiteri.jpg|Prezbiterij z glavnim oltarjem]] Slika:Tibidabo (134720131).jpeg Slika:Jesus, Interior of Temple Expiatori del Sagrat Cor 02.jpg|Kip vstalega Kristusa Slika:025 Temple expiatori del Sagrat Cor del Tibidabo (Barcelona), església superior, orgue.jpg Slika:Sagrat Cor.JPG Slika:023 Temple expiatori del Sagrat Cor del Tibidabo (Barcelona), església superior, cúpula.jpg|Pogled v notranjost glavnega stolpa </gallery> === Cerkvene orgle === [[Slika:Tibidabo (134720141).jpeg|280px|thumb|desno|Cerkvene orgle]] Na [[Pevski kor|pevskem koru]] nad vhodom so [[orgle]], ki jih je med letoma 1977 in 1989 izdelal orglar Gabriel Blancafort i París iz Collbata. Instrument ima tri manuale, z obsegom od C do g³.<ref>{{navedi splet |url=https://tibidabo.salesianos.edu/the-organ/?utm_source=copilot.com |title=The organ|accessdate=11. februar 2026 |language=EN }}</ref><br> '''Registri orgel''': <div style="float:left; margin-right:20px;"> {| class="wikitable" ! colspan="3" | PEDAL |- | 1 || Contrabajo || 16' |- | 2 || Subbajo || 16' |- | 3 || Contras || 8' |- | 4 || Bajo || 8' |- | 5 || Coral bajo || 4' |- | 6 || Quinta || 5 1/3' |- | 7 || Fornitura || 2 2/3' |- | 8 || Bombarda || 16' |- | 9 || Trompeta || 8' |- | 10 || Clarín || 4' |- ! colspan="3" | CADERETA (I) |- | 11 || Bordón || 8' |- | 12 || Octava || 4' |- | 13 || Nasardo 12ª || 2 2/3' |- | 14 || Quincena || 2' |- | 15 || Nasardo 17ª || 1 3/5' |- | 16 || Decinovena || 1 1/3' |- | 17 || Dulzaina || 8' |- | 18 || Cimbala || 2/3' |} </div> <div style="float:left;"> {| class="wikitable" ! colspan="3" | ÓRGANO MAYOR (II) |- | 19 || Bordón mayor || 16' |- | 20 || Flautado || 8' |- | 21 || Flauta chimenea || 8' |- | 22 || Octava || 4' |- | 23 || Flauta tapada || 4' |- | 24 || Corneta || 8' |- | 25 || Quincena || 2' |- | 26 || Trompeta || 8' |- | 27 || Bajoncillo || 4' |- | 28 || Lleno IV–V || 1 1/3' |- ! colspan="3" | EXPRESIVO (III) |- | 29 || Unda maris || 8' |- | 30 || Corno de noche || 8' |- | 31 || Salicional || 8' |- | 32 || Flauta || 4' |- | 33 || Viola || 4' |- | 34 || Fagot i oboe || 8' |- | 35 || Flauta armónica || 2' |- | 36 || Vigesima‑segunda || 1' |} </div> <div style="clear:both;"></div> [[Slika:Iglesia del Sagrado Corazón de Jesús (Tibidabo, Barcelona).jpg|150px|thumb|desno|Osrednji stolp, z Jezusovim kipom na vrhu]] ===Dostop=== [[Slika:Funicular Tibidabo (36323559481).jpg|180px|thumb|levo|Tirna vzpenjača Cuca de Llum]] Dostop je možen peš po asfaltirani cesti, ki pa je v zadnjem delu dokaj strma, ali s [[Tirna vzpenjača|tirno vzpenjačo]] Cuca de Llum, ki je po principu zelo podobna [[Ljubljanska vzpenjača|vzpenjači na Ljubljanski grad]], vendar je bolje integrirana v javni promet po velemestu. Spodnjo postajo ima na Plaça Doctor Andreu. Vozovnica je vključena v vstopnico za zabaviščni park ali panoramsko območje, sicer pa plačljiva.<ref name="opis & dostop">{{navedi splet |url=https://barcelonalowdown.com/church-tibidabo/?utm_source=copilot.com |title=Barcelona Lowdown: The Church of the Sacred Heart on Mount Tibidabo |accessdate= |date=4. april 1924 |format= |work=|language=EN }}</ref> [[Slika:Catalunya L7 114.52 side 2016.JPG|180px|sličica|levo|Mestni vlak FGC linije L7]] Druga možnost je uporaba [[Podzemna železnica|metroja]] ter zatem mestnega vlaka FGC L7, [[Slika:FGCBarcelona L7 Logo.PNG|1500px|brezokvirja]] ki vozi s postaje metroja na Plaça Catalunya do postaje Avinguda Tibidabo. Od tam je po istoimenski aveniji 10–12 minut hoje do Plaça Doctor Andreu, kjer je spodnja postaja vzpenjače.<ref name="dostop">{{navedi splet |url=https://danielasantosaraujo.com/expiatory-church-of-the-sacred-heart/?utm_source=copilot.com |title=How To Visit The Expiatory Church Of The Sacred Heart |accessdate= |date=1. februar 2026 |format= |work=|language=EN}}</ref> Za obiskovalce zabaviščnega parka na Tibidabu je na voljo tudi t.i. TibiBus, ki stoji na Plaça Kennedy in Pg. Vall d’Hebron - Sant Genís, vendar obratuje samo v času odprtja zabaviščnega parka.<ref name="opis & dostop">{{navedi splet |url=https://barcelonalowdown.com/church-tibidabo/?utm_source=copilot.com |title=Barcelona Lowdown: The Church of the Sacred Heart on Mount Tibidabo |accessdate= |date=4. april 1924 |format= |work=|language=EN }}</ref><ref name="dostop">{{navedi splet |url=https://danielasantosaraujo.com/expiatory-church-of-the-sacred-heart/?utm_source=copilot.com |title=How To Visit The Expiatory Church Of The Sacred Heart |accessdate= |date=1. februar 2026 |format= |work=|language=EN}}</ref> Nekoč je bila možna tudi uporaba zgodovinskega [[tramvaj|tramvaja]] »Tramvia Blau« iz leta 1901, ki pa začasno ne obratuje zaradi obnove. Ta je vozil po aveniji Tibidabo, kjer ga sedaj nadomešča avtobus št. 196, ki vozi od postaje Avinguda Tibidabo do spodnje postaje tirne vzpenjače.<ref name="opis & dostop">{{navedi splet |url=https://barcelonalowdown.com/church-tibidabo/?utm_source=copilot.com |title=Barcelona Lowdown: The Church of the Sacred Heart on Mount Tibidabo |accessdate= |date=4. april 1924 |format= |work=|language=EN }}</ref> == Sklici == {{sklici}} ==Viri== *{{navedi knjigo |author1= Pladevall i Font, Antoni|author2=Pagès i Paretes, Montserat |year=1988 |title=This is Catalonia : guide to the architectural heritage |publisher=Department de Cultura de la Generalitat de Catalunya, Barcelona |isbn=84-01-37328-X |cobiss=29992192 |pages=}} {{ikona en}} *{{navedi knjigo |author=Barjau, Santi|year=2008 |title=Sagnier: Architect, Barcelona 1858-1931 |publisher=Sagnier Bassas Antonio |isbn=978-8461211609|cobiss= |pages=}} {{ikona en}} ==Glej tudi== * [[Bazilika Srca Jezusovega, Pariz]] * [[Cerkev Srca Jezusovega, Praga]] * [[Kristus Odrešenik (kip)]] {{kategorija v Zbirki}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Bazilike v Španiji|Srce Jezusovo, Tibidabo]] [[Kategorija:Cerkve Srca Jezusovega|Tibidabo]] [[Kategorija:Cerkve v Barceloni|Srce Jezusovo]] [[Kategorija:Neogotska arhitektura v Španiji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1961]] anz8nht1buv495007oqgbc8cl01ki5y 0 598132 6655164 6630692 2026-04-03T07:27:04Z ~2026-20428-40 257580 Predlog za izbris 6655164 wikitext text/x-wiki {{brisanje|Razlog=Stran je kopija mojega življenjepisa, ki ni namenjen tovrstnim objavam.}} {{primarni viri}} {{infopolje oseba |organization = [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani]]; [[Institut »Jožef Stefan«]] |website=https://kajad.github.io/ }} '''Kaja Dobrovoljc''' [ka:ja dɔbrɔˈvoːlts] je univerzitetna diplomirana [[prevajalec|prevajalka]] in doktorica [[slovenistika|slovenistike]]. Je znanstvena sodelavka na [[Oddelek za slovenistiko, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelku za slovenistiko]] [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofske fakultete]][[Univerza v Ljubljani| Univerze v Ljubljani]] in na [[Institut »Jožef Stefan«|Institutu Jožef Stefan]] na odseku za umetno inteligenco in pri slovenskem nacionalnem konzorciju CLARIN.SI<ref>{{navedi splet|title=CLARIN.SI |work=Slovenska raziskovalna infrastruktura za jezikovne vire in tehnologije – Common Language Resources and Technology Infrastructure, Slovenia|url=https://www.clarin.si/info/o-projektu/}}</ref>, ki deluje v mreži evropske raziskovalne infrastrukture CLARIN<ref>{{navedi splet|title=CLARIN|work=The Research Infrastructure for Language as Social and Cultural Data|url=https://www.clarin.eu/}}</ref>. Kot raziskovalka sodeluje tudi s [[CJVT - Center za jezikovne vire in tehnologije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani|Centrom za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani]].<ref>{{navedi splet |title=Kaja Dobrovoljc|work= [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani]]|url=https://www.ff.uni-lj.si/zaposleni/kaja-dobrovoljc/}}</ref> ==Izobrazba== Leta 2011 je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani diplomirala iz [[prevajanje|prevajalstva]] ([[angleščina]] in [[francoščina]]) z nalogo, naslovljeno ''Besedilnozvrstni pregled prevajanja iz francoščine v slovenščino v slovenskih prevajalskih agencijah.'' Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je leta 2018 doktorirala z [[disertacija|disertacijo]] ''Leksikalne prvine govorjenega jezika v uporabniških spletnih vsebinah: Primer večbesednih diskurznih označevalcev''. Glavno področje disertacije je [[analiza diskurza]], ki se osredotoča na to, »kako jezikovni uporabniki stavke, povedi, izjave ali kakorkoli drugače opredeljene sporočilno zaključene enote povezujejo z njihovim kontekstom« (Dobrovoljc 2018: 9).<ref>{{cite book|title =Leksikalne prvine govorjenega jezika v uporabniških spletnih vsebinah: Primer večbesednih diskurznih označevalcev | work =Kaja Dobrovoljc (doktorska disertacija)|cobiss = 294106368}}</ref> ==Znanstvenoraziskovalna področja== Glavna raziskovalna področja, za katera se zanima, med drugim vključujejo [[korpusno jezikoslovje]], [[odvisnostna skladnja|odvisnostno skladnjo]], [[analiza diskurza|analizo diskurza]], [[govorjeni jezik]] in [[procesiranje naravnih jezikov]].<ref>{{navedi splet|title=Kaja Dobrovoljc|work=Center za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani (CJVT UL)|url=https://www.cjvt.si/o-nas/sodelavci/kaja-dobrovoljc/}}</ref> ==Projekti== ===Trenutni projekti (2025)<ref>{{navedi splet|title=Kaja Dobrovoljc|work=Osebna spletna stran|url=https://kajad.github.io/}}</ref> === *Sodeluje pri projektu LLM4DH (Large Language Models for Digital Humanities), katerega cilj je razširiti raziskovalno dejavnost na področju jezikovnih tehnologij, umetne inteligence in digitalne humanistike v slovenskem okolju. Projekt traja od septembra 2024 do septembra 2027.<ref>{{navedi splet|title=LLM4DH|work=Large Language Models for Digital Humanities|url=https://www.cjvt.si/llm4dh/en/}}</ref> *AI4DH: Center odličnosti za umetno inteligenco v digitalni humanistiki je projekt, ki se zavzema za povezovanje raziskovalcev s področij [[umetna inteligenca|umetne inteligence]], [[družboslovje|družboslovja]] in [[digitalna humanistika|digitalne humanistike]]. Projekt financira [[Evropska unija]] in traja od 2025 do 2030.<ref>{{navedi splet|title=AI4DH: Center odličnosti za umetno inteligenco v digitalni humanistiki |work= AI4DH: Centre of Excellence in Artificial Intelligence for Digital Humanities|url=https://ai4dh.eu/}}</ref> *Med 23. 9. 2022 in 22. 9. 2026 bo sodelovala pri projektu UniDive: Universality, diversity and idiosyncrasy in language technology. Projekt traja od 2022 do 2026. Cilj projekta je omogočiti učinkovit dostop do jezikovnih podatkov. Med drugim se osredotočajo na obdelavo naravnega jezika (NLP – natural language processing) in na spodbujanje in usklajevanje jezikovnih virov in tehnologij, katerih razvoj temelji na univerzalnosti raznolikosti.<ref>{{navedi splet|title= UniDive |work=Universality, diversity and idiosyncrasy in language technology |url=https://www.cost.eu/actions/CA21167/}}</ref> ===Izbrani pretekli projekti<ref>{{navedi splet |title=Kaja Dobrovoljc|work= [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani]]|url=https://www.ff.uni-lj.si/zaposleni/kaja-dobrovoljc/}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Kaja Dobrovoljc|work=Osebna spletna stran|url=https://kajad.github.io/}}</ref> === *Od 1. 10. 2022 do 31. 5. 2025 je vodila podoktorski projekt SPOT – Na drevesnici temelječ pristop k raziskavam govorjene slovenščine<ref>{{navedi splet|title=SPOT|work= Na drevesnici temelječ pristop k raziskavam govorjene slovenščine|url=https://spot.ff.uni-lj.si/}}</ref>. *Sodelovala je pri projektu SLOKIT: Korpusni informator in besedilni analizator, ki je potekal v letih 2022 in 2023. Vodja projekta je bil Iztok Kosem, glavni namen projekta je bila nadgradnja portala raziskovalne infrastrukture CLARIN.SI s storitvami, ki bi portal, predvsem pa korpuse, približali širši množici uporabnikov. V okviru projekta sta nastali novi jezikovni orodji, in sicer Korpusnik, ki nudi hiter osnovni pregled rabe besed v petih korpusih slovenščine: Gigafida 2.0, Trendi 2023-09, OSS 1.0, JANES 1.0 in Gos 2.0. in SENTA – aplikacija, ki identificira in poenostavi kompleksne povedi, pripravi tudi analizo z osnovno statistiko besedila. Oba vira sta prilagojena tudi osebam s posebnimi potrebami.<ref>{{navedi splet|title=SLOKIT: Korpusni informator in besedilni analizator |work=SLOKIT: CLARIN.SI tool for corpus data analysis and summarization |url=https://slokit.ijs.si/}}</ref> *Med 2020 in 2023 je sodelovala pri projektu RSDO: Razvoj slovenščine v digitalnem okolju (DSDE: Development of Slovene in a Digital Environment). S projektom so želeli zadovoljiti potrebe po računalniških izdelkih in storitvah s področja jezikovnih tehnologij za slovenščino. Projekt je financiralo [[Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije]].<ref>{{navedi splet|title=RSDO: Razvoj slovenščine v digitalnem okolju|work=DSDE: Development of Slovene in a Digital Environment|url =https://rsdo.slovenscina.eu/}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Portal slovenščina.eu|work=Odprtokodna orodja za slovenski jezik v digitalnem okolju|url=https://slovenscina.eu/}}</ref> *Med 1. 2. 2018 in 31. 7. 2022 je potekal evropski projekt ELEXIS: European Lexicographic Infrastructure, ki ga je koordiniral Institut Jožef Stefan. S projektom so želeli integrirati, razširiti in harmonizirati nacionalna prizadevanja na področju leksikologije. Cilj je bil ustvariti trajnostno evropsko infrastrukturo, ki bi omogočala učinkovit dostop do visokokakovostnih leksikalnih podatkov, in zapolniti vrzel med bolj in manj razvitimi skupnostmi raziskovalcev in znanstvenikov, ki se ukvarjajo z leksikografskimi viri. Orodja in storitve, nastali s projektom so, med drugim: **Lexonomy – na oblaku temelječ sistem za pisanje slovarjev in objavljanje spletnih slovarjev; **OneClick Dictionary, ki omogoča hitro in avtomatsko ustvarjanje osnutkov slovarjev; **Elexifier, ki je orodje za pretvorbo slovarjev v strojno berljiv format (TEI).<ref>{{navedi splet|title=ELEXIS |work= European Lexicographic Infrastructure |url= https://project.elex.is/}}</ref> *S projektom Spremljevalni korpus in spremljajoči jezikovni viri (krajše: SLED), ki je trajal od 1. 9. 2021 do 30. 10. 2022, so želeli izdelati spremljevalni korpus, ki je nujno potrebna infrastruktura za spremljanje, opazovanje, pa tudi popisovanje različnih diahronih jezikovnih fenomenov. Projekt z orodjem za tematsko označevanje besedil manjša tudi manko na področju priprave metainformacij o besedilih v jezikoslovnih korpusih, kar trenutno ovira hitrejše podrobnejše jezikoslovne analize.<ref>{{navedi splet|title=SLED:Spremljevalni korpus in spremljajoči jezikovni viri |work=SLED: Monitor Corpus for Slovene and Related Resources |url=https://sled.ijs.si/}}</ref> *Projekt Nova slovnica sodobne standardne slovenščine: viri in metode (NSSSS: New grammar of contemporary standard Slovene) je trajal od leta 2017 do leta 2020 in je raziskoval jezikoslovne metodološke temelje za celostno analizo sodobne pisne in govorjene slovenščine.<ref>{{navedi splet|title=NSSSS:Nova slovnica sodobne standardne slovenščine: viri in metode |work=NSSSS: New grammar of contemporary standard Slovene (uradna spletna stran projekta) |url=https://slovnica.ijs.si/?lang=en}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Nova slovnica sodobne standardne slovenščine: viri in metode |work= Raziskovalni projekt ([[Fakulteta za računalništvo in informatiko v Ljubljani|FRI UL]]) |url=https://fri.uni-lj.si/sl/projekti/505}}</ref> *Med 2019 in 2024 je bila članica raziskovalnega programa Jezikovni viri in tehnologije za slovenski jezik. V programu so raziskovali sodobni jezik, potrebe in možnosti, ki prinaša pospešena digitalizacija jezikov in hiter razvoj informacijsko-komunikacijskih tehnologij. Kaja Dobrovoljc se je ukvarjala predvsem z razvojem strojno berljivih besedilnih in slovarskih podatkovnih zbirk ter njihovo uporabo v deskriptivnih jezikoslovnih raziskavah.<ref>{{navedi splet|title=Jezikovni viri in tehnologije za slovenski jezik|work=Raziskovalni projekt ([[Fakulteta za računalništvo in informatiko v Ljubljani|FRI UL]]) |url=https://www.fri.uni-lj.si/sl/projekti/1586}}</ref> ===Vsi raziskovalni projekti (2025)=== {|class="wikitable" |+ Kaja Dobrovoljc: raziskovalni projekti |- !Leto !!Raziskovalni projekt !!Vloga |- |2025–2030 ||AI4DH: Center odličnosti za umetno inteligenco v digitalni humanistiki (Centre of excellence for artificial intelligence in digital humanities) ||/ |- |2024–2027 ||LLM4DH: Large Language Models for Digital Humanities ||vodja naloge projekta |- |2022–2026 ||UniDive: Universality, diversity and idiosyncrasy in language technology ||/ |- |1. 10. 2022–31. 5. 2025 ||SPOT: Na drevesnici temelječ pristop k raziskavam govorjene slovenščine (Treebank-Driven Approach to the Study of Spoken Slovenian) ||vodja projekta |- | 2024 ||STARK 2: Enhancement of the STARK tool for analysing parsed corpora ||vodja projekta |- |2022–2023 ||SLOKIT: Korpusni informator in besedilni analizator (CLARIN.SI service for corpus data analysis and summarization) ||vodja delovnega sklopa projekta |- |2022 ||CLARIN.SI: Drevesnik online service for Slovenian treebank querying ||vodja projekta |- |2020–2023 ||RSDO: Razvoj slovenščine v digitalnem okolju (DSDE: Development of Slovene in a Digital Environment) ||vodja naloge projekta |- |2021–2022 ||SLED: Spremljevalni korpus in spremljajoči jezikovni viri (Monitor Corpus for Slovene and Related Resources) ||/ |- |1. 2. 2018–31. 7. 2022 ||ELEXIS: European Lexicographic Infrastructure ||/ |- |2017–2020 ||NSSSS: Nova slovnica sodobne standardne slovenščine: viri in metode (New grammar of contemporary standard Slovene) ||vodja delovnega sklopa projekta |- |2019–2020 ||KOLOS: Kolokacije kot temelj jezikovnega opisa: semantični in časovni vidiki (Collocation as a basis for lang. description: semantic and temporal perspective) ||/ |- |2019 ||STARK: dependency tree extraction tool ||vodja projekta |- |2018–2019 ||Slovenščina na dlani (Slovene in the palm of your hand: interactive e-environment for teaching Slovene) ||/ |- |2014–2015 ||Language Resources Portal || razvijalka projekta |- |2012–2013 ||Language Technology Seminars for Teachers ||koordinatorica projekta |- |2012 ||xLike - Cross Lingual Knowledge Extraction ||/ |- |2012 ||PISA Dependency Treebank for Slovene Student Assessment Texts ||/ |- |2010–2013 ||SSJ: Communication in Slovene ||/ |} ==Nagrade in štipendije== {|class="wikitable" |+ Kaja Dobrovoljc: nagrade in štipendije |- |2020 ||E-Pub Special Mention Award at the Slovenian Book Fair (Gigafida 2.0 Corpus) |- |2018 ||University of Ljubljana Best Research Achievement (Thesaurus of Modern Slovene) |- |2013–2015 ||Štipendija Škrabčeve ustanove |- |2006 ||Zlata matura |- |2001–2010 ||Zoisova štipendija |} ==Zunanje povezave== *'''SICRIS:''' Informacijski sistem o raziskovalni dejavnosti v Sloveniji [https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/researcher/41835] *'''COBISS+''' [https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/search?q=kaja+dobrovoljc&db=cobib&mat=allmaterials&start=10] *'''Google scholar''' [https://scholar.google.com/citations?user=KWq-H4AAAAAJ&hl=en] *'''ResearchGate''' [https://www.researchgate.net/profile/Kaja-Dobrovoljc] *'''ORCID''' [https://orcid.org/0000-0002-5909-7965] *'''CJVT''' [https://www.cjvt.si/o-nas/sodelavci/kaja-dobrovoljc/] *'''Nacionalni portal odprte znanosti''' [https://openscience.si/NaprednoIskanje.aspx?t=s&q=1%3a0%3aKaja+Dobrovoljc%3b] *'''Repozitorij CLARIN.SI''' Slovenska raziskovalna infrastruktura za jezikovne vire in tehnologije Common Language Resources and Technology Infrastructure, Slovenia [https://www.clarin.si/repository/xmlui/browse?page=1&rpp=80&type=author&value=Dobrovoljc,%20Kaja&order=DESC&locale-attribute=sl] Dr. Kaja Dobrovoljc je sodelovala tudi na različnih podkastih in konferencah, med drugim tudi: * na podkastu Vala 202 '''Jezikanje''' v oddaji z naslovom ''Govoriti in pisati, dva različna jezika'' in *'''ESFRI - Strategy Forum on Research Infrastructures''': Fundamental and applied science led in European RIs, ESFRI 20th Anniversary Conference (25.3. 2022) ==Sklici== {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Dobrovoljc, Kaja}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Neznano leto rojstva (živeči ljudje)]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Slovenski slovenisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] gggs14mww3wf8py4av6acoyhmmroudp 0 598340 6654873 6654730 2026-04-02T14:19:22Z Sporti 5955 /* vrh */ np 6654873 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Smučar | name = Caterina Sinigoi | image = <!-- WD --> | fullname = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | height = | disciplines = [[slalom]], [[veleslalom]] | club = [[SK Gorica]] | skis = [[Nordica (podjetje)|Nordica]] | personalbest = | olympicteams = 1 | olympicmedals = | olympicgolds = | worldsteams = | worldsmedals = | worldsgolds = | career_start = [[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2025|2025]] | career_end = | wcseasons = | wcwins = | wcpodiums = | wcoveralls = | wctitles = | show-medals = yes }} '''Caterina Sinigoi''', [[Italijani|italijansko]]-[[Slovenci|slovenska]] [[alpska smučarka]], * [[23. julij]] [[2003]], [[Trst]]. Sinigoi je zamejska Slovenka iz [[Nabrežina|Nabrežine]] in je članica kluba [[SK Gorica]].<ref>{{Navedi splet|title=Caterina Sinigoi odslej za SK Gorica|url=https://www.primorski.eu/sport/caterina-sinigoi-odslej-za-sk-gorica-BE1402641|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=Veronika|last=Sossa {{!}}}}</ref> V začetku kariere je tekmovala za Italijo, od leta 2023 pa za Slovenijo.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/zimski-sporti/svetovni-pokal-v-alpskem-smucanju/za-slovenijo-bo-nastopila-tudi-americanka-slovenskih-korenin/707367 |title=Za Slovenijo bo nastopila tudi Američanka slovenskih korenin |accessdate=2026-02-18 |date=2024-05-07 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Najprej je zastopala slovenski [[Smučarski klub Devin]], kjer jo je treniral slovenski trener Aleš Sever.<ref>{{Navedi splet|title=Druga v Italiji|url=https://www.primorski.eu/sport/268600-druga-v-italiji-FIPR289941|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-02|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prestižna uvrstitev Caterine Sinigoi|url=https://www.primorski.eu/sport/prestizna-uvrstitev-caterine-sinigoi-CN197598|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=Spletno|last=uredništvo {{!}}}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Caterina Sinigoi (SK Devin) v krogu državne reprezentance|url=https://www.primorski.eu/sport/caterina-sinigoi-sk-devin-v-krogu-drzavne-reprezentance-BD511993|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=Veronika|last=Sossa {{!}}}}</ref> Nastopila je na [[Svetovno mladinsko prvenstvo v alpskem smučanju|svetovnem mladinskem prvenstvu]] leta 2024 in zasedla 18. mesto v [[slalom]]u.<ref>{{Navedi splet|title=Caterina Sinigoi edina Slovenka na mladinskem SP|url=https://www.primorski.eu/sport/caterina-sinigoi-edina-slovenka-na-mladinskem-sp-JB1535586|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=Veronika|last=Sossa {{!}}}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Caterina Sinigoi 18. v slalomu na mladinskem SP|url=https://www.primorski.eu/sport/caterina-sinigoi-18-v-slalomu-na-mladinskem-sp-KX1536729|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=Erik|last=Piccini {{!}}}}</ref> V [[Svetovni pokal v alpskem smučanju|svetovnem pokalu]] je debitirala 5. januarja [[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2025|2025]], ko je na slalomu v [[Kranjska Gora|Kranjski gori]] odstopila.<ref>{{Navedi splet|title=Caterina Sinigoi bo nastopila v svetovnem pokalu v Kranjski Gori|url=https://www.primorski.eu/sport/caterina-sinigoi-bo-nastopila-v-svetovnem-pokalu-v-kranjski-gori-FE1776142|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=Urška|last=Petaros {{!}}}}</ref> Nastopila je na [[Zimske olimpijske igre 2026|Zimskih olimpijskih igrah 2026]], kjer je dosegla 30. mesto v slalomu in 31. mesto v [[veleslalom]]u.<ref>{{Navedi splet|title=Perspektivna mlada smučarka, zamejska Slovenka Caterina Sinigoi uradu podarila svoj dres {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2024-04-23-perspektivna-mlada-smucarka-zamejska-slovenka-caterina-sinigoi-uradu-podarila-svoj-dres/|website=Portal GOV.SI|date=2024-04-23|accessdate=2026-04-02|language=sl}}</ref> Leta 2026 je postala slovenska državna prvakinja v veleslalomu<ref>{{Navedi splet|title=Caterina Sinigoi državna prvakinja v veleslalomu|url=https://www.primorski.eu/sport/caterina-sinigoi-drzavna-prvakinja-v-veleslalomu-DE2152656|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=Spletno|last=uredništvo {{!}}}}</ref> in zasedla 3. mesto na slovenskem Državnem prvenstvu v slalomu. Leto prej je bila v obeh disciplinah druga.<ref>{{Navedi splet|title=Caterina Sinigoi slovenska podprvakinja v slalomu in veleslalomu|url=https://www.primorski.eu/sport/caterina-sinigoi-slovenska-podprvakinja-v-slalomu-in-veleslalomu-JN1852821|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=Urška|last=Petaros {{!}}}}</ref> ==Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o alpskem smučarju}} {{DEFAULTSORT:Sinigoi, Caterina}} [[Kategorija:Tržaški Slovenci]] [[Kategorija:Italijanski alpski smučarji]] [[Kategorija:Slovenski alpski smučarji]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Alpski smučarji Zimskih olimpijskih iger 2026]] tkhzo6002pkvti8k77rs6j1gjon8s5j 4 599018 6654840 6654801 2026-04-02T12:54:49Z Ljuba24b 92351 /* Sodelujoči in prispevki */ 6654840 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-04-01 03:24:33 CEST smo bili na '''sedmem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]] | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] * {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]] * {{ikonazastave|Bolgarija}}{{ikonazastave|Grčija}} [[Peltast]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] | |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] * {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) | |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] | |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibeniška stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Splitska stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]] *{{Ikona zastave|Litva}} [[Zgodovinski narodni park Trakai]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Arabec Shagya]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Racka (ovca)]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Utrdba Tigné]] | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] | |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] | |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] | |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}}{{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Romunija}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) | |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] | |- | {{u|Stebunik}} | * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen) |- | {{u|Rude}} | * {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]] |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''pet podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |4. |... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|A09}} |- |5. | ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|Octopus}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] j6pr79n585sctsrk0vifuishav8njz1 6654847 6654840 2026-04-02T13:35:13Z Ljuba24b 92351 /* Sodelujoči in prispevki */ 6654847 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-04-01 03:24:33 CEST smo bili na '''sedmem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]] | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] * {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]] * {{ikonazastave|Bolgarija}}{{ikonazastave|Grčija}} [[Peltast]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] | |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] * {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) | |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] | |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibeniška stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Splitska stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]] *{{Ikona zastave|Litva}} [[Zgodovinski narodni park Trakai]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Arabec Shagya]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Racka (ovca)]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Utrdba Tigné]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jezero Głębokie]] | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] | |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] | |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] | |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}}{{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Romunija}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) | |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] | |- | {{u|Stebunik}} | * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen) |- | {{u|Rude}} | * {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]] |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''pet podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |4. |... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|A09}} |- |5. | ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|Octopus}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] kbbrhnf14ra31qpvm1g1a8sii2yjtwa 6654881 6654847 2026-04-02T14:41:14Z Ljuba24b 92351 /* Sodelujoči in prispevki */ 6654881 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-04-01 03:24:33 CEST smo bili na '''sedmem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]] | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] * {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]] * {{ikonazastave|Bolgarija}}{{ikonazastave|Grčija}} [[Peltast]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] | |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] * {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) | |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] | |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibeniška stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Splitska stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]] *{{Ikona zastave|Litva}} [[Zgodovinski narodni park Trakai]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Arabec Shagya]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Racka (ovca)]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Utrdba Tigné]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jezero Głębokie]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]] | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] | |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] | |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] | |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}}{{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Romunija}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) | |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] | |- | {{u|Stebunik}} | * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen) |- | {{u|Rude}} | * {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]] |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''pet podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |4. |... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|A09}} |- |5. | ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|Octopus}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] 1sf3zn2md6gtk5yc778od0wt258rort 6654924 6654881 2026-04-02T16:01:57Z Ljuba24b 92351 /* Sodelujoči in prispevki */ 6654924 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-04-01 03:24:33 CEST smo bili na '''sedmem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]] | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] * {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]] * {{ikonazastave|Bolgarija}}{{ikonazastave|Grčija}} [[Peltast]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] | |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] * {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) | |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] | |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibeniška stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Splitska stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]] *{{Ikona zastave|Litva}} [[Zgodovinski narodni park Trakai]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Arabec Shagya]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Racka (ovca)]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Utrdba Tigné]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jezero Głębokie]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Sobieskega hrast]] | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] | |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] | |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] | |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}}{{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Romunija}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) | |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] | |- | {{u|Stebunik}} | * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen) |- | {{u|Rude}} | * {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]] |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''pet podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |4. |... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|A09}} |- |5. | ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|Octopus}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] 2f3xh4gj8ee11xuibus1fzk654yegh0 6654941 6654924 2026-04-02T16:34:45Z SirFranzPaul 189873 /* Sodelujoči in prispevki */ 6654941 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-04-01 03:24:33 CEST smo bili na '''sedmem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]] | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] * {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]] * {{ikonazastave|Bolgarija}}{{ikonazastave|Grčija}} [[Peltast]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] | |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] * {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) | |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] | |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibeniška stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Splitska stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]] *{{Ikona zastave|Litva}} [[Zgodovinski narodni park Trakai]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Arabec Shagya]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Racka (ovca)]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Utrdba Tigné]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jezero Głębokie]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Sobieskega hrast]] | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] | |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]] | |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] | |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}}{{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Romunija}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) | |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] | |- | {{u|Stebunik}} | * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen) |- | {{u|Rude}} | * {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]] |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''pet podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |4. |... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|A09}} |- |5. | ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|Octopus}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] n9001klll8spd9m1vui6emm2wrpvugw 6654969 6654941 2026-04-02T18:28:16Z Ljuba24b 92351 /* Sodelujoči in prispevki */ 6654969 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-04-01 03:24:33 CEST smo bili na '''sedmem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]] | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] * {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]] * {{ikonazastave|Bolgarija}}{{ikonazastave|Grčija}} [[Peltast]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] | |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] * {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) | |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] | |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibeniška stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Splitska stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]] *{{Ikona zastave|Litva}} [[Zgodovinski narodni park Trakai]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Arabec Shagya]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Racka (ovca)]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Utrdba Tigné]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jezero Głębokie]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Sobieskega hrast]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnóva]] | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] | |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]] | |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] | |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}}{{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Romunija}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) | |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] | |- | {{u|Stebunik}} | * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen) |- | {{u|Rude}} | * {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]] |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''pet podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |4. |... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|A09}} |- |5. | ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|Octopus}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] 2k27x8r9snb5deoso3i2siu7ce703jd 6655146 6654969 2026-04-03T06:28:03Z Octopus 13285 /* Sodelujoči in prispevki */ Dunajski diktat 6655146 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-04-01 03:24:33 CEST smo bili na '''sedmem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]] | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] * {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]] * {{ikonazastave|Bolgarija}}{{ikonazastave|Grčija}} [[Peltast]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]] | |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] * {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) | |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] | |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibeniška stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Splitska stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]] *{{Ikona zastave|Litva}} [[Zgodovinski narodni park Trakai]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Arabec Shagya]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Racka (ovca)]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Utrdba Tigné]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jezero Głębokie]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Sobieskega hrast]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnóva]] | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] | |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]] | |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] | |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}}{{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Romunija}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) | |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] | |- | {{u|Stebunik}} | * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen) |- | {{u|Rude}} | * {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]] |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''pet podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |4. |... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|A09}} |- |5. | ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|Octopus}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] tfb5o9ytxz30wrz5mjq9wk5qyi2nqdz 6655151 6655146 2026-04-03T06:35:13Z Octopus 13285 /* Sodelujoči in prispevki */ Sekeli 6655151 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-04-01 03:24:33 CEST smo bili na '''sedmem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]] | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] * {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]] * {{ikonazastave|Bolgarija}}{{ikonazastave|Grčija}} [[Peltast]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]] | |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] * {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) | |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] | |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibeniška stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Splitska stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]] *{{Ikona zastave|Litva}} [[Zgodovinski narodni park Trakai]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Arabec Shagya]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Racka (ovca)]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Utrdba Tigné]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jezero Głębokie]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Sobieskega hrast]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnóva]] | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] | |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]] | |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] | |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}}{{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Romunija}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) | |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] | |- | {{u|Stebunik}} | * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen) |- | {{u|Rude}} | * {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]] |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''pet podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |4. |... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|A09}} |- |5. | ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|Octopus}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] t53u2k9mvwki2c6zp6bl7otj5hiu01n 0 599540 6655233 6646728 2026-04-03T09:03:29Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655233 wikitext text/x-wiki {{Infobox islands | name = Fogo | image_name = Fogo, Cape Verde Islands.jpg | image_caption = Satelitska slika Foga v naravni barvi | image_size = | map_image = | map_caption = | native_name = | native_name_link = zelenortska kreolščina | nickname = | location = [[Atlantski ocean]] | pushpin_map = Zelenortski otoki | pushpin_label = | pushpin_label_position = top | pushpin_map_alt = | pushpin_relief = 1 | pushpin_map_caption = | coordinates = {{Coord|14.9500|N|24.3425|W||display=inline,title}} | archipelago = | total_islands = | major_islands = | area_km2 = 476 | length_km = 26,3 | width_km = 23,9 | highest_mount = [[Pico do Fogo]] | elevation_m = 2829 | country = {{CPV}} | country_admin_divisions_title = ''Concelhos'' (občine) | country_admin_divisions = Mosteiros, Santa Catarina do Fogo, São Filipe | country_largest_city = [[São Filipe, Zelenortski otopki|São Filipe]] | country_largest_city_population = Sao Filipe | population = 35.837 | population_as_of = 2015 | density_km2 = 75,3 | ethnic_groups = | additional_info = }} '''Fogo''' ({{IPA|pt|ˈfoɡu}}; {{lit|ogenj}}) je [[otok]] v skupini zavetrnih (''Sotavento'') otokov na [[Zelenortski otoki|Zelenortskih otokih]] v osrednjem [[Atlantski ocean|Atlantskem oceanu]]. Na otoki je (2015) živelo 35.837 prebivalcev,<ref name=yearbook>[http://ine.cv/wp-content/uploads/2017/02/statistical-yearbook-cv-2015_en.pdf Cabo Verde, Statistical Yearbook 2015], Instituto Nacional de Estatística</ref>{{rp|36}} in ima površino 476 km². Najvišja nadmorska višina med vsemi otoki na Zelenortskih otokih je vrh aktivnega vulkana [[Pico do Fogo]] na 2829 m. == Zgodovina == Vzhodna stran Foga se je pred 73.000 leti zrušila v ocean in povzročila [[cunami]], visok 170 metrov, ki je prizadel bližnji otok [[Santiago, Zelenortski otoki|Santiago]].<ref>{{Cite journal|title = Island boulders reveal ancient mega-tsunami| year=2015 | doi=10.1038/nature.2015.18485 |url = http://www.nature.com/news/island-boulders-reveal-ancient-mega-tsunami-1.18485#/b1|access-date = 2015-10-06| last1=Brown | first1=Emma | journal=Nature | s2cid=182938906 | url-access=subscription }}</ref> Fogo je leta 1460 odkril genovski kapitan [[António de Noli]] v imenu [[Henrik Pomorščak|Henrika Pomorščaka]] in portugalske krone. Na zemljevidu iz leta 1598 se je pojavil kot ''I. de Fogo''.<ref>{{cite web|url=http://gallica.bnf.fr/ark:/12148/btv1b7759743x/|title=''Insulae Capitis Viridis''|year=1598|language=la}}</ref> Fogo je bil drugi otok Zelenortskih otokov, ki so ga med letoma 1470 in 1490 naselili Portugalci, zaradi česar je [[São Filipe, Zelenortski otoki|São Filipe]] drugo najstarejše mesto Zelenortskih otokov po mestu [[Cidade Velha]].<ref name=unesco>[https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6104 Centre historique de São Filipe], UNESCO</ref> Vulkan Fogo je pogosto bruhal, tako z vrha kot iz bočnih razpok,<ref>{{Cite journal |last1=Carracedo |first1=Juan-Carlos |last2=Perez-Torrado |first2=Francisco J. |last3=Rodriguez-Gonzalez |first3=Alejandro |last4=Paris |first4=Raphaël |last5=Troll |first5=Valentin R. |last6=Barker |first6=Abigail K. |date=July 2015 |title=Volcanic and structural evolution of Pico do Fogo, Cape Verde |url=https://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/gto.12101 |journal=Geology Today |language=en |volume=31 |issue=4 |pages=146–152 |doi=10.1111/gto.12101|url-access=subscription }}</ref> zlasti v letih 1680, 1725, 1857, 1951, 1995 in 2014–15.<ref name=jenkins>{{cite journal|title=Damage from lava flows: insights from the 2014–2015 eruption of Fogo, Cape Verde|journal=Journal of Applied Volcanology|date=20 March 2017|author=S. F. Jenkins|display-authors=etal|volume=6|doi=10.1186/s13617-017-0057-6 |s2cid=55153991 |doi-access=free|hdl=10356/85772|hdl-access=free}}</ref> Izbruh leta 1680 je velik del otoka prekril s pepelom, zaradi česar so se številni prebivalci morali zateči na bližnji otok Brava.<ref name=jenkins/> Fogo je bil zelo dovzeten za sušo in lakoto. V letih z nezadostnim poletnim dežjem so mnogi prebivalci doživeli lakoto. To se je večkrat zgodilo v 18. in 19. stoletju ter tudi med letoma 1941 in 1943, ko je umrlo 31 % prebivalstva otoka.<ref>[https://www.worldatlas.com/webimage/countrys/africa/capeverde/cvtimeln.htm Cape Verde History Timeline], WorldAtlas</ref> Do januarja 1992 je bil otok ena sama občina, razdeljena na štiri župnije. Jugozahodne tri župnije so se pridružile novi občini São Filipe, severovzhodna župnija Nossa Senhora da Ajuda pa je postala občina Mosteiros.<ref>[http://www.cmmost.cv/municipio/historia History of Mosteiros] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20191104151713/http://www.cmmost.cv/municipio/historia |date=2019-11-04 }} {{in lang|pt}}</ref><ref>[http://www.interface.gov.cv/index.php?option=com_docman&task=doc_download&gid=12&Itemid=314 Lei nº 23/IV/91] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160913092816/http://interface.gov.cv/index.php?option=com_docman&task=doc_download&gid=12&Itemid=314 |date=2016-09-13 }}, p. 43</ref> Župnija Santa Catarina do Fogo se je leta 2005 ločila od São Filipe in postala občina Santa Catarina do Fogo.<ref>[http://www.interface.gov.cv/index.php?option=com_docman&task=doc_download&gid=12&Itemid=314 Lei nº 66/VI/2005] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160913092816/http://interface.gov.cv/index.php?option=com_docman&task=doc_download&gid=12&Itemid=314 |date=2016-09-13 }}, p. 52</ref> == Geografija == Fogo, eden najjužnejših otokov Zelenortskih otokov, je med otokoma Santiago na vzhodu in Brava na zahodu. Dolg je 26,3 km in širok 23,9 km; njegova površina je 476 km². Praktično celoten otok je [[stratovulkan]], ki je bil občasno aktiven: nazadnje je izbruhnil leta 2014. Največja vulkanska značilnost je Bordeira, devet kilometrov široka [[kaldera]], ki ima stene visoke en kilometer in ima na vzhodnem robu razpoko. V dnu kaldere ([[Chã das Caldeiras]]) obstajata dve majhni vasi, Portela in Bangaeira; prebivalce so med izbruhi evakuirali. Glavno mesto otoka je São Filipe, v bližini katerega sta letališče in pristanišče. Fogo je večinoma kmetijski in rodovitni otok. Severovzhodni del prejme največ padavin. === Rastlinstvo in živalstvo === [[File:FogoEndemicPlants.jpg|thumb|Endemične rastline na vrtu Mestnega muzeja v São Filipeju]] Ključne vrste ptic v Fogu so zelenortski švigavec (''Pterodroma feae''), Boydov viharnik (''Puffinus boydi'') in zelenprtski hudournik (''Apus alexandri'').<ref name=bli>{{cite web |url= http://datazone.birdlife.org/site/factsheet/6144|title= Volcano area, Ilha do Fogo |access-date=2018-08-07 |work= Important Bird Areas factsheet |publisher= BirdLife International |year=2018 }}</ref> Endemični rastlini ''Echium vulcanorum'' (ogrožena vrsta)<ref name=iucn>{{cite iucn |author=Catarino, S. |author2=Duarte, M.C. |author3=Romeiras, M.M. |date=2017 |title=''Echium vulcanorum'' |volume=2017 |article-number=e.T107425957A107468177 |doi=10.2305/IUCN.UK.2017-3.RLTS.T107425957A107468177.en |access-date=19 November 2021}}</ref> in ''Erysimum caboverdeanum'' (kritično ogrožena vrsta)<ref name=iucn2>{{cite iucn |author=Catarino, S. |author2=Duarte, M.C. |author3=Romeiras, M.M. |date=2017 |title=''Erysimum caboverdeanum'' |volume=2017 |article-number=e.T107426112A107468187 |doi=10.2305/IUCN.UK.2017-3.RLTS.T107426112A107468187.en |access-date=12 November 2021}}</ref> najdemo le na zunanjem robu kraterja vulkana Fogo. === Podnebje === Ker je Fogo zelo gorat, ima kar nekaj podnebij. Ob obali ima Fogo zmerno suho tropsko podnebje po Köppen-Geigerjevem sistemu klasifikacije podnebja. Višje na pobočjih (približno 800 metrov nadmorske višine) ima polsušno blago tropsko podnebje (Köppen–Geiger ''BSh'') z zelo uravnoteženimi temperaturami skozi vse leto. Nad 1000 metri ima hladno visokogorsko subtropsko stepsko podnebje (Köppen–Geiger ''BSkL''). Povprečna letna temperatura na obali je približno 23–25 °C, na najvišjem terenu pa se zniža na približno 12–14 °C. V notranjosti je lahko izjemno hladno vreme, toplejša mokra sezona se začne julija in konča novembra, hladnejša sušna sezona pa se začne decembra in konča maja. Suša, glavno podnebno tveganje Zelenortskih otokov, je na Fogu veliko manj izrazita zaradi sposobnosti gore, da črpa vlago iz oblakov. Sredi 19. stoletja je Fogo trpel zaradi hudih suš. Smrt zaradi lakote je bila pogosta v 1830-ta leta.<ref name=Roberts/> == Prebivalstvo == V 1830-ih je imel Fogo ocenjeno prebivalstvo 10.000 prebivalcev.<ref name=Roberts>{{cite book|last=Roberts|first=Edmund|title=Embassy to the Eastern Courts of Cochin-China, Siam, and Muscat|year=1837|publisher=Harper & Brothers|location=New York|page=14|url=http://www.wdl.org/en/item/7317/view/1/17/|access-date=2026-03-18|archive-date=2013-11-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20131109011955/http://www.wdl.org/en/item/7317/view/1/17/|url-status=dead}}</ref> Leta 2015 je imel Fogo 35.837 prebivalcev, s čimer je bil četrti najbolj naseljen otok v arhipelagu Zelenortskih otokov za Santiagom, São Vicentejem in Santo Antãom. Od leta 2015 so na otoku tri mesta ([[São Filipe, Zelenortski otoki|São Filipe]], [[Mosteiros]] in [[Cova Figueira]]) in dve mesti (Ponta Verde in Patim).<ref name=yearbook/>{{rp|32–33}} == Upravna delitev == Otok je razdeljen na tri občine, ki so razdeljene na civilne župnije: *Mosteiros **Nossa Senhora da Ajuda **Santa Catarina do Fogo *Santa Catarina do Fogo *São Filipe **Nossa Senhora da Conceição **São Lourenço == Gospodarstvo == Gospodarstvo otoka temelji na kmetijstvu in ribolovu, med glavnimi proizvodi pa sta kava in vino. V 1830-ih so [[vino]] Fogo opisali kot »zelo vrhunsko«.<ref name=Roberts/> Zaradi vulkanskih tal ima tudi [[kava]] Fogo dober sloves.<ref>{{Cite web |url=http://www.cmmost.cv/cafe-fogo |title=Fogo coffee |access-date=2018-10-07 |archive-date=2022-06-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220604221232/https://www.cmmost.cv/cafe-fogo |url-status=dead }}</ref> Otok ima veliko diasporo. Številna gospodinjstva živijo od nakazil izseljencev iz ZDA in evropskih držav (Portugalska, Francija, Nizozemska, Italija). Fogo goji močne povezave z Rhode Islandom in Massachusettsom (ZDA), kjer živi veliko ljudi zelenortskega porekla.<ref>https://portuguesemuseum.org/?page_id=1808&category=3&event=326</ref> Turizem postaja vse bolj priljubljen. Vulkan (dovoljen le v spremstvu lokalnega vodnika) je glavna atrakcija otoka, vendar mnogi obiskovalci prihajajo tudi k sorodnikom. Zgodovinsko mesto São Filipe in [[Chã das Caldeiras]] v vulkanskem kraterju sprejmeta večino obiskovalcev. Ni velikih turističnih objektov, obstajajo pa majhni hoteli in prenočišča z zajtrkom, lokalni vodniki pa ponujajo pohodniške ture. == Galerija == <gallery> File:Mount fogo.jpg|Glavni vulkanski stožec [[Pico do Fogo]] File:Fogo-island-perspective.jpg|3D-slika otoka Fogo s severovzhoda File:Fogo, 2009.jpg|Chã das Caldeiras in glavni pepelni stožec, Fogo. Satelitska slika NASA, 2009 File:Ilha do Fogo aerial shot 1.jpg|Posnetek iz zraka File:Ilha do Fogo aerial shot 2.jpg|Posnetek iz zraka File:FogoLosma.jpg|Losma, endemična zdravilna rastlina </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Fogo (Cape Verde)}} *[https://web.archive.org/web/20060621155934/http://www.sao-filipe.com/html/sao_filipe_ev.html Informations and impressions from Fogo] *[http://www.caboverde.com/ilhas/yfogo-it.htm Caboverde.com] *[https://web.archive.org/web/20051120183406/http://www.umassd.edu/specialprograms/caboverde/fogo.html University of Massachusetts] – information and images from Fogo *[https://i.pinimg.com/originals/ec/10/4a/ec104a40db2fefbde2157bbfcfb1178c.jpg Fogo people picture] [[Kategorija:Otoki Zelenortskih otokov]] [[Kategorija:Fogo, Zelenortski otoki]] hxmqratw5q3old677q9hvzff7uu5xs4 101 599629 6654855 6647061 2026-04-02T13:43:35Z Janezdrilc 3152 /* Datumi */ 6654855 wikitext text/x-wiki == Datumi == Pri novicah se mi zdi dobro, da bi se jim dodali datumi po zgledu Hrvaške Wikipedije: [[:hr:Predložak:Novosti]]. Tako dobiš občutek, koliko je neka novica stara in koliko časa je neko dogajanje potekalo, če gre za razpon več dni. Sedaj je vse tako nekako "v zraku". [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 17:17, 20. marec 2026 (CET) Poskusil sem še predogled na Glavni strani z odstranjenim krepkim besedilom (razen povezave Nedavno umrli). Dejansko izpade boljše, ker številne poudarjene besede dajo prezasičen izgled rubrike. Pa tudi rubrika se potem po izgledu ujema s sosednjim Izbranim člankom, ki je tudi brez okrepljenih besed. Pozvonim nekaterim zainteresiranim urejevalcem: {{U|GeographieMan}}, {{U|Yerpo}}, {{U|Upwinxp}}, {{U|A09}}, {{U|MZaplotnik}}. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 15:43, 2. april 2026 (CEST) 0m9hkoe8tc2m0gy2em1vm3724ce4u47 0 599795 6655017 6653473 2026-04-02T20:52:57Z A09 188929 združljivost ministrovanja ter poslanskega mandata v prehodnem obdobju 6655017 wikitext text/x-wiki Spodaj je '''seznam poslancev 10. Državnega zbora Republike Slovenije''', ki so bili [[državnozborske volitve v Sloveniji 2026|na državnozborskih volitvah]] izvoljeni 22. marca 2026. Po trenutni zakonodaji se mora Državni zbor sestati največ 20 dni po izvolitvi; trenutno najverjetnejši datum ustanovne seje je 10. april, do tedaj pa velja tudi mandat [[Seznam poslancev 9. Državnega zbora Republike Slovenije|poslancem trenutnega 9. Državnega zbora]].<ref>{{Navedi splet|title=Kaj sledi po volitvah? Stranke previdno o sestanku z Gibanjem Svoboda.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/kaj-sledi-po-volitvah-stranke-previdno-o-sestanku-z-gibanjem-svoboda/777355|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Zakonodaja v prehodnem obdobju med konstitucijsko sejo Državnega zbora ter ustanovno sejo nove vlade omogoča združljivost funkcij poslanca ter ministra, v kolikor je bila oseba, ki že zaseda ministrski naziv, tudi izvoljena v nov Državni zbor.<ref>{{Navedi splet|title=Deset ministrov bo sedlo v poslanske klopi: kaj jih čaka?|url=https://siol.net/novice/slovenija/deset-ministrov-bo-sedlo-v-poslanske-klopi-kaj-jih-caka-688421|website=siol.net|accessdate=2026-04-02|language=sl}}</ref> == Poslanci == === Gibanje Svoboda === {| class="wikitable" style="text;font-size:90%;" |+ !Poslanec ! width=70|Enota ! width=140|Okraj ! width=115|Začetek mandata ! width=115|Konec mandata !Opombe |- |[[Alenka Bratušek]] |Kranj |Jesenice<br>Kranj 2 |10. april 2026 | |Trenutna ministrica za infrastrukturo. |- |[[Sandra Gazinkovski]] |Kranj |Kranj 1 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Borut Sajovic]] |Kranj |Tržič |10. april 2026 | |Trenutni minister za obrambo. |- |[[Robert Janev]] |Postojna |Izola |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Tamara Kozlovič]] |Postojna |Koper 1 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Mateja Čalušić]] |Postojna |Koper 2 |10. april 2026 | |Trenutna ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. |- |[[Matej Arčon]] |Postojna |Nova Gorica 2 |10. april 2026 | |Trenutni minister za Slovence v zamejstvu in po svetu. |- |[[Tamara Vonta]] |Ljubljana Center |Ljubljana Vič - Rudnik 3 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Andrej Klemenc]] |Ljubljana Center |Ljubljana Šiška 1 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Duško Vujanović]] |Ljubljana Center |Ljubljana Šiška 2 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Lucija Tacer Perlin]] |Ljubljana Center |Ljubljana Šiška 3 |10. april 2026 | |Z 29 leti najmlajša poslanka sklica.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Največ glasov za Roberta Goloba, največji delež glasov prejel Matej Arčon|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/najvec-glasov-za-roberta-goloba-najvecji-delez-glasov-prejel-matej-arcon/777185|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-31|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> |- |[[Lenart Žavbi]] |Ljubljana Center |Ljubljana Moste - Polje 2 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Martin Premk]] |Ljubljana Bežigrad |Ljubljana Moste - Polje 3 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Robert Golob]] |Ljubljana Center |Ljubljana Bežigrad 1<br>Domžale 2 |10. april 2026 | |Predsednik trenutne 15. vlade. |- |[[Tereza Novak]] |Ljubljana Bežigrad |Ljubljana Bežigrad 2 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Janja Sluga]] |Celje |Celje 2 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Dušan Stojanovič]] |Celje |Slovenj Gradec |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Metka Pešl Šater]] |Celje |Ravne na Koroškem |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Jana Jerman]] |Novo mesto |Črnomelj |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Klemen Boštjančič]] |Novo mesto |Novo mesto 2<br>Krško |10. april 2026 | |Trenutni minister za finance. |- |[[Nataša Avšič Bogovič]] |Novo mesto |Brežice<br>Hrastnik - Trbovlje |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Vinko Logaj]] |Novo mesto |Litija |10. april 2026 | |Trenutni minister za vzgojo in izobraževanje. |- |[[Teodor Uranič]] |Novo mesto |Zagorje |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Lena Grgurevič]] |Maribor |Maribor 4 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Tomaž Lah]] |Maribor |Maribor 6 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Andreja Rajbenšu]] |Maribor |Maribor 7 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Dejan Süč]] |Ptuj |Lendava |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Sara Žibrat]] |Ptuj |Ljutomer |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Matej Grah]] |Ptuj |Murska Sobota 2 |10. april 2026 | |{{n/a}} |} === Slovenska demokratska stranka === {| class="wikitable" style="text;font-size:90%;" !Poslanec ! width=70|Enota ! width=140|Okraj ! width=115|Začetek mandata ! width=115|Konec mandata !Opombe |- |[[Andrej Kosec]] |Kranj |Kranj III |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Žan Mahnič]] |Kranj |Škofja Loka 2 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Andrej Poglajen]] |Kranj |Idrija |10. april 2026 | |S 25 leti najmlajši poslanec sklica.<ref name=":1" /> |- |[[Danijel Krivec]] |Postojna |Tolmin |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Adrijana Kocjančič]] |Postojna |Ilirska Bistrica |10. april 2026 | |S 63 leti najstarejša poslanka sklica.<ref name=":1" /> |- |[[Jana Gržinič]] |Postojna |Postojna |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Zvone Černač]] |Postojna |Ajdovščina |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Zoran Mojškerc]] |Ljubljana Center |Logatec |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Alenka Jeraj]] |Ljubljana Center |Ljubljana Vič - Rudnik 1 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Aleš Hojs]] |Ljubljana Center |Ljubljana Vič - Rudnik 4 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Vinko Levstek]] |Ljubljana Bežigrad |Ribnica-Dobrepolje |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Janez Janša]] |Ljubljana Bežigrad |Grosuplje<br>Ivančna Gorica |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Rado Gladek]] |Ljubljana Bežigrad |Domžale 1 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Jelka Godec]] |Celje |Šentjur |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Damjan Muzel]] |Celje |Celje I |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Jožef Jelen]] |Celje |Mozirje |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Manja Lesnik]] |Celje |Velenje II |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Anja Bah Žibert]] |Novo mesto |Novo mesto 1 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Franci Kepa]] |Novo mesto |Trebnje |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Janez Jože Olovec]] |Novo mesto |Krško |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Tomaž Lisec]] |Novo mesto |Sevnica |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Anton Šturbej]] |Maribor |Šmarje pri Jelšah |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Karmen Furman]] |Maribor |Slovenska Bistrica |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Bojan Podkrajšek]] |Maribor |Slovenske Konjice |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Andrej Kosi]] |Ptuj |Ormož |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Franc Breznik]] |Ptuj |Lenart |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Jožef Lenart]] |Ptuj |Ptuj 1 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Suzana Lep Šimenko]] |Ptuj |Ptuj 3 |10. april 2026 | |{{n/a}} |} === Nova Slovenija, SLS, FOKUS Marka Lotriča === Nova Slovenija, Slovenska ljudska stranka ter FOKUS Marka Lotriča so nastopile v [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|skupni koaliciji]], navkljub temu pa so ohranile status samostojnih političnih strank. {| class="wikitable" style="text;font-size:90%;" !Poslanec ! width="70" |Enota ! width="140" |Okraj !Stranka ! width="115" |Začetek mandata ! width="115" |Konec mandata !Opombe |- |[[Marjeta Šmid]] |Kranj |Škofja Loka 1 |FOKUS |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Janez Žakelj]] |Kranj |Škofja Loka 2 |NSi |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Jernej Vrtovec]] |Postojna |Ajdovščina |NSi |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Iva Dimic]] |Ljubljana Center |Logatec |NSi |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Janez Cigler Kralj]] |Ljubljana Bežigrad |Ribnica-Dobrepolje |NSi |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Aleksander Reberšek]] |Celje |Žalec II |NSi |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Srečko Ocvirk]] |Novo mesto |Sevnica |SLS |10. april 2026 | |Trenutni župan [[občina Sevnica|občine Sevnice]], ob prevzemu poslanskega mandata mu poteče županski mandat.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=V treh občinah, kjer so bili za poslance izvoljeni župani, nadomestnih volitev ne bo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/v-treh-obcinah-kjer-so-bili-za-poslance-izvoljeni-zupani-nadomestnih-volitev-ne-bo/777322|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-29|language=sl|first=T. K.|last=B}}</ref> |- |[[Martin Mikolič]] |Maribor |Šmarje pri Jelšah |NSi |10. april 2026 | |Trenutni župan [[občina Rogatec|občine Rogatec]], ob prevzemu poslanskega mandata mu poteče županski mandat.<ref name=":0" /> |- |[[Aleksander Gungl]] |Ptuj |Lenart |NSi |10. april 2026 | |{{n/a}} |} === Socialni demokrati === {| class="wikitable" style="text;font-size:90%;" !Poslanec ! width=70|Enota ! width=140|Okraj ! width=115|Začetek mandata ! width=115|Konec mandata !Opombe |- |[[Meira Hot]] |Postojna |Piran |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Luka Goršek]] |Ljubljana Center |Ljubljana Šiška II |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Andreja Katič]] |Celje |Velenje I |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Matjaž Han]] |Novo mesto |Laško |10. april 2026 | |Trenutni minister za gospodarstvo. |- |[[Darko Ratajc]] |Maribor |Slovenske Konjice |10. april 2026 | |Trenutni župan [[občina Slovenske Konjice|občine Slovenske Konjice]], ob prevzemu poslanskega mandata mu poteče županski mandat.<ref name=":0" /> |- |[[Damijan Zrim|Damijan Bezjak Zrim]] |Ptuj |Murska Sobota I |10. april 2026 | |{{n/a}} |} === Demokrati. Anžeta Logarja === {| class="wikitable" style="text;font-size:90%;" !Poslanec ! width=70|Enota ! width=140|Okraj ! width=115|Začetek mandata ! width=115|Konec mandata !Opombe |- |[[Tea Košir]] |Kranj |Radovljica II |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Tadej Ostrc]] |Ljubljana Center |Ljubljana Vič Rudnik IV |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Barbara Levstik Šega]] |Ljubljana Bežigrad |Ribnica-Dobrepolje |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Robert Potnik]] |Celje |Radlje |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Franc Križan]] |Maribor |Šmarje pri Jelšah |10. april 2026 | |Z 72 leti najstarejši poslanec sklica.<ref name=":1" /> |- |[[Mojca Žnidarič]] |Ptuj |Ormož |10. april 2026 | |{{n/a}} |} === Levica in Vesna === Levica in Vesna sta na volitvah nastopili v [[Koalicija Levice in Vesne|skupni koaliciji]], vendar so poslanske mandate osvojili le kandidati iz stranke Levica. Stranki sta še vedno samostojni politični organizaciji. {| class="wikitable" style="text;font-size:90%;" !Poslanec ! width="70" |Enota ! width="140" |Okraj ! width="115" |Začetek mandata ! width="115" |Konec mandata !Opombe |- |[[Tina Brecelj]] |Kranj |Škofja Loka I |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Nataša Sukič]] |Postojna |Koper I |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Luka Mesec]] |Ljubljana Center |Ljubljana Center |10. april 2026 | |Trenutni minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. |- |[[Asta Vrečko]] |Ljubljana Bežigrad |Ljubljana Bežigrad II |10. april 2026 | |Trenutna ministrica za kulturo. |- |[[Vladimir Šega]] |Maribor |Maribor IV |10. april 2026 | |{{n/a}} |} === Resni.ca === {| class="wikitable" style="text;font-size:90%;" !Poslanec ! width=70|Enota ! width=140|Okraj ! width=115|Začetek mandata ! width=115|Konec mandata !Opombe |- |[[Zoran Stevanović]] |Kranj |Kranj II |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Nedeljko Todorović]] |Ljubljana Bežigrad |Ljubljana Moste Polje II |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Aleksander Štorek]] |Celje |Celje II |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Katja Kokot]] |Maribor |Maribor III |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Boris Mijič]] |Ptuj |Gornja Radgona |10. april 2026 | |{{n/a}} |} === Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti === {| class="wikitable" style="text;font-size:90%;" ! width=90|Poslanec ! width=70|Enota ! width=180|Predstavlja ! width=115|Začetek mandata ! width=115|Konec mandata !Opombe |- |[[Felice Ziza]] |Koper |Italijanska narodna manjšina |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Ferenc Horváth (politik)|Ferenc Horváth]] |Lendava |Madžarska narodna manjšina |10. april 2026 | |{{n/a}} |} == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:Poslanci 10. Državnega zbora Republike Slovenije|*]] [[Kategorija:Seznami poslancev Državnega zbora Republike Slovenije]] tcwc9pgo99tw1ig43xu0gwvfhe14212 118 599889 6655204 6654585 2026-04-03T08:30:48Z Oleksandr Miziuk 256992 6655204 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Predložitev ČU|d|corp|ns=118|u=Oleksandr Miziuk|decliner=A09|declinets=20260328132547|ts=20260328132512}} <!-- Ne odstranite te vrstice! --> {{Komentar ČU|1=Prvi vir podjetja ne omenja, vse ostale reference so plačane objave. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:25, 28. marec 2026 (CET)}} ---- {{Infopolje Podjetje | name = poraVnava d.o.o. | type = [[Družba z omejeno odgovornostjo|d.o.o.]] | foundation = 3. junij 2010 | founder = Ivan Gabrič | location = [[Kočevje]], Slovenija | key_people = Ivan Gabrič (direktor) | industry = pravno svetovanje | products = pravno svetovanje, odškodninske storitve | homepage = [https://www.poravnava.si/ poravnava.si] }} '''poraVnava d.o.o.''' je slovensko podjetje s sedežem v [[Kočevje|Kočevju]], ustanovljeno leta 2010.<ref name="bizi">{{navedi splet |url=https://www.bizi.si/PORAVNAVA-D-O-O_KOCEVJE/maticno-podjetje/ |title=PORAVNAVA d.o.o. |publisher=Bizi.si |accessdate=2026-03-30}}</ref> Po podatkih poslovnih registrov je družba registrirana za dejavnosti na področju pravnega in finančnega svetovanja.<ref name="bizi" /> == Zgodovina == Podjetje je ustanovil Ivan Gabrič.<ref name="bizi" /> V slovenskih medijih je bilo podjetje vključeno v primerjalno analizo več podjetij, ki delujejo na področju odškodnin.<ref name="zurnal">{{navedi splet |url=https://www.zurnal24.si/slovenija/primerjamo-slovenska-odskodninska-podjetja-kdo-se-je-najbolje-odrezal-359199 |title=Primerjamo slovenska odškodninska podjetja: kdo se je najbolje odrezal? |publisher=Žurnal24 |accessdate=2026-03-30}}</ref> == Dejavnost == Po podatkih poslovnih registrov podjetje opravlja dejavnosti na področju pravnega in finančnega svetovanja.<ref name="bizi" /> V medijskih objavah je poraVnava d.o.o. uvrščena med podjetja, ki nudijo pomoč pri uveljavljanju zahtevkov, zlasti v primerih prometnih nesreč in poškodb pri delu.<ref name="zurnal" /><ref name="siol">{{navedi splet |url=https://siol.net/novice/slovenija/do-odskodnine-tudi-prek-spleta-in-telefona-521089 |title=Do odškodnine tudi prek spleta in telefona |publisher=Siol.net |accessdate=2026-03-30}}</ref> V članku portala Žurnal24, v katerem so primerjali več odškodninskih podjetij, so bili predstavljeni tudi kazalniki poslovanja za leto 2019, vključno s prihodki, dobičkom in številom zaposlenih.<ref name="zurnal" /> Na spletni strani podjetja so navedene poslovalnice v več slovenskih mestih, med drugim v Kočevju, [[Ljubljana|Ljubljani]], [[Maribor|Mariboru]], [[Celje|Celju]], [[Koper|Kopru]], [[Velenje|Velenju]], [[Nova Gorica|Novi Gorici]] in [[Murska Sobota|Murski Soboti]].<ref name="site">{{navedi splet |url=https://www.poravnava.si/poslovalnice/ |title=Poslovalnice |publisher=poraVnava.si |accessdate=2026-03-30}}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Podjetja Slovenije]] [[Kategorija:Kočevje]] bnpwvt3zn4xtxqltv8fxy6vew1ub475 6655209 6655204 2026-04-03T08:35:59Z Oleksandr Miziuk 256992 6655209 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Predložitev ČU|d|corp|ns=118|u=Oleksandr Miziuk|decliner=A09|declinets=20260328132547|ts=20260328132512}} <!-- Ne odstranite te vrstice! --> {{Komentar ČU|1=Prvi vir podjetja ne omenja, vse ostale reference so plačane objave. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:25, 28. marec 2026 (CET)}} ---- {{Infopolje Podjetje | name = poraVnava d.o.o. | type = [[Družba z omejeno odgovornostjo|d.o.o.]] | foundation = 3. junij 2010 | founder = Ivan Gabrič | location = [[Kočevje]], Slovenija | key_people = Ivan Gabrič (direktor) | industry = pravno svetovanje | products = pravno svetovanje, odškodninske storitve | homepage = [https://www.poravnava.si/ poravnava.si] }} '''poraVnava d.o.o.''' je slovensko podjetje s sedežem v [[Kočevje|Kočevju]], ustanovljeno leta 2010.<ref name="bizi">{{navedi splet |url=https://www.bizi.si/PORAVNAVA-D-O-O_KOCEVJE/maticno-podjetje/ |title=PORAVNAVA d.o.o. |publisher=Bizi.si |accessdate=2026-03-30}}</ref> Po podatkih poslovnih registrov je družba registrirana za dejavnosti na področju pravnega in finančnega svetovanja.<ref name="bizi" /> == Zgodovina == Podjetje je ustanovil Ivan Gabrič.<ref name="bizi" /> V slovenskih medijih je bilo podjetje vključeno v primerjalno analizo več podjetij, ki delujejo na področju odškodnin.<ref name="zurnal">{{navedi splet |url=https://www.zurnal24.si/slovenija/primerjamo-slovenska-odskodninska-podjetja-kdo-se-je-najbolje-odrezal-359199 |title=Primerjamo slovenska odškodninska podjetja: kdo se je najbolje odrezal? |publisher=Žurnal24 |accessdate=2026-03-30}}</ref> == Dejavnost == Podjetje deluje na področju pravnega in finančnega svetovanja.<ref name="bizi" /> V medijskih objavah je poraVnava d.o.o. uvrščena med podjetja, ki nudijo pomoč pri uveljavljanju zahtevkov, zlasti v primerih prometnih nesreč in poškodb pri delu.<ref name="zurnal" /><ref name="siol">{{navedi splet |url=https://siol.net/novice/slovenija/do-odskodnine-tudi-prek-spleta-in-telefona-521089 |title=Do odškodnine tudi prek spleta in telefona |publisher=Siol.net |accessdate=2026-03-30}}</ref> V članku portala Žurnal24, v katerem so primerjali več odškodninskih podjetij, so bili predstavljeni tudi kazalniki poslovanja za leto 2019, vključno s prihodki, dobičkom in številom zaposlenih.<ref name="zurnal" /> Na spletni strani podjetja so navedene poslovalnice v več slovenskih mestih, med drugim v Kočevju, [[Ljubljana|Ljubljani]], [[Maribor|Mariboru]], [[Celje|Celju]], [[Koper|Kopru]], [[Velenje|Velenju]], [[Nova Gorica|Novi Gorici]] in [[Murska Sobota|Murski Soboti]].<ref name="site">{{navedi splet |url=https://www.poravnava.si/poslovalnice/ |title=Poslovalnice |publisher=poraVnava.si |accessdate=2026-03-30}}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Podjetja Slovenije]] [[Kategorija:Kočevje]] rt0kizjz97m6t75i6iaahr8crlvuihf 6655281 6655209 2026-04-03T11:11:01Z Oleksandr Miziuk 256992 6655281 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Predložitev ČU|d|corp|ns=118|u=Oleksandr Miziuk|decliner=A09|declinets=20260328132547|ts=20260328132512}} <!-- Ne odstranite te vrstice! --> {{Komentar ČU|1=Prvi vir podjetja ne omenja, vse ostale reference so plačane objave. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:25, 28. marec 2026 (CET)}} ---- {{Infopolje Podjetje | name = poraVnava d.o.o. | type = [[Družba z omejeno odgovornostjo|d.o.o.]] | foundation = 3. junij 2010 | founder = Ivan Gabrič | location = [[Kočevje]], Slovenija | key_people = Ivan Gabrič (direktor) | industry = pravno svetovanje | products = pravno svetovanje, odškodninske storitve | homepage = [https://www.poravnava.si/ poravnava.si] }} '''poraVnava d.o.o.''' je slovensko podjetje s sedežem v [[Kočevje|Kočevju]], ustanovljeno leta 2010.<ref name="bizi">{{navedi splet |url=https://www.bizi.si/PORAVNAVA-D-O-O_KOCEVJE/maticno-podjetje/ |title=PORAVNAVA d.o.o. |publisher=Bizi.si |accessdate=2026-03-30}}</ref> Po podatkih poslovnih registrov je družba registrirana za dejavnosti na področju pravnega in finančnega svetovanja.<ref name="bizi" /> == Zgodovina == Podjetje je ustanovil Ivan Gabrič.<ref name="bizi" /> V naslednjih letih je podjetje razširilo svojo dejavnost na področju odškodninskih storitev in pravnega svetovanja ter vzpostavilo mrežo poslovalnic po različnih slovenskih mestih.<ref name="site" /> V slovenskih medijih je bilo podjetje vključeno v primerjalno analizo več podjetij, ki delujejo na področju odškodnin.<ref name="zurnal">{{navedi splet |url=https://www.zurnal24.si/slovenija/primerjamo-slovenska-odskodninska-podjetja-kdo-se-je-najbolje-odrezal-359199 |title=Primerjamo slovenska odškodninska podjetja: kdo se je najbolje odrezal? |publisher=Žurnal24 |accessdate=2026-03-30}}</ref> == Dejavnost == Podjetje deluje na področju pravnega in finančnega svetovanja.<ref name="bizi" /> V medijskih objavah je poraVnava d.o.o. uvrščena med podjetja, ki nudijo pomoč pri uveljavljanju zahtevkov, zlasti v primerih prometnih nesreč in poškodb pri delu.<ref name="zurnal" /><ref name="siol">{{navedi splet |url=https://siol.net/novice/slovenija/do-odskodnine-tudi-prek-spleta-in-telefona-521089 |title=Do odškodnine tudi prek spleta in telefona |publisher=Siol.net |accessdate=2026-03-30}}</ref> V članku portala Žurnal24, v katerem so primerjali več odškodninskih podjetij, so bili predstavljeni tudi kazalniki poslovanja za leto 2019, vključno s prihodki, dobičkom in številom zaposlenih.<ref name="zurnal" /> Na spletni strani podjetja so navedene poslovalnice v več slovenskih mestih, med drugim v Kočevju, [[Ljubljana|Ljubljani]], [[Maribor|Mariboru]], [[Celje|Celju]], [[Koper|Kopru]], [[Velenje|Velenju]], [[Nova Gorica|Novi Gorici]] in [[Murska Sobota|Murski Soboti]].<ref name="site">{{navedi splet |url=https://www.poravnava.si/poslovalnice/ |title=Poslovalnice |publisher=poraVnava.si |accessdate=2026-03-30}}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Podjetja Slovenije]] [[Kategorija:Kočevje]] ch1ufxct37q033jyyyb6ko44tmo9cpd 6655283 6655281 2026-04-03T11:13:23Z Oleksandr Miziuk 256992 6655283 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Predložitev ČU|d|corp|ns=118|u=Oleksandr Miziuk|decliner=A09|declinets=20260328132547|ts=20260328132512}} <!-- Ne odstranite te vrstice! --> {{Komentar ČU|1=Prvi vir podjetja ne omenja, vse ostale reference so plačane objave. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:25, 28. marec 2026 (CET)}} ---- {{Infopolje Podjetje | name = poraVnava d.o.o. | type = [[Družba z omejeno odgovornostjo|d.o.o.]] | foundation = 3. junij 2010 | founder = Ivan Gabrič | location = [[Kočevje]], Slovenija | key_people = Ivan Gabrič (direktor) | industry = pravno svetovanje | products = pravno svetovanje, odškodninske storitve | homepage = [https://www.poravnava.si/ poravnava.si] }} '''poraVnava d.o.o.''' je slovensko podjetje s sedežem v [[Kočevje|Kočevju]], ustanovljeno leta 2010.<ref name="bizi">{{navedi splet |url=https://www.bizi.si/PORAVNAVA-D-O-O_KOCEVJE/maticno-podjetje/ |title=PORAVNAVA d.o.o. |publisher=Bizi.si |accessdate=2026-03-30}}</ref> Po podatkih poslovnih registrov je družba registrirana za dejavnosti na področju pravnega in finančnega svetovanja.<ref name="bizi" /> == Zgodovina == Podjetje je ustanovil Ivan Gabrič.<ref name="bizi" /> V naslednjih letih je podjetje razširilo svojo dejavnost na področju odškodninskih storitev <ref name="zurnal">{{navedi splet |url=https://www.zurnal24.si/slovenija/primerjamo-slovenska-odskodninska-podjetja-kdo-se-je-najbolje-odrezal-359199 |title=Primerjamo slovenska odškodninska podjetja: kdo se je najbolje odrezal? |publisher=Žurnal24 |accessdate=2026-03-30}}</ref> in pravnega svetovanja ter vzpostavilo mrežo poslovalnic po različnih slovenskih mestih.<ref name="site" /> == Dejavnost == Podjetje deluje na področju pravnega in finančnega svetovanja.<ref name="bizi" /> V medijskih objavah je poraVnava d.o.o. uvrščena med podjetja, ki nudijo pomoč pri uveljavljanju zahtevkov, zlasti v primerih prometnih nesreč in poškodb pri delu.<ref name="zurnal" /><ref name="siol">{{navedi splet |url=https://siol.net/novice/slovenija/do-odskodnine-tudi-prek-spleta-in-telefona-521089 |title=Do odškodnine tudi prek spleta in telefona |publisher=Siol.net |accessdate=2026-03-30}}</ref> V članku portala Žurnal24, v katerem so primerjali več odškodninskih podjetij, so bili predstavljeni tudi kazalniki poslovanja za leto 2019, vključno s prihodki, dobičkom in številom zaposlenih.<ref name="zurnal" /> Na spletni strani podjetja so navedene poslovalnice v več slovenskih mestih, med drugim v Kočevju, [[Ljubljana|Ljubljani]], [[Maribor|Mariboru]], [[Celje|Celju]], [[Koper|Kopru]], [[Velenje|Velenju]], [[Nova Gorica|Novi Gorici]] in [[Murska Sobota|Murski Soboti]].<ref name="site">{{navedi splet |url=https://www.poravnava.si/poslovalnice/ |title=Poslovalnice |publisher=poraVnava.si |accessdate=2026-03-30}}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Podjetja Slovenije]] [[Kategorija:Kočevje]] cy0j71dh2awg15b1i3fmou6j9fkgkef 6655284 6655283 2026-04-03T11:15:55Z Oleksandr Miziuk 256992 6655284 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Predložitev ČU|d|corp|ns=118|u=Oleksandr Miziuk|decliner=A09|declinets=20260328132547|ts=20260328132512}} <!-- Ne odstranite te vrstice! --> {{Komentar ČU|1=Prvi vir podjetja ne omenja, vse ostale reference so plačane objave. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:25, 28. marec 2026 (CET)}} ---- {{Infopolje Podjetje | name = poraVnava d.o.o. | type = [[Družba z omejeno odgovornostjo|d.o.o.]] | foundation = 3. junij 2010 | founder = Ivan Gabrič | location = [[Kočevje]], Slovenija | key_people = Ivan Gabrič (direktor) | industry = pravno svetovanje | products = pravno svetovanje, odškodninske storitve | homepage = [https://www.poravnava.si/ poravnava.si] }} '''poraVnava d.o.o.''' je slovensko podjetje s sedežem v [[Kočevje|Kočevju]], ustanovljeno leta 2010.<ref name="bizi">{{navedi splet |url=https://www.bizi.si/PORAVNAVA-D-O-O_KOCEVJE/maticno-podjetje/ |title=PORAVNAVA d.o.o. |publisher=Bizi.si |accessdate=2026-03-30}}</ref> Po podatkih poslovnih registrov je družba registrirana za dejavnosti na področju pravnega in finančnega svetovanja.<ref name="bizi" /> == Zgodovina == Podjetje je ustanovil Ivan Gabrič.<ref name="bizi" /> V naslednjih letih je podjetje razširilo svojo dejavnost na področju odškodninskih storitev <ref name="zurnal">{{navedi splet |url=https://www.zurnal24.si/slovenija/primerjamo-slovenska-odskodninska-podjetja-kdo-se-je-najbolje-odrezal-359199 |title=Primerjamo slovenska odškodninska podjetja: kdo se je najbolje odrezal? |publisher=Žurnal24 |accessdate=2026-03-30}}</ref> in pravnega svetovanja<ref name="bizi" /> ter vzpostavilo mrežo poslovalnic po različnih slovenskih mestih.<ref name="site" /> == Dejavnost == Podjetje deluje na področju pravnega in finančnega svetovanja.<ref name="bizi" /> V medijskih objavah je poraVnava d.o.o. uvrščena med podjetja, ki nudijo pomoč pri uveljavljanju zahtevkov, zlasti v primerih prometnih nesreč in poškodb pri delu.<ref name="zurnal" /><ref name="siol">{{navedi splet |url=https://siol.net/novice/slovenija/do-odskodnine-tudi-prek-spleta-in-telefona-521089 |title=Do odškodnine tudi prek spleta in telefona |publisher=Siol.net |accessdate=2026-03-30}}</ref> V članku portala Žurnal24, v katerem so primerjali več odškodninskih podjetij, so bili predstavljeni tudi kazalniki poslovanja za leto 2019, vključno s prihodki, dobičkom in številom zaposlenih.<ref name="zurnal" /> Na spletni strani podjetja so navedene poslovalnice v več slovenskih mestih, med drugim v Kočevju, [[Ljubljana|Ljubljani]], [[Maribor|Mariboru]], [[Celje|Celju]], [[Koper|Kopru]], [[Velenje|Velenju]], [[Nova Gorica|Novi Gorici]] in [[Murska Sobota|Murski Soboti]].<ref name="site">{{navedi splet |url=https://www.poravnava.si/poslovalnice/ |title=Poslovalnice |publisher=poraVnava.si |accessdate=2026-03-30}}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Podjetja Slovenije]] [[Kategorija:Kočevje]] e2ok5visu1cuzp8b9msp2a5qu366gmh 6655285 6655284 2026-04-03T11:24:35Z Oleksandr Miziuk 256992 6655285 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Predložitev ČU|d|corp|ns=118|u=Oleksandr Miziuk|decliner=A09|declinets=20260328132547|ts=20260328132512}} <!-- Ne odstranite te vrstice! --> {{Komentar ČU|1=Prvi vir podjetja ne omenja, vse ostale reference so plačane objave. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:25, 28. marec 2026 (CET)}} ---- {{Infopolje Podjetje | name = poraVnava d.o.o. | type = [[Družba z omejeno odgovornostjo|d.o.o.]] | foundation = 3. junij 2010 | founder = Ivan Gabrič | location = [[Kočevje]], Slovenija | key_people = Ivan Gabrič (direktor) | industry = pravno svetovanje | products = pravno svetovanje, odškodninske storitve | homepage = [https://www.poravnava.si/ poravnava.si] }} '''poraVnava d.o.o.''' je slovensko podjetje s sedežem v [[Kočevje|Kočevju]], ustanovljeno leta 2010.<ref name="bizi">{{navedi splet |url=https://www.bizi.si/PORAVNAVA-D-O-O_KOCEVJE/maticno-podjetje/ |title=PORAVNAVA d.o.o. |publisher=Bizi.si |accessdate=2026-03-30}}</ref> Po podatkih poslovnih registrov je družba registrirana za dejavnosti na področju pravnega in finančnega svetovanja.<ref name="bizi" /> == Zgodovina == Podjetje je ustanovil Ivan Gabrič.<ref name="bizi" /> V naslednjih letih je podjetje razširilo svojo dejavnost na področju odškodninskih storitev <ref name="zurnal">{{navedi splet |url=https://www.zurnal24.si/slovenija/primerjamo-slovenska-odskodninska-podjetja-kdo-se-je-najbolje-odrezal-359199 |title=Primerjamo slovenska odškodninska podjetja: kdo se je najbolje odrezal? |publisher=Žurnal24 |accessdate=2026-03-30}}</ref> in pravnega svetovanja<ref name="bizi" /> ter vzpostavilo mrežo poslovalnic po različnih slovenskih mestih.<ref name="site" /> == Dejavnost == Podjetje deluje na področju pravnega in finančnega svetovanja.<ref name="bizi" /> V medijskih objavah je poraVnava d.o.o. uvrščena med podjetja, ki nudijo pomoč pri uveljavljanju zahtevkov, zlasti v primerih prometnih nesreč in poškodb pri delu.<ref name="zurnal" /><ref name="siol">{{navedi splet |url=https://siol.net/novice/slovenija/do-odskodnine-tudi-prek-spleta-in-telefona-521089 |title=Do odškodnine tudi prek spleta in telefona |publisher=Siol.net |accessdate=2026-03-30}}</ref> V članku portala Žurnal24, v katerem so primerjali več odškodninskih podjetij, so bili predstavljeni tudi kazalniki poslovanja za leto 2019, vključno s prihodki, dobičkom in številom zaposlenih.<ref name="zurnal" /> Podjetje po javno dostopnih bonitetnih podatkih spada med majhna podjetja in je imelo v letu 2024 17 zaposlenih ter 870.503 evrov prihodkov.<ref name="bonitete">{{navedi splet |url=https://www.ebonitete.si/poravnava-doo/ |title=PORAVNAVA d.o.o. |publisher=EBONITETE.si |accessdate=2026-04-03}}</ref> Na spletni strani podjetja so navedene poslovalnice v več slovenskih mestih, med drugim v Kočevju, [[Ljubljana|Ljubljani]], [[Maribor|Mariboru]], [[Celje|Celju]], [[Koper|Kopru]], [[Velenje|Velenju]], [[Nova Gorica|Novi Gorici]] in [[Murska Sobota|Murski Soboti]].<ref name="site">{{navedi splet |url=https://www.poravnava.si/poslovalnice/ |title=Poslovalnice |publisher=poraVnava.si |accessdate=2026-03-30}}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Podjetja Slovenije]] [[Kategorija:Kočevje]] 4f7zo59mnmpwbr82nf4xg09l9hikrmi 6655286 6655285 2026-04-03T11:29:35Z Oleksandr Miziuk 256992 6655286 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Predložitev ČU|d|corp|ns=118|u=Oleksandr Miziuk|decliner=A09|declinets=20260328132547|ts=20260328132512}} <!-- Ne odstranite te vrstice! --> {{Komentar ČU|1=Prvi vir podjetja ne omenja, vse ostale reference so plačane objave. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:25, 28. marec 2026 (CET)}} ---- {{Infopolje Podjetje | name = poraVnava d.o.o. | type = [[Družba z omejeno odgovornostjo|d.o.o.]] | foundation = 3. junij 2010 | founder = Ivan Gabrič | location = [[Kočevje]], Slovenija | key_people = Ivan Gabrič (direktor) | industry = pravno svetovanje | products = pravno svetovanje, odškodninske storitve | homepage = [https://www.poravnava.si/ poravnava.si] }} '''poraVnava d.o.o.''' je slovensko podjetje s sedežem v [[Kočevje|Kočevju]], ustanovljeno leta 2010.<ref name="bizi">{{navedi splet |url=https://www.bizi.si/PORAVNAVA-D-O-O_KOCEVJE/maticno-podjetje/ |title=PORAVNAVA d.o.o. |publisher=Bizi.si |accessdate=2026-03-30}}</ref> Po podatkih poslovnih registrov je družba registrirana za dejavnosti na področju pravnega in finančnega svetovanja.<ref name="bizi" /> == Zgodovina == Podjetje je ustanovil Ivan Gabrič.<ref name="bizi" /> V naslednjih letih je podjetje razširilo svojo dejavnost na področju odškodninskih storitev <ref name="zurnal">{{navedi splet |url=https://www.zurnal24.si/slovenija/primerjamo-slovenska-odskodninska-podjetja-kdo-se-je-najbolje-odrezal-359199 |title=Primerjamo slovenska odškodninska podjetja: kdo se je najbolje odrezal? |publisher=Žurnal24 |accessdate=2026-03-30}}</ref> in pravnega svetovanja<ref name="bizi" /> ter vzpostavilo mrežo poslovalnic po različnih slovenskih mestih.<ref name="site" /> == Dejavnost == Podjetje deluje na področju pravnega in finančnega svetovanja.<ref name="bizi" /> V medijskih objavah je poraVnava d.o.o. uvrščena med podjetja, ki nudijo pomoč pri uveljavljanju zahtevkov, zlasti v primerih prometnih nesreč in poškodb pri delu.<ref name="zurnal" /><ref name="siol">{{navedi splet |url=https://siol.net/novice/slovenija/do-odskodnine-tudi-prek-spleta-in-telefona-521089 |title=Do odškodnine tudi prek spleta in telefona |publisher=Siol.net |accessdate=2026-03-30}}</ref> V članku portala Žurnal24, v katerem so primerjali več odškodninskih podjetij, so bili predstavljeni tudi kazalniki poslovanja za leto 2019, vključno s prihodki, dobičkom in številom zaposlenih.<ref name="zurnal" /> Podjetje je imelo v letu 2024 po javno dostopnih bonitetnih podatkih 17 zaposlenih ter 870.503 evrov prihodkov.<ref name="bonitete">{{navedi splet |url=https://www.ebonitete.si/poravnava-doo/ |title=PORAVNAVA d.o.o. |publisher=EBONITETE.si |accessdate=2026-04-03}}</ref> Na spletni strani podjetja so navedene poslovalnice v več slovenskih mestih, med drugim v Kočevju, [[Ljubljana|Ljubljani]], [[Maribor|Mariboru]], [[Celje|Celju]], [[Koper|Kopru]], [[Velenje|Velenju]], [[Nova Gorica|Novi Gorici]] in [[Murska Sobota|Murski Soboti]].<ref name="site">{{navedi splet |url=https://www.poravnava.si/poslovalnice/ |title=Poslovalnice |publisher=poraVnava.si |accessdate=2026-03-30}}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Podjetja Slovenije]] [[Kategorija:Kočevje]] 7l3obracuwrvzk3ftali03jmum3mse0 6655290 6655286 2026-04-03T11:37:42Z Oleksandr Miziuk 256992 6655290 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Predložitev ČU|d|corp|ns=118|u=Oleksandr Miziuk|decliner=A09|declinets=20260328132547|ts=20260328132512}} <!-- Ne odstranite te vrstice! --> {{Komentar ČU|1=Prvi vir podjetja ne omenja, vse ostale reference so plačane objave. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:25, 28. marec 2026 (CET)}} ---- {{Infopolje Podjetje | name = poraVnava d.o.o. | type = [[Družba z omejeno odgovornostjo|d.o.o.]] | foundation = 3. junij 2010 | founder = Ivan Gabrič | location = [[Kočevje]], Slovenija | key_people = Ivan Gabrič (direktor) | industry = pravno svetovanje | products = pravno svetovanje, odškodninske storitve | homepage = [https://www.poravnava.si/ poravnava.si] }} '''poraVnava d.o.o.''' je slovensko podjetje s sedežem v [[Kočevje|Kočevju]], ustanovljeno leta 2010.<ref name="bizi">{{navedi splet |url=https://www.bizi.si/PORAVNAVA-D-O-O_KOCEVJE/maticno-podjetje/ |title=PORAVNAVA d.o.o. |publisher=Bizi.si |accessdate=2026-03-30}}</ref> Po podatkih poslovnih registrov je družba registrirana za dejavnosti na področju pravnega in finančnega svetovanja.<ref name="bizi" /> == Zgodovina == Podjetje je ustanovil Ivan Gabrič.<ref name="bizi" /> == Dejavnost == Podjetje deluje na področju pravnega in finančnega svetovanja.<ref name="bizi" /> V medijskih objavah je poraVnava d.o.o. uvrščena med podjetja, ki nudijo pomoč pri uveljavljanju zahtevkov, zlasti v primerih prometnih nesreč in poškodb pri delu.<ref name="zurnal" /><ref name="siol">{{navedi splet |url=https://siol.net/novice/slovenija/do-odskodnine-tudi-prek-spleta-in-telefona-521089 |title=Do odškodnine tudi prek spleta in telefona |publisher=Siol.net |accessdate=2026-03-30}}</ref> V članku portala Žurnal24, v katerem so primerjali več odškodninskih podjetij, so bili predstavljeni tudi kazalniki poslovanja za leto 2019, vključno s prihodki, dobičkom in številom zaposlenih.<ref name="zurnal" /> Podjetje je imelo v letu 2024 po javno dostopnih bonitetnih podatkih 17 zaposlenih ter 870.503 evrov prihodkov.<ref name="bonitete">{{navedi splet |url=https://www.ebonitete.si/poravnava-doo/ |title=PORAVNAVA d.o.o. |publisher=EBONITETE.si |accessdate=2026-04-03}}</ref> Na spletni strani podjetja so navedene poslovalnice v več slovenskih mestih, med drugim v Kočevju, [[Ljubljana|Ljubljani]], [[Maribor|Mariboru]], [[Celje|Celju]], [[Koper|Kopru]], [[Velenje|Velenju]], [[Nova Gorica|Novi Gorici]] in [[Murska Sobota|Murski Soboti]].<ref name="site">{{navedi splet |url=https://www.poravnava.si/poslovalnice/ |title=Poslovalnice |publisher=poraVnava.si |accessdate=2026-03-30}}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Podjetja Slovenije]] [[Kategorija:Kočevje]] 6vk0jwtrj0nnnqvm0iujb0r7a4j2tpr 6655295 6655290 2026-04-03T11:46:59Z Oleksandr Miziuk 256992 6655295 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Predložitev ČU|d|corp|ns=118|u=Oleksandr Miziuk|decliner=A09|declinets=20260328132547|ts=20260328132512}} <!-- Ne odstranite te vrstice! --> {{Komentar ČU|1=Prvi vir podjetja ne omenja, vse ostale reference so plačane objave. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:25, 28. marec 2026 (CET)}} ---- {{Infopolje Podjetje | name = poraVnava d.o.o. | type = [[Družba z omejeno odgovornostjo|d.o.o.]] | foundation = 3. junij 2010 | founder = Ivan Gabrič | location = [[Kočevje]], Slovenija | key_people = Ivan Gabrič (direktor) | industry = pravno svetovanje | products = pravno svetovanje, odškodninske storitve | homepage = [https://www.poravnava.si/ poravnava.si] }} '''poraVnava d.o.o.''' je slovensko podjetje s sedežem v [[Kočevje|Kočevju]], ustanovljeno leta 2010.<ref name="bizi">{{navedi splet |url=https://www.bizi.si/PORAVNAVA-D-O-O_KOCEVJE/maticno-podjetje/ |title=PORAVNAVA d.o.o. |publisher=Bizi.si |accessdate=2026-03-30}}</ref> Po podatkih poslovnih registrov je družba registrirana za dejavnosti na področju pravnega in finančnega svetovanja.<ref name="bizi" /> == Zgodovina == Podjetje je ustanovil Ivan Gabrič.<ref name="bizi" /> == Dejavnost == Podjetje deluje na področju pravnega in finančnega svetovanja.<ref name="bizi" /> V medijskih objavah je poraVnava d.o.o. uvrščena med podjetja, ki nudijo pomoč pri uveljavljanju zahtevkov, zlasti v primerih prometnih nesreč in poškodb pri delu.<ref name="zurnal" /><ref name="siol">{{navedi splet |url=https://siol.net/novice/slovenija/do-odskodnine-tudi-prek-spleta-in-telefona-521089 |title=Do odškodnine tudi prek spleta in telefona |publisher=Siol.net |accessdate=2026-03-30}}</ref> V članku portala Žurnal24, v katerem so primerjali več odškodninskih podjetij, so bili predstavljeni tudi kazalniki poslovanja za leto 2019, vključno s prihodki, dobičkom in številom zaposlenih.<ref name="zurnal">{{navedi splet |url=https://www.zurnal24.si/slovenija/primerjamo-slovenska-odskodninska-podjetja-kdo-se-je-najbolje-odrezal-359199 |title=Primerjamo slovenska odškodninska podjetja: kdo se je najbolje odrezal? |publisher=Žurnal24 |accessdate=2026-03-30}}</ref> Podjetje je imelo v letu 2024 po javno dostopnih bonitetnih podatkih 17 zaposlenih ter 870.503 evrov prihodkov.<ref name="bonitete">{{navedi splet |url=https://www.ebonitete.si/poravnava-doo/ |title=PORAVNAVA d.o.o. |publisher=EBONITETE.si |accessdate=2026-04-03}}</ref> Na spletni strani podjetja so navedene poslovalnice v več slovenskih mestih, med drugim v Kočevju, [[Ljubljana|Ljubljani]], [[Maribor|Mariboru]], [[Celje|Celju]], [[Koper|Kopru]], [[Velenje|Velenju]], [[Nova Gorica|Novi Gorici]] in [[Murska Sobota|Murski Soboti]].<ref name="site">{{navedi splet |url=https://www.poravnava.si/poslovalnice/ |title=Poslovalnice |publisher=poraVnava.si |accessdate=2026-03-30}}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Podjetja Slovenije]] [[Kategorija:Kočevje]] 7psmpjx2b78lzewfgkfai7i71zsoliz 0 599981 6654870 6650897 2026-04-02T14:15:06Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 3 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654870 wikitext text/x-wiki [[File:Sarajevo -Zgrada Zemaljskog vakufa.jpg|thumb|Stavba deželnega vakufa – primer bosanskega sloga v arhitekturi]] '''Bosanski slog v arhitekturi''' je specifičen arhitekturni izraz na začetku 20. stoletja, ki se je razvil iz tradicionalne arhitekture [[Dunajska secesija|dunajske secesije]] in iz zavedanja dejstva, da delo izvira iz [[Bosna in Hercegovina|Bosne in Hercegovine]]. Bosanski slog lahko primerjamo s skandinavskim nacionalnim romantizmom.<ref name=AAN>[https://aboutartnouveau.wordpress.com/2015/01/19/sarajevo-bosnia-and-herzegovina/ About Art Nouveau]</ref> Bosanski slog je zagovarjala mlajša generacija arhitektov, kot so češki arhitekt [[Josip Pospišil]] (Josef Pospíšil), slovenski arhitekt Rudolf Tönnies in avstrijski arhitekt Ernst Lichtblau, ki so vsi študirali na Umetnostni akademiji na Dunaju pri Karlu von Hasenauerju in Ottu Wagnerju. Vendar pa je slog poimenoval sarajevski višji arhitekt [[Josip Vancaš]], za katerega je delalo veliko teh mlajših arhitektov.<ref name=Makas-Conley>Emily Gunzburger Makas, Tanja Damljanovic Conley (eds.) [https://books.google.com/books?id=M_aMAgAAQBAJ&dq=%22+Rudolf+T%C3%B6nnies%22&pg=PA252 Capital Cities in the Aftermath of Empires]</ref> Čeprav je bil bosanski slog hvaljen kot bolj simpatičen v svojem lokalnem navdihu, Gunzberger-Makas in Damljanovic-Conley trdita, da je njegov poudarek ostal na islamski komponenti bosanske ljudske arhitekture, pogosto z zgodovinskimi in ne sodobnimi viri. Prehod iz neomavrskega v bosanski slog je bil tako »zamenjava enega historicističnega kolaža z drugim«, v katerem so bili panislamski motivi nadomeščeni z vseljudskimi motivi, kar je dvoumno povezovalo osmansko arhitekturo s sedanjostjo in napačno namigovalo, da so ti motivi specifično bosanski, čeprav jih najdemo po vsem otomanskem Balkanu. Bosanski slog je torej mogoče »najbolje razumeti kot del tradicije nacionalnega romantizma«, čeprav njegovi oblikovalci niso bili iz naroda, ki so ga želeli predstavljati. Ker se je še vedno osredotočal na razlike med zahodno in srednjo Evropo in ni spremenil razmerij moči glede napisanih, imperialnih interpretacij lokalne arhitekture, bosanski slog ni bil nič manj orientalističen kot mavrski preporod.<ref name=Makas-Conley/> == Razvoj bosanskega sloga == Avstro-ogrska oblast si je med svojo vladavino prizadevala v Bosni in Hercegovini vsiliti in graditi arhitekturo evropskih slogov ter s tem pokazati pomen svojega poslanstva v okupirani državi. Sprva je ponujala historične sloge, ki so zgradili najbolj reprezentativne stavbe druge polovice 19. stoletja na Dunaju. V Bosni se je preveč gradilo v tujih gradbenih slogih, predvsem [[historicizem]] in premalo cenilo, spoštovalo in uporabljalo ljudske bosanske metode gradnje. Soočena z večnacionalno strukturo prebivalstva v Bosni in Hercegovini je vlada spoznala, da je pri izbiri enega od historičnih slogov nujno imeti politični posluh. Za gradnjo na območjih, kjer je prevladovalo bošnjaško prebivalstvo, so arhitekti uporabljali slog mavrskega preporoda. Sčasoma se je izkazalo, da ta slog, tako kot drugi, ni ustrezal, ker ni nastal v razvoju arhitekturne misli in prakse, ki bi temeljila na avtohtoni arhitekturni dediščini. V poznem 19. in začetku 20. stoletja je med arhitekti in inženirji prišlo do gibanja k ustvarjanju resnično bosanskega sloga.<ref name="Dizdar">{{Cite web|url=http://makdizdar.ba/secesija-i-bosanski-slog-bosanski-stil-u-arhitekturi/|title=Gorčin Dizdar: Secesija i 'bosanski slog' – bosanski stil u arhitekturi|website=Fondacija Mak Dizdar, objavljeno 07/12/2008.|access-date=9 February 2017}}</ref> === Ernst Lichtblau === Dunajski arhitekt [[Ernst Lichtblau]], vajenec [[Otto Wagner|Otta Wagnerja]], je leta 1904 preučeval starodavno stanovanjsko arhitekturo po vsej Bosni in Hercegovini ter si prizadeval ustvariti sodoben slog, ki bi temeljil na teh avtohtonih oblikah. Njegovo delo v Bosni je primer stika Wagnerjeve šole z arhitekturo v Bosni in Hercegovini. Njegove risbe so bile objavljene leta 1907 v reviji ''Der Architekt''. Prikazujejo skupine starih hiš pod trdnjavo Jajce. Navdušile so ga kaskadne in kubistične oblike streh, preproste, a močne oblike hiš, ki jih modelirajo lahke in fine linije v črni, beli in rjavi barvi. Zahvaljujoč [[Art nouveau]] interpretaciji vsebine je v njih stara bosanska arhitektura pokazala svoje skrite in subtilne umetniške vrednosti ter dosegla raven, na kateri so se pokazale stične točke z [[moderna arhitektura|moderno arhitekturo]]. V drugi skupini risb Lichtblau poskuša ustvariti hiše ali stavbe za sodobne potrebe, sodobne oblike in gradnjo. Nekatere risbe kažejo prizadevanje za ustvarjanje tipične hiše, ki bi imela obliko stare stanovanjske arhitekture, nekatere spet predstavljajo primer reprezentativne hiše - vile za Bosno - seveda spet zasnovane in projektirane po istem principu.<ref name="Dizdar"/> Projekt za hišo v Bosni je nastal že leta 1904, zato lahko ta datum vzamemo kot začetek razvoja oziroma iskanja bosanskega sloga. Ker so v tem projektu Lichtblau že pomembne komponente stare bosanske arhitekture - kot so dvignjena lega hiše, terasasta dostopna cona, okolje, kjer je zelenje zelo pomembno, je skrbno obdelano, hiša je obdana z visokim zidom okoli ozkega dvorišča. Sama hiša - vila - kaže, da arhitekt spoštuje enonadstropno višino starih hiš; hiša ima na vogalu rešetkasto - z letvami - okna, visoko piramidasto streho, bele stene, velikost in proporce, elemente in celoto, izpeljane iz starih hiš in zgrajene po novih standardih. Lichtblau gre še korak dlje. Na Dunaju je zasnoval vilo v polnem bosanskem slogu, s čimer je temu arhitekturnemu izrazu dal evropsko in univerzalno legitimnost.<ref name="vakuf">{{Cite web|url=http://aplikacija.kons.gov.ba/kons/public/nacionalnispomenici/show/2980?return=&search=imeSpomenika:undefined:Zgrada%20Zemaljskog%20vakufa|title=Zgrad Rijaseta IZ u BiH|website=Komisija za nacionalne spomenike|access-date=13 September 2016|archive-date=2025-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20250124131612/http://aplikacija.kons.gov.ba/kons/public/nacionalnispomenici/show/2980?return=&search=imeSpomenika:undefined:Zgrada%20Zemaljskog%20vakufa|url-status=dead}}{{Dead link|date=October 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Lichtbau zasnuje projekt Uprave državnih gozdov kot moderno stavbo z značilnostmi centralno razvite postavitve bosanske stanovanjske stavbe.<ref name="Kurto">{{Cite web|url=https://de.scribd.com/document/110904578/Kurto-ARHITEKTURA-BIH-Razvoj-Bosanskog-Stila|title=Nedžad Kurto: ARHITEKTURA BIH- Razvoj bosanskog stila|website=Kulturno naslijeđe, Sarajevo|access-date=9 February 2017}}</ref> === Josip Vancaš === [[File:Sarajevo, Stari Grad Hotel (Gazi Hotel).jpg|thumb|Hotel Stari Grad v Sarajevu, Josip Vancaš (1909)]] V svojem prvem iskanju bosanskega sloga je Josip Vancaš sam preučeval stare hiše, izdeloval skice, študije in se ukvarjal z beleženjem značilnih predmetov in entitet. Zavzemal se je za avtohtono gradnjo in vključevanje stoletne bosanske tradicije v sodobno arhitekturo.<ref name="Kurto"/> Kot poslanec v bosanskem saboru je Vancaš leta 1911 bosanskemu parlamentu predložil resolucijo, v kateri so ti arhitekti izrazili svoja stališča o arhitekturni dediščini v Bosni in Hercegovini ter predloge za ohranitev in uporabo arhitekturnih znamenitosti. Resolucija je pozvala deželno vlado, naj sprejme ustrezne ukrepe za popis vseh starejših javnih in zasebnih stavb ter gradbenih spomenikov, da državne spomenike postavi pod zaščito države, da te stavbe nariše z risbami in fotografijami ter da pripravi pravno podlago - za nove stavbe v bosanskem slogu so bile ugodnosti in davčne olajšave. Sama resolucija ni prinesla nekaterih dokončnih rezultatov, čeprav jo je vlada sprejela.<ref name="Ana">{{Cite web|url=http://darhiv.ffzg.unizg.hr/id/eprint/6996/1/ana%20baric%20diplomski%20rad.pdf|title=Ana Barić CRKVA SVETIH ĆIRILA I METODA U SARAJEVU, DJELO JOSIPA VANCAŠA|website=SVEUČILIŠTE U ZAGREBBU FILOZOFSKI FAKULTET -ODSJEK ZA POVIJEST UMJETNOSTI Zagreb 2014|access-date=9 February 2017}}</ref> === Josip Pospišil === [[File:Sebilj in Sarajevo (8269348990).jpg|thumb|Pospišilov Sebilj na Baščaršiji]] Leta 1909 je v Sarajevo prispel arhitekt Josip Pospišil in takoj začel preučevati avtohtono dediščino v urbanizmu in arhitekturi ter se boriti za njeno zaščito in obnovo. Širil je 'bosanski slog' in iskal vzornike v svoji neposredni bližini.<ref name="Spasojević">{{Cite web|url=https://de.scribd.com/document/110738844/B-spasojevic-Arhitektura-Stambenih-Palata-Austrougarskog-Perioda-u-Sarajevu-1999-Drugo-Izdanje|title=Borislav Spasojević - Arhitektura stambenih palata austrougarskog perioda u Sarajevu-|website=RABIC Sarajevo, 1999|access-date=9 February 2017}}</ref> Pospišil se je leta 1912 pojavil v priznani reviji ''Der Bautechniker'' z več strokovnimi članki, v katerih je tudi tujo kulturno javnost obveščal o problemih trenutne gradbene prakse in teorije v Bosni in Hercegovini. Nato je objavil več svojih projektov, med njimi tudi perspektivni pogled na bodočo stavbo Gasilske brigade Sarajeva. Pospišilova Gasilska brigada iz leta 1912 je bila ena ključnih javnih stavb v bosanskem slogu, ki je bila dejansko zgrajena v provincialni prestolnici. Mešanica modernih slogov je imela funkcionalistične težnje zaradi skoraj popolnega pomanjkanja ornamentov, organizacije fasade, ki je bila po duhu opisana kot secesijska, in ekspresionistične upodobitve tako strukture kot funkcije. Imela je tudi strešni profil in štrleča lesena okna, ki spominjajo na bosansko ljudsko arhitekturo.<ref name=Makas-Conley/> Pospišilove zasnove Lekarne Radnik, stanovanjske in poslovne štirinadstropne stavbe v Titovi 34 (Salomova palača<ref>{{Navedi splet |url=https://bnn.ba/kultura/stogodisnja-salomova-palata-jedna-od-najljepsih-zgrada-sarajeva |title=BNN |accessdate=2026-03-26 |archive-date=2022-11-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221102163722/https://bnn.ba/kultura/stogodisnja-salomova-palata-jedna-od-najljepsih-zgrada-sarajeva |url-status=dead }}</ref>), palače Musafija, Sebilja (javni kiosk z vodnjakom) na Baščaršijskem trgu so primeri širitve bosanskega sloga.<ref name="Pašić">{{Cite web|url=http://www.cidom.org/wp-content/uploads/2015/12/Amir-Pašić-Arhitektura-BH-1878-1918_opt.pdf|title=Amir Pašić: Arhitektura Bosne i Hercegovine, Austrougarski period (1878-1918)|website=Univerzitet u Sarajevu Filozofski fakultet Odsjek za historiju, Sarajevo. 2014|access-date=10 September 2017}}</ref> <gallery> <!--|Radnik Pharmacy --> File:Sarajevo Fire Brigade barracks 1912.jpg|[[:commons:Category:Sarajevo_fire_brigade_barracks_(Skenderija)|Pospišilova stavba Gasilske brigade Sarajeva]], 1912 File:Salomova palata.jpg|Salom Palace <br>(Titova 34), Sarajevo File:Palata Musafija.jpg|Musafija palača </gallery> == Stavbe == [[File:Narodna biblioteka Branko Radicevic Derventa 02.jpg|thumb|Narodna knjižnica, Derventa]] *Stavba Zemljiškega vakufa (Islamske skupnosti Bosne in Hercegovine in Vakufske direkcije) in vakufa Hadima Ali-paše<ref name="vakuf"/> *Mandićeva poletna hiša na Ilidži *Družinska stavba Husedžinović v [[Banjaluka|Banjaluki]] iz leta 1913 *Hotel Stari Grad v Sarajevu.<ref>{{Cite web|url=http://old.kons.gov.ba/main.php?id_struct=6&lang=1&action=view&id=3005|title=Hotel Stari grad|website=kons.gov.ba|access-date=13 September 2016|archive-date=2020-06-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20200630002834/http://old.kons.gov.ba/main.php?id_struct=6&lang=1&action=view&id=3005|url-status=dead}}</ref> Vancaš se s tem projektom bolj oddaljuje od dunajsko secesijskega načela organizacije fasade, predvsem v svobodi ritmizacije tlorisa sten in oblik verande. Osrednja veranda je nepravilno izbočena, dvonadstropna, z zgornjim delom v celoti iz lesa in stekla, kot ''divanhana'' pri bosanski hiši. Kotna veranda ima peterokotni tloris.<ref name="Kurto"/> *Stanovanjsko-poslovni kot [[Baščaršija|Baščaršije]] iz leta 1911 je izraz spoštovanja, ki ga najdemo v: kamnitem pritličju, bogati verandi, mansardnih oknih s klasičnim lomljenim lokom, zaprti ograji in koničasti strehi z izrezljanimi resicami. Druge stavbe na Baščaršiji, zgrajene pred prvo svetovno vojno, so imele poudarjene elemente pripadnosti arhitekturi, v katero so bile interpolirane. *Stavba Hadin-pašinega vakufa v formalnih elementih nosi vse značilnosti bosanske hiše *Občinska stavba [[Derventa|Dervente]] in stavba kraljeve gimnazije Derventa *Hrvaški dom v [[Kiseljak]]u *Kreditna stavba [[Tešanj]] == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * Alija Bejtić - ''Ulice i trgovi Sarajeva''. Sarajevo: Muzej grada Sarajeva 1973. Godine * Borislav Spasojević - ''Arhitektura stambenih palata austrougarskog perioda u Sarajevu''. Sarajevo: Svjetlost, 1988. * Nedžad Kurto - ''Sarajevo 1492-1992'', Oko, Sarajevo. * Jela Božić, - ''Arhitekt Josip pl. Vancaš, Značaj i doprinos arhitekturi Sarajeva u periodu austrougarske uprave'', doktorska disertacija, Sarajevo, 1989. * {{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=oiyxoAEACAAJ|title=Arhitektura Bosne i Hercegovine 1878-1918|last=Ibrahim|first=Krzović|publisher=Umjetnicka galerija, 1987|year=1987}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Arhitektura Bosne in Hercegovine]] jes1xifi2m81liil1sgz7zh5l9o5huj 0 600029 6654971 6654625 2026-04-02T18:37:09Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 4 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6654971 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev Rožica<br>Црква Ружица/Crkva Ružica | fullname = Cerkev Rožica na [[Kalemegdan]]u | image = Kal-Ro-0300 Cerkev-Rožica.jpg | caption = Pogled na Cerkev Rožico — tesno vkleščeno v obzidje [[Beograjska trdnjava|Beograjske trdnjave]] | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = Staro mestno jedro | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Kalemegdan]] | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna Cerkev|SPC]] | previous denomination = | dedication = [[Marijino rojstvo|Rojstvo Device Marije (Mali Šmaren)]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[romarska cerkev]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd -->[http://www.spc.rs/sr/crkve_ruzhica_sveta_petka_u_beogradu Uradna stran SPC] | former name = | bull date = | founded date = 1403 | founder = neki plemič | groundbreaking = [[15. stoletje|začetek 15. stoletja]]<br>[[1867]] iz smodnišnice predelana v cerkev | completed date = [[1925]] | consecrated date = [[11. oktober]] [[1925]]<br>([[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|beograjsko-karlovški nadškof]] [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]]) | closed date = | demolished date = spremenjena v mošejo (ali morda podrta) 1521<br>1867 so jo [[Osmansko cesarstvo|Osmani]] predali [[Kneževina Srbija|Srbom]], ki so jo predelali v cerkev<br>1915 poškodovana v [[Prva svetovna vojna|Prvi svetovni vojni]]<br>obnovljena in ponovno posvečena 1925 | earlydedication = 1869 | otherdedication = 1925 | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = napravil [[mozaik]]e [[Đuro Radlović]]<ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/svet-mozaika-djure-p-radlovica-naslov-240770 |title= Svet mozaika Djure P. Radlovića - Jovica Trkulja: knjiga |publisher=Dosje|author=Jovica Trkulja|place=Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=26. november 2025}}</ref> | architectural type = dvoranski slog | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = kamen | bells = 3 | bells hung = | bell weight = | parish = | deanery = | archdiocese = [[Beograd-Sremski Karlovci]] | metropolis = | diocese = | province = | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | logo = | logosize = | logolink = | logoalt = | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Cerkev Rožica – Beograd | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = 31. maj 1965<ref>{{cite web|url=http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/|title=Duhovna riznica * Православни храмови у Београду * Цркве Ружица и Света Петка|publisher=Pravoslavlje * novine Srpske Patrijaršije broj 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026|archive-date=2009-05-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/|url-status=bot: unknown}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1|title=Crkva Ružica|publisher=Turistički vodič Srbije|author=Vladimir Lukić|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=30. marec 2026}}</ref> | refšt = | lokacija = Kalemegdan | občina = Stari grad }} }} '''Cerkev Rožica'''({{lang-la|Templum Rosacea in Singidunō}}; {{langx|sr|Црква Ружица|Crkva Ružica}}) stoji v [[Beograd|beograjskem]] najstarejšem območju [[Kalemegdan]] v občini Stari grad (=Staro mesto); pripada [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbski pravoslavni Cerkvi]] in spada pod [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|Beograjsko-karlovško nadškofijo]]. Kot [[župnijska cerkev]] ima za podružnico za lučaj kamna malo niže stoječo poljudno imenovano ''[[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev svete Petke]]'', ki pa uradno nosi naziv „Kapela svete Petke“ ter je znana zlasti po ''čudodelnem izviru''. == Zgodovina == [[File:Kal-1272 Jezusovo-rojstvo reljef.jpg|thumb|200px|left|<center>[[Cerkev Rožica, Beograd|Cerkev Rožica]] je posvečena [[Marijino rojstvo|Marijinemu rojstvu]], vendar je najbolj oblegana na praznik svete [[Petka Balkanska|Petke]]]]</center> === Beograjske sakralne stavbe === [[Beograjska trdnjava]] kot pomemben vojaško-kulturno-zgodovinski sklop je bila večkrat uničena zaradi osvajalnih pohodov in obleganj. [[Osmansko cesarstvo|Osmanska]] osvajanja so imela za posledico uničenje [[srednji vek|srednjeveškega]] mestnega jedra; vrh tega pa so preprečevala poznejše [[Avstrijsko cesarstvo|avstrijske]] poskuse preoblikovanja Beograda v utrjeno [[barok|baročno]] mesto. Od vladanja despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]] v 15. stoletju, pa vse do turške zasedbe 1521, so obstajale najpomembnejše ustanove v Spodnjem mestu tj. v današnjem delu Kalemegdana, ki je bliže reki Donavi. Stefanov življenjepisec opisuje takratne cerkvene stavbe ter omenja cerkev [[Marijino vnebovzetje|Marijinega vnebovzetja]] kot beograjsko [[stolnica|stolnico]], ki je bila v sestavi istoimenega samostana. Iz pisma beograjskega metropolita Teofana<ref>Teofan I. je bil metropolit (nekateri ga nazivajo patriarh) od 1435-1446</ref>{{sfn|Вуковић|1996|p=490}} <ref>Leta 1509 so pravoslavni Srbi spadali neposredno pod Carigrad kjer je bil takrat patriarh Pahomij I (1504-1513) in ima ta vir pomoto v imenu in nazivu</ref> [[Moskovska velika kneževina|moskovskemu velikemu knezu]] [[Vasilij III. Ivanovič|Vasiliju]] iz leta 1509 izvemo, da je bila v tej cerkvi med drugimi svetinjami tudi čudežna [[ikona]] [[Sveta Marija|Device Marije]], ki jo je po legendi naslikal [[Sveti Luka]] in relikvija svete Petke. Med zgodovinarji prevladuje mnenje, da je bila stolnica in tudi druge pomembnejše mestne cerkve takoj po osmanski zasedbi preurejena v [[mošeja|mošejo]]. Na ta način ni bila porušena in se je ohranila skupaj s cerkvijo [[frančiškani|frančiškanskega]] samostana vse do konca 17. in začetka 18. stoletja; po mnenju drugih pa so krščanske stavbe po zavzetju bile takoj porušene.<ref>{{cite web|url=http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/|title=Духовна ризница/Duhovna riznica * Православни храмови у Београду/Pravoslavni hramovi u Beogradu * Цркве Ружица и Света Петка/Crkve Ružica i Sveta Petka|publisher=Pravoslavlje * novine Srpske Patrijaršije broj 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026|archive-date=2009-05-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/|url-status=bot: unknown}}</ref> === Cerkev Rožica === Cerkev Rožica je bila zgrajena v začetku 15. stoletja. 1867 so jo Turki predali Srbom kot smodnišnico in kmalu je bila predelana v vojaško cerkev, 1925 pa prenovljena in ponovno slovesno posvečena. Njen patrocinij (''[[proščenje]])'' je ''Rojstvu Device Marije'' in je tesno povezana s sosednjo [[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkvijo svete Petke]]; tako sta na njen praznik zelo obiskani obe cerkvi, sicer pa je zaradi čudodelnega studenca veliko bolj priljubljena Petkina cerkev, ki je na splošno znana kot ''Sveta Petka'', čeprav sta na današnjem beograjskem področju še dve Sveti Petki, od njiju ena v Rakovici, kjer je pokopan tudi [[Pavel Stojčević|patriarh Pavel]].<ref name=Politika1>{{cite news| author = M.R.B. | title = Crkva Ružica među najunikatnijima na svetu | trans-title = Ružica Church among the most unique in the world | newspaper = [[Politika]] | language = sr | date = 5 January 2010 | url = http://www.politika.rs/sr/clanak/118507/Crkva-Ruzica-medu-najunikatnijima-na-svetu}}</ref><ref>{{cite web|url=https://beogradskiizlet.com/tour/manastir-rakovica/|title=Manastir Rakovica Beograd – grob patrijarha Pavla, izvor i istorija. Manastir Rakovica – duhovni mir, istorija i izvor Svete Petke u Beogradu|publisher=Beogradski izlet|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=31. marec 2026}}</ref> Natančen čas gradnje in kdo jo je zidal — kot dobrotnika (''ktitorja'') sicer navajajo nekega plemiča — ni čisto ugotovljeno; znano pa je z gotovostjo, da je to najstarejša cerkev v Beogradu. Nekateri navajajo leto 1403, drugi na splošno začetek 15. stoletja; glede datuma gradnje prve cerkve pa vse do danes ni bilo mogoče doseči soglasja.<ref>{{cite web|url=https://serbia.com/srpski/crkva-ruzica-i-luster-koji-je-fascinirao-svet/|title=Crkva Ružica i luster koji je fascinirao svet|publisher=Serbia.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2015|accessdate=15. marec 2026}}</ref> V obdobju od 1397 do 1521 so v nekdanji cerkvi, ki je bila pozneje porušena, hranili relikvije svete [[Petka Balkanska|Petke]]. Konec 17. stoletja je bila cerkev Rožica porušena, a že pet dni po osvoboditvi od Turkov je bil organiziran odbor za obnovo cerkve.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00048_19130101|page:56|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Београд под владом деспота Стевана Лазаревића. - У: Дело, 1. јануар 1913, стр:47]</ref> Dela so bila hitro končana, tako da je bila cerkev posvečena že po desetih mesecih in v njej so začeli opravljati bogoslužja. V 18. stoletju je bila na tem mestu smodnišnica, ki so jo v 19. stoletju preuredili v vojaško cerkev.<ref>{{cite book |last=Вујовић |first=Бранко |title=Београд у прошлости и садашњости | year=2003 |publisher=Издавачка кућа Драганић |location=Београд |page=110}}</ref> V beograjskem občinskem časopisu iz leta 1892 je potekala vroča razprava o tem ali je bila cerkev Rožica vojaška cerkev ali civilna cerkev. Takrat je bila cerkev večinoma namenjena bogoslužju za vojaštvo z vojaškimi kurati, vendar je vanjo prihajalo vedno tudi veliko 'civilnih' meščanov, ki so obilno prispevali za vzdrževanje cerkve in službujočega duhovnika. Zato so menili, da bi morala ključarje, tj. cerkveni odbor, imenovati občina, ne pa vojaška uprava.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00004_18920301|article:div220|page:8|block:Page1_Block2|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Образовање црквеног одбора цркве Ружице. - У: Београдске општинске новине, 1. март 1892, број 10.]</ref> Med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je bila cerkev hudo poškodovana, zlasti [[apsida]] in [[zvonik]].<ref>Tako točno navaja Nemška Wikipedija; večina srbskih virov — ki pa v opisovanju domačega trpljenja in ogroženosti Srbov večkrat pretiravajo — pa pišejo, da je bila Rožica takrat popolnoma porušena.</ref> Popravljena, obnovljena in na novo posvečena je bila 11. oktobra 1925, ko jo je posvetil [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|beograjsko-karlovški nadškof]] in [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]]. Od ponovne posvetitve 1925 do konca [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] 1944 je bila cerkev na razpolago vojakom in so v njej maševali vojaški kurati. Po vojni pa so v njej začeli maševati profesorji [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|''Bogoslovije'']] in člani visoke cerkvene uprave.<ref>{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/kalemegdanske-svetinje-crkva-ruzica-i-kapela-svete-petke/?script=lat|title= Kalemegdanske svetinje: Crkva Ružica i kapela Svete Petke |publisher=kompasinfo.rs|author=Kompas info|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2025|accessdate=30. marec 2026}}</ref> === Ljudsko izročilo in ''rozalije'' === [[File:010 Conrad Cichorius, Die Reliefs der Traianssäule, Tafel X.jpg|thumb|right|200px|<center>Obredno žrtvovanje je spremljalo krašenje s cvetličnimi venci.<ref>Reliefna plošča iz [[Trajanov steber|Trajanovega stebra]] v Rimu; med obredom plapolajo vojaški prapori, pod drevesom pa igrajo vojaški trobentači</ref>]]</center> Ljudsko izročilo pravi, da je cerkev Rožica stala na istem mestu kot danes, saj so ljudje imeli v čislih izvir svete Petke; med drugim tudi zato, ker je njena voda tekla pod temelji cerkve, posvečene [[Sveta Marija|Presveti Bogorodici]]. Po tej pripovedi so tri sestre: Rožica (tj. ''Ružica''), Marica in Anica (ali tudi Cveta, Cvetka) na ozemlju [[Beograjska trdnjava|Beograjske trdnjave]] zgradile vsaka svojo cerkev kot svojo ''nadarbino'' ali zaobljubno cerkev, ki so dobile na ta način po njih svoja poimenovanja.<ref>{{navedi knjigo|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Crkva Marica i Anica (Cveta).|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=120s}}</ref> Cerkev s tem imenom v beograjski trdnjavi omenjajo tudi starodavne pesmi.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00005_19390801|page:45|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Три виђења Свете Петке. - У: Београдске општинске новине, 1. август 1939.]</ref> Znani sta predvsem ljudski pesmi ''Ženitev Todorja Jakšiča'' in ''Delitev Jakšiča''.<ref>То су народне песме ''Женидба Тодора Јакшића'' и ''Диоба Јакшића|Деоба Јакшића''./To su narodne pesme „Ženidba Todora Jakšića“ i „Dioba Jakšića“|Deoba Jakšića</ref><ref>{{Cite web|url=https://kapelasvetepetke.rs/%d0%ba%d0%b0%d0%bb%d0%b5%d0%bc%d0%b5%d0%b3%d0%b4%d0%b0%d0%bd%d1%81%d0%ba%d0%b5-%d1%81%d0%b2%d0%b5%d1%82%d0%b8%d1%9a%d0%b5/|title=Калемегданске светиње|url-status=live}}</ref><ref>Vuk II, 226</ref> V [[Rimsko cesarstvo|Rimskem cesarstvu]] so bile ''Rozalije'' (''Rosalia'' ali ''Rosaria'') znane kot praznik vrtnic, ki so ga praznovali predvsem maja, a so ga razširjali vse do sredine julija. Praznovanje se včasih imenuje ''Rosatio'' ('okraševanje z vrtnicami') ali ''dies rosationis'' ('dan okraševanja z vrtnicami'), praznovali pa so ga lahko tudi z vijolicami (''violatio'', tj. 'dan vijoličnega okraševanja').<ref>C.R. Phillips, ''The Oxford Classical Dictionary,'' edited by Simon Hornblower and Anthony Spawforth (Oxford University Press, 1996, 3rd edition), p. 1335; ''Corpus Inscriptionum Latinarum|CIL'' 6.10264, 10239, 10248 and others. Other names include ''dies rosalis,'' ''dies rosae'' and ''dies rosaliorum'': ''CIL'' 3.7576, 6.10234, 6.10239, 6. 10248.</ref> Kot spomin na mrtve se je rosatio razvil iz običaja polaganja rož na grobove pri spominu na rajne. Ohranilo se je kakih deset tozadevnih spominskim obeležij, od preprostih napisov do velikih spomenikov ter več državnih praznikov, ki so bili posvečeni mrtvim.<ref>Peter Toohey, "Death and Burial in the Ancient World," in ''The Oxford Encyclopedia of Ancient Greece and Rome'' (Oxford University Press, 2010), pp. 366–367.</ref> V zvezi s tem poganskim praznikom ''Rozalij'', ki so ga vojaki praznovali od Rima pa vse do vzhodnih delov Rimskega cesarstva, je vzeto tudi samo ime cerkve Rožica. Ker je krščanski [[Sveta Trojica (praznik)|praznik Svete Trojice]] nekako sovpadal s starodavno ''Rozalijo'', so pod imenom Rožica med ljudstvom slovele številne cerkve, ki so bile zgrajene na [[Balkan]]u v [[srednji vek|srednjem veku]].<ref>{{Cite web|url=https://www.beogradskatvrdjava.co.rs/%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0-%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0/|title=Београдска тврђава|url-status=live}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Opis cerkve == [[File:Ružica Church - detail.jpg|thumb|right|200px|<center>Podoba Bogorodice z detetom Jezusom sporoča, komu je cerkev posvečena]]</center> Cerkev je prislonjena z zvonikom tik ob obzidje ''Zindan kapije'' in je podobne oblike kot navadne katoliške cerkve iz tistega časa s preprostim zvonikom. Nad ladjo ni [[kupola|kupole]], kot je v navadi pri sakralnih stavbah srednjeveškega moravsko-srbsko-bizantinskega sloga; notranjost cerkve krasi lestenec in [[ikonostas]], v zvoniku pa so trije [[zvon]]ovi. === Notranjščina === Njena sicer preprosta notranja oprava, ki je podobna drugim pravoslavnim cerkvam, pa ima nekaj posebnosti, ki to cerkvico delajo za eno najbolj zanimivih hramov v svetovnem merilu. #Pred vhodom stojita '''dva kipa''' ulita iz topovskih granat, ki označujeta srbske vojake: eden predstavlja vojaka s kopjem Dušana Silnega iz srednjeveške Srbije, drugi pa bojevnika iz Balkanskih vojn oziroma iz prve svetovne vojne; predstavljata vse vojake, ki so umrli za obrambo domovine. #'''Ikonostas''' je iz pozlačenega lesa (''duborez'') izrezljal [[mizar]] [[Kosta Todorović]] okoli leta 1926, ikone pa narisal ''[[iguman]]'' sv. [[Rafailo Momčilović]] (1875-1941); podobe je naslikal z oljem na vezane plošče po osnutkih škofa [[Irenej Đurić|Ireneja Đurića]]. #'''Stene''' je poslikal 1938 ukrajinski akademski slikar [[Andrej Bicenko]] (1886-1973), ki je študiral v [[Kijev]]u, živel ter delal pa nekaj časa kot begunec tudi v Beogradu. Kmalu pa je vlaga poslikavo precej poškodovala in je bila 1998 opravljena temeljita obnova. Zanimiva je povezava tradicionalnega cerkvenega slikarstva s prvinami sodobnega realizma; v tem slogu so naslikane tudi nekatere sodobne osebnosti. Med poslušalce je pri [[Jezus Kristus|Jezusovem]] ''[[Govor na gori|Govoru na gori]]'' na zahodno stran cerkvene ladje uvrstil vojaškega kurata [[Petar Trbojević|Petra Trbojevića]] in [[Kraljevina Jugoslavija|jugoslovanskega kralja]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksandra]], na severno stran pa njegovega očeta [[Kraljevina Srbija|srbskegaa kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] in zadnjega [[Ruski imperij|ruskega]] cesarja sv. [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaja Romanova]].<ref>{{cite web|url=http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/|title=Duhovna riznica Pravoslavni hramovi u Beogradu Crkve Ružica i Sveta Petka|publisher=Pravoslavlje br. 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026|archive-date=2009-05-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/|url-status=bot: unknown}}</ref><ref>{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/kalemegdanske-svetinje-crkva-ruzica-i-kapela-svete-petke/?script=lat|title= Kalemegdanske svetinje: Crkva Ružica i kapela Svete Petke |publisher=kompasinfo.rs|author=Kompas info|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2025|accessdate=30. marec 2026}}</ref> #'''Lestenec''' je nekaj posebnega, saj je sestavljen iz puškinih in pištolskih nabojev, častniških sabelj, topovskega streliva in vojaških oklepov, ter je ravno po tem prava redkost in primer tako imenovane [[vojaška umetnost|vojaške umetnosti]] (''military art'') in je na poseben način povezan z dogodki tako imenovane velike oziroma prve svetovne vojne. ''Polijelej'' (''πολυέλαιος'' - lestenec) lahko pomeni tudi »luči z veliko olja«, torej »oljenice, ki jih prižigajo za molitev in duhovno poglobitev«. Svetloba in solze, ki nenehno kapljajo na orožje, sijejo sporočilo, da vojna povzroča žalost in jok z gorečo željo, da se takšna norost ne bi nikoli več ponovila.<ref>{{cite web|url=https://serbia.com/srpski/crkva-ruzica-i-luster-koji-je-fascinirao-svet/|title=Crkva Ružica i luster koji je fascinirao svet|publisher=Serbia.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2015|accessdate=15. marec 2026}}</ref> === Zvonovi === Najstarejši zvon cerkve Rožice je bil ulit leta 1870, in so ga med prvo svetovno vojnopp]] dale odpeljati v vojne namene [[Avstro-Ogrska|avstroogrske]] zasedbene oblasti. 1920 so ga izsledili blizu [[Pécs|Pečuha]] na Madžarskem in ga pripeljali v Beograd, kjer je pa za njim izginila sleherna sled. Cerkev ima sedaj tri zvonove. Na srednjem in malem sta poleg [[Kraljevina Srbija|srbskega]] [[grb]]a in oznake: »Vojnotehnični inštitut Kragujevac« spodaj še napisa: :»Ta zvon cerkve Rožica je bil ulit leta 1892 v času vladavine kralja [[Aleksander I. Obrenović|Aleksandra I. Srbskega]] iz starih turških topov, najdenih v mestu Beograd.« Največji zvon pa ima poleg grba [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavije]] in oznake »Vojnotehnični inštitut Kragujevac 1924« napis: :»Ministrstvo vojske in mornarice in upravni odbor gospe princese Ljubice cerkvi Rožici v Beogradu«. Zvonovi merijo 64, 80 in 86 cm.<ref>{{navedi knjigo|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Crkva Marica i Anica (Cveta).|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=115}}</ref> === Kostnica === V sklopu cerkve je na levi strani prizidana [[kostnica]] padlih vojakov med tkzv. "Veliko vojno". Med vojnimi spopadi je širom Beograda padlo in bilo pokopanih veliko število srbskih vojakov v manjše grobove na različnih mestih. Glede na to, da je bila Rožica vojaška cerkev in da je vojaštvo v njej prejemala obhajilo pred odhodom v vojno, je bil podan predlog, da se na planoti nad cerkvijo zgradi zanje [[mavzolej]]. Kot cenejšo različico pa so zaradi pomanjkanja denarja njihove posmrtne ostanke začeli pokopavati v kostnici v bližini današnje restavracije ''Kalemegdanska terasa'', od koder so jo selili pod Jakšićev stolp. Nova kostnica je bila dokončana leta 1937, ko je bila dokončana in posvečena tudi Kapela svete Petke. V njo so prenesli posmrtne ostanke vojakov, najdenih na območju beograjske trdnjave, in kosti iz vojaške bolnišnice. Z izgradnjo kostnice je bilo pravzaprav urejeno osrednje beograjsko vojaško pokopališče.<ref>{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/kalemegdanske-svetinje-crkva-ruzica-i-kapela-svete-petke/?script=lat|title= Kalemegdanske svetinje: Crkva Ružica i kapela Svete Petke |publisher=kompasinfo.rs|author=Kompas info|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2025|accessdate=30. marec 2026}}</ref> == Slikovna zbirka == === Cerkev svete Petke === <center> <gallery> File:Crkva Sv. Petke u Beogradu8.jpg|Studenec Svete Petke znotraj cerkve File:Crkva svete Petke3.jpg|Cerkev s pročeljem File:Kal-Ro-0338 sveta-vodica.jpg|Vodica je na razpolago za točenje File:Kapela-Svete-Petke.jpg|Romarji med bogoslužjem File:Petka-1287 mozaik-Jezus ozdravlja.jpg|Đ. Radlović: Jezus ozdravi hromega File:Petka-1294 kupola-Pantokrator.jpg|V kupoli je upodobljen [[Kristus Pantokrator|Kristus Pantokrator (Vsevladar)]] </gallery> </center> === Cerkev Rožica === <center> <gallery> File:Kal-1271 vojak-pred-vrati Rožica.jpg|Vojak [[Štefan Dušan|Dušana Silnega]] s kopjem straži na desni strani vhoda File:Kal-Ro-0301 spredaj vojak-Pista-Tápai.jpg|Pogled na vhodno stran cerkve, ki je bila 2007 v delu File:Kal-1274 vojak-iz-brona.jpg|Vojak iz časa [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]] in iz [[Prva svetovna vojna|1. svetovne vojne]] straži na levi<ref>{{cite web|url=https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1|title=Crkva Ružica|publisher=Turistički vodič Srbije|author=Vladimir Lukić|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=30. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/|title=Duhovna riznica Православни храмови у Београду Цркве Ружица и Света Петка|publisher=Pravoslavlje|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026|archive-date=2009-05-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/|url-status=bot: unknown}}</ref><ref>Večina virov navaja, da vojak predstavlja srbskega pešca iz Prve svetovne vojne; nekateri menijo, da je ta pešec iz Balkanskih vojn; po nekaterih pa predstavlja oboje.</ref> File:Kal-Ro-0309 Rožica-znotraj.jpg|Notranjščina cerkve Rožica na Kalemegdanu File:Kal-Ro-0310 slikostoj.jpg|Ikonostas z uobičajenim razporedom podob File:Kal-Ro-0311 baldahin.jpg|Baldahin in ikonostas (slikostoj) v sredi cerkve File:Kal-1276 kostnica-Rožica.jpg|Na kostnici poleg cerkve Rožice je tudi križ iz topovskih cevi </gallery> </center> == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} *Душан Иванчевић: ''Београдска тврђава и њене светиње''; 168 стр., Библиотека Православље, Београд 1970 *Jovica Trkulja: '' Svet mozaika Djure P. Radlovića''; str. 316, Dosje, Beograd 2024 (ISBN:9788660474362) == Glej tudi == *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] *[[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev sv. Petke]] *[[Beograjska trdnjava]] *[[Cerkev Rožica, Rožaje]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1 Vladimir Lukić: Crkva Ružica | Turistički vodič Srbije] *[https://www.011info.com/upoznaj-beograd/ruzica-crkva-sa-pogledom-na-rat Ružica: Crkva sa pogledom na rat] *[https://www.artiscenter.com/artis-magazin/crkva-ru%C5%BEica-i-kapela-svete-petke-izmedju-legende-i-%C4%8Duda Crkva Ružica i Kapela Svete Petke: Izmedju legende i čuda - ArtisCenter] ;{{ikona cnr}} *[https://www.pobjeda.me/clanak/zastrasujuce-scene-ce-ukloniti-iz-crkve Zastrašujuće scene će ukloniti iz crkve — Pobjeda] ;{{ikona en}} *[https://serbia.com/ruzica-church-and-the-chandelier-that-has-amazed-the-world/ Ružica Church and the chandelier that has amazed the world - Serbia.com] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu|Petka]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji|Petka, Beograd]] [[Kategorija:Cerkve Rožica|Beograd]] [[Kategorija:Cerkve svete Petke|Beograd]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1925]] tch3c0qjlq4l4h2o6dj8zc8zl8zf82d 0 600220 6655206 6653313 2026-04-03T08:32:35Z A09 188929 +mandatarstvo, koalicijska pogajanja 6655206 wikitext text/x-wiki {{Prihodnje}}{{Infobox government cabinet|cabinet_name=16. vlada Republike Slovenije|deputy_government_head=|successor=[[17. vlada Republike Slovenije]]|cabinet_number=|jurisdiction=|flag=Flag_of_Slovenia.svg|flag_border=true|incumbent=|image=|image_size=|caption=|date_formed=|date_dissolved=|government_head=|government_head_history=|state_head=[[Nataša Pirc Musar]]|former_members_number=|cabinet_type=|members_number=Premier + 20 ministrov|political_party=|legislature_status=|opposition_party=|opposition_leader=|election=[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Volitve 2026]]|legislature_term=[[10. Državni zbor Republike Slovenije|10. Državni zbor]]|budget=|incoming_formation=|outgoing_formation=|previous=[[15. vlada Republike Slovenije]]|opposition_cabinet=}} '''16. vlada Republike Slovenije''' je prihajajoča [[Vlada Republike Slovenije]]. Zaenkrat še neznani mandatar bo izbran med predstavniki strank, izvoljenih na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 22. marca 2026]]. Na volitvah je sicer z 29 osvojenimi poslanskimi mandati slavilo [[Gibanje Svoboda]] z [[Robert Golob|Robertom Golobom]], predsednikom 15. vlade RS, sledi [[Slovenska demokratska stranka]] z [[Janez Janša|Janezom Janšo]] in 28 poslanci. Na tretje mesto se je z devetimi poslanci uvrstilo zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi, SLS, FOKUS]], na četrtem mestu so [[Socialni demokrati]] s šestimi mandati, enako število jih je prejela stranka [[Demokrati. Anžeta Logarja]]. Na šestem mestu je pristalo zavezništvo [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]], ki je osvojilo pet poslanskih mandatov, v državni zbor pa se je uvrstila tudi [[Resni.ca]], prav tako s petimi poslanci. Najkasneje 30 dni po ustanovni seji Državnega zbora Republike Slovenije, ki naj bi bila 10. aprila, mora predsednica Republike [[Nataša Pirc Musar]] Državnemu zboru dostaviti predlog kandidata za predsednika vlade, t.i. mandatarja, torej do 10. maja. == Mandatarstvo == === Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine v državnozborske volitve === {{Podrobno|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026#Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine}} Zadnja dva tedna predvolilne kampanje marca 2026 je slovensko politiko zaznamovala afera o domnevnem izraelskem vmešavanju v volitve. Začela se je z objavo posnetkov in prisluhov na družbenih omrežjih številnim vidnim politikom kot sta [[Dominika Švarc Pipan]] in [[Nina Zidar Klemenčič]], ki so nakazovali na politične vplive in korupcijo.<ref>{{Navedi splet|title=Golob: Institucije naj raziščejo. Janša: Sloveniji vlada kriminalna združba.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-institucije-naj-raziscejo-jansa-sloveniji-vlada-kriminalna-zdruzba/776314|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> [[Inštitut 8. marec]] in [[Danes je nov dan]] sta za posnetke obtožila izraelsko podjetje [[Black Cube]], ki naj bi decembra 2025 imelo stike s stranko SDS in Janezom Janšo na njenem sedežu.<ref name=":34">{{Navedi splet|title=Ali je za prisluhi zasebno izraelsko obveščevalno podjetje? Z njim naj bi se sestal Janez Janša.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ali-je-za-prisluhi-zasebno-izraelsko-obvescevalno-podjetje-z-njim-naj-bi-se-sestal-janez-jansa/776504|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Agenti Black Cube večkrat v Ljubljani. Jih je pred vilo pričakal Janša? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/svoj-hrbet-bomo-nastavili-tudi-eni-zelo-nevarni-skupini-ljudi.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref> Dogajanje je na soočenju POP TV eskaliral Robert Golob, ki je Janši očital vpletanje v mednarodni organiziran kriminal ter veleizdajo, Janša pa je naslednjega dne napovedal vložitev tožb.<ref name=":35">{{Navedi splet|title=SDS zaradi navedb o srečanju z Black Cube napoveduje tožbe {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/sds-zaradi-navedb-o-srecanju-z-black-cube-v-kazenske-in-odskodninske-tozbe.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref> 18. marca je sekretariat [[Svet za nacionalno varnost (Slovenija)|Sveta za nacionalno varnost]](SNAV) po seznanitvi s poročilom direktorja [[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|Sove]] Joška Kadivnika potrdil obstoj dokazov o neposrednem tujem vmešavanju v volitve, po vsej verjetnosti po naročilu iz Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Volk: Dejstva kažejo na tuje vmešavanje v volitve. Janša potrdil sestanek na Trstenjakovi.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/volk-dejstva-kazejo-na-tuje-vmesavanje-v-volitve-jansa-potrdil-sestanek-na-trstenjakovi/776699|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=M. Z. , T. L.|last=Š}}</ref> Sova je identificirala štiri obiske operativcev Black Cuba v Sloveniji, med drugim 11. decembra 2025, ko so zabeležili njihov postanek na Trstenjakovi ulici.<ref name=":36">{{Navedi splet|title=Volk: Dejstva kažejo na tuje vmešavanje v volitve. Janša potrdil sestanek na Trstenjakovi.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/volk-dejstva-kazejo-na-tuje-vmesavanje-v-volitve-jansa-potrdil-sestanek-na-trstenjakovi/776699|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=M. Z. , T. L.|last=Š}}</ref> Janša je kasneje potrdil srečanje z Eilandom, a dejal, da »se ne spomni datuma«, hkrati pa je Sovo obtožil nezakonitega nadzora prek bližnjega »konspirativnega stanovanja«.<ref name=":36" /><ref>{{Navedi splet|title=Janša potrdil sestanek, a datuma se ne spomni {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/han-sd-v-tej-igri-ne-bo-sodelovala-nsi-skrbi-pasivnost-organov-pregona.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janša priznava, da je bil predstavnik Black Cube "pri nas", ne spomni pa se, na kateri datum|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prvi-odziv-janeza-janse-sova-ali-parasova-ima-na-trstenjakovi-konspirativko/|website=N1|date=2026-03-18|accessdate=2026-03-24|language=sl-SI}}</ref> 26. marca 2026 se je na pobudo premierja Roberta Goloba sestal Svet za nacionalno varnost (SNAV), ki so se ga poleg stalnih članov in predsednice republike prvič udeležili tudi voditelji vseh novoizvoljenih parlamentarnih strank. Osrednja točka seje je bilo poročilo direktorja Sove Joška Kadivnika, ki je po navedbah vladnega urada za komuniciranje »nesporno potrdilo« vmešavanja tuje paraobveščevalne agencije v slovenski volilni proces in njeneih stikov s slovenskimi subjekti.<ref name=":402">{{Navedi splet|title=Kadivnik: Sova obvestila policijo in tožilstvo; Janša: Kot bi poslušal konferenco Nike Kovač|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kadivnik-sova-obvestila-policijo-in-tozilstvo-jansa-kot-bi-poslusal-konferenco-nike-kovac/777530|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref><ref name=":412">{{Navedi splet|title='Bližajoča se kriza zahteva pravočasno in usklajeno ukrepanje' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/blizajoca-se-energetska-gospodarska-in-prehrambna-kriza-zahteva-usklajeno-ukrepanje.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> Kadivnik je člane seznanil, da je Sova o utemeljenih sumih kaznivih dejanj že dva dni prej uradno obvestila državno tožilstvo in policijo. Premier Golob opozoril na resnost tujih vplivov, predsednik SDS Janez Janša pa je navedbe zavrnil ter jih označil za »zlorabo državnih institucij« in »špekulacije«, primerljive z aktivizmom nevladnih organizacij, ob tem je dodal, da na seji niso bili predstavljeni nobeni novi materialni dokazi.<ref name=":402" /> Sejo je zaradi pomanjkanja varnostnega dovoljenja za dostop do tajnih podatkov predčasno zapustil prvak stranke Resni.ca Zoran Stevanović.<ref name=":432">{{Navedi splet|title=Vlada: Sova nesporno potrdila tuje vplive na volitve v Sloveniji. Janša: Gre za zlorabo institucij|url=https://n1info.si/novice/slovenija/direktor-sove-zaradi-tujega-vmesavanja-v-slovenske-volitve-smo-naznanili-sume-kaznivih-dejanj/|website=N1|date=2026-03-26|accessdate=2026-03-26|language=sl-SI}}</ref> Janša je 27. marca Golobu ter Mescu napovedal tožbo, v kolikor ne bi umaknila njunih izjav o Janševemu domnevnemu vpletanju v volitve na televizijskih soočenjih, vendar sta umik zavrnila.<ref>{{Navedi splet|title=Janša od Mesca in Goloba zahteva preklic izjav o njem, sicer napoveduje tožbo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/jansa-od-mesca-in-goloba-zahteva-preklic-izjav-o-njem-sicer-napoveduje-tozbo/777742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-29|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> === Sestanki in koalicijska pogajanja === Premier in relativni zmagovalec volitev [[Robert Golob]] je na prvi uradni sestanek o oblikovanju »razvojne koalicije«, oziroma kasneje imenovane kot »vlade narodne enotnosti«,<ref>{{Navedi splet|title=Robert Golob: Slovenija potrebuje vlado narodne enotnosti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/robert-golob-slovenija-potrebuje-vlado-narodne-enotnosti/777620|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> ki bo potekal v petek na sedežu Gibanja Svoboda, povabil vse parlamentarne stranke z izjemo SDS.<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob začel pogovore o oblikovanju razvojne koalicije; SNAV bo sklican še ta teden|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/premier-golob-zacel-pogovore-o-oblikovanju-razvojne-koalicije-snav-bo-sklican-se-ta-teden/777290|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Namen srečanja je iskanje skupnih rešitev za povečanje konkurenčnosti gospodarstva in soočanje s prihajajočo krizo v zaostrenih mednarodnih razmerah. Udeležbo so potrdili v strankah [[Socialni demokrati]], [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]] in [[Resni.ca]], medtem ko je zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi+SLS+FOKUS]] povabilo zavrnila.<ref name=":44">{{Navedi splet|title=Ne Logar ne Stevanović se ne vidita v koaliciji z Levico, NSi zavrnil udeležbo na petkovem sestanku|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/ne-logar-ne-stevanovic-se-ne-vidita-v-koaliciji-z-levico-nsi-zavrnil-udelezbo-na-petkovem-sestanku/777536|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. K. B. , T. L.|last=Š}}</ref> V NSi so svojo odločitev utemeljili s pojasnilom, da v vrednotah in programu ne vidijo stičnih točk s Svobodo, hkrati pa so bili kritični do po njihovem mnenju »razdiralne politike« odhajajoče vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Logar in Stevanović proti Levici, NSi ne bo niti na sestanek {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kosarica-levici-logar-pogajanja-lahko-trajajo-tedne-ali-mesece.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> [[Anže Logar]] (Demokrati) je poudaril, da ima mandat za pogovore, vendar opozarja, da so ti šele v začetni fazi in da bo odločitev o koaliciji odvisna od vsebinskih pogojev, predvsem boja proti korupciji (predlagani sistem SKOK), davčne razbremenitve in delujočega zdravstva. Logar je ob tem ostro izključil sodelovanje z Levico in zavrnil medijske navedbe o že razdeljenih ministrskih mestih kot »čisto laž«.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Treba je razmisliti, kaj je najbolje za Slovenijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/logar-treba-je-razmisliti-kaj-je-najbolje-za-slovenijo/777405|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=A.|last=S}}</ref><ref name=":44" /> Podobno se je odzval Zoran Stevanović (Resni.ca), ki se bo sestanka udeležil le zato, da ne bi povzročal politične krize, vendar je ob tem večkrat poudaril, da se v vladi Roberta Goloba ne vidi.<ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović: Ne gremo ne v vlado Janeza Janše ne Roberta Goloba|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/zoran-stevanovic-ne-gremo-ne-v-vlado-janeza-janse-ne-roberta-goloba/777408|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tarča: Ozadje prisluškovalne afere in koalicijska pogajanja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tarca-ozadje-prisluskovalne-afere-in-koalicijska-pogajanja/256888|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=Al Ma , T. L.|last=Š}}</ref> Stevanović prav tako zavrača sodelovanje z Levico zaradi nasprotujočih si programskih izhodišč, hkrati pa je izrazil interes za ključne resorje, kot so notranje zadeve, zunanje zadeve in finance.<ref name=":44" /><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Resnice je postavil ceno za vstop v koalicijo|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/stevanovic-cilja-na-notranje-in-zunanje-ministrstvo-ter-na-financno|website=www.delo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> Logar in Stevanović sta se v sredo po volitvah srečala tudi na »prijateljski kavi«.<ref>{{Navedi splet|title=Logar in Stevanović "prijateljsko spila kavo"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/logar-in-stevanovic-prijateljsko-spila-kavo/259450|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> [[Matjaž Han]] (SD) pa je sporočil, da njegova stranka ne postavlja vnaprejšnjih pogojev, razen jasne zavrnitve sodelovanja z SDS, in dodal, da so pripravljeni tudi na vlogo v opoziciji.<ref name=":44" /> 30. marca je Pirc Musar po pogovorih s predstavniki novoizvoljenih strank napovedala, da mandatar ne bo posameznik, ki je poskušal vplivati na volitve s tujimi akterji; vendar pozvala k preiskavi incidenta. Mandatarstvo je napovedala osebi s 46 glasovi podpore.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Zavračam kakršne koli dvome o legitimnosti teh volitev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/pirc-musar-zavracam-kakrsne-koli-dvome-o-legitimnosti-teh-volitev/777957|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:16. vlada Republike Slovenije]] [[Kategorija:Vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2026]] 5kal415w5ahsaaxnief4ro6es288lac 6655215 6655206 2026-04-03T08:41:48Z A09 188929 /* Sestanki in koalicijska pogajanja */ +tretji blok 6655215 wikitext text/x-wiki {{Prihodnje}}{{Infobox government cabinet|cabinet_name=16. vlada Republike Slovenije|deputy_government_head=|successor=[[17. vlada Republike Slovenije]]|cabinet_number=|jurisdiction=|flag=Flag_of_Slovenia.svg|flag_border=true|incumbent=|image=|image_size=|caption=|date_formed=|date_dissolved=|government_head=|government_head_history=|state_head=[[Nataša Pirc Musar]]|former_members_number=|cabinet_type=|members_number=Premier + 20 ministrov|political_party=|legislature_status=|opposition_party=|opposition_leader=|election=[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Volitve 2026]]|legislature_term=[[10. Državni zbor Republike Slovenije|10. Državni zbor]]|budget=|incoming_formation=|outgoing_formation=|previous=[[15. vlada Republike Slovenije]]|opposition_cabinet=}} '''16. vlada Republike Slovenije''' je prihajajoča [[Vlada Republike Slovenije]]. Zaenkrat še neznani mandatar bo izbran med predstavniki strank, izvoljenih na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 22. marca 2026]]. Na volitvah je sicer z 29 osvojenimi poslanskimi mandati slavilo [[Gibanje Svoboda]] z [[Robert Golob|Robertom Golobom]], predsednikom 15. vlade RS, sledi [[Slovenska demokratska stranka]] z [[Janez Janša|Janezom Janšo]] in 28 poslanci. Na tretje mesto se je z devetimi poslanci uvrstilo zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi, SLS, FOKUS]], na četrtem mestu so [[Socialni demokrati]] s šestimi mandati, enako število jih je prejela stranka [[Demokrati. Anžeta Logarja]]. Na šestem mestu je pristalo zavezništvo [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]], ki je osvojilo pet poslanskih mandatov, v državni zbor pa se je uvrstila tudi [[Resni.ca]], prav tako s petimi poslanci. Najkasneje 30 dni po ustanovni seji Državnega zbora Republike Slovenije, ki naj bi bila 10. aprila, mora predsednica Republike [[Nataša Pirc Musar]] Državnemu zboru dostaviti predlog kandidata za predsednika vlade, t.i. mandatarja, torej do 10. maja. == Mandatarstvo == === Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine v državnozborske volitve === {{Podrobno|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026#Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine}} Zadnja dva tedna predvolilne kampanje marca 2026 je slovensko politiko zaznamovala afera o domnevnem izraelskem vmešavanju v volitve. Začela se je z objavo posnetkov in prisluhov na družbenih omrežjih številnim vidnim politikom kot sta [[Dominika Švarc Pipan]] in [[Nina Zidar Klemenčič]], ki so nakazovali na politične vplive in korupcijo.<ref>{{Navedi splet|title=Golob: Institucije naj raziščejo. Janša: Sloveniji vlada kriminalna združba.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-institucije-naj-raziscejo-jansa-sloveniji-vlada-kriminalna-zdruzba/776314|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> [[Inštitut 8. marec]] in [[Danes je nov dan]] sta za posnetke obtožila izraelsko podjetje [[Black Cube]], ki naj bi decembra 2025 imelo stike s stranko SDS in Janezom Janšo na njenem sedežu.<ref name=":34">{{Navedi splet|title=Ali je za prisluhi zasebno izraelsko obveščevalno podjetje? Z njim naj bi se sestal Janez Janša.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ali-je-za-prisluhi-zasebno-izraelsko-obvescevalno-podjetje-z-njim-naj-bi-se-sestal-janez-jansa/776504|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Agenti Black Cube večkrat v Ljubljani. Jih je pred vilo pričakal Janša? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/svoj-hrbet-bomo-nastavili-tudi-eni-zelo-nevarni-skupini-ljudi.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref> Dogajanje je na soočenju POP TV eskaliral Robert Golob, ki je Janši očital vpletanje v mednarodni organiziran kriminal ter veleizdajo, Janša pa je naslednjega dne napovedal vložitev tožb.<ref name=":35">{{Navedi splet|title=SDS zaradi navedb o srečanju z Black Cube napoveduje tožbe {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/sds-zaradi-navedb-o-srecanju-z-black-cube-v-kazenske-in-odskodninske-tozbe.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref> 18. marca je sekretariat [[Svet za nacionalno varnost (Slovenija)|Sveta za nacionalno varnost]](SNAV) po seznanitvi s poročilom direktorja [[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|Sove]] Joška Kadivnika potrdil obstoj dokazov o neposrednem tujem vmešavanju v volitve, po vsej verjetnosti po naročilu iz Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Volk: Dejstva kažejo na tuje vmešavanje v volitve. Janša potrdil sestanek na Trstenjakovi.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/volk-dejstva-kazejo-na-tuje-vmesavanje-v-volitve-jansa-potrdil-sestanek-na-trstenjakovi/776699|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=M. Z. , T. L.|last=Š}}</ref> Sova je identificirala štiri obiske operativcev Black Cuba v Sloveniji, med drugim 11. decembra 2025, ko so zabeležili njihov postanek na Trstenjakovi ulici.<ref name=":36">{{Navedi splet|title=Volk: Dejstva kažejo na tuje vmešavanje v volitve. Janša potrdil sestanek na Trstenjakovi.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/volk-dejstva-kazejo-na-tuje-vmesavanje-v-volitve-jansa-potrdil-sestanek-na-trstenjakovi/776699|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=M. Z. , T. L.|last=Š}}</ref> Janša je kasneje potrdil srečanje z Eilandom, a dejal, da »se ne spomni datuma«, hkrati pa je Sovo obtožil nezakonitega nadzora prek bližnjega »konspirativnega stanovanja«.<ref name=":36" /><ref>{{Navedi splet|title=Janša potrdil sestanek, a datuma se ne spomni {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/han-sd-v-tej-igri-ne-bo-sodelovala-nsi-skrbi-pasivnost-organov-pregona.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janša priznava, da je bil predstavnik Black Cube "pri nas", ne spomni pa se, na kateri datum|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prvi-odziv-janeza-janse-sova-ali-parasova-ima-na-trstenjakovi-konspirativko/|website=N1|date=2026-03-18|accessdate=2026-03-24|language=sl-SI}}</ref> 26. marca 2026 se je na pobudo premierja Roberta Goloba sestal Svet za nacionalno varnost (SNAV), ki so se ga poleg stalnih članov in predsednice republike prvič udeležili tudi voditelji vseh novoizvoljenih parlamentarnih strank. Osrednja točka seje je bilo poročilo direktorja Sove Joška Kadivnika, ki je po navedbah vladnega urada za komuniciranje »nesporno potrdilo« vmešavanja tuje paraobveščevalne agencije v slovenski volilni proces in njeneih stikov s slovenskimi subjekti.<ref name=":402">{{Navedi splet|title=Kadivnik: Sova obvestila policijo in tožilstvo; Janša: Kot bi poslušal konferenco Nike Kovač|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kadivnik-sova-obvestila-policijo-in-tozilstvo-jansa-kot-bi-poslusal-konferenco-nike-kovac/777530|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref><ref name=":412">{{Navedi splet|title='Bližajoča se kriza zahteva pravočasno in usklajeno ukrepanje' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/blizajoca-se-energetska-gospodarska-in-prehrambna-kriza-zahteva-usklajeno-ukrepanje.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> Kadivnik je člane seznanil, da je Sova o utemeljenih sumih kaznivih dejanj že dva dni prej uradno obvestila državno tožilstvo in policijo. Premier Golob opozoril na resnost tujih vplivov, predsednik SDS Janez Janša pa je navedbe zavrnil ter jih označil za »zlorabo državnih institucij« in »špekulacije«, primerljive z aktivizmom nevladnih organizacij, ob tem je dodal, da na seji niso bili predstavljeni nobeni novi materialni dokazi.<ref name=":402" /> Sejo je zaradi pomanjkanja varnostnega dovoljenja za dostop do tajnih podatkov predčasno zapustil prvak stranke Resni.ca Zoran Stevanović.<ref name=":432">{{Navedi splet|title=Vlada: Sova nesporno potrdila tuje vplive na volitve v Sloveniji. Janša: Gre za zlorabo institucij|url=https://n1info.si/novice/slovenija/direktor-sove-zaradi-tujega-vmesavanja-v-slovenske-volitve-smo-naznanili-sume-kaznivih-dejanj/|website=N1|date=2026-03-26|accessdate=2026-03-26|language=sl-SI}}</ref> Janša je 27. marca Golobu ter Mescu napovedal tožbo, v kolikor ne bi umaknila njunih izjav o Janševemu domnevnemu vpletanju v volitve na televizijskih soočenjih, vendar sta umik zavrnila.<ref>{{Navedi splet|title=Janša od Mesca in Goloba zahteva preklic izjav o njem, sicer napoveduje tožbo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/jansa-od-mesca-in-goloba-zahteva-preklic-izjav-o-njem-sicer-napoveduje-tozbo/777742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-29|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> === Sestanki in koalicijska pogajanja === Premier in relativni zmagovalec volitev [[Robert Golob]] je na prvi uradni sestanek o oblikovanju »razvojne koalicije«, oziroma kasneje imenovane kot »vlade narodne enotnosti«,<ref>{{Navedi splet|title=Robert Golob: Slovenija potrebuje vlado narodne enotnosti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/robert-golob-slovenija-potrebuje-vlado-narodne-enotnosti/777620|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> ki bo potekal v petek na sedežu Gibanja Svoboda, povabil vse parlamentarne stranke z izjemo SDS.<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob začel pogovore o oblikovanju razvojne koalicije; SNAV bo sklican še ta teden|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/premier-golob-zacel-pogovore-o-oblikovanju-razvojne-koalicije-snav-bo-sklican-se-ta-teden/777290|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Namen srečanja je iskanje skupnih rešitev za povečanje konkurenčnosti gospodarstva in soočanje s prihajajočo krizo v zaostrenih mednarodnih razmerah. Udeležbo so potrdili v strankah [[Socialni demokrati]], [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]] in [[Resni.ca]], medtem ko je zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi+SLS+FOKUS]] povabilo zavrnila.<ref name=":44">{{Navedi splet|title=Ne Logar ne Stevanović se ne vidita v koaliciji z Levico, NSi zavrnil udeležbo na petkovem sestanku|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/ne-logar-ne-stevanovic-se-ne-vidita-v-koaliciji-z-levico-nsi-zavrnil-udelezbo-na-petkovem-sestanku/777536|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. K. B. , T. L.|last=Š}}</ref> V NSi so svojo odločitev utemeljili s pojasnilom, da v vrednotah in programu ne vidijo stičnih točk s Svobodo, hkrati pa so bili kritični do po njihovem mnenju »razdiralne politike« odhajajoče vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Logar in Stevanović proti Levici, NSi ne bo niti na sestanek {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kosarica-levici-logar-pogajanja-lahko-trajajo-tedne-ali-mesece.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> [[Anže Logar]] (Demokrati) je poudaril, da ima mandat za pogovore, vendar opozarja, da so ti šele v začetni fazi in da bo odločitev o koaliciji odvisna od vsebinskih pogojev, predvsem boja proti korupciji (predlagani sistem SKOK), davčne razbremenitve in delujočega zdravstva. Logar je ob tem ostro izključil sodelovanje z Levico in zavrnil medijske navedbe o že razdeljenih ministrskih mestih kot »čisto laž«.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Treba je razmisliti, kaj je najbolje za Slovenijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/logar-treba-je-razmisliti-kaj-je-najbolje-za-slovenijo/777405|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=A.|last=S}}</ref><ref name=":44" /> Podobno se je odzval Zoran Stevanović (Resni.ca), ki se bo sestanka udeležil le zato, da ne bi povzročal politične krize, vendar je ob tem večkrat poudaril, da se v vladi Roberta Goloba ne vidi.<ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović: Ne gremo ne v vlado Janeza Janše ne Roberta Goloba|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/zoran-stevanovic-ne-gremo-ne-v-vlado-janeza-janse-ne-roberta-goloba/777408|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tarča: Ozadje prisluškovalne afere in koalicijska pogajanja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tarca-ozadje-prisluskovalne-afere-in-koalicijska-pogajanja/256888|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=Al Ma , T. L.|last=Š}}</ref> Stevanović prav tako zavrača sodelovanje z Levico zaradi nasprotujočih si programskih izhodišč, hkrati pa je izrazil interes za ključne resorje, kot so notranje zadeve, zunanje zadeve in finance.<ref name=":44" /><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Resnice je postavil ceno za vstop v koalicijo|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/stevanovic-cilja-na-notranje-in-zunanje-ministrstvo-ter-na-financno|website=www.delo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> Logar in Stevanović sta se v sredo po volitvah srečala tudi na »prijateljski kavi«.<ref>{{Navedi splet|title=Logar in Stevanović "prijateljsko spila kavo"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/logar-in-stevanovic-prijateljsko-spila-kavo/259450|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> [[Matjaž Han]] (SD) pa je sporočil, da njegova stranka ne postavlja vnaprejšnjih pogojev, razen jasne zavrnitve sodelovanja z SDS, in dodal, da so pripravljeni tudi na vlogo v opoziciji.<ref name=":44" /> 30. marca je Pirc Musar po pogovorih s predstavniki novoizvoljenih strank napovedala, da mandatar ne bo posameznik, ki je poskušal vplivati na volitve s tujimi akterji; vendar pozvala k preiskavi incidenta. Mandatarstvo je napovedala osebi s 46 glasovi podpore.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Zavračam kakršne koli dvome o legitimnosti teh volitev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/pirc-musar-zavracam-kakrsne-koli-dvome-o-legitimnosti-teh-volitev/777957|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> === Tvorba sredinskega bloka === {{Podrobno|Tretji blok}} Tretji blok so 1. aprila 2026 oblikovale stranke Nova Slovenija (ki je na volitvah nastopila v [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|koaliciji z SLS in Fokusom]]), [[Demokrati. Anžeta Logarja]] in [[Resni.ca]].<ref>{{Navedi splet|title="Oblikovanje tretjega bloka je ključnega pomena za stabilna in vsebinska izhodišča"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/oblikovanje-tretjega-bloka-je-kljucnega-pomena-za-stabilna-in-vsebinska-izhodisca/778220|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> ter pripravili programske predloge in sistemske ukrepe na področjih gospodarstva, zdravstva in boja proti korupciji, saj da imajo pri slednjih sorodne rešitve.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda piše osnutek koalicijske pogodbe, prvaki NSi, Demokratov in Resni.ce se pogovarjajo o tretjem bloku|url=https://n1info.si/volitve-2026/svoboda-bo-prihodnji-teden-strankam-poslala-osnutek-koalicijske-pogodbe/|website=N1|date=2026-04-01|accessdate=2026-04-02|language=sl-SI}}</ref> Predstavljajo zmerno liberalnih do konservativnih političnih strank, alternativnih Gibanju Svoboda ter SDS kot relativnima zmagovalkama volitev.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Prebilič, Vrtovec, Logar, Han in tretji blok - kako jim kaže?|url=https://www.zanima.me/kje-se-dejansko-skriva-tretji-blok/|website=Zanima.me|date=2025-06-28|accessdate=2026-04-02|language=sl-SI}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Tretji blok: je koalicija Prebiliča, Hana, Logarja in Tonina politična alternativa Robertu Golobu in Janezu Janši?|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/tretji-blok-prebilic-han-logar-tonin-1824530|website=Reporter|date=2025-06-08|accessdate=2026-04-02|language=sl}}</ref> Opisujejo se kot sredinski blok z 20 poslanci, predsednik Resni.ce [[Zoran Stevanović]] je ob tem napovedal, da ambicij za mandatarskega kandidata v trojici strank nimajo, ni pa te možnosti dokončno izključil, prav tako ni predviden noben dogovor o enotnem glasovanju.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: V sklopu tretjega bloka ni govora o nobenem enotnem glasovanju ali podobnih zavezah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/stevanovic-v-sklopu-tretjega-bloka-ni-govora-o-nobenem-enotnem-glasovanju-ali-podobnih-zavezah/778329|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> K sodelovanju je [[Jernej Vrtovec]] (NSi) povabil tudi Matjaža Hana (SD), ki pa je sodelovanje v takšni konstelaciji zavrnil.<ref>{{Navedi splet|title=Han: Stranka SD ne bo šla v nobeno desnosredinsko vlado|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/han-stranka-sd-ne-bo-sla-v-nobeno-desnosredinsko-vlado/778340|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=Al Ma , M.|last=Z}}</ref> == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:16. vlada Republike Slovenije]] [[Kategorija:Vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2026]] 0t9ldcsvboh7fy2uyhbf1zvwd2tsacj 6655217 6655215 2026-04-03T08:42:58Z VidicK01 193275 /* Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine v državnozborske volitve */ 6655217 wikitext text/x-wiki {{Prihodnje}}{{Infobox government cabinet|cabinet_name=16. vlada Republike Slovenije|deputy_government_head=|successor=[[17. vlada Republike Slovenije]]|cabinet_number=|jurisdiction=|flag=Flag_of_Slovenia.svg|flag_border=true|incumbent=|image=|image_size=|caption=|date_formed=|date_dissolved=|government_head=|government_head_history=|state_head=[[Nataša Pirc Musar]]|former_members_number=|cabinet_type=|members_number=Premier + 20 ministrov|political_party=|legislature_status=|opposition_party=|opposition_leader=|election=[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Volitve 2026]]|legislature_term=[[10. Državni zbor Republike Slovenije|10. Državni zbor]]|budget=|incoming_formation=|outgoing_formation=|previous=[[15. vlada Republike Slovenije]]|opposition_cabinet=}} '''16. vlada Republike Slovenije''' je prihajajoča [[Vlada Republike Slovenije]]. Zaenkrat še neznani mandatar bo izbran med predstavniki strank, izvoljenih na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 22. marca 2026]]. Na volitvah je sicer z 29 osvojenimi poslanskimi mandati slavilo [[Gibanje Svoboda]] z [[Robert Golob|Robertom Golobom]], predsednikom 15. vlade RS, sledi [[Slovenska demokratska stranka]] z [[Janez Janša|Janezom Janšo]] in 28 poslanci. Na tretje mesto se je z devetimi poslanci uvrstilo zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi, SLS, FOKUS]], na četrtem mestu so [[Socialni demokrati]] s šestimi mandati, enako število jih je prejela stranka [[Demokrati. Anžeta Logarja]]. Na šestem mestu je pristalo zavezništvo [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]], ki je osvojilo pet poslanskih mandatov, v državni zbor pa se je uvrstila tudi [[Resni.ca]], prav tako s petimi poslanci. Najkasneje 30 dni po ustanovni seji Državnega zbora Republike Slovenije, ki naj bi bila 10. aprila, mora predsednica Republike [[Nataša Pirc Musar]] Državnemu zboru dostaviti predlog kandidata za predsednika vlade, t.i. mandatarja, torej do 10. maja. == Mandatarstvo == === Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine v državnozborske volitve === {{Podrobno|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026#Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine}} Zadnja dva tedna predvolilne kampanje marca 2026 je slovensko politiko zaznamovala afera o domnevnem izraelskem vmešavanju v volitve. Začela se je z objavo posnetkov in prisluhov na družbenih omrežjih številnim vidnim politikom kot sta [[Dominika Švarc Pipan]] in [[Nina Zidar Klemenčič]], ki so nakazovali na politične vplive in korupcijo.<ref>{{Navedi splet|title=Golob: Institucije naj raziščejo. Janša: Sloveniji vlada kriminalna združba.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-institucije-naj-raziscejo-jansa-sloveniji-vlada-kriminalna-zdruzba/776314|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> [[Inštitut 8. marec]] in [[Danes je nov dan]] sta za posnetke obtožila izraelsko podjetje [[Black Cube]], ki naj bi decembra 2025 imelo stike s stranko SDS in Janezom Janšo na njenem sedežu.<ref name=":34">{{Navedi splet|title=Ali je za prisluhi zasebno izraelsko obveščevalno podjetje? Z njim naj bi se sestal Janez Janša.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ali-je-za-prisluhi-zasebno-izraelsko-obvescevalno-podjetje-z-njim-naj-bi-se-sestal-janez-jansa/776504|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Agenti Black Cube večkrat v Ljubljani. Jih je pred vilo pričakal Janša? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/svoj-hrbet-bomo-nastavili-tudi-eni-zelo-nevarni-skupini-ljudi.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref> Dogajanje je na soočenju POP TV eskaliral Robert Golob, ki je Janši očital vpletanje v mednarodni organiziran kriminal ter veleizdajo, Janša pa je naslednjega dne napovedal vložitev tožb.<ref name=":35">{{Navedi splet|title=SDS zaradi navedb o srečanju z Black Cube napoveduje tožbe {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/sds-zaradi-navedb-o-srecanju-z-black-cube-v-kazenske-in-odskodninske-tozbe.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref> 18. marca je sekretariat [[Svet za nacionalno varnost (Slovenija)|Sveta za nacionalno varnost]](SNAV) po seznanitvi s poročilom direktorja [[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|Sove]] Joška Kadivnika potrdil obstoj dokazov o neposrednem tujem vmešavanju v volitve, po vsej verjetnosti po naročilu iz Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Volk: Dejstva kažejo na tuje vmešavanje v volitve. Janša potrdil sestanek na Trstenjakovi.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/volk-dejstva-kazejo-na-tuje-vmesavanje-v-volitve-jansa-potrdil-sestanek-na-trstenjakovi/776699|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=M. Z. , T. L.|last=Š}}</ref> Sova je identificirala štiri obiske operativcev Black Cuba v Sloveniji, med drugim 11. decembra 2025, ko so zabeležili njihov postanek na Trstenjakovi ulici.<ref name=":36">{{Navedi splet|title=Volk: Dejstva kažejo na tuje vmešavanje v volitve. Janša potrdil sestanek na Trstenjakovi.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/volk-dejstva-kazejo-na-tuje-vmesavanje-v-volitve-jansa-potrdil-sestanek-na-trstenjakovi/776699|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=M. Z. , T. L.|last=Š}}</ref> Janša je kasneje potrdil srečanje z Eilandom, a dejal, da »se ne spomni datuma«, hkrati pa je Sovo obtožil nezakonitega nadzora prek bližnjega »konspirativnega stanovanja«.<ref name=":36" /><ref>{{Navedi splet|title=Janša potrdil sestanek, a datuma se ne spomni {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/han-sd-v-tej-igri-ne-bo-sodelovala-nsi-skrbi-pasivnost-organov-pregona.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janša priznava, da je bil predstavnik Black Cube "pri nas", ne spomni pa se, na kateri datum|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prvi-odziv-janeza-janse-sova-ali-parasova-ima-na-trstenjakovi-konspirativko/|website=N1|date=2026-03-18|accessdate=2026-03-24|language=sl-SI}}</ref> 26. marca 2026 se je na pobudo premierja Roberta Goloba sestal Svet za nacionalno varnost (SNAV), ki so se ga poleg stalnih članov in predsednice republike prvič udeležili tudi voditelji vseh novoizvoljenih parlamentarnih strank. Osrednja točka seje je bilo poročilo direktorja Sove Joška Kadivnika, ki je po navedbah vladnega urada za komuniciranje »nesporno potrdilo« vmešavanja tuje paraobveščevalne agencije v slovenski volilni proces in njeneih stikov s slovenskimi subjekti.<ref name=":402">{{Navedi splet|title=Kadivnik: Sova obvestila policijo in tožilstvo; Janša: Kot bi poslušal konferenco Nike Kovač|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kadivnik-sova-obvestila-policijo-in-tozilstvo-jansa-kot-bi-poslusal-konferenco-nike-kovac/777530|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref><ref name=":412">{{Navedi splet|title='Bližajoča se kriza zahteva pravočasno in usklajeno ukrepanje' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/blizajoca-se-energetska-gospodarska-in-prehrambna-kriza-zahteva-usklajeno-ukrepanje.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> Kadivnik je člane seznanil, da je Sova o utemeljenih sumih kaznivih dejanj že dva dni prej uradno obvestila državno tožilstvo in policijo. Premier Golob opozoril na resnost tujih vplivov, predsednik SDS Janez Janša pa je navedbe zavrnil ter jih označil za »zlorabo državnih institucij« in »špekulacije«, primerljive z aktivizmom nevladnih organizacij, ob tem je dodal, da na seji niso bili predstavljeni nobeni novi materialni dokazi.<ref name=":402" /> Sejo je zaradi pomanjkanja varnostnega dovoljenja za dostop do tajnih podatkov predčasno zapustil prvak stranke Resni.ca Zoran Stevanović.<ref name=":432">{{Navedi splet|title=Vlada: Sova nesporno potrdila tuje vplive na volitve v Sloveniji. Janša: Gre za zlorabo institucij|url=https://n1info.si/novice/slovenija/direktor-sove-zaradi-tujega-vmesavanja-v-slovenske-volitve-smo-naznanili-sume-kaznivih-dejanj/|website=N1|date=2026-03-26|accessdate=2026-03-26|language=sl-SI}}</ref> Janša je 27. marca Golobu ter Mescu napovedal tožbo, v kolikor ne bi umaknila njunih izjav o Janševem domnevnemu vpletanju v volitve na televizijskih soočenjih, vendar sta umik zavrnila.<ref>{{Navedi splet|title=Janša od Mesca in Goloba zahteva preklic izjav o njem, sicer napoveduje tožbo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/jansa-od-mesca-in-goloba-zahteva-preklic-izjav-o-njem-sicer-napoveduje-tozbo/777742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-29|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> === Sestanki in koalicijska pogajanja === Premier in relativni zmagovalec volitev [[Robert Golob]] je na prvi uradni sestanek o oblikovanju »razvojne koalicije«, oziroma kasneje imenovane kot »vlade narodne enotnosti«,<ref>{{Navedi splet|title=Robert Golob: Slovenija potrebuje vlado narodne enotnosti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/robert-golob-slovenija-potrebuje-vlado-narodne-enotnosti/777620|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> ki bo potekal v petek na sedežu Gibanja Svoboda, povabil vse parlamentarne stranke z izjemo SDS.<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob začel pogovore o oblikovanju razvojne koalicije; SNAV bo sklican še ta teden|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/premier-golob-zacel-pogovore-o-oblikovanju-razvojne-koalicije-snav-bo-sklican-se-ta-teden/777290|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Namen srečanja je iskanje skupnih rešitev za povečanje konkurenčnosti gospodarstva in soočanje s prihajajočo krizo v zaostrenih mednarodnih razmerah. Udeležbo so potrdili v strankah [[Socialni demokrati]], [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]] in [[Resni.ca]], medtem ko je zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi+SLS+FOKUS]] povabilo zavrnila.<ref name=":44">{{Navedi splet|title=Ne Logar ne Stevanović se ne vidita v koaliciji z Levico, NSi zavrnil udeležbo na petkovem sestanku|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/ne-logar-ne-stevanovic-se-ne-vidita-v-koaliciji-z-levico-nsi-zavrnil-udelezbo-na-petkovem-sestanku/777536|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. K. B. , T. L.|last=Š}}</ref> V NSi so svojo odločitev utemeljili s pojasnilom, da v vrednotah in programu ne vidijo stičnih točk s Svobodo, hkrati pa so bili kritični do po njihovem mnenju »razdiralne politike« odhajajoče vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Logar in Stevanović proti Levici, NSi ne bo niti na sestanek {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kosarica-levici-logar-pogajanja-lahko-trajajo-tedne-ali-mesece.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> [[Anže Logar]] (Demokrati) je poudaril, da ima mandat za pogovore, vendar opozarja, da so ti šele v začetni fazi in da bo odločitev o koaliciji odvisna od vsebinskih pogojev, predvsem boja proti korupciji (predlagani sistem SKOK), davčne razbremenitve in delujočega zdravstva. Logar je ob tem ostro izključil sodelovanje z Levico in zavrnil medijske navedbe o že razdeljenih ministrskih mestih kot »čisto laž«.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Treba je razmisliti, kaj je najbolje za Slovenijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/logar-treba-je-razmisliti-kaj-je-najbolje-za-slovenijo/777405|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=A.|last=S}}</ref><ref name=":44" /> Podobno se je odzval Zoran Stevanović (Resni.ca), ki se bo sestanka udeležil le zato, da ne bi povzročal politične krize, vendar je ob tem večkrat poudaril, da se v vladi Roberta Goloba ne vidi.<ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović: Ne gremo ne v vlado Janeza Janše ne Roberta Goloba|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/zoran-stevanovic-ne-gremo-ne-v-vlado-janeza-janse-ne-roberta-goloba/777408|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tarča: Ozadje prisluškovalne afere in koalicijska pogajanja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tarca-ozadje-prisluskovalne-afere-in-koalicijska-pogajanja/256888|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=Al Ma , T. L.|last=Š}}</ref> Stevanović prav tako zavrača sodelovanje z Levico zaradi nasprotujočih si programskih izhodišč, hkrati pa je izrazil interes za ključne resorje, kot so notranje zadeve, zunanje zadeve in finance.<ref name=":44" /><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Resnice je postavil ceno za vstop v koalicijo|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/stevanovic-cilja-na-notranje-in-zunanje-ministrstvo-ter-na-financno|website=www.delo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> Logar in Stevanović sta se v sredo po volitvah srečala tudi na »prijateljski kavi«.<ref>{{Navedi splet|title=Logar in Stevanović "prijateljsko spila kavo"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/logar-in-stevanovic-prijateljsko-spila-kavo/259450|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> [[Matjaž Han]] (SD) pa je sporočil, da njegova stranka ne postavlja vnaprejšnjih pogojev, razen jasne zavrnitve sodelovanja z SDS, in dodal, da so pripravljeni tudi na vlogo v opoziciji.<ref name=":44" /> 30. marca je Pirc Musar po pogovorih s predstavniki novoizvoljenih strank napovedala, da mandatar ne bo posameznik, ki je poskušal vplivati na volitve s tujimi akterji; vendar pozvala k preiskavi incidenta. Mandatarstvo je napovedala osebi s 46 glasovi podpore.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Zavračam kakršne koli dvome o legitimnosti teh volitev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/pirc-musar-zavracam-kakrsne-koli-dvome-o-legitimnosti-teh-volitev/777957|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> === Tvorba sredinskega bloka === {{Podrobno|Tretji blok}} Tretji blok so 1. aprila 2026 oblikovale stranke Nova Slovenija (ki je na volitvah nastopila v [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|koaliciji z SLS in Fokusom]]), [[Demokrati. Anžeta Logarja]] in [[Resni.ca]].<ref>{{Navedi splet|title="Oblikovanje tretjega bloka je ključnega pomena za stabilna in vsebinska izhodišča"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/oblikovanje-tretjega-bloka-je-kljucnega-pomena-za-stabilna-in-vsebinska-izhodisca/778220|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> ter pripravili programske predloge in sistemske ukrepe na področjih gospodarstva, zdravstva in boja proti korupciji, saj da imajo pri slednjih sorodne rešitve.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda piše osnutek koalicijske pogodbe, prvaki NSi, Demokratov in Resni.ce se pogovarjajo o tretjem bloku|url=https://n1info.si/volitve-2026/svoboda-bo-prihodnji-teden-strankam-poslala-osnutek-koalicijske-pogodbe/|website=N1|date=2026-04-01|accessdate=2026-04-02|language=sl-SI}}</ref> Predstavljajo zmerno liberalnih do konservativnih političnih strank, alternativnih Gibanju Svoboda ter SDS kot relativnima zmagovalkama volitev.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Prebilič, Vrtovec, Logar, Han in tretji blok - kako jim kaže?|url=https://www.zanima.me/kje-se-dejansko-skriva-tretji-blok/|website=Zanima.me|date=2025-06-28|accessdate=2026-04-02|language=sl-SI}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Tretji blok: je koalicija Prebiliča, Hana, Logarja in Tonina politična alternativa Robertu Golobu in Janezu Janši?|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/tretji-blok-prebilic-han-logar-tonin-1824530|website=Reporter|date=2025-06-08|accessdate=2026-04-02|language=sl}}</ref> Opisujejo se kot sredinski blok z 20 poslanci, predsednik Resni.ce [[Zoran Stevanović]] je ob tem napovedal, da ambicij za mandatarskega kandidata v trojici strank nimajo, ni pa te možnosti dokončno izključil, prav tako ni predviden noben dogovor o enotnem glasovanju.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: V sklopu tretjega bloka ni govora o nobenem enotnem glasovanju ali podobnih zavezah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/stevanovic-v-sklopu-tretjega-bloka-ni-govora-o-nobenem-enotnem-glasovanju-ali-podobnih-zavezah/778329|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> K sodelovanju je [[Jernej Vrtovec]] (NSi) povabil tudi Matjaža Hana (SD), ki pa je sodelovanje v takšni konstelaciji zavrnil.<ref>{{Navedi splet|title=Han: Stranka SD ne bo šla v nobeno desnosredinsko vlado|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/han-stranka-sd-ne-bo-sla-v-nobeno-desnosredinsko-vlado/778340|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=Al Ma , M.|last=Z}}</ref> == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:16. vlada Republike Slovenije]] [[Kategorija:Vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2026]] 71cqmy29sigy0nxciblbmlue93h7o4x 6655220 6655217 2026-04-03T08:45:40Z A09 188929 /* Tvorba sredinskega bloka */ tn 6655220 wikitext text/x-wiki {{Prihodnje}}{{Infobox government cabinet|cabinet_name=16. vlada Republike Slovenije|deputy_government_head=|successor=[[17. vlada Republike Slovenije]]|cabinet_number=|jurisdiction=|flag=Flag_of_Slovenia.svg|flag_border=true|incumbent=|image=|image_size=|caption=|date_formed=|date_dissolved=|government_head=|government_head_history=|state_head=[[Nataša Pirc Musar]]|former_members_number=|cabinet_type=|members_number=Premier + 20 ministrov|political_party=|legislature_status=|opposition_party=|opposition_leader=|election=[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Volitve 2026]]|legislature_term=[[10. Državni zbor Republike Slovenije|10. Državni zbor]]|budget=|incoming_formation=|outgoing_formation=|previous=[[15. vlada Republike Slovenije]]|opposition_cabinet=}} '''16. vlada Republike Slovenije''' je prihajajoča [[Vlada Republike Slovenije]]. Zaenkrat še neznani mandatar bo izbran med predstavniki strank, izvoljenih na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 22. marca 2026]]. Na volitvah je sicer z 29 osvojenimi poslanskimi mandati slavilo [[Gibanje Svoboda]] z [[Robert Golob|Robertom Golobom]], predsednikom 15. vlade RS, sledi [[Slovenska demokratska stranka]] z [[Janez Janša|Janezom Janšo]] in 28 poslanci. Na tretje mesto se je z devetimi poslanci uvrstilo zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi, SLS, FOKUS]], na četrtem mestu so [[Socialni demokrati]] s šestimi mandati, enako število jih je prejela stranka [[Demokrati. Anžeta Logarja]]. Na šestem mestu je pristalo zavezništvo [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]], ki je osvojilo pet poslanskih mandatov, v državni zbor pa se je uvrstila tudi [[Resni.ca]], prav tako s petimi poslanci. Najkasneje 30 dni po ustanovni seji Državnega zbora Republike Slovenije, ki naj bi bila 10. aprila, mora predsednica Republike [[Nataša Pirc Musar]] Državnemu zboru dostaviti predlog kandidata za predsednika vlade, t.i. mandatarja, torej do 10. maja. == Mandatarstvo == === Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine v državnozborske volitve === {{Podrobno|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026#Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine}} Zadnja dva tedna predvolilne kampanje marca 2026 je slovensko politiko zaznamovala afera o domnevnem izraelskem vmešavanju v volitve. Začela se je z objavo posnetkov in prisluhov na družbenih omrežjih številnim vidnim politikom kot sta [[Dominika Švarc Pipan]] in [[Nina Zidar Klemenčič]], ki so nakazovali na politične vplive in korupcijo.<ref>{{Navedi splet|title=Golob: Institucije naj raziščejo. Janša: Sloveniji vlada kriminalna združba.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-institucije-naj-raziscejo-jansa-sloveniji-vlada-kriminalna-zdruzba/776314|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> [[Inštitut 8. marec]] in [[Danes je nov dan]] sta za posnetke obtožila izraelsko podjetje [[Black Cube]], ki naj bi decembra 2025 imelo stike s stranko SDS in Janezom Janšo na njenem sedežu.<ref name=":34">{{Navedi splet|title=Ali je za prisluhi zasebno izraelsko obveščevalno podjetje? Z njim naj bi se sestal Janez Janša.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ali-je-za-prisluhi-zasebno-izraelsko-obvescevalno-podjetje-z-njim-naj-bi-se-sestal-janez-jansa/776504|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Agenti Black Cube večkrat v Ljubljani. Jih je pred vilo pričakal Janša? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/svoj-hrbet-bomo-nastavili-tudi-eni-zelo-nevarni-skupini-ljudi.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref> Dogajanje je na soočenju POP TV eskaliral Robert Golob, ki je Janši očital vpletanje v mednarodni organiziran kriminal ter veleizdajo, Janša pa je naslednjega dne napovedal vložitev tožb.<ref name=":35">{{Navedi splet|title=SDS zaradi navedb o srečanju z Black Cube napoveduje tožbe {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/sds-zaradi-navedb-o-srecanju-z-black-cube-v-kazenske-in-odskodninske-tozbe.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref> 18. marca je sekretariat [[Svet za nacionalno varnost (Slovenija)|Sveta za nacionalno varnost]](SNAV) po seznanitvi s poročilom direktorja [[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|Sove]] Joška Kadivnika potrdil obstoj dokazov o neposrednem tujem vmešavanju v volitve, po vsej verjetnosti po naročilu iz Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Volk: Dejstva kažejo na tuje vmešavanje v volitve. Janša potrdil sestanek na Trstenjakovi.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/volk-dejstva-kazejo-na-tuje-vmesavanje-v-volitve-jansa-potrdil-sestanek-na-trstenjakovi/776699|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=M. Z. , T. L.|last=Š}}</ref> Sova je identificirala štiri obiske operativcev Black Cuba v Sloveniji, med drugim 11. decembra 2025, ko so zabeležili njihov postanek na Trstenjakovi ulici.<ref name=":36">{{Navedi splet|title=Volk: Dejstva kažejo na tuje vmešavanje v volitve. Janša potrdil sestanek na Trstenjakovi.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/volk-dejstva-kazejo-na-tuje-vmesavanje-v-volitve-jansa-potrdil-sestanek-na-trstenjakovi/776699|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=M. Z. , T. L.|last=Š}}</ref> Janša je kasneje potrdil srečanje z Eilandom, a dejal, da »se ne spomni datuma«, hkrati pa je Sovo obtožil nezakonitega nadzora prek bližnjega »konspirativnega stanovanja«.<ref name=":36" /><ref>{{Navedi splet|title=Janša potrdil sestanek, a datuma se ne spomni {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/han-sd-v-tej-igri-ne-bo-sodelovala-nsi-skrbi-pasivnost-organov-pregona.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janša priznava, da je bil predstavnik Black Cube "pri nas", ne spomni pa se, na kateri datum|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prvi-odziv-janeza-janse-sova-ali-parasova-ima-na-trstenjakovi-konspirativko/|website=N1|date=2026-03-18|accessdate=2026-03-24|language=sl-SI}}</ref> 26. marca 2026 se je na pobudo premierja Roberta Goloba sestal Svet za nacionalno varnost (SNAV), ki so se ga poleg stalnih članov in predsednice republike prvič udeležili tudi voditelji vseh novoizvoljenih parlamentarnih strank. Osrednja točka seje je bilo poročilo direktorja Sove Joška Kadivnika, ki je po navedbah vladnega urada za komuniciranje »nesporno potrdilo« vmešavanja tuje paraobveščevalne agencije v slovenski volilni proces in njeneih stikov s slovenskimi subjekti.<ref name=":402">{{Navedi splet|title=Kadivnik: Sova obvestila policijo in tožilstvo; Janša: Kot bi poslušal konferenco Nike Kovač|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kadivnik-sova-obvestila-policijo-in-tozilstvo-jansa-kot-bi-poslusal-konferenco-nike-kovac/777530|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref><ref name=":412">{{Navedi splet|title='Bližajoča se kriza zahteva pravočasno in usklajeno ukrepanje' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/blizajoca-se-energetska-gospodarska-in-prehrambna-kriza-zahteva-usklajeno-ukrepanje.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> Kadivnik je člane seznanil, da je Sova o utemeljenih sumih kaznivih dejanj že dva dni prej uradno obvestila državno tožilstvo in policijo. Premier Golob opozoril na resnost tujih vplivov, predsednik SDS Janez Janša pa je navedbe zavrnil ter jih označil za »zlorabo državnih institucij« in »špekulacije«, primerljive z aktivizmom nevladnih organizacij, ob tem je dodal, da na seji niso bili predstavljeni nobeni novi materialni dokazi.<ref name=":402" /> Sejo je zaradi pomanjkanja varnostnega dovoljenja za dostop do tajnih podatkov predčasno zapustil prvak stranke Resni.ca Zoran Stevanović.<ref name=":432">{{Navedi splet|title=Vlada: Sova nesporno potrdila tuje vplive na volitve v Sloveniji. Janša: Gre za zlorabo institucij|url=https://n1info.si/novice/slovenija/direktor-sove-zaradi-tujega-vmesavanja-v-slovenske-volitve-smo-naznanili-sume-kaznivih-dejanj/|website=N1|date=2026-03-26|accessdate=2026-03-26|language=sl-SI}}</ref> Janša je 27. marca Golobu ter Mescu napovedal tožbo, v kolikor ne bi umaknila njunih izjav o Janševem domnevnemu vpletanju v volitve na televizijskih soočenjih, vendar sta umik zavrnila.<ref>{{Navedi splet|title=Janša od Mesca in Goloba zahteva preklic izjav o njem, sicer napoveduje tožbo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/jansa-od-mesca-in-goloba-zahteva-preklic-izjav-o-njem-sicer-napoveduje-tozbo/777742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-29|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> === Sestanki in koalicijska pogajanja === Premier in relativni zmagovalec volitev [[Robert Golob]] je na prvi uradni sestanek o oblikovanju »razvojne koalicije«, oziroma kasneje imenovane kot »vlade narodne enotnosti«,<ref>{{Navedi splet|title=Robert Golob: Slovenija potrebuje vlado narodne enotnosti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/robert-golob-slovenija-potrebuje-vlado-narodne-enotnosti/777620|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> ki bo potekal v petek na sedežu Gibanja Svoboda, povabil vse parlamentarne stranke z izjemo SDS.<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob začel pogovore o oblikovanju razvojne koalicije; SNAV bo sklican še ta teden|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/premier-golob-zacel-pogovore-o-oblikovanju-razvojne-koalicije-snav-bo-sklican-se-ta-teden/777290|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Namen srečanja je iskanje skupnih rešitev za povečanje konkurenčnosti gospodarstva in soočanje s prihajajočo krizo v zaostrenih mednarodnih razmerah. Udeležbo so potrdili v strankah [[Socialni demokrati]], [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]] in [[Resni.ca]], medtem ko je zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi+SLS+FOKUS]] povabilo zavrnila.<ref name=":44">{{Navedi splet|title=Ne Logar ne Stevanović se ne vidita v koaliciji z Levico, NSi zavrnil udeležbo na petkovem sestanku|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/ne-logar-ne-stevanovic-se-ne-vidita-v-koaliciji-z-levico-nsi-zavrnil-udelezbo-na-petkovem-sestanku/777536|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. K. B. , T. L.|last=Š}}</ref> V NSi so svojo odločitev utemeljili s pojasnilom, da v vrednotah in programu ne vidijo stičnih točk s Svobodo, hkrati pa so bili kritični do po njihovem mnenju »razdiralne politike« odhajajoče vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Logar in Stevanović proti Levici, NSi ne bo niti na sestanek {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kosarica-levici-logar-pogajanja-lahko-trajajo-tedne-ali-mesece.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> [[Anže Logar]] (Demokrati) je poudaril, da ima mandat za pogovore, vendar opozarja, da so ti šele v začetni fazi in da bo odločitev o koaliciji odvisna od vsebinskih pogojev, predvsem boja proti korupciji (predlagani sistem SKOK), davčne razbremenitve in delujočega zdravstva. Logar je ob tem ostro izključil sodelovanje z Levico in zavrnil medijske navedbe o že razdeljenih ministrskih mestih kot »čisto laž«.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Treba je razmisliti, kaj je najbolje za Slovenijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/logar-treba-je-razmisliti-kaj-je-najbolje-za-slovenijo/777405|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=A.|last=S}}</ref><ref name=":44" /> Podobno se je odzval Zoran Stevanović (Resni.ca), ki se bo sestanka udeležil le zato, da ne bi povzročal politične krize, vendar je ob tem večkrat poudaril, da se v vladi Roberta Goloba ne vidi.<ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović: Ne gremo ne v vlado Janeza Janše ne Roberta Goloba|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/zoran-stevanovic-ne-gremo-ne-v-vlado-janeza-janse-ne-roberta-goloba/777408|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tarča: Ozadje prisluškovalne afere in koalicijska pogajanja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tarca-ozadje-prisluskovalne-afere-in-koalicijska-pogajanja/256888|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=Al Ma , T. L.|last=Š}}</ref> Stevanović prav tako zavrača sodelovanje z Levico zaradi nasprotujočih si programskih izhodišč, hkrati pa je izrazil interes za ključne resorje, kot so notranje zadeve, zunanje zadeve in finance.<ref name=":44" /><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Resnice je postavil ceno za vstop v koalicijo|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/stevanovic-cilja-na-notranje-in-zunanje-ministrstvo-ter-na-financno|website=www.delo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> Logar in Stevanović sta se v sredo po volitvah srečala tudi na »prijateljski kavi«.<ref>{{Navedi splet|title=Logar in Stevanović "prijateljsko spila kavo"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/logar-in-stevanovic-prijateljsko-spila-kavo/259450|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> [[Matjaž Han]] (SD) pa je sporočil, da njegova stranka ne postavlja vnaprejšnjih pogojev, razen jasne zavrnitve sodelovanja z SDS, in dodal, da so pripravljeni tudi na vlogo v opoziciji.<ref name=":44" /> 30. marca je Pirc Musar po pogovorih s predstavniki novoizvoljenih strank napovedala, da mandatar ne bo posameznik, ki je poskušal vplivati na volitve s tujimi akterji; vendar pozvala k preiskavi incidenta. Mandatarstvo je napovedala osebi s 46 glasovi podpore.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Zavračam kakršne koli dvome o legitimnosti teh volitev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/pirc-musar-zavracam-kakrsne-koli-dvome-o-legitimnosti-teh-volitev/777957|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> === Tvorba sredinskega bloka === {{Podrobno|Tretji blok}} Tretji blok so 1. aprila 2026 oblikovale stranke Nova Slovenija (ki je na volitvah nastopila v [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|koaliciji z SLS in Fokusom]]), [[Demokrati. Anžeta Logarja]] in [[Resni.ca]]<ref>{{Navedi splet|title="Oblikovanje tretjega bloka je ključnega pomena za stabilna in vsebinska izhodišča"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/oblikovanje-tretjega-bloka-je-kljucnega-pomena-za-stabilna-in-vsebinska-izhodisca/778220|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> ter pripravile programske predloge in sistemske ukrepe na področjih gospodarstva, zdravstva in boja proti korupciji, saj da imajo pri slednjih sorodne rešitve.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda piše osnutek koalicijske pogodbe, prvaki NSi, Demokratov in Resni.ce se pogovarjajo o tretjem bloku|url=https://n1info.si/volitve-2026/svoboda-bo-prihodnji-teden-strankam-poslala-osnutek-koalicijske-pogodbe/|website=N1|date=2026-04-01|accessdate=2026-04-02|language=sl-SI}}</ref> Predstavljajo krog zmerno liberalnih do konservativnih političnih strank, alternativnih Gibanju Svoboda ter SDS kot relativnima zmagovalkama volitev.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Prebilič, Vrtovec, Logar, Han in tretji blok - kako jim kaže?|url=https://www.zanima.me/kje-se-dejansko-skriva-tretji-blok/|website=Zanima.me|date=2025-06-28|accessdate=2026-04-02|language=sl-SI}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Tretji blok: je koalicija Prebiliča, Hana, Logarja in Tonina politična alternativa Robertu Golobu in Janezu Janši?|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/tretji-blok-prebilic-han-logar-tonin-1824530|website=Reporter|date=2025-06-08|accessdate=2026-04-02|language=sl}}</ref> Opisujejo se kot sredinski blok z 20 poslanci, predsednik Resni.ce [[Zoran Stevanović]] je ob tem napovedal, da ambicij za mandatarskega kandidata v trojici strank nimajo, ni pa te možnosti dokončno izključil, prav tako ni predviden noben dogovor o enotnem glasovanju.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: V sklopu tretjega bloka ni govora o nobenem enotnem glasovanju ali podobnih zavezah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/stevanovic-v-sklopu-tretjega-bloka-ni-govora-o-nobenem-enotnem-glasovanju-ali-podobnih-zavezah/778329|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> K sodelovanju je [[Jernej Vrtovec]] (NSi) povabil tudi Matjaža Hana (SD), ki pa je sodelovanje v takšni konstelaciji zavrnil.<ref>{{Navedi splet|title=Han: Stranka SD ne bo šla v nobeno desnosredinsko vlado|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/han-stranka-sd-ne-bo-sla-v-nobeno-desnosredinsko-vlado/778340|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=Al Ma , M.|last=Z}}</ref> == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:16. vlada Republike Slovenije]] [[Kategorija:Vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2026]] br97of7inrq5uhkamn26u4mu2k5xgud 6655222 6655220 2026-04-03T08:46:52Z A09 188929 /* Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine v državnozborske volitve */ dp 6655222 wikitext text/x-wiki {{Prihodnje}}{{Infobox government cabinet|cabinet_name=16. vlada Republike Slovenije|deputy_government_head=|successor=[[17. vlada Republike Slovenije]]|cabinet_number=|jurisdiction=|flag=Flag_of_Slovenia.svg|flag_border=true|incumbent=|image=|image_size=|caption=|date_formed=|date_dissolved=|government_head=|government_head_history=|state_head=[[Nataša Pirc Musar]]|former_members_number=|cabinet_type=|members_number=Premier + 20 ministrov|political_party=|legislature_status=|opposition_party=|opposition_leader=|election=[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Volitve 2026]]|legislature_term=[[10. Državni zbor Republike Slovenije|10. Državni zbor]]|budget=|incoming_formation=|outgoing_formation=|previous=[[15. vlada Republike Slovenije]]|opposition_cabinet=}} '''16. vlada Republike Slovenije''' je prihajajoča [[Vlada Republike Slovenije]]. Zaenkrat še neznani mandatar bo izbran med predstavniki strank, izvoljenih na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 22. marca 2026]]. Na volitvah je sicer z 29 osvojenimi poslanskimi mandati slavilo [[Gibanje Svoboda]] z [[Robert Golob|Robertom Golobom]], predsednikom 15. vlade RS, sledi [[Slovenska demokratska stranka]] z [[Janez Janša|Janezom Janšo]] in 28 poslanci. Na tretje mesto se je z devetimi poslanci uvrstilo zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi, SLS, FOKUS]], na četrtem mestu so [[Socialni demokrati]] s šestimi mandati, enako število jih je prejela stranka [[Demokrati. Anžeta Logarja]]. Na šestem mestu je pristalo zavezništvo [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]], ki je osvojilo pet poslanskih mandatov, v državni zbor pa se je uvrstila tudi [[Resni.ca]], prav tako s petimi poslanci. Najkasneje 30 dni po ustanovni seji Državnega zbora Republike Slovenije, ki naj bi bila 10. aprila, mora predsednica Republike [[Nataša Pirc Musar]] Državnemu zboru dostaviti predlog kandidata za predsednika vlade, t.i. mandatarja, torej do 10. maja. == Mandatarstvo == === Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine v državnozborske volitve === {{Podrobno|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026#Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine}} Zadnja dva tedna predvolilne kampanje marca 2026 je slovensko politiko zaznamovala afera o domnevnem izraelskem vmešavanju v volitve. Začela se je z objavo posnetkov in prisluhov na družbenih omrežjih številnim vidnim politikom kot sta [[Dominika Švarc Pipan]] in [[Nina Zidar Klemenčič]], ki so nakazovali na politične vplive in korupcijo.<ref>{{Navedi splet|title=Golob: Institucije naj raziščejo. Janša: Sloveniji vlada kriminalna združba.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-institucije-naj-raziscejo-jansa-sloveniji-vlada-kriminalna-zdruzba/776314|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> [[Inštitut 8. marec]] in [[Danes je nov dan]] sta za posnetke obtožila izraelsko podjetje [[Black Cube]], ki naj bi decembra 2025 imelo stike s stranko SDS in Janezom Janšo na njenem sedežu.<ref name=":34">{{Navedi splet|title=Ali je za prisluhi zasebno izraelsko obveščevalno podjetje? Z njim naj bi se sestal Janez Janša.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ali-je-za-prisluhi-zasebno-izraelsko-obvescevalno-podjetje-z-njim-naj-bi-se-sestal-janez-jansa/776504|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Agenti Black Cube večkrat v Ljubljani. Jih je pred vilo pričakal Janša? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/svoj-hrbet-bomo-nastavili-tudi-eni-zelo-nevarni-skupini-ljudi.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref> Dogajanje je na soočenju POP TV eskaliral Robert Golob, ki je Janši očital vpletanje v mednarodni organiziran kriminal ter veleizdajo, Janša pa je naslednjega dne napovedal vložitev tožb.<ref name=":35">{{Navedi splet|title=SDS zaradi navedb o srečanju z Black Cube napoveduje tožbe {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/sds-zaradi-navedb-o-srecanju-z-black-cube-v-kazenske-in-odskodninske-tozbe.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref> 18. marca je sekretariat [[Svet za nacionalno varnost (Slovenija)|Sveta za nacionalno varnost]](SNAV) po seznanitvi s poročilom direktorja [[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|Sove]] Joška Kadivnika potrdil obstoj dokazov o neposrednem tujem vmešavanju v volitve, po vsej verjetnosti po naročilu iz Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Volk: Dejstva kažejo na tuje vmešavanje v volitve. Janša potrdil sestanek na Trstenjakovi.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/volk-dejstva-kazejo-na-tuje-vmesavanje-v-volitve-jansa-potrdil-sestanek-na-trstenjakovi/776699|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=M. Z. , T. L.|last=Š}}</ref> Sova je identificirala štiri obiske operativcev Black Cuba v Sloveniji, med drugim 11. decembra 2025, ko so zabeležili njihov postanek na Trstenjakovi ulici.<ref name=":36">{{Navedi splet|title=Volk: Dejstva kažejo na tuje vmešavanje v volitve. Janša potrdil sestanek na Trstenjakovi.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/volk-dejstva-kazejo-na-tuje-vmesavanje-v-volitve-jansa-potrdil-sestanek-na-trstenjakovi/776699|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=M. Z. , T. L.|last=Š}}</ref> Janša je kasneje potrdil srečanje z Giorom Eilandom, upokojenim izraelskim generalom, a dejal, da »se ne spomni datuma«, hkrati pa je Sovo obtožil nezakonitega nadzora prek bližnjega »konspirativnega stanovanja«.<ref name=":36" /><ref>{{Navedi splet|title=Janša potrdil sestanek, a datuma se ne spomni {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/han-sd-v-tej-igri-ne-bo-sodelovala-nsi-skrbi-pasivnost-organov-pregona.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janša priznava, da je bil predstavnik Black Cube "pri nas", ne spomni pa se, na kateri datum|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prvi-odziv-janeza-janse-sova-ali-parasova-ima-na-trstenjakovi-konspirativko/|website=N1|date=2026-03-18|accessdate=2026-03-24|language=sl-SI}}</ref> 26. marca 2026 se je na pobudo premierja Roberta Goloba sestal Svet za nacionalno varnost (SNAV), ki so se ga poleg stalnih članov in predsednice republike prvič udeležili tudi voditelji vseh novoizvoljenih parlamentarnih strank. Osrednja točka seje je bilo poročilo direktorja Sove Joška Kadivnika, ki je po navedbah vladnega urada za komuniciranje »nesporno potrdilo« vmešavanja tuje paraobveščevalne agencije v slovenski volilni proces in njeneih stikov s slovenskimi subjekti.<ref name=":402">{{Navedi splet|title=Kadivnik: Sova obvestila policijo in tožilstvo; Janša: Kot bi poslušal konferenco Nike Kovač|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kadivnik-sova-obvestila-policijo-in-tozilstvo-jansa-kot-bi-poslusal-konferenco-nike-kovac/777530|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref><ref name=":412">{{Navedi splet|title='Bližajoča se kriza zahteva pravočasno in usklajeno ukrepanje' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/blizajoca-se-energetska-gospodarska-in-prehrambna-kriza-zahteva-usklajeno-ukrepanje.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> Kadivnik je člane seznanil, da je Sova o utemeljenih sumih kaznivih dejanj že dva dni prej uradno obvestila državno tožilstvo in policijo. Premier Golob opozoril na resnost tujih vplivov, predsednik SDS Janez Janša pa je navedbe zavrnil ter jih označil za »zlorabo državnih institucij« in »špekulacije«, primerljive z aktivizmom nevladnih organizacij, ob tem je dodal, da na seji niso bili predstavljeni nobeni novi materialni dokazi.<ref name=":402" /> Sejo je zaradi pomanjkanja varnostnega dovoljenja za dostop do tajnih podatkov predčasno zapustil prvak stranke Resni.ca Zoran Stevanović.<ref name=":432">{{Navedi splet|title=Vlada: Sova nesporno potrdila tuje vplive na volitve v Sloveniji. Janša: Gre za zlorabo institucij|url=https://n1info.si/novice/slovenija/direktor-sove-zaradi-tujega-vmesavanja-v-slovenske-volitve-smo-naznanili-sume-kaznivih-dejanj/|website=N1|date=2026-03-26|accessdate=2026-03-26|language=sl-SI}}</ref> Janša je 27. marca Golobu ter Mescu napovedal tožbo, v kolikor ne bi umaknila njunih izjav o Janševem domnevnemu vpletanju v volitve na televizijskih soočenjih, vendar sta umik zavrnila.<ref>{{Navedi splet|title=Janša od Mesca in Goloba zahteva preklic izjav o njem, sicer napoveduje tožbo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/jansa-od-mesca-in-goloba-zahteva-preklic-izjav-o-njem-sicer-napoveduje-tozbo/777742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-29|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> === Sestanki in koalicijska pogajanja === Premier in relativni zmagovalec volitev [[Robert Golob]] je na prvi uradni sestanek o oblikovanju »razvojne koalicije«, oziroma kasneje imenovane kot »vlade narodne enotnosti«,<ref>{{Navedi splet|title=Robert Golob: Slovenija potrebuje vlado narodne enotnosti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/robert-golob-slovenija-potrebuje-vlado-narodne-enotnosti/777620|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> ki bo potekal v petek na sedežu Gibanja Svoboda, povabil vse parlamentarne stranke z izjemo SDS.<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob začel pogovore o oblikovanju razvojne koalicije; SNAV bo sklican še ta teden|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/premier-golob-zacel-pogovore-o-oblikovanju-razvojne-koalicije-snav-bo-sklican-se-ta-teden/777290|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Namen srečanja je iskanje skupnih rešitev za povečanje konkurenčnosti gospodarstva in soočanje s prihajajočo krizo v zaostrenih mednarodnih razmerah. Udeležbo so potrdili v strankah [[Socialni demokrati]], [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]] in [[Resni.ca]], medtem ko je zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi+SLS+FOKUS]] povabilo zavrnila.<ref name=":44">{{Navedi splet|title=Ne Logar ne Stevanović se ne vidita v koaliciji z Levico, NSi zavrnil udeležbo na petkovem sestanku|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/ne-logar-ne-stevanovic-se-ne-vidita-v-koaliciji-z-levico-nsi-zavrnil-udelezbo-na-petkovem-sestanku/777536|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. K. B. , T. L.|last=Š}}</ref> V NSi so svojo odločitev utemeljili s pojasnilom, da v vrednotah in programu ne vidijo stičnih točk s Svobodo, hkrati pa so bili kritični do po njihovem mnenju »razdiralne politike« odhajajoče vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Logar in Stevanović proti Levici, NSi ne bo niti na sestanek {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kosarica-levici-logar-pogajanja-lahko-trajajo-tedne-ali-mesece.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> [[Anže Logar]] (Demokrati) je poudaril, da ima mandat za pogovore, vendar opozarja, da so ti šele v začetni fazi in da bo odločitev o koaliciji odvisna od vsebinskih pogojev, predvsem boja proti korupciji (predlagani sistem SKOK), davčne razbremenitve in delujočega zdravstva. Logar je ob tem ostro izključil sodelovanje z Levico in zavrnil medijske navedbe o že razdeljenih ministrskih mestih kot »čisto laž«.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Treba je razmisliti, kaj je najbolje za Slovenijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/logar-treba-je-razmisliti-kaj-je-najbolje-za-slovenijo/777405|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=A.|last=S}}</ref><ref name=":44" /> Podobno se je odzval Zoran Stevanović (Resni.ca), ki se bo sestanka udeležil le zato, da ne bi povzročal politične krize, vendar je ob tem večkrat poudaril, da se v vladi Roberta Goloba ne vidi.<ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović: Ne gremo ne v vlado Janeza Janše ne Roberta Goloba|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/zoran-stevanovic-ne-gremo-ne-v-vlado-janeza-janse-ne-roberta-goloba/777408|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tarča: Ozadje prisluškovalne afere in koalicijska pogajanja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tarca-ozadje-prisluskovalne-afere-in-koalicijska-pogajanja/256888|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=Al Ma , T. L.|last=Š}}</ref> Stevanović prav tako zavrača sodelovanje z Levico zaradi nasprotujočih si programskih izhodišč, hkrati pa je izrazil interes za ključne resorje, kot so notranje zadeve, zunanje zadeve in finance.<ref name=":44" /><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Resnice je postavil ceno za vstop v koalicijo|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/stevanovic-cilja-na-notranje-in-zunanje-ministrstvo-ter-na-financno|website=www.delo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> Logar in Stevanović sta se v sredo po volitvah srečala tudi na »prijateljski kavi«.<ref>{{Navedi splet|title=Logar in Stevanović "prijateljsko spila kavo"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/logar-in-stevanovic-prijateljsko-spila-kavo/259450|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> [[Matjaž Han]] (SD) pa je sporočil, da njegova stranka ne postavlja vnaprejšnjih pogojev, razen jasne zavrnitve sodelovanja z SDS, in dodal, da so pripravljeni tudi na vlogo v opoziciji.<ref name=":44" /> 30. marca je Pirc Musar po pogovorih s predstavniki novoizvoljenih strank napovedala, da mandatar ne bo posameznik, ki je poskušal vplivati na volitve s tujimi akterji; vendar pozvala k preiskavi incidenta. Mandatarstvo je napovedala osebi s 46 glasovi podpore.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Zavračam kakršne koli dvome o legitimnosti teh volitev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/pirc-musar-zavracam-kakrsne-koli-dvome-o-legitimnosti-teh-volitev/777957|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> === Tvorba sredinskega bloka === {{Podrobno|Tretji blok}} Tretji blok so 1. aprila 2026 oblikovale stranke Nova Slovenija (ki je na volitvah nastopila v [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|koaliciji z SLS in Fokusom]]), [[Demokrati. Anžeta Logarja]] in [[Resni.ca]]<ref>{{Navedi splet|title="Oblikovanje tretjega bloka je ključnega pomena za stabilna in vsebinska izhodišča"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/oblikovanje-tretjega-bloka-je-kljucnega-pomena-za-stabilna-in-vsebinska-izhodisca/778220|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> ter pripravile programske predloge in sistemske ukrepe na področjih gospodarstva, zdravstva in boja proti korupciji, saj da imajo pri slednjih sorodne rešitve.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda piše osnutek koalicijske pogodbe, prvaki NSi, Demokratov in Resni.ce se pogovarjajo o tretjem bloku|url=https://n1info.si/volitve-2026/svoboda-bo-prihodnji-teden-strankam-poslala-osnutek-koalicijske-pogodbe/|website=N1|date=2026-04-01|accessdate=2026-04-02|language=sl-SI}}</ref> Predstavljajo krog zmerno liberalnih do konservativnih političnih strank, alternativnih Gibanju Svoboda ter SDS kot relativnima zmagovalkama volitev.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Prebilič, Vrtovec, Logar, Han in tretji blok - kako jim kaže?|url=https://www.zanima.me/kje-se-dejansko-skriva-tretji-blok/|website=Zanima.me|date=2025-06-28|accessdate=2026-04-02|language=sl-SI}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Tretji blok: je koalicija Prebiliča, Hana, Logarja in Tonina politična alternativa Robertu Golobu in Janezu Janši?|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/tretji-blok-prebilic-han-logar-tonin-1824530|website=Reporter|date=2025-06-08|accessdate=2026-04-02|language=sl}}</ref> Opisujejo se kot sredinski blok z 20 poslanci, predsednik Resni.ce [[Zoran Stevanović]] je ob tem napovedal, da ambicij za mandatarskega kandidata v trojici strank nimajo, ni pa te možnosti dokončno izključil, prav tako ni predviden noben dogovor o enotnem glasovanju.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: V sklopu tretjega bloka ni govora o nobenem enotnem glasovanju ali podobnih zavezah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/stevanovic-v-sklopu-tretjega-bloka-ni-govora-o-nobenem-enotnem-glasovanju-ali-podobnih-zavezah/778329|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> K sodelovanju je [[Jernej Vrtovec]] (NSi) povabil tudi Matjaža Hana (SD), ki pa je sodelovanje v takšni konstelaciji zavrnil.<ref>{{Navedi splet|title=Han: Stranka SD ne bo šla v nobeno desnosredinsko vlado|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/han-stranka-sd-ne-bo-sla-v-nobeno-desnosredinsko-vlado/778340|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=Al Ma , M.|last=Z}}</ref> == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:16. vlada Republike Slovenije]] [[Kategorija:Vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2026]] grxcon2pmqwg4hhtguhxalh203xg8nl 6655237 6655222 2026-04-03T09:09:40Z A09 188929 op. za št. ministrstev 6655237 wikitext text/x-wiki {{Prihodnje}}{{Infobox government cabinet|cabinet_name=16. vlada Republike Slovenije|deputy_government_head=|successor=[[17. vlada Republike Slovenije]]|cabinet_number=|jurisdiction=|flag=Flag_of_Slovenia.svg|flag_border=true|incumbent=|image=|image_size=|caption=|date_formed=|date_dissolved=|government_head=|government_head_history=|state_head=[[Nataša Pirc Musar]]|former_members_number=|cabinet_type=|members_number=Premier + 20 ministrov{{efn|Številne politične stranke, mdr. SDS, Gibanje Svoboda ter Demokrati. Anžeta Logarja so tekom predvolilne kampanje napovedali zmanjšanje števila ministrstev.}}|political_party=|legislature_status=|opposition_party=|opposition_leader=|election=[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Volitve 2026]]|legislature_term=[[10. Državni zbor Republike Slovenije|10. Državni zbor]]|budget=|incoming_formation=|outgoing_formation=|previous=[[15. vlada Republike Slovenije]]|opposition_cabinet=}} '''16. vlada Republike Slovenije''' je prihajajoča [[Vlada Republike Slovenije]]. Zaenkrat še neznani mandatar bo izbran med predstavniki strank, izvoljenih na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 22. marca 2026]]. Na volitvah je sicer z 29 osvojenimi poslanskimi mandati slavilo [[Gibanje Svoboda]] z [[Robert Golob|Robertom Golobom]], predsednikom 15. vlade RS, sledi [[Slovenska demokratska stranka]] z [[Janez Janša|Janezom Janšo]] in 28 poslanci. Na tretje mesto se je z devetimi poslanci uvrstilo zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi, SLS, FOKUS]], na četrtem mestu so [[Socialni demokrati]] s šestimi mandati, enako število jih je prejela stranka [[Demokrati. Anžeta Logarja]]. Na šestem mestu je pristalo zavezništvo [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]], ki je osvojilo pet poslanskih mandatov, v državni zbor pa se je uvrstila tudi [[Resni.ca]], prav tako s petimi poslanci. Najkasneje 30 dni po ustanovni seji Državnega zbora Republike Slovenije, ki naj bi bila 10. aprila, mora predsednica Republike [[Nataša Pirc Musar]] Državnemu zboru dostaviti predlog kandidata za predsednika vlade, t.i. mandatarja, torej do 10. maja. == Mandatarstvo == === Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine v državnozborske volitve === {{Podrobno|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026#Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine}} Zadnja dva tedna predvolilne kampanje marca 2026 je slovensko politiko zaznamovala afera o domnevnem izraelskem vmešavanju v volitve. Začela se je z objavo posnetkov in prisluhov na družbenih omrežjih številnim vidnim politikom kot sta [[Dominika Švarc Pipan]] in [[Nina Zidar Klemenčič]], ki so nakazovali na politične vplive in korupcijo.<ref>{{Navedi splet|title=Golob: Institucije naj raziščejo. Janša: Sloveniji vlada kriminalna združba.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-institucije-naj-raziscejo-jansa-sloveniji-vlada-kriminalna-zdruzba/776314|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> [[Inštitut 8. marec]] in [[Danes je nov dan]] sta za posnetke obtožila izraelsko podjetje [[Black Cube]], ki naj bi decembra 2025 imelo stike s stranko SDS in Janezom Janšo na njenem sedežu.<ref name=":34">{{Navedi splet|title=Ali je za prisluhi zasebno izraelsko obveščevalno podjetje? Z njim naj bi se sestal Janez Janša.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ali-je-za-prisluhi-zasebno-izraelsko-obvescevalno-podjetje-z-njim-naj-bi-se-sestal-janez-jansa/776504|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Agenti Black Cube večkrat v Ljubljani. Jih je pred vilo pričakal Janša? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/svoj-hrbet-bomo-nastavili-tudi-eni-zelo-nevarni-skupini-ljudi.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref> Dogajanje je na soočenju POP TV eskaliral Robert Golob, ki je Janši očital vpletanje v mednarodni organiziran kriminal ter veleizdajo, Janša pa je naslednjega dne napovedal vložitev tožb.<ref name=":35">{{Navedi splet|title=SDS zaradi navedb o srečanju z Black Cube napoveduje tožbe {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/sds-zaradi-navedb-o-srecanju-z-black-cube-v-kazenske-in-odskodninske-tozbe.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref> 18. marca je sekretariat [[Svet za nacionalno varnost (Slovenija)|Sveta za nacionalno varnost]](SNAV) po seznanitvi s poročilom direktorja [[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|Sove]] Joška Kadivnika potrdil obstoj dokazov o neposrednem tujem vmešavanju v volitve, po vsej verjetnosti po naročilu iz Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Volk: Dejstva kažejo na tuje vmešavanje v volitve. Janša potrdil sestanek na Trstenjakovi.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/volk-dejstva-kazejo-na-tuje-vmesavanje-v-volitve-jansa-potrdil-sestanek-na-trstenjakovi/776699|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=M. Z. , T. L.|last=Š}}</ref> Sova je identificirala štiri obiske operativcev Black Cuba v Sloveniji, med drugim 11. decembra 2025, ko so zabeležili njihov postanek na Trstenjakovi ulici.<ref name=":36">{{Navedi splet|title=Volk: Dejstva kažejo na tuje vmešavanje v volitve. Janša potrdil sestanek na Trstenjakovi.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/volk-dejstva-kazejo-na-tuje-vmesavanje-v-volitve-jansa-potrdil-sestanek-na-trstenjakovi/776699|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=M. Z. , T. L.|last=Š}}</ref> Janša je kasneje potrdil srečanje z Giorom Eilandom, upokojenim izraelskim generalom, a dejal, da »se ne spomni datuma«, hkrati pa je Sovo obtožil nezakonitega nadzora prek bližnjega »konspirativnega stanovanja«.<ref name=":36" /><ref>{{Navedi splet|title=Janša potrdil sestanek, a datuma se ne spomni {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/han-sd-v-tej-igri-ne-bo-sodelovala-nsi-skrbi-pasivnost-organov-pregona.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janša priznava, da je bil predstavnik Black Cube "pri nas", ne spomni pa se, na kateri datum|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prvi-odziv-janeza-janse-sova-ali-parasova-ima-na-trstenjakovi-konspirativko/|website=N1|date=2026-03-18|accessdate=2026-03-24|language=sl-SI}}</ref> 26. marca 2026 se je na pobudo premierja Roberta Goloba sestal Svet za nacionalno varnost (SNAV), ki so se ga poleg stalnih članov in predsednice republike prvič udeležili tudi voditelji vseh novoizvoljenih parlamentarnih strank. Osrednja točka seje je bilo poročilo direktorja Sove Joška Kadivnika, ki je po navedbah vladnega urada za komuniciranje »nesporno potrdilo« vmešavanja tuje paraobveščevalne agencije v slovenski volilni proces in njeneih stikov s slovenskimi subjekti.<ref name=":402">{{Navedi splet|title=Kadivnik: Sova obvestila policijo in tožilstvo; Janša: Kot bi poslušal konferenco Nike Kovač|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kadivnik-sova-obvestila-policijo-in-tozilstvo-jansa-kot-bi-poslusal-konferenco-nike-kovac/777530|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref><ref name=":412">{{Navedi splet|title='Bližajoča se kriza zahteva pravočasno in usklajeno ukrepanje' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/blizajoca-se-energetska-gospodarska-in-prehrambna-kriza-zahteva-usklajeno-ukrepanje.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> Kadivnik je člane seznanil, da je Sova o utemeljenih sumih kaznivih dejanj že dva dni prej uradno obvestila državno tožilstvo in policijo. Premier Golob opozoril na resnost tujih vplivov, predsednik SDS Janez Janša pa je navedbe zavrnil ter jih označil za »zlorabo državnih institucij« in »špekulacije«, primerljive z aktivizmom nevladnih organizacij, ob tem je dodal, da na seji niso bili predstavljeni nobeni novi materialni dokazi.<ref name=":402" /> Sejo je zaradi pomanjkanja varnostnega dovoljenja za dostop do tajnih podatkov predčasno zapustil prvak stranke Resni.ca Zoran Stevanović.<ref name=":432">{{Navedi splet|title=Vlada: Sova nesporno potrdila tuje vplive na volitve v Sloveniji. Janša: Gre za zlorabo institucij|url=https://n1info.si/novice/slovenija/direktor-sove-zaradi-tujega-vmesavanja-v-slovenske-volitve-smo-naznanili-sume-kaznivih-dejanj/|website=N1|date=2026-03-26|accessdate=2026-03-26|language=sl-SI}}</ref> Janša je 27. marca Golobu ter Mescu napovedal tožbo, v kolikor ne bi umaknila njunih izjav o Janševem domnevnemu vpletanju v volitve na televizijskih soočenjih, vendar sta umik zavrnila.<ref>{{Navedi splet|title=Janša od Mesca in Goloba zahteva preklic izjav o njem, sicer napoveduje tožbo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/jansa-od-mesca-in-goloba-zahteva-preklic-izjav-o-njem-sicer-napoveduje-tozbo/777742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-29|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> === Sestanki in koalicijska pogajanja === Premier in relativni zmagovalec volitev [[Robert Golob]] je na prvi uradni sestanek o oblikovanju »razvojne koalicije«, oziroma kasneje imenovane kot »vlade narodne enotnosti«,<ref>{{Navedi splet|title=Robert Golob: Slovenija potrebuje vlado narodne enotnosti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/robert-golob-slovenija-potrebuje-vlado-narodne-enotnosti/777620|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> ki bo potekal v petek na sedežu Gibanja Svoboda, povabil vse parlamentarne stranke z izjemo SDS.<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob začel pogovore o oblikovanju razvojne koalicije; SNAV bo sklican še ta teden|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/premier-golob-zacel-pogovore-o-oblikovanju-razvojne-koalicije-snav-bo-sklican-se-ta-teden/777290|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Namen srečanja je iskanje skupnih rešitev za povečanje konkurenčnosti gospodarstva in soočanje s prihajajočo krizo v zaostrenih mednarodnih razmerah. Udeležbo so potrdili v strankah [[Socialni demokrati]], [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]] in [[Resni.ca]], medtem ko je zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi+SLS+FOKUS]] povabilo zavrnila.<ref name=":44">{{Navedi splet|title=Ne Logar ne Stevanović se ne vidita v koaliciji z Levico, NSi zavrnil udeležbo na petkovem sestanku|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/ne-logar-ne-stevanovic-se-ne-vidita-v-koaliciji-z-levico-nsi-zavrnil-udelezbo-na-petkovem-sestanku/777536|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. K. B. , T. L.|last=Š}}</ref> V NSi so svojo odločitev utemeljili s pojasnilom, da v vrednotah in programu ne vidijo stičnih točk s Svobodo, hkrati pa so bili kritični do po njihovem mnenju »razdiralne politike« odhajajoče vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Logar in Stevanović proti Levici, NSi ne bo niti na sestanek {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kosarica-levici-logar-pogajanja-lahko-trajajo-tedne-ali-mesece.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> [[Anže Logar]] (Demokrati) je poudaril, da ima mandat za pogovore, vendar opozarja, da so ti šele v začetni fazi in da bo odločitev o koaliciji odvisna od vsebinskih pogojev, predvsem boja proti korupciji (predlagani sistem SKOK), davčne razbremenitve in delujočega zdravstva. Logar je ob tem ostro izključil sodelovanje z Levico in zavrnil medijske navedbe o že razdeljenih ministrskih mestih kot »čisto laž«.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Treba je razmisliti, kaj je najbolje za Slovenijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/logar-treba-je-razmisliti-kaj-je-najbolje-za-slovenijo/777405|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=A.|last=S}}</ref><ref name=":44" /> Podobno se je odzval Zoran Stevanović (Resni.ca), ki se bo sestanka udeležil le zato, da ne bi povzročal politične krize, vendar je ob tem večkrat poudaril, da se v vladi Roberta Goloba ne vidi.<ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović: Ne gremo ne v vlado Janeza Janše ne Roberta Goloba|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/zoran-stevanovic-ne-gremo-ne-v-vlado-janeza-janse-ne-roberta-goloba/777408|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tarča: Ozadje prisluškovalne afere in koalicijska pogajanja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tarca-ozadje-prisluskovalne-afere-in-koalicijska-pogajanja/256888|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=Al Ma , T. L.|last=Š}}</ref> Stevanović prav tako zavrača sodelovanje z Levico zaradi nasprotujočih si programskih izhodišč, hkrati pa je izrazil interes za ključne resorje, kot so notranje zadeve, zunanje zadeve in finance.<ref name=":44" /><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Resnice je postavil ceno za vstop v koalicijo|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/stevanovic-cilja-na-notranje-in-zunanje-ministrstvo-ter-na-financno|website=www.delo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> Logar in Stevanović sta se v sredo po volitvah srečala tudi na »prijateljski kavi«.<ref>{{Navedi splet|title=Logar in Stevanović "prijateljsko spila kavo"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/logar-in-stevanovic-prijateljsko-spila-kavo/259450|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> [[Matjaž Han]] (SD) pa je sporočil, da njegova stranka ne postavlja vnaprejšnjih pogojev, razen jasne zavrnitve sodelovanja z SDS, in dodal, da so pripravljeni tudi na vlogo v opoziciji.<ref name=":44" /> 30. marca je Pirc Musar po pogovorih s predstavniki novoizvoljenih strank napovedala, da mandatar ne bo posameznik, ki je poskušal vplivati na volitve s tujimi akterji; vendar pozvala k preiskavi incidenta. Mandatarstvo je napovedala osebi s 46 glasovi podpore.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Zavračam kakršne koli dvome o legitimnosti teh volitev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/pirc-musar-zavracam-kakrsne-koli-dvome-o-legitimnosti-teh-volitev/777957|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> === Tvorba sredinskega bloka === {{Podrobno|Tretji blok}} Tretji blok so 1. aprila 2026 oblikovale stranke Nova Slovenija (ki je na volitvah nastopila v [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|koaliciji z SLS in Fokusom]]), [[Demokrati. Anžeta Logarja]] in [[Resni.ca]]<ref>{{Navedi splet|title="Oblikovanje tretjega bloka je ključnega pomena za stabilna in vsebinska izhodišča"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/oblikovanje-tretjega-bloka-je-kljucnega-pomena-za-stabilna-in-vsebinska-izhodisca/778220|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> ter pripravile programske predloge in sistemske ukrepe na področjih gospodarstva, zdravstva in boja proti korupciji, saj da imajo pri slednjih sorodne rešitve.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda piše osnutek koalicijske pogodbe, prvaki NSi, Demokratov in Resni.ce se pogovarjajo o tretjem bloku|url=https://n1info.si/volitve-2026/svoboda-bo-prihodnji-teden-strankam-poslala-osnutek-koalicijske-pogodbe/|website=N1|date=2026-04-01|accessdate=2026-04-02|language=sl-SI}}</ref> Predstavljajo krog zmerno liberalnih do konservativnih političnih strank, alternativnih Gibanju Svoboda ter SDS kot relativnima zmagovalkama volitev.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Prebilič, Vrtovec, Logar, Han in tretji blok - kako jim kaže?|url=https://www.zanima.me/kje-se-dejansko-skriva-tretji-blok/|website=Zanima.me|date=2025-06-28|accessdate=2026-04-02|language=sl-SI}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Tretji blok: je koalicija Prebiliča, Hana, Logarja in Tonina politična alternativa Robertu Golobu in Janezu Janši?|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/tretji-blok-prebilic-han-logar-tonin-1824530|website=Reporter|date=2025-06-08|accessdate=2026-04-02|language=sl}}</ref> Opisujejo se kot sredinski blok z 20 poslanci, predsednik Resni.ce [[Zoran Stevanović]] je ob tem napovedal, da ambicij za mandatarskega kandidata v trojici strank nimajo, ni pa te možnosti dokončno izključil, prav tako ni predviden noben dogovor o enotnem glasovanju.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: V sklopu tretjega bloka ni govora o nobenem enotnem glasovanju ali podobnih zavezah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/stevanovic-v-sklopu-tretjega-bloka-ni-govora-o-nobenem-enotnem-glasovanju-ali-podobnih-zavezah/778329|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> K sodelovanju je [[Jernej Vrtovec]] (NSi) povabil tudi Matjaža Hana (SD), ki pa je sodelovanje v takšni konstelaciji zavrnil.<ref>{{Navedi splet|title=Han: Stranka SD ne bo šla v nobeno desnosredinsko vlado|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/han-stranka-sd-ne-bo-sla-v-nobeno-desnosredinsko-vlado/778340|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=Al Ma , M.|last=Z}}</ref> ==Opombe== {{opombe}} == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:16. vlada Republike Slovenije]] [[Kategorija:Vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2026]] qs51ikqz188c6p17kus8bi944kdscx1 0 600307 6654911 6654823 2026-04-02T15:39:22Z Octopus 13285 /* Madžarska v drugi svetovni vojni */ vojna 6654911 wikitext text/x-wiki '''Zgodovina Madžarske''' zajema zgodovino ozemlja današnje [[Madžarska|Republike Madžarske]] od najstarejših časov do danes. Zgodovina zato vključuje politično in družbeno zgodovino različnih držav, ki so obstajale znotraj današnjih madžarskih državnih meja, s posebnim poudarkom na času po priselitvi Madžarov v [[Panonska nižina|Panonsko nižino]] konec 9. stoletja in nastanku zgodovinske [[Ogrska|Ogrske]]. V osrednjem delu tega ozemlja je bila leta 1918 ustanovljena sodobna Madžarska.{{sfn|Рокаи|2002|p=7-183}}{{sfn|Ђере|2002|p=184-379}}{{sfn|Пал|2002|p=380-529}}{{sfn|Касаш|2002|p=530-616}} ==Prazgodovina== V [[antika|antičnem]] obdobju so na območju današnje Madžarske živela panonska, dačanska in druga plemena, ki so sčasoma prišla pod [[Rimsko cesarstvo|rimsko oblast]]. V naslednjem obdobju, v času [[preseljevanje ljudstev]], so se na ozemlju današnje Madžarske izmenjevala različna ljudstva: [[Goti]], [[Huni]], [[Langobardi]], [[Avari]], panonski [[Slovani]] in drugi. Konec 9. stoletja so se v Panonsko nižino priselili Madžari in ustanovili državo, znano kot Ogrska.{{sfn|Рокаи|2002|p=13-17}} ==Priseljevanje Madžarov v Panonsko nižino== [[Slika:Arrival of the Hungarians (Árpád Feszty).jpg|thumb|desno|250px|Arpad Festia (1984): ''Arpad prečka [[Karpati|Karpate]]'']] [[Madžari]] (Magyarok) so bili [[nomadi|nomadsko]] ljudstvo, čigar jezik je [[Ugrofinski jeziki|ugrofinskega]] izvora. Na današnje ozemlje so se priselili iz vzhodne Evrope. V antropološkem smislu so bili ti priseljenci iz 9. stoletja različnega porekla. V etnogenezi priseljencev iz Azije so bili pomemben turški in slovanski elementi. Mešanje različnih antropoloških tipov se je dogajalo med njihovim bivanjem v vzhodni Evropi<ref>[http://www.mult-kor.hu/cikk.php?id=16325 Múlt-kor történelmi portál - Hírek - Kevesen voltak a magyar honfoglalók], Pridobljeno 8. aprila 2013</ref> in se nadaljevalo tudi po naselitvi v Panonski nižini. Njihova najstarejša znana domovina je bila v porečju [[Volga|Volge]], imenovanem [[Magna Hungaria]].<ref>{{Cite web |url=http://ebooks.adelaide.edu.au/h/hakluyt/voyages/carpini/complete.html#section1 |title=The long and wonderful voyage of Frier Iohn de Plano Carpini |access-date= 8. julija 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110811031617/http://ebooks.adelaide.edu.au/h/hakluyt/voyages/carpini/complete.html#section1 |archive-date=11. avgusta 2011 |url-status=dead}}</ref> Od 7. do 9. stoletja so Madžari živeli ob Donu, na ozemlju, imenovanem Etelkez (madžarsko Etelköz). Zaradi pogostih napadov drugih plemen so se Madžari razdelili v dve skupini: ena je odšla na zahod, druga pa na jug. Leta 895 je zahodna skupina prečkala [[Karpati|Karpate]] in se naselila na panonskih ravnicah. Južna skupina je ustanovila Kumagarijo, ki je obstajala do leta 1396. Med priseljevanjem, ki se je zgodilo v 9. stoletju pod vodstvom [[Árpád]]a, so Madžari ustanovili plemensko zvezo sedmih madžarskih in treh [[Hazari|hazarskih]] plemen. Vseh sedem madžarskih plemen je tvorilo jedro bodočega madžarskega naroda. Vsako pleme je imelo svojega vezirja, zato je v sodobni zgodovini to obdobje znano kot obdobje Sedmih vezirjev (madžarsko A hét vezér). Domneva se, da ime Ogri izvira iz turške besede 'onogur', ki pomeni 'deset puščic', kar bi ustrezalo številu združenih plemen med priseljevanjem. Madžari so se najprej leta 896 naselili v Erdeliji ([[Transilvanija]]), od koder so se razselili v druge dele Panonske nižine in današnje Madžarske. Po prihodu so se pomešali z že obstoječim lokalnim prebivalstvom. Preseljevanje je potekalo pod vodstvom Arpada, ki ga kasnejši pisni viri predstavljajo kot edinega in vrhovnega voditelja skupnosti plemen, ki so se preselila na ozemlje današnje Madžarske. Po Arpadu so se na oblasti izmenjevali različni plemenski voditelji. [[Géza Ogrski|Geza]] (vladal 971–997), knez iz hiše [[Árpádovci|Arpadovcev]], se je odločil, da se pridruži krščanski Evropi in ustvari Ogrsko po evropskem vzoru. Za svojega naslednika je imenoval sina Vajka. Vajk je pravzaprav pogansko ime bodočega kralja svetega [[Štefan I. Ogrski|Štefana]], ki je dokončal očetovo delo in Madžare pokristjanil. Leta 1000 je ustanovil državo in od papeža [[Papež Silvester II.|Silvestra II.]] s soglasjem cesarja [[Oton III.|Otona III.]] prejel zlato krono, okrašeno z dragulji. Januarja 1001 je bil priznan za prvega krščanskega kralja Ogrske. [[Slika:Hungary 1190.jpg|thumb|250px|Ogrsko ozemlje okoli leta 1190]] ==Srednjeveško kraljestvo (1000-1526)== [[Slika:Crown, Sword and Globus Cruciger of Hungary.jpg|thumb||250п|Krona svetega Štefana]] [[Slika:Diosgyori Var-Miskolc-Hungary-Europe.jpg|260px|thumb|Diósgyőrska trdnjava]] Madžari so se konec 10. stoletja spreobrnili v krščanstvo in leta 1000 ustanovili svojo državo. Prvi ogrski kralj je bil Vajk, kar pomeni 'junak', ki je kasneje prejel krščansko ime [[Štefan I. Ogrski|Štefan I.]] (madžarsko I. István). Kronanje je bilo po nekaterih virih leta 1000, po drugih pa 1. januarja 1001. Do leta 1006 je Štefanu uspelo utrditi svojo oblast in odpraviti vse tekmece, ki so se bodisi upirali krščanstvu bodisi so se želeli povezati z [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskim cesarstvom]]. Ko je opravil s svojimi nasprotniki, je začel uvajati reforme in ustvarjati močno fevdalno državo zahodnega tipa. Njegova država se je že na samem začetku uspela upreti pritiskom nemških kraljev in nomadskih ljudstev z vzhoda. Del teh nomadov se je asimiliral med Madžare. V [[Transilvanija|Erdeliji]] in delih današnje [[Slovaška|Slovaške]] se je naselilo nekaj [[Nemci|Nemcev]]. Leta 1090 je ogrski kralj [[Ladislav I. Ogrski|Ladislav I.]] zasedel [[Slavonija|Slavonijo]], leta 1102 pa je kralj [[Koloman Ogrski|Koloman]] prevzel naziv kralja Hrvaške in Dalmacije. ===Plemstvo=== Po starih kronikah so se Madžari po preselitvi v Panonski nižino imeli za svobodne ljudi in so kot taki v novo ustanovljeni državi tvorili vladajoči plemiški razred s pripadajočimi privilegiji. Kasneje so enake privilegije dobili tudi Nemci in Poljaki. Postopoma je tudi v tem družbenem razredu prišlo do razslojevanja. Razvil se je tako imenovani srednji plemiški razred, ki ga niso sestavljali le Madžari, temveč tudi pripadniki drugih narodov ([[Čehi]], [[Slovaki]], [[Poljaki]], [[Nemci]], [[Srbi]], [[Sekeli]] in drugi), ki so se podredili novo ustanovljeni državi in jo priznali. Odstotek srednjega plemstva je bil v primerjavi z drugimi okoliškimi državami nenavadno visok in je dosegel številko 5-7 % celotnega prebivalstva. Podobno stanje je bilo samo na Poljskem, medtem ko je bilo v drugih državah srednjega plemstva samo 1-2 % prebivalstva.{{sfn|Rubicon|1994|p=4–5}} Biti ogrski plemič sprva ni pomenilo, da je oseba s plemiškim nazivom tudi bogata. Plemič je lahko bil tudi preprost kmet, ker je bil takrat pomemben samo naziv. Pravila so bila opisana v pisnem dokumentu, Zlati buli, v katerem so bile omejene pravice višjega sloja, vključno s samim kraljem. Zlata bula je bila izdana leta 1222. Vladarja so po tem dokumentu izbrali plemiči in mu niso prisegli zvestobe. Po tem pravilu oblasti ni predstavljal človek, temveč Sveta krona, ki so ji vsi služili. ===Tatarska invazija=== V madžarski zgodovini [[Mongoli|Mongole]] in [[Tatari|Tatare]] povezujejo okoliščine in narodna pripadnost. Madžarski zgodovinarji jih zato pogosto zamenjujejo.<ref>Tatárjárás: Монголска освајања. Pridobljeno 8. aprila 2013</ref> Ogrsko kraljestvo je bilo v letih 1241–1242 opustošeno med vdorom osvajalske mongolske vojske pod vodstvom [[Batu kan]]a. Invazija je trajala eno leto, potem pa so Mongoli na hitro odšli, tako kot so prišli. Za seboj so pustili pustošenje, požgane vasi in mesta. Veliko prebivalcev je bilo pobitih ali odpeljanih v suženjstvo. Da bi se obranil pred morebitno novo invazijo, je takratni ogrski kralj [[Béla IV. Ogrski|Bela IV.]] začel množično graditi obrambne gradove. Iz tistega časa sta trdnjavi v [[Trogir]]ju (madžarsko Trau) in [[Budim]]u. Zaradi nenehnih nemirov in premikanja Mongolov je imel Bela IV. takrat dve prestolnici: [[Esztergom]] in [[Székesfehérvár]]. ===Boji za oblast=== Leta 1301 je umrl [[Andrej III. Ogrski|Andrej III.]], zadnji vladar iz dinastije Arpadovcev. Začelo se je obdobje nemirov in bojev za oblast, ki je državo močno oslabilo. Takšno stanje je trajalo vse dokler ni oblasti prevzel kralj [[Karel I. Ogrski|Karel I.]] iz [[Anžujci|Anžujske dinastije]], ki je bil v krvnem sorodstvu z Arpadovci in rojen v [[Višegrad, Madžarska|Višegradu]] severno od [[Budimpešta|Budimpešte]]. Nasledil ga je njegov sin [[Ludvik I. Ogrski|Ludvik I. Anžujski]], ki je za prestolnico izbral Višegrad. V 15. stoletju je Ogrska veljala za eno najmočnejših vojaških sil v Evropi. V času vladavine kraljev [[Sigismund Luksemburški|Sigismunda Luksemburškega]] in [[Matija Korvin|Matije Korvina]] je Ogrska doživela svoj kulturni razcvet, ki se je kazal v gradnji renesančnih stavb v novi prestolnici [[Budim]]. Najbolj znana stavba iz tistega obdobja je Matijev dvorec s kraljevskim vrtom. Matijo Korvina so na prestolu nasledili [[Jagelonci]], natančneje [[Vladislav II. Ogrski|Vladislav II. Jagelo]]. Takrat je z jugovzhoda že grozila nova nevarnost – [[Osmansko cesarstvo]]. Celotno 16. stoletje so zaznamovali boji s Turki, kar je Ogrski prineslo nove poraze, slabitev državne moči ter izgubo ozemelj in neodvisnosti. V tem obdobju je Ogrsko kraljestvo kljub težavam uspelo ohraniti svojo konstitutivno neodvisnost s plemiško svobodo, privilegiranim prebivalstvom ([[Sekeli]], [[Sasi]], [[Alani]], [[Kumani]]) in svobodnimi kraljevimi mesti [[Budim]] (Buda), [[Košice]] (Kassa), [[Bratislava]] (Pozsony) in [[Cluj-Napoca]] (Kolozsvár). ==Zgodnji novi vek== [[Slika:C. 1699 Hungary (1526-1699).jpg|thumb|300px|Ogrska v letih 1526-1699 {{legenda|#956b00|''Avstrijska Ogska''}} {{legenda|#dde688|''Тurška Ogrska''}} {{legenda|#ffcf21|''Transilvanija''}} {{legenda|#6b8e2b|[[Kraljevina Ogrska (1526—1867)|Habsburška Ogrska]]}} {{legenda|#ffcf21|[[Osmanska Ogrska]]}} {{legenda|#956b00|''nikogaršnje ozemlje''}} {{legenda|#dde688|ogrsko ozemlje, pripojeno Osmanskemu cesarstvu}} {{legenda|#8aff71|„Universitas Siculorum“ (ozemlje Sekelijev)}} {{legenda|#yellow|„Universitas Saxorum“ (ozemlje Sasov)}}]] ===1526-1740=== V približno 150 letih boja proti Turkom so Madžari do leta 1556 izgubili velik del svojega ozemlja. Porazu v [[Bitka pri Mohaču|bitki pri Mohaču]] leta 1526 je sledilo obdobje boja za prevlado med plemiči in vladajočo elito. Del plemstva se je postavil na stran [[Habsburžani|Habsburžanov]], drugi pa na stran Osmanov. Oboji so gledali samo na svoje koristi ali priložnost za napredovanje. Razdeljeno plemstvo je izbralo dva vladarja. Vzhodni del Ogrske se je odločil za [[Ivan Zapolja|Ivana Zapoljo]], medtem ko je zahodni del za svojega vladarja priznal [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinanda I. Habsburškega]]. Boji za oblast in razdvojenost so privedli do državljanske vojne, ki so jo Turki izkoristili in leta 1541 osvojili Budim. Ogrska je bila zatem še dodatno razdeljena na tri dele: severni del (današnja [[Slovaška]]), zahodne čezdonavske regije ([[Gradiščanska]]) in severovzhodni del. Območja pod turško oblastjo je zapustila večina plemstva in prebivalstva. Številna manjša naselja so izginila. Na zasedenih ozemljih Turki niso posegali v vero podložnikov in med Madžari se je med [[Reformacija|reformacijo]] razširil [[kalvinizem]]. Hrvati so zaradi močnega vpliva [[frančiškani|frančiškanov]] ostali katoliki. Na Hrvaškem, v Slavoniji in kasneje tudi v [[Banat]]u je bila ustanovljena vojaška meja, ki je služila kot oblika zaščite pred nadaljnjimi turškimi vdori. Požun (Bratislava) je postal prestolnica Kraljevine Ogrske (1536—1784), kronsko mesto (1563—1830) in sedež kronskega sveta (1536—1848). [[Slika:Pragmatica Sanc.jpg|thumb|250px|Dokument, ki potrjuje [[Pragmatična sankcija|Pragmatično sankcijo]], sprejeto v Bratislavi 19. aprila 1713]] Med letoma 1604 in 1711 so se stalno dogajali upori ogrskega in hrvaškega plemstva proti habsburški oblasti, v osrednjem delu Ogrske pa se je kazalo tudi nezadovoljstvo s katolištvom. Najbolj znana upora sta bila tako imenovana [[zrinsko-frankopanska zarota]] leta 1671 in Rakocijev boj za neodvisnost, ki je bil leta 1711 krvavo zatrt. [[Ferenc Rákosi|Ferenc Rakoci]] je bil prisiljen pobegniti najprej na [[Poljska|Poljsko]], nato v [[Francija|Francijo]] in nazadnje v Osmansko cesarstvo, kjer je leta 1735 umrl. Da bi oslabila in preprečila nove upore, je habsburška vlada porušila številne obmejne trdnjave in gradbeni material prepustila prebivalstvu. Leta 1683 je izbruhnil nov konflikt med Avstrijo in Turčijo, tako imenovana [[velika turška vojna]], ki je trajala do leta 1699. Krščanske sile so v vojni najprej osvobodile Budim in nato še preostali del Ogrske, razen območja okoli mesta [[Temišvar]]. V tem obdobju sta bili Slavonija in [[Lika]] vrnjeni Hrvaški, [[Dalmacija]] pa [[Beneška republika|Beneški republiki]]. Vojna se je končala s sklenitvijo [[Karlovški mir|Karlovškega miru]] leta 1699, ki je potrdil nove meje. Leta 1718 je bilo celotno ozemlje Ogrske osvobojeno Turkov. ===1740-1780=== Z nastopom [[Marija Terezija|Marije Terezije]] na oblast leta 1740 se je Avstrija soočila z nevarnostjo nasledstvene vojne. Pruski kralj [[Friderik II. Veliki]] ni priznal Pragmatične sankcije iz leta 1713 in s tem niti vladavine Marije Terezije v Avstriji in drugih delih monarhije. Napadel je [[Šlezija|Šlezijo]] in s tem začel vojno za avstrijsko nasledstvo, ki je trajala do leta 1748. Poleg te vojne je bila Avstrija vpletena v več drugih vojn in konfliktov ([[sedemletna vojna]], [[bavarska nasledstvena vojna]]), ki so izčrpali notranje rezerve in moč države. Že v času [[Karel VI. Habsburški|Karla VI.]] in zatem v času Marije Terezije je bila Ogrska zaradi vojn in turškega opustošenja izredno gospodarsko izčrpana, zato se je število prebivalcev drastično zmanjšalo. Da bi zapolnili opustošena območja, so Habsburžani začeli ta območja naseljevati najprej z [[Nemci]] in nato še z drugimi ljudstvi. Število prebivalcev Ogrske se je v obdobju od leta 1720 do 1787 potrojilo, število Madžarov pa ni doseglo niti polovice celotnega prebivalstva. Sredi 18. stoletja je gospodarstvo Ogrske temeljilo na kmetijstvu, s čimer se je ukvarjalo 90 % prebivalstva. Plemstva ni preveč zanimala niti kakršna koli posodobitev kmetijstva niti uvajanje novih metod v živinoreji. Med letoma 1767 in 1848 je veliko kmetov zapustilo zemljiške posestnike in postalo svobodni delavci, vendar je bila industrija takrat še slabo razvita in kot taka ni ponujala dovolj dela za novo nastali delavski razred. ===1780—1848=== [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef II.]], ki je bil pod močnim vplivom [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstva]], je centraliziral oblast nad celotnim cesarstvom, sprejemal nove odloke in vladal [[Absolutizem|absolutistično]]. Zavrnil je kronanje za ogrskega kralja, da bi se izognil pravnim določbam, na katere bi moral priseči. Leta 1781 je izdal [[Tolerančni patent]], ki je protestantom in pravoslavcem podelil državljanske pravice, [[Judje|Judom]] pa pravico do bogoslužja. V vseh državah, ki jim je vladal, je namesto [[Latinščina|latinščine]] kot uradni jezik uvedel [[Nemščina|nemščino]]. Kmetom je dovolil svobodo gibanja, sklepanje zakonskih zvez in možnost učenja obrti. Ozemlje Kraljevine Ogrske, Hrvaške in Velike vojvodine Transilvanije je združil v eno upravno območje, imenovano [[Dežela krone sv. Štefana]]. Leta 1790 je hrvaški sabor sprejel sklep o prenosu vse oblasti na ogrski podkraljevi svet, s čimer je [[personalna unija]] prerasla v realno unijo. S tem dejanjem so se Hrvati, združeni z Madžari, želeli laže obraniti pred takrat napredujočo germanizacijo. V času [[Francoska revolucija|francoske revolucije]] in odpora proti germanizaciji je na Ogrskem prišlo do političnega in kulturnega preporoda. Med [[Napoleonske vojne|napoleonskimi vojnami]] se ogrski parlament ni sestal deset let, po njih pa se je leta 1820 začelo obdobje reform. Plemstvo se seveda ni hotelo odpovedati svojim privilegijem in ljudsko gibanje je doseglo le svoje nacionalne cilje, ne pa tudi socialnih in političnih. Kot uradni jezik je bila v Ogrski namesto nemščine uvedena [[madžarščina]], kar je negativno vplivalo na nemadžarske dele kraljestva in okrepilo slovaško in hrvaško narodno preporodno gibanje. V obdobju od leta 1836 do 1840 je bilo v Kraljevini Ogrski 36–37 % Madžarov, po popisu iz obdobja 1850–1851 pa 45,4 %. Po letu 1840 se je proces reform ustavil, [[Metternichov absolutizem]] pa je privedel do širjenja revolucionarnih idej. ===1848–1867=== [[Slika:12 pont.jpg|thumb||250px|Plakat z Dvanajstimi zahtevami iz leta 1848]] 15. marca 1848 so v [[Budim]]u in [[Pešta|Pešti]] izbruhnili množični protesti proti habsburški oblasti pod vodstvom madžarskih reformistov. Ob tej priložnosti je bil objavljen seznam dvanajstih zahtev, v katerih so zahtevali večjo državljansko in nacionalno svobodo ter večjo gospodarsko neodvisnost. Avstrija je sprva nameravala sprejeti predloge, ker se je soočala z uporom v sami Avstriji. Po zadušitvi upora v Avstriji so se Habsburžani obrnili k reševanju problemov v ogrskem delu cesarstva. Medtem so madžarski reformisti pod vodstvom [[Lajos Kossuth|Lajosa Kossutha]] in [[Lajos Batany|Lajosa Batanyja]] strmoglavili Habsburžane in razglasili republiko. Z nastopom oblasti Franca Jožefa se je začel boj proti madžarskim revolucionarjem. Osrednji cesarski vojski so se pridružili tudi predstavniki drugih narodov, zlasti tisti, ki niso želeli sprejeti madžarske oblasti: [[Hrvati]], [[Srbi]], [[Slovaki]], [[Romuni]] in [[Nemci]]. Vodja hrvaških sil, podrejenih Avstriji, je bil ban [[Josip Jelačić]], med srbskimi pa je še posebej izstopal [[Jovan Damjanić]], ki je poveljeval 3. madžarskemu korpusu. Madžarske revolucionarne sile ([[Honvédség]]) so sprva dosegale zmago za zmago in prisilile [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]], da je poiskal pomoč pri nikomer drugem kot pri ruskem carju [[Nikolaj I. Ruski|Nikolaju]]. Ruske sile so napadle madžarske revolucionarje in pomagale Avstriji zatreti upor. Napad ogromne ruske vojske je avgusta 1849 prisilil ogrskega generala Arturja Görgeya, da se je predal. Avstrijski general Julius Freiherr von Haynau je za naslednjih nekaj mesecev postal vojaški upravitelj Ogrske. Po zatrtju revolucije je 6. oktobra 1849 je ukazal usmrtitev vseh trinajstih revolucionarnih voditeljev, vključno z ministrom Batanyjem. Lajosu Kossuthu je uspelo pravočasno pobegniti v tujino in se izogniti usmrtitvi. V naslednjih letih po revoluciji je bila Ogrska razdeljena na pet okrožij pod vojaško upravo. Za vrhovnega upravitelja je bil imenovan nadvojvoda Albert Habsburški. ==Ogrska v dvojni monarhiji== [[Slika:Hungary1850.png|thumb|250px|Vojaška okrožja leta 1850]] [[Slika:Kingdom of Hungary counties.svg| thumb|250px |Županije leta 1880]] [[Slika:Austria Hungary ethnic.svg|thumb|250px|{{legend|#99cc99|Madžari v Avstroogrski monarhiji leta 1911}}]] Da bi ohranil enotnost, se je Franc Jožef I. odločil preoblikovati celotno monarhijo in izvesti ustrezne reforme. Na zunanjepolitičnem področju je imel konflikte s Prusijo (bitka pri Hradcu Královém, bitka pri Visu in poraz v bitki pri Sadovi), na notranjepolitočnem pa upore, nejasne medetnične odnose, nezadovoljno plemstvo in še marsikaj drugega. V teh okoliščinah je ocenil, da se bo moral najprej pogoditi z Madžari, kar se je zgodilo leta 1867. Dunajski dvor na eni strani in Madžari pod vodstvom Ferenca Deáka na drugi so leta 1867 sklenili tako imenovani [[Avstro-Ogrski kompromis]], ki je ustvaril dvojno monarhijo. Namesto da bi se razmere umirile, je sporazum prinesel nove težave in nezadovoljstvo med drugimi narodi, podložniki monarhije. Nezadovoljstvo je bilo še posebej izraženo med Čehi in drugimi slovanskimi narodi dvojne monarhije. Ogrski ustavni red je bil ponovno vzpostavljen in Franc Jožef I. je bil kronan s [[Krona svetega Štefana|krono svetega Štefana]], s čimer je uradno postal ogrski kralj. Naslednje leto, leta 1868, je bil sklenjen ogrsko-hrvaški sporazum o združitvi Hrvaške z Ogrsko ob ohranitvi določene stopnje hrvaške avtonomije. Sestavni del Kraljevine Ogrske je postala tudi Transilvanija. Avstro-Ogrska je bila torej razdeljena na dve državi, ki sta imeli skupnega vladarja, zunanjo in gospodarstvo politiko in vojsko. Prvi predsednik vlade Kraljevine Ogrske je bil [[Gyula Andrássy von Csik-Szent-Király und Kraszna-Horka|Gyula Andrássy]]. Močnejši vpliv, ki so ga pridobili Madžari, jim je omogočil, da so uspešno preprečili kakršne koli spremembe, ki so ustrezale težnjam Čehov ali pripadnikov drugih slovanskih ljudstev po novi preureditvi države v trialistični obliki Nemci - Madžari - Slovani. Po popisu prebivalstva iz leta 1910 so se na Ogrskem (brez Hrvaške in Slavonije) govorili naslednji jeziki: * madžarski: 54 % prebivalstva * romunski: 16 % prebivalstva * slovanski: 11 % prebivalstva * nemšški: 10 % prebivalstva Kljub vsem tem težavam in konfliktom je bilo to obdobje intenzivnega gospodarskega razvoja monarhije. Ogrsko kraljestvo je v začetku 20. stoletja zraslo v moderno industrializirano državo, čeprav je bil prevladujoči gospodarski sektor še vedno kmetijstvo. Močan gospodarski razvoj je pustil globok pečat, med drugim tudi sedanjo upravno delitev Madžarske, ki izvira iz tega obdobja. V [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] so se Madžari borili na strani Avstrije. Največji bitki, v katerih so sodelovali, sta bili bitka proti Rusom pri Przemyślu in izgon romunskih sil iz Transilvanije. S porazom Nemčije in Avstrije leta 1918 in [[Woodrow Wilson|Wilsonovim]] mirovnim sporazumom je bila ogrska vojska razpuščena in država je ostala brez vojske. ==Zgodovina Madžarske v sodobnem času== Po razpadu Avstro-Ogrskega imperija je bila leta 1918 ustanovljena država Madžarska, katere meje je določila [[Trianonska mirovna pogodba]], podpisana leta 1920. Zaradi pogostih političnih pretresov je Madžarska po letu 1918 doživela več oblik državne organizacije in zaporedoma postala Madžarska ljudska republika (1918–1919), Madžarska sovjetska republika (1919–1920), Kraljevina Madžarska (1920–1946), Republika Madžarska (1946–1949), Madžarska ljudska republika (1949–1989) in sodobna Madžarska po letu 1990. {{sfn|Кasaš|2002|p=530-616}} ===Madžarska ljudska republika (1918–1919)=== Takoj po razpadu Avstro-Ogrske jeseni 1918 je bila ustanovljena Madžarska ljudska republika (MLR, madžarsko: Magyar Népköztársaság), uradno razglašena 16. novembra 1918. Ustanovljena je bila z odhodom Habsburške dinastije, ukinitvijo monarhije in vzpostavitvijo republikanske oblike vladavine, vendar se v težkem povojnem obdobju ni uspela utrditi. Zaradi notranjepolitičnih pretresov in naraščajočih zunanjih groženj je MLR obstajala le do marca 1919, ko je doživela popoln institucionalni zlom.{{sfn|Каsaš|2002|p=530}} Vzrok za razpad MLR je bilo predvsem nerešeno vprašanje državnih meja. S koncem prve svetovne vojne in razpadom Avstro-Ogrske so se pojavile nove, za Madžarsko izjemno neugodne razmere: * [[Češkoslovaška]] je 28. oktobra 1918 razglasila neodvisnost, zaradi česar je Madžarska izgubila slovaški del in podkarpatske regije. * [[Hrvaška]] je 29. oktobra 1918 prekinila vse odnose z Avstrijo in Madžarsko. * Madžarska je 31. oktobra 1918 uradno prekinila zvezo z Avstrijo, kar je uradno povzročilo prenehanje obstoja Avstro-Ogrske monarhije. * Madžarska je 16. novembra 1918 razglasila neodvisnost in postala republika. * Sredi novembra sta srbska in francoska vojska vstopili v [[Bačka|Bačko]], [[Banat]], [[Srem]], [[Pécs]] in [[Temišvar]]. 25. novembra 1918 je bila razglašena združitev Vojvodine s Srbijo. * 25. novembra 1918 je Romunski svet obvestil madžarsko vlado, da prevzema oblast v Transilvaniji. 1. decembra 1918 je bila v [[Alba Iulia|Albi Iuliji]] razglašena združitev Transilvanije s Kraljevino Romunijo. 21. marca 1919 so zmagovalne sile prve svetovne vojne, Antanta, od Madžarske zahtevale nove ozemeljske koncesije. Ker se grof Michal Károlyi nanje ni mogel ustrezno odzvati, je odstopil s položaja predsednika republike. Njegov odstop je privedel do politične krize, izbruha revolucije in ustanovitve Madžarske sovjetske republike. ===Madžarska sovjetska republika (1919–1920)=== Z izbruhom madžarske revolucije marca 1919 je na oblast prišla Komunistična partija Madžarske pod vodstvom Béle Kuna in razglasila Madžarsko sovjetsko republiko. Komunisti so prišli na oblast, ker so bili takrat edina organizirana skupina na Madžarskem in ker so obljubili vrnitev izgubljenih ozemelj. To so nameravali storiti s pomočjo [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]].{{sfn|Kasaš|2002|p=530-539}} Sprva so dosegli opazne vojaške uspehe, izgnali češkoslovaške enote s spornih območij in razglasili Slovaško sovjetsko republiko. Načrtovali so tudi napad na romunsko vojsko v Transilvaniji, nacionalizirali industrijo in trgovska podjetja ter izvedli reforme v stanovanjski gradnji, prometu, bančništvu, zdravstvu in kulturi. Sprejeli so tudi [[Agrarna reforma|agrarno reformo]], ki je veljala za vsa zemljiška posestva, večja od 40 hektarjev. Nova vlada je imela podporo ljudstva, a je vladala zelo kratko. Po neuspešnem poskusu državnega udara je bila uvedena vladavina terorja in več sto ljudi je bilo brez sojenja usmrčenih. Z agrarno reformo so plemičem odvzeli zemljo, vendar je niso razdelili kmetom. Čeprav vojaško ni izgubila niti ene bitke, se je morala madžarska vojska pod pritiskom Antante umakniti s ponovno priključenih ozemelj. Vse to je privedlo do ljudskega nezadovoljstva in izgube podpore med ljudstvom. Romunska vojska je dobila nalogo, da vstopi na Madžarsko in zlomi odpor, kar ji je uspelo. 6. avgusta 1919 se je brez večjega odpora prebila do Budimpešte. Na poti je izvajala grozljiv teror brez primere. Vse to je prisililo Bélo Kuna in komunistične voditelje, da so pobegnili v sosednjo Avstrijo. Po samo 133 dneh je bila Madžarska sovjetska republika uničena. Po teh dogodkih so na Madžarskem oblast prevzele konservativne sile transilvanskega plemiča Istvána Bethlena in nekdanjega vrhovnega poveljnika avstro-ogrske mornarice [[Miklós Horthy|Miklósa Horthyja]]. Njuna oblast se je postopoma širila z zahoda v druge dele Madžarske in kot vse nove vlade začela preganjati drugače misleče. Številni komunisti in levičarji so bili usmrčeni. Začelo se je tudi preganjanje Judov, večinoma obtoženih sodelovanja v neuspeli komunistični revoluciji. Romunska vojska je med umikom tako opustošila državo, da Madžarska po [[Pariška mirovna konferenca (1919)|Pariški mirovni konferenci]] leta 1919 ni bila dolžna plačati vojne odškodnine Romuniji.<ref name=Study0>{{cite book|author1=Federal Research Division|title=Romania: A Country Study|publisher=Kessinger Publishing|year=2004|chapter-url=https://books.google.com/books?id=wNqOpxCrXTQC&q=1919+budapest+looted&pg=PA73|chapter=Greater Romania and the Occupation of Budapest|isbn=9781419145315|pages=73}}</ref><ref name=Versailles>{{cite book|author1=Louise Chipley Slavicek|title=The Treaty of Versailles|publisher=Infobase Publishing|year=2010|chapter-url=https://books.google.com/books?id=LHA3f2zIvTUC&q=looted&pg=PA84|chapter=The Peacemakers and Germany's Allies|isbn=9781438131320|pages=84}}</ref><ref name=Teller>{{cite book|last1=White |title=Nationalism and Territory: Constructing Group Identity in Southeastern Europe|first1=George W. |publisher=Rowman & Littlefield Publishers|year=2000|chapter-url=https://books.google.com/books?id=-7TgkO8utHIC&q=looting&pg=PA99|chapter=The Core: The Tenacity Factor|isbn=9780847698097|pages=99}}</ref> Z nastopom Miklósa Horthyja na oblast 16. novembra 1919 se je država postopoma stabilizirala. Vlada je ukazala aretacije podpornikov Károlyija in Béle Kuna ter prepovedala vse radikalne politične stranke. ===Kraljevina Madžarska (1920–1946)=== Januarja 1920 so bile v novi Madžarski državi prve volitve, na katerih so ženske prvič v madžarski zgodovini dobile volilno pravico. Ker so bile nekatere politične stranke prepovedane, je glasovanje potekalo tako, kot je želela obstoječa začasna vlada. Veliko večino v parlamentu je osvojila Desničarska stranka. Marca istega leta je parlament uradno razveljavil Avstro-Ogrski sporazum iz leta 1867 in na Madžarskem je bila obnovljena monarhija. Volitve kralja so bile prestavljene za nedoločen čas. Namesto njega je bil za kraljevega regenta izvoljen [[Miklós Horthy]]. Regent Horthy je bil pooblaščen za imenovanje predsednika vlade, imel pravico veta, pravico do sklica in razpustitve parlamenta ter poveljstvo nad oboroženimi silami. Po pogajanjih v Parizu je bila Madžarska prisiljena podpisati [[Trianonska mirovna pogodba|Trianonsko mirovno pogodbo]], s katero je izgubila dve tretjini svojega ozemlja in tretjino od svojih 10 milijonov Madžarov. [[Slika:Csenger, Ungarn-Rumänien Grenze 1922, Grenzstein.jpg|thumb||200px|Trianonski mejni kamen med Madžarsko in Romunijo]] Madžarska je izgubila [[Prekmurje]] in [[Medmurje]], dele [[Bačka|Bačke]] in Baranje, ki so bili priključeni [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]]. Del [[Banat]]a je bil priključen Jugoslaviji, drugi del pa [[Romunija|Romuniji]]. Jugoslavija se je bila prisiljena umakniti se iz [[Temišvar]]a in območja okoli [[Pécs]]a, ki ga je zasedla. Celotna Transilvanija je bila priključena Romuniji, Zgornja Madžarska (Slovaška in Podkarpatska regija) Češkoslovaški, manjši del pa Poljski. Velik del [[Gradiščanska|Gradiščanske]] je bil po plebiscitu priključen Avstriji. Nove mednarodne meje so ločile industrializirani del Madžarske od dela, bogatega s surovinami (Transilvanija). Skrčilo se je tudi tržišče in viri lesa. Obdelovalna zemljišča so se zmanjšala za 43 %, mineralna bogastva pa so skoraj izginila. V sami Madžarski je ostalo približno 51 % prebivalstva, zaposlenega v industriji, in približno 56 % industrije, od tega 82 % težke industrije in 70 % bank. Madžarska je julija 1920 dobila novega predsednika vlade, grofa Pála Telekija, ki je skupaj s svojo desničarsko vlado takoj uvedel nove ukrepe: prepoved sprejema politično nezanesljivih elementov na univerze in razdelitev 3.850 km² obdelovalnih zemljišč. S slednjim je poskušal pridobiti kmete, ki so igrali pomembno vlogo na volitvah in v javnem mnenju. Vlada namenov ni uspela uresničiti in je morala po konfliktu s [[Karel I. Habsburško-Lotarinški|Karlom I.]], zadnjim cesarjem Avstro-Ogrske, odstopiti. Ta konflikt je privedel do razkola na madžarski politični sceni. Situacijo je izkoristil grof Istvan Bethlen, ki je ustanovil Stranko narodne enotnosti in bil razglašen za novega predsednika vlade. Karel I. je kot Karel IV. Ogrski poskušal v tem obdobju priti na oblast, vendar mu kljub podpori Bethlena in Horthyja to ni uspelo. Naslednjih deset let je v madžarski politiki prevlaoval Bethlen. Skrivnost njegovega uspeha je bila reforma volilne zakonodaje, ki jo je prilagodil svojim potrebam, zaposlovanje svojih podpornikov v javni upravi in manipuliranju z rezultati volitev na revnih območjih države, kjer je bilo malo nadzora. V državi je vzpostavil red in dal dobra delovna mesta radikalnim kontrarevolucionarjem v zameno za prenehanje nasilja ter preganjanja Judov in politično levih posameznikov. Leta 1921 je sklenil sporazum s socialnimi demokrati in sindikati, s katerim je legaliziral njihove dejavnosti. Osvobodil je politične zapornike v zameno za socialni mir in konec širjenja protimadžarske propagande. Madžarska je bila leta 1922 sprejeta v [[Društvo narodov]] in začela prebijati mednarodno izolacijo. Leta 1927 je sklenila sporazum o prijateljstvu s [[Kraljevina Italija|Kraljevino Italijo]]. V tem obdobju je bila vodilna linija madžarske politike revizija Trianonske pogodbe, ki je služila za prikrivanje gospodarskih in notranjepolitičnih težav. [[Slika:Mikloshorthy.jpg|thumb|levo|200px|Regent Miklos Horty leta 1921]] Med veliko gospodarsko krizo leta 1932 se je politično razpoloženje na Madžarskem premaknilo še bolj v desno in Miklós Horthy je za novega predsednika vlade imenoval Gyulo Gömbösa. Novi predsednik vlade je Madžarsko pripeljal do še tesnejšega sodelovanja z [[Nemčija|Nemčijo]], s katero sta sklenili sporazum o zunanji trgovini in močno nemško gospodarstvo je Madžarsko potegnilo iz gospodarske krize. Madžarska je postala ekonomsko odvisna od Nemčije, kar se je še posebej pokazalo pri oskrbi s surovinami in odprtem trgu. Da bi si zagotovil madžarsko podporo nemški nacistični politiki, je [[Adolf Hitler]] uporabil različne metode. Madžarski je obljubljal vrnitev izgubljenih ozemelj in ji hkrati grozil z gospodarskimi sankcijami in vojaškim posredovanjem. Leta 1935 je bila na Madžarskem ustanovljena fašistična stranka. Gömbösov naslednik Kálmán Darányi si je prizadeval zmanjšati odvisnost od Nemčije in s tem nemški pritisk. Sprejel je zakon, ki je v vsakem poklicu omejil prisotnost Judov na 20 %. Vse to ni zadovoljilo ne Nemcev ne madžarskih radikalcev. Darányi je leta 1938 odstopil in novi premier je postal Béla Imrédy. Imrédy je poskušal okrepiti odnose z [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske|Združenim kraljestvom]], a se je bil po [[anschluss]]u Avstrije prisiljen ponovno zanesti na Nemčijo. Da bi še bolj utrdil svoj položaj, je Imredi zatrl svoje tekmece, prepovedal fašistično stranko, reorganiziral vlado na totalitarnih načelih in sprejel še strožji zakon proti Judom, ki ga je potrdila naslednja vlada pod vodstvom Pála Telekija. ===Madžarska v drugi svetovni vojni=== [[Slika:Hungary map 1941-sr.png|thumb|desno|250px|Madžarska med drugo svetovno vojno: {{legenda|#ffff8b|Madžarska v mejah iz leta 1920}} {{ legenda |#aaff8a|Ozemlja, priključena do 1941}}]] [[Dunajska arbitraža]] ali Dunajski diktat je povečal madžarsko ozemlje. Prva arbitraža iz leta 1938, posredovana s strani nacistične Nemčije in Italije, je Madžarski vrnila južni del Slovaške. Druga dunajska arbitraža iz leta 1940 je Madžarski vrnila severni del Transilvanije. Madžarska se je nato 20. novembra istega leta pridružila [[Trojni pakt|trojnemu paktu]] in decembra podpisala sporazum o večnem prijateljstvu s [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]]. Po marčevskih demonstracijah v Jugoslaviji leta 1941 je Hitler Madžarsko prosil za sodelovanje v načrtovanem napadu na sosednjo državo. Premier Pál Teleky je sodelovanje zavrnil in storil samomor. Novi madžarski premier László Bárdossy je državo popeljal v vojno in Madžarska je skupaj z nemškimi silami okupirala [[Bačka|Bačko]], [[Prekmurje]] in [[Medmurje]]. 1. julija 1941 je Madžarska vstopila v vojno proti [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]]. Miklós Horthy je zamenjal Bárdoszíja in za predsednika vlade imenoval Miklósa Kállaya, ki je še naprej podpiral Nemčijo, a se je hkrati začel pogajati z zavezniki. Madžarska vojska je v [[Bitka za Stalingrad|bitki za Stalingrad]] utrpela težak poraz. Hitler se je zavedal, da se Madžarska pogaja z zavezniki in jo je marca 1944 okupiral. Novi predsednik vlade Demé Stojáj je bil pronacistično usmerjen. Posledično sta bila iz Madžarske deportirana 437.402 Juda. Avgusta 1944 je Horthy imenoval novega predsednika vlade, antifašista Gézo Lakatosa, ki je ustavil deportacije madžarskih državljanov. V [[Operacija Panzerfaust|operaciji Panzerfaust]] so Nemci ugrabili Horthyjevega sina in ga prisilili, da je preklical premirje, odstavil Lakátosa in za novega predsednika vlade imenoval Ferenca Szálasija, vodjo Stranke puščičastih križev (Nyilaskeresztes Párt – Hungarista Mozgalom). Miklós Horthy je nato odstopil, s čimer se je končal njegov mandat regenta. Szálasi je nato začel izvajati profašistično politiko in zvesto služiti nacistom. Ta zadnja madžarska fašistična vlada ni dolgo trajala. Z invazijo sovjetske Rdeče armade in njenih zaveznikov na Madžarsko je nova začasna vlada pod vodstvom predsednika vlade Béle Miklósa razpustila staro vlado in 20. januarja 1945 sklenila premirje s Sovjetsko zvezo. Za Madžarsko se je druga svetovna vojna končala 4. aprila 1945. ====Izgube==== Tamás Stark navaja naslednje podatke o madžarskih izgubah med drugo svetovno vojno. Po njegovih podatkih so vojaške izgube znašale približno 300.000–310.000 mož. Ta številka vključuje 110–120.000 ubitih v bitkah in 200.000 pogrešanih ali ujetih s strani Rusov. Ta številka vključuje tudi izgube rekrutov z ozemlja priključenih držav: Slovaške, Romunije in Jugoslavije. Kar zadeva civilne izgube, Stark ocenjuje, da so znašale približno 80.000 oseb. Ta številka vključuje 45.500 ubitih v zračnih napadih,<ref>{{harvnb|Stark|1995|p=}}</ref> in 28.000 pobitih [[Romi|Romov]],<ref>{{harvnb|Kendrick|1972|pp=}}</ref> ne vključuje pa 200.000 Judov, ubitih v [[holokavst]]u.{{sfn|Gilbert|1988|p=}} ===Ljudska republika Madžarska=== [[Slika:Flag of Hungary (1949-1956).svg|thumb||250px|Zastava Ljudske republike Mafžarske (1949-1956)]] [[Pariški mirovni sporazumi (1947)|Pariška mirovna konferenca]], ki je potekala leta 1946, je določila meje Madžarske. 10. februarja 1947 je Madžarska podpisala mirovni sporazum,<ref>{{cite web|author= |title=Споразум о миру|url=http://www.law.fsu.edu/library/collection/LimitsinSeas/IBS076.pdf |publisher= |date= }} {{Wayback|url=http://www.law.fsu.edu/library/collection/LimitsinSeas/IBS076.pdf |date=20041204184436 }}. Pridobljeno 8. aprila 2013.</ref> s katerim se je vrnila v svoje meje iz leta 1938 z manjšimi ozemeljskimi koncesijami Češkoslovaški. Polovica nemškega prebivalstva (240.000) je bila deportirana iz Madžarske v Nemčijo, s Češkoslovaško pa je bila izvedena prisilna izmenjava prebivalstva. Madžarska je bila 1. februarja 1946 razglašena za republiko. Njen prvi predsednik je postal Zoltán Tildy, vodja Neodvisne stranke malih posestnikov (FKgP). Novi notranji minister László Rajk, sekretar komunistične partije, je ustanovil tajno policijsko enoto, ki je začela aretirati člane drugih strank, kar je privedlo do njihove oslabitve. Komunistična in socialdemokratska stranka sta se kmalu združili v Madžarsko delavsko stranko, ki je postala najmočnejša stranka v državi. Z novo ustavo, sprejeto 18. avgusta 1949, je bila Madžarska razglašena za ljudsko republiko s političnim sistemom po vzoru na sovjetsko ustavo iz leta 1936. Vse to so bile priprave na enopartijski sistem in uvod v tako imenovano stalinistično obdobje Madžarske, ki se je nato začelo. Oblast na Madžarskem je prevzel Mátyás Rákosi, ki je izvedel čistke, v katerih je bil ubit László Rajk, kardinal [[József Mindszenty]] pa je bil obsojen na dosmrtno ječo. ====Madžarska revolucija (1956)==== ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Madžarske]] 182pwo1fljkd9jlfc4nobisl2occiy8 6654928 6654911 2026-04-02T16:14:21Z Octopus 13285 /* Madžarska revolucija (1956) */ nadaljevanje 6654928 wikitext text/x-wiki '''Zgodovina Madžarske''' zajema zgodovino ozemlja današnje [[Madžarska|Republike Madžarske]] od najstarejših časov do danes. Zgodovina zato vključuje politično in družbeno zgodovino različnih držav, ki so obstajale znotraj današnjih madžarskih državnih meja, s posebnim poudarkom na času po priselitvi Madžarov v [[Panonska nižina|Panonsko nižino]] konec 9. stoletja in nastanku zgodovinske [[Ogrska|Ogrske]]. V osrednjem delu tega ozemlja je bila leta 1918 ustanovljena sodobna Madžarska.{{sfn|Рокаи|2002|p=7-183}}{{sfn|Ђере|2002|p=184-379}}{{sfn|Пал|2002|p=380-529}}{{sfn|Касаш|2002|p=530-616}} ==Prazgodovina== V [[antika|antičnem]] obdobju so na območju današnje Madžarske živela panonska, dačanska in druga plemena, ki so sčasoma prišla pod [[Rimsko cesarstvo|rimsko oblast]]. V naslednjem obdobju, v času [[preseljevanje ljudstev]], so se na ozemlju današnje Madžarske izmenjevala različna ljudstva: [[Goti]], [[Huni]], [[Langobardi]], [[Avari]], panonski [[Slovani]] in drugi. Konec 9. stoletja so se v Panonsko nižino priselili Madžari in ustanovili državo, znano kot Ogrska.{{sfn|Рокаи|2002|p=13-17}} ==Priseljevanje Madžarov v Panonsko nižino== [[Slika:Arrival of the Hungarians (Árpád Feszty).jpg|thumb|desno|250px|Arpad Festia (1984): ''Arpad prečka [[Karpati|Karpate]]'']] [[Madžari]] (Magyarok) so bili [[nomadi|nomadsko]] ljudstvo, čigar jezik je [[Ugrofinski jeziki|ugrofinskega]] izvora. Na današnje ozemlje so se priselili iz vzhodne Evrope. V antropološkem smislu so bili ti priseljenci iz 9. stoletja različnega porekla. V etnogenezi priseljencev iz Azije so bili pomemben turški in slovanski elementi. Mešanje različnih antropoloških tipov se je dogajalo med njihovim bivanjem v vzhodni Evropi<ref>[http://www.mult-kor.hu/cikk.php?id=16325 Múlt-kor történelmi portál - Hírek - Kevesen voltak a magyar honfoglalók], Pridobljeno 8. aprila 2013</ref> in se nadaljevalo tudi po naselitvi v Panonski nižini. Njihova najstarejša znana domovina je bila v porečju [[Volga|Volge]], imenovanem [[Magna Hungaria]].<ref>{{Cite web |url=http://ebooks.adelaide.edu.au/h/hakluyt/voyages/carpini/complete.html#section1 |title=The long and wonderful voyage of Frier Iohn de Plano Carpini |access-date= 8. julija 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110811031617/http://ebooks.adelaide.edu.au/h/hakluyt/voyages/carpini/complete.html#section1 |archive-date=11. avgusta 2011 |url-status=dead}}</ref> Od 7. do 9. stoletja so Madžari živeli ob Donu, na ozemlju, imenovanem Etelkez (madžarsko Etelköz). Zaradi pogostih napadov drugih plemen so se Madžari razdelili v dve skupini: ena je odšla na zahod, druga pa na jug. Leta 895 je zahodna skupina prečkala [[Karpati|Karpate]] in se naselila na panonskih ravnicah. Južna skupina je ustanovila Kumagarijo, ki je obstajala do leta 1396. Med priseljevanjem, ki se je zgodilo v 9. stoletju pod vodstvom [[Árpád]]a, so Madžari ustanovili plemensko zvezo sedmih madžarskih in treh [[Hazari|hazarskih]] plemen. Vseh sedem madžarskih plemen je tvorilo jedro bodočega madžarskega naroda. Vsako pleme je imelo svojega vezirja, zato je v sodobni zgodovini to obdobje znano kot obdobje Sedmih vezirjev (madžarsko A hét vezér). Domneva se, da ime Ogri izvira iz turške besede 'onogur', ki pomeni 'deset puščic', kar bi ustrezalo številu združenih plemen med priseljevanjem. Madžari so se najprej leta 896 naselili v Erdeliji ([[Transilvanija]]), od koder so se razselili v druge dele Panonske nižine in današnje Madžarske. Po prihodu so se pomešali z že obstoječim lokalnim prebivalstvom. Preseljevanje je potekalo pod vodstvom Arpada, ki ga kasnejši pisni viri predstavljajo kot edinega in vrhovnega voditelja skupnosti plemen, ki so se preselila na ozemlje današnje Madžarske. Po Arpadu so se na oblasti izmenjevali različni plemenski voditelji. [[Géza Ogrski|Geza]] (vladal 971–997), knez iz hiše [[Árpádovci|Arpadovcev]], se je odločil, da se pridruži krščanski Evropi in ustvari Ogrsko po evropskem vzoru. Za svojega naslednika je imenoval sina Vajka. Vajk je pravzaprav pogansko ime bodočega kralja svetega [[Štefan I. Ogrski|Štefana]], ki je dokončal očetovo delo in Madžare pokristjanil. Leta 1000 je ustanovil državo in od papeža [[Papež Silvester II.|Silvestra II.]] s soglasjem cesarja [[Oton III.|Otona III.]] prejel zlato krono, okrašeno z dragulji. Januarja 1001 je bil priznan za prvega krščanskega kralja Ogrske. [[Slika:Hungary 1190.jpg|thumb|250px|Ogrsko ozemlje okoli leta 1190]] ==Srednjeveško kraljestvo (1000-1526)== [[Slika:Crown, Sword and Globus Cruciger of Hungary.jpg|thumb||250п|Krona svetega Štefana]] [[Slika:Diosgyori Var-Miskolc-Hungary-Europe.jpg|260px|thumb|Diósgyőrska trdnjava]] Madžari so se konec 10. stoletja spreobrnili v krščanstvo in leta 1000 ustanovili svojo državo. Prvi ogrski kralj je bil Vajk, kar pomeni 'junak', ki je kasneje prejel krščansko ime [[Štefan I. Ogrski|Štefan I.]] (madžarsko I. István). Kronanje je bilo po nekaterih virih leta 1000, po drugih pa 1. januarja 1001. Do leta 1006 je Štefanu uspelo utrditi svojo oblast in odpraviti vse tekmece, ki so se bodisi upirali krščanstvu bodisi so se želeli povezati z [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskim cesarstvom]]. Ko je opravil s svojimi nasprotniki, je začel uvajati reforme in ustvarjati močno fevdalno državo zahodnega tipa. Njegova država se je že na samem začetku uspela upreti pritiskom nemških kraljev in nomadskih ljudstev z vzhoda. Del teh nomadov se je asimiliral med Madžare. V [[Transilvanija|Erdeliji]] in delih današnje [[Slovaška|Slovaške]] se je naselilo nekaj [[Nemci|Nemcev]]. Leta 1090 je ogrski kralj [[Ladislav I. Ogrski|Ladislav I.]] zasedel [[Slavonija|Slavonijo]], leta 1102 pa je kralj [[Koloman Ogrski|Koloman]] prevzel naziv kralja Hrvaške in Dalmacije. ===Plemstvo=== Po starih kronikah so se Madžari po preselitvi v Panonski nižino imeli za svobodne ljudi in so kot taki v novo ustanovljeni državi tvorili vladajoči plemiški razred s pripadajočimi privilegiji. Kasneje so enake privilegije dobili tudi Nemci in Poljaki. Postopoma je tudi v tem družbenem razredu prišlo do razslojevanja. Razvil se je tako imenovani srednji plemiški razred, ki ga niso sestavljali le Madžari, temveč tudi pripadniki drugih narodov ([[Čehi]], [[Slovaki]], [[Poljaki]], [[Nemci]], [[Srbi]], [[Sekeli]] in drugi), ki so se podredili novo ustanovljeni državi in jo priznali. Odstotek srednjega plemstva je bil v primerjavi z drugimi okoliškimi državami nenavadno visok in je dosegel številko 5-7 % celotnega prebivalstva. Podobno stanje je bilo samo na Poljskem, medtem ko je bilo v drugih državah srednjega plemstva samo 1-2 % prebivalstva.{{sfn|Rubicon|1994|p=4–5}} Biti ogrski plemič sprva ni pomenilo, da je oseba s plemiškim nazivom tudi bogata. Plemič je lahko bil tudi preprost kmet, ker je bil takrat pomemben samo naziv. Pravila so bila opisana v pisnem dokumentu, Zlati buli, v katerem so bile omejene pravice višjega sloja, vključno s samim kraljem. Zlata bula je bila izdana leta 1222. Vladarja so po tem dokumentu izbrali plemiči in mu niso prisegli zvestobe. Po tem pravilu oblasti ni predstavljal človek, temveč Sveta krona, ki so ji vsi služili. ===Tatarska invazija=== V madžarski zgodovini [[Mongoli|Mongole]] in [[Tatari|Tatare]] povezujejo okoliščine in narodna pripadnost. Madžarski zgodovinarji jih zato pogosto zamenjujejo.<ref>Tatárjárás: Монголска освајања. Pridobljeno 8. aprila 2013</ref> Ogrsko kraljestvo je bilo v letih 1241–1242 opustošeno med vdorom osvajalske mongolske vojske pod vodstvom [[Batu kan]]a. Invazija je trajala eno leto, potem pa so Mongoli na hitro odšli, tako kot so prišli. Za seboj so pustili pustošenje, požgane vasi in mesta. Veliko prebivalcev je bilo pobitih ali odpeljanih v suženjstvo. Da bi se obranil pred morebitno novo invazijo, je takratni ogrski kralj [[Béla IV. Ogrski|Bela IV.]] začel množično graditi obrambne gradove. Iz tistega časa sta trdnjavi v [[Trogir]]ju (madžarsko Trau) in [[Budim]]u. Zaradi nenehnih nemirov in premikanja Mongolov je imel Bela IV. takrat dve prestolnici: [[Esztergom]] in [[Székesfehérvár]]. ===Boji za oblast=== Leta 1301 je umrl [[Andrej III. Ogrski|Andrej III.]], zadnji vladar iz dinastije Arpadovcev. Začelo se je obdobje nemirov in bojev za oblast, ki je državo močno oslabilo. Takšno stanje je trajalo vse dokler ni oblasti prevzel kralj [[Karel I. Ogrski|Karel I.]] iz [[Anžujci|Anžujske dinastije]], ki je bil v krvnem sorodstvu z Arpadovci in rojen v [[Višegrad, Madžarska|Višegradu]] severno od [[Budimpešta|Budimpešte]]. Nasledil ga je njegov sin [[Ludvik I. Ogrski|Ludvik I. Anžujski]], ki je za prestolnico izbral Višegrad. V 15. stoletju je Ogrska veljala za eno najmočnejših vojaških sil v Evropi. V času vladavine kraljev [[Sigismund Luksemburški|Sigismunda Luksemburškega]] in [[Matija Korvin|Matije Korvina]] je Ogrska doživela svoj kulturni razcvet, ki se je kazal v gradnji renesančnih stavb v novi prestolnici [[Budim]]. Najbolj znana stavba iz tistega obdobja je Matijev dvorec s kraljevskim vrtom. Matijo Korvina so na prestolu nasledili [[Jagelonci]], natančneje [[Vladislav II. Ogrski|Vladislav II. Jagelo]]. Takrat je z jugovzhoda že grozila nova nevarnost – [[Osmansko cesarstvo]]. Celotno 16. stoletje so zaznamovali boji s Turki, kar je Ogrski prineslo nove poraze, slabitev državne moči ter izgubo ozemelj in neodvisnosti. V tem obdobju je Ogrsko kraljestvo kljub težavam uspelo ohraniti svojo konstitutivno neodvisnost s plemiško svobodo, privilegiranim prebivalstvom ([[Sekeli]], [[Sasi]], [[Alani]], [[Kumani]]) in svobodnimi kraljevimi mesti [[Budim]] (Buda), [[Košice]] (Kassa), [[Bratislava]] (Pozsony) in [[Cluj-Napoca]] (Kolozsvár). ==Zgodnji novi vek== [[Slika:C. 1699 Hungary (1526-1699).jpg|thumb|300px|Ogrska v letih 1526-1699 {{legenda|#956b00|''Avstrijska Ogska''}} {{legenda|#dde688|''Тurška Ogrska''}} {{legenda|#ffcf21|''Transilvanija''}} {{legenda|#6b8e2b|[[Kraljevina Ogrska (1526—1867)|Habsburška Ogrska]]}} {{legenda|#ffcf21|[[Osmanska Ogrska]]}} {{legenda|#956b00|''nikogaršnje ozemlje''}} {{legenda|#dde688|ogrsko ozemlje, pripojeno Osmanskemu cesarstvu}} {{legenda|#8aff71|„Universitas Siculorum“ (ozemlje Sekelijev)}} {{legenda|#yellow|„Universitas Saxorum“ (ozemlje Sasov)}}]] ===1526-1740=== V približno 150 letih boja proti Turkom so Madžari do leta 1556 izgubili velik del svojega ozemlja. Porazu v [[Bitka pri Mohaču|bitki pri Mohaču]] leta 1526 je sledilo obdobje boja za prevlado med plemiči in vladajočo elito. Del plemstva se je postavil na stran [[Habsburžani|Habsburžanov]], drugi pa na stran Osmanov. Oboji so gledali samo na svoje koristi ali priložnost za napredovanje. Razdeljeno plemstvo je izbralo dva vladarja. Vzhodni del Ogrske se je odločil za [[Ivan Zapolja|Ivana Zapoljo]], medtem ko je zahodni del za svojega vladarja priznal [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinanda I. Habsburškega]]. Boji za oblast in razdvojenost so privedli do državljanske vojne, ki so jo Turki izkoristili in leta 1541 osvojili Budim. Ogrska je bila zatem še dodatno razdeljena na tri dele: severni del (današnja [[Slovaška]]), zahodne čezdonavske regije ([[Gradiščanska]]) in severovzhodni del. Območja pod turško oblastjo je zapustila večina plemstva in prebivalstva. Številna manjša naselja so izginila. Na zasedenih ozemljih Turki niso posegali v vero podložnikov in med Madžari se je med [[Reformacija|reformacijo]] razširil [[kalvinizem]]. Hrvati so zaradi močnega vpliva [[frančiškani|frančiškanov]] ostali katoliki. Na Hrvaškem, v Slavoniji in kasneje tudi v [[Banat]]u je bila ustanovljena vojaška meja, ki je služila kot oblika zaščite pred nadaljnjimi turškimi vdori. Požun (Bratislava) je postal prestolnica Kraljevine Ogrske (1536—1784), kronsko mesto (1563—1830) in sedež kronskega sveta (1536—1848). [[Slika:Pragmatica Sanc.jpg|thumb|250px|Dokument, ki potrjuje [[Pragmatična sankcija|Pragmatično sankcijo]], sprejeto v Bratislavi 19. aprila 1713]] Med letoma 1604 in 1711 so se stalno dogajali upori ogrskega in hrvaškega plemstva proti habsburški oblasti, v osrednjem delu Ogrske pa se je kazalo tudi nezadovoljstvo s katolištvom. Najbolj znana upora sta bila tako imenovana [[zrinsko-frankopanska zarota]] leta 1671 in Rakocijev boj za neodvisnost, ki je bil leta 1711 krvavo zatrt. [[Ferenc Rákosi|Ferenc Rakoci]] je bil prisiljen pobegniti najprej na [[Poljska|Poljsko]], nato v [[Francija|Francijo]] in nazadnje v Osmansko cesarstvo, kjer je leta 1735 umrl. Da bi oslabila in preprečila nove upore, je habsburška vlada porušila številne obmejne trdnjave in gradbeni material prepustila prebivalstvu. Leta 1683 je izbruhnil nov konflikt med Avstrijo in Turčijo, tako imenovana [[velika turška vojna]], ki je trajala do leta 1699. Krščanske sile so v vojni najprej osvobodile Budim in nato še preostali del Ogrske, razen območja okoli mesta [[Temišvar]]. V tem obdobju sta bili Slavonija in [[Lika]] vrnjeni Hrvaški, [[Dalmacija]] pa [[Beneška republika|Beneški republiki]]. Vojna se je končala s sklenitvijo [[Karlovški mir|Karlovškega miru]] leta 1699, ki je potrdil nove meje. Leta 1718 je bilo celotno ozemlje Ogrske osvobojeno Turkov. ===1740-1780=== Z nastopom [[Marija Terezija|Marije Terezije]] na oblast leta 1740 se je Avstrija soočila z nevarnostjo nasledstvene vojne. Pruski kralj [[Friderik II. Veliki]] ni priznal Pragmatične sankcije iz leta 1713 in s tem niti vladavine Marije Terezije v Avstriji in drugih delih monarhije. Napadel je [[Šlezija|Šlezijo]] in s tem začel vojno za avstrijsko nasledstvo, ki je trajala do leta 1748. Poleg te vojne je bila Avstrija vpletena v več drugih vojn in konfliktov ([[sedemletna vojna]], [[bavarska nasledstvena vojna]]), ki so izčrpali notranje rezerve in moč države. Že v času [[Karel VI. Habsburški|Karla VI.]] in zatem v času Marije Terezije je bila Ogrska zaradi vojn in turškega opustošenja izredno gospodarsko izčrpana, zato se je število prebivalcev drastično zmanjšalo. Da bi zapolnili opustošena območja, so Habsburžani začeli ta območja naseljevati najprej z [[Nemci]] in nato še z drugimi ljudstvi. Število prebivalcev Ogrske se je v obdobju od leta 1720 do 1787 potrojilo, število Madžarov pa ni doseglo niti polovice celotnega prebivalstva. Sredi 18. stoletja je gospodarstvo Ogrske temeljilo na kmetijstvu, s čimer se je ukvarjalo 90 % prebivalstva. Plemstva ni preveč zanimala niti kakršna koli posodobitev kmetijstva niti uvajanje novih metod v živinoreji. Med letoma 1767 in 1848 je veliko kmetov zapustilo zemljiške posestnike in postalo svobodni delavci, vendar je bila industrija takrat še slabo razvita in kot taka ni ponujala dovolj dela za novo nastali delavski razred. ===1780—1848=== [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef II.]], ki je bil pod močnim vplivom [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstva]], je centraliziral oblast nad celotnim cesarstvom, sprejemal nove odloke in vladal [[Absolutizem|absolutistično]]. Zavrnil je kronanje za ogrskega kralja, da bi se izognil pravnim določbam, na katere bi moral priseči. Leta 1781 je izdal [[Tolerančni patent]], ki je protestantom in pravoslavcem podelil državljanske pravice, [[Judje|Judom]] pa pravico do bogoslužja. V vseh državah, ki jim je vladal, je namesto [[Latinščina|latinščine]] kot uradni jezik uvedel [[Nemščina|nemščino]]. Kmetom je dovolil svobodo gibanja, sklepanje zakonskih zvez in možnost učenja obrti. Ozemlje Kraljevine Ogrske, Hrvaške in Velike vojvodine Transilvanije je združil v eno upravno območje, imenovano [[Dežela krone sv. Štefana]]. Leta 1790 je hrvaški sabor sprejel sklep o prenosu vse oblasti na ogrski podkraljevi svet, s čimer je [[personalna unija]] prerasla v realno unijo. S tem dejanjem so se Hrvati, združeni z Madžari, želeli laže obraniti pred takrat napredujočo germanizacijo. V času [[Francoska revolucija|francoske revolucije]] in odpora proti germanizaciji je na Ogrskem prišlo do političnega in kulturnega preporoda. Med [[Napoleonske vojne|napoleonskimi vojnami]] se ogrski parlament ni sestal deset let, po njih pa se je leta 1820 začelo obdobje reform. Plemstvo se seveda ni hotelo odpovedati svojim privilegijem in ljudsko gibanje je doseglo le svoje nacionalne cilje, ne pa tudi socialnih in političnih. Kot uradni jezik je bila v Ogrski namesto nemščine uvedena [[madžarščina]], kar je negativno vplivalo na nemadžarske dele kraljestva in okrepilo slovaško in hrvaško narodno preporodno gibanje. V obdobju od leta 1836 do 1840 je bilo v Kraljevini Ogrski 36–37 % Madžarov, po popisu iz obdobja 1850–1851 pa 45,4 %. Po letu 1840 se je proces reform ustavil, [[Metternichov absolutizem]] pa je privedel do širjenja revolucionarnih idej. ===1848–1867=== [[Slika:12 pont.jpg|thumb||250px|Plakat z Dvanajstimi zahtevami iz leta 1848]] 15. marca 1848 so v [[Budim]]u in [[Pešta|Pešti]] izbruhnili množični protesti proti habsburški oblasti pod vodstvom madžarskih reformistov. Ob tej priložnosti je bil objavljen seznam dvanajstih zahtev, v katerih so zahtevali večjo državljansko in nacionalno svobodo ter večjo gospodarsko neodvisnost. Avstrija je sprva nameravala sprejeti predloge, ker se je soočala z uporom v sami Avstriji. Po zadušitvi upora v Avstriji so se Habsburžani obrnili k reševanju problemov v ogrskem delu cesarstva. Medtem so madžarski reformisti pod vodstvom [[Lajos Kossuth|Lajosa Kossutha]] in [[Lajos Batany|Lajosa Batanyja]] strmoglavili Habsburžane in razglasili republiko. Z nastopom oblasti Franca Jožefa se je začel boj proti madžarskim revolucionarjem. Osrednji cesarski vojski so se pridružili tudi predstavniki drugih narodov, zlasti tisti, ki niso želeli sprejeti madžarske oblasti: [[Hrvati]], [[Srbi]], [[Slovaki]], [[Romuni]] in [[Nemci]]. Vodja hrvaških sil, podrejenih Avstriji, je bil ban [[Josip Jelačić]], med srbskimi pa je še posebej izstopal [[Jovan Damjanić]], ki je poveljeval 3. madžarskemu korpusu. Madžarske revolucionarne sile ([[Honvédség]]) so sprva dosegale zmago za zmago in prisilile [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]], da je poiskal pomoč pri nikomer drugem kot pri ruskem carju [[Nikolaj I. Ruski|Nikolaju]]. Ruske sile so napadle madžarske revolucionarje in pomagale Avstriji zatreti upor. Napad ogromne ruske vojske je avgusta 1849 prisilil ogrskega generala Arturja Görgeya, da se je predal. Avstrijski general Julius Freiherr von Haynau je za naslednjih nekaj mesecev postal vojaški upravitelj Ogrske. Po zatrtju revolucije je 6. oktobra 1849 je ukazal usmrtitev vseh trinajstih revolucionarnih voditeljev, vključno z ministrom Batanyjem. Lajosu Kossuthu je uspelo pravočasno pobegniti v tujino in se izogniti usmrtitvi. V naslednjih letih po revoluciji je bila Ogrska razdeljena na pet okrožij pod vojaško upravo. Za vrhovnega upravitelja je bil imenovan nadvojvoda Albert Habsburški. ==Ogrska v dvojni monarhiji== [[Slika:Hungary1850.png|thumb|250px|Vojaška okrožja leta 1850]] [[Slika:Kingdom of Hungary counties.svg| thumb|250px |Županije leta 1880]] [[Slika:Austria Hungary ethnic.svg|thumb|250px|{{legend|#99cc99|Madžari v Avstroogrski monarhiji leta 1911}}]] Da bi ohranil enotnost, se je Franc Jožef I. odločil preoblikovati celotno monarhijo in izvesti ustrezne reforme. Na zunanjepolitičnem področju je imel konflikte s Prusijo (bitka pri Hradcu Královém, bitka pri Visu in poraz v bitki pri Sadovi), na notranjepolitočnem pa upore, nejasne medetnične odnose, nezadovoljno plemstvo in še marsikaj drugega. V teh okoliščinah je ocenil, da se bo moral najprej pogoditi z Madžari, kar se je zgodilo leta 1867. Dunajski dvor na eni strani in Madžari pod vodstvom Ferenca Deáka na drugi so leta 1867 sklenili tako imenovani [[Avstro-Ogrski kompromis]], ki je ustvaril dvojno monarhijo. Namesto da bi se razmere umirile, je sporazum prinesel nove težave in nezadovoljstvo med drugimi narodi, podložniki monarhije. Nezadovoljstvo je bilo še posebej izraženo med Čehi in drugimi slovanskimi narodi dvojne monarhije. Ogrski ustavni red je bil ponovno vzpostavljen in Franc Jožef I. je bil kronan s [[Krona svetega Štefana|krono svetega Štefana]], s čimer je uradno postal ogrski kralj. Naslednje leto, leta 1868, je bil sklenjen ogrsko-hrvaški sporazum o združitvi Hrvaške z Ogrsko ob ohranitvi določene stopnje hrvaške avtonomije. Sestavni del Kraljevine Ogrske je postala tudi Transilvanija. Avstro-Ogrska je bila torej razdeljena na dve državi, ki sta imeli skupnega vladarja, zunanjo in gospodarstvo politiko in vojsko. Prvi predsednik vlade Kraljevine Ogrske je bil [[Gyula Andrássy von Csik-Szent-Király und Kraszna-Horka|Gyula Andrássy]]. Močnejši vpliv, ki so ga pridobili Madžari, jim je omogočil, da so uspešno preprečili kakršne koli spremembe, ki so ustrezale težnjam Čehov ali pripadnikov drugih slovanskih ljudstev po novi preureditvi države v trialistični obliki Nemci - Madžari - Slovani. Po popisu prebivalstva iz leta 1910 so se na Ogrskem (brez Hrvaške in Slavonije) govorili naslednji jeziki: * madžarski: 54 % prebivalstva * romunski: 16 % prebivalstva * slovanski: 11 % prebivalstva * nemšški: 10 % prebivalstva Kljub vsem tem težavam in konfliktom je bilo to obdobje intenzivnega gospodarskega razvoja monarhije. Ogrsko kraljestvo je v začetku 20. stoletja zraslo v moderno industrializirano državo, čeprav je bil prevladujoči gospodarski sektor še vedno kmetijstvo. Močan gospodarski razvoj je pustil globok pečat, med drugim tudi sedanjo upravno delitev Madžarske, ki izvira iz tega obdobja. V [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] so se Madžari borili na strani Avstrije. Največji bitki, v katerih so sodelovali, sta bili bitka proti Rusom pri Przemyślu in izgon romunskih sil iz Transilvanije. S porazom Nemčije in Avstrije leta 1918 in [[Woodrow Wilson|Wilsonovim]] mirovnim sporazumom je bila ogrska vojska razpuščena in država je ostala brez vojske. ==Zgodovina Madžarske v sodobnem času== Po razpadu Avstro-Ogrskega imperija je bila leta 1918 ustanovljena država Madžarska, katere meje je določila [[Trianonska mirovna pogodba]], podpisana leta 1920. Zaradi pogostih političnih pretresov je Madžarska po letu 1918 doživela več oblik državne organizacije in zaporedoma postala Madžarska ljudska republika (1918–1919), Madžarska sovjetska republika (1919–1920), Kraljevina Madžarska (1920–1946), Republika Madžarska (1946–1949), Madžarska ljudska republika (1949–1989) in sodobna Madžarska po letu 1990. {{sfn|Кasaš|2002|p=530-616}} ===Madžarska ljudska republika (1918–1919)=== Takoj po razpadu Avstro-Ogrske jeseni 1918 je bila ustanovljena Madžarska ljudska republika (MLR, madžarsko: Magyar Népköztársaság), uradno razglašena 16. novembra 1918. Ustanovljena je bila z odhodom Habsburške dinastije, ukinitvijo monarhije in vzpostavitvijo republikanske oblike vladavine, vendar se v težkem povojnem obdobju ni uspela utrditi. Zaradi notranjepolitičnih pretresov in naraščajočih zunanjih groženj je MLR obstajala le do marca 1919, ko je doživela popoln institucionalni zlom.{{sfn|Каsaš|2002|p=530}} Vzrok za razpad MLR je bilo predvsem nerešeno vprašanje državnih meja. S koncem prve svetovne vojne in razpadom Avstro-Ogrske so se pojavile nove, za Madžarsko izjemno neugodne razmere: * [[Češkoslovaška]] je 28. oktobra 1918 razglasila neodvisnost, zaradi česar je Madžarska izgubila slovaški del in podkarpatske regije. * [[Hrvaška]] je 29. oktobra 1918 prekinila vse odnose z Avstrijo in Madžarsko. * Madžarska je 31. oktobra 1918 uradno prekinila zvezo z Avstrijo, kar je uradno povzročilo prenehanje obstoja Avstro-Ogrske monarhije. * Madžarska je 16. novembra 1918 razglasila neodvisnost in postala republika. * Sredi novembra sta srbska in francoska vojska vstopili v [[Bačka|Bačko]], [[Banat]], [[Srem]], [[Pécs]] in [[Temišvar]]. 25. novembra 1918 je bila razglašena združitev Vojvodine s Srbijo. * 25. novembra 1918 je Romunski svet obvestil madžarsko vlado, da prevzema oblast v Transilvaniji. 1. decembra 1918 je bila v [[Alba Iulia|Albi Iuliji]] razglašena združitev Transilvanije s Kraljevino Romunijo. 21. marca 1919 so zmagovalne sile prve svetovne vojne, Antanta, od Madžarske zahtevale nove ozemeljske koncesije. Ker se grof Michal Károlyi nanje ni mogel ustrezno odzvati, je odstopil s položaja predsednika republike. Njegov odstop je privedel do politične krize, izbruha revolucije in ustanovitve Madžarske sovjetske republike. ===Madžarska sovjetska republika (1919–1920)=== Z izbruhom madžarske revolucije marca 1919 je na oblast prišla Komunistična partija Madžarske pod vodstvom Béle Kuna in razglasila Madžarsko sovjetsko republiko. Komunisti so prišli na oblast, ker so bili takrat edina organizirana skupina na Madžarskem in ker so obljubili vrnitev izgubljenih ozemelj. To so nameravali storiti s pomočjo [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]].{{sfn|Kasaš|2002|p=530-539}} Sprva so dosegli opazne vojaške uspehe, izgnali češkoslovaške enote s spornih območij in razglasili Slovaško sovjetsko republiko. Načrtovali so tudi napad na romunsko vojsko v Transilvaniji, nacionalizirali industrijo in trgovska podjetja ter izvedli reforme v stanovanjski gradnji, prometu, bančništvu, zdravstvu in kulturi. Sprejeli so tudi [[Agrarna reforma|agrarno reformo]], ki je veljala za vsa zemljiška posestva, večja od 40 hektarjev. Nova vlada je imela podporo ljudstva, a je vladala zelo kratko. Po neuspešnem poskusu državnega udara je bila uvedena vladavina terorja in več sto ljudi je bilo brez sojenja usmrčenih. Z agrarno reformo so plemičem odvzeli zemljo, vendar je niso razdelili kmetom. Čeprav vojaško ni izgubila niti ene bitke, se je morala madžarska vojska pod pritiskom Antante umakniti s ponovno priključenih ozemelj. Vse to je privedlo do ljudskega nezadovoljstva in izgube podpore med ljudstvom. Romunska vojska je dobila nalogo, da vstopi na Madžarsko in zlomi odpor, kar ji je uspelo. 6. avgusta 1919 se je brez večjega odpora prebila do Budimpešte. Na poti je izvajala grozljiv teror brez primere. Vse to je prisililo Bélo Kuna in komunistične voditelje, da so pobegnili v sosednjo Avstrijo. Po samo 133 dneh je bila Madžarska sovjetska republika uničena. Po teh dogodkih so na Madžarskem oblast prevzele konservativne sile transilvanskega plemiča Istvána Bethlena in nekdanjega vrhovnega poveljnika avstro-ogrske mornarice [[Miklós Horthy|Miklósa Horthyja]]. Njuna oblast se je postopoma širila z zahoda v druge dele Madžarske in kot vse nove vlade začela preganjati drugače misleče. Številni komunisti in levičarji so bili usmrčeni. Začelo se je tudi preganjanje Judov, večinoma obtoženih sodelovanja v neuspeli komunistični revoluciji. Romunska vojska je med umikom tako opustošila državo, da Madžarska po [[Pariška mirovna konferenca (1919)|Pariški mirovni konferenci]] leta 1919 ni bila dolžna plačati vojne odškodnine Romuniji.<ref name=Study0>{{cite book|author1=Federal Research Division|title=Romania: A Country Study|publisher=Kessinger Publishing|year=2004|chapter-url=https://books.google.com/books?id=wNqOpxCrXTQC&q=1919+budapest+looted&pg=PA73|chapter=Greater Romania and the Occupation of Budapest|isbn=9781419145315|pages=73}}</ref><ref name=Versailles>{{cite book|author1=Louise Chipley Slavicek|title=The Treaty of Versailles|publisher=Infobase Publishing|year=2010|chapter-url=https://books.google.com/books?id=LHA3f2zIvTUC&q=looted&pg=PA84|chapter=The Peacemakers and Germany's Allies|isbn=9781438131320|pages=84}}</ref><ref name=Teller>{{cite book|last1=White |title=Nationalism and Territory: Constructing Group Identity in Southeastern Europe|first1=George W. |publisher=Rowman & Littlefield Publishers|year=2000|chapter-url=https://books.google.com/books?id=-7TgkO8utHIC&q=looting&pg=PA99|chapter=The Core: The Tenacity Factor|isbn=9780847698097|pages=99}}</ref> Z nastopom Miklósa Horthyja na oblast 16. novembra 1919 se je država postopoma stabilizirala. Vlada je ukazala aretacije podpornikov Károlyija in Béle Kuna ter prepovedala vse radikalne politične stranke. ===Kraljevina Madžarska (1920–1946)=== Januarja 1920 so bile v novi Madžarski državi prve volitve, na katerih so ženske prvič v madžarski zgodovini dobile volilno pravico. Ker so bile nekatere politične stranke prepovedane, je glasovanje potekalo tako, kot je želela obstoječa začasna vlada. Veliko večino v parlamentu je osvojila Desničarska stranka. Marca istega leta je parlament uradno razveljavil Avstro-Ogrski sporazum iz leta 1867 in na Madžarskem je bila obnovljena monarhija. Volitve kralja so bile prestavljene za nedoločen čas. Namesto njega je bil za kraljevega regenta izvoljen [[Miklós Horthy]]. Regent Horthy je bil pooblaščen za imenovanje predsednika vlade, imel pravico veta, pravico do sklica in razpustitve parlamenta ter poveljstvo nad oboroženimi silami. Po pogajanjih v Parizu je bila Madžarska prisiljena podpisati [[Trianonska mirovna pogodba|Trianonsko mirovno pogodbo]], s katero je izgubila dve tretjini svojega ozemlja in tretjino od svojih 10 milijonov Madžarov. [[Slika:Csenger, Ungarn-Rumänien Grenze 1922, Grenzstein.jpg|thumb||200px|Trianonski mejni kamen med Madžarsko in Romunijo]] Madžarska je izgubila [[Prekmurje]] in [[Medmurje]], dele [[Bačka|Bačke]] in Baranje, ki so bili priključeni [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]]. Del [[Banat]]a je bil priključen Jugoslaviji, drugi del pa [[Romunija|Romuniji]]. Jugoslavija se je bila prisiljena umakniti se iz [[Temišvar]]a in območja okoli [[Pécs]]a, ki ga je zasedla. Celotna Transilvanija je bila priključena Romuniji, Zgornja Madžarska (Slovaška in Podkarpatska regija) Češkoslovaški, manjši del pa Poljski. Velik del [[Gradiščanska|Gradiščanske]] je bil po plebiscitu priključen Avstriji. Nove mednarodne meje so ločile industrializirani del Madžarske od dela, bogatega s surovinami (Transilvanija). Skrčilo se je tudi tržišče in viri lesa. Obdelovalna zemljišča so se zmanjšala za 43 %, mineralna bogastva pa so skoraj izginila. V sami Madžarski je ostalo približno 51 % prebivalstva, zaposlenega v industriji, in približno 56 % industrije, od tega 82 % težke industrije in 70 % bank. Madžarska je julija 1920 dobila novega predsednika vlade, grofa Pála Telekija, ki je skupaj s svojo desničarsko vlado takoj uvedel nove ukrepe: prepoved sprejema politično nezanesljivih elementov na univerze in razdelitev 3.850 km² obdelovalnih zemljišč. S slednjim je poskušal pridobiti kmete, ki so igrali pomembno vlogo na volitvah in v javnem mnenju. Vlada namenov ni uspela uresničiti in je morala po konfliktu s [[Karel I. Habsburško-Lotarinški|Karlom I.]], zadnjim cesarjem Avstro-Ogrske, odstopiti. Ta konflikt je privedel do razkola na madžarski politični sceni. Situacijo je izkoristil grof Istvan Bethlen, ki je ustanovil Stranko narodne enotnosti in bil razglašen za novega predsednika vlade. Karel I. je kot Karel IV. Ogrski poskušal v tem obdobju priti na oblast, vendar mu kljub podpori Bethlena in Horthyja to ni uspelo. Naslednjih deset let je v madžarski politiki prevlaoval Bethlen. Skrivnost njegovega uspeha je bila reforma volilne zakonodaje, ki jo je prilagodil svojim potrebam, zaposlovanje svojih podpornikov v javni upravi in manipuliranju z rezultati volitev na revnih območjih države, kjer je bilo malo nadzora. V državi je vzpostavil red in dal dobra delovna mesta radikalnim kontrarevolucionarjem v zameno za prenehanje nasilja ter preganjanja Judov in politično levih posameznikov. Leta 1921 je sklenil sporazum s socialnimi demokrati in sindikati, s katerim je legaliziral njihove dejavnosti. Osvobodil je politične zapornike v zameno za socialni mir in konec širjenja protimadžarske propagande. Madžarska je bila leta 1922 sprejeta v [[Društvo narodov]] in začela prebijati mednarodno izolacijo. Leta 1927 je sklenila sporazum o prijateljstvu s [[Kraljevina Italija|Kraljevino Italijo]]. V tem obdobju je bila vodilna linija madžarske politike revizija Trianonske pogodbe, ki je služila za prikrivanje gospodarskih in notranjepolitičnih težav. [[Slika:Mikloshorthy.jpg|thumb|levo|200px|Regent Miklos Horty leta 1921]] Med veliko gospodarsko krizo leta 1932 se je politično razpoloženje na Madžarskem premaknilo še bolj v desno in Miklós Horthy je za novega predsednika vlade imenoval Gyulo Gömbösa. Novi predsednik vlade je Madžarsko pripeljal do še tesnejšega sodelovanja z [[Nemčija|Nemčijo]], s katero sta sklenili sporazum o zunanji trgovini in močno nemško gospodarstvo je Madžarsko potegnilo iz gospodarske krize. Madžarska je postala ekonomsko odvisna od Nemčije, kar se je še posebej pokazalo pri oskrbi s surovinami in odprtem trgu. Da bi si zagotovil madžarsko podporo nemški nacistični politiki, je [[Adolf Hitler]] uporabil različne metode. Madžarski je obljubljal vrnitev izgubljenih ozemelj in ji hkrati grozil z gospodarskimi sankcijami in vojaškim posredovanjem. Leta 1935 je bila na Madžarskem ustanovljena fašistična stranka. Gömbösov naslednik Kálmán Darányi si je prizadeval zmanjšati odvisnost od Nemčije in s tem nemški pritisk. Sprejel je zakon, ki je v vsakem poklicu omejil prisotnost Judov na 20 %. Vse to ni zadovoljilo ne Nemcev ne madžarskih radikalcev. Darányi je leta 1938 odstopil in novi premier je postal Béla Imrédy. Imrédy je poskušal okrepiti odnose z [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske|Združenim kraljestvom]], a se je bil po [[anschluss]]u Avstrije prisiljen ponovno zanesti na Nemčijo. Da bi še bolj utrdil svoj položaj, je Imredi zatrl svoje tekmece, prepovedal fašistično stranko, reorganiziral vlado na totalitarnih načelih in sprejel še strožji zakon proti Judom, ki ga je potrdila naslednja vlada pod vodstvom Pála Telekija. ===Madžarska v drugi svetovni vojni=== [[Slika:Hungary map 1941-sr.png|thumb|desno|250px|Madžarska med drugo svetovno vojno: {{legenda|#ffff8b|Madžarska v mejah iz leta 1920}} {{ legenda |#aaff8a|Ozemlja, priključena do 1941}}]] [[Dunajska arbitraža]] ali Dunajski diktat je povečal madžarsko ozemlje. Prva arbitraža iz leta 1938, posredovana s strani nacistične Nemčije in Italije, je Madžarski vrnila južni del Slovaške. Druga dunajska arbitraža iz leta 1940 je Madžarski vrnila severni del Transilvanije. Madžarska se je nato 20. novembra istega leta pridružila [[Trojni pakt|trojnemu paktu]] in decembra podpisala sporazum o večnem prijateljstvu s [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]]. Po marčevskih demonstracijah v Jugoslaviji leta 1941 je Hitler Madžarsko prosil za sodelovanje v načrtovanem napadu na sosednjo državo. Premier Pál Teleky je sodelovanje zavrnil in storil samomor. Novi madžarski premier László Bárdossy je državo popeljal v vojno in Madžarska je skupaj z nemškimi silami okupirala [[Bačka|Bačko]], [[Prekmurje]] in [[Medmurje]]. 1. julija 1941 je Madžarska vstopila v vojno proti [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]]. Miklós Horthy je zamenjal Bárdoszíja in za predsednika vlade imenoval Miklósa Kállaya, ki je še naprej podpiral Nemčijo, a se je hkrati začel pogajati z zavezniki. Madžarska vojska je v [[Bitka za Stalingrad|bitki za Stalingrad]] utrpela težak poraz. Hitler se je zavedal, da se Madžarska pogaja z zavezniki in jo je marca 1944 okupiral. Novi predsednik vlade Demé Stojáj je bil pronacistično usmerjen. Posledično sta bila iz Madžarske deportirana 437.402 Juda. Avgusta 1944 je Horthy imenoval novega predsednika vlade, antifašista Gézo Lakatosa, ki je ustavil deportacije madžarskih državljanov. V [[Operacija Panzerfaust|operaciji Panzerfaust]] so Nemci ugrabili Horthyjevega sina in ga prisilili, da je preklical premirje, odstavil Lakátosa in za novega predsednika vlade imenoval Ferenca Szálasija, vodjo Stranke puščičastih križev (Nyilaskeresztes Párt – Hungarista Mozgalom). Miklós Horthy je nato odstopil, s čimer se je končal njegov mandat regenta. Szálasi je nato začel izvajati profašistično politiko in zvesto služiti nacistom. Ta zadnja madžarska fašistična vlada ni dolgo trajala. Z invazijo sovjetske Rdeče armade in njenih zaveznikov na Madžarsko je nova začasna vlada pod vodstvom predsednika vlade Béle Miklósa razpustila staro vlado in 20. januarja 1945 sklenila premirje s Sovjetsko zvezo. Za Madžarsko se je druga svetovna vojna končala 4. aprila 1945. ====Izgube==== Tamás Stark navaja naslednje podatke o madžarskih izgubah med drugo svetovno vojno. Po njegovih podatkih so vojaške izgube znašale približno 300.000–310.000 mož. Ta številka vključuje 110–120.000 ubitih v bitkah in 200.000 pogrešanih ali ujetih s strani Rusov. Ta številka vključuje tudi izgube rekrutov z ozemlja priključenih držav: Slovaške, Romunije in Jugoslavije. Kar zadeva civilne izgube, Stark ocenjuje, da so znašale približno 80.000 oseb. Ta številka vključuje 45.500 ubitih v zračnih napadih,<ref>{{harvnb|Stark|1995|p=}}</ref> in 28.000 pobitih [[Romi|Romov]],<ref>{{harvnb|Kendrick|1972|pp=}}</ref> ne vključuje pa 200.000 Judov, ubitih v [[holokavst]]u.{{sfn|Gilbert|1988|p=}} ===Ljudska republika Madžarska=== [[Slika:Flag of Hungary (1949-1956).svg|thumb||250px|Zastava Ljudske republike Mafžarske (1949-1956)]] [[Pariški mirovni sporazumi (1947)|Pariška mirovna konferenca]], ki je potekala leta 1946, je določila meje Madžarske. 10. februarja 1947 je Madžarska podpisala mirovni sporazum,<ref>{{cite web|author= |title=Споразум о миру|url=http://www.law.fsu.edu/library/collection/LimitsinSeas/IBS076.pdf |publisher= |date= }} {{Wayback|url=http://www.law.fsu.edu/library/collection/LimitsinSeas/IBS076.pdf |date=20041204184436 }}. Pridobljeno 8. aprila 2013.</ref> s katerim se je vrnila v svoje meje iz leta 1938 z manjšimi ozemeljskimi koncesijami Češkoslovaški. Polovica nemškega prebivalstva (240.000) je bila deportirana iz Madžarske v Nemčijo, s Češkoslovaško pa je bila izvedena prisilna izmenjava prebivalstva. Madžarska je bila 1. februarja 1946 razglašena za republiko. Njen prvi predsednik je postal Zoltán Tildy, vodja Neodvisne stranke malih posestnikov (FKgP). Novi notranji minister László Rajk, sekretar komunistične partije, je ustanovil tajno policijsko enoto, ki je začela aretirati člane drugih strank, kar je privedlo do njihove oslabitve. Komunistična in socialdemokratska stranka sta se kmalu združili v Madžarsko delavsko stranko, ki je postala najmočnejša stranka v državi. Z novo ustavo, sprejeto 18. avgusta 1949, je bila Madžarska razglašena za ljudsko republiko s političnim sistemom po vzoru na sovjetsko ustavo iz leta 1936. Vse to so bile priprave na enopartijski sistem in uvod v tako imenovano stalinistično obdobje Madžarske, ki se je nato začelo. Oblast na Madžarskem je prevzel Mátyás Rákosi, ki je izvedel čistke, v katerih je bil ubit László Rajk, kardinal [[József Mindszenty]] pa je bil obsojen na dosmrtno ječo. ====Madžarska revolucija (1956)==== Številni dogodki, med njimi preganjanja, inscenirani procesi, Stalinova smrt in vzpon [[Nikita Hruščov|Nikite Hruščova]] na oblast v ZSSR, so leta 1956 povzročili izbruh protestov v Budimpešti. Predsednik republike je postal Imre Nagy, [[János Kádár]] pa je prevzel vodstvo stranke. Iz zaporov so bili izpuščeni politični zaporniki, tisk je dobil večjo svobodo, država pa je napovedala izstop iz [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]]. Nikita Hruščov je 4. novembra 1956 na Madžarsko poslal sovjetsko vojsko, ki je zavzela vse strateške točke (letališča, avtoceste, mostovi) in hitro porazila neizkušene madžarske revolucionarne sile. Med boji je umrlo približno 20.000 ljudi, državo je zapustilo približno 200.000 ljudi, od 26.000 ljudi pa je 13.000 ljudi po številnih sodnih procesih končalo v zaporu. 350 ljudi je bilo obsojenih na smrt in usmrčenih. Jánosa Kádárja so odpeljali v Moskvo in ga z izsiljevanjem in prepričevanjem pregovorili, da je privolil v prebeg na Sovjetsko stran. Imreja Nagyja so prepričali, naj zapusti varno jugoslovansko veleposlaništvo v Budimpešti, potem pa so ga leta 1958 aretirali in v Moskvi usmrtili. Drugi člani vlade so bili bodisi usmrčeni bodisi umrli v ujetništvu. Med njimi so bili Pál Maleter, Géza Losonczy, Attila Szigethy in Miklós Gimes. ===Madžarska od 1962 do 1989=== Obdobje od 1962 do 1988, v katerem je Madžarsko vodil János Kádár, je znano kot obdobje 'golažnega komunizma'. V tem obdobju je bila izvedena vrsta reform in Madžarska je veljala za eno najbolj liberalnih držav vzhodnega bloka. Ta politična garnitura je leta 1988 sestopila z oblasti, Jánosa Kádárja pa je na mestu sekretarja stranke zamenjal Imre Pózsgay. Leta 1989 je parlament izglasoval demokratični paket, ki je uvedel nove svoboščine, kot so ustanovitev sindikatov, svoboda združevanja in zbiranja, svoboda tiska, pa tudi novo volilno zakonodajo. Oktobra istega leta je bila spremenjena tudi madžarska ustava. Aprila 1990 je bil podpisan zgodovinski sporazum med Madžarsko in Sovjetsko zvezo, ki je določal popoln umik enot sovjetske vojske do junija 1991, kar se je tudi zgodilo. Zadnji kongres Komunistične partije Madžarske je bil oktobra 1989. Istega leta je bila ustanovljena Madžarska socialistična stranka, ime države se je spremenilo v Republika Madžarska, parlament pa se je odločil razpisati prve večstrankarske volitva po koncu komunističnega obdobja. ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Madžarske]] 0xgfnb5zgyj9zgrkj848y2axctiobr8 6654942 6654928 2026-04-02T16:39:56Z Octopus 13285 /* Madžarska od 1962 do 1989 */ nadaljevanje 6654942 wikitext text/x-wiki '''Zgodovina Madžarske''' zajema zgodovino ozemlja današnje [[Madžarska|Republike Madžarske]] od najstarejših časov do danes. Zgodovina zato vključuje politično in družbeno zgodovino različnih držav, ki so obstajale znotraj današnjih madžarskih državnih meja, s posebnim poudarkom na času po priselitvi Madžarov v [[Panonska nižina|Panonsko nižino]] konec 9. stoletja in nastanku zgodovinske [[Ogrska|Ogrske]]. V osrednjem delu tega ozemlja je bila leta 1918 ustanovljena sodobna Madžarska.{{sfn|Рокаи|2002|p=7-183}}{{sfn|Ђере|2002|p=184-379}}{{sfn|Пал|2002|p=380-529}}{{sfn|Касаш|2002|p=530-616}} ==Prazgodovina== V [[antika|antičnem]] obdobju so na območju današnje Madžarske živela panonska, dačanska in druga plemena, ki so sčasoma prišla pod [[Rimsko cesarstvo|rimsko oblast]]. V naslednjem obdobju, v času [[preseljevanje ljudstev]], so se na ozemlju današnje Madžarske izmenjevala različna ljudstva: [[Goti]], [[Huni]], [[Langobardi]], [[Avari]], panonski [[Slovani]] in drugi. Konec 9. stoletja so se v Panonsko nižino priselili Madžari in ustanovili državo, znano kot Ogrska.{{sfn|Рокаи|2002|p=13-17}} ==Priseljevanje Madžarov v Panonsko nižino== [[Slika:Arrival of the Hungarians (Árpád Feszty).jpg|thumb|desno|250px|Arpad Festia (1984): ''Arpad prečka [[Karpati|Karpate]]'']] [[Madžari]] (Magyarok) so bili [[nomadi|nomadsko]] ljudstvo, čigar jezik je [[Ugrofinski jeziki|ugrofinskega]] izvora. Na današnje ozemlje so se priselili iz vzhodne Evrope. V antropološkem smislu so bili ti priseljenci iz 9. stoletja različnega porekla. V etnogenezi priseljencev iz Azije so bili pomemben turški in slovanski elementi. Mešanje različnih antropoloških tipov se je dogajalo med njihovim bivanjem v vzhodni Evropi<ref>[http://www.mult-kor.hu/cikk.php?id=16325 Múlt-kor történelmi portál - Hírek - Kevesen voltak a magyar honfoglalók], Pridobljeno 8. aprila 2013</ref> in se nadaljevalo tudi po naselitvi v Panonski nižini. Njihova najstarejša znana domovina je bila v porečju [[Volga|Volge]], imenovanem [[Magna Hungaria]].<ref>{{Cite web |url=http://ebooks.adelaide.edu.au/h/hakluyt/voyages/carpini/complete.html#section1 |title=The long and wonderful voyage of Frier Iohn de Plano Carpini |access-date= 8. julija 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110811031617/http://ebooks.adelaide.edu.au/h/hakluyt/voyages/carpini/complete.html#section1 |archive-date=11. avgusta 2011 |url-status=dead}}</ref> Od 7. do 9. stoletja so Madžari živeli ob Donu, na ozemlju, imenovanem Etelkez (madžarsko Etelköz). Zaradi pogostih napadov drugih plemen so se Madžari razdelili v dve skupini: ena je odšla na zahod, druga pa na jug. Leta 895 je zahodna skupina prečkala [[Karpati|Karpate]] in se naselila na panonskih ravnicah. Južna skupina je ustanovila Kumagarijo, ki je obstajala do leta 1396. Med priseljevanjem, ki se je zgodilo v 9. stoletju pod vodstvom [[Árpád]]a, so Madžari ustanovili plemensko zvezo sedmih madžarskih in treh [[Hazari|hazarskih]] plemen. Vseh sedem madžarskih plemen je tvorilo jedro bodočega madžarskega naroda. Vsako pleme je imelo svojega vezirja, zato je v sodobni zgodovini to obdobje znano kot obdobje Sedmih vezirjev (madžarsko A hét vezér). Domneva se, da ime Ogri izvira iz turške besede 'onogur', ki pomeni 'deset puščic', kar bi ustrezalo številu združenih plemen med priseljevanjem. Madžari so se najprej leta 896 naselili v Erdeliji ([[Transilvanija]]), od koder so se razselili v druge dele Panonske nižine in današnje Madžarske. Po prihodu so se pomešali z že obstoječim lokalnim prebivalstvom. Preseljevanje je potekalo pod vodstvom Arpada, ki ga kasnejši pisni viri predstavljajo kot edinega in vrhovnega voditelja skupnosti plemen, ki so se preselila na ozemlje današnje Madžarske. Po Arpadu so se na oblasti izmenjevali različni plemenski voditelji. [[Géza Ogrski|Geza]] (vladal 971–997), knez iz hiše [[Árpádovci|Arpadovcev]], se je odločil, da se pridruži krščanski Evropi in ustvari Ogrsko po evropskem vzoru. Za svojega naslednika je imenoval sina Vajka. Vajk je pravzaprav pogansko ime bodočega kralja svetega [[Štefan I. Ogrski|Štefana]], ki je dokončal očetovo delo in Madžare pokristjanil. Leta 1000 je ustanovil državo in od papeža [[Papež Silvester II.|Silvestra II.]] s soglasjem cesarja [[Oton III.|Otona III.]] prejel zlato krono, okrašeno z dragulji. Januarja 1001 je bil priznan za prvega krščanskega kralja Ogrske. [[Slika:Hungary 1190.jpg|thumb|250px|Ogrsko ozemlje okoli leta 1190]] ==Srednjeveško kraljestvo (1000-1526)== [[Slika:Crown, Sword and Globus Cruciger of Hungary.jpg|thumb||250п|Krona svetega Štefana]] [[Slika:Diosgyori Var-Miskolc-Hungary-Europe.jpg|260px|thumb|Diósgyőrska trdnjava]] Madžari so se konec 10. stoletja spreobrnili v krščanstvo in leta 1000 ustanovili svojo državo. Prvi ogrski kralj je bil Vajk, kar pomeni 'junak', ki je kasneje prejel krščansko ime [[Štefan I. Ogrski|Štefan I.]] (madžarsko I. István). Kronanje je bilo po nekaterih virih leta 1000, po drugih pa 1. januarja 1001. Do leta 1006 je Štefanu uspelo utrditi svojo oblast in odpraviti vse tekmece, ki so se bodisi upirali krščanstvu bodisi so se želeli povezati z [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskim cesarstvom]]. Ko je opravil s svojimi nasprotniki, je začel uvajati reforme in ustvarjati močno fevdalno državo zahodnega tipa. Njegova država se je že na samem začetku uspela upreti pritiskom nemških kraljev in nomadskih ljudstev z vzhoda. Del teh nomadov se je asimiliral med Madžare. V [[Transilvanija|Erdeliji]] in delih današnje [[Slovaška|Slovaške]] se je naselilo nekaj [[Nemci|Nemcev]]. Leta 1090 je ogrski kralj [[Ladislav I. Ogrski|Ladislav I.]] zasedel [[Slavonija|Slavonijo]], leta 1102 pa je kralj [[Koloman Ogrski|Koloman]] prevzel naziv kralja Hrvaške in Dalmacije. ===Plemstvo=== Po starih kronikah so se Madžari po preselitvi v Panonski nižino imeli za svobodne ljudi in so kot taki v novo ustanovljeni državi tvorili vladajoči plemiški razred s pripadajočimi privilegiji. Kasneje so enake privilegije dobili tudi Nemci in Poljaki. Postopoma je tudi v tem družbenem razredu prišlo do razslojevanja. Razvil se je tako imenovani srednji plemiški razred, ki ga niso sestavljali le Madžari, temveč tudi pripadniki drugih narodov ([[Čehi]], [[Slovaki]], [[Poljaki]], [[Nemci]], [[Srbi]], [[Sekeli]] in drugi), ki so se podredili novo ustanovljeni državi in jo priznali. Odstotek srednjega plemstva je bil v primerjavi z drugimi okoliškimi državami nenavadno visok in je dosegel številko 5-7 % celotnega prebivalstva. Podobno stanje je bilo samo na Poljskem, medtem ko je bilo v drugih državah srednjega plemstva samo 1-2 % prebivalstva.{{sfn|Rubicon|1994|p=4–5}} Biti ogrski plemič sprva ni pomenilo, da je oseba s plemiškim nazivom tudi bogata. Plemič je lahko bil tudi preprost kmet, ker je bil takrat pomemben samo naziv. Pravila so bila opisana v pisnem dokumentu, Zlati buli, v katerem so bile omejene pravice višjega sloja, vključno s samim kraljem. Zlata bula je bila izdana leta 1222. Vladarja so po tem dokumentu izbrali plemiči in mu niso prisegli zvestobe. Po tem pravilu oblasti ni predstavljal človek, temveč Sveta krona, ki so ji vsi služili. ===Tatarska invazija=== V madžarski zgodovini [[Mongoli|Mongole]] in [[Tatari|Tatare]] povezujejo okoliščine in narodna pripadnost. Madžarski zgodovinarji jih zato pogosto zamenjujejo.<ref>Tatárjárás: Монголска освајања. Pridobljeno 8. aprila 2013</ref> Ogrsko kraljestvo je bilo v letih 1241–1242 opustošeno med vdorom osvajalske mongolske vojske pod vodstvom [[Batu kan]]a. Invazija je trajala eno leto, potem pa so Mongoli na hitro odšli, tako kot so prišli. Za seboj so pustili pustošenje, požgane vasi in mesta. Veliko prebivalcev je bilo pobitih ali odpeljanih v suženjstvo. Da bi se obranil pred morebitno novo invazijo, je takratni ogrski kralj [[Béla IV. Ogrski|Bela IV.]] začel množično graditi obrambne gradove. Iz tistega časa sta trdnjavi v [[Trogir]]ju (madžarsko Trau) in [[Budim]]u. Zaradi nenehnih nemirov in premikanja Mongolov je imel Bela IV. takrat dve prestolnici: [[Esztergom]] in [[Székesfehérvár]]. ===Boji za oblast=== Leta 1301 je umrl [[Andrej III. Ogrski|Andrej III.]], zadnji vladar iz dinastije Arpadovcev. Začelo se je obdobje nemirov in bojev za oblast, ki je državo močno oslabilo. Takšno stanje je trajalo vse dokler ni oblasti prevzel kralj [[Karel I. Ogrski|Karel I.]] iz [[Anžujci|Anžujske dinastije]], ki je bil v krvnem sorodstvu z Arpadovci in rojen v [[Višegrad, Madžarska|Višegradu]] severno od [[Budimpešta|Budimpešte]]. Nasledil ga je njegov sin [[Ludvik I. Ogrski|Ludvik I. Anžujski]], ki je za prestolnico izbral Višegrad. V 15. stoletju je Ogrska veljala za eno najmočnejših vojaških sil v Evropi. V času vladavine kraljev [[Sigismund Luksemburški|Sigismunda Luksemburškega]] in [[Matija Korvin|Matije Korvina]] je Ogrska doživela svoj kulturni razcvet, ki se je kazal v gradnji renesančnih stavb v novi prestolnici [[Budim]]. Najbolj znana stavba iz tistega obdobja je Matijev dvorec s kraljevskim vrtom. Matijo Korvina so na prestolu nasledili [[Jagelonci]], natančneje [[Vladislav II. Ogrski|Vladislav II. Jagelo]]. Takrat je z jugovzhoda že grozila nova nevarnost – [[Osmansko cesarstvo]]. Celotno 16. stoletje so zaznamovali boji s Turki, kar je Ogrski prineslo nove poraze, slabitev državne moči ter izgubo ozemelj in neodvisnosti. V tem obdobju je Ogrsko kraljestvo kljub težavam uspelo ohraniti svojo konstitutivno neodvisnost s plemiško svobodo, privilegiranim prebivalstvom ([[Sekeli]], [[Sasi]], [[Alani]], [[Kumani]]) in svobodnimi kraljevimi mesti [[Budim]] (Buda), [[Košice]] (Kassa), [[Bratislava]] (Pozsony) in [[Cluj-Napoca]] (Kolozsvár). ==Zgodnji novi vek== [[Slika:C. 1699 Hungary (1526-1699).jpg|thumb|300px|Ogrska v letih 1526-1699 {{legenda|#956b00|''Avstrijska Ogska''}} {{legenda|#dde688|''Тurška Ogrska''}} {{legenda|#ffcf21|''Transilvanija''}} {{legenda|#6b8e2b|[[Kraljevina Ogrska (1526—1867)|Habsburška Ogrska]]}} {{legenda|#ffcf21|[[Osmanska Ogrska]]}} {{legenda|#956b00|''nikogaršnje ozemlje''}} {{legenda|#dde688|ogrsko ozemlje, pripojeno Osmanskemu cesarstvu}} {{legenda|#8aff71|„Universitas Siculorum“ (ozemlje Sekelijev)}} {{legenda|#yellow|„Universitas Saxorum“ (ozemlje Sasov)}}]] ===1526-1740=== V približno 150 letih boja proti Turkom so Madžari do leta 1556 izgubili velik del svojega ozemlja. Porazu v [[Bitka pri Mohaču|bitki pri Mohaču]] leta 1526 je sledilo obdobje boja za prevlado med plemiči in vladajočo elito. Del plemstva se je postavil na stran [[Habsburžani|Habsburžanov]], drugi pa na stran Osmanov. Oboji so gledali samo na svoje koristi ali priložnost za napredovanje. Razdeljeno plemstvo je izbralo dva vladarja. Vzhodni del Ogrske se je odločil za [[Ivan Zapolja|Ivana Zapoljo]], medtem ko je zahodni del za svojega vladarja priznal [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinanda I. Habsburškega]]. Boji za oblast in razdvojenost so privedli do državljanske vojne, ki so jo Turki izkoristili in leta 1541 osvojili Budim. Ogrska je bila zatem še dodatno razdeljena na tri dele: severni del (današnja [[Slovaška]]), zahodne čezdonavske regije ([[Gradiščanska]]) in severovzhodni del. Območja pod turško oblastjo je zapustila večina plemstva in prebivalstva. Številna manjša naselja so izginila. Na zasedenih ozemljih Turki niso posegali v vero podložnikov in med Madžari se je med [[Reformacija|reformacijo]] razširil [[kalvinizem]]. Hrvati so zaradi močnega vpliva [[frančiškani|frančiškanov]] ostali katoliki. Na Hrvaškem, v Slavoniji in kasneje tudi v [[Banat]]u je bila ustanovljena vojaška meja, ki je služila kot oblika zaščite pred nadaljnjimi turškimi vdori. Požun (Bratislava) je postal prestolnica Kraljevine Ogrske (1536—1784), kronsko mesto (1563—1830) in sedež kronskega sveta (1536—1848). [[Slika:Pragmatica Sanc.jpg|thumb|250px|Dokument, ki potrjuje [[Pragmatična sankcija|Pragmatično sankcijo]], sprejeto v Bratislavi 19. aprila 1713]] Med letoma 1604 in 1711 so se stalno dogajali upori ogrskega in hrvaškega plemstva proti habsburški oblasti, v osrednjem delu Ogrske pa se je kazalo tudi nezadovoljstvo s katolištvom. Najbolj znana upora sta bila tako imenovana [[zrinsko-frankopanska zarota]] leta 1671 in Rakocijev boj za neodvisnost, ki je bil leta 1711 krvavo zatrt. [[Ferenc Rákosi|Ferenc Rakoci]] je bil prisiljen pobegniti najprej na [[Poljska|Poljsko]], nato v [[Francija|Francijo]] in nazadnje v Osmansko cesarstvo, kjer je leta 1735 umrl. Da bi oslabila in preprečila nove upore, je habsburška vlada porušila številne obmejne trdnjave in gradbeni material prepustila prebivalstvu. Leta 1683 je izbruhnil nov konflikt med Avstrijo in Turčijo, tako imenovana [[velika turška vojna]], ki je trajala do leta 1699. Krščanske sile so v vojni najprej osvobodile Budim in nato še preostali del Ogrske, razen območja okoli mesta [[Temišvar]]. V tem obdobju sta bili Slavonija in [[Lika]] vrnjeni Hrvaški, [[Dalmacija]] pa [[Beneška republika|Beneški republiki]]. Vojna se je končala s sklenitvijo [[Karlovški mir|Karlovškega miru]] leta 1699, ki je potrdil nove meje. Leta 1718 je bilo celotno ozemlje Ogrske osvobojeno Turkov. ===1740-1780=== Z nastopom [[Marija Terezija|Marije Terezije]] na oblast leta 1740 se je Avstrija soočila z nevarnostjo nasledstvene vojne. Pruski kralj [[Friderik II. Veliki]] ni priznal Pragmatične sankcije iz leta 1713 in s tem niti vladavine Marije Terezije v Avstriji in drugih delih monarhije. Napadel je [[Šlezija|Šlezijo]] in s tem začel vojno za avstrijsko nasledstvo, ki je trajala do leta 1748. Poleg te vojne je bila Avstrija vpletena v več drugih vojn in konfliktov ([[sedemletna vojna]], [[bavarska nasledstvena vojna]]), ki so izčrpali notranje rezerve in moč države. Že v času [[Karel VI. Habsburški|Karla VI.]] in zatem v času Marije Terezije je bila Ogrska zaradi vojn in turškega opustošenja izredno gospodarsko izčrpana, zato se je število prebivalcev drastično zmanjšalo. Da bi zapolnili opustošena območja, so Habsburžani začeli ta območja naseljevati najprej z [[Nemci]] in nato še z drugimi ljudstvi. Število prebivalcev Ogrske se je v obdobju od leta 1720 do 1787 potrojilo, število Madžarov pa ni doseglo niti polovice celotnega prebivalstva. Sredi 18. stoletja je gospodarstvo Ogrske temeljilo na kmetijstvu, s čimer se je ukvarjalo 90 % prebivalstva. Plemstva ni preveč zanimala niti kakršna koli posodobitev kmetijstva niti uvajanje novih metod v živinoreji. Med letoma 1767 in 1848 je veliko kmetov zapustilo zemljiške posestnike in postalo svobodni delavci, vendar je bila industrija takrat še slabo razvita in kot taka ni ponujala dovolj dela za novo nastali delavski razred. ===1780—1848=== [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef II.]], ki je bil pod močnim vplivom [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstva]], je centraliziral oblast nad celotnim cesarstvom, sprejemal nove odloke in vladal [[Absolutizem|absolutistično]]. Zavrnil je kronanje za ogrskega kralja, da bi se izognil pravnim določbam, na katere bi moral priseči. Leta 1781 je izdal [[Tolerančni patent]], ki je protestantom in pravoslavcem podelil državljanske pravice, [[Judje|Judom]] pa pravico do bogoslužja. V vseh državah, ki jim je vladal, je namesto [[Latinščina|latinščine]] kot uradni jezik uvedel [[Nemščina|nemščino]]. Kmetom je dovolil svobodo gibanja, sklepanje zakonskih zvez in možnost učenja obrti. Ozemlje Kraljevine Ogrske, Hrvaške in Velike vojvodine Transilvanije je združil v eno upravno območje, imenovano [[Dežela krone sv. Štefana]]. Leta 1790 je hrvaški sabor sprejel sklep o prenosu vse oblasti na ogrski podkraljevi svet, s čimer je [[personalna unija]] prerasla v realno unijo. S tem dejanjem so se Hrvati, združeni z Madžari, želeli laže obraniti pred takrat napredujočo germanizacijo. V času [[Francoska revolucija|francoske revolucije]] in odpora proti germanizaciji je na Ogrskem prišlo do političnega in kulturnega preporoda. Med [[Napoleonske vojne|napoleonskimi vojnami]] se ogrski parlament ni sestal deset let, po njih pa se je leta 1820 začelo obdobje reform. Plemstvo se seveda ni hotelo odpovedati svojim privilegijem in ljudsko gibanje je doseglo le svoje nacionalne cilje, ne pa tudi socialnih in političnih. Kot uradni jezik je bila v Ogrski namesto nemščine uvedena [[madžarščina]], kar je negativno vplivalo na nemadžarske dele kraljestva in okrepilo slovaško in hrvaško narodno preporodno gibanje. V obdobju od leta 1836 do 1840 je bilo v Kraljevini Ogrski 36–37 % Madžarov, po popisu iz obdobja 1850–1851 pa 45,4 %. Po letu 1840 se je proces reform ustavil, [[Metternichov absolutizem]] pa je privedel do širjenja revolucionarnih idej. ===1848–1867=== [[Slika:12 pont.jpg|thumb||250px|Plakat z Dvanajstimi zahtevami iz leta 1848]] 15. marca 1848 so v [[Budim]]u in [[Pešta|Pešti]] izbruhnili množični protesti proti habsburški oblasti pod vodstvom madžarskih reformistov. Ob tej priložnosti je bil objavljen seznam dvanajstih zahtev, v katerih so zahtevali večjo državljansko in nacionalno svobodo ter večjo gospodarsko neodvisnost. Avstrija je sprva nameravala sprejeti predloge, ker se je soočala z uporom v sami Avstriji. Po zadušitvi upora v Avstriji so se Habsburžani obrnili k reševanju problemov v ogrskem delu cesarstva. Medtem so madžarski reformisti pod vodstvom [[Lajos Kossuth|Lajosa Kossutha]] in [[Lajos Batany|Lajosa Batanyja]] strmoglavili Habsburžane in razglasili republiko. Z nastopom oblasti Franca Jožefa se je začel boj proti madžarskim revolucionarjem. Osrednji cesarski vojski so se pridružili tudi predstavniki drugih narodov, zlasti tisti, ki niso želeli sprejeti madžarske oblasti: [[Hrvati]], [[Srbi]], [[Slovaki]], [[Romuni]] in [[Nemci]]. Vodja hrvaških sil, podrejenih Avstriji, je bil ban [[Josip Jelačić]], med srbskimi pa je še posebej izstopal [[Jovan Damjanić]], ki je poveljeval 3. madžarskemu korpusu. Madžarske revolucionarne sile ([[Honvédség]]) so sprva dosegale zmago za zmago in prisilile [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]], da je poiskal pomoč pri nikomer drugem kot pri ruskem carju [[Nikolaj I. Ruski|Nikolaju]]. Ruske sile so napadle madžarske revolucionarje in pomagale Avstriji zatreti upor. Napad ogromne ruske vojske je avgusta 1849 prisilil ogrskega generala Arturja Görgeya, da se je predal. Avstrijski general Julius Freiherr von Haynau je za naslednjih nekaj mesecev postal vojaški upravitelj Ogrske. Po zatrtju revolucije je 6. oktobra 1849 je ukazal usmrtitev vseh trinajstih revolucionarnih voditeljev, vključno z ministrom Batanyjem. Lajosu Kossuthu je uspelo pravočasno pobegniti v tujino in se izogniti usmrtitvi. V naslednjih letih po revoluciji je bila Ogrska razdeljena na pet okrožij pod vojaško upravo. Za vrhovnega upravitelja je bil imenovan nadvojvoda Albert Habsburški. ==Ogrska v dvojni monarhiji== [[Slika:Hungary1850.png|thumb|250px|Vojaška okrožja leta 1850]] [[Slika:Kingdom of Hungary counties.svg| thumb|250px |Županije leta 1880]] [[Slika:Austria Hungary ethnic.svg|thumb|250px|{{legend|#99cc99|Madžari v Avstroogrski monarhiji leta 1911}}]] Da bi ohranil enotnost, se je Franc Jožef I. odločil preoblikovati celotno monarhijo in izvesti ustrezne reforme. Na zunanjepolitičnem področju je imel konflikte s Prusijo (bitka pri Hradcu Královém, bitka pri Visu in poraz v bitki pri Sadovi), na notranjepolitočnem pa upore, nejasne medetnične odnose, nezadovoljno plemstvo in še marsikaj drugega. V teh okoliščinah je ocenil, da se bo moral najprej pogoditi z Madžari, kar se je zgodilo leta 1867. Dunajski dvor na eni strani in Madžari pod vodstvom Ferenca Deáka na drugi so leta 1867 sklenili tako imenovani [[Avstro-Ogrski kompromis]], ki je ustvaril dvojno monarhijo. Namesto da bi se razmere umirile, je sporazum prinesel nove težave in nezadovoljstvo med drugimi narodi, podložniki monarhije. Nezadovoljstvo je bilo še posebej izraženo med Čehi in drugimi slovanskimi narodi dvojne monarhije. Ogrski ustavni red je bil ponovno vzpostavljen in Franc Jožef I. je bil kronan s [[Krona svetega Štefana|krono svetega Štefana]], s čimer je uradno postal ogrski kralj. Naslednje leto, leta 1868, je bil sklenjen ogrsko-hrvaški sporazum o združitvi Hrvaške z Ogrsko ob ohranitvi določene stopnje hrvaške avtonomije. Sestavni del Kraljevine Ogrske je postala tudi Transilvanija. Avstro-Ogrska je bila torej razdeljena na dve državi, ki sta imeli skupnega vladarja, zunanjo in gospodarstvo politiko in vojsko. Prvi predsednik vlade Kraljevine Ogrske je bil [[Gyula Andrássy von Csik-Szent-Király und Kraszna-Horka|Gyula Andrássy]]. Močnejši vpliv, ki so ga pridobili Madžari, jim je omogočil, da so uspešno preprečili kakršne koli spremembe, ki so ustrezale težnjam Čehov ali pripadnikov drugih slovanskih ljudstev po novi preureditvi države v trialistični obliki Nemci - Madžari - Slovani. Po popisu prebivalstva iz leta 1910 so se na Ogrskem (brez Hrvaške in Slavonije) govorili naslednji jeziki: * madžarski: 54 % prebivalstva * romunski: 16 % prebivalstva * slovanski: 11 % prebivalstva * nemšški: 10 % prebivalstva Kljub vsem tem težavam in konfliktom je bilo to obdobje intenzivnega gospodarskega razvoja monarhije. Ogrsko kraljestvo je v začetku 20. stoletja zraslo v moderno industrializirano državo, čeprav je bil prevladujoči gospodarski sektor še vedno kmetijstvo. Močan gospodarski razvoj je pustil globok pečat, med drugim tudi sedanjo upravno delitev Madžarske, ki izvira iz tega obdobja. V [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] so se Madžari borili na strani Avstrije. Največji bitki, v katerih so sodelovali, sta bili bitka proti Rusom pri Przemyślu in izgon romunskih sil iz Transilvanije. S porazom Nemčije in Avstrije leta 1918 in [[Woodrow Wilson|Wilsonovim]] mirovnim sporazumom je bila ogrska vojska razpuščena in država je ostala brez vojske. ==Zgodovina Madžarske v sodobnem času== Po razpadu Avstro-Ogrskega imperija je bila leta 1918 ustanovljena država Madžarska, katere meje je določila [[Trianonska mirovna pogodba]], podpisana leta 1920. Zaradi pogostih političnih pretresov je Madžarska po letu 1918 doživela več oblik državne organizacije in zaporedoma postala Madžarska ljudska republika (1918–1919), Madžarska sovjetska republika (1919–1920), Kraljevina Madžarska (1920–1946), Republika Madžarska (1946–1949), Madžarska ljudska republika (1949–1989) in sodobna Madžarska po letu 1990. {{sfn|Кasaš|2002|p=530-616}} ===Madžarska ljudska republika (1918–1919)=== Takoj po razpadu Avstro-Ogrske jeseni 1918 je bila ustanovljena Madžarska ljudska republika (MLR, madžarsko: Magyar Népköztársaság), uradno razglašena 16. novembra 1918. Ustanovljena je bila z odhodom Habsburške dinastije, ukinitvijo monarhije in vzpostavitvijo republikanske oblike vladavine, vendar se v težkem povojnem obdobju ni uspela utrditi. Zaradi notranjepolitičnih pretresov in naraščajočih zunanjih groženj je MLR obstajala le do marca 1919, ko je doživela popoln institucionalni zlom.{{sfn|Каsaš|2002|p=530}} Vzrok za razpad MLR je bilo predvsem nerešeno vprašanje državnih meja. S koncem prve svetovne vojne in razpadom Avstro-Ogrske so se pojavile nove, za Madžarsko izjemno neugodne razmere: * [[Češkoslovaška]] je 28. oktobra 1918 razglasila neodvisnost, zaradi česar je Madžarska izgubila slovaški del in podkarpatske regije. * [[Hrvaška]] je 29. oktobra 1918 prekinila vse odnose z Avstrijo in Madžarsko. * Madžarska je 31. oktobra 1918 uradno prekinila zvezo z Avstrijo, kar je uradno povzročilo prenehanje obstoja Avstro-Ogrske monarhije. * Madžarska je 16. novembra 1918 razglasila neodvisnost in postala republika. * Sredi novembra sta srbska in francoska vojska vstopili v [[Bačka|Bačko]], [[Banat]], [[Srem]], [[Pécs]] in [[Temišvar]]. 25. novembra 1918 je bila razglašena združitev Vojvodine s Srbijo. * 25. novembra 1918 je Romunski svet obvestil madžarsko vlado, da prevzema oblast v Transilvaniji. 1. decembra 1918 je bila v [[Alba Iulia|Albi Iuliji]] razglašena združitev Transilvanije s Kraljevino Romunijo. 21. marca 1919 so zmagovalne sile prve svetovne vojne, Antanta, od Madžarske zahtevale nove ozemeljske koncesije. Ker se grof Michal Károlyi nanje ni mogel ustrezno odzvati, je odstopil s položaja predsednika republike. Njegov odstop je privedel do politične krize, izbruha revolucije in ustanovitve Madžarske sovjetske republike. ===Madžarska sovjetska republika (1919–1920)=== Z izbruhom madžarske revolucije marca 1919 je na oblast prišla Komunistična partija Madžarske pod vodstvom Béle Kuna in razglasila Madžarsko sovjetsko republiko. Komunisti so prišli na oblast, ker so bili takrat edina organizirana skupina na Madžarskem in ker so obljubili vrnitev izgubljenih ozemelj. To so nameravali storiti s pomočjo [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]].{{sfn|Kasaš|2002|p=530-539}} Sprva so dosegli opazne vojaške uspehe, izgnali češkoslovaške enote s spornih območij in razglasili Slovaško sovjetsko republiko. Načrtovali so tudi napad na romunsko vojsko v Transilvaniji, nacionalizirali industrijo in trgovska podjetja ter izvedli reforme v stanovanjski gradnji, prometu, bančništvu, zdravstvu in kulturi. Sprejeli so tudi [[Agrarna reforma|agrarno reformo]], ki je veljala za vsa zemljiška posestva, večja od 40 hektarjev. Nova vlada je imela podporo ljudstva, a je vladala zelo kratko. Po neuspešnem poskusu državnega udara je bila uvedena vladavina terorja in več sto ljudi je bilo brez sojenja usmrčenih. Z agrarno reformo so plemičem odvzeli zemljo, vendar je niso razdelili kmetom. Čeprav vojaško ni izgubila niti ene bitke, se je morala madžarska vojska pod pritiskom Antante umakniti s ponovno priključenih ozemelj. Vse to je privedlo do ljudskega nezadovoljstva in izgube podpore med ljudstvom. Romunska vojska je dobila nalogo, da vstopi na Madžarsko in zlomi odpor, kar ji je uspelo. 6. avgusta 1919 se je brez večjega odpora prebila do Budimpešte. Na poti je izvajala grozljiv teror brez primere. Vse to je prisililo Bélo Kuna in komunistične voditelje, da so pobegnili v sosednjo Avstrijo. Po samo 133 dneh je bila Madžarska sovjetska republika uničena. Po teh dogodkih so na Madžarskem oblast prevzele konservativne sile transilvanskega plemiča Istvána Bethlena in nekdanjega vrhovnega poveljnika avstro-ogrske mornarice [[Miklós Horthy|Miklósa Horthyja]]. Njuna oblast se je postopoma širila z zahoda v druge dele Madžarske in kot vse nove vlade začela preganjati drugače misleče. Številni komunisti in levičarji so bili usmrčeni. Začelo se je tudi preganjanje Judov, večinoma obtoženih sodelovanja v neuspeli komunistični revoluciji. Romunska vojska je med umikom tako opustošila državo, da Madžarska po [[Pariška mirovna konferenca (1919)|Pariški mirovni konferenci]] leta 1919 ni bila dolžna plačati vojne odškodnine Romuniji.<ref name=Study0>{{cite book|author1=Federal Research Division|title=Romania: A Country Study|publisher=Kessinger Publishing|year=2004|chapter-url=https://books.google.com/books?id=wNqOpxCrXTQC&q=1919+budapest+looted&pg=PA73|chapter=Greater Romania and the Occupation of Budapest|isbn=9781419145315|pages=73}}</ref><ref name=Versailles>{{cite book|author1=Louise Chipley Slavicek|title=The Treaty of Versailles|publisher=Infobase Publishing|year=2010|chapter-url=https://books.google.com/books?id=LHA3f2zIvTUC&q=looted&pg=PA84|chapter=The Peacemakers and Germany's Allies|isbn=9781438131320|pages=84}}</ref><ref name=Teller>{{cite book|last1=White |title=Nationalism and Territory: Constructing Group Identity in Southeastern Europe|first1=George W. |publisher=Rowman & Littlefield Publishers|year=2000|chapter-url=https://books.google.com/books?id=-7TgkO8utHIC&q=looting&pg=PA99|chapter=The Core: The Tenacity Factor|isbn=9780847698097|pages=99}}</ref> Z nastopom Miklósa Horthyja na oblast 16. novembra 1919 se je država postopoma stabilizirala. Vlada je ukazala aretacije podpornikov Károlyija in Béle Kuna ter prepovedala vse radikalne politične stranke. ===Kraljevina Madžarska (1920–1946)=== Januarja 1920 so bile v novi Madžarski državi prve volitve, na katerih so ženske prvič v madžarski zgodovini dobile volilno pravico. Ker so bile nekatere politične stranke prepovedane, je glasovanje potekalo tako, kot je želela obstoječa začasna vlada. Veliko večino v parlamentu je osvojila Desničarska stranka. Marca istega leta je parlament uradno razveljavil Avstro-Ogrski sporazum iz leta 1867 in na Madžarskem je bila obnovljena monarhija. Volitve kralja so bile prestavljene za nedoločen čas. Namesto njega je bil za kraljevega regenta izvoljen [[Miklós Horthy]]. Regent Horthy je bil pooblaščen za imenovanje predsednika vlade, imel pravico veta, pravico do sklica in razpustitve parlamenta ter poveljstvo nad oboroženimi silami. Po pogajanjih v Parizu je bila Madžarska prisiljena podpisati [[Trianonska mirovna pogodba|Trianonsko mirovno pogodbo]], s katero je izgubila dve tretjini svojega ozemlja in tretjino od svojih 10 milijonov Madžarov. [[Slika:Csenger, Ungarn-Rumänien Grenze 1922, Grenzstein.jpg|thumb||200px|Trianonski mejni kamen med Madžarsko in Romunijo]] Madžarska je izgubila [[Prekmurje]] in [[Medmurje]], dele [[Bačka|Bačke]] in Baranje, ki so bili priključeni [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]]. Del [[Banat]]a je bil priključen Jugoslaviji, drugi del pa [[Romunija|Romuniji]]. Jugoslavija se je bila prisiljena umakniti se iz [[Temišvar]]a in območja okoli [[Pécs]]a, ki ga je zasedla. Celotna Transilvanija je bila priključena Romuniji, Zgornja Madžarska (Slovaška in Podkarpatska regija) Češkoslovaški, manjši del pa Poljski. Velik del [[Gradiščanska|Gradiščanske]] je bil po plebiscitu priključen Avstriji. Nove mednarodne meje so ločile industrializirani del Madžarske od dela, bogatega s surovinami (Transilvanija). Skrčilo se je tudi tržišče in viri lesa. Obdelovalna zemljišča so se zmanjšala za 43 %, mineralna bogastva pa so skoraj izginila. V sami Madžarski je ostalo približno 51 % prebivalstva, zaposlenega v industriji, in približno 56 % industrije, od tega 82 % težke industrije in 70 % bank. Madžarska je julija 1920 dobila novega predsednika vlade, grofa Pála Telekija, ki je skupaj s svojo desničarsko vlado takoj uvedel nove ukrepe: prepoved sprejema politično nezanesljivih elementov na univerze in razdelitev 3.850 km² obdelovalnih zemljišč. S slednjim je poskušal pridobiti kmete, ki so igrali pomembno vlogo na volitvah in v javnem mnenju. Vlada namenov ni uspela uresničiti in je morala po konfliktu s [[Karel I. Habsburško-Lotarinški|Karlom I.]], zadnjim cesarjem Avstro-Ogrske, odstopiti. Ta konflikt je privedel do razkola na madžarski politični sceni. Situacijo je izkoristil grof Istvan Bethlen, ki je ustanovil Stranko narodne enotnosti in bil razglašen za novega predsednika vlade. Karel I. je kot Karel IV. Ogrski poskušal v tem obdobju priti na oblast, vendar mu kljub podpori Bethlena in Horthyja to ni uspelo. Naslednjih deset let je v madžarski politiki prevlaoval Bethlen. Skrivnost njegovega uspeha je bila reforma volilne zakonodaje, ki jo je prilagodil svojim potrebam, zaposlovanje svojih podpornikov v javni upravi in manipuliranju z rezultati volitev na revnih območjih države, kjer je bilo malo nadzora. V državi je vzpostavil red in dal dobra delovna mesta radikalnim kontrarevolucionarjem v zameno za prenehanje nasilja ter preganjanja Judov in politično levih posameznikov. Leta 1921 je sklenil sporazum s socialnimi demokrati in sindikati, s katerim je legaliziral njihove dejavnosti. Osvobodil je politične zapornike v zameno za socialni mir in konec širjenja protimadžarske propagande. Madžarska je bila leta 1922 sprejeta v [[Društvo narodov]] in začela prebijati mednarodno izolacijo. Leta 1927 je sklenila sporazum o prijateljstvu s [[Kraljevina Italija|Kraljevino Italijo]]. V tem obdobju je bila vodilna linija madžarske politike revizija Trianonske pogodbe, ki je služila za prikrivanje gospodarskih in notranjepolitičnih težav. [[Slika:Mikloshorthy.jpg|thumb|levo|200px|Regent Miklos Horty leta 1921]] Med veliko gospodarsko krizo leta 1932 se je politično razpoloženje na Madžarskem premaknilo še bolj v desno in Miklós Horthy je za novega predsednika vlade imenoval Gyulo Gömbösa. Novi predsednik vlade je Madžarsko pripeljal do še tesnejšega sodelovanja z [[Nemčija|Nemčijo]], s katero sta sklenili sporazum o zunanji trgovini in močno nemško gospodarstvo je Madžarsko potegnilo iz gospodarske krize. Madžarska je postala ekonomsko odvisna od Nemčije, kar se je še posebej pokazalo pri oskrbi s surovinami in odprtem trgu. Da bi si zagotovil madžarsko podporo nemški nacistični politiki, je [[Adolf Hitler]] uporabil različne metode. Madžarski je obljubljal vrnitev izgubljenih ozemelj in ji hkrati grozil z gospodarskimi sankcijami in vojaškim posredovanjem. Leta 1935 je bila na Madžarskem ustanovljena fašistična stranka. Gömbösov naslednik Kálmán Darányi si je prizadeval zmanjšati odvisnost od Nemčije in s tem nemški pritisk. Sprejel je zakon, ki je v vsakem poklicu omejil prisotnost Judov na 20 %. Vse to ni zadovoljilo ne Nemcev ne madžarskih radikalcev. Darányi je leta 1938 odstopil in novi premier je postal Béla Imrédy. Imrédy je poskušal okrepiti odnose z [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske|Združenim kraljestvom]], a se je bil po [[anschluss]]u Avstrije prisiljen ponovno zanesti na Nemčijo. Da bi še bolj utrdil svoj položaj, je Imredi zatrl svoje tekmece, prepovedal fašistično stranko, reorganiziral vlado na totalitarnih načelih in sprejel še strožji zakon proti Judom, ki ga je potrdila naslednja vlada pod vodstvom Pála Telekija. ===Madžarska v drugi svetovni vojni=== [[Slika:Hungary map 1941-sr.png|thumb|desno|250px|Madžarska med drugo svetovno vojno: {{legenda|#ffff8b|Madžarska v mejah iz leta 1920}} {{ legenda |#aaff8a|Ozemlja, priključena do 1941}}]] [[Dunajska arbitraža]] ali Dunajski diktat je povečal madžarsko ozemlje. Prva arbitraža iz leta 1938, posredovana s strani nacistične Nemčije in Italije, je Madžarski vrnila južni del Slovaške. Druga dunajska arbitraža iz leta 1940 je Madžarski vrnila severni del Transilvanije. Madžarska se je nato 20. novembra istega leta pridružila [[Trojni pakt|trojnemu paktu]] in decembra podpisala sporazum o večnem prijateljstvu s [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]]. Po marčevskih demonstracijah v Jugoslaviji leta 1941 je Hitler Madžarsko prosil za sodelovanje v načrtovanem napadu na sosednjo državo. Premier Pál Teleky je sodelovanje zavrnil in storil samomor. Novi madžarski premier László Bárdossy je državo popeljal v vojno in Madžarska je skupaj z nemškimi silami okupirala [[Bačka|Bačko]], [[Prekmurje]] in [[Medmurje]]. 1. julija 1941 je Madžarska vstopila v vojno proti [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]]. Miklós Horthy je zamenjal Bárdoszíja in za predsednika vlade imenoval Miklósa Kállaya, ki je še naprej podpiral Nemčijo, a se je hkrati začel pogajati z zavezniki. Madžarska vojska je v [[Bitka za Stalingrad|bitki za Stalingrad]] utrpela težak poraz. Hitler se je zavedal, da se Madžarska pogaja z zavezniki in jo je marca 1944 okupiral. Novi predsednik vlade Demé Stojáj je bil pronacistično usmerjen. Posledično sta bila iz Madžarske deportirana 437.402 Juda. Avgusta 1944 je Horthy imenoval novega predsednika vlade, antifašista Gézo Lakatosa, ki je ustavil deportacije madžarskih državljanov. V [[Operacija Panzerfaust|operaciji Panzerfaust]] so Nemci ugrabili Horthyjevega sina in ga prisilili, da je preklical premirje, odstavil Lakátosa in za novega predsednika vlade imenoval Ferenca Szálasija, vodjo Stranke puščičastih križev (Nyilaskeresztes Párt – Hungarista Mozgalom). Miklós Horthy je nato odstopil, s čimer se je končal njegov mandat regenta. Szálasi je nato začel izvajati profašistično politiko in zvesto služiti nacistom. Ta zadnja madžarska fašistična vlada ni dolgo trajala. Z invazijo sovjetske Rdeče armade in njenih zaveznikov na Madžarsko je nova začasna vlada pod vodstvom predsednika vlade Béle Miklósa razpustila staro vlado in 20. januarja 1945 sklenila premirje s Sovjetsko zvezo. Za Madžarsko se je druga svetovna vojna končala 4. aprila 1945. ====Izgube==== Tamás Stark navaja naslednje podatke o madžarskih izgubah med drugo svetovno vojno. Po njegovih podatkih so vojaške izgube znašale približno 300.000–310.000 mož. Ta številka vključuje 110–120.000 ubitih v bitkah in 200.000 pogrešanih ali ujetih s strani Rusov. Ta številka vključuje tudi izgube rekrutov z ozemlja priključenih držav: Slovaške, Romunije in Jugoslavije. Kar zadeva civilne izgube, Stark ocenjuje, da so znašale približno 80.000 oseb. Ta številka vključuje 45.500 ubitih v zračnih napadih,<ref>{{harvnb|Stark|1995|p=}}</ref> in 28.000 pobitih [[Romi|Romov]],<ref>{{harvnb|Kendrick|1972|pp=}}</ref> ne vključuje pa 200.000 Judov, ubitih v [[holokavst]]u.{{sfn|Gilbert|1988|p=}} ===Ljudska republika Madžarska=== [[Slika:Flag of Hungary (1949-1956).svg|thumb||250px|Zastava Ljudske republike Mafžarske (1949-1956)]] [[Pariški mirovni sporazumi (1947)|Pariška mirovna konferenca]], ki je potekala leta 1946, je določila meje Madžarske. 10. februarja 1947 je Madžarska podpisala mirovni sporazum,<ref>{{cite web|author= |title=Споразум о миру|url=http://www.law.fsu.edu/library/collection/LimitsinSeas/IBS076.pdf |publisher= |date= }} {{Wayback|url=http://www.law.fsu.edu/library/collection/LimitsinSeas/IBS076.pdf |date=20041204184436 }}. Pridobljeno 8. aprila 2013.</ref> s katerim se je vrnila v svoje meje iz leta 1938 z manjšimi ozemeljskimi koncesijami Češkoslovaški. Polovica nemškega prebivalstva (240.000) je bila deportirana iz Madžarske v Nemčijo, s Češkoslovaško pa je bila izvedena prisilna izmenjava prebivalstva. Madžarska je bila 1. februarja 1946 razglašena za republiko. Njen prvi predsednik je postal Zoltán Tildy, vodja Neodvisne stranke malih posestnikov (FKgP). Novi notranji minister László Rajk, sekretar komunistične partije, je ustanovil tajno policijsko enoto, ki je začela aretirati člane drugih strank, kar je privedlo do njihove oslabitve. Komunistična in socialdemokratska stranka sta se kmalu združili v Madžarsko delavsko stranko, ki je postala najmočnejša stranka v državi. Z novo ustavo, sprejeto 18. avgusta 1949, je bila Madžarska razglašena za ljudsko republiko s političnim sistemom po vzoru na sovjetsko ustavo iz leta 1936. Vse to so bile priprave na enopartijski sistem in uvod v tako imenovano stalinistično obdobje Madžarske, ki se je nato začelo. Oblast na Madžarskem je prevzel Mátyás Rákosi, ki je izvedel čistke, v katerih je bil ubit László Rajk, kardinal [[József Mindszenty]] pa je bil obsojen na dosmrtno ječo. ====Madžarska revolucija (1956)==== Številni dogodki, med njimi preganjanja, inscenirani procesi, Stalinova smrt in vzpon [[Nikita Hruščov|Nikite Hruščova]] na oblast v ZSSR, so leta 1956 povzročili izbruh protestov v Budimpešti. Predsednik republike je postal Imre Nagy, [[János Kádár]] pa je prevzel vodstvo stranke. Iz zaporov so bili izpuščeni politični zaporniki, tisk je dobil večjo svobodo, država pa je napovedala izstop iz [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]]. Nikita Hruščov je 4. novembra 1956 na Madžarsko poslal sovjetsko vojsko, ki je zavzela vse strateške točke (letališča, avtoceste, mostovi) in hitro porazila neizkušene madžarske revolucionarne sile. Med boji je umrlo približno 20.000 ljudi, državo je zapustilo približno 200.000 ljudi, od 26.000 ljudi pa je 13.000 ljudi po številnih sodnih procesih končalo v zaporu. 350 ljudi je bilo obsojenih na smrt in usmrčenih. Jánosa Kádárja so odpeljali v Moskvo in ga z izsiljevanjem in prepričevanjem pregovorili, da je privolil v prebeg na Sovjetsko stran. Imreja Nagyja so prepričali, naj zapusti varno jugoslovansko veleposlaništvo v Budimpešti, potem pa so ga leta 1958 aretirali in v Moskvi usmrtili. Drugi člani vlade so bili bodisi usmrčeni bodisi umrli v ujetništvu. Med njimi so bili Pál Maleter, Géza Losonczy, Attila Szigethy in Miklós Gimes. ===Madžarska od 1962 do 1989=== Obdobje od 1962 do 1988, v katerem je Madžarsko vodil János Kádár, je znano kot obdobje 'golažnega komunizma'. V tem obdobju je bila izvedena vrsta reform in Madžarska je veljala za eno najbolj liberalnih držav vzhodnega bloka. Ta politična garnitura je leta 1988 sestopila z oblasti, Jánosa Kádárja pa je na mestu sekretarja stranke zamenjal Imre Pózsgay. Leta 1989 je parlament izglasoval demokratični paket, ki je uvedel nove svoboščine, kot so ustanovitev sindikatov, svoboda združevanja in zbiranja, svoboda tiska, pa tudi novo volilno zakonodajo. Oktobra istega leta je bila spremenjena tudi madžarska ustava. Aprila 1990 je bil podpisan zgodovinski sporazum med Madžarsko in Sovjetsko zvezo, ki je določal popoln umik enot sovjetske vojske do junija 1991, kar se je tudi zgodilo. Zadnji kongres Komunistične partije Madžarske je bil oktobra 1989. Istega leta je bila ustanovljena Madžarska socialistična stranka, ime države se je spremenilo v Republika Madžarska, parlament pa se je odločil razpisati prve večstrankarske volitva po koncu komunističnega obdobja. ===Madžarska po letu 1990 [[Slika:Hu-map.png|thumb|levo|250px|Madžarska danes]] [[Slika:Országház (509. számú műemlék) 42.jpg|thumb||250px|Madžarski parlament]] Na prvih parlamentarnih volitvah maja 1990 so komunisti izgubili oblast. Koalicijsko vlado so oblikovale Ljudska stranka, desnosredinske stranke in Liberalna stranka. József Antall je postal predsednik vlade, Madžarska pa je počasi uvedla tržno gospodarstvo in se začela približevati Evropski uniji. V tem prehodnem obdobju se je življenjski standard znižal in povečala brezposelnost. Leta 1991 je Madžarska skupaj s Češkoslovaško in Poljsko postala članica [[Višegrajska skupina|Višegrajske skupine]], leta 1999 pa je bila sprejeta v [[NATO]]. Od 1. maja 2004 je Madžarska polnopravna članica [[Evropska unija|Evropske unije]]. Uradno ime države se je z začetkom veljavnosti nove ustave 1. januarja 2012 spremenilo iz Republika Madžarska (madžarsko: Magyar Köztársaság) v Madžarska (madžarsko: Magyarország). ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Madžarske]] gdosjc6r6roxoy7y1euc01dqrd8jfsv 6654946 6654942 2026-04-02T16:47:21Z Octopus 13285 /* Viri */ viri 6654946 wikitext text/x-wiki '''Zgodovina Madžarske''' zajema zgodovino ozemlja današnje [[Madžarska|Republike Madžarske]] od najstarejših časov do danes. Zgodovina zato vključuje politično in družbeno zgodovino različnih držav, ki so obstajale znotraj današnjih madžarskih državnih meja, s posebnim poudarkom na času po priselitvi Madžarov v [[Panonska nižina|Panonsko nižino]] konec 9. stoletja in nastanku zgodovinske [[Ogrska|Ogrske]]. V osrednjem delu tega ozemlja je bila leta 1918 ustanovljena sodobna Madžarska.{{sfn|Рокаи|2002|p=7-183}}{{sfn|Ђере|2002|p=184-379}}{{sfn|Пал|2002|p=380-529}}{{sfn|Касаш|2002|p=530-616}} ==Prazgodovina== V [[antika|antičnem]] obdobju so na območju današnje Madžarske živela panonska, dačanska in druga plemena, ki so sčasoma prišla pod [[Rimsko cesarstvo|rimsko oblast]]. V naslednjem obdobju, v času [[preseljevanje ljudstev]], so se na ozemlju današnje Madžarske izmenjevala različna ljudstva: [[Goti]], [[Huni]], [[Langobardi]], [[Avari]], panonski [[Slovani]] in drugi. Konec 9. stoletja so se v Panonsko nižino priselili Madžari in ustanovili državo, znano kot Ogrska.{{sfn|Рокаи|2002|p=13-17}} ==Priseljevanje Madžarov v Panonsko nižino== [[Slika:Arrival of the Hungarians (Árpád Feszty).jpg|thumb|desno|250px|Arpad Festia (1984): ''Arpad prečka [[Karpati|Karpate]]'']] [[Madžari]] (Magyarok) so bili [[nomadi|nomadsko]] ljudstvo, čigar jezik je [[Ugrofinski jeziki|ugrofinskega]] izvora. Na današnje ozemlje so se priselili iz vzhodne Evrope. V antropološkem smislu so bili ti priseljenci iz 9. stoletja različnega porekla. V etnogenezi priseljencev iz Azije so bili pomemben turški in slovanski elementi. Mešanje različnih antropoloških tipov se je dogajalo med njihovim bivanjem v vzhodni Evropi<ref>[http://www.mult-kor.hu/cikk.php?id=16325 Múlt-kor történelmi portál - Hírek - Kevesen voltak a magyar honfoglalók], Pridobljeno 8. aprila 2013</ref> in se nadaljevalo tudi po naselitvi v Panonski nižini. Njihova najstarejša znana domovina je bila v porečju [[Volga|Volge]], imenovanem [[Magna Hungaria]].<ref>{{Cite web |url=http://ebooks.adelaide.edu.au/h/hakluyt/voyages/carpini/complete.html#section1 |title=The long and wonderful voyage of Frier Iohn de Plano Carpini |access-date= 8. julija 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110811031617/http://ebooks.adelaide.edu.au/h/hakluyt/voyages/carpini/complete.html#section1 |archive-date=11. avgusta 2011 |url-status=dead}}</ref> Od 7. do 9. stoletja so Madžari živeli ob Donu, na ozemlju, imenovanem Etelkez (madžarsko Etelköz). Zaradi pogostih napadov drugih plemen so se Madžari razdelili v dve skupini: ena je odšla na zahod, druga pa na jug. Leta 895 je zahodna skupina prečkala [[Karpati|Karpate]] in se naselila na panonskih ravnicah. Južna skupina je ustanovila Kumagarijo, ki je obstajala do leta 1396. Med priseljevanjem, ki se je zgodilo v 9. stoletju pod vodstvom [[Árpád]]a, so Madžari ustanovili plemensko zvezo sedmih madžarskih in treh [[Hazari|hazarskih]] plemen. Vseh sedem madžarskih plemen je tvorilo jedro bodočega madžarskega naroda. Vsako pleme je imelo svojega vezirja, zato je v sodobni zgodovini to obdobje znano kot obdobje Sedmih vezirjev (madžarsko A hét vezér). Domneva se, da ime Ogri izvira iz turške besede 'onogur', ki pomeni 'deset puščic', kar bi ustrezalo številu združenih plemen med priseljevanjem. Madžari so se najprej leta 896 naselili v Erdeliji ([[Transilvanija]]), od koder so se razselili v druge dele Panonske nižine in današnje Madžarske. Po prihodu so se pomešali z že obstoječim lokalnim prebivalstvom. Preseljevanje je potekalo pod vodstvom Arpada, ki ga kasnejši pisni viri predstavljajo kot edinega in vrhovnega voditelja skupnosti plemen, ki so se preselila na ozemlje današnje Madžarske. Po Arpadu so se na oblasti izmenjevali različni plemenski voditelji. [[Géza Ogrski|Geza]] (vladal 971–997), knez iz hiše [[Árpádovci|Arpadovcev]], se je odločil, da se pridruži krščanski Evropi in ustvari Ogrsko po evropskem vzoru. Za svojega naslednika je imenoval sina Vajka. Vajk je pravzaprav pogansko ime bodočega kralja svetega [[Štefan I. Ogrski|Štefana]], ki je dokončal očetovo delo in Madžare pokristjanil. Leta 1000 je ustanovil državo in od papeža [[Papež Silvester II.|Silvestra II.]] s soglasjem cesarja [[Oton III.|Otona III.]] prejel zlato krono, okrašeno z dragulji. Januarja 1001 je bil priznan za prvega krščanskega kralja Ogrske. [[Slika:Hungary 1190.jpg|thumb|250px|Ogrsko ozemlje okoli leta 1190]] ==Srednjeveško kraljestvo (1000-1526)== [[Slika:Crown, Sword and Globus Cruciger of Hungary.jpg|thumb||250п|Krona svetega Štefana]] [[Slika:Diosgyori Var-Miskolc-Hungary-Europe.jpg|260px|thumb|Diósgyőrska trdnjava]] Madžari so se konec 10. stoletja spreobrnili v krščanstvo in leta 1000 ustanovili svojo državo. Prvi ogrski kralj je bil Vajk, kar pomeni 'junak', ki je kasneje prejel krščansko ime [[Štefan I. Ogrski|Štefan I.]] (madžarsko I. István). Kronanje je bilo po nekaterih virih leta 1000, po drugih pa 1. januarja 1001. Do leta 1006 je Štefanu uspelo utrditi svojo oblast in odpraviti vse tekmece, ki so se bodisi upirali krščanstvu bodisi so se želeli povezati z [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskim cesarstvom]]. Ko je opravil s svojimi nasprotniki, je začel uvajati reforme in ustvarjati močno fevdalno državo zahodnega tipa. Njegova država se je že na samem začetku uspela upreti pritiskom nemških kraljev in nomadskih ljudstev z vzhoda. Del teh nomadov se je asimiliral med Madžare. V [[Transilvanija|Erdeliji]] in delih današnje [[Slovaška|Slovaške]] se je naselilo nekaj [[Nemci|Nemcev]]. Leta 1090 je ogrski kralj [[Ladislav I. Ogrski|Ladislav I.]] zasedel [[Slavonija|Slavonijo]], leta 1102 pa je kralj [[Koloman Ogrski|Koloman]] prevzel naziv kralja Hrvaške in Dalmacije. ===Plemstvo=== Po starih kronikah so se Madžari po preselitvi v Panonski nižino imeli za svobodne ljudi in so kot taki v novo ustanovljeni državi tvorili vladajoči plemiški razred s pripadajočimi privilegiji. Kasneje so enake privilegije dobili tudi Nemci in Poljaki. Postopoma je tudi v tem družbenem razredu prišlo do razslojevanja. Razvil se je tako imenovani srednji plemiški razred, ki ga niso sestavljali le Madžari, temveč tudi pripadniki drugih narodov ([[Čehi]], [[Slovaki]], [[Poljaki]], [[Nemci]], [[Srbi]], [[Sekeli]] in drugi), ki so se podredili novo ustanovljeni državi in jo priznali. Odstotek srednjega plemstva je bil v primerjavi z drugimi okoliškimi državami nenavadno visok in je dosegel številko 5-7 % celotnega prebivalstva. Podobno stanje je bilo samo na Poljskem, medtem ko je bilo v drugih državah srednjega plemstva samo 1-2 % prebivalstva.{{sfn|Rubicon|1994|p=4–5}} Biti ogrski plemič sprva ni pomenilo, da je oseba s plemiškim nazivom tudi bogata. Plemič je lahko bil tudi preprost kmet, ker je bil takrat pomemben samo naziv. Pravila so bila opisana v pisnem dokumentu, Zlati buli, v katerem so bile omejene pravice višjega sloja, vključno s samim kraljem. Zlata bula je bila izdana leta 1222. Vladarja so po tem dokumentu izbrali plemiči in mu niso prisegli zvestobe. Po tem pravilu oblasti ni predstavljal človek, temveč Sveta krona, ki so ji vsi služili. ===Tatarska invazija=== V madžarski zgodovini [[Mongoli|Mongole]] in [[Tatari|Tatare]] povezujejo okoliščine in narodna pripadnost. Madžarski zgodovinarji jih zato pogosto zamenjujejo.<ref>Tatárjárás: Монголска освајања. Pridobljeno 8. aprila 2013</ref> Ogrsko kraljestvo je bilo v letih 1241–1242 opustošeno med vdorom osvajalske mongolske vojske pod vodstvom [[Batu kan]]a. Invazija je trajala eno leto, potem pa so Mongoli na hitro odšli, tako kot so prišli. Za seboj so pustili pustošenje, požgane vasi in mesta. Veliko prebivalcev je bilo pobitih ali odpeljanih v suženjstvo. Da bi se obranil pred morebitno novo invazijo, je takratni ogrski kralj [[Béla IV. Ogrski|Bela IV.]] začel množično graditi obrambne gradove. Iz tistega časa sta trdnjavi v [[Trogir]]ju (madžarsko Trau) in [[Budim]]u. Zaradi nenehnih nemirov in premikanja Mongolov je imel Bela IV. takrat dve prestolnici: [[Esztergom]] in [[Székesfehérvár]]. ===Boji za oblast=== Leta 1301 je umrl [[Andrej III. Ogrski|Andrej III.]], zadnji vladar iz dinastije Arpadovcev. Začelo se je obdobje nemirov in bojev za oblast, ki je državo močno oslabilo. Takšno stanje je trajalo vse dokler ni oblasti prevzel kralj [[Karel I. Ogrski|Karel I.]] iz [[Anžujci|Anžujske dinastije]], ki je bil v krvnem sorodstvu z Arpadovci in rojen v [[Višegrad, Madžarska|Višegradu]] severno od [[Budimpešta|Budimpešte]]. Nasledil ga je njegov sin [[Ludvik I. Ogrski|Ludvik I. Anžujski]], ki je za prestolnico izbral Višegrad. V 15. stoletju je Ogrska veljala za eno najmočnejših vojaških sil v Evropi. V času vladavine kraljev [[Sigismund Luksemburški|Sigismunda Luksemburškega]] in [[Matija Korvin|Matije Korvina]] je Ogrska doživela svoj kulturni razcvet, ki se je kazal v gradnji renesančnih stavb v novi prestolnici [[Budim]]. Najbolj znana stavba iz tistega obdobja je Matijev dvorec s kraljevskim vrtom. Matijo Korvina so na prestolu nasledili [[Jagelonci]], natančneje [[Vladislav II. Ogrski|Vladislav II. Jagelo]]. Takrat je z jugovzhoda že grozila nova nevarnost – [[Osmansko cesarstvo]]. Celotno 16. stoletje so zaznamovali boji s Turki, kar je Ogrski prineslo nove poraze, slabitev državne moči ter izgubo ozemelj in neodvisnosti. V tem obdobju je Ogrsko kraljestvo kljub težavam uspelo ohraniti svojo konstitutivno neodvisnost s plemiško svobodo, privilegiranim prebivalstvom ([[Sekeli]], [[Sasi]], [[Alani]], [[Kumani]]) in svobodnimi kraljevimi mesti [[Budim]] (Buda), [[Košice]] (Kassa), [[Bratislava]] (Pozsony) in [[Cluj-Napoca]] (Kolozsvár). ==Zgodnji novi vek== [[Slika:C. 1699 Hungary (1526-1699).jpg|thumb|300px|Ogrska v letih 1526-1699 {{legenda|#956b00|''Avstrijska Ogska''}} {{legenda|#dde688|''Тurška Ogrska''}} {{legenda|#ffcf21|''Transilvanija''}} {{legenda|#6b8e2b|[[Kraljevina Ogrska (1526—1867)|Habsburška Ogrska]]}} {{legenda|#ffcf21|[[Osmanska Ogrska]]}} {{legenda|#956b00|''nikogaršnje ozemlje''}} {{legenda|#dde688|ogrsko ozemlje, pripojeno Osmanskemu cesarstvu}} {{legenda|#8aff71|„Universitas Siculorum“ (ozemlje Sekelijev)}} {{legenda|#yellow|„Universitas Saxorum“ (ozemlje Sasov)}}]] ===1526-1740=== V približno 150 letih boja proti Turkom so Madžari do leta 1556 izgubili velik del svojega ozemlja. Porazu v [[Bitka pri Mohaču|bitki pri Mohaču]] leta 1526 je sledilo obdobje boja za prevlado med plemiči in vladajočo elito. Del plemstva se je postavil na stran [[Habsburžani|Habsburžanov]], drugi pa na stran Osmanov. Oboji so gledali samo na svoje koristi ali priložnost za napredovanje. Razdeljeno plemstvo je izbralo dva vladarja. Vzhodni del Ogrske se je odločil za [[Ivan Zapolja|Ivana Zapoljo]], medtem ko je zahodni del za svojega vladarja priznal [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinanda I. Habsburškega]]. Boji za oblast in razdvojenost so privedli do državljanske vojne, ki so jo Turki izkoristili in leta 1541 osvojili Budim. Ogrska je bila zatem še dodatno razdeljena na tri dele: severni del (današnja [[Slovaška]]), zahodne čezdonavske regije ([[Gradiščanska]]) in severovzhodni del. Območja pod turško oblastjo je zapustila večina plemstva in prebivalstva. Številna manjša naselja so izginila. Na zasedenih ozemljih Turki niso posegali v vero podložnikov in med Madžari se je med [[Reformacija|reformacijo]] razširil [[kalvinizem]]. Hrvati so zaradi močnega vpliva [[frančiškani|frančiškanov]] ostali katoliki. Na Hrvaškem, v Slavoniji in kasneje tudi v [[Banat]]u je bila ustanovljena vojaška meja, ki je služila kot oblika zaščite pred nadaljnjimi turškimi vdori. Požun (Bratislava) je postal prestolnica Kraljevine Ogrske (1536—1784), kronsko mesto (1563—1830) in sedež kronskega sveta (1536—1848). [[Slika:Pragmatica Sanc.jpg|thumb|250px|Dokument, ki potrjuje [[Pragmatična sankcija|Pragmatično sankcijo]], sprejeto v Bratislavi 19. aprila 1713]] Med letoma 1604 in 1711 so se stalno dogajali upori ogrskega in hrvaškega plemstva proti habsburški oblasti, v osrednjem delu Ogrske pa se je kazalo tudi nezadovoljstvo s katolištvom. Najbolj znana upora sta bila tako imenovana [[zrinsko-frankopanska zarota]] leta 1671 in Rakocijev boj za neodvisnost, ki je bil leta 1711 krvavo zatrt. [[Ferenc Rákosi|Ferenc Rakoci]] je bil prisiljen pobegniti najprej na [[Poljska|Poljsko]], nato v [[Francija|Francijo]] in nazadnje v Osmansko cesarstvo, kjer je leta 1735 umrl. Da bi oslabila in preprečila nove upore, je habsburška vlada porušila številne obmejne trdnjave in gradbeni material prepustila prebivalstvu. Leta 1683 je izbruhnil nov konflikt med Avstrijo in Turčijo, tako imenovana [[velika turška vojna]], ki je trajala do leta 1699. Krščanske sile so v vojni najprej osvobodile Budim in nato še preostali del Ogrske, razen območja okoli mesta [[Temišvar]]. V tem obdobju sta bili Slavonija in [[Lika]] vrnjeni Hrvaški, [[Dalmacija]] pa [[Beneška republika|Beneški republiki]]. Vojna se je končala s sklenitvijo [[Karlovški mir|Karlovškega miru]] leta 1699, ki je potrdil nove meje. Leta 1718 je bilo celotno ozemlje Ogrske osvobojeno Turkov. ===1740-1780=== Z nastopom [[Marija Terezija|Marije Terezije]] na oblast leta 1740 se je Avstrija soočila z nevarnostjo nasledstvene vojne. Pruski kralj [[Friderik II. Veliki]] ni priznal Pragmatične sankcije iz leta 1713 in s tem niti vladavine Marije Terezije v Avstriji in drugih delih monarhije. Napadel je [[Šlezija|Šlezijo]] in s tem začel vojno za avstrijsko nasledstvo, ki je trajala do leta 1748. Poleg te vojne je bila Avstrija vpletena v več drugih vojn in konfliktov ([[sedemletna vojna]], [[bavarska nasledstvena vojna]]), ki so izčrpali notranje rezerve in moč države. Že v času [[Karel VI. Habsburški|Karla VI.]] in zatem v času Marije Terezije je bila Ogrska zaradi vojn in turškega opustošenja izredno gospodarsko izčrpana, zato se je število prebivalcev drastično zmanjšalo. Da bi zapolnili opustošena območja, so Habsburžani začeli ta območja naseljevati najprej z [[Nemci]] in nato še z drugimi ljudstvi. Število prebivalcev Ogrske se je v obdobju od leta 1720 do 1787 potrojilo, število Madžarov pa ni doseglo niti polovice celotnega prebivalstva. Sredi 18. stoletja je gospodarstvo Ogrske temeljilo na kmetijstvu, s čimer se je ukvarjalo 90 % prebivalstva. Plemstva ni preveč zanimala niti kakršna koli posodobitev kmetijstva niti uvajanje novih metod v živinoreji. Med letoma 1767 in 1848 je veliko kmetov zapustilo zemljiške posestnike in postalo svobodni delavci, vendar je bila industrija takrat še slabo razvita in kot taka ni ponujala dovolj dela za novo nastali delavski razred. ===1780—1848=== [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef II.]], ki je bil pod močnim vplivom [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstva]], je centraliziral oblast nad celotnim cesarstvom, sprejemal nove odloke in vladal [[Absolutizem|absolutistično]]. Zavrnil je kronanje za ogrskega kralja, da bi se izognil pravnim določbam, na katere bi moral priseči. Leta 1781 je izdal [[Tolerančni patent]], ki je protestantom in pravoslavcem podelil državljanske pravice, [[Judje|Judom]] pa pravico do bogoslužja. V vseh državah, ki jim je vladal, je namesto [[Latinščina|latinščine]] kot uradni jezik uvedel [[Nemščina|nemščino]]. Kmetom je dovolil svobodo gibanja, sklepanje zakonskih zvez in možnost učenja obrti. Ozemlje Kraljevine Ogrske, Hrvaške in Velike vojvodine Transilvanije je združil v eno upravno območje, imenovano [[Dežela krone sv. Štefana]]. Leta 1790 je hrvaški sabor sprejel sklep o prenosu vse oblasti na ogrski podkraljevi svet, s čimer je [[personalna unija]] prerasla v realno unijo. S tem dejanjem so se Hrvati, združeni z Madžari, želeli laže obraniti pred takrat napredujočo germanizacijo. V času [[Francoska revolucija|francoske revolucije]] in odpora proti germanizaciji je na Ogrskem prišlo do političnega in kulturnega preporoda. Med [[Napoleonske vojne|napoleonskimi vojnami]] se ogrski parlament ni sestal deset let, po njih pa se je leta 1820 začelo obdobje reform. Plemstvo se seveda ni hotelo odpovedati svojim privilegijem in ljudsko gibanje je doseglo le svoje nacionalne cilje, ne pa tudi socialnih in političnih. Kot uradni jezik je bila v Ogrski namesto nemščine uvedena [[madžarščina]], kar je negativno vplivalo na nemadžarske dele kraljestva in okrepilo slovaško in hrvaško narodno preporodno gibanje. V obdobju od leta 1836 do 1840 je bilo v Kraljevini Ogrski 36–37 % Madžarov, po popisu iz obdobja 1850–1851 pa 45,4 %. Po letu 1840 se je proces reform ustavil, [[Metternichov absolutizem]] pa je privedel do širjenja revolucionarnih idej. ===1848–1867=== [[Slika:12 pont.jpg|thumb||250px|Plakat z Dvanajstimi zahtevami iz leta 1848]] 15. marca 1848 so v [[Budim]]u in [[Pešta|Pešti]] izbruhnili množični protesti proti habsburški oblasti pod vodstvom madžarskih reformistov. Ob tej priložnosti je bil objavljen seznam dvanajstih zahtev, v katerih so zahtevali večjo državljansko in nacionalno svobodo ter večjo gospodarsko neodvisnost. Avstrija je sprva nameravala sprejeti predloge, ker se je soočala z uporom v sami Avstriji. Po zadušitvi upora v Avstriji so se Habsburžani obrnili k reševanju problemov v ogrskem delu cesarstva. Medtem so madžarski reformisti pod vodstvom [[Lajos Kossuth|Lajosa Kossutha]] in [[Lajos Batany|Lajosa Batanyja]] strmoglavili Habsburžane in razglasili republiko. Z nastopom oblasti Franca Jožefa se je začel boj proti madžarskim revolucionarjem. Osrednji cesarski vojski so se pridružili tudi predstavniki drugih narodov, zlasti tisti, ki niso želeli sprejeti madžarske oblasti: [[Hrvati]], [[Srbi]], [[Slovaki]], [[Romuni]] in [[Nemci]]. Vodja hrvaških sil, podrejenih Avstriji, je bil ban [[Josip Jelačić]], med srbskimi pa je še posebej izstopal [[Jovan Damjanić]], ki je poveljeval 3. madžarskemu korpusu. Madžarske revolucionarne sile ([[Honvédség]]) so sprva dosegale zmago za zmago in prisilile [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]], da je poiskal pomoč pri nikomer drugem kot pri ruskem carju [[Nikolaj I. Ruski|Nikolaju]]. Ruske sile so napadle madžarske revolucionarje in pomagale Avstriji zatreti upor. Napad ogromne ruske vojske je avgusta 1849 prisilil ogrskega generala Arturja Görgeya, da se je predal. Avstrijski general Julius Freiherr von Haynau je za naslednjih nekaj mesecev postal vojaški upravitelj Ogrske. Po zatrtju revolucije je 6. oktobra 1849 je ukazal usmrtitev vseh trinajstih revolucionarnih voditeljev, vključno z ministrom Batanyjem. Lajosu Kossuthu je uspelo pravočasno pobegniti v tujino in se izogniti usmrtitvi. V naslednjih letih po revoluciji je bila Ogrska razdeljena na pet okrožij pod vojaško upravo. Za vrhovnega upravitelja je bil imenovan nadvojvoda Albert Habsburški. ==Ogrska v dvojni monarhiji== [[Slika:Hungary1850.png|thumb|250px|Vojaška okrožja leta 1850]] [[Slika:Kingdom of Hungary counties.svg| thumb|250px |Županije leta 1880]] [[Slika:Austria Hungary ethnic.svg|thumb|250px|{{legend|#99cc99|Madžari v Avstroogrski monarhiji leta 1911}}]] Da bi ohranil enotnost, se je Franc Jožef I. odločil preoblikovati celotno monarhijo in izvesti ustrezne reforme. Na zunanjepolitičnem področju je imel konflikte s Prusijo (bitka pri Hradcu Královém, bitka pri Visu in poraz v bitki pri Sadovi), na notranjepolitočnem pa upore, nejasne medetnične odnose, nezadovoljno plemstvo in še marsikaj drugega. V teh okoliščinah je ocenil, da se bo moral najprej pogoditi z Madžari, kar se je zgodilo leta 1867. Dunajski dvor na eni strani in Madžari pod vodstvom Ferenca Deáka na drugi so leta 1867 sklenili tako imenovani [[Avstro-Ogrski kompromis]], ki je ustvaril dvojno monarhijo. Namesto da bi se razmere umirile, je sporazum prinesel nove težave in nezadovoljstvo med drugimi narodi, podložniki monarhije. Nezadovoljstvo je bilo še posebej izraženo med Čehi in drugimi slovanskimi narodi dvojne monarhije. Ogrski ustavni red je bil ponovno vzpostavljen in Franc Jožef I. je bil kronan s [[Krona svetega Štefana|krono svetega Štefana]], s čimer je uradno postal ogrski kralj. Naslednje leto, leta 1868, je bil sklenjen ogrsko-hrvaški sporazum o združitvi Hrvaške z Ogrsko ob ohranitvi določene stopnje hrvaške avtonomije. Sestavni del Kraljevine Ogrske je postala tudi Transilvanija. Avstro-Ogrska je bila torej razdeljena na dve državi, ki sta imeli skupnega vladarja, zunanjo in gospodarstvo politiko in vojsko. Prvi predsednik vlade Kraljevine Ogrske je bil [[Gyula Andrássy von Csik-Szent-Király und Kraszna-Horka|Gyula Andrássy]]. Močnejši vpliv, ki so ga pridobili Madžari, jim je omogočil, da so uspešno preprečili kakršne koli spremembe, ki so ustrezale težnjam Čehov ali pripadnikov drugih slovanskih ljudstev po novi preureditvi države v trialistični obliki Nemci - Madžari - Slovani. Po popisu prebivalstva iz leta 1910 so se na Ogrskem (brez Hrvaške in Slavonije) govorili naslednji jeziki: * madžarski: 54 % prebivalstva * romunski: 16 % prebivalstva * slovanski: 11 % prebivalstva * nemšški: 10 % prebivalstva Kljub vsem tem težavam in konfliktom je bilo to obdobje intenzivnega gospodarskega razvoja monarhije. Ogrsko kraljestvo je v začetku 20. stoletja zraslo v moderno industrializirano državo, čeprav je bil prevladujoči gospodarski sektor še vedno kmetijstvo. Močan gospodarski razvoj je pustil globok pečat, med drugim tudi sedanjo upravno delitev Madžarske, ki izvira iz tega obdobja. V [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] so se Madžari borili na strani Avstrije. Največji bitki, v katerih so sodelovali, sta bili bitka proti Rusom pri Przemyślu in izgon romunskih sil iz Transilvanije. S porazom Nemčije in Avstrije leta 1918 in [[Woodrow Wilson|Wilsonovim]] mirovnim sporazumom je bila ogrska vojska razpuščena in država je ostala brez vojske. ==Zgodovina Madžarske v sodobnem času== Po razpadu Avstro-Ogrskega imperija je bila leta 1918 ustanovljena država Madžarska, katere meje je določila [[Trianonska mirovna pogodba]], podpisana leta 1920. Zaradi pogostih političnih pretresov je Madžarska po letu 1918 doživela več oblik državne organizacije in zaporedoma postala Madžarska ljudska republika (1918–1919), Madžarska sovjetska republika (1919–1920), Kraljevina Madžarska (1920–1946), Republika Madžarska (1946–1949), Madžarska ljudska republika (1949–1989) in sodobna Madžarska po letu 1990. {{sfn|Кasaš|2002|p=530-616}} ===Madžarska ljudska republika (1918–1919)=== Takoj po razpadu Avstro-Ogrske jeseni 1918 je bila ustanovljena Madžarska ljudska republika (MLR, madžarsko: Magyar Népköztársaság), uradno razglašena 16. novembra 1918. Ustanovljena je bila z odhodom Habsburške dinastije, ukinitvijo monarhije in vzpostavitvijo republikanske oblike vladavine, vendar se v težkem povojnem obdobju ni uspela utrditi. Zaradi notranjepolitičnih pretresov in naraščajočih zunanjih groženj je MLR obstajala le do marca 1919, ko je doživela popoln institucionalni zlom.{{sfn|Каsaš|2002|p=530}} Vzrok za razpad MLR je bilo predvsem nerešeno vprašanje državnih meja. S koncem prve svetovne vojne in razpadom Avstro-Ogrske so se pojavile nove, za Madžarsko izjemno neugodne razmere: * [[Češkoslovaška]] je 28. oktobra 1918 razglasila neodvisnost, zaradi česar je Madžarska izgubila slovaški del in podkarpatske regije. * [[Hrvaška]] je 29. oktobra 1918 prekinila vse odnose z Avstrijo in Madžarsko. * Madžarska je 31. oktobra 1918 uradno prekinila zvezo z Avstrijo, kar je uradno povzročilo prenehanje obstoja Avstro-Ogrske monarhije. * Madžarska je 16. novembra 1918 razglasila neodvisnost in postala republika. * Sredi novembra sta srbska in francoska vojska vstopili v [[Bačka|Bačko]], [[Banat]], [[Srem]], [[Pécs]] in [[Temišvar]]. 25. novembra 1918 je bila razglašena združitev Vojvodine s Srbijo. * 25. novembra 1918 je Romunski svet obvestil madžarsko vlado, da prevzema oblast v Transilvaniji. 1. decembra 1918 je bila v [[Alba Iulia|Albi Iuliji]] razglašena združitev Transilvanije s Kraljevino Romunijo. 21. marca 1919 so zmagovalne sile prve svetovne vojne, Antanta, od Madžarske zahtevale nove ozemeljske koncesije. Ker se grof Michal Károlyi nanje ni mogel ustrezno odzvati, je odstopil s položaja predsednika republike. Njegov odstop je privedel do politične krize, izbruha revolucije in ustanovitve Madžarske sovjetske republike. ===Madžarska sovjetska republika (1919–1920)=== Z izbruhom madžarske revolucije marca 1919 je na oblast prišla Komunistična partija Madžarske pod vodstvom Béle Kuna in razglasila Madžarsko sovjetsko republiko. Komunisti so prišli na oblast, ker so bili takrat edina organizirana skupina na Madžarskem in ker so obljubili vrnitev izgubljenih ozemelj. To so nameravali storiti s pomočjo [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]].{{sfn|Kasaš|2002|p=530-539}} Sprva so dosegli opazne vojaške uspehe, izgnali češkoslovaške enote s spornih območij in razglasili Slovaško sovjetsko republiko. Načrtovali so tudi napad na romunsko vojsko v Transilvaniji, nacionalizirali industrijo in trgovska podjetja ter izvedli reforme v stanovanjski gradnji, prometu, bančništvu, zdravstvu in kulturi. Sprejeli so tudi [[Agrarna reforma|agrarno reformo]], ki je veljala za vsa zemljiška posestva, večja od 40 hektarjev. Nova vlada je imela podporo ljudstva, a je vladala zelo kratko. Po neuspešnem poskusu državnega udara je bila uvedena vladavina terorja in več sto ljudi je bilo brez sojenja usmrčenih. Z agrarno reformo so plemičem odvzeli zemljo, vendar je niso razdelili kmetom. Čeprav vojaško ni izgubila niti ene bitke, se je morala madžarska vojska pod pritiskom Antante umakniti s ponovno priključenih ozemelj. Vse to je privedlo do ljudskega nezadovoljstva in izgube podpore med ljudstvom. Romunska vojska je dobila nalogo, da vstopi na Madžarsko in zlomi odpor, kar ji je uspelo. 6. avgusta 1919 se je brez večjega odpora prebila do Budimpešte. Na poti je izvajala grozljiv teror brez primere. Vse to je prisililo Bélo Kuna in komunistične voditelje, da so pobegnili v sosednjo Avstrijo. Po samo 133 dneh je bila Madžarska sovjetska republika uničena. Po teh dogodkih so na Madžarskem oblast prevzele konservativne sile transilvanskega plemiča Istvána Bethlena in nekdanjega vrhovnega poveljnika avstro-ogrske mornarice [[Miklós Horthy|Miklósa Horthyja]]. Njuna oblast se je postopoma širila z zahoda v druge dele Madžarske in kot vse nove vlade začela preganjati drugače misleče. Številni komunisti in levičarji so bili usmrčeni. Začelo se je tudi preganjanje Judov, večinoma obtoženih sodelovanja v neuspeli komunistični revoluciji. Romunska vojska je med umikom tako opustošila državo, da Madžarska po [[Pariška mirovna konferenca (1919)|Pariški mirovni konferenci]] leta 1919 ni bila dolžna plačati vojne odškodnine Romuniji.<ref name=Study0>{{cite book|author1=Federal Research Division|title=Romania: A Country Study|publisher=Kessinger Publishing|year=2004|chapter-url=https://books.google.com/books?id=wNqOpxCrXTQC&q=1919+budapest+looted&pg=PA73|chapter=Greater Romania and the Occupation of Budapest|isbn=9781419145315|pages=73}}</ref><ref name=Versailles>{{cite book|author1=Louise Chipley Slavicek|title=The Treaty of Versailles|publisher=Infobase Publishing|year=2010|chapter-url=https://books.google.com/books?id=LHA3f2zIvTUC&q=looted&pg=PA84|chapter=The Peacemakers and Germany's Allies|isbn=9781438131320|pages=84}}</ref><ref name=Teller>{{cite book|last1=White |title=Nationalism and Territory: Constructing Group Identity in Southeastern Europe|first1=George W. |publisher=Rowman & Littlefield Publishers|year=2000|chapter-url=https://books.google.com/books?id=-7TgkO8utHIC&q=looting&pg=PA99|chapter=The Core: The Tenacity Factor|isbn=9780847698097|pages=99}}</ref> Z nastopom Miklósa Horthyja na oblast 16. novembra 1919 se je država postopoma stabilizirala. Vlada je ukazala aretacije podpornikov Károlyija in Béle Kuna ter prepovedala vse radikalne politične stranke. ===Kraljevina Madžarska (1920–1946)=== Januarja 1920 so bile v novi Madžarski državi prve volitve, na katerih so ženske prvič v madžarski zgodovini dobile volilno pravico. Ker so bile nekatere politične stranke prepovedane, je glasovanje potekalo tako, kot je želela obstoječa začasna vlada. Veliko večino v parlamentu je osvojila Desničarska stranka. Marca istega leta je parlament uradno razveljavil Avstro-Ogrski sporazum iz leta 1867 in na Madžarskem je bila obnovljena monarhija. Volitve kralja so bile prestavljene za nedoločen čas. Namesto njega je bil za kraljevega regenta izvoljen [[Miklós Horthy]]. Regent Horthy je bil pooblaščen za imenovanje predsednika vlade, imel pravico veta, pravico do sklica in razpustitve parlamenta ter poveljstvo nad oboroženimi silami. Po pogajanjih v Parizu je bila Madžarska prisiljena podpisati [[Trianonska mirovna pogodba|Trianonsko mirovno pogodbo]], s katero je izgubila dve tretjini svojega ozemlja in tretjino od svojih 10 milijonov Madžarov. [[Slika:Csenger, Ungarn-Rumänien Grenze 1922, Grenzstein.jpg|thumb||200px|Trianonski mejni kamen med Madžarsko in Romunijo]] Madžarska je izgubila [[Prekmurje]] in [[Medmurje]], dele [[Bačka|Bačke]] in Baranje, ki so bili priključeni [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]]. Del [[Banat]]a je bil priključen Jugoslaviji, drugi del pa [[Romunija|Romuniji]]. Jugoslavija se je bila prisiljena umakniti se iz [[Temišvar]]a in območja okoli [[Pécs]]a, ki ga je zasedla. Celotna Transilvanija je bila priključena Romuniji, Zgornja Madžarska (Slovaška in Podkarpatska regija) Češkoslovaški, manjši del pa Poljski. Velik del [[Gradiščanska|Gradiščanske]] je bil po plebiscitu priključen Avstriji. Nove mednarodne meje so ločile industrializirani del Madžarske od dela, bogatega s surovinami (Transilvanija). Skrčilo se je tudi tržišče in viri lesa. Obdelovalna zemljišča so se zmanjšala za 43 %, mineralna bogastva pa so skoraj izginila. V sami Madžarski je ostalo približno 51 % prebivalstva, zaposlenega v industriji, in približno 56 % industrije, od tega 82 % težke industrije in 70 % bank. Madžarska je julija 1920 dobila novega predsednika vlade, grofa Pála Telekija, ki je skupaj s svojo desničarsko vlado takoj uvedel nove ukrepe: prepoved sprejema politično nezanesljivih elementov na univerze in razdelitev 3.850 km² obdelovalnih zemljišč. S slednjim je poskušal pridobiti kmete, ki so igrali pomembno vlogo na volitvah in v javnem mnenju. Vlada namenov ni uspela uresničiti in je morala po konfliktu s [[Karel I. Habsburško-Lotarinški|Karlom I.]], zadnjim cesarjem Avstro-Ogrske, odstopiti. Ta konflikt je privedel do razkola na madžarski politični sceni. Situacijo je izkoristil grof Istvan Bethlen, ki je ustanovil Stranko narodne enotnosti in bil razglašen za novega predsednika vlade. Karel I. je kot Karel IV. Ogrski poskušal v tem obdobju priti na oblast, vendar mu kljub podpori Bethlena in Horthyja to ni uspelo. Naslednjih deset let je v madžarski politiki prevlaoval Bethlen. Skrivnost njegovega uspeha je bila reforma volilne zakonodaje, ki jo je prilagodil svojim potrebam, zaposlovanje svojih podpornikov v javni upravi in manipuliranju z rezultati volitev na revnih območjih države, kjer je bilo malo nadzora. V državi je vzpostavil red in dal dobra delovna mesta radikalnim kontrarevolucionarjem v zameno za prenehanje nasilja ter preganjanja Judov in politično levih posameznikov. Leta 1921 je sklenil sporazum s socialnimi demokrati in sindikati, s katerim je legaliziral njihove dejavnosti. Osvobodil je politične zapornike v zameno za socialni mir in konec širjenja protimadžarske propagande. Madžarska je bila leta 1922 sprejeta v [[Društvo narodov]] in začela prebijati mednarodno izolacijo. Leta 1927 je sklenila sporazum o prijateljstvu s [[Kraljevina Italija|Kraljevino Italijo]]. V tem obdobju je bila vodilna linija madžarske politike revizija Trianonske pogodbe, ki je služila za prikrivanje gospodarskih in notranjepolitičnih težav. [[Slika:Mikloshorthy.jpg|thumb|levo|200px|Regent Miklos Horty leta 1921]] Med veliko gospodarsko krizo leta 1932 se je politično razpoloženje na Madžarskem premaknilo še bolj v desno in Miklós Horthy je za novega predsednika vlade imenoval Gyulo Gömbösa. Novi predsednik vlade je Madžarsko pripeljal do še tesnejšega sodelovanja z [[Nemčija|Nemčijo]], s katero sta sklenili sporazum o zunanji trgovini in močno nemško gospodarstvo je Madžarsko potegnilo iz gospodarske krize. Madžarska je postala ekonomsko odvisna od Nemčije, kar se je še posebej pokazalo pri oskrbi s surovinami in odprtem trgu. Da bi si zagotovil madžarsko podporo nemški nacistični politiki, je [[Adolf Hitler]] uporabil različne metode. Madžarski je obljubljal vrnitev izgubljenih ozemelj in ji hkrati grozil z gospodarskimi sankcijami in vojaškim posredovanjem. Leta 1935 je bila na Madžarskem ustanovljena fašistična stranka. Gömbösov naslednik Kálmán Darányi si je prizadeval zmanjšati odvisnost od Nemčije in s tem nemški pritisk. Sprejel je zakon, ki je v vsakem poklicu omejil prisotnost Judov na 20 %. Vse to ni zadovoljilo ne Nemcev ne madžarskih radikalcev. Darányi je leta 1938 odstopil in novi premier je postal Béla Imrédy. Imrédy je poskušal okrepiti odnose z [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske|Združenim kraljestvom]], a se je bil po [[anschluss]]u Avstrije prisiljen ponovno zanesti na Nemčijo. Da bi še bolj utrdil svoj položaj, je Imredi zatrl svoje tekmece, prepovedal fašistično stranko, reorganiziral vlado na totalitarnih načelih in sprejel še strožji zakon proti Judom, ki ga je potrdila naslednja vlada pod vodstvom Pála Telekija. ===Madžarska v drugi svetovni vojni=== [[Slika:Hungary map 1941-sr.png|thumb|desno|250px|Madžarska med drugo svetovno vojno: {{legenda|#ffff8b|Madžarska v mejah iz leta 1920}} {{ legenda |#aaff8a|Ozemlja, priključena do 1941}}]] [[Dunajska arbitraža]] ali Dunajski diktat je povečal madžarsko ozemlje. Prva arbitraža iz leta 1938, posredovana s strani nacistične Nemčije in Italije, je Madžarski vrnila južni del Slovaške. Druga dunajska arbitraža iz leta 1940 je Madžarski vrnila severni del Transilvanije. Madžarska se je nato 20. novembra istega leta pridružila [[Trojni pakt|trojnemu paktu]] in decembra podpisala sporazum o večnem prijateljstvu s [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]]. Po marčevskih demonstracijah v Jugoslaviji leta 1941 je Hitler Madžarsko prosil za sodelovanje v načrtovanem napadu na sosednjo državo. Premier Pál Teleky je sodelovanje zavrnil in storil samomor. Novi madžarski premier László Bárdossy je državo popeljal v vojno in Madžarska je skupaj z nemškimi silami okupirala [[Bačka|Bačko]], [[Prekmurje]] in [[Medmurje]]. 1. julija 1941 je Madžarska vstopila v vojno proti [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]]. Miklós Horthy je zamenjal Bárdoszíja in za predsednika vlade imenoval Miklósa Kállaya, ki je še naprej podpiral Nemčijo, a se je hkrati začel pogajati z zavezniki. Madžarska vojska je v [[Bitka za Stalingrad|bitki za Stalingrad]] utrpela težak poraz. Hitler se je zavedal, da se Madžarska pogaja z zavezniki in jo je marca 1944 okupiral. Novi predsednik vlade Demé Stojáj je bil pronacistično usmerjen. Posledično sta bila iz Madžarske deportirana 437.402 Juda. Avgusta 1944 je Horthy imenoval novega predsednika vlade, antifašista Gézo Lakatosa, ki je ustavil deportacije madžarskih državljanov. V [[Operacija Panzerfaust|operaciji Panzerfaust]] so Nemci ugrabili Horthyjevega sina in ga prisilili, da je preklical premirje, odstavil Lakátosa in za novega predsednika vlade imenoval Ferenca Szálasija, vodjo Stranke puščičastih križev (Nyilaskeresztes Párt – Hungarista Mozgalom). Miklós Horthy je nato odstopil, s čimer se je končal njegov mandat regenta. Szálasi je nato začel izvajati profašistično politiko in zvesto služiti nacistom. Ta zadnja madžarska fašistična vlada ni dolgo trajala. Z invazijo sovjetske Rdeče armade in njenih zaveznikov na Madžarsko je nova začasna vlada pod vodstvom predsednika vlade Béle Miklósa razpustila staro vlado in 20. januarja 1945 sklenila premirje s Sovjetsko zvezo. Za Madžarsko se je druga svetovna vojna končala 4. aprila 1945. ====Izgube==== Tamás Stark navaja naslednje podatke o madžarskih izgubah med drugo svetovno vojno. Po njegovih podatkih so vojaške izgube znašale približno 300.000–310.000 mož. Ta številka vključuje 110–120.000 ubitih v bitkah in 200.000 pogrešanih ali ujetih s strani Rusov. Ta številka vključuje tudi izgube rekrutov z ozemlja priključenih držav: Slovaške, Romunije in Jugoslavije. Kar zadeva civilne izgube, Stark ocenjuje, da so znašale približno 80.000 oseb. Ta številka vključuje 45.500 ubitih v zračnih napadih,<ref>{{harvnb|Stark|1995|p=}}</ref> in 28.000 pobitih [[Romi|Romov]],<ref>{{harvnb|Kendrick|1972|pp=}}</ref> ne vključuje pa 200.000 Judov, ubitih v [[holokavst]]u.{{sfn|Gilbert|1988|p=}} ===Ljudska republika Madžarska=== [[Slika:Flag of Hungary (1949-1956).svg|thumb||250px|Zastava Ljudske republike Mafžarske (1949-1956)]] [[Pariški mirovni sporazumi (1947)|Pariška mirovna konferenca]], ki je potekala leta 1946, je določila meje Madžarske. 10. februarja 1947 je Madžarska podpisala mirovni sporazum,<ref>{{cite web|author= |title=Споразум о миру|url=http://www.law.fsu.edu/library/collection/LimitsinSeas/IBS076.pdf |publisher= |date= }} {{Wayback|url=http://www.law.fsu.edu/library/collection/LimitsinSeas/IBS076.pdf |date=20041204184436 }}. Pridobljeno 8. aprila 2013.</ref> s katerim se je vrnila v svoje meje iz leta 1938 z manjšimi ozemeljskimi koncesijami Češkoslovaški. Polovica nemškega prebivalstva (240.000) je bila deportirana iz Madžarske v Nemčijo, s Češkoslovaško pa je bila izvedena prisilna izmenjava prebivalstva. Madžarska je bila 1. februarja 1946 razglašena za republiko. Njen prvi predsednik je postal Zoltán Tildy, vodja Neodvisne stranke malih posestnikov (FKgP). Novi notranji minister László Rajk, sekretar komunistične partije, je ustanovil tajno policijsko enoto, ki je začela aretirati člane drugih strank, kar je privedlo do njihove oslabitve. Komunistična in socialdemokratska stranka sta se kmalu združili v Madžarsko delavsko stranko, ki je postala najmočnejša stranka v državi. Z novo ustavo, sprejeto 18. avgusta 1949, je bila Madžarska razglašena za ljudsko republiko s političnim sistemom po vzoru na sovjetsko ustavo iz leta 1936. Vse to so bile priprave na enopartijski sistem in uvod v tako imenovano stalinistično obdobje Madžarske, ki se je nato začelo. Oblast na Madžarskem je prevzel Mátyás Rákosi, ki je izvedel čistke, v katerih je bil ubit László Rajk, kardinal [[József Mindszenty]] pa je bil obsojen na dosmrtno ječo. ====Madžarska revolucija (1956)==== Številni dogodki, med njimi preganjanja, inscenirani procesi, Stalinova smrt in vzpon [[Nikita Hruščov|Nikite Hruščova]] na oblast v ZSSR, so leta 1956 povzročili izbruh protestov v Budimpešti. Predsednik republike je postal Imre Nagy, [[János Kádár]] pa je prevzel vodstvo stranke. Iz zaporov so bili izpuščeni politični zaporniki, tisk je dobil večjo svobodo, država pa je napovedala izstop iz [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]]. Nikita Hruščov je 4. novembra 1956 na Madžarsko poslal sovjetsko vojsko, ki je zavzela vse strateške točke (letališča, avtoceste, mostovi) in hitro porazila neizkušene madžarske revolucionarne sile. Med boji je umrlo približno 20.000 ljudi, državo je zapustilo približno 200.000 ljudi, od 26.000 ljudi pa je 13.000 ljudi po številnih sodnih procesih končalo v zaporu. 350 ljudi je bilo obsojenih na smrt in usmrčenih. Jánosa Kádárja so odpeljali v Moskvo in ga z izsiljevanjem in prepričevanjem pregovorili, da je privolil v prebeg na Sovjetsko stran. Imreja Nagyja so prepričali, naj zapusti varno jugoslovansko veleposlaništvo v Budimpešti, potem pa so ga leta 1958 aretirali in v Moskvi usmrtili. Drugi člani vlade so bili bodisi usmrčeni bodisi umrli v ujetništvu. Med njimi so bili Pál Maleter, Géza Losonczy, Attila Szigethy in Miklós Gimes. ===Madžarska od 1962 do 1989=== Obdobje od 1962 do 1988, v katerem je Madžarsko vodil János Kádár, je znano kot obdobje 'golažnega komunizma'. V tem obdobju je bila izvedena vrsta reform in Madžarska je veljala za eno najbolj liberalnih držav vzhodnega bloka. Ta politična garnitura je leta 1988 sestopila z oblasti, Jánosa Kádárja pa je na mestu sekretarja stranke zamenjal Imre Pózsgay. Leta 1989 je parlament izglasoval demokratični paket, ki je uvedel nove svoboščine, kot so ustanovitev sindikatov, svoboda združevanja in zbiranja, svoboda tiska, pa tudi novo volilno zakonodajo. Oktobra istega leta je bila spremenjena tudi madžarska ustava. Aprila 1990 je bil podpisan zgodovinski sporazum med Madžarsko in Sovjetsko zvezo, ki je določal popoln umik enot sovjetske vojske do junija 1991, kar se je tudi zgodilo. Zadnji kongres Komunistične partije Madžarske je bil oktobra 1989. Istega leta je bila ustanovljena Madžarska socialistična stranka, ime države se je spremenilo v Republika Madžarska, parlament pa se je odločil razpisati prve večstrankarske volitva po koncu komunističnega obdobja. ===Madžarska po letu 1990 [[Slika:Hu-map.png|thumb|levo|250px|Madžarska danes]] [[Slika:Országház (509. számú műemlék) 42.jpg|thumb||250px|Madžarski parlament]] Na prvih parlamentarnih volitvah maja 1990 so komunisti izgubili oblast. Koalicijsko vlado so oblikovale Ljudska stranka, desnosredinske stranke in Liberalna stranka. József Antall je postal predsednik vlade, Madžarska pa je počasi uvedla tržno gospodarstvo in se začela približevati Evropski uniji. V tem prehodnem obdobju se je življenjski standard znižal in povečala brezposelnost. Leta 1991 je Madžarska skupaj s Češkoslovaško in Poljsko postala članica [[Višegrajska skupina|Višegrajske skupine]], leta 1999 pa je bila sprejeta v [[NATO]]. Od 1. maja 2004 je Madžarska polnopravna članica [[Evropska unija|Evropske unije]]. Uradno ime države se je z začetkom veljavnosti nove ustave 1. januarja 2012 spremenilo iz Republika Madžarska (madžarsko: Magyar Köztársaság) v Madžarska (madžarsko: Magyarország). ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} * Baán, István (1997). ''The Foundation of the Archbishopric of Kalocsa: The Byzantine Origin of the Second Archdiocese in Hungary''. Early Christianity in Central and East Europe. Warszawa: Semper. str. 67—74. * Baán, István (1999). ''The Metropolitanate of Tourkia: The Organization of the Byzantine Church in Hungary in the Middle Ages''. Byzanz und Ostmitteleuropa 950-1453. Wiesbaden: Harrassowitz Verlag. str. 45—53. * Gilbert, Martin (1988). ''Atlas of the Holocaust''. ISBN 978-0-688-12364-2. * Берић, Душан М. (2013). ''Државно право Краљевине Угарске: Прекиди и континуитет''. Косовска Митровица: Филозофски факултет. * Bowlus, Charles R. (1995). ''Franks, Moravians, and Magyars: The Struggle for the Middle Danube, 788-907''. Philadelphia: University of Pennsylvania Press. * Ђере, Золтан (2002). ''Од Мохачке битке до смрти цара Јозефа II''. Историја Мађара. Београд: Clio. str. 184—380. * Касаш, Александар (2002). ''Mађарска у 20. веку''. Историја Мађара. Београд: Clio. str. 530—616. * Koszta, László (2014). ''Byzantine Archiepiscopal Ecclesiastical System in Hungary?''. The Carpathian Basin, the Hungarians and Byzantium. Szeged: Szegedi Tudományegyetem. str. 127—143. * Крестић, Василије (1969). ''Хрватско-угарска нагодба 1868''. године. Београд: САНУ. * Kendrick, Donald (1972). ''The Destiny of Europe's Gypsies''. Basic Books. ISBN 978-0-465-01611-2. * Madgearu, Alexandru (2008). ''The Mission of Hierotheos: Location and Significance''. Byzantinoslavica. '''66''': 119—138. * Madgearu, Alexandru (2017). ''Further Considerations on Hierotheos’ Mission to the Magyars''. Acta Musei Napocensis. '''54''' (2): 1—16. * Пал, Тибор (2002). ''Дуги 19. век (1790-1918)''. Историја Мађара. Београд: Clio. str. 380—529. * Рокаи, Петер (2002). ''Историја Мађара од најстаријих времена до Мохачке битке 1526. године''. Историја Мађара. Београд: Clio. str. 7—183. * Stark, Tamás (1995). ''Hungary's Human Losses in World War II''. Uppsala Univ. ISBN 978-91-86624-21-7. {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Madžarske]] 3hvczsjn67i861koppx6z3cw6m9363w 6654960 6654946 2026-04-02T17:40:52Z Upwinxp 126544 tn 6654960 wikitext text/x-wiki '''Zgodovina Madžarske''' zajema zgodovino ozemlja današnje [[Madžarska|Republike Madžarske]] od najstarejših časov do danes. Zgodovina zato vključuje politično in družbeno zgodovino različnih držav, ki so obstajale znotraj današnjih madžarskih državnih meja, s posebnim poudarkom na času po priselitvi Madžarov v [[Panonska nižina|Panonsko nižino]] konec 9. stoletja in nastanku zgodovinske [[Ogrska|Ogrske]]. V osrednjem delu tega ozemlja je bila leta 1918 ustanovljena sodobna Madžarska.{{sfn|Рокаи|2002|p=7-183}}{{sfn|Ђере|2002|p=184-379}}{{sfn|Пал|2002|p=380-529}}{{sfn|Касаш|2002|p=530-616}} ==Prazgodovina== V [[antika|antičnem]] obdobju so na območju današnje Madžarske živela panonska, dačanska in druga plemena, ki so sčasoma prišla pod [[Rimsko cesarstvo|rimsko oblast]]. V naslednjem obdobju, v času [[preseljevanje ljudstev]], so se na ozemlju današnje Madžarske izmenjevala različna ljudstva: [[Goti]], [[Huni]], [[Langobardi]], [[Avari]], panonski [[Slovani]] in drugi. Konec 9. stoletja so se v Panonsko nižino priselili Madžari in ustanovili državo, znano kot Ogrska.{{sfn|Рокаи|2002|p=13-17}} ==Priseljevanje Madžarov v Panonsko nižino== [[Slika:Arrival of the Hungarians (Árpád Feszty).jpg|thumb|desno|250px|Arpad Festia (1984): ''Arpad prečka [[Karpati|Karpate]]'']] [[Madžari]] (Magyarok) so bili [[nomadi|nomadsko]] ljudstvo, čigar jezik je [[Ugrofinski jeziki|ugrofinskega]] izvora. Na današnje ozemlje so se priselili iz vzhodne Evrope. V antropološkem smislu so bili ti priseljenci iz 9. stoletja različnega porekla. V etnogenezi priseljencev iz Azije so bili pomemben turški in slovanski elementi. Mešanje različnih antropoloških tipov se je dogajalo med njihovim bivanjem v vzhodni Evropi<ref>[http://www.mult-kor.hu/cikk.php?id=16325 Múlt-kor történelmi portál - Hírek - Kevesen voltak a magyar honfoglalók], Pridobljeno 8. aprila 2013</ref> in se nadaljevalo tudi po naselitvi v Panonski nižini. Njihova najstarejša znana domovina je bila v porečju [[Volga|Volge]], imenovanem [[Magna Hungaria]].<ref>{{Cite web |url=http://ebooks.adelaide.edu.au/h/hakluyt/voyages/carpini/complete.html#section1 |title=The long and wonderful voyage of Frier Iohn de Plano Carpini |access-date= 8. julija 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110811031617/http://ebooks.adelaide.edu.au/h/hakluyt/voyages/carpini/complete.html#section1 |archive-date=11. avgusta 2011 |url-status=dead}}</ref> Od 7. do 9. stoletja so Madžari živeli ob Donu, na ozemlju, imenovanem Etelkez (madžarsko Etelköz). Zaradi pogostih napadov drugih plemen so se Madžari razdelili v dve skupini: ena je odšla na zahod, druga pa na jug. Leta 895 je zahodna skupina prečkala [[Karpati|Karpate]] in se naselila na panonskih ravnicah. Južna skupina je ustanovila Kumagarijo, ki je obstajala do leta 1396. Med priseljevanjem, ki se je zgodilo v 9. stoletju pod vodstvom [[Árpád]]a, so Madžari ustanovili plemensko zvezo sedmih madžarskih in treh [[Hazari|hazarskih]] plemen. Vseh sedem madžarskih plemen je tvorilo jedro bodočega madžarskega naroda. Vsako pleme je imelo svojega vezirja, zato je v sodobni zgodovini to obdobje znano kot obdobje Sedmih vezirjev (madžarsko A hét vezér). Domneva se, da ime Ogri izvira iz turške besede 'onogur', ki pomeni 'deset puščic', kar bi ustrezalo številu združenih plemen med priseljevanjem. Madžari so se najprej leta 896 naselili v Erdeliji ([[Transilvanija]]), od koder so se razselili v druge dele Panonske nižine in današnje Madžarske. Po prihodu so se pomešali z že obstoječim lokalnim prebivalstvom. Preseljevanje je potekalo pod vodstvom Arpada, ki ga kasnejši pisni viri predstavljajo kot edinega in vrhovnega voditelja skupnosti plemen, ki so se preselila na ozemlje današnje Madžarske. Po Arpadu so se na oblasti izmenjevali različni plemenski voditelji. [[Géza Ogrski|Geza]] (vladal 971–997), knez iz hiše [[Árpádovci|Arpadovcev]], se je odločil, da se pridruži krščanski Evropi in ustvari Ogrsko po evropskem vzoru. Za svojega naslednika je imenoval sina Vajka. Vajk je pravzaprav pogansko ime bodočega kralja svetega [[Štefan I. Ogrski|Štefana]], ki je dokončal očetovo delo in Madžare pokristjanil. Leta 1000 je ustanovil državo in od papeža [[Papež Silvester II.|Silvestra II.]] s soglasjem cesarja [[Oton III.|Otona III.]] prejel zlato krono, okrašeno z dragulji. Januarja 1001 je bil priznan za prvega krščanskega kralja Ogrske. [[Slika:Hungary 1190.jpg|thumb|250px|Ogrsko ozemlje okoli leta 1190]] ==Srednjeveško kraljestvo (1000-1526)== [[Slika:Crown, Sword and Globus Cruciger of Hungary.jpg|thumb||250п|Krona svetega Štefana]] [[Slika:Diosgyori Var-Miskolc-Hungary-Europe.jpg|260px|thumb|Diósgyőrska trdnjava]] Madžari so se konec 10. stoletja spreobrnili v krščanstvo in leta 1000 ustanovili svojo državo. Prvi ogrski kralj je bil Vajk, kar pomeni 'junak', ki je kasneje prejel krščansko ime [[Štefan I. Ogrski|Štefan I.]] (madžarsko I. István). Kronanje je bilo po nekaterih virih leta 1000, po drugih pa 1. januarja 1001. Do leta 1006 je Štefanu uspelo utrditi svojo oblast in odpraviti vse tekmece, ki so se bodisi upirali krščanstvu bodisi so se želeli povezati z [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskim cesarstvom]]. Ko je opravil s svojimi nasprotniki, je začel uvajati reforme in ustvarjati močno fevdalno državo zahodnega tipa. Njegova država se je že na samem začetku uspela upreti pritiskom nemških kraljev in nomadskih ljudstev z vzhoda. Del teh nomadov se je asimiliral med Madžare. V [[Transilvanija|Erdeliji]] in delih današnje [[Slovaška|Slovaške]] se je naselilo nekaj [[Nemci|Nemcev]]. Leta 1090 je ogrski kralj [[Ladislav I. Ogrski|Ladislav I.]] zasedel [[Slavonija|Slavonijo]], leta 1102 pa je kralj [[Koloman Ogrski|Koloman]] prevzel naziv kralja Hrvaške in Dalmacije. ===Plemstvo=== Po starih kronikah so se Madžari po preselitvi v Panonski nižino imeli za svobodne ljudi in so kot taki v novo ustanovljeni državi tvorili vladajoči plemiški razred s pripadajočimi privilegiji. Kasneje so enake privilegije dobili tudi Nemci in Poljaki. Postopoma je tudi v tem družbenem razredu prišlo do razslojevanja. Razvil se je tako imenovani srednji plemiški razred, ki ga niso sestavljali le Madžari, temveč tudi pripadniki drugih narodov ([[Čehi]], [[Slovaki]], [[Poljaki]], [[Nemci]], [[Srbi]], [[Sekeli]] in drugi), ki so se podredili novo ustanovljeni državi in jo priznali. Odstotek srednjega plemstva je bil v primerjavi z drugimi okoliškimi državami nenavadno visok in je dosegel številko 5-7 % celotnega prebivalstva. Podobno stanje je bilo samo na Poljskem, medtem ko je bilo v drugih državah srednjega plemstva samo 1-2 % prebivalstva.{{sfn|Rubicon|1994|p=4–5}} Biti ogrski plemič sprva ni pomenilo, da je oseba s plemiškim nazivom tudi bogata. Plemič je lahko bil tudi preprost kmet, ker je bil takrat pomemben samo naziv. Pravila so bila opisana v pisnem dokumentu, Zlati buli, v katerem so bile omejene pravice višjega sloja, vključno s samim kraljem. Zlata bula je bila izdana leta 1222. Vladarja so po tem dokumentu izbrali plemiči in mu niso prisegli zvestobe. Po tem pravilu oblasti ni predstavljal človek, temveč Sveta krona, ki so ji vsi služili. ===Tatarska invazija=== V madžarski zgodovini [[Mongoli|Mongole]] in [[Tatari|Tatare]] povezujejo okoliščine in narodna pripadnost. Madžarski zgodovinarji jih zato pogosto zamenjujejo.<ref>Tatárjárás: Монголска освајања. Pridobljeno 8. aprila 2013</ref> Ogrsko kraljestvo je bilo v letih 1241–1242 opustošeno med vdorom osvajalske mongolske vojske pod vodstvom [[Batu kan]]a. Invazija je trajala eno leto, potem pa so Mongoli na hitro odšli, tako kot so prišli. Za seboj so pustili pustošenje, požgane vasi in mesta. Veliko prebivalcev je bilo pobitih ali odpeljanih v suženjstvo. Da bi se obranil pred morebitno novo invazijo, je takratni ogrski kralj [[Béla IV. Ogrski|Bela IV.]] začel množično graditi obrambne gradove. Iz tistega časa sta trdnjavi v [[Trogir]]ju (madžarsko Trau) in [[Budim]]u. Zaradi nenehnih nemirov in premikanja Mongolov je imel Bela IV. takrat dve prestolnici: [[Esztergom]] in [[Székesfehérvár]]. ===Boji za oblast=== Leta 1301 je umrl [[Andrej III. Ogrski|Andrej III.]], zadnji vladar iz dinastije Arpadovcev. Začelo se je obdobje nemirov in bojev za oblast, ki je državo močno oslabilo. Takšno stanje je trajalo vse dokler ni oblasti prevzel kralj [[Karel I. Ogrski|Karel I.]] iz [[Anžujci|Anžujske dinastije]], ki je bil v krvnem sorodstvu z Arpadovci in rojen v [[Višegrad, Madžarska|Višegradu]] severno od [[Budimpešta|Budimpešte]]. Nasledil ga je njegov sin [[Ludvik I. Ogrski|Ludvik I. Anžujski]], ki je za prestolnico izbral Višegrad. V 15. stoletju je Ogrska veljala za eno najmočnejših vojaških sil v Evropi. V času vladavine kraljev [[Sigismund Luksemburški|Sigismunda Luksemburškega]] in [[Matija Korvin|Matije Korvina]] je Ogrska doživela svoj kulturni razcvet, ki se je kazal v gradnji renesančnih stavb v novi prestolnici [[Budim]]. Najbolj znana stavba iz tistega obdobja je Matijev dvorec s kraljevskim vrtom. Matijo Korvina so na prestolu nasledili [[Jagelonci]], natančneje [[Vladislav II. Ogrski|Vladislav II. Jagelo]]. Takrat je z jugovzhoda že grozila nova nevarnost – [[Osmansko cesarstvo]]. Celotno 16. stoletje so zaznamovali boji s Turki, kar je Ogrski prineslo nove poraze, slabitev državne moči ter izgubo ozemelj in neodvisnosti. V tem obdobju je Ogrsko kraljestvo kljub težavam uspelo ohraniti svojo konstitutivno neodvisnost s plemiško svobodo, privilegiranim prebivalstvom ([[Sekeli]], [[Sasi]], [[Alani]], [[Kumani]]) in svobodnimi kraljevimi mesti [[Budim]] (Buda), [[Košice]] (Kassa), [[Bratislava]] (Pozsony) in [[Cluj-Napoca]] (Kolozsvár). ==Zgodnji novi vek== [[Slika:C. 1699 Hungary (1526-1699).jpg|thumb|300px|Ogrska v letih 1526-1699 {{legenda|#956b00|''Avstrijska Ogska''}} {{legenda|#dde688|''Тurška Ogrska''}} {{legenda|#ffcf21|''Transilvanija''}} {{legenda|#6b8e2b|[[Kraljevina Ogrska (1526—1867)|Habsburška Ogrska]]}} {{legenda|#ffcf21|[[Osmanska Ogrska]]}} {{legenda|#956b00|''nikogaršnje ozemlje''}} {{legenda|#dde688|ogrsko ozemlje, pripojeno Osmanskemu cesarstvu}} {{legenda|#8aff71|„Universitas Siculorum“ (ozemlje Sekelijev)}} {{legenda|#yellow|„Universitas Saxorum“ (ozemlje Sasov)}}]] ===1526-1740=== V približno 150 letih boja proti Turkom so Madžari do leta 1556 izgubili velik del svojega ozemlja. Porazu v [[Bitka pri Mohaču|bitki pri Mohaču]] leta 1526 je sledilo obdobje boja za prevlado med plemiči in vladajočo elito. Del plemstva se je postavil na stran [[Habsburžani|Habsburžanov]], drugi pa na stran Osmanov. Oboji so gledali samo na svoje koristi ali priložnost za napredovanje. Razdeljeno plemstvo je izbralo dva vladarja. Vzhodni del Ogrske se je odločil za [[Ivan Zapolja|Ivana Zapoljo]], medtem ko je zahodni del za svojega vladarja priznal [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinanda I. Habsburškega]]. Boji za oblast in razdvojenost so privedli do državljanske vojne, ki so jo Turki izkoristili in leta 1541 osvojili Budim. Ogrska je bila zatem še dodatno razdeljena na tri dele: severni del (današnja [[Slovaška]]), zahodne čezdonavske regije ([[Gradiščanska]]) in severovzhodni del. Območja pod turško oblastjo je zapustila večina plemstva in prebivalstva. Številna manjša naselja so izginila. Na zasedenih ozemljih Turki niso posegali v vero podložnikov in med Madžari se je med [[Reformacija|reformacijo]] razširil [[kalvinizem]]. Hrvati so zaradi močnega vpliva [[frančiškani|frančiškanov]] ostali katoliki. Na Hrvaškem, v Slavoniji in kasneje tudi v [[Banat]]u je bila ustanovljena vojaška meja, ki je služila kot oblika zaščite pred nadaljnjimi turškimi vdori. Požun (Bratislava) je postal prestolnica Kraljevine Ogrske (1536—1784), kronsko mesto (1563—1830) in sedež kronskega sveta (1536—1848). [[Slika:Pragmatica Sanc.jpg|thumb|250px|Dokument, ki potrjuje [[Pragmatična sankcija|Pragmatično sankcijo]], sprejeto v Bratislavi 19. aprila 1713]] Med letoma 1604 in 1711 so se stalno dogajali upori ogrskega in hrvaškega plemstva proti habsburški oblasti, v osrednjem delu Ogrske pa se je kazalo tudi nezadovoljstvo s katolištvom. Najbolj znana upora sta bila tako imenovana [[zrinsko-frankopanska zarota]] leta 1671 in Rakocijev boj za neodvisnost, ki je bil leta 1711 krvavo zatrt. [[Ferenc Rákosi|Ferenc Rakoci]] je bil prisiljen pobegniti najprej na [[Poljska|Poljsko]], nato v [[Francija|Francijo]] in nazadnje v Osmansko cesarstvo, kjer je leta 1735 umrl. Da bi oslabila in preprečila nove upore, je habsburška vlada porušila številne obmejne trdnjave in gradbeni material prepustila prebivalstvu. Leta 1683 je izbruhnil nov konflikt med Avstrijo in Turčijo, tako imenovana [[velika turška vojna]], ki je trajala do leta 1699. Krščanske sile so v vojni najprej osvobodile Budim in nato še preostali del Ogrske, razen območja okoli mesta [[Temišvar]]. V tem obdobju sta bili Slavonija in [[Lika]] vrnjeni Hrvaški, [[Dalmacija]] pa [[Beneška republika|Beneški republiki]]. Vojna se je končala s sklenitvijo [[Karlovški mir|Karlovškega miru]] leta 1699, ki je potrdil nove meje. Leta 1718 je bilo celotno ozemlje Ogrske osvobojeno Turkov. ===1740-1780=== Z nastopom [[Marija Terezija|Marije Terezije]] na oblast leta 1740 se je Avstrija soočila z nevarnostjo nasledstvene vojne. Pruski kralj [[Friderik II. Veliki]] ni priznal Pragmatične sankcije iz leta 1713 in s tem niti vladavine Marije Terezije v Avstriji in drugih delih monarhije. Napadel je [[Šlezija|Šlezijo]] in s tem začel vojno za avstrijsko nasledstvo, ki je trajala do leta 1748. Poleg te vojne je bila Avstrija vpletena v več drugih vojn in konfliktov ([[sedemletna vojna]], [[bavarska nasledstvena vojna]]), ki so izčrpali notranje rezerve in moč države. Že v času [[Karel VI. Habsburški|Karla VI.]] in zatem v času Marije Terezije je bila Ogrska zaradi vojn in turškega opustošenja izredno gospodarsko izčrpana, zato se je število prebivalcev drastično zmanjšalo. Da bi zapolnili opustošena območja, so Habsburžani začeli ta območja naseljevati najprej z [[Nemci]] in nato še z drugimi ljudstvi. Število prebivalcev Ogrske se je v obdobju od leta 1720 do 1787 potrojilo, število Madžarov pa ni doseglo niti polovice celotnega prebivalstva. Sredi 18. stoletja je gospodarstvo Ogrske temeljilo na kmetijstvu, s čimer se je ukvarjalo 90 % prebivalstva. Plemstva ni preveč zanimala niti kakršna koli posodobitev kmetijstva niti uvajanje novih metod v živinoreji. Med letoma 1767 in 1848 je veliko kmetov zapustilo zemljiške posestnike in postalo svobodni delavci, vendar je bila industrija takrat še slabo razvita in kot taka ni ponujala dovolj dela za novo nastali delavski razred. ===1780—1848=== [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef II.]], ki je bil pod močnim vplivom [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstva]], je centraliziral oblast nad celotnim cesarstvom, sprejemal nove odloke in vladal [[Absolutizem|absolutistično]]. Zavrnil je kronanje za ogrskega kralja, da bi se izognil pravnim določbam, na katere bi moral priseči. Leta 1781 je izdal [[Tolerančni patent]], ki je protestantom in pravoslavcem podelil državljanske pravice, [[Judje|Judom]] pa pravico do bogoslužja. V vseh državah, ki jim je vladal, je namesto [[Latinščina|latinščine]] kot uradni jezik uvedel [[Nemščina|nemščino]]. Kmetom je dovolil svobodo gibanja, sklepanje zakonskih zvez in možnost učenja obrti. Ozemlje Kraljevine Ogrske, Hrvaške in Velike vojvodine Transilvanije je združil v eno upravno območje, imenovano [[Dežela krone sv. Štefana]]. Leta 1790 je hrvaški sabor sprejel sklep o prenosu vse oblasti na ogrski podkraljevi svet, s čimer je [[personalna unija]] prerasla v realno unijo. S tem dejanjem so se Hrvati, združeni z Madžari, želeli laže obraniti pred takrat napredujočo germanizacijo. V času [[Francoska revolucija|francoske revolucije]] in odpora proti germanizaciji je na Ogrskem prišlo do političnega in kulturnega preporoda. Med [[Napoleonske vojne|napoleonskimi vojnami]] se ogrski parlament ni sestal deset let, po njih pa se je leta 1820 začelo obdobje reform. Plemstvo se seveda ni hotelo odpovedati svojim privilegijem in ljudsko gibanje je doseglo le svoje nacionalne cilje, ne pa tudi socialnih in političnih. Kot uradni jezik je bila v Ogrski namesto nemščine uvedena [[madžarščina]], kar je negativno vplivalo na nemadžarske dele kraljestva in okrepilo slovaško in hrvaško narodno preporodno gibanje. V obdobju od leta 1836 do 1840 je bilo v Kraljevini Ogrski 36–37 % Madžarov, po popisu iz obdobja 1850–1851 pa 45,4 %. Po letu 1840 se je proces reform ustavil, [[Metternichov absolutizem]] pa je privedel do širjenja revolucionarnih idej. ===1848–1867=== [[Slika:12 pont.jpg|thumb||250px|Plakat z Dvanajstimi zahtevami iz leta 1848]] 15. marca 1848 so v [[Budim]]u in [[Pešta|Pešti]] izbruhnili množični protesti proti habsburški oblasti pod vodstvom madžarskih reformistov. Ob tej priložnosti je bil objavljen seznam dvanajstih zahtev, v katerih so zahtevali večjo državljansko in nacionalno svobodo ter večjo gospodarsko neodvisnost. Avstrija je sprva nameravala sprejeti predloge, ker se je soočala z uporom v sami Avstriji. Po zadušitvi upora v Avstriji so se Habsburžani obrnili k reševanju problemov v ogrskem delu cesarstva. Medtem so madžarski reformisti pod vodstvom [[Lajos Kossuth|Lajosa Kossutha]] in [[Lajos Batany|Lajosa Batanyja]] strmoglavili Habsburžane in razglasili republiko. Z nastopom oblasti Franca Jožefa se je začel boj proti madžarskim revolucionarjem. Osrednji cesarski vojski so se pridružili tudi predstavniki drugih narodov, zlasti tisti, ki niso želeli sprejeti madžarske oblasti: [[Hrvati]], [[Srbi]], [[Slovaki]], [[Romuni]] in [[Nemci]]. Vodja hrvaških sil, podrejenih Avstriji, je bil ban [[Josip Jelačić]], med srbskimi pa je še posebej izstopal [[Jovan Damjanić]], ki je poveljeval 3. madžarskemu korpusu. Madžarske revolucionarne sile ([[Honvédség]]) so sprva dosegale zmago za zmago in prisilile [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]], da je poiskal pomoč pri nikomer drugem kot pri ruskem carju [[Nikolaj I. Ruski|Nikolaju]]. Ruske sile so napadle madžarske revolucionarje in pomagale Avstriji zatreti upor. Napad ogromne ruske vojske je avgusta 1849 prisilil ogrskega generala Arturja Görgeya, da se je predal. Avstrijski general Julius Freiherr von Haynau je za naslednjih nekaj mesecev postal vojaški upravitelj Ogrske. Po zatrtju revolucije je 6. oktobra 1849 je ukazal usmrtitev vseh trinajstih revolucionarnih voditeljev, vključno z ministrom Batanyjem. Lajosu Kossuthu je uspelo pravočasno pobegniti v tujino in se izogniti usmrtitvi. V naslednjih letih po revoluciji je bila Ogrska razdeljena na pet okrožij pod vojaško upravo. Za vrhovnega upravitelja je bil imenovan nadvojvoda Albert Habsburški. ==Ogrska v dvojni monarhiji== [[Slika:Hungary1850.png|thumb|250px|Vojaška okrožja leta 1850]] [[Slika:Kingdom of Hungary counties.svg| thumb|250px |Županije leta 1880]] [[Slika:Austria Hungary ethnic.svg|thumb|250px|{{legend|#99cc99|Madžari v Avstroogrski monarhiji leta 1911}}]] Da bi ohranil enotnost, se je Franc Jožef I. odločil preoblikovati celotno monarhijo in izvesti ustrezne reforme. Na zunanjepolitičnem področju je imel konflikte s Prusijo (bitka pri Hradcu Královém, bitka pri Visu in poraz v bitki pri Sadovi), na notranjepolitočnem pa upore, nejasne medetnične odnose, nezadovoljno plemstvo in še marsikaj drugega. V teh okoliščinah je ocenil, da se bo moral najprej pogoditi z Madžari, kar se je zgodilo leta 1867. Dunajski dvor na eni strani in Madžari pod vodstvom Ferenca Deáka na drugi so leta 1867 sklenili tako imenovani [[Avstro-Ogrski kompromis]], ki je ustvaril dvojno monarhijo. Namesto da bi se razmere umirile, je sporazum prinesel nove težave in nezadovoljstvo med drugimi narodi, podložniki monarhije. Nezadovoljstvo je bilo še posebej izraženo med Čehi in drugimi slovanskimi narodi dvojne monarhije. Ogrski ustavni red je bil ponovno vzpostavljen in Franc Jožef I. je bil kronan s [[Krona svetega Štefana|krono svetega Štefana]], s čimer je uradno postal ogrski kralj. Naslednje leto, leta 1868, je bil sklenjen ogrsko-hrvaški sporazum o združitvi Hrvaške z Ogrsko ob ohranitvi določene stopnje hrvaške avtonomije. Sestavni del Kraljevine Ogrske je postala tudi Transilvanija. Avstro-Ogrska je bila torej razdeljena na dve državi, ki sta imeli skupnega vladarja, zunanjo in gospodarstvo politiko in vojsko. Prvi predsednik vlade Kraljevine Ogrske je bil [[Gyula Andrássy von Csik-Szent-Király und Kraszna-Horka|Gyula Andrássy]]. Močnejši vpliv, ki so ga pridobili Madžari, jim je omogočil, da so uspešno preprečili kakršne koli spremembe, ki so ustrezale težnjam Čehov ali pripadnikov drugih slovanskih ljudstev po novi preureditvi države v trialistični obliki Nemci - Madžari - Slovani. Po popisu prebivalstva iz leta 1910 so se na Ogrskem (brez Hrvaške in Slavonije) govorili naslednji jeziki: * madžarski: 54 % prebivalstva * romunski: 16 % prebivalstva * slovanski: 11 % prebivalstva * nemšški: 10 % prebivalstva Kljub vsem tem težavam in konfliktom je bilo to obdobje intenzivnega gospodarskega razvoja monarhije. Ogrsko kraljestvo je v začetku 20. stoletja zraslo v moderno industrializirano državo, čeprav je bil prevladujoči gospodarski sektor še vedno kmetijstvo. Močan gospodarski razvoj je pustil globok pečat, med drugim tudi sedanjo upravno delitev Madžarske, ki izvira iz tega obdobja. V [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] so se Madžari borili na strani Avstrije. Največji bitki, v katerih so sodelovali, sta bili bitka proti Rusom pri Przemyślu in izgon romunskih sil iz Transilvanije. S porazom Nemčije in Avstrije leta 1918 in [[Woodrow Wilson|Wilsonovim]] mirovnim sporazumom je bila ogrska vojska razpuščena in država je ostala brez vojske. ==Zgodovina Madžarske v sodobnem času== Po razpadu Avstro-Ogrskega imperija je bila leta 1918 ustanovljena država Madžarska, katere meje je določila [[Trianonska mirovna pogodba]], podpisana leta 1920. Zaradi pogostih političnih pretresov je Madžarska po letu 1918 doživela več oblik državne organizacije in zaporedoma postala Madžarska ljudska republika (1918–1919), Madžarska sovjetska republika (1919–1920), Kraljevina Madžarska (1920–1946), Republika Madžarska (1946–1949), Madžarska ljudska republika (1949–1989) in sodobna Madžarska po letu 1990. {{sfn|Кasaš|2002|p=530-616}} ===Madžarska ljudska republika (1918–1919)=== Takoj po razpadu Avstro-Ogrske jeseni 1918 je bila ustanovljena Madžarska ljudska republika (MLR, madžarsko: Magyar Népköztársaság), uradno razglašena 16. novembra 1918. Ustanovljena je bila z odhodom Habsburške dinastije, ukinitvijo monarhije in vzpostavitvijo republikanske oblike vladavine, vendar se v težkem povojnem obdobju ni uspela utrditi. Zaradi notranjepolitičnih pretresov in naraščajočih zunanjih groženj je MLR obstajala le do marca 1919, ko je doživela popoln institucionalni zlom.{{sfn|Каsaš|2002|p=530}} Vzrok za razpad MLR je bilo predvsem nerešeno vprašanje državnih meja. S koncem prve svetovne vojne in razpadom Avstro-Ogrske so se pojavile nove, za Madžarsko izjemno neugodne razmere: * [[Češkoslovaška]] je 28. oktobra 1918 razglasila neodvisnost, zaradi česar je Madžarska izgubila slovaški del in podkarpatske regije. * [[Hrvaška]] je 29. oktobra 1918 prekinila vse odnose z Avstrijo in Madžarsko. * Madžarska je 31. oktobra 1918 uradno prekinila zvezo z Avstrijo, kar je uradno povzročilo prenehanje obstoja Avstro-Ogrske monarhije. * Madžarska je 16. novembra 1918 razglasila neodvisnost in postala republika. * Sredi novembra sta srbska in francoska vojska vstopili v [[Bačka|Bačko]], [[Banat]], [[Srem]], [[Pécs]] in [[Temišvar]]. 25. novembra 1918 je bila razglašena združitev Vojvodine s Srbijo. * 25. novembra 1918 je Romunski svet obvestil madžarsko vlado, da prevzema oblast v Transilvaniji. 1. decembra 1918 je bila v [[Alba Iulia|Albi Iuliji]] razglašena združitev Transilvanije s Kraljevino Romunijo. 21. marca 1919 so zmagovalne sile prve svetovne vojne, Antanta, od Madžarske zahtevale nove ozemeljske koncesije. Ker se grof Michal Károlyi nanje ni mogel ustrezno odzvati, je odstopil s položaja predsednika republike. Njegov odstop je privedel do politične krize, izbruha revolucije in ustanovitve Madžarske sovjetske republike. ===Madžarska sovjetska republika (1919–1920)=== Z izbruhom madžarske revolucije marca 1919 je na oblast prišla Komunistična partija Madžarske pod vodstvom Béle Kuna in razglasila Madžarsko sovjetsko republiko. Komunisti so prišli na oblast, ker so bili takrat edina organizirana skupina na Madžarskem in ker so obljubili vrnitev izgubljenih ozemelj. To so nameravali storiti s pomočjo [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]].{{sfn|Kasaš|2002|p=530-539}} Sprva so dosegli opazne vojaške uspehe, izgnali češkoslovaške enote s spornih območij in razglasili Slovaško sovjetsko republiko. Načrtovali so tudi napad na romunsko vojsko v Transilvaniji, nacionalizirali industrijo in trgovska podjetja ter izvedli reforme v stanovanjski gradnji, prometu, bančništvu, zdravstvu in kulturi. Sprejeli so tudi [[Agrarna reforma|agrarno reformo]], ki je veljala za vsa zemljiška posestva, večja od 40 hektarjev. Nova vlada je imela podporo ljudstva, a je vladala zelo kratko. Po neuspešnem poskusu državnega udara je bila uvedena vladavina terorja in več sto ljudi je bilo brez sojenja usmrčenih. Z agrarno reformo so plemičem odvzeli zemljo, vendar je niso razdelili kmetom. Čeprav vojaško ni izgubila niti ene bitke, se je morala madžarska vojska pod pritiskom Antante umakniti s ponovno priključenih ozemelj. Vse to je privedlo do ljudskega nezadovoljstva in izgube podpore med ljudstvom. Romunska vojska je dobila nalogo, da vstopi na Madžarsko in zlomi odpor, kar ji je uspelo. 6. avgusta 1919 se je brez večjega odpora prebila do Budimpešte. Na poti je izvajala grozljiv teror brez primere. Vse to je prisililo Bélo Kuna in komunistične voditelje, da so pobegnili v sosednjo Avstrijo. Po samo 133 dneh je bila Madžarska sovjetska republika uničena. Po teh dogodkih so na Madžarskem oblast prevzele konservativne sile transilvanskega plemiča Istvána Bethlena in nekdanjega vrhovnega poveljnika avstro-ogrske mornarice [[Miklós Horthy|Miklósa Horthyja]]. Njuna oblast se je postopoma širila z zahoda v druge dele Madžarske in kot vse nove vlade začela preganjati drugače misleče. Številni komunisti in levičarji so bili usmrčeni. Začelo se je tudi preganjanje Judov, večinoma obtoženih sodelovanja v neuspeli komunistični revoluciji. Romunska vojska je med umikom tako opustošila državo, da Madžarska po [[Pariška mirovna konferenca (1919)|Pariški mirovni konferenci]] leta 1919 ni bila dolžna plačati vojne odškodnine Romuniji.<ref name=Study0>{{cite book|author1=Federal Research Division|title=Romania: A Country Study|publisher=Kessinger Publishing|year=2004|chapter-url=https://books.google.com/books?id=wNqOpxCrXTQC&q=1919+budapest+looted&pg=PA73|chapter=Greater Romania and the Occupation of Budapest|isbn=9781419145315|pages=73}}</ref><ref name=Versailles>{{cite book|author1=Louise Chipley Slavicek|title=The Treaty of Versailles|publisher=Infobase Publishing|year=2010|chapter-url=https://books.google.com/books?id=LHA3f2zIvTUC&q=looted&pg=PA84|chapter=The Peacemakers and Germany's Allies|isbn=9781438131320|pages=84}}</ref><ref name=Teller>{{cite book|last1=White |title=Nationalism and Territory: Constructing Group Identity in Southeastern Europe|first1=George W. |publisher=Rowman & Littlefield Publishers|year=2000|chapter-url=https://books.google.com/books?id=-7TgkO8utHIC&q=looting&pg=PA99|chapter=The Core: The Tenacity Factor|isbn=9780847698097|pages=99}}</ref> Z nastopom Miklósa Horthyja na oblast 16. novembra 1919 se je država postopoma stabilizirala. Vlada je ukazala aretacije podpornikov Károlyija in Béle Kuna ter prepovedala vse radikalne politične stranke. ===Kraljevina Madžarska (1920–1946)=== Januarja 1920 so bile v novi Madžarski državi prve volitve, na katerih so ženske prvič v madžarski zgodovini dobile volilno pravico. Ker so bile nekatere politične stranke prepovedane, je glasovanje potekalo tako, kot je želela obstoječa začasna vlada. Veliko večino v parlamentu je osvojila Desničarska stranka. Marca istega leta je parlament uradno razveljavil Avstro-Ogrski sporazum iz leta 1867 in na Madžarskem je bila obnovljena monarhija. Volitve kralja so bile prestavljene za nedoločen čas. Namesto njega je bil za kraljevega regenta izvoljen [[Miklós Horthy]]. Regent Horthy je bil pooblaščen za imenovanje predsednika vlade, imel pravico veta, pravico do sklica in razpustitve parlamenta ter poveljstvo nad oboroženimi silami. Po pogajanjih v Parizu je bila Madžarska prisiljena podpisati [[Trianonska mirovna pogodba|Trianonsko mirovno pogodbo]], s katero je izgubila dve tretjini svojega ozemlja in tretjino od svojih 10 milijonov Madžarov. [[Slika:Csenger, Ungarn-Rumänien Grenze 1922, Grenzstein.jpg|thumb||200px|Trianonski mejni kamen med Madžarsko in Romunijo]] Madžarska je izgubila [[Prekmurje]] in [[Medmurje]], dele [[Bačka|Bačke]] in Baranje, ki so bili priključeni [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]]. Del [[Banat]]a je bil priključen Jugoslaviji, drugi del pa [[Romunija|Romuniji]]. Jugoslavija se je bila prisiljena umakniti se iz [[Temišvar]]a in območja okoli [[Pécs]]a, ki ga je zasedla. Celotna Transilvanija je bila priključena Romuniji, Zgornja Madžarska (Slovaška in Podkarpatska regija) Češkoslovaški, manjši del pa Poljski. Velik del [[Gradiščanska|Gradiščanske]] je bil po plebiscitu priključen Avstriji. Nove mednarodne meje so ločile industrializirani del Madžarske od dela, bogatega s surovinami (Transilvanija). Skrčilo se je tudi tržišče in viri lesa. Obdelovalna zemljišča so se zmanjšala za 43 %, mineralna bogastva pa so skoraj izginila. V sami Madžarski je ostalo približno 51 % prebivalstva, zaposlenega v industriji, in približno 56 % industrije, od tega 82 % težke industrije in 70 % bank. Madžarska je julija 1920 dobila novega predsednika vlade, grofa Pála Telekija, ki je skupaj s svojo desničarsko vlado takoj uvedel nove ukrepe: prepoved sprejema politično nezanesljivih elementov na univerze in razdelitev 3.850 km² obdelovalnih zemljišč. S slednjim je poskušal pridobiti kmete, ki so igrali pomembno vlogo na volitvah in v javnem mnenju. Vlada namenov ni uspela uresničiti in je morala po konfliktu s [[Karel I. Habsburško-Lotarinški|Karlom I.]], zadnjim cesarjem Avstro-Ogrske, odstopiti. Ta konflikt je privedel do razkola na madžarski politični sceni. Situacijo je izkoristil grof Istvan Bethlen, ki je ustanovil Stranko narodne enotnosti in bil razglašen za novega predsednika vlade. Karel I. je kot Karel IV. Ogrski poskušal v tem obdobju priti na oblast, vendar mu kljub podpori Bethlena in Horthyja to ni uspelo. Naslednjih deset let je v madžarski politiki prevlaoval Bethlen. Skrivnost njegovega uspeha je bila reforma volilne zakonodaje, ki jo je prilagodil svojim potrebam, zaposlovanje svojih podpornikov v javni upravi in manipuliranju z rezultati volitev na revnih območjih države, kjer je bilo malo nadzora. V državi je vzpostavil red in dal dobra delovna mesta radikalnim kontrarevolucionarjem v zameno za prenehanje nasilja ter preganjanja Judov in politično levih posameznikov. Leta 1921 je sklenil sporazum s socialnimi demokrati in sindikati, s katerim je legaliziral njihove dejavnosti. Osvobodil je politične zapornike v zameno za socialni mir in konec širjenja protimadžarske propagande. Madžarska je bila leta 1922 sprejeta v [[Društvo narodov]] in začela prebijati mednarodno izolacijo. Leta 1927 je sklenila sporazum o prijateljstvu s [[Kraljevina Italija|Kraljevino Italijo]]. V tem obdobju je bila vodilna linija madžarske politike revizija Trianonske pogodbe, ki je služila za prikrivanje gospodarskih in notranjepolitičnih težav. [[Slika:Mikloshorthy.jpg|thumb|levo|200px|Regent Miklos Horty leta 1921]] Med veliko gospodarsko krizo leta 1932 se je politično razpoloženje na Madžarskem premaknilo še bolj v desno in Miklós Horthy je za novega predsednika vlade imenoval Gyulo Gömbösa. Novi predsednik vlade je Madžarsko pripeljal do še tesnejšega sodelovanja z [[Nemčija|Nemčijo]], s katero sta sklenili sporazum o zunanji trgovini in močno nemško gospodarstvo je Madžarsko potegnilo iz gospodarske krize. Madžarska je postala ekonomsko odvisna od Nemčije, kar se je še posebej pokazalo pri oskrbi s surovinami in odprtem trgu. Da bi si zagotovil madžarsko podporo nemški nacistični politiki, je [[Adolf Hitler]] uporabil različne metode. Madžarski je obljubljal vrnitev izgubljenih ozemelj in ji hkrati grozil z gospodarskimi sankcijami in vojaškim posredovanjem. Leta 1935 je bila na Madžarskem ustanovljena fašistična stranka. Gömbösov naslednik Kálmán Darányi si je prizadeval zmanjšati odvisnost od Nemčije in s tem nemški pritisk. Sprejel je zakon, ki je v vsakem poklicu omejil prisotnost Judov na 20 %. Vse to ni zadovoljilo ne Nemcev ne madžarskih radikalcev. Darányi je leta 1938 odstopil in novi premier je postal Béla Imrédy. Imrédy je poskušal okrepiti odnose z [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske|Združenim kraljestvom]], a se je bil po [[anschluss]]u Avstrije prisiljen ponovno zanesti na Nemčijo. Da bi še bolj utrdil svoj položaj, je Imredi zatrl svoje tekmece, prepovedal fašistično stranko, reorganiziral vlado na totalitarnih načelih in sprejel še strožji zakon proti Judom, ki ga je potrdila naslednja vlada pod vodstvom Pála Telekija. ===Madžarska v drugi svetovni vojni=== [[Slika:Hungary map 1941-sr.png|thumb|desno|250px|Madžarska med drugo svetovno vojno: {{legenda|#ffff8b|Madžarska v mejah iz leta 1920}} {{ legenda |#aaff8a|Ozemlja, priključena do 1941}}]] [[Dunajska arbitraža]] ali Dunajski diktat je povečal madžarsko ozemlje. Prva arbitraža iz leta 1938, posredovana s strani nacistične Nemčije in Italije, je Madžarski vrnila južni del Slovaške. Druga dunajska arbitraža iz leta 1940 je Madžarski vrnila severni del Transilvanije. Madžarska se je nato 20. novembra istega leta pridružila [[Trojni pakt|trojnemu paktu]] in decembra podpisala sporazum o večnem prijateljstvu s [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]]. Po marčevskih demonstracijah v Jugoslaviji leta 1941 je Hitler Madžarsko prosil za sodelovanje v načrtovanem napadu na sosednjo državo. Premier Pál Teleky je sodelovanje zavrnil in storil samomor. Novi madžarski premier László Bárdossy je državo popeljal v vojno in Madžarska je skupaj z nemškimi silami okupirala [[Bačka|Bačko]], [[Prekmurje]] in [[Medmurje]]. 1. julija 1941 je Madžarska vstopila v vojno proti [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]]. Miklós Horthy je zamenjal Bárdoszíja in za predsednika vlade imenoval Miklósa Kállaya, ki je še naprej podpiral Nemčijo, a se je hkrati začel pogajati z zavezniki. Madžarska vojska je v [[Bitka za Stalingrad|bitki za Stalingrad]] utrpela težak poraz. Hitler se je zavedal, da se Madžarska pogaja z zavezniki in jo je marca 1944 okupiral. Novi predsednik vlade Demé Stojáj je bil pronacistično usmerjen. Posledično sta bila iz Madžarske deportirana 437.402 Juda. Avgusta 1944 je Horthy imenoval novega predsednika vlade, antifašista Gézo Lakatosa, ki je ustavil deportacije madžarskih državljanov. V [[Operacija Panzerfaust|operaciji Panzerfaust]] so Nemci ugrabili Horthyjevega sina in ga prisilili, da je preklical premirje, odstavil Lakátosa in za novega predsednika vlade imenoval Ferenca Szálasija, vodjo Stranke puščičastih križev (Nyilaskeresztes Párt – Hungarista Mozgalom). Miklós Horthy je nato odstopil, s čimer se je končal njegov mandat regenta. Szálasi je nato začel izvajati profašistično politiko in zvesto služiti nacistom. Ta zadnja madžarska fašistična vlada ni dolgo trajala. Z invazijo sovjetske Rdeče armade in njenih zaveznikov na Madžarsko je nova začasna vlada pod vodstvom predsednika vlade Béle Miklósa razpustila staro vlado in 20. januarja 1945 sklenila premirje s Sovjetsko zvezo. Za Madžarsko se je druga svetovna vojna končala 4. aprila 1945. ====Izgube==== Tamás Stark navaja naslednje podatke o madžarskih izgubah med drugo svetovno vojno. Po njegovih podatkih so vojaške izgube znašale približno 300.000–310.000 mož. Ta številka vključuje 110–120.000 ubitih v bitkah in 200.000 pogrešanih ali ujetih s strani Rusov. Ta številka vključuje tudi izgube rekrutov z ozemlja priključenih držav: Slovaške, Romunije in Jugoslavije. Kar zadeva civilne izgube, Stark ocenjuje, da so znašale približno 80.000 oseb. Ta številka vključuje 45.500 ubitih v zračnih napadih,<ref>{{harvnb|Stark|1995|p=}}</ref> in 28.000 pobitih [[Romi|Romov]],<ref>{{harvnb|Kendrick|1972|pp=}}</ref> ne vključuje pa 200.000 Judov, ubitih v [[holokavst]]u.{{sfn|Gilbert|1988|p=}} ===Ljudska republika Madžarska=== [[Slika:Flag of Hungary (1949-1956).svg|thumb||250px|Zastava Ljudske republike Mafžarske (1949-1956)]] [[Pariški mirovni sporazumi (1947)|Pariška mirovna konferenca]], ki je potekala leta 1946, je določila meje Madžarske. 10. februarja 1947 je Madžarska podpisala mirovni sporazum,<ref>{{cite web|author= |title=Споразум о миру|url=http://www.law.fsu.edu/library/collection/LimitsinSeas/IBS076.pdf |publisher= |date= }} {{Wayback|url=http://www.law.fsu.edu/library/collection/LimitsinSeas/IBS076.pdf |date=20041204184436 }}. Pridobljeno 8. aprila 2013.</ref> s katerim se je vrnila v svoje meje iz leta 1938 z manjšimi ozemeljskimi koncesijami Češkoslovaški. Polovica nemškega prebivalstva (240.000) je bila deportirana iz Madžarske v Nemčijo, s Češkoslovaško pa je bila izvedena prisilna izmenjava prebivalstva. Madžarska je bila 1. februarja 1946 razglašena za republiko. Njen prvi predsednik je postal Zoltán Tildy, vodja Neodvisne stranke malih posestnikov (FKgP). Novi notranji minister László Rajk, sekretar komunistične partije, je ustanovil tajno policijsko enoto, ki je začela aretirati člane drugih strank, kar je privedlo do njihove oslabitve. Komunistična in socialdemokratska stranka sta se kmalu združili v Madžarsko delavsko stranko, ki je postala najmočnejša stranka v državi. Z novo ustavo, sprejeto 18. avgusta 1949, je bila Madžarska razglašena za ljudsko republiko s političnim sistemom po vzoru na sovjetsko ustavo iz leta 1936. Vse to so bile priprave na enopartijski sistem in uvod v tako imenovano stalinistično obdobje Madžarske, ki se je nato začelo. Oblast na Madžarskem je prevzel Mátyás Rákosi, ki je izvedel čistke, v katerih je bil ubit László Rajk, kardinal [[József Mindszenty]] pa je bil obsojen na dosmrtno ječo. ====Madžarska revolucija (1956)==== Številni dogodki, med njimi preganjanja, inscenirani procesi, Stalinova smrt in vzpon [[Nikita Hruščov|Nikite Hruščova]] na oblast v ZSSR, so leta 1956 povzročili izbruh protestov v Budimpešti. Predsednik republike je postal Imre Nagy, [[János Kádár]] pa je prevzel vodstvo stranke. Iz zaporov so bili izpuščeni politični zaporniki, tisk je dobil večjo svobodo, država pa je napovedala izstop iz [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]]. Nikita Hruščov je 4. novembra 1956 na Madžarsko poslal sovjetsko vojsko, ki je zavzela vse strateške točke (letališča, avtoceste, mostovi) in hitro porazila neizkušene madžarske revolucionarne sile. Med boji je umrlo približno 20.000 ljudi, državo je zapustilo približno 200.000 ljudi, od 26.000 ljudi pa je 13.000 ljudi po številnih sodnih procesih končalo v zaporu. 350 ljudi je bilo obsojenih na smrt in usmrčenih. Jánosa Kádárja so odpeljali v Moskvo in ga z izsiljevanjem in prepričevanjem pregovorili, da je privolil v prebeg na Sovjetsko stran. Imreja Nagyja so prepričali, naj zapusti varno jugoslovansko veleposlaništvo v Budimpešti, potem pa so ga leta 1958 aretirali in v Moskvi usmrtili. Drugi člani vlade so bili bodisi usmrčeni bodisi umrli v ujetništvu. Med njimi so bili Pál Maleter, Géza Losonczy, Attila Szigethy in Miklós Gimes. ===Madžarska od 1962 do 1989=== Obdobje od 1962 do 1988, v katerem je Madžarsko vodil János Kádár, je znano kot obdobje 'golažnega komunizma'. V tem obdobju je bila izvedena vrsta reform in Madžarska je veljala za eno najbolj liberalnih držav vzhodnega bloka. Ta politična garnitura je leta 1988 sestopila z oblasti, Jánosa Kádárja pa je na mestu sekretarja stranke zamenjal Imre Pózsgay. Leta 1989 je parlament izglasoval demokratični paket, ki je uvedel nove svoboščine, kot so ustanovitev sindikatov, svoboda združevanja in zbiranja, svoboda tiska, pa tudi novo volilno zakonodajo. Oktobra istega leta je bila spremenjena tudi madžarska ustava. Aprila 1990 je bil podpisan zgodovinski sporazum med Madžarsko in Sovjetsko zvezo, ki je določal popoln umik enot sovjetske vojske do junija 1991, kar se je tudi zgodilo. Zadnji kongres Komunistične partije Madžarske je bil oktobra 1989. Istega leta je bila ustanovljena Madžarska socialistična stranka, ime države se je spremenilo v Republika Madžarska, parlament pa se je odločil razpisati prve večstrankarske volitve po koncu komunističnega obdobja. ===Madžarska po letu 1990=== [[Slika:Hu-map.png|thumb|levo|250px|Madžarska danes]] [[Slika:Országház (509. számú műemlék) 42.jpg|thumb||250px|Madžarski parlament]] Na prvih parlamentarnih volitvah maja 1990 so komunisti izgubili oblast. Koalicijsko vlado so oblikovale Ljudska stranka, desnosredinske stranke in Liberalna stranka. József Antall je postal predsednik vlade, Madžarska pa je počasi uvedla tržno gospodarstvo in se začela približevati Evropski uniji. V tem prehodnem obdobju se je življenjski standard znižal in povečala brezposelnost. Leta 1991 je Madžarska skupaj s Češkoslovaško in Poljsko postala članica [[Višegrajska skupina|Višegrajske skupine]], leta 1999 pa je bila sprejeta v [[NATO]]. Od 1. maja 2004 je Madžarska polnopravna članica [[Evropska unija|Evropske unije]]. Uradno ime države se je z začetkom veljavnosti nove ustave 1. januarja 2012 spremenilo iz Republika Madžarska (madžarsko: Magyar Köztársaság) v Madžarska (madžarsko: Magyarország). ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} * Baán, István (1997). ''The Foundation of the Archbishopric of Kalocsa: The Byzantine Origin of the Second Archdiocese in Hungary''. Early Christianity in Central and East Europe. Warszawa: Semper. str. 67—74. * Baán, István (1999). ''The Metropolitanate of Tourkia: The Organization of the Byzantine Church in Hungary in the Middle Ages''. Byzanz und Ostmitteleuropa 950-1453. Wiesbaden: Harrassowitz Verlag. str. 45—53. * Gilbert, Martin (1988). ''Atlas of the Holocaust''. ISBN 978-0-688-12364-2. * Берић, Душан М. (2013). ''Државно право Краљевине Угарске: Прекиди и континуитет''. Косовска Митровица: Филозофски факултет. * Bowlus, Charles R. (1995). ''Franks, Moravians, and Magyars: The Struggle for the Middle Danube, 788-907''. Philadelphia: University of Pennsylvania Press. * Ђере, Золтан (2002). ''Од Мохачке битке до смрти цара Јозефа II''. Историја Мађара. Београд: Clio. str. 184—380. * Касаш, Александар (2002). ''Mађарска у 20. веку''. Историја Мађара. Београд: Clio. str. 530—616. * Koszta, László (2014). ''Byzantine Archiepiscopal Ecclesiastical System in Hungary?''. The Carpathian Basin, the Hungarians and Byzantium. Szeged: Szegedi Tudományegyetem. str. 127—143. * Крестић, Василије (1969). ''Хрватско-угарска нагодба 1868''. године. Београд: САНУ. * Kendrick, Donald (1972). ''The Destiny of Europe's Gypsies''. Basic Books. ISBN 978-0-465-01611-2. * Madgearu, Alexandru (2008). ''The Mission of Hierotheos: Location and Significance''. Byzantinoslavica. '''66''': 119—138. * Madgearu, Alexandru (2017). ''Further Considerations on Hierotheos’ Mission to the Magyars''. Acta Musei Napocensis. '''54''' (2): 1—16. * Пал, Тибор (2002). ''Дуги 19. век (1790-1918)''. Историја Мађара. Београд: Clio. str. 380—529. * Рокаи, Петер (2002). ''Историја Мађара од најстаријих времена до Мохачке битке 1526. године''. Историја Мађара. Београд: Clio. str. 7—183. * Stark, Tamás (1995). ''Hungary's Human Losses in World War II''. Uppsala Univ. ISBN 978-91-86624-21-7. {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Madžarske]] by7qnsqbafdjafesuvqn7z4ludhcg1y 6655138 6654960 2026-04-03T05:25:14Z Octopus 13285 /* Madžarska v drugi svetovni vojni */ urejanje 6655138 wikitext text/x-wiki '''Zgodovina Madžarske''' zajema zgodovino ozemlja današnje [[Madžarska|Republike Madžarske]] od najstarejših časov do danes. Zgodovina zato vključuje politično in družbeno zgodovino različnih držav, ki so obstajale znotraj današnjih madžarskih državnih meja, s posebnim poudarkom na času po priselitvi Madžarov v [[Panonska nižina|Panonsko nižino]] konec 9. stoletja in nastanku zgodovinske [[Ogrska|Ogrske]]. V osrednjem delu tega ozemlja je bila leta 1918 ustanovljena sodobna Madžarska.{{sfn|Рокаи|2002|p=7-183}}{{sfn|Ђере|2002|p=184-379}}{{sfn|Пал|2002|p=380-529}}{{sfn|Касаш|2002|p=530-616}} ==Prazgodovina== V [[antika|antičnem]] obdobju so na območju današnje Madžarske živela panonska, dačanska in druga plemena, ki so sčasoma prišla pod [[Rimsko cesarstvo|rimsko oblast]]. V naslednjem obdobju, v času [[preseljevanje ljudstev]], so se na ozemlju današnje Madžarske izmenjevala različna ljudstva: [[Goti]], [[Huni]], [[Langobardi]], [[Avari]], panonski [[Slovani]] in drugi. Konec 9. stoletja so se v Panonsko nižino priselili Madžari in ustanovili državo, znano kot Ogrska.{{sfn|Рокаи|2002|p=13-17}} ==Priseljevanje Madžarov v Panonsko nižino== [[Slika:Arrival of the Hungarians (Árpád Feszty).jpg|thumb|desno|250px|Arpad Festia (1984): ''Arpad prečka [[Karpati|Karpate]]'']] [[Madžari]] (Magyarok) so bili [[nomadi|nomadsko]] ljudstvo, čigar jezik je [[Ugrofinski jeziki|ugrofinskega]] izvora. Na današnje ozemlje so se priselili iz vzhodne Evrope. V antropološkem smislu so bili ti priseljenci iz 9. stoletja različnega porekla. V etnogenezi priseljencev iz Azije so bili pomemben turški in slovanski elementi. Mešanje različnih antropoloških tipov se je dogajalo med njihovim bivanjem v vzhodni Evropi<ref>[http://www.mult-kor.hu/cikk.php?id=16325 Múlt-kor történelmi portál - Hírek - Kevesen voltak a magyar honfoglalók], Pridobljeno 8. aprila 2013</ref> in se nadaljevalo tudi po naselitvi v Panonski nižini. Njihova najstarejša znana domovina je bila v porečju [[Volga|Volge]], imenovanem [[Magna Hungaria]].<ref>{{Cite web |url=http://ebooks.adelaide.edu.au/h/hakluyt/voyages/carpini/complete.html#section1 |title=The long and wonderful voyage of Frier Iohn de Plano Carpini |access-date= 8. julija 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110811031617/http://ebooks.adelaide.edu.au/h/hakluyt/voyages/carpini/complete.html#section1 |archive-date=11. avgusta 2011 |url-status=dead}}</ref> Od 7. do 9. stoletja so Madžari živeli ob Donu, na ozemlju, imenovanem Etelkez (madžarsko Etelköz). Zaradi pogostih napadov drugih plemen so se Madžari razdelili v dve skupini: ena je odšla na zahod, druga pa na jug. Leta 895 je zahodna skupina prečkala [[Karpati|Karpate]] in se naselila na panonskih ravnicah. Južna skupina je ustanovila Kumagarijo, ki je obstajala do leta 1396. Med priseljevanjem, ki se je zgodilo v 9. stoletju pod vodstvom [[Árpád]]a, so Madžari ustanovili plemensko zvezo sedmih madžarskih in treh [[Hazari|hazarskih]] plemen. Vseh sedem madžarskih plemen je tvorilo jedro bodočega madžarskega naroda. Vsako pleme je imelo svojega vezirja, zato je v sodobni zgodovini to obdobje znano kot obdobje Sedmih vezirjev (madžarsko A hét vezér). Domneva se, da ime Ogri izvira iz turške besede 'onogur', ki pomeni 'deset puščic', kar bi ustrezalo številu združenih plemen med priseljevanjem. Madžari so se najprej leta 896 naselili v Erdeliji ([[Transilvanija]]), od koder so se razselili v druge dele Panonske nižine in današnje Madžarske. Po prihodu so se pomešali z že obstoječim lokalnim prebivalstvom. Preseljevanje je potekalo pod vodstvom Arpada, ki ga kasnejši pisni viri predstavljajo kot edinega in vrhovnega voditelja skupnosti plemen, ki so se preselila na ozemlje današnje Madžarske. Po Arpadu so se na oblasti izmenjevali različni plemenski voditelji. [[Géza Ogrski|Geza]] (vladal 971–997), knez iz hiše [[Árpádovci|Arpadovcev]], se je odločil, da se pridruži krščanski Evropi in ustvari Ogrsko po evropskem vzoru. Za svojega naslednika je imenoval sina Vajka. Vajk je pravzaprav pogansko ime bodočega kralja svetega [[Štefan I. Ogrski|Štefana]], ki je dokončal očetovo delo in Madžare pokristjanil. Leta 1000 je ustanovil državo in od papeža [[Papež Silvester II.|Silvestra II.]] s soglasjem cesarja [[Oton III.|Otona III.]] prejel zlato krono, okrašeno z dragulji. Januarja 1001 je bil priznan za prvega krščanskega kralja Ogrske. [[Slika:Hungary 1190.jpg|thumb|250px|Ogrsko ozemlje okoli leta 1190]] ==Srednjeveško kraljestvo (1000-1526)== [[Slika:Crown, Sword and Globus Cruciger of Hungary.jpg|thumb||250п|Krona svetega Štefana]] [[Slika:Diosgyori Var-Miskolc-Hungary-Europe.jpg|260px|thumb|Diósgyőrska trdnjava]] Madžari so se konec 10. stoletja spreobrnili v krščanstvo in leta 1000 ustanovili svojo državo. Prvi ogrski kralj je bil Vajk, kar pomeni 'junak', ki je kasneje prejel krščansko ime [[Štefan I. Ogrski|Štefan I.]] (madžarsko I. István). Kronanje je bilo po nekaterih virih leta 1000, po drugih pa 1. januarja 1001. Do leta 1006 je Štefanu uspelo utrditi svojo oblast in odpraviti vse tekmece, ki so se bodisi upirali krščanstvu bodisi so se želeli povezati z [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskim cesarstvom]]. Ko je opravil s svojimi nasprotniki, je začel uvajati reforme in ustvarjati močno fevdalno državo zahodnega tipa. Njegova država se je že na samem začetku uspela upreti pritiskom nemških kraljev in nomadskih ljudstev z vzhoda. Del teh nomadov se je asimiliral med Madžare. V [[Transilvanija|Erdeliji]] in delih današnje [[Slovaška|Slovaške]] se je naselilo nekaj [[Nemci|Nemcev]]. Leta 1090 je ogrski kralj [[Ladislav I. Ogrski|Ladislav I.]] zasedel [[Slavonija|Slavonijo]], leta 1102 pa je kralj [[Koloman Ogrski|Koloman]] prevzel naziv kralja Hrvaške in Dalmacije. ===Plemstvo=== Po starih kronikah so se Madžari po preselitvi v Panonski nižino imeli za svobodne ljudi in so kot taki v novo ustanovljeni državi tvorili vladajoči plemiški razred s pripadajočimi privilegiji. Kasneje so enake privilegije dobili tudi Nemci in Poljaki. Postopoma je tudi v tem družbenem razredu prišlo do razslojevanja. Razvil se je tako imenovani srednji plemiški razred, ki ga niso sestavljali le Madžari, temveč tudi pripadniki drugih narodov ([[Čehi]], [[Slovaki]], [[Poljaki]], [[Nemci]], [[Srbi]], [[Sekeli]] in drugi), ki so se podredili novo ustanovljeni državi in jo priznali. Odstotek srednjega plemstva je bil v primerjavi z drugimi okoliškimi državami nenavadno visok in je dosegel številko 5-7 % celotnega prebivalstva. Podobno stanje je bilo samo na Poljskem, medtem ko je bilo v drugih državah srednjega plemstva samo 1-2 % prebivalstva.{{sfn|Rubicon|1994|p=4–5}} Biti ogrski plemič sprva ni pomenilo, da je oseba s plemiškim nazivom tudi bogata. Plemič je lahko bil tudi preprost kmet, ker je bil takrat pomemben samo naziv. Pravila so bila opisana v pisnem dokumentu, Zlati buli, v katerem so bile omejene pravice višjega sloja, vključno s samim kraljem. Zlata bula je bila izdana leta 1222. Vladarja so po tem dokumentu izbrali plemiči in mu niso prisegli zvestobe. Po tem pravilu oblasti ni predstavljal človek, temveč Sveta krona, ki so ji vsi služili. ===Tatarska invazija=== V madžarski zgodovini [[Mongoli|Mongole]] in [[Tatari|Tatare]] povezujejo okoliščine in narodna pripadnost. Madžarski zgodovinarji jih zato pogosto zamenjujejo.<ref>Tatárjárás: Монголска освајања. Pridobljeno 8. aprila 2013</ref> Ogrsko kraljestvo je bilo v letih 1241–1242 opustošeno med vdorom osvajalske mongolske vojske pod vodstvom [[Batu kan]]a. Invazija je trajala eno leto, potem pa so Mongoli na hitro odšli, tako kot so prišli. Za seboj so pustili pustošenje, požgane vasi in mesta. Veliko prebivalcev je bilo pobitih ali odpeljanih v suženjstvo. Da bi se obranil pred morebitno novo invazijo, je takratni ogrski kralj [[Béla IV. Ogrski|Bela IV.]] začel množično graditi obrambne gradove. Iz tistega časa sta trdnjavi v [[Trogir]]ju (madžarsko Trau) in [[Budim]]u. Zaradi nenehnih nemirov in premikanja Mongolov je imel Bela IV. takrat dve prestolnici: [[Esztergom]] in [[Székesfehérvár]]. ===Boji za oblast=== Leta 1301 je umrl [[Andrej III. Ogrski|Andrej III.]], zadnji vladar iz dinastije Arpadovcev. Začelo se je obdobje nemirov in bojev za oblast, ki je državo močno oslabilo. Takšno stanje je trajalo vse dokler ni oblasti prevzel kralj [[Karel I. Ogrski|Karel I.]] iz [[Anžujci|Anžujske dinastije]], ki je bil v krvnem sorodstvu z Arpadovci in rojen v [[Višegrad, Madžarska|Višegradu]] severno od [[Budimpešta|Budimpešte]]. Nasledil ga je njegov sin [[Ludvik I. Ogrski|Ludvik I. Anžujski]], ki je za prestolnico izbral Višegrad. V 15. stoletju je Ogrska veljala za eno najmočnejših vojaških sil v Evropi. V času vladavine kraljev [[Sigismund Luksemburški|Sigismunda Luksemburškega]] in [[Matija Korvin|Matije Korvina]] je Ogrska doživela svoj kulturni razcvet, ki se je kazal v gradnji renesančnih stavb v novi prestolnici [[Budim]]. Najbolj znana stavba iz tistega obdobja je Matijev dvorec s kraljevskim vrtom. Matijo Korvina so na prestolu nasledili [[Jagelonci]], natančneje [[Vladislav II. Ogrski|Vladislav II. Jagelo]]. Takrat je z jugovzhoda že grozila nova nevarnost – [[Osmansko cesarstvo]]. Celotno 16. stoletje so zaznamovali boji s Turki, kar je Ogrski prineslo nove poraze, slabitev državne moči ter izgubo ozemelj in neodvisnosti. V tem obdobju je Ogrsko kraljestvo kljub težavam uspelo ohraniti svojo konstitutivno neodvisnost s plemiško svobodo, privilegiranim prebivalstvom ([[Sekeli]], [[Sasi]], [[Alani]], [[Kumani]]) in svobodnimi kraljevimi mesti [[Budim]] (Buda), [[Košice]] (Kassa), [[Bratislava]] (Pozsony) in [[Cluj-Napoca]] (Kolozsvár). ==Zgodnji novi vek== [[Slika:C. 1699 Hungary (1526-1699).jpg|thumb|300px|Ogrska v letih 1526-1699 {{legenda|#956b00|''Avstrijska Ogska''}} {{legenda|#dde688|''Тurška Ogrska''}} {{legenda|#ffcf21|''Transilvanija''}} {{legenda|#6b8e2b|[[Kraljevina Ogrska (1526—1867)|Habsburška Ogrska]]}} {{legenda|#ffcf21|[[Osmanska Ogrska]]}} {{legenda|#956b00|''nikogaršnje ozemlje''}} {{legenda|#dde688|ogrsko ozemlje, pripojeno Osmanskemu cesarstvu}} {{legenda|#8aff71|„Universitas Siculorum“ (ozemlje Sekelijev)}} {{legenda|#yellow|„Universitas Saxorum“ (ozemlje Sasov)}}]] ===1526-1740=== V približno 150 letih boja proti Turkom so Madžari do leta 1556 izgubili velik del svojega ozemlja. Porazu v [[Bitka pri Mohaču|bitki pri Mohaču]] leta 1526 je sledilo obdobje boja za prevlado med plemiči in vladajočo elito. Del plemstva se je postavil na stran [[Habsburžani|Habsburžanov]], drugi pa na stran Osmanov. Oboji so gledali samo na svoje koristi ali priložnost za napredovanje. Razdeljeno plemstvo je izbralo dva vladarja. Vzhodni del Ogrske se je odločil za [[Ivan Zapolja|Ivana Zapoljo]], medtem ko je zahodni del za svojega vladarja priznal [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinanda I. Habsburškega]]. Boji za oblast in razdvojenost so privedli do državljanske vojne, ki so jo Turki izkoristili in leta 1541 osvojili Budim. Ogrska je bila zatem še dodatno razdeljena na tri dele: severni del (današnja [[Slovaška]]), zahodne čezdonavske regije ([[Gradiščanska]]) in severovzhodni del. Območja pod turško oblastjo je zapustila večina plemstva in prebivalstva. Številna manjša naselja so izginila. Na zasedenih ozemljih Turki niso posegali v vero podložnikov in med Madžari se je med [[Reformacija|reformacijo]] razširil [[kalvinizem]]. Hrvati so zaradi močnega vpliva [[frančiškani|frančiškanov]] ostali katoliki. Na Hrvaškem, v Slavoniji in kasneje tudi v [[Banat]]u je bila ustanovljena vojaška meja, ki je služila kot oblika zaščite pred nadaljnjimi turškimi vdori. Požun (Bratislava) je postal prestolnica Kraljevine Ogrske (1536—1784), kronsko mesto (1563—1830) in sedež kronskega sveta (1536—1848). [[Slika:Pragmatica Sanc.jpg|thumb|250px|Dokument, ki potrjuje [[Pragmatična sankcija|Pragmatično sankcijo]], sprejeto v Bratislavi 19. aprila 1713]] Med letoma 1604 in 1711 so se stalno dogajali upori ogrskega in hrvaškega plemstva proti habsburški oblasti, v osrednjem delu Ogrske pa se je kazalo tudi nezadovoljstvo s katolištvom. Najbolj znana upora sta bila tako imenovana [[zrinsko-frankopanska zarota]] leta 1671 in Rakocijev boj za neodvisnost, ki je bil leta 1711 krvavo zatrt. [[Ferenc Rákosi|Ferenc Rakoci]] je bil prisiljen pobegniti najprej na [[Poljska|Poljsko]], nato v [[Francija|Francijo]] in nazadnje v Osmansko cesarstvo, kjer je leta 1735 umrl. Da bi oslabila in preprečila nove upore, je habsburška vlada porušila številne obmejne trdnjave in gradbeni material prepustila prebivalstvu. Leta 1683 je izbruhnil nov konflikt med Avstrijo in Turčijo, tako imenovana [[velika turška vojna]], ki je trajala do leta 1699. Krščanske sile so v vojni najprej osvobodile Budim in nato še preostali del Ogrske, razen območja okoli mesta [[Temišvar]]. V tem obdobju sta bili Slavonija in [[Lika]] vrnjeni Hrvaški, [[Dalmacija]] pa [[Beneška republika|Beneški republiki]]. Vojna se je končala s sklenitvijo [[Karlovški mir|Karlovškega miru]] leta 1699, ki je potrdil nove meje. Leta 1718 je bilo celotno ozemlje Ogrske osvobojeno Turkov. ===1740-1780=== Z nastopom [[Marija Terezija|Marije Terezije]] na oblast leta 1740 se je Avstrija soočila z nevarnostjo nasledstvene vojne. Pruski kralj [[Friderik II. Veliki]] ni priznal Pragmatične sankcije iz leta 1713 in s tem niti vladavine Marije Terezije v Avstriji in drugih delih monarhije. Napadel je [[Šlezija|Šlezijo]] in s tem začel vojno za avstrijsko nasledstvo, ki je trajala do leta 1748. Poleg te vojne je bila Avstrija vpletena v več drugih vojn in konfliktov ([[sedemletna vojna]], [[bavarska nasledstvena vojna]]), ki so izčrpali notranje rezerve in moč države. Že v času [[Karel VI. Habsburški|Karla VI.]] in zatem v času Marije Terezije je bila Ogrska zaradi vojn in turškega opustošenja izredno gospodarsko izčrpana, zato se je število prebivalcev drastično zmanjšalo. Da bi zapolnili opustošena območja, so Habsburžani začeli ta območja naseljevati najprej z [[Nemci]] in nato še z drugimi ljudstvi. Število prebivalcev Ogrske se je v obdobju od leta 1720 do 1787 potrojilo, število Madžarov pa ni doseglo niti polovice celotnega prebivalstva. Sredi 18. stoletja je gospodarstvo Ogrske temeljilo na kmetijstvu, s čimer se je ukvarjalo 90 % prebivalstva. Plemstva ni preveč zanimala niti kakršna koli posodobitev kmetijstva niti uvajanje novih metod v živinoreji. Med letoma 1767 in 1848 je veliko kmetov zapustilo zemljiške posestnike in postalo svobodni delavci, vendar je bila industrija takrat še slabo razvita in kot taka ni ponujala dovolj dela za novo nastali delavski razred. ===1780—1848=== [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef II.]], ki je bil pod močnim vplivom [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstva]], je centraliziral oblast nad celotnim cesarstvom, sprejemal nove odloke in vladal [[Absolutizem|absolutistično]]. Zavrnil je kronanje za ogrskega kralja, da bi se izognil pravnim določbam, na katere bi moral priseči. Leta 1781 je izdal [[Tolerančni patent]], ki je protestantom in pravoslavcem podelil državljanske pravice, [[Judje|Judom]] pa pravico do bogoslužja. V vseh državah, ki jim je vladal, je namesto [[Latinščina|latinščine]] kot uradni jezik uvedel [[Nemščina|nemščino]]. Kmetom je dovolil svobodo gibanja, sklepanje zakonskih zvez in možnost učenja obrti. Ozemlje Kraljevine Ogrske, Hrvaške in Velike vojvodine Transilvanije je združil v eno upravno območje, imenovano [[Dežela krone sv. Štefana]]. Leta 1790 je hrvaški sabor sprejel sklep o prenosu vse oblasti na ogrski podkraljevi svet, s čimer je [[personalna unija]] prerasla v realno unijo. S tem dejanjem so se Hrvati, združeni z Madžari, želeli laže obraniti pred takrat napredujočo germanizacijo. V času [[Francoska revolucija|francoske revolucije]] in odpora proti germanizaciji je na Ogrskem prišlo do političnega in kulturnega preporoda. Med [[Napoleonske vojne|napoleonskimi vojnami]] se ogrski parlament ni sestal deset let, po njih pa se je leta 1820 začelo obdobje reform. Plemstvo se seveda ni hotelo odpovedati svojim privilegijem in ljudsko gibanje je doseglo le svoje nacionalne cilje, ne pa tudi socialnih in političnih. Kot uradni jezik je bila v Ogrski namesto nemščine uvedena [[madžarščina]], kar je negativno vplivalo na nemadžarske dele kraljestva in okrepilo slovaško in hrvaško narodno preporodno gibanje. V obdobju od leta 1836 do 1840 je bilo v Kraljevini Ogrski 36–37 % Madžarov, po popisu iz obdobja 1850–1851 pa 45,4 %. Po letu 1840 se je proces reform ustavil, [[Metternichov absolutizem]] pa je privedel do širjenja revolucionarnih idej. ===1848–1867=== [[Slika:12 pont.jpg|thumb||250px|Plakat z Dvanajstimi zahtevami iz leta 1848]] 15. marca 1848 so v [[Budim]]u in [[Pešta|Pešti]] izbruhnili množični protesti proti habsburški oblasti pod vodstvom madžarskih reformistov. Ob tej priložnosti je bil objavljen seznam dvanajstih zahtev, v katerih so zahtevali večjo državljansko in nacionalno svobodo ter večjo gospodarsko neodvisnost. Avstrija je sprva nameravala sprejeti predloge, ker se je soočala z uporom v sami Avstriji. Po zadušitvi upora v Avstriji so se Habsburžani obrnili k reševanju problemov v ogrskem delu cesarstva. Medtem so madžarski reformisti pod vodstvom [[Lajos Kossuth|Lajosa Kossutha]] in [[Lajos Batany|Lajosa Batanyja]] strmoglavili Habsburžane in razglasili republiko. Z nastopom oblasti Franca Jožefa se je začel boj proti madžarskim revolucionarjem. Osrednji cesarski vojski so se pridružili tudi predstavniki drugih narodov, zlasti tisti, ki niso želeli sprejeti madžarske oblasti: [[Hrvati]], [[Srbi]], [[Slovaki]], [[Romuni]] in [[Nemci]]. Vodja hrvaških sil, podrejenih Avstriji, je bil ban [[Josip Jelačić]], med srbskimi pa je še posebej izstopal [[Jovan Damjanić]], ki je poveljeval 3. madžarskemu korpusu. Madžarske revolucionarne sile ([[Honvédség]]) so sprva dosegale zmago za zmago in prisilile [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]], da je poiskal pomoč pri nikomer drugem kot pri ruskem carju [[Nikolaj I. Ruski|Nikolaju]]. Ruske sile so napadle madžarske revolucionarje in pomagale Avstriji zatreti upor. Napad ogromne ruske vojske je avgusta 1849 prisilil ogrskega generala Arturja Görgeya, da se je predal. Avstrijski general Julius Freiherr von Haynau je za naslednjih nekaj mesecev postal vojaški upravitelj Ogrske. Po zatrtju revolucije je 6. oktobra 1849 je ukazal usmrtitev vseh trinajstih revolucionarnih voditeljev, vključno z ministrom Batanyjem. Lajosu Kossuthu je uspelo pravočasno pobegniti v tujino in se izogniti usmrtitvi. V naslednjih letih po revoluciji je bila Ogrska razdeljena na pet okrožij pod vojaško upravo. Za vrhovnega upravitelja je bil imenovan nadvojvoda Albert Habsburški. ==Ogrska v dvojni monarhiji== [[Slika:Hungary1850.png|thumb|250px|Vojaška okrožja leta 1850]] [[Slika:Kingdom of Hungary counties.svg| thumb|250px |Županije leta 1880]] [[Slika:Austria Hungary ethnic.svg|thumb|250px|{{legend|#99cc99|Madžari v Avstroogrski monarhiji leta 1911}}]] Da bi ohranil enotnost, se je Franc Jožef I. odločil preoblikovati celotno monarhijo in izvesti ustrezne reforme. Na zunanjepolitičnem področju je imel konflikte s Prusijo (bitka pri Hradcu Královém, bitka pri Visu in poraz v bitki pri Sadovi), na notranjepolitočnem pa upore, nejasne medetnične odnose, nezadovoljno plemstvo in še marsikaj drugega. V teh okoliščinah je ocenil, da se bo moral najprej pogoditi z Madžari, kar se je zgodilo leta 1867. Dunajski dvor na eni strani in Madžari pod vodstvom Ferenca Deáka na drugi so leta 1867 sklenili tako imenovani [[Avstro-Ogrski kompromis]], ki je ustvaril dvojno monarhijo. Namesto da bi se razmere umirile, je sporazum prinesel nove težave in nezadovoljstvo med drugimi narodi, podložniki monarhije. Nezadovoljstvo je bilo še posebej izraženo med Čehi in drugimi slovanskimi narodi dvojne monarhije. Ogrski ustavni red je bil ponovno vzpostavljen in Franc Jožef I. je bil kronan s [[Krona svetega Štefana|krono svetega Štefana]], s čimer je uradno postal ogrski kralj. Naslednje leto, leta 1868, je bil sklenjen ogrsko-hrvaški sporazum o združitvi Hrvaške z Ogrsko ob ohranitvi določene stopnje hrvaške avtonomije. Sestavni del Kraljevine Ogrske je postala tudi Transilvanija. Avstro-Ogrska je bila torej razdeljena na dve državi, ki sta imeli skupnega vladarja, zunanjo in gospodarstvo politiko in vojsko. Prvi predsednik vlade Kraljevine Ogrske je bil [[Gyula Andrássy von Csik-Szent-Király und Kraszna-Horka|Gyula Andrássy]]. Močnejši vpliv, ki so ga pridobili Madžari, jim je omogočil, da so uspešno preprečili kakršne koli spremembe, ki so ustrezale težnjam Čehov ali pripadnikov drugih slovanskih ljudstev po novi preureditvi države v trialistični obliki Nemci - Madžari - Slovani. Po popisu prebivalstva iz leta 1910 so se na Ogrskem (brez Hrvaške in Slavonije) govorili naslednji jeziki: * madžarski: 54 % prebivalstva * romunski: 16 % prebivalstva * slovanski: 11 % prebivalstva * nemšški: 10 % prebivalstva Kljub vsem tem težavam in konfliktom je bilo to obdobje intenzivnega gospodarskega razvoja monarhije. Ogrsko kraljestvo je v začetku 20. stoletja zraslo v moderno industrializirano državo, čeprav je bil prevladujoči gospodarski sektor še vedno kmetijstvo. Močan gospodarski razvoj je pustil globok pečat, med drugim tudi sedanjo upravno delitev Madžarske, ki izvira iz tega obdobja. V [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] so se Madžari borili na strani Avstrije. Največji bitki, v katerih so sodelovali, sta bili bitka proti Rusom pri Przemyślu in izgon romunskih sil iz Transilvanije. S porazom Nemčije in Avstrije leta 1918 in [[Woodrow Wilson|Wilsonovim]] mirovnim sporazumom je bila ogrska vojska razpuščena in država je ostala brez vojske. ==Zgodovina Madžarske v sodobnem času== Po razpadu Avstro-Ogrskega imperija je bila leta 1918 ustanovljena država Madžarska, katere meje je določila [[Trianonska mirovna pogodba]], podpisana leta 1920. Zaradi pogostih političnih pretresov je Madžarska po letu 1918 doživela več oblik državne organizacije in zaporedoma postala Madžarska ljudska republika (1918–1919), Madžarska sovjetska republika (1919–1920), Kraljevina Madžarska (1920–1946), Republika Madžarska (1946–1949), Madžarska ljudska republika (1949–1989) in sodobna Madžarska po letu 1990. {{sfn|Кasaš|2002|p=530-616}} ===Madžarska ljudska republika (1918–1919)=== Takoj po razpadu Avstro-Ogrske jeseni 1918 je bila ustanovljena Madžarska ljudska republika (MLR, madžarsko: Magyar Népköztársaság), uradno razglašena 16. novembra 1918. Ustanovljena je bila z odhodom Habsburške dinastije, ukinitvijo monarhije in vzpostavitvijo republikanske oblike vladavine, vendar se v težkem povojnem obdobju ni uspela utrditi. Zaradi notranjepolitičnih pretresov in naraščajočih zunanjih groženj je MLR obstajala le do marca 1919, ko je doživela popoln institucionalni zlom.{{sfn|Каsaš|2002|p=530}} Vzrok za razpad MLR je bilo predvsem nerešeno vprašanje državnih meja. S koncem prve svetovne vojne in razpadom Avstro-Ogrske so se pojavile nove, za Madžarsko izjemno neugodne razmere: * [[Češkoslovaška]] je 28. oktobra 1918 razglasila neodvisnost, zaradi česar je Madžarska izgubila slovaški del in podkarpatske regije. * [[Hrvaška]] je 29. oktobra 1918 prekinila vse odnose z Avstrijo in Madžarsko. * Madžarska je 31. oktobra 1918 uradno prekinila zvezo z Avstrijo, kar je uradno povzročilo prenehanje obstoja Avstro-Ogrske monarhije. * Madžarska je 16. novembra 1918 razglasila neodvisnost in postala republika. * Sredi novembra sta srbska in francoska vojska vstopili v [[Bačka|Bačko]], [[Banat]], [[Srem]], [[Pécs]] in [[Temišvar]]. 25. novembra 1918 je bila razglašena združitev Vojvodine s Srbijo. * 25. novembra 1918 je Romunski svet obvestil madžarsko vlado, da prevzema oblast v Transilvaniji. 1. decembra 1918 je bila v [[Alba Iulia|Albi Iuliji]] razglašena združitev Transilvanije s Kraljevino Romunijo. 21. marca 1919 so zmagovalne sile prve svetovne vojne, Antanta, od Madžarske zahtevale nove ozemeljske koncesije. Ker se grof Michal Károlyi nanje ni mogel ustrezno odzvati, je odstopil s položaja predsednika republike. Njegov odstop je privedel do politične krize, izbruha revolucije in ustanovitve Madžarske sovjetske republike. ===Madžarska sovjetska republika (1919–1920)=== Z izbruhom madžarske revolucije marca 1919 je na oblast prišla Komunistična partija Madžarske pod vodstvom Béle Kuna in razglasila Madžarsko sovjetsko republiko. Komunisti so prišli na oblast, ker so bili takrat edina organizirana skupina na Madžarskem in ker so obljubili vrnitev izgubljenih ozemelj. To so nameravali storiti s pomočjo [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]].{{sfn|Kasaš|2002|p=530-539}} Sprva so dosegli opazne vojaške uspehe, izgnali češkoslovaške enote s spornih območij in razglasili Slovaško sovjetsko republiko. Načrtovali so tudi napad na romunsko vojsko v Transilvaniji, nacionalizirali industrijo in trgovska podjetja ter izvedli reforme v stanovanjski gradnji, prometu, bančništvu, zdravstvu in kulturi. Sprejeli so tudi [[Agrarna reforma|agrarno reformo]], ki je veljala za vsa zemljiška posestva, večja od 40 hektarjev. Nova vlada je imela podporo ljudstva, a je vladala zelo kratko. Po neuspešnem poskusu državnega udara je bila uvedena vladavina terorja in več sto ljudi je bilo brez sojenja usmrčenih. Z agrarno reformo so plemičem odvzeli zemljo, vendar je niso razdelili kmetom. Čeprav vojaško ni izgubila niti ene bitke, se je morala madžarska vojska pod pritiskom Antante umakniti s ponovno priključenih ozemelj. Vse to je privedlo do ljudskega nezadovoljstva in izgube podpore med ljudstvom. Romunska vojska je dobila nalogo, da vstopi na Madžarsko in zlomi odpor, kar ji je uspelo. 6. avgusta 1919 se je brez večjega odpora prebila do Budimpešte. Na poti je izvajala grozljiv teror brez primere. Vse to je prisililo Bélo Kuna in komunistične voditelje, da so pobegnili v sosednjo Avstrijo. Po samo 133 dneh je bila Madžarska sovjetska republika uničena. Po teh dogodkih so na Madžarskem oblast prevzele konservativne sile transilvanskega plemiča Istvána Bethlena in nekdanjega vrhovnega poveljnika avstro-ogrske mornarice [[Miklós Horthy|Miklósa Horthyja]]. Njuna oblast se je postopoma širila z zahoda v druge dele Madžarske in kot vse nove vlade začela preganjati drugače misleče. Številni komunisti in levičarji so bili usmrčeni. Začelo se je tudi preganjanje Judov, večinoma obtoženih sodelovanja v neuspeli komunistični revoluciji. Romunska vojska je med umikom tako opustošila državo, da Madžarska po [[Pariška mirovna konferenca (1919)|Pariški mirovni konferenci]] leta 1919 ni bila dolžna plačati vojne odškodnine Romuniji.<ref name=Study0>{{cite book|author1=Federal Research Division|title=Romania: A Country Study|publisher=Kessinger Publishing|year=2004|chapter-url=https://books.google.com/books?id=wNqOpxCrXTQC&q=1919+budapest+looted&pg=PA73|chapter=Greater Romania and the Occupation of Budapest|isbn=9781419145315|pages=73}}</ref><ref name=Versailles>{{cite book|author1=Louise Chipley Slavicek|title=The Treaty of Versailles|publisher=Infobase Publishing|year=2010|chapter-url=https://books.google.com/books?id=LHA3f2zIvTUC&q=looted&pg=PA84|chapter=The Peacemakers and Germany's Allies|isbn=9781438131320|pages=84}}</ref><ref name=Teller>{{cite book|last1=White |title=Nationalism and Territory: Constructing Group Identity in Southeastern Europe|first1=George W. |publisher=Rowman & Littlefield Publishers|year=2000|chapter-url=https://books.google.com/books?id=-7TgkO8utHIC&q=looting&pg=PA99|chapter=The Core: The Tenacity Factor|isbn=9780847698097|pages=99}}</ref> Z nastopom Miklósa Horthyja na oblast 16. novembra 1919 se je država postopoma stabilizirala. Vlada je ukazala aretacije podpornikov Károlyija in Béle Kuna ter prepovedala vse radikalne politične stranke. ===Kraljevina Madžarska (1920–1946)=== Januarja 1920 so bile v novi Madžarski državi prve volitve, na katerih so ženske prvič v madžarski zgodovini dobile volilno pravico. Ker so bile nekatere politične stranke prepovedane, je glasovanje potekalo tako, kot je želela obstoječa začasna vlada. Veliko večino v parlamentu je osvojila Desničarska stranka. Marca istega leta je parlament uradno razveljavil Avstro-Ogrski sporazum iz leta 1867 in na Madžarskem je bila obnovljena monarhija. Volitve kralja so bile prestavljene za nedoločen čas. Namesto njega je bil za kraljevega regenta izvoljen [[Miklós Horthy]]. Regent Horthy je bil pooblaščen za imenovanje predsednika vlade, imel pravico veta, pravico do sklica in razpustitve parlamenta ter poveljstvo nad oboroženimi silami. Po pogajanjih v Parizu je bila Madžarska prisiljena podpisati [[Trianonska mirovna pogodba|Trianonsko mirovno pogodbo]], s katero je izgubila dve tretjini svojega ozemlja in tretjino od svojih 10 milijonov Madžarov. [[Slika:Csenger, Ungarn-Rumänien Grenze 1922, Grenzstein.jpg|thumb||200px|Trianonski mejni kamen med Madžarsko in Romunijo]] Madžarska je izgubila [[Prekmurje]] in [[Medmurje]], dele [[Bačka|Bačke]] in Baranje, ki so bili priključeni [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]]. Del [[Banat]]a je bil priključen Jugoslaviji, drugi del pa [[Romunija|Romuniji]]. Jugoslavija se je bila prisiljena umakniti se iz [[Temišvar]]a in območja okoli [[Pécs]]a, ki ga je zasedla. Celotna Transilvanija je bila priključena Romuniji, Zgornja Madžarska (Slovaška in Podkarpatska regija) Češkoslovaški, manjši del pa Poljski. Velik del [[Gradiščanska|Gradiščanske]] je bil po plebiscitu priključen Avstriji. Nove mednarodne meje so ločile industrializirani del Madžarske od dela, bogatega s surovinami (Transilvanija). Skrčilo se je tudi tržišče in viri lesa. Obdelovalna zemljišča so se zmanjšala za 43 %, mineralna bogastva pa so skoraj izginila. V sami Madžarski je ostalo približno 51 % prebivalstva, zaposlenega v industriji, in približno 56 % industrije, od tega 82 % težke industrije in 70 % bank. Madžarska je julija 1920 dobila novega predsednika vlade, grofa Pála Telekija, ki je skupaj s svojo desničarsko vlado takoj uvedel nove ukrepe: prepoved sprejema politično nezanesljivih elementov na univerze in razdelitev 3.850 km² obdelovalnih zemljišč. S slednjim je poskušal pridobiti kmete, ki so igrali pomembno vlogo na volitvah in v javnem mnenju. Vlada namenov ni uspela uresničiti in je morala po konfliktu s [[Karel I. Habsburško-Lotarinški|Karlom I.]], zadnjim cesarjem Avstro-Ogrske, odstopiti. Ta konflikt je privedel do razkola na madžarski politični sceni. Situacijo je izkoristil grof Istvan Bethlen, ki je ustanovil Stranko narodne enotnosti in bil razglašen za novega predsednika vlade. Karel I. je kot Karel IV. Ogrski poskušal v tem obdobju priti na oblast, vendar mu kljub podpori Bethlena in Horthyja to ni uspelo. Naslednjih deset let je v madžarski politiki prevlaoval Bethlen. Skrivnost njegovega uspeha je bila reforma volilne zakonodaje, ki jo je prilagodil svojim potrebam, zaposlovanje svojih podpornikov v javni upravi in manipuliranju z rezultati volitev na revnih območjih države, kjer je bilo malo nadzora. V državi je vzpostavil red in dal dobra delovna mesta radikalnim kontrarevolucionarjem v zameno za prenehanje nasilja ter preganjanja Judov in politično levih posameznikov. Leta 1921 je sklenil sporazum s socialnimi demokrati in sindikati, s katerim je legaliziral njihove dejavnosti. Osvobodil je politične zapornike v zameno za socialni mir in konec širjenja protimadžarske propagande. Madžarska je bila leta 1922 sprejeta v [[Društvo narodov]] in začela prebijati mednarodno izolacijo. Leta 1927 je sklenila sporazum o prijateljstvu s [[Kraljevina Italija|Kraljevino Italijo]]. V tem obdobju je bila vodilna linija madžarske politike revizija Trianonske pogodbe, ki je služila za prikrivanje gospodarskih in notranjepolitičnih težav. [[Slika:Mikloshorthy.jpg|thumb|levo|200px|Regent Miklos Horty leta 1921]] Med veliko gospodarsko krizo leta 1932 se je politično razpoloženje na Madžarskem premaknilo še bolj v desno in Miklós Horthy je za novega predsednika vlade imenoval Gyulo Gömbösa. Novi predsednik vlade je Madžarsko pripeljal do še tesnejšega sodelovanja z [[Nemčija|Nemčijo]], s katero sta sklenili sporazum o zunanji trgovini in močno nemško gospodarstvo je Madžarsko potegnilo iz gospodarske krize. Madžarska je postala ekonomsko odvisna od Nemčije, kar se je še posebej pokazalo pri oskrbi s surovinami in odprtem trgu. Da bi si zagotovil madžarsko podporo nemški nacistični politiki, je [[Adolf Hitler]] uporabil različne metode. Madžarski je obljubljal vrnitev izgubljenih ozemelj in ji hkrati grozil z gospodarskimi sankcijami in vojaškim posredovanjem. Leta 1935 je bila na Madžarskem ustanovljena fašistična stranka. Gömbösov naslednik Kálmán Darányi si je prizadeval zmanjšati odvisnost od Nemčije in s tem nemški pritisk. Sprejel je zakon, ki je v vsakem poklicu omejil prisotnost Judov na 20 %. Vse to ni zadovoljilo ne Nemcev ne madžarskih radikalcev. Darányi je leta 1938 odstopil in novi premier je postal Béla Imrédy. Imrédy je poskušal okrepiti odnose z [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske|Združenim kraljestvom]], a se je bil po [[anschluss]]u Avstrije prisiljen ponovno zanesti na Nemčijo. Da bi še bolj utrdil svoj položaj, je Imredi zatrl svoje tekmece, prepovedal fašistično stranko, reorganiziral vlado na totalitarnih načelih in sprejel še strožji zakon proti Judom, ki ga je potrdila naslednja vlada pod vodstvom Pála Telekija. ===Madžarska v drugi svetovni vojni=== [[Slika:Hungary map 1941-sr.png|thumb|desno|250px|Madžarska med drugo svetovno vojno: {{legenda|#ffff8b|Madžarska v mejah iz leta 1920}} {{ legenda |#aaff8a|Ozemlja, priključena do 1941}}]] [[Dunajski diktat]] ali Dunajska arbitraža je povečal madžarsko ozemlje. Prva arbitraža iz leta 1938, posredovana s strani nacistične Nemčije in Italije, je Madžarski vrnila južni del Slovaške. Druga dunajska arbitraža iz leta 1940 je Madžarski vrnila severni del Transilvanije. Madžarska se je nato 20. novembra istega leta pridružila [[Trojni pakt|trojnemu paktu]] in decembra podpisala sporazum o večnem prijateljstvu s [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]]. Po marčevskih demonstracijah v Jugoslaviji leta 1941 je Hitler Madžarsko prosil za sodelovanje v načrtovanem napadu na sosednjo državo. Premier Pál Teleky je sodelovanje zavrnil in storil samomor. Novi madžarski premier László Bárdossy je državo popeljal v vojno in Madžarska je skupaj z nemškimi silami okupirala [[Bačka|Bačko]], [[Prekmurje]] in [[Medmurje]]. 1. julija 1941 je Madžarska vstopila v vojno proti [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]]. Miklós Horthy je zamenjal Bárdoszíja in za predsednika vlade imenoval Miklósa Kállaya, ki je še naprej podpiral Nemčijo, a se je hkrati začel pogajati z zavezniki. Madžarska vojska je v [[Bitka za Stalingrad|bitki za Stalingrad]] utrpela težak poraz. Hitler se je zavedal, da se Madžarska pogaja z zavezniki in jo je marca 1944 okupiral. Novi predsednik vlade Demé Stojáj je bil pronacistično usmerjen. Posledično sta bila iz Madžarske deportirana 437.402 Juda. Avgusta 1944 je Horthy imenoval novega predsednika vlade, antifašista Gézo Lakatosa, ki je ustavil deportacije madžarskih državljanov. V [[Operacija Panzerfaust|operaciji Panzerfaust]] so Nemci ugrabili Horthyjevega sina in ga prisilili, da je preklical premirje, odstavil Lakátosa in za novega predsednika vlade imenoval Ferenca Szálasija, vodjo Stranke puščičastih križev (Nyilaskeresztes Párt – Hungarista Mozgalom). Miklós Horthy je nato odstopil, s čimer se je končal njegov mandat regenta. Szálasi je nato začel izvajati profašistično politiko in zvesto služiti nacistom. Ta zadnja madžarska fašistična vlada ni dolgo trajala. Z invazijo sovjetske Rdeče armade in njenih zaveznikov na Madžarsko je nova začasna vlada pod vodstvom predsednika vlade Béle Miklósa razpustila staro vlado in 20. januarja 1945 sklenila premirje s Sovjetsko zvezo. Za Madžarsko se je druga svetovna vojna končala 4. aprila 1945. ====Izgube==== Tamás Stark navaja naslednje podatke o madžarskih izgubah med drugo svetovno vojno. Po njegovih podatkih so vojaške izgube znašale približno 300.000–310.000 mož. Ta številka vključuje 110–120.000 ubitih v bitkah in 200.000 pogrešanih ali ujetih s strani Rusov. Ta številka vključuje tudi izgube rekrutov z ozemlja priključenih držav: Slovaške, Romunije in Jugoslavije. Kar zadeva civilne izgube, Stark ocenjuje, da so znašale približno 80.000 oseb. Ta številka vključuje 45.500 ubitih v zračnih napadih,<ref>{{harvnb|Stark|1995|p=}}</ref> in 28.000 pobitih [[Romi|Romov]],<ref>{{harvnb|Kendrick|1972|pp=}}</ref> ne vključuje pa 200.000 Judov, ubitih v [[holokavst]]u.{{sfn|Gilbert|1988|p=}} ===Ljudska republika Madžarska=== [[Slika:Flag of Hungary (1949-1956).svg|thumb||250px|Zastava Ljudske republike Mafžarske (1949-1956)]] [[Pariški mirovni sporazumi (1947)|Pariška mirovna konferenca]], ki je potekala leta 1946, je določila meje Madžarske. 10. februarja 1947 je Madžarska podpisala mirovni sporazum,<ref>{{cite web|author= |title=Споразум о миру|url=http://www.law.fsu.edu/library/collection/LimitsinSeas/IBS076.pdf |publisher= |date= }} {{Wayback|url=http://www.law.fsu.edu/library/collection/LimitsinSeas/IBS076.pdf |date=20041204184436 }}. Pridobljeno 8. aprila 2013.</ref> s katerim se je vrnila v svoje meje iz leta 1938 z manjšimi ozemeljskimi koncesijami Češkoslovaški. Polovica nemškega prebivalstva (240.000) je bila deportirana iz Madžarske v Nemčijo, s Češkoslovaško pa je bila izvedena prisilna izmenjava prebivalstva. Madžarska je bila 1. februarja 1946 razglašena za republiko. Njen prvi predsednik je postal Zoltán Tildy, vodja Neodvisne stranke malih posestnikov (FKgP). Novi notranji minister László Rajk, sekretar komunistične partije, je ustanovil tajno policijsko enoto, ki je začela aretirati člane drugih strank, kar je privedlo do njihove oslabitve. Komunistična in socialdemokratska stranka sta se kmalu združili v Madžarsko delavsko stranko, ki je postala najmočnejša stranka v državi. Z novo ustavo, sprejeto 18. avgusta 1949, je bila Madžarska razglašena za ljudsko republiko s političnim sistemom po vzoru na sovjetsko ustavo iz leta 1936. Vse to so bile priprave na enopartijski sistem in uvod v tako imenovano stalinistično obdobje Madžarske, ki se je nato začelo. Oblast na Madžarskem je prevzel Mátyás Rákosi, ki je izvedel čistke, v katerih je bil ubit László Rajk, kardinal [[József Mindszenty]] pa je bil obsojen na dosmrtno ječo. ====Madžarska revolucija (1956)==== Številni dogodki, med njimi preganjanja, inscenirani procesi, Stalinova smrt in vzpon [[Nikita Hruščov|Nikite Hruščova]] na oblast v ZSSR, so leta 1956 povzročili izbruh protestov v Budimpešti. Predsednik republike je postal Imre Nagy, [[János Kádár]] pa je prevzel vodstvo stranke. Iz zaporov so bili izpuščeni politični zaporniki, tisk je dobil večjo svobodo, država pa je napovedala izstop iz [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]]. Nikita Hruščov je 4. novembra 1956 na Madžarsko poslal sovjetsko vojsko, ki je zavzela vse strateške točke (letališča, avtoceste, mostovi) in hitro porazila neizkušene madžarske revolucionarne sile. Med boji je umrlo približno 20.000 ljudi, državo je zapustilo približno 200.000 ljudi, od 26.000 ljudi pa je 13.000 ljudi po številnih sodnih procesih končalo v zaporu. 350 ljudi je bilo obsojenih na smrt in usmrčenih. Jánosa Kádárja so odpeljali v Moskvo in ga z izsiljevanjem in prepričevanjem pregovorili, da je privolil v prebeg na Sovjetsko stran. Imreja Nagyja so prepričali, naj zapusti varno jugoslovansko veleposlaništvo v Budimpešti, potem pa so ga leta 1958 aretirali in v Moskvi usmrtili. Drugi člani vlade so bili bodisi usmrčeni bodisi umrli v ujetništvu. Med njimi so bili Pál Maleter, Géza Losonczy, Attila Szigethy in Miklós Gimes. ===Madžarska od 1962 do 1989=== Obdobje od 1962 do 1988, v katerem je Madžarsko vodil János Kádár, je znano kot obdobje 'golažnega komunizma'. V tem obdobju je bila izvedena vrsta reform in Madžarska je veljala za eno najbolj liberalnih držav vzhodnega bloka. Ta politična garnitura je leta 1988 sestopila z oblasti, Jánosa Kádárja pa je na mestu sekretarja stranke zamenjal Imre Pózsgay. Leta 1989 je parlament izglasoval demokratični paket, ki je uvedel nove svoboščine, kot so ustanovitev sindikatov, svoboda združevanja in zbiranja, svoboda tiska, pa tudi novo volilno zakonodajo. Oktobra istega leta je bila spremenjena tudi madžarska ustava. Aprila 1990 je bil podpisan zgodovinski sporazum med Madžarsko in Sovjetsko zvezo, ki je določal popoln umik enot sovjetske vojske do junija 1991, kar se je tudi zgodilo. Zadnji kongres Komunistične partije Madžarske je bil oktobra 1989. Istega leta je bila ustanovljena Madžarska socialistična stranka, ime države se je spremenilo v Republika Madžarska, parlament pa se je odločil razpisati prve večstrankarske volitve po koncu komunističnega obdobja. ===Madžarska po letu 1990=== [[Slika:Hu-map.png|thumb|levo|250px|Madžarska danes]] [[Slika:Országház (509. számú műemlék) 42.jpg|thumb||250px|Madžarski parlament]] Na prvih parlamentarnih volitvah maja 1990 so komunisti izgubili oblast. Koalicijsko vlado so oblikovale Ljudska stranka, desnosredinske stranke in Liberalna stranka. József Antall je postal predsednik vlade, Madžarska pa je počasi uvedla tržno gospodarstvo in se začela približevati Evropski uniji. V tem prehodnem obdobju se je življenjski standard znižal in povečala brezposelnost. Leta 1991 je Madžarska skupaj s Češkoslovaško in Poljsko postala članica [[Višegrajska skupina|Višegrajske skupine]], leta 1999 pa je bila sprejeta v [[NATO]]. Od 1. maja 2004 je Madžarska polnopravna članica [[Evropska unija|Evropske unije]]. Uradno ime države se je z začetkom veljavnosti nove ustave 1. januarja 2012 spremenilo iz Republika Madžarska (madžarsko: Magyar Köztársaság) v Madžarska (madžarsko: Magyarország). ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} * Baán, István (1997). ''The Foundation of the Archbishopric of Kalocsa: The Byzantine Origin of the Second Archdiocese in Hungary''. Early Christianity in Central and East Europe. Warszawa: Semper. str. 67—74. * Baán, István (1999). ''The Metropolitanate of Tourkia: The Organization of the Byzantine Church in Hungary in the Middle Ages''. Byzanz und Ostmitteleuropa 950-1453. Wiesbaden: Harrassowitz Verlag. str. 45—53. * Gilbert, Martin (1988). ''Atlas of the Holocaust''. ISBN 978-0-688-12364-2. * Берић, Душан М. (2013). ''Државно право Краљевине Угарске: Прекиди и континуитет''. Косовска Митровица: Филозофски факултет. * Bowlus, Charles R. (1995). ''Franks, Moravians, and Magyars: The Struggle for the Middle Danube, 788-907''. Philadelphia: University of Pennsylvania Press. * Ђере, Золтан (2002). ''Од Мохачке битке до смрти цара Јозефа II''. Историја Мађара. Београд: Clio. str. 184—380. * Касаш, Александар (2002). ''Mађарска у 20. веку''. Историја Мађара. Београд: Clio. str. 530—616. * Koszta, László (2014). ''Byzantine Archiepiscopal Ecclesiastical System in Hungary?''. The Carpathian Basin, the Hungarians and Byzantium. Szeged: Szegedi Tudományegyetem. str. 127—143. * Крестић, Василије (1969). ''Хрватско-угарска нагодба 1868''. године. Београд: САНУ. * Kendrick, Donald (1972). ''The Destiny of Europe's Gypsies''. Basic Books. ISBN 978-0-465-01611-2. * Madgearu, Alexandru (2008). ''The Mission of Hierotheos: Location and Significance''. Byzantinoslavica. '''66''': 119—138. * Madgearu, Alexandru (2017). ''Further Considerations on Hierotheos’ Mission to the Magyars''. Acta Musei Napocensis. '''54''' (2): 1—16. * Пал, Тибор (2002). ''Дуги 19. век (1790-1918)''. Историја Мађара. Београд: Clio. str. 380—529. * Рокаи, Петер (2002). ''Историја Мађара од најстаријих времена до Мохачке битке 1526. године''. Историја Мађара. Београд: Clio. str. 7—183. * Stark, Tamás (1995). ''Hungary's Human Losses in World War II''. Uppsala Univ. ISBN 978-91-86624-21-7. {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Madžarske]] rnx6tgr0qt2ab4vruqm3zbcvzkyqkxb 3 600385 6654831 2026-04-02T12:19:16Z Yerpo 8417 ! 6654831 wikitext text/x-wiki <!-- komentar za vsiljenje preloma vrstice --> {{Polje za ostale strani | type = notice | image = [[Slika:Stop hand nuvola.svg|48px|Opozorilo]] | text = '''Ta {{#if: | [[IP-naslov]] je bil uporabljen za [[Wikipedija:Vandalizem|vandaliziranje]] Wikipedije | uporabnik je [[Wikipedija:Vandalizem|vandaliziral]] Wikipedijo}}!''' ---- Prosimo, {{#if:|da na Wikipedijo prenehate dodajati [[Wikipedija:Avtorske pravice|avtorsko zaščitena besedila]] iz drugih virov|da prenehate iz Wikipedije odstranjevati vsebino ali vanjo dodajati nesmisle}}{{#if: Bina Štampe Žmavc|, kot ste to počeli na strani [[:Bina Štampe Žmavc|Bina Štampe Žmavc]]|}}. To namreč velja za '''[[Wikipedija:Vandalizem|vandalizem]]'''. Če boste s tem nadaljevali, vam bomo urejanje preprečili. Eksperimentirate in igrate se lahko v [[Wikipedija:Peskovnik|peskovniku]]. Hvala za razumevanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 14:19, 2. april 2026 (CEST) ---- {{{!}} width=100% class="plainlinks" style="border:0px" {{!}}- {{!}}[http://whois.domaintools.com/{{PAGENAMEE}} '''Podatki o IP'''] {{!}}[http://sl.wikipedia.org/wiki/Posebno:Contributions/{{PAGENAMEE}} '''Urejanja'''] {{!}}[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Special:Log&type=block&page=User:{{PAGENAMEE}} '''Dnevnik blokiranja'''] {{!}}[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Special:Blockip&ip={{PAGENAMEE}} '''Blokiraj uporabnika'''] {{!}}- {{!}}} }} 2nh1ypcp9ub4lc8wupeurftp2gtepgf 0 600386 6654836 2026-04-02T12:52:01Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6654836 wikitext text/x-wiki {{Infobox military installation | name = Utrdba Tigné | native_name = Il-Forti Tigné | location = [[Tigné Point]], [[Sliema]], [[Malta]] | image = Malta - Sliema - Tigné Point - outer trail - Fort Tigné (MSTHC) 02 ies.jpg | image_size = 300px | caption = Pogled na utrdbo Tigné | map = Fort Tigné map.png | image_mapsize = 300px | map_caption = Zemljevid utrdbe Fort Tigné | type = Poligonalna utrdba | coordinates = {{coord|35|54|23.3|N|14|30|47.6|E|type:landmark|display=inline}} | ownership = Vlada Malte | controlledby = MIDI plc | open_to_public = Ne | site_area = | built = 1793–1795<br />1860-ta–20. stoletje <small>(večje spremembe)</small> | used = 1795–1979 | builder = [[Malteški viteški red]]<br />[[Britanski imperij]] <small>(večje spremembe)</small> | materials = [[apnenec]] | height = | condition = Nedotaknjeno | battles = Francoska invazija na Malto (1798)<br />Obleganje Malte (1798–1800) | events = | past_commanders = Joseph Maria von Rechberg <small>(1798)</small> }} [[Francoska prva republika]] pod vodstvom [[Napoleon Bonaparte|Napoleona Bonaparteja]] je junija 1798 v okviru sredozemske kampanje francoskih revolucionarnih vojn uspešno napadla otoka [[Malta (otok)|Malto]] in [[Gozo]], ki sta jima takrat vladala [[Malteški viteški red|viteška]] garnizija, kot del sredozemske kampanje [[Francoske revolucionarne vojne|francoskih revolucionarnih vojn]]. Začetna izkrcanja so naletela na nekaj odpora tako reda kot malteške milice, toda v manj kot enem dnevu so Francozi prevzeli nadzor nad celotnim malteškim arhipelagom, razen dobro [[Utrdbe na Malti|utrjenega pristaniškega območja]], ki je vključevalo glavno mesto [[Valletta|Valletto]]. Red je imel sredstva, da bi vzdržal obleganje, toda vrsta okoliščin, vključno z nezadovoljstvom med njegovimi francoskimi člani in domačim malteškim prebivalstvom, je privedla do premirja, ki se je končalo s kapitulacijo reda. Invazija je tako končala 268 let dolgo vladavino hospitalcev na Malti in povzročila francosko okupacijo Malte. Nekaj ​​mesecev po invaziji je nezadovoljstvo zaradi reform, ki so se dogajale, privedlo do vstaje, ki se je razvila v blokado francoske garnizije s strani malteških upornikov, ki so jim pomagali Britanci, Neapeljčani in Portugalci. Blokada je trajala dve leti in se končala s francosko predajo Britancem leta 1800, s čimer je Malta postala [[Protektorat Malta|protektorat]] in se je začela 164-letna britanska vladavina.<ref>{{cite web|title=Knights' Fortifications around the Harbours of Malta| url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/982/|website=UNESCO Tentative List|archive-url=https://web.archive.org/web/20190117202810/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/982/|archive-date=17 January 2019}}</ref> == Zgodovina == === Ozadje in neuspešni predlogi === Na Punti di Santa Maria (danes znani kot Tigné Point po utrdbi) je leta 1417 obstajala stražna postojanka. Postaja je bila verjetno majhna neutrjena struktura, ki so jo upravljale tri osebe.<ref>{{cite journal|last1=Zammit|first1=Vincent|title=Fortifications in the Middle Ages|journal=Civilization|date=1984|volume=1|page=33|publisher=PEG Ltd|location=Ħamrun}}</ref> Polotok je imel pomembno vlogo med velikim obleganjem Malte leta 1565, ko so vdori Osmanov na njem zgradili baterijo, da bi bombardirali in sčasoma zavzeli [[Trdnjava svetega Elma|trdnjavo sv. Elma]]. Po obleganju je polotok postal znan kot ''Dragut Point'' po osmanskem gusarju Dragutu.<ref name=midi-history>{{cite web|title=A Brief History of Tigné Point|url=http://www.midimalta.com/tigne-point-history|website=MIDI plc|archive-url=https://web.archive.org/web/20170114070550/http://www.midimalta.com/tigne-point-history|archive-date=14 January 2017}}</ref><ref>{{Cite web |url=https://era.org.mt/en/Documents/B02_FortCambridge_EPS_App02_EIA%20Consultants_A4%20Simplex.pdf |title=Archived copy |access-date=20 March 2019 |archive-date=8 January 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108175444/https://era.org.mt/en/Documents/B02_FortCambridge_EPS_App02_EIA%20Consultants_A4%20Simplex.pdf |url-status=dead }}</ref> Prvi predlog za gradnjo utrdbe na Dragut Pointu je leta 1670 podal italijanski vojaški inženir Antonio Maurizio Valperga. Predlagal je utrjeno mesto, znano kot ''Borgo della Città Piccola'', z zasnovo, podobno [[Utrdba Ricasoli|utrdbi Ricasoli]]. Predlog se ni nikoli uresničil, verjetno zaradi pomanjkanja sredstev.<ref name=militarch1/> Leta 1715 je [[Philippe Vendome]] podal drugi predlog, tokrat za gradnjo [[reduta|redute]] s [[kazemata|kazemato]]. Leto kasneje je René Jacob de Tigné predlagal gradnjo velike topniške baterije, podobne drugim obalnim baterijam, ki so jih takrat gradili ob malteški obali.<ref name=militarch1/> Leta 1757 je bila na severni obali polotoka zgrajena baterija Lembi, zunanje utrdbeno območje [[Manoelova utrdba|Manoelove utrdbe]].<ref name=manoel>{{cite journal|last1=Spiteri|first1=Stephen C.|title=Fort Manoel|journal=ARX Occasional Papers|date=2014|issue=4|page=187|url=http://www.militaryarchitecture.com/index.php/Journals/arx-fort-manoel-occasional-papers-4.html|access-date=24 June 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20180502103708/http://www.militaryarchitecture.com/index.php/Journals/arx-fort-manoel-occasional-papers-4.html |archive-date=2 May 2018}}</ref> V začetku 1760-ih je bil predlagan utrjen jarek, vendar ni bil nikoli zgrajen.<ref name=militarch1>{{cite web|last1=Spiteri|first1=Stephen C.|title=Fort Tigné - 1792 - Part I|url=http://www.militaryarchitecture.com/index.php/Building-Methods/fort-tigne-1792.html|website=MilitaryArchitecture.com|access-date=24 June 2015|date=26 December 2011|archive-url=https://archive.today/20160817163252/http://www.militaryarchitecture.com/index.php/Building-Methods/fort-tigne-1792.html|archive-date=17 August 2016|url-status=live}}</ref> === Gradnja === [[File:Malta - Sliema - Tigné Point - Fort Tigné 01 ies (Triq il-Lanca) 01 ies.jpg|thumb|left|Utrdba, kot jo vidimo iz Vallette]] {{CSS image crop |Image = Le Gouverneur du Fort Tigné et vue du dit Fort (NYPL b14896507-120287).jpg |bSize = 360 |cWidth = 220 |cHeight = 270 |oTop = 60 |oLeft = 40 |Location = right |Description = Slika hospitalskega guvernerja utrdbe Tigné s samo utrdbo v ozadju }} Načrti za utrdbo Tigné so bili končno izdelani leta 1792, verjetno zaradi grožnje francoske invazije. Naročil jo je veliki mojster Emmanuel de Rohan-Polduc, zasnoval pa jo je novoimenovani inženir reda Antoine Étienne de Tousard. Gradnja se je začela leta 1793 pod nadzorom kapomastra Antonia Cachia in je bila končana julija 1795. Utrdba je bila poimenovana po vitezu Françoisu Renéju Jacobu de Tignéu, nečaku vojaškega inženirja Renéja Jacoba de Tignéa, v priznanje za njegova dolgoletna služenja redu. Tigné je za gradnjo nove utrdbe plačal tudi 1000 skudov, medtem ko je de Rohan plačal približno 6000 skudov. Nadaljnjih 500 skudov je daroval Bali de Tillet, preostanek sredstev pa je plačala Fondazione Manoel.<ref name=militarch1/> Nova utrdba je bila po standardih 18. stoletja precej majhna in je bila bolj podobna veliki [[reduta|reduti]] kot utrdbi. Kljub temu je bila njena zasnova obravnavana kot revolucionarna, saj je bila ena najzgodnejših poligonalnih utrdb, zgrajenih na svetu. Utrdba Tigné je bila tudi zadnja večja utrdba, ki jo je zgradil red svetega Janeza.<ref>{{cite web|title=Fort Tigne - 1792-95| url=http://www.militaryarchitecture.com/index.php/Fortifications/fort-tigne-1792-95.html|website=MilitaryArchitecture.com|access-date=12 July 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20180530052109/http://www.militaryarchitecture.com/index.php/Fortifications/fort-tigne-1792-95.html |archive-date=30 May 2018}}</ref> Po dokončanju utrdbe Tigné je bila bližnja baterija Lembi razpuščena in preurejena v zasebno rezidenco.<ref name=manoel/> Okoli leta 1797 je bil podan predlog za gradnjo utrjenega mesta, ki bi zasedlo celoten polotok, s utrdbo Tigné kot njegovo utrdbo. Tako kot pri prejšnjih predlogih v poznem 17. in začetku 18. stoletja se tudi iz tega načrta ni nič uresničilo.<ref name=militarch2>{{cite web|last1=Spiteri|first1=Stephen C.|title=Fort Tigné - 1792, Part II|url=http://www.militaryarchitecture.com/index.php/Building-Methods/fort-tigne-1792-malta-part-ii.html|website=MilitaryArchitecture.com|access-date=24 June 2015|date=26 December 2011|archive-url=https://archive.today/20161027034326/http://www.militaryarchitecture.com/index.php/Building-Methods/fort-tigne-1792-malta-part-ii.html|archive-date=27 October 2016|url-status=live}}</ref> Utrdba je bila zadnji projekt reda, ki je ponudil množično zaposlovanje v lokalnem okolju.<ref>{{cite book|title=60th anniversary of the Malta Historical Society: a commemoration|location=[[Zabbar]]|editor=Joseph F. Grima|publisher=Veritas Press|date=2010|isbn=978-99932-0-942-3|oclc=779340904|last1=Ellul|first1=Michael|chapter=Malta Limestone goes to Europe: Use of Malta Stone outside Malta|pages=371–406|url=http://maltahistory.eu5.net/60/60_25.html#_ftn14|archive-url=https://web.archive.org/web/20190325173202/http://maltahistory.eu5.net/60/60_25.html|archive-date=25 March 2019}}</ref> === Francoska invazija in okupacija === [[File:Fort tigne flank and keep.jpeg|thumb|Levi bok in utrdba, kot je bila videti iz [[Glasija|glasije]]]] Utrdba je bila prvič uporabljena med francosko invazijo na Malto junija 1798. Takrat ji je poveljeval bavarski vitez Joseph Maria von Rechberg, v njej pa je bila garnizija, sestavljena iz mož iz Cacciatorijev, ki so bili prostovoljni lovski lahki pehotni polk,<ref>{{cite web|title=Caccatori Maltesi|url=https://hrgm.wordpress.com/units/orders-knights-of-st-john-military-units/caccatori-maltesi/|website=Historical Re-Enactment Group of Malta|date=24 June 2009|access-date=28 August 2015}}</ref> pa tudi nekaj bombarderjev z ladje ''San Zaccharia'' in nekaj malteške milice. Utrdba Tigné je bila oborožena z 28 topovi in ​​12 minometi, kot sledi, vendar je bilo le 15 topov uporabnih:<ref name=militarch3/> *Dvanajst 24-funtnih topov *Šest 18-funtnih topov *Šest 12-funtnih topov *Štirje 4-funtni topovi *Šest minometov za izstreljevanje granat *Šest minometov za izstreljevanje kamenja [[File:Fort Tigné Ditch 10.jpg|thumb|Jarek]] Utrdba Tigné je bila ena redkih utrdb, ki so se aktivno poskušale upreti invaziji. 10. junija so Francozi poskušali utrditi utrdbo v manjšem spopadu, a so jo uspešno odbili. Utrdba je s topovi podprla protinapad redove mornarice proti Francozom in preprečila francoskim ladjam vstop v Marsamxett.<ref name=militarch3/> 11. junija so Francozi bombardirali trdnjavo s kopnega in morja. Garnizija trdnjave se je branila, njenemu poveljniku Rechbergu pa je uspelo pripeljati več streliva iz Floriane. 12. junija se je bombardiranje trdnjave nadaljevalo, a Francozi so do takrat že zavzeli Valletto, Floriano in utrdbo Manoel. Malteška milica je zapustila trdnjavo in zmanjšala njeno garnizijo na 80 mož. Do konca dneva je zmanjkalo streliva, deli trdnjave pa so bili med bombardiranjem poškodovani. Ko sta Rechberg in njegovi vojaki poskušali pobegniti, so jih Francozi ujeli in trdnjava je bila do 13. junija v francoskih rokah.[11] Med poznejšim malteškim uporom in uporom proti francoski oblasti so malteški uporniki zgradili šest baterij nasproti utrdbe Tigné, ki so jo držali Francozi.<ref name=militarch3>{{cite web|last1=Spiteri|first1=Stephen C.|title=Fort Tigné - 1792, Part III|url=http://www.militaryarchitecture.com/index.php/Building-Methods/fort-tigne-1792-malta-part-iii.html|website=MilitaryArchitecture.com|access-date=24 June 2015|date=26 December 2011|archive-url=https://archive.today/20161027034320/http://www.militaryarchitecture.com/index.php/Building-Methods/fort-tigne-1792-malta-part-iii.html|archive-date=27 October 2016|url-status=live}}</ref> Do leta 1799 se je njena oborožitev zmanjšala na 21 topov, ki so bili naslednji: *Sedem 24-funtnih topov *Šest 18-funtnih topov *Štirje 10-funtni topovi *Štirje 4-funtni topovi === Britanska vladavina === [[File:USS William R. Rush (DDR-714) at Malta in 1961.jpg|thumb|left|USS ''William R. Rush'' pri Tigné Pointu leta 1961. V ozadju sta vidni utrdba in vojašnica.]] Utrdbo Tigné je britanska vojska uradno prevzela septembra 1800, stalno pa je bila nameščena leta 1805.<ref name=midi-restoration/> Deli, poškodovani med francosko okupacijo, so bili popravljeni, vendar sprva ni bilo večjih sprememb. Leta 1815 je bila utrdba po več letih britanske okupacije oborožena s 30 topovi: *Štirinajst 24-funtnih topov *Dvanajst 18-funtnih topov *Štiri 24-funtne karonade V 1860-ih so Britanci utrdbo Tigné videli kot »popolnost majhne utrdbe brez bokov ... sposobne precejšnjega upora« in je bila uporabljena kot prototip za druge poligonalne utrdbe, zgrajene drugje.<ref>{{cite journal |last1=Spiteri |first1=Stephen C. |title=Fort St Rocco – The first British flankless fort in Malta |journal=Arx – Online Journal of Military Architecture and Fortification |date=May 2008 |issue=6 |pages=55–57 |url=https://issuu.com/arkitettura/docs/arx-vol6-2008 |publisher=Fortress Explorer Society |archive-date=28 April 2022 |access-date=1 February 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220428153640/https://issuu.com/arkitettura/docs/arx-vol6-2008 |url-status=dead }}</ref> Do takrat je bila oborožena predvsem s 68-funtnimi topovi. [[Parapet]] na krožnem stolpu so porušili, da bi naredili prostor za en sam top, nameščen na prečni ploščadi, podoben tistim na [[Martellski stolp|Martellskih stolpih]]. Do leta 1864 je bila utrdba oborožena z osemnajstimi 32-funtnimi topovi, štirimi 10-palčnimi topovi in ​​še enim 32-funtnim topom na stolpu.<ref name=militarch3/> [[File:Fort Tigné Ditch 09.jpg|thumb|Del utrdbe z britanskimi modifikacijami, kot je bila prikazana leta 2017]] Prve večje modifikacije so bile narejene med letoma 1870 in 1875, ko so porušili nekatere parapete z embrazurami, da bi naredili prostor za položaje 9-palčnih 12-tonskih topov RML. Preostanek utrdbe je v naslednjih letih doživel nadaljnje pomembne spremembe. V 1880-ih so Britanci razmišljali o rušenju utrdbe in njeni zamenjavi z večjo utrdbo, vendar je bilo leta 1888 predlagano, da se namesto rušenja višina obzidja zmanjša na raven [[Glasija|glasije]]. V 1890-ih so na glasiji zgradili položaje za topove z zaklepnim polnjenjem (BL), nadaljnje predelave pa so bile izvedene, ko so bili deli strukture preurejeni v prostore za posadko ali skladišča. Obramba polotoka Tigné se je še okrepila z izgradnjo baterije ''Cambridge'' med letoma 1878 in 1886. Nato je bila med letoma 1889 in 1894 zgrajena baterija ''Garden Battery'', ki je pokrivala območje med baterijo ''Cambridge'' in utrdbo Tigné. Na preostalem delu polotoka so v začetku 20. stoletja zgradili barake.<ref name=midi-history/> Utrdba je bila leta 1925 uvrščena na seznam starin.<ref>{{cite web|title=Protection of Antiquities Regulations 21st November, 1932 Government Notice 402 of 1932, as Amended by Government Notices 127 of 1935 and 338 of 1939. |url=https://www.mepa.org.mt/file.aspx?f=2627 |website=Malta Environment and Planning Authority |archive-url=https://web.archive.org/web/20160419101304/https://www.mepa.org.mt/file.aspx?f=2627 |archive-date=19 April 2016 |url-status=dead }}</ref> Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] jo je poškodovalo zračno bombardiranje.<ref name=militarch3/> === Novejša zgodovina === [[File:Sliema from Triq Marsamxett n01.jpg|thumb|Pozidan rt Tigné s utrdbo Tigné v ospredju]] Ko so britanske čete leta 1979 zapustile Malto, je bila utrdba zapuščena in je propadala. Deli so bili tudi vandalizirani. Nekoč je bil uporabljen tudi kot razsoljevalna naprava.<ref name=midi-restoration>{{cite web|title=Restoration of Fort Tigné|url=http://www.midimalta.com/restoration-fort-tigne|website=MIDI plc|access-date=12 July 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20150217183845/http://midimalta.com/restoration-fort-tigne|archive-date=17 February 2015|url-status=dead}}</ref> Od začetka 2000-ih let polotok Tigné Point prenavlja podjetje MIDI plc. Britanske vojašnice so bile porušene, namesto njih pa so zgradili visoke stanovanjske stavbe. Leta 2008 je MIDI plc v okviru projekta obnovil tudi utrdbo. Popravljene so bile tudi spremembe, ki so jih naredili Britanci, kot so položaji za topove BL, na glasiju pa so bili zgrajeni urejeni vrtovi in ​​sprehajalne poti.<ref>{{cite news|title=Breathing new life into old forts|url=http://www.timesofmalta.com/articles/view/20080331/local/breathing-new-life-into-old-forts.202252|access-date=12 July 2014|work=Times of Malta|date=31 March 2008}}</ref> Obstajalo je več predlogov o tem, kako stavbo uporabiti, med drugim za gostinske objekte, kot vojaški muzej, razstavni prostor ali kot umetniško galerijo.<ref name=midi-restoration/> Ključ kapele okoli utrdbe Tigne še vedno obstaja in je zdaj v cerkvi Stella Maris.<ref>https://www.um.edu.mt/library/oar/bitstream/123456789/59540/1/Minn_Tigne_bdiet_il_grajja_2018.pdf</ref> == Razporeditev == [[File:Tigne_Circular_keep.jpeg|thumb|left|Krožni stolp]] Zasnova utrdbe Tigné je bila v glavnem zasnovana na Lunette d'Arçon, pa tudi na delu Marca Renéja, markiza de Montalembert. Končna zasnova Antoinea Étienna de Tousarda je privedla do revolucionarne utrdbe, zaradi katere je postala ena najstarejših poligonalnih utrdb na svetu.<ref name=militarch1/> Najbolj opazna značilnost utrdbe je krožni stolp. Ta je bil zasnovan po vzoru ''reduit de surete Lunette d'Arçon'' in je podoben tudi ''tour-reduitom'', zgrajenim na Malti v začetku 18. stoletja (edini ohranjeni primer je stolp Vendôme). Imel je dve vrsti strelskih odprtin, njegova streha pa je vsebovala parapet s štirimi strelnicami. Slednjega so v 1860-ih nadomestili z nagnjenim parapetom za namestitev enega samega topa. V stolpu so tudi glavna vrata, nad katerimi je spominska plošča.<ref name=militarch2/> Glavni del utrdbe je bil sestavljen iz diamantno oblikovane strukture, sestavljene iz dveh bokov in dveh stranic. Obe strani in desna stran sta prvotno imeli strelnice, vendar so jih Britanci konec 19. stoletja razstavili. V središču utrdbe je bil blok z dvorišči na obeh straneh. Glavno strukturo in stolp sta obdajala jarek s tremi protiutežnimi strelskimi galerijami. Tudi te so Britanci znatno spremenili.<ref name=militarch2/> Britanci so na glasiji utrdbe zgradili tudi tri položaje za topove z zaklepnim polnjenjem (BL). == Tignèjevi predori == Pod utrdbo je labirint predorov, ki se raztezajo več kilometrov. Ti so bili pred drugo svetovno vojno izkopani ročno. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category}} *[https://web.archive.org/web/20160124120927/http://www.culturalheritage.gov.mt/filebank/inventory/Knights%20Fortifications/1345.pdf National Inventory of the Cultural Property of the Maltese Islands] *{{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20180614222340/http://www.militaryarchitecture.com/index.php/Journals/arx-occasional-papers-fort-tigne-1792.html |date=14 June 2018 |title=Journal about Fort Tigné written by Dr. Stephen C. Spiteri}} *[https://www.youtube.com/watch?v=1r3uKxXwjDQ YouTube video showing a 3D model of Fort Tigné in its original configuration] *[https://web.archive.org/web/20250630171724/https://maltapark.com/item/details/9940886 Commemorative Medal] [[Kategorija:Zgodovina Malte]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Valletti]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1795]] [[Kategorija:Ukinitve leta 1979]] [[Kategorija:Trdnjave]] 0wnzqeywmp8hxde0srqlv15j5p5w03z 1 600387 6654837 2026-04-02T12:53:57Z Ljuba24b 92351 nova stran z vsebino: »{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=Ljuba24b |tema=Zgodovina |država=Malta}}« 6654837 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=Ljuba24b |tema=Zgodovina |država=Malta}} 33wqzf2cc2t7llaojzix2lwxb2pqgc8 0 600388 6654839 2026-04-02T12:54:26Z SirFranzPaul 189873 SirFranzPaul je prestavil stran [[Preganjanje kristjanov v rimskem cesarstvu]] na [[Preganjanje kristjanov v Rimskem cesarstvu]]: Velika začetnica 6654839 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Preganjanje kristjanov v Rimskem cesarstvu]] 4nzrgumcynpbyvsuysbc36jg6852tto 0 600389 6654845 2026-04-02T13:34:10Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6654845 wikitext text/x-wiki {{Infobox lake | name = Jezero Głębokie | image = Jezioro Głębokie aerial 2023.jpg | caption = Jezero Głębokie, pogled (2023) | location = Zbąszyński greben, Poljska | coordinates = {{coord|52|29|37|N|15|32|23|E|type:waterbody|display=inline,title}} | area = 112,5–124,9 ha | length = 2,28 km | width = 825 m | depth = 9,2 m | max-depth = 25,3 m | shore = 5,8 km | volume = 11,530.4|m³ | type = trakasto jezero | alt = Vodno telo, obdano z zelenjem }} '''Jezero Głębokie''' je [[jezero]] v [[Lubuško vojvodstvo|Lubuškem vojvodstvu]], v okrožju Międzyrzecz, v občini Międzyrzecz, približno 5 km severno od Międzyrzecza, ki je na območju Lubuškega jezerskega območja in znotraj porečja reke Obre. Je največje nedrenažno jezero v Lubuškem vojvodstvu. == Lega in opis == Jezero Głębokie je v zahodnem delu Zbąszyńskega grebena.<ref>{{Cite book |url=https://www.gov.pl/web/gdos/juz-jest-monografia-poswiecona-regionalnej-geografii-fizycznej-polski-wspomoze-audyty-krajobrazowe |title=Regionalna geografia fizyczna Polski: praca zbiorowa |publisher=Bogucki Wydawnictwo Naukowe |year=2021 |isbn=978-83-7986-381-5 |editor-last=Richling |editor-first=Andrzej |location=Poznań |page=177 |language=pl |oclc=1288191487 |access-date=19 September 2023 |editor-last2=Solon |editor-first2=Jerzy |editor-last3=Macias |editor-first3=Andrzej |editor-last4=Balon |editor-first4=Jarosław |editor-last5=Borzyszkowski |editor-first5=Jan |editor-last6=Kistowski |editor-first6=Mariusz |archive-url=https://web.archive.org/web/20211208150808/https://www.gov.pl/web/gdos/juz-jest-monografia-poswiecona-regionalnej-geografii-fizycznej-polski-wspomoze-audyty-krajobrazowe |archive-date=8 December 2021}}</ref> Obale jezera so večinoma prekrite z iglastimi gozdovi. Severna in južna obala sta močvirna in barjanska, medtem ko je višja vzhodna obala zasedena z rekreacijskim razvojem.<ref name=":0">{{Cite web |last=Wojewódzki Inspektorat Ochrony Środowiska w Zielonej Górze |date=13 August 2022 |title=Ocena wód Jeziora Głębokiego koło Międzyrzecza na podstawie badań WIOŚ w latach 1993-2013 |url=http://www.zgora.pios.gov.pl/wp-content/uploads/2015/03/2015.03.11-jezioro-G%C5%82%C4%99bokie.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20220813180231/http://www.zgora.pios.gov.pl/wp-content/uploads/2015/03/2015.03.11-jezioro-G%C5%82%C4%99bokie.pdf |archive-date=13 August 2022 |access-date=13 June 2023 |website=zgora.pios.gov.pl |language=pl |url-status=live }}</ref> Obala vodnega telesa je slabo razvita. Dno jezera ni zelo raznoliko, z zelo visoko prosojnostjo vode, kar spodbuja rast podvodnega rastlinja. Głębokie nima stalnih dotokov ali odtokov.<ref name=":1">{{Cite web |last=Wojewódzki Inspektorat Ochrony Środowiska w Zielonej Górze |date=13 June 2023 |title=Komunikat o stanie wód jeziora Głębokiego w 2005 roku |url=http://zgora.pios.gov.pl/wios/images/stories/pms/jeziora/op/glebokie.k.miedzyrzecza/j.Glebokie.k.Miedzyrzecza-2005.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20230613215253/http://zgora.pios.gov.pl/wios/images/stories/pms/jeziora/op/glebokie.k.miedzyrzecza/j.Glebokie.k.Miedzyrzecza-2005.pdf |archive-date=13 June 2023 |access-date=13 June 2023 |website=zgora.pios.gov.pl |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite book |last1=Klessa |first1=Leszek |title=Życie jezior: praca zbiorowa |last2=Agapow |first2=Lucjan |last3=Piekarska |first3=Agata |last4=Grochowska |first4=Anna |last5=Grochowski |first5=Piotr |last6=Raginia |first6=Piotr |publisher=Klub Działalności Podwodnej Ligi Obrony Kraju "Marlin" |year=1996 |isbn=978-83-905760-1-5 |editor-last=Kamińska |editor-first=Krystyna |series=Przyroda Województwa Gorzowskiego |location=Gorzów Wielkopolski |pages=46–47 |language=pl}}</ref> Ob južni obali jezera je železniška postaja Głębokie Międzyrzeckie (železniška proga Zbąszynek–Gorzów Wielkopolski, ki povezuje Zbąszynek in Gorzów Wielkopolski). Vzhodno, blizu jezera, poteka hitra cesta S3.<ref name=":2">{{Cite web |last=Rusek |first=Tomasz |date=11 January 2020 |title=Jezioro znika w oczach. Ale pogłębienie plaży to nie taka prosta sprawa. |url=https://gazetalubuska.pl/glebokie-jezioro-znika-w-oczach-ale-poglebienie-plazy-to-nie-taka-prosta-sprawa-galeria/ar/c1-14705359 |access-date=13 June 2023 |website=gazetalubuska.pl |language=pl |archive-date=13 June 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230613213930/https://gazetalubuska.pl/glebokie-jezioro-znika-w-oczach-ale-poglebienie-plazy-to-nie-taka-prosta-sprawa-galeria/ar/c1-14705359 |url-status=live }}</ref> == Hidronim == Ime jezera se v virih pojavlja leta 1321 kot ''stagnum Glambek'', nato pa kot ''Glabok'' (1390), ''Glamboke'' (1418), ''Glembuch-see'' (1929) in ''Tiefer See'' (1934).<ref>{{Cite web |title=Głębokie |url=https://eshp.ijp.pan.pl/search/results/85231 |access-date=19 April 2024 |website=eshp.ijp.pan.pl |language=pl |archive-date=13 June 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230613201818/https://eshp.ijp.pan.pl/search/results/85231 |url-status=live }}</ref> 17. septembra 1949 je bilo uvedeno ime ''Głębokie'' (globoko).<ref>Regulation of the Minister of Public Administration dated 17 September 1949 ([https://isap.sejm.gov.pl/isap.nsf/DocDetails.xsp?id=WMP19490760947 Journal of Laws of 1949, No. 76, item 947, p. 11] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20221210141504/https://isap.sejm.gov.pl/isap.nsf/DocDetails.xsp?id=WMP19490760947 |date=2022-12-10 }}).</ref> Trenutno nacionalni register geografskih imen navaja tudi ''Głębokie'' kot ime jezera, hkrati pa ponuja tudi alternativno ime ''Jezioro Głębokie'' (globoko jezero).<ref>{{Cite web |last=Główny Urząd Geodezji i Kartografii |date=4 January 2024 |title=Państwowy Rejestr Nazw Geograficznych – nazwy obiektów fizjograficznych – format XLSX |url=https://dane.gov.pl/pl/dataset/780,panstwowy-rejestr-nazw-geograficznych-prng/resource/30103/table |access-date=19 April 2024 |website=dane.gov.pl |language=pl |archive-date=25 September 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220925114725/https://dane.gov.pl/pl/dataset/780,panstwowy-rejestr-nazw-geograficznych-prng/resource/30103/table |url-status=live }}</ref> == Morfometrija == Po podatkih Inštituta za celinsko ribištvo Poljske je površina jezerskega vodnega ogledala 124,9 hektarja,<ref name=":3">{{Cite book |title=Atlas jezior Polski |publisher=Bogucki Wydawnictwo Naukowe |year=1996 |isbn=978-83-86001-29-3 |editor-last=Jańczak |editor-first=Jerzy |volume=1 |location=Poznań |pages=44–45 |language=pl}}</ref> medtem ko je A. Choiński s kartiranjem na zemljevidih ​​v merilu 1:50.000 določil velikost jezera na 112,5 hektarja.<ref name=":4">{{Cite book |last=Choiński |first=Adam |title=Katalog jezior Polski |publisher=Wydawnictwo Naukowe Uniwersytetu im. Adama Mickiewicza |year=2006 |isbn=978-83-232-1732-9 |location=Poznań |page=541 |language=pl}}</ref> Enotni del površinskih voda jezera ima površino 115 hektarjev.<ref>{{Cite web |title=Głębokie. Karta charakterystyki jcwp |url=http://karty.apgw.gov.pl:4200/api/v1/jcw/pdf?code=LW10378 |access-date=19 April 2024 |website=Hydroportal |language=pl |archive-date=4 October 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231004152737/http://karty.apgw.gov.pl:4200/api/v1/jcw/pdf?code=LW10378 |url-status=live }}</ref> Povprečna globina vodnega zbiralnika je 9,2 metra, največja globina pa 25,3 metra. Prostornina jezera je 11.530,4 kubičnih metrov. Največja dolžina jezera je 2280 metrov, širina pa 825 metrov. Dolžina obale je 5800 metrov. Glede na Atlas poljskih jezer (ur. J. Jańczak, 1996) je gladina vode na nadmorski višini 50,4 metra,<ref name=":3" /> medtem ko je glede na digitalni model terena, ki ga zagotavlja Geoportal, gladina vode na nadmorski višini 49,3 metra.<ref>{{Cite web |last=Główny Urząd Geodezji i Kartografii |title=Geoportal krajowy |url=https://mapy.geoportal.gov.pl/imap/Imgp_2.html?locale=pl&gui=new&sessionID=7339395 |access-date=23 September 2023 |website=geoportal.gov.pl |language=pl |archive-date=4 October 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231004152736/https://mapy.geoportal.gov.pl/imap/Imgp_2.html?locale=pl&gui=new&sessionID=7339395 |url-status=live }}</ref> Po zemljevidu hidrografske delitve Poljske (''Mapa Podziału Hydrograficznego Polski'') je jezero v porečju šeste ravni – porečju neodvodnjenega jezera Głębokie.<ref name=":5">{{Cite web |title=Hydroportal |url=http://www.gispartner.pl/ |access-date=19 April 2024 |website=Informatyczny System Osłony Kraju |language=pl |archive-date=13 April 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240413181755/https://www.gispartner.pl/ |url-status=live }}</ref> Identifikator zemljevida hidrografske delitve Poljske je 1878930. Neposredno porečje jezera je majhno in pokriva površino 5,7 kvadratnih kilometrov.<ref name=":1" /> == Razvoj == V sistemu upravljanja voda jezero predstavlja enoten del voda s kodo PLLW10378.<ref name=":5" /> Poljsko ribiško združenje v Gorzów Wielkopolskem upravlja ribištvo na jezeru.<ref>{{Cite web |title=Wykaz wód |url=https://www.pzw.org.pl/pliki/prezentacje/22/cms/szablony/3232/pliki/wykaz_wod_2022.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20220417114759/https://www.pzw.org.pl/pliki/prezentacje/22/cms/szablony/3232/pliki/wykaz_wod_2022.pdf |archive-date=17 April 2022 |access-date=7 May 2022 |website=PZW Okręg Gorzów Wielkopolski |language=pl}}</ref> V jezeru živijo ''Abramis brama'', mala ozebica (''Coregonus albula''), ''Coregonus lavaretus'', ščuka (''Esox lucius''), rdečeoka (''Rutilus rutilus''), linj (''Tinca tinca''), ostriž (''Perca fluviatilis''), jegulja (''Anguilla anguilla'') in rdečeperka (''Scardinius erythrophthalmus'').<ref name=":0" /> Jezero služi tudi rekreacijskim namenom, saj je na vzhodni obali velik rekreacijski kompleks. Več centrov ponuja kopališča s pomoli, kamping kabinami, izposojo opreme za vodne športe in gozdni kamp. Rekreacijski objekti zavzemajo približno 15 % obale jezera.<ref name=":0" /> == Čistost vode in varstvo okolja == Na podlagi raziskav, opravljenih v letih 1993 in 1999, je bila voda jezera Głębokie razvrščena v razred čistosti II.<ref name=":4" /> Študije, opravljene do leta 2013, so pokazale, da je jezero eno najčistejših v regiji Lubuških jezer. Vrednosti biogenih kazalnikov in koncentracije [[klorofil]]a a niso presegle dovoljenih vrednosti, določenih za razred I. Opazili so tako dobre kemijske kot biološke razmere, v jezeru pa ni bilo cvetenja [[fitoplankton]]a. Zaradi visoke prosojnosti vode je jezero privlačno za turizem in rekreacijo. Raziskave iz leta 2018 so kakovost vode jezera razvrstile v razred I, s prosojnostjo 5,7 metra.<ref>{{Cite web |date=22 May 2019 |title=Ocena jednolitych części wód powierzchniowych rzecznych i jeziornych w województwie lubuskim za rok 2018 |url=http://www.zgora.pios.gov.pl/ocena-jednolitych-czesci-wod-powierzchniowych-rzecznych-i-jeziornych-w-wojewodztwie-lubuskim-za-rok-2018// |archive-url=https://web.archive.org/web/20210623135605/http://www.zgora.pios.gov.pl/ocena-jednolitych-czesci-wod-powierzchniowych-rzecznych-i-jeziornych-w-wojewodztwie-lubuskim-za-rok-2018// |archive-date=23 June 2021 |access-date=7 July 2021 |website=zgora.pios.gov.pl |language=pl}}</ref> Najnovejše študije iz leta 2021 so kakovost vode jezera razvrstile v razred II, pri čemer je bilo stanje makrozoobentosa odločilni dejavnik za to razvrstitev, medtem ko je bilo stanje fitoplanktona, makrofitov, ihtiofavne in fitobentosa ocenjeno kot zelo dobro. Prozornost vode v jezeru je bila določena na 4,8 metra. Jezero Głębokie je bilo glede na vsebnost klorofila a najčistejše od vseh jezer, ki so bila tisto leto pregledana v državi. Kemično je bila jezerska voda uvrščena pod dobro stanje zaradi preseganja vrednosti razreda I za živosrebrne spojine, polibromirane difenil etre in heptaklor.<ref>{{Cite web |title=Ocena stanu jednolitych części wód jezior w latach 2016–2021 na podstawie monitoringu – tabela |url=https://wody.gios.gov.pl/pjwp/api/publications/media/652 |access-date=9 February 2023 |website=Główny Inspektorat Ochrony Środowiska |language=pl |archive-date=9 February 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230209073537/https://wody.gios.gov.pl/pjwp/api/publications/media/652 |url-status=live }}</ref> Jezero Głębokie je zmerno dovzetno za antropogene vplive in je bilo glede dovzetnosti za degradacijo uvrščeno v razred II. Večina kazalnikov pozitivno vpliva na odpornost jezera na degradacijo, zlasti njegova visoka povprečna globina, lega med gozdovi, minimalen odstotek izmenjave vode skozi vse leto in majhna površina neposrednega zajetja. Edini težavi sta prevelika dolžina obale v primerjavi z volumnom jezera in nizka toplotna stratifikacija njegovih voda. Jezero ni zaščiteno z nobeno obliko varstva narave.<ref>{{Cite web |title=Mapa interaktywna |url=https://geoserwis.gdos.gov.pl/mapy/ |access-date=19 April 2024 |website=geoserwis.gdos.gov.pl |language=pl |archive-date=17 September 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230917212133/https://geoserwis.gdos.gov.pl/mapy/mobile/ |url-status=live }}</ref> === Izsušitev jezera === [[File:Jezioro Głębokie - 2022.jpg|thumb|Gladina vode v jezeru jeseni 2022]] Od začetka 21. stoletja se je gladina vode v jezeru znižala za približno 120 centimetrov. Vzroki za ta pojav niso znani; po predhodnih strokovnih mnenjih so se pritoki, ki oskrbujejo jezero, izsušili in verjetno je prišlo do pronicanja vode proti zahodu. Obstaja tudi hipoteza, da so za znižanje gladine vode odgovorni globoki vodnjaki, ki pripadajo rekreacijskim središčem ob obali jezera Głębokie.<ref>{{Cite web |title=Wysycha jez. Głębokie koło Międzyrzecza |url=http://www.gazetalubuska.pl/wiadomosci/miedzyrzecz/art/7857240,wysycha-jez-glebokie-kolo-miedzyrzecza-naukowcy-badaja-przyczyny-mieszkancy-maja-swoje-hipotezy,id,t.html |access-date=29 June 2010 |website=Gazeta Lubuska |language=pl |archive-date=8 March 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160308234115/http://www.gazetalubuska.pl/wiadomosci/miedzyrzecz/art/7857240,wysycha-jez-glebokie-kolo-miedzyrzecza-naukowcy-badaja-przyczyny-mieszkancy-maja-swoje-hipotezy,id,t.html |url-status=live }}</ref><ref name=":6">{{Cite web |title=Czy Głębokie stoi w obliczu katastrofy? |url=http://kuriermiedzyrzecki.pl/2010/04/czy-glebokie-stoi-w-obliczu-katastrofy/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20101125164425/http://kuriermiedzyrzecki.pl/2010/04/czy-glebokie-stoi-w-obliczu-katastrofy/ |archive-date=25 November 2010 |access-date=29 June 2010 |website=Kurier Międzyrzecki |language=pl |url-status=dead }}</ref> Najmanj omenjena hipoteza je prekinitev pretoka vode iz glavnega porečja jezera zaradi gradnje hitre ceste S3 (evropska pot E65), ki je v bližini vzhodne obale jezera.<ref name=":2" /> Kot sanacijski ukrep se predlaga, da se voda v jezero dovaja iz reke Obre, bodisi s črpalnim sistemom bodisi skozi okoliška mokrišča. Alternativna rešitev bi bila, da bi vodo pripeljali iz globokih vodnjakov z izkopom jezera in počasnim pronicanjem vode vanj, kar bi zaradi nizke nasičenosti s kisikom zahtevalo prezračevanje.<ref>{{Cite web |last=Rusek |first=Tomasz |title=Tragedia! Tak teraz wygląda słynne jezioro Głębokie. Najgorzej w dziejach. Gdzie jest woda?! |url=https://gorzowwielkopolski.naszemiasto.pl/tragedia-tak-teraz-wyglada-slynne-jezioro-niedaleko-gorzowa/ar/c7-8974099 |access-date=25 September 2022 |language=pl |archive-date=25 September 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220925131706/https://gorzowwielkopolski.naszemiasto.pl/tragedia-tak-teraz-wyglada-slynne-jezioro-niedaleko-gorzowa/ar/c7-8974099 |url-status=live }}</ref> == Zgodovina == Vodno telo je bilo omenjeno že leta 1390, ko so Vincent iz Chycine in njegovi sinovi prodali vasi Kalsko in Rojewo skupaj s petimi bližnjimi jezeri opatu in cistercijanom v Zemskem za 300 grzywn.<ref>{{Cite web |title=Słownik historyczno-geograficzny ziem polskich w średniowieczu |url=http://www.slownik.ihpan.edu.pl/search.php?id=18829 |access-date=19 April 2024 |website=www.slownik.ihpan.edu.pl |language=pl |archive-date=15 December 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221215201342/http://www.slownik.ihpan.edu.pl/search.php?id=18829 |url-status=live }}</ref> Jezero Głębokie je bilo skupaj s sosednjim jezerom Grążyk in okoliškimi gozdovi omenjeno 16. aprila 1485 v privilegiju, ki ga je Międzyrzeczu podelil kralj [[Kazimir IV. Poljski|Kazimir IV. Jagelonec]]. Zahvaljujoč temu so lahko prebivalci mesta v skladu s starodavnim običajem lovili ribe v jezerih Strzeleckie (danes Głębokie) in Linye (Grążyk) s soglasjem zakupa, podobno kot v reki z mrežami. Obe jezeri sta imeli podobne površine in sta bili bogati z ribami. V plitvejšem Grążyku je bilo veliko linjev, krapov in ščuk. V sosednjem Głębokieju je bila najdragocenejša riba mala ozimica (''Coregonus albula''). V 18. stoletju je med Międzyrzeczem in opatom cistercijanskega samostana v Bledzewu prišlo do dolgotrajnega spora glede obeh jezer in okoliških gozdov. Samostan je že dolgo imel v lasti gozdove in polja v bližini bližnjega Kalska ter je uveljavljal pravice do mestnih posesti. Ko je opat zahteval kraljevi privilegij, je mestni svet 10. oktobra 1647 v Bledzew poslal delegacijo z dokumentom. Menihi so mestne svetnike sprejeli zelo gostoljubno in organizirali pojedino. Ko so pijani svetniki zaspali, so jim kraljevi privilegij ukradli in morali so se domov vrniti praznih rok. Międzyrzecz je več desetletij izgubljal jezera in okoliške gozdove, prebivalci pa so se dolgo pritoževali, da so gospodje z jezeri popili tudi gozd.<ref>{{Cite journal |last=Cyraniak |first=S. |year=2005 |title=Dawne dzieje jeziora Głębokiego i Grążyk. Czy rajcy miejscy przepili las i jeziora |url=https://zbc.uz.zgora.pl/dlibra/publication/36813/edition/30906 |journal=Kurier Międzyrzecki |language=pl |volume=3 |issue=169 |page=4 |access-date=2024-04-19 |archive-date=2022-12-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221215201454/https://zbc.uz.zgora.pl/dlibra/publication/36813/edition/30906 |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite journal |last=Brożek |first=Dariusz |date=17 August 2011 |title=Głębokie: Jak radni przehulali jezioro |url=http://www.gazetalubuska.pl/turystyka/art/7903020,glebokie-jak-radni-przehulali-jezioro,id,t.html |journal=Gazeta Lubuska |language=pl |archive-url=https://web.archive.org/web/20160523113857/http://www.gazetalubuska.pl/turystyka/art/7903020,glebokie-jak-radni-przehulali-jezioro,id,t.html |archive-date=23 May 2016}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * K. Kamińska (red.), ''Przyroda województwa gorzowskiego – życie jezior'', (pr. zbior.), Klub Działalności Podwodnej „MARLIN” na zlecenie Wojewódzkiego Funduszu Ochrony Środowiska i Gospodarki Wodnej [[Gorzów Wielkopolski]] [[1996]], {{ISBN|83-905760-1-5}}. [[Kategorija:Jezera na Polsjkem]] ay4ya941amzysg50k0o097h44plfcmm 6654885 6654845 2026-04-02T14:46:26Z Sporti 5955 odstranil [[Kategorija:Jezera na Polsjkem]]; dodal [[Kategorija:Jezera na Poljskem]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6654885 wikitext text/x-wiki {{Infobox lake | name = Jezero Głębokie | image = Jezioro Głębokie aerial 2023.jpg | caption = Jezero Głębokie, pogled (2023) | location = Zbąszyński greben, Poljska | coordinates = {{coord|52|29|37|N|15|32|23|E|type:waterbody|display=inline,title}} | area = 112,5–124,9 ha | length = 2,28 km | width = 825 m | depth = 9,2 m | max-depth = 25,3 m | shore = 5,8 km | volume = 11,530.4|m³ | type = trakasto jezero | alt = Vodno telo, obdano z zelenjem }} '''Jezero Głębokie''' je [[jezero]] v [[Lubuško vojvodstvo|Lubuškem vojvodstvu]], v okrožju Międzyrzecz, v občini Międzyrzecz, približno 5 km severno od Międzyrzecza, ki je na območju Lubuškega jezerskega območja in znotraj porečja reke Obre. Je največje nedrenažno jezero v Lubuškem vojvodstvu. == Lega in opis == Jezero Głębokie je v zahodnem delu Zbąszyńskega grebena.<ref>{{Cite book |url=https://www.gov.pl/web/gdos/juz-jest-monografia-poswiecona-regionalnej-geografii-fizycznej-polski-wspomoze-audyty-krajobrazowe |title=Regionalna geografia fizyczna Polski: praca zbiorowa |publisher=Bogucki Wydawnictwo Naukowe |year=2021 |isbn=978-83-7986-381-5 |editor-last=Richling |editor-first=Andrzej |location=Poznań |page=177 |language=pl |oclc=1288191487 |access-date=19 September 2023 |editor-last2=Solon |editor-first2=Jerzy |editor-last3=Macias |editor-first3=Andrzej |editor-last4=Balon |editor-first4=Jarosław |editor-last5=Borzyszkowski |editor-first5=Jan |editor-last6=Kistowski |editor-first6=Mariusz |archive-url=https://web.archive.org/web/20211208150808/https://www.gov.pl/web/gdos/juz-jest-monografia-poswiecona-regionalnej-geografii-fizycznej-polski-wspomoze-audyty-krajobrazowe |archive-date=8 December 2021}}</ref> Obale jezera so večinoma prekrite z iglastimi gozdovi. Severna in južna obala sta močvirna in barjanska, medtem ko je višja vzhodna obala zasedena z rekreacijskim razvojem.<ref name=":0">{{Cite web |last=Wojewódzki Inspektorat Ochrony Środowiska w Zielonej Górze |date=13 August 2022 |title=Ocena wód Jeziora Głębokiego koło Międzyrzecza na podstawie badań WIOŚ w latach 1993-2013 |url=http://www.zgora.pios.gov.pl/wp-content/uploads/2015/03/2015.03.11-jezioro-G%C5%82%C4%99bokie.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20220813180231/http://www.zgora.pios.gov.pl/wp-content/uploads/2015/03/2015.03.11-jezioro-G%C5%82%C4%99bokie.pdf |archive-date=13 August 2022 |access-date=13 June 2023 |website=zgora.pios.gov.pl |language=pl |url-status=live }}</ref> Obala vodnega telesa je slabo razvita. Dno jezera ni zelo raznoliko, z zelo visoko prosojnostjo vode, kar spodbuja rast podvodnega rastlinja. Głębokie nima stalnih dotokov ali odtokov.<ref name=":1">{{Cite web |last=Wojewódzki Inspektorat Ochrony Środowiska w Zielonej Górze |date=13 June 2023 |title=Komunikat o stanie wód jeziora Głębokiego w 2005 roku |url=http://zgora.pios.gov.pl/wios/images/stories/pms/jeziora/op/glebokie.k.miedzyrzecza/j.Glebokie.k.Miedzyrzecza-2005.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20230613215253/http://zgora.pios.gov.pl/wios/images/stories/pms/jeziora/op/glebokie.k.miedzyrzecza/j.Glebokie.k.Miedzyrzecza-2005.pdf |archive-date=13 June 2023 |access-date=13 June 2023 |website=zgora.pios.gov.pl |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite book |last1=Klessa |first1=Leszek |title=Życie jezior: praca zbiorowa |last2=Agapow |first2=Lucjan |last3=Piekarska |first3=Agata |last4=Grochowska |first4=Anna |last5=Grochowski |first5=Piotr |last6=Raginia |first6=Piotr |publisher=Klub Działalności Podwodnej Ligi Obrony Kraju "Marlin" |year=1996 |isbn=978-83-905760-1-5 |editor-last=Kamińska |editor-first=Krystyna |series=Przyroda Województwa Gorzowskiego |location=Gorzów Wielkopolski |pages=46–47 |language=pl}}</ref> Ob južni obali jezera je železniška postaja Głębokie Międzyrzeckie (železniška proga Zbąszynek–Gorzów Wielkopolski, ki povezuje Zbąszynek in Gorzów Wielkopolski). Vzhodno, blizu jezera, poteka hitra cesta S3.<ref name=":2">{{Cite web |last=Rusek |first=Tomasz |date=11 January 2020 |title=Jezioro znika w oczach. Ale pogłębienie plaży to nie taka prosta sprawa. |url=https://gazetalubuska.pl/glebokie-jezioro-znika-w-oczach-ale-poglebienie-plazy-to-nie-taka-prosta-sprawa-galeria/ar/c1-14705359 |access-date=13 June 2023 |website=gazetalubuska.pl |language=pl |archive-date=13 June 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230613213930/https://gazetalubuska.pl/glebokie-jezioro-znika-w-oczach-ale-poglebienie-plazy-to-nie-taka-prosta-sprawa-galeria/ar/c1-14705359 |url-status=live }}</ref> == Hidronim == Ime jezera se v virih pojavlja leta 1321 kot ''stagnum Glambek'', nato pa kot ''Glabok'' (1390), ''Glamboke'' (1418), ''Glembuch-see'' (1929) in ''Tiefer See'' (1934).<ref>{{Cite web |title=Głębokie |url=https://eshp.ijp.pan.pl/search/results/85231 |access-date=19 April 2024 |website=eshp.ijp.pan.pl |language=pl |archive-date=13 June 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230613201818/https://eshp.ijp.pan.pl/search/results/85231 |url-status=live }}</ref> 17. septembra 1949 je bilo uvedeno ime ''Głębokie'' (globoko).<ref>Regulation of the Minister of Public Administration dated 17 September 1949 ([https://isap.sejm.gov.pl/isap.nsf/DocDetails.xsp?id=WMP19490760947 Journal of Laws of 1949, No. 76, item 947, p. 11] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20221210141504/https://isap.sejm.gov.pl/isap.nsf/DocDetails.xsp?id=WMP19490760947 |date=2022-12-10 }}).</ref> Trenutno nacionalni register geografskih imen navaja tudi ''Głębokie'' kot ime jezera, hkrati pa ponuja tudi alternativno ime ''Jezioro Głębokie'' (globoko jezero).<ref>{{Cite web |last=Główny Urząd Geodezji i Kartografii |date=4 January 2024 |title=Państwowy Rejestr Nazw Geograficznych – nazwy obiektów fizjograficznych – format XLSX |url=https://dane.gov.pl/pl/dataset/780,panstwowy-rejestr-nazw-geograficznych-prng/resource/30103/table |access-date=19 April 2024 |website=dane.gov.pl |language=pl |archive-date=25 September 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220925114725/https://dane.gov.pl/pl/dataset/780,panstwowy-rejestr-nazw-geograficznych-prng/resource/30103/table |url-status=live }}</ref> == Morfometrija == Po podatkih Inštituta za celinsko ribištvo Poljske je površina jezerskega vodnega ogledala 124,9 hektarja,<ref name=":3">{{Cite book |title=Atlas jezior Polski |publisher=Bogucki Wydawnictwo Naukowe |year=1996 |isbn=978-83-86001-29-3 |editor-last=Jańczak |editor-first=Jerzy |volume=1 |location=Poznań |pages=44–45 |language=pl}}</ref> medtem ko je A. Choiński s kartiranjem na zemljevidih ​​v merilu 1:50.000 določil velikost jezera na 112,5 hektarja.<ref name=":4">{{Cite book |last=Choiński |first=Adam |title=Katalog jezior Polski |publisher=Wydawnictwo Naukowe Uniwersytetu im. Adama Mickiewicza |year=2006 |isbn=978-83-232-1732-9 |location=Poznań |page=541 |language=pl}}</ref> Enotni del površinskih voda jezera ima površino 115 hektarjev.<ref>{{Cite web |title=Głębokie. Karta charakterystyki jcwp |url=http://karty.apgw.gov.pl:4200/api/v1/jcw/pdf?code=LW10378 |access-date=19 April 2024 |website=Hydroportal |language=pl |archive-date=4 October 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231004152737/http://karty.apgw.gov.pl:4200/api/v1/jcw/pdf?code=LW10378 |url-status=live }}</ref> Povprečna globina vodnega zbiralnika je 9,2 metra, največja globina pa 25,3 metra. Prostornina jezera je 11.530,4 kubičnih metrov. Največja dolžina jezera je 2280 metrov, širina pa 825 metrov. Dolžina obale je 5800 metrov. Glede na Atlas poljskih jezer (ur. J. Jańczak, 1996) je gladina vode na nadmorski višini 50,4 metra,<ref name=":3" /> medtem ko je glede na digitalni model terena, ki ga zagotavlja Geoportal, gladina vode na nadmorski višini 49,3 metra.<ref>{{Cite web |last=Główny Urząd Geodezji i Kartografii |title=Geoportal krajowy |url=https://mapy.geoportal.gov.pl/imap/Imgp_2.html?locale=pl&gui=new&sessionID=7339395 |access-date=23 September 2023 |website=geoportal.gov.pl |language=pl |archive-date=4 October 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231004152736/https://mapy.geoportal.gov.pl/imap/Imgp_2.html?locale=pl&gui=new&sessionID=7339395 |url-status=live }}</ref> Po zemljevidu hidrografske delitve Poljske (''Mapa Podziału Hydrograficznego Polski'') je jezero v porečju šeste ravni – porečju neodvodnjenega jezera Głębokie.<ref name=":5">{{Cite web |title=Hydroportal |url=http://www.gispartner.pl/ |access-date=19 April 2024 |website=Informatyczny System Osłony Kraju |language=pl |archive-date=13 April 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240413181755/https://www.gispartner.pl/ |url-status=live }}</ref> Identifikator zemljevida hidrografske delitve Poljske je 1878930. Neposredno porečje jezera je majhno in pokriva površino 5,7 kvadratnih kilometrov.<ref name=":1" /> == Razvoj == V sistemu upravljanja voda jezero predstavlja enoten del voda s kodo PLLW10378.<ref name=":5" /> Poljsko ribiško združenje v Gorzów Wielkopolskem upravlja ribištvo na jezeru.<ref>{{Cite web |title=Wykaz wód |url=https://www.pzw.org.pl/pliki/prezentacje/22/cms/szablony/3232/pliki/wykaz_wod_2022.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20220417114759/https://www.pzw.org.pl/pliki/prezentacje/22/cms/szablony/3232/pliki/wykaz_wod_2022.pdf |archive-date=17 April 2022 |access-date=7 May 2022 |website=PZW Okręg Gorzów Wielkopolski |language=pl}}</ref> V jezeru živijo ''Abramis brama'', mala ozebica (''Coregonus albula''), ''Coregonus lavaretus'', ščuka (''Esox lucius''), rdečeoka (''Rutilus rutilus''), linj (''Tinca tinca''), ostriž (''Perca fluviatilis''), jegulja (''Anguilla anguilla'') in rdečeperka (''Scardinius erythrophthalmus'').<ref name=":0" /> Jezero služi tudi rekreacijskim namenom, saj je na vzhodni obali velik rekreacijski kompleks. Več centrov ponuja kopališča s pomoli, kamping kabinami, izposojo opreme za vodne športe in gozdni kamp. Rekreacijski objekti zavzemajo približno 15 % obale jezera.<ref name=":0" /> == Čistost vode in varstvo okolja == Na podlagi raziskav, opravljenih v letih 1993 in 1999, je bila voda jezera Głębokie razvrščena v razred čistosti II.<ref name=":4" /> Študije, opravljene do leta 2013, so pokazale, da je jezero eno najčistejših v regiji Lubuških jezer. Vrednosti biogenih kazalnikov in koncentracije [[klorofil]]a a niso presegle dovoljenih vrednosti, določenih za razred I. Opazili so tako dobre kemijske kot biološke razmere, v jezeru pa ni bilo cvetenja [[fitoplankton]]a. Zaradi visoke prosojnosti vode je jezero privlačno za turizem in rekreacijo. Raziskave iz leta 2018 so kakovost vode jezera razvrstile v razred I, s prosojnostjo 5,7 metra.<ref>{{Cite web |date=22 May 2019 |title=Ocena jednolitych części wód powierzchniowych rzecznych i jeziornych w województwie lubuskim za rok 2018 |url=http://www.zgora.pios.gov.pl/ocena-jednolitych-czesci-wod-powierzchniowych-rzecznych-i-jeziornych-w-wojewodztwie-lubuskim-za-rok-2018// |archive-url=https://web.archive.org/web/20210623135605/http://www.zgora.pios.gov.pl/ocena-jednolitych-czesci-wod-powierzchniowych-rzecznych-i-jeziornych-w-wojewodztwie-lubuskim-za-rok-2018// |archive-date=23 June 2021 |access-date=7 July 2021 |website=zgora.pios.gov.pl |language=pl}}</ref> Najnovejše študije iz leta 2021 so kakovost vode jezera razvrstile v razred II, pri čemer je bilo stanje makrozoobentosa odločilni dejavnik za to razvrstitev, medtem ko je bilo stanje fitoplanktona, makrofitov, ihtiofavne in fitobentosa ocenjeno kot zelo dobro. Prozornost vode v jezeru je bila določena na 4,8 metra. Jezero Głębokie je bilo glede na vsebnost klorofila a najčistejše od vseh jezer, ki so bila tisto leto pregledana v državi. Kemično je bila jezerska voda uvrščena pod dobro stanje zaradi preseganja vrednosti razreda I za živosrebrne spojine, polibromirane difenil etre in heptaklor.<ref>{{Cite web |title=Ocena stanu jednolitych części wód jezior w latach 2016–2021 na podstawie monitoringu – tabela |url=https://wody.gios.gov.pl/pjwp/api/publications/media/652 |access-date=9 February 2023 |website=Główny Inspektorat Ochrony Środowiska |language=pl |archive-date=9 February 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230209073537/https://wody.gios.gov.pl/pjwp/api/publications/media/652 |url-status=live }}</ref> Jezero Głębokie je zmerno dovzetno za antropogene vplive in je bilo glede dovzetnosti za degradacijo uvrščeno v razred II. Večina kazalnikov pozitivno vpliva na odpornost jezera na degradacijo, zlasti njegova visoka povprečna globina, lega med gozdovi, minimalen odstotek izmenjave vode skozi vse leto in majhna površina neposrednega zajetja. Edini težavi sta prevelika dolžina obale v primerjavi z volumnom jezera in nizka toplotna stratifikacija njegovih voda. Jezero ni zaščiteno z nobeno obliko varstva narave.<ref>{{Cite web |title=Mapa interaktywna |url=https://geoserwis.gdos.gov.pl/mapy/ |access-date=19 April 2024 |website=geoserwis.gdos.gov.pl |language=pl |archive-date=17 September 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230917212133/https://geoserwis.gdos.gov.pl/mapy/mobile/ |url-status=live }}</ref> === Izsušitev jezera === [[File:Jezioro Głębokie - 2022.jpg|thumb|Gladina vode v jezeru jeseni 2022]] Od začetka 21. stoletja se je gladina vode v jezeru znižala za približno 120 centimetrov. Vzroki za ta pojav niso znani; po predhodnih strokovnih mnenjih so se pritoki, ki oskrbujejo jezero, izsušili in verjetno je prišlo do pronicanja vode proti zahodu. Obstaja tudi hipoteza, da so za znižanje gladine vode odgovorni globoki vodnjaki, ki pripadajo rekreacijskim središčem ob obali jezera Głębokie.<ref>{{Cite web |title=Wysycha jez. Głębokie koło Międzyrzecza |url=http://www.gazetalubuska.pl/wiadomosci/miedzyrzecz/art/7857240,wysycha-jez-glebokie-kolo-miedzyrzecza-naukowcy-badaja-przyczyny-mieszkancy-maja-swoje-hipotezy,id,t.html |access-date=29 June 2010 |website=Gazeta Lubuska |language=pl |archive-date=8 March 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160308234115/http://www.gazetalubuska.pl/wiadomosci/miedzyrzecz/art/7857240,wysycha-jez-glebokie-kolo-miedzyrzecza-naukowcy-badaja-przyczyny-mieszkancy-maja-swoje-hipotezy,id,t.html |url-status=live }}</ref><ref name=":6">{{Cite web |title=Czy Głębokie stoi w obliczu katastrofy? |url=http://kuriermiedzyrzecki.pl/2010/04/czy-glebokie-stoi-w-obliczu-katastrofy/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20101125164425/http://kuriermiedzyrzecki.pl/2010/04/czy-glebokie-stoi-w-obliczu-katastrofy/ |archive-date=25 November 2010 |access-date=29 June 2010 |website=Kurier Międzyrzecki |language=pl |url-status=dead }}</ref> Najmanj omenjena hipoteza je prekinitev pretoka vode iz glavnega porečja jezera zaradi gradnje hitre ceste S3 (evropska pot E65), ki je v bližini vzhodne obale jezera.<ref name=":2" /> Kot sanacijski ukrep se predlaga, da se voda v jezero dovaja iz reke Obre, bodisi s črpalnim sistemom bodisi skozi okoliška mokrišča. Alternativna rešitev bi bila, da bi vodo pripeljali iz globokih vodnjakov z izkopom jezera in počasnim pronicanjem vode vanj, kar bi zaradi nizke nasičenosti s kisikom zahtevalo prezračevanje.<ref>{{Cite web |last=Rusek |first=Tomasz |title=Tragedia! Tak teraz wygląda słynne jezioro Głębokie. Najgorzej w dziejach. Gdzie jest woda?! |url=https://gorzowwielkopolski.naszemiasto.pl/tragedia-tak-teraz-wyglada-slynne-jezioro-niedaleko-gorzowa/ar/c7-8974099 |access-date=25 September 2022 |language=pl |archive-date=25 September 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220925131706/https://gorzowwielkopolski.naszemiasto.pl/tragedia-tak-teraz-wyglada-slynne-jezioro-niedaleko-gorzowa/ar/c7-8974099 |url-status=live }}</ref> == Zgodovina == Vodno telo je bilo omenjeno že leta 1390, ko so Vincent iz Chycine in njegovi sinovi prodali vasi Kalsko in Rojewo skupaj s petimi bližnjimi jezeri opatu in cistercijanom v Zemskem za 300 grzywn.<ref>{{Cite web |title=Słownik historyczno-geograficzny ziem polskich w średniowieczu |url=http://www.slownik.ihpan.edu.pl/search.php?id=18829 |access-date=19 April 2024 |website=www.slownik.ihpan.edu.pl |language=pl |archive-date=15 December 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221215201342/http://www.slownik.ihpan.edu.pl/search.php?id=18829 |url-status=live }}</ref> Jezero Głębokie je bilo skupaj s sosednjim jezerom Grążyk in okoliškimi gozdovi omenjeno 16. aprila 1485 v privilegiju, ki ga je Międzyrzeczu podelil kralj [[Kazimir IV. Poljski|Kazimir IV. Jagelonec]]. Zahvaljujoč temu so lahko prebivalci mesta v skladu s starodavnim običajem lovili ribe v jezerih Strzeleckie (danes Głębokie) in Linye (Grążyk) s soglasjem zakupa, podobno kot v reki z mrežami. Obe jezeri sta imeli podobne površine in sta bili bogati z ribami. V plitvejšem Grążyku je bilo veliko linjev, krapov in ščuk. V sosednjem Głębokieju je bila najdragocenejša riba mala ozimica (''Coregonus albula''). V 18. stoletju je med Międzyrzeczem in opatom cistercijanskega samostana v Bledzewu prišlo do dolgotrajnega spora glede obeh jezer in okoliških gozdov. Samostan je že dolgo imel v lasti gozdove in polja v bližini bližnjega Kalska ter je uveljavljal pravice do mestnih posesti. Ko je opat zahteval kraljevi privilegij, je mestni svet 10. oktobra 1647 v Bledzew poslal delegacijo z dokumentom. Menihi so mestne svetnike sprejeli zelo gostoljubno in organizirali pojedino. Ko so pijani svetniki zaspali, so jim kraljevi privilegij ukradli in morali so se domov vrniti praznih rok. Międzyrzecz je več desetletij izgubljal jezera in okoliške gozdove, prebivalci pa so se dolgo pritoževali, da so gospodje z jezeri popili tudi gozd.<ref>{{Cite journal |last=Cyraniak |first=S. |year=2005 |title=Dawne dzieje jeziora Głębokiego i Grążyk. Czy rajcy miejscy przepili las i jeziora |url=https://zbc.uz.zgora.pl/dlibra/publication/36813/edition/30906 |journal=Kurier Międzyrzecki |language=pl |volume=3 |issue=169 |page=4 |access-date=2024-04-19 |archive-date=2022-12-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221215201454/https://zbc.uz.zgora.pl/dlibra/publication/36813/edition/30906 |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite journal |last=Brożek |first=Dariusz |date=17 August 2011 |title=Głębokie: Jak radni przehulali jezioro |url=http://www.gazetalubuska.pl/turystyka/art/7903020,glebokie-jak-radni-przehulali-jezioro,id,t.html |journal=Gazeta Lubuska |language=pl |archive-url=https://web.archive.org/web/20160523113857/http://www.gazetalubuska.pl/turystyka/art/7903020,glebokie-jak-radni-przehulali-jezioro,id,t.html |archive-date=23 May 2016}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * K. Kamińska (red.), ''Przyroda województwa gorzowskiego – życie jezior'', (pr. zbior.), Klub Działalności Podwodnej „MARLIN” na zlecenie Wojewódzkiego Funduszu Ochrony Środowiska i Gospodarki Wodnej [[Gorzów Wielkopolski]] [[1996]], {{ISBN|83-905760-1-5}}. [[Kategorija:Jezera na Poljskem|Głębokie]] cj6bxbixbauf7mp59hafuarfgfc478z 1 600390 6654848 2026-04-02T13:36:04Z Ljuba24b 92351 nova stran z vsebino: »{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=Ljuba24b |tema=Geografija |država=Poljska}}« 6654848 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=Ljuba24b |tema=Geografija |država=Poljska}} 4ck9nev52uajhn5zki9nvkvigdqq204 1 600391 6654865 2026-04-02T14:08:12Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6654865 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 0 600392 6654879 2026-04-02T14:37:23Z Ljuba24b 92351 nov iz tujih wiki 6654879 wikitext text/x-wiki [[Image:Nizina Śląska.png|thumb|right|250px|Šlezijsko nižavje]] '''Šlezijsko nižavje''' (ali Šlezijske ravnice, {{langx|pl|Nizina Śląska}}, {{langx|cs|Slezská nížina}}, {{langx|de| Schlesische Niederung}}) je nižavje v [[Šlezija|Šleziji]] na [[Poljska|Poljskem]] v srednji Evropi. Majhen del je na [[Češka|Češkem]]. Šlezijsko gorovje poteka skozi severno Šlezijo od zahoda-severozahoda do vzhoda-jugovzhoda in se v [[Velikopoljska|Velikopoljski]], pri izvoru Ozimeka, stika s Poljskim gorovjem. Njegova povprečna širina je 45 km, dolžina pa približno 200 km, z dolino Glogau na severu in dolino Wrocław na jugu. Je del [[Severnoevropsko nižavje|Srednjeevropskega nižavja]]. Šlezijsko nižavje je fizično-geografska makroregija. Je najtoplejša regija na Poljskem. == Geografija == === Meje === Na jugu Šlezijsko nižavje (''Nizina Śląska'') omejuje vznožje [[Sudeti|Sudetskega]] gorovja, ki leži med Šlezijo in Češko ter povezuje [[Rudne gore]] s [[Karpati]]. Na jugovzhodu leži Ostravska kotlina, dolinska kotlina v Šleziji ob vznožju [[Beskidi|Beskidov]]. Vzhodno sosednje območje je Šlezijsko-Krakovsko višavje (''Wyżyna Śląsko-Krakowska''). Na severu leži poljski del Južnega grebena, hribovita pokrajina v Nemčiji in na Poljskem. Zahodno mejo predstavlja Saško-Lužiška nižina (''Nizina Śląsko-Łużycka''). Nadmorska višina se giblje od 100 do 260 metrov, ravnina pa pokriva površino približno 13.000 kvadratnih kilometrov. === Hidrografija === Najpomembnejše vodno telo je reka [[Odra]], srednjeevropska reka. Pritoki Odre v regiji so na levem bregu Osobłoga (''Hotzenplotz''), Nysa Kłodzka (''Glatzer Neiße''), Oława (''Ohle/Olau/Ohlau/Ola/Olow''), Ślęza (''Lohe''), Bystrzyca (''Schweidnitzer Weistritz'') in Kaczawa (''Katzbach''). Pritoki na desnem bregu so Mała Panew (''Malapane''), Stobrawa (''Stober'') in Widawa (''Weide''). === Naselja === Najpomembnejša naselja v Šlezijkem nižavju so: * [[Vroclav]] * [[Opole]] * [[Kędzierzyn-Koźle]] * [[Racibórz]] * [[Nisa]] * [[Oleśnica]] * [[Brzeg]] * [[Oława]] * [[Lubliniec]] * [[Kluczbork]] * [[Prudnik]] * [[Pyskowice]] * [[Namysłów]] * [[Krapkowice]] * [[Jelcz-Laskowice]] == Rastlinstvo in živalstvo == Šlezija ima ugodne razmere in rodovitna tla, ki omogočajo obdelovanje velikih površin kot obdelovalnih površin, s prostranimi ravnicami, prekritimi s travniki. Gozdovi so na peščenih tleh in aluvialnih pahljačah rek Sudetov. V gozdovih Trzebniških hribov (gorskega grebena) na približno 257 metrih nadmorske višine rastejo bukev, navadna smreka in alpske rastline, kot sta srebrni osat in trda šaš. Trzebniški hribi označuje tudi mejo razširjenosti sive jelše in bele jelke. Ob reki Odri so specifični gozdovi, kjer rastejo vrbe in nekatera drevesa orehov. == Podnebje == Posebna značilnost Šlezije je relativno visoka povprečna letna temperatura. Zime in pomladi so relativno kratke, poletja pa so med najtoplejšimi in najdaljšimi na Poljskem. Z 220 rastnimi dnevi (dnevi s temperaturami nad pet stopinj Celzija) se ponaša tudi z največjim številom rastnih dni na Poljskem. Topla mikroklima je posledica Sudetskega gorovja, ki deluje kot vremenska ločnica. Jugozahodni vetrovi zmanjšujejo vlažnost in oblačnost, kar povzroča dvig temperatur. Severovzhodni vetrovi povečujejo pogostost neviht in padavin. === Geomorfološke mezoregije === Obstaja veliko različnih regionalnih regij:<ref>Jerzy Kondracki: Geografia regionalna Polski. Warszawa: PWN, 2002. ISBN 83-01-13897-1.</ref> * Olešniška ravnina ({{langx|pl|Równina Oleśnicka}}) - morenska ravnica, ki je nastala v zadnji ledeni dobi, leži na vzhodni strani porečja Odra-Stobrava-Vidava in je eno najbolj rodovitnih območij Šlezijskega nižavja. * Raciborška kotlina ({{langx|pl|Kotlina Raciborska}}) je jugovzhodni del Šlezijskega nižavja in je večinoma zapolnjena s peskom. V severnem delu porečja teče Kanal Gliwicki, ki je bil zgrajen med letoma 1934 in 1939 na mestu starega Kanala Kłodnicki – slednji je bil zgrajen med letoma 1792 in 1812. * Planota Głubczyce / Opavsko gričevnato ozemlje ({{langx|pl|Płaskowyż Głubczycki}}, {{langx|cs|Opavská pahorkatina}}) * Opolska nižina ({{langx|pl|Równina Opolska}}) obsega desni breg porečja Odre in leži južno od doline Stobrava in reke Malapane. Med tema območjema so velike peščene sipine, porasle z iglastimi gozdovi. V bližini Opol so nahajališča apnenca. * Niemodlinska nižina ({{langx|pl|Równina Niemodlińska}}) leži na razcepu Odre) in Niso Kłodzko in na jugu meji na Raciborsko Kotlino in planoto Ziegenhals. * Rostislavsko višavje ({{langx|pl|Wysoczyzna Rościsławska}}); je severozahodni del Nizine Śląske in leži med Vroclavom in Vroclavsko pradolino v Trzebniškem gorovju (Wzgórza Trzebnickie). * Vroclavska pladolina ({{langx|pl|Pradolina Wrocławska}}) se razteza v dolžini 100 kilometrov med Raciborsko dolino in Trzebniškimi hribi * Vroclavska ravnina ({{langx|pl|Równina Wrocławska}}) je relativno velika ravnina med Pradolino Wrocławsko in Sudeti, razdeljena pa je na tri manjše regije: **Wysoczyzna Średzka **Równina Kącka **Równina Grodkowska * Dolina Nise Kłodzke ({{langx|pl|Dolina Nysy Kłodzkiej}}) se razprostira vzporedno z Vroclavsko pradolino in od Paczkowskega proti severovzhodu * Glubčiška planota ({{langx|pl|Płaskowyż Głubczycki}}) je rahlo valovito višavje nad puhlico na približno 280 metrih nadmorske višine, skozi katerega tečejo levi pritoki Odre in ki ima miocenske glinene nanose z nanosi sadre na površini. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commonscat}} * {{Internetquelle |autor=Friedrich Maier |url=http://friedrichmaier.de/?p=30369 |titel=Schlesische Tiefebene |titelerg=8. Oktober 2016 von friedrich |werk=friedrichmaier.de |hrsg=Friedrich Maier/Wolfgang Maier |datum=2016-10-08 |seiten=6 |abruf=2020-08-22 |sprache=de}} [[Kategorija:Geografija Pojske]] to01i138boc48i49o64fi9cudfn0htp 6654887 6654879 2026-04-02T14:53:59Z Sporti 5955 odstranil [[Kategorija:Geografija Pojske]]; dodal [[Kategorija:Geografija Poljske]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6654887 wikitext text/x-wiki [[Image:Nizina Śląska.png|thumb|right|250px|Šlezijsko nižavje]] '''Šlezijsko nižavje''' (ali Šlezijske ravnice, {{langx|pl|Nizina Śląska}}, {{langx|cs|Slezská nížina}}, {{langx|de| Schlesische Niederung}}) je nižavje v [[Šlezija|Šleziji]] na [[Poljska|Poljskem]] v srednji Evropi. Majhen del je na [[Češka|Češkem]]. Šlezijsko gorovje poteka skozi severno Šlezijo od zahoda-severozahoda do vzhoda-jugovzhoda in se v [[Velikopoljska|Velikopoljski]], pri izvoru Ozimeka, stika s Poljskim gorovjem. Njegova povprečna širina je 45 km, dolžina pa približno 200 km, z dolino Glogau na severu in dolino Wrocław na jugu. Je del [[Severnoevropsko nižavje|Srednjeevropskega nižavja]]. Šlezijsko nižavje je fizično-geografska makroregija. Je najtoplejša regija na Poljskem. == Geografija == === Meje === Na jugu Šlezijsko nižavje (''Nizina Śląska'') omejuje vznožje [[Sudeti|Sudetskega]] gorovja, ki leži med Šlezijo in Češko ter povezuje [[Rudne gore]] s [[Karpati]]. Na jugovzhodu leži Ostravska kotlina, dolinska kotlina v Šleziji ob vznožju [[Beskidi|Beskidov]]. Vzhodno sosednje območje je Šlezijsko-Krakovsko višavje (''Wyżyna Śląsko-Krakowska''). Na severu leži poljski del Južnega grebena, hribovita pokrajina v Nemčiji in na Poljskem. Zahodno mejo predstavlja Saško-Lužiška nižina (''Nizina Śląsko-Łużycka''). Nadmorska višina se giblje od 100 do 260 metrov, ravnina pa pokriva površino približno 13.000 kvadratnih kilometrov. === Hidrografija === Najpomembnejše vodno telo je reka [[Odra]], srednjeevropska reka. Pritoki Odre v regiji so na levem bregu Osobłoga (''Hotzenplotz''), Nysa Kłodzka (''Glatzer Neiße''), Oława (''Ohle/Olau/Ohlau/Ola/Olow''), Ślęza (''Lohe''), Bystrzyca (''Schweidnitzer Weistritz'') in Kaczawa (''Katzbach''). Pritoki na desnem bregu so Mała Panew (''Malapane''), Stobrawa (''Stober'') in Widawa (''Weide''). === Naselja === Najpomembnejša naselja v Šlezijkem nižavju so: * [[Vroclav]] * [[Opole]] * [[Kędzierzyn-Koźle]] * [[Racibórz]] * [[Nisa]] * [[Oleśnica]] * [[Brzeg]] * [[Oława]] * [[Lubliniec]] * [[Kluczbork]] * [[Prudnik]] * [[Pyskowice]] * [[Namysłów]] * [[Krapkowice]] * [[Jelcz-Laskowice]] == Rastlinstvo in živalstvo == Šlezija ima ugodne razmere in rodovitna tla, ki omogočajo obdelovanje velikih površin kot obdelovalnih površin, s prostranimi ravnicami, prekritimi s travniki. Gozdovi so na peščenih tleh in aluvialnih pahljačah rek Sudetov. V gozdovih Trzebniških hribov (gorskega grebena) na približno 257 metrih nadmorske višine rastejo bukev, navadna smreka in alpske rastline, kot sta srebrni osat in trda šaš. Trzebniški hribi označuje tudi mejo razširjenosti sive jelše in bele jelke. Ob reki Odri so specifični gozdovi, kjer rastejo vrbe in nekatera drevesa orehov. == Podnebje == Posebna značilnost Šlezije je relativno visoka povprečna letna temperatura. Zime in pomladi so relativno kratke, poletja pa so med najtoplejšimi in najdaljšimi na Poljskem. Z 220 rastnimi dnevi (dnevi s temperaturami nad pet stopinj Celzija) se ponaša tudi z največjim številom rastnih dni na Poljskem. Topla mikroklima je posledica Sudetskega gorovja, ki deluje kot vremenska ločnica. Jugozahodni vetrovi zmanjšujejo vlažnost in oblačnost, kar povzroča dvig temperatur. Severovzhodni vetrovi povečujejo pogostost neviht in padavin. === Geomorfološke mezoregije === Obstaja veliko različnih regionalnih regij:<ref>Jerzy Kondracki: Geografia regionalna Polski. Warszawa: PWN, 2002. ISBN 83-01-13897-1.</ref> * Olešniška ravnina ({{langx|pl|Równina Oleśnicka}}) - morenska ravnica, ki je nastala v zadnji ledeni dobi, leži na vzhodni strani porečja Odra-Stobrava-Vidava in je eno najbolj rodovitnih območij Šlezijskega nižavja. * Raciborška kotlina ({{langx|pl|Kotlina Raciborska}}) je jugovzhodni del Šlezijskega nižavja in je večinoma zapolnjena s peskom. V severnem delu porečja teče Kanal Gliwicki, ki je bil zgrajen med letoma 1934 in 1939 na mestu starega Kanala Kłodnicki – slednji je bil zgrajen med letoma 1792 in 1812. * Planota Głubczyce / Opavsko gričevnato ozemlje ({{langx|pl|Płaskowyż Głubczycki}}, {{langx|cs|Opavská pahorkatina}}) * Opolska nižina ({{langx|pl|Równina Opolska}}) obsega desni breg porečja Odre in leži južno od doline Stobrava in reke Malapane. Med tema območjema so velike peščene sipine, porasle z iglastimi gozdovi. V bližini Opol so nahajališča apnenca. * Niemodlinska nižina ({{langx|pl|Równina Niemodlińska}}) leži na razcepu Odre) in Niso Kłodzko in na jugu meji na Raciborsko Kotlino in planoto Ziegenhals. * Rostislavsko višavje ({{langx|pl|Wysoczyzna Rościsławska}}); je severozahodni del Nizine Śląske in leži med Vroclavom in Vroclavsko pradolino v Trzebniškem gorovju (Wzgórza Trzebnickie). * Vroclavska pladolina ({{langx|pl|Pradolina Wrocławska}}) se razteza v dolžini 100 kilometrov med Raciborsko dolino in Trzebniškimi hribi * Vroclavska ravnina ({{langx|pl|Równina Wrocławska}}) je relativno velika ravnina med Pradolino Wrocławsko in Sudeti, razdeljena pa je na tri manjše regije: **Wysoczyzna Średzka **Równina Kącka **Równina Grodkowska * Dolina Nise Kłodzke ({{langx|pl|Dolina Nysy Kłodzkiej}}) se razprostira vzporedno z Vroclavsko pradolino in od Paczkowskega proti severovzhodu * Glubčiška planota ({{langx|pl|Płaskowyż Głubczycki}}) je rahlo valovito višavje nad puhlico na približno 280 metrih nadmorske višine, skozi katerega tečejo levi pritoki Odre in ki ima miocenske glinene nanose z nanosi sadre na površini. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commonscat}} * {{Internetquelle |autor=Friedrich Maier |url=http://friedrichmaier.de/?p=30369 |titel=Schlesische Tiefebene |titelerg=8. Oktober 2016 von friedrich |werk=friedrichmaier.de |hrsg=Friedrich Maier/Wolfgang Maier |datum=2016-10-08 |seiten=6 |abruf=2020-08-22 |sprache=de}} [[Kategorija:Geografija Poljske]] 9m94h13bv4j10vzlq7vo5n7bm5pbctw 1 600393 6654880 2026-04-02T14:40:21Z Ljuba24b 92351 nova stran z vsebino: »{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=Ljuba24b |tema=Geografija |država=Poljska}}« 6654880 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=Ljuba24b |tema=Geografija |država=Poljska}} 4ck9nev52uajhn5zki9nvkvigdqq204 118 600394 6654891 2026-04-02T15:12:41Z NelidaJ 257553 -- ustvaritev osnutka s [[Wikipedija:Čarovnik za članke|čarovnikom za članke]] -- 6654891 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Projekt | ime = GO! 2025 | slika = | opis = Evropska prestolnica kulture 2025 | lokacija = [[Nova Gorica]], [[Slovenija]]; [[Gorica]], [[Italija]] | začetek = 8. februar 2025 | organizator = GO! 2025 – Evropska prestolnica kulture, Nova Gorica | spletna_stran = https://www.go2025.eu }} '''Evropska prestolnica kulture GO! 2025''' (tudi '''GO! 2025''') je projekt Ministrstva za kulturo RS z nosilno izvedbo v letu 2025 in dolgoročnimi učinki, ki ga skupaj izvajata [[Nova Gorica]] v Sloveniji in [[Gorica]] v Italiji. Gre za prvo čezmejno Evropsko prestolnico kulture v zgodovini pobude.<ref name="gov">{{Navedi splet |url=https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/evropska-prestolnica-kulture-2025/ |title=Evropska prestolnica kulture 2025 |publisher=Vlada Republike Slovenije |accessdate=2. april 2026}}</ref> Projekt poteka pod sloganom ''GO! Borderless'' (slovensko: ''GREMO! Brezmejno'').<ref name="ng">{{Navedi splet |url=https://www.nova-gorica.si/sl/novice/go-2025-leto-po-odprtju/ |title=GO! 2025 leto po odprtju |publisher=Mestna občina Nova Gorica |accessdate=2. april 2026}}</ref> == Ozadje == Pobuda Evropska prestolnica kulture je bila ustanovljena leta 1985 z namenom spodbujanja kulturne raznolikosti in razvoja evropskih mest skozi kulturo.<ref name="gov" /> Nova Gorica in Gorica sta bili za leto 2025 izbrani decembra 2020 po odločitvi strokovnega sveta imenovanega s strani Sveta Evropske unije.<ref>{{Navedi splet |url=https://euro-go.eu/en/programmi-e-progetti/progetti-attivi/capitale-europea-della-cultura-2025/ |title=European Capital of Culture 2025 |publisher=EZTS GO |accessdate=2. april 2026}}</ref> Slovesno odprtje projekta je potekalo 8. februarja 2025 na petih prizoriščih obeh mest, na slovenski kulturni praznik, obiskalo pa ga je okoli 50.000 ljudi.<ref name="gov" /> Projekt je v mesti pripeljal tudi številne investicije s prenovami infrastrukture in številnimi novimi prostori za ustvarjanje, druženje in turizem. == Zgodovina == Po drugi svetovni vojni je bila Gorica razdeljena med Italijo in Jugoslavijo. Nova Gorica je bila zgrajena kot novo slovensko mesto tik ob meji.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.vipavskadolina.si/tema-meseca/2025/go-2025-nova-gorica-gorica/ |title=GO! 2025 Nova Gorica – Gorica |publisher=Vipavska dolina |accessdate=2. april 2026}}</ref> Z vstopom Slovenije v [[Evropska unija|Evropsko unijo]] leta 2004 in v [[Schengensko območje]] leta 2007 so se mejne kontrole postopoma odpravile, kar je omogočilo tesnejše sodelovanje med mestoma. == Koncept == Projekt temelji na čezmejnem sodelovanju in ustvarjanju skupnega kulturnega prostora. Cilji projekta vključujejo: * razvoj avtentičnega kulturnega program * krepitev čezmejnega sodelovanja med Slovenijo in Italijo * razvoj kulturnih in ustvarjalnih industrij * trajnostni razvoj * povečanje kulturnega turizma<ref>{{Navedi splet|title=Nova Gorica/Gorizia European Capital of Culture 2025|url=https://www.turismofvg.it/en/art-and-culture/nova-gorica-gorizia-european-capital-of-culture-2025|website=Turismo FVG|accessdate=2026-04-02|language=en}}</ref> == Program == Program GO! 2025 je v letu naziva vključeval številne kulturne dogodke, kot so razstave, festivali, koncerti in gledališke predstave, tako uradnega programa kot spremljevalnih programov. Izpeljanih je bilo preko 1600 dogodkov na obeh straneh<ref>{{Navedi splet|title=Na GO! 2025 našteli preko 1,5 milijona obiskovalcev|url=https://www.primorski.eu/goriska/na-go-2025-nasteli-preko-15-milijona-obiskovalcev-CC2051545|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=Danjel|last=Radetič {{!}}}}</ref> meje, ki jih je obiskal skupaj preko 1,5 milijona obiskovalcev. == Organizacija == Projekt izvaja javni zavod '''GO! 2025 – Evropska prestolnica kulture, Nova Gorica'''.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.culture.si/en/Nova_Gorica%E2%80%93Gorizia%2C_European_Capital_of_Culture_2025 |title=Nova Gorica–Gorizia EPK 2025 |publisher=Culture.si |accessdate=2. april 2026}}</ref> v sodelovanju z ostalimi javnimi zavodi in nevladnimi organizacijami, ter z Evropskim združenjem za teritorialno sodelovanje '''EZTS GO (GECT GO)'''.<ref>{{Navedi splet |url=https://euro-go.eu |title=EZTS GO |accessdate=2. april 2026}}</ref> == Vodstvo == Direktorica javnega zavoda GO! 2025 je mag. '''Mija Lorbek'''.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.slovenia.info/en/business/trade-news/29300-go-2025-nova-gorica-european-capital-of-culture-2025 |title=GO! 2025 Nova Gorica |publisher=Slovenia.info |accessdate=2. april 2026}}</ref>, programski vodja dr. '''Stojan Pelko''', umetniška svetovalka in pripravljalka prijavne knjige pa '''Neda Rusjan Bric'''. Vodstvena struktura vključuje tudi svet zavoda ter strokovne in operativne službe. == Mednarodni odziv == Projekt je pritegnil pozornost številnih evropskih institucij, medijev (kot BBC<ref>{{Navedi splet|title=Europe's first borderless Capital of Culture|url=https://www.bbc.com/travel/article/20241213-nova-gorica-europes-first-borderless-capital-of-culture|website=www.bbc.com|date=2024-12-17|accessdate=2026-04-02|language=en-GB}}</ref>, ARTE, Nikei...) in strokovnih revij. Delegacija [[Evropski parlament|Evropskega parlamenta]] je ob obisku obeh mest izrazila podporo projektu in poudarila njegov pomen za čezmejno sodelovanje ter evropsko povezovanje.<ref>{{Navedi splet |url=https://ljubljana.europarl.europa.eu/home/pagecontent/grid/main/novice/parlamentarci-navduseni-nad-goricama.html |title=Parlamentarci navdušeni nad Goricama |publisher=Evropski parlament |accessdate=2. april 2026}}</ref> == Pomen == GO! 2025 je prvi primer čezmejne Evropske prestolnice kulture in velja za simbol preseganja meja ter sodelovanja v Evropi.<ref name="ng" /> == Glej tudi == * [[Evropska prestolnica kulture]] * [[Nova Gorica]] * [[Gorica]] == Zunanje povezave == * [https://www.go2025.eu Uradna spletna stran GO! 2025] == Sklici == <references /> [[Kategorija:Evropska prestolnica kulture]] [[Kategorija:Nova Gorica]] [[Kategorija:Gorica]] [[Kategorija:2025 v kulturi]] ahvgf4ok4ug2znash9j3ls8xpn76my9 6654892 6654891 2026-04-02T15:13:10Z NelidaJ 257553 /* Vodstvo */ 6654892 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Projekt | ime = GO! 2025 | slika = | opis = Evropska prestolnica kulture 2025 | lokacija = [[Nova Gorica]], [[Slovenija]]; [[Gorica]], [[Italija]] | začetek = 8. februar 2025 | organizator = GO! 2025 – Evropska prestolnica kulture, Nova Gorica | spletna_stran = https://www.go2025.eu }} '''Evropska prestolnica kulture GO! 2025''' (tudi '''GO! 2025''') je projekt Ministrstva za kulturo RS z nosilno izvedbo v letu 2025 in dolgoročnimi učinki, ki ga skupaj izvajata [[Nova Gorica]] v Sloveniji in [[Gorica]] v Italiji. Gre za prvo čezmejno Evropsko prestolnico kulture v zgodovini pobude.<ref name="gov">{{Navedi splet |url=https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/evropska-prestolnica-kulture-2025/ |title=Evropska prestolnica kulture 2025 |publisher=Vlada Republike Slovenije |accessdate=2. april 2026}}</ref> Projekt poteka pod sloganom ''GO! Borderless'' (slovensko: ''GREMO! Brezmejno'').<ref name="ng">{{Navedi splet |url=https://www.nova-gorica.si/sl/novice/go-2025-leto-po-odprtju/ |title=GO! 2025 leto po odprtju |publisher=Mestna občina Nova Gorica |accessdate=2. april 2026}}</ref> == Ozadje == Pobuda Evropska prestolnica kulture je bila ustanovljena leta 1985 z namenom spodbujanja kulturne raznolikosti in razvoja evropskih mest skozi kulturo.<ref name="gov" /> Nova Gorica in Gorica sta bili za leto 2025 izbrani decembra 2020 po odločitvi strokovnega sveta imenovanega s strani Sveta Evropske unije.<ref>{{Navedi splet |url=https://euro-go.eu/en/programmi-e-progetti/progetti-attivi/capitale-europea-della-cultura-2025/ |title=European Capital of Culture 2025 |publisher=EZTS GO |accessdate=2. april 2026}}</ref> Slovesno odprtje projekta je potekalo 8. februarja 2025 na petih prizoriščih obeh mest, na slovenski kulturni praznik, obiskalo pa ga je okoli 50.000 ljudi.<ref name="gov" /> Projekt je v mesti pripeljal tudi številne investicije s prenovami infrastrukture in številnimi novimi prostori za ustvarjanje, druženje in turizem. == Zgodovina == Po drugi svetovni vojni je bila Gorica razdeljena med Italijo in Jugoslavijo. Nova Gorica je bila zgrajena kot novo slovensko mesto tik ob meji.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.vipavskadolina.si/tema-meseca/2025/go-2025-nova-gorica-gorica/ |title=GO! 2025 Nova Gorica – Gorica |publisher=Vipavska dolina |accessdate=2. april 2026}}</ref> Z vstopom Slovenije v [[Evropska unija|Evropsko unijo]] leta 2004 in v [[Schengensko območje]] leta 2007 so se mejne kontrole postopoma odpravile, kar je omogočilo tesnejše sodelovanje med mestoma. == Koncept == Projekt temelji na čezmejnem sodelovanju in ustvarjanju skupnega kulturnega prostora. Cilji projekta vključujejo: * razvoj avtentičnega kulturnega program * krepitev čezmejnega sodelovanja med Slovenijo in Italijo * razvoj kulturnih in ustvarjalnih industrij * trajnostni razvoj * povečanje kulturnega turizma<ref>{{Navedi splet|title=Nova Gorica/Gorizia European Capital of Culture 2025|url=https://www.turismofvg.it/en/art-and-culture/nova-gorica-gorizia-european-capital-of-culture-2025|website=Turismo FVG|accessdate=2026-04-02|language=en}}</ref> == Program == Program GO! 2025 je v letu naziva vključeval številne kulturne dogodke, kot so razstave, festivali, koncerti in gledališke predstave, tako uradnega programa kot spremljevalnih programov. Izpeljanih je bilo preko 1600 dogodkov na obeh straneh<ref>{{Navedi splet|title=Na GO! 2025 našteli preko 1,5 milijona obiskovalcev|url=https://www.primorski.eu/goriska/na-go-2025-nasteli-preko-15-milijona-obiskovalcev-CC2051545|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=Danjel|last=Radetič {{!}}}}</ref> meje, ki jih je obiskal skupaj preko 1,5 milijona obiskovalcev. == Organizacija == Projekt izvaja javni zavod '''GO! 2025 – Evropska prestolnica kulture, Nova Gorica'''.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.culture.si/en/Nova_Gorica%E2%80%93Gorizia%2C_European_Capital_of_Culture_2025 |title=Nova Gorica–Gorizia EPK 2025 |publisher=Culture.si |accessdate=2. april 2026}}</ref> v sodelovanju z ostalimi javnimi zavodi in nevladnimi organizacijami, ter z Evropskim združenjem za teritorialno sodelovanje '''EZTS GO (GECT GO)'''.<ref>{{Navedi splet |url=https://euro-go.eu |title=EZTS GO |accessdate=2. april 2026}}</ref> == Vodstvo == Direktorica javnega zavoda GO! 2025 je mag. Mija Lorbek.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.slovenia.info/en/business/trade-news/29300-go-2025-nova-gorica-european-capital-of-culture-2025 |title=GO! 2025 Nova Gorica |publisher=Slovenia.info |accessdate=2. april 2026}}</ref>, programski vodja dr. Stojan Pelko, umetniška svetovalka in pripravljalka prijavne knjige pa Neda Rusjan Bric. Vodstvena struktura vključuje tudi svet zavoda ter strokovne in operativne službe. == Mednarodni odziv == Projekt je pritegnil pozornost številnih evropskih institucij, medijev (kot BBC<ref>{{Navedi splet|title=Europe's first borderless Capital of Culture|url=https://www.bbc.com/travel/article/20241213-nova-gorica-europes-first-borderless-capital-of-culture|website=www.bbc.com|date=2024-12-17|accessdate=2026-04-02|language=en-GB}}</ref>, ARTE, Nikei...) in strokovnih revij. Delegacija [[Evropski parlament|Evropskega parlamenta]] je ob obisku obeh mest izrazila podporo projektu in poudarila njegov pomen za čezmejno sodelovanje ter evropsko povezovanje.<ref>{{Navedi splet |url=https://ljubljana.europarl.europa.eu/home/pagecontent/grid/main/novice/parlamentarci-navduseni-nad-goricama.html |title=Parlamentarci navdušeni nad Goricama |publisher=Evropski parlament |accessdate=2. april 2026}}</ref> == Pomen == GO! 2025 je prvi primer čezmejne Evropske prestolnice kulture in velja za simbol preseganja meja ter sodelovanja v Evropi.<ref name="ng" /> == Glej tudi == * [[Evropska prestolnica kulture]] * [[Nova Gorica]] * [[Gorica]] == Zunanje povezave == * [https://www.go2025.eu Uradna spletna stran GO! 2025] == Sklici == <references /> [[Kategorija:Evropska prestolnica kulture]] [[Kategorija:Nova Gorica]] [[Kategorija:Gorica]] [[Kategorija:2025 v kulturi]] niqd82niwavh0yby7ftczm8fap7wprs 0 600395 6654899 2026-04-02T15:22:41Z Ivo Lendić 253179 začetek (CEE Pomlad) 6654899 wikitext text/x-wiki '''Žudije''', '''žudije''' ali ''varuhi Kristusovega groba'' so [[Hrvati|hrvaški]] [[katolištvo|katoliški]] običaj [[Velikonočno tridnevje|Velikonočnega tridnevja]], razširjen v [[Dalmacija|Dalmaciji]] ter med [[Hrvati v Bosni in Hercegovini]] in [[Hrvati v Vojvodini]].<ref name=ZKVH>[https://www.zkvh.org.rs/aktualnosti-post/katalog-nkb-hrvata-u-srbiji/cuvari-bozjeg-groba-u-backoj-i-srijemu Čuvari Isusova groba u Bačkoj i Srijemu] zkvh.org.rs, Inštitut za kulturo vojvodanskih Hrvatov</ref> Žudije sestavlja 12 stražarjev, ki jih vodi poveljnik, tako imenovani "juda", kot trinajsti član. Najpogosteje so oblečeni v uniforme [[Rimska vojska|rimskih vojakov]], včasih pa v mornarske uniforme ali v ljudske noše. Predstava se začne na [[Veliki četrtek]], ko žudije odidejo pred oltar, kjer v izmenah po štiri stojijo na straži do [[Velikonočna vigilija|Velikonočne vigilije]] opolnoči na [[Velika sobota|Veliko soboto]] na [[Velika noč|Veliko noč]], ko ob [[Kristusovo vstajenje|Jezusovem vstajenju]] od strahu padejo na tla.<ref name="Dragić">Dragić, Marko. 2009. [https://hrcak.srce.hr/clanak/158566 Čuvari Kristova groba u crkveno-pučkoj baštini Hrvata.] ''Ethnologica Dalmatica'' 17.</ref> ==Imena== Varuhi Kristusovega groba se imenujejo različno: '''žudije''' ([[Vodice, Šibeniško-kninska županija|Vodice]], [[Metković]], [[Opuzen]]); '''rondari''' ([[Vrgorac]]), '''grobari''' ([[Vrlika]]), '''grobari''' in/ali '''čuvari Gospodinova greba''' ([[Oklaj]] koda [[Drniš]]a) '''stražari Kristova groba''' ([[Bjelovar]], [[Imotski]], [[Radobilja]]); '''stražari Božjega greba''' ([[Murter]]), '''uskrsne straže''' u [[Vareš]]u.<ref name="Dragić"/> == Žudije v Vojvodini == Med Hrvati v Vojvodini so stražarji Jezusovega groba večinoma mladeniči, oblečeni v narodne noše brez [[klobuk]]ov ([[Srem]]) ali v črne obleke ([[Bačka]]). Pogosto držijo v rokah supije, medtem ko desetnik nosi [[helebarda|helebardo]]. Straža Božjega groba se začne na Veliki petek proti koncu slovesnosti in se straži naslednji dan čez dan, ponekod pa tudi na samo Veliko noč.<ref name=ZKVH/> == Festival Žudija == Festival Žudija je tradicionalno letno srečanje Žudija, ki poteka na [[Velikonočni ponedeljek]]. Prvi festival je bil leta 2001 v [[Vodice, Šibeniško-kninska županija|Vodice]], kjer je potekal do leta 2006, od takrat pa se odvija v različnih [[župnija]]h po vsej Dalmaciji. Prvotno imenovan »Srečanje dalmatinskih žudij«, se je preimenoval v »Smotra žudija Dalmacije«, nato v »Vodički festival žudije«, od leta 2011 pa se imenuje »Festival žudije Dalmacije«.<ref>[https://www.infovodice.com/moje-misto/11893-tendencija-vodickog-festivala-zudija-od-nacionalno-do-medunarodno-priznatog.html Tendencija vodičkog Festivala žudija – od nacionalno do međunarodno priznatog] infovodice.com, objavljeno 19. mareca 2019.</ref> ==Sklici== {{sklici}} [[Kategorija:Dalmacija]] [[Kategorija:Velika noč]] [[Kategorija:Hrvaška kultura]] 5orwwry9h38k0hsq015060b4fdsuscn 6654904 6654899 2026-04-02T15:31:45Z Ivo Lendić 253179 Posodobljeno o zgodovini. 6654904 wikitext text/x-wiki '''Žudije''', '''žudije''' ali ''varuhi Kristusovega groba'' so [[Hrvati|hrvaški]] [[katolištvo|katoliški]] običaj [[Velikonočno tridnevje|Velikonočnega tridnevja]], razširjen v [[Dalmacija|Dalmaciji]] ter med [[Hrvati v Bosni in Hercegovini]] in [[Hrvati v Vojvodini]].<ref name=ZKVH>[https://www.zkvh.org.rs/aktualnosti-post/katalog-nkb-hrvata-u-srbiji/cuvari-bozjeg-groba-u-backoj-i-srijemu Čuvari Isusova groba u Bačkoj i Srijemu] zkvh.org.rs, Inštitut za kulturo vojvodanskih Hrvatov</ref> Žudije sestavlja 12 stražarjev, ki jih vodi poveljnik, tako imenovani "juda", kot trinajsti član. Najpogosteje so oblečeni v uniforme [[Rimska vojska|rimskih vojakov]], včasih pa v mornarske uniforme ali v ljudske noše. Predstava se začne na [[Veliki četrtek]], ko žudije odidejo pred oltar, kjer v izmenah po štiri stojijo na straži do [[Velikonočna vigilija|Velikonočne vigilije]] opolnoči na [[Velika sobota|Veliko soboto]] na [[Velika noč|Veliko noč]], ko ob [[Kristusovo vstajenje|Jezusovem vstajenju]] od strahu padejo na tla.<ref name="Dragić">Dragić, Marko. 2009. [https://hrcak.srce.hr/clanak/158566 Čuvari Kristova groba u crkveno-pučkoj baštini Hrvata.] ''Ethnologica Dalmatica'' 17.</ref> ==Imena== Varuhi Kristusovega groba se imenujejo različno: '''žudije''' ([[Vodice, Šibeniško-kninska županija|Vodice]], [[Metković]], [[Opuzen]]); '''rondari''' ([[Vrgorac]]), '''grobari''' ([[Vrlika]]), '''grobari''' in/ali '''čuvari Gospodinova greba''' ([[Oklaj]] koda [[Drniš]]a) '''stražari Kristova groba''' ([[Bjelovar]], [[Imotski]], [[Radobilja]]); '''stražari Božjega greba''' ([[Murter]]), '''uskrsne straže''' u [[Vareš]]u.<ref name="Dragić"/> ==Zgodovina== Ta običaj na Hrvaškem je bil prvič dokumentiran v [[Metković]]u sredi 19. stoletja, ko ga je tja prinesel Ante Gluščević iz italijanskega mesta [[Loreto|Loreta]], nato pa se je razširil po [[Dolini Neretve|dolini Neretve]] in se sčasoma razširil na velik del Dalmacije. Najstarejše žudije so iz leta 1857 iz Župnije svetega Ilija u Metkoviću, zaradi česar so najstarejši tip tovrstnega združenja.<ref>[http://www.arhiva.metkovic.hr/vijest.asp?vijest=1174 150 godina žudijea u Metkoviću] arhiva.metkovic.hr, Mesto Metković</ref> Prva pisna omemba vodiških žudij sega v leto 1912. Vidonjske žudije sta leta 1932 ustanovila Joko Jurišin in Joko Ilić – "Joktur". Ni znano, kdaj se je v [[Vareš]]u začela tradicija varovanja Kristusovega groba, znano pa je, da je bila ta slovesnost na [[Veliki petek]] leta 1928. Slovesnost varovanja Kristusovega groba je nastala na podlagi liturgije. Komunističnim oblastem je uspelo slovesnost ponekod prepovedati, drugje pa so poskušale zaman. Tudi uniforme stražarjev se razlikujejo od kraja do kraja (uniforme rimskih vojakov, tradicionalne ljudske noše, uniforme gasilcev, uniforme mornarjev).<ref name="Dragić"/> Vse stražarje imajo skupno sodelovanje v procesijah na Veliki petek (in drugih procesijah skozi vse leto) in padec v trenutku, ko [[duhovnik]] zapoje ''Slava (Gloria)'', kar skupaj s cerkvenimi zvonovi pomeni vstajenje. Dejanje padca in bega iz cerkve simbolizira Jezusovo vstajenje.<ref name="Dragić"/> Danes na Hrvaškem deluje več kot trideset združenj Čuvajev Kristusovega groba. V [[Knin]]u je bila ta tradicija oživljena po sedemdesetih letih. V [[Lovas]]u blizu [[Vukovar]]ja in v Vitezu je bil obred ponovno oživljen.<ref name="Dragić"/> == Žudije v Vojvodini == Med Hrvati v Vojvodini so stražarji Jezusovega groba večinoma mladeniči, oblečeni v narodne noše brez [[klobuk]]ov ([[Srem]]) ali v črne obleke ([[Bačka]]). Pogosto držijo v rokah supije, medtem ko desetnik nosi [[helebarda|helebardo]]. Straža Božjega groba se začne na Veliki petek proti koncu slovesnosti in se straži naslednji dan čez dan, ponekod pa tudi na samo Veliko noč.<ref name=ZKVH/> == Festival žudija == ''Festival žudija'' je tradicionalno letno srečanje Žudija, ki poteka na [[Velikonočni ponedeljek]]. Prvi festival je bil leta 2001 v [[Vodice, Šibeniško-kninska županija|Vodice]], kjer je potekal do leta 2006, od takrat pa se odvija v različnih [[župnija]]h po vsej Dalmaciji. Prvotno imenovan »Srečanje dalmatinskih žudij«, se je preimenoval v »Smotra žudija Dalmacije«, nato v »Vodički festival žudije«, od leta 2011 pa se imenuje »Festival žudije«.<ref>[https://www.infovodice.com/moje-misto/11893-tendencija-vodickog-festivala-zudija-od-nacionalno-do-medunarodno-priznatog.html Tendencija vodičkog Festivala žudija – od nacionalno do međunarodno priznatog] infovodice.com, objavljeno 19. mareca 2019.</ref> ==Sklici== {{sklici}} [[Kategorija:Dalmacija]] [[Kategorija:Velika noč]] [[Kategorija:Hrvaška kultura]] 7lwdu3hgzdqdx6wxf47iwk71llr26an 1 600396 6654908 2026-04-02T15:33:17Z Ivo Lendić 253179 predloga (CEE Pomlad) 6654908 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=Ivo Lendić |tema=kultura |država=Hrvaška|država2=Bosna in Hercegovina}} jdrncaq55wvbk85iaoh4a62i635v30v 1 600397 6654910 2026-04-02T15:34:33Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6654910 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 0 600399 6654921 2026-04-02T16:00:06Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6654921 wikitext text/x-wiki {{Infobox monument | name = Sobieskega hrast | native_name = Dąb Sobieskiego | native_name_lang = pl | image = Dąb Sobieskiego 7.JPG | caption = Sobieskega hrast | location = Racibórz, Poljska | type = naravni spomenik, ''[[Dob (drevo)|Quercus robur]]'' | coordinates = {{coord|50|7|46|N|18|16|26|E|display=inline,title}} | inaugurated = 14. april 1967 | height = 33 m | dedicated_to = [[Jan III. Sobieski]] }} '''Sobieskega hrast''' ({{Langx|pl|Dąb Sobieskiego}}) je več kot 400 let star primerek hrasta [[dob (drevo)|doba]] (''Quercus robur''), ki stoji v naravnem rezervatu Łężczok, znotraj upravnih meja mesta Racibórz. Je najdebelejše in najstarejše drevo v Racibórzu, rezervatu Łężczok in eno od treh najstarejših in najveličastnejših dreves v krajinskem parku Rudy. Z odločitvijo predsedstva pokrajinskega državnega sveta v Opolu z dne 14. aprila 1967 je bil razglašen za naravni spomenik.<ref name=":0">{{Cite web |last=Duda |first=Jan |date=28 February 2006 |title=Przyroda Powiatu Raciborskiego |url=http://www.powiatraciborski.pl/index.php?download,621bf66ddb7c962aa0d22ac97d69b793 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120124195813/http://www.powiatraciborski.pl/index.php?download,621bf66ddb7c962aa0d22ac97d69b793 |archive-date=24 January 2012 |access-date=12 October 2010 |website=powiatraciborski.pl |page=23 |language=pl}}</ref> Obdaja ga majhna lesena ograja.<ref name=":1">{{Harvard citation text|Żukowski|2006|pp=65-68}}</ref><ref name=":2">{{Cite book |last=Duda |first=Jan |title=Osobliwości przyrodnicze Raciborza |publisher=Towarzystwo Miłośników Ziemi Raciborskiej |year=2001 |isbn=83-911877-3-X |location=Racibórz |page=112 |language=pl}}</ref> == Opis == Na višini 3,5 metra se debelo podnožje drevesa razcepi v dve glavni debli. Nekoč je bilo še tretje deblo, ki ga je najverjetneje zlomil veter. Danes je na mestu, kjer je bilo to deblo, v drevesu ostala precejšnja razpoka. Obseg drevesa, merjen pri tleh, nekoliko presega 850 cm, medtem ko obseg hrasta na višini 1,3 m znaša 690 cm, njegova višina pa 33 m. Zaradi impresivne velikosti in častitljive starosti (več kot 400 let) je ta hrast najdebelejše in najstarejše drevo v Racibórzu, znotraj naravnega rezervata Łężczok, in eno od treh najstarejših in najveličastnejših dreves v krajinskem parku Rudy. == Lega == Hrast raste v naravnem rezervatu Łężczok, vzdolž avenije, ki poteka vzdolž nasipa, ki ločuje ribnika Grabowiec in Brzeziniak, imenovane ''Poljska huzarska aleja''. Ta aleja je edinstvena glede naravnih značilnosti, med katerimi izstopa Sobieskega hrast. Poljska huzarska aleja, rdeča turistična pot, povezuje kraje, skozi katere je leta 1683 med bitko za Dunaj prečkala vojska pod vodstvom [[Jan III. Sobieski|Jana III. Sobieskega]]. Služi tudi kot meja med Racibórzem in občino Gmina Nędza – hrast stoji na njeni južni strani, znotraj upravnih meja Racibórza.<ref>{{Cite web |title=Geoportal |url=http://mapy.geoportal.gov.pl/imap/?gpmap=gp0&bbox=444768.73772153095,249405.5159431561,451474.98772153095,253755.5159431561&SRS=2180 |access-date=21 April 2024 |website=mapy.geoportal.gov.pl |language=pl |archive-date=16 May 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220516105656/https://mapy.geoportal.gov.pl/imap/?gpmap=gp0&bbox=444768.73772153095,249405.5159431561,451474.98772153095,253755.5159431561&SRS=2180 |url-status=live }}</ref> V bližini hrasta stojita tudi zgodovinska lovska koča iz 18. stoletja in lesen križ v spomin na gozdnega stražarja, ki ga je ubil krivolovec.<ref name=":1" /> == Ime in legende == [[File:Dąb Sobieskiego w Łężczoku, Nędza, okres Ratiboř, Polsko 01.jpg|thumb|left|]] Ime hrasta izvira iz legende, po kateri je bilo drevo posajeno v spomin na bivanje kralja Jana III. Sobieskega na teh območjih med njegovim pohodom na bitko za Dunaj leta 1683. To tradicijo je v medvojnem obdobju v svojih publikacijah okrepil Andrzej Czudek, ki jo je ocenil kot precej verjetno.<ref>{{Cite journal |last=Czudek |first=Andrzej |year=1933 |title=Drzewa Sobieskiego na Śląsku |url=https://www.sbc.org.pl/dlibra/publication/edition/4701?id=4701 |journal=Zaranie Śląskie |language=pl |volume=9 |issue=3 |pages=127–142 |access-date=21 April 2024 |archive-date=21 April 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240421125710/https://www.sbc.org.pl/dlibra/publication/edition/4701?id=4701 |url-status=live }}</ref> Vendar je znano, da to nasprotuje resnici, saj je bilo drevo leta 1683 staro že približno 100 let. Najverjetneje so ga posadili [[cistercijani]], ki so z drevesi, predvsem hrasti, obdajali komunikacijske poti in nasipe ribnikov.<ref name=":1" /> Po drugi strani pa Jan Duda v svoji publikaciji ''Naravne značilnosti Racibórza'' iz leta 2001 piše o legendi, po kateri naj bi se kralj Jan III. Sobieski med potovanjem na Dunaj ustavil pod hrastom.<ref name=":2" /> Hrast se ujema z znano tradicijo dreves Sobieskih v Zgornji Šleziji.<ref>{{Harvard citation text|Żukowski|2006|pp=237-240}}</ref> == Pravna zaščita in prizadevanja za ohranjanje == [[File:Dąb Sobieskiego w Łężczoku, Nędza, okres Ratiboř, Polsko 03.jpg|thumb]] Leta 1922 je bilo celotno območje Łężczoka, ki je bilo takrat znotraj meja Nemčije, pravno zaščiteno. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] so se Poljaki odločili zaščititi to območje tako, da so ga leta 1957 razglasili za naravni rezervat. Deset let pozneje je bilo drevo s sklepom predsedstva pokrajinskega narodnega sveta v Opolah 14. aprila 1967 deležno individualne zaščite in postalo naravni spomenik. Odločitev o priznanju drevesa kot naravnega spomenika je šlezijski vojvoda potrdil tudi z uredbo z dne 9. marca 2006.<ref>{{Cite journal |date=20 March 2006 |title=Rozporządzenie Nr 4/06 Wojewody Śląskiego z dnia 9 marca 2006 r. w sprawie ustanowienia pomnika przyrody – drzewa gatunku dąb szypułkowy (Quercus robur) rosnącego na terenie miasta Racibórz. |url=http://www.katowice.uw.gov.pl/download/s/urzad/dzienniki_urzedowe/2006/dz33p.pdf |journal=Dziennik Urzędowy Województwa Śląskiego 2006 |language=pl |publisher=Poligrafia Zakładu Obsługi Śląskiego Urzędu Wojewódzkiego w Katowicach |volume=33 |issn=1643-2800 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304203705/http://www.katowice.uw.gov.pl/download/s/urzad/dzienniki_urzedowe/2006/dz33p.pdf |archive-date=4 March 2016}}</ref> V 1970-ih je razpoko, ki jo je pustilo tretje deblo, na lastno pobudo zaprl z betonskim čepom gozdar iz Nędze Franciszek Polaczek. Vendar se je izkazalo, da je ta čep pospešil propadanje debla. Okoli leta 2000 se je čep začel vidno rušiti, dokler se poleti 2002 ni popolnoma zrušil in razkril luknjo s premerom 1 m. Prav tako v 1970-ih so dve debli na višini 10 m obdali s kovinsko verigo, da bi ju zaščitili pred razcepitvijo. Vendar pa je uporaba kovinske verige povzročila, da sta dve glavni debli hrasta odmrli zaradi pritiska na žilni kambij.<ref name=":2" /> Med nadaljnjimi postopki je bil odstranjen znaten del spodnjih vej, s čimer se je spremenila oblika drevesa, ki je zdaj do precejšnje višine brez vej. Med letoma 1993 in 1994 je Stefan Kisielewski, specialist za nego in zaščito dreves, izvajal konservatorska dela na starih hrastih v Łężczoku. Leta 1998 so zaposleni v oddelku za drevesno kirurgijo in nego Piotra Kamińskega iz Żoryja opravili celoten obseg rezov krošenj na hrastu, odstranili kovinske pokrovčke z mest, kjer so bile odrezane veje in očistili globoke votline. Ker kovinska veriga na višini 10 m ni zagotavljala popolne zaščite, je bil na višini 20 m nameščen tudi elastični trak z nosilnostjo do 8 ton.<ref name=":1" /> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Sobieski Oak}} [[Kategorija:Geografija Poljske]] [[Kategorija:Bukovke]] [[Kategorija:Flora Evrope]] dzrqk2hpz84p84xfl64mkmv3gsa0cqf 6654950 6654921 2026-04-02T16:54:45Z Ljuba24b 92351 /* Zunanje povezave */ kat 6654950 wikitext text/x-wiki {{Infobox monument | name = Sobieskega hrast | native_name = Dąb Sobieskiego | native_name_lang = pl | image = Dąb Sobieskiego 7.JPG | caption = Sobieskega hrast | location = Racibórz, Poljska | type = naravni spomenik, ''[[Dob (drevo)|Quercus robur]]'' | coordinates = {{coord|50|7|46|N|18|16|26|E|display=inline,title}} | inaugurated = 14. april 1967 | height = 33 m | dedicated_to = [[Jan III. Sobieski]] }} '''Sobieskega hrast''' ({{Langx|pl|Dąb Sobieskiego}}) je več kot 400 let star primerek hrasta [[dob (drevo)|doba]] (''Quercus robur''), ki stoji v naravnem rezervatu Łężczok, znotraj upravnih meja mesta Racibórz. Je najdebelejše in najstarejše drevo v Racibórzu, rezervatu Łężczok in eno od treh najstarejših in najveličastnejših dreves v krajinskem parku Rudy. Z odločitvijo predsedstva pokrajinskega državnega sveta v Opolu z dne 14. aprila 1967 je bil razglašen za naravni spomenik.<ref name=":0">{{Cite web |last=Duda |first=Jan |date=28 February 2006 |title=Przyroda Powiatu Raciborskiego |url=http://www.powiatraciborski.pl/index.php?download,621bf66ddb7c962aa0d22ac97d69b793 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120124195813/http://www.powiatraciborski.pl/index.php?download,621bf66ddb7c962aa0d22ac97d69b793 |archive-date=24 January 2012 |access-date=12 October 2010 |website=powiatraciborski.pl |page=23 |language=pl}}</ref> Obdaja ga majhna lesena ograja.<ref name=":1">{{Harvard citation text|Żukowski|2006|pp=65-68}}</ref><ref name=":2">{{Cite book |last=Duda |first=Jan |title=Osobliwości przyrodnicze Raciborza |publisher=Towarzystwo Miłośników Ziemi Raciborskiej |year=2001 |isbn=83-911877-3-X |location=Racibórz |page=112 |language=pl}}</ref> == Opis == Na višini 3,5 metra se debelo podnožje drevesa razcepi v dve glavni debli. Nekoč je bilo še tretje deblo, ki ga je najverjetneje zlomil veter. Danes je na mestu, kjer je bilo to deblo, v drevesu ostala precejšnja razpoka. Obseg drevesa, merjen pri tleh, nekoliko presega 850 cm, medtem ko obseg hrasta na višini 1,3 m znaša 690 cm, njegova višina pa 33 m. Zaradi impresivne velikosti in častitljive starosti (več kot 400 let) je ta hrast najdebelejše in najstarejše drevo v Racibórzu, znotraj naravnega rezervata Łężczok, in eno od treh najstarejših in najveličastnejših dreves v krajinskem parku Rudy. == Lega == Hrast raste v naravnem rezervatu Łężczok, vzdolž avenije, ki poteka vzdolž nasipa, ki ločuje ribnika Grabowiec in Brzeziniak, imenovane ''Poljska huzarska aleja''. Ta aleja je edinstvena glede naravnih značilnosti, med katerimi izstopa Sobieskega hrast. Poljska huzarska aleja, rdeča turistična pot, povezuje kraje, skozi katere je leta 1683 med bitko za Dunaj prečkala vojska pod vodstvom [[Jan III. Sobieski|Jana III. Sobieskega]]. Služi tudi kot meja med Racibórzem in občino Gmina Nędza – hrast stoji na njeni južni strani, znotraj upravnih meja Racibórza.<ref>{{Cite web |title=Geoportal |url=http://mapy.geoportal.gov.pl/imap/?gpmap=gp0&bbox=444768.73772153095,249405.5159431561,451474.98772153095,253755.5159431561&SRS=2180 |access-date=21 April 2024 |website=mapy.geoportal.gov.pl |language=pl |archive-date=16 May 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220516105656/https://mapy.geoportal.gov.pl/imap/?gpmap=gp0&bbox=444768.73772153095,249405.5159431561,451474.98772153095,253755.5159431561&SRS=2180 |url-status=live }}</ref> V bližini hrasta stojita tudi zgodovinska lovska koča iz 18. stoletja in lesen križ v spomin na gozdnega stražarja, ki ga je ubil krivolovec.<ref name=":1" /> == Ime in legende == [[File:Dąb Sobieskiego w Łężczoku, Nędza, okres Ratiboř, Polsko 01.jpg|thumb|left|]] Ime hrasta izvira iz legende, po kateri je bilo drevo posajeno v spomin na bivanje kralja Jana III. Sobieskega na teh območjih med njegovim pohodom na bitko za Dunaj leta 1683. To tradicijo je v medvojnem obdobju v svojih publikacijah okrepil Andrzej Czudek, ki jo je ocenil kot precej verjetno.<ref>{{Cite journal |last=Czudek |first=Andrzej |year=1933 |title=Drzewa Sobieskiego na Śląsku |url=https://www.sbc.org.pl/dlibra/publication/edition/4701?id=4701 |journal=Zaranie Śląskie |language=pl |volume=9 |issue=3 |pages=127–142 |access-date=21 April 2024 |archive-date=21 April 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240421125710/https://www.sbc.org.pl/dlibra/publication/edition/4701?id=4701 |url-status=live }}</ref> Vendar je znano, da to nasprotuje resnici, saj je bilo drevo leta 1683 staro že približno 100 let. Najverjetneje so ga posadili [[cistercijani]], ki so z drevesi, predvsem hrasti, obdajali komunikacijske poti in nasipe ribnikov.<ref name=":1" /> Po drugi strani pa Jan Duda v svoji publikaciji ''Naravne značilnosti Racibórza'' iz leta 2001 piše o legendi, po kateri naj bi se kralj Jan III. Sobieski med potovanjem na Dunaj ustavil pod hrastom.<ref name=":2" /> Hrast se ujema z znano tradicijo dreves Sobieskih v Zgornji Šleziji.<ref>{{Harvard citation text|Żukowski|2006|pp=237-240}}</ref> == Pravna zaščita in prizadevanja za ohranjanje == [[File:Dąb Sobieskiego w Łężczoku, Nędza, okres Ratiboř, Polsko 03.jpg|thumb]] Leta 1922 je bilo celotno območje Łężczoka, ki je bilo takrat znotraj meja Nemčije, pravno zaščiteno. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] so se Poljaki odločili zaščititi to območje tako, da so ga leta 1957 razglasili za naravni rezervat. Deset let pozneje je bilo drevo s sklepom predsedstva pokrajinskega narodnega sveta v Opolah 14. aprila 1967 deležno individualne zaščite in postalo naravni spomenik. Odločitev o priznanju drevesa kot naravnega spomenika je šlezijski vojvoda potrdil tudi z uredbo z dne 9. marca 2006.<ref>{{Cite journal |date=20 March 2006 |title=Rozporządzenie Nr 4/06 Wojewody Śląskiego z dnia 9 marca 2006 r. w sprawie ustanowienia pomnika przyrody – drzewa gatunku dąb szypułkowy (Quercus robur) rosnącego na terenie miasta Racibórz. |url=http://www.katowice.uw.gov.pl/download/s/urzad/dzienniki_urzedowe/2006/dz33p.pdf |journal=Dziennik Urzędowy Województwa Śląskiego 2006 |language=pl |publisher=Poligrafia Zakładu Obsługi Śląskiego Urzędu Wojewódzkiego w Katowicach |volume=33 |issn=1643-2800 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304203705/http://www.katowice.uw.gov.pl/download/s/urzad/dzienniki_urzedowe/2006/dz33p.pdf |archive-date=4 March 2016}}</ref> V 1970-ih je razpoko, ki jo je pustilo tretje deblo, na lastno pobudo zaprl z betonskim čepom gozdar iz Nędze Franciszek Polaczek. Vendar se je izkazalo, da je ta čep pospešil propadanje debla. Okoli leta 2000 se je čep začel vidno rušiti, dokler se poleti 2002 ni popolnoma zrušil in razkril luknjo s premerom 1 m. Prav tako v 1970-ih so dve debli na višini 10 m obdali s kovinsko verigo, da bi ju zaščitili pred razcepitvijo. Vendar pa je uporaba kovinske verige povzročila, da sta dve glavni debli hrasta odmrli zaradi pritiska na žilni kambij.<ref name=":2" /> Med nadaljnjimi postopki je bil odstranjen znaten del spodnjih vej, s čimer se je spremenila oblika drevesa, ki je zdaj do precejšnje višine brez vej. Med letoma 1993 in 1994 je Stefan Kisielewski, specialist za nego in zaščito dreves, izvajal konservatorska dela na starih hrastih v Łężczoku. Leta 1998 so zaposleni v oddelku za drevesno kirurgijo in nego Piotra Kamińskega iz Żoryja opravili celoten obseg rezov krošenj na hrastu, odstranili kovinske pokrovčke z mest, kjer so bile odrezane veje in očistili globoke votline. Ker kovinska veriga na višini 10 m ni zagotavljala popolne zaščite, je bil na višini 20 m nameščen tudi elastični trak z nosilnostjo do 8 ton.<ref name=":1" /> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Sobieski Oak}} [[Kategorija:Spomeniki na Poljskem]] [[Kategorija:Geografija Poljske]] [[Kategorija:Bukovke]] [[Kategorija:Flora Evrope]] lxkh6bx9svnzgls7ghheqqsp1jyn882 6654982 6654950 2026-04-02T18:45:55Z Yerpo 8417 Yerpo je prestavil stran [[Sobieskega hrast]] na [[Hrast Sobieskega]]: slovnica 6654950 wikitext text/x-wiki {{Infobox monument | name = Sobieskega hrast | native_name = Dąb Sobieskiego | native_name_lang = pl | image = Dąb Sobieskiego 7.JPG | caption = Sobieskega hrast | location = Racibórz, Poljska | type = naravni spomenik, ''[[Dob (drevo)|Quercus robur]]'' | coordinates = {{coord|50|7|46|N|18|16|26|E|display=inline,title}} | inaugurated = 14. april 1967 | height = 33 m | dedicated_to = [[Jan III. Sobieski]] }} '''Sobieskega hrast''' ({{Langx|pl|Dąb Sobieskiego}}) je več kot 400 let star primerek hrasta [[dob (drevo)|doba]] (''Quercus robur''), ki stoji v naravnem rezervatu Łężczok, znotraj upravnih meja mesta Racibórz. Je najdebelejše in najstarejše drevo v Racibórzu, rezervatu Łężczok in eno od treh najstarejših in najveličastnejših dreves v krajinskem parku Rudy. Z odločitvijo predsedstva pokrajinskega državnega sveta v Opolu z dne 14. aprila 1967 je bil razglašen za naravni spomenik.<ref name=":0">{{Cite web |last=Duda |first=Jan |date=28 February 2006 |title=Przyroda Powiatu Raciborskiego |url=http://www.powiatraciborski.pl/index.php?download,621bf66ddb7c962aa0d22ac97d69b793 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120124195813/http://www.powiatraciborski.pl/index.php?download,621bf66ddb7c962aa0d22ac97d69b793 |archive-date=24 January 2012 |access-date=12 October 2010 |website=powiatraciborski.pl |page=23 |language=pl}}</ref> Obdaja ga majhna lesena ograja.<ref name=":1">{{Harvard citation text|Żukowski|2006|pp=65-68}}</ref><ref name=":2">{{Cite book |last=Duda |first=Jan |title=Osobliwości przyrodnicze Raciborza |publisher=Towarzystwo Miłośników Ziemi Raciborskiej |year=2001 |isbn=83-911877-3-X |location=Racibórz |page=112 |language=pl}}</ref> == Opis == Na višini 3,5 metra se debelo podnožje drevesa razcepi v dve glavni debli. Nekoč je bilo še tretje deblo, ki ga je najverjetneje zlomil veter. Danes je na mestu, kjer je bilo to deblo, v drevesu ostala precejšnja razpoka. Obseg drevesa, merjen pri tleh, nekoliko presega 850 cm, medtem ko obseg hrasta na višini 1,3 m znaša 690 cm, njegova višina pa 33 m. Zaradi impresivne velikosti in častitljive starosti (več kot 400 let) je ta hrast najdebelejše in najstarejše drevo v Racibórzu, znotraj naravnega rezervata Łężczok, in eno od treh najstarejših in najveličastnejših dreves v krajinskem parku Rudy. == Lega == Hrast raste v naravnem rezervatu Łężczok, vzdolž avenije, ki poteka vzdolž nasipa, ki ločuje ribnika Grabowiec in Brzeziniak, imenovane ''Poljska huzarska aleja''. Ta aleja je edinstvena glede naravnih značilnosti, med katerimi izstopa Sobieskega hrast. Poljska huzarska aleja, rdeča turistična pot, povezuje kraje, skozi katere je leta 1683 med bitko za Dunaj prečkala vojska pod vodstvom [[Jan III. Sobieski|Jana III. Sobieskega]]. Služi tudi kot meja med Racibórzem in občino Gmina Nędza – hrast stoji na njeni južni strani, znotraj upravnih meja Racibórza.<ref>{{Cite web |title=Geoportal |url=http://mapy.geoportal.gov.pl/imap/?gpmap=gp0&bbox=444768.73772153095,249405.5159431561,451474.98772153095,253755.5159431561&SRS=2180 |access-date=21 April 2024 |website=mapy.geoportal.gov.pl |language=pl |archive-date=16 May 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220516105656/https://mapy.geoportal.gov.pl/imap/?gpmap=gp0&bbox=444768.73772153095,249405.5159431561,451474.98772153095,253755.5159431561&SRS=2180 |url-status=live }}</ref> V bližini hrasta stojita tudi zgodovinska lovska koča iz 18. stoletja in lesen križ v spomin na gozdnega stražarja, ki ga je ubil krivolovec.<ref name=":1" /> == Ime in legende == [[File:Dąb Sobieskiego w Łężczoku, Nędza, okres Ratiboř, Polsko 01.jpg|thumb|left|]] Ime hrasta izvira iz legende, po kateri je bilo drevo posajeno v spomin na bivanje kralja Jana III. Sobieskega na teh območjih med njegovim pohodom na bitko za Dunaj leta 1683. To tradicijo je v medvojnem obdobju v svojih publikacijah okrepil Andrzej Czudek, ki jo je ocenil kot precej verjetno.<ref>{{Cite journal |last=Czudek |first=Andrzej |year=1933 |title=Drzewa Sobieskiego na Śląsku |url=https://www.sbc.org.pl/dlibra/publication/edition/4701?id=4701 |journal=Zaranie Śląskie |language=pl |volume=9 |issue=3 |pages=127–142 |access-date=21 April 2024 |archive-date=21 April 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240421125710/https://www.sbc.org.pl/dlibra/publication/edition/4701?id=4701 |url-status=live }}</ref> Vendar je znano, da to nasprotuje resnici, saj je bilo drevo leta 1683 staro že približno 100 let. Najverjetneje so ga posadili [[cistercijani]], ki so z drevesi, predvsem hrasti, obdajali komunikacijske poti in nasipe ribnikov.<ref name=":1" /> Po drugi strani pa Jan Duda v svoji publikaciji ''Naravne značilnosti Racibórza'' iz leta 2001 piše o legendi, po kateri naj bi se kralj Jan III. Sobieski med potovanjem na Dunaj ustavil pod hrastom.<ref name=":2" /> Hrast se ujema z znano tradicijo dreves Sobieskih v Zgornji Šleziji.<ref>{{Harvard citation text|Żukowski|2006|pp=237-240}}</ref> == Pravna zaščita in prizadevanja za ohranjanje == [[File:Dąb Sobieskiego w Łężczoku, Nędza, okres Ratiboř, Polsko 03.jpg|thumb]] Leta 1922 je bilo celotno območje Łężczoka, ki je bilo takrat znotraj meja Nemčije, pravno zaščiteno. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] so se Poljaki odločili zaščititi to območje tako, da so ga leta 1957 razglasili za naravni rezervat. Deset let pozneje je bilo drevo s sklepom predsedstva pokrajinskega narodnega sveta v Opolah 14. aprila 1967 deležno individualne zaščite in postalo naravni spomenik. Odločitev o priznanju drevesa kot naravnega spomenika je šlezijski vojvoda potrdil tudi z uredbo z dne 9. marca 2006.<ref>{{Cite journal |date=20 March 2006 |title=Rozporządzenie Nr 4/06 Wojewody Śląskiego z dnia 9 marca 2006 r. w sprawie ustanowienia pomnika przyrody – drzewa gatunku dąb szypułkowy (Quercus robur) rosnącego na terenie miasta Racibórz. |url=http://www.katowice.uw.gov.pl/download/s/urzad/dzienniki_urzedowe/2006/dz33p.pdf |journal=Dziennik Urzędowy Województwa Śląskiego 2006 |language=pl |publisher=Poligrafia Zakładu Obsługi Śląskiego Urzędu Wojewódzkiego w Katowicach |volume=33 |issn=1643-2800 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304203705/http://www.katowice.uw.gov.pl/download/s/urzad/dzienniki_urzedowe/2006/dz33p.pdf |archive-date=4 March 2016}}</ref> V 1970-ih je razpoko, ki jo je pustilo tretje deblo, na lastno pobudo zaprl z betonskim čepom gozdar iz Nędze Franciszek Polaczek. Vendar se je izkazalo, da je ta čep pospešil propadanje debla. Okoli leta 2000 se je čep začel vidno rušiti, dokler se poleti 2002 ni popolnoma zrušil in razkril luknjo s premerom 1 m. Prav tako v 1970-ih so dve debli na višini 10 m obdali s kovinsko verigo, da bi ju zaščitili pred razcepitvijo. Vendar pa je uporaba kovinske verige povzročila, da sta dve glavni debli hrasta odmrli zaradi pritiska na žilni kambij.<ref name=":2" /> Med nadaljnjimi postopki je bil odstranjen znaten del spodnjih vej, s čimer se je spremenila oblika drevesa, ki je zdaj do precejšnje višine brez vej. Med letoma 1993 in 1994 je Stefan Kisielewski, specialist za nego in zaščito dreves, izvajal konservatorska dela na starih hrastih v Łężczoku. Leta 1998 so zaposleni v oddelku za drevesno kirurgijo in nego Piotra Kamińskega iz Żoryja opravili celoten obseg rezov krošenj na hrastu, odstranili kovinske pokrovčke z mest, kjer so bile odrezane veje in očistili globoke votline. Ker kovinska veriga na višini 10 m ni zagotavljala popolne zaščite, je bil na višini 20 m nameščen tudi elastični trak z nosilnostjo do 8 ton.<ref name=":1" /> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Sobieski Oak}} [[Kategorija:Spomeniki na Poljskem]] [[Kategorija:Geografija Poljske]] [[Kategorija:Bukovke]] [[Kategorija:Flora Evrope]] lxkh6bx9svnzgls7ghheqqsp1jyn882 6654986 6654982 2026-04-02T18:47:08Z Yerpo 8417 slovnica 6654986 wikitext text/x-wiki {{Infobox monument | name = Sobieskega hrast | native_name = Dąb Sobieskiego | native_name_lang = pl | image = Dąb Sobieskiego 7.JPG | caption = Hrast Sobieskega | location = Racibórz, Poljska | type = naravni spomenik, ''[[Dob (drevo)|Quercus robur]]'' | coordinates = {{coord|50|7|46|N|18|16|26|E|display=inline,title}} | inaugurated = 14. april 1967 | height = 33 m | dedicated_to = [[Jan III. Sobieski]] }} '''Hrast Sobieskega''' ({{Langx|pl|Dąb Sobieskiego}}) je več kot 400 let star primerek hrasta [[dob (drevo)|doba]] (''Quercus robur''), ki stoji v naravnem rezervatu Łężczok, znotraj upravnih meja mesta Racibórz. Je najdebelejše in najstarejše drevo v Racibórzu, rezervatu Łężczok in eno od treh najstarejših in najveličastnejših dreves v krajinskem parku Rudy. Z odločitvijo predsedstva pokrajinskega državnega sveta v Opolu z dne 14. aprila 1967 je bil razglašen za naravni spomenik.<ref name=":0">{{Cite web |last=Duda |first=Jan |date=28 February 2006 |title=Przyroda Powiatu Raciborskiego |url=http://www.powiatraciborski.pl/index.php?download,621bf66ddb7c962aa0d22ac97d69b793 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120124195813/http://www.powiatraciborski.pl/index.php?download,621bf66ddb7c962aa0d22ac97d69b793 |archive-date=24 January 2012 |access-date=12 October 2010 |website=powiatraciborski.pl |page=23 |language=pl}}</ref> Obdaja ga majhna lesena ograja.<ref name=":1">{{Harvard citation text|Żukowski|2006|pp=65-68}}</ref><ref name=":2">{{Cite book |last=Duda |first=Jan |title=Osobliwości przyrodnicze Raciborza |publisher=Towarzystwo Miłośników Ziemi Raciborskiej |year=2001 |isbn=83-911877-3-X |location=Racibórz |page=112 |language=pl}}</ref> == Opis == Na višini 3,5 metra se debelo podnožje drevesa razcepi v dve glavni debli. Nekoč je bilo še tretje deblo, ki ga je najverjetneje zlomil veter. Danes je na mestu, kjer je bilo to deblo, v drevesu ostala precejšnja razpoka. Obseg drevesa, merjen pri tleh, nekoliko presega 850 cm, medtem ko obseg hrasta na višini 1,3 m znaša 690 cm, njegova višina pa 33 m. Zaradi impresivne velikosti in častitljive starosti (več kot 400 let) je ta hrast najdebelejše in najstarejše drevo v Racibórzu, znotraj naravnega rezervata Łężczok, in eno od treh najstarejših in najveličastnejših dreves v krajinskem parku Rudy. == Lega == Hrast raste v naravnem rezervatu Łężczok, vzdolž avenije, ki poteka vzdolž nasipa, ki ločuje ribnika Grabowiec in Brzeziniak, imenovane ''Poljska huzarska aleja''. Ta aleja je edinstvena glede naravnih značilnosti, med katerimi izstopa hrast Sobieskega. Poljska huzarska aleja, rdeča turistična pot, povezuje kraje, skozi katere je leta 1683 med bitko za Dunaj prečkala vojska pod vodstvom [[Jan III. Sobieski|Jana III. Sobieskega]]. Služi tudi kot meja med Racibórzem in občino Gmina Nędza – hrast stoji na njeni južni strani, znotraj upravnih meja Racibórza.<ref>{{Cite web |title=Geoportal |url=http://mapy.geoportal.gov.pl/imap/?gpmap=gp0&bbox=444768.73772153095,249405.5159431561,451474.98772153095,253755.5159431561&SRS=2180 |access-date=21 April 2024 |website=mapy.geoportal.gov.pl |language=pl |archive-date=16 May 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220516105656/https://mapy.geoportal.gov.pl/imap/?gpmap=gp0&bbox=444768.73772153095,249405.5159431561,451474.98772153095,253755.5159431561&SRS=2180 |url-status=live }}</ref> V bližini hrasta stojita tudi zgodovinska lovska koča iz 18. stoletja in lesen križ v spomin na gozdnega stražarja, ki ga je ubil krivolovec.<ref name=":1" /> == Ime in legende == [[File:Dąb Sobieskiego w Łężczoku, Nędza, okres Ratiboř, Polsko 01.jpg|thumb|left|]] Ime hrasta izvira iz legende, po kateri je bilo drevo posajeno v spomin na bivanje kralja Jana III. Sobieskega na teh območjih med njegovim pohodom na bitko za Dunaj leta 1683. To tradicijo je v medvojnem obdobju v svojih publikacijah okrepil Andrzej Czudek, ki jo je ocenil kot precej verjetno.<ref>{{Cite journal |last=Czudek |first=Andrzej |year=1933 |title=Drzewa Sobieskiego na Śląsku |url=https://www.sbc.org.pl/dlibra/publication/edition/4701?id=4701 |journal=Zaranie Śląskie |language=pl |volume=9 |issue=3 |pages=127–142 |access-date=21 April 2024 |archive-date=21 April 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240421125710/https://www.sbc.org.pl/dlibra/publication/edition/4701?id=4701 |url-status=live }}</ref> Vendar je znano, da to nasprotuje resnici, saj je bilo drevo leta 1683 staro že približno 100 let. Najverjetneje so ga posadili [[cistercijani]], ki so z drevesi, predvsem hrasti, obdajali komunikacijske poti in nasipe ribnikov.<ref name=":1" /> Po drugi strani pa Jan Duda v svoji publikaciji ''Naravne značilnosti Racibórza'' iz leta 2001 piše o legendi, po kateri naj bi se kralj Jan III. Sobieski med potovanjem na Dunaj ustavil pod hrastom.<ref name=":2" /> Hrast se ujema z znano tradicijo dreves Sobieskih v Zgornji Šleziji.<ref>{{Harvard citation text|Żukowski|2006|pp=237-240}}</ref> == Pravna zaščita in prizadevanja za ohranjanje == [[File:Dąb Sobieskiego w Łężczoku, Nędza, okres Ratiboř, Polsko 03.jpg|thumb]] Leta 1922 je bilo celotno območje Łężczoka, ki je bilo takrat znotraj meja Nemčije, pravno zaščiteno. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] so se Poljaki odločili zaščititi to območje tako, da so ga leta 1957 razglasili za naravni rezervat. Deset let pozneje je bilo drevo s sklepom predsedstva pokrajinskega narodnega sveta v Opolah 14. aprila 1967 deležno individualne zaščite in postalo naravni spomenik. Odločitev o priznanju drevesa kot naravnega spomenika je šlezijski vojvoda potrdil tudi z uredbo z dne 9. marca 2006.<ref>{{Cite journal |date=20 March 2006 |title=Rozporządzenie Nr 4/06 Wojewody Śląskiego z dnia 9 marca 2006 r. w sprawie ustanowienia pomnika przyrody – drzewa gatunku dąb szypułkowy (Quercus robur) rosnącego na terenie miasta Racibórz. |url=http://www.katowice.uw.gov.pl/download/s/urzad/dzienniki_urzedowe/2006/dz33p.pdf |journal=Dziennik Urzędowy Województwa Śląskiego 2006 |language=pl |publisher=Poligrafia Zakładu Obsługi Śląskiego Urzędu Wojewódzkiego w Katowicach |volume=33 |issn=1643-2800 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304203705/http://www.katowice.uw.gov.pl/download/s/urzad/dzienniki_urzedowe/2006/dz33p.pdf |archive-date=4 March 2016}}</ref> V 1970-ih je razpoko, ki jo je pustilo tretje deblo, na lastno pobudo zaprl z betonskim čepom gozdar iz Nędze Franciszek Polaczek. Vendar se je izkazalo, da je ta čep pospešil propadanje debla. Okoli leta 2000 se je čep začel vidno rušiti, dokler se poleti 2002 ni popolnoma zrušil in razkril luknjo s premerom 1 m. Prav tako v 1970-ih so dve debli na višini 10 m obdali s kovinsko verigo, da bi ju zaščitili pred razcepitvijo. Vendar pa je uporaba kovinske verige povzročila, da sta dve glavni debli hrasta odmrli zaradi pritiska na žilni kambij.<ref name=":2" /> Med nadaljnjimi postopki je bil odstranjen znaten del spodnjih vej, s čimer se je spremenila oblika drevesa, ki je zdaj do precejšnje višine brez vej. Med letoma 1993 in 1994 je Stefan Kisielewski, specialist za nego in zaščito dreves, izvajal konservatorska dela na starih hrastih v Łężczoku. Leta 1998 so zaposleni v oddelku za drevesno kirurgijo in nego Piotra Kamińskega iz Żoryja opravili celoten obseg rezov krošenj na hrastu, odstranili kovinske pokrovčke z mest, kjer so bile odrezane veje in očistili globoke votline. Ker kovinska veriga na višini 10 m ni zagotavljala popolne zaščite, je bil na višini 20 m nameščen tudi elastični trak z nosilnostjo do 8 ton.<ref name=":1" /> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Sobieski Oak}} [[Kategorija:Spomeniki na Poljskem]] [[Kategorija:Geografija Poljske]] [[Kategorija:Bukovke]] [[Kategorija:Flora Evrope]] 12f5vvyjz5wkcrhfquq3m5les7p04ei 6654987 6654986 2026-04-02T18:47:34Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Znamenita drevesa]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6654987 wikitext text/x-wiki {{Infobox monument | name = Sobieskega hrast | native_name = Dąb Sobieskiego | native_name_lang = pl | image = Dąb Sobieskiego 7.JPG | caption = Hrast Sobieskega | location = Racibórz, Poljska | type = naravni spomenik, ''[[Dob (drevo)|Quercus robur]]'' | coordinates = {{coord|50|7|46|N|18|16|26|E|display=inline,title}} | inaugurated = 14. april 1967 | height = 33 m | dedicated_to = [[Jan III. Sobieski]] }} '''Hrast Sobieskega''' ({{Langx|pl|Dąb Sobieskiego}}) je več kot 400 let star primerek hrasta [[dob (drevo)|doba]] (''Quercus robur''), ki stoji v naravnem rezervatu Łężczok, znotraj upravnih meja mesta Racibórz. Je najdebelejše in najstarejše drevo v Racibórzu, rezervatu Łężczok in eno od treh najstarejših in najveličastnejših dreves v krajinskem parku Rudy. Z odločitvijo predsedstva pokrajinskega državnega sveta v Opolu z dne 14. aprila 1967 je bil razglašen za naravni spomenik.<ref name=":0">{{Cite web |last=Duda |first=Jan |date=28 February 2006 |title=Przyroda Powiatu Raciborskiego |url=http://www.powiatraciborski.pl/index.php?download,621bf66ddb7c962aa0d22ac97d69b793 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120124195813/http://www.powiatraciborski.pl/index.php?download,621bf66ddb7c962aa0d22ac97d69b793 |archive-date=24 January 2012 |access-date=12 October 2010 |website=powiatraciborski.pl |page=23 |language=pl}}</ref> Obdaja ga majhna lesena ograja.<ref name=":1">{{Harvard citation text|Żukowski|2006|pp=65-68}}</ref><ref name=":2">{{Cite book |last=Duda |first=Jan |title=Osobliwości przyrodnicze Raciborza |publisher=Towarzystwo Miłośników Ziemi Raciborskiej |year=2001 |isbn=83-911877-3-X |location=Racibórz |page=112 |language=pl}}</ref> == Opis == Na višini 3,5 metra se debelo podnožje drevesa razcepi v dve glavni debli. Nekoč je bilo še tretje deblo, ki ga je najverjetneje zlomil veter. Danes je na mestu, kjer je bilo to deblo, v drevesu ostala precejšnja razpoka. Obseg drevesa, merjen pri tleh, nekoliko presega 850 cm, medtem ko obseg hrasta na višini 1,3 m znaša 690 cm, njegova višina pa 33 m. Zaradi impresivne velikosti in častitljive starosti (več kot 400 let) je ta hrast najdebelejše in najstarejše drevo v Racibórzu, znotraj naravnega rezervata Łężczok, in eno od treh najstarejših in najveličastnejših dreves v krajinskem parku Rudy. == Lega == Hrast raste v naravnem rezervatu Łężczok, vzdolž avenije, ki poteka vzdolž nasipa, ki ločuje ribnika Grabowiec in Brzeziniak, imenovane ''Poljska huzarska aleja''. Ta aleja je edinstvena glede naravnih značilnosti, med katerimi izstopa hrast Sobieskega. Poljska huzarska aleja, rdeča turistična pot, povezuje kraje, skozi katere je leta 1683 med bitko za Dunaj prečkala vojska pod vodstvom [[Jan III. Sobieski|Jana III. Sobieskega]]. Služi tudi kot meja med Racibórzem in občino Gmina Nędza – hrast stoji na njeni južni strani, znotraj upravnih meja Racibórza.<ref>{{Cite web |title=Geoportal |url=http://mapy.geoportal.gov.pl/imap/?gpmap=gp0&bbox=444768.73772153095,249405.5159431561,451474.98772153095,253755.5159431561&SRS=2180 |access-date=21 April 2024 |website=mapy.geoportal.gov.pl |language=pl |archive-date=16 May 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220516105656/https://mapy.geoportal.gov.pl/imap/?gpmap=gp0&bbox=444768.73772153095,249405.5159431561,451474.98772153095,253755.5159431561&SRS=2180 |url-status=live }}</ref> V bližini hrasta stojita tudi zgodovinska lovska koča iz 18. stoletja in lesen križ v spomin na gozdnega stražarja, ki ga je ubil krivolovec.<ref name=":1" /> == Ime in legende == [[File:Dąb Sobieskiego w Łężczoku, Nędza, okres Ratiboř, Polsko 01.jpg|thumb|left|]] Ime hrasta izvira iz legende, po kateri je bilo drevo posajeno v spomin na bivanje kralja Jana III. Sobieskega na teh območjih med njegovim pohodom na bitko za Dunaj leta 1683. To tradicijo je v medvojnem obdobju v svojih publikacijah okrepil Andrzej Czudek, ki jo je ocenil kot precej verjetno.<ref>{{Cite journal |last=Czudek |first=Andrzej |year=1933 |title=Drzewa Sobieskiego na Śląsku |url=https://www.sbc.org.pl/dlibra/publication/edition/4701?id=4701 |journal=Zaranie Śląskie |language=pl |volume=9 |issue=3 |pages=127–142 |access-date=21 April 2024 |archive-date=21 April 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240421125710/https://www.sbc.org.pl/dlibra/publication/edition/4701?id=4701 |url-status=live }}</ref> Vendar je znano, da to nasprotuje resnici, saj je bilo drevo leta 1683 staro že približno 100 let. Najverjetneje so ga posadili [[cistercijani]], ki so z drevesi, predvsem hrasti, obdajali komunikacijske poti in nasipe ribnikov.<ref name=":1" /> Po drugi strani pa Jan Duda v svoji publikaciji ''Naravne značilnosti Racibórza'' iz leta 2001 piše o legendi, po kateri naj bi se kralj Jan III. Sobieski med potovanjem na Dunaj ustavil pod hrastom.<ref name=":2" /> Hrast se ujema z znano tradicijo dreves Sobieskih v Zgornji Šleziji.<ref>{{Harvard citation text|Żukowski|2006|pp=237-240}}</ref> == Pravna zaščita in prizadevanja za ohranjanje == [[File:Dąb Sobieskiego w Łężczoku, Nędza, okres Ratiboř, Polsko 03.jpg|thumb]] Leta 1922 je bilo celotno območje Łężczoka, ki je bilo takrat znotraj meja Nemčije, pravno zaščiteno. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] so se Poljaki odločili zaščititi to območje tako, da so ga leta 1957 razglasili za naravni rezervat. Deset let pozneje je bilo drevo s sklepom predsedstva pokrajinskega narodnega sveta v Opolah 14. aprila 1967 deležno individualne zaščite in postalo naravni spomenik. Odločitev o priznanju drevesa kot naravnega spomenika je šlezijski vojvoda potrdil tudi z uredbo z dne 9. marca 2006.<ref>{{Cite journal |date=20 March 2006 |title=Rozporządzenie Nr 4/06 Wojewody Śląskiego z dnia 9 marca 2006 r. w sprawie ustanowienia pomnika przyrody – drzewa gatunku dąb szypułkowy (Quercus robur) rosnącego na terenie miasta Racibórz. |url=http://www.katowice.uw.gov.pl/download/s/urzad/dzienniki_urzedowe/2006/dz33p.pdf |journal=Dziennik Urzędowy Województwa Śląskiego 2006 |language=pl |publisher=Poligrafia Zakładu Obsługi Śląskiego Urzędu Wojewódzkiego w Katowicach |volume=33 |issn=1643-2800 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304203705/http://www.katowice.uw.gov.pl/download/s/urzad/dzienniki_urzedowe/2006/dz33p.pdf |archive-date=4 March 2016}}</ref> V 1970-ih je razpoko, ki jo je pustilo tretje deblo, na lastno pobudo zaprl z betonskim čepom gozdar iz Nędze Franciszek Polaczek. Vendar se je izkazalo, da je ta čep pospešil propadanje debla. Okoli leta 2000 se je čep začel vidno rušiti, dokler se poleti 2002 ni popolnoma zrušil in razkril luknjo s premerom 1 m. Prav tako v 1970-ih so dve debli na višini 10 m obdali s kovinsko verigo, da bi ju zaščitili pred razcepitvijo. Vendar pa je uporaba kovinske verige povzročila, da sta dve glavni debli hrasta odmrli zaradi pritiska na žilni kambij.<ref name=":2" /> Med nadaljnjimi postopki je bil odstranjen znaten del spodnjih vej, s čimer se je spremenila oblika drevesa, ki je zdaj do precejšnje višine brez vej. Med letoma 1993 in 1994 je Stefan Kisielewski, specialist za nego in zaščito dreves, izvajal konservatorska dela na starih hrastih v Łężczoku. Leta 1998 so zaposleni v oddelku za drevesno kirurgijo in nego Piotra Kamińskega iz Żoryja opravili celoten obseg rezov krošenj na hrastu, odstranili kovinske pokrovčke z mest, kjer so bile odrezane veje in očistili globoke votline. Ker kovinska veriga na višini 10 m ni zagotavljala popolne zaščite, je bil na višini 20 m nameščen tudi elastični trak z nosilnostjo do 8 ton.<ref name=":1" /> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Sobieski Oak}} [[Kategorija:Spomeniki na Poljskem]] [[Kategorija:Geografija Poljske]] [[Kategorija:Bukovke]] [[Kategorija:Flora Evrope]] [[Kategorija:Znamenita drevesa]] nkea7rzlvdqsd73f6in5zihad2kq6my 1 600400 6654923 2026-04-02T16:01:18Z Ljuba24b 92351 nova stran z vsebino: »{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=Ljuba24b |tema=Geografija |država=Poljska}}« 6654923 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=Ljuba24b |tema=Geografija |država=Poljska}} 4ck9nev52uajhn5zki9nvkvigdqq204 6654984 6654923 2026-04-02T18:45:55Z Yerpo 8417 Yerpo je prestavil stran [[Pogovor:Sobieskega hrast]] na [[Pogovor:Hrast Sobieskega]]: slovnica 6654923 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=Ljuba24b |tema=Geografija |država=Poljska}} 4ck9nev52uajhn5zki9nvkvigdqq204 0 600401 6654937 2026-04-02T16:28:47Z SirFranzPaul 189873 nova stran z vsebino: »{{Drugipomeni4|avtonomnem ozemlju znotraj [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]]|avtonomno ozemlje [[Češkoslovaška|Češkoslovaške]] od 6. oktobra 1938 do ustanovitve [[Slovaška država|Slovaške države]] 14. marca 1939|Slovaška dežela (1938–1939)}} {{Infopolje Bivša država | conventional_long_name = Avtonomna Slovaška<br>Slovaško avtonomno ozemlje | native_name= Autonómne Slovensko<br />Slovenské autonómne územie |life_span=1848–1849 |...« 6654937 wikitext text/x-wiki {{Drugipomeni4|avtonomnem ozemlju znotraj [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]]|avtonomno ozemlje [[Češkoslovaška|Češkoslovaške]] od 6. oktobra 1938 do ustanovitve [[Slovaška država|Slovaške države]] 14. marca 1939|Slovaška dežela (1938–1939)}} {{Infopolje Bivša država | conventional_long_name = Avtonomna Slovaška<br>Slovaško avtonomno ozemlje | native_name= Autonómne Slovensko<br />Slovenské autonómne územie |life_span=1848–1849 | year_start= 18. september 1848 | year_end= 21. november 1849 | p1= Avstrijsko cesarstvo | flag_p1= Flag of the Habsburg Monarchy.svg | s1= Avstrijsko cesarstvo | flag_s1= Flag of the Habsburg Monarchy.svg | image_flag= Slovenská vlajka 1848 z.png | flag_caption= [[Zastava Slovaške|Zastava]] | image_coat= Coat of arms of Slovak autonomous region 1848.png | symbol_type= [[Grb Slovaške|Grb]] | anthem = [[Bog ohrani, Bog obvari|Nech Boh živí, ochraňuje]] | capital= [[Myjava]], kasneje [[Brezová pod Bradlom]] | area_km2= 53.138 | religion= [[Rimskokatoliška cerkev]] | government_type= [[Avtonomija|avtonomno ozemlje]] Avstrijskega cesarstva, z lastno samoupravo, izvršilno oblastjo in oboroženimi silami | currency= [[Tolar]] |era=[[Pomlad narodov]] |event_start= slovaški prostovoljni korpus prestopi slovaško-moravsko mejo |event_end= slavnostni razpust slovaškega korpusa v [[Bratislava|Bratislavi]] }} '''Avtonomna Slovaška''' ali '''Slovaško avtonomno ozemlje''' ({{Langx|sk|Autonómne Slovensko, Slovenské autonómne územie}}) je bila kratkoživa samoupravna [[Slovaki|slovaška]] država<ref name="Ottova encyklopédia">Kutláková, M. a kolektív, 2008, Ottova praktická encyklopédia Slovensko. Ottovo nakladatelství, Český Tešín, s. 470</ref> znotraj [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]], katere neodvisnost od [[Ogrska|Ogrske]] je bila razglašena 18. septembra 1848.<ref>{{Navedi splet | last = Vanga | first= Milan| title = 22. september - významný deň v slovenskej vojenskej histórii | url = https://www.mod.gov.sk/29873-sk/22-september-vyznamny-den-v-slovenskej-vojenskej-historii/| publisher = mod.gov.sk | accessdate = 2013-09-22 }}</ref> na [[Myjava (mesto)|Myjavi]] s strani [[Slovaški narodni svet|Slovaškega narodnega sveta]], ki je postal najvišji in izvršilni organ neodvisnega ozemlja ter prvi vrhovni in narodni organ Slovakov sploh. Predstavljal je rezultat emancipatornih in državnopravnih prizadevanj Slovakov na Ogrskem kot dela Avstrijskega cesarstva v obdobju madžarizacije in je bil ustanovljen na začetku [[Slovaška vstaja|slovaške vstaje]] 1848/1849. == Pravni sistem == Avtonomna Slovaška je bila neodvisno ozemlje z lastno samoupravo, izvršilno oblastjo in vojaškimi silami. Kljub temu, da je bila razglašena neodvisnost Slovaške, je bilo sprva to dejanje slovaških predstavnikov namenjeno pridobitvi nekakšne avtonomije znotraj Ogrske kot države enakopravnih narodov, in povezovanju njihove prihodnosti z [[Madžari]]. Šlo je za idejo tako imenovanega "ugrofederalizma" (simbol tega je bila tudi uporaba madžarskega grba v slovaški zastavi), ki pa jo je po začasni ponovni okupaciji Slovaške s strani madžarske garde septembra 1848 nadomestila ideja "avstrofederalizma". Ta je zagovarjala popolno avtonomijo in odcepitev Slovaške od Ogrske ter njeno kasnejšo priključitev k Avstrijskemu cesarstvu. Po izdaji neodvisnega cesarskega odloka 20. oktobra 1848 se je Slovaška v dokumentih o organizaciji cesarstva imenovala "Pokrajina Slovaška", "Slovaška kronovina", "Okrožje Slovaška" ali celo "Slovaško veliko vojvodstvo".<ref>{{Navedi splet | last = Škvarna | first = Dušan | title = Revolučné dvojročie: S akými ambíciami vystupovala slovenská politika v rokoch 1848/1849?| url = http://www.historickarevue.com/clanok/revolucne_dvojrocie_1848_49| publisher = historickerevue.com |accessdate = 2018-09-20}}</ref> == Zgodovina == === Dogodki do neodvisnosti === Prve ideje, namenjene spodbujanju večje slovaške neodvisnosti znotraj [[Habsburška monarhija|Habsburške monarhije]], so se začele pojavljati z nastopom [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] v 18. stoletju, ki je privedlo do začetka [[Slovaški narodni preporod|slovaškega narodnega preporoda]]. Na krepitev nacionalnega mišljenja Slovakov je vplivala tudi vse večja madžarizacija, pa tudi represija madžarskega plemstva nad lokalnim slovaškim prebivalstvom na Ogrskem. Z vse večjimi neuspešnimi poskusi pridobitve boljšega statusa in razmer znotraj Ogrske, med drugim enakopravna zastopanost v [[Ogrski snem|ogrskem parlamentu]] in poučevanje [[Slovaščina|slovaškega jezika]] v šolah, se je pojavila potreba po krepitvi lastne avtonomije in slovaški samoupravi, kar je doseglo vrhunec v obdobju [[Romantika|romantike]] sredi 19. stoletja. Tedanji slovaški predstavniki, ki so bili večinoma slovaška inteligenca pod vodstvom [[Štúri|družine Štúr]], so v ''[[Zahteve slovaškega naroda|Zahtevah slovaškega naroda]]'', ki so bile razglašene 11. maja 1848, oblikovali zahtevo po lastni slovaški samoupravi, parlamentu in rezervaciji slovaškega ozemlja, kjer bi veljala splošna volilna pravica. Potem ko je ogrski parlament zavrnil zahteve in izdal naloge za prijetje predstavnikov slovaškega narodnega gibanja, ki so bili [[Ľudovít Štúr]], [[Jozef Miloslav Hurban]] in [[Michal Miloslav Hodža]], so povzročili spremembo postopka reševanja statusa Slovakov znotraj Ogrske. Takratne razmere so skupaj dolgotrajno [[Madžarska vstaja (1848)|madžarsko vstajo]] povzročile, da so slovaški predstavniki dali prednost vojaški rešitvi pred diplomatsko. Z vednostjo in tiho podporo dunajske vlade in cesarja [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa I.]] so slovaški predstavniki začeli organizirati vojaške korpuse na [[Dunaj|Dunaju]] in pripravljati oboroženo ekspedicijo na Ogrsko. 15. septembra 1848 je bil na Dunaju razglašen [[Slovaški narodni svet]], kateremu je bil podrejen slovaški vojaški korpus in kateremu naj bi bila podrejena izvršilna in politična oblast na ozemlju Slovaške.<ref name="Rat">{{Navedi knjigo | author = Peter Ratkoš idr.| title = Dejiny Československa | edition = 5. | publisher= Slovenské pedagogické nakladateľstvo v Bratislave | location= Trnava | year= 1980 | isbn = 67-093-80 | page= 202| language= sk}}</ref> === Ustanovitev === [[Slika:Koleniova 20160617 090601a.jpg|thumb|[[Hiša Anne Kolenyove]], v kateri je 19. septembra 1849 prvikrat zasedal [[Slovaški narodni svet]]|levo]] Slovaški prostovoljni korpus s približno 500 možmi, dopolnjen s prostovoljci večinoma [[Čehi|češke]], pa tudi drugih narodnosti, pod vodstvom predstavnikov Slovaškega narodnega sveta, se je zbral na ozemlju [[Moravska|Moravske]] in 18. septembra prečkal slovaško-moravsko mejo ter vstopil na ozemlje Hornéga Záhoria, ki je bilo v preteklosti zgodovinsko središče [[Velikomoravska|Velikomoravske]]. Predstavniki Slovaškega narodnega sveta so se med napadom zavezali k zapuščini Velikomoravske države kot skupne dežele Slovakov in Čehov ter opisali prihajajočo bitko kot namero boja za to izgubljeno svobodo.<ref name="Rat" /> Vojaki so napredovali do Myjave, ki so jo zasedli še isti dan. Po okupaciji je bila dvignjena [[Zastava Slovaške|slovaška zastava]], med samim napadom pa je bilo uporabljenih več slovaških zastav v različnih barvnih kombinacijah (rdeče-modro-bela, rdeče-belo-modra in belo-modro-rdeča)<ref name="Vrt">{{Navedi knjigo | last = Vrtel | first= Ladislav | title= Osem storočí slovenskej heraldiky | edition= 1 | location= Martin | publisher= Vydavateľstvo Matice Slovenskej | year= 2003 | isbn = 80-70906-91-X | page = 213 }}</ref> in sklican je bil ljudski zbor, na katerem so govorili slovaški predstavniki. Na tem zboru je Ľudovít Štúr v imenu Slovaškega narodnega sveta razglasil avtonomijo Slovaške znotraj Kraljevine Ogrske, se odpovedal poslušnosti ogrski vladi in plemstvu ter pozval ljudstvo k boju za neodvisnost.<ref name="Rat" /> Politična, izvršilna, sodna in vojaška uprava na neodvisnem ozemlju Slovaške so bile podrejene Slovaškemu narodnemu svetu, katerega sedež je bila v [[Spominska hiša Slovaškega narodnega sveta|hiši Anne Kolenyove]], kjer je potekal njegov prvi sestanek kot izvršilnega in predstavniškega organa Slovaške. Prvi predsednik SNR je bil [[Jozef Miloslav Hurban]]. Od tu se je upravljalo ozemlje in vodile dejavnosti Slovakov. Sprejeta sta bila ločena slovaška zastava in prapor Slovaškega narodnega sveta ter ločen grb in uradni pečat Slovaškega narodnega sveta. Ti simboli so postali teritorialni emblemi, povzdignjeni pa so bili tudi v simbole samega slovaškega naroda.<ref name="Vrt" /> === Slovaška vstaja === {{Glavni članek|Slovaška vstaja}} [[Slika:Ľudovít Štúr.jpg|sličica|[[Ľudovít Štúr]] je 18. septembra 1848 na narodnem zboru razglasil neodvisnost Slovaške.]] Dejavnost in oblast na ozemlju Slovaške sta bili sprva nadzorovani iz Myjave, kasneje pa je glavno mesto postala [[Brezová pod Bradlom]], kamor se je preselilo poveljstvo upornikov. Slovaški narodni svet je v imenu neodvisne Slovaške izdajal uradne dokumente in akte, ki jih je potrjeval s pečatom in podpisom predsednika, vodil sodne postopke, sprejemal delegacije in izdajal vojaške ukaze. 22. septembra 1848 se je slovaški prostovoljni korpus prvič srečal v [[Bitka pri Brezovi pod Bradlom|bitki pri Brezovi pod Bradlom]] v boju z madžarsko gardo, ki jo je premagal. Med rekrutiranjem na osvobojenih ozemljih se je vojski pridružilo na tisoče prostovoljcev, velikost vojaškega korpusa pa je dosegla približno 6000 vojakov.<ref name="Rat" /> 26. septembra je bil izveden neuspešen napad na [[Senica, Slovaška|Senico]], 27. septembra pa je bila [[Stará Turá]] zasedena in priključena avtonomnemu ozemlju. 28. septembra je bil slovaški korpus pri [[Poriadíe|Poriadíju]] poražen v bitki s cesarsko vojsko in madžarsko milico, kar je privedlo do razpada oboroženih sil avtonomne Slovaške, in to, skupaj z dejstvom, da je bila vstaja v cesarskem manifestu razglašena za nezakonito, je predstavnike izvršilne oblasti in preostale vojake prisililo k umiku na Moravsko. Tukaj je slovaški prostovoljni korpus napadla redna cesarska vojska in večina jih je bila razoroženih. Vodstvo najvišjega organa Slovaške se je vrnilo na Dunaj, kasneje pa je 7. oktobra sedež Slovaškega narodnega sveta v izgnanstvu postala [[Praga]].[[Slika:1franci2.jpg|sličica|Poveljnik Slovaškega prostovoljnega korpusa, stotnik [[Ján Francisci]]|levo]]20. oktobra 1848 je bil izdan ločen cesarski odlok,<ref>{{Navedi knjigo | author = Peter Ratkoš idr.| title = Dejiny Československa | edition = 5. | publisher= Slovenské pedagogické nakladateľstvo v Bratislave | location= Trnava | year= 1980 | isbn = 67-093-80 | page= 205| language= sk}}</ref> v katerem je cesar obljubil enake pravice za vse narode znotraj cesarstva, avtonomna Slovaška pa je dobila status neodvisne upravno-politične entitete. Od oktobra 1848 je Slovaški narodni svet ponovno začel aktivno razvijati svoje dejavnosti in se pripravljati na ponovno osvojitev okupiranega ozemlja Slovaške. 14. novembra 1848 je vojno ministrstvo uradno odobrilo ustanovitev dveh slovaških korpusov. Te vojaške prostovoljne enote je oblikoval Slovaški narodni svet, vendar so bile zdaj vključene v cesarsko vojsko v obliki ločenih stotin po 400 prostovoljcev. Prvi slovaški korpus se je pridružil cesarski vojski v [[Šlezija|Šleziji]] od 24. do 30. novembra in decembra vstopil v [[Kysuce]]. Decembra sta bili osvobojeni mesti [[Čadca]] in [[Kysucké Nové Mesto]]. Vendar so bile enote prisiljene umakniti se na Moravsko, a po prihodu okrepitev sta bili mesti Čadca in Kysucké Nové Mesto ponovno osvobojeni 28. decembra 1848. V [[Bitka pri Budatínu|bitki pri Budatínu]] je bila madžarska garda, ki se je utrdila na [[Budatínski grad|Budatínskem gradu]], 2. januarja poražena in Budatín je bil osvobojen.<ref>{{Navedi knjigo| author = Peter Benár idr.| title= Budatínsky hrad | edition= 1. | publisher= Archeologický ústav SAV Nitra a Považské múzeum v Žiline | location= Žilina | year= 2017 | isbn = 978-80-88877-81-3 | page = 91| language= sk}}</ref> V nadaljevanju so bile madžarske enote potisnjene v [[Turiec]] in osvobojen [[Rajec, Slovaška|Rajec]], nadaljevalo pa se je tudi osvobajanje rudarskih mest. Od januarja do aprila 1849 so Slovaki že nadzorovali [[Turčianska županija|Turčiansko]], [[Tekovska županija|Tekovska]], [[Hontianska županija|Hontiansko]], [[Oravska županija|Oravsko]], [[Liptovska županija|Liptovsko]], [[Spišska županija|Spišsko]], [[Šarišska županija|Šarišsko]], [[Zemplínska županija|Zemplínsko]], [[Zvolenska županija|Zvolensko]] in [[Gemerska-malohontska županija|Gemersko-malohontsko županijo]],<ref name="enc.svk">Vladár, J. a kolektív, 1981: ''[[Encyklopédia Slovenska|Encyklopédia Slovenska V. zväzok R-Š]]''. [[VEDA, vydavateľstvo Slovenskej akadémie vied|Veda]], Bratislava, s. 472 – 473</ref> ki so že tvorile osvobojeno slovaško ozemlje in spadale pod Slovaški narodni svet. Slovaški prostovoljni korpus je v teh okrajih služil kot sila pregona. Izvršna oblast in uradi so spadali pod Slovaški narodni svet, redarske službe v uradih pa so odstranile madžarske uradnike in jih nadomestile s slovaškimi. Regionalno oblast na Slovaškem so nadzorovali lokalni narodni sveti, ki so ustanovili redarske sile in med drugim izvajali narodnotvorne dejavnosti. Vojaške sile so postopoma osvobodile pomembnejša mesta, to so bila [[Ružomberok]], [[Liptovský Mikuláš]], [[Banska Bistrica]], [[Brezno, Slovaška|Brezno]], [[Tisovec, Slovaška|Tisovec]] in kasneje dokončno [[Košice]] marca 1849. Drugi neodvisni slovaški korpus je prodrl iz Moravske nazaj v Zahorie in ponovno zavzel Myjavo. Poleg njega so pod slovaški nadzor prišla tudi mesta [[Trnava]], [[Senica, Slovaška|Senica]] in [[Leopoldov]], kjer so pripadniki korpusa delovali tudi kot varnostna služba in se ukvarjali z usposabljanjem. Korpus je neuspešno oblegal [[Komarno, Slovaška|Komárno]] in v začetku marca 1849 je poveljnik korpusa postal stotnik [[Ján Francisci]]. Korpus se je po osvoboditvi večine slovaškega ozemlja kasneje umaknil v [[Bratislava|Bratislavo]], od tam pa se je preselil v Sklaice, kjer sta se združila 1. in 2. slovaški korpus. 16. maja 1849 je slovaška prostovoljna vojska štela približno 600 mož. Majorju [[Henkrik Lewartowski|Henkriku Lewartowskemu]] je bilo zaupano poveljstvo slovaških vojakov v Sklaicah. Enota je dobila svojo zastavo z avstrijskim državnim grbom in trakove v slovaški trobojnici.<ref name="Voj.asp.">{{Navedi splet | author = Kovačič, J | title = Vojenské aspekty letnej dobrovoľníckej výpravy | url = http://www.valka.cz/clanek_12818.html | date = 27.11.2008 | accessdate = 1. september 2012 | publisher = valka.cz }}</ref> Junija so slovaške enote prečkale [[Donava|Donavo]] in dosegle [[Podonavje]], da bi podprle avstrijske čete v boju proti madžarskim gardam. 29. junija so slovaški vojaki v Rači v prisotnosti vodstva Slovaškega narodnega sveta prisegli Slovaški in Avstrijskemu cesarstvu. Enote so bile odpeljane v osrednjo Slovaško, kjer je bilo treba zasedeti rudarska mesta, ki še niso bila pod njihovim nadzorom. Slovaškim enotam se je pridružil odred liptovskih prostovoljcev s 300 možmi in 24. avgusta zasedli Kremnico. Do konca meseca so bila postopoma osvobojena vsa ostala rudarska mesta. Nazadnje se je korpus s 1200 možmi odpravil proti Gemerju, kjer je premagal madžarske garde in osvobodil Gemersko jezerce, ki je iz Slovaške izgnalo tudi ostanke madžarske garde in vladne oblasti, ki so jo predstavljali madžarski komisarji iz vrst visokega plemstva. Po tej ofenzivi se je tem oboroženim silam pridružilo še 2500 prostovoljcev. === Konec avtonomije === [[Slika:Rozpustenie slovenských dobrovoľníkov.jpg|sličica|Razpust slovaških prostovoljcev]] Po [[Bitka pri Világošu|bitki pri Világošu]] 13. avgusta 1849 sta dunajska vlada in cesarski dvor začela spodbujati absolutistično in centralistično organizacijo države. Cesar Franc Jožef I. tako ni izpolnil zahteve po ohranitvi slovaške avtonomije. 20. oktobra je podpisal ukaz o razpustitvi slovaškega vojaškega korpusa, ki se je selil v Bratislavo. Vojaške enote so bile uradno razpuščene 21. novembra 1849 v Bratislavi. Z razpustitvijo slovaške vojaške sile je prenehal obstajati tudi Slovaški narodni svet, s čimer je avtonomno upravljano slovaško ozemlje izgubilo svoj izvršilni organ, Slovaška pa je postala sestavni del [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]].<ref>{{Navedi knjigo |author= Peter Ratkoš idr.| title = Dejiny Československa | edition = 5. | publisher = Slovenské pedagogické nakladateľstvo v Bratislave | location= Trnava | year = 1980 | page = 206 | isbn = 67-093-80|language= sk}}</ref> == Ozemlje == Avtonomna Slovaška je obstajala na avtohtonem slovaškem ozemlju, naseljenem s Slovaki, in se je deloma ujemala z ozemljem današnje Slovaške. Septembra 1848 je bilo njeno ozemlje omejeno le na Horne Zahorie, samouprava pa je potekala od Brezove do Bradla, po osvoboditvi zadnjih ozemelj konec avgusta 1849 pa je bilo pod nadzorom slovaške samouprave 15 ogrskih županij:<ref name="enc.svk"/> *[[Abovska županija]] *[[Bratislavska županija]] *[[Gemersko-malohontska županija]] *[[Hontianska županija]] *[[Liptovska županija]] *[[Nitranska županija]] *[[Novohradska županija]] *[[Oravska županija]] *[[Spiška županija]] *[[Šariška županija]] *[[Tekovska županija]] *[[Trenčinska županija]] *[[Turčianska županija]] *[[Zemplínska županija]] *[[Zvolenska županija]] == Sklici== <references responsive="" /> [[Kategorija:Zgodovina Slovaške]] [[Kategorija:Vstaje]] [[Kategorija:Pomlad narodov]] [[Kategorija:Bivše države]] l3z65z7sdrlomsix30a1apse1akmm5o 6654943 6654937 2026-04-02T16:40:22Z Yerpo 8417 --pasiv 6654943 wikitext text/x-wiki {{Drugipomeni4|avtonomnem ozemlju znotraj [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]]|avtonomno ozemlje [[Češkoslovaška|Češkoslovaške]] od 6. oktobra 1938 do ustanovitve [[Slovaška država|Slovaške države]] 14. marca 1939|Slovaška dežela (1938–1939)}} {{Infopolje Bivša država | conventional_long_name = Avtonomna Slovaška<br>Slovaško avtonomno ozemlje | native_name= Autonómne Slovensko<br />Slovenské autonómne územie |life_span=1848–1849 | year_start= 18. september 1848 | year_end= 21. november 1849 | p1= Avstrijsko cesarstvo | flag_p1= Flag of the Habsburg Monarchy.svg | s1= Avstrijsko cesarstvo | flag_s1= Flag of the Habsburg Monarchy.svg | image_flag= Slovenská vlajka 1848 z.png | flag_caption= [[Zastava Slovaške|Zastava]] | image_coat= Coat of arms of Slovak autonomous region 1848.png | symbol_type= [[Grb Slovaške|Grb]] | anthem = [[Bog ohrani, Bog obvari|Nech Boh živí, ochraňuje]] | capital= [[Myjava]], kasneje [[Brezová pod Bradlom]] | area_km2= 53.138 | religion= [[Rimskokatoliška cerkev]] | government_type= [[Avtonomija|avtonomno ozemlje]] Avstrijskega cesarstva, z lastno samoupravo, izvršilno oblastjo in oboroženimi silami | currency= [[Tolar]] |era=[[Pomlad narodov]] |event_start= slovaški prostovoljni korpus prestopi slovaško-moravsko mejo |event_end= slavnostni razpust slovaškega korpusa v [[Bratislava|Bratislavi]] }} '''Avtonomna Slovaška''' ali '''Slovaško avtonomno ozemlje''' ({{Langx|sk|Autonómne Slovensko, Slovenské autonómne územie}}) je bila kratkoživa samoupravna [[Slovaki|slovaška]] država<ref name="Ottova encyklopédia">Kutláková, M. a kolektív, 2008, Ottova praktická encyklopédia Slovensko. Ottovo nakladatelství, Český Tešín, s. 470</ref> znotraj [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]], katere neodvisnost od [[Ogrska|Ogrske]] je 18. septembra 1848<ref>{{Navedi splet | last = Vanga | first= Milan| title = 22. september - významný deň v slovenskej vojenskej histórii | url = https://www.mod.gov.sk/29873-sk/22-september-vyznamny-den-v-slovenskej-vojenskej-historii/| publisher = mod.gov.sk | accessdate = 2013-09-22 }}</ref> na [[Myjava (mesto)|Myjavi]] razglasil [[Slovaški narodni svet]], ki je postal najvišji in izvršilni organ neodvisnega ozemlja ter prvi vrhovni in narodni organ Slovakov sploh. Predstavljal je rezultat emancipatornih in državnopravnih prizadevanj Slovakov na Ogrskem kot dela Avstrijskega cesarstva v obdobju madžarizacije in je bil ustanovljen na začetku [[Slovaška vstaja|slovaške vstaje]] 1848/1849. == Pravni sistem == Avtonomna Slovaška je bila neodvisno ozemlje z lastno samoupravo, izvršilno oblastjo in vojaškimi silami. Kljub temu, da je bila razglašena neodvisnost Slovaške, je bilo sprva to dejanje slovaških predstavnikov namenjeno pridobitvi nekakšne avtonomije znotraj Ogrske kot države enakopravnih narodov, in povezovanju njihove prihodnosti z [[Madžari]]. Šlo je za idejo tako imenovanega "ugrofederalizma" (simbol tega je bila tudi uporaba madžarskega grba v slovaški zastavi), ki pa jo je po začasni ponovni okupaciji Slovaške s strani madžarske garde septembra 1848 nadomestila ideja "avstrofederalizma". Ta je zagovarjala popolno avtonomijo in odcepitev Slovaške od Ogrske ter njeno kasnejšo priključitev k Avstrijskemu cesarstvu. Po izdaji neodvisnega cesarskega odloka 20. oktobra 1848 se je Slovaška v dokumentih o organizaciji cesarstva imenovala "Pokrajina Slovaška", "Slovaška kronovina", "Okrožje Slovaška" ali celo "Slovaško veliko vojvodstvo".<ref>{{Navedi splet | last = Škvarna | first = Dušan | title = Revolučné dvojročie: S akými ambíciami vystupovala slovenská politika v rokoch 1848/1849?| url = http://www.historickarevue.com/clanok/revolucne_dvojrocie_1848_49| publisher = historickerevue.com |accessdate = 2018-09-20}}</ref> == Zgodovina == === Dogodki do neodvisnosti === Prve ideje, namenjene spodbujanju večje slovaške neodvisnosti znotraj [[Habsburška monarhija|Habsburške monarhije]], so se začele pojavljati z nastopom [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] v 18. stoletju, ki je privedlo do začetka [[Slovaški narodni preporod|slovaškega narodnega preporoda]]. Na krepitev nacionalnega mišljenja Slovakov je vplivala tudi vse večja madžarizacija, pa tudi represija madžarskega plemstva nad lokalnim slovaškim prebivalstvom na Ogrskem. Z vse večjimi neuspešnimi poskusi pridobitve boljšega statusa in razmer znotraj Ogrske, med drugim enakopravna zastopanost v [[Ogrski snem|ogrskem parlamentu]] in poučevanje [[Slovaščina|slovaškega jezika]] v šolah, se je pojavila potreba po krepitvi lastne avtonomije in slovaški samoupravi, kar je doseglo vrhunec v obdobju [[Romantika|romantike]] sredi 19. stoletja. Tedanji slovaški predstavniki, ki so bili večinoma slovaška inteligenca pod vodstvom [[Štúri|družine Štúr]], so v ''[[Zahteve slovaškega naroda|Zahtevah slovaškega naroda]]'', ki so bile razglašene 11. maja 1848, oblikovali zahtevo po lastni slovaški samoupravi, parlamentu in rezervaciji slovaškega ozemlja, kjer bi veljala splošna volilna pravica. Potem ko je ogrski parlament zavrnil zahteve in izdal naloge za prijetje predstavnikov slovaškega narodnega gibanja, ki so bili [[Ľudovít Štúr]], [[Jozef Miloslav Hurban]] in [[Michal Miloslav Hodža]], so povzročili spremembo postopka reševanja statusa Slovakov znotraj Ogrske. Takratne razmere so skupaj dolgotrajno [[Madžarska vstaja (1848)|madžarsko vstajo]] povzročile, da so slovaški predstavniki dali prednost vojaški rešitvi pred diplomatsko. Z vednostjo in tiho podporo dunajske vlade in cesarja [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa I.]] so slovaški predstavniki začeli organizirati vojaške korpuse na [[Dunaj|Dunaju]] in pripravljati oboroženo ekspedicijo na Ogrsko. 15. septembra 1848 je bil na Dunaju razglašen [[Slovaški narodni svet]], kateremu je bil podrejen slovaški vojaški korpus in kateremu naj bi bila podrejena izvršilna in politična oblast na ozemlju Slovaške.<ref name="Rat">{{Navedi knjigo | author = Peter Ratkoš idr.| title = Dejiny Československa | edition = 5. | publisher= Slovenské pedagogické nakladateľstvo v Bratislave | location= Trnava | year= 1980 | isbn = 67-093-80 | page= 202| language= sk}}</ref> === Ustanovitev === [[Slika:Koleniova 20160617 090601a.jpg|thumb|[[Hiša Anne Kolenyove]], v kateri je 19. septembra 1849 prvikrat zasedal [[Slovaški narodni svet]]|levo]] Slovaški prostovoljni korpus s približno 500 možmi, dopolnjen s prostovoljci večinoma [[Čehi|češke]], pa tudi drugih narodnosti, pod vodstvom predstavnikov Slovaškega narodnega sveta, se je zbral na ozemlju [[Moravska|Moravske]] in 18. septembra prečkal slovaško-moravsko mejo ter vstopil na ozemlje Hornéga Záhoria, ki je bilo v preteklosti zgodovinsko središče [[Velikomoravska|Velikomoravske]]. Predstavniki Slovaškega narodnega sveta so se med napadom zavezali k zapuščini Velikomoravske države kot skupne dežele Slovakov in Čehov ter opisali prihajajočo bitko kot namero boja za to izgubljeno svobodo.<ref name="Rat" /> Vojaki so napredovali do Myjave, ki so jo zasedli še isti dan. Po okupaciji je bila dvignjena [[Zastava Slovaške|slovaška zastava]], med samim napadom pa je bilo uporabljenih več slovaških zastav v različnih barvnih kombinacijah (rdeče-modro-bela, rdeče-belo-modra in belo-modro-rdeča)<ref name="Vrt">{{Navedi knjigo | last = Vrtel | first= Ladislav | title= Osem storočí slovenskej heraldiky | edition= 1 | location= Martin | publisher= Vydavateľstvo Matice Slovenskej | year= 2003 | isbn = 80-70906-91-X | page = 213 }}</ref> in sklican je bil ljudski zbor, na katerem so govorili slovaški predstavniki. Na tem zboru je Ľudovít Štúr v imenu Slovaškega narodnega sveta razglasil avtonomijo Slovaške znotraj Kraljevine Ogrske, se odpovedal poslušnosti ogrski vladi in plemstvu ter pozval ljudstvo k boju za neodvisnost.<ref name="Rat" /> Politična, izvršilna, sodna in vojaška uprava na neodvisnem ozemlju Slovaške so bile podrejene Slovaškemu narodnemu svetu, katerega sedež je bila v [[Spominska hiša Slovaškega narodnega sveta|hiši Anne Kolenyove]], kjer je potekal njegov prvi sestanek kot izvršilnega in predstavniškega organa Slovaške. Prvi predsednik SNR je bil [[Jozef Miloslav Hurban]]. Od tu se je upravljalo ozemlje in vodile dejavnosti Slovakov. Sprejeta sta bila ločena slovaška zastava in prapor Slovaškega narodnega sveta ter ločen grb in uradni pečat Slovaškega narodnega sveta. Ti simboli so postali teritorialni emblemi, povzdignjeni pa so bili tudi v simbole samega slovaškega naroda.<ref name="Vrt" /> === Slovaška vstaja === {{Glavni članek|Slovaška vstaja}} [[Slika:Ľudovít Štúr.jpg|sličica|[[Ľudovít Štúr]] je 18. septembra 1848 na narodnem zboru razglasil neodvisnost Slovaške.]] Dejavnost in oblast na ozemlju Slovaške sta bili sprva nadzorovani iz Myjave, kasneje pa je glavno mesto postala [[Brezová pod Bradlom]], kamor se je preselilo poveljstvo upornikov. Slovaški narodni svet je v imenu neodvisne Slovaške izdajal uradne dokumente in akte, ki jih je potrjeval s pečatom in podpisom predsednika, vodil sodne postopke, sprejemal delegacije in izdajal vojaške ukaze. 22. septembra 1848 se je slovaški prostovoljni korpus prvič srečal v [[Bitka pri Brezovi pod Bradlom|bitki pri Brezovi pod Bradlom]] v boju z madžarsko gardo, ki jo je premagal. Med rekrutiranjem na osvobojenih ozemljih se je vojski pridružilo na tisoče prostovoljcev, velikost vojaškega korpusa pa je dosegla približno 6000 vojakov.<ref name="Rat" /> 26. septembra je bil izveden neuspešen napad na [[Senica, Slovaška|Senico]], 27. septembra pa je bila [[Stará Turá]] zasedena in priključena avtonomnemu ozemlju. 28. septembra je bil slovaški korpus pri [[Poriadíe|Poriadíju]] poražen v bitki s cesarsko vojsko in madžarsko milico, kar je privedlo do razpada oboroženih sil avtonomne Slovaške, in to, skupaj z dejstvom, da je bila vstaja v cesarskem manifestu razglašena za nezakonito, je predstavnike izvršilne oblasti in preostale vojake prisililo k umiku na Moravsko. Tukaj je slovaški prostovoljni korpus napadla redna cesarska vojska in večina jih je bila razoroženih. Vodstvo najvišjega organa Slovaške se je vrnilo na Dunaj, kasneje pa je 7. oktobra sedež Slovaškega narodnega sveta v izgnanstvu postala [[Praga]].[[Slika:1franci2.jpg|sličica|Poveljnik Slovaškega prostovoljnega korpusa, stotnik [[Ján Francisci]]|levo]]20. oktobra 1848 je bil izdan ločen cesarski odlok,<ref>{{Navedi knjigo | author = Peter Ratkoš idr.| title = Dejiny Československa | edition = 5. | publisher= Slovenské pedagogické nakladateľstvo v Bratislave | location= Trnava | year= 1980 | isbn = 67-093-80 | page= 205| language= sk}}</ref> v katerem je cesar obljubil enake pravice za vse narode znotraj cesarstva, avtonomna Slovaška pa je dobila status neodvisne upravno-politične entitete. Od oktobra 1848 je Slovaški narodni svet ponovno začel aktivno razvijati svoje dejavnosti in se pripravljati na ponovno osvojitev okupiranega ozemlja Slovaške. 14. novembra 1848 je vojno ministrstvo uradno odobrilo ustanovitev dveh slovaških korpusov. Te vojaške prostovoljne enote je oblikoval Slovaški narodni svet, vendar so bile zdaj vključene v cesarsko vojsko v obliki ločenih stotin po 400 prostovoljcev. Prvi slovaški korpus se je pridružil cesarski vojski v [[Šlezija|Šleziji]] od 24. do 30. novembra in decembra vstopil v [[Kysuce]]. Decembra sta bili osvobojeni mesti [[Čadca]] in [[Kysucké Nové Mesto]]. Vendar so bile enote prisiljene umakniti se na Moravsko, a po prihodu okrepitev sta bili mesti Čadca in Kysucké Nové Mesto ponovno osvobojeni 28. decembra 1848. V [[Bitka pri Budatínu|bitki pri Budatínu]] je bila madžarska garda, ki se je utrdila na [[Budatínski grad|Budatínskem gradu]], 2. januarja poražena in Budatín je bil osvobojen.<ref>{{Navedi knjigo| author = Peter Benár idr.| title= Budatínsky hrad | edition= 1. | publisher= Archeologický ústav SAV Nitra a Považské múzeum v Žiline | location= Žilina | year= 2017 | isbn = 978-80-88877-81-3 | page = 91| language= sk}}</ref> V nadaljevanju so bile madžarske enote potisnjene v [[Turiec]] in osvobojen [[Rajec, Slovaška|Rajec]], nadaljevalo pa se je tudi osvobajanje rudarskih mest. Od januarja do aprila 1849 so Slovaki že nadzorovali [[Turčianska županija|Turčiansko]], [[Tekovska županija|Tekovska]], [[Hontianska županija|Hontiansko]], [[Oravska županija|Oravsko]], [[Liptovska županija|Liptovsko]], [[Spišska županija|Spišsko]], [[Šarišska županija|Šarišsko]], [[Zemplínska županija|Zemplínsko]], [[Zvolenska županija|Zvolensko]] in [[Gemerska-malohontska županija|Gemersko-malohontsko županijo]],<ref name="enc.svk">Vladár, J. a kolektív, 1981: ''[[Encyklopédia Slovenska|Encyklopédia Slovenska V. zväzok R-Š]]''. [[VEDA, vydavateľstvo Slovenskej akadémie vied|Veda]], Bratislava, s. 472 – 473</ref> ki so že tvorile osvobojeno slovaško ozemlje in spadale pod Slovaški narodni svet. Slovaški prostovoljni korpus je v teh okrajih služil kot sila pregona. Izvršna oblast in uradi so spadali pod Slovaški narodni svet, redarske službe v uradih pa so odstranile madžarske uradnike in jih nadomestile s slovaškimi. Regionalno oblast na Slovaškem so nadzorovali lokalni narodni sveti, ki so ustanovili redarske sile in med drugim izvajali narodnotvorne dejavnosti. Vojaške sile so postopoma osvobodile pomembnejša mesta, to so bila [[Ružomberok]], [[Liptovský Mikuláš]], [[Banska Bistrica]], [[Brezno, Slovaška|Brezno]], [[Tisovec, Slovaška|Tisovec]] in kasneje dokončno [[Košice]] marca 1849. Drugi neodvisni slovaški korpus je prodrl iz Moravske nazaj v Zahorie in ponovno zavzel Myjavo. Poleg njega so pod slovaški nadzor prišla tudi mesta [[Trnava]], [[Senica, Slovaška|Senica]] in [[Leopoldov]], kjer so pripadniki korpusa delovali tudi kot varnostna služba in se ukvarjali z usposabljanjem. Korpus je neuspešno oblegal [[Komarno, Slovaška|Komárno]] in v začetku marca 1849 je poveljnik korpusa postal stotnik [[Ján Francisci]]. Korpus se je po osvoboditvi večine slovaškega ozemlja kasneje umaknil v [[Bratislava|Bratislavo]], od tam pa se je preselil v Sklaice, kjer sta se združila 1. in 2. slovaški korpus. 16. maja 1849 je slovaška prostovoljna vojska štela približno 600 mož. Majorju [[Henkrik Lewartowski|Henkriku Lewartowskemu]] je bilo zaupano poveljstvo slovaških vojakov v Sklaicah. Enota je dobila svojo zastavo z avstrijskim državnim grbom in trakove v slovaški trobojnici.<ref name="Voj.asp.">{{Navedi splet | author = Kovačič, J | title = Vojenské aspekty letnej dobrovoľníckej výpravy | url = http://www.valka.cz/clanek_12818.html | date = 27.11.2008 | accessdate = 1. september 2012 | publisher = valka.cz }}</ref> Junija so slovaške enote prečkale [[Donava|Donavo]] in dosegle [[Podonavje]], da bi podprle avstrijske čete v boju proti madžarskim gardam. 29. junija so slovaški vojaki v Rači v prisotnosti vodstva Slovaškega narodnega sveta prisegli Slovaški in Avstrijskemu cesarstvu. Enote so bile odpeljane v osrednjo Slovaško, kjer je bilo treba zasedeti rudarska mesta, ki še niso bila pod njihovim nadzorom. Slovaškim enotam se je pridružil odred liptovskih prostovoljcev s 300 možmi in 24. avgusta zasedli Kremnico. Do konca meseca so bila postopoma osvobojena vsa ostala rudarska mesta. Nazadnje se je korpus s 1200 možmi odpravil proti Gemerju, kjer je premagal madžarske garde in osvobodil Gemersko jezerce, ki je iz Slovaške izgnalo tudi ostanke madžarske garde in vladne oblasti, ki so jo predstavljali madžarski komisarji iz vrst visokega plemstva. Po tej ofenzivi se je tem oboroženim silam pridružilo še 2500 prostovoljcev. === Konec avtonomije === [[Slika:Rozpustenie slovenských dobrovoľníkov.jpg|sličica|Razpust slovaških prostovoljcev]] Po [[Bitka pri Világošu|bitki pri Világošu]] 13. avgusta 1849 sta dunajska vlada in cesarski dvor začela spodbujati absolutistično in centralistično organizacijo države. Cesar Franc Jožef I. tako ni izpolnil zahteve po ohranitvi slovaške avtonomije. 20. oktobra je podpisal ukaz o razpustitvi slovaškega vojaškega korpusa, ki se je selil v Bratislavo. Vojaške enote so bile uradno razpuščene 21. novembra 1849 v Bratislavi. Z razpustitvijo slovaške vojaške sile je prenehal obstajati tudi Slovaški narodni svet, s čimer je avtonomno upravljano slovaško ozemlje izgubilo svoj izvršilni organ, Slovaška pa je postala sestavni del [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]].<ref>{{Navedi knjigo |author= Peter Ratkoš idr.| title = Dejiny Československa | edition = 5. | publisher = Slovenské pedagogické nakladateľstvo v Bratislave | location= Trnava | year = 1980 | page = 206 | isbn = 67-093-80|language= sk}}</ref> == Ozemlje == Avtonomna Slovaška je obstajala na avtohtonem slovaškem ozemlju, naseljenem s Slovaki, in se je deloma ujemala z ozemljem današnje Slovaške. Septembra 1848 je bilo njeno ozemlje omejeno le na Horne Zahorie, samouprava pa je potekala od Brezove do Bradla, po osvoboditvi zadnjih ozemelj konec avgusta 1849 pa je bilo pod nadzorom slovaške samouprave 15 ogrskih županij:<ref name="enc.svk"/> *[[Abovska županija]] *[[Bratislavska županija]] *[[Gemersko-malohontska županija]] *[[Hontianska županija]] *[[Liptovska županija]] *[[Nitranska županija]] *[[Novohradska županija]] *[[Oravska županija]] *[[Spiška županija]] *[[Šariška županija]] *[[Tekovska županija]] *[[Trenčinska županija]] *[[Turčianska županija]] *[[Zemplínska županija]] *[[Zvolenska županija]] == Sklici== <references responsive="" /> [[Kategorija:Zgodovina Slovaške]] [[Kategorija:Vstaje]] [[Kategorija:Pomlad narodov]] [[Kategorija:Bivše države]] bjbyj246payx9w6vlju4o45twhmkywl 6654944 6654943 2026-04-02T16:41:02Z Yerpo 8417 /* Dogodki do neodvisnosti */ tn 6654944 wikitext text/x-wiki {{Drugipomeni4|avtonomnem ozemlju znotraj [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]]|avtonomno ozemlje [[Češkoslovaška|Češkoslovaške]] od 6. oktobra 1938 do ustanovitve [[Slovaška država|Slovaške države]] 14. marca 1939|Slovaška dežela (1938–1939)}} {{Infopolje Bivša država | conventional_long_name = Avtonomna Slovaška<br>Slovaško avtonomno ozemlje | native_name= Autonómne Slovensko<br />Slovenské autonómne územie |life_span=1848–1849 | year_start= 18. september 1848 | year_end= 21. november 1849 | p1= Avstrijsko cesarstvo | flag_p1= Flag of the Habsburg Monarchy.svg | s1= Avstrijsko cesarstvo | flag_s1= Flag of the Habsburg Monarchy.svg | image_flag= Slovenská vlajka 1848 z.png | flag_caption= [[Zastava Slovaške|Zastava]] | image_coat= Coat of arms of Slovak autonomous region 1848.png | symbol_type= [[Grb Slovaške|Grb]] | anthem = [[Bog ohrani, Bog obvari|Nech Boh živí, ochraňuje]] | capital= [[Myjava]], kasneje [[Brezová pod Bradlom]] | area_km2= 53.138 | religion= [[Rimskokatoliška cerkev]] | government_type= [[Avtonomija|avtonomno ozemlje]] Avstrijskega cesarstva, z lastno samoupravo, izvršilno oblastjo in oboroženimi silami | currency= [[Tolar]] |era=[[Pomlad narodov]] |event_start= slovaški prostovoljni korpus prestopi slovaško-moravsko mejo |event_end= slavnostni razpust slovaškega korpusa v [[Bratislava|Bratislavi]] }} '''Avtonomna Slovaška''' ali '''Slovaško avtonomno ozemlje''' ({{Langx|sk|Autonómne Slovensko, Slovenské autonómne územie}}) je bila kratkoživa samoupravna [[Slovaki|slovaška]] država<ref name="Ottova encyklopédia">Kutláková, M. a kolektív, 2008, Ottova praktická encyklopédia Slovensko. Ottovo nakladatelství, Český Tešín, s. 470</ref> znotraj [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]], katere neodvisnost od [[Ogrska|Ogrske]] je 18. septembra 1848<ref>{{Navedi splet | last = Vanga | first= Milan| title = 22. september - významný deň v slovenskej vojenskej histórii | url = https://www.mod.gov.sk/29873-sk/22-september-vyznamny-den-v-slovenskej-vojenskej-historii/| publisher = mod.gov.sk | accessdate = 2013-09-22 }}</ref> na [[Myjava (mesto)|Myjavi]] razglasil [[Slovaški narodni svet]], ki je postal najvišji in izvršilni organ neodvisnega ozemlja ter prvi vrhovni in narodni organ Slovakov sploh. Predstavljal je rezultat emancipatornih in državnopravnih prizadevanj Slovakov na Ogrskem kot dela Avstrijskega cesarstva v obdobju madžarizacije in je bil ustanovljen na začetku [[Slovaška vstaja|slovaške vstaje]] 1848/1849. == Pravni sistem == Avtonomna Slovaška je bila neodvisno ozemlje z lastno samoupravo, izvršilno oblastjo in vojaškimi silami. Kljub temu, da je bila razglašena neodvisnost Slovaške, je bilo sprva to dejanje slovaških predstavnikov namenjeno pridobitvi nekakšne avtonomije znotraj Ogrske kot države enakopravnih narodov, in povezovanju njihove prihodnosti z [[Madžari]]. Šlo je za idejo tako imenovanega "ugrofederalizma" (simbol tega je bila tudi uporaba madžarskega grba v slovaški zastavi), ki pa jo je po začasni ponovni okupaciji Slovaške s strani madžarske garde septembra 1848 nadomestila ideja "avstrofederalizma". Ta je zagovarjala popolno avtonomijo in odcepitev Slovaške od Ogrske ter njeno kasnejšo priključitev k Avstrijskemu cesarstvu. Po izdaji neodvisnega cesarskega odloka 20. oktobra 1848 se je Slovaška v dokumentih o organizaciji cesarstva imenovala "Pokrajina Slovaška", "Slovaška kronovina", "Okrožje Slovaška" ali celo "Slovaško veliko vojvodstvo".<ref>{{Navedi splet | last = Škvarna | first = Dušan | title = Revolučné dvojročie: S akými ambíciami vystupovala slovenská politika v rokoch 1848/1849?| url = http://www.historickarevue.com/clanok/revolucne_dvojrocie_1848_49| publisher = historickerevue.com |accessdate = 2018-09-20}}</ref> == Zgodovina == === Dogodki do neodvisnosti === Prve ideje, namenjene spodbujanju večje slovaške neodvisnosti znotraj [[Habsburška monarhija|Habsburške monarhije]], so se začele pojavljati z nastopom [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] v 18. stoletju, ki je privedlo do začetka [[Slovaški narodni preporod|slovaškega narodnega preporoda]]. Na krepitev nacionalnega mišljenja Slovakov je vplivala tudi vse večja madžarizacija, pa tudi represija madžarskega plemstva nad lokalnim slovaškim prebivalstvom na Ogrskem. Z vse večjimi neuspešnimi poskusi pridobitve boljšega statusa in razmer znotraj Ogrske, med drugim enakopravna zastopanost v [[Ogrski snem|ogrskem parlamentu]] in poučevanje [[Slovaščina|slovaškega jezika]] v šolah, se je pojavila potreba po krepitvi lastne avtonomije in slovaški samoupravi, kar je doseglo vrhunec v obdobju [[Romantika|romantike]] sredi 19. stoletja. Tedanji slovaški predstavniki, ki so bili večinoma slovaška inteligenca pod vodstvom [[Štúri|družine Štúr]], so v ''[[Zahteve slovaškega naroda|Zahtevah slovaškega naroda]]'', ki so bile razglašene 11. maja 1848, oblikovali zahtevo po lastni slovaški samoupravi, parlamentu in rezervaciji slovaškega ozemlja, kjer bi veljala splošna volilna pravica. Potem ko je ogrski parlament zavrnil zahteve in izdal naloge za prijetje predstavnikov slovaškega narodnega gibanja, ki so bili [[Ľudovít Štúr]], [[Jozef Miloslav Hurban]] in [[Michal Miloslav Hodža]], so povzročili spremembo postopka reševanja statusa Slovakov znotraj Ogrske. Takratne razmere so skupaj z dolgotrajno [[Madžarska vstaja (1848)|madžarsko vstajo]] povzročile, da so slovaški predstavniki dali prednost vojaški rešitvi pred diplomatsko. Z vednostjo in tiho podporo dunajske vlade in cesarja [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa I.]] so slovaški predstavniki začeli organizirati vojaške korpuse na [[Dunaj|Dunaju]] in pripravljati oboroženo ekspedicijo na Ogrsko. 15. septembra 1848 je bil na Dunaju razglašen [[Slovaški narodni svet]], kateremu je bil podrejen slovaški vojaški korpus in kateremu naj bi bila podrejena izvršilna in politična oblast na ozemlju Slovaške.<ref name="Rat">{{Navedi knjigo | author = Peter Ratkoš idr.| title = Dejiny Československa | edition = 5. | publisher= Slovenské pedagogické nakladateľstvo v Bratislave | location= Trnava | year= 1980 | isbn = 67-093-80 | page= 202| language= sk}}</ref> === Ustanovitev === [[Slika:Koleniova 20160617 090601a.jpg|thumb|[[Hiša Anne Kolenyove]], v kateri je 19. septembra 1849 prvikrat zasedal [[Slovaški narodni svet]]|levo]] Slovaški prostovoljni korpus s približno 500 možmi, dopolnjen s prostovoljci večinoma [[Čehi|češke]], pa tudi drugih narodnosti, pod vodstvom predstavnikov Slovaškega narodnega sveta, se je zbral na ozemlju [[Moravska|Moravske]] in 18. septembra prečkal slovaško-moravsko mejo ter vstopil na ozemlje Hornéga Záhoria, ki je bilo v preteklosti zgodovinsko središče [[Velikomoravska|Velikomoravske]]. Predstavniki Slovaškega narodnega sveta so se med napadom zavezali k zapuščini Velikomoravske države kot skupne dežele Slovakov in Čehov ter opisali prihajajočo bitko kot namero boja za to izgubljeno svobodo.<ref name="Rat" /> Vojaki so napredovali do Myjave, ki so jo zasedli še isti dan. Po okupaciji je bila dvignjena [[Zastava Slovaške|slovaška zastava]], med samim napadom pa je bilo uporabljenih več slovaških zastav v različnih barvnih kombinacijah (rdeče-modro-bela, rdeče-belo-modra in belo-modro-rdeča)<ref name="Vrt">{{Navedi knjigo | last = Vrtel | first= Ladislav | title= Osem storočí slovenskej heraldiky | edition= 1 | location= Martin | publisher= Vydavateľstvo Matice Slovenskej | year= 2003 | isbn = 80-70906-91-X | page = 213 }}</ref> in sklican je bil ljudski zbor, na katerem so govorili slovaški predstavniki. Na tem zboru je Ľudovít Štúr v imenu Slovaškega narodnega sveta razglasil avtonomijo Slovaške znotraj Kraljevine Ogrske, se odpovedal poslušnosti ogrski vladi in plemstvu ter pozval ljudstvo k boju za neodvisnost.<ref name="Rat" /> Politična, izvršilna, sodna in vojaška uprava na neodvisnem ozemlju Slovaške so bile podrejene Slovaškemu narodnemu svetu, katerega sedež je bila v [[Spominska hiša Slovaškega narodnega sveta|hiši Anne Kolenyove]], kjer je potekal njegov prvi sestanek kot izvršilnega in predstavniškega organa Slovaške. Prvi predsednik SNR je bil [[Jozef Miloslav Hurban]]. Od tu se je upravljalo ozemlje in vodile dejavnosti Slovakov. Sprejeta sta bila ločena slovaška zastava in prapor Slovaškega narodnega sveta ter ločen grb in uradni pečat Slovaškega narodnega sveta. Ti simboli so postali teritorialni emblemi, povzdignjeni pa so bili tudi v simbole samega slovaškega naroda.<ref name="Vrt" /> === Slovaška vstaja === {{Glavni članek|Slovaška vstaja}} [[Slika:Ľudovít Štúr.jpg|sličica|[[Ľudovít Štúr]] je 18. septembra 1848 na narodnem zboru razglasil neodvisnost Slovaške.]] Dejavnost in oblast na ozemlju Slovaške sta bili sprva nadzorovani iz Myjave, kasneje pa je glavno mesto postala [[Brezová pod Bradlom]], kamor se je preselilo poveljstvo upornikov. Slovaški narodni svet je v imenu neodvisne Slovaške izdajal uradne dokumente in akte, ki jih je potrjeval s pečatom in podpisom predsednika, vodil sodne postopke, sprejemal delegacije in izdajal vojaške ukaze. 22. septembra 1848 se je slovaški prostovoljni korpus prvič srečal v [[Bitka pri Brezovi pod Bradlom|bitki pri Brezovi pod Bradlom]] v boju z madžarsko gardo, ki jo je premagal. Med rekrutiranjem na osvobojenih ozemljih se je vojski pridružilo na tisoče prostovoljcev, velikost vojaškega korpusa pa je dosegla približno 6000 vojakov.<ref name="Rat" /> 26. septembra je bil izveden neuspešen napad na [[Senica, Slovaška|Senico]], 27. septembra pa je bila [[Stará Turá]] zasedena in priključena avtonomnemu ozemlju. 28. septembra je bil slovaški korpus pri [[Poriadíe|Poriadíju]] poražen v bitki s cesarsko vojsko in madžarsko milico, kar je privedlo do razpada oboroženih sil avtonomne Slovaške, in to, skupaj z dejstvom, da je bila vstaja v cesarskem manifestu razglašena za nezakonito, je predstavnike izvršilne oblasti in preostale vojake prisililo k umiku na Moravsko. Tukaj je slovaški prostovoljni korpus napadla redna cesarska vojska in večina jih je bila razoroženih. Vodstvo najvišjega organa Slovaške se je vrnilo na Dunaj, kasneje pa je 7. oktobra sedež Slovaškega narodnega sveta v izgnanstvu postala [[Praga]].[[Slika:1franci2.jpg|sličica|Poveljnik Slovaškega prostovoljnega korpusa, stotnik [[Ján Francisci]]|levo]]20. oktobra 1848 je bil izdan ločen cesarski odlok,<ref>{{Navedi knjigo | author = Peter Ratkoš idr.| title = Dejiny Československa | edition = 5. | publisher= Slovenské pedagogické nakladateľstvo v Bratislave | location= Trnava | year= 1980 | isbn = 67-093-80 | page= 205| language= sk}}</ref> v katerem je cesar obljubil enake pravice za vse narode znotraj cesarstva, avtonomna Slovaška pa je dobila status neodvisne upravno-politične entitete. Od oktobra 1848 je Slovaški narodni svet ponovno začel aktivno razvijati svoje dejavnosti in se pripravljati na ponovno osvojitev okupiranega ozemlja Slovaške. 14. novembra 1848 je vojno ministrstvo uradno odobrilo ustanovitev dveh slovaških korpusov. Te vojaške prostovoljne enote je oblikoval Slovaški narodni svet, vendar so bile zdaj vključene v cesarsko vojsko v obliki ločenih stotin po 400 prostovoljcev. Prvi slovaški korpus se je pridružil cesarski vojski v [[Šlezija|Šleziji]] od 24. do 30. novembra in decembra vstopil v [[Kysuce]]. Decembra sta bili osvobojeni mesti [[Čadca]] in [[Kysucké Nové Mesto]]. Vendar so bile enote prisiljene umakniti se na Moravsko, a po prihodu okrepitev sta bili mesti Čadca in Kysucké Nové Mesto ponovno osvobojeni 28. decembra 1848. V [[Bitka pri Budatínu|bitki pri Budatínu]] je bila madžarska garda, ki se je utrdila na [[Budatínski grad|Budatínskem gradu]], 2. januarja poražena in Budatín je bil osvobojen.<ref>{{Navedi knjigo| author = Peter Benár idr.| title= Budatínsky hrad | edition= 1. | publisher= Archeologický ústav SAV Nitra a Považské múzeum v Žiline | location= Žilina | year= 2017 | isbn = 978-80-88877-81-3 | page = 91| language= sk}}</ref> V nadaljevanju so bile madžarske enote potisnjene v [[Turiec]] in osvobojen [[Rajec, Slovaška|Rajec]], nadaljevalo pa se je tudi osvobajanje rudarskih mest. Od januarja do aprila 1849 so Slovaki že nadzorovali [[Turčianska županija|Turčiansko]], [[Tekovska županija|Tekovska]], [[Hontianska županija|Hontiansko]], [[Oravska županija|Oravsko]], [[Liptovska županija|Liptovsko]], [[Spišska županija|Spišsko]], [[Šarišska županija|Šarišsko]], [[Zemplínska županija|Zemplínsko]], [[Zvolenska županija|Zvolensko]] in [[Gemerska-malohontska županija|Gemersko-malohontsko županijo]],<ref name="enc.svk">Vladár, J. a kolektív, 1981: ''[[Encyklopédia Slovenska|Encyklopédia Slovenska V. zväzok R-Š]]''. [[VEDA, vydavateľstvo Slovenskej akadémie vied|Veda]], Bratislava, s. 472 – 473</ref> ki so že tvorile osvobojeno slovaško ozemlje in spadale pod Slovaški narodni svet. Slovaški prostovoljni korpus je v teh okrajih služil kot sila pregona. Izvršna oblast in uradi so spadali pod Slovaški narodni svet, redarske službe v uradih pa so odstranile madžarske uradnike in jih nadomestile s slovaškimi. Regionalno oblast na Slovaškem so nadzorovali lokalni narodni sveti, ki so ustanovili redarske sile in med drugim izvajali narodnotvorne dejavnosti. Vojaške sile so postopoma osvobodile pomembnejša mesta, to so bila [[Ružomberok]], [[Liptovský Mikuláš]], [[Banska Bistrica]], [[Brezno, Slovaška|Brezno]], [[Tisovec, Slovaška|Tisovec]] in kasneje dokončno [[Košice]] marca 1849. Drugi neodvisni slovaški korpus je prodrl iz Moravske nazaj v Zahorie in ponovno zavzel Myjavo. Poleg njega so pod slovaški nadzor prišla tudi mesta [[Trnava]], [[Senica, Slovaška|Senica]] in [[Leopoldov]], kjer so pripadniki korpusa delovali tudi kot varnostna služba in se ukvarjali z usposabljanjem. Korpus je neuspešno oblegal [[Komarno, Slovaška|Komárno]] in v začetku marca 1849 je poveljnik korpusa postal stotnik [[Ján Francisci]]. Korpus se je po osvoboditvi večine slovaškega ozemlja kasneje umaknil v [[Bratislava|Bratislavo]], od tam pa se je preselil v Sklaice, kjer sta se združila 1. in 2. slovaški korpus. 16. maja 1849 je slovaška prostovoljna vojska štela približno 600 mož. Majorju [[Henkrik Lewartowski|Henkriku Lewartowskemu]] je bilo zaupano poveljstvo slovaških vojakov v Sklaicah. Enota je dobila svojo zastavo z avstrijskim državnim grbom in trakove v slovaški trobojnici.<ref name="Voj.asp.">{{Navedi splet | author = Kovačič, J | title = Vojenské aspekty letnej dobrovoľníckej výpravy | url = http://www.valka.cz/clanek_12818.html | date = 27.11.2008 | accessdate = 1. september 2012 | publisher = valka.cz }}</ref> Junija so slovaške enote prečkale [[Donava|Donavo]] in dosegle [[Podonavje]], da bi podprle avstrijske čete v boju proti madžarskim gardam. 29. junija so slovaški vojaki v Rači v prisotnosti vodstva Slovaškega narodnega sveta prisegli Slovaški in Avstrijskemu cesarstvu. Enote so bile odpeljane v osrednjo Slovaško, kjer je bilo treba zasedeti rudarska mesta, ki še niso bila pod njihovim nadzorom. Slovaškim enotam se je pridružil odred liptovskih prostovoljcev s 300 možmi in 24. avgusta zasedli Kremnico. Do konca meseca so bila postopoma osvobojena vsa ostala rudarska mesta. Nazadnje se je korpus s 1200 možmi odpravil proti Gemerju, kjer je premagal madžarske garde in osvobodil Gemersko jezerce, ki je iz Slovaške izgnalo tudi ostanke madžarske garde in vladne oblasti, ki so jo predstavljali madžarski komisarji iz vrst visokega plemstva. Po tej ofenzivi se je tem oboroženim silam pridružilo še 2500 prostovoljcev. === Konec avtonomije === [[Slika:Rozpustenie slovenských dobrovoľníkov.jpg|sličica|Razpust slovaških prostovoljcev]] Po [[Bitka pri Világošu|bitki pri Világošu]] 13. avgusta 1849 sta dunajska vlada in cesarski dvor začela spodbujati absolutistično in centralistično organizacijo države. Cesar Franc Jožef I. tako ni izpolnil zahteve po ohranitvi slovaške avtonomije. 20. oktobra je podpisal ukaz o razpustitvi slovaškega vojaškega korpusa, ki se je selil v Bratislavo. Vojaške enote so bile uradno razpuščene 21. novembra 1849 v Bratislavi. Z razpustitvijo slovaške vojaške sile je prenehal obstajati tudi Slovaški narodni svet, s čimer je avtonomno upravljano slovaško ozemlje izgubilo svoj izvršilni organ, Slovaška pa je postala sestavni del [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]].<ref>{{Navedi knjigo |author= Peter Ratkoš idr.| title = Dejiny Československa | edition = 5. | publisher = Slovenské pedagogické nakladateľstvo v Bratislave | location= Trnava | year = 1980 | page = 206 | isbn = 67-093-80|language= sk}}</ref> == Ozemlje == Avtonomna Slovaška je obstajala na avtohtonem slovaškem ozemlju, naseljenem s Slovaki, in se je deloma ujemala z ozemljem današnje Slovaške. Septembra 1848 je bilo njeno ozemlje omejeno le na Horne Zahorie, samouprava pa je potekala od Brezove do Bradla, po osvoboditvi zadnjih ozemelj konec avgusta 1849 pa je bilo pod nadzorom slovaške samouprave 15 ogrskih županij:<ref name="enc.svk"/> *[[Abovska županija]] *[[Bratislavska županija]] *[[Gemersko-malohontska županija]] *[[Hontianska županija]] *[[Liptovska županija]] *[[Nitranska županija]] *[[Novohradska županija]] *[[Oravska županija]] *[[Spiška županija]] *[[Šariška županija]] *[[Tekovska županija]] *[[Trenčinska županija]] *[[Turčianska županija]] *[[Zemplínska županija]] *[[Zvolenska županija]] == Sklici== <references responsive="" /> [[Kategorija:Zgodovina Slovaške]] [[Kategorija:Vstaje]] [[Kategorija:Pomlad narodov]] [[Kategorija:Bivše države]] i1cb5mdhhnqysmfrsro04bqyldp6h9v 6654977 6654944 2026-04-02T18:43:22Z Yerpo 8417 odstranil [[Kategorija:Bivše države]]; dodal [[Kategorija:Bivše države v Evropi]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6654977 wikitext text/x-wiki {{Drugipomeni4|avtonomnem ozemlju znotraj [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]]|avtonomno ozemlje [[Češkoslovaška|Češkoslovaške]] od 6. oktobra 1938 do ustanovitve [[Slovaška država|Slovaške države]] 14. marca 1939|Slovaška dežela (1938–1939)}} {{Infopolje Bivša država | conventional_long_name = Avtonomna Slovaška<br>Slovaško avtonomno ozemlje | native_name= Autonómne Slovensko<br />Slovenské autonómne územie |life_span=1848–1849 | year_start= 18. september 1848 | year_end= 21. november 1849 | p1= Avstrijsko cesarstvo | flag_p1= Flag of the Habsburg Monarchy.svg | s1= Avstrijsko cesarstvo | flag_s1= Flag of the Habsburg Monarchy.svg | image_flag= Slovenská vlajka 1848 z.png | flag_caption= [[Zastava Slovaške|Zastava]] | image_coat= Coat of arms of Slovak autonomous region 1848.png | symbol_type= [[Grb Slovaške|Grb]] | anthem = [[Bog ohrani, Bog obvari|Nech Boh živí, ochraňuje]] | capital= [[Myjava]], kasneje [[Brezová pod Bradlom]] | area_km2= 53.138 | religion= [[Rimskokatoliška cerkev]] | government_type= [[Avtonomija|avtonomno ozemlje]] Avstrijskega cesarstva, z lastno samoupravo, izvršilno oblastjo in oboroženimi silami | currency= [[Tolar]] |era=[[Pomlad narodov]] |event_start= slovaški prostovoljni korpus prestopi slovaško-moravsko mejo |event_end= slavnostni razpust slovaškega korpusa v [[Bratislava|Bratislavi]] }} '''Avtonomna Slovaška''' ali '''Slovaško avtonomno ozemlje''' ({{Langx|sk|Autonómne Slovensko, Slovenské autonómne územie}}) je bila kratkoživa samoupravna [[Slovaki|slovaška]] država<ref name="Ottova encyklopédia">Kutláková, M. a kolektív, 2008, Ottova praktická encyklopédia Slovensko. Ottovo nakladatelství, Český Tešín, s. 470</ref> znotraj [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]], katere neodvisnost od [[Ogrska|Ogrske]] je 18. septembra 1848<ref>{{Navedi splet | last = Vanga | first= Milan| title = 22. september - významný deň v slovenskej vojenskej histórii | url = https://www.mod.gov.sk/29873-sk/22-september-vyznamny-den-v-slovenskej-vojenskej-historii/| publisher = mod.gov.sk | accessdate = 2013-09-22 }}</ref> na [[Myjava (mesto)|Myjavi]] razglasil [[Slovaški narodni svet]], ki je postal najvišji in izvršilni organ neodvisnega ozemlja ter prvi vrhovni in narodni organ Slovakov sploh. Predstavljal je rezultat emancipatornih in državnopravnih prizadevanj Slovakov na Ogrskem kot dela Avstrijskega cesarstva v obdobju madžarizacije in je bil ustanovljen na začetku [[Slovaška vstaja|slovaške vstaje]] 1848/1849. == Pravni sistem == Avtonomna Slovaška je bila neodvisno ozemlje z lastno samoupravo, izvršilno oblastjo in vojaškimi silami. Kljub temu, da je bila razglašena neodvisnost Slovaške, je bilo sprva to dejanje slovaških predstavnikov namenjeno pridobitvi nekakšne avtonomije znotraj Ogrske kot države enakopravnih narodov, in povezovanju njihove prihodnosti z [[Madžari]]. Šlo je za idejo tako imenovanega "ugrofederalizma" (simbol tega je bila tudi uporaba madžarskega grba v slovaški zastavi), ki pa jo je po začasni ponovni okupaciji Slovaške s strani madžarske garde septembra 1848 nadomestila ideja "avstrofederalizma". Ta je zagovarjala popolno avtonomijo in odcepitev Slovaške od Ogrske ter njeno kasnejšo priključitev k Avstrijskemu cesarstvu. Po izdaji neodvisnega cesarskega odloka 20. oktobra 1848 se je Slovaška v dokumentih o organizaciji cesarstva imenovala "Pokrajina Slovaška", "Slovaška kronovina", "Okrožje Slovaška" ali celo "Slovaško veliko vojvodstvo".<ref>{{Navedi splet | last = Škvarna | first = Dušan | title = Revolučné dvojročie: S akými ambíciami vystupovala slovenská politika v rokoch 1848/1849?| url = http://www.historickarevue.com/clanok/revolucne_dvojrocie_1848_49| publisher = historickerevue.com |accessdate = 2018-09-20}}</ref> == Zgodovina == === Dogodki do neodvisnosti === Prve ideje, namenjene spodbujanju večje slovaške neodvisnosti znotraj [[Habsburška monarhija|Habsburške monarhije]], so se začele pojavljati z nastopom [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] v 18. stoletju, ki je privedlo do začetka [[Slovaški narodni preporod|slovaškega narodnega preporoda]]. Na krepitev nacionalnega mišljenja Slovakov je vplivala tudi vse večja madžarizacija, pa tudi represija madžarskega plemstva nad lokalnim slovaškim prebivalstvom na Ogrskem. Z vse večjimi neuspešnimi poskusi pridobitve boljšega statusa in razmer znotraj Ogrske, med drugim enakopravna zastopanost v [[Ogrski snem|ogrskem parlamentu]] in poučevanje [[Slovaščina|slovaškega jezika]] v šolah, se je pojavila potreba po krepitvi lastne avtonomije in slovaški samoupravi, kar je doseglo vrhunec v obdobju [[Romantika|romantike]] sredi 19. stoletja. Tedanji slovaški predstavniki, ki so bili večinoma slovaška inteligenca pod vodstvom [[Štúri|družine Štúr]], so v ''[[Zahteve slovaškega naroda|Zahtevah slovaškega naroda]]'', ki so bile razglašene 11. maja 1848, oblikovali zahtevo po lastni slovaški samoupravi, parlamentu in rezervaciji slovaškega ozemlja, kjer bi veljala splošna volilna pravica. Potem ko je ogrski parlament zavrnil zahteve in izdal naloge za prijetje predstavnikov slovaškega narodnega gibanja, ki so bili [[Ľudovít Štúr]], [[Jozef Miloslav Hurban]] in [[Michal Miloslav Hodža]], so povzročili spremembo postopka reševanja statusa Slovakov znotraj Ogrske. Takratne razmere so skupaj z dolgotrajno [[Madžarska vstaja (1848)|madžarsko vstajo]] povzročile, da so slovaški predstavniki dali prednost vojaški rešitvi pred diplomatsko. Z vednostjo in tiho podporo dunajske vlade in cesarja [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa I.]] so slovaški predstavniki začeli organizirati vojaške korpuse na [[Dunaj|Dunaju]] in pripravljati oboroženo ekspedicijo na Ogrsko. 15. septembra 1848 je bil na Dunaju razglašen [[Slovaški narodni svet]], kateremu je bil podrejen slovaški vojaški korpus in kateremu naj bi bila podrejena izvršilna in politična oblast na ozemlju Slovaške.<ref name="Rat">{{Navedi knjigo | author = Peter Ratkoš idr.| title = Dejiny Československa | edition = 5. | publisher= Slovenské pedagogické nakladateľstvo v Bratislave | location= Trnava | year= 1980 | isbn = 67-093-80 | page= 202| language= sk}}</ref> === Ustanovitev === [[Slika:Koleniova 20160617 090601a.jpg|thumb|[[Hiša Anne Kolenyove]], v kateri je 19. septembra 1849 prvikrat zasedal [[Slovaški narodni svet]]|levo]] Slovaški prostovoljni korpus s približno 500 možmi, dopolnjen s prostovoljci večinoma [[Čehi|češke]], pa tudi drugih narodnosti, pod vodstvom predstavnikov Slovaškega narodnega sveta, se je zbral na ozemlju [[Moravska|Moravske]] in 18. septembra prečkal slovaško-moravsko mejo ter vstopil na ozemlje Hornéga Záhoria, ki je bilo v preteklosti zgodovinsko središče [[Velikomoravska|Velikomoravske]]. Predstavniki Slovaškega narodnega sveta so se med napadom zavezali k zapuščini Velikomoravske države kot skupne dežele Slovakov in Čehov ter opisali prihajajočo bitko kot namero boja za to izgubljeno svobodo.<ref name="Rat" /> Vojaki so napredovali do Myjave, ki so jo zasedli še isti dan. Po okupaciji je bila dvignjena [[Zastava Slovaške|slovaška zastava]], med samim napadom pa je bilo uporabljenih več slovaških zastav v različnih barvnih kombinacijah (rdeče-modro-bela, rdeče-belo-modra in belo-modro-rdeča)<ref name="Vrt">{{Navedi knjigo | last = Vrtel | first= Ladislav | title= Osem storočí slovenskej heraldiky | edition= 1 | location= Martin | publisher= Vydavateľstvo Matice Slovenskej | year= 2003 | isbn = 80-70906-91-X | page = 213 }}</ref> in sklican je bil ljudski zbor, na katerem so govorili slovaški predstavniki. Na tem zboru je Ľudovít Štúr v imenu Slovaškega narodnega sveta razglasil avtonomijo Slovaške znotraj Kraljevine Ogrske, se odpovedal poslušnosti ogrski vladi in plemstvu ter pozval ljudstvo k boju za neodvisnost.<ref name="Rat" /> Politična, izvršilna, sodna in vojaška uprava na neodvisnem ozemlju Slovaške so bile podrejene Slovaškemu narodnemu svetu, katerega sedež je bila v [[Spominska hiša Slovaškega narodnega sveta|hiši Anne Kolenyove]], kjer je potekal njegov prvi sestanek kot izvršilnega in predstavniškega organa Slovaške. Prvi predsednik SNR je bil [[Jozef Miloslav Hurban]]. Od tu se je upravljalo ozemlje in vodile dejavnosti Slovakov. Sprejeta sta bila ločena slovaška zastava in prapor Slovaškega narodnega sveta ter ločen grb in uradni pečat Slovaškega narodnega sveta. Ti simboli so postali teritorialni emblemi, povzdignjeni pa so bili tudi v simbole samega slovaškega naroda.<ref name="Vrt" /> === Slovaška vstaja === {{Glavni članek|Slovaška vstaja}} [[Slika:Ľudovít Štúr.jpg|sličica|[[Ľudovít Štúr]] je 18. septembra 1848 na narodnem zboru razglasil neodvisnost Slovaške.]] Dejavnost in oblast na ozemlju Slovaške sta bili sprva nadzorovani iz Myjave, kasneje pa je glavno mesto postala [[Brezová pod Bradlom]], kamor se je preselilo poveljstvo upornikov. Slovaški narodni svet je v imenu neodvisne Slovaške izdajal uradne dokumente in akte, ki jih je potrjeval s pečatom in podpisom predsednika, vodil sodne postopke, sprejemal delegacije in izdajal vojaške ukaze. 22. septembra 1848 se je slovaški prostovoljni korpus prvič srečal v [[Bitka pri Brezovi pod Bradlom|bitki pri Brezovi pod Bradlom]] v boju z madžarsko gardo, ki jo je premagal. Med rekrutiranjem na osvobojenih ozemljih se je vojski pridružilo na tisoče prostovoljcev, velikost vojaškega korpusa pa je dosegla približno 6000 vojakov.<ref name="Rat" /> 26. septembra je bil izveden neuspešen napad na [[Senica, Slovaška|Senico]], 27. septembra pa je bila [[Stará Turá]] zasedena in priključena avtonomnemu ozemlju. 28. septembra je bil slovaški korpus pri [[Poriadíe|Poriadíju]] poražen v bitki s cesarsko vojsko in madžarsko milico, kar je privedlo do razpada oboroženih sil avtonomne Slovaške, in to, skupaj z dejstvom, da je bila vstaja v cesarskem manifestu razglašena za nezakonito, je predstavnike izvršilne oblasti in preostale vojake prisililo k umiku na Moravsko. Tukaj je slovaški prostovoljni korpus napadla redna cesarska vojska in večina jih je bila razoroženih. Vodstvo najvišjega organa Slovaške se je vrnilo na Dunaj, kasneje pa je 7. oktobra sedež Slovaškega narodnega sveta v izgnanstvu postala [[Praga]].[[Slika:1franci2.jpg|sličica|Poveljnik Slovaškega prostovoljnega korpusa, stotnik [[Ján Francisci]]|levo]]20. oktobra 1848 je bil izdan ločen cesarski odlok,<ref>{{Navedi knjigo | author = Peter Ratkoš idr.| title = Dejiny Československa | edition = 5. | publisher= Slovenské pedagogické nakladateľstvo v Bratislave | location= Trnava | year= 1980 | isbn = 67-093-80 | page= 205| language= sk}}</ref> v katerem je cesar obljubil enake pravice za vse narode znotraj cesarstva, avtonomna Slovaška pa je dobila status neodvisne upravno-politične entitete. Od oktobra 1848 je Slovaški narodni svet ponovno začel aktivno razvijati svoje dejavnosti in se pripravljati na ponovno osvojitev okupiranega ozemlja Slovaške. 14. novembra 1848 je vojno ministrstvo uradno odobrilo ustanovitev dveh slovaških korpusov. Te vojaške prostovoljne enote je oblikoval Slovaški narodni svet, vendar so bile zdaj vključene v cesarsko vojsko v obliki ločenih stotin po 400 prostovoljcev. Prvi slovaški korpus se je pridružil cesarski vojski v [[Šlezija|Šleziji]] od 24. do 30. novembra in decembra vstopil v [[Kysuce]]. Decembra sta bili osvobojeni mesti [[Čadca]] in [[Kysucké Nové Mesto]]. Vendar so bile enote prisiljene umakniti se na Moravsko, a po prihodu okrepitev sta bili mesti Čadca in Kysucké Nové Mesto ponovno osvobojeni 28. decembra 1848. V [[Bitka pri Budatínu|bitki pri Budatínu]] je bila madžarska garda, ki se je utrdila na [[Budatínski grad|Budatínskem gradu]], 2. januarja poražena in Budatín je bil osvobojen.<ref>{{Navedi knjigo| author = Peter Benár idr.| title= Budatínsky hrad | edition= 1. | publisher= Archeologický ústav SAV Nitra a Považské múzeum v Žiline | location= Žilina | year= 2017 | isbn = 978-80-88877-81-3 | page = 91| language= sk}}</ref> V nadaljevanju so bile madžarske enote potisnjene v [[Turiec]] in osvobojen [[Rajec, Slovaška|Rajec]], nadaljevalo pa se je tudi osvobajanje rudarskih mest. Od januarja do aprila 1849 so Slovaki že nadzorovali [[Turčianska županija|Turčiansko]], [[Tekovska županija|Tekovska]], [[Hontianska županija|Hontiansko]], [[Oravska županija|Oravsko]], [[Liptovska županija|Liptovsko]], [[Spišska županija|Spišsko]], [[Šarišska županija|Šarišsko]], [[Zemplínska županija|Zemplínsko]], [[Zvolenska županija|Zvolensko]] in [[Gemerska-malohontska županija|Gemersko-malohontsko županijo]],<ref name="enc.svk">Vladár, J. a kolektív, 1981: ''[[Encyklopédia Slovenska|Encyklopédia Slovenska V. zväzok R-Š]]''. [[VEDA, vydavateľstvo Slovenskej akadémie vied|Veda]], Bratislava, s. 472 – 473</ref> ki so že tvorile osvobojeno slovaško ozemlje in spadale pod Slovaški narodni svet. Slovaški prostovoljni korpus je v teh okrajih služil kot sila pregona. Izvršna oblast in uradi so spadali pod Slovaški narodni svet, redarske službe v uradih pa so odstranile madžarske uradnike in jih nadomestile s slovaškimi. Regionalno oblast na Slovaškem so nadzorovali lokalni narodni sveti, ki so ustanovili redarske sile in med drugim izvajali narodnotvorne dejavnosti. Vojaške sile so postopoma osvobodile pomembnejša mesta, to so bila [[Ružomberok]], [[Liptovský Mikuláš]], [[Banska Bistrica]], [[Brezno, Slovaška|Brezno]], [[Tisovec, Slovaška|Tisovec]] in kasneje dokončno [[Košice]] marca 1849. Drugi neodvisni slovaški korpus je prodrl iz Moravske nazaj v Zahorie in ponovno zavzel Myjavo. Poleg njega so pod slovaški nadzor prišla tudi mesta [[Trnava]], [[Senica, Slovaška|Senica]] in [[Leopoldov]], kjer so pripadniki korpusa delovali tudi kot varnostna služba in se ukvarjali z usposabljanjem. Korpus je neuspešno oblegal [[Komarno, Slovaška|Komárno]] in v začetku marca 1849 je poveljnik korpusa postal stotnik [[Ján Francisci]]. Korpus se je po osvoboditvi večine slovaškega ozemlja kasneje umaknil v [[Bratislava|Bratislavo]], od tam pa se je preselil v Sklaice, kjer sta se združila 1. in 2. slovaški korpus. 16. maja 1849 je slovaška prostovoljna vojska štela približno 600 mož. Majorju [[Henkrik Lewartowski|Henkriku Lewartowskemu]] je bilo zaupano poveljstvo slovaških vojakov v Sklaicah. Enota je dobila svojo zastavo z avstrijskim državnim grbom in trakove v slovaški trobojnici.<ref name="Voj.asp.">{{Navedi splet | author = Kovačič, J | title = Vojenské aspekty letnej dobrovoľníckej výpravy | url = http://www.valka.cz/clanek_12818.html | date = 27.11.2008 | accessdate = 1. september 2012 | publisher = valka.cz }}</ref> Junija so slovaške enote prečkale [[Donava|Donavo]] in dosegle [[Podonavje]], da bi podprle avstrijske čete v boju proti madžarskim gardam. 29. junija so slovaški vojaki v Rači v prisotnosti vodstva Slovaškega narodnega sveta prisegli Slovaški in Avstrijskemu cesarstvu. Enote so bile odpeljane v osrednjo Slovaško, kjer je bilo treba zasedeti rudarska mesta, ki še niso bila pod njihovim nadzorom. Slovaškim enotam se je pridružil odred liptovskih prostovoljcev s 300 možmi in 24. avgusta zasedli Kremnico. Do konca meseca so bila postopoma osvobojena vsa ostala rudarska mesta. Nazadnje se je korpus s 1200 možmi odpravil proti Gemerju, kjer je premagal madžarske garde in osvobodil Gemersko jezerce, ki je iz Slovaške izgnalo tudi ostanke madžarske garde in vladne oblasti, ki so jo predstavljali madžarski komisarji iz vrst visokega plemstva. Po tej ofenzivi se je tem oboroženim silam pridružilo še 2500 prostovoljcev. === Konec avtonomije === [[Slika:Rozpustenie slovenských dobrovoľníkov.jpg|sličica|Razpust slovaških prostovoljcev]] Po [[Bitka pri Világošu|bitki pri Világošu]] 13. avgusta 1849 sta dunajska vlada in cesarski dvor začela spodbujati absolutistično in centralistično organizacijo države. Cesar Franc Jožef I. tako ni izpolnil zahteve po ohranitvi slovaške avtonomije. 20. oktobra je podpisal ukaz o razpustitvi slovaškega vojaškega korpusa, ki se je selil v Bratislavo. Vojaške enote so bile uradno razpuščene 21. novembra 1849 v Bratislavi. Z razpustitvijo slovaške vojaške sile je prenehal obstajati tudi Slovaški narodni svet, s čimer je avtonomno upravljano slovaško ozemlje izgubilo svoj izvršilni organ, Slovaška pa je postala sestavni del [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]].<ref>{{Navedi knjigo |author= Peter Ratkoš idr.| title = Dejiny Československa | edition = 5. | publisher = Slovenské pedagogické nakladateľstvo v Bratislave | location= Trnava | year = 1980 | page = 206 | isbn = 67-093-80|language= sk}}</ref> == Ozemlje == Avtonomna Slovaška je obstajala na avtohtonem slovaškem ozemlju, naseljenem s Slovaki, in se je deloma ujemala z ozemljem današnje Slovaške. Septembra 1848 je bilo njeno ozemlje omejeno le na Horne Zahorie, samouprava pa je potekala od Brezove do Bradla, po osvoboditvi zadnjih ozemelj konec avgusta 1849 pa je bilo pod nadzorom slovaške samouprave 15 ogrskih županij:<ref name="enc.svk"/> *[[Abovska županija]] *[[Bratislavska županija]] *[[Gemersko-malohontska županija]] *[[Hontianska županija]] *[[Liptovska županija]] *[[Nitranska županija]] *[[Novohradska županija]] *[[Oravska županija]] *[[Spiška županija]] *[[Šariška županija]] *[[Tekovska županija]] *[[Trenčinska županija]] *[[Turčianska županija]] *[[Zemplínska županija]] *[[Zvolenska županija]] == Sklici== <references responsive="" /> [[Kategorija:Zgodovina Slovaške]] [[Kategorija:Vstaje]] [[Kategorija:Pomlad narodov]] [[Kategorija:Bivše države v Evropi]] sgk81po1uoyxsp7rhinxc7it9racfmh 6654978 6654977 2026-04-02T18:43:57Z Yerpo 8417 +[[Kategorija:Ustanovitve leta 1848]]; +[[Kategorija:Ukinitve leta 1849]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6654978 wikitext text/x-wiki {{Drugipomeni4|avtonomnem ozemlju znotraj [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]]|avtonomno ozemlje [[Češkoslovaška|Češkoslovaške]] od 6. oktobra 1938 do ustanovitve [[Slovaška država|Slovaške države]] 14. marca 1939|Slovaška dežela (1938–1939)}} {{Infopolje Bivša država | conventional_long_name = Avtonomna Slovaška<br>Slovaško avtonomno ozemlje | native_name= Autonómne Slovensko<br />Slovenské autonómne územie |life_span=1848–1849 | year_start= 18. september 1848 | year_end= 21. november 1849 | p1= Avstrijsko cesarstvo | flag_p1= Flag of the Habsburg Monarchy.svg | s1= Avstrijsko cesarstvo | flag_s1= Flag of the Habsburg Monarchy.svg | image_flag= Slovenská vlajka 1848 z.png | flag_caption= [[Zastava Slovaške|Zastava]] | image_coat= Coat of arms of Slovak autonomous region 1848.png | symbol_type= [[Grb Slovaške|Grb]] | anthem = [[Bog ohrani, Bog obvari|Nech Boh živí, ochraňuje]] | capital= [[Myjava]], kasneje [[Brezová pod Bradlom]] | area_km2= 53.138 | religion= [[Rimskokatoliška cerkev]] | government_type= [[Avtonomija|avtonomno ozemlje]] Avstrijskega cesarstva, z lastno samoupravo, izvršilno oblastjo in oboroženimi silami | currency= [[Tolar]] |era=[[Pomlad narodov]] |event_start= slovaški prostovoljni korpus prestopi slovaško-moravsko mejo |event_end= slavnostni razpust slovaškega korpusa v [[Bratislava|Bratislavi]] }} '''Avtonomna Slovaška''' ali '''Slovaško avtonomno ozemlje''' ({{Langx|sk|Autonómne Slovensko, Slovenské autonómne územie}}) je bila kratkoživa samoupravna [[Slovaki|slovaška]] država<ref name="Ottova encyklopédia">Kutláková, M. a kolektív, 2008, Ottova praktická encyklopédia Slovensko. Ottovo nakladatelství, Český Tešín, s. 470</ref> znotraj [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]], katere neodvisnost od [[Ogrska|Ogrske]] je 18. septembra 1848<ref>{{Navedi splet | last = Vanga | first= Milan| title = 22. september - významný deň v slovenskej vojenskej histórii | url = https://www.mod.gov.sk/29873-sk/22-september-vyznamny-den-v-slovenskej-vojenskej-historii/| publisher = mod.gov.sk | accessdate = 2013-09-22 }}</ref> na [[Myjava (mesto)|Myjavi]] razglasil [[Slovaški narodni svet]], ki je postal najvišji in izvršilni organ neodvisnega ozemlja ter prvi vrhovni in narodni organ Slovakov sploh. Predstavljal je rezultat emancipatornih in državnopravnih prizadevanj Slovakov na Ogrskem kot dela Avstrijskega cesarstva v obdobju madžarizacije in je bil ustanovljen na začetku [[Slovaška vstaja|slovaške vstaje]] 1848/1849. == Pravni sistem == Avtonomna Slovaška je bila neodvisno ozemlje z lastno samoupravo, izvršilno oblastjo in vojaškimi silami. Kljub temu, da je bila razglašena neodvisnost Slovaške, je bilo sprva to dejanje slovaških predstavnikov namenjeno pridobitvi nekakšne avtonomije znotraj Ogrske kot države enakopravnih narodov, in povezovanju njihove prihodnosti z [[Madžari]]. Šlo je za idejo tako imenovanega "ugrofederalizma" (simbol tega je bila tudi uporaba madžarskega grba v slovaški zastavi), ki pa jo je po začasni ponovni okupaciji Slovaške s strani madžarske garde septembra 1848 nadomestila ideja "avstrofederalizma". Ta je zagovarjala popolno avtonomijo in odcepitev Slovaške od Ogrske ter njeno kasnejšo priključitev k Avstrijskemu cesarstvu. Po izdaji neodvisnega cesarskega odloka 20. oktobra 1848 se je Slovaška v dokumentih o organizaciji cesarstva imenovala "Pokrajina Slovaška", "Slovaška kronovina", "Okrožje Slovaška" ali celo "Slovaško veliko vojvodstvo".<ref>{{Navedi splet | last = Škvarna | first = Dušan | title = Revolučné dvojročie: S akými ambíciami vystupovala slovenská politika v rokoch 1848/1849?| url = http://www.historickarevue.com/clanok/revolucne_dvojrocie_1848_49| publisher = historickerevue.com |accessdate = 2018-09-20}}</ref> == Zgodovina == === Dogodki do neodvisnosti === Prve ideje, namenjene spodbujanju večje slovaške neodvisnosti znotraj [[Habsburška monarhija|Habsburške monarhije]], so se začele pojavljati z nastopom [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] v 18. stoletju, ki je privedlo do začetka [[Slovaški narodni preporod|slovaškega narodnega preporoda]]. Na krepitev nacionalnega mišljenja Slovakov je vplivala tudi vse večja madžarizacija, pa tudi represija madžarskega plemstva nad lokalnim slovaškim prebivalstvom na Ogrskem. Z vse večjimi neuspešnimi poskusi pridobitve boljšega statusa in razmer znotraj Ogrske, med drugim enakopravna zastopanost v [[Ogrski snem|ogrskem parlamentu]] in poučevanje [[Slovaščina|slovaškega jezika]] v šolah, se je pojavila potreba po krepitvi lastne avtonomije in slovaški samoupravi, kar je doseglo vrhunec v obdobju [[Romantika|romantike]] sredi 19. stoletja. Tedanji slovaški predstavniki, ki so bili večinoma slovaška inteligenca pod vodstvom [[Štúri|družine Štúr]], so v ''[[Zahteve slovaškega naroda|Zahtevah slovaškega naroda]]'', ki so bile razglašene 11. maja 1848, oblikovali zahtevo po lastni slovaški samoupravi, parlamentu in rezervaciji slovaškega ozemlja, kjer bi veljala splošna volilna pravica. Potem ko je ogrski parlament zavrnil zahteve in izdal naloge za prijetje predstavnikov slovaškega narodnega gibanja, ki so bili [[Ľudovít Štúr]], [[Jozef Miloslav Hurban]] in [[Michal Miloslav Hodža]], so povzročili spremembo postopka reševanja statusa Slovakov znotraj Ogrske. Takratne razmere so skupaj z dolgotrajno [[Madžarska vstaja (1848)|madžarsko vstajo]] povzročile, da so slovaški predstavniki dali prednost vojaški rešitvi pred diplomatsko. Z vednostjo in tiho podporo dunajske vlade in cesarja [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa I.]] so slovaški predstavniki začeli organizirati vojaške korpuse na [[Dunaj|Dunaju]] in pripravljati oboroženo ekspedicijo na Ogrsko. 15. septembra 1848 je bil na Dunaju razglašen [[Slovaški narodni svet]], kateremu je bil podrejen slovaški vojaški korpus in kateremu naj bi bila podrejena izvršilna in politična oblast na ozemlju Slovaške.<ref name="Rat">{{Navedi knjigo | author = Peter Ratkoš idr.| title = Dejiny Československa | edition = 5. | publisher= Slovenské pedagogické nakladateľstvo v Bratislave | location= Trnava | year= 1980 | isbn = 67-093-80 | page= 202| language= sk}}</ref> === Ustanovitev === [[Slika:Koleniova 20160617 090601a.jpg|thumb|[[Hiša Anne Kolenyove]], v kateri je 19. septembra 1849 prvikrat zasedal [[Slovaški narodni svet]]|levo]] Slovaški prostovoljni korpus s približno 500 možmi, dopolnjen s prostovoljci večinoma [[Čehi|češke]], pa tudi drugih narodnosti, pod vodstvom predstavnikov Slovaškega narodnega sveta, se je zbral na ozemlju [[Moravska|Moravske]] in 18. septembra prečkal slovaško-moravsko mejo ter vstopil na ozemlje Hornéga Záhoria, ki je bilo v preteklosti zgodovinsko središče [[Velikomoravska|Velikomoravske]]. Predstavniki Slovaškega narodnega sveta so se med napadom zavezali k zapuščini Velikomoravske države kot skupne dežele Slovakov in Čehov ter opisali prihajajočo bitko kot namero boja za to izgubljeno svobodo.<ref name="Rat" /> Vojaki so napredovali do Myjave, ki so jo zasedli še isti dan. Po okupaciji je bila dvignjena [[Zastava Slovaške|slovaška zastava]], med samim napadom pa je bilo uporabljenih več slovaških zastav v različnih barvnih kombinacijah (rdeče-modro-bela, rdeče-belo-modra in belo-modro-rdeča)<ref name="Vrt">{{Navedi knjigo | last = Vrtel | first= Ladislav | title= Osem storočí slovenskej heraldiky | edition= 1 | location= Martin | publisher= Vydavateľstvo Matice Slovenskej | year= 2003 | isbn = 80-70906-91-X | page = 213 }}</ref> in sklican je bil ljudski zbor, na katerem so govorili slovaški predstavniki. Na tem zboru je Ľudovít Štúr v imenu Slovaškega narodnega sveta razglasil avtonomijo Slovaške znotraj Kraljevine Ogrske, se odpovedal poslušnosti ogrski vladi in plemstvu ter pozval ljudstvo k boju za neodvisnost.<ref name="Rat" /> Politična, izvršilna, sodna in vojaška uprava na neodvisnem ozemlju Slovaške so bile podrejene Slovaškemu narodnemu svetu, katerega sedež je bila v [[Spominska hiša Slovaškega narodnega sveta|hiši Anne Kolenyove]], kjer je potekal njegov prvi sestanek kot izvršilnega in predstavniškega organa Slovaške. Prvi predsednik SNR je bil [[Jozef Miloslav Hurban]]. Od tu se je upravljalo ozemlje in vodile dejavnosti Slovakov. Sprejeta sta bila ločena slovaška zastava in prapor Slovaškega narodnega sveta ter ločen grb in uradni pečat Slovaškega narodnega sveta. Ti simboli so postali teritorialni emblemi, povzdignjeni pa so bili tudi v simbole samega slovaškega naroda.<ref name="Vrt" /> === Slovaška vstaja === {{Glavni članek|Slovaška vstaja}} [[Slika:Ľudovít Štúr.jpg|sličica|[[Ľudovít Štúr]] je 18. septembra 1848 na narodnem zboru razglasil neodvisnost Slovaške.]] Dejavnost in oblast na ozemlju Slovaške sta bili sprva nadzorovani iz Myjave, kasneje pa je glavno mesto postala [[Brezová pod Bradlom]], kamor se je preselilo poveljstvo upornikov. Slovaški narodni svet je v imenu neodvisne Slovaške izdajal uradne dokumente in akte, ki jih je potrjeval s pečatom in podpisom predsednika, vodil sodne postopke, sprejemal delegacije in izdajal vojaške ukaze. 22. septembra 1848 se je slovaški prostovoljni korpus prvič srečal v [[Bitka pri Brezovi pod Bradlom|bitki pri Brezovi pod Bradlom]] v boju z madžarsko gardo, ki jo je premagal. Med rekrutiranjem na osvobojenih ozemljih se je vojski pridružilo na tisoče prostovoljcev, velikost vojaškega korpusa pa je dosegla približno 6000 vojakov.<ref name="Rat" /> 26. septembra je bil izveden neuspešen napad na [[Senica, Slovaška|Senico]], 27. septembra pa je bila [[Stará Turá]] zasedena in priključena avtonomnemu ozemlju. 28. septembra je bil slovaški korpus pri [[Poriadíe|Poriadíju]] poražen v bitki s cesarsko vojsko in madžarsko milico, kar je privedlo do razpada oboroženih sil avtonomne Slovaške, in to, skupaj z dejstvom, da je bila vstaja v cesarskem manifestu razglašena za nezakonito, je predstavnike izvršilne oblasti in preostale vojake prisililo k umiku na Moravsko. Tukaj je slovaški prostovoljni korpus napadla redna cesarska vojska in večina jih je bila razoroženih. Vodstvo najvišjega organa Slovaške se je vrnilo na Dunaj, kasneje pa je 7. oktobra sedež Slovaškega narodnega sveta v izgnanstvu postala [[Praga]].[[Slika:1franci2.jpg|sličica|Poveljnik Slovaškega prostovoljnega korpusa, stotnik [[Ján Francisci]]|levo]]20. oktobra 1848 je bil izdan ločen cesarski odlok,<ref>{{Navedi knjigo | author = Peter Ratkoš idr.| title = Dejiny Československa | edition = 5. | publisher= Slovenské pedagogické nakladateľstvo v Bratislave | location= Trnava | year= 1980 | isbn = 67-093-80 | page= 205| language= sk}}</ref> v katerem je cesar obljubil enake pravice za vse narode znotraj cesarstva, avtonomna Slovaška pa je dobila status neodvisne upravno-politične entitete. Od oktobra 1848 je Slovaški narodni svet ponovno začel aktivno razvijati svoje dejavnosti in se pripravljati na ponovno osvojitev okupiranega ozemlja Slovaške. 14. novembra 1848 je vojno ministrstvo uradno odobrilo ustanovitev dveh slovaških korpusov. Te vojaške prostovoljne enote je oblikoval Slovaški narodni svet, vendar so bile zdaj vključene v cesarsko vojsko v obliki ločenih stotin po 400 prostovoljcev. Prvi slovaški korpus se je pridružil cesarski vojski v [[Šlezija|Šleziji]] od 24. do 30. novembra in decembra vstopil v [[Kysuce]]. Decembra sta bili osvobojeni mesti [[Čadca]] in [[Kysucké Nové Mesto]]. Vendar so bile enote prisiljene umakniti se na Moravsko, a po prihodu okrepitev sta bili mesti Čadca in Kysucké Nové Mesto ponovno osvobojeni 28. decembra 1848. V [[Bitka pri Budatínu|bitki pri Budatínu]] je bila madžarska garda, ki se je utrdila na [[Budatínski grad|Budatínskem gradu]], 2. januarja poražena in Budatín je bil osvobojen.<ref>{{Navedi knjigo| author = Peter Benár idr.| title= Budatínsky hrad | edition= 1. | publisher= Archeologický ústav SAV Nitra a Považské múzeum v Žiline | location= Žilina | year= 2017 | isbn = 978-80-88877-81-3 | page = 91| language= sk}}</ref> V nadaljevanju so bile madžarske enote potisnjene v [[Turiec]] in osvobojen [[Rajec, Slovaška|Rajec]], nadaljevalo pa se je tudi osvobajanje rudarskih mest. Od januarja do aprila 1849 so Slovaki že nadzorovali [[Turčianska županija|Turčiansko]], [[Tekovska županija|Tekovska]], [[Hontianska županija|Hontiansko]], [[Oravska županija|Oravsko]], [[Liptovska županija|Liptovsko]], [[Spišska županija|Spišsko]], [[Šarišska županija|Šarišsko]], [[Zemplínska županija|Zemplínsko]], [[Zvolenska županija|Zvolensko]] in [[Gemerska-malohontska županija|Gemersko-malohontsko županijo]],<ref name="enc.svk">Vladár, J. a kolektív, 1981: ''[[Encyklopédia Slovenska|Encyklopédia Slovenska V. zväzok R-Š]]''. [[VEDA, vydavateľstvo Slovenskej akadémie vied|Veda]], Bratislava, s. 472 – 473</ref> ki so že tvorile osvobojeno slovaško ozemlje in spadale pod Slovaški narodni svet. Slovaški prostovoljni korpus je v teh okrajih služil kot sila pregona. Izvršna oblast in uradi so spadali pod Slovaški narodni svet, redarske službe v uradih pa so odstranile madžarske uradnike in jih nadomestile s slovaškimi. Regionalno oblast na Slovaškem so nadzorovali lokalni narodni sveti, ki so ustanovili redarske sile in med drugim izvajali narodnotvorne dejavnosti. Vojaške sile so postopoma osvobodile pomembnejša mesta, to so bila [[Ružomberok]], [[Liptovský Mikuláš]], [[Banska Bistrica]], [[Brezno, Slovaška|Brezno]], [[Tisovec, Slovaška|Tisovec]] in kasneje dokončno [[Košice]] marca 1849. Drugi neodvisni slovaški korpus je prodrl iz Moravske nazaj v Zahorie in ponovno zavzel Myjavo. Poleg njega so pod slovaški nadzor prišla tudi mesta [[Trnava]], [[Senica, Slovaška|Senica]] in [[Leopoldov]], kjer so pripadniki korpusa delovali tudi kot varnostna služba in se ukvarjali z usposabljanjem. Korpus je neuspešno oblegal [[Komarno, Slovaška|Komárno]] in v začetku marca 1849 je poveljnik korpusa postal stotnik [[Ján Francisci]]. Korpus se je po osvoboditvi večine slovaškega ozemlja kasneje umaknil v [[Bratislava|Bratislavo]], od tam pa se je preselil v Sklaice, kjer sta se združila 1. in 2. slovaški korpus. 16. maja 1849 je slovaška prostovoljna vojska štela približno 600 mož. Majorju [[Henkrik Lewartowski|Henkriku Lewartowskemu]] je bilo zaupano poveljstvo slovaških vojakov v Sklaicah. Enota je dobila svojo zastavo z avstrijskim državnim grbom in trakove v slovaški trobojnici.<ref name="Voj.asp.">{{Navedi splet | author = Kovačič, J | title = Vojenské aspekty letnej dobrovoľníckej výpravy | url = http://www.valka.cz/clanek_12818.html | date = 27.11.2008 | accessdate = 1. september 2012 | publisher = valka.cz }}</ref> Junija so slovaške enote prečkale [[Donava|Donavo]] in dosegle [[Podonavje]], da bi podprle avstrijske čete v boju proti madžarskim gardam. 29. junija so slovaški vojaki v Rači v prisotnosti vodstva Slovaškega narodnega sveta prisegli Slovaški in Avstrijskemu cesarstvu. Enote so bile odpeljane v osrednjo Slovaško, kjer je bilo treba zasedeti rudarska mesta, ki še niso bila pod njihovim nadzorom. Slovaškim enotam se je pridružil odred liptovskih prostovoljcev s 300 možmi in 24. avgusta zasedli Kremnico. Do konca meseca so bila postopoma osvobojena vsa ostala rudarska mesta. Nazadnje se je korpus s 1200 možmi odpravil proti Gemerju, kjer je premagal madžarske garde in osvobodil Gemersko jezerce, ki je iz Slovaške izgnalo tudi ostanke madžarske garde in vladne oblasti, ki so jo predstavljali madžarski komisarji iz vrst visokega plemstva. Po tej ofenzivi se je tem oboroženim silam pridružilo še 2500 prostovoljcev. === Konec avtonomije === [[Slika:Rozpustenie slovenských dobrovoľníkov.jpg|sličica|Razpust slovaških prostovoljcev]] Po [[Bitka pri Világošu|bitki pri Világošu]] 13. avgusta 1849 sta dunajska vlada in cesarski dvor začela spodbujati absolutistično in centralistično organizacijo države. Cesar Franc Jožef I. tako ni izpolnil zahteve po ohranitvi slovaške avtonomije. 20. oktobra je podpisal ukaz o razpustitvi slovaškega vojaškega korpusa, ki se je selil v Bratislavo. Vojaške enote so bile uradno razpuščene 21. novembra 1849 v Bratislavi. Z razpustitvijo slovaške vojaške sile je prenehal obstajati tudi Slovaški narodni svet, s čimer je avtonomno upravljano slovaško ozemlje izgubilo svoj izvršilni organ, Slovaška pa je postala sestavni del [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]].<ref>{{Navedi knjigo |author= Peter Ratkoš idr.| title = Dejiny Československa | edition = 5. | publisher = Slovenské pedagogické nakladateľstvo v Bratislave | location= Trnava | year = 1980 | page = 206 | isbn = 67-093-80|language= sk}}</ref> == Ozemlje == Avtonomna Slovaška je obstajala na avtohtonem slovaškem ozemlju, naseljenem s Slovaki, in se je deloma ujemala z ozemljem današnje Slovaške. Septembra 1848 je bilo njeno ozemlje omejeno le na Horne Zahorie, samouprava pa je potekala od Brezove do Bradla, po osvoboditvi zadnjih ozemelj konec avgusta 1849 pa je bilo pod nadzorom slovaške samouprave 15 ogrskih županij:<ref name="enc.svk"/> *[[Abovska županija]] *[[Bratislavska županija]] *[[Gemersko-malohontska županija]] *[[Hontianska županija]] *[[Liptovska županija]] *[[Nitranska županija]] *[[Novohradska županija]] *[[Oravska županija]] *[[Spiška županija]] *[[Šariška županija]] *[[Tekovska županija]] *[[Trenčinska županija]] *[[Turčianska županija]] *[[Zemplínska županija]] *[[Zvolenska županija]] == Sklici== <references responsive="" /> [[Kategorija:Zgodovina Slovaške]] [[Kategorija:Vstaje]] [[Kategorija:Pomlad narodov]] [[Kategorija:Bivše države v Evropi]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1848]] [[Kategorija:Ukinitve leta 1849]] jjf9c55uuwt5dunn80m1980phark6bf 1 600402 6654940 2026-04-02T16:33:47Z SirFranzPaul 189873 nova stran z vsebino: »{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=SirFranzPaul |tema=zgodovina |tema2=politika |država=Slovaška}}« 6654940 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=SirFranzPaul |tema=zgodovina |tema2=politika |država=Slovaška}} c900xgpn5f08b1ti8n8w1e5yez2h66l 0 600403 6654953 2026-04-02T16:56:44Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6654953 wikitext text/x-wiki {{Infobox building | name = Mestno obzidje Tarnóva | native_name = Zespół fortyfikacji miejskich Tarnowa | native_name_lang = pl | image = Fragment murów przy ul. Bernardyńskiej - Tarnów.jpg | image_alt = Ohranjen del obzidja s poterno na ulici Bernardyńska | caption = Ohranjen del obzidja s poterno na Bernardyński ulici | address = Brama Pilźnieńska, Rybna, Targova, Valova, Vąska ulica | location_town = [[Tarnóv]] | location_country = {{flag|Poljska}} | coordinates = {{Coord|50|00|49.8|N|20|59|16.8|E|type:landmark|display=inline,title}} | completion_date = 14.–16. stoletje }} '''Mestno obzidje Tarnóva''' je bilo obrambna struktura, sestavljena iz neprekinjenega [[obzidje|zidu]] z utrdbami, kot so utrjeni [[stolp]]i, [[bastijon]]i in [[mestna vrata]], ki je nekoč obdajal mesto (danes del starega mestnega jedra). Utrdbe so bile verjetno zgrajene v 14. stoletju in so bile deležne številnih širitev in posodobitev, zlasti v 16. stoletju. Do 18. stoletja so zaradi obdobja gospodarskega upada zastarele utrdbe propadle, kar je privedlo do njihovega razstavljanja. Proces rušenja se je začel okoli leta 1790 in je bil končan v začetku 19. stoletja. Danes so ostali le kratki deli nekdanjega obrambnega obzidja. == Zgodovina == === Izvor === [[File:Fragment murów miejskich Tarnowa - 1.jpg|thumb|Fragment obzidja v bližini ulice Taras]] [[File:Widok na zachowany fragment tarnowskich murów miejskich w rejonie pomnika J. Bema.jpg|thumb|Fragment mestnega obzidja v bližini kipa Józefa Bema]] Mestno obzidje Tarnóva je bilo verjetno zgrajeno kmalu po ustanovitvi mesta, verjetno pred sredino 14. stoletja.<ref name=":0">{{Cite web |last=Grabski |first=Marek |date=2011 |title=Karta ewidencyjna zabytków architektury i budownictwa – Mury miejskie |trans-title=Architectural and Construction Heritage Inventory Card – City Walls |url=https://zabytek.pl/pl/obiekty/g-262251/dokumenty/PL.1.9.ZIPOZ.NID_N_12_EN.511224/1 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220723111739/https://zabytek.pl/pl/obiekty/g-262251/dokumenty/PL.1.9.ZIPOZ.NID_N_12_EN.511224/1 |archive-date=2022-07-23 |website=zabytek.pl |language=pl}}</ref><ref name=":1">{{Cite book |last=Moskal |first=Krzysztof |title=Encyklopedia Tarnowa |last2=Trusz |first2=Marek K. |date=2010 |publisher=Tarnowskie Towarzystwo Kulturalne |isbn=978-83-87366-96-4 |editor-last=Baczyńska-Gawlik |editor-first=Edyta |location=Tarnów |pages=121–123 |language=pl |trans-title=Encyclopedia of Tarnów |chapter=Fortyfikacje miejskie |trans-chapter=City Fortifications |editor-last2=Niedojadło |editor-first2=Andrzej}}</ref><ref name=":2">{{Cite book |last=Dutkiewicz |first=Józef Edward |title=Rocznik Historii Sztuki |publisher=Wydawnictwo Polskiej Akademii Nauk |year=1956 |editor-last=Starzyński |editor-first=Juliusz |location=Wrocław |language=pl |trans-title=Yearbook of Art History |chapter=Materiały źródłowe do budowy murów obronnych miasta Tarnowa z lat 1513–1545 |trans-chapter=Materials for the Construction of Tarnów's Defensive Walls from 1513 to 1545}}</ref> Starost obzidja potrjuje velikost opek, najdenih v najstarejših ohranjenih delih, ki se razlikujejo od kasnejših elementov.<ref name=":3">{{Cite book |last=Widawski |first=Jarosław |title=Miejskie mury obronne w państwie polskim do początku XV wieku |publisher=Bellona Publishing House |year=1973 |pages=462–471 |language=pl |trans-title=Municipal Defensive Walls in the Polish State Until the Beginning of the 15th Century |chapter=Tarnów}}</ref> Glede na njihovo starost so bile te zidane utrdbe verjetno prvotna obramba mesta.<ref name=":4">{{Cite book |last=Trusz |first=M. |title=Tarnów. Wielki przewodnik. 2, Stare Miasto |publisher=Tarnowskie Towarzystwo Kulturalne |year=1995 |isbn=83-901529-5-9 |editor-last=Potępa |editor-first=Stanisław |location=Tarnów |pages=473–502 |language=pl |trans-title=Tarnów. The Great Guide. 2, Old Town |chapter=Miejskie mury obronne |trans-chapter=Municipal Defensive Walls |editor-last2=Banach |editor-first2=Ryszard}}</ref> Po mnenju Józefa Edwarda Dutkiewicza je mestne utrdbe morda financiral Spycimir Leliwita, takratni lastnik mesta.<ref name=":2" /> Prva pisna omemba mestnega obzidja Tarnóva sega v leto 1448, ko je bilo že opisano kot dolgoletno.<ref name=":5">{{Cite web |last=Bańburski |first=Kazimierz |title=Średniowieczne mury Tarnowa |trans-title=Medieval Walls of Tarnów |url=https://www.it.tarnow.pl/atrakcje/szlaki-tematyczne/sredniowieczne-mury-tarnowa/ |access-date=2025-03-07 |website=Tarnowskie Centrum Informacji |language=pl-PL}}</ref> V drugi polovici 15. stoletja so utrdbe razširili za namestitev strelnega orožja in morda kot odgovor na ogrsko invazijo, med katero je bilo mesto opustošeno.<ref name=":4" /> Izboljšave so vključevale dodatek zemeljskega nasipa, čeprav verjetno ni obkrožil celotnega obrambnega sistema. Morda se je začel v bližini Plznskih vrat in se raztezal do Krakovskih vrat ali ulice Wielkie Schody, pri čemer je pokrival severni in morda del južnega dela utrdb. Verjetno je tudi, da je gradnja nasipa privedla do dodajanja novih zadnjih vrat, delne rekonstrukcije nekaterih stolpov in sprememb parapeta obzidja. Med nasipom in obzidjem se je pojavila pot, ki se je kasneje razvila v ulico znotraj obrambnega hodnika. Utrdbe verjetno niso bile razširjene na vzhodni in južni strani zaradi naravnega terena, ki je vključeval strma pobočja, ojačana z vodnim jarkom, in nekdanjo strugo potoka Wątok, kar je zagotavljalo močne obrambne prednosti. Med letom 1468 in koncem 15. ali začetkom 16. stoletja je bil jugovzhodni del utrdb dodatno okrepljen z dodatkom kompleksa bernardinskega samostana. Ta kompleks, obdan z lastnimi utrdbami, je bil pritrjen na vogal mestnega obzidja<ref name=":6">{{Cite web |title=Tarnów - miejskie mury obronne |trans-title=Tarnów – Municipal Defensive Walls |url=https://medievalheritage.eu/pl/strona-glowna/zabytki/polska/tarnow-miejskie-mury-obronne/ |access-date=2025-03-07 |website=Architektura średniowiecza i starożytności |language=pl-PL}}</ref> in je omogočal bočno obrambo odsekov brez obzidja. === 16. in 17. stoletje === [[File:Fragment tarnowskich murów miejskich z furtą - 1 (cropped).jpg|thumb|left|Mestno obzidje in vrata Małe Schody]] Celoten obrambni sistem mesta je bil obnovljen med letoma 1513 in 1544 v obdobju naraščajočega strahu pred turško agresijo. Od leta 1514 je dela sofinanciral in nadzoroval Jan Tarnovski – takratni lastnik Tarnóva, izjemen strokovnjak za umetnost utrjevanja.<ref>{{Cite web |last=Niedojadło |first=Andrzej |title=Jan Tarnowski – właściciel miasta i dóbr tarnowskich |trans-title=Jan Tarnowski – Owner of the Town and Tarnów Estates |url=https://fundacjatarnowskiego.pl/jan-tarnowski-wlasciciel-miasta-i-dobr-tarnowskich/ |archive-url= |archive-date= |access-date=2025-03-07 |website=fundacjatarnowskiego.pl |language=pl-PL}}</ref> Širitev obzidja je med drugim vključevala podvojitev njegove linije z izgradnjo zunanjega obzidja vzdolž današnje ulice Wałowa in verjetno ulice Targowa in njegovo okrepitev s petimi stolpi ali bastijonskimi stolpi. Gradnja zunanjega obzidja je bila posledica tudi razvoja mestnih stavb. V tem času so bila obnovljena tudi Krakovska vrata (1521) in Plzna vrata (1519). Leta 1520 se je del zunanjega obzidja zaradi vodne erozije zrušil, del pa je bil obnovljen iz nič. Hkrati je bil severni del notranjega obzidja rekonstruiran, pri čemer so bili verjetno spremenjeni obrambni elementi in strelne line, na nekaterih mestih pa je bil zid tudi preplasten.<ref name=":4" /> Kasneje, v 1530-ih, je bil južni del obzidja dodatno ojačan in na nekaterih mestih popolnoma obnovljen. Hkrati je bil razširjen tudi jarek, napolnjen z vodo. Od leta 1544 se v občinskih evidencah niso pojavljali nobeni nadaljnji gradbeni stroški; vendar so se od leta 1537 začeli pojavljati stroški za [[soliter]] in [[smodnik]], kar kaže na to, da so dokončani deli utrdb bili oboroženi. Širitev obrambnega sistema je financiral mestni svet s sredstvi, ki so jih zagotovili mestni lastniki, in deloma verjetno iz občinske blagajne.<ref name=":4" /> [[File:Widoki murów miejskich - Tarnów - Szeroka.jpg|thumb|Obzidje na ulici Szeroka]] V povezavi z gradnjo obzidja je mestni svet organiziral pomembno gradbeno podporo. Občinska opekarna je med gradnjo neprekinjeno proizvajala opeko, če pa je bilo večje povpraševanje, so organizirali začasna mesta za proizvodnjo opeke. Kamnito gradivo, ki so ga uporabljali za spodnje dele obzidja, so v mesto pripeljali iz bližnjih vasi;<ref name=":7">{{Cite book |last=Wróbel |first=S. |title=Opowieści o dawnym Tarnowie |date=2003 |publisher=Muzeum Okręg. w Tarnowie |isbn=978-83-85988-48-9 |location=Tarnów |pages=15–25 |language=pl |trans-title=Tales of Old Tarnów |chapter=Patrz na Tarnów, na gniazdo Tarnowskich |trans-chapter=Look at Tarnów, at the Nest of the Tarnowski Family}}</ref> podobno so bloke [[peščenjak]]a iz Ciężkowice prevažali in lomili v bližnji vasi Skrzyszów. Gradbena dela je izvajalo več izvajalcev, nekateri so bili pripeljani od zunaj mesta. Domneva se, da so bili posamezni deli obzidja skupaj z obrambno infrastrukturo dodeljeni mestnim korporacijam.<ref name=":8">{{Cite book |title=Tarnów – dzieje miasta i regionu: Cz. I – Czasy przedrozbiorowe |publisher=Urząd Miejski w Tarnowie |year=1981 |editor-last=Kiryk |editor-first=Feliks |location=Tarnów |language=pl |trans-title=Tarnów – The History of the Town and Region: Part I – Pre-partition Times |editor-last2=Ruta |editor-first2=Zygmunt}}</ref> Vendar se informacije o teh dodelitvah, pa tudi imena stolpov, ki iz njih izhajajo (razen ene omembe stolpa platnerjev), do danes niso ohranile.<ref name=":8" /> Zaradi širitve v 16. stoletju je bil obrambni sistem Tarnóva znatno okrepljen. Mestne utrdbe so obsegale skupno 9 ali 10 stolpov oziroma bastijonov, 4 mestna vrata (2 glavna in 2 tako imenovana manjša) ter nedoločeno število utrjenih mestnih vrat (verjetno okoli 10). Zahvaljujoč posodobitvi obrambnega sistema je bil Tarnóv v tistem času eno najbolj utrjenih mest na jugu Poljske.<ref name=":1" /> Konec 16. stoletja, ko je mesto prišlo v roke družine Ostroški, so utrdbe vzdrževali v dobrem stanju in jih ohranjali po navodilih novih lastnikov. Med letoma 1567 in 1569 ter med letoma 1574 in 1576 je bil del mestnih dohodkov namenjen popravilu in vzdrževanju obzidja. V prvi polovici 17. stoletja je mesto samo financiralo popravila utrdb. Hkrati so si prizadevali za vzdrževanje oborožitve utrdb v dobrem stanju, leta 1620 pa so v bernardinskem samostanu postavili dva topa. [[File:Basteja w Tarnowie (2).jpg|thumb|Pogled na trg z bastijonom iz 16. stoletja]] Leta 1644 se je na risbi družinskega drevesa družine Tarnovski pojavila podoba mestnega obzidja Tarnóva. Ilustracija je predstavljala panoramo mesta z juga, ki je prikazovala mestna vrata v stolpu in dve vrsti obzidja; Vendar ta upodobitev ni povsem zanesljiva.<ref name=":3" /> Med letoma 1648 in 1651 so bila na utrdbah Tarnóva izvedena nadaljnja večja dela, ko so bile mestne oblasti po odločitvi kneza Vladislava Dominika Zasławskega dolžne popraviti obzidje, prebivalci okrožja Tarnóv pa so dobili nalogo, da zgradijo obzidje. Obseg teh del ni znan, vendar se domneva, da obstoječim utrdbam niso bile dodane nobene nove strukture. Ta prizadevanja so bila vložena zaradi zaskrbljenosti zaradi kozaškega upora v Ukrajini. Leta 1655 so Švedi dosegli Tarnóv in ko so našli vrata odprta, so mesto prisilili k plačilu davka. Istega leta so utrdbe preprečile roparskim četam četrtne armade, da bi vdrle v mesto in ga oropale.<ref name=":6" /> Kmalu zatem pa so švedske čete ponovno vstopile v mesto, zahtevale davek in ga oropale.<ref name=":1" /> === Propad === [[File:Mury miejskie Tarnowa w rejonie ul. Wąskiej.jpg|thumb|left|Fragmenti obzidja v bližini ulice Wąska]] Vsaj do konca 17. stoletja so si prizadevali ohraniti utrdbe v dobrem stanju, vendar je nenehna širitev primestnih območij in mesta delovala proti obrambnim sistemom. Z rastjo mesta od 16. stoletja naprej so začeli prezidavati mestno obzidje, pri čemer so se ti ukrepi začeli v bližini notranjega obzidja ob tarnovski stolnici (čeprav je imela na primer hiša Mikołajowski, ki je bila tam, hodnik, ki je omogočal dostop do obzidja, kot so zahtevale mestne oblasti). Z leti se je ta praksa povečala in lastniki mesta so ji poskušali nasprotovati, čeprav ni jasno, s kakšnim uspehom. Prezidani so bili tudi deli ulice Podmurna, ki so bili namenjeni zagotavljanju prostega dostopa do obzidja. Do konca 17. stoletja je tarnovski obrambni sistem zaradi hitrega razvoja vojaške tehnologije zastarel. Zadnja popravila mestnih utrdb so bila zabeležena v 1680-ih, ko so popravili zgorele obloge obzidja in obrambnih nasipov. Zaradi krize v 18. stoletju so bila popravila in vzdrževanje zastarelih utrdb dokončno opuščena. Glede na lustracijo iz leta 1754 so bile utrdbe v Tarnóvu v zelo slabem stanju in niso bile več primerne za obrambne namene. Po [[delitve Poljskw#Prva delitev Poljske (1772-73)|prvi delitvi Poljske]] so avstrijske oblasti odredile razgradnjo nekdanjega obrambnega sistema.<ref name=":9">{{Cite web |last= |date=28 July 2006 |title=Renesansowa basteja w Tarnowie |trans-title=Renaissance Bastion in Tarnów |url=https://dziennikpolski24.pl/renesansowa-basteja-w-tarnowie/ar/1650394 |access-date=2025-03-07 |website=Dziennik Polski |language=pl-PL}}</ref> Vendar so bile ruševine nekdanjih utrdb verjetno že pred tem uporabljene kot vir gradbenega materiala. Na avstrijskem vojaškem zemljevidu (tako imenovanem ''Miegovem zemljevidu'') iz obdobja med letoma 1779 in 1781 so bili zabeleženi štirje stolpi na severnem delu obzidja, kar kaže na to, da so bili preostali že razstavljeni. Obzidje in jarki so bili poravnani, s čimer so nastale nove ulice: med letoma 1784 in 1785 ulica Wałowa (takrat imenovana ulica Podwale), nekoliko kasneje pa ulice Targowa, Szeroka in Bernardyńska. [[File:Fragment murów miejskich za ulicą Wałową w Tarnowie.jpg|thumb|Ohranjeno obzidje za stavbami na ulici Wałowa]] Po letu 1790 se je začelo načrtovano rušenje neuporabnih ruševin, saj so ovirale razvoj mesta. Porušen je bil del notranjega obzidja, večina zunanjega obzidja in ostanki stolpov. Do danes je ostal le kratek odsek zunanjega obzidja z ohranjenim bastijonom; notranje obzidje je ponekod ostalo v polni višini. Ob notranjem obzidju sta se ohranila tudi dva stolpa. Konec 18. stoletja je ostanke utrdb Tarnóv ovekovečil Zygmunt Vogel. Na eni od svojih risb je upodobil bastijon z bastijonskim stolpom, na drugi pa enega od obstoječih bastijonov. Neporušene ostanke utrdb so bodisi prekrili bodisi jih absorbirale nove stavbe. Po parcelaciji zemljišč in prodaji nekdanjih utrjenih območij leta 1836 se je proces rušenja in gradnje novih stavb znatno pospešil. Načrtovano rušenje nekdanjih obrambnih zidov je bilo končano v začetku 19. stoletja. Zanimanje za nekdanje mestne utrdbe se je obudilo na prelomu iz 19. v 20. stoletje zaradi naraščajoče radovednosti o preteklosti mesta. Raziskovalci so začeli ponovno odkrivati ​​njihovo zgodovino, čeprav to takrat ni pripeljalo do znanstvenih rezultatov. Šele z objavo druge monografije mesta leta 1911 je bila na nekdanje utrdbe vrnjena nova luč. Kljub vse večjemu zanimanju za nekdanje obzidje v medvojnem obdobju na njem niso bila izvedena nobena dela. Spremembe so se zgodile med drugo svetovno vojno, ko je uničenje judovskih stavb razkrilo dele obzidja v severovzhodnem delu mesta. Med izkopavanji so odkrili tudi temelje Plznskih vrat. Med vojno je bil porušen tudi eden od ohranjenih bastijonov, ki se je nahajal na ulici Forteczna, kar je razvidno iz medvojnih fotografij. Prve raziskave nekdanjega obrambnega obzidja je med vojno opravil Józef Edward Dutkiewicz in so se nadaljevale po njenem koncu, rezultati pa so bili objavljeni v 1950-ih. Te študije imajo pomembno vlogo pri tem, kako se nekdanje utrdbe dojemajo danes.<ref name=":4" /> Po drugi svetovni vojni so bili po Dutkiewiczevi zasnovi razkriti ohranjeni fragmenti obzidja. Izdelan je bil načrt za nadaljnje razkrivanje delov starih utrdb, ki naj bi se izvedel z rušenjem drugih stavb. Ta načrt so delno uresničili poljski konservatorski ateljeji zgodovinskih spomenikov v 1960-ih. Razkriti deli obzidja so bili obnovljeni med letoma 1954 in 1969 na območjih ulic Żydowska, Wąska, Bernardyńska, Basztowa in Pilznskih vrat. === Trenutno stanje === [[File:Skwer ks. Gajdy i kościół ojców Bernardynów w Tarnowie.jpg|thumb|Pogled na trg pri Małe Schodyjevih vratih; poslikava na stanovanjski hiši prikazuje Tarnóv leta 1644 z vidnimi mestnimi utrdbami]] Do danes so ohranjeni ostanki utrdb Tarnóva v dolžini približno 400 metrov na ulicah Wałowa, Targowa, Szeroka, Bernardyńska, Forteczna in Pilznojskih vratih.<ref>{{Cite web |title=Półbaszta Tarnów |trans-title=Half-Bastion Tarnów |url=https://visitmalopolska.pl/pl/obiekt/-/poi/polbaszta-tarnow |access-date=2025-03-07 |website=visitmalopolska.pl |language=pl}}</ref><ref name=":10">{{Cite book |last=Krupiński |first=Andrzej Bronisław |title=Zabytki urbanistyki i architektury województwa tarnowskiego |date=1989 |publisher=Kraj |isbn=978-83-7005-224-9 |location=Warsaw |pages=59–60 |language=pl |trans-title=Monuments of Urban Planning and Architecture of the Tarnów Voivodeship |chapter=Mury miejskie z XV i XVI w. Baszta z 1 poł. XVI w. Półbaszta z ok. poł. XVI w. |trans-chapter=City Walls from the 15th and 16th Centuries. Bastion from the First Half of the 16th Century. Half-Bastion from Around the Mid-16th Century}}</ref> Leta 2011 je bila vzdolž ohranjenih delov utrdb vzpostavljena mestna turistična pot ''Srednjeveško obzidje Tarnóva''. Leta 2011 so bili s sredstvi iz Malopoljskega regionalnega operativnega programa revitalizirani ostanki obzidja na ulicah Forteczna, Taras, Plznovih vratih in Szeroka.<ref name=":11">{{Cite web |date=13 October 2011 |title=Zakończyła się renowacja zabytkowych murów obronnych |trans-title=The Renovation of the Historical Defensive Walls Has Been Completed |url=http://tarnow.net.pl/articles/s/i/134914 |access-date=2025-03-07 |website=tarnow.net.pl |language=pl}}</ref> Obseg del je vključeval zapolnjevanje vrzeli, ojačenje malte in opečnih konstrukcij, nanos nove kritine z velikoformatnimi strešniki in čiščenje zidov. Zidovi so bili tudi izolirani, po celotni dolžini pa je bila nameščena razsvetljava. Aprila 2015 so bile mestne utrdbe Tarnóv vpisane v register spomenikov Malopoljskega vojvodstva pod številko A-1413/M.<ref>{{Cite web |last= |date=9 September 2024 |title=Wykaz obiektów wpisanych do rejestru zabytków nieruchomych województwa małopolskiego z uwzględnieniem podziału na powiaty i gminy |trans-title=List of Objects Entered in the Register of Immovable Monuments of the Lesser Poland Voivodeship, Including Division by Counties and Gminas |url=https://www.wuoz.malopolska.pl/rejestrzabytkow/ |access-date=2025-03-07 |website=www.wuoz.malopolska.pl |language=pl-PL}}</ref> Med letoma 2017 in 2018 je bil obnovljen ohranjeni fragment obzidja z vrati, znanimi kot Małe Schody, ki so na ulici Bernardyńska.<ref>{{Cite web |title=Początek remontu Małych Schodów |trans-title=Start of the Renovation of Małe Schody |url=https://tarnow.pl/Dla-mieszkancow/Aktualnosci/Miasto/Poczatek-remontu-Malych-Schodow |access-date=2025-03-07 |website=TARNÓW - Polski Biegun Ciepła |language=pl-PL}}</ref><ref>{{Cite web |title=Małe Schody wkrótce jak nowe |trans-title=Małe Schody Soon Like New |url=https://tarnow.pl/Dla-mieszkancow/Aktualnosci/Miasto/Male-Schody-wkrotce-jak-nowe |access-date=2025-03-07 |website=TARNÓW - Polski Biegun Ciepła |language=pl-PL}}</ref> Med letoma 2019 in 2020 je bil ob obnovljenem obzidju ustvarjen trg s fontano, na sosednji stavbi pa je bila naslikana freska, ki prikazuje pogled na Tarnóv z utrdbami iz leta 1644. Med temi deli so bili v južnem delu obrambnega oboda prvič odkriti ostanki nekdanjega obrambnega nasipa in zunanjega obzidja.<ref>{{Cite web |last=Chwał |first=Paweł |date=2 October 2019 |title=Tarnów. Przy Małych Schodach wykopano mury obronne z czasów hetmana Tarnowskiego |trans-title=Tarnów. Defensive Walls from the Time of Hetman Tarnowski Were Unearthed by Małe Schody |url=https://tarnow.naszemiasto.pl/tarnow-przy-malych-schodach-wykopano-mury-obronne-z-czasow/ar/c1-7363329 |access-date=2025-03-07 |website=Tarnów Nasze Miasto |language=pl-PL}}</ref> == Arhitektura == === Mestno obzidje === [[File:System fortyfikacji miejskich w Tarnowie.png|thumb|Zemljevid, ki prikazuje lokacije struktur mestnih utrdb Tarnówa]] Mestno obzidje Tarnóva je bilo zgrajeno na nepravilnem ovalnem tlorisu, ki je tvoril obod, prilagojen obliki mestnega griča. Oval mestnega obzidja, podolgovat vzdolž osi vzhod-zahod, je verjetno pokrival celotno območje prvotnega mesta, ki je bilo veliko približno 6 hektarjev. Dolžina obzidja je bila približno 900 metrov. Obzidje je bilo zgrajeno iz opeke, položene v poljsko vez, in delno v spodnjih delih iz lomljenega in poljskega kamna. Zgrajeno je bilo kot [[kurtina]] z debelino od 1,5 metra do več kot 2 metra na nekaterih mestih. Ena od lokacij, kjer je še danes mogoče opaziti prvotno debelino obzidja, je fragment na ulici Brama Pilźnieńska 4, ki je debel 1,48 metra. Prvotna višina obzidja danes ni znana, vendar verjetno ni bila nižja od 3–4 metrov, ponekod je dosegla 6 metrov ali celo več. Videz krone obzidja je prav tako negotov; morda je imelo obzidje in prehod za stražarje, morda razširjen z leseno ploščadjo. Obzidje je bilo kasneje, verjetno v 16. stoletju, prekrito s streho. Zunanje obzidje, zgrajeno v 16. stoletju, je bilo v spodnjih delih zgrajeno iz kamna, v zgornjih pa iz opeke. Bilo je nižje od notranjega obzidja in je bilo postavljeno na rob obrambnega nasipa, z nagnjenim zidom navznoter, da bi absorbiralo udarce izstrelkov in topovskih krogel. Danes so nekateri fragmenti obzidja integrirani v strukturo stanovanjskih stavb in pogosto služijo kot njihova zadnja stena. Obzidje, ohranjeno na južni strani, na območju Tržnega trga, deluje tudi kot podporni zid. == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Poljska arhitektura]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti na Poljskem]] 3efh9272bbw2y6hypt2uiq03amfqo0o 6654967 6654953 2026-04-02T18:26:35Z Ljuba24b 92351 /* Arhitektura */ dodano 6654967 wikitext text/x-wiki {{Infobox building | name = Mestno obzidje Tarnóva | native_name = Zespół fortyfikacji miejskich Tarnowa | native_name_lang = pl | image = Fragment murów przy ul. Bernardyńskiej - Tarnów.jpg | image_alt = Ohranjen del obzidja s poterno na ulici Bernardyńska | caption = Ohranjen del obzidja s poterno na Bernardyński ulici | address = Brama Pilźnieńska, Rybna, Targova, Valova, Vąska ulica | location_town = [[Tarnóv]] | location_country = {{flag|Poljska}} | coordinates = {{Coord|50|00|49.8|N|20|59|16.8|E|type:landmark|display=inline,title}} | completion_date = 14.–16. stoletje }} '''Mestno obzidje Tarnóva''' je bilo obrambna struktura, sestavljena iz neprekinjenega [[obzidje|zidu]] z utrdbami, kot so utrjeni [[stolp]]i, [[bastijon]]i in [[mestna vrata]], ki je nekoč obdajal mesto (danes del starega mestnega jedra). Utrdbe so bile verjetno zgrajene v 14. stoletju in so bile deležne številnih širitev in posodobitev, zlasti v 16. stoletju. Do 18. stoletja so zaradi obdobja gospodarskega upada zastarele utrdbe propadle, kar je privedlo do njihovega razstavljanja. Proces rušenja se je začel okoli leta 1790 in je bil končan v začetku 19. stoletja. Danes so ostali le kratki deli nekdanjega obrambnega obzidja. == Zgodovina == === Izvor === [[File:Fragment murów miejskich Tarnowa - 1.jpg|thumb|Fragment obzidja v bližini ulice Taras]] [[File:Widok na zachowany fragment tarnowskich murów miejskich w rejonie pomnika J. Bema.jpg|thumb|Fragment mestnega obzidja v bližini kipa Józefa Bema]] Mestno obzidje Tarnóva je bilo verjetno zgrajeno kmalu po ustanovitvi mesta, verjetno pred sredino 14. stoletja.<ref name=":0">{{Cite web |last=Grabski |first=Marek |date=2011 |title=Karta ewidencyjna zabytków architektury i budownictwa – Mury miejskie |trans-title=Architectural and Construction Heritage Inventory Card – City Walls |url=https://zabytek.pl/pl/obiekty/g-262251/dokumenty/PL.1.9.ZIPOZ.NID_N_12_EN.511224/1 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220723111739/https://zabytek.pl/pl/obiekty/g-262251/dokumenty/PL.1.9.ZIPOZ.NID_N_12_EN.511224/1 |archive-date=2022-07-23 |website=zabytek.pl |language=pl}}</ref><ref name=":1">{{Cite book |last=Moskal |first=Krzysztof |title=Encyklopedia Tarnowa |last2=Trusz |first2=Marek K. |date=2010 |publisher=Tarnowskie Towarzystwo Kulturalne |isbn=978-83-87366-96-4 |editor-last=Baczyńska-Gawlik |editor-first=Edyta |location=Tarnów |pages=121–123 |language=pl |trans-title=Encyclopedia of Tarnów |chapter=Fortyfikacje miejskie |trans-chapter=City Fortifications |editor-last2=Niedojadło |editor-first2=Andrzej}}</ref><ref name=":2">{{Cite book |last=Dutkiewicz |first=Józef Edward |title=Rocznik Historii Sztuki |publisher=Wydawnictwo Polskiej Akademii Nauk |year=1956 |editor-last=Starzyński |editor-first=Juliusz |location=Wrocław |language=pl |trans-title=Yearbook of Art History |chapter=Materiały źródłowe do budowy murów obronnych miasta Tarnowa z lat 1513–1545 |trans-chapter=Materials for the Construction of Tarnów's Defensive Walls from 1513 to 1545}}</ref> Starost obzidja potrjuje velikost opek, najdenih v najstarejših ohranjenih delih, ki se razlikujejo od kasnejših elementov.<ref name=":3">{{Cite book |last=Widawski |first=Jarosław |title=Miejskie mury obronne w państwie polskim do początku XV wieku |publisher=Bellona Publishing House |year=1973 |pages=462–471 |language=pl |trans-title=Municipal Defensive Walls in the Polish State Until the Beginning of the 15th Century |chapter=Tarnów}}</ref> Glede na njihovo starost so bile te zidane utrdbe verjetno prvotna obramba mesta.<ref name=":4">{{Cite book |last=Trusz |first=M. |title=Tarnów. Wielki przewodnik. 2, Stare Miasto |publisher=Tarnowskie Towarzystwo Kulturalne |year=1995 |isbn=83-901529-5-9 |editor-last=Potępa |editor-first=Stanisław |location=Tarnów |pages=473–502 |language=pl |trans-title=Tarnów. The Great Guide. 2, Old Town |chapter=Miejskie mury obronne |trans-chapter=Municipal Defensive Walls |editor-last2=Banach |editor-first2=Ryszard}}</ref> Po mnenju Józefa Edwarda Dutkiewicza je mestne utrdbe morda financiral Spycimir Leliwita, takratni lastnik mesta.<ref name=":2" /> Prva pisna omemba mestnega obzidja Tarnóva sega v leto 1448, ko je bilo že opisano kot dolgoletno.<ref name=":5">{{Cite web |last=Bańburski |first=Kazimierz |title=Średniowieczne mury Tarnowa |trans-title=Medieval Walls of Tarnów |url=https://www.it.tarnow.pl/atrakcje/szlaki-tematyczne/sredniowieczne-mury-tarnowa/ |access-date=2025-03-07 |website=Tarnowskie Centrum Informacji |language=pl-PL}}</ref> V drugi polovici 15. stoletja so utrdbe razširili za namestitev strelnega orožja in morda kot odgovor na ogrsko invazijo, med katero je bilo mesto opustošeno.<ref name=":4" /> Izboljšave so vključevale dodatek zemeljskega nasipa, čeprav verjetno ni obkrožil celotnega obrambnega sistema. Morda se je začel v bližini Plznskih vrat in se raztezal do Krakovskih vrat ali ulice Wielkie Schody, pri čemer je pokrival severni in morda del južnega dela utrdb. Verjetno je tudi, da je gradnja nasipa privedla do dodajanja novih zadnjih vrat, delne rekonstrukcije nekaterih stolpov in sprememb parapeta obzidja. Med nasipom in obzidjem se je pojavila pot, ki se je kasneje razvila v ulico znotraj obrambnega hodnika. Utrdbe verjetno niso bile razširjene na vzhodni in južni strani zaradi naravnega terena, ki je vključeval strma pobočja, ojačana z vodnim jarkom, in nekdanjo strugo potoka Wątok, kar je zagotavljalo močne obrambne prednosti. Med letom 1468 in koncem 15. ali začetkom 16. stoletja je bil jugovzhodni del utrdb dodatno okrepljen z dodatkom kompleksa bernardinskega samostana. Ta kompleks, obdan z lastnimi utrdbami, je bil pritrjen na vogal mestnega obzidja<ref name=":6">{{Cite web |title=Tarnów - miejskie mury obronne |trans-title=Tarnów – Municipal Defensive Walls |url=https://medievalheritage.eu/pl/strona-glowna/zabytki/polska/tarnow-miejskie-mury-obronne/ |access-date=2025-03-07 |website=Architektura średniowiecza i starożytności |language=pl-PL}}</ref> in je omogočal bočno obrambo odsekov brez obzidja. === 16. in 17. stoletje === [[File:Fragment tarnowskich murów miejskich z furtą - 1 (cropped).jpg|thumb|left|Mestno obzidje in vrata Małe Schody]] Celoten obrambni sistem mesta je bil obnovljen med letoma 1513 in 1544 v obdobju naraščajočega strahu pred turško agresijo. Od leta 1514 je dela sofinanciral in nadzoroval Jan Tarnovski – takratni lastnik Tarnóva, izjemen strokovnjak za umetnost utrjevanja.<ref>{{Cite web |last=Niedojadło |first=Andrzej |title=Jan Tarnowski – właściciel miasta i dóbr tarnowskich |trans-title=Jan Tarnowski – Owner of the Town and Tarnów Estates |url=https://fundacjatarnowskiego.pl/jan-tarnowski-wlasciciel-miasta-i-dobr-tarnowskich/ |archive-url= |archive-date= |access-date=2025-03-07 |website=fundacjatarnowskiego.pl |language=pl-PL}}</ref> Širitev obzidja je med drugim vključevala podvojitev njegove linije z izgradnjo zunanjega obzidja vzdolž današnje ulice Wałowa in verjetno ulice Targowa in njegovo okrepitev s petimi stolpi ali bastijonskimi stolpi. Gradnja zunanjega obzidja je bila posledica tudi razvoja mestnih stavb. V tem času so bila obnovljena tudi Krakovska vrata (1521) in Plzna vrata (1519). Leta 1520 se je del zunanjega obzidja zaradi vodne erozije zrušil, del pa je bil obnovljen iz nič. Hkrati je bil severni del notranjega obzidja rekonstruiran, pri čemer so bili verjetno spremenjeni obrambni elementi in strelne line, na nekaterih mestih pa je bil zid tudi preplasten.<ref name=":4" /> Kasneje, v 1530-ih, je bil južni del obzidja dodatno ojačan in na nekaterih mestih popolnoma obnovljen. Hkrati je bil razširjen tudi jarek, napolnjen z vodo. Od leta 1544 se v občinskih evidencah niso pojavljali nobeni nadaljnji gradbeni stroški; vendar so se od leta 1537 začeli pojavljati stroški za [[soliter]] in [[smodnik]], kar kaže na to, da so dokončani deli utrdb bili oboroženi. Širitev obrambnega sistema je financiral mestni svet s sredstvi, ki so jih zagotovili mestni lastniki, in deloma verjetno iz občinske blagajne.<ref name=":4" /> [[File:Widoki murów miejskich - Tarnów - Szeroka.jpg|thumb|Obzidje na ulici Szeroka]] V povezavi z gradnjo obzidja je mestni svet organiziral pomembno gradbeno podporo. Občinska opekarna je med gradnjo neprekinjeno proizvajala opeko, če pa je bilo večje povpraševanje, so organizirali začasna mesta za proizvodnjo opeke. Kamnito gradivo, ki so ga uporabljali za spodnje dele obzidja, so v mesto pripeljali iz bližnjih vasi;<ref name=":7">{{Cite book |last=Wróbel |first=S. |title=Opowieści o dawnym Tarnowie |date=2003 |publisher=Muzeum Okręg. w Tarnowie |isbn=978-83-85988-48-9 |location=Tarnów |pages=15–25 |language=pl |trans-title=Tales of Old Tarnów |chapter=Patrz na Tarnów, na gniazdo Tarnowskich |trans-chapter=Look at Tarnów, at the Nest of the Tarnowski Family}}</ref> podobno so bloke [[peščenjak]]a iz Ciężkowice prevažali in lomili v bližnji vasi Skrzyszów. Gradbena dela je izvajalo več izvajalcev, nekateri so bili pripeljani od zunaj mesta. Domneva se, da so bili posamezni deli obzidja skupaj z obrambno infrastrukturo dodeljeni mestnim korporacijam.<ref name=":8">{{Cite book |title=Tarnów – dzieje miasta i regionu: Cz. I – Czasy przedrozbiorowe |publisher=Urząd Miejski w Tarnowie |year=1981 |editor-last=Kiryk |editor-first=Feliks |location=Tarnów |language=pl |trans-title=Tarnów – The History of the Town and Region: Part I – Pre-partition Times |editor-last2=Ruta |editor-first2=Zygmunt}}</ref> Vendar se informacije o teh dodelitvah, pa tudi imena stolpov, ki iz njih izhajajo (razen ene omembe stolpa platnerjev), do danes niso ohranile.<ref name=":8" /> Zaradi širitve v 16. stoletju je bil obrambni sistem Tarnóva znatno okrepljen. Mestne utrdbe so obsegale skupno 9 ali 10 stolpov oziroma bastijonov, 4 mestna vrata (2 glavna in 2 tako imenovana manjša) ter nedoločeno število utrjenih mestnih vrat (verjetno okoli 10). Zahvaljujoč posodobitvi obrambnega sistema je bil Tarnóv v tistem času eno najbolj utrjenih mest na jugu Poljske.<ref name=":1" /> Konec 16. stoletja, ko je mesto prišlo v roke družine Ostroški, so utrdbe vzdrževali v dobrem stanju in jih ohranjali po navodilih novih lastnikov. Med letoma 1567 in 1569 ter med letoma 1574 in 1576 je bil del mestnih dohodkov namenjen popravilu in vzdrževanju obzidja. V prvi polovici 17. stoletja je mesto samo financiralo popravila utrdb. Hkrati so si prizadevali za vzdrževanje oborožitve utrdb v dobrem stanju, leta 1620 pa so v bernardinskem samostanu postavili dva topa. [[File:Basteja w Tarnowie (2).jpg|thumb|Pogled na trg z bastijonom iz 16. stoletja]] Leta 1644 se je na risbi družinskega drevesa družine Tarnovski pojavila podoba mestnega obzidja Tarnóva. Ilustracija je predstavljala panoramo mesta z juga, ki je prikazovala mestna vrata v stolpu in dve vrsti obzidja; Vendar ta upodobitev ni povsem zanesljiva.<ref name=":3" /> Med letoma 1648 in 1651 so bila na utrdbah Tarnóva izvedena nadaljnja večja dela, ko so bile mestne oblasti po odločitvi kneza Vladislava Dominika Zasławskega dolžne popraviti obzidje, prebivalci okrožja Tarnóv pa so dobili nalogo, da zgradijo obzidje. Obseg teh del ni znan, vendar se domneva, da obstoječim utrdbam niso bile dodane nobene nove strukture. Ta prizadevanja so bila vložena zaradi zaskrbljenosti zaradi kozaškega upora v Ukrajini. Leta 1655 so Švedi dosegli Tarnóv in ko so našli vrata odprta, so mesto prisilili k plačilu davka. Istega leta so utrdbe preprečile roparskim četam četrtne armade, da bi vdrle v mesto in ga oropale.<ref name=":6" /> Kmalu zatem pa so švedske čete ponovno vstopile v mesto, zahtevale davek in ga oropale.<ref name=":1" /> === Propad === [[File:Mury miejskie Tarnowa w rejonie ul. Wąskiej.jpg|thumb|left|Fragmenti obzidja v bližini ulice Wąska]] Vsaj do konca 17. stoletja so si prizadevali ohraniti utrdbe v dobrem stanju, vendar je nenehna širitev primestnih območij in mesta delovala proti obrambnim sistemom. Z rastjo mesta od 16. stoletja naprej so začeli prezidavati mestno obzidje, pri čemer so se ti ukrepi začeli v bližini notranjega obzidja ob tarnovski stolnici (čeprav je imela na primer hiša Mikołajowski, ki je bila tam, hodnik, ki je omogočal dostop do obzidja, kot so zahtevale mestne oblasti). Z leti se je ta praksa povečala in lastniki mesta so ji poskušali nasprotovati, čeprav ni jasno, s kakšnim uspehom. Prezidani so bili tudi deli ulice Podmurna, ki so bili namenjeni zagotavljanju prostega dostopa do obzidja. Do konca 17. stoletja je tarnovski obrambni sistem zaradi hitrega razvoja vojaške tehnologije zastarel. Zadnja popravila mestnih utrdb so bila zabeležena v 1680-ih, ko so popravili zgorele obloge obzidja in obrambnih nasipov. Zaradi krize v 18. stoletju so bila popravila in vzdrževanje zastarelih utrdb dokončno opuščena. Glede na lustracijo iz leta 1754 so bile utrdbe v Tarnóvu v zelo slabem stanju in niso bile več primerne za obrambne namene. Po [[delitve Poljskw#Prva delitev Poljske (1772-73)|prvi delitvi Poljske]] so avstrijske oblasti odredile razgradnjo nekdanjega obrambnega sistema.<ref name=":9">{{Cite web |last= |date=28 July 2006 |title=Renesansowa basteja w Tarnowie |trans-title=Renaissance Bastion in Tarnów |url=https://dziennikpolski24.pl/renesansowa-basteja-w-tarnowie/ar/1650394 |access-date=2025-03-07 |website=Dziennik Polski |language=pl-PL}}</ref> Vendar so bile ruševine nekdanjih utrdb verjetno že pred tem uporabljene kot vir gradbenega materiala. Na avstrijskem vojaškem zemljevidu (tako imenovanem ''Miegovem zemljevidu'') iz obdobja med letoma 1779 in 1781 so bili zabeleženi štirje stolpi na severnem delu obzidja, kar kaže na to, da so bili preostali že razstavljeni. Obzidje in jarki so bili poravnani, s čimer so nastale nove ulice: med letoma 1784 in 1785 ulica Wałowa (takrat imenovana ulica Podwale), nekoliko kasneje pa ulice Targowa, Szeroka in Bernardyńska. [[File:Fragment murów miejskich za ulicą Wałową w Tarnowie.jpg|thumb|Ohranjeno obzidje za stavbami na ulici Wałowa]] Po letu 1790 se je začelo načrtovano rušenje neuporabnih ruševin, saj so ovirale razvoj mesta. Porušen je bil del notranjega obzidja, večina zunanjega obzidja in ostanki stolpov. Do danes je ostal le kratek odsek zunanjega obzidja z ohranjenim bastijonom; notranje obzidje je ponekod ostalo v polni višini. Ob notranjem obzidju sta se ohranila tudi dva stolpa. Konec 18. stoletja je ostanke utrdb Tarnóv ovekovečil Zygmunt Vogel. Na eni od svojih risb je upodobil bastijon z bastijonskim stolpom, na drugi pa enega od obstoječih bastijonov. Neporušene ostanke utrdb so bodisi prekrili bodisi jih absorbirale nove stavbe. Po parcelaciji zemljišč in prodaji nekdanjih utrjenih območij leta 1836 se je proces rušenja in gradnje novih stavb znatno pospešil. Načrtovano rušenje nekdanjih obrambnih zidov je bilo končano v začetku 19. stoletja. Zanimanje za nekdanje mestne utrdbe se je obudilo na prelomu iz 19. v 20. stoletje zaradi naraščajoče radovednosti o preteklosti mesta. Raziskovalci so začeli ponovno odkrivati ​​njihovo zgodovino, čeprav to takrat ni pripeljalo do znanstvenih rezultatov. Šele z objavo druge monografije mesta leta 1911 je bila na nekdanje utrdbe vrnjena nova luč. Kljub vse večjemu zanimanju za nekdanje obzidje v medvojnem obdobju na njem niso bila izvedena nobena dela. Spremembe so se zgodile med drugo svetovno vojno, ko je uničenje judovskih stavb razkrilo dele obzidja v severovzhodnem delu mesta. Med izkopavanji so odkrili tudi temelje Plznskih vrat. Med vojno je bil porušen tudi eden od ohranjenih bastijonov, ki se je nahajal na ulici Forteczna, kar je razvidno iz medvojnih fotografij. Prve raziskave nekdanjega obrambnega obzidja je med vojno opravil Józef Edward Dutkiewicz in so se nadaljevale po njenem koncu, rezultati pa so bili objavljeni v 1950-ih. Te študije imajo pomembno vlogo pri tem, kako se nekdanje utrdbe dojemajo danes.<ref name=":4" /> Po drugi svetovni vojni so bili po Dutkiewiczevi zasnovi razkriti ohranjeni fragmenti obzidja. Izdelan je bil načrt za nadaljnje razkrivanje delov starih utrdb, ki naj bi se izvedel z rušenjem drugih stavb. Ta načrt so delno uresničili poljski konservatorski ateljeji zgodovinskih spomenikov v 1960-ih. Razkriti deli obzidja so bili obnovljeni med letoma 1954 in 1969 na območjih ulic Żydowska, Wąska, Bernardyńska, Basztowa in Pilznskih vrat. === Trenutno stanje === [[File:Skwer ks. Gajdy i kościół ojców Bernardynów w Tarnowie.jpg|thumb|Pogled na trg pri Małe Schodyjevih vratih; poslikava na stanovanjski hiši prikazuje Tarnóv leta 1644 z vidnimi mestnimi utrdbami]] Do danes so ohranjeni ostanki utrdb Tarnóva v dolžini približno 400 metrov na ulicah Wałowa, Targowa, Szeroka, Bernardyńska, Forteczna in Pilznojskih vratih.<ref>{{Cite web |title=Półbaszta Tarnów |trans-title=Half-Bastion Tarnów |url=https://visitmalopolska.pl/pl/obiekt/-/poi/polbaszta-tarnow |access-date=2025-03-07 |website=visitmalopolska.pl |language=pl}}</ref><ref name=":10">{{Cite book |last=Krupiński |first=Andrzej Bronisław |title=Zabytki urbanistyki i architektury województwa tarnowskiego |date=1989 |publisher=Kraj |isbn=978-83-7005-224-9 |location=Warsaw |pages=59–60 |language=pl |trans-title=Monuments of Urban Planning and Architecture of the Tarnów Voivodeship |chapter=Mury miejskie z XV i XVI w. Baszta z 1 poł. XVI w. Półbaszta z ok. poł. XVI w. |trans-chapter=City Walls from the 15th and 16th Centuries. Bastion from the First Half of the 16th Century. Half-Bastion from Around the Mid-16th Century}}</ref> Leta 2011 je bila vzdolž ohranjenih delov utrdb vzpostavljena mestna turistična pot ''Srednjeveško obzidje Tarnóva''. Leta 2011 so bili s sredstvi iz Malopoljskega regionalnega operativnega programa revitalizirani ostanki obzidja na ulicah Forteczna, Taras, Plznovih vratih in Szeroka.<ref name=":11">{{Cite web |date=13 October 2011 |title=Zakończyła się renowacja zabytkowych murów obronnych |trans-title=The Renovation of the Historical Defensive Walls Has Been Completed |url=http://tarnow.net.pl/articles/s/i/134914 |access-date=2025-03-07 |website=tarnow.net.pl |language=pl}}</ref> Obseg del je vključeval zapolnjevanje vrzeli, ojačenje malte in opečnih konstrukcij, nanos nove kritine z velikoformatnimi strešniki in čiščenje zidov. Zidovi so bili tudi izolirani, po celotni dolžini pa je bila nameščena razsvetljava. Aprila 2015 so bile mestne utrdbe Tarnóv vpisane v register spomenikov Malopoljskega vojvodstva pod številko A-1413/M.<ref>{{Cite web |last= |date=9 September 2024 |title=Wykaz obiektów wpisanych do rejestru zabytków nieruchomych województwa małopolskiego z uwzględnieniem podziału na powiaty i gminy |trans-title=List of Objects Entered in the Register of Immovable Monuments of the Lesser Poland Voivodeship, Including Division by Counties and Gminas |url=https://www.wuoz.malopolska.pl/rejestrzabytkow/ |access-date=2025-03-07 |website=www.wuoz.malopolska.pl |language=pl-PL}}</ref> Med letoma 2017 in 2018 je bil obnovljen ohranjeni fragment obzidja z vrati, znanimi kot Małe Schody, ki so na ulici Bernardyńska.<ref>{{Cite web |title=Początek remontu Małych Schodów |trans-title=Start of the Renovation of Małe Schody |url=https://tarnow.pl/Dla-mieszkancow/Aktualnosci/Miasto/Poczatek-remontu-Malych-Schodow |access-date=2025-03-07 |website=TARNÓW - Polski Biegun Ciepła |language=pl-PL}}</ref><ref>{{Cite web |title=Małe Schody wkrótce jak nowe |trans-title=Małe Schody Soon Like New |url=https://tarnow.pl/Dla-mieszkancow/Aktualnosci/Miasto/Male-Schody-wkrotce-jak-nowe |access-date=2025-03-07 |website=TARNÓW - Polski Biegun Ciepła |language=pl-PL}}</ref> Med letoma 2019 in 2020 je bil ob obnovljenem obzidju ustvarjen trg s fontano, na sosednji stavbi pa je bila naslikana freska, ki prikazuje pogled na Tarnóv z utrdbami iz leta 1644. Med temi deli so bili v južnem delu obrambnega oboda prvič odkriti ostanki nekdanjega obrambnega nasipa in zunanjega obzidja.<ref>{{Cite web |last=Chwał |first=Paweł |date=2 October 2019 |title=Tarnów. Przy Małych Schodach wykopano mury obronne z czasów hetmana Tarnowskiego |trans-title=Tarnów. Defensive Walls from the Time of Hetman Tarnowski Were Unearthed by Małe Schody |url=https://tarnow.naszemiasto.pl/tarnow-przy-malych-schodach-wykopano-mury-obronne-z-czasow/ar/c1-7363329 |access-date=2025-03-07 |website=Tarnów Nasze Miasto |language=pl-PL}}</ref> == Arhitektura == === Mestno obzidje === [[File:System fortyfikacji miejskich w Tarnowie.png|thumb|Zemljevid, ki prikazuje lokacije struktur mestnih utrdb Tarnówa]] Mestno obzidje Tarnóva je bilo zgrajeno na nepravilnem ovalnem tlorisu, ki je tvoril obod, prilagojen obliki mestnega griča. Oval mestnega obzidja, podolgovat vzdolž osi vzhod-zahod, je verjetno pokrival celotno območje prvotnega mesta, ki je bilo veliko približno 6 hektarjev. Dolžina obzidja je bila približno 900 metrov. Obzidje je bilo zgrajeno iz opeke, položene v poljsko vez, in delno v spodnjih delih iz lomljenega in poljskega kamna. Zgrajeno je bilo kot [[kurtina]] z debelino od 1,5 metra do več kot 2 metra na nekaterih mestih. Ena od lokacij, kjer je še danes mogoče opaziti prvotno debelino obzidja, je fragment na ulici Brama Pilźnieńska 4, ki je debel 1,48 metra. Prvotna višina obzidja danes ni znana, vendar verjetno ni bila nižja od 3–4 metrov, ponekod je dosegla 6 metrov ali celo več. Videz krone obzidja je prav tako negotov; morda je imelo obzidje in prehod za stražarje, morda razširjen z leseno ploščadjo. Obzidje je bilo kasneje, verjetno v 16. stoletju, prekrito s streho. Zunanje obzidje, zgrajeno v 16. stoletju, je bilo v spodnjih delih zgrajeno iz kamna, v zgornjih pa iz opeke. Bilo je nižje od notranjega obzidja in je bilo postavljeno na rob obrambnega nasipa, z nagnjenim zidom navznoter, da bi absorbiralo udarce izstrelkov in topovskih krogel. Danes so nekateri fragmenti obzidja integrirani v strukturo stanovanjskih stavb in pogosto služijo kot njihova zadnja stena. Obzidje, ohranjeno na južni strani, na območju Tržnega trga, deluje tudi kot podporni zid. === Strukture vzdolž obzidja === Ob mestnem obzidju Tarnóva je bilo več deset arhitekturnih struktur, vključno z dvojimi glavnimi vrati, približno desetimi manjšimi vrati ter devetimi ali desetimi stolpi in bastijoni. Danes so znane lokacije naslednjih stavb: *Krakovska vrata[1] *Pilzna vrata[1] *Vrata na izhodu ulice Wielkie Schody (znana tudi kot "manjša vrata na strani bolnišnice") *Vrata na izhodu ulice Rybna (znana tudi kot vrata z imenom "Staromensis")[6] *Vrata na ulici Forteczna *Vrata na izhodu ulice Małe Schody *Vrata na današnji ulici Basztowa *Vrata z ulice Wąska *Vrata sv. Ane *Knežji stolp<ref name=":13">{{Cite book |last=Adamczyk |first=Jacek |title=Tarnów – Plan Starego Miasta |publisher=Tarnowskie Centrum Informacji |year=2020 |location=Tarnów |language=pl, en |trans-title=Tarnów – Plan of the Old Town}}</ref> (znan tudi kot stolp ob prezbiteriju) *Bastijon iz prve polovice 16. stoletja (lokalno znan kot polstolp) *Stolp na ulici Forteczna == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Poljska arhitektura]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti na Poljskem]] f8np695f9mupiskpqwmilwt7lh3yklk 1 600405 6654968 2026-04-02T18:27:40Z Ljuba24b 92351 nova stran z vsebino: »{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=Ljuba24b |tema=Arhitektura |država=Poljska}}« 6654968 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=Ljuba24b |tema=Arhitektura |država=Poljska}} 3qwiid2ejr9f8etogzg7u4evffg7zbm 0 600406 6654973 2026-04-02T18:41:46Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Navadna bradavica]] na [[Bradavica]]: članek opisuje bradavice na splošno 6654973 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Bradavica]] 7ak35vltc2y2b3o9ba42dujb9dlakde 1 600407 6654975 2026-04-02T18:41:46Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Pogovor:Navadna bradavica]] na [[Pogovor:Bradavica]]: članek opisuje bradavice na splošno 6654975 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Pogovor:Bradavica]] pt0uyl7sutamw8vsp284t98qvfnv3gd 0 600408 6654983 2026-04-02T18:45:55Z Yerpo 8417 Yerpo je prestavil stran [[Sobieskega hrast]] na [[Hrast Sobieskega]]: slovnica 6654983 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Hrast Sobieskega]] 6ymr7k2b6bkrtlszdvq4vi2xlb5qmot 1 600409 6654985 2026-04-02T18:45:55Z Yerpo 8417 Yerpo je prestavil stran [[Pogovor:Sobieskega hrast]] na [[Pogovor:Hrast Sobieskega]]: slovnica 6654985 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Pogovor:Hrast Sobieskega]] 0c1gqww1yvsyqihwgqa4h8kfhvf8es0 0 600411 6655008 2026-04-02T20:10:21Z Doncsecz~slwiki 9581 /* Grupos Armados 28 de Febrero */ 6655008 wikitext text/x-wiki [[Slika:Grupos Armados 28 de Febrero.png|thumb|desno|300px|Logo teroristične skupnosti Grupos Armados 28 de Febrero]] '''Grupos Armados 28 de Febrero''' (pomeni ''Oborožene skupine 28. februar'' v [[španščina|španščini]]) je bila [[marksizem|marksistična]] [[terorizem|teroristična]] organizacija v [[Španija|Španiji]], ki je bila dejavna od marca do maja 1980. Datum v poimenovanju skupnosti pomeni referendum, ki je bil 28. februarja 1980 v [[Andaluzija|Andaluziji]] o avtonomiji dežele. Skupnost je pripadala skrajnim ideologijam [[andaluški nacionalizem|andaluškega nacionalizma]], ki zahtevajo samostojnost Andaluzije. == Organizacija == Španska policija in žandarmerija nista našli konkretnih podatkov o strukturi in članstvu skupnosti Grupos Armados 28 de Febrero. Tudi ni bilo podatkov, da bi bila v stikih z drugimi andaluškimi skrajnežni kot ''Comando 143'' ali [[Narodno osvobodilno gibanje Andaluzije]] ({{lang-es|Movimiento de Liberación Nacional Andaluz}}). == Napadi == Skupnost je z izjemo dveh naredila napade večinoma v [[Kordova|Kordovi]]. 5. marca 1980 je skupnost priznala odgovornost zaradi napada zoper zavarovalni urad brezposelnežev v [[Málaga|Málagi]]. 8. marca so andaluški teroristi zažgali poštni avtobus v Kordovi, ki je vozil med [[Madrid]]om in [[Cádiz]]em. 12. marca so izropali hranilnico ''Monte de Piedad y Caja de Ahorros de Córdoba'', kjer so ukrali dva milijona [[Španska peseta|pezet]]. Po napadu so izjavili, da podpirajo Narodno osvobodilno gibanje Andaluzije. 15. marca so teroristi vrgli [[molotovka|zažigalne steklenice]] na policijsko postajo v Kordovi. Gmotna škoda je bila neznatna, medtem ko ni bilo nobene telesne poškodbe. 17. marca so razstrelili železniški vagon, ki je vozil med Kordovo in [[Sevilla|Seviljo]]. 21. marca so delali požig na železniški postaji v Kordovi, ki so ga jezili varnostniki postaje. 23. aprila so teroristi poskusili sestaviti peklenski stroj, ki je predčasno eksplodiral, zato se je šest teroristov poškodovalo. 1. maja so postavili peklenski stroj pred hišo [[Cecilio Valverde|Cecilia Valverdeja]], ki je bil predsednik senata province Kordova. 16. maja so zažgali španske zastave na knjižnem sejmu v [[Sanlúcar de Barrameda|Sanlúcarju]], zaradi česar je bila ena oseba prijeta. 19. maja je bil zadnji napad andaluških teroristov, ki so ga naredili v [[Valencija|Valenciji]], kjer so izropali zlatarno in so izjavili, da bodo za plen kupili orožja. == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * {{navedi knjigo |author=Isidro Sepúlveda Muñoz |year=2018 |title=Nación y nacionalismos en la España de las autonomías |publisher=Agencia Estatal Boletín Oficial del Estado |location=Madrid |isbn= |cobiss= |pages= |url=https://gaizkafernandez.com/wp-content/uploads/2019/04/matar-por-la-patria.pdf}} == Zunanje povezave == * {{navedi novice| url=https://elpais.com/diario/1980/03/19/espana/322268428_850215.html |title=Los Grupos Armados 28 de Febrero reivindican un atentado |work=El País |date=19.3.1980 |accessdate=2.4.2026 |language=es}} {{mil-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nacionalistične teroristične skupine]] [[Kategorija:Odporniška gibanja]] [[Kategorija:Andaluzija]] [[Kategorija:Komunistične teroristične skupine]] [[Kategorija:Zgodovina Španije]] c2onux0hjf0rs8crl922m840olc1r1w 6655156 6655008 2026-04-03T07:08:02Z Doncsecz~slwiki 9581 6655156 wikitext text/x-wiki [[Slika:Grupos Armados 28 de Febrero.png|thumb|desno|300px|Logo teroristične skupnosti Grupos Armados 28 de Febrero]] '''Grupos Armados 28 de Febrero''' (pomeni ''Oborožene skupine 28. februar'' v [[španščina|španščini]], kratica '''GAVF''') je bila [[marksizem|marksistična]] [[terorizem|teroristična]] organizacija v [[Španija|Španiji]], ki je bila dejavna od marca do maja 1980. Datum v poimenovanju skupnosti pomeni referendum, ki je bil 28. februarja 1980 v [[Andaluzija|Andaluziji]] o avtonomiji dežele. Skupnost je pripadala skrajnim ideologijam [[andaluški nacionalizem|andaluškega nacionalizma]], ki zahtevajo samostojnost Andaluzije. == Organizacija == Španska policija in žandarmerija nista našli konkretnih podatkov o strukturi in članstvu skupnosti Grupos Armados 28 de Febrero. Tudi ni bilo podatkov, da bi bila v stikih z drugimi andaluškimi skrajnežni kot ''Comando 143'' ali [[Narodno osvobodilno gibanje Andaluzije]] ({{lang-es|Movimiento de Liberación Nacional Andaluz}}). == Napadi == Skupnost je z izjemo dveh naredila napade večinoma v [[Kordova|Kordovi]]. 5. marca 1980 je skupnost priznala odgovornost zaradi napada zoper zavarovalni urad brezposelnežev v [[Málaga|Málagi]]. 8. marca so andaluški teroristi zažgali poštni avtobus v Kordovi, ki je vozil med [[Madrid]]om in [[Cádiz]]em. 12. marca so izropali hranilnico ''Monte de Piedad y Caja de Ahorros de Córdoba'', kjer so ukrali dva milijona [[Španska peseta|pezet]]. Po napadu so izjavili, da podpirajo Narodno osvobodilno gibanje Andaluzije. 15. marca so teroristi vrgli [[molotovka|zažigalne steklenice]] na policijsko postajo v Kordovi. Gmotna škoda je bila neznatna, medtem ko ni bilo nobene telesne poškodbe. 17. marca so razstrelili železniški vagon, ki je vozil med Kordovo in [[Sevilla|Seviljo]]. 21. marca so delali požig na železniški postaji v Kordovi, ki so ga jezili varnostniki postaje. 23. aprila so teroristi poskusili sestaviti peklenski stroj, ki je predčasno eksplodiral, zato se je šest teroristov poškodovalo. 1. maja so postavili peklenski stroj pred hišo [[Cecilio Valverde|Cecilia Valverdeja]], ki je bil predsednik senata province Kordova. 16. maja so zažgali španske zastave na knjižnem sejmu v [[Sanlúcar de Barrameda|Sanlúcarju]], zaradi česar je bila ena oseba prijeta. 19. maja je bil zadnji napad andaluških teroristov, ki so ga naredili v [[Valencija|Valenciji]], kjer so izropali zlatarno in so izjavili, da bodo za plen kupili orožja. == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * {{navedi knjigo |author=Isidro Sepúlveda Muñoz |year=2018 |title=Nación y nacionalismos en la España de las autonomías |publisher=Agencia Estatal Boletín Oficial del Estado |location=Madrid |isbn= |cobiss= |pages= |url=https://gaizkafernandez.com/wp-content/uploads/2019/04/matar-por-la-patria.pdf}} == Zunanje povezave == * {{navedi novice| url=https://elpais.com/diario/1980/03/19/espana/322268428_850215.html |title=Los Grupos Armados 28 de Febrero reivindican un atentado |work=El País |date=19.3.1980 |accessdate=2.4.2026 |language=es}} {{mil-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nacionalistične teroristične skupine]] [[Kategorija:Odporniška gibanja]] [[Kategorija:Andaluzija]] [[Kategorija:Komunistične teroristične skupine]] [[Kategorija:Zgodovina Španije]] sqoerr7wha13ze8e1b4m1915p9y2qi6 2 600412 6655010 2026-04-02T20:13:28Z A09 188929 nova stran z vsebino: »{{marioneta|James J. Hurtak|kat=1}}« 6655010 wikitext text/x-wiki {{marioneta|James J. Hurtak|kat=1}} 9nov9tktljno6epn1wq9zh8u8w0oa4d 2 600413 6655011 2026-04-02T20:16:21Z A09 188929 m 6655011 wikitext text/x-wiki {{marioneta|Needpower|kat=1}} o2q97kl85af1pcc65hv9v5cc1l9k6jn 2 600414 6655012 2026-04-02T20:17:58Z A09 188929 m 6655012 wikitext text/x-wiki {{marioneta|Velimir Ivanovic|kat=1}} cy0351vi2v5fhd3ck9h6hr2npiw8km8 2 600415 6655013 2026-04-02T20:18:10Z A09 188929 m 6655013 wikitext text/x-wiki {{marioneta|Velimir Ivanovic|kat=1}} cy0351vi2v5fhd3ck9h6hr2npiw8km8 0 600416 6655055 2026-04-02T22:15:05Z VidicK01 193275 začetek, potrebno še izpiliti in dodelati 6655055 wikitext text/x-wiki '''Tretji blok''' je v [[Slovenija|slovenskem]] [[Politika Slovenije|političnem]] diskurzu izraz za skupino zmerno liberalnih in konservativnih [[Seznam političnih strank v Sloveniji|političnih strank]], ki naj bi predstavljale alternativo vodilnima dvema političnima strankama, [[Gibanje Svoboda|Gibanju Svoboda]] in [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], pred in po [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Prebilič, Vrtovec, Logar, Han in tretji blok - kako jim kaže?|url=https://www.zanima.me/kje-se-dejansko-skriva-tretji-blok/|website=Zanima.me|date=2025-06-28|accessdate=2026-04-02|language=sl-SI}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Tretji blok: je koalicija Prebiliča, Hana, Logarja in Tonina politična alternativa Robertu Golobu in Janezu Janši?|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/tretji-blok-prebilic-han-logar-tonin-1824530|website=Reporter|date=2025-06-08|accessdate=2026-04-02|language=sl}}</ref> Ideja tretjega bloka ali »tretje poti« se je v slovenski politiki sicer pojavljala že pred preteklimi volitvami, denimo leta [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2008|2008]]<ref name=":0" /> in [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|2018]];<ref>{{Navedi splet|title='Tretji blok' želi preseči delitve na leve in desne {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/tretji-blok-zeli-preseci-delitve-na-leve-in-desne.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-02|language=sl}}</ref> v obdobju pred letošnjimi volitvami jo je v kolumni avgusta 2024 ovrednoti pravnik [[Matej Avbelj]],<ref name=":2">{{Navedi splet|title=(REKLI SO) Matej Avbelj: Tretji steber, čim širši politični blok|url=https://vecer.com/pogledi/rekli-so-matej-avbelj-tretji-steber-cim-sirsi-politicni-blok-10363652|website=Večer|date=2024-08-20|accessdate=2026-04-02|language=sl}}</ref> junija 2025 pa v analizi predstavil tednik [[Reporter (revija)|Reporter]].<ref name=":1" /> == Zgodovina == V svoji kolumni je pravnik in profesor [[Matej Avbelj]] avgusta 2024 zapisal, da je »za doseg drugačnosti, ki bi lahko vodila v vsaj približno politično normalnost, potreben tretji politični steber.« Slednjega je opisal kot »čim širši politični blok pragmatičnih, zmernih liberalnih, konservativnih in socialnih političnih sil«, katerega cilj bi moral biti zmaga na volitvah z namenom »boljšega upravljanja z državo.«<ref>{{Navedi splet|title=Tretji politični steber|url=https://www.finance.si/tretji-politicni-steber/a/9026289|website=Finance|accessdate=2026-04-02|language=sl-SI}}</ref><ref name=":2" /> V analizi revije [[Reporter (revija)|Reporter]] junija 2025 so bili kot nosilci tretjega političnega bloka predstavljeni: [[Matej Tonin]], tedanji predsednik stranke [[Nova Slovenija]], [[Matjaž Han]], predsednik [[Socialni demokrati|Socialnih demokratov]], [[Anže Logar]], predsednik [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokratov]] ter [[Vladimir Prebilič]], ki je snovanje svoje stranke takrat le napovedal in nato oktobra istega leta ustanovil [[Prerod (stranka)|Prerod]].<ref name=":1" /><ref>{{Navedi splet|title=Ustanovljena stranka Prerod, njen predsednik je Prebilič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ustanovljena-stranka-prerod-njen-predsednik-je-prebilic/760929|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=A.|last=M}}</ref> Idejo so začeli komentirati in nadalje razvijati v političnih oddajah in podkastih.<ref>{{Navedi splet|title=URA RESNICE: Pretep župana, beda Poklukarja in tretji blok|url=https://info360.si/ura-resnice/ur52-pretep-zupana-beda-poklukarja-in-tretji-blok/|website=info360.si|date=2025-06-11|accessdate=2026-04-02|language=sl-SI}}</ref> V kampanji pred volitvami v Državni zbor, ki so potekale 22. marca 2026, je idejo tretjega bloka večkrat javno izpostavil [[Zoran Stevanović]], predsednik stranke [[Resni.ca]], v nastopih na soočenjih je namreč zavračal možnost vstopa v vlado, ki bi jo vodila [[Robert Golob]] ali [[Janez Janša]].<ref>{{Navedi splet|title=Prvaki strank o davkih, zunanji politiki, zdravstvu, integriteti in povezovanju {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/prvo-veliko-soocenje-avtobus-24ur-odhaja-v-koper.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-02|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zadnje veliko soočenje v znamenju ostrih besednih dvobojev {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/zadnje-veliko-soocenje-predsedniki-osmih-strank-prihajajo-na-pop-tv.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-02|language=sl}}</ref> V Demokratih Anžeta Logarja so pred volitvami napovedali osvojitev preko 20 poslanskih mandatov in sestavljanje vlade,<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati Anžeta Logarja prepričani, da bodo sestavljali prihodnjo vlado|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/demokrati-anzeta-logarja-prepricani-da-bodo-sestavljali-prihodnjo-vlado/773555|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=A. K.|last=K}}</ref> tekom celotne kampanje in delovanja stranke pa kot glavno vodilo izpostavljali »politično širino«.<ref>{{Navedi splet|title=Logar napoveduje pot politične širine|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/logar-napoveduje-pot-politicne-sirine|website=www.delo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ločevanje javnega in zasebnega zdravstva, Šutarjev zakon, minimalna plača, KPK in Knovs ...|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/soocenja/locevanje-javnega-in-zasebnega-zdravstva-sutarjev-zakon-minimalna-placa-kpk-in-knovs/330421|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=A. K.|last=K}}</ref> Izraz »tretji politični tabor« so uporabljali tudi v stranki [[Mi, socialisti!]].<ref>{{Navedi splet|title=Konec nagovarjanja volivcev, zadnji dan izkoristili za sklepne nagovore {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pred-strankami-zadnji-dan-uradnega-nagovarjanja-volivcev.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-02|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kako naj se Slovenija odziva na razmere v svetu?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/soocenja/kako-naj-se-slovenija-odziva-na-razmere-v-svetu/775442|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Tretji blok so 1. aprila 2026 oblikovale stranke Nova Slovenija (ki je na volitvah nastopila v [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|koaliciji z SLS in Fokusom]]), [[Demokrati. Anžeta Logarja]] in Resni.ca.<ref>{{Navedi splet|title="Oblikovanje tretjega bloka je ključnega pomena za stabilna in vsebinska izhodišča"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/oblikovanje-tretjega-bloka-je-kljucnega-pomena-za-stabilna-in-vsebinska-izhodisca/778220|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Predsedniki strank ob tem vodijo pogovore o pripravi programskih predlogov in sistemskih ukrepov na področjih gospodarstva, zdravstva in boja proti korupciji, saj da imajo pri slednjih sorodne rešitve.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda piše osnutek koalicijske pogodbe, prvaki NSi, Demokratov in Resni.ce se pogovarjajo o tretjem bloku|url=https://n1info.si/volitve-2026/svoboda-bo-prihodnji-teden-strankam-poslala-osnutek-koalicijske-pogodbe/|website=N1|date=2026-04-01|accessdate=2026-04-02|language=sl-SI}}</ref> Opisujejo se kot sredinski blok z 20 poslanci, predsednik Resni.ce [[Zoran Stevanović]] je ob tem napovedal, da ambicij za mandatarskega kandidata v trojici strank nimajo, ni pa te možnosti dokončno izključil, prav tako ni predviden noben dogovor o enotnem glasovanju.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: V sklopu tretjega bloka ni govora o nobenem enotnem glasovanju ali podobnih zavezah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/stevanovic-v-sklopu-tretjega-bloka-ni-govora-o-nobenem-enotnem-glasovanju-ali-podobnih-zavezah/778329|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> K sodelovanju je [[Jernej Vrtovec]] (NSi) povabil tudi Matjaža Hana (SD), ki pa je sodelovanje v takšni konstelaciji zavrnil.<ref>{{Navedi splet|title=Han: Stranka SD ne bo šla v nobeno desnosredinsko vlado|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/han-stranka-sd-ne-bo-sla-v-nobeno-desnosredinsko-vlado/778340|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=Al Ma , M.|last=Z}}</ref> == Sklici == nh9coqf8jfxdmrnw4j5t3zae3wf0f0n 6655057 6655055 2026-04-02T22:18:38Z VidicK01 193275 začetek, potrebno še izpiliti in dodelati 6655057 wikitext text/x-wiki '''Tretji blok''' je v [[Slovenija|slovenskem]] [[Politika Slovenije|političnem]] diskurzu izraz za skupino zmerno liberalnih in konservativnih [[Seznam političnih strank v Sloveniji|političnih strank]], ki naj bi predstavljale alternativo vodilnima dvema političnima strankama, [[Gibanje Svoboda|Gibanju Svoboda]] in [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], pred in po [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Prebilič, Vrtovec, Logar, Han in tretji blok - kako jim kaže?|url=https://www.zanima.me/kje-se-dejansko-skriva-tretji-blok/|website=Zanima.me|date=2025-06-28|accessdate=2026-04-02|language=sl-SI}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Tretji blok: je koalicija Prebiliča, Hana, Logarja in Tonina politična alternativa Robertu Golobu in Janezu Janši?|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/tretji-blok-prebilic-han-logar-tonin-1824530|website=Reporter|date=2025-06-08|accessdate=2026-04-02|language=sl}}</ref> Ideja tretjega bloka ali »tretje poti« se je v slovenski politiki sicer pojavljala že pred preteklimi volitvami, denimo leta [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2008|2008]]<ref name=":0" /> in [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|2018]];<ref>{{Navedi splet|title='Tretji blok' želi preseči delitve na leve in desne {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/tretji-blok-zeli-preseci-delitve-na-leve-in-desne.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-02|language=sl}}</ref> v obdobju pred letošnjimi volitvami jo je v kolumni avgusta 2024 ovrednoti pravnik [[Matej Avbelj]],<ref name=":2">{{Navedi splet|title=(REKLI SO) Matej Avbelj: Tretji steber, čim širši politični blok|url=https://vecer.com/pogledi/rekli-so-matej-avbelj-tretji-steber-cim-sirsi-politicni-blok-10363652|website=Večer|date=2024-08-20|accessdate=2026-04-02|language=sl}}</ref> junija 2025 pa v analizi predstavil tednik [[Reporter (revija)|Reporter]].<ref name=":1" /> == Zgodovina == V svoji kolumni je pravnik in profesor [[Matej Avbelj]] avgusta 2024 zapisal, da je »za doseg drugačnosti, ki bi lahko vodila v vsaj približno politično normalnost, potreben tretji politični steber.« Slednjega je opisal kot »čim širši politični blok pragmatičnih, zmernih liberalnih, konservativnih in socialnih političnih sil«, katerega cilj bi moral biti zmaga na volitvah z namenom »boljšega upravljanja z državo.«<ref>{{Navedi splet|title=Tretji politični steber|url=https://www.finance.si/tretji-politicni-steber/a/9026289|website=Finance|accessdate=2026-04-02|language=sl-SI}}</ref><ref name=":2" /> V analizi revije [[Reporter (revija)|Reporter]] junija 2025 so bili kot nosilci tretjega političnega bloka predstavljeni: [[Matej Tonin]], tedanji predsednik stranke [[Nova Slovenija]], [[Matjaž Han]], predsednik [[Socialni demokrati|Socialnih demokratov]], [[Anže Logar]], predsednik [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokratov]] ter [[Vladimir Prebilič]], ki je snovanje svoje stranke takrat le napovedal in nato oktobra istega leta ustanovil [[Prerod (stranka)|Prerod]].<ref name=":1" /><ref>{{Navedi splet|title=Ustanovljena stranka Prerod, njen predsednik je Prebilič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ustanovljena-stranka-prerod-njen-predsednik-je-prebilic/760929|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=A.|last=M}}</ref> Idejo so začeli komentirati in nadalje razvijati v političnih oddajah in podkastih.<ref>{{Navedi splet|title=URA RESNICE: Pretep župana, beda Poklukarja in tretji blok|url=https://info360.si/ura-resnice/ur52-pretep-zupana-beda-poklukarja-in-tretji-blok/|website=info360.si|date=2025-06-11|accessdate=2026-04-02|language=sl-SI}}</ref> V kampanji pred volitvami v Državni zbor, ki so potekale 22. marca 2026, je idejo tretjega bloka večkrat javno izpostavil [[Zoran Stevanović]], predsednik stranke [[Resni.ca]], v nastopih na soočenjih je namreč zavračal možnost vstopa v vlado, ki bi jo vodila [[Robert Golob]] ali [[Janez Janša]].<ref>{{Navedi splet|title=Prvaki strank o davkih, zunanji politiki, zdravstvu, integriteti in povezovanju {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/prvo-veliko-soocenje-avtobus-24ur-odhaja-v-koper.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-02|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zadnje veliko soočenje v znamenju ostrih besednih dvobojev {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/zadnje-veliko-soocenje-predsedniki-osmih-strank-prihajajo-na-pop-tv.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-02|language=sl}}</ref> V Demokratih Anžeta Logarja so pred volitvami napovedali osvojitev preko 20 poslanskih mandatov in sestavljanje vlade,<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati Anžeta Logarja prepričani, da bodo sestavljali prihodnjo vlado|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/demokrati-anzeta-logarja-prepricani-da-bodo-sestavljali-prihodnjo-vlado/773555|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=A. K.|last=K}}</ref> tekom celotne kampanje in delovanja stranke pa kot glavno vodilo izpostavljali »politično širino«.<ref>{{Navedi splet|title=Logar napoveduje pot politične širine|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/logar-napoveduje-pot-politicne-sirine|website=www.delo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ločevanje javnega in zasebnega zdravstva, Šutarjev zakon, minimalna plača, KPK in Knovs ...|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/soocenja/locevanje-javnega-in-zasebnega-zdravstva-sutarjev-zakon-minimalna-placa-kpk-in-knovs/330421|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=A. K.|last=K}}</ref> Izraz »tretji politični tabor« so uporabljali tudi v stranki [[Mi, socialisti!]].<ref>{{Navedi splet|title=Konec nagovarjanja volivcev, zadnji dan izkoristili za sklepne nagovore {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pred-strankami-zadnji-dan-uradnega-nagovarjanja-volivcev.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-02|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kako naj se Slovenija odziva na razmere v svetu?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/soocenja/kako-naj-se-slovenija-odziva-na-razmere-v-svetu/775442|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Na volitvah se je v parlament prebilo 7 strank, vodilno vlogo sta pri tem ohranili Gibanje Svoboda (28,7 %) in SDS (27,9 %).<ref>{{Navedi splet|title=Po preštetih glasovnicah iz tujine vrstni red strank nespremenjen, udeležba 70-odstotna|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/po-prestetih-glasovnicah-iz-tujine-vrstni-red-strank-nespremenjen-udelezba-70-odstotna/778020|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Tretji blok so 1. aprila 2026 oblikovale stranke Nova Slovenija (ki je na volitvah nastopila v [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|koaliciji z SLS in Fokusom]]), [[Demokrati. Anžeta Logarja]] in Resni.ca.<ref>{{Navedi splet|title="Oblikovanje tretjega bloka je ključnega pomena za stabilna in vsebinska izhodišča"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/oblikovanje-tretjega-bloka-je-kljucnega-pomena-za-stabilna-in-vsebinska-izhodisca/778220|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Predsedniki strank ob tem vodijo pogovore o pripravi programskih predlogov in sistemskih ukrepov na področjih gospodarstva, zdravstva in boja proti korupciji, saj da imajo pri slednjih sorodne rešitve.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda piše osnutek koalicijske pogodbe, prvaki NSi, Demokratov in Resni.ce se pogovarjajo o tretjem bloku|url=https://n1info.si/volitve-2026/svoboda-bo-prihodnji-teden-strankam-poslala-osnutek-koalicijske-pogodbe/|website=N1|date=2026-04-01|accessdate=2026-04-02|language=sl-SI}}</ref> Opisujejo se kot sredinski blok z 20 poslanci, predsednik Resni.ce [[Zoran Stevanović]] je ob tem napovedal, da ambicij za mandatarskega kandidata v trojici strank nimajo, ni pa te možnosti dokončno izključil, prav tako ni predviden noben dogovor o enotnem glasovanju.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: V sklopu tretjega bloka ni govora o nobenem enotnem glasovanju ali podobnih zavezah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/stevanovic-v-sklopu-tretjega-bloka-ni-govora-o-nobenem-enotnem-glasovanju-ali-podobnih-zavezah/778329|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> K sodelovanju je [[Jernej Vrtovec]] (NSi) povabil tudi Matjaža Hana (SD), ki pa je sodelovanje v takšni konstelaciji zavrnil.<ref>{{Navedi splet|title=Han: Stranka SD ne bo šla v nobeno desnosredinsko vlado|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/han-stranka-sd-ne-bo-sla-v-nobeno-desnosredinsko-vlado/778340|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=Al Ma , M.|last=Z}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} [[Kategorija:Politika Slovenije]] [[Kategorija:Politične stranke v Sloveniji]] k387wny98y6sacksrqh2e175pr43ipi 6655058 6655057 2026-04-02T22:21:45Z VidicK01 193275 6655058 wikitext text/x-wiki '''Tretji blok''' je v [[Slovenija|slovenskem]] [[Politika Slovenije|političnem]] diskurzu izraz za skupino zmerno liberalnih in konservativnih [[Seznam političnih strank v Sloveniji|političnih strank]], ki naj bi predstavljale alternativo vodilnima dvema političnima strankama, [[Gibanje Svoboda|Gibanju Svoboda]] in [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], pred in po [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Prebilič, Vrtovec, Logar, Han in tretji blok - kako jim kaže?|url=https://www.zanima.me/kje-se-dejansko-skriva-tretji-blok/|website=Zanima.me|date=2025-06-28|accessdate=2026-04-02|language=sl-SI}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Tretji blok: je koalicija Prebiliča, Hana, Logarja in Tonina politična alternativa Robertu Golobu in Janezu Janši?|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/tretji-blok-prebilic-han-logar-tonin-1824530|website=Reporter|date=2025-06-08|accessdate=2026-04-02|language=sl}}</ref> Ideja tretjega bloka ali »tretje poti« se je v slovenski politiki sicer pojavljala že pred preteklimi volitvami, denimo leta [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2008|2008]]<ref name=":0" /> in [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|2018]];<ref>{{Navedi splet|title='Tretji blok' želi preseči delitve na leve in desne {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/tretji-blok-zeli-preseci-delitve-na-leve-in-desne.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-02|language=sl}}</ref> v obdobju pred letošnjimi volitvami jo je v kolumni avgusta 2024 ovrednotil pravnik [[Matej Avbelj]],<ref name=":2">{{Navedi splet|title=(REKLI SO) Matej Avbelj: Tretji steber, čim širši politični blok|url=https://vecer.com/pogledi/rekli-so-matej-avbelj-tretji-steber-cim-sirsi-politicni-blok-10363652|website=Večer|date=2024-08-20|accessdate=2026-04-02|language=sl}}</ref> junija 2025 pa v analizi predstavil tednik [[Reporter (revija)|Reporter]].<ref name=":1" /> == Zgodovina == V svoji kolumni je pravnik in profesor [[Matej Avbelj]] avgusta 2024 zapisal, da je »za doseg drugačnosti, ki bi lahko vodila v vsaj približno politično normalnost, potreben tretji politični steber.« Slednjega je opisal kot »čim širši politični blok pragmatičnih, zmernih liberalnih, konservativnih in socialnih političnih sil«, katerega cilj bi moral biti zmaga na volitvah z namenom »boljšega upravljanja z državo.«<ref>{{Navedi splet|title=Tretji politični steber|url=https://www.finance.si/tretji-politicni-steber/a/9026289|website=Finance|accessdate=2026-04-02|language=sl-SI}}</ref><ref name=":2" /> V analizi revije [[Reporter (revija)|Reporter]] junija 2025 so bili kot nosilci tretjega političnega bloka predstavljeni: [[Matej Tonin]], tedanji predsednik stranke [[Nova Slovenija]], [[Matjaž Han]], predsednik [[Socialni demokrati|Socialnih demokratov]], [[Anže Logar]], predsednik [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokratov]] ter [[Vladimir Prebilič]], ki je snovanje svoje stranke takrat le napovedal in nato oktobra istega leta ustanovil [[Prerod (stranka)|Prerod]].<ref name=":1" /><ref>{{Navedi splet|title=Ustanovljena stranka Prerod, njen predsednik je Prebilič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ustanovljena-stranka-prerod-njen-predsednik-je-prebilic/760929|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=A.|last=M}}</ref> Idejo so začeli komentirati in nadalje razvijati v političnih oddajah in podkastih.<ref>{{Navedi splet|title=URA RESNICE: Pretep župana, beda Poklukarja in tretji blok|url=https://info360.si/ura-resnice/ur52-pretep-zupana-beda-poklukarja-in-tretji-blok/|website=info360.si|date=2025-06-11|accessdate=2026-04-02|language=sl-SI}}</ref> V kampanji pred volitvami v Državni zbor, ki so potekale 22. marca 2026, je idejo tretjega bloka večkrat javno izpostavil [[Zoran Stevanović]], predsednik stranke [[Resni.ca]], v nastopih na soočenjih je namreč zavračal možnost vstopa v vlado, ki bi jo vodila [[Robert Golob]] ali [[Janez Janša]].<ref>{{Navedi splet|title=Prvaki strank o davkih, zunanji politiki, zdravstvu, integriteti in povezovanju {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/prvo-veliko-soocenje-avtobus-24ur-odhaja-v-koper.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-02|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zadnje veliko soočenje v znamenju ostrih besednih dvobojev {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/zadnje-veliko-soocenje-predsedniki-osmih-strank-prihajajo-na-pop-tv.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-02|language=sl}}</ref> V Demokratih Anžeta Logarja so pred volitvami napovedali osvojitev preko 20 poslanskih mandatov in sestavljanje vlade,<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati Anžeta Logarja prepričani, da bodo sestavljali prihodnjo vlado|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/demokrati-anzeta-logarja-prepricani-da-bodo-sestavljali-prihodnjo-vlado/773555|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=A. K.|last=K}}</ref> tekom celotne kampanje in delovanja stranke pa kot glavno vodilo izpostavljali »politično širino«.<ref>{{Navedi splet|title=Logar napoveduje pot politične širine|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/logar-napoveduje-pot-politicne-sirine|website=www.delo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ločevanje javnega in zasebnega zdravstva, Šutarjev zakon, minimalna plača, KPK in Knovs ...|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/soocenja/locevanje-javnega-in-zasebnega-zdravstva-sutarjev-zakon-minimalna-placa-kpk-in-knovs/330421|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=A. K.|last=K}}</ref> Izraz »tretji politični tabor« so uporabljali tudi v stranki [[Mi, socialisti!]].<ref>{{Navedi splet|title=Konec nagovarjanja volivcev, zadnji dan izkoristili za sklepne nagovore {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pred-strankami-zadnji-dan-uradnega-nagovarjanja-volivcev.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-02|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kako naj se Slovenija odziva na razmere v svetu?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/soocenja/kako-naj-se-slovenija-odziva-na-razmere-v-svetu/775442|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Na volitvah se je v parlament prebilo 7 strank, vodilno vlogo sta pri tem ohranili Gibanje Svoboda (28,7 %) in SDS (27,9 %).<ref>{{Navedi splet|title=Po preštetih glasovnicah iz tujine vrstni red strank nespremenjen, udeležba 70-odstotna|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/po-prestetih-glasovnicah-iz-tujine-vrstni-red-strank-nespremenjen-udelezba-70-odstotna/778020|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Tretji blok so 1. aprila 2026 oblikovale stranke Nova Slovenija (ki je na volitvah nastopila v [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|koaliciji z SLS in Fokusom]]), [[Demokrati. Anžeta Logarja]] in Resni.ca.<ref>{{Navedi splet|title="Oblikovanje tretjega bloka je ključnega pomena za stabilna in vsebinska izhodišča"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/oblikovanje-tretjega-bloka-je-kljucnega-pomena-za-stabilna-in-vsebinska-izhodisca/778220|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Predsedniki strank ob tem vodijo pogovore o pripravi programskih predlogov in sistemskih ukrepov na področjih gospodarstva, zdravstva in boja proti korupciji, saj da imajo pri slednjih sorodne rešitve.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda piše osnutek koalicijske pogodbe, prvaki NSi, Demokratov in Resni.ce se pogovarjajo o tretjem bloku|url=https://n1info.si/volitve-2026/svoboda-bo-prihodnji-teden-strankam-poslala-osnutek-koalicijske-pogodbe/|website=N1|date=2026-04-01|accessdate=2026-04-02|language=sl-SI}}</ref> Opisujejo se kot sredinski blok z 20 poslanci, predsednik Resni.ce [[Zoran Stevanović]] je ob tem napovedal, da ambicij za mandatarskega kandidata v trojici strank nimajo, ni pa te možnosti dokončno izključil, prav tako ni predviden noben dogovor o enotnem glasovanju.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: V sklopu tretjega bloka ni govora o nobenem enotnem glasovanju ali podobnih zavezah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/stevanovic-v-sklopu-tretjega-bloka-ni-govora-o-nobenem-enotnem-glasovanju-ali-podobnih-zavezah/778329|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> K sodelovanju je [[Jernej Vrtovec]] (NSi) povabil tudi Matjaža Hana (SD), ki pa je sodelovanje v takšni konstelaciji zavrnil.<ref>{{Navedi splet|title=Han: Stranka SD ne bo šla v nobeno desnosredinsko vlado|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/han-stranka-sd-ne-bo-sla-v-nobeno-desnosredinsko-vlado/778340|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=Al Ma , M.|last=Z}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} [[Kategorija:Politika Slovenije]] [[Kategorija:Politične stranke v Sloveniji]] fi79kaz9f0yrky1cw0z73uj3vw3lnqc 6655211 6655058 2026-04-03T08:38:21Z A09 188929 +[[Kategorija:2008 v Sloveniji]]; +[[Kategorija:2018 v Sloveniji]]; +[[Kategorija:2026 v Sloveniji]]; +[[Kategorija:2026 v politiki]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6655211 wikitext text/x-wiki '''Tretji blok''' je v [[Slovenija|slovenskem]] [[Politika Slovenije|političnem]] diskurzu izraz za skupino zmerno liberalnih in konservativnih [[Seznam političnih strank v Sloveniji|političnih strank]], ki naj bi predstavljale alternativo vodilnima dvema političnima strankama, [[Gibanje Svoboda|Gibanju Svoboda]] in [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], pred in po [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Prebilič, Vrtovec, Logar, Han in tretji blok - kako jim kaže?|url=https://www.zanima.me/kje-se-dejansko-skriva-tretji-blok/|website=Zanima.me|date=2025-06-28|accessdate=2026-04-02|language=sl-SI}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Tretji blok: je koalicija Prebiliča, Hana, Logarja in Tonina politična alternativa Robertu Golobu in Janezu Janši?|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/tretji-blok-prebilic-han-logar-tonin-1824530|website=Reporter|date=2025-06-08|accessdate=2026-04-02|language=sl}}</ref> Ideja tretjega bloka ali »tretje poti« se je v slovenski politiki sicer pojavljala že pred preteklimi volitvami, denimo leta [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2008|2008]]<ref name=":0" /> in [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|2018]];<ref>{{Navedi splet|title='Tretji blok' želi preseči delitve na leve in desne {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/tretji-blok-zeli-preseci-delitve-na-leve-in-desne.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-02|language=sl}}</ref> v obdobju pred letošnjimi volitvami jo je v kolumni avgusta 2024 ovrednotil pravnik [[Matej Avbelj]],<ref name=":2">{{Navedi splet|title=(REKLI SO) Matej Avbelj: Tretji steber, čim širši politični blok|url=https://vecer.com/pogledi/rekli-so-matej-avbelj-tretji-steber-cim-sirsi-politicni-blok-10363652|website=Večer|date=2024-08-20|accessdate=2026-04-02|language=sl}}</ref> junija 2025 pa v analizi predstavil tednik [[Reporter (revija)|Reporter]].<ref name=":1" /> == Zgodovina == V svoji kolumni je pravnik in profesor [[Matej Avbelj]] avgusta 2024 zapisal, da je »za doseg drugačnosti, ki bi lahko vodila v vsaj približno politično normalnost, potreben tretji politični steber.« Slednjega je opisal kot »čim širši politični blok pragmatičnih, zmernih liberalnih, konservativnih in socialnih političnih sil«, katerega cilj bi moral biti zmaga na volitvah z namenom »boljšega upravljanja z državo.«<ref>{{Navedi splet|title=Tretji politični steber|url=https://www.finance.si/tretji-politicni-steber/a/9026289|website=Finance|accessdate=2026-04-02|language=sl-SI}}</ref><ref name=":2" /> V analizi revije [[Reporter (revija)|Reporter]] junija 2025 so bili kot nosilci tretjega političnega bloka predstavljeni: [[Matej Tonin]], tedanji predsednik stranke [[Nova Slovenija]], [[Matjaž Han]], predsednik [[Socialni demokrati|Socialnih demokratov]], [[Anže Logar]], predsednik [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokratov]] ter [[Vladimir Prebilič]], ki je snovanje svoje stranke takrat le napovedal in nato oktobra istega leta ustanovil [[Prerod (stranka)|Prerod]].<ref name=":1" /><ref>{{Navedi splet|title=Ustanovljena stranka Prerod, njen predsednik je Prebilič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ustanovljena-stranka-prerod-njen-predsednik-je-prebilic/760929|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=A.|last=M}}</ref> Idejo so začeli komentirati in nadalje razvijati v političnih oddajah in podkastih.<ref>{{Navedi splet|title=URA RESNICE: Pretep župana, beda Poklukarja in tretji blok|url=https://info360.si/ura-resnice/ur52-pretep-zupana-beda-poklukarja-in-tretji-blok/|website=info360.si|date=2025-06-11|accessdate=2026-04-02|language=sl-SI}}</ref> V kampanji pred volitvami v Državni zbor, ki so potekale 22. marca 2026, je idejo tretjega bloka večkrat javno izpostavil [[Zoran Stevanović]], predsednik stranke [[Resni.ca]], v nastopih na soočenjih je namreč zavračal možnost vstopa v vlado, ki bi jo vodila [[Robert Golob]] ali [[Janez Janša]].<ref>{{Navedi splet|title=Prvaki strank o davkih, zunanji politiki, zdravstvu, integriteti in povezovanju {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/prvo-veliko-soocenje-avtobus-24ur-odhaja-v-koper.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-02|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zadnje veliko soočenje v znamenju ostrih besednih dvobojev {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/zadnje-veliko-soocenje-predsedniki-osmih-strank-prihajajo-na-pop-tv.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-02|language=sl}}</ref> V Demokratih Anžeta Logarja so pred volitvami napovedali osvojitev preko 20 poslanskih mandatov in sestavljanje vlade,<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati Anžeta Logarja prepričani, da bodo sestavljali prihodnjo vlado|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/demokrati-anzeta-logarja-prepricani-da-bodo-sestavljali-prihodnjo-vlado/773555|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=A. K.|last=K}}</ref> tekom celotne kampanje in delovanja stranke pa kot glavno vodilo izpostavljali »politično širino«.<ref>{{Navedi splet|title=Logar napoveduje pot politične širine|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/logar-napoveduje-pot-politicne-sirine|website=www.delo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ločevanje javnega in zasebnega zdravstva, Šutarjev zakon, minimalna plača, KPK in Knovs ...|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/soocenja/locevanje-javnega-in-zasebnega-zdravstva-sutarjev-zakon-minimalna-placa-kpk-in-knovs/330421|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=A. K.|last=K}}</ref> Izraz »tretji politični tabor« so uporabljali tudi v stranki [[Mi, socialisti!]].<ref>{{Navedi splet|title=Konec nagovarjanja volivcev, zadnji dan izkoristili za sklepne nagovore {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pred-strankami-zadnji-dan-uradnega-nagovarjanja-volivcev.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-02|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kako naj se Slovenija odziva na razmere v svetu?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/soocenja/kako-naj-se-slovenija-odziva-na-razmere-v-svetu/775442|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Na volitvah se je v parlament prebilo 7 strank, vodilno vlogo sta pri tem ohranili Gibanje Svoboda (28,7 %) in SDS (27,9 %).<ref>{{Navedi splet|title=Po preštetih glasovnicah iz tujine vrstni red strank nespremenjen, udeležba 70-odstotna|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/po-prestetih-glasovnicah-iz-tujine-vrstni-red-strank-nespremenjen-udelezba-70-odstotna/778020|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Tretji blok so 1. aprila 2026 oblikovale stranke Nova Slovenija (ki je na volitvah nastopila v [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|koaliciji z SLS in Fokusom]]), [[Demokrati. Anžeta Logarja]] in Resni.ca.<ref>{{Navedi splet|title="Oblikovanje tretjega bloka je ključnega pomena za stabilna in vsebinska izhodišča"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/oblikovanje-tretjega-bloka-je-kljucnega-pomena-za-stabilna-in-vsebinska-izhodisca/778220|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Predsedniki strank ob tem vodijo pogovore o pripravi programskih predlogov in sistemskih ukrepov na področjih gospodarstva, zdravstva in boja proti korupciji, saj da imajo pri slednjih sorodne rešitve.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda piše osnutek koalicijske pogodbe, prvaki NSi, Demokratov in Resni.ce se pogovarjajo o tretjem bloku|url=https://n1info.si/volitve-2026/svoboda-bo-prihodnji-teden-strankam-poslala-osnutek-koalicijske-pogodbe/|website=N1|date=2026-04-01|accessdate=2026-04-02|language=sl-SI}}</ref> Opisujejo se kot sredinski blok z 20 poslanci, predsednik Resni.ce [[Zoran Stevanović]] je ob tem napovedal, da ambicij za mandatarskega kandidata v trojici strank nimajo, ni pa te možnosti dokončno izključil, prav tako ni predviden noben dogovor o enotnem glasovanju.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: V sklopu tretjega bloka ni govora o nobenem enotnem glasovanju ali podobnih zavezah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/stevanovic-v-sklopu-tretjega-bloka-ni-govora-o-nobenem-enotnem-glasovanju-ali-podobnih-zavezah/778329|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> K sodelovanju je [[Jernej Vrtovec]] (NSi) povabil tudi Matjaža Hana (SD), ki pa je sodelovanje v takšni konstelaciji zavrnil.<ref>{{Navedi splet|title=Han: Stranka SD ne bo šla v nobeno desnosredinsko vlado|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/han-stranka-sd-ne-bo-sla-v-nobeno-desnosredinsko-vlado/778340|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=Al Ma , M.|last=Z}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} [[Kategorija:Politika Slovenije]] [[Kategorija:Politične stranke v Sloveniji]] [[Kategorija:2008 v Sloveniji]] [[Kategorija:2018 v Sloveniji]] [[Kategorija:2026 v Sloveniji]] [[Kategorija:2026 v politiki]] skax3xi5tqid6uiwm9mfw3i95nnoxws 0 600417 6655140 2026-04-03T05:33:06Z Octopus 13285 uvod 6655140 wikitext text/x-wiki '''Dunajski diktat''' ali '''Dunajska arbitraža''' je naziv dveh arbitražnih odločb, v katerih sta arbitra iz [[Tretji rajh|nacistične Nemčije]] in [[Fašistična Italija|fašistične Italije]] uveljavila ozemeljske zahteve revizionistične [[Madžarska|Madžarske]] pod regentom [[Miklós Horthy|Miklósom Horthyjem]] proti njenima sosedama [[Češkoslovaška|Češkoslovaški]] in [[Romunija|Romuniji]]. Odločbi sta Madžarski omogočili mirno zasedbo ozemelj na današnjem [[Slovaška|Slovaškem]], v [[Ukrajina|Ukrajini]] in Romuniji, ki jih je Madžarska po razpadu [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] izgubila s [[Trianonska mirovna pogodba|Trianonskim mirovnim sporazumom]]. ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Sporazumi]] erev1fvuuqmt0ibwa6pscitafzoh9lj 6655142 6655140 2026-04-03T06:03:27Z Octopus 13285 nadaljevanje 6655142 wikitext text/x-wiki '''Dunajski diktat''' ali '''Dunajska arbitraža''' je naziv dveh arbitražnih odločb, v katerih sta arbitra iz [[Tretji rajh|nacistične Nemčije]] in [[Fašistična Italija|fašistične Italije]] uveljavila ozemeljske zahteve revizionistične [[Madžarska|Madžarske]] pod regentom [[Miklós Horthy|Miklósom Horthyjem]] proti njenima sosedama [[Češkoslovaška|Češkoslovaški]] in [[Romunija|Romuniji]]. Odločbi sta Madžarski omogočili mirno zasedbo ozemelj na današnjem [[Slovaška|Slovaškem]], v [[Ukrajina|Ukrajini]] in Romuniji, ki jih je Madžarska po razpadu [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] izgubila s [[Trianonska mirovna pogodba|Trianonskim mirovnim sporazumom]]. ==Prva dunajska arbitraža== Prva dunajska arbitraža je bila rezultat arbitraže 2. novembra 1938, ki je potekala v palači [[Belvedere, Dunaj|Belvedere]] na [[Dunaj]]u. V tej arbitraži so bila ozemlja z madžarsko večino na jugu Slovaške in v [[Rutenija|Karpatski Ruteniji]] ločena od Češkoslovaške in dodeljena Madžarski. ==Druga dunajska arbitraža== Leta 1940 je Romunija pod nemškim pritiskom Madžarski podelila del severne [[Transilvanija|Transilvanije]] ter okrožji Szatmár/Satu Mare in Máramaros/Maramureș, da bi madžarske [[Seklerji|Seklerje]] vključila v madžarsko ozemlje. ==Posledice== Madžarska je morala vsa z arbitražama pridobljena ozemlja leta 1947 vrniti matičnima državama, ker je, tako kot Romunija, leta 1941 sodelovala na nemški strani v napadu na [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]] in se tako uvrstila med poražence v drugi svetovni vojni. Oba Dunajska diktata so zavezniki že med vojno razglasili za neveljavna in ju leta 1946 na [[Pariški mirovni sporazumi (1947)|Pariški mirovni konferenci]] uradno razveljavili. Ozemlja Prve arbitražne odločbe zdaj pripadajo [[Slovaška|Slovaški]], kjer Madžari še vedno predstavljajo nekaj manj kot 10 % prebivalstva. Na Češkoslovaškem je odvzem ozemlja privedel do povračilnih ukrepov proti Madžarom. Govorilo se je celo o popolnem izgonu, podobnem izgonu nemško govoreče manjšine. Kot skrajni ukrep sta se komunistični vodstvi Češkoslovaške in Madžarske februarja 1946 dogovorili o izmenjavi prebivalstva, kar je povzročilo dvostransko preselitev približno 70.000 ljudi. Vprašanje manjšin ostaja sporno še v 21. stoletju, tudi za Slovake na Madžarskem. V Transilvaniji so se poleg izgona Nemcev dogajali tudi revanšistični napadi na madžarsko prebivalstvo. ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Sporazumi]] jh0retsd637qyvmev4ucjwniy1xsmrm 6655144 6655142 2026-04-03T06:08:56Z Octopus 13285 sliki 6655144 wikitext text/x-wiki [[Slika:Slovakia borderHungary.png|thumb|250px|Ozemlja današnje Slovaške, ki so pripadla Madžarski]] [[Slika:Northern Transylvania yellow.png|thumb|250px|Del severne Transilvanije, ki je pripadel Madžarski]] '''Dunajski diktat''' ali '''Dunajska arbitraža''' je naziv dveh arbitražnih odločb, v katerih sta arbitra iz [[Tretji rajh|nacistične Nemčije]] in [[Fašistična Italija|fašistične Italije]] uveljavila ozemeljske zahteve revizionistične [[Madžarska|Madžarske]] pod regentom [[Miklós Horthy|Miklósom Horthyjem]] proti njenima sosedama [[Češkoslovaška|Češkoslovaški]] in [[Romunija|Romuniji]]. Odločbi sta Madžarski omogočili mirno zasedbo ozemelj na današnjem [[Slovaška|Slovaškem]], v [[Ukrajina|Ukrajini]] in Romuniji, ki jih je Madžarska po razpadu [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] izgubila s [[Trianonska mirovna pogodba|Trianonskim mirovnim sporazumom]]. ==Prva dunajska arbitraža== Prva dunajska arbitraža je bila rezultat arbitraže 2. novembra 1938, ki je potekala v palači [[Belvedere, Dunaj|Belvedere]] na [[Dunaj]]u. V tej arbitraži so bila ozemlja z madžarsko večino na jugu Slovaške in v [[Rutenija|Karpatski Ruteniji]] ločena od Češkoslovaške in dodeljena Madžarski. ==Druga dunajska arbitraža== Leta 1940 je Romunija pod nemškim pritiskom Madžarski podelila del severne [[Transilvanija|Transilvanije]] ter okrožji Szatmár/Satu Mare in Máramaros/Maramureș, da bi madžarske [[Seklerji|Seklerje]] vključila v madžarsko ozemlje. ==Posledice== Madžarska je morala vsa z arbitražama pridobljena ozemlja leta 1947 vrniti matičnima državama, ker je, tako kot Romunija, leta 1941 sodelovala na nemški strani v napadu na [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]] in se tako uvrstila med poražence v drugi svetovni vojni. Oba Dunajska diktata so zavezniki že med vojno razglasili za neveljavna in ju leta 1946 na [[Pariški mirovni sporazumi (1947)|Pariški mirovni konferenci]] uradno razveljavili. Ozemlja Prve arbitražne odločbe zdaj pripadajo [[Slovaška|Slovaški]], kjer Madžari še vedno predstavljajo nekaj manj kot 10 % prebivalstva. Na Češkoslovaškem je odvzem ozemlja privedel do povračilnih ukrepov proti Madžarom. Govorilo se je celo o popolnem izgonu, podobnem izgonu nemško govoreče manjšine. Kot skrajni ukrep sta se komunistični vodstvi Češkoslovaške in Madžarske februarja 1946 dogovorili o izmenjavi prebivalstva, kar je povzročilo dvostransko preselitev približno 70.000 ljudi. Vprašanje manjšin ostaja sporno še v 21. stoletju, tudi za Slovake na Madžarskem. V Transilvaniji so se poleg izgona Nemcev dogajali tudi revanšistični napadi na madžarsko prebivalstvo. {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Sporazumi]] l75jzpxnnh3x67l2qfaujhq7mbs2du3 6655147 6655144 2026-04-03T06:28:50Z Octopus 13285 /* Druga dunajska arbitraža */ Sekeli 6655147 wikitext text/x-wiki [[Slika:Slovakia borderHungary.png|thumb|250px|Ozemlja današnje Slovaške, ki so pripadla Madžarski]] [[Slika:Northern Transylvania yellow.png|thumb|250px|Del severne Transilvanije, ki je pripadel Madžarski]] '''Dunajski diktat''' ali '''Dunajska arbitraža''' je naziv dveh arbitražnih odločb, v katerih sta arbitra iz [[Tretji rajh|nacistične Nemčije]] in [[Fašistična Italija|fašistične Italije]] uveljavila ozemeljske zahteve revizionistične [[Madžarska|Madžarske]] pod regentom [[Miklós Horthy|Miklósom Horthyjem]] proti njenima sosedama [[Češkoslovaška|Češkoslovaški]] in [[Romunija|Romuniji]]. Odločbi sta Madžarski omogočili mirno zasedbo ozemelj na današnjem [[Slovaška|Slovaškem]], v [[Ukrajina|Ukrajini]] in Romuniji, ki jih je Madžarska po razpadu [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] izgubila s [[Trianonska mirovna pogodba|Trianonskim mirovnim sporazumom]]. ==Prva dunajska arbitraža== Prva dunajska arbitraža je bila rezultat arbitraže 2. novembra 1938, ki je potekala v palači [[Belvedere, Dunaj|Belvedere]] na [[Dunaj]]u. V tej arbitraži so bila ozemlja z madžarsko večino na jugu Slovaške in v [[Rutenija|Karpatski Ruteniji]] ločena od Češkoslovaške in dodeljena Madžarski. ==Druga dunajska arbitraža== Leta 1940 je Romunija pod nemškim pritiskom Madžarski podelila del severne [[Transilvanija|Transilvanije]] ter okrožji Szatmár/Satu Mare in Máramaros/Maramureș, da bi madžarske [[Sekeli|Sekele]] vključila v madžarsko ozemlje. ==Posledice== Madžarska je morala vsa z arbitražama pridobljena ozemlja leta 1947 vrniti matičnima državama, ker je, tako kot Romunija, leta 1941 sodelovala na nemški strani v napadu na [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]] in se tako uvrstila med poražence v drugi svetovni vojni. Oba Dunajska diktata so zavezniki že med vojno razglasili za neveljavna in ju leta 1946 na [[Pariški mirovni sporazumi (1947)|Pariški mirovni konferenci]] uradno razveljavili. Ozemlja Prve arbitražne odločbe zdaj pripadajo [[Slovaška|Slovaški]], kjer Madžari še vedno predstavljajo nekaj manj kot 10 % prebivalstva. Na Češkoslovaškem je odvzem ozemlja privedel do povračilnih ukrepov proti Madžarom. Govorilo se je celo o popolnem izgonu, podobnem izgonu nemško govoreče manjšine. Kot skrajni ukrep sta se komunistični vodstvi Češkoslovaške in Madžarske februarja 1946 dogovorili o izmenjavi prebivalstva, kar je povzročilo dvostransko preselitev približno 70.000 ljudi. Vprašanje manjšin ostaja sporno še v 21. stoletju, tudi za Slovake na Madžarskem. V Transilvaniji so se poleg izgona Nemcev dogajali tudi revanšistični napadi na madžarsko prebivalstvo. {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Sporazumi]] bgjw2z5yut1f3sa3qbiqhew7g7gqvko 1 600418 6655145 2026-04-03T06:10:22Z Octopus 13285 nova stran z vsebino: »{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= Octopus |tema= politika|tema2= |tema3= |država= Avstrija|država2= mednarodno |država3= }}« 6655145 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= Octopus |tema= politika|tema2= |tema3= |država= Avstrija|država2= mednarodno |država3= }} c955d8j664w3cp6l680pnmnr5hrya1d 0 600420 6655150 2026-04-03T06:33:34Z Octopus 13285 uvod 6655150 wikitext text/x-wiki '''Sekeli''' ([[Madžarščina|madžarsko]]: Székely; [[Romunščina|romunsko]]: Secui) so etnični [[Madžari]], ki živijo v današnji [[Romunija|Romuniji]], večinoma v vzhodni in jugovzhodni [[Transilvanija|Transilvaniji]] v okrožjih Harghita, Covasna in Mureș. Sekeli se v pisnih dokumentih prvič pojavljajo v 11. stoletju v latinski obliki Siculi. Madžarska oblika imena, Székely, je bila prvič zapisana leta 1334 v dokumentih, ki opisujejo obrambo vzhodnega dela takratnega [[Ogrska|Ogrskega kraljestva]]. ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Madžari]] [[Kategorija:Romunija]] 9smkhjvnehiif16rzhnety2dpqhfyo4 6655181 6655150 2026-04-03T07:48:38Z Octopus 13285 infopolje 6655181 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Etnična skupina |group = Sekeli<br>Székelyek | image = [[Slika:Flag of Szekely_Land.svg|250px]] | caption = Zastava Sekelov |population = 500.000–900.000 (2011)<ref name="insse.ro">{{cite web|url=http://www.insse.ro/cms/files/RPL2002INS/vol4/notavol4.pdf |title=Nota metodologica |publisher=Insse.ro |access-date=2013-11-26}}</ref><ref>''Archivum Ottomanicum'', Volume 20, Mouton, 2002. str. 66</ref>{{sfn|Eberhardt|2003|p=}}<ref>Judit Tóth, Endre Sík. "Joining and EU: integration of Hungary or the Hungarians?" V: Willfried Spohn, Anna Triandafyllidou, [{{Google books |plainurl=yes |id=gnNs_N3hXbIC }} ''Europeanisation, National Identities and Migration: Changes in Boundary Constructions between Western and Eastern Europe''], Psychology Press, 2012, str. 228</ref> | popplace = {{ikonazastave|Romunija}} [[Romunija]] <br> (okraja Hargita in Covasna, deli okraja Mureș, nekaj vasi v Okraju Suceava, Bukovina) | region1 = {{ROM}} | pop1 = 608.000 | ref1 = <ref name=ref1>Populația stabilă pe sexe și grupe de vârstă – județe, municipii, orașe, comune (román nyelven) (xml). Institutul natțonal de Statistică. [2018. december 21-i dátummal az eredetiből archiválva]. Pridobljeno 12. januarja 2014.</ref> | region3 = {{HUN}} | pop3 = 195.000 | ref3 = <ref name=ref1/> | region4 = {{SRB}} | pop4 = 120.000 | ref4 = | region5 = {{AUS}} | pop5 = ni znano | ref5 = | region6 = Evropska unija | pop6 = ni znano | ref6 = | region7 = {{USA}} | pop7 = ni znano | ref7 = | region8 = {{CAN}} | pop8 = ni znano | ref8 = | region9 = {{BRA}} | pop9 = ni znano | ref9 = | languages = [[madžarščina]], [[romunščina]] | religions = [[krščanstvo]]: [[rimokatolištvo]] (večina)<br/> [[protestantstvo]] (predvsem [[kalvinizem]], unitarizem ([[Transilvanija]]) in [[Luteranstvo|luteranstvo]]) | related = }} '''Sekeli''' ([[Madžarščina|madžarsko]]: Székelyek, [[Romunščina|romunsko]]: Secui) so etnični [[Madžari]], ki živijo v današnji [[Romunija|Romuniji]], večinoma v vzhodni in jugovzhodni [[Transilvanija|Transilvaniji]] v okrožjih Harghita, Covasna in Mureș. Sekeli se v pisnih dokumentih prvič pojavljajo v 11. stoletju v latinski obliki Siculi. Madžarska oblika imena, Székely, je bila prvič zapisana leta 1334 v dokumentih, ki opisujejo obrambo vzhodnega dela takratnega [[Ogrska|Ogrskega kraljestva]]. ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Madžari]] [[Kategorija:Romunija]] lj7k9q89v37kpq9h9sdf8848hk95fz8 6655185 6655181 2026-04-03T07:51:40Z Octopus 13285 EU 6655185 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Etnična skupina |group = Sekeli<br>Székelyek | image = [[Slika:Flag of Szekely_Land.svg|250px]] | caption = Zastava Sekelov |population = 500.000–900.000 (2011)<ref name="insse.ro">{{cite web|url=http://www.insse.ro/cms/files/RPL2002INS/vol4/notavol4.pdf |title=Nota metodologica |publisher=Insse.ro |access-date=2013-11-26}}</ref><ref>''Archivum Ottomanicum'', Volume 20, Mouton, 2002. str. 66</ref>{{sfn|Eberhardt|2003|p=}}<ref>Judit Tóth, Endre Sík. "Joining and EU: integration of Hungary or the Hungarians?" V: Willfried Spohn, Anna Triandafyllidou, [{{Google books |plainurl=yes |id=gnNs_N3hXbIC }} ''Europeanisation, National Identities and Migration: Changes in Boundary Constructions between Western and Eastern Europe''], Psychology Press, 2012, str. 228</ref> | popplace = {{ikonazastave|Romunija}} [[Romunija]] <br> (okraja Hargita in Covasna, deli okraja Mureș, nekaj vasi v Okraju Suceava, Bukovina) | region1 = {{ROM}} | pop1 = 608.000 | ref1 = <ref name=ref1>Populația stabilă pe sexe și grupe de vârstă – județe, municipii, orașe, comune (román nyelven) (xml). Institutul natțonal de Statistică. [2018. december 21-i dátummal az eredetiből archiválva]. Pridobljeno 12. januarja 2014.</ref> | region3 = {{HUN}} | pop3 = 195.000 | ref3 = <ref name=ref1/> | region4 = {{SRB}} | pop4 = 120.000 | ref4 = | region5 = {{AUS}} | pop5 = ni znano | ref5 = | region6 = [[Slika:Flag of Europe.svg|24px]] Evropska unija | pop6 = ni znano | ref6 = | region7 = {{USA}} | pop7 = ni znano | ref7 = | region8 = {{CAN}} | pop8 = ni znano | ref8 = | region9 = {{BRA}} | pop9 = ni znano | ref9 = | languages = [[madžarščina]], [[romunščina]] | religions = [[krščanstvo]]: [[rimokatolištvo]] (večina)<br/> [[protestantstvo]] (predvsem [[kalvinizem]], unitarizem ([[Transilvanija]]) in [[Luteranstvo|luteranstvo]]) | related = }} '''Sekeli''' ([[Madžarščina|madžarsko]]: Székelyek, [[Romunščina|romunsko]]: Secui) so etnični [[Madžari]], ki živijo v današnji [[Romunija|Romuniji]], večinoma v vzhodni in jugovzhodni [[Transilvanija|Transilvaniji]] v okrožjih Harghita, Covasna in Mureș. Sekeli se v pisnih dokumentih prvič pojavljajo v 11. stoletju v latinski obliki Siculi. Madžarska oblika imena, Székely, je bila prvič zapisana leta 1334 v dokumentih, ki opisujejo obrambo vzhodnega dela takratnega [[Ogrska|Ogrskega kraljestva]]. ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Madžari]] [[Kategorija:Romunija]] 1vsm8xkbqaa6byw3smxb13x6i8aidqw 6655236 6655185 2026-04-03T09:08:43Z Octopus 13285 Prebivalstvo 6655236 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Etnična skupina |group = Sekeli<br>Székelyek | image = [[Slika:Flag of Szekely_Land.svg|250px]] | caption = Zastava Sekelov |population = 500.000–900.000 (2011)<ref name="insse.ro">{{cite web|url=http://www.insse.ro/cms/files/RPL2002INS/vol4/notavol4.pdf |title=Nota metodologica |publisher=Insse.ro |access-date=2013-11-26}}</ref><ref>''Archivum Ottomanicum'', Volume 20, Mouton, 2002. str. 66</ref>{{sfn|Eberhardt|2003|p=}}<ref>Judit Tóth, Endre Sík. "Joining and EU: integration of Hungary or the Hungarians?" V: Willfried Spohn, Anna Triandafyllidou, [{{Google books |plainurl=yes |id=gnNs_N3hXbIC }} ''Europeanisation, National Identities and Migration: Changes in Boundary Constructions between Western and Eastern Europe''], Psychology Press, 2012, str. 228</ref> | popplace = {{ikonazastave|Romunija}} [[Romunija]] <br> (okraja Hargita in Covasna, deli okraja Mureș, nekaj vasi v Okraju Suceava, Bukovina) | region1 = {{ROM}} | pop1 = 608.000 | ref1 = <ref name=ref1>Populația stabilă pe sexe și grupe de vârstă – județe, municipii, orașe, comune (román nyelven) (xml). Institutul natțonal de Statistică. [2018. december 21-i dátummal az eredetiből archiválva]. Pridobljeno 12. januarja 2014.</ref> | region3 = {{HUN}} | pop3 = 195.000 | ref3 = <ref name=ref1/> | region4 = {{SRB}} | pop4 = 120.000 | ref4 = | region5 = {{AUS}} | pop5 = ni znano | ref5 = | region6 = [[Slika:Flag of Europe.svg|24px]] Evropska unija | pop6 = ni znano | ref6 = | region7 = {{USA}} | pop7 = ni znano | ref7 = | region8 = {{CAN}} | pop8 = ni znano | ref8 = | region9 = {{BRA}} | pop9 = ni znano | ref9 = | languages = [[madžarščina]], [[romunščina]] | religions = [[krščanstvo]]: [[rimokatolištvo]] (večina)<br/> [[protestantstvo]] (predvsem [[kalvinizem]], unitarizem ([[Transilvanija]]) in [[Luteranstvo|luteranstvo]]) | related = [[Madžari]] in [[Čengoši]] }} '''Sekeli''' ([[Madžarščina|madžarsko]]: Székelyek, [[Romunščina|romunsko]]: Secui) so etnični [[Madžari]], ki živijo v današnji [[Romunija|Romuniji]], večinoma v vzhodni in jugovzhodni [[Transilvanija|Transilvaniji]] v okrožjih Harghita, Covasna in Mureș. Sekeli se v pisnih dokumentih prvič pojavljajo v 11. stoletju v latinski obliki Siculi. Madžarska oblika imena, Székely, je bila prvič zapisana leta 1334 v dokumentih, ki opisujejo obrambo vzhodnega dela takratnega [[Ogrska|Ogrskega kraljestva]]. ==Prebivalstvo== Skupno število Sekelov se od vira do vira precej razlikuje. Uradni romunski vir govori o 670.000 Sekelov,<ref>{{en icon}}{{cite web |author= |url=http://www.udmr.ro/script/hunginro.php?lang=eng |title=Мађари у Румунији |date= |website= |publisher= |access-date= |archive-date=27. september 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070927064334/http://www.udmr.ro/script/hunginro.php?lang=eng |url-status= }}</ref> drug romunski vir, prav tako uradni, pa na spletni strani Demokratične zveze Madžarov v Romuniji navaja številko 680.000.<ref name=nsz2011>{{cite web |url=http://www.recensamantromania.ro/wp-content/uploads/2013/07/sR_Tab_31.xls |title=Archivált másolat |language=рум |accessdate = 21. december 2018|format=xml |publisher=Institutul natțonal de Statistică |archive-date=21. december 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181221145251/http://www.recensamantromania.ro/wp-content/uploads/2013/07/sR_Tab_31.xls |url-status= }}</ref> Madžarski viri govorijo o številki 1.700.000, vendar ta številka pomeni vse Madžare v Romuniji in ne le Sekele.<ref>{{cite web |author= |url=http://www.recensamant.ro/ |title=Попис из 2002 |date= |website= |publisher= |access-date= |archive-date= 8. februar 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100208235230/http://www.recensamant.ro/ |url-status= }}</ref> Resnično število je, kot vedno, nekje vmes, saj uradne številke vedno služijo nekemu namenu. Točna je verjetno številka 670.000, ki zajema Sekele na ozemlju, ki se je nekoč imenovalo Sekelska dežela (madžarsko: Székelyföld). Na tem ozemlju so današnja okrožja Harghita, Covasna in Mureș. V okrožjih Harghita in Covasna predstavljajo Sekeli večinsko prebivalstvo, v Harghiti 85 % in v Covasna 74 %. Sekeli živijo tudi na območju med mestoma Braşov in Sibiu. Romunski pravni sistem Sekelov ne priznava kot nacionalnost, ampak jih v popisih prebivalstva šteje za Madžare. Na Madžarskem se omenjajo kot Transilvanski Madžari ločena skupnost znotraj tega prebivalstva. Skupno število Sekelov v Transilvaniji, na Madžarskem in drugih krajih, ki so bili zgodovinsko znani kot kraji izseljevanja Sekelov (Srbija, Kanada, Brazilija, Združene države Amerike), bi se skupno število Sekelov lahko približalo enemu milijonu. Ker natančnih podatkov ni, lahko govorimo samo o ocenah. Po popisu prebivalstva iz leta 2002 je največ Sekelov v Romuniji živelo v okrožjih Harghita, Covasna in Mureș: {| class="wikitable" |- !Lokacija !Število Sekelov !Delež [%] |- |Harghita | 275.841 |84,61% |- |Covasna | 164.055 |73,81% |- |Mureș | 200.000 |39,26% |- |[[Braşov]] | 40.000 |... |- |Ostanek | 50.000 |... |- |V svetu | 100.000 |... |- |Skupaj | 829.896 |... |} V današnji Transilvaniji je od celotnega števila Madžarov približno 40% Sekelov. ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Madžari]] [[Kategorija:Romunija]] jpbgkjd548z8dt7eqxm9w3vcn8ucne5 6655247 6655236 2026-04-03T09:13:20Z Octopus 13285 zemljevid 6655247 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Etnična skupina |group = Sekeli<br>Székelyek | image = [[Slika:Flag of Szekely_Land.svg|250px]] | caption = Zastava Sekelov |population = 500.000–900.000 (2011)<ref name="insse.ro">{{cite web|url=http://www.insse.ro/cms/files/RPL2002INS/vol4/notavol4.pdf |title=Nota metodologica |publisher=Insse.ro |access-date=2013-11-26}}</ref><ref>''Archivum Ottomanicum'', Volume 20, Mouton, 2002. str. 66</ref>{{sfn|Eberhardt|2003|p=}}<ref>Judit Tóth, Endre Sík. "Joining and EU: integration of Hungary or the Hungarians?" V: Willfried Spohn, Anna Triandafyllidou, [{{Google books |plainurl=yes |id=gnNs_N3hXbIC }} ''Europeanisation, National Identities and Migration: Changes in Boundary Constructions between Western and Eastern Europe''], Psychology Press, 2012, str. 228</ref> | popplace = {{ikonazastave|Romunija}} [[Romunija]] <br> (okraja Hargita in Covasna, deli okraja Mureș, nekaj vasi v Okraju Suceava, Bukovina) | region1 = {{ROM}} | pop1 = 608.000 | ref1 = <ref name=ref1>Populația stabilă pe sexe și grupe de vârstă – județe, municipii, orașe, comune (román nyelven) (xml). Institutul natțonal de Statistică. [2018. december 21-i dátummal az eredetiből archiválva]. Pridobljeno 12. januarja 2014.</ref> | region3 = {{HUN}} | pop3 = 195.000 | ref3 = <ref name=ref1/> | region4 = {{SRB}} | pop4 = 120.000 | ref4 = | region5 = {{AUS}} | pop5 = ni znano | ref5 = | region6 = [[Slika:Flag of Europe.svg|24px]] Evropska unija | pop6 = ni znano | ref6 = | region7 = {{USA}} | pop7 = ni znano | ref7 = | region8 = {{CAN}} | pop8 = ni znano | ref8 = | region9 = {{BRA}} | pop9 = ni znano | ref9 = | languages = [[madžarščina]], [[romunščina]] | religions = [[krščanstvo]]: [[rimokatolištvo]] (večina)<br/> [[protestantstvo]] (predvsem [[kalvinizem]], unitarizem ([[Transilvanija]]) in [[Luteranstvo|luteranstvo]]) | related = [[Madžari]] in [[Čengoši]] }} '''Sekeli''' ([[Madžarščina|madžarsko]]: Székelyek, [[Romunščina|romunsko]]: Secui) so etnični [[Madžari]], ki živijo v današnji [[Romunija|Romuniji]], večinoma v vzhodni in jugovzhodni [[Transilvanija|Transilvaniji]] v okrožjih Harghita, Covasna in Mureș. Sekeli se v pisnih dokumentih prvič pojavljajo v 11. stoletju v latinski obliki Siculi. Madžarska oblika imena, Székely, je bila prvič zapisana leta 1334 v dokumentih, ki opisujejo obrambo vzhodnega dela takratnega [[Ogrska|Ogrskega kraljestva]]. ==Prebivalstvo== Skupno število Sekelov se od vira do vira precej razlikuje. Uradni romunski vir govori o 670.000 Sekelov,<ref>{{en icon}}{{cite web |author= |url=http://www.udmr.ro/script/hunginro.php?lang=eng |title=Мађари у Румунији |date= |website= |publisher= |access-date= |archive-date=27. september 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070927064334/http://www.udmr.ro/script/hunginro.php?lang=eng |url-status= }}</ref> drug romunski vir, prav tako uradni, pa na spletni strani Demokratične zveze Madžarov v Romuniji navaja številko 680.000.<ref name=nsz2011>{{cite web |url=http://www.recensamantromania.ro/wp-content/uploads/2013/07/sR_Tab_31.xls |title=Archivált másolat |language=рум |accessdate = 21. december 2018|format=xml |publisher=Institutul natțonal de Statistică |archive-date=21. december 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181221145251/http://www.recensamantromania.ro/wp-content/uploads/2013/07/sR_Tab_31.xls |url-status= }}</ref> Madžarski viri govorijo o številki 1.700.000, vendar ta številka pomeni vse Madžare v Romuniji in ne le Sekele.<ref>{{cite web |author= |url=http://www.recensamant.ro/ |title=Попис из 2002 |date= |website= |publisher= |access-date= |archive-date= 8. februar 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100208235230/http://www.recensamant.ro/ |url-status= }}</ref> Resnično število je, kot vedno, nekje vmes, saj uradne številke vedno služijo nekemu namenu. Točna je verjetno številka 670.000, ki zajema Sekele na ozemlju, ki se je nekoč imenovalo Sekelska dežela (madžarsko: Székelyföld). Na tem ozemlju so današnja okrožja Harghita, Covasna in Mureș. V okrožjih Harghita in Covasna predstavljajo Sekeli večinsko prebivalstvo, v Harghiti 85 % in v Covasna 74 %. Sekeli živijo tudi na območju med mestoma Braşov in Sibiu. Romunski pravni sistem Sekelov ne priznava kot nacionalnost, ampak jih v popisih prebivalstva šteje za Madžare. Na Madžarskem se omenjajo kot Transilvanski Madžari ločena skupnost znotraj tega prebivalstva. [[Slika:Tinutul Secuiesc.png|thumb|250px|Okraji Harghita,Covasna in Mureș na zemljevidu Romunije]] Skupno število Sekelov v Transilvaniji, na Madžarskem in drugih krajih, ki so bili zgodovinsko znani kot kraji izseljevanja Sekelov (Srbija, Kanada, Brazilija, Združene države Amerike), bi se skupno število Sekelov lahko približalo enemu milijonu. Ker natančnih podatkov ni, lahko govorimo samo o ocenah. Po popisu prebivalstva iz leta 2002 je največ Sekelov v Romuniji živelo v okrožjih Harghita, Covasna in Mureș: {| class="wikitable" |- !Lokacija !Število Sekelov !Delež [%] |- |Harghita | 275.841 |84,61% |- |Covasna | 164.055 |73,81% |- |Mureș | 200.000 |39,26% |- |[[Braşov]] | 40.000 |... |- |Ostanek | 50.000 |... |- |V svetu | 100.000 |... |- |Skupaj | 829.896 |... |} V današnji Transilvaniji je od celotnega števila Madžarov približno 40% Sekelov. ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Madžari]] [[Kategorija:Romunija]] 32uprznhpzuh7w7spuyaht27gwxjz6h 6655296 6655247 2026-04-03T11:47:03Z Octopus 13285 /* Prebivalstvo */ Zgodovina 6655296 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Etnična skupina |group = Sekeli<br>Székelyek | image = [[Slika:Flag of Szekely_Land.svg|250px]] | caption = Zastava Sekelov |population = 500.000–900.000 (2011)<ref name="insse.ro">{{cite web|url=http://www.insse.ro/cms/files/RPL2002INS/vol4/notavol4.pdf |title=Nota metodologica |publisher=Insse.ro |access-date=2013-11-26}}</ref><ref>''Archivum Ottomanicum'', Volume 20, Mouton, 2002. str. 66</ref>{{sfn|Eberhardt|2003|p=}}<ref>Judit Tóth, Endre Sík. "Joining and EU: integration of Hungary or the Hungarians?" V: Willfried Spohn, Anna Triandafyllidou, [{{Google books |plainurl=yes |id=gnNs_N3hXbIC }} ''Europeanisation, National Identities and Migration: Changes in Boundary Constructions between Western and Eastern Europe''], Psychology Press, 2012, str. 228</ref> | popplace = {{ikonazastave|Romunija}} [[Romunija]] <br> (okraja Hargita in Covasna, deli okraja Mureș, nekaj vasi v Okraju Suceava, Bukovina) | region1 = {{ROM}} | pop1 = 608.000 | ref1 = <ref name=ref1>Populația stabilă pe sexe și grupe de vârstă – județe, municipii, orașe, comune (román nyelven) (xml). Institutul natțonal de Statistică. [2018. december 21-i dátummal az eredetiből archiválva]. Pridobljeno 12. januarja 2014.</ref> | region3 = {{HUN}} | pop3 = 195.000 | ref3 = <ref name=ref1/> | region4 = {{SRB}} | pop4 = 120.000 | ref4 = | region5 = {{AUS}} | pop5 = ni znano | ref5 = | region6 = [[Slika:Flag of Europe.svg|24px]] Evropska unija | pop6 = ni znano | ref6 = | region7 = {{USA}} | pop7 = ni znano | ref7 = | region8 = {{CAN}} | pop8 = ni znano | ref8 = | region9 = {{BRA}} | pop9 = ni znano | ref9 = | languages = [[madžarščina]], [[romunščina]] | religions = [[krščanstvo]]: [[rimokatolištvo]] (večina)<br/> [[protestantstvo]] (predvsem [[kalvinizem]], unitarizem ([[Transilvanija]]) in [[Luteranstvo|luteranstvo]]) | related = [[Madžari]] in [[Čengoši]] }} '''Sekeli''' ([[Madžarščina|madžarsko]]: Székelyek, [[Romunščina|romunsko]]: Secui) so etnični [[Madžari]], ki živijo v današnji [[Romunija|Romuniji]], večinoma v vzhodni in jugovzhodni [[Transilvanija|Transilvaniji]] v okrožjih Harghita, Covasna in Mureș. Sekeli se v pisnih dokumentih prvič pojavljajo v 11. stoletju v latinski obliki Siculi. Madžarska oblika imena, Székely, je bila prvič zapisana leta 1334 v dokumentih, ki opisujejo obrambo vzhodnega dela takratnega [[Ogrska|Ogrskega kraljestva]]. ==Prebivalstvo== Skupno število Sekelov se od vira do vira precej razlikuje. Uradni romunski vir govori o 670.000 Sekelov,<ref>{{en icon}}{{cite web |author= |url=http://www.udmr.ro/script/hunginro.php?lang=eng |title=Мађари у Румунији |date= |website= |publisher= |access-date= |archive-date=27. september 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070927064334/http://www.udmr.ro/script/hunginro.php?lang=eng |url-status= }}</ref> drug romunski vir, prav tako uradni, pa na spletni strani Demokratične zveze Madžarov v Romuniji navaja številko 680.000.<ref name=nsz2011>{{cite web |url=http://www.recensamantromania.ro/wp-content/uploads/2013/07/sR_Tab_31.xls |title=Archivált másolat |language=рум |accessdate = 21. december 2018|format=xml |publisher=Institutul natțonal de Statistică |archive-date=21. december 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181221145251/http://www.recensamantromania.ro/wp-content/uploads/2013/07/sR_Tab_31.xls |url-status= }}</ref> Madžarski viri govorijo o številki 1.700.000, vendar ta številka pomeni vse Madžare v Romuniji in ne le Sekele.<ref>{{cite web |author= |url=http://www.recensamant.ro/ |title=Попис из 2002 |date= |website= |publisher= |access-date= |archive-date= 8. februar 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100208235230/http://www.recensamant.ro/ |url-status= }}</ref> Resnično število je, kot vedno, nekje vmes, saj uradne številke vedno služijo nekemu namenu. Točna je verjetno številka 670.000, ki zajema Sekele na ozemlju, ki se je nekoč imenovalo Sekelska dežela (madžarsko: Székelyföld). Na tem ozemlju so današnja okrožja Harghita, Covasna in Mureș. V okrožjih Harghita in Covasna predstavljajo Sekeli večinsko prebivalstvo, v Harghiti 85 % in v Covasna 74 %. Sekeli živijo tudi na območju med mestoma Braşov in Sibiu. Romunski pravni sistem Sekelov ne priznava kot nacionalnost, ampak jih v popisih prebivalstva šteje za Madžare. Na Madžarskem se omenjajo kot Transilvanski Madžari ločena skupnost znotraj tega prebivalstva. [[Slika:Tinutul Secuiesc.png|thumb|250px|Okraji Harghita,Covasna in Mureș na zemljevidu Romunije]] Skupno število Sekelov v Transilvaniji, na Madžarskem in drugih krajih, ki so bili zgodovinsko znani kot kraji izseljevanja Sekelov (Srbija, Kanada, Brazilija, Združene države Amerike), bi se skupno število Sekelov lahko približalo enemu milijonu. Ker natančnih podatkov ni, lahko govorimo samo o ocenah. Po popisu prebivalstva iz leta 2002 je največ Sekelov v Romuniji živelo v okrožjih Harghita, Covasna in Mureș: {| class="wikitable" |- !Lokacija !Število Sekelov !Delež [%] |- |Harghita | 275.841 |84,61% |- |Covasna | 164.055 |73,81% |- |Mureș | 200.000 |39,26% |- |[[Braşov]] | 40.000 |... |- |Ostanek | 50.000 |... |- |V svetu | 100.000 |... |- |Skupaj | 829.896 |... |} V današnji Transilvaniji je od celotnega števila Madžarov približno 40% Sekelov. ==Zgodovina== ===Ustno izročilo=== V starih kronikah in v kulturni dediščini Sekelov obstaja izročilo, da so Sekeli potomci [[Atila|Atilovih]] [[Huni|Hunov]]. Po izročilu jih je Atilov sin, knez Čaba, po očetovi smrti pripeljal na kraj, kjer živijo danes. Kraj se po njih imenuje Dežela Sekelov. Ta dežela se madžarsko imenuje Csigle-mező. V dokumentu, pisanem v [[Latinščina|latinščini]], je Kesa Šimon v delu, v katerem govori o Sekelih, zapisal: ''"Sekeli, ki so bili prvotno Atilov narod, so ostali na Čigle-mezőu in se tam niso imenovali Huni, temveč Sekeli"''. ===Legende, povezane z dejstvi=== Sekeli so v preteklosti veljali za ločeno ljudstvo in so se pridružili Madžarom, ko so ti prišli na območje [[Karpati|Karpatov]] in v [[Panonska nižina|Panonsko nižino]] in tam ustanovili svoje kraljestvo. Zato je mogoče reči, da v Transilvaniji obstajata dve skupini, ki govorita madžarsko: Sekeli, ki so potomci Hunov iz leta 453, in Madžari, ki so na to ozemlje prišli pod vodstvom [[Árpád|Árpáda]] leta 894. Tretja skupina, povezana s Sekeli, ki prav tako govori madžarsko, so [[Čangoši]], ki so najštevilčnejši v [[Moldavija|Moldaviji]]. Pripadnost Sekelov Hunom je prvič postala vprašljiva v 18. stoletju, ko je postalo sramotno reči, da si potomec azijskih barbarov. Takšna trditev ni ustrezala niti takratni ogrski državni politiki. Po eni od madžarskih teorij so zato Sekeli madžarsko pleme, ki je zaostalo za glavnino izolirano v gorah in razvilo svojo identiteto. Zatem je v 19. stoletju prišlo do romunizacije današnje Transilvanije in novih teorij o tem, kje in kdaj je bil kdo v zgodovini. Že sam obstoj Sekelov je postal zavora za razvoj. Po mnenju nekaterih romunskih zgodovinarjev imajo Sekeli neko tuje poreklo, ki ni madžarsko. Nekateri zgodovinarji gredo celo tako daleč, da omenjajo njihovo romunsko poreklo. Če Sekeli niso madžarsko-hunskega porekla, se postavljajo naslednja vprašanja: kako to, da so vedno govorili madžarsko, dokaz za to je rovaška pisava, s katero je pisana stara madžarščina, madžarska krajevna imena, ter kultura in izročila, ki jih še danes gojijo in jih delajo edinstvene v svojem okolju. Kakorkoli že, Sekeli obstajajo in živijo na območjih, ki jih imenujejo Sekelska dežela, države pa nastajajo in izginjajo. ===Srednji vek=== ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Madžari]] [[Kategorija:Romunija]] tebz8nvfcaz7uwf4wapat9vmckrdcqo 3 600421 6655168 2026-04-03T07:30:11Z Yerpo 8417 pozdrav 6655168 wikitext text/x-wiki {{Začetek okvira|modro|ozadje=white}} <div style="float:left;">[[Slika:wikipedia-logo-sl.png|80px|Wiki]]</div> <center>'''Dobrodošli''' na slovenski Wikipediji! Opazili smo, da dejavno [[Pomoč:Urejanje strani|sodelujete]]. Morda preberete '''[[Pomoč:Uvod|uvod]]''' in premislite o [[Wikipedija:Kako se prijaviti|prijavi]], s čimer si boste lahko prilagodili svoj uporabniški vmesnik, hkrati pa vam bo to omogočilo lažje sporazumevanje z wikipedisti. Poleg tega vaši prispevki ne bodo več pripisani brezimnemu IP-naslovu, temveč vašemu [[Wikipedija:Uporabniško ime|uporabniškemu imenu]]. Če potrebujete pomoč, si preberite [[Pomoč:Vsebina]] ali pa se obrnite na dejavne uporabnike, [[Wikipedija:Administratorska pomoč|administratorje]]. Lahko pa svoja vprašanja postavite tudi [[Wikipedija:Pod lipo|Pod lipo]] (o Wikipediji) ali [[Wikipedija:Orakelj|Oraklju]] (splošna vprašanja), ter se pridružite [[Wikipedija:IRC-kanal|IRC-kanalu]] <code>#wikipedia-sl</code>. Urejanje lahko preizkušate v [[Wikipedija:Peskovnik|peskovniku]], prej pa si preberite še '''[[Wikipedija:Vadnica|vadnico]]'''. </center> ---- '''en:''' Welcome to the Slovene Wikipedia! Please, [[Posebno:Userlogin|create an account or log in]], if you already have one. You don't speak [[:en:Slovenian language|Slovene]]? Visit the '''[[Wikipedija:Veleposlaništvo|Embassy]]'''. <br /> '''fr:''' Bienvenue sur le Wikipédia en Slovène! Vous êtes invités à vous [[Posebno:Userlogin|identifier]] ou se connecter, si vous avez déjà votre compte. Vous ne parlez pas [[:fr:Slovène|Slovène]]? Veuillez visiter '''[[Wikipedija:Veleposlaništvo|l'Ambassade]]'''. <br /> '''de:''' Willkommen in der slowenischen Wikipedia! Bitte <span class="plainlinks">[{{fullurl:Posebno:Userlogin|uselang=de}} erstellen Sie ein Benutzerkonto oder melden sich an]</span>, falls Sie schon eines besitzen. Sie sprechen kein [[:de:Slowenische Sprache|Slowenisch]]? Dann besuchen Sie unsere '''[[Wikipedija:Veleposlaništvo|Botschaft]]'''. {{konec okvira}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 09:30, 3. april 2026 (CEST) izcxcrweqg32njj4dbjlcygejpav8z5 0 600422 6655234 2026-04-03T09:04:38Z Sivimedved 235862 nova stran z vsebino: »'''Aljoša Vesel''', slovenski [[inženir]], [[kulturni delavec]], * [[27. avgust]] [[1928]], [[Trst]], † [[1. februar]] [[2021]], [[Trst]]. == Življenje in delo == Aljoša Vesel (uradno so mu spremenili ime v ''Alessio Vessel'', saj se je rodil v času, ko je v [[Kraljevina Italija|Italiji]] razsajal [[Fašizem v Italiji|fašizem]]) se je rodil v [[Trst|Trstu]], oče je bil Fran, odvetnik in politik, mati Julija (rojena Kapelj), uradnica. Obvezno šolanje je m...« 6655234 wikitext text/x-wiki '''Aljoša Vesel''', slovenski [[inženir]], [[kulturni delavec]], * [[27. avgust]] [[1928]], [[Trst]], † [[1. februar]] [[2021]], [[Trst]]. == Življenje in delo == Aljoša Vesel (uradno so mu spremenili ime v ''Alessio Vessel'', saj se je rodil v času, ko je v [[Kraljevina Italija|Italiji]] razsajal [[Fašizem v Italiji|fašizem]]) se je rodil v [[Trst|Trstu]], oče je bil Fran, odvetnik in politik, mati Julija (rojena Kapelj), uradnica. Obvezno šolanje je moral opraviti v italijanskem jeziku, maturiral je leta 1946 na [[Klasični licej (Italija)|Klasičnem liceju]] v Trstu. Nato se je vpisal na Fakulteto za strojno inženirstvo [[Univerza v Trstu|tržaške univerze]], kjer je diplomiral leta 1958. Med študijem na univerzi je med leti 1950 in 1956 poučeval na slovenskih strokovnih šolah na [[Opčine|Opčinah]], v [[Dolina, Trst|Dolini]] in v [[Rojan|Rojanu]], v šolskem letu 1952/53 je tudi bil ravnatelj slovenske strokovne šole v Dolini. Po univerzitetni diplomi je Aljoša Vesel izrabil svoje znanje in strokovnost, saj se je že leta 1958 zaposlil v tovarni Fiat v [[Torino|Turinu]] in delal v Torino Mirafiori, kasneje v tovarni OM koncerna Fiat v [[Brescia|Brescii]] v [[Lombardija|Lombardiji]]. Leta 1962 je nastopil službo kot tehnični direktor v papirnici v [[Štivan|Štivanu]], leta 1964 pa se je zaposlil kot inženir v pivovarni Dreher v [[Trst|Trstu]]. Vrnil se je za nekaj let v [[Piemont|Piemont,]] nato je leta 1970 postal direktor tovarne Eaton v [[Tržič, Gorica|Tržiču]] v [[Furlanija - Julijska krajina|FJK]]. Leta 1973 je sprejel mesto kot ravnatelj mehanskega centra tovarne Alfasud v Pomigliano d'Arco, blizu [[Neapelj|Neaplja]]. Končno se je leta 1977 vrnil v [[Trst]] kot ravnatelj proizvodnje v tovarni Grandi Motori, kjer je ostal kot direktor treh tovarn motorjev (Trst 1, Trst 2 in Bari) do upokojitve leta 1990.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Vessel, Aljoša (1928–2021) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi951730/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2026-04-03}}</ref> Aljoša Vesel se je v javno življenje [[Slovenska skupnost v Italiji|Slovencev]] vključil že v dijaških letih v okviru Akademskega kluba Jadran, Klubu je tudi predsedoval od leta 1948 do leta 1954. Po drugi svetovni vojni je bil med prvimi člani SDZ - [[Slovenska demokratska zveza|Slovenske Demokratske Zveze]] za [[Svobodno tržaško ozemlje|Svobodno tržaško ozemlje - STO]]. Zelo aktiven je bil v [[Slovensko dobrodelno društvo|Slovenskem dobrodelnem društvu]], saj je bil njegov član od leta 1948, od leta 1984 tajnik, nato predsednik med leti 1999 - 2015. Več let je bil odbornik pri [[Jadralni klub Čupa|Jadralnem]] [[Jadralni klub Čupa|klubu Čupa]]. Pri banki TKB - Tržaški kreditni banki je bil član upravnega odbora od leta 1984 in podpredsednik od leta 1987.<ref>{{Navedi splet|title=Poslovil se je Aljoša Vesel|url=https://www.rainews.it/tgr/fjk/articoli/2021/02/tdd-aljosa-vese-umrl-8fed08d5-3e42-44d0-ab9e-6f67574bf9bb.html|website=RaiNews|date=2021-02-01|accessdate=2026-04-03|language=sl|first=TGR Furlanija Julijska|last=krajina}}</ref> Medtem je bil upravitelj pri podjetju engineeringa MicroM v Trstu in predsednik razsodišča pri italijanskem deželnem sindikatu ''Dirigenti d'azienda''. Politično je deloval v okviru stranke [[Slovenska skupnost|Slovenske skupnosti]], kjer je bil član deželelnega tajništva. Stalno se je ukvarjal tudi s problematko novih tehnologij in izobraževanjem novih kadrov v industriji.<ref name=":0" /> Pri [[Slovensko dobrodelno društvo|Slovenskem dobrodelnem društvu]] so leta 2021 razpisali še večletno študijsko nagrado v spomin na dolgoletnega predsednika inž. Aljošo Vesela, namenjeno študentom ali študentkam zavodov za višje izobraževanje.<ref>{{Navedi splet|title=Nova nagrada v spomin na dolgoletnega predsednika|url=https://www.primorski.eu/se/nova-nagrada-v-spomin-na-dolgoletnega-predsednika-JB993658|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-03|language=sl|first=Spletno|last=uredništvo {{!}}}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ne le materialna podpora » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/ne-le-materialna-podpora/|website=Noviglas|date=2019-01-24|accessdate=2026-04-03|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Podelitev nagrad in jubilejno praznovanje » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/podelitev-nagrad-jubilejno-praznovanje/|website=Noviglas|date=2023-04-19|accessdate=2026-04-03|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> == Sklici == [[Kategorija:Slovenski inženirji]] [[Kategorija:Slovenski kulturni delavci]] [[Kategorija:Tržaški Slovenci]] s5xsw0oi0ly7r0dmnj859gocjm4oeq6 6655260 6655234 2026-04-03T09:52:10Z Romanm 13 {{Normativna kontrola}} 6655260 wikitext text/x-wiki {{Infopolje oseba}} '''Aljoša Vesel''', slovenski [[inženir]], [[kulturni delavec]], * [[27. avgust]] [[1928]], [[Trst]], † [[1. februar]] [[2021]], [[Trst]]. == Življenje in delo == Aljoša Vesel (uradno so mu spremenili ime v ''Alessio Vessel'', saj se je rodil v času, ko je v [[Kraljevina Italija|Italiji]] razsajal [[Fašizem v Italiji|fašizem]]) se je rodil v [[Trst|Trstu]], oče je bil Fran, odvetnik in politik, mati Julija (rojena Kapelj), uradnica. Obvezno šolanje je moral opraviti v italijanskem jeziku, maturiral je leta 1946 na [[Klasični licej (Italija)|Klasičnem liceju]] v Trstu. Nato se je vpisal na Fakulteto za strojno inženirstvo [[Univerza v Trstu|tržaške univerze]], kjer je diplomiral leta 1958. Med študijem na univerzi je med leti 1950 in 1956 poučeval na slovenskih strokovnih šolah na [[Opčine|Opčinah]], v [[Dolina, Trst|Dolini]] in v [[Rojan|Rojanu]], v šolskem letu 1952/53 je tudi bil ravnatelj slovenske strokovne šole v Dolini. Po univerzitetni diplomi je Aljoša Vesel izrabil svoje znanje in strokovnost, saj se je že leta 1958 zaposlil v tovarni Fiat v [[Torino|Turinu]] in delal v Torino Mirafiori, kasneje v tovarni OM koncerna Fiat v [[Brescia|Brescii]] v [[Lombardija|Lombardiji]]. Leta 1962 je nastopil službo kot tehnični direktor v papirnici v [[Štivan|Štivanu]], leta 1964 pa se je zaposlil kot inženir v pivovarni Dreher v [[Trst|Trstu]]. Vrnil se je za nekaj let v [[Piemont|Piemont,]] nato je leta 1970 postal direktor tovarne Eaton v [[Tržič, Gorica|Tržiču]] v [[Furlanija - Julijska krajina|FJK]]. Leta 1973 je sprejel mesto kot ravnatelj mehanskega centra tovarne Alfasud v Pomigliano d'Arco, blizu [[Neapelj|Neaplja]]. Končno se je leta 1977 vrnil v [[Trst]] kot ravnatelj proizvodnje v tovarni Grandi Motori, kjer je ostal kot direktor treh tovarn motorjev (Trst 1, Trst 2 in Bari) do upokojitve leta 1990.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Vessel, Aljoša (1928–2021) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi951730/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2026-04-03}}</ref> Aljoša Vesel se je v javno življenje [[Slovenska skupnost v Italiji|Slovencev]] vključil že v dijaških letih v okviru Akademskega kluba Jadran, Klubu je tudi predsedoval od leta 1948 do leta 1954. Po drugi svetovni vojni je bil med prvimi člani SDZ - [[Slovenska demokratska zveza|Slovenske Demokratske Zveze]] za [[Svobodno tržaško ozemlje|Svobodno tržaško ozemlje - STO]]. Zelo aktiven je bil v [[Slovensko dobrodelno društvo|Slovenskem dobrodelnem društvu]], saj je bil njegov član od leta 1948, od leta 1984 tajnik, nato predsednik med leti 1999 - 2015. Več let je bil odbornik pri [[Jadralni klub Čupa|Jadralnem]] [[Jadralni klub Čupa|klubu Čupa]]. Pri banki TKB - Tržaški kreditni banki je bil član upravnega odbora od leta 1984 in podpredsednik od leta 1987.<ref>{{Navedi splet|title=Poslovil se je Aljoša Vesel|url=https://www.rainews.it/tgr/fjk/articoli/2021/02/tdd-aljosa-vese-umrl-8fed08d5-3e42-44d0-ab9e-6f67574bf9bb.html|website=RaiNews|date=2021-02-01|accessdate=2026-04-03|language=sl|first=TGR Furlanija Julijska|last=krajina}}</ref> Medtem je bil upravitelj pri podjetju engineeringa MicroM v Trstu in predsednik razsodišča pri italijanskem deželnem sindikatu ''Dirigenti d'azienda''. Politično je deloval v okviru stranke [[Slovenska skupnost|Slovenske skupnosti]], kjer je bil član deželelnega tajništva. Stalno se je ukvarjal tudi s problematko novih tehnologij in izobraževanjem novih kadrov v industriji.<ref name=":0" /> Pri [[Slovensko dobrodelno društvo|Slovenskem dobrodelnem društvu]] so leta 2021 razpisali še večletno študijsko nagrado v spomin na dolgoletnega predsednika inž. Aljošo Vesela, namenjeno študentom ali študentkam zavodov za višje izobraževanje.<ref>{{Navedi splet|title=Nova nagrada v spomin na dolgoletnega predsednika|url=https://www.primorski.eu/se/nova-nagrada-v-spomin-na-dolgoletnega-predsednika-JB993658|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-03|language=sl|first=Spletno|last=uredništvo {{!}}}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ne le materialna podpora » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/ne-le-materialna-podpora/|website=Noviglas|date=2019-01-24|accessdate=2026-04-03|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Podelitev nagrad in jubilejno praznovanje » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/podelitev-nagrad-jubilejno-praznovanje/|website=Noviglas|date=2023-04-19|accessdate=2026-04-03|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> == Sklici == {{refsez}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Vesel, Aljoša}} [[Kategorija:Slovenski inženirji]] [[Kategorija:Slovenski kulturni delavci]] [[Kategorija:Tržaški Slovenci]] 0rc0ct6ke1xrrym5qd2xqm5oqe8p60d